i 67. Lj.
32 Velja po pošti: =
la celo leto naprej . E 28'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V Ljubljani na dom:
Za celo le.o naprej . K 24-— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2'—
K opravi prejemati mesečno K 1-SO
V LJubljani, v petek. 19. ma]a !9ll.
fpg §	
1	L
	
i®	r
	
■ ■. -.v	, • . r-
Leto XXXIX
i Inseratl: i
Enostolpna petltvrsta(72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat .... n 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popnat.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
; Izhaja:;
vsak dan, lzvzemši nedelje lo praznike, ob 5. url popoldne.
Iti" Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi oliol štev. 6. Ttai Avstr. poštne bran. racnn št. 24.797. Ogrske poštne bran. račon št. 26.511. — Upravnlškega teleiona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
BiiMlai umor v Kijeva.
D un a j, 17. maja 1911. V današnji opoldanski izdaji objavlja »Deutsclies Volksblatt« dobesedno interpelacijo, ki jo jc vložilo 37 članov ruske dume zaradi senzačuega umora v Kijevu. Značilno je, da dunajsko judovsko časopisje o tej interpelaciji lo malo piše. Ker je besedilo interpelacije velezanimivo, ga tukaj navajamo. Slove tako-le:
Dne 12. marca po starem koledarju ravno pred judovskimi velikonočnimi prazniki je izginil v Kijevu dvanajstletni gojenec pripravljavnice seminarske šole. Zadnjič so ga videli, ko je šel v šolo skozi judovsko naselbino »Slo-bodka«; od takrat ga niso več videli. Njegovo truplo, ki jc kazalo vsa znamenja nasilne smrti, so našli otroci, ko so se igrali v neki duplini kijevske okolice. Kakor poročajo listi po sodnih virih, je bil deček ranjen na 45 mestih. Rane so morale biti zadane ali z nožem ali z žrebljem ali pa s črevljarskim šilom. Dečka so morali trpinčiti: ko je še živel in ko so ga slekli, je moral gotovo stati z zadaj zavezanimi rokami. Sodno-zdravniško raztelesenje je dognalo, da so rane popolnoma enake ranam, kakršne je našla sodna preiskava že večkrat pri onih otrocih, katere judje za gotove ritualne namene mučijo, da. dobe kri.
Takozvani ritualni umori so se tekom stoletij neprestano ponavljali. Ruska cerkev slavi tako umorjenega dečka Gabriela. Na njegovi krsti slove napis: »Tu počiva truplo otroka Gabriela Gavdclučenka, 22. marca 1654 rojen, umrl 11. aprila 1660, mučen po judih. Kdor hoče kaj več znati o tem strašnem dogodku, čitaj zgodovino za-bludovske grofije.« — V tem slučaju so izsledili judovske morilce in jih kaznovali. V vilnskem samostanu Bernardin-cev se nahaja marmornata krsta z napisom: »Memoriae ingenui pueri Simo-nis Kierilis, natione Vilniensis septimo aetatis anno crudelissime a Judaeis vulneribus centnm septuaginta occisi, in angulo hujus ecclesiae tumulati. Anno a Christi nato 1592. Erecta ex elemosynis benefactorum anno Dnmini 1622.« Dejstvo je, da je tudi katoliška cerkev kanonizirala, več žrtev judovskega ritualnega umora. A neglede na pričevanje, tako grško - pravoslavne, kakor tudi rimsko-katoliške Cerkve in
neglede na zelo značilne sodne razprave v inozemstvu, razvidimo iiz dotič-nih sodnih spisov, da so tudi ruska civilna sodišča, nedvomno dokazala dejstvo ritualnega umora.
Spominjamo lc na sledeče slučaje:
1.	Meseca aprila 1823 jo bil v mestu Velič nasilno umorjen štirileten deček Fedor Jemeljanov. Interpelaciji priložena legalizirana kopija izvirnih spisov dokazuje, da. so sc našle takrat slične podrobnosti s kijevskim slučajem. Judovskih morilcev v tem slučaju niso izsledili, a vvitebsko deželno sodišče in senat, sta konslatirala, da se jc pripetil značilen ritualen umor. Tako je sodil tudi državni svet., ki je, ko je natančno vse spise proučil, potrdil sodbo zadnje instance.
2.	V mestu Saratov je izginil novembra 1852 lOletni deček Feozan Šer-stobitov. Kmalu nato, januarja 1853, so pa pogrešili enajstletnega dečka Mihaela Maslova. Trupli so dobili spomladi ob Volginem obrežju. Sodno-zdravniško raztelesenje je dognalo, da sta bila dečka še pred smrtjo obrezana, po judovskem obredu. Na desni rami Maslova so našli, da so mu odrezali kožo. Rane so našli tudi na rokah in na nogah. i,zrezani so bili žrtvi vsi nohtovi. Zločince je sodišče izsledilo in zaprlo. Po aktih je dokazano, da so dečka Šerstobitova obrezali in mu puščali kri v kleti, ki jo jc najel jud Jankel Juške-\ič, Maslova so pa obrezali in mu puščali kri v judovski molilnici ob navzočnosti več judov. Na carjev ukaz je predložila sodna komisija, ki je dognala vso stvar, akte državnemu svetu, ki je v. 22 proti 3 glasovom razsodil: »Zaradi ritualnega, umora, izvedenega na dveh krščanskih dečkih, se obsodijo judje Jankel Juškevič, Mihci Schliffer-mann in krščeni sin prvega Fedor Jur-lov na prisilno tlelo v rudnikih, in sicer Juškevič in Schliffermann na 20, Jur-lov na 18 let. Predsednik državnega sveta, knez Orlov, je predložil poročilo carju v odobrenje.. Car je na ta akt, zapisal: »Izvajanja državnega sveta so popolnoma upravičena, zato ni povoda, da drugače sodim.«
Kljub neovržljivim dokazom, da. se nahaja ena ali več judovskih sekt, ki v svojem fanatizmu izvajajo najstrašnejša hudodelstva na krščanskih otrocih, naša vlada ne nastopa dovolj odločno proti tej sekti. Kadar se pripeti kalj ritualen umor, ga vlada tako opiše, kakor da bi šlo za navadno hudodelstvo, ki nima nič skupnega z judovskim fanatizmom. Namenoma prezre, da eksistira hudodelska družba, ki
rabi za svoje ritualne namene krščansko kri. V slučaju Vincencije Grudsin-ski 2. marca 1900 jc izločilo juslično ministrstvo iz obtožnice besedilo, zakaj da sc je izvršil umor. Tudi zdaj olepšava. vlada j udom v korist vso stvar in dolži dečkovo lastno mater. Opustili so, ko so zasledovali morilce, policijske pse, kijevska oblast pa zapleni vse liste, ki pišejo o tej zadevi.
XXX
Ta velezanimiva interpelacija ruskih poslancev trdi to, kar se je že večkrat tudi dokazalo, da se nahajajo mecl židi nekateri ljudje, ki rabijo v svoje ritualne namene krščanske otroke. Krivica bi bila., ako bi ta zlodcjstva naprtili vsemu judovskemu plemenu ali judovski konfesiji, tega pa se ne da tajiti, da sc dobe judovske sekte, ki sta jih zaslepljenost in fanatizem tako prevzela, da mislijo služiti Bogu — z zločinom.
0 volilvi V Pllljil,
A" nedeljo so imeli Hrvati v Narodnem domu dobro obiskan volivni shod. Lahi še niso posegli v volivni boj, ako-ravno jc njihov kandidat žc oficieliio proglašen. Trgajo sc sedaj mladi in stari med seboj. Trajalo bo pa to lc toliko časa, dokler ne bo posegel dr. Rizzi s svojo železno roko vmes in potem bo videti na volivnem pozorišču, kolikor se. danes da sklepati, skoro gotovo ista slika kakor leta 1907.
Socialni demokrati izjavljajo, da se jim letos nikakor nc gre za števnega kandidata, ampak njihov cilj je. gotova zmaga; v kar pa seveda sami ne verujejo. Za socialne demokrate je v Pulju precej težko stališče. Za kaj naj bi sc njihov eventualni poslanec pravzaprav zavzemal?' Z njegovim programom bi se edino strinjalo: odstranitev mornarič-nega arsenala v Pulju, pomanjšanje ali pa sploh odprava vojne mornarice in šc več takih in enakih modrosti. Kaj bi porekli k temu oni tisoči delavcev, ki so zaposleni v c. in kr. vojnem arsenalu in sploh pri vojni mornarici, ko bi po socialističnem programu prišli vsi ob kruh? — Za socije bi bilo pač mnogo bolje, ko bi v Pulju, kjer morajo izključno lc od onega živeti, čigar največji sovražniki so, namreč od c. in kr. vojne mornarice, ne silili preveč v politično ospredje, ker v Pulju ni in nikdar ne bode prostora za nje. V Avstriji bo pač malo tako neugodnih krajev za socije, kakor
jc Pulj, kjer se morajo ti kričači toli-krat sami sebe v jezik ugrizniti. Vedno kričijo zoper vojaške naprave v Puljuu pa izključno od teh žive. Edini privile* gij, katerega imajo sociji v Pulju, je la, da j i I a ob času državnozborskih volitev snubijo druge stranke. .Sami na sebi pa ne pomenijo prav nič v Pulju in nc bodo tudi nikdar pomenili, za to skrhi namreč mornarična uprava.
Nemci IkhIo postavili svojega števnega kandidata in samo še čakajo, kako bo rešeno vprašanje glede vojaških gažistov, ki ne spadajo v nikak činovni razred, pač pa pod izključno vojaško upravo in pod vojaško sodišče. S pomočjo teh bi dobili kakšnih 150 glasov več.
FroncosKi general prot! Nemčili.
Francoski general Lyantcy pove-ljuje 10. armadnemu zboru v Rennesu, a trdi se, da mu bodo kmalu izročili važnejše mesto. Lyantey spada še med tiste izredčene francoske častnike, ki so se leta 1870/71. borili proti Nemcem. Znan jc pa postal 1. 1903. kot brigadni general ob alžirsko maročanski meji, kmalu nato je postal divizijonar, pozneje pa poveljnik armadnega zbora. Ves svet je pa zdaj opozorjen nanj, ker je govoril ob slavnosti obletnice boril-cev leta 1870/71.. oster govor, ki naravnost hujska Francoze na vojsko proti Nemcem. Stvar je važna zato, ker je govoril francoski general ob navzočnosti višjih častnikov, senatorjev, poslancev in drugih dostojanstvenikov. Francoski general je izvajal sledeče:
»Zahvaljujem se Vam v imenu armade za to, kar ste, nakar nas spominjate in za to, kar pripravljate. Vi ste rešili čast Francoske, mi jo hočemo zopet pridobiti! Nismo mislili, da bo preteklo toliko let, da vrnemo milo za drago! Ne smemo opustiti upanja, da vidimo šc sami povračilen dan. Proč a tistimi človekoljubnimi puhlicami o vojski. Vojska je postava in za tepene narode dolžnost. Kako naj se ljudje smotreno in uspešno vojaško vzgoje, če sodijo, da je vse, kar delajo, zgolj navidezno in da vojske več ni? Ničesar ne smemo storiti, da to vojsko (obračun z Nemčijo), pospešimo, a nikdar ne smemo pozabiti, da nosimo v svojih srcih upanje, ki ga nismo nikdar izbrisali. Francoske vojake sem žc vodil v ogenj; nikdar nisem videl, kar bi bilo lepše in vznosnejše. To so Vas vredni sinovi, ki se ravnotako puste preluknjati, kakor ste to Vi razumeli. Kakor
Josip Vantlot;
Vilme.
Pripovedka iz davnih dni. (Dalje.)
Te besede je še izpregovorila mati; potem pa je zaprla za vedno oči. Dolgo je objokoval Mihelj njeno smrt. Bolj kot vse drugo na svetu je ljubil svojo niater. Čutil se jc samotnega in zapuščenega na svetu. Saj ni imel niti sorodnikov niti prijateljev. Visoko po gorah je hodil za svojo živino. Včasih se je vsedel kraj večnega snega na trdo skalo. Daleč v dolino je gledal, ki se je smejala srečna in vesela globoko pod njim. Takrat mu jc postalo hudo. Za-kril si je z rokami oči in jc zajokal — zajokal za materjo. Začudeno so ga. pogledale ovce. Prišle so bližje njega in so ga obstopile. Zabckctalc so na glas, kakor bi ga tolažile:
»Be—be—ne jokaj, Mihelj! Če nimaš nikogar več na svetu, pa smo ti še We prijateljice, ki le ljubimo. Nikar ne jokaj, Mihelj! Bc--be . . .«
Razumel jih jc, pa jc dvignil glavo. Nasmehnil se je in si je obrisal z rokavom solze z lic. Pobožal ie po vrsti vse
ovce po debelih glavah in v srcu mu jc postalo prijetno in zadovoljno. Od tistega dne pa se nj čutil nič več zapuščenega. Saj je imel svoje ovce, ki so mu bile tako udanc iu ki jih jc ljubil tudi on sam. Bil jc. pastir z dušo in telesom.
Gorko je pripekalo solnec tistega dne. Pasel je tam ob plazu, ki se vije z vrha strmega Vitranca do gostega smrekovega vrha tam spodaj. Neprijetno je. žgalo solnco ovce v debele kožuhe. Zato pa so hitele po plazu navzgor, da sc skri je jo tam gori ob pečinah žgočim žarkom. Mihelj je stopal za njimi in se je. čuclii, da so njegove ovce tako pametne.
»Ej, ni mi treba tožiti, da sem za-nuščen,« je dejal sam sebi. »Pravijo, da so ljudje največji modrijani. Mogoče, hm — pa moje ovce so tudi pametne. Nc bilo bi mi prišlo na misel, cla bi se skril solncu tam gori za pečinami. Ne bilo bi mi prišlo, pa, četudi sem Mihelj.«
Tako je modroval sam s sabo. Urno je stopal za živino, ki jo žc dosegla visoke pečine in jc polegla tam v senci po tleh. Mahovita so bila tla kroginkrog in prijetno se. je. počivalo tam. A ni se vloge! Mihelj tam .ampak je krenil mimo visoke skale. Prišlo mu je na misel, da jo tamkaj velika jama, vdobljena \ široko pečino. Hlad jc tam notri in za-
clremlje sc tako prijetno. Splazil sc je pastir skozi gosto ruševje, in kar naenkrat se jc odprla jama pred njim. Hotel je zarvriskati veselo, a naenkrat se je stresel po vsem životu. Široko jc odprl usta in oči so sc mu razširile prestrašeno. Kakor kip je sta.l tam in jc strmel na. votlino pred sabo.
Pri vliodu v jamo je ležalo nekaj groznega. Napol jc bilo podobno veliki kači, napol divji zverini. Imelo je črne peroti in šest, nog. Več nj mogel videti, ker je bilo tisto grozno zavito v klop-čič in je spalo. Samo glavo jc videl natanko, in tista glava je bila tako grda in strašna, da jc pastir skoro okamnel od strahu.
Naposled se ie vzdramil 'iz svoje otrplosti. Kakor veter je dirjal preko ruševja k svojim ovcam. S palico jih je spravil na noge in jih zaganjal po gori navzdol.
»Bežite, bežite, dragice moje!« jim jc govoril iu jih naganjal k večji hitrosti. »Ako vam je življenje ljubo, bežite, bežite! Tam g\o.i preži na nas — Vitra-nec.«
In kakor da i>i ga bile ra.zumele ovce, so se zapodile po plazu navzdol. Kot bi jih preganjal blisk iz črnih oblakov, so božale proti dolini. Komaj jih je še dohajal; srce mu je bilo kot kladivo in od strahu so sc mu ježili lasje
na glavi. Ni se upal ozreti nazaj, ker je mislil, da hiti za njim zmaj Vitranec. Šele. tam doli v gozdu se je ustavil za hip in sc jc oddahnil. In takrat šele se je ozrl nazaj, a nikogar ni videl nad sabo. Speliana čreda je stopila okrog svojega varuha in ga je gledala vprašujoče. \ on ni mogel izpregovoriti besedico. Z obraza si jc brisal vroči znoj in oči so mu bile vse prestrašene.
Komaj je stal nekaj trenotkov, pa se ga je. polotil spet strah. Dvignil jc svojo dolgo palico in je zakričal nad overmi:
»Bežimo, dragice, bežimo! Drugače nas dohiti zmaj.«
Kakor vihar je bežala čreda skozi gozd. Pastir je skakal črez grmovje, kakor črez nizko kamenje. Tuintam jc padel na tla, a hitro se je pobral, ker jc mislil, da mu je zmaj že za petami. Začudeno so gledale drobne srne to divjo ironjo. Izza grmovja so stopile, pa so se čudile. In dolgopete zajčke jc zgrabila, groza, da so bežali črez drn in strn, misleč, da je prišel zdaj zemlje sodni dan. Pa je bežal le pastir s svojo čredo pred zmajem Vitrancem!
Hvala Bogu! Nelial se je gozd, in prikazalo sc je pol jo in prikazala sc jc gorska vas. Pomirila se je čreda in jc stopala počasneje. Tudi Mihelj sc je pomiril, ko jc zagledal svojo rodno vas;
»lo pričeli Vi, IaKo bodo Vaši sinovi jutri zopet pričeli.«
To so zelo ostre, navdušene, krepke besede, a tudi zelo nevarne, ker ni verjetno, da bi Nemčija na to molčala in ito tem manj, ker je itak vznevoljena zaradi francoskega prodiranja v Maroku, kjei' ima dejansko čuvati svoje koristi, ne glede na to, da ko si Francozi osvoje Maroko, pridobe nove, krepke, bojaželjne afričanske vojake, s katerimi pomnože svojo armado. Zelo napetega položaja med Francozi in Nemci navedeni govor visokega francoskega vojaškega dostojanstvenika gotovo ne oblaži.
Francozi so zdaj v zelo ugodnem položaju. Zvezani so z Rusijo in z Anglijo. To Nemčija dobro zna. Zato pa tudi nemška diplomacija z vso silo dela na to. da pridobi vsaj novih prijateljev.
Morebiti ni zgolj slučaj, da sta nemški cesar in cesarica ravno zdaj gosta angleškega dvora v Londonu in da sta istočasno nemški prestolonaslednik in prestolonaslednica gosta ruskega dvora v Carskem Selu. V Londonu sta angleški kralj in kraljica z vso čast jo in z velikim sijajem sprejela visoka svoja gosta, ki sta sorodnika angleške dinastije. Angleško časopisje veliko piše o tem obisku, napetost proti Nemčiji na Vngleškem ponehava. Gotovo je, da se ob takih obiskih ne obiskujejo zgol j gledališke predstave, kakor se je to zgodilo 17. t. m., in dvorne pojedine, marveč da se oh takih prilikah razmotriva ves političen položaj. Prezreti se tudi ne sme, da je dinastije zelo presenetila portugalska revolucija in da se je takrat govorilo, da bodo dinastije sklenile proti republičanski evropski zaroti, ki obstoja že stoletja v framasonstvu, svojo zvezo. Sicer se je to demontiralo, a dementijem danes le malokdo veruje.
Tudi v Carskem Selu jc ruski car sam sprejel na kolodvoru v spremstvu velikih knezov in kneginj, dvornih dostojanstvenikov in zunanjega ministra Neratova nemškega prestolonaslednika in prestolonaslednico. Gotovo se tudi ob obisku v Carskem Selu nc bodo zgolj razgovarjali o tem, ali kuha višji ruski dvorni ali višji nemški kuhar boljšo juho za dvorne pojedine. '
Nemčiji gre zdaj za to, da čc Del-eassč, francoski mornariški minister, stari sovražnik Nemčije, potegne meč proti Nemčiji, pridobi Kuse in Angleže za to, da se ne bodo vmešavali v morebitno vojsko. Hujskajoči govor Lyau-tevev se gotovo kritikujc v Londonu in v Carskem Selu.
Za vojsko nista posebno vneti nemški zaveznici Avslro-Ogrska in Italija. Zato so. kakor smo včeraj obrazložili, nemški politiki zarožljali v »Kolniselie Zeitung« zaradi pisave »Ncue Fr. Pr.«, »Wiener Tagblatta« in »\Viener Sonn-und Montags-Zeitung« nad Avstrijo in Italijo. Storili so to zato, da pojasni svoje stališče naš zunanji urad. Ta je to tudi storil. Glasilo našega zunanjega ministrstva »Fremdenblatt« namreč objavlja članek proti tistim poročilom, ki so opisavali stališče Avstro-Ogrskc glede na maročansko vprašanje kot temno, dvoumno. List izjavlja: Dunajsko zunanje ministrstvo zavzema glede na maročansko vprašanje tako jasno in priprosto stališče, kakršni so trije
temelji algeciraške pogodbe. Korist Avstrije glede na Maroko zahteva, da ostane Maroko neodvisna država, da ostane maročanski sultan neodvisen in da lahko trgujejo v Maroku vse države. — List naglasa, cla je Francoska izjavila dunajski kakor tudi ostalim vladam, da ne namerava osvojiti Maroka in da tudi ne namerava kršiti določil algeciraške pogodbe, kar sc mora verovati. Ker avstro - ogrska in nemška vlada in tudi v Peterbu;'gu, Londonu in v Rimu zaupajo francoskim izjavam, ni treba nobenega drugega dokaza, da spadajo poročila posameznih listov v deželo pravljic. Namenoma izmišljena so pa laka poročila glede na razmere Avstro-Ogrskc z Nemčijo. To naj zadostuje, da sc bodo opustila ugibanja o kritičnem momentu glede na Maroko. Maročansko vprašanje nima danes, kakor tudi stoje stvari, več tistega resnega značaja, kakršnega je imelo leta 1905, ker so se razmere bistveno izpremenile. Državne pjsarne zaradi Maroka niso vznemirjene, kakor je vznemirjen del časopisja. Izjava konča, da so nezmiselna poročila, da bi obstajala nesoglasja med Dunajem in Berolinom.
Ta izjava »Fremdenblatta«, glasila našega zunanjega ministrstva, se jako Čedno čita, a njen namen je prozoren, da pomiri nemške državnike, ki so postali zaradi pisarjenja zgoraj navedenih listov jako nervozni. Vse mirno, lepo, nobene meglice na političnem obzorju, tako so pisali že razni vladni listi velikokrat že lakrat, ko so čakali ali vojne uprave samo še na ukaz, da nesejo na pošto popolnoma nedolžna pisma, ki so odredila mobilizacijo. — Nemški politiki bodo z izjavo dunajskega kabineta v »Freiudenblattu« zadovoljni, zadovoljni pa brez dvojbe tudi obzmerjani dunajski listi zaradi stvari, ki se lahko mislijo, a ki se ne zapišejo in ki jih lahko vsak sam ugane. Dunajski listi namreč zdaj molče kakor grob o svoji kampanji z nemškim kabinetom, pač pa objavljajo besedilo Lyauteyevega govora, ki pove več, kakor vsa diplomatična mirovna zatrdila.
NOVI VOJAŠKI ŠKOF.
Cesar je ukazal, da sc vpokoji apostolski armadni vikar (vojaški škof) dr. Belopotocky in da postane njegov naslednik armadni konzistorialni ravnatelj Emerik Bjelik. Škof Belopotoeky je ob tej priliki odlikovan z duhovskim zaslužnim križcem prvega razreda na belem traku.
»AVSTRIJSKA ZVEZA STRELCEV« NE OBIŠČE RIMA.
Avstrijsko svobodomiselstvo žaluje in italijansko ž njim. »Avstrijska zveza. strelcev« namreč ne ho obiskala letošnjega rumla v Rimu, kakor je prvotno nameravala. Svobodomiselno časopisje zato loči grenke solze, ko objavlja sledeče poročilo rimskega »Giornale d' Ilalia« z Dunaja: »Predsedstvo »Avstrijske strelne, zveze« je sklenilo, da. ne obišče Rim.« »Zveza« je bila lani v Argentiniji z godbo dunajskega polka, a v Rim te godbe niso dobili. Naš cesar je tudi sprejel predsedstvo iu želel obisku najboljši uspeh, a obisk se jc le izjalovil, ker ie neka visoka, oseba namignila, da bi obisk jako slabo učin-
koval v Vatikanu, ker sc jc obisk izjalovil, je izstopilo nekaj Italijanov iz odbora, druge nesreče pa ni bilo.
MLADINSKI BATALJONI NA OGRSKEM.
Iz Kecskcmeta se poroča: Na tukajšnji ljudski šoli se je ustanovil prvi mladinski bataljon. Otroci vojaško eksercirajo. Oboroženi so z lesenimi puškami. Voditelj tega bataljona, ravnatelj Bulogh, je dobil enoletni dopust, da organizira po celi državi šolske bataljone. Kecskemetski magistrat je vložil prošnjo honvednemu ministrstvu, v kateri prosi, naj bi plačala vojna uprava Baloghovega namestnika, ker koristi Balogh z organizacijo mladinskih bataljonov vojni stvari. Minister Hazdi je pa prošnjo zavrnil, češ, da so šolski bataljoni popolnoma nepotrebni in še škodljivi, ker odvračajo mladino od telovadbe.
HIER0N7MIJEV NASLEDNIK.
Iz Budimpešte se poroča, cla postane IIieronymijev naslednik grof Marko Wirkenburg.
UMOR BULGARSRJPGA STOTNIKA PO TURŠKIH VOJAKIH.
Rifaat, paša je izjavil bulgarskemu poslaniku v Carigradu, da Turčija zelo obžaluje, ker je bil ob meji usmrčen bulgarski stotnik in da bo ostro kaznovala tri že zaprte morilce.
FRANCOSKI PARLAMENT
se je sešel 16. t. m. ter bo prihodnje tedne zopet odšel na počitnice, čas do 31. maja je določen za končno rešitev proračuna za leto 1911. To delo bo končano bržkone brez posebnih težkoč. Zadnji tedni sedanjega zasedanja pa. bodo gotovo kritični in se bodo tačas vršile nevarne debate za vlado. Kajti rešiti je treba vprašanje glede, volivne reforme in noveliranja šolskega zakona. Poleg tega pa so se v zadnjih mesecih pojavili še nekateri težavni problemi, ki jih je treba rešiti. Eno izmed teh je, zopetno nastavljenje uslužbencev, ki so bili odpuščeni pri zadnji železničarski stavki. Vlada jc na strani odpuščenih delavcev, ker imajo ti po obstoječih zakonih končno pravico organizirati generalno stavko. Seveda pa se ne more železniškim družbam kratiti pravice, da sme odpuščati delavce. Kljub temu pa vidi v tem cela zbornica kršitev demokratičnih principov; ako se odpušča delavce samo radi stavke. Železniške družbe se trdovratno sklicujejo na svoje pravo in nočejo, ker se jim ni treba za. demokratična čustva ^bornice kakor tudi vlade prav nič brigati, ničesar vedeti o zopetnern nastavljen ju odpuščenih delavcev. Treba bo počakati, kako se bo končal ta boj. Mnogo skrbi bo povzročilo vladi tudi mejno vprašanje vinskih pokrajin. Ako se vlada izjavi, da se priklopi depart. Aube okraju Cham-pagne, bodo protestirali proti prebivalci Marne; ako ho pa državni svet izločil Aube, bo pa tukaj zopet nastal kraval. Z ozirom na to zapleteno situacijo je v obeh zbornicah močna struja za to, da se ustvari prejšnji status cmo, t. j. vsa zakonodaja glede omejitve Champagne naj sc odstrani. Tretje vprašanje, s katerim pa ravno vlada ne bo imela preveč težkoč, je delavsko starostno zavarovanje. Kakor znano, francosko delavstvo ni nič preveč sim-
patično temu zavarovanju, ker se nc namerava obenem uvesti invalidno za-varovanje in se zdi delavcem zavaro. vanje za starost nekoliko preoddaljeno Zato se drže nasproti tej zakonski predlogi pasivni, in vlada se bo morala pač odločiti, da bo z starostnim zavarovanjem združila tudi zavarovanje za nernoglost.
PROTI PORTUGALSKIM KATOLIČANOM,
V Bragi je brezverska sodrga napadla društvene prostore več verskih društev in uredništvo nekega, katoli. ške.ga lista. Ker je bilo okrašenih z za. stavami več hiš, so zastave raztrgali. Tako gospdari brezverska drhal, čo so ji pravočasno ne pogazi glava. Z ozirom na nasilstva brezverske drliali so po. zvali portugalski škofje duhovščino, da naj zapre gotov dan cerkve in naj zapusti svoje fare, ki jih je na Portuga]. skem 4000. Cerkev je 1500 .Vlada grozi, cla če se to zgodi, bo zaprla škofe in duhovnike in jih postavila pred sodišče.
SRBSKA MINISTRSKA KRIZA.
Iz Belgrada se poroča, da ko se povrne srbski kralj nazaj v Srbijo od obiska. francoskega predsednika, nastane ministrska kriza in da nato odstopi koalicijsko ministrstvo. Vlada namreč ni zadovoljna z glasovanjem o postavi, po kateri se prepove državnim uradnikom aktivna politična udeležba. Postava je bila sprejeta zgolj s štirimi glasovi večine in so ji nasprotovali najuglednejši poslanci obeh radikalnih strank. Mero-dajni krogi odločno zanikavajo govo. rice o ministrski krizi.
MIR V MEHIKI SKLENJEN.
»Associated Press« poroča iz Mehike: Predsednik Diaz je pripravljen, da pred koncem meseca odstopi. Iz Lon-dona se pa poroča: Mir med meh i kan-sko vlado in vstaši je sklenjen. Predsednik Diaz in podpredsednik Coral odstopita še meseca majnika. Minister zunanjih zadev Della Bara bo vodil predsednikove posle. Ministrstvo odstopi. Nova vlada se sestavi sporazumno z Maclerom in De la Barom.
ZMEDE V TURČIJI.
Boii v Albaniji.
Skadrski vali poroča, da so porazili Turki pri Gusinjah močno četo vsta-škega. poveljnika Pano, ki so ga Turki vjeli. Albanci so imeli velike izgube. Streljali so iz črnogorskih pušk. Tudi pri Krodini so bili boji, v katerih so izgubili Albanci 12 mož.
V ARABIJI
so se udali rodovi, ki bivajo severno in vzhodno Korfude.
ABDUL HAMID ZBLAZNEL.
»Sabah« poroča, da. je zblaznel bivši turški sultan Abdul Hamid in da se je hotel usmrtiti.
POLITIČNO POMILOŠČENJE.
Povodom sultanovega potovanja v Makedonijo pomilosti sultan 1000 Albancev, 200 Grkov, 50 Bulgarov in 35 Srbov.
SEŽIGANJE MRLIČEV NA PRUSKEM.
Pruska zbornica je v drugem branju z 176 proti 158 glasovom sprejela postavo o sežiganju mrličev.
kajti iti se je čutil varnega. Peljal je svojo živino po poti naravnost na sredo vasi. kjer je stal starodavni vaški vodnjak.
Iz vseh hiš so vreli ljudje k vodnjaku. kjer je napajal Mihelj svoje žejne ovčke. Čudno se jim je zdelo, da se je prikazal danes na vasi pastir, ki ga ni bilo v dolino vse poletje. »Nekaj se je zgodilo,« so si mislili vaščani, pa so se zbirali v trumah okrog njega.
Dolgo je molčal. Naslonil se je bil na. vodnjak in je gledal ovce, ki so pile hladno vodo. Gluh je bil za. vsa vprašanja radovednih vaščanov. šele, ko se je napil a zadnja ovca, je šinil z roko preko čela in je izpregovoril:
»Kaj se je zgodilo, me povprašujete'.' Zakaj sem pribežal z gora v rodno vas? Oj, ljudje, pravim vam, da nisem več varen na gori, in tudi ovce niso več varne . . . Videl sem na Kraljevem vrhu nekaj groznega ju sem 'spoznal, da pride na. nas vse velika nesreča. Bog nas varuj!«
Tako je izpregovoril pastir. Pobožno je snel klobuk z glave in se je po-križi.,1 trikrat. Vedno bolj so se drenjali ljudje okrog njega. Strah jc napolnil srce vsakega, in vsem je bilo tesno. Zavladala je tišina kroginkrog. Mihelj je pogledal spet po ljudeh in je nadaljeval: »Veste, zmaja Vitranca sem videl — tako blizu njega sem bil. da bi se ga, bil dotaknil lahko z roko.c
Prestrašeno so vzkliknili vsi vaščani. Dobro so vedeli, da se zgodi ve-
lika. nesreča, kadar se prikaže zmaj Vi-tranec. Zato jih je bilo strah, in zbali so se za svojce. Ko so zaslišali otroci pasti rje ve besede, .-o pohiteli k svojim materam iti so se prijeli za njihova krila. Ej, kolikokrat so Culi ob zimskih večerih o zmaju Vitrancu, ko so sedeli dedek ali babica na prijetno zakurjeni peči, in so brneli enakomerno kolovrati po širni izbi. Strah jih je bilo že takrat; a kaj šele zdaj, ko so čuti na lastna ušesa, da se je resnično prikazal zmaj lam gori v lopi. Vseh oči so se ozrle tja gori na goro, kjer se je. videla med sivimi skalami Črna lopa A videli niso ničesar. Lepo so se svetile tam gori skale. Obsevalo jih je zlato solnce s svojimi živimi žarki. Nič se ni ganilo tam gori. Drhteli so sanvo solučni prameni in vse je bilo svetlo. Samo tam kraj velikega plaza je črnela kakor temno žrelo velika Črna lopa.
»Ampak, če je tudi res, kar nam pripoveduješ?« je dvomil napol stari Korošcev Martin. »Če je re.-,, Mihelj?«
»Oj, da bi nc bilo res, pa bi ne bil bežal z ovcami, kakor cla bi me preganjal blisk iz oblakov,' je odgovoril Mihčlj. »V sonri bi le- l zdaj mirno tam gori in bi dremal ijetno.«
Verjeli so zdaj vsi in molčali. Mihelj je zbral svoje ovce in jih spravil v tropo. Zavihtel je svojo dolgo palico nad njimi in je še izpregovoril: .Obvaruj nas Bog vse skupaj! Jaz odhajam s svojo čredo in se umaknem - daleč noter v Klin -u umaknem. Tam bom
gotovo varen. Dal Bog, da se vidimo jeseni zdravi in veseli!«
Tako je še rekel, potem pa je stopal za svojo čredo, ki je šla v lepem redu [X) potu iz vasi. še enkrat se je ozrl nazaj in je mignil z roko. Potem pa je izginil. — Dolgo so še stali ljudje kraj vodnjaka in so ugibali. Nekateri so zdi-hovali in tarnali; drugi pa so molčali in gledali v tla. Skrb je polnila vsakemu dušo, ne zase, ampak za svoje drage.
Dolgo bi bili šc stali tam v gruči, da ni bilo že zašlo solnce za bele snež-nike. Izza vogala se je vrhutega prikazal še grajski valpot. Puška mu je visela ob strani, a. v roki je držal dolgo gorsko palico. Dolga črna brada mu je padala po širokih, orjaških prsih. Male, potuhnjene oči pa so zrle hudobno in zaničljivo na vaščane. Kraj valpeta pa je stopal gospod v lepi žametni obleki. Obraz njegov je bil bled in gladko obrit. A v njem ni bilo dobrote in tudi zlobnosti ni bilo. Mirne so mu bile oči, kakor človeku, ki mu ni mari ves svet.
Ko so zagledali vaščani grajskega valpeta, so sc zganili. Obrnili so se, cla bi odhiteli naglo proti domu. A takrat je žr stal valpet pred njimi in je srdito vpil: »Lenuhi, kaj postajate na vasi, mesto da bi delali? Mar mislite, cla bo dozorelo žito kar samo ocl sebe požeto? Le čakajte, vam že pokažem, postavati!«
In dvignil je valpel palico. Ponižno *■<• je odkril pred njim kiuei Mrežni k in
je izpregovoril: »Nismo se zbrali tu sami od sebe, gospod valpet, nismo se zbrali. Pastir Mihčlj je oznanil novico, da se je prikazal v črni lopi zmaj Vi-tranec. Pa smo se zbrali, gospod valpet, da se. posvetujemo in tolažimo drug drugega. To je, gospod valpet.«
»Ha-ha,« se je posmejal valpet in zamahnil s palico, da je odletela Brezniku čepica daleč vstran. Breznik jc zardel; priklonil se je ponižno in je šel pobirat pokrivalo. »Zato ste sc zbrali tu, pra.vite? A jaz vn.s poznam dobro. Zato ste se zbrali, da se posvetujete, kako bi se uprli svojemu milostljivemu gospodu. Kruha ste se preobjedli, pa bi zdaj radi polegali po senci. A jaz vam pokažem, zanikarneži! Domov se spravite! Gorje onemu, kdor ne pride rano ob prvem svitu na tlako! Na drevo ga privežem, da bodo imele vrane druščino.«
Tako je vpil grajski valpet. Ljudje pa so povesili glave in so odhiteli od vodnjaka proti domu. Zadnji je bil kmet Breznik s svojo ženo in malo. devetletno hčerko Jelico. Naglo so hiteli po potu in so se ozrli šele pri ovin-ku nazaj. Nikogar ni bilo več pri vodnjaku. Le tam ob plotu je stal tuji gospod v lepi žametni obleki in je. gledal za njimi. Pospešili so korake in so kmalu prispeli domov. Takrat pa je bilo že zašlo solnce, in pričelo se je žo mračiti. Žareli so snežnik i v rdeči barvi in sneg se je lesketal tam gori, kakor bi gutt'i v čudovitem ognju.
Dnevne novice.
+ Klerikalci in urcSnil.vo. Pod
veni naslovom prinaša sinočni »Narod« sledečo notico: »Staro sovraštvo klerikalcev do uradništva je zdaj zopet udarilo na dan. Kadar so klerikalci pri kaki volitvi tepcni, pa psujejo uradnike. Ti Kreki, Šusteršiči in Šukljeti res mislijo, da bodo uradništvo s terorizmom ugnali in je prisilili glasovati ž njimi. Kako more klerikalna druhal lc misliti, da bo spodoben uradnik glasoval ž njimi. V nedeljo je Krek šc psoval in žalil uradniški stan na nezaslišan način — v torek pa naj bi uradniki glasovali ž njimi. Ne glede na vse drugo, ne glede tudi na prepričanje, je uradnikom že samo spoštovanje velevalo, glasovati proti zasramovaicem in preganjalcem uradniškega stanu. Uradnikom je žc osebna in stanovska čast branila glasovati za kandidata, ki sta ga postavila Krek in šusteršič. Klerikalci so sami krivi, da smatra vsak sposoben uradnik za osebno in stanovsko sramoto, pripadati stranki zasramovalcev uradniškega stanu.« — Kdor naš list čita, dobro ve, da nimamo mi s slovenskim uradništvom nič opraviti. Uradništvo gre svoja pota, mi pa svoja. Nam je vsak pošten uradnik, ki izpolnjuje svoje dolžnosti, spoštovanja vreden mož. Kdor pa svoje dolžnosti nc stori in povrh še Slovenski Ljudski Stranki polena pod noge meče, proti temu smo seveda primorani odkrito nastopiti, ker smo zato tu, da čuvamo koristi naroda in stranke. Da hi odgovarjali na zgoraj omenjene očitke, da smo »preganjalci, zasramovalci in pso-valci uradništva« nam niti na misel nc pride. Uradniki, bodisi pri naših zasebnih, bodisi pri deželnih zavodih, so lahok priče zato, da je. to laž. Ravno nasprotno je res! Koliko neosnovanih in lažnivih napadov na naše uradnike sta «že prinesla »Narod« in »Jutro« in io popolnoma brez vsakega povoda! Kdo sc spominja, kako lažnjivo so pisali liberalni listi o profesorju v Novem mestu, o davčnem svetniku M. Lillegu in zadnjič zopet o profesorju Gorjancu. Koliko hinavščine je treba, da si predrzne »Narod« kaj takega napisati, oni »Narod« ki dan za. dnem celi stan duhovnikov blati na najbolj umazan način. — Kar sc pa volitve tiče smo imeli pač pravico napisati, da je bil Reisner od uradnikov izvoljen. Mi samo od srca želimo, da bi se jim zelo hvaležnega skazal in jim ob vsaki priliki, posebno sedaj, ko je pri denarnih polomih tudi uradništvo precej prizadeto, zmerom na strani stal. Privoščimo jim ga tudi kot državnega poslanca. Sedaj, ko liberalna. stranka, še nima državnozborske-pa kandidata za. Ljubljano, naj kar Reisnerja postavi.
-f 6 volitvah v Dalmaciji se »Narod« laže, kar se da. Tako je poročal o razbitih shodih pravaškega kandidata dr.^Krstelja. Danes nam došla. »Ilrva.t-skastRieč« pa poroča, da so bili naskoki nasprotnikov sijajno odbiti in shodi dr. Krstelja veličastni. Blamaža pri tem ni samo dalmatinskih liberalcev, ampak sedaj tudi — »Narodova«.
+ Žirovnik pred upravnim sodiščem pogorel. Bivši šentviški vodja liberalcev in ljudske šole Janko Žirovnik je bil iz službenih ozirov prestavljen iz Št, Vida na Borovnico. Kako je svojčas »Slov. Narod« rohnel nad deželnim šolskim svetom in nad našimi zastopniki in jim obetal, da pride Žirovnik nazaj, ker se je pritožil na upravno sodišče. Pritožil se jc sicer, a drugo je pritožiti se in čisto drugo je s pritožbo zmagati. Žirovnik je namreč res vložil pritožbo, toda pri upravnem sodišču so rekli: Pritožba se kot. neutemeljena zavrne. Tako so liberalci s svojim Žirovnikom za. eno blamažo bogatejši.
+ Umrla je danes mati gospoda, dr. Leopolda Le n a r d a , tajnika »Družbe sv. Mohorja«. Pogreb bo jutri. Rlago ženo priporočamo v molitev!
+ Nove volitve v hrvaški sabor bodo, kakor sc poroča iz Budimpešte, Prihodnjo jesen.
+ Namestnik poveljnika vojne toornarice podadmiral pl. Kneissler bo Sel kakor se čuje v kratkem v pokoj, ^a njegovega naslednika se imenuje splošno viceadmiral Hansa, ki jc sedaj predsednik mornaričnega tehničnega komiteja. Od druge strani se pa čuje, •la bi imel postati namestnik mornaričnega poveljnika sedanji poveljnik pulj-sko vojne luke podadmiral pl. Ripper. Obenem se pa misli, kakor se čuje, kregati mesto mornaričnega nadzornika "i to naj hi postal podadmiral lian s. v tem slučaju pa bi bil imenovan za Poveljnika vojne luke admiral Kunsty, sedanji poveljnik eskadre. To so kombinacije, katere krožijo sedaj v Pulju.
+ Odlikovanji. Cesar jc podelil upokojenemu ravnatelju ženskega uči-
teljišča v Gorici, šolskemu svetniku Štefanu Križnic, naslov vladni svetnik. — Nadvojvoda Evgen je ukazal uvrstiti v svojo zasebno knjižnico delo kranjskega pisatelja P. pl. Radicsa »Alte Hiluser in Laibach«, serija 3.
+ Soc. demokraška usiljivost v ljubljanski okolici. Iz Medvod se nam poroča: Anton Kristan se pismeno ponuja okolu in ruje proti dr. Šusteršiču. Delavci pa kličejo: Kristan v Ljubljani ostani!
-f- Častitim naročnikom lrsta »Ave
Marija« naznanjamo sledeče: Upravništvo lista »Ave Marija« iz Rocklanda Lake N. Y. poslalo nam je številko za mesec maj, a za mesec april se pomotoma ni poslala. Pisali smo takoj na upravništvo lista, da nam pošlje nemudoma tudi list za april. Prosimo častite naročnike lista, naj blagovolijo malo potrpeti; ko dobimo zahtevano številko, odpošljemo takoj vsakemu obe, za april in maj. — Rafaelovo društvo.
H- Kmetijsko predavanje v Podgra-du priredi kmetijska šola na Grmu v nedeljo, dne 28. maja, po popoldanski službi božji v tamošnji ljudski šoli. — Predaval bo strokovni učitelj inž. Albert Veclernjak o umetnih gnojilih. — Vabimo naše gospodarje, da se tega važnega predavanja mnogoštevilno udeleže.
+ PoročTo Rafaelove družbe. Dne
13. in 16. t. m. se jc zopet več oseb peljalo v Ameriko preko Cherbourg-Southampton. Vse te osebe so bile namenjene iti k svojim domačim v Ameriko čez Haver, pa so nekateri pomotoma zašli v agenturo, ki nima direktne zveze s Havrom ter prevaža izseljence na določeni cilj po precejšnjih ovirah tako, da, izseljenci dospe do cilja najmanj par dni pozneje in imajo vrhu tega precej večje izdatke. Opeto-vano smo že povdarjali, da naj se izseljenci najprej oglase v pisarni Rafaelove družbe v Ljubljani, kjer se jim bode povedalo, po kateri najbližji in najboljši progi naj sc peljejo do svojega cilja. V pisarni Rafaelove družbe sc dobi tudi natančno pojasnilo glede cene vožnje in vseh drugih podrobnosti, ki je za potovanje potrebno. Često-fkrat sc dogaja, da izseljenci dobe v svojem domačem kraju od .svojega župnika ali pa pri oblastvih priporočilne listke Rafaelove družbe. Pa prišedši v v Ljubljano pozabijo na vse to ter se oglasijo šele potem v pisarni Rafaelove družbe, ko je že prepozno in jim tajnik Rafaelove družbe ne more več pomagati, ker imajo že plačano vožnjo po nepravi progi. Če se izseljenci podajo enkrat v izseljevalno pisarno, se le v redkih slučajih dogodi, da jih dotični agent izpusti iz rok, ker jih že na ta ali na drug način pregovori in prepriča, da jc njegova proga najboljša.. Povdarjamo torej še enkrat: Najprej v Rafaelovo pisarno, kjer se Vam da brezplačno nepristranska navodila, potem šele k agentu, Rafaelova di-užba nima nikakega drugega interesa kakor ga ima izseljenec sam, ker ni v zvezi z nobeno agenturo, ampak priporoča vsakemu izseljencu ono progo, ki je za njega najugodneja, — Pisarna Rafaelove družbe posluje vsak dan od 8. do 12. ure in ocl 2. do 6. ure popoldne na. Dunajski cesti št. 32 v I. nadstropju.
—	Vinogradi okolu Metlike uničeni. Prepozno za včerajšnjo številko smo dobili iiz Metlike brzojavko: Danes po Radovici in okolici toča vse potolkla, trta popolnoma uničena, ljudstvo obupano, pomoč nujno potrebna.
—	Katol. slov. izobraževalno društvo v Hrušici vabi k prireditvi, ki bo v nedeljo, 21. maja 1911, na vrtu gosp. župana Ivorbarja ob pol šestih popoldne. Spored: 1. Petje: »Mladosti ni«. »Popotnik«. 2. Govor. 3. »Sanje«. Igra s petjem v petih dejanjih. — Vstopnina: Prvi prostor 80 h, drugi 60 h, tretji iO h, .stojišča 30 h. — K obilni udeležbi vabi odbor. — V slučaju neugodnega vremena se prireditev preloži na dan 28. maja ob ravno istem sporedu.
—	Vrhniška »Bogomila« priredi dne 21. t. m. v »Društvenem domu« veselico, pri kateri se bo predstavljala »Svojeglavna Minka«. Pred igro nastopijo tamburašinje. Po igri prosta zabava s lambu ranjeni na vrtu. Iv naj-obilnejši udeležbi vabi odbor tembolj, ker si društvo v kratkem nabavi novo zastavo.
—	Soc. demokraška zvezda na Hrvaškem ugasnila. Eden prvih voditeljev soc. demokraške stranke na Hrvaškem Evgen Demctrovič je te dni naznanil, da izstopa iz soc. demokraške stranke. Dcmetrovič je bil vodja »Puč-ke tiskarc«, katere uprava mu je bila te dni odvzeta, ker so bile knjige v neredu. Državno pravdništvo je radi tega pričelo proti Demetroviču preiskavo. Od novembra meseca Demctrovič v knjige ni nič vpisal. Mirko pl. Pisačič mu je očital te dni tudi manipulacije z neko menico.
—	Dr. Hinkovič suspendiran. Iz
Zagreba javljajo, da je znani hrvaški spiritist dr. Hinkovič suspendiran od odvetništva, ker je v preiskavi radi zločina potvore.
—	Grmek, učitelj iz Krašnje, je v sredo in baje še tudi v četrtek tihotapil v Komendi, od koder je bil premeščen. Človek bi mislil, da jc prišel k zborovanju kamniške podružnice »Slomškove zveze«. Kaj pa, če ga je dr. Zajčeva natančnost pri pregledovanju pobotnic privedla v Komendo?
—	Šolska stavba dvorazrednice v Podbrezjali se odda pri ustni zmanjše-valni dražbi dne 31. t. m. ob deseti uri dopoldne v hiši Alojzija Pavlina. Stroški so proračunjeni na 46.000 K. Vadij znaša 2300 K.
—	Nov letalni stroj Hrvata Merčepa. Zagrebški aviatik Hrvat Merčep je izdelal svoj monoplan, ki je dolg devet metrov iu deset in pol metra širok. Koncem tega meseca bo prišel z letalnimi poizkusi. Merčep upa z letalnim strojem, ki jc opremljen z motorjem 50 konjskih sil, doseči 70 km brzine na uro.
—	Avtomobilna alnska vožnja.
Prvi izmed udeležencev avtomobilne alpske vožnje, ki je dospel na Dunaj v torek ob 2. uri 10 minut popoldne, je bil Ed. Lanner, s Puchovim avtomobilom št. 17, kmalu nato je dospel voz št. 3, avtomobil tvrdke Graf & St.ift, last V. Viktorja Thoneta, in voz št. 5 od tvrdke N. A. G., ki ga je vozil K. Kitak. Okoli deset do dvanajst vozov je došlo na Dunaj brez točk. Akoravno oficiolni uspeh vožnje še ni razglašen, vendar je gotovo, da je bila ta prireditev sijajen tri-umf avtomobila. Tekmujočim avtomobilom sc je stavila stroga zahteva, da prevozijo v teku štirih dni več kot 1400 kilometrov dolgo pot, nc da bi smel odpovedati motor in ne cla hi smel ustaviti se avtomobil na težavnih gorskih strminah, ki jih je bilo vse polno na programu. Zahtevalo se je torej nekaj izrednega od avtomobilov in taki vožnji je mogel biti kos samo avtomobil izborne konstrukcije. Ko se je vožnja razpisala, so bili strokovnjaki mnenja, cla bo težko kak voznik ugodil pogojem vožnje brez kazenskih točk. Toda avtomobili so sami sebe prekosili cr so se izkazali tudi na slabih cestah, katerih je tudi bilo mnogo. Gotovo je, cla pome-nja letošnja, avtomobilna alpska vožnja velik uspeh za avstrijsko avtomo-bilno industrijo.
—	Ponarejeno vino. V Krminu je konfisciral vinski nadzornik mnogim posestnikom ponarejeno vino. Kaznovani so menda od 200 do 500 K.
—	Črešnje. Včeraj so pripeljali na izvozni trg v Gorico 220 kvintalov čre-šenj; kvintal po 36 K.
—	Zagrebški gledališki igralci so ustanovili svojo organizacijo.
—	Radi sobotnega novomeškega dopisa dolže nekateri g. Zurca. Izjavljamo, cla g. Zurc ni dopisa pisal in da sploh ni z doličnim dopisom v najmanjšem stiku. G. Zurc nam je te dni celo pisal, da se z dotičnim dopisom ne strinja.
—	Prodaja prešlčev v Kamniku.
Županstvo v Kamniku nam brzojavlja: V torek, 23. maja se vrši zopet prodaja prešičev na velikem sejmišču.
—	Stavka trgovskih pomočnikov v Brodu na Savi je končana. Trgovci so pristali samo na to, da se trgovine zapirajo ob pol osmi uri zvečer, ostalo zahteve so odklonili. Tucli niso sprejeli nazaj v službo vseh trgovskih pomočnikov, dvajset trgovskih pomočnikov je ostalo brez službe.
—	Kadilnikova koča na Golici se otvori dne 25. maja t. 1. Oskrboval jo bode tucli letos čuvaj France Markež s svojo ženo. Preskrbljena jo v obilni meri z jedili in pijačo. Golica je na južni strani že popolnoma brez snega in flora se krasno razvija.
—	»Codex alimentarius austria-cus«. Upoštevaje že večkrat izražene želje producentov živil in tozadevnih trgovcev se je odločilo c. kr. ministrstvo za notranje zadeve sporazumno z ostalimi prizadetimi ministrstvi kodi-fikovati one točke, ki so meroclajne tako pri prometu z živili, kakor pri njih preiskavi in razsoji. Prvi zvezek tega. obširnega dela, ki ima naslov »Co-dex alimentarius austriacus«, je izšel pravkar v c. kr. dvorni in državni tiskarni. Cena temu zvezku je 10 K. — Glavni namen tega dela jc ta, seznaniti tako producente, kakor trgovce z živili z onimi vodilnimi mislimi, ki so meroclajne za posionanje organov, katerim je poverjeno ^izvrševanje policije z ži vili; prav tako naj bi v tem delu dobil vsakdo potrebnih nasvetov, o tem, kakih previdnosti je treba pri prometu z živili. »Coclcx alimentarius« služil bode nadalje tudi poklicanim zavodom kot vodilo pri preiskavi živil in nadzorstvenim tržnim organom pri izvrševanju policije z živili. Ker se jo v »Co-
dexu«v tudi oziralo na tozadevno judi-katuro, bode slednjič le-ta tudi gotovo dobro došel strokovno tehnični pripomoček za sodnika, kadar ima razsojati o zagreškah zoper zakon z živili. Na to delo hodi torej opozorjena tudi naša širša javnost. Ostala dva zvezka imenovanega »Codexa« izšla bodeta še tekom tega leta.
ČUVAJ ZABRANIL NEMŠKEMU CESARJU OBISK PARKA.
Dne 17. t. ni. je doživel nemški cesar vesel dogodek. Ogledati si je namreč bolel v Londonu takozvanc Kevv-vrte. Pripeljal se je v svojem avtomobilu, ko je bil park še zaprt. Park straži čuvaj, ki nudi glede na točnost vzor v pruski pedanteriji in ker še ni bil čas, ob katerem sme odpreti park, ni pustil cesarja v park, dasi so mu povedali, kdo da je obiskovalec. Cesarju ni preostalo drugega, kakor da si jc pri ravnatelju osebno izposloval dovoljenje, cla sme v park.
Merske novice.
š Iz sodne službe. Za okrajne sodnike in predstojnike so imenovani sodniki: Jožef Zdolšek iz Maribora za Vransko, dr. Anton Mulej v Šmarju pri Jelšah za Gornji Grad in dr. Herman Lorber v Brežicah za Borovlje na Koroškem. — Sodnik dr. Viktor Pa.vliček je premeščen iz Rogatca v Brežice, sodnik Fr. Pečnik iz Kostanjevice v Šmarje pri Jelšah, sodnik dr. Rud. Schmidt iz Kozjega v Radeče, sodnik dr. W. Traun iz Št. Lenarta v Slov. goricah v Ptuj. — Sodnika sta postala avskultant Kari Lobinger v Celju za Rogatec in dr. Jos. Mescliitz v Ptuju za Pliberk.
š Strašna nesreča bi sc kmalu zgodila 17. t. m. ob pol 7. uri zvečer pri Žalcu. Neki voznik je peljal voz tra-verz iz Žalca proti Št, Petru, ki pa ni opazil prihajajoči vlak, ki odhaja ob 6. uri 21 min. iz Žalca. K sreči je strojevodja pravočasno opazil pretečo nevarnost ter vlak ustavil. Ko bi bilo to ponoči, bi bila nesreča neizogibna. Ta slučaj jc zopet pokazal, kako potrebna je zatvora pri žalskem prehodu, kjer se križata državna cesta in vlak.
š Trgovina se proda v lepi Savinjski dolini, dobro idoča, tik kolodvora in tovarne, s posestvom ali brez njega. Eventuclno se odda tudi v najem. Podjetni Slovenci se naj čimpreje oglasijo, ker je velika nevarnost, da pride ta trgovina v nemške roke. Naslov pove iz prijaznosti uredništvo tega lista.
š Slepar s poštnohranilničniml knjižicami. Iz Voitsberga poročajo, da je preteklo sredo došel k poštnemu uradu v Sodingu nek boljše oblečen človek, ki je hotel dvigniti 40 K na poštnohranilnično knjižico, v kateri je bila izkazana večja vsota. Ker je bila poštna uradnica opozorjena po okrožnici predstojništva, je natančno ogledala predloženo knjižico, v kateri pa so se ji zdeli vpiski sumljivi. Poklicala je orožništvo, ki je moža prijelo. Legitimiral se je kot mornariški častnik na dopustu. Odvedli so ga v Voitsberg, kjer je priznal, da je na knjižico vložil samo eno krono ter številko spremenil sam. Na ta način se mu je že večkrat posrečilo, dvigniti pri raznih uradih zneske po 40 K. V sleparju so spoznali bivšega pošt. oficijanta llanu-ša, ki je pred leti poneveril v poštnem uradu v Lučah večjo vsoto denarja in nato pobegnil. Takrat so ga še pravočasno prijeli. Imel pa je tudi tovariša, nekega Lcsjaka, ki se je tudi izdajal za mornariškega častnika in ki so ga te dni tucli prijeli pri Ehrenliaus-nu. Imela sta navado, da sta dvigala sleparsko pri poštnih uradih denar, nato pa se hitro oblekla v obleko mornariških častnikov ter odpotovala in tako znala izbrisati vsak sleci za seboj. Kamor sta došla, sta se kgt častnika znala uvesti v najboljše kroge in povsod so ju sprejeli s primerno uljudnostjo, nazadnje tudi v ječi.
Ljubljanske novice.
lj Protest zoper deželnozborsko volitev v Ljubljani. Zaradi raznih nezakonitosti, ki so se dogodile pri zadnji deželnozborski volitvi v Ljubljani, ko je z veliko silo zmagal profesor Reisner z 51 glasovi absolutne večine, vložijo naši somišljeniki protest na deželni odbor z zahtevo, cla se deželnemu zboru ne priporoča potrditev ali verifikacija te izvolitve.
lj S. K. S. Z. je poverila pobiranje članarine nekaterim svojim članom, ki imajo na njihovo ime se glaseče izkaznice, da se morejo legitimirati. Poleg tega vpisuje nove člane tudi tajništvo med uradnimi urami (od 10. cio Vs1. dopoldne in od \A> 6. do 8. zvečer). Vsi. ki ste naši somišljeniki, v Zvezo!
1.i Pravni večeri S. K. S. Z. se vrše vsak torek in petek od 7. do 8. zvečer v tajništvu v »Ljudskem domu«. Člani dobe pojasnila in navodila v vseli pravnih zadevah. Kdor še ni član, se lahko istočasno vpiše za člana. Člani naj sc izkažejo s knjižico.
lj Kaj pomenja zastava na »Narod* nem domu«. Včeraj smo prejeli: Ze dva dni vihra raz »Narodnega doma« tro-bojna zastava iu ljudje se poprašujejo, kaj se je temu dolgočasnemu mavzoleju srečnega pripetilo. Ali je vendar že enkrat poplačalo ves dolg pri »Mestni hranilnici« tisto malo društvece starih penzljoliistov, ali pa izražajo veseljje nad »slavno« zmago liberalcev. Ako je prvo res, to moramo ljubljanski davkoplačevalci le čestitati, ako pa je res drugo, potem bode pa. opozicija v občinskem svetu morala zahtevati od »Mestne hranilnice« račun, kako varna je njena hipoteka na »Narodnem domu« in koliko donaša obresti.
lj Napadi na šolskega voditelja J. Jegliča. »Učiteljski Tovariš« in »Slov. Narod« se zadnje dni silovito zaganjata in ščujeta zoper šolskega voditelja J. Jegliča, in ga slikata v svojih listih kot moža takih nasilnostih, da je najbolje, da se ga kar takoj obesi. Z ozirom na popolnoma neosnovane in laž-njive napade je zahteval g. J. Jeglič takoj disciplinarno preiskavo od strani merodajnih krogov, da se pokaže vsa impertinenca teli lažij. Po končani preiskavi bomo pa nadalje govorili.
lj Lepo obnašanje magistralnega svetnika. Na magistratu imamo razne svetnike, katerih delovanje bo v pravi luči osvetlila opozicija v ljubljanskem občinskem svetu. Eden takih dičnili svetnikov, ki so pod Hribarjem postali svetniki extra statum, je dr. Miljutin Zamik. Ta magistralni svetnik se je včeraj posebno lepo obnašal. .Stal je v bližini južnega kolodvora, ko so prišli Sokoli iz Turina. Ljudje so Sokole gledali in ker okolu dr. Zamika ni nihče kričal »živio«. se je dr. Zarnik obrnil ogorčen proti ljudem in jih z magistralno ošabnostjo nahrulil: »Ali nimate ust, da bi kričali živio!« Ali je morda to najnovejši referat dr. Miljutina Zar-nika? Davkoplačevalci upravičeno zahtevajo, da jih ta magistratni extra statum svetnik na cesti pusti pri. miru. Sam naj, če hoče, kriči ves dan po cestah Živio, da bo počil, saj ima za kričanje dovol j povoda, ker je tako po nedolžnem avanziral.
lj Umrl je danes v deželni bolnišnici bivši trgovec g. Jožef V i š n c r.
lj Poglobi jen je Gruberjevega prekopa. Gruberjev prekop se le počasi poglobuje, ker manjka delavcev in zaradi skalnatih tal. Bager počasi funkci-jonira, če ga nc bodo kmalu popravili, bodo zopet zamudili najugodnejši čas za delo. Betoniranjc levega obrežnega zidu je polovico dovršeno. Kamen iz Podpeči se redno dovaža, parnik privleče vsak dan 4 do 5 čolnov dvakrat in tudi trikrat. Na Prulah delajo velik čoln, na katerem bo stal bager, ki bo pogloboval strugo Ljubljanice.
Novice iz Amerike.
—	PovraUk Slovencev iz Amerike.
Dne 3. maja je odpotovalo s parnikom „Martha Washington" 150 slovenskih rojakov in rojakinj iz New Yorka v staro domovino. Med njimi so bili Newyorčani: Frank Tičar, Alojzij Skra-bar, John Svetlin fn Jožef Janežič, vsi z družinami, in samca Jožef Osolin in John Flis. ki so odpotovali v Domžale.
—	Slovenca ponesrečila v ameriškem rudniku. Iz Calumeta poročajo: 3. maja se je smrtno ponesrečil rojak Jos. Čcrnič v Mohawk rudniku, št. 5. Star je bil 3!). let. Poroča se nam da jc bila krivda drugih, da je zgubil svoje življenje, černič se je namreč pripeljal na delo v dno rudnika. Njegovi tovariši so izstopili prvi. Komaj je bil z eno nogo iz vozička, dvignil je strojevodja brez vsakega danega znamenja voziček, ki je Černiča povozit ter ga pustil na mestu mrtvepa. Ranjki bil je doma iz Adlešič, črnomaljskega okraja, kjer zapušča vdovo in tri otroke. — Jožef Kestner, je v dobi 22 let, zgubil Bvoje življenje L maja v rovu št. 16, Calumet & Ilecla rudnika. On in njegov tovariš Tom Dodge sta v tretjem povprečnem rovu izstreljevala. Ko so bile luknje, ki sta jih izvrtala, izstreljene, šla sta zopet na delo. ter začela pregledovati učinek strelov, ko se je odtrgala velika plast kamenja iz stropa na nju, ter ju takoj usmrtila. Pokojnik zapušča poleg žalujočega očeta tri brate ter sestro.
—	Slovenka umrla v Ameriki. Rojaku Jožefu Turšiču v Johnsto\vn, Pa., je umrla žena v starosti 23 let. Pokopana je bila dne 29. aprila.
—	Slovenca povozil v Ameriki vlak. Iz Kitzville. Minn.. poročajo: Dne
17. aprila t. I. sla šla.Jos. Zadolnik in Fr. Terdan iz mesto Chisholm proti domu na Kitzville po železniškem tiru. Naenkrat jih dobili vlak kateremu se srečno umakneta. Nenadoma pa pri-drvi drugi vlak in ju potlači na tla. Jos. Zadolnik je bil na mestu mrtev. Fr. Terdan je pa lahko poškodovan na nogi in so ga takoj odpeljali v bolnišnico. Upanje je, da kmalu okreva, t'mrli zapušča žalujočo ženo in dva nedorasla otroka. Star jc bil 31 let.
— Slovenske poroke v Ameriki. Poročil se je v Ne\v Vorku g. A Noč, doma iz vasi Mlino pri Bledu z gdč. Mary Bricelj. doma iz Bizovika pri Ljubljani. — V Pueblo, Colo., so se poročili sledeči rojaki: g. Ivan Kastelic iz Šaj-nika pri Semiču in gdč. Terezija Koče-var iz Semiča; ler ,c. Fran Vovk iz Žužemberka iu gdč. Frančiška Kocjančič od tam; g. Ivan Tomšič iz Dobregapolja 7. gdč. Josipino Mencin iz Ločnika, škocjanske fare, g. Ivan Muc iz Primosteka, fara (Podzemelj z gdč. Katarino Petrič iz Suhorja. — V Barbetonu, Ohio, pa se jc poročil 29. aprila Slovenec Ferdinand Udovič z gdč. Toni Lesar.
Peči za jablane. W. II. Unclenvood iz Hutghinsona, Kans., v Ameriki, je kupil 19.500 peči na petrolej. Te so namenjene, da bodo gorele na njegovem vrtu, da ne bodo pozeblc jablane. On ima krasne nasade jablan na 640 akrih. Na vsak akor bo prišlo povprečno 30 peči. Kadar bodo noči mrzle, bodo gorele te peči in dajale toliko gor-kote, da ne bode pozeblo drevje. Zanimivo je namreč, da te peči razgrejejo zrak najmanj za pet. do osem stopinj gorkole. Uporabljajo jih tudi tam, kjer imajo nasade breskev, katere so izredno občutne za pozebo.
Ženske zahtevajo žensko za načel-nico policije. Ženske v Bostonu, Mass., v Ameriki, so prišle do prepričanja, da je tamošnja policijska uprava slaba. Women's Homestead Association. ženska organizacija, je zahtevala, da se imenuje ženska za načeluico policije.
Pomanjkanje kruha v New Yorkti. Vsled štrajka pekovskih delavcev na vzhodni strani mesta New Torka je nastalo pomanjkanje kruha. Upanje je, da kmalu nastane mir v pekovski obrti, ker večina pekovskih mojstrov se je že poravnala z delavci.
Razne stvari.
— Za župana v Lvovn je izvoljen Jožef Neumau. Dosedanji župan Cin-chcinski je dobil samo sedem glasov.
Nalivi na Nižje Avstrijskem. Predvčerajšnjem so nalivi napravili veliko škodo tucli na Nižje Avstrijskem. Nad Badenom se je utrgal oblak in padala je pol ure kot. orehi debela toča. Pokrajina, je bila bela kakor pozimi. V Melku jc bila taka povodenj. da tolike povod -nji nc pomnijo. Vsa letina je uničena. Tudi drugod je toča vse pobila. Kmetje so žalostno gledali, kako jim ie toča vse pobila. V Gutramsdorfu je 76 let stari viničar Ferdinand Wagner gledal lo strašno uničevanje in je žalosten dejal svoji rodbini: Sedaj me življenje več ne veseli. Bog vas ohrani! Šel je pod streho in sc ondi. vslecl žalosti nad uničeno letino obesil.
Iz žalosti v smrt. V Pragi so našji 18. t. m. vpokojenega. 52 let. starega stotnika, Gvidona Biber, njegovo 75 let staro mater in njegovo gospodinjo mrtve. Stotnik je ležal v postelji, križ je držal v roki, ženski sta ležali v foto-llh. Stotnik je po daljši bolezni umrl, ženski sta se pa zato v obupu usmrtili.
Strašna nesreča v'zraku. A vi a tik Pierre Maril jo polcfol s poročnikom Dupuyem v zrak. Aparat se jc pa v zraku prekucnil, bencin eksplodiral, aparat je pričel goreti. Dupuy jc popolnoma, zgorel, Piorro. Maril pa'umira.
Defravdacije pri bukovinsketn deželnem kultnrnnm svetu. Iz Černovie poročajo: Kot se je svoječasno poročalo. so pri bukovinskem deželnem kulturnem svetu odkrili velika ponc-verjenja. Tačasni tajnik, bivši nadporočnik Jakob Borkowski, ki je bil osumljen, da je poneverjenja izvršil, je skušal dvakrat izvršiti sainoumor, a so mu namero vedno pravočasno preprečili. Izročili so ga. kazenskemu sodišču. Proti njemu uvedena sodna preiskava jo bila zanj /.olo obtežilna. Včeraj, 18. t. m., so je pričela pred čr-noviškim porotnim sodiščem razprava proti Borkowskemu, ki bo trajala več dni. Dolži so ga. da. jo kot ta j nik deželnega kulturnega sveta v teku štirih lot poneveril 137.500 K. Borkovv-ski je oženjon in oče dveh otrok. Kljul temu je, kot pravi obtožnica, zapravljal noči in denar v ponočnih lokalih v družbi zloglasnih dam. Pod pretvezo študijskih potovanj v svrho nakupa plemenske živino za Bukovino jo večkrat potoval v Pariz in Monte Carlo, kjer je živel zelo potratno. Kot pričo so poklicani k razpravi bivši poslano
baron Hormuzaki, "deželni poslanec pl. Gorzycki, šansonetka Ana Jaso, ruska plesalka Navacka in varietetni ravnatelj Henrik Wartenberg.
Turist ponesrečil. Iz Inomos*i poročajo, da jo na Zamperlochu padel z neke pečino turist Viljem Oohni ter se težko poškodoval. Prenesli so ga v bolnico v Zams, a jo malo upanja, cla okreva.
Policijski uradnik trgovec z dekleti. Iz Bukarešta poročajo: Pri državnem pravdništvu v Magurele jo ovadila neka deklica policijskega častnika Tonoscu, da. jo jo izročil neki javni hiši v Plovni za 400 frankov. Uvedena preiskava jo dokazala resnico ovadbo in Tonoscu jo bi), aretovan. Pri nadaljnili poizvedbah so dognali, da živi Tonoscu 7. lastnico dotične javne hiše, po imenu Elena. Filipovim, v skupnem gospodarstvu iri da je izvabil deklo v Plovno pod pretvezo, da ji bo preskrbe! tamkaj v neki tovarni dobro službo. V Plovni jc zvabil dekle v razupito hišo, iz katere je pozneje po zvijači ušla, in napravila ovadbo. Tonoscu se je zelo obširno pečal s trgovino z dekleti, ki jih je Fili-povni dovede! okoli sto.
Grozen umor v K rakovo, Včeraj, 18. t. m., so prišli na sled v Krakovu umoru 651otne vdovo Vincencije Sye-nezko, ki jo stanovala, v Szlakovi ulici v nekem, pritličnem stanovanju. Lastnica, hiše je predvčerajšnjim zapazila na vratih njenega stanovanja listek z napisom: »Odpotovala, za več mese-ccv«, kar se .ji je zdelo zelo čudno, kor starka skoro nikoli ni odšla na kako potovanje. Obrnila, so jo brzojavno na hčer Syenezke, ki jo žena gimnazijskega. ravnatelja v Tarnowu, če jo mati dospela k njej. Nato jo hči takoj odpotovala v Krakov, kamor je dospela včeraj ponoči. Ker je bilo stanovanje Syenczke zaklenjeno, so ga. pustili odpreti od nekega ključavničarja. Pri vstopu v stanovanje pa se jo nudil grozen prizor. V kuhinji so našli v veliki mlaki krvi truplo Syenezke, pokrito s posteljnino in oblekami. Glavo je imela, popolnoma razbito, bržkone od udarcev sekiro. Svonožka ie bila zelo premožna in je imela." v Krakovu tudi svojo hišo. Pred tremi leti ji je umrl mož, višji davčni uradnik. Od toga časa. je živela zelo samotno; zapirala je vedno sobo svojega stanovanja in spala v kuhinji. Svojo edino služkinjo je odpustila pred nekaj dnevi. Bila je splošno znana kot zelo skopa. Na notranji strani vrat, so našli listek z napisom: »Umoril sem vslecl osebnega maščevanja«. Morilec je moral biti o razmerah starko poučen. Hišnica pripoveduje, da jo zadnjo dni opazila, več individujev pohajati pred stanovanjem Syenezke, ki so tudi poizvedovali po njej. Misli se, da so bili to ruski banditi, ki so tudi umor izvršili. Omare in predali v stanovanju Sye-nezko so bili vlomljeni in oropani. Domneva. se, cla so roparji dobili več sto-tisoč kron. Pred dvema dnevoma so Syenezko videli zadnjič. Policija je arctovala hišnika in ženo, ki pa popolnoma zanikujeta vsako krivdo. Individujev, ki so se klatili pred stanovanjem Svonozke, šo niso izsledili. Umor jo povzročil v mestu mnogo razburjenja.
— Francoski duhovnik — porotnik. Odkar se je država od Cerkve ločila, se je letos prvič zgodilo, cla jc bil na Francoskem za porotnika francoski duhovnik izžreban. Državni pravnik jo sicer temu ugovarjal, a. sodni dvor je odločil, cla jo duhovnik popolnoma upravičen se posluževati porotniške pravice, ker no izvršuje nobene državne službe.
Velike in majhne noge. Prišli smo zopet do neke nove znanosti, kateri bi rekli lahko nogoslovje. V Parizu sta dva proučavala moške in žensko noge ter iznašla, da so tisti moški najzdra-vejši, kateri imajo največjo nogo. Izmed sto moških sta jih dobila lo 18, ki so imeli majhne nogo. Pri ženski je pa baš nasproti. Normalno je za zdravo in razvito žensko, da ima majhno nogo, kot, jo pri moškemu za veliko. Za moško bode lahko pomagati, da, bomo veljali v javnosti za zdrave. Kupiti si je treba največje črcvlje, pa bode dobro. Pri ženskah pa bode stvar malo težja. Tam je nemogoče zmanjšati velikost sedanjih obuval, kor ima žo itak vsaka ženska za ono številko manjše čevlje ko nogo.
- Velik mornarski štrajk. Pomorski delavci, ki so uposleni pri angleških in amerikanskih parobrodnih službah, nameravajo še tekom tega mcscca uprizoriti velik štrajk. Pričakuje se, da bo štrajk nastal 24. maja. Štrajka rji zahtevajo višje plačo. Nemški pomorski delavci so ne bodo udeležili štrajka. Priprave za štrajk so vrše že več mesecev. Delavski voditelji so prepričani, cla bodo parobrodne družbe dovolile delavcem zahtevano zvišanje plačo za T) dol. na mesec.
Cerkveni veslnik.
— XII. mednarodni evharističnl kongres se vrši letos, kakor smo že poročali, od 24. do 30. junija v Madridu pod protektoratom španskega kralja in kraljice. Ta kongres bo impozantna verska manifestacija katoličanov, ker se ga bo udeležilo nad 100.000 oseb, da pokažejo svetu, da veže vse katoliške narode tesna voz. Avstrijska katoliška Unija prireja posebni vlak avstrijskih katoličanov \ Madrid na ta kongres skozi Genevo, Lyon, Nimcs, Toulouse, Lurd, Madrid (odkoder sc priredi izlet, v Granado in Seviljo), Barcelono, Mar-ziljo. Riviero, Genovo, Milan in Benetke, kjer sc posebni vlak razdruži. Odhod bo 17. junija z Dunaja. Cone pa so za vožnjo in popolno oskrbo sledeče: 1. razred 1150 K; 11. razred 880 Iv; III. razred 800 K. Vsa podrobnejša pojasnila dajo Katoliška Unija na Dunaju, Rackerstrassc 8, in potovalna pisarna Kromer, kjer se tudi dobi brezplačno natančne programe.
Telefonska in brzojavna porodila.
BUREN SHOD V INOMOSTU.
Inomost, 19. maja. Včeraj je liberalni kandidatSuske imel shod. Social-ni demokratje so na shodu kričali in metali vrčke, stole in palice. Končno so liberalci socialne demokrate iztisnili iz dvorane.
GROF FORGAGH.
Dunaj, 19. maja. Grof Forgach je odpotoval na svoje novo mesto v Draž-danc.
ZAHRADNIK VEČ NE KANDIDIRA.
Praga, 19. maja. Češki agrarec duhovnik Zahradnik izjavlja v »Narodni Politiki«, cla se iz zdravstvenih ozirov odtegne v privatno življenje in zaradi tega več ne kandidira.
ČASTNIK UTONIL.
Pisek, 19. maja. Včeraj sta se vozila v čolnu poročnik Maliaček in praporščak Franke. Nakrat se jo čoln prevrnil in častnika sta padla v vodo. Mahaček jc utonil, Franketa so rešili.
GUTAV MAHLER UMRL.
Dunaj, 19. maja. Bivši ravnatelj dvorne opere skladatelj Gustav Mahler jc ponoči umrl.
SLEPARJI NA POŠTAH.
Voitsberg, 19. maja. [Poleg sleparja s poštnimi hranilničnimi knjiižcami Hanuša, je prijet tudi njegov sokrivec, privatni uradnik Rickli z Dunaja.
K TRAGEDIJI V PRAGI.
Praga, 19. maja. K smrti stotnika Biber se poroča: Učiteljica Warnna, ki se jc zastrupila skupno s stotnikov« materjo, je bila stotnikova ljubimka in jc bila stara 29 let. Soproga stotnikova, živi ločena z dvema otrokoma v Krakovu.
KMEČKO GIBANJE NA OGRSKEM
Bekescsaba, 19. maja. Na grobu umorjenega poslanca Achima se je se-šlo okolu 3000 kmetov ter so po govoru dr. Simonkc si zaprisegli, du sc hočejo složno boriti proti gospodi.
BRATA ZSILINSZKY V ZAPORU,
Gyula, 19. maja. Brata Zsilinszky sta obtožena umora. Andrej Zsilinszky je izpuščen proti jamstvu 10.000 kron, njegov brat je pa ostal v zaporu.
SESTANEK RUMUNSKEGA IN BOL« GARSKEGA KRALJA.
Bukarešt, 19. maja. Rumunski kraljevski par bo obiskal prihodnji mesec bolgarskega kralja v Euxinogradu.
DRUŽBA SLEPARSKIH IGRALCEV PRIJETA.
Rim, 19. maja. Policija jc izsledila družbo sleparskih igralcev, katere člana sla tudi dva poslanca. Včeraj jc ta družba osleparila nekega aristokrata za 40.000 frankov. Družba je osleparila tudi več častnikov, ki so prišli te dni v Rim.
BOLEZEN ABDUL HAMIDA.
Solun, 19. maja. Abdul Hamidu jc boljše.
VELIKE POVODNJI.
Pacav, 19. maja. Včeraj zjutraj s« je tukaj utrgal oblak, padala je tudi toča. Povodenj je odnesla 12 mostov. Morali so poklicati na. pomoč vojaštvo. Tudi nad Winterborgom se jc utrgal oblak.
Brno, 19. unija. O opustošenjih, ki so jih provzročili predvčerajšnjim silni nalivi še poročajo: V stari Hrosenkavi se je 30 hiš doloma podrlo, deloma so v nevarnosti, da se podro. Ceste so popolnoma zasute in pokrite z debelim kamenjem Zasut jo tudi vaški potok, ki teče po povsem drugi strugi. Nekoga nemški govorečega tujca, bržkone turista, jo odneslo vodovje in je izginil v valovih. Pogrešajo tudi onega vaščana. Poginilo jo tudi uinogo živine.
KAKO JE BIL TJSMHCEN KMEČKI VODITELJ ACHIM?
Vdova Valkus, vneta Achimova pristašinja, je javila sodišču, da je bila v Achimovi bližini, ko jo bil umorjen. Priseči hoče, da ji je opisal Achim umor sledeče: »Sedel je pri mizi in hotel pisati svoji ženi, ko mu je bil naznanjen obisk. Achim jc obiskovalcem izporo-čil, naj počakajo in jim je poslal časopise. Hipoma so se odprla vrata in brata Zsilirisky sta skočila proti njemu in zakričala: »Pes, zdaj boš umrl. Ko je napadeni vstal s stola, ga jc zadela prva, kmalu nato pa druga kroglja. Kmečka stranka je sklenila, da postavi Achim v Bekes-Csabi spomenik. Čc sc ne dovoli, tla ga postavijo na javnem trgu, ga postavijo na dvorišču hiše, kjer ima kmečka stranka svoj sedež. Dne 18. t. m. je veliko kmetov obiskalo Achimov dom, nato so se podali v cerkev, iz cerkve pa na pokopališče, kjer je urednik kmečkega lista, Kulcsar, v daljšem govoru slavil Achimova načela in naglašal, da ga ni umorila posamezna oseba, marveč da so ga usmrtili gospodje. Pozival jc kmete, da naj ga maščujejo, a ne tako, kakor so se maščevali Achimovi sovražniki, marveč prisežejo naj pri odprtem grobu, da bodo člani kmečke stranke držali skupaj. Kmetje so slovesno in z jokom prisegali, da bodo držali skupaj. Preiskava je dognala, da sta brata Zsilin-szky namenoma zvršila hudodelstvo. Orožništvo tudi poizveduje, če sta imela brata Zsilinszky sokrivce. Sodi se, da bodo aretirali še več sokrivcev. Rodbina Zsilinszky je odpotovala. Sodni senat je sklenil, da dvigne proti Ga-brielu Zsilinszkemu obtožbo zaradi umora, proti Andreju Zsilinszkemu pa zaradi sokrivde. Oba ostaneta v preiskovalnem zaporu.
Ali ste pridobili »Slovencu" kakega novega naročnika? Upoštevajte upliv dobrega dnevnika in agitirajte povsod za nove naročnike!
TKZJfK CJJfcfilMS.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 19. maja.
Pšenica za maj 1911 ......12 45
Pšenica za oktober 1911 ....	1140
Rž za maj 1911.......9 45
Oves za oktober 1911.....7 73
Koruza za maj 1911......6 45
Koruza za julij 1911............6 60
Q/črmvallo2
železnato J-Cina-Tmo
Higicnična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izbornf okus.
Večkrat odlikovano.
Nad 7000 zdravniških spričeval.
c. in kr. dvorni dobavitelj
TRST-Barkovlje. =
dobro izurjen, se sprejme, takoj v stalno delo v Novem mestu pri Andrej Agnič-u, kleparski mojster in posestnik.	1643
Zlato svetinje: Berlin, Pariz, Bim itd.
3{uh
ein c h
službe. Najraje gre h kak umu »ospnrlu ^Upniku ali pa k boljši rodbini. — Več pove Angela Slic, Zamostec, p. Sodraiicn. Holenj.
Gg. botrom in botricam
priporočam svoja :
Prava srebr. » 14-kar, zlata » Nikelnasta damska Prava srebr. » 14-kar. zlata »
14-knr. zlati uhani
z	vcrižico	. E	4-50	napr.
»	»	»	9-70	a
■	• » • .	»	44-—	i
z	verižico .	m	8-50	9
»	»	»	a-50	»
		»	20- —	»
		»	1-80	»
■	• a » •	>	4-50	»
Največja in najsolidnejša tvrdka
H. SUTTNER
Ifiibllana, ISSesSusi trg
(nasproti rotovža)
So. Petra cesta štev. 8
Lastna tovarna ur v ŠVICI. Tovarniška znamka »I K O«.
se odda takoj ali pa prej ko mogoče na Dobrovi pri Ljubljani.
Dohodki: Prosto stanovanje in okoli 1000 K v beri, štolnini, drvih itd.
Prošnje se sprejemajo do 31. maja 1.1. Služba sc bo oddala le oženjenim prosilcem.	1630 3-1
Zupni urad na Dobrovi pri Ljubljani.
Ime:
R. Miklauc
Ljubljana
55
bodi vsakemu znano pri nakupu blaga
za obleko in perilo.

Deklica
poštenih staršev, ki je žc vajena trgovine, želi vstopiti kot učenka v modno ali galanterijsko trgovino najraje na deželi.
Naslov na upravništvo ..Slovenca" pod šifro »Deklica.«	1624
Županstvo na Bledu razpisuje
službo retai&iL
Plača mesečna 110 K, reclarska oprava in stanovanje prosto.
Prošnje s spričevali je takoj Vložiti.	1626
Veletrgovina špecerijskega blaga in deželnih pridelkov
.Narodni dom" CELJE GraSka cesta 22.
(v lastnih hiSah).
Naznanja, da kupuje vsakovrstne deželne pridelke vsako množino po najvišjih dnevnih cenah, osobito suhe gobe, laneno seme, fižol, kumno, vsakovrstno žito, konoplje itd. ter sadje sveže in suho.
Predivo v vsaki množini se kupi kakor tudi solnate vreče.
Priporočam se gospodom kolegom trgovcem za nakup vedno svežega špecerijskega blaga in deželnih pridelkov, ker jamčim za pošteno in dobro postrežbo po najnižjih dnevnih cenah.
Gospodom duhovnikom priporočam vsakovrstne sveče, kadilo in olje za cerkve.
Slavnemu občinstvu zagotavljam točno in solidno postrežbo z vedno svežim blagom po naj nižjih cenah. Nadalje premog na cele vozove debel po 2'10, droben po 1'4U K 100 kg na dom postavljen v Celju, drugam po dogovoru.
Pismena naročila se z obratno pošto izvrše.
1507
HI:
%S/
Zahvala.
11542
podobna vili, enonadstropna, s šestimi sobami, z lepim vrtom v Rožni dolini št. 217. tik Ljubljane, ležeča naspr. peka
se proda.
Botri in tiotrice!
Najpripravnejša darila po nizkih 2714	cenah
za birmo
dobite v veliki izberi pri tvrdki
I. Uecchiet
zlatar nasproti glavne pošte
Ljiibliana, Seloniurilova ulica St. 7
na biuše dirkališče o Latteraa niioem dreoorc.da dofde o pri Biodnjllv dnefc
Povodom prebritke izgube iskreno ljubljenega soprogu, brata, gospoda
Ignacija Čameniik
sva prejela obilo dokazov odkritega sočutja, za katere se tem potom prav toplo zahvaljujeva. Posebno zahvalo sva pa dolžna blag. gosp. primariju dr. V. Gregoriču za vso veliko skrb povodom dolgotrajne bolezni, sl. pevskima društvoma ,,Slavecu in ,,Ljubi. Zvon" za ganljivo nagrobno petje, sl. društvu „Sokol i." za udeležbo pri pogrebu, vsem darovalcem krasnih veneov in sploh vsem prijateljem in znancem za poslednjo čast nepozabnemu pokojniku.
Ljubljana, 10. maja. 1911. Vinko Čamernik. Ivana Čr.v.iernik.
t
Ravnateljstvo trgovskega bolniškega in podpornega društva v
Ljubljani javlja tužno vest, cla je njegov redni član, gospod
Josip Višnar
trgovski zastopnik
danes ponoči, previden s svetimi zakramenti za umirajočo mirno v (iospodu zaspal.
Pogreb bode v soboto dne 20. maja oL> 5. uri popoldne iz deželne bolnišnico na pokopališče pri Svetemu Križu.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin.
Ljubljana, dne 18. maja 1911,


obstoječa Si 15 oseb, moSMf! fn ženskih, iz rodu „Nnbla", iz temnega dela Kfrifte.
Use podrobnosti se obfaoijo s? Majšnjih dneunfStift.
se išče za takoj v najem. Ponudbe naj se blagovoli poslati na upravo .,Slovenca" pod šifro „G o stilna".	ih:!6
Ljubljana
Rnton Petek
: slikarski mojster Sv. Petra cesta 33
se priporoča slavnemu občinstvu za razna slikarska dela ter prečastiti duhovSčini za izvršitev cerkvenih del itd. itd.
Na zahtevo izvršim vzorce brezplačno, ako se mi delo poveri.
s krasnim sadnim vrtom in vrtom za zelenjavo jc na periferiji mesta Ljubljane pod ugodnimi pogoji na prodaj.	1034
Vprašanje pod ...sreča" poste restante, glavna pošta, Ljubljana.
Zasia&ckmseinDrebolele
je zdravniško priporočano
črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501
<5 steklenice (5 kg) Franko K 4*50 BR, NOVAKOVIC, Ljubljana.
POZOR I
POZOR!

	«9
	•'n M
	''H
Najmodernejše obleke za dečke iz teoiiiodrena ali črnega cltevlsla in 1 kamiarna, kakor tudi bele obleci za rieklics iz pike-a, batista in čink. | Največja izbira oblek za gospode in damske konfekcije. Cene priznano nizke. 1|
Angleško sMutiiče mi
na jako prometnem kraju, oddaljena osem minut od električno železnice,
)
odda i inventarjem
pod jako ugodnimi pogoji za mesec avgust ali 7.a konec oktobra t. I. — Natančnejša pojasnila dajo gosp. I,. Simončič, Ljubljana, Sv. i*etra cesta št. i-k	1010
Pijte samo „Tolstovrško slatino
ki je edino slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. u?! Naroča se: Tolsti vrh, p. GustanJ, Koroško.
Edino zastopstvo za Kranjsko
pisalnih strojev	i40g
Pri mestnem magistratu ljubljanskem razpisuje se
THE JkEX Co., Ljubljana
Selenburgova ul. 7. Telefon št. 38.
I. plačilne stopnje in sicer začetkoma v začasnem svojstvu.
S to službo so zvezani službeni prejemki letnih K 900— ter pravica do napredovanja po obstoječih določilih.
Začasni magistratne sluge postanejo definitivni — ako jih občinski svet ni že preje imenoval za take — po treh letih zadovoljivega službovanja ter jim gre od dneva stalnega imenovanja dejalnostne plače tudi 35% te plače kot dejalnostna doklada.
Po vsaki ii treh, v predidočej plačiinej stopnji prebitih letih izvrši se, ako je bilo službovanje zadovoljivo, pomaknitev na višjo plačilno stopnjo.
Stalno nameščeni sluge imajo dalje pravico do pokojnine ter preskrbnine njihovih vdov in sirot v smislu obstoječih določil.
Prosilci za gori navedeno s!" "bo se imajo v smislu veljavne službene pragmatike izkazati, da so duševno i -lesno zdravi, avstrijski državljani v starosti ne pod 18 in ne nad 40 let ter so slovenščine v besedi in pismu popolnoma zmožni.
Z gori navedenimi dokazili pravilno opremljene, lastnoročno pisane prošnje vlagati je pri predsedstvu mestnega magistrata najkasneje do
Brezplačno razkazovanje!
Oglejte sil veliko zalogo koles z originalno znamko
Prešernova ulica, samo nasproti Irančiškanske cerkve,
Raznih znamk kolesa od 110 K naprej vedno v zalogi.
Zaloga šivalnih strojev: Singer, Ringsrtiifi. Pouk za strojno vezenje eratis. Edino zastopstvo za Kranjsko!
Ceniki zastonj, poštnine prosto. — Ceniki zastonj, poštnine prosto.
Zakasnele ali pomanjkljive prošnje se ne bodo vpoštevale,
mestni magistrat ljubljanski
dne 16. maja 1911.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
Laschan 1. r.
Ysa Hjubljana govori o tem, da je
iiiaciv-ova
pražena kava
najboljša ! ! ! !
Cenjeni trgovci in obrtniki!
Stavbeno podjetje V. SCRGNETTI naznanja, da bode zgradilo v Selenburgovi ulici št. 6 veliko strogo moderno
Termalno in močvirno kopališče
V pritličju se bo nahajalo 24 večjih in manjših lokalov za trgovino, v me-zaninu 23 lokalov za malo obrt, deloma tudi za trgovino.
Radi najugodnejše in vsem zahtevam posameznikov najpri-kladnejše razdelitve teh prostorov se bodo isti oddajali pred pri-četkom stavbe.
Resni reflektanti se uljudno vabijo, da se radi natančnejšega ustnega pogovora zglase v stavbeni pisarni podjetnika V. S c a -gnetti-ja, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 16 (tik državnega kolodvora). — Prosi se, da se cenjeni obisk preje pismeno ali telefonično javi.
Telefon št. 299. — Poštni predal št. 54.
Termalni vrelci 53° C topi. in močvirne kopelji so prav posebno primerni proti trganju, revmatizmu. išiji, dalje ženskim boleznim, kroničnim kaiarom, eksudatom, nervoznosti, kožn. boleznim, ter tudi za rekonvalescente. Najboljša vporaba studenčn. blata, podobno frankovar-skemu močvirju. Kopališki zdravnik. — Zdravil, godba.
Krasen gozdni park, najlepša okolica. Najcenejša :: brezkonkurenčna prav :: dobra prehrana in bivališče.
Sobe od K l — nadalje. Pojasnila in prospekte daje kopališka uprava v Stubič-kih Toplicah, Hrvaško Pošta Zabok, brzoj. post. Stubica. Interurbanska telet postaja
Sezona traja : od L maja : do 30.oktobra.
Pozor! Birmanski botri in botrce! Pozor!
so nedosežne glede oblike,
Ljubljana. Dvorni trg št. 3.
izvršitve in cene,
Telefon št. 291
rsacii preselitve m
prva domača slovenska tvrdka
urar in optiker otari trg stev. 26
vsakovrstne zlatnine in srebrnine, kakor ure, verižice, prstane, uhane, zapestnice
pod tovarniško ceno
Naj ne zamudi nikdo to ugodno priliko in predno se obrne drugam naj si ugleda mojo bogato zalogo
arhitekt in mestni stavbni mojster
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev načrtov in proračunov, sprejema nova, adapcijska in vsa v to stroko spadajoča dela, katera se izvrše najsolidnejše in po zmerni ceni.
Rimska cesta štev. 2
(Recherjeva hiša).
Dikelnaste moške ure K 3"80, srebrne cyl.-rem. K 7'50, srebrne ure za dame K 6'50 zlate ure K 20'—, uhani zlato na srebro K 1*20, zlati uhani K 3'SO	1571 1
Prepričajte se sami I	Cenike zastonj in poštnine prosto
Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnik,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«
Odgovorni urednik: Ivan fitefe,