145. štev.
V Ljubljani, sobota 19. tunija 1920.	p‘a£ana	’	ni.	leto.
Velja v Ljubljani in
po pošti •
,K 180
eeio leto po' Iti« tetrt leta
It mesec
La inozemstvo:
celo leto . . K 2401— pol leta.
Četrt leta . . la mesec . .
S®??
flO-—
Za Ameriko:
celoletno ...	4	dolarje
polletno .	.	2	dolarja
četrtletno. . .	1	dolar.
Licijalna knjižnica 'A n*rofnilii r**J
nakaznici.
Ljubi«
po
’ poraaiXcBL»i>-.^,.., - ;er 1 mm visok ter 55 mm širok prosto; za enkrat 2 K za večkrat popast.
Uredništvo je v Ljubljani, f rančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Teleion štev. 44.	■"""	-—-
Izhaja vsak dan zjutraj,
Posamezna številka velja 1 krono.
Vprašanjem glede inseiatov i. dr. se naj priloži za odgo* vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se Irankirajo. — —' ■■	Rokopisi	se	ne vračajo. ‘"
Popolni italijanski poraz v Albaniji.
Dunaj, 18. junija. (Izvirno porot.) Iz Pariza poročajo: Po vesteh, ki prihajajo iz Albanije, pa deloma tudi iz Italije same, Je italijanski poraz veliko večji, kakor se je prvotno zdelo. Od italijanskih posadk v notranjosti Albanije, so se rešili le neznatni oddelki. Vsi drugi so padli z vsem orožjem in z vso opremo v albanske roke. Tudi o usodi italijanske posadke v Skadru ni znano ničesar goto vega. Pri Valoni so zasedli Albanci ge prve utrdbe, iz katerih so se Italijani umaknili k morju. Italijanska vojaška uprava je dirigirala več težkih vojnih ladij v Valono in Skader. Do danes še ni znano, ali so že tja prispele, in s kakšnim uspehom so 1 -segle v bol.
LDU Beograd, 17. junija Pariški »Temps« obavlja brzojavko iz Rima: Albanski vstaši še dalje napadajo Valono, pa jih topovi italijanskih vojnih ladij zadržujejo v primerni oddaljenosti. Manjše italijanske posadke v notranji Albaniji so se predale Albancem, Albancev je okoli 9000 ln dim poveljuje Mustafa paša. Vstaši ,*o v notranjosti dežele zajeli okol! 30 častnikov, nekoliko stotin vojakov »n vel topov. Italijanska posadka v Valoni je ojačena s kontingenti Iz Trsta. List komentira to vstajo in Jo spravlja v zvezo s splošno stavko v Bariju, ki Je izbruhnila brez stvarnega povoda.
LJUBLJANČANI, LJUBLJANČANKE!
Na pomoč Koroški!
Žrtvujte po svojih močeh za Koroško deco In koroški plebiscit.
REGENTOVO SPREMSTVO,
LDU Beograd, 17. JunkJa. Po sklepu ministrskega sveta bodo spremljali prestooaslednika na njegovem potovanju v Zagreb in Ljubljano predsednik vlade dr. Vesnič. minister za agrarno reformo dr. Križman, minister za pošto in brzo-tav dr. Drinkovič in minister za socialno politiko dr. Kukovec.
Morilec Esad paše podkupljen od
Italijanov.
LDU Beograd, 17. Junija. Iz Pariza se javlja: Komentirajoč umor Esad paše poudarja »L’ Homme Libre«, Clemenceaujev organ-: Italija Je smatrala Esad pašo za nevarnega nasprotnika in ga je zato odstranila X njegove postojanke. Vendar pa ie tipala, da si ga bo pridobila, ker je italijanski guverner Vincenci meseca marca 1.1. poizkušal, da bi pristal na sporazum, ki sta ga podpisali ita-
lijanska vlada in začasna italiJanoFl-ska albanska vlada v Draču Esad paša ie to odbil, kakor ie to storil tudi Frenk Bib Doda, ki je istotako umorjen. Čudno je vsekakor to. da je eksaltiran Albanec, štipendist italijanske vlade, prišel v Pariz z italijanskim potnim listom in italijanskim denarjem, ki Je menil, da stori dobro delo, ako ubije Esad pašo.
Nemška vlada brez socijalistov.
Berlin, 18. junija. (Izvirno poroč.) »Vossi«che Zeitung« poroča, da se je Fehrentachu posrečilo sestaviti koalicijo za novo vlado. Koalicija bo obstojala samo iz meščanskih strank brez socialistov. Jedro bo tvoril cen-trum, okrog niega nu se bodo grupi'
rali demokrati in nemška ljudska stranka. Večinski socijalisti bodo baje koalicijo podpirali, četudi v njej ne bodo zastopani. Fehrenbach bo objavil ministrsko listo najbrž še rekom današnjega dne,
LJUBLJANSKI OBČINSKI SVET. |
Na sinočnji seji mestnega sveta je | naznanil župan dr. Tavčar regentov ‘ prihod Občinski svet je dovolil za dostojen sprejem 100,000 K V n-adalj-nem govoru omenja g. župan poročilo nekega ljubljanskega lista, da bo imela mestna aprovizacija veliko izgubo O. župan povdarja, da je vsaka aprovizacija riskantna, upa pa, da bo centralna vlada naklonila apro-vizaciji del dobička Iz izvozne trgovine in na ta način pomagala izravnati izgubo z dobičkom. (Obširnejše poročilo sledi.)
GIOLITTI SNUBI FRANCIJO.
LDU Rim, 17. junija Giolitti Je sprejel zastopnika Agence Havas in mu zatrjeval, da je Italija prijateljica Francije. Ugovarjal je, da je bila pogodba trozveze leta 1913 obnovljena v ofenzivnem smislu in je dodal, da je bila pogodba obnovljena, ne da bi se izpremenila kaka beseda: on da Je sicer poizkušal doseči iz-premembo, toda na korist Italije. Zavezniki Italije pa te izpremembe niso sprejeli. Oiolitti je naposled omenil težkoče sedanjega položaja in pripomnil: Vem, da sem prevze. prav težko nalogo, storil bom pa vse najbolje, kar bo mogoče.
POGAJANJA O VRNITVI NAŠEGA PREMOŽENJA IZ AVSTRIJE
LDU Beograd, 17. junija. Semkaj je prišlo odposlanstvo avstrijske vlade na pogajanja, da se ukine sekvostracija premoženja našio podanikov v Avstiiji in radi vprašanja depotov naših bank, ki so jih AvstriJ 1 ob evakuaciji odnesli v Avstrijo. Od naše strani bosta vodila pogajanja dr. Branko Hodil in dr. Mil. Radosavljevič.
VTIHOTAPLJANJE OROŽJA NA MADŽARSKO.
LDU Beograd, 17 junija. Iz Budimpešte javljajo: Že dalj časa se opaža, da prihajajo po Donavi ladje z raznim vojaškim materijalom, namenjenim za Madžarsko. Zavezniška vojna misija je koniisijonalno dognala, da so dospele v Pešto ladje z železnimi in Jeklenimi deli za strojna puške, lafetami, cevmi in drugim vojnim materijalom. ki ga Je Nemčija poslala Madžarski. Na Donavi ni nobene kontrole Zavezniška vojna misija se je obrnila na konferenco poslanikov z zahtevo, da se organizira na Donavi kontrola in s tem v zmislu sklepov mirovne pogodbe prepreči oborožanle Mad žarske.
LAŽN.HV ITALIJANSKI GOVOR
Beograd, 18. junija (Izvirno poročilo.) Uradno se najodločnejše Cementirajo vesti italijanskih listov, ki so fantazirali, da so inscenirali albansko vstalo Jugoslovani, ki sc dali na razpolago tudi vso potrebno opremo. Splošno mnenje le da vale Italijani krivdo na Jugoslovane samo zato, da bi olepšali svoj poraz.
Avgust Strindberg:
Divja zver.
(Dalje.)
— Tudi za tvoje življenje.
— In če izgubiš? je vprašal Silij.
— Potem izgubiš ti življenje Cesar je potrkal s kockavnikom
ob mizo. Vstopil ie tajnik Narcis
— Daj mi pisalo. Narcis. — Zoper kačji pik ie treba rabiti železno smodo...
— In zoper trobeliko?
— vCicuta«? Zoper njo ni leka. Pazi na igro, drugače bom hud.
-- Hud vendar ne moreš postati - ti, blagi naš']e odgovoril Silij.
-- Ne. res je, tega ne morem; kar tako sem dejal!
Cesarjeva soproga Mesalina je .bila stopila v sobo.
— Počemu sedi Silij tu in kocka, ko bi moral spremiti mene v gledišče?
— Ker ie primoran! Je odgovoril
cesar.
— - Kakšno pravico imaš do njega, bedak"?
— Moj suženj je; vsi so sužnji gospodarju sveta. Rim je najdemo-kratičnejša država na svetu, zakaj
vsi sodržavljani so enaki, pred mano in pred Bogom.
— Tvoi suženj je, a tudi moj mož! Je velela Mesalina.
— Tvoj mož? Saj sem vendar Jaz oženjen s teboj.
— Nu, kaj za to?
— Mari greš in se možiš, ne da M vprašala mene za dovoljenje?
— Čemu pa ne.
— Zabavna si, Mesalina. bogme da. In jaz ti odpuščam! — ldita otroka, imejte se dobro. Narcis bo igral z menoj.
Ko je ostal cesar z Narcisom sam. Je izpremenll obličje -
— Pojdiva za njima, Narcis! Je siknil. Vzemi Lokusto s seboj m daj Jima čašo. — Potem vzamem Agn-pino!
Silij pa, ko je stopil s cesarico skozi vrata, Je vprašal nedolžno:
— Ali si sama pripravila kukmake, ki jih bo drevi večerjal?
— Nisem Jih pripravila sama; Lo-kusth jih je naredila, ki ona zna svo-$0 reči
Tretji glavi divje zveri je bilo iime Neron. Bil je Agripine vredni sin; zastrupil je popolubrata Bn-taaiika, umoril mater, pohodil ženo do mrtvega in se je poročil nazadnje ob vseh običajnih ceremonijah z ne kini gladiatorjem. Ponarejal je denar 'in plenil svetišča. Na un etniškem potovanju po Grški je nastopal izprva kot pevec ter si nabral osemnajst?to vencev, nato kot voznik pri dirkah; čeprav je prevrnili, ie vendar dobil nagrado, zakai nihče se mu ie ni upal odreči.
Tako globoko sta bila padla Rim in lieJaua. Klavdij je bil še ancel v.
Nenavadna ratifikacija miru.
primeri s to pošastjo; saj so ga pa tudi sprejeli med bogove.
Cesar se je bil vrnil danes z umetniškega potovanja in Je našel svojo prestolnico v plamenih. Ker se Ije v pijanosti tolikrat vsajal nad svojim staromodnim Rimom, njegovimi tesnimi ulicami in slabimi hišami, ter Izražal pri raznih prilikah željo, naj bi se užgal na vseh koncih in kraljih, ga Je zadela sumnja, da je on zanetil požar.
Sedel je v svojem dvorcu na Eskvilinu v veliki stebrni sobani ter pasel oči nad krasoto požara.
Dvorana Je bila mramorna in pohištva v nji le malo. ker se ie cesar bal, da ne bi dajalo zavetja moriv-cem. Toda v ozadju je zapirala dvorano močna m dvojna pozlačena železna mreža, za katero ie imel dva žoltorjava libijska leva. Ta dva leva ije imenoval cesar svoji mački.
Pri vratih mreže je stalo dvoje sužnjev, Palas In Aleksander; prežala sta na sleherno izpremembico vladarjevega obličja.
— Smehlja sc, je žeomi Palas; najino življenje je pri kraju. lam onkraj se vidiva, brati Moli zame in daj m! poljub miru!
— Gospod te odreši vsega hudega in te sprejme v svoje nebeško kraljestvo. Ta minljivost se mora odeti v neminljivost In ta umrljivost v nesmrtnost.
Cesarjev rdeči obraz, zaripel od
Kolo usode se Je zavrtllo precej drugače, kakor ga Je Se sredi mirovne konference obračal g. Clemenceau.
Hrbtenica antante, Britanija, se krivi. Odpor proti pariškim sklepom Je v polnem razvoju zlasti med Muslimani. Pisal) smo že o uporih v Egiptu In Mali Aziji. Najnovejše In celo uradne ali poluradne vesti lz Velike Britanije pa vedo povedati, da je pravzaprav Izbruhnila ie vojna med Islamom In Britanijo, oziroma antanto.
Oiicljozni organ Lloyda Georga govori že o reviziji turške mirovne pogodbe, kar bi pomenilo toliko kakor kapitulacijo antante.
Vzroka za resne skrbi Imajo zmagoviti zavezniki danes zares dovolj. Ustaja za ustajo se vrsti v Tracijl, Mezopotamiji, Smirni In Egiptu. Val je že nevarno blizu tudi Indiji. Mohamed AH, predsednik Indijske kaliiatske delegacije v Parizu, Je dejal, da pomeni »turški mir« v resnici le konec miru.
Pariz In London se resno posvetujeta, kako bi sa Izvlekla Iz te zagate. LIoyd George je Izjavil v angleškem parlamentu, da je treba z največjo skrbjo ln zelo resno paziti, kaj se godi v Perziji, Tracijl, Anato-HJI In (!) Indiji.
V Perziji se angleške čete umikajo, ali pa celo prehajajo k sovražniku. Med 70.000 angleških vojakov, ki Jih Ima Britanija v Perziji, Je namreč do 60.000 Indijcev ln med temi Indijci mnogo Mohamedancev.
V Odrlnu stoji na če? upornikov Dža-fer Tajar proti grški armadi. V AnatoUjl se Mustaia Kemal od dne do dne bolj utrjuje ob Dardanelah. V Mezopotamiji je situacija za britske čete od dne do dne težavnejša.
In najvažnejše: indija pripravlja splošno stavko. Železnice, uraduištvo la domačini, ki služijo v britskl armadi. To !'so malenkosti.
Ob jadranskih vodah pa vrše izvrstno svoj posel Albanci. Tepene laške okupacijske čete so morale pobe-v’’:! na ladje. Italijani sicer v tem konfliktu skoro ne štejejo nič. Razrovana naša »prijateljska« soseda pada v maso kot quant(te negllgeable.
Italija Ima od Menellka sem že tradicionalno smolo v kolonialnih vojnah. Zdi se, kakor da bi bila usoda tud! danes postavila na vodilno mesto v Rimu moža, ki se i« vedno opekel, kadar Je hotel uveljaviti moč Italije zunaj države: Giolitti, ki je bil artlg-glano tripolitanske ekspedicije ima tudi danes na vratu »kolonijo« -- A. bmiljo. Umor Esada Je bil zasnovan — tega seveda preiskava ne bo dognala — bržkone v Rimu. Giolitti se Je moral udinjati nacionalistom in ni dvoma, da moramo bit! pripravljeni na težke preizkušnje ti> ?! ml. Albrnija ln Islam nam pa delata uspeha obetajočo ou v er turo. Giolitti ni dober omen za Italija Ml ga smemo sprejeti z zavestjo zgodovinske pravice ln biti pripravljeni na finale po naši melodiji.
RAZPUST DANSKEGA PARLAMENTA.
LDU KodanJ, 18. junija Kakor poroča »Politiken«, Je danska vlada včeraj sklenila, razpustiti državni zbor v nekaterih dneh. Prihodnje volitve za foideting bodo dne 6. julija
POLJAKI ARETIRALI NEMŠKEGA ČLANA PLEBISCITNE KO MISIJE.
LDU Berlin, 18. junija. Člana nemškega odbora za zapadao Prusijo dr. vom Holtuma, ki je hotel od potovati k posvetovanjem zaradi glasovanja v Berlin, so v Neustadtu v spalnem vagonu brzovlaka Gdansko—Berlin Poljaki aretirali, ne da bi povedali vzrok. Dr. von Holtum je imel veljaven potni list Interali-irane komisije v Marienwerderju in vizum ondotnega poljskega konzu lata. O njegovi usodi se nič ne ve.
LDU Berlin, 18. junija. Kakor se I>oroča s pristojnega mesta, so blU poslani protesti zaradi aretacije Holtuma poljski vladi v Varšavo, kakor tudi medzavezniški komisiji' v Ma-
rienwerder. Medzavezniška komisi« Sa Je pri poljskih oblastvih že uvedla potrebne korake za izpustitev Hol« tum*
SAJENJE TOBAKA DOVOLJENO«
Beograd, 18. junija. (Izvirno po« ročilo) Vlada Je dovolila, da se sme pričenši s prihodnjim letom tudi V Sloveniji saditi tobak. Tozadevna dovoljenja bo izdajala uprava mo« nopola. V Sloveniji se bo gojil predvsem tobak za pipo
ZADNJA BORZNA PORfctfLA
LDU. Zagreb, 18. junija. Devize: Berlin 216—220, London 295-330, New Jork 78—75, Pariz 560—0, Prage 192—195, Švica 1550, Dunaj 51—52, Valute: dolarji 72—75, avstrijske krone 51—52.50, carski rublji '9 do 130, francoski franki 560, mroieondor 260—268, nemške marke 210—214, Italijrn-ske lire 460—500, čehotlovaške krone 196 do 203.
Dunaj, 18. Junija. (Izvirno poročilo). Za* g feb 198, Budimpešta 87—99, Praga 348 do 370, ča. K 34 348-370, dinar 725 -775.
vina in ognjenega sija. »e Je začel napenjali; ušesom in očem se je poznalo, da prisluškuje. Ali Je nemara slišal, kako so šepetale med seboj množice ljudstva ter ga imenovala požigavca?
-• Palas! je zarjul. Rim bo zgo« rei!
Suženj je obnemel od groge.
Palas! Ali si gluh?
Nič odgovora.
-• Palas, ali si gluh? — Spodaj pravijo, da sem jaz zapalil mes^o; a to ni res, nisem ga! Teci po cestah itn raztrosi, da so zažgali kristjani'
— Tega nočem! je odgovoril suženj.
Noro ie menil, da ni slišal prav.
-■ Mari ne veš, da so kristjani čarodeji ter bivajo v grobnih votlinah kakor podgane ves Rim stoji na kristjanih! Mislil sem že. da bi napeljal Tibero tja doli. ali pa bi predrl zidove kloak in zalil katakombe z govnom. Njihove sibilske bukve so napovedale Rimu pogin, toda oni pravijo Babilon namesto Rim! Vidiš, zdaj se užiga Kapitol! Palas, ieci ng, cesto in reci, da so zažgali kristjani.
— Nočem, Je odgovoril Palas Ria-sno in razločno. Nočem, ker ni rejnica!
— 7daj nisem slišal narobe! je
zarjul cesar in vstal. Ti nočeš iti v mesto? Dobro, pojdi za to mrežo Iti poigraj se z mojima mačkama.
Odprl je prva vrata hi porinil Pa-lasa v levniakovo preddvorje
— Aleksander! je rekel Palas a povzdignjenim glasom. Prosil sem te, da ostaneš trden in odkrit.
— Vem, da mo! Odrešenik živi ter me enkrat pokliče lz zemlie.
— Kakšen jezik govorita? i« vprašal cesar in potegnil za vrvico, ki Je odpirala druga levniakova vrata.
— Aleksander, pojdi v mesto in raztrosi, da so kristjani zažgali Rim«
— Ne, je odgovoril Aleksander-Sam sem kristjan.
— Kai je to kristjan?
— Zakaj tako je Bog ljubil sveA da je daroval svojega edimorojeneg* Sinu. da bi vsak, kdor vanj veruje, ne poginil, marveč zadobil večno življenje.
— Ali ti ne pogineš? Mari nimam moči, da te lehko uničim?
— Ti nimaš moči do mene, razen če ti ie dana od zgoraj.
— Ne boji se smrti! — Lentull. Prinesi ognja; zapahni ti obleko, da vidimo, ali boš gorel ali ne; zažgem ti lase. brado in nohte: ne, prej te namočimo v olju in nafii! V smoli m žveplu te namočim, in potem bomo videli, ali moreš živeti večno življenje. Lentul!
Lentul je planil v dvorano:
— Gospod, mesto se punta] BežiJ
— Ali moram bežati? Prej mi daj ognja!
(Konec prihodullč.)
Sokolski tedni.
JUvod v slavnosti. — Prezldent Masarvk in Sokolstvo. — Mas ar v k ▼ filmu. Kriza.
Pra^a, 14. junija 1920.
Bl:2ajo se sokolske slavnosti, s katerimi pokaže narod, v kakSno ogromno telo, poosebljeno moč je organiziran, v moč, ki je sposobna kljubovati viharjem na vseh mejah domovine. Da se je češko Sokolstvo kljub feškim prehranjevalnim razmeram in draginji odločilo, da izvede vsesokolski zlet, kaže, kako velika je sokolska energija in česa vsega je zmožna. Praški vsesokolski zlet je poskusna mobilizacija narodnih sil. O pomenu vsesokolskega zleta piše prezident Masarvk starosti »Češke sokolske obce« sledeče: »Kdor si more samo približno predstaviti. kaj pomenja izvedba zleta, koliko sokolskih enot in s tem mnogo dragih organizacij je bilo spravljenih v gibanje in sodelovanje ta se zave pomena zleta ravno v sedanjih okolnostih. Zlet je velika narodna šola energije, podjetnosti in discipline — v tem smislu in duhu, ki ga srčno pozdravljam. Na zdar!«
Dasiravno se oficijelne sokolske slavnosti še niso začele, (pričnejo se šele 26. junija), je vendar Sokolski stadion na Letn: za rezidenco, ponosnimi Hradčany, od Jutra do večera Živ. kakor razbureno mravljišče.
Z vseh krajev republike so prihiteli v Prago delavci z lastnim orodjem, da pomagajo graditi po-zorišče za nastop narodne armade. Od mladih dečkov, do sivih starcev, vse ie tu združeno in dela na svoje stroške za eno idejo, pokažimo celemu svetu, kaj smo. Omogočimo Junaku Sokola razmah. Celo iz Klad-na, republike v republiki bi skoro dejal, je prihitelo 900 delavcev, ki tešejo, vozijo, prenašajo, zabijajo, — postavljajo ogrodje stadijona. Med njimi je 300 soc. demokratov. Vsi ti profesorji, uradniki, inženirji, dijaštvo, ročno delavstvo vseh kate-gorfi, vsi so eno. Vsi Sokoli. In za zadostno plačilo smatrajo, da so mogli v nedeljo, ko je nastopalo 12.090 mladih Sokolic In Sokoličev, prisostvovat! vajam, ki so pokazale, na kako trdnih temeljih sloni sokolska organizacija. Prejšno ueddjo je nastopila šolska mladina, zadnjič pa sokolske organizacije mladine Občinstva Je prisostvovalo 100.0<K), med njimi obokrat prezident republike.
Za slavnostne dni se pripravlja velik film filmske družbe »Deteb«, ki bo predstavljal narodu delo »za svobodo naroda « Naprosili so celo Masaryka. da se je dal v hradčan-skih kraljevskih v rtih v raznih scenah fotografirati. Pri tej priliki }e dejal Masarvk, da je biograf kakor časop;s: lahko le do&čr, ravno tako lahko slab. --
Jasno je, da se široka publika v teh dneh nekako nič ne briga, kaj se godi v politiki in vladi, kjer je kriza stopila iz latentnosti na dan. Povod krizi le zahteva agrarcev, da se dovoli svobodna trgovina z žitnimi pridelki in zvišanje cen. Proti zvišanju nimajo tudi socijalisti ničesar, če država krije diferenco med današnjimi in novimi cenami. Razen tega je prišlo do nesoglasja tudi radi nekaterih vprašanj, ričočih se socializacije. Agrarni ministri so podali de-misijo. nakar »o bili klicani k pre-zidentu. Politični krogi upajo, da se zaenkrat stvar mirno uredi.
__________ Dr.	P—u.
Narodno predstavništvo
102. sestanek začasnega narodn. predstavništva je otvoril podpredsednik dr. Ribar 17. junija ob 17 uri popoldne. Tajnik dr. Lončar Ječital prošnje ln pritožbe, nakar Je inter-peliral predsednika vlad« Vesniča dr. Šegvič radi dogodkov na Sušfp ku. Dr. šegvič je povdaijal, da je sramota, da^škipetarski narod osvo-bojuja Valono, mi pa gledamo prizore križemrok. ^egvič vpraša, ali je vladi kaj znano o najnovejših dogodkih. in kaj se je ukrenilo zoper D’ Atinunzijevo pustolovščino.
Ministrski predsednik odgovori, da vlada do trsnotka ni prejela še »nobenih poročH o dogodkih. Segvič Izjavlja, da odgovarja predsednik po diplomatsko. Meni, da rokavice tukaj niso na mestu.
Nato se preide na dnevni red: nadaljevanj^ podrobne debate o volilnem zakonu. Poročevalec prečita Čien 5, v katerem se določuje, na koliko volilcev odpade en poslance.
K besedi se oglasi posl. Našlč, ki zahteva za nstavotyorno skupščino mnogo večje število članov,
kar pa se tiče števHa volilcev, zahteva, da pride na 20.000 volilcev po en poslanec.
Bivši minister dr. Kramer predlaga korekturo, a bivši minister Kristan izjavlja, da je on za male parlamente. ker ve, da mali parlamenti veliko bolje delajo. Ali ustavotvorna skupščina ima povsem drugi značaj. pa le treba zato zvišati število volilcev. tako da odpade na enega poslanca 25.000 volilcev. Nato govori proti zahtevam o kvalifikaciji poslancev in izjavlja, da je sramom, ako bi bilo to uvrščeno v volilni red.
Nato se sprejme brez ugovora člen 5. v besedilu, ki ga je sestavil odbor. Člen 6., ki govori o številu zastopnikov mest Beograda, Zagreba in Ljubljane, izzove živahno debato.
PosL prof. Polič predlaga za Beograd 6, za Zagreb 5 in za Ljubljano 3 poslance. (Odborov predlog' Beograd 5, Zagreb 4, Ljubljana 3 poslanci.) Naposled se sprejme predlog, da se člen 6. vrne odboru, da ga ponovno prouči. Člen 7. se odobri biez debate Člen 8 se odobri, kakor ga je sestavil posl. Peršič.
Potem povzame besedo poslanec Prodanovič in graia poslance, ker niso prisotni v zadostnem številu.
Nato se razpravlja o členu 9 ki govori o tem, kdo naj ima volilno pravico. Poslanec Bašič zaliteva volilno pravico za matere in žene onih, ki 59 padli v vojni. Za žtnsko volilno pravico se zavzame tudi poslanec Kneževič (socialist). Med njegovim govorom prisotne ženske na galeriji navdušeno ploskajo. Nato naznani podpredsednik dr. Ribar, da se vrši prihodnja seja vsled muslimanskega praznika šele pojutraJ-šnjem. Poslanec Suktija Kurtovič sc zahvali predsedniku skupščine in vladi za njihovo pažnjo, ki so jo izkazali muslimanom in predlaga, da se seja brez ozira na muslimanski praznik vrši že jutri, samo da se dele čimpreje izgotovi. Podpredsednik pristane na njegov predlog in določi prihodnjo sejo za naslednji dan ob 16.
T *
Univ. prof. Hinterlechner:
Tehniška fakulteta in njena bodočnost
(Dalle.)
Z zgradbo projektovanega trakta se naj bi pričelo — čim preje; 1 miljon K kredita je v proračunu že predlaganih. S tem pa vsa zadeva še ni razrešena. Stavbena komisija kakor tudi univerzitetni svet bi morala storiti še marsikaj, predno se bi sploh začelo graditi; izkušnje pri anatomskem institutu medicinske fakultete govore dovelj jasno. 7a vse te ukrepe m korake bi bilo pa treba primernega — časa! To Je pa oni faktor, ki preti uničiti kot zaveznik vodstva obrtne šole vso našo tehniško fakulteto. Računajmo Danes je 15. VI. Dne 30. VL je konec semestra. Ker vodstvo obrtne šole doslej še ni rešilo vloge;1 prideta, — če Jo takoj odpošlje šele prihodnje dni vladnemu referentu v roke. Brez novih dogovor si rešitve stvari po strani obrtne šole niti misliti ne morem. Koncem meseca naj pride tudi regent v Ljubljano in to bo vzrok, da bo marsikaj na uradnih mizah — obležalo! S tem pa pridemo že v julij in v velike počitnice. Mesto da bi se tedaj že delalo/sledila bodo v najugodnejšem slučaju še — konference. In prišla bo Jesen, pripravljenega pa nič nebo!
Z ozirom na to, da sem prišel s svojima premišljenima in Izvedljivima predlogama v vsakem oziru pravočasno in zato, ker se je upravičeno bati, da prihodnjo jesen tehniška fakulteta za tretji letnik ne bo imela niti najpotrebnejših prostorov, prosim pokrajinsko vlado pred vso javnostjo, da vzame na znanje, da ubija vodstvo obrtne šole našo tehniško fakulteto s svojo očito neprijaznostjo, ki se zrcali najjasneje v besedah njenega reprezentanta izrečenih na anketi dne 29. IV.- »Tehniki so Jako nc-lubl gosti.« Ako se ne odloči pokrajinska vlada upllvati na to vodstvo z vso svojo autori-teto in čim hitreje, tedaj smemo že sedaj reči * vso sigurnostjo, da pri-hodnto lesen tretjega letnika tehnike na naši univerzi n« bo. Dijaštvo ir. njega vzdrževutelji se naj pa pripravijo že sedaj na okolnost, da bodo morali študirati prihodnje leto pod drugimi pogoji, ki naj jih vsak presodi v lastno korist še pravočasno tudi rez svoje flranclalno stališče, Tako daleč smo prižli. ker zavzemajo javna mesta pri sicer % ozirom na preteklost zarini«? toda biki možje, ki nlmalo za — seda ni v «t ulkaket:a smisla več. Univerzo, ki
srna Jo dobili po težkih bojih, ubijajo lastni ljudje.
« .
S predstoječiml podatki pa ia tli narisana vsa mizerHa ljubljanske univerze.
Prof. Samec je preuredil v ta-kozvani »realki« polovico ondotnih kleti v kemični laboratorij na način, da ga vse občuduje. V drugi polovic! kleti se nahaja še par prostorov, v katerih popravlja (v enem prostoru) hišnik kolesa; tu je torej privatna mehanska delavnica. V drugem Je kup stare šare, ki bi se vsa lahko pokurila, da bi prišla Iz sveta, le v tretjem prostoru Je klet sluge. Ta bi se na dala po dobri volji prestaviti. Kranjska hranilnica kot posestnica »realke« bi dala rade volje te kleti tehniški fakulteti v najem, da jih preuredi za elektrotehniški laboratorij prof. Vidmar j’a. Proti temu načrtu se pa prolivi zopet vodstvo realke in baje mu ni naklonjeno tudi ne poverjeništvo za uk m bogočastje.
Doseda] se realčnemu vodsvu ni moglo očitati animoznosti proti tehniki; nasprotno. To je bil skoro edi ni zavod, ki nas je podpiral v našem stremljenju. Sedaj smo naleteli tudi tu na odpor. Torej protivnost na vsej črti. Ce ne dobimo kjerkoli primernih prostorov za elektrotehniški institut — na vojašnice baje ni niti misliti! —- odpade zato prihodnje leto tudi posebej III. letnik za elektrotehniko, kar pa tudi ne bi bilo treoa, ker vidi pasaut v o b r t n i šoli še danes lahko na lastne oči — prazne kleti, ki bi se dale izvrstno izrabiti v namene tehniške fakultete.
Celo za privatna — n e naturalna -- stanovanja je v obrtni šoli prostora. Ie za tehniko ga ni.
Narodnjaki, živela univerza’
Dr. Ivan Ceme:
Čehoslcvaški zakonski načrt o voj. posojilu.
(Konec)
Toliko »akonskl načrt in poročilo o motivih.
Do te rešitve vele važnega vprašanja Je bilo treba zavzeti stališče in za Je del čehoslovašklh državljanov že zavzel. Kakor Je znano so se ustanovili v Cehoslo-slovaškl takol po prevratu, ko se le ustavilo plačevanje kuponov voj. posojil, tako-zvanf »Krlegsanleiheschutzverbande« po vzoren dunajskega »Wahrungsschutza« ter so Imeli nalogo z zborovanji, predavanji, javnimi manifestacijami In drugim vplivati na javnost in vlado za popolno priznanje voj. posojil. Bill so kot taki, stoječ na docela nesprejemljivem stališču, v vednem nasprotju z vlado, ker so zahtevali naravnost nemogoče. Na Čehoslovaškem je posebno prišel za ta društva skoro Izključno v poštev narodni moment, ter so bila društva skoro samo od Nemcev ustanovljena In vojena, kar je umevno, če se pomisli, da Je večina čehoslovaškega voj. posojila privatnikov v nemških rokah.
Po tem pojasnilu bo razumljivo, da so ta obrambna društva takoj mobilizirala vse In protestirala proti vladinem načrtu. V koliko se bodo njih protesti upoštevali, Je dvomljivo, zanimivo Je pa za nas razmo-trlvanje zakonskega načrta, ako ga hočemo porabiti za naše razmere. Najbolj nam pokažeta vrednost načrta dva vzgleda za oba tipa.
Hranilnica v mestu X Ima 10 milijonov voj. posojila In petkrat toliko hranilnih vlog brez rezervnih zakladov. Spada kot regu-lativna hranilnica nedvomno med splošno-korlstne zavode ter ima po načrtu za tip A pravico, da se H vračuna njeno voj. posojilo po 65%, ako podpiše dvakrat toliko novega posojila. Podpisati mora torej 20 mil. novega državnega zajma ter plača za to v svojem vojnem posojilu 6,500.000, dočim mora ostalih 13,500.000 plača« v gotovini ali se pa zadolžiti za to svoto. ako je nima razpoložljive. Prejemala bo obresti po 5 In pol od nom. 20 milijonov ter se JI njena v tem državnem posojilu naložena glavnica obrestuje po 4.88%, ako smatramo, da je znašal povprečni nabavni kurz voj. posojil 90 %. Ker 4.88 % presega danes vsako aktivno bančno mero, Je možno, da bo pri ttpu A podpis zadovoljiv.
Druga Je pri privatnikih, oziroma tlim B. A je podpisal 10.000 voj. posojila in mora sedaj podpisati novega zajma štirikrat toliko, da se mu njegovih deset tisoč prizna In obračuna po 50 In pol %. Njegov račun bi W1 torej ta-Ie: njegovi papirji znesejo za obračun, h katerim mora plača« za novi zajem še 34.950, da da vse vkup zahtevanih 40.000. Ako vzamemo, kakor v prvem slučaju, da stane A-« vojno posojilo 9000 ter da mora on sedaj le doplača« 34.950 dobimo skupaj 43.960, od katerih dobiva letno 2000. To Je obrestovanje po 4.55 %, ki 8a ne more imenovati slabo, katero pa tip B najbrže ne bo volil. Razmere so t» sedaj tolike zasukale, da danes tip« B denar, id bi ga dal v novi zajem gotov« več nese, ako ga naloži drugod v banki, hranilnici, privatna o« pa, nafflfetotH* v nje-
govi evtt. trgovini, Itako« pa, ako kupi novi 8%tnl zajem. Mislim, da bo raje pustil volno posojilo In sl zapisal kot nauk, da ne kupuje več državnih papirjev, kes so prenevarna posest Da bi se pa zadolžil v svrho podpisa novega zajma, je pravljica prošllh petih let, In Je ni treba razmotrlvatl, kot možno.
Kakor je možnost uspeha danega tip A, tako je tista za tip B Izključena po mojem mnenju. Pomanjkanje gotovine, druge Investicije, boljše kot v novem zajmu, in ko-nečno, a ne najmanj važno, negotovost novega zajma, to so tri točke, ki jamčijo, da bo tip B novo ureditev odklonil.
Kakor smo videli, da se je kolekovanje bankovcev opičje posnemalo svoječasno pri nas, tako Je danes nevarnost, da »t Isto zgodi z vojnim posolllom. Kakor smo svoječasno protestirali žal da na škodo države ali celega gospodarstva popolnoma zastonj, proti kolekovanju s marklcaml, tako je danes treba javnost opozoriti, da za nas ni podobna rešitev vprašanja vojnih oosojfl. Naše razmere so druge, nakar sem že predčasno opozoril ter storim danes zopet Isto s pozivom, da naj se o tem oglasijo tudi drugi.
Sisec Imamo danes finančnega ministra, kolega boljša in tudi srečnejša roka se ž« splošno čuti, vendar pa mislim, da ni odveč, ako se že danes pokaže na čehoslo-vaški eksperiment, ker bo ostal kot tak gotovo vsaj za tip B. Nemška privatna posest na vojnem posojilu je ogromna proti češki manjši i in ker je nemška posest tudi finančno močnejša, bi ne bila narodova škoda, ako propade vojno posojilo privatnikov, vsai v splošnem ne. Pri nas ne pri-dejo v po .ev drugorodci proti ogronn ms ! številu naroda, k! Je verjel svoječasnim ob-I 'iubam, Temu je treba pomagati; za de-I narne zavode bi bila pa pot čehoslovaškega j finančnega ministra morebl« sprejemflllva. 1 samo, ako bode tako silno odtegnitev gotovih sredstev gospodarstvo preneslo Ig brez katastrof utrpelo.
Ker bode v kratkem vsled sklepa finančnega ministra, za enkrat o tem uradna javnost ne ve še ničesar, volno posojilo v, Jugoslaviji popisano, žigosano In vzeto 1« prometa, bodemo hnell priliko na- podlagi točnih podatkov tudi. r-O o bodočih na-črMh rešitve tega vprašanja govori«.
O tem takrat kaj več.
Jugoslavija.
Naše uradno odposlanstvo v Pragi
LDl) Beograd, 17. junija. Minister za trgovino dr. Nlnčlč ln minister prosvete Svetozar Prlblčevlč bosta na čelu našega uradnega odposlanstva za svečanost prvega vsesokolskega zleta po osvobojenju, M ce bo vršil v Pragi od 36. jttnlja do 1. julija, s
Jugoslavija bo razdeljena v sledeča volilna okrožja; Srbija 29 okrožij, Bosna In Hercegovina 6, Hrvatska, Slavonija te Medjlmurje 8, Slovenila s Prekmurjem 2, Črnagora 1, Bačka 3 ln Dalmacija 2 volilna okrožja. Srbija dobi 10 poslancev več nego bi Ji šlo po številu prebivalstva.
Uprava državnih monopolov Je sklenila
ustanoviti generalni tobačni inšpektorat za ozemlje »Baranje, Hr\ atske ln Slavonije v Vlrovltici.
Pogajanja beograjskih lastnikov tiskarn S tiskarskimi nameščenci. Zadnje dni so 9«. vršila ponovna pogajanja med lastniki beograjskih tiskarn In med tiskarskimi nameščenci. Obe stranki sta se zcuitdll glede delavnega časa, vsled čes; r je upati, d» i začno beograjski listi kmalu zopet izhajati.
Beogradska državna tiskarna ustanovi svoje podružnice v Zagrebu, Sarajevu, Splitu In Novem Sadu.
Razna poročila.
Začetek riisko-flnskth pogajanj.
LOV Moskva, 17. junija. V Jurjevu so se pričeia rusko-finska mirovna pogajanja Ruski zastopnik Tervenek je predlagal, naj
se sklene premirje.
Zveza aarodov proti Rusiji.
LDU Montreal, 17. junija. Zveza delavcev je odklonila resolucijo, v kateri se naprošajo Zedinjene države, da ukinejo blokado proti Rusllt in da prlpoznajo sovjetsko Rušilo.
Boljševtlko vojno poročilo.
LDU Moskva, 17. junija. Prontno poročilo: Ob gornji Berczinl so osvojile naše čete nekoliko krajev In zaplenHe 4 strol nice. Pri Korostynu zasledujemo sovražnika. Pri 2merynkl se sovražnik arnika.
Direktna železniška zveza med Avstrijo In Francijo.
LDU Pariz, 16. junija. Promet na progi Parlz-Praga-Varšava-Dunaj Je otvorjen. Vozi tudi ekspresni vlak Praga-Varšava-Dunaj. Za sedaj vozijo vlaki trikrat na teden v vsaki smeri. S tem Je zagotovljena direktna zveza med Francijo In Avstrijo.
Vzpostavitev nemških konzulatov.
LDU Berlin, 17. Junija. »Deutsche All-gemelne Zeitung« javlja iz Rima: Italijanska vlada Je dovolila vzpostavitev nemških konzulatov, do katerih Nemci po mirovni pogodbi nimajo pravice.
Otok Malta dobi odgovorno vlado.
LDU Amsterdam, 16. junija. »Tele graaf« javlja iz Londona, da se s kraljevim dekretom daje otoku Malti' odgovorna vlada.	\
Senzacionalen roparski umor na Dunaja.
LDU Dunaj, 17. junija. VčereJ je v dunajskem hotelu »Zum goldenen Lainm« poizkusila ženska roparski umor juvelirja, nakar je Izvršila samomor. Zvabila je po časniškem Inseratu v hotel zlatarja Fanta ! pod pretvezo, ua mu hoče prodati biserni
• nakit za 120.000 kron. Ponudila mu le stc-J klenico piva, zlatar pa se je zahvalil, češ 1 da dopoldne ne vživa alkoholnih pijač Nato ; Je ženska vrgla raz mizo cvetlice, ki so ! stale na mizi in ko se je Fanto pripognil, da | Jih pobere, ga je ženska z vso močjo uda-| rila s steklenico. Zlatar je klical na pomoč, i Zenska je nato zavžila borovo kislino, ki 1 Jo Je bržkone primešala tudi pivu. Rešilna | družba, ki je nato prihitela, je mogla kon-statirati samo to, da je ženska umrla. Pri nji so našli potni list, fz katerega Je razvidno, da se menda Imenuje Erna Rus.'backer iz Gradca.
•
Angleški delavci za sporazum s Rusijo. Angleška delavska stranka ie naslovila na Lloyd Georga pismo, v katerem izjavlja da so propadli vsi poskusi, ki so hoteli uniči« ruski socljallzem. Edina pot, ki vodi Iz tega kaosa, bi bilo priznanje ruske sovjetske vlade ta vzpostava direktnih diplomatskih odnošajev med Anglijo ta sovjetsko republiko.
Revizija turške mirovne pogodbe. Pariška senatna komisija Je sklenila predloži« Btalstrskemu predsedniku Mttlermdu to« premfajevatne predloga be.odfla gngleSko-francoekag« dogovora aUd* cs*mifta nek-jJanl* turške država.
Turški revolucljonarcl pred Carigradom. Iz Carigrada poročajo, da prodirajo turški nacljcnoilstl še vedno na marmar-skem obrežju in na obali črnega morja. Herakleja, ki je ogrožena po nacijonalistib, je prosila za Intervencijo francoskih čet Angleški vojaški oddelki blizu Istnlda sc bili ojačeni, da zavrnejo morebitne napade Turkov.
Turška komunistična stranka sc le ustanovila v Carigradu. Stranka razpolage z mnogimi vojaškimi oddelki, v katerih se nahajalo tudi ruski komunisti, ki nastopajo proti zavezniškim okupacijskim četam. Delo teh čet je naperjeno v prvi vrsti pro« angleškemu Imperijalizmu.
Kandidat ameriške republikanske stranke za predsednlštvo Zedinjenih držav, senator Hardlng, je Izjavil, da bo, ako bo Izvoljen za predsednika Združenih držav, obdržal svoje mesto tudi v senatu, dokler na prevzame nove službe, ker noče pripravi« stranke ob ugled.
Razkol v ameriški republikanski stranki Radi poraza senatorja Johnsona pri vo-litvl za predsedniškega kandidata je nastal v ameriški republikanski stranki razkol. V svrho imenovanja novega kandidata je sklical senator Pinchot za 10. julij nov kon-vent, ki bo odredil vse potrebne priprave za nove volitve, v
Ameriška agitacija za zvezo narodov, Svet Churches of Christ je izvolil zastopništvo 40 duhovnikov, ki bodo to poletje obiskali 19 evropskih držav z namenom, gojiti prijateljske mednarodne odnošaje za pospeševanje misli zveze narodov.
Bojkot Madžarske. Proti Madžarski uvedejo bojkot tudi avstrijski železničarji, poštni brzojavni in državni nameščencL 19. t. m. o polnoči se ustavi ves železniški, pisemski, paketni, brzojavni In telegrafski protnei Iz Madžarske in v Madžarsko. Od boikota bodo Izvzete samo pošillatve, na-, menjene antantinim misijam.
Italijanske zahteve za obnovo znašajo s vsaml odškodninami vred 66 miljard Tozadevni račun predloži Italija antanti
Reorganizacija francoske vojske. Francoski vojni minister Lefebr? je pred parlamentarnim odborom za vojaške zadev* razložil smernice novega načrta glede reorganizacije francoske vojske, in izjavil, clu je za sedaj nemogoče določiti dobo vojaškega službovanja na manj kakor 2 leti.
Velika poneverba. Madžarski ministe-rijalnl uradnik Molton Jellinek je Izginil la Budimpešte z zneskom 450 milijonov kron. To vsoto je Izvabil raznim budlmpcštan-sklm bankirjem In milijonarjem pod pretvezo valutnih' špekulacij. Ubežnik ie ušol menda čez madžarsko mejo v Jugoslavijo.
Borza.
LDU Dunaj, 17. junija. Devize: Berlin 420, Curih 2790. Valute: Nemške marke 416, švicarski franki 2765, francoski franki 1178, Italijanske lire 875, angleški funti 600, ameriški dolarji 145, Zagreb 185-197, madžarske žigosane krone 85—99, Praga 350— 374, češkoslovaške krone .350— 374, novi dl-, darll 700- 750.
LDU Curih, 17. junija. Devize: Berlin
14.40, Newyork 551, London 21.80, Pavi,.-:
42.40, Milan 31.93, Praga 12.50, Zagreb 6,35, Budimpešta 3.1®, 'Dunaj 3,80,
. ' 145. šter.
y^UGQ8LAVXJA‘‘ dne lft fanlfa M20.
Stran 8.
Dnevne vesti.
— »KoroSka Vas kliče!« Pod tem
foaslovom se bodo vršila že naznanjena informativna predavanja o Koroški v sedežih sodnijskih okrajev. po vsej Slovenili. Prirede sc tako. da bodo izvršena v vsej Sloveniji tekom enega tedna, In sicer od 27. junija do 4. julija t. L Tozadevni lepaki in letaki so dotiskani ter se razpošljejo te dni v posamezne sod nijske okraie v nadaljno obvestitev korruracij in posameznih društev v dotičnem okraju Prosimo vsa društva, korporacije in posameznike katerim se odpošljejo lepaki, da jih .pravočasno razdele po okolišu svojega okraja, in sicer tako, da dobi vsak večji okraj vsai eden lepak. Morda bi bilo nalpripravneje razdeliti jih po županstvih, oziroma župnijskih uradih ali šolskih vodstvih. Tudi dan predavanja bode že določen tukaj iz ekonomskih razlogov. Posameznim krajevnim faktorjem bode treba preskrbeti le prostor (morda šolo ali kako drugo pripravno dvorano) za predavanja ter določiti uro. Nadaiina obvestila slede. Prosimo, da nam gredo vsi v interesu stvari satne na roko
— Italijani skušalo dvigniti Ure. Na vse kriplje se sedaj trudijo Italijani, da bi dvignili svoj denar. Njihovi eksporterji rfapenjajo vse sile, da izvozijo v Jugoslavijo kolikor mogoče velike množine manufak-turnega in druzega blaga, da bi tako povečali v naši državi povpraševanje po liri. Italijanska vlada Je, kakor smo informirani, dovolila tud; izvoz nekaterih pod zaporo stavljenih predmetov, zlasti izvoz prepovedane volne. Seda! vozijo tržaški verižniki v Ljubljano predmete, po katerih ni v Ljubljani posebnega povpraševanja. izvažalo vse od krompirja do pnevmatike. Te dni se je zgodilo, da le pripeljal neki . tržaški verižnik v Ljubljano vagon novega krompirja Seveda so oblasti ukrenile potrebno, da ni prišel ta krompir na ljubljanski trg, ker cena je bila naravnost horendna. da bi Jo bili mogli zmagati samo verižniki Tak luksus pa Ljubljana gotovo la-
pofita svoje otroke okrog po mestu,
in tl mu potom povedo kakšne cene so po drugih izložbah. Po njih se ravna tudi sam. V Interesu poštenih
trgovcev samih je, da se takšnih ne-reeslmh tovarišev iznebijo, oziroma, da jih prisilijo, da ne diskridltirajo celega stanu.
= VI jubljano Je prispel dvorn maršal polkovnik Damjanovič, da se dogovori z deželno vlado o podrobnostih glede sprejema regenta Aleksandra.
»Društvo slovenskih absolventov kmetijskih šol« Ima dne 29. t. m. na praznik Sv. Petra in Pavla ob 10. url dopoldne pri »Novem svetu« v Ljubljani svojo glavno skupščino z zanimivim in obširnim sporedom. Vabijo se vsi člani, kakor tudi ostali tova-rlši-absolventi širne Slovenije, ki še niso člani društva, da se vdeleže občnega zbora In se kot zavedni kmetovalci prijavijo k vstopu v društvo., ki Ima namen pospeševati strokovne In stanovske koristi svojih članov. TovarišL pridite vsi, da preštejemo naše vrste ter tiho manlfr tiramo za našo stvar In postavimo naše preosnovano društvo na trano in štršo podlaga Dandanes, ko iščejo vsi stanovi svoj obstoj 'n dobrobit v združenju, mora tudi zaveden In strokovno naobražen kmetov ' korakati z duhom časa naprej. V družbi Je moč. Društvo slovenskih absolventov kmetijskih šol.
— Narodno slavje priredi pevsko društvo »Slavec« v nedeljo 11. julija i 1. na vrtu In v dvorani hotela »Tivoli«, spojeno 8 promenadnim In vrtnim koncertom ter veliko ljudsko veselica
X« sprejel angažma v Zagrebu, J« obljubil, da ostane Sa nadalje v Mariboru
Celje.
£b |M*eHuika celjske pekovske »krožne komande Je Imenovan polkovnik Bori-
voj Tošič.
Mestno gledališče v Celju- Danes 19. t m. se tretjič ponovi Cankarjeva drama »Hlapci« kot delavska predstava po
snižanih cenah. Pred predstavo predaya pesnik g. Fran Albrecht. Predprodaja vstopnic v konzumnem društvu, pti gosp. Korenu v Oosposkl ulici In svečer pri blagajni.
Prememba posesti. Hišo mestne hranilnice na oglu Cankarjeve In Matija Gubčeve ulice je kupila ga. Franja dr. Zupanova, žena kopališkega zdravnika na Do-bernl. V hiši se nahaja sedaj davkarija.
Umrl Je v Celju g. Anton Topolak, trgovec ln hišni posestnik na Ljubljanski cesti, v starosti 66 let. N. v ra. p.I
Celjska porota. Pred celjsko poroto se Je zagovarjal 26 letni Alojz Sotler iz Kadeč zaradi številnih tatvin, ki Jih Je izvršil v brežiškem okraju. Zadnjo tatvino Je Izvršil v Volčjem pri Maksu Janiču, kjer ga le eden sosedov ustrelil v trebuh. Od tod so ga prepeljali v bolnico v Brežicah, kjer Je pri zaslišanju priznal vse svoje večje tatvine. Pred ooroto Je bil obse en na pet let težke ječe. Tri leta težke >rče Je dobil pred poroto Filip Jug, posestniški sin Iz Kalobja, ker Je ukradel pose-tniku Guzeju v Kalobju kravo vredno 9000 kron.
Regentov obisk.
Koncert Glasbene Matice. Zaradi omejenega števila vstopnic se za koncert — Društvo za zgradbo In vzdrževanje ! ‘Glasbene Matice« na čast regentu ne bod»
neti nešfan rojakom, ako ostanejo po krivični odločbi odtrgani od njih Jugoslovanske domovine hi naj zbira sredstva njhn v pomoč, da Jih varuje narodnega In gospodar-akega pogina. Želimo, da imej Jugoslovanska Matica kolikor moči obilno članov po vsej naši državi med meščani in kmeti, med uradniki in delavci, po mestih, trgih in vaseh, da bo mogla uspešno Izvrševati svoje človekoljubno m rodoljubno delo. Zato tudi odobravamo, da se ustanovi pdružnica za novomeški kraj In poživljamo pripravljalni odbor, da jo ustanovi.
2. Zahtevamo v soglasju z vsem Jugoslovanskim narodom, da se ne izroči na stotlsoče našiti rojakov v Italijansko suž-nost In da se nam ne vzamejo glavni izhodi na Adrijansko morje na naši domovinski zemlji, ki Je naša tisočletna last. Za edino pravično smatramo, da naš narod v slo-
j venskem ln hrvatskem Primorju v Dalma-j clji in na otokih sam odloči z glasovanjem , svojo državno pripadnost.
3. Zahtevamo, da se nekulturno In ne-! človeško, mednarodnemu pravu nasprotujo-1 če ravnanje Italijanov s slovenskim in hr-j vatskim ljudstvom ua <. icner.i ozemlju I preišče po mednarodni komisiji, da se krlv-J ci kaznujejo ih našim ljudem da polno zadoščenje.
4. Prosimo našo dežel.;o vlado, da sporoči naše zahteve (pod 2 In 3) osrednji vladi v Beogradu hi našim odposlancem pri mirovnih pogajanjih.
Po zborovanju so se uvrstil! udeleženci v slovesen obhod po mestu s petjem In godbo. Pred razhodom o gospodične v narodnih nošah kot pooblaščene nabiralke zbirale prostovoljne prispevke sa Jugoslov. Matico.
Sokolskega doma na Viču priredi v nedeljo 30. t. m. vrtno veselico v vrtnih prostorih gospoda Slamiča na Gllncah. Sodeluje vojaška godba dravske divizije. Spored bo zabaven. Vstopnina 6 K. Začetek ob 3. url popoldne. Za dobre postrežbe skrbi restavracija »Slamič«. — Ker prične društvo prihodnji mesec z zgradbo Sokolskega doma. se vabi slavno občinstvo, da se v mno-gobrojni udeležbi udeleži te prireditve, da pomaga društvu debro izvesti težko nalogo. Odbor.	j
— Zaplembe blaga Italijanskim veriž-nlkom. Raznim verižniškim Importerjem iz Trsta je začel urad zoper verižništvo gle- * dati na prste in kontrolirati nlih fakture In
Ji-ko : trni. če pomislimo, da imamo uvoze. Zaplenili so Jim avtomobil ameri-
v naši agrarni državi krompirja do
voli.
— Posebni vlak na vsesokolskl zlet v Prago odide dne 22. junija zvečer iz Zagreba. Ura odhoda še ni znana. Delegati Iz Gorenjskega in Dolenjskega naj pridejo v
Ljubljano v takem času, da se lahko odpeljejo Iz Ljubljane 22. ob 18. uri (6.) zvečer do Zidanega mosia. Oni na progi Ljub-Ijana-Zidani most vstopijo na svojih postajah v ta vlak. Delegati Iz štajerske vstopijo v posebni vlak, ki obstane na postajah Zidani most, Celje, Pragersko, Maribor In Špilje. Legitimacije, ki Jih je poslal Savez vsem župani, opravičujejo polovično vožnje iz vseh postaj do špilj, ki velja tudi za povratek domov. Vsak mora imeti potni list, vidiran od češkoslovaškega in nemškega konzulata. Uro odhoda vlaka se naznani pravočasno. — Starešinstvo Sokolskega Snveza SHS
— Župni zlet Celjske Sokolske Župe v Zagorje ob priliki 30 letnice obstoja hi 10 letnice otvoritve Sokolskega doma v
banskih ženskih nogavic v vredno: ti 54.000 i Ur. Dalje so zaplenili nekemu verižniku 1400 novih vreč
— Verižniki med seboj. Mlad, eleganten le verižnik iz šiške, vozi se med Trstom, Milanom in Ljubljano. Nedavno pride : v Trst Zmanjka mu denarja. Gre k nekemu ( oštirju-verlžniku: »Gospod, posodite mi 300 j lir z& popravo avtomobila!« Dobi. Cez nekaj časa zopet pride: »Posodite mi še 1500 lir!« DobL Pri odhodu: »Gospod. Sem vam na uslugo. Ce Imate vreče, vam jih lahko prepeljem v Ljubljano in tam prodam«
prodajale posameznim osebam, temveč od-dalale le proti plačilu uradom, korpora-’ Cijatn, društvom, organizacijam Itd. Vsi te se poživljajo, da pismeno priglasijo do torka, dne 72. junija do opoldne v pisarni »Glasbene Matice«, koliko in kakšne vstop, niee želijo dobiti, nakar se jim vstopnic* sorazmerno pridelljo in jim bodo na razpolago v četrtek 24, m. med 8. in 12. uro dopoldne pri blagajniku »Glasbene Matice«, Gosposka ulica št. 6, I. nadstr. Istotam s*
. morajo predložiti imeniki udeležencev koncerta. Cene prostorom: za sedeže 40 K, 30 K in 20 K, stojišča po 5 K.
Odsek za prireditev veselice ob priliki regentovega obiska se Je konštitulral včeraj pod vodstvom gospe dr. Tavčarjev*. Naročila za izvršitev del na veseličnem prostoru so poverjene g. Inž. Viktorju 3ka-liernetu, ki Je v vseh teh zadevah strankam na razpolago vsak dan od 12, do 13. ure na gradbeni direkciji, Turjaški trg 20,
. III. nadstr. Važen sestanek celotnega veseličnega odbora z vsemi odseki se vrši v , soboto dne 19. junija ob 18. uri v mestni posvetovalnici, h kateremu naj izvolijo priti vsi, ki Imajo voljo sodelovati.
Gasilna društva, ki se bodo v polni gasilski opravi udeležila prestolonasledniko-‘ vega sprejema v Ljubljani In kojih zblra-
U so nas tako bratsko sprejeli In pogostni, v zadoščenje sa njih veliki trud zavest,
da so s .svojim prizadevanjem izkopali zadnja slato smo v srcih onih otrok, ki sedaj na morejo In nikdar ne bodo mogli pozabiti lepih ur In dni, ki so jih preživeli v
bcH Ljiii ni - v srcu Sloveni;::
V Rožu, dne 17. junij 1920.
Vod. a ljudskih iol: To "'uhelj. Kaplje ob Dravi, St Jani, Bistrica.	Bilčov*
P; L.oi je, 9t Jakob.
Aprovizacija*
Telečje umsoi »Vnovčevataica za živino In mast« v Ljubljani oddala je za soboto In nedeljo t L 19. in 20. junija sledečim mesarjem svoja teleta ln sicer: Janežiču, Ham Mariji, J.nežu, Lebnu, Selanu, Zajc Ivanu, po B telet; Strukclju in Andre-tou po 3 teleta; Ahlinu, Ančlču, Breceljniku, Češe K, Černivcu, Cuzaku, DoVčar Francu, Dolničar Jožefi, Ham Matiji, Javorniku, Jesihu, Kastellču, Kočarju, Kocjanu, Makovcu, Novljanu, Novaku, Ocvirku, Petrič, Prepeluhu, Prezelju, Primcu, Rihtar mh, Rihtar star., Smoljanu, Škerjancu, Skranjarj - Žganjar Jožetu, žganjar Antonu, Zupai Tu, Žabjeku po 2 teleti. Kg mesa velja: spred«* njega K 19, zadnjega 20 K. Vsaka stranka dobi r ' rč klk .ram mc
Šport in turistika.
Edini " ■ ‘rovanl ted-** Sloveniji bo Športni list »Šport«. Prinašal bo tožno m redno aktueln* slike o 'športnih tekmah, • drugih športnih prireditvah, o turistih! itd. S svojimi zanimivimi članki In poročili bo gotovo zadovoljil vse športnike in širše publiko, ’ aterl bo s teni omogočeno boljše ta kritično opazovati različne tekme in dirke, vsled česar s* bo tudi intertr za take prireditve dvignil. Vsakdo naj sporoči takof 7, dopisnico Športni Zvezi Ljubljana. Čopova ulica 19, II. nadstr., da se mu pošlje list na ogled. Vsi športniki pa na delo za čim večje razširjenje našega glasila! Cim več bo čitateljev, tem več športnikov ln tem lepi* se bo razvijal naš šport. K
Slovenski dirkalni klub v Ljubijo vi objavlja spored za 3. vozno In 4. galopno dirko, ki se vrše v nedeljo, dne 29. junija t L na vojaškem vežbaHšču. Začetek ob 15. url (3. url popoldne).
Mladi verižnik odpelje 1400 vreč v Ljub- ' '*šče b° Pfcd Mestnim domom, naj nemu-
ljano. 2 njim gre verlžnišk! oštir. Ko prideta v Ljubljano, vzame mladi gospod iz Šiške fakture in odide, in fakture proda. /- ul ga bilo več nazaj. Med tem časom pa so že vreče zaplenili In verlžniškega oštirja zaprli zaradi veriženja, čeprav le bil ogoljufan. Mladi gospod pa se že sprehaja po — Milanu.
— Pijanci in razgrajači. Število kazni 1 proti pijancem in razgrajačem se na poli-
Zagoriu ob Savi je prestavljen vsled poseta 1 CiJskcm ravnateljstvu silno množi. Rekord
v pijančevanju In razgrapmju Je dosegel neki pijanec, ki Je bil te dni obsojen na
regenta Aleksandra na nedeljo dne 4. jnllla 1920. Spored ln vse ostalo ostane kakor le bilo določeno za 27. junij. Vabimo vsa sosedna društva k udeležbi ln Jih prosimo, da se ozirajo na našo prireditev. Odhor.
— Nakupovalna in produktivna zadruga kovinskih in sorodnih obrtov za Slovenijo v Ljubljani, reglstrovana zadruga z omejeno zavezo naznanja, da Je pričela poslovati. Člane sprejema načelstvo vsak de-avnik med 11. in i2 ure dopoldne v zadružni pisarni v Ljubljani, Cankarjevo na-brežle štev. 5. Vsak pristopivši vplača: za I delež 500 K In vpisnino po 50 K
,= Naročnikom v Trnovskem
okraja. Vsled nepoštenosti naše raz nasalke je nekaterim našim naročni kom izostala današnja številka »Jugoslavije« oziroma so jo nekateri dobili Sele pozneje. Raztiašalka j« bila odpuščena in prosimo naročnike, kateri niso dobili Usta, da to javijo notom raznašale? up.ravništvu, da Jim dostavimo manjkajoče številke.
- Kako So bogati Poročati smo Ž® pred par dttevl o slučaju, kako Je verižniški urad pri nekem trgovcu v Kolodvorski uliti 'na željo g. S. Koserja izjavljamo, da ni bil on deti-čen trgovec) ugotovil, da je^ povišal ceno neki obleki v kratkem času kar za 1200 kron. Sedaj je verižniški m rad ugotovil tudi v Kolodvorski ulici podobno oderuštvo. Neki trgovec le tekom S dni povišal v izložb cenp za par čevljev od 800 na 850 kron. V svojem zagovoru ’e izjavil, da delaio tako vsi trgovci. Ou da
4000 K denarne kazni.
— Herzog von Meklenburg. Visoki nemški aristokrat noče rcšpektiratl jugoslovanskih cestnih predpisov. Te dni Je po Gosposvetski cesti drvel z vso vehemenco, kakor kak »hudič«. Zato pa se zanj sedaj rnnlma ljubljanska policija.
— Pojasnilo. Pred Kratkim ie bil pred poroto obsojen radi tatvine na klavnici me sarski pomočnik Josip Avbelj, rodom iz Liubljane, ki pa ni bil uslužben pri »Vnov-čevalnlcl«. Ugotavljamo, da obsojeni Avbelj ni klentlčen z Josipom Avbelj ml., doma Iz Prevoj, ki je pošteno ln zvesto služil kot mesarski pomočnik pri »Vnovčevalnlci«. Vnovčevalnica za livino ta mast v Ljubljani.
— Koncert s* vsM vsak večer v restavracij! Zlatorog.
Maribor.
2a poveljnik* merlbocsk® ptikov-eko okružae komande je Imenovan
polkovnik Ilija Todorovič.
Anketa o vprašanju našena dallšče se ie vršila pred kratlum z
doma, vsaj pa do torka, naznanijo število svojih udeležencev Jugoslovanski gasilski , zvezi v Ljubljani. — Gasilska župa Brežiška na) nastopi s svojimi društvi ua po-' staji v Brežicah. — Gasilska župa Litijska 1 naj nastopi * svojimi društvi na postaji v Litiji.
Juge slovenska Ma tica.
Ustanovno zborovanje podružnice Ju-goslovenske Matice za Ljubljano se vrši,
kakor že naznanjeno v nedeljo, dne 20. t m., ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. — Opozarjamo vse člane, da se zborovanja zanesljivo udeleže. Vse one, ki šc niso prislonili k Ju-goslovenski Matici, pozivlUmo, da to nemudoma store. Tajništvo se nahaja začasno v Pražnkovi ulici št. 3, I. nadstr. Nabiralci članov naj nemudoma vrnejo pole, da bo mogoče pripraviti in razdeliti članske legitimacije. Pred občnim zbo-<m 20. t. m. se vrši na istem prostoru posvetovanje zaupnikov o kandidatni listi ta drugih podrobnostih. Zato se poživljajo člani priprav-
ZAHVALA KOROŠKE MLADINE.
Dne 11. junija je del naše šolske mladine lz Roža priredil izlet v Ljubljano. Sprejemi, katere je našim malčkom šolska mladina priredila na vseh postajah krasne Gorenjske od Jesenic pa doli do Ljubljane, zlasti pa nad vse presrčni in sijajni sprejem, s katerim je bila LJubllana počastila Izletnike, pa tudi pristno slovanska gostoljubnost in ljubezen, ki Ju Je našla naša mladina na vseh postajah, posebno pa v naši beli prestollct, so se vsem za vedno neizbrisno vtisnili v spomin.
Podpisana vodstva ne vedo, komu naj se v Imenu hvaležne šolske mladine najbolj zahvalijo za vso izkazano ljuba v: ali »Glasbeni Matici« z požrtvovalnim ravnateljem g. Hubadom, ali gostoljubnim hišam »Ll-ceja, Mladike In LJudkega doma«, ali »Zenskemu društvu« z ljubeznivo gospo županjo.
V zadregi so, ali naj naslovijo svojo zahvalo na VIŠJI šolski svet v Ljubljani, na mestni magistrat ljubljanski, na ljudskih šol od Jesenic pa tja do Ljubljani, ali pa na ljubljanski gledališči, na muzej in na Salezijanski zavod z izborno godbo.
Eno pa dobro vedo: najis' renejšo svojo zahvalo za vse ono lepo ln blago, kar Je naša mladina našla na svojem Izletu, moralo Izreči blagemu In plemenitemu srcu naše bele Ljubljane in lep« Gorenjske.
Ako so res nežna srca naše mladine ; svoje tragične krivde, dokler ne prstane ono zlato, ki Je po naših pravljicah nekje i katastrofa neizogibna. »Ljubosumje« se jc z
Gledališče.
»Ljubosumja« V soboto, dne 19. t m.
se uprizori v dramskem gledališču kot zadnja novost letošnje sezone »Ljubosumje«, drama v petih dejanjih, koje pisatelj Arcl-bašev spada med književnike svetovne vodstva | slave. Njegov roman »Sanin«, ki je vzbudil v Rusiji velikansko zanimanje, je preložen na vse kulturne jezike. Od njegovih dramskih del so nalbolja »Sovražniki«, »Zakon divjaka« In »Ljubosumje«. Zadnja drama, ki jo predstavi našemu občinstvu dramski en-semble v prevodu svojega člana, režiserja Šesta, nam kaže problem lahkožive ženske, ki v nezmiselnl razuzdanosti gradi stavbo
j
zakopano, ln ako res narodni delavci Izkopavalo to zlato, potem naj služi vsem onim,
velikim uspehom Igralo v Berlinu, v Pragi Jn mnogih drugih večjih mestih.
Pokrajinske vesti.
Podnart. Posestniku iu narodner slaniku Josipu Pogačniku Je bila 17. t m. po noči Iz zakljcnjene shrani' ukradena dvojna konjska oprema v vrednosti 20.000
kron.
Bled. Iz prizadetih krogov smo prejeli ta-le dopis, ki ga rade volje priobčujemo,
da se čuje tudi druge plat zvona: 0<i marsikoga frče rade pušice na blejske hotele, restavracije Itd. češ kako se jim steka kar v potokih dobiček. — Kakor navada, da se pozna prijatelja le v sili tako se tudi Bled v tem oziru vidi le talcTat kadar Je obiskan v polnem številu. Slepi so taki ljudje za deževno vreme že od druge polovice maja in za posledico, da na bled ni tujcev vsled tega cela dva meseca ta da hotelirji I. dr. vdzržujejo med tem ravno ono Število oo-slov kot N Jih sicer, kar nanaša vsak dan
llalnega odbora ln zaupniki organizacij, da ,	„	,	,	.	.	,	.. - ,
pridelo vsai ob pol tatfb v Naroda, doar «"»»"»
— Pripravljalni odbor.
! Splošno žensko društvo v Ljubljani je
darovalo 250 lepih knjih za knjižnice v zasedenem ozemlju. V Isti namen je darovalo Tajništvo JDS. okrog 200, knjižnica za St. Jakobski okraj 40, knjižica za Dvorski okraj 38, L. Schvventner 3, Akademsko društvo »Jadran« 12 knjig. Vsem darovalcem Iskrena hvalal Nadaljne darove sprejema tajništvo Jugoslovanske Matice, Pražakov* ulica št. 3, I. nadstr.
Ustanovila s® le Podružnica Jugoslov.
___________ „	  .	Matice	v Novem mestu dne 13. t. m. na
delegatom ministrstva »a^prosveto ()0VIieni zt,or0van)u na Glavnem trgu j*
^ ‘	~	ogromni	udeležbi društev ln korporacij,
meščanstva in kmečkega ljudstva in šolske
K. (trotom I* Beograda. Deficit letošnje sezone znaša 105 tisoč Kron Ker M misli V bodoči sezoaii uvesti j mia(j!ne \L mesta in okolice. Govorniki so
tudi opereta ter komična ln mznlsa opera, bi dosegel deficit Še veliko večje vsoto, ako se gledališče ne podržavi. G. Grol le zagotovil podpori. oziroma podržavi'"de. Za minulo sezono da država 20 tisoč kron, občina črta predujem 30 tisoč kron, tako da »e bo deficit vsai deloma Izravnal. RavriaiMitt k Nučič, ki is. l>il
l razloži« t«5k*, trpljenja polu« razmere na-i Ših rojakov ▼ zasedenem osemlju ta pozl-! vali njim na pomoč. Sprejela se je soglasno ta-le resolucija: Slovenci vseh političnih
! strank, zbrani dr.v 1L junija 1920 v v ’-?m številu na Javnem zborovanju v Novem | mestu:
1. Odobravamo ustanovitev društva . Juaoalovenaka Matica. Le-ta bodi dobra
konca t. m. ta polna sezija se prične komaj koncem Julija. Tako se »m« potem računati, da ostanejo tujci tu le dober mesec. Ta mesec naj bi bil potem tako obilno blagoslovljen, da bodo pokriti Izdatki ua vzdrževanju poslov štiri mesece, ter na vseh koncih ta krajih ogromni stroški; kakor: režija, davki, vzdrževanj* poslopla celo leto ln pri mnogih tudi velika najemnina. Za vse to j« Javnost slepa, knkor bo gotovo tudi davčna oblast ob Izmeri velikega bremena davkov.
Grosuplje. Na groeup Ijskem kolodvoru s* je 15. t. m. zvečsr težko penesrečf! novomeški trgovo«, 55 letni Anton Jakac. V trenotku, ko Je vlak že začel odhajati proti Novemu mestu, Je Jakaz ■ »čil na vlik, pri tem pa Je Izgubil ravnotežje* er je padel pod kolesa, ki so' mu popolnoma zdrobila obe nogi pod kolenom. I drugim ljub-IJanskim vlakom so ga ne 1 tacga rl-peljc! deželno ’ ’	'
Št. Jur ob ji)*nl železnici. V torek dne 22. junija se vrši v 5t. Jurta ob Južni železnici velik sejem za konje ta govejo živino, Vabljeni so kupci ln prodajata^ ker
so šentjurski sejmi, kakor znano, največ«
na Spodnjem Štajerskem.
Rožek. Dne 19. p. m. Je prišel gospod učitelj J. Pečnik lz št Jakoba po gospico Hildo Heberjevo ter lo peljal pred oltar. Po stari šegi so mu »zagradili« ta on se i* odkupil s 400 K, katere so potem naši fanti* Izročili tukajšnji gospodični učiteljici za šo« larje. Muogo sreč« mlade:, parčku! Živijo!
Žreče. Tudi v naš, nekdaj tako zagrizen nemčurskt kraj. Je posijalo jugoslovansko solnce. Nemški napisi so se za« menjali s slovenskimi, tako da bi nihče n« verjel, da so bfle žreče pred vstajenjem Jugoslavije neničurske. h' nekdanje čase nas spominja še edino prebeljen nemški napis g. župana Wtater]a ta poštna tabla na poslopju »Marlen-ViUa«. Vendar pa vladalo pri nas še zelo čudne razmere. V času ol« koholne prepovedi, se ja popivalo pozno v noč »brezplačno«, sedaj pa, ko je zabra-njeno točenje žganja, se pije isto kar po litrih — seveda sopet »zastonj«. Vršilo se pri nas hišne preiskave, ustavljajo se zL dani* poslopij In to baje na Izključno na-redbo gospoda župana iu še brez odobrenja odbornikov. — Cene živilskim potrebščinam so prt nas zelo različne. Pri enom trgovcu stane koruza 6 K 60 v, pri drugem pa 8 do 10 kron. Vlada veHks nevošljlvo.t med strankami ta to večinoma med tistimi lju4» nh V: so ves čas vojne scd..'i domu :	sl
kuplčill premoženje. T: ’ o jc neki voj: i invalid * pohabljeno Toko prosil za pode«* ljenje trafike ta namesto, dr. bi ga občina podpirala, g« j« neki gospod nahruli'. ?fš da mu hoče trafiko odjestl.
Izdajate!! In odg, urednik A. Pesek.
V TOREK sc bo dobil pr! »Zvezni knjigarn: in nrl vseli podružnicah »JmsoMaviiea ! v Marboru, Celfu, Ptuju Hi Novera-mectu VI. Levstikov satiričen roman REPATIC A.*
OZIRIS
BEOGRAD prodaja samo na veliko in za gotov denar: \i
«= fcemlfcs!!!«, ==
droge in ostale potrebščine.	83y	j
Kosmajska St. 17
(kala fluilar)
Proda se:
Prodam v Ljubljani lepo enonadstropno hišo v mirnem kraju z velikim vrtom. Cena ugodna. Ponudbe in vpraša se v upravništvu pod .Ugodna prilika 260*.	087
Velika registrirna kontrolna fclagf j na .National* na prodaj. Po-' lave m : Poljanska c. 5, pritličje. 983 i
Lraeue zaboje različne veli-! kosti p. ada .Samopomoč*, Ljubljana. |
Prodam pisalni stroj. Poizve •e Poljanska cesta 6, pritličje. 986 j
Prodam enonadstropno hišo i
v dobi :m stanju, s celo kovaško opravo na prometnem prostoru v Poljčanah. —' Hiša obstoji iz 5 sob, 2 kuhinj, živinski! in svinski hlev, zraven hiše je vrt, nad: hišo sadonosnik tar veliki vinograd. — j Kje in ceno pove trgovina M. Sumer v! Poljčanah.	982	j
Za dekoracijo izložb, oken (n balkonov ob prihodu Nj. Kr. Vis. regenta v Ljubljano, priporočam slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznih cvetočih in vedno zelenih rastlin.
Z odličnim spoštovanjem A. Ferant, umetni in trgovski vrtnar, Ambrožev trg štev. 3 (bivša cukrarna).	986
Gurnl za cepljenje trt, cevi za Škropilnice, plašče in cevi za kolesa, ventllne cevi, gumijevo raztopilo itd. se najceneje kupi pri tvrdki ION. VOK, Ljubljana, Sodna ulica 7.	j
Sfi&sžbe:
Išče se zanesljiv, trezen gospod v službo kot prodajalec in potovalec v | neki umetni mlin in malo leano trgo-vino. Plača dobra s hrano In stanovanjem ter provizijo po dogovoru. Po-1 nudbe na upravnlštvo pod .št. 980*.	|
Prvorazredni subotehni-; čar (Ka) tražl se za Zagreb. Obširne ponude sa plačevnlm zahtjevlma I prepisnim svjcdodžbama upraviti na dr.1 SIGM. FRIEDRICH, Zagreb, liicaS. 973
;ilen z ne-kot dru-'
Iščeta se dva izurjena žagarja eden za polncjarmenik in eden za benečanski jarem za takojšen nastop službe na Dolenjskem. — Ponudbe na poštni predal 126, Ljubljana.	968
Rssrso:
Zamcujnm enonadstropno
lilAo z vrtom, pripravno za trgovino na Bledu za malo hišo na Bledu. Po-
izve se v hotelu KAPS, Bled
3000 kron tistemu, ki mi preskrbi v Ljubljani primerno stanovanje štirih sob s pritiklinami. Ponudbe pod .Nagrada* na upravništvo.	972
5—0 gospodov se sprejme na hrano. Poizve se v upravništvu. 962
bilko zn legitimacije izvršuje najhitreje Hugon Hibšer, fotograf. Ljubljana, Valvazorjev trg 7. nasproti Križanske cerkve.
Fotografski atelje .Ilirija*
Gosposvetska cesta št. 4 (poleg kavarne
.Evrope*) Izdeluje vsa finejši izpeljavi. Slike izdeluje takoj.
naročila v naj-legitimacije 981
I©
poizaprto, lahko, novo ali staro, dobro ohranjeno kupi:
Šcntjnnžk! premoj?okop, And. Jaki!, Krmelj, Dolenjsko. 920
kladenič podjeten, kal premoženja, seli pristopiti kot družabnik h kakemu podjetju ali trgovini. Prevzame Isto tudi v najem, bodisi v
KONJA
za Jahanje, lep in močan, večje postave kupi z opremo ali brez
Kitt j »k it. mi iCfliemM.
Okrogli les
jelov ali smrekov od 15- 30 cm premera, 6—10 m dolg ter h n k o v a
kupi vsako množino
Šentjanžki premogokop, And. JakH, Krmelj, Dolenjsko, 911
POZOR
BUKiR
* WEISS
I MARIBOR 1
Andnčni In Iniorm. zavod „VEDEŽ“ Maribor.
Abadle . Samum . Ottoman Altesse . Golub
K 200-— , 195--, 200 — , 190-— . 170--
Cigaretni papir v knjižicah 100 kosov v kartoan
Riz Abadie a tiskom ... K 186'— Tabu 1° vrst ...... K 160'—
Stročnice:
Renomee 1 mm..........................K	40	—
Pečatni vosek.......................... 60'—
Razpošilja na debelo
Uraiitts-pspiniica, Mestni trg tl, LjiMiana.
Dobro ievožbana
strojepisko
se sprejme takoj.
Pismene ponudbe na poštni predal 74.
Proda »e
veliko posestvo
v Halozah z 10 orali vinograda, 25 oralov gozda, travnika In njive. Zraven spada veliko poslopje še s štirimi viničarskimi poslopji, kompletna posoda za 400 hi vina. vinska sesalka s cevjo Itd. Prodam tudi 45 hi pristnega haloškega vina. Pojasnila daje Avgust Stanič, gost.
na Bregu pri Ptuju. 918
mestu ali v kakem večjem kraju na de-! drv« v večji množini sc knpljo. želi. Cenj. ponudbe pod .Mladenič* na ' Ponudbe _ na: ^Anorčno ekspedicijo*^
upravništvo Usta.	975'
De na:	.Anorcno	eKspcaicijo-.
AL. MATELIČ, Ljubljana. 988
Crno vino
dalmatinsko IO0/0, ll°/o in 12#/o močno; belo in črno dalmatinsko za steklenice ter izvrsten rizling letnik 1917 ima v zalogi po zmernih cenah tvrdka
BR. NOVAKOVIČ
veletrgovina vina ln žganja
Ljubljana, (Kolizej). 769
1 ■ Telefon interurb. 131.	.
V sled padca laje valute Izvrstna angleška francoska Italijanska
kolesna
pnevmatika
gladka ln gorska
v ceni
J. G0REC
Gosposvetska c. 14.
Priim nite lip
v malih vencih, prekrasno blago v vrečah po 50 kg prodaja na debelo po K 20-— za kilogram.
Rudolf Zore & Komp.,
Ljubljana, Gledališka ulica 7/II.
jjmrinvrn v. mamrfmsmamDUL vbh■HBBanuzrunD-r.MUV
Tk anine - perilo - modno blago
Velike zaloge!	Tvrtikfii	Ma|noveJ*l vzorčil
Ralmondo Malusa & C©., Trst,
pristno staro, belo in rdeče
slivovko, rum in irop:novec,
vse Špecerijsko in kolonljalno bligct:
fino jedilno olje, kis, sol, sveče, milo, riž, kavo, cikorijo, kisovo kislino, metle, kolomaz vžigalice itd.
prodaja
IW najceneje na debelo TM
RANT, GIBANJ.
Kupujem suhe gobe, fižol, vse gozdne in poljske pridelke in dobro ohranjene železne sede.
vfa Sen Lauaro »tov. 10.
Ljubljana
M. Kuštrini
Tehnični in elektrotehnični predmeti na debelo.
Avtoguml, Gumi za kolesa, Gumijevi trakovi za trte.	se?
Dunajska cesta 20.	Telefon	Štev. HlfC.
Komercijelni vodi a
prvovrstna, starejša moč z zaupnemu mestu primernim nastopom verziran v vseh komercijelnih in pisarniških manipulacijah, samostojen korespondent v vsaj treh jezikih, z večletno prakso v enaki službi se sprejme. Nastop takoj. Ponudbe na upravo lista pod šifro „A. J. K.“	918
Slovenska eskomptna banka.
LJUBLJANA, junija 1920.
Vabilo na subskripcilo
25.000 novih delnic po 400 K noni. v skopnel zneski 10,000.000 K.
P. n.
Na podlagi sklepa rednega občnega zbora z dne 17. aprila 1920 in v smislu dovoljenja gospoda ministra trgovine in industrje iz dne 28. maja 1920 VI. St. 912 je sklenil upravni svet zvišati delniško glavnico od
kron	nm
in sicer na ta način, da se zaenkrat izda 26.000 delnic po K	400 — nominale pod sledečimi pogoji:
1.) Posestnikom starih delnic se ponudi 12.500 novih	delnic in to na ta način, da sprejmejo stari	delničar# za	vsaki	dve	delnici
eno novo po kurzu K 550’—.	.	.	.
2.) Ostanek od 12.500 delnic se da na razpolago novim subskribentom m starim delničarjem, v kolikor isti žele podpisati več delmo,
kot jim po zgornjem razmerju pripada, po kurzu K 670 —.
8 ) Nove delnice participirajo na dobičku zavoda za leto 1921, vsled česar poyrnemo subskribentom 4 7, obresti od dneva vplačila do 91. decembra 1920, t. j. pri optiranih delnicah okroglo 11— kron in pri delnicah, ki se na novo subskribirajo okroglo 18 — kron za
vsako del^lCOgubskribc.. kl rok traja od 18 ;un;ja do io. julija 1920 in se ima protivrednost podpisanih delnic vplačati najdalje do 10. julija 1920.
5.) Pravico reparticije si pridrži upravni svet ‘in se povrnejo od vplačila za nedodeljene delnice 4 °/a obresti od dneva vrnitve denarja
6.) Prijave sprejemajo glavna blagajna in menjalnica pod pisanegazavoda, Hrvatska ekskomptna banka v Zagrebu, Srpska banka v Zagrebu.
7.) Kurzni dobiček (agio), ki se doseže pri izdaji novih delnic, gre v korist rezervnemu zakladu banke odštevši emisijske stroške in
pristojbine.
8.) Uspeh subskribcije je zajamčen po garancijskem	sindikatu.	ji*	.	... .	..	.
9.) Delničarji I. in II. emisije naših delnic, katere se	glasijo na »Ilirsko banko , morajo te delnice pri izvršitvi	opcije	predložiti,	da
se zaznamuje prenos istih na »Slovensko ekskomptno banko*.
Upravni svet Slovenske eskontne banke.