GLAS NARODA List slovenskih delavcev y Ameriki. TELXFON: OHelsea 3—3878 Entered ag Second Clas« Matter September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3879 No. 93. — St^v. 93. NEW YORK, TUESDAY, APRIL 21, 1936—TOREK, 21. APRILA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. ZBOROVANJE LIGE NARODOV JE BILO 0DG0DEN0 Anglija bo na svojo pest nastopila proti Italiji HAUPTMANN BAJE GOVORIL ČISTO RESNICO Finnigan pravi, da ima Hoffman dokaze. — Kaznjenec Spitz je pokazal sled za odkupnino. PROMET POČIVA V SAN FRANCISCO še vedno jbpor med pristaniškimi delavci i n lastniki p o m o 1 o v.— Unija pristaraikih delavcev ni potrdila sporazuma. SAX FRANCISCO, Ca!., 20. apr. — V velikem pristanišču v San Francisco, kamor navad no vsak dan prihaja <>00 k«t "vroč denar" za $1800. In Finnigan pravi, da je ta denar governer ju Hoff-nianu vsak čas na razpolago. Podrobnosti o tem pa bodo prišle na dan v nekaj tednih. Finn i ga n in Spitz sta tajno z aeroplanom prišla v New York «*n dan pred Hauptman-novo usmrtitvijo. CHICAGO, 111., 20. apr. — Odvetnik Bernard J. Finnigan pravi, da je rmogoee odvedbo Lindberghovega otroka pojasniti v nekaj urah, toda bo pojasnjena šele v nekaj tednih. Pred tedni je Finnigan z aeroplanom prišel v New York, da išče Lindberjfhov denar. Finnigan pravi, da je bankovce našel in da ima governor Hoff man v svojih rokah dokaze za Vsled tega je bilo izmed 22 parnikov, ki so dospeli v pri staniŠče, izloženih samo pet parnikov. V njih je delalo samo 288 delavcev, mesto 2000. Zastopnik lastnikov jhmiio-lov (r. Lyn Fox pravi, da voditelj pristaniških delavcev Harry Bridges že dve leti odklanja vsak sporazum. Položaj se je že v torek po ostril. Takrat pristaniški delavci niso hoteli razložiti par-nika Santa Rosa. Nato so lastniki pomolov takoj prekinili vsa'ko zvezo s pristaniško unijo. S|H»razum, ki j«* bil dosežen V soboto, je določal, da so obe stranki vklonite razsodišču, ki je bilo postavljeno leta 1034 po krvavih stavkarskih izgredih. Pogoj je bil samo, da uradniki International Long-hornien's Association podprsejo sj>ora-zum. In pri tem so se pogaja nja razbila. Lastniki pomolov so sklicali sejo vseli parobrodnih dražb, katerih |>arniki prihajajo v J pristanišč«*. Bridges pa se jp z» aeroplanom odpeljal v Port-j land, Ore., da tmmosnjim raz-1 kladalcetti parnikov pojasnil ves (»oložaj. JAPONSKA PRIČAKUJE RUSKI NAPAD TOKIO, Japonska, 1!>. apr.— »Nek japonski poslanec, ki je i i riiiDMA nATj>n v QAli' r*1"^1 IK,kaidm vi so,lt'1 i»ri han-LA bUJUlUlA IIUJTCIj I OATl k,-tu ] m »leg ruskega poslanika, FRANCISCO SAN FRANCISCO, Ca!.. 19. aprila. — Danes je dosi>ol sem z letalom newyorski ž«i»an Fi-orollo I-a Guardia. Udeležil se bo konference žuimnov raznih ameriških mest, • TllKČUA m ZASEDLA DARDANEL LONDON, Anglija. 20. apr. — Na prošnjo, da pojasni zadevo Dardanel, ki vežejo Sredozemsko morje s Črnim morjem, je zunanji minister Tev fik Ruždi A ras brzojavil na United Press: "Poročila, da je turško vojaštvo zasedlo demilitarizirano ozemlje, so brez vsake podla- „„ »» ge. j«- rekel, da se Ja|x>nei boje, da bo m<»goče Rusija so-slanik pa mu je odvrnil, da bo ruska vojaška sila v nekaj letih-še mnogo močnejša. Iz te ga razgovora je razvidno, zakaj je na Daljnem Iztoku vedno toliko govorjenja o vojni. Vojaški položaj na Daljnem Iztoku je naslednji: Ruska amnada, ki je nastavljena za štirimi vrstami utrdb, šteje 250,000 vojakov in je dobro preskrbljena s tanki in ae-roplani. Japonska vojska na celini je za polovico manjša. Vojaško- poveljstvo pa porabi vsak jen za ojačenje vgjske. Ja-l>on*ko poveljstvo se zaveda, da GOSPODARSKE SANKCIJE SO NEUSPEŠNE Ženeva priznava, da Abesinije ni mogoče rešiti. — Samo skupna vojaška sila bi mogla ustaviti vojno v Afrild. ŽENEVA, Švica, L>0. aprila. — Na predvečer izvanrednega zasedanja Ligi nega sveta se kaže prepričanje, da imajo gospodarske sankcije le majhno vrednost in da je mogoče ita-lijansko-abesinsko vojno končati samo s skupno vojaško silo. Toda nobena država ne želi. da bi prišlo do vojne z Italijo. Niti Anglija, ki ji je največ ležeče na tem, da bi bila Italija s poostrenimi sankcijami prisiljena vstaviti vojno, ne kaže nikake volje za vojno z Italijo. Ligiua idealna odločnost, da brani abesinsko neodvisnost proti italijanskemu napadu, ponehuje, četudi je Liga soglasno razglasila Italijo za na-padalko. Na prihodnji seji bo svet Lige narodov najbrž sprejel resolucijo, ki bo obsojala Italijo zaradi vojne v Vzhodni Afriki in bo potrdila dosedanje sankcije^ Toda nikdo več ne verjame, da bi bilo mogoče rešiti Abesiuijo samo z gospodarskim pritiskom. Cesar llaile Selassie bo moral nositi breme neenakega boja — v tem so si opazovalci edini. Njegova država, ki je še edina samostojna država v Afri ki, bo delila usodo Maroka, Al-žira, Egipta in drugih držav na jugu Afrike in R. I ne zaplwte v kako evropsko &B2&VAJL vojno. VOJAŠTVO V COLORADO PROTI TUJCEM" Governer je zaprl mejo proti' 'tujcem". — Industrija sladkorne pese vsled tega mnogo trpi. DENVER, Colo., 20. aprila. — Težko oboroženo vojaštvo je zavzelo "strategične" postojanke na jugu države, da prepreči prihod v državo "tujcem" in brezposelnim, ko je governer Ed. C. Johnson ob južni meji na razdaljo 360 milj razglasil obsedno stanje. Vojaki preiskujejo železniške vlake, bu-c in avtomobile, ki prihajajo iz držav N e w Mexico in Oklahoma, ako ne bi prišli delavci za delom. Governer je rekel* da je izvedel, da so železniške družin? in lastniki tovarn za izdelovanje sladkorja iz sladkorne {Kise skušali vpeljati v Colorado delavce, ki so pripravljeni delati za nizko plačo. Več takih družb pa zanikuje, da bi kaj takega nameravale. Zastopnik Great Western Sugar Company, C. V. Maddux, je rekel, da bo njegova tvrdka delovala v soglasju z delavskimi unijami. Predsednik upravnega sveta "Great Western", William L. Petriken, pa je rekel: "Sedaj bomo najeli vse delavske moči, ki jih jo mogoče najti v Colorado. Ako governer želi, da v Colorado ne sadimo več sladkorne pese, tudi dobre." Na to mu je governer odgovoril, da je iz zanesljivega vira izvedel, da se sedaj i aliaja v New Mexico in Texas zastopnik Great Western, da najame delavce za sejanje sladkorne pese. Industrija sladkorne pese v Colorado je zelo velika. Na leto pridelajo sladkorne pese, ki predstavlja vrednost od l.*5 do 17 milijonov dolarjev. Iz te jh?-sc v 12 tvvarnah sladkorja, ki presega dvojno vrednost pese. Colorado je med vsemi državami na prvem mestu glede pridelka sladkorja iz pese. AH CESAR M LIGA HITLER JE STAR 47 LET BERLIN, Nemčija, 19. apr. — Vsa Nemčija se pripravlja na veliko praznovanje Hitlerjevega rojstnega dne. Jntri bo namreč Adolf Hitler star 47 let. Take svečanosti kot se bodo jntri vršile, se niso vršile niti za časa eesarja Viljema. A DDLS ABABA, 20. aprila. — Abesinski cesar Haile Selassie je danes poslal Ligi narodov novo protestno brzojavko, v kateri pravi: — Abesinija je sedem mesecev zaman čakala odredb, ki bi zaustavile sovražnikovo prodiranje. Navzlic dobri volji članic Lige narodov, niso imele sankcije zaželjenega uspeha. Sovražnik je nadaljeval s svojimi napadi in prodiranjem ter je dosledno preslišal vsa svarila, pri hajajoča rt Ženeve, ZEPPELIN BO OBISKAL ZDR. DRŽAVE Iz Friedrichshafena bo odletel 6. maja. — Njegovi motorji so bili prenovljeni. BERLIN, Nemčija, 20. apr. — Zeppelinova družba naznanja, da bo veliki zrakoplov "Hindenburg" 6. maja odletel iz Friedrichshafena v New York. Njegovi motorji so bili po povratku iz Južne Amerike prenovljeni. "Hindenburg" bo na poletu v Združene države poveljeval dr. Hugo Eckener. Vsi prostori za potnike -so že oddani in bo skupno s posadko na krovu 100 oseb. Po povratku iz Lakeliurst, X. J., se bo zračna ladja vstavila na novem letališču v Fran-k ob rod n ob Meni, kjer bo stalen Hindenburgogv dom. S tem bo Nemčija dobila tekmovanje z Združenimi držami in Anglijo za uvedbo redne zračne proge mod Evropo in Severno Ameriko. Nemčija je že več let opravljala zračno službo z Južno Ameriko z zra~ kopovi in aeroplani. Združene države pa obratujejo še mnogo daljšo progo čez Pacifik do Manile mi Filipinih. Francija je iz tehtnih razlogov opustila svojo zračno progo čez južni Atlantik, Anglija pa se sedaj pripravlja na zračno progo nr Kanado in Združene države. Poleti bo Nemčija tudi pričala s poskusnimi vožnjami v Združene države z aeroplani. Ravno tako pa bodo tudi Atme-rikanoi poskušali valjat i zračno progo z Evropo. Angleži in Anierikanci nameravajo v prekooceanski promet vjndjati velike aeroplane, ki bodo nosili potnike in tovor. Nemški aeroplani pa bodo prevažali samo tovor in jKišto in 1k> samo Hindenburg prevažal tudi potnike. LIGA JE ITALIJO POSVARILA, NIČESAR PA NI UKRENILA ZA PREPREČENJE NJENIH NAČRTOV Sankcije bodo ostale nespremenjene. — Liga na storila nobenega nadaljnega koraka za končanje sovražnosti v Afriki. — Angleški vnariji minister je ožigcfsal vojno s strupeni plini, dočim je italijanski delegat branil ta način bojevanja. GENERALNA STAVKA V LVOVP VARŠAVA, Poljska, 20. a-prila. — Voditelji delavske zveze so za 24 ur razglasili v Lvovu generalno stavko v protest, ker je bilo pretekli teden pri izgredih pri pogrebu nekega delavca ubitih 13 ljudi. Delavci, ki so zaposleni pri prevoznih podjetjih, v plinarni in elektrarni, so dobili povelje, da gredo na stavko z drugimi delavci. Delavska zveza je zavrgla predlog za splošno stavko po celi deželi. Ministrski predsednik Marjan Koscialkowaki je opustil svojo namero, da bi šel v Budimpešto. Ostal je doma zaradi industrijskih nejiirov. ŽENEVA, Švica, 20. aprila. — Zborovanje sveta Lige narodov je bilo danes odgodeno za nedo -Jočen čas. Diplomatje so obžalovali, da vojna v Afriki še ni končana, očitali so Italiji, da se poslužuje proti sovražniku strupenih plinov ter da je odgovorna za izbruh sovražndsti, v splošnem je pa o-stalo po starem. Sankcije bodo ostale kakoršne so ter niso bile niti ojačene, niti omiljene. Tekom debate se je vnel hud .spor med angleškim vnanjim ministrom Edenom in italijanskim delegatom pri Ligi narodov, baronom Aloisijem. Eden je poudarjal, da je Italija kršila pogodbo, ker se poslužuje strupenih plinov ter je svaril Li— go narodov, da se kaj takega ne sme več zgoditi. Pred odgoditvijo so navzoči diplomat i ponovno opozorili Italijane in Abesince, naj prenehajo s sovražnostmi in naj čimprej sklenejo mir. Zelo značilen je bil govor abesinskega delegata V/olde Mariama. Ligi narodov je očital, da samo zastrantega noče nastopiti proti Italiji, ker je Italija močna ter poudarjal, da bi vsa Evropa že zdavnaj planila po Abesiniji, če bi imela na vesti take pregreške ozirom zločine kot jih ima Italija. Predsednik odbora trinajstorice, Salvador de Madariaga, je sporočil, da so se izjalovila vsa njegova prizadevanja za uravnavo vzhodnoafriškega spora. Italijani očitajo Abesincem, da so se mirovna prizadevanja razbila zaradi njih in sicer zato, ker se Abesinija ni hotela direktno pogajati z Italijo, ^ato pa Italija ne bo prej razpravljala o miru, dokler ne zasede vse Abesiniji- V Ženevi se splošno govori, da bo Anglija na svojo pest nastopila proti Italiji, ker pod nobenim pogojem ne more dovoliti, da bi imele angleške kolonije v Afriki tako objestnega soseda kakor je Italijan. Italijanski delegat Aloisi je Edenu precej zvito odgovarjal: — Pri dosegi cilja, — je izvajal, — se ne sme toliko ozirati na pripomočke — v tem slučaju na orožje — kot na ddsežene uspehe. Italijani so zgradili v Abesiniji nad tri tisoč milj cest. Sezidali so petdeset bolnišnic in istotoliko šol. Odpravili so suženjstvo ter prepovedali zapdslitev otrok, ki še niso dopolnili štirinajstega leta. Ko so razsodni Abesinei sprevideli, kako vzvišene cilje ima Italija, so obrnili svojemu cesarju hrbet in stopili na našo stran. — Italijani bodo šele takrat sklenili premirje, ko bodo v njihovih rokah vse važne obmejne postojanke in glavno mesto. Z drugimi besedami rečeno, — ko bodo zavzeli vso Abesinijo. Edinole popolna zasedba zamore preprečiti Abesincem organiziranje nove armade. Zastopniki Španske, Finske, Norveške, Švedske in Holandske so sdstavili spomenico, v kateri iralijansko vlado nujno pozivajo, naj sklene z Abesinijo mir. — Da bo ta poziv brez uspeha, je samo po sebi umevno, t _ _ w J New York, Tuesday, April 21, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.A. Glas Naroda" (A Oorpormtioa) / and Published by * 8LOVEMC PUBLISHING COMPANY __L. Bcuedlk, Treu. SftS tfee corporation and addresses of above officers: New Ysvfc City, N. X. CLA8MAKODi" (Vsiee sf Iks Pupli) Dny Except Sundays and Holidays vdja aa pol leta .. firtrt 'leta $3J» $U0 la New York za celo leto......#7.00 Za pol leta.................... Za inozemstvo za eek> leto...... #7.00 Za pol leta....................#3^0 Subscription Yearly #6.00 Ad if i lisemeat on Agreement Xlu Naroda" nedrij la praxnikor in ]M» Money Order. Pri tudi prejftnje MraliSfe prkMaJeiOL kraja I, da hitreje naj • , pcofinu. da naslornika. -GLAS NAHODA". 21« W. 1M Stmt. New Ink. N. Y. «« AMERICAN LIBERTY LEAGUE t® Iz Slovenije» 44 American LHierty League", v kateri so bivši newvor ski guverner Smith, milijonarji I hi Pout i in dru^a tak>na go-sfHKla, je delavstvu sovražna organizacija. Ustanovljena je l»i1a za zatiranje «lel»vwv. Njeno jm-s lova oje je zafwl preiskovati ]K»>d)iii kongresni odbor jiod vwJstvom I^t Folletta, ki je «l«>inial, «la je "Liberty League" v zvezi z agentu ram j, ki doliavljajo stavkokaze, in s tvrdkami, ki prodajajo plinske bombe. Pred preiskovalnim odborom je izpdvedal /predsednik Ameriške Delavski* Fcderacijc, William Green, da ni "Liberty League" "it" drugega kot družba za širjenje nepostavnosti. Pod njenim pokroviteljstvom se vrši špijonaža, čije svr-ha je škodovati strokovnim organizacijam. V Savannah v državi Georgiji naprimer je kapitalistom uspelo spraviti dobro plačanega špijona v organizacijo električarjev, ki se mu je posrečilo dobiti zaupanje delavcev. Kapitalisti so ga lioteli napraviti za predsednika centralnega delavskega odbora in za podpredsednika Ameriške Delavske Federacije v Georgiji. Green je dokazal, da so taki špijoni po vsej deeželi na delu. Njihova naloga je povzročati notranji razkol v organizaciji. V Terre Haute, Indiana, so se agenti "American Liberty League" udejstvovali kot agenti provokaterji. V državi Washington so izdelovalci živil nabrali dve-stotisoč dolarjev za boj proti strokovnim unijam. V to svrho so imeli delodajalci vsega skupaj osemdeset milijonov dolarjev. Borba proti strokovnim organizacijam, ki jo je začela "American Liberty League" je zavzela pod vodstvom vele-industrije silen obseg. Vrši se na vseli frontah s presenetljivo vztrajnostjo. Noben razredno zaveden -delavec ni siguren, da ni njegov tovariš špijon; kompanijski najeteži ščuvajo delavce k sa-»otaži, netijo med njimi prepire ter dajejo s tem narodni gardi in policiji priliko, da po svoje zagospodari. V te namene ni podjetnikom nobena vsota previsoka. C« je pa treba delavcem sramotno nizke mezde zvišati za pal centov, zakriče podjetniki kot da bi jih kdo kožo drl z živega *elesa. Te razmere more opraviti le solidarnost med delavci in močna organizacija. To je tudi edino uspešno in najboljše orožje proti zvezi kapitalistov, ki vrši svoje nečedno delo pod lepim imenom "American Liberty League". DENARNE POSiLJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. T JUGOSLAVIJO $ t.75_____________Din. IN % C.1S________IHn. f 0 $ MS________Din. V* $11.75------Din. 5M Din. HH Din. MM $41M Za $ $ 18.20 f 44,00 9 87.50 $174.00 #200.00 V ITALIJO #.25 .................. Lir 100 Lir 200 Lir 500 lir 1000 Lir 2000 Lir SOM »* BE OENE SEDAJ BIT BO MENJAJO BO NAVEDENE OEWE PODVX&ENE BPBEMEMBl GOBI ALI DOLI YoCJlb oMkor kot sgoraj savedono, bodlM t dtaarjin aH Urah dovoUnjano k boljo pozo]«. OBLAČILA T A—KtfPH DOLABJIM 9 5.— BMraiepsslsti.......... 9 9.71 910^-i * ** ...... 919 J9 ....*->•«• 9*1—* 941AS 99LH .. * * • a i Prejemnik dobi ▼ starem kraju ixplaGUc t dolarjih. JffJJNA IZVRŠUJEMO PO CABLE LSTTEB ZA PRI- STOJBINO 9L— • BUSHING COMPAHJS "Gill »KtAlB1* NSW I0BK, N. L MRLIČA SO UKRADLI IZ MRTVAŠNICE JKKEXICK, 7. apr. — Vse Jesenic«* govore dain-s o zagonetni zadavi, ki je precej razburila duhove. Snori je bil na-mrir na skrivnosten narin iz mrtvašnice Bratovske skktdni-ce ukrad«-n mrlič. Zadeva sj»o-minja malo na rlricaške do godke. ji* pa seveda bolj nedolžna. V ljubljansko bolnišnici* je prišel pred dnevi 47-1«»tni Tomaž Rozman, stanuj«*" v Krnici pri Gorjah. Mož je bolehal na želodca in pri-M-1 j»* na o|*»ra-cijo. ker bil j ki preslab, «*a v Imlniei niso sprejeli, <"«*š obrave. Stopili so k bolniškemu stražniku Kristanu in ogle«lajo mrliča. Kristan jim je r«*s od-prl mrt/vašnico in se nato vrnil v bolnišnico. Ko pa je čez čas prišel nazaj, je opazil, da so tujci že odšli, a z njimi vred je izginil tudi mrlič. Tega je bil namreč B. naložil kar na pleča in tekel z njilm po cesti proti Jesenicam, kjer se je skril pod železniški most. Tam ga je ča kal voz, na katerega so mrliča naložili, ga pokrili s slamo in plahtami ter v blaznem diru oddirjali proti Gorjam. Tjjurlje sodijo, da so truplo dali odnesti sorodniki, da bi jim na ta način ne bi bilo treba plačati takse za prevoz trupla iz ene občine v drugo in da ne bi imeli še kakih drugih stroškov. Dogodek je edinstven v jeseniški kroniki, je pa obenem tudi živ dokaz, kako obupne socialne razmere vladajo na deželi. DVA POŽARA NA VRHNIKI VRHNIKA, L apr. — V nedeljo, du«' 29. marca zvečer o-krog 9. so zatulile sirene, ker se je vnel kozolec posestnika Janeza Šviglja na Mirkali. Zaradi precejšnje oddaljenosti od vode je kozolec popfdnoma pogorel. — Takoj naslednji dan dopoldne okrog pol 10. pa je začelo goreti na skednju po sostnika Jožefa Umka na Stari Vrhniki. Takojšnji intervenciji domačih gasilcev, katerim so 71 riši i v najkrajšelm času na pomoč. tudi tovariši z Vrhnike, se io posrečilo požar lokalizirati, ftkoda je deloma krita z zavaro vanlino. DVE LETI, KER JE O-ROPAL CIGANA MAIRBOR, 31. marca. — Pred malim senatom okrožnega sodišča so razpravljali danes nenavaden slučaj razbojni-etva. Alojz Makovec iz Gleis dorfa v Avstriji je bil obtožen, da je oropal cigane Bogdana Franca, kateremu je iztrgal listnico s 10IM> dinarji. Cigan Bogdan Franc je doma o«I Sv. Martina pri Muri ter se bavi z iz« I« d« »vanj« km korit. I>ne 13. februarja letoŠTtj<\ijn leta se je pripeljal s svojim vozičkom v l>okavce ter si j»ostavil šotor v bli/.ni vasi. Ko je šel kil po vat •ta konje seno v vas, ga je sre-fal olwlolzeni'C t«*r videl, «la ima ciipin listnico precej na-p»»lni«-n«>. Planil j«' nanj. ms iztnral «l«*n»mico in zliežal. St»ot«»nia j«» |M>l»ral iz «I«»nar-ni«-*- IO hsii>k«>vcev |»o H*) I>in. «l«'iiarnic<» |»a (nhnji'l. Ko s«» irn aretirali, našli i»ri nj»*iii SMIHi Š4- 1K IHlI V eevliill. Ob sojen j«* bil na 2 l«'ti in r? m*v*«*e« n»bijf in na tri Ma iz^ulw ča-t-nili i»ravic. TEMELJNA DB0UŠANJA. NAnAVUENA V CIGARETAH PO POUJH ŠTPMJAH Znanstveno razisk«»vanje i-gra ve«ln«» verjo vlogo v ii»«lu-striji, ne samo pri ustvarjanju novih pro«lnktov in procesov, pač pa tudi pri izboljšanju stalili. Zadnji napredek v imlu-striji cigaret kaže, koliko napornih študij je bilo treba za zboljšanje splošno priljubljenega izdelka. Izza leta 1911 je preiskovalni oddelek Tlie American Tobacco Company osredotoe i 1 svoje napore v ravnanje s cigaretnim tobakom, da proizvede boljšo cigareto. Kemično so analizirali, ne samo tobak in mešanico tobaka, pač pa celo dim. Te raziskave so rodile boljšo moderno cigareto — Lucky Strike, lahko kajo bogatega, polno zrelega tobaka. Zgodovna Luoky Strike je značilna, ker so izdelovalci sklenili, da se ne bodo ustrašili nobenega truda samo da ^dajo ameriškim kadilcem najfinejšo cigareto, ki jo more proizvesti moderna zvežbanost. Posle«lica je bila cigareta, ki je dobrega okusa, ki je značilna, pa je vseeno lalika kaja, dovolj lalika, da ne škoduje grlu, an presrečni, dan veselja." To i»esem smo slišali na velikonočno netieljo z ra«lio postaje iv llibbing, Minn. Par dni prej sem se sestal z izvrstno sloven-ko pevko, ki |n>je 11a omenjeni postaji, Miss Olgo Praznik. I>asi je tukaj rojena, se zelo zanima za slovensko j»etje in ima tu«li krasen glas. Pol«'«* Miss Praznik je na-topil tudi «lol»er m«-šan zbor ter orkester fantov iz Brooklyna, Minn^ pod vodstvom mla«lega Fr. Smoltza. I>* tako naprej. Ne samo mi, tu«li «lrugorodci vas ra«li j»o" s Hiša jo. hm- Ki. aprila -o |Miko pal i na Gilbert, Minn., rojaka Jo«- Urlievca, ki je umrl v sla-rosti 4S let. lK>ma je bil iz oko-li«-e l-rf»ža na Notranjskem. Poletja soproge je zapustil «ha sinova 111 eno br**r. Zaradi velikega tedna >0 čakali -- i»ogre-bom sk«>r«» ves te*len. ker ima duhovščina v cerkvi druga o-pravila. Poztlrav! Matija Pogorele. Peter Zgaga h Jugoslavije. MRLIČ, KI JE SAM ZBIRAL ZA NAGROBNI VENEC ZAGRKB, 2. apr. — V Zagrebu sta se srečala včenij pri let na «lama in prileten gt>spo«t, o-ba ru>ka emigranta. Dama se je ob pogledu na gospoda tako prestrašila, da so se ji za«'*ela kolena šibiti in da ji j«' monil i;os|mhI |M>inairati, da j»> prišla do bližnje veže. Tam mu je |H»vedala, da ji j«* pred dobrim t«iln«>rn nekdo pravil, da je oni,,© da bi vedeli čemu. Nemec «»- par Črnogorskih Odkar je Crnogora vključena v Jugoslavijo, so Črnogorci precej utihnili. To« I a pre« l leti, ko so se vojskovali na svojo |»est. ko so imeli svojo kneževino in pozneje kraljevino ter kralja Nikito. kateremu so se dali «lo krvi izmozgavati in izrabljati — ej, t«'daj je bil Čr-110,goreč sila, «ia ji ni bilo para ua svetu. Bolj ne-^o Turka so samo en narod sovražili, namreč Ncinea, V Ffjrcat City, Pa. Četrtek, dne ll>. aprila, smo tukaj pokopali na slovensko pokopališče sv. Jožefa splošno priljubljeno in spoštovano rojakinjo Karolino Kotar. Pokojna je umrla velikonočni ponedeljek, nenadoma, od kapi zadeta. Doma je bila iz Gorenje vasi, Zgornji Logatec. Stara je bila 45 let ter je živela tukaj nekako 29 let. Zapušča žalujočega soproga Franka in hčerko Mary ter polsestro Mary Za-verl, v starem kraju pa sestro 111 enega brata. Kako je bila priljubljena, je pokazal pogreb, ki je bil eden najlepših ženskih pogrebov v naši naselbini. Društvo sv. Ane KSKJ, čigar članica je bila, se je kor-porativno z zastavo udeiezinO pogreba. Naj počiva v miru, prizadetim pa naše iskreno sožalje. Poročev&icv. Bciijh, 1U. 'Priloženo vam pošljem denarno nakaznico v znesku $0. Obenem se vam prav lepo zahvalim, tla mi niste lista ustavili. Kot več letni naročnik bi brez lista G. N. izgubil en vogal pri hiši. Tako mi je priljubljen. List je nepristranski, odkrit in ni zdražbarski kakor so nekateri drugi slovenski listi v Ameriki. Listu želim veliko napredka 111 novih naročnikov. Nicholas Movriu. nmrl in jo prosil, naj prisjteva nekaj za veit»»c za njegov grob. Ifcila mu je fi«> I>in Naenkrat j«* |>a srečala moža, ki naj bi bil ž*' umrl. Mož ji j*- pa |>ove«lal. da »»lirija ua t;i n«>v način iM-račf-nja 15 -b'p>ar-fva. j»>k:»/.;«!o. BRATA UBIL ZARADI ZEMLJZ BKOtiRAD,apr. — V vasi Pin'ile pri Bijelini >ta sprla te «lni brata IIja in Pa 11 teli«* Oajič zaradi koščka zemlj«', ki j«» je dobil Ilja od države. Pan-telie je hotel 11a vsak način imeti zemljo in nekega dne j«> je kar tebi nič imeni nič preo ral in zasejal. Zaradi te.^a sta se brata sprla i 11 Ilija je Pan-telijo ustrelil. UBIL OČETA POŽKGA, 3. apr. — Dmitar Sladojevič iz Sto. Slatenika blizu Slavonske Požege je skozi 15 let preganjal svojega sina Boža, češ da ni njegov. Sin je bil več let v Ameriki in ko se je nedavno vrnil ga je začel oče zopet preganjati. Lani v decembru je pa sin nekega dne pograbil sekiro in ubil očeta. V sOboto se je zagovarjal pred sodiščem v Slavonski Poželi in obsojen je bil na 3 leta robije. ODVETNIK NA ZATOŽNI KLOPI SUBOTICA, 3. apr. — Pred okrožnim sodiščem v Subotici se je pričela včeraj obravnava proti odvetniku dr. Juliju Ru-bi ju in Mariji Szanto, ki sta bila obtož«*na, da sta ponaredila obveznico za 10,0(H) Din. Obtoženca zanikata krivdo. Sodišče je obravnavo preložilo, ker ho če zaslišati še nekaj prič. Ali ste že naročili Slo-v ens k o - Amerikanski Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centov. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročili za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane *7, — V Italijo lista ne Ijamo. l UJIJU Važno za potovanje. Kdor j# nawi0njm» potovati v štori krof ali dobiti koga od tamt je potrebno, da je poučen v »tek etvarek. V tied, naif dolgoletne »kuinje Tam eamoremo dati najboljša pojtupilfi m tjidi vse potrebno preskrbeti, da jo potovanje udobno m hitro,-Zato te eaupno. obrnite na naf ca va* Mi preekrbimo vse, bodiii proinje sa povratno dovoljenja, potne lit te, vieeje m *tplok vte, kar je sa potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno. §a najmanjše etroiko. Nedriavljani naj ne odlašajo do todnjego trenutka, ker prodno ee dobi i* Waekmgtona povratno dovoljeni*. EE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en metee. Pišite torej takoj ta kreopiaina napodila 9n mavtavlja-mo Vam, da bosU Voceni in udobno potoval. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216. West 18th Street New York, N. Y. Naši v Ameriki ; SOJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. V Pueblo, Colo., je zadnje dni umrl Frank Hribar, star 61 let in doma iz Srednje vasi pod Ljubljano. Zapušča ženo in pet odraslih otrok. * Milwauski rojak Anton Pe-trič, o katerem smo nedavno poročali, da je podtak. svojemu bivšemu prijatelju Ignacu -Mesar iču v njegovi kleti med premog smodnik, z nalmenom, da bi ga Mesaric nevede vrgel v peč, kjer bi eksplodiral, je bil te dni od treh zdravnikov, ki jih je določila sodnija, spoznan normalnim in odgovornim za svoje dejanje. Zagovarjati se bo moral sedaj proti obtožbi "poskusnega uboja z eksplozivnim strojem." Policija je izjavila, da je Petrič, ki se nahaja v zaporu, priznal krivdo.- Ako bo tudi pri> sodni obravnavi spoznan krivim, ga čaika kazen od 1 do 10. let v državni jetnišnicil Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih državahk zirouia Švsvha jim j«* bil pa vsak človek, ki ni no>il «>pank in te-»ui) >«• »»prijemaj«h"ib Indili br-par pa »Vvlje iti lila«"-e. K«» >•• j«' bil n«'k»N- kralj Ni" kira |H»javi| v zlnirnici |m> «*v r«»p-ki «»ble«"t*nt in»*«l | m I a liri kar ziišum«'l«» kakor med iH-lairii v panju. \ ->e|»»»vs«»«l kriki «»?i>rn-iija iu nezad«»v«»lj -tva. Si«-.Inji«- j»- pa v-tal v»»di-f»-lj vladna -trank.- — -aj drir itak ni bilo — t«-r r»'k«*l z irroiii-kiin i;la-»»m:—Stavim in-t»*rjH'|a*-iju. Zi»-t«» j«' kralj obokan švaJ»ske ^a«"-«' - Xjibovo junaštvo j*' znano. To«.la njihovo junaštvo >|»ada v srolnji vek. Ž«* «h! prve balkanske vojne so bili črnogorski vojaki podrejeni srbskim ofi-cirjem, ki so kolikor toliko poznali moderno bojevanje, čigar poglavitna naloga je skrivanje pred sovražnikom. — Švaba' — se je začel zvedavo dvigati za oficirjem orjaški Črnogorec. — Lezi, Črnogorec! — je uj kazal oficir. — Skrij se! Lezi! Ubil te bo! To je bilo po Črnogorcu odveč. Skočil je iz jarka 111 se postavil v vsej svoji veličini pred skritega sovražnika, se udarjal z ogromno pestjo po junaških pršili in kričal: — Jaz, da bi se skrival pred Švaboiu? Jaz sem junak! Črnogorec se nikdar no skriva. Sovražnik je medtem pomeril in sprožil. Črnogorec je zakrilil z rokama in se mrtev zgrudil v jarek. Prepozno mu je bilo povedati, da se v da" nasilji i dneh junaštvo kraljeviča Marka več ne izplača. Sovražili in zaničevali so Švabe, poleg tega so pa imeli pred njimi strahovit rešpekt. Okrog leta 1900 so napeljali po vladnem naročilu telefon iz Podgorice na Četi nje. — Torej praviš, tla bo govorilo iz Podgorice na Cetinje? — so silili v inžinirja, ki jim je s pomočjo tolmača pojasnjeval : — Seveda bo govorilo. V treh tednih bo 'vse dovršeno in po treli tednih bomo telefon preizkusili. Ob določeni uri' so se zbrali v knežjem dvoru na Cetinju najuglednejši črnogorski veljaki: vojvode, ministri, politiki itd. Inžinirji pa v Podgorici. Dostojanstveniki so sedeli in čakali ter imeli vprte oči v malo skrinjico na steni — v telefonski aparat. Točno ob dveh popoldne pozvoni. Vojvode in ministri gledajo in čakajo. Inžinir pozvoni iz Podgorice drugič, desetič, stotič. Ministri pa le gledajo In čakajo. Slednjič pa vstane star vojvoda in pravi škodoželjno in zlobno navzočim: —• Prokleti S vaba, zopet nas je. Rekel je, da bo govorilo, pa nič ne govori, ampak le zvoni... tn ko so Avstrijci okupirali Bosno in Hercegovino, jih je šel najbolj drzen Črnogorec pogledat ter pri tem opazil, kako ob hlače podrgnejo žve-plenko in pipo prižgo. Vrnivši se v domače selo, je pripovedoval začudenim seljakom: — Prokleti Švaba, kako je pameten. Mi krešemo in krešemo in v gobo lovimo iskre, Švaba pa kar s prsti zadaj seže in pri' vleče ogepj na dan. "GLAS NARODA" New York, Tuesday, April 2 J, 1936 THE LARGEST SLOVENE vJlLT IN V.STA l JEDJO PREMAGANI SOVRAŽNIK MAGANJA BOGOMIR: Visoko SV:| sedela. Prepa< je bežal v globine. Njene 110 g<% oblečene v široke svilen-hlače so visele čez skalo. G ki va j«' slonela na moji rami. Kc žasti šal je zdrknil iz nje na tki Sanjavo sem se ozrl čez pok m jino in moja misel je pregrnil; vse gore, odete v vijoličast' barvo, še z neiko tenko, tcnl<< kopreno nenavadnega. Brad: na moji rami je zadrhtela Zdrznil srfm se. Stisnil sen njena prsa k sebi. Vztrepetah je. I>rget strasti je hotel na polniti srce in žile — pa je po pustila roka. — Hafija, pripoveduj mi kaj lepega! Stisnila se je k meni še bol j in molčala. — Hafija, pri po v« nI ii j mi kai lepeira. V svoji sobi t<- boni ljubil, sedaj mi pa pnvej ka,i lepega. Zobje so se ji zalesketali v mesečini. — Ozri se v globino! Ali bi se ti upal po tej skali navzdol? — Ne bi upal. — Č7? bi me zelo ljubil, če bi bilo treba* — Hafija, smrt bi bila to. In njeni zobje so se zopet zalesketali v mesečini. — Pripovedovala ti bom nekaj lepega. — Pripoveduj mi nekaj lepe ga, Hafija! — Pred tremi leti mi je bilo trinajst let. Tedaj sem silno lju bila gimnazijca Saita Begiča. ki je nosil fes postrani na glavi, ker se ni nikdgar bal. — Se ni nikogar bal? — Niti vraga, niiti Alalia, n mene je silno ljubil, silno ljubil zato an! — In si ga zapustila? — Ne ljubi me več, kukale! — Ni mogoče, da bi bil kje elovcflt, ki bi te ne ljubil. — Jo j, mogočo je. — 8edela sva v pomladi na tej skali. Pil je moje ljubezen, moja usta, moje srce. Njegove roke so božale mojo svilene lila-če. Vedela sem, kaj lioee in sem se smejala. Tudi Hafija je hotela, kar je hotel on, toda za tajila je Hafija kri in mu je rekla: Sait Begie, pravijo, da se ti ničesar ne bojiš? — Ničesar se ne bniim. — Sait Begič, skloni se če/ prepad. Iz sredi visečih sten so pognali sipki, divje rože. Pojdi Sait "111 prineei mi divjih HAFIJA (Iz " Sarajevskih noči.".) •ož, ki so se raze votle v tej poni ad i. Ni mi veroval, da hočem. Gle-lal lini je v zenice, da bi prebral z njih. Ko jc prebral, je pre' »ledel, približal usta mojemu išesu iu šepetal mi je. — Ne! Ne zahtevaj, Hafija! >anio tisti, kaiteremu je Alah •nnačil dušo, bi šel po divje rože in bi se ne vrnil več. — Ali me ljubiš Sait ? — Bolj kot mater svojo, bolj kot svojo dušo in raj te Irj"bini, Hafija. — Splezaj mi po divjo rože, Sait. Sezul si je* sandalo. Lei^el je na trebuh in strmel dolgo na vzdol. Hotela sem mu reči, naj ne i^rc, toda moje srce je vriskalo uporno. Ustnice so molčal« - -- Je šol ? — Klicala sem imu potom, naj se vrne. Kot k rastni .i .ie visel na pečinah. —e minila eola ura. — Se jo ubil? — Kukale, vrnil se jo. V zobeh je prinesel rože in trni s< nm prebodli ustnice, ke juhe, toda izbil je slugi skodelico iz rok. i'Ne maram ničesar jesti!" je jočal, 1 'nikar me ne mučite, nočem živeti!'' OnesvestH se je, zdravnik mu je dal duliati dišeče soli, da se je zopet zbudil. "Proč s tem — dajte mi Verin 'parfum. Vera — Vera!" "Da, se že zopet začenja,'* je vzdihnil Kraus. "Da, da, ako !bi mi ti dajala hrano kot moja ljubljena žena, če bi tvoja roka hladila moje čelo, potem bi hotel živeti — sicer pa ne — sicer ne. — Zakaj tako '^uljite vame, Dernhof. Ali jc to subordinacyja napram svojemu knezu?..." In zopet se je nekoliko umiril. Zdravnik je moral zaradi nekega težko bolnega pacijenta za kratek čas v mesto. Voz je ostal naprežen, da ga .pripelje hitro nazaj. V sosedni sobi sta sedela telesni lovec in komorni strežaj Dernliof pa je bil ves čas pri knezu. "Dernhof, bil sem pač jako osoren do vas? Odpustite mi, moj zvesti — bolan sem, jako bolan. Svojo okolico mučim, vem, a tudi vi mučite mene. Zakaj mi ne daste opija? Zakaj skrivate pred menoj Verin parfum? Nikakega re-spkta nimate več pred menoj, izmozgan sem, vrgli ste me proč, nihče me več ne posluša." — Kaj hoče ? — Knez je planil pokonci, vrgel svileno odejo na tla zdrknil z nogami na preprogo ter se ostro zazrl v neki gotovo tačko. Dernliof ni premaknil svojega pogleda od kneza, ko ga je hipoma stresla ledena groza: opaail je, da gleda knez v omaro z orožjem. "Dernliof!" "Ukazujete Svetlost?" "Preglejte malo moje orožje, da ne bo zarjavelo. Kako dolgo že nisem streljal — včasih sem Knez ,se je popolnoma vzravnal. "To ni resnica!" je kliknil, "varate me vsi— a varate me—ubogati—še — sem — vaš knez!" In zgrudil se je navzad na zofo. Položili so ga v posteljo, služabnika sta odstopila, Dernhof se je pa .^klonil nad njim. "Ne na levo stran, knez moj — tako — pro-eim — na desno. Ali je dobro tako?" "O, te mračne misli!" "Knez moj, ali bi ne poizkusili enkrat s svetlimi mislimi? Saj je vendar toliko lepega v življenju, in Bog je milostljiv — še se gode čudeži — in so ljudje, ki ljubijo in se bridko žaler lOite zaradi bolezni premilostivega vladarja." Knez se je nekoliko pomiril. "Knez moj, poznam damo, ki tudi mnogo trpi. Koliko bolj pa bi še trpela, ako bi vedela, da jc vaša Svetlost tako nemirna. Kdo ve, ali ne položi še ta jasna svetla vila yvoje roke na vaše čelo ter vam postreže x\li torej ni vredno živeti?" "Več — o njej — o njej!" "Da, blagovoli misliti vaša Svetlost na to lepo vilo — prijetno je misliti nanjo." Knez jc zadremal. "Vera — Vera pride — knez moj, Vera!... Hvala Bogu, sedaj spi.. Vsega me poliva znoj. Raje umrjem pred sovražnikom, kakor da preživim iznova kaj takega. Sedaj kličem celo Se-panovo kot rešilnega angela! Zobe stisnem in poizkusim še zadnje sredstvo — ako mi naprti dvoboj na vrat, pa bodi! — Doktor, dobro je, da ste prišli, tako ne more iti dalje — drugič mi skoči skozi okno. Poizkusim najskrajnejše — Bog z vami!" "Dernliof, vi ste krasen človek!" Vera, ki doslej še ni spoznala bolesti, je tr- ZBOROVANJE SVETA LIGE NARODOV V Romuniji, kjer so ženske temperament ne j še, moški pa neumnejši kakor pri nas, se lahko zgodi marsikaj kar bi so pr nas ne zgodlo. V vas Du-mica živi Ivan Prastav, ki je bil zelo všeč dekletom, dokler ga niso spoznale, kakšen je v resnici. Na -svetu, sta nasmreč dve vrsti moških. Eni so ženskam všeč pre dno jih dobro spoznajo, drugi pa šele potem. Prvi so dobri za ljubezen, drugi pa za zakonsko življenje. Prastov je imel lani 15 tožb za alimente, ker je imel 10 ljuba v-nih razmerij in nobeno ni ostalo breza ženo, nasprotno, navezal je stike z natakarico v krčmi v domačem kraju in ta mu je postala usodna. Neke lepe pomladue noči jo je čakal v gozdu. Naenkrat mu je pa vrgel nekdo od zadaj vrečo na glavo, hitro so ga zvezali in pošteno pretepli. Potem je pa prišlo najhujše. Naenkrat je na mreč stala pred njim ena izmed njegovih ljubic in mu pritisnila na čelo sramotni žig z napisom: "Brezsrčni zapeljivec deklet." ("rke so se vtisnile globoko v kožo in fant bo dol^o hodil po svetu, predno se mu bo posrečilo odstraniti sramotni žig, če ga bo sploh mogel. Vložil je tožbo, toda sodišče je de-kltAa oprostilo. bil dober strelec, danes pa bi jedva mogel iz- (pela zato tem bolj. Duša jej je bila vsa zlomlje-prožiti petelin. Dernhof, pomiril bi se, ko bi sejna in srce se jej je trgalo v divji boli. Prema-mo.o-el prepričati — dajte mi revolver." srovala se je le z največjo težavo, vse noči je Ves trepetajoč je namignil pobočnik slugoma,j Pobila brez spanja, podnevi je ki sta se približala, potem je šel k omari in je krepko stresel vrata. "Kje je pa ključ?!" "No, ali bo kmalu, Dernhof?" "Svetlost, takoj — o, odpustite, Svetlost, jutri izvršim vaš ukaz, lovec je namreč založil ključ." senca okrog ali pa se je zapirala v svojo sobo. Agata si še ni upala povečati Verinega gorja ter jej sporočiti očetovo željo, saj je ta dobra duša sočustvovala z njeno bolestjo zaradi knezove težke bolezni. DALJE PRIDE. ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? i TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 1 Izredna seja eveta lige narodov v Londonu, ko so delegati razpravljali, kaj naj ukrene Liga z ozirom na okupacijo demilitariziranega Porenja. ČUDEN VZROK LOČITVE Nekemu sodišču v Parizu je pripadla te dni naloga, da odloči o redkem ločitvenelm vzroku. Neka žena je tožila za ločitev svojega zakona in je navedla kot vzrok za svojo tožbo to, da je mož s katerim je bila poročena že dve leti, niti enkrat v tem času ni poljubil. Izjavila je, da ga ma sicer zelo rada vendar pa ji je to njegovo ra | vnanje uničilo srečo. Njegov| odipor proti poljubom jo tudi zelo žali. Mož, ki ni prišel o-sebno k razpravi, je dal sodniku po svojem zastopniku povedati, da čuti že od mladega gnus do poljubovanja. Po več urni razpravi je sodnik odločil tako, da se zakon loči, in sicer po krivdj wž£. IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani Vsebina: Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Nacr Cena ........................1JM KRIŽEM PO JUTROVEM 4 knjige, 598 strani, s slikami Vsebina: Jezero smrti; MoJ roman ob Nilu; Kako sem v Mekko romal; Pri Šamarlh; Med Je zid i Cena ___________________1.50 PO DIVJEM HTTRDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami Vsebina: Amadija; Beg is Ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena ..—.................1J»# PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, ■ slikami, 577 strani Vsebina: Brata Aladžija; Koča v soteski; Mirldit; npvpiBA QO Cena _______________________ L59 SATAN IN IŠKARIOT 12 knjig, m slikami, Upi strani Vsebina: Izseljenci; Yuma Setar; Na sledu; Nevar* nostl nasproti; Almaden; V treh delili sveta; Izdajalec; Na lovu; Spet n» divjem zapadu; Rešeni milijoni; Dediči Cena ........................3.50 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: Kovač Žimen; Zaroaa z zaprekami: ST golob-njaku; Mohainedanski svetnik Cena .......................L5« WINETOV IZ knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina . Prvikrat na divjem zapadn; Za življenje; NSo-či, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči in Apačl; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; San« Ear; Pri Komančih; Wlnnetova smrt; Win-netova oporoka Ce«a ...... Ž C T I 4 knjige, s slikami, 597 strani Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rib, ln njegova poslednja pot C/WI® Mt**«**ittMI*t*lt*«(»«UM l Naročite jih lahko pri: - : KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 Wert 18th Street New York, N. Y. it O L A 8 NARODA" New York, Tuesday, April 21, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.83L. Kje je Eva?. 39 2A ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. ŠE 0 PRODANI MLADOSTI BEOGRAD, 4. apr. — Tudi najbolj zamotani kriminalni dogodki zadnjih 10 let niso zumljivo je, da operater dr. U-zelac noče opisati načina in poteka operacije, ker smatra vse Tedaj pa se mu Dolly vrže na prsi. 4 * Zverina si pa le, da me tako mučiš!" Toring se samo smeje. "Ali me nisi tudi ti mučila! Ali nisem mnogokrait bežal ves obupan, kadar si zopet tako slaibo postopala z menoj?" Dolly še enkrat zaikti in ga pogleda. "Toda nikdar mi nisi pokazal, da te to muči. Saj si bil vedno tako grozno hladen in visok nad menoj.'' Toring jo privije k sebi in jo vroče in strastno poljubi. Nato pa pravi:: "Da sem bi hladen ? O, ne, pogosto taii je bilo zelo vroče pri srcu. Toda moja premi-šljenost je bila moja edina obramba in če ti je ne bi pokazal, bi me pustila plesati in skakati kot kako igračko. Kakšen zakon bi bil to, moja draga trmoglavka! Nič ni pomagalo, svoje dekle sem moral najprej ukrotiti, če mi je bilo še tako težko, s tem, da sem se kazal hladnega in vzvišenega nad teboj." Dolly z obema rokama prime njegovo glavo in mu živo pogleda v oči. "Ti! Zverina! Ti ljuba, strašna zverina, kaj naj napravam s teboj!" sikne skozi zobe. "Poljubi me, mirno bom držal in se ne bom ganil! Samo na ta način me moreš premagati, ako ti je kaj za to.'" In Toring je zopet poljubi z vso strastjo svoje narave in Dolly se pusti poljubovati in mu vrača poljube. Pri tem sta Lila tako zatopljena in zamišljena, da nista opazila, kako naglo je potekel čas. Nato pa se Dolly zgane. "Moj Bog, Gent, kako dolgo sva že tukaj?" Toring se smeje. "Ali od mene zahtevaš, da bi to vedel? Vem samo, da je čas samo prenaglo potekel." "Morava zopet naglo k družbi, gotovo naju že pogrešajo." "Za to mi je malo mar." "Toda Ludvik! Iskal naju bo! O, Gert, Ludvik bo de belo gledal, kadar izve, kaj se je tukaj zgodilo." "Ali misliš, da bo zelo presenečen?" "Seveda! Saj vendar misli, da se ne moreva trpeti." Toring se zopet smeje. "Zelo se motiš. Ludvik ve, da boš moja žena, to sem mu že povedal, ko sva se videla v Curiliu. In na tvoje sovraštvo je verjel ravno toliko kot jaz." "Veš, včasih sem v resnici mislila, da te sovražim. Mnogokrat te nisem mogla prenašati. Ampak — naglo ga poljubi na ustnice — všeč pa mi je bilo vendarle, da mi nisi nikdar podlegel.'' Toring jo tesno pritisne k sebi. "Dušica, včasih pa sdm bil neusmiljeno slab, samo pokazati ti nisem hotel, ker bi sicer svojo igro izgubil. Ali me imaš rada, Dolly! Ali je sedaj izginila vsa jeza na mene!" Dolly se stisne k njemu in mu odgovori z udanostjo, ki ga zelo gane: "Tako te imam rada, da ti ne morem povedati." In zopet za nekaj časa pozabita na vse. Nato pa se mu Dollv iztrga. "Sedaj pa pojdiva, Gert, morava poiskati Ludvika." Gresta iz sobe in posreči se jima, da neopaženo prideta do Ludvika, ki se je dolgočasil in listal v neki knjigi. "Ludvik, sedaj moraš naju malo poslušati. Najprej si oglej Dolly. Ali na njej ne vidiš nič posebnega?" vpraša Gert. Ludvik zapre knjigo in oba ostro pogleda. Nato pa pravi smeje: "Toda, Dolly, to vendar ne gre!" "Kaj pa, Ludvik?" ga vpraša presenečena. "Da se hočeš poročiti s človekom, ki ti je v srcu tako neznosen in ki ga tako sovražiš!" Dolly se Smeje, toda oči so ji solzne. "Ali veš!" "Gotovo, kajti za Gertove žareče oči in za tvojo sramežljivo rdečico je samo ena razlaga. Ali si se mu vendar enkrat padala, Dollv!" "Ni mi preostalo drugega. Veš, tvoj prijatelj Gent je, tako neusmiljen človek, da mora vsalkdo slednjič st-'-iti, kari zahteva." ' 44 In mislim, da delaš prav, Dollv. Iz celega srca ti želim srečo — in pri Gertu boš v dobrem varstvu. Daj mi roko, Gert! Vse drugo pozneje, ko bova sama. Mislim, da bomo sedaj tukaj odšli in greš še za kako uro k nam. Prav gotovo, se je treba še o marsičem pogovoriti, prodno bosta mogla nocoj zaspati." In tako se zgodi. Vsi trije se poslove. Hoteli so jih še p ridržaiti, pa je bilo vse zastonj. Gert in Dollv sedita v avtomobilu eden pole^ drugega in Ludvik bolestno gleda na srečni par. S^daj ga bo Dolly kmalu zapustila in v njunem življenju bo mogel zavzemati samo še drugo mesto. Srce m u je zelo težko. • • • Eva je s svojim očetom prišla v Pariz in za njo se je pričelo popolnoma novo življenje. Z veliko ljubeznijo in s krb-nostjo jo preskrbi z vsem in skraja Eva nikakor ne more razumeti, zaikaj izdaja oče za njo tako velike vsote. Vse, kar je bilo svetovni dami potrebno, je dobila. In oče tako viteško f«krbi za njo, da tega kar ni mogla pojmiti. Sele v Parizu je izvedela, kako slaven je bil njen oče, kajti prej je v Parizu priredil že več koncertov in seznanil se je z mnogimi ljudmi, ki so ga poznali in spoštovali. Evi tudi ni ušlo, da je mnogo lepih žena z zapeljivimi očmi pogledovalo očeta, toda za nje se ni zmenil. Vso pozornost je obrnil na svojo hčer. In če ga je občudovala, jo je občudoval tudi sain, kajti z nenadavno gotovostjo in spretnostjo se je v kratkem času razvila v popolno svetovno damo. Popolnoma resnično je, da obleka napravi človeka. V lepih oblekah se je Eva čutila, da je njena dolžnost, da nastopa kot dama. Vedela je, da. očetu dela ve s.elje, aJco nastopa, tako, kyt se spodobi za hčer slavnega in bogatega moža. Oče jo opazuje z velikim zadoščenjem in že po nekaj dneh ji pravi: dvignili toliko prahu v javno- to za skrivnost svoje (metode, sti in niso okupirali toliko ni pa razumljivo, zakaj noče za stolpcev časopisja, kakor zdaj' nobeno ceno izdati svojega pa- v Novem Sadu izvršena operacija za pomladitev nekega bogatega starca. Veliko zanimanje za to zadevo je sicer razumljivo že zaradi operacije same, trdovratno skrivanje in prikri vanje pomlajenega starca pa tvori posebno senzacijo. Ra- cienta iz Beograda. Tudi o zdravniku iz Beograda, ki je pacienta privedel in potem asis-tiral pri operaciji, ni hotel dr. Uzelac ničesar povedati. Do včeraj sta bila znana samo dva udeleženca senzacionalne ope racije: kirurg dr. Uzelac in ZBIRKA. zanimivih povesti PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. ANDFRSONOVE PRIPOVEDKE 111 strani. Cena ....................., •• -35 ANDREJ HOFER ....................................................50« BENEŠKA VEDEŽEVALKA .................................35e BELGRAJSKI BISER ............................................35c BOŽIČNI DAROVI ....................................................35c BOJ IN ZMAGA ....................................................... 20c CVETINA BOROG RAJSKA ....................................45e CVETKE (pravljice za stare in mlade)................30c ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................25e DEVICA ORLEANSKA ............................................50c DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40e ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA ........35c FRAN BARON TREXK ............................................35e FRA DIAVOI.O ........................................................50c GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Milanski. veselomodre humoreske, 72 strani .35 HEDVIKA. BANDITOVA NEVESTA ..................40e JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30e KOREJSKA BRATA (frtice o misijonarjih v Koreji) ........................................................30e KRALJEVIČ IN BERAČ .......................................30« KRVNA OSVETA (povest iz abruških gora* .....30c KAJ SE JE MAKARU SANJALO ........................25« LJUDEVIT H RAST AR. POZNAVA BOGA (spisal Krištof Šmit) .................................30e MARKO SEXJANIN. SLOVENSKI ROBINSON.... 75e M A RON, krščanski deček iz Libanona ................25c MUSOLINO. ropar Kalabrije ~..............................40« MRTVI GOSTAČ ......................................................35c MALI KI.ATEŽ (spisal Mark Twain) ................70« MLADIM SRCEM (par krasnih črtie pisatelj« Meška) ...................................................... g5C NA RAZLIČNIH POTIH .......................................40« NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................50« PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal Jos. Spillnjan. Cena .........30 PRISEGA HURONSKEGA GLAVARJA. Povest Iz starejše misijonske zgodovine kanadske. Spisal Ant. Huonder. Cena ...............30 PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza Časa odkritja Amerike. Cena ................... .30 PABERKI IZ ROŽA ................................................25e PARIŠKI ZLATAR ................................................35« POŽIGALEC ...........................................................25« PRSTI BOŽJI ............................................................30c PRAPREČANOVE ZGODBE ................................35« POVODENJ (spisal Krištof Šmit) ......................30« PRIGODBEČEBELICE MAJE, trd. vez............. 1.— PIKHI (spisal Krištof Šmit) ................................ 30« PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO I- "..................... 40« II. iv................. 40« PRAVLJICA. Spisal II. Majar. Izbrani iz prostega naroda. Cena ......................40 PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal W. Bon-sels. Poslovenil Vladimir Levstik. Roman za mladino. Cena ...........................70 PRAŠKI JUDEK ......................................................... PATRI A (povest Iz irske zgodovine) ___________________30« POSLEDNJI MOHIKANEC ............................................30« * RDFČA IN BELA VRTNICA .................................30c REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM .............30« ROBINZON KOŠUTNIK ................................... STRIC TOMOVA KOČA. Povest iz suženjskega življenja. Cena ......................... jjq SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotitelj. nevarnosti in nezgode s potovanja dveh mornarjev. Cena ............................ .(jp SUEŠKI INVALID ________________________________________________35« SISTO IN SIESTO (povest oz Abrueev) ___________ 30« SVETA NOTBURGA ..........................................................35« STEZOSLEDEC ________________________________________________________________________________________30« SVETA NOČ (pripovedke) ______________^ TRI INDIJANSKE POVESTI ..... 30« TURKI PRED DUNAJEM ....................... .....30« TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda t«) I. zv. $1.30; IL zv. $1.40; III. zv. $1.50 ^ SKUPAJ $3.75 TISOČ IN ENA NOČ, mala izdaja, trdo vezano L— VOJSKA NA BALKANU s slikami, ve€ zvezkov .............................. JS9 VOLK SPOKORNIK (spisal Fran« Mesko; a slikami) .....................................................$1.00 Trda vez.......1J80 ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po ________________________________________________ ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA 7—1 60« ZLATOKOPI (povest Iz Alaske) ___________________________2St ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) I. del ------------- 40« H. del ______________40« ZBRANI SPISI ZA MLADINO — 10 povest; Vinski brat; osem povesti in 13 povesti spisal Engelbert Gangl), v 1 zvezku £0 VINSKI BRAT. (V. zv.), Gangl .............. j« 8 POVESTI. (IV. zv.K Gangl ................ .50 13 POVESTL (III. zv.), Gangl .........1____ 30 Naročite jih pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA' 216 West 18th Street i ; 1 New York, N. Y. mladenič Maric, ki je za 4,000 Din prodal svojo mladost ali svojo žlezo. Od .štirih udeležencev opera cije je najbolj zanimiv starec, ki se je dal pomladiti. Njega išče neumorno ves Beograd. Na njegov račun se pojo kup-leti v nočnih lokalih Beograda in predmestja, po ulicah se zbijajo šale in njegovo sled zasleduje nebroj poklicanih in nepoklicanih reporterjev. Vsi premožni postarani gospodje so pri vsakdm koraku zasledovani od tisočerih oči. Možakarje, ki so trudijo prikriti svoje leta in ki bi se radi nekam mla dostno udejstvovali, ogleduje vsak z vprasujočim pogledom: Ali .je, ali ni? Kakemu takemu starejšemu gospodu se kaj lahko pripeti, da mu v sobi zazvoni telefon in da ga vpraša I neznan glas: I —Kdaj ste prišli iz Novega Sada? Kako se počutite? Nekateri se jezijo, drugi sine^ j i jo, miru pa ne bodo imeli, do kler ne bo odkrit skrivnostni pomlajeni starec. Poleg operaterja in rjvgovo-ga asistenta sta videla skrivnostnega pacienta iz Beograda tudi operirani mladenič, ki je z njim ležal na operacijski mizi, in pa prodajalec časopisov Jo-J vanovič, ki je po naročilu dr. Uzelca, mladega Mariča iztak-nil in pregovoril, da se je dal operirati. Marič in Jovanovič si skrivnostnega pacienta pač nista mogla dobro ogledati. V sanatoriju je že tako ozračje, da si človek ne vtisne močno v spomin kar vidi, povrli pa je bilo MariČa najprej kolikor to liko strah pred operacijo, potem pa mu bolečine niso dale misliti na starca. Jovanovič ga je videl le za hip. Bolj so mu je Vtisnil v spomin mož, ki je starega pacienta iz Beograda pripeljal in potem pomagal pri operaciji. Jovanovič je z njim celo govoril in takoj spoznal, da je Rus. Identificiranje tega ruskega asistenta bi bil velik korak za ugotovitev vseh udeležencev afere, so si mislili pri beograjski "Politiki" in povabili Jo-vanoviča, da bi jim pomagal. Zasledovanje asistenta je bilo uvedeno z vso vnetmo in v velikem obsegu. Jovanovič je sam in v spremstvu reporterjev ob lotel ves Beograd, a dolgo časa ni bilo nobenega uspeha. Mogoče so pri zasledovanju delali ovire tudi najrazličnejši zasledovalci, ki so neprestano telefonirali redakcijam, kje vse so videli |x>dobnega moža. Videli so ga v raznih lokalih, v avto-i mobilih, ki obratujejo na progi Novi Sad, izkazalo pa se je. da so ga videli povsod in ni kjer. * Kakor je že navada, je najboljšo pomoč nudilo naključje. Jovanovič je hodil po Terazijah in v polnem tramvaju je zasledoval ruskega asistenta. Srečno ga je zasledoval do hi še in ves zasopel je prihitel u-reduištvu 4'Politike" povedat, da je mož vstopil v hišo Kestro-ve ulice št. 16, in da visi na hiši tabla z imenoin: dr. Peter Ko lešnikov. Ta doktor je stari in dobro znani ruski kirurg in tudi stari znanec beograjskih novinarjev, ki so že imeli priložnost pisati o neki njegovi podobni operaciji. Z Jovanovičem so se reporter j i podali v njegovo ordinacijo. Doktor se je začudil ob vstopu številnih posestnikov in vprašal, koga iščejo. — Vas, gospod defletor! M' smo novinarji. Gotovo ste n£s že pričakovali? j — Jaz? Nisem vas pričakoval. Saj vas nimatm za kaj. Reporter j i so mu zadevo pojasnili, dr. Kolesnikov pa je mirno rekel: — O tem slučaju ničesar ne vem. Arse, kar vem, je iz listov. V pogovor pa se je vmešal Jovanovič ter mu povedal, kje kdaj in kaj sta govorila v Novem Sadu. — Ne poznam vas, — je bil odgovor. S trditvijo, da mora I SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York PISite nam za cene voznih listov, reservacijo kabin in pojasnila za potovanje. SHIPPING NEWS Na parnikih. ki so debelo tiskani, se vrše v domovino izleti pod vodstvom izkušenega spremljevalca. 12. ai-rila: Berengaria v Cherbourg 23. aprila: Bremen v Bremen lie de France v Havre 25. aprila: Con te di Savola v Genoa 2. maja: Cbamiilain v Ha^re Europa v Bremen Vulcania v Trst 6. maja: Washington v Havre 8. maja: Berengaria - v Cherbourg 9. maja: Bremen v Bremen Paris v Havre * Rex v Genoa 12. maja: Normandle v Havro 19. maja: Europa v Bremen maja: Manhattan v Havre 21. maja: Aquitania v Cherbourg 23. maja: Champlain v Havre .. t Conte dl Savola v Genoa 16. maja: Normandle v Havre 28. maja: Berengaria v Cherbourg 29. maja: Eex v Genoa ' Bremeu v Bremen 3. Junija: fl. Washington v Havre 5. jnnija: j, Queen Mary ▼ Cherbourg j' Europa v Bremen 6. junija: " ; Paris v Havre ' * Saturnta v Trt« 11. junija: lie de France v Havre > Aquitania v Cherbourg 13. junija: f Bremen v Bremen Conte d i Savola v Genoa 16. junija: Normandle v Havre 17. junija: Berengaria v Cherbourg Manhattan v Havre 20. junija: —| Europa v Bremen f Vu'cania v Trst Champlain v Havre 24. junija: Queen Mary v Cherbourg 27. Junija: Lafayette v Havre Rex v Genoa Aquitania v Chvrboura 30. junija: ^ Normandle v Havr- 1. julija: Washington v Havre 2. julija: Berengaria v Chernourg 3. julija: lie de France v Havre Conte dl Savoia v Genoe 8. julija: Queen Mary v Cherbourg 11. julija: Saturnia v Trst Champlain v Havre 14. julija: Normandle v Havre 15. julija: Manhattan ▼ Havre 16. julija: Aquitania v Cherbourg Bremen v Bremen 18. julija: Rex v Genoa julija: Europa v Bremen lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno do *'dsij iuir>te plačano naročnino. Prva .številka pomeni mesec, druga dan in tretja p?, leto. I)a nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. PoSljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov. kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco. Jacob Laushin COLORADO: Pueblo, Peter Culig, A. SaMC Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič. ILLINOIS: Chicago, J. Bevčič. J. L,ukanl