Poštnina plačana v gotovini. ——BBB3!7CTm I ———■ Maribor, sreda 5. maja 1937 Štev. 101. Leto XI OTSS.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka uL 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v opravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku I Oglate sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Na Japonskem je v nedeljo zmagala demokracija. V borbi med vlado generala Hajašija kot eksponenta umerjenega krila vojaške stranke in japonskim parlamentarizmom je zmagal parlamentarizem. Najmočnejši stranki liberalna Min-seito in konservativna Sejukaj sta v glav nem ohranili svojo moč in svoje postojanke in je zelo značilno, da se je zlasti v mestih močno uveljavila levica, ki zagovarja tesno sodelovanje z Moskvo. — Res je sicer, da ni mogoče spoznati ter ugotoviti, kdo na Japonskem dejanski vlada, saj nista niti mikado in niti parlament tista činitelja, ki bi bila odločilna v japonskem političnem življenju. Situacija le pač ta, da je vlada generala Hajašija doživela pri nedeljskih volitvah občuten Poraz, da je sedaj obtežena z okrnjenim Prestižem in da je preko vladnih strank ^ohokai, Šovakai in nacionalne lige, ki ?o pripravljene podpirati vlado generala Hajašija, dobila pičlih 24 + 20 + 9 sede-Zev v parlamentu. Po pojmih zapadne demokracije bi morala Hajašijeva vlada Vstopiti. Je pa še druga možnost, to je da išče etikov in sporazuma s parlamentarno ve-!%. Zdi se, da se bo general Hajaši sku-pobotati s parlamentarno večino, če N seveda ta pripravljena na kompromis * {iaj bi se odražal predvsem v onih zu-“aniepolit. linijah. Da bo situacija izzo-'ela najbrže v tej smeri, kažejo nekatere ?atiitnive angleške informacije, ki zatrejo, da jo japonska vojaška moč doži-!e'a v zadnjem času napram že precej °bro oboroženim Kitajcem znatne ne-J^Pehe, kar predstavlja vodo na mlin I^Srjenejširti smerem po večinskih par-^entarnih strankah forsirane zunanje rjlitike, tako da se čujejo glasovi o podenju s Kitajsko, ki pripade ob mirni, r^Podarsko industrijski penetraciji v ^etežnem delu itak interesni sferi japon kapitala, na drugi strani pa o pri-yl^aniu zapadnim evropskih silam, zlasti eliki Britaniji, katere silno oboroževa-|.r ->e povzročilo v japonskih krogih ve-IjP rešpekt pred Veliko Britanijo. S tem se seveda precej skrčil pomet* nem-2 laponskega protiboljševiškega bloka. t () zanesljivih informacijah so se prvi govori med Veliko Britanijo in Japon-“ žc pribij ;n Sicer preko japonskega ■ ,'aništva v -Londonu. Kakor se zdi, jn ^atije v i Razpoke na osiščih Rim-Berlin, Dunaj-Pešta Schuschnigg posredovalec med Pesto in Prago PARIZ, 5. maja. V tukajšnjih krogih se doznavajo sitno zanimive informacije glede razpok, ki nastajajo med dvozvezo velesil Italijo in Nemčijo na eni Stranj ter dvozvezo Avstrijo in Madžarsko na drugi strani. Več kakor jasno je, da pomeni obisk zveznega prezidenta Miklasa v Budimpešti potrditev oblikujoče se skupne brambne zveze Avstrije in Madžarske prodi penetracij hltlerjevstva in proti temu, da bi bili Avstrija in Madžarska samo obesek na rimsko berlinski osi. Ni namreč nobena tajnost, da hoče Schuschnigg, ki je z Miklasom prispel v Fešto, okrepiti svoj položaj v objemu osi Rim -Berlin z Izgradnjo sodelovanja s Češkoslovaško in Madžarsko. Dr. Schuschnigg posreduje namreč rtied Budimpešto in Prago, kar pod Gombosom ne bilo nikdar mogoče, kar pa je pod Darany]em ob vedno večjem sodelovanju Tiborja Eckhardta v madžarski politiki načelno mogoče. Danes je že gotovo, da se bo Miklas ob priliki svojega poseta v Češkoslovaški, kjer slavi gimnazija, na kateri je svojčas služboval kot profesor, svojo 50 letnico, sestal s pre zidentom dr. Benešem. Na drugi strani pojde tajnik zunanjega ministrstva Gttldo Schmidt na kronanje v London in se bo zatem ustavil v Parizu. Ob tej priliki bosta pb informacijah Francija in Anglija ponovili svojo izjavo o avstrijski neodvisnosti, to je izjavo, ki bi v danem položaju popravila odporni položaj Schuschnigga napram pritisku Berlina, podkrepljenem s pritiskom Iz Rima. Vse te poteze kažejo, da se Avstrija in Madžarska odmikata od osišča Rim - Berlin, saj zatrjujeta Avstrija in Madžarska, da sicer vztrajata v okviru rimskih protokolov, da pa imata v mislih vsebino teh protokolov ob času podpisa pred tremi leti, ko ni bilo niti sledu o tem, da bi Avstrija In Madžarska morali postati izhodišče in prehajafišce nemške penetracije proti vzhodu in jugovzhodu. MO fttocesau fttoii MHtškim duUovmkam m tedmakatn 'aponska sama dati pobudo za zbil v"'J)e z Londonom iz nujnosti okoliši^n, Šnij,ateril1 se je Japonska znašla v odno-U»j 1 j*0 Kitajske in drugih velesil, ki so ŠČu na Področjih, ki so v dotikali- ;z japonskimi imperialnimi težnjami. d9v 'formacijah dobro poučenega »Sun-gtpx, / 'mesa« bi obsegal japonsko an-Y t dogovor sledeče točke: Pt'liVxJaponska jamstvo teritorialne in šk0" • neodvisnosti Kitajske. 2. Angle-P°s€bnih gospodarskih in 'ntcrcs0v laponske na sever-iti0r pri čemer bi se utegnila Viccti v P°Stev tudi ureditev f)riznania iaponske osvojitve 5ani. Zllr,J'e- dasi Japonska tega vpra-Sojn' forsirala za vsako ceno. 3. Po- i ■ S^' na' angleški, Cijl skl ameriški in francoski konzor-l°j!e Ustvarjanje prijateljskega razpoko nied prednjo Kitajsko in Japon- Y P°slablianjem kulturnih vezi. ni krogih ne bi bili odklonil- ni ta 'ni tem japonskim pobiitiam. ako dano jamstvo, da soglašajo s to H "fitvijo japonske zunanje politike P0t,ei,ti najskrajnejše iaponske ^40° s*ru'c- Gotovo pa je tudi, da se 11 ne bo odločil k tem pogajanjem RIM, 5. maja. Ilavas poroča: Vatikan je izročil nemškemu poslaniku von Stuhlu noto, v kateri odgovarja na noto rajhov-ske vlade v zvezi z papeževo encikliko o položaju katoličanov v Nemčiji. BERLIN. 5. maja. Kazenska akcija proti katoliškim samostanom v Nemčiji zavzema iz dneva v dan vse večje oblike. Aretacije se nadaljujejo, tako da je doslej zaprtih okoli 1100 članov raznih samostanov radi obtožbe seksualnih deliktov. Uvedenih je okoli 400 procesov, s katerimi bodo sodišča zaposlena neprekinjeno do bliže zime. Kakor se zdi hočejo vplesti v procese tudi škofe in tako vršiti na nje pritisk. Tako je bil, kakor znano, pozvan kot priča v procesu proti redovnikom iz VValdbreitbacha škof dr. Albert Stohr iz Mainza. Škof se je sicer odzval pozivu, jo pa odrekel pred sodiščem vsako pričevanje. Nasprotno pa je sodišče našlo pričo v osebijiekega patra, ki je pred sodiščem obtožil škofa iz Mainza, da je skušal zabrisati dogodke v samostanu v Bernstadtu in da je storil vse primerne korake, da bi otpž-kočil potek preiskave. Državni tožilec ni napadel samo škofa iz Mainza, ampak tudi škofa iz Trierja, ki ni hotel izročiti preiskovalnim oblastvom samostanskih spisov. Škofovo preprečevanje, da bo odpuščenh 8 redovnikov radi nemoralnih dejanj, je v smislu izvajanj državnega tožilca ostalo brez vsake vrednosti, ker se je pozneje izkazalo, da so ti redovniki našli zatočišča v. drugih samostanih izven nemških mejah. Značilno je, da se slični procesi pričenjajo sedaj tudi na Bavarskem. Tako je bil v Bambergu obsojen neki katoliški duhovnik radi nemoralnih In deviznih prestopkov na 2 leti ječe in denarno kazen. Istočasno je sodišče v Arnsbergu na \vestfalskem obsodilo nekega župnika radi sličnih deliktov na 3 leta zapora. Hottcekitaeiia ftZvczni tiskarni«, in jim pregledal zvezke pesmi. V Celju so postala Malgaju tla kmalu vroča radi njegovega narodnega udejstvovanja. Bi! je prisiljen, da zapusti kot šestošolec celjsko gimnazijo ter svoje zveste tovariše, in da odide najprej na gimnazijo v Kranj, nato pa v Pazin. Tu ie v Naorijodm- objavljal slovenske narodne pesmi in pripovedke iz lastne bo- gate zbirke ter vzdrževal neprestano zvezo s svojimi celjskimi tovariši. Vojni vihar je pognal že jeseni leta 1914. Malgaja, kakor druge njegove tovariše, v avstrijske strelske jarke. Najpopularnejši slovenski častnik. Ob razsulu Avstrije pa je hitel Malgaj, ki je srečno ušel vsem vojnim nevarnostim, naglo v Celje, kjer se je kot najpopularnejši slovenski častnik iz bivšega celjskega 87. pešpolka prvi odločil za obrambo slovenskih rojakov na Koroškem. Dne 6. novembra 1918. je bilo sklenjeno, da se nemudoma odpošlje na Koroško dobro oborožena četa za osvoboditev Slovenske Koroške. Nad to četo, ki je štela jedva 40 mož, je prevzel poveljstvo poročnik Malgaj Franjo, v katerega smo imeli takoj spočetka neomajno' zaupanje, ki si ga je znal Malgaj na mah pridobiti pri svoji četi s svojim energičnim nastopom in že znanim junaštvom. Prišedši preko Dravograda v Guštanj, je sprejel tu Malgajevce' tamošnji predsednik Narodnega sveta, istotako šentjurski rojak Oset Andrej, pozneje hotelir v Mariboru. Preki sod v Mežiški dolini. Malgaj je takoj začel nastopati na Koroškem tie le kot preizkušen častnik, marveč tudi kot organizator in diplomat. Odstavljal je nemške eksponente z javnih mest, razglasil preki sod za vso Mežiško dolino, sestavil je sezname vseh zavednih občanov v Guštanju, Libeličah, Mežici in Črni, zaprisegel nove orožnike, prejšnje zagrizeuce pa interniral, zasedel svinčeni rudnik v Žerjavu (preko 400 vagonov) in ves premog na Lesah ter ukrotil ropajoče rudarje. Velike težave je imel s prehrano, tudi denarja za vojake ni bilo. Pa tudi to vprašanje je Malgaj kmalu rešil. V nekaj dneh je zasedla Malgajeva četa, ki se je medtem pomnožila že z okrog 30 Sr-bijanci in nekaterimi domačimi na okroglo 300 mož, Mežiško dolino, nato Pliberk 23. novembra in za Pliberkom je Malgaj zavzel 30. novembra Velikovec, ki ga je po. pardnevnih praskah z avstrijskimi vojaki obdržal v svoji posesti. V kratkem času je osvobodil Malgaj s svojo četo vzhodno Koroško in Velikovec. Izpred Velikovca je 1. decembra s korajžno gesto zavrnil štirikrat močnejšo avstrijsko vojaško moč. V kratkem si je pridobil Malgaj sloves legendarnega junaka. Prodiral je dalje v smeri na Celovec. vendar je moral na višje povelje nazaj v Velikovec. K Malgaju v Velikovcu so prostovoljno prihajali stari njegovi tovariši iz Celja in celjske okolice, med njimi je omeniti posebej Puncerja Srečka, ki je poleg vojaške službe opravljal tudi velc-važno propagandno delo na Koroškem, zlasti je urejeval, in to do svoje smrti, list »Jugoslovenski Korotan . Pozimi 1918.- -1919. ni bilo na Koroškem posebnih dogodkov. Avstrijci so ta čas uporabili za organizacijo svojih čet, ki so jih tudi tehnično izpopolnili in v nekai tednih so bili Avstrijci že v veliki premoči napram našim četam. Kljub dogovorjenemu premirju za čas od 13. 1. 1919.—29. IV. 1919. vendar ni minil skoraj dan, da ne bi prišlo do manjših spopadov s sovražnikom. Obroč okoli Velikovca. Spomladi 1919. so postali Avstrijci vedno drznejši, obroč okrog Velikovca se jo polagoma zožil, Grebinj je bil že v sovražnih rokah in na zahodu sc je bojna črta premaknila na Karavanke. Nujna je bila pomoč našim iz zaledja. Ojačeni na ni bilo kljub številnim urgencam, — Ljubljana je čakala! Slovenski Koroški je grozila nevarnost, na katero so opozarjali zaman naše vodilne kroge poznavalci položaja in razmer na Koroškem. V tem mučnem položaju je naše poveljstvo na Koroškem izdalo v noči pred 29. aprilom ukaz, da se drugo jutro prične ofenziva naših čet. ki naj bi osvobodila ves slovenski Korotan. To se je zgodilo in sovražnik je bil v prvem momentu presenečen ter se je jadrno umikal iz prednjih črt nazaj. Toda to ni trajalo dolgo, sovražnik je prešel v protinapad, nakar so se začeli naši umikati. Prihajale so vesti, da je naša ofenziva po prvih uspehih tudi drugod odbita. Nemci so v premoči, z juga hočejo objet1 Velikovec, ki ga bo* treba zapustiti, ker so naše čete povsod na umiku, ki je že podoben begu. Pričela se je srdita borba, mož proti možu, za vsako ped koroške zemlje. Naše čete so v redu zapuščale svoje postojanke, bile so v stalnem stiku s sovražnikom, k. pa je pritiskal nanje brez prestanka, 2. maja zavzel Velikovec, dosegel 7. maja deželno mejo in ponekod silil že preko nje. V nekaj dneh je bila vsa Koroška izgubljena za nas, padli so v teh bojih naši najboljši borci, med njimi Malgaj Franjo in Puncer Srečko (29. IV. v Vobrah), Teden dni po Puncerjevi smrti je sledil Puncerju tovariš Malgaj Franjo. Ko so začeli 4. maja Avstrijci prodirati proti Guštanju, se je Malgajeva četa odločila, da se ne umakne s koroških tal. Napravila je postojanko na Tolstem vrhu nad Cmštanjem, odkoder so Malgajevci ure in ure krepko odbijali avstrijske napade Kmalu pa je Malgajevim začelo primanjkovati streliva. Malgaj je telefoniral v Dravograd in v eni uri je žc pridrdral avto, ki je pripeljal municijo, — žali-bog prekasno. Morda bi se bila hrabra Malgajeva četa še držala na Koroškem, če b; bila dobila ojačenje, toda našel se je. kakor sc pripoveduje, med vojaki izdajalec, ki je zbežal k sovražniku, ter mu izdal obupni položaj Malgaje čete. Ko sc je Malgaj 6. maja 1919 popoldne okrog 14. ure plazil na svoji postojanki skozi vejevje gozda, mu je eksplodirala ena izmed ročnih granat, ki jih je nosil okrog pasu in ga usmrtila. Smrt je nastopila. po pripovedovanju očividcev, hipoma. Njegovim tovarišem ni bilo mo- goče vzeti njegovega trupla s seboj. Mrtvi junak je ostal na mestu, odkoder so ga potem Avstrijci spravili v Guštanj in ga na tamošnjem pokopališču pokopali, potem, ko so prej mrtvo truplo javno zasramovali in opljuvali. Tako se je dopolnila tragina moža, ki je bil z vso svojo dušo in z vsem svojim telesom Jugosloven, ki je pokazal z dejanji, kako je treba uresničiti idejo popolnega osvobojenja Jugoslovenov. ha smo imeli Slovenci v onih dneh navdušenje, ko se je večina naših mož rado-vala doma osvobojenja, več takih Malgajev, pa bi tekla naša severna državna meja na Koroškem mnogo, mnogo višje, kakor smo jo dobili po onih nesrečnih oktobrskih dneh leta 1920. Tako je moral končati komaj 25-jetni junak Malgaj Franjo, katerega smrti moremo dovolj prežaliti, zlasti oni, ki smo ga bližje poznali. Ugasniti je moralo r.jegovo mlado, toliko obetajoče življenje, — da nam more sijati dan! Jeseni leta 1919. so izkopali njegovo truplo v Guštanju in ga prepeljali na domače pokopališče v Sv. Jurij, kjer se je vršil 26. oktobra ob mnogoštevilni udeležbi slovenske javnosti slovesen P°' greb junaka Malgaja ter se je isti dan odkrila na njegovi rojstni hiši spominska plošča. V letu 1924. je bil junaku Malgaju Franju odkrit lep spomenik, blizu onega mesta, kjer je izdahnil svojo mlado junaško dušo, nad cesto, ki vodi iz Guštanju proti meji. Simbolično zvenijo verzi Maistra-Vcjcnova, vklesani na Malgajevem spO' meniku, ki jih čitajo tam mimoidoči: »O bratje, jaz ne spim, le čakam čas in čakam Vas, da gremo skupaj čez Št, Vid med brate našo Zilo pit!« Malgajev duh bodi med nami in nas spremljaj takrat, ko sc zopet zberem0-da pohitimo pred vojvodski prestol Gosposvetskem polju in prisostvujem^ tam zopetnemu ustoličenju svojega kne' z1 tokrat jugoslovanskega kneza — 1 to za večne čase! Službena vest. Mesto odišlega podna-redtiika g. Iv. Markolija je prestavljen k naši stanici za vodjo stalne orožniške patrolc narednik g. Ipavec, doslej zastopnik komandirja tezenske orožniške stanice. »Dva para sc ženita«, vzgojna veseloigra v treh dejanjih obeta biti (v četrtek in nedeljo) kakor posnemamo iz pogovora z režiserjem g. Ivanom Duhom, zopet vesel in zabaven večer za naše Pobrežje ter 'bližnjo in daljno okolico. Igra ima pretep vzgojni motiv, katerega končni cilj je pohlep po denarju ostarelih zakoncev. V tem cilju meri tudi poroka njune hčerke Metke, za katero imata vsak zase izbranega svojega ženina in sicer oče nadutega bogatina kmeta Balona, mali pa mestnega škrica Svetlina. Oba pa nazadnje zletita iz hiše in Metka dobi poštenega pridnega Janka. Tedaj se iztrezne tudi starina in za vselej ji mine nesrečna denarna požrešnost, radi katere sta hotela pahniti v nesrečo svojo hčerko s poroko in sebe z ločitvijo zakona. ________ £\uior.u, dne 5. V. 1937. MarTborsk? »V e 5 e r n i k« Jutra Stran Okna m svet Hude dtž&ve v tyti »etikih Pred zbrano in polnoštevilno publiko Je naš znani publicist dr. Vrčon v ponedeljek zvečer obširno in prepričevalno govoril o važni temi: problem malih in velikih držav. Predavatelju moramo priznati široko znanje in zmožnost analize najbolj zavozlanih geopolitičnih proble-nicv. Govoril je o direktnih virih in jih je navajal v originalu. Posebno važnost tega predavanja pojasnjuje najnovejši jadranski pakt. Osnovne težnje tega Pakta izhajajo iz dejstva, da je Evropa razdeljena v dinamične sile, ki rušijo mirovne pogodbe in diktirajo tempo mednarodnim zapletljajem in razvoju. Predstavnici ailopmat. dinamizma sta Italija in Nemčija. Nasičeni statični velesili sta Francija in Anglija. Interesna geopolitična sfera Nemčije in Italije je postal srednjedonavski bazen kot prvi most do nadaljnjih imperijalnih teženj v Aziii in Afriki. Z abesinsko afero je bil postavljen mejnik mirovne kontinuitete in zlom ženevske organizacije društva narodov je bil jasen. Začela se je doba mednarodnih avantur in udarcev močnih rok po malih Preplašenih državah. Dva taka udarca osrednjih sil sta: aneksija Abeslnije in vdor v Porenje. Temu sledi Niirnberški kongres kot nova religija navideznega protiboliševiškega bloka za usiljeva-n?e svojih teženj drugim narodom. Tu eitira predavatelj iz revije »Illustrazione itahana« besede: »Ali se je Nemčiji zahotelo po žitnici Rusije?« in predstavlja Nemč.i.io v nujni ekspanziji v treh smereh. Proti vzhodu po' načelih »Mein Kampf« in proti jugovzhodu na stari že Bismarkovi črti Berlin—Budapest—Bagdad v območje petih morij. Druga črta ie konstantna in linearna, v njej je danes združena kooperacija Italije in Nemčije, ki ima konvergentne in divergentne snieri. V bistvu je navedel sedem takih točk osi Rim—Berlin. Priznanje fašist, ■inperija z aneksijo Abesinije, akcija oro-t mirovnim versajskim pogodbam, Španija, zapadni pakt. dvostranski dogovori Proti kolektivnim dogovorom. V teh dvostranskih dogovorih se jasno kaže cilj italijanske in nemške politike razbiti malo antanto. Tu je bi! predavatelj najgloblji v svojih izvajanjih. CitTa! nam je besede velikega preziden-ta dr. Beneša, ki priporoča odpor proti hazardni politiki za ustvaritev skupnosti teženj vseh srednjedonavskih malih držav proti avanturam perifernih sil. Spreminja se metoda, namen ostane isti. Cilj posvečuje sredstva. Namen je iz trgati posamezno državo iz njenega geopolitičnega prostornega kompleksa in jo vračunati kot most za svojo ekspanzijo. Pod imenom dvostranskih prijateljskih pogodb se skriva isti cilj, interesne cone so razdeljene, Francija in Anglija se potiskajo v ozadje. Južno od Donave je italijanska, severno od Donave pa nemška interesna sfera donavskega bazena. Mala država se ne sme vezati v prostornem problemu na velesilo, v katere uplivnem območju se nahaja, ker ji s tem pripomore do ekspanzije na svoj Negujejo kožo -polepšajo polt! I MILA M-v-r. EL1DA BELI ŠPANSKI BEZEG omamljivcga vonja — sncžnobelc barve račun. Ta velik Benešev nauk si je vzel predavatelj za zaključek svojih zelo aktualni1 in zanimivih izvajanj. Povdarjal je potreoo konstruktivne politike, ki bo uravnovešena v medsebojni povezanosti vseh srednjedonavskih in balkanskih držav proti apetitom dinamične osi Rim— Berlin. Ce bomo to dosegli, bomo postali sami sebi namen. L. B. ttoiŠMuio Par pripomb k nedeljski medmestni nogo-metni tekmi Uubljana : fclarihor Kakor smo že včeraj poročali, se je v nedeljo odigrala na stadionu SK Železničarja medmestna nogometna tekma med reprezentancama Maribora in Ljubljane. Ta prireditev se je vršila v okviru »pod-saveznega dne«, ki so si ga bili zamislili gospodje pri ljubljanskem nogometnem podsavezu z namenom, da bi prišel LNP do denarja. Radi tega si rezervira LNP letno nekaj terminov, diktira svojini čla-noni-klubom po nekaj tekem, katerih čisti dobiček naj podkrepi podsavezno blagajno. Toda pri izvedbi programa, ki naj bi pomagal LNP do denarnih sredstev, pa doslej merodajni gospodje v Ljubljani niso imeli sreče. Lani se je v Mariboru odigrala tekma med ISSK Mariborom in SK Rapidoni, ki se je končala celo z deficitom. Slično je bilo tudi v drugih športnih centrih naše banovine. Letos pa so zadevo drugače aranžirali. Poslali so nam v Maribor »reprezentanco Ljubijane«, ki so ji določili kot nasprotnika »reprezentanco Maribora«. Da pa ne bi bila mariborska reprezentanca preveč močna, so dovolili SK Rapidu gostovanje v Beljaku, tako da so morali mariborski nogometni funkcionarji pri sestavi reprezentance črpati igralce za reprezentanco iz SK železničarja in ISSK Maribora. Zadeva je bila tudi povsem jasna, saj bi v slučaju zmage mariborskega nogometa močno trpel »ugled« ljubljanskega nogometa. Drugače pa je s finančno stranjo takšnih reprezentančnih tekem. Če bi gospodom pri LNP bilo kaj na tem, da bi podsavezno blagajno okrepili, potem bi tudi pri nastopu ljubljanske nogometne reprezentance v Mariboru skrbeli za potrebno reklamo. Svojim poverjenikom v Mariboru so sicer naročili reklamo, niso jim pa baje odobrili za reklamo potrebnega denarja. Tako je »medmestno tekmo Maribor : Ljubljana« oznanjalo le nekaj plakatov, ki so bili nalepljeni na nekaterih vogalih mariborskih ulic. Naše časopisje pa o tekmi sploh ni bilo oficielno obveščeno. Prepričani smo, da bi prišlo na igrišče najmanj 1000 gledalcev, če bi se v reklami povdarilo, da bo nastopilo kompletno ligino moštvo SK Ljubljane, če torej nedeljska medmestna tekma finančno ni tako uspela, kakor so si jo zamislili gospodje v Ljubljani, potem naj iščejo vzroke sam. Zdi se pa, da so v Ljubljani to medmestno tekmo aranžirali radi tega, da bi prišla SK Ljubljana do cenenega in prepotrebnega treninga, kajti prepričani smo, da bi podsavezni kapetan lahko postavil močnejšo ljubljansko reprezentanco, kakor je bila ona, ki je v nedeljo v Mariboru nastopila. Nekateri poznavalci športnih razmer v Sloveniji celo trdijo, da so se gospodje okoli SK Ljubljane in LNP-ja hoteli prepričati, na kakšni višini se trenotno nahaja mariborski nogomet, ki je resen konkurent Ljubljane. Morda se SK Ljubljana že pripravlja za vrnitev v podsavezno ligo?. .. Po nedeljski tekmi pa lahko mimo trdimo, da je mariborski nogomet vsaj na isti stopnji kakor ljubljanski, le s to razliko, da mariborskim nogometašem še manjka robusten start in pa prekrivanje sabotažnih akcij. Naši fantje še ne poznajo »zmage za vsako ceno«, dasi bi bi-1 lo to včasih želeti. Končno moramo spregovoriti še o sodniku. G. Bergant slovi kot zelo energičen sodnik, ki svoje odločitve dosledno izvaja. Tudi doslej ni dopustil igre, ki bi prestopila meje fairnesse. Toda kaj se ie v nedeljo pripetilo? Najprejc je izključil nekega igralca SK Ljubljane radi faula, na intervencijo kapetana in tajnika LNP pa je popustil in dovolil, da je igralec ostal na polju. Kje jc doslednost, aii se je mar prestrašil tajnika LNP ali česa drugega? Ali res nimamo v Mariboru sodnika, ki bi mu zaupali takšno tekmo? Zdi se, da je najboljša solucija ta, ki jo prakticira SK Železničar, da pokliče namreč k vsem važnejšim tekmam sodnika od drugod, samo iz Slovenije ne. SK Olimp v Mariboru. V nedeljo 9. t. m. se bo nadaljevalo finalno tekmovanje za prvenstvo LNP. in sicer se bosta v Mariboru srečala SK Olimp iz Celja in SK Železničar. ^tujska Po pobojih je ptujski srez znan. Motivov temu je več in različnih. Predvsem pa današnja ostra borba za obstanek, ki se 'Je v našem ekonomskem življenju in s afero je tesno povezano tudi človekovo ^l|sevuo življenje. Mislim tisto splošno bor 0 za vsakdanji kos kruha, ki sc izjavlja v ■ ovuku iz nepovoljnih socialnih in psiho-v°^kih nagibov in ki tolikokrat napravi člo-5 a 'azboritega. Toda če nič drugega, °nomsko stanje daje vsai psihološko di-sP°zicijo. ^anes na polju skoraj pri vsaki hiši to- lo vino, in sicer ne le tisti, ki imajo svoj sten pridelek, temveč tudi vsi drugi, ki si in .navac'no v Halozah zamenjajo za žito m jronif)ir- v'no ne gre zadnja leta v pro-’.tudi ce°e nima, zato vinotoči, zato va-ani ilegalno točijo danes pri tem, jutri rr-' ?n.cni- Torej nekakšna podzavestno or-n zirana samopomoč med ljudmi. o stat>stiki, ki sem si jo sestavil ravno da na Ptujskem polju, sem spoznal, run u 1° ve^'na 'zvršena v izrazito vlno-nop" a,‘ Pa v pijanosti. S tem pa v ni trditi, da je glavni vzrok vino. Ne, iav i.Lni namofon Jazi se le prebudi, tisti lion-1 'c na kakršenkoli že način v živ- Jjenju zapostavljen, steptan v fr!!;„oko,ici osamljen ali ponižan. Posebno m napram Sok med knieti in kočari> w premno-ko,, Uveliavi potreba po enakosti in ena kof vnosti’ tako’ da se s°cialno šibkejši, jo -ar’ naic,nnik. hlapec ali dekla uveljavi-pJakega čuta manjvrednosti, ker se z iiJ Mačc nc n,orci°- Zat0 udari, zato si H;t * V roki muc* ,antl v 80stilni pridobi ''kor naCih neko Pri/nanJe sv°Jl' družbe in z.Umre’ kar ’e Psil",loški popolnoma ru-Pi,ev'll|V°' ^a tn' strani P°nos kmeta, ki ga e'ika navezanost na .zemljo napravi pohlepnega po denarju, samo in le grunt; na drugi strani pa viničarski, kočarski in hlapci, ki se v splošnem čutijo odvajenc in ki sc zato na ta način uveljavijo. Tem ie namreč današnja družba manj naklonjena. Posledica tega je premnogokrat ponižanje, na katerega reagirajo s prepirom, uporom in razburjenjem; ali pa tiranstvo, ki se navadno pretvori v tisto notranje stisnjeno bolest, ki jo ravno alkohol ob prvi priliki prebudi in sproži, da plane na dan v popolnoma popačeni obliki, kajti v neki obliki in enkrat mora. Tu pripomnim, da so udeleženci pobojev večinoma mali posestniki, viničarji, vobče ljudje, ki živijo kot ekonomsko slabejši v vsakdanjem pehanju za obstoj, ki jim zareže svojevrstne črte v karakter. Ta socialna delitev na kmete in kočarje povzroči mnogo na zunaj nevidnega trenja, v katerem si ekonomsko slabejši uve-ljevijo svoj jaz po stranskih potih. To sega še danes tako daleč, da po veljavni tradicij i kočarski sin ne more vzeti hčerke kmeta in povod za pretep je med fanti hitro dan, ker se to zapostavljanje, to manj vrednotenje kočarskega na nek način hoče izjaviti, hoče iz njega izliti. To pa navadno ob vinu, ki človeka razkrije in zapelje in kar je najvažnejše za ljudi na Ptujskem polju, je to, da posebno takrat njihov značaj in temperament odločujeta in sicer vedno v afektu. Razen mnogih Činiteljev se mi posebno zdi čud Poloncev važen za motivacijo raznim izgredom. Je v njih nekaj stepsko zadržanega, tistega razpoloženja, ki ga diha naša ravnina v svoji tesnobi in ki se v trenotkih neke psihične prenapetosti prelomi v izkrik, pa naj bo to v pesmi, v gesti ali v udarcu. Torej struktura duševnosti teh ljudi, ki živijo v sebi, je važna pri vsakem presojanju njihovih dejanj. In vsak, ki bi to hotel, bi se moral vsaj poskušati vživeti v njih bistvo in iz njih soditi nje same. Važna pa je tudi napačna vzgoja mladine po starših, katere seveda nihče ni opozoril in podučil, čisto vsakdanji primer: Odrasla mladina se ne sme podnevi sestajati, ker je to nečastno in pohujšljivo. Lahko pa sc ponoči, ki le premnogokrat da priliko za pretepe, posebno ako pride iz druge vasi fant klicat dekleta. Na nek način se pač snidejo mladi ljudje in tudi morajo se. Stari ponos domačih fantov, neke vrsta vaške romantike, pa zahteva, da ga naženejo in pretepejo, ker vas z vasjo tekmuje v korajži. Drugič jim pa ta s svojimi tovariši vrne ob prvi priliki, ko pridejo sku paj, kar je zopet ob vinu v gostilni ali pa na žegnanju. To vračanje pa seveda nima ne konca ne kraja in so vsi, ki se skupaj držijo, pa sc ne morejo živi videti med seboj. Tega se doma nalezejo že otroci, ki potem v šoli in med potoma gojijo medsebojno sovraštvo in tekmovanje v korajži, katera se potem razraste in zaostri v maščevalnost, v neke vrste krvno osveto, ki je danes na Ptujskem polju zelo razpasena, še ni dolgo tega, da se je nekdo, ki je prišel iz ječe, znesel nad 13 letnim sinom tistega, s katerim je imel prepir in ki mu ni mogel »gverati« (vrniti), ker je dotičnik v službi v oddaljenem kraju. Sličnih primerov bi lahko mnogo navedel. Premožnejši ima lažje stališče, da vedno za pijačo in si tako odkupi pravico vasovanja izven svoje vasi. Kočarskemu je to težje, nemogoče in tudi družba mu je manj naklonjena. Kolikokrat je med storilci hlapec, ki je bil od detinstva vse življenje brez tople besede, brez ljubezni, ki ga je življenje suvalo iz kota v kot in ki vendar ima ravnotako pravico do drobnih razveseljevanj, do dekleta in do misli na svoje lastno ognjišče. Tega pa si navadno ne more ustvariti, zato ne zraste z družbo in ne postane v njeni verigi enakovreden, enakopraven člen; sile, ki so v njem, sc zato afirmirajo na način, ki pride v nasprotje z družbinim redom. V domači vasi, ki je razvpita po pretepih, sem na domu v gostilni imel več kot dovolj prilike opazovati vse mogoče prepire in pretepe. Videl sem, da so povzročitelji teh v starosti od 16—18 let, največ 17 let, torej v tisti, psihološko menda najvažnejši dobi, ko spolno dozorevajo in ko so raditega najbolj razgibani in občutljivi. Danes še nihče mladine o teh tako važnih stvareh ne poduči in ne usmeri v normalni razvoj. Zatrt seksus ima velike posledice in se s pretnjami ter napačno vzgojo vedno le obratno doseže. Kolikokrat sem slišal iz ust vaške inteligence, da tega pač ne, da je že itak vse razuzdano in pokvarjeno. Ne pomislijo pa ti na to, da je kmečki mladini vse že znano zgodaj, v šolski dobi — toda s to razliko, da so vsa spoznanja dobili od neprave strani in še to največkrat v popačeni, opljuvani obliki. Ali potem ni bolje, da jim ob pravem času poučeni starši, vzgojitelji, zdravniki in razni drugi poklicani Činitelji vse prikažejo v zdravi, pri-rodni obliki? Tako pa občutijo in izživijo seksualno draženje premnogokrat pri pretepu na nepriroden, popačen način. Kmečka mladina je pravzaprav danes duševno nezaposlena, nihče ne aktivira njenih sil, ki so bohotne in sočne kot pri nobeni mladini in ki bi pravilno predeterminirane bile koristne kot hudournik ali veletok, ko mu napraviš strugo pot, po kateri naj teče. Pa tudi žgoč problem prevžitkarstva ima pri pobojih zelo zelo važno vlogo. O samomorih do zdaj skoraj ni bilo slišati, od nedavnega sem pa je več primerov ravno iz vrst prevžitkarjev, kar zopet priča, da • so, kot pravi pravilno nekje Adler, zločini produkti borbe za obstanek, ki se bije v našem ekonomskem življenju. O vsakem teh činiteljev pa bi se dalo obširneje še mnogokaj povedati, tokrat sem jih le naštel. A. D e b c n a k. Stran 4. Mariborski »Ve čer n lit® Jutra K53SCTZ522RZ: Mmiims&e m simimke mvm Radi jutrišnjega praznika izide prihodnja številka »Večernika« v petek 7. trn. ob običajni uri. Nova inženjerja. Diplomirana sta bila za inženjerja elektrotehnike na ljubljanski univerzi gg. Ivan Zamuda in Janko Trost iz Maribora. Iskreno čestitamo! Podlegel. Kakor smo že včeraj poročali si v svojem stanovanju v Aljaževi ul. 15 pognal v samomorilnem namenu 18 letni Ervin Pogorelec dve krogli v desno sence. Odpremili so ga v splošno bolnišnico, kjer pa je včeraj popoldne ob pol 3. uri podlegel smrtnonosnim poškod bam, ne da bi pred smrtjo še prišel k zavesti. Grmski darila kuDiie najboljše in najcenejše pri urarju in juvelirju M. JLGER'JEV SIN Maribor Tudi na obroke br povišanja cen! Smrtna kosa. V 68. letu starosti jc umrla zasebnica Helena Trstenjakova. Žalujočim naše toplo sočutje. Regulacija dobave higieničnega mleka. Danes dopoldne se je zglasila pri mestnem županu dr. Juvanu deputacija ob- mejnih kmetovalcev z namenom, da opo zori župana na potrebo pravilno regulacije dobave zdravega, tečnega in higieničnega mleka za mesto Maribor. Mariborsko kasaško društvo ima 7. t. m. ob 18. uri pri »Zamorcu« svoj letni občni zbor. Vabljeni tudi ljubitelji tega športe. Olepševalno društvo Studenci vabi syoje člane v četrtek dne 6. V. 1937 ob 9B0 dopoldan v gostilni Omulec k občnemu zboru. Zdsavniški večer se vrši v petek, dne 7. t. m. v splošni bolnišnici. Namenjen bo predvsem organizaciji borbe proti tuberkulozi. Govorijo gg. dr. Černič, dr. Varl, dr. Lutman in dr. Houša ter nadupravkelj {uk. bolnišnico g. Stegnar. Vsi gg. koleg; vabljeni. Na »Griču« Oset v Rošpohu domače koline (fureš). Prijatelji klobas, dobre kapljice in lepega razgleda vljudno vabljeni. Na koncertu »Jadrana«, ki bo to soboto v Unionu, se bo naši javnosti predstavil kot komponist tudi pevovodja tega našega popularnega zbora g. prof. Vrabec Ubald s skladbo »'Prihod«. Koncert je zaključna pwedHev Brotituberknloz-nega tedna. Sreska organizacija vojnih dobrovotj-oev kraljevine Jugoslavije v Mariboru poziva svoje članstvo, da se udeleži le-tošnjega občnega zbora, ki se vrši jutri dne 6. maja t. 1. ob 9. uri in pol v restavracijskih prostorih Narodnega doma. — Odbor. Drevi koncert S^etensa ob 20. uri v kazinski dvorani. Ste že slišali peti pevce? Da? Potom ne pozabite na koncert, ki se vrši to soboto v Unionu! lndustrijcem in trgovcem sporočamo, da je v Mariboru ustanovljen »Klub absolventov trgovske akademije«, ki bo radevolje priskrbel sposobne pisarniške moči — absolvente drž. trgovske akademije — po potrebi tudi s prakso. Naš naslov: »Klub absolventov trgovske akademije v Mariboru«, Zrinjskega trg 1. Oblastni odbor Jadranske straže priredi dne 5. maja v spodnji kazinski dvorani zabavni majniški družabni večer, s katerim je združena razdelitev diplom ustanovnim članom. Zanimiv spored bo gotovo privabil vse članstvo Jadranske straže, kateremu so bila povabila že poslana. V kolikor bi kdo povabila ne prejel naj ga dvigne v društveni pisarni Gregorčičeva 26, sicer je vstopnine prosto. Protituberkulozni dinar, ki se pobira pri stanovanjskih najemnikih in hišnih posestnikih, je dosegel v mesecu aprilu vsoto Din 294.783. Iskrena hvala vsem darovalcem, istočasno pa prosi PTL nadaljnje naklonjenosti in požrtvovalnosti. — V tem mesecu so izven stanovanjske akcije darovali: Okrožno sodišče 100 Din, firma »Zlatorog« 100 Din, odvet. pisarna Gajmir Jeleneca 200 Din, g. Gold-schnig Fr. 50 Din, ravnatelj Robič Fr. 300 Din in rodbina Valaster iz Maribora 100 Din. Uradništvo pošte Maribor I. za pok. Janko Firbasa 24S Din. Iskrena hvala! Nekaj za deco in starše. Kakor je že, bilo sporočeno, bodo učenke II. dekliške j osnovne šole v četrtek 6. tm. ob 15. uri ponovile v gledališču .spevoigro »Punčke žive«, ki je bila nedavno vprizorjena z velikim uspehom. Deco in starše že sedaj opozarjamo na to prireditev, ki nudi toliko užitka. Ker se vrši ta predstava v j okviru Protituberknloznegp tedna, je pri | čakovati tem večjega obiska. Znižane' dramske cene!______________________ I URE 3SA BIRMO najceneje pri F, gšureš. Maribor Nabiralne akcije za pobijanje tuberku-1 lože. V teku pričujočega Protituberku-loznega tedna (od 2. do 8. maja) se vršijo v Mariboru kot drugod po Jugoslaviji nabiralne akcije v kino-glediščih, šolah, javnih lokalih itd. Prepričani smo, da bo vsakdo rad oddal svoj prispevek za ta vzvišen namen ter da ne bi nikogar, ki bi ostal zakrknjenega srca. Darujte vsaj enkrat na leto nekaj za največje reveže med revnimi! Velik koncert. Z uspehom delujoče ma riborsko pevsko društvo »Jadran« priredi v soboto 8. t. m. ob 20. uri v veliki unionski dvorani kot zaključek Protitu-berkuloznega tedna velik vokalni koncert, ki je že sedaj predmet splošnega interesa. Pestri program nam bo nudil oar ur izrednega umetniškega užitka. Nove ter izbrisane obrtne pravice v Mariboru. Seznam v mesecu aprilu 1937 izdanih in izbrisanih obrtnih pravic vsebuje: Izdanih. Skaza Franc, livar kovin. Levstikova ul. 9, Maks Ferdo, livar kovin, Levstikova ul.. 9, Mulec Franc, podružnica pekovskega obrta, Radvanjska c. 5, Štucin Marija, izdelovanje kemičnih predmetov za potrebe stavbarstva, Koroška c. 41, Stropnik Edmund, maser, Ob železnici 8, Auer Martin, pek, Taborska ul. 6, Ozvatič Emil, trgovina z Mnogo zmbave za deco in starše! V četrtek, 6. maja ob 15. uri ponove učenke II. ctekl. osnov, šole v gledališču lepo spevoigro jlr &IVC Pridite polnoštevilno ! Čisti dobiček gre v korist Protituberkuloznega tedna Koncert v parku in cvetlični dan. Na Vnebohod 6. t. m. ob II. uri bo ob lepem vremenu koncert v mestnem parku. Čisti dobiček je namenjen pobijanju tuberkuloze. Obenem bo v isti namen tudi cvetlični dan. Z ozirom na humanitarni cilj obeh prireditev je pričakovati, da bo vsakdo rad doprinesel svoj prispevek in s tem omogočil Čim lepši uspeh Protituberkuloznega tedna. Predavanje o zatiranju perouospore bo v nedeljo 9. maja 1937 dopoldne ob 10. uri na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, v zvezi z občnim zborom tuk. Vinarske podružnice. Po predavanju si bodo udeleženci ogledali naprave na vinarski šoli. motornimi kolesi, dvokolesi, avtomobili in njih sestavnimi deli ter k njim spadajočimi olji in bencini na drobno, Vrbano-va ul. 65, Hertiš Jožef, elektroinštalater, Gregorčičeva ul. 14, 'Kadrmas Jožef, trgovina s kolesi, šivalnimi stroji ter pripadajočimi predmeti »a drobno, Kraljeviča Marka ul. 13, Perkič Fr., krojaštvo perila. Vetrinjska ul. 6, Kramer Jožica, krojaštvo ženskih oblek, Smetanova ul. 32, Vrabl Ivan, trg .s starimi predmeti, Meljska c. 65, Grčko Ivan, inštalater vodnih in plinskih naprav, Dvorakova ul. 10, Par Antonija, krojaštvo ženskih oblek, Vetrinjska ul. 22, Štibler Viktor, restavracija. Koroška c. 3, Klemenčič M., gostilna, Taborska ul. 20, Lipuš Marija, gostilna. Frankopanova c. 39, Mileta Da- V Mariboru, dne 5. V. 1937. Kino Union. Od danes dalje »Njena ljubezen — njena bol«, Magda Schnei-der, Svetislav Petrovič, Oskar Sima, čudežni otrok Peter Bosse. ne, gostilna, Frankopanova c. 11, Bera-nič Anton, gostilna .Vodnikov trg 3, Verbič Ivan, mesar, Koroška c. 48, Vračko Ivan, mizar, Koseskega ul. 48, Stanoga Herman, sobni slikar in pleskar, Frankopanova c. 17, Ulbl Pavla, krčma, Rajče-va ul. 13, Tvrdka »Poldičelik« d, d. v Beogradu, podružnica trgovine z jeklom, in ostalimi tehničnimi proizvodi, trgovine z raznimi stroji, aparati in ostalimi tehničnimi proizvodi za preskrbovanje industrijskih in obrtnih podjetij na drobno in debelo ter prevzemanje zastopstev podjetij, ki izdelujejo preje navedeno blago, Gosposka ul. 11. Izbrisanih: Jesih Nežika, branjarija v smislu § 19-3 ob. z., Mlinska ul. 3, Kliček Alojz, gostilna, Taborska ul. 20, Singer Ernest, trg. z živili in dež. pridelki na debelo in drobno ter nakup in izvoz zdravil, Cankarjeva ul. 26, Pobolšar Arnold, krovec, Vojašniški trg 3, Apačnik Fr., brivec, Tržaška c. 63, Globan Ivan, čevljar. Ulica 10. oktobra 4, Koren Jakob, trg. z mešanim blagom. Koroška c. 47, Matz Roman, trg. z mineralno vodo na debelo, Aleksandrova c. 17, Ulbl Pavla, buffet, Rajčeva ul. 13, Osrednje mlekarne v Ljubljani, r. z. z o. z. prodaja mleka in mit • čnih izdelkov (stojnica) Glavni trg. Zveza kulturnih društev vabi svoje članstvo, da se v polnem številu udeleži sobotnega koncerta Pevskega društva Jadrana, da da tako vidno priznanje društvu za njegovo nesebično delovanje za podvig srčne kulture naroda, in da dostojno zaključi Protituberkulozni teden v prid najrevnejšm. Kopališko zdravljenje invalidov. Po razpisu ministrstva za socijalno politiko i>1 narodno zdravje se bo tudi letos vršilo kopališko zdravljenje vojnih invalidov. Invalidi, ki se za to zdravljenje zanimajo, naj se činipreje javijo v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11, pritličje, soba št. 4, kjer dobijo.vsa točnejša navodila. »Žide sem hotel malo podražiti«. \ neki tukajšnji kavarni je neki moški okoli U. ure zvečer, ko se je izvajal program, nenadoma navdušeno vzkliknil »Heil Hitler« ter se pri tem poslužil fašističnega pozdrava z dvignjeno roko. Med gosti ie nastalo vznemirjenje. Poklicali so stražnika, ki je gosta povabil na stražnico-Tam so ugotovili, da je navdušeni hiti®' rijanec 43 letni manežer Slavko Zdesj4' iz Zagreba, ki je pri zaslišanju dejal, da je nameraval z vzklikom »Heil Hitler pozdr^žiti Žide. ki so bili v omenjen#11 lokalu. Na policiji jc dobil primeren »P°' uk«, nakar so ga odslovili. ^ Darujte za azilni sklad PTL1 .•Svetilnik" ^postavljen V 1. oddelku drž. sveta, sestavljenem iz.predsednika državnega sveta dr. Sa-giKtena štelana, kot' predsednika oddelka in č kt: no.v Teodor o vica Dragomira, Su-pHa dr. Gjive, Kovačeviča, Nikole, Ste-pjaiioviča Jovana in poslovodje Kamarid* ja Mustafe, na tožbo društva »Svetilnik« zjdguiženjo raziskovalcev »v. pisma (bi-aa kratjeuiuo Jugoslavijo proti re-SttMi nimisira uotrančb del od 1-5. julija 1^6 M. št. I >7654-36 v zadevi razpusta drifebv-a, na podlagi čl. >7 in 34 zakona o državnem svetu in upravnih sodišč ter z ozirom na zakon o taksah z dne 11. marca F937 rjzsodilo je sledeče: Upo- števa se iočeba in razveljavlja rešitev ministra notranjih zadev HI. št. 17.654 otl 15. Julija 1936 kot po zakonu neutemeljeno. Razlogi: Z odločbo bana dravske banovine TI št. 1293 od Tfl. aprila 1936 .se je razpustilo društvo »Svetilnik« zdru ženje raziskovalcev sv. pisma za kraljevino Jugoslavijo s sedežem v Mari-t*>wi. Društvo je razpuščeno z motivacijo, tki v šSevilTtih, po društvu razširjenih knjigah hujska proti veroizpovedim, k,i so v naši •državi po zakonu priznane ter tki sc izpostavljajo posmehu predstavniki cerkvenih ob las te v in veroizpovedi in da se sistematično in odprto dela proti državni oblasti kot taki, kakor tudi proti družabnemu redu sploh. Za cwvmiu{ so v odloku navedeni nekateri odstavki iz knjig »Pravičen vladar«, »Pribežališče v kraljestvo« in »Ko bom vladal svetu«, za katere knjige jc državno tožilstvo v Mariboru z odlokom od 9. marca 19.36 in na podlagi zakona o tisku izreklo prepoved širjenja in prodaje istih. Nadalje se navaja, da so bili na predavanju, s skioptičmmi slikami, ki ga je »Svetilnik« priredil dne 21. febr. 1936 v Mariboru, prikazani duhovniki v varstvu satana. Ugotavljajoč, da jc društvo »Svetilnik« s takim delovanjem pre koračilo svoj statutni delokrog in postopalo proti državnemu redu, je izdal ban odlok o razpustu združenja na podlagi § 1*1 zakona o združenjih, zborovanjih in ►dogovorili. Z osporavano rešitvijo ministra notranjih del je bila odobrena zmotna odločba bana dravske banovine kot zakonsko utemeljena ter iz razlogov, iznesenih v pritožbeni odločbi, Proti tej rešitvi je društvo »Svetilnik« vložilo v zakonitem roku priziv, v katerem pobija pravilnost rešitve in -zahteva, da se ista razveljavi. Ustanovitev in delovanje dru štva »Svetilnik« je bilo dovoljeno s strani pristojnih oblasti s tem, da so bila z rešitvijo ministra notranjih del pod št. 1 26710 od 9. septembra 1930 odobrena pravila. Po teh pravilih je cilj društva širjenje sv. pisma in objavljanje svetopisemske resnice (člen 5 pravil). Ta cilj doseza društvo »Svetilnik« v okviru dru štvenih pravil z javnimi predavanji (§ 6), predavanji po radiu (§ 7), širjenjem sv. pisma (biblije) knjig, brošur, traktatov, časopisja krščansko vzgojne vsebine, ki jim jc podlaga svetopisemska resnica (S 8) s prirejanjem kinogledališčnih predstav svetopisemske vsebine (§ 9). Iz spisov predmetnega spora in priloženih knjig je razvidno, da jc društvo »Svetilnik« v zadevi doslej razpečavalo samo knjige in brošure predsednika med narodnega združenja raziskovalcev sv. pisma, to jc predavanja svetopisemske vsebine, sodnika U. F. Rutherforda. Društvo je potemtakem, tako po svojih pravilih, kakor po svojem delu enako organizacijam, kj obstojajo z istimi cilji po vsem svetu in ki so ustanovljena na pobudo in iniciativo znanega svetopisemskega društva v BrOoklynu, katera okolnost bi mogla in morala biti oblasti pri odobritvi društvenih pravil znana. Vse te knjige, ki jih širijo v velikem delu ostalih držav enaka biblijska društva, so šle predhodno preko cenzure naših merodajnih oblastev. Poleg tega je imelo društvo za razširjanje in javno prodajo teh knjig dovoljenje naših merodajnih upravnih oblasti. Iz tega izhaja, da društvo z razširjanjem odnosno razpečevanjem takih knjig ni moglo prekoračiti svojega statutnega delokroga. Isto velja tudi v pogledu predavanja s skioptičnimi slikami dne 21. februarja 1936, ker jc to predavanje bilo predhodno odobreno in dovoljeno od pristojne policijske oblasti, ki ima na vpogled tako predavanje, ka- in je bilo še predavanj® v navzočnosti policijski kor tudi slike, samo prirejeno v — organov. Kar se tiče razširjanja hr^_s »Pravični vladar«, »Pribežališče v ljestvo« in »Ko bom vladal svet« ter stava za narod«, ki so prepovedane strani državnega tožilstva v MaribP šele 9. marca 1936, se ne more ugotov. prekoračenje delokroga in nezakotJ delovanje društva, ker so bile te že cenzurirane in se kasneje po ‘pre,'[f0 vedi od strani državnega tožilstva n več razpečavale. Predpostavke,^ na terih je zasnovan razpust združenja prekoračenja statutnega delokroga protizakonito delo združenja tedaj «e 0 st oj a jo in v kolikor more biti gov°.rra^-stvarni nedopustnosti gotvih mest v c, pečavanih knjigah, se ne more on r . niti 7. odgovornostjo toženo društvo, pa eventualni cenzurni organi- Razpust kakšnega združenja je p*Lari konti zadnja mera, ako po stanju ^ vse druge mere ne bi mogle PrjY,® ^e]o tega, da se prepreči nezakoni ein združenja. Ker pa za tako mero v ‘ 0ji slučaju po objasmitvi niso podam po stanju stvari, se je moralo to v, razveljaviti (čl. 17 in 34 zakona o ■ J(>. nem svetu in upravnih sodisc)■ ^ vodja M. Kamarič 1. r. Predsedm delka drž. svela: tir. Sagadin !• Spomnite se V M a r i t> ■Ker - oru. dne 5. V. 1937. Mariborski »Večeru! k« Jutra ^... j »OAf JVAN 94 Zagloba je prikimal in molčal. Kmalu zatem pa ga je vprašala kneginja: »Ali je knez doma?« Zagloba ni odgovoril. Glinarjeva je dobro vedela, kaj pomeni ta molk. Takoj 'e stekla po stopnicah v prvo nadstropje. V boudoirju je res našla kneza Voron-eova. Čudno je izgleda!. Niti vstal ni ob njenem prihodu. Topo je 'zrl knez Voroncov v gospo Glinarjevo. ^ »Vi tukaj, knez Voroncov?« ie dejala Glinarjeva in pri tem skušala napraviti videz presenečenja. »Da,« je suho, kratko odvrnil Voroncov. »Najbrže zadnjikrat.« »Zakaj?« je hitela z vprašanjem Ida Glinarjeva. »Zakaj? Na to vprašanje bi mi sploh ne trebalo odgovarjati. Moja misija je pač končana. Vrnem se v glavni stan.« »Škoda,« je pripomnila Glinarjeva. »Mar ne veste, da mi še vedno dolgujete dokaz vaše diplomatične nadarjenosti?« jo je vprašal Voroncov. »Kako mislite? Ne razumem tega vprašanja.« »Verjamem, da ga ne razumete. Se mar še spominjate, da ste mi pri najinem prvem srečanju ponudili nekakšno zvezo? Jaz sem smatral to zvezo ves čas kot veljavno. Posvetil sem vam mnogo časa. Doslej nisem prejel za to ničesar. Nobene usluge mi niste izkazali.« »Kako?« je ogorčeno vzkliknila Glinarjeva. Mar ni za vas nobena usluga, da...« Mešička preh*tj lahko še samo prof, Stupan. V torek zvečer jo bilo v Cen-!'alu sedmo kolo tekmovanja za šahovsko prvenstvo Maribora in so bili rezultati naslednji: Mešiček je porazil Severja, dr. Im lfa čelu. Stavljeni so j 1 razni predlogi za izboljšanje položa-SQ 'vznikov. Po obširni debati je bila 1Hlj. sprejeta resolucija, ki jo je de-1 ‘lc,-'a izročila ministrstvu pravde. Pri-; obiskovala tečaj dobra polovica. Tečaja se je udeleževalo tudi 10 brezposelnih učiteljskih abiturijentk, katerim je plačevalo skrajno znižano učnino mariborsko učiteljsko društvo s preds. Hočevarjem. Zato gre temu kakor g. Šedivy-ju za uvidevnost in požrtvovalnost še posebna zahvala, ista pa tudi g. direktorju Kaduncu, ki je dal radevolje na raz polago v zimi tople šolske prostore. Izrazila se je splošna želja, da se tečaj je-jeni nadaljuje. Grozen umor radi neuslišane ljubezni. Kakor smo že včeraj na kratko poročali je 32-Ietni bivši orožniški kaplar Avgust Lipovec v Ivanjkovcih napadel 24-letno blagajničarko Angelo Novakovo ter ji z žepnim nožem prizadjai sedem zabodlja-jev v prša, tako da je Novakova obležala v mlaki krvi in med prevozom v ormoško bolnišnico umrla. Morilec je sicer po dejanju pobegnil, vendar se je orožnikom posrečilo, da so ga že včeraj aretirali in oddali v zapore ormoškega sodišča. Lipovec, ki je svojčus služboval kot orožnik v Ivanjkovcih. si je hote! osvojiti Angelo Novakovo, ki ie bila lepo dekle, pa ni bi! uslišan, radi česar je poem izvršil grozen zločin. Status quo. V smislu dunajske vremen ske napovedi za danes, bo po večini oblačno. možnost neviht, od časa do časa dež. nekoliko hladneje, zapadni vetrovi. Mciosekcii? »Peruna« priredi v slučaju lepega vremena v nccU/tjo C. maja opoldne izlet v Pekre - Ruše, združen z vrtao veselico v gostilni Toniš;; v Pekrah. Vabljeni vsi člani in prijatelji mo-tosporta. Nočno lekarniško službo imata ta teden Albaneževa in Konigcv:1. lekarna. NARODNO GLEDALIŠČE. Sreda, 5. maja. Zaprto. Četrtek, 6. maja ob 15. uri »Punčke žive«. . V okvirju »ProtHuberkulozne lige« Znižane cene. — Ob 20, uri: »Dežela smehljaja«. Znižane cene. Petek, 7. maja: Zaprto. Sobota, 8. maja ob 20. uri: »Školjka«. Premiera. Nedelja, '■). maja ob 15. uri: »Na ledeni plošči«. Znižane cene. 01) 20. uri: Rdeči nageljni«. Znižane cene.___________ hdHikom Mmce !■'Ul M —III I ■ rr»>«0r® Putnikove novice. Jutri 6. maja vozi Putuikov avtokar preko Hoč in Reke na Pohorje, nepreklicno ob vsakem vremenu. Odhod ob 8. uri izpred hotela Orel. Na razpolago je še nekaj sedežev, ki jih interesenti lahko dobijo, če se prijavijo še danes do 18.30 pri Putniku. Cena Din 35,- za osebo. »Da ste mi s svojo naklonjenostjo dajali prednost? No da, morda imate prav. Gotovo je le to, da nisem bil menda pr- vi in tudi ne...« *Vi me žalite,« je zaklicala Glinarjeva. Nikakor. Rad bi vas samo spomnil na te da mi še nekaj dolgujete. Skoro bi še bil čas, da mi po veste kaj o tisti tajni, ki mi jo menda skrivate in o kateri ste mi že tolikokrat namigovali. Se ne spominjate? Zelo sem radoveden, kaj je s to tajno- Ali ne bi hoteli izdati te tajne?« »Ne poznam nikakšne tajne, če bi kaj vedela, bi vam povedala.« »Pač. Morda se motite. Kaj pa Ciper?« Glinarjeva je ob navedbi Cipra skoro omahnila. Vsa je prebledela. Ni mogla ; nkriti razburjenosti, ki jo je prevzela. Knezu Voroneovu ni ušla njena zadrega. Takoj je nadaljeval: »Mar mislite, da zaman poizvedujem Zftfofe idefokikse vesti Bilbao v topniškem ognju PARIZ, 5. maja. že dva dni besni pri Biibau srdita odločilna bitka. Borbe so neizprosne in je število žrtev na obeh stra neh zelo veliko. Mesto je deloma pod topniškim ognjem generala Mole. Evakuacija se jc pod pritiskom borb tudi včeraj pospešila. Stran 5. :'«OSIMI NEURATH V AVDIENCI PRI EMANUELU III. NEMŠKI DVOMI GLEDE FRANKA. CARINSKA UNI jA IN VOJAŠKA ZVEZA MED RIMOM IN BERLINOM. RIM, 5. maja. Nemški zunanji minister baron Neurath je bil včeraj pol ure v avdienci pri kralju Viktorju Emanuelu III., nakar je sledilo več kakor dvourno posvetovanje med njim in Mussolinijem. Danes popoldne se posvetovanja nadaljujejo. V dobro poučenih krogih pravijo, da se nanašajo nemško-italijanska posvetovanja na sledeče štiri točke: 1. Gospodar sko sodelovanje. Italija in Nemčija trpita v enaki meri radi pomanjkanja deviz in sirovšn. Gospodarstvo obeh držav naj se načrtno izgradi tako. da bo sledila tudi gospodarsko-politična okrepitev politične osi Rim—Berlin. 2. Španija. Glede španskega vprašanja ie nastala majhna divergenca v nazorih, ker stavi Nemčija malo upanja na Franka, dočim je Mussolini mnenja, da je treba za slučaj Frankovega poloma zasigurati časten umik z varstvom prestiža. 3. Sredr.ia Evropa. Avstrijo ie treba tesneje prikleniti na os Rim —Berlin. Schuschniggov noskus, da bi. z zbliža n iem Prage in Budimpešte motil koncept Rima in Berlina, se mora na vsak način preprečiti. Z neke vrste carinsko za sledjo? Vse mi je znano. Moje sum-nje niso bile neutemeljene. Nenadno od-potovanje vašega moža me ie v sumu samo še utrdilo?« ^-Odpotoval je po svojih poslih v Py rz.« »Ni res. On se nahaja v Londonu. »O tem ne vem ničesar.« »Potem vam želim lahko noč.« boste pokazali njegova pisma »Nimam povoda, da bi to storila.« »Petem vam želim lahko noč,- »Kaj menite s tem?« je presenečeno vprašala Glinarjeva. »Da se ne umaknem s tega mesta, dokler ne dobim Glinarjevih pisem.« »Kako si drznete misliti na to, da me kompromitirate?« »Zakaj ne. Pri tem ne izgubim vendar ničesar.« »Vsaj z ozirom na damo, na diskrecijo....« (Se nadaljuje:) unijo med Nemčijo in Italijo naj bi se Avstrija izločila iz nevarnosti zone Praga—Pešta. četrta točka se nanaša na !o-carnska pogajanja in se je sprožilo tudi vprašanje nemško-italijanske vojaške zveze. Brezsrčna mati. Te dni so rihiči rz Hrastja Mota lovili ribe v takozvanem murskem rokavu reke Mure. Med plenom so privlekli iz vode tudi mrtvo, trupelce novorojenčka ženskega spola. Tru pelce je bilo že v razkrajajočem stanju in precej zvito, na desni strani pod lopatico je imelo 5 cm dolgo in okrog 2 cm široko rano. O izredni najdbi je bilo obveščeno orožništvo v Radencih, ki je odredilo prenos trupla v mrtvašnico h Kapeli, kjer je bilo obducirano. Za brezsrčno materjo je uvedena preiskava. Dan pripravljenosti ima Sokolsko društvo Gor. Radgona v četrtek dne 6. ma-.i-nika t. L, združeno s proslavo Djurdje-vega dne. Zbirališče oziroma zbor je ob 5, uri zjutraj ob grajskem spomeniku. Pokažimo, da smo Sokoli! Novi komandir granične čele. Te dni se je mudil v Marenbergu novi komandir 66. čete granične čete kapetan I. ki. Slavoljuh Vrni še vic. ki je prevzemal posle komandirja. Prišel je iz Bihača. — Dosedanji komandir kapetan 1. ki. Apostol o vic Mihajlo je imenovan za komandanta bataljona v Mariboru. Osebna vest. V Marenberg je priše! orožniški podnarednik P op ar a Maks iz Sv. Jurija ob Pesnici. V Dravograd ie premeščen orožniški kaplar Hace lvan. Mali oglasi Razno OCVRTE PISKE, OCVRTI KOZLIČEK na praznik in vsaki dan porcija s salato Din 8. , Tsciie- liscijovo pivo v sodčkih, ljutomerska kiipljica pri Marici Puiko, prej Modrič- . Taborska ul. 2!I. 2357 DARILA za materinski dan dobite poceni in v veliki izbiri v bonbonieri ORIENT;. Dvojnikova 10. 2353 Posest »tlio itinni Ptujske Moviu Presenečeni šobili delegati ob spre 11 ra l Kos^°^ul3nos^ 0C1 strani vsega S(; »'Stva in pazniškega osebja, tako da se i.j odnesli i/. Niša najlepše vti- lir'ilM ■i’1" bodo ostali trajno v spominu. \litroyj1!? 'cto 1,0 občni 'd)°r v Srem. ^ošk**4* k' ga je priredila Peda- stvon Cen*rala v Mariboru pod vod-raj ,)rof- K- Jana Šedivyja, jc bil vče-<5l’ i|f, ° ?s?ešno za^inčen. Trajal je od šeticevV ! k- S s^u,)no 37 urami. Prigla-le bilo skupno 28, redno pa je Tatovi v minoritskem samostanu. Pred nekaj dnevi sta dva možakarja prišla k oo. minoritom in prosila vbogaj-me. Kmalu po njihovem odhodu so oo. minoriti opazili, da so bili okradeni. — Zmanjkalo jim je precej perila z dvorišča. Takoj so obvestili mestno policijo, ki je skoro izsledila oba tatova, ki sta imela še vse ukradeno blago pri sebi. Tatova sta morala v zapore. Ne pozabi naročnine! HIŠA z dvema parcelama v mestu na prodaj. Naslov v upravi. 23-17 Prodam MEHKA SPALNICA, kompletna Din 1600,— kuhinja Din 650,- na proda). — Miklošičeva (>. mizarstvo. 2351 NOVA KOLESA, poniklana in pokromana, moška od Din 550- , ženska ( d Din 590,- naprej, proda z ua rancijo mehanična delavnica Draksler, Maribor, Vetrinjska ulica 11. 235*1 OTROŠKI VOZIČEK, Hlobok poceni na prodaj. Orožnova 7/' 2359 SPALNICE. Ude, gladke, politirane. zajam čena izdelava od Din 4500.-^-naprej samo pri Novaku Vetrinjska 7. Koroška 8. 2361 lokat LOKALI s postranskimi prostori, pripravni za pisarne ali trgovino, na Aleksandrovi cesti .35, se oddaio s 1. septembrom. PSsmene ponudbe na Miloš Oset, Olavnj trg 23. 2349 LOKAL. NOVA ZGRADBA Kralja Petra cesta 72, Studenci oddam, — Vprašati StroCmaierjeva 33. 2345 Sobo odda LEPO OPREAtL.IENA SOBA solnčna in zračna z razredom na Pohorje in Kozjak, se odda. Uporaba kopalnice. Strossmaierjeva 28. II. nadstropje, 9. vrata. 2183 ODDAM SOBO s hrano ali brez. Erjavčeva ul. 12. ^2S8 PODSTREŠNO SOBO prazno oddam. Praprotniko-va ul. 20. 2341 LEPO SONČNO SOBO pri hišni posestnici do smrti dobi oseba, ki plača takoj pri merilo vsoto. Ponudbe na upra vo pod »Mir«. 2343 LEPO OPREMLJENO. čisto, separirano in parketi-rano sobo oddam- Koroška cesta 99. ?.*4s SEPARIRAN. opremljen kabinet v vili. Vil soneva 13/1 (Melje) oddani s popolno, dobro oskrbo s 15. majem. 2350 SOBO s posebnim vhodom in hrano oddam. Erjavčeva 14, Melje. 2353 SOBO. lepo opremljeno z dvema posteljama oddam. Koseskeua 2350 Stanovanie GOSPODA sprejmem na stanovanje. — Cvetlična 35, vrata 0. ;*342 KI)0 PLAČA STANOVANJE za nekaj let, ali za celo življenje v naprej? Ponudbe na upravo »Vfečernika« pod -»Maribor-okolica«. 2341 ODDAM STANOVANJE. Tvor niška cesta 24. 2352 Službo dobi NATAKARICO (plačilno), verzi rano, pošteno in simpatično prejmem v trajno in dobro službo. Ponudbe pod »Delavna« na upravo. 1 2358 KINO-KAVARNA išče dva prvovrstna natakarja za takbj. 23&J Mariborski »Večer nit« Jutra Za Domlad od Din 138 '“ naprej od Din 122'“ naprej od Din 39'“ naprej moški damski otročji pravilno protivrednost Stanje hranilnih vlog nad 55 milijonov Din - Rezervni sklad nad 11 milijonov Din Razvijanj«, <> kopiranje *> in p«\retinje,]| samo na Lupex§n Brovira!; Sedaj zelo znižane cene. Drogerija 8van Pečar, Gosposka ulica 11.;j Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od 3 do 5°/0 MARIBOR, NARODNI DOM USTANOVLJENA LETA 1882 ski sluga pozvoni na koncu ure, vzdihne jo: Hvala Bogu zvonilo je! Slovniški prepir. Pepček (pri izdelovanju domače naloge): »Kakšnega spola je prav za prav »sluga?« Menda ženskega, ker se končuje na a! in »vuga«, — »kuga« sta tudi ženskega spola. Lojzka: Kaj še! Moškega vendar, saj sluga hlače nosi! Ivanček: Vidva ne vesta nič! Srednjega spola je. Premislita vendar; kadar naš šol Ponesrečen izgovor. Kaznjenec v ječi (pazniku): »Prosim, gospod paznik, ako pripeljejo mojega tovariša Janeza Vetriha sem, recite mu, da me ni doma, ker jaz tega falota ne morem trpeti!« TRGOVCI! Otvoritev nove trgovine Svoje blago priporočate najuspešneje in najučinkoviteje v ,.Veterniku". saj je ni družine v Mariboru in bližnji okolici, ki ne bi čitala ..Veternike". Vljudno naznanjam, da sem otvoril novo trgovino z usnjatimi Izdelki Velika zaloga damskih torbic, aktovk, kovčegov, denarnic, listnic i. t. d. Potrudil se bom postreči z najboljšim blagom po najnižji ceni. 2364 Za obilen obisk se priporoča s spoštovanjem Nudite delo ? Iščete kupca ? Potom malih oglasov v .. Veterniku" si lahko takoj pomagate, saj je ,,Veternik" kot edini obmejni slovenski dnevnik v vsem obmejnem ozemlju močno razširjen. MARIBOR, TRG SVOBODE 6, zraven trgovine Radio - Starke! in MELJSKA GESTA 2 Gostilničarji ..TRIBUNA" F.BATJEL pudra. Maribor, Aleksandrova 26 jz otoka VIS Din 12 ■—4 2346 L. Uhler. delikatesa, Glavni trg Imate na razpolago specijalitete, ki si jih za* želi še tako razvajen želodec ? Želite mnogo gostov, katerim bi radi postregli s svojo izborno kuhinjo, raznimi specijalitetami ter rujno kapljico ? Par vrstic v oglasnem delu ..Veternika" zadošča, da se zgrne k Vam na stotine žejnih ter lačnih Mariborčanov! Premog za domačo kurjavo samo Din 30*- 100 kg Branko Mejovšek Tattenbachova 13 Tel. 24-57 Hišni gospodarji in najemniki! Nov letni železniški vozni red Imate stanovanje, ki bi ga radi dal iv najem ali morda sobo, ki bi jo radi dali v podnajem ? Brž dobite interesente s pomočjo ..Večernikovege" malega oglasnika, ki ga v mestu in okolici povsod či ta j o tcruvažujejo ♦■Kupuj svoje potrebščine pri naših inserentihI UADIDAD * noul palači na oglu j. Centrala: MARIBOR aosposir«-siov«n»ica ««« JI RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR umimrn vam* mlntfta baaarfa. fc«r tumil za vlogo pri tel hranilnici Dravska banovin* s telim svojim promoinnjnm in m u*o svojo ciavčno močjo — — H r a n 11 m i e a izvri uje »m , V,mwo »roko »pactejož« to i n o m k u 1» n t no Podružnica: CELJE Juin»šia/«r»fca hranilnico vloge m knlUlen no tekoii rntmn p« naJ«gocfn«ifem obrestovani« izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za Inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.