PRIMORSKI DNEVNIK
PoStnma plačana v gotovini Abb postale 1 gruppo
- Cena 40 lir
Leto XXII. St. 184 (6471)
TRST, sobota, 13. avgusta 1966
DVA BOMBNA ATENTATA V JUŽNI TIROLSKI
Teroristi so minirali železniško progo in steber električnega daljnovoda
Verjetno so hoteli iztiriti potniški vlak, le slučajno pa je peljal tovorni, ki se ni iztiril - Ranjen pomočnik strojevodje - Kancler Klaus na dopustu v Gra-dežu - Govorice o sestanku z Morom - Čudno zadržanje avstrijskih orožnikov
BOČEN, 12. — Dva resna teroristična atentata sta bila danes izvedena v Južni Tirolski. Ob 6.23 je na železniški progi med Brennerjem in Bccnom eksplodiralo nekaj kilogramov eksploziva, ki so ga teroristi postavili na notranji strani tračnice in ki je odrezal okoli 60 cm tračnice ter resno poškodoval električno lokomotivo. Po vsej verjetnosti so teroristi hoteli, da se iztiri potniški vlak in je samo čisti slučaj povzročil, da je privozil tovorni vlak
Eksploziv so postavili nekaj metrov pred reko Isarco pred mostom, ki ga imenujejo «Pon-tt alto». Na ta način so hoteli, da bi se vlak iztiril in da bi treščil v reko.
Ponovno je slučaj hotel, da Je eksplozija «odrezala» kos tračnice m je ni ukrivila, tako da tovorni vlak ni iztiril in peljal še kakih 150 metrov naprej, ter ni treščil v reko.
, železniška policija, karabinjerji m tehniki železniškega oddelka so ugotovili točen postopek dinamitne-Ka napada, za kar je bilo časa komaj 13 minut.
Tovorni vlak štev. 5819 je dope-'jal iz Brennerja proti Bocnu s 47 minut zamude, ker so ga nekaj dlje carinili, kot je bilo to predvideno. Zato so ga ustavili na postaji Čampo Trens med Vipitenom in
Točno sinhronizirane so včeraj Počile tri hombe: dve v Južni Tirolski, ki so jih postavili nemški nacisti in ena v bližini Parme, ki 80 jo postavili italijanski fašisti. Iste metode, isti cilji, kot smo jih okusili pred dobrimi dvajsetimi leti.
Gre pač za očitno sinhronizacijo, ki ne more biti slučajna in za katero policijske oblasti dobro vedo, kot tudi vedo za obstoj bolj ali manj povezane naci-fašistične internacionale. do katere pa so vse dosedaj imeli kaj mil in popustljiv odnos, pa naj bo to v Italiji, Avstriji, Nemčiji ali drugod.
V	Južni Tirolski je bil Izveden •tentat na železniški vlak in je ponovno (kot v primeru zadnjih bombnih atentatov na sodišče, cesto in tovorni vlak), samo velik slučaj povzročil, da ni bilo številnih človeških žrtev. Zaključki preiskave kažejo, da so nameravali postaviti mino pod potniški vlak in to tik pred mostom, da bi iztiril in se zrušil v reko. S kakšnimi posledicami si lahko mislimo. Slučajno ga je zamenjal tovorni in ponovno slučajno je mina tirnico povsem ravno odbila, tako da vlak ni iztiril in se je samo zapeljal 150 metrov naprej.
V	bližini Parme so fašisti z dinamitom povsem uničili spomenik, ki je bil postavljen komaj 19 let staremu junaškemu partizanu in štirim tovarišem, ki so jih nacifa-šisti ustrelili za talce 1944. leta.
Iste metode in isti cilji smo dejali. Prav iz tega pa bi moral slediti jasen nauk: končno je treba prenehati s toleriranjem organizacij in gibanj, za katerimi se skrivajo čisto navadni kriminalci in banditi. To lahko upravičeno zahtevamo od držav in vlad, ki se sklicujejo na demokratična načela in ki trde, da so ali ki so pretrgale, s temačno preteklostjo.
V	Vietnamu so partizani uspešno napadli glavni štab poveljstva ameriško . korejske operacije «Co-lorado» in ameriški predstavnik priznava, da je bilo več «marine-sov» ranjenih. Nadaljevalo se je tudi bombardiranje Severnega Vi' elnama in bombe so padale tudi «en kilometer in pol» daleč od Hajfonga, kar dejansko pomeni da je bilo to mesto včeraj že pe tič bombardirano kljub temu, da sc niti britanska vlada s tem ne strinja. Johnson pa je dodeli «po tujočemu poslaniku« Harrimanu že pred tedni «stalno nalogo«, da proučuje vse morebitne znake hanoj-ske vlade v zvezi z voljo po pogajanjih, ker da je bil predsednik ZDA vedno v tem pogledu zelo •popustljiv«.
Po četrtkovem podpisu indonezijsko - malezijske mirovne pogodbe o koncu napovedane vojne, sta oba podpisnika včeraj povedala, da so njun glavni sovražnik sedaj — komunisti, ki jih je še kakih 700 na Borneu pod orožjem, kamor jih je poslala prejšnja indonezijska vlada, kateri je — kot sedanji — predsedoval prav tako Sukamo, ko je oblast še dejansko Izvajal. Sedaj se vodijo pogajanja za umik deset tisoč britanskih vojakov iz Malezije.
Tudi v Laosu se vodijo borbe med Pathct Laom in «vladnimi» četami, ki so prejšnjo nedeljo ponovno zasedle neko strateško važnejše mesto.
Vest, da se je vrnil za nekaj ur v Avstrijo Otto Habsburg se je izkazala za neresnično, ker so ga zamenjali z njemu podobnim bratrancem Gottfriedom. Kljub temu
Fortezzo, 2 km pred »Ponte altom«, kjer se je zgodil atentat. Potniški vlak štev. 581, ki je prav tako pripeljal iz Brennerja proti Bocnu, pa je odpeljal iz Čampo Trens ob 6.08. Gre za običajni potniški lokalni vlak, ki pelje proti Bocnu s 4 vagoni, v katerih se vozijo delavci in uslužbenci, železničarji niso videli ničesar na tračnicah. Pri tem je treba upoštevati, da so sedaj izredno pozorni in da je bilo ob 6. zjutraj že povsem svetlo ter zelo lepo vreme.
Trinajst minut kasneje Je peljal proti Ponte alto tovorni vlak štev. 5819. Strojnik Tubini trdi, da je videl na levi tračnici neke vrste rdeče vrvice. Skušal je vlak naglo zavreti, takrat pa — točno ob 6.23 — je že eksplodirala bomba, ki je razbila pod električne lokomotive. Vlak je peljal še 150 metrov, prepeljal most, nato pa se je ustavil. Pomočnik strojnika Scarpa je bil v kabini in ga je udarec vrgel proti steni z manometri. Pri tem se je težje poškodoval in si je zlomil rebra. Vlakovodja, zavirač in finančni stražnik, ki so bili na repu vlaka, niso bili ranjeni.
Tračnice so na tem odseku popolnoma ravne, tako da je vlak lahko nadaljeval vožnjo in nekako preskočil 60 cm dolgo vrzel. Namestnik načelnika železniškega oddelka iz Bočna ing. Scandurra, je v tej zvezi dejal: »Zadostovalo bi, da bi mina samo rahlo zvila tirnico in ves vlak bi treščil v reko.»
Alpine! in železničarji so nato u-stavili ves promet, kateri se je nadaljeval po desnem tiru ob 8.25, levi tir pa so popravili ob 11.52. Policijske oblasti so mnenja, da so teroristi postavili mino v razdobju med vožnjo potniškega in tovornega vlaka, pri čemer verjetno niso vedeli, da je prišlo do njune zamenjave in kar govori, da so nameravali izvesti atentat na potniški vlak.
Kakih 400 metrov od mostu Je državna cesta. Po vsej verjetnosti so se na njej ustavili in nato zbežali z avtomobilom. Pomočnika strojevodje Scarpo so odpeljali v bolnišnico v Bressanone.
Patrulja finančnih straž iz Čampo Turesa je odkrila v bližini daljnovod, ki je bil še miniran, delno pa ga je eksplozija poškodovala. Atentat se je zgodil po vsej verjetnosti v zgodnjih jutranjih urah, ko so čuli močno eksplozijo. Na daljnovod so postavili tri naboje: prvi je eksplodiral in odnesel en steber daljnovoda, drugi je eksplodiral brez škode, tretji pa ni eksplodiral. Daljnovod ni padel, tako da ni bila prekinjena dobava električnega toka. Naboji so bili napravljeni iz pol kilograma eksploziva, ki bi ga morala prižgati počasno goreča vžigalna vrvica, ki je bila pri neeksploziranem stebru dolga okrog dva metra.
Podtajnik za obrambo Cossiga je danes obiskal nekatere vojaške oddelke karabinjerjev in agente javne varnosti na področjih San Can-dido, Monte Croce, Šesto Pusteria in Prato Drava. Podtajnik je nato obiskal v bolnišnici v Bressanonu ranjenega železničarja Scarpo.
Avstrijski kancier Jtjsepf Klaus je dopoldne prispel na Italijansko ozemlje skozi obmejni prehod Monte Croce Carnico. Kancler se je peljal z avtomobilom «Taunus», ob njem je sedela soproga, na zadnjem sedežu pa 17 let star sin. Tako na avstrijski kot na italijanski strani je pokazal redni potni list in je dejal, da se pelje v Gradež, kjer bo ob morju prebil nekaj dni počitnic.
Ta vest, kot tudi nekatere druge vesti, potrjuje številne govorice, da bo prišlo do tajnega sestanka med Morom in Klausom, že zadnjič smo poročali, da je zunanje ministrstvo zanikalo možnost uradnega sestanka med njima, češ da tak sestanek «ni v programu«, če pa gre za tajni sestanek, potem je povsem logično, da ne more biti v nobenem programu.
V tej zvezi se tudi govori o določenem sporazumu, ki naj bi bil dosežen med obema zunanjima ministrstvoma za rešitev vprašanj avstrijske manjšine. Ukrepi naj bi se nanašali na kompletno rešitev vprašanj glede kmetijstva, industrije, kredita in šolstva v korist manjšine, kot tudi določenega odstotka njenih pred stavnikov v javnih uradih. Obstajala pa naj bi še nasprotstva glede mednarodnega nadzorstva, saj Italija trdi, da gre za notranje vprašanje, Avstrijci pa predlagajo ustanovitev mednarodne mešane komisije.
Poleg bomb se poslužujejo ekstremistični krogi tudi letakov, katere so na avstrijskem področju na meji pri Brennerju delili aktivisti desničarske organizacije. Na letakih je slika Franca Heflerja, ki je umrl v zaporu v Bocnu ter se zahteva priključitev Tirolske k Avstriji. Obtožujejo avstrijske oblasti, da pripravljalo kupčijo s Tirolsko.
Avstrijski žandarji so intervenirali šele kasneje, ko so letake že razdelili in niso nobenega pridržali. Istočasno se čujejo tudi vesti, da avstrijski «izredni ukrepi« niso bili ravno obsežni in da so poverili te ukrepe oddelku za »preprečevanje škode po naravnih nesrečah«, katerega glavni načelnik je doktor
Fašistovski atentat na partizanski spomenik
1 dinamitom so razbili v bližini Parme spomenik 19-letnemu partizanu, odlikovanem z zlato kolajno, in štirim tovarišem, ki so jih nacifašisti ustrelili 1944. leta
PARMA, 12. — Z dinamitom so razbili spomenik, ki je bil postav ljen partizanu, odlikovanem z zlato medaljo, Giordanu Cavestru in njegovim štirim bojnim tovarišem, katere so nacifašisti ustrelili maja 1944. Spomenik je bil postavljen v bližini kraja Bardi na Apeninih na kraju, kjer so ustrelili štiri patriote.
Spomenik je popolnoma uničen. Nihče ni slišal eksplozije, ker gre za odročen kraj. Nekdo je ano-
nimno telefoniral redakciji «Gaz- koval z zlato kolajno.
zetta di Parma« o atentatu. Pričeli so s preiskavo, ki jo vodi policija in karabinjerji. Na kraj je odšel tudi kvestor dr. Cafasso.
Giordana Cavestra so ubili, ko mu je bilo komaj 19 let. Partizanskemu gibanju se je priključil med prvimi. Ujeli so ga na Apeninih, prepeljali v Parmo in obsodili na smrt. Nato »o ga pomilostili in ga držali kot talca ter ga ustrelili 4. maja 1944. Leta 1962 ga je predsednik republike odli-
Tronutno je v Evropi 211.000 vojakov ZDA
VVASHINGTON, 12. — Obrambni minister McNamara je že 1. t. m, povedal v obrambni senatni komisiji! da znaša število ameriških vojakov v Evropi 211.000 in da jih namerava vlada poslati še toliko, da bo postalo njihovo število »normalno«, to je da jih bo 225.000. McNamara je namreč mnenja, da se »vojaška grožnja nad zahodno Evropo v zadnjih časih ni prav nič zmanjšala, ker drži Sovjetska zveza v vzhodni Evropi še vedno previsoko število divizij, najbrž z namenom, da bi preizkusila morebitne znake slabosti atlantskega pakta«.
Senatna komisija, pred katero je govoril, je danes odobrila 58.2 milijarde dolarjev za obrambo in izrazila željo, naj se mobilizirajo rezervisti zaradi vojne v Vietnamu
Vabilo kitajskim fizikom
NEW YORK, 12. — Ameriške znanstvene oblasti so v soglasju z zunanjim ministrom povabile tri kitajske fizike na mednarodno konference, ki bo septembra v Kaliforniji. Vabilo so poslali pred 10 dnevi kitajski akademiji znanosti. Ta konferenca se nanaša na raziskave o visokih energijah in je bila prvič leta 1951. v New Yorku, kasneje pa v drugih državah in med drugim tudi v Kijevu v Sovjetski zvezi, kjer so se je udeležili tudi kitajski znanstveniki. Konferenca ima tak značaj, da nanjo vedno povabijo znanstvenike z vsega sveta, čemer so tokrat upoštevali novo ameriško politiko pospeševanja kulturnih stikov s Kitajsko. Do sedaj iz I Kitajske še ni prišel odgovor.
iiiiimmiiiniiiimiiiiiiimmiiiminimmiimiMiMiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiMHiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitimiiiiiiiitiiittHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimii
TUDI V ANGLIJI VLADA NA DOPUSTU
Zakon o zapori plač in cen je danes stopil v veljavo
Zakon je včeraj podpisala kraljica Elizabeta - Prve izjave novega zunanjega ministra Brovvna
LONDON, 12. — Kraljica Elizabeta je podpisala zakon o zapori plač in. cen, s čimer je, danes .stopil v veljavo. Zakon je vzbudil mnogo burnih razprav in so o njem dalj časa govorili v poslanski zbornici.
Včeraj je zbornica lordov zakon dokončno odobrila, sedaj pa je s kraljičinim podpisom postal izvršen. Politični opazovalci pravijo, da gre za zakon, okrog katerega so se dosedaj vnele najostrejše polemike v celotnem povojnem razdobju in ki je doživel tudi izredno ostre napade z raznih strani.
Prišlo je do notranjih sporov v vladi, saj je minister za tehnologijo Franck Cousins dal ostavko. Kasneje je dal ostavko tudi minister Brovvn, ki pa je ostavko umaknil. Prišlo je do ostrih sporov med ministrom za gospodarstvo Brownom in zakladnim ministrom Callagha-nom. Ta spor je delno pomirila preureditev vlade, ko je ministra Brow-na zamenjal Stewart, Brown pa je prevzel zunanje ministrstvo.
Jeseni bodo vlado ponovno preuredili in bodo mesta nekaterih starejših ministrov prevzeli mlajši laburistični predstavniki, saj je nujna enotnost vlade.
Opozicija je namreč še vedno zelo močna. Generalni svet «Trade Unions« je sicer kolebljajoč podprl zakon, številne sindikalne organizacije in med njimi sindikat prometnih delavcev ter generalni sindikat nočejo slišati o zmrznjenju plač ter bodo nedvomno odločno nastopili na kongresu «Trade U-nions«, ki bo v začetku septembra v Blackpoolu. Tudi delodajalci ne
podpirajo v celoti zakona. Končno bo 2. oktobra v Brightonu laburistični kongres, na katerem bodo prišla do izraza vsa ta notranja nasprotja.
Novi britanski zunanji minister George Brown je včeraj govoril o nekaterih zunanjepolitičnih vprašanjih po britanski televiziji. Dejal je, da Velika Britanija ne sme opustiti nobenega napora, da bi vstopila v Evropsko gospodarsko skupnost, vendar pa nima najmanjšega namena, da bi pri tem pokleknila. Velika Britanija bo zahtevala varstvene ukrepe, kot so jih dosegle druge države. Glede Vietnama je priznal določeno zaskrbljenost in nejevoljo, ki pa je po njegovem mnenju neupravičena. Podčrtal je velik pomen atlantskega pakta, pri čemer pa se ne sme podrejati ameriškim stališčem.
Tudi britanska vlada je odšla na dopust in sta ostala v Londonu samo ministra Gunter in Brown. Predsednik vlade Wilson se je odpeljal v normalnem železniškem vagonu v Pencance in je izjavil, da bo prebil dva tedna v svojem bungalovu. Bo plaval, se sprehajal in igral na golf.
bisku v Jugoslaviji, je danes odpotoval v Rim. Med dvodnevnim
PO PONOVNEM POSREDOVANJU MINISTRA ZA DELO
Poziv vsem zdravnikom da obnove neposredno zaščito
Poziv je naslovil predsednik vsedržavne federacije zdravniških zbornic - Danes stavka avtobusov zasebnih rednih prog
RIM, 12. — Minister za delo Bo-sco je danes sprejel predsednika INAM Coppinija in predsednika FNOM Bariattija, s katerima je proučil položaj zdravstvene zaščite po podpisu sporazuma od 3. avgusta letošnjega leta. Znano je namreč, da so številne pokrajinske zdravniške zbornice sporazum zavrnile in da so sklenile še nadalje nuditi zdravstveno pomoč na posredni način.
Po sestanku je prof. Bariatti poslal vsem pokrajinskim zdravniškim zbornicam telegram, v katerem pravi, da je INAM v celoti odobril sporazum od 3. avgusta ter da so ob prisotnosti ministra Bo-sca potrdilo že prejšnjo vladno obvezo, da bo INAM avgusta izplačal vse zaostanke. Istočasno se bliža rešitvi ureditev zdravstvene specialistične zaščite za vse ustanove. Zaradi tega je predsednik vsedržavne federacije zdravniških zbornic naslovil pokrajinskim zbornicam formalni poziv, da v pokrajinskih okvirih določijo način za takojšnjo obnovitev neposredne zdravstvene zaščite.
Minister Bosco je med sestankom pozval tudi v imenu predsednika vlade Mora vse zdravnike, da takoj obnove neposredno zdravstveno zaščito v interesu delavcev in v soglasju s podpisanim sporazumom.
Pokrajinska zbornica zdravnikov Rima je danes sklenila, da bodo od 16. avgusta obnovili neposredno zdravstveno zaščito izključno za vse zavarovance INAM, medtem ko bodo morali ostali zavarovanci še vedno sami plačati zdravniške usluge.
Po tem novem pozivu ministra in predsednika vsedržavne federacije zdravniških zbornic lahko pričakujemo, da bo končno vsaj delno spravljeno to vprašanje z dnevnega reda, saj je res že skrajni čas, da ne bo treba več najprej plačati zdravnika, nato pa v dolgih vrstah čakati, da zavarovalne ustanove povrnejo izplačane honorarje.
Sindikalne organizacije CGIL, UIL in CISL so potrdile, da bo jutri in v nedeljo 48-urna stavka zasebnih avtobusnih podjetij rednih prog. Podobna stavka je bila že pretekli ponedeljek 8. avgusta, ki .................
vi, da bi na ta način ne naredili ložajem v lokalnih ustanovah. Med
nič drugega, kot da bi propagan-dirali tuje cigarete in še okrepili tihotapstvo, zaradi česar bi se samo znižal dohodek tobačnega monopola, resnična potrošnja cigaret pa bi verjetno ostala enaka.
V soboto 20. avgusta se bo sestal pokrajinski svet Ravenne, kjer je prišlo do krize, ker sta predsednik in odbornik — oba socialista — dala ostavko. V odboru so dosedaj sodelovali svetovalci KPI, PSIUP in PSI. Sedaj razpravljajo o možnosti odbora levega centra, ki pa bo lahko računal samo na 15 od 30 glasov.
PredsedniK odbora, ki preučuje položaj v lokalnih ustanovah na Siciliji, imenovan od parlamentarne komisije za mafio, senator Alessi je dal nekemu dnevniku iz Palerma intervju, v katerem pravi, da se ta odbor ne ukvarja s policijsko preiskavo, temveč s po-
preiskavo so ugotovili vrsto ne-rednosti pri dajanju naročil in licenc, za kar bodo poklicali na zasliševanje še številne funkcionarje občin in pokrajin. Ni izključil povezave med mafio in strankami.
Laos
VIENT1AN, 12. — Vladne vojaške enote So ponovno zavzele prejšnjo nedeljo mesto Nam Bac, 96 km severno od putngprabanga, ki ga je zavzel Patet Lao že leta 1960. Vladna vojska je zajela sto vojakov Patet Laa in nekega severno vietnamskega	svetovalca.
Število vladnih mrtvih vojakov znaša 15, izgube Patet Laa pa niso znane. Mesto Nam Bac je važno, ker ima tudi letališče.
iiiininiimiiiii n n iiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 1111111111111111111111111111111 n iiii iiiiiMiiiiiiiiMiiMilliniiiiiia
VEST JE BILA «MISTIFIKACIJA>
pa je zajela tako zasebna kot bivanjem v Dubrovniku so člani I občinska avtobusna podjetja. Sin-indijske delegacije odšli na ve,č dikslne organizacije so sklenile, da
izletov v bližnjo in daljno okolico Dubrovnika.
NEW YORK, 12. - Vladi Indije in Pakistana sta se v zadnjih časih večkrat medsebojno obtoževali zaradi sovražnih namenov in o-boroževanja. V zvezi s tem se je iz ameriških vladnih krogov zvedelo, da so začele ZDA z »diskretno diplomatsko akcijo«, da bi preprečile nov vojaški spopad, kakršen je bil zaradi Kašmira.
tokrat ne bodo proglasili stavke občinskih podjetij, temveč le zasebnih, zato ker Je v številnih pod-jetjih na osnovi navodil njih vsedržavne zveze prišlo do represalij proti delavcem in proti sindikalnim organizacijam.
Minister za finance Preti je na tiskovni konferenci zanikal možnost, da bi odobrili zakonski predlog, da bi na zavojčkih cigaret bilo natisnjeno opozorilo, da so cigarete škodljive za zdravje, kot so
Ni bil Otto Habsburg temveč njegov bratranec
Toda takoj, ko se je razvedelo, da se je Otto baje vrnil, so avstrijski delavci začeli protestirati in hoteli tudi stavkati
DUNAJ, 12. — Tiskovna agencija APA sporoča, da je Gottfried Habsburg, bratranec Otta Habsburga, ki stanuje v St. Gilgenu pri Salzburgu izjavil, da je vest o vstopu njegovega bratranca Otta v Avstrijo »mistifikacija«. Povedal je, da je bil on včeraj tisti, ki je prekoračil nemško-av-strijsko mejo prav ob uri, ko so nekateri baje opazili njegovega bratranca. Gottfried je potoval s hčerko in njeno prijateljico v Brixlegg na Tirolskem na obisk k svoji ženi. Zelo se je začudil, da so ga zamenjali z bratrancem, kajti vsak . den potuje na Tirolsko. Dodal, pa je, da je res nekoliko podoben svojemu bratrancu Ottu Habsburgu.
Toda tudi Gottfriedove izjave niso še povsem prepričLjive, ker doslej, kljub iskanju dopisnikov raznih agencij in dnevnikov, nikomur ni uspelo najti Qtta Habsburga v Španiji. To se ni posrečilo niti njegovemu pravnemu zastopniku dr. Draxlerju.
Iz Madrida pa so sporočili, da Otto in člani njegove družine v zadnjih 48 urah niso odšli nika-
to napravili v ZDA. Minister pra-1 mor iz Benidorna na južni Špan-

Kamarad/ odpotoval iz Dubrovnika v Rim
DUBROVNIK, 12. - Predsednik indijskega narodnega kongresa Kamaradž, kii je vodil delegacijo Kongresne stramke na uradnem o-
PO PODPISU POGODBE V DŽAKARTI
" «
Indonezije in Malezije
V ta namen se predvideva skupna vojaška služba na Borneu - Pogajanja o umiku britanskih čet
pa je vest povzročila val prote- SchltnpPi “w je bil v Gradcu že ob-stov med dijaki in delavci po vsej | dolžen na procesu kot sodelavec te-Avstriji.	roristov.
■»»»» v	KUALA LUMPUR (Malezija),
na zaposlitev | 12.	_ Malezijski podpredsednik
nienlb nred- vlade Razak in indonezijski zunanji minister Malik, ki sta včeraj podpisala mirovno pogodbo, sta prispela danes v glavno mesto Malezije, kjer ju je sprejela množica 30 do 40 tisoč ljudi. Nato sta priredila skupno tiskovno konferenco, na kateri sta predvsem poudarila, da bodo odslej skupni sovražniki obeh aržav — komunisti. Zahodne tiskovne agencije namreč poudarjajo, da je na otoku Borneu okrog 700 oboroženih malezijskih komunistov, ki jih je tja poslala prejšnja vlada iz Džakarte. Zaradi tega bosta obe vladi — kot je izjavil Malik —• proučili možnost, da organizirata skupno vojaško službo vzdolž meje na Borneu.
Sicer pa je Malik izjavil, da bosta obe državi odslej osredotočili svojo politiko na gospodarsko in kulturno sodelovanje, pa tudi na druga področja, zlasti če bi se pojavila nevarnost od zunaj«. Indonezijski zunanji minister je nadalje izrazil upanje, da bo Indonezija ponovno vstopila, in sicer čim--prej, v OZN, iz katere je izstopi-
la v januarju lani, ker je bila Malezija izvoljena za nestalnega člana Varnostnega sveta.
Podpredsednik malezijske vlade Razak je nato povedal, da vodi njegova vlada pogajanja z Anglijo o umiku angleških vojakov s Severnega Bornea. Dodal je, da bo na tem otoku v kratkem razpisala volitve, na katerih bo prebivalstvo »ponovno povedalo, ali hoče ostati v Maleziji*. »Držali bomo svojo besedo,« je poudaril Ra. zak. Malik pa je izjavil, da bo njegova vlada izid tega glasovanja priznala.
Iz Londona so sporočili, da bo podpis mirovne pogodbe sedaj o-mogočil umik angleških čet, ki se bo začel po pogajanjih z Malezijo. Umik bo postopen in najprej bodo umaknili bombnike in lahke lovce. Nato pa 3e bodo začeli premiki kopenske vojske vzporedno z mornarico in letalstvom, kar bo vse v skladu z laburistično politiko, da se doseže »normalno številčno stanje« britanskih sil na Daljnem vzhodu, tako kot je pred videno v »Beli knjigi« britanskega obrambnega ministrstva.
VOJNA V VIETNAMU
Napad na poveljstvo operacije «Colorado» Hajfong bombardiran že petič
Ponovno opravičevanje ZDA zaradi «pomole» - Harrimanu je Johnson zaupal že pred ledni stalno funkcijo glede Vietnama - Gen. Ki izjavlja, da čez dve leti ne bo potreboval pomoči ZDA
SAJGON, 12. — Vreme nad Severnim Vietnamom se je včeraj popravilo in ameriški letalci so izvršili 118 misij in med drugim že' četrtič bombardirali neko hidroelektrično centralo sevemovzhodno od Hanoja. Bombardirali so tudi skladišča petroleja, ki ležijo samo 1 km in.---------------
pol od Hajfonga. Ameriški vo-
jaški predstavnik je izjavil, da je bilo sestreljeno eno letalo ter da so piloti opazili dva izstrelka zemilja-zrak, ki sta letela o krog 30 km severozahodno od Hanoja.
Glede barbarskega bombardiranja neke kamboške vasi 31. julija in 2. avgusta letos, se je danes ameriški vojaški predstavnik izgovarjal, da se na njihovih zemljevidih nahaja ta vas v Južnem Vietnamu, ne pa v Kambodži. Toda v vasi so bili člani mednarodne nadzorstvene komisije in nekateri drugi diplomatski predstavni, ki prav tistega dne, ko je bila vas bombardirana in medtem ko so opravljali preiskavo o prvem bombardiranju. Ameriški predstavnik je dejal, da »ZDA globoko obžalujejo izgubo nedolžnih človeških življenj in ker so bili v nevarnosti tudi predstavniki komisije in diplomati«.
Medtem se nadaljuje operacija »Colorado« in ameriški predstavnik je povedal, da je v tej operaciji, ki se vrši ob sodelovanju južnokorejskih čet med Danan-gom in Čulajem, doslej izgubilo življenje 267 pripadnikov osvobodilne vojske. Operacija »Colorado« se je začela pred osmimi dnevi.
Pozneje je ameriški vojaški predstavnik izjavil, da je 50 partizanov napadlo danes zjutraj z minometi neposredno glavni štab o-peracije «Colorado» ter priznal, da je bilo mnogo ameriških «ma-rinesov« ranjenih, poškodovano pa letališče za helikopterje. Isti predstavnik je nato povedal, da so «marines» potopili tri partizanske čolne in 15 partizanov ubili.
Hanojska vlada je sporočila, da sta bila ameriški «letalski as» James Kasler in stotnik Dylley Shat-
tuck ujeta in da sta priznala, da sta bombardirala naseljena področja Severnega Vietnama. Agencija hanojske vlade dodaja, da je Kasler med zasliševanjem bal ker se je zavedal, da je povzročil toliko zločinov proti vietnamskemu ljudstvu, toda čudil se je, ker so tisti, ki so ga ujeli z njim človeško postopali ter ga niso pretepali temveč so mu zdravili njegove rane.
Iz Washingtona poročajo, da je predstavnik Bele hiše Moyers izjavil, da je predsednik Johnson že pred več tedni zaupal stalno nalogo potujočemu poslaniku A-verellu Harrimanu, naj nenehno «ocenjuje in proučuje vsa možna znamenja kakršne koli želje Hanoja za začetek razgovorov o miru, in za ureditev vietnamskega spopada s pogajanji«. Moyers je dodal, da to ne predstavlja nobene spremembe v vietnamski politiki ameriške vlade, ker da je vlada ZDA »vedno hotela dokazati svojo popustljivost.«
Ameriški dopisnik londonskega dnevnika «Daily Mail« Boris Ki-del je objavil članek, v katerem piše med drugim, da zunanjepolitični svetovalci izvajajo pritisk na Johnsona, da bi ukazal «naglo in drastično razširitev vojne v Vietnamu«. Ti svetovalci zahtevajo v prvi vrsti bombardiranje se-vernovietnamske industrije, blokado hajfonskega pristanišča s sistemom minskih polj, bombardiranje jezov in vojaško zasedbo demilitariziranega področja. Kidel poudarja, da taka priporočila ne prihajajo s strani že «znanih jastrebov v ameriških vladi«, temveč, da jih dajejo »zunanjepolitični strokovnjaki«.
Danes je v Tokiu zunanji minister Silna izjavil, da se japonska vlada strinja s predlogom o sklicanju azijske konference o Vietnamu. Toda takoj je dodal, da je zaradi negativnega stališča SZ, Kitajske in Severnega Vietnama,
konferenca, ki bi vključevala tudi Severni Vietnam, «bolj problematična kot kdaj koli«.
Francoski pooblaščeni krogi se zelo jezijo, ker so v Washington objavili vsebino pisma, ki ga je pred dnevi izročil ameriški poslanik Bohlen namestniku francoskega zunanjega ministra Joxu, ker so se dogovorili, da vsebine pisma ne bodo objavili. Francoski krogi pravijo, da Bohlen med obiskom pri Joxu razpravljal o raznih vprašanjih in ne samo o Vietnamu. Zaradi tega ti francoski krogi vsebine tega pisma nočejo niti komentirati. Opazovalci pa vedo povedati, da gre za komentar bivšega odgovornega urednika levičarskega dnevnika »Liberation«, ki je četrt ure po televiziji odgovarjal na vprašanja o Vietnamu in seveda kritiziral ameriško politiko. Danes je ta novinar, ki se imenuje Emmanuel D’A-stier izjavil, da gre za njegove «osebne izjave, za katere francoska vlada ni odgovorna.«
Predsednik sajgonske vojaške vlade general Kao Ki je še vedno na obisku na Filipinih, kjer je včeraj izjavil, da bo »Južni Vietnam zmagal v tej vojni v petih letih, čez dve leti pa sploh ne bo potreboval ameriške pomoči.« V nekem govoru pa je ostro kritiziral stališče francoske vlade do vietnamske vojne, ki je po Ki-jevem mnenju «več kot vojna za kos zemlje, ker je bitka za važno ideološko postavko«. Kijev namestnik Huu Ko pa je prispel danes iz Londona v Bonn, kjer se je pogovarjal z državnim tajnikom za zunanje zadeve Karlom Karstenom, z ministrom za zdravstvo in z ministrom za specialne zadeve — o «nevojaškl pomoči Zahodne Nemčije Južnemu Vietnamu«,
JOHANNESBURG, 12. — Ravnatelj južnoafriške ustanove za a-tomsko energijo Basson je izjavil, da so 8 dni po eksploziji francoske atomske bombe od 2. julija v Tihem oceanu zabeležili občutno zvišanje radioaktivnosti.
ski obali. Neka agencija pa je sporočila, da je Otto v sredo zvečer obedoval pri benidornskem županu, ki je izjavil, da Otto Habsburg nima namena tako kmalu odpotovati.
Vest o prihodu Otta Habsburga v Avstrijo je takoj včeraj povzro. čila precej razburjenja zlasti med socialisti. Predsednik socialistične stranke Pitterman in tajnik Gratz sta prekinila poletne počitnice in se vrnila na Dunaj, kjer sta sklicala sestanek z drugimi voditelji stranke, da bi proučili položaj. Strankino glasilo »Soziali-stische KOrrespondenz« poudarja, da je avstrijsko ljudstvo z grenkobo sprejelo vest o prihodu biv-šega prestolonaslednika ter da je demokristjanska stranka hotela zadovoljiti zahteve Otta Habsburga glede vrnitve njegovega imetja. Zato je s tem v zvezi demo-kristjanski minister za finance Schmitz izjavil, da »dr. Habsburg nima nobene pravice imovinske-ga značaja«.
Socialistični študenti pa so napovedali javne protestne demonstracije Delavci v neki tovarni v Gradcu so sklicali protestno zborovanje ter hoteli napovedati stavko. Vendar pa so se premislili in sestavili resolucijo, v Kateri se predvsem poudarja zahteva, da se Habsburgu ne sme vrniti njegovo imetje. Vlada je prejela več protestnih brzojavk sterilnih podjetij.
Mao Ce Tung med ljudstvom
PEKING, 12. — Vsi listi dane* posvečajo na prvi strani z velikimi naslovi v rdečih črkah poročilo o kratkem sestanku, do katerega je prišlo v sredo zvečer med «velikim in priljubljenim voditeljem kitajskega ljudstva predsednikom Mao Ce Tungom z revolucionarnim ljudstvom«, ki se je zbralo pred sedežem centralnega komiteta. Tudi preteklo noč, 24 ur po tem masovnem sprejemu, je še vedno velika množica hodila pred rdečimi vrati poslopja.
Agencija «Nova Kitajska« piše, da je Mao Ce Tung izjavil, da je treba do dna izvesti veliko proletarsko kulturno revolucijo. Na tak način je podčrtal pomen razgovora * množicami, o katerem so že prej pisali časopisi. Težko je povsem analizirati smisel te metode, saj gre morda za neke vrste referenduma, kar v določeni meri potrjuje, da med voditelji šs ni dosežena enotnost o kulturni revoluciji. O tem je bilo že govora v 16 točkah ponedeljkovih sklepov centralnega komiteta, ko se po eni plati priporoča umirjenost v akciji, po drugi pa trdo Unijo.
Agencija pravi, da je svoji izjavi Mao Ce Tung hodil po trgu pred poslopjem in stiskal ljudem roke. Agencija piše, da so se mnogi, ki so stali v zadnjih vrstah, obrniU k tistim, ki so stali v prvih in stiskali roke, ki so preje stiskale roko Mao Ce Tunga. Številni so vzkli-kali: »Stisnite mi roko, ki se j* pravkar dotaknila roke predsednika Mao Ce Tunga««, drugi pa: »Predsednik Mao, s temi rokami sl napisal toliko revolucionarnih člankov in pokazal kitajskemu ljudstvu pot napredka«.
Vendar pa ostaja še vedno nejasno, kako to, da so včeraj naglo umakniU iz prodaje prvo izdajo «Ljudskega dnevnika«. RazUke med obema izdajama so na prvi pogled neznatne. V prvi izdaji se je med tekstom čitalo: »Kulturna revolucija pod vodstvom centralnega komiteta in predsednika Mao Ce Tunga«, v drugi pa »Kultum* revolucija pod vodstvom predsednika Mao Ce Tunga in centralnega komiteta«.
Tudi Sudan pretresajo močne notranje razprtije
V spletku okoliščin, ki so konec minulega meseca botrovale sudanski vladni krizi, se vprašanje sudanskega Juga skorajda ni pojavljalo: sobesedniki — konservativna Umma pod vodstvom sedanjega premiera reformista Sad-dika el Mahdija, skrajna konservativna muslimanska sekta An-sar pod vodstvom el Hadija el Mahdija in el Azharljeva narodna unionistična stranka — so bili zaposleni v prvi vrsti z vprašanjem, kako si bodo razdelili oblast in ministrske resorje. Kljub temu pa je bilo prisotnost južnega vprašanja Čutiti ves čas vladne krize in novi premier je nanj raCunal tudi takrat, ko je imenoval ministre v novo vlado, saj je vanjo sprejel tudi predstavnike sudanskega juga. Kljub ugodnemu razvoju, ki ga je napovedoval udar levičarskih sil zoper vlado generala Abuda pred dvema letoma, pa se zadeve v zvezi z vprašanjem juga niso spremenile na bolje; sudanski jug ostaja slej ko prej negativna in nezanesljiva konstantna sudanskega političnega življenja.
Vprašanje je brez dvoma zapleteno in sc 'tika tradicionalnih in zgodov	pogojenih rasnih
in etničnih. „ . jopdarskih, političnih ter verskih protislovij, ki sodobni Sudan razbijajo na dva ostro razmejena dela. Medtem ko Je sever arabski, muslimanski, sorazmerno razvit in drži oblast domala izključno v svojih rokah, je jug gospodarsko in družbeno na niži stopnji razvoja, v pretežni meri nemuslimanski in praktično nima nobene politične oblasti. Na desetem vzporedniku se tako že dve stoletji spopada kulturi, od katerih Je ena — arabska — mnogo bolj razvita in ima mnogo daljšo tradicijo ter zato teži k temu, da asimilira kulturo sosednjega juga.
Seveda pa jug kljub svoji tradicionalni podrejenosti in prav zaradi nje ni ostajal politično pasiven. V okviru priprav na razglasitev neodvisnosti tedanjega bri-tansko-egiptovskega kondominija Sudana so se junija 1947 v Jubi na jugu Sudana sešli predstavniki političnih strank severa, predstavniki južnih plemen in kolonialni administratorji. Pričevanja o tem sestanku, ki je bil za prihodnji razvoj odnosov med severom in jugom kar najbolj usoden, so razliCna: medtem ko udeleženci z arabskega severa trdijo, da so južni predstavniki privolili v unitaristično državo in s tem v pretežno arabsko vladavino, pa južni predstavniki zatrjujejo, da je bil sklep o unitaristični arabski državi sprejet proti njihovi volji. Tako ali drugače — leta 1953 Je bila sprejeta ustava, ki je sankcionirala centralistično ureditev in problem sudanskega juga je tako tri leta kasneje postal problem neodvisnega Sudana.
2e leta 1955 je prišlo zaradi arabskega pritiska na Jug do upora Equatoria Corps, posebnih obmejnih čet, sestavljenih iz pripadnikov južnih plemen In pod povljestvom arabskih in britanskih Častnikov. Upor je bil silovit in je bil silovito — z mnogimi žrtvami — tudi zadušen. Uspel ni deloma tudi zato, ker Jug tedaj še ni bil sposoben postaviti na noge politične organizacije, ki bi revolt nilotskih vojakov izrazila v politični obliki. Eden od vzrokov, zaradi katerih je general Abud z vojaškim udarom leta 1958 prevzel oblast, je bil tudi v stalnih nemirih na jugu; toda potem, ko je prišel na oblast, je Abud začel popuščati muslimanskemu konservatorizmu in položaj se ni spremenil, s tem da Je proti koncu Abudove ere prišo do nadaljnjih izbruhov nasilja.
Po vojaškem uporu leta 1955 je odšlo v gozdove precej vojakov.
Iz njihovih vrst in iz vrst mladih intelektualcev je leta 1962 v Leo-poldvillu nastala nacionalna unija južne Afrike (SANU) kot koalicija vseh sil, borečih se proti vladi v Kartumu, ki je tedaj še vedno zavračal kakršenkoli dialog s predstavniki Juga. SANU Je na jugu formirala »tajno vojsko Anzanije« (ASA), katere naloga je bila vojaško se bojevati z vojsko Kartuma. Napetost je naraščala in je upadla šele konec leta 1964 po dogodkih, v katerih je padla Abudova vlada. Leve sile, ki so bile nosilci upora zoper Abuda, so se zavedale hipoteke, ki Jo predstavlja južno vprašanje, in so se konstruktivno lotile reševanja tega problema. V osnovi njihovega programa je ležal program komunistične partije Sudana, za katero je bil južni problem politične narave z zapletenim kulturnim, nacionalnih in ekonomskim ozadjem. KP je sodila, da Je jug integralni del Sudana in da o federaciji ne more biti govora, ker da je splošna stopnja zavesti na jugu na zelo nizki ravni in da gredo separatistične težnje zgolj v korist imperializma. PaC pa je KP videla
pot k rešitvi problemav vsestranskem vključevanju juga v celovit gospodarski in politični razvoj dežele.
Na podlagi tega programa je marca lani prišlo do znane «o-krogle mize«, ob kateri so se sešli predstavniki juga s predstavniki iz Kartuma. Do tega sestanka pa je hkrati prišlo v razmerah, ko so se konservativne sudanske sile že toliko okrepile, da so se začele boriti za oblast, do katere so se sredi minulega leta tudi dokopale. «Okrogla miza» ni prinesla nobenih praktičnih rezultatov in predstavlja doslej zadnji poskus, da bi sporazumno rešili južno vprašanje. William Deng, vodja SANU — trenutno živi v Kartunu — ve povedati, da so na tem sestanku predstavniki severa sprejeli določene obveznosti: ustavno reformo, samoupravljanje za jug, imenovanje sorazmernega števila državnih funkcionarev iz vrst južnjakov in priprave na postopno pretvorbo unitarističnega Sudana v federacijo. Vladni krogi ocenjujejo okroglo mizo» drugače, češ da je bila samo posvet, na katerem sobesedniki niso sprejeli nobenih obveznosti. Južno vprašanje je nad sudansko politično sceno obviselo kot Damoklejev meč in še vedno visi nad njo.
Po takšnem razvoju dogodkov so se še povečale razlike v stališčih samih voditeljev sudanskega juga. Julija lani so v Leopold-villu (zdaj Kinshasa) ustanovili Anz&nijsko osvobodilno fronto (ALF), ki se zavzema za ustanovitev neodvisne države v mejah Belega in Modrega Nila in ki naj bi se imenovala Anzanija. Toda v vodstvu ALF ni popolne enotnosti: medtem ko se stara garda politikov, ki so se po »okrogli mizi» razšli z Williamom Dengom, ki pa so pred tem sodelovali z vlado v Kartunu, zavzema za boj od zunaj, pa je skupina mlajših voditeljev, ki nikoli niso sodelovali s kartumskimi oblastmi, za prehod na osvobojeno ozemlje v južnem Sudanu in za formiranje vlade. V nasprotju s temi se vodja SANU Deng zavzema za novo «okroglo mizo«, na kateri naj bi sprejeli sklepe o samoupravi juga, o imenovanju ustreznega števila funkcionarjev z juga, o večjih izdatkih za razvoj tega dela Sudana. Ob strani stoji še »južna fronta« (SF), ki simpatizira 'z ALF, priznava pa Jo tudi vlada v Kartumu.
V celotni splet težav se seveda vtikajo tudi tuji vplivi. Kaže pa, da le niso odločilni in da še vedno velja ugotovitev sudanske KP iz leta 1964, da je problem juga predvsem »domača napaka«, ki pa jo imperialistični elementi lahko izkoristijo v svoje namene. Nekaj novih pogledov na zadevo pa je prinesla tudi nova sudanska vlada pod vodstvom premiera in konservativnega reformista
iiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiMin n lauiMiiinui iiiiin imim iiiim
Portoroška noč z rotitvijo miss
Danes zvečer bodo v Portorožu volili Miss turizma Slovenije in Istre. Kandidatke tekmujejo istočasno za Miss Cinema. Prve tri izvoljene kandidatke se bodo lahko udeležile finalnega tekmovanja, ki bo 27. avgusta v Iesolu. Za finalno zmago so na razpolago bogata darila. Sledila bo še «portoroška noč«; peli bodo Little Tony, Paloma in Alenka Pinterič.
Saddika el Mahdija. Njegov prvi ukrep je bil seveda tradicionalne narave — v vlado je sprejel tudi predstavnike juga, to pa je taktika, ki jo je pred njim uporabljal tudi mnogo bolj konservativni Mahgub kot sredstvo za pomiritev javnega mnenja Pač pa je Saddik el Mahdi le nekaj tednov preden je postal premier povedal nekaj, kar se nanaša tudi na južno vprašanje. Po njegovih besedah namreč enotnost dežele terja hkrati tudi določeno pokrajinsko in krajevno decentralizacijo, hkrati pa takšne programe razvoja, ki zajemajo vse območje države. Ni dvoma, da je imel Saddik el Mahdi v mislih tudi južni Sudan; pač pa je dvomljiv rezultat tega njegovega programa, kajti sile, ki stoje za njegovo vlado so slej ko prej ostale sile arabskega in muslimanskega konservatorizma, ki do slej še ni pokazal pripravljenosti, da bi južno vprašanje reševal na konstruktiven način.
Med šesturno plovbo vzdolž istrske obale je 29.000-tonska turbinska ladja «Eugenio C.» dosegla hitrost 27,966 vozlov; med triurno pospešeno vožnjo pa	celo 28,433 vozlov (53	km	na uro). S tem je ladja dokazala, da z lahkoto prekorači	hitrostno mejo,	ki ji je bila določena	po	gradbeni pogodbi. Ladjo so
zgradili v tržNkl ladjedelnici po	naročilu genovskih družb «Giacomo Costa	fu Andrea« in «Lloyd Tir-
renico«. Na njej bo prostora za	1.636 potnikov,	posadka pa bo štela	424	mož. To je največja potni-
ška ladja v zasebnem italijanskem ladjevju
...................................lin...n.ni.......................
DOGODEK, KI ŠE NI POJASNJEN I PO NEKATERIH POPRAVKIH SMERI
V Londonu ustreljeni trije policijski ugentje
Od 1.1911 je 24 policajev izgubilo življenje, ko so opravljali svojo službo
LONDON, 12. — Danes popoldne so bili ubiti trije policijski agentje v civilu na neki londonski ulici. Ker se v Angliji zelo redko zgodi, da kak policijski agent izgubi na tak način življenje, je dogodek povzročil v Angliji velik vtis.
Kolikor se je moglo ugotoviti, se je začel konflikt, ki je tri policaje stal življenje, nenadoma, ko se je na cesti Braybrook Street hipu ustavil neki policijski »triumph 2000», in sicer nedaleč od nekega hitrega «vanguarda» modre barve. Iz «triumpha» je skočil eden od policajev ter ste-
trije policijski agentje. V 55 letih od 1. 1911 je 24 policajev izgubilo življenje, ko so bili v službi.
Ne manj kot sto agentov »Sco-tland Varda« nadzoruje vse področje, kjer se je dogodil zločin. Prizadevajo si tudi, da bi izsledili vozača nekega zelenega avtomobila: ta je bil med streljanjem ustavljen in je vse videl. On bi lahko marsikaj povedal, da bi bilo mogoče vsaj približno napraviti sliko morilcev. Zelo verjetno pa je tudi, da je bil njihov pajdaš.
Arthur Ewans, tajnik zveze policijskih agentov, je izjavil, da se
kel proti drugemu avtomobilu. Ko , mora obnoviti smrtna kazen za
pa se je približal na manj kot 20 m temu avtomobilu, so ljudje zaslišali strel in videli, kako se je predstavnik «Scotland Yarda» zgrudil. Tudi 'drugega policaja je zadel naslednji, zelo precizen strel, prav v trenutku, ko je izstopal iz avtomobila. Verjetno so bili sedaj gagsterji že sami preplašeni in ustrelili so še tretji strel proti agentu, ki je bil v civilni obleki pri volanu avtomobila Kot je bilo pozneje ugotovljeno, so bili vsi trije policaji smrtno zadeti s po enim samim strelom.
Doslej še ni prav ugotovljeno, ali so morilci streljali iz avtomobila »vanguard« ali pa od zunaj in so avto uporabljali samo za kritje. Ta druga domneva je bolj verjetna, kajti zbežali so z nekim drugim avtomobilom.
Med tem se Je zbralo mnogo radovednih ljudi, ki se jim je prizor s tremi mrtvimi na neki ulici sredi Londona in v sončnem popoldnevu zdel skoraj neverjeten.
Tragičen dogodek je napravil silen vtis. V Londonu se spominjajo, da je Junija 1961 neki obtoženec streljal na policijskem komisariatu ter pri tem ubil dva agenta, tretjega pa je ranil. Navajajo tudi dogodek iz 1. 1911, ko je bil notranji minister Winston Churchill. V nemirih in spopadih z anarhisti so izgubili življenje
tiste, ki umorijo kakega policaja, če ne, bodo policaji hodili okrog oboroženi. (Znano je, da angleški policaji nimajo orožja.)
PARIZ, 12. — Jacques Zaneto, imenovan Marco, star 31 let, je bil danes aretiran v Parizu. Iskali so ga od 24. februarja, ko je v Bruslju ubil nekega policijskega agenta, ki je ustavil njegov avto in ga hotel zaslišati.
Lunar Orbiter» nadaljuje svojo pot proti Luni
Poskus naj bi pomagal najli prostor za pristanek kozmonavtov na Luni
CAPE KENNEDY, 12. — Manever za spremembo smeri letečega laboratorija »Lunar Orbiter* je bil v četrtek zvečer uspešno o-pravljen. Ce ne bi napravili teh popravkov, bi »Lunar Orbiter* za. vozil v orbito okrog Lune, ki bi bila previsoka in bi torej ne bilo mogoče posneti dovolj jasne slike z Luninega površja. Računajo pa, da bo zaradi teli nevšečnosti v prvi fazi poleta »Lunar Orbiter* prispel v bližino Lune z zamudo dveh in pol ure.
Funkcionarji NASA so izjavili, da gre »Lunar Orbiter* proti Luni in da bi moral »bistveno opraviti* svojo nalogo, da namreč od blizu slika Lunino površje. Vendar domnevajo, da bo potrebna še ena poprava smeri, da bo sonda nastopila pot po orbiti, ki je bila zamišljena. Direktor tega programa Ctifford Nelson je potrdil, da je bila poprava v četrtek zvečer us-pešna, toda pred nedeljo bodo mogoče potrebne še malenkostne poprave, da se dosežejo kar najboljši rezultati.
Ob 16.30 (po italijanskem ča-
su) je bila sonda 163.OC0 km od Zemlje in 103.000 km od Lune. Letela je s hitrostjo 1922 milj na uro.
Kot je znano, je eden izmed glavnih namenov tega poskusa, da pripomore pri iskanju primernega prostora za pristanek astronavtov načrta »Apollo* na Luninem površju.
Železniška nesreča na Češkem
PRAGA. 12. — Ekspresni vlak Košice-Bratislava je zaradi napake nekega kretničarja z vso močjo zavozil v neki t.dWm( vlak, ki je stal na neki postaji. Trije železničarji so izgubili življenje, ranjenih pa je biio še deset oseb, železničarjev in potnikov.
LONDON, 12. — Angleška kraljica je odpotovala na počitnice v grad Balmoral s svojimi otroki in otroki princese Margaret, ki je sedaj na Sardiniji pri Aga Kanu.
.  ........................».».. n   mmmm, ....................
S šopom nageljnov - sta oropala draguljarno
Jesenski plašč Iz temnomodrega platna z rdečimi všivki ter z originalnim motivom naramnic. Gumbi In zaponka so pozlačeni, nizki škorenjčki kot rokavice so iz rdečega usnja. Model Baratla. (Fotografska služba Ente Italiano delia Moda, Turin)
RIM, 12. — Danes zjutraj sta se i zahtevala denar. Pobrala sta, kar dva neznanca pripeljala pred dra- je bilo v nekem predalu — 137.000 guljarno v Ul. Accjua Bulicante lir — nista pa dobila ključa bla-
v predmestju Torpignattara. izstopila sta ter se približala izložbi draguljarne, ne da bi' se kdo za njiju zmenil. Eden je imel v roki velik šop nageljnov. Lastnica draguljarne : je f pravkar stregla nekaterim klientom. Tedaj je moški z nageljni nekajkrat udaril po šipah, da so se zdrobile. Med nageljni je namreč imel skrito debelo železo. Preden se je kdo zavedel, kaj se dogaja, je drugi moški že nagrabil, kar je mogel, iz izložbe. Lastnica je sicer prihitela pred prodajalno, toda morala se je ustaviti, ko je prvi moški zamahnil proti njej , z »nageljni*, kakor da jo hoče udariti. Roparja sta še pravočasno skočila v avto in se odpeljala.
Jugoslovanski izseljenci iz Čila in Brazilije
BEOGRAD, 12. — Dve skupini po 120 jugoslovanskih izseljencev iz Clla in Brazilije bosta obiskali Jugoslavijo konec februarja prihodnjega leta. Ti Izseljenci, med katerimi je večina Dalmatincev in so se pred 30 leti izselili, bodo ostali v Jugoslaviji en mesec. O-biskali bodo Dubrovnik, Split, o-toke Brač, Hvar in Vis, Reko, Opatijo, Ljubljano, Zagreb, Sarajevo in Mostar. Potovali bodo z letali brazilske letalske družbe «Va-rig«, ki bo prihodnje leto odprla letalsko progo Beograd - Južna Amerika.
gajne. Zakupnica pošte je dejala, da je ključ shranjen pri višjih funkcionarjih v Rovigu — v resnici pa je bil kar na pultu. Tretji član tolpe, ki je bil v avtomobilu s prižganim motorjem, je zahu-pal, ko je zaslutil nevarnost, in tako so roparji pobegnili. Karabinjerji so potem našli avtomobil na periferiji Roviga, kjer so ga roparji pustili. Avtomobil je bil ukraden v Ferrari.
Tragično
pokončana družina
ST. LOUIS (Missourl), 12. — Neki Herbert Hausler je s puško u-strehi ženo in otroka, stara 16 in 17 let, ko so spali. Potem je ustrelil še sebe. Hausler je imel potovalno agencijo. Ker so v zadnjem času posli šli bolj slabo, je posta) potrt in razdražljiv.
Skromen rop na poštnem uradu
BOSARO (Rovigo), 12	— Trije
mladi roparji so se pripeljali k poštnemu uradu v Bosaru. Dva sta vstopila in z orožjem v rokah
BEOGRAD, 12.	— Beograjsko
podjetje «Energoprojekt» je sklenilo z zastopniki republike Malija sporazum o graditvi jezu, hi-drocentrale In daljnovoda, v vrednosti okrog 12 milijonov dolarjev. Podjetje bo gradilo jez Banja z akumulacijskim jezerom s 150 milijoni kubičnih metrov vode, hidrocentralo Donke s 14 me-
gavati in daljnovod Grand Anakri, dolg 80 km.
Sik
Lepa dedšeina
LIZBONA, 12. — Neki portugalski knjigovodja, star 61 let m oče šestih otrok, je prejel iz Kyrenie (Ciper) pismo, s katerim mu javljajo, da mu je neki sorodnik zapustil premoženje za 85 milijonov dolarjev. —
CHICAGO, 12. — Richarda Spe-cka, obtoženega, da je ubil osem u-čenk za boln,ške sestre, so prepeljali v ječo in ga postavili pod strogo stražo. Doslej je bil v bolnišnici, ker si je prerezal žile, ko je hotel napraviti samomor; potem se mu je rana vnt.a.
VERONA, 12. — V Pescantini bodo 25. septembra odkrili spomenik žrtvam nacističnih taborišč. Pobudo je dala zveza bivših internirancev v nacističnih taboriščih.
h nji ge
tf lori n liliro ^wv
MM \
1
t.’
blihtr't!tlvn
Zbor «J. Gallus» letos v Arezzu
AREZZO, 12. — Od 25. do 28. avgusta bo v Arezzu pod pokroviteljstvom predsednika republike že 14. mednarodni polifon-ski natečaj «Guido d’Arezzo», na katerem smejo nastopati samo neprofesionalni zbori. Razen tekmovanja v gregorjanskem petju, ki bo v baziliki sv. Frančiška, bodo vsi ostali nastopi v gledališču «Petrarca». Natečaj ima na razpolago številne nagrade za posamezne kategorije. Najvišja nagrada znaša
500.000	lir, tri nagrade so po
300.000,	ena znaša 250.000, tri so po 200.000, štiri po 150.000, štiri po 100.000, dve po 75.000 in ena
50.000.	V žiriji so številni domači in tuji glasbeniki, med njimi tudi Arturo Benedetti Michelangeli, Roman Vlad in drugi, od Jugoslovanov pa Slavko Zlatič. Za nastope je pripravljenih 20 zborov iz inozemstva in 21 italijanskih zborov. Od tujih zborov je eden iz Avstrije, dva iz CSSR, eden iz Francije, štirje iz Zahodne Nemčije, e-den iz Velike Britanijo, dva iz Grčije, dva iz Jugoslavije, eden iz Holandske, eden iz Portugalske, tri iz Španije, eden iz Madžarske in eden iz ZDA. Od jugoslovanskih zborov bosta nastopila Akademski pevski zbor «Tone Tomšič» iz Ljubljane pod vodstvom Marka Muniha ter sarajevski Akademski zbor «Princip Seljoi) pod vodstvom Miroslava Homena. Oba zbora bosta nastopila v I. in IV. kategoriji.
Iz Trsta bosta nastopila dva zbora in sicer (dacobus Gallus» pod vodstvom Vbalda Vrabca, ki bo prav tako tekmoval prvi in četrti kategoriji (mešani zbori z manj kot 40 toda več kot 24 glasovi in mešani zbori ali samo moški ali samo ženski z manj kot 40 toda več kot 15 glasovi). Drugi tržaški zbor je «Antonio Illersberg» pod vodstvom Lucia Gagliardija, ki bo tekmoval v drugi kategoriji (moški zbori med 15 do 30 glasovi) in četrti kategoriji. V istih dveh kategorijah bo tekmoval tudi zbor «Ermes Grion» rekreativnega krožka CRDA iz Tržiča pod vodstvom Alda Po-licardija.
V Vidmu se pripravlja razstava stare umetnosti
VIDEM, 12. — Na 3. bienali stare umetnosti v Vidmu, ki je posvečena slikarstvu 16. stoletja v Venetu in Furlaniji, bo razstavljenih 93 del, od teh 36 še malo znanih. Med temi sta zlasti pomembni dve platni Giam-battista Tiepola iz mladih let. Zanimiva bo razstava Tiepolo-vih slik, ki so bile naročene v Furlaniji pa so potem šle drugam. Med temi na primer je e-na, ki je sicer iz Čedada, pa je na posodu v državnem muzeju v Dresdenu; neka druga je sedaj last umetnostnega muzeja v Strassburgu pa je bila včasih v cerkvi v Cavenzanu.
Tatovi so odnesli za 50 milijonov slik
TURIN, 12. — Carla Talpone, ki ima v Turinu neko trgovsko pisarno, je odšel na počitnice v Palma de Majorca. Pred odhodom je izročil ključe tajnici ter jo prosil, naj med njegovo odsotnostjo malo pogleda stanovanje. Ko je ženska včeraj prišla v gospodarjevo vilo, je ugotovila, da je s sten izginilo kakih 30 slik, cenjenih na okrog 50 milijonov. Okvirje so tatovi pustili. Avtorji slik so Casorati, De
Pisis, Guttuso, Prampolini, Ber-tone.
Svetopisemske zgodbe
v SZ takoj procane
MOSKVA, 12. — Takoj so v Moskvi prodali izdajo 100.000 izvodov svetopisemskih zgodb Starega testamenta, ki jo je izdala državna založba. Knjiga ima 456 strani in je bogato ilustrirana z reprodukcijami največjih klasičnih slikarjev in kiparjev, kot Michelangela, Raffaella, Rembrandta, Botticellija.
Nova sezona Metropolitana
(v »Lincoln Center«)
NEW YORK, 12. — Za prvo sezono v «Lincoln Center» fe operno gledališče Metropolitan organiziralo spored s precejšnjim novostmi. Novi sedež, ki si ga je izbralo staro newyorško gledališče, bo odprt 16. septembra s krstno izvedbo opere ((Antonij in Kleopatra» Samuela Barbera. Delo je gledališče Metropolitan izrecno naročila z volilom ustanove Ford. Besedilo je priredil Franco Zeffirelli, ki bo obenem režiser, scenograf in kostumograf. Dirigiral bo Thomas Shippers. Kot koreograf bo v Metropolitanu to pot debuti-ral Alvin Ailey. V glavnih vlogah bosta pela Leontyne Priče in Justino Diaz. Na sporedu pa je še ena proizvedba ameriškega avtorja in sicer opera vElek-tri se poda žalost» Marvina Davida Levyja; opera je povzeta po znani istoimenski dragi Eu-gena 0’Neilla. Režiral bo grški režiser' Mihael Kakojanis, tudi debutant v Metropolitanu. Za to izredno sezono pa so pripravili tudi sedem novih postavitev drugih oper. Tako bo že drugi teden po otvoritvi prišla na vrsto Ponchiellijeva «Giocon-dan, potem 22. septembra Verdijeva «Traviata» dva dni nato pa kGospa brez sence» Richarda Straussa (prvič v Metropolitanu). V «Giocondi» bodo pod vodstvo Fausta Cleve peli Renata Tebaldi, Enzo Grimaldi in Franco Corelli. Režirala bo Marghe-rita Wallmann. V začetku decembra bo prišla na vrsto nova postavitev «Lohengrina» in sicer v režiji Wielanda Wagnerja, skladateljevega pravnuka, ki to pot prvič dela za Metropolitan. March Chagall, katerega freske krasijo foyer novega gledališča Metropolitan», je naslikal scene in kostume za Mozartovo ((Čarobno piščali), ki bo prišla na vrsto 19. februarja. Dne 28. oktobra pa bo na sporedu še eno R. Straussovo delo in sicer «E-lektra» v režiji Herberta Grafa ter pod vodstvom dirigenta Thomasa Shippersa. Tudi «Peter Gri-mes» Brittna bo na novo uprizorjen 20. januarja.
Tržaški slikar Ottone Griselli bo razstavljal svoja dela od 16. do 30. avgusta v galeriji «Al Carmines v Saloju ob Gardskem jezeru.
Občina Reggio Emilia in Italijansko društvo dramskih avtorjev razpisujeta v sodelovanju z Italijanskim dramskim inštitutom natečaj za gledališko delo zgodovinske snovi. Nagrada znaša milijon lir.
MOSKVA, 12. — «Literaturna■ ja gazeta» najavlja objavo nove izdaje zbirke izbranih pesmi Borisa Pasternaka s predgovorom Džukovskega in Banikova.
RIM, 12. — Predsedstvo društva filmskih avtorjev je poslalo ministru Coroni brzojavko, s katero mu izraža solidarnost, ker ni hotel prisostvovati nagraditvi filma «Africa, addio*.
FIRENCE, 12. — Zupan Bar-gellini je poveril podžupanu La-gonu predsedstvo avtonomne u-stanove občinskega gledališča.
Delia Scala se poroči
Težko je reči, da je v taki gneči na plaži prijetno. (Slika je iz Milano Marittima.)
VIAREGGIO, 12. — Delia Scala — s pravim imenom Odette Bedogni — se 10. septembra poroči s 46-letnim Pierom Gian-nottijem, ki je komisionar Fiat za Versilio. Poročila se bosta po katoliškem obredu. To bo za Delio Scalo druga poroka. Prvič se je poročila že l. 1946 z Mikom Melitsanusom s Cipra. Spoznala ga je še zelo mlada l. 1945, ko je bil angleški oficir. Rešila mu je življenje in ga skrivala pred nacisti. Cerkveno sodišče je ta zakon razveljavilo l. 1956. Melitsanus se je spet poročil, Delia Scala pa je že kmalu nato spoznala Giannotti-ja; bila sta ves čas prijatelja, dokler sedaj nista sklenila, da se poročita. Stanovala bosta v Viareggiu.
VPRAŠANJA SOVJETSKEGA KMETIJSTVA
Osamosvajanje kolhozov in demokratski razvoj vasi
Veliko zanimanje za III. kongres kolhoznikov, ki po 30 letih prinaša samostojno besedo iz sovjetske vasi - Živahna debata o perečih vprašanjih
MOSKVA, avgusta. — že samo 6pisr,vo, da bo v kratkem po več knt 30 letih po vrsti tretji kon-Sres kolhoznikov, vzbuja posebno Pozornost. Kaj narekuje, da zno-va sklicujejo tak kongres, žele spremeniti sedanji kolhozni statut in da načenjajo vprašanja novih volilnih organov v kolhozih. podobnim tistim, kakršne so imeli včasih?
Jasno je, da se je socialni sestav vasi v marsičem spremenil v Primerjavi z razmerami v 30 letih. Okrepila so se vaška gospodarstva, skoraj vsa so elektrificirana, opremljena s sodobnimi stroji in opremo. Precej se je spremenila tudi struktura vaškega prebivalstva.
Zdaj vzbuja pozornost še neka druga skupina vprašanj. Pokaza-i° se je, da je socialna preobrazba vasi zelo dolg in zapleten proces. Ugotovili so, da sedanji razvoj proizvodnih sil zahteva vnovično proučitev načina upravljanja s kolhozi, spopolnitev družbenih odnosov na vasi v smeri razvoja socialistične demokracije, razširitev pravic in samostojnosti kmetijskih gospodarstev. Zdaj, ko namesto administrativnih reorganizacij delujejo gospodarski čini-telji za razvoj kmetijstva, mislijo, da bodo pozitivne spremembe na vasi potekale precej hitreje. To Je tudi eno izmed najvažnejših vprašanj, s katerimi se bo po vsej verjetnosti ukvarjal tudi bližnji kolhozniški kongres. Kot so Pojasnili, se njegovo delo tudi obnavlja v okviru splošnih prizadevanj z namenom, da bi spopolnili kolhozni sistem in okrepili demokratske odnose na vasi.
V	množici vprašanj o prihodnji organizaciji kolhozno-sovhoznega sistema vzbujajo največjo pozornost tista, ki se nanašajo na načrtovanje v kmetijstvu in na razvoj demokratskih odnosov upravljanja v kolhozih. Sicer pa so ta vprašanja med seboj tesno povezana. Sistem načrtovanja več ali manj določa tudi stopnjo odgovornosti, samostojnosti in pobude prihodnjih kolhoznih volilnih organov.
V	zadnjih desetih letih so sistem načrtovanja pogostokrat menjali. že pred več kot desetimi leti (marca 1955) sta CK KP SZ In vlada poskušali s posebnim sklepom uskladiti odvezen odkup s tem, da so dali nekaj samostojnosti kolhozom pri načrtovanju setvenih površin in pospeševanju živinoreje. Namen je bil, da bi kolhozi, upoštevajoč svoje obveznosti do države, sami odločali o tem, kdaj bodo in kaj bodo sejali in za kaj se bodo specializirali. Toda ta sistem, ki je tudi sicer bil daleč od tega, da bi bil popoln, so praktično onemogočili številni dopolnilni predpisi; ti so do najmanjših podrobnosti odrejali kolhozom, kaj in kako naj delajo. Obvezen odkup so določali samo za leto dni in še to čestokrat z zamudo. Da bi bilo nerazpoloženje še večje, so celo tudi tako določene obveznosti med letom večkrat menjali.
Razmere so se precej spremeni' le šele s sklepi lanskega marčev skega plenuma centralnega komi teja. Tedaj so sklenili, da je po trebno vsakemu kolhozu in sov-bozu določiti stabilen načrt dobav kmetijskih pridelkov v državi, in to za več let skupaj. Država spodbuja pridelovanje izven načrta in ouaupuje te pridelke po precej visjin cenan.
Nov sistem je pokazal precejšnje prednosti v primerjavi s Prejšnjim. Jasno pa je, da tudi sedanji sistem še ni popoln. V Prihodnje ga bodo skušali zboljšati. ziasti pa bodo spopolnjevali gospodarske odnose med državo In icolhozi.
Tako n. pr. predlagajo, da bi naturaine kazalce (določanje obveznosti kolhozov do države v naravi) zamenjali z urejanjem odkupnih cen.. Po teh predlogih ne bi kolhozom in sovhozom določali neposrednih obveznosti, koliko m kaj bodo prodali državi, namreč bi odkupnim organizacijam dali nalogo, da na račun države, in to s prožnimi cenami nabavljajo kmetijske pridelke. Menijo tudi, da sedanji centralizirani način določanja obveznosti kolhozov do države nasprotuje naravi kolho-
zov kot zadružnih organizacij.
Mnogi pa mislijo, da sedanji način načrtovanja obveznih dobav prav nič ne omejuje kolhozov, temveč se, nasprotno, tako usklajajo družbene potrebe z interesi kolhozov. Seveda pa to ne pomeni, da sistema dobav ni treba spopolnjevati. Čutiti je potrebo, da pri določanju nalog kolhozom upoštevajo specifičnost njihovega gospodarjenja in razvojne perspektive, delovanje ekonomskih zakonov, zlasti zakona vrednosti, da se zboljša sistem odkupnih cen, itn. Skratka, prizadevati bi se morali, da jim določajo take obveznosti, katerih spolnjeva-nje bo v obojestranskem interesu — države in kolhoza.
Na 23. kongresu KP SZ letos spomladi so sprožili tudi vprašanje o ustvaritvi volilnih kolhozno-zadružnih organov v rajonih, oblastih, republika in centru. Tako bi ustvarili sistem volilnih, predstavniških organov kolhoznikov.
Po mnenju mnogih novoizvoljeni organi ne bi smeli biti administrativni privesek upravnega aparata, marveč bi se morali vključiti v proces reorganizacije gospodarskih organov v smislu nadaljnjega razvoja socialistične demokracije. Tudi njihova dejavnost bi morala sloneti na načelih širšega javnega obravnavanja vseh važnejših vprašanj, kolegialnosti dela, na razvijanju načel volilno-sti in odgovornosti splošnega nadzorstva nad njihovim delom.
Zanimivo je mnenje, da bi novoizvoljeni organi morali zagotoviti popolno gospodarsko samostojnost kolhozov in da bi v skladu s svojim statutom delovali na podlagi prostovoljne udeležbe pri ukrepih, ki jih bodo izdajali (različne kooperacije itn.) Pravice teh organov glede delitve čistega dohodka bi morale biti strogo omejene, celotno njihovo delo pa bi moralo sloneti na materialni zainteresiranosti kolhozov. Ena izmed njihovih najvažnejših nalog bi bila, da pomagajo kolhozom pri gospodarskem osamosvajanju in razvoju materialnih spodbud.
Novi organi bi morali imeti široko delovno področje. Po nekaterih mnenjih naj bi na podlagi gospodarskega računa razvijali nove oblike pridelovanja z namenom, da zagotove izkoriščanje novih 'dopolnilnih rezerv in povečanje dohodka kolhoznikov. Tako bi ti organi lahko obravnavali poglavitna vprašanja nadaljnjega razvoja pridelovanja, pomagali kolhozom pri načrtovanju in gospodarjenju na znanstveni podlagi, ustanavljali na prostovoljni podlagi skladbe za zavarovanje in druga združena sredstva, za katere bi kolhozi pokazali zanimanje; nadalje bi organizirali med-koihozna podjetja za predelavo kmetijskih pridelkov, pomagali pri prodaji presežkov pridelkov izven centraliziranih načrtnih dobav, ustanavljali združena podjetja kolhozov za zgraditev različnih objektov z lastnimi sredstvi itn.
Zdaj, sredi priprav na kongres, razpravljajo tudi o najnižji celici prihodnjega kolhoznega sistema
—	kolhoznih upravah. Menijo, da bi morah delo tega organa v. marsičem demokratizirati — začenši s pripravami na kolhozno skupščino do volitev uprave in funkcij njenih članov. Predsedniki kolhoznih uprav imajo neupravičeno velika pooblastila. Tako na pr. le-ti odločajo o tem, ali bodo nekomu dodelili gradbeni material, živinsko krmo, ali mu bo dovoljen odhod na delo, ali bodo otroci dobivali mleko od kolhoza
—	in o mnogih drugih čestokrat drobnih stvareh, ki pa posegajo v življenje in delo kolhoznikov. Zato se organi kolektivnega vodenja pogostokrat spreminjajo v odsev volje posameznika. Spričo tega predlagajo, da bi nekatere funkcije prenesli s predsednika na upravo kolhoza in njene organe. Med drugim bi imela uprava kolhoza, ki bi jo volili s tajnim glasovanjem, pravico, da določa administrativne izvrševalce (voditelje farm, brigadirje in druge). Uprava in njeni organi, katerih člane bi lahko vsak hip zamenjali, bi postali resnična šola upravljanja vaških proizvajalcev. Člani
I uprave ne bi imeli — tako mt-I slijo tisti, ki to predlagajo —,
avreole upravljavcev, priviligira-nih vodij — temveč bi to bili preprosto ljudje, ki so jih izvolili, da «za navadno delavsko plačo« nadzirajo upravljanje z družbenim gospodarstvom. Opozarjajo, da je Lenin, ko je govoril o funkciji upravljanja vztrajal pri tem, da se «more (in mora) tej funkciji vzeti vsaka skrivnostnost nečesa priviligiranega, šefovske-ga».
Sodeč po sedanjih pripravah, bo bližnji kongres kolhoznikov važen družbeno-politični dogodeK. Glede na do zdaj storjene ukrepe (gospodarsko spodbujanje kolhoznikov, uvajanje pokojnin za nekatere skupine kolhoznikov, zajamčene mesečnih plač itd.) lahko ta kongres spodbudi razvoj kolhoznega sistema gospodarsko osamosvajanje kolhozov in razvoj demokratskih odnosov na vasi.
P. DAJIC
(Foto M. Magajna)
Zaton na morju

HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Delav-im ljudem se obetajo zanimive ovice in precej težka odgovorit. Skrbi v krogu družine.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Rešiti 3ste morali važna finančna vpra-mja, toda posvetujte se s stro-ovnjaki. Izboljšali se bodo vaši ružabni odnosi.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.fi.) U-Jden dan za ljudi, ki živijo v rezdelju Spori v družini zaradi remajhne skrbi, ki jo ji posve-ite.
RAK (od 22.6 do 22.7.) Ugodno sdušje za delo na znanstvenem odročju. Ne brigajte se za klepe-inje prismod
LEV (od 23 7 do 22.8) Pomagaj-‘ svojemu prijatelju potem ko ste gotovih, da je vreden vaše potoči Potolažite osebo, ki se bo vam zatekla
DEVICA (od 23.8. do 22.9 ) Do ro presodite položaj ter se lotite ideve z vso odločnostjo Nudite vojo moralno podporo stari in olni osebi.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne izskočite iz kolesnic zakona, čeprav bi to hoteli storiti z dobrim namenom. Ugoden dan za zaljubljene pare.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ugodni pogoji za dejavnost, obrtnikov in neodvisnih poklicev. Obstaja možnost, da se boste zaljubili.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Poskušajte srečo, čeprav imajo vaši nasprotniki več možnosti, da dosežejo vaš isti cilj. Ko govorite s prijateljem bodite previdni.
KOZOROG (od 21.12 do 20.1.) Bodite natančni pri delu, ki ga o-pravl.iate. Nastopile bodo delikatne čustvene zadeve, ki pa jih ne zaupajte nikomur.
VODNAR (od 211. do 19.2.) Posvetite vse svoje moči delu in u-speh bo zagotovljen Bodite previdni z besedami in še bolj s pisanjem.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pripravite svoje delo že zjutraj, da se ne boste znašli v precepu. Brzdajte svoja čustva.
IZ SLAVNIH DNI NARODNOOSVOBODILNE BORBE
BivšibordXIX. SNOUB S. Koso vela* bodo pisali zgodovino svoje brigade
Brigada, ki je bila ustanovljena 23. septembra 1943, se je v svoji več kot eno in pol letni dejavnosti pokrila s slavo: v njenih vrstah je padlo 1,500 borcev
Najprej nekaj uvodnih besed. V vsej Sloveniji in tudi na Primorskem je med nekdanjimi borci veliko zanimanje za pisanje in zbiranje spomin iv iz NOB. Komisija za obujanje tradicij NOV Slovenije je pripravila obsežen načrt za izdajo štiridesetih knjig, ki bodo obravnavale nastanek, razvoj in borbe slovenskih brigad in odredov. Po vseh občinah so sestavljeni odbori in pododbori iz borcev posameznih brigad z nalogo, da organizirajo sistematično in načrtno zbiranje gradiva, dokumepjflV. fotografij in pisanje spominov.
Tudi med nekdanjimi borci na Primorskem je ta pobuda vzbudila veliko zanimanje. V Kopru že več mesecev deluje pri Zvezi ZB NOV komisija za pre-komorce, ki zbira gradivo za I. in II. prekomorsko brigado. Prav tako je pri ZZB v Kopru posebna zgodovinska komisija, ki zbira gradivo za kroniko NOB občine Koper.
V aprilu se je v Kopru zbralo nekaj preživelih borcev Kosovelove brigade iz Pirana, Izole in Kopra Sestanka se je udeležil tudi general Rudi Kodrič • Branko, predsednik iniciativnega odbora za proslavo ustanovitve Kosovelove brigade. Tovariš Kodrič je bil ob ustanovitvi Kosovelove brigade, dne 23. septembra 1943, namestnik politkomisarja brigade. Na sestanku je general Kodrič navzočim borcem podrobno pojasnil pomen zbiranja gradiva, dokumentov, fotografij in pisanja spominov. Poseben odbor bo vse zbrano gradivo obdelal in pripravil za izdajo zgodovine Kosovelove brigade. Po kratki razpravi so ustanovili pododbor s tremi komisijami, ki bodo delovale v treh obalnih občinah. Enega tovariša so določili za povezavo z nekdanjimi borci te brigade, ki živijo v Trstu in okolici. Znano je, da je bilo samo iz Križa pri Trstu ob ustanovitvi brigade okrog 40 borcev. Pododbor in komisije bodo takoj začele z delom. Za predsednika pododbora je bil izbran Leopold Caharija.
Prav je, da se ob petindvaset-letnici začetka osvobodilne borbe spominjamo dogodkov in doživljajev partizanskih brigad. XIX. SNOUB «Srečka Kosovela« ima za seboj nešteto junaških podvigov. Od ustanovitve dne 23. septembra 1943 do 2. maja 1945 ko je v Trstu skupno z drugimi enotami IX. korpusa in IV. armade pomagala uničiti zadnji odpor sovražnika, je padlo 1.500 njenih borcev Iz njenih vrst so izšli trije narodni heroji: Ivan Turšič — Iztok, Anton Sibelja — Stjenka in Albin Gruden — Blisk.
Kot vse druge brigade in odredi, je tudi Kosovelova brigada imela svoje glasilo z imenom: Naprej v borbo. V arhivu hranim štev. 1. leto II. ki nima meseca izdaje. Iz vsebine uvoda, ki ga je napisal takratni urednik iLudo Božič, pa je lahko razumeti, da je ta številka izšla v drugi polovici julija 1944. V članku: «V četrto poletje«, urednik takole razmišlja:
«Cetrto in zadnje poletje naše borbe je tu. Četrto poletje gledamo v borbi dozorevanje naše žetve. Vsi vemo, da je to poletje zadnje, in da bo prihodnje poletje poletje miru, svobode, dela in ljubezni. S tako vero v splošno in zadnjo ofenzivo proti okupatorju in njegovim plačancem.«
Tako pisanje je takrat užiga-lo pogum in zaupanje v zmago. Celo ticagavci« so nekam v čevlje potlačili svoje malodušje in dvigali glave, ko so prebrali tak
članek. Propagandisti ip kulturniki so se dobro zavedali moči svojega «orožja» — svinčnikov, matric, pisalnega stroja, ciklostila, rotarke in končno nove številke brigadnega glasila.
Ko po dvaindvajsetih letih pregledujem vsebino tega glasila, z zanimanjem berem tudi nekatere objavljene «pesmi.» Zapisal sem (opessmi« v narekovaju. Vem, da bi avtorju pesmi z naslovom: 19. brigada na Krnu v februarju 1944, delal krivice, če bi tudi njegovo pesem uklenil v narekovanje. Moram priznati, da sem občutil nekaj tistega partizanskega vzdušja, ko sem jo večkrat prebral. Naj jo po dvaindvajsetih letih preberejo nekdanji preživeli borci Kosovelove brigade in naša mladina, ki je zrasla po osvoboditvi. Prepisal sem samo močnejše vrstice in izpustil manj pomembne:
Pod Krnom pripeta so gnezda, gnezda partizanska, gnezda orlov svobode.
V	snegu in soncu se koplje orjak v nočeh mesečine dotika se
zvezd.
Čezenj viharji drvijo ledeni padajo plazovi rjoveči čez cen.
Tam spodaj je Soča, Tolmin,
Kobarid,
tam spodaj je zemlja oskrunjena
naša
in narod, ki v gnevu, trpljenju kovan,
zre z upanjem v Krn in orle
svobode.
In orli izletajo...
V	soncu in snegu v nočeh mesečine, v burji, viharju drve v dolino.
Orli svobode, borci Pravice, puntarska kri mi, partizani.
Zatem pa zasede, spopadi, udari, spev mitraljezov, grom
minometov.
Iz hripavih grl, od smodnika
ožganih
pesem opojna, zmage ponosna.
Sonce se v temo mraka umika, orli so v svoja se gnozda vrnili, Krn v snegu zablesti v mesečini.
Iz brigadne kronike nekaj značilnih podatkov:
«6. II. 1944. Naš drugi bataljon je vrgel v zrak most na cesti Kobarid-Tolmin. Napadel je kolono avtomobilov. Uničen je bil. mali kamion, zaplenjen «šarec» z 800 naboji, 3 brzostrelke, 4 pištole, 1 mauzer, 10 raket in veliko belogardističnega propagandnega materiala. Padle je več sovražnikov.«
«2. IV. 1944. Brigada je napadla sovražnikovo postojanko* v Spodnji Idriji. Sovražnik je moral zapustiti bunker pri cerkvi. Imel je več mrtvih in ranjenih.«
«21. V. 1944. Napadli smo sovražno kolono na cesti Ajdovšči-na-Gorica. Uničenih je bilo 9 kamionov, padlo pa je 3Q sovražnikov.«
«26. V. 1944. Brigada je likvidirala sovražno postojanko v Dornbergu. Zajetih je bilo 84 sovražnikov, zaplenjena velika količina materiala, med tem tudi dva protitankovska topova.«'
((29. VI. 1944. V sklopu korpusa smo napadali dolino Bače in sicer sovražno postojanko v Klavžah. Uničili smo en kamion in zajeli 9 Italijanov, med njimi enega oficirja. Uničen je bil tudi en tank, ki je zašel na našo mino.«
BORBE
ZA ŠTANJEL IN TRNOVO
Kosovelova brigada se je posebno proslavila v tridnevnih borbah za Štanjel v dneh od 7. do 10. septembra 1944., Nemci so nameravali postaviti v Štanjelu utrjeno vojaško postojanko, da bi s te dominantne točke lahko1 nadzorovali ves Kras. Kosovelova brigada je dne 5. septembra 1944 prišla preko Vipave pred Štanjel. Dne ti. septembra 1944 je v Branici priredila velik miting. Prav tisti dan je bratska Rdeča armada stopila na jugoslovanska tla. Ta vest je borce tako navdušila, da je bila mora. la na višku. Bili so pripravijo ni,,.na najhujše borbe in žrtve Dne 7. septembra ob 10.30 ur so začeli Nemci v kolonah prodirati iz Koprive proti Stanje, lu. Brigada se je pod vodstvom novega komandanta Toneta Bavca — Ceneta izkazala tudi v frontalni borbi in je uspešno odbijala vse nemške napade. Ob dveh popoldhe je brigada izvršila drzen juriš in Nemce pognala v paničen beg. Tisti dan je brigada zaplenila en brzostrelni top, več avtomobilov in pobila veliko sovražnikov. Drugi dan 8. septembru popoldne so Nemci znova napadli. Kosovelovci so jih ponovno pognali v beg in jim zaplenili še en top. Dne 9. septembra je bilo mirno. Igralska skupina IX. korpusa je v Štanjelu priredila velik miting. Desetega septembra zjutraj so Nemci znova napadli, toda tudi to pot so morali bežati. Kosovelovci so ostali zmagovalci.
Med največje borbe in največjo zmago Kosovelovcev pa spadajo dvodnevne borbe za Trnovo pri Gorici v dneh 19. m
20. januarja 1945. Takratni bri-gadni kroničar, starejši vodnik Lado Božič, je boibe za Trnovo takole opisal:
((Borbe za Trnovo so začele 19. januarja v zgodnjem jutru, ko je ležala nad trnovsko planoto gosta megla. Trda zima je vladala, mraz je pritiskal in debele plasti snega so pokrivale položaje. V takih vremenskih prilikah, slabo oblečeni in slabo hranjeni borci so začeli s težko borbo. Borba je trajala cela dva dneva in končala z likvidacijo postojanke in njene posadke. U-bitih je bilo 204, ranjenih pa 7 sovražnikov. Med ubitimi je bilo 6 oficirjev in 20 podoficirjev italijanskega bataljona ((Fu.lm.i-ne.» Plen je obsegal: 1 težki in 2 lahka minometa, 3 strojnice, 7 brzostrelk, 24 pušk, 4 pištole, 1 radio stanico, 2 podstavka za težko strojnico, 1 troosni avtomobil, 1 telefonski aparat, mnogo obleke in hrane. Uničenih je bilo 12 velikih in 12 malih bunkerjev in vsa utrjena poslopja v postojanki.
Borbe za Trnovo in zavzetje Trnovega so dokazale visoko moralo Kosovelovcev, njihovo vojaško sposobnost in politično zgrajenost. S to borbo so dosegli brigada in njeni borci najvišje priznanje vsega primorskega ljudstva, kj je z ljubeznijo in hvaležnostjo zagorelo za svoje junake, ki med narodom prihajajo že v legendarnost Ime ((Kosovelovcev« se izgovarja s spoštovanjem in občudovanjem. Zgodovina osvobodilne borbe Primorske bo v svojo knjigo zapisala ime — XIX. SNOUB ttSrečka Kosovela« — z zlatimi črkami.»
P. A. — OGAREV
PO ENEM MESECU OD SMRTI RUDIJA VILHEIMA
Bil je kažipot v borbi proti fašizmu
Vilhelmovi soborci in predvojni komunisti so nam poslali iz Kopra sestavek v spomin openskega antifašističnega borca, ki ga 'po enem mesecu od njegove smrti radi objavljamo, da bi tako spomin na njegovo delo, borbo in trpljenje živel v našem ljudstvu in predvsem pri naši mladini.
V vrstah predvojnih komunistov v Slovenskem Primorju je nastala s smrtjo Rudija Vtlhelma z Opčin pri Trstu velika praznina. Preminil je neuklonljiv antifašistični borec, ki je ostal neoma-jeno domala 45 let kot kraškl hrast Izpostavljen viharjem, skromen in pošten delavec, toda z neusahljivo vero v zmago delavskih idealov.
Rodil se je 29. 3. 1900 v Senožečah. Učil se Je pivovarstva, v prostem času se je udejstvoval v dramskem društvu in pevskem zboru. Po ustanovitvi Italijanske komunistične stranke v Livornu leta 1921, se je mladi Rudi pridružil komunistom.
Marca leta 1926 se je zaposlil pri openskem tramvaju za delavca. Tistega leta je delavsko gibanje prehajalo v ilegalo po Izidu tako imenovanih fašističnih zakonov, s katerimi so razpustili vsa društva in organizacije.
Preudaren, tih, načitan delavec, Je kmalu prevzel odgovorne naloge v Ilegalnem komunističnem gibanju. Od Ivana Regenta ln drugih vodilnih komunistov je sprejemal navodila za organiziranje tajnih javk, celic In kanalov za prenos literature Itd. Postal je glavna Javka za Ilegalce v trikotu Trst - Gorica - Postojna. Po njegovem posredovanju Je prešlo veliko komunistov v Jugoslavijo In nadalje v Francijo ter Sovjetsko zvezo.
Zahajal Je na Goriško zavoljo stikov z Ušajevimi, ki so tiskali Ilegalno glasilo KP «Delo», v obdobju od 1926-28 Na Opčinah je bil skupaj s pokojnim Rikom Malalanom jedro tamkajšnjega sektorja ilegalne organizacije.
Prišla je njegova prva aretacija. Dne 6. avgusta 1930 so ga odpeljali v fašistično Ječo. Po daljši preiskavi je bil obsojen skupaj z drugimi somišljeniki na 8-letno zaporno kazen. V fašističnih Ječah Je prebil 3 leta, nato pa Je bil izpuščen na svobodo zaradi amnestije. Postavili so ga pod policijsko nadzorstvo, izgubil je zaposlitev ln ob raznih prilikah so ga zapirali za nekaj dni.
Kljub posebnim ukrepom fašistične policije je Rudi znal Izigrati njeno nadzorstvo. Postal je Izredno vešč za konspiratlvno delovanje, saj je ponovno navezal stike s starimi in novimi sodelavci.
Od leta 1935 dalje je delovala na Opčinah marksistična knjižnica z dobro razpredeno mrežo ilegalnih bralcev. Gradivo je prihajalo deloma iz Jugoslavije ln deloma iz Franclje.
Rudi je pod pretvezo pouka nemškega jezika, ki ga je dobro poznal, sprejemal mlajše učence z Opčin tn bližnjih vasi ter jih uvajal v skrivnosti Ilegalnega delovanja.
Priložnostno ]p delal kot vrtnarski delavec pri tržaških lastnikih letoviških vil na Opčinah. Mladi ljudje so z njegovimi nasveti in učenjem marksističnih knjig, socialne literature ter pogovori s «starlmi komunisti« postajali navdušeni privrženci komunističnega svetovnega nazora.
Se pred prihodom Pinka Tomažiča v Trst leta 1937 se Je delav-
sko gibanje v tržaški okolici močno razmahnilo, kar je nedvomno zasluga preikušenlh komunistov v Ilegalnem in težkem protifašističnem boju.
Udeležil se Je pokrajinske konference komunistične stranke za Julijsko krajino, ki Je bila prve dni aprila 1940 v borovem gozdiču pri Briščikih, na kateri Je bila Izdelana linija oboroženega boja proti fašizmu in potrjeno načelo o sodelovanju s pripadniki Italijanske narodnosti.
Junija istega leta je bil vnovič aretiran. Presedel je 10 mesecev v tržaški In koprski ječi. V preiskavi je bil trden kot snala, da so ga občudovali celo fašistični biriči zaradi njegove doslednosti in svojstvene odpornosti.
Obsodili so ga na politično kon-finaoijo na otoku Tremiti v južni Italiji. Tam je nadaljeval s svojim političnim delom med konfl-niranci.
Po padcu fašizma se je konfl-nirancem posrečilo, da so se pre-bili do Barija. Zavezniki so jih strpali v taborišča Taranto, Car-bonara in Gravina, od koder so po vztrajni borbi odšli na borbeno pot s prvo prekomorsko brigado NOV.
Rudi Vilhelm Je prešel skozi bitke in nečloveške napore v Bosni, dalje vzdolž jadranske obale naj-prej v prvi prekomorski, nato pa v sestavu slavne proletarske brigade. Kjerkoli se je nahajal, je brezkompromisno tolkel fašizem za vse gorje, ki ga Je le-ta prizadejal človeštvu. Zavestno se je boril za narodno in socialno osvoboditev.
Po osvoboditvi se Je vrnil v svoj rojstni kraj. Vključil se je v boj za uveljavitev delavskih pravic in zlasti prizadevno je deloval kot sindikalni funkcionar. Njegovo zdravje je bilo že nekaj let zrahljano, vendar je do zadnjih moči vztrajal v opravljanju sprejetih nalog.
Novica o Rudijevi smrti, dne 13. julija 1966, je globoko prizadela predvoine komuniste, ki žive na območju Slovenskega Prlmoria, saj jih družijo z njim spomini skupnih bojev in trpljenja.
Bil je lik poštenega in skromnega človeka, ki je s toplo tovariško besedo vlival zaupanja za zmago velike stvari- delovnega ljudstva.
V Kopru, avg. 1966.
Vilhelmovi soborci in predvojni komunisti
Nove umetniške smeri
«
I
Radio Trst A
7.15,	8.15, 13.15,	14.15,	17.15,
20.15,	23.15 — Poročila; 7.30 Jutranja glasba In koledar; 11.30 šopek slovenskih pesmi; 11.45 Vokalni ansambli; 12.15 živalstvo Jadranskega morja; 12.30 Zai vsakogar nekaj; 13.30 Pesmi za poletje; 14.45 Parada orkestrov;
15.30	Poje mešani zbor slovenskega kulturnega društva iz Celovca; 16.00 Volan. Oddaja za avtomobiliste; 16.20 Marij Maver: ((Srečanje«; 16.35 Kraji in dežele v simfonični literaturi; 17.00 Cra-zy Otto in njegov ansambel; 17.20 Razkuštrane pesmi; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Panorama ameriške folklore; 18.45 Glasbeni vrtiljak;
19.15	Počitniška srečanja; 19.30 Nastopi zabavnih ansamblov na Radiu Trst; 20.00 športna tribuna; 20.30 Teden v Italiji; 20.45 Osebnosti v jazzu; Stan Kenton;
21.00	»Pogled nazaj«, radijska igra; 21.25 Operetne melodije;
22.15	Pesem in ples.
12.05	Plošče; 12.25 Tretja stran;
Koper
6.30,	7.30,	8.30,	12.30,	13.30,
14.30,	18.30, 20.15, 23.30 — Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro;
8.15	Prenos RL; 8.40 Plošče; 9.30 Pod senčnikom; 10.30 Celentanov klan; 10.45 Plošče; 12.00 in 13.00 Glasba po željah; 13.40 Glasbeni intermezzo; 13.50 Dueti; 14.40 Za prijetno razpoloženje; 15.00 Popevke; 16.00 Mali koncert zabavne glasbe; 16.45 Pojeta Biserka Valentanič In Arsen Dedič; 17.10 Glasbena medigra; 17.30 Ižbrali ste; 18.00 1* operetnega sveta;
SOBOTA, 13. AVGUSTA 1966
18.45 Jazz; 19.00 Prenos RL; 20 00 šport; 20.05 Intermezzo;
20.30	Prenos RL; 23.15 Plesna glasba.
Nacionalni program
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila; 8.30 Glasba za dobro jutro; 8.45 Neapeljske pesmi;
9.00	Operete in glasbene komedije; 9.30 Simf.koncert; 10.05 Pesmi, pesmi...; 10.30 Baleti in plesi iz oper; 11.10 Vesela glasba; 13.20 Glasba za dve celini; 15.15 Baleti; 16.15 16.35 Plošče; 17.25 Izžrebanje loterije; 18.10 Varietejski program; 20.25 Un’awentura londinese — radijska igra; 21.00 Ital. popularne skladbe.
II.	program
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila; 7.33 Jutranja glasba;
8.30	Mali koncert; 9.30 Nove ital. pesmi; 10.00 Saint-Saens — koncert; 10.35 Pisan spored; 11.15 Vesela glasba; 12.20 Operna glasba; 14.00 Pevci; 14.45 Za prijatelje plošč; 15.35 Ital. folklorna glasba; 16.00 Rapsodija; 16.35 Pisan spored; 17.40 Plošča za najmlajše; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Koncert lahke glasbe; 21.40 Plesna glasba.
III.	program
18.30	Bela Bartok:	koncert;
19.00	Literarna oddaja; 19.15 Vsa-kovečeml koncert; 20.50 Revija revij; 21.20 Mala pesniška antologija; 21.30 Simfonični koncert.
Slovenija
9.00,	11.00, 13.00,	14.00, 15.00,
18.00,	19.00, 20.30,	23.00, 24.00,
34.30	— Poročila; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Počitniško popotovanje; 10.15 Počitniški pozdra-
vi; 10.30 Vedri zvoki; 11.15 Operni koncert; 12.00 Turistični napotki; 12.15 Nimaš prednosti;
13.05	Paul Hindemith; Nobilissi-ma vlsione; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.30 Ansambel Vilija Petriča in Dorka škobemeta; 14.15 Obvestila in zabavna glasba;
14.30	Priporočajo vam...; 15.05 Iz solistične in ansambelske ustvarjalnosti slovenskih skladateljev; 15.35 Naši poslušalci čestitajo;
16.30	Pesmi ln plesi iz Jugoslavije; 17.00 Vsak dan za vas;
18.05	Gremo v kino; 18.35 Iz filmov in glasbenih revij; 19.15 Zanimivosti iz sveta zabavne in jazzovske glasbe; 19.50 S knjižnega trga; 20.05 IGasbene razglednice;
21.00	Sobotni koncert lažje orkestralne glasbe; 21.30 Zabavna radijska Igra; 22.02 Večerni akordi; 23.10 Oddaja za naše Izseljence; 24.05 Zaplešite z nami.
Ital. televiiijo
18.00	Spored za najmlajše; 19.25 Izžrebanje loterije; 19.45 športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 «La Trottola« — varje-tejski program; 22.05 Rim, obmorsko mesto; 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 22.25 «Un colpo di pištola« — igra.
Jug. televizija
19.20 Poročila; 19.25 Orlič — sovjetski film za otroke; 20.25 Vsako soboto; 20.40 Cikcak; 20.45 Obzornik; 21.00 Dnevnik; 21.30 Skakalci s Pentecosta — prvi del filma ljudje v paradižu; 22.00 Humoreska Iz cikla Medaljoni;
23.00	Svetnik in diamanti — film; 23.50 Svetovno smučarsko prvenstvo v PortUlu — smPk žensk;
24.05	Poročila.
Totalna akcija»
Preteklo soboto je v eksperimentalnem gledališču Enmo E-mili predstavil novo umetniško gibanje, imenovano ntotalna akcija«, s predvajanjem diapozitivov, ki jih je oskrbela ga. Erika Stocker. Kot piše v manije-stu je to neposredna umetnost, združitev sintez materialne akcije dunajčana Otta Mueleja in samo iznakaževanja injorm.nne-ga slikarja Gueterja Brussa. Leta sta prvo totalno akcijo priredila z geslom sornament je zločin» letos Z. junija na Dunaju v vili znamenitega arhitekta A-dol ja Loosa, 11 je v prvih letih tega stoletja vrgel v svet to ge-slo. V bistvu je to skrajno na-sprotstvo lepotnega dojemanja in poslednji razvoj ameriškega ohappeninga» s povezavo vseh vrst umetnosti, likovne, glasbene, knjižne, gledališke in filmske. Pri tem se uporablja, brez predsodkov iznakažujoč ali uničujoč, vse kar nudi vidna in nevidna stvarnost, tudi sropmt, duhove, mraz, veter, prah, paro, plin, dogodke, šport tn vse vrste in izdelke umetnosti«, kot pravi novi manifest. Kako se razne možnosti, ki jih vse to omogoča, združujejo v relativno dokončno obliko uživanja take umetnosti po gledalcu, in ki torej ne more biti stalna v prostoru in času, ker je pač vhappening« dogajanje, je Ennio Emili objasnil z mnogimi diapositivi. Naj navedemo le kak primer njih iz-gleda.
Človeško uho na kartonastem krožniku za predpripravljene zmrznjene jedi, sredi sestavin za obložene kruhke, ki se, z izmenjavo projekcij diapozitivov, množe dokler ne zalije vse kri tekoča iz ušesa. Nadalje, člove-ške glave, do nespoznavnosti premazane in obložene s kašastimi nadeui, ki se vrste v umivalnikih iz raznobarvne plastike. Podobno laži — samo iznakažena-nje se vrši tudi na skupinah golih teles, obmetanih z barvami in kakršnimi koli premazi sličnimi maslu ali jajčni kremi, gipsu itd. Včasih je vse to premešano z nedoločenimi odpadki, kot velik kup smeti, ki, ko se pojavlja v preplavi rdeče barve, spominja tudi na grozote nacističnih taborišč smrti in atomskih bomb.
Ali je v tem socialni nagib totalne akcije ah kje drugje, bo pokazal njen razvoj. Za sedaj ponatisnemo le sklep manifesta:
«Nekontrolirane možnosti v izbiri ponudb materialov, postavljajo izvajalca v osredotočeno stanje opojnosti ,ker se znajde nenadoma v stvarnosti brez meja, da izvršuje dejanja slična onim norcev. Domišlja si imeti svobodo norcev, ki ne bi smela biti brez važnosti za razumno misleče ljudi.«
MILKO BAMBIČ
Vreme včeraj: naj višja temperatura 31. najnižja 21.1, ob 19. url 29.2; zračni tlak 1019 pada. vter 4 ten jugozahodnik, vlaga 48 odst., nebo jasno, morje skoro mimo, temperatura morja 25.6 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 13, avgusta
Lilijana
Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 20.17. Dolžina dneva 14.15. Luna vzide ob 1.46 in zatone ob 18.34 Jutri, NEDELJA, 14. avgusta Demetrij
ZA OBNOVITEV DELOVNE POGODBE
Danes in jutri enotna stavka uslužbencev avtobusnih podjetij
Stavka bo prekrižala načrte vsem tistim, ki so nameravali odpotovati na izlete z avtobusi - Na sam veliki šmaren pa se bo promet redno razvija!
Danes in jutri bo stavka nameščencev zasebnih avtobusnih podjetij, ki imajo razne proge v kon cesiji. Zaradi tega bo ustavljen ves promet zasebnih avtobusov v mestu in okolici (na Kolonkovec, v Rovte, k zdravilišču na Opčinah, ■k Rumeni hiši, iz Barkovelj v Mi-ramar itd.). Prav tako bo ustavljen promet v vasi bližnje in daljne okolice, z raznimi kraji v Italiji in s tujino. V Jugoslavijo bodo vozili samo jugoslovanski avtobusi.
Deželni inšpektorat za prevoze je sporazumno s tržaško prefekturo organiziral nadomestno službo, ki bo danes (razen seveda, če v zadnjem trenutku ne pride do spo razuma in preklica stavke) delovala na progah Opčine - Bazovica in Opčine - Prosek (seveda tudi v obratni smeri), jutri v nedeljo pa na progah Opčine - Bazovica, Opčine - Prosek, Opčine - Repenta-bor in obratno. To službo bodo izvedli z občinskimi prevoznimi sred-■tvi.
Ta stavka bo marsikateremu, ki nima lastnega prevoznega sredstva, prekrižala račune in se bo moral za morebitne izlete poslužiti vlakov. Na sam veliki šmaren pa bodo vsi avtobusi zopet redno vozili.
Urnik voženj za oba dni stavke Je naslednji:
DANES
Proga Bazovica - Padriče • Trebče-Opčine - Prosek
Odhodi z Opčin (za Bazovico):
5.45,	6.45, 7.45, 8.45, 9.45,	10.45,
11.45,	12.45, 13.45, 14.45, 15.45, 16.45,
17.45,	18.45, 19.45, 20.45.
Odhodi iz Bazovice (za Opčine): 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16,
17,	18, 19, 20, 21.
Odhodi z Opčin (za Prosek):
6.15,	7.15, 8.15. 9.15, 10.15, 11.15,
12.15,	13.15, 14.15, 15.15, 16.15, 17.15,
18.15,	19.15, 20.15.
Odhodi s Proseka (za Opčine):
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30,
18.30,	19.30, 20.30.
Cena: Opčine - Bazovica	50 lir
Opčine - Prosek	50 lir
JUTRI
Proga Bazovica - Padriče - Trebče-Opčine • Prosek
Odhodi z Opčin (za Bazovico):
7.15,	8.15,	9.15.	10.15,	11.15,	12.15,
13.15,	14.15, 15.15, 16.16, 17.15, 18.15, J9.15, 20.15, 21.16.
Odhodi iz Bazovice (za Opčine):
7.30,	8.30,	9.30,	10.30,	11.30,	12.30,
13.30,	14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30,	20.30, 21.30,
Odhodi z Opčin (za Prosek): 7.45,
8.45,	9.45,	10.46,	11.45,	12.45,	13.45,
14.45,	15.45, 16.45, 17.45, 18.45, 19.45,
20.45,
Odhodi s Proseka (za Opčine): 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21.
Cena: Opčine - Bazovica	100 lir
Opčine - Prosek	100 lir
Proga Opčine - Repentabor Odhodi z Opčin (za Repentabor): 8, 9.	10, 11, 12,	13, 14, 15, 16, 17,
18,	19, 20.
Ohodi z Repentabra (za Opčine):
8 30,	9 30,	10.30.	11.30,	12.30,	13.30,
14.30,	15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30,
20.30,
Cena: Opčine - Repentabor 100 lir Repentabor - Opčine 100 lir
enoto, s katero bodo Danci prevažali turiste im njihova vozila čez ožine im prelive med otoki. Ladjo poganja stroj vrste «Mak», z osno močjo 2150 KS, ki ji bo omogočal hitrost 14 vozlov. Med slovesnostjo je ravnatelj danskega podjetja v krajšem nagovoru pohvalil delo ladjedelnice in poudaril, da je ladja tudi estetsko povsem uspela. Miljski obrat je pred časom zgradil drugo ladjo za kjobenhavensko družbo, in sicer ladjo «Forenede», zdaj pa za istega naročnika zgradila štiri enote manjše tonaže.
bo
še
Važna sklepa občinskega odbora
Tržaški občinski odbor je sprejel na svoji zadnji seji dva važna sklepa. Predvsem Je odobril nasprotne pripombe, ki jih je dala posebna komisija na ugovore zasebnikov proti zakonu št. 167, to je proti načrtu občinskega sveta za pospeševanje gradnje ljudskih stanovanj v predmestjih. Gre za področja v Rocolu, pri S.M.M. Spodnji, v Rovtah, pri Sv. Soboti in pod Koionkovcem. S
to odobritvijo postane načrt dokončen in ga bodo poslali ministrstvu javnih del, da izda ustrezni odlok. To je drugi načrt, dodan k prvemu, ki predvideva zgraditev 3000 ljudskih stanovanj.
Z drugim sklepom pa so nakazali 28 milijonov lir za nakup zemljišč blizu rimskega gledališča, kjer bodo zgradili državno umetnostno galerijo.
Posredovanje Dal Masa za zdravstveno oskrbo
Deželni odbornik za delo Dal Mas, ki je zelo zaskrbljen spričo resnega položaja v zvezi z zdravstveno oskrbo v deželi, ki se ni izboljšal, je ponovno pozval predsednike zdravniških zbornic iz Trsta, Gorice in Vidma, naj poskrbe, da se uveljavi sporazum o vzpostavitvi neposredne zdravstvene oskrbe zavarovancev INAM. Dne 11. t.m. je imel odbornik tudi daljši sestanek z ravnateljem INAM v Trstu, s katerim sta razpravljala o položaju tudi v zvezi z ovirami, ki jih postavljajo zdravniške zbornice proti normalizaciji položaja, to je proti ponovni uvedbi neposredne zdravstvene oskrbe.
Urnik trgovin za voliki šmaren
TRGOVINE JESTVIN
Jutri in v ponedeljek zaprte.
MESNICE
Danes odprte od 7. do 13. ure in od 17. do 19. ure. Jutri in v ponedeljek zaprte. PEKARNE
Jutri odprte do 14. ure. V ponedeljek zaprte.
MLEKARNE
Jutri odprte kot ob nedeljah, v ponedeljek odprte do razprodaje mleka.
POSTNA SLUŽBA Jutri in v ponedeljek bodo poštni uradi v mestu in v vsej pokrajini zaprti. Na glavni pošti bodo delovali po prazni-škem urniku, medtem ko bosta telegrafska in radiotele-grafska služba delovali oba dneva nepretrgoma.
33 dni stavke kamnarjev
Pokrajinska stavika kamnarjev, (ki se je pričela 11. julija, traja že 33 dni. Včeraj sta oba sindikata sklenila sporazum s kamnolom-sko družbo v Sesljanu, tako da se je položaj v tem kamnolomu nor maliiziral.
Včeraj sta se Degrassi za CISL in Crisceniti za CGIL ponovno sestala z deželnim odbornikom za delo Dal Masom, ki se zanima za rešitev tega resnega spora. Danes ob 8.30 se bodo stavkajoči delavci zbrali na skupščini v Nabrežini.
miitiiiiiiiiiiiiiiiaiiuiiiaiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiijiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiinaiiiiiiiiiiiiHiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiHiiiis
PO OBČUTNEM SKRČENJU LANI
Precejšen porast blagovnega prometa po železnici v Trst
V prvih šestih mesecih je dosegel promet v obeh smereh 974.344 ton • Na prvem mestu je Avstrija
Po padcu, ki ga je zabeležil lansko leto, se je blagovni promet po železnici v Trst in iz Trsta v prvem letošnjem polletju nekoliko popravil. V prvih šestih mesecih leta 1964 je namreč znašal 1,032.848 ton (tudi v istem razdobju leta 1963 je promet prekoračil milijon ton), lani pa Je zdrknil na 804.924 ton ter je s tem izkazal izgubo čez 200.000 ton. V prvem polletju
letos se je promet ponovno dvignil . za okoli 170.000 ton, ter je dosegel 974.344 ton. Dovoz blaga iz zaledja je letos ostal praktično neiz-premenjen v primerjavi z lanskim letom (lani 364.531, letos 364.337 ton), dvignil pa se je odvoz, in sicer od 440.393 na 610.007 ton.
Posamezne države so prispevale k letošnjemu prometu z naslednjimi deleži!5 yj
Felszegy izročil nov trajekt
	PROMET V PRVEM	POLLETJU	
Ut				(v tonah)		
	Dovoz	Odvoz	Skupaj
Avstrija	146.765	160.340	307.105
Italija	111.370	116.747	228.117
Češkoslovaška	20.755	208.188	228.943
Zah. Nemčija	33.236	54.517	87.753
Jugoslavija	22.669	22.632	45.301
Švica	11.749	20.519	32.268
Madžarska	7.191	19.948	27.139
Druge države	10.602	7.116	17.718
Skupaj	364.337	610.007	974.344
Kakor je razvidno iz razpredel- druga		trda goriva	(letos 23.677,
niče,Je največji del prometa po železnici odpadel na Avstrijo (307.000 od skupnih 974.000 ton) na drugem mestu je Italija, na tretjem pa skoraj z enakim obsegom prometa Češkoslovaška. Jugoslavija zavzema četrto mesto s 54.000 tonami, na ostale zaledne države, pa so odpadle znatno manjše količine prepeljanega blaga.
Železniški promet v smeri proti Trstu sestavljajo predvsem postavke les (v prvem polletju 37.813 ton, medtem ko je znašal lanski promet 45.223 ton), papir (letos 30.315, lani 23.437 ton), premog in
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
Ladjedelnica Felszegy v Miljah je te dni izročila naročniku danski pomorski družbi «Det Ferene-de Damskih s Selskab« iz Kjdben-havina 1120-tonsko trajektno ladjo • United«. Gre za 79.50 m dolgo,
14.70 m široko in 9.20 m visoko_________
STROGI UKREPI U VELIKI ŠMAREN
Nediscipliniranim vozačem bodo odvzeli vozna dovoljenja
Služba nujne zdravniške pomoči na cestnih vozliščih
Avtomobilisti, v teh dneh, ko vsi zapuščajo mesto, ko se družine podajajo v hribe ali na morje, bodite previdni. Upoštevajte prometna pravila, ne izsiljujte prednosti, ustavite se pri znaku «Stop», vozite po desni strani ceste in predvsem vozite previdno! To je naše opozorilo, ker hi radi, da bi vsi srečno preživeli počitnice in praznike. Za nesramneže in predrzne-že pa bo poskrbela policija. Javili smo že o široko zasnovani »akciji veliki šmaren«. V teh dneh bodo vse policijske in karabinjerske sile na cestah in bodo brez usmiljenja kaznovale vsak prekršek. Letos bodo agenti prometne policije posebno strogi in bodo tistim, ki bodo zagrešili hujši prestopek, kratkomalo odvzeli na kraju samem šofersko dovoljenje. Prefektura pa bo imela ves čas »akcije veliki šmaren« odprt urad z dnevno in nočno službo za odvzem šoferskih dovoljenj.
Tudi dežela bo prispevala svoj delež k «akciji veliki šmaren«. Deželni odbornik za higieno in zdravstvo Nardini je sporazumno s poveljstvom divizije Mantova, s cestno policijo in z deželnim odborom Rdečega križa uredil službo prve pomoči na cestah. Omeniti je treba, da Je deželni podpredsednik dr. Giacometti že v sredo podpisal odlok o stalni službi prve pomoči na naših cestah. V pričakovanju tega novega zakona, pa so za časa velikega šmarna uredili na najbolj prometnih vozli-
ščih središča za prvo zdravniško pomoč z rešilnimi avtomobili, ki bodo na razpolago za hiter prevoz v najbližje bolnišnice, kjer so tudi ojačili službo.
Ti centri bodo v Sesljanu, Cer-vinjanu in Muzzani in bodo nepretrgoma delovali od danes do 16. t.m. Slika kaže center za prvo pomoč pri Sesljanu, kjer je bil včeraj le premični žerjav tržaškega avtomobilskega kluba. Danes pa bo nastopilo službo tudi osebje Rdečega križa.
ni 8.958 ton), železarski izdelki, stroji, avtomobili, Samotna opeka, magnezij itd.; kosovnega blaga pa so v prvem polletju našteli 8.372 ton, medtem ko je znašal promet v okviru te postavke v ustreznem razdobju lanskega leta 8.544 ton.
V odvozu po železnici daleč prevladujejo železne rudnine (letos 177.971, lani v istem razdobju 113.568 ton), preostali promet pa je bil letos razdeljen med številne postavke, med katerimi naj navedemo samo najvažnejše, in sicer koruzo, sladkor, vino, petrolej, kavo, les, sadje, zelenjavo in železne odpadke.
Dovoz lesa iz zaledja obsega predvsem pošiljke iz Avstrije. Ta je odpremila po železnici v Trst v prvih šestih mesecih letos 23.424 ton rezanega lesa; iz drugih držav prihaja znatno manj blaga: iz Jugoslavije na primer 9.248 ton, iz Češkoslovaške 3.468 itd. V prvem polletju so pripeljali z železnico 687 ton lesa, iz Italije, po nekaj pošiljk pa Je v tem času prispelo še iz Švedske, Zahodne Nemčije, Madžarske in Romunije.
Prekršil je predpise policijskega nadzorstva
Predvčerajšnjim zjutraj so agenti letečega oddelka na Trgu Ca-vana aretirali 52-letnega Mattea Grisona brez stalnega bivališča, ki je bil pod posebnim nadzorstvom policije. Grison se je pregrešil proti nadzorstvu, ki ga je v njegovem primeru odredilo tržaško kazensko sodišče, zato so policisti Grisona prijeli in ga prijavili sodišču. Pospremili so ga nato v zapor.
Prvi sestanek deželne komisije za strokovno usposabljanje
Včeraj zjutraj se je prvič sestala deželna komisija za strokovno usposabljanje delavcev, ki jo predvideva deželni zakon št. 35 od 31. decembra 1965. S tem zakonom je hotela dopolniti dežela državne zakone, ki urejajo to zadevo. Na seji je odbornik za delo Dal Mas poudaril važnost nalog komisije ter je obširno govoril o položaju v strokovnem usposabljanju delavcev v deželi.
SINOČI NA CELOVŠKEM VELESEJMU
Tiskovna konferenca predstavnikov dežele
Dr. Marpillero o važnosti udeležbe Furlanije-Julijske krajine
Ranil se je z drobci stekla
Na ortopedski oddelek so včeraj zjutraj s prognozo okrevanja v 8 dneh sprejeli 20-letnega natakarja Domenica Massimija iz Ul. Slataper 16 zaradi več urezov po dlani leve roke. Massimi je povedal, da je malo prej odpiral neka vrata v restavraciji kopališča • Ausonia«, kjer je zaposlen. Na vratih je bilo razbito steklo in drobci so padli iz okvira ter ga ranili. Massimija so v bolnišnico prepeljali z rešilnim avtom.
Kradli sta v veleblagovnici
Agenti s komisariata na Trgu Dalmazia so predvčerajšnjim are tirali 48-letno Ernestino Kociper por. Sušnik Iz Kepetove ulice 8 v Ljubljani ln njeno 19-letno hčer študentko Jasno zaradi tatvine z obteževalnlmi okoliščinami. Obe ženski so policisti že pospremili v zapor.
Kociperjeva In njena hči sta v četrtek prišli v veleblagovnico Standa, kjer Ju Je premamilo razstavljeno blago. Začeli sta segati po razstavljenih predmetih ln jih tlačiti v torbo. Tako sta pokradli dva para gumijastih vložkov za čevlje, platneno vrečico, vrečico naftalina, tri pare ženskih nogavic, krtačo za obleko, par ženskih rokavic, ovratno ruto ln še več predmetov lz plastike v skupni vrednosti 10.700 lir. 2enskl sta se nato približali blagajni in hoteli plačati samo ogledalce. Toda pri njunem nepoštenem početju so ju zapazile prodajalke in obvestile paznika, ki je poklical policijo. Ko sta Kociperjeva in njena hči stali pri blagajni, so prišli policisti ln ju aretirali. Odpeljali so ju na komisariat na zaslišanje, nato pa v zapor.
Avto padel v morje
V mlljskem portiču Je včeraj zjutraj padel v morje avtomobil. Bilo Je okrog 8. ure, ko se Je 29-letna uradnica Elda Terakis iz Ul. Ireneo della Croce 4 z avtom fiat 500 TS 54803 pripeljala v Milje In ustavila vozilo približno 3 metre pred robom pomola. Izstopila Je, ker je hotela nekaj kupiti, toda pozabila je potegniti ročno zavoro.
Komaj se Je Teraklsova oddaljila, se Je avto, ki Je stal na položnem cestišču, začel pomikati proti robu pomola. Se predno Je Teraklsova mogla kaj storiti je avto štrbunknll v morje. Na srečo Je tam blizu stal motorni čoln policije, zato so agenti hitro pripluli k avtomobilu, ki je še vedno plaval na površju ter ga privezali. Prihiteli so nato gasilci in s pomočjo žerjava dvignili vozilo iz vode. Teraklsova je potem sama poskrbela, da so njen avto odvlekli v mehanično delavnico.
Na posebni tiskovni konferenci, ki je bila sinoči v nekem celovškem hotelu, je deželni odbornik za industrijo in trgovino Marpillero predočil številnim novinarjem udeležbo dežele Furlanije-Julijske krajine na pravkar odprtem XV. mednarodnem »Koroškem sejmu« in najnovejši gospodarski razvoj v naši deželi. Konferenco je organiziralo združenje trgovinskih zbornic iz Furlanije-Julijske krajine, udeležilo pa se je lepo število novinarjev Iz štirinajst evropskih držav. Za deželo Furlanijo - Julijsko krajino so bili prisotni odbornik Marpillero, začasni predsednik združenja trgovinskih zbornic grof di Magnago, predstavnik tržaške trgovinske zbornice dr. Gropalz, načelnik njenega zunanjega trgovinskega oddelka dr. Maurel, član odbora videmske zbornice g. Moretti ter podpredsednik g. Grassilli.
Dr. Marpillero je poudaril zadovoljstvo dežele Furlanije - Julijske krajine, da lahko tudi letos nastopi na mednarodni prireditvi v Celovcu in je podčrtal njena prizadevanja, da bi po svoji moči pripomogla k postopnemu reševanju gospodarskih vprašanj, ki obstojajo med našo deželo In Koroško. To je tudi v skladu, je dodal dr. Marpillero, s splošno Italijansko politiko, ki skuša vzpostaviti med narodi in državami vzdušje čedalje popolnejšega medsebojnega sporazumevanja. Samo z organiziranim sodelovanjem — je dodal dr. Marpillero — in s stalnim bdenjem nad medsebojnimi stiki bomo lahko našli mirne rešitve našim okvirnim problemom in predvsem vprašanjem gospodarskega sodelovanja, proizvajalne integracije, razvoja v prometu ter pospešenega kulturnega, umetnostnega, turističnega ln športnega sodelovanja. Govornik je nato orisal pomen nedavnega odprtja nove avtoceste, ki veže Trst In Videm čez vozlišče pri Palmanovi, ter je v tej zvezi povedal, da so v teku dela tudi na odseku nove prometne žile v smeri proti Benetkam. Dežela si bo tudi prizadevala, da bi čimprej dokončala izboljSevalna dela na državni cesti št. 13, in sicer na odseku, ki gre od Pontebbe do Trbiža odnosno do prevala Kekovo. Ko bo to delo dokončano, bo končno vzpostavljena primerna povezava med deželo Furlanijo - Julijsko krajino m Srednjo Evropo, promet na tej relaciji pa bo lahko stekel mnogo hitreje kot zdaj, kar bo lahko občutno koristilo nadaljnemu razvoju medsebojnih trgovinskih izmenjav. V deželi Furlaniji - Julijski krajini se zdaj dela tudi na drugih važnih področjih, tako se že dalj časa gradi pomol VH...dalje je ministrski svet v zadnjem času pristal na uresničitev pristaniške ustanove in končno je bilo Trstu prav zadnje dni zagotovljeno finančno kritje zgube Javnih skladišč in dana pristanišču na razpolago potrebna finančna sredstva, tako da bo Trst lahko ponovno zasedel svoje mesto med najvažnejšimi pristanišči v Evropi. V doglednem času, je še povedal dr. Marpillero, bo začela v nižji Furlaniji obratovati nova tovarna za Dredelavo umetnih in naravnih vlaken, medtem ko se je pred kratkim začel graditi nov obrat za predelovanje kovin. Med drugim pobudami, ki se pravkar u-resničulejo na področju dežele, je govornik omenil predvsem skorajšnji začetek obratovanja novega naftovoda na Bavarsko. Za dr. Marpillerom je spregovoril še predsednik videmske trgovinske zbornice, dr. di Magnago, nakar je sledila živahna razprava, v katero so posegli vsi prisotni novinarji.
ge št. 6, ko se je ta premaknil, da je ženska izgubila ravnotežje in padla na zadnji ploščadi. Pri padcu se je Maroccova pobila po levem kolenu in levi rami. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, -kjer so ji dali prvo pomoč. Okrevala bo v 5 dineh.
Prireditve na gradu in na morju
Jutri ognjemet v torek Hollyday v četrtek Romuni
Luči na gradu Sv. Justa so se ugasnile po zadnji predstavi Aide, vendar se bodo ponovno prižgale v torek, ko bomo imeli v gosteh kralja rocka Johnyja Hollydaya s svojim živahnim in predvsem glasnim dvajsetčlanskim orkestrom. Nastopa Hollydaya, ki se bo začel ob 21.15, ne bodo ponovili.
V četrtek 18., v petek 19. in v soboto 20. t.m. se bo predstavil tržaškemu občinstvu romunski državni ansambel, ki bo nastopil z zelo pestrim varietejskim sporedom. Romuni so na pariški olimpiadi za tovrstne skupine s svojimi pevci, akrobati, plesalci Itd., celo prekosili sicer fantastične Američane, in osvojili zlato palmo.
Za nastop Hollydaya so vstopnice že v prodaji v Pasaži Protti (UTAT, tel. 36-372 in 38-547), medtem ko bodo vstopnice za prireditev Romunov v predprodaji v ponedeljek.
Jutri pa bo drugi del mednarodnega festivala v ognjemetu. Tokrat se bo z valobrana predstavilo s fantastičnimi risbami na nebu osebje podjetja Francesco D’Addario Iz Francavilla al mare (Chieti), ki je 1964. leta osvojilo na evropskem festivalu v Sao Sebastlanu prvo mesto. Nedeljski ognjemet, ki bo trajal nepretrgoma pol ure, se bo začel ob 21.15.
Šolske vesti
Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu,
k' ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom. Je vpisovanje za šolsko leto 1966-1967 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada dl Guardlella št 13-1 neprekinjeno do 25. septembra 1966. Navodila za vpisovanje so razvidna na oglasni deski v zavodu.
Razna obvestila
POKOJNINA ZA TRGOVCE, GOSTILNIČARJE IN PODOBNE KATEGORIJE
Tajništvo Slovenskega gospodar, skega združenja obvešča tiste, ki želijo vložiti prošnjo za pokojnino, naj se zglasijo na njegovem tajništvu, kjer bodo dobili vsa potrebna pojasnila vsak dan od 10. do 12. ure.
Mali oglasi
ODVETNIŠKA pisarna išče izurjeno tipkarico. Nastop službe takoj. Ponudbe na upravo lista «PD».
Viktor Zobec iz Boljunca — nasproti šole — je odprl OS-MICO — toči belo in črno vino
V tramvaju je padla
66-letna gospodinja Luigia Ma-rocco por. Debernardi iz Ul. Valentini 40 je včeraj zjutraj pri Por-tičih komaj stopila v tramvaj pro-
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 12. avgusta 1966 se Je v Trstu rodijo 21 otrok, umrlo pa je 13 oseb.
UMRLI SO: 56-letna Flora Anasta-i por. CoppSJjSi 89-letna Rosina Milic vd. Seitert, 6 9-1 etn a Francema Schole por. F alt, 54-letna Elda Saba-ttm por. Piralno, 68-letna Ludmllla Rebek, 83-lctrrk"■fateear "Gabrieuclg vd. Benedetti, 82-letni Giovannl Fattor, 66-letna Primina Giacometti por. Fer-ri, 83-Ietna Giuseppina Polti vd. Vat-ti, 69-letna Maria Ferfila por, Pierl, 74-letnl Gabriele Micori, 84- letna Giovanna Ban vd, Fischetti, 60-letnl Antonio Novel,
DNEVNA SLUŽBA LEKARN
Godina, Trg sv. Jakoba 1; Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Al Due Mori. Trg Unlti 4; Nicoli, Skedenj-ska ulica 80. ^
NOČNA SLUŽBA LEKARN Glustl, Ul. Bonomea 93; dr. Kosset-ti. Ul. Combl 19; dr. Signori, Trg Ospedale 8; Tamaro in Neri. Ul Dante 7.
V MILANU
40 v prodaji prt;
CASIROL1 — Piazza Duomo 31 tel. 80.66.74
PRIMORSKI DNEVNIK
DELO
Politika
Vjesnik
Borba
Tovariš
Pavliha
Gledaljšča
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trat - (JI. «v. I rauCišku So T elt-Jon 61-782
Novo:
Čopič:
LJUBEZEN IN SMRT 2300 lir
Miramarski grad. «Lučll in zvoki«. Drevi ob 21.30 in ob 22.45 dve predstavi v italijanščini »Massimi-liano e Carlotta«.
Nazionale 16.00 ((Agente segreto 777 invito ad uccidere« Eastmancolor. Helene Chanel, Claude Lange.
Excelstor 16.00 «Per lavore chiudete le persiane« Prepovedano mladini pod 18. letom,
Fenice 16.00 «E1 Tigre« Technicolor. Gl or: a Grahame, Chuck Connors.
Eden 15.30 «Non sono un’assassina» Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «1 pugrii in tasca« Paola Pitagora, Marino Mase. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Alabarda 16.30 «Uccidete Johnny Rin-go» Technicolor. Greta Polyn, Brett Hasley.
Filodrammatico 16.30 ((Agente 777 o-perazione mistero« Technicolor. —' Mark Damo-n.
Aurora 17.00 «La iegge del piu torte«.
Cristallo 17.00 «Quattro dollari di vendetta« Technicolor. Robert vVo-od.
Garibaldi 16.30 »MisSione Caracas« Rod Carter, Mirella Manni. Technicolor.
Capitoi 16.00 «Nessuno mi pub giu-dicare« Catertna Caselli, Fabrizio Morani, Laura Efrikian, Alberto Terrani,
lmpero 16.30 »Come svaltgiammo la Banca dTnghilterra«.
Moderno 16.30 «Un dollaro dii onore« Technicolor. John Wayne.
Vittorio Veneto Revija kriminalnih filmov. 17.00 «S. 77 spionaggio a Tangeri« Prepovedano mladini pod 14 letom.
Astra 16.30 «L’arte di amare«.
Ideale 16.30 «Rancho Bravo« Technicolor. James Stevvart.
Abbazia 16.30 «James Tont operazio-ne DUE« Lando Buzzanca
LETNI KINO
Satelitte 21 !5 — blagajna ob 20.30 «1 figli del leopardo« Technicolor, Franco Fraocbi, Ciccio Ingrassia
Paradiso 21.00 — blagajna ob 20.30 «West Side Story» Pancolor. Nata-lie Wood, Richard Beyner, Huss Tamblyn.
SPD TRST javlja, da zaradi stav. ke avtobusov, ne bo izleta na Triglav . Vršič - Trento.
LADJE V PRISTANIŠČU
Carso, Belluno, L. Lauro, Qui-rinale, Isonzo, Luca Speat, S. Ca-boto, A. Volta, Polluce, Saipa II, Sardatlantic, Oceanus, Monte Be-rico, Eugenio C., Aquarius, N. Montanari (It.), Savudrija, Frimo-sten, N. Tesla (Jug.), Al Fares (Liban.) Marimar (Sp.), Georgios, Myrsin:i * (Gr.), Old Oak, Andartn (Pa.), Koli (No.), H. Horn (Ge.), Hemussite (Bulg.), G. Garibaldi (SZ), H. Lage (Bras.), Tano Ki-ver (Gh.), Skenderbeg (Al.), King Peleus (Li.).
PREDEN GRESTE NA DOPUST NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
POŠLJEMO VAM GA V KATERI KOLI KRAJ TUDI V INOZEMSTVO!
Telefonirajte na štev. 37-338
13-DNEVNA NAROČNINA L 500
KMEČKA ZVEZA, ZVEZA MALIH POSESTNIKOV IN KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU
PRIREJAJO V DNEH 27 IN 28. AVGUSTA 1966 AVTOBUSNI
IZLET V PTUJ IN LJUBLJANO
združen z ogledom Kmetijskega kombinata Ptuj in mednarodne vinske razstave v Ljubljani GENA 7.800 lir na osebo. (Kdor nima svojega potnega lista do-v	plača 500 lir,
POLEG TEGA BO DNE 28. AVGUSTA PRIREJEN ENODNEV*
<1*«■*
, ij-Vv-
NI AVTOBUSNI
IZLET V LJUBLJANO NA MEDNARODNO VINSKO RAZSTAVO
Cena izleta Je 2.800 lir in vsebuje: vožnjo do Ljubljane In nazaj, kosilo v Ljubljani, vstopnico na razstavišče in bone za pokušnjo vin ter mrzli prigrizek na razstavišču.
Vpisovanje na sedežu Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Ul. Geppa 9 v dopoldanskih urah.
V	dolinski občini vpisujejo: DOLINA: gostilna pri Lovreku. BOLJUNEC: Pekama Ota BORŠT: Ljubi Petaros. RICMA-NJE: gostilna pri Zdenki.
V	nabrežinski občini vpisujejo: NABREŽINA — gostilna Grilanc; CEROVLJE — v gostilni pri Lini.
V	tržaški občini vpisujejo: BAZOVICA — Alojz Križmančič (št. 70) in Ivan Cač (št. 131); PADRIČE - Rafael Grgič; OPČINE - trgovina Škabar. Za PROSEK KONTOVEL - pri Boženi na Proseku št. 176; KRIZ — gostilna De Lorenzi.
Vpisovanje za dvodnevni izlet se zaključi v torek. 16 t. m.
LJFIPIF1INJEE L^-i^LOTOFilVie
i TRST Vtete XX Settemhre 16 tel 96016
: NABREŽINA (renten 1 SESLJAN (čemet)
ZLATI /A SR EltRM OKRASNI PREDMETI
\\ \ \\\ * ‘v*		< h- »/> Ul U
		> O 8- H*
HOKEJ 66 Jr		
	oJEiLj	
	^ m	
		
5 O
ammmast
MASARVKOVA CESTA
LJUBLIANiA - CENTER PASAŽA NA AJDOVŠČINI
/
J?
o*
s*

VEDNO V ZALOGI izdelki iz usnji nega velurja — semiš usnje
•	moški sakoji in jopiči klasični ln moderni kroji pr merni za mlajše in stareji
•	ženski plašči
•	ženski kostumi
že od 25.000 Lit, z 10 odst popustoi: moderni kroji, odlična izdelav
VELEBLAGOVNICA
•	bife
•	prehrambeno blago
•	galanterija
•	tekstil — konfekcija
•	gospodinjske potrebščine In stroji
MENJALNICA — 10 odst. popust pri nakupu neprehrambenega blaga v lirah
Priporočamo se — Obiščite nas Za obisk se vam zahvaljujemo
(I#’.G * E B»—<»E O G R A O>
VESTI Z ONKRAJ MEJE
V Izoli so odprli avtocamp za 180 šotorov in avtomobilov
Avtocamp je opremljen z vsemi sodobnimi napravami - Višek turističnega prometa v Istri
V	sredo dopoldne so odprli v Izoli avtocamp, ki sodi med najsodobneje urejene tovrstne objekte na Jadranski obali. Slovesne otvoritve so se udeležili predstav, niki krajevnih in republiških oblasti ter večje število turističnih delavcev. Uvodni govor je imel direktor izolskega podjetja «Ja-drankan Franc Brankovič, svileno vrvico ob vhodu v avtocamp pa i« prerezal predsednik izolske občinske skupščine Viktor Korenčan.
V	novem objektu bo prostora za 180 šotorov in za prav toliko avtomobilov. Restavracijski bite Ima nad 100 zunanjih sedežev majhno trgovino z raznimi prehrambenimi predmeti, ki jih potrebujejo turisti za sproti, moderno kuhinjo itd. Obiskovalci avtocam-Ps bodo prijetno presenečeni zlasti nad številnimi sanitarijam,; (kopalnice s tuši, umivalnice frizerski salon itd.).
Avtocamp leži ob glavni cesti nasproti Mehanotehnike, oziroma »b odcepu ceste, ki pelje mimo bencinske črpalke v Izolo. Delovni kolektiv izolske «Jadranke» ki je Prevzel objekt v upravljanje, si ie močno prizadeval, da bi bili gostje čim bolj zadovoljni. Inž. arhitekt Zdravko Leskovic, ki je Pripravil projekt, je v enaki meri Upošteval tako estetsko kakor funkcionalno plat novega objekta.
Ob avtocampu so uredili 400 m * v
dolgo plažo, ki jo bodo še izpopolnili. Ureditev čistilnih naprav je zagotovljena, prav tako pa nameravajo navoziti pesek. Predvidena je tudi razsvetljava avtocamp a.
* • •
V sredo dopoldne je prispel v Koper bavarski minister za gospodarstvo in promet dr. Otto Sche* der, Podrobno si je ogledal pristanišče in se zlasti zanimal, kakšne so možnosti v zvezi s predelavo plina iz tekočega stanja v plinasto in potem za transport tega plina po naftovodu. Kakor je znano, se številne evropske države zanimajo za naftovod, ki bi peljal iz ko*pr-skega pristanišča preko Slovenije v Avstrijo, v CSR in na Bavarsko. Minister Scheder je v razgovoru z novinarji izrazil zadovoljstvo nad vsem, kar je videl. Razen pristanišča si je ogledal tudi nekatere turistične objekte na koprski obali in Postojnsko jamo.
Razgovorov z bavarskim ministrom so se udeležili član izvršnega sveta Slovenije Drago Flis, republiški tajnik za gozdarstvo Cveto Kobal, predsednik koprske občine Dušan Barbič, glavni ravnatelj cinkarne Celje inž. Drago Ceh, ravnatelj koprskega pristanišča Danilo Petrinja, ravnatelj podjetja UNION GAS Peter Zupančič ter predstavnik zvezne gospodarske zbornice Dinko Tomičič.
Na koprski obali je turistični promet dosegel višek. Gostinske zmogljivosti so v celoti zasedene, v glavnem pa tudi zasebne turistične sobe. Na koprskih cestah je izredno gost promet. Največ je seveda jugoslovanskih in italijanskih vozil, vmes pa so tudi tujci iz vseh evropskih dežel, med njimi še kar pogosti turisti iz Češkoslovaške, Madžarske, Romunije in Bolgarije.
Samo v Portorožu in v Piranu letuje po hotelih počitniških domovih tn po avtocampih nad 15 tisoč domačih in tujih turistov. To število pa je še znatno večje, če prištejemo goste, ki bivajo pri svojih sorodnikih. Nekateri avto-campi so tako prenapolnjeni, da turisti postavljajo šotore izven njih.
Turistični delavci računajo, da bo višek turističnega prometa o-krog .15. avgusta, ko pričakujejo še povečan prihod gostov iz Italije. Te dni pripravljajo tudi več prireditev, glavna bo seveda v soboto v Portorožu, ko bo na sporedu tradicionalna portoroška noč. Ob tej priložnosti bodo izvolili mis turizma Slovenije in Istre pri glasbeno zabavnem sporedu pa bodo sodelovali italijanski pevec zabavnih melodij Little Tony, ansambel Paloma in orkester Vinka Horvata iz Portoroža.
mihiiiiiiiiiihiii,n,im,m, iiniitiiiiiiiiiii,m,,n„„,n,HiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiftitH,m umu,m,nMintniimMmiiMHHimi,mi,im,n,m,iiiui,,,,,,,,,, Himni,, im
NA MEJ! PRI ŠENTJERNEJU
V načrtu nov sodoben blok z zgradbami in razširjeno cesto
Goriško-beneški dnevnik
MESTNA KONFERENCA KOMUNISTIČNIH SVETOVALCEV
Občinska uprava naj čimprej skliče gospodarsko konferenco o razvoju Gorice
Stališča K1M do važnih sklepov, sprejetih med zadnjim zasedanjem občinskega sveta, so pojasnili svetovalci odv. Batlello, prof. Bonnesova in Miladin Černe
Slkupina občinskih svetovalcev KPI v Gorici odv. Battello, prof. Bonnes in Miladin Černe so imeli prejšnji večer v dvorani hotela Al Corso v Gorici konferenco o opravljenem delu svetovalske skupine med zadnjim zasedanjem.
Odvetnik Battello je navedel razloge, zavoljo katerih so v občinskem svetu nasprotovali ustanovitvi konzorcija za industrijski razvoj Gorice. Svetovalec je dejal,
že ko se Je začelo misliti o nujnosti otvoritve šentjernejskgea blo-k* tudi imetnikom potnih listov, so na Jugoslovanski strani, zavedajoč se, da zaradi povečanega prometa obstoječe naprave ne bodo zadostovale, začeli misliti na gradnjo novega objekta, tnvest biro v Kopru je dobil nalogo, da prouči najboljšo možnost ureditve novega bloka. Po dolgem študiju, zavedati se je namreč treba, da je preozka cesta delala največ preglavic, oo
v Invest biroju pripravili vso potrebno dokumentacijo. Seveda so se morali prej pogovoriti z odgovornimi organi na italijanski strani, da bi več ali manj usvojili podoben načrt gradnje ne «amo stavbe. temveč predvsem ceste Inž. Rudolf Kolenc je po dogovoru z ravnateljem Invest biroja 'nž. Dragom Aličem In drugimi sodelavci našel brez dvoma zelo primerno rešitev. Nova stavba bi sta-'a približno na istem mestu, kjer Je danes nizka hišica. Seveda bodo dimenzije veliko večje in bo nova stavba, kjer bodo nastanjene vse obmejne službe, segala precej Proti ovinku. Kot se jasno vidi lz načrta, ki ga objavljamo, bo ob stavbi tako za vhod kot za izhod cesta z. dvema stezama, zaradi česar ne bo prišlo niti ob največjem navalu do zastojev.
Stavbo obmejnega prehoda pa bodo dopolnili z drugimi objekti. Na isti črti, samo nekoliko bolj Pomaknjena - v notranjost, bo poslovalnica Kompasa z menjalnico in s parkirnimi prostori na obeh straneh vhodne ln Izhodne vpadnice. še naprej pa bo bencinska črpalka.
Celotni kompleks bo precej prostoren, zaradi česar bodo morali najprej razširiti ovinek. Kdaj bodo začeli z deli, še ni znano. Predvidevajo, da brž. ko bo občina razpolagala z denarjem. Seveda bodo morali začeti s cesto In tudi ostala dela bodo potekala tako, da ne bo zastoja v prometu. Ni Izključeno, da bodo najprej zgradili poslovalnico Kompasa In črpalko Istra Benza, ker je denar za tl dve zgradbi že na razpolago.
Naj omenimo, aa Imajo Jugoslovani namen zgraditi moderen blok tudi pri škofijah. Načrti so pri-oravljeni, maketa novega obmejnega prehoda pa bo že od ponedeljka dalje, vsaj tako so nam zagotovili pri InVest biroju, razstavljena na bloku pri škofijah.
Šaril je v tujem avtu
Agenti letečega oddelka policije so predvčerajšnjim aretirali in prijavili sodišču zaradi poskusa tatvine z obteževalnimi okoliščinami 54-letnega električnega varilca Severina Massimilianija lz Ul. Mazzini 24 ter ga odpeljali v zapor. M-""‘mhianl je v torek zvečer skušal krasti v avtu fiat 600 AR 30930, ki ga Je v Ul. Macchiavelli na vogalu Ul. XXX Ottobre pustil 40-letni Eliseo Bruni iz Capolona (Arezzo), Ul. Vittorio Veneto 60.
Bruni je tistega večera parkiral avto ln nato odšel v bližnji penzion «Julia» v Ul. XXX Ottobre 5. kjer se je nastanil za nekaj dni. Komaj je Bruni prišel v sobo, je odprl okno, da bi se razgledal po ulioi ter presenečen opazil, da je
moški, bil Je Massimiliani, šaril v notranjosti njegovega avtomobila. Bruni je hitro pritekel na cesto in zasačil Massimilianija ter ga odpeljal na bližnjo poveljstvo mejne policije. Tja so nekaj časa potem prihiteli agenti letečega oddelka i Massimilianija prevzeli v varstvo. nrl pregledu so policisti Massimilianiju v žepih našli klešče, s katerimi je s silo odprl zaklenjena vrata avta. Tat ni utegnil ničesar izmakniti, zato so ga prijavili sodišču zaradi poskusa tatvine.
Nesreča pomorščaka
Na nevrokirurški oddelek bolnišnice so včeraj zjutraj sprejeli 52-letnega pomorščaka Giorgia Bo-nifacia iz Ul. Tigor 12, ki je vkrcan na motorni ladji «Quirinale» zasidrani pred skladiščem jt 58 v Novem pristamšču. Bonifacio je včeraj zjutraj stal v čolnu ob boku ladje, kjer je odpiral neke va rovalke, pri tem pa je zgubil ravnotežje in z glavo udaril v varo valko. Ponesrečenega pomorščaka so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 8 dni zaradi rane na glavi.
Urnik trgovin za veliki šmaren
Za letošnji veliki šmaren, ki bo v ponedeljek, se bodo trgovine vseh občin goričke pokrajine, razen občine Gradež in okrožja Tržič, ravnale po naslednjem urniku:
DANES, 13. AVGUSTA: vse trgovine so lahko odprte do 26. ure, mesnice bodo odprte tudi popoldne od 17. do 20. ure, pekarne bodo odprte ves dan.
JUTRI, 14. AVGUSTA: vse trgovine bodo zaprte ves dan. Odprte bodo mesnice od 6.30 do H. ure, trgovine s sadjem in zelenjavo od 8. do 12. ure in dežurna cvetličarna Reich-mann. Pekarne bodo spekle dvojno količino kruha, prodajalne kruha in mleka pa bodo prodajale blago tudi za naslednji dan in bodo odprte samo dopoldne. Ker so zaradi občinskega patrona v torek trije zaporedni dnevi, bodo lahko trgovine z jestvinami odprte ves dopoldan do 13. ure.
PONEDELJEK, 15. AVGUSTA (veliki šmaren): vse trgovine bodo ves dan zaprte, izjemo bodo tvorile cvetličarne, ki bodo odprte od 8. do 13. ure.
TOREK, 16. AVGUSTA: zaradi praznika goriškega patrona bodo tudi trgovski lokali ves dan zaprti, izjemo bodo tvorile mlekarne in pekarne z dopoldansko prodajo blaga in mesnice, ki bodo odprte od 6.30 do 11. ure.
/1' ' V , r. ,
da bi bilo, dovolj, če bi upoštevali navodila izdelovalca regulacijskega načrta prof. Piccinata ter izdelali podrobne načrte, na osnovi katerih bi bilo mogoče doseči industrijsko izgradnjo.
Komunistična skupina se strinja z osnovnimi smernicami regulacijskega načrta, na osnovi katerih ima Gorica možnost razvoja v trgovini in prometu, vendar ne o-dobrava nekaterih izbir, med katerimi je na primer lokacija industrijske cone med Standrežem in Sovodn lami.
Kar zadeva izgradnjo avtomobilske ceste je odv, Battello navedel polemiko v občinskem svetu med KPJ in PSDI zaradi nasurotova
spodarske vire naj se oslanja in kakšni ukrepi naj se sprejmejo, da se bo samostojno razvijala.
Svetovalka prof. Bonnes je kritizirala sklep o načinu nove odmere družinskega davka, ker se je večina odpovedala pravici od leta 1962, da s primernimi sredstvi dožene višino prejemkov občanov z nestalnimi prejemki.
Svetovalec Miladin Černe je govoril o vprašanjih slovenske manjšine, ki še vedino čaka na vrsto ukrepov za svojo zaščito, obenem pa je prikazal resnost stanja v Gorici zaradi počasnosti v cariinje. nju blaga, zavoljo česar številni operaterji zapuščajo Gorico in o-pravljajo carinjenje raje v Trstu ali Trbižu. Resno nevarnost v pomanjkljivosti carinskega delovanja je spoz .al tudi občinski svet, ki je soglasno odobril resolucijo za odpravo preprek v carinskem
Obvestilo INAM
Upravni svet INAM je 6. avgusta sprejel nova določila o splošni zdravniški pomoči na osnovi sporazuma, doseženega pred dnevi s predstavniki zdravnikov.
S tem dejanjem, ki sledi ratifikaciji sporazuma s strani vsedržavnega sveta pokrajinskih zdravniških zbornic, se izpopolnjujejo zahtevane obveznosti za takojšnjo uvedbo neposredne zdraviliške pomoči.
S tem v zvezi je splošno ravnateljstvo INAM dalo zagotovilo pokrajinski zdravniški zbornici v Gorici za izplačilo zaostankov za obdobje 1. julij 1965 — 18. april 196« po 300 lir za vsakega zavarovanca, kakor tudi v najkrajšem času za izplačilo za petdnevno prekinitev dela zaradi agitacije v mesecu aprilu.
SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Skoraj 900.000 lir za popravilo občinske tehtnice v Štundre zn
V pročelje zgradbe na trgu pred stolnico, kjer je nekaj časa bival Josip Tominc, bodo vzidali spominsko ploščo
Pod predsedstvom župana se je sestal občinski odbor. Ob začetku seje so se sporazumeli, da nakupijo zimske uniforme občinskim uslužbencem in bodo v ta namen potrošili 4.2 milijona lir; uredili bodo tudi parkirišče na Senenem trgu (Trg Julia).
Na predlog odbornika De Simona so odobrili proračun za u-reditev razstave del Josipa Tominca, ter vzidavo spominske plošče v poslopje na trgu pred stolnico, kjer je nekaj časa bival pokojni slikar. Odobrili so nekaj ukrepov, ki zadevajo trošarino, ter sklenili predlagati občinskemu svetu, naj odobri podaljšanje najemninske pogodbe za poslopje v Drevoredu 20. septembra, kjer je Italijanski licej.
Na predlog odbornika Candus-sija so sprejeli odločitve glede osebja ter prispevali 23.000 lir za zavarovanje vojaških avtomobilov, ki so vozili med stavko šoferjev linijskih avtobusov.
poslovanju.
..................................................................im....im..................................
VESTI IZ NOVE GORICE
Preuredili so in razširili gostišče v kromberškem gradu
v
V kratkem asfaltirana cesta do grada - Združitev «Perle» in «Sampionke»
V soboto je bila v gostišču v kromberškem gradu majhna slovesnost. Namenu so izročili razširjeno in prenovljeno gostišče. Število notranjih sedežev se je več kot podvojilo, saj se je povečalo od 30 na 70. Tako ima sedaj gostišče skupaj z vrtom 110 sedežev. Pozneje pa bodo zunaj uredili prostor še za kakih 50 sedežev.
Velika pridobitev je kuhinja, ki je na novo izdelana in sodobno opremljena. Gostom so odslej na razpolago ne le mrzla, temveč tudi topla jedila po izbiri.
Za ureditev in razširitev gostišča, ki ga je prevzel v najem Alojz Furlan.,;. Milko, je vložila novogoriško •'‘stanovanjsko podjetje nad 10 milijonov starih dinarjev.
S tem”je dobila Nova Gorica v njeni- neposredni okolici že peti sodoben lokal, ki lahko nudi gostu ne le pijače in mrzle prigrizke, temveč tudi toplo hrano, kar bo omogočilo medsebojno konkurenco v postrežbi in cenah
stva in na nekatere druge proizvode za potrebe gospodinjstva.
Čeprav tudi združeni kolektiv ni velik, saj ima le okoli 90 članov,
v CRDA imeli po dva tedna počitnic, letos pa samo enega, čeprav imajo manj dela od kar so dokončali in izročili lastnikoma lad-
Na predlog odbornika Lupierija bodo potrošili 870.000 lir za popravilo javne tehtnice v Standre-žu, kolavdacijo tlakovanja Ul. Co-cevia in asfaltiranje Ul. Gallina.
Na predlog odbornika dr. To-massicha so sprejeli v Dom počitka večje število oseb, neki bolnici, za katero skrbi občina, pa so kupili ortopedski steznik. Nadalje so odobrili vrsto izdatkov za bolniške oskrbe. Ob koncu so podaljšali najemninsko pogodbo za mestno kopališče v Ul. Bagni do konca leta 1966.
V ŠfandrMu so pokopali Genovefo Brajnik-Fefko
dfH|K
ustvarja razmeroma veliko proiz- ji «Eugenio C» in «Warwic Fort«, vodnjo na posameznika, kar jim V elektromehaničnih delavnicah bo omogočilo, da bodo do konca so pričele počitnice prejšnjo so-leta spravile v sklade nad 100 mi- boto, zaposlenih je le nekaj de-lijonov starih dinarjev.	lavcev. Tudi v OET bodo začeli
____________________ z normalnim delom šele 21. avgusta. Od danes naprej bodo za teden dni na počitnicah delavci SEM Detroit. V kemični tovarni Solvay zaradi neprekinjenega proizvodnega ciklusa ne morejo usta-Zveza trgovcev goriške pokraji- i viti dela In zato tudi ne bo ko-
Opozorilo zveze trgovcev glede upokojevanja
ne je izvedela, da nekatere osebe, ki nimajo s kategorijo nobene zveze, pozivajo trgovce, naj pridejo k njim, da jim uredijo pokojnino. Zato zveza trgovcev- sporoča sledeče:
1. zakon o pokojnini, ki ga je odobril parlament zadnje dni julija, še ni bil objavljen v uradnem listu;
14 ■ N O .IRIS. PBOSEK
predvaja danes 13. t.m. ob 19.30 url Cinemascope barvni — avanturistični dramatični film:
D0RING0
Igrajo: ZOM TRYON, HORVE PRESNELL in SENTA BERGER
TzimnaCjitu
mik-
predvaja danes 13. t.m. ob 18. uri zabavni film za male in odrasle:
L’ALLEGRA PARATA
(VESELA PARADA)
od VVALTA DISNEYA
Spotaknil se je
Ko je nosil steklenico sveže vode, se je včeraj zjutraj 56-letni delavec Pietro Fadi iz Venzone (Videm), Ul. Nazionale 27 spotaknil in padel. Pri tem se je steklenica razbila in drobci stekla so delavca ranili po levi podlakti ter mu povzročili tudi kitne poškodbe. Fadi je uslužben pri podjetju «Rizzani» ki ima v zakupu dela za vrtanje predora v Zavljah in je včeraj nosil vodo za svoje tovariše, da bi si pogasili žejo. Ponesrečenca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Fadi se bo moral zdraviti 20 dni.
Z vespe se je prevrnil
Včeraj ponoči okrog 1.30 se je v Ul. Flavia blizu «Cotonificio S. Giusto» pripetila huda prometna nesreča, katere žrtev je postal 35-letni Srečko »Stanko« Maver iz Boljunca št. 98, ki se je na vespi TS 31445 peljal proti domu. Iz še nepojasnjenih razlogov je Maver zavozil na skrajni desni rob ceste, dregnil z vespo ob rob pločnika in se prevrnil. Pri padcu se je pobil, ranil in porezal po obrazu, glavi in lasišču in nezavesten obležal sredi ceste. Neki avtomobilist, ki je privozil mimo je poklical pomoč in nekaj minut kasneje so Maverja z avtom RK odpeljali v bolnišnico, kjer so ponesrečenca nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti cestne policije.
2. besedilo zakona predvideva, za Novo gostišče bo v kratkem še I pridobitev pravice do pokojnine, bol.) dostopno gostom, ker je cest-! uradni vpis — ki se izvrši avtoma-no podjetje že začelo z deli za as- tično brez kakršnega koli forma!-faltiranje ceste Kromberk . Ajše- nega akta prizadetega trgovca — vica in bo ob tem asfaltiralo tudi za tiste, ki so vpisani v bolniško odcep s te ceste do gradu.	j blagajno;
Gospodarska reforma, ki terja j 3 za tiste, ki imajo po zakonu od sleherne delovne organizacije pravico d0 takojšnje pokojnine za-kar naj. Ij smotrno gospodarje-: ra(jj dosege predpisane starostne nje je v marsičem pospe-ila pro- dobe, bo zveza trgovcev objavila nja socialdemokratskega svetova’-1 ces združevanja podjetij s proiz-' potrebna določila, čim bo zakon
vodnimi programi, ki se med se- objavljen in bo znano njegovo do-boj dopolnjujejo.	končno besedilo;
Pred kratkim sta se tudi kolek-
lektivnih počitnic.
Vožnje avtobusov v Gradež in Sesljan
Ce bo še trajala stavka na linijskih progah, bodo vozili izredni avtobusi na progi Gorica - Gradi-ka - Gradež ob 7., 8.05, 9.15, 11.45,
13.15,	20.15, v obratni smeri pa ob 7„ 8.05, 12., 13.15, 18.15, 19. in 21.15.
Gorica - Sesljan (morje) ob 8. in 13.30, iz Sesljana (morje) pa ob 12.30 in 19.30.
ca izgradnji odceoka avtomobilske ceste Vil!esse-Gor;ca. Obenem je napovedal predlo, tev zakonskega osnutka komun stičnih deželnih svetovalcev za takojšnjo u-porabo naprejščine dveh milijard lir za izgradnjo objekta.
Svetovalec je svoj govor zaključil s pozivom občinski upravi, naj čimprej skliče meslno gospodarsko konferenco, na kateri naj se sprejmejo odločitve, kakšna hočemo naj bo Gorica, na kakšne go-
ttvV"nnriiptii «Perla» v Piranu in I 4- Zveza trgovcev bo članom nu- J četkom ob 20 uri V nedeljo IcLSai f	z rTurer, d?la v	kakršno koli brez- 15.30 bo tekmovanje v briš
Trije plesni večeri «pri Mirku* v Grojni
Danes, 13., jutri 14. in v ponedeljek 15. avgusta bo v gostilni »pri Mirku« v Grojni ples s pri-
«Sampionka» v Renčah z referendumom izrekla za združitev. «Sam-pionka« izdeluje varekino, vinski kis in kristalno vodo, v Piranu pa trdo in tekočo parketno pasto ter kreme za čevlje v raznih barvah. V prihodnje bodo ob združenju podjetij razširili proizvodni program, predvsem na pralna sred-
plačno pomoč.
V pritličnih prostorih nebotičnika v Novi Gorici (na sliki) bodo danes dopoldne odprli razstavo kdelkov domače obrti in narodne
umetnosti
Kolektivne počitnice v velikih obratih
V velikih industrijskih obratih v Gorici in v Tržiču so se začele kolektivne počitnice. Tekstilna tovarna v Podgori bo zaprta 14 dni. V vseh večjih podjetjih v Tržiču bodo delo obnovili v ponedeljek 22. avgusta. Vsa poprejšnja leta so
ob
briškoli
za bogate nagrade, v ponedeljek od 17 do 20. ure ples za otroke; zabava se bo zaključila z izvolitvi lepotice
Na voljo bodo piščanci, postrvi, raki, briška vina ln pivo iz sodčka.
Člani športnega odseka iz Sovodenj čestitajo svojemu podpredsedniku Alojzu Tomšiču ob rojstvu njegove hčer ke.
lllltllllllltUlllllllllllllltllllllllllllllll|||||||||lll|||||||||||||MllUIUIi||||||||iii||f|||||||||||||||||l,l|||l„„,||,l|IHII
Tri resne poškodbe
Nesrečen padec priletne ženske - Vagonček mu je zmečkal nogo
Včeraj zjutraj ob 8- uri se je na domačem dvorišču ponesrečila 69-letna Marija Kovic vd. Petejan iz Ul. Rismondo 46 v občini So-vodnje. Zvila si je desno ramo in komolec ter si po vsej verjetnosti zlomila desno zapestje. Ob 14. uri so jo pripeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so jo pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 30 dneh.
Pri padcu z lestve, po kateri je bil namenjen na senik, se je poškodoval 30-letnl kmetovalec Ser-gio Simčič iz Farre. Zlomil si je levi komolec ter se bo v bolnišnici zdravil mesec dni.
Vagonček je stisnil nogo 32-let-nemu delavcu Brunu Filliju iz Krmina. Nesreča se je pripetila v kamnolomu v Zagraju. Hudo ranjenega delavca so odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju za 40 dni. Va-gonček mu je zelo zmečkal levo nogo.
Danes pogreb Oskarja Vižintina
Pogreb Oskarja Vižintina lz Sovodenj, ki je v četrtek popoldne umrl v goriški bolnišnici zaradi srčne kapi, bo danes ob 17.45 lz mrtvašnice civilne bolnišnice v Ul Vittorio Veneto; ob 18. url a« bo
pogrebni sprevod razvil izpred cer. kve v Sovodnjah na domače pokopališče.
Hud veter v Gorici
V petek zvečer je Gorico zajel hud piš. V trenutku Je veter dvignil oblake prahu in Ustja, premikal je televizijske antene, ropotal z oknicami, razbil šipe na oknih, zmanjkala pa je tudi električna struja.
Veter je polomil tudi nekaj vej, ki so padle na cesto. Gasilci so morali odstraniti drevo, ki se je prevrnilo na Ul. Roma, prav tako tudi v Ul. Rossini, medtem ko so v Ljudskem vrtu nekatere veje nevarno visele nad sprehajališčem in so jih morali odstraniti. V Ul. Diaz so morali odstraniti žleb, ki se je odtrgal.
Na tla je zmetalo tudi nekaj korcev, ki pa k sreči niso povzro-čiU škode niti na ljudeh niti na avtomobilih, ki so bili parkirani ob pločnikih.
Vse je kazalo, da bo prišla nevihta, pa je ostalo samo pri močnem in toplem vetru; skorajda da je veter razpihal še zadnje oblake ter nam prinesel tisto poletno toploto, ki je pravzaprav letos še nismo imeli do včeraj, ko so izmerili kar 32 stopinj in ni izključeno, da ne bo postalo še topleje.
Genovefa Brajnik
Ob veliki udeležbi svojcev, vaščanov ter številnih znancev in pri. jateljev pokojnice so včeraj popoldne položili k večnemu počitku Genovefo Brajnik, Fefko. Žalni sprevod se je razvil izpred hiše žalosti proti vaški cerkvi. Krsto so krasili venci svojcev, prijateljev iz vasi, žena z Oslavja in Fevme, federacije KPI in bivših partizanov.
Po opravljenih cerkvenih svečanostih je žalni sprevod nadaljeval pot proti štandreškemu pokopališču, kjer je domači župnik g. Žorž opravil obredne svečanosti.
Pri odprtem grobu se je od pokojnice poslovil Ivo Marinčič, ki je orisal - svetal lik pokojnice, zavedne in napredne žene. Mi vsi smo z njo izgubili požrtvovalno borko, dijaška mladina pa svojo dobrotnico, saj je pokojnica nabirala po vasi hrano za slovenske dijake. Skrbela je za grobove padlih borcev, za njihovo ureditev, za cvetje ter dostojno počastitev njihovega spomina. Pokojnica ja za svoje zasluge med osvobodilno borbo prejela po vojni dve odlikovanji.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pokojne Genovefe Brajnik, Fefke, članice socialistične stranke, daruje goriška federacija PSI 5.000 lir za Dijaško Matico.
(iorlra
VERDI. 17.—22.: «Una pištola per Rl-ngo«. M. Vood; barvni kinema-skopski film.
CORSO. 17.30: «Upperseven, l’uo-mo da uccidere«. Paul Hubschmid in Karin Dor; italijanski barvni kinemaskopskl film.
MODERNISSIMO. 16.30-22.: »Duel-lo nel Texas». Richard Harrison in Mikaela; ital. barvni film.
V1TTORIA. 1715—22: «1 due vio-lenti« A. Scott; italijanski barvni film.
CENTRALE. - Zaprto.
Tržič
AZZtfcRO. 18. 22.: »Agente 077 —
dalla Francia senza amore«. S. C.onnery in E. Summerfield
EXCELSIOIt. 17.30:	»Operazior.8
Goldmann«. A Ashly m V. Leigh.
PRINCIPE. 18.*- 22 »Perche ucciJi ancora?«. A. Steffen m E. Ste-
wart; barvni kinemaskopskl film
SAN M1CHRLE. 19.30 22 »Giuliet-ta e Romeo«; barvni kinemaskop-ski film.
K
EXCELSIOR. 19.-22.: »Alle frontie-re del Texa?-> G. Martin in J. Taylor.
RIO. 19.30-22.: «La lunga strada detla vendetta. E Purdon in Ma-rianne Koch; barvni kinema-skopski film.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je a prta v Gorici lekarna ALESAN Ul Carducsi 38, tel. 22 68
TEMPERATURA VČERAJ
Najvfšja 32,2 stopinje ob 16 uri najnižja 15 stopinj ob 6.50; po vprečne dnevne vlage je bilo 60" •
SOŽALJ E
Prosvetno društvo iz Sovodenj izreka globoko sožalje družini in svojcem ob smrti Oskarja Vižintina.
6 —
SMUČANJE
SLABO VREME V PORTILLU
Smučarji prisiljeni k počitku
Metereologi predvidevajo, da bo danes bolje
PORTILLO, 12. — Zaradi slabega vremena — malo Je snežilo in vidljivost je bila zaradi megle slaba — so bili organizatorji prisiljeni odložiti kvalifikacije moškega slaloma na danes, soboto. Odločitev so sprejeli tudi zaradi meteoroloških predvidevanj, ki obetajo za danes odločno izboljšanje.
KOltSAKSm
PARIZ, 12. — Vehka prijatelja sta menda postala Anquetil in Pou-lidor. Potem ko sta se domenila za sodelovanje na svetovnem prvenstvu sta skupaj začela snemati tudi film. Glavni junak filma je Anque-tll, v važni vlogi pa nastopa tudi Poulidor. Plim seveda govori o An-quetilu kot kolesarju.
ba. Wenden je svoj del proge preplaval v Izrednem času 52"9.
V atletskem programu se je najbolje Izkazal Mottley, ki je 440 jardov pretekel v izrednem času 45”2 (ali 44"9 na 400 m). Odličen čas 20”7 je v teku na 220 jardov dosegel Allotey (Ghana), dvojno zmagoslavje pa sta dosegla Nigerijca Igun in Ogan v troskoku z odličnim rezultatom 16,40 m in 16,08.
Italijanski atleti v Trstu
V Trst je včeraj popoldne prispela Italijanska državna atletska
reprezentanca, ki se bo jutri in v ponedeljek v Celju srečala z Bolgarijo in Jugoslavijo. V reprezentanci ni znanih sprinterjev Otto-line in Beruttija. Prvi mora odpotovati na neko večje tekmovanje v London, drugi pa je poškodovan.
Poleg reprezentantov potuje v Celje tudi večja skupina mlajših atletov, ki bodo po srečanju odšli na dvotedenski trening v Kranjsko Goro. Italijansko reprezentanco spremljajo trenerji Bononcini, Russo in Calvesi, tehnični vodja Oberweger in podpredsednik FIDAL Brunori.
A VTOMOBILIIEM
SYDENEY, 12. — Jack Brabham je izjavil, da je njegova največja želja, da bi osvojil več svetovnih prvenstev kot Argentinec Manuel Fangio; Brabham je bil že dvakrat svetovni prvak, letos pa bi mu ne smel uiti tretji naslov. Fangio Je bil svetovni prvak petkrat.
ANKARA, 12. — Turška vlada je povabila svetovnega prvaka Cassiu-sa Claya naj obišče Turčijo po srečanju z Nemcem Mildenbergerjem, ki bo 10. septembra.
HOKEJ HA LEDU
CORTINA, 12. — V Cortini bo danes in jutri mednarodni turnir v hokeju na ledu za nagrado «Rex». Nastopali bodo Fuessen (Nemčija), Innsbruck (Avstrija) in Cortina Rex (Italija).
.....................mn..milili..........................................mmmmmmmmmiiiimi
ATLETIKA
NA IGRAH COMMONWEALTHA
V plavanju in atletiki odlični rezultati
KCNGSTON, 12. — še en svetovni rekord je padel med plavalnim tekmovanjem na igrah Common-wealtha. Postavila ga je Avstralija v štafeti 4x110 jardov prosto s časom 3'35"6. Prejšnji rekord je z 3’38’T pripadal od avgusta 1965 Vzhodni Nemčiji. Najboljši plavalec v ekipi je bil Wenden, ki Je prvi del proge preplaval v 53”7 in samo za eno desetinko sekunde zgrešil svetovni rekord Wieganda (Vzhodna Nemčija). Z letečimi starti so dosegli Ryan 53"7, Dickson 53"7 In Windle 54"4. še prej so Avstralci doživeli hudo razočaranje. Na progi 4x110 jardov mešano so prvi prispeli na Cilj, zaradi prezgodnje menjave pa so bili diskvalificirani. Krivec Je bi! Wenden, ki Je v zadnji predaji skočil v vodo prej ko se Je njegov rojak Dunn dotaknil ro-
Jutriinv ponedeljek v Celju
Jugoslavija - Italija ■ Bolgarija
Zadnja priložnost za dosego norm za EP - Rekordna rezultata za Karisija in Medžimurca?
Za mnoge atlete Italije in Jugoslavije je prišel dan resnice. Jutri ln v ponedeljek bo v Celju mednarodni atletski troboj moških reprezentanc Italije. Bolgarije in Jugoslavije in prav v ponedeljek 15. tm. bo zapadel zadnji rok za dosego minimalnih norm za nastop na evropskem prvenstvu v Budimpešti.
Atleti, ki še niso dosegli norme, ali morajo norme in dobro formo potrditi bodo tekmovali bolj proti uram, metrom in centimetrom kot proti nasprotnikom, žal rezultatov Bolgarov bolje ne poznamo, ker letos še niso veliko nastopali, imajo
m Hum 11 m nitii imi tiiiiiiiii iisii hi 1111111 mi 11111111 n 111111111 mili ti m m mn m m m im m iiiiiiim m mulili um
Vesti s Koprskega
Smučarji skakalci ob jadranski obali ’
Skozi Koper ta potovala na Reko evropska prvaka v jadranju v razredu snipe Ante Grego in Simo Nikolič. Kakor Je znano sta Rečana pred dnevi osvojila prvo mesto na evropskem prvenstvu v jadranju za razred snipe v Karlshamnu na švedskem. Jugoslovanski jadralni strokovnjaki sodijo, da je osvojitev evropskega prvenstva doslej največji uspeli jugoslovanskega jadralnega športa, torej še večji kot so bili pred leti Fafangelovi na di-striktnlh tekmovanjih.
V	razgovoru s koprskimi novinarji sta Grego ln Nikolič poudarile, da Je bila na švedskem močna konkurenca petnajstih držav. Zahva lila sta se jugoslovanskim športnim delavcem, predvsem pa nacionalnemu sekretarju SCIRA Aleksandru Lukežu iz Kopra, ki so tokrat storili vse, da sta tekmovalca prispela na šyedsko tri dni pred začetkom tekmovanja. To je bilo namreč Izrednega pomena za aklimatizacijo ter za spoznavanje tekmovalnih razmer.
Grego je ob koncu dejal, da sta Imela odlično jadrnico, kar Je tudi vplivalo na doseženi uspeh.
• * *
V	Seči sta se te dni mudila Jugoslovanska ln vzhodnonemška reprezentanci v smučarskih skokih. Vzhodnonemška reprezentanca je bila popolna, na čelu s svetovnima skakalcema Neundorfom In Lesser-jem, pri Jugoslovanih pa Je manjkal Eržen, ki trenutno služi vojaški rok.
Trening skakalcev je vseboval predvsem vodno smučanje, saj so strokovnjaki ugotovili, da Je to za
skakalce najpoo ; r-bnejši dopolnilni šport. Razen tega so Imeli na programu razne kondicijske vaje, športne Igre in drugo. V razgovoru s trenerjem jugoslovanske reprezentance Lojzetom Gorjancem smo zvedeli, da bodo letos priprave Jugoslovanske reprezentance zelo temeljite, saj bo na vrsti več pomembnih mednarodnih tekmovanj, hkrati pa se Je treba dobro pripraviti na olimpijske igre, ki bodo leta 1968.
» * *
Koprski nogometaši so se že za čeli pripravljati za bližnjo nogometno sezono. Na treningih je tudi po dvajset igralcev, od katerih se je večina prav resno lotila dela. V nedeljo so Imeli tudi prvo preizkušnjo. Pomerili so se doma z Jadranom iz Poreča ter nepričakovano Izgubili z 1:3 Igralci so pokazali sicer zadovoljivo tehnično znanje, vendar vse premalo smisla za kolektivno Igro. Letos bo konkurenca v zahodni skupini druge republiške lige precej ostra. ,
TOKIO, 12. — V Tokiu bo od 21. j do 23. avgusta mednarodna konfe-| renca o športni medicini. V glav-Inem bodo govorili o posledicah fizičnega napora na velikih nadmorskih višinah.
• * •
CIUDAD MEXICO, 12. — Organizacijski odbor olimpijskih iger Je odločil, da bodo veliko predolimpijsko tekmovanje priredili tudi v jeseni 1967 na željo mnogih držav, ki skušajo dobiti posebno v atletiki, veslanju in rokoborki največ podatkov o fizičnem naporu pri pomanjkanju kisika.
pa v svoji vrsti nekaj odličnih atletov, ki spadajo med najboljše v Evropi. Mislimo predvsem na Hlebarova (skoraj 5 m v skoku s palico) in Stojkovskega (povsem stabilnega okoli 16,20 m v troskoku). Možno Je tudi, da bo Bolgarija premagala Jugoslavijo, gotovo pa bo Italija najboljša vrsta Celju.
Italijani so favoriti v tekih na 100, 200 In 400 m, v tekih čez zapreke na 110 ln 400 m, v obeh štafetah, v skoku v višino ln v metih kopja in diska. Možne so zmage Italije tudi na 800 m in v skoku v daljino, kar bo seveda več kot dovolj za prvo mesto na troboju.
Po slabih rezultatih na državnem prvenstvu v Sarajevu so Jugoslovani v veliki stiski in število gotovih potnikov za Budimpešto je zelo skromno. Za sedaj so gotovi potniki kar trije metalci krogle, ki so zadnje čase v odlični formi in upravičeno lahko pričakujemo, da se bo vsaj eden od njih uvrstil v finale na EP. Nobenega dvoma ni niti za Sima Važiča. Atlet lah-ico nastopi tako na 1500 kot na 5000 m, verjetno pa se bo Celjan tidlbčn zft dalJSo progo, kjer ima več možnosti, da premakne državni rekord pod 13’50". Dolgoprogaš Cervan se na 10.000 m na važnih tekmovanjih vedno iepo izkaže. Od njega pričakujejo vsaj take uvrstitve kot na EP leta 1962 ln na Olimpiadi v Tokiu, šesti gotovi potnik Je sprinter Karasi. Njegoši zadnji uspehi so presenetljivi. V Sarajevu, na državnem prvenstvu, so se vsi pritoževali nad izredno mehko stezo, Karasi pa je meni nič tebi nič 100 m pretekel v 10”4, znano pa je, da prav sprinterji potrebujejo precej trdo stezo za dobre rezultate, kar pomeni, da bi v Celju Karasi utegnil 100 m preteči v 10”2. Možno Je sicer, da bodo atletu ta čas tudi izmerili, po našem mnenju (na podlagi izkušenj) pa bo Jugoslovanski prvak pritekel skozi cilj vsaj poldrugi meter za prvim Italijanom. Bomo torej v Celju dočakali svetovni rekord? Pri najboljši volji mislimo, da ne. Znano je, da so jugoslovanski časo-merilci malo radodarni — tega očitka naj nam ne zamerijo — in vrednost Karaslja bomo raje merili na podlagi uvrstitve proti Italijanskim sprinterjem, ki sicer niso svetovni asi, v Evropi pa vendarle nekaj pomenijo.
Od mladega srednjeprogaša Medžimurca pričakujejo, da bo v Celju popravil že prestari državni rekord Vipotnika 1’49”2 na 800 m. če bo Medžimurec uspel, bo tudi
on verjetno odpotoval v Budimpešto. Dober rezultat mora doseči v kopju Galič, Petrušič mora 110 m z zaprekami preteči v 14”3, Vivod pa mora skočiti v višino najmanj 206 cm. Na 10.000 m bo v Celju izven konkurence tekel tudi Zun-tar. Mladi celjski atlet mora dokazati, da je sposoben uspešnega teka na 5000 m v Budimpešti. Zvedelo se je, da bo v Budimpešto odpotoval tudi deseteroborec Vrav-nik, kateremu pa bo nastop služil kot psihološka priprava za balkanske igre, ki bodo sredi septembra v Sarajevu.
KOŠARKA
IZREDNA TEKMA V BAZOVICI
Poljska ekipa proti Boru in Mivarju
Srečanje bo v torek 16. t. m. ob 20.30
V torek 16. t.m. bo na košarkarskem igrišču v Bazovici srečanje med poljsko ekipo Slaska In selekcijo Mivarja in Bora. Tekma se bo začela ob 20.30.
Bor In Mivar sta že znani Bazov cem, saj sta pred kratkim odigrali trening tekmo prav na novem bazoviškem igrišču.
Slask je v bistvu poljska reprezentanca. V tem moštvu igra znani Lopatka, ki je nedvomno eden izmed najboljših evropskih napadalcev. Večkrat je že nastopal z evropsko selekcijo in se vedno solidno izkazal. Njegov način igre se zelo približuje prav tako znanemu če-hoslovaškemu «pivotu» Zideku. O-rožje obeh je hitrost. Prav ta Izredna hitrost omogoča Lopatki, da se premika pod košem z enakim elanom kot zunanja igralca. Moštvo ni zato prisiljeno dati igri počasen ritem, da se lahko vigra tudi «pivot», temveč lahko igra z izredno hitrostjo, ker tudi Lopatka teče. Pred kratkim pa je Lopatka bil v ZDA, da bi še bolj izpilil lastno tehniko. Gotovo je postal še nevarnejši in močnejši, ko smo ga pred letom videli v Miljah, kjer je pokazal nekaj Izrednih košarkarskih posegov.
Toda Slask ni samo Lopatka, moštvo odvija predvsem kolektivno igro, In je posebno nevarno v protinapadu, katerega se udeležujejo vedno trije ali celo štiri Igralci, kot zahteva moderna igra. Vsi poljski košarkarji Imajo soliden met iz skoka, kar jim tudi dovoljuje, da igrajo z dvema «centrama», ki jim pri
Je na moža samo pod lastnim košem.
Kaj bodo lahko napravili mladi košarkarji Bora in Mivarja proti tem odličnim igralcem? Na zmago gotovo ne morejo niti od daleč misliti. Vseeno pa bi morali z agoniz-mom in s stalnimi menjavami dati igri izreden tempo, tako da bi le deloma presenetili visoke poljske igralce. Gotovo bodo morali mnogo igrati s protinapadom, toda poljski reprezentanti imajo za to primerno protiorožje. Vsekakor je bistvene važnosti, da igralci Bora in Mivarja premagajo začetno tremo, nato pa s preudarno igro in s požrtvovalnostjo ne bi smeli razočarati.
Srečanje prav gotovo ne bo razočaralo bazoviške gledalce.
—edson—
ODBOJKA
G. Garibaldi 3 Breg	1
V prijateljski odbojkarski tekmi Je reprezentanca sovjetske ladje «G. Garibaldi« premagala Breg z 3:1 (10:15, 15:8, 15:9, 15:4). Tekma ni bila na tehnično visoki ravni, ogledalo pa si jo je okoli 100 gledalcev.
Postave:
BREG — Boris Lovriha, Vojtek Lovriha, Klabjan, Pangerc, Edvin Žerjal, Boris Žerjal, Prašelj, Škrinjar, Gerli.
«G. Garibaldi« — Sestarin, ščeni-fov, čerjepatkin, Kamimijen, Pa-
metih delajo blokade. V obrambi . __
bodo morda igrali cono-pressing, to | jev, MarjVta.
..............................,1,1.uma.IIIIIIIIII...............
ROKOBORBE^ IZ DALJNEGA VZHODA
Sumo, jiu-jitsu in judo
V judu se skriva osnovno japonsko pojmovanje
INFORMACIJE TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE
SLOVENSKO PRIMORJE
IN GORIŠKA
V Portrožu in Piranu je nekaj prostih postelj samo še v zasebnih turističnih so bali — priporočajo se rezervacije. V Kopru so vsi hoteli zasedeni; dovolj prostih postelj pa je v zasebnih turističnih sobah. Rezervacije sprejema turistični tnformicijski biro TD v Kopru. V Novi Gorici je zaseden Park hotel, proste postelje pa so še v hotelu Sabotin in v gostišču Kekec. V Bovcu sta hotela Kanin in Alp zasedena. Nekaj prostih postelj je v hotelih Golobar in Mangart. V zasebnih turističnih sobah imajo preko 50 prostih postelj. Hotel Orel v Trenti ima 20 prostih postelj, medtem ko je hotel Soča v Soči zaseden. Gostišče Mangart v Logu pod Mangartom ima 5 prostih postelj. Proste postelje imajo še v Kanalu ob Soči, v Ajdovščini ter v Domu pod Čavnom. Na Lokvah je v hotelu in zasebnih turističnih sobah še nekaj prostih postelj. Kopalna bazena v Ajdovščini in Novi Goric' sta odprta, temperatura vode je 23 stop. C; tudi kopalni bazen v Bovcu je odprt. V planinskem domu na Vpjskem, v Cerknem ter v obeh hotelih v Idriji imajo še proste postelje. V Ložah pri Vipavi je v gradu odprta nova gostilna.
Prireditve: V soboto 13. avgusta bo v Portorožu tradicionalna prireditev «Portoroška noč« z izbiro miss Slovenije in Istre.
Z vse večjim vplivom Zahoda je ta vrsta rokoborbe na Japonskem izgubila na privlačnosti, na nekdanjo raven pa jo je postavil neki nemški zdravnik, ki je bil osebni svetovalec cesarja in se je tudi oam zelo zanimal za rokoborbo. Nemšk' zdravnik Je zbral okoli sebe veliko število gojencev jiu-jitsa. Med temi je bil tudi Jigoro Kano, ki je kasneje postal rektor tokijske univerze. Ta je zbral vse elemente jiu-jitsa v' en slog in ga imenoval judo.
Judo Je beseda sestavljena iz Ju (nežnost, upogljivost, nenasilje) in do (način, metoda). Judo je Evropejcem precej nerazumljiv. Medtem ko pri nas damo pri rokoborbi večjo važnost teži in moči, polagajo na Daljnem vzhodu največjo pozornost čim manjšemu fizičnemu naporu za premagati telesno močnejšega nasprotnika. Japonsko življenje sloni na spoštovanju bližnjega in tudi če je ta nasprotnik, se ga bo raje prej seznanilo kaj tvega, če se Izpostavi nevarnim ali celo smrtnim udarcem.
Bistvo juda je v kratkem v tem. če kdo napade drugega, se bo ta naravno skušal braniti, ker pa je bil iznenaden, bo moral razpolagati z večjo fizično močjo. Ce s to ne razpolaga je najbolje, da organizirano In namenoma pade pod pritiskom napadalca. Za napadalca bo ta poteza nepričakovana In brez opore, ki bi mu jo nudil odpor napadenega, in bo izgubil rav-
notežje. Medtem ko bo torej napadalec potrošil večino udarne moči, bo z njo napadeni lahko še skoraj v celoti razpolagal.
Jigoro Kano je to spremenil tudi v številke. Napadalec Ima moč 10, napadeni pa 7. Slednji se ne more torej ubraniti niti če uporabi vse svoje moči, se pa lahko umakne In spravi prvega ob ravnotežje. Napadalec bo tako razpolagal z ne več kot močjo 3 od prvotne 10 in napadeni bo takoj v boljšem položaju, ker praktično še ni potrošil ničesar.
Privlačnost juda pa ni v preprostih pravkar navedenih računih. Judo je za mnoge privlačen, ker z njim počutijo varnejše in močnejše, a druge pa tudi zaradi teorije, da je treba za določen cilj potrošiti- čim manj moči, teorija v kateri se skriva eden najosnovnejših problemov človeka.
Judo kot šport je razmeroma mlad, leta 1964 pa je bil na sporedu olimpijskih iger. športni judoisti se delijo v razne jakostne kategorije, ki se razlikujejo po barvi pasu. Največ velja črni pas. Prvi element, katerega je treba pri Judu obvladati, Je padec. Udarec na telo mora biti razdeljen na čim večjo površino telesa In ne na eno samo točko, kar bi privedlo do zlomov in hujših poškodb. Na padec mora biti atlet pripravljen ob vsakem trenutku, predvsem pa ko je iznenaden in to ima tudi praktične koristi v vsakdanjem življenju.
športni judo lahko delimo na tri dele: kata ali učenje že prej določenih elementov, randori ali borba med treningom ln shiai, ali pravo tekmovanje.
Kata je izredno privlačen saj o-pravijo atleti najlepše in izbrane poteze, randori in shiai pa sta za oko bolj dolgočasna ker se navadno borita med seboj dva enakovredna atleta, ki poznata taktiko. Judo je pravzaprav obramba kar ne soglaša preveč s tekmovanjem, kjer vsakdo skuša zmagati in zato napada. Pri enakem tehničnem znanju so težji atleti seveda v premoči in športni judo je zato razdeljen tudi v kategorije po teži, kar pa je pravo nasprotje samemu judu, katerega so majhni fn šibki Japonci iznašli, da bi ne podlegli fizično močnejšim ljudem. Za oko je torej judo (randori ln shiai) precej nezanimiv, «kata» pa te ekshibicija in ga kot šport le težko sprejmemo.
Srečanja v judu trajajo največ pet minut. Zmaga se lahko po u-spešnem metu nasprotnika na tla, z imobilizacijo nasprotnika na tleh, z «zadavitvijo» ali z «zIomom» sklepov na rokah ali nogah, če se v petih minutah ne zgodi nič kaj takega, sodnik lahko odloči nadaljevanje dvoboja, prisodi lahko pa tudi zmago «po točkah« borcu, kt se je najbolj izkazal. Izid je lahko tudi neodločen.
BRUNO KRIŽMAN
GORENJSKA
V Ratečah-PIanici je še dovolj prostih postelj, predvsem v zasebnih turističnih sobah pa tudi v Domu v Planici, v gostiščih in počitniškem domu ((Gorenjka«, V Kranjski gori je v hotelih še nekaj prostih postelj; zaseden pa je Motel. Dovolj prostih postelj je v zasebnih turističnih sobah. Dovolj prostih postelj je še v Podkorenu, Gozd Martuljku, kjer je zasedeno le gostišče Pri Jožici ter v planinskih domovih na Vršiču in prav tako v Koči v Krnici. V Domu pod Golico in smučarskem domu na črnem vrhu nad Jesenicami imajo še dovolj prostih postelj. Proste postelje imajo še na Potokih, v Hrušici in Planini pod Golico v zasebnih turističnih sobah. Počitniški dom na Mežaklji ima še proste postelje. V Bohinju so zasedeni hoteli Zlatorog. Pod Voglom in Jezero-Belevue, Mladinski dom, Dom Staneta žagarja in prenočišče restavracije Triglav. Sto prostih postelj imajo v zasebnih turističnih sobah. Dovolj prostih ležišč ima tudi Dom na Komni. Na Bledu so hoteli zasedeni, proste postelje pa imajo zasebniki in počitniški domovi. V Kranju imajo v obeh hotelih in v zasebnih turističnih sohah še proste postelje. Proste postelje ima tu,di hotel na šmarjetni gori, hotel Airport na Brniku, ter dom na Krvavcu.
Prireditve:	V	Bohinju imajo
dnevno folklorne prireditve izmenično v vseh hotelih. Na Bledu bodo 'v nedeljo 14. avgusta izvolili «miss Bled 1966». Dne 16. in 19. avgusta bo v Festivalni dvorani na-
stopil folklorni ansambel «Polet» iz Beograda. Turistično društvo Radovljica priredi v soboto 13. avgusta popoldne «Kmečko ohcet« po starih slovenskih običajih. V Kra nju bo še do 16. avgusta odprt «Gorenjskt sejem«.
LJUBLJANA Z OKOLICO
V Ljubljani je hotel Lev zaseden samo 70%, hotel Slon Ima še nekaj prostih postelj, hotel Turist bo zaseden 12., 14., 15. in 18. avgusta, hotel Union pa od 13. M 14. avgusta; hotel Bellevue je zaseden. Dovolj prostih postelj pa je v zasebnih turističnih „o'.ah in študentskih domovih. Hotel Šimnovec na Veliki Planini Ima še proste postelje; prav tako planinska domova v Kamnišk' Bistrici in na Starem gradu nad Kamnikom.
Proste postelje ima še Motel v Mednem, hotel Mantova m zaseb niki na Vrhniki ter hotel Krpan in zasebniki v Logatcu. Pri zasebnikih imajo še proste postelje v Grosupljen, v Ribnici, na Rakitni in v žireh ter v Domu na Goropekah. Tudi hotel na Polževem in turistična domova na Ku-reščku in Travni gori imajo še dovolj prostih postelj. Proste postelje imajo tudi na Rovtah gostišče Blagajka. Tudi v Cerknici in okoliških krajih imajo še dovolj prostih turističnih postelj, le gostišče «Pri Rezki« ter na črnem vrhu nad Polhovih gradcem, gostišče v Rakovem Škocjanu je zasedeno. Na Cerkniškem jezeru je odprt ribolov na ščuko. V Kočevju in okolici imajk še dovolj prostih postelj. w	J v
ŠTAJERSKA
Proste postelje imajo v zdraviliščih Rogaška Slatina in Dobrna. V Laškem imajo nekaj prostih postelj v hotelu Savinja in pri zasebnikih. V zdravilišču je možno kopanje tudi za zunanje obiskovalce. Nekaj prostih postelj imajo planinski dom v Logarski dolini, počitniški dom Rinka v Solčaivi ter. week-end naselje v Preboldu, toda priporočajo poprejšnje rezervacije. Zasedeni pa sta gostišči »Sestre Logar« in Plesnik v Logarski dolini. V vseh ostalih krajih na celjskem turističnem ob-1?°^u	Se dovolj prostih tu-
rističnih postelj; rezervacije pa so potrebne samo za hotela «Celeia» in «Evropa» v Celju ter Hotel Pa-£a. v Velenju; to predvsem ob sobotah.
POMURJE
Zdravilišče Radenska Slatina j« zasedeno; le v zasebnih sobah v Radencih imajo 25 prostih postelj. Proste postelje imajo hotel Grozd v Gornji Radgoni in oba hotela v Murski Soboti. Prav tako imajo proste postelje v gostiščih v Ljutomeru, Beltincih in Lendavi. Letoviško naselje v Moravskih toplicah je zasedeno. Nekaj prostih postelj imajo pri zasebnikih. Dom na Goričkem je zaprt.
Prireditve: V zdravilišču Radenska Slatina bo v soboto Radenska noč z modno revijo na vodi. V soboto in nedeljo «koline» v Moravskih toplicah.
žili
Rokoborci «suma» med treningom
posvetil vso pozornost svoje celotne skupine delu prav v tej smeri. «Zdaj se ne smem ločiti od stereoskopa niti za trenutek,« je rekel tovarišem, ko se jim je posrečilo, da so se dobili v neki restavraciji. Toda tudi najskrbnejša opazovanja niso rodila rezultatov. Ott očitno prav tako ni ničesar vedel, samo ob koncu zime je nekoč med zajtrkom dejal:
«Macuoka namerava odpotovati v Berlin, prosil me je, naj mu pojasnimo naša stališča. Sinoči smo prejeli odgovor od Ribbentroppa — prav rad podpira japonsko pobudo. Japonci sanjajo o Singapuru in bi si radi zagotovili našo podporo.«
«Mislim,» je rekel Sorge, «da bo to temeljno vprašanje v Berlinu. Saj smo tudi mi zainteresirani okrog bitke za Singapur — Angleži bodo morali tja umakniti čete iz Evrope. Kdaj pa bo ta sestanek?« ,
• ((Verjetno že kmalu, morda čez mesec dni.«
Sorgeju se je med potjo rodila ideja — vidiš, kje bosta zaveznika nujno spregovorila o skupnih načrtih, vidiš, kje je torej treba črpati informacije! Tam moram imeti svojega človeka,
«Povej mi, Eugen, mar se ti ne pripravljaš na pot v Berlin skupaj z Macuoko?«
«Kaj pa naj tam počenjam? Na to sploh nisem mislil.«
«Grešiš... Japonsko-nemški razgovori lahko veliko in marsikaj pojasnijo.«
Ott in Sorge sta začela pretresati omenjeno idejo. Veleposlanik se je strinjal z Richardovimi argumenti. Sklenil je, da bo delal brez odlašanja. Zdiktiral je tajniku brzojavko za Ribbentroppa, v kateri ga je prosil za dovoljenje pripotovati v Berlin skupaj in istočasno z zunanjim ministrom Macuoko
V začetku marca je Ott odpotoval v Berlin. Pred njim Je bila dolga pot — čez Sibirijo in Moskvo. Sorge je nepotrpežljivo čakal na Ottovo vrnitev s te poti. Vendar pa Richard ni sedel križemrok, medtem ko je bil njegov glavni infor-
JURIJ KOROUKOV	51
V
Človek, za katerega ni bilo skrivnosti
Roman o znamenitih sovjetskih obveščevalcih Sorgeju in Vukeliču
Trezna analiza, primerjanje dejstev, njihovo preverjanje, ki je potrjevalo, da se na vzhod, proti Poljski, pomikajo eša-loni vojske, da so dvajset divizij, ki so sodelovale v pohodu na Francijo, pustili dejansko pod orožjem, vse to je dalo temelj Richardu Sorgeju, da je v Moskvo poslal eno svojih naj-pomembnelših poročil.
V Ottov! hiši, ki je bila v krogu veleposlaništva, je bila že tradicija, da je «striček Riedel« zgodaj zjutraj zajtrkoval skupaj z veleposlanikom, včasih pa se jima je pridružila tudi Helena. Nekdanji obveščevalec, ki je delal skupaj s polkovnikom Nicolaijem še v času reichwera, ni imel Eugen Ott v svoji hiši japonskih služabnikov. Prepričan je bil, Richard pa se je popolnoma strinjal z njim, da imajo japonski kuhar, perica in vrtnar obvezno zvezo s kempetajem ali pa obveščevalnim oddelkom generalnega štaba. Zato je imel veleposlanik v hiši samo nemške služabnike. Včasih,. kadar sta Ott in Sorge zajtrkovala zelo zgodaj, sta si moška sama pripravila kavo.
Ko je prejel alarmantno informacijo z Zahoda, je Richard
-	-	-	—	—	I	3lCUfy
(JKEUNIS1 VO: TRST — UL MONTECUH1 », II., TELEFON 93-80M to »4-838 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco 1 • II., Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA St 20 —Telefon -«-«x	iujumcmm«. "	--
četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ut, celoletna 7.700 Ut - SFRJ: posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun- Založništvo rr/aSk^on Tistn''r , !?fe™Vn8*>re^ SFRJ: AMT. D2S, Ljubljana, Stari trg • 3/1, teleton 22-207, tekoči račun pri Narodn. banki v Ljubljani - 503-3 85 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca- trgov « O rinančno^ra^ 27o osmrtmce 50 Ilr M^oelZ n .t hL.Ha n ,	~ Z'
_______________________ EortSke pokrajine se naročajo pri upravi - iz vseh drugih pokrajin Itaiije' pri »Societš Pubbllcltš Italiana«. - Odgovorni urednik: STANEM v RENKO -Tzdag ing Zaio^šd^ašSgaUs^a^st8	' °ElaS’	U
mator na poti. Na podlagi nekega razgovora s polkovnikom Kreitschmerjem je Sorge poslal v center zelo kratek radiogram :
((Predstavnik generalnega štaba v Tokiu je izjavil, da se bo takoj po koncu vojne v Evropi začela vojna proti Sovjetski zvezi.«
Po Ottovi vrnitvi s poti po Nemčiji je Sorge računal, da bo dobil natančnejšo informacijo.
...Eugen Ott se je vrnil v Tokio v začetku aprila. Richardu je prinesel čudovito darilo. Krzneni jopič iz pravega usnja, ves mehak in gibek. Takšen jopič je bilo takrat v Nemčiji težko dobiti. Ott je zato posebej šel v Offenbach k svojemu staremu prijatelju Ludwigu Krumu, lastniku tvrdke, in dobil omenjeni jopič iz njegove zadnje zaloge. Ott je bil zelo zadovoljen, da je lahko svojemu prijatelju podaril takšno darilo. Toda Sorge je pričakoval drugačno darilo, in ko sta ostala sama, je vprašal:
«Pa, kakšna je videti naša Nemčija?«
Razgovor se je razpotegnil pozno v noč.
...Stari vratar je še enkrat nepotrpežljivo pogledal na razsvetljena okna gospoda Otta. Seveda ni kazal nezadovoljstva, bog prizanesi, toda darilo je darilo. Striček Riedel je mislil, da je že zdavnaj čas zapreti vrata in iti na počitek, toda gospod doktor je še vedno sedel pri veleposlaniku.
Svetloba, pridušena od zastorov, je padala na tla in nejasno reproducirala čipke okenskih okvirov. Kdaj pa kdaj se je na svetlih zastorih pojavila nejasna senca in spet izginila —verjetno se je gospod Sorge po svoji navadi sprehajal po kabinetu. Vedno se je tako sprehajal, kadar se je pogovarjal. Striček Riedel je bil to že zdavnaj opazil.
Tudi avtomobil doktorja Sorgeja je stal na dvorišču, osvetljen od refleksov in razsute svetlobe. Po pravici povedano, prav zaradi tega avtomobila je moral striček Riedel tako dolgo čemeti poleg vrat, da bi pospremil poznega gosta.
Toda tisti avtomobil, nima kaj lepega reči o njem, preprosto, prava sramota je! Kdo pa se zdaj še vozi v takšnih avtomobilih! Ves popraskan in umazan je. Striček Riedel je bil prepričan, da ga še nikoli ni opral, odkar ga je gospod Sorge slučajno kupil pred nekaj leti. Že takrat	je	bil	avtomobil
precej izrabljen. Vidite,	tega stari sluga nikakor	ni mogel
razumeti. Tako spoštovan mož — pa takšen avtomobil! Zadnji lastnik bedne krčme se je vozil v boljšem avtomobilu.
O gospodu Sorgeju	nima kaj slabega	reči	—	vedno je
prijazen vesel, vljuden,	vedno pozdravlja,	in	ne	tako kot
tista prekla Meisinger. Komaj je bil pripotoval, ničesar ne zna, pa se že šopiri kot pav. Z njim mora biti človek obzirnejši. Na veleposlaništvu se ga vsi boje, boji pa se ga tudi striček Riedel. In kako, da bi se ga ne bal? Meisiger lahko stori vse
—	aretira, pošlje v Nemčijo. Prisili te, da špijoniraš tovariša in sam vohuniš. Kaj storiti? Striček Riedel mu je vsak dan poročal, kje je bil kdo, kdaj je odšel in s kakšnim avtomobilom. Obersturmbannfuhrer je vse prisilil, da so tako delali.
Striček Riedel ni nič boljši pa tudi nič slabši od drugih. Pravilno je izvrševal naloge, ki mu jih je bil nalagal esesovec
—	prav tako vestno, kot zdaj dežura pri vratih ali pa spremlja in sprejema goste, ki prihajajo na veleposlaništvo. Jutri bo seveda sporočil Meisingerju, da je doktor Sorge globoko v noč sedel pri gospodu Ottu. Takšen red so uvedli na veleposlaništvu in striček Riedel pri tem ni mogel ničesar spremeniti. Proti samemu Sorgeju striček Riedel nima ničesar, nasprotno, celo zelo simpatičen mu je.
Vratar je še enkrat pogledal okno, malce pomislil, zamahnil z roko in odšel zapret vrata. Red je red. Doktor Sorge bo potrkal, če bo kaj potreboval, zbudil ga bo če bo zadremal. Striček Riedel ga bo izpustil iz veleposlaništva in pospremil ga bo tako, kot je potrebno. Vendar pa ni prav tako dolgo pustiti vrata odprta...
(Nadaljevanje sledi)