GLAS ILO
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Entered as «econd-class matter January 28, t910, at the post office	Vč ZdrilŽCIlill 16 [TIOČ!
at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.	" "
LETO—YEAR VI.	Chicago, 111., 28. februarja (February) 1913.	ŠTEV.—NUMBER 9.
t ---------
i Uredništvo in uprav-ništvo Glasila je v Chi-cagi, 111,2821 So. 40. A ve., kamor jev pošiljati vse rokopise, denarne pošil-jatve, sploh vse, kar ima stik z listom.
Jt
Celoletna naročnina na Zdr. Države in Cañado je $1.00, za inozemstvo $1.50.
Strahovlada premogovniških baronov.
Mnogo se govori in piše o svobodi v ameriški republiki. Posebno naši državniki ponosno po-vdarjajo. da imamo najsvobodnejšo ustavo in da smo pred zakonom vsi enaki. Mejtem ko eu-. jemo in čitamo fraze n svobodi in enakosti vseh pred zakonom, poročajo časniki v malih vesteh o strahovladi premogovniških mogočnežev v West Virginiji.
Pred kakimi desetimi dnevi so časniki poročali, da so štrajkujoči radarji porezali brzojavno in telefonsko žico in da je nemogoče dobiti poročil iz stavkovnega o-kraja. Vest je bila sumljiva in vsakdo je lahko opazil, da se za to vestjo nekaj skriva in da je s premislekom poslana v svet.
Kdor je količkaj mislil, je lahko zaključil: Ako so štrajkujoči rudarji uničili brzojavno in telefonsko Zvezo, potem je bilo nemogoče o tem cinn poslati 'brzojavno in telefonsko poročilo v svet, marveč ima ta vest namen odvrniti pozornost od nekaj dra-zega.
Kdor je tako sklepal, je ugenil • resnico, kakor se je izkazalo sedaj. Premogovniški baroni so upe-Ijali cenzuro za brzojavna in tele-fonična poročila. Vsako vest, ki poroča o sitnvaciji štrajka pregledajo najprvo cenzorji, katere so postavili premogovniški magnat-
resu kapitalistov.
Vzlic strogi brzojavni cenzuri je javnost vseeno izvedela, kaj počenjajo ameriški kazaki z ubogimi radarji, ki so zastavkali, da s stavko izvojujiejo človeške razmere. Ves stavkovni okraj je zaseden, kakor bi sovražnik udrl v deželo. Močni vojaški oddelki s strojnimi puškami stražijo ceste, mostove in rudnike. Vojaške patrulje hodijo od vojaškega taborišča do taborišča. Uboge rudarje lovijo in zapirajo v živinske hleve kot hudodelce. V tak hlev so zaprti tudi nekega časnikarskega poročevalca, ker so ga smatrali za uradnika ali organizatorja radarske organizacije. Ko so beriči kapitalistov spoznali, da so ustrelili kozla, so izpustili časnikarskega poročevalca, ki je takoj pismeno sporočil svojemu listu o kapitalistični strahovladi. Poročevalec navaja v svojem poročilu razna grozedejstva m nasilstva, ki so jih izvršili kapitalistični na-jom.niki.SvOje poročilo zaključuje z besedami, da v nazadnjaški Rusiji ne ravnajo hujše s stavkujoči-mi delavci kakor v West Virginiji, ki je država Unije, v kateri so se pradedje borili proti angleški tiraniji in za človeške pravice1. Poročevalec ni socialist ali uni-jec. Zato je njegovo poročilo vsepovsod obudilo senzacijo.
Kapitalistom ni zadostovalo, da so njih najeti beriči naskočili delavce in jih dvanajst ustrelili, kakih 15 pa težko ranili, temveč so jih še mnogo polovili in zaprli v živinske hleve, kjer jih puste stradati. Tako je sporočil časnikarski poročevalc javnosti.
Ako vprašamo, kaj je bilo vzrok, da so najeti in dobro oboroženi beriči naskočili stavkujoče delavce, tedaj izvemo, da so se staVkujoči radarji poslužilli v u-stavi zajamčene pravice — zboro-valne svobode in da s tem kapitalisti niso soglašali.
Naivni človek bo rekel, zakaj pa stavkujoči radarji niso pomolili najetim beričem ustave poc: nos in jih opomnili na njih zmoto? Gotovo bi beriči ne streljali na delavce!
Da, beriči bi ne streljali na delavce, ako bi delavci imeli kakih 50 svojih zastopnikov v kongresu, v westvirginjski legislaturi pa
vsaj 10 svojih tovarišev. Ali pri zadnjih volitvah so se delavci v večini izrekli za svoje izkoriščevalce. S tem so jim dali moč, da v slučaju štrajka pošljejo nanje beriče, da jih postrele in pozapro v živinjske hleve.
Dokler ne bodo delavci imeli v zakonodajnih zbornicah svojih zastopnikov, dotlej se bodo 'kapitalisti upali z grozovlado strahovati delavce.
Danes nimajo westvirginjski delavci nobenega zastopnika v državni legislaturi, da bi zastopal njih interese. Zato ravnajo kapitalisti ž njimi, kakor nekdaj suž-njodržci s črnimi sužnji.
Odkar je začel štrajk, pa do danes je bilo umorjenih trideset radarjev. To je strašna številka! — Pa tudi stavkokazi živijo življenje sužnjev. Governor Glasscock, v West Virginiji, ki je pristaš nove progresivne stranke, ni storil do danes drazega, kakor da je poslal milico v stavkovne okraje, da postreli stavkujoče delavce. Taka je socialna reforma progresistov-ske stranke, katero je ustanovil širokoustni Roosevelt s svojimi prijatelji.
To govori jasno in določno, da se delavci ne smejo zanašati na tujo—kapitalistično pomoč, temveč se morajo organizirati kot razred, ako hočejo seibe in svojce osvoboditi mezdne suižnosti!
Ogrski panamisti.
Razkritja miljonskega sleparja
Dne 17. januarja je bil v Budimpešti aretiran železniški pod jetnik Pallos, ki je s ponarejanjem vrednostnih papirjev ©cigani! razne osebe in zavode za šest miljonov kron. Na policiji je izjavil, da je za koncesije in za drage kupčije moral plačevati poslancem in odličnjakom ogromne vsote. Tedaj je v javnost prodrlo le to, da je načelnik ogrskega tiskovnega urada Armin Barat eden tistih, Id so živeli od miljonskega sleparja Pallosa.
Oblasti so skrbno izolirale Pallosa in deset dni ni prišel z njim razen preiskovanega sodnika Takacsa in zagovornika dr. Kelemena niliče v dotik©; niti žene niso pustili k zaprtemu goljufu. Šlo jim je za to, da Pallos ne izda svojih odličnih deležnikov. Zagovornik sam ga je obdeloval, da je podpisal časopisju namenjeno izjavo, da ni bil z Baratom v nobeni zveizi. Zagovornik dr. Ke-lemen je poslanec satmarskega o-kraja, tisti, ki je lani s pomočjo vlade dobil skoro dva miljona posojila za neko parcdlacijsko kupci jo kot nagrado, da je skočil svoji — Justhovi — stranki v hrbet.
Med tem je Pallosova rodbina najela drazega odvetnika, dr. Gala. Ta se je obrnil na glavno drž. pravdništvo s prošnjo, da sme Pallosova žena v njegovem sprem stvu obiskati jetnika. Končno se je preiskovalni sodnik vdal in pri sestanku je Pallos povedal, da je bila izjava v prilog Barata iz njega izsiljena in da bi moralo namesto njega v zaporu sedeti dvajset dragih odličnih gospodov, ki so zapisani v njegovih kupčijskih knjigah. Imena tudi topot niso prodrla v javnost razen enega.
Pred petimi leti je opozicional-ni poslanec Bela Egrv izposlova. Pallosu koncesijo za lokalno železnico iz Fečuha v Battaszek od tedanjega, trgovinskega ministra Kossutha. Ministru je dejal, da se poteza za stvar iz nesebičnih nagibov, zgolj v interesu volilnega okraja. V resnici pa je za svoj “trud” dobil od Pallosa skoro stoindeset tisoč kron, 'ki so v Pal-losovih knjigah označeni bot ‘honorar za razlastitvenega odvetnika Bela Egry”, dasi tedaj o razlastitvah zemljišč še govora ni bilo in se je železnica začela graditi
šele pod ministrstvom grofa Khu-ena. Vsled premenbe političnega sistema je Pallos zamenjal svojega mešetarja in namesto Egryja je najel nečaka trgovinskega ministra, advokata Gabra Varadyja. “Z moralnimi nauki se ne zidajo železnice” — te znamenite besede železniškega podjetnika Ofenhei-ma, izgovorjene v njegovi korupcijski pravdi, veljajo še dandanašnji, ampak takega panamizma kakor pri zgradbi ogrskih lokalnih železnic ni nikjer drugod na svetu. Vsa javnost z nestrpnostjo pričakuje imena strebrov sedanjega režima na Ogrskem, ki so zapletena v to miljonsko goljufijo !	______
Ameriške vesti.
* Še nekaj dni in Taft ne bo več predsednik. Prepustil bo ameriško ljudstvo svoji usodi in odšel na univerzo učit pravo. Predaval bo mogoče o narodnem pravu, svoj prosti čas bo pa uporabil, da bo igral ulogo svetovalca za velike korporacije. Taki nasveti nolsijo mastne nagrade in Taftu ne bo treba beračiti za Cam egi et-jevo penzijskd ustanovo.
Tekom svojega uradovanja je dokazal, da se ne boji zbornice in senata, posebno od takrat, odkar so prišli demokratje v sedlo. Nič manj kakor proti sedem in dvajsetim zakonskim predlogam, ki so bile zelo važne, je Taft vložil svoj ugovor. In to je nekaj. V prvi polovici svojega uradovanja, ko so republikanci imeli še prvo bese do v kongresu, je z ugovorom osrečil le dve predlogi. V dragi polovici njegovega uradovanja je bila pa zbornica demokratična, zato so se množili tudi njegovi ugovori. Sicer še ni dognana stvar, ali so demokratje s svojimi zakonskimi predlogami dražili Tafta in ga hoteli strmoglaviti, ali jim je pa Taft nagajal s svojimi ugovori in hotel dokazati, da demokratje ne razumejo nič o zakonodaj stvu. S svojimi ugovori je Taft zabranil več tatvin na ljudskem ime.tku.
Med te tatvine spada tudi Coosa jez na Beli reki (White River). Ako hi bila ta lopovščina, posrečila, tedaj hi lahko1 trastov-šba zvesta, ki že danes lastuje 25 odstotkov vodnih sil, dobila pod svojo kontrolo vse vodne sile v Zdr. državah. Enkrat je spodletelo! Vendar bodo pa trustovci lahko še enkrat poskusili svojo srečo. Kaj nam prinese Wilson, je še uganka. Vendar smo pa že danes sigurni, da delavcem nič, kakor se tudi njegov prednik ni oziral nanje.
— Dillingham Bumettova na-
selniška predloga je pokopana za nekaj časa. Po predsednikovem u-govoro je dobila v senatu potrebno dve tretjinsko večino in senatorji so upali, da njihovem zgledu sledi tudi zbornica. Ali zbornica je prekrižala senatorjem račun.
S tem, da je padla naselniška predloga, ki bi najhujše zadela Talijane, Jugoslovane, Poljake, Ruse in razne narode iz Male Azije, stem še ni rečeno, da je nevarnost za vedno odstranjena. V prihodnjem zasedanju bodo amer. na zadnjaki zopet poskusili svojo srečo. O tem ni dvoma! Ali pripravijo naj se tudi vsi prijatelji svobode, da boi še tem preje pokopana, kot je bila sedaj.
— V njujorški policiji je taka korupcija, da je njujorška legislatura minoli teden izvolila poseben komite, ki sestoji iz 5. senatorjev in 6. poslancev, da preišče njujorško policajsko gnilobo in do 20. marca poroča legislaturi o rezultatu svoje preiskave.
V korupcijsko afero so zapleteni višji policajski uradniki in premožni kapitalistični političarji. Ljudje, katerim je stvar večali-
manj znana, pravijo, da bo zasmrdelo do neba, ko se bo odkrila po-licajska gnojna jama.
— Minoli teden so zborovali v Peoriji zastopniki organiziranih i-linojskih radarjev. Zaključili so, da se v slučaju vojne skliče splošen štrajk in da se sprejeto resolucijo predloži prihodnji konvenciji U. M. W., da jo konvencija o-svoji za vse organizirane radarje.
— Kapitalistični listi so smatrali za zelo važno vest, da sporo-če v svet, da živio v Washingto-nu, D. C. bogatinke, ki imajo toliko biserov, diamantov, sploh raz nih draguljev, da jih nemorejo vse hkrati obesiti nase. Največ te nepotrebne ropotije ima Mme. Bakhmetijeva, soproga ruskega poslanca in neka E. B. M’Léanos va, hči nekega multimiljonarja, za katerega garajo delavci v ameriških peklih.
* Višje ilinojsko sodišče je potrdilo obsodbo nižje instance, po kateri mora Evelyn Arthur See> apostel absolutnega življenja, sedeti za nedoločen čas za jetniškim zidovjem.
Ustanovitelj nove vere je bil spoznan krivimi da je s silo odpeljal mladoletnega dekleta.
Mnogo let je apostel absolutnega življenja v Chicagi izvrševal svoje nauke praktično. Njegova najbolj verna dušica je bila Mona Rees. V bližini njegovega “svetišča” na Racine ave. je živela družina Štefan Bridgeva, katere člani so pri obravnavi igrali največjo ulogo.
V	svoji prizivni prošnji na višje sodišče je See povdarjal, da je leta 1909. zakonska dvojica Bridge odpotovala v Florido. Pri odhodu mu je zakonska dvojica izročila svojo hčerko v varstvo. Dajal je mladini le dobre nauke. Njegova najvišja dogma je bila: ‘Varajte se zlega in vršite le dobro”.
Ko so se stariši vrnili iz Floride, se Miliča ni hotela vrniti na svoj dom. Ostala je, kakor Mona Rees v njegovem “svetišču”. Nekdo je opozoril policijo na “svetišče” absolutnega življenja, v katerem so se vršile orgije, ki niso prenesle javne svetlobe. Dne
5.	januarja 1911. so aretirali prebivalce” svetišča. See je poznal Milico, ko je bila stara 11. let. Ko je pričela senzacionelna obravnava pred sodiščem, je pa š.tela 17 let.
V	“knjigi resnice” sem zapisal svoje nauke”, je See povdarjal pred sodiščem. Hotel se je venčati z glorijo božjega odposlanca ... Falot!
* Pri Brooklvillu, Ky.> so zgoreli 4 otroci farmarja Jožefa Hatfield v starosti od 3. mesecov do 5. let. Starišev ni bilo doma. Ko so se vrnili, je bila hiša v plamenu, otroci pa že mrtvi.
Ne puščajte malih otrok brez varstva!
* V Chicagi so zaprli ruskega Žida Sam Wingelberga, ker se je bavil z uvozom mladih deklet za nenravne namene. Zdaj ga drži stric Sam za vrat.
* Dve velike korporacije so izvolile Viljem Soeba, jr., pristani-ščnega kolektorja, katerega uradna doba poteče z dnem 9. maja, svojim ravnateljem. Naši kapitani industrije so še vedno plačali znanje vsakega človeka z zlatom, ako so njegovo znanje lahko porabili pri svojih kupčijah.
* “Državnike”, kakor poslanec Hayes iz Missourija, ki je predložil zakonsko predlogo» v kateri je zahteval, da se naj vsako žensko, ki ima svojo obleko zapeto na hrbtu, kaznuje od $1 do $2 ali pa z dvajsetdnevnim zapo-
rom, bi v Evropi poslali v blaznico. Pri nas pa taki ljudje veljajo za pametne in “kunštne”.
* V okrajno bolnico v Chicagi so pripeljali 181etnega Jožefa Burke, njegovi prijatelji, ki so takoj zginili, ko so oddali bolnika. Bolniku je manjkal nos, katerega mu je po izjavi zdravnikov nekdo odstrelil. Ker je Burke dosledno molčal na vsa vprašanja, so poslali po detektive. Pa tudi detektivi niso mogli dognati nič, dasiravno soglašajo vsi, da je Burke izgubil nos pri roparskem napadu, pri katerem so mu pomagali njegovi prijatelji. Detelriiva Condon in Crea-goni ki sta kasneje prišla v bolnico, sta spoznala v Burku zločinca, ki ima vzlic svoji mladosti že obsežno zločinsko karijero za seboj.
* V ameriški republiki se je v
naselniški gosposki že tako globoko zajedel bacil bizantizma, da smatEajo človeka za hudodelca, ako je kakšnega evropskega vladarja razžalil.
To dokazuje afera Myliusa; angleškega časnikarja in sourednika “Liberator”, ki je izhajal v Parizu. Dotieni list je prinesel vest, da se je angleški kralj, kot valeški princ oženil s hčerjo admirala Mihaela Seymour. Za to vest je dobil Milius eno leto ječe.
Ko je Mylius prišel v Ameriko, so ga odvedli na Ellis Island. Tam so mu povedali, da mu ne dovolijo stopiti na suho, ker je človek nižje nravne vrednosti.
Mylius je seveda apeliral na sodišče in sodnik Ryes je razveljavil odredbo naselniške gosposke.
Koje Mylius stopil na suho, je nekemu časnikarskemu poročevalcu izjavili da hoče nekaj časa ostati v Ameriki in posvetiti se literarnemu delu. Kasneje se bo vrnil zopet na Angleško, kjer bo u-stanovil list, v katerem ho agitiral za soeijalno republiko. Mylius je trdil, da je vsebina vesti, ki jo je priobčil zavoljo angleškega kralja, povsem resnična.
“Jaz sem socialni republikanec”, je nadaljeval s svojim pojasnilom”, in sem za odpravo gospodarskih in političnih kraljev. Nisem socialist, dasi simpatiziram s socialističnimi nauki, v kolikor pobijajo izkoriščanje. Ako Anglija ne postane kmalu socialna republika, tedaj se vrnem na Angleško, da vzgojim ljudstvo in ga pripravim zanjo.”
V Akron> O., delati obe strokovni organizaciji A. F. of L. in I. W. W. složno. Tovarnarji, ki izdelujejo reči iz kavčuka, so vsled složnega nastopa obeh velikih delavskih organizacij hudo poparjeni.
Štrajkujoči delavci se obnašajo popolnoma mirno in manifestirajo za svoje tirjatve z mirnimi manifestacijami. Vseeno je pa župan Rockwell zagrozil, da bo potlačil mirne demonstracije. Na to grožnjo so pa delavci odgovorili, da se bodo pritožili pri governer-ju Coxu.
Tovarne imajo veliko zgubo. Delnice Firestone in Goodyear obratov so silno padle.
Kapitalisti so pooblastiti komite j, ki je sestal iz duhovnov raznih ver, da naj preišče vzroke za štrajk in naj cerkvenim občinam priporoči, da se zavzamejo za kapitaliste. Duhovni so to ponudbo odklonili z motivacijo, da se v štrajku pretresajo gospodarska, ne pa verska vnrašanja.
Delavci so solidarni!
Inozemstvo.
V Mehiki je general Huerta, ki je izdal Madera, prejšnega predsednika, sebe pa proglasil “provizoričnim” predsednikom, uvedel takšno grozovlado, da bi vladar-
sko dobo znanega krvoloka Porfi-rija Diaza v primeri ž njo lahk* imenovali zlato dobo Mehike.
Najprvo je dal pomoriti generale Madera, ki so mm prišli v pest. Zdr. države so nato po svojem poslancu v glavnem mesta Mehike izjavile Huerti, da morajo Madera postaviti pred sodišče. Hufelrta se’ni zmenil za ta opomin, marveč je dal Madera umoriti na strahopeten in tolovajski način. S tem podlim činom se krvolok še ni nasieil človeške krvi. Takoj drugi dan se postavili 95 vojakov ob zid in ustrelili, ker so obsoja-'li umor Madera. Sploh ustrele vsakega, ki izreče svoje simpatije do umorjenega ekspredsedni-ka, ali ga pa vržejo v ječo, da ga čez nekaj dni odvedejo na morišče.
V Mehiki danes vlada tolpa organiziranih tolovajev. Revolucije v Mehiki nimajo, drazega namena, kakor kakšnemu lopovu, ki je zibral okoli sebe kakih tisoč mož, da ž njimi ropa in požiga, pripomoči do predsedniškega stolca, da opleni potem mehikansko ljudstvo in ga z železno pestjo drži k tlom.
Nekatera legislature so sprejele resolucije, v katerih zahtevajo, da Zdr. države vojaško zasedejo Mehiko in napravijo mir. Do sedaj je odšlo deset, tisoč zveznih vojakov na mehikansko mejo. Milica v južnih državah je pripravljena 'za mobilizacijo. Atla.ntiško bro-dovje je pripravljeno za operacije v Mehikanskem zalivu.
Velik požar je divjal v Tokiju, glavnem mestu na .laponskem. Zgorelo je 3300 hiš. Nad 15 tisoč ljudi je brez strehe. Upepeljene so tudi nekatere cerkve in šole. Škoda znaša več miljonov japonskih tolarjev.
r- -5*. . | 'i yi»f. - .
V Londonu sta dve bojeviti su-fražetki zapalili paviljon v botaničnem vrtu. Ker ju sodnik ni hoti! izpustiti na prosto proti varščini je gdč. Lokeje/va zagrabila težkio knjigo in jo vrgla sodniku v glavo. Merila je dobro. Sodnik se je rešil, da je hitro nagnil glavo na stran. Pred tremi tedni je 'bojevita gospodična vrgla nekemu drugemu sodniku svoj čevelj v glavo.
V Budapešti je pričela sodnij-ska obravnava proti poslancu De-zyjn, ki je nazadnješkega ministrskega predsednika nahrulil s sleiparem in panamistom, ker je poneveril javen denar.. Minister Lukase je fožil Dezyja radi razgaljenja časti, kakor če bi Lukase sploh vedel, kaj pomeni beseda čast.
Dezy je 'izpovedal, da. je čedni in pošteni minister prisilil neko banko, da mu je za dobavo raznih monopolov, izplačala več miljonov kron. Nadalje je prodal državi hišo. ki je bila vredna le 15 tisoč kron za 90 tisoč kron, itd.
Sodišče, pokorni sluga ministra, je odklonilo dokaz resnice. Nato je Waszony, zagolvomik Dezyja, odložil vspričo takega nasilja za-govorništvo.
Sodišče je Dezvja obsodilo na mesec dni ječe, da je rešilo čast Lnkasca. Ljudstvo je silno razburjeno vsled te obsodbe.
Z balkanskega bojišča zopet prihajajo nasprotujoče vesti. Vest, da je Enver bej pri Rodostn dne 18. februarja izkrcal veliko armado, še ni potrjena do danes.
Črnogorcem pri Skadra pomaga že nekaj dni težko srbsko topništvo.
Ruimunska je baje zaprosila Bu sijo, da prevzame v sporu z Bolgarijo ujogo razsodnika.
Pri Drinopolju je baje vse pri starem.
Najbrž je minoli teden nastopil na Balkanu hud mraz, ki otefž-kočujO vojaške operacije.
0	je vzrok, da svet malo izve ©zodejstvih, katere uganjajo
1	ni najeti pretepači v inte
Pallosa.
DOPISI.
Huntington, Ark.
Vračajoč se iz divneiga, nepozabnega mi Clevelanda, sprejet sem bil povsod, kjer sem se vstavil, 'z laskavo opombo: “o kako si se pomladil, kako si postal lep” itd., tako, da sem nazadnje res začel verjeti, da je res, posebno še, ker so mi tudi tu na gorkem julgu, med prelestnimi južnimi cvetkami, kjer so v tem oziru precej izbirčni — povedali ravno isto. Torej kot rečeno, začel sem verjeti, da sem res lep in uganil sem tudi vzrok. In kaj pravite, kakšen čudež me je pomladil in polepšal? Predstavljajte si gorostasne sode pristnega othijskega vinea, ki se v brušenih kupicah blišči kot nebeška rosa, žareče njega iskre prelijejo se v prej tožne oči v rdečo srčno kri, — predstavljajte si velikanske rešte tisočkrat opevanih krvavih in drugih klobas, orančno-rumena stegenca kurja ali purja, predstavljajte si junaške, prekajene svinjske krače, tako lepo zarume-nelo-rdeče, kot lica šestnajstletne, polnokrvne indijanske Mine-liahe, potem pa pomislite, da Vseh teh in še mnogo drugih dobrot je bil Tone deležen v najobilnejši meri celo zadnjo eetrtinko presvetega predpusta, potem se pa ne boste nič čudili, če sem postal naenkrat tako peklemansko lep. Pri tem pa pomislite, da sem bil dan za dnem okrožan in oibsen-čen (seveda iz primerne daljave) od na j žarne j ših vrtnic, najnež-nejših lilij, najbolj duhtečih šmarnic in vijolic, kaj čuda, če se je nekoliko te bajne krasote prijelo tudi mojih lic, kajpak-le “per distance”, kakor po brezžičnem brzojavu Vkljub temu pa, da sem tako strašansko lep postal, sem pri vseh cvetkah prav kapitalno pogorel in skozi padel, prav kakor sem dolg in širok in s solznimi očmi moram naznaniti vsem bratom in sestram, da stalni simbol mojih predpustnih uspehov bil je koš, popustnih pa ploh! — Torej, lep kakor sem, namenil sem se obiskati stare znance na vročem jugu in tako sem se zaletel v kamenito mesto Huntington. Kot osemnajstleten mladenič planil sem iz vlaka in ta vročinska naglica spravila me je v tako nevarno bližino ogljeno črne zamorke, debelega pokolen-ja in oprsja, da sem nemudoma postavil mojo Miss Bakso na tla, sredi največjega blata in si hitro z rokavom obrisal usta in še tisti del obraza, ki se razteza od desnega kota ust pa do ušesa. Glejte, sem rekel, kmalu bi bila šla vsa moja krasota rakom žvižgat in žabam pet v Ark. River! Da se v bodoče takim nevarnostim izognem, skril sem se v “medvedov brlog,” kjer sem preživel tri dni pri najfinejši postrežbi. Že-niralo me ni niti to, da sem spal nad grozovitim črnim brezdnom iz katerega črpa neustrašna gospodinja za zimo neobhodno potrebne črne diamante — kar lastnoročno.
— Mr. Sorti, moj stari znanec in prijatelj, konjiček, ki je v sorodstvu s slavnimi angleškimi dirjalci v devetindevedesetem ko lenu, se še vedno fino počuti in takoj prvo nedeljo podvzela sva vratolomno dirko v tri milje oddaljeni Arkoal. Rabila sva komaj nekaj nad eno uro in že sva bila tam; šlo je skoraj kot z zrako-plavom. Arkoal je mala premo-garska “campa”, kjer biva'skoro toliko Slovencev kot v Hungting-tonu. Poleti se kraj ponaša z neznosno vročino, a zdaj v tem času je prav prijetno tam, posebno, če se človek zmisli na pošastno zimo, ki je divjala v Chicagi ravno za pustne praznike, tako, da so skoro vsi pustni krofi zmrznili. V omenjeni campi se poleg sodčka ječmenovea, kaj radi krvavo norčujejo iz prisiljene suše in tem-perenčnega evangelija in pri taki priliki nastopi večkrat tudi mešan pevski zbor, sestavljen iz različnih ptičev. Pri nobenem takem koncertu pa ne pogrešajo “sove”, ki se odlikuje z mogočnim glasom in redkim umetniškim posluhom. -Te neke vrste dvoživka, ker lahko zamenja dan za noč ali pa narobe, pravtako kot slavne minnesotske žabe rujavo mle-kužo za zeleno livado.
V Huntingtonu imajo poleg več drugih, tudi društvo, spadajoče k naši dieni jednoti, ki prav
lepo napreduje. V Arkoal nimajo rojaki lastnih društev, ampak pripadajo društvom v Huntington, kjer so si preteklo leto postavili lepo poslopje, nazvano: “Društveni Dom”.
Še nekaj. Marsikateremu se bo de mogoče čudno zdelo, da sem jo iz Clevelanda ubral naravnost na skrajni jug. Naj vam tudi to pojasnim. V prvi vrsti pregnala me je rogata zima, ki je šarila po severovzhodu začetkom svečana. Drugič je pa stvar ta-le: Tu po državi Arkansas pridelujejo fsrmerji mnogo bombaža. Na stotine in stotine stotov ga pa ostane zunaj na polju, bodisi, da ni bil dosti zrel, bodisi da ga radi pomanjkanja delavcev, slabega vremena ali kakega druzega vzroka niso obrali. Vidite, ta pavo-lja je tako pripravna za različne obliže in obkladke — — — jaz jo pridno obiram (ker nič ne stane) in z “žegnano” vodo pomočeno p o kladam na skeleče rane, ki so mi jih zadele strele in stre-lice iz jasnih oči prelestnih nimt od Erie jezera, če to ne bo nič pomagalo, potem se pa res obesim — na vrat kake lepe mula-tinje!
A. J. Terbovec.
Breezy Hill, Kans.
“Fej, mama, mama, pojte no sem, pojte, boste nekaj videli!”
Tako je zaupil trileten, deček moje gospodinje dne 4. februarja t. 1. nekako opoldan svoji materi, ki je ravno nekaj pripravljala v kuhinji. Hitro na to začujem močan: “Ha-ha-ha! To je pa fajn in fletno, da 'že dolgo nisem videla kaj takega,” pa tlesknila je s svo jima rokama po predpasniku, da se je napravil velik beli oblak od na obleki se držeče moke.
Tudi jaz sem dvignil glavo od knjige — čital sem namreč jako ‘ ‘ zanimivo ’ ’ razpravo: 1 ‘ Kako so vlekli Veržejci vaškega bika v turen” — ter pogledal skozi okno in videl res neko gibanje na cesti.
Spomnivši se na verze:
“Was rennt das Volk, was wälzt sieh dort. Die langen Gassen brausend fort” — sem stopil na cesto. To je bil hrušč in trušč, drvenje in vrvenje, kratko človek bi mislil, da bode kmalu sodni dan, toda solnce pa le ni hotelo mrkniti, niti zvezde padati na zemljo in tudi angeljci s trobentami se niso prikazali na nebu.
“Rešen sem”, dejal sem sam pri sebi, “kajti malo le imam strah pred sodnim dnevom, ker že dolgo časa nisem šel mimo cerkve, toliko manj še v njo, tudi se nisem že postil več kot pet “laških” let in konečno še jeden velik greh imam — ne vem, če bi ga povedal ali ne — neko žensko bitje ljubim z vsemi konci svojega sicer že raztrganega srca, pa ona, “hvala Bogu”, nič ne ve o tem. ’ ’
S takimi mislimi sem prišel na lice mesta in lahko rečem, da oči niso videle, ušesa niso slišale, kaj se je godilo tukaj.
Zapazil sem kopico čisto tujih, eksotičnih obrazov s črnimi, ruju-vimi, svetlimi, sivimi in celo še-kastimi mustafami, kterih nosovi so bili zavihani na vse vetrove, pa tudi njih jezik nisem razumel. Najbrž so bili tisti egiptovski praktarji, o kterih sem že večkrat kaj čital.
Najbolj mi je ugajala muzika, ki je stala na malem vozičku, pred kterirn je bil vprežen lep in “pameten” osliček, morda takšen, kakoršnega je Marija jahala v Egipt, ki je tako gracijozno kimal z glavo in migal z ušesi, da bi ga človek kar gledal.
Muzika sama je bila podobna hišici — skoraj takšna je bila, kakor se bere, kot ona, fetero so prenesli sami angeljci na božje povelje iz Trsata — Hrvati so se bili namreč Bogu nekaj zamerili — v Loretto na Italijanskem.
Najprej so mi prišle na misel starokrajske “lajne”; pa to nemara niso bile, kajti nisem jih tukaj še nikjer videl, dasiravno sem prehodil že: skoraj celo Ameriko in prevozil jo iz New Torka v Kansas. Ogledoval sem si hišico od ene in druge strani, pa nisem mogel na kaj drugega priti, kakor na to, da so “lajne”, kajti kakor hitro je začel oni mož s poličiove-škim, pol živalskim obrazom vrteti kljuko, je bilo čuti muziko. Ko je nehal isto vrteti, je tudi muzika nehala. Kaj je torej bilo drugo to kot “lajne”. Pri tem naj tudi ostane.
Daši je bilo blatno, sta dva teh “Egiptovcev” stavila žive kozolce, se prevračala in delala vsako-jake figure, da jih je bilo veselje gledati ter so ženieke radostno oskakovale in so se cule tudi besede : ‘ ‘ Celi dan bi gledala te flet-ne ljudi, ne da bi jedla in pila.”
Ko je vsak pokazal svoj “kunst štikelc”, je nastopil mož z dolgo sivo brado svoj posel, pobral med globokimi pokloni nikeljne, kolikor jih je dobil ter pokazal maje-stetično s prstom naprep in egiptovska karavana se je jela pomikati med glasnim krikom otrok.
Nekaj časa sem zrl za tem krdelom ljudi j ter vprašal poleg mene stoječega znanca, kaj da to pomeni.
‘ ‘ Ali ne veš, da je danes pust ali kurent”, mi odgovori? Obrnil sem se proč, ker me je bilo sram, da sem stavil tako neumno vprašanje,
Toda kmalu sem se potolažil, češ, v naši hiši najbrž ni Blazni-kiovih pratik, pri Angležih pa kurent ni taka posebnost, ker na njih koledarjih ni prav nič posebno zaznamovan in tudi se mi je zdelo, da še ni dolgo od tega, kar je bil sveti večer.
Pa tudi zaradi tega mi ni bilo zameriti, da nisem mislil na tega “ljubeznjivega kurenta”, ker nimam in tudi nisem imel namena poiskati si boljšo polovico v podobi kake zarjavele device, posebno pa še zato ne, ker sem davno pred leti na Sv. gorah obljubil vedno devištvo, češ, da imajo de-vičnjaki pred večnim sodnikom nekake prednosti, saj tako učijo vsi “revereudissimi” tiste ljudi, ki jim še kaj verjamejo.
Prišedši domov, sedem k peči in ustnice so se same od sebe raztegnile na smeh. Sam sebi sem pa dejal: “Letos je pa Mr. Kurent našim breezyhilsikim devicam nekaj ‘zribal in “štrene” zmešal, ker jih je tako prehitel. Že dolgo prej so gledale skozi okna, stikale svoje glavice skupaj, pomeži-kovale, čakale, če pride kdo od kod, tudi pogovarjale so se s svojimi izvoljenci ob kakih skritih vogalih, toda beseda ni “meso” postala in tako bodo morale dasi malo težavno čakati, še eno leto. Prav se njim godi! Zakaj se niso bolj pobrigale?
Tako smo pri nas na Breezy Hill pokopali viteza Kurenta na slavnosten, originalen način, da se lahko primerjamo s svetovno zanimivimi karnevalskimi sprevodi južnih dežela.
Breezy Hilli pač nosi “fano” v vsakem oziru pred vsemi drugimi “kampami” v okolici. Društev in klubov imamo toliko, da nam že manjka prostora za seje in če bi se kje v Ameriki ustanovilo kako veteransko ali “ Bicli-bueli ” društvo ali kaki “Pipec-Verein”, se ustanovi na Breezy Hill gotovo postaja štev. 2.
Napredni smo, pa je.
Francesco a Santa Paula.
So. Chicago, Ul.
Strinjam se z dopisom brata J. Žvanuta v 'zadnjem “Glasilu”. Tudi jaz kličem: Naprej za S. N. P. J.! Pazno sem prečital nasvet vsem bratom in sestram v preudarek. Načelno se strinjam, vendar bi se pa moral po mojih mislih malo predrugačiti. 'Strinjam se, nag ima vsaki član ali članica pri naši jednoti priliko zavarovati se za dvojno bolniško podporo, odškodnino in posmrtnino. Ne strinjam se pa, da bi samo člani in članice do 40 lelta imeli to prednost. Na ta način 'bi nas, ki smo bdi ustanovitelji jednote in ki smo vedno zvesti člani, pa smo že prekoračili 40 leto, prezirali in bi ne bili več enakopravni. Moja misel je dati vsakemu članu in članici 6 mesecev časa, da lahko pristopi v prvi razred, samo pri novih članih naj se odloči starost 40 ali 45 let.
Ker mi je za napredek jednote in sem že z nekaterimi člani o tem razpravljal, smelo trdim, da bodo vsi člani in članice, ali vsaj nad polovična večina, teh mojih idej in stvar bo prišla 'kmalu do definitivnega zaključka in splošnega glasovanja.
Društvo “Delavec” št. 8 je na zadnji mesečni seji sklenilo, da bomo imeli razvitje nove zastave dne 22. junija v Lake Side Grove, 96. St. & Ewing ave. So. Chicago1. Opozarjam vsa krajevna društva S.N.P.J-. v Chicagi in vsa tukajš-na sosedna društva v So. Chicagi, da naj za omenjeni dan ne prire-de veselje ali piknikov, ker bo na-
še društvo povabilo vse ul judu o k slavnostnemu razvitju zastave. Imena nabiralcev za prostovoljne prispevke za dr. zastavo so naslednja: Frank Kuntarič, Frank Kosič in Frank Gorenc. Vredni so pohvale za njih požertvovalno delo in trud. Z veseljem so prišteli in našteli nad $100 prvi dan prostovoljnega prispevka. Le tako naprej in zastavo bomo imeli, ki nam bo vsem v ponos in spomin. Imena vseh darovalcev in vsote objavim prihodnji mesec j “Glasilu”. Bratje Frank Košič, Josef Mihelič in Frank Špan so izvoljeni, da pronajdejo najboljše in trpežno blago in solidno ceno za zastavo. Vsem bratom in sestram kličem: Agitirajmo vsi za slavnio našo S. N. P. Jednioto!
Frank Špan.
Browder, Ky.
Dne 19. t. m. je naš br. Matevž Jeras smrtno ponesrečil na vspen-jači. Dne 20. t. m. smo ga izročili materi zemlji ob ogromni udeležbi tukajšnjega občinstva. Posebno častno je bila zastopana podružnica 1093 rudarske organizacije (II. M. W.) pod vodstvom Bob Mc. Caija. Pogreba se nista udeležila le dva člana našega društva, dasiravno sta oddaljena komaj 10 minut. Pogreba so se udeležili tudi nekateri tukajšnji farmarji, precej občinstva iz Drakesbora in uradniki ‘ ‘ Muhlenberg Goal ’ ’ družbe.
Rajni Jeras je bil zvest član na še jednote in S. S. P. Z. T uka j zapušča žalujočo ženo in dva brata. Oženjen je bil le 17 dni.
Vsakdo, ki ni slep in gluh za vse, kar se vrši krog njega, lahko spozna, koliko so vredne za vsakega naše jednote in zveze, pa naj bo že član te ali druge podporne organizacije. Tukajšnji domačini so dokazali z ogromno udeležbo, da spoštujejo vsakega, ki je član podporne organizacije.
Rojaki, ne odlašajte s pristopom k naši jednoti, dokler ste zdravi in krepki! Nihče ne ve, ke-daj ga bo zadela bolezen ali nesreča. Danes je mogoče še čas, prihodnji dan pa že prepozno.
Ivan Oblak (Ribničan).
Cleveland, O.
Pameten človek ne bo nikdar postal oseben, temveč se bo boril za stvar, ako jo smatra za dobro, ali pa proti, če je slaba. Z ljudmi, ki nimajo značaja in so nož na vse strani, se pa tudi stvarno ne razpravlja. To so pravila, ki veljajo v razpravi za razsodne ljudi. Zato bo stvarno, kar bom tukaj povedal.
Ko so približno pred devetimi leti zavedni rojaki ustanovili v Clevelandu društvo “Naprej”, štev. 5. S. N. P. J., so od vseh strani letele psice nanje. Bila je majhna skupina, ki se ni ozirala nato, kaj bodo rekli nazadnjaki, marveč je šla svojo pot naprej, ker je uvidela potrebo nove podporne organizacije z naprednimi načeli in cilji. Marsikatero grenko so slišali tedanji ustanovitelji “Napreja”, pa tudi člani, ki so se pridružili društvu kmalu po ustanovitvi. Psovke antekrist, brezverec so bile nekaj navadnega, katere so člani “Napreja” morali poslušati, ker so prišli z resnico na dan, da v jednotah, ki so obstale tedaj, ni bilo prostora za vse ameriške Slovence. Nasprotniki “Napreja” so napadali člane o-sebno, člani so pa odgovarjali stvarno, zavedajoč se, da se borijo za dobro stvar — načela in cilje, ne pa za osebe, da mora biti raditega zmaga na njih strani, člani “Napreja” se niso zmotili. Vzlic ogromni protigonji se je množilo število članov in sedaj bo društvo kmalu štelo 406 članov.
Ali napredovalo in rastlo ni le društvo “Naprej”. Za njim so se ustanovila druga krajevna društva S. N. P. J., katerih imena govorijo jasno, da v njih ni prostora za nazadnjaške poiskuse. Žensko društvo “Napredne Slovenke” šteje preko sto sester, ki se rama ob rami borijo za napredek ameriških Slovencev. Svojo zastavo bodo slavnostno razvile dne 11. maja in že danes se vse pripravlja za slavnost.
V Newhurgu je bilo ravno tako težko ustanoviti prvo krajevno društvo, kakor društvo “Naprej” v Clevelandu. Ko se je združilo zadostno število rojakov, so ob eni po polnoči poklicali zdravnika, da jih je preiskal. Vsak brat je pričel takoj agitirati za društvo, ki šteje danes preko 60 elanov.
Društvo napreduje in v nekaj letih bo postalo eno najmočnejših krajevnih društev S. N. P. J.
Slovenska narodna podporna jednota je nepremagljiva trdnjava v Clevelandu. Vsak član (ica) se je prepričal, da je dobil svoje, ako se je ravnal po pravilih. Tudi v osebno prepričanje posameznika se jednota ni vtikala nikdar. Vsak član, ki je zapustil Cleveland, je našel povsod v Ameriki svoje brate in somišljenike: na severu v Kanadi, kakor na jugu v New Mexiki. Povsod so ga sprejeli prijazno in mu šli na roko, ako je bilo treba, da je dobil delo. Kolike vrednosti je taka organizacija, zna ceniti le dotični, ki mora s trebuhom za kruhom in si služiti svoj vsakdanji kruh s težkim delom. Za slovenskega trpina v Ameriki je in ostane danes S. N. P. J. najboljša podporna organizacija.
Zakaj se ruje danes toliko proti tej organizaciji? Pa kdo so kolovodje rovarjev? Nekateri, katerim je egoizem zadnje vrste ideal, bi radi videli, da bi se vrnili tisti blaženi časi, ko je lahko vsak po svoje drl “cenjene” rojake, ki sa delali v tovarnah, žicarnah, plavžih, rudnikih, šumah ali pa železnicah. Po teh blaženih časih za nje hrepeni njih srce. Jednota si je nakopala njih jezo, ker je ustanovila svoj list, ki širi izobrazbo med narodom, ga uči, kako naj se slovenski trpin v Ameriki organizira, da bo prišel do boljšega kruha. Rovarji pa zahtevajo boljši kruh le zase, slovenskemu delavcu pa prepuščajo le resastega in ovsenega.
Kdor smatra “Glasilo” S. N. P. J. za socialist, list, ni še nikdar čital socialističnega lista. Kdor se | 'zaletava v socializem, je pa sovražnik delavstva in zagovornik današnjega krivičnega gospodarskega sistema, ki želi, da bi delavec ostal vekotrajen rob kapitalista. Tak človek ne privošči delavcu, da bi se ■ enkrat na dan ■ najedel do sitega.
Kaj je “Glasilo”? Moderno u-rejen list v smislu resolucije br. Moleka in soglasnega zaključka delegatov pete redne konvencije. To je list, M uči delavce, kako naj se organizirajo, kakšen je nauk manšesterskega liberalizma in socializma. Manšetarski liberalizem ¿e za delavce pogubonosen, socializem pa koristonosen za vso človeško družbo, torej tudi za tiste, ki mu danes zabavljajo. Kdor pa hoče postati socialist in sicer socialist, da razume, kaj je socializem, mora pa citati in študirati socialistično literaturo, ki je danes v slovenskem jeziku že tako obširna, da se lahko vsak Slovenec v materinščini seznani popolnoma s socialističnimi nauki, aklo ima voljo do čtiva in študij.
Danes je v navadi dvojna mera. Delavca, ki se bori za boljšo bodočnost cele človeške družbe, ga obrekuje vse, kar se redi o žuljih in sragah delavstva, če tudi bi živel delavec po vzoru, pravljičnih in svetopisemskih svetnikov. Vse-nekaj druzega pa je, ako častiti član nazadnjaške družbe in meše-tarstva ocigani kakšno pivovarno' za stotake, ako se s tujim denarjem pelje v staro domovino, ali če kakšno čitalnico očisti tza en stotak, ali če ponaredi čekov kar za dve sto dolarjev itd. itd., tedaj pa molči vse, ali pa pravijo, da je pameten človek.
Ni dosti, da delavca 'izkoriščajo kapitalisti in pošljejo nanj oborožene beriče, ako zaštrajka, marveč se mora boriti še s tako umazano sodrgo, ki je že zdavnej zaslužila, da bi za jetniškim omrežjem našla svoj zasluženi počitek. — g — n —, član S. N. P. J.
Gross, Kans.
Ne bom opisaval tukajšnjih razmer, marveč hočem odgovoriti br. A. Grdina, ki je napadel jednoto v 13. štev. “Clev. Am.” Nisem naročnik omenjenega lista, vendar pa lahko kostatiram, da sta si “Clev. Am.” in “Gl. Nar.” brat in sestra, kedar je treba udariti po S. N. P. J.
Dopisnik piše, da je proti čtivu, katerega prinaša “Glasilo”, ker ne čita druzega kot o socializmu.
Kdor hoče pisati proti socializmu, je treba, da pozna njegov nauk. To naj vpošteva vsakdo, ki hoče kritizirati socializem. Kdor misli, da nas je “Glasilo” privedlo v vrste zavednega proletariata, se moti. Današnje gospodarske razmere so provzročile, da smo
postali socialisti. Delavsko časopisje nas uči bojne taktike, kaže nam najkrajšo pot, po kateri lahko dosežemo svoj cilj.
Vspričo tega dejstva vprašam br. A. Grdina, ako se mu ne smili, jo bratje in sestre, ki so organi-zirani v S. N. P. J. in si dan za dnevom služijo s težkim delom vsakdanji kruh v tovarnah in pe. klensko vročih plavžih. Njih delo traja 10 do 12 ur na dan, zakar dobe nizko plačo od $1.50 do $2,-00. Br. Grdina, ali se vam ne smilijo otroci naših bratov in sester, organiziranih v. S. N. P. J., ki trpijo glad in pomanjkanje, ker delodajalec tako slabo plača njih očete, da ne morejo dobro in po- ! šteno preživeti svoje dece? Sicer, ne vem, kako veliko je Vaše bo-gatstvo! Vem pa, da ste sam svoj sovražnik, ako nimate bogastva in ste nasprotnik socializma.
Ako še niste nikdar delali z rokami, tedaj vas uljudno povabim v Kansas. Delo se bo dobilo v rudniku. Premog je nizek in vlačiti se je treba po kolenih. Prepričan sem, da bi br. Grdina kmalu postal socialist, ne da bi mn bilo treba citati “Glasilo”.
Br. Grdina omenja, da je v Clevelandu koiiiaj sto socialistov. Ta je bosa! Kdor je socialist, vendar ne bo šel k br. Grdini in ga ponižno prosil, da naj ga vknjiži kot socialista. Enostavna resnica je, da je v Clevelandu med slovenskimi delavci močno razširjen socialističen nauk. To potrdi lepo število jugoslovanskih soc. klubov v Clevelandu in okolici.
Br. Anton Grdina je omenil v svojem dopisu, da je marsikaterega očeta sram, da ima “Glasilo” v hiši. Tako br. Grdina! Jaz pa trdim nasprotno. Do sedaj sem prečital pazno vsako izdajo ‘ ‘ Glasila” in odprto priznam, da “Glasilo” ne dela nobenemu družinskemu očetu sramote, čita ga lah- j ko vsak otrok, ki obiskuje ljudsko šolo, ker do danes še ni bilo v “Glasilu” čtiva, M bi imelo nesramno vsebino.
Zato priporočam bratom in sestram, da naj pazno prečitajo J “Glasilo”. Ko so ga prebrali, naj ga izroče svojim otrokom, ako znajo citati slolvenskio, da se že v mladih letih izvežbajo za bojevnike svojega razreda in da stopijo takoj v vrste razredno zavednega delavstvo, ko odrastejo. Ako bili naši očetje priporočali nam delavsko časopisje mesto “mašnih bukvic”, potem hi bili delavci mnogo bližje svoje osvoboditve iz pod kapitalistične sužnosti. Ali naši vbogi stariši niso poznali druzega nauka kot mola in delaj. “Moli, kakor da bi jutri umrl, in delaj, kakor da bi večno živel”, so nas učili, ker so menili, da nam ta nauk pripomore do blagostanja.
Bratje in sestre! Mi živimo v drugih razmerah, kot so živeli naši siromašni stariši. Mi živimo v dobi pare, elektrike in ves svet pretresujočih kemičnih iznajdb. Tam, kjer je nekoč delalo na stotine delavcev, opravlja delo mrtev stroj. Vsaki dan nam skoraj prinese nove in popolnejše stroje, pa tudi brezposelna delavska armada narašča z vsakim dnem. Take so razmere danes! Ako se kapitalistično gospodarstvo ne strmoglavi in mesto njega ne uvede socialistično, bodo naši otroci doživeli dobo, ko bo dela komaj za desetino vseh delavcev, kedar se bo delalo s polno paro.
To so vzroki, da mora vsakdo, ki ljubi svojo deeo vzgajati jo socialistično : seznaniti jo mora s socialističnimi nauki in idejami. Več je storil oče za svojega sina, ako ga je vzgojil kot socialista, kakor če bi mu dal deset tisoč dolarjev dote, ker ga je naučil spoznavati zlato resnico, da so naravni zakladi, prometna, razdelivna in proizvajalna sredstva lastnina vseh ljudi, ne pa pojedincev; da je jela in obleke za vse ljudi dosti na svetu; da imajo vsi ljudje enake pravice do življenja, učnih sredstev itd.
To je naj večja dota, kakeršno zamore oče dati svojemu sinu. Za to pa želim, da bi “Glasilo” postalo dnevnik, da hi vsaki dan bodrilo brate in sestre k vstraj-nemu delu za boljšo človeško družbo, v kateri ne bo bogatinov in beračev.
Frank Smerdu.
Indianapolis, Ind.
člani društva “France Prešeren”, štev. 34, zbrani na redni seji, Obsojajo najstrožje lažnjivo ____________________________________-
vest, ki je izšla v “Gl. Nar.” in v kateri se podtika našemu bratu Filipu Godina, da je šel na stroške S. N. P. J. nabirat .naročnike za “Proletarca”. Dopisnika, ki je “Gl. Nar.” poslal obrekovalno vest, proglašamo za navadnega in hudobnega lažnjivea; uredništvu; pa priporočamo, da dopise in poročila takih ljudi v bodoče vrže na kratko v koš, ako noče, da ne izrečemo nad njim enake sodbe kot nad dopisnikom.
Glavnemu odboru S. N. P. J. izrekamo svoje zaupanje in mu kličemo: Le neomajano naprej po poti, katero je začrtala peta redna konvencija v Milwaukee, Wis., ne oziraje se, kaj piše neunijski zakotni list!
ODBOR.
Eveleth, Minn.
Člani društva “Napredek”, štev. 69, ki žele zavarovati svoje otroke od 1. do 16 leta za 75 dolarjev posmrtnine, naj se prijavijo pri br. tajniku, ki bo pravočasno obvestil zopet člane, da pojdejo po več hkrati k. zdravniku, da zdravniško preišče otroke.
Mesečni asesment za otroke je 10 c, zdravniška preiskava pa 50 centov. Ker je zavarovalni oddelek za otroke popolnoma varen in ga v sporazumu vseh članov in čla nic upravlja glavni odbor S. N. P. J, medtem ko je bil že marsikateri rojak ogoljufan po raznih vsiljivih agentih, je upati, da bodo člani našega društva zavarovali svoje otroke v naj večjem številu. Kdor zavaruje svoje otroke med
1.	in 16. letom, jim je pridobil u-godnost, da s 16. letom lahko postanejo aktivni člani naše jednote.
Člani, ki še niso dobili svojih zavarovalnih polic, naj pridejo na sejo, da se vspričo predsednika podpišejo na zaznamovanem mestu. Tajnik ne more nobenemu članu (ici) izročiti kar sam police.
Thomas Prelovšek, tajnik.
La Salle, 111.
Na seji dne devetega marca ima društvo “Jutranja Zora”, štev. 103 rešiti mnogo važnih točk. Seje se bodo vršile bodoče v dvorani Jožefa Miklavčič. Najele smo drugo dvorano, ker ni bilo prostora pri Fr. Pirnatu. Seje prično ob dveh popoldne. Ker je prihodnja seja zelo važna, apeliram na vse članice, da se jo udeleže v polnem številu.
Čaju bolezni velike sitnosti, včasi izgubi tudi bolniško podporo'.
Toni Radkovič, tajnik.
Cie Elum, Wash.
Na zadnji seji je bil izvoljen tajnikom br. John Butorac 678 Bx Cie Elum, Wash, mesto bivšega tajnika br. Rudolfa Jazbec, ki je odpotoval od tukaj. Bratje in sestre naj se v vseh društvenih zadevah obračajo na novo izvoljenega tajnika.
J. B. tajnik.
Lorain, O.
Članicam' društva “Zavedne Slovenke”, štev. 104.se naznanja, da se redna seja ne bo vršila vpri-hodnje tretjo nedeljo v mesecu, marveč bomo zborovale vsako dru go nedeljo v mesecu in sicer v ravnoistih prostorih kakor do sedaj.
Josipina Eišenhardt, tajnica.
Manderfield, Mick.
Apeliram na ‘vse člane, da naj se udeleže prihodnje redne mesečne seje. Seje se vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu ob desetih dopoldne pri Fred Herloviču.
Na zadnji seji smo zaključili, da naj vsak član založi $1.50, da ne bo treba članov suspendirati vsaki mesec. To je gotovo ugodno za vsakega člana. Ako kateri članov nima denarja, da bi plačal mesečni prispevek, mora to sporočiti osebno na društveni seji, da bo društvo zanj plačalo prispevek za en mesec. Seveda mora vsak član poravnati svoj dolg prihodnji mesec.
Anton Krall, tajnik, 11 Bx.
Dodgeville, Mich.
De Kalb, 111.
Rad bi izvedel, kje se nahaja Anton Osredkar, doma iz Dolenje vasi pri Polhovem Gradcu. Pred petimi meseci se je nahajal v Col-linwoodu, O., ker mu imam sporočiti važno društveno zadevo. Ako kateri članov ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali naj se pa sam zglasi.
Fr. Kokalj, preds. 426 S. 10 St.
De Kalb, 111.
Adamsburg, Pa.
Člane in članice društva “Dom in Svet”, štev. 181 vabim u-ljudno, da se naj prihodnje mesečne seje udeleže polnoštevilno.
Na dnevnem redu imamo mnogo
Slovenke v La Sallu in okolici, ki še niste pri nobeni podporni organizaciji, imate zdaj ugodno priliko, da pristopite k našemu društvu, ker smo znižale vstopnino za dobo treh mesecev. Slovenke ne odlašajte s svojim vstopom. “Bolezen gre z vozom v človeka, iz človeka pa po niti”, se glasi resničen naroden pregovor. V marsikateri slovenski hiši so živeli v zadovoljstvu, v kolikor se more pri današnji draginji živeti zadovoljno. Ali nakrat je obolela gospodinja, ob 'enem tudi mati ’in v hiši je bilo kmalu vse narobe, ako gospodinja, oziroma mati ni bila zavarovana za slučaj bolezni. Prihranki so kmalu pošli in beda je kmalu' pričela trkati na vrata. Pridružite se našemu društvu, da se izognete takim neprilikam, ako bi bolezen prišla v hišo.
Vsem sestram priporočam, da naj vztrajajo v agitaciji. Razložite svojim prijateljicam, kakšne ugodnosti 'imajo, ako se pridružijo našemu društvu, ki je krajevno društvo procvitajoče S N. P. J., in vspeh ne ho izostal. Pripeljite na prihodnjo sejo vsaka po eno novo kandidatinjo in zavezale bodete tistim jezike, ki bi radi uničili naše društvo.
F. Novlan, tajnica.
Naznanila in vabila.
važnih točk. Za to je v interesu društva in vsakega posameznega člana, da se seje udeleži, ako ga ne zadržuje opravičljiv vzrok.
Ob tej priliki naj bratje in sestre našega društva zapišejo svoje otroke v zavarovalni oddelek za otroke. Pri splošnem glasovanju ste spoznali ustanovitev 'zavarovalnega oddelka za otroke za potrebno, zato pa sedaj zavarujte svojo deco za slučaj! smrti.
Anton Lavrič, tajnik.
Alix, Ark.
Vsem bratom, ki so oddaljeni od društvenega sedeža društva “Prosveta,” štev. 66, naznanjam, da je mesto mene prevzela blagajniški posel sestra Terezija Piwk, R. J. D. N. 1. Altus, Ark. ker sem bil vsled slabih delavskih razmer prisiljen odpotovati od tukaj.
Gregor Salaman.
Willard, Pa.
Bodoča seja društva “Slovenski Kmetovalec”, štev. 198 se bo vršila dne 9. marea oh enajstih dopoldne.
Na dnevnem redu imamo mnogo važnih točk. Zato je potreba* da se vsi bratje in sestre udeleže seje. Vsem priporočam toplo, da naj s seiboj vsaikdo pripelje še enega novega kandidata.
Agnes Marinčič, tajnica.
Indianapolis, Ind.
Vsem članom društva “France Prešeren”, štev. 34 na znanje.
Redne društvene seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob devetih dopoldne.
Vsak član se mora v smislu društvenega zaključka udeležiti glavnih sej in takih, katere je društveni tajnik označil v “Glasilu” kot važne. Kdor se ne bo udeležil teh sej, ho plačal en dolar v 'društveno blagajno.
Člani, ki so oddaljeni od sedeža našega društva in ne morejo prihajati k sejam zavoljo oddaljenosti, naj vzamejo prestopni list k bližnjemu društvu. Kdor se ne ravna po tem navodilu, ima v slu-
Bishop, Pa.
Seje društva “V boj za svobodo”, štev. 203 se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani br. Johna Murgel. Začetek ob dveh popoldne.
Bratje, ki žive tukaj in so člani drugih krajevnih društev, naj vzamejo prestopne liste in se pridružijo našemu društvu, da ne bo v slučaju bolezni nepotrebnih sitnosti.
Mihael Kočevar, tajnik.
— Morilec alkohol. Eden Gorjančevih sinov iz Predoselj pri Kranju je zabodel svojega brata z nožem. Oba sta bila strastna alkoholika.
Vesti iz domovine.
LJUBLJANA IN KRANJSKO.
— Od ogljika omamljene so dobili v lastnem stanovanju na Dunajski cesti štev. 19 Antonijo Sajetovo, Marijo ,in Ireno Tavčarjevo in Rozo Močkovo. Bile so vse v posteljah in bi bile neizogibno vse ža vedno zaspale, ako bi jih ne bili še pravočasno rešili. Prvi je dospel na lice mesta g. dr. Rus, nato pa obveščeni policijski zdrav nik g. dr. Illner, ki sta odredila, da so omamljenke prenesli na zrak in spravili k sebi. Vse štiri so, ko so jih prenesli na zrak, ne-žnosno bruhale. Omamile so se bile od ogljika, ki je prišel od preveč zakurjene peči in je le malo manjkalo, da niso vse: štiri postale njegova žrtev.
— Žrtev alkohola. 47 let starega kajžarja Janeza Juhanta pri Podborštu je njegov brat v pijanosti s kolom tako močno udaril po glavi, da so nevarno ranjene-'; ga Janeza morali prepeljati v dež. bolnišnico.
— Najden vtopljenec. Ob Ljubljanici, in sicer pri izteku Borov-nišce v Ljubljanico je opazil lovec K. gr. Lichtenberg ne daleč od nasprotnega obrežja sumljivo stvar, ki jo je nesla voda. Poslal je ponjo psa, ki je šel takoj v vodo, toda ko je prišel do omenjene stvari, je začel pes lajati in je ni hotel prijeti. Medtem je lovec spoznal, da mora hiti kak vtopljenec in je tekel do Podpeči, kjer je dobil čolnarja Tineta Boha. Boh je potegnil truplo na suho in to z veliko težavo. Kdo je vtopljenec se ne ve, ker je truplo že tako segnito, da ga je nemogoče spoznati. Truplo je moralo hiti že dolgo časa v vodi. Mogoče je, da je vtopljenec vajenec trgovca Rutnerja, ki ga pogrešajo že sedem tednov.
— Ponesrečen čoln. Po Ljubljanici je plovel neki čolnar s polnim čolnom pilotov. V takozvani špici je voda čoln zanesla v Grubarjev prekop. Ko je čolnar uvidel, da ni kos valovom, je skočil iz čolna in priplaval na suho, čoln je pa plovel’ z lesom do Korlov-šfcega mostu, kjer se je zadel v kamenito podstavo (kozo) in se takoj razdvojil. Pilote, kakor tudi ostanke čolna je voda odnesla in so jih nekaj polovili, nekaj jih je šlo pa pri odprti zatvornici dalje. Škode je: približno 1500 K.
— Roparski napad. Neki kmet iz Št Mihela pri Sv. Petru na Krasu je peljal kravo in tele na semenj v Divačo. Domu grede je bil napaden od doslej neznanih zlikovcev, ki so ga na vratu z nožem ranili in ga oropali. Nezavestnega so roparji nato položili na železniški tir, da izbrišejo zločin. Na srečo .je ranjenca našel premikaš, ki ga je odstranil s tira in ga otel gotove smrti.
Tolovaji v domovini so v svojem rokodelstvu izučeni kakor ameriški.
—- Kranjska slika. V Loški potok se je priklatil tujec, ki se je izdajal za zdravnika. S svojo premetenostjo je izvabljal denar od ljudi. Plombiral je celo zobe, in sicer zob po 20 vin. Za težje ordinacije je zahteval seveda večje plačilo do 10 K. Zdravila je fab-riciral tudi sam. Spravil se je tudi na zdravljenje težko obolele družinske matere Antonije Benčina, ki je pa po zaužitih zdravilih kmalu umrla. Oblasti so sumile, da je omenjeni mazač prov-zročil hitro smrt ali vsaj pospešil. Truplo se je raztelesilo1; prizadete organe so zdravniki oddali v natančno preiskavo, “dohtarja” samega so'pa oddali v zapor. Izdajal se je za sanitetnega narednika ; zdravil je že: več časa po .Hrvaškem in po dragarski občini. Orožništvo pa je dognalo’ sledeče: Ziove se Egidij Križaj, rodom Ljubljančan, pristojen v Zgornjo Šiško. Po poklicu je slikar, pri vojakih je bil prostak pri pešpolku. Dognalo se je, da je premeten slepar in nevaren tat. Sedaj je v zaporih v Ribnici.
— Pomiloščen morilec. Pri zadnjem lanskem porotnem zasedanju okrožne sodnije v Novem mestu je bil obsojen na vešala Maks Erhardt, doma iz Zgornjega Štajerskega, ker je umoril in oropal
dne 24. junija 1912 okolo 80 let staro ženo. Zdaj ga je pa cesar pomilostil in najvišji sodni kot kasaeijiski dvor ga je obsodil na 20 let ječe, poostrene vsako leto dne 24. junija s temnico in trdim ležiščem.
— Strahotna nezgoda. V Ver-boveu št. 28. pri Lojzetu se je dogodila grozna nesreča. V hiši za pečjo so greli dinamit, ki ga rabijo pri napravi nove ceste proti Mirni peči. Domači mlajši sin Janez je prišel do ženitovanjskega vogljarjenja omoten od pijače domov. Nekaj časa je ležal v podstrešju, nato je prišel v zapeč. Sedel ali legel je v svoji omamljenosti na dinamit in grozen pok raztrga njega,- peč, del hiše in podstrešje. V hiši sta bila dva mala otroka v postelji, zelo sta poškodovana, ker ju je omamil puh in se je strop na nju udrl. Oče je delal pri zgradbi nove ceste, mati je pa šla slučajno po drva za peko. Janezu je odtrgalo obe nogi, srednji del telesa raztrgalo, zgornji del vrglo v stran. Ogenj so omejili.
—	Surov sin. Posestnik Janez Turk v Erzelju sovraži svojega 831etnega očeta in 631etno mater, in sicer zato, ker mu zaradi starosti ne moreta pri delu več pomagati; mater pa še posebno zato, ker mu ne pusti, da bi se oženil. Prišel je nekega večera pijan domov, ter jel v prepiru svojo mater daviti in tepsti, nato je še očeta pahnil, da je padel. Turk pravi, da je to storil v nejevolji, ker je čisto sam nase navezan in nima nikogar, da bi mu skuhal jed. Kaznovan je bil na 14 dni ječe.
—	Nepoboljšljiv tat. Ant. Stra-cin, zidarski pomočnik, rojen v Dolini, je ravno prestal zaradi tatvine 20mesečno težko ječo. V prostosti se je pa zopet okoli potikal in kradel. V eni noči je napravil štiri vlome, ki se mu pa niso posebno obnesli.. Ukradel je Francetu Cerkovniku zimsko suknjo, katero je imel z vlomilnim orodjem vred skrito v senu na nekem kozolcu, kjer je prenočeval. Štracin, ki očitana dejanja trdovratno taji, je dobil 15 mesecev težke ječe, po prestani kazni pa pride v prisilno delavnico.
—	Samomor vojaka. V domobranski vojašnici se je s službeno puško ustrelil prostak Tau in je bil takoj mrtev. Nesrečnež se je v sobo zaklenil in Vrata zabarikadiral s sobno opravo, potem pa izvršil samomor.
ŠTAJERSKO.
—	Smrtna nezgoda na železnici.
Dne 30. januarja je povozil med Rimskimi toplicami in Zidanim mostom osobni vlak št. 75, ki vozi iz Maribora do Zagorja, 671et-nega delavca na progi, Martina Suhodolčana. Bil je takoj mrtev. Krivda zadene Južno železnico. Pred časom so odpravili namreč takozvane opozorilne žvižge pri srečanju vlakov. Od tedaj se je pripetila že marsikatera nezgoda, ker delavci na progi niso pravočasno opozorjeni na prihod vlakov. Martin Suhodolčan se je ravno vračal od kosila na delo. Proti njemu je prihajal tovorni vlak, zato pa ni slišal osebnega vlaka, ki je pripeljal za njim. Stroj osob nega vlaka ga je zgrabil s tako silo, da mu je odbil takoj zgornji del lobanje. Vlekel ga je potem približno 75 metrov s seboj, možgani in koščki mesa so viseli po. tračnicah na progi. Možgani so bili raztrošeni na vse strani, da jih ni bilo mogoče zbrati in truplo je bilo tako razmesarjeno, da ga ni nihče spoznal — vse telo je bilo le klopčič mesa. Najbolj žalostno je’ bilo pa to, da so ga vrgli po nezgodi v pol metra globok jarek, v katerem je bila voda in blato, čeprav je bil na nasprotni strani lep, suh prostor. V jarku je ležal nesrečnik nepokrit, da je vsakogar pretreslo, kdor ga je videl. Tako se ravna s ponesrečenimi delavci v blaženi Avstriji.
— Brat v kletki. V vasi Selišče pri Ljutomeru so gospodarili trije bratje Verbnjak in njihova sestra. Starejšega, okolo 40 let starega brata ljudje že nekaj časa niso videli. Orožništvo je zaradi tega izvršilo preiskavo. Orožniki so našli starejšega brata v praznem, mrzlem hlevu v kletki, ki je
bila en meter široka, dva metra dolga in dva metra visoka in obi-ta z deskami. Revež je imel na sebi samo srajco in hlače ter je imel tudi več ran. Bil je tako onemogel, da ni mogel več govoriti in je kmalu nato umrl. Bratje in sestra so brata tako mučili, da bi se ga iznebili in se polastili njegove dedščine.
— Otrok je zgorel. Sedemletna hčerka lovca Oberauerja v Ljubnem je bila sama v kuhinji. Oče in mati sta rezala slamo na podu.! Dekletce je najbrže prišlo preblizu ognjišča, ker se ji je vnela obleka. V. hipu je bil ves otrok v plamenu. 131etni deček, ki je videl gorečega otroka, je hitro obvestil starše, ki so sicer takoj prihiteli, a žal že prepozno. Otrok je bil tako močno opečen, da je po par dneh umrl.
— Redek lovski plen. V občin-! skem lovu Sv. Ana, župnija Ma-kole, je padel že okoli 10 let za-: sledovan divji prašič, zadet od-več krogel. Zadnjo smrtno rano; mu je poslal najemnik tega lova1 g. Hajšek Matija sam. Starec, kosmat kakor medved, je ob sprednjih nogah 1 m visok in 180 cm dolg (brez repa) ter tehta 180 kg. Predlansko jesen se: je ta prašič pridružil domačim svinjam posestnika Frliča pri Sv. Ani, katere so bile v gozdu na kostanjevi paši. Spremil jih je do doma in čakal blizu hleva. Frlič, lovec mu pošlje v plačilo zajčjo smrt, kar pa prašiču ni nič škodovalo. Nasledki obiska pa so se le pokazali. Dve domači svinji sta povrgli lan sko spomlad po 6 in 8 krasnih, povsem divjim mladičem podobnih praset, katera so bila kaj živahna in videti prav zdrava. Le škoda, da se ta regeneracija ni obdržala za pleme, ampak se prodala nekemu gostilničarju v Mariboru v reklamo njegove gostilne. To je zadnji divji ščetinar, ki je zašel v te že dokaj izredčene gozdove.
— Šmarje pri Jelšah. S 3. feb-je trg Lemberg izločen iz šmarskega poštnega okraja in dodeljen poštnemu uradu v Podplatu pri Poljčanah.
— Trda sodba. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je zagovarjal 471etni kmetovalec Vin. Kameker iz ormoške okolice. Pred tremi leti si je izposodil od zakonskih Martina in Uršule Senjar par volov za vožnjo. Vola je prodal in z denarjem odšel v Ameriško, kjer je ostal do decembra lanskega leta. Kakor večina izseljencev se je vrnil i’z Kanade domov in se javil ormoškemu sodišču zavoljo svoje goljufije. Kar nekerja je mariborsko sodišče obsodilo na dva meseca ječe, dasi je vola plačal z obrestmi vred z amerikanskimi prihranki.
Bankirju, ki je ogoljufal z bankrotom kar za tisoče kmete in delavce, prisodijo avstrijski “škri ci” le 14 dni zapora, vbogega kmetiča, ki je poravnal svojo krivdo, pa dbsodijo na par mesecev ječe. Tako postopanje imenujejo v Avstriji pravično.
— Dve delavski nezgodi v Ljubnem. V rovu “Schutzengel” v Seegrabnu je zasulo rudarja Amanna. Šele po dvanajsturnem napornem delu so ga izkopali. Bil je že mrtev. Rudar se je bil zadušil. Arnann zapušča ženo in več nepreskrbljenih otrok. — Ravno isto dopoldne je odtrgal stroj 26-letnemu mizarskemu pomočniku Ivanu Weidingerju štiri prste na levi roki.
— Premog so začeli iskati v
Št. Vidu pri Grobelnem. Podjetje je v rokah neke velike češke pre-mogokopne družbe, ki išče na raznih krajih novih skladov premoga.
— Smodnik v peči. Posestnica Jera Gnncer v Šmarju pri Jelšah je v lončeni peci svojega stanovanja zakurila. Kmalu je sledilo dvoje močnih pokov. Pri drugem poku je razneslo peč. Nastal bi bil lahko takoj potžar in tudi življenje zakonskih je bilo v nevarnosti. Sbmijo, da sta Guncerju sovražna soseda Štefan Žider in Bezdenšek položila v drva smodnik.
TRST.
— Zgradbe v ladjedelnici sv. Marka v Trstu tekom leta 1912.
Kakor znano, velja tržaški tehnični zavod (Stabilimento teehnico triestino) za enega prvih te vrste. Za danes omenimo naj ladjedelnico sv. Marka, ki je dosegla lansko leto rekord, s katerim se more ponašati le malokatera ladjedelnica. Iz Statistike omenjenega zavoda posnemamo sledeče; Dne 24. junija 1911 je bil splavljen v tej ladjedelnici prvi drednot “Virih us unitis” za račun avstrijske vojne mornarice, ki je bil v septembru 1912 popolnoma dokončan in po izvrstno uspelih poskusih sprejet v vojno eskadro. Ob času tega splava se je pričel graditi drugi avstrijski drednot, ki nosi ime “Tegetthoff”. Delo pri zgradbi te ladje je tako hitro napredovalo, da se je vršilo splavljenje že 21. marca 1912. Ravno tako hitro se vrši delo za opravo te vojne ladje, ki bo tekom februarja. L 1. že oddana vojni mornarici. Že s tema dvema velikima zgradbama je dosegla ladjedelnica rekord na tem polju; ta rekord je še večji, ako omenimo gradnjo tretjega drednota in sicer “Prinz Evgena”. Gradnja se je pričela 17. januarja 1912, in že 30. novembra se je vršilo Splavljenje tega morskega kolosa, ki je tehtal ob času splavljenja nič manj kakor 7500 ton. Če računamo ogrom no množino jekla, ki ga je- bilo obdelati in na velikanska notranja dela, in če nadalje pomislimo, da se je vse to dokončalo v razmeroma kratkem času, t. j. v desetih mesecih in 13 dneh, je pač opravičen rekord, katerega smo zgoraj pripisali tej ladjedelnici, ki pa se ima za vse to zahvaliti izvrstnim delavnim močem, s katerimi razpolaga, ter najboljši složnosti med mojstrskimi delavci in med tehniki. Tudi o izključno mehanični produkciji lahko trdimo, da je tržaški tehnični zavod v letu 1912 prekosil samega sebe. V lastni tovarni za stroje se je tekom dvanajstih mesecev posrečilo zgraditi osem motorjev na turbine Parson s 44.000 konjskimi močmi, za prva dva drednota in nadaljne štiri motorje na turbine Parson za tretji drednot. Nadalje je bilo zgrajenih v tovarni omenjenega zavoda okolo 60 kotlov na cevi sistem Yarrow, katerih večina je bila montirana na prvih dveh drednotih, poleg ne-številnih za te dve ladji potrebnih manjših strojev, kakor: pump strojev za vzdigavanje električnih motorjev, dinamitov itd. itd. Ako združimo delo, katero se je izvršilo tekom leta 1912, pridemo do zaključka, da se je v zavodu sv. Marka dokončala gradnja la dij, ki imajo skupno nad 60.000 ton nosilne moči in katerih strojna moč samih turbin Parson presega 63.000 konjskih moči. Ne glede na to, da letos zavod ne bo gradil velikih vojnih ladij, se delovanje ne be nič zmanjšalo. Razen drugih zgradb se bo letos zgradil v zavodu sv. Marka velik tovorni parnik za parobrodno društvo Gerolinich z 9000 tonami nosilne moči, ki se odda omenjenemu društvu še letos. Nadalje 'še bode zgradilo istotam plavajoče dvigalo, ki bo dvigalo naenkrat težo 150ih ton ter cela serija prekomorskih toTpedovk za avstrijsko vojno mornarico. Iz tega poročila je razvidno, da so bili delavci pridni in tehnično osobje v dobrem soglasju. Narobotali so ak-cionarjem 17% čistega dobička. Delavske plače pa so ostale enake. Zakaj to? Ker delavci niso tako dobro ^organizirani kakor kapitalisti. Če je konjunktura dobra, bi moral biti tudi zaslužek dober in vendar temu ni tako. Kje tiči vzrok? V Avstriji stane gradnja enega drednota 61 miljo-nov kron, na Angleškem pa 53 miljonov. V Avstriji ostane za delavce 20 miljonov, na Angleškem pa 37 miljonov. Za materija! in cisti dobiček ostane torej v Avstriji 41 miljonov kron, med tem ko ostane na Angleškem le 14 miljonov kron. “Kapitalisti so potrebni državne subvencije, da nam ne uidejo iz države.” Tako je dejal poslanec dr. Rybar na nekem shodn Lloydovih delavcev. Čudo, da ga niso delavci vrgli iz dvorane.
— Ponarejalci denarja v Trstu.
V Trstu so aretirali tri moške, ki so izdelovali 5kronske novce ter jih razpečavali. V promet je prišlo kakih 250 komadov.
-----GLASILO------
j SlovtiiMe Narodne j Podporne Jedrne
LAETN-.NA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Ur*dniátvo in upravniätvo: 2821 SOUTH 40th AVB., Chicaga, m.
Velja aa nt lat« 81.00.
OK O A N •V TIS
SL8VEN1C NATIONAL BENEFIT SOCIETY
Iaanad weekly.
OWNED BY THE SLOVENIO NATIONAL BENEFIT SOCIETY
OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVB..
Chicago, Hi.
•ntoaxiption, $1-00 f* year.
Boj za kruh.
Spisal J. L. Engdahl. Za Slovence priredil J. Z.
III.
Probujenje ljudske množice pride navadno prepozno. Organizirani pekovski delavci v tej deželi so spoznali, da ta resnica velja tudi za delavce v pekarski industriji. Vendar pa izjavljajo, da se zavedajo, kakšen boj jih čaka v bodočnosti. Delavci se niso le vzbudili, marveč so tudi pripravljeni za boj.
Mejtem, ko je večina delavcev v pekovski industriji spala duševno spanje, se je industrija, ki proizvaja 'fini prepečenec, osvobodila nadzorstva strokovne organizacije in še danes so v tej industriji delavnice odprte ali neorganizirane. ‘ ‘ National Biscuit Co.” e vladarica, v industriji prepečenca, kakor tudi absolutni gospodar nad svojimi delavci in prejšnimi konkurenti. V obratih družbe delajo izključno neorganizirani delavci in mlada dekleta. Pekovski delavci se sedaj borijo, da ne bi v krušni industriji nastale iste razmere. Razvoj trusta za prepečenec jih je opozoril na nevarnost, ki prihaja z nastajajočim krušnim trustom.
Treba je bilo dveh močnih sunkov, da so se pekovski delavci pričeli zavedati, da jim preti nevarnost. Prvi sunek jim je dala upeljava strojev, ki so potrebni za proizvodnjo kruha, drugi sunek je pa provzročilo potrustjan-jenje krušne industrije.
Ko so pekovski delavci še spali z odprtimi očmi, ni nihče mislil nato, da bo človeški ženij izumil stroj, ki jih bo izpodrinil pri delu. Pekovski delavci so se celo rogali ideji, da jih bo nekega dne mrtva reč, ki bo zgrajena iz železa, jekla in lesa, ki bo zvezana s pasovi in katero bo gonila skrita parna ali električna sila, nadomestila pri delu in tako točno vršila delo kot živi in obrti izučeni ljudje. Delavci so pač mislili: Ako se peče kruh, je treba možganov, ki morajo misliti, kako naj se pa vrši delo, ko stroj nima možganov.
“Noben človek ne bo jedel kruha., katerega proizvaja stroj”, so izjavili pekovski delavci. “Nihče ne bo kupil takega kruha”.
Enako so argumentirali črko-stavci in tiskarji. Tako so modrovali delavci v steklarski industriji. Tako so mislili delavci v vseh djruzih industrijah. Ali človeški razum je izumil črkostavski stroj, pihalni stroj za proizvajanje izdelkov iz stekla, vsepovsod se je pojavila mrtva reč, ki je izpodrinila delavce, ker je proizvajala ceneje kot delavci. Ravno tako se je pojavil stroj tudi v pekarski industriji. Vsaki dan se stroji v tovarnah za kruh spopolnujejo in opravljajo najtežje 'in najbolj zagonetno delo.
Pekovski delavci so videli, kako se ustanavljajo trusti v raznih industrijah, vendar so pa mislili, da so v pekarnah vami pred po-trustjanjenjera. Dasiraivno so bili člani napredne in dalekovidhe organizacije, vendar niso hoteli priznati sebi, da se bo organizirana denarna sila urinila v pekarsko industrijo iu bo postala največja sovražnica njih organizacije.
Pekovski delavci bi se morali naučiti iz boja z “National Biscuit družbo, kako se vrši potru-stjanjenje v njih industriji in kaj!
lahko proizvedejo stroji. Nekoč je bilo organiziranih pet do šest tisoč delavcev, ki so pekli fini prepečenec, kolačke in drugo fino pecivo. Kjer so bili nekoč tisoči, so danes le še stotine. Pa še ti so danes v boju v San Franciscu, kjer organizacija večinoma sestoji iz delavk. Nekaj jih je še v Paoriji, 111., kjer neka “neodvisna” tvrdka še životari, he da bi jo nadlegoval trnst in v, Brockto-nu, Mass., kjer neka tvrdka peče prepečenec in drugo fino pecivo.
Drugod je pa v industriji finega prepečenca absolutni gospodar “National Biscuit Co.”, ki se je organizirala z glavnico $60.-000.000.
“Zadnjih osem ali deset let se je v pekarski industriji izvršila velikanska revolucija,” je izjavil A. A. Myrup, sedanji blagajnik Zveze pekovske zveze. Prvi preobrat se je izvršil v industriji finega prepečenca in kolačev.
“Prvotno so fini prepečenec in kolače pekli kakor kruh v majhnih pekarnah. V Chicaigi je bilo
n.	pr. štirideset do petdeset ta-tih pekam. Delo se je vršilo z rokami, pa tudi delavci so morali biti zmožni za tako delo. Delavci, izučeni delavci, vsi so bili člani pekovske unije.”
Take so bile razmere, ko se je upalo, da se organizira vse delavce v pekarski industriji. Potem je nastopil stroj v industriji finega prepečenca. Z uvedbo stroja v pekarsko industrijo so nastale ve like tovarne. Velika tovarna je vsesala A' se male pekarne, v katerih so pekli fini prepečenec. Iz tovarn se je zopet razvil trust finega prepečenca: “National Biscuit Co.” je požrla druge velike tovarne, kakor so svoje časno tovarne uničile majhne pekarne.
“Pekovska unija ni o tem opazila nič. dokler se trust finega prepečenca ni udejstvil in postal sila”, je rekel Mvrup. “Za nas je bilo prepozno, da bi se merili ž njim. Ko smo se zbudili, smo spoznali, da smo izprti in da nam ni mogoče niti zaštrajbati.”
Leta 1903 je “National Biscuit Co. zaprla svoje tovarne v Ohi-cagi in izprla svoje delavce. Fini prepečenec za Chicago je dobivala iz drugih neunijskih pekam izven Chieage. Šest mesecev je trajal boj, da je bila organizacija pekovskih delavcev, ki so pekli fini prepečenec skoraj uničena, njeni člani sestradani in da jih zveza ni mogla več podpirati. Zdaj je trust zopet odprl svoje tovarne znova in v njih ni lihče dobil dela, ki je količkaj simpatiziral z unijo. Tako so se razvile razmere v Bostonu, Mass., Clevelandu, Ohio in v New Yorku.
Pekovska unija se je maščevala na ta način, da je dovolila neodvisnim tvrdkam pritisniti unij-sko znamko na njih izdelke, ki so obljubile, da bodo uposlile le unijske delavce. Neodvisne tvrdke je trust naravnost uničil, kjer je pa milostno postopal, je pa kupil njih delavnice. To je provzročilo popolno demokratizacijo med pekovskimi delavci, ki so pekli fini prepečenec. V San Franciscu so se obdržale unijske delavnice, ker je ljudstvo zahtevalo linijski izdelek. Mogoče je bila v drugih mestih zahteva po linijskem izdel leu ravnotako obširna, vendar je pa bilo nemogoče najti tovarne, ki bi pekle unijsld fini prepečenec. Ravnatelji tovarn* so se izgovarjali, da se nočejo zameriti trustu finega prepečenca.
Unijska tvrdka v Peoriji, Tli. nam lahko služi v tem oziru za primero. Organizirani pekovski delavci so večkrat priporočali ravnateljstvu te tvrdke, da naj razširi svoje podjetje, da bi se prodalo več linijskega blaga v srednjem zapadn. Ali ravnateljstvo je vse take priporočbe odklonilo, češ, da je zadovoljno, ako oskrbuje mesto Peorijo in okolico z finim prepečencem.
“V Zdr. državah ni v nobeni industriji trust organiziran tako dovršeno, kot je organizirana “National Biscuit Co.” v industriji finega prepečenca”, trdi My-nip,
Omenili smo že, da se je pred kratkem organizirala “Federal Biscuit Co” z glavnico $20.000,-000. V poštev lahko pride tudi “Pacific Coast, Biscuit Co.”, ki ima linijsko tovarno v San Franciscu Sodi se, da je prvo imenovana družba zveza “neodvisnih” konzorcijev, kateri upajo, da jim bo trust plačal zahtevano vsoto
za njih tovarne, ako se odloči, da jih bo pokupil. Konzorcij v San Franciscu, ki si je z unijska znamko pridobil velik krog odjemalcev, bo doletela najbrž ista usoda. Oblast “National Biscuit Co.” je neomejena v Zdr. državah in njena sila raste z vsakim dnem. Moč omenjene družbe je Myrup očrtal tako-le:
“Ako bi “National Biscuit Co” prenehala s proizvajanjem finega prepečenca, tedaj bi takoj primanjkovalo te vrste peciva.”
Trust za fini prepečenec proizvaja tudi kolače, sladčice in drugo fino pecivo. Sladčičame, preko katere ima jurisdikacijo organizacija pekovskih delavcev, so iz-vzemši v Montani, neorganizirane. Pod gospodstvom trusta za fini prepečenec so se morali delavci umakniti delavkam. S pomočjo poboljšanega stroja danes proizvede eno dekle toliko, kolikor je preje zgotovilo deset mož. Na vsa kega moškega v industriji finega prepečenca pride danes deset do petnajst deklet.
Sodi se, da je “National Biscuit Co. ” izgubila, poldrag miljon dolarjev, ko je leta 1903 izprla svoje delavce v Chicagi. To dejstvo pa govori jasno, da so kapitalisti pripravljeni poseči globoko v žep, ako je treba uničiti kakšno delavsko organizacijo.
Kjer se trust polasti industrije, tam se navadno tudi najbolj izkorišča človeško delovno silo. To dokazuje dejstvo, da so se nekateri delavci, ki so bili pred letom 1903 člani unije, sešli v letu 1911 tajno in zaključili, da bodo poskusili zopet organizirati delavce in delavke v tovarnah trusta, ker je izkoriščanje postalo neznosno. Neko nedeljo so se pridružili uniji in v pondeljek so jim pa povedali, da jih ne potrebujejo v tovarnah. Za to odpustitev iz dela ne moremo dobiti druzega razloga. kakor da je bil med 18. delavci, ki so se pridružili uniji en Judež v službi trusta. ki je svoje tovariše izdal. Delavci so delali tudi v raznih tovarnah, ki so lastnina trusta, in ločeni so bili za več milj drug od druzega, vendar so pa bili že drugi dan po pristopu vsi na cesti.
To trnstovsko nasilje je oplašilo delavce, da so bili še bolj ponižni in pokorni. Zveza pekovskih delavcev je potem poskusila vse mogoče, da bi teh 18. delavcev dobilo zoipet delo. Ali uradniki trusta so bili gluhi za vse prigovore in delavci so ostali odpuščeni.
To se je zvršilo v poletju, ki je sledilo štrajku 50.000 neorganiziranih krojačev in šivilj v Chicagi. Štrajk se je vršil po 'zimi 1910— 1911. Enako gibanje so hoteli zanesti tudi med delavce, ki so bili zaposleni v industriji finega prepečenca, dasiravno so bile enake razmere kot v letu 1903. ki so provzročile da so delavci podlegli. Ako bi bili delavci zastavkali leta 1911, tedaj bi bil trust zapri tovarne v Chicagi, pecivo bi bili pa dobival iz drugih krajev. Da bi štrajk končal vspešno za'delavce. bi morali zastavkati delavci v vseh tovarnah trusta. Proglasiti hi bilo treba splošno stavko.
Pri vsakem delavskem boju igra veliko ulogo javno mnenje. To je občutila tudi “National Biscuit Co.” v letu 1903. V ljudstvu je bilo mnenje tako močno proti skebslcim izdelkom, da so leta 19-03 prišli uradniki “National Biscuit Co.” na konvencijo pekovskih delavcev, ki je zborovala v Buffalo N. Y., kjer so predložili mirovne pogoje. Izjavili so, da nimajo nič proti unioniziranju tovarn in da priznajo radi vse unijske določbe, odklanjajo pa linijsko znamko. Ko so pekovski delavci videli, da so barone, ki se pečajo s produkcijo finega prepečenca vrgli na kolena, so upali izvojevati popolno zmago in odklonili so ponudbo, katere niso trustovci nikdar več ponovili.
Boj trusta za fini prepečenec proti delavski organizaciji, smo radi tega opisali tako obširno, ker je predpodoba boja. katerega zdaj bije organizacija pekovskih delavcev proti krušnemu trustu. Razlike je. toliko, da so delavci v prvem boju pridobili mnogo skušenj. katere bodo izrabili v tem boju. Pričeli so se boriti proti krušnemu truistu, ko je še v povojih, radi tega so tudi že nekaj pridobili.
Dandanes imamo mnogo delavskih organizacij, v katerih člani
še niso zapopadli, da vsaka industrija stremi po osredotočenju. Potem imamo delavske organizacije, ki so le še na papirju, v katerih so se člani zavedali nevarnosti, ko je bilo že prepozno, da bi rešili organizacijo. Med zadnjimi so organizacije klavniških delavcev, jeklarjev in žel ozar jev, pa tobačnih delavcev. Organizacijo klavniških delavcev je uničil mesarski trust; organizacije jeklarjev in železarjev ni bilo kmalu po porodu jeklarskega trusta; organizacija tobačnih delavcev je pa dobila hude udarce, od trusta za tobak, ki stremi za tem, da bi organizacijo popolnoma razdrl.
“Ali je “Zveza pekovskih delavcev” kaj pridobila napram krušnemu trustu?” sem vprašal Jožefa Schmidta, ki je organizator zveze.
“Seveda”, je odgovoril organizator odločno.
“Kako bo končal boj?” sem ga vprašal nadalje.
“Organizirati moramo delavce v trustovskih obratih, ali bo pa naraščajoči trust uničil “Zvezo pekovskih delavcev”, je odgovoril organizator. “Ako se pekovskim delavcem ne posreči organizirati delavcev v Vseh tovarnah trusta, tedaj bo našo zvezo doletela ista usoda, kakor organizacijo klavniških in jeklarskih delavcev. Mi smo prepričani, da ne bomo izgubili bitke. Mi hočemo organizirati vse delavce, ki delajo v pekarski industriji.”
Osvojevalci sveta v cunjah.
V zadnjih decemberskih dnevih leta 1812. so pribežali begunci “velike armade” Napoleonove, preganjani od ruskih kazakov, v pruska obmenja sela. Z začudenjem in grozo so gledali pruski kmetje Napoleonove vojake, ki so bili bolj podobni strašilom nego ljudem. Udje so jim ozebli ocl hude ruske zime, obrazi so bili očr-neli, divje brade so jim rasle po licih, iz oči jim je gledal glad. Trkali so na vrata praških koč, prosili v vseh evropskih jezikih dru-ha in usmiljenja. Pol sveta so bili osvojili s svojimi bajoneti, v vseh glavnih mestih Evrope so bili, njihovi bobni so ropotali od palmovih gajev Palestine do kupol svete Moskve. Sedaj pa so stali tukaj — omahujoči okostnjaki — razcapani in gladni. zadnji ostanki armade mrtvih mož, ki so v nedo-glednih vrstah pokrivali zasnežena pota po ruskem ozemlju. Skoraj pol milijona vojakov je štela Napoleonova armada, ko je šel z vihrajočimi zastavami in odločnih korakov, da strmoglavi Rusijo; bornih deset tisoč se je vračalo in ga vrani so jih spremljali s hripavim vpitjem. Brez orožja, brez prtljage, brez obleke — poraženi osvojevalci sveta v cunjah.
Seržan Bourgogne je napisal takoj po strahotnem porazu Napoleonove armade na Ruskem svoje spomine. S preprostimi besedami opisuje Bourgogne pohod francoske armade, kakor ga je bil doživel. V naslednjem podajamo kratko sliko iz njegovega opisa, ki predočuje vojno in njene posledice :
Ko smo se odpravljali, še ni bilo popolnoma svetlo. Vse polno mrtvih in umirajočih tovarišev smo popustili na taborišču in množica je naraščala čimdalje bolj, ko smo bili že nekaj časa maršira-li. Vedno izrfova smo morali korakati čez trupla onih, ki so se zgradili od čet, korakajočih pred nami. Grozno je bilo. Mraza je bilo 22 stopinj, megla tako gosta, da nisem videl roke pred očmi. Ustnice so pritnrzle draga na drago, v nosu je vse zledenelo in možgani so otrpnili. Pozneje je nastopil tudi snežni metež, snežinke so bile tako velike, kakršnih še ni nihče od nas videl. Vse ozračje je bilo kakor iz ledu. Proti poldne ra smo počivali v gozdu. Dobre pol ure smo ostali tukaj, a v tem kratkem času je umrlo več tovarišev na onem mestu, kamor smo bili sedli. Mnogo dragih sc io pa zgrudilo že spotoma, ker so bili oslabeli. Skratka, naše vrste so se pričele redčiti, čeprav smo bili šele ob začetku vse bede, ki nam je bila usojena. Kadar smo delj časa počivali, smo ujeli neopa ženo nekaj konj, z nožem smo jim orerezali žile, vlovili kri v naše kotle, jo hitro skuhali in povžili.
Dostikrat se je pripetilo, da smo kotle ravno pristavili k ognju, a smo že morali odriniti, ker so nam bili kozaki za petami. A večkrat sem pa tudi opazil, da so o-stali ljudje čisto mirno ob kotlih, čeprav so frcale že kazaške krogle med nje. Če so se pa morali le u-makniti, tedaj so nesli kotel s seboj in med potjo so zajemali z roko kri, ne glede na to, da so se grozno oškropili s krajo po obrazu in obleki.
Včasih je nanesel tudi slučaj, da so pridrveli kozaki prav v trenot-ku, ko so naši vojaki razkosavali konja. Tedaj so se hitro poskrili, in ko je nevarnost minila, so planili kakor lačni volkovi na konja. A redko so se rešili ti tovariši, če jih niso ujeli sovražniki, so zmrznili.
Približno čez eno uro smo zopet počivali poleg večjega gozda. Pred nami je tukaj prenočevala artiljerija. Izginila je; ljudje in konji so ležali pod snegom; ljudje okolo ognja, konji še vpreženi pred topove. Tuintam so štrlele iz snega piramide iz pušk, a nobeden od vojakov, ki jih je bil postavila). ni bil več živ. Mnogo pobitih konj je ležalo naokolo, vojaki so jim bili že odrezali meso, a še več ie bilo konj, ki so bili še živi, a so ostali popolnoma nepremični, še zgnenili se niso ko smo jih pobili, čez eno uro smo odrinili. Šli smo skozi gozd in prišli mimo več poštnih nostaj, ki so bile zgrajene iz lesa. Mnogo je pa bilo požganih — naše delo, ko smo zopet naleteli na poštno postajo. Upali smo, da dobimo prenočišče, a poslopje je bilo že prenapolnjeno. Legli smo k konjem, ki_so bili privezani ob vhodu. A spati nismo mogli, ker so vojaki venomer trgali deske od hiše, da bi zakurili z njimi ali pa si napravili streho. Proti enajsti uri nastane silen šum. Konji so rezgetali in se hoteli odtrgati. Gost dim se je valil proti nam, slama se je bila vnela. Vrata so, skušali odpreti od notranje strani, a konji so tako divje tolkli strani, sebe, da je bilo to nemogoče. Od zunaj pa tudi nismo mogli odpreti vrat, ker so jih bili vojaki od znotraj zaprli z velikimi bruni, da se ne bi preveč ljudi navalilo v hišo. Dim je postajal vedno močnejši, vpitje ljudi, ki so bili zaprti v hiši, ni bilo več človeško. Slednjič so skušali uiti plamenom skozi streho, a ko so jo raztrgali, je ogenj dobil zrak in plameni so švignili že skozi streho. Ljudje, ki jim je gorela že o-bleka, so nopadali zopet na tla. V dveh minutah je bila vsa hiša v ognju, ljudje so besnili, kričali, tulili —- nrav peklenski prizor je bil. Z velikim naporom smo odtrgali desko in rešili sedem vojakov. A vsi so bili zelo opečeni, ter bolj mrtvi nego živi. Nekaj se jih je še pozneje rešilo, a ti so bili tako opečeni, da so nas milo prosili, naj jih ustrelimo, da bo konec njihovih muk.
Svit ognja je privabil vojake, ki so prenočevali po gozdu. A niso orišli. da bi reševali svoje tovariše, temveč greli so se ob ognju, na bajonete so nasajali konjsko meso in je pekli v ognju. Dragi so držali roke nad ogenj, kakor da ne bi vedeli, da hrani ogenj na stotine njihovih tovarišev, morda še sorodnikov. Dejali so: “Kako krasen ogenj, vendar se bomo enkrat pošteno ogreli.” Tn od zadovoljstva so si meti roke.
Vojno pravo.
Kedar se vojskujejo civilizirani narodi med seboj, tedaj se ravnajo po določenih zakonih, katerim pravimo vojno pravo. To pravo tvorijo medsebojni« pismene pogodbe, ali pa določbe, ki so splošno priznane, vendar pa niso bile nikdar pismeno potrjene.
Pismene pogodbe natančno določajo varstvo “rdečega križa”. Zopet dragi predpisi in določbe pripovedujejo določno kakšnih razstrelivu ih krogel j se ne sme rabiti v vojni.
Po besedah sme vojskovodja izvršiti vse, ker hoče. da premaga sovražnika. Ali tudi to pravilo ima svoje omejitve. Vojskovodja sme preprečiti dovoz živeža in vode, sme sestradati sovražnika in provzroeiti, da pogine od žeje, nie sme pa otrovati sovražniku živeža in vode.
Za zgled naj nam služi naslednja primera: .Sovražnik oblega
dobro utrjeno trdnjavo, ki hna svoje vodnjake zunaj utrdb, do katerih sovražnik še ni prodrl, p katerih oblegani vojaki zajemajo ■po noči vodo. Sovražnik ima pravico s kamenjem in prstjo zasuti vodnjake. Razstreli jih tudi lahko z dinamitom, ne sme jih pa otrovati ati pa v nji« pometati crkne-nino.
Vojni jetnik ima svoje posebne pravice. Vpraša se ga lahko,da da i svojo častno besedo, ali da za trdno obljubi, da ne bo ubežal. Nikakor sel pa obljube ne srno izsiliti iz njega. Jetnik, ki se je zavezal, da ne bo ubežal, pride pred vojni sod, ako je skušal pobegniti in so ga zopet prijeli.
Jetnika, ki ni storil obljube, lahko ustrelijo na bega, ne smejo ga pa ustreliti, ko so ga že nje-
li.	Ne smijo ga tudi kaznovati radi poskušenega bega. Pomnožijo lahko le straže, da mu je nemogoče ubežati.
Tudi za vohune imajo posebne določbe. Ako vojak iz proste volje postane izdajalec, tedaj lahko sovražnik porabi njegovo izpoved. Nikdo pa ne sme ujetega Vojaka prisiliti, da bi izdal svoje tovariše.
Vohun nima nobenih pravic, Ako ga zasačijo in mu dokažejo vo hunstvo, tedaj ga čaka kr oglja ali pa vrv. Častnika ati vojaka, katerega so v uniformi prijeli v sovraženem taboru, se ne smatra za vohuna, marveč za navadnega vojnega jetnika, ker ima pravico nositi uniformo.
Ako se strelja v mesto, tedaj se ne sme streljati na javna poslopja, ki ne služijo vojaškemu namenu. Ako sovražnik zasede mesto, tedaj ima pravico zapleniti umotvore, knjižnice, ne sme jih pa uničiti.
Vse to se lepo in gladko čita. V praksi je pa drugače. To nam potrdi roparski upad Italijanov v Tripolitanijo,ali pa sedanja vojna na Balkanu. “Vojna je pekel,” je dejal ameriški general Sherman. Mi pa pravimo, da pekel tudi ostane. V vojni podivja vsak človek, ako ima še tako nežne čute. Kjer so pa podivjani ljudje, tam je pa pravica umrla in mesto nje odločuje le sirova sila. Zato je smešno delati na mednarodnih sestankih zakonite določbe za ljudi, ki morijo, kradejo, ropajo in požigajo!
Raznoja*dom.
Proti lesnemu črvu je najboljši pripomoček benzin, v katerega pomočimo les, da benzin zalije vse špranje. Petrolej provzroči isti u-činek.
Proti lesnemu Črvu v sadnem drevju priporočajo naslednje : Spomladi, ko se razvija sok, zavrtaj dva čevlja nad zemljo % palca široko luknjo v deblo, katero napolni z žveplenim cvetom (flowers of sulohur) in jo zamaši z lesenim zamaškom. Žvepleni cvet prežene črva, ne škodnje pa drevju.
Kako poznamo perotnino, da je stara. Stare kokoši imajo trde ostroge in luskine na nogah so graimpove; zdolanji del kljuna je trd in negibljiv, roža je debela in grampova, Pri mladih kokoših opazimo le začetek ostrog, luskine so svetlo gladke in žive barve, kreplji so nežni in ostri, bedro je mehko in roža tanjka in gladka. Stare pure imajo grampove luskine na nogah, žulje na podplatih in dolge močne kremplje. Mlada pura ima pa v vsem nasprotne znake. Stare purane spoznamo po grampovih luskinah na nogah in z glave doli visečem čopu. Stare gosi imajo grampove noge. debel, močan in neupogljiv kljun, večje perje in debelo kožo. Mlade živali spoznamo na nežni kožici pod pe-rotmi in perotih. Race imajo ista znamenja kot gosi: pri mladi raci je kljun v primeri s širino glave mnogo daljši kot pri stari. Stari golobje imajo rdeče noge. Manjka jim tudi dolgo fino perje, katerega najdemo pri mladih golobih pomešanega med dragim perjem. Mlad golob ima gladke ir zaprte noge, barva j« pa bleda.
Proti zlatenici rabijo vspešno prašek iz rabarbare C povvdereH rlmbarb) Vsaki dan ga je treba večkrat zavžiti .eno noževo “špico”. Ako se sredstvo rabi takoj v začetku, tedaj bolezen kmalu mi-
Slovenska Narodna
(ArtsnortjcnA 9. aprila 1904
Podporna Jodnota
Inkorp. 17. jtrnija 1907 T dri. nihala.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
UPRAVNI ODSEK:
Predsednik: Jakob Miklaučič, Lock Box 3, Willock, Pa.
I.	Podpredsednik: Martin Štefančič, R. R. 2, Pittsburg, Kans.
II.	Podpredsednik: Louis Skubic, 2727 S. 42nd Crt, Chicago, Ul. Tajnik: John Verderbar, 2708 S. Lawndale, ave., Chicago, 111. Tel. Lawndale 4635.
Blagajnik: Martin Potokar, 1625 S. Centre ave., Chicago, 111. Zapisnikar: Jožef Kuhelj, 9476 Ewing ave., So. Chicago, 111. NADZORNI ODSEK:
Anton J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo.
Dragotin Pogorelec, 508 Moffat St., Pueblo, Colo.
Thomas Golob, Cor. 8th & Wright St., La Salle, 111.
POROTNI ODSEK:
Anton Hrast, Box 52, Ely, Minn.
Martin Železnikar, Box 276, Barberton, O.
John Šarc, Box 131, Evergreen, Alta., Canada.
UREDNIK “GLASILA”:
Jožo Zavertnik, 2821 So. 4’0th ave., Chicago, Ul.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 2842 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo glavnega urada, se imajo pošiljati na gl. tajnika.
Pritožbe glede nerednega poslovanja,, na predsednika nadzornega odseka A. J. Terbovcu.
Zadeve prepirljive vsebine predsedniku porotnega odseka, A. Hrastu.
Vse druge stvari, ki imajo stik. z “Glasilom”, izvzemsi spremembe naslovov uradnikov krajevnih društev pa Glasilu 2821 40th Ave., Chicago, 111.
Marco Visconti.
Zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso Grossi
“Veš,” j» dejal Marko zaupno,
‘1 papež je dovolil nekim duhovnikom, da se smejo vrniti v deželo, in ti mi bojo pomagali vršiti mojo nalogo, a ne da bi se jim niti sanjalo o tem. Jaz jih skrivno vladam po osebi opata svetega Viktorja. Te dni se prikažejo in pojdejo okrog, da spravijo nazaj na pravo pot tiste, ki so zapeljani.
“A kaj, ko bi Azzone prijel prve, ki se drznejo tako propove-dovati, ter jih prisilil k molčanju?”
“Tega nikakor ne stori, ker se boji ljudstva. In 6e bi, bo toliko slabše za-nj. Iz njihove krvi se porodi mnogo maščevalcev. Misliš, da se oni bojijo smrti? Kaj pa je smrt? Ali ji ne gremo mi tolikokrat naproti na bojišče? — in zakaj? — Za ped zemlje, za prazno slavo, zaradi kake otročje trmle! Pa da bi se je bali tisti, ki čakajo večno plačilo? . . .” Na to je potihnil, sklonil glavo in ostal tako nekaj trenotkov. Ko je zopet pogledal kvišku, ni bilo videti več poprejšnjega ognja na njegovem obrazu. Obmivši se proti bratran-je hladnim izrazom, pri čemer
cu,
je bilo opaziti tudi nekaj grenkobe in porogljivosti, zopet poprijel tako: “Sicer pa, če so avinjonski papeži, ko so sle vojskovali proti meni, že tolikerim vernikom dali priložnost, da so si mogli zaslužiti mučenišbi venec, zakaj bi tudi sedaj ne ponudili slične prilike ne katerim, ko gre za to, da bi meni pomagali? Ali bi jim ti to štel v greh?”
“O, mislite si! govoril sem le tako . . . sicer pa . . . veste dobra, da sem jaz le meč vaši roki.
“In jaz se ga bom zanesljivo posluževal, ker dobro* poznam njegovo ostrino. Moram ti pa poveda ti še, kar je dogovorjeno z našim bratrancem Lodrisiem. On spravi te dni pod orožje svoje podložnike s pretvezo, da mora biti pripravljen, ako bi se kazala potreba, pomagati svojemu bratu svetega Ambroža, kateri oboroženo četo v Limonto, da bo [ kaznoval tiste kmete zaradi usta-je. Ti, ki prihajaš od tam, moraš dobro vedeti, kako se je tisto godilo.”
“Prav dobro, in nečem vam, da se mi smilijo tisti ubogi gorjani, ki so bili siljeni k tistemu koraku; zato pa, če bi se moglo preprečiti . . . .”
“Kaj hočeš! opat si je zabil v glavo to trmo, in pa sedaj pride tudi nam prav P’
“In tudi bi mi bilo jako žal,” je nadaljeval mladenič, “5e bi moral vsled tega kaj trpeti grof Del Balzo, kateri biva tam blizu.”
“O res, povej mi kaj o tistem grofu ali je vedno tak jezičnik, kakor je bil v svoji mladosti!”
“Ubogi mož!” je rekel Ottori-no, ker ni mogel tajiti, a pritrditi ni hotel rad.
“In Ermelindo, njegovo ženo, si jo videl, ne?
“Kaj bi je ne bil videl? saj sem bil kakih petnajst dnij v njeni hiši: pravi angelj je, dobrotljiva kakor angelj.”
Marko je vstal, pohodil nekoliko po dvorani, potem pa zopet za čel: “Biče ji je torej zelo podobna?”
“Le za las se ne razlikuje o-ct nje.”
“Iz Varenne si mi pisal o nji take reči, da je bilo kaj ... A oni tvoj . . . kako si mu že rekel . tisti Pelagrua, katerega si mi priporočil, je sedaj v mojem gradu Rosate; izročil sem mu oskrbništvo tiste 'zemlje. Zdi se mi zvita buča in kdo Ve, da mi še kedaj ne pride prav. Rečem ti pa, da mi ne uga jajo zelo tvoje velike hvale, kate re daješ Biči; to je že kakor ne kaj nezvestobe do hčere Franckina Rusconija, o kateri pravijo, da vedno o tebi sanjari. No, hočem, da se kmalu sklene ta zakon, ker potem bo tudi mesto Como bolj gotovo na naši strani.” — Otto-rino ni odgovoril' nič.
Še nekaj mi prihaja v glavo: povej mi, ali je tisti tvoj grof Del Balzo še vedno tako trd velf, kakor je bil v svoji mladosti?” “Goršega ga pač ne najdete od njega.”
Tedaj ga moraš zvabiti v Milan,” je dejal Marko. “Tak mož, bogat plemenitaš, ki zna govoriti o vsaki stvari prav in narobe, ki se štuli zvedenega v vsakovrstnih postavah in cerkvenih določah, in je bil vedno velf do mozga, je kakor nalašč za nas v sedanjem položaju. Skušaj spraviti ga sem!” “Samo čie bo hotel, ker on ima toliko obzirov, in živi tako mirno v svojih gorah!”
“Če te prav razumen, hočeš s tem, da on se bo bal priti v mesto ki se šteje še zmiraj gibelinsko. No, tedaj pa klin s klinom: z večjim strahom preženi mu manjši, in boš videl, da pride. Piši mu, da dojde kmalu v Limonto četa divjih biričev, katera bo tam plenila, požigala in morila: da opat sv. Ambroža trdno misli, da je on podpiral ustajo njegovih podložnikov; opatu - nazadnje spodi ga in stori, da pri pošlje I leti semkaj. ’ ’
“Bilo bi mi žal,” se je obotav lj-al Ottorino, ‘ ‘ Se- bi se mu po moji krivdi pripetilo kaj zlega.”
Kako si mahoma postal boječ bratranec!” je dejal Marko, vprši mu v obraz oči, “kako skrbiš za mir tega svojega prijatelja! A kakor ti drago, če pride, je prav, če ne, rečem drugega. Opat ga že ne more videti lože od greha, in haj duki, katere pošlje v Limonto, vejo dobro, da je v gradu dosti denarjev in blaga. Zato naj pre misli in stori, kar mu bolj. ugaja.’
Na to je utihnil, kakor kdor meče več govoriti, a tudi ne sli šati ugovora. Ottorino je tedaj spoštljivo priklonil glavo, pozdra vil in odšel.
Ko je prišel v dvorano, kjer je bil pustil poprej svojega oprodo je mahoma potihnil velik krik dvorjaniči in vojaki so se ukla njali bratrancu svojega gospoda in Lupo se je pobral za njim.
“Kak hrup je bil ta?” ga je vprašal Ottorino, ko so prišli na stolbo.
“O, nič,” je odgovoril Lupo, ‘ker tisti Bellebuono, ki služi vašemu bratrancu Lodrosiu, ni vedel, da sem jaz Limoni in; ko smo ondi skupaj pili in kramljali kakor po navadi, je začel govoriti vse slabo mojih vaščanih.”
“In kaj je rekel tisti okorni medved?”
“Dejal je, da so krivoverniki in lenuhi, in jih je pital še z drugimi jednakimi priimki, ter dostavil še, da je njemu naloženo, da jih pojdie krotit, in da jih hoče svojim šestdesetim vojakom vsakemu po jeMnega izročiti, naj jih obesijo, za se pa da jih prihrani deset, katere hoče sam poobesiti.”
“ Ta pa se zna ustiti! Njegov jezik je uprav kakor krvnikov zvonec, kateri, kadar zvoni, le sramoto naznanja. In ti si jih požiral, ne?”
Jaz sem mu odvrnil, da krvnikov posel njemu res pristuje, da to kaže že njegov obraz in vedenje, da se speče, če položi roko le na jednega izmed mojih gorjanov. In tako je jedna beseda izvala drugo, ter sva se nazdnje segrela toliko, da sem ga udaril s pestjo po obra zu, in vsled tega je bil potem tak krik, kakor da bi ga bil odrl.”
Moj sin, ti prehitro steguješ roke.”
Res je! Vem, da nisem storil prav. A kdo bi se bil mogel vzdržati? Zagotavljam vas, da bi se ga bil moral človek lotiti, tudi ko bi bil brez rok. In če bi se ne bil bal, da storim nečast hiši, v kateri smo bili, bi ga bil vse drugače potrkal.”
“Pa še! Saj pravim, da nisi odveč počasen! Ali se ti zdi, da si še premalo storil?”
“Naj bo za sedanj, a morda ga še najdem v Limonti, če ga vrag tje ponese. Tačas mu dodam, kar mu še gre.” No dolgo potem sta se res tam srečala, in Lupo je ostal mož beseda, svojem času ga tudi mi tje pospremimo, a sedaj mora mo iti sami, da obiščemo grofa Del Balzo.
Nekega dne je iz mesta došel k njemu neki sel, s katerim se je dolgo pogovarjal na skrivnem. Po tem je kar meni nič naznanil so progi, da morajo drugi dan odpo tov ati v mesto, in vsa družina je jela v naglici pripravljati, kar so imeli potrebovati na poti. Erme linda, osupla, nezadovoljna zaradi tega tako nepričakovanega sklepa je popraševala po razlogu, a za man.
Ko so se jeli pogovarjati, kod bi imeli potovati, je ona predlaga la, da bi se vozili po jezeru do Lecca in od tam po cesti jahali Milan. Ta cesta je bila sicer taka da Bog pomagaj, uglobljena, blat na. tu pa tam bolj podobna kalu nego cesti, kjer so se konji vdirali do trebuha. Take so bile tedaj vse ceste. Vendar je bila tista še naj boljša pot. Ali grof po onem stra hu na Morcatski pečini ni mogel eti jezera in ladij še menj nego mladi pijanci« vino in steklenice drugi dan po prvem pijančevanju. Torej ni hotel slišati o tem in je odločil, da se pojde po stezah čez Valsassino proti Canzu, Inverigu in naprej do Milana.
A tudi ta pot ni bila brez opas-nosti. Kajti ne glede na to, da bi bili konji lahko zdrsnili po grdih in strmih stezdh, je bilo še drugo, večje zlo: utegnilo bi se namreč pripetiti, da bi jih bili okradli ondotni tatinski vitezi. Kajti tačas se je vsak lastnik kakega gradil, ki je imel najete štiri oborožene postopače, vojskoval na svojo roko, in če ni vedel boljšega storiti, j,e- napadal popotnike, kakor Rinier da Cornetto in Rinier Pazizio, katera nam omenja Dante.
Grof in njegova družina so se napotili zarana. Vseh jih je bilo kakih dvajset. Navzgor in nizdol po vijugastih gorskih stezah so zdaj sledili ovinkom kake dolinice, zdaj se izgubili med zeleno oljčje in lovoričje. Včasih jim je kaj oviralo razgled po jezeru, proti kateremu so bili obrneni; a kmalu, ko so se vspeli na kako višino, ko se gora zavila, ko je drevje redkeje prihajalo , so zopet lepo videli po njem. Sedaj se jim je kazalo popolnoma odprto, a sedaj so ga videli le deloma med drevjem in 'grmovjem. Vsaki trenutek je kazalo drugo podobo zaradi množine in različnosti zalivov in nosov. Po njegovi mirni gladini je pa vozilo precej čolničev'', a pri kraju so se
zrcalile v njem tu posamezne koče, tam lične vasice.
Biče je bila nemalo ginjena, vi-devši ta prekrasni kraj, kateri je sedaj prvikrat zapuščala. S plahim veseljem je mislila v prihodnost, v katero se je podajala, in ečkrat se je ozrla po starodavnem stolpu očetovega gradu, da bi se še jedenkrat poslovila od njega, kakor bi bila slutila, da ga ne bo videla nikdar več.
Ko so dospeli naši potniki do mosta Malpensata na Lambru, so srečali dva ribiča iz Vassene. Ta sta pravila, da so jima tatje ondi blizu pobrali ves denar, kar sta ga bila skupila v Monzi za ribe, nalovljene ves teden. K povesti o svoji nesreči je jeden še pristavil, da je imel neko pismo za grofa, a da so mu lopovi z jopičem tudi to ukradli.
Od kod je bilo pismo?” je po-prašal grof.
“Od kod bi bilo, ne morem vedeti,” je odgovoril ribič, “a izročil mi ga je na monškem trgu sin vašega sokolarija tu.”
“Lupo -je bil torej v Monzi?” “Da, bil je s tistim vitezom . . ., tistim lepim mladeničem, ki se je mudil toliko časa v vašem gradu.”
Biče se je zganila vsa, a delala se je, kakor da bi nič ne bilo. Le ko se je jela družba pomikati naprej, je rekla materi, kazaje z glavo proti ribičema: ‘ ‘ Ubožca! morda nimata kruha za svoje otročiče, ali jima čem dati kaj?”
Le daj jima v božjem imenu, gotovo bi ne mogla denarja bolje obrniti.”
Deklica je žela zlati denar iz mošnje, ki je; je visela ob strani, ga dala tistemu, kateri je bil
roki s hčerjo Franchina Rusconija, a da on ni bil še svoje besede zadal tako, da bi se je ne upal pošteno odtegniti. Sedaj pa, da se je trdno odločil, nikdar nobene druge poročiti nego le njo (namreč Biče, kateri je bilo pisano pismo), naj mu prizanese, če se ji zdi nedostojno, da se je drznil pisati ji, predno jo je zaprosil od njenih starišev, a da hoče to storiti koj, ko bo imel upanje, da ga ona ne zavrne.
Ermelinda j.e z najnežnejimi besedami obečala hčeri, da jo hoče zadovoljiti, če bo le mogla. Vendar jo je opominjala, naj se preveč upanju ne udaja, ker bi se znalo •zgoditi, da bi mladenič ne mogel takč lehko popustiti ume ženitbe, kakor sam misli. Kajti za tisto je vnet Marko, jako ponosen gospod, kateri ne more strpeti, da bi mu kdo nasprotoval. Ta da ima vrh tega že neki starodavni gnjev proti njihovi hiši. Naposled ji je priporačala, naj se pusti voditi od nje, in deklica ji je bila obečala, da jo hoče vedno, slušati.
Tako ji je bila mati povrnila vso poprejšnjo ljubeznivost, in sedaj se je na poti zaupno pogovarjala ž njo kakor po navadi.
Grof pa, ko sta odšla ribiča, je začel misliti, kaj bi moglo pomeniti pismo, katero sta imela zanj.
Ali se je morda v Milanu kaj dogodilo, radi česar me Ottorino opominja, naj bi sedaj ne hodil tja? Kdo ve, kdo ve . . ,”In sklep je bil, da so zavili iz ravne poti in krenili proti Monzi, kj.er je hotel govoriti z mladeničem, predno bi šel naprej. (Dalje prihodnjič.)

Severov Želodčni iCrenčec
(Severa's Stomach Bitters)
je izborno zdravilo za slab želodec in prebavne neprilike.
Ustvari zdravo slast.
Pospešuje izločevanje sokov. Odpravi neprebavo.
Povrne naravno moč.
Dobra tonika za onemogle ljudi. Cena $1.00 steklenica.
Severov Balzam za
Pljuča
(Severa’s Balsam for Lungs)
m
iizrekel one besede, ter mu dejala: “Vsakemu pol, in molite za nas.
Ko smo zadnjič govorili o Erme-lidi in Biei, smo ju pustili slabo sporazumi j eni, ker je mati opominjala hčer, da je bila šla na lov proti njeni volji, a ta se je zato kujala.
Deklica vendar ni mogla dolgo prenašati, da mora mati molčati ž njo, in drugi dan po Ottorino-vem odhodu ji je jako ginjena povedala, kako se je bilo zgodilo, da je ni ubogala, dasi ni tega nameravala, in da se prav za prav še sama ni mogla dobro zavedati, kako in na kak način je bilo prišlo to. Naposled je iskreno odkrila materi vse svoje misli ter ji celo pokazala pismo, katero je našla med listi Dantejeve knjige.
Ermelinda ga je prečitala. V njem je Ottorino priznaval, da je bilo res že nekaj govorjenja o po-
Premagan človek,
Ako ne zaupaš sam sebi in ce nimaš eneržije in moči, si lahko misliš, da si premagan predno začneš bojevati se. V našem življenju moramo zreti v obraz mnogim bojean in moramo biti nanje pripravljeni. Neprestan boj se vrši v našem telesu, boj med zdravjem in boleznijo. — Če obupamo, ni za nas nobene pomoči, če se pa neustrašeno protivimo, pa labko vedno upamo na zmago. Prvo pozornost moramo dajati naši prebavi, katera mora biti regulirana. Najboljše zdravilo za isto je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki -prežene iz našega telesa vso nesnago, ki stimulira in ojači vse organe. Isto je nepreee-nljivo za vse bolezni v želodcu in črevih. Dobiva se v lekarnah. — Jos. Triner, 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Poskusite Trinerjev Liniment za revmatizem. (Advertisement.)
je prestal izkušnje že več nego eno tretinjo stoletja. Uživajte ga kadar Vas nadleguje
prehlad, kašelj, hripavost, davica ali vnetje sapnika.
Cena 25 in 50 centov.
Na prodaj so v vseh lekar- X nah. Vprašajte za Severova ❖ zdravila. Ako jih nima Vaš X lekarnar, naročite jih od nas. X Za zanesljivi zdravniški svet,
pišite na	%
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS. IOWA
Vse dopise, važna naznanila je treba poslati uredništvu najka-snejše do torka zjutraj. List je dosegel sedaj naklado 10.000. Zato mora že v sredo v tiskarski stroj. Na dopise in naznanila, ki bodo došla kasneje, pojdejo v list še le drugi teden.
¡VEDNO SE ZAHTEVAJ*
S	Le malo zdravil je na svetu, katera se vedno zahteva v vsaki letni
g	sezoni in vsakem kraju na svetu in za katera povprašujejo vsi ljudski
S	,	- sloji. Najboljše zdravilo med temi zdravili je —
Trinerjevo Ameriško zdravilno grenko vino
Vzrok, da vedno povprašujejo po njemu, je iskati v tem, ker je to zdravilo pripomoček proti raznim boleznim človeškega telesa. Izdeluje se iz pristnega rdečega vina in izbranih zdravilnih zelišč. To izborno sredstvo ozdravi in ojači bolne organane za prebavo. Pomaga proti
Bolečinam v želodcu,
Slabim občutkom po obedu, Pehanju iz želodca,
Vetrovom,
Neprebavnosti,
Zaprtju,
Nervoznosti,
Izgubi slasti do jela.
Slabosti,
trjners
BITTER-W1NE
Hqrké v (ho
b/ JOSEPH TR»"tR *16-622 S.Ashland Ave
in uravnava prebavni proces. Je zelo priporočljivo zdravilo proti vsem boleznim, pri katerih se opazuje naraščajočo oslabelost telesa in pomanjkanje krvi. Moralo bi se rabiti proti vsem boleznim želodca, jeter, črev in krvi.
Dobiva se v vseh lekarnah. Zavrnite slaba in ponarejena zdravila.
tfi
S
S
£
UVAŽALEC IN IZVAŽALEC.
1333.39 So. Ashland Ave., Chicago,

Kenilworth.
Roman. Spisal Walter Scot.
Poslovenil J. Z.
—	Dajte hudiču, kar mu gre. Vendar pa ni pametno iskati pomoči pri pomočniku), ki je v zvezi s hudičem.,
—	Mojster Erazem, moram, — je rekel Tresiljan in vstal. — Zahvalim se vam za gostoljubni sprejem. Bodite še tako prijazni in pokažite mi bivališče kovača.
—	Podvržem se vaši volji, — je rekel učitelj. — Obenem pa kličem ves svet za pričo, da sem tega plemenitega gospoda opozoril na nevarnost, kateri izpostavlja sebe in svojo dušo, ako na takšen način stopi v zvezo s hudičem. Pa tudi nočem sam voditi gosta, marveč ga bom izročil svojemu učen cu . . . Riearde! Adsis nebulo.
—	Gospod opustite to! — je pn pomnila starka. — Vi lahko izročite svojo dušo satanu, moj sin pa ne pojde po tej poti. Sploh se čudim gospod doktor, da obtežite malega Riharda s takim delom.
—	Mamica, ne jezite se! — jo je tolažil, učitelj. — Rihard pojde le vrh griča in bo temu gospodu s kazalcem pokazal stanovanje kovača. Njemu se ne bo zgodilo nič žalega, ker .je že danes zjutraj v moji družbi preičital eno svetopisemsko poglavj'e.
—	Mogoče, mogoče, — je mrm rala Slučeva.—Dala sem mu v jopič tudi vejico od začaranega grma, odkar v tej okolici zli duh nadleguj« ljudi in živino.
—	Večkrat gre iz lastnega nagiba k staremu čarovniku, da se tam zabava. Zakaj ne bi meni storil usluge in pokazal pot temu potniku! . . . E j, Rihard!
Po tem klicu se je vendar prikazal učenec v sobi. Bil je grd, čudežen, boječ fante, kateremu bi vsakdo prisodil dvanajst do trinajst let, ker je zaostal v rasti, 'dasiravno je štel v resnici tri leta več. Črni lasje so bili skuštrani, pegasti obraz opaljen od solnca, nos je bil podoben krompirju, brada dolga, izpod čela je pa gledalo dvoje škilastilh, sivih oči v svet.
Nemogoče je bilo pogledati malega dečka, da bi človeka ne silil smeh, posebno ko ga je Slučeva pričela objemati in imenovati čudežno lepega srčka, da si se je deček z 'vsemi štirimi branil takih objemov.
—Rihard, ti moraš takoj s tem gospodom na vrh griča in od tam pokazati mu delavnico kovača Vajlanda.
—	Lepo jutranjo -delo,—je odgovoril deček v boljši angleščini, kot je Tresiljan pričakoval:.—Kdo naj mi jamči, da me hudič ne odnese, še predrto bom imel toliko časa, da se obrnem proti domu.
—Angeljček go voki resnico, — je segla vmes Slučeva. — Gospod' doktor, boljše bi bilo, da bi dvakrat preudarili, predno pošljita mlojega ljubljenca na tako pot. Za ta namen ne oskrbujem vaišega želodca in oblačim vaš hrbet. To vam povem v obraz.
—	Ej seveda . . . dobra mamica, — je odgovoril Erazem. — Jamčim vam, da se ga satan ne bo dotaknil, če ima prav kaj posla pri tem . . . Rihard zna očeuaš in tudi kljubovati satanu, ako je treba.
—	Všita čarovniška Vejica ima večjo moč kot vaše učene čenče! —je vzkliknila stara žena.—Vzlic temu je pa nevarno pohajati v mrežo hudiča ali pa njegovega pomočnika.
—	Vrli deček, — je pričel Tresiljan, ki je na njegovem režečem obrazu spoznal, da se bo bolj ravnal po svoji volji kot po nasvetih teh starih in izskušenih lju-dij, — dal ti bom srebrn tolar, ako me povedeš do kovačnice tega človeka.
Deček ga je boječe pogledal od strani, kakor da bi mu hotel pritrditi, potem je pa rekel:
—	H kovaču Vajlandu naj vas peljem! Gospod, ali vam že nisem rekel, da me lahko hudič odnese (pri teh beisedah je pogledal skozi okno-) kakor ta le skobec zdaj nese piščanca moje matere.
—	Moj bog, moj Bog, moja kokoš ! — je stokala stara ženica in hitela iz sohe kokoši na pomoč tako hitro, kakor so jo nesle noge.
—	Naprej! — je rekel deček Tresiljanu. — Pokrite se in privlecite konja iz hleva, pa sezite po Srebrnjak, o katerem ste govorili.
—	Počakajte, počakajte! — je klical učitelj. — Sufflamina, Ri carde!
—	čakajte vi, — je odgovoril Rihard, — pa razmišljajte, kako bodete odgovorili stari materi, ako ho zahtevala od vas odgovora, ker -ste me poslali naravnost v pekel!
—	Učitelj, ki je vedel, kaj ga čaka, je hotel obdržati dečka. Ali Rihard mu je ubežal. Kakor blisk je planil jz hiše’ in tekel na bliž nji grič, mejtem ga je pa klical učitel j z ljubkimi imeni v latinščini, da bi se vrnil, ker se je zavedal, dia ga ne ujame.
Ali ubežnik je bil gluh za “mi anime” kakor za “corculum meum” in druge enake ljubeznive klice. Drvil j!e dalje in s prr stom namigaval Tresiljanu, naj mu sledi.
Potnik ni zamudil trenutka. Potegnil je konja iz, hleva in sledil pritlikavemu voditelju, ko je učitelja potolažil s tako visoko nagrado, da se mu ni bilo treba bati Slučeve.
Vendar pa nista bila še daleč, ko sta. čul!a zmerjajoč glas stare ženice, vmes pa klasične opomine mojstra Erazma Holideja.
Rihard Sluč. gluh za materin opomin in učiteljsko avtoriteto, je skakal brezskrbno pred Tresi-1 janom in pripomnil: — Ko bo deta postala hripava, bodeta lahko lizala lonec, v katerem je bil med. Sinoči sem pojedel med in pustil prazen lonec.
(Dalje prihodnjič.)
Odlomki iz zgodovine Zdr. držav.
e po tem so se skozi deset let menjavali vladarji drug za drugim.
Končno so rešili težavno nalogo zasebni interesi. Lastniki so uvideli, da je boljše lastovati zemljo, kot pa puliti se za negotovo čast, kdo bo vladar. Na podlagi medsebojnega sporazuma’ so prtei-dožili angleški kroni svoje zahteve, da se potom civilne pravde dožene, čigave pravice so veljavne in p-ravomočne. V letu 1702 je bila izrečena sodba, da ima vrhovno oblast nad teritorijem angleški kralj.
Na podlagi te razsodbe je bila provinca New Jersey podrejena pod vlado lorda Comburga v New Yorku. S tem je bil večletni prepir končan. Zveza je obstala le v tem, da sta imeli ove državi enega govemerja. To razmerje je trajalo skozi šest in trideset tet, dokler ni na prošnjo ljudstva kralj Jurij II. odločil, da je New Jersey samostojna provinca in i-menoval Levis a Morrisa kraljevskim govemerjem.
Ljudstvo v NeW Jerseyu je mašo trpelo v kasnejših indijanskih bojih. Domačini so bili bojazljivi in prijazni s tujci. Ako hi trgovci in govemerji iz New Yorka ne dražili in trpinčili Indijancev, bi srednje kolonije nikdar ne cule bojnega krika Indijancev.
XVI.	Pennsylvania.
Kvakerje je vspeh v West Jerseyu tako navdušil, da so odločili ustanoviti na obrežju reke Delaware novo državo po načelih splošnega bratstva. Skozi pet in dvajset let so preganjali pristaše te verske sekte. Zdihovali so v ječah in pošiljali jih V pregnanstvo. Yzlic preganjanju pa kvakerji niso izgubili upanja na boljše čase. To je napotilo Benna, da se j« odločil poiskati zavetišče za svoja preganjane verske pripadnike. V j uh ju 1680 je šel Viljem Penn h kralju Karelu in ga prosil, naj se mu dovoli v Ameriki u-stanoviti domovino za kvakerje.
Prošnjo - s'o podpirali vplivni prijatelji v parlamentu. Lorda North in Halifax, sunderlandski
grof in jorški vojvoda so bili med zagovorniki prošnje. Seveda ste tako mogočnim zagovornikom ni mogel zoperstavljati kralj in -dne 5. marca 1681 je dobil Viljem Penn pravomoč, po kateri je postal lastnik Pennsylvania e. Novo domeno je mejila na na vzhodu reka Delaware, severno in južnp se je razprostirala za tri stopinje širine, zapadno pa pet stopinj dolžine.
Nato je Penn odpustil 16 tisoč funtov šterlingov britski vladi, katere je dolgovala njegovemu o-četu. Dejal je, da bo ustanovil kolonijo, v kateri bodo imeli vsi ena ke pravice brez obzira na narod-
nost, raso in religijo; podvrgel bo domačine z orožjem pravice in lj-u bežni in razširil meje britskega cesarstva.
Mesec kasneje, ko je dobil pra vomoč, je priobčil spis, v kaJterem jie hvalil deželo za reko Delewa-re njene lepe krasne, slikovite po krajine in zdravo podnebje. V spi su je povdarjal, da bo pravica za vse naselnike enaka. Še isto leto je poslal tri ladje kvakerjev v obljubljeno deželo. Ekspedicijo je vodil Viljem Markham, katerte ga je Penn imenoval podgover-ner in mu priporočil, da naj živi v miru z Indijanci. Še isto leto oktobru je pa Penn pisal list In dijancem, v katerem jim je obljubil, da bodo naselniki živeli ž nji mi v bratstvu1 in ljubezni.
Prvo njgovo delo je bilo sedaj da izdela vladni zakonik za svojo provinco. Premoženje svojega očeta je večinoma izdal za pomoč preganjenim kvakerjem. Prišel je do zaključka, da bo treba naložiti majhen davek za pokritje vprav-nih troskov province. V smislu pravotaoči bi bil lahko poljubno vladal in odiral ljudstvo. Imel je za Voliti med poštenim kvafcer jem in političnim bogatim gover nerjem. Odločil se je za pravico in proti bogastvu. Izdelal je zelo svobodno ustavo skoraj1 do pičice. Ljudstvu je pa dal pravico, da jo sprejme ali zavrže.
Ko so bile vs'e priprave končane, se je ukrcal v veliki družbi načelnikov in odplul proti Ameriki. Dne 27. oktobra se je izkrcal v New Časti n, kjer je čakalo ljudstvo, da ga sprejme.
Viljem Penn, ustanovitelj Philadelphie se je rodil dne 19. oktobra 1644 kot najstarejši sin sira Viljema Penna, podadmirala britske mornarice. V starosti 12 let je odšel kot dijak na oksford-sko univerzo, kjer je ostal, dokler ga niso izključili radi njegovih verskih nazorov. Po tem je potoval po Evropi in se vpisal kot dijak v Sanmuru. Vrni1 se je v London, kjer je študiral pravo. Od tukaj je šel na Trsko in postal vojak. Slišal je pridigovati Ime ja in postal je kvaker. Oče ga je vsled tega spodil od doma. Penn je pa ostal zvest svojim načelom. Pričeli so ga preganjati in zaprli so ga za devet mesecev v Tower v Londonu. Komaj so ga izpustili, je takoj pričel zopet učiti nauke kvakerjev. Zopet so ga prijeli in zaprli za pol leta v Newga,-tu. Ko je zapustil ječo, se je ukrcal v Ameriko. Kupili so West Jersey. Ali provinca j'e bila za velikodušnega čoveka premajhna. Prosil je za večji teritorij in kralj: Karel mu je dal Pennsvlvanijo.
Ko se je Penn izkrcal v New Castlu, je v daljšem govoru pozdravil Švede, Holandc'e in Angleže, ki so prišli proslavljat ga. Ponovil je svoje prve obljube o svobodni in pravični vladi, ljudstvo je pa spodbujal k treznosti in poštenosti.
Iz New Castla se je peljal po reki Delaware navzgor in obiskal Chester, kakor tudi naselbine v West New Jerseyu. Od tukaj je potoval preko East Jerseya do Dong Islanda in New Yorka. Tu je preživel nekaj: dni med kvakerji v Brooklvnu in obiskal je svojega prijatelja vojvoda jor-škega. Od tukaj se je vrnil v svojo provinco, da prevzame vodstvo uprave.
Markham, podgovemer je pri svojem odhodu- dobil nalog, da u-stanovi prijateljske vezi med naselniki in Indijanci. Pred prihodom Penna so Kupili zemljišča od Indijancev in sklenili prijateljsko zvezo ž njimi.
(Dalje prihodnjič.)
Socializem in alkohol.
E. Vandervelde.
Prirojena reakcija proti teorijam moralističnih človekoljubov, ki smatrajo alkoholizem za glavni vzrok bede, je nagnala mnogo socialistov, da smatrajo alkoholizem za posledico slabih razmer proletarskega življenja; in zato so menili, da mora vsako neposredno prizadevanje proti brez-mernemu uživanju alkohola ostati brez uspeha.
Jaz pa menim nasprotno’, da se to pravi padati v nasprotno skraj nost.
Resnično: Ni ga socialista, ki bi tajil, da ima alkoholizem tudi svoj« globoke vzroke; da so beda, slaba hrana, slabo in nezdravo stanovanje, enakomernost vsakdanjega dela, dolžina delavnega časa, činitelji, ki razširjajo to veliko zlo.
Toda pripomniti moram, da vplivajo kakor povsod tudi pni alkoholizmu vzroki in posledice vzajemno, to se pravi, če tudi beda pospešuje alkoholizem, je vendar alkoholizem sam velik prov-zročitelj bede in nazadovanja. In zato je nedvomna dolžnost socialističnega proletariata, da se ne ozira le na znnanjega sovražnika, t. j. na kapitalizem, ki črpa iz alkoholizma svojo veliko korist, ampak da se spravi tudi nad notranjo zlo, ki mu uničuje telo, da se spravi nad umetne potrebe, ki izvirajo iz njegovih lastnih raz mer in vzrokov.
Denar pošiljamo v domovino.
Po sledečih cenah:
$10.35			K. 50
$20.50 		
$41.00			K. 200
$102.50 			K. 500
$204.50 			K. 1000
1O2O.0O			K. 5000
S temi cenami	bo vračumjem
vsi stroški.	
PRODAJAMO	ŠIFKARTE.
MENJAMO	DENAR.
J. S. JABLONSKI
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v foto^rafično stroko spadajoča dela dob o in poceni
6122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND OHIfl.
V^Važno uprašanje!
Bo
mi opravi
najbolje in najceneje
Govorimo slovenski.
Kaspar
Državna Banka
1900 Blue Island Av., Chicago lil.
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2601 S. Lawndale Av. vogal 26th Sl.
CHICAGO, ILLINOIS.
Konzularne
st aro kr aj ske
soduijslte vojaške ^
Zadeve
0 Zi Grove st Milwaukee, Wis.;
linijske smodke najfinejše ka-
kovosti z znakom S. N. P. J.
dvoje vrst po 5 in lOc — izdeluje po primerno nizki ceni
1*9# od stržene vsote gre v rezervni fond S. N. P. J. ! Pismena naročila se zvršujejo točno po C. O. D. Noroča se ne manj kot 1000 smodk po 5c ali 500 ,po lOc.
Podpirajte domače in bratsko podjetje! Vprašajte za cene!
John Breskvar,
3528 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, 0,
— Lepa naša domovina.... Austrija- slovi kot država, ki daje največji kontingent izseljencev. Podatki o izseljevanju v Avstriji leta 1912 nam pričajo o ugodnem življenju ljudstva v “ljubi domovini”. Meseca novembra se je izselilo v severno Ameriko 1420 Av-strijanoev, v južno Ameriko 1854, skupno 3274. Meseca novembra leta 1911. se je izselilo v Ameriko 2293 Avstrijancev. ‘ Izseljevanje narašča torej prav veselo. Od 1. januarja do 30. novembra 1912 se je izselilo v severno Ameriko 12,-559 oseb in v južno Ameriko 11.-325, skupno 23.884. Prejšnje leto je bilo skupno 15.790 izseljencev. Torej je narastlo izseljevanje v enem samem letu za 8094 oseb. Avstrija je zares blažena in srečna država.
Po pravici je nekdo naglasil, da socializem ne sme delovati le kot stranka ali pa le s svojimi znanstvenimi rezultati, ampak mora prevzeti tudi neko etično nalogo. Prikazati mora torej svojim pristašem vse zlo alkoholizma in naglasiti, da njihova dolžnost, varovati se brezmernega pitja.
Mozes je iz zdravstvenih obzi-rov naložil Židom, da se morajo ob gotovem času postiti. Mohamed je svojim vernikom prepovedal piti vino in sploh opojne pijače in celi narodi še danes vpo-števajo te prepovedi. Ali naj bi torej socializem, ki s-e1 je lotil naloge, do katere se ni upala do danes še nobena vera, ne imel toliko moči, da bi izpregovoril kot zapovednik svojim bojevnikom in jim naložil, naj se varujejo ne le brezmejnega pijančevanja, ampak uživanja opojnih in destiliranih pijač sploh, bodisi tudi v najmanjši količini?
S poskusi je dokajzano, da je delovanje alkohola popolnoma nasprotno onemu mišljenju, ki je zelo razširjeno med delavstvom, namreč da alkohol ne krepča in ne daje moči, da ne povečava duševne sposobnosti in ne koristi u-trujenemu telesu.
Upoštevajoč te čiujenice, ki so dokazane s poizkusi, zahtevajo ustanovitelji socialistične lige proti alkoholu od vsakega, kdor hoče vstopiti v ligo, da se popolnoma odreče vsake opojne pijače.
Povrh tega plačujejo člani te lige letni prispevek, morajo naročati kakšno strankino glasilo in se morajo zapisati v svojo strokovno organizacijo. Na ta način so beljgijski socialisti ustanovili li go, obstoječo iz več tisbč članov, ki predstavlja elito delavstva in zbira v sebi vse naprednejše in izobraženejše delavce in vsak dan dobiva s svojo propagando1 več in več novih pristašev.
Vrhutega jenjava vsled vpliva njihovega primera in velike propagande dejanja uživanja alkohola kar neverjetno hitro v vseh socialističnih vrstah. Člani lige opažajo, da dobivajo s svojim lastnim primerom največji vpliv, s katerim odvračajo svoje sodruge od pitja alkohola.
Vi, ki očitate gospodi zabave kakor ^ streljanje golobov, njih igračnice in krotke, tudi sami ne smete delati, kar zameravate njim. Zakaj zapomnite si, da ni nobene razlike med meščanom, ki s« je upijanil s konjakom in proletarcem, ki ga je premagalo žganje, ali pa med igralcem, ki v eni noči zapravi celo premoženje in delavcem, ki izgubi pri kvar-tah svoj zaslužek ter tako vzame ženi in otrokom njih vsakdanji kruh.
Zakaj le tisti bodo gospodovali nad svetom, ki so se naučili gospodovati sami nad seboj!
"fi Kupujte pri nas
pri edini tvrdki, ki ima v
umetne noge in roke iz kavčuka, berglje, elastične nogavice iz kavčuka ali gumija, pasove za kilo ... v zalogi tudi importirane izdelke.
American Artifiefal Limb Co.
1623 Blue Island Avenue,	Chicago, Illinois.
Tel. Canal 3879. Za dame postrežba dam. Odprto do osmih zvečer. Pišite po cenik!
Najbolši izdelek iz Pacifika.
Naši vinogradi so v Sonorna, Cal. Komor se izdeluje Fran-vozki šempanec, različna dobra vina, likerje in žganje po nizki ceni je dobiti pri trgovini na debelo.
F. KORBEL BROS.
INKORPORARINI V CHICAGI, ILL.
1621-1623 W. 12th Street, Chicago, 111.
Jan J. Fuček, manager.	Pišite v slovenskem.
Telefon Canal 110.
% - 1 j|ill - '|| A	yfr* ' r- '
trt t ''If -IH! ; ;’fff MH:
Atlas Brewing company
Pravo češko pivo iz žateckega hmelja.
Naročite si en zaboj pri nas.
Gotovi smo, da Vam bode ugajal.
Tel. Canal 991.
J. F. ROUŠAR, ravnatelj.
IMENIK
krajevnih društev S. N. P. J.
štev. 1.—Slavija, Chicago,	Ill.;—
Pred.: Felix Kramaršič, 1936 S. Center Ave.—Taj.: Jos. Versčaj, 1504 S. 57. Court, Cicero, 111.—Blag.: Alois Skubic, 2727 So. 42nd Ct.—Seje se vrše vsako drugo nedgljo v mesecu.
štev 2,—Triglav, La Salle, 111.— Pred.: Frank Lepich, 1155 — 3 rd St. —Taj.: L. Zevnik, Neustadt Store.— Blag.: J. Vogrič, 444 — 6th St.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 3,—Adrija, Johnstown, Pa.— Pred.: Ig. Pežkaj, 524 Broad St.—Taj.: J. Hribar, 509 Broad St., Johnstown, Pa.—Blag.: Mike Pečjak, 524 Broad St., Johnstown Pa.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 4.—Bratstvo, Neff. Ohio.—
Pred.: Martin Pirc, box 172.—Taj.: J. Mauri, box 124, Steel, Ohio.—Blag.: Jos. Dernač, box 26.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 5.—Naprej, Cleveland, Ohio.—
Pred.: Aug. Kužnik, 8323 Connecticut Ave.—Taj.: Anton Peterlin, 1143 E. 63rd St.—Blag.: Jos. Birk, 6029 Glass Ave.
štev. 6.—Bratstvo, Morgan, Pa.— Pred.: J. Debelak.—Taj.: J. Pleteršek, box 27.—Blag.: F. Miklavčič, B. F. D. 3, box 43, McDonald, Pa.
štev. 7.—Bratoljub, Claridge, Pa.— Pred.: Lovrenc Sturm, box 434.—Taj.: J. Mlakar, box 68.—Blag.: Val. Bed-nak, box 462.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 8.—Delavec, So. Chicago, 111.—
Pred.: Ant. Brence, 9652 Ewing Ave.— Taj.: Jos. Červan, 9652 Avenue “N”. —Blag.: Matt. Stanovnik, 9503 Ewing
štev. 9.—Bratstvo Naprej, Yale, Kans.—-Pred.: Ivan Sajovee, box 73.— Taj.: J. Jenčič, box 38.—Blag.: Ant. Bupar, box 32.—Vsi v Yale, Kans.
štev. 10.—Trdnjava, Rock Spring, Wyo.—Pred.: F. S. Tauchar, 440 -— 7th St.—Taj.: Jos. Pishler, 308 — 6th St.— Blag.: Val. Stalick, 302 Pilot Butte av. —-Seje. vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 11.—Sokol, Roslyn, Wash.— Pred.: Roman Grškovič, box 903.—Taj^: Matt Kučan, box 906.—Blag.: J. Sepič, box 77.—Vsi v Boslyn, Wash.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 12.—Edinost, Murray, Utah.— Pred.: Ed. Hoffman, 14 State St,—Taj.: Jos. Šobar, B. F. D. 7, box 2.—Blag.: J. Sablich, box 464,—Seje vsaki drugi ponedeljek v mesecu.
štev. 13.—Edinost, Wheeling Creek, O.—Pred.: Budolf Tomažič, B. 1, box 36, Bellaire, O.—Taj.: Ant. Zagorc, box 689, Bridgeport, O.—Blag.: Fr. Kain, box 540, Bridgeport, O.—Seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
štev. 14.—Sloga, Waukegan, 111.— 1’red.: Fr. Brence, 609 Market St.— Taj.: Jac. Podboj, 618—9th St.—Blag.: J. Gantar, box 286, North Chicago, 111.
štev. 16.—Sloga, Milwaukee, Wis.— Pred.: Fr. Limoni, 377 Virginia St.— Taj.: Fr. Perko, 525 National Ave.— Blag.: Louis Bewitz, 198 — 1st Ave.— Vsi v Milwaukee, Wis.
štev. 17.—Bled, So. Lorain, Ohio.— Pred.: Ant. Ule, 1685 E. 33rd St.—Taj.: Fr. Dugar, 1641 E. 29th St.—Blag.: Fr. Krištof, 1605 E. 29th St.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 19.—Orel, W. Mineral, Kans.— Pred. Frank Košič, East iMneral, Kans. Taj. Mihael Machek, box 484, Stone City, Kans. Blag. Ignac Černe, box 520, Stone City, Kans.
štev. 20.—Sokol, Ely, Minn.—Pred.: Fr. Zajc, box 62,—Taj.: Fr. Jenko, box 48.—Blag.: J. Omers, box 433,—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 21.—Orel, Pueblo, Colo.—Pred.: •Charles Pogorelec, 508 Moffat St.— 'Taj.: Louis Korošec, box 1012 A St.— Blag.: Jac. Heningsman, 1230 Berwind Ave.—Seje vsakega 1. dne v mesecu.
štev. ' 22.—Danica, Trimountain, Mich.—Pred.:	Paul Ozenieh.—Taj.:
Matt. D. Likovič, c. o. Baltic Store, Baltic, Mich.—Blag.: Alois Dolar, box 314.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 23.—Edinost, Darragh, Pa.—
Pred.: Ant. Besnik, box 78, Madison, Pa.—Taj.: Lud. Prašenkar, box 48, Madison, Pa.—Blag.: Matt Kitz, box 96. Darragh, Pa.
štev. 24.—šmarnica, Jenny Lind, Ark.—Pred.: Fr. Štucin, box 226.— Taj.: Fr. Grilc, box 37.—Blag.: Fr. Klinc, box 207.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 26.—Bratje Svobode, Cumberland, Wyo.—Pred.: Ant. Shiffrar, box 64.—Taj.: J. Baspet, box 237.—Blag.: Ig. Bozovičar, box 47.—Seje vsako 2. nedeljo v mesecu.
štev. 27.—Celje, Frontenac, Kans.—
Pred.: Jos. Gortz.—Taj.:/ J. Kerne, box 147.—Blag.: And! Uršič.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 28.—Novi Dom, Greenland, Mich.—Pred.:	Mihael Barič, Lake
Mine, Mich.—Taj.: Jos. Mihelič, box 83.—Blag.: Peter Geshel.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 29.—Domovina, Thomas, W. Va. —Pred.: Fr. Bartol, box 274.—Taj.: J. Pomažin, box 71, Coketon, W. Va.— Blag.: Fr. Knavs, box 274.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 30.—Popotnik, Weir, Kans.— Pred.: Ant. Indihar, box 204, Chicopee, Kans.—Taj.: A. Potisek, box 181, Weir City, Kans.—Blag.: T. Mravlja, box 221, Weir City, Kans.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 31.—-Slovenski Dom, Sharon, Pa.—Pred.:	Fr. Vodenichar, 112 N.
Water St.—Taj.: Fr. Stoniša, B. F. D. 57, box 66.—Blag.: Jac. Peršin, box 666, Farrell, Pa.—Seje vsako 2. nedeljo v mesecu.
štev. 32.—Sava, Winterquarters, Utah.—Pred.: Ant. Vidmar, box 19, Scofield, Utah.—Taj.: Fr. Markošek, b. (za expresne posiljatve B. B. Scofield, Utah).—Blag.: J. Besnik, box 51.
štev. 33.—Naš Dom, Ambridge, Pa.— Pred.: Fred. Ogulin, box 141.—Taj.: Valentin Bepovš, box 591.—Blag.: Fr. Jakše, box 591.—Vsi v Ambridge, Pa.— Seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
štev. 34.—France Prešeren, Indianapolis, Ind.—Pred.: Matt. Turk, 743 Tri-mant St.—Taj.: Ant. Radkovič, 742 Holmes Ave.—Blag.: Jacob Ulman, 726 Holmes Ave.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 35.—Zvestoba, Chicopee, Kans. -—Pred.: Jos. Lesjak.—Taj. Ant. Šular, R. R. 2, box 86, Cherokee, Kans.— Blag.: Steve Eajner, B. E. 2, Pittsburg, Kans.—Seje vsako 2. nedeljo v mesecu.
štev. 36.—Zveza, Willock, Pa.— Pred.: Joe. Zajc, box 155.—Taj.: L. Dolenec, box 253.—Blag.: Fr. Sedej.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 37.—Proletarec, Lowellville, O.
—Pred.: And. Dobrick, B. F. D. 1, box 132, Poland, Ohio.—Taj.: Lov. Tomažič, B. F. D. 1, box 132, Poland, Ohio.— Blag.: J. Ribič, box 315.
štev. 38.—Ilirija, Kenosha, Wis.— Pred.: J. Presterl, 18 Howland Ave.— Taj.: Fr. žerovec, 264 N. Congress St. —Blag.: Mary Šušteršič, 36B Pleasant St. B. F. D.
štev. 39.—Narodni Vitezi, Chicago, 111.—Pred.: J. Pršelič, 2225 S. Wood St,—Taj.: J. Hodschar, 1726 S. Centre Av.—Blag.: Fil. Kaplja, 1650 S. Throop St.—Bedne seje vsako prvo soboto v mesecu.
štev. 40.—Zvon, Durango, Colo.—
Pred.: Martin Miller, box 499.—Taj.: Ant. Borovatz, box 521.—Blag.: Martin Verče, box 427,—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev 41.—Slovenija, Irwin, Pa.—
Pred.: Fr. Suša, E. F. D. No. 2, box 138. —Taj.: Jernej Bohinc, R. F. D. No. 2, box 107.—Blag.: Ant. Božina, B. F. D. 2, box 162;—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 42.—Večernica, Aldridge, Mont.
Pred.:	J. Petek, box 144, Electric,
Mont. — Taj. Jos. Kočevar, box 144, Electric, Mont.—Blag.: Andrej Pelban, Electric, Mont.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 43.—Aurora, Aurora, Minn.—
Pred.: Vine. Mikulič, box 21.—Taj.: J. Žumer, box 13.—Blag.: Mike Zakotnik, box 183.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 44.—Danica, Conemaugh, Pa.—
Pred.: Fr. Šega, L. Box 238.—Taj.: Andy Vidrih, box 523.—Blag.:	Jos.
Lovko, box 514.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 46.—Gorenjec, Oregon City, Ore.—Pred.: Jos. Zolar, box 176.—Taj.: Matt Skoff, box 307.—-Blag.: Jos. Frošt, box 344.
štev. 47.—Illinois, Springfield, 111.—
Pred.: Fr. Bregar, 1629 N. 10th St.— Taj.: J. Podlesnik, 1826 S. 17th St.— Blag.: Fr. Golob, 1818 Middlie St.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 48.—Triglav, Barberton, O.— Pred.: Martin Železnikar, 436 Bolivar Boad.—Taj.: Fr. Tonija, 423 W. Hopo-gan Ave.—Blag.: J. Balant, 311 S. 14th St.—Vsi v Barberton, O.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 49.—Ljubljana, Girard, O.— Pred.: J. Anžiček, box 510.—Taj.: Jernej Cerne, box 297.—Blag.: Alojz Strah, box 408,—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 50.—Skala, Clinton,	Ind.—
Pred.: L. Prašnikar, box 67.—Taj.: V. Zupančič, B. B. 17.—Blag.: F. Prašni-ker, B. B. 3, box 6.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 51.—Narodni Dom, Aspen, Colo.
—Pred.: And. Tršelič, box 227.—Taj.: Fr. Lovšin, box 379.—Blag.: A. E. Bigler, box 582.
štev. 52.—Zvezda, Broughton, Pa.—
Pred.: Ant. Demšar, box 135.—Taj.: Jak. Dolenc, box 181.—Blag.: Mih. Mali, box 155.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 53.—“V Boj!”, Collinwood, O.
—Pred.: J. Zupanc, 15787 Waterloo Bd. —Taj.: D. Blumel, 6216 Blodgett Ave. —Blag.: Joe Kunčič, 439 E. 156th St., Collinwood, O.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 54.—Jutranja Zora, Glencoe, O.
—Pred.: Fr. Boštjančič, box 176.—Taj.: Ig. Žlemberger, L. Box 12.—Blag.: Joe Zibert, L. Box 11.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 55.—Slovan, East Palestine, O.
Pred.: Jac. Istenič, box 304.—Taj.: Fr. Miklavčič, box 436.—Blag.: Ant. Jur-javič, box 401.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 56—Slovenija, New York, N. Y.
—Pred.: Zvonimir Jakše, c. o. Krauth, Nachod & Kuhne, New York City.— Taj.: Felix M. Dolinar, 465 Kerrigan Ave., West Hoboken, N. J.—Blag.: Fr. Ojster, 757 E. 179th St.
štev. 57.—Planinar, Black Diamond, Wash.—Pred.: Jos. Plaveč, box 644.— Taj.: Gregor J. Porenta, box 701.— Blag.: Fr. Potočnik, box 600.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 58.—Litija, Wilburton, Okla.— Pred.: J. Sabotin, box 655.—Taj.: Fr. Laufar, box 71.—Blag.: J. Majdič, box 568.—Seje vsako 2. nedeljo v mesecu.
štev. 59.—Zavednost, De Pue, 111.— Pred.: Dan Badovinac, box 341.—Taj.: J. Slatnar, box 355.—Blag.: Dan Badovinac, box 341.—Vsi v De Pue, 111.— Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 60.—Simon Gregorčič, Lloydell, Pa.—-Pred.: Fr. Arhar, box 31.—Taj.: Jac. Kovsca, box 115.—Blag.: J. Jereb, box 16.
štev. 61.—Sparta, Gilbert, Minn.—
Pred.: J. Stebe.—Taj.: J. Komatar, box 245, Suarta, Minn.—Blag.: Matt Zadnik.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 62.—Bratska Sloga, Calumet, Mich.—Pred.: Fr. Lesar, 415 — 6th St. Taj.: L. Junko, 26 Oak St.—Blag.: J. Plautz, 211 — 7th St.
štev. 63.—Bistrica, Rilton, Pa.— štev. 64.—Slovenska Zastava, W. Newton, Pa.—Pred.: Otto Tekavec, box 263,—Taj.: Bartol Vertačnik, B. F. D. No. 3, box 98.—Blag.: Jos. Kerhlikar, B. F. D. 3, box 89.
štev. 65.—Prvi Maj, Breezy Hill, Kans.—Pred.: Blaž. Godina, B. B. 1, box 62.—Taj.: Rochus Godina, B. F. D.
2,	box 125.—iBlag.: Ant. Marn, Breezy Hill Sta., box 76.—Vsi v Mulberry, Kans.—Seje vsako 1. nedeljo v mesecu.
štev. 66.—Prosveta, Alix, Ark.— Pred.: Matt. Pivk, B. F. D. No. 1, Altus, Ark.—Taj.: J. Štrukelj, box 71.—Blag.: Gregor Salamon, box 26.
štev. 67.—Dolenec, Huntington, Ark. —Pred.: Ant. Prebil, box 211.—Taj.: Karl Petrieh, box 204.—Blag.: Ant. Medved, box 136.
štev 68.—Slovenec, Racine, Wis.— Pred.: Fr. Jelenz, 203 Howland Ave.— Taj.: Val. Mikuš, 510 — 8th St.—Blag.: J. Pucelj, 730 Burbeck St.
štev. 69.—Napredek, Eveleth, Minn. —Pred.: Jac. Jesenovič.—Taj.: Thomas Prelovšek, 50 Norman Ave.—Blag.: Fr. Steblaj, 508 Grant Ave.
štev. 72.—Spoznanje, Radley, Kans. —Pred.: Tony Tomšič, Dunkirk, Pittsburg, Kans.—Taj.: Fr. Rugelj, B. B. 1, Pittsburg, Kans.—Blag.: Ant. Komar, box 92, Radley Sta., Pittsburg, Kans.— Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 74.—Grozd, Virden, 111.—Pred.: Flor. Goričan, box 280.—Taj.: Ant. Ro-baus, box 280.—Blag.: Fr. Vončina, box 71.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 75.—Slovenec, Roslyn, Wash.— Pred.: Ant. Janaček.—Taj.: Louis Aris-tovnik, box 866.—Blag.: M. Raristov-nik, box 885.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 76.—Prijatelj, Skidmore, Kans.
—Pred.: Anton Svetik, box 223, B. B.
3,	Columbus, Kans.—Taj.: Martin Ju-
rečka, B. E. 3, box 60, Columbus, Kans. —Blag.: Matt. Dabalack, box 13.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 77.—Bratstvo, De Kalb, 111.— Pred.: Fr. Kok olj, 426 So. 10 th St.— Taj.: Ant. Gantar, 1142 Market St.— Blag.: J. Šinkovec, 1142 Market St.— Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 78.—Zveza, Manor, Pa.—Pred.:
J. Božič, box 158.—Taj.: Louis Bonač, box 275.—Blag.: J. Senica, box 281.— Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 79.—Dobrodošli, Cie Elum, Wash.—Pred.: Fr. Subič, box 536,— Tajnik:	John Butorac, box 678. —
Blag.: Math. Kavzlarič, box 22.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 80.—Svoboda, Brereton, 111. — Pred.: Fr. J. Aleš, box 43.—Taj.: Tom. Felc, box 115.—Blag.:	Fr. Wolhge-
mouth, R, 6, box 87, Canton, 111.—Seje vsako prvo nedeljo v mestni dvorani.
štev. 81.—Solnce, Red Lodge, Mont. —Pred.:	Alois Jeler, box 47.—Taj.:
Geo. Forstner, box 615.—Blag.: Blaž. Snajder, box 319.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 82,—Triglav, Johnstown, Pa.—
Pred.: J. Gomilar, B. F. D. No. 3, box 150 B.—Taj.: Mihael Cene, 353 Ohio St. —Blag.: Carl Cerjak, 819 Grove Ave.
štev. 83.—Planina, Bingham, Utah.— Pred.: P. J. Schultz, box 78.—Taj.: J. Samec, box 78.—Blag.: Geo. Prijanovič, box 78.
štev. 85.—Slovenski Delavec, Orient,
Pa.—Pred.: Ant. Sodr, Orient, Pa.— Taj.: J. Yolk, box 133, Orient, Pa.— Blag.: Jos. Pauzelj, box 54, Orient, Pa.
štev. 86.—Slovenski Dom, Chicago, 111.—Pred.: Fr. Bostič, 1743 Fletcher St.—Taj.: Jos. Goričan, 726-28 Grand Ave.—Blag.: Fr. Slana, 604 N. Curtis St,—Vsi v Chicago, 111.—Seje vsako 1. nedeljo v mesecu.
štev. 87.—Prostomisleci, Herminie,
Pa.—Pred.:	Alois Slebir, box 132.—
Taj.: Ant. Sornig, box 202.—Blag.: Fr. Lovše, box 277.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 88.—Dobri Bratje, Moon Run,
Pa.—Pred.: Fr. Podmišljak, box 222.— Taj.: Mihael Jerala, box 217.—Blag.: Lenard Mihon, box 68.—Seje vsako 2. nedeljo v mesecu'.
štev. 89.—Glas Naroda, Midway, Pa.
—Pred.: Ant. Škafar.—Taj.: J. Zušt, box 294.—Blag.: J. Nagode.
štev. 90.—Rdeči Prapor, Hackett, Pa.
—Pred.: J. Bobnar, box 174.—Taj.: Ant. Mrak, box 205.—Blag.: Ant. Prah, box 63.—Vsi v Hackett, Pa,
štev. 91,—Johnston City, Johnston City, 111.—Pred.: J. Bergant, box 287. —Taj.: Vinc. Pugelj, box 561.—Blag.: Ant. Donat, box 507.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 92.—Rožna Dolina, Franklin, Kans.—Pred.: Alois Karlinger, B. F. D. 4, box 86, Girard, Kans.—Taj.: Fr. Wegei, box 38, Franklin Kans.—Blag.: Matt, šetina, box 23.
štev. 93.Zarja Svobode, Randall, O. —Pred.: J. Jene, box 21, North Bandall, Ohio,—Taj.: J. Daničič, B. F. D. 3, box 114, Warrensville, Ohio.—Blag.: Fr. Cestnik, B. F. D. 3, box 116,—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 94.—Triglav, Colorado City, Colo.—Pred.:	Fr. Gabrovšek, box 8,
Curtis, Colo.—Taj.: Fr. Klun, box 118. —Blag.: Fr. Starec, 318 S. 6th St.—Seje prvo soboto po desetem.
štev. 95.—Lilija, Oglesby, 111.—Pred.: Jos. Stok, L. Box 19.—Taj.: Ant. Vebar, box 54.—Blag.: Jos. Legan, box 11.
štev. 96.—Bratje Vsizaenega, Livingston, 111.—Pred.: Leo. Zveglich, Livingston, 111.—Taj.: Ant. Woučko, box 186.—Blag.: J. Muvrin, box 102.
štev. 97.—Krim, Bessemer, Pa.— Pred.: Henrik Slapničar, box 121.— Taj.: Jac. Matozelj, box 149.—Blag.: Ant. Klischek, box 122.
štev. 98.—Sokol, La Salle, Ul.—Pred.: Jos. Miklančič.—Taj.: Ig. Volk, 445 Sterling St.—Blag.: Thomas Golobič, 203 — 2nd & Union St.
štev. 99.—Slovenski Rudar, So. Wilmington, 111.—Pred.: Ant. Skube, box 333.—Taj.: Fr. Žnidaršič, box 380.— Blag.: Jos. Gorz, box 282.
štev. 100.—Golobček, Victor, Colo.— Pred.: Jos. Šporar, box 57, Goldfield, Colo.—Taj.: Matt. Božič, 122 S. 1st St. —Blag.: Jos. Gačnik, box 433.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 101.—Trdnjava, Grays Landing, Pa.—Pred.: Jos. Potrebuješ, B. F. D. 15, box 110, Masontown, Pa.—Taj.: Matt, žele, Grays Landing, Pa., box 132.— Blag.: Fr. Kastelic, box 21, Martin, Pa.
štev. 102.—Nada, Chicago, 111.— Pred.: Bosa Sever, 1925 W. 21st St.— Taj.: Frances Bučigaj, 1845 Blue Island Ave.—Blag.: Mary Hočevar, 2317 So. Leavitt St.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 103.—Jutranja Zora, La Salle, 111.—Pred.: Mary Grgovic, 835 Crosat St.—Taj.: Fanny Novlan, 5th Croset St. 528.—Blag.: Mary Pirnat, 1237 Main St.—iSeje vsako 2. nedeljo v mesecu.
štev. 104.—Zavedne Slovenke, So. Lorain, Ohio.—Pred.:	Ivanka Krištof,
1605 E. 29th St.—Taj.: Josefa Eisenhardt, 1777 E. 29th St.—Blag.: Marija Klinar, 1748 E. 30th St.—Seje vsako 3. nedeljo v mesecu.
štev. 105.—Studenček, Inidianapolis, Ind.—Pred.: Frank Kanalec, 501 W. Washington St.—Taj.: Andrej Drešček, 731 N. Warman ave,-—'Blag.: Andrej Gabrijelčič, 939 N. Warman Ave.
štev. 106.—Prostost, Imperial, Pa.— Pred.: Louis Capuder, box 86.—Taj.: Ig. Murchetz, box 328.—Blag.: Jos. Šušteršič, box 94.
štev. 107.—Planinski Raj, St. Louis,
Mo.—Pred.: Val. Sever, 3404 S. 2nd St. —Taj.: J. Bertoncelj, 3404 S. 2nd St. Blag.: Jos. Skubiz, 2834 Lyon St.—Seja se vrši vsako 1. nedeljo v mesecu.
štev. 108.—Jutranja, Ely, Minn.— Pred.: Ana Teran.—Taj.: Marija Hrast, box 52.—Blag.: Elizabeth Smrekar, box 281.—Seje vsako 2. nedeljo v mesecu.
štev. 109.—Orel, Ladysmith, B. C.— Pred.: Mirosl. Grgich.—Taj.: Jos. Pečjak, box 120.—Blag.: Matt Hočevar, box 120.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 110.—Slovenski Rudar, Chisholm, Minn.—Pred.: Louis Marn.—Taj.: Ant. Mahne, box 152.—Blag.:	Alois
Gande, box 212—Vsi v Chisholm, Minn.
štev. 111,—Zvezda, Aurora, Minn.— Pred.: Kat. Kastelec, box 155.—Taj.: Marija Kovach, box 78.—Blag.: Neža Lesar, box 251.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 112.—Slovenski Sinovi, Bear Creek, Mont.—Pred.: J. Hodnik, box
16.—Taj.: J. Kostelic, box 161.—Blag.: Fr. Bihar, box 198.—Vsi v Bearcreek, Mont.—Seje vsako 2. nedeljo v mesecu.
štev. 113.—Mangart, Sunny Side, Utah.—Pred.: J. Škerlj, bpx 76.—Taj.: J. Mihalj, box 93.—Blag.: Bob Tomšič.
štev. 114.—živila Ilirija, Roundup, Mont.—Pred.: T. Pavlin, box 415.— Taj.: Jos. Bužič, box 66.—Blag.: Ant.
Kenda, box 151.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 115.—Jolietska Zavednost, Joliet, 111.—Pred.: Jos. Kuhar, 207 Bridge St.—Taj.: John D. Kren, 304 Jackson St. — Blag.: Jos. Wolf, 304 Jackson St.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 116.—Zagorski Zvonovi, Lincoln, 111.—Pred.: J. Hočevar, 717 Wi-chitta Ave.—Taj.: Jos. Ticer, 622 Wi-chitta Ave.—Blag.: M. Starčevič, 1405 McLean St.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 117.—Novi Dom, Yukon, Pa.—
Pred.: Ant. Laurič, box 8.—Taj.: J. Vidmar, box 40.—Blag.: Jos. Kastelic,
B. F. D. box 116, Buffs Dalle, Pa.
štev. 118.—Slovenski Sokoli, Pittsburg, Pa.—Pred.: Geo. Greguras, 4938 Hatfield St.—Taj.: Matt Malič, 5131 Ruby St.—-Blag.: Jos. Lokar, 4745 Hatfield St.—Vsi v Pittsburg, Pa.
štev. 119.—Moška Jednakopravnost, Waukegan, 111.—Pred.: Katarina Terlep.—Taj.: Ana Mahnič, 425 Beiwider St.—Blag.: Betti Mahnič, 709 Market Street.
štev. 120.—Gorenjec, Heaton, N. Mex.
—Pred.: Ant. Gantar, box 57.—Taj.: And. Mlekush, box 26.—-Blag.: Fr. Grošelj, box 3.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 121.—Zveza Detroitskih Slovencev, Detroit, Mich.—Pred.: Alois W-o-kač, 1 Bankin St.—Taj.: Peter Puhek,
1 Bankin St.—Blag.: Lov. Bizjak, 1 Bankin St.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 122.—Grozd, Aliquippa, Pa.—
Pred.: Fr. Mihčič, box 276.—Taj.: Geo. Smrekar, box 71, Aliquippa, Pa.—Blag.:
J. Vrečar, box 91.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 123.—Vipava, Panama, 111.—
Pred.: Aug. Čermelj, box 816.—Taj.: Andr. Illeršič, box 831.—Blag.: J. Mahnič, box 642.—Vsi v Panama, 111.—Seje vsako nedeljo v mesecu.
štev. 124.—Mednarodna Zveza, Forest City, Pa.—Pred.: Fr. Rataje, box 106, Vandling, Pa.—Taj.: Fr. Verbajs, box 140, Forest City, Pa.'—Blag.: Ig. Verbajs, box 90, Forest City, Pa.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 125.—Hibbing, Hibbing, Minn.
—'Pred.: Ant. Verderbar, 302 — 3rd Ave.—Taj.: Henry Delles, box 231.— Blag.: J. Strojan, box 358.
štev 126.—Primož Trubar, Cleveland,
O.—Pred.: Mihael Kos, 6428 St. Clair Ave.—Taj.: Fr. Hudovernik, 1243 E. 60th St.—Blag.: Jos. Bizjak, 6026 St. Clair Ave.—Seje vsako četrto nedeljo v mesecu.
štev. 127.—‘‘V slogi je moč!”, Oak-view, Colo.—Pred.: Alois Zupan, box 32.
—‘Taj.: Fr. Zaveršnik, box 41.—Blag.: Ignac Jert, box 84.
štev. 128.—Narodne Slovenske, Calumet, Mich.—Pred.: Ana Klemenc, 507 Pine St.'—Taj.: Maggie Geshel, 218 — 7th St.—-Blag.: Boža Bački, 4237 — llth St.—Seje vsako četrto nedeljo v mesecu.
štev. 129.—Lipa, Cleveland, Ohio.—
Pred.: J. Gorjup, 3424 W. 97th St.— Taj.: Carl Penko, 951 E. 70th St. N. E. —Blag.: J. Breskvar, 3528 St. Clair Ave.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 130,—Eveleth, Eveleth, Minn.—
Pred.: Antonija Steblaj.—'Taj.: Frančiška Podlogar, box 338.—Blag.: Angela Pucelj.
štev. 131.—Francisco Ferrer, Chicago, IU.—Pred.: Milan Hegji, 217 W. 24th St,—Taj.: J. Molek, 2615 S. 40th Ave,— Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev.	132.—Slovenski	Napredek,
Klein, Mont.—Pred.: Peter Jeler, box 21.—Taj.: Fr. Kobetich, L. B. 25.— Blag.: J. Mikulič, box 20.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 133—Balkan, Cleveland, O.— Pred.: Ig. Miklič, 2564 Merrick Ct., E. E.—‘Taj.: A. Pozarelli, 2554 E. 82nd St.
S. E.—-Blag.: Ig U.rbančič, 2940 E. 82nd St.—Seje vsako 2. nedeljo v mesecu.
štev. 134.—Bratska Ljubezen, Superior, Wyo.—Pred.: Andrej Keržišnik, box 143.—-Taj.: Lukas Groser, box 341. —'Blag.: Ant. Krašovec, box 13.—Vsi v Superior, Wyo.
štev. 135.—Brooklyn, Brooklyn, Ohio.
—Pred.: Peter Vesel, 4004 Jennings Bd. —Taj.: Fr. Demšar, B. F. D. 3, Bradley Bd., bo B.—Blag.: Matt Bajc, 3994 Jennings Rd.
štev. 136.—Michigan, Manderfield, Mich.—Pred.: Peter Stimac, box 43, Dodgeville, Mich.—Taj.: Nick Malnar, box 75, Dodgeville, Mich.—Blag.: Wm. Krall, box 49, Dodgeville, Mich—Seje vsako tretjo nedeljo v meseeu.
štev. 137.—Napredne Slovenke, Cleveland, O.: Pred.: Franja Lausehe, 6121 St. Clair Ave,-—Taj.: Franja Hudovernik, 1243 E. 60th St.—Blag.: Ivana Wencelj, 1017 E. 62nd St.—Vse v Cleveland, O.—Seje vsaki prvi četrtek v mesecu.
štev. 138.—Postojnska Jama, Can-nosburg, Pa.—Pred.: Jos. Ambrožič.— Taj.: J. Koklič, box 276.—Blag.: J. Podboj, box 230.—Vsi v Canonsburg, Pa.
štev. 139.—Tabor, Cleveland, Ohio.— Pred.: Fr. Cergol, 6328 Storer Ave. S. W.—Taj.: Mihael Erjavec, 701 Berk St. —Blag.: Mike Mahne, 3063 Broadway St.—'Seje vsako 2. nedeljo v mesecu.
štev. 140.—Bratska Zveza, Brooklyn, N. Y. — Pred.: Mihael Ivanšek, 202 Staag St. — Taj.: Peter Mihelič, 106 Staag St. — Blag.: Ant. Stauduhar, 143 Montrose Ave. — Vsi v Brooklyn, N. Y. — Seje vsako drugo soboto v mesecu.
štev. 141.—Brod na Kolpi, Calumet, Mich. — Pred.: Jos. Mance, Butler House No .8, Calumet, Mich. — Taj.: Jos. Beljan, box 431. — Blag.: J. To-mac, box 603. — Vsi v Calumet, Mich.
štev. 142.—Mir, Collinwood, O. —• Pred.: F. Martinjak, 16002 Saranac Rd. —Taj.: Martin Podgorelec, 16002 Saranac Bd.—Blag.: Jos. Urbančič, 15930 Saranac Bd.—-Seje vsako tretjo nedeljo u mesecu.
štev. 143. — Slovenski Lovec, East Helena, Mont. — Pred. Jos. Leonard, box 98. ■—- Taj.: J. Perčič, box 143. — Blag.: J. Kovač, b. 86.—Vsi v East Helena, Mont.—Seje vsakega 13. v mesecu.
štev. 144. — Slov. in Hrvati, York Run, Pa. — Pred.: Ant. žele, RFD No. 7, b. 154, Smithfield, Pa. — Taj.: Fr. Steklačič, b. 452. — Blag.: Jac. Frank, b. 455, Fairchance, Pa. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 145.—Slavček v Cliff Mine, Pa. —Pred.: J. Žibert, b. 186. — Taj.: Matt Petrič, b. 183. — Blag.: Fr. Zagoda, b. 222. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 146.—Kanarček v Messmore,
Pa. — Pred.: Ant. Kaučič, Messmore, Pa. — Taj.: Mihael Polovic, box 61, Edenborn, Pa. — Blag.: Jos. Seršen, box 86.
štev. 147.—Vodnikov Venec, Cleveland, O.—Pred.: -.nton Jerina, ,6121 St. Clair av.—Taj.: Vinko Kenič, 1146 E. \
61st St.—Blag.: Fr. Kerže, 1293 E. 55th St.—Vsi v Cleveland, O.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 148.—Zorislava v Franklin, Pa.
—	Pred.: Marija Suhadolnik, box 10, Connemaugh, Pa. — Taj.: Frančiška Vidrich, box 523, Connemaugh, Pa. — Blag.: Josephine Urbas, box 786, Connemaugh, Pa. — Seja se vrši vsako 2. nedeljo v mesecu.
štev. 149.—Zavedne Slovenke, Wil-lock, Pa. — Pred.: Mary Miklavc, b. 175. — Taj. Margaret Gorše, b. 43. — Blag.: Ana Herin, b. 258. — Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 150.—Slovenke v Boj za Narod, Barberton, O.—Pred.: Mary Plat-nar, box 193. — Taj.: Marija Balant, 311 So. 4th St. — Blag.: Ivana Merkun, 432 Bolivar Bd. — Seje vsako četrto nedeljo.
štev. 151.—Bratje Edinost, Witt, 111.
—Pred.: J. Zupančič, to. 34. -— Taj.: Jac. Bregant, b. 512. — Blag.: Fr. Korbar, b. 180. — Seje vsako 3. nedeljo.
štev. 153.—Slovenski narod, Youngstown, Ohio.—Pred.: J. Petrieh, E. F. D. 2, b. 33 D. — Taj.: Matt Urbas, b. 431. Blag.: Alex Penič, b. 552, Struthers, O.
štev. 154. — Gorjanec, Park City, Utah. — Pred.: Mike žugel, b. 335. — Taj. Jac. Shobar, b. 692. — Blag.: Jac. Clementz, b. 268.
štev. 155.—Vrtnica, Oglesby, IU. —
Pred.: Mary Veber. — Taj.: Marija Legan, b. 11. — Blag.: Angela Zahrast-nik. — Seja se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 156.—Kras, Muddy, 111.—Pred. J. Zelene. — Taj.: Mihael Vidič, box 565. — Blag.: Luka Gabrovec, box 5.
—	Seje se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 157.—Bodočnost, Browder, Ky.
Pred.: And. Obed, b. 5. — Taj. Taj.: L. Jeras, to. 3. — Blag.: Fr. Vičič, b. 13. —Vsi v Browder, Ky. — Seje vsako 2. nedeljo.
štev. 158. — Zavedni Sosedje, Nottingham, Ohio.—Pred.: Karl Bottar, b. 324. — Taj.: Vine. Frd. Koller, b. 321. Blag.: Vinc. Badalič, b. 289. — Seje vsako 1. nedeljo.
štev. 159.—Ferrer, Hanna, Wyo. —
Pred.: Fr. Jeram. —- Taj.: Ant. Nerat, box 91. — Blag.: Mane Radovič, b. 131.
—	Vsi v Hana, Wyo.
štev. 160.—Javornik, Newark, Ohio. Pred.: Matt Janeš, 41—13th St.—Taj.: J. Gabrovšek, 28—13th St. — Blag.: J. Bawcher, 270 Bice St.
štev. 161. — Vseslovani, KittsvUle, Minn.—Pred.: Matt Kočevar, b. 418, Hibbing, Minn. —Taj.: F. Vidervol, b. 575, Chisholm, Minn. — Blag.: Marko Marol, b. 626, Hibbing, Minn.
štev. 162.—Sloga, Albina, Iowa. — Taj.: John Vukonič, Boute 5, Albia, la. —Blag.: Philip Vukonič, Boute 5, Albia, Iowa.
štev. 163.—Valvazor, Buxton, Iowa.
—	Pred.: Leo Stermole, b. 433.—Taj.: Fr. Cerovac, b. 830, Buxton, la.—Blag.: J. Bink, b. 33.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 164.—Spomladanska VijoUca, Frontenac, Kans.. — Pred.: Mary Skubic, Frontenac, Kans.—Taj.: Ana Bevc, b. 177, Frontenac, Kans.—Blag.: Josefa Slabšek, b. 87.
štev. 165. — Lunder Adamič, Wick Haven, Pa. — Pred.: Luka Kralj, box 68. — Taj.: Taj.: Fr. Dernovšek, b. 68.
—	Blag.: Lud. Dernovšek, b. 82. —Seje vsako 1. nedeljo v mesecu.
štev. 166.—Slap Peričnik, Presto, Pa. —Pred.: Lov. Dolinar, b. 252, Burdine, Pa. — Taj.: Fr. Smolej, b. 46, Presto, Pa. — Blag.: Fr. Petrovich, b. 246, Burdine, Pa. — Seje vsako prvo nedeljo v meseeu.
štev. 167.—Slovenske Sestre, Bessemer, Pa. — Pred.: Matilda Grubelnik, b. 136.—Taj.: Aloisija Ser jak, box 18, (za expressne posiljatve:—Hillsville, Pa., box 18).—Blag. Marija Sedelnik.— Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 168.—Sinovi Slave, Conemaugh, Pa. — Pred. J. Kukavec, b. 435.—Taj.: J. Zupančič, to. 432.—Blag.: Jac. Dolenc, b. 723.—Vsi v Conemaugh, Pa.— Seja vsako četrto nedeljo v mesecu.
štev. 169.—Svobodomisleci, Ftiz Henry, Pa.—Pred.: Fr. Peternel, b. 53. — Taj.: Fr. Juvan, b. 175. — Blag.: J. Okorn, b. 82. — Seje vsako 2. nedeljo v mesecu.
štev. 170.—Dolenec, Akron, Ohio. —
Pred.: J. Ceglar, b. 313, Kenmore, O.
—	Taj.: Vinc. Zurc, 404 So. Broadv/ay St. — Blag.: Jos. Pucelj, 125 Cace ave.
štev. 171. Slovenski Prijatelj, Marianna, Pa. — Pred.: Fr. Primožič, box 213. — Taj.: M. Čebašek, b. 206. — Blag.: J. Milanič, b. 251. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 172. — Dobri Prijatelji, Bead-ling, Pa. — Pred.: Ant. Klančar, b. 45.
—	Taj.: Fr. Wehar, b. 105. — Blag.: Jos. Delač, b. 12. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 173.—Slava, Newburg, Ohio.—
Pred.: Jos. Frankovič, 8109 Marble Ave., Cleveland, O.—Taj.: J. Križman-čič, 3615 E. 81st St., S. E,—Blag.: Fr. Kokotec, 7623 Osage Ave.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 174.—Vrtni Raj, Dunlo, Pa.— Pred.: Jos. Škerlj, box 208.—Taj.: Lud. Zeman, box 208.—Blag.: Ant. Hribar, box 212.
štev. 175.—McKinley, McKinley, Minn.—Pred.:	Jos. Crčul, box 41.—
Taj.:	Jos. Kazina, box 123.—Blag.:
Jos. Ahlin, box 34.—Vsi v McKinley, Minn.—Sejo vsako tretjo nedeljo v meseeu.
štev. 176.—Novo Leto, Piney Fork,
O.—Pred.: Louis Glažar.—Taj.: Matt Tušek, box 173.—Blag.: J. Sever.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 177.—Mars, Reliance, Wyo.— Pred.: Peter Chufar, box 97.—Taj.: Jos. Cramar, box 97.—Taj.: hion,eta Jos. Cramar, box 172.—Blag.:	Ant.
Paukovič, box 55.—Vsi v Beliance, Wyo.—Seje vsako 1. nedeljo v mesecu.
štev. 178.—Jadranska Vila, Cleveland, O.—Pred.: Hinko Bole, 6309 Glass Ave.—Taj.:	Karl. Bauzon, 6120 St.
Clair Ave.—Blag.:	Ant. Stanovnik,
6209 Bonna Ave.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 179.—Lavdon, Barberton, Ohio.
—Pred.: Fr. Stritar, 234 Melvin St.— Taj.: Fr. Poje, box 243.—Blag.: J. Troha, 180 Center St.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 180.—Planinski Glas, Linton, Ind.—Pred.:	Ant. Cerar, box 646.—
Taj.: Ant. Keržan, box 728.—Blag.: J. Cerar, B. B. 7, box 31.—Seje vsako 2. nedeljo v mesecu.
štev. 181.—Dom in Svet, Adamsburg,
Pa.—Pred.: Ant. Lunder, Adamsburg, Pa.—Taj.: Ant. Laurič, box 57, Adamsburg, Pa.—Blag.: Martin Pompe, box 130.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu štev. 182.—Slovanski Rudar, Gilbert, Minn.—Pred.: J. Kunstel.—Taj.: A. E. Gnjezda, box 383.—Blag.: Leo Kukar, box 246.—Vsi v Gilbert, Minn.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 183.—Narodni Dom, Hudson, Wyo.—Pred.: Lukas Murko.—Taj.: Fr. Bolih, b. 58.—Blag.: Jacob Paulitz.
štev. 184.—Zmagonosna Krona, Springfield, HI.—Pred.: Mary Kram-žar, 1706 Matheney Ave.—Taj.: Aloisija Golob, 19il6 So. 14th St.—Blag.: Johana Furlič, 1118 Virginia Ave.— Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
Zastave, regalije, znake, kape, pečate, in vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.
CENE NIZKE
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.
F. Kerže Co. 2616 S. Lawndale Ave. Chicago Illinois
POZOR! ROJAKI!	POZOR!
Sledeče tri pijače so pristne in importirane in izdelane iz zelišč za okrepčanje človega in njegovega zdravja. Te so:
Kranjski Brinjevec,
Slivovic,
Tropinovec,
High Lile Bitters, A. Horvatovo Grenko Vino,
katere prodaja A HORWAT, JOLIET, ILL.
Pozor!	Gostilničarji! Pozor!
Shranite moj naslov in pišite po cenik, ker bo v Vašo korist!
Ako k naročilom priložite denar, Vam dam več popusta, kakor jaz zapravim, kedar prodajam in kolektam, ker si prihranim zamudo časa, vožnje in potne troske. Dobiček je torej Vaš!
Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna tvrdka, ki im-portira žganje direktno iz Kranjske Prodajam tudi ceneje, ker nimam stroškov z dragimi agenti.
A. HORWAT, 600 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL.
NEBO
Imajo fini okns
turškega tobaka
10 za 5c
Na prodajv vseh prodajalnah tobaka.
Na koncu z ovitkom iz zamaška.
CIGARETE
Najboljše cigarete na svetu
štev. 185.—Planinski Raj, Collin-wood, Ohio.—Pred.:	Johana Grdina,
5401 St. Clair Ave.—Taj.: Frančiška Brajer, 435 E. 156th St.—Blag.: Johana Suznar, 15620 Calcutta Ave.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 186.—Jugoslovani, Granville, 111.—Pred.: J. Mertič, box 108.—Taj.: Louis Brogar, box 8.—Blag.: Martin Novak, box 247.
štev. 187.—Sesterska Ljubezen, Franklin, Kans.—Pred.:	Elizabeth
Oblak, box 60, Franklin, Kans.—Taj.: Terezija Wegel, box 38, Franklin, Kans. —Blag.: Marija Ameršek, E. B. No. 4, box 58, Girard, Kans.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 188.—Pobratimija, Dawson, N. Mex.—'Pred.: J. Kopriva, box 64.— Taj.: Slavko Ružič, box 632.—Blag.: Mike Šuster, box 384.—Vsi v Dawson, N. Mex.
štev. 189.—V Boj za Svobodo, Yukon,
Pa.—Pred.: Fanny Prešeren.—Taj.: Katarina Klarič, box 73.—Blag.: Katarina Klarič, box 44.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 190.—Sinovi Složne Domovine, St. Michaels, Pa.—Pred. Martin Volčjak.—Taj.: Jos. Volčjak, b. 87.—Blag.: Julius Gnainer.
štev. 191.—Abazia, West Winfield,
Pa.—Pred.: Matt Puž.—-Taj.: J. Mate-tič, box 57.—Blag.: Tony Kršul.
štev. 192.—Venera, Milwaukee, Wis. —Pred.: Anna Bergant, 257 — 1st Av. —Taj.: Frances Cerar, 452 S. Pierce St. —Blag.: Agnes Mrvar, 229 — 1st Ave.
štev. 193.—Boginja Svobode, Robbins, Pa.—Pred.: .Jernej Rupnik, box 15, Coulters, Pa.—Taj.: J. Blažič, box' 3, Coulters, Pa.—Blag.: Jos. Rupnik, box 2, Coulters, Pa.
štev. 194.—Keevatin, Keevatin, Minn.—Pred.:	Peter Knaus.—Taj.:
Louis Petrich, box 202.—-Blag.: J. Hren. —-Sejo vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 195.—Složne Sesetre, Dodge-ville, Mich.—Pred.: Ana Stimac.—Taj.: Ana Tomae.—Blag.: Marija Herlevič. —Seje vsako nedeljo po 15. v mesecu.
štev. 196.—Cvetko, Wenona, 111.— Pred.: James Verbič, box 333.—Taj.: Ig. Erchul, box 138. — Blag.: Ignac Pominšek.
štev. 197.—Ironton, Ironton, Minn.—
Pred.: J. Romanich, b. 95.—Taj.: Mike Žauhar, box 547.—Blag.: J. Suhodolc, box 66.
štev. 198,—Slovenski Kmetovalec, Willard, Wis.—Pred.: J. Zalar.—Taj.: Agnes Marinčič.—Blag.: Ig. Cesnik.
štev. 199.—Složni Slovenci in Slova-ci, Axona, Pa.—Pred.: Vinc. Hutter, b. 67.—Taj.: Fabijan Ci-vidini, b. 86. —
Blag.: Frank Kanc, b. 71.--Seja vsako
.prvo nedeljo v mesecu.
štev. 200.—Austrijski Slovenci, Her-minie, Pa., No. 2.—Taj.: Nick Vodopivec, K. F. D. 3, b. 104, Irwin, Pa.
štev. 201.—Pivka, Delagua, Colo. — Pred.: Anton Udovich, box 33.—Taj.: Anton Star, b. 85.—Blag.: Jacob Logar, box 85.
štev. 202.—Narodni Bratje, Great Falls, Mont.—Taj: Jos. Keschman, 2200 N. 7th Ave.
štev. 203—V Boj za Svobodo, Cecil, Pa.—Taj. Mihael Kočevar, box 92. štev. 204.—Kamnik, Luzeme, Pa.—
Pred. Anton Vozelj, 839 Bennet St. — Taj. Fr. Križe, 839 Bennett St.—Blag.: Karl Kranjc, 840 Bennett St.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
Pekel otrok.
Na Francoskem trpijo nekateri proletarski otroci že dandanes peklenske muke. Tem otrokom se ni treba bati pekla na drugem svetu, kakeršnega naslika tudi najbujnejša tercialska fantazija, ker okusijo v svoji nežni mladosti že najhujše peklenske muke na tem svetu.
Eden naj ostudne jšili zločinov, ki jili ima na vesti kapitalizem, pehajoč se za čim večjim dobičkom, je brezdvomno ta, da se otroci uporabljajo za delo po tovarnah in delavnicah, da se ravna ž njimi kakor s sužnji. Tudi francoska meščanska republika ni še izprejmenila prav nič teh razmer in vsfe fraze o demokratični in socialni republiki so le prevara. Vsi socialno politični zakoni so brezmočni v očigled brutalnemu dzkoriščevanju podjetnikov in popuščanju oblasti. V steklarski industriji cvete najbolj izkoriščanje otrok. Upeljano imajo tudi obsežno priganjanje vajencev, pri katerem jim pomagajo črne posredovalnice, ki priganjajo tovarnarju uboge dečke. Ker pa tovarnarjem še ne zadostujejo otroci francoskih proletarskih družin, so razvili tudi obširno trgovino s španskimi otroci, ki se lahko meri v svoji okrutnosti s trgovino deklet. Agentje, tako-zvani “padroni”, pokupijo pri španskih starših, ki so zašli v bedo, otroke. Da se ognejo obmejnim stražam, jih utihotapijo čez mejo, preskrbe jim napačne listine in jih prodajo francoskim podjetnikom. Na listinah je seveda napisano, da so dečki dosegli zakonito minimalno starostno dobo. Francoski podjetniki vedo čisto dobro, če vzemo na delo devetletnega dečka, da so kršili zakon; ali kaj jih to briga, saj je na listini zapisano, da je deček star štirinajst let in obrtni nadzornik jim ne more ničesar. Agentje pa preskrbe vajencem stanovanje in hrano, a jim zato pobero ves zaslužek, da ne ostane dečkom niti vinar in je vsak beg izključen.
Sodnijsko postopanje, ki je u-vedeno sedaj proti nekaterim od teh “padronov”, ostro razkriva lopovsko početje teh agentov. Da
se je to početje razkrilo, to zaslugo ima pariški komité za varstvo otrok, družba, pri kateri je tudi mnogo socialistov. Vsled o-vadbe tega društva je državno pravdništvo odredilo preiskavo 8. novembra 1912 v steklarskih tovarnah bratov Legras. Tovarne so v pariških predniestjih. Y tovarnah so dobili 30 španskih dečkov v povprečni starosti 12 let. Na dečkih so se poznali sledovi opeklin, ki so baje posledica obratnih nezgod. Okoli ušes so imeli dečki uljesa, ker so dečke na barbarski način ubijali. Rane niso bile obvezane in tako se je na njih nabiral prali, ki ga je v steklarskih delavnicah več kot preveč in posledica tega je bilo zastrup-Ijenje krvi.' Pri zaslišanju pred državnim pravdnikom so dečki soglasno izpovedali, da jih tovarniški delavci niso nikdar pretepali.
■ Nadaljna preiskava je pa spravila na dan še naslednje. Večina dečkov je bilo iz okrožja Burgos. Agentje »o plačali njihovim staršem 75 do 300 frankov kot dvajsetmesečno najemnino. Agentje so se obvezali, da bodo plačali dečkom potne stroške in jim preskrbeli stanovanje in hrano. Zato so pa pobrali agentje ves zaslužeik dečkov, ki je znašal 25 do 30 c na dan.
Kakšna je pa bila brana, kakšno stanovanje?. 'Spali so v barakah na slamnicah, v katerih je kar mrgolelo mrčesa. Agent Lazo je stlačil 13 otrok v dve sobi in vsem trinajstim dal tri postelje. Lazo in njegov tovariš Gonza lés sta pobegnila, le drugi agentje, ki so bili nekoliko manj lopov ski, so počakali obravnavo. Ali tudi ti so odkazali otrokom straš ne spalnice in jih hranili zgolj le s krompirjem in z repo. Policijski nadzornik je videl nekaj de čkov, ki so pobirali po trgu od padke, da so napravili juho. Oblečeni so bili v najostudnejše cunje, za obuvalo so imeli poleti in pozimi raztrgane sandale.
Sodnijska obravnava je bila zelo otežkočena, ker so agentje teo-rizirali dečke in jih z grožnjami pripravili do tega. da so govorili tako, da je bilo za agente dobro Predvsem je bilo zelo težavno izvedeti od dečkov njihovo pravo starost. Vsi dečki so izpovedali, da so stari po trinajst let, čeprav so izglodali vsi mlajši. Preiskovalni sodnik je tudi dognal, da so ranjeni dečki skrivali svoje rane med delom, da bi jih ne pognali iz dela. ali da bi ne dobili polovične mezde, in vse le iz strahu pred jezo agentov.
Vsakdo bo vprašal, kakšna kazen je pač zadela kapitalističnega podjetnika, pri katerem so delali dečki. Nič, prav nič, se jim ni zgodilo. Pač je bila preiskava proti bratoma Legras že v teku, ker sta sprejela devetletnega dečka na delo. Dečka je prignal agent Gonzales, deček pa je bil sin njegove soproge. Ali človekoljubna podjetnika, sta dokazala, da jima, je bila izročena popolnoma pravilna delavska knjižica. In sodnik je seveda verjel tovarnarju, da je sprejel devetletnega dečka, ker je bil prepričan, da je star trinajst let.
Ali je v Ameriki boljše? Ali nimamo tudi tukaj sistem “padro nov”. Približajte se prvemu vogalu v mestu, kjer je velik pro met in našli bodete mladoletne grške delavce, ki snažijo čevlje. “Padroni” so jih utihotapili v Ameriko, da jim delajo tlako kot snažilei čevljev.
Preiskava ja dognala, da v tovarnah države New York, ki se pečajo s konzerviranjem graha, fižola in drugih poljskih pridelkov v škatljah, delajo otroci od 5 do 9 leta.
Za revne proletarske otroke je povsod pekek: v Evropi in Ameriki.
Zato je pa naloga proletarcev, da zrušijo kapitalistično človeško družbo, ki nima za njih otroke nič druzega kot pekel.
—Tragedija proletarske družine. Dninar Štefan Fleck v Budimpešti je več tednov zaman iskal dela. To ga je tako užalosti-lo, da je sklenil umoriti sebe in svojega sina. Ko je odšla žena z doma, je ustrelil najprej Izletnega sina, nato pa še sebe. Deček je bil takoj mrtev, njega pa so v brezupnem stanju prepeljali v bolnišnico. Fleckti je bilo najhujše to, da jel preživljala vso družino njegova žena, ki je bila služkinji.
Razne vesti.
— Avstrijske terjatve na Balkanu. Gospodarski listi poročajo, da imajo trgovci in obrtniki avst-roogrski terjati na Balkanu okolo-70 miljonov kron, in sicer 20 v Srbiji, 18 v Bolgariji, 8 v Grčiji, 2 v Orni gori in 22 v Turčiji.
— Velikanska cesta v Parizu.
Pariški mestni svet je sklenil, da bo dal podreti utrdbe pariškega mesta. Prostor, ki bo tako nastal, bodo izpremenili v 250 metrov široko in 33 kilometrov dolgo cesto. Cesta bo Smela lepe nasade in igrišča za otroke. Cesta bo veljala 300 milj on o v frankov.
—	Dvanajst miljonov za pred-sedništvo francoske republike. Ko
rupeijo francoske purgarije in meščanskega parlamentarizma odkriva naslednja zgodba, ki jo priobčuje “Eclair”. Sin pokojnega ministra Berteauxa (ki je imel vsled svojega polnega mošnjička velik vpliv na meščanske poslance!) je začel izterjavah posojila po svojem očetu in je ponovno o-pomnil razne parlamentarce, da naj poplačajo dolgove. Ker s svojimi opomini ni uspel in da se izogne političnemu škandalu, se je obrnil na ministerskega predsednika Poineareja, ki je spravil to zadevo v razgovor na minister-sketa svetni. Brž se je ponudil poljedelski minister Pams, ki ima denarja kot kamenja in vsled tega tudi velik političen vpliv!) da uredi kočljivo zadevo — “zastonj”. Nekaj dni pozneje je 84 meščanskih poslancev dobilo obvestilo, da je njih dolgove prevzel Pams. Skupno gre za malenkost 12 miljonov frankov. Pams ima v parlamentu 84 jetnikov: z njihovimi glasovi poljubno razpolaga pri predsedniški volitvi in poslej.
—	Zgodnja velika noč. Letošnja velika noč bo na dan 23. marca.— vprvič na ta dan po letu 1856. Kakor znano se praznuje velika noč na nedeljo po prvem pomladanskem ščiipu. Ako padeta začetek pomladi in šeip slučajno na nedeljo, se praznuje velika noč teden dni pozneje. Tako je najzgodnejši termin za veliko noč dan 22. marca, najpoznejši pa 25. aprila. Tako pozna velika noč je bila nazadnje leta 1886, in se ponovi šele leta 1943. Najzgodnejša velika noč — na 22. marca -— je bila leta 1761 in 1818 in je ne bo vse dvajseto stoletje. Šele leta 2003 bo velika noč tako zgodnja kakor letos, t. j. na dam 23. marca, ako se na željo trgovcev med tem ne določi trden koledarski dan za velikonočni praznik.
prav močno razlikujejo od snovi iz katerih je sestavljeno ostalo telo. Paladinovi poizkusi so dognali, da vsled stradanja izgube možgani precejšnjo količino etra, dočim vsebujejo več vode kot sicer. Ker je 'eter mnogo lažji od vode, postanejo možgani ob gladu težji. Italijanski znanstvenik bo s svojimi poizkusi nadaljeval.
UREDNIŠTVU DOPOSLANE KNJIGE.
Vojska na Balkanu, 8. sešitek je ravnokar izšel. Odlikuje se, kakor prejšnji sešitki po zanesljivih podatkih, pri vsem tem je pa pisan v lahkem poljubnem slogu, za vsakega lahko umljiv in za vsakega, bodisi izobraženega ali pripro-stega človeka, enako zanimiv. Zelo lepe, raznovrstne,’ deloma izvirne ilustracije zagotavljajo delu trajno privlačno moč. Cena vsakemu sešitku 40 vin. Naroča se delo v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
-h Zemlja se pogreza ob črnomorski obali. Iz Odese poročajo, da se je v okolici spremenilo o-brežje 3 milje na dolgo tako, da je ni več spoznati. Zemlja se je on-dot pogreznila in morje je poplavilo pogreznjene kraje. Na drugih mestih pa so nastali novi otoki. Čez dvajset krajeV med Lan-gelonom in Ostrado trpi ogromno škodo. Zemlja se je pogreznila za 35 do 50 metrov. Samo oškodovano ozemlje je vredno več miljonov rubljev.
— Kraljevske kupčije. Rumun ski kralj Carol združuje z “gen-Ijivo skrbjo za svoje vdano ljudstvo” živo zanimanje za lasten žep. Veliko zanimanje zbuja afera, ki jo je odkril časopis “Ade-verul”. Po rumunski ustavi tujci v Romuniji ne smejo kupiti zemljišča. Runmnski kralj je posestnik gore Rišnoava, ki bi jo bil rad prodal inozemskemu konzorciju. Da se izogne zakonu, je sklenil na videz zakupno pogodbo z dotočnim konzorcijem, veljavno za 99 let. Da je kralj zavoljo kupčije poteptal postavo, je jasno razvidno iz določbe v zakupni pogodbi, ki daje kupcem pravico, da izpre-mene zakupno pogodbo v kupno pogodbo, ako oo rumunski ustavi ne bo več zapreke, da pridobe zemljo, ali pa, ako prodajo zemljo kakemu rumunskemu državljanu.
— Učinek gladu na možgane.
Italijanskemu fiziolofu Paladinu se je posrečilo z poizkusi pojasniti glavobol, M je stalno posledica gladu. Eksperimenti So pokazali, da se pritisk na možgane poveča, ako telo ne sprejme vase dovolj hrane. Snovi, iz katerih so sestavljene možganske stanice se
Cvetke iz papeževega vrta. Po
priobčenih in zgodovinskih virih sestavil A. H. Skubic, 2740 So. Clifton Park, Chicago, 111. Cena 50 c.
ADVERTISEMENTS •
DELO DOBI 30 mož pri napravi janju drv.	Od “korta” se
plača $1.25. Šuma ni strma. Pridite ali pa pišite za pojasnila,
J. Gornik, 66 Bx.
Pickens, "VV. Va.
PARMA NA PRODEJ.
Sto 'in šestdeset akrov zemljišča, 9 konj, 10 glav goveje živine, prašiče, perutnina, hiša s tremi sobami hlev m konje in govedo, svinjak, hlev za perutnino, žitnico, 3 vozove, 3 konjske oprave, mašinerijo itd. proda iz proste roke:
Math. Žagar 35 Box, Hayden, Utah.
Sena se dobi od 75 do 100 ton, do 17 bušljev jabolk. Dosti dobre pitne vode.
IŠČEM PRIJATELJA Franka Kolenca, doma iz Št. Ruperta na Dolenjskem. Pred osmimi leti je bival v Frontenac, Kans. Ako kateri rojakov ve za njegovo bivališče, naj mi naznani njegov naslov.
Joseph Berk 106 B.
Frontenac, Kans.
Naročite si knjigo:
Cvetke iz papeževega vrta
OD
A. H. Skubic,
2740 So. Clifton Park A., Chicago
STANE 50c.
Ali socializem razdira dom? Ta(knji7 ga Vam pove kdo razdira dom. Ju r—
•L*WP*¿v
Farme Farme Farme j
v *
Krasne ceste, sola in cerkev blizo. Najboljša zemlja za poljedelstvo, j zdrava pitna voda kot na gorenjskem! V bližini tovarne, kjer se lahko •!' dobi delo. Zelo ugoden trg za farmarske pridelke. Blizo u Chieaga in I Milwaukee.	?
Izrabite ugodno priliko in kupite zemljišče od nas!
Cena akru je od 14 dolarjev naprej. Eno tretjino je treba plačati takoj, za ostalo vas počakamo po pogodbi.
Vprašajte za ceno zemljišč pri nas, predno se obrnete drugam.
Pišite za podrobnosti takoj. Ne odlašajte, ker cena zemljiščem gre vedno kviško.
Česko-slovanska zemljiščna družba
3815 West 26tlt Street,	Chicago, Ul.
t
X
*
i
f
t
T
T
f
T
f
T
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
Narodna Tiskarna
2/46*50 Blua lslandJtve., Chicago, lil.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO’’ in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni
t
X
X
X
X
f
X
i	v
+++++++++**+******
I FRANK J. PETRU
I
i
I
£
£
s
aî
1
s
£
£ s
ijj	Ustanovljeno lela 1900	3
JAVNI NOTAR
Posojila na zemljišča in zavarovalnica
Varnostne shrambe za denar in dragoije.	g
Najemnina $2.50 na leto ali 5c na teden.	¡JR
1443 West*18th St. blizo Laflin ulice,	jjj
Zastopnik sledečih stavbin-	¡Ji
skihfin posojilnih društev.	S
Krajnsko, Češko Hrvatsko stavbinsko In	»j
posojilno društvo.	IG
Prvo Hrvatsko stavbinako in posojilno	n*
društvo.	M|
Benatky-evo stavbinsko in posojilno ¿ruš.	rti
Hrad Rabi stavbinako ”	”	” IG
Unijsko stavbinako ”	J.
Zemljišča in hiše na prodaj v vseh krajih	!■
mesta.	'IG
Denarna posojila proti nizkim ©brc-	rti
stim.	Mi
Zavarovanje proti ognju pri najboljših	rti
družbah.	Hi
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue
vogal Loomis ulice
Chicago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,500,000.00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
J. F. ŠTEP1NA,
BLAGAJNIK.
Naše podjetje je pod nazorstvom “ Clearing Housa” čikaškhi bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ule-ge poštne hranilnice Zdr. držav. Zvršuje tudi denarni promet S. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure odpoldne.
Denar vložen v našo banko nosi tri procente. Bodite uvjerenl, da je pri nas denar naložen varno in dobičkanosno.

Prank: Sa
er
Glavni urad : 82 Cortlandt St.,	¡¡f
NEW YORK, N. Y.	|
Pošilja	|
DENARJE	f
♦
v staro domovino 1
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno.
Podružnica: 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, O.
Prodaja
PAROBRODNE
LISTKE
za vse prekmorske
jjj parobrodne družbe po izvirnih
'i
&
*
cenah.
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.