y Poitnina plačana v gotovim Leto LVII. V Ljubliani. v petek, dne 23. avgusta 1929 St. 190 2. izdaja st. 2 Oln Naročnina Dnevna Izdala za državo SHS mesečno 25 Din polletno 130 Din celoletno 300 Din za Inozemstvo mesečno 40 Din nedel|»lta Izdalo celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l stolp. petll-VTSto mali oglasi po 1-30 In 2D. več JI oglasi nad 45 mm vlSlne po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po lO Din n Pri večjem □ naroČilu popual Izide ob 4 zjutraj razen pondeljko ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulic1 št. 61111 llolcoplal se ne vračalo, nctranltlrana plama se ne apre/ema/o -- Uredništva telefon št. 20S0. upravnlštva št. 2328 Informativen lisi za slovenski narod Beg z dežele Ni sicer zavzel beg z dežele pri nas še fako strašnega obsega, ko n. pr. v Franciji, kjer so že cele vasi sredi najbolj rodovitne zemlje brez ljudi. Ali tudi že pri nas postaja beg z dežele vedno večja nevarnost, ki jo najbolj jasno odkriva veliko število izseljencev. Dostikrat se je že zato poskušalo ustaviti beg z dežele, toda vsa prizadevanja so bila večinoma brez vsakega uspeha, ker so pač vzroki bega z dežele zelo globoki in skoraj nepremagljivi. Vseeno pa morajo biti premagani, ker je drugače propadanje naroda neizogibno, a po navadi tudi večine vseh onih ljudi, ki so padli pod vpliv bega z dežele. Glavni vzrok bega z dežele je v delu kapitala. Ta potrebuje za svoje rudnike, fabri-ke in delavnice vedno novih in novih ljudi. Ne samo vsled tega, ker je vedno več fabri-ških dimnikov, temveč v velik meri tudi zato, ker se ljudje po fabrikah silno hitro iztrošijo. Zato so potrebne vedno nove čete delavcev, zato mora dežela izgubljati ljudi, da so polna velemesta. Ta proces se razvija v vedno večji meri in vkljub visokemu številu rojstev na deželi, je pričelo na deželi že primanjkovati delovnih ljudi. In da ni kolonij, kjer narodi, skoraj na stopnji sužnjev, dobavljajo Evropi cena živila in cene surovine, bi že davno povzročil beg z dežele po Evropi pravo katastrofo. Kajti prevelik narastek mest, ki vendar žive od dežele, z istočasnim padanjem podeželskega ljudstva mora roditi polom. Skoraj brezplačno delo zasužnjenih kolonialnih narodov je vzelo kmetskim pridelkom ceno. Zlasti po vojni se je to silno opazilo. Dočim so se vsi industrijski izdelki silno podražili, je cena pridelkom relativno zelo malo narasla. Danes pa potrebuje kmet za dobro obdelavo zemljo vedno več industrijskih izdelkov, poleg tega je tudi kulturno napredoval, da se ne more več zadovoljiti z razmerami, v katerih so živeli njegovi predniki. Posledica tega je, da se kmetija ne izplača več. Ta zavest prodira vedno bolj in to je glavni vzrok, da dobi kapital z dežele vedno novih delavcev. Treba je zato dvigniti dohodke kmeta, da se bo delo na polju izplačalo in to je prvi pogoj za odpravo bega z dežele. Na vsak način se da pri nas v tem oziru še zelo mnogo doseči. Plodnost zemlje je mogoče še več ko podvojiti, z boljšo organizacijo prodaje kmečkih pridelkov, da bi kmet potom zadrug direktno prodajal konsu-mentu, je mogoče povečati njegov izkupiček. Uvedba domače industrije pa mora pokriti kmetu oni primanjkljaj, ki nastane iz premajhnega donosa zemlje. Pri tem pa je seveda potrebno, da v poljedelcu ne zamre ljubezen do grude. Brez te ljubezni kmet ne bo prenesel teže elementarnih nezgod, ta ljubezen pa je tudi edino sredstvo, ki vzdrži vsa čutna vabila velemesta. Vsak naš kmet ima kal te ljubezni v sebi in ni treba storiti mnogo in razvila se bo ta ljubezen sama od sebe- Ali pa sploh kaj storimo, da ta kal ne zamre? Podvzeta je bila n. pr. akcija za asanacijo vasi, ali niso takoj nastopili nasprotniki, kaj da je to treba? Ali pa si je mogoče misliti, da bo kdo ljubil svoj dom, če je ta v vednem neredu? Hvalimo se, da so v Sloveniji hiše lepe in čiste. Hvala Bogu, res je to, ali še lepše morajo postati in vse po vrsti in ne samo tiste ob široki cesti! Kdor ima pravo ljubezen do grude, ta je samozavesten in ponosen človek. Kaj pa se stori, da se ohrani samozavest kmeta in njegov ponos? Ali ni še vedno po mestih dosti omalovaževanja kmeta in ali ni tega tudi še v uradih? Ali ni še vse polno ljudi, ki se sramujejo svoje kmečke rojstne hiše? Celo svojih starišev! A tudi kulturno bi se moralo za podeželje vse več storiti, kakor se stori. Vse se vedno koncentrira le v mestih, malo, ali pa nič pa se daje deželi, ki je vir vse sile. Ravno s kulturnim delom pa je zelo izdatno mogoče zajeziti beg z dežele. Ni mogoče odpraviti bega z dežele ne z dekreti in ne z lepimi željami, temveč le s prav usmerjenim in dobro premišlje^m delom. Prodreti mora spoznanje, da ni mesto vse, da ni za narod važno, če ima njegova prestolica stotisoč ali milijon ljudi, temveč da je mnogo važnejše, če živi ta milijon ljudi zdravo in lepo življenje. Samo naravno je, da dobivajo mesta svoj dotok z dežele, ali zlo je, kadar je- ta dotok tako velik, da nastaja že beg z dežele. To pa je treba preprečili, pruii temu se ireba boriti in čeprav bi bili v začetku uspehi še tako majhni. Uspehi pa bodo, samo če bo volia dovoli močna I Novi važni zakoni pripravljeni Zakon za povzdigo kmetijstva, prosvetni in zdravstveni zakon pred zakonodajnim svetom Belgrad, 22. avg. (Tel. »Slov.«) Med zakonskimi načrti, ki sc trenutno nahajajo pred vrhovnim zakonodajnim svetom, je zelo mnogo takih, ki najbolj zanimajo naše občine in oblasti po gmotni strani. Niso še seveda sprejeti končno veljavni sklepi, vendar se trdi, da je že sedaj iz debate razvidno, da gre za važne občinske dajatve. Kakšen bo končni obseg teh dajatev, še ni znano. V prosvetni politiki se bo v tem oziru v glavnem določilo, kaj so občine dolžne prispevati. Gre za, zemljišča, ki ga morajo občine dajati za različne vrste šol, za kurjavo in razsvetljavo učiteljskih, oziroma profesorskih stanovanj ter za šolske zgradbe, ki naj bi jih evcntuelno prevzela oblast. Poleg prosvetne jc važna tudi kmetijska zakonodaja, zlasti zakon o povzdigi kmetijstva in živinoreje. Ni šc gotovo, ali naj se neposredno določi, kakšne zneske bodo morale občine in oblasti dati v skupni državni fond, oziroma, kakšne postavke je treba vobče odločiti za povzdigo kmetijstva, ali pa se bo našla kaka rahlejša oblika. Glede zakona o povzdigi živinoreje je pripomniti, da bodo po njem občine dolžne preskrbeti si same z lastnimi sredstvi živino ter bodo imele v ta namen pravico, pobirati 50 odstotkov raznih kazni v svoj živinorejski fond, dočim se bo 50 odstotkov stekalo v državni fond. Oba omenjena zakona bosta vsaj v sedanji obliki, v kateri sta predložena, nalagala precejšnje dolžnosti občinam; bosta pa naravno, če sc bo kmetijstvo sistematično dvignilo na podlagi teh zakonov, mnogo pripomogla tudi do rentabilnosti živinoreje in večjih dohodkov. Poudarja sc nam nadalje važnost novega zdravstvenega zakona, ki naj bi tudi prišel pred VZS. Vzdrževanje bolnic bo po tem zakonu pomenilo za občine in oblasti precejšnjo obremenitev. VZS je danes končal načelno in podrobno debato o načrtu zakona o srednjih šolah. Kakor doznavamo, je zakon doživel nekaj bi- stvenih sprememb, seveda pa jc končna vsebina odvisna od prosvetnega ministra. Zdi se, da bo obveljalo stališče, da ohranijo stare privatne gimnazije in ostale srednje šole svoje stare pravice in da bo zakon delal razliko med starimi privatnimi šolami in tistimi, ki se bodo na novo ustanovile. Ker se v prvotnem načrtu zakona o srednjih šolah ni nahajal noben pasus o vzgoji in učnih predmetih, jc vrhovni zakonodajni svet sprejel sklep, s katerim predlaga, naj se v zakon sprejme tudi srednješolski učni načrt, iz katerega se bo videlo, kakšne cilje zasleduje srednješolska vzgoja in pouk. Kar se tiče privatnih šol, sta važna dva načelna sklepa, ki jih je predložil vrhovni zakonodajni svet. Prvi sklep pravi, naj sc privatne šole dele v take, ki imajo pravico javnosti in v take, ki je nimajo. Glede onih šol, ki imajo to pravico, naj ostane vse pri starem ter bi se mogli izpiti polagati na teh šolah in bi učencem ne bilo treba polagati izpitov, t. j. male in velike mature na državnih zavodih. Drugi sklep je načelne važnosti in pravi, naj sc dosedaj obstoječe privatne gimnazije obravnavajo tako, kakor dosedaj in obdržijo iste pravice. Sprejet je bil tudi dodaten predlog, naj se v slučaju, če sc prvi predlog ne sprejme, sprejme določilo, da naj se privatne gimnazije dovoljujejo brez ozira na to, kdo je njihov lastnik. Ta dodaten predlog j z važen zato, ker bi sc po prvotnem načrtu, te pravice ustanavljati privatne gimnazije, nc smela po-služiti nobena korporacija, temveč le zasebniki. Tudi določbe glede novih profesorskih plač so v celoti sprejete. Belgrad, 22. avg. (a.) Vrhovni zakonodajni svet je na svoji današnji seji, ki je trajala od 16. do 20. ure nadaljeval razpravo o načrtu srednješolskega zakona ter končal podrobno proučitev. Prihodnja seja bo jutri popoldne ob 4. Na dnevnem redu jutrišnje seje bo razprava o načrtu zakona o učiteljiščih. Izseljeniška konvencija s Francijo Besedilo konvencij stilizirano — Težkoče ratifikacij vsled različne zakonodaje Belgrad, 22. avg. (Tel. »Slov.«) V ministrstvu za socialno politiko bodo te dni končno veljavno stilizirali besedilo konvencij, ki so bile načelno sprejete te dni med našo in francosko delegacijo in ki urejujejo zavarovanje in zaščito jugoslovanskih delavcev, ki so zaposleni v Franciji. Na obeh straneh se dela na to, da bi prišlo čim preje do ratifikacije. Vašemu dopisniku je dal danes član ju-goslovansko-francoske delegacije izjavo, v kateri pravi: Pri sklepanju konvencije o zavarovanju in zaščiti naših delavcev s Francijo se morajo vpoštevati posebne razmere francoske socialne zakonodaje. S tega stališča lahko tr- dimo, da še ni nič končno veljavno urejeno, in to: 1. ker francoski delegati niso imeli polnomočja, 2. ker francoska socialnopolitična zakonodaja ni analogna naši, 3. ker se vsa francoska zakonodaja nahaja pred parlamentarno revizijo. Treba bo torej čakati, da se la revizija izvede. Kar se tiče zavarovanja zoper nesreče, je delegat poudaril, da v Franciji ne obstoja obvezno državno zavarovanje, ampak imajo to stvar v rokah privatne zavarovalne družbe. Zato se bo treba o zavarovanju zoper nezgode najprej s temi društvi dogovoriti in spraviti v sklad sistem teh privatnih društev z našo jugoslovansko zakonodajo. Avstrija in mala antanta Pariški list priporoča pridružitev Avstrije k mali antanti Pariz, 22. avg. (Tel. »Slov.«) Razpravljajoč o krvavih spopadih v Avstriji, izjavlja »Petit Parisieu«, da bi mala antanta nudila Avstriji največje politične in gospodarske podpore, samo če bi Avstrija dosegla popolno neodvisnost. Dr. Beneš in Streeruwitz sta se na sestanku v Plznju podrobno razgovar-jala o pridružitvi Avstrije k mali antanti. Zaenkrat seveda žalibog ne more biti govora o drugem, kakor o gospodarski priklopitvi, gle- de katere so se skicirale temeljne smeri že na konferencah male antante v Jachymovn, Bukareštu in Belgradu. Vključitev Avstrije v gospodarski sistem male antante bi nujno bistveno izpremenil zunanjepolitično orijen-tacijo srednjeevropskih držav in po mnenju lista, ki se v svojih razmotrivanjih sploh ne dotika vprašanja priključitve k Nemčiji, mnogo pripomogla do miru v srednji Evropi. Težka želez, nesreča na turški železnici Tržaški brzovlak zavozil v osebni vlak — 5 mrtvih, 7 težko, 60 lahko ranjenih Dunaj, 22. avg. (Tel. »Slov.«) Na turški železnici se je pripetila danes huda nesreča. Med postajama Sch\varzach-St. Veit in Loifarn sta danes dopoldne ob 11.30 trčila skupaj zunaj na progi D-vlak Praga—Trst, ki ima s seboj tudi direktne vagone Miinchen—Ljubljana--Zagreb -Belgrad, in osebni vlak, ki je prihajal iz Beljaka. Več vagonov se je zari-nilo drug v drugega. Po prvih vesteh ie bilo pri nesreči 5 mrtvih in okoli 60 ranjenih, med njimi mnogo težko ranjenih, 7 pa smrtno nevarno. Vzrok nesreče je bila, kakor se govori, napačna odprava osebnega vlaka. Železniški promet na tej enotirni glavni progi v Bad Gastein je prekinjen. Proga je bila popoldne tolil > it: Papež dela samo politiko zveličanja duš, božje slave in časti Cerkve Milan, 22. avg. (Tel. »Slov.«) Papež Pij XI. je v svojem nagovoru na 600 romarjev z otoka Malte omenil tudi avtonomiatično t delovanje lorda Stricklanda, ki gre za tem, da se proti volji kurije in katoliške duhovščine ustanovi na Malti narodna cerkev. Papež je toplo pohvalil tradicionalno zvestobo katoliškega prebivalstva sv. stolici, potem pa svaril pred krivimi preroki, ki ravno tako, kakor v Kristusovih časih, danes izjavljajo, da oznanjajo ljudstvu resnico. Ljudstvo se sme pokoravati samo naukom škofov in papeža kot pravih naslednikov apostolov ih sv. Petra in nikomur ne smejo verjeti niti na Malti niti drugod, da papež dela politiko. Papež dela samo eno politiko, to je politiko zveličanja duš, božje slave in časti Cerkve. To pa ni nobena politika, temveč čista vera v blagor duše, za njeno rešitev in za božjo čast. Če je pod pretvezo politike ogroženo zveličanje duše in čast Cerkve, sc papež nc obotavlja, nastopiti proti tej nevarnosti in prevzeti obrambo ogroženih duš, časti božje in ugleda Cerkve. Vsak dobri katoličan je dolžan, dajati škofom in Kristusovemu namestniku spoštovanje, jim biti pokoren ter mora pokazati ponižno vztrajnost pri obrambi vere, tudi če so potrebne žrtve. Položaj v Haagu kritičen G. Jean Bruchesi, profesor na univerzi v Mantrčalu v Kanadi in urednik lista »L' Ca-nade« je bil sinoči sprejet od našega kralja v avdienco. Pred svojim odhodom je v prijateljskem razgovoru dal našemu uredniku sledeče izjave o svoji domovini, kamor se izseljuje tudi veliko naših ljudi: »V Evropi, posebno pa v vzhodnem njenem dehi, zelo površno poznajo Kanado. V glavnem vedo, da je to precej velika dežela, bogata po prirodi, neobljudena, kjer vladajo dolge in zelo ostre zime. V glavnem pa črpajo široki krogi svoje znanje iz knjige Louis Hemon: Marie Chapdelaine, roman francoske Kanade, ki je prestavljena skoraj na vse jezike. Kanada pa je v resnici ena največjih poljedelskih zemlja, istočasno pa tudi industrijsko visoko razvita. Znani državnik je dejal o njej: 19. stoletje je bilo stoletje Združenih držav, 20. vek pa pripada Kanadi. To je točno, kajti v zadnjih letih je Kanada tako napredovala kakor nobena dmga država. Kanada ne pozna brezposelnosti, niti krize gospodarstva, trgovine in industrije. Tudi vojna ni zapustila takih sledov kot v drugih deželah. Leta 1926 se je narodno gospodarstvo cenilo na 22 miljard dolarjev. Statistike na vseh področjih pa kažejo stalen razvoj in napredek. Kar je Kanadi še potrebno, to so delavne in pridne roke za poljedelstvo in podjetni duhovi za trgovino in industrijo, sploh ljudi, ki bi znali izkoristiti neizmerna bogastva Kajti Kanada ima samo devet in pol milijona prebivalcev na ozemlju, ki meri devet milijonov kvadratnih kilometrov, to je približno toliko kot cela Evropa skupaj. Razume se, da vse to ozemlje ni sposobno za kultiviranje, vendar pa ogromen del. Zato Kanada nima glede naselitve tujerod-cev tako strogih zakonov kakor Združene države. Obstojajo sicer nekatere omejitve, vendar je Kanada odprta predvsem za poljedelce, obrtnike in trgovce. Moram pa pri tem opozoriti, da mora biti izseljevanje dobro organizirano in to v soglasju z našo vlado in z vlado dotične države. Bilo je mnogo slučajev, da so ljudje nasedli raznim agentom, pred čemur moram najodločneje svariti. Naša vlada gre sicer takim zapeljanim ljudem zelo na roko, vendar pa razumete, da vsega storiti ne more. Montreal je z enim milijonom prebivalcev največje mesto in prvo pristanišče za Newyor-kom: za žito n. pr. prvo na svetu. Leži dva in pol dneva vožnje z ladjo od morja ob reki Sveti Lovrenc, ki pa je tudi za največje parnike plovna. Je veliko industrijsko mesto in središče pokrajine Quibec. Ta pokrajina je zibelka Kanade in je ena najstarejših francoskih naselbin. Odkrita je in naseljena od Francozov kakor tudi sicer največji deli severne Amerike. Ona je središče francoskega življenja. V njej so kompaktno naseljeni Francozi, nasledniki 65.000 kolonistov, ki so se preselili v to deželo iz Francije 1. 1763. Danes je njihovih naslednikov štiri in pol milijona, od tega tri milijone v Kanadi, drugi v sosednjih pokrajinah Združenih držav. Pokrajina Quibec je v resnici mala država za sebe med dominioni britanskega imperija. Ona je čisto-katoliška in verna tradicijam svojih pradedov in se v tem zelo razlikuje od ostalih pokrajin. Ljudstvo je globoko verno in visoko moralno. V razliko z domovino materjo je posebno družinsko življenje na visoki stopnji, zato se tudi število prebivalcev tako množi. Mesta in kraji v tej pokrajini se odlikujejo po svoji lepoti, po starih spomenikih in se štejejo med najlepša v Ameriki. Posebno največje mesto Montreal, ki je s svojimi 750.000 Francozi za Parizom največje francosko mesto na svetu. V Montrealu — kakor sploh v Kanadi — žive Francozi in Angleži v najboljšem soglasju. Pri nas ne poznamo niti verske, niti jezikovne nestrpnosti. Pri nas vlada liberalen duh, v dobrem pomenu te besede. Angleška in protestan-tovska manjšina se nikakor nc more pritoževati. šolstvo je na primer po mojem mišljenju Idealno urejeno: Vse šole, bilo ljudske, srednje ali visoke, se lahko ustanavljajo, če so zato dani eksistenčni pogoji. Za vzdrževanje šol plačujejo vsi državljani posebno doklado, s katero upravljajo šolski odbori. Katoliki in pravoslavni imajo posebne odbore Zakon odreja, da mora V tem odboru biti vsaj ravno toliko laikov, kolikor je duhovnikov. Predseduje pa zastopnik vlade. Ti odbori sestavljajo učni red, nastavljajo učitelje in sploh izvršujejo vso upravno službo, dočim vladni odposlanci skrbijo, da iz plačanih doklad in državne, oziroma deželne podpore iz- vioujujvj picivim. i. »v/i a in JC pl ipVJlll 111II, Ud je določuje učni red s sodelovanjem najširših plasti ljudstva. Dolžnost vlade je, da na zahtevo določenega števila ljudi, ustanovi to ali ono Haag, 22. avg. (Tel. »Slov.«) Na današnjem popoldanskem sestanku so poskušali finančni ministri Francije, Belgije, Japonske, Italije in Nemčije izenačiti svoja stališča. Govorili so predvsem o vprašanju stvarnih dobav in o onih vsotah iz Youngovega načrta, ki se brez pristanka Nemčije ne morejo kar tako razdeliti med upnice. Gre tu za 250 do 300 milijonov, ki preostanejo pri prehodu od Datvesovega k Youngovemu načrtu in od katerih se ima večji del priznati Angliji kot koncesija. Potreben je tudi pristanek nemške delegacije za nameravano ureditev izkupička pri likvidaciji nemškega imetja v Angliji, ki je do sedaj vrgla okoli 12 milijonov funtov in katerih Anglija do sedaj še ni v dobro vpisala reparacijski komisiji, ter ves znesek ostane njej, če pristane Nemčija na to. To so bistvene koncesije, ki jih priznavajo Angliji Francija, Belgija in Japonska. Razen tega dovoljujejo nekatere države majhne popuste. Samo Italija je videti nepopustljiva. Edina njena koncesija je ta, da je prevzela stare dolgove iz pokrajin bivše Avstrije. V splošnem je do sedaj ponudba imenovanih držav Angliji narastla že na 75 odstot angleških zahtev, dočim so včeraj ponujale samo 50 odstotkov. Anglija pa nepreklicno zahteva pristanek na vse njene zahteve. Francija, Belgija, Italija, Japonska in Nemčija se danes zvečer še nadalje posvetujejo o ponudbi, ki naj se jutri dopoldne izroči Snovvdenu. Pariz, 22. avg. (Tel. >-Slov.«) Listi poročajo, da je Snowden na ponudbo 50 odstotne ugoditve njegovih zahtev že odgovoril odklonilno, ali v takem smislu, ki pomenja odkloni tev. »Journal« je mnenja, da v vprašanju stvarnih dobav in udeležbe Anglije pri nezavarovanih anuitetah ni izključen kompromis, dočim še ni nobenega upanja glede absolu/tne angleške večje zahteve po 48 milijonih. Konflikt se sedaj smatra za angleško-italijansko aasprot-stvo ter je sporazum odvisen samo od Ita'"e. London, 22. avg. (a.) Angleška vlada je izdala uradno poročilo o sinočni seji. Poročevalci listov imajo vtis, da je položaj uprav kritičen, (la pa še obstojajo nadc, da bodo delegati skušali rešiti položaj. Finančna komisija se še naprej nahaja v brezizhodnem položaju. Vprašanje izpraznitve Porenja je popolnoma zastalo. O tem vprašanju konferenca še ni storila nobenega sklepa, čeprav je angleška vlada sklenila, da umakne svoje Čete ii Porenja prihodnji mcsec. Angleški vladni krogi polemizirajo proti stališču Italije, ki neupravičeno zahteva, da se ji povečajo reparacije na račun Anglije. * Haag, 22. avg. (Tel. »Slov.«) Jutri popoldne se bodo zastopniki držav sklicateljic še enkrat sestali, da ugotove, v koliki meri morejo predlagati celokupni konferenci svoje končne sklepe. „Zeppelin" odplul šele včeraj Vsled premajhnega hangerja se pokvarita gondola Tokio, 22. avg. (Tel. »Slov «) Nezgoda pri zrakoplovu »Zeppelinu« ob startu se je zgodila zato, ker se je voz, na katerega je bila postavljena zadnja strojna gondola, stri in je gondola z vso silo udarila na tla. Pri tem sta se zlomili dve prečnici ter je bila lahko poškodovana gondola in najbrže tudi motor. Vzrok nezgode je premajhni hangar v Tokiu, eega vrata so komaj tako velika, da puščajo na obeh straneh zrakoplova samo tričetrt metra praznega prostora. Radi nizke strehe so morali zrakoplov potegniti iz hangarja čisto pri tleh, radi česar je nastala poškodba. Potniki so se morali nekoliko razočarani vrniti v Tokio. Mnogo gledalcev je ostalo vso noč na letališču in si napravilo šotore iz časnikarskega papirja. Zrakoplov je z zadnjo poštno pošiljko prevzel šest pisemskih golobov, s katerimi hoče japonski časnikar, ki potuje v Rusho-kitajshi boji London, 22. avg. (Tel. »Slov.«) Pekinški dopisnik »Daily Expressa« potrjuje, da je ruski polk ob podpori 21 letal, tankov in strojnic vdrl v Mandžurijo, 20 milj severno od Man-čulija in se umaknil šele po 24 urnem boju s kitajskimi četami. Hudi boji so bili pri Pogra-ničnaji z nekako »rdečo legijo«, v kateri so Burjati, Korejci in druga plemena, in ki so požgali kraj Tungnung. Tudi iz drugih krajev se poroča o več ali manj hudih spopadih, Afganska vest London, 22. avg. (Tel. »Slov.«) Kakor se doznava, je Nadir kan hudo porazil Habib ulaha pri Gardezu. Nadir kanove čete se vedno bolj množijo, Habib ulah pa je v obrambo zgradil okoli Kabula tri obrambne črte, Habib ulah je zelo slabe volje in je prepovedal sploh imenovati ime Nadir kana. Kdor bi se proti tej prepovedi pregrešil, ga bodo javno za ušesa pri-bili na steno in ustrelili s kanonom. Los Angeles, poslati svojemu listu poročila. Na krov so vzeli tudi padobran, da bi lahko odpravili na zemljo kakega eventualnega »zajčka« (zastonjkarja) London, 22. avg. a. Iz Tokija poročajo, da bo potniška gondola po vsej priliki popravljena že do 6 zvečer. Ura odhoda še ni določena. Potniki so se povrnili v Tokijo, Posadka je pri natančnem pregledu zrakoplova našla nekega zastonjkarja. Nahajal se je -v shrambi za prtljago v težko poškodovanem položaju. Mladeniču se je takoj prožila zdravniška pomoč, nakar je bil izročen oblastem. Tokio, 22. avgusta. Komandant zrakoplova »Grof Zeppelin« dr. Eckener je odredil, da bo »Grof Zeppelin« krenil na pot preko Tihega oceana nocoj ob 22 uri. Novi angleški poslaniki London, 22. avg. (Tel. »Slov.«) Danes zvečer so bila objavljena nekatera nova imenova- j nja v angleških inozemskih poslaništvih. Za poslanika v Bukareštu je določen pariški po-slaniški svetnik Henderson, za poslaništvo v Belgradu poslanik Ramsay, za poslaništvo v Sofiji poslaniški svetnik Palairet in za poslaništvo v Atenah dosedanji angleški zastopnik v porenjski komisiji Seeds. Švicarski letalci izgubljeni New York, 22. avg. (Tel. »Slov.«) V New Yorku smatrajo švicarska oceanska letalca že za: izgubljena, ker sta na potu 70 ur in imata s seboj bcncina kvečjemu za 40 ur. Možno je samo, da sta se rešila na kako ladjo brez oddajne postaje,ali pa da sta se rešila v kavčukovem čolnu, katerega imata s seboj, in se lahko vzdržita na površju več dni, če imata s seboj živila. Šahovski turnir Praga, 22. avg. (Tel. »Slov.«) V 18. koht šahovskega turnirja v Karlovih Varih so se dosegli naslednji rezultati: Thomas je premagal Menšikovo. Remis sta bili partiji dr. Tar-takovver-dr. Becker in Johner-Marshall. Partija Gilg - Mattison je bila prekinjena in bo najbrže remis. Capablanca je premagal Col-leja. Dr. Vidmar pa je zgubil proti Nicmco-viču v 59. potezi. Partija Spiolmann-TreybaI je bila prekinjena in je Spielmann v dosti boljšem položaju. Dalje so bile remis partije: Maroczy-Euwe, Rubinstein-Yates in Bogoljn-* bov-Canel. Siiiniseh je premagal Griinfelda v sijajni igri, ko je žrtvoval damo. Stanje po 18. kolu: Capablanca 13, Nieir*. covič 12 in pol, Spielmann 12 (1), Rubinstein 11 in pol, Vidmar 10 in pol, Becker, Euwe in Griinfeld 10. Optimizem avstr. vlade Donaj, 22. avg. (Tel. »Slov.«) Današnji ministrski svet je prišel do soglasnega mnenja, da ni nobenega povoda za bojazen, da bi prišlo v Avstriji do nadaljnjih nemirov, in da je torej popolnoma brez podlage vznemiiw jenje, ki se je pojavilo tu in tam med gospodarskimi krogi, in da so neutemeljene tudi vse alarmantne vesti v raznih inozem. listih. Obtožba proti dr. Tuki se maje Praga, 22. avg. (Tel. »Slov.«) V procesa proti dr- Tuki je bil danes zaslišan slovaški politik dr. Baaovsky, ki je bil pred vojno znan politik. Izjavil je, da tajna klavzula ii Turčanskega sv. Martina obstoja. Njegove izjave so take, da vso obtožbo lahko še bolj omajejo, kakor se je to zgodilo doslej. Hud tajlun Pariz, 22. avg. (a.) Iz Honkonga se poroča, da je tamkaj besnel nenavadno močan tajfun, ki je dosegel mestoma brzino 200 km na uro. Tajfun je povzročil ogromno škodo na vseh prometnih sredstvih. Nesreča na vojni ladji Toulon, 22. avg. (a.) Na neki križarki je eksplodiral kompresor. Eksplozija je ubila dva mornarja, tri pa ranila. Drobne vesti Atene, 22. avg. a. Bivši predsednik frao-coske vlade Herriot je danes prispel v Atene. Zadnjih 17 dni je v svojem avtomobilu prevozil 3650 km. Praga, 22. avg. (Tel. »Slov.«) General Gajda je težko obolel. Njegovo stanje je zelo resno. Pariz, 22. avg. a. Po vesteh iz Bueno« Airesa je večina tamošnjih delavskih sindikatov stopila v stavko. Vojaštvo vzdržuje red in brani delavoljneže. Atene, 22. avg. a. Oblasti so izvedele, da pripravljajo komunisti dne 1, septembra nerede. Proti komunistom so bili podvzeti vsi potrebni varnostni ukrepi. London, 22. avg. a. »Havas« poroča iz Pekinga, da sta letalca Alassario in Rinio davi ob 10 vzletela na polet do Mukdena. London, 22. avgusta. »Reuter« poroča iz Pekinga, da so mandžurski razbojniki ujeli dva nadzornika angleške zavarovalne družbe, ki sta hotela pregledati podružnico v Kia Musi ob reki Sun Gari 280 km severo-vzhodno od Har-bina. Sušak dobi elektriko od Reke Sušak, 22. avg. (Tel. »Slov.«) Med suša-ško in reško občino je prišlo do sporazuma, po katerem bo reška električna centrala dajala električno jnergijo Sušaku za razsvetljavo in pogon motorjev. Na sušaškem teritoriju bodo postavili transformator, s pomočjo katerega bodo oddajali električni tok tudi okolici. Pogodba traja do 31. decembra 1934. Dež po vsej državi Belgrad, 22. avg. (Tel. »Slov.«) Preteklo noč je po vsej državi padal strahovit dež, o katerem prihajajo poročila predvsem iz Slovenije, Hrvatske in južne Srbije. Le v krajih Zaječar, Kosovska Milrovica in okolica, Slavonski Brod, Kruševac in v Dalmaciji ni bile dežja. V Belgradu je mahoma nastopilo zelo hladno vreme. Dunajska vremenska napoved. Nekoliko toplejše in boljše vreme. i i šolo, ne glede na to, če število onih, ki ustanovitev zahtevajo> odgovarja zahtevam materialnega vzdrževanja te šole. Z eno besedo: verniki določajo smernice poduka, vlada pa nadzoruje upravo in izvrševanje zahtev vernikov v pogledu učnega načrta. Francoski jezik je uradni jezik v Kanadi. Kanada je upravno razdeljena na devet dežel, ki tvorijo konfederacijo na podlagi ustave iz 1. 1867. Vsaka dežela ali pokrajina ima svoj parlament. Največja pokrajina Quibec, kjer je n. pr. parlament skoraj čisto francoski. Vendar se vsi govori takoj prestavljajo na angleški jezik, vse dokumente tiskajo v obeh jezikih. Ko nas je obiskal galski princ in še preje angleški kralj, 314 UIM V 1V1UIII1 CrtlU 111 Vuiucv.ll ona UlctUlIU pozdravljena francosko in sta tudi francosko odgovarjala Osrednji parlament zaseda v Ottavi, glav- nem mestu konfederacije. Vsaka pokrajina je v njem zastopana proporcialno. Ena tretjina zveznih ministrov so Francozi. Tudi v skupnem parlamentu se govori francosko ali angleško. Sploh pa moram glede boljšega razumevanja povda-riti, da nad dva milijona kanadskih Francozov sploh ne zna angleško. Vedno bolj in bolj se vstvarja kanadska državna zavest z geslom: »Le Canada d'abord« (Kanada predvsem)! S Francijo vzdržujemo zelo tesne duhovne zveze. Z Anglijo pa so zveze vedno bolj prožne. Nihče sicer ne zahteva, da bi prekinili vse zveze z imperijem, vsakdo pa povdarja, da smo mi svobodna država v njem. Guverner, ki zastopa kralja, vrši samo reprezentativne funkcije, hladno uradno, brez vsakega vpliva na upravo in smer naše politike. Kanada ima tudi svojo diplomacijo in svoja diplomatska zastopstva. Imamo že poslaništva v WaShingtonu, Londonu, Parizu in Tokiu. Sklepamo z drugimi državami mednarodne pogodbe v svojem lastnem imenu. Upajmo, da bomo tudi z Vašo državo; ki pri nas uživa velike simpatije, prišli v kratkem do najboljših zvez.« Ker sva si z gospodom profesorjem po tem pogovoru ogledala še par znanih ljubljanskih gostilen, ki so znane po svoji izborni kapljici, je bila vsekakor na mestu razprava o prohibiciji. V Kanadi je v tem vprašanju takole: »Kanada ni «suha». Svojčas so vse pokra-jine sprejele isti sistem ko Združene države, edino dežela Quibec se ni udala. Vlada je upe-ljala samo monopol nakupa in prodaje vina in tako v tej deželi pijejo najboljše pijače najceneje, dezela pa še veliko zasluzi. Tekom časa je (emu primeru sledilo še pet drugih pokrajin in tudi v še preostalih treh bo kmalu sprejet naš qui-beeški sistem.« TT Jva / / aj/e novega Koledar Petek, 23. avgusta: Filip (Zdenko) Ben., spoznavavec; Viktor, škof. — Ob 16.42 stopi solnce v znamenje device. Konec pasjih dni. Dan veselja v Šoštanju Blagoslovitev Slomškovega doma. V spomin sedemdesetletnice združenja štajerskih Slovencev v eno škofijo po velikem Slomšku se jo letos v lavantinski škofiji otvorilo iu blagoslovilo že več društvenih domov. A največji med njimi in eden največjih v Sloveniji sploh, je bil blagoslovljen 18. avgusta v središču zelene Šaleške doline, v mestu Šoštanju. Vsa slavnost je bila kakor en sam mogočen izraz veselja nad dovršenim velikim delom. Vsa župnija ga je gradila. Zato se je pa tudi vsa župnija veselila. Toliko mlajev, toliko vencev in cvetja, zlasti pa toliko od veselega ponosa žarečih oči še ni videl Šoštanj, ko ta zgodovinski dan, ki ga bodo pomnili še pozni rodovi. — Lep sprejem prevzvišenega g. škofa dr. Andreja Karlina v soboto zvečer je bil dokaz vdanosti šoštanjske župnije svojemu nadpastirju, kakor je sploh vse slavje pokazalo, kako složno in zvesto stoji ta župnija za svojimi dušnimi pastirji. Sledila je svečana razsvetljava Doma z lampijoni in raketami ter serenada prevzvišenemu. Slavnostna akademija, prvič v nabito polni novi dvorani, je pokazala, kako živahno je društveno življenje v tej župniji. Saj so nastopili kar štirje različni pevski zbori in končno združeni blizu 100 pevcev nae.n-. krat. Enako ko petje je ugajala spevoigra Mlada Breda. Višek slavja je bil seveda v nedeljo. Poleg Orlov je prihitelo še na tisoče ljudi iz cele Šaleške doline, a tudi od drugod. Najbolj je dvignila vso slavnost pričujočnost prevzvišenega, ki je ob 10 slovesno blagoslovil Dom, potem pa mladeniško čilo govoril o pomenu Doma sploh in posebej še Slomškovega doma. Naj bi Slomškov duh vladal vedno v teh danes blagoslovljenih prostorih, to je bila končna želja g. nadpastirja. Pri sv. maši je dovršeno prepeval domači cerkveni zbor in igrala domača godba »Zarja«. Slavnostno zborovanje je otvoril g. župnik, govorili so pa: zastopnik prosvetnega društva, vladni zastopnik zastopnika orlovstva iz Celja in Frančiška Ksaverija ter zastopnik duhovnikov, ki bodo odslej še bolj ponosno povdarjali, da so službovali V lepem Šoštanju, ki ima tako krasen Dom, kakor ije to nagasil eden bivših kaplanov. Popoldanski orlovski nastop je bil silno pester in je pokazal zlasti z veliko udeležbo in navdušenjem med gledalci, kako veliko privlačno moč ima še vedno ta najlepša mladinska organizacija. Tako ima Šoštanj svoj prosvetni dom,, ki ga je zgradil čisto sam brez nadlegovanja drugih krajev in s tem pokazal kaj zmore vzajemno delo med župljani in župnikom, ki je bil sicer duša vsega dela, a bi sam brez sodelovanja res zlata vrednih faranov ne mogel ničesar doseči. V slogi je moč! Naj bi bil Slomškov dom, ki ga je gradila vsa župnija kot ena sama velika družina, stalen simbol te družinske vzajemnosti med župljani in župnikom in bodrilo k še nadaljnim uspehom na polju krščanske prosvete. Slomšek, ta naš slovenski pa-tron katoliške akcije, pa naj čuva nad svojim Domom, da bo vse delo v njem usmerjeno v božjo čast in blagor ljudstvu, ki ga je gradilo. Orel Krakovo-Trnovo :: priredi 25. avg. ob 4 pop. na letnem telovadišču, Karunova ul. 14 javno telovadbo Sodeluje godba Dravske divizije Dodatek in popravek M. Sobota, 21. avgusta. Kdor se je osebno udeležil velike proslave desetletnice osvobojenja Slovenske Krajine, čuti, da so časopisna poročila o njej deloma nezadostna, deloma pa celo napačna, tako da si javnost na podlagi njih o proslavi ne more ustvariti niti približne slike. Da bo slovenska javnost dovolj poučena, je potreben dodatek, k poročilu znanega slovenskega dnevnika in in njegovega tednika pa še posebej popravek, ker ne moremo prenesti, da bi bili toliki tisoči napačno poučeni. Proslave v M. Soboti, v Crensovcih in Dolnji Lendavi se je udeležilo nad 25.000 ljudi in sicer se je zbralo v M. Soboti nad 13.000, v Crensovcih krog 6000, v D. Lendavi pa do 8000 ljudi. Vse te množice so privrele skupaj polne največjega navdušenja. Tako se je oficielne proslave udeležila četrtina prebivalstva Slovenske Krajine. Desetletnica pa se ni proslavila samo v M. Soboti, v Crensovcih in D. Lendavi, marveč jo je proslavila v ožjem krogu vsaka občina. Mogočni kresovi so goreli v soboto zvečer na vseh koncih in krajih. V cerkvah so se vršile zahvalne službe božje, katerih se je udeležilo na stotine naroda. Pesmi in veseli vzkliki so odmevali v noč. O pomenu velikega dne pa so govorili navdušeni govorniki. Trditi se sme, da je ves narod slavil svoj praznik vstajenja in sicer s takim navdušenjem in s tako ljubeznijo, kakršne dosedaj še ni nikdar pokazal. Zavijanj, kakor sta jih prinesla »Ponedeljek« in torkovo »Jutro« ne bemo popravljali, ker bi bilo brezuspešno. Samo eno priporočamo dotičnemu poročevalcu, ki je v nedeljo naštel v M. Soboti 3000 ljudi. Premeri naj, kako velika je cerkev, ki morda ni bila še nikdar tako polna, kakor ob tej priliki, nadalje kako obsežen je prostor pred cerkvijo, ki je bil ravno tako poln naroda in še tiste ulice, po katerih je valovil narod sem ter tja. Ako to stori, se bo čudil, kako je mogel našteti samo 3000 ljudi. Tako »objektivnega« poročila o prireditvi, ki ni bila politična, strankarska, marveč prireditev vsega ljudstva, ne bi smel podati noben list, četudi pri njej nekaterniki niso sodelovali. Radi petih, šestih užaljenih ljudi se taka proslava ne sme omalovaževati. Nas »Jutrovo« poročilo sicer ne moti, ker vemo, kaj ga je narekovalo, toda gre nam za čast. Kaj naj misli o nas slovenska javnost, ko čita, da se nas je ob tem dosedaj največjem našem prazniku zbralo v naši prestolici samo 3000? To bi bila sramota za nas, ker bi lahko vsak mislil, da smo res prevrat-neži. nezadovoljneži, madžaroni in smo zato brez zanimanja šli preko tega velikega dne. Slovenska javnost naj ve, da 18. avgusta ni proslavilo samo tri, šest, deset tisoč ljudi, ne samo M. Sobota, Crensovci in D. Lendava, marveč ves narod in vsa Slovenska Krajina, ki je dala ob tej priliki sijajno izpričevalo o svoji zavednosti in veliki udanosti do domovine in vladarja. Kakor dosedaj, bomo tudi v bodoče šli preko vseh očitkov in namigovanj, želimo pa, da bi jih bilo enkrat konec, ker samo na ta način pride do sloge in do prepotrebnega pozitivnega dela. Strela udarila v cerkev S Police pri Višnji gori se sporoča: V ponedeljek pop. okoli štirih jo udarila strela med močnim nalivom v cerkev v Troščinah. Soseda, ki je stala pri oknu, je po tresku opazila, kako padajo iskre izpod podstrešja na vogalu prezbiterija na tla. Hitela je tja, da najde istrelo«. Takoj pokliče cerkvenika, ki hiti v cerkev in vidi, da gori venec okoli Marijine podobe na velikem oltarju, ki je krasno delo samouka iz vasi, dovršeno zastos.j pred nekako 50 leti. Vaščani so hitro pogasili ogenj v podstrešju Ln na oltarju. Strela je odkrušila kos zidu za oltarjem in prežgala debelo vrv pri zvonu. Sv. Gregor, 21. avgusta. K včerajšnjemu poročilu o streli na Prapro-čem še to-le pojasnilo: Strela je zadela najprvo ob hiši stoječo lipo, od nje odletela na hišo ob kapu strehe, kjer je zdrobila par opek. Očeta Matijo Zgajnarja je zadela naravnost v glavo, kjer se mu poznati dve okrogli lisi, eaia nad levim sencem, druga na levem licu v velikosti novca 50 par. Strela je šinila v vežo pri vratih, kjer je razbila pri podbojih in prodrla v hlev, kjer je odbila kos sementa ob jasli in ubila kravo in tele. S postelje vrženi sin se je hitro pobral s tal in hitel klicat seda. — Sreča v veliki nesreči je pa, da se hiša ni vnela in da je strela prizanesla sinu-jedincu in ga^ pustila 68 letni materi-vdovi v podporo in tolažbo na stara leta. Dobje, 20. avgusta. Včeraj je udarila strela po kratki nevihti v kozolec Gregorja Blatnika v Večebradu in ga popolnoma upepelila. Vztrajnosti gasilcev se je zahvaliti, da ni pogorela cela vas. Kozolec je bil zavarovan za 6000 Din. Vzlic temu trpi posestnik veliko škodo na krmi in poslopju samem, ker je bilo novo in najmanj še enkrat toliko vredno. Nočni požar v ljublj, Kolizeju Ljubljana, 22. avgusta. Ljubljana je danes pod vtisom alarmantnih in deloma tudi mnogo pretiranih vesti o požaru v ljubljanskem Kolizeju. Vendar je bil požar, ki je nastal v noči od srede na četrtek, v resnici velik in bi znal imeti katastrofalne posledice, da ga niso o pravem času zadušili naši požrtvovalni in neustrašeni poklicni gasilci, ki so se tokrat zopet izkazali kot može na mestu in vredne vsega zaupanja ljubljanskega prebivalstva. Kdor se je kdaj poprej mudil v Kolizeju — in ni ga menda Ljubljančana, ki ne bi vsaj enkrat imel opravka v tem velikem labirintu hodnikov, vrat, stanovanj in številk — je moral z grozo pomisliti: kaj če nastane kdaj v Kolizeju požar? Pogoji za požar so bili res dani — vsa lesena tla strohnela, leseni opahi popolnoma prepereli, zid se je krušil — kako dolgo je že tega, kar so zadnjikrat popravljali Kolizej? Vrhunec vse nevarnosti pa je predstavljala osrednja dvorana, ki je nekoč v Prešernovih časil služila za družabne prireditve Ljubljančanov, sedaj pa za shrambo neuporabnih sodov, zabojev, pohištva etc. Kot rečeno, požar danes ponoči ni imel katastrofalnih posledic, zato pa pomenja prav resno svarilo za prebivalce Kolizeja, v katerem je okoli 120 strank in pa tudi za oblasti. Ogenj že v torek! V torek in v sredo je izžigal dimnikar Kernc dimnike v Kolizeju in sicer najprej na desni strani, proti evangeljski cerkvi. Ob pol 9 zvečer je dobil: ljubljanska reševalna postaja o tem telefonič- I no obvestilo in da radi tega grozi nevarnost po- ' žara. Gasilca Wissiak in Damijan sta odšla v Ko- I lizej pregledat vse izžgane dimnike. Ugotovila sta. da so še zelo vroči, vendar pa da neposredne ne- i varnosti ni. Le na enem kraju so tramovi poles dimnika že tleli, ogenj pa so pogasili že domačini i sami. Gasilca sta še enkrat pregledala vse dimnike I in ko sla jih našla v redu, sta odšla V sredo ves dan je dimnikar Kernc zopet nadaljeval z izžiganjem dimnikov in sicer onih v srednjem delu poslopja. Dimniki so v Kolizeju zidani in skoro oprti tik na tramove. Ni čuda, da so pričeli tramovi goreti. Ogenj so najprej začutili v stanovanju višjega revidenta Rebca. Domači sin je zavohal dim in opozoril na to starše. Ko je stekel ven, je že videl, da je .osrednja dvorana pod hodniki polna dima. Itebčevi so stekli na cesto in opozorili na ogenj stražnika, ta pa je telefonično ob tri četrt na polnoč poklical gasilsko postajo. Cez pet minut so bili gasilci ze na mestu, najprej s trenskim vozom, kateremu je sledila še motorna brizgalna. Gasilce sta vodila gg. Fatur in Ogrin. Hitro so napeljali hidrante po ceveh in pričeli brizgati od spodaj navzgor v goreči strop nad glavno dvorano. Toda ogenj še vedno ni hotel pojenjati, čimdalje večji zublji in plameni so se pojavljali, povrhu tega pa se je razvijal še neznosen dim. Trije najbolj korajžni gasilci so se odločili ?a energično dejanje. Splezali so na streho, odmetali opeko in se skozi nastalo špranjo spustili v popolnoma zadimljeno podstrešje. Gasilci so bili opremljeni z maskami proti plinu, kljub temu pa jih je silno dušilo, s seboj pa so imeli napeljane cevi iz hidrantov. Vneto so pričeli brizgati tla podstrešja, toda tudi to ni dosti pomagalo. S krampi so pričeli Ariel-motoeilcle 500 in 550 cc prodajamo po znižanih cenah Jugo-Auto d. z o. z., Ljubljana Dunajska cesta 36 trgati od tal goreče deske, čim so eno desko na eni strani zmočili, so jo obrnili — gorela je tudi druga stran deske. Gasilci so se nahajali v podstrešju ves čas v smrtni nevarnosti. Vsak hip bi se mogel pod njimi utrgati trhli, na pol razpadli strop in strmoglavili bi v globino na sredo dvorane. Gasilci so po dveurnem delu potrgali več kot pol stropa nad dvorano. Samo gašenje pa ,1e trajalo nad tri ure. Med teni ko so se gasilci plazili nad dvorano po zibajočih se deskah iu tramovih, sta vladala med prebivalci Kolezije velika bojazen in strah. Ljudje so nosili na varno otroke in najdragocenejše, kar so žo imeli. Na rešitev pohištva ni bilo mogočo misliti. Delo gasilcev je sprva izgledalo kot brezuspešno. Čim so na eni strani pogasili ogenj, že se je pojavi! na drugi goreči zubelj. Po triurnem gašenju je bil požar le zadušen in gasilci so se cb 3 zjutraj vrnili domov v Mestni dom. V Kolizeju pa je ostala straža treh gasilcev, s pripravljenimi cevmi za vsak slučaj. Kmalu nato je pričel tleti tram pred stanovanjem stranke Jamnik. Gasilska straža je pogasila tudi ta ogenj. Ob G zjutraj pa je oskrbnik Kolizeja, g. Ileinrichar, vnovič telefoniral na rešilno postajo po pomoč, ker so se vnovič vneli trami v stanovanju Marije Eržen. Gasilci so prihiteli še enkrat in pogasili ogenj. Stanovanje Erženove je tudi edino v vsem Kolizeju, ki je radi požara poškodovano. Gasilska straža je ostala še do 7 zjutraj s pripravljenimi hidranti, potem pa so gasilci pobrali cevi, dočim jo straža vztrajala še do poldne. Pogled na kolizejsko dvorano je sedaj naravnost mučen: same razvaline, ogorelo deske in tramovi s stropa, pomešani z ometom. Škoda znaša več kot 50.000 Din. Ker bo dimnikar še nadaljeval z izžiganjem dimnikov v Kolizeju, jo prebivalstvo v stalnem strahu, da vnovič ne izbruhne ogenj. Pri kopanju konj utonil Ljubno na Gor., 21. avgusta. V nedejo popoldne sta šla 21 letni poset. sin Ivan Čebavs in Arnežev hlapec konje kopat v Savo na Posavec. Pri žagi nad otoškim mostom v globokem tolmunu sta vsak na svojem konju sedela in se zabavala v vodi. Arnežev konj se je mrzle Save že naveličal, stresel raz sebe svojega jezdeca in zbežal iz vode na suho. Hlapec, nevešč plavanja, se jo potapljajoč oklenil drugega konja, na katerem je sedel Ivan čebavs. Tudi ta — nevešč plavanja — je zdrknil s konja. Oba sta se v vodi borila za konja, so ga oklepala, krčevito držala za grivo, vrat, glavo tiščala k sebi, hoteč se tako rešiti. A konj, že ves upehan, ni mogel 1'rosto dihati, je omagal in utonil, oz. sta ga tako nehote utopila. Vrtinec v tolmunu je preobračal vso tri. Na pomoč došlim se s težavo posrečilo potegniti hlapca iz vode in ga z umetnim dihanjem spraviti k zavesti, medtem ko je čebavs utonil. Utopljenega so iskali, a ga niso mogli najti. Tudi naslednji dan z Bleda došla potapljača sta ves tolmun preiskala, a brez uspeha. Prejkone ga je Sa va odnesla, pa niso opazili. N. Zoščenko: Kino-predstava Nič nisem proti gledišču, ampak kino je še prijetnejši. Praktičnejši je kakor gledišče. Med drugim n. pr. ni treba odložiti plašča, in tako prihraniš vsakokrat deset kopejk. Tudi se ni treba briti — v temi se obraz ne vidi. Samo priti v dvorano je zelo težko. Zelo težko. Lahko koga stisneš do smrti. Vse drugo pa je zelo imenitno. Čisto nič naporno. Na god moje žene sva šla skupaj v kino. Kupila sva vstopnice in začela čakati. Bilo je veliko ljudi in vsi so stali pri vratih. Hipoma so se vrata odprla in gospodična je rekla: »Naprej!« Najprej se je začelo rahlo prerivanje, in v vratih se je napravil klopčič. Tisti, ki so stali zadaj, so suvali, in tisti, ki so bili spredaj, niso mogli naprej. Mene pa je liipoma zgrabilo in potegnilo na desno. Batjuška, sem si mislil, ne vlomi vrat. »Meščani,« sem kričal, »ne tako hitro, za božjo voljo, saj boste udrli vrata z menoj.« A suvali so me venomer naprej. Od zadaj me je suval nek vojak posebno brezobzirno. Nafavnost hrbet mi je prebil, baraba. Brcnil sem z nogo po tem zlodju. »Nehajte, meščan,« sem rekel, »s svojimi arabskimi šalami!« Hipoma me je nekaj dvignilo in udarilo z mojim obrazom ob vrata. Tako, sem si mislil, sedaj bodo začeli mlatiti s publiko po vratih. Hotel sem od vrat proč, začel sem si de-i lati z glavo pot. Ni šlo. | Takrat zapazim, da visim s hlačami na 1 kljuki. S hlačnim žepom. »Meščani,« zakričim, »ne tako hitro! Pomagajte! Nekdo visi na kljuki!« Vame kričijo: »Odtrgajte se, tovariš! Tisti, ki so zadaj, hočejo tudi noter.« A kako naj bi se oprostil, če so venomer suvali in nisem mogel ganiti z mezincem! »Ustavite se vendar, hudiči,« sem kričal. »Nehajte, saj mi boste potegnili klače s telesa! Pustite vsaj, da se človek sname s kljuke. Hlače bodo šle.« Ampak niso poslušali. Suvali so venomer ... »Gospodična,« sem rekel, »vsaj vi se obrnite, za božjo voljo. Potegnili me bodo na lepem iz hlač, čisto neprostovoljno.« In gospodična stoji tam, še sama vsa modra v obraz, hrope in se nič ne zanima za to, da bi se ozrla po meni. Hipoma je postalo na srečo boljše. Ali sem se oprostil kljuke, sem si mislil, ali pa so me vzeli iz hlač. Videl sem nekaj več prehoda pred seboj. Olajšan sem vzdihnil. Ozrl sem se. Moje hlače so bile še tam. En del pa, precej visoko, je bil raztrgan, in je opletal pri hoji kakor jadro. Tako slačijo publiko, sem si mislil. V takem stanju sem se napravil iskat svojo ženo. Videl sem jo, da so jo sunili v j prednje vrste. Sedela je tam in s'i ni upala | ganiti. i Ugasnili so luč, hvalabogu, in predstava se je začela. A kakšen film je to bil, vam ne moreni povedati. Ves čas sem imel opravka s svojimi hlačami. Eno buciko sem na srečo našel pri svoji soprogi. In neka dobrosrčna dama je vzela štiri bucike iz svojega perila. NiKko sem našel na tleh. Pol predstave sem iskal v temi za njo. Zapet in zašit sem, kolikor se je dalo, in tukaj se na srečo drama neha. šla sva z ženo domov. Trgovcem in industrijcem Kakor lani, izdam fudi letos svoj priznani Poslovni Koledar. Da ga napravim čimbolj koristnega za naš poslovni svet, sem priredil za izdajo 1930 poslovni adresar, ki bo obsegal ca. 500 poslovnih središč cele države in navedel v vsakem politične in sodne oblasti, trg. zbornico, število prebivalstva, konzulate, denarne in zavarovalne zavode, hotele, advokate, notarje, špedicije, informacijske zavode, iorej samo adrcsc, ki so za poslovne ljudi važne. Poleg teh naslovov bo adresar objavil v posebnem oddelku v vsakem kraju tudi naslove večjih lrg. in industr. tvrdk. Teh sc je dosedaj precej javilo, vendar pa prosim, da mi sporoče svoje naslove še one tvrdke, ki tega še niso storile, ker sc namenoma nobene ne prezre, v interesu vsake pa jc, da je navedena v tem poslovnem odresarju. S Poslovnim Koledarjem združeni Poslovni Adresar bo tako odslej najboljši priročnik za vse poslovne kroge celc Jugoslavije. — V prednaročbi je cena 25 Din, kasneje 30 Din. Sporočila radi uvrstitve združena z naročilom prosim takoj, ker koledar izide žc koncem oktobra. - Dr. IVAN CERNF., lospodarskn pisarna, Ljubljana, Miklošičeva 6. Osebne vesti ir Odlikovanje. Krajevni zastop občine Mošnje jc v svoji seji z dne 16. junija soglasno imenoval za svojo častno občanko bivšo večletno učiteljico gospodično Apolonijo Faturje-v?.- ^ne 18. avgusta t. 1. ji jc posebna deputn-cija izročila lepo diplomo, ki nosi med drugim napis: za izredne zasluge na polju prosvete in darežljivosti. K temu lepemu odlikovanju č,i-stitamo tudi mi. Iz železniške službe. Imenovani so za blokovnike: dosedanji kret-niki, zvaničniki II. kategorije: Arčon Karel, Ljubljana gor. kol.; Budal Alojzij, Zalog; Bezeljak Matija, Ljubljana gl. kol.; Dšura Josip, Maribor kor. kol.; Frass Karel, Maribor gl. kol.; Gabrenja Fr., Rakek; Golob Ivan, Ljubljana gl. kol.; Hladnik Josip, Ljubljana gl. kol.; Kirbiš Ivan, Maribor gl. kol.; Kocbek Matija, Maribor gl. kol.; Lešnik Ivan, Maribor gl. kol.; Maršnik Mihael, Maribor kor. kol.; Modec Franc, Rakek; Mulec Leopold, Maribor gl. kol.; Pirnat Martin, Maribor gl. kol.; Pungerčar Franc, Ljubljana gl. kol.; Renčelj Franc' Ljubljana gl. kol.; Repše Ivan, Maribor gl. kol.; Spetič Anton, Ljubljana gor. kol.; Sternad Jakobi Maribor gl. kol.; Blažič Andrej, Maribor kor. kol.; Šetar Ferdinand, Pragersko; Špacapan Alojzij! Ljubljana gl. kol.; Šuštar Ivan. Ljubljana gor. kol.: Šušteršič Franc, Rakek; Zelenko Jakob, Maribor gl. kol.; Žolger Vincencij, Maribor gl. kol.; nad-kretnik: Breznik Alojzij, zvan. II. kat. Maribor gl. kol.; premikača: Auer Franc, zvan. II. kat. Maribor gl. kol.; Gregorič Ivan, zvan. II. kat. Ljubljana gor. kol.; za skladiščne skupinovodje: dosedanja postajna paznika: Windisch Franc, zvan. II. kat. Maribor gl. kol.; Zafošnik Ivan, zvan, II. kat. Maribor gl. kol.; kretnika: Mihec Franc, zvan. II. kat. Ljubljana gl. kol; Pleunik Henrik, zvan. II. kat. Maribor gor. kol.; Wagner Mak«, zvan. II. kat. Maribor kor. kol.; nakladniki: zvaničniki II, kat.: Dramel Josip, Zidani most; Sra-kar Franc, Ljubljana gl. kol.; Sclnvarz Alojzij Ljubljana gl. kol.; Justin Ivan, Vrhnika; Ilofer Andrej, Ljubljana gor. kol.; Brencclj Janez, Ljubljana gor. kol.; Kisovec Karel, Ljubljana gor. kol.; Šumi Franc, Kranj; Zidanšek Karel, Jesenice; Šorčan Franc, Celje; I.evanič Ivan, Čakovec; prtljažnika-Kulčar Ivan, zvan. II. kat. Dol. Lendava; Szkle-pies Ivan, zvan. II. kat. Čakovec; strokovnik- Lo-žar Josip, zvan. II. kat. kurilnica II. Ljubljana gor. kol.; postajni slugi: Cerovac Peter, zvan II kat. Ljubljana gor. kol.; Lukascik Ivan, služitelj 1 skupine Celje; pisarniški slugi: Turk Alojzij, zvan. I. kat. Maribor gl. kol.; Stopar Jakob, slu-zitelj 1. skupine, L]ubl|ana gor. kol.; avizer: Mir-tič Franc, služitelj 2. skupine, Ljubljana gl. kol.; za nadkurjace dosedanji strojni kurjači: Pureber Franc,, zvan. II. kat. kurilnica II. Ljubljana gor. kol.; Kois Jakob, zvan. II. kat. kur. izpostiva Pragersko; Rus Josip, zvan. II. kat. kurilnica II. L|ubl|ana gor. kol.; Skrubc Josip, zvan. II. kat kurilnica Maribor; Šijanec Jakob, zvan. II. kat. kuril, izpostava Jesenice; Špacapan Lovro, zvan. II, kat. kuril, izpostava Novo mestoi Šuitaršič Anton, zvan. II. kat. kurilnica II. Ljubljana gor. kol,; za vratarje! dosedanji sprevodniki: Horvat Alojzij, zvan. I. kat. Ljubljana gl. kol.; Lešnik Jakob, zvan. I. kat. Maribor gl. kol.; Puconja Tomaž, zvan. I. kat. Maribor gl. kol,; Marolt Ivan, zvan. II. kat. Ljubljana gl. kol.; Mestinšek Franc, zvan. II. kat. Maribor gl. kol.; nadpremikača: Lampret Martin, zvan. II. kat. Ptuj; Vrabec Andrej, zvan. II. kat. Čakovec; kretniki: Berlot Filip, zvan. II. kat. Maribor kor. kol.; Skok Anton, zvan. II. kat. Jesenice; Stanič Ivan, zvan. II. kat. Kranj: premikača: Golob Ignacij, zvan. II. kat. Maribor gl. kol.; Kralj Alojzij, zvan. II. kat. Ljubljana gl. kol.; skladiščni sluga: Jejčič Alojzij, zvan. II. kat. Maribor gl. kol.; vozovni zapisovalec: Cempre Ivan, zvan. II. kat. Rakek; čuvaji: Habjan Peter, služitelj 2. skupine, Ljubljana gl. kol.; Mar-kušek Ivan, služitelj 1. skupine, Zidani most; Se-lan Ivan, služitelj 1. skupine, Ljubljana gl. kol.; svetilničar: Štefe Anton, služitelj 1. skupine, Jesenice; pisarniški slugi: Ogrizek Ivan, zvan. II. kat. Celje; Krivic Izidor, služitelj 2. skupine, Ljubljana gl. kol. Za sprevodnike; dosedanji blokovnik: Metlika Karel, zvan. II. kat. Novo mesto; kretnik: Jelen Florijan, zvan. II. kat. Celje; premikači: Babschek Franc, zvan, II. kat. Pragersko; Hribrmk Matevž, zvan. II. kat. Ljubljana gl. kol.; Mraz Karel, zvan. II. kat. Novo mesto; Toplak Ivan, zvan. II. kat. Pragersko; vozovna zapisovalca: Planko Maks, zvan. II. kat. Ljubljana gl. kol.; Šuštaršič Franc, zvan. IL kat. Rakek. Otroci na počitnicah naj uživajo mleko. Ali dostikrat jim to ne ugaja. Dodajte brez skrbi mleku nekaj kave Hag. Sami se boste navduševali za ta nasvet in se razveselili, ko vidite, s kakšnim veseljem pijejo Vaši otroci s Hagom mešano mleko. Kava Hag brez kofeina prija celo otrokom. In vendar je prava, najplemeni« tejša zrnata kava, nenadkriljiva po okusu in aromi. Dobtva sc v vseh boljiih trgovinah z meianim blagem. Zahtevajte kava Hag v hotelu m kavarni. ©c?® Kava Hag varuje srce in živce! — po izvršitvi zakonitih predpogojev — pravico do samostojnega izvrševanja puškarske oz. graverske obrti, lepo bodočnost pa imajo tudi kot stro-kovno-tehnično kvalificirani orožarji v vrstah naše armade. Na številna vprašanja interesentov vodstvo tem potom sporoča, da so vesti o premestitvi Drž. strok, šole za puškarstvo in Kranja neutemeljene. Zato naj bodo starši in učenci brez vsaks skrbi. — Vodstvo. Šolske ve s V; k Na I. drž. gimnaziji v Ljubljani se bo vršilo vpisovanje za L razred 2. sept. od 8—10, za ostale razrede za učence domačega zavoda tudi 2. sept. od 9—11. Učenci tujih zavodov se bodo vpisovali 3. sept. od 9—10. Razredni, dopolnilni m privatni izpiti se bodo vršili v času od 26 do. 31. t m. Natančnejši podatki so razvidni iz zadevnih oglasov na razglasili deski v avli ginmazijskega poslopja. — Ravnateljstvo. ir Na II. dekl. mešč. šoli v Ljubljani so pismeni ponavljalni in privatni izpiti dne 28. t. m. ob 8 zjutraj, ustni dne 29. t. m. Vpisovanje je 1. in 2. septembra od 8—12. Otvoritvena služba božja ie dne 6. sept. ob 8, dne 7. sept. se prične redni pouk. ir Na II. drž. deški meščanski šoli v Ljubljani bo vpisovanje dne 31. avg. in 1. sept. vsaki-krat od 9 do 12. Sprejemajo se učenci, ki so dovršili štiri razrede osnovne šole. Vsak učenec mora pri vpisu plačati 20 Din v fond za zdravstveno zaščito učencev; te"a vplačila so oproščeni siromašni učenci, ki se izkažejo z tozadevnim potrdilom davčnega urada. Razredni in drugi izpiti se bodo pričeli dne 27. avgusta ob 8. Natančnejša pojasnila so objavljena na razglasni deski v veži šolskega poslopja. ir Na državni trgovski akademiji v Ljubljani se prično popravljalni in dodatni izpiti 26. avgusta ob 8 in se vršijo po načrtu, ki je objavljen na uradni deski. Vpisovanje novih in dosedanjih učencev in učenk bo 2. in 3. septembra od 9—12 in od 15—17. Sprejemni pogoji za I. letnik so razvidni iz razglasa na uradni deski. *Drž. I. deška meščanska šola v Ljubljani — Prule. Razredni, privatni in prestopni (diferencijal-ni) izpiti se vrše v ponedeljek 26. avgusta; pričetek ob 8 uri. — Završni izpiti v avgusiovem roku se prično v torek 27. avgusta ob 8. uri — Vpisovanje v vse razrede bo v jx>nedeljek 2. in torek 3. septembra od 8. do 12. ure. Učenci, ki so že doslej obiskovali meščansko šolo, prineso s seboj zadnje šolsko spričevalo, na novo vstopajoči pa tudi krstni list in domovnioo. Pogoj za sprejem v prvi razred: uspešno dovršena štiri šolska leta osnovne šole Ob vpisu plača vsak učenec poleg običajne vpisnine tudi 20 Din za zdravstveni lond. Ostale podrobnosti lx>-do razvidne iz razglasov v veži šolskega poslopja. -k Meščanska šola v Mežici. Razredni (ponavljalni) izpiti 30. avg.; vpisovanje 31. avg.; začetna šolska maša 2. sept.; pričetek pouka 3. sept. — Vse s pričetkom ob 8. Podrobnosti na uradni deski. ir Na meščanski šoli na Rakeku se bodo vršili pouav!jalni (razredni) izpiti 31. avg. od 8—12, privatni izpiti 2. sept. ob 8. Naknadno vpisovanje v vse razrede bo 3. sept. od 8—12. Otvoritvena služba božja bo v petek, 6. sept. ob 8, redni pouk v soboto, 7. septembra. — Ravnateljstvo. ir Glasbena Matica, podružnica Novo mesto, prične na svoji šoli redni pouk 2. septembra, vpisovanje bode v šolski sobi Sokolskega doma v petek 30. in soboto 31. avgusta, vsakokrat od 14—15. Poučevalo se bo: klavir, vijolina, čelo event. kako drugo glasbilo, mladinsko petje s splošno teorijo kot pripravljalni tečaj za dečke in deklice od 6. do 14. leta in dijaški orkester. — Mesečna ukovina: 70 Din, priprav, tečaj 30 Din, mlad. petje 10 Din, vpisnina 10 Din, letna članarina 20 Din. — Odbor, i ir Državna deška meščanska šola v Krškem, j Otvoritvena služba božja je v torek, dne 3. sept . ob 8, pričetek rednega pouka pa v sredo, dne 4. sep- | tembra ob 8. Vpisovanje za 1. razred se vrši v ne- i deljo, dne 1. sept. od 8—12 v ravnateljevi pisarni. ' Vsak učenec in učenka plača ob začetku šol. leta j 20 Din v zdravstveni fond; oproščeni so te takse | otroci staršev, ki plačujejo letno manj kot 30 Din direktnega davka, kar je treba dokazati s ]X)trdilom županstva. Ponavljalni izpiti se vršijo v soboto, dne 31. avgusta od 8 dalje. — Ravnateljstvo. ir Na drž. gimnaziji v Kranju se bodo vršili razredni izpiti od 26. avgusta od 8 dalje; prijave za izpite naj se oddajo 23. ali 24. avgusta dojx>ldne. Vpisovanje za šolsko leto 1929-30 se bo vršilo dne 2. septembra za vse novince, 3. septembra dopoldne za dosedanje zavodove učence. Podrobnejša navodila so na razglasni deski. ir Drž. strokov, šola za puškarstvo v Kranju razglaša: Vpisovanje novih in dosedanjih učencev se vrši v nedeljo, dne 1. sept. t. 1. od 9—12, dhe 2. in 3. sept. t. 1. pa oba dneva od 8—12 in popoldne od 14—17 v ravnateljski pisarni zavoda, ki se nahaja v hiši g. Rohrmana nasproti poštnega urada. Sprejemni pogoji so: Dovršena vsaj 5. razredna ljudska šola, starost 14 let in da je učenec zdrav in telesno razvit. Učenci, ki se v navedenih dneh prijavijo na novo, naj pridejo v spremstvu staršev ali njih zakonitih namestnikov in naj prinesejo zadnje šolsko izpričevalo, rojstni in krstni list in domov-nico. Vsak učenec mora plačati pri vpisu 20 Din za zdravstveni fond. Tega prispevka bodo oproščeni samo tisti, ki bodo predložili ubožni list. Pouk na zavodu traja 4 leta. Po dovršeni učni dobi dobijo učenci-absolventi odhodna izpričevala, ki jim dajo ir Pri utrujenosti, razdražljivosti, tesnob- . nosti, pomanjkanju spanja, srčnih težtkočah, tiščanju v prsih pospeši naravna »Franz-Josef« grenčica izdatno kroženje krvi v spodnjem delu telesa in pomirljivo učinkuje na delovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se izborno obnese »Franz-,Tosef<-voda kot čistilno sredstvo pri pojavih, ki izhajajo iz samootrove kanala debelega črevesa. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in zadevnih trgovinah. Druge vesti iT Nova meščanska šola. Na Viču je ministrstvo prosvete dovolilo ustanoviti mešane meščanske šole. S prihodnjim šolskim letom bosta otvorjena I. in II. razred, drug:o leto III. in nato še IV. Vičani bodo imeli sedaj lepo priliko šolati svoje otroke doma, kar so že dolgo želeli. Ker pa sedanje šol. jx>slopje ne bo moglo služiti tolikemu številu otrok (800), bo morala občina dozidati vsaj še en trakt, na kar se itak že več let misli. Sploh se Vič v vsakem oziru lepo razvija po prevratu, za kar gre zasluga lokalnim činiteljem. Le tako složno dalje. Ljudstvo bo vedelo ceniti vaše delo. ir Tretje porotno usedanje pri ljubljanskem dež. sodišču se pri; a 9. septembra ter so bili te dni izžrebani sledeč, porotniki; Rozman Andrej, posestnik, Vredenec 1; Peterlin Franc, Kamnik 15; Švigelj Ivan, posestnik, Brest 9; Basa j Anton, kmetovalec, Suha 18; Novak Ignacij, posestnik in trgovec, Vnanje gorice 29; ŠkrI Ivan, posestnik in trgovec, Čevica 10; Janželj Mihael, posestnik, Staje 13; Prešern Jože, posestnik in trgovec, Lesce 5; Škrlep Franc, trgovec, Mala vas 26; Kratky Anton, posestnik in gostilničar, Podgora 23; Rode Valentin, posestnik. Stara Vrhnika 41; Gradišar Andrej, pesestnik. Križe 12; Zupančič Josip, posestnik, Pece 14; Bečan Janez, posestnik, Senlčica 5; Peterlin Miro, posestnik in hotelir, Kranj 14; Udo-vič Alojzij, posestnik, Slivice 24; Kraljič Ivan, posestnik, Kremenca 5; Lakner Alojzij, trgovec. Planina 147; štupnik Josip, posestnik in gostilničar. Vel. Račna 81; Robida Anton, posestnik, Zg. Kašelj 8: Otoničar Franc, posestnik, Cerknica 69; Verbič Josip, posestnik, Vrhnika 7; Okorn Janez, posestnik, Vel. Lipljenje 1; Oset Franc, posestnik in gostilničar, Sp. Domžale 30; Jeglič Franc, posestnik, Podtabor 12; Jenko Andrej, posestnik, Goričane 23; Marolt Jože, posestnik, M. Lipljenje 10; Bubat Feliks, kmetovalec, Zapuže 6; Jerala Ivan, posestnik, Sp. Pirniče 21; Smole Ivan, posestnik, Dravi je 88; Gašperlin Ivan, trgovec, Šenčur 64; Sajovic Franc, trgovec, Medvode 17; Ložar Franc, posestnik, Bizovik 20; Bregar Josip, posestnik. Sap 1; Vončina Josip, posestnik, Planina 133; Krašovec Franc, posestnik in lesni trgovec, Vrhnika 382. — Nadomestni porotniki: Hrovat Viljem, drž. uradnik v p., Tržaška cesta, Stan in dom; Černe Ludovik, zlatar, \Volfova ulica 3; Šuster Anton, trgovec, Nunska ulica 3; Ložar Avgust, posestnik, P.ožna ulica 6; Dr gane Stane, trgovec, Komenskega 16; Škulj Rudolf, posestnik in gostilničar, Florijanska ul. 20; Šerbec Friderik, trgovec, Karlovška 15; Fabjani Pavel, trgovec, Stritarjeva 5; Zorman Metod, posestnik in trgovec, stari trg; vsi v Ljubljani. ir Neznana ženska je umrla v Zmincu pri Škofji Loki. Na dan sv. Roku krog polosmih zjutraj se je oglasila v gostilni pri Kajbi v Zmincu krog 60 let stara ženska in naročila kozarček žganja ter tožila, da ji je nekaj slabo. Potem je odšla. Zunaj je sedla na vrtu, da si odpočije. Kmalu na to so jo našli mrtvo. Zmin-ški žujjan jo je dal prepeljati v škofjeloško mrtvašnico. Poizvedovanje je dosedaj ostalo brez uspeha. Nekateri se spominjajo, da je že nekaj let vsaj po enkrat prišla skozi poljansko dolino. Nihče pa ne ve, kdo je in odkod je. Neznanka je bila pokopana v škofji Ix>ki v ponedeljek 19. avgusta. — Kdor kaj ve o njej, naj sporoči županstvu Zminec ali župnemu uradu v Škofji Loki. ir Razpis nagrade. Odbor Mladinske Matice razpisuje nagrado 2000 Din (dva tisoč dinarjev) za najboljše delo o našem kmečkem domu. Pisano mora biti tako, da je umljivo mladini, snov in način obdelave snovi sta poljubna. Namen, ki ga ima M. M. pri razpisu nagrade za to delo, je: pokazati pomen in vrednost kmečkega življenja bodisi od nravstvene, bodisi od higijenične strani, osvetliti radosti in težave v kmečkem domu, poudariti pomen zdravega prirodnega življenja, olepšanega s poezijo narave in izboljšanega s kulturnimi, posebno s tehničnimi pridobitvami današnje družbe. Spis je lahko omejen, recimo zgolj na dom in njegovo uredbo, mora pa biti ožarjen ljubezni do kmečkega dela in življenja. Obseg spisa naj bi bil 5—6 tiskovnih pol formata publikacij M. M. Rok za predložitev je 31. decembra t. 1. na naslov poverjeništva UJU v Ljubljani — Mladinska Matica. Poleg nagrade se izplača tudi običajni honorar. — Ljubljana, dne 21. avgusta 1929. — Odbor M. M. ir Žalostne posledice streljanja z možnar-jem. V nedeljo 11. t. m. so imeli v šmarješki podružnici v vasi Toplice žegnanje. Fantje so se hoteli razveseliti s streljanjem z možnarji. Cerkovnikov sin Franc Zoran iz Toplic je šel preblizu, ko se je ravno vnel smodnik Strel je počil in ga močno ranil. Peljali so ga takoj v bolnico v Novo mesto. Vsled zastrupljenja krvi je v ponedeljek zvečer ob 8 umrl. Pokojni je bil šele 20 let star. Izučil se je pred enim letom kovaške obrti. V vasi in okolici je bil zelo priljubljen. V sredo popoldne ob 5 so ga prepeljali iz novomeške bolnice na pokopališče v Smarjeto, kjer so ga pokopali. ir Osrednji urad za zavarovanje delavcev razpisuje natečaj za naslednja mesta: dve mesti kategorije A (položaj VI.), eno mesto kategorije A (položaj VII.), eno mesto kategorije B (položaj VI.), dve mesti kategorije B (položaj VI.), eno arhivsko mesto kategorije C (položaj VIII.) in eno bolničar-sko mesto kategorije D (položaj IX.). Interesente opozarjamo na razpis natečaja v 85. številki >Urad-nega lista«. ir Redka čast je doletela zakonca Alojzija in Marijo Spindler v občini Moravci, h. št. 43, v okraju ljutomerskem, ki sta že pred dvema letoma ▼ krogu svojih treh sinov in njihovih rodbiu sla- vila zlato poreko. Sedaj ob priliki krsta tretjega kraljeviča so vsi trije sinovi bili od kralja odlikovani z redom sv. Save: najstarejši, župnik Franc Spindler v Sv. Lovrencu na Dr. polju je zaslužen delavec na gospodarsko-zadružnem polju 'p na polju kulturnega dela, zlasti kot odličen in znan glasbenik. Drugi, novinar Vekoslav Spindler v Mariboru, stopa kmalu v 25. leto svojega javnega dela kot novinar in kot kulturni delavec. Najmlajši, l.o-vro, gospodari na domačem posestvu, in ves okraj ga pozna kot enega izmed najvzornejših naprednih gospodarjev. Odlikovanje vseh treh sinov je predvsem odlikovanje obeh sivolasih staršev, katerima bodi na tem mestu izrečena iskrena čestitka! ir Pobegnil je od svojega mojstra 14 letni krojaški učenec. Potika se v občini Trebeljevo v 1'arah Janče, Štanga. Deček je precej močan, ble-dičen, gladko ostrižen, golorok, v beli čepici. Kdor bi ga zasledil, se prosi, da ga izroči najbližjim orožnikom. ir Srna. V ponedeljek 19. VIII. proti večeru se je nenadoma pojavila v vasi Srednja Ponikva srna z usnjatim trnkom na vratu. Najbrže je ubežala lastniku iz kake sosednje fare. Po velikem naporu so jo ujeli in jo pripeljali v hlev g. Jezernika p. d. Lokana, ki jo hrani. Kdor dokaže, da je njegova last, jo dobi pri njem. ir Najdeno staro grobišče. V bližini Subo-tice, v vasi Pavlovcu na posestvu kmeta šokšiča so delavci le dni našli veliko staro grobišče. Delavci, ki so delali na polju, so najprej odkopali veliko človeško lobanjo, nato pa celo okostje. Pri i nadaljnjem kopanju so našli v zemlji še mnogo ; človeških okostij. Iz tega sklepajo, da je bilo na tem polju nekoč veliko pokopališče ali, kar je še bolj verjetno, veliko bejišče. Novo odkrito grobišče si bo ogledala posebna komisija. * Vojaški liferant pred sodiščem. Kot poročajo zagrebški listi, je bil 21. t. m. dopoldne prepeljan iz novosadskega preiskovalnega zapora v Petrovnradinu in od tam v Belgrad pred državno sodišče bivši vojaški dobavitelj Dragutin Dinič. Ns glavni razpravi, ki se bo vršila dne 15. septembra, se bo Dinič zagovarjal radi nepravilnih dobav vojaško tehničnega materijala, dalje radi korupcije in končno radi poskušenega podkupovanja uradnih oseb. ir Roparska nadlega v okolici Sombora. V okolici Sombora ropa že nekaj tednov dobro organizirana roparska tolpa. Oboroženi ljudje vdirajo v hiše in ropajo pri mirnem prebivalstvu. V torek ob 10 zvečer je v vasi Krnaji blizu Sombora prebudilo Ano Fabijan močno trkanje na dvorišču. Opazila je, kako se nekdo potika oborožen okrog hiše ler je vzkliknila: »Kdo je to?« nakar se jfi oborožen mladenič izgubil v mraku. Prestrašena ženska ni mogla zaspati ter je čez dve url zopet zapazila na svojem dvorišču dva oborožena človeka. Ko je pričela klicati na pomoč, sta moška že izginila. Ženska je zjutraj prijavila stvar orožnikom, ki so takoj pričeli zasledovati napadalce ter neda leč Sombora naleteli na dva oborožena človeka, Čim sta ta dva opazila orožnike, sta pobegnila Orožniki so ju zasledovali ter končno dohiteli, Obema roparjema pa sta se pridružila še dva oborožena moška. Ko so vsi štirje oboroženi roparji zagledali orožnike, so pričeli streljati nanje. Razvila se je prava bitka in streljanje je trajalo dalj časa. Orožniki so nazadnje navalili na roparje, po vsem videzu cigane, ki so se umaknili v koruzno polje. Ker so orožniki opazili za njimi krvavo sled, so mnenja, da je bil eden od roparjev ranjen ali ubit ter da so ga tovariši odvlekli za seboj. V vsem somborskem okraju je mobilizirano vse orožništvo. ki išče nevarne roparje. * ir Zel in plevel. Slovar naravnega zdravilstva. Založila Jugoslovanska knjigarna v' Ljubljani. Cena knjigi 60 Din, vezani v celo platno 75 Din. Pisatelj ti daje nasvete, kako in kdaj uporabljaj glavna zdravilna sredstva, ki nam jih nudi Stvarnik zaslon j v naravi. Ta sredstva so predvsem: skrivnostna moč domačih rastlin, voda, zemlja (prst ali ilovica); poleg teh priporoča pisatelj zmernost v življenju, solnce in zrak. Naši predniki niso poznali drugih sredstev kakor te; ž njimi so se zdravili, pa so bili bolj zdravi kakor mi. Knjiga ima pride-jano posebno knjižnico, ki nudi slike učnih rastlin v naravnih barvah. ir Album slovenskih narodnih pesmi za en glas s spremljevanjem klavirja, priredil Zorko Pre-lovec. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena izvodu 30 Din. Komaj so te ljubke narodne pesmice, priprosto a vendar učinkovito za solopetje s klavirjem prirejene izšle, že smo jih čuli opetovano iz radia, pojo jih pa vsevprek po glasbo ljubečih domovih, kar je pač dokaz, da je zbirka našim pevkam in pevcem zelo dobrodošla. Dobiva se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani Ljubljana Nočna služba lekarn Nočno službo imajo drevi: Bahovec, Kongresni trg, Ustar, Sv. Petra cesta 78 in Hočevar, Šiška. -k O Deložirancem in vsem, ki iščejo stanovanja, v vednost. Član stanovanjskega odseka g. Golmajer nas prosi, da objavimo sledeče: Stanovanja, ki so prazna in ki bodo še prazna, razdeljujeta gg. župan in Likozar brez stanovanjskega odseka. Zato naj se vsi, ki rabijo stanovanje, obračajo na ta dva gospoda in ne na posamezne člane stanovanjskega odseka. © Tečaj za obrtno knjigovodstvo v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani priredi za obrtnike tečaj za knjigovodstvo v Ljubljani pod vodstvom g. prof. Modica. Tečaj se bo pričel začetkom septembra t. L Interesenti naj takoj prijavijo svojo udeležbo v pisarni urada, Ljubljana, Krekov trg 10-1. — Pouk se bo vršil ob večernih urah. Q Nesreča pod tržaškim vlakom. Severno- zapadni del mesta, to je oni ob Gosposvetski cesti, je doživel včeraj mnogo razburjenja. Najprej požar v Kolizeju, potem pa grozna nesreča na železniški progi — dovolj povodov za splošno vznemirjenje. Včeraj zjutraj ob 5 je našel železniški čuvaj Josip Artač na progi med glavnim prelazom na Gosposvetski cesti ter med tivolskim prelazom, blizu kopališča »Ilirije« razmesarjeno truplo mladega moškega. O grozni najdbi je bila takoj obveščena policija. Komisija pol. zdravnika dr. Avramoviča in okrajnega nadzornika g. Ljubica je ugotovila, da je truplo ležalo na desni strani levega tira (v smeri proti Viču), desna roka in obe nogi pa sta bili odtrgani od trupla ter sta ležali ob progi. Lobanja je bila prebita ter so možgani izstopili. Proga je bila več metrov daleč okrvavljena. Ob progi so nato našli še pokojnikovo listnico, razne robce, ključe, pisma in fotografije. Eno pismo je bilo naslovljeno na Ivana Lavrina. Ljudje, ki so prihiteli na kraj strašnega prizora, so potrdili, da je pokojnik najbrže res identičen s trgovskim jx>tmkom Ivanom Lavri-nom, preje uslužbenim pri tvrdki Krisper, sedaj pa pri tvrdki »Ilirija«. Komisija je odredita prevoz trupla v mrtvašnico k Sv. Krištofu, policija pa je nadaljevala poizvedovanje o identiteti ]X>koinika. V opoldanskih urah si je prišel ogledat truplo sluga Franc Sturm, stanujoč na Gosposvetski cesti 10-111. Ta je v mrliču spoznal svojega podnajemnika, 24-letnega Ivana Lavrina, rojenega v Blatni Brezovici pri Vrhniki. Povedal je, da je bil Lavrin sprva trgovski pomočnik pri Mencingerju, kjer je ostal do decembra lani, nato je dobil službo trgovskega potnika pri Krisperju, pozneje pa pri tvrdki »Iliriji«. Kakor nam poročajo, je bil pokojni Lavrin četrt ure pred nesrečo v družbi s svojim prijateljem. Odšel je po Gosposvetski cesti v smeri proti Trubarjevemu parku, kjer si je najbrže hotel nabrati nekaj jabolk — takozvanih adamčkov. Na ovinku je šel najbrže čez progo in pri tem ni zapazil, da se bliža vlak, ki ga je (»vozil. © Hitro prijet vlomilec. Knjigovez Viktor Sok-lič, stanujoč na Opekarski cesti štev. 10 je prijavil predvčerajšnjim policiji, da je dne 19. t. m. vlomil v njegovo stanovanje neki Janez Mauser. Mauser je Sokličevo stanovanje odklenil s ključem, za katerega je vedel, kje ga Soklič skriva. V stanovanju je ukradel več dobre obleke, perila in brivski aparat, vse skupaj vredno 3684 Din. Poiepuh si je v Sokličevem stanovanju slekel svoje cape in se oblekel v lepo Sokličevo obleko, manjkali pa so mu še elegantni čevlji. Vdrl je torej v sosednjo sobo podnajemnika Ludvika Vokauna in tam ukradel 300 Din vredne lakaste čevlje. Nato je odšel in na starini prodal nekaj ukradene obleke. Da mu je starinarica bolj verjela, se je izkazal z legitimacijo, ki jo je tudi j pofulil Sokhču. Komaj pa je v policijskem dnevniku i izšla tira:ica za Mauserjem, ga je že' včeraj aretiral na cesti stražnik. Pri Mauserju so našli še vso j ukradeno obleko, nekaj je je imel potepuh seveda na I sebi, neka i na jo je tudi prodal. © Pijan voznik med zatvornicami. Sinoči m je gledalcem pri železniškem prelazu na Dunajski cesti nudil svojevrsten prizor, ki bi bil tudi lahko povzročil hujšo nesrečo. Mestni avtobus z Ježice je peljal čez prelaz v času. ko glavni kolodvor zapušča večerni kamniški vlak. Zapornice so se že zapirale, ko je avto vozil čez tire. Tedaj pa se je tik pred omnibusom pojavil z dvema konjema vprežen voz. Voznik je bil pijan ler je konje prepustil njuni volji in pameti, ki je bila vsaj tisti čas boljša, ko voznikova. Konja sta sama zavila na desno, dočim je voznik gledal ob strani, kaj bo... S j »staje je že sopihal vlak, avtobus se ni mogel kam ogniti, ker so mu to ovirali konji, železniški uslužbenci so vpili nad pijanim voznikom, ta se pa še zmenil ni. In konji bi naposled prišli pod vlak, da jih niso zadržali železničarji. © S strehe je padel. Na novi, enonadstropni stavbi na Vodovodni cesti je včeraj popoldne delal na strehi 32 letni delavec pri tvrdki Korun Anton Pogačar, doma iz Zg. Hrušice 29. Pogačarju je pri-b|ižno ob pol 6 zvečer spodrselo na strehi in omahnil je na tla. Dobil je težke notranje poškodbe, med drugim si je tudi pretresel možgane m se mu je iz ušes vlila kri. Nezavestnega Pogačarja je rešilni avto prepeljal v bolnišnico. Pogačarjevo stanje je zelo nevarno. Maribor □ Velikodušno darilo. Povodom 25 letnega zupnikovanja je stolni in mestni župnik gospod Franc Moravec daroval za mariborske reveže pet tisoč dinarjev. □ Otroški vrtec v Molju. Cenjenemu občinstvu naznanjamo, da se otvori otroški vrtec s 4 septembrom. Vpisovanje se vrši 1., 2. in 3. sept Otroci bodo preskrbljeni z vsemi učili in igračami da se jim tako pripravlja in olajša pot za nadalnji pouk v soli. — Šolske sestre v Melju. □Izlet na Ptujska goro. Izkaznice za polovično vožnjo na Ptujsko goro se dobijo tudi danes in v soboto v Omladtnskem domu. Centralni odbor prosvetnih društev frančiškanske župnije. □Zopet nova stanovanjska hiša v Mariboru. Oblastni komisar g. dr. Josip Leskovar je kupil od mestne občine stavbeno parcelo v bližini Ljud-hišo8 Vrta" Zgradil b0 dvonadstropno stanovanjsko □ Mesto se bo razširilo proti Kamnici. Mesna občina se je sporazumela s stolno župnijo glede nakupa župnijskih njiv in travnikov na poti ob Vrbanovi ulici proti Kamnici. Stolna župnija dobi v zamenjavo druga zemljišča. Na župnijskem zemljišču se že vrši parcelacija novih stavbišč Na tem svetu se bo zgradil novi del mesta. Interesentov za stavbene parcele je že dovolj. n Nove ulice v Mariboru. Gradbeni odsek občinskega sveta v Mariboru je sklenil, da se ulica, ki leži med Koroško in Smetanovo ulico, imenuje »Nekrepova ulica«. Velik del tega mesta je zgradil ze pred vojno tesarski mojster g. Josip Nekrep Tudi letos gradi g. Nekrep, kakor smo že poročali stin nove hise. Vsega skupaj je zgradil imenovani že nad 30 hiš. □ Na drž. ženskem učiteljišču v Mariboru se začnejo ponavljalni izpiti v torek 27 avgusta ob 8 Knndidiitinje za prvi letnik naj se javijo v četrtek 29. avgusta ob 8. Zrelostni izpiti' bodo v soboto 31. avgusta. Vpisovanje v vse letnike učiteljišča in vadnico bo 3, sept. od 8 do 12. Podrobnosti so razvidne iz oglasov na hodniku zavoda. □ Na driavnl realki v Mariboru se vrši vpi. sovanje za šolsko leto 1929/30 za nove učence v ponedeljek, 2. sept., za dosedanje učence pa v torek, 3. sept. Zavod bo imel realno-gimnazijalne razrede od I. do VI. in realčne razrede pd V. do VII. Jesenski Izpiti prično za VII. razred v soboto, 24. avgusta, za vse ostale razrede pa v ponedeljek, 26. avgusta zjutraj ob 8. Podrobna pojasnila c sprejemu učencev in učenk ln o pristojbinah so razvidna ns objavni deski v šolski veži! Htttttttttttmm«ttmtttu>ttM>M»Mn»»» Naročajte ,Slovenca* 1 Celje er V gledališkem tečaju nadaljnje drovi map. Pfeiler s predavanjem o šminkanju ln praktičnimi vajami v iminkanju, g. Marolt pa predava o sceni. Po predavanjih čitanje izbranih odlomkov iz dramskih del pisatelja I. Preglja. Jutri je zadnji dan gledališkega tečaja. G. F. Gradišnik konča jutri svoja predavnja o zgodovini gledališča, g. M. Marolt še predava o slovenski narodni noši, nakar zaključi prosvetni tajnik g, Peršuh s primernim govorom uspeli gledališki tečaj. Sr Se danes jc čas, da se hmeljarji iz celjske okolice prijavijo za udeležbo na razstavi hmeljskih vzorcev, ki jo priredi celjska podružnica hmeljarskega društva. Prijave sprejema podružnični tajnik v pisarni Prosvetnega tajništva na Cankarjevi cesti 4- Razstaviti morejo samo člani podružnice, hmeljarji pa, ki še niso člani, morajo istočasno s prijavo na razstavo prijaviti tudi svoj vpis v podružnico. Pisarna je odprta od 8. do 12. ure ter popolde od 3. do 7. ure. Jutri popoldne bo posebna komisija obiskala vse, ki so se za razstavo prijavili, in odvzela vzorce Ipnelja za razstavo. Sr Najstarejši Celjan. — Včeraj je praznoval svoj 89. rojstni dan g. Jakob Batič-Bassin, sobota črkoslikar na Dolgem polju, G. Batič je najstarejši živeči Celjan in še ves mladeniško razpoložen in delaven. Rojen je 22. avgusta 1840 v Gorici ln se je priselil v Celje pred 45 lett, ko si je ustanovil lastno podjetje, katerega vodi do danes. Kot pomorščak se je pod Tegethofom udeležil znamenite pomorske bitke pri Visu in je tedaj tudi eden danes pač že redkih Tegethofovih veteranov. Najstarejšemu Celjanu iskreno čestitamo z željo, da ga Bog ohrani zdravega in čilega še dolgo. Sr Davkoplačevalci scemljarine 1 — Predpisi zemljarine za 1. 1929 so v času od 20. do 28. avgusta t. 1. med uradnimi urami na vpogled pri celjski okrajni davčni upravi. V tem osemdnevnem roku lahko davkoplačevalci vlože ugovor zoper odmero davčne podlage odnosno davka samega. Ugovore je mogoče vlagati zgolj pismeno. Opozarjamo davkoplačevalce posebej na to, da si gotovo ogledajo odmero, ker jim kasneje ne bo več mogoče vplivati na višino davka. Sr Prodaja mestnega posestva. Mestna občina celjska proda najugodnejšemu ponudniku mestno posestvo Otroški vrtec na Mariborski cesti št. 17. Ponudbe kupcev sprejema mestni magistrat do 15. sept 1929. Natančnejša pojasnila dobe interesenti med uradnimi urami pri predstojništvu mestnega magistrata. .©•Mesto profesorja za nemščino in srbohrvaščino na dvorazredni trgovski šoli ie razpisano. Prošnje je treba vlagati do 30 avg. t. 1. — naslovljene na ministrstvo za trgovino in industrijo v Belgradu — pri ravnateljstvu drž. dvorazredne trgovske šole v Celju. V poštev pridejo kandidati, Iti so dovršili višjo pedagoško šoio. Poslednji bodo za prva tri letja posviavljeni zgolj kot začasni predmetni učitelji. Sr Otertno licitacijo za oddajo cestnih del na Trojanski državni cesti je razpisala celjska tehniška sekcija. Licitacija se bo vršila dne 2. sept. ob 10. uri v pisarni tehnične sekcije v Celju in se bodo oddala sledeča dela: 1. Rekonstrukcija opornega zidu v Ločici v km 44.6/8 v proračunje-nem znesku 20.480 Din. 2. Popravila opornega zida v Ločici v km 45.6 v proračunjenem znesku S84 Din. 3. Rekonstrukcija opornega zidu v Verpe-tah v km 88.8 v proračunjenem znesku 8100 Din. 4. Korekcija ceste pri inundančnem mostu v Arji vasi v km 68.8 v proračunjenem znesku 15.000 Din. Popolni razglas je nabit pri vseh tehničnih sekcijah slovenske oblasti. Sr Mod sosedi. Gregor in Ana stanujeta oba v častivrednem j>oslopju starega okrožnega sodišča. Nič nista v sorodu in drug drugemu ničesar dolžna. 15. avgusta pa je Ana naenkrat prišla povedat policiji, da jo je Gregor pretepel in ob tla metal tako, da je dobila poškodbe, ki jih je uradni zdravnik ugotovil v obliki za dvadinarski novec velike odrgnine na levem kolenu. Gregor pravi, da vse to nič ni res in da ga je Ana hotela napasti, pa se je samo branil. Sunil da jo je od sebe in nič ne ve, če je padla na tla ali ne. Dopisi Kamnik 700 letnica mesta Kamnika. Letos preteče 700 let, odkar se imenuje v zgodovini mesto Kamnik. Radi tega važnega zgodovinskega datuma se je pred nedavnim časom, kakor smo poučeni, vršilo posvetovanje vseh merodajnih činiteljev kamniškega mesta, kako bi se proslavila ta 700 letnica Kakor smo izvedeli, ni prišlo na tem prvem sestanku do pozitivnih sklepov. Menimo, da bi bilo dobro, če bi se ob 700 letnici mesta izdala sj>ominska knjiga, ki naj bi obsegala zgodovino mesta, njegov kuiturni in gospodarski razvoj tekom sedem stoletij. Saj ima mesto Kamnik bogato zgodovino za seboj in prav mnogo zgodovinskih spomenikov, za katere naj bi se vzbudilo zanimanje kamniškega meščanstva, ki je f>o pravici ponosno na svoje pra-dede in na večstoletno zgodovino mesta. Meščanska šola. Že več let se razmotriva vprašanje, kako bi se naj j>ozidala prepotrebna meščanska šola v Kamniku. Zdi se, da je sedaj to vprašanje stopilo v odločilni stadij. Kakor smo izvedeli, je storjen sklep, da se kupi 4000 m3 nadar-binskega travnika v ta namen. Prostor je za tako stavbo primeren, ker bo možno izvršiti kanalizacijo in lažje sezidati tudi kleti, kakor pa drugod." Govori se, da bi la šolska stavba stala okrog 3 milijone dinarjev. Dvomimo, da bi ta znesek zadostoval za veliko moderno šolsko poslopje z vsem kom-fortom, kakor ga zahteva načrt novega šolskega zakona. Misliti je treba na obsežen šolski vrt, na moderno opremljeno telovadnico, kopalnico in še na mnoge druge j>otrebščine, ki jih nujno zahteva modema šola. Najbolj pereča pa je seveda finančna stran tega vprašanja. O njej bodo seveda razmišljali strokovnjaki in vsi prizadeti davkoplačevalci. Ježica pri Ljnbljani Nevaren padec s kolesa. Snoči bi bilo skoraj prišlo do težke nesreče na savskem mostu pri Črnučah. Samo za las je manjkalo, pa bi bila smrtna fcrtev gotova. Neznan kolesar, oČividno delavec, ki se je vračal z dela iz Ljubljane, je hotel voziti s kolesom čez most po desnem hodniku. Ta hodnik ob cesti čez most je lesen ter ga sestavljajo deske, ki pa so že močno izsušene. Zato je kolesar zavozil s prednjim kolesom v špranjo ter se skotalil s kolesa na cesto. Tisti hip je od Črnuč privozil ljubljanski avtobus iz Kranja, od Ježice sem pa sta vozila dva avtobusa, ki vozita v Lukovioo, oziroma v Komendo. Fantov jwdec s kolesa na cesto se' je dogodil v trenutku, ko bi se imeli na istem mestu srečati avtobusi. Še par metrov 90 bili od tam ter je le prisotnosti duha obeh šoferjev pripisati, da fanta ni doletela smrt ter da se je le nokoliko potolkel. — Ob tej priliki bi prav resno opozorili kolesarje, da je vožnja po lesenih hodnikih čez savska most i>ri Črnučah sila nevarna iu naj jo raje opurte in vozijo po oesti. Gradbenemu ravnateljstva pa bi svetovali, da hodnike spravi v boljše •Uuaj«; hudo ao že potrebni popravila! Bled Sestanek hišnih posestnikov na Bledu se bo vršil v soboto, dne 24. avgusta t. 1. ob 20 zvečer v hotelu g. Troha. Zvezni predsednik Frelih bo dal potrebna pojasnila o napravi davčnih prijav su zgradarino za leto 1930, ki jo morajo lastniki hiš in vil v letoviščih in zdraviliščih, tedaj na Bledu, brezpogojno vložiti najkasneje do 31. avgusta t. 1. Razpravljalo se bo tudi o drugiih lokalnih stanovskih zadevah. Kočevje Akademija. V soboto, 17. avg. so priredili kočevski akademiki v dvorani hotela »Trst« akademijo s plesom. Akademija naj bi značila prvi nastop novoustanovljenega akademskega društva. Spored akademije je združeval v sebi moderne tujo kakor tudi domače kompozicije najboljših svetovnih in naših glasbenikov. Kar se tiče orkestralnih točk, moramo ugotoviti, da so bile izvajane skoraj z dovršenostjo. Akademski orkester se more ponašati z nekaterimi izvrstnimi močmi (klavir, prva violina). Manj zadovoljni smo bili s petjem. Poleg orkestralnih in pevskih točk sta de-klamirala dva akademika, najboljše iz Vodnikovih in Kosovelovih pesmic in moramo reči, da zelo jjosrečeno. Akademija je uspela v moralnem oziru dobro, slabše pa v gmotnem. Lepo slavje kočevskega gasilstva. Nedelja je bila za naše mestno prostovoljno gasilsko društvo gotovo zgodovinski dan, ko je mestni župnik in dekan g. Ferdinand Erker v asistenci celokupno kočevske duhovščine slovesno blagoslovil novi gasilski dom. Naši gasilci so na predvečer blagoslovitve okrasili lepo enonadstropno stavbo s ponosnim stolpom s številnimi venci. Na oknih in ob zidovju je viselo vse polno lampijončkov, ki so divno razsvetlili ves dom, ki bo postal središče nesebičnega delovanja požrtvovalnih gasilcev. Do desetih zvečer je bilo poslopje odprto, tako da si je vsakdo lahko ogledal tudi notranjščino. — Slovesnosti blagoslovitve je pristvovalo zelo veliko okoliških gasilskih društev, ki so korakala v slovesnem sprevodu skozi mesto in defihrala mimo predsedstva kočevske gasilske zveze. Pri poslopju je govoril načelnik kočevskega gasilskega društva tiskarnar g. Pavliček, za njim pa predsednik gasilske zveze za kočevski sodni okraj g. dr. H. Arko. Oba sta naglasila kolikega pomena je, če ima človek svoj dom, lep in prostran, kamor lahko s ponosom in veseljem stopi. Tako je tudi z gasilskim društvom. Po končani slovesnosti se je vršila na vrtu gostilničarja G. Verderberja ljudska veselica, katere so se udeležili v velikem številu i Slovenci i Kočevarji. Št. Jernej na Dolenjskem Karambol dveh motociklistov. V nedeljo, dne 18. t. m. proti večeru sta se trčila dva motocikla na Gradišču pri Št. Jerneju. Oba sia seveda vozila precej hitro, eden od Novega mesta, drugi proti Novemu mestu. Cesta pa se ravno v Gradišču precej zavije in ravno tam je nevarnost karambola še večja. Motociklov ni bilo mogoče več ustaviti in ravno na mostičku sta se trčila. Oba sta se jx>tol-kla: eden na glavi, drugi na rokah. Strela udarila. Zelo soparen dan je bil ponedeljek, dne 19. t m. Ze popoldne so se začeli zbirati črni oblaki in bati se je bilo nevihte. Pa so se oblaki zopet razpršili in celo potrebnega dežja ni bilo. Ponoči, malo pred polnočjo pa začne zopet grmeti in treskati in strela tudi ni prizanesla. Udarila je v Kuzmatov kozolec v Ostrogu, ki je pogorel. Zopet izseljenci. Pred par dnevi je zopet odšlo nekaj fantov iskat zaslužka v Francijo. Hmelj so šli obirat. Okrog 50 fantov in deklet je te dni odšlo na Štajersko obirat hmelj. Tam ostanejo kakih štirinajst dni. Tudi lani jih je Slo precej iz našega kraja. Zaslužek je bil baje dober, samo malo časa. Nov hotel namerava zidati g. Kirn Anton na Prekopi pri Št. Jerneju. Metlika Izlet, ki so ga priredili fantje z g. Janezom Hladnikom na Bled, Brezje, Kranj in Ljubljano, ie prav dobro izpadel v splošno zadovoljnost vseh. Udeležencev je bilo 45, kar je za naše razmere zelo veliko. Sejem, ki se je vršil pretekli torek, 20. t. m., je zopet dokazal, da je sejmov preveč. Niti ni bilo mnogo kramarjev niti kupcev. Živina se je še dosti dobro prodala. Mnogo živine gre v Italijo. S tega sejma so jo odpeljali tri vagone. Mirna gora je ime novemu planinskemu domu nad Semičem. Čudno se nam vidi; da so ljubitelji planin pri vsej idealnosti za slovensko planinarstvo izbrali po nemškem prestavljeno ime. Nemci so namreč goro ali hrib sv. Frančiška prekrstili v Friedensberg. In naši rodoljubi so pa zopet prestavili to ime v Mirno goro. Mnogo bolje bi bilo, da se ohrani ime, kot je v ljudskih ustih v navadi. Tako je pa slišati marsikoga, da vprašuje, kje je vendar ta Mirna gora. Tako se potuj-čujemo sami. Podoben slučaj je bil z Velikimi upljami. Pustimo narodu, kar je narodovega. Triiarško žegnanje se bliža. Komur je kaj na tem, da vidi pravo pristno staro žegnanje, naj pride prihodnjo nedeljo, 25. t. m. k Trem faram, postaja Rosalnice pri Metliki. Vpisovanje v zbor pevskega društva »Ljubljanski Zvon« sc vrši 26., 27., 28 , 29. in 30. avgusta, vsakokrat od 7 do 8 zvečer v društvenih prostorih, Gajeva ulica št. 2-1 Društvo vabi v svoj zbor nove pevce in pevke, ki niso člani oz. članice drugih ljubljanskih zborov. Sprejema pa le glasovno dobre in že rutinirane pevce in pevke, začetnikov ne. — Dne 2. septembra zvečer ob osmih se vrši v društvenih prostorih sestanek zbora, na katerem, določimo red pevskih vaj in spored prireditev za bodočo sezono. — Odbor »Ljubljanskega Zvona«. Slovenjgradec Prireditev koroškega orlovskega okrožja v Št. Janžu pri Sp. Dravogradu je v splošnem prav dobro uspela. Vrli Šentjančani so postavili tri velike mlaje in dva slavoloka. Po sedmi uri so se začeli zbirati udeleženci od vseh strani. Šmarčani so se pripeljali na dveh okrašenih vozovih, Slovenj-gradčani pa s tovornim avtomobilom in nekaj kolesarjev. Ob tričetrt na 8 je pripeljal vlak udeležence od Dravograda, iz Črne, Mcžice, Prevalj, Mute, Maribora in drugod. Godba iz Mute je zaigrala orlovsko himno nakar se je formiral sprevod na telovadišče k skušnji. Na telovadišču je imel lep sprejemni govor domači predsednik in predsednik pripravljalnega odbora br. Ivan Vrhnjak. V svojem govoru je omenjal pomen te prireditve za Št. Janž in omenil, do je ta prireditev tudi nekaka obletnica velikega deklaracijskega zborovanja, ki se je vršilo tukaj pred 11 leti. Ob 10 je imel msgr. prof. Vreze iz Maribora najprej krasen govor, nato l>a sv. mašo. Po maši je bil obhod po vasi. Ob 3 popoldne so je vršil telovadni nastoj), ki je trajni blizu do 6 zvečer in je v vsakem oziru nrav dobro Gospodarstvo II. pokrajinnka razstava v Skoplju Od 1. do 8. septembra se vrii v Skoplju poa pokroviteljstvom Njegovega Veličanstva kralja II. pokrajinska gospodarska razstava, na kateri bodo lzlozeni najrazličnejši gospodarski predmeti iz cele države, v glavnem oni, ki so najvažnejši za iuzne pokrajine. Predvsem bo bogato zastopano Kmetijstvo, obrt ta industrija. Mnogo slovenskih pridelkov ta izdelkov bi utegnilo najti na tej razstavi dobrega odjemalca. Zato bi bilo umestno, da se je udeleže tudi slovenski gospodarski krogi. Z odlokom prom. ministra je dovoljen 50% popusta obiskovalcem in razstavljalcem- II. gospodarske razstave od 1. do 8. septembra 1929. v Skoplju. Legitimacija je veljavna od 28. avgusta do 12. septembra 1929 in velja za vse vlako raz-ven S. O. E. Obiskovalec kupi na odhodni postaji celo karto, s katero se brezplačno vozi iz Skoplja, če dokaže, da je obiskal razstavo. Legitimacije se dobe za ceno 20 Din pri kmetijskem nadzornlštvu v Kranju, Krškem in pa Novem mestu ter kmetijskem oddelku oblastne samouprave v Ljubljani, Gosposka ulica 15, kjer se dobe tudi informacije. IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE Z. dne 15. aprila 1929. (Vse v milj. Din; v oklepajih razlika napram izkazu z dne 8. avgusta): Aktiva: kov. podlaga 352.0 (— 25.3), posojila: menična 1337.2, lombardna 262.1, skupaj 1599.4 (+ 6.1), saldo raznih računov 792.7 ( + 1.0)- pasiva : bankovci v obtoku 5356.1 (— 95.4), obveznosti: žiro 859.0, razni računi 278.4, skupaj 1137.5 (+ 131.2), državne terjatve 132.5 (— 20.4); ostale postavke neizpremenjene. KONKURZ1 IN LIKVIDACIJE Konkurz tiskarne Maka rije v Zemunu. Pri naroku je bilo ugotovljeno, da znašajo upniške terjatve ca 7 milj. Din; po bilanci pa znašajo upniki zavoda 6.5 milj. Din, dolžniki pa 0.55 milj. Tiskarna je stala 5.9 milj. Din, ceni se pa na 1.5 milj. dinarjev. Likvidacije. Pred nedavnim je bila javljena likvidacija velikobečkereške tvornice špirita; sedaj pa sklicuje Bačka fabrika špirita i kvasca, d. d. v Subotici izreden občni zbor za l. sept., kjer bo sklepano o predlagani likvidaciji. — Nadalje sklicuje »Ema mlin d. d.« v Slavonski Požegi za 30. avg. občni zbor in bo ravnotako razpravljal o likvidaciji. Družba je bila ustanovljena I. 1920, decembra 1925. leta pa je mlin popolnoma pogorel (škoda je bila krita z zavarovalnino). Knpifal je znašal 0.5 milj. Din. Razstava živine na Dunaju. Iudi v okviru letošnjega mednarodnega dunajskega jesenskega sejma se vrši od 5. do 8. septembra 1929 živinski sejem, na katerem se bo razstavilo konje in govejo živino. Prireditev bo obsegala okoli 120 konj in 230 goved avstr. pasem za pleme in rejo. Na razstavnem prostoru bo nepretrgoma uradoval glavni prireditelj te razstave, to je nižjeavstrijska kmetijska zbornica na Dunaju. Priložnost za nakladanje živine bo neposredna in za morebitno pre-vaažnje se bo moglo vsak čas 3taviti na razpolago železniški vagon. Sladkorna tovarna producentov v St. Si ven. Občni zbor delničarjev te tovarne se bo vršil dne 25. t. m. v Novem Sadu. Vršila se bo na iniciativo zadružnih organizacij tudi konferenca producentov sladkorne pese o nadaljnji akciji glede sladkorne produkcije. Zadruge in naš kapital. Nad dve petini vseh slovenskih hranilnih vlog se nahaja v kreditnih zadrugah, ki tako gospodarijo z velikim delom našega narodnega premoženja. Statistične tabele razstavljene na zadružni razstavi pa dokazujejo, da so ravno zadruge tisti zavodi, pri katerih privar-čeni kapital od leta do leta hitro narašča. V kratkem času bodo hranilne vloge pri posojilnicah, preračunjene v zlatu, dosegle predvojno višino. Zadružna razstava se vrši v okvirju velesejmske prireditve »Ljubljana v jesenk od 81. avgusta do 9. septembra. Borza DENAR 22. avgusta 1929. V zvezi z nazadovanjem deviznih tečajev v Curihu so tudi pri nas devizni tečaji nazadovali. Promet je bil srednji. Narodna banka je intervenirala v devizah Berlin, Newyork, Pariz in Praga. Dočim je bilo v devizi Trst zaključeno privatno blago. Ljubljana. — (V oklepajih zaključni tečaji). Amsterdam 2282.25 bi., Berlin 1354.75-1357.75 (1856.»), Bruselj 792 bi., Budimpešta 994.41 bi., Curih 1095.90 bi., Dunaj 802.47 bl„ London 276.16 bL, Newyork56.736- 56.935 (56.835), Pariz 221.79 do 228.7« (222.79), Praga 168.20-169 (168.60). Trat 296.92-298.92 (297.92). Zagreb. Amsterd. 2276—2283, Berlin 1354.75 do 1857.75, Budirnp. 992.91—995.91, Curih 1094.40 dO 1097.40, Dunaj 800.97-803.97, London 275.76 do 276.56, Newyork 56.723—56.923, Pariz 221.82 do 228.82, Praga 168.20—169, Trst 296.90-298.90. Belgrad. Berlin 1354.75—1357.75, Budimpešta 992.91—995.91, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 800.97-808.97, London 275.75-276.55, Nevvvork 56.7250—56.9250, Pariz 221.71—223.71, Trst 296 92 do 298.92. Cnrih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.84, Budimpešta 90.65, Bukarešt 3.08, Dunaj 73.20, London 25.19, Madrid 76.30, Newyork 519.60, Pariz 20.34, Praga 15.875, Sofija 3.76, Trst 27.185, Varšava 58.25. Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.4775, (valuta) 12.49, v Londonu, Newyorku in v Pra^i neizpremenjeno. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana Celjska pos. 170 den., Ljubljanska kreditna 123 den., Praštediona 850 den., Kreditni zavod 170 den., Vevče 130 den., Stavbna 50 den., Sešir 105 den., Ruš« 275-285, vojna škoda 406.50 zaključek. _Zaf?reb- Brž. papirji: vojna škoda ar. 407 do 407.50, kasa 407—407.50 ( 407.50), termini: 8 407 den., 11. 418-419,* 12. 421-422.50, 7 odst. invest pos. 89.50-90.25, agrari 53.50-54.50. Bančni pap • Hipo 202-204 (202), Poljo 15.75-16, Hrv. 50 d, Kred. 93 den., Jugo 81—83 (81), Lj. Kr. 123 den Medjun. 56 den., Nar. 8325 -8600, Prašted. 855 do 859 (855), Srpska 153—155 (156), Zem. 127—135 Obrtna 30- 32, Etno 164 den., Ravna gora 75 den., Kat. 30 deu. Ind. pap.: Guttmann 185—195. Sla-vonia 100—120, Slaveks 97—100, Danica 122 do 130, Drava 430- 460, Šererana 420 -430, Osj. ljev 210-220, Brod. vag. 130-145, Union 165-175, Isis 16—20, Ragusea 400 430, Trbovlje 455—460 (455), Vevče 125-130, Nar. šum. 40—48, Piv. Sar. 185—205, Narod. mlin. 20—25, Oceania 198—200 (200), Split cement 500—550, Jadr. plov. 570 bi. Belgrad. Narodna banka 8355- 9350, Izvozna banka 835—870, 7 odst. inv. pos. 90, vojna Skoda 406.50-407.50, 8. 408.75- 409, 10. 428. Dunaj. Don. sav. jadr. 84, AViener Bankverein 22, Bodencredit 100, Creditanstalt 52.50, Escompte ges. 21.50, Živno 115.60, Aussiger Chemische 276, Mundus 182, Alpine 42.05, Trboveljska 56.95, Kr ind. 31 den , Leykam 6.47, Rima Murany 114.85. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: dvn vagona hrastovih neobrobijenih plohov in štirje vagoni jelovih desk, skupaj šest vagonov. Tendenca neizpremenjena. Sadje Letos je v večini držav pričakovali srednje-dobre letine sadja Skoro v celi Evropi je dobra letina jabolk, nasprotno pa je letina hrušk slaba. V naši državi je računati z dobro letino, dočim so vremenske nezgode v Avstriji sadju zelo škodovale. Zato je pričakovati tem večjega odjema našega sadja v Avstriji, ki je itak ena glavnih izvoznih držav za naše sadje. Žito Pjnes je bil položaj na naših žitnih tržiščih miren in cene so ostale za vse predmete neizpremenjene, dasi so čikaški tečaji zopet neznatno nazadovali. Promet se je nekoliko zmanjšal, vendar je še vedno povpraševanje po blagu dosti živahno. Položaj v pšeničnih inlevskih izdelkih se jo za spoznanje poslabšal ter velja pšenična moka srednje bačke znamke 312.50. V ostalem ni beležiti nikakih izprememb. V Ljubljani notirajo: Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. postaja, plačljivo 30 dni, dobava promptna): pšenica bačka 2% 80 kg stara 267.50 do 270, nova 265—267.50. koruza laplatska za avgust september 295 —297.50, koruza bačka, ml. tar. 260—262.50, nav. voznina 267.50—270, ječmen bč 217.50—220, oves bč. 240-245, moka Og vag bi. fko Ljubljana 395—397.50. Novi Sad. Pšenica: bč. 197.50—202.50, ban. 197.50-202.50, sr. 192.50-197.50, ladja Tisa 207.5(1 do 212.50. Oves: 167.50—172.50. Koruza 197.50 dc 200. Rž: 180—185. Ječmen 155—160. Moka: 00 ir 0 g 302.50—307.50, št. 2 282.50—287.50, št. 5 202 5f do 267.50, št. 6 237.50—242.50, št. 7 207.50—212.50 št. 8 130—135. Otrobi 115—120. Fižol beli: 36(. atrone zdravilišča. Dne 3. avgusta so koncertrirali Matičarji iz Ljubljane s svojim priznanim kvartetom (gg. Pelan, Pečenko, Završan in Skala). Zdraviliška publika je bila nad lepim petjem slovenskih narodnih pesmi tako vzhičena, da so morali pevci jTonovno ponavljati, ravnateljstvo pa je povabilo kvartet, da sodeluje pri svečanostih, ko pridejo na obisk češko-nemški zdravniki v septembru. V dneh 9., 10. in 11. avgusta so gostovali Zagrebčani s tremi veseloigrami. Zagrebški igralci so med gosti zelo priljubljeni in so želi lep uspeh. Zborovih koncertov letos nismo beležili, priglasilo se je menda več društev, a so pozneje odpovedali gostovanje radi velikih stroškov. To je škoda, ker dva koncerta bi v sezoni financijelno gotovo d.obro uspela in se ni bati rizika. Priporočalo pa bi se društvom, da bi se za koncertriranje v Rogaški Slatini porazdelila tako, da bi tekom pnr let prišli vsi na vrsto, razume se. da pač samo najboljši zbori! Za dekorativno strari prireditev in aranžma je deloval v sezoni g. Valo Bratina iz ljubljanske drame ter se izkazal za pravega mojstra. Novost za Slatino je bilo leios to, da so je godba v sredi sezone menjala. Po nalogu ministrstva vojne sta dodeljeni zdravilišču za čas ari maja do konca julija godba savske divizijske oblasti, za ostali čas pa garnizijska godba iz Zagreba Prvo je vodil osebno višji kapelnik g. Ivan Muhvič znani hrvatski komponist, drugo vodi višji kapelnik g. Anton Wimmer, ki je bil menda nad 30 let kapelnik črnogorske vojne glasbe na Cetinju. Obe-godbi sta prvovrstni. Slovenska Krajina Slavnostna številka »Novin« podaja v kratkem vsestransko sliko »Slovenske krajine«. Kdor se želi poučiti o razmerah, kakor so vladale deloma pred prevratom -in po prevratu do današnjih dni, naj seže po tej številki j Novin«. Dobi se za malenkostno ceno pri uredništvu »Novin« v Murski Soboti. »Martinišče«. Zidarska dela pri novem poslopju dijaškega doma >Martinišče« se bližajo h koncu. Vse hiti, da bi bila zgradba v nekaj dneh urejena in kakor vse kaže, bo do konca avgusta vse gotovo. Za 1. september je določena blagoslovitev novega doma, ki jo bo opravil mil. g. škof dr. Andrej Karlin. Boiji blagoslov. V noči od ponedeljka na torek in v torek podnevu je dobila Slovenska Krajina dež, kakršnega že skoraj dva meseca ni bilo. Koruzi in otavi dež sicer že ne bo mnogo pomagal, pač pa prosu, ajdi, repi in drugemu sočivju. Priznanje zaslužnim ipnam Med mnogimi odlikovanci v M. Soboti je tudi pet zastopnic ženskega Bivola, ki Sv živahno udejstvujejo v javnem življenju in so s tem zaslužile priznanje. Med njimi sta tudi sestra prednica in sestra Adalburga x tukajšnji bolnišnici, ki sta s>l tekom dolgoletnega karilalivnegu dola pridobila mnogo zaslug. ■i! mid uvimieir? vrvenje^ Hotel lmperial v Tokiu, kjer so bili nastanjeni Zeppelinovi potniki. Osojne strani Združenih držav Z imenom Amerike je združen pojin bogastva, napredka in vsega modernega udobja. Toda iludi Amerika — to se pravi Združene države imajo svojo osojno stran. 0 tem piše v newyorškem The Century Magazine narodni gospodar in urednik Lewis F. Carr: Danes je v Ameriki pol milijona ubogih, nevednih, v Ameriki rojenih belih žena, katerih življenje se malo razlikuje od sužnjega. še v mladih letih postanejo zaradi slabe hrane in naporov upadle in polne gub; oblačijo se slabo in tjavendan ter stanujejo v umazanih hišah, delajo od zore do mraka, imajo otroke, ki jim je radost tuja, številni porodi jih izčrpavajo in njih delež je odpoved — brezupna slika. Še žalostnejši je večji razred analfabetov. V Zdrulženih državah je 6 odstotkov analfabetov. Devetero drugih narodov je v tem pogledu pred Ameriko. V nekaterih ameriških državah je do 18 odstotkov nepismenih; so pa hidi pokrajine, kjer znaša njih število do 60 odstotkov prebivalstva Nedavno so ameriški narodni gospodarji prerokovali, da .bodo Združeno države v petih letih brez revščine in brez analfabetov, bolezni pa bodo kar najbolj omejene. To je popoln nezmisel. Amerika je velika v tehniki, tako da tu eu mož opravlja delo 2—50 mož. Toda na 40 odstotkov ameriških farm opravlja en mož le delo enega moža ali za drobec več. V obrobnih državah in na jugu je še vedno videti kmeta, ki orje z enim samim konjem, prav kakor pred 150 leti. Ta način obdelovanja zemlje ima resne posledice. Približno 15 milijonov ljudi živi od tako zastaranega obdelovanja zemlje. Resnična plača za tako delo ne more znašati nad 35 ali 40 centov na dan. V teh krajih se dobi dobra kuharica že za tri dolarje na teden, a lepa otroška oblekca za 30 centov. Najvišja učiteljska plača znaša tu približno 65 dolarjev mesečno. Seveda služijo tu le najmanj sposobni učitelji. Američani so ponosni na zdravstveno stanje svojega naroda. Toda ljudje, ki o tem nekaj vedo, zatrjujejo, da je v Združenih državah 10 milijonov malaričnih bolnikov. Trakuljo ima ponekod 20 do 50 odstotkov oseb. Tu je najti tako bednih in zapuščenih ljudi kakor komaj kje drugod na svetu. Mnogi izmed njih so bolni, a pri tem tako neumni, da se tega niti ne zavedajo ne. In k temu pe-lagra (kožna bolezen) in pomannjkljiva prehrana! Obe mučita prebivalstvo v zaledju. Če- Dr. Christian Schreiber, doslej škof v Meissenu, bo imenovan za prvega škofa novoustanovljene berlinske Škofije. prav se nahajajo kmetje tamkaj kakor v vrtu preobilja, vendar večinoma žive od konzerv. Posebno velja to za kraje, kjer pridelujejo eno samo rastlinsko vrsto. V takih krajih mnogokrat ni dobiti ne sadja ne sočivja ne jajc ne mleka. Slednjič je neizpodbitno dokazano, da se velik del ameriškega kmetijstva, v katerem se mučijo milijoni, ne izplačuje. V teh krajih morajo pomagati les, smola, petrolej, ilovica, dninarstvo in obrt, da se more prebivalstvo sploh preživeti. To so osojne strani Amerike, ki so veliki večini Američanov samih neznane. Gonja — nova šiba Amerike Američani so za prepovedani alkohol od-škodujejo z vsemi mogočimi drugimi sredstvi. Zadnji čas se posebno širi »ganja«, pijača ali omamilo iz indijske konoplje. To zelišče so bili pred par leti zanesli na Jamaiko indijski delavci. Vlada se za stvar izpočetka ni brigala, sedaj je sajenje indij, konoplje in pridelovanje strogo prepovedano, toda zlo je že tako razširjeno in ukoreninjeno, da ga ni moči več iztrebiti. Ganja deluje izprva kakor ostala omamila morfij, kokain itd. — poživljajoče; kasneje je treba količino zvišati, ako naj se sploh čuti, to pa skrajno usodno vpliva na telo. Dočim morfij povzroča medlost in brezbrižnost, pa ganja povzroča skrajno razdraž-ljivost, ki so mnogokrat stopnuje v pravo besnenje. Ti bolniki so silno- nevarni in na njih račun je treba zapisati velik del nasilnih zločinov. Tako je nedavno neki Edvard Stimms, od ganje pijan, ubil svojega očeta, taščo in več domačih uslužbencev. Nekoga drugega je v enaki pijanosti napadla besnost sredi ulice, kjer je ubil dve osebi, tri pa težko ranil. Policija ga je slednjič pobila na tla in zvezala. Najmanjša občina na svetu Največja občina na svetu je, kakor znano, London s svojimi dobrimi sedmimi milijoni prebivalcev. Tam škripljejo cestne železnice, švigajo avtomobili, bobni in rohni velikomestno življenje,. Nasprotje Londonu predstavlja najmanjša občina sveta, ki se nahaja na Francoskem, in to niti ne predaleč od Pariza. Tu je čuti le m ukan je govedi in meke-tanje drobnice. Človeške govorice je malo slišali — kmetom ni do blebetanja. Ta občina se imenuje Le Tartre Gaudran iu je imela ob zadnjem štetju 10 prebivalcev: 5 mož, 4 ženske in 1 otroka, ki stanujejo v 4 hišah. Ob sebi se razume, da ima ta pritlikavska občina svojega župana, ki je polnopraven volilni mož za francoski senat. Nedavno so se oblasti pečale z namero, da bi občino Le Tartre Gaudran spojila s kako drugo občino, toda gaudranski občani so vložili soglasen in nad vse energičen protest — ostati hočejo sami svoji gospodarji. Prvi obisk ruske vojne mornarice v Nemčiji. Spodaj ruski križarki sProfintern« in »Aurora«; zgoraj ruski kontreadmiral Rall (levo) in nemški kontreadmiral Gladisch. Čuhnovshi zopet na severu Sovjelski pilot Čuhnovski, ki je dobro znan iz reševalne akcije za Nobilovo ekspedi-cijo, bo sodeloval pri raziskavanju Karskega morja. Čuhnovski je že dospel v ArhangelSk, kjer je dal novinarjem o tej ekspediciji naslednja pojasnila: Naša glavna naloga bo, da bomo vodili karavane trgovskih ladij skozi ledeno puščavo Karskega morja. Aeroplan mora pregledati položaj in stanje ledu in kazati ladjam pot. Vendar bo naloga zelo težka, ker se bo udeležilo ekspedicije 30 ladij, dočim je pri prejšnjih sodelovalo 5—8 ladij. Letalo bo torej trajno zaposleno z vodstvom ladij. Iz Archangelska nas bo vedla pot do obale : Nove Zemlje«, kjer bomo ugotovili stanje ledu. Od tam bomo odpluli v Karsko morje. — Letalo Čuhnovskega se imenuje »Kom-severpot« (Komunistični severni pot). Letalo je zgrajeno nalašč za polarne ekspedicije. Bojevita sovjetska mladina Kot protiutež skavtskemu »jamboree-ju« na Angleškem so 18. t. m. v Moskvi otvorili kongres sovjetskih skavtov — pionirjev, ki so pod pokroviteljstvom komunistične stranke. Iz inozemstva ni veliko delegacij, tem več pa iz jugovzhodnih dežela Sovjetske Rusije. Zletni-ki tabore v okolici Moskve, kjer so jim pripravili 6800 ležišč. Otvoritvi »Vsezveznega zleta pionirjev^-, kakor se sestanek službeno imenuje, so prisostvovali razni voditelji komunističnih organizacij, predvsem predsednica osrednjega odbora pionirjev — Severjanova; navzoč je bil tudi pisatelj Maksim Gorkij. Po slavnostni seji so pionirji defilirali pred sov-jeti, kar je trajalo tri ure. Zvečer so zakurili simbolične grmade, ki so predstavljale prijateljstvo med pionirji in rdečimi gardisti. Drugi in tretji dan so se vršile vojaške vaje vseh vrst orožja; vodil jih jo namestnik revolucionarnega vojnega sveta Kamenjem Svoj vojni dolg je hotel plačati V času, ko se evropske države na vse načine zvijajo, da bi se, če le kako mogoče izognile plačevanju vojnih dolgov, je pa neki ključavničarski mojster v Stuttgartu sklenil, da popolnoma iz lastne volje poravna svoj vojni dolg Belgiji. Ta dolg je nastal na ta način, da je bil ključavničar, ko so se nemške čete 1. 1918. umikale iz Belgije, nekje pouzmal domačega zajca. Ta zajec je moža, ki je poslej postal praktičen kristjan, tako pekel, da je poslal sedaj belgijskemu konzulu v Stuttgartu 20 mark s prošnjo, da jih izroči belgijski reparacijski blagajni kot odškodnino za pouz-manega zajčka. Konzul je pa poslal ključavničarju denar nazaj, češ da se v vojnem času taka dejanja ne štejejo kot tatvina. Povsodi Ljenin Nedavno je sovjetska ekspedicija razvila v Franc Jožefovi deželi sovjetsko zastavo. Sedaj poročajo, da namerava sovjetska vlada to kopno prekrstiti v Ljeninovo deželo. i Voditelja sovražnih si organizacij v Avstriji: levo dr. Steidle, voditelj jlleirmvehra«, desno dr. Julius Dculsch, voditelj republikanskega *Schutz-bunda«. Mesarski nož Mesarskemu pomočniku Karolu Bergerju v liiedu (Nemška Avstrija) je pri razkosavanju prešiča izpodletel nož in se mu zadri v trebuh. Berger je za radi izkrvavitve umrl. Dva dni nato se je iz žalosti nad izgubo prijatelja ustrelil 19 letni Karol Hiimer, Neko 17 letno dekle, hči železniškega čuvaja, ki ji je bil Berger obljubil zakon in bi bila v kratkem postala mati, se je iz obupa zastrupila z lizolom. Neko dfugo dekle, ki jo je Berger spravil v enak položaj, si Bergerjeve smrti ni gnala itako k srcu. Valolomi iz starih ladij Amerika je po vojni vse nerabne vojne ladje potopila pri Filadelfiji, kjer služijo sedaj kot obramba proti valovom. Sedaj so tudi prebivalci otoka Hclgolanda, ki ga morje silno hitro izpodjeda, prosili nemško vlado, naj se pokupijo vse stare ladje, napolnijo s peskom in potope ob helgolandski obali, da zaščitijo obal pred valovi. Pravijo, da bi bi! ta način mnogo cenejši, kakor pa, če bi se zgradili nasipi. Ne delajte kakor apostoli Evangelij pripoveduje, kako so apostoli, idoč med polji, smukali klasje in jedli zrnje. To dela nekako nehote tudi marsikak nedeljski izprehajalec. Stvar je pa bolj nevarna, nego so komu sanja. V zrelem klasju se nahaja neka jako nevarna glivica, ki povzroča nevarno gnojenje, kjerkoli najde ranjeno kožo, tako posebno v ustih in pljučih. Če pride pravočasno zdravniška pomoč, je bolezen ozdravljiva, drugače utegne končati tudi s smrljo. Orjaška knjiga Britanski muzej v Londonu namerava izdati nov katalog svojih knjig, ker je stari imenik že iz prejšnjega stoletja in jo torej že zastaran. V njem je navedenih samo približno dva milijona del, muzej pa šteje danes že 3 M milijona knjig. Vsako leto prejme muzej nad 300.000 novih zvezkov. Novi katalog bo štel 165 velikih zvezkov, katerih vsak bo stal 3 funt šterlingov ali okroglo 800 dinarjev. Računajo na največ sto naročnikov. Vlada ne da nobene podpore. Smešnice »Tu vidim, da imate v francoski nalogi štirinajst pomot in prav toliko tudi Vaš sosed, in sicer imata taiste napake. Kako je'to?« »Oba imava istega učitelja francoščine.< * Skop pacient se pogaja z zdravnikom zaradi operacije. Slednjič vpraša: »Ali pa operacija ni smrtno-nevarna?« »Kaj še,« pravi profesor, »za tisoč dinarjev vendar ne morete zahtevati smrtnonevar-nih operacij!« ■h »Zaradi dveh stvari ne morete postati dober plesalec.« »Kateri sta ti dve stvari?« »Vaši dve nogi.« * m »Zakaj ste pa dali samo enega Vaših dvojčkov fotografirati?« »Oh, saj sta si tako podobna, da bo fotografija enega zadostovala za oba.« « >Sinko, zapomni si, da se slabejšega nik. dar ne sme tepsti!« »Ali, očka, to si vendar zapomni ti!« Za duha in srce Bolgarske knjige V založbi Bolgarskega turistovskega društva so izšli pod uredništvom P. Delirudeva tri slavnostne številke (15—17) društvenega vestnika, ki so namenjeni domačim in tujim raziskovalcem dežele. Predvsem so s tem počastili 100 letnico rojstva znanega F. K a n i t z a , ki je natisnil v letih 1862—1878 dela: »Rimski spomeniki v Srbiji«, Bizantijski spomeniki v Srbiji« in »Bolgarska in Balkan« z bogatim zemljepisnim oz. etnografskim gradivom. Po njegovih podatkih je tudi izdelal dunajski generalni štab prve natančne zemljevide balkanskih dežel, ki so bili velikega pomena za rusko vojsko. (Oktobra priredi Kanitzu na čast svečano sejo tudi bolgarska akademija znanosti.) V starih časih so bila ta potovanja jako nevarna. V Ve-lesu je ustavila srdita muslimanska množica znanega ruskega raziskovalca Grigoroviča na mostu in mu pometala z mosta v Vardar vse konje. Srbski potovalec Štefan Verkovič ie spisal oporoko, predno je odrinil v Macedouijo. P. Deliradev je zbral veliko zgodovinskega gradiva: njegov pregled se prične z arabskimi geografi XII. stoletja in sega do naših sodobnikov, med katerimi je bil znani švicarski profesor medicine Auguste Forel, češki zgodovinar Konstantin Jireček in drugi. Prof. M. Arnaudov je objavil drugi del zaslužne zbirke »Bolgarski pisatelji« z živl jenjepisi in članki vodilnih osebnosti, ki so pričeli po 500 letnem propadanju orati književno ledino ter doživeli vstajenje domovine: Ra-kovskega. Najdena Gerova, Slavejkova, D. Cankova in dr. S to knjigo je dobila Bolgarska najboljšo dosedanjo, široko zasnovano zgodovino svoje književnosti. V založbi sofijskega Etnografskega muzeja je izšel drugi del lepe, imiogobarvne zbirke narodnih vezenin. (Blgarski narodni ševici. Vtora čast: jugozapadna Blgurija, Trnsko i Grahov- bko. Naredili: St. Kostov i dr. E. Peteva). * Prof. Bezenšekova proslava. Koncem t. 1. proslavi sofijsko stenografsko društvo >Barzo-pis« petdesetletnico bolgarske stenografije. Razposlalo je vabila na vsa mednarodna steno-grafska društva, ki bodo tudi po svojih odposlancih )>očastili prof. Antona Bezenška, utemeljitelja bolgarske stenografije. Natančen red in čas proslave se bo še sporočil. Srpski književni glasnik. 16. avgust 1929, je bogat na leposlovnih prispevkih. Med razpravami omenjamo ono o Felixu Kanitzu (1829— 1904), Nemcu, ki je sredi preteklega stoletja mnogo pisal o Srbiji in Srbih, pa tudi o Bolgariji. Dr. Tihomir Gjorgjevie nadaljuje svojo študijo o -položaju žene u našem narodu«. Novi Život. List za brezalkoholno kulturo, je začel nedavno izhajati v Zagrebu. 2. številka (avgust) prinaša članek dr. Peroviča, univerzitetnega profesorja v Zagrebu, ki kratko in ne-pobifno dokazuje degenerativni vpliv alkohola na človeški organizem. Zanimiva so tudi poročilu raznih treznostnih kongresov. Revijo toplo pri[)oročamo. Naroča se v Zagrebu, OpatiČka ulica 3 (soba 8) in stane 10 Din na leto. Nov ročni zemljevid naše države. V založbi Učiteljskega doma v Mariboru je izšel nov ročni zemljevid Jugoslavije. Autorja profesor Baš in Slavoj Dimnik. Cena 6 Din. Zemljevid je lobiti v vseh knjigarnah. * Statistika knjižne produkcije. Po statistiki, ki jo objavlja »Die literarisehe Welt«, je po vojni med vsemi najbolj narasla madjarska knjižna produkcija: leta 1913 je izšlo vsega 2377, leta 1927. pa 4424 madjarskih knjig. Padla pa je knjižna produkcija v sledečih državah: v Italiji za 35, v Belgiji za 28, v Ameriki za 20, v Nemčiji in na Danskem za 10, v Španiji za 5 odstotkov v primeri s predvojno dobo. Narasla pa je knjižna produkcijam Franciji za 10, t Angliji za 11, na Ho-landskem za 60, na Ogrskem za 85 odstotkov. — Vrlo zanimiva bi bila taka statistika tudi pri nas: gotovo bi precej presenetila tiste, ki govore o krizi v naši knjižni produkciji — dasi sc ta kriza vendar tajiti ne da, Seni, Pavla Ludvika Šteta, dr. Ludvika Bera« ta Pridrika Zelnik. Avstrijske filmske zveade Maria Corda, Eva van Borne ta Marietta Mollner so tudi zapustile Ameriko. Prvi dve sta v Berlinu, zadnja pa je pred kratkim umrla. Francozinje Renče AdortSe, Roy d'Arcy, Adol- phtne Menjou ln Arlette Marchal so tudi zapustile Hoolywood. Deloma so se vrnile v Pariš, Arlette Marchal deluje v Berlinu. Filmske zvezde, ki so prišle v Ameriko iz Anglije, so se tekom let naučile dovolj »amerikanščlne« in se jim torej ni treba bati, da bi bile kmalu ob kruh. Za vse druge pa pomeni zvočni film strašilo, ki povzroča dan na dan nove skrbi in prinaša stalno negotovost s seboj. * Kino »Ljubljanski dvor« igra film >2iva krinka« v produkciji berlinskega Nero-filma Ma-nuskript je izdelan po Pirandellovi glumi -»Henrik IV«. Film hoče ilustrirati verno ljubezen, ki vse prenese in vse pretrpi. Glavni vlogi sta zasedeni po slovitem Conradu Veidt in Agnesi Ester-hazy. Orel Orlovski odsek Krakovo Trnovo priredi v nedeljo dne 25. avgusta ob 4 popoldan na letnem telovadišču v Karunovi ulici št. 14 javno telovadbo z zelo izbranimi točkami in s sodelovanjem godbe Dravske divizije. Po telovadbi se vrši prosta zabava, srečolov, šaljiva pošta, tekma s cvetkami, itd. Za dobro pijačo in jedačo preskrbljeno. Prijatelji orlovske misli uljudno vabljeni. Spori EVROPSKI FILMSKI UMETNIKI ZAPUŠČAJO HOOLYWOOD. Se pred dobrim letom je amerikanska filmska industrija stala na tem, da ustreže okusu in narodnostnim posebnostim posameznih evropskih narodov. To je pokazala s tem, da je izbirala evropsko snovi za snimanje in da je pri filmu zaposlila številne inozemske igralce. Odkar pa je zvočni film postal skoraj neomejen gospodar, se je stvar bistveno izpremnila. Nemi film je internacionalen, njegov jezik je, kot esperanto, vsem narodom zemlje enako dostopen in razumljiv. Govoreči film pa se more širiti le po deželah, ki razumejo jezik, ki se v filmu čuje. Če je bila še pred letom iskrena želja raznih inozemskih filmskih igralcev in režiserjev, da bi bili angažirani v Hoolywoodu, je danes zanje ta možnost izključena. Časi, ko so se igralci, režiserji in avtorji vseh evropskih narodov zbirali pri skupnem delu v kalifornijskem filmskem paradižu in ko je Evropa Ameriki nudila največ fimskili moči, ti časi so minuli. V veliko škodo filma, kajti brezdvomno je Evropa s svojo visoko teatersko kulturo veliko pripomogla, da se je film zdržal na gotovem umetniškem nivoju. Po zvočnem filmu izpodrinjeni, so morali številni evropski igralci Hoolywood zapu-Btiti, kar je ameriški filmski instituciji tako v gmotnem, kot v umetniškem oziru v veliko škodo. V preteklem letu so zapustili Hoolywood igralci iz Nemčije, rodom Nemci: Conrad Veidt, Nils Asther, Fred Solm, Camilla Horn, Dita Parlo ta Lew Cody, potem Emil Jannings, ki Je rojen v Ameriki, Pola Negri, rodom Poljakinja, Lil Da-gover, rojen na otoku Javi, Lucy Doraine, Vilma Banky in Lya da Putti, ki so Madjarke, Lili Da-mita, Parižanka, Vera VVeronina, ki je Rusinja in končno Greta Garbo, ki je danes prav gotovo največja umetnica pri nemem filmu. Conrad Veidt, Emil Jannings, Vera Weronlna ta Camila Horn so se po svojih velikih uspehih v Ameriki vrnili sedaj v Berlin. Ravno tako Lil Dagover in Dita Parlo, ki sta tudi v Berlinu, p ne pri filmu zaposleni. Pola Negri in Lya di Putti delujeta na Angleškem. Ostali umetniki, ki se bodo prav tako morali vrniti v svojo domovino, ko njihovi kon-trankti prenehajo, če se ne bodo zadovoljili s tem. da bodo igrali male »neme« uloge. Izmed znanih nemških režiserjev, ki so Ameriko zapustili, naj omenimo E nista Lubitsch, Lotarja Mendes, Pavla JUNIORSKE POKALNE TEKME. V nedeljo finale Ilirija : Maribor. Letošnje tekme juniorskih moštev za predhodni pokal S. K. Ilirije se zaključijo v nedeljo s tekmo Ilirija : Maribor, ki se bo vršila ob 15.30 na igrišču S. K. Ilirije. Ilirija ima za seboj, predno je dospela v finale, neprimerno težjo pot kot Maribor. V predidočih kolih pokalnega tekmovanja je naletela opetovano na enakovredne nasprotnike, proti katerim je dosegla zmagovite rezultate le z velikim naporom. Njeni rezultati v predtek-mah so: proti Mladiki 4 : 1, proti Jadranu 4 : 0, proti Hermesu 3 : 0 in proti Primorju 3 : 2. Maribor je imel v svojem okrožju po odstopu S. K. Rapida samo enega nasprotnika, S. K. Železničarja, katerega je s 3 : 2 potisnil iz nadaljnega tekmovanja. V nedeljo 25. t. m. se odigra ob 10 dopoldne tudi finale za utešno darilo, v katerem se srečata juniorski moštvi S. K. Reke in S. K. Slovana. Juniorske nogometne tekme. (Službena objava M. 0.) Medklubski odbor za izvedbo juniorskih tekem za preh. pokal S. K. Ilirije je na seji 20. t. m. verificiral tekme Maribor : Železničar 3 : 2, Primorje : Slavija 6 : 1, Ilirija : Hermes 3 : 0, Ilirija : Primorje 3 : 2, nadalje tekme za utešno darilo Reka : Mladika 5 : 3, Mladika : Ilirija II 1 : 1, Reka : Savica t : 0, Slovan : Rakovnik 3 : 1, Finale za pokal Ilirija : Maribor se odigra 25. t. m. ob 1530 v Ljubljani, finale za utešno darilo Reka : Slovan isti dan ob 10 dop. Popoldne skrbi za službo S. K. Ilirija, dopoldne postavita Reka in Slovan ob 9.30 po tri reditelje; rediteljski nadzor opravlja g. Thuma. — M, O. RAZNE ŠPORTNE VESTI. Graško moštvo, ki bo v nedeljo nasprotnik Ljubljane, je sestavljeno sledeče: Miinzer (Ha-koah) — Ferk, Krisper (oba Sturm) — Kahr, Ka-stron (oba Sportklub), Flach (Sturm) — Gaber (G. A. C.), Dellinger, Oroszi (Sturm), Kraus (Ha-koah) in Klima (Sturm), Ta imena predstavljajo danes najmočnejšo enajstorico Gradca. Proti tej graški reprezentanci naši igralci ne bodo imeli lahkega posla. Izgledi Ljubljane na ugoden uspeh vsled dobre forme napadalnega tria in ožje obrambe, niso majhni, vprašanje je le, kako se bo obnesla krilska vrsta pri igri, kot jo ima graško moštvo. Od naših reprezentantov pričakujemo, da bodo častno zastopali naš šport. Prihodnji teden se prične v Zagrebu veliki mednarodni tenis turnir za dragoceno darilo Nj. Vel. kralja. Na tem turnirju sodelujejo najboljši teniški igralci, Češke, Avstrije, Grške in Jugoslavije. Kakor čujemo, se bodo k temu turnirju prijavili še Francozi in Poljaki. V okvirju tega turnirja se bo vršila še mednarodna revanžna meddržavna tekma Jugoslavija : Gršjka. J. N. P. se za svojo proslavo temeljito pripravlja. Po pripravah sodeč bo v dneh 31. avgusta in 1, septembra v Zagrebu prava revija našega nogometnega športa. Poleg podzveznih reprezentanc sodelujejo tudi dve juniorski moštvi in sicer ljubljanska in zagrebška juniorska reprezentanca. Ta juniorska tekma bo pomen proslave J. N. P. še bolj dvignila. A Članstvu S. K. Ilirije. Odbor S. K. Ilirija priredi flanes ob 20.30 v zadnji sobi restavracije Slon pozdravni večer vrnivšim se hazenašicam, ki so na svoji veliki turneji po Srbiji, Banatu in Bosni častno in z velikimi uspehi zastopale Ilirijo. Odbor naproša celokupno članstvo, da se polno-številno udeleži tega pozdravnega večera, ki naj bo priznaje za velike uspehe marljivih in zavednih članic hazenašic. — Odbor S. K. Ilirije. S. K. Mladika. Vsi člani S. K. Mladike se pozivajo, da pridejo danes, 23. avg. ob 8 zvečer v Mladinski dom. Še posebej se pozivajo novi člani, ki še niso bili sprejeti. Pogovorili se bomo o nekaterih spremembah glede postave moštva in o nerednostih pri tekmah, o nerednosti pri tekmah. — Načelnik. Juniorska reprezentanca Ljubljane, ki igra 1. septembra v Zagrebu na proslavi desetletnice ZNP, odigra danes ob 18 na igrišču S. K. Ilirije trening tekmo s kombiniranim I. moštvom S. K. Ilirije. Sestavo reprezentance objavljamo med službenimi objavami LNP, Službene objave LNP. (Iz seje posl. odbora 21. avg. 1929.) Glasom sklepa upr. odbora z dne 16. t. m. se prične v nedeljo 25. t. m. letošnje tekmovanje za prehodni pokal LNP. I. kolo sc odigra na igrišču AšK Primorja in sicer; ob 8.30 Hermes : Krakovo, ob 10.15 Slovan : Natakar, ob 15.30 Ilirija : Reka, ob 17.15 Jadran : Svoboda, Služba dopoldne; službujoči odbornik LNP za re-diteljstvo in blagajno g. Dorčec, blagajna ŽSK Hermes, vsak sodelujoči klub postavi po dva reditelja za čas obeh tekem; popoldne: rediteljstvo g. Matjašič in po dva reditelja vsakega kluba za čas obeh tekem; blagajna g. Šetina in S. K. Svoboda; nastop službe dopoldne ob 8, pop. ob 15. Posl. odbor je odobril prijat. tekmo Svoboda, Ljubljana : Olimp, Celje v Celju 25. t, in„ ki velja obenem kot poskusna tekma S. K, Olimpa za sprejem v JNS. Kot službujoči organ LNP sc ' delegira k tej tekmi g. Rakovec. Posl. odbor jc i vzel na znanje dopis igr. S Fleischerjn 7 dne j 6. t. m. S. K. Natakar je odjavil igr. Burgerja l Stanislava. — Tajnik IL I JEAN TARIS, NOVO PLAVALNO ČUDO Nenadoma se je pojavil, nepričakovano. In zmeraj bolj pogosto se javlja njegovo ime v športnih rubrikah časopisov. V par mesecih je prišel v prvo mednarodno vrsto. Po postavi .ii-kakor ni atlet, kakor tudi Arne Borg ni. »Odkril« in iztreniral ga je Hermaut, trener plava ne vrste pariškega kluba S. C. U. F. Mesece dolgo delo sta napravila, neumorno sta treni-r n", z}ner«i sta bila skupaj. Vpliv Hermanta na I arisa je tako velik, da padejo njegovi uspehi takoj pod povprečnost, če trenerja ni zraven. V šestih mesecih je postal Taris zvezda, »star«. 1 ostopoma si je priboril vse francoske rekorde od 100 do 1500 metrov, tako kot Arne Borg švedske in evropske in svetovne. Treba je bilo iti se nad mednarodno plavalno vrsto! Zopet neumorno delo. Ilermnnt je bodril, Taris je plaval in je plaval slednjič bolje kot Rndemacher, bolje kot Heinrich, bolje kot Derichs. V Nemčiji je v petih dneh trikrat zboljšal svoj lastni rekord na 200 m! Sedaj se bo kosal s samim Arne Borgom na 100 m, 200 m in 400 m; pravijo, da bo na 200 m Taris gotovo zmagal, šele 19 let je laris star in ni še popoln; Hermant pravi, da bo se dosti boljši kot je sedaj. Malo bolj moški mora še postati in nekoj mišičevja mora še naložiti, pa bodo splavali tudi nekateri dosedanji evropski rekordi po vodi naprej. Še drug pomen ima hitri Tarisov pojav: potegnil je za seboj francoski plavalni šport. Uspehi francoskega plavalnega nuraščajn so se gibali doslej v zelo skromnih mejali, Tarisovi uspehi so ga zdramili iz mrtvila. Že Michel je s svojim plavanjem čez Kanal veliko opravil; spogledali so se in so rekli: Ja, saj mi tudi nekaj zmoremo. A v Michelu so videli samo moč. Prišel je Taris, v njem vidijo tehniko. Sistematični trening rodi sadove, na delo gremo. Za Tarisovim imenom vstaja že cela vrsta novih upov, in kmalu bodo o njih govorili in pisali Francoski plavalni šport bo dočakal še lene dneve. Pri Carpentieru smo videli, kaj more napraviti en sam športnik: francoski narod je videl v njem svojega predstavnika, vse je pričelo gojiti šport, milijonski in milijonski so bili prihranki na narodnem zdravju, moč narodova je rasla kot še nikdar prej. Za Carpentierom je prišel Taris. ARNE BORG NI SKROMEN. V zadnjih dneh je Borg spet v Evropi nastopil m je povsod tudi zmagal. Obiskal bo sedaj vse večje dežele Evrope in se bo skusil tudi s Ta-risom, novo francosko zvezdo. O tem pišemo posebej. Vpraševali so ga, kdo so najboljši plavači sveta in je sestavil tole vrsto; 1. Borg; 2. Lauffer; 3. Crabbe; 4. Zorilla; 5. Taris. Laufer in Crabbe sta iz Zedinjenih držav, Zorilla je Argentinec. WeissmUllerja ni v seznamu, ker je sedaj profe-sional. Torej Borg je prvi. Pariški »L, Auto« glo-sira Borgovo izjavo in pristavlja, da velikega Šveda ne muči prevelika skromnost. Borg je na Ogra Baranyja čisto pozabil in ga ni dal v seznam, pa je le-ta na 100 m gotovo pred njim. »L, Auto« pripominja tudi, da Borg v stadionu Tourelles na 200 in na 400 m nikakor ne doseže istega časa kot Taris. Seveda je Borg mislil na povprečnost, in tam je gotovo on prvi. A povedati bi tega ne bil smel in bi se bil moral drugače izraziti, tako ali tako. To ni pravi športnik. Bog nas precej spominja na Cocheta, ki je tako zaničljivo govoril o Koželuhovem Karlu; bolje bi bil naredil, če bi bil šel k vodstvu francoske zveze tenisa in bi jo bil prosil, naj ne gleda na amatere in profesionale in naj mu dovoli borbo s Koželahom. To bi bilo športno. Turistiha Obiskovalcem Storžiča. Kranjska podružnica J- P D- ie prejela pritožbo o vandalskem in škodljivem ravnanju nekaterih turistov v Storži-škem pogorju, kjer ima Družba »Jezersko« svoje lovske revirje. Med drugim sta dne 14. t. m. zvečer vdrla dva turista v novo lovsko kočo pod Bašeljskim sedlom. Pokvarila sta vrata in ključavnico koče in se poleg tega okoristila z jedili, ki so shranjena v koči. Dalje se turisti poslužujejo zasebnih lovskih poti, ki niso za javnost in to zlasti v okolišu Storžiča in Javornika. Z ozirom na velike vdrževalne stroške, ki jih imajo lastniki z lovskimi stezami, Kranjska podružnica S. P. D. opozarja turiste, da uporabljajo le javne in markirane poti in ne poškodujejo lovskih koč. V nasprotnem slučaju so primorani lastniki posestev v. Storžiškem pogorju nastopati proti turistom, ki ne bodo uvaževali današnjega opomina, potom svojih organov z vso strogostjo. Radio DrugI programi t Petek, 23. avgusta. Belgrad: 12.10 Plošče. 13.15 Dnevne vesti. 17.30 Gospodinjska šola. 18.00 Radio-kvartet. 20.00 Srbsko-nemški dvogovor: Prof. Franičevič in pastor Turek. 20.30 Radio-kvartet s Fr. Baranjčevim sodelovanjem. 21.30 Čas. Dnevne vesti. 21.40 Izleti ob Savi in Donavi. 21.50 Skalarjev citraški koncert. 22.50 Plošče. — Zagreb: 13.15 Plošče. 20.30 Prenos. 22.10 Lahka večerna glasba. — Varšava: 16.30 Plošče. 18.00 Ljudski koncert 20.30 Simfonični koncert varšavske filharmonije. — Dunaj: 11.00 Dopoldanska glasba. 16.00 Popoldanski koncert. 18.00 Akademija — Pesmi in klavir. 18.55 Tedensko poročilo o telesnem športu. 19.35 Water-polo tokma. 20.05 Muzikalične humoreske. — Brno: 12.20 Opoldanski koncert. 16.80 Popoldan, koncert iz Prage. 21.00 Vojaška godba iz Prage. 22.00 Poročila in koncert. — Lungenberg: 13.05 Opoldanski koncert. 16.55 Mladinska ura. 17.35 Večerni koncert. 20.00 Obisk v tekstilni industriji. 20.45 Radio-orkester. Nato poročila in ples. — Berlin: 14.00 Plošče. 10.30 Koncert. 19.00 Violina. 20.00 Valčkov večer. Nato poročila in oddajanje slik. — Katovice: 16.20 Popoldanski koncert. 18.00 Ljud. glasba. 19.20 Pevski nastopi. 20.30 Simfonični koncert iz Varšave. 22.00 Poročila. — Totilotiso: 12.45 Orkester, pesmi, soli. 20.80 Koncert. — Fragmenti iz operet. 21.00 Svečan koncert. — Stiittgart: 16.15 Popoldanski koncert radio-orkestra. 18.00 Koncert radio-rekla-me. 19.00 Potovanja in poletna osveževilišča v dobi cezarjev. 20.00 >Kmet govori.<- Izvaja radio-orkester, 21.80 Japonske pesmi. 22.15 Poročila In zabavna glasba. — Praga: 12.20 Orkostr. koncert iz Bratislave. 16.30 PopoL koncert iz Brna. 17.30 Ko-nečny: Diplomatirni jezik Slovanov. 21.00 Vojaška godba. 22.25 Jazz-band. — M. Ostrava: 12.00 Orkestralni koncert. 20.80 Koncert. 20.55 Ljudski koncert. 22.00 Poročila. — Leipzig: 12.00 Plošče. 16.30 Vesele simfonije. 18.05 Esperanto. 19.00 Fotografija v naših drieh. 20.00 Orkestralni koncert. — Breslau: 16.30 Komorni koncert. 19.25 O gospodarstvu. 20.15 Usodno vezali. Sluhoicra življenja. 22.00 Poročila. Odlikovanja povodom krsta kraljeviča Andreja V mariborski oblasti so bili odlikovani z redom sv. Save V. razreda (nadaljevanje).- Jakob Lešnik, posestnik in župan v Št. Janžu na Vinski gori, Marko Kroflic, posestnik v Št. Janžu na Vinski gori, Anton Brinovšek, posestnik in župan v Št. Andražu, Jakob Volk, krojač v Šoštanju, Matko Zalar, trgovec v Šoštanju, Pnvel Gril, župnik v Šoštanju, Anton Novak, posestnik in župan v Šoštanju, Ivan Rožman, župnik v Zavodnju, Gašper Kotnik, posestnik in župan v lopolščici, Jožef Vrabič, posestnik in župan pri Sv. Florjanu. Anton Pratneker, posestnik v Mežici Florjan Močilnik, posestnik v Lokovici, Franc Vraber, posestnik na Kaplji, Ivan Stana, posestnik na Libeliški gori, Ivan Kajcer, trgovec v Dravogradu, Andrej Fišer, župnik v Ribnici, Luka Drzičnik, posestnik in župan na Oplici, Anton Go-vejšek, posestnik v Koprivni, Janez Polanšek, posestnik v Koprivni, Vinko Razgoršek, župnik v Črni, Anton Trup, posestnik v Podgorju, Franc Cevnik, posestnik na Dobrovi, Valentin Vezjak, posestnik in trgovec v Farni vasi, Josip Veste/ kamnosek v Vitanju, Ivan Potočnik, poljedelec v Paki, Matija Fijavž, poljedelec v Stranicah, Franc Skok, poljedelec v Breznu, Anton Košir, mlinar V l * Ju"' Zidanžek, poljedelec v Tolstem vrhu, Anton Leskovar, posestnik v Oplotnici, Franc Petelinšek, kolarski mojster v Oplotnici Jožef Oberski, trgovec v Oplotnici, Anton Pučnik, poljedelec v Grušerju, Josip Skrbinšek, poljedelec v Vrhovu, Matija Sadek, poljedelec pri Sv. Kuni-gundi, Ignac Kuk, poljedelec v Konjicah, Seba-stijan Orož, poljedelec v Žrečah, Franc Napotnik, poljedelec v Tepanju, Franc Stamberger, referent za poljedelstvo v pokoju v Šmarju, Jurij Golčman. posestnik in župan v Sotenskem, Anton Kociper, župnik v Ponikvi, Florjan Gajšek, posestnik in župan v Loki pri Žuzmu, Jurij Lesjak, posestnik in župan v Slovnici, Ivan Cverlin, posestnik m župan pri Sv. Petru na Medvedjem selu, Martin Vrečko, posestnik v Sv. Žegeru, Franc Ogrizek, j^sestmk pri Sv. Križ., pri Rogaški Slatini, Iran Koškar, posestnik in župan v Rajnkovu, Alojzij But, posestnik v Kostrivnici, Ivan Gajzer, župan v Rogatcu, Franc Ducman, posestnik v Sp. Gra-dišah, Alojzij Kokel, župnik v Vurberku, Ivan Razbornik, župnik pri Sv. Urbanu, Franc Špin-dler, župnik pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, Ignac Škamlec, župnik pri Sv. Andražu, Ivan Škel, župnik pri Sv. Marjeti, Franc Fišet, okrajni glavar v pokoju v Ptuju, Franjo Kočevar, industrijalec v Središču, Jurij Kubarič, komisar okrajnega za-stopa v Ormožu, Franjo Lenart, trgovec v Ptuju, Franc Makorič, posestnik in gostilničar v Ptuju! Franc Majcen, direktor veleposestva v Podlch-niku, Ivan Veselič, trgovec in posestnik v Ormožu, Ivan Vošnjak, posestnik v Mesnem vrhu, Josip Zupane, državni ekonom v pokoju v Ptuju brane Belec, posestnik v Vintarovcih, Franc Bra-čič posestnik in gostilničar v Novi vasi, Ivan Budigam, posestnik in župan na Turškem vrhu, Ivan Grahar, posestnik v Hajdini, Franc Hanželič! posestnik in župan v Hardelču, Matija Irgulič posestnik v Savcih, Anton Janežič, posestnik v Brcbrovniku, Ivan Kočevar, posestnik v Obrežju, fratc Lukačič, posestnik in župan v Središču' j Anton Meško, posestnik v Lahoncih, Franc Raulf posestnik in župan v Vuzmetincih, Martin Toplak posestnik v Podrincih, Ivan Vršič, posestnik in župan pri Sv. Marku, Matija Zadravec, posestnik in župan v Zg. Pristavi, Jernej Hojnik, posestni«, in župan v Trnovcih, Peter Kovačec, posestnik m župan v Trgovišču, Franc Kureš, posestnik in župan v Spuhlji, Martin Šegula, posestnik in župan v Moškajncih, Ivan Tomažič, posestnik in župan v Vitanju, Franc Trček, posestnik in župan v Šikolah Anton Turk, posestnik in župan na Oorci, Rudolf Tušek, posestnik in župan v Sp Pristavi Avgust Vraz, posestnik in župan v Ce-rovcu, Otokar Cijan, kapucin v Celju, Kajetan Hajter, pekovski mojster pri Sv. Lenartu, Ivan medved, čevljarski mojster v Rogatcu, Anton Mu-hič, posestnik pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, Jakob Kurnik, posestnik in organist pri Sv Le-n"tu, Mihael Kreuh, poljedelec in župan v Pe-krah, Anton Tramšek, trgovec v Zg. Bistrici, Anton Krešič, kolarski mojster v Framu, Anton Petin, posestnik in trgovec v Rušah, Štefan Kiher posestnik in sedlarski mojster v Sp. Poljskavi! Mihael Zeder, kovaški mojster v Sp. Poljskavi, Josip Pučnik, posestnik in mizarski mojster v Sp Poljskavi Matija Jurinec, posestnik in mlinar v Berkovcih, Franc Sunčič, krojač v Borecih, Alojzij Osterc, posestnik v Bunčanih, Ivan Markovič posestnik v Cezanjcih, Franc Klemenčič, posestnik in župan v Godetnarcih, Matija Slekovec, posestnik v Iljasevcih, Ferdinand Pichler, posestnik in župan v Radomerju, Vidoslav Maglič, posestnik v Kručarovcih, Ožbald Henigman, fabrikant in posestnik v Ljutomeru, Mihael Štumpf, posestnik v Kokončih, Matija Vavpotič, posestnik in župan v Lukavcih, Ferdinand Lupša, inženir in posestnik v Bučkovcih, Lovro Špindler, župan in posestnik v Moravcih, Franc Saguj, posestnik in župan v Noršincih, Jakob Štampar, posestnik in župan v Presici, Anton Pintarič, posestnik in župan v Slatincih, Martin Osterc, posestnik v Veržeju, Janez Klemenčič, posestnik v Apačah, Franc Žin-kovic, posestnik in župan v Boračovah, Franc San ti, posestnik in župan v Črešnjevcih, Anton Propst, posestnik v Pogledu, Janez Lančič, klepar v Gor. Radgoni, Alojzij Žitek, posestnik in župan v Hrastju-Moti, Ivan Trstenjak, posestnik in župan v Ivanjševcih, Alojz Korošak, trgovec v Sv. Jurju ob Ščavnici, Marko Škofic, kaplan v Kapeli, Matija Kukovec, posestnik in župan v Kraljevcih, Lovro Divjak, posestnik in župan v Murskem vrhu, Franc Kavčič, posestnik in župan v Lokavcih, Franc Fras, posestnik in župan v Okoslavcih, Jožef Hamler, posestnik in župan v Orehovcih, Franc Rozman, posestnik in župan v Lomanošah, Jožef Črik, posestnik in župan v Polici, Kari Janžek, upravnik zdravilišča Slatina-Radenci, Lovro Vanberger, posestnik in župan v Slanetincih, Martin Križan, posestnik in župan v Svojaku, Ivan Gregorc, posestnik in župan v Vratji vasi, Alojz Puhar, posestnik in župan v Zbigovcih, Štefan Beznec, posestnik in župan v Bodoncih, Štefan Drvarič, posestnik in župan \ Vadarcih, Franc Cvernjek, posestnik in župan v Krupljivniku, Štefan Bcrtalanič, posestnik in župan v Radovcih, Jožef Kiselak, posestnik in žu pan v Poznanovcih, Jožef Zobnik, posestnik in župan v Salamencih, Štefan Pemljin, posestnik in župan v Brezovcih, Aleksander šavel posestnil in župan v Pužavcih, Ivan škrilec, posestnik it. župan v Lemerju, Jožef Lilik, posestnik in župan v Štrkovc.h, Franc Sapač, posestnik in župan v Starih Brezovcih, Franc Krpič, posestnik in župan v Novih Brezovcih, Anton Kerec, posestnik in žu-pan v Cankovl, Prireditve In društvene vesti Pevski zbor Glasbene Matice. Vaje v petek 23. t. m. ob 18.15 za ženski zbor, ob 20 za moški zbor. Pridite vsi I — Odi**. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1*50 Din ali vsaka beseda SO par.j Najmanjši oglas " < S Din. Oglasi nad devet vrstic so računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamko no odgovarjamo. Trgovska učenka stara 16 let, s 4 razr. meščanske šole, zmožna slovenskega in nemškega jezika, se želi izučiti v večji trgovini mešanega blafja. Naslov v oglasnem addelku »Slovenca« pod št. 8864. Pomočnika za kovanje konj in voz, zdravega in spretnega ter vajenca, zdravega, poštenih staršev z vso oskrbo v hiši, sprejme — Josip Flander, kovaški mojster, Železniki nad Šk. Loko. Pridno kuhinj, dekle sprejme Hotel Štrukelj. Dekle zdravo in pošteno, katera bi opravljala vsa hišna dela ter imela veselje pomagati pri gospodinjstvu — sprejme zobni atelje Hribovšek, Zagorje ob Savi. Bencin motor 36 akumul., pod ugodnimi ; pogoji naprodaj v Šmartnem ob Savi 16. -Natančna pojasnila daje »Vincentinum«, Ljubljana. Knjigovodja korespondent, strojepisec, išče službo. Dopisi upravo »Slovenca« na pod »Vesten 29«. Dekle 18 let, zdrava in močna, vajena kuhe in vseh hišnih del, želi službe v boljšo krščansko hišo. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 9060. ilužbodobe Trgov, pomočnika mešane stroke, perfekt-nega manufakturista in računarja z znanjem hrvaščine, sprejmem. S šoferskim izpitom imajo prednost. Ponudbe s sliko in prepisi spričeval ter plačilnimi zahtevki je poslati na Jurej Šterk, Vinica pri Črnomlju. Samostojno kuharico zdravo, pridno in snažno, sprejme trgov, hiša v mestu na deželi. Oseb 14. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb in plačilnih zahtevkov ter pri-idgo slike poslati upravi pod: Belokrajina št. 8986 6 mizar, pomočnikov prvovrstnih, pohištvenih, in 3 mizarske vajence - sprejmem takoj. - Jakob Škrbine, Splošno pohištveno mizarstvo - Viž-marje 39. Učenko poštenih staršev, dobro računarico, sprejmem v specer. trgovino na deželi. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 9082. Trgovska učenka Učenka s tremi meščanskimi razredi se sprejme za Irgovino. Poštenost predpogoj. Naslov v upravi lista pod 9073. Krepkega vajenca ki je završil meščansko šolo, sprejme takoj trgovina z mešanim blagom na deželi. Hrano in stanovanje, event. tudi obleko v hiši. Naslov se izve v oglas, oddel. »Slovenca« pod št. 9063. kupimo Vsakovrstno ilato hupuje po najvišjih cenah, ČERNE, invelir, Ljublfana, VColfova ulica št 3. Prodamo Puhasto perje kg po 38 DiD razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisti beli puh kg po 300 Din. L. Brozovič, ke-mička čistiona perja. Zagreb, Ilica 82. Brusnice na drobno in debelo, po najnižji dnevni ceni, se dobijo v trgovini Vlado Turk, Streliška ulica. — Dobava sukcesivna, kon- Moško kolo dobro ohranjeno, poceni prodam. Hrenova- ulica št. 20, Ljubljana. Seno, slama in oves se dobi po dnevnih cenah pri Josef P e h a b, Staropelrovo selo, Slavonija. Sadike vrtnih jagod ima v zalogi Jožef Remic, Šoštanj 76. Rašelke, Prumas Mohabeb oprane koščice in man-delje se dobe v vsaki množini. — Adresa: Jan Študent, Split, Smodla-kova št. 6. Motor Dynamo 7.5 KS, 1200 T, 110 Voli, isio5merni tok, v najboljšem slanju, je naprodaj. - Poizve se pri tvrdki Car! Pollak d. d., Ljubljana. Kašo, vedno svež oddala nn debelo veletrgovina A. VOLK LJUBLJANA Resljevs eesta 24. Kislo zelje novo, prvovrstno, v vsaki množini, dobavlja po zelo nizki ceni, - J. Ora-žem, trgovina kislega zelja, Moste pri Ljubljani. Bencin motor malo rabljen, 16 HP, zn. Langen & Wolf, prodam po zelo ugodni ceni. Jos. Oražem, Moste pri Ljublj. Proda se nekaj pohištva radi selitve. - Pogledati Frančiškanska 10, I. nadstropje Prodam stavbne parcele pri Stadionu ob Dunajski cesti v Ljubljani. Jerko, Črnuče Vožiček na peresih dobro ohranjen, naprodaj. Poizve se Kersnikova 3-1. Ljubljana. Jabolka otresena, za mošt, dobavi Kmetijska zadruga v Ptuju. Semenska rž se dobi pri Fran Pogačniku, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36. Kupec sem za fižol, suhe gobe in vse deželne pridelke. Šoferska šola prva oblastv. koncesijon., Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov-njaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega. Dijaki Dijakinjo sprejme ugledna rodbina v Mariboru v dobro oskrbo. Klavir. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Maistrova ulica«. Dva dijaka ali eden, iščeta pri nemško govoreči družini stanovanje in zajuterk. Ponudbe na Zalokar — Bled 2. Hiša, gostilna in trafika, gospodarsko poslopje in tri orale njive, se proda z inventarjem za 140.000 Din. Tudi lepo kmet. posestvo, 17 oralov, hiša, gosp. poslopje, zidano, cena 140 tisoč Din. - Breznik Karel, Celje, Dolgopolje 1. Razno Žaganje drv najceneje Uran Franc, Vilharjeva c. Tel. 28-20. Kdor hoče poslali samostojen ali pa svojo eksistenco izboljšati, naj se javi osebno ali pa pismeno še danes pri Polar Bear, Ljubljana, Miklošičeva c. 14/1. Lahek irajen zaslužek. 20°/o kronske bone kupuje proti gotovemu plačilu Pučka štediona, Osijek, Desatičina 27. Brizgalni aparati za barve in lak pri Bogdanov & Co., Sisak (Velesejem) pohištvo Spalnice iz vseli vrst lesa, kuhinje in drugo pohištvo dobite najceneje pri IVAN NAPAST Vižmarje št. 9, čez žel. progo, levo od Marijine kapele, St. Vid n. Ljublj. Delo solidno. Ogled tudi ob nedeljah. Avlo zveza. Stanovanja Sobo z dvema posteljama za dijake, s hrano, oddam. Naslov v upravi št. 9056. Meblovana soba s posebnim vhodom in električ. razsvetljavo se po zmerni ceni odda. -Naslov sc izve v upravi »Slovenca« pod št. 9081. Opozarjamo na .Nlali oglasnih' v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki prilik1 Prva celotna izdaja! Prva celotna izdajal Doktorja Franceta Prešerne Zbrano delo Cena Din 40"—, elegantno vezana Din 55'— Jugoslovanska knjigarna v Lfubl|ani. Sadle ln zelenfad vsake vrste vkuhavajte samo \ originalnih Weclcovfli pripra vah za vkuhavanje. Zahtevajte same Wecka pri vseh trgovcih. Tovarniška zaloga FRUCTUS, LJUBLJANA, Krekov trg 10. Zastopstvo v Mariboru: Carl Lotz in Pinter & Leuard; Celje: Josip Jagodič. Z trgov, pomočnika za detajlno trgovino in skladišče jajc sprejme veletrgovina ED. SUPPAN2 v Pristavi. Rakopisani oferti z referencami poslati na imenovano tvrdko. VRTNAR za vzdržavanje nasadov se išče. Samo resni strokovnjaki naj se osebno javijo: Tvornlea ArKo, Zagreb, Vlaška ul. 116 Ali že veste, da dobi vsak, ki naroči „Radlowelt„ za eno leto ali podaljša naročnino za eno leto, Zasfoni elektronko SD 4 (avdionko) ali XD 4 (sklepno ojačevalko) ? Letna naročnina Din 250'- in Din 10'-za poštnino premije Ali Ic poznate KRAJEVNI ŠOLSKI ODBOR V HOTIČU NAZNANJA TUŽNO VEST, DA JE NJEGOV NAD 25-LETNI ODBORNIK, GOSPOD w p ANTON L0VSE POSESTNIK IN LESNI TRGOVEC DANES, DNE 22. AVGUSTA, OB 10 DOPOLDNE NENADOMA PREMINUL. KRAJEVNI ŠOLSKI ODBOR V HOTIČU, DNE 22. AVGUSTA 1929. FR. DRNOVŠEK, PREDSEDNIK. najboljši mesečnik Evropo? Ako nfe zahtevajte še danes številko „FUNK-MAGAZIN"-a na ogled Pišite samo na VVIENER RADIOVERLAG, G. M. B. 11. Wien I. Pestalozzigasse 6 Razpis Občina Krčevina razpisuje na podlagi sklepa občinskega odbora oddajo zemeljskih in betonskih del za izvršitev cestnih kanalov v Pekovem selu. — Pravilno kolkovane (ponudba 100 Din, priloge 5 Din), zapečatene in na ovitku s »Ponudba za izvršitev cestnih kanalov v Petrovem selu« označene ponudbe jc vložiti dc 12. ure 29. avgusta pri občinskem uradu v Krče-vini h. št. 128. — Takse in druge dajatve je upoštevali pri enotnih cenah. — Za ponudbo potrebni načrii in spisi so proti plačilu nabavnih stroškov na razpolago med uradnimi urami pri občinskem uradu. — Občinski odbor v Krčevini si pridržuje pravico, oddali dela brez ozira na višino po-nudenih cen. OBČINSKI ODBOR V KRČEVINI, dne 19. avgusta 1929. Direkcija državnega rudnika Velenje nabavi na dan 2. septembra 1929 1 komad centrifugalne sesaike z motorjem Nalančnejši pogoji se dobe pri podpisani. -Ponudbo je kolkovaii s 5 Din. — Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje, štev. 8097/H m i s a Sh.e3 Francis Jammes: 27 o .i—l v m zi • d » 1 »"sdj-S .i Vi"0 oQ a «> ScQ .•s?-*.abi ■SrfS^"5 |8S»ig •N Rožni venec v solncu Ni dolgo trajalo in Dominika je na čuden način spoznala resnico te pobožne pesmi. Zgodilo se je to še isti dan. Spoznala je, kar mi navadno ne uvidimo dovolj: kako najmanjša naša dela vplivajo na našo usodo. Ko je prišla domov, je pravkar odzvonilo poldan in dejala je svoji služkinji: »Prinesite mi moj ovratnik iz čipk in vroč likal-nik semkaj na verando. Hočem ga sama zlikati.« Služkinja je storila, kakor je bilo zapovedano, ter je odšla. Dominika je stopila na verando ter začela likati ovratnik iz čipk, v tem trenutku pa je zajokal mali Januarij v sobi v svoji zibelki. Dominika je pustila svoje delo in je odhitela k dečku. Spoznala je, da otroku ni nič hudega in da se je samo prebudil ter začel kričati. V trenutku, ko je hotela zapustiti otroka ter se vrniti na verando, je vdarila strela, razbila vsa okna na verandi ter zvila likalnik, kot bi bil iz papirja. Miza in ovratnik iz čipk sta bila vsa ožgana. Takoj nato je vsa preplašena prihitela skozi vrata Dominikina mati ter obupno klicala: »Dominika! Dominika!« Dominika je stala na pragu sobe in šklepetajočih zob gledala na verando in na razdejanje, ki ga je napravila strela. Tresk ji je še šumel po ušesih. »Nič hudega se mi ni zgodilo, mama! Bila sem poleg malega Januarija, baš ko je treščilo.« Pokleknila je in molila, in jasno je videla sedaj, kaj pomenijo krščanske besede nebesne karte, ki jo je bil naslikal božji učenec, katerega so bili križali. »t™ N iBSssl jsSOJ 1 - <00 cj-3 S •Su2y § s —. O ^ . ■S-SSLri ■3 «es S Sto ->-2 h: °° • X V) d.