DRŽmo TOŽI! < 11 PoŠfnlnS f>?a?anS * go?ov!nf. Leto XII., štev. 132 Ljubljana, četrtek 11 Junija 1931 i - -»* M ut. Cena 2 Din Upravništvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Imeratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL 3. — Tei. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon it 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub« ljana 6t 11-842, Praha čislo 78 180 Wien §t. 105.241. Naročnina znaša mesečno 25.-— Din. za inozemstvo 40-— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL & Telef. št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Macdoitald molči Interpelacifska debata v angleški spodnji zbornici o reparacijah in medzavezniških dolgovih — Macdonald in Henderson posetita Berlin FRANCIJA PROTI REVIZIJI REPARACIJ Odmev stahlhelmovskega hujskanja v francoskem parlamentu — Odločen nastop Brianda proti nemškim revizionističnim poskusom London, 10. junija, s. V spodnji zbornici je član delavske stranke Kennworthy in-terpeliral, kdaj bo mogel Macdonald podati izjavo o razgovorih z nemškim kancelar-jem dr. Briiningom in zunanjim ministrom dr. Curtiusom in ali se bo dala spodnji zbornici v doglednem času prilika za raj-pravo o sedanjem položaju reparacij i* medzavezniških dolgov. Ministrski predsednik Macdonald je nato odgovoril naslednje: »Kar se tiče razgovorov, morem izjaviti samo to, kar de v komunikeju, ki je bil v nedeljo izdan v Chcquersu. Ti razgovori so imeli, kakor je bilo nameravano, obliko 6pIošne iz-menjave misli. Prišlo ni do nobenih drugih sklepov, kakor je bilo objavljeno v komunikeju. Nemški kancelar je mene in državnega tajnika za zunanje zadeve povabil, naj posetiva Berlin. Angleška vlada je rade volje sprejela to povabilo. Do-sloj se za ta poset še ni določil termin. Menim, da pri sedanjih razmerah debata o sedanjem položaju reparacij i-n medzavezniških dolgov ne tu bila umestna.« Nato je Kennwort.hy glede na veliko važnost zadeve vpraša.l kdaij pričakuje Macdonald, da bo položaj v bodočnosti dopustil kako izjavo. Macdonald je odgovoril: ?Ne morem prerokovati nadaljnjih oficijel-nih komunikejev.« Nato je poslanec Wise vprašal, ali je ministrskemu predsedniku znano, da se v angleškem parlamentu še ni vršila nobena splošna razprava o vprašanju medzavezniških dolgov in reparacij in ali ta zadeva ni tako važna, da bi se o njej razpravljalo v spodnji zbornici. Macdonald je odgovoril: »Da, ko bo stvar tako daleč dozorela.« Poslanec Peter Macdonald je vprašal ministrskega predsednika, ali ne bi mislil na sklicanje konference, katere bi se udeležile vse države, ki imajo interes na mednarodni ureditvi medsebojne anulacije vseh obveznosti v največji meri. Na to vprašanje je izjavil Macdonald, da je angleško stališče v vprašanju dolgov splošno znano. London, 10. junija, č. O bivanju nemških ministrov v Chequersu pišejo današnje >Ti-mes^, da sta imela oba nemška ministra znaten osebni uspeh. Kdorkoli je prišel z njima v stik, je spoznal njuno prijaznost, odkritosrčnost in stvarnost. V stvari sami je važno ugotoviti, da v Cheluersu ni bilo nikakšne politične odločitve. Pomembno je tudi to, da Velika Britanija ne more sama pričeti pogajanj o zavezniških dolgovih napram Zedinjenim državam Severne Amerike. Zlasti se ne sme pozabiti, da je Briinin-gov kabinet vlada manjšine in odvisen od podpore drugih strank. Sedaj je vprašanje, kako bo sestanek v Chequersu vplival na položaj Briiningovega kabineta. Pričetek pogajanj med Vatikanom in Italijo Sestanek kardinala Pacellija z italijanskim poslanikom pri Vatikanu - Novi protifašistični napadi vatikanskega glasila Rim, 10. junija, d. Po izbruhu spora med Vatikanom in fašistično vlado s° se včeraj prvič zopet vršila službena poga« janja med zastopniki obeh držav. Italijan* ski pos!an:k pri Vatikanu Conte de Belo* chi je posetil kardinala državnega tajnika Pacellija, s katerim je imel daljšo konfes renco, ki se je je udeležil tudi papežev nuncij pri Kvirinaiu Borgongin\ Tem raz« govorom pripisujejo največjo važnost, ker smatrajo, da sta tako papež kakor tudi italijanska vlada pripravljena s pogajanji doseči mirno poravnavo. Kard;nal državni tajnik Pacelli je poro* čhI papežu o konferenci okoLi 1. popoldne ter ga naprosil za odpoved javnih avdi« jene. Papež se je nato umaknil za dalje ča* sa k tajnemu razgovoru ž njim. Pri sprejemih po tej konferenci je papež v svojem govoru vernike nujno pozval, naj molijo za cerkev in ital;jansko državo, da bi mogli obe zopet živeti v 6logi in miru. V katoliških krogih sicer ne goje pret;« ranih upov glede uspeha včerajšnjih raz« govorov, vendar pa priznavajo, da je bil storjen prvi korak za pogajanja in da je močno povečana možnost za skorajšnji sporazum med Vatikanom in ital;jansko vlado. Rim, 10. junija. M. Kakor je bilo že jav-Ijeno, je včeraj italijanski poslanik pri Vatikanu iz roeil odgovor fašistične vlade na protestno noto zaradi razpusta organizacij Katoliške akcije. Vsebina odgovora še ni 2nana, vendar pa obstoja v vatikanskih krogih mnenje, da je italijanska nota sestavljena v pomirljivem duhu. Kljub vsemu >Osservatore Romano« nadaljnje odločno svojo borbo proti fašistom in je včeraj objavil obširno poročilo o napadu fašistov na škofijsko palačo v Palermu. Fašisti so vlomili vrata v palači ter vdrli v pisarno škofa, razbili vse omare, raztrgali in zažgali papeževo sliko in nato razobesili napise in slike, ki sramote katoliško cerkev. Preorijentacija Zedinjenih držav? VVashingtonski načrt o znižanju oboroževanja, reparacij in vojnih dolgov — Rezervirano st predsednika Hooverja \Vashlngton, 10. junija d. Kot dokaz, da F€ pripravlja nova orientacija ameriške zunanje politike glede na vprašanje mednarodnih dolgov in likvidacijo svetovne vojne, poročata zunanjepolitična dopisnika listov »New York Times« in »Baltimore Sun«, da je bil v Washingtonu sestavljen načrt, po katerem naj bi se omilila svetovna gospodarska kriza z zmanjšanjem oboroževanj, reparacij in medzavezniških vojnih dolgov. Uradnega potrdila o tem ni pričakovati, ker se predsednik Hoover še ni odločil in. hoče prej počakati, kako se bosta izjavila kongres in javno mnenje. Hoover upa. ca ne bo nemška vlada pod-vzela nobenih formalnih ukrepov, dokler ne bodo Zedinjene države pripravljene na omenjeno preorientacijo, ker bi v nasprotnem primeru samo otežkočila nameravano mednarodno pomožno akcijo. London, 10. junija g. »Daily Mail« poroča, da bo Nemčija v pričetku julija v smislu haaške reparacijske pogodbe zaprosila reparacijske upnike za dveletni moratorij reparacijskih plačil po Youngo-vem načrtu. Katastrofa angleške podmornice Podrobnosti o potopitvi podmornice Poseidon v Vzhodni Aziji — V podmornico je zaradi megle trčil kitajski parnik — 18 mornarjev pod vodo London, 10. junija, g. Po brzojavki iz Jiongkonga je uspelo potapljačem s trka-n:em priti v zvezo z mornarji, ki so še v potopljeni podmornici »Poseidon«. Odgovori so bil zelo sla>bi ter so prihajali iz dela podmornice, kjer je, kakor soa.jo, pri življenju še o*sem mornarjev. Ostalih 10 mornarjev se je bržkone že zadušilo. (O nesreči smo poročali že včeraj. Op. ur.). London, 10. junija. AA. Po deseturnem iskanju so našle angleške vojne ladje podmornico s Poseidon«, ki se je potopila včeraj popoldne 21 milj od luke Vejhajvej. Davi so jo skušali dvigniti s pomočjo stisnjenega zraka. Po nadaljnjih poročilih je zavozil v podmornico kitajski parnik »Yuta«. Vest iz Hongkonga pravi, da se je nesreča zgodila zaradi velike megle in da leži podmornica 20 sežnjev globoko. Podmornica se je taka j potopila. Večino posadke je rešil parnik »Yuta«. šest mornarjev se je rešilo s pomočjo Davasovega rešilnega aparata za podmornice, ki :e podoben plinskim maskam. Rešeni mornarji s*j splavali na površje v dveh oddelkih. Po četrt ure sta se pokazala dva, po tri četrt ure pa še ostali štirje. Na površju, kjer se je podmornica potopila, so se pojavile pene. Za trenutek ni mogoče reči, ali bo mogoče rešiti 18 mož, ki so še ostali *» podmornici. Da bodo rešeni, ie le malo upanji, ker je podmornica zaradi nenadne katastrofe najbrže zelo poškodovana. ~>Pose.< vr < je ena izmed novih štirih podmornic, ki so bile zgrajene lami m opremljene s štirim' paičnimi topovi in s torpednimi cevmi. Podmornica je vozila na površju s hitrostjo 17.5 milj na uro, pod vodo pa s -.'•♦.rostjo 9 milj. Vse 4 nove podmornice so veljale 1,234.481 funtov ster-lingov. Ponesrečena podmornica je prispela na Kitajsko februarja. Preplula je brez spremstva 15.000 milj. Komunistični izgredi v Španiji Pariz. 10. junija AA. Poročajo iz Barcelone: V toku včerajšnjega dneva so v tovarno za predelavo slonovine prišli komunistični delavci. V tovarn; ie Drišlo do snoDada med delavci, ki pripadajio neodvisnim sindikatom, m delavci, ki so člani snlošne delavske zveze Med soopadom ie padlo več revolverskih strelov. 11. delavcev ie bilo ranjenih. 5 med njimi hudo. Pariz. 10. junija A A. Poročajo iz Oveda: Pogajanja s stavkujočimi v Asturi.ii so se izjalovila. V nekaterih rovih so eksplodirale dinamitne natrone. vendar na niso na-nravile večje škode. V rudnikih v okolici San Denina ie Drišlo do spopadov med rudarji, ki so šli na delo in stavkujočimi. Demonstranti so streljali. Koliko je bilo žrtev, se še ne ve Generalna stavka v Bilbau se ie izjalovila. Toscanini odpotoval v Švico Milan, 10. junija AA. Slavni dirigent Toscanini, ki bo vodil Wagnerjeve slavno-sti v Bevreuthu, je odpotovai z rodbino v Švico. Oblasti so mu vrnile potni list, ki so mu ga zaplenile pred tedni, ko ni hotel igrati fašistične himne na simfoničnem koncertu v Bologni. Pariz, 10. junija d. Včeraj se je v poslanski zbornici vršila debata o določitvi datuma za razprave raznih interpelacij. Socialista Marin in Grumbach ter radikalni poslanec Cot so vložili interpelacijo zaradi nastopa policije proti manifestantom ob priliki povratka Brianda iz ženeve, poslanec Longin pa zaradi parade »Stahl-helma« v Vratislavi. rPi glasovanju o predlogu, naj se interpelacije odgodijo na nedoločen čas, je bilo oddanih za vlado 326 glasov, za opozicijo pa 257. Proti koncu seje, ki se je končala po 10. zvečer, je prišlo ponovno do razburljivih prizorov. Briand je dvakrat govoril, da je pojasnil odnošaje med Nemčijo in Francijo. Najprej je Briand govoril o paradi Stahl-helma v Vratislavi. Poudarjal je, da je treba to manifestacijo brezpogojno obsoditi. »Stahlhelm« se sicer še nikdar ni pokazal pacifističnega, tokrat pa je treba njegovo parado v Vratislavi posebno zavrniti, ker sta se je udeležila dva cesarska princa in več generalov. Vsekakor je bila vest o številu 150.000 udeležencev pretirana, dovolj pa bi bilo, če bi jih bilo samo 50 ali 60.000. Govori v Vratislavi sicer ne vsebujejo nobenega poziva k vojni, tem bolj pa je bila zato napadana državna vlada kot preslabotna, da bi mogla doseči revizijo nemške vzhodne meje. Pozornost je zbudilo., ker se je vršila ta manifestacija komaj 50 km daleč od poljske meje kmalu zatem, ko se je v ženevi vršila resna debata o sporu zaradi manjšin. Umevno je, da francoski vladi to ni moglo biti vseeno, in zato je svoje mnenje brez pridržka izrazila na pristojnih mestih. Kljub temu pa se ne smeta izgubiti hladnokrvnost in zdrava pamet, ker bi se morala drugače opustiti 6 let izvajana mirovna politika. Francoska politika ostane nadalje politika splošnega mednarodnega sodelovanja, v katerem bo tudi Nemčija našla primerno mesto. Francija si prizadeva, da bi napravila iz Nemčije res miroljuben narod, ako ne more prijateljskega. Vodilni državniki so mi napravili že mnogo težkih ur. je dejal Briand. vendar Da zaradi tega ne izgub ljam DOguma. Mogoče je res. da ie Brii-ningova vlada preslabotna, vendar na je bolje tabo. kakor oa čP bi vladali Hitlerjevi ljudje. Vendar Da se Franciji ni treba vznemirjati tudi v primeru čeDrav bi Hitt-ler res oostal gosDodar v Nemčiji. Treba ie samo pogledati na zemljevid Evrooe. na načrt Francije in njenih prijateljev. Treba ie misliti samo na njihova združena sredstva, da se človek oočuti Domirjenega. Pri tak; eventualnosti bi Francija vsekakor brezpogojno intervenirala Mirovna misel ie v Nemčiji zelo napredovala, bil bi oa čudež, če bi Nemčija ne imela več nobenih naciionalistov SDričo svojega zaole-tenega Dolitičnega Doložaia in svoie težke gosoodarske krize. Kljub vsemu nacionalisti še vedno niso gosDodarii in zato hočem nadaljevati svojo Dolitiko sprave, ne da bi Dri tem oozablial od primera do primera ukreniti DOtrebne ukrepe za varnost Francije. Kar se tiče reDaracii. more imeti Nemčija o tem svoie mnenje, kar je tudi njena oravica. Francija Da ima svojo nravi-co in zato se slovesno DodDisane Dogodbe ne morejo ukiniti brez njenega oristaiikr Younzov načrt se ne more izpremeniti. ker ima definitiven • značaj. Zato ni treha co-voriti n novih revizijah in novih reparacijskih konferencah. Francosko zunanje ministrstvo glede na to ni bilo vprašano, če Da bi se zgodilo, bi se kot zunanji minister Drej ne angažiral, dokler bi ne \Dra-šal za svet Darlamenta. .... , Briandov govor je izzval živahno odo« bravanje. vendar pa je Franklin»Bouillon takoj vložil interpelacijo, da bi dokazal nemožnost nadaljnega obstoja Brianda pri vodstvu zunanjega ministrstva. Brianda je napadel tudi reakcionarni poslanec Soui« lier. Briand je zavrnil Frankiin»Bouulona s šalo, napram poslancu Souilieru pa je po» udarjal, da hoče bivšim bojevnikom v Gourdonu govoriti satgo o miru. Ministrski predsednik Laval je končno odklonil vsako razpravo o interpelacijah, češ, da mora po treh dneh po ustavi po» dati novemu predsedniku republike demi» sdjo, zaradi česar naj se oba interpelanta obrneta na novo vlado, ki ji bo poveril vodstvo državnih poslov predsednik Dou« mer. Predlog Lavala, da se razprava o inter« pelacijah odgodi, je bil odklonjen, kakor rečeno, z večino glasov. Huda parlamentarna kriza v Nemčiji Berlin, 10. junija. AA. Nemčija preživlja hudo parlamentarno krizo, dasi je parlament odgoden. Popoldne je odbor senjor-jev državnega zbora odklonil predlog radikalnih strank, naj se takoj skliče državni zbor k razpravi o zasilnih odredbah. Ta odločitev se ne more smatrati za vladno zmago. V političnih krogih prevladuje vtis, da je to glasovanje samo začetek bitke, ki ;'o bodo začele parlamentarne skupine za sklicanje zbornice. Nezadovoljstvo z vladnimi zasilnimi odredbami narašča v vseh slojih prebivalstva tako, da ga politične stranke ne bodo mogle dolgo omalovaževati. V nekaj dneh bodo najbrže vse politične stranke, razen katoliškega centruma, nastopile proti kancelarju Briiningu. Agitacija proti zasilnim odredbam je zavzela velike dimenzije. Društvo državnih uradnikov, inval:d-sko udruženje, neštevilne druge organizacije so na velikih protestnih shodih spre-jele odločne protestne resolucije, ki nagla-šajo, da nemško ljudstvo ne more nosit! nadaljnjih bremen. Položaj sili stranke, da zavzamejo do tega vprašanja odločno stališče. Med tem bodo voditelji političnih strank razpravljali s kancelarjem Briiningom o izpremembi zasilnih odredb na podlagi medsebojnega sporazuma. Politični krogi trdijo, da bo vlada odklonila vsako koncesijo in zavzela stališče, da protesti od vseh strani le dokazujejo, da so bila nova bremena enakomerno razdeljena. Pariški list o potovanjih Nj. Vel. kralja Kralj je prepotoval nad 100 vasi na Hrvatskem — Triumfalna pot je dokaz izredne vladarjeve popularnosti Pariz. 10. junija. O triumfalnem potovanju Nj. Vel kralja Aleksandra do hrvatskih vaseh Drinašajo Dariški listi obširna Doro-čila v katerih naglašajo veliki Domen tega potovanja. »Petit Parisien« niše. da ie Nj. Vel. kralj Drepotoval v avtomobilu nad 100 vasi v notranjosti Hrvatske in da mu ie bil Dovsod Drireien triumfalen SDreiem. Vse hiše v vaseh, kier se ie kralj Dokazal, so bile okrašene z jugoslovenskimi zastavami, cvetlicami in Dreprogami. List na- glaša. da so ljudje Dovsod oozdravljali vladarja kot svoiega narodnega kralja. Nato orinaša list obširna Doročila o kraljevem Dotovaniu in njegovih stikih s kmeti. List Dravi, da to triumfalno potovanje dokazuje veliko ooDularnost. ki io uživa jugoslovenski vladar., do drugi strani oa veliko zanimanje vladaria za kmetski stan, ki oredstavlja veliko večino prebivalstva Jugoslavije. Oddelek francoske mornarice v Splitu Častni salut pred našimi kraljeviči venski križarki in pri Split, 10. junija. AA. Davi ob 8. je priplula pred splitsko luko francoska eskadra treh ladij, ki pripadajo prvi lahki francoski diviziji. Ladje so v glavnem namenjene taktičnemu pouku absolviranih gojencev pomorske vojaške akademije. Eskadri poveljuje admiral Decostes Denones, star znanec in prijatelj Jugoslavije. Admiral je leta 1917. povelieval podmornici, na kateri je večkrat vozil Nj. Vel. kralja Aleksandra, takrat regenta, iz Grčije na Krf in obratno-Eskadra šteje 130 gojencev, 90 oficirjev in 1723 mornarjev. Pred posetom v naših vodah je obiskala grške in italijanske vode. V Splitu ostane do 13. t. m. Davi točno ob 8. se je eskadra postavila v bojno vrsto pred pensijonom »Jadranc, kjer se zdaj mude prestolonaslednik Peter iri kraljeviča Tomislav in Andrej ter ostali člani kraljevske rodbine. Eskadra je pozdravila čiane kralievske rodbine s streli iz topov. Ob pol 9. je brodovje prispelo v splitsko luko, pozdravljeno s topovskimi streli; na prednjem jamboru je obesilo jugoslo-venske zastave. Na pozdrav so odgovorili s streljanjem topovi utrdbe Sustepan, ki je — Francoski admiral na jugoslo-primorskem banu na čast Francozom razobesila francoske zastave. Tudi naša bojna ladja »Dalmacija«, ki je vsidrana sredi luke, je odgovorila s streli iz topov in z razobešenjem francoske zastave na prednjem jamboru. Ob 10. je francoski admiral obiskal >Dalmacijor, kjer ga je sprejel viceadmiral Stankovič. Na palubi je bila postavljena častna četa. ki je pozdravila goste s fanfarami in sviranjem marseljeze. Čez pol ure se je francoski admiral vrnil na svojo ladjo, kjer mu je viceadmiral Stankovič vrnil obisk- Ob 11.30 je admiral Denones v spremstvu svojega adjutanta, jugoslovenskega vi-ceadmirala Stankoviča in njegovega adjutanta odšel, da obišče bana primorske banovine dr. Tartaglio. Pred banovinsko palačo je stala častna četa mornarjev z godbo, ki je admirala pozdravila. Admiral je pozdravil četo v našem jeziku z besedami: -vPomozi Bog, junaci!« Mornarji so mu enoglasno in gromko odgovorili: »Bog ti po-mogaok Po obisku pri banu se je francoski" admiral vrnil na svojo ladjo, kjer mu ie ban dr- Tartaglia vrnil poset Rrzovlak povozil dva pleskarja Tragična smrt dveh železniških uslužbencev na železniškem mostu pri Laškem Laško, 10. junija d. Na velikem železniškem mostu preko Savinje pri Laškem se je danes popoldne okrog 16. primerila grozovita nesreča, katere žrtvi sta postala dva železniška delavca. Pleskar Ivan Košir doma iz Dola pri Hrastniku, in njegov tovariš Albert Bahovec, doma od St. Pavla v Savinjski dolini, sta bila ves dan zaposlena pri pleskanju železniškega mostu. Ravno okrog 16. pa se tam križata osebni vlak št. 524, ki privozi v smeri z Zidanega mosta, in brzi vlak št. 505, ki pripelje iz Celja. Ko se je približal prvi vlak, sta se mu oba pleskarja naglo izog-gnila in skočila na drugi tir. Nesrečno naključje pa je naneslo, da je v tistem hipu od nasprotne strani pridirial drugi vlak. Katastrofa je bila neizogibna. Dočim ie enega pleskarja vlak na mestu razmesaril, je drugega s silovitm sunkom odbil z mosta, da je v velikem loku padel v Savinjo, kjer ga je takisto dohitela smrt. Tragedija obeh pleskarjev je vzbudila splošno sočutje, ker sta bila dba vestna delavca. O katastrofi je takoj bila obveščena železniška direkcija v Ljubljani, da uvede preiskavo in izvrši komisijski ogled. Trupli nesrečnih pokojnikov sta bili pre-nešeni v laško mrtvašnico. Obsodba milanskih protifašistov Beograd, 10. junija M. Po vesteh iz "Milana je bila tamkaj včeraj končana pred porotnim sodiščem razprava proti morilcem znanega fašista Porca. Glavni obtoženec Telfi je bil obsojen na 14 let in 2 meseca ječe, njegov brat in njegov pomočnik Gavoletti pa vsak na 4 leta in 2 meseca ječe. Sodelovanje kralja Karola pri vladnih poslih Bukarešta, 10. junija M. Kralj Karol je izrazil željo, da bi vsak teden prisostvoval pri eni seji ministrskega sveta. Na ta način namerava neposredno sodelovati pri vladnem delu. Kralj in kraljica na izletu Brezovica, 10. junija, r. Nj. Vel. kralj in kraljica sta se okoli 5. popoldne odpe* Ijala iz Zagreba na izlet v Brezovico. V njunem spremstvu so bili prvi adjutant general Savič, minister dvora Bogoljub Jef« tič, zunanji minister dr. Marinkovič, pro* svetni minister Božidar Maksimovič, ban savske banovine dr. Ivo Perovič, adjutant polkovnik Leko in dvorna dama ga. Švr* Ijugova. V Brezovici je sprejel kralja in kraljico nadškof dr. Ante Bauer s svojim tajnikom dr. Slavičem. Nato sta suverena nadalje« val pot v pet minut oddaljeno sirotišče v Leskovcu. Vladanja je tam pozdravil neki dečko z deklamiranjem pesmice, ostali otroci pa so peli otroške pesmice in pred« vaj ali otroške igre. Nato sta se Nj. Vel. kralj in kraljica odpeljala nazaj v Brezovico, kjer sta s« posebno zanimila za tamkajšnji lepi park. Veliko posojilo Beograda Beograd, 10. junija, p. Državna hipote* karna banka je danes odobrila beograjski mestni občini posojilo 35 milijonov dinar« jev za kupnino zemljišča, kjer stoji sedaj gledališče Manež. Cel kompleks zemljišča bodo uporabili za stavbišče mnogih po&lo« pij med njimi za novi občinski dom. Na« dalje je Državna hipotekama banka otvo« rila mestni občini račun za 7 milijonov di« narjev za napravo hodnikov. Prvo p oso« jilo je bilo dano za 15 let Železniške legitimacije za soproge državnih uslužbencev Beograd, 10. junija p. Ministrstvo za promet je odredilo vsem železniškim direkcijam, da morejo soprogam državnih uradnikov in uslužbencev izdajati legitimacija za 50-odstotni popust na železniških vožnjah tudi v primeru, ako ne prejemajo draginjske doklade, ker čl. 42 uradniškega zakona, ki govori o dokladah, ne omenja soprog, temveč samo otroke. Iz davčne službe Beograd, 10. junija AA. S sklepom finančnega ministra in s soglasjem predsednika ministrskega sveta sta premeščena davkarja 8. skupine M. Kapun iz Ljubljane v Mursko Soboto in J. Rožman iz Šmarja pri Jelšah v Radovljico. Kravja senzacija v Zagrebu Zagreb, 10. junija, n. Dopoldne je po« divjala na sejmišču neka krava in se za» podila po Vodnikovi, Savs/ki, Ljubljanski in Slovenski ulici na Ilico. Na vo-galu Ljubljanske uFce 6e je zaletela z glavo v čevljarskega mojstra Slavka Ivkoviča ta« ko silno, da je Ivkovič odletel v zid ter si hudo poškodoval glavo in desno roko Ko je krava besnela po Ilici, je podrla še 7 žensk, dva otroka in dva kolesarja. Vsi so bili k sreči le lažie poškodovani. Na Ilici uslužbeni stražnik Ružič je hotel ustaviti kravo, ki pa ga je napadla z rogovi in ga podrla. Pasanti so v divji paniki pričeli bombardirati kravo « palicami, zaradi česar je postalo živinče še bolj preplašeno. Upehano kravo so končno zaieli v Setinskem^ jarku, pa še tu je ugriznila nekega stražnika na. roko tako nevarno, da so ga morali prepeljati v bolnico. Naši bojevniki na francoskih bojiščih Obisk jugoslovenskih rezervnih oficirjev in bojevnikov v davnem Verdu nu in Nancyju Po hudi nevihti Žrtve strele la toče — Občutna {koda na Dolenjskem — Nevihta Je razsajala tndi na Štajerskem Pariz, 10. junija. Pred odhodom v Nan* cy 60 si bivši jugoslovenski bojevniki ogle* dali Verdun. Pri zakuski, ki jim je b:la ob pol 2. servirana v 6ami trdnjavi Ver* dun, je povzel besedo general Cointeau, star znanec m prijatelj Jugoslovenov. V zmosnih besedah je orisal slavna dela obeh armad, jugoslovenske in francoske, in dejal, da 60 bivši jugoslovenska bojev* nik i popisali eno izmed najbolj vzvišenih strani v zgodovini vzhodne fronte. Nato se je zahvaiil 6lepi polkovnik Lovrič v "menu bivših bojevnikov in dobrovoljcev za prisrčni sprejem, ki 60 ga bili jugoslo* venski bojevniki deležni. Niši bojevniki so odšli v kapelo trdnja* vc Douaumont, kier je svečenik imel spo* minsko svečanost za verdunske junake. Ko so 6i oglcdaF še tamkajšnji nagrobni spomenik branilcem Verduna, so se napo* tili na planoto pred trdnjavo, kjer jim je polkovnik Marcchal podrobno orisal potek verdunske bitke. Pariz, 10. junija. AA. Bivši jugosloven« ski bojevniki so prlspep včeraj ob 7. ziu* tria v Xancy. Na postaji so jih sprejeli zastopniki društev bivših bojevnikov, god* ba 25. pešpolka pa jim je s sviranjem iu* goslovcnske in francoske himne Ukazala čast. Po kongresu bančnih uradnikov O binkoštih se je vršil v Splitu kongres Saveza bančnih uradnikov in nameščencev Jugoslavije. Kongres v obilici drugih slič-nih prireditev v javnosti ni vzbudil velike pozornosti, čeprav bi jo bil po svoji važnosti zaslužil. Naprosili smo zato udeleženca kongresa za obširnejše poročilo in omo prejeli naslednje informacije: V sedanjem težkem stanju celotnega našega gospodarstva se skušajo vsi stanovi kar najbolje organizirati in združiti v svojih stanovskih organizacijah vse pripadnike z istimi interesi. V zgled nam morajo služiti ravno organizacije naših gospodarstvenikov, ki stoje na višku časa in zahtev. Tudi organizacije, ki zastopajo interese privatnega nameščenstva, bodo le tedaj lahko uspešno delale za ureditev službenega in socialnega položaja, ako bodo združevale v svojih vrstah čim polno-številnejše stanovske tovariše z enakimi interesi in enako predizobrazbo. Savez bančnih uradnikov, ki je do letošnjega leta deloval le v nekaterih pre-čanskih pokrajinah, jc pred kratkim odstranil dolgoletne zapreke ter razširil svoje delovanje na vse kraje naše države 7. ustanovitvijo podružnic v Novem Sadu, Eeogradu in na Cetinju; tem se bodo v kratkem pridružile še nove podružnice v notranjosti bivše Srbije in drugod. Obenem je Savez, ki se je dosedaj omejeval lc bolj na organiziranje uradništva iz krogov denarnih zavodov, sklenil, da organizira v svojih vrstah vse nameščence uradniške kategorije iz vseh panog gospodarstva, zlasti iz industrijskih, zadružnih in trgovskih kontoarjev. To svoje stremljenje jc izrazil na splitskem kongresu tudi na zunaj s spremembo svojega imena v Savez bankovnih, osiguravajučih, trgovačkih i industrijskih činovnika (BOTIČ). Kdor samo površno pozna razmere v stanovskih organizacijah, bo morda sodil, da je Savez BOTIČ s tem svojim sklepom posegel v delokrog Saveza privatnih nameščencev v Zagrebu, ki zasleduje sorodne cilje in interese. Vendar pa temu ni tako; oba saveza se v bistvu samo izpopolnjujeta. Dočim se savez privatnih nameščencev še ni razširil na kraje prejšnje Srbije, je Savez BOTIČ že mogočno zapo-čel z organiziranjem svojih tamkajšnjih kolegov. Glede svojega delovanja v pre-čanskih krajih pa je sklenil, da bo njegova agitacija naperjena le na one pripadnike našega stanu, ki se do sedaj še niso mogli ali niso hoteli organizirati, zlasti ne v Savezu privatnih nameščencev v Zagrebu, ker je združeval v svojih vrstah deloma le stanovske tovariše s približno enakim svetovnim naziranjem, deloma pa obsega v sebi zastopnike z vsemi mogočimi, večkrat tudi heterogenimi stanovskimi interesi. Savez BOTIČ pa prepušča svojemu članstvu popolno svobodo v svetovnem na-ziranju; na drugi strani so stanovski interesi zaradi enotnosti službenih razmer članstva v svojem bistvu skoro docela homogeni. Karakteristična za medsebojno razmerje obeh savezov je resolucija, sprejeta v tem pogledu na splitskem kongresu, ki določa v vseh skupnih interesih, če le mogoče, enotno ali vsaj vzporedno nastopanje obeh organizacij. Poleg brezposelnih in posmrtnih podpor, ki jih nudi Savez BOTIČ svojemu članstvu že v lastnem okviru sorazmerno z vplačano članarino, je zahteval kongres v nadaljnjih svojih resolucijah uvedbo zakonitega zavarovanja proti brezposelnosti, kakor tudi znižanje kadra brezposelnih ali vsaj njegovo omejitev z zakonskimi odredbami o delovnem času, odpiranju in zapiranju gospodarskih obratov itd. Dalje je zahteval kongres za nameščence vseh pokrajin uvedbo zavarovanja za starost in onemoglost potom razširjenja dosedanjega zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencem na celo državo s Pokojninskim zavodom v Ljubljani kot nositeljem tega zavarovanja. Postavil se je torej na stališče, ki so ga glede načrta novega zakona o socialnem zavarovanju zavzele slovenske organizacije. Kongres je odklonil novi načrt o socialnem zavarovanju in se izjavil za stari zakon, ki naj bi se izpopolnil z vsemi vrstami socialnega zavarovanja, ki so že v starem zakonu predvidene, a ne izvedene. Kongres je naglasil poleg potrebe po uedi-njenju, oziroma čim ožjem sodelovanju na-meščanskih bolniških blagajn tudi sicer potrebo po unifikaciji celotnega name-ščenskega zakonodavstva. V posebnih resolucijah je zavzel splitski kongres stališče do načrtov novega obrtnega in trgovskega zakona, zlasti glede kolektivnih pogodb, glede pravice na prejemanje plače med boleznijo, glede dopustov, glede pravice na odpravnino za slučaj odpusta iz službe, smrti delojemalca ali likvidacije podjetja itd. Končno je zahteval uvedbo obligatornih volitev zakonitih zaupnikov po posameznih podjetjih kakor tudi izvedbo novih volitev po vseh samoupravnih institucijah nameščenske in delavske Sprejemu je prisostvovala velikanska množica ljudi. Med drugimi so bili navzo« či župan Melval, podžupan Gerard, šef sekcije Vzhodnih bojevnikov general Mit« telhauser, general Mondevir, organizator fronte naše armade med voino in mnoge druge osebnosti. Ko je godba odsvirala ohe himni, se je formirala med velikim na* vdušenjem vseh navzočih povorka, ki je v vzornem redu defilirala 6kozi mesto. Po« vsod, kjer so šli Jugosloveni, so jih prebi* valci Nancyja burno ajdamirali. Župan Melval jih je sredi občinskih odbornikov pričakoval pred mestno hišo. Gostje so šli v svečano dvorano v prvem nadstropju, kjer jim je predsednik občine ;zrekel do« brodošlico, naglašujoč junaštvo in vztraj« nost srbske vojske, ki se je še potem bo« rila za svobodo, ko je bila že V6a država v rokah neprijatelja. Po sprejemu v občini so bivše jugoslo« venske bojevnike vedli na banket v sveča« no dvorano, kjer jim je bil prirejen po« sebno prisrčen in topel sprejem. Vse mize so bile okrašene s cvetjem in državnimi trobojnicami Francije in Jugoslaivie. Pri svečanem banketu je bilo izrečenih več navdušenih zdravic. Zvečer so se bojevniki s posebnim vla* kom vrnili v Pariz zakonske zaščite in zakonskega zavarovanja, tako da bi imeli nameščenski in delavski člani potom svojih uprav dovolj vpliva na nadaljnje delovanje teh institucij. Vse to so zahteve, ki se tičejo življen-skih interesov vsega nameščenstva. želeti je le, da uvidijo^ tudi naši gospodarski krogi njihovo upravičenost ter opustijo svoj odpor proti stremljenjem za svojo eksistenco in proti popolni proletarizaciji se borečih 80 do 100 tisoč privatnih uradnikov v naši državi, četudi so sedanji časi težki tudi za gospodarske kroge, vendar mora vsak objektiven opazovalec vsakdanjega življenja priznati, da težave gospodarstvenikov še dolgo niso tako hude kakor so obupne za vse sloje delojemalcev. Prepričani smo, da naše želje niso pretirane v nobeni točki in želeti moramo, da bi privatnim nameščencem in njihovim organizacijam uspel njihov trud za svoj in obči blagor in da bi tako delojemalski kakor tudi delodajalski krogi mirno in vzajemno snovali in delali na procvitu naše skupne domovine. Bančni uradnik. Francija in~^arna kriza vzhodnih držav Pariz, 8. junija. Najvažnejša zamisel nemške politike zadnjih let, avstro*nemška carinska unija, je bila sicer v Ženevi obsojena na dolgo« trajno instančno pot, s katere se bo težko še vrnila v politično areno, vendar pa ni ostala brez blagodejnega vpliva na med* narodno življenje. Nje zasluga je, da so zapadne sile začele resno pomišljati na re> alne korake, ki jih je treba podvzeti, da se agrarna kriza v državah vzhodne iti južovzhodne Evrope omili in da se naro« dom omogoči izhod iz težkega gospodar« skega položaja. Neposredno pod grožnjo nemške zamisli, ki je bila na najboljšem potu, da s preferenčnim sistemom približa svojemu gospodarskemu in političnemu vplivu nekatere izmed teh držav, je Bri« •and nastopil pred Društvom narodov s svojim gospodarskim načrtom. Francija sc je morala nekoliko podvizati, ako je ho* tela paralizirati svoje dosedanje odklonil* no stališče v zadevi preferenc in letargični postopek Društva narodov, ki je za rešV tev prevažnega vzhodnoevropskega vpra« sanja pričakovalo pobude od zunaj, name« sto da bi samo izdelalo primerne predloge in velesile pridobilo za pristanek nanje. Poncetovo poročilo v Ženevi je obsegalo med drugimi važnimi predlogi tudi pred« log o odkupu žitnih previškov v državah vzhodne Evrope ter je Francija za te od» kupe 'izjemoma priznala veljavnost prefe* renče. Morda bi bila stvar zopet zaspala, da se ni razvedelo o pogajanjih med Ru» munijo in Nemčijo, ki so se začela ta te« den. Francija je zopet začutila opasnost ln nemška inicijativa je že v drugo prsi« lila francoske politike, da se bavi jo z vzhodno agrarno krizo. Zavoljo tega se je vršila prošli teden francoska medmlni6tr* ska konferenca, k; sta 6e je udeležila ra« zen poljedelskega ministra Tardieuja, tr* govinskega ministra Rollina in proračun* skega ministra Pietrija tudi Briand ;n Francois*Poncet, poročevalca v evropski komisiji Društva narodov. Zaključki te konference, ki so izdatno omajal franco« sko odklonilno stališče glede preference, so vzbudili živahne komentarje tiska, ki zahteva, da mora Francija na vsak način rešiti pred nemškim vpFvom Malo antan« to in ohraniti obstoječe ravnotežje v Sred« nji Evropi. Francija in Češkoslovška mora* ta doprinesti one finančne žrtve, ki j^h bo zahteval preferenčni odkup žitnih pre* sežkov južnovzhodnih držav. Po računih listov bi Francija izdala v ta namen 150 do 175 miPjonov frankov. »Echo de Pariš« poudarja, da je ta znesek sicer znaten, v primeri s političnim dobičkom pa narav« nost malenkosten. Slično se izraža »Oevre«, ki pravi, da je jugoslovensko in rumun« sko žito za 30 odst. držaje od kanadskega, da pa je politična zadovoljitev Jugoslavi« je in Rutnunije pač vredna onih 90 milijo« nov. ki so proračunani za izjemno uvedbo preference pri odkupu žitnih zalog teh dveh držav. Kakor izhaja iz pisanja Fstov, javnost odobrava Briandov gospodarski načrt ter poziva vlado, naj se ne ozira na razmeroma malenkostne stroške, ko gre za tako dragooeno ohranitev političnega rav« novesja v južnovzhodni Evropi. Vse dneve od ženevskega zasedanja je francoska javnost razpravljala o realizacij1] konstruktivnega gospodarskega načrta, ki ga je FranooissPoncet predložil zbranim zastopnikom držav Društva narodov. Jav« nost se je v skrbeh povpraševala, da*li 6e bo Briandu posrečilo prodreti s svojim konceptom proti vladn: trgovinski politiki. Politični položaj in razvoj prilik je dal prav Briandu in v nemali meri je k novi trgovinski orjentaciji, ki je seveda samo delni in izjemna, pripomogla vsekakor nemška inicijativa, dasi Curtius in Scho« ber gotovo nista imela takega namena. Odpoved romanja v Padovo Zagreb, 10. junija, č. Pripravljalni odbor za božjo pot v Padovo je odpovedal romanje na grob sv. Antona Padovanskega, ki bi se imelo izvršiti 4. julija t 1. Storjeno je bilo to na izrecno željo nadškofa dr. Bauerja zaradi napetih oclnošajev med Italijani in Vatikanom. Sokolski zlet v Splitu Split, 10. junija. AA. Kakor znano se začno velike sokolske svečanosti na Ja« dranu v Splitu z nastopom mladine dne 13. junija. Takrat bo v Splitu izvajalo va« je 3000 Sokolov iz vseh srednjih šoJ pri* morske banovine. Zagrebški proces Zagreb. 10. junija n. Pri današnjem nadaljevanju kazenske razprave zoper Hra-niloviča in tovariše so bile zaslišane še priče, ki so iih zagovorniki naknadno predlagali. Zidarski mojster Josip Bukovec, ki je bil zaprt na policiji zaradi nekega obrtnega delikta skupno z Javorjem, je izpovedal. da je Javor nekoč poklical stražnika. V tem hipu 2a ie nekdo poklical iz druge celice: »Ali si ti Javor?* Javor je odgovoril: »Ali si t; Stevo?« Ali imaš dovolj jesti?« Drugesra priča ni slišal. Policijski stražnik Savo Nikšič vztraja on svoii izpovedi, da ie Kopčinovič takrat razen navedenega dejal Javorju še: »Ni treoa ničesar izdati o organizaciji.« Priča Rudolf Vidak ie bil zaprt skupno s Koočinovičem in Horvatekom. Ni čul. da bi Kopčinovič kaj govoril. Videl ie samo Horvateka. da ga ie pri okencu klical nekdo s Stevom. Priča Viktor Paoasta ie bil zaprt skupno s Kopčinovičem in s Horvatekom. oa ie videl, da ie Kopčinovič nagovarjal nekoga na hodniku. Nato so bile orečitane izpovedbe detektiva Josipa Bana. ki je bil skupno z detektivom Kecem odposlan, da vodi poizvedbe zoner Babica v tvornic; Siemens. Končno je bila orečitana še izpoved direktorja »Novosti« g. Jutriše o delu pokojnega Schlegla til. Preden je mogel Bartol dalje vpraševa« ti, je že imel na rokah struno in korakala sta s stražnikom na policijsko upravo. 331etni Ivan Bartol, po poklicu delavec, doma iz St. Ruperta na Dolenjskem, je znan nevaren vlomilec, ki so ga varnostna oblastva že dalje časa zasledovala. Bil je že 14krat v zaporih zaradi tatvine, a ga. ni poboljšala nobena -'zkušnja. Svoj čas se je zadrževal tudi v Ljubljani in je iz* vršil več vlomov v družbi znanih svedrov« cev, ki sede zaenkrat večinoma po zaporih. Pred tedni se je zadrževal v okolici Vranskega, kjer je vlam'jal v kmetske domove in obiskal tudi nekaj trgovin. Po« zneje je prenesel svojo delavnost v okoli« co Domžal, kjer je enako izvršil več vlo* mov. Pobral je nekaterim posestnikom več denarja in si ob priliki nekega vloma pri« svojil tudi strelsko orožje. V Domžalah mu je nekoč že trda predla, ker ga je spa« žila pri vlomu neka gospodinja, ki je vpi* i la na pomoč. Prihiteli so sosedje, kii so jeld Domače vesti * Ban 2. dr. Drago Marušič bo v Detek 12. t. m. službeno odsoten, zato odpade sprejem strank. * Vojaške vesti. Pehotni kapetan 1. razr. Franjo Finžgar. doslej slušatelj višje šole vojne akademije, ie orideljen na službovanje vojaški delegaciji Dri prometnem ministrstvu Polaganje izpita za čin aktivnega kapetana korvete v letu 1931. je odobreno poročnikom bojnega broda 1. Antonu Lenarčiču. Borisu Pircu. Ivanu Kernu. Henriku Klinarju. Josipu Ahlinu in Miroslavu (Jogoli. * Drugi vseslovanski kongres srednješolcev se bo vršil od 6 do 10. julija v Bra-tislavi. Kongres bo združen z raznimi prireditvami. Tako bo n. pr. na drugi dan športna in šahovska tekma, tretji dan izlet in tudi po zaključku kongresa bo sedem raznih izletov, ki bodo trajali od*2 do ? dni. Stroški za te izlete brez hrane znašajo od 30 do 180 Kč. Udeleženci kongresa bodo dobili točne programe v Bratislavi, kjer znašajo vsi stroški za pet dni in je pri tem vračunjena tudi popoina oskrba in on? izleti, ki se bodo vršili med kongresnimi dnevi. 105 Kč. Vsi stroški, tudi potovanje tia in nazaj, vse vsto-">ce in vsi spominski znaki in knjice z izletom od 2 do 7 dni po kongresu, so predvideni na 750 do 1250 Din brez hrane na izletih in po kongresu. Udeleženci naj se prijavijo do 15. t. m Prijave sprejema dijak celjske gimnaziie T. Prekoršek. + Narodna šola Davorina Jenka v Cerkljah pri Kranju. Pišejo nam: minister pro-s\ete ie odobril, da nosi osnovna šola v Cerkljah pri Kranju naziv po Davorinu Jenku. Novi naslov se uvede slovesno na Vidov dan ob šolski proslavi 140 letnice in odkritju spominske plošče Davorinu Jenku in Ignacu Borštniku po Glasbeni Matici. oziroma Udruženju gledaliških igralcev. Ob tej priliki izda šola obširno spomenico z životopisi cerkljanskih veljakov: Davorina Jenka, Ignaca Borštnika, Mateja Ravnikarja. Antona Kodra. Jakoba Bedenka. Andreja Vavkna, Simona Robiča Ivana Franketa, Ivana Železnikarja, Ivana Hribarja. Franca Barleta, bratov Hacinov, Josipa Jenka. Ivana Mežana, Jakoba Hočevarja. dr. Fr. Kimovca in drugih, ki so iih Po večini opisali strokovni znanstveniki. Knjiga »Od Ilirije do Jugoslavije« se naroča pri šolskem vodstvu v Cerkljah pri Kraniu (25 Din). * Maturantom ljubljanskega moškega učiteljišča iz leta 1921. Deset let naše mature ie minilo! Po dogovoru se bomo zopet zbrali in proslavili Drvi decenii. Najbolje bi bilo. da se sestanemo v juliju v Liubljani. Druge predloge pošljite na naslov Slavko Mrovlje. učitelj v Slovenjgradcu. Vabljeni so tudi maturanti 1920 in maturantke 1921............_ . _ . + Vprašanje dijaških mesecnin. Prejeli smo: Starši, ki šolaoo svoje otroke po mestih, se pritožujejo, da zahtevajo nekatere dijaške gospodinje mesečno za ves junij, dasi je pouka že 10. konec in se dijaki tistih razredov, ki nimajo posebnih izpitov, odpeljejo takoj domov in se vrnejo le ua dan šolskega sklepa. Prav tako je bilo v podaljšanih božičnih in velikonočnih počitnicah. Mnoge gosipodinje uvidevajo, da taia zahteva ni upravičena in se zadovoljujejo s primernim delom mesečine. Jasno je, da lahiko zahtevajo stanarino za ves mesec, ne pa tudi plačila za hrano, ki je dijaki ne dobe. ker so doma. Pravilno je torej, da se določi primeren del mesečine kot stanarina, in da se ta plača vsa, za hrano pa le ena dobra tretjina. Ako znaša mesečnima 700 Din, je zaračunati za sta no v and e 100 Din, za hra.no recimo 300 Din, torej za mesec junij 400 Din. želeti l>i bilo, da se ravnajo visi prizadeta starši po tem primeru. * Nova naredba o uslužbencih kaznilnic. Minister pravde ie podpisal naredbo o uslužbencih kaznilnic. Uslužbenci so razdeljeni na paznike, desetnike, podnaredni-ke. narednike in zapovednike. Prve štiri kategorije imenuje upravnik zavoda, zapovednike oa minister pravde. V zavodu za odsroj in poboljšanje mladoletnikov se osobje deli na odgojno. pedagoško, strokovno. obrtne učitelje in nadzornike. Pravilnik vsebuje tudi vse pogoje glede kvalifikacije osob.ia teh zavodov kakor tudi odredbe o napredovanju in upokojenju. + 64 krajevni odbor Rdečega križa v Sloveniji, ie bil ustanovljen 31 maja v Šenčurju pri Kranju. Upravni odbor tvorijo: predsednik Celjer Ivan, posestnik v Šenčurju, I. podpredsednik Piber Ivan, župnik v Šenčurju. II. podpredsednik: Molj Fr. župan v Vogljah. tajnik Umnik Anton. pos. blagajnik: Okorn Anica, trgovka skladiščnik Mohar Jožef, čevljarski mojster, vsi v Šenčurju, odborniki Brodar Ivan. pos. v Hrasti u. Rozman Franc, šol. upraviteli v Voklem. Prestor Marija, posestnica v Srednji vasi Studen Peter izdelovalec ODeke. na Visokem. Nadzorni odbor: predsednik Kle-menčič Vekoslav. šolski upravitelj v Šenčurju. tajnik Vehovec Jožef, posestnik v Voklem. odbornik Vavpetič Franc, kaplan v Šenčurju. * Na občnem zboru JAD Triglava v Zagrebu 6 t. m. je bil izvoljen za oočitniško dobo naslednji odbor: predsednik Rebec Dimitrij, abs. tehn., odbornik Bačnar Boris. stud. rer. com-econ.. poverjenik za Maribor Gulič Vladimir, abs. med., za Liub liano Podboj Mile. stud. inž. in VodoDivec Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3. temperatuii, 4. relativno vlago v %, 5. 9mer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, padavine v mm. 10. junija. Liubliana 7. 765.4. 15.1 92. SSW1. m—'-dež 26.1: Maribor 7. 763.6. 16.7. 89. NW6, 9, dež, 12.3: Zagreb 7. 764.7. 18.0. 84. NNW4. 9. dež. 2.1: Beograd 7. 764.4. 17.8. 86 tiho 9 dež. 0.3. Sarajevo 7, 766.5. 11.2, 97. tiho. 10. dež. 5.3: Skoplje 764.4. 17.9. 78. El 4. —. —: Kumbor 7. 761.9 21.3. 72. tiho —. -: Solit 7. 763.1 22.9. 65. NE2. 1. —, —: Rab 7 764.1. 21.8. 46. tiho. 5. —. —; Vis 7. 763.2. 19.0, 63. N6. 4. —. —; Mostar 7 762.9 21.0. 65. tiho. 5 —. — - Temperatura, (prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižio): v Liubljani 26.0. 13.6. Marboru 21.7. 11.4. Zagrebu 27.9. 15.2. Beogradu 25.3. 19.4. Sarajevu 24.3. 9.1, Skopi ju 25.5. 12.3. Kumboru 28.0. 18.1, Solitu 292 18.3 Rabu 28.8. 17.9. Visu 26.5, 17.2 Mostariu 28.7. 16.0. Solnce vžhaja ob 4.13. zahaja ob 19.45. Luna vzhaja ob 1.7. zahaja ob 14.2. Silvan. stud. med. vet. za Kranj Mavec Anton, abs med., za Kočevje Bogataj Mirko, cand. iur.. za Celje Brinar Miran. cand. ior., za Prekmurje Lippai Viljem, cand. iur., za Ptuj Tonejc Stane, cand inž., za Novo mesto Jarc Andrej, abs. iur. * Tujski promet v Splitu. V maju se je v Splitu mudilo 4405 tujcev, med temi 662 poslovnih oseb. V to število pa niso vračunani mnogoštevilni izletniki, ki so pose-tili Split ter ostali par dni. potem pa odpotovali dalje. * Nova lekarna v Dolnji Lendavi. Ustrezajoč splošni želji občinstva v Prekmurju, je banska uprava podelila koncesijo za novo lekarno v Dolnji Lendavi in to mr. oh. Emiliji Joseohi. + Ker gradijo cesto v Kamniško Bistrico in se Dri tem razstrcliujeio tudi skale pri galerijah. Konjski in na Kobilci, je dosedanja pešpot v Bistrico kakor tudi Dot čez Kobilico no starem kolovozu zelo nevarna in neprehodna Zaradi tega sta ti dve poti zaprti in hoja Dreko njih začasno prenove-dana. OdDrta Da je Dot no desnem bregu Bistrice, tako zvana »kmečka pot«, ki se ored znamenjem na Iverjih loči in gre nreko mostu na desni breg in tam rianrej. Ta Dot je sedai na novo markirana ter malo Dred Dotokom Korošice zoDet zavije na levi breg čez brv Dri Ribii peči in Koro-šiških rižah. * Smrtna obsodba v Biclovaru. Na božični večer jc v selu Peterancu Ivan Do-večar umoril seljaka Jurija Androtiča ter smrtnonevarno poškodoval tudi njegovo ženo. potem pa njuno stanovanje temejito oplenil. Predvčerajšnjim je bil Dovečar pred senatom v Bjelovaru c-bsojen na smrt. * Zdravilišče Rogaška Slatina nudi razne olajšave, o čemer so čitali naši cenjeni čitatelji v oglasih, ki jih priobčuje slovito zdravilišče v »Jutru«. V oglas pa se ie vrinila neljuba pomota, zato poudarjamo na tem mestu, da veljajo olajšave do 15. t. m. in ne do 15. 7.. kakor smo v oglasih pomotoma navedli. * Opozarjamo na današnji oglas glede Drodaje konkurznega sklada (manufakturne in sDecerijske zaloge itd.) Bana Franja. trgovca na Jesenicah. * Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in Ikrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. * PAN ovratnik prodajajo vse boljše trgovine. ITO zobna pasta najboljša! Iz Ljubljane ' u— Slavni poljski zbor Echo iz Krakova. ki je pravkar na turneji do Jugoslaviji pride 22. t m. v Ljubljano ter bo ob 20. kon-certiral v Filharmonični dvorani. Echo je drugi najboljši poljski zbor. ki je dobil prve nagrade doma in v tujini. u— Prva produkcija gojencev šole Glasbene Matice bo danes popoldne ob 16. v dvorani Filharmonične družbe. Nastopijo učejici nižjih letnikov klavirskega in violinskega oddelka ter oddelka za čelo. Podrobni program se dobi v veži Filharmonične družbe. Vstop k produkciji ie prost Druga orodukcija bo v soboto ravno ob 16. To sta edini dve produkciji šole. prihodnji teden so potem produkcije državnega konservatorija katerih bo 6 in sicer dve v drami, ostale pa v Filharmonični dvorani. Ravnateljstvo vabi starše in prijatelje Glasbene Matice, da se v obilnem številu odzovejo. u— Javna telovadba Sokola II. v Ljubljani se bo vršila nepreklicno 14: t. m. ob 17. na letnem telovadišču na Prulah ob sviranju godbe na pihala 40. pp; pod vodstvom višjega kapelnika g. dr. Cerina. Nastopijo vsi oddelki. Po telovadbi bo prosta zabava, združena s srečolovom in plesom. Vabimo k tej naši slavnosti vse sokolstvu naklonjeno občinstvo. Ob slabem vremenu se telovadba preloži, o čemur bomo oravočasno obvestili. u— Slov. zdravniško društvo ima v Detek 12. t. m. običaien znanstveni sestanek v žensk; bolnici oh 18. Predava g. dr. Kal-lav O granulomatoznem obolenju zob in njih kirurgičnem lečenju (z demonstracijo resekciie korenike.) u— Klub esperantistov v Ljubljani priredi jutri ob 20. v salonu hotela »Miklič« skioDtično Dredavanje Predaval bo g. dr. Reva »O Dotovaniu do Poljski«. Članstvo se obvešča, da zarad; tega odDade redni nocojšnji sestanek v Narodni kavarni in nai se vsak udeleži predavania. Vabljena tudi ostala javnost. Vstopnine ni. u— Iz gledališča. Rcpriza sinoči uprizorjene močne Frankove drame »Vzrok« bo drevi, jutri v soboto in v ponedeljek nakar se dramska sezona zaključi. — V operi se uprizori drevi za red A »Hotimannove nrioovedke« Naslovno partijo D0.ie priljubljeni tenorist Svetozar Banovec. »Vijolica z Montmartra«. melodiiozna Kalmano-va opereta, ki je na repertoarju vseh večjih odrov do svetu, se uprizori v soboto zvečer. Naslovno partijo poje ga. Ribičeva. Ninon ga. Poličeva, veselo boliemsko trojico igrajo: Delacroixa izmenoma gg. Gostič in Ivelja. Florimonda izmenoma gg. Drenovec in Peček Henria g Janko. Pi-skačka g. Povhe. ministra g. Zupan u— Počitniške kolonije občine. Kakor smo beležili, namerava mestna občina tud: letos osnovati dve počitniški koloniji, eno v Mednem, drugo ob morju. Vloženih je bilo prav mnogo prošenj, od katerih jih ie bilo 310 vpoštevanih. Na mestnem fizikatu so včeraj gg. dr. Otmar Kraje. dr. Mavri-cij Rus in dr. Franta Mis pregledali vseh 310 otrok. Okrepčila potrebna deca bo poslana na počitnice v dveh skupinah in sicer bo nrva odšla že 2. julija u— Prostovoljno gasilno društvo Kožarje ori Ljubljani priredi v nedeljo 14. t. m. veliko vrtno veselico na prijaznem vrtu gostilne ori Birtu v Kozarjah. Bogat srečo-lov. šaliiva pošta, ples in dovolj druge zabave! Igra prvovrstna godba »Šramel«. Začetek ob 3. pop. Vsem prijateljem in gasilstvu naklonjenim kličemo: Na norrmr! u— šentjakobska knjižnica v Ljubljani je izposodila v maju 3257 strankam 11.609 knjig. Knjižnica posluje vsak delovnik od 4. do 8. zvečer in izposoja slovenske, srbo-hrvatske, češke, poljske, nemške, francoske, angleške, italijanske, esperantske knjige in modne liste vsakomur, kdor se pri vpisu v knjižnico zadostno legitimira. Izposojilni rok znaša v Ljubljani za leposlovne knjige 14 dni, potopisne 3 tedne, znanstvene knjige pa 4 tedne. Za obiskovalce Dravske in Savske banovine izven Ljubljane znaša izposojilni rok za vse knjige 1 teden več, izven teh banovin pa 2 tedna več ko v Ljubljani. Knjige se pošiljajo tudi po pošti. Popolni imeniki so r.a razpolago in jih priporočamo v nakup. Knjižnica kupuje zlasti starejše slovenske knjige po najvišjih cenah. u— Življenje in smrt v Ljubljani. V maju jc bilo v Ljubljani 177 roienih. od teh 97 moških in 80 žensk. Mrtvorojenih ie b;lo 7 otrok od teh 5 moških in 2 ženski Umrlo je 113 oseb. od teh 60 moških m 53 žensk, med njimi domačinov 53 (29 moških in 24 žensk) m 60 tujcev, od teh 31 moških in 29 žensk. Mestnemu fizikatu je bilo prijavljenih 19 primerov raznih nalezljivih bolezni in sicer: 1 tifus. S škrlatink. 6 da-vic. 1 tetanus in 3 š^ni. Primer tetanusa .ie bil ugotovljen na Grajski olanoti. u— Na včerajšnji trg. ki je bil Drav živahen. ie bila Dripcljana ogromna množina bosanskih " večinoma iz Brčkcga Bosanci so jih prodajali do 2 do 6 Din za kilogram. Lcoše in zdraveiše so bile do 6 Din. dočim ie najslabša kvaliteta do 2 Din. Na trgu ie bilo do 30 velikih košar domačih jagod, ki so jih prinesle dolenjske kmetice iz Dobrenol.i. Grosuplja. Sv. Lenarta in nekaj tudi z Gorenjskega. Jagode so se zaradi večjega dovoza pocenile in so jih včeraj že gospodinje lahko kupile po 5 do 6 Din liter. Bilo ie tudi nekaj gob iz smledniškp okolice po 16. do IS Din kg. ali 4 do 5 Din merica. u— Nesreča voiaka. Redov Simon Do-mnianič je peljal predsinočnjim dvovprežno naložen voz s slamo proti vojaškemu skladišču. V bližini vojne bolnice sta se mu konja solašila in je voznik padel z voza na tla. kjer so ga pograbila kolesa. Voz se ie slednjič prekucnil in so morali poškodovanega Domjaniča prenesti na zdravljenje v vojaško bolnico.__ HALO! HALO! Res prijetni in vsesplošno zabavni so večeri, ki jih nudi od torka dne 9. junija dal je vsak večer DoftCfffj s pestrimi plesnimi atrakcijami! — Jazz-kapela! — Odprto do 2. popolnoči! — PLES pred in po sporedu! — Odlična kuhinja! — Izbrane pijače! — Solidne cene! Priporoča se SLAVKO DOLNIČAR n_ Oko mu je razlil. Na Tržaški cesti se ie nripetil včeraj popoldne grd primer pobalinstva, ki je stal brezposelnega delavca 25 letnega Josipa Vahniča iz Šiške desno oko. Vahnič ie korakal po cesti in naenkrat mu .ie priletel od nekod v oko oster kamen in mu ga v iiidu izlil. Zaradi silnih bolečin je pričel Vahnič vpiti in jadikova-ti. Prihiteli so k njemu ljudje, a ni vedel nihče povedati, kdo ie metal kamneje. Vahniča so spravili pozneje v bolnico, v zadevi pa ie uvedena s strani policije stroga preiskava. — Delavec Rčan Alojz je včeraj popoldne padel s stavbnega odra in si zlomil levo nogo. Enako z zlomljeno levo nogo so pripeljali v splošno bolnico tudi 12 letnega dijaka Ivana Puclja iz Kranja. Fant se je ponesrečil ori igri s tovariši v Kokrškem predmestju. u— Brat za bratom. Včeraj smo poročali, da ie policija prijela 21 letnega delavca A. Malija zaradi tatvine plaht in vreč. Kmalu za njim Pa je moral v zapor tudi njegov 20 letni brat Rudolf zaradi tatvine kolesa, ki ga je ukradel iz garderobe kina Matice ključavničarju Francetu Novaku iz Snebe-rij. Rudolf ie kolo tak.oj po tatvini pripeljal domov, kar se ie zdelo sumljivo sosedom ki so stvar naznanili. u—■ Dražba konj. Dne 13. t. m. ob 10. bo uprava oolicije na Celovški cesti št 23. nasproti pivovarne Union (hlevi policijske konjenice Cekinov grad) prodala na javni dražbi štiri konje. Izdražbeni znesek s nri-bitkom 2.5 odst drž. davka mora zdražiteli položiti takoi dražbeni komisiji. Interesenti se vabijo. u— Z avtom skoz! steno. Po Bleiweisovi cesti v smeri proti Dunaiski cesti sta včeraj popoldne pridrvela dva tovorna avto-■nob^a. Prvi ie zavil na dv< danske zveze, kjer je mehanična delavnica, drugemu avtomobilu, ki je istotako zavil na dvorišče, pa je prišel na pot tovorni voz Da ne zadene vanj, je šofer ostro in z dokajšnjo brzino zavil na dvorišče, pa mu ie odpovedala zavora in je zavozil v Terpentinovo milo 8139 opere Vaše perilo snežno belo! PRI GLAVOBOLU živčnih in revmatičnih bolečinah in pro-tinu zanesljivo učinkujejo TOGAL-table-te. Od tisočev zdravnikov priporočane. To zdravilo lahko tudi vi kupite z zaupanjem v vseh lekarnah. _6600 pijte brezalkoholno ■ pijačo 1 ■ ,JOCUBA'| Utrujenost je sovražnica poletnega dela ln razigranosti Potrudite se torej, da s pijačo, ki osvežuje, povečate svojo odporno moč, pa boste ohranili svojo energijo in živahnost tudi v največji žeji. Telo, utrujeno od vročine, osvežuje in okrepčuje 7214 Mladna OVOMALTINE orednio steno delavnice. Steno ie naravnost "" '""Og 1210.000 Din škode. K sreči se orekora.ižnemu šoferju samemu ni ničesar pripetilo in je ostal tudi avtomobil nepoškodovan. u— Tramvajska dela na viški progi so skoro končana in so te dni pričeli napelja-vati tudi elektrovodno žico. Napeta ie že do vhoda tobačne tovarne na Tržaški cesti. Hite tudi z ostalimi deli in kopljejo delavci v Gradišču temelj za drugi tir. dočim ie prvi tir žc skoro končan in bo treba le še obložiti tračnice. u— Pozor nred sleparji! Po Ljubliani se ic klatil te dni in sc morda še zadržuje tu sleparski trgovski potnik, ki ponuja v na-kun 'e S seboi ima seveda vzorce in zahteva na podlagi naročil predplačila Naročilci bi morali naročene predmete že davno dobiti, pa ffh niso. k a i ti slepar se zadovoljuje s predplačili. ki jih vtakne v lastni žep. u— Okradena zadnji dan velesejma. V paviljonu F je bila trgovki Boženi Rosen-felderjevi iz Prasre ukradena siva pletena ročna torbica, v kateri sta bila dva potna lista, glaseča se na njeno ter na ime moža Ludovika. Dalje je bil v torbici moder listek nekega urarja iz Prage, glaseč sc na zlato damsko uro in verižico, poleg sta bila še dva vozna listka za Prago, sejmska legitimacija in nekaj gotovine. Skupna škoda .ie okrog 3000 Din. Iz Celja e— Vozni red za izletniški vlak na Bled. Odhod iz Celja v soboto 14.15. Laško 14.30 Rimske toplice 14.40 Zidani most 14.54. Hrastnik 15.04. Ljubljana 1.20., prihod na Otoče 17.20. V nedeljo odhod z Otoč 9.58 Drih na Bled 11.08, odhod z Bleda 20.30, Drihod v Celje 0.40. Izletniki nai se drže točno navodil rediteljev in na vseh posta-jah pravočasno kupijo vozne listke. Prostora bo dovolj na vlaku, točil se bo tudi malinovec in vse drugo ie preskrbljeno. Za koncert »Oljke« na Bledu vlada veliko zanimanje. e— Kuluk. Predvčerajšnjim se je pričel na cestah mestnp občine kuluk in ie bilo poklicanih 45 zavenzancev k osebnemu delu. Večina se je baje ndkupila. Kulukarii so morali oba dneva razbijati bazaltoidni tlak. odvožen iz Razlagove ulice na Savinjsko nabrežje in ga pripravljati za mestni dro-bilec, ki ga je nato zmiel v gramozno maso. e— Nekoliko več obzirnosti pričakujejo prebivalci okolice Vrazovega trga od podjetja. ki gradi pravoslavno cerkev. Prejeli smo naslednjo pritožbo: Pri novi stavbi cerkve Sv. Save na Vrazovem trgu se --haja v smeri proti stanovanjski hiši mestne elektrarne »Pri kroni« odprto stranišče za delavce, zgrajeno po vzorcu bivših vojaških latrin. Stranišče je prenapolnjeno in vsak si lahko predstavlja, kakšen smrad se ustvarja v vročih poletnih dneh. Ta škandalozna posebnost Celja nai se odstrani čim prej. e— Nujno potrebno ie popravilo brvi nad godbenim paviljonom v mestnem parku. kjer so neznani zlikovci v eni preteklih noči podrli del brvi. tako da so pasanti izpostavljeni stalni nevarnosti. Ce bi kdo slučajno ponoči zašel na ta del poti. bi nedvomno moral strmoglaviti v globino. e— Dva čedna bratca. Mestna policija je aretirala predvčerajšnjim 25 letnega hlapca Antona P. zaposlenega v neki celjski gostilni, ki ie v družbi svojega 21 letnega tovariša Valentina M vlamljal v klet svojega delodajalca in s pomočjo gumijeve cevi kradel vino. Aretiranec je tatvino vina priznal. To Pa čednima bratcema ni bilo dovoli, nego sta v noči od nedelje na ponedeljek vlomila v gostilniško kuhinjo in se skozi okence za iedi splazila v gostilniško sobo. kjer sta poskušala izprazniti zaklenjeni predal, v katerem ie bila srednja vsota denaria. Poskus se iima ni posrečil in zdaj sedita oba v zaporu celjskega okrožnega sodišča. Pobegniti sta nameravala v neki rudnik v Srbiii. e— Mestni kino bo predvajal drevi poslednjič letalski zvočni film >Zmagoval-ci vsemirja«. V glavni vlogi Ramon No-varro. Predigra zvočna enodejanka. Iz Maribora a— Ban dr. Marušič kuni sokolskega ura-oora. Uorava sokolske župe Maribor je dobila brzojavno sporočilo, da bo kumoval praporu, katerega bo Sokol razvil ob priliki svojega župnega zleta 19. t. m., ban dr. Dr»iw>. Marušič. a— Zanimiva razprava. Ormoški zdrav« nik dr. Otmar Maieritsch je tožil znane« ga narodnega in sokolskega delavca, rav* natelja okrajne posojilnice v Ormožu, go« 6poda Janka Grivca zaradi klevete, ker mu je očital, da je bil med podpiranci Siid« marke in da je bil med vojno kot dijak plačm zaupnik. Predsednik senata doktor Lešnik je vodil razpravo s skrajno objek« tivnostjo. Tožfielja je zastopal dr. Komav* li, obtoženega Grivca pa dr. Šnuderl. Raz« prava je dokazala stvarnost Grivčevih tr« ditev in tudi to, da je g. dr. Maieritsch igral ob prevratu zelo žalostno vlogo. G. Grivec je bil oproščen vsake krivde in kazni. a— Novo življenje ob Treh ribnikih. Novi najemnik paviljona Olepševalnega društva ob Treh ribnikih jc pričel z veliko marljivostjo s preureditvijo tc priljubljene Uletne točke Mariborčanov. Zaprosil je za podelitev koncesije za otvoritev kavarne na terasi ter ustanovitev stalnega plesišča na prostem. Otvoritev, preurejenih prosto« rov bo 14. t. m. G. Albin Vodišck je raz« vil mariborskim novinarjem tudi svoje načrte za bodoče delo in napovedal, da bo odslej prirejal v sporazumu z raznimi snortnimi in drugimi društvi vsakih 14 dni večje prireditve ob Treh ribnikih. Prva bo veselica Jadranske straže. Posvetil se bo tudi gojitvi sporna, predvsem veslaškega. V ta namen je nabavil 17 novih čolnov za športno veslanje. Za zimsko sezono pa bo zgradil na levem bregu ribnika umetno smkališče, 6kupno z novo leseno gardero« bo ob desni strani paviljona. Veselje nu« riborskih smučarjev bo tudi nova skakalni« ca. ki jo misli zgradit; za Lovskim domom. a— Iz gledališča. Dane6 6e bo prvič lc« tos pela Kienzlova opera »Evangeljnik«, ki je že svojčas žela na našem odru odlič« ne uspehe. Gostovali bodo ga. Zamcjiča Kovičeva, Jarc in Ncralič. — V torek .n sredo bo gostovala ljubljanska drama v zanim vi in duhoviti komediji »X Y Z*. Rcžira' bi M!an Skrbinšek. a— Polnočna nevihta nad Mariborom. Zaščitnik koscev sv. Mcdard jc v družbi svojega tovariša sv. Primoža uprizoril snoči okrog polnoči nad Mariborom veliko kanonado. Vihar je na večih krajih pretr« gal elektrovode in je v raznih lokalih /a« vladala egiptska tema. Kljub silnemu tre« skanju niso zahtevale ognjene kače nobe» nih žrtev ter se lc izdivjale nad številni« mi mariborskimi 6trclovodi. a— Zonet požar na Dravskem poliu. Med nevihto, ki ie divjala v torek zvečer na Dravskem polju, ic strela udarila v gospodarsko poslopje posestnika Pulka. do domače Majeria iz Rač ter ga tižgala. Osrenj se ie nasrlo širil. Gasilci iz Rač so ogenj Iokallzirali. tako da ie bilo uničeno samo gospodarsko Doslopje. Škrrt'v znat-= na. povlonie ir bilo ^e^mn z^varovnno. a— Prvi jurčki v Mariboru. Xa živilskem trgu so davi prodaialj prve jurčkče. Zaloga naših prodajalcev je bila kljub visoki ceni takoj razprodana. Gobarji napovedujejo za letos prav bogato gobje leto. a— Tatvine koles so se zelo razpasle. Skoro ne mine dan, da ni prijavljena vsaj ena tatvina kolesa. Včeraj je neki tat ukradel popoldne iz veže stanovanja vrt« narja Hermana Stcmbrencria 1000 Din vredno dvokolo znamke »Opel«. Policija jc izvršila aretacijo nekega mladeniča, ki osumljen, da je ukradel kolo. odnosno «e je voz?! z ukradenim kolesom zidar* skega vajenca Ivana Sporna. a— Nezgode. V Mlinski ulici je padla včeraj 62 letna zasehnica Antoni 'a čop in se težko pobila. — V tekstilni tovarni Doc« tor in drug je prišla 26 It ena pred; ca Re« polusk Francka tako nesrečno pri delu v bližino stroja, da ji ie zmečkal desno roko. Prepeljali so jo z reševalnim avtom v bob nico. a— Karambol mestnega avtobusa s kole* sarjem. Ko se ie peljal gostilničar Mati a IIolz i>; Pobrež.ia preko državnega mosta s kolesom in zavil od trga Kralja Petra proti Pobreški ulici, se je srečal z mestnim avtobusom št. 2—513. Desno kolo avtobusa se je zadelo ob dvokolo gostilničarja Hol* za in ga podrlo na tla. K sreči je ostal go« spod IIolz nepoškodovan in trpi le malo matcrijelno škodo. a— Karambol. Blizu viadukta na Pobreški cesti sta skunaj zadela neki avtom-obi-Iist in kolesar France Kovačič. ki avtomobila ni videl zaradi voza s senom, ki mu ie prihajal nasproti. Kolesar ie dobil znatne poškodbe. a— Kino predstave. Grajski kino: od danes dalje samo štiri dni: Veliki zvočni film s sijajnim petjem »Marselieza«. —• Union kino: Od danes dalje 100 odst. nemška govoreča in zvočna drama »Noči na Bosporu«. Iz Kamnika ka— Koncert kamniškega okteta je v ne* deljo zvečer pod vodstvom g. Cererja prav dobro uspel. Čisti dobiček so namenili za spomenik padLim. vendar obisk ni zado« voljil. Odobravanja in cvetja pa je bilo dovolj. ka— Turistovska cesta v Kamniški Bis strici je zaprtJ. V Bistrico bo sedaj vodila pot na desni strani struge in jc od kapclice dalje na novo markirana. ka— Kuluk ali »kukuli«. V nedeljo' nam je hudomušni škrat spremenil >;kuluk« v kuluk. »Kukuli« jc komedija, ki jo bodo Igrali športniki s sodelovanjem obeh kam« niških odrov na predvečer otvoritve kopa« lišča. Je pa tudi to kuluk — za športne namene, in v tem je imel ti&karski škrat prav. ka— Polževo dirko prirede v nedelja popoldne na Glavnem trgu naši kolesarii. Obenem bodo tudi igre Gym«khamna. Ko* lesarsko društvo se jfc šele nedavno usta* novilo. ka— Nov kino dobimo v soboto. 13. te« ga meseca. Rdeči križ in gasilci ga otvo* rijo in so za to adaptirali gasilski dom. Iz Trbovelj t— Trboveljski šport se vedno lepša razvija. Prava športna ideja pridobiva vedno več tal in razumevanja, kar je posebno važno za našo mladino, ki se vedno bo!j posveča športu m se s tem odtegne drugim pogubljivim vplivom. Športna ideja je našla pravilno razumevanje tudi pri lokalnih faktorjih, ki radi podpirajo športni pokret. Tako moramo posebno pohvalno omeniti tudi občino, ki je dala v športne namene v najem svoj prostor pri pokopališču SK Trbovlju, s čimer je bilo dose-no, da imajo danes vsi športni klubi svoja igrišča in jim je dana možnost popolnega razmaha. SK Trbovlje je novo igrišče z velikimi žrtvami uredil, prihodnje leto pa ga namerava ograditi. Trbovlje bodo imele potem res moderno igrišče. Prva tekma na novem igrišču bo v nedeljo ob 16. Nastopila bosta kluba SK Atletik iz Celja in SK Trbovlje v tekmi, ki bo odločala o prvenstvu celjskega okrožja, želimo, da bi tudi naše občinstvo pravilno cenilo vrednost športnega pokreta in se tekme udeležilo v polnem številu, da da mladim športnikom nove pobude. Iz življenja na deželi GORNJA RADGONA. Zaradi zastrup* ljenja pri škropljenju sadnega drevja ic bil v soboto prepeljan v bolnišnico tukaj« šnji zdravnik in posestnik g. dr. Vinko Čremošnik. — Sokolsko društvo poziva članstvo, da se v čim večjem številu udele« ži nedeljskega sokolskega zleta v m-etro« poli Prlekije v Ljutomeru. Članstvo, ki na« stopi pri popoldanski telovadbi in članstvo s kroji odpotujejo že zjutraj. v6e ostalo pa ob 13. 2ALEC. V nedeljo ob 15. bo v Žalcu velik zlet Sokolskih društev Savinjske doline, Skušnje prostih vaj bodo dopoldne. Po prijavnicah sklepajoč, bo prireditev pose-tilo častno število telovadcev vseh oddelkov. Poleg ugodnih železniških zvez bosta še avtobus in avto vedno na razpolago. Prireditev se bo vršila ob vsakem vremenu. Razpoloženje vseh posetnikov bo povzdignila priznana, polnoštevilna rudarska godba iz Velenja. POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO. Naše gasilno društvo si je nabavilo motorno brizgalno, ki jo bodo slovesno blagoslovili v nedeljo 14. t. m. Dnevni red: Dopoldne ob 'J. sprejem gostov, ob 10. odhod k maši, l>o maši blagoslovitev s pozdravnim govorom, po izvršitvi blagoslova odhod gasilcev po vasi. Popoldne ob 13. bo vaja z novo brizgalno, ob 15. uri pa se -prične društvena veselica s prosto zabavo na Vidma rje vem vrtu. Za preskrbo bo do-bro preskrbljeno. Vabljeni! LITIJA. Radijski prenos iz Litije je zaradi tehničnih zadržkov prestavljen na jesen. Ob ugodnejši društveni sezoni bo jesenski nastop Litije "v radiu gotovo pokazal živahno društveno delovanje v našem kraju. — Litijska osnovna šola ima lasten radio, ki ga zadnje čase uporablja tu-4Iti šolska mladina. V razred prinesejo zvočnik, pred njim pa so zbere mladina, ki posluša ob gotovih dneh mladinski program. V prijetno razvedrilo so se posluževali radia tudi vajenci iz obrtne šole pri risanju, in učenke višjih razredov pri ženskih ročnih delih, želeti bi bilo, da predvaja ljubljanski radio pogosteje mladinske ure in to po gotoVem redu za različne učne stopnje. ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM. Naše sokolsko društvo se prav pridno pripravlja na proslavo desetletnice in razvitja prapora, ki so ga umetniško izdelale članice. Neverjetno, toda resnično pa je dejstvo, da je duhovščina odklonila blagoslovitev brez navedbe razlogov. Mnenje o tem si lahko vsak posameznik ustvari sam. člani telovadci so prostovoljno pokosili telovadni prostor, ki ga je dal na razpolago podstarosta Janko Recelj. Torej za nedeljo 14. t. m. vabljeni vsi prijatelji Sokola. KRŠKO. Sokol proslavi 21. t. im. 25- Jetnieo obstanka. Ob tej priliki razvije tu-. javni telovadni nastop in nato velika lijudska veselica. Pozivamo občinstvo in članstvo bližnjih bratskih društev, da. se mnogoštevilno udeleže slavja. Velike udeležbe pričakujemo posebno od celjske žu-ipe, v ikateri je naše društvo včlanjeno. GRIŽE. V nedeljo je priredila naša so-kolska mlade/, v prostorih gospe iPiklove lepo uspelo akademijo. Na sporedu so bile mala igrica, dcklamacije, pevske in telo« vadne točke. Mladina je lepo pokazala, kaj zna, če je smotreno vodena. Prireditev je zelo oviralo vreme, zato obisk ni ustre* zal trudu. Za uspeh akademije gre pred* vsem zahvala br. Zupnneku Jožetu, načel* nic-i s. Splichalovi, s. Kogojevi Ani in br. Jerebu. Žal so pri nas gotovi ljudje, ki jim ni všeč vse to sokolsko gibanje. Čas jc že, da bi tudi pri nas naposled spoznali vsi zaslepljenci. da je Sokalstvo tista si* la. ki je notrebujeia država in narod po geslu: »Zdrav duh v zdravem telesu«. Menda bo to zadostovalo. ŠMARJE PRI JELŠAH. Sokol priredi 21. t,, m. javno tombolo z nad 500 krasnimi dobitki v vrednosti 15.000 Din. Glavni dobitki so: moško kolo, kuhinjska garnitura, drva. umivalna garnitura in peta tombola — iznenadenje. Tablice po 3 Din. FRAM. Učenci višjih razredov tukajšnje šole so napravili s tovornim avtom izlet na Bled in v Ljubljano na velesejem. To je bilo pa mogoče le, ker je dal svoj avto za malenkostno ceno na razpolago framski tovarnar g. Ivan Bezjak, za kar izreka nje* mu kakor tudi framski posojilnici za njen prispevek šolski upravitelj iskreno za* hvalo. DOLENJSKE TOPLICE. Lepi dnevi va* hijo kopališke goste v naše prijazne Top* lice. Tukaj jc že več gostov iz raznih kra* iev naše države in tudi nekaj tinozemcev, k: ne morejo prehvaliti učinkovite zdra* vilne moči naše dolenjske termalne vode. V bodočih dneh se pričakuje še večje šte* vilo kopaliških gostov. Prijavljenih je tudi leno število rojakov Američanov, ki se bodo prihodnji mesec vrnili v svojo do* movino na daljši obisk. Vsako nedeljo in praznik se pripelje k nam mnogo nedelj* skih gostov. — V vinogradih se vrši prvo škropljenje. Obeta se nam, če ne pride ka* ka elementarna nesreča, prav lop pride* lek. — Tukajšnji Sokol se pripravlja na zgradbo lastnega doma. Za zgradbo so domači posestniki gozdov darovali že lepe množ'ine stavbnega lesa. Tudi denarni pri* spevki in druga darila se razveseljivo mno* že. Dne 4. t. m. so se vršili društveni prednjaski izpiti pred izpraševalno komi* sijo pod predsedstvom župnega načelnika br. Papeža. Izpit so napravili: učiteljica s. Marija Rozmanova z odličnim, učiteljica s. Vladka Ženova s prav dobrim, br. Tone Bučar in s. Jožica Fuksova z dobrim uspe* Tiom. Prednjaškega tečaja se je udeleževal tudi br. Drago Gregorc, sin staroste, ki je napravil izpit pred isto izpraševalno komi* sijo zaradi odhoda v odslužitev vojaškega roka žc v aprilu. Tako se je prednjaška šola pod vodstvom br. učitelia Martina Šlibarja zaključila z dobrim uspehom. ■Javen letni nastop bo društvo priredilo v nedeljo 19. julija. SV. JURIJ OB ŠČAVNICI. Na Telovo se je izvršila na preprost, vendar slovesen način blagoslovitev zastave jurjevške gasilske župe. Ob 9. dopoldne se je zbralo pol-noštevilno članstvo vseh društev župe pod vodstvom župnega načelnika, šolskega upravitelja o. Ljaidevita Ivanjšiiča in podnačel-rika, župana g. Antona Pintariča pred Gasilnim domom. Gasilska četa je nato odkorakala z godbo na čelu v cerkev, kjer je izvršil blagoslovitev tukajšnji župnik g. Franc Štiihee. ARCLIN PRI CELJU. Med Škofjo vasjo in Majdičeviin mlinom pri Celju je lepa obvodna steza za družinske izprehode, da se ogneš pocestnemu prahu in blatu. Steza obstoja že desetletja a jo je bil nekdo zagrabil. Seda/j so vodo uravnali in pot je zopet odprta. Občinstvo naj se pobriga, da tudi odprta ostane, županstvo Celje in Škofja vas pa naj jo primemo preurede, ker je lep izprehod in je potrebna tudi za vodno nadzorstvo. Teče le po javnem nasipu in je nihče ne sme zapreti. SV. DUH NA OSTREM VRHU. Pripravljalni odbor, ki je imel težko nalogo pripravljati teren za osnovanje SKJ na najskrajnejši važni točki naše domovine, je častno rešil svojo nalogo. 4. t. m. se je zbralo v prostorih J. šantla okrog 10® ljudi, vsi navdušeni za novo delo. Oibčni zbor je potekel prav lepo. V odbor sokolsike čete so bili izvoljeni: starejšima g. Ivan Tacer, podstarosta Stlbler Anton, blagajnik Holc- man Ignac, revizorja Kajzer Ivan ln Lako-žič Konrad, tajnik Rauch Andrej, načelnik Križnič Josip. Odbor je bil soglasno in z velikim navdušenjem sprejet, članstva se je doslej nabralo 64, kar je prav lep začetek. želimo prav lepih uspehov! HRASTNIK. V sredo se je vsekal v nogo v jami pri delu rudar Avgust Marinko. Rudniški zdravnik mu je nudil prvo pomoč in ga oddal v domačo oskrbo. V soboto so opravljali na svojem delovnem kraju v jami štirje rudarji običajno delo. Nepričakovano se je nad njimi začel ru- šiti strop rova. Bliskoma so trije odsko-čili in odnesli zdravo kožo, zadnjega rudarja Goznikarja pa je le dobila podirajoča se plast premoga, toliko da mu je zlomila roko. Seveda je všem štirim pod-sulo orodje, jamske svetiljke in odložene dele obleke. — Mladinska opereta »V kraljestvu palčkov«, odigrana od naše sokol-ske mladine v nedeljo popoldne, se je vsestransko dobro obnesla. Gdč. Patemo-strovi (režiserki) in Balohovi (pianistki) je treba na njunih zelo lepih uspehih samo čestitati. GOSPODARSTVO Delo naše najstarejše trgovske organizacije V torek zvečer se je vršil v posvetovalnici Zbornice za TOI letošnji občni zbor naše najstarejše nacijonalne trgovske organizacije Trgovskega društva »Merkur«. Zborovanje je vodil dolgoletni predsednik dr. Fran' Windischer, ki je v svojem zanimivem nagovoru ugotovil, da so se v teku 32 let odkar deluje društvo razmere v našem gospodarstvu in v naši trgovini bistveno predrugačile. Napredovala je izobrazba, dobili smo strokovno šolstvo, napredovala jc razčlenjenost in številnost v trgovini, tako da je narodna osamosvojitev dosegla stopnjo, ki si jo v pričetku tega stoletja nismo mogli predstaviti drugače, kakor samo v ciljih. Včasih je bil »Merkur« edina nacionalna trgoska organizacija, danes pa imamo v vseh okrajih trgovske gremije. Društvo »Merkur« je od početka ostalo skupna organizacija gospodarjev in sotrudnikov. Odločilno je pripomoglo do tega, da pri nas ni nikdar prišlo do preostrih nasprotstev v službenem razmerju. Med prvimi je to društvo gojilo razumevanje za socialne potrebe in širilo socialno kulturo. Vsa miselnost se je temeljito preobrazila in danes, po skrbni pripravi duhov, smatrajo za potrebne tudi take naprave socialne vrste, za katere ni bilo včasih nagnjenja in umevanja, ker so bile razmere drugačne in so bile boljše prilike za osamosvojitev v trgovini. Danes pa je v trgovini razčlenjenost in številnost obratov že tako narastla, da moramo govoriti že o gneči in o prenapoljenosti. Izgledi za osamosvojitev naraščaja postajajo vedno manjši in tudi zaslužki se zožujejo. Tako je razumljivo, da je v razmeroma kratkem času prodrlo prepričanje da je tudi trgovcu potrebno misliti v dobrih časih na naprave, ki prinašajo pomoč v primeru bolezni, za onemoglosti in starosti. Zato pri trgovcih napreduje zavest, da bo treba misliti na uvedbo takega zavarovanja in nastaja tudi na strani preudarnega gospodarja razumevanje za potrebo starostne preskrbe sotrudmkom m pomočnikom v trgovini. Manj razveseljivo pa je dejstvo, da je naš trgovinski naraščaj težko pridobivati za delo v stanovskih in splošnih organizacijah. Toda pesimizem ne sme vzeti volje do dela, temveč moramo vztrajati v prepričanju, da zopet zavlada svežost, delavoljnost in smisel za ustvarjanje. Težavne so danes razmere v gospodarstvu in naša trgovina živi že dolgo v skrbeh. Kupčijski promet pada spričo oslabele kupovalne sile zlasti našega kmečkega prebivalstva tem bolj, ker je mrtvilo zavladalo v lesni kupčiji in obrtnosti. Naša trgovina trpi spričo velikega števila konkurzov in še večjeg števila prisilnih poravnav ki so posledice nesrečnega zakona. Zvestoba in poštenje gresta nazaj in je nevarnost, da izgubijo naši kraji dober kupčijski sloves, ki pomeni velik in važen aktivum za trgovino in trgovca. Pripravlja se nov obrtni zakon in širijo se ves a, da preti nevarnost sposobnostnemu dokazu v trgovini. Naša trgovina zahteva odpravo prisilnih poravnav izven konkurza prav tako odločno kakor mora zahtevati v novem obrtnem zakonu utrditev in izgraditev sposobnostnega dokaza. O delovanju društva je poročal tajnik g. Agnola, ki je opisal delovanje posameznih odsekov. Društvo si je prizadevalo, da s posredovanjem služb emili brezposelnost med nameščenci. Priredilo je učne tečaje za jezike (nemščino, italijanščino), za stenografijo in knjigovodstvo. Pod spretno uredniško roko podpredsednika g. Josipa l. Kavčiča je redno izdajala strokovno revijo »Trgovskega tovariša«. Uspesno pa ie bilo tudi prizadevanje v okviru »Ljudske univerze« za trgovske in obrtniške kroge. Društvo šteje sedaj 860 članov, od teea 285 rednih in podpornih članov trgovcev in 543 rednih in podpornih članov nameščencev. Po tajniškem poročilu se je predsednik zahvalil uredniku »Trgovskega lista« dr. Plessu za njegov trud, g. Kavčiču za vestno in strokovno delo pn urejevanju »Trgovskega tovariša«, g. Fabijam-iu pa za uspešno delo v prireditvenem odboru. Iz blagajniškega poročila g. Kreka je razvidno, da je imelo društvo lam lb8 tisoč dinarjev dohodkov, društveno premoženje pa znaša 122.000 Din. Pn volitvah ie bil za predsednika z vzklikom ponovno izvoljen dr. Fran Windischer, za podpredsednika pa gg. Kavčič in Ložar. Jugoslovensko - rumunski sindikat za mehki les Ustanovitev jugoslovensko - rumunskega sindikata za izvoz mehkega lesa je v vsej srednji Evropi izzvala veliko pozornost. Kakor poroča dunajski »HolzmarkU, so zaključna pogajanja na Dunaju trajala od a. do a t. m. Na teh pogajanjih so od strani jugoslovenskih podjetij sodelovali med drugim dr. Ulmansky, ravnatelj >Sipada", ravnatelji Hodoš, Kalman, Sohr od koncema Našice in VI. Premrou, ravnatelj Eksploata-cije drva d- d. Z dogovorom se ne ustvarja nikak kartel, pri čemer bi člani izgubili svoio samostojnost, temveč se dam le obvežejo. da bodo od časa do časa sestavih listo za cene, ki se io bodo slrogo držali, istočasno pa bodo ugotovili tudi enotne pro-daine in plačilne pogoje. Na čelu sindikata, ki "se nazivlje »Union Boise s sedežem v Bazlu, bo stal eksekutivni odbor; poseben evidenčni urad pa bo ustanovljen na Dunaju in sa bo vodil generalni .konzul g. Ludo-vik Horch. Obveznosti članov sindikata se bodo nanašale na ves izvoz v vseh relacijah. Namen združitve pa je predvsem ta, da se stabilizirajo cene na lesnem trgu. Kakor poročajo iz Beograda, predstavljajo jugoslovenska podjetja, zastopana v kar-teln, 70—75% vse produkcije mehkega lesa v državi, rumunska podjetja pa 80—90% vse rumunske produkcije. Enotne cene bodo določene tako,, da bo jugoslovensko blago imelo nižjo ceno (za 0.50—2 dolarja), tako da naš izvoz ne bo trpel zaradi konku- rence Rumunije. V kratkem bo v zvezi s tem dogovorom formalno ustanovljen tudi jugoslovenski lesni kartel, čigar formiranje je že pripravljeno. Lesna podjetja, ki prihajajo v poštev za izvoz, bodo razdeljena v tri skupine, v slovensko skupino, v skupino Gorski Kotar in Lika ter V bosansko skupino. Slovenska skupina bo imela proste roke. da sklene dogovor z avstrijskimi izvozniki. Drugi skupini bodo priznane gotove ugodnosti glede določevanja cen. Sporazum z Rumunijo pa se tiče v glavnem bosanske skupine ki prihaja na mednarodnem tržišču najbolj v stik z Rumuni. V nekaj dneh se bo vršil prvi sestanek bosanskih podjetij. da se ustanovi bosanska skupina. Po najnovejših vesteh obstoji možnost, da se bo sindikat še razširil, in sicer nt Poljsko, Finsko in Litavsko- Pogajanja z Rusi so jugoslovenski delegati odklonili, čeprav se ne upirajo temu, da bi Rumuni sklenili z Rusi poseben aranžma. Pričakovanja glede uspehov sindikata so zeb po-voljna. = Program letošnjega kongresa gospodarskih zbornic. Letošnji državni kongros gospodarskih zbornic se bo vršil v Velikem Beckereku, in sicer 14. in 15. t- m. Na programu kongresa so naslednje glavne točke: 1.) Hidrotehnična služba v kraljevini Jugoslaviji (referat inž. NikoJe Bešliča). 2.) Potreba pospeševanja domače obrtnosti (ref. Zbornice za TOI v Ljubljani). 3.) Propaganda za domače proizvode (refer. Zbornice za TOI v Zagrebu). = Sposohnostui dokaz za trgovino v na-rrtu obrtnega zakona. Zadnja dni se v zvezi s proučevanjem načrta obrtnega zakona pred vrhovnim zakonodajnim svetom širijo vesti, da preti na prizadevanje gotovih krogov nevarnost za določbe, ki zahtevajo du-kaz vzposoblienosti za trgovino. Na občnem zboru trgovskega društva >Merkur<, ki se je vršil v torek zvečer, se je tega važnega vprašanja dotaknil tudi predsednik dr. Fr. Windischer, ki je v svojem poročilu dejal, da bi bila odprava ali oslabitev sposobnostnega dokaza, ki je važno varovalo za trgovski slan, za naše trgovstvo velika izguba. Stališče, da se pri nas veliavni sposobnostni dokaz ruši, je za nas povsem nesprejemljivo, kajti fundamentalna zahteva naše trgovine je. da se mora sposobnostni dokaz še dopolniti in dovršiti glede važnih trgovskih strok. Društvo »Merkur« je vedno zagovarjalo sposobnostni dokaz in je postavilo to zahtevo že v resolucijah na vseslovenskem trgovskem shodu 1. 1W7. — Sedaj poročajo iz Beograda, da je tamošnja Trgovska zbornica tudi o tem vprašanju razpravljala na plenarni seji. Na predlog gosp. Stevana Se-kerezoviča je plenarna seja pozvala upravo zbornice, naj se z vsemi silami prizadeva, da v novem obrtnem zakonu ostanejo odredbe, s katerimi se zahteva vzposobljenost za trgovce. Stališče beograjskih trgovcev bodo slovenski stanovski tovariši brez dvoma pozdravili z zadoščenjem. = Polom tvrdke Anton Raky. Tiefborun-gen A. G. in medjimurski pctrolejski vrelci. Nedavno so inozemski listi objavili vest o polomu tvrdke Anton Raky, Tiefborungen v Salzgittru v Nemčiji, in sicer zaradi izgub pri vrtanju za nafto v Selnici v Medji-murju. Kakor pa se sedaj doznava, ta insol-venca ne tangira podjetij Rudarske dnižbe Raky - Globoko in Medjimurske petrolej-ske d- d. v Selnici, ker sta ti dve podjetji neodvisni. Tudi so netočne vesti o ustavitvi obratovanja v Selnici, nasprotno bosta družbi v kratkem pristopili k razširjenju naprav. Stanje nemške tvrdke Anton Raky nima vpliva na poslovanje obeh družb. Končno se doznava, da bodo tvrdko Anton Raky sanirali na podlagi fuziie z neko drugo podobno tvrdko. Borze 10. junija. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet izredno velik (preko 5 milijonov Din brez kompenzacij). Zlasti velika je bila potreba v devizah Curih, Berlin, London, Dunaj in Praga. Tečaji so pri nespremenjeni curiški devizi nekoliko popustili. Med efekti se je Kreditni zavod v tečaju ponovno dvignii na 195 — 205. Na zagrebškem efektnem tržišču je promptna Vojna škoda nekoliko popustila. Trgovala se je za aranžma po 412, za junij po"413 in za december po 414. Do prometa je prišlo še v 7% Blairovem posojilu po 80.25 — 80.375 in v 8% Blairovem posojilu po 90.5. Od bančnih vrednot so so trgovale Praštediona po 950, Srpska po 191, Ljubljanska kreditna po 120, Union po 167 do 167.5 in Jugo po 67 — 68; od industrijskih vrednot pa so imeli promet Slaveks po 25, Šečerana po 252.5 — 255 in Vevče po 120. VI zc Ljubljana. Amsterdam 22.72 — 22.78 (22.75), Berlin 13.4025 — 13.4325 (13.4175), Bruselj 787.5, Budimpešta 986.12 — 989.12, (987.67), Curih 1095.3 — 1098.3 (1096.8), Dunaj 793.14 — 796.14 (794.64), London 274.64 — 275.44 (275.04), Newyork 56.32 — 56 52 (56.42) Pariz 220.34—222.34 (221.34), Praga 167.09 — 167.89 (167.49), Trst 294.80 (296 80 (295.80). Zagreb. Amsterdam 22.75 — 22.78, Dunaj 793.14 — 796.14, Berlin 13.4025-13.4:525, Bruselj 787.5, Budimešta 986.12 — 980.12, London 274.64 — 275.44. Milan 294.85 do 296.85, Newyork ček 56.32 — 56.52, Pariz 220.34 — 222-34, Praga 167.09 — 167.89, Curih 1095.3 — 1098.3. Curih. Zagreb 9.1175. Pariz 20.1825, London 25.075. Newyork 515.35. Bruselj 71.8, Milan 26.98, Madrid 50.75, Amsterdam 207.4. Berlin 122.32, Dunaj 72.45. Sofija 3.735. Praga 15.27. Varšava 57.85, Budimpešta 90.05. Bukarešta 3-07. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 91 bi.. 7% Blair 81 bi., Celjska 150 den., Ljubljanska kreditna 120 den., Praštediona 950 den.. Kreditni zavod 195 — 205, Vevče 120 den.. Ruše 200 den. Zaarreb. Državne vrednote: Vojna Skoda aranžma in kasa 412 — 413, za junij 415 do 413.5, za december 413.5 — 414.5, investi- cijsko 85 — 86.5, agrarne 51 bi., 8% Blair 9U.25 — 90.5, 7% Blair 80.375 — 80.5, 7% Drž. hipotek, banka 82 den.; baačn« vrednote: Praštediona 950 — 960, Jugo (38—69, Union 167.5 — 170, Ljubljanska kreditna 120 — 125, Narodna 6SOO — 7200, Srpska 191 — 193; industrijske vrednote: Našička 700 bi., Gutmann 115 — 122, Slavtks 25 do 30, Danica 73 — 7">, Drava 235 — 236, Se-čerana 247.5 — 251. Brod vagon 50 — 02, Vevče 120 — 125. Dubrovačka 300 -- 330, Trbovlje 235 — 250. Beograd. Voina škoda 43 zaklj., investicijsko 86, S6.5 zakli., 7% Blair 80.75, 8% Blair 93, 7% Drž. hipotek, banka 82.5 do 83.5, 6% begluške 64.5, 65.5. 66.25 zaklj., Narodna 7050 zaklj. Blagovna tržišča 2ITO 4- Ljubljanska borza (10- L m.) Tendenca za žilo nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se (ico slov. postaja, mlevska vozni-na, plačljivo v 30 dneh): pšenica: potiska, 80 kg po 267.50—270, srbobranska, 80 kg po 265—267 50, okolica Subolica. 79 SO po 262.50—265, okolica Sombor, 79 kg po 252.50—255, baranjska, 79 kg po 242.50—245; koruza: baška, rešetana po 155—157.5 (pri navadni voznini po 100—162.5); ovc«: bara njski po 225 — 230; moka: banat^ka »0« po 375 — 3S0. baška i<>? po 360 — otio. 4- Novosadska blagovna borza (10. t. m.) Tendenca mirna. Promet: 11 vagonov pšenice, 10 vagonov konize, 5 vagonov moke in 3 vagon f otrobov. Pšenica- srednjebaška in baška, okolica Novi Sad, 79/80 kg 172.5 do 177.5; okolica Sombor, 79/80 kg 162.5 do 167.5; baška potiska. 79 So 182.5 do 187.5; gornjebaška, 79/80 kg 177.5 do 182 5- južnobanatska, 78 kg 160—165; okolica Indjija, 78 kg 165—170. Ječmen: baški in sremski, 63-74 kg 115—120 Oves baški, sremski in slavonski 150—155. Koruza: baška, Dunav, Sava 102—104: okolica Sombor 103—104. Moka: baška >0« ln 3>00c 260—280, »2« 250—260; »5« 240—250; >6« 225—230; »S« 120—130. — Otrobi: baški, sremski in banatski 105—110 4- Budimpeštanska terminska borza (10. t. m.) Tendenca stalna, promet miren. Pšenica: za junij 1454 — 14.55; koruza: za julij 13.90 — 13.91, za avgust 13.98 — 14.01, za maj 11.66 — 11.68. ŽIVINA + Dunajski živinski sejmi. Na goveji sejem v torek je bilo prignanih 2600 glav, od tega le 26 iz Jugoslavije. Pri slabem prometu so se cene še obdržale na stari višini. — Na svinjski sejem v torek so pripeljali 16.263 komadov, od tega 1855 iz Jugoslavije. Pri zelo živahnem prometu so se pitane svinje podražile za 20, mesne pa za 25—30 grošev pri kg. Šport Lahkoatletsko državno prvenstvo za moštva v Ljubljani (Nadaljevanje). Program drugega dneva: Tek 200 m: startalo 40 atletov in siccr: 28 od Primorja in 12 od Ilirije; minimum 20.2 sek., doseglo 10 atletov: 12 od Primor* ja in 4 od Ilirije. Rezultati: Skok Ferdo (Pr.) in Zupančič Neli (Ilirija), 24.5 sek., t. 6S1; Korče in Kovačič (oba Pr.), 24.7 sek., t. 659; Pcrovič Ivo (Pr.), 25.4 sek., t. 582; Tručl (Pr.) in Šifrer (IMrija), 25.6 sek., t. 560; Putinja (Pr.). 25.7 sek., t. 549; Go* dunov (Pr.) 25.8 6ek-, t. 538; isti rezultat so dosegli Cerar in Urbančič (oba Pr.); Petkovšck (Pr.), 25.9 sek., t. 527; Žorga Fric (Pr.), 26 sek., t. 516; Ribnikar Bojan (Pr.), Otahal in Vidmar (oba Ilirija). 26.1 sek., t. 505. Točke: Primorje: 6852 Ilirija 2251. Met kladiva: startalo 5 tekmovalcev in •icer 3 od Ilirije in 2 od Primorja; mini* mum 25 m, dosegli so 4 tekmovalci: 3 od Ilirije in 1 od Primorja. Rezultati: Zupan* čič Neli (Ilirija), 29.19 m, t. 233.50; Ste, pišnik M. (Ilirija), 27.12 m, t. 171.40; Ker* mavner. (Primorje), 26.185 m, t. 143.35 in Jeglič (Ilirija), 25.555 m. t. 124.45. Točke: Primorje: 143.35. IHriia 529.35 Met kopja: startalo 5 tekmovalcev: 3 od Ilirije in 2 od Primorja: minimum 42 m, dosege! samo 1 tekmovalec, član Primorja Petkovšek: 42.80. t. 499.50. Točke: Primor. je 499.50. Tek 10.000 m: startali 3 člani Ilirije; mi s nimum, 38 min, dosegel samo eden. Sporn Stane (Ilirija), 36:02 min., t. 746.20.Točke: Ilirija: 746.20. Tek 400 m z zaprekami: startala 2 čla* na Ilirije; minimum 1:07 je dosegel 1 tek* movalec, toda bil je diskvalificiran radi rušenja treh zaprek. Tek 1500 m: startalo 14 tekmovalcev: 11 od Primorja in 3 od Ilirije; minimum 4:50 min., doseglo 5 članov Primorja. Rezultati: Krevs Ivo, 4:33.8 min., t. 778: Levka, 4:34.3 min., t. 775; Blatnik, 4:45.3 min., t. 709; Ogrin, 4:46.6 min., t. 701.20 in Žorga Fric, 4:48.6 min., t. 689.20. Točke: Primorje: 3652.40. Troskok: startalo 10 atletov; 5 članov Primorja in 5 članov Ilirije; minimum 11.50 m, dosegli 4 člani Primorja. RezuL tati: Korče, 12.84 m, t. 678.40; Stolfa, 11.59 m, t. 528.40 m.; Raič Milivoj, 11.575 m., t. 526.60 in černetič, 11.55 m., t. 523.60. Točke: Primorje: 2257.00. Skok ob palici: startali 3 tekmovaloi, dva člana Primorja in 1 član Ifirije; minimum 2.70 min. dosegel samo Oroszv. član Ilirije z rezultatom 2.70 m., t. 325. Točke: Iliri® ja: 325 Štafet« 4 krat 100 m: startalo 12 štafet: 6 od Primorja in 4 od Ilirije. Minimum 50 eek. sta doseglj po ena štafeta Primorja in Ilirije; štafeta Ilirije je bila radi prestopa na predaji in Tadi rušenja tekača druge 6tafete na zadnji progi diskvalificirana. Štafeta Primorja v postavi: Kovačič, Žor* ga Aleks, Cerar I. in Urbančič je dosegla čas 49.4 sek. in 2334 t. Točke: Primorje: 2334. Rezultati tekmovanja programa drugega dneva: ASK PrimoTje: 15,738.50 točk; SK Ilirija: 3851-55 točk. KonSni placement: ASK Primorje: 46,894.92 točk: SK Ilirija: 22,966.45 točk. Jurija imenovanega tekmovanja je na svoji seji z dne 8. junija 1931. ugotovila, da prireditelj SK Ilirija ni izvršil priprave »a to tekmovanje v smislu pravil jLASa, da so naprave bile skrajno pomanjkljivo pripravljene, zlasti skakalnica, zaradi če* sar so se morali skoki v višino ob palici in troskok prenesti na nedeljo, dne 7. t. m. popoldne na igrišče ASK Primorja. Teka« lisce je zaradi zelo mehke podlage zelo handikapiralo tekmovalce pri tekih, zaradi I česar 60 tudi rezultati v tekih, zlasti na REDILI!) TVOR N IGA CIKORME Okusna in zdrava je KOLINSKA KAVA! kratke proge, srednje in v štafetah veliko slabši od onih, ki so bilj doseženi pri dr* žavnem prvenstvu za moštva v 1. 1930. Za juri jo: vrhovni sodnik.: Slamič Lavo* slav, voditelj tekmovanja: Savo Sancin. X. zvezdna diiica v Celje Dne 14. julija Pododbor Zagreb na progi: Zagreb« Celje km 101, start v Zagrebu ob 5. zju* traj; cilj pri Grenadirju na Bregu pri Ce* lju. Pododbor Ljubljana in Triglavski pod« odbor na progi: Ljubljana * Celje km 74, start v Ljubljani na Dunajski ces>ti pri km 1 ob 5.50, cilj v Celju pred hotelom Skoberne. Pododbor Maribor na progi: Maribor« Celje ktn 64, start v Mariboru pri vodo« vodu ob 5.50. cilj pred trgovino Gams v Gaberju pri1 Celju. Pododbor Celje: Klub slovenskih kole« sarjev Celje na progi: Cel je » Frankoilovo • Celje 26 km, start pred trgovino Gams v Gaberju ob 6.30, cilj istotam. Kolesarski klub Vransko na progi: Yransko*Ceije km 25, start na Vranskem ob 7.30. cilj pred hotelom Skoberne. SK Sava, Sevnica na progi: Sevnica * Celje 48 km, start v Sev« niči ob 7. zjutraj, cilj pred Grenadirjem na Bregu. SK D'sik Domžale na progi: Domžale » Celje km 61, start v Domžalah ob 6.20, cilj pred hotelom Skoberne. Kolesarski klub Zagorje na progi: Zagorje * Celje km 53, start v Zagorju ob 6.30, cilj pred ho» telom Skoberne. Kolesarski klub Novo mesto na progi: Novo mesto * Celje km 92, start v Novem mestu ob 5. zjutraj, cilj pred Grcnadir* jem. Splošna določila: Vozi se po določilih pravilnika Koturaškega saveza kraljevino Jugoslavije. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost in se mora strogo držati cest» no policijskih predpisov. Kcflesa morajo biti opremljena z zvoncem m rabljivo za« voro. Pravico starta imajo vsi člani klu« bov, včlanjenih v Kot. savezu kraljevine Jugoslavije in ki posedujejo sav. izikazni* co. Pr.ijavnino določi vsak pododbor v svojem delokrogu. Vsi prvaki prejmejo kola)« ne, druga mesta diplome in tretja prizna« nnce. Prihodnje državno*prvenstvene tekme. Prihodnjo nedeljo se nadaljuje tekmova* nje za državno nogometno prvenstvo. Od ljubljanskih klubov nastopi sarfo Ilirija, dočim bo Primorje pavziralo do tekme Ili« rija : Primorje dne 5. julija. Nedeljski spo« red je naslednji: v Ljubljani: Ilirija : Hašk, sodi g. Nedoklan; v Beogradu: Ju< goslavija : Soko, sodi g. Šarenac; v Zagrcs bu: Concordia : Hajduk-, sodi g. Vasilje* vič: v Novem Sadu: Vojvodina : Bačka, Rodi g. Ružic: v Subotici: Smd : Mačva, sodi g. Joksimovič: v Osijjeku: Gradjan* ski (Osijek) : Obilic, sodi g. Andre: v Pančevu: Pančevački SK : Slavija (Osi* jek), sodi g. Joksič. SK Ilirija. Seja načelstva nogometne sekcije bo danes ob 20.30 v kavarni t.Evro» pa«. Važno! Sestanek članov lahkoatletske sekcije bo v soboto, 13. t. m. točno ob 19. na športnem prostoru, v primeru slabega vremena v garderobi. -— Sekcije, ki upo« rablijajo nogometni športni prostor se obve« ščajo, da bo kopalnica v petek, soboto in nedeljo zaprta zaradi prebarvanja. Športni klub »Troja« v Brežicah je v nedeljo priredil kolesarsko dirko, spojeno z vrtno veselico pri g. Lukcžu. Dirke se je udeležilo 11 vozačv. med katerimi 60 kot prvi v najugodnejšem času prevozili pro* go Anton Ajster, Franc Račič in Mcrhar Vladim:r. Proga je bila dolga 25 km in pre* vožena v 48 minutah. Za uspelo prireditev se je zahvaliti voditelju g. Gustavu Paj* dašu in ostalim, ki so pomagali pri prire* ditvi. Brežiški kolesarj: se nameravalo udeležiti tudi velike kolesarske dirke na Krškem polju na kmetski praznik. Koturaški savez kraljevine Jugoslavije »Triglavski pododbor« v Ljubljani opozar« ja na razpis X. zvezdne propagandne dir« ke v Celje v nedeljo 14. t. m. Skupni start vseh klubov točno ob 5.50 na Dunajski ce» sti pri km 1. Dirkači se nujno opozarjajo, da se javijo na startu točno ob 5.15, ker bo start točno ob zgoraj označenem času. V soboto ob 20. skupni sestanek dirkačev in vodstva dirke na vrtu restavracije »No* vi svet«, Gosposvetska cesta št. 14. Po dirkah točno ob 10. bo velik propagandni obhod po Celju s celjsko železničarsko godibo na čelu. Skupni odhod ostalih šport« nikov (iz Ljubljane z osebnim vlakom ob 5.20, prihod v Celje ob 7.36, tako da bo možno vsem udeležnikom prisostvovati na cilju ob prihodu ljubljanskih, mariborskih Ln zagrebških dirkačev. Koturaški sm>ez kraljevine Jugoslavf* je pododbor Lfubljana v Ljubljani se udeleži X. zvezdne propagandne dirke v Cdje v nedeljo 14. t. m. po razpisu celi' skega pododbora. Za cflavno skupino in juniorsko skupino je določenih po 6 kolajn tn to za vsakega prvega dirkača posamez* nih druStev, včlanjenih v gornjem pod* odboru. Vsako društvo lahko še posebej nagradi svoje dirkače. Dirkači naj se toč« no ob 5.30 zjutraj javijo na startu pri km 1 na Dunajski cesti zaradi vpisa v startno listo. Prijavnine ni. ŽSK Hermes (nogom. sekcija). Drevi ob 30. sestanek vseh igralcev pri »Zvezdi* zaradi tekem v Mariboru t Iz življenja in sveta 80 letnica odkritelja »smrtnih žarkov" Vpliv ultrakratkih valov na ljudi, živali in rastline — D4 Arsonvalove zasluge za moderno medicino V ponedeljek 8. t. m. jc slavil osemdesetletni« eo rojstva sloviti pari* šk; zdravnik in elektro« Fizik d' Arsonval. Ob tej priliki je imel znani du« najski vscučiliški profe« sor dr. Štefan Jellinek v radiu zanimivo pre« divanje o fizioloških vpl:vih elektrike na da« Ijavo, ki jih je kot prvi >:ačel proučevati baš pa* riški učenjak. Gre za učinke tako zvanih uU trakratkih valov. Tri eksperimentih 6 temi valovi ni po« okusni objekt, človek, žival alj rastlina v nobenem kontaktu z izvorom toka, tem; več pride Wekundarno nihalno polje med plošče kondenzatorja. V primarnem polju n:hajo valovi do sto milijonov krati v se* kundi, kar vstreza valovni dolžini 3 m. Pri posebno kratk;h valovih podleže po« ekuena žival, n. pr. miš. v kakšnih dveh minutah strašnemu učinku nevidnih žar* kov. ki so jih zato časnikarji s polno pra* vico krstili za »smrtne žarke«. Truplo mrtve živali je č'sto vroče (zaradi tega zvišanja telesne temperature uporabljajo kratke valove v najnovejšem času za pro= izvajanje umetne zdravilne mrzlice). Tudi rastline pričnejo v območju gro« zotnih nihljajev drhteti, spremenijo b'rvo in obliko, ovenejo in postanejo brezoblič« na, vlažna, lepka masa. Če drž;š roko med kondenzalorskimi ploščami, imaš že po ne* koliko sekundah neopredeljiv občutek, o katerem ne veš, ali je v koži ali globlje; čez kakšno minuto pa te prične neprijetno žgati — roko moraš umakniti. Že če si ea« mo v bliž ni polja, v katerem delujejo ul« trakratki valovi, se te polasti neko ne« ugodje. To je poskusil že nursikdo. ki je z radiom oddajal ali prejemal kratke vas love. Vse drugo je, če delaš poskuse s temi žurkj v polju z malo energije. Tedaj po« stanejo celo koristni in v zdravihr stroki že danes v marsičem prekašajo radijeve in Rontgenove žarke. Že pred štiridesetimi leti in celo pred Teslo se je d' Arsonval bavil s temi žarki :n si je zgradil v ta namen primitiven v is o« kofrekvenčni aparat. Takrat je že užigal električne žarnice at rokah človeka, ki ni bil v nikakšnj zvezi z izvorom toka. Kot zdravnik se ie slavni učenjak bavil poseb« no s fiziološk:mi in zdravilnimi učinki kratkih valov. Ugotovil je spremembe, ki so jih povzročali v izločevanju seči in dru« g.ih organskih funkcijah, obseval je že kul« ture bakterij z elektriko in posreč:lo se mu je ublažiti z električnimi vplivi na da« ljavo učinek kačjih 6trupov. Na samem sebi je delal poskuse, ki niso bil- brez ne« varnosti. Vsekakor p, - X _ ^ N TO ■H n aj-fl ■o > u o OJ oŠ o, > o. ® \y> K sestanku v Chequersu Zgoraj levo: Novinarji pred zaprtimi vrati. — Zgoraj desno: Angleška ministra Macdonald in Henderson podajata roke Briiningu in Curtiusu. — Spodaj levo: dr. Briining, dr. Curtius in nemški poslanik v Londonu v. Neurath gredo v avdi-jenco h kralju. — Spodaj desno: Briining in Curtius se peljeta iz Chequersa v London. Nebotičniki se premikajo čudesa ameriške gradbene tehnike — Bančni trezorji v nevarnosti — Ahilova peta Amerike V newyorški finančni četrti gradijo predor za novo podzemsko železniško pro« go in dela, ki se tu vrš jo, spadajo med najmogočnejša v zgodovini človeštva. Treba je premakniti temelje cele vrste silnih nebotičnikov, nižje do žive skale, da bi se stometrske verige nadstropij nad nji« m; pri gradnji predora ne zrušile na tla in pokopale pod seboj sto tisoče človeških življenj. To so tehnični problemi, ki jih zmore samo iznajdljivi duh ameriških gradbenikov. Pod sedanje temelje potiska« jo v tla s hidravličnimi stiskalnicami jekle« ne cevi s premerom 30 do 40 cm in 3 do 10 mm debeline. Na takšno cev pride nova cev, dokler ne doseže spodnji globine žive skale in ne gre več globlje. Cevi bodo podporniki za temeljne 6tebre nebotični« kov in če pomislimo, da mora vsak steber nos:ti težo do 1000 ton in več in da nosi vsaka jeklena ccv 50 ton, nam postane razumljivo, da je treba za posamezne ste« bre nad 20 jeklenih podpornih valjev. Stebri starega Timesovega nebotičnika, ki nosijo vsak po 1150 ton, zahtevajo po 29 valjev. Delo s tem poslopjem jc bilo med vsemi najtežje, ker stoji ni mehkem terenu, ki je del nekdanjega zasutega pre« kopa, ker je tu daleč do žive skale in je poslopje vrhu tega zgrajeno po starem na« činu. s težkem zidovjem, ne z jeklenim ogrodjem, ki je polnjeno z opekami, kakor je to pri modernih nebotičnikih. A kakor rečeno. 60 to problemi, ki si jih Ameriški gradbeni tehnik- lahko dmovoljujejo v re« šitev. Hujšo skrb je povzročalo nekaj drugega. Ozemlje okoli novega predora skriva v svojih globinah trezorne prostore najboga« tejših denarnih podjetij na svetu. Ti tre« «>orji so zavarovani z mogočnimi, 2 -n pol metra debelimi železobetonskimi stenami in vsaka teh sten je preprežena z vsemi mogočimi električnimi varnostnimi napra« vami, ki izdajajo že skoraj ob samem doti« ku stene od zunaj navzočnost vlomilcev. A kaj je vse to proti nezaslišani predrz« nos.ti in sposobnosti ameriškega zločinske« ga sveta in to še ob takšni priliki, kakršni je sedanja, ki razbojnike naravnost izziva na >delo«! Strokovnjaki 60 izračunali, da bj kolona izvežbanih »mehanikov« z vrtali na zračni pritisk in kemičnimi sredstvi prevrtala najdebelejši trezorni zid v teku 24 ur. Proti tej skrivno delujoči sili jc bilo treba organizirati cele armade paznikov in policistov, ki čuvajo noč in dan, da se nih« če nepoklicani ne približa neprecenljivim zlatim zakladom, ki počivajo tu pod zem« ljo. V samem predoru je štacionirana ar« mada čuvajev, kajti od tu je dohod do za« kladnic najbližji. Ti so pa potrebni tudi zategadelj, da preprečijo nezgode in neiz« merno škodo, ki bi nastala, če bi se kar« koli v započetem delu izvršilo nepravilno Vse podzemlje je tu prepreženo z nepre. štetimi kabli in cevovodi za brzojav. tele« fon, luč. vodo, plin. Hna sama nerednost v tem omrežju, ma;fhna nerednost v kab« lih. kj rabijo brzojavnim in te!efo*xAi» zvezam borz. majhen požar — in človek H ne more niti izračunati, kako bi se zame« šalo vse javno življenje, kakšno škodo hi trpela vsa nacija. Finančna četrt ameriške metropole je pač najobčutljivejše in najbolj ranljivo mesto na telesu Zedinicnih držav. »Gaudeamus igitur" dijaškega veterana V Upsali so pokopali 74-Ictnega dijaka Bauntbacha, ki jc absolvira! na univerzi polnih 170 semestrov V starem švedskem vseučiliškem mestu Upsali je nedavno umrl štiri in sedemdesetletni slušatelj filozofije Baumbach, najstarejši dijak na svetu. Dijaški veteran, ki je absolviral na vseučilišču 170 semestrov, kajpada ni bil navezan na noben poklic. Imel je z doma toliko sredstev, da mu ni bilo treba vse življenje prijeti za delo. živel je življenje večnega študenta, ki se pripravlja na državne skušnje in ne zamenja dijaške suknje za nobeno še tako pogrnjeno mizo. V 170 semestrih študija jc vsrkal vase skoro vso učenost, ki jo je premogel zavod, na katerem je študiral in delal izpite. V zadnjih letih so mu bili najljubši predmet živi in mrtvi jeziki, zlasti latinščina. Pokojnik je bil velik čudak, šele pred trinajstimi leti, ko mu je bilo 61 let, je napravil doktorsko skušnjo, čeprav bi bil lahko dosegel ta naslov že pred pet in štiridesetimi leti. Navzlic temu se jc pripravljal za doktorat z največjim veseljem. Doktoriral je iz klasične filologije. Ko mu je profesor, ki je bil znatno mlajši od njega, dal v roke knjigo, iz katere je moral prevesti nekaj odstavkov, je Baumbach veselo vzkliknil: »Joj, tega pisatelja pa nisem imel že celo večnost v rokah ... če rae spomin ne vara, sem ga zadnjič čital 1. 1878. Vendar ga nisem pozabil.« Po teh besedah je doktorand vzel knjigo v roke in prevel zahtevano besedilo tako popolno, da mu je začel izprašujoči profesor ploskati. Komisija je izjavila, da je naredil skušnjo z odliko. Sledeča promocija je bila za upsalsko vseučilišče izreden dogodek. Prisostvovali so ji skoro vsi dijaki, starejše bradate hiše in mladi golobradci, ki bi jim bil tovariš Baumbach lahko oče in ded. Na koncu so mu vsi presrčno čestitali. Dasi je imel Baumbach dovolj sredstev za dobro in brezskrbno življenje, ni maral kazati svoje gmotne blaginje na zunaj, ampak je živel skrajno preprosto in skromno. Dijaški milje se mu je bil tako priljubil, da ga ni hotel zamenjati z nobenim drugim vzdušjem. Najrajši se je dražil z dijaki, ki jim je pripovedoval, kako je bilo nekoč v starih časih. Zahajal je v študentovske lokale, bil član njihovih društev in nosil kot dokaz davnih navad vseučiliških. dijakov na obrazu polno men- zur. Rad je tudi pogledal v kupico, z največjim veseljem pa je sodeloval pri dijaških prireditvah. Nič čudnega, če se je večni študent ▼ dijaškem miljeju navzel bohemskih navad, ki se jih ni mogel otresti do svoje smrti. Nosil je po več desetletij eden in isti klobuk, ki jc bil zapra-šen, umazan in omaščen. Pri njem pa je bil tako v časteh, da mu je izkazoval naravnost genljivo spoštovanje. Tudi površnik je bil čisto romantične sorte. Vobče ni posvečal nobene pažnje zunanjosti. Le ob svečanih prilikah je oblekel svojo dijaško paradno uniforma — iz sedemdesetih let prošlega stoletja. Nerazdružljiva prijatelja sta bila tudi Baumbach in njegova stara kravata, ki je ni zavrgel niti potem, ko se je bila že vsa razcefrala, da je ni mogel več zavezati. Vse to je pripomoglo k njegovi veliki priljubljenosti. V Upsali je vsak otrok poznal »starega študenta« in kazal s prstom za njim. Dijaki so ga imeli radi kakor očeta, pri profesorjih pa je bil v čislih zaradi velikega znanja in neumornega študija. In po pravici! Saj ga ni bilo med njimi, ki bi bil lahko pokazal na 170 semestrov univerzitetnega študija, ki se je z njim dičil Baumbach. Večni študent je preživel več dijaških generacij in je bil upsalske univerze živa zgodovina. Vsako jesen je bil vesel mladih novincev, ki so stopali prvič čez prag najvišjega prosvetnega hrama. Preživel je tudi karijere neštetih profesorjev, ki jih je poslušal kot docent in so potem odšli v svet kot znameniti učenjaki. Vse to pa ga ni omajalo. Ostal je zvest dijaški tradiciji in mu niti na um ni prišlo, da bi se pomeščanil in pofilistril. Upsalska univerza je priredila svojemu najstarejšemu slušatelju časten pogreb. Za njegovo krsto so stopali vsi profesorji z rektorjem na čelu. V popolnem številu so se udeležili Baumbachove poslednje poti vseučiliški slušatelji; prišli pa so k njegovemu pogrebu tudi zastopniki dijakov in njihovih organizacij iz drugih skandinavskih dežel. Pravijo, da Upsala še ni videla tako impozantnega pogreba. Krsto dijaškega veterana so nosili dijaki in ko so padle nanjo v jami prve grude, je zado-nela iz dijaških grl stara študentovska pesem 2»Gaudeamus igitur«. Sovjetski diplomati in tango V sovjetski Rusiji se že leta prepirajo zaradi modernih plesov. Vladi je že od vsega početka na stališču, da spadajo tan« go, foxtrott in drugi moderni plesi med »meščanske zabave«, ki so pravega sovjet« 6kega državljana nevredne. Moskovski listi posvečajo cele 6trani diskusiji o tej stvari. V ostalem so moderni plesi v Rusiji do« voljeni in »Pravda« ugotavlja z grozo, da jih uvajajo celo v delavske klube. Sedaj pa 6e je komisariat za zunanje zadeve odlo« čil prepovedati plesanje teh plesov vsaj svojim diplomatskim zastopnikom na — Daljnem vzhodu. Aparat za umetno mrzlico Mrzlica, naravna ali umetna, je marši« kdaj odločilne važnosti za ozdravljen je bo« lezni. Sedaj so izumili oddajnik za kratke valove, ki povzroča to mrzlico na preprost način. Obstoji iz dveh oddajnih cevf po 500 wattov. Proizvajana energija gre v dve kondenzatorski plošči, med katerima na« stane polje električnih valov. V to polje pride pacient, ki »e mu teles« na toplota takoj zviša za nekoliko stopinj. To zvišanje se da regulirati. Bolnik leži v izolirani omari, iz katere moti samo nje« gova glava. Kondenzatorske plošče, ki so iz aluminija, so zavarovane proti kratkemu 6tiku e 6 mm.debelimi ploščami iz trdega gumija. Nemška svobodna država v vzhodni Afriki? Londonski »Dailv Herald-* predlaga, naj bi v vzhodni Afrikj ustanovila država po vzorcu svobodne države Oranje. Za ustanovitev b? bilo potrebno 140 milijo« nov Din glavnice, ki bi se dobila s poso« jilom. Primerno ozemlje za državo bi r,e dob^o ob severnem nabrežju jezera Njasfia. »Nantilus« na potu Reuterjeva agencija poroča iz New Yor» ka, da se je Wilkinsova podmornica »Nau« tilus« oddaljila od Bostona že 550 milj. Prva dva dneva vožnje 6ta bila zelo nemir« na in več mož posadke je močno trpelo na morski bolezni. Zdaj se vožnja nadaljuje v mirnejšem morju. Vitamini v morskih ribah Po novih raziskovanjih prof. Scheuneria vsebuje meso morskih Tib najvažnejše vita« mine v zelo učinkoviti sestavi in spada za« to med najbolj zdravo hrano. Poleg slani/ kov imajo posebno do6ti vitaminov pole« novke, jegulje in lososi. Vsak (lan ena »Kako neki so nastali bliski, ko še niso znašli elektrike?« P. Rosenhayn: (Dagahund v frafcu Roman In kakor da je hotel neviden režiser res dokazati otrokom te dežele, da je odrešenje blizu, se je prav tisti mah začula mogočna troblja, ki so jo gotovo slišali od meje do meje in v somraku je pri-brzel izza vogala tak krasen avtomobil, da ni mogel biti njegov lastnik nihče drugi kakor Nathanael Wanamaker. In tako je bilo. Ljudstvo je jelo vzklikati in vriskati. Wanama-ker se je priklanjal; da se je pripeljal s kočijo, ne z avtomobilom, bi mu bili gotovo izpregli konje. Nathanael Wanamaker je krenil naravnost po stopnicah, in reči moramo, da je stal ves indurski parlament v špalirju, ko je s klobukom na glavi stopal po dvorani. Predsednik mu je prišel naproti in mu pomolil roko. Wanama-kcr se je zadovoljil s tem, da ga je potrepljal po hrbtu. Nato je Wa-namaker zamižal z enim očesom in dejal: »Vidi se mi, da prihajam ravno še za časa.« Predsednik si ni mogel kai, da ine bi-pokimal: »Ne motite se popolnoma, Mr. \Vanamaker,« je dejal — da bi vobče kaj rekel. »Hm! Tak v škripcih ste?« »,V škripcih' ne morem reči,« je dejal predsednik. »Nu lepo,« je rekel Wanama'ker, »v stiski pač.« »,V stiski' ne bi dejal...« »Guite,« je rekel Wanamaker, »ne mislite, da sem prišel v Indu-rijo poslušat tisti slavni odmev, ki ga lahko v Yellowstonskem parku bolj po ceni slišim! Priznajte rajši odkrito in pošteno, da ste na koncu — kratkomaJo na koncu, na bobnu, kakor se pravi. In zdaj poslušajte, kaj vam imam povedati.« Poslanci so sedli. »Poslušamo.« »Dva moja parnika sta na poti. S premogom, seveda — a Če ju naj pokličem v Indurijo, moram vedeti, zakaj. Izprva sta bila namenjena v Evropo.« Predsednik je pogledal okoli sebe, kakor da bi iskal svetovalca. A videl je samo dve sto oči, ki so bile prav tako zbegane kakor njegove. Nekdo je malodušno dejal: »Kaj bi si belili gtave? Stavim, da je vsak predlog, ki bi ga mogli napraviti, že naprej odklonjen. Menda bo najbolje, če nam gospod Wanamaker sam pove svoje zahteve.« Odobravajoče mrmranje se je začulo in tudi predsednik je živahno pokimal. »Gospod Balokbeetle ima prav. Prosim, povejte nam kratko, kaj naj storimo.« Gospod wanamaker se je potipal za žepe, iščoč užigalic; tucat rok se je iztegnilo na pomoč. Pokimal je v znak zahvale; nato si je porinil klobuk v zatilnik, rekoč: »Moji pogoji so vam v glavnem znani. Zahtevam zastavljenje vseh državnih dohodkov.« Predsednik se je neodločno priklonil. \Vanamaker je mahnil z roko: »Do tod se razumemo. A zdaj nekaj novega. Samo malenkost — a vendar moramo govoriti o njej. Zahtevam, da vaš predsednik neutegoma odstopi. Namestu njega postane moj zasebni tajnik re- gent vaše dežele; on bo vodil posle in pazil na to, da moji interesi ne bodo trpeli škode.« Wanamaker se je ozrl po dvorani in nazadnje ustavil oči na predsedniku, ki je zmedeno odvračal pogled. »Mislim, da boste morali o tej točki glasovati; morda mi sporočite odločitev skupščine v hotel.« Predsednik je vstal. »Ker zadeva pogoj gospoda Wanamakerja mojo osebo, mi ne boste šteli v samolastnost, če odgovorim nekaj besed, še preden vem, kakšno je mnenje skupščine. Da vam takoj povem: ker gre za blagor dežele, ki ji želimo vsi služiti, kakor kateri more, seveda ni govora o kakem odporu z moje strani. Pripravljen sem takoj odstopiti, če smatrate vi, gospoda, to rešitev za pravilno. Da, priporočil bi vam skoraj, da sprejmite predlog gospoda VVanamakerja. Res posega na nezaslišan način v življenje naše države — a ne skrivam vam, da ne vem, kako bi se mu mogli odtegniti.« Neki gospod iz vrst opozicije je vstal. »H kateri politični smeri se prišteva vaš tajnik, gospod Wana-maker? »Tega vam ne morem povedati natanko; mislim pa, da stoji na skrajni levici.« »Lepo!« je rekel tisti, ki je bil vprašal. »Tedaj smo zadovoljni.« Vstal je drugi. »Kako gleda na vprašanje prohibicije?« Wanamaker je skomignil z rameni. »Nekoč je dal v moji navzočnosti prijeta pijanca. Pri tem je rekel gledalcem, da nič tako ne krasi moža kakor abstinenca.« »Izvrstno,« je dejal poslanec, »to je pravi mož za nas.« Wanamaker je zazibal glavo. Radio Izvleček iz programov Četrtek, ll. junija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesli. — 13: Napoved časa, plošče, borza- — IS: Koncert salonskega kvinteta. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Gimnastične vaje__20: Prenos opere :;Hoffmannove pripovedke^ iz gledališča. (Gostovanje gosp. P a novca.) — '22.30: Napoved časa in poročila. Petek. 12. junija. LJUBLJANA 1-2.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza- — 18: Koncert salonskega kvinteta. — 19: Smernice sodobnega ljudskega teatra. — 19.30: Francoščina. — 20: Gospodinjska tira. — 20.30: Prenos koncerta iz Beograda. — 22.30: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio - orkestra. — 16: Plošče. — 17: Siovenske pesmi. — 17.30: Koncert lahke plasbe. _ 2o.30: Orkestralen in pevski koncert. — 21.30: Odlomki iz operete »Grofica Marica'. — 22.30: Lahka clasba. — ZAGREB C rada. — 22.40: Lahka glasba- — ZAGREB '12.30: Plošče. — 20.30: Prenos koncerta iz Beograda. — 22.40: Lahka glasba. — PRAGA 17.15: Plošče. — 19.30: Slovaške narodna pesmi. — 20.05: Mešan program. — 21: Prenos iz Brna. — 22.15: Koncert moderne glasbe. — BRNO 17-20: Plošče. — 20.05: Prenos iz Prage- — 21: Poljuden koncert orkestra. — 22.15: Koncert iz Moravske Ostrave. — VARŠAVA 18: Prenos koncerta iz filharmonije. — 22.20: Nadaljevanje koncerta. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Plošče. — 15.20: Koncert orkestra. — 20.20: Pesmi z iuga. — 20.45: Mešan program. — BERLIN 20: Kantata. — 21.15: Večer dela. — 22.30: Zabaven program. — KONIGSBERG 16.30: Popoldanski koncert. —- 19.10: Lahka večerna slasba. — 21.20: Dramski večer. 22.30: Nočni koncert. MUHLACKER 16.30: Prenos koncerta iz Frankfurta. — 19.40: Arije in dueti. — 20.25: Izlet pn svetu. — 21.40: Simfoničen koncert. — 23.15: Plesna glasba. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert kvarteta. — 17.30: Koncert solistov- — 19.30: Zborovski koncert. — Koncert tria in ciganska godba. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA četrtek, 11.: Vzrok. D. Petek, 12.: Vzrok. B- LJUBLJANSKA OPERA Četrtek, 11.: Hoffmannove pripovedke. Gostuje gosp. Banovec. A, MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Četrtek, 11.: Evangeljnik. Premijera. A. Velika posest v Sloveniji v velikosti okrog 25.000 m2, s stalno mesečno rento, dvoje poslopij z nadstropji, z izdatno stanarino, za kupca stanovane štirih sob, kuhinje in garaža, vse popolnoma meblirano, NAFRODAJ. Posestvo ima lep park, poleg sadovnjak in gozd. Najlepši kraj slovenske štajerske v bližini Rogaške Slatine. Proda se zelo ugodno. — Obrnite se na go. Todorovič, rodčetrtek, srez Šmarski. 8294 SOKOL Sokolsko društvo v Ljutomeru bo v nedeljo stopilo s svojim delom pred javnost z društvenim nastopom, ki bo imel naslednji spored: Ob 9. skušnje, ob 11- po-vorka, ob 16. velik telovadni nastop. Prednjački zbor, ki požrtvovalno vrši svojo nalogo, bo skušal dokazati, da se da kljub pozno došlim vajam in pomanjkanju notnega materijala za proste vaje pripraviti nastop, na katerega je društvo ponosno in bo občinstvu ugajal. Seveda je za to potrebna le ena stara metoda: red, resnost in disciplina, kar se menda v zadnjem času v mnogih društvih pogreša. To so pokazali skoro vsi letošnji nastopi. Kdor hoče videti izjemo, naj ne zamudi te prilike. Povorka sama bo manifestacija društvenega dela. V povorki in pri nastopu bo nastopilo preko 300 domačih telovadcev vseh oddelkov, ki jih je društvo letos opremilo z novimi kroji. Posebnost bo naraščajska fanfara iz Murske Sobote, ki ima posebne instrumente in nenavaden način igranja.. Društvu to pot ne gre toliko za gmotni kakor za moralni uspeh. Zato je sklenilo narediti prireditev brez vstopnine. Prepričani smo, da bo znalo občinstvo Murskega polja pravilno oceniti to društveno plemenito geslo in bo napolnilo telovadišče kakor pred mesecem dni. Po nastopu se bo razvila narodna zabava v vseh prostorih doma, vese-ličnega prostora in letnega telovadišča. Kdor hoče videti, kako mora biti prirejen prostor, da nudi vtis sokolske domačnosti, naj pribiti ta dan v Ljutomer, kajti tudi v tem pogledu nudimo posebnost, ki je drugod ni videti. starosta br. Lojze Drmelj. Nato je govoril starosta celjske župe br. Smrtnik in prebral tudi pismo saveznega podstareši-ne Gangla, kar je izzvalo veliko navdušenja: Javno je zavračal br. Smrtnik napade skritih in odkritih nasprotnikov so-kolstva, ki so povzročili ravno v Boštanju pred kratkim izstop 30 otrok iz društva. Omeniti moramo zelo pohvalno požtvovai-no delo učiteljstva pri Sokolu, da je izpadla lepa slovesnost tako lepo. Bratsko solidarnost so pokazala društva Brežice, Krško, Radeče, Rajhenburg in Celje, ki so postavila na telovadišče popoldne 431 telovadcev in telovadk in so pod vzornim vodstvom okr. načelnika br. Verka in na-čelnice Juvančeve navdušili vse navzoče z izborno izvajanimi vajami. Telovadišče je zelo lepo in kar je največ vredno, da so si ga boštanjski sokoli naredili s prostovoljnim »kulukom« sami. če ne bi bilo nagajivega dežja,-bi gostje še malo posedeli v prijetni družbi, tako pa so se razšli pred običajno uro. Navzlic vsemu pa je uspel okrožni zlet nad vse lepo in previdnosti boštanjskih gospodinj in sokolic in njih kuharski spretnosti je zahvaliti, da je bilo vse pripravljeno jelo prodano in s tem dosežen tudi gmoten uspeh. Boštanjci niso še nikoli klonili pred na-zadnjaštvom in zlobo in tako bodo korakali tudi v bodoče krepko naprej po poti resnice, pravice in bratstva. Sokolski praznik v Boštanju ob Savi Od nekdaj že slovi Boštanj kot ena izmed najbolj naprednih vasi. V gospodarskem oziru kaže vas lep napredek zlasti v sadjarstvu in v strojni zadrugi. Agilno je sokolsko društvo, ki je obhajalo v nedeljo svoj praznik. Impozantna povorka z mariborsko »Dravo« na čelu je pokazala 500 članov^ članic, naraščaja in dece, ki se niso plašili pretečih oblakov in nagajivega dežja. Na trgu pred šolo je bil sprejem gostov, ki jih je prisrčno pozdravil župan in Sokolsko društvo Cerklje ob Krki pri* redi v nedeljo 14. t. m. svojo javno telo« vadbo, združeno z veliko vrtno veselico na vrtu br. st. Marinčka. Začetek ob 3. Sodeluje godba iz Krškega. K obilni udc» ležbi vabi odbor. ~ - Sokol v Šoštanju je imel 7. t. m. telo* vadni nastop. Kljub dežju se je vse vršilo točno po sporedu. Nastopili so vsi oddelki s prostimi vajami in na orodju. Mnogo* brojno občinstvo jc bilo zelo zadovoljno. Posetili so na6 tudi Sokoli iz Mozirja, Žal« ca. Št. Petra, Šmartnega ob Paki in Ve> Ienja. Prcdnjaškemu zboru moramo na uspehu čestitati, saj jc nastopilo okoli 300 telovadečih. — II. velika sokolska tombola, ki se je vršila ob prav lepi udeležbi v ne« deljo, je uspela nad pričakovanje. Postala je priljubljena zaradi lepih in mnogobroj« nih dobitkov. Organizatorju br. Natcku najlepša zahvala. Sokol v Svečini jc priredil na binkoštni ponedeljek v nadkleti starega svečinskega gradu dobro obiskano in pripravljeno pri- Iščemo dame v Ljubljani, Mariboru, Celju, Ptuju, Ljutomeru, Rogaški Slatini, Novem mestu, Brežicah, Kočevju, Kamniku za predvajanje in prodajo našega patentiranega aparata za konserviranje „BECO" ki je vzbudil na ljubljanskem velesejmu veliko pozornost in smo ga prodali v velikih množinah. Cenj. ponudbe dam z življenjepisom, veščih tudi nemščine, nasloviti na Friderika Kratza d. z. o. z., Stražišče pri Kranju. 8293 /0 KULTURNI PREGLED Gostovanje g. Levarja v Zagrebu. V soboto, dne 13. t. m. bo v zagrebškem gledališču prvič gostoval odlični ljubljanski igralec g. Ivan Levar. Nastopil bo v »Gospodi Glembajevih« kot stari Glembaj — torej v vlogi, ki je nessporao ena njegovih najboljših kreacij. Gustave Flaubert, Salambo. Roman. Poslovenil Anton Dcbeljak, Zbirka mojstrov II. (360 str. v S»). Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena broš. knjigi 96 Din, v plalrio_ vezani 114 Din, v polusnje 124 Din- Naša prevodna književnost se vedno bolj izpopolnjuje s klasičnimi deli evropskega romana. Tudi Flaubertov zgodovinski roman J Salambo t spada med prvovrstne književne mojstrovine 19. stoletja, ob katerih so se mnogi poznejši pripovedniki učili dobrega pisanja. Nobena prevodna književnost ne bi bila popolna brez Flau-fcertove >Salambes. Roman pa je tudi ena najzanimivejših zgodovinsko - pripovednih knjig, kar jih sploh premore svetovna literatura. Z bujno domišljijo pravega umetnika je Flaubert obudil iz prahu tisočletij življenje slavne Kartagine v usodnem času njene zgodovine. Slike, ki nam jih podaja in veže v mogočno celoto, so ponekod prav veličastne in še vedno neprekosljive. Nekatere strani tega romana gredo med najlepše, kar jih je kdaj napisalo človeško pero: Tu so opisi, pred katerimi čitatelj kar ostrmi. Vojne, obleganja, zločini, stra- sti, ljubezen, vera, smrt v mogočni Karta-gini, vse to oživi pod čarobnim dotikom Flaubertove fantazije. Boj dveh vojščakov za lepo Salambo, divje orgije in tajinstve-ne prigode se vpletajo v pravi film, ki Je pred leti zares prišel tudi na platno. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da »Salambo« ni samo plod genijalne domišljije; Flaubert je spisal svoj roman na osnovt dolgotrajnega proučevanja vseh obstoječih virov, potovanja na lice mesta in podrobnega opazovanja današnjih prebivalcev nekdanje punske dežele. Samo tako ie mogel ustvariti delo, ki bo vedno znova mikalo in vabilo one, ki v pripovedni umetnosti iščejo pozabe in doživetja. Samo ob sebi se ume, da je Flaubertov roman tudi stilistično na izredni višini. Prevod Antona Debeljaka je poln in sočen. Prelagatelj mu je dodal uvod in na koncu knjige opazke, ki prijetno olajšujejo umevanje zgodovinskih imen v romanu. Knjiga je po načrtu inž. arh. Dom. Serajnika prvovrstno opremljena. Naročniki »Zbirke mojstrov« so Jo dobili po znatno znižani cenL Francoski institut r Ljubljani opozarja, da so Tesniereove knjige: O. 2upančič dospele. Subskribenti jih lahko dobijo v društvenih prostorih ob uradnih urah. Subskribenti izven Ljubljane jih pa dobijo v najkrajšem času po pošti. Zagreb in slovenska dramatika. V »Sa-vremeniku« (št. 11) se m. b. (Milajn Be©o- vič) nepovoljno izraža o gostovanju mariborskega gledališča z »Učlovečanjem« in pravi: »V Zagrebu nikakor ne moremo pni,ti do tega, da bii spoznali dobro. slovensko dramatiko. Našemu gledališču je do slovenskih dramatikov prav toliko kot do havajskih, Ljubljančani nam prihajajo redko v obiske, a Mariborčani — namestu da bi oajm prinesli kaj dobrega — se kaprioi-rajo za eksperimente, ki zapuščajo skepso in prejudicirajo uspeh onih, katere nestrpno pričakujemo.« Prevodi iz slovenske poezije. Jaroslav Zaivoda je pričel objavljati v praškem književnem tednaku »Rozpravjr Aventina« svoje prevode iz slovenske lirike. Doslej je priobčil eno pesem Otona Župančiča in dve pesmi Dra/gotima Ketteja. Razpravo prof. E. Spektorskega »Dosto-jevskij in realizem«, ki je izšla letos v »Ljubljanskem Zvonu«, je objavil v ruskem izvirniku pariški tednik «Rossija i slavjansfcvo« z dne 6. junija, v številki, ki je posvečena dnevu ruske kulture. Velika izdaja zbranih spisov Branislava Nušica. Kakor smo že zabeležili, je podjetni beograjski založnik Geza Kohn kupil celotno delo najpopularnejšega srbskega pripovednika ln dramatika Branislava Nu-šiča. Koh-n pravkar razpošilja prospekt pripravljajoče se izdaje zbranih Nušičevih spisov. Izšlo bo 20 zvezkov in sicer v času 20 mesecev. Prvi mesec izideta dva zvezka nadaljnje mesece pa po eden. Delo obsega 38 dramatikih komadov m 8 knjig pripovedne proze. Komplet stane v platno (vezan 1000 Din. reditev z nagovorom br. staroste Brceta, ki je orisal pomen, delo in cilje Sokolstva, dalje s petjem domačega zbora in trode-janko Finžgarjevo »Verigo«. Uspeh po skrbni pripravi ni izostal. Po igri je bilo domače slavje pod starodavnimi kostanji, ki mu je prisostvovalo zelo mnogo ljudi. Prireditev je posetil tudi sreski načelnik dr. Ipavec. — V torek pa je društvo pogostilo 90 šolskih otrok. Sokolski glasnik prinaša na uvodnem mestu zanimiv članek br. Jesiha »Ideja in ideologija«, ki naj bi ga prečitali vsi, dalje br. Bogunoviča iz Zagreba članek »Iz dobe trpljenja in stradanja« ob priliki 15-letnice procesa proti Sokolstvu v Banji Luki. Za zlet Sokolstva na Jadran slede nadaljnja navodila, slovanska rubrika ima notice in slike novoizvoljenih treh podstarost ČOS, ki pa bi lahko bile boljše. Poročilo velikega slavja v Rumi, slike in cel niz poročil iz žup in društev Izpopolnjujejo številko. Jugoslovenska sokolska matica je pomnožila svojo knjižnico za nadaljnji dve brošuri. Br. Pelikan je spisal bibliografijo dr. Miroslava Tyrša, br. Jan Kren pa »Cilj sokolskih teženj«. Brošurici, ki sta izšli kot 6. oziroma 7. zvezek imenovane zbirke in staneta vsaka 3 Din, bosta dobrodošli sokolskim prosvetnim delavcem. Iz službenih objav Pri okr. sodiščih se bodo vršile naslednje dražbe nepremičnin: V ob močju ljubljanskega okr. sodišča 24. t. m. ob pol 9. na licu mesta, Tacen št. 39 zemlj. knj. k. o. Tacen vi. št. 78, cena 1.) poslopja 26.610, 2:) zemljišča 26.542.50 Din. — V Novem mestu 15. t m. ob 9. zemlj. knj. Prečna, vi. št. 498 in 500, zemlj. knj. Jurkavas, vi. št. 1103, cena 19.527.25. najmanj 13.015.60 Din. — V Mariboru 24. t. m. ob 10. zemj. knj. k. o. mesto Maribor, vi. št. 13 k. o. mesto Maribor, vi. št. 324 k. o. Rošpah, vi. št. 225. Cena za prvi dve vlož. št. skupaj 111.011.13, za tretjo vi. št. 28.047.40, najmanj za prvi dve 55.505.57, za tretjo 16.598.28 Din. — V Kočevju 10. julija ob 9. uri 1.) zemlj. knj. Knežja Lipa vi. št. 66, 125, 2.) Nemška Loka polovica vi. št. 69, cena 7966.35, najmanj 5310.90 Din. — V Celju 26. t. m. ob 10. zemlj. knj. Sv. Martin, vi. št. 11. Dražba hiše, cena 12.500, najmanj 8334 Din. — V Ljubljani 26. t m. ob 10. zemlj. knj. k. o. Brezovica, vi. št. 1118, cena parcel in hiše z mizarsko delavnico 3452 Din. — V Slo-vcnjgradcu 27. t. m. ob 10. zemlj. knj. Spodnji Razbor vi. št. 6. Cena 32.406.08, najmanj 21.604 Din. — V Krškem 3. julija ob 11. zemlj. knj. k. o. Leskovec vi. št. 805, cena 6430, najmanj 4290 Din. — V Kočevju 17. julija ob 9. zemlj. knj. Ba-njaloka Ti. št. 134, cena 32.429, najmanj 21.620 Din — V Krškem 31. julija ob 10. zelj. knj. k. o. Veliki trn vi. št. 220, 649, 827, k. o. Ravno vi. št. 25, cena 54.889.15, najmanj 36.459 Din. — Istotam 10. julija ob 10. zemlj. knj. k. o. Leskovec vi. št. 686, cena 4680, najmanj 3120 Din. — Istotam 17. jul. ob 10. zemlj. k. o. Studenec vi. št. 466, cena 8048.50, najmanj 5370 Din. — V Mariboru 13. jul. ob 11. zemlj. knj. k. o. Rošpah, vi. št. 274, cena 9604 Din, najmanj 6003 Din. Samo kdor v miru izbira, kupi dobro! «10 v ^ Ako hitite od prodajalne do prodajalne in si ogledujete blago, se vam lahko primeri, da se odločite v stiski in naglici za nekaj, za kar vam bo pozneje žal. ZATO IZBIRAJTE BLAGO DOMA! Tu imate časa dovolj, da si ogledate vzorce komad za komadom po njihovi vrednosti, nikdo vas ne more nagovarjati za nekaj, kar vam ni po okusu. ZAHTEVAJTE ZATO NAŠO KOLEKCIJO TKANIN ZA MOŠKE OBLEKE IN PLAŠČE in vi dobite kolekcijo v par dneh, seveda brezplačno in neobvezno. Potem sedite, izbirajte ono, kar najbolje odgovarja vaši postavi, vašemu okusu. Ker dobavljamo blago naravnost iz tovarne in ga prodajamo naravnost vam, odpadejo razne provizije, vi torej kupite pri nas boljšo kvaliteto za manj denarja. že več kot pol stoletja postrezamo odjemalce v splošno zadovoljnost. Največja trgovska in izvozna tvrdka t Zagreb. Ako še nimate našega glavnega kataloga, zahtevajte ga! V nekoliko dneh ga imate brezplačno v rokah. 6750 Doma in na cesti, v vrtu in pri izletu dobri ln poceni platneni čevlii »VIKTOR I A" s Sivanimi gumi podplati DETAL3NE CENE PO PARU: Številke 24-27. 28-34. 35-41. 42-46 Dinar30-35-50-60- Dobilo »e v vseli trgovinah eevBev. Na veliko pri Palma Zagreb, poštni predal 220 Usodna fazona. elastična hoja l Sive, bele in črne za šniranje in na Spanso. Domači Izdelek. Na vsakem podplatu zaščitni znak WIM P A S S I NG »JUTRO« St 132 8 Četrtek, II. VL 1931: Cene malim oglasom t Ženitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za šifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din. Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati še pristojbino 2.— Din. Pri* stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani 11.842. — Telefon številka 2492. 3492 Moli&glosi •Vas/ore tnalih oglasov dobite takoj po izida lista o podružnicah 9Jutra* v eMeu9 %Zetfš*M 9 »VoveMt medu, 9 ISrhovljah in na &emenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate. Za cdlooor 2 Dill 0 mnaen/eah fffffgffk« 2 kleparska vajen. is poštene hiše sprejmem •K. Boeak, Tržič, strojno k!epars*vo in vodovodi. 36047-1 Pekovskega vajen. sprejmem z oskrbo v h Prednost imajo kmečki sinovi Pekarna, Jesenice 198. 2604^1 Učenca 4 primerno šolsko izobraz sprejme trg^.,na meša nega blaga. Hedžet-Veržej. .Nastop takoj. Vsa oskrba ▼ hiši. 26046-1 Starejšega polirja »prejme gradbeno podjetje v Ljubljani. Naslov v ogl. oddelku »Jutrac. 26076-1 2 Izurjeni šivilji reč prvovrstni, dobita stal no nameščenje takoj i modnem salonu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26051-1 Šivilje »a-mn izurjene sprejme m od m salon Štefanija Lukež .Vegova ulica 8/1. 260S7-1 Trgov, učenca e vsaj dvema razredoma meščanske šole sprejmem takoj. Ponudbe na Ivan .Veselic, veletrgo-vec, Ormož-26056-! Ključavničarja modelnega, prvovrstnega, iščemo za našo livarno za *»kojšnj: nastop. Modelni ključavničarji z večletno prakso naj se takoj javijo pri tovarni »Titan- d. d., J\ - m n ik pri Ljubljani. 26053-1 Mlado dekle Če.dno, staro 16—20 let. za pomoč pri gospodinjstvu in gostilni, iščem-. — Kavcije 7T'rinina ima prednost. — Kržišnik. Žirovnica 6. 26054-,! Brivskega pomoč. dobrega delavca, treznega in poštenega ter vojaščine prostega, sprejmem. Nastop s 15. junijem. Služba stal-vsa oskrba v hiši. — (Ponudbe na oglasni odd»l. ».hitra« pod šifro »Brivec«. 26057-1 Šivilje tjH^rta?, vešče šivanja oblek, sprejmem za stalno. Jfaslov v oglasnem oddplku »Jutra«. 26031-1 Brivski pomočnik res dober delavec., dobi stalno službo. Nastop takoj. Fr.-tnjo Zabjek, Ljub-}jaa, Cerkvena 1. 25083-1 Učenca ? nekaj razredi meščanske i-ole sprejme trgovina z imešan;m blagom na deželi. Hrani in stanovanje v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Trgovina*. 25041-1 Šiviljo pomočnico sprejmem takoj v stalno nameščenje. Befiektiram ca prvovrstno moč. Na pismene ponudbe se ne oziram. Na-slov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25925-1 Dva natezalca (ctvtterja) v stalno službo isnrejme takoj Prešeren v Kranju. 255194 2 mizarska pomoč. dobra, sprejmem takoj. — Prane Kregar, Vižmarje 87. 26091-1 Šiviljo fevežbamo v pleteninah STirejmenn v =ta!no službo. KasJov v oglasnem oddel. »Jutra«. 23104-1 Brivskega poslovodjo fakoj. Oglasiti se pri Jožeta Igl, ž-užomberg. 26107-1 Brivskega pomoč. jp'ad<=ga, takoj sprejmem. P-anfSka F., Zgornja š;ška. 26.108-1 Za Bled po+rpVvujem čedno žensko osebo z znanjem nemščine, ki bi kuhala za par oseb ter po potrebi tudi prodaja'? razglednice ;n drugo. Na.;tr»p takoj. Vprašati v vinarni Gradišče 4. 25082-il Šivilje do^ro izurjene, sprejme dam»ki modni atelje M. Kovačič, Mestni trg št. 20. «-h"d iz Krojaške ulice 1. Keflektira se samo oa prvovrstne moči. 26111-1 Brivskega vajenca raorejme.m takoj. — šekš. Celovška 44. Ljubljana 7. 26142-1 Šivilje konfekciomiranje obl»k iščem. Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra«-. 26122-1 Perlektno kuharico rred.nje starosti išče zakon-sk; par brez otrok v srečni mesta. Službo nastop: lahko takoj. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra plaža«. 261354 Postrežnico za dopoldanske ure spre) mem. Oglasiti se je o*i 3 do 5. popoldne. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26136-1 T4*^vs4ti potniki 2 prov. potnika ki bi bila tudi inkasanta. sprejmem za mesto Ljubljano. ?M!na<-. Maribor -Tobrežje, Nasipna 16. 26144-j Akademik išče primerno službo za čas počitnic. Ponudbe na oglasni oddel. »J-utra« pod »Akademik 820<. 26080-2 I 4M. Zabava dobra in poceni. Slager. Izposojevalnica gramofonskih plošč in gramofonov. Ljubljana, Vegova ulica 2. Odškodnina malenkostna. 315-3 Camernikova šoferska šola Ljubljana. Dunajska e. 36 (Jugo - Auto) telefon 2236. Prva oblast, koncesijonirana Prospekt 15 zastonj — pi site ponj! 251 Šoferska šola Gojko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12. — Zahtevajte informacije. 25075-4 Trgovski pomoč. mlad. vešč specerijske in žeiezninske stroke išče mesto v Mariboru ali Ljub ijani v svrho nadaljne izobrazbe. Govori nemško in srbohrvateko. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25865-: Pekovski pomoč. mlad, zmožen vseh del, išče službo na deželi ali v me «tu. Naslov: Jelušič, Po-brezje pri Mariboru, Ob gozdu 19. 26142-2 JMmta Avto Ford 5 sedežni, dobro ohranjen, preizkušen in uporaben za avtotaksi, s kavcijo Din 10.000, radi selitve prodam. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 26044-10 Avto-limuzina 4—5 sedežen, vožen 24.000 km. v dobrem stamju v-sled preselitve ceno prodam. — Ponudbe na podruž. ^Ju.ra v Novem mestu pod šifro >Amerikanec 30«. 26041-10 Motorno kolo v jako dobrem stanju, za ceno Din 3000.— prodam v svrho nabave težjega vo?." Ia. Naslov v podružnici »Jutrac v Celj-u. 259(17-10 Lesni manipulant išče primerne službe, gre tudi za oskrbnika go-zdne-ga veleposestva ali kaj sličnega. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »4988«. 26129-2 Italijansko korespondenco preimem ali prevajanje. — Ponudbe na oglasni oddel. »Jutrac pod »Primorka«. 26065-2 Servirka dobro izurjena, pridna in poštena, vajena kavarne in restavracije, želi namešče-nja v boljšem hotelu. Gre tudi v slaščičarno. Cenjene ponudbe je poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Servirka«. 26059-2 Frizerka prvovrstna moč, izurjena v vodni o-ndulaciji, barvanju las in masiranju, želi menjati mesto, najraje v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddelek pod šifro »Prva moč«. 25929-2 Mesto poslovodje ali kaj sličnega išče 36 let star. trgovsko na-obražen — reprezentativen, inteligenten in energičen tovarnar. Cenj. dopise prosi na poštni predal 8, Celje. 23019-2 Trgovski pomočnik vojaščine prost, zanesljiv in pošten, dober računar ter knjigovodja, vešč nemščine. išče mesta. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Dobra moč I«. 25862-2 Ključavničar ajen traktorja, ki zna tudi mehanična dela, je že 4 rtiesecev brez lastne krivde brez posla in sprejme vsako primerni službo, da skromno preživi svojo ženo in dva otroka. Inte-senti naj se obrnejo na ana Boben v Podjunski ulici 4 v šiški. 26081-2 Mlekar zvežban v vseh mlekarskih poslih, pri parnih strojih, ■ izdelovanju sira in mala. vešč tudi računstva in knjigovodstva, z večletna prakso in z dobrimi «pri-evali. išče službo. Nastop takoj ali po dogovoru. — Ponudbe na oglasni oddel. »Jutra« po-d šifro »Mlekar«. 26082-2 Uradnica 7, znanjem več jezikov, vešča v«ph pisarniških poslov, s petletno nrakso želi mesta. Ponudbe na oglasni oddelek vjutra« pod šifro »Črna in vestna«. 26083-2 Šoicr-mehanik z dMgo prakso, išče resno službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro -Sokol«. 26092-2 Šofer ■'zučen strojni ključavničar, bivši kurjač na lokomotivah. ki govori več. jezikov, išče službo za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26094-2 Akademik pploSno naohražen. perfek-ten v nemščini, mnzikali-čen, verziran inštruktor, išče zaposlitpv za takoi. Cenjene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Počitnice«. 26101-2 Hotelska sobarica prva, popolnoma zanesljiva moč z večletnimi spričevali in kavciio. želi premeniti službo. Reflektira samo na dobro zaseden hotel nad 20 sob. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sobarica«. 29143-2 Wanderer limuzino malo, štirisedežno, prodam ali zamenjam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25931-10 Motor na bencin 6 HP, na vozu, v dobrem stanju, prodam za Din 5500. Mihael Kavčič. Gornja Šiška. 26005-10 Avtomobil timu-zina, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Poizvede-ti: Maribor, Trubarjeva 4. pri hišniku. 26033 10 Motorno kolo povsem novo, znamke Har-ley-Davidsoo, z novimi gumami, zelo dobro ohranjeno in kompleti ran avto Fiat 520 prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »B M 129«. 25850-10 Avto popolnoma nov, dvo-sedežni, pripraven za potnika, nabavna cena Din 43.000, radi selitve naprodaj za Din 26.000. Ogleda se v hotelu »Štrukelj«. 26126-10 Priložnostni nakup Eleganten avto znamke Opel. štirisedežni, 20 HP, ugodno naprodaj. Vprašat? pri Radio Starke!, Maribor, Trg Svobode žt. 8 2614040 Vrtne zaklop. stole prodaja pisarna Tribuč na Glincab — telefon 2605. 26615-6 Špansko steno in blagajniški pult poceni prodam". S. B. Večna pot 7, Ljubljana. 259S7-6 Kino - aparat Ernemann tvpe Imperial na motorni pogon z vsemi »padajočimi pritiklinami in fiksno kabino, prvovrstni, dobro ohranjen — prodam. Aparat v obratu je primeren za zračno napravo. — Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«. 25986-6 Puhasto perje čisto, čuhano, kg po 48 Din druga vrsta po Din 38 kg, čisto, čohano. kg po 48 Din in čisti puh kg po 250 Din razpošilja po poštnem povzetju L. Brozovič. Zagreb Velika miza zaradi selitve naprodaj na Cankarjevem nabrežju 3'HT 25887-6 Volno za modroce zelo poceni prodaja šesta, Cankarjevo nabrežji št. 5-1. 25718-6 Kupim Jamske tračnice rabljene, P. N. 7—8 cm, tri obratne plošče in 8 vozičkov (Kiphunde), kujiim. (Ponudbe na -oglasni odd. »Jutra« pod »Tračnice«. 26015-7 Zlato odpadke zlata, zlate zobe in druge zlatnine kupuje po najvišjih cenah »Mariborska afinerija zlata«. — Popovičeva ul. 9, pri kadetnici. 26036-7 Caričine Amaconke Parmovo opereto, klavirski izvleček s tekstom kupim. Ponudbe: — Hinko Sevar, knjigotržec, Ljubljana. 26089-7 Štedilnik malo rabljen, kup:m. Žižek, Knezova 37, Ljubljana 7. 26113-7 2 postelji 1 posteljno mrežo, 1 divan in 2 stola prodam. Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«. 261,19-7 Železno os z ležaji za vodno kolo i-n zobate prestave kupim. — Laznik Ferdo, Radeče. 26125-7 7 komadov oken približne višine l.ilO m, že rabljenih, kupim. Naslov: Anton Štante, Bohova, p. Hoče. 26141-7 Posestvo obstoječe iz enonadstropne hiše primerne za vsako obrt, stoječe ob glavni cesti, senčnat gostilniški vrt, ledenica, veranda, gospodarska poslopja, živina, gospodarsko orodje, gostilniški inventar, njive, travniki, gozd, stelniki in dr., zaradi bolezni in starosii prodam. Kdor želi kupiti, naj s<^ zglasi pri meni do 30. junija. Ignac Merher, Prigorica pri Ribnici. 26049-20 Hišo lia periferiji mesta, 5 minut od cestne žele-znice, solnčna lega, radi financi-jelnib razmer prodam. V hiši so tri stanovanja po tri sobe s pritklinami. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26020 20 Lepo posestvo z gostilno na deželi na križišču banskih cest, zraven tudi vinogradno posestvo s hišo, kjer je tudi točilna pravica, tik farne cerkve in šole, brez konkurence, z lepdm poslopjem prodam z vsem inventarjem. Ponudbe na podr. »Jutrac v Celju pod -nač-ko »Lepa prilika«. 25538-20 Stavbna parcela 900 kvad. metrov, naprodaj. Kosovo polje, špančeva pot 1711, .pri Dovjaku. 26095-20 Stanovanje • soti, parketiranih, pred sobe, kuhinje z balkonom ter vseh pritklin, solnčno in suho, vse pod enim kliv-čem, takoj oddam. Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«. 26022 21 Stanovanje sobe ln kuhinje, s pritiklinami, ali veliko prazno sobo s souporabo kopalnice, išče mirna gospodlčnča. Ponudbe pod »Mirna učiteljica 500 do 600 Din« na ogl. odd. »Jutra«. 25735-21 40.000—50.000 Din! Kdo bi posodil? Plačam posojilniške obresti in vrhu tega dobi krasno Etanova nje. Ponudbe na o-glasni oddel. »Jutra« pod šifro »Podrožnik«. 26081-21 Stanovanje 2 sob s kuhinjo išče gospa upokojenka v mestu za poljuben termin. Ponudbe na oglasni oddel. »Jutra« pod »Solnce in mir za 1 ok. Ponudbe na oglasni oddel. Jutra« pod »Mirna«. 26070-31 Mladenič 28 let star, vojaščine prost, čedne zunanjosti, išče mesta sluge v pisarni ali kaj sličnega. Cenjene dopise je poslati na oglasni oddel. »Jutra« pod šifro »Zvest«. 26050-31 Stanovanje dvosobno, solnčno, blizu tramvaja oddam boljši družini. Eventuelno tudi lokal. — Naslov v oglasnem oddetkn »Jutra«. 26001-31 Majhno stanovanje za takoj ali za avgust tšče vdova z 1 otrokom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25084-21 Stanovanje 1 velike sobe. kabineta, kuhinje in pritiklin, v neposredni bližini magistrata, oddam s 1. avgustom eni ali dvema mirnima osebama. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »350 na mesec«. 26131-31 Dekliški počitniški dom v. Kasta!y Id Onteraeb a. Attersee (Salzkammergnt) z jezikovnim poukom in vsakovrstnim športom Veliko lastno posestvo z vrtom, lastnim kopališčem, čolni itd. direktno na ježem. Prospekte, najboljše ref. pošilja »T6chterpensio-nat« Carola v. Kastalv — Wien Vin, Langegasse 65. 194-38 Letovišče Devina pri Slov. Bistrici, na podnožju Pohorja. 25 minut od Bistrice oddaljeno, med smrekami, gozdovi in vinogradi. Klavir, kopeij. Sobe z vso prvovrstno prehrano 50 Din. Devina pri Slov. Bistrici, Souvent-Pibrovec. 25890-38 L#njiij.u.).m Veselica! Prostovoljno gasilno društvo na Laverci priredi povodom lOIetnice obstoja vrtno veselico na vrtu tov. Ogrina dne -14. t. m. s -plesom, srečolovom itd. — Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo gasilnega orodja, se vabi k obilni udeležbi. Pričetek ob 3. popoldne. 26072-18 Sobo z vhodom iz stepnjie oddam za pisarno ali slično. Naslov v oglatnem oddel. »Jutra«. 26096-33 2 prazni sobi veliki, brez kuhinje, par-ketirani, z električno razsvetljavo in balkonom takoj poceni oddam il ali 2 osebama, najrajše zakonskemu paru brez otrok. — Naslov v oglasnem oddel. »Jutrac. 26103-23 Opremljeno sobo s poisebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam solidnemu boljšp-mu gospodu na Poljanski cesti 13, pritličje, levo. 26118-23 Opremljeno sobo elegantno, parketirano, z električno razsvetljavo, posebnim vhodom, s souporabo kopalnice in lepim razgledom, v strogem centru poleg magistrata. Na razpolago prvovrstna domača hnina. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26117-23 Opremljeno sobo s kopalnico oddam. Groharjeva 5, Mirje. 26115-23 Mirno sobo snažno in zračno, blizu bolnice in sv. Petra cerkve, oddam solidnemu in mirnemu gospodu. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 86137-23 Prevažanje in žaganje drv Frančiška Pečar, Zadružna ulica 17, Kodeljevo. 26127-37 KVANREDNA MULflEAI Železna sloiinsfea patent postelja zložljiva, s ta* pecirallom madracom, zelo praktična za vsako hiio, hotel«, nočne službe is potujoče * osobe stane samo Oii . Razpošiljam po poitae* dou povzetju. TAKO IZGLEDA slq2en OTVOSEM Ukm patent postelja, zložljiva, s Upeciramm madracom. zel« Pr>J'* lična, »tao« »amo D 288. Lelalka ta smiaafc — (Licgestuhl) oajnovjie •ti. stan« samo Din ISO. Sobo v sredini mesta dobi takoj ospod. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 26130-23 Thrpiti Gospod akademsko na obrazen, želi znanja z mlado damo svrho s-kupne zabave. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Esku-lap«. 26069-24 Šifra »Srečno svidenje« Prosim dvignite pismo pod »Osamljena« na oglasnem oddelku »Jutra«. 26067-24 Ivo Izgled vedno i»li — dasi veliko bolezni. 24. — 5. IX. Še vedno vse pri Tebi! Zadovoljna! Veselim se! — Poljube — M. 26060-24 Šifra »Vdova« Prosim dvignite pisma oglasnem oddelku »Jutra-. Osamljena. 26068-24 Gdč. Lenčka Lešnjak naj javi svoj naslov oglas, oddelku »Jutra« pod šifro L S.« 25827-24 Dva gospoda dve gospodični ali zakonski par brez otrok sprejmem na hrano in stanovanje v lepo. veliko sobo na najlepši točki mesta. Naslov v oglasnem oddelku -Jutra«. 26078-23 Opremljeno sobo s posteljo in divanom oddam. Bleiweisova cesta 5, III. nad., desno. 26074-23 Sostanovalca solidnega, stalnega, ali 2 gospodični sprejmem v čedno opremljeno sobo s posebnim vhodom z 1. julijem. Vprašati je od 12. do i14. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26075-23 Sostanovalca prejmem. Vidovdanska e. l/L 26023-23 Inteligenten gospod diskreten, tuj, želi tem po tom spoznati mlado do 23 let staro damo, ki obvlada tudi nemški jezik, za skupne izlete ter avto_ vožnje.. Dopisi s sliko raj fe pošljejo podruž. v Ma riboru pod šifro »Sr?ča«. 28145--2J V podruž. »Jutra« v Celju je dvigniti sledeča pisma Brezkonkurenčni konzam-nl predmet, Desetletno znanje, Kmalu odpotujem. Nizka cena. Oskrba v hiši, Poceni. Prijeten dom. Prva moč, Pošten in diskreten, Poštena in pridna 15. Prvovrstne reference. Srečen zakon. Strojnik, Takoj 57. Trgovina, Valija, Vesela bodočnost. Veselo poletje. Vreče. Zelo prometno. 26148-24 Ženitve Sobo večjo, zračno in solnčno, z dvema posteljama, v bližini Sv. Krištofa iščem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26004-23 Sobo veliko, solnčno, od lam dvema solidnima in stalnima gospodoma. Stari trg št. 17/in. 25993-23 Separirano sobo blizu kolodvora oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25953-23 Lepo in zračno sobo elektr. razsvetljavo in posebnim vbodom, 5 minut od pošte oddam boljšemu solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jut.ra. 25897-23 Vdova stara 32 let brez otrok, čedne zunanjosti, neomadeževane preteklosti, s svojo obrtjo, želi tem potom resnega znanja z isto-takim boljšim gospodom, najraje z državnim uradnikom, starim od 33 do 42 let. Ponudbe, po ■možnosti s sliko, je pnsbti Ina oglasni odiel. »Jutra« pod »Lepa bodočnost«. 26073-25 Gospodična priprnsta, poštena, z nekaj kapitala, želi poročiti gospoda od 45 do 55 let, gostilničarja ali državnega uradnika. Ponudbe rra ogl. oddelek »Jutra« ped šifro »PriprO:ta«. 26110-25 Gospodična •33 let stara, simpatična, izvežbana v gospodinjstvu, želi poročiti drž. nameščenca 35—40 let starega. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Srečno življenje«. 26130-25 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, sredi mesta takoj oddam. Naslov pove oglas, oddelek Jutra. 25057-33 Sobo veliko, prazno, s separira-nim vhodom oddam v Filipovem dvorcu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26093-23 Sobico čisto in zračno oddam s junijem gospodični. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26131-23 Pisalni stroj skoro nov, močan, prodam za 2900. Pogledat? popoldne. Megušar, Šmartinska štev. 8. 26063-29 CfH+t Gostilniške stole in pletenje stolov izvršuje Wekovar Fr., Breg št. 14. Ljubljana. 360.18-30 Pokra}, razglednice po Vaši sliki alf negativa, v pristni fotografiji izgo-tovi do 20.000 dnevno tvornica kart Lojze 8mae. Ljubljana VTI. AleSevieva St. 26. Zahtevajte ponndbe m cenik! 242 Madraci punjenl s volilom stanejo samo D 7S». L. BROZOVIČ, ZAGREB lUCA ML Dražbeni oklic Dne 17. junija t. 1. ob 10. uri se prodado pri okrajnem sodišču v Ljubljani, soba 19, pa javni dražbi sledeči predmeti: 1 zlata zapestna ura z briljanti, 1 zlat prstan z brilja-nti, 1 zlata broška z 5 briljanr: in 1 zlata zapestna ura. — K draženju se bo začelo pozivati šele pol ure po zgoraj navedeni uri; medtem pa se lahko ti predmeti ogledajo. — Okrajno sodišče v Ljubljani, oddel. V., dDe 6. junija 1931. 26064-32 Ohromelim, bolnim, nervoznim brezplačno pošljemo literaturo »Preporod« (vzroki bolečin in način zdravljenja). Pišite: Beograd, Kralja Milana 15, Miloš Mar-kovič. 5877-40 inf^muuife 100 Din nagrade dobi dotični, ki mi pošlje naslov gospodične Leni Re-har, poprej stanujoče v Celju-Gaberje. F. Meško — Celje. 26147-31 Pušelc Ladislav , 31 let star, visoke vitke "postave, temnega obraza, črnih las. oblečen v fino temno obleko, pri sebi je imel aktovko s srednješolskimi knjigami, se pogrc.ia od 5. junija 1931 o.i i<». ure. Prosim sporočila na podruž. »Jutra« v Mariboru. 28146-31 Telefon 2059 Premog ^V suha drva Pogačnik. Bohoričeva št. 5 RAZPIS Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 15. junija 1931 ob 11. uri nabavo: ca. 15.000 kg okrogl. železa za betoniranje Pogoji se dobe pri podpisani. Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje. 8305 Direktor rudnika: In g. čuček s. r. Hladi In močni ljudje se Vam smejejo ker ste slabi. Znameniti zdravnik dr. Schm^i-d?r in njegovi sodelavci so pokazali, kako se more tudi vsak slabejši in starejši moški fa tudi žena) naravnim potom pomladiti oziroma okrepiti. Pišite takoj. DOKLER JE SE CAS, za brezplačno pojasnilo na Apotheken-Bedarfs-Kontor, Abtei-lung D, Berlin SW 48, Friedrieh-strasse 19. S272 Tudi antiseptično preparirana Čuvajte svoje največje blago — ZDRAVJE! Dokazano najbolj dovršena. Zastopnika za Slovenijo m za prodajo malinovega soka IŠČE prvorazredna tvrdka. Agilni gospodje z dobrimi referencami naj pošljejo ponudbe na Jugomosse, Zagreb, Jela-čičev trg 5, pod »4351«. S279 V konkurzni zadevi Bana Franca, trgovca na Jesenicah štev. 3 (nasproti hotela »Triglav«), se proda na javni sodni dražbi dne 15* Junija 1931 ob 8. uri vsa zaloga raznega manufakturnega, špecerijskega, kolonijalnega blaga itd., inventar trgovine in pohištvo, ki se nahaja v stanovanju iste hiše. Po možnosti se bo vsa zaloga trgovine s pripadajočim inventarjem prodala hkrati. Zato pridejo v prvi vrsti v poštev ponudniki glede cele zaloge in inventarja. Natančnejše informacije daje podpisani upravitelj stečajnega sklada, pri katerem se je tudi v poslovnih urah zglasiti zaradi ogleda trgovine in zaloge. S2S9 Dr. Janko Vovk, ADVOKAT NA JESENICAH (HOTEL »TRIGLAV«) ^jtmmm mmmmmmammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmma Deset zapovedi pr! jed!« 1. Ne jej, dokler si utrujen ali vznemirjen! 2. Ne jej prevročih jedi, temveč počakaj, da se ohlade! 3. Ne jej hlastno, ampak počasi! 4. Jedi dobro zgrizi, da se dobro pomešajo s slino! 5. Med eno in drugo jedjo napravi malo pavzo! 6. Ne pij med jedjo! 7. Ne jej preveč, ampak prenehaj takrat, ko ti še diši, potem boš dolgo živel! 8. Ne muči se^ s skrbmi med jedjo, ampak odloži jih na poznejši čas! 9. Navadi se biti med jedjo dobre volje, potem boš vedno dobro prebavljal! 10. Vživaj večkrat izborne testenine »Pekatete« ali »Jajnine«, bodisi na juhi, kot prikuho ali kot samostojno jed. Z njimi dovajaš svojemu telesu potrebne redilne snovi! 199 I Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar, Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Franc Jezersek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, Vsi s Ljubljani.