Poštnina plačana pri pošti št. 61330 Kočevje kočevske Letnik IV, št. 9 Četrtek, 17. 12. 1987 GLASILO OK SZDL KOČEVJE Kako v letu 1988? Ob zaključku poslovnega leta 1987 moramo temeljito pregledati rezultate našega poslovanja. Ugotoviti moramo, kako smo opravili sprejete naloge oz. zakaj nismo dosegli tistega, kar snro želeli. To pot prehajamo v neko novo obdobje, ki bo zahtevalo maksimalne napore, da bomo obvladali nov koncept gospodarjenja. Realno ovrednotena osnovna ^redstva, ki jih bomo nadomeš-cali z višjo amortizacijo, postavljajo zahtevo, da povečamo prodajo svojih izdelkov. Še temeljiteje bo potrebno preračunati, kakšen čisti dohodek nam izdelek prinaša. Vrsta ukrepov, ki jih prinaša antiinflacijski program postavlja kočevsko predelovalno indu-strijo v še težji položaj. Problem nelikvidnosti se bo povečal. Splošno znano je, da nam denarja primanjkuje na vseh nivojih. Realna obrestna mera bo krizo poglobila. Hoteli ali ne, temu dejstvu se bomo morali prilagoditi. Stopnja inflacije, ki nas spremlja je zastrašujoča. Takšno stanje onemogoča normalen gospodarski razvoj. V letu 1988 bo kreditno-monetarna politika represivna. To lahko ponazorimo s sledečimi podatki: - vrednost dinarja se je zmanjšala za 24,6 % — denarna masa v obtoku bo višja za cca 27 % (v tem letu 80%) — dinarski bančni plasmaji se bodo povečali le za 21 % - obrestna mera se bo ugotavljala za vsaki tekoči mesec po eskontni veljavni stopnji, ki jo bo objavljala Narodna banka Jugoslavije Samo teh nekaj ugotovitev kaže na to, da moramo za vsako ceno iskati nove rešitve. Naloge poslovodnih in strokovnih delavcev so in bodo izredno zahtevne. Za vsako ceno bo nujno postopno realizirati proizvodno-preusmeritvene programe. Ti morajo biti usmerjeni v izvoz na konvertibilno področje — 24,6 % razvrednotenje dinarja ter ostale spodbude, ki naj bi sledile, nakazujejo izhod v tej smeri. Velika prednost se nam nakazuje v 2,3 kratnem pokritju uvoza z izvozom na konvertibilno področje in z najnižjim finančnim efektom v ljubljanski regiji. Nedvomno je akumulacija kočevskega gospodarstva v čistem dohodku vredna posebne pozornosti. Podatki na dan 30. , junija 1987 dajejo sledečo pri-" merjavo: 46-letnica rojstva JLA S sklepom CK KPJ in odlokom Vrhovnega štaba NOV in POJ z dne 21. 12. 1941 je bila v naselju Rudo formirana Prva Proletarska narodno osvobodilna brigada. V sestav le-te so prišli borci 1. črnogorskega (lov- čenskega), 2. črnogorskega, 3. kraguljevškega, 4. kraljevskega in 5. šumadijskega bataljona. Naslednjega dne, 22. decembra, je brigada izvedla prvo uspešno borbo in ta dan praznujemo kot DAN JLA. Občinska konferenca ZRVS Kočevje vas vljudno vabi na svečano akademijo v počastitev dneva JLA — 22. decembra, ki bo v torek, 22. 12. 1987 ob 17. uri v Šeškovem domu v Kočevju * Poleg kulturnega programa bo na akademiji tudi podelitev priznanj, plaket in napredovanj Letošnji praznik oboroženih sil, pripadniki JLA in TO pričakujejo v znamenju novih dosežkov pri bojni graditvi in krepitvi moralno politične enotnosti svojih enot. Številne vaje, urjenja, posebno pa vojaška vaja STV »jesen 87« in druge dejavnosti, ki so bile uresničene z drugimi strukturami SLO in DS, so viden in konkreten prispevek k razvoju obrambne koncepcije in moči. Ne glede na zapletenost vojaško političnega položaja v svetu in gospodarskih težav v naši družbi, se načrtuje tudi v bodoče izvajanje obrambne pripravljenosti na vseh področjih. Ob opravljanju osnovnih nalog pri urjenju in usposabljanju, so enote JLA ljubljanskega armadnega območja uspešno in zadovoljivo opravljale tudi številne naloge pri gradnji številnih objektov. Med temi tudi na območju naše občine. OK ZRVS V. D. Spremembe pri Kočevskih novicah - SR Slovenija ima v ČD 18,4 % akumulacije - SFRJ 14,2 % - SO Kočevje 13,1 % - SR Makedonija 12,1 % Komentar preprostemu občanu ni potreben — kaže pa na to, da so rezerve, ki jih je možno izkoristiti. Odnos do družbenih sredstev je vprašanje, ki bi ga morali imeti v vidu na vseh nivojih. Pa naj bom konkreten — če je sosedovo je neodtuljivo, če je družbeno smo manj tolerantni, Ta odnos se nadaljuje v tokokrogu družbenih sredstev. Tokokrog teh je prepočasen. V zaostrenih gospodarskih razmerah bomo morali biti bolj pozorni nasproti kupcem in tudi dobaviteljem. Zaloge materiala, polizdelkov in izdelkov bodo bolj kot do sedaj finančno obremenjevale našo materialno bilanco. Vse to ima lahko za posledico, da bomo morali najemati drage kredite, ki bodo bistveno zniževali našo finančno poslovno uspešnost. Navezujem se na rezultate gospodarjenja, ki so podlaga za družbeni razvoj občine. Osebni standard zahteva, da temu zagotovimo normalen razvoj. Od zdravstva, šolstva do kulture vidimo v osebnem življenju svoj položaj. V letu 1988 naj bi veljala posebna pozornost kadrovski politiki. Ugotavljamo, da nam primanjkuje znanja. To znanje bo potrebno ustrezno nagrajevati. Hočemo, ali ne, odmakniti se bomo morali od nekega povprečja, pa tudi od uravnilovke, da bi lahko jutri bolje živeli. Dragi občani! V letu 1988 vam iskreno želim predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva v danih okoliščinah. PREDSEDNIK SO KOČEVJE: Stane ing. LETONJA Na osnovi dolgoročnega programa razvoja informacijske dejavnosti je Predsedstvo OK SZDL Kočevje sprejelo sklep, da se v okviru Kočevskih novic oblikuje prosta dela in naloge Organizatorja informiranja. Tako je IO P OK SZDL Kočevje, na osnovi razpisanih del in nalog (razpis objavljen v Kočevskih novicah 1987/4), sprejel v redno delovno razmerje tov. Mojco Leskovšek-Svete, dipl. politologa, ki bo opravljala poleg uredniških del za Kočevske novice tudi organizacijo zbiranja in posredovanja vseh pomembnih informacij v naši občini. Prav gotovo je v tem trenutku najpomembnejša naloga nadaljevanje razvoja, našega edinega informativnega medija, Kočevskih novic. Za sam obstoj tega časopisa gre velika zahvala požrtvovalnim posameznikom, ki so, na amaterski osnovi, žrtvovali svoj prosti čas za zbiranje in oblikovanje informacij ter obvestil, ki so jih prinašale Kočevske novice. Delo v tem našem glasilu je velikokrat nehvaležno, saj ima vsak bralec svojo sodbo. Za nekoga so Kočevske novice preveč suhoparne, za drugega so neaktualne, nekdo bi rad več humorja itd... Da bi Kočevske novice čimbolj odražale potrebe in želje naših bralcev, je potrebno, da se v naslednjem letu razširi krog dopisnikov tako, da bi imela vsaka OZD in KS svojega dopisnika. Za pestrost pa bi morali poskrbeti bralci sami, ki bi lahko uredništvu predlagali svoje pobude, dajali svoja mnenja in sploh pisali o vsem, kar bi zanimalo druge bralce. Zato vse bralce pozivamo, da nam pomagate sooblikovati naše Kočevske novice. Da bi naše uredništvo bilo seznanjeno z vsemi pomembnimi dogodki pozivamo vse OZD, DPO, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, društva in družbene organizacije, da nas sproti obveščajo o vseh pomembnejših sejah in sestankih — po en izvod vabil pošljite na naslov: Uredništvo Kočevskih novic, Ljubljanska 7, Kočevje. Osnovna dolgoročna naloga organizatorja informiranja je delo na pripravah za ustanovitev INDOK (informacijsko dokumentacijskega) CENTRA, kjer bi se zbirale, urejale in posredovale vse pomembne informacije iz vseh področij dela in življenja v naši občini. Vzporedno z razvojem Indok centra, bi potekale tudi priprave za ustanovitev lokalne radijske postaje. Seveda pa so vsi ti načrti odvisni od materialnih možnosti naše občine in gospodarskih organizacij. Sekretar OK SZDL Kočevje Alojz Šešek Iz vsebine: — Rezultati referenduma 2 — V Tekstilani še vedno problemi 3 — Krvodajalska akcija 4 — Iz delovanja društev 4—5 — Kultura 6 — Šport 7 — Delegatska priloga — Koledar 1988 Spomnili smo se praznika republike Mesto Kočevje je praznik republike pričakalo zelo slovesno. Krasile so ga številne zastave in okrašene izložbe. Na vseh vidnejših mestih so nas vabili plakati na osrednjo proslavo, ki je bila 27. novembra v Šeškovem domu. Kljub pustemu jesenskemu vremenu se je ta večer zbralo v zgodovinski dvorani kar nekaj poslušalcev. Program so izvedli učenci naše osnovne šole ob pomoči prizadevnih učiteljev. Prelepo se je v recitalu prepletala zapeta in recitirana pesem, ki je z vso svojo vsebino živo spominjala na najhujše trenutke iz naše novejše zgodovine. Na proslavi sta bili izročeni tudi priznanji, s katerima je Glasbeno šolo Kočevje in tov. Ano Vega, delavko kmetijskega gospodarstva — TOZD Prašičereja, odlikovalo Predsedstvo SFRJ. Resnično pa je škoda, da tako kvalitetno izvedenega kulturnega programa ni spremljalo večje število občanov. Janša Slavka Proslava za praznik dneva republike v Šeškovem domu (Foto: M. Jelenovič) Uredništvo Kočevskih novic želi vsem občanom Kočevja srečno novo leto 1988 Rezultati referenduma Delovni ljudje in občani, ki so se na referendumu 18. in 22. novembra odločali za razreševanje prostorskih pogojev osnovnega šolstva, so glasovali takole: ZA - 43,32 % PROTI - 34,93 % NISO GLASOVALI - 20,46 % NEVELJAVNO GLASOVALI - 1,29 % Na osnovi takšnega glasovanja ni možno vpeljati 1,5 % prispevka za razvoj osnovnega šolstva. Posledice neuspešnega izida bodo v prvi vrsti čutili učenci osnovnih šol ter njihovi starši. Pouk v Kočevju se bo še naprej Solidarnostni prispevki za aparata za ultrazvok nakup Na posebnem žiro računu Zdravstvenega doma Kočevje, št. 51300—743—22022, se je od 1. marca do 2. decembra 1987 zbralo 1.862.538 din namenjenih za nakup aparata za ultrazvok. Za nakup aparata so prispevali L OOZB NOO Kočevje — Kajuhov teren 11.500 2. OOZS Itas 500.000 3. DSSS Oprema 177.000 4. OZS TOZD Elektro Kočevje 56.000 5. OOZS TOZD Varnost 30.000 6. DSSS Melamin 115.000 7. Melamin TOZD Storitve 10.000 8. Melamin TOZD Komeloli 90.239 9. Melamin TOZD Melapan 281.136 10. Melamin TOZD Storitve 139.720 11. Melamin DSSS 212.707 12. OOZB NOV Kočevje 1.848 13. OK ZKS Kočevje 7.870 14. OK SZDL Kočevje 9.118 15. OK ZSMS Kočevje 4.945 16. OS ZS Kočevje 8.855 17. OOZS Tekstilana 206.600 18. OK SZDL Kočevje 20.000 Vsem, ki so do sedaj darovali denar, se iskreno zahvalju- jemo, hkrati pa prosimo tudi ostale organizacije, sindikate ter posameznike, da z akcijo nadaljujejo. Tako še naprej predlagamo, da OZD, sindikati in posa- mezniki namesto novoletnih čestitk, nakupa dragih vencev ter ob drugih podobnih priložnostih, darujejo ta denar za nakup aparata. Svet za socialno in zdravstveno politiko pri P OK SZDL V skladu z določili 4. in 7. člena Pravilnika o podeljevanju Priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda in o delu žirije, RAZPISUJE žirija za podeljevanje Priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda Republiške konference SZDL Slovenije 20 PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE ZA LETO 1988 Priznanje OF je namenjeno posamezniku in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnega pomena pri razvoju socialistične samoupravne družbe, zlasti: — pri uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh ravneh, — za dosežke pri uveljavljanju poslanstva SZDL kot naslednice OF slovenskega naroda in kot mobilizacijskega dejavnika celotne družbene skupnosti v prizadevanjih za uresničevanje programa gospodarske stabilizacije ter krepitvi in razvoju SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil, — pri uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema, javnih obravnav posameznih družbenih problemov prek demokratičnih oblik organiziranja in delovanja organiziranih socialističnih sil, ki omogočajo demokratični in ustvarjalni dialog in pri uveljavljanju in razvijanju temeljnih samoupravnih skupnosti. Predlog lahko oblikujejo krajevne in občinske konference SZDL ter konference SZDL v posebnih družbenopolitičnih skupnostih, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij ter družbene organizacije in društva. Vsak predlog za podelitev Priznanja OF je predlagatelj dolžan posredovati tudi žiriji za podeljevanje Priznanja OF pri občinski konferenci SZDL, ki se mora o predlogu izjasniti in posredovati mnenje žiriji za podeljevanje Priznanja OF pri RK SZDL. Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji posredujejo žiriji za podeljevanje Priznanja OF pri RK SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 11, najkasneje do 15. januarja 1988. Predlogi morajo biti posredovani na posebnih obrazcih, ki so na razpolago pri občinskih konferencah SZDL in konferencah SZDL v posebnih družbenopolitičnih skupnostih. Žirija za podeljevanje Priznanja OF pri RK SZDL Slovenije odvijal v dveh izmenah, obeta pa se celo tretja izmena za višje razrede. Kakšne pa bodo vsebinske posledice si lahko samo mislimo. Zavedamo se, da postaja pouk v osnovni šoli vse bolj zahteven. Razvoj znanosti v svetu ne čaka na izid referenduma v Kočevju, temveč z naglimi koraki nadaljuje svojo pot. Naši učenci bodo le s težavo pridobivali novo znanje, pri čemer bodo morali uporabljati zastarele metode učenja. Znanje, ki ga bodo pridobivali v prepolnih razredih, v katerih se ne da uporabljati sodobnih individualnih metod dela, bo učence le utrujalo, pravega uspeha pa ne bo. Vse več otrok bo postalo nervoznih in živčnih, kar bo slaba dota za 21. stoletje. Res je, da smo razočarani vsi tisti, ki smo glasovali ZA samoprispevek. Padanje standarda delovnih ljudi in občanov pa je tisti drugi vzrok, da je marsikdo zaokrožil NE. Verjetno pa so obstajali še kakšni drugi subjektivni in objektivni razlogi. Ne glede na izid referenduma, smo vendarle dolžni, zaradi nas samih ter zaradi osnovnošolskih otrok, še naprej iskati vse možne rešitve, da se, čeprav počasneje, vendarle začne uresničevati sprejeti Plan razvoja osnovnega šolstva. Tako se bo treba odločati, v okviru zakonskih možnosti, da se poveča prispevna stopnja za vzgojo in izobraževanje, ter za sklepanje samoupravnih sporazumov za prispevek za razvoj osnovnega šolstva, k kateremu bi naj pristopile vse OZD v občini Kočevje. Dane so tudi pobude, da bi občani sami prispevali prostovoljne prispevke, oziroma, da bi opravili vsaj nekaj solidarnostnih dni za izgradnjo šol v občini Kočevje. V kolikor bo le prevladala trezna presoja, bo možno v daljšem časovnem razdobju rešiti tudi razvoj osnovnega šolstva v Kočevju. Alojz Šešek Obisk iz ZR Nemčije Prve dni decembra se je v Kočevju mudila delegacija mesta Oer Erkenschwick iz pokrajine Westfalija. V delegaciji, ki jo je vodil župan mesta Oer Erkenschwick, so bili poleg predstavnikov tamkajšnjih vodilnih strank tudi vodilni možje tamkajšnje športne zveze. Namen njihovega obiska je bil, da spoznajo telesnokulturno dejavnost v občini in mestu Kočevju, ter se dogovorijo o morebitnem sodelovanju na tem področju družbenega življenja. Kot gostje ZTKO so se na skupnem sestanku v domu TK s predstavniki telesne kulture pobliže seznanili o vsebini in obliki dela na področju športa pri nas. Drugi dan obiska je goste sprejel in pozdravil predsednik občinske skupščine s sodelavci. Na sprejemu je potekal sproščen razgovor z obojestransko pred- stavitvijo dela in delovanja obeh sredin. Glede na to, da so bili gostje iz zelo industrijsko razvitega območja so si z veseljem ogledali tudi nekatere naše delovne organizacije. Zelo dober vtis so zagotovo ponesli iz DO Slovenijales — LIK ter iz DO Oprema, žal pa je za obisk Melamina in ostalih DO zmanjkalo časa. Ob razgovorih o možnem sodelovanju je bilo poudarjeno, da trenutno gmotno stanje, ki že tako ogroža utečeno športno — prijateljska srečanja, otežuje načrtovanje še tako skromnega sodelovanja. Vendar pa upanje in tudi možnosti, da se bodo mladi srečevali in spoznavali svoje vrstnike, obstoja. Naša dolžnost je, da jim morda čez leto ali dve to omogočimo, pa čeprav sega to tako daleč kot je mesto Oer Erkenschwick oziroma mesto Kočevje. J. GORŠE Seminar o organiziranju in izvajanju delovne prakse Društvo kadrovskih delavcev je v začetku novembra organiziralo in izvedlo enodnevni seminar o organiziranju in izvajanju proizvodnega dela in delovne prakse. Udeležilo se ga je 30 strokovnih kadrovskih delavcev, inštruktorjev in predstavnikov srednje šole v Kočevju. Cilj seminarja je bila jasna predstavitev nalog, ki jih je dolžna opraviti vzgojno—izobraževalna organizacija — šola na eni strani in organizacija združenega dela na drugi strani. Organizatorji smo namreč izhajali iz predpostavke, da so delavci v delovnih organizacijah preveč osamljeni in prepuščeni sami sebi pri izvedbi proizvodnega dela učencev srednje šole v Kočevju. Še posebej pa premalo kvalitetno organiziramo delovno prakso za učence družboslovne in naravoslovne smeri. Da je temu res tako je bilo ugotovljeno že med posredovanjem tematike profesorja Ježka in Bohala, posebej pa je bilo čutiti to v razpravi. Srečanje smo zaključili z obljubo, da bomo tako organizatorji kot izvajalci proizvodnega dela in delovne prakse bolje in kvalitetneje organizirali ta tako pomembni del izobraževalnega procesa učencev srednjega usmerjenega izobraževanja. Janša Slavka Dr. MATJAŽ RODE, docent Medicinske fakultete iz Ljubljane je kočevskim srednješolcem predaval o AIDS-u in ga osvetlil kot družbeni in medicinski problem. Občinska konferenca SZDL Kočevje Krajevne konference SZDL občine Kočevje V skladu s 17. členom pravil občinske organizacije SZDL Kočevje in 6. členom Pravilnika o podeljevanju Priznanj OF slovenskega naroda, objavlja Občinska konferenca SZDL Kočevje Razpis za podelitev srebrnih in bronastih Priznanj OF slovenskega naroda, ki jih podeljuje občinska oziroma krajevne konference SZDL Občinska konferenca SZDL bo v letu 1987 podelila do 5 srebrnih Priznanj OF slovenskega naroda, krajevne konference SZDL pa do 40 bronastih Priznanj OF. Ta bodo podeljena takole: KK SZDL Kočevje-mesto L do 3 KK SZDL Kočevje-mesto II. do 3 KK SZDL Kočevje-mesto III. do 3 KK SZDL Rudnik-Šalka vas do 4 KK SZDL »L Omerza« Livold do 4 KK SZDL »Kostel« do 4 KK SZDL Poljanska dolina-Predgrad do 3 KK SZDL Struge do 3 KK SZDL Osilnica do 3 KK SZDL Draga do 3 KK SZDL Kočevska Reka do 3 KK SZDL Stara cerkev do 4 Priznanje OF je družbeno priznanje, ki se podeljuje na podlagi sledečih meril: Srebrno oz. bronasto Priznanje OF se podeljuje posameznikom in organizacijam na območju občine Kočevje oz. krajevnih skupnosti za dosežke trajnejše vrednosti v družbenopolitični dejavnosti, pri razvijanju samoupravnih odnosov in uveljavljanju revolucionarnih tradicij OF. Občinska žirija oz. komisije bodo upoštevale predvsem delovne ljudi in občane ter njihove organizacije, ki so se posebno izkazali in so še dejavni pri uresničevanju SZDL v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, organizacijah združenega dela, še posebej pa pri socialistični vzgoji mladine. Pri tem bodo upoštevani tudi mlajši družbenopolitični delavci. Izbrani naj bi bili predvsem tisti, ki za svoje dolgoletno politično delo še niso dobili pomembnih priznanj, odlikovanj in nagrad. Pri dodeljevanju priznanj OF bo upoštevana frontna vloga SZDL in vse njene sestavine. Priznanja bodo podeljena v aprilu ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte oz. bronasta priznanja izjemoma tudi ob drugih spominskih dnevih in svečanostih v krajevnih skupnostih. Kandidate za podelitev srebrnih in bronastih priznanj OF lahko predlagajo: družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, družbene organizacije in društva ter izvršilni organi družbenopolitičnih organizacij na nivoju občine. Predlog mora biti obrazložen in dokumentiran v skladu z merili o podeljevanju Priznanj OF. Predlog se poda na obrazcu, ki ga vsak predlagatelj dobi na sedežu OK SZDL. K podanemu predlogu za srebrno priznanje, razen v primeru, ko predlog oblikujejo občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij, mora podati mnenje krajevna konferenca SZDL v krajevni skupnosti, kjer predlagani kandidat živi. To pomeni, da je potrebno predloge za srebrna Priznanja OF napisati v dveh izvodih in en izvod poslati na Občinsko konferenco SZDL Kočevje, en izvod pa na krajevno konferenco SZDL v krajevni skupnosti, kjer predlagani kandidat živi. V primeru, da predlog ne bo sprejet oz. da predlagani kandidat priznanja ne bo dobil, bodo predlagatelji obveščeni o vzrokih, ki so preprečevali podelitev priznanja. V letu 1986 ni bilo moč upoštevati vseh predlogov, ker je bilo priznanj podeljenih manj kot pa posredovanih predlogov, vendar to ne pomeni, da bodo žirije v letu 1987 že same po sebi upoštevale vse predloge iz leta 1986, pač pa je potrebno predlog ponovno poslati. Žirija za podelitev Priznanj OF pri OK SZDL in komisije za podelitev priznanj v krajevnih skupnostih bodo upoštevale vse predloge, ki bodo prispeli do postavljenega roka. Predlogi morajo biti posredovani najpozneje do 15. L 1987. in sicer na naslov: - za srebrna priznanja OF na Občinsko konferenco SZDL Kočevje, Ljubljanska cesta 7, in na krajevno konferenco SZDL v krajevni skupnosti, kjer predlagani kandidat živi; — za bronasta priznanja OF na krajevno konferenco SZDL v krajevni skupnosti, kjer predlagani kandidat živi. Žirija za podelitev priznanj OF pri OK SZDL Kočevje j predsednik: Cveto Lipovec, 1. r. novice Medobčinski sklad za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela V občini Kočevje je okrog 130 delavcev in delavk zaposlenih pri obrtnikih. Nekoliko več je kvalificiranih kot nekvalificiranih. Na nedavnem poučnem izletu v Split in na otok Vis pa ni bilo niti enega delavca ali delavke iz kočevske občine. Tudi pri drugih aktivnostih sklada je opaziti, da je Kočevje skoraj na koncu sveta. To pa je resnično škoda, saj sklad Omogoča delavcem pri obrtnikih resnično bogatitev strokovnih in splošnih znanj. Morda pa bi morali nekoliko poživiti delo osnovne organizacije ZS, pa bi bilo tudi prebivalce oziroma delavce iz kočevske občine mogoče večkrat srečati med okrog 7500 vrstniki iz vrst delavcev pri obrtnikih. V Tekstilani še vedno problemi Pred letom dni smo v vseh delovnih organizacijah prav v tem času sprejemali letne plane proizvodnje in poslovanja. Načrtovali smo, da bomo ustrezno povečali proizvodnjo, produktivnost dela naj bi povečali z boljšo organizacijo dela, izkoristili naj bi optimalno vse strojne in kadrovske zmogljivosti. Ob takih usmeritvah naj bi četrtino proizvodnje izvozili in dosegli primerne poslovne rezultate. Poslovno leto se počasi izteka in že lahko ocenjujemo, kako smo izpolnili planirane naloge in kakšni so naši dosežki. Tekstilna industrija v celoti, v letu, ki se izteka ni imela najugodnejših pogojev poslovanja. Razširjenost tekstilne industrije, njena dokajšnja odvisnost od uvoznih surovin je tekstilce že od nekdaj silila v izvoz. Odprtost tekstilne industrije napram svetovnim tržnim gibanjem pa je prisiljevala panogo, da se je obnašala racionalno, da je bila lahko konkurenčna na svetovnih trgih. Tako tudi za leto 1987 lahko ugotovimo, da med tekstilci ne bo veliko izgubašev, res pa je, da bo panoga kot celota po povprečnih osebnih dohodkih globoko izpod povprečja gospodarstva, pa tudi pod povprečjem industrije. V tej panogi bodo tudi delovne organizacije, ki bodo imele najnižje povprečje osebnih dohodkov v posameznih občinah in tudi v republiki. Znotraj tekstilne industrije Slovenije je delovna organiza-cija Tekstilana Kočevje že nekaj iet med tistimi, ki dosegajo najslabše rezultate. Sanacijski program Tekstilane bazira na izboljšani organizaciji dela, razisko-valnem delu, predvsem raziskavi tržišča, na investicijskih vlaganjih v novo opremo, na izboljšanju kadrovske strukture, povečanem izvozu, pa tudi sprotnem Proučevanju tržišča in zasledo-vanju gibanja cen podobnih Proizvodov. Tem izhodiščem sanacijskega programa je bil prilagojen, kolikor se je le dalo, tudi letni plan proizvodnje in Poslovaja. Ob pripravi letnega Plana za leto 1987 smo se orientirali po splošnih družbenih Usmeritvah izraženih v resolucijah o družbenoekonomskem razvoju v letu 1987. Ker se te reso-lucije niso uresničevale, nam je t° povzročalo določene proble-nte. Nihče ni predvideval tako uitre rasti inflacije. Ukrepi Zve-zr|ega izvršnega sveta sprejeti v 'atarcu 1987 so potrjevali resnost namena omejitve rasti inflacije, saj smo v tem mesecu zniževali cene, katerih rast je bila po spre-jetih merilih prehitra. Toda kljub vsemu temu se je zgodilo nasprotno. Inflacija je nezadr-Zano rastla, kar se najbolj jasno v'di v gibanju obrestnih mer, ki So v I. kvartalu znašale 72 %, da znašajo v IV. kvartalu 144 %, ^rednost ZDA dolarja je poras-a od januarja do novembra ^7 z ind. 290, temu primerno Pa so rastle tudi cene na doma-cem trgu. Takšna gibanja so Povsem spremenila tudi nor-nialna gibanja na tržišču. Tako Se je zgodilo, da je bila skoraj popolnoma zaustavljena pro-jzvodnja v mesecu marcu in apri-U’ ki sta sicer normalna meseca za prodajo odej in pregrinjal, ki so glavni proizvodi Tekstilane. Sledilo je obdobje neverjetnega povpraševanja, da bi se v normalno največji sezoni prodaje, to je v jeseni, prodaja ponovno popolnoma ustavila. Tekstilani je to povzročilo neverjetne težave. Računajoč na normalno obnašanje trga smo načrtovali proizvodnjo tako, da bi na začetku leta in v jeseni maksimalno tekla proizvodnja za domači trg, spomladi in preko poletja pa za izvoz. Ker so izvozne pogodbe čvrste, ni bilo mogoče spreminjati plana in zgodilo se nam je to, da takrat, ko bi na domačem trgu lahko prodajali, nismo imeli blaga, ko pa je stekla povečana proizvodnja za domači trg, se je ta trg zaprl in ne sprejema blaga. Ne glede na vse probleme pa smo se v Tekstilani trudili, da spremenimo razmere in sprejmemo ukrepe, ki bi delovni organizaciji z najdaljšo tradicijo na Kočevskem, pomagali iz težav. Nujno je bilo nekaj storiti za spremembo proizvodnega programa. Za industrijo naj navedemo naslednje: najugodnejši pogoji, pod katerimi Tekstilana prodaja svoje blago je plačilo v 90 dneh — neto. To pomeni, da Tekstilana za prodano odejo dobi menico, ki zapade v plačilo v 90 dneh, vendar kupec za teh 90 dni ne plača obresti ali drugače povedano, obresti so strošek Tekstilane. Upoštevaje čas transporta, kvalitetnega prevzema in čas nastanka dolžniško upniškega razmerja poteče 120 dni od takrat, ko je blago odšlo iz skladišča Tekstilane pa do časa, da je bilo to blago gotovinsko plačano. Tako so znašale obresti za ta čas v januarju 4 x 6 % to je 24 % vrednosti odeje, v novembru pa 4 x 12 % to je 48 % vrednosti odeje. K temu moramo prišteti še ceno dela trgovine, ki znaša 27 % od vrednosti odeje in vsakdo si lahko izračuna, koliko dobi proizvajalec za svoj artikel. Kljub visokemu porastu cen Tekstilana dobi za odejo približno enak znesek v januarju ali novembru (januar — 6286; november 6903). Ker pa so med tem poras-tle tudi cene surovin, pomožnih materialov in energije je več kot evidentno, da se materialni položaj naše proizvodnje radikalno poslabšuje in s to proizvodnjo osebni dohodki zaposlenih ne morejo slediti rasti življenjskih stroškov. Zato je nujno iskati druge proizvode, katerih cena lahko prenese tako visoke obresti ali pa proizvode, ki so iskani in za katere se lahko dobi plačilo v zakonskem roku, ki znaša 15 dni. Tu smo v Tekstilani napravili nekaj uspešnih poizkusov in se danes že lahko štejemo za proizvajalca dekorativnih tkanin za pohištveno industrijo, za proizvajalca tkanih pregrinjal, prtov, šalov in še nekaterih drugih artiklov. Na tem področju smo kljub težavam uspeli izdelati dovolj kvalitetne proizvode, da jih je tržišče sprejelo pa tudi oblikovno takšne, da so sprejemljivi ob vsej konkurenci, ki nastopa na tem področju. Težav v tekstilni industriji torej ne primanjkuje. V Tekstilani je teh težav še več, če upoštevamo, da se je zamenjalo več od polovice zaposlenih. Kljub temu pa nismo pesimisti. Delavci, ki so prišli v tovarno v zadnjem letu se bodo prav gotovo za delo usposobili. Strokovni kader, ki je mlad, si pridobiva izkušnje in povečuje znanje. Neprestano bomo preverjali organizacijo dela, poskušali vse zaposlene spodbuditi za inovativno dejavnost in če bomo v tem uspešni, bomo uspešnejši tudi v poslovanju. To pa je naša želja in dolžnost, saj ima tekstilna industrija na Kočevskem predolgo tradicijo, da bi jo pustili odmreti. Petek Alojz Tako kot delavci v združenem delu, imajo tudi delavci pri obrtnikih pravico in obveznost, da se stalno izobražujejo in s tem pridobivajo in izpopolnjujejo svojo strokovno usposobljenost glede na delovne potrebe in razvoj obrtne delavnice. V ta namen deluje že od leta 1974 Medobčinski sklad za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela Ljubljana, Miklošičeva 26, Ljubljana. Ta omogoča brezplačno izobraževanje delavcev pri obrtnikih v občinah: Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana—Bežigrad, Ljubljana Moste—Polje, Ljubljana-Center, Ljubljana—Šiška, Ljubljana Vič—Rudnik, Logatec, Ribnica, Trbovlje in Zagorje ob Savi. O možnostih izobraževanja delavcev prek sklada smo se pogovarjali s predsednikom predsedstva skupščine sklada Janezom Bonča, ki je delavec pri samostojnem gostincu v občini Ljubljana—Šiška. »Sklad so na pobudo sindikata ustanovili obrtniki in pri njih zaposleni delavci maja 1974. V njem namensko združujejo sredstva po določilih kolektivne pogodbe in s tem omogočajo izobraževanje delavcev za stro-kovnejše opravljanje del in nalog. To omogoča doseganje boljših rezultatov svojega in skupnega dela v obratovalnicah samostojnih obrtnikov. Sedaj je v skladu okrog 7500 delavcev in delavk,« je razkril osnovne podatke o skladu in spregovoril še o njegovi samoupravni organiziranosti. Sklad vodijo skupaj obrtniki in delavci zaposleni pri obrtnikih. Tako sestavljajo skupščino sklada in odbor samoupravne kontrole sklada delegati, ki jih izvolijo obrtniki v obrtnih združenjih in delegati, ki jih izvolijo delavci v osnovnih organizacijah zveze sindikatov delavcev pri obrtnikih. Skupščina šteje 30 članov, od tega 16 delavcev in 14 obrtnikov. Odbor samoupravne kontrole sestavljajo 4 delavci in 3 obrtniki. Servisiranje gasilskih aparatov Poročilo samoupravne stanovanjske skupnosti V okviru rednega servisiranja gasilskih aparatov v družbenih stanovanjskih in stanovanjsko poslovnih stavbah občine Kočevje, ki ga izvaja Gasilski servis Gasilskega društva Kočevje, je bilo, v letošnjem letu, pregledanih in servisiranih 374 gasilskih aparatov. Nepregledanih je ostalo le še nekaj aparatov in sicer v manjših naseljih na podeželju. Pri pregledu se je ugotovilo, da je le okoli 180 aparatov, kar predstavlja 48 % vseh pregleda- je tudi, da je bilo do sedaj 18 nih, primernih za uporabo, gasilskih aparatov odtujeno. ostali pa so bili onesposobljeni. Ob tem je bilo ponovno ugotovljeno (kot že predhodno), da se gasilske aparate namerno onesposablja in uničuje, kar dokazuje podatek, da je bilo potrebno namestiti 108 komadov ročnikov in 71 aparatov napolniti s prahom ali samo s plinom (izpraznjevalci aparatov so bržkone ugotovili, da je iz aparatov možno izpustiti tudi samo plin. brez prahu). Ugotovilo se Opozorilo stanovalcem o vzdrževanju varnosti v zimskem času Stanovalce in najemnike poslovnih prostorov v stanovanjsko poslovnih stavbah opozarjamo na izvajanje 16. in 41. člena ODLOKA o hišnem redu (Uradni list SRS, št. 3/85) v zimskem času. Odlok o hišnem redu zavezuje vse uporabnike stanovanj in poslovnih prostorov o rednem čiščenju snega s pločnikov, prehodov in dovozov do stavb, do kontejnerjev za smeti in ostalih dostopov. Uporabniki stanovanj in poslovnih prostorov so ravno tako dolžni sprotno odbijati ledene sveče s streh, še zlasti tam, kjer so ob hišah prehodi za pešce oziroma pločniki. Za odbijanje sveč so še posebno odgovorni stanovalci najvišjih stano- vanj v stavbah, iz stanovanj katerih se odbijajo ledene sveče in stanovalci stavb, ob katerih so pločniki oz. prehodi za pešce. Pri odbijanju ledenih sveč se mora zagotoviti varnost, da ne pride do poškodb pešcev, kar pomeni, da je potrebno v času odbijanja ledenih sveč preprečiti dostop pešcem. Posebno skrb je potrebno posvetiti otrokom, ki se pogosto preveč približujejo deloviščem., V zimskem času pa je potrebno posvetiti skrb tudi samemu objektu, da ne bo na njem nepotrebne škode kot na primer razbite šipe, poškodovani kleparski deli, premaknjeni strešniki itd. Strokovna služba SSS Vsem varčevalcem in ustanoviteljicam želi srečno in uspešno novo leto 1988 /O ljubljanska banka Gospodarska banka, Ljubljana, n. sub. o. Največ izpraznjenih gasilskih aparatov je bilo na območju Trga zbora odposlancev, Tesarske ulice in v blokih Kajuhovega naselja. Ročniki so manjkali na gasilskih aparatih pretežno na območju mesta, na podeželju pa komaj vredno omembe (za kaj se uporablja ročnike je bilo že povedano v poročilu iz leta 1986). Kompletni stroški servisiranja 374 gasilskih aparatov so v letu 1987 znašali 2.490.590 din, če pa bi bili servisirani vsi aparati bi stroški znašali okoli 3.000.000 din. Ob ugotavljanju stanja gasilskih aparatov pri servisiranju se je ugotavljalo tudi finančno škodo, ki so jo povzročili stanovalci z uničevanjem in odtujevanjem gasilskih aparatov. Upam, da ni potrebno povdarjati, da bi se lahko z zavestim, pravilnim odnosom do teh aparatov izognili tej škodi, ki znaša: — za 18 odtujenih aparatov po 50.000 din (z namestitvijo) 900.000 —za 108 kom. ročnikov po 7.803 din 842.724 — za polnitev 71 aparatov po 7.078 din 502.538 — za druga popravila aparatov 10.000 skupaj povzročena škoda 2.255.262 Potrebno je povedati tudi to, da škoda ne nastaja samo na gasilskih aparatih, temveč tudi na hidrantnih priključkih v stanovanjskih stavbah. Tudi tu so ponekod odtujeni ročniki in gasilske cevi, katere so dobrodošle za jermena pri »samarjih«. Pri samem servisiranju gasilskih aparatov ni bilo problemov, razen na področju Podpreske in Drage, kjer se v servisiranje vmešava tudi Gasilsko društvo iz Ribnice, ki pa za to področje ni pristojno, oziroma nima potrebnih pooblastil. Strokovna služba SSS Skupščina ima predsedstvo sestavljeno iz 5 delavcev in 4 obrtnikov ter 3 člansko komisijo za izobraževanje. Že sam naziv okvirno opredeljuje namen sklada. Nam lahko dopolnite to osnovno informacijo? »Osnovni namen sklada je omogočanje izobraževanja delavcev tako, da sam organizira nekatere oblike izobraževanja ali pa povrne določene stroške delavcu, ki se izobražuje. Tako sklad delavcu, ki se po predhodno sklenjenem dogovoru izobražuje za potrebe dela v obratovalnici, kjer je zaposlen, praviloma povrne celotne stroške vpisnine in šolnine, stroške prevoza, obveznih učnih knjig in pripomočkov, nadomestilo brutto osebnega dohodka za čas izobraževanja oziroma opravljanja izpitov in morebitne druge stroške, ki jih ima z izobraževanjem. Delavcem, ki sc izobražujejo v lastnem interesu, pa sklad povrne stroške vpisnine in šolnine, izjemoma pa tudi druge stroške, če komisija za izobraževanje ugotovi, da bi bilo potrebno iz socialnih razlogov. Sklad omogoča tudi družbenopolitično izobraževanje delavcev oziroma delegatov izvoljenih v organe sklada, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Sklad tudi omogoča delavcem, da spoznajo strokovne dosežke in pogoje dela v sorodnih organizacijah združenega dela ter razvoj tehnologije doma in po svetu. Zato organizira strokovne ekskurzije in obiske strokovnih sejmov ali pa zagotovi sredstva osnovnim organizacijam sindikata delavcev pri obrtnikih in občinskim obrtnim združenjem za te namene. Prav tako pa omogoča delavcem, da razvijajo in bogatijo svojo splošno kulturno raven, saj zagotavljajo brezplačne vstopnice za prireditve ljubljanskega Festivala, za predstave v Operi, Drami, Mestnem gledališču Ljubljana, Šentjakobskem gledališču, pa tudi v Stalnem slovenskem gledališču v Trstu.« To področje delovanja imajo delavci pri obrtnikih izredno dobro urejeno. Pa je tako tudi v praksi? »Osnovni problem je premajhno zanimanje delavcev za izobraževanje, kar je po našem mnenju posledica neprimernega vrednotenja znanja, predvsem pa še vedno preslabe obveščenosti delavcev o možnostih, ki jih jim nudi sklad. V zadnjih štirih letih financiramo skladi za izobraževanje posebno glasilo »Delavec v samostojnem osebnem delu«, s katerim skušamo o svojem delu obvestiti čim širši krog delavcev. Delavci ga dobivajo brezplačno na naslov obrtne delavnice. Žal pa povratne informacije kažejo, da ga nekateri ne dobijo, številni pa ne berejo. Zato se poslužujemo tudi drugih sredstev javnega obveščanja in sicer predvsem Radia Glas Ljublane, Radia Trbovlje in občinskih glasil SZDL.« Kje pa delavci pri obrtnikih lahko dobijo najbolj neposredne informacije o skladu? »V osnovnih organizacijah zveze sindikatov delavcev na področju samostojnega osebnega dela, v občinskih obrtnih združenjih, v posameznih sekcijah občinskih združenj ter predvsem na sedežu sklada na Miklošičevi 26 v Ljubljani ali po telefonu 312-533.« Stane Jesenovec Iz krajevnih skupnosti Iz KS Kočevje TV sprejem Občani Kočevja in okolice negodujejo zaradi slabega TV sprejema in temne slike na ekranu. Mnenja so, da je premikanje TV anten, predvsem skupinskih, prepočasno in zato še vedno ne morejo gledati prvega TV programa RTV Ljubljana. V nekaterih stanovanjskih blokih to še nimajo urejeno! Ilc Vilko Problemi s čiščenjem V nekaterih stanovanjskih blokih v Kočevju je v zadnjem času zelo pereč problem čiščenje stopnišč in prostorov, namenjenih skupni uporabi vseh stanovalcev bloka. Marsikje nimajo stalnih čistilk in zato ni redkost, da naletimo na onesnaženost in neurejenost tako v blokih, kot zunaj njih, predvsem pa v okolici smetnjakov. Hišni sveti in stanovanjske skupnosti bi morale temu problemu posvetiti več pozornosti. Ilc Vilko Iz KS Kočevska Reka 1. Praznovanje dneva republike V počastitev dneva republike je KK SZDL Kočevska Reka pripravila proslavo s kvizom na temo: NOB na Slovenskem. Sodelovale so ekipe mladincev iz Kočevske Reke, Štalcerjev in Morave. Zmagala je ekipa mladincev iz Morave. V kulturnem programu so sodelovali recitatorji iz OS in harmonikar Zidar Toni. Slavnostni govornik je bil tov. Volf Franc, predsednik OK ZSMS Kočevje. 2. Referendum za samoprispevek Na vseh štirih voliščih v KS Kočevska Reka se je večina krajanov že v dopoldanskih urah udeležila referenduma za samoprispevek za šolstvo. Ob štetju glasovnic je bilo ugotovljeno, da se je dobrih 78 % krajanov odločilo za uvedbo občinskega samoprispevka in če temu dodamo še 82 % ZA v DO »Snežnik«, lahko ocenjujemo, da je samoprispevek v KS Kočevska Reka v celoti uspel. Na območju KS Kočevska Reka se v programu samoprispevka niso predvidela nikakršna investicijska vlaganja, kljub temu pa so se krajani odločili za občinski program. Lahko rečemo, da je negativen rezultat referenduma boleče odjeknil med krajani, saj so pričakovali, da se bo večina krajanov občine Kočevje vendarle odločila za samoprispevek, s čimer bi si zagotovili prepotrebne prostorske zmogljivosti za šolstvo. Iz KS Kočevska Reka se veliko otrok vozi v Kočevje in ker je pouk v dveh izmenah, pomeni to za njih veliko breme. In čemu pripisati uspeh referenduma v KS Kočevska Reka in DO »Snežnik«? Na prvem mestu bi lahko omenili popolno in celovito informiranje delovnih ljudi in krajanov o programu samoprispevka. Informiranje je potekalo v okviru SZDL na zborih krajanov, v okviru sindikata na občnem zboru in na zborih delovnih enot, v okviru ZK pa na sestanku OO ZK. Izkoristili smo torej vse možnosti, ki so bile dane, vsi sestanki pa so bili tudi časovno usklajeni. Omeniti velja tudi neposredno angažiranje v pripravah na samoprispevek vseh vodstvenih delavcev, tako v delovni organizaciji kot krajevni skupnosti. Delovni ljudje in krajani so z odločitvijo ZA samoprispevek dokazali visoko moralno in politično zavest, ki je v tem trenutku, zaradi težke družbene in gospodarske krize v Jugoslaviji še toliko bolj pomembna. Tako visoko zavest lahko dokažemo in obdržimo le z kontinuirano in dosledno politično aktivnostjo vseh subjektivnih sil predvsem pa tistih, ki to aktivnost vodijo in usmerjajo. Teh slednjih, pa je vendo manj, saj si drugače ne znamo razlagati tako klavrnega rezultata referenduma v večini samoupravnih organizacij in skupnostih. Ne glede na neuspeh občinskega referenduma, se v KS Kočevska Reka že dogovarjamo, da bomo razpisali svoj samoprispevek za program, za katerega se bodo odločili delovni ljudje in krajani. Mnenja smo namreč, da lahko samo enotno, s skupnimi močmi, realiziramo naloge, ki smo si jih zadali v svojih planih. Stane GABRIČ RK obvešča vse občane Kočevja, da bo dne 22. in 23. decembra v Kočevju KRVODAJALSKA AKCIJA Odvzem krvi bo v Domu starejših občanov Kočevje od 7. do 12. ure. Vljudno vabljeni vsi krvodajalci! Prva skupina tečajnikov šolanja psov v Kočevju (za B izpit) julija 1985 Kinologija v Kočevju Leto 1985 je rojstno leto Kinološkega društva Kočevje. Do tega (eta so nekateri občani Kočevja slišali nekaj o tem, da je pes tudi bitje, ki se lahko šola. Za to je že skrbelo društvo v sosednji občini Ribnica. Njihova uspešnost pri delu s psi je zvabila nekaj ljubiteljev iz Kočevja, da so se včlanili v Kinološko društvo Ribnica. Na podlagi izkušenj in znanja tega društva je peščica entuziastov tudi v Kočevju prebudila kinologijo. Tako je bilo 12. 2. 1985 ustanovljeno Kinološko društvo Kočevje. Prvi koraki so bili težki. Malo znanja, nekaj izkušenj, toda veliko volje in veselja do dela s psom je gnalo nekaj ljudi, da so začeli življenje v društvu. Teh nekaj ljubiteljev je žrtvovalo prenekateri prosti čas, da je kinologija v Kočevju zaživela. Vsak po svojih močeh, predvsem pa sloga članov, sta že v letu 1985 prinesli prve uspehe. Izvajati se je začel prvi program dela. Z veliko truda in osebnega odrekanja ter z malo denarja je mlado društvo uspelo izšolati prvo skupino psov. To je velik uspeh. Vsi, ki so šolali pse, so uspešno opravili preizkus znanja in prvi izpit. Uspešno zaključen izpit prvega tečaja je naredil velik vtis na članstvo v društvu. Amaterji - vodja tečaja in mar-kerji so bili poplačani za vloženi trud. Delo v društvu je postajalo zanimivo in vabljivo za marsikaterega občana, ki je imel doma psa. Še isto leto je društvo pripravilo izvirno predavanje o vzgoji in negi psa. Vsak od članov se je lahko seznanil z vsebino dela v kinologiji preko glasila KINOLOG, ki ga izdaja Kinološka zveza Slovenije. V društvo so se včlanjali občani, ki so ljubili različne pasme psov. Ne glede na to, kakšnega psa je kdo ljubil, vsak od njih je bil dobrodošel v društvu in deležen vse pozornosti in učenja. To leto je društvo prikazalo ob gasilskem prazniku že prvo skupino izšolanih psov v sodelovanju s civilno zaščito občine Kočevje. Kinološko društvo je organiziralo nove tečaje. Uspehi niso izostajali. Izšolalo se je 24 psov za ISP-B, 3 psi za ISP-A, 5 psov za ISP-1 in 3 psi za ISP-2. V tem času je nekaj rodovniških psov opravilo tudi vzrej ni pregled in oceno zunanjosti. Uspehi so bili povprečni. Kinološka zveza Slovenije organizira vsako leto strokovno izpopolnjevanje s seminarji. Teh seminarjev so se udeležili tudi člani kočevskega društva. Tako se je usposobilo nekaj članov za vodje tečaja šolanja psov in markerje. Za delo s psom je potreben določen odnos, ki se mora vzpostaviti med njim in človekom. Marsikateri kuža je na tak način deležen življenja brez verige. Zavedati se moramo, da je pes bitje, ki si želi topline, naklonjenosti in razumevanja. Članstvo v društvu mora temeljiti prav na tej vlogi. Veliko ljubiteljev psov zaradi pomanjkanja znanja psa vzgaja z ljubeznijo in veseljem, pustijo pa mu, da lahko dela kar ga je volja in da odklanja vsakršno vzgojo. Tako miselnost je skušalo Kinološko društvo Kočevje spremeniti in je v tem bilo tudi dokaj uspešno. Za načela dobre vzgoje, šolanja psa, oblikovanje celovitosti psa, skrb za njegovo zdravo življenje, zdravo prehrano in zdravje ter preventivo bolezni - za vse to je vsa ta leta skrbel s strokovnimi nasveti in znanjem Levstek Peter, dipl. veterinar. Pse so vzgajali in šolali prizadevni vodniki tečajev Novak Franc ob pomoči Silva Guština, Vlada Škulja in markerji, ki so preizkušali hrabrost psov, kot Peter Levstik, Boris Bardorfer, Jože Sašek. Pa še bi lahko naštevali; veliko je mladih članov, ki se včlanjajo v društvo in skušajo nadaljevati njegovo uspešno de- lo. To društvo šteje danes že okoli 100 članov. V letu 1987 je društvo pripravilo večjo prireditev; organiziralo je republiško tekmo ob počastitvi občinskega praznika 3. oktobra. Rezultati so bili vidni. Dobra utečenost članstva v vseh teh letih je bila s tem poplačana. V želji, da se spozna delo, strokovnost in izkušnje v kinologiji tudi izven meja naše republike iz ZRN. Pobratenje je bilo sklenjeno v avgustu 1987 v Strau-benhardtu. Le-to naj bi prineslo obojestransko izmenjavo strokovnega dela na področju kinologije obeh društev. S to željo je KD Strauben-hardt vrnilo obisk pobratenja ob letošnjem prazniku občine Kočevje. Pobratenju so prisostvovali tudi predstavniki občine Kočevje. Največja želja Kinološkega društva v prihodnje je zagotovo ta, da bi opremili poligon ob jezeru v Kočevju, kjer bi društvo lahko nemoteno vzgajalo in šolalo pse. Da bo društvo tudi širše družbeno koristno, se mora pripraviti ekipa dobrih psov za delo v okviru splošne ljudske obrambe. Če želi društvo pokazati znanje, ki si ga je pridobilo v vseh teh letih, naj bi pripravilo tudi ekipo tekmovalnih psov. Ob složnosti in optimizmu društvo zmore tudi to. Za uspešno delovanje društva se moramo zahvaliti tudi širši javnosti, predvsem pa nekaterim organizacijam združenega dela in SO Kočevje, ki so v ta namen prispevali določena finančna sredstva. SILVO GUŠTIN Za nagrado na ekskurzijo V Kočevju sta bili listini o pobratenju Kinoloških društev Kočevje in Straubenhardt (ZRN) podpisani ob letošnjem občinskem prazniku. Na tej svečanosti sta bila prisotna tudi predstavnika skupščine občine Kočevje in DPO tov. Danilo Škulj in Ivan Bradač, ki sta vodstvu in članom obeh društev zaželela uspešno sodelovanje ter izmenjavo izkušenj in strokovnih znanj v prihodnje. Kot smo vas že obvestili v letošnji 7. številki Kočevskih novic, so pionirke iz GD Dolga vas osvojile na predkongresnem republiškem tekmovanju visoko tretje mesto. Kot nagrado za vidno uvrstitev so člani GD Dolga vas organizirali za svoje pionirje - gasilce poučno ekskurzijo v Belo krajino. Prijetna jesenska nedelja — 22. november — bo otrokom ostala v lepem, nepozabnem spominu. Odšli so v partizansko Belo krajino, kjer so si z zanimanjem ogledali njene lepote in zanimivosti. Obiskali so slovenski gasilski muzej v Metliki in si ogledali mnoge kulturno-zgodovinske spomenike tako iz narodnoosvobodilne borbe kot naše preteklosti nasploh. Med potjo so si lahko ogledali številne, do takrat za njih večinoma še nepoznane kraje. Takšen način dela s pionirji je vsekakor vreden pohvale, tako zaradi poučnosti kot stimulativnosti. Pionirje vzpodbuja k nadaljni aktivnosti v gasilstvu in s tem k usposabljanju in pripravljenosti za zaščito pred nevarnostjo požarov. ILC VILKO (L.S.M) Dopolnilno strokovno izobraževanje gasilcev Občinska gasilska zveza Kočevje je 21. novembra 1987 pripravila strokovni tečaj za dopolnilno izobraževanje in usposabljanje gasilcev - strojnikov. Namen tečaja je bil, da bi gasilci iz posameznih gasilskih društev v občini Kočevje, dopolnili svoje znanje o delu z motorno gasilsko črpalko. Svečanemu podpisu listin o pobratenju Kinoloških društev Kočevje K tečaju se je priglasilo 21 m Straubenhardt.. avgusta 1987 v ZRN so prisostvovali tudi najvišji gasilcev iz desetih gasilskih dru-predstavmki regije. Po podpisu sta si predsednika obeh društev - štev v občini Vodil aa ie nri Roland Frohlich (desni) in Silvo Guštin zadovoljna segla v roke. znani gasilski tehničnf strokov- njak tov. Jan, član poklicne gasilske brigade iz Ljubljane-Slušatelji so bili z njegovim izvajanjem praktičnih vaj in poznavanjem gasilskih veščin, predvsem pa prikazom uporabe črpalk za gašenje požarov zelo zadovoljni. Z znanjem pridobljenim na tečaju bodo lahko gasilci—strojniki še uspešneje delali v svojem domačem okolju in s tem pripomogli k uspešnejši intervenciji v primeru nastalega požara. Ilc Vilko novice Kočevci smo dobro čebelarili Tako se lahko na kraju čebelarske sezone pohvalimo čebelarji celotne Kočevske, posebno pa še tisti, ki imajo svoja čebelarstva na področjih, kjer je več hojevih gozdov. To je še posebno pomembno, saj je v spomladanskem času kazalo izredno slabo. Paša je bila izredno omejena, saj so divja češnja, javor, cvetje po travnikih in vrtovih, lipa in sadno drevje letos popolnoma zatajili. Dolgotrajno spomladansko deževje, ki se je nadaljevalo tudi v začetku poletja nam je zamorilo vso medenje, tako da so v tem času čebelarji prevozniki svoje čebele prepeljali v razne druge kraje kot npr. na Primorsko na akacijo, ter proti Črnomlju in Metliki na kostanj. Nekateri, kot npr. Jakšič, so peljali čebele celo na otoke in v Dalmacijo na žajbelj. V drugi polovici leta pa se nam je nasmehnila sreča. Zame-dila je hoja-jelka, ki nam je nadomestila do takrat slabo medenje. Tako so v hojeve gozdove prepeljali čebele tudi čebelarji, ki sicer ne prevažajo in nimajo lastnih prevozov. Hoja je zamedila na celotnem področju Kočevske, vendar je bila doba medenja, od kraja do kraja, zelo različna. Kočevski Rog, Mestni hrib ter gozdovi proti Gorskem Kotarju so medili krajši čas, medtem ko so gozdovi proti Ribnici, Sodražici, Loškem potoku in naprej proti Čabru medili dalj časa, tako da so imeli tam čebelarji donose vse do prve slane. Medenje jelke (kdaj bo pričetek, približni donosi ter čas medenja) bi morali čebelarji dobro poznati, kajti, če čebelar zamudi le za nekaj dni mu to lahko pomeni izgubo enega točenja. Zaradi omenjene potrebe poznavanja gozdnega medenja smo v Kočevju organizirali na to temo predavanje. Predavala sta ing. Šivic iz Ljubljane in čebelar Grajš iz Dolge vasi, oba dobra poznavalca gozdnega medenja. Medtem ko nam je tov. Šivic teoretično obrazložil vse v zvezi z medenjem, pa nam je tov. Grajš praktično prikazal, na kaj vse moramo paziti v gozdu, da bi pravočasno odkrili medenje. V tem trenutku, ko je že padla slana in je konec medenja lahko rečemo, da smo natočili toliko, da so poplačani vsi stroški, nekaj pa je ostalo tudi za čebelarje. Sedaj je nastopil čas zimovanja čebel, kar pomeni krmljenje za zimo in preventivno zdravljenje proti boleznim, kakor tudi dimljenje družin proti parazitu VARGA. Z varoo, to je parazitsko ušjo, ki čebelam pije kri, na Kočevskem čebelarimo in se proti njej bojujemo že več let, eni bolj, drugi manj uspešno. V Sloveniji je varoa upostošila že veliko čebelarstev, vendar pa so se na Kočevskem družine v veliki meri obdržale. Nasploh imamo čebelarji v Jugoslaviji velike probleme z zdravljenjem čebel. Vzrok temu je, da nimamo nobene inštitucije, ki bi se poklicno in strokovno ukvarjala s čebelarstvom. V tujini je to veliko bolje urejeno, tako npr. na Poljskem, kjer imajo dva inštituta, v ZRN pa celo tri. Vendar pa je v zadnjem-času vredno pohvale delovanje tovarne zdravil Krka, ki je zbrala okoli sebe strokovnjake (veterinarje in kemike), ki so skupaj z japonsko farmacijo in pod kontrolo strokovnjakov iz ZRN, Poljske in Rusije uspeli izdelati zdravilo proti nosemi in hudi gnilobi čebelje zalege. To zdravilo, ki je edinstveno v Evropi bo čebelarje rešilo dileme ali kupiti zdravila pri čebelarski zadrugi iz Splita oz. pri čebelarskem kombinatu iz Beograda ali pri raznih privatnikih, ki znajo z dobro reklamo prodati tudi nekvalitetna zdravila. O drugih problemih, predvsem pa o tem, kaj delajo čebelarji v zimskem času, bomo pisali prihodnjič. Za mokre jesenske in mrzle zimske dneve vam toplo priporočamo uživanje domačih medov, saj le-ti zvišujejo odporno moč telesa v boju proti kužnim klicam in imajo močna antibakterijska svojstva (proti prehladu). Janez Kojek Z delovno terapijo do boljšega zdravja V Domu starejših občanov v Kočevju biva 131 stanovalcev. Ti so prišli v dom iz različnih osnovnih vzrokov ali kombinacij več vzrokov kot so: starost, invalidnost, bolezni, ki se odražajo na posameznih organih ali organskih sistemih ali psihična motenost. Že po nekaj mesecih smo ugotovili, da stanovalci brez zaposlitve psihofizično propadajo, se dolgočasijo, obhajajo jih neprijetne misli. Zato smo zaposlili delovnega terapevta. Ta izvaja individualno in skupinsko delovno terapijo. Delovna terapija je psihofizična dejavnost, ki jo ordinira zdravnik, vendar je njegovo ordiniranje le načelno. Določa smer in cilj rehabilitacije, nato pa delovni terapevt izbere tehniko, ki najbolj ustreza terapevtskim zahtevam posameznega stanovalca. Delovni terapevt mora z individualno in skupinsko delovno terapijo, katere cilj je, da telesnega invalida čim hitreje usposobi za samostojno življenje, poskrbeti za telesnega invalida tako, da mu: Ribiška družina Kočevje kontrola medenja se začne že v maju (na sliki: od leve proti desni: Grajš, Kojek, Grabrijan) Ribiško družino Kočevje je ustanovila manjša skupina občanov — ribičev že leta 1955. Število članov se je z leti večalo, tako, da jih družina danes šteje že okoli 200. Naloge članstva niso vezane samo na izvajanje športnega ribolova, temveč predvsem na ohranjevanje čistega okolja in varovanje avtohtonih ribjih vrst. Posvet GD — članov »Štirih« Na pobudo upravnega odbora gasilskega društva Kočevje je bil y soboto, 14. novembra sklican ln pripravljen enodnevni strokovni posvet gasilskih društev-'članov ŠTIRIH (GD Škofja Loka, GD Žabnica, GD Sora pri Medvodah in GD Kočevje). Posvet je bil v prenovljenem gasilskem centru v Kočevju. Namen tega sestanka je bil Povečati aktivnost tradicionalne medsebojne izmenjave izkušenj na operativnem, preventivnem in organizacijskem področju dela gasilskih organizacij. Ob tej priložn iti je GD Kočevje organiziralo za vse sodelujoče predstavnike ogled Šeškovega doma in Pokrajinskega muzeja ter obisk v delovno organizacijo LIK Kočevje — s poudarkom na organizaciji in tehnični izvedbi varstva pred požarom v tej GD Osilnica ima novo vozilo Pridobitev novega terenskega gasilskega vozila za potrebe gašenja in reševanja ter drugih lr>tervencij ob morebitnih poža-r*h in elementarnih nesrečah. Predstavlja uresničitev dolgoletne želje gasilcev iz Osilnice in Potreb krajanov. Vozilo je Gasilskemu društvu Usilnica izročila občinska gasil- ska zveza Kočevje. Ob predaji oz. sprejemu vozila ga je dr. Stanko Nikolič, član GD Osilnica, krstil z imenom Peter Klepec. To je bilo všeč vsem, saj se zavedajo porekla in pomena tega imena oz. junaka iz ljudskega pripovedništva. ILC VILKO ^Prejem novega terenskega gasilskega vozila delovni organizaciji. Na tem posvetu so posamezni predstavniki in delegacije izoblikovali smernice in predloge za bodoče medsebojno sodelovanje, s poudarkom na skupnih strokovnih analizah gašenja večjih in zahtevnejših požarov v posameznih območjih gorenjskih občin in Kočevja. Prav tako je bilo poudarjeno, da bi bilo nujno sodelovanje na večjih taktičnih gasilskih vajah v smislu boljše pripravljenosti in usposobljenosti operativnih gasilskih enot, ter da bi bila nujna izmenjava izkušenj na področju reševanja v primeru nesreč z nevarnimi snovmi in pri spoznavanju tehničnih sredstev ter opremljenosti vozil za take intervencije gasilcev. Želja predstavnikov gasilskih društev na posvetu v Kočevju je bila, da bi se gasilci ob tekmovanjih ŠTIRIH seznanjali z zanimivostmi krajev ter s kulturno--zgodovinskimi spomeniki v krajih tekmovanj, ter, da bi se v bodoče v ta tekmovanja poleg članov vključevali tudi pionirji, člani PDMG. Navedene in predlagane smernice bodo delegacije sodelujočih gasilskih društev oblikovale še v svojih matičnih sredinah. Sprejeli pa naj bi jih na prihodnjem posvetu, ki bo predvidoma marca prihodnje leto v Škofji Loki. Ilc Vilko S tem namenom je bil ustanovljen koordinacijski odbor KOLPA, ki ga sestavljajo člani RD Kočevje, SRD Goran Brod na Kolpi in SRD Čabranka. Naloga tega organa je uveljavljanje enotnih smernic za gospodarjenje z gornjim tokom Kolpe. Z združevanjem sredstev lahko primerno poribljamo Kolpo s potočno postrvijo, lipanom in sulcem. Veliko sredstev smo namenili za oživitev novo nastalega jezera, v katerega smo vložili krape, ščuke, smuče in ribji drobiž. Ob jezeru smo s prostovoljnim delom in ob pomoči nekaterih delovnih organizacij iz Kočevja zgradili ribiški dom. Na žalost pa zaradi neaktivnosti večine članstva dom ni izkoriščen tako, kot bi lahko bil. Precejšnje težave imamo pri gospodarjenju z Rinžo, saj se je njen pretok v zadnjih letih zmanjšal, predvsem v poletnih mesecih. Takrat pride do manjših poginov rib na delu od zapornic proti Dolgi vasi. Te sicer preprečujemo z izlovi z elektroagre-gatom in selitvijo rib v jezero, vendar vseh rib, ki ostanejo v skoraj suhi strugi, ne moremo rešiti. Kot večina društev, ki delujejo na prostovoljni bazi, imamo tudi ribiči težave s sredstvi, saj je praktično edini vir dohodka ostanek članarine. Kljub težavam pa poteka delo v družini po načrtih, kar je predvsem zasluga nekaterih entuziastov. Ti pa imajo pri svojem delu premajhno podporo širše družbene skupnosti, čeprav — konec koncev — pomenijo bogate vode pomemben vir hrane v kriznih razmerah, kar z vidika SLO ni zanemarljivo. Tudi v bodoče ostaja glavna naloga našega članstva ohranitev ribjega življa v naših vodah in ohranitev zdravega okolja. Zato ima RD svojega predstavnika v Svetu za varstvo okolja pri P OK SZDL Kočevje. Hrovatin Andrej — krepi splošno psihofizično kondicijo ter zmanjšuje utrujenost; invalida navaja na delovno disciplino, točnost in rednost, — krepi mišično moč (dovaja funkcionalne dražljaje mirujočim in oslabelim mišicam), — razgibava sklepe, — izboljšuje in ponovno vzpostavlja koordinacijo gibov. (S ponavljanjem nekega niza gibov postane koordinacija teh gibov avtomatična in podzavestna. Z mnogokratnim ponavljanjem in vztrajno vajo doseže gladek in funkcionalno uporaben gib). Fizioterapija obnavlja okvarjene telesne funkcije s primernimi vajami in drugimi fizikalnimi metodami, pri čemer je vsa pozornost posvečena gibu, oslabeli mišici in zatrdelemu sklepu. Za razliko od fizioterapije mora invalid v delovni terapiji izvajati gibe podzavestno, svoje misli usmerjati na delo in izdelek, in ne na to, kako bo gibal. To, česar se nauči bolnik v fizioterapiji, mu mora v delovni terapiji preiti v navado. Če staranje vrednotimo kot fiziološki in ne kot bolezenski proces (o čemer smo pisali v prejšnji številki Kočevskih novic), ne moremo govoriti o delovni terapiji pri starostniku kot o zdravljenju, temveč o nekem zaposlitvenem režimu, ki bo omogočil ohraniti zdravje, telesno in duševno, v višji starostni dobi. Tako se kolektivna delovna terapija v domu izvaja v prostoru dnevnega bivanja (razna ročna dela), na njivi za domom, v domskem časopisu, ob razstavah lastnih izdelkov, na izletih, pri gojitvi zajčkov, pri pomoči v kuhinji in pri čiščenju prostorov in okolice. Zaenkrat je v kolektivno delovno terapijo vključenih 30 stanovalcev, od tega dve tretjini žensk. Delovni terapevt išče pri njih aktivnosti, s katerimi jim poskuša zapolniti praznino, nastalo z upokojitvijo. Pogosto se zgodi, da starejši z upokojitvijo zgube kontakt s sodelavci in prijatelji in tako v njihovem življenju nenadoma nastane praznina, ki vodi v apatijo. Ločijo se od svojih, zato nastopijo občutki osamljenosti, nepomembnosti, nepotrebnosti, nekoristnosti in odvečnosti. To povzroča, da starejše osebe ne vidijo več smisla življenja. Tako psihično stanje pa vpliva na razvoj psihosomatskih bolezni. Neaktivnost sama pa povzroča tudi upadanje fizične kondicije s čimer se veča dovzetnost za nastanek različnih bolezni. V domu se zavedamo, da prav vsega na področju delovne terapije še nismo naredili. Predvsem bo potrebno k delu pritegniti še večje število stanovalcev. Ocenjujemo pa vendarle, da smo dosegli osnovni namen — prijetno delovno počutje in obogatitev življenja v domu. Stanka Žagar Velika zbiralna akcija »Človek — človeku« Akcijo pod tem imenom izvajajo vse krajevne organizacije Rdečega križa (KO RK) širom po Jugoslaviji. V Sloveniji smo to akcijo, ki poteka zadnja dva meseca, poimenovali »SOLIDARNOST NA DELU«. V jugoslovanskem merilu akcija vključuje zbiranje denarja, odpadnih surovin, oblačil, obutve in podobno. V Sloveniji pa so se odločili, da se bo zbiralo samo finančna sredstva, ki se bodo dotekla iz prodaje zahvalnih lističev in, podarjena sredstva dobljena od prodaje starega papirja oziroma odpadnih surovin. Takšni odločitvi je botrovalo ugotovljeno dejstvo, da imamo v Sloveniji že organizirano redno, vsakoletno akcijo zbiranja oblačil, obutve in podobnega materiala. Pri sprejemu odločitve o delitvi zbranih sredstev se je izhajalo iz prepričanja, da bi bilo potrebno, da večina zbranih sredstev ostane krajevnim in občinskim organizacijam Rdečega križa (OO RK). Tako je bilo dogovorjeno, da se le 5 % od skupno zbranih sredstev odvojili RK Jugoslavije in sicer v sklad za elementarne nesreče in 15 % RK Slovenije. Po prvotnem predlogu naj bi ostala sredstva delili med krajevne organizacije in občinsko organizacijo RK, vendar pa so na sestanku predsednikov krajevnih organizacij v občini Kočevje sprejeli sklep, po katerem KO RK odstopajo svoj delež OO RK in sicer namensko za izvajanje aktivnosti s področja krvodajalstva. To področje je le eno izmed številnih »problemskih« v okviru OK RK Kočevje. Za kaj pravzaprav gre? Kot je krvodajalcem najbrž dobro znano, ostalim občanom pa veliko manj, OO RK nimajo (že dolgo ne!) denarja za nakup priznanj, diplom, značk in podobnih obeležij, katere bi podelile krvodajalcem za njihovo večletno darovanje te tako pomembne življenjske tekočine, ki je že prenekaterega rešila zanesljive smrti. Priznanja, diplome in podobno, kot znak zahvalnosti ža dolgoletno nesebično, humano pomoč pri reševanju človeških življenj, pa je tisto minimalno, kar bi bili, ne samo OO RK, ampak družba kot celota, »dolžni« dati tem ljudem. Odločitev KO RK v Kočevju o odstopu sredstev za razrešitev tega »problemskega dejstva« je že zato vredna pohvale. S kolikšnimi sredstvi bo OO RK razpolagala v te namene, lahko razberemo iz podatkov o zbranih sredstvih, Z akcijo »Solidarnost na delu« se je do sedaj zbralo 716.840 din in sicer: — KO RK so s prodajo zahvalnih lističev zbrali 500.000 din — OZD so podarile sredstva od prodaje odpadnih surovin v znesku 133.800 din — OŠ so od prodaje odpadnega papirja nakazale skupno 83.040, od tega OŠ Trg zbora odposlancev 80.640 din in OŠ Ljubo Šercer 2.400 din. Podatki niso dokončni, saj akcija še traja, vendar pa bo na dan objave v Kočevskih novicah že zaključena. L.S.M. »Kulture imamo toliko, kolikor je sami hočemo« Tako je izzvenela razprava o kulturi v Kočevju na »okrogli mizi«, ki jo je organizirala OK SZDL Kočevje dne, 25, novembra 1987 v sejni sobi LB Kočevje. Iniciativni odbor pri OK SZDL je pripravil uvodne usmeritve za razpravo na okrogli mizi, na katero so bili povabljeni, poleg izvajalcev kulturne dejavnosti tudi direktorji OZD, animatorji kulturne dejavnosti v OZD, predstavniki kulturno-prosvetnih društev ter vsi ljubitelji kulturnih dejavnosti v Kočevju. Čeprav se je razprave udeležilo okoli 60 ljudi, pa smo vendarle pogrešali večino direktorjev OŽD. V razpravi, ki je bila zelo živahna in raznovrstna, so bili podani pomisleki, kako ob zmanjševanju materialnih možnosti. čimbolj učinkovito razvijati kulturno dejavnost v Koče-vju. Ali smo dovolj organizacijsko in kadrovsko sposobni, da vendarle zagotovimo določen nivo kulturnega življenja? Ali smo dovolj sami zainteresirani za razvoj kulture? Ali se ne izgubljamo pri vprašanjih komu dati prednost ali amaterski kulturni dejavnosti ali profesionalni dejavnosti? Kritične pripombe so bile podane tudi na organizacijo prireditev v Šeškovem domu. Dogajalo se je, da so bile vstopnice za gledališke predstave razdeljene, dvorana pa je bila prazna. Prav tako je nerazumljivo, da KS Kočevje mesto, ki je oskrbnik dvorane, ne more zagotoviti rednega vzdrževanja odra, tako, da je Mestno gledališče Ljubljana odpovedalo gostovanja. Posamezniki so ugotavljali, da je bila pred leti v Kočevju močno razvita amaterska dejavnost (dramske skupine, pevski zbori, plesne skupine...). Da temu ni več tako, je več vzrokov, med drugim tudi ta, da je TV s kvalitetnimi programi izostrila zahtev- Odmevi na neuspeli referendum — iz šolskih klopi Kaj bo jutri z našimi šolami? Najhujša težava naše šole je pouk v turnusu. Z njim ni zadovoljen nihče, pa še takrat, ko se nam ponudi priložnost za razrešitev naše prostorske stiske, je množica ljudi proti. Še kar naprej bomo učenci te šole sedeti v prenatrpanih in neustrezno opremljenih učilnicah, pa tudi učenci vozači bomo ostali še za marsikaj prikrajšani. Še naprej se bomo vozili v več kilometrov oddaljene šole. Od doma grem ob 11.30, ko pride kombi na Smuko in gremo še po otroke iz Poloma. V Kočevju smo malo pred 13. uro, ko se prične pouk. Po končanem pouku gre kombij iz Kočevja ob 18.30 in smo na Smuki okoli pol osmih zvečer. Še naprej bom morala živeti od sendvičev, ker je moje kosilo že pred enajsto uro, ko imajo drugi šele malico. Večerja pa mi zaradi utrujenosti pozno zvečer sploh ne tekne. Kako lepo je v tednih, ko imamo pouk dopoldne. Rada se učim, saj sem odlična. Vsak naslednji dan me čaka veliko dela. Vstanem pred šesto, da si lahko vse pripravim za pouk. Želim nadaljevati šolanje, zato svoje znanje izpopolnjujem. Veliko znanja mi lahko nudi dodatni pouk in interesne dejavnosti. Rada bi obiskovala dodatni pouk matematike in kakšno športno dejavnost. Od dejavnosti v okviru šole lahko obiskujem le knjižničarski krožek, pa še ta je le na vsakih 14 dni v dopoldanski izmeni ob 7. zjutraj. Ker pa ob tej uri ne vozi noben šolski avtobus si moram prevoz poiskati drugje. Premišljujem o samoprispevku. Zakaj ni uspel? Vsiljuje se mi misel, ali nas imate dovolj radi? KNAVS HELENA, 8. f Šolarji smo razočarani, ker samoprispevek ni uspel Vsi otroci smo težko pričakovali dan, ko naj bi zvedeli, ali je samoprispevek uspel ali ne. Komaj smo ga dočakali. Ko pa smo zvedeli da ni uspel, smo bili vsi razočarani. Boljše šolsko življenje, ki smo si ga zgradili v mislih, se je podrlo v nič. Še naprej bomo morali hoditi v šolo popoldne in dopoldne. Za tiste, ki hodijo šele v prvi razred, je ta novica še hujša, saj bodo morali vsa leta hoditi v šolo v turnusu. Njihovi starši so gotovo zaskrb- ljeni. Zdaj hodijo domov po temi. Tudi drugi, starejši učenci, nismo zadovoljni. Vsaj nekateri bi lahko hodili v novo šolo. Zdaj pa nič! Ali bomo morali drugo leto obiskovati šolo v triizmen-skem pouku? Že samo ob misli na to se zgrozimo. Že zdaj je dovolj hudo, kaj bo šele takrat. Postavljamo si kup vprašanj, a odgovorov nanje ni. JORDAN DUŠANKA, 6.e Literarni krožek OŠ Kočevje nost gledalcev in s tem dejansko onemogočila razvoj amaterskih gledaliških predstav. Razpravljalci so tudi ugotavljali, da so vendarle posamezna področja kulturne dejavnosti lepo razvita. Knjižnica, ki ima okoli 140.000 knjig, na leto izposodi okoli 90.000 knjig, kar pomeni, da vsak občan Kočevja prebere letno 10 knjig. Nagel razvoj obeta tudi delavska godba, ki poleg godbe razvija še plesno dejavnost. Glasbena šola je vzgojila vrsto mladih glasbenikov. Pevski zbor nadaljuje s svojo tradicijo in išče mlade člane. Ob svojih nastopih je požel številna priznanja. Lep razvoj kaže amaterska likovna skupina, da ne govorimo o umetniških priznanjih, ki jih je prejel naš akademski kipar Stane Jarm. Prav gotovo je potrebno te dejavnosti še naprej razvijati, našim občanom pa nuditi celoviti program vseh dejavnosti, ter jim omogočiti dostop do vseh prireditev. Tako naj bi tudi ob prazničnih dnevni bile odprte razstave, organizirane gledališke in druge prireditve, hkrati pa bi morali omogočiti večji razmah amaterske kulturne dejavnosti. Alojz Šešek Izobraževanje mladine na SŠTUD Kočevje V šolskem letu 1987/88 smo na SŠTUD Kočevje pričeli z izvajanjem izobraževanja mladine po vzgojnoizobraževalnem programu IV. zahtevnostne stopnje LESAR ŠIROKEGA PROFILA. Razpisan je bil 1 oddelek za mladino in vpisalo se je 33 učencev in učenk (normativ za oddelek je najmanj 30 učencev). Ta oddelek je dislocirana enota Srednje lesarske šole Ljubljana. Tako kot izobraževanje v ostalih usmeritvah na šoli v Kočevju, tako je tudi ta oddelek organiziran v skladu s kadrovskimi plani in potrebami v združenem delu občin Kočevje in Ribnica. Učenci in njihovi starši so bili informirani o možnostih vpisa in izobraževanja mladine v tem programu na osnovnih šolah, preko pisne informacije za učence, ki jih je SŠTUD Kočevje poslala na osnovne šole za učence 8. razredov, na odprtih dnevih v OZD, na informativnem dnevu, v Kočevskih novicah itd. OZD lesarstva so temeljito in organizirano pripravile odprte dneve za učence, objavile razpise kadrovskih štipendij, organizirale strokovne ekskurzije in izlet za učence 8. razredov. Ob sodelovanju plansko-poslovne skupnosti gozdarjev in lesarjev so zagoto- vile materialne pogoje za izvedbo praktičnega pouka, zagotovile opremo za praktični pouk in z dodatno opremo in učili opremile nekatere učilnice za teoretični pouk. Teoretični pouk izvajamo v SŠTUD Kočevje na Trgu zbora odposlancev 22 v splošnih in specialnih učilnicah ter kabinetih. Pouk izvajajo učitelji SŠTUD Kočevje, ki poučujejo tudi v ostalih usmeritvah. Pri izvedbi strokovnih predmetov sodelujejo po pogodbi o delu zunanji sodelavci — strokovnjaki z ustrezno izobrazbo iz združenega dela. Praktični pouk opravljajo učenci v specialni šolski delavnici za praktični pouk v OZD Slovenijales — LIK Kočevje. Štipenditorji so učencem zagotovili zaščitne delovne obleke in malico v času praktičnega pouka. Učenci se bodo izobraževali po VIP lesarstvo (smer: lesar širokega profila) tri leta in si pridobili izobrazbo za začetek dela na IV. zahtevnostni stopnji in smeri lesar širokega profila. Pogoji, ki jih morajo izpolniti kandidati, da se lahko vključijo v izobraževanje po programu lesarstva (pogoji za vpis): 1. uspešno končana osnovna šola ali 2. uspešno končan skrajšani program srednjega izobraževanja ali 3. uspešno opravljen sprejemni izpit po programu osnovne šole. Pogoji za napredovanje: V višji letnik lahko napreduje učenec, ki je pozitivno ocenjen pri vseh predmetih predhodnega letnika v tem programu. Pogoji za vključitev v smer: V smer lesar širokega profila se lahko vključi učenec, ki je pozitivno ocenjen iz vseh predmetov L letnika ne glede na to, ali je izbral lažji ali težji nivo pouka pri predmetih matematika, slovenski jezik in tuji jezik. Učenci, ki v oddelku 1. letnika dislocirane enote dosežejo pogoje za vpis v 2. letnik smeri lesarski tehnik, lahko izobraževanje nadaljujejo v matični šoli (Srednja lesarska šola Ljubljana). Pogoji so: vsaj prav dober splošni učni uspeh pri predmetih slovenski jezik, tuji jezik in matematika najmanj prav dobra ocena. Učenec triletne smeri lesar širokega profila konča izobraževanje, če uspešno opravi 3. (zaključni) letnik in zaključni oz. diplomski izpit. Ksenija Vidoševič Naši cicibani so postali pionirji V soboto, 21. novembra je naša avla zaživela. 237 prvošolčkov se je tega dne svečano zaobljubilo, da bodo pridni, pošteni in zvesti pionirji. Ob belo pogrnjenih mizah so sedeli svečano oblečeni prvošolčki — cicibani. Nestrpno so pričakovali pričetek prireditve, kar je bilo razbrati z njihovih obrazov. Po prisrčnem kulturnem programu, ki so ga pripravili starejši pionirji, so za predsednico PO, Teo Gornik, zavzeto ponavljali pionirsko zaobljubo. Starejši pionirji so vsakemu zavezali okoli vratu rdečo ruto in na glavo posadili pionirsko kapico. V spomin na ta dan je vsak novopečeni pionir prejel knjižico. Vse prisotne sta pozdravila ravnatelj OŠ Peter Šobar in sekretar OK ZKS Kočevje Tanja Svetličič. Pozdravil jih je tudi predsednik DPM Stane Jajtič. Na koncu so se pionirji okrepčali s sendvičem in čajem ter se posladkali s pecivom. Po prireditvi so s kapicami na glavi in rdečo rutko okoli vratu veselo odkorakali domov. KLUN NEVENKA, 5.f Literarni krožek OŠ Zbora odposlancev Kočevje In kakšni so vtisi prvošolčkov — še pred kratkim cicibanov, sedaj pa že pionirjev? Ko sem postala pionirka, mi je bilo najbolj všeč, ko so nam delili modre kapice in rdeče rutke. NANEH RADIJA, l.f Ta dan je bil najlepši, ko so nam vsi čestitali, da smo postali pionirji. DEJAN, l.f Postala sem pionirka. Povedala sem svečano pionirsko obljubo. Dobila sem pionirsko kapico in rutico. MATEJA GRADIŠAR, l.g Postali smo pionirji in pionirke. Gledali smo lutkovno igrico. Bilo je zelo lepo. ZEKIČ MARIJAN, l.g Na sprejemu je bilo svečano. SIMON, l.h Rada sem pionirka. MARJANCA JURCA, l.h V torek, 24. novembra je bil po programu šolske skupnosti OŠ Zbora odposlancev Kočevje organiziran kulturni in naravoslovni dan. Kulturni dan je bil tokrat organiziran že drugič v tem šolskem letu, do konca leta pa načrtujejo še dva. Na prvem kulturnem dnevu, 8. oktobra 1987, so si učenci 7. in 8. razredov ogledali operno predstavo v Ljubljani, učenci 5. in 6. razredov pa so si v dvorani Doma telesne kulture (pri bazenu) v Kočevju ogledali nastop znanega pantomimika Andressa Valdesa. žino igrišča. Tudi četrto nalogo, ki je bila zgolj zabavna in tekmovalna, smo opravili v telovadnici. Pri tem so nam pomagali tovariš Mušič, Košir, Dekleva in Adamič. Drugo nalogo smo opravili v kemijski učilnici s pomočjo tovarišice Žgajnar. Pri O poučnosti takšnih dnevov in vtisih pripovedujejo učenci. . , drugi nalogi smo uporabili Pita- Tokrat, kulturni dan ni bil organiziran za vse ucence, ampak samo za eorQV jzrek (c2 = a2 + b2) Pri tre učence 5. in 7. razredov. Učenci 6. in 8. razredov pa so imeli naravo- fji nalogi smo merili senco ravnila slovm dan in sicer z matematično vsebino. in svinčnika, ki sta bila v pravo- —--------------------------------------------------------------- kotni legi. Računali smo njuno razmerje. Pri tem nam je pomagala tovarišica Lapajne. Naravoslovni dan je bil zanimiv, pa tudi poučen. Vse naloge smo uspešno opravili. Kar smo imeli narobe, pa smo drugi dan popravili v šoli. Tovarišica, ki nas poučuje matematiko je tudi ocenila naše delo. DUŠANKA CORL in IRIS BAČNIK, 8.f OŠ Zbora odposlancev Kočevje Naravoslovni dan V torek, 24. 11. 1987, smo imeli naravoslovni dan z matematično vsebino. Zbrali smo se v učilnici 5 AP. Naši mentorici sta bili tovarišici Lapajne Vera in Gornik Lidija. Vodja vsake skupine je dobil navodila za naloge, ki naj bi jih opravili na naravoslovnem dnevu. Prepisali smo si navodila in v mislih predelali naloge. Prvo nalogo smo opravili v telovadnici, kajti s pomočjo obroča smo merili širino in dol- Kulturni dan Za naš drugi kulturni dan smo učenci petih in sedmih razredov spoznali tehniko izdelovanja senčnih lutk. Iz Ankarana je prišla lutkovna skupina Popilu. Predstavili so nam igrico Srečni lev. Ta igrica pripoveduje o dobrodušnem levu, ki je nekoč pobegnil v mesto. Na ulici so se ga vsi znanci strašno prestrašili. Le mali Mihec je imel toliko poguma, da levu ni pobegnil in zato je bil lev srečen. Predstavo je spremljala glasba in tekst. Po končani predstavi sta nam lutkarja Maja in Brane razložila tehniko izdelave senčnih lutk. Izdelovanje je preprosto in tudi poceni. Iz kartona izrežemo razne like in figure, ki jih dopolnimo s celofanom ter pobarvamo. Lutke gibamo z žicami in vrvicami. Z grafoskopom jih pro-jeciramo na belo platno. Pokazala sta nam, kako so lutke sestavljene in kako se jih da preprosto narediti. Senčne lutke lahko predstavimo tudi z rokami — z gibanjem prstov. Ko sta nam razložila, kako delujejo senčne lutke, smo se vrnili v razrede. Tam smo tudi sami začeli izdelovati senčne lutke. Mislili smo, da bo naše delo preprostejše, a smo se morali dobro potruditi, da smo izdelali prave senčne lutke. Zaigrali smo tudi nekaj igric; najlepše pa nam je uspela igrica o Sneguljčici. Tako smo se na tem kulturnem dnevu naučili nekaj novega. Bilo nam je všeč. KATJA ILC in NIKA ČEBIN, 5.a Literarni krožek OŠ Zbora odposlancev Šport V • V" N/ Smučišča v Dolgi vasi Veliko starejših občanov Kočevja se gotovo spominja časov izpred skoraj 30 let, ko je bilo na pobočju izpod Mestnega vrha pripravljeno vse, da se postavi žičnica — sedežnica. Temelji, ki jih je zob časa že dodobra načel, še govorijo o tem. Kovinski stebri in ostala oprema, ki je takrat že prispela v naš kraj, je dobila drugega lastnika in uporabnika, ki je to napravo znal dobro vključiti v svojo turistično ponudbo in se razvil v enega največjih in najboljših smučarskih centrov — to je Krvavec. Ta žičnica sedežnica, ki je imela korenine v Koče- | vju je bila pred približno 12 leti 1 zamenjana z novo, gondolsko žičnico. Krvavec pa se danes ponaša s sistemom več kot 15 žičnic. : To, da se Kočevje ne more primerjati s Krvavcem drži, vsaj kar se naravnih pogojev in zaledja tiče, vendar pa je res, da se je, v teh 30-tih letih, marsikateri manjši kraj od Kočevja lahko ponašal s sodobnejšo žičnico od naše, kar pa nam, Kočevcem, ne more biti v ponos. Prav to in pa dejstvo, da smo precej odmaknjeni od večjih smučišč, da je predvsem šolska mladina prikrajšana za tovrstne užitke, ter da je ljubiteljev smučanja pri nas iz leta v leto vse več, je imel novoizvoljeni IO smučarskega kluba v vidu pri sprejetju sklepa, da naredimo vse, da se začne z akcijo posodobitve vlečnice in rekonstrukcije smučišča v Dolgi vasi. Od tedaj dalje je akcija tekla po predvidenem planu. Člani iniciativnega odbora SK smo prepričani, da bo novo smučišče do 20. 12. 1987 nared, kljub izredno slabemu vremenu, ki nam nagaja že več kot mesec dni. Novo smučišče in vlečnica naj bi veljala cca 60.000.000 din, sredstva pa so po sporazumu združevale vse DO na področju Kočevja, oziroma jih še zbiramo od poslovnih partnerjev kočevskih DO in z vključevanjem pri- I vatnega sektorja na področju i občine Kočevje. Vse skupaj se je pričelo s posnetkom terena in projektom novega smučišča, katerega je izdelal Peter Lakota, bivši reprezentant alpskega smučanja, ki je do sedaj sprojektiral vrsto smučišč pri nas in v sosednji Avstriji-Že pri prvem ogledu terena je bil navdušen nad terenom in izjavil, da tako lepega smučišča že dolgo ni videl. S tem nam je vlil dodatno moč in nas prepričal, da smo na pravi poti. Novo smučišče meri cca 7 ha ( in ima 210 m višinske razlike. P° precej strmem zgornjem delu (40 %) se smučišče razširi na j bolj položen srednji del, tu pa se : deli v dva smučišča, ki se v spod- ■ njem delu združita. Daljše ! obrobno smučišče je dolg0 preko 1110 m in je pri 210 n) nadmorske višine primerno tudi za FIS tekmovanja. Vlečnica na sidra je speljan3 po novi trasi v dolžini 850 m if ■! lahko prepelje 800 smučarjev na . uro. S posekom terena se je pričel0 ) v začetku junija, nato so sledila : groba in fina priprava terena Z gradbeno mehanizacijo, ki je bila last TOZD TGV v skloph GG Kočevje. Vsa zemeljska dela so bila do sredine septembra končana. Nato se je pričel0 Vlečnica na smučišču v Dolgi vasi s pripravo betonskih temeljev za vlečnico. Vsa terenska dela je opravil »GRAMIZ«, železobe-tonska in betonska dela pa »ZIDAR« Kočevje. Sledile so akcije ročnega urejanja smučišča, pri čemer so poleg članov SK sodelovali še: ~ kadeti organov za notranje zadeve z lasnice - pripadniki JLA in V.P. Ribnica ~ učenci osnovne šole Kočevje ~ dijaki centra poklicnih šol Kočevje in ~ ljubitelji smučanja iz delovnih organizacij Za udeležbo na delovnih akcijah (opravljenih je bilo cca 6000 delovnih ur) se v imenu SK vsem udeležencem najlepše zahvalju-jemo in jih ponovno pozivamo k udeležbi ob ponovnih razpisih akcij. Pred nami je ostala še mon-taža vlečnice (stebri so že postavljeni), ki jo bo vršil tov. Bizjak iz Kranjske gore, ki je do sedaj uspešno zmontiral preko 30 vlečnic na smučiščih širom Slovenije. Ta dela bodo predvidoma končana v sredini decem-ora, nakar bo potrebno smučišče opremiti z vsemi opozorilnimi Znaki in pridobiti obratovalno in uporabno dovoljenje. Prepričani Sruo, da se tudi tukaj ne sme f _ \ Osnovnošolci so pomagali pri urejanju smučišča V okviru družbeno potrebnega dela so pionirji in mladinci OŠ Zbora odposlancev opravili, že v prvem mesecu lega šolsTcega leta, kar lepo število ur prostovoljnega dela. Učenci dveh oddelkov višjih razredov so, skoraj vsak dan po tri šolske ure, sodelovali pri urejanju smučišča v Dolgi vasi. Pomagali so pri pobiranju kamenja, korenin, vej in drugega odvečnega materiala, ki ga je Bilo potrebno odstraniti s smučišča. Nekateri oddelki so se pri lem še posebno izkazali. V_____________i- v-y zatakniti, čeprav se zavedamo odgovornosti, ki jih nalagajo predpisi o uporabi in upravljanju s smučišči. Ker si tako velikega smučišča danes več ne moremo predstavljati brez teptalnega stroja smo ves čas mislili tudi na to. Šele pred kratkim pa smo uspeli najti ustrezno finančno konstrukcijo s tovarno »TAM« iz Maribora, ter z najemno pogodbo rešiti tudi ta problem. Novo smučišče in vlečnico bo v nadalje upravljal »HOTEL PUGLED«, ki s tem prevzema nase velike obveze, tako do članov SK kot do DO, ki so sovlagale prav tako pa tudi do vseh ljubiteljev smučanja. Prepričani pa smo, da bo hotel Pugled to zaupanje tudi opravičil. Do sedaj je že investiral v razširitev obstoječe brunarice v Dolgi vasi in šel v nakup mobilnega bifeja — prikolice, s čimer bo svoje usluge popestril in jih še bolj približal obiskovalcem smučišča. Za urejanje smučišča — teptanje, pluženje parkirišča in vzdrževanje žičnice je že sklenil ustrezno pogodbo z GG TOZD TGV, kajti na ta način bodo usluge oziroma režija precej nižje, kot če bi zaposlovali delavce za vse leto. Na ta način bodo konkurenčni s ceno kart (za 10—20 %) od podobnih smučišč (Rog — Črmošnjice), pa tudi s kvaliteto uslug. Prav je, da na tem mestu damo odgovor tudi tistim, ki so bili vedno skeptični, češ, saj tudi če bo vse v redu steklo pa ne bo snega. Res je, da znajo biti zime pri nas muhaste, vendar pa, glede na izredno nizke temperature, ki so značilne za Kočevje, se bo lahko reševalo ta problem s priključitvijo snežnih topov. Da pa bo obnovljen rekreacijski turistični center Kočevje — Dolga vas zaživel tudi v letnem času je nujno potreben prostorsko ureditveni načrt za to področje, ki bo poleg smučanja v zimskem času nudil občanom Kočevja in okolice skozi vse leto prijetno rekreacijo in oddih, ter vnesel zametke turizma na Kočevsko. Predsednik SK Kočevje PEČEK PAVLE novice »Zgodovinski dvoboj« Gospodarska kriza, omajane moralne vrednote, politični konflikti in dileme nas potiskajo na stranski tir medsebojnih človeških stisk. Vse to vzpodbuja željo po ohranitvi pristnih, prijateljsko-ljudskih, medsebojnih stikih. Spoznanja, da smo kljub neprijetnostim le ljudje, z običajnim ljudskim utripom, so vedno bolj dragocena in potrebna. Tokrat bodo za prijetno doživetje poskrbeli vodilni kočevski politiki in gospodarstveniki, in sicer v medsebojnem šahovskem dvoboju na desetih ploščah. Večina udeležencev dvoboja je svojo udeležbo že potrdila. »Zgodovinski dvoboj« bo v petek, 18. decembra, ob 18. uri v hotelu Pugled Če želite pobliže spoznati naše vodilne politične funkcionarje in gospodarstvenike (direktorje) in še posebej njihovo šahovsko znanje, si kar korajžno oglejte omenjeni spektakel. Prostor zagotavljamo le tistim gledalcem, ki bodo prišli na prizorišče dvoboja pravočasno! Ive Stanič Velik uspeh šahistov »Snežnika« iz Kočevske Reke Na III. moštvenem šahovskem turnirju gozdarjev, lesarjev in papirničarjev Slovenije, ki je bilo 18. 11. 1987 v Kamniku je sodelovalo 12 ekip iz vse Slovenije. V izredno hudi konkurenci je ekipa »Snežnika« zasedla II. mesto. Končni vrstni red je bil naslednji: 1. mesto Papirnica Količevo, 21 točk 2. mesto »Snežnik« Kočevska Reka, 19 točk 3. mesto STOL Kamnik, 18 točk 4. mesto Lesna Slov. Gradec,16 točk 5. mesto Marles Maribor, 12 točk 6. mesto Slovenijales Ljubljana, 10 točk 7. mesto TAMIZ Mengeš, 9 točk 8. mesto Tovarna meril Slov. Grad., 8 točk 9. mesto LIP Bled, 6 točk 10-11. mesto Novoles Novo mesto Elan Begunje, 5 točk 12. mesto Smreka Gornji grad, 3 točke Ekipa »Snežnika« je igrala v postavi: Štefan Čimer, Tone Malnar, Stane Murn, Stane Gabrič. STANE GABRIČ Zmagovalna ekipa Tekstilane v malem nogometu. Športno srečanje za dan republike Za novembrske praznike je nogometni klub iz Ribnice organiziral turnir v malem nogometu, na katerem so sodelovala moštva vseh kategorij iz NK Ribnica in iz NK Kočevje. Pomen turnirja je toliko večji, če povemo, da je bil organiziran v počastitev praznika dneva republike, s poudarkom na srečanju dveh sosednjih klubov, kot plod dobrega, večletnega sodelovanja. Ob tem je bilo Uspešno pionirsko moštvo NK Kočevje. (Foto: J. Gorše! NK Kočevje -jesen pod pričakovanji? Uvrstitev v novoorganizirano regijsko nogometno ligo (vodi jo NZ Ljubljana) je nogometnemu klubu Kočevje ponudila nove možnosti za razvoj in napredek vseh njegovih selekcij. Pogled na uvrstitve pa nam pove trenutno »tekmovalno« stanje po zaključku jesenskega dela prvenstva po posameznih selekcijah. Pionirji, katere je v jesenskem delu vodil trener Danilo Bižal, so glede na pričakovane rezultate prijetno presenetili. Planirani spodnji del lestvice v dvanajst članski ligi je obraten — zasedli so odlično tretje mesto. Na domačem igrišču niso izgubili nobene tekme. Občutno boljša je bila le ljubljanska Olimpija, s katero so izgubili v gosteh z rezultatom 5:1. Mladinci prav tako tekmujejo v dvanajst članski regijski ligi. Glede na to, da nimajo še dovolj izkušenj, je rezultat zadovoljiv. Bolj angažirano in strokovno vodenje pa bi bilo verjetno dovolj, da moštvo ne bi izgubljalo nekaterih tekem tudi doma — sposobnost moštva je namreč večja kot kaže uvrstitev na lestvici, ki je sicer nekje pod sredino. Člansko moštvo je že nekaj let brez prave sreče — ker pa je vsak svoje sreče kovač, morajo iskati rešitve prvenstveno sami. Res pa je, da v tem koncu Slovenije ni na voljo ustreznih strokovnih kadrov — trenerjev, ki bi hoteli, znali in mogli dovolj zagnano, za daljše časovno obdobje voditi člansko ekipo. Poškodbe in osip igralcev pa tudi vplivajo na sestavo in kvaliteto moštva oziroma igre same. Po imenitnem začetku prvenstva s petimi zmagami je nekaj kasnejših porazov ne samo poslabšalo njihov položaj na lestvici ampak omajalo že tako »psihološko« šibko vodstvo ekipe, prav tako pa tudi ekipo in igralce same. Verjetno bi moralo v bodoče dati zagnano in stalno strokovno delo vodje (trenerja) in igralcev, še posebno izkušenih (kot tudi so v članski ekipi) spodbudnejše rezultate, kot je trenutno, sicer še zadovoljiva uvrstitev na sredini prvenstvene lestvice po rangu tretje slovenske lige. J. GORŠE Sindikalne igre v nogometu dogovorjeno, da naj bi se v kratkem srečala tudi vodstva obeh klubov in začrtala smernice za nadaljnji razvoj nogometa na tem področju. Rezultati tekem so bili: cicibani iz Ribnice A:B 1:3, mlajši pionirji iz Ribnice A:B 3:1, starejši pionirji Ribnica — Kočevje 1:6, kadeti Ribnica — Kočevje 7:4, člani Ribnica — Kočevje 4:7 in veterani Ribnica — Kočevje 3:2. J. GORŠE Nogometni klub Kočevje je v mesecu septembru organiziral tekmovanje v nogometu, katerega pokrovitelj je bil OS SZS Kočevje. Na tekmovanju je sodelovalo šestnajst ekip z okoli 200 igralci iz enajstih DO naše občine. Na obnovljenem in dobro pripravljenem igrišču za mali nogomet v športnem parku GAJ je bilo videti vrsto zanimivih srečanj. To pa je bil verjetno tudi vzrok, da je bilo iz dneva v dan tudi vse več gledalcev. Tekmovanje je potekalo v štirih skupinah, zmagovalci pa so se uvrstili v polfinale kjer so igrali takole: Lik Slovenijales — Ljubljanska banka 3:5, ITAS II — Tek- V prihodnje boljši rokomet Rokometna jesen 1987 je bila za kočevske rokometašice težja kot kdajkoli prej. Igralke so trenirale v vseh kategorijah prizadevno, vendar pa rezultatov v članski vrsti ni bilo. Vzrok temu je, da so ekipo razen nekaj izjem, sestavljale pionirke. Boljši rezultati pa so bili doseženi v mladinski in še boljši pionirski konkurenci. To seveda pomeni, da se bo spomladi bila velika borba za obstanek v L republiški rokometni ligi članic, da pa se v bodoče obeta svetlejša prihodnost. Od lanskoletne članske ekipe igrajo letos le še tri igralke in še te študirajo v Ljubljani oziroma Kranju. Praktično so skupaj samo na tekmah, kar pa je bistveno premalo. Med ostalimi je v tej sezoni prenehala z igranjem nosilka igre Marina Jerič, ki je za klub igrala 11 let. Prenehala pa je tako, da se enostavno ni pojavila na treningu, brez da bi rekla komu besedo ali vrnila opremo, čeprav je vsa prejšnja leta uživala določene ugodnosti glede na druge igralke v klubu. Poleg navedenega je problem tudi v tem, da mora ekipa igrati tekme v Ribnici (v dvorani), in sicer v tej sezoni 8 tekem, v naslednji pa bo to število naraslo na 12 od skupno 22 prvenstvenih tekem. Glede na to, da referendum ni uspel, ne moremo pričakovati, da bomo imeli kmalu tudi v Kočevju svojo dvorano, kar predstavlja še dodatne težave glede treningov. Polovica tekmovalne sezone je za nami in sedaj se bodo ekipe začele pripravljati na drugi del, ki bo za naše članice boj za »bee or not to bee« — (biti ali ne biti), saj izpadeta dve ekipi. Vendar pa sem prepričan, da bo spomladanski izkupiček točk boljši, saj so določene mlade igralke prestale psihološki krst in bodo zaigrale v bodoče bolj sproščeno. Kot sem že omenil, se mladinke drže dosti bolje kot člani- ce. Izgubile so le štiri tekme in to z 2—4 leta starejšimi igralkami. Trenutno so v zgornji polovici lestvice republiške lige. Še bolje pa je s pionirkami, ki se na raznih republiških tekmovanjih uvrščajo med tri najboljše ekipe v Sloveniji. Ob tem naj povem še to, da je vratarka ekipe ITAS Kočevje, J. Filipovič, članica kadetske reprezentance Slovenije, ki je osvojila L mesto na turnirju AVNOJ-a v Bihaču. V pionirski reprezentanci je Maja Guštin, v širšem izboru pa je tudi Mira Dragičevič, obe igralki RK Kočevje. In na koncu naj omenim še poseben problem, vezan na treninge pionirk (ŠŠD). Zaradi dvoizmenskega pouka le-te nimajo niti ure termina v dvorani za treniranje, kar pa prav gotovo pomeni postopno nazadovanje v razvoju rokometa. * %, IVAN ŽERJAV stilana 2:4; tekma za tretje oziroma četrto mesto LIK Slovenijales — ITAS II 2:6 in finalna tekma Ljubljanska banka — Tekstilana 0:1. Končni vrstni red: L Tekstilana, 2. Lj. banka, 3. Itas II, 4. tlK Slovenijales, 5. Avto Kočevje, 6. Trgopromet, 7. ZKGP, 8. Melamin, 9. Itas Pirče, 10. Inkop, 11. Oprema Sintep, 12. Itas I, 13. Itas III, 14. Kovinar, 15. Liv Osilnica, 16. Oprema. Za najboljšega vratarja je bil izbran Železnjak (Lj. banka), za najboljšega strelca Majetič (Itas II) in najboljšega igralca Joško Kovač (Tekstilana). Zmaga ekipe Tekstilane in drugo mesto Lj. banke presenečata, saj sta ekipi iz delovnih sredin kjer prevladujejo ženske. Izpad ekip Itas I in Melamin, ki sta pred tekmovanjem veljali za favorita, potrjuje dejstvo, da imajo možnosti za zmago prav vse sodelujoče ekipe — igre pa zato ostajajo še vnaprej priljubljene in zato množične. Novost letošnjega tekmovanja je bila v podelitvi medalj za najboljše posameznike (vfatar, strelec, igralec) kakor tudi v podelitvi nagrad za ekipe. Vse štiri ekipe polfinala so prejele priznanja in pokale. Poleg tega je ekipa Lj. banke za osvojeno drugo mesto prejela nogometno žogo »EUROPA« in zmagovalna ekipa Tekstilana komplet dresov (11) z likom nogometaša in napisom »SIND. IGRE — ŠAMPION 87«. Sredstva za pokale, priznanja in nagrade so prispevali poleg pokrovitelja in organizatorja tudi udeleženci sami in sicer v obliki plačila za prijavo ekipe. Letošnje sindikalne igre v malem nogometu so bile zaključene z občutkom zadovoljstva tako organizatorja kot tudi vseh sodelujočih v tekmovanju. J. GORŠE Strokovna ekskurzija »Folklorne skupine Kostel« Prijeten večer ljudskih plesov murske plese, Poljanske plese iz in pesmi z akademsko folklorno Bele krajine in plese iz Ijubljan-skupino »France Marolt« smo skega predmestja v plesni pri-doživeli člani kostelske folklorne redbi Mirka Ramovša in glas-skupine, v soboto, 5. 12., ko beni priredbi Julijana Strajnarja. smo v Cankarjevem domu obu- Posebej zanimiva za nas je dili spomin na bogato ljudsko bila predstavitev dveh kostelskih izročilo. Maroltovci so predsta- plesov in kostelske ljudske vili primorske, rezijanske, prek- pesmi »Mlada Breda«. Iniciativni odbor, ki je organizacijsko izpeljal in oblikoval gradivo za okroglo mizo »o kulturi« (Irena Trobentar—predsednik, ter aktivni člani Matjaž Weiss, Dragica Gornik, Marija Šulman, Brigita Kosten, Lea Oražem, Julij Plut, Lojze Šešek in Alojz Petek) je potem ko je opravil svojo nalogo praktično razpadel. Vendar se je na sami okrogli mizi pojaVila pobuda, da bi nadaljeval s svojim delom. Ob spoznanju, da je nalog na področju razvoja kulture res še veliko, se bo v decembru ta odbor znova sestal ne le v zgoraj omenjeni zasedbi, temveč ob upoštevanju predlaganih dopolnitev. Posebej je poudarek na tem, da je odbor še vedno najširše odprt za vse, ki bi želeli sodelovati in doslej še niso zbrali ustreznega poguma. Iz zakladnice drugih jugoslovanskih področij pa so bili predstavljeni plesi iz hrvaške Posavine, Sumadije, vlaški in bunjev-ski plesi ter banatsko fantovsko »nadigravanj e« in starobosansko kolo iz okolice Glamoča. Ne samo, da je šlo za lepo doživetje, pač pa je to tudi oblika strokovnega izpopolnjevanja'naše FS, saj se s tem seznanjamo z raznovrstnim ljudskim izročilom, z narodno nošo, starimi instrumenti in starim načinom petja in hkrati spoznavamo umetniško priredbo in odersko postavitev. To je bil naš tretji obisk v Cankarjevem domu, saj smo se pred tem udeležili »Srečanja amaterskih folklornih skupin« in »Jubilejnega nastopa FS EMONA«. Spomeniki NOB na Kočevskem Prvi kongres zveze socialistične mladine Slovenije v Kočevski Reki Kočevska Reka je strnjeno naselje in leži sredi gozdov na 569 m nadmorske višine. Od Kočevja je oddaljena dobrih 16 km. Naselje so začeli ustanavljati Slovenci pred 600 leti in mu nadeli ime Reka, po bližnjem istoimenskem potoku. Kasneje, ko so se priseljevali nemški kmetje, je kraj dobil vzdevek Kočevska Reka, za razlikovanje od mesta Reka v Kvarnerskem zalivu. Vzdevek pa je prešel v ime, ki se je obdržalo vse do danes. Od 14. do 20. stoletja je bila to največja vas na Kočevskem. V srednjem veku je bil v Kočevski Reki sedež fevdalnega urada. Leta 1515 je potres do tal porušil vas in cerkev, okoli katere so bili urejeni obrambni tabori proti Turkom. Marljivi vaščani so vas kmalu obnovili in sezidali novo cerkev. Za časa Napoleonovih osvajalnih pohodov se je v Kočevju utrdila francoska vojaška posadka. Ponoči 9. oktobra 1809 so Kočevarji skupaj s Poljanci napadli francoske vojake, jih večino pobili, 30 pa so jih odvedli v ujetništvo v Kočevsko Reko. Zasilno šolo so imeli v Kočevski Reki že v začetku 18. stoletja, redna šola je bila uvedena leta 1812, novo šolsko poslopje pa so sezidali leta 1898. Iz Kočevske Reke izhajata dva pomembna moža tega obdobja. To sta Ivan (1819 - 1898) in Josip (1822 - 1917) Kozler, prvi, politični delavec in pospeševalec kmetijstva na ljubljanskem barju in drugi, dolgoletni predsednik odbora za osuševanje barja. Kočevska Reka je bila še pred II. svetovno vojno večje naselje in sicer tako veliko, da je bila celo občinsko središče. Leta 1929, predno je naselje do tal pogorelo, je Kočevska Reka štela 317 prebivalcev, ki so živeli v 104 hišah. Leta 1931 je bilo že 428 prebivalcev, ki pa so živeli v 52 hišah. Skupno z okoliškimi naselji je občina štela 2.143 prebivalcev. Tako je tedaj, glede na število prebivalcev, spada med večje upravne enote, saj je denimo mestna občina Kočevje v istem času štela 2.844 prebivalcev, pri čemer so bili šteti tudi prebivalci na Rudniku. Prebivalstvo Kočevske Reke je živelo približno enako kot ostali naseljenci Kočevske. Bavili so se s kmetijstvom, gozdarstvom, prevozništvom, kramarijo, žganjem opeke in apna, obrtništvom ter žagar- septembra 1943, so se na Kočevskem kar vrstili pomembni politični dogodki. Pričele so se volitve delegatov za zbor odposlancev, v Kočevju je bila formirana 9. udarna brigada — Kočevska, v Kočevski Reki je bil formiran L stvom. Zanimivo je poudariti, bataljon 9. brigade, v kinodvo- da prebivalstva Kočevske Reke ni v tolikšni meri prevzela izseljeniška mrzlica, kot je prevzelo ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja vso ostalo kočevsko prebivalstvo. (V 50-tih letih - od 1880 do 1930 — se je iz Kočevske izselilo 20.000 prebivalcev, večinoma v Ameriko). Pomembno je omeniti, da je napredna in revolucionarna študentska in dijaška mladina Slovenije prirejala v Kočevski Reki, Borovcu, Štalcerjih in drugod po Kočevski zborovanja, ki so jih imenovali narodnoobrambni tabori. Ti tabori so pomenili pravo šolo domoljubne, protifašistične vzgoje mladine in ostalega prebivalstva. Življenje in delo na taborih je pomagalo oblikovati samostojno misleče mlade osebnosti. Sodelovanje na narodno-obrambnih taborih je v dobri meri prispevalo, da so se številni udeleženci taborov vključili v narodnoosvobodilni boj in da se je tako slovenska inteligenca častno oddolžila svojemu narodu. Po izselitvi Kočevarjev v Rajh leta 1941. je vas ostala skoraj popolnoma prazna. Italijani so tu uredili močno utrjeno vojaško oporišče, ki pa ni preneslo udarov partizanskih napadov spomladi 1942. leta. Žato se je posadka morala umakniti v Kočevje. Desetega maja 1942 je kraj zavzel kočevski partizanski bataljon. Od tedaj je tu deloval tudi okrajni odbor Osvobodilne fronte. Do konca vojne je bil kraj večinoma osvobojen in so se sovražni vojaki le nekajkrat prehodno naselili in utrdili ob večjih ofenzivah. Prav presenetljivo in nerazumljivo pa je, da Italijani v svojem splošnem barbarskem početju niso vas požgali, kot so to počenjali z vsemi kočevskimi vasmi med Roško ofenzivo. Verjetno niso vas požgali zaradi predvidevanj, da se bodo kasneje zopet utrdili v tem naselju, kar se je tudi dogajalo. Po italijanski kapitulaciji 8. Spominska plošča na pročelju OŠ v Kočevski Reki rani je bil proces proti narodnim izdajalcem, od 1. do 3. oktobra 1943 je v osvobojenem Kočevju zasedal prvi zbor odposlancev slovenskega naroda itd. Med ostale pomembnejše dogodke pa spada prvi kongres slovenske mladine, ki je potekal od 10. do 12. oktobra 1943 v Kočevski Reki. Nekaj nad 150 delegatov se je zbralo v učilnici šolskega poslopja v Kočevski Reki. Do zbirališč so prišli delegati večinoma peš, nato pa s kamioni po osvobojenem ozemlju na kraj kongresa. Nekateri so se v najtežjih okoliščinah prebijali skozi sovražnikovo ozemlje. Največ delegatov je prišlo na kongres iz Ljubljanske pokrajine in iz vojske. Primorskim delegatom zaradi nemške ofenzive ni uspelo priti na kongres, posrečilo pa se je nekaterim delegatom s Štajerske in Gorenjske, ki so zastopali mladino iz NOV ali terenskih mladinskih organizacij- Na kongresu je po slovenski himni in pozdravnem govoru predsedujočega spregovoril predsednik Osvobodilne fronte Slovenije Josip Vidmar. Za njim je spregovoril zastopnik zavezniške vojaške misije major William Jones, ki je nakazal mladini obširne naloge, ki jih bo imela po zmagi nad fašizmom pri graditvi nove, svobodne domovine. Sklepi in resolucija L kongresa ZSM so pomembni še danes. Od vseh struktur ali družbenih plasti, ki so se udeležile narodnoosvobodilne borbe in revolucije, se izročil L kongresa mladine najbolj pridržuje in spoštuje ravno današnja mladina. Smelo se spopada z vsemi negativnimi pojavi v današnji družbi, s pojavi, ki izpodkopavajo pridobitve naše socialne revolucije izvedene v letih 1941 — 1945. To revolucionarnost opravljajo s polno pravico kajti pretežno breme je med NOB slonelo na takratni mladini, kar dokazuje podatek, da je bilo od 1.700.000 vseh žrtev v Jugoslaviji skoraj 700.000 mladincev in mladink, med njimi celo pionirjev. Veliko mladincev in mladink je dobilo naslov narodnega heroja — kar 36 narodnih herojev pa je izšlo iz vrst slovenske mladine. V spomin na L kongres slovenske mladine je na pročelje osnovne šole v Kočevski Reki vzidana spominska plošča z vklesanim besedilom, ki pojasnjuje ta pomemben dogodek. Pobudo za to obeležitev je dal okrajni odbor ljudske mladine iz Ljubljane. Odkritje je opravil ob 10-obletnici kongresa, 12. oktobra r^p953, delegat glavnega odbora VŽM Slovenije. N. K. Naj omenim še potrebo, ki jo čutijo člani naše FS po preseganju amaterizma s profesionalnimi dopolnitvami. Trenutno sodelujemo s priznanimi strokovnjaki kot sta omenjena Ramovš in Strajnar, ki nam svetujeta v zvezi s priredbami in postavitvijo na oder pristne kostelske plese in pesmi. Z Marijo Makarovič in Ljubo Vrtovec pa sodelujemo glede opreme z izvirno narodno nošo. Ker se v zadnjem letu s’temi cilji veliko ukvarjamo, smo tudi odpovedali vse nastope in trenutno vadimo pod vodstvom prof. dr. Mirka Ramovša. L T. V počastitev Dneva republike V počastitev praznika, dneva republike, so bile že v petek, 27. novembra, v dvorani Šeškovega doma v Kočevju, kar tri proslave. V dopoldanskem času je bila organizirana proslava za učence OS Zbora odposlancev, ki obiskujejo modri turnus, v popoldanskem za učence rdečega turnusa, v večernih urah pa za odrasle občane. Proslavo so pod vodstvom svojih mentorjev in učiteljev pripravili učenci OŠ Zbora odposlancev. Z bogatim programom so se predstavili občinstvu in tako počastili rojstni dan naše domovine — nove Jugoslavije. Ilc Vilko Predvideni filmski spored v času od 18. dec. 1987 do 18. januarja 1988 Octopussy ameriški pustolovski film, do danes eden najbolj gledanih iz serije filmov o Jamesu Bondu. Šesti film z Roger Moorom v glavni vlogi, je spretno narejeno delo s posebnim poudarkom na akciji. Tom in Jerry — najboljša prijatelja ameriška risanka Cotton club ameriška drama, Fest 86, Richard Gere v glavni vlogi. Film je zanimiva kombinacija kriminalke in glasbeno-plesnega filma, vendar ostaja spektakel, paša za oči. Odlikuje ga zlasti dobra igra in izredna montaža. Zrelo 3 ameriški film katastrofe Silkwood ameriška psihološka drama 5 nominacij »Zlati globus«, 5 nominacij »Oskar« Gre za avtobiografsko zgodbo o življenju Karen S., ki je leta 1974 umrla na misteriozen način v hipu ko je hotela opozoriti javnost na nevarnost radiacije. Psi vojne ameriški avanturistični Popajeve vragolije ameriška risanka Zmajeva igra smrti II. hongkongški karate film z Bruce Lee-jem v glavni vlogi Nilski dragulj ameriški avanturistični film Michael Douglas, Kathleen Turner v glavni vlogi, junaka po vznemirljivih avanturah v filmu »Lov na zeleni diamant« nadaljujeta s svojimi pustolovščinami skozi afriško puščavo. Ločitev za določen čas jugoslovanska komedija Baskervilski pes angleška kriminalka Misijon angleški zgodovinski spektakel Festivali in nagrade: »Zlata Palma—Kan 86«, »Zlati globus« za scenarij in glasbo, 7 nominacij za »Oskarja«, 11 angleških priznanj, FEST 87. Režiser Roland Joffe (Polja smrti) v glavni vlogi Robert de Niro. Ljubezen, strast in ekstaza nemški erotski Opravičilo! V prejšnji številki Kočevskih novic je prišlo do napake. Na zadnji strani, v naslovu k članku, ki govori o zborniku narodnoobrar nih taborov na Slovenskem, je bilo namesto - Narodnoobrambni tabori Slovenskem 1936—1940, natisnjeno Narodnozabavni tabori na Slovensk 1936-1940. Za neljubo napako se vsem bralcem iskreno opravičujemo. Tiskarna Novo me Nagradna križanka 4 GLASILO Filmsko PHiZ. GAUIO PLAST. PHIIOAZ POVRŠJA stautc Mil. SflMOU- JOILANJE Nfsm- MENLJI' l&EVSU NOVICE Postavi- te/ ZAPREK OTOt V EIKLADIH ZMEZNKL VRELEC VkOlE VODE T0VRUJA ŽIVIL V KAMMKU GRŠKA ČRKA SKELET TfLAKlJSKS KEČM bOC-OMAMLJENOST ŽELIMO V A ?l ZHAlSKA ŽLICA ODbOlL MOZOLJA- VO&T f 4JIŠKA POK- D. IM SILI Hišni soc, LIJAK. iO. IN M. ČRKA AbELEJX 7VZ0UH AN d,. IAZISU.. rODNEiJE SMJUNCŽ MESTO V IATVI OLC SZDL ENOTA UHKCsr EL ■ TOKA PfiEA.ST SlUVE tiŽEVO ŽGANJE SAUKtAA LJU&EZ. TESNI K. ZAČ.i/V. HOKEJISTA TELLA AbELOV StLAT omolm K1AJA JAP. J>EN. ENOTA LANA TUlNEE. IWJNILA 0POIOKA 2PECI plamet kfžDIjfVA 0TEIA ŠALJIVA %kaB’ &E0TIJEČ rHAWSL- DUHOvmiK Avr. ac. ZA SOMbOSL Hžl N A JV. KOZ SESALEC II5TJLC ir. TtusT. MESTO niOiESMA LELA 0Lt,WI irivwiE E MOHOJUCO JLAuEH. ?OLT TESEN MESTO v' ivitl TRIMOMSia) VINO nmšiLA Pokra- jina PGlUv/ JEDEM naftno ŠTEVILO SESTAVIL 4-5. Židovsko M. /ME 2D-VWUMJ 14HŠC.A M£a.E- 6WfC£ HEMJSIO el- (0) ime četr MESTO Ob TISI ŠKAMP. M. IME -ŽIVAL. rvnioM OČESNA ŠAKEN/CA LOVLJENJE SOLM/HA- LlJSU.1 j/loo, TCVlšiNA HASTitnjl rosAuiii £'iou£ tvrrii«« ŽEH5KO IME VEIL TioTSJLE P47I4E 6£. M/f. VELIKAN Izmed 41 prispelih rešitev nagradne križanke št. 3 so bili izžrebani naslednji reševalci: 1. nagrada: TEJA SMOLIČ, Dolenja vas 67, 61331 Dolenja vas 2. nagrada: FRANC PAJNIČ, Kolodvorska c. 13, 61330 Kočevje 3. nagrada: MAJDA ŠTIMEC, Roška 24, 61330 Kočevje Rešitev križanke št. 4 pošljite na naslov Občinske konference SZDL Kočevje, Ljubljanska c. 7, do 8. 1. 1988. NAGRADE: 1. nagrada 8.000.- din 2. nagrada 5.000.- din 3. nagrada 3.000.- din Rezultate žrebanja bomo objavili v naslednji številki. Izžrebanim reševalcem bomo nagrade poslali po pošti. Glasilo »Kočevske novice« občinske konference SZDL Kočevje ureja uredniški odbor v sestavi: Mirica Dimih' — predsednica, Vlado Gašparac — odgovorni urednik, Rudi Miiller — glavni urednik in člani Cveto Arko. Viktor goš, Slavka Janša, Danica Kaplan, Jože Lindič, Valentin Mavrin, Milan Mlakar, Ive Stanič, Tanja Svetličič in P Škulj. Uredništvo: 61330 Kočevje, Ljubljanska 7 — telefon (061) 851-061. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Č izhaja v nakladi 6100 izvodov. Grafična priprava in tisk TISKARNA Novo mesto. Glasilo je oproščeno temcW prometnega davka po sklepu komiteja SRS za informiranje št. 421-1/72.