PHIHOBSKI DHEVH1K
leiTui—  GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
-1XL' Stev- 236 (1924) |Sa,
plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, sobota 6. oktobra 1951
Cena 20 lir
Fašistična
vzgoja
'&fošnle šoisk° iet° *
OirJl- bl V VSei mŠi
Kskim -m° &am° ŠOl° s l? UC7!lm jezikom. Ta.
*«o d j05?30 otroci učiti
tekem 7av?e,n’ i0 V itali-
*toien rl'u “ 3'im 3e <tne' ?a rJ?. uk v materinščini.
°fj -Je ^ebovpi joia fcrtno !7l,fuo ^ da je pokat „^ ra uradni jezik dr.
^vimo, pra« ta-"ttučiiv, t; 1auno, da se šo’arji '*i <m rtv!n';’g? jezika, ki so ga foi't nrprf..3,<iobro Govorili nji. '>iL^'k[in *arši.
Sili
gledalo
fcro
Kako
• *TOil> Če' bŽ 0t 'OCi iz 7JG-
J " ne ra'1J-m.eli več je-Nje> p„	(tovorili njihovi
K Zr*V	P« tis‘o, fc,r
°*Uji;a 1	cma bi rada
SoJe otroke o d stiršev!
Mtl _?!?** taseji morajo trH v ir ?l.Pouk n°j se ^ se otr^mCmi' oberem pa d i "au^'° tud; ftoli-? kialtit	rnr*r^ln-h so tu.
'Cffi, kil ln Praktični raz-Sefc arekujejQ tak pošto-
oa i!. b? rcaučil pra-
*cn’-'iu>Jmskem jez:ku _
J^icda J°’.je potrebna da W ni ^0učno snov. N kw-
^tko rtdn°^e dobr° napisati ^jka ij?0' kadar otroku * nnoro ■ l0”	ker
' azati v tu?em, nje-
™)ejo čn°' razlagi narezki „?novitev takih šol v Kj-= si bodo
t; st;o-s tisto
ut miem i ie tispmiriFti finim
Ponovil je stvari, ki so znane že iz tiska, ter se je glede Trumanovih in Achesonovih odgovorov skliceval na uradna poročila - „Kdor si ni ustvarjal iluzij, tudi ni razočaran", je dejal poslanec Vigorelii - Danes bo napadel vlado Nenui
"te
U
Kozje
bližnji
prihodnosti
jjiZasl^ka? v 1 talij' fo ^r’in- iajn° Prenaseljenost, l4”1 •Bdi* *an’ ?° 3e tis+o, fcar H), Zitr, 'eni*j°. mnogo pre-
u Italiji ni mnogo
^ <a ^,'Pos^it•v!.^ medtem ?° ^ ?f°m?no3,,ran meje m”o-2a mo-jše šteui-
n.j	t>ocJo °-n°-
držnvmi bolj ^ >OD ’	”a*ž ijud-ie
<	®’'	nc	Kranjsko in
S ^ Ta pot 3e ^
S in 80 tam isfcal
i3 •. a ŽR generacije Sh *7k°v- Ali bi rio bilo k*	lco bomo
VmS*««
jezika in
^l,.Zor»?iam ^ai' slQ»en"Tah ^Tcin’ da jih ljudstvo hff' je č:sfo navadna
je Jf^novitev takih šol d>ega / i,a w načrtu in
^ dejL- a prevWnn PO-
in jy>.
2(i	Položaj.	Tu	ne
®e nočemo učiti /Tj1 o^at”	italijanščina
Kills°hh,Uini Predmet na \ -r nam je kot it-7-& 1"cl»om nujno SSo ‘ il,*e7n se tudi ne od-
rSl'la”skl?mu držav-
h?	ne bomo zaradi
Nh ^ "anh kraiev, v O d« ?.r°ieni in kjer smo »tj* «arrvr	Prefco meje.
^'«0	manjšina	ima
i'LS°lsfke?a
. ^t,-ce
pouka v h. - Pri tem ni po. 1 izgubila kakršne
Mi n,
Ctr^r>' hi *° d« h v Gonct’ Sli nauiil> slo-
V u dofen«? u slovanskem «o .°*»’0J!c . svoje Študije? *t ? **>» J H ti malo niti vi-> p ja7n? dolin
%
‘ki
e, ampak da Oj; .s!ot>en,ije. To ^aia tud: v vi
^Utr‘išd \ en*ka na-
k| 5ati suo?7, fci se ^oce od ul-Z Pravfcam. Ce S k?1"««,	^ spoštovale
Kravic# fe narod-
lm°ralc omogo.
v n‘Jf nwraj° 2daj *£***•??*’ bi se Ml-K nJ li bi;.1 v -nnit P°kr,'n-
^č ni Pns^jen.£ h-d ti ^ t?,c • s^je^a donvj. ’ P« hoče,„ ome-.0e*wSfe--h otrnJc. fci
'"',l C>trnfc- V ,!Mi Jrfii; 0r,ske šole in za-
St*-
■i se
. !,i ,v,UUt tf! od suoje dr«.
k n nf ■ M
h SSA
3o je namreč se nočejo ali ne
<x’dal
L^CT-^^ni obi-Je*0*! ^ ^aniSkim uč-
p<z’ d°ow-’i ije « r . otroci slove-n-cik^9V rturic* Postavijo na
b^kfs{nVm. SV°^em materin-
mL,^>enc^?,ci,, s,c>-
1,S rt1 t^di o!° « videmski
t$ ?°i>ni y: 2Vence « Kn-" 4! ** bii° , iSS?*1 Soie
Bq U'
v m a-
iJl t”d° W's!'Ij»wi
kra)ev hoditi v
S, s- |
r°?i»	-'o; P
U »f isN: 'j^,Qn neizpodbitni »> j "- e3o	so otroci,
ISu ^u Č 7 v materin.
drugo, da
jim
;cine
‘Ni« uiIi*ira^a,° OST^vne ^r L^v Go.
Sv1 Eo,^'1 }‘h>0£inh.Ulke tol r^uaVl-	7,e	|
še J	-e	71 e	bo
da	bedo
3!fl 'md.stro ne
3o4?'°
6Jo »i ten.
(Od našega dopisnika)
RIM, 5. — izjava poslanca Vigorelii ja, predsednika parlamenta sccialdemokratsfce parla-mentam-e skupine o De Gaspe-rljevem potovanju, da «bi bilo neupravičeno, ko bi mu pripisovali odločilne učinke na nekatera vprašan^ n. pr. za go. spodarska in za tržaška vprašanja«, in da bi bilo «nevarno ustvarjati iluzije med javnim mnenjem», izražajo v glavnem splošni vtis, ki ga je v rimskih političnih krogih napravil De Gasperijev govor. Isto je povfc-dai tudi poslanec Treves, ki je takoj po De Gasperijevem govoru v pariamentu izjavil, da si socialdemokrati «niso delali posebnih iluzij, zaradi tega tu-di niso kdo ve kaj razočarani#.
D* Gasperi je Dil v svojem poročilu zelo previden. Morda to niti ni prava beseda; na kratko bi lahko povzeli njegov govor z ugotovitvijo, da ni povedal takorekoč nič. kar ni bilo znano ie poprej iz časopisnih poročil. V političnih krogih pravijo, da je predsednik vla. d* pač zadostil svoji dolžnosti in osebno poročal parlamentu o svojem potovanju, in nič več. Tisti — večinoma so bili to nacionalistični naivneži — ki so pričakovali senzacionalnih od. kritij, so bili razočarani, čeprav je vladi bližji tisik že nekaj dni opozarjal, da pač ni pričakovati nič posebne od De Gasparijevega poročila. Nekako zdravilo je iznašla turin-ska «Stanipa», ki je »pisala, da je treba gledati bolj na ton, s katerim bo De Gasperi podal svojt izjave, kot na njihovo besedilo«.
Lahko rečemo, da so najmanj Izpolnile pričakovanja De Ga-sperljeve besede o Trstu. O gospodarskih vprašanjih je bilo vsem znano že poprej, da so težavna 'in da čudeži niso mogoči, razni prenapeteži pa se za gospodarska vprašanja itak ne zamirajo mnogo. Trezni o-pazovalci so sicer vedeli, da tudi glede Trsta niso mogoči čudeži. vendar je velik del javne, ga mnenja, ki ga je zavedla trimesečna kampanja italijanskega tiska, pričakoval vsaj nek/.j konkretnega, ne pa samo tolažilne beseae.
Trsta se je De Gasperi v svojem poročilu dotaknil dvakrat: prvič v onem delu poročila, kjer je govoril o konferenci v Ottawi, drugič pa. ko je poročal o razgovorih v Washing-tonu
V Ottawi je De Gašper j, kot je dejal. «na kratko omenil« Trst na sej1! atlantskega sveta, ki »naravno za to vprašanje ni pristojen«. Kot je pojasnil, je v tržaško vprašanje «vklj,učil v okvir vseh vprašanj obrambe
in mednarodne solidarnosti« in se skliceval na Morrisonove besede, da je (ctreba podpirati zaupanje množic v moralna načela pravičnosti, če hočemo zahtevati od njih težke napore in velike žrtve«. Očitno namig na to, da od Italijanov’ ni mogoče zahtevati «težkih naporov in velikih žrtev«, £e po ((moralnih načelih pravičnosti«, kot jih razumi«. Rim, Italija ne dobi Tržaškega ozemlja. Ta izjava se zdi številnim opazovalcem najmanj naivna, ker ne pove nič manj kot to, da bi Italijani, če bi imeli Trst. laže prenašali sedanje in bodoče težave. ki so predvsan gospodarskega značaja, Ali so njegovi atlantski kolegi na te besede kaj pripomnili, De Gasperi ni povedal.
Nato se je De Gasperi dotaknil Trsta, in sicer na prvem mestu, ko je govoril o svojih razgovorih s Trumanom in Acnesonom v Washingtonu. Povedal je, kaj je rekel obema ameriškima državnikoma, ni pa navedel njihovih odgovorov, temveč samo tisti odstavek iz uradne izjave, ki fc! se utegnil nanašati tudi na Trst, čeprav ga izrecno ne omenja.
((Tržaško vprašanje«, je rekel De Gasperi, «ni samo ozemeljsko vprašanje, temveč je živčna točka italijanskega narodnega življenja in njegova politična važnost presega meje sosedr-ih držav. To ni samo ita. lijansko ali jugoslovansko vprašanje, temveč vprašanje mednarodne odgovornosti«. V tem vidijo opazovalci poskus, da se kot sredstvo za reševanje tržaškega vprašanja izločijo neposredni italijansko - jugoslovanski razgovori, oziroma da se morda izloči celo Jugoslavija ali pa se pripusti samo kot ena od številnih držav, ki naj bi o tem odločale. Čeprav De Gasperi tega ni omenil, je očitno, da se je ta njegov poskus ponesrečil, saj govore vsi wa-shingtonski odmevi o pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo.
Da je tržaško vprašanje stvar «mednarodr.e odgovornosti«, o-pira De Gasperi na dve točki:
«1. Ker sedanj?, razdelitev okupacijskih sil in začasnih upravnih sil izhaja iz Morganove črte od junija 1945, proti kateri je italijanska vlada vedno protestirala in ki so jo prav zaradi teh protestov kasneje uradr.o priznali kot stvar, ki ne vpliva ali prejudicira dokončne usode tega področja;
2. Ker izhaja sedanji položaj iz vsiljene mirovne pogodbe, ki se ji je italijanska vlada uklonila, od katere pa je, kar se tiče Trsta, predlagala in naznanila r.-ernožnost izvajanja«.
Iz te trditve izhaja edina
konkretna zahteva, ki jo je De Gasperi — kolikor je razvidno iz njegovega poročila — ppstavil v Washingtonu: ker po mirovni pogodbi lahko zakonodajno in upravno stanje spreminja samo guverner, mora zakonodaja in uprava ostati italijanska, ker guverner ni bil imenovan Zato je predvsem odgovornost, je dejal De Gasperi. ar.glo-ameriške vojaške uprave v Trstu. De Gasperi je torej hotel doseči, da se ohrani sedanja tesna zakonodajna in upravna povezanost Trsta z Italijo. Postavljanje vprašanja je torej defenzivno.
O možnosti rešitve tržaškega vprašanja je De Gasperi posvetil en sam stavek: «To rešitev je ameriška vlada nakazala, ko je pristala na tristransko izjavo iz leta 1948. Ce bo tudi na drugi strani (t. j. v Jugoslaviji) dobra volja, je možno, da bo ta izjava veljala kot osnova za sporazum o rešitvi. Kaj sta rekla Truman irj Acheson na te besede, ki poskušajo dolžiti Jugoslavijo pomanjkanja dobre volje, če ne pristane na tristransko izjavo (in trezni presojevalci menijo, da si je De Gasperi tukaj upal korak predaleč), predsednik italijanske vlade ni povedal, temveč se je omejil — in to je-značilno, na že omenjeni citat iz uradnega poročila po njegovem razgovoru s Trumanom, in ki pravi, da je Truman «priznal veliko važnost, ki jo italijansko ljudstvo pripisuje tržaškemu vprašanju, glede katere je politika obeh vlad znana«.
Istega značilnega molka o ameriških reakcijah na italijanske zahteve in sklicevanja sa mo na uradna poročila in govore, katerih praktična vrednost ne prehaja okvira protokolarnega akta, se je De Gasperi držal tudi, ko je govoril o drugih vprašanjih. Vendar je njegov molk in to, da dejansko ni povedal popolnoma nič novega, prav glede tržaškega vprašanja naredil najbolj neugoden vtis na politične kroge.
De Gasperi je še dejal: ((Nihče ni mogci pričakovati, da bi iz teh razgovorov izšla imperativna formula, niti da hi bila naznačena rešitev, ki bi že iz vsega početka povzročila trčenje z drugo stranjo«. Gre torej za poskus, ravno zaradi svoje revnosti zavit v nekoliko medene besede, da se z nekako obzirnostjo do Jugoslavije o-praviči preprosto dejstvo, da De Gasperi v VVashingtonu glede Trsta ni mogel izsiliti rešitve v italijanskem smislu.
O reviziji mirovne pogodbe je De Gasperi omenil tristran-
sko izjavo o tem vprašanju in dejal; «V namenih treh predlagateljev. proti katerim gotovo nismo mogli imeti argumentov, je treba posikus ievizije narediti najprej z vsemi podpisniki pogodbe. Zaradi tega bi bido treba predlog napraviti in stilizirati na tak način, da že spočetka ne bi prejudiciral negativnega odgovora. Zaradi tega so meje te revirje omejene in revizija ne sn»e tangirati pravic tretjih«.
Sprejemu Italije v OZN je De Gasperi posvetil en sanj odstavek in nato prešel na gospo, darska vprašanja, kjer je najprej naštel italijanske težave: brezposelnost in premajhna za-poselnost, neizkoriščen industrijski potencial, pasivna plačilna bilanca, pasiven državni proračun, pomanjkanje kapitala, pomanjkanje osnovnih suro. vin,
Nato je De Gasperi omenil sporazum o olajšavah ameriškemu kapitalu v Italiji in: na. to na dolgo govoril o slavnostnih, sprejemih, ki so mu jih priredili. Kot svoj glavni uspeh pa je navedel: «Primer Italije smo lahko prikazali z vso svobodo in. z vso jasnostjo«, (Mnogim se to zdi premalo). Končal je s polemiko s korr.informisti.
Prvi govori v parlamentu, v katere doslej niso posegli niti kominformisti niti skrajna des-
nica, niso bili preveč naklonjeni. Socialdemokrat Treves je omenil, da je bil »predsednik vlad« zelo previden v besedah, o doseženih rezultatih« in nato dejal, da «ni mogoče reči, da je bila o tržaškem vprašanju dosežena rešitev«, po njegovem predvsem zato ker tri velesile «više cenijo možnosti Jugoslavije kot pa Italije«
A. P.
—«».—
Pritožbe proti Franciji
zsradi Maroka
NEW YORK. 5. — Glavni tajnik OZn je danes prejel brzojavko egiptovskega zunanjega ministra, y katerem ta zahteva, naj se na dnevni red prihodnjega zasedanja glavne skupščin© OZN vpiše vprašanje »kršitve izjave o človečanskih pravicah v Maroku po Franciji«.
Tudi politični svet Arabske lige je sklenil zahtevati, naj se maroško vprašanjie vpiše na dnevni red1 prihodn jega zajedanja glavne stoupiščine OZN-Sklenil je tudi. da bodo na dan Združenih narodiov, ki bo 24. cfctobra, arabske vlade po radiu in tisku poudarjale, de se listina OZN ni izvajala in da bodo vsd napori za mednarodno organizacijo propadli, dokler se j ne bodo priznale pravice ara-b. I v korist vsega
tajurja"
skega ljudstva.
II
Pred letom dni so dobili beneški Slovenci svoje glasilo «Matajur», prvič v zgodovini svoj list, ki za domače prebivalstvo piše v njihovem slovenskem jeziku o težkem življenju beneških Slovencev, o njihovi borbi za narodni gospodarski obstoj.
V svojem enoletnem delovanju pa ni «Matajun ostal le v ozkih mejah Beneške Slovenije. Daleč v svet je ponesel glas, da žive strnjeno v tem delu Benečije Slovenci, ki jih je Italija dolga desetletja zatirala in hotela izbrisati s tega, ozemlja. «Matajur« pa obenem tudi jasno izpričuje. da se ljudstvo ni dalo upogniti, da danes zini mnogo bog ate j e kot kdaj koli prej, ker se zavesbno bori za svojo pravice, ki mu jih Italija še vedno krati.
In tudi pri tem ima Matajur » svoj velikanski delei; dvignil je v beneških Slovencih narodno zavest, utrdil j« v njih prepričanje, da so kot državljani Italije enakopravni z drugimi državljani te ar zave in zato tudi ne bodo več dopustili. da bi jih zapostavljali.
V enem letu izhajanja je «Matajur» naletel pri italijan akih oblasteh na mnoge ovire. Toda vztrajal je in svoje poslanstvo tudi v polni meri izpolnil.
Ob njegovi obletnici želimo, da bi glasilo beneških Slovencev še naprej nadaljevalo to svoje plodno delo v obrambo skrajne zahodne meje našega narodnega telesa in tamkajšnjega
Jutri 7. oktobra
v Krogi j ah pri Dolini
TABOR G F
za dolinsko-miljski okraj
Ob 14.30 bo otvoritev in pozdravi ter govor dr. Jožeta Dekleve
SPORED: Prikaz zgodovinskih dogodkov v besedah in slikah ob desetletnem jubileju OF. Nastop pevskih zborov in folklornih skupin iz Boršta in Ricmanj. Med izvajanjem isra godba iz P lavi j. Prosta zabava s plesom in bife.
Vozni red avtobusov objavljamo na drugi strani
PROCES O PORČ1NJSKIH DOGODKIH
Obramba protestira
proti pristranskemu zasliševanju
Sodišče se zanima samo za obremenilne dokaze • Zasliševanje prizadetih strank • Odvetniki so morali nadeti toge
(Od našega dopisnika) [popolnoma zanese na svoje
LUCCA. 5. - Da tol ne pa*	»J
šli v opreko s pirestižnimi pred- i Sa Fantimja («Sassa») m zahte-
I prebivalstva.
Pisi zastarele proetdure, v glavnem pa bržčas zato, da, bi konvencicmainost nekaterih pra. vilnikov ne škodovala pompoznemu videzu in ugledu porotnega sodišča, je danes predsednik izrecno opozoril številne odvetnike, naj ne prihajajo v dvorano brez toge. Tako neka. ko, kakor da bi povaljano črno ogrinjalo z neokusnimi pozlačenimi obeski pripomoglo prav-daču do pravilnejše presoje obravnavanih zapfetkov. Toda o tem smo itak govorili že v včerajšnjem poročilu.
Tako dopoldne kakor popoldne je predsednik nadaljeval zasliševanje svojcev porčinjskih žrtev ter ostalih obremenilnih prič. med temi Tereze Lazzaro, ki je ob oni priliki izgubila sina Franca. Lazzarova je z vso vnemo dolžila neprisotnega obtoženca Darija Iaizo in zagotavlja sodniku, da se v tem
London bo objavil dokumente o sporu zaradi petroleja?
Skrbi zaradi pomanjkanja goriva - Kritika londonskega <fimesa» - Nova volilna taktika konservativcev
LONDON, 5. — Britanski mi. nistrski predsednik Attlee je imel danes sejo z ostalimi ministri. Razpravljali s0 o pomanjkanju goriva, ki se bo čutilo pozimi. Navzoči so bili finančni minister Gaitskell, minister za delo Robens, minister za goriv& Noel Baker in minister za promet Barnes. Posebno so razpravljali o vprašanju prevoza premoga po železnici zaradi tež-koč, ki so nastale, ker pri manj. kuj e strokovnega osebja.
Kar se tiče spora s Perzijo, je predstavnik zunanjega ministrstva izjavil, da vlada sedaj razmišlja, ali naj bi objavila vse dokumente, poročila in sporočila v zvezi s tem sporom.
Petrolejska družba pa medtem javlja, da je kupila v bližini Hamburga neko nemško čistilnico, ki bo omogočila družbi da v Nemčiji rafinira 800 milijonov ton surovega petroleja letno.
Medtem se diplomatje trudijo, da bi pred Varnostnim svetom dosegli ameriško podporo za angleško tezo. Do sedaj ni namreč gotovo, ali bo Velika Britanija dobila sedem potrebnim glasov zsj svojo resolucijo, tudi če Sovjetska zveza ne bo postavila veta. Nekateri diplomatski krogi ugotavljajo, da britanska resolucija ne omenja možnosti obnovitve neposrednih pogajanj s Perzijo. ZDA pa dajejo razumeti, da bodo vztrajale na tem, da se najde pot za obnovitev pogajanj.
Churchillov namestnik Antho-ny Eden je danes izjavil, da je Velika Britanija doživela ponižujoč poraz, ter se je izrekel za skupen načrt med Britanci, Američani in Francozi, n& katerega naj bi naslonili skupno politiko za Srednji vzhod.
Attlee pa je danes govoril v svojem volilnem okrožju Walt-hamstow blizu Londona in odgovoril na Churchillove obtož-
vprašanju videmsko šolsko skrbništvo ln njegovi sodelavci. Ti ljudje podrejajo šolo, ki je namenjena vzgoji in bratstvu med narodi, samo raznarodovalnim metodam in fašistični vzgoji.
(Iz ((Matajurja« št. 20)
be glede politike v zvezi z Iranom. Dejal je, da ni nikoli obljubil d& bo Anglija šla v vojno, če bi Iranci zahtevali odhod britanskih strokovnjakov iz Irana. Poudaril je, da je Anglija pravilno postopala, ko se je obrnila na mednarodno sodišče in na OZN- Pripomnil je tudi. da bi angleške sile intervenirale, le če bi to bilo potrebno za obrambo življenja angleških državljanov v Iranu.
Londonski list «Times« ponovno kritizira vladno politiko glede iranskega petroleja. Pravi, da ie vlada prekršila osrjovna diplomatska pravila, s tem da je izjavila, da se bo po-služila sile, ko tega, ni imela namena napraviti, Prav tako je vlada napačno ravnala, ko je odklonila zadnje perzijske predloge, ksjti «nikoli se ne odklonijo pogajanja, če se ne vidi druge poti, ki bi dala bolje rezultate«. «Razen tega je britanska vlada, s tem da -je v zadnjem trenutku zaprosila za posredovanje Amerike, zgrešeno tolmačila načelo mednarodnega sodelovanja, ki ne obstaja v tem, da se prepusti drugi vladi odgovornost o delikatnih vprašanjih. Razen tega je vlada zahtevala od Varnostnega sveta nemogoče, ko je zahtevala, naj pozove Perzijce, da prekličejo ukaz o izgonu osebja iz Abada-na, v istem trenutku, ko je skl e. nila Abadan izprazniti«.
List pravi nalo, da so dokazi oo polomu vladne politike takšni, da je nujno dati prebivalstvu dokumente, ki naj razjasnijo ves razvoj petrolejskega spora. «Ta zmeda mora namreč biti v pouk, tako da se ne ponovi drugje, kar se je zgodilo v Perziji, kajti gre za izkušnjo, katere ponovitev si Anglija ne more dovoliti«.
V London je danes prišlo prvih 115 strokovnjakov, ki so se vrnili Iz Abadona. Eden od teh je izjavil: «Morali bi pustiti, naj Perzijci nacionalizirajo svoj petrolej, ohraniti pa bi morali za vsako ceno čistilnico tudi z uporabo sile. Tako bi lahko kupovali perzijski petrolej in ga rafinirali. Ce pa ne bi Perzijci sprejeli tega predloga, bi lahko rafinirali petrolej ,k'
bi prihajal, iz Iraka ali Ko-weita».
Ukaz P razpustitvi parlamenta je danes podpisal angleški kralj osebno. Ministrski predsednik Attlee je sklenil, da bo odšel za deset dni na volilno potovanje, na katerem bo imel 53 govorov- Med volilno kampanjo leta 1950 je Attlee imel samo 34 govorov.
Konservativci so v svoji borbi proti laburistom uvedli to pot novo taktiko. Churchill bo n. pr. 15. oktobra y svojem govoru podprl kandidaturo liberalke Lady Violet, in sicer zato, da se tozadevno okrožje odvzame laburistom Konservativci so se namreč sporazumno z liberalci prepričali, da bodo laburiste morda lahko premagali. samo če skupno glasujejo za omenjeno liberalno kandidatko, ki uživa tamkaj veliko spoštovanje.
nadaljevanje procesa proti agentom jikvp
Slavni obtoženec priznava krivdo
Pohvalna izjava ameriškega strokovnjaka o kazenskih popravljalnih zavodih v FLR Jugoslaviji - Indonezijski javni delavci o kongresu za mir v Zagrebu
JMo\i dokazi, da je bil Adamič 11 m o r j e 11
Ipri organih za notranje zadeve resnici prispeval k uresničenju
(Od našegf dopisnika)
BEOGRAD, — Criavi^i obtoženec na razpravi proti skupini 14 oseb, ki odgovarjajo pred sodiščem y Beogradu za vohunsko delovanje v korist sovjetske obveščevalne službe.
Inž. Branko Putnik je izjavil, da se čuti krivega glede vseh dejanj, za katera ga obre. menjuje obtožnica, in je priznal, da je podpisal obvezo in delal kot vohun NKVD. Putnik je v novembru 1945 delal na popravilu pančevskega mostu pri Beogradu, kjer je prišel v zvezo z agenti NKVD. ki so se skrivali v osebah sovjetskih oficirjev. Prvi stik je navezal s sovjetsko obveščevalno službo po majorju Jukovu, a pozneje je bil po končanih delih na pančevskem mostu v stiku s polkovnikom Kolokolovim. Ta polkovnik je pravil obtoženemu Putniku, da se lahko zgodi, da bodo Rusi zapustili Jugoslavijo, toda da bo to le začasno in da se bodo vrnili. Sovjetski polkovnik je še dejal. da bodo morali Jugoslovani popustiti pred Rusi in da se bodo odr.osi na ta način med Jugoslavijo in SZ uredili. Ce jugoslovanski voditelji ne bodo popustili — je govoril Ko. lokolov — bodo nadomeščeni z drugimi. Dejal je obtoženim, da je potrebno, da ti agenti, ki so delali v SZ. v tem smislu vplivajo na ljudstvo.
Sojenje se nadaljuje.
Predsednik vrhovnega organizma ravnateliev zaporov v Kalilorniii in ameriški strokov, njak za vprašanja izvrševanja kazni Juliiu Alco je danes na tiskovni konferenci za domače in tuie novinarje v Beogradu govoril o svojih vtisih z obiska kazenskih popravljalnih u-stanov in zaporov v Jugoslaviji. J. Alco je na obisku v Jugoslaviji že ves mesec, kamor je prišel na poziv ministrstva za notranje zadeve FLRJ V tem času je obiskal sedem kazenskih popravljalnih ustanov in en preiskovalni zapor v Jugoslaviji. J. Alco je izjavil novinarjem, da je povsod
naletel na razumevanje in da je povsod lahko videl tisto, kar je hotel. Njega je še prav posebno zanimala ureditev kazenskih popravljalnih ustanov in zaporov ter postopek z zaporniki. Dejal je, da obsojenci dobro izgledajo, ker imajo dobro hrano, zadovoljivo stanovanje in dobre higienske pogoje.
((Zanimal sem se pri zapornikih, zakaj so bili kaznovani, in prišel sem do zaključka, da so večinoma težji kaznjenci, obsojeni zaradi vohunstva, di-verzantstva, irj podobno. Prepričal sem se, da se telesne kazni ne uporabljajo«. J. Alco je poudaril, da obsojenci v vseh kazenskih popravljalnih ustanovah delajo v delavnicah ali pa na polju in da imajo pogoje tudi za kulturno delovanje in prevzgojo.
»Izrazil sem željo, da bi vi del beograjski zapor, ker sem že prej slišal, da je ravnanje slabo, je nadaljeval J. Alco. To mi je bilo omogočeno. V tem zaporu sem pregledal vse prostore, pogovarjal sem se z zaporniki ijj prisostvoval pri zasliševanju. Nisem opazil znakov slabega ravnanja in telesnega kaznovanja«.
Med' svojimi obiskom, v Jugoslaviji je J. Alco obiskal jugoslovanskega ministra va notranje zadeve Aleksandra Rankovi-ča im visoko šolo ministrstva za notranje zadeve. Predi obiskom Jugoslavije je J. Alco obiskal več kazenskih zaporov v Indiji, na Kitajskem, na Japonskem., v Južni Ameriki in nekaterih drugih državah. V Sovjetski zvezi mu niso dovolili, da bi obiskal zapore in kazenske ustanove.
Poziv, ki je bil poslan indonezijskim javnim delavcem, naj se udeležijo kongresa za mir in mednarodno sodelovanje v Zagrebu, ki se bo začel 23. oktobra, je naletel na velik odziv. Glavni urednik časopisa »Mardeka« gospa Heravati Diah v svojem pismu iniciativnemu odboru za sklicanje kongresa miru poudarja, de bo ta kongres .v
skupnih idealov. Ona pravi dalje, da samo ljudje, ki iskreno želijo mir, lahko rešijo vprašanja, ki obstajajo med narodi: spoštovanje enakopravnosti medi naiodi, izvajanje načel OZN, pomoč nerazvitim državam. svoboden razvoj mednarodnega gospodarskega sodelovanja in kulturno sodelovanje na podlagi medsebojnega spoštovanja.
Pisatelj Toer Ananta, eden najvidnejših zastopnikov indonezijske moderne književnosti poudarja v. svojem pismu, da bo imela Indonezija velik delež pri uresničenju ciljev kongresa za mir in poudarja pomen miru za človeštvo, pa še prav posebej za Indonezijo, ki je poskusila strahote dolgotrajne vojne.
Kongresu za mir v Zagrebu bodo prisostvovali iz Indonezije tudi dopisnik «Antana News Agency».
V svoji izjavi o kongresu miru v Zagrebu pravi ameriški dramski pisatelj in avtor knjige ((Roosevelt and Hopking« Robert Sherwood med drugim: «Sveta beseda mir je bila postavljena na glavo in oskrunjena s hinavsko uporabo s strani imperialističnega napadalca in njihovih učencev. Toda ni nobenega dvoma glede iskrenosti nacionalnega komiteja Jugosla. vije za obrambo miru. Ta komite se ne poslužuje besede mir kot nekakšne oblike opija za ljudstvo in jaz verujem, da bo užival prisrčno podporo vseh ljudi, ki spoštujejo pravice svojih sosedov, da živijo v svobodi in enakosti. Zelo je mogoče, da bodo narodi Jugoslavije prispevali borbi proti vojni toliko kolikor so prispevali k porazu nacizma.
Po vesteh, ki prihajajo is Budimpešte, so pred kratkim aretirali okrog 400 rudarjev iz raznih premogovnikov na Madžar skem, ker so bili nezadovoljni zaradi ukinitve dodatnega zajamčenega prejemanja maščob. Iz Madžarske poročajo tudi da je število železniških nesreč
Sk ozi sito in rešeto
Hej Slovani
in fedele milite dell’idea fascista
Svečani otvoritveni govor bo na tako imenovanem kom-mformovskem «razvitju zastane SHPZ« imel torej f dele milite delVidea fascista Fran-cesco Gombacci... Iz programa, Ki je objavljen v nVUni-td». je razvidno, da bo ta zvesti fašistični vojščak prepeval tudi jugoslovansko himno «Hej Slovani«. Skratka prizor za bogove! Njegov glas se bo združil v enega skupaj z glasom Bidovca, ki ni varen govoriti po slovensko pred svojimi italijanskimi kominfor-movskimi sobojevniki, ker vedno tvega, da, ga ozmerjajo 5 KtitOjašist&rrui% kakor se mu je to zgodilo pred kratkem, ko jim je moral še posebej raztolmačiti, da ni vse res, kar jih v itaVja-širini učijo r »VVnitan in «11 Lavoratore« (Gianenrio Pajetta je p‘sal in govoril 0 Jugoslovanih: ubanda jugoslavan>,
Niso še potrjene vesti o tem, ali bo Bidovca v tem takoj
Podpri tudi Vittorio Vidali, ki bo pri vsej tej komediji razvitja seveda glavna osebnost, kar joač sledi iz na vel.ko natiskanih črk oglasa 'v «l‘Vni-ta».
Skrivnostni „sistem‘‘
Na drugi strani našega dnevnika objavljamo imena desetih članov tako imenovane ((nadzorne komisije za statistična opravila in popise«, ki jo je imenovat topniški pol-kotnik V. F. Burger, izvršni ravnatelj pri general nem ravnatelju za civilne zadeve na podlagi člena Vu± ukaza št. lil. Zdi. se da je od desetih članov mogoče vendarle eden Slovenec, medtem ko ni nohtnega dvoma, da je prvi član Anglež. Za ostale tudi ni dnx>-ma kaj so. kakor je (udi pri vsem tem popolnoma jasno, da fe tajnik komisije strupen demokristjan.
In morda ie prav ta demo-kriMjanski tajnik Franzil. ki je tudi odgovorni urednik I
rodnega glasila svoje stranke «La Prora«, v njeni zadnji številki napisal članek o novembrskem ljudskem štetju po zvoru podobnega članka, ki ga je napisal za <iGiomale del hunediv načelnik, conskega števnega in popisnega urada ter conski podpredsednik prof. Carlo Schiffrer in o katerem smo že govorili. Pravzaprav smo se članka v Franzilovem glasilu razveselili, ker smo mislili. da bomo v njem našii zapisano, kakšen je končno tir sti znameniti «boljši kriterij«, po katerem nas bodo preštevali. Našli po smo zapisane le zgolj sledeče besede;
•Trenutno ni dano vedeti, kakšne so glavne linije tega si. stema, toda P° mnenju kompetentnih bi morala stvar zadovoljiti v prvi vrsti splošno potrebo štetja (oziroma resničnosti) in zlasti dati točno sliko etnične sestave cone potom občevalnega jezika (#uso della lingua»)».
Torej vendar nekaj! «Uso della lincuo» — «obceuaiTH je-
fik»! To je tista zlata beseda, k% smo jo vajeni že iz leta 1910.
To je tisti kriterij, po katerem so avstrijski šovinisti preštevali pred kratkim tudi koroške Slovence! (Na Koroškem se je vmešal izraz «windischn tn »> resnici ne bi dal človek roke v ogenj, da se tista beseda, za katero «ni dano» da bi jo poznali imenuje morda oschiavetto« prof. Schiffrerja.)
Radovedni smo tudi, kaj pomeni «splošna potreba štetja ali resničnost»? In še to:
■Ali bo predvideno denarno kazen od 20.000 do 200.000 lir plačal tudi tisti, ki bo pri novembrskem štetju zatajil svoj materni jezik?
Kljub že drugemu članku o- prii staja tisti »boljši kriterij« ali teh političnih načel«, ((sistem«, ki ga vsi «kompe-' tentni« tako zelo hvalijo, še vedno prava skrivnost. Upamo, da jo bo prof. Shiffrer odkril prihodnji ponedeljek z obljubljenim člankom na listih. v katere je zavita «Citta-della«.
zadnje čase posebno veliko. Navajajo mesta kot Sehervar, Iiet. Lajoš Miše ia cirufca- Izvedelo se je, da je vzrok nesreč po večini sabotaža.
«Borba» piše v svoji jutrišnji številki, da si je Loui$ Adamič dopisoval z velikim številom svojih znancev v Jugoslaviji in da nekatera teh pisem lahko pomagajo pri ugotavljanju vzroka njegove smrti.
Tako je pomočnik jugoslovanskega m nistra za zunanjo trgovino dr. Slavko Zorc te dni poslal advokatu Johnu Roggeu v New York fotografijo p sma, ki ga je Louis Adamič pis 1 6. aprila t. 1. V pismu govori Adamič med drug m, da je konec lanskega leta po kušai pripeljati svojo ženo Stelo, ki je bila v Kaliforniji na zdravljenju, nazaj na vzhodno obalo, kjer je Adamičeva druž na st?l. no bivala. V pismu je rečer.o: «Sel sem v Kalifornijo v novembru, ker sem mislil, da jo pripeljem nazaj toda to ni šlo. Imel sem načrt, da jo nas'anim v nekem hotelu v nrstu New London, država Connecticut, ker sem imel vzrok sklepati, da midva, oziroma jaz, nisva varna na moji farmi z-radi knjige. To je dolga povest...«.
«Kakor se Vidi — zaključuje «Borba» — je Louis Adamič menil, da mu je pretila za življenje, nevarnost če bi se vrnil na osamljeno farmo v Milfordu zaradi najnovejše knjige o Jugoslaviji, ki jo je pisJll. T0 pismo tudi lahko služi za ponovni dokaz, da so domneve p samomoru Louisa Adamiča vedno manj veri t-e«.
R. R.
Nadaljevanje ofenzive
r.a korejski fronti
WASHINGTON. 5. — Po poročilih obrambnega minististva Združenih držav se četam ZN, ki izvajajo svojo ofenzivo v omejenem obsegu, zoperstavlja sovražnik na zahodni korejski fronti z veliko trdovratnostjo.
Kot pravi poročilo, izdano v Tokiu, so čete ZN danes napredovale kljub močnemu sovražnemu topniškemu ognju, in to na področju blizu Corvona.
Današnja tiskovna pori č la tudi javljajo o novih velikih zračnih bitkah na področju severozahodne Koreje.
Kitajske čete pa so južnoza-hodno od Corvona izvedle močne napade na sile OZN.
Ameriški vladni krogi izjavljajo, da ZDA nimajo namena «v ^sedanjem položaju« uporabiti atomsko orožje na korejski fronti.
Ameriški državni tajnik Dean Acheson je danes izjavil, da ZDA se še vedno protivijo priznanju LR Kitajske in njenemu sprejemu v OZN kakor tudi odstopitvi Formoze. Pripomnil je tudi. da ZDA odklanjajo, da bi se vprašanje premirja na Koreji na kakršen koli način podredilo rešitvi omenjenih vprašanj. «z naše strani — je zaključil Acheson — nismo mnenja, da bi premirje na Koreji, če bi do njega rišlo, zahtevalo spremembo
vala, naj si ogltda fotografijo sina. ki jo je prinesla 3 seboj, (cSasso)) je priznal, da je človeka že nekje videl, bržkona v okolici SpesK. Ko je cb koncu jokajoč izjavila, da krivečim ne more odipustiti. so odvetniku Gianniniju popustili živci. V krčevitem jokiu je dal dušk«* prekipevajočim čustvom
Brat ubitega zdravnika Franca Celledonija, duhovnik En-rico, je obširno opisal, kako jti stikal za bratom, čim je izvedel. dia se ni vrnal domov. Pri tem je prišel v stik s slovenskimi partizani, ki pa mu niso vedeli povedati nič določenega, kakor tudi n*, zdravnik IX. korpusa dr. La vrič, ki se j e za stvar oseibno pozanimal. Sele s posredovanjem nekega Spehonje ie končno našel grob in bratovo truplo y bližini Koncili di Spessa.
Zopet podrobnosti, ki niso pritegnile pozornosti sodišča. Pač pa: ali se priči ne dozmeva, da so bili garibaldinci podrejeni slovenskim partizanom? Ker je priča odgovoril pritrdilno, je sledilo takaj vprašanje; «Po čem Je to sodil?« Toda tega don Celledond ni vedel povedati. Bili so pač ubiti. Kot du-uovnik pa se z izmišljanjem ni hotel izneveriti resnici in kajpada tudi prisegi.
«Kaj pa Matajur? Ste kaj slišali o lem listu, ki je takrat iznajai v onih krajih?«
Dunovnik je odgovoril, da je sicer izve uti nekaj o tem. vendar tr-u list ni prišel nikoli y rose.
Kakor smo že včeraj povedali, postaja za obtožene^ obremenimo vse. k-r nanaša na njihovo sodelovanje in zveze s jugoslovansko osve>bodilno oor-oo. Vprašanje stikov ozuipovcev z Nemci in vse ostalo, kar bi iz ten stikov lahuco sledilo, Za porotno sodušcfe v Lueei goloti ni vazno. Spričo takšnega ravnanja bi ne bilo napačno, če bi rečenici o zakonu, ki je baje za vse enak. pritamili še dostavek, da je tudi vetrno enak. Vsaj v Italiji, kjer zasiedUje še vttuio iste ljuai kakor pod fa-bianom. Po poetopiiu, ki se ga aa-ži sodišče, pa di človek sklepal. da šteje obtožence že med icrivce in se v prvi vrsti zanima ie za obremenilno gradiva Tega se je končno zavedla tudi obraraoa in na popoldanskem zasedanju odločno protestirala" proti takšnemu pristranskemu sistemu.
Kot zadnja priča na nocojšnji razpravi je bil zasilišan bivši ozopovte in danes alpinski major Aldo Bricco, ki je spremljal usodnega dne komandanta Bollo h kočam nad Porčinjem. Ob prvih očitkih o izdajstvu in sodelovanju s sovražnikom je takrat pobegnil in se s štirimi izstrelki y telesu privlekel do najt/ližnjega slovenskega partizanskega poveljstva, kjer so ga obvezah in se zanimali za dogodek. In prav tu je prišlo do protesta obrambe, kei' je predsednik prekinil pričo in jo pozval, naj oriše položaj koč, kjer je prišlo do poboja. Ob tej priliki je javni tožilec zagrozil. da si pridržuj« pravico predlagati izvid na mestu samem, ne glede na stroške in izgubo časa.
Priča j* izrečno poudaril, da so bili napadalci Italijani, kar je izločilo nadaljnja predsednic kova vprašanja, ki bi bržkone želel, da bi zadevo mogel naprtiti slovenskim partizanom.
Razprava je bila prekinjena ob 18.40 in se bo nadaljevala jutri oib 9. uri.
M. L.
NEW YORK, i. — Norveški znanstvenik, Gunnar Randers, vodja atomskih naprav v Kjel-
lerju, je ob odhodu iz ZDA omenil, da bo mogoče v petih letih zgraditi ladjo, ki jo bo gnala atomska sila.	,
Finančna in vo;aška
konferenca Gommonwealtha
LONDON, 'e — Iz obveščenih krogov javljajo, da se bodo prihodnji mesec sestale razne osebnosti Commomvealtha. da pripravijo konferenco, ki bo razpravljala o težkem finančnem položaju na področju funta šterlinga.
Konferenca finančnih ministrov Commonwealtha se bo verjetno sestala v januarju v Londonu.
Prav tako javljajo, da je britanska vlada povabila vse vojaške vrhovne poveljnike dežel Commomvealtha na enodnevno tajno konferenco, ki bo 17. oktobra na vojnem ministrstvu v Londonu. Razpravljali bodo o splošnem vojaškem položaju.
La ,,Prensa“ postala
glasilo Peronovih sindikatov
BUENOS AIRES, o. — Sploš. Da zveza argentinskih delavcev javlja, da bo čez nekaj dni argentinski Ust «La Prensa« začel zopet izhajati. List bo ohranil prejšnje ime, postavljen pa bo pod vodstvo glavnega tajnika Splošne zveze dela in bo last zadruge, ki bo nosila ime «Empresa Periodi-stica Argentina išocietad Ao»-nima».
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Danes, sobota 8. oktobra
Bruno, Brunoslav Sonce vzide ob o.08, zaton* o 17.39. Dolžina dineva 11.31. Luna vzide ob 12.48, zatone ob Jutri, nedelja 7. oktobra Justina, Dragomka
V obeh demokrščanskih glasilih, jutranjem, in ve če miku večkrat beremo razne prikrojene razlage priimkov in krajevnih imen, ki hočejo po vsej sili dokazati, da so ta imena italijanskega izvora in da je torej Trst <(italianissimo». Te razlage so seveda hudo in v mnogih primerih kar nekam, smešno posiljene, ko vsakdo vidi, da so nekatera teh imen čisto slovenska.
V včerajšnjem uGiomale di Triestev neki Angelo Scocchi, ki je najbrž nastal iz nekdanjega čistokrvnega Skoka, razglablja o nekaterih krajevnih imenih pod naslednjim naslovom: «Prvi dve trgovski poti Trsta. Ceste v eksotičnem imenovanju kranjskih vodičev mul in voznikov. Srememba nekaterih imen čisto italijanskega tzvora».
No, mož se je spravil na staro cesto, ki je vodila iz Trsta na Kranjsko čez Razklani hrib in pa na kasneje zgrajeno reško cesto, ki je šla čez Ključ na Ka-tinaro. Pri tem opažamo, da imenuje hrib Hudo leto «Godo-lettov, ime Ključ naj bi dali te. mu delu ceste omenjeni kranjski vozniki, cesto (če jo smemo sedaj še tako imenovati, ker je bolj stezi podobna) čez Razklani hrib. ki naj bi se bila vedno imenovala «Bovolenta», pa, da so ti Kranjci preimenovali v Breg, in kasneje, v IS. stoletju, ko je bila zgrajena nova cesta, pa da so prvi cesti dali ime Sta. ri breg. da bi se razločevala od nove.
Ta gospod Scocchi (Skok?) je tak šovinist, da mora trditi, da so kranjski «furmanh prekrstili te ceste le zato, ker noče :priznati, da živijo v tržaški okolici Slovenci. Zanj seveda niso imeli ti razni kraji, ki so v čisto slovenskem predelu, slovenskih imen marveč so mora. li šele kranjski vozniki prekrstiti italijanska, ko pa vendar ni bilo takrat tam žive duše, ki bi italijansko govorila ter so imeli ravno ti slovenski okoličani, ki se jih ravno ta Scocchi s tako logiko silno otepa, svoje vinograde in polja, kjer so sedaj središča šovinistov, to je na sedanjem Akvedotu im pod Sv. Justom.
Gospodu Scocchi ju in njegovemu dokazovanju <atalijan-st-van ter njegovemu bolestnemu šovinizmu seveda ne gredo v račun lepa domača slovenska imena, kakor so Stari breg, Ključ, Hudo leto itd., ker so ta imena pač nailepši dokaz, da smo Slovenci že od zdavnaj Ut im bomo tu tudi ostali. Zato je tudi ves ta njegov psevdoznan-stverti trud zaman, ker so dejstva in zgodovina močnejša od vseh laži in potvarjanj.
Pričetek nove koncertne sezone
Glasbene Malice v Trstu
V koncertnem življenju tržaških Slovencev je lansko leto brez dvoma pomenilo pomemben prelom in to predv em po zaslugi centralne slovenske ustanove — trž?šk? Glasbene Matice. Osem kvalitetnih koncertov v pretekli sezoni pomeni nasproti prejšnjim letom ve-lik napredek in nam daje upanje. da bo letošnje koncertno udejstvovanje še uspešnejše. Za letos so napovedani številni zanimivi koncerti solistov in ansamblov iz Trsta in Jugoslavije, kj bodo seznanili naše občinstvo predvsem z deli domačih pa tudi tujih avtorjev. Slišali bomo vrsto naših najboljših instrumentalistov in pevcev med njimi tudi nekatere, ki so nam že znani iz lanske
sezone.
Prvi v vrsti koncertov je nocojšnji koncert Komornega zbora ki ga vodi dirigent in skladatelj Ubald Vrabec. Pravilno je, da tržaška Glasbena Matica pričenja koncertno sezono z domačim zborovskim ansamblom, ki ga štejemo danes za najkvalitetnejše zborovsko telo v Trstu.
Naj dodamo nekaj besed k nocojšnjemu sporedu Komornega zbora ki ga sestavljajo dela slovenskih avtorjev. Prvi del obsega skladbe starejših skladateljev. med njimi tudi pesmi, ki se jih starejši Tržačani prav gotovo še spominjajo saj so j’h verjetno nekateri od njih še prepevali za časa ((Slovanskega
pevskega društva*. Prav te | ni spev«.
pesmi pa predstavljajo tudi slovensko vokalno klasiko. Njihovi avtorji v njih ne pokažejo samo svoj velik glasbeni talent in, muzikalnost marveč tudi veliko glasbeno znanje in odločno obvladanje vokalnega stavka. Mogoče sq izrazna sred. stva kasnejših avtorjev bogatejša, teda nalokateri od njih je znal tako pravilno zadeti način, ki se najbolj pravilno prilaga izrazni moči Človeškega glasu.
Razen nekaterih del, ki jih bomo v Trstu prvič slišali, obsega spored Komornega zbora tudi ponovitve, in sicer pesmi, ki bodo prav gotovo vedno našle topel odziv pri občinstvu kakor n. pr. Lajovčev «Pomlad-
S TISKOVNE KONFERENCE INAIL
Nove gradbene pobude
Redkokdaj se zgoai, da ima kakšna ustanova ali zavod v enein samem dnevu kar več svečanosti v počastitev raznih novih gradbenih del itd1.; ta «privilegij» pripada	tokrat
INAIL (Zavodu za zavarovanje proti nezgodam), fci bo v teku današnjega dopoldneva imel kar štiri otvoritvene svečanosti.
Da bi seznanile) širšo javnost 8 pomenom današnjih svečanosti. je vodstvo INAIL priredilo včerai zvečer na svojem sedežu v Ul Cesare Battisti tiskovno konferenco
Tiskovno konferenco je vodil ravnatelj Zavoda za zavarovanje proti nezgodam v Trstu g-Raimondo Benuasi Gamibtl, ki je v predgovoru na kratko orisa) delovanje in naloge zavoda
Omejil se je nato na kratek oris pomena današnjih svečanosti. Qb 9.30 bo pri Sv. Soboti svečanost združena s položitvijo temeljnega kamna slano Vaojskiim hišam, ki jih namerava Zavod zgraditi, da na ta način prispeva k rešitvi stanovanjskega problema na našem ozemlju. Načrt, ki ga je g. Be-nussi tudi v kratkih besedah pojasnil; predvideva zgradbo velikega stanovanjskega bloka, v kaiterem bo na razpolago 136 stanovanj z 2,3 in ceio 4 prostori. Stanovanja bodo na razpolago za razmeroma nizko najemnino vsem prosilcem, ki jih bo posebna komisija imela za najbolj potrebne.
Tej svečanosti bo sledila druga. nekoliko drugačnega značaja, Vodstvo INAIL bo namreč danes, ob otvoritvi novega Šolskega leta, poklonilo šoli pri Sv. Soboti radijsko instalacijo za celo poslopje, s pomočjo katere bodo otroci omenjene šole dnevno obveščeni o vseh dogodkih. še prav posebno pu o nesrečah in nezgodah na delu. Na ta način upa vodstvo INAIL doseči, da se bodo šolarji čuvali pred nezgodami, obenem pe tudi ojjpzorili svoj« starše pred nevarnostmi, ki prežijo nanje pri izvrševanju njihovega poklica
Gostje iz Rima ter predstavniki tržaškega javnega življenja. bodo nato prisostvovali tretji svečanosti, ki bo na kraju kjer bodo že v kratkem priželi z zidanjem novega sedeža zavoda INAIL. Dolgo časa ia vodstvo INAIL vodilo odločno borbo, preden je doseglo <> dobritev svojega načrta, ki predvideva zgraditev nove palače na kiraju, kjer je bilo do sedaj otroško igrišče pod bivšimi jezuitskimi zapori. Gradbena dela se sicer ne bodo še pričela, vendar je že sklenjeno, da bodo v novi stavbi uradi, ambulante. razni zdravstveni oddelki in v pritličju morda tudi kakšna trgovina.
Sledila bo končno še zadnja svečanost v počastitev dograditve nove stanovati iske hiš,-za uslužbence INAIL v Ul. Ginnastica. Novo	in--«
12 sitanovani ter je bilo nedavno dograjeno.
Zahteve in potrebe ljudstva se morajo iipoštevati
Prosvetni urad ne dovoli 2. razreda nižje strokovne šole v Dolini, čeprav se je vpisalo že 30 uženeev
Vozni red avtobusov za tabor v Krogljah pri Dolini
Avtobusi odpeljejo z glavne avtobusne postaje v sledečih urah:	10.30,	12.30,
13.00,	13.30,	14.00,	14.30,
15.00 s postajami na Trgu Barriera, Senenem trgu in pri Sv. Soboti.
Udeleženci se bodo lahko vračali prav tako z avtobusi od 18. ure dalje do zar ključka proste zabave.
Za pevski zbor Prosek-Kontovel odpelje avtobus s Križade na Proseku ob 13. uri.
Avtobus it Plavij bo odpeljal ob 13.30.
Skozi Boršt pelje avtobus tečno ob 13.15.
Za Lonjer - Katin aro odpelje iz Katinare ob 13.30 uri.
Ob 13.30 pelje avtobus preko Opčin, Trebč, Padrič in Bazovice.
Slovenci, Slovenke!
Tabor GF v Krogljah pri Dolini manifestacija naše enotnosti!
Sele pred nekaj dnevi smo v našem dnevniku pisali, da so šolske oblastj odobrile dvoraz-redno nižjo industrijsko strokovno šolo v Dolini. Bilo je že tudi vpisovanje in se je takoj prve dni vpisalo v prvi razred 49 učencev in učenk, v drugega pa 39. V prvi razred so se vpisali tisti, ki s0 končali 5. razred osnovne šole, v drugega pa oni iz 6. in 7. razreda. Precej je bilo tudi takih ki so v koškem letu obiskovali nižjo strokovno industrijsko šol© v Rojanu.
Zdaj pa je nenadoma Prosvetni urad pri ZVU odobril le 1. razred strokovne šole v Dolini. S tem je rešen0 vprašanje otrok, ki so lani uspešno končali 5. razred osnovne šole. Kam naj pa gre ostalih 39, ki so lansko leto obiskovali 6. in celo 7. razred v Dolini jn bližnjih vaseh in ki se želijo strokovno še naprej spcpolnjevati?
Da so v višjih razredih osnovne šole predelali predpisano učno snov. dokazuje primer dveh učencev 6. razreda iz Boljunca, ki sta polagala izpit za drugi razred industrijske strokovne šole v Rojanu in
Huda prometna nesreča pri križišču Boi|unec>Dolina
Proti večeru so prepeljali v bolnico 18-letnega Sergeja Bordona iz Boljunca 46, katerega so sprejeli v obupnem sta. nju zaradi počene lobanje in pretresa možganov, 22-letnega Marija Smotlako in njegovega 48-letnega očeta Ivana oba stanujoča v Mačkovliah. Oba ima. ta lažje rane ter bosta okrevala v 10 dneh. Do nesreče je prijžio kakih 200 metrov od križišča Boljunec - Dolina zaradi trčenja med motorjem, na katerem sta sedela oba Smotlaka in kolesom, ki ga je vozil Bordon. Bordon, ki je vozil vštric z nekim znancem, se je držal sredine ceste, kar je bilo zanj tragično. Na majhnem ovinku Da je trčil z motorjem in odletel na tla. Tudi oba Smotlaka stel padla ter se ranila po čelu, ustnicah in raznih delih telesa.
ga tudi uspešno opravila. Po tem pač vidimo, da bi učencem iz 6. in 7. razreda lahko prizna, li končani prvi razred industrijske strokovne šole.
Koliko prošenj so morali starši vložiti na raznih šolskih oblasteh za t0 tako potrebno šolo! Kolikokrat so odločno zahtevali strokovno šolo, ker je pač v dolinski občini nujno potrebna! Toda Prosvetni urad gre mimo vsega tega; njega ne brigajo potrebe prebivalstva, njemu ni mar tistih 39 učencev, ki so se v drugi razred že vpisali. Enostavno, Prosvetni urad ne dovoli drugega razreda in 39 učencev ki se je že vanj vpisalo, nima možnosti, da bi nadaljevalo s šolanjem. Morda
bOjšel eden, dva ali trije v mestne šole. Toda vse to je zvezano s stroški, ki jih naši vaščani težko zmorejo, da ne govorimo še o drugih neprijetnostih, ki nastanejo če hodijo učenci v oddaljeno mesto v šolo.
Vprašamo gospoda profesorja Andrija, ali bi tudi s tako lahkoto odrekel razred, če bi šlo za italijanske otroke? Ali ne bi napel vseh sil. da bi šolo odprl, če bi jo potrebovali italijanski otroci? Prav gotovo ne bi bilo treba 39 otrok zanjo! Toda šolo v Dolini potrebujejo slovenski otroci, slovenski starši so zanjo prosili in zato jo je prof. Andri s kaj lahkim srcem tudi odrekel.
Sindikalno življenje se je v teh dneh zopet razgibalo. V podjetju Gaslioi so začeli delavci staiVkati zaradi odpustov, za-časnega odpusta nekega člana odbora v podjetju ter zaradi tega. ker so zaprli menzo. Ko je bilo treba naložiti neki kamion. se ni nihče odzval in ravnateljstvo podjetja je tedaj suspendiralo z dela vse delavce raizen štirih delovodij. Vse to je delavce z«do razburilo, še bolj pa so bili ogorčeni, ko niso pustili v tovarno sindikalne, ga zastopnika. Stavka se je pričela predvčerajšnjim in se je včeraj nadaljevala, sindikati kemijskih delavcev pa so imeli snoči sejo.
Včeraj dopoldne sta se obe prizadeti stranki na zahtevo sindikalnih zastopnikov sestali na uradu za delo. Na sestanku pa niso ničesar sklenili, ker je uradi za deio spričo resnosti položaja zahteval takojšnja pojasnila od glavnega ravnateljstva družbe «Gaslini» v Genovi. Zato so sestanek odgodili na danes cfe 9, uri dopoldne.
IZPRED SODIŠČA
Oproščen pred prizivnim sodiščem
Pred meseci to je 7. maja tega leta so pred rednim sodiščem obravnavsli zanimivo tožbo proti 55-letnemu Francu Ferlugi z Opčin št. 16. Pred so. dišče je prišel, ker so sumili, da je Ferluga poslal neko pismo, v katerem je zahteval od gospodarja mizarske delavnice Viktorja Ferfolje 1 milijon lir. V pismu je bilo tudi rečeno, naj Ferfolja objavi v nekem krajevnem časopisu oglas, ki naj se glasi «Odpuščam ti» in podpis. Ker pa je Ferfolja stvar objavil v nekem drugem časopisu, ga pisec pisma ni opazil in ni seveda prišel po denar. Zaradi tega je kasneje poslal grozilno pismo. Ferfolja je tedaj stvar predal policiji. Ker je pred leti neki delavec slišal, da so se ostali tovariši v delavnici pogovarjali, da je baje Ferfolja kriv smrti Ferlu. govega sina ki je odšel k partizanom namesto Ferfoije samega in ker je bil Ferluga 1945. leta odpuščen z dela. je Ferfoljev kakor tudi sum policije padel na Ferlugo. Da bi dobili dokaze v roke, so obe
[
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
Pred tednom Rdečega križa
Okrožni odbor Rdečega križa je za prihodnji teden organizirali teden Rdečega križa, ki se bo začel v nedeljo 7. oktobra in se zaključil prihodnjo nedeljo 14. oktobra.
Spored tedna je naslednji: V nedeljo otvoritev in nabiralne akcije v korist RK, v torek 9-oktobra predavanja po vaseh in mestih u pomenu in delu RK ter vpisovanje novih članov, v sredo 10. oktobra dan Podmladka RK, predavanja o RK zdravstvu, higieni po šolah, radijska oddaja za podmladkarje, razdeljevanje omaric za prvo pomoč organizacijam Podmladka RK, v četrtek 11 oktobra obiski po socialnih ustanovah: domovih oddiha, sanatorijih, bolnicah itd, v petek dne 12. oktobra dan čistoče po mestih in vaseh, beljenje stanovanjskih prostorov, čiščenje vasi, jarkov in pregled higiene po javnih lokalih, v soboto 13. okto/bra predavanja o protiletalski zaščiti, v nedeljo 14. oktobra zaključek tedna prostovoljno delo za čistočo, kulturne prireditve v korist RK in prodaja značk.
Med tednom prodaja poštnih znamk za teden RK in poročanje v naših lokalnih in tržaških časopisih o poteku tedna. Pri predavanjih bo sodelovalo 11 zdravnikov n®, Koprskem. Vsa predavanja bodo zvečer ob 20. uri.
* * •
Potrebno je, da ob tem važnem dogodku za naše okrožje napišemo nekaj vrstic o pomenu zdravja. Zdravje je človekovo najvefcje bogastvo. Čuvati ga moramo, dokler ga imamo
Kako pri nas skrbi ljudska oblast za zdravje ljudi, vidimo iz tega, da se usposabljajo novi zdravstveni kadri in da se popravljajo in preurejajo bolnic?. Tako imamo Y Arikaranu
sanatorij, v Valdoltri bo splošna bolnica, v Izoli, kjer še nikoli nj bilo bolnice, je bila odprta moderna kirurgična bolnica za notranje bolezni. Piransko bolnico s© modernizirali ter pripravljajo še oddelek za infek-cijsike bolezni.
V Kopru so uredili oddelek za otroke (pediatrični) poleg teg& so uredili in modernizirali vse prostore v tej bolnici. Imamo tudi zdravnika za otroke. Povsod so otroške posvetovalnice, kjer skrbe za zdravje in zdravo rast najmlajših. Solarji bodo dobili tudi zobno ambulanto.
To pa še ni vse. Vsako leto prihajajo v naše okrožje beli avtomobili RK iz Jugoslavije, da pregledajo šolarje, če niso morda oboleli na pljučih, ali pa če jim ne levari pogleda očesna bolezen — trahom.
Toda še več nudi danes ljudska oblast najmlajšim. Vsako leto odhajajo otroci na počitniške kolonije, kjer si naberejo novih moči za nadaljnje šolanje. Ako kdo zboli, g& zdravilišča v Sloveniji prijazno sprejmejo in mu nudijo vso pomoč.
Komu gre zahvala za vse to? Našim junaškim partizanom, ki so v gozdovih mislili tudi na to. Zato se bomo v tednu RK spominjali tudi teh junakov in obiskali matere padlih, da jim izrazimo zahvalo vseh, ki danes uživamo sadove borbe.
Popravni izpiti Delavske gimnazije
Vodstvo Delavske gimnazije v Kopru javlja vsem obiskovalcem gimnazije, ki imajo popravni iz. pit iz enega ali Uveli predmetov, da se bodo vršili popravni izpiti v ponedeljek dne 8 oktobra ob 15 uri. Interesenti naj se prijavi-jc v ravnateljstvu gimnazije.
Ravnateljstvo
pismi predložili v proučitev izvedencem za rokopis. Ti so po primerjavi Ferlugovega rokopisa izjavili, da je pisava sicer podobna, vendar niso mogli z vso gotovostjo to potrditi pred sodiščem. Kljub’ temu je bil Ferluga obsojen na 6 mesecev zapora. Sedaj pa se je zopet pojavil pred apelacijskim sodiščem. kjer so moža zaradi pomanjkanja dokazov oprostili Vsake krivde.
Sodnik Forziati, tožilec Bat-tiggi Stabile, zapisnikar Tes-sier, obramba Uglessich. ki je zastopal obolelega Zennara.
Visoke globe zaradi prodaje ameriškega blaga
Pred visokim zavezniškim sodiščem, kjer je bil maj. Grabb sodnik in maj. Bayliss tožilec se je končno končal proces, ki se je začel pred meseci in je bil večkrat odgoden. Na zatožni klopi so bile 4 Tržačanke, žene ameriških vojakov in 3 moški, ki so tem ženam pomagali Pri razpečavanju bla. ga. Zavezniško sodišče je zavrglo Vse teze advokatov An-toninija in Musaffia - Tiberini-ja, ki sta hotela ovreči veljavnost nekega internega ukaza, ki je bil naslovljen vojakom in civilnim nameščem ameriških čet o prepovedi prodaje blaga, ki ga dobijo v posebnih trgovinah. Na to blago tako imenovano «Post-Exchange» ali na kratko «PX» imajo pravico vsi člani armade in tudi njihove družine. Ker je precej ceneje, kakor v naših trgovinah in ga imajo v izobilju, posebn0 cigarete, so žene začele prodajati z dobrim dobičkom, dokler jih ni odkrila vojaška policija ki jih je javila sodišču.
Končno, po dolgih debatah, je bila izrečena obsodba in sicer:
Picelny Giuliana, obsojena
na plačilo 125.000 lir globe za nedovoljeno prodajo PX-blaga in 75.000 lir globe za nedovoljeno prodajo ameriških turističnih bonov (serips).
Castaldi Amalda. 120.000 lir globe zaradi razpečavanja blaga.
Russo Brun* 100.000 lir globe zaradi razpečavanja blaga.
La n drv Carmen 40.000 lir globe zaradi razpečavanja blaga in 25.000 globe zaradi prodaje seripsov,
Vrhtega so bili obsojen; na plačilo globe tudi trije moški, ker. so sodelovali pri prodaji in sicer Bonetti Carlo 75.000 lir globe zaradi prodaje seripsov, Fassani Filippo 200.000 globe zaradi tihotapstva s PX - blagom in končno Lonzsr Bruno 80.000 lir globe zaradi prekršit. Ve carinskih določb.
Poziv policije
Oseba, ki je 1. oktobra t- 1. ob 11.45 obvestila uslužbenca gostilne na št. 11 v Ul. Udine o starinarju Avgustu Micheliju, ki je ležal hudo ranjen v svojem skladišču, je naprošena. da se čimprej javi v pisarni leteče policije pri preiskovalnem kriminalnem odd“lku. Ul. XXX oktobra soba št. 23.
Podatki, ki bi jih dsi' bi bili v veliko pomoč policiji v nadaljevanju preiskave, za aretacijo krivcev pcfooja.
:
% |
Za nedeljo 7. oktobra pripravlja dolinski okraj velik tabor Osvobodilne fronte, ki bo zadnja velika' manifestacija ob obletnici ustanovitve te vseslovenske organizacije. Poleg govora tov. dr. Jožeta Dekleve, nastopa pevskih zborov, domače folklorne skupine ter godbe iz Plavij bo tudi zgodovinski prikaz borbe slovenskega ljudstva na Primorskem od leta 1918 do današnjih dni z besedo in živimi slikami. Programu bo sledila prosta zabava. Preskrbljeno bo tudi z jedačo in dobro kapljico, ki jo pridelajo na Bregu.
Naše geslo naj bo: V nedeljo popoldne vsi na tabor v Kroglje pri Dolini!
Vel porast porabe vode v Trstu
Niso daleč oni dnevi, ko je marsikatera tržaška gospodinja nejevoljna čakala otb pipi za vodso in glediala počasno curljanje, ki je mnogokrat nepričakovano prenehalo. Posebno se je to dogajalo v visokih stavbah v višjih predelih mesita. Ko smo o tem pisali pred dvema rmsecema, je bila za izboljšanje dotoka vode marsikatera ulica v m&stu podobna strelskemu jarku ali bombardirani cesti, Vendar pa so kaj kmalu zasuli jarke in luknje. Priključitev1 novih delov vodovodnih napeljav je inKia takoj dobre posledice. Danes je že odpravljeno pomanjkanje vode. kljub temu da porabi Trst dnevno na di 00 tisoč kubičnih mistrov vode ter je neki dan v preteklem avgustu celo porabil nad 100 tisoč kubičnih metrov vode.
Seveda so v tem vračunane vse industrijske potrebe, ki dvignejo povprečno uporabo vode na 300 litrov dnevno za osebo. Zato ni čuda, ako se je uporaiba vode povečala trikratno v zadnjih 20 letih in bo v bodoče še narastla z naraščanjem novih industrijskih naiprav v Zavljah. Prtdvidemo je1, da bodo v kratkem mnogi tržaški rezervoarji vode kot na primer pri Sv. Mariji Magdaleni, Greti, Sv. Vidu, itd. preurejeni in povečani na tafc način. d& se bo dicsodianja zmogljivost povečala od 20 tisoč na 50 tisoč kubičnih metrov. V načrtu je tudi gradnja novih vodovodov, ki bodo v bližnji bodočnosti v sta-
nju dnevno oskrbovati Trst ! 200 tisoč kubični metri vode.
Upoštevajoč vse to, ni težko dognati, da omenjena dela na mreži vodnih napeljav stanejo več sto milijonov lir. Koliko delovne sile in materiala zahtevajo vsa ta dela, pa smo se Tržačani posebno zadnje mesece nehote prepričali, ko nismo mogli mimo jarkov, lukenj in o-gromnih cevi. ki so kot š« nikoli prej resno ovirale ter večkrat zaustavile vozni promet v raznih ulicah mesta. Ko bodo dela končana, ne' ;bo od vsega tega v mestu samem nič tako vidnega, da ba vzbujalo pozornost. Vendar predstavljajo tone zakopanih cevi. zaklopmic, itd. pravo bogastvo, ki pa ni mrtev zaklad, nego je vir vseh onih dofrjot, ki nam jih daje pitna voda, brez katere si sploh ni mo&oče zamisliti življenja.
Čeprav bodo vodovodi krma' lu sposobni preskrbovati Trstu dnevno 35 tisoč kubičnih metrov vode, so v načrtih za bodočnost predvidena nova izkoriščanja vodnih dotokov, ki bodo navedeno količino še povečali in bo tako Trst in*1! vodno omrežje, ki t» lahko kos vsem svojim nalogam.
Izlet motociklistov
Pripravljalni odbor moto kluba v Skednju priredi 3. in 4. novembra t.l, izlet z motorji na Bled. Informacije in vpisovanje v Skednju, v gostilni pri «Belem konjičku« do 15. t.m.
Cigarete in orožje
Zgodaj popoldne je finančna policija izvedla v stanovanju 33-letnega Karla Miliča iz Re-pentabra št. 1 preiskavo in našla 18 kg in 800 gramov vtihotapljenih ameriških cigaret, V nadaljevanju preiskave je našla v nekem poslopju, ki slu. ži Miliču za kamnoseško del a v. nico. skrito v vreči in za neko marmornato ploščo brzostrelko «Beretta» kal. 9. Poleg orožja so našli tudi 5 kratkih in 2 dolga saržerja s 120 naboji. Miliča so aretirali in bo verjet, no že danes zjutraj postavljen pred zavezniško sodišče za do-iočevanje narokov.
MESRKČfl, KI BI SE LAHKO SLABŠE KIlUlČ/ILa
Samo slaba deska, postavljena kot zidarski oder okoli pli-nohramt- v delavnicah Acegat v Ul. Broletto, je bila kriva sicer hude nesreče, ki bi se lahko končala za 31-letnega Bruna Strajna doma iz Škofij tragično. Strajn je bil zaposlen kakih 20 metrov visoko nad zemljo ko se je deska, na kateri je stal, zlomila in mož je letel od nadstropja do nadstropja, dokler ni v bolečinah obležal na prvem nadstropju, to je na zadnjem odru. To je bila njegova sreča, kajti če hi nadaljeval svoj let do tail, to je še kakih 8 metrov, bi bilo njegovo stanje prav gotovo znatno hujše. Na krik, ki ga je izustil ob padcu, so se nabrali drugi delavci, ki so mu takoj prihiteli na pomoč in obvestili rešilni avto Rdečega križa, ki je Straj. na z največjo hitrostjo odpeljal v bolnico. Ob prihodu so ponesrečenca sprejeli na I. kirurškem oddelku, kjer so mu ugo-tovili poškodbe na zatilniku. ličnici, bradi, desnem komolcu, levi nagi, na lopatici in na pod-
iahtnici. Kljub raznovrstnim poškodbam pa bo Strajn okreval v pičlih 15 dneh.
Upravni ukaz št. 61
Polk. Vonna F. Burger, izvršni ravnatelj pri generalnemu ravnatelju za civilne zahteve ZVU, je izdal ukaz, s katerim odreja, da sp ustanovi nadzorna komisija za statistična opravila In popise, ki jo sestavljajo: Kap. Lionel H. Bailey, načelnik Števnega in popisnega urada, dr. ing. Fernando Gandusio, predstavnik oddelka za notranje zadeve, rag Federico Sforza, predstavnik oddelka za finance, prof. Carlo Schiffrer, načelnik conskega števnega in popisnega urada, prof. Pierpaolo Luzzatto-Fegiz, prof- statistike na vseučilišču v Trstu, dr. Diego Viatorl in dr. Vittorio Spinotti, predstavnika delodajalcev, dr. Giorgio Bonifacio ln ing, Boris Sancin, predstavnika delojemalcev, Dr. Mario Franzil bo posloval kot tajnik komisije.
Z GORIŠKEGA
IZPRED SODISCA
Oprostitev šoferja
Po treh mies-ecih j,ipjimiic so se včeraj zopet odprla vrata sodne dvorane na kazenskem sodišču. Sodno leto sp otvorili z razpravo proti 30-ietnmJU šoferju Nori Adolfu iz Trsta Ul. Caa-ctucci 21.
Nori re bil obtožen, da je julija i95o dbsmrtno povozil v bližini Stivana pri Trstu 13-let-no detolico pieri Aldo iz Stivana. Nori je vozil avtobus s prikolico. Prihajal je iz 'Tržiča in kot običajno hotel ustaviti pred gostilno v Stivanu. Nekaj metrov prej je dohitel deklico, ki se je vozila na kolesiu, in večkrat zatrobil, da bi se mu u-maknila. Pierijeva je nemudoma zavila s ceste na prostor pred gostilno in ko je slišala, dia je avtobus že mimo nje, ne da bi se prej ozrla, je krenila zopet na cesto ravno v trenutku, ko je šla mimo nje avtobu-sova prikolica. Trčila je y zadnji del prikolice, ki ji je iz-podnesla kolo in padla v znak. Pri padcu si je zlomila dimeljni-co. Nekai ur potem, ko so jo pripeljali v tržiiko bolnico, je izkrvavela zaradi notranjih poškodb.
Po pripovedovanju prič in tudj po sledovih, ki so jih pustila na cesti koleba avtobusa, je deklica sama zakrivila nesrečo. Zato so Norija oprostili z utemeljitvijo, da ni zakrivil dejanja.
pomočjo njegove žene in hčerke so ga nato prijavili sodnim oblastem.
Obtožnica je Obersnelu očitala, da je z ženo in hčerko že dalj časa grdo ravnal, da jima ni nudil potrebnih življenjskih sredstev ter da jih je pretepal.
Pred sodniki si je Obersnel razbremenil srce in s svojo pripovedjo razikril gorje, ki mu že dolgo let polni srce. Povedal je, kako se hčerka in žena že od 1945, ko so v mesto prišli Američani, spuščata dnevno v nizkotne pustolovščine in se rogata njegovim svarilom Nadaljeval je, da je zaradi ženinega in hčerkinega obnašanja v družini vedno prepir in da je pri zadnjem vrgtl hčerki solnico v glavo, ker mu je nesramno odgovorila na njegovo prošnjo, naj si poišče poštenega zaslužka.
Kljub temu da je njegovo žalostna izpoved ni bilo hlinjena in sta gorje v njegovi družini zalkaivili žena in hčerka, so Obersnela obsodili, ker je ranil hčerko, na 2 meseca in 20 dni zapora pogojno. Obtožbe grdega ravnanja so ga oprostili.
Vrgel je hčerki solnico v obraz
Preteklega marca ponoči je hrup in vreiščanje, ki je prihajalo iz hiše št, 21 v Ul, Coce-via, privabilo v stanovanje Franca Obrsnela organ* javne varnosti. Mati Obersnel in njena hčerka Marija sta brez zadržka vpile na moža odnosno očeta Obrsnela Franca. Marija je spotoma brisala krvavo čelo. Obersnel jima je odgovarjal samo z najgršimi psovkami. Cim je policija prestopila P^ag. sta se ženski začeli pritoževati nad Obersneloir. in Izvlekle na dan vse njegove grehe. V dokaz očetov* krutosti je Marija pustila, da jd je kri iz čela curljala po obrazu. Agenti so se ob takem prizoru zdrznili in Obersnela aretirali. S
Pričetek pouka v otroških vrtcih
V ponedeljek 8. oktobra ob 9, uri bodo pri&tli z rednim poukom v sledečih otroških vrtcih v goriški Občini:
V otroških vrtcih s slovenskim učnim jezikom v Ul. Croce 3 in v Ul, Randaccio ter v otroških vrtdh z italijanskim učnim jezikom v UL Aquileia, Ul. Don Bosco, Ul. Tomani, Ul. Codelli in Stražicah.
Cepljenje proti kozam in davici
Goriško županstvo sporoča, da bodo od 8. do 13. t. m. v zdravniškem ambulatariju v Ul. Mazzini cepili otroke proti kozam od 9- db 10. V ponedeljek 15. oktobra bodo otroke »prejemali v amibulatoriju v Podgori od 15. do 16.
Opozarjamo vsie starše, da ne bodo njihovih otrok sprejeli ne v otroške vrtce kakor tudi ne v šolo brez zdravniškega potrdila o cepljenju proti kozam in davici.
GLASBENA MATICA
V TRSTU
PRIREDI DANES 6. OKTOBRA 1951 V AVDITO#
KONCERT KOMORNEGA ZBORI
pod vodstvom
UBALDA VRABCA
s sledečim sporedom:
1. Anton Foerster: »Naše goren.
2. Gustav Ipavec: »Lahko noč».
3. Oskar Dev: «Zarja».
4. Anton Foerster: «Ljubica».
5. Anton Nedved: »Nazaj v planinski raj!»
6. Hugolin Sattner: »Pozimi iz šole».
7. Gojmir Krek: «Tam na vrtni gredi«.
8. Anton Lajovic: «Pomiadni spev*.
9. Anton Lajovic: tiKroparjii).	^
10. Vasilij Mirk: nOdkrij nam zarja svoj obraz
11. Janko Ravnik: aPoljska pesem».
12. Emii Adamič: aMlad junaku.
13. Ubald Vrabec: «Kresno jutro«.
14. Ubald Vrabec: «Mi».
15. Ubald Vrabec: »Vstajenje Primorske*.
ZAČETEK OB 21. URI.
Vabila se dobe:	inod
v tiskarni v Ulici sv.	Frančiška	št. 20 od	11- do . vijah
17. do 18.30 ure; na Opčinah v pekami	Cok; v ^1'^
v drogeriji Sajmer;	pri Sv.	Ivanu	v	trafiki__ y
Za člane Glasbene Matice so v.abila samo 03 Ul. sv. Frančiška štev. 22.
SLAVA PADLIMA BORCEMA!
Tov. Ivan Stok
Rojen jv bil 14. decembra 1910 v Dutovljah, Stopil je v vrste bataljona uSušnjevicm 9. septembra 1943 in padel 6. oktobra 1943 v borbi v Istri.
lov. Ivan Dovgan
Rojen je bil v. Trstu 13. janurja 1926. V letu 1944 je stopil v partizanske vrste in padel na istrskem voj>n<em področju 6. oktobra- 194.4,
Svet za ljudsko zdravstvo frn socialno skrbstvo LRS
razpisuje vpis v dvoletno šolo za medicinske tehnike -rentgenske pomočnike.
Pogoj za sprejem je: dovršeni 8 razred gimnazije z višjim tečajnim izpitom.
Kandidatinje naj vlože do 13.10.1951 prošr.-je za sprejem na Svet za ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo, odsek za strokovno šolstvo in prilože naj rojstni list, zadnje šolsko spričevalo in življenjepis. Prošnje morajo biti kolkovane z dirj 10 priloga pa z din 5.
Mladinski izlet v Sežano in okolico
Zveza antifašistične mladine priredi v nedeljo 14 t.m. izlet v Sežano in druge okoi!5ke vasi Izlet bo peš in s kolesi ob zadostnem številu prijavljenih tudi z motorji ali scooterjl. Prijavite se lahko dnevno od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure do vključno sobote opoldne na mestnem odboru ZAM v Ul. Machiavelli 13.11, kjer doblte vse nadaljnje informacije.
Izleti PDT
Izlet v Opatijo, na Učko In Crikvemico, ki je bil napovedan za 14. t. m. bo 21. t. m. Vpisovanje v Ul. Machiavelli od 17. do 19. ure do 10. t.m.
Odhod na Trstelj bo v nedeljo ob 6. uri zjutraj od začetka Ul. F. Severo.
KINO PREDSTAVA V VELIKEM REPNU
Danes ob 20. uri se bo predvajal na sedežu krožka v Velikem Repnu St. 70 Silira «To ljudstvo bo živelo* in dokumentarni film otroških kolomj.
Obvestilo
Občinski volilni urad obveSča, da so pričeli 1. t.m. revizijo volilnih seznamov kot predvideno po zakonu.
Upoštevajoč, da člen XXVIII. ukaza št. 190 od 19.9.1949 določa, da morajo občine uradno poskrbeti za menjavo sekcije samo za one, ki so prijavili na anagraf-skem uradu svoje menjanje bivališča tekom 15. oktobra v letu, v katerem se začenja letna revizija volilnih seznamov, se pozivajo volllcl, ki so menjali bivališče, da to prijavijo na anagrafskem uradu tekom 15. oktobra 1951.
Gledališče
Nadaljuje se
«V-*
pri A
ški blagajni Pro£žaVga
koncertaNagrada i*23;? NasMJ"
ki bo danes 6- filharS. bodo orkester TrzašKe pul> nije pianistka Omeli»	*
Santoliquido, sopr®"*, ter K valieri in Liliana HtfS« ski pevski zbor g|eiio([0io. Dirigiral bo Luip red bo vseboval Me”e jKls1*6 Mannove in Brahmsov
Občni zbor SHPZ ®
Slovensko-hrvatska ^ vij
zveza v Trstu J? *	V.
njenim prosvetnim " & W-včlanjenim ustanovan"', e jj, redni letni občni z, tobra 1951 ob 8. uri ne p stadionu «Prvi maj« Ji-je bilo prvotno javU lobra 1951.
'.K
OF
Odbor OF za Center »
okraja pripravlja za < v Tomaj za £la.ne. S| svojce in prUateUe -3 za člane prosvetnem «Vojka Smuc».	^
Prevoz bo z vlak°n' VJ-at^ nato peš do Tomaja.	f
isti dan na en2k naC ^ ll,< Vpisovanje vsa k ) ure -v gostilni F ‘Ri/
Ul. Crispi «TRA,T^L'(j0
2° ure
NUOVA ' TRIESTE*
11. t. m.	Taj"1
P. D. .Ivan
jakobskega* pros «lvan Cankar» se udeleže tabora
Krogljah pri Do'1,noštevil
t.m. Priporoča Pp1*} ležbo zaradi nastopa-
Izlet Zveze P0 !^
ti s* itiet i
Zveza partizanov 6ra j(, di v nedeljo T. ° V / Istro. Obiskali jjiet jjfi Brtokih. Prijave zi>deliV
dežu. Odtiod’oo se^{0' ob 7.30 iz Ul. FaW0
Izlet P.D. - v
Prosvetno društvo	djj
dne 2.X.1943, me“ nje »»jj,' iz Skednja. Vpis« dan </°
žu v Skednju vsaK 8. t-
20. ure, do vkiju^
■ ~ ^ KOJSTVA, SMRT* ‘ se fr
Dne 5. oktobra v0<o* Trstu roailo 7 °\x J °sC tlČ-J? lo 13 in umrlo je OI<E: JZ CERKVENE PO* aril # X močnik Antonio w 1{< n ft« dinja Cecilija ®	V
an.eriške vojske R rick in gospodinj3 pjron han, mesar	Ot*upiA>
spodinja Ljudmil i Renato Ton.masint	K
Liaia Cej, Cirl'lfni?A'lt0«iAr-rana in gosP®1 orian<^ja fV
dolfo, uradnik O"	^
laro in gospodinjpudinfjDiMtJ geometer Dorino. niča Lidiija D0”2ier in, tV
vanni Wartbuechl klavirja Gelioa jn Vp Ruggero Brač'
Vanda Tonelli1'
Facchetin ‘n„’‘tuŽ CW
bor, delavec Bratu ^
pomočnica Bruna ^
nar Mar* Plen la Norlo.	ietna	VV"
UMRLI SO: 6* lese, 78-le na EU , A , gr por. Lisenko, * ' co por. Giacom.nl.
enod^vN*^ k dno **■
Komen
Podgrad
Obroff
Solkan
DVODNEVN« dne 20. i« 2‘-
Opatij«
Poteč	jot
oč J’
Vpisovanj, jt.
oktobra. "
PRIMORSKI dnevnik
MOSKVA IN KOMINFORM NE USPEVATA V ČEŠKOSLOVAŠKI
Bohu.mil Laušman je bivši češk&sicrvaški. minister za. industrijo. Ni se strinjal z informbirojevsko linijo svoje vlade im. je pobegnil iz države. Sedaj je v Jugoslaviji.
Laušman se je rodil leta 1903 v Zumberku (CSR), Ze v zgodnji mladosti je pristopil k delavskemu pbkretu, Kot petnajstletni dijaik je organiziral svoje sošolce za prvomajske demonstracije in je bil zaradi tega izključen iz šole. Dovršil je trgovsko akademijo in je študiral žuirnalistfiko. Med Obema vojnama je bil zelo aktiven politični delavec in člam socialdemokratske stramke. Bil je tudi. ljudski poslanec. Leta 1938, to je v dobi krepitve fašizma v CSR, je postal tajnik napredne ljudske stranke dela, v katero so se vključili socialdemokrati, večji del komunistov in napredni intelektualci.
Takoj po nemški okupaciji je stopil v ilegalo in pričel organizirati odporniško gibanje. Ko mu je gestapo prišel na sled, je pobegnil v inozemstvo, kjer je bil aktiven borec na frpnti, izkazal pa se je še posebno kat dober novinar in češki državnik, ki se je zavzemal za enotnost v borbi proti Hitlerju. V socialdemokratski stranki je pripadal levemu krilu, ki je stremelo za enotnostjo delavskega razreda in sodelovanjem s komunisti. V času vojne je Odšel v ZSSR, kjer je živel nekaj časa. BU je eden aktivnih borcev slovaške vstaje s funkcijo propagandnega šefa glavnega partizanskega štaba.
Dosleden svoji revolucionarni preteklosti ni mogel Laušman kot minister še nadalje sodelovdti z G&ttuialdom. In je odšel.
Prinašamo prevod članka Bohumila Laušmnna, ki je 9. im 10. pr. m. izšel v aFigaru».
Pogled na del naprav v rafineriji «Aquila» v Zavijali.
Začetki in posebnosti
osvobodilnega boja na Primorskem
(Nadalj. iz prejšnje štev,)
Vse .to je kmalu odpadlo. Cim bolj je prodirala linija OF, tem močnejši je postajal’ aktivni odpor, oboroženi upor, ki je ob zlomu fašizma zajel’ široke ljudske množice.
Organiziranje OF, ki je v marsičem slonelo na mladini, je bilo otežkočeno tudi zaradi tega ker mladina pod 23 leti ni znala zadosti brati in pisati slovenski, saj ni obiskovala več slovenskih šol. Zaradi ukinitve vseh slovenskih organizacij po letu 1927 so mlajši izgubili smisel za orgaoizatorično delo sploh, da niso poznali niti najpreprostejših organizatoričnih prijemov, da ne govorimo o ilegalnem delu in konspiraciji.
Druga posebna težava j'e bila povezava z mobilizacijo za partizane. Mobilizacija borcev je bila otežkočena vse do leta 1943, Vsi primorski letniki tja do leta 1912 so bili pod orožjem v italijanski armadi. Posamezne zavedne Slovence je fašizem vpoklical tudi od starejših letnikov, samo zato, da jih je laže nadzoroval. Zato so bili doma le naborniki in še mlajši letniki; tj so bili vse do jeseni 1943 močan del partizanstva. Ker niso znali rabiti orožja, so bila zanje nujno potrebna šolska taborišča. Vse to je sila oteževalo razmah partizanstva tudi zato, ker je manjkalo komandirjev in komandantov.
Pri partizanskih akcijah ne smemo pozabiti najvažnejšega dejstva, ki nam mora biti prizma, skozi katero gledamo ves partizanski razvoj do razsula fašistične Italije, t. j. pomanj-
vezale, da bodo podpirale gibanje slovenskega ljudstva, ca pride do svoje državnosti. Kljub tej izjavi j« KPI tudi med osvobodilno borbo šovinistično branila iitalijanstvo Trsta, Gorice in istrskih mest ter zahtevala njih pripadnost k Italiji, dasi je marksistično-leninistič-na znanost jasno postavila zahtevo, da v spornem primeru med mestom in zaledjem odlo-ča zaledje mesta in ne mesto. Zaledje omenjenih primorskih mest pa je stoodstotno slovensko oziroma hrvateko, zato spadajo mesta k temu zaledju, t. j. k Sloveniji oziroma k Hrvatski.
Posledica vseh teh odklonov in slabosti je bila, da KPI ni mogla globlje pognati korenin med slovenskimi ljudmi Primorja, dasi So bili objektivni pogoji za to. Posledica vsega tega pa je bila tudi, da so Primorci, zlasti ljudske množice, za katere se KPI nikdar ni brigala, imele izkrivljeno, zatemnjeno podobo o komunizmu sploh in o vsaki partiji, To je bilo toliko bolj kočljivo, ker sta fašistični snop in vatikanska tiara kot dobra zaveznika vodila križarsko vojnc proti komunizmu, bi m ostala brez vpliva na mnpžice. Značilni primer je narodni heroj Janko Premrl-Vojko, ki je vzkliknil šele potem, ko je tsf v boju spoznal prave partijce, borce za nacionalno p, socialno pravičnost: «Tak komunist bi bil rad tudi jazi«
Prof. IVO JUVANČIČ
(Nadaljevanje sledi)
Mednarodna
izseljeniška
konferenca
V Neaplju je pričela v torek z delom mednarodna izseljeniška konferenca. Zelo značilen je za razvoj konference prav kraj, ki so ga izbrali zanjo. Italija j'e dežela, ki najhuje čuti brezposelnost, ki je prenaseljena in je v njej iskanje rešilnega ventila doseglo višek. Prav Neapelj je bil vedno največje italijansko izseljeniško Središče. Iz njega so odšle čez morja družine tisočev italijanskih kmetov iz Kalabrije in drugih pokrajin.
Seveda ne bo konferenca razpravljala samo _ o italijanskih izseljeniških težavah, temveč o celotnem evropskem vprašanju. Na njej je zastopanih trideset držav in to vseh tistih, kj so zainteresirane pri izseljeniškem vprašanju.
Ze na prvem otvoritvenem zasedanju so prebrali spomenico glavnega ravnatelja mednarodne organizacije dela A. Mor-seja. V njej poziva vlade
dolarjev
dobavila
v’*nih aa °^°'i dva Ve*anih !riariev fur-8reba ^ plošč «Bilja.
lriii vit?, ^^ala Svi-
\/f^	f"	4 i r	Medtem ko se na Sredozemlju
y fl	r A/l r	krepi Območje nizkega zraSne-
* i \	L ■ V1 L«	§a pritiska, vpliv.a še naprej
1!ac* gornjim Jadranom visok 2rao ,1.1ak^k: 8« razteza preko Srednje Evrope z Baltika. Danes bomo imeli še naprej jasno lrj vetrovno vreme Včeraj je bila v Trstji najnižja temperatura 13.3, najvišja pa 19.1 stopinj.
STKAN i
ZADNJA POROČILA
6, OKTOBRA 19511
£V.u:i
ssMagmaa
n - ;
I Eiiill
| ijjp
lili;
i I
g m
I I |
dl i
Sili ii!
i«
f
B
'
SttnBtffiffilsnnMlSffiiiilliiiiBlaiiiSHa
RADIO
Opozarjamo vas ns naslednje oddaje: Jug. cona Treta: 13.45:
Na harmoniko igra Avgust Star.ko; 21.00:	Veder	sobotni	.	,
večer. — Slovenija: 13.00: Lahek opoldanski k ’ cert; 20.30: Trije baleti. — Trst II.: 12.31: Vesel ritmi; 22.30: Večerni ples. — Trs* I.: 14.10: olavm solisti: 23.25: Plesna glasba.
Danes dvoboj v Berlinu:
Konrad Adenauer - Otlo Grotewohl
Oba nemška ministrska predsednika bosta v Berlinu razlagala svoji stališči glede nemške enotnosti - Schumacher se ne da prepričati ^ - Zdi se, da bodo morali trije zunanji ministri znova proučiti svoje predloge za nemška sodelovanje v zapadni obrambi
BONN, 5. — Kancler Ade-nauer se je danes obrnil na OZN, naj sestavi nevtralno mednarodno komisijo z nalogo, da izvede preiskavo glede možnosti svobodnih volitev po vsem nemškem ozemlju ia ponovne združitve države.
To pismo je poslal angleškemu visokemu komisarju, Siru Ivone Kirkpatricku. Poslali ga bodo v London, Washineton in Pariz, tri zahodne prestolnice pa ga bodo predale Združenim narodom. Zvezni kancler je tu. di zahteval, da pošljejo njegov predlog tudi sovjetskemu poveljniku v Nemčiji, generalu Cujkovu.
V svojem današnjem pismu omenja Adenauer tudi svoj program 14 točk in poudarja, da bi moral biti prvi korak za dosego nemške enotnosti storjen z imenovanjem preiskovalne skupine OZN .V pismu je razložil točko za točko svojega načrta za združitev.
Predsednik nemške zahodne vlade je nato z letalom odpotoval v Berlin, kjer namerava nadaljevati s svojo protiofenzivo proti zadnjim Grotewohlo-vim predlogom, katerih namen je bil pravzaprav preprečiti zahodne načrte za oborožitev foonr.ske republike.
V Berlinu bo Adenauer govoril jutri ob 15.50 in razložil svoj program, odgovoril pa mu bo ob 18.00 ministrski predsednik Vzhodne Nemčije, Otto Grotevvohl. Od govora vzhodnega ministrskega predsednika marsikaj pričakujeio. Zanimivo bo predvsem, kakšno stališče bo zavzel do Ader.auerjevih protipredlogov, ki jih je odobril tudi Bundestag. Nekateri pravijo, da bi jih mogel tudi sprejeti.
Na vsak način bosta oba nemška ministrska predsednika poudarila potrebo po enotnosti Nemčije. Vendar sta si nasprot. na v najvažnejši točki. Adenauer predvideva združitev Nemčije po demokratičnih volitvah pod nadzorstvom mednarodne komisije. Ker je bil po njegovem na volitvah Gro-tewohl tepen bi se zahodni vpliv razširil preko Labe. Gro-tewohl. ki je pod rusko kura-telo pa bi imel rad. da bi združena Nemčija r.e imela stikov 2 atlantskimi zavezniki in bi se sovjetski vpliv raztegnil do Bena.
Medtem ko istočasno Rusi trdijo, da imajo pravico nadzorovati promet, ki gre iz Berlina preko njihovega področja, so v Vzhodni Nemčiji danes znižali ceno živilskim potrebščinam od 10 do 70 odst. Istočasno pa so ukinili karte za marmelado, umetni med, tekstilno blago in milo.
Ker je vodja informacijskega urada Vzhodne Nemčije Eisler, zatrdil novinarjem, da mu je hudo žal, da tega izboljšanja ne more uživati tudi prebivalstvo zvezr.e republike, pravijo nekateri, da spada ta ukrep v okvir predvolilne kampanje.
Kot znano ne potekajo najbolje Adenauerjeva pogajanja s tremi visokimi komisarji glede nemškega sodelovanja pri zahodni obrambi v zamenjavo za nemško suverenost. Nekateri pravijo, da bodo morali trije zunanji ministri znova razpravljati o tem vprašanju In nekaj popraviti washingtonske sklepe. O tem r.^j bi govorili, ko se bodo srečali na pariškem zasedanju glavne skupščine OZN.
Ameriški visoki komisar John Mac Cloy je včerai kot znano poklical k sebi voditelja social-demokratične opozicije Schumacherja z namenom, da bi ga_ pridobil za urashingtorake odločitve. Vendar prav današnji Schumacherjev govor kaže, da Mac Cloy ni uspel. V svojem govoru je napadel ZDA, da vodijo v Evropi filofrancosko politiko, kar kažejo tudi zadnje odločitve v Washingtonu. Napadel jih je, ker nameravajo
obdržati nadzorstvo Kad porur. sko industrijo in pravico, da se vmešajo v nemške zadeve v primeru nevarnosti.
K temu govoru dodajajo zapadni predstavniki, da so že dalj časa poskušali prepričati Schumacherja, naj spremeni svoje mnenje glede nemške oborožitve. Njegova stranka po. staja vsak dan bolj močna in nadzoruje že tretjino glasov v spodnji hiši, kjer bo tudi dokončno odločeno vprašanje gle. de nemške oborožitve.
Pogumen podvig
na Mont Blancu
BERN, 5. — Švicarski pilot novinar, Georges Andre Zehr je uspel s svojim letalom «Piper» pristati na Col De Do-me na Mont Blancu v višini 4330 m. To vest je sporočil sve. tu Jean Paul Daremstaiter od radia Ženeva, ki ga je spremljal in po etru opisal ta pristanek. Zehr se je dvignil z letalom danes zjutraj z letališča pri Chaux de Fonds.
25-letni 2,ehr je pristal na «letališžu», ki so ga mu pripravili vodniki. Ko je letado pristalo. se mu je zlomil vijak-Mala skupina je napravila velik napis na sneg in zahtevala da spuste nov vijak s padalom.
Po zadnjih vesteh iz zavetišča Vallota pa je veter prevrnil letalo, ki je padlo v majhen prepad. Pri tem je bila ena oseba ranjena. Vodniki, kinooperater in oba novinarja, ki sta pristala, so na poti proti zavetišču Vallot. Menijo, da se letalo ne bo moglo več dvigniti.
Pozneje se je izvedelo, da je Zehrovo letalo odnesel veter v 300 m globok prepad. Zehr je prispel danes pozno ponoči v Hox in nato z avtomobilom odpotoval v Ženevo. Izjavil je, da je njegovo letalo popolnoma uničeno.
LONDON, 5. — Francoski poveljnik v Indckini, general Jean de Lattre de Tassigny se je daneg razgovarjal z Attlee-jem o položaju na Daljnem vzhodu. Sestal se je tudi z Morrisonom in Chimvellom.
OORDON DEAN
o novih ameriških atomskih orožjih
V ZDA že izdelujejo atomske reaktorje za pogon podmornic in razsvetljavo mest
LOS ANGELES, 5. — Ob priliki svečane proslave ustanovitve vseučilišča južne Kalifornije. je danes govoril med drugimi tudi predsednik ameriške komisije za atomsko energijo, Gordon Dean, o novemi atomr skem orožju tako-le:
Po mojem mnenju nam prinaša najnovejši tehnični napredek poslanico, ki naj nas izpolni z upanjem ne pa z obupom, z upanjem milijonov iju-dj. po vsem svetu, ki živijo v strahu, da zavojevalci dosledno in postopoma podjarmijo vse človeštvo, ali da ga bo atomsko orožje uničilo, ker n« vidijo druge rešitve.
Sedaj se nam je odprla možnost tretje rešitve, da namreč lahko zadušimo napad takoj v začetku na njegovem izhodišču. Naša tehnična sposobnost nam sedaj daje strelno orožje, ki bo odtehtalo katero koli številčno premoč napadalcev, če bj se morali proti njim postaviti na bojišču. To nam ne vliva le prepričanja, da bomo lahko za-ustavili napadalce takoj v začetku, marveč bo tudi pripomoglo, da tisti, ki m-crda kujejo napadalne načrte, razumejo, kar hočem povedati. Te okolno-sti nam dovoljujejo, da upravi-
čeno upamo, da bo zavladal
mir.
Nato je predsednik ameriške komisije za atomsko energijo izrazil svoje prepričanje, da je ravno tehnična sposobnost A-merike tista, katere se bojijo morebitni napadalci in ki je doslej preprečila novo svetovno vojno. Ce z našim strateškim orožjem lahko preprečimo splošno vojno in z našo taktično sposobnostjo zaustavimo neprestano glodanje napadalcev, bomo veliko doprinesli, da se izmučeni svet spet ustali in mu vrnili občutek varnosti«, je nadaljeval Gordon Dean, ki je na. to izjavil:
«Vojna ni neizogibna, odločilni čini tel ji lahko odpravijo voj, no nevarnost in uresničijo svetovni mir, za kar potrpežljivo delajo Združene države. Zato moramo določiti naše miroljubne cilje, obenem pa dvigniti nsše poglede in jih osredotočiti na tiste, ki bi lahko kršili mir».
Dean je v svojem govoru trdil, da napredek, ki so ga do. segle Združene drža v;e na atomskem področju, povzroča naravnost revolucionaren preobrat osnovnih načel atomskega vojskovanja. Doslej je veljalo osnovno načelo, ki gg pa bo treba odslej zavreči, da se
atomske bombe zaradi svoje strašne, razorne in daljnkosežne učinkovitosti lahko uporabljajo le proti največjim in najvažnejšim strateškim ciljem.
Gordon Dean je nato pojasnil, dr* bo atomsko orožje služilo v taktične in strateške namene, kar omogoča popolnoma nov način atomskega vojskovanja, kj bo veliko manj nevarno za borce.
Dean je potem obravnaval to vprašanje iz ameriškega stališča mednarodne moral«, in izjavil: «Pq mojem mnenju se to stališče ne bo spremenilo in bo tudi v bodoče težka odgovornost nalagala Združenim državam, da uporabimo našo novo silo, da jo izkoristimo le v obrambne namene, in nikdar za napad, in da jo uporabljamo samo v toliko, v kolikor je ne-obhodno potrebno, da bomo kos Vsakemu položaju, ki bi nastal)).
V svojem govoru se je Gordan Deani nato skliceval na dejstvo, da se Združene države takoj po zadnji vojni, ko so edine one razpolagale z atomsko bombo, niso nikdar poslužile tega orožja, da bt Z njim reševale mednarodne spore, kljub težkim izzivanjem.
Na kraju je predsednik ameriške komisije za atomsko e-nergijo v svojem govoru obravnaval miroljubno izkoriščanje atomske sile in pojasnil, da sedaj že izdelujejo atomske reaktorje za pogon podmornic in razsvetljavo mest. Kar se tiče dobave cenene atomske pogon-sice sale, j® Gortton Dean dejal, da bomo morali čakati še nekoliko let, predno bodo rešili to vprašanje.
Pred 1000 tekmovalci
so se začele Mediteranske igre
ALEKSANDRIJA. 5. — Ob
prisotnosti 20.000 gledalcev je danes papoldno kr^lj Faruk slovesno otvorii prve Mediteranske igre. Pred e%'iptskim vladarjem je defiliralo nad 1000 reprezentantov. Manjkalo j« precej Francozov nad štirideset ki prispejo jutri. Jugoslovanska ekipa je dopotovala v Aleksandrijo šele nekaj ur pred otvoritvijo.
Kralju so prvo predstavili tekmovalce, nakar je kapetan egiptskega moštva v sabljanju
bo, dlviganje uteži in sabljanje.
Jutri zjutraj se začne z izločilnimi tefktnovanji v rokoborbi.
Tako mi mislimo:
Bologna - Florentina	1 X
Como - Mila«	X 2 1
In ter - Torino	1
Juventus - Atalanta	1
Lucchese - Padova	1 X
Palermo - La/to	1
Pro Paitria - Spal	1 X
Sampdoria - Napoli	1 2
Udi nese - Legna-no	1
Salernitana - Genoa	I 2 X
Verona - Marzotto	t
Vicenza - Monza	1
Catania - Piombino	1
Rezerva:	
Heggiama - Siracusa	1
Mahmouci bey Younes izrekel v imenu vseh tekmovalcev svečano olimpijsko zaprisego. Topovski streli, let tisočih golobov, ki so jih izpustili fa kletk in dvig zastave so naznanili svetu, da so Mediteranske igre odprte Zastava iger je sinji zemljevid Sredozemlja na beli podlagi.
D g bi Aleksandrija dostojno sprejela tujce, je znatno izpopolnila že obstoječe izvrstne športne naprave. Poleg muze-j-tv in bibliotek bodo odslej tujci lahko občudovali tudi naj-ltpši stadion za košarko na svetu. ki lahko sprejme 50.000 gledalcev in ima posebne dvorane za tisk. za sestanke, pisarne. Okoli atletskega stadiona j* plavalni bazen olimpijskih dimenzij ter dvorana za rokobor-
Danes Hovara-Tfelioa
Včeraj zjutraj so odpotovali v Novaro igralci tržaške Triestine Tekma je kot zt.ano biia preložena na današnji dan. Gostje bodo nastopili v nekoliko spremenjeni postavi; namesto srednjega napadalca bo igral Maluta, ki bo tako debu-iiral v italijanski ligi A. Maluta je prei igral pri L. Ponzia-ne in z njo tekmoval tudi v jugoslovanski ligi A; nato je bij nekaj časa pri ljubljanskem Odredu, v pretekli sezoni pa skupno s svojimi starimi tovariši v Dreherju, v tretji italijanski ligi. Na prvih trenig tekmah Triestine, ki ga je letos kupila, ni preveč prepričal, zadnje čase pa se njegova forma boljša iz dneva v dan. Maluta je zelo prodoren, inteligenten, ima Da tudi zadosti oster strel. Na levo zvezo je trener Guttman prema.knil Tspira. Igralcev je odpotovalo dvanajst, dva kandidata sta edino za mesto levega halfa. Giannini ali Begni? Kaže, da je drugi v zadnvoljivejši formi.
Današnja tekma bo igra dveh resnih kandidatov za izpadanje. Enajstorica Piole bo zato zastavila vse sile, da bi ohran!la obe točki. Prav ti bi lahko morda 0b koncu odločali.
Postava Triestine:	Nuciari,
Belloni, Zorzin, Petagna, Ma-riuzza Giannin; (Begni), Bo-scolo, Kaiml, Maluta Ispiro, Valenti.
	
»m
Harriman in Bradley
bosta odpotovala v Evropo
ški. poslanik v Kairu je obiskal egipčanskega zunanjega ministra. Raztovarjala sta se o egip^ čanskem stališču in načrtih po katerih bi Egipt sodeloval pri obrambnem paktu Srednjega vzhoda.
Egipčanski tisk predvideva nove turške korake. Mogoč bi bil tudi obisk turškega ministrskega predsednika ali zunanjega ministra v; egipčanski prestolnici.
Delavci pripravljajo v Polo Groundsu ring za boksarski dvoboj med Saddtorjem in Pepom. Preproga je iz nove mase, ensoilta, ki bo znatno ublažil udarce pri padcu na tla. Sčasoma bo ensolit spodrinil vsa dosedanja sredstva, Id služijo istemu namenu.
TUDI GLUHONEMI DOBRI NOGOMETAŠI
JUGOSLAVIMALIJA V BEOGRADU
Tudi Magni na Dunaju
DUNAJ, 5. — Ena izmed vodilnih dunajskih kolesarskih hiš je najela Fiorenza Magnija za kolesarsko dirko za zlati Sehwechqtov pokal. Na tem mednarodnem kriteriju, ki bo 10. oktobra, bo sodeloval tudi Koblet, izvoljen po ljudskem referendumu.
BEOGRAD, 5. — V nedeljo bo na velikem stadionu Partizana povratni nogometni dvoboj med gluhonemimi Jugoslavije in Italije. Meseca julija je v Padovi Jugoslavija premaga-j ia domačine z 1-0.
[ Italijanska enajstorica }e zelo dobra, saj j*.- na oliir.piaoii gluhonemih y Kopenhagenu zavzela tretje mesto. Tedaj je Italija premagala Jugoslavijo, prav tako z 1-0. V Italiji obstaja ceio nogometna liga gluhonemih.
Pravila igre ostane jo pri gluhonemih ista. le sodnik ima v
roki zastavico namesto piščalke.
Cucelli pred porazom
MILAN, 5. — Največje presenečenje na italijanskem teniškem prvenstvu je prinesla današnja igra med najboljšim italijanskim igralcem Cucelli-|em in Merlom. Match je prekinjen zaradi mraka; vse kaže, ia mlademu Goričanu ne bo težko izvojevati zmage. Vodi v četrtem setu s 5-1. Prvi trije nizi: 6-1, 3-6, 6-4.
Gardini ie premagal Rolanda del Bella po dolgi in utrudljivi borbi s 6-1, 4-6, 6-1. 6-2.
ZDTV — telovadni odsek javlja vsem telovadcem in telovadkam razpored redne telovadbe, Tež je v dvorani stadiona uPrvi ma)»:
D.eca: v*ak torek in petek od 16.30 do 17.30 ure, člani: vsak torek \n petek od 20.30 do 22 ure, članice; vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 do 22 ure
PROGRAM NEDELJSKIH TEKEM ZA KRAŠKI POKAL: V. kolo: Zarja . Sekljan, igrišče na Opčinah ob 14.30; Sv. Križ. Kontovel, igrišče na Opčinah ob 10.30; Ilirija - Opčine, igrišče na Opčinah ob 15.30.
Vsi člani lahkoatletske sekcije, ki bodo nastopili v nedeljo 7, oktobra v Kopru, naj bodo istega dne ob 7.30 pri ribarnici. Točnost.
Harriman bo sedel v „svetu treh modrih", Bradley pa bo obiskal Ankaro in Atene
WASHINGTON, 5. — Predstavniška zbornica je odobrila zakonski o&nutek s katerim je dovolila kritje kreditov ita približno 57 milijard dolarjev za ameriško državno obrambo. Po tej odobritvi so povečali fonde, namenjene oborožitvi, na približno 04 milijard dolarjev.
PARIZ, 5. — Evropo bosta v kratkem obiskala dva važna a-raeriška predstavnika Averell Harriman in generali Bradlev.
Za Harrimana je znano, da se je pečal s finančnimi posli, preden je postal zunanjepolitični svetovalec Trumana. Truman ga je imenoval za upirava nika 7,5 milijard dolarjev, namenjenih tujini. Kot tak je tudi najboljši predstavnik ZDA v svetu «treh modrih«, ožjem gospodarskem svetu NATO. V nedeljo- bo prispel v Pariz, da se sestane s svojim francoskim ko-legorm Monnetom, dejanskim o-četom Schumanovega «poola» in kanclerjem angleškega državnega zaScladia, Gaatskeikan.
Ko ge bodo «trije modri« pogovorili, bodo poklicali v Pariz *e ostale finančne strokovnjake atlantskih držav.
Razpravljali bodo o «pravični razdelitvi* obvez, ki so jih države sprejele v Ottawi. Finance imajo razumljivo prednost pred! viprašanjerm povečanja zahodnih oboroženih sil. Ta širši odibor sp novinarji že prekrstili v «odbor 12 apostolov«. Prvi sestanek bo 9. oktobra.
General Omar Bradley, vodja
glavnega stana ameriških sil bo v Evropo odpotoval najbrž že jutri. To je mnenje, ki prevladuje v washingtonskih krogih,
■kjer pravijo, da je Bradley poročal Trumanu ia tajniku za obrambo Robertu Lowettu o poteku korejske vojne, potem ko je obiskal Japonsko in korejsko bojišče. Sedaj bi pa v najkrajšem česu odpotoval v Evropo. Glavni namen njegovega potovanja je proučiti na kraju samem, skupno z angleškimi in francoskimi vojaškimi predstavniki, praktično izvedbo vključenja Grčije in Turčije v atlantski pakt, kakor je bilo to odločeno v Ottawi.
Rezultate teh razgovorov bi predložili na prihodnjem zasedanju atlantskega sveta in bi služili tudi kot osnova za nadaljnje odločitve. Bradleya bo na potovanje v Turčijo in Grčijo spremljal vodja angleškega imperialnega stana, Sir William Joseph Slin>- Za francoskega spremljevalca se še ni tfalo'iz-vedeti.
Vse kaže, da -je namen tega potovanja predvsem določiti cblike bodočega vojaškega sodelovanja z obema državama in ugotoviti koliko vojakov in meteriala bi mogli Turčija in Grčija prispevati k sikupni obrambi. Obenem bi proučili možnosti večjih naporov za o-borožitey v teh dveh državah.
Brad-ley bi izkoristil svojo evropsko potovanje tudi. da bi našel formulo kompromisa med angleškimi zahtevami in ameriškim stališčem glede poveljstva na, Sredozemlju in izgraditve obrambnega sistema na Srednjem vzhodu. Na vsak način bi mogel imeti ta kompromis večji pomen, kot pa vsi razgovori v Ankari in Atenah.
Bradley je povedal danes po. r.oči. da ne bodo v Ankari in Atenah podvzeli nobene odločitve. Se pred obiskom v Turčiji in Grčiji bo obiskal Eisen-hovverja v Parizu. Isto bo storil na povratku v Washington.
Na Srednjem vzhodu se položaj namreč iz dneva v dan slabša. Zato nujno zahteva rešitev angleškega prestiža na eni strani obenem pa tudi izdelati oblike sodelovanja med ostalimi zavezniki na- tem področju.
Iz Ankare se je izvedelo, da se turšk-i vojaški voditelji resno pripravljajo na sprejem tristranske vojaške misije.
Kot vse kaže, je Turčija podi-vzela že diplomatsko akcijo glede načrtov za obrambo Srednjega vzhoda. Tako je najprej sondirala tnnenje egipčanske vlade, ki ima odločilno besedo med arabskimi državami. Tur-
Višinski sprejel Kirka
MOSKVA, 5. — Andrej Višinski, sovjetski zunanji minister, je sprejel danes poslanika ZDA v Moskvi, admirala Alana Kirka. Ta obisk je zahteval a-meriški poslanik. Poslaništvo ZDA je izjavilo, da je bil to Vljudnostni obisk pred odhodom Kirka v ZDA.
Slab konec
romantične zqodbe v Abadonu
ABADAN, S. — Inž. John Stevens je bil zadnji uradnik Anglo-Iranian, ki je zapustil Abadan. Ta 24-letni strokovnjak se je zakasnil z odhodom za 24 ur zaradi romantične zgodbe.
Se pred iranskimi grožnjami, da bodo izgnali angleške strokovnjake, se je trudil da bi poročil Anncysh Soghossian, Hčerko armenskega inženirja, ki je v službi v Abadanu. Vendar mu perzijske oblasti niso hotele diati dovoljenja. Potem ko sg je izvedelo, da bo moral zapustiti petrolejsko področje, je mladenič že povečal svoje napore v upanju, da bi ostal v Perziji in poročil dekle. Ko so se drugi strokovnjaki že vkrcali na križarko »Mauritiusa in odpotovali v. Basoro, je John Stevens ostal skrit v svoji hiši, pred nosom perzijske policije in upal, da bo njegova zaročenka vseeno dobila dovoljenje, _da odide z njim v Basoro. Prejšnjo noč je mladenič končno le prekoračil mejo Iraka in še tam. zahteval od britanskih konzularnih predstavnikov naj mu pomagajo.
Istočasno pa je perzijska policija stražila dom njegove zaročenke, ker so ji nekateri grozili, ko so izvedeli da namerava poročiti Angleža. Pripovedujejo, da sta se morala zaljubljenca ie pred sedanjo ločitvijo, le na skrivaj sestajati. De klica je prihajala v hišo mlade, ga inženirja v spremstvu staršev.
Nesreča na morju
NORFOLK, 5. — Ameriški 3000 tonski parnik «Southen Isles« se je dar.es zjutraj potopil približno 300 km od obale Severne Karoline.
Potopil se je zaradi velikanskega viharja. D0 danes pozno ponoči so rešili sedem brodolomcev od katerih' je eden zaradi ran takoj umrl. Kljub slabim vremenskim prilikam išče preostalih 18 mornarjev večja skupina letal. Upanja za njih rešitev so zelo majhna.
Požar na letališču
FIRENZE, 5. — Na letališču Peretola je nastal v nekem poslopju požar. Tam so imeli spravljenih okrog 20 kisikovih bomb in olje. Vzrok požara še niso mogli ugotoviti. Zaradi močnega vetra se je ogenj zelo hitro širil. Sele po štirih urah napornega dela so plamene po. gasili. Več bomb je eksplodira, lo Bližr.'ja cesta je bila za tri ure zaprta.
PARIZ, 5. — Vodja glavnega stana ameriške vojske, general, Lawton. Collins je odletel v Frankfurt. Prisostvoval bo manevrom. kj so sedaj v Zapadni Nemčiji.
KINO
K
-“•dinL
Kare«®”
v tbste
Rosseiti. 15.45: «Ne prip več», Ph. DOrn, C. Me Excelsior. 16.30: «Mesi.o se .
G. Lollobrigida, R. Baidi«,, Femcc. 16.30:
Greta Garbo, Fr. Marcn. ^ Nazionale. 16.0C: «Tlstl,	?
ne obupujejo«, G.
Clark. (Otvoritvena pre®“ ^ Filodrammatico. 16.U0.	njj4
ko sredo kot lev...# **.
R. Ramsden.	,	,	«f
Arcobaleuo. 15.00:	'Veri!
teklosti«, J. M. Donal . ^ Astra Rojan. 17.00^ «zawj 7 morij«. John	m	kr«?
Alabarda. 15.30: «Vo5C‘la l" ^ ke sinove«, Croccolo, la, Grazia M. Francis-, j. Armonia. 15.3u: »Cairo Porunan, L. Harvey. . $fl, Azzurro. 16.00: «Mali P ^
U. Ferrari. E. Sannang Belvedere. 16.00: «MorsKa ^ ka». Y. De Carlo r«- ,, p Garibaldi. 15.00: «K.2ko S* grjll* dila najina ljubezen*, “■
D. Daily.	nh.aa,	8»
Ideale. 15.30: «Bled obra Hope, J. Russell.	jgrOP
Impero. 16.00: «Smrt se J® la nad Hiro5imo». ^01, Italia. 15.30: "Nočem te B. Stanwyck, J. Lun •
Kino ob morju. ' mosK*'*: jadro«, «Prvi nvaj Marconi. 16.00:	prS®?
zemlja«, J. Hayward,	T.
Massimo 16,00: «SW
P°Wer' ^.ojf^Gaskonj^ *
l
Moderno,
Novo Cine. 16.00: «KaznieI,e"
Marži, O. Tcso.	Pf'
Odecn. 15.30: «Figaro sei ro tja...)), Toto, I.
Radio. 16.00: «MuKe»,
J. Šanson.	0«»’
Viale. 16.00: ((PusčavSKi De Carlo, R. Oreen. ,V(W, t Savona. 15.30: «Prva »n
J.
Parker.	„norni|0'
Vittona. 16.00: «P™! up^ Wayne, C. Trevor.	sem>
Vittorio Veneto.
vrtnica« T.vron
RADIO
J UKOfSliOVA*^ CON K 'l'«1**	1
SOBOTA. 6. oktoora ^
Poročila ob 7.00, 13-% -23.05. 13.45 Polke m V"1 harmoniko igra
14.00 Iz komornih vttr>L% skladateljev. 14.30'
danes. 14.35 Poje sopr»»gJM±; Ondina. 17.30 10 £ « P&
18.00 Rimski — Korf*" ‘JT ljica. 18.15 Skoz svet n y pen« mevi filmskega
kzh. 18.30 Igra orkes^>]eVrt Rossi. 19.00 Poje Helenai $0 na harmoniko igr*	S
ko. 21.00 Veder	J,«
21.30 Domači zvoki. 22-	)3-
glasba. 2.30 Plesna Glasba za lahko n0C-
ncert- K
12.00 Pester kon'
melodij. 12.40 zabaXi K0*1,M
13.00 Lahek opoldan®*' w r«?
14.00 Igra Zabavni	% Ljubljana. 14.00 Poje1"
ko Štritof«. 15.10 - »£ uitre glasba. 18.00 Skladbe z* ste 18.10Slovenske naro ^6 18.30Za picr: -‘-	:
dobro volje.
OlVVCUOftk,
picnirje.nekaj nsi(e j
olje. 19.15
^ »i w
u«WO VU1JC.	p0
listične glasbe. I®'4® npcsio';^!*'
- Iz obiskaefr
deželi cone Svobodnega lja. 20.00 S:ovensKe ^ mi v priredbi Mar?lta gyiv>> ^ <iča. 20.30 Leo Del!?i Kfe5^r)<-balet; P.I. Cajkovsk • balet; Manuel de P*“ 21.3°^, p ča ljubezen - bale- .* 23.0« moderni sekstet. ples tn razvedrilo IP
HiSTi11'
7.30 Jutranja vsakega nekaj. 1^-%erli<’^ dejstva. 12.15 Dve B> £!. verturi. 12 3! Vese-*
Šramel kvintet
13.30 Zabavna g>ai&ameriKf' glasba. 18.GO Glas ^. J- ‘ i» Max Bruch: l'>°nc1o00 Glasba iz revij- jn 'J.# ljudje. 19.15 Uvertur« v„a £i ^ je. 0.10 Pestra m^^.00
ski zbori in kvart^^^rii^iii 30.V^
kovskt: Serenada v. Sobotni variete, fjijdn* 1 ples. 23.00 R!eti- ,X[ 2l»#a' ni ja. 23.35 Polnočna *■
rit*'*' *•
7.45 Jutranja derni ritmi. ^OO	in	Bjtaf*
na glasba. 13-2*,.? 14-3?
14.10 Slavni
in harmonika. l3- r tfov^aiilS nike. 16.30 Orkester trod«A0ti'
low. 17.00 «DvobOJ> ,9.15^^ 19.00 Glas Amerike. ^
Iz filmov In.revjJ.,^
il-3°
 .........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................        l,,,ll,,,ll,,,I,",,lllll,»llllllllllllllili||iiii||||||||||im„,||lllI|ni111,il||l........iiihiiiiiih«,m"""111"
moškim pri ribniku. Videla sta debelega, dve stoPalja'pi
15.
Hersej
HIROSIHA
PREVEDEL: VLADIMIR BREZOVNIK
žrtve te bombe, ki so bile v stanju beliti si glavo nad vzrokom strašnega dogodka, so govorile na primitiven, otročji nafiin o tej zadevi: «Letalo je brizgalo gazolin. morda kak drugi gorljiv plin, morebiti je odvrglo cel grozd vnetljivih snovi; ali pa so vso pogubo povzročili padalci.* Večina je bila preveč zaposlena sama s seboj, preveč utrujena in prehudo ranjena, da bi jo — četudi bi poznala resnico — zanimalo razlaganje, da je bila žrtev prvega velikega poskusa z atomsko bombo. Glas na kratkih valovih je javil, da so le Združene države zmožne izdelovati to orožje, ker le one poznajo skrivnost njegove izdelave, in ker so pripravljene potrošiti za to bojno sredstvo tudi dve milijardi dolarjev.
Gospod Tanlmoto se je s« vedno jezil na zdravnike. Odločil se je, da bo zdravnika sam pripeljal v Asanov park — pa če treba, ga bo pograbil za ovratnik in ga bo s silo privlekel. Peljal se je čez reko; Sel je mimo Sintovega svetišča, kjer je včeraj srečal svojo ženo. Obrnil se je proti vzhodu, na prostor za slavnosti. Ker je bil ta prostor že zdavnaj določen za zatočišče, je bil prepričan, da bo tam našel postajo za prvo pomoč. Našel jo je. Tam je delala vojaška zdravstvena edtaica. Obenem pa je
videl, da so zdravniki, zaradi tisočev ranjencev, ki so vsenaokoli ležali med trupli, silno preobloženi z delom. Kljub temu je stopil k enemu od zdravnikov in mu očitajoče rekel: «Zakaj ne greste v Asanov park? Tam vas nujno potrebujejo!»
Ne da bi pogledal od svojega dela, je zdravnik z medlim glasom odgovoril: «Moje mesto je tukaj!»
«Ampak tam ob reki jih mnogo umira.*
«Prva dolžnost,* je odgovoril zdravnik, «je skrbeti za lahko in laže ranjene.*
«Zakaj — ko pa leži mnogo hudo ranjenih na bregu reke?* Zdravnik se je obrnil k drugemu pacientu. «Ob taksnih prilikah, kakor je tale,* je odgovoril, kakor da bere iz knjige, «je prva zdravnikova dolžnost pomagati čimveč ljudem — rešiti kolikor se da največ življenj. Za hudo ranjene ni upanja in ne pomoči. Le-ti bodo umrli. Ne moremo se ukvarjati z njimi.* «Takšno ravnanje je glede na medicinsko stališče morebiti pravilno — »je začel gospod Tanimoto; ozrl se je okrog sebe po polju: tam so tesno in družno ležala mnoga trupla poleg živečih ljudi. Obrnil se je stran, ne da bi končal stavek. Jezil se je na samega sebe. Ni vedel, kaj naj stori; nekaterim umirajo čim je obljubil, da bo pripeljal zdravnika. Umrli bodo z občutkom, da jih je nalagal. Medtem je opazil, da delijo na nekem kraju hrano; izprosil sl je nekaj riža in prepečenca, ki ju je namesto zdravnika odnesel ljudem v parku.
Dan je bil zopet vroč. Oče Kleinsorgs je Sel s steklenico in z izposojenim loncem za čaj po vodo za ranjence. Zvedel je, da lahko dobi izven parka mrzle vode iz vodovoda. Na poti skozi skalnate vrtove je moral večkrat plezati preko debel padlih smrek. Nekajkrat je moral tudi lesti pod njimi. Bil je zelo utru-
jen. V vrtih je ležalo mnogo trupel. Pri nekem, mesecu posvečenem mostu je šel mimo žive, popolnoma nage ženske, ki je bila od glave do pet opečena; po celem telesu je bila rdeča. Blizu vhoda v park je delal neki vojački zdravnik. Edino zdravilo, ki ga je Imel pri sebi, je bila jodova tinktura. S to je mazal rane, zmečkanine in hude opekline; vse kar je mazal, je bilo že zagnojeno. Za vrati parka je res naSel nepokvarjeno pipo, edini ostanek nekdanjega človeškega prebivališča. Napolnil je obe posodi, napojil je ranjence in se na novo vrnil. Zenska pri mostu je bila takrat že mrtva. Nazaj grede je zablodil; moral je iti okoli padlega drevesa. Ko je iskal po hosti pravo pot, je nekdo iz grmovja vprašal; «Imate kaj piti?» Zagledal je uniformo. Mislil je, da je tam en sam vojak. Sel je z vodo bliže. Ko se je prerll skozi grmovje, je videl, da je tam najmanj dvajset mož — samih pošastnih pojav. Vsi so imeli do kosti opečena lica; očnice vseh so bile prazne, steklovina razlitih oči jim je tekla po licih. Naj hrže so opazovali nebo. ko je bomba eksplodirala. Morebiti, da so bili uslužbeni pri zračni zaščiti.' Ustnice §o bile otekle, zagnojene rane. Niso jih mogli odpreti, da bi se napili iz lonca za čaj. Oče Kleinsorge je poiskal debelo travo. Izpulil je steblo in napravil cevko, skoz katero so se vsi napili. Neki vojak je rekel: «NiO ne vidim.* Oče Kleinsorge mu je kolikor mogoče veselo odgovoril: «Pri vhodu v park je zdravnik Sedaj je zelo zaposlen. Upam pa, da bo kmalu prišel in vam ozdravil oči.*
Zamislil se je nazaj v nekdanje dni. Spomnil se je, kako občutljiv je bil za tuje bolečine; kako je omedlel, Fe je videl krvav prst. Tu v parku pa je tako otopel, da se je takoj, ko je odšel od strašnih pojavov, mirno razgovarjal z lahko ranjenim
glasba. 22.00 K°>1C® ^30 Goffreda Ciarda.
22.50 Trubadurske >•	•
Plesna glasba.	itr
’	1	K
Deklica je prav takrat, ko je padla bomba odhaja a ^ ^ ^ brivcu. Ko je odhajala cela rodbina v Asanov parK.	$
 i.t	...	-	...	—	 .««111	..«•<3,1'	.
krapa, ki je mrtev plaval po površini vode. Posvetov^. če bi bilo varno zaužiti ga. Naposled sta si rekla, da . nespametno.	firjfi
Oče Kleinsorge se je že tretjič vračal k ranjence«1 ■ je posodama. Tu med trupli in umirajočimi je	w
zensko, ki je šivala svol nekoliko raztrgani kimono- sJ rekoč;; «Sveta nebesa! Vi ste gizdavab Ona se je s£llT t Vlegel se je, ker je bil utrujen. Razgovarjal se .j<j ge pLj-otrokoma, ki ju je včeraj spoznal. Povedala sta mU*,‘ K p* nfl Kataoka; deklica je bila stara trinajst let,	t n®'
dh£ pai
mati vrniti po nekaj hrane in obleke. V vrve^1’’ izgubila mater in je od takrat nista videla. Kar !lcat! p se nehala brezskrbno igrati in sta začela jokajo1- t6 Otroci v parku seveda niso mogli razumeti P°	<«
gedije.	videl' vf/
Tosio Nakamura se je zelo vznemiril, njegov prijatelj Selči Sato s svojo rodbino pelje .
Tekel je k reki, mahal Je in klical: «Sato! Sa •
Deček v čolnu se le obrnil m zakričal; «Kdo Je «Nakamura.»
Zdravo Tosio!*	Jf
«Ste vsi zdravi?*	enj	pa11
«Da, zdravi smo. Moji sestri včasih bljuvata,111 AtP
UREDNIŠTVO' ULICA MONTECCH1 St. 6, III. nad. — Ttieton Stev. 93-808 ln 94-638. -• PoStrU predal 502. — UPHAVA; ULICA SV. FRANČIŠKA St 20 — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30 -12 in od 15 • 18. - Tel. 73-38, Cene oglasov: Za vsak mm viSlne v Slrlnl 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg urednik STANISLAV RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-tl„ Tel. 11-32. Koper, Ul. Battisti 301a-I Tel. 70
--------- ---------------------------------------------------1------- -—	1	■	n. 1. —	... pscc*	v
NAROČNINA: Cona A: meseina 350, tetrtletna 900. polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, mesečno ISO din. FLRJ: izvod 6, m KEga ^ Postni tekoči ratun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ln°zeDZa^'	^
Ljubljana TyrSeva 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaSkega tis!c 3	^