PRIMORSKI DNEVNIK
PoJtmna plačana v eotovlni	f
Abb. postale I gruppo	■ \^iCH3 41) IlF
Leto XXI. St. 196 (6174)
TRST, četrtek 19. avgusta 1965
PO DOLGOTRAJNIH^ POSVETOVANJIH
Kralj je pooblastil Cirimokosa naj sestavi novo grško vlado
Stefanopulos ne bo v novi vladi, ki se bo predstavila parlamentu prihodnji teden-Ni še gotovo, ali bo Cirimokos dobil večino glasov - Komentarji tiska
ATENE, 18. — Kralj Konstantin je nocoj sprejet Stefanopu-josa in Cirimokosa. Po razgovoru z njima je pooblastil Cirimokosa, naj sestavi novo vlado. V uradnih krogih javljajo, da Stefanopulos ne bo v novi vladi. Ko je zapustil kraljevo palačo, je Cirimokos izjavil časni----
karjem: «Kralj me je pooblastil, naj sestavim novo vlado. Zahva-uti se moram Stefanopulosu, ki te podpiral vladarja pri sprejemu te odločitve. Stefanopulos in jaz se bova solidarno borila, da zmagava bitko pred parlamen tom. Namen imam predstaviti se parlamentu v začetku prihodnjega tedna. Gotovo je, da bo Prisega jutri. Kar se tiče vlade, bo sestavljena, takoj ko bo mogoče.«
Takoj po razgovoru s Cirimoko-
som in Stefanopulosom, ki je trajal dve uri in pol, je kralj sprejel Novasa.
Politični opazovalci komentirajo razloge, zaradi katerih je Stefanopulos odklonil sodelovanje v novi vladi. Nekateri trdijo, da je Stefanopulos nenadoma obolel, drugi pa so mnenja, da je kralj želel, naj Stefanopulos ne bo v novi vladi. Kralj se namreč boji, da Cirimokos ne bo dobil večine v parlamentu, in zato upa, da se bo mogel potem lahko obrniti na Ste-fanopulosa.
Popoldne je Papapolitis sporočil,
»'■iliiliiniiiiiiiiiiiitiiiiMiMitliiillliiiimiiliilliiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiliilliiiilliitiimiltiitiiiiiiiiiMiiiiiilllll
ODLOČNA POBUDA AMERIČANOV V VIETNAMU
4.000	«marinesov» napada
2.000	vietnamskih partizanov
«Marinesom» pomagajo letala, helikopterji in topovi z vojnih ladij
SAJGON, 18. — Kot poroča a-jtteriško poveljstvo, je začelo 4000 'fnarinesov* doslej največjo ofen-5,Y° proti 2000 vojakom osvobojene vojske v Južnem Vietnamu, e sicer iz velikega ameriškega o-P°rišča Culaj, ki leži 570 km se-yerovEhodno od Sajgona. Pod za-«*to letal in topov s križarke *Galveston», ki pripada VII. a-jneriškemu brodovju, so se »ma-*nesi» danes izkrcali 200 km juž-S° °d Culaja. Napadati so zače-Področje, ki ga osvobodilna voj-»Ka drži že dve leti in na kate-oin je kaje pet dobro utrjenih vasi. Popoldne so pripeljali na po-™oč nove enote »marinesov* z 1j1°silke helikopterjev «Iwo Jima* r>S tov°rne ladje »Talladega*.
. °svoboJeno ozemlje bombardirali i letali ter s topovi s kopnega z ladij, tako da so bile enote osvobodilne vojske prisiljene na u-j?“k v smeri nekega polotoka. «Ma-h!i?,som>> pomagajo zlasti številni ‘^kopterji, ki so opravili danes vnii tisoč poletov. Ameriško po-eijstvo je sporočilo, da je doslej svobodilna vojska izgubila več sto -”°z Ih da so tri četrtine njenih rI '"barinesi« že obkolili, tein , t> so «marinesi» v ofenzivi v, ' okrog postojanke Danang, kjer hoten zavzeti pet vasi. Toda |aFllc! jih stalno napadajo in sku-k!?,.Prodreti v sam Danang. Osvo-»tv?i , enote obstreljujejo tudi po-Dreu11?0 Duc Co- ki Je bila do P Ti.* e*a teclna obkoljena, v) "fnovietnamsko poročilo pa pralni8, 50 v teku operacije, ki se ki enuJeJo «iskanje in uničenje« in so se začele pred dvema dnevo-gpu °kr°g 50 km južno od meje s ^evemim Vietnamom. l0"?bes^ zjutraj je 30 ameriških lo vi bombnikov šestkrat napad-Vj.,I°iaske naprave v Severnem je ."k?111’ 120 km severno od medi-.,. Južnim Vietnamom. Bombar-u.. '. so tudi mostove južno od n°Js. Ameriški letalci so baje
ugotovili obstoj treh novih «polpo-kretnih oporišč za sovjetske izstrelke zemlja-zrak južno od Hanoja in blizu Haiphonga«. Tako da so doslej odkrili deset skupno takih oporišč.
Avstralija, ki ima sedaj v Južnem Vietnamu 1200 vojakov, je sklenila, da bo poslala še 350 vojakov na pomoč Američanom in hanojski vladi. Tudi Cankajšeko-va agencija je sporočila, da je na Formozi «vse pripravljeno« za pošiljanje vojakov na podlagi dogovora na nedavnem sestanku med Cankajšekom in predsednikom saj-gonske vlade. Toda iz Washingto-na poročajo, da je vlada ZDA «v bistvu nasprotna uporabi kitajskih nacionalističnih sil v večjem obsegu«.
Švedski zunanji minister Niel-son je danes izjavil, da morajo biti podlaga za morebitne mirovne razgovore o Vietnamu ženevski sporazumi ter pozval vse zainteresirane naj z vojno v Vietnamu končajo.
Indonezijski predstavnik v Severni Koreji pa je izjavil, da je pet indonezijskih prostovoljnih bataljonov pripravljenih na odhod v Južni Vietnam, če bo osvobodilna vojska zanje zaprosila.
DANES
kralj Konstantin se je hiok ° odločil: pooblastil je Čiri-jjjg °sa'_ naj sestavi novo vlado, baie	Stefanopulosa podpira
tisk . Poslancev. Papandreujev ju še nadalje napadata kot tiskJaIca> medtem ko levičarski jo Ju še nadalje napada kot ialn i a Novas in njegovi izda-iievo ter z njimi Američani in kraje Palača«. Sam Stefanopulos nil .ueiovanje v novi vladi odklo-vi ’vKe'	baje drži kralj v rezer-
UsPehaPMmeni Cirimokosovega ne-
Vietnamu so začeli Uiočnei-.' *marinesi» z doslej naj-nem	ofenzivo proti osvoboje-
metrov^<',l,*J’, 0,1 oboli več sto kilo-veiisič °d Sajgona. Ameriško po-*hiaii„° priznava, da nastopa 4000 Pomnil-eso1v* Proti 2000 gverilcem s z ladiiJ” "“tal, helikopterjev, topov v ofPiJ,n.s kopnega. «Marinesi» so tem k!f V1 V'11' Pr' Danangu, med-ska ®.sc Je južnovietnamska voj-dvotjn!l,BHnske vlade opravila na •iskan:Vn,° operacijo pod naslovom V r „ n uničenje«, teklo J! Angelesu, kjer je bilo pre-trai nr.,c,.niirno, so se včeraj zju-rodni r< t l. Ponovili. Policaji in na-^rnskihKart*'sV so vdrli v mošejo oseh jnuslimanov in ranili osem je. f-m , govorom, da iščejo orož-državi r demonstracije so bile v je v .V-onectlout. zelo napeto pa nan"r,avi Massachusetts.
Uedv ,S bodo izstrelili s Cape Ken-astron»fi?0,’sk° kabino «Gemini» z lem <i?la Gordonom Cooper-bosta n “kariesom Conradom, ki 0sem riH- a,a v vesolju najmanj h*J'1*-	-i- vsaj do 27. avgusta.
» Itam, “Odo dnnotovali na obisk dttelii , I® Faufanijevo vabilo vo-P* •/uri„VS,',k sedemnajstih delegacij d.	razorožitveni	konferen-
P°d m« , 'kodo skozi novi predor kjer i:'1l ®lancom v Dolino Aoste, ^arae-I* . nredsednik renublike do Ohili Pj.'redil sprejem. Nato bo-Petke s tak Turin, Florenco in Be-
da «se ne počuti dobro* in da se zaradi tega ne more sestati s kraljem. ki ga je bil povabil na razgovore. V političnih krogih pravijo, da gre za diplomatsko bolezen in da se je Papapolitis odrekel razgovoru s kraljem, ker se noče dokončno obvezati in želi čakati na nadaljnji razvoj dogodkov.
Papapolitisova skupina se je i-mela danes sestati, da odloči, ali naj sodeluje v novi vladi. V tej skupini je kakih deset poslancev Zdi se, da sta samo dva poslanca pripravljena zapustiti zvezo centra.
Voditelj progresivne stranke Markezinis je sporočil, da bodo on in njegovih osem poslancev glasovali za novo vlado.
V poučenih krogih pravijo, da sta Stefanopulos in Cirimokos sporočila sinoči kralju, da ju v zvezi centra podpira 22 poslancev. Baje sta tudi predložila seznam novih ministrov. Domneva se, da bodo novo vlado podprli verjetno tudi vsi člani dosedanje Novasove vlade.
Atenski tisk posveča mnogo prostora poročilom o razvoju politične krize. List «Vima» piše, da skuša dvor natakniti grškemu ljudstvu nagobčnik no oziraje se na poslansko zbornico in ustavo. List predvideva povratek radikalne stranke na oblast.
Novi Papandreujev list «Amen-dotos» ostro napada Stefanopulo-sa in Cirimokosa in ju imenuje izdajalca. Levičarski list *Avgi» se sprašuje, ali obstaja v Grčiji u-stavna monarhija ali pa vlada monarhija. List zahteva takojšnjo odstranitev »hlapcev dvora* z oblasti, povratek Papandreuja na oblast ali pa nove volitve. »Ne smejo vladati Novas in njegovi izdajalci ter z njimi Američani in kraljeva palača,* zaključuje list.
Naser bo obiskal Saudovo Arabijo
KAIRO, 18. — Predsednik ZAR Naser bo obiskal Saudovo Arabijo in se Sestal s kraljem Feisalom. Dan obiska ni bil še določen, vendar pa bo verjetno pred 27. avgustom, ko bo Naser odpotoval v Moskvo. Naserja bo spremljal podpredsednik republike Mohiedin. «A1 Ahbar« piše, da bo Naser ob tej priložnosti obiskal tudi Meko skupno s kraljem Fejsalom.
Določeno je bilo, da se bosta Naser in Fejsal sestala v Gadi, od koder bosta nato skupno odšla v Meko.
PREDVČERAJŠNJIM NA KRIMU
Sestanek Longo-Brežnjev
MOSKVA, 18. (ANSA) — Lui-gi Longo, generalni tajnik KPI, se je včeraj na Krimu sestal s prvim tajnikom CK KP ZSSR Leonidom Brežnjevom. Navzoča sta bila tudi tajnika CK KP ZSSR Mihail Suslov in Boris Pono-marev, ki skrbi za odnose s komunističnimi strankami, ki niso na oblasti. Zvedelo se je, da so na sestanku obravnavali — v i-skrenem in prijateljskem vzdušju — vprašanja skupnega interesa obeh strank ter sedanji svetovni položaj in vprašanja mednarodnega komunističnega gibanja. Kot je znano, je Longo že več dni v Jalti na oddihu in tiskovna agencija TASS je nocoj objavila uradno sporočilo, ki pa ne vsebuje podrobnosti o omenje-
Malraux poročal o obisku v Pekingu
PARIZ, 18. — Danes je bila v Elizejski palači seja francoske vlade pod de Gaullovim predsedstvom. Na seji je minister za kulturne zadeve Andre Malraux poročal o svojem nedavnem obisku v Pekingu! Predstavnik vlade pey-refitte je nocoj izjavil časnikarjem, da Malrauxovo potovanje ni bilo v nobeni neposredni zvezi s sedanjimi dogodki in še posebno ne z možnostjo mirne rešitve v Vietnamu. Dalje je Peyirefitte dejal, da je minister Malraux izročil predsedniku kitajske republike de Gaullovo pismo, v katerem mu sporoča, da »če Peking želi, je minister Malraux pripravljen temeljito izmenjati poglede na vprašanja, ki zanimajo Francijo in Kitajsko in prihodnost sveta*. Pey-refitte je dejal, da je bil ta smoter povsem dosežen in da se je Malraux dolgo razgovarjal z Mao-cetungom, s predsednikom kitajske republike, s predsednikom vlade in z zunanjim ministrom. Zaključil je: »Informacije in vtisi, ki jih je prinesel s svojega potovanja, so po mnenju predsednika republike in ministrskega sveta velike važnosti. Omogočeno je namreč bilo, da sta se predsednik republike in vlada bolje seznanila z realnostjo in z nameni kitajske republike v sedanjosti in prihodnosti ob upoštevanju velike važnosti, ki jo Francija pripisuje Kitajski na svetu.*
PRVIČ PRI HRVATIH V POKRAJINI MOUSE
Ganljivo srečanje v Acquaviva z zborom «Joža Vlahovic»
Koncert narodnih pesmi je poslušalo 1500 poslušalcev, a slovo od gostov iz Jugoslavije je trajalo do zjutraj
V našem dnevniku smo že večkrat objavili daljše članke našega dolgoletnega sotrudnika Riharda Orla (ki je, žal, že dolgo v bolnišnici), ki je trikrat obiskal hrvaške vasi v pokrajini Mo-lise, jugovzhodno od Termolija: Acquaviva, San Felice Slavo in Montemitro ali, kakor jih tamkajšnji Hrvati imenujejo —
Naš grad, Stafilič in Mundimi-tar. Včerajšnji zagrebški «Vjes-nik» poroča, da je pred kratkim te vasi obiskal pevski zbor Kulturno - umetniškega društva «Joža Vlahovič«. Ta zbor se je namreč udeležil Evropskega mladinskega festivala ti Pescari, kjer je odnesel prvo nagrado in zlato kolajno v hudi konkurenci z zbori iz 18 držav. Član zbora Ante Biluša je po povratku v Zagreb o obisku v pokrajini Molise pri tamkajšnjih Hrvatih napisal članek, v katerem najprej poudarja, da je pojav te hrvatske narodnostne skupine premalo proučen in da prav zaradi tega vzbuja zanimanje mnogih učenjakov. Ante Biluša takole nadaljuje:
((Prebiralci teh vasi so nam pri-
povedovali, da jih večkrat obiščejo «neki profešoris iz Rima ali iz Jugoslavije, ki si nekaj zapisujejo ali pa posnemajo na magnetofonski trak njihovo «slovlje-nje al piranje«.
Obiskali smo jih tudi mi. Toda naš obisk je bil nekoliko drugačne prirode. Čeprav smo jih želeli spoznati in slišati ta njihor arhaični govor in prastare pesmi, smo prišli predvsem zato, da jim priredimo koncert naše ljudske glasbe.
Bili smo osem dni v Pescari, turističnem mestu na italijanski jadranski obali, kjer smo sodelovali na Evropskem mladinskem festivalu. S posredovanjem Matice izseljenika Hrvatsken in našega veleposlaništva v Rimu smo obiskali tudi ta kraj.
...............................................................................................um.........iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii...................................................................................................................111111111
PO DOLGOTRAJNIH PRIPRAVAH
Danes izstrelitev kabine «Gemini 5» ki bo krožila osem dni okoli Zemlje
Astronavta Cooper in Conrad bosta opravila številne poskuse kot pripravo za potovanje astronavtov na Luno
CAPE KENNBDY, 18. — Predstavnik NASA Paul Aney je danes sporočil, da v programu izstrelitve vesoljske kabine »Gemi-ni* ni nobene spremembe in da bosta astronavta Gordon Cooper in Charles Conrad odpotovala jutri in ostala v vesolju najmanj osem dni.
Spočetka se je nakazala možnost odložitve poleta, ker so opazili nerednosti v delovanju posebnega sistema za spreminjanje vodika in kisika v električno e-nergijo in za proizvajanje vode med tem procesom. Ta sistem se uporablja prvikrat. Pri vesoljski ladji »Gemini 4» so uporabljali sistem baterij, ki je mnogo težji.
Oba astronavta sta izjavila, da nestrpno čakata na odhod. Računajo, da bo «Gemini 5» krožil o-koli Zemlje vsaj do 27. avgusta.
Kabina «Gemini 5» bi morala ostati v vesolju osem dni. Predstavnik NASA je izjavil, da ne
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiriimiiiiiiiiiMinm
ITALIJA PO PRAZNIČNEM ODDIHU
Nenni o reformi države Corrias - predsednik sardinske vlade
Prejel je 56 glasov deželnih poslancev KD, PSI, PSDI in csardi-stov» - Nenavadno ostra Malagodijeva kritika levega centra
RIM, 18. — Glavni politični dogodek današnjega dneva je bila izvolitev demokrščanskega prvaka Corrtasa za predsednika deželne vlade levega centra na Sardiniji. Izvoljen je bil s 45 glasovi. Prisotnih je bilo 56 od 72 deželnih svetovalcev, ker
so komunisti odšli iz dvorane -------------
iz protesta: izjavili so, da je bil nosfc in čas. Reforma ne sme biti
postopek za izvolitev predsedni. ka ((abnormalen in protiustaven«. Za Corriasa so glasovali demokristjani, socialisti, «sardi-sti» in socialdemokrati. Corrias je oddal belo glasovnico, demokristjan Asara pa se glasovanja ni udeležil.
Prva znamenja oživitve političnega ozračja pa je Nennljev razgovor z urednikom tednika «Espresso» ter Malagodljev članek v Ilustriranem tedniku «Oggi». Nenni je negativno odgovoril na vprašanje ali se sedaj zaključuje «politlčna faza, ki je preživela zaradi stika z realnostjo«. «Ne trdim, da PSI nima druge alternative razen levega centra. Pač pa država nima druge alternative. Vsa levica v opoziciji? Toda, mar ni to tisto, kar smo delali od leta 1948 do 1960?» je nadaljeval Nenni. Nato je naštel vse bitke, ki jih je PSI vodila v opo-ziji v povojni dobi in dodal: ((Medtem ko smo vodili te bitke, Je bila po letu 1947 zgrajena država ne samo brez nas, temveč proti nam, hočem reči proti idealom in interesom, ki jih predstavljamo in ki so interesi delovnega ljudstva«.
Ko je nato govoril o reformi države, je dejal: ((Italijani nimajo pojma — niti najbolj pesimistični — kakšna država se je zgradila. To je ogromna država, ki je močna s slabimi in ki je nesposobna uveljaviti svojo voljo pri mogočnikih, to je labirint, ki mu vladajo absurdni zakoni ln pravilniki, ki jih večina ne pozna, z neizmernimi kontrolami, ki nič ne kontrolirajo, s počasnim strojem, z nečitljivim proračunom, v katerega smo šele sedaj poskušali vnesti nekaj reda. To je ena izmed največjih reform, ki jih je treba napraviti. Brez te reforme bodo vse ostale reforme brezuspešne. Toda za to reformo je potrebna potrpežljivost, vztraj-
Improvizirana, kajti nemogoče je premagati — ne v dveh mesecih ne v dveh letih — odpor tistih interesov, ki so nastali v senci te javne anarhije in ki so pripravljeni na skrajno borbo samo, da bi preprečili, da bi se država obnovila, reorganizirala ter imela svojo voljo in sredstva za bodočnost.
Ko je nato novinar začuden vprašal Nennija, ali je mogoče izvesti tako reformo s koalicijskimi vladami, je Nenni odgovoril: ((Lahko rečem, da je pot do oblasti — mislim da pridemo do oblasti sami — zelo dolga za PSI v takšni državi kakršna je Italija. To smo vsi vedeli, vedno smo vedeli. Vedeli so tudi tisti, ki nas danes kritizirajo. Drama Italije je v tem, da je na levici osem milijonov glasov, komunističnih, ki se ne morejo izkoristiti za gradnjo demokratične države. Lahko se izkoristijo za opozicijo proti avtoritarnim poskusom, ki so v taki državi, kakršna je naša, vedno možni. Toda za nič drugega vsaj, dokler ne bo prišel do konca mednarodni ideološki razvoj, ki je sedaj šele v začetku. In tako delavski razred in napredne sile nimajo na razpolago bližnjic. Zateci se morajo k potrpežljivosti, znati morajo čakati In delati za prihodnost«.
Glede združitve s PSDI Je Nenni dejal, da je glavno vprašanje — vprašanje «nove močne stranke«, ki bo predvsem bolj moderna. Zato ((združitev ne sme biti samo protokol s podpisi tajnikov obeh strank«. Nenni je nato povedal, da bo v tem smislu naslovil v kratkem posebno pismo članom svoje stranke. Končno je zanikal govorice c možnosti vladne krize in poudaril: «Ko bodo socialisti sklenili povzročiti krizo, ne bodo tega storili zato, da bi prišlo do nove vrste levega centra. Kriza bo pomenila, da je zaključena določena politična faza, ki je ni moč za daljšo dobo obnoviti«.
Liberalni voditelj Malagodi pa v nenavadno ostrem tonu napada levi center, za katerega celo trdi, da je ((reakcionaren« in se vprašuje: «Keij Je levi center? Ali je to Lombardijeva kazniva volja? Ali De Martinovi instrumentalni dvomi ali Nennijeva zmešnjava? Ali La Malfovo abstraktno programiranje? Ali dobri nameni ali pa premnogo Tremellonijevih davkov? Ali je to aktivistični populizem Fanfanija, ki ponuja roko klerikalnemu marksizmu La Pire? Ali morda zmernost Rumorja ln Colomba, ki jima je Scelba za petami? Ali je to Moro? Kot mati božja sedem žalosti — zaključuje svoj članek Malagodi — predseduje Moro levemu centru s tistimi sedmimi meči zabodenimi v njegovo politično srce«.
predvidevajo možnosti podaljšanja potovanja preko osem dni, in je dodal, da med drugim ne bi imela astronavta dovolj hrane na krovu.
Sedanji poskus je priprava za poskus, ki ga mislijo napraviti v začetku prihodnjega leta. Gre za štirinajstdlfcvno potovanje po vesolju, ki ga bosta poskušala astronavta Frank Borman in James Ovell.
Cooper in Conrad bosta poskušala izvesti poseben manever v razdalji 35 metrov od satelita, ki ga bosta izstrelila na tir okoli Zemlje. Ta poskus je v zvezi s pripravami za potovanje kabine ((Gemini 6», ki se bo skušala povezati z drugim satelitom.
Vsi poskusi in zbrani podatki bodo važni tudi za priprave programa ((Apolon«, ki določa potovanje na Luno v letu 1969. Poleg tega bosta skušala astronavta Cooper in Conrad dobiti radijsko povezavo s kabino v globini Tihega oceana, v kateri bo ameriški astronavt Scott Carpenter.
V Parizu Je dr. von Braun, ki je tam na obisku, izjavil, da bo treba trdo delati, če bodo hoteli v desetih letih poslati Američana na Luno. Dodal je, da je priprava v teku. Prav tako je v teku priprava za izkrcanje na Marsu. Von Braun je dejal, da predvidevajo, da bodo poslali človeka na Luno leta 1969, kar se tiče poleta na Mars pa niso določili še nobenega datuma. Von Braun je dalje dejal, da so ZDA pred Sovjetsko zvezo na nekaterih sektorjih, kakor glede komunikacij s sateliti, na drugih sektorjih pa zaostajajo za Sovjetsko zvezo, zlasti kar se tiče izdelovanja velikih raket za vesoljska potovanja.
Ameriško letalstvo je izstrelilo danes Z oporišča Vandenberg v Kaliforniji prvo medcelinsko balistično raketo »Minuteman 2».
dijske vlade. Pri tem pa je Buto izjavil, da je zaradi poslabšanja odnosov med obema državama še bolj potreben sestanek predstavnikov obeh vlad
Predstavnik indijske vlade je nocoj sporočil, da je Indija predlagala Pakistanu, naj se spor zaradi področja Kač predloži razsodišču treh članov. Dodal je, da indijski sklep, da odpove sestanek dveh zunanjih, ministrov nikakor ne porrfenl kršitev sporazuma med obema državama Sporazum določa razgovore med ministri v dveh mesecih po uveljavitvi premirja, kar se je zgodilo 1. julija. V primeru neuspeha teh pogajanj določa sporazum, da se bosta obe strani zatekli k mednarodnemu razsodišču, ki ga sestavlja en indijski in en pakistanski predstavnik in bi mu predsedovala osebnost, ki bi jo imenovali obe strani, ali pa tajnik Združenih narodov. Sporazum je danes odobril indijski parlament na zelo burni seji.
Kar se tiče položaja v Kašmiru. je predstavnik izjavil, da je med bombardiranjem na sektorju Chamb bil ubit en indijski general. Po dosedanjih informacijah so Pakistanci zgubili od začetka operacij 311 mož, Indijci pa 62. Na koncu je predstavnik izjavil, da se je v Kašmir vtihotapilo približno 4.000 Pakistancev.
Kakor poročajo v Indijskih krogih, se okoli kašmirske prestolnice Srinagara zbirajo skupine pakistanskih gverilcev, ki pripravljajo nove napade na vazne naprave v mestu. Približali so se na nekaj sto metrov predmestjem.
Kakih 30 kilometrov od Srinagara je prišlo danes do spopada med indijsko policijo in skupino Pakistancev. Ubiti so bili trije Pakistanci, štirje pa ranjeni. Spopad je trajal tri ure in se je končal z begom Pakistancev, ki so bili napadli neko indijsko policijsko patruljo.
Delegati
ženevske konference na obisku v Italiji
2ENEVA, 18. — Danes so javili, da bodo vsi voditelji 17 delegacij, ki sodelujejo na razorožitveni konferenci v Ženevi, odpotovali jutri na obisk v Italijo. Povabil jih je zunanji minister Fanfani, ko je bil v začetku zasedanja v Ženevi. Skupina bo odpotovala iz Ženeve jutri popoldne, tj. takoj po seji konference. Delegati bodo odšli v dolino Aosto skozi predor pod Mont Elancom. Ustavili se bodo v St Vincentu, kjer jim bo predsednik republike Saragat priredil sprejem. Nato bodo delegati obiskali Turin, naslednjega dne pa bodo obiskali Florenco, kjer si bodo o-gledali muzeje in druge zanimivosti. Od tu bodo odpotovali v Benetke, kjer bodo ostali do nedelje. V Ženevo se bodo vrnili v ponedeljek zvečer, tako da bodo lahko navzoči na seji konference, ki bo v torek.
Od Pescare se potuje okrog 1 Od kilometrov ob obali proti jugovzhodu do Termolija, nato pa se obrne v notranjost proti Campo-bassu. Približno 40 km od tu leži današnje središče tega slovanskega otoka, mestece Acquaviva Collecroce.
Nekoč je živelo na tem območju — kot pravijo — okrog 100.600 Hrvatov, ki so pobegnili čez morje pred Turki. Mesta in vasi s trgi, ki nosijo hrvatska imena, so raztresena skoraj Po vsej pokrajini Molise '— od San Giacomo degli Slavi v okolici Termolija do Schiavoni di Abruzzo, ki je oddaljen okrog 70 km. Skozi sto letja je prihajalo do mešanih zakonov, preseljevanja, emigriranja t» Ameriko in tudi do določenih raznarodovalnih potez v posameznih razdobjih. Zaradi tega šteje sedaj hrvatsko prebioalstoo u tem kraju okrog 10 do 18.000 ljudi.
Naš prihod v mesto Acguaviva je sporočila krajevna radijska postaja v Cumpobassu samo eno uro prej. Kljub temu je ustuaril v mestu praznično vzdušje. Vsi prebivalci so prišli na glavni trg, kjer so potrpežljivo čakali na naš avtobus. Tudi iz Stafiliča in Mun-dimitra, ki sta oddaljena 8 oziroma 10 kilometrov, je prišlo precej ljudi.
Jugoslovanski z bori doživljajo na turnejah večkrat velike u-spehe in ovacije. Zbor uGoran» je na raznih festivalih mnogokrat odnesel prve nagrade toda takšnega srečanja z občinstvom doslej še nismo doživeli.
Bilo je ob devetih zvečer, ko se je naš avtobus ustavil sredi glavnega trga. Prišli smo oblečeni v narodne noše in z inštrumenti v rokah. Z domačini smo se najprej nekoliko neodločno gledali. Vse kaže, da je bilo zelo nenavadno pozdraviti se v tuji deželi z našim «dobar večeru. Ko smo še nato odločili — je takoj prišel odgovor:
»Dobri tiečer, dobri večer! Dobro prišli! Zdamo vas davhoh
Koncert bi se bil moral začeti takoj, toda dejansko se je začel šele čez dve uri, ker so nas — 18 članov zbora — enostavno obkolile skupine mož in žena po vsem trgu in tudi po hišah v mestu. Zgodilo se je nameč prvič, da je neka skupina, umetniški ansambel iz Jugoslavije, prišel v ta kraj. Zaradi tega je bilo srečanje in razgovor s člani ansambla — ne glede na napovedan koncert — glavni dogodek. Oni so se, še bolj kot mi, čudili da njihovo govorico tako dobro razumemo mi. ki smo prišli od tako daleč.
Koncert narodnih pesmi, ki so bile prirejene za štiriglasni zbor in za spremljavo s tamburicami, je potekal ob nenehnem ploskanju m klicanju:
»Dobra, dobra! Ponovi/»
Pred improviziranim odrom na trgu nas je poslušalo več kot 1500 ljudi in štiri močni zvočniki, ki so bili postavljeni na cerkvenem zvoniku, so koncert prenašali.
Slovo ob koncertu je potem trajalo do rane zore n
..............................................................................................................................................i..........................................................................................
PO PRENEHANJU AMERIŠKEGA BOJKOTA
Spopadi v Kašmiru
NOVI DELHI, 18. — Predsednik indijske vlade Sastri je sporočil v parlamentu, da je indijska vlada odpovedala sestanek med indijskim in pakistanskim zunanjim ministrom, kj je bil določen za prihodnje dni v zvezi s sporom o področju Kač. Sestanek je bil odpovedan zaradi poslabšanja odnosov med obema državama.
V Karačiju so potrdili, da je zunanji minister Buto odpovedal svoj obisk v Indiji na predlog in-
Priprave za zasedanje skupščine OZN potekajo v optimističnem ozračju
Objavljen začasen dnevni red - Wilson bo govoril pred skupščino
LONDON, 18. — V londonskih vladnih krogih se potrjuje, da predsednik vlade Harold Wilson upa, da bo imel važen govor pred skupščino OZN kmalu po začetku njenega zasedanja, ki je določen za 21. septembra. V
istih krogih pa zanikujejo govorice, da namerava Wilson organizirati ob tej priložnosti se-
Ameriška astronavta Gordon Cooper in Charles Conrad (ki pozdravlja) med vežbanjem za današnji
vesoljski polet
stanek s predsednikom Johnsonom in s predsednikom sovjetske vlade Kosiginom. Zanikujejo tudi, da je Wilson napravil kakršen koli korak v ta namen po diplomatski poti.
Dvajseto zasedanje generalne skupščine OZN je sklicano za 21. september z začasnim dnevnim redom, Iti vsebuje 97 točk.
V New Yorku pospešeno teko priprave za veliki zbor narodov. Čutiti je nov optimizem. Tako imenovana ((finančna kriza« sicer še vedno vzbuja nekaj zaskrbljenosti, vendar je slišati spodbudne glasove o prebroditvi težav, v katere je zabredla svetovna organizacija zaradi tega problema. Nekateri že oznanjajo, da je «ustavno-finančne krize« konec.
Nevezane države so svojo dejavnost od nekdaj povezovale z delom v OZN. To Je bil v nekem smislu imperativ njihove akcije. Forum OZN Je treba izkoristiti za pozitivno reševanje vseh problemov, povezanih z mirom in mednarodnim sodelovanjem. Popuščanja pred silo ne bi smelo biti, zakaj popuščanje ne pelje k rešitvam, ampak samo k nadaljnjim zaostritvam
Začasni dnevni red, ki ga je objavilo glavno tajništvo OZN v New Yorku, kaže, da je tudi tokrat v tem forumu narodov sveta zelo široko zajeta svetovna problematika. Res je, da so tu še vedno nekatera vprašanja, ki so v zadnjih dveh desetletjih stalno na seznamu dela
generalne skupščine — kot razorožitveni problem ali nekateri drugi. Toda ne glede na to so dane možnosti, da se uspešno lotijo njih reševanj.
Letošnji osnutek dnevnega reda generalne skupščine ima tudi zelo sugestiven značaj. Točka 29 na primer določa ((sklicanje svetovne kon-lerence z namenom, da bi podpisali konvencijo o prepovedi uporabe nuklearnega in termonuklearnega orožja«.
Naslednja opozarja na nadaljnjo potrebo: takojšnjo opustitev vseh atomskih poskusov. Ta zahteva sloni na poročilu odbora osemnajsterice iz 2eneve.
Nadalje ie določeno, da bodo razpravljali o organiziranju tretje mednarodna konference za miroljubno uporabo atomske energije ter naposled o splošni in popolni razorožitvi.
Letos se bo OZN ukvarjala tudi z akcijami v regionalnem okviru, z namenom, da se zboljša politika dobrih sosedstvenih odnosov med evropskimi državami, ki imajo raz-lične družbene in politične sisteme. To je dejansko konkreten prispevek k razvijanju miroljubne koeksistence.
Glede na to, da je OZN že sprejela nekatera priporočila, po katerih naj bi priznali neodvisnost narodom posameznih ozemelj, vendar pa ta priporočila še do danes niso bila uresničena — so se tokrat lotili problema takole: za dnevni red dvajsetega zasedanja generalne skupščine so predložili točko, ki se nanaša na uresničitev deklaracije, po kateri je treba zagotoviti neodvisnost kolonialnim deželam in narodom.
V ODGOVOR NADŠKOFOVEMU TEDENSKEMU GLASILU
Ne «sovraštvo do vere in Italije» temveč - avtentični dokumenti
(Nadaljevanje)
Ammaestialo dall’esperienza del 1939, e speeialmente p er U Jatto che un simile caso era occorso ai loro confratelli dell’arcidio-cest di Gorizia, i sacerdoti slavi divennero prudenti. Varcivescovo di Gorma di allora, Margotti, che riparu a Roma poco dopo la li-berazione di Gorizia da parte delTesercito jugoslavo, scrisse a mons. Valentinčič di far sapere che intendeva tornare a Gorizia solo per prendere congedo. Tale sua decisione fu accolta con approvazione dal clero. Quando perd Tarcivescovo Margotti torno a Gorizia, seppe fare in modo che alta riumone di comitato gli venisse votata la fi-dueta dal clero. Nessuno protesto, pensando si trattasse di un saluto di congedo. La notizia del voto di /tducia giunse a Roma, ed tl papa ordino alVarcivescovo «Rimanga a Gorizia». Di un simile fine nascoslo del vescovo Santin avevano giustificata paura i sacerdoti sloveni e croati, ma per disciplina presero parte alla riunione. 1 preseliti approvarono una risoluzione in cui promettono, si, ob-bedienza e riverenza al vescovo, riprovando Vazione della stampa contro i dignitari della chiesa e contro i rappresentanti ecelesia-stict, ma vi espongono pure le proprie lagnanze contro il vescovo Santin. La compilazione di queste lagnanze f u affidata a Mons. Giacomo Ukmar. La risoluzione, presentata il 6 settembre al vescovo, dice:
ECCELLENZA KEVERENDISSIMA!
Il giorno 2 luglio a. corr. in Montuzza il clero slavo ha vo-tato unanime la seguente risoluzione: «Noi sacerdoti sloveni e croati, radunati al convegno del clero a Trieste: addi 2 luglio 1946 dichiariamo che siamo e vogliamo sempre essere devoti figli della s. chiesa cattolica e fedeli alla promessa dell’obbe-dienza e riverenza verso il Vescovo pro tempore, senza riguar-do alla sua nazionalitk o tendenza politdca.* — »Deploriamo e riproviamo che nei giornali sono stati pubblicati degli articoli contro i superiori ecclesiastici, perche in tal modo viene scosso il rispetto dovuto alle autoritk, e al popolo viene tolta la fi-ducia alla s. chiesa. Per il medesimo motivo riproviamo pure tutti gli atti di violenza accaduti contro i gerarchi ecclesiastici.* — «Con ci6 pero non intendiamo dire, che approviamo tut-to quanto si č fatto nella nostra diocesi, ma vogliamo esporre le nostre preoccupazioni e le nostre lagnanze a Mons. Vescovo, acche le prenda in giusta considerazione.* —
Si sono lamentati di tante cose. Dissi loro che sarebbe la miglior cosa di far pervenire le loro lagnanze, come pure le lagnanze dei confratelli oggi assenti a conoscenza delFEccel-lentissimo Ordinario, affinche egli sappia, come pensa il clero slavo e di che cosa non i contento. Hanno promesso di mandarini le loro lagnanze in buste chiuse. Ho atteao per due mesi e poi ho formulato in testo latino tutto quanto ho ricevuto, nelle due lingue. Voglia V. Ecc. prendere questa esposizione non come un atto di ostilitfi, ma bensl di sinceritši del clero verso il suo Vescovo.	>
f.to
Trieste, 8 settembre 1946.	sac. Giacomo Ukmar
APPUNTI DEL CLERO SLAVO (DI LINGUA SLOVENA E CROA-TA) C IRCA IL GOVERNO DELLE UNITE DIOCESI DI TRIESTE E CAPODISTRIA
1.	I sacerdoti slavi desideravano di vedere nel Vescovo un pa-dre che li trattasse con paterno amore e gentilezza. Ma invece piu di una volta sacerdoti anche di etž matura, sacerdoti anche inte-gerrimi, amanti della Chiesa e coscienziosamente soggetti all'Auto-ritfc ecclesiastica sono stati trattati, in iseritto e a voce, con asprez-za dal proprio Ordinario, ed hanno dovuto sopportare vituperii e sospetti per cose infondate. Questa č la ragione, per la quale molti sacerdoti non si avvicinano volentieri piu al Presule, ma si pretentano in Episcopio solo per ragioni di uffieto e quasl costrettivi.
2.	Penosa impressione ha fatto sul clero slavo gia da bel prin-oipio il fatto, che il Vescovo, quando era ancora a capo della diocesi di Fiume, si era dato molto da fare, perche i ehierici che avevano cospirato contro 1’Ordinario di Trieste (Mons. Fogar) e che percib erano stati dalla Santa Sede espulsi dal seminario, venissero riabi-litati, e che il maggior intrigante (Knafelc Enrico) avesse trovato rifugio nella diocesi di Fiume, come pure, che Tautore della cospi-razione e persecutore del clero (Giovanni Sirotich) piu tardi avesse ottenuto una ricca prebenda (canonicato a Capodistria).
3.	I sacerdoti slavi si sono sentiti molto offesi alTudire e tal-volta anche al vedere che il Vescovo, speeialmente in questi ultimi anni e recentemente abbia spiegato e spieghi tuttora attivitb poli-tiča e faziosa Cosl vedono anche di mai occh-io che il Vescovo, speeialmente in questa sua attivitš, sia circondato da un certo gruppo segreto di consiglieri e si serva di collaboratori non certo superiori ad ogni sospetto, mentre sacerdoti piu anziani e di vita specchiata venivano appena o affatto consultati negli affari piu importanti della diocesi triestina.
4.	Il Vescovo nel suo comportamento si h sforzato dhmprimere a questa regione un carattere prettamente italiano. Parlando ai sacerdoti, alle associazioni dei fedeli ai cresimandi ecc. ha usato anche con gli alloglotti la lingua italiana, trascurando del tutto le altre lingue o ponendole in secondo luogo.
5.	I fedeli di lingua slovena del decanato di Trieste che tre-quentano le cinque parrocchie nelle quali la parola di Dio viene regolarmente predicata anche in lingua slovena, non hanno mai udito il Vescovo parlarz loro nella propria loro lingua, neanche dopo il mese di luglio dell’anno 1943.
6.	I fedeli sloveni che domandarono il ripristmo della funzione mariana mattutina del mese di maggio (šmarnice) nella chiesa di S. Antonio Taumaturgo ebbero un rifiuto, quasi avessero cib ri-chiesto per ragioni politiche.
7.	Piu volte risultč che al Vescovo non era gradita la presenza di piu sacerdoti sloveni nella citta di Trieste, il numero dei quali negli anni passati fe stato ridotto anche sotto lo stretto necessario.
8.	Nei Capitoli Cattedrali di Trieste e Capodistria i sacerdoti slavi non hanno nemmeno un seggio.
9.	Alcuni parroci dei dmtorni di Capodistria gii 11 passato mese di maržo a. c. hanno domandato che nella chiesa filiale di S. Basso (a Capodistria) si tenesse alle domeniche e feste una messa (latina) con predica slovena per gli agricoltori che alla mattina, causa i loro affari, devono recarsi a Capodistria e cosl perdono messa e predica nelle proprie parrocchie. Ma fino ad oggi non b pervenuta aleuna risposta.
10.	Fortemente si sono lamentati e si lamentano i sacerdoti slavi di tutto il metodo di educazione e d'istruzione vigente nei seminan, e speeialmente m quello di Capodistria. Diverse disposi-zioni innovatrici sono state introdotte negli anni scorsi, non per accrescere nel futuro sacerdote la solida virtu e il sentimento ve-ramente cattolico, ma piuttosto per adeguare sempre piu i nostri seminari a quelli italiani. La genuina formazione dell’uomo inte-riore cedette ad un certo formalismo esterno, la mente sincera dei giovanetti ali ipocrisia. Non era nemmeno possibile una retta educazione della mente e del cuore nel seminario di Capodistria, poi-chd mancava il buon senso da parte dei superiori. E davvero, i superiori non solo non favorivano la giustizia e l’amore tra le diverse nazionalita esistenti nella diocesi, ma le conculcavano con accanimento. 1 sacerdoti sloveni e croati erano esclusi dai posti dirigenti del seminario; 1’insegnamento della lingua slovena e croa-ta era molto difettoso, quantunque avrebbe potuto essere facilmen-te migliore. S’, era tanto lontani dal favorire la conversazione degli alunni anche nella lingua slovena e croata, al fine di rendere i futun sacerdoti piu adatti a ricoprire qualunque ufficio nella cura d’anime della diocesi. da proibire anzi loro perfino di parlare lo sloveno e il croato quando si trovavano in compagnia, e cib anche dopo il luglio 1943. Talvolta lo stesso direttore spirituale si per-metteva di proferire delle frasi che suonavano disprezzo del!’altra nazlonal.ta. In tal modo gli alunni slavi venivano considerati dagll italiani come alunni di grado infenore. Gli slavi dovevano impara-re bene la lingua italiana, mentre dagli latliani mai si esigeva la conoscenza della lingua slovena o croata. I seminaristi italiani potevano e pussono venire promossi ai sacri Ordini anche se ignoranc le lingue della maggior parte del territorio diocesano. Anche nel seminario teologico centrale, nel quale la maggioranza degli alunni e costituita dagli slavi, la lingua di ufficio b 1’italiana, di fronte alla quale perfino la lingua latina nelle discipline teologi-erte in parte dovette recedere. — Gli alunni che osavano, sla pur modestamente, lamentarsi di si iniqua situazione, oppure quelll che mostravono il desiderio di una maggiore istruzione nella propria lingua e letteratura, venivano dichiarati ribelli, senza vocazione, meritevoli dl espulsione, e talvolta perfino i loro parroci si avevano in sospetto.
11.	L’organo ufficiale per la pubblicazione della Curia diocesa-na, che prima sl chiamava »Folium diocesanum* e usciva in lingua latina, adesso porta il titolo <Bollettino» e viene pubblicato in Italiano. anche dopo i recenti cambiamenti politici. Siccome il
• Bollettino* b accessibile anche ai laid, e destinato anche alle suore e monache, molti si »ono indignati, perchč nel predetto foglio venivano pubblicamente censurate le manchevolezze dei sacerdoti e della loro attivita. -- Parimenti si ritiene cosa ingiusta che il »Prospectus Cleri», pubblicato da tempo immemorabile sempre in latino, sia us«ito nel 1940 in italiano. In genere la lingua latina che era ormai consacrata da lunga tradizione nelle nostre regioni mistilingue, cedette il pošto alla lingua italiana, la quale divenne anche la lingua ufficiale della Curia diocesana.
12. Il modo di serivere del periodico .Vita Nuova* piu volte dispiacque agli slavi, i quali non poterono ritenere il Vescovo esen-te da ogni responsabilita. ,
Trieste, il 6 settembre 1946.
Gid il 19 settembre il vescovo Santin rispose alla risoluzione in un’ampia lettera, compilata, s’intende, in italiano ed indirizzata a Mons. Ukmar.
REVERENDISSIMO MONSIGNORE,
Le sono molto grato della lettera che Ella mi scrisse in data 8 settembre e dell’esposto, che la accompagna. Ho letto e l’una e l'altro con vivo interesse, nel desiderio di conoscere il pensiero dei sacerdoti slavi. Di avermi dato questa occa-sione Le devo un ringraziamento particolare.
La lettera contiene una risoluzione compilata dai sacerdoti slavi presenti il 2 luglio a Trieste. Sorge spontanea l’osserva-zione che se 1’offesa dei nemici era pubblica, pubblica e fir-mata avrebbe dovuto essere anche la dichiarazione per avere valore. In una lettera a Lei seritta io Le avevo detto quello che io ritenevo un evidente dovere.
(Nadaljevanje sledi)
Franco Mezzera, ki igra glavno vlogo v »Priklenjenem Prometeju*, ki ga sedaj uprizarjajo v Rimskem gledališču
•IIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII^IIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllIHlilllOIKIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllMIIMIlillllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIII
ŽRTVE GORA
Našli so mrtvega Aladina Bruna
V desclih dneh je to že sedma žrtev gora v Furlaniji
VIDEM, 18. — Danes so našli truplo alpinista Aladina Brunija lz Andreisa, ki je izginil 16. avgusta, ko Je plezal na «Pale Cande-le». Iskala ga je reševalna skupina iz Maniaga in prostovoljci. Truplo so našli na nekem težko dostopnem mestu v višini 2300 m in ne bo prav lahko spraviti ga na dostopnejše mesto. Aladlno Bruni, ki je imel ■komaj 20 let, Je že sedma žrtev furlanskih hribov v zadnjih desetih dneh.
CORTINA D'AMPEZZO, 18. — Nemškega alpinista, 25-letnega Ru-dolla Fleischmanna iz Ntirnberga, je pri pleza^jp na neki vrh v skupini Civette ubila skala, ki se Je odtrgala Iz višine. Fleischmann Je bil v naveži z nekim drugim alpinistom, ki je noč prebil v skali poleg mrtvega tovariša. Pozneje so druge naveze spravile truplo mrtvega alpinista na vrh, odkoder ga bodo laze spravili v dolino.
ŽENEVA, 18. — Policija v Zer-mattu Je sporočila, da je bilo truplo Kurta Welserja, avstrijskega državljana, danes prepeljano v Zermatt, kjer je bilo Izročeno družini. Welser se Je ubil v nedeljo popoldne pri plezanju na Rothom (4223 m). Vzpon je eden najtežjih v tem področju. Welser Je Izgubil ravnotežje ter Je padel kakih 30 m. Bil Je takoj mrtev. Zanikajo, da bi bili drugi avstrijski alpinisti, ki so bili z WelserJem, ranjeni. Zlasti se Je to govorilo o Heinrichu Klleru, ki je bil v Italiji t odsotnosti obsojen — kakor Welser — zaradi teroristične dejavnosti.
Za gozdne požare so krivi ljudje
RIM, 18. — Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo zatrjuje v nekem poročilu, da je med vzroki gozdnih požarov v Italiji treba vsekakor Izključiti samovžig: v sredozemskem podnebju ne pride nikoli do takih temperatur, da bi že same povzročile požare in v gozdovih nt primerov tako močne fermentacije, da bi prišlo do vnetja in plamena.
Vzroki, ki vsako leto uničijo precej gozda, so različni. Včasih so strele. Toda skoraj vedno Je kri vec človek; požar lahko nastane po »klasičnem* cigaretnem ogorku alt neugasnjeni vžigalici, po neprevidno zakurjenem ognju na prostem ali po iskri, ki je priletela Iz lokomotive ali kake druge peči.
Odkar Je vsepovsod več cest, je tud! več nevarnosti za ogenj. Ministrstvo priporoča vsem, naj bodo vedno kar najbolj pazljivi
V Los Angelesu še vedno napeto
LOS ANGELES, 18. - Število žrtev nedavnih neredov v Los Angelesu ,je narastlo na 35, ker je v bolnišnici umrla še ena ranjena ženska. Gre za največje število žrtev med neredi, kar jih je kdaj bilo v ZDA.
Pretekla noč Je bila v Los Angelesu mirna, toda davi so se neredi ponovili. V črnskem predelu
Watts so policaji in narodni gardisti vdrli v mošejo »črnih muslimanov* in ranili osem oseb. Policija je vdrla v mošeje z izgovorom, da je tam orožje, toda kljub skrbni preiskavi, niso našli orožja. Policaji so streljali proti mošeji in aretirali 25 črncev. V zgodnjih jutranjih urah pa so vojaki streljali proti črnskemu avtomobilistu, češ da je skušal zbežati z avtomobilom. Črnec je bil hudo ranjen.
Policija je s streljanjem povzročila precejšnjo škodo neki brivnici, ki je v istem posjppju kakor mošeja. Prav tako so policijski streli močno poškodovali _ avtomobil v bližini.
V	Harfordu v državi Connecticut so črnci priredili manifestacijo v znak solidarnosti s črnci'V i,os Angelesu. Napadla jih je policija in sledili so neredi. Aretirali so 22 črncev.
V	Springfieldu v državi Massachusetts je zelo napeto in bojijo se neredov.
V PALERMU IN AOSTI
Tudi včeraj več mrtvih pri testnih nesrečah
Kriva jc vedno neprevidnost
PALERMO, 18. — Na državni ce-, sti Palermo-Trapani je prišlo na odseku Balestrate-Partinico do nesreče, pri kateri sta dve osebi izgubili življenje, štiri pa so bile ranjene. Pozneje je umrla še tretja oseba.
Preiskovalci so ugotovili, da je na cesti stal neki tovornjak. Medtem je privozil drugi tovornjak, ki se je pomaknil na levo, da bi peljal mimo. V tem pa je z druge strani s precejšnjo naglico privozil avto, ki se je zagozdil med o-ba tovornjaka. Takoj sta bila mrtva zakonca Fideli, stara 34 in 22 let. V bolnišnici je umrla mati Fidelija, medtem ko sta ranjena otroka mrtvih zakoncev, deček star 4 leta in deklica stara i leto, ter 23 let ^tara sestra Fidelija.
Policija je zaslišala vozača tovornjaka.
AOSTA, 18. - V Ponte di la Salle sta trčila dva avtomobila. Pri tem sta bila ubita dva čez
iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiHiiiiHitiHiiiiiiiiiHii
Iskanje zaklada v Kanadi se je tragično končalo
HALIFAX (Kanada), 18. — Lov /a zakladom, ki bi bil lahko odlična snov za pustolovski roman, se je zelo žalostno končal te dni na otoku Oak Island vzdolž obrežja Novč Škotske.
Neki Restall je že leta 1959 začel iskati na omenjenem otoku zaklad, ki naj bi ga bil tam zakopal v 17. stoletju legendarni morski ropar kapitan VVilliam Kid. Jame in vdolbine na otoku so že večkrat preiskali razni ljudje, ki so na podlagi starih dokumentov upali, da bodo našli sloviti zaklad. Restall je za svoje podjetje pridobil več oseb in jim je obljubil po 140.000 dolarjev za vsakih 1000 investiranih dolarjev, če bi našli zaklad. Včeraj je s šestimi tovariši delal pri izkopu kakih deset metrov globoke jame, ko je eden od delavcev padel v globino. Najbrž so ga omamili kaki plini. O-stali so mu hoteli pomagati ter se spustili v luknjo. Toda še trije — in med njimi tudi Restall -- niso mogli več na površje ter so v jami izdihnili.
se med obema državama na vseh sektorjih. Omenil je tudi sodelovanje za uporabljanje atomske ener-| glje v miroljubne namene.
Brezvestnež poškodoval ribiški čoln v Piranu
V piranskem pristanišču, okrog 250 metrov od obale, Je sinoči o-krog 21. ure «gliser» neznanega lastnika z vso silo padel ribiški čoln v levi bok ter ga celo preskočil. nato pa pobegnil v smeri Italijanske obale. Pri tem Je ranil ribiča in zgolj slučaj je bil, da ga ni usmrtil. Ribiški čoln je last šlme Rakvina. Varnostni organi iz Pirana so pobeglega brezvestneža takoj začeli zasledovati in zaprosili za pomoč tudi Italijanske oblasti.
Odnosi ZAR z Vzhodno Nemčijo
BERLIN, 18. — Podpredsednik
ZAR Hasan Ibrahim Je prispel danes v vzhodni Berlin, kjer bo ostal deset dni na uradnem obisku. Ob tej priložnosti se bo razgovarjal z voditelji Vzhodne Nemčije ter bo obiskal industrijske, znanstvene ln druge centre.
Ko Je Ulbrlcht obiskal ZAR, Je bilo dogovorjeno, da bo Naser obiskal vzhodni Berlin, toda obisk ni predviden pred pomladjo. Ibrahim je pred odhodom izjavil, da Je namen njegovega oblaka razviti odno-
Vcličaston večer umetnih ognjev v Portorožu
PORTOROŽ, 18. — V Portorožu je bila nocoj veličastna ognje-metna prireditev, na kateri so nastopili s krajšimi programi Španiji, Japonska in Francija. Nad pet tisoč gledalcev je občudovalo čudovite splete mavričnih barv, ki so se pojavljale visoko v zraku in hip nato spet na morju. Izvajalci so poželi burno odobravanje zlasti z belimi slapovi bengaličnih ognjev.
Prireditev se bo nadaljevala jutri zvečer, ko bosta nastopili še Belgija in Italija. Veliko zanimanje je zlasti za nastop Italije, ki je najavila 20-minutnl program.
50 let stara moška iz Brossa (Turin).
Omenjena moška sta se peljala še z nekim 27-letnim moškim v «600*. Pri navedenem kraju se je avto z vso silo zaletel v neki tuj avto, v katerem se je vozil ne' ki 47-letni švicarski zdravnik in njegova 29-letna žena. Manjši av to se je tako zmečkal, da ga je bilo treba zavleči v neko delav nico, kjer so pločevino razrezali da so lahko spravili ven trupli obeh nesrečnikov. Mlajšega mo škega pa je zagnalo iz avtomobi la in je tudi precej potolčen in polomljen, da se bo moral zdra viti dva meseca.
Švicarja sta v bolnišnici in že na ima morda počeno lobanjo Mož ima tudi poškodbe po glavi, vendar ne tako hude.
V Gardskem jezeru -10-metrska pošast
VERONA. 18. — Veliko žival pravo pošast nenavadnih oblik in velikosti, so videl) nekateri domači in tuji turisti v Gardskem jezeru blizu rta S. Vigilio. Videli so to pošast že pred dnevi, vendar so bili previdno tihi, misleč, da jim kaj takega tako nihče ne bo verjel, kvečjemu bj jih lahko i-mel za prifrknjene. Ker pa je
čudno žival videlo več oseb, so se sedaj ojunačile in o pošasti marsikaj povedale.
Po opisu teh oseb naj bi bila čudna žival podobna plazilcem, ampak dolga najmanj deset metrov. Njena koža je gladka, barva temna, glava pa velika in podobna glavi rastlinojedih saurov, ki so izginili v prvi ledeni dobi.
Mnogo oseb, ki je videlo to zanimivo pošast, prihaja sedaj vsak dan na obrežje in čaka s fotografskimi ln filmskimi aparati. Važno bi namreč bilo čudno žival ne samo videti ampak jo tudi fotogra. firati — celo filmati - ter tako dovolj zgovorno dokumentirati njen obstoj, Toda če se vrag ne pokaže več ...
ZARADI PREVISOKIH TARIF
Grške ladje zapuščajo Benetke
BENETKE, 18. — Grška paro-plovna družba «Typaldos» ima v Benetkah že od leta 1954 svojo podružnico. Leta 1963 se je na njene ladje vkrcalo in izkrcalo 44.900 potnikov, do konca julija letos pa 31.498 potnikov in predvideva se, da bo to število do konca leta naraslo do 60.000. Družba je v mesecu juniju zahtevala znižanje pristaniških tarif zlasti od beneške »Compagnia portabagagli*, ker gre za potnike, ki so na križarjenju in ki se ne vozijo iz domačega pristanišča v tuje pristanišče, ampak se z isto ladjo vračajo v prvotno pristanišče. Toda zahteva je bila zavrnjena in za zadevo se je zainteresiralo pristaniško poveljstvo v Benetkah, tako da se sedaj pričakuje odlok ministrstva za trgovsko mornarico.
V Benetke je prišel lastnik druž. be Spiros Typaldos, ki je izjavil: «Ce tarife ne bodo znižane, bom prisiljen premestiti svoje ladje v Jugoslavijo, verjetno na Reko, kjer nam nudijo olajšavi, pomoč in podporo, tako kot se dogaja tudi v Belgiji v Zeebruge i>
Ravnatelj podružnice v Benetkah dr. Spsgnolo pa je dejal, da potniške ladje njegove družbe iz istih vzrokov ne bodo pristajale več niti v Brindisiju temveč v Ot-rantu ali pa na Reki, kar bodo verjetno storile tudj druge grške družbe.
Berlinske propiistnice
BONN, 18. - Po današnji seji ministrskega sveta Je predstavnik bonske vlade Izjavil, da ta vlada soglasno zavrača predloge vzhodnonemško vlade za obnovitev propust-nic, s tem da bi omejili obiske zahodnih Berlinčanov v vzhodnem Berlinu samo za božične praznike. Bonska vlada ln zahodnonemški senat pa sta pripravljena nadaljevati razgovore za »človečansko rešitev* zadeve.
Zahodnoberllnski župan Brandt Je v zvezi s tem sklepom bonske vlade objavil izjavo, ki pravi, da so indlskreclje o poteku pogajanj škodovale zahodnim državam in da Jih bo Vzhodna Nemčija lahko uporabljala v propagandne namene. Brandt pravi, da bi kancler Erhard in njegovi pristaši hoteli uporabiti v volilne namene pogajanja o prepustnicah ne oziraje se na potrebe Berlinčanov.
MOSKVA, 18. — Predsednik pre-zidija vrhovnega sovjeta SZ Miko-Jan je sprejel v Kremlju predsednika bivšega francoskega Konga Masembo Debato, ki Je sedaj na obisku v Sovjetski zvezi. Navzoč je bil tudi zunanji minister Gro-miko. Govorili so o razvoju odnosov med obema državama in o podpiranju narodnoosvobodilnih gi-
VČERAJ PREMIERA V RIMSKEM GLEDALIŠČU
«Priklenjeni Prometeji) lepo sprejet pri občinstvu
Režiral je Aldo Trionfo, Prometeja pa je igral Franco Mezzera
Občinstvo, ki ga je bilo pre-cej, je Včeraj zadovoljno odhajal o s premiere Aishilovega «Priklenjenega Prometejas v starem Rimskem gledaliSiu, ki je tako po skoraj dveh tisočletjih (in po lanskem prvem poskusu) zopet sprejelo na svoje kamnite sedeže gledalce. Delo pa, ki so ga gledali, je staro že krepko čez dva tisoč let. S tem pa se takoj pojavi vprašanje, ali je še danes pomembno in vredno uprizoritve. Ce je kako delo resnična umetnina, potem bo večno živelo in je torej tiedno vredno videti ga, brati in — če je gledališko delo — tudi uprizarjati. Uprizoritev potemtakem — brez vseh drugih razglabljanj — sprejemamo in pozdravljamo ter obenem izražamo priznanje vsem, ki so se za dostojno predstavo resno potrudili.
Režiser Aldo Trionfo je delo Po svoji zasnovi do podrobnosti izdelal, pri čemer je vsaki osebnosti dal pravo mero in veljavo. Brez vsiljive teatralnosti je podal lik Prometeja Franco Mezzera, ki je pravilno upodobil do pred kratkim mogočno bitje, ki je Pa sedaj nemočno in trpi. Roberto Paoleti je bil nepopustljivi in okrutni Kratos, medtem ko je Enrico D'Amato pravilno prikazal Hefajsta, sicer bogovskega kovača, ki pa ima vendar srce in občutek usmiljenja. Ugajal je Paride Calonghi kot Ocean in prav tako Angela Cardile kot Io. Enako velja za Egista Marcuccija (Hermes) in Nicolet-to Rizzi ter vso njeno skupino deklet: Livia Giampalmo, Pinuc-cia Galimberti, Elisabetta Boni-no, Viviana Toniolo, Chiara Bar-barosa in Eliana De Vida.
Emanuele Luzzati je oskrbel kostume in sceno, ki je bila sicer zelo preprosta vendar za staro tragedijo več kot zadostna.
Priznanje gre tudi Avtonomni letoviščarski in turistični u-stanovi za razumevanje, ki ga kaže do take vrste predstav, ki morda turistično niso posebna atrakcija. Toda gledališče je vedno navezano na svoje stalne in zveste prijatelje.
Pevsko tekmovanje
v Arezzu
AREZZO, 18. — Prihodnjega mednarodnega pevskega natečaja ti Arezzu se bo udeležilo 36 zborov, od katerih jih je 19 iz inozemstva. To tekmovanje. se bo pričelo 26. avgusta in bo trajalo 3 dni. Udeležile se ga bodo sledeče države: Austrija, Grčija, Francija, CSSR, Jugoslavija, Bolgarija, Madžarska, Španija, Švica in Zahodna Nemčija.
»Praktikum* — za šole
Založba Mladinska knjiga v Ljubljani je v sodelovanju z Mehanotehniko iz Izole pripravila serijo omaric za tehnično izobraževanje —	«Praktikum*
eksperimentalne omarice. Mikroskop je zadnja omarica v tej seriji.
Janez Knez iz Trbovelj
razstavlja v Portorožu
PORTOROŽ. 18. — V okviru številnih kulturnih dogodkov med turistično sezono so v Portorožu odprli nocoj zanimivo razstavo akademskega slikarja Janeza Kneza iz Trbovelj. Razstava bo brez dvoma pritegnila pozornost domačih in tujih turistov. Slikar razstavlja 20 del, med katerimi je nekaj skulptur v lionitu. Umetnikovo smer bi lahko imenovali nekakšen magični konstruktivizem. Tematiko zajema iz življenja v rudniku, ki ga upodablja v lignitu, medtem ko ga po drugi strani privlačuje pokrajina Z vsemi številnimi barvnimi odtenki.
Pred izborom za nagrado
mesta Prato in odporni'tva
Tajništvo za literarno nagrado mesta Prato ter za nagrado 20-letnice odporništva je objavilo naslove večjega števila del raznih pisateljev in raznih založb, ki jih je prejelo do 15. avgusta. Nekatera dela so tudi prijavljena za obe nagradi, kot na pr. • Una donna nelle carcert /asci-ste* (založba Edttori Riuniti), ki jo je napisala tudi bralcem našega lista znana antifašistku Ce-sira Fion. Žirija se bo sestala
4.	septembra, da napravi prvi izbor knjig, ki bi prišle v poštev za nagrado.
Natečaj za petje
«A. Perl* v Reggio Emilia
Občina Reggio Emilia ter glasbeni licej «Achi!e Pen* razpisujeta s sodelovanjem pokrajinske uprave ter pokrajinske ustanove za turizem VI. mednarodni natečaj za petje, imenovan eNa-grada Achille Peri*. Pokroviteljstvo je prevzela zveza emiliji-skih gledališč (AT ER), organizacijo pa ima direkcija občinskega gledališča v Reggio Emilia, kjer bo natččaj od 3. do 7. novembra 1965. Pri tem gledališču ima sedež tudi pripravljalni odbor. Tekmovanja se lahko udeležijo pevci obeh spolov katerekoli narodnosti, da le niso starejši od 32 let. Prošnjo je treba poslati do 10. oktobra 1965 skupaj z vpisno takso 3000 tir. Poleg prošnje mora biti še rojstni list. Natečaj se deli na dve kategoriji: za operno in za komorno glasbo. Natečaj razpolaga z nagradami v znesku 900.000 lir. Razen tega pa bodo za zmagovalce organizirane leta 1966 turneje z nastopi v operah in
na koncertih v Jugoslaviji in na Poljskem. Častni predsednik H’ rije je Ettore Campogalliemt, predsednik pa dr. Franco Eo-iardi, odbornik za prosveto občine Reggio Emilia. Člani žirije pa so Andre Ameller, ravnatelj konservatorija v Dijonu (Francija), Luigi Gorgni ravnatelj glasbenega liceja «A. Perri* v Reggio Emilia, dr. Carlo Maria Badini, superintendant občinske avtonomne gledališke ustanove v Bologni, Francesco Siciliani, umetniški ravnatelj Scale, Jožef Urban, ravnatelj praške Opere, Ivo Stajcer, ravnatelj sarajevske Opere, Zdislatv \Vendynski, ravnatelj Opere v Bvdgoszczu (Poljska), Demetrij Zebre, ravnatelj ljubljanske Opere, nato pa &e predstavniki ATER.
Jorge Semprun:
Veliko potovanje
S prevodi tujih del, ki obravnavajo odporniško gibanje tn strahote taborišč, nismo imeli posebne sreče, Pa tudi marsikatera domača dela so ostala na manj kot povprečnem nivoju. Zato nas toliko bolj razveseli knjiga »Veliko potovanje*, ki 1° je napisal španski antifašist Jorge Semprun in katere slovenski prevod je pravkar izšel v okviru zbirke Kiosk pri Državni založbi Slovenije. Ta knjiga je napisana odlično in zaslu ■ zaradi tega in vseh moralnih in idejnih kvalitet vso pozornost. Ce rečemo, da je to ena najboljših knji g na lemo zadnje vojne in taborišč, kar smo jih dobili v zadnjem času, s tem nismo rekli preveč. V tem avtobiografskem delu, napisanem v čistem, neponarejenem jeziku, nastopajo namreč kot poglavitne vrednote človeškega izkustva prijateljstvo, zvestoba in poštenost iz nie '2' zveni tudi huda obtožba nacizma, skratka gre za knjigo, ki zasluži vso pozornost naših bral-cev.
Jorge Semprun je kot mlad fant, kot pripadnik španske republikanske armade prišel V Francijo. Ob nemški okupaciji se je pridružil francoskemu odporniškemu gibanju in bil 0<^ Nemcev ujet. Nekaj časa je pzo-živel v zaporu, nato pa so 0® odpeljali v nemško koncentracijsko taborišče, kjer je preživel dve leti, dokler ga niso Ameri-kanci osvobodili. Pot v taborišče je trajala več dni in noči. To j* bilo sveliko potovanje* strahotna vožnja v živinskih vagonih z več kot sto zaprtimi tovariši, ves čas brez vode in hrane, >re' di zime. To je bila vožnja na kateri so mnogi zaporniki umrli sredi vožnje stoje. In ta vožnja predstavlja osrednjo temo pisateljeve pripovedi. Toda to je darle samo okvir. V okviru opisa strahotne vožnje v taborišč* se pisatelj spominja svojega življenja od prihoda v Francijo. Tako pripoveduje o sprejemu španskih borcev v Franciji, o ponižanjih, ki so jih morali tam prestajati španski antifašisti, Pa
o strahotah koncentracijskega taborišča, o odporniškem gib®-nju in svoji udeležbi v njem, o svojih tovariših, pa o osvoboditvi iz taborišča in o razočaranhh
ob stiku s povojno Francijo. Pl' satelj se pri tem na dogodke o-žira s stališča povojnega časa. Trajalo je namreč celih sedemnajst let, da se je pisatelj lotil opisa svoje poti v taborišče preživelega trpljenja, saj je knj -ga šele leta 1963 izšla v francoščini v Parizu, ln tako se avtor z zrelim pogledom umetnika i* človeka ozira na razna obdobju svoje pretresljive preteklosti ter opise dogodkov prepleta z raz' mišljanji, svojimi spoznanji ,n ugotovitvami. Tako je nastolo knjiga, homogena po vsebini 'b svojevrstna po obliki, ki i izven' kot obsodba nacizma, vsega in kot poveličevanie človeka, l^r vseh tistih moralnih vrednot, tovarištva, poštenja ki so pom"' ga le zaprtim ljudem ohraniti ziV' Ljenje. in vero vanj..	,
Kot rečeno je Semprunova Pr' poved napisana v originalni obliki. Gre zn eno samo pripovf, brez poglavij m prekinitve snovo tvori opis strahotne vožnje v taborišče. V okviru te pr -povedi pa pisatelj preskakuje vojne n0 predvojni m spet na povojni čas, opisuje zdaj trpljenje v taborišču, potem sPr prihod v Francijo, nato poslednji boj makijevcev z esesoVCP pa doživetja po voim i« govof nato spet o dogodkih v zapoiu. tako da je pripoved formalno razbita. Vmes vpleta še svoj« razmišljanja, da pripoved SP° minja na moderni roman ali ra' dijsko igro. Toda dejansko 1 znal pisatelj vso to raznoliko m na videz formalno neenotno snov, z impresivno pripoved] združiti v zaokroženo celoto, pritegne bralca, dokler kn) 0 ne odloži. Knjiga je namreč napisana izredno plastično in nef sredno in tako bralca povse'" prevzame.
Knjiga španskega antifašista grozodejstvih nacizma je žujoč dokument nasilja nad c «■ vekom, je tudi obsodba vojne * vsega zla. Knjiga pomeni slavo-, spev tovarištva in poštenja. Aa radi vseh moralnih vrednot, ith izraža m zaradi same snovi, ki je podana izredno zanimivo, zasluži to delo, kot ena najboljših knjig te vrste, vso Po20rn0|J/ Prebrati bi jo moral vsakdo. " komur pa tega tudi ne bo ža-
Knjigo «Ve!iko potovanje» J* prevedel Miro Poč, opremo P je izdelal Uroš Vagaja.
SI.
FRANCE
MAGAJNA
Dogodilo se je v Ljubljani, če se vam ljubi verjeti.
Namreč v tistih zlatih časih, ko cene še niso tekmovale z astronavti.
V prodajalni v Čopovi ulici 3e bilo v izložbenem oknu natrpanih obilen ducat moških klobukov. Nataknjeni na steklene podstavke^ so v krotki poševni drži opozarjali mimoidoče na svoje neutajijivo lepoto. Zraven vsakega je visel bel listek, na katerem je bila z debelo številko napisana njegova prodajna cena.
In — pomislite! — vsi ti klobuki so imeli povprečno ceno 400 dinarjev, nekaj jih je bilo celo cenejših, le žametni so bili dražji. Kot osojski mutec so nemo pro-sni: «Kupite nas preden podražimo! Pohitite, da se ne boste ke-seli.» Vzrok tej mili a nemi prošnji je tičal v neumno moderni jnodi, ki je zmagovala nad Ljubljančani moda odkritoglavcev. Moški, ki je v poletju pokrit, je smešen in staroKopiten — to je bil najnovejši opozorilni klic, ki je zmagoval vsepovsod. Od takrat dalje ste lahko nemoteno občudovali vse vrste lobanjskih kontur ljubljanskih plešcev. V gledališčih, zaradi bliskavosti go-hh pleš, se je račun za električno razsvetljavo vidno zmanjšal. Zaskrbljenost klobučjih tovarn je naraščala od dne do dne.
Na srečo so že v oktobru nastopili hladnejši dnevi in vsemogočno število odkritoglavcev je začelo polagoma padati. Najprej so se pojavili v klobukih prehlajeni plešci, za njimi pa vsi osta-n. In v tem času je tovariš Juro Popeček, glavni urednik najvažnejšega ljudljanskega dnevnika, koračil neko jutro navzgor po Čopovi ulici. V službo jo je mahal, seveda. Prišedši do usodnega Izložbenega okna, je obstal kot bi otrpnil. Obstal je in se zamaknil v razstavo klobukov, samih izbranih lepotcev, ki so mi-v? ponujali vsem tistim mimoido-c'm, ki so imeli nekaj smisla za estetiko. Ni dolgo razmišljal Juro zapeček, ki ga je mlada a krepko razvijajoča se pleša na glavi ze nekaj dni opozarjam na bližajočo se zimo. Z odločnim sunkom je odrinil vhodna vrata in zginil v notranjosti. V pičlih desetih minutah je bil že spet na u!|ci in zdaj je na njegovi loba-bji čepel prekrasen psevdo-kasto-rec in mu temeljito zakril deviško plešo na temenu. Ponosen kakor general Laudon je odhlačal navzgor po ulici ter se samozavestno oziral na levo in desno, fe ga kdo vidi.
Prvi prostor za vhodom v uredništvo je bila nekaka veža, predsoba bi lahko rekli. Tam so bila °"'Steni navadna stojalca za dež-mke, na sami steni pa vrsta obešalnikov za plašče in klobuke. Ne desni strani te predsobe je bil širok vhod v prostrano sobano, kjer je stala vrsta miz in pultov in na njih najmanj pol ducata pisalnih oziroma tipkalnih klepetav. Ta sobana je bila ((cenjeno uredništvo« lista. Tu se je dan na “an zvijala desetorica kroničnih ^urnalistov v porodnih krčih, kajti iz njih se je tu porajala sodobna kultura našega milega naroda. Ko bi teh fantov in deklet ne bilo, bi naš narod utonil v brezupni močvari ignorance in barbarstva. Ta kraj je bil svet kraj, ‘°da tista sobica, ki se je nahajala za vratci v desnih »svislih«, Je pa bila najsvetejše. V njej je namreč skrbno prikrit vladal in kdehal sam Juro Popeček, glavni Prednik, diktator' in najvišji het-man vseh pri listu zaposlenih
erkobrbcev.
Tistega dne, ko je Juro z novim klobukom na glavi vstopil v prej °menjeno predsobo, so se oči Vseh navzočih nevarno izbuljile bavzven. Tako resni in dostojan-stveni Juro, pa si matakne na gla-y° tako nečimrnost! Ali se pojde zenit ali kaj? No, bomo že vide-*i. Tovariš gospod Popeček se je v Predsobi slekel iz plašča ter ga ?besil na klin, na sosednji klin je obesil svoj novi klobuk, na-•d Pa je, dobrohotno klanjajoč se P® vdesno in levo, elegantno od-J‘1acal skozi sobano ((cenjenega uredništva« ter izginil v tišino v°Jega najsvetejšega.
. Komaj so se vrata dobro zapr-‘a za njim, že je izza svoje mize ?rJ vhodu skočil pokonci tovariš aka Pridanič, tretji pomožni u-.fdnik, znan kot pridanič prve stopnje. Po prstih je odtaval k bešalnikom v predsobi, da si bo, „,akor je bilo videti, od blizu o-* edal novi klobuk. Res, minuto °*6o ga je ogledoval, potem si Je Pa kar na hitro poveznil na glavo Popoln fiasko. Lepi kasto-,ec mu je čepel vrh temena ka-°r škofu rdeča baretka na bir-k	dnu. Kaj hočemo, ta Ja-
.a Pridanič žalostnega spomina, E i|bel glavo kakor žganjarski _ tel, dočim je bila glava glavne-t tako mnihnptfn kalifom. da
fc
fe v?*50 majhnega kalibra, da bila naravnost v sramoto vi-jtaKeSa intelekta njenega lastnimi! . ka se je obrnil in vsi v pb.at?i so se pritajeno zahihitali. ..“Škilil je proti vsem in si polo-Pfst na usta,
<(Pssst!» je zašepetal. ((Veste, m b°tranjem traku ima klobuček <vn°Sram J. P., kj je tudi moj. mm boste tiho, bomo napravili mik veselja!« In brez nadalj-hna Pojasnil je izginil skozi iz-aba vrata.
Prav,J8em svetu ve,lja ?,oafbna nit - 1Ci novinarjev, da nikoli in
trak*1, ne delajo kot na tekočem se u' Vsakemu je dovoljeno, da bliJKa^ar	dvigne in odide v
šk» kavarno na skodelico tur-Pok-n- na s'lce slivovke. Lahko • sh\ tam c'gareto in se pomeni bcajnim znancem o vremenu te«-0 najnovejši zvezdici strip-k0 a- Ko pride nazaj, ne daje ni-. sotn“srt odgovora za svojo od-
kaiet. Pravice se je poslužil Ja-kak.^jbP*1 je na ulico in krenil, nico k1’ najPrej v bližnjo točil-Poln’ i$Je! Je junaško zvrnil kar pg oeci pelinkovca. Na kavo, se ;aal bo turška ali krščanska, Voli n on zmeraj požvižgal. Zado-šač|in sam s seboj, je nato odpe-v CopPrt>t'- k*°bučjemu emporiju
bUt —h Vstopil je in deset mi-videi?°zneje so ga mimoidoči že Po fj’ .kako je ponosen korakal kast^10cni^u navzgor s prelepim bekairce™ na glavi. In ko se je koie„„ minut pozneje predstavil tv*), • v sobi »cenjega uredniš-»In	splošno občudovanje.
«Dq ni.a veste,# jim je šepetal.
Picice je enak šefovemu, le
'kačoMtva glma,
da je za tri številke večji. Tudi monogram na notranjem traku je enak. Zdaj pa, ker je naše življenje tako dolgočasno, bomo s tema dvema klobukoma naredili malce zabave. Samo vsi morate molčati in peklenski ogenj naj požre tistega, ki me bo ovadil!«
Po teh besedah je vzel s klina šefov klobuk, na njegovo mesto pa je obesil svojega, ki je bil, kot vemo, za tri številke večji. Vrnil se je na svoje delovno mesto, šefov klobuk je pa skril v predal svoje pisalne mize Vse je bilo urejeno, posledice se bodo pokazale šele ob dveh popoldne.
Vsem ljudem na svetu je znano, da morajo vsi šefi organizacij, vsi direktorji velikih podjetij In vsi glavni uredniki listov
ČETRTKOVA ČRTICA
prihajati zjutraj v službo najmanj eno uro za vsemi drugimi, kajti to je eden najbolj vidnih načinov, da pokažejo vsem bližnjim svojo dragoceno veljavnost ter skrb skupnosti, da ne bi pri predolgem zdehanju v «najsvetej-sem« utrpeli nepopravljivo škodo na živcih. V zameno za to veliko skrb, da ne bi trpela organizacija ali podjetje ali list zavoljo tega prevelike škode, prekinejo tj odličniki svojo popoldansko dremavico eno uro prej kot vsi ostali in tako zadostijo pravičnosti. Zato, ker so prišli zjutraj eno uro prepozno v službo, gredo iz službe popoldne eno uro bolj zgodaj, kajti čut za pravico je v njih močno razvit.
Tudi Juro Popeček se Je žrtvoval na tak način. Svoje delovne dolžnosti je vsak dan sproti u-ravnal: čim bolj pozno je prišel dopoldne «na delo«, tem bolj zgodaj je popoldne »delo« zapustil. In to —je storil tudi tega svečanega dne. 2e ob dveh so se odprla vrata »najsvetejšega« in Juro je z lahkotnimi in elegantnimi koraki prešel sobano ((cenjenega uredništva« ter se dobrohotno smehljaje približal svojemu plašču in prelestnemu klobuku v predsobi. Ves zbor »cenjenega u-redništva« je pridrževal sapo. Kako bo gospod šef reagiral spričo prevelikega klobuka? Ali bo odkril potegavščino?
Jaka Pridanič, tretji pomožni urednik, ki je bil najbliže izhodu, je kakor na vzmeti šinil pokonci, da pomaga gospodu šefu obleči plašč. Pomagal je in se sukal okoli njega, (cakor najspretnejši hotelski sluga. Vse je šlo v redu, dokler ni gospod šef segel po klobuku in si ga poveznil na glavo. Na njegovo veliko začudenje se pa klobuk ni vdel na robu lasišča kot bi se moral, pač pa je šinil do obrvi in se naslonil na oba uhlja. Tam je šele obstal.
«Hopsa!« je vzkliknil Juro začudeno ter se naglo odkril. «Ta pa ne bo moji« je dejal. Ko se je pa ozrl po vseh obešalnih klinih in ni opazil na njih nobenega drugega klobuka, niti podobnega ne, in ko je pogledal v njegovo notranjost ter videl na notranjem traku svoj pravi in pristni monogram, je v znamenje velike začudenosti rekel le «Hm!». Potem je šele dodal zamišljeno: «Kaj ga je prijelo, da se je tako razširil?«
Ker mu na to vprašanje ni nihče odgovoril, je slabotno skomignil z rameni in odcepetal skozi izhod, držeč pri tem glavo zelo pokonci in mirno, da bi mu preveliko pokrivalo ne bingljalo preveč vidno na njej.
Po njegovem odhodu je bilo v sobani ((cenjenega uredništva« o-bilo smeha in muzanja in mnogo duhovitih opazk je bilo slišati.
»Seveda,« je povzdignil glas Jaka Pridanič ter se ozrl po vseh navzočih. «Ce bo odhlačal šef zdajle v tisto klobučarno v Čopovi, mu bodo gotovo klobuk zamenjali in burke bo konec. Upajmo pa, da ni tako prebrisan«.
Juro ni bil toliko prebrisan, kar je zelo žalostno za takega odličnika. Ko se je namreč naslednje jutro uro za drugimi prikazal v predsobi ((cenjenega uredništva«, mu je krasil glavo prav tisti la-ži-kastorec kot včeraj. In, čudno, ta dan mu ni slonel na uhljih, nekoliko više mu je obtičal.
Komaj Je Juro zaprl za seboj vrata svojega najsvetejšega, je že Jaka šinil na ogled klobuka.
Pobral ga je in se zagledal v njegovo notranjost.
«0 madonca,« je pojasnil vsem navzočim. «Se je isti, le kak ducat, pol mehkega papirja je zatlačil zg notranji trak jn mu tako* 'zmanjšal notranji kaliber!«
Ves kolektiv ((cenjenega uredništva« se je prisrčno smejal. In ta smeh je pozneje malopridni Jaka še povečal, ko je potegnil iz predala svoje mize pravi in pristni šefov klobuk ter temu zatlačil za notranji trak ves tisti mehki papir, ki ga je našel za svojim. Tega je nato obesil na klin, svojega je pa zdaj skril v predal. In potem so vsi skupaj čakali na posledice.
Kmalu po drugi uri popoldne se je Juro spet prikazal iz svojega tabernaklja in odkoračil v predsobo. Bliskovito je bil Jaka za njim in se mu vljudno in ljubeznivo nasmihal. Pomagal mu je obleči si plašč, potem mu je podal še klobuk. Juro se je dostojanstveno priklonil ter se pokril.
In od tu dalje je bilo navzočim od hudiča težko ohraniti resen obraz. Lepi kastorec je namreč čepel na njegovi glavi kakor sraka na dimniku. Komaj da mu je zakril plešo na temenu. In njegov obraz je bil najlepša komična pesem tistega leta! Najprej silovito začudenje in usmev popolne nejevere, nato strahotna zaskrbljenost. Groza in strah mu
je gledala iz pči. Vzel je klobuk z glave in si ga temeljito ogledal od vseh strani. Vse je bilo normalno in v redu. Klobuk je bil tak, kakršnega je kupil, a zakaj mu je bil včeraj tako ogromno prevelik? Saj mu je on sam sinoči zatlačil za notranji trak ves tisti papir! Nemogoče je, da' bi se do danes tako zožil. Najbrž bo nekaj narobe z njegovo glavo in vprav to vzbuja v njem stčah. Vprašanje je, zakaj se mu lobanja nekega dne zmanjša, naslednji dan pa se mu spet razširi, kot da bi mu jo nekdo napihnil! To je neka hudičeva čarovnija ali pa kaka taka strahotna bolezen kot je v Afriki elefantiaza, pri kateri se važni organi strašansko povečajo.
Juro ni dolgo razmišljal. Držeč klobuk v roki je zdirjal po stopnicah na ulico, ujel na postajališču pravi avtobus in se odpeljal na polikliniko, kjer imajo, kot je slišal, nekak encefalo-grafski aparat, ki baje točno meri vsako naraščanje ali upadanje kalibra človeških glav. In bil je odločen: če mu na polikliniki ne bodo odkrili vzroka, pojde naravnost na Studenec v bolnišnico za možganske spakedranosti.
Vse to je res storil, toda kaj so mu strokovnjaki v teh zavodih povedali, ne pove nikomur. Samo kratkih besed je in zmeraj nasajen.
Klobuka si pa tudi pozimi ne dene več na glavo.
Dva izvrstna igralca bosta skupaj nastopila v filmu «Giallo a Lisbo-na», ki ga zdaj snemajo v Rimu: Tony Franciosa in Melina Mer-couri. Francioso poznamo iz več dobrih filmov, med katerimi je bil tudi «Senilita», izdelan po istoimenskem romanu Itala Sveva, Melino Mercouri pa posebno iz filma »Nikoli v nedeljo«.
IZVOLITEV »MISS TURIZMA SLOVENIJE IN ISTRE«
SŠ& je MOJCA
MniHiSšiKŠiiBiaiHiliinšicndiHMaiaKMiilfiiiilBHsHHE
Vreme ni pokvarilo prijetnega vzdušja ^Portoroške non^ Lojze Spacal: «Lažjc je slikali, kot izbirali ,miss'>
Takoj po zadnji vojni smo zaživeli ljudje v novem času, ki že
diši po «atomskem veku«. Neverjetni dosežki v znanosti, nove smeri v umetnosti, mrzlično iskanj* novih formul za nove bombe m drzni poleti v včso-lje, ne bi bili popolna slika dobe, ki sem jo pravkar omenil. Od časa do časa potrebujemo tudi «rock and roli«, Beatlese in — kako naj živimo brez njih? — lepotne kraljice.
Razne «mlss» so pričeli najprej voliti, logično, Amerikanci (z njimi so želeli prepoditi malodušnost svojih vojakov, ki so životarili po drugih kontinentih), ideja se je nato kmalu prikupila Evropejcem, kasneje Azijcem in najzadnje tudi Afričanom. Tudi Slovenci, ki nočemo v ničemer zaostajati, že nekaj let zapovrstjo izbiramo svojo «miss». In, priznati moramo, naš način izbiranja najlepšega dekleta, je dovolj zanimiv in originalen: Slovenci volimo ponoči.
Noči v Portorožu, kot v osta-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiii
PROBLEM STIKOV Z ŽIVIMI BITJI NA DRUGIH PLANETIH
Odslej se more ta problem postaviti
na znanstvene osnove
Že več let se govori o «letečih kro&nikih», pred nedavnim se je o tem govorilo zelo veliko in nekatere tudi kvalificirane ustanove so izdale celo uradna poročila, kot n.pr. poveljstvi čilske in argentinske mornarice, pa tudi argentinska odprava na Antarktiki. Brazilski dnevnik vJournal do Brazil» pa je 13. t.m. objavil na prvi strani vest, da je nekje v državi Sao Paolo «leteči krožnik» pristal in da je iz njega izstopil 70 cm visok pilot. Posebno poslednja vest — pristanek «letečega krožnika» — ne prepričuje, toda domneve o drugih «svetovih» v vesolju začenjajo postajati vedno bolj konkretne. O tem smo že pisali, vendar ne bo odveč, če objavimo članek, ki ga je znanstvenik N. Schultz o tem napisal za agencijo «Novosti». Schultz piše:
V znanstvenih poročilih in časopisih vedno pogosteje srečujemo vesti o misterioznih znakih, ki prihajajo iz vesolja. Zadeva stika z izvenzemeljskimi civilizacijami sedaj ne zanima več le pisatelje tako imenovane fantastične znanosti pač pa tudi znanstvenike same.
Leta 1960 sta Otto Struve in Frank Drake z radioastronomske opazovalnice v Green Banku izrazila svoje globoko prepričanje, da Izven našega sončnega sistema obstajajo bitja, ki s6 bolj razvita od nas. Frank Drake je zatrdil, da bo do stika z izvenzemeljskimi
ljudstvi moglo priti čez sto let, pa tudi čez — kak teden.
Ta izjava je dvignila veliko prahu.
22. aprila 1961 je skupina znanstvenikov s pomočjo burlington-skega radioteleskopa ujela tajln-stvene zvoke, podobne ritmičnim radijskim signalom. Ti so trajali tri minute. O tem je bilo izdano uradno poročilo tudi na kongresu v Daytonu 7. maja istega leta. F. Drake je poročal, da so tl znaki prihajali po vsej verjetnosti z enega od planetov ozvezdja Ep-silon Eridani, ki je oddaljeno od Zemlje 11 svetlobnih let. Naprave
Uradno poročilo dveh ameriških znanstvenikov - Nagla prekinitev prisluškovanja - Mnenje sovjetskih znanstvenikov - Poročilo Francoza P. Guerina skupini največjih znanstvenikov sveta
Znana operna pevka Maria Callas je preživela poletje v Monte-earlu bolj samotarsko. Udeležila se je samo tradicionalnega plesa, ki ga prireja Rdeči križ. Je precej shujšala, kot je razvidno s slike, kjer je v družbi holandske baronice von Zuyten in barona De Redee.
Radio Trst A
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glas-
CETRTEK, 19. AVGUSTA 1965 Nacionalni program
8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Stra-
ha; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45	a'biima; 9.45 Popevke; 10f)5
Ital. pevci in ansambli; 12.15 Spo- Offenbach in Gounod; 10.30 Od-
znavajmo Italijo; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah;
17.00	Ansambel «New Harlekin«;
17.20	Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost ln prireditve; 18.30 Zbori iz oper; 19.00 Violinske skladbe; 19.15 Tone Penko: Zlata žlica«;
19.30	Parada orkestrov; 20.00 Šport; 20.30 Slovenska pesem;
21.00	«Tudi lisica ima svoj vzrok«, radijska drama; 21.50 Plesni ritmi;
23.00	Festival sodobne glasbe v Benetkah.
12.00	Plošče; 12.15 Tretja stran;
13.15	Orkester Casamassima; 14.35 Aldo Danieli: Omagglo a Saffo;
14.25	Dante in tržaška kultura.
Koper
7.15	Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Polke in valčki; 9.00 Pod senčnikom; 9.45 Glasba in morje; 10.00 Sredozemski motivi;
10.40	Novosti «Ariston»; 11.30 Prijetna glasba; 11.50 Popotovanja; 1210 in 12.55 Glasba po željah;
daja za šolarje na počitnicah;
11.00	Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodni plesi; 11.30 Na sporedu Sibelius; 11.45 Skladbe za godala;
13.25	Odrska in filmska glasba;
14.25	Vreme na morjih; 15.30 U-spele melodije; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 V diskoteki; 17.25 Neapeljski motivi; 18.10 Ital. skladatelji; 18.50 Mali koncert; 19.10 Plesna glasba; 21.00 T. Guerrini in L. Malaspina: «Ura»; 21.45 Veliki valčki; 22 15 Varšavski kvintet.
II. program
8.00	Jutranja glasba; 9.35 Nasveti v veseli obliki; 10.35 Nove pesmi, 11.00 Vesela glasba; 12.00 Romantično potovanje; 14.00 Pevci;
15.15	Kolesa in motorji; 15.35 Koncert; 16.00 Rapsodija; 17.15 Zapojmo jih skupaj; 17.35 Ljudska enciklopedija; 17.45 A. Cam-panile: «11 salvataggio«; 18.35 Vaši izbranci; 20.00 Glasbeni spored;
21.40	Glasba v večeru; 22.15 Jazz.
III. program
18.30	Brazilska Kultura; Frescobaldijeve skladbe;
18.45
19.30
la 1» ui la.do umsuu pu željan, Frescobaldijeve skiaaoe; t9.su 13.40 Orkester Trovajoli; 14.00 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Glasba po željah; 15.00 Operni al- «•------“—	•" en
manah; 15.40 Avstrijske pesmi in
plesi; 16.00 Današnji pevci; 16.00 Tretja stran; 16.45 Zmenek v Operi; 17.40 Plošče; 18.00 Prenos RL; 19.00 Orkester Douglas; 19.30 Prenos RL; 22.15 Ansambel Don El-liot, 22.40 Ritmi.
f	- ,	—“	- J—	- - - w r-
Musonijeve skladbe; 21.20 Na sporedu F. Schubert; 21.50 O italijanskih obalah; 22.50 Pet Weber-novih stavkov,
Slovenija
7.15 Igramo za razvedrilo; 8.05 Dcmači pele mele; 8.25 Lahka glas-
ba; 9.00 Počitniško popotovanje;
9.15	Za najmlajše; 9.30 Zabavni zvoki; 10.15 Ljubljanski operni pevci; 11.00 Turistični napotki;
11.15	Nimaš prednosti!; 12.06 J. Haydn: Simfonija št. 7; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Cez zelene trate; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Kratke koncertne skladbe; 14.35 Naši poslušalci čestitajo;
15.20	Zabavni intermezzo; 15.30 Pihalna godba LM; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Simf. koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Turistična oddaja; 19.05 Glasbene razglednice;
20.00	Domače pesmi ln napevi;
21.00	Goethejeva lirika; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.10 Nočni akordi; 23.05 Iz sodobne glasbe.
Ital. televizija
18.30	spored za najmiajše; 20.00 Športne vesti ln ital. kronika;
21.30	Dnevnik; 21.00 TV priredba; «La donna in mare»; 21.50 Oddaja za ženske; 22.20 Evropsko prvenstvo v boksu: petelinja kategorija; ob koncu dnevnik.
II. kanat
21.00	Dnevnik; 21.15 «Rotocalco»;
22.20	Hollywoodskl svet; 22.45 Prigode nad morjem in pod morjem
Jug. televizija
18.40	Poročila; 18.45 Po Jugo slaviji — reportaža; 19.15 Prome nadnl koncert; 19.45 TV pošta;
20.00	Dnevnik; 20.30 Oddaja na rodne glasbe; 20.40 Dubrovniške poletne prireditve; 21.40 TV obzornik
opazovališča v Green Banku so bile prilagojene za sprejemanje teh znakov. Toda čez mesec dni Je bila ta dejavnost nanaglo prekinjena pod izgovorom, da primanjkuje skladov in potrebnih naprav, pa čeprav je F. Drake zagotavljal, da razpoložljive naprave zadoščajo ter da ves program ne terja veliko sredstev.
«New York Times« je 4. februarja 1962 objavil senzacionalno vest, da Je bil v novembru v Green Banku pod pokroviteljstvom znanstvene akademije tajni sestanek velikih znanstvenikov in industrij-cev o možnosti povezave z izvenzemeljskimi civilizacijami, odnosno ljudstvi. Tega sestanka so se udeležili dr. P. Morrison, avtor znanih del s tega področja, Nobelov nagrajenec N. Kelvin ter direktor zavoda za komunikacije J. Lilley, avtor knjige »Človek in delfin«. Lilley je, kot je znano, odkril, da so delfini, ki v nekaterih primerih morejo odgovoriti človeku, ln se ukvarja s proučevanjem njihovega jezika. Njegova naloga je, odkriti osnove za razumevanje govorice izvenzemelj-skih ljudi, v primeru, če bi prišlo do stikov z drugimi svetovi.
Leta 1964 je skupina sovjetskih znanstvenikov pod vodstvom G. B. šolonickega odkrila neke variacije v dotoku radijskih valov z «radiozvezde» CTA — 102. K temu uspehu so pripomogle tudi naprave za sprejemanje radijskih valov, ki so opremljene z velikim paramagnetskim kvantnim ojačevalcem ter z anteno izredno velike površine. Opazovanja so dokazala, da se radijski valovi, ki prihajajo z zvezde CTA — 102, v času redno spreminjajo po nekem periodičnem zakonu ter da celoten ciklus traja okoli 100 dni. Ce bo to v bodoče potrjeno, bo to prav gotovo eno največjih odkritij na področju radioastronomije.
Po trditvah moskovskega radio-gstronoma N. S. Kardaševa ni izključeno, da signali z zvezde CTA-102 prihajajo iz neke daljne civilizacije v vesolju.
Na prvi sovjetski konferenci, kjer je bilo govora o stikih z izvenzemeljskimi civilizacijami, je prof. I. S. Sklovski rekel: ((Problem več svetov in stika med posameznimi svetovi je eden najbolj pomembnih, kar si jih je človeštvo kdaj koli zadalo. Odslej se more ta problem postaviti na znanstvene osnove.«
V Sovjetski zvezi so zgradili velikanske radioteleskope, drugi pa so še v gradnji. S temi teleskopi se morejo ujeti znaki iz najbolj oddaljenih točk vesolja. Posebej moramo omeniti radioteleskop v Serpuhovu, ki je opremljen z «ogledalom» s premerom enega km in Je največji na svetu.
Kar zadeva misteriozne radijske signale je pariški astrofizik Pierre Guerin na Sorboni prebral zgodovinsko poročilo, pri katerem je vredno se ustaviti, posebno ker je to svoje poročilo prebral v krogu, ki je za gotovo najbolj kvalificiran, saj so bili prisotni član francoske akademije znanosti Jacques Adamard, sovjetski znanstvenik A. I. Oparin, Anglež John Bernard, Američan Li-nus Pauling, sloviti znanstvenik Bertrand Russell in še nekateri znanstveniki najvišje ravni na svetu. Razumljivo je, da Guerino-vo poročilo zasluži vso pozornost. Guerin Je med drugim rekel:
((Zamislite si, kako malo bi mogli storiti pred živimi bitji drugih svetov, ki imajo neprimerno
popolnejšo psiho. Nekateri videzi njihovega načina življenja bi mogli biti toliko popolnejši od našega, da bi jih mi ne mogli niti razumeti. Mogli bi razumeti le tisto, ki ustreza naši umski ravni. Vse ostalo bi bilo izgubljeno. Ce pa bi ti ljudje n.pr. prišli na Zemljo s kakim svojim strojem in bi nam dovolili, da si ga ogledamo, bi mnogi njegovi deli ostali za nas nepojasnjeni. Nekatere dele bi morda razumeli, večine pa bi sploh ne mogli razumeti, še manj pa opisati. Lahko bi gledali njihov stroj (morda kak ((leteči krožnik«, op. ur.), ne da bi razumeli njegovega bistva, tako kot neka živa žival gleda elektromotor v teku, ne da bi mogla razumeti, kako in zakaj deluje, ker žival ne more vedeti, kaj je električni tok, kaj je magnetno polje itd.
Skratka ta izvenzemeljska bitja bi mogla imeti tako popolno znanost, mogla bi razpolagati s takšnimi komunikacijskimi sredstvi, da bi avtomatično bila daleč pred nami. S tem še ni rečeno, da moramo podcenjevati naš intelekt ali vrednost naše znanosti. To je le potrdilo dejstva, da je vesolje vse bolj zapleteno kot si ga mi zamišljamo. Ker se sedaj že priznava, da Zemlja ni edini planet, na katerem je življenje moglo proizvesti višjo psihično dejavnost, bi bilo napačno zanikati, da se višja psihična aktivnost ni razširila tudi v ostalem vesolju. Razlika v starosti sončnih sistemov more znašati tudi stotine milijonov let, odnosno precejšnjo dobo v primerjavi z dobo, ki je bila potrebna za nastanek novih živih bitij. Z druge strani pa tudi brzi-na evolucije posamezne zvrsti ni nujno na vseh planetih enaka. Iz tega sledi, da je raven našega umskega razvoja mogla biti na mnogih planetih tudi krepko prekoračena. Ce načrt za radijske stike z izvenzemeljskimi civilizacijami ne bo dal zaželenih rezultatov, bo to dokaz le za to, da js v Rimski cesti le malo civilizacij, ki bi bile na ravni naše civilizacije.
Razumljivo je, da je na planetih, kjer žive bitja z mnogo višjo razumsko ravnijo, njihovo tehnologija za komunikacije lahko neprimerno drugačna od naše. Kdo ve, če bo čez tisoč let človeštvo še uporabljalo radiofonsko tehniko? Ce bi bila naša umska raven nižja od umske ravni prebivalcev planetov v galaksiji, ki so blizu našemu sončnemu sistemu, ne bi mogli priti z njimi v radijski stik niti v primeru, če bi se oni trudili, vzbuditi našo pozornost, da bi nas spoznali in nas proučevali. Kot n.pr. čebele ne vedo, da jih mi podrobno proučujemo, tako je zelo zelo možno, da nas neko bolj razvito ljudstvo vesolja s svo-
jimi sredstvi in načini podrobno proučuje, ne da bi se mi tega sploh zavedali. To ni nič nadnaravnega, pa čeprav gre že za zadeve, ki so nad našo umsko sposobnostjo.
Vsega tega se moramo zavedati, kadar skušamo priti v stik z izvenzemeljskimi civilizacijami, vendar pa hkrati ne smemo"obupatt nad možnostjo takšnih stikov. Kdo ve, ali ne bo celo kmalu prišlo do stika z ljudstvi, lri se po svoji umski sposobnosti ne razlikujejo veliko od nas. Seveda bi to povzročilo največjo revolucijo v svetovni zgodovini. Veliko zaupam v bodočnost človeka in njegovega razuma, čeprav Ja z vidika neskončne zapletenosti vesolja naš razum nepopoln, nas ne vara in nas v proučevanju prirode ne bo zaoeljal v slepo ulico. Ne trdim, da je možno z drugimi sredstvi vplivati na našo psiho. Ce ta sredstva so, mi jih ne bomo spoznali niti v trenutku, ko bomo prišli v stik s ti-stiirrt, ki s temi 'sredstvi razpolagajo« — je zaključil Guerin.
Sedaj je važno, da si ne delamo utvar glede možnosti stikov ž ostalimi svetovi. Skoraj neverjetno je, da bi do teh stikov prišlo že v bližnjih letih. Kljub temu pa se je treba na to pripraviti.
lih obmorskih mestih, so bolj ali manj lepe in romantične, vendar pa ima samo ena noč v letu neko posebno privlačnost: »Portoroška noč«. «Miss portoroške noči« pa je njena velika senzacija.
Tudi prejšnjo soboto je prišlo v Portcrož mnogo radovednežev, ki so hoteli biti priča pri izbiranju najlepše mladenke. Prireditev, ki bj morala biti na prostem, so zaradi deževnega vremena »prenesli« v kinodvorano, tako je razumljivo, da je bilo mnogo obiskovalcev prikrajšanih za... dokaj veliko porcijo lepote.
Publiki in žiriji (predsedoval ji je Marjan Starc, režiser RTV) se je predstavilo 16 lepotic, ki so bile predhodno izvoljene v najrazličnejših slovenskih turističnih centrih. Ob glasbeni spremljavi so prihajale (nerodno) na oder, se nekoliko (nerodno) sprehodile po škripavih deskah in se za zaključek še (nerodno) priklonile. Je pač križ z lepoticami! Mnogo bolj sem se zabaval, ko sem se razgledoval po dvorani.
Gospe so bile večinoma dostoj no resne, redkokoteri je ušel vzklik priznanja. Moška reprezentanca pa je bila bolj radodarna z aplavzi, posebno v drugem delu programa, ko so se kandidatke predstavile v kopalnih oblekah. Tedaj smo lahko vsi ugotovili, da le obstaja neka razlika med večerno obleko in bikinijem... Mnoge lepotice so namreč razočarale. Spominjam se, da sva s prijateljico Lino »navijala« za številko 8 (še niste vedeli, da postanejo dekleta na lepotnih tekmovanjih zgolj — številke?), a sva se premislila, ko sva jo u-gledala v kopalkah...
Medtem ko so se «miss» preoblačile in si lepile umetne trepalnice, so se gledalci nekoliko oddahnili ob lepih skladbah, ki so jih zapeli F,:da Viler, Rafko Irgolič, Pero Dimitrijevič in M.li Resnik.
Izkoristil sem trenutek odmora in vprašal gospoda Lojzeta Spacala, ki je bil med člani žirije, kaj je lažje-slikati alj izbirati »miss«. Verjemite mi, brez najmanjšega pomisleka se je odločil za prvo!
Najvišje število točk (upravičeno) si je pridobila devetnajstletna Mojca Plstner, študentka germanistike iz Ljubljane, k; ,e tako postala «mi*s» z zelo dol-gm in pomembnim nazivom »Miss turizma Slovenije in Istre«. Prav ta naslov ji bo omogočil, da se bo udeležila še dveh podobnih tekmovanj:	v Zagrebu za
»Miss Jadrana« in v Italiji za »Miss Cinema«. S svojima dvema spremljevalkama, Avo Sak«.do in Siavenko Tešovig (zelp prikupna šestnajsčetnica iz Pulja, ki ima že fanta, ampak noče postati filmska igralka), bo Mojca odšla na brezplačno potovanje v Benetke, Kot vidite, se tudi »miss« splača postati!
Mojci pa samo nekaj zamerim: ni mi hotela povedati svojih mer (niso morda «prave»?), ugotovil sept samo, da je visoka 176 cm (postavil sem se v njeno neposredno bližino) in da ima nad levim očesom majhno brazgotino... Ampak naj se nihče zdaj ne zgrabi zaradi tegs za lase. Mojca si jo je pridobila šele mnogo let po rojstvu, ko je nekega dne, po nerodnosti, padla » stola ..
BRANKO VATOVEC
?i|s <
si?
Raffaella CarrA na zgornjem mostu »Raffaella«. Ime mlade igralke je zaslovelo potem, ko Je nastopila v nekem filmu s Frankom Sinatro. Sedaj .je podpisala pogodbo s sinom znanega producenta Zanucka.
lili iiiiiiiniiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii mil n n iiiiiiiiin im milili mimiiiiiiiiiiiimii iii iiiiiiiiiiiiiMMiiimi mi n mmii Miiiiiini im mu n im m m ||,|IMIII|||||||||||||||M|U|
mi .naiožamL Ne popuščajte preveč
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Prejeli boste priznanje, ki ste nanj že dolgo čakali. Napravite čimprej red v svoji hiši.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Obstoječi pogoji so nadvse ugodni za sleherno skupinsko delo. Skušajte bolje spoznati kraj, kjer živite.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne glede na ponudbe, ki jih boste prejeli, dokončajte prej to, kar ste že začeli. V ljubezni boste imeli srečo.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne izgubljajte se v malenkostih, ko morate rešiti toliko drugih večjih vprašanj. Pustolovska doživetja vam ne bodo zagotovila sreče.
LEV (od 23,7. do 22.8.) Pošteno poklicno tekmovanje bi vam zagotovilo več koristi kot pa to, da se izolirate. S svojimi koristnimi na-
sveti boste izvlekli dobrega prijatelja iz nesreče.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Obetajo se vam lepi zaslužki, toda le, če boste pristali na neko sodelovanji. Ne pretrgajte iznenada nekega lepega čustvenega odnosa.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Pri reševanju nekega za vas izredno vatnega vprašanja, upoštevajte dragocen nasvet, kf vam bo dan Var-čujte s svojimi močmi.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Zavarujte se pred presenečenji in ne ubadajte se preveč s poetranski-
svoji fantaziji, če nočete ostati praznin rok.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne ogibajte se spopadu, vendar se nanj pripravite. Deležni boste velikega nepričakovanega priznanja.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Odločite se za nujen poseg pri oblasteh. Pobotajte se z nekim sorodnikom.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) I* bcljšanje finančnega vprašanja. Bodite bolj nepristranski v odnosu do onih, ki vas obkrožajo.
RIBI (od 20.2. do 20.J.) Sprejmite neko ponudbo, ki Je zelo važna za razvoj vašega podjetja. Bolj stvarno gledanje na stvari in osebe vam bo prihranilo mnoge nevšečnosti in razočaranja.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 26, najnižja 19.3, ob 19. url 23.6; zračni tlak 1017.2 raste, vlaga 65 odst., veter zahodnlk 7 km na uro, nebo 9 desetin pooblače-no, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23.2 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 19. avgusta
Ljudevit
Sonce vzide ob 5.09 in zatone ob 19.07. Dolžina dneva 14,00 Luna vzide ob 22,25 in zatone ob 12.22
jutri, PETEK, 20. avgusta
Samuel
PRVI NASTOP OBČINSKEGA ODBORNIKA DUŠANA HREŠČAKA
je
Vključitev Slovenca v občinski odbor zmaga načela narodnostne enakopravnosti
Ostra obsodba sramotne gonje fašistov in liberalcev proti Slovencem in proti strankam levega centra - Polemika s komunisti, SSL in republikanci
stalo ob strani.
Svoj govor je Dušan Hreščak zaključil takole:
«Borba za popolno in dosledno priznanje načela o narodnostni enakopravnosti med Italijani in Slovenci pa s tem seveda še ni končana, kajti nacionalistično nasilje še ni izginilo iz našega javnega in zasebnega življenja, ker ima svoje globoke korenine v tištih družbenih slojih, ki imajo v svojih rokah ustrezno orodje za izvajanje pritiska na ljudi, ki so od njih gospodarsko odvisni. In prav v teh dneh vidimo, kakšno odvratno obliko more zadobiti politični in moralni pritisk na delavce in nameščence, da bi jim izsilili podpis na tako imenovani «protest» Lege nazionale. Ker akcija vodstva tega nacionalističnega združenja (v katerem so ostali sedaj le desničarji) za zbiranje podpisov proti vključitvi Slovenca v tržaški občinski odbor ni rodila do sedaj zaželenega uspeha, so se oprijeli sedaj novega načina: uprave podjetij pokličejo svoje nameščence in jih
Bitka za vključitev prvega slovenskega odbornika v tržaški občinski odbor se bliža kraju. Jutri poteče skrajni rok za odgovor prefekture na priziv mlsovcev in liberalcev proti postopku sklicanja občinskega sveta na kateri je bil izvoljen za odbornika slovenski socialistični predstavnik Dušan Hreščak. Prefekturni organi pa niso dolžni, da odgovorijo na priziv. V primeru, da pustijo, da preteče rok, pomeni, da so zavrnili ugovor.
Pomemben dogodek včerajšnjega dne pa predstavlja prvi javni nastop novoizvoljenega občinskega odbornika Dušana Hreščaka na zborovanjih v Trebčah in na Padri-čah.
V	obeh svojih govorih je Dušan Huščak predvsem orisal potek borbe za uveljavljenje narodnostnih pravic Slovencev na Tržaškem o-zemlju V tej zvezi je dejal, da so se tržaški Slovenci znašli v zadnjih let’h pod vplivom dveh političnih smernic. Na eni strani je Skupna slivenska lista trdila, da Slovenci Inhkc dosežejo kak pomembnejši uspeh samo. če se opirajo na svo je lastne sile ter pustijo vnemar italijanske stranke, katerim ni mar dc zaščite slovenskih narodnostnih p: a vic. Na drugi strani Da so komunisti, ki trdijo, da bodo Slovenci ižvojevali pravice, ki jim priti-čejo, samo če se bodo komunisti vključili v vlado. Dušan Hreščak je v svojem govoru polemiziral s temi trditvami ter skušal dokazati, da edino politika levega centra, se pravi politika sporazuma med socialisti, KD in PSDI, utegne pripeljati do rešitve teh vprašani.
V	svojem govoru Je slovenski odbornik poudaril, «da slovenska manjšina more priti do svojih pravic le, če zavrže zmotno stališče, da se politične in družbene razmere v državi, v kateri živi, ne tičejo slovenske manjšine, in če aktivno in neposredno sodeluje z italijanskimi naprednimi silami v njihovi borbi za nadaljnji razvoj demokracije v. naši državi«. Socialisti — je še pristavil Hreščak — zastopamo namreč mnenje, da so pravice slovenske manjšine sestavni del borbe za demokracijo v državi, v kateri manjšina živi, in le če narodna manjšina sodeluje aktivno v tej borbi, če je to tudi njena borba, si s tem pridobi pravico do upoštevanja tudi svojih zahtev.
Najprej si moramo namreč izvoje-vati zmago splošnega načela o narodni 'enakopravnosti, kajti šele zmaga tega splošnega načela nam omogoči postopno uveljavljanje konkretnih zahtev in pravic narodne manjšine, ki so le posebna oblika tega splošnega načela o narodnostni enakopravnosti«.
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiinfUliiiiiiiiiiiiiiifiiiiimiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiKiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii«
TURIZEM NA TRŽAŠKEM V PRETEKLEM MESECU
Kljub skrajno neugodnemu vremenu več turistov kot lani v juliju
V hotelih in penzionih so zabeležili 33.406 nočitev, v cam-pingih pa 23.861 - Več tujih kot italijanskih gostov
V	nadaljevanju svojega govora je Hreščak dejal, da je bila z njegovo izvolitvijo v občinski odbor premagana stoletna diskriminacija na škodo Slovencev v Tržaški občini
«Vsa slovenska javnost — je dejal — Je z razumljivo zaskrbljenostjo spremljala sramotno gonjo, ki so Jo fašisti in liberalci ter krajevno glasilo italijanskega nacionalizma uprizorili pred preosnovo tržaškega občinskega odbora in po njej proti strankam levega centra, predvsem pa proti moji osebi«.
Glede republikancev je Dušan Hreščak dejal, da ta stranka predstavlja sicer v državnem merilu pozitivno politično silo, toda v Trstu «Je zdrsnila na pozicije nacionalistične nestrpnosti do Slovencev, kar je pokazalo že ob priliki sporazuma med strankami levega centra in Skupno slovensko listo v devinsko-nabrežinski občini in v tržaški pokrajini, ko Je zaradi tega preklicala svoje dotedanje sodelovanje v tržaški občinski upravi.
V	nadaljevanju svojega govora Je slovenski odbornik poudaril pomembnost zmage nad nazadnjaškimi silami.
«Zato je tudi razumljivo — je izjavil — da je vse slovensko prebivalstvo stalo v tej bitki na strani socialistične stranke in njenih političnih zaveznikov, ki so to bitko vodili in v njej zmagali. In kakor to zmago odobrava vse italijansko demokratično in napredno javno mnenje, tako se te zmage veselijo tudi vsi Slovenci, ne glede na svojo politično pripadnost.«
Nato je Dušan Hreščak analiziral obnašanje posameznih strank v nedavni politični bitki.
«Tako Je demokratično jedro bitke, v kateri so iskreno in dosledno demokratične sile s socialisti na čelu dosegle pomemben uspeh. To Je sicer velika zmaga, borba za vsestransko uveljavljenje načela o narodnostni enakopravnosti med Italijani in Slovenci pa se bo nadaljevala, vendar pa od sedaj naprej v neprimerno boljših razmerah, ker Je koalicija levega centra uspela odstraniti največjo oviro za uveljavljenje tega demokratičnega načela: v izvršne organe krajevnih samouprav, kjer so imeli do sedaj besedo le Italijani, je s to zmago omogočen dostop tudi Slovencem. In ta zmaga ne izgubi ničesar na svojem zgodovinskem pomenu niti v primeru, da bi se zaradi kolebanja v vrstah KD, predvsem pa v vrstah PSDI utegnilo razbiti dosedanje sodelovanje med strankami levega centra.
Nato je govornik kritiziral politiko vodstva KP, kateremu je očital, da Je v najbolj kritičnih dneh ofenzive neofašlstov in liberalcev
pozovejo, naj podpišejo «protest». Delavci in nameščenci dobro vedo, kaj jih čaka, če bi odklonili podpis. In tako zbiranje podpisov se proglaša za ((demokratično« obliko protesta proti vključitvi Slovenca v tržaški občinski odbor!
Ker niso nič dosegli z uprizarjanjem protestnih demonstracij, i razgrajanjem in s tipično škvadri-stičnimi podvigi proti slovenskim ustanovam in Slovencem, se sedaj zatekajo k prav tako nedemokra-tičnm manevrom, da bi zaustavili pot demokraciji in napredku. Toda, kaj bodo dokazali s temi nedemokratično zbranimi podpisi? Dokazali bodo le, koliko nasilja je še v italijanski demokraciji; resnično demokratično mnenje tržaškega prebivalstva o tem, kaj misli o politiki levega centra in o vprašanju enakopravnosti med Italijani in Slovenci, pa bomo izvedeli šele na prihodnjih upravnih volitvah, ki bodo čez leto dni. In takrat bodo tudi slovenski volivci povedali svoje svobodno mnenje o sedanjih dramatičnih dogodkih.
DAVČNE «KARTELE> ZA LETO 1965
Pojasnila ministrstva o letošnji obdavčitvi
Letošnja obdavčitev je bila odmerjena na osnovi dohodkov iz leta 1963
Te dni prejemajo davčni zavezanci po vsej Italiji nove davčne ••kartele«, ki se nanašajo na neposredno obdavčitev dohodka prizadetih zavezancev za leto 1965. Višino obdavčljivega dohodka in s tem tudi višino davka, so finančni organi tudi za letos določili na podlagi višine dohodkov, ki so jih davčni zavezanci prijavili za leto 1963. Davčni zavezanci, ki imajo kolikor toliko redne mesečne oz. letne dohodke, so tudi za leto 1965 na novih davčnih kartelah obdavčeni približno na isti višini kakor prejšnja leta. V številnih primerih pa se dogaja, da so zavezanci imeli v letu 1963, ki Je služilo finančnim organom kot podlaga za obdavčitev letošnjih dohodkov, višje kakor letos. Seveda Je višina začasno vpisanega davka za leto 1965 zato višja, kakor bi morala biti kar je v nasprotju bodisi z resničnim gospodarskim stališčem posameznih davčnih zavezancev in kar spominja na načelo «solve et repete«, ki je bilo svoj čas odpravljeno.
Prav zaradi tega je dostava novih kartel z začasnim obdavčenjem letošnjih dohodkov na podlagi dohodkov iz leta 1963, zbudila pri
IIIHIIIIIIMIIII||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,m|||||||||||||||||||||||||,,„„,1,1,11,,Hunu,,,n,H|,mi,||||||||||,|„||
VZNEMIRLJIVA VEST MILANSKEGA USTA «CORRIERE DELLfl SERA>
Ali je res, da ne bodo zgradili ciklosinhrotrona pri Doberdobu?
Mednarodna znanstvena ustanova CERN naj bi se odločila zgrabiti ciklosinhrotron v občini Nardo pri Tarantu, čeprav je bilo že rečeno, da ga bo zgradila pri Doberdobu V Trstu pa trdijo, da še ni bila sprejeta nobena dokončna odločitev v tem pogledu
V znanstvenih in poslovnih krogih dežele Furlanije — Julijske krajine ter še posebej v našem bestu je dvignila precej prahu novica, ki jo je objavil v torek milanski dnevnik «Corriere della Sera« in po kateri naj bi Evropski center za jedrska raziskovanja (Centre Europčen de Recherches Nuclealres), ki ima svoj sedež v Ženevi, ne nameraval postaviti velikega ciklosinhrotrona na področju doberdobske občine, kakor je bilo prvotno napovedano, temveč na čisto drugem mestu, to je na področju občine Nardč na peti italijanskega polotoka, okoli 80 km Južno od Taranta.
«Cornere della Sera« Je objavil to vest v običajni znanstveni rubriki ne da bi tudi omenil, od kod je zvedel za namero organizacije CERN, da opusti prvotni načrt. V
Že pred dnevi, ko nismo še razpolagali s podatki o tržaškem turizmu za mesec julij, smo pisali, da vse kaže, da bo gibanje turistov v Trstu in vzdolž naše obale zabeležilo rekordne številke. Podatki Pokrajinske turistične ustanove so potrdili to domnevo.
Po teh podatkih so v hotelih in prenočiščih našega področja zabeležili 33.406 turistov, Od teh jih je bilo 17.692 tujcev in 15.714 italijan-skin državljanov. Število nočnin pa je znašalo 87.891, in sicer jih je odpadlo 40.715 na tuje državljane, a 38.176 na italijanske.
Ce primerjamo te številke s podatki za mesec julij lanskega leta, ugotovimo, da so se prihodi turistov v letošnjem juliju zvišali za 1344 enot, nočnine pa za 3.083 enot, ali za dobre 4 odstotke.
K tem številkam je treba prišteti še prihode in nočnine v raznih campingih ter v mladinskem hotelu. Prihodov v campinge je bile v juliju 4.537, od katerih 3.201 tujec in 1.336 italijanskih državljanov. Nočnin pa je bilo vsega skupaj 23.861, od katerih 20.039 tujcev in 3.822 italijanskih državljanov. Pri tem je treba ugotoviti veliko razliko med obiski tujih in italijanskih državljanov, kar se ne dogaja pri prihodih in nočninah v hotelih. Ta visoka razlika kaže, da je taborniško življenje zelo udomačeno v drugih državah, medtem ko Italijani ljubijo in cenijo še vedno bolj udobno, življenje po hotelih, kot pa pod platneno streho. Številke pa, ki zadevajo prihode v mla-dinsk: hotel, ponovno potrjujejo to domnevo, saj so v juliju zabeležili kar 1.002 prihoda, od katerih kar 913 tujcev. Tudi ta številka kaže, da je mladina iz drugih dežel bolj dovzetna za potovanja, kakor pa italijanska.
Ce bi hoteli na podlagi gornjih številk zaključiti, da je turizem na Tržaškem v velikem razmahu ter da spreminja svojo notranjo strukturo, bi pa napravili hudo napako. Pribiti je treba namreč še enkrat, da so bistvene poteze turizma na našem področju ostale skoraj iste, kot so bile v preteklih letih. Gre še vedno za prehodni turizem, se pravi za pritok turistov iz Italije, Avstrije, Nemčije in seveda tudi Jugoslavije, ki se na našem področju ustavijo nekaj dni, potem pa
hitijo kot sodobni nomadi naprej: proti Italiji in Jugoslaviji. Kljub temu, da je absolutno število nočnin naraslo, pa ostaja povprečna nočnina na enega turista še vedno zelo nizka: okoli 2,5 nočnine. To številko so izračunali že lani in tudi letos se ne bo bistveno spremenila.
Te ugotovitve ne smemo seveda posplošiti, saj velja v glavnem za mesto kot tako, toda ne drži, ko gre za gostinske objekte vzdolž grljanske, sesljanske in devinske obale. Na tistem področju je zraslo namreč nekaj hotelov in penzionov, ki so postali prava turistična atrakcija za tuje turiste, ki so se začeli zadrževati tam po več dni. To dokazuje, da tudi naša obala lahko postane turistično zanimiva in privlačna, toda vložiti bo treba še mnogo denarja in truda, preden bomo lahko konkurirali z drugimi bolj opremljenimi turističnimi središči v državi in izven nje.
Na koncu naj še omenimo, da podatki, ki smo jih navedli, ne prikazujejo še dokončne slike turizma v letošnjem poletju. Mesec Juli) Je bil precej viharen in deževen, a kljub temu se je turistično gibanje močno razvilo. Mesec avgust pa je v vremenoslovskem pogledu zelo bolj ugoden (celo boljši kot v preteklih letih) ter je zato treba pričakovati, da se bo krivulja prihodov in nočnin še strmeje dvignila.
Drevi sestanek treh strank levega centra
Drevi se bodo v palači Diana na Trgu sv. Ivana sestali predstavniki treh strank levega centra: socialistov, demokristjanov in socialdemokratov. Na dnevnem redu je dokončna odobritev dokumenta o sodelovanju imenovanih strank v bližnji bodočnosti. Baje sta listino že podpisali demokrist-janska in socialistična stranka. Pristanek socialdemokratov pa je še negotov.
Sinoči se je sestal izvršni odbor tržaške pokrajinske federacije PS
deželi Furlaniji — Julijski krajini ni nihče obveščen o tem, pa tudi dogodki, ki so kakorkoli povezani z nameravano gradnjo ciklosinhrotrona pri Doberdobu, si sledijo, kakor da še vedno velja prvotni načrt. Tudi naftovod Trst-Bavarska, se je moral ob vstopu na ozemlje doberdobske občine v velikem loku ogniti kraški dolini, ko se Je zvedelo, da nameravajo strokovnjaki CERN tamkaj postaviti svoje jedrske naprave. Sama predelava prvotnega načrta za naftovod na tem področju je stala strokovnjake družbe SIOT, ki ga gradi, lepe denarje, ki bi bili zdaj po novem načrtu popolnoma zavrženi.
Milanski list dodaja k omenjeni novici, da bo ciklosinhrotrdfi! katerega premer bo meril dva in pol kilometra, zaposloval vsega skupaj okoli 15.000 ljudi, od tega 5000 znanstvenikov, 5000 visokokvalificiranih strokovnjakov ter 5000 študentov, in sicer angleške, francoske, nemške in Italijanske narodnosti.
V prizadetih krogih na Tržaškem, kakor rečeno, ni bil nihče uradno obveščen o kakršnem koli novem sklepu osrednjega vodstva Evropskega centra za jedrska raziskovanja ter nasprotno naglašajo, da ni pričakovati nobene nove odločitve najmanj še za poldrugo leto. Za sedaj še vedno velja, da bo ciklosinhrotron stal na določenem kraju v do-berdobski občini, V dokaz za to navajajo, da so prav v zadnjem času pričeli s pripravami za o-bisk strokovne komisije pri CERN na prizadeto področje v goriški pokrajini. Strokovnjaki si bodo po vsej verjetnosti ogledali kraj še v letošnji jeseni.
Dl. O seji ni bilo izdano nobeno uradno poročilo. Strankin tajnik Oberdan Pierandrei, katerega smo med kratkim odmorom seje vprašali, kaj nameravajo socialdemo-kratje ukreniti glede vprašanj, ki so postavljena na dnevni red tri-strankarskega sestanka, nam je izjavil, da FSDI ne ugovarja vključitvi Dušana Hreščaka v občinski odbor, vendar pa zahteva, da federacija PSI spoštuje že sprejete obveze glede vprašanj sodelovanja s komunisti v okoliških občinah
ter v raznih ustanovah.	Banghiasci iz Ul. Ariosto 2,s3-
Pogreb okulista-znanstvenika prof. Raffaela Camposa
Z avtom je podrl mater in srna
Mati in sinček sta včeraj popoldne, pri prečkanju Miramar-skega drevoreda na zebrastem prehodu, postala žrtvi prometne nesreče. Bilo je okrog 13. ure, ko je 22-letna gospodinja Rita Pešce por Banghiasci iz Ul. Ariosto 2, s 3^
Včeraj dopoldne Je bil v Trstu pogreb pokojnika okulista prof. Raffaella Camposa, primarija okulističnega oddelka glavne bolnišnice. Pogreba so se udeležili poleg svoj-
cev, prijateljev, kolegov in osebja bolnišnice tudi župan dr. Franzil, namestnik vladnega komisarja dr. Molinari, rektor tržaške univerze prof. Origone ter delegacije zdravnikov iz Benetk, Gorice in Tržiča.
mnogih davčnih zavezancih po vsej Italiji in tudi na našem področju razumljivo negodovanje. Da bi nekoliko ublažilo negativni efekt začasne obdavčitve po omenjenem principu, je ministrstvo za finance razposlalo posebno okrožnico, v kateri razlaga, da smejo davčne oblasti naložiti neposredni davek za tekoče leto na osnovi dohodkov, ki so jih davčni zavezanci prijavili v preteklosti, na podlagi členov 175 in 176 zakona o neposrednih davkih, ki ju je tudi ustavno sodišče proglasilo za popolnoma veljavna. Kdor ima letos manjše dohodke kakor leta 1963, mora to dokazati davčnim organom, ki mu bodo nato znižali davek.
V primerih, ko se glede višine dohodkov posameznih davčnih zavezancev v letu 1963, vodi pravda pred finančnimi organi, odnosno pred obema prizadetima komisijama, se ravnajo finančni uradi pri začasnem vpisu nove obdavčitve takole- v roku 60 dni potem ko je davčni zavezanec vložil priziv pri davčni komisiji prve stopnje, češ da mu je bil odmerjen previsok neposredni davek, vpišejo začasno davčni organi na njegovo ime polovičen davek. V kolikor se pravda zaključi na tej stopnji, in je davčnemu zavezancu dokazano, da je (me! višje dohodke, kakor jih je sam prijavil, vpišejo davčni organi ustrezen davek na novo. V prime, rih pa, ko se pravda nadaljuje še pred davčno komisijo druge stopnje. vpišejo davčni organi na kar-telo prizadetega zavezanca davek, ki ustreza dvema tretjinama prvotne obdavčitve; seveda se ta prvotna višina davka ponovno vpiše, ko se pravda zaključi na škodo davčnega zavezanca, ali pa celo poviša, ako davčna komisija ugotovi, da je davčni zavezanec imel v resnici višje dohodke, kakor jih je prijavil.
Osnovno načelo, ki vodi davčne organe, da izterjujejo neposredne davke na obroke, v časovnih presledkih, je ta, da davčni zavezanci manj občutijo davčni pritisk, ko odplačujejo davke vzporedno z ustvarjanjem dohodka. Ako bi namreč davčna uprava zahtevala od davčnih zavezancev, naj plačajo dolgovani znesek ves hkrati, bi večina zavezancev v tistem trenutku zašla v prehudo finančno stisko in v številnih primerih bi država krat-komalo ne mogla izterjati dolgovanih davkov. Zato je izterjevanje davkov na obroke hkrati tudi neke vrste jamstvo, da bo v državno blagajno priteklo res toliko denarja, kolikor ga dolgujejo davčni zavezanci po vsej državi.
letnim sinčkom. Dariom, prečkala drevored v bližini stavbe železničarjev. Tedaj je z avtom TS 74906 v smeri proti Barkovljam privozil 50-letnj uradnik Fulvio Dreossi iz Ul. Cologna 18. Dreossi je opazil žensko in otroka, toda kljub zaviranju mu ni uspelo, da bi se pravočasno ustavil in je mater in sinčka podrl.
Dreossi je ponesrečencema priskočil na nomoč ter ju s svojim avtom prepeljal v bolnišnico, kjer so Peščevo sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 8 dneh
TAT URNIH KOLES.
Komaj se je obrnil so mu odpeljali avto
Toda lastnik je storil usodno napako, da je pustil ključe za vžig motorja v avtomobilu
Bil je res hiter tisti tat, ki je predvčerajšnjim ponoči odpeljal fiat 500/c TS 12982 tako rekoč pod nosom lastnika. Zdi se. da je neznanec prav čakal na ugodno priliko, ki mu jo je ponudil sam lastnik avta 28-letni šofer Sergio Biloslavo iz Ul. Pitacco 17. Ta je namreč pustil na komandni plošči ključ za vžig motorja, zato ni čudno, da je neznanec izkoristil priložnost in avto ukradel
Biloslavo se je okrog 1. ura ponoči vrnil domov in ustavil avto približno 40 metrov od vežnih vrat stavbe, v kateri stanuje. Izstopil je iz avta in položil ključ vrat avtomobila v prtljažnik, da bi se naslednjega dne spomnil zamenjati neko kolo, katerega gumijasti plašč je imel veliko zarezo. Biloslavo pa je pustil tudi ključ za vžig motorja na komandni plošči in se oddaljil. Naredil je približno 40 metrov poti in ko se je znašel pred vežnimi vrati, da vtakne ključ v ključavnico, je slišal, da je nekdo pognal motor avtomobila.
To se mu je zdelo kar sumljivo in se je vrnil na cesto, da tu se prepričal, kaj se dogaja. Biloslavo je utegnil priti na pol poti in je videl, kako je neznanec pognal njegov avto v smeri proti Skednju. Zal Biloslavu ni u-spelo, da bi videl tatu. Nekaj časa potem je Biloslavo prišel na kvesturo, kjer je agentom povedal, kaj se je zgodilo. Omenil je tudi, da je v avtu hranil rezervno kolo, orodje in obmejno propust-nico.
Neznani tatovi so predvčerajšnjim ponoči s silo odprli vrata fiata 1100 TS 28488, ki ga je 28-letni trgovski zastopnik Virgilio Carli iz Drevoreda D’Annunzio 48 pustil v Ul. Limitanea. Tatovi so odnesli transistor, rezervno kolo, orodje in škripec. Carli je trtvino prijavil na komisariatu Stare mitnice in povedal, da je utrpel 120.000 lir škode
Na istem komisariatu' je 22-let-ni Dario Černe iz Ul. Pellegrini 17 povedal, da so mu neznanci na veliki šmaren odpeljali lam-brefo TS 27505, ki jo je bil pustil v Ul. Maiolica. Lambreta je bila vredna 50.000 lir.
Počastitev spomina Togliattija in zborovanje KPI za upokojence
Tržaška federacija KPI sporoča, da bo v petek ob 18.30 pri Magdaleni, Ul. Patrizio vogal Ul. Čampa-
nelle, pri gostilni aVittoria«, javno zborovanje, na katerem bo govoril Emilio Semilli o temi: «Borba komunistov v korist upokojencev«. Zborovanje je namenjeno predvsem upokojencem.
V petek ob 20. uri pa bo v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19 počastitev spomina Palmira Togliattija ob prvi obletnici njegove smrti.
Izplačevanje novih pokojnin in zaostankov
Zavod za socialno zavarovanje INPS sporoča, da bodo nove pokojnine in zaostanke izplačevali po sledečem vrstnem redu: 13. septembra starostne pokojnine (kategorija V.a); 13. oktobra invalidnin-ske pokojnine vseh kategorij, pokojnine preživelim .vseh kategorij in starostne pokojnine obrtnikov; 13. novembra starostne pokojnine neposrednih obdelovalcev, spolovinarjev in kolonov. Izplačevanje zaostankov za zadnje tri kategorije pa se bo začelo 15. oktobra.
Mali oglasi
RAZNOVRSTNO POHIŠTVO za mo-
derne domove po izrednih cenah do bite pri «ASTKOMOBlL», Via Glu-lia 108 (Rotonda del Boschetto).
URE, zlate predmete za darila in drugo prodaja tudi proti vrednosti starega srebrnega denarja pri L) A K WIL, Trst, Piazza S. Giovannl št. l.
V SKLADIŠČU D. KOZULICA TRST, Ulica Machiavelli štev 12 za direktni izvoz po eksportni ceni dobite pralne stroje RKX, CANDV in druge; štedilnike, hladilnike in vse potrebno za gospodinjstvo. V skladišču nasproti dobite konfekcijsko blago: plašče, kožuhe (bun. de) hlače itd
PRODAMO ZEMLJIŠČA: 45.000,5000, 1800 in 1500 kv. metrov. Pojasnila dobite v gostilni Križman, Veliki Repen.
Šolske vesti
Ravnateljstvo slovenske srednje io. le v Dolini sporoča, da se Je pričelo vpisovanje v 2. In 3. razred, ki fir bo zaključilo 25 septembra.
Državna srednja šola s slovenskim učnim Jezikom, Rojan, Ul. Montorsi-no 8 opozarja, da se Je pričelo in bo trajalo od 25. septembra tj vpisovanje za drugi In tretji razred.
Državna srednja šola pri Sv, Ja-kobu. Ul. Frausin 14. vpisuje v 2. in 3. razred do 25. septembra
Soiski skrbnik sporoča, da so bile objavljene lestvice kandidatov za su-plentska mesta na osnovnih šolah na Tržaškem ozemlju za šolsko leto 1965-19C'j, interesent) sl lestvice lahko <*-gledajo na šolskem skrbništvu, pri šolsklb nadzorništvib in pri didaktičnih ravnateljstvih.
Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1965-1966 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda. Strada di Guardiella št. 13-1 neprekinjeno do 25. septembra 1965.
Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski.
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se pričnejo vsi popravni izpiti — sprejemni za klasični licej — vstopni in razredni — v Jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1964-1965 dne 1 septembra ob 8.30 s pismenim izpitom iz slovenščine.
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prične zrelostni 'zplti v Jesenskem roku šolskega leta 1964-1965 dne 14. septembra ob 8 30 s pismenim izpitom iz italijanščine
Državni tehnični trgovski zavod «Carh» sporoča, da bo letos ustanovljen večerni tečaj za dijake-de-lavce Tečaj se bo začel z začetkom šolskega leta 1965-66. Trajanje tečaja in njegov program sta ena ka običajnim dnevnim tečajem. O'o koncu študija dobijo tečajniki spričevalo knjigovodje (ragioniere) m trgovskega izvedenca.
Za vpis v razne razrede naj se prizadeti zglasijo v tajništvu šole v Ul. Diaz štev. 20 od 11. do 12. ure.
Ravnateljstvo Drž. srednje šole In Ind. strok, šole v Trstu (Rojan, Ul. Montorsino 8) obvešča, da se vrši vpisovanje za II. in III. razred do 25. septembra t.l., ter da se prično vsi popravni izpiti dne 1. septembra t.l po urniku in razporedu objavljenem na oglasni deski šole.
Slovenski dijaški dom v Trstu
ima v avgustu tečaj za popravne izpite. Zato je v domu ves dan odgovorna oseba, ki lahko sprejme prijave za sprejem dijakov v šolskem letu 1965-66.
Pozivamo starše, ki nameravajo prihodnje šolsko leto zaupati vzgojo svojih otrok dijaškemu domu, da vložijo prošnjo še ta mesec. To je še toliko bolj potrebno, da ho omogočeno Dijaški Matici v prvih dneh septembra rešiti vse prošnje za znižanje vzdrževalnine.
Prijave sprejemamo za redne In za zunanje gojence.
Uprava
Slovenskega dijaškega doma Trst
Poletne prireditve
Rimsko gledališče: danes ob 21. url grška tragedija »Priklenjeni Prometej«, Predprodaja vstopnic za vse predstave v Pasaži Protfci.
e * •
Danes v Miramaru: prireditev »Luči im zvoki« ob 21. uri In ob 22.15. Obe prireditvi v Italijanščini: »Mas-slrolliano e Carlotta«,
Nazionale 16.00 »I vitelloni« Alberto Sordi.
Arcobaleno 16.00 «X 21 spionagglo a-tomico«. Vohunski film.
Fenice 16.30 «11 nudo e M morto«. Technicolor. Aldo Ray.
Grattaclelo 16.00 «Donne raciji« Prepovedano mladini pod 18. letom.
Alabarda 16.00 »Ultima notte a War-lock« Colorscope. Henry Fonda, An-tony Quinn.
Fllodrammatico 16.00 «Qualcosa che vale« Sldney Poitier, Rock Hudson, Dana Wlnter.
Aurora 17.00 »Gagarin URSS Stazio-ne spaziale K9».
Cristalio 17.00 «L'isola del deirini blu« Technicolor
Garibaldi 16.30 »Suspense« Deborah Kerr. Prepovedano mladini pod 16. letom.
Capltol 16.30 »Croclera imprevvlsta« Technicolor. John Mills.
Impero 17,00 «Sexy prolblto« Prepovedano mladini pod 18. letom.
Vtttorlo Veneto 16,15 ((Agente Co-plan missione spionagglo« Virna Lisi,
Moderno. Počitek.
Astra 17.00 «Le calde amantl dl Kyoto» Prepovedano mladini pod 18. letom.
Astoria 17.00 «Sexy magico« Technicolor. Prepovedano mladini pod H-letom.
Abhazla. 16.00: «L’ultlmo sole«.
Ideale Danes počitek Jutri ob 16.36 «A 007 dalla Francia senza amo-re».
LETNI KINO
Paradlso 20.30 »Venere Im piglama« Technicolor, Rim Novak, James Garner.
Satellite 20,30 »Stamlio e Olio eroi del circo«.
Prosvetno društvo Prosek Kontovel priredi v nedeljo 22. avgusta izlet na Bled in v Begunje.
« • «
Prosvetno društvo (Andrej Cok»
z Opčin priredi v nedeljo 22. avgusta enodnevni Izlet v Bohinj čez Vršič. Vpisovanje prt Draščkovih.
• * *
Prosvetno društvo Igo Gruden >2
Nabrežine priredi v nedeljo 22 gusta t.l. avtobusni izlet v Logarsko dolino. Vse potrebne Informacije dobite na sedežu društva ob delavnikih od 16. do 17. in od 20.30 do 22. ure, v nedeljah od 10 do 11.30, kjer se vrši tudi vpisovanje.
• • •
Prosvetno društvo v Skednju sporoča, da bo odhod avtobusa na Jezersko v nedeljo ob 5. url zjutraj izpred gostilne pri Belem konjičku. Prosimo točnost
POTOVALNI URAD «AURORA»
PRIREDI V NEDELJO, 5. SEPTEMBRA l„„j
Izlet v Ljubljano
na XI. mednarodno vinsko razstavo
CENA IZLETA JE 2.800 LIR in vsebuje naslednje usluge: 1. potovanje z avtobusom v Ljubljano in nazaj; 2 kosilo v Ljubljani; 3. vstop na razstavišče; 4, pokušnja vin. Avtobusi bodo vozili na naslednjih progah:
1.	TRST . OPČINE FERNETIČI.
2.	NABREŽINA SALEZ -MALI REPEN - BRISCIKI VELIKI REPEN - COL • FERNETIČI.
3.	KRIZ PROSEK - OPČINE - FERNETIČI.
4.	DOLINA • BOUUNEC ■ BORŠT - RICMANJE (Ključ) BAZOVICA - PADRICE - TREBČE FERNETIČI.
Za izlet vpisujejo:
TRST: potovalni urad »Aurora«, Ul. Clcerone 4, tel. 29-243
NABREŽINA: gostilna Grilanc
KRIZ: Mario Švab
PROSEK: Božena Briščik
SALEZ: Alojz Pirc
MALI REPEN: gostilna Batič
BRISCIKI: gostilna Milič
OPČINE: gostilna pri Vetotu ln trgovina Škabar BAZOVICA: Ivan Cač PADRICE: Rafael Grgič TREBČE: gostilna pri Mičetu
DOLINA: gostilna Strajn (na stanovanju pri Lovretu) BOUUNEC: Josip Ota (brivnica)
BORŠT: gostilna Danilo Petaros RICMANJE: . društvena gostilna
Potuje se s potnim listom (tudi brez vizuma). Kdor nima potnega lista, se lahko vpiše na skupni potni list, V tem primeru mora doplačati 350 lir ter na mestu vpisovanja oddati osebno izkaznico.
VPISOVANJE SE ZAKLJUČI NEPREKLICNO V NEDELJO. 22. AVGUSTA 1965
Včeraj-danes
Sintetične preproge
ln preproge za hodnike iz plastike »BALATUM« ln »MERA-KLON« Moderno pokrivanje podov z gumo, «MOQUETTE» in ploščice »RIKETT« ln ((ARMSTRONG«. Bežna vrata «ROLLPORT», beneške zavese (tende veneziane). Hitra ureditev s specializiranim osebjem. A. R. P. ITALPLAST, Trst, Trg Ospedale št. 6 Tel. 95-919
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dn? 18. avgusta 1965 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 9 oseb.
UMRLI SO: 72-letna Emilla Coi-dessa por. Flego, 85-letm Domenico □iamantini, 71-letnl Mario Mullon, 77-letna Teresa Brecelj por Krečič, 79-letna Teresa Furlan vd. Krajner, SLletna Arvna Orzan, 72-letni Lodo-vico Scagnetti, 92-letn! Lorenzo Sto-kelj, 91-letnl Giuseppe Ferlettl.
A. BRANDOLIN - trst, via s. maurizio, 2
Novi tipi lestencev Razstavljenih 10-12>15‘litrski električni 80-100-litrski električni grelci za vodo Kopalnice bele, champagne, Vodne pipe najboljših
grelci za vodo znamke:	• najboljših znamk: Perlina, Radi,	• sinje, sive, zelene, roza, # znamk in najrazličnejših
Radi, Perlina, Aequator	Tecnomasio, Triplex, Sabiana, Siemens znamke RICHARD GINORI modelov
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Crevatto, Ul. Roma 15; INAM «A1 Cammello«, Drevored XX. Septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2.
OPOLDANSKA SLUŽBA LEKAR
Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Ptz-zul—Clgnoia, Korzo 14; Prendlni, Ul. T Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1.
Darovi in prispevki
Pepca «rožarica» s Ponteroša daruje 1000 lir za Dijaško Matico.
LADJE V PRISTANIŠČU
Mornar, Umag, R. Boskovic, Nikola Tesla, Iz, Zelengora, B Krajina, Biograd (Jugoslavija); C. j1 Messina, Linda I, San Marco, L. Lauro. Adige, Saturnia, Vulcania-Saipa II, Sardatlantlc II, Nereid'-E,uropa, Portorose, Eros, A. Monta-nari, Gabriele (I talit): Tavros ‘(Graja); Altalr, Chlchln (Panama): &J ritrea, Axum (Etiopija); Gunny (Finska).
+
5 je zi ga
Roza Brecelj vd. Krečič
Pogreb pokojnice bo danes ob 18. uri na barkovljanskem pokopa-lišču.
Žalostno vest sporočajo Kcere-zetje, sestra, vnuki in ostali sorodniki.
Barkovlje, 19. avgusta 1965. (I.T.F. Ul. Zonta 3, Tel. 38006)
18. t. m. nas je za vedno zapustila naša draga
za vhode, kuhinje, za dnevne sobe
je 120 vzorcev lestencev
Pritikline za kopalnice: ekonomični, normalni, luksuzni in barvani tipi
Ogledala za kopalnice različnih velikosti in oblik
PRIMORSKI DNEVNIK
PUSTOLOVŠČINA, KI SE JE KMALU KONČALA
Zbežala sta od doma in Kradla po Miljah
Mlcčnozoha tatiča je policija kmaiii odkri-ia in ju ' prijavila sodniku za mladoletne
16-letni Guerrino C. in 15-letni , nico. 37-letna Dinka Pepkovič, 37-
5 —
19. avgutta 1965
Bruno F. oba iz Milj, čeprav še ■hlada, nista hotela zamuditi priložnosti pred tujo lastnino. 2e pred iiesaj dnevi sta zašla na stranpo-in začela krasti. Sicer nista iz-ena tatova in njih plen je bil malenkosten, vendar pa, kaj bo z hjima, če se že zdaj ne bojita ni-
letna Zvijezdana Berač por. Inič in njena 32-letna sestra Marija Barac por. Govijanovič so, misleč, da jih nihče ne vidi, tu pa tam pobrale predmet in ga vtaknile v torbo.
Pri tem nepoštenem poslu jih je opazil uslužbenec veleblagovnice in še preden so Jugoslovanke prišle
guerrino zbežala z doma. Zaskrbljeni starši so se zatekli na komi-štriat in agentom prijavili izginot-Je fantov Toda na komisariat je
in jih prijavili sodišču zaradi tatvin z obteževalnimi okoliščinami.
cesar Agenti s komisariata v Mi- j (j0 Vhodnih vrat, so jih že čakali jjan so ju zasačili v nekem senikti i agenti s komisariata na Trgu Dal-“ seveda prijavili sodišču.	| mazia. Ljubiteljice tuje lastnine so
Pred nekaj dnevi sta Bruno in prepeljali na komisariat, kjer so
----	■ - •	‘	- - - jim y torbah našli več predmetov:
posodo za stiskanje limon, izvijače, milo, nekaj punčk iz plastike, par
_____ ______ ___ ___________ rokavic in še nekaj drobnarije. U-
nekaj časa potem prišla tudi 65-let- i kradeno blago, ki je bilo vredno ha Maria Lovrecich iz Piasoja 16110.000 lir, so agenti vrnili velebla-Y Miljah in agentom povedala, da govnici. Tri tatice pa so aretirali J® iz nekega predala v kuhinji nje- in iih prijavili sodišči nega stanovanja izginilo 4000 lir.
Agenti so se takoj lotili dela in n® Podlagi izsledkov nasledn.ii dan Jj n Bruna in Guerrina, ki sta !T . no snala v nekem seniku v oko-Ml.), Odpeljali so ju na zasli-^nje in tako je prišlo na dan še nekaj grehov. Bruno in Guerrino „.a izpovedala, da sta ukradla omenjenih 4000 li’-. Tatvino je izvršil 'v'err!no, tja na ga je napotil Bru-nn- ki je poznal Lnvrecichevo in njene navade. Dne 11. avgusta sta nepridiprava skušala krasti v nekem avtompb lu, ki ig bil ustav-na pomolu v Miljah, ker pa J-ma podvig ni usnel, avta nista Id.??:1.8 pat odkleniti, sta se zado-''Oliila s tem, da sta ukradla neko jntPc, ki jo je nekdo pustil na po-Njuno razočaranje pa je bilo lit i0, sta v torbi našla le 120
i,	r jn moško obleko,. Pridržala sta f’ n-nar, torbo in obleko pa odlegla na neko polje. Zadnjo tatvi-
j.	Pa sta Guerrino in Bruno izvr-
liav. V ni’inU V UI- P0rti 36 V Mi"
Ja .• z dvorišča mlina sta odnesla
ToKi,st vreC’ ki sta jih potem upo-6 za to, da sta legla nanje v ®n’ku, kjer so ju našli agenti .B^uno in Guerrino se bosta moji8 zagovarjati pred sodnikom za mladoletnike Agenti pa so unošte-ail njuno starost ter ju pustili na sačo.sni svobodi.
MIŠU OB NOVEM ŠOLSKEM LETU
Ni še znan razpored učnih ur na slovenski enotni srednji šoli
Za nemške šole v Južnem Tirolu so ustrezni dekret objavili že v julijski številki Uradnega lista - Se nobenih vesti o otvoritvi nadaljevalne strokovne šole v Gorici
Nezgoda priletite ženske
,^° ,ie včeraj zjutraj 81-letna Marn Purlan vd. Žerjal od Domja ‘ J stopala navzdol po nekem stop-n-fču v Ul. Flavia, se je nenadoma nerodno spotaknila in padla. Furlanova se je skotalila po stopnicah |n se pri tem ranila po čelu in levem sencu. Na pomoč so ji prisko-Jj* nekateri mimoidoči in nekdo je poskrbel, da je po najbližjem te-etonu poklical rešilni avto RK. Bol-ucarji so takoj prihiteli in priletno lansko odpeljali v bolnišnico. Fur-“nov° so sprejeli na nevrokirurški udelek, kjer se bo morala zdra-Vlti 10 dni.
Pohlep po tujem blagu jih bo drago stal
razstavljeno blago v veleblagov-n>ci Standa je zelo vabljivo, še po-
sebno, ker je razstavljeno’...tako
p« roki in dostopno vsem. Med J;eihi obiskovalci blagovnice pa se ■nsjaejo še nekateri, ki se ne mo-®J° vzdržati in na skritem segajo razstavljenih predmetih. To so tonle tudi tri Jugoslovanke, ki so predvčerajšnjim obiskale veleblagov-
Delovanje policije v juliju
Delovanje policijskih organov, bodisi letečega oddelka, bodisi raznih komisariatov, je bilo v mesecu juliju kar se da plodovito. Pri vsakodnevnem izvrševanju svoje službe za zatiranje kriminalitete v našem mestu, so funkcionarji raznih komisariatov in letečega oddelka prijeli, aretirali in prijavili sodnim oblastem vrsto kršilcev zakona. V tem razdobju so policijski funkcionarji- prijavili sodišču dvanajst o-seb zaradi upiranja, grožnje in zmerjanja javnih funkcionarjev, šest oseb pa se bo moralo zagovarjati zaradi žaljenja, dve osebi pa zaradi poneverbe menic, število o-seb, ki so se pregrešile zaradi nemoralnih dejanj je kar precejšnje, vseh je osem, od teh Je ena, ki se oo . morala pred sodniki zagovarjati zaradi posilstva.
V	istem razdobju so se agenti ukvarjali s sedmimi primeri ne-vzdrževanja družine, z umorom in 14 primeri povzročitve telesnih poškodb, od katerih štirje z obteževalnimi okolnostmi, z dvema primeroma nenamernega umora, enim primerom nenamerne povzročitve poškodb in enim odklonitve pomoči.
Nadalje so policisti prijeli šest oseb, ki so se prekršile s tem, da so izrekle klevete, in dve zaradi groženj. Tatvin je bilo vse polno, saj so policisti prijavili sodišču kar 28 tatov in 19 oseb, ki so bile krive povzročitve poškodb tuji lastnini. Nadalje so prijeli 8 goljufov, dve osebi, ki sta si prilastile tujo lastnino in tri, ki so sprejemale ukradeno blago. Bill so tudi štirje primeri Izdajanja nepokritih čekov in pet primerov sprejemanja blaga dvomljivega izvora. Tudi takih, ki so pregloboko pogledali v kozarec je bilo v juliju kar precej. Policisti so spravili 14 pijancev za zapahe. •4ž »oseb pa,-je prekršilo zakon, ker se nl$b ustavile ob čtišfnih'Enakih.
7 -> -J 'priv .1 * • r-iS* 5*7 T ■	1 ,* * : !. i1 ■ •
V	mesecu juliju so nadalje agenti.izstavili. 46 zapornih povelj, .ter 'zaradi raznih prekrškov kaznovali
V Uradnem listu ministrstva za javno vzgojo od meseca julija smo brali da je ministrstvo določilo razpored učnih ur posameznih predmetov v novi enotni srednji šoli za nemško manjšino v Južnem Tirolu. Poleg drugega smo v tem dekretu brali o odločitvi, da je bila latinščina črtana iz učnega programa za 2. razred enotne srednje šole.
Čeprav se nahitroma bliža novo šolsko leto (čez deset dni se bodo začeli popravni izpiti), pa ni ministrstvo še nič odredilo, kakšen bo razpored učnih ur na slovenski srednji šoli, niti ni določilo programa posameznih predmetov. Sedaj je že tretje leto, odkar je bila ustanovljena enotna srednja šola, pa še vedno za slovenske šole ni določilo programv niti predmetnika.
S tem v zvezi pa postaja aktualna tudi zahteva, ki jo je Slovenska kulturno gospodarska zveza sporočila preko svojih predstavnikov na pristojno mesto, da se za učepce, ki bodo dokončali tretje leto enotne srednje šole, odpre nov učni zavod — profesionalna šola trgovskega tipa, v katerem bi mogli nadaljevati študij ter se usposobiti za voditelje manjših obratov, knjigovodje in podobne zaposlitve. Slovenska šolska mladina takšen zavod potrebuje, da bi i-meia možnosti za izbiro svojega poklica ter strokovno usposobitev. Ni namreč mogoče ukiniti nižje strokovne šole trgovskega tipa, ki je bila vključena v enotno srednjo šolo, ne da bi se omogočilo slovenskim dijakom ki zakijuč.ijo obvezno 14-letno šolanje, nadaljevanje srednješolskega študija še tri leta, da si pridobijo strokovni naslov in da sl s tem tudi povečajo možnosti zaposlitve.
Mopedist trčil v avto na križišču pri Madonnini
Včeraj zjutraj okrog 7.15 se je peljal 17-letnj mehanični vajenec Guido Suligoi iz Moše, Ul. Del Monte 8, s svojim - mopedom pe-gaso 48 na delo'V Gorico. Ko je privozil do križišča pri Madonnini, pa mu je prišel nasproti preko soškega mostu s svojim avtom giulietta 43-letnj Francesco Mar-
chet iz Gorice, Ul. Manzoni 13, ki je bil namenjen v Gradiško. Obe vozili sta trčili na križišču in pri tem je Šuligoj izgubil ravnotežje, padel z vozila in se poškodoval. Na kraj nezgode je prišla izvidnica cestne policije iz Gorice, ki je ponesrečenca odpeljala v civilno bolnišnico. Tam so Šuligoju ugotovili manjšo poškodbo na levi nogi. Nudili so mu prvo pomoč s prognozo okrevanja v 1Q dneh. Cestna policija je napravila o nezgodi zapisnik in ugotovila manjšo škodo na obeh vozilih.
Vpis v gostinsko šolo v Gradežu in Lignanu
Na pokrajinskem uradu za delo v Gorici sprejemajo do 15. septembra prošnje za vpis v gostinsko šolo, ki Jo bodo organizirali v hotelih v Gradežu in v Lignanu. Za vpis Imajo pripravljene posebne obrazce, ki so prizadetim na razpolago na uradu za delo, kjer lahko dobijo tudi vse podrobnejše podatke.
Tečaj je popolnoma brezplačen in absolventi bodo lahko dobili delo kot pomožni kuharji, pomožni natakarji, pomožni vratarji ali pomožni tajniki v gostinskih podjetjih.
Včeraj okrog 14. ure je oče pripeljal v goriško civilno bolnišnico svojega 14-letnega sina Wal-terja Tomasija iz Štandreža, Ul. Cavalleggeri di Lodi 18. Nudili so mu prvo pomoč s prognozo o-krevanja v sedmih dneh. Walter je včeraj padel in se ranil v desno dlan. Oče je dežurnemu zdravniku povedal, da je otrok padel, ko je tekel s polja domov
VESTI IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Vedno več italijanskih državljanov potuje skozi mejni prehod pri Stupici
Novi vikar v Podklapu - Izlet italijanskih partizanov v Istro - Kolonija čedadskih otrok v Ceplesiščah
ko je bilo vse seno spravljeno.
Preko tega prehoda je v mesecu juliju zelo naraslo število italijanskih državljanov, saj jih je bilo kar 6.891, medtem ko je bilo Jugoslovanov samo 1.428. Druge mesece leta je zmeraj več Jugoslovanov, ki hodijo kupovat v Čedad blago.
Tod vozi tudi poseben avtobus iz Čedada do Tolmina, ki je prepeljal v juliju v Italijo 1.810 jugoslovanskih potnikov in samo 115 italijanskih v Jugoslavijo. Navadno vstopi največ potnikov v Kobaridu ali pa šele v Robiču, ki se peljejo v Čedad, medtem ko pa vozi od Kobarida do Tolmina skoraj zmerom prazen, ker se vozijo namreč Tolminci raje v Gorico, med-
TURISTIČNI PROBLEMI SLOVENSKEGA PRIMORJA
V Črnem vrhu s« ugodni pogoji za razvoj poletnega in zimskega turizma
Asfaltiranje ceste in trga, povečanje gostinskih in prenočitvenih zmogljivo-sti in ureditev drugih storitev bodo se povečali dotok tujih in domačih turistov
V letošnji poletni .sezoni, ki se nagiba že proti koncu, je tudi tu--rižem v obmejnih predelih Slovenskega Primorja dosegel nov razmah. K temu so pripomogle nove olajšave pri prehodu meje in še bolj ugodna menjava denarja. Posebno se je razvil promet inozemskih turistov :ia slovenski o-bali koprskega področja in med njimi je tudi precej gostov iz obmejnih predelov Italije.
Za goste iz Gorice in Trsta pa pridejo v poštev tudi bližnja gorska letovišča, zlasti v Gornjem Posočju, na Lokvah in pa v Črnem vrhu nad Idr.io. Zaradi novih olajšav pri orehodu meje je letos Črni vrh še lažje dosegljiv za turiste in izletnike teli dveh mest in tako se vedno bolj obnavlja starai turistična tradicija, saj je Dil ta kraj že med obema vojnama in tudi prej priljubljena izletniška točka za , Gorlčape in Tržačane, taVč^ol^f kot poztmi.
Naravni pogoji za letovanje in
za razvoj zimskega športH v Črnem vrhu prav gotovo ne manjkajo. Pač pa mu nedostaja splošna ureditev turističnih naprav in gostinskih uslug, ki bi nudili tujim .n domačim gostom vse tisto, kar je potrebno za obnovo predvojne tradicije in za nadaljnji turistični razvoj tega -/.a turizem tako primernega kraja.
Po delni obnovi med NOB poškodovanih hiš, ki so jo izvedli lani in za katero je pripomogla občinska uprava iz Idrije s posojili za obnovo pod ugodnimi pogoji, se je zunanji videz Črnega vrha precej izboljšal. Že lam so tudi pripravili načrt za asfaltiranje glavne ceste po vasi in za ureditev ter tlakovanje osrednjega trga, kjer nameravajo postaviti tudi spomenik padlim borcem In spomehikč' Vseh uglednih domačinov, Cigaleta in Lampeta, ki se inj stojita zapuščena pred cerkvijo. Do Šedaj tega načrta niso izvedli, ker so morali prej popraviti in u-
.125 oseb z globami. Zaradi kršitve pravil cestnega zakonika pa so avtomobili plačali 1408 glob. V tem j ......................................................imiiitimii'iiitii|miiiiiiiiiiiiimiiiitfniiiiiiiiii......................................................................
času so policisti našli tudi ukradeno blago v skupni vrednosti 6 milijonov 600.000 lir.
Preden greste na dopust naročite se na
PRIMORSKI DNEVNIK
Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v Inozemstvo'
13 • dnevna naročnina L 500
Postavitev javne razsvetljave v Sovodnjah odvisna od ureditve pokrajinske ceste
Na županovo posredovanje so pri SELVEG večkrat odgovorili, da bodo poslovili nosilce, ko bo začrtana dokončna trasa ceste Štandrež - Sovodnje - Zagraj
Htmnn
mziMSk
Predvaja danes, 19. t. m. ob 18. uri in 20.30 na prostem film:
LA PATTUGLIA INVISIBILE
(NEVIDNA PATRULJA) 18rata: JOHN WAYNE ln ANTONIČ QUINN
KlttO	PKOSEK
Predvaja danes, 19. t. m. ob 19.30 dramatičen film:
Mare caldo
(TOPLO MORJE)
Igrata: BURT LANCASTER in CLARK GABLE
<UNIVERSALTECNICA>
KAUIO - IKLEVIZOK.il - AVTOMATIČNI IN SUPEKAV-K)MAHCNI PRALNI STROJI - HLADILNIKI - ELEK TKOUOSPOUINJSKI PREDMETI LAN D V - KEX - CGE
Izredne cene za izvoz Dostavljamo na dom brez posebnih stroSkov v vse predele v Jugoslaviji
BNIViIRsalIECNICA r r I e s t e — Irst ^rao Garibaldi št. «. tel 41243 in Trg Goldoni št. I
TAKŠEN JE POGOJ DRŽAVNE USTANOVE ZA ELEKTRIKO
Dokončna ureditev pokrajinske ceste Gorica • Sovodnje - Zagraj je še vedno predmet temeljitega proučevanja pokrajinskega tehničnega urada, ki pripravlja načrte za to pomembno javno delo, Prejšnji dan so strokovnjaki preizkušali teren v Rubijah, kjer naj bi zgradili nov most čez Sočo, čez katerega bo speljan novi del pokrajinske ceste. Izdelava načrtov napreduje v skladu z možnostmi pokrajinske ustanove, da cesto uredi. Zanjo je že izdelan načrt o finansiranju, vendar ne bo delo prišlo na vrsto toliko časa, dokler ne bo sredstev.
S tem v zvezi je tudi ureditev javne razsvetljave po samih Sovodnjah. Na zadnji seji občinskega sveta je župan Jožef Ceščut na vprašanje svetovalca povedal zakaj delo še ni bilo opravljeno. U-stanova za proizvajanje in distribucijo električnega toka SELVEG noče postaviti nosilcev ob cesti skozi Sovodnje toliko časa, dokler ne bo izdelan dokončni načrt, kako bo cesta speljana in koliko bo široka. Ko bodo znani vsi ti podatki, bo dokončno postavila električne nosilce. Občinska uprava je večkrat posredovala pri ustanovi, vendar je — kakor je dejal na seji sam župan — prejela vedno takšen odgovor. Krivda za odlašanje z napeljavo javne razsvetljave se
■llllllllimlllllllllJIillimlHIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIHHIMII
CORSO. 17.00: «007 - Scotland Yard sezione omicidi«, J. Connerjr in J. Gregson. Cmobeli angleški film.
VERDI. 17.30:	«Cielo di fuoco»,
Gregory Pečk; ameriški film.
MODERNISSIMO. Zaprto do 19 avgusta
VITTORIA. 17.15: «X—21» spionag-gio atomico«, S. Murray in I. Thornbum. Ameriški čmobeli film.
CENTRALE. 17.00: «Argos contro le 7 maschere di, cera«, J. Pan-tera in Moira Romay. Cmobeli film; mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
začenja torej pri pokrajinski upravi. Ta uprava je nadalje tudi kriva za prah na cesti Štandrež - Sovodnje. Da je tako, vedo vsi So-vodenjcl, ki prav dobro vedo, kaj vse je napravila nllhova občina.
Na Korzu mu je postalo slabo
Včeraj ob 14.15 so z avtom Zelenega križa pripeljali v goriško
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna PONTONI-BASS1 v RašteiU Št. 26, tel. 33-49.1
civilno bolnišnico 34-letnega Ed-munda Sprinerja, ki stanuje v Ul. Cocevia 3. Pri pregledu so mu zdravniki ugotovili udarec na lobanji, rano nad očesom in zlom nosne kosti; zadržali so ga za 10 dni na zdravljenju.
Spriner je izjavil, da mu je nenadoma postalo slabo na vogalu Ul. Dante in Verdijevega korza. Padel je na tla in se poškodoval.

rediti krajevni vodovod. S tem delom so zaključili v začetku avgusta, vendar bodo morili asfaltiranje ceste in trga odložiti na prihodnje leto, ker so z izvajanjem gospodarske reforme nastale nove težave.
Tajnik krajevne skupnosti Bernard Pahovec ln predsednik krajevnega turističnega društva Hajn sta nam povedala, da je za to delo po načrtu določenih in ob ljubljenih nekaj nad 21 milijonov din. Zaradi splošne podr: zitve pa bo potrebna znatno večja vsota. Tudi ureditev zdravstvenega doma je za letos ostala še vedno v načrtih. Poleg tega bodo uredili zobni ambulatorij in si v ta namen neki zobozdravnik zida hišo ki je že pod streho.
V načrtu ima domače turistično društvo tudi uredite# mrve restaV1 racije za potrebe tuilzma, dokler ne bodo zgradili hotela-.- ki je tu di v načrtu. Trenutpo delujeta namreč v Črnem vrhu dve zasebni gostišči, pri Pagonu in pri Metki, k| nudita dobro in tečno hrano ter po zmerni ceni domačim in tujim gostom. Prenočitvene zmogljivosti pa se od leta do leta povečujejo tudi z ureditviu- zasebnih sob, kjer so še veline možnosti. Že letos so imeli na razpolago precej več zasebnih tob kot lani.
Kar se zimskega iports tiče, t-majo pri turističnem društvu namen postaviti tik za vasjo vlečnico. Tudi smučarsko skakalrhco, ki je bila postavljena že pred leti in sedaj razpada bi bilo potrebno ponovno urediti. Turistično društvo bi moralo poskrbeti za te dve napravi še pred začetkom zimske turistične sezone, ki traja v Črnem vrhu vsaj tri mesece na začetku leta ter privablja zlasti mnogo mladih športnikov iz Trsta in drugih bližnjih krajev v zamejstvu Za nakup vlečnice so že v pogajanjih in morda jo bodo postavili pravočasno, če ne bo finančnih zaprek. Lepa smučišča :n sankališča, ki jih je na izbiro o-krog vasi, bi vsekakor bilo treba bolje izkoristiti in to brez odlašanja.
Tudi za letovanje je okolica Črnega vrha zelo prikladna. Zdravniki priporočajo ta kraj tudi kot klimatsko letovišče. S svojimi 680 m nadmorske višine je enakovreden drugim mnogo višje ležečim gorskim krajem, ker je vsa dolina odprta proti severu in zaprta proti jugu z grebenom 1240 metrov visokega Javornika, Veliko pečjo in Špikom.
Vse te in številne druge probleme so domači upravitelji in predstavniki navedli tudi ekipi RTV iz Ljubljane, ki je prejšnji teden obiskala tudi Črni vrh, napravila nekaj posnetkpv ter se pozanimala za razvojne možnosti tega področja s splošno gospodarskega in turističnega vidika. Ugotovili so, da so take možnosti velike in re-
tem ko so Kobaridci in deloma Bovčani bolj navajeni na čedadski trg, ki je glede cen nekoliko cenejši od goriškega. Seveda se tvorijo še manjši trgi bliže meje. Tako hodijo ljudje iz Kobariškega kupovat blago kar v Platišče, Tolminci pa onstran Kolovrata na Kras in druge vasi, kjer so si trgovci pripravili blago, ki ga rabijo onstran v Soški dolini. S tem ljudje prihranijo denar za dolgo vožnjo do Čedada in Gorice. Tudi v Podbonescu najdejo Kobaridci nekatere trgovine, ki drže blago kot mestne trgovine v Čedadu. Kdor ima pa večje zahteve, se pelje v Videm, ki sicer leži izven obmejnega pasu, a mu italijanske oblasti ne delajo težav, ker vedo, da gre za obmejno prebivalstvo, ki se hoče oskrbeti s posebnim blagom v videmskih trgovinah z bogato izbiro.
* * *
Mala vasica v občini Speter Me-cana leži 456 m visoko nad Nadi-ško dolino. Zdaj je dobila novo cesto, ki jo veže z dolino. Ljudje so zelo veseli, da so dobili cesto, in sicer na račun države. Zdaj bodo hitreje prišli v dolino po opravkih in marsikdo si bo kupil motorno kolo, ker ga bo lahko sedaj rabil. Znano je, da so bili med zadnjo vojno mnogi iz Mecane v partizanin ali pa jim pomagali. Zato so nemške nacistične čete vas požgale 11. februarja 1944, prav v dnevih, ko so se tam borile tri slovenske partizanske brigade. Prav je, da je dala država priznanje mali vasici in ji zgradila novo cesto.
V narodno-mešanib občinah zahodne Beneške Slovenije so nekoliko zaostali z asfaltiranjem cest v primeri z vasmi v Nadiških dolinah, kjer so izpeljali asfaltirane ceste tudi v visoko ležeče vasi, ne pobočiih Matajurja. Zdaj so se tudi tod zganili Tako so npr. asfaltirali cesto do Raščaka, ki leži 171 metrov in v Podklap 235 metrov. Seveda so popravili in izboljšali tudi cesto v Fojdi in je vse to veljalo 14 milijonov lir.
* * *
Cedadska podružnica ANPI pripravlja izlet svojih članov v Istro dne 5. in 6. septembra, in sicer v Pulj, na Reko, v Piran, Opatijo in
na otok Cres.
* * *
Edina otroška kolonija v Beneški Sloveniji leži v visokih Ceple siščah. Tu preživljajo svoje počitnice revni šolski otroci iz Čedada. Med njimi je tudi nekaj otrok beneških Slovencev naseljenih v Čedadu. Pretekle dni jih je obiskal senator in državni podtajnik v obrambnem ministrstvu dr. Pelizio. Sprejel ga je sovodenjski župan Cernota s tajnikom Gobbom. Zraven je bil kavalir Trinko, bivši župan, in krajevni organi oblasti. Senator Pelizzo je izrazil željo, da bi povečali kolonijo za še večje Število čedadskih otrok, ki jim tako dobro dč zrak v Ceplesiščah na višini skoro 600 metrov.
V hribovski vasi Zavrh, ki leži 671 m visoko in kjer so najbolj * • •	I znamenite podzemeljske jame Fur-
Vikariat za vas Podklap in sosed I lanije, Je počasi šantala v tej vro-
POGLED NA ČRNI VRH nad Idrijo, ki ga v ozadju proti jugu zapira masiv Velike peči. Na pobočju so ugodna smučišča, ki so dobro znana tržaškim in goriikim smučarjem. Lani so vas delno olepšali in uredili, prihodnje leto pa pride na vrsto cesta in trg sredi vasi, ki ju bodo asfaltirali
nje vasice Gradišče, Grmuščioa, Ravne in druga še manjša naselja je dobil za namestnika vikarja 67 let starega upokojenega vojaškega kaplana don Giuseppa Scubla, ki je doma iz občine Fojda, kamor spada Podklap Bil je dolgo let vojaški kaplan in se udeležil raznih vojn, med temi tudi vojne proti Etiopiji, a v zadnji vojni je bil do septembra 1943 v Jugoslaviji, ki jo je vso peš prepotoval s svojim vojaškim oddelkom. Zajeli so ga ob polomu fašizma Nemci in odpeljali skupaj z ostalimi vojaki, ki se niso, , hoteli .pofjatu^jafigUfpjerou poveljstvu, v taborišče v Nemčijo-. Vr-
čini 84-letna Herminija Pividor. Mimo je pridrvel z vso naglico velik pes ovčar in je starko, ki se je komaj držala na nogah, podrl. Na n'ene klice na pomoč so pritekli sovaščani in jo skušali spraviti na noge, a je le-te niso mogle več držati Odpeljali so jo do bližnjega občinskega zdravnika, toda ko je ta natančneje pretipal in pregledal njene ude, je ugotovil, da so se starkine kosti na več krajih kar prelomile Tako so jo morali hitro spraviti v bolnico, kjer se je njeno zdravstveno stanje še bolj poslabšalo. tako da sc zdravniki v skrbeh, kij bo z njo Ljudje ugibajo, či-čemu Je tako
pil se je živ iz-koncentracijskega 1 Kav Je bl' Pes ln taborišča v Meppnu _btl do se- drvel P° vasi. daj, do svoje ’ upoTojTtTe,' vojaški kaplan. Verniki želijo, da . bi bil novi vikar tako uvideven kot so bili v starih časih vikarji v Nemah in teh krajih, ki so jih takratne cerkvene oblasti nalašč postavljale, da bi v jeziku vernikov učile krščanski nauk in pomagale slovensko govorečemu prebivalstvu v duhu papeževe enciklike «Pacem in terris«.
Nad Grmekom leži 657 metrov visoko vasica Skale, ki spada sicer pod občino Grmek, a leži kot nekak upravni otok na ozemlju občine Dreka. Vasica ima tudi poseben obmejni prehod, ki je odprt samo nekaj dni v ietu za kmetovalce, ki gredo kosit travo na svoje senožeti, ki leže na jugoslovanski strani. Zaprli so ga 10. avgusta,
Številne davčne izterjevalnice v videmski provinci so dobile od videmske finančne intendance navodilo, da ne bodo izterjevale davčnega obroka za mesec avgust od kmetijskih zemljiščnih dohodkov v krajih, kjer je huda ura 4. julija uničila najmanj polovico pridelka na zemljiščih. Tega odpusta davkov so deležne predvsem občine v južnem delu Furlanije, ki so bile najbolj prizadete od toče in viharja, manj pa občine iz severnih hribovskih krajev Furlanije.
Od občin Beneške Slovenije bodo uživale te ugodnosti vasi v občinah Praprotno, Neme in Tarčent. Občine bodo objavile sezname na svojih občinskih deskah.
Kot je razvidno ne bodo tokrat beneškim Slovencem kaj prida brisali davkov.
ifiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiimimtmiiittiitiiMiiiiimiiiMiiifiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
ZAPOSTAVLJANJE REVNIH OBČIN V BENEŠKI SLOVENIJI
Oblasti jim niso priznale olajšav za pasivne kraje
Občinam v Karniji, Dolini Bele in Kanalski dolini so priznali razne davčne olajšave
Karnija, Dolina Bele ali Železni kanal in Kanalska dolina so deležne, na podlagi odloka, ki je bil objavljen v «Uradnem listu« dne 23 julija, že od prvega letošnjega julija določenih davčnih olajšav, ki veljajo običajno za pasivne kraje. Seveda niso te olajšave tako izdatne, kakor so tiste, ki veljajo za pasivne kraje italijanskega juga.
V primeru hribovskih krajev Furlanije gre za olajšave pasivnih krajev na severu Italije. Deležno bo
teh olajšav okoli 3500 občin v se-alne. Zato bi bilo'potrebno, da se vcrnih Pokrajinah, kar je zelo ve-
brez odloga poskrbi za finansiranje in izvedbo vseh tistih turističnih naprav in uslug, ki bi lahko privabile še mnogo več gostov iz zamejstva,
Itko število. Oblasti bodo vpeljale nove olajšave v pasivnih krajih poskusno do leta 1968.
Olajšave za severne pasivne občine obstajajo v tem, da se še za
Praznik <DELA> in «UNITA>
na prostem v JAMLJAH
Domači fantje v Jamljah priredijo tridnevno plesno zabavo na prostem z naslednjim sporedom:
V	soboto, 21. t. m. ob 19. uri tekma v briškoli z gastronom-
skimi nagradami; od 20. ure do ene po polnoči PLES.
V	nedeljo, 22. t. m. ob 18. uri ZANIMIV KULTURNI PRO-
GRAM; od 20. ure do ene po polnoči PLES.
V	ponedeljek, 23. t. m. od 20. ure dalje PLES, z izbiro naj-
lepše mladenke. — Igral bo prvovrsten godbeni ansambel.
Deloval bo dobro založen bife. — Prostor za parkiranje radi.
V	primeru slabega vremena bo prireditev preložena n en teden.
dobo desetih let podaljšajo nekatere davčne olajšave pasivnim krajem, in sicer: oprostitev dohodninskega davka kategorije C in B, o-prostitev občinskega davka na industrijo, obrt, trgovino, oprostitev zadevnega pokrajinskega davka, o-prostitev zborničnega prispevka. Namen teh davčnih oprostitev je ta, da bt spodbudili male industrije in obrti v malih pasivnih občinah.
Kot rečeno, gre za sedaj šele za poskusno akcijo, ali vendar je od hribovskih okolišev v Furlaniji izključena edina Beneška Slovenija. Zakaj to? Ali so hudo pasivni kraji zahodne Beneške Slovenije, predvsem občini Brdo in Tipana res bogatejši in bolj rodovitni od Kar-nije, da o Kanal*-!:! dolini sploh ne govorimo, saj ima kar tri vrste lohodkov. Sicer, ali ni vsa Beneška Slovenija ena sama beda.
Beneški Slovenci res ne zavidajo ljudem v Karniji, Kanalski dolini in Dolini Beli, da so postali deležni davčnih olajšav, namenjenih pasivnim občinam severnih pokrajin.
Toda tudi slepci, namreč politični, so letos spregledali, da se Beneška Slovenija v vsakem pogledu zapostavlja. Zapostavljajo jo kar tri ustanove, ki razpolagajo z javnim: skladi: videmska pokrajina, deželna uprava in centralna vlada v Rimu. Najnovejša negacija davčnih oprostitev v korist pasivnih občin severa še bolj poudarja dosedanje udarce, ki jih je doživela Beneška Slovenija pri določanju deželnih kredi kv za industrijo, kmetijstvo, za obrtništvo, skratka za vze, kar Je bilo uzakonjeno v dr žavni in deželni zakoood^l V letošnjem let«.
NOGOMET
PRVENSTVO A LIGE
Včeraj objavljen razpored tekem
Štiri prekinitve zaradi mednarodnih srečanj
MILAN, 18. — Italijanska nacionalna nogometna liga Je danes objavila razpored prvega dela prvenstva A lige 1965/66. Povratni del se bo začel že naslednjo nedeljo po zadnjem kolu prvega dela z istimi nasprotniki, samo s to razliko, da bodo tekme na igrišču drugih.
Prvenstvo bodo prekinili samo -
zaradi mednarodnih tekem Italija-
Poljska v Rimu 1. novembra, Škotska - Italija v Glasgowu 9. novembra, Italija - Škotska 7. decembra v Neaplju in 19. marca 1966. leta zaradi tekme, ki bo v Parizu, Francija - Italija. Prvenstvo A lige se bo zaključilo 22. maja prihodnjega leta.
Razpored je naslednji:
1.	kolo — 12 septembra 1965 Atalanta—Florentina Bologna—Cagliari Brescia—Catanla Internazlonale—Varese Juventus—Foggia Incedit Lanerossi Vlcenza—Roma Lazlo—Milan Napoli— Spal Sampdoria—Torino
2.	kolo — 12. septembra Atalanta—Juventus Cagliari—Sampdoria Florentina—Brescia LR Vlcenza—Internazionale Milan—Foggla Incedit Napoli—Catanla Roma—Spal Torino—Lazio Varese—Bologna
3.	kolo — 19. septembra Brescia—Milan Cagliari—Fiorentina Catania—LR Vlcenza Foggia Incedit—Bologna Internazionale—Atalanta Juventus—Napoli Lazio—Varese Sampdoria—Roma Spal—Torino
4.	kolo — 26. septembra Bologna—Napoli Brescia—Atalanta Catania—Florentina Foggla Incedit—Lazio LR Vicenza—Spal Milan—Sampdoria Roma—Internazionale Torino—Cagliari Varese—Juventus
5.	kolo — 3. oktobra Atalanta—Roma Fiorentina—Torino Internazionale—Catania Juventus—LR Vicenza Lazio—Bologna Napoli—Brescia Sampdoria—Foggia Incedit Spal,—Milan Varese—Cagliari
6.	kolo — 10 oktobra Bologna—Spal Brescia—Sampdoria Cagliari—Atalanta Catania—Juventus Foggia Incedit—Internazionale LR Vicenza—Fiorentina Milan—Napoli Rema—Lazio Torino—Varese
7.	kolo — 17. oktobra Cagliari—Brescia Fiorentina—Milan Foggia Incedit—Catania Internazionale—Torino Juventus—Roma Lazio—LR Vicenza Napoli—Atalanta Sampdoria—Bologna Spal—Varese
8.	kolo — 24. oktobra Atalanta—Lazio Brescia—Internazionale Catania—Bologna Fiorentina—Sampdoria Milan—Cagliari Roma—Napoli Spal—Juventus Torino—Foggia Incedit Varese—LR Vicenza
9.	kolo — 14. novembra Bologna—Roma Cagliari—Internazionale Foggla Incedit—Brescia Juventus—Fiorentina LR Vicenza—Atalanta Lazio—Spal Milan—Varese Napoli—Torino Sampdoria—Catania
10.	kolo — 24. novembra Bologna—Florentina Brescia—Lazio Cagliari—Spal Foggia Incedit—Napoli
Internazionale—Milan Juventus—Torino LR Vicenza—Sampdoria Roma—Catania Varese—Atalanta
11.	kolo — 28. novembra Atalanta—Bologna Catania—Cagliari Fiorentina—Foggia Incedit Lazio—Juventus
Milan—Roma Napoli—LR Vicenza Sampdoria—Varese Spal—Internazionale Torino—Brescia
12.	kolo — 12. decembra Atal an ta—Sampdoria Bologna—Milan
Brescia—LR Vicenza Catania—Lazio Foggia Incedit—Spal Internazionale—Fiorentina Juventus—Cagliari Napoli—Varese Roma—Torino
13.	kolo — 19. decembra Cagliari—Lazio Fiorentina—Napoli
LR Vicenza—Foggia Incedit Milan—Juventus Roma—Brescia Sampdoria—Iternazionale Spal—Atalanta Torino—Bologna Varese—Catania
14.	kolo — 26. decembra Atalanta—Catania
Brescia—Juventus Cagliari—LR Vicenza Fiorentina—Roma Foggia Incedit—Varese Internazionale—Bologna Lazio—Napoli Spal—Sampdoria Torino—Milan
15.	kolo — 2. januarja 1965
Bologna—Brescia Catania—Spal Juventus—Internazionale LR Vicenza—Torino Milan—Atalanta N apoli—Cagliari Roma—Foggia Incedit Sampdoria—Lazio Varese—Fiorentina
16.	kolo — 9. januarja Atalanta—Foggia Incedit Bologna—Juventus Brescia—Varese
Cagliari—Roma Fiorentina—Spal Lazio—Internazionale Milah—LR Vicenza Napoli—Sampdoria Torino—Catania
17.	kolo — 16. januarja Catania—Milan
Foggia Incedit—Cagliari Internazionale—Napoli Lanerossi—Bologna Lazio—Fiorentina Sampdoria—Juventus Spal—Brescia Torino—Atalanta Varese—Roma
VČERAJ V ITALIJI
Predprvenstvene nogometne tekme
Bologna - Rimini	5:0	(3:0)
Fiorentina - Empoli	6:3	(5:0)
Napoli - Del Duca	4:0	(2:0)
Lecco - Biellese	5:0	(2:0)
Livorno - Viarregio	4:1	(2:0)
Sampdoria - Monza	2:2	(1:1)
Cagliari - Reggiana	1:0	(0:0)
KOŠARKA
VIDEM, 18. — Danes so uradno javili, da je prišlo do abinacije med športnim klubom Virtusom in tovarno Moretti. Odslej se bo novo športno društvo imenovalo (Spor-ting Club Virtus — Moretti«.
Novi klub bo v glavnem gojil košarko in bo nastopil v moškem in ženskem zveznem prvenstvu.
MOSKVA, 18. — Sovjetska zveza je premagala v dvoboju v grško-rimskem slogu Italijo 7:1.
KOLESARSTVO
IMOLA, 18. — Jutri bo na 15,406 km dolgi progi, ki jo bodo morali prevoziti 14-krat, štirinajsta izvedba kolesarske dirke za Pokal Plac-ci Proga je zelo naporna zaradi treh hribov in bo služila reprezentantom, ki so določeni za svetovno prvenstvo v cestni vožnji, za resen trening.
AVTOMOBILIZEM
TENIS
ZA DAVISOV POKAL
Tudi v doublu poraz Američanov
Španci že zmagovalci medeonskega finala
MILAN, 18. — Svetovni prvak Jim Clark se bo udeležil avtomobilske dirke za Veliko nagrado Italije, ki bo 12. septembra v Monzi. Clark bo nastopil z 8-cilindrskim vozilom,
BARCELONA, 18. — Američani so bili letos presenetljivo izločeni iz nadaljnjega dela turnirja za Davisov pokal. Spanci, s katerimi so se predstavniki ameriškega tenisa spoprijeli v evropskem medeon-skem finalu, so jih danes premagali tudi v doublu in si tako z vodstvom 3:0 praktično že zagotovili zmago.
Jutrišnja singla, pa čeprav bi se končala, kar je sicer malo verjetno, v korist teniških igralcev ZDA, ne bi več spremenila položaja.
V današnjem doublu sta za Španijo nastopila Arilla in Santana, a-meriške barve pa sta branila Ralston in Graebner. Borba je bila ostra in dolga ter se je končala šele po petih setih.
Izid doubla je naslednji:
Arilla - Santana (Španija) : Ralston - Graebner (ZDA) 4:6, 3:6, 6:3,
6:4, 11:9.
Kot je razvidno iz rezultata, sta Američana osvojila prva dva seta.
Spanca sta se v nadaljevanju dvoboja močno potrudila in sta stanje nepričakovano izenačila. V odločilnem setu pa je bilo najbolj razburljivo in ker ni nihče klonil, se je dvoboj zavlekel do stanja 11:9, ki je prinesel Spancem odločilno točko.
ATLETI ZA EVROPSKI POKAL - OSLO
Kdo bo drugi za Sovjetsko zvezo?
Velik dvoboj na 3000 steeple Roelanls-Bcljajcv
MOTOCIKLIZEM
ZA PRVENSTVO SLOVENIJE
V nedeljo dirke v Novi Gorici
Osem atletov Bora na skupnem treningu
Atleti Bora še nikdar niso mo gli s drugimi slovenskimi športniki na poletne treninge v Rovinj. Predvsem morje za priprave atletov ni najbolj primerno, drugič pa tudi atleti sami niso imeli časa, ker so bili skozi ves avgust vedno zaposleni s tekmovanji. Končno se je atletska zveza le prepričala, da tekmovanja v mesecu počitnic niso najbolj posrečena, in tako so letos atleti v avgustu na dopustu.
Borovci so zatišje' na domačih tekališčih izkoristili in odšli na
Avto-moto klub ir, Nove Gorice priredi v nedeljo 22. t.-m. na krožni progi v Novi Gorici mednarodne motociklistične dirke za prvenstvo Slovenije. Proga je dolga 3 kilometre. Prijavilo se je okrog 100 najboljših dirkačev iz Slovenije, pet dirkačev iz Italije, med katerimi je tudi Parlotti iz Trsta, ki je zmagal na podobnih dirkah v Opatiji ter trije tekmovalci iz Avstrije.
Dopoldne ob 9. uri bo trening na progi, popoldne pa bodo dirke od 14. ure dalje. Za udeležence bodo z vstopnicami izžrebali tudi številne dobitke. Dirkači bodo tekmovali v 7 kategorijah. Za zmagovalce so določene lepe nagrade.
Prireditelji vabijo tudi Goričane k čim večji udeležbi.
iiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
.OD RINGA DO RINGA-
LAS VEGAS, 18. — Kongres AVorld Boxing Association je potrdil načrt predstavnika Madison Square Gardena Harryja Markosa, s katerim bi morali urediti vprašanje naslova svetovnega prvaka težke kategorije. Danes sta dva prvaka: WBA priznava Emieja Ter-rela, atletska komisija New Yorka pa Cassiusa Claya.
Marksonov načrt predvideva dva polfinalna spopada, ki bi bila v istem večeru in finalni dvoboj za naslov, ki bi bil najkasneje v šestih mesecih. V prvem polfinalu bi se spopadla Terrel in George Chu-valo; v drugem pa Cassius Clay in Floyd Patterson.
Vodstvo AVBA je tudi javilo, da bo preklicalo diskvalifikacijo Claya, ker je podpisal pogodbo za povratni dvoboj s Sonnyjem Listom. To
pa seveda le, če bo Clay uradno zaprosil za pomilostitev.
Med kongresom so tudi sklenili, da bodo ohranili nespremenjeno število kategoriji, zaradi česar bo Tržačan Nino Benvenuti ohranil naslov svetovnega prvaka srednje junior kategorije. To kategorijo so nameravali opustiti, vendar je tajnik evropske boksarske zveze dr. Piero Pini dosegel, da jo bodo še nadalje priznavali.
• * •
SANREMO, 18. — Spanec Mi-moun Ben Ali, ki bo jutri nastopil proti Italijanu Tommasu Galliju za naslov evropskega prvaka bantam kategorije, zahteva za direktni prenos dvoboja po Evroviziji 3 milijone lir. Ker mu organizatorji ponujajo veliko manj, je možno, da ne bo prišlo do sporazuma in da ne bo televizijskega prenosa.
Najbolj zanimiva skupina polfinalnega dela atletskega tekmovanja za evropski pokal bo v Oslu. Zanimiva bo ta skupina zato, ker nastopa tu Sovjetska zveza, katere atleti bi morali potrditi odlične rezultate iz dvoboja z Američani v Kijevu, lepo pa bo slediti tudi borbi za drugo mesto, ki bi morala biti zelo izenačena. Za drugo mesto kandidirajo predvsem Francozi, skoraj iste izglede pa imajo tudi
tiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiii,m,mimiiiuti,,n,tniiniimumiti,iinniiiii„i,i ^^ci in Madžari. Sovjeti bi mora
li osvojiti 11 zmag, Francozi in
KOT GOSTJE KLADIVARJA V CELJU	Madžari po 3, Finci 2, Belgijci eno,
domačini Norvežani pa nimajo iz-gledov, da bi kje zmagali.
Sprint je prva uganka te skupine. Dobre specialiste imajo le Sovjeti in Francozi, ki pa ne morejo razpolagati s črncem Bambuckom iv ovropskem pokalu lahko nastopajo samo atleti rojeni v Evropi). Med Bambuckom in drugimi Francozi ni veliko razlike, vendar verjetno dovolj, da se bo vsaj v eni panogi v njo vtaknil sovjetski predstavnik, naj bo ta Ozolin na 100 m ali Tujakov na 200 m. Kot favoriti startajo Sovjeti tudi na 400 in 800 metrov. Arhipčuk je trenutno sposoben časa zelo blizu 46’”, na daljši progi pa je Bulišev letos ne samo med najboljšimi v Evropi, temveč tudi izredno borben in rutiniran tekač, kateremu slovita imena ne povzročajo skrbi.
Na 1500 m Francijo verjetno ne bo zastopal Jazy, zmagati pa bi moral tudi njen drugi predstavnik. Izbirajo lahko Francozi med Ver-voortom, AVadouxom in Nicolasom. Jazy bo verjetno nastopil na 5000 m. Njegova zmaga ne bi smela biti problem. Ce je tekač še v dobri formi in ni utrujen od blaznih tekov iz prejšnjega meseca je celo možno, da ponovno izboljša evropski rekord. Z Jazyjem bosta namreč tekla še Helland (letos pod 13’40”) in sovjetski tekač, ki bo tudi gotovo na višku položaja. Po odličnem času 28’22” je Dutov (S Z) velik favorit na 10.000 m. Tudi drugi sovjetski tekač bi moral zmagati, ker drugi, z izjemo Roe-lantsa, ki pa tu verjetno ne bo nastopil, občutno zaostajajo.
Teki čez zapreke bodo sovjetska stvar. Na 110 m ima Mihajlov kljub letom še vedno dovolj moči in prebrisanosti, da namaže vsakega Evropejca, na 400 m pa ie Anisimov že svetovna firma, ki se sedaj tudi ne ustraši v Evropi nikogar.
iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintijiinniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiniiiniiiuum
Romuni in Holandci za nastop v Zagrebu
skupni, treping v slovensko atletsko prestolnico, v Celje, gosti A. D. Kladivar, ki nudi svojim članom in vsem gostom sploh idealne možnosti za trening. Borovi atleti stanujejo v domu'Vere Slandrove v neposredni bližini stadiona, kjer trenirajo, jedo pa v restavraciji, ki jo upravlja na stadionu Kladivar Program dela je precej strog. Borovci vstanejo ob 6.30, pol ure kasneje imajo zajtrk, ob 10 pa poldrugo uro lažji trening s telovadbo in razgibalnimi vajami. Po kosilu imajo do 16. ure počitek, katerega■ nekateri izrabijo za učenje, drugi p a za kopanje v celjskem bazenu. Popoldne pa so vsi ponovno na stadionu za pravi trening.
m
>k»'
Borovci pred restavracijo Kladivar ja
~.....—- "■
— in med treningom na stadionu v Celju
Popoldanski trening vsebuje najprej ogrevanje, nato pa specifične vaje v raznih disciplinah. V Celju se pripravljajo Vojko Medvešček, Boris Košuta, Mario Rapotec, Dušan Švab, Pavel Kodrič, Stojan Sancin in Borut Spacal. Ekipo vodi in delno tudi trenira Vojko Cesar, ki poleg tega tudi sam vadi v mnogih panogah. Sicer se atleti lahko poslužujejo nasvetov odličnih celjskih atletov kot Vivoda, Vrav-nika, LeSka in mnogih drugih, na stadionu pa so stalno tudi nekateri člani jugoslovanske državne reprezentance,
Prejšnjo soboto je na mednarodnem tekmovanju v hitri hoji nastopil tudi Mario Rapotec, ki je na 10 km dosegel čas blizu osebnega rekorda, v nedeljo pa bo verjetno Kladivar pripravil tekmovanje, na katerem bodo nastopili vsi bor ovci.
V nedeljo se bo tudi zaključil celjski trening. Atleti se bodo vrnili domov z novimi močmi in izkušnjami. V,,10,,, dneh bodo nedvomno sklenili mnoga prijateljstva s Celjani in spoznali vzorno organizacijo in 'aktivnost Kladivar-ja.
ZAGREB, 18. — Atletski zvezi Jugoslavije, ki organizira polfinalno tekmovanje za evropski pokal so prispele dokončne prijave nekaterih nastopajočih držav. Med temi sta najavili reprezentanci tudi Romunija in Nizozemska, ki bosta nastopili z naslednjimi atleti: ROMUNIJA 100 m: Zamfirescu 400 m: Albrecht 800 m: Ene 1500 m: Blotlu 5000 m: Barabas
10.000	m: Mustata 3000 m zapreke: Vamos 110 m ovire: Jurca 400 m ovire: Albrecht višina: Ducu daljina: Simionescu palica: Astafel troskok: Chiochiana krogla: Raiča disk: Salageanu kopje: Popescu
kladivo: Costache 4x100 m: Tudorascu, V. Popescu, Jurca, Zamfirescu 4x400 m: Osianu, Ratoi, Stef in Albrecht.
NIZOZEMSKA 100 m: Heemskerk 200 m: Heemskerk 400 m: Van Herpen 800 m: Šmit 1500 m: Snepvangers 5000 m: Den Ooordt
10.000	m: Beelen 110 m ovire: Bos 400 m ovire: Veneboer 3000 m zapreke: AVillems višina: De Noorlander daljina: Kant palica: Wijsen troskok: Kant krogla: Van Vees disk: Timme kopje: Heyden kladivo: Bunts.
Ena najlepših točk v Oslu bo tek na 3000 m. Med drugimi bosta nastopila svetovni rekorder Roelants (8’26”4) in Beljajev (8’29”tt). Enostavno povedano, tu gre za stvar kdo je najboljši na svetu. Vsak čas, ki ne bo svetovni rekord, bo že razočaranje.
Od skokov je zmaga Sovjetov gotova le v višini. Ni niti važno kdo nastopi. Ali Brumel ali Bol* šov. Prvi je v poprečni formi, drugi pa je prav letos izboljšal osebni rekord. Kar bo manj kot 2,15 bo slabo. V daljini je favorit Ter-Ovanesian le zaradi svojega imena. Prav nobeno presenečenje ne bi bilo, če bi zmagal na primer Finec Stenius. Rezultat zmagoval-
S ‘ *
Klim
ca bi se moral vrteti okoli 8,10 Izenačena je tudi konkurenca skoku s palico. Bliznecov je v o • lični formi in skuša vsako tekm^' vanie izrabiti da bi premagali 5 m-Ne smemo pa pozabiti Francoz® D’Encausseja in pa Fincev, ki se stalno vrtijo nad 4,90 m. Odprt0 Je tudt vprašanje zmagovalca v troskoku. Sovjetska zveza razpol®' ga s kopico odličnih specialistom vsakega pa lahko premaga Madžar Kalocsai. Za zmago bo verjetno treba skočiti vsaj 16,50 m daleč-
V metih pričakujemo premo Madžarov. V krogli izgleda na Prl' mer A/arju težko premagljiv, slc<f raj isto pa velja (udi v disku z8 Scecsenyija ali za mladinca Fejef' ja. Tudi met kopja bo gotovo da odlične rezultate. Kinnunen (Fin' ska) je letos zabeležil že nekaj metov nad 85 m (največ celo 88-‘* m), zelb stabilen je tudi Lusis Z), 83 m je presegel tudi Madžar Kulcsar, ki je na važnih tekmah zelo nevaren, metal pa bo verjetno tudi svetovni rekorder Pedef' sen, ki je, kljub porazni nestabil' nostl, vendar le prvi človek, ki J premagal 90-metrsko mejo. Dv°b?.. Klim-Zivotsky bomo videli v klad vu. Tudi tu je planiran svetovn rekord.	.
Po naših računih bo vrstni re v Oslu naslednji: Sovjetska zveza, Finska, Francija, Madžarska, N°r' veška in Belgija.
BRUNO KRIŽMAN * • *
TREVISO, 18. - Danes je Z £ talom odpotovalo v Budimpešto * članov italijanske reprezentance. ® bo nastopila na univerzitetni igrah. V prihodnjih dneh bo oo-potovalo iz Rima še 19 atletov.
C
ILJA ERENBURG
3
Odjnsa
(roman)
Čemu sem se odlepil, se Je spraševal Volodja in zdelo se mu je, da se dolgočasi daleč od moskovskega življenja in to grdo razpoloženje je pripisoval praznemu žepu in je samo vzdihoval: staram se.
Zares, z denarjem je imel težave. Portret Zuravljeva ni nikogar navdušil, razen portretiranca Ivana Vasiljeviča samega. Od časa do časa so mu ponudili kakšno majhno priložnostno delo: za okrasitev kmečko — gospodarske razstave je moral izdelati nekakšen pano, poslikan s kravami in kurami. S kravami je hitro opravil — dali so mu dobre fotografije, toda kokoši so ga izmučile — izkazalo se je, da bi kure morale biti bele in ne bi smele biti podobne navadnim kuram. Zato so Vladimiru Ivanotrtču predlagali, da naj se napoti v sovhoz in jih tam naslika po naravi. Razjezil se je: kaj, on naj potuje osemdeset kilometrov zaradi nekakšnih umazanih kur? Na koncu koncev pa je vzel ilustracije iz revije. Končal je delo in prejel včeraj štiri tisoč sedemsto rubljev.
Denarja ni bil vesel in to ga je dokončno vznemirilo. To pomeni, da denar ni vse. Res je, prijetno dati materi tri tisoč, toda zaradi tega nisem nič bolj vesel. Z menoj se dogaja
nekaj umazanega. V resnici, ko so me v Moskvi vrgli iz mojstrske šole, sem bil na boljšem. Niti takrat ne, ko mi je Lel j a dala pod nos, da se bo poročila s Sapošnikom, se nisem tako razjezil. Končno, žal mi je, takrat sem pač mislil, da mi je všeč, toda zvečer sva šla z Mišem v CDRI, tam Je bila Svarcova žena, pričel sem ji dvoriti, skratka, nisem se uklonil svojemu razpoloženju. Zdaj pa, kot da bi mi dali po glavi. In povrhu se še ničesar ni pripetilo. Ce grem k Tanečki, me sprejme, ko da bi se nič ne zgodilo in tudi govorila mi je tako: «Kadar boš prenehal s črnimi mislimi, takrat pa pridi.« Toda tega niti ne maram. Svoji sestri Sonji sem dejal, da mi je dolgčas v takšni luknji toda, odkrito povedano, v Moskvo me ne vleče. Tam moraš biti ljubezniv z umetniki, paziti na to, koga so pohvalili, koga so ozmerjali, previdno moraš tehtati in ves čas braniti svojo pravico do koščka kruha. Tako sem tudi počenjal, in ne slabo, zdaj pa imam tega dovolj. Pri štiriintridesetih letih res ni treba tarnati nad starostjo, toda Jaz sem se po vsej verjetnosti dobro postaral. Tu mi nihče ne dela krivice, v mestnem merilu pa sem — prvi umetnik. Tudi pameten kramljalec je ta Sokolovski. Tudi Tanečka je tu. Očetu je, po mojem mnenju, bolje. In tudi to je dobro. Prej si nisem mislil, da sem tako navezan nanj. Priznati si moram, da sem ga uničeval, to je neumno. Končno so njegova pojmovanja res zastarela, toda redek človek je, celo izjema, ki se ga ne sme žaliti. Njemu podobni pač ne morejo razumeti, čemu me je obšel tak obup. V resnici pa zato, ker premišljujem. V Moskvi sem se vrtel kot pravi vrtelko, tu pa je časa dovolj in nehote pričenjaš razmišljati. Vedno se mi je namreč zdelo, da morejo o nekonkretnem, torej o splošnem razmišljati samo norci. In glej, tudi sam se zdaj ukvarjam s tem. Ogaben posel!
Volodja se je bolj poredko šalil in oči so se mu vžigale takrat v takem izzivalnem blesku, ki je spravil iz ravnotežja vse njegove predavatelje in še nedavno tega je pripravil Tanečko do solz. Zdaj pa še je z vsemi pogovarjal vljudno in
ravnodušno. Tako se Je večkrat v avtobusu vedel s Savčen-kom. Prišlo je do pogovora. Savčenko je pripovedoval o novem orodnem stroju Sokolovskega. Volodja sicer ni ljubil strojev, vendar je pomislil: Savčenko le ni takšen tepec, kot se mi je zdelo. Kar zanimivo je pripovedoval... Sploh pa vzbuja vtis pametnega človeka. Nasprotno pa ga je Sonja občudujoče gledala, potem pa se je mrščila: «Ne razumem, zakaj mi sploh razlagaš take stvari...«
Tega hladnega večera, medtem ko sta se Sonja in Savčenko sprehajala od hiše do lekarne, je Volodja stopil iz hiše ne da bi vedel, kaj naj počne. Ko je od daleč zagledal sestro s Savčenkom, se je nasmehnil in odšel na drugo stran ceste: čemu plašiti mladost... Kam naj gre? Sokolovskemu sem že nadležen. Ko sem bil zadnjič pri njem, se sploh ni hotel pogovarjati, mrščil je čelo, kot da bi spil liter kisa. Zanimivo, da dela skupaj s svojim psom, s Pomko. Gotovo renčita drug na drugega... In kam naj torej grem? V restavraciji «Volga» dnevnice otožno požirajo sesekljane zrezke, pijanci pa se nalivajo z vodko, na pol mešano z madejro in tulijo. Nezanimivo. Na cesti pa je strahoten mraz. Nenadoma pa se je spomnil na Saburova: zakaj ne bi šel k njemu? Zadnjikrat sem bil pri njem, ko sem se vrnil iz Moskve enainpetdesetega leta. Skoraj tri leta že... Lahko si ogledam njegove mojstrovine. Revež živi verjetno obupno. Nekaj bom kupil za pod zob, vino... Čeprav je nor, bo vendar rad malo popil in pojedel, saj Je nekoč že tako planil na materine pirožke.
Volodja je stopil v trgovino, kupil velikansko količino jestvin, vodke in vina za ženo Saburova in se odpeljal s taksijem v mestno predmestje Ulica, ki se je spuščala k reki, je bila videti neprevozna. Volodja je s težavo našel razmajano hišo rožnate barve, kjer je verjetno nekoč bival kak majhen trgovčič. Zdaj pa so v njej stanovale kar štiri družine, med njimi tudi Saburov z Glašo.
Brž ko je stopil v sobico, se je Volodja zdrznil: vraga!
Predstavljal si je, da živi Saburov slabo, toda tega, kar Je videl, si pa sploh ni mogel zamišljati. Nekoč je imel Saburo« sobo v zgradbi umetniške šole. Toda od tam so ga izseli11 Ker se je pred tem poročil, so sobo dodelili Glaši — toda samo formalno.
Glaša je izpraznila za gosta star, preluknjan naslanjal preobložen z lepenko, capami, časniki in polomljenimi P0, trebščinami. Saburov je bil vesel kot otrok.
«Najlepša ti hvala, Volodja, da si prišel, tudi Glaša Je vesela. Ali si predstavljaš, kakšen slučaj: prav danes je oble« niča najine poroke, že dve leti je tega... Prigovarjal sem ^ govoril Glaši — povabiva Puhova, pa ni bilo nič... Konec meseca je. Pri meni osebno niso ničesar naročili, samo g°vo rili so, da bodo nekaj vzeli v gledališču, toda to so sanic dogovori. Ampak to ni važno... Važno je to, da si prišel 11 Pili bomo čaj in Glaša ima tudi vkuhano sadje. Glaša, pogW deset let sva skupaj študirala... In prišel je... Glej, res imav8 srečo s teboj...
Volodja se je nasmehnil.
«čestitam vama. Bomo kar proslavili. Celo malo vln® sem prinesel. Lahko pijemo na vajino srečo.«
Glaša se je zamislila: kruha ni. Volodja je prinesel vsei toda na kruh je pozabil. Dejala je:
«2e tečem.«
Ko je odšla, je Volodja rekel Saburovu:	.
«Ali se še spominjaš, ko je prišlo Komorno gledališč®1 jaz pa sem se skregal z očetom in nisem imel niti kopejk > hotel pa sem peljati Miro v gledališče in si mi takrat d® dvajset rubljev?«
Saburov se je zasmejal:	f0
«Takrat si mi pripovedoval, da ti Je ostalo celo še^
Mirino limonado, ti sam pa je nisi pil. Bila je lepo Ali veš, kaj je zdaj z njo?«
(Se nadaljuješ
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 8, II TELEFON 93-808 In 94-638 - Poštni predal 659 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 II. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej-četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir — SFRJ: posamezna številka v tednu in nedeljo 50,— din, mesečno 1.000,— in letno 10.000 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg S/L. te‘. fon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI; Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglasi 40 lir beseda — Oglasi tržaške in gorlške pokrajine se naročajo pri uPra
— Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societ& Pubblicitk Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst	___