iussig ; ASSICUF La tua pi è assi IUSSIG ZULIANI ZULIANI (AZIONI wtezione curata Via Carlo Alberto, 3 Td. 0432.732112-e-mail: assicurazioi /assicurazioni -Cividale del Friuli -Rx 0432.583880 ii@iussig-zuliani.it novi tednik Slovencev videmske pokrajine AutoControllo —PAGHI LA NUOVA FORMA TARIFFARIA A CONSUMO! ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine I TAXE PERCUE 1 133100 Udine 1 | TASSA RISCOSSA | Italy št. 44 (1644) Čedad, četrtek, 19. novembra 2009 Groupama i IUSSIG ZULIANI ASSICURAZIONI I I Agente Generale Groupama Assicurazioni S.p.A. I 0432 732112 (Udine) 040 636088 (Trieste) I Neskončna zgodba o krčenju sredstev za manjšino Berlusconi obljubil dodatni milijon evrov Vrh Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je ponudil priložnost za srečanje med italijanskim premierom Silviom Berlusconijem in predsednikom Republike Slovenije Danilom Turkom. V ospredju njunega pogovora pa je bila tudi slovenska manjšina v Italiji, oziroma njeno financiranje. Italijanska vladaje namreč tudi v letošnjem finančnem zakonu znatno skrčila prispevke manjšinskim ustanovam, tako da bi na podlagi tega dokumenta slovenska manjšina prejela dober milijon evrov prispevkov manj, kar bi seveda močno prizadelo njeno delovanje. Premier Berlusconi pa je, tako kot pred njim italijanski zunanji minister Franco Frattini na nedavnem sloven-sko-italijanskem srečanju na Brdu pri Kranju, izrazil svojo naklonjenost temu, da bi manjšina prejela enaka sredstva kot lani. Očitno se bo, kot kaže, s prispevki ponovila lanska zgodba, ko je Itahja v finančnem za- konu za leto 2009 najprej močno zmanjšala finančno podporo manjšim (in napovedala nova krčenja v naslednjih letih), nato pa po posredovanju politikov iz Republike Slovenije v začetku letošnjega leta vključila dodatni mihjon evrov v tako imenovani večnamenski zakon. Seveda vsi upamo, da se bo tudi letos na koncu vse srečno izteklo, za manjšino pa bi bilo vsekakor veliko boljše, če bi bila neokrnjena sredstva zagotovljena že na podlagi finančnega zakona in proračuna za leto 2010. Pravijo, da obljuba dela dolg, negotovost pa vendarle obstaja. Slovenska narodna skupnost v Itahji pa lahko glede tega vprašanja vsekakor računa na pomoč Slovenije. Predsednik Tiirk je na primer že izrazil svojo pripravljenost, da neposredno posreduje pri italijanskem predsedniku Giorgiu Napobtanu, če bi bilo to potrebno, zaenkrat pa so pogovori glede financiranja manjšin potekali med za to pristojnimi ministri. Že 12. Film Video Monitor v znamenju amaterskega filma V' Posebni večer je bil v soboto, 14. novembra, v Čedadu n Zvočni zapis večera je bil zaupan Renatu Rinaldiju V znamenju amaterskega filma in v idealni povezavi s Home Move Day - mednarodnim dnevom družinskega filma je v soboto, 14. novembra, v gledališču Ristori v Čedadu potekal že 12. posebni večer Film Video Monitor, ki ga prirejajo Kulturno društvo Ivan Trinko, goriški Kinoatelje in Studijski center Nediža. Pozornost je bila usmerjena predvsem na kratke filme ljubiteljskega režiserja Paola Roj atrija, avtorja fil- ma ‘L’uomo di Stregna’ (Človek iz Srednjega), ki še danes kroži po številnih festivalih po Evropi. Večer pa se je začel s predstavitvijo Triptiha Al-vara Petriciga, ki vsebuje filme ‘Šarce od hiše’, ‘Starmi cajt’ in ‘Mala apokalipsa’. Prireditev seje nadaljevala s projekcijo dokumentarnega filma Rosselle Schillaci ‘Vjesh/Canto’ o albanski skupnosti v deželi Bazilika-ti. beri na strani 7 B6N6SKJ KVLTVRNI DN6VI INCONTW CULTURALI DELLA B6N6C1A na temo / sul tema ODKRIVAJMO NAŠO ZGODOVINO Scopriamo la nostra storia ŠPETER / S. PIETRO AL NATISONE _ Občinska dvorana / sala consiliare aa četrtek / giovedì 19.11.2009 ob / alle 18.30 Età romana / Rimska doba La presenza romana tra Cividale e le Valli del Natisone / Rimska prisotnost v Čedadu in Nadiških dolinah Sandro Colussa, storico I zgodovinar Rimljani v^Posočju / I Romani nella Valle deli'Isonzo Beatriče Žbona Trkman, arheologinja/archeologa, Goriški muzej / Museo di Nova Gorica ^ četrtek / giovedì 3.12.2009 ob / alle 18.30 Alto Medio Evo / Visoki srednji vek L'Alto Medio Evo nelle Valli del Natisone alla luce delle ultime scoperte / Visoki srednji vek v Nadiških dolinah v luči novih odkritij Angela Borzacconi, archeologa / arheologija Na poti med Norikom in Italijo: Tonovcov grad v pozni antiki / Sulla strada tra Norico e Italia: L’insediamento fortificato tardo-antico Tonovcov grad Zvezdana Modrijan, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU / Istituto di archeologia ZRC Accademia slovena delle Scienze e delle Arti Inštitut za slovensko kulturo _ Istituto per la cultura slovena A Gorizia un bilancio sull’attuazione della norma per le minoranze Legge 482, dopo un decennio i fondi sono ridotti all’osso “Una legge che tutela la maggioranza dalla tutela delle minoranze, a partire dall’articolo 1 che recita che la lingua ufficiale della Repubblica è l’itahano”, secondo il giudizio di Marco Stolfo, componente del Comitato tecnicoconsultivo per l’attuazione della legge presso il Ministe- r JUdje dolin! Od Tera do Karnahte na strani 8 n ro degli Affari regionali. “Un provvedimento che, dieci anni dopo l’approvazione, ha perso il 70 per cento del denaro a disposizione delle minoranze” il dato portato a conoscenza da Rudi Pavšič. Non poche ombre, dunque, a un decennio dall’approvazione (ma non dall’attuazione, iniziata un paio di anni dopo) della legge per la tutela delle minoranze linguistiche presenti in Itaba. Bilancio e prospettive legate alla norma sono state al centro di un convegno che si è tenuto lunedì 16 novembre nella sede della Provincia di Gorizia, voluto dall’assessorato provinciale alle comunità linguistiche e Da sinistra Marco Stolfo, Peter Černič e Marko Marinčič dalla Consulta provinciale per la comunità slovena, (m.o.) segue a pagina 2 Politična rešitev krize Slovenskega stalnega gledališča Skupščina imenovala Berdona in Marchesija za nova pooblaščenca r Carte Tabacco, venerdì la presentazione a S. Pietro E prevista anche la presenza del presidente della Regione Renzo Tondo alla presentazione delle nuove carte topografiche Valli del Natisone-Cividale del Friuli (4a edizione), Valli del Torre-Tarcento (3a edizione), Collio e Go-riziano-Gorizia (la edizione), un progetto della Comunità Montana del Torre, Natisone e Collio con la Casa editrice Tabacco, e del Catasto Sentieri Friuli Venezia Giulia che si terrà venerdì 20 novembre alle 17.30 nella sala consiliare di S. Pietro al Natisone. Ad intervenire saranno anche il sindaco Tiziano Manzini, il commissario straordinario della Comunità montana Tiziano Tirelli, il presidente della delegazione CAI Friuli Venezia Giulia Paolo Lombardo, l’editore Giuseppe Tabacco ed il redattore della casa editrice Attilio De Rovere. 1 Skupščina Slovenskega stalnega gledališča je v ponedeljek, 16.novembra, soglasno imenovala odvetnika Andreja Berdona in komercialista Paola Marchesija za nova pooblaščenca tržaškega gledališča. Imenovanje je začasno, saj bo njun mandat trajal do 30. junija 2010. Skupščina, ki jo sestavljajo člani gledališča, to je Dežela FJK, Občina Trst, Pokrajina Trst in Društvo slovensko gledališče je pooblaščencema zastavila tudi dovolj jasne cilje. Razpolagala bosta z budžetom v višini milijona 500 tisoč evrov. beri na strani 3 Vrt« Na sedežu Pokrajine Viden proslava ob 25-letnici izida furlanske Biblije “Leto 2009je zelo pomembno le- mi je predsednik Pokrajine Videm to, saj letos Furlani proslavljamo 10-letnico sprejetja zaščitnega zakona 482 in 90-letnico delovanja Furlanskega filološkega društva, minilo pa je 25 let, odkar imamo Biblijo v svojem materinem jeziku. Furlanski prevod Sv. pisma je najpomembnejša knjiga, kije napisana v našem jeziku, ki mora ostati živ in se razvijati.” S temi beseda- Fontanini uvedel javno srečanje, s katerim so se v furlanski prestolnici spomnili predstavitve furlanske Biblije, ki jo je pred 25 leti začela v fasciklih, ki so bili nato med leti 1984 in 1993 zbrani v 8 knjigah, izdajati založba Ribis. Kasneje je prevod avtorizirala tudi italijanska škofovska konferenca CEI. (T.G.) beri na strani 4 2 Četrtek, 19. novembra 2009 Fotovoltaico, gli interventi per gli edifici pubblici Presto i municipi, le scuole ed altri edifici pubblici di alcuni Comuni che compongono la Comunità montana Torre Natisone Collio (Atti-mis, Dolegna del Collio, Fae-dis, Lusevera, Magnano in Riviera, Prepotto, Pulfero, San Leonardo, Savogna, Stregna, Tarcento e Torrea-no) saranno dotati di impianti fotovoltaici. Il progetto, che verrà finanziato dalla Regione con 1.033.000 euro a fronte di una spesa complessiva di 1.475.500 euro, è al centro dell'accordo quadro che l'assessore alla Pianificazione territoriale, Autonomie locali e Sicurezza, Federica Seganti, ha sottoscritto la scorsa settimana a Udine assieme al commissario della Comunità, Tiziano Tirelli, ed ai sindaci dei Comuni coinvolti. “Si tratta di un'iniziativa interessante perché consentirà un cospicuo risparmio energetico, in linea con le politiche che la Regione ha avviato a sostegno di quanti installano impianti a basso consumo ed alto rendimento", ha spiegato l'assessore Seganti. Alcuni dei partecipanti all’incontro nella sala provinciale di Gorizia Legge 482, dopo dieci anni fondi tagliati di due terzi dalla prima pagina Coordinato nella prima parte dal presidente della Consulta, Peter Černič, il convegno ha visto gli interventi di Marko Marinčič, assessore provinciale, che ha illustrato i provvedimenti adottati nella provincia goriziana grazie ai contributi elargiti in base alla 482 (dalla strumentazione della sala consiliare che permette la traduzione simultanea allo sportello linguistico, dai corsi di lingua alla segnaletica bilingue o trilingue). Stolfo ha da parte sua ricordato come sui 218 Comuni presenti nel territorio regionale, 197 abbiano dichiarato la presenza di una comunità linguistica diversa da quella italiana. Di questi, 177 sono stati zonizzati come friulani, 32 come sloveni, 5 come tedeschi. Poco più del 50% dei Comuni zonizzati ha presentato almeno una volta un progetto e lo ha realizzato. “Nel settore scolastico - ha anche affermato Stolfo - la legge 482 ha spesso rappresentato una sorta di uscita dalla clandestinità di tanti insegnanti.” La seconda parte del convegno, moderata da Erika Jazbar, è stata dedicata ad una tavola rotonda nella quale sono intervenuti, tra gli altri, il presidente regionale SSO Drago Štoka, il presidente del Comitato paritetico Bojan Brezigar e William Cisilino, rappresentante dellTstitùt Ladin Furlan Pre Checo Placerean, che ha ricordato come i friulani siano ancora in attesa dei programmi della Rai nella propria lingua. Il problema più rilevante, rispetto alla 482, resta però la dotazione finanziaria che, come ha rimarcato Pavšič, è diminuita del 70% per cento rispetto agli inizi. Dati confermati da Marinčič: lo Stato per gli anni 2008 e 2009 ha destinato alla Provincia di Gorizia, in base alla 482, appena 10 mila euro, (m.o.) Pismo iz Rima Stojan Spetič Zgodilo seje pred nekaj leti, med televizijsko oddajo. Igralka Valeria Marini je starega kardinala vprašala, ali mu je všeč velik križ, ki je krasil njeno razgaljeno oprsje. Gospod jo je pogledal in hudomušno komentiral: “Tudi Golgota je vredna pozornosti.” Obeski s križem se pojavljajo na oprsjih lepih žensk, dam in prostitutk, pol moških ali pol žensk. So erotični simbol ali le dokaz dvojne morale, ki je tipična za katoliško Italijo? Ko je evropsko sodišče za človekove pravice razsodilo, da razpelo ne spada v učilnice, je v Italiji zavrelo. Verniki in tisti, ki z vero špekulirajo, so zagnali vik in krik, da je ogroženo kulturno izročilo Italije in Evrope. Češ da ima krščanska večina v vsakem primeru pravico vsiliti manjšinam svoje poglede. Tudi jezik? Nekoč je bilo tudi to. Kaplan Martin Čedermac je primer takega nedemokratičnega vsiljevanja volje oblasti. Razpelo v razredih in sodnih avlah določa konkordat, ki sta ga podpisala kardinal Gasparri in Benito Mussolini, potrdil pa Bettino Craxi pred četrt stoletja. Vendar je to značilnost Italije, drugod po Evropi in svetu velja ločitev države in cerkve. V ZDA, ki so sicer prežete z globokimi verskimi čustvi, je laičnost vzgoje tako stroga, da učitelj, ki bi v razredu govoril o svoji veroizpovedi, tvega takojšen odpust iz službe. Križ ni edini simbol krščanstva. Pojavlja se le v Konstantinovi dobi, pred tem so kristjani uporabljali simbol ribe ali jagnjeta. Pa tudi sicer ne gre za križ, pač pa za to, daje obvezen. V tem je razlika. Osebno mislim, da se v Italiji ne bo spremenilo nič in bodo razpela ostala v razredih. Lepo pa bi bilo, če bi o tem odloča- li starši otrok ob začetku šolskega leta in pri tem spoštovali tudi čustva pripadnikov drugih veroizpovedi. Morda bi razpelo spadalo le v razred, kjer bi potekal pouk katoliške veroizpovedi? Pravzaprav bi raje videl, da bi učence seznanjali z zgodovino verstev, brez vsakršnega fundamentalizma. Laičen odnos do verskih čustev je svoj čas, takoj po koncu vojne, izpovedala mlada učiteljica v Prebenegu, majhni vasici pod Socerbom v dolinski občini. Dotlej je bila navada, da so vsakodnevni pouk pričenjali z molitvijo. Ona pa je vstopala v razred in učencem, ki so v znak spoštovanja vstali, govorila tako: “Vem, da običajno molite na začetku pouka. Jaz sicer ne molim, vendar mislim, daje prav, če moli vsak, ki to želi. Zato bom sedaj mirno stala pred vami. Imate par minut, da molite, preden se pouk prične.” Učenci in učenke so molili, a so si tudi zapomnili lekcijo strpnosti in svobodnega odločanja, ki jim jo je dala mlada barkovljanska učiteljica. Imenovala se je Jelka Grbec. Med Slovenijo in Rusijo sporazum o poteku plinovoda Slovenski in ruski premier, Borut Pahor in Vladimir Putin, sta konec prejšnjega tedna v Moskvi podpisala sporazum o poteku plinovoda “Južni tok”, ki bo potekal tudi čez slovensko ozemlje. Meddržavni sporazum o sodelovanju pri izgradnji plinovoda pomeni za Ljubljano veliko energetsko pridobitev, saj si je za daljšo dobo zagotovila nemoteno preskrbo s pomembnim energetskim virom. K skupnemu projektu ruskega Gazpro-ma in italijanskega Enija so pred Slovenijo že pristopile Italija, Grčija, Bolgarija, Srbija in Madžarska. Pogovori o sodelovanju Slovenije pri ruskem projektu so se sicer začeli spomladi leta 2008, Gazprom pa še čakajo pogajanja z Avstrijo, Hrvaško in Romunijo. Po plinovodu Južni tok naj bi vsako leto steklo 63 milijard kubičnih metrov plina, delovati naj bi začel v letu 2015, ko naj bi plin dobili tudi slovenski odjemalci. Projekt je ocenjen na okoli deset milijard evrov, po nekaterih ocenah bi se številka lahko povzpela do 20 milijard evrov. Južni tok po načrtu sestavljata dva kraka. Poleg kraka iz Rusije, pod Črnim morjem do Bolgarije, Srbije, Madžarske in Avstrije oz. Slovenije v Italijo, bo do Italije peljal tudi krak, ki se bo iz Bolgarije razcepil v Grčijo, od tam pa bo pod Jadranskim morjem povezan z južno Italijo. Sporazum sicer predvideva, da bosta družbi Gazprom in Geoplin plinovodi ustanovili skupno podjetje, v katerem bosta imeli vsaka polovičen delež, sedež družbe, ki bo upravljala oz. gradila slovensko traso Južnega toka, pa bo v Sloveniji. Ključni vprašanji pri dolgotrajnih pogajanjih sta bili, ali bo imelo skupno podjetje poseben davčni status in če bo njegovo delovanje regulirano v skladu z evropsko zakonodajo, ki ureja delovanje lastnikov infrastrukture. Še vedno pa ni znano, kje bo potekala trasa čez Slovenijo, saj Gazprom in Geoplin še pripravljata študijo o iz- Borut Pahor in Vladimir Putin vedljivosti projekta. Rezultati bodo predvidoma znani prihodnje leto. Plinovod naj ne bi bil končan do leta 2015, saj trasa še vedno ni jasna. Neznanka pa ostaja tudi, ali bodo uporabili obstoječe Geoplinovo omrežje ali bodo gradili nove plinovode. Prihod tega plinovoda v Slovenijo je strateška prednost, ker se s tem povečuje možnost izbire dobave zemeljskega plina. Vendar je to samo polovica dela, drugo delo predstavlja iskanje drugih virov, predvsem preko Jadranskega morja. S tem je Slovenija izboljšala svojo energetsko varnost v smislu, da bo zdaj imela več vstopnih točk. Torej, če ena izmed teh točk izpade (na primer primer rusko-ukrajinskega spora), potem imajo več alternativ. Projekt je tudi gospodarsko zanimiv, ker bo omogočil, da Slovenija razvija neke vidike energetike, ki jih do zdaj zaradi omejenih zmogljivosti oz. omejenih dobav ni mogla razviti. Za premierja Boruta Pahorja je to vsekakor pomemben gospodarsko - politični dosežek.(r.p.) kratke.si Humar, tragica fine suN’Himalaya L’alpinista sloveno Tomaž Humar, deceduto la scorsa settimana durante il tentativo di scalata allo Langtang Lirung (7227 metri), facente parte della catena dell’Himalaya, sarà probabilmente sepolto nel Nepal. Il quarantenne alpinista aveva tentato di chiamare i soccorsi, attraverso il Gps, mentre si trovava in difficoltà a quota 5 mila 600 metri, dove il corpo senza vita è stato rinvenuto da un gruppo di soccorritori svizzeri. In molti contrari al vaccino contro l’influenza H1N1 Ben l’83,5 per cento degli sloveni non ritiene di doversi vaccinare contro l’influenza H1N1, secondo un sondaggio pubblicato dal quotidiano Deio. Tra i motivi soprattutto la poca fiducia negli effetti del vaccino (37 per cento) e la considerazione che l’influenza non rappresenta un particolare pericolo (34 per cento), mentre il 16 per cento ha dichiarato di essere contrario a qualsiasi tipo di vaccinazione. La Slovenia entra in South Stream La Slovenia ha firmato un accordo intergovernativo sul progetto dell'oleodotto South Stream con la Russia in modo da spianare l'operazione con cui Gazprom darà l'avvio alla joint-venture con la Slovenia con l'obiettivo di realizzare il tratto sloveno dell'oleodotto. Con l’accordo firmato dal premier sloveno Pahor e dal presidente russo Putin, South Stream raggiungerà l'Italia settentrionale attraverso la Slovenia e attraverso l'Austria. Il premier Pahor difende l’accordo con Zagabria Per Borut Pahor l’accordo sull’arbitrato con la Croazia è il migliore risultato che si poteva ottenere. Questa la risposta data dal premier sloveno alle critiche del centro destra espresse in sede parlamentare. Ora il governo potrebbe chiedere una verifica dell’intesa alla Corte costituzionale, possibile anche l’approdo ad un referendum che, secondo Pahor, dovrebbe avvenire prima della ratifica in Parlamento e non dopo, come chiede l’opposizione. Università, lotta contro il copia e incolla Su iniziativa delle Facoltà di economia e di Scienze sociali, l’università di Lubiana ha deciso l’acquisto di un programma antiplagio per computer con il quale sarà possibile ‘catturare’ gli studenti che redigono le proprie tesi di laurea o di dottorato con l’aiuto del copia e incolla. Il programma, che può contare su un database di 80 mila riviste e 100 milioni di documenti, controllerà i lavori degli studenti prima della loro pubblicazione ufficiale. Te rozajonske pravice tu-w Oni W pondijek 9 dnuw novembarja po-puldnè tu-w biblioteki Damir Faigel tu-w Orici jè bila na lipa ora pravic. Isò so organizali Zskd, biblioteka Damir Faigel, Collegio del mondo unito ki jè tu-w Tyrstè, Università ta tu-w Vidne, so po-moali pa SKGZ, Provinča ta tu-w Orici ano KB Center. Za iso oro pravic jè bila poklicana pa Silvana Paletti, ki na j è lopo pravila pravico od Dujaka ano Dujačese. Otročiči ki so bili ito so pošlišali da ka-ku na romoni po rozajonski ano ona po-časo, počaso na lopo jin pravila da ni moréjté kapyt wso pravico. Isò zajtò ki iti ki so organizali iso oro pravic ni nimajo kòj plažej, da to se pravi no pravico mo da na se pravi pa tu-w ta-mo jaziko ki se romoni tuki je ta pravica ta dòma. Te pyrvi viječ so bile dvi mlode šččri z Lituanije, ki ni so lòpo pravile pravice tu-w njy aziko. Za dvi nadèji cè byt na mloda šči z Čine ano na cè pravit pravice po èinèski. Tej se mòrè kapyt isa to jè na lipa ano wridna okažjun za otroke ano pa za te valike. (LN) s prve strani Sezono bosta morala pričeti s 1. decembrom, saj drugače SSG tvega, da ne izpolni obveze, ki jih predpisuje ministrstvo, in torej izgubo podpore iz sklada FUS, nadalje pa izključitev iz seznama italijanskih stalnih gledališč. Pooblaščenca bosta morala nadalje poskrbeti, da dobi gledališče nov statut, ki bo osnova, na kateri bo izvoljena nova skupščina, slednja pa bo volila nov upravni svet. Normalno stanje naj bi se v gledališče vrnilo ob pričetku prihodnje sezone. Do sklepa je Skupščina SSG prišla po številnih posvetovanjih in sestankih med krajevnimi ustanovami, SKGZ in SSO. Končno koordinacijo je prevzel tržaški prefekt Giovanni Balsamo, ki je večkrat sklical zainteresirane strani in bil v povezavi z Rimom. V času razgovorov in pogajanj sta izdelala sanacijski načrt izvedenca Marija Marc in Renato Manzoni. Njun načrt je bil tudi osnova za sklepe Skupščine. Objektivno lahko razpravljamo o politični domeni, ki je v SSG-ju dejansko povečala težo javnih ustanov. Pot do končne utrditve gle- Politična rešitev krize Slovenskega stalnega gledališča Skupščina imenovala Berdona in Marchesija za nova pooblaščenca dališča pa bo potrebovala še nekaj korakov. Med mnogimi nalogami, ki čakajo izvedenca, so domena z osebjem in sindikati, izvedba realnega gledališkega programa, že omenjen statut in še vrsta drugih obvez. Vsekakor pa je jasno, da Slovensko stalno gledališče ne bo več to, kar je bilo. Storjen je bil torej prvi korak po krizi, ki ima korenine v dovolj daljni preteklosti. V bistvu je SSG obraz neke manjšinske stvarnosti, ki so jo novi časi presenetili (največkrat v slabše). Zato je res nesmiselno pisati in govoriti o krivdah upravnega sveta, kije odstopil, o plačah ravnatelja, o tem, kako so v gledališču “jedli” itd. Dejstvo je, daje imelo v svojih “zlatih” časi Slovensko stalno gledališče preko 15 stalnih igralcev, sedaj pa naj bi jih imelo šest z bistveno manjšimi prihodki Za časa Jožeta Babiča si je teater v predstavi Koža Megle privoščil napravo, ki je ustvarjala umeten sneg, veliko stala in bila uporabljena enkrat. Danes sneži nad budžetom in dohodki uslužbencev. Pa tudi prisotnost na tržaških premierah je bila nekaj “imenitnega”. Potem so pričeli polniti sedeže na premierah domači ljubitelji in prijatelji nastopajočih iz Slovenije in še kaka šola zraven. Kar je bilo, se bo težko vrnilo, nekaj drugega lahko nastane. Tokrat lahko le ugotovimo, daje politična domena preprečila zaprtje teatra; kaj bo z njim bomo videli v času, ki pride. Skupini iz Drežnice in Kanala gosta Beneškega gledališča V okviru že tradicionalne prireditve ‘Kupe v gledališče’je v nedeljo, 8. novembra, v telovadnici na Lesah Beneško gledališče gostilo igralsko skupino Drežnica s Fojevo komedijo ‘Še tat na more pošteno krasti’. Naslednjo nedeljo, 15. novembra pa je bil gost amatersko gledališko društvo Kontrada iz Kanala z De Filippovo igro ‘Ni res ... pa le verjamem’. ‘Tako so peli’, posnetki, ki so nastali v ukovških gostilnah in domovih Glasbena matica šola Tomaž Holmar v Kanalski dolini, Slori in S.k.s. Planika so pred kratkim izdali knjižico z naslovom “Tako so peli - Così cantavano«. Projekt, v okviru katerega je nastala knjižica je pomemben dokument kulturne dediščine na področju ljudskega petja v Kanalski dolini in se veže na zgoščenko z istim naslovom, ki so jo prav tako izdali v Kanalski dolini lansko leto. Posebej zanimiva je zlasti iz etnomuzikološkega vidika, saj prinaša uvid v pesmi, ki so jih najraje peli zbori in priložnostne skupine vaščanov, ki so se zbirali v gostilnah po nedeljskih in prazničnih obredih, a tudi v vsakdanjem življenju. Posnetki so nastali v ukovških gostilnah in domovih s snemalnimi aparati, ki so bili v rabi konec šestdesetih let prejšnjega stoletja. Posnetki pogovorov in petja tako ne ustrezajo današnjim standardom, saj vsebujejo še druge zvoke in šume, saj so bili pridobljeni s takratno tehnologijo in v neprimernih prostorih; predstavljajo jih v njihovi izvorni obliki brez kakršnihkoli popravkov. Snemalci, tehniki in raziskovalci so skušali - in to jim je tudi povsem uspelo - ujeti del kulturne in glasbene vsakdanjosti na območju Kanalske doline, posebej v Ukvah. Originalna snemaja so nastala med letoma 1968 in 1972 na pobudo Glasbeno narodopisnega inštituta predhodnika tako so peli Cost CAnUtuno Ukvc Pela skupina mož v gostilni Psn. Pavle Merkù in 7.K, 21. dec. 1968 (tem. js, tst. ZK) .V _doniA£,A domrfC je pa aro kunSUn bfw. dokler je hi PH*Paš] * i 1 ■ r / * r i uj — r K je se pa rvaberl en derStvo zbfOw, je po gro.tu za—pe Ijon. ,S = 110 r-2, ž* j'j'.K » » * G voga no_wa-di..wo. s!eprepovedan sod jedwo, Jsl f i i'f'iv it’:?:;* i & J*A*.- t AAAjrjri AA.1 t » Muf te, moile ženske vi. zvoSmi •* iwohtnerri i^o.b^ri ! M 'h ****** Sekcije za glasbeno narodopisje pri Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU in v sodelovanju z dr. P. Merkujem. Založniki so originalne posnetke iz starih trakov reverzirali in digitalizirali brez vsakršnega spreminjanja originalnih zvokov in šumov, ki se zato marsikdaj slišijo v ozadju. Iz posnetkov lahko razberemo, da so bili pevci in pripovedovalci sproščeni, prepoznamo pa lahko tudi način takratnega razmišljanja in pogovorno različi- co slovenskega jezika v Ukvah. Posnete pesmi so pevci peli v domačem slovenskem narečju in knjižni različici slovenskega jezika. Vse to je prenešeno v knjižico. Ker besedila v knjižici niso zbrana zgolj v znanstvenoraziskovalne namene, so pri zapisovanju pesmi uporabili srednjo pot, ki je je bralec ali poslušalec vajen, in s poenostavljenim zapisom skušali slediti izreki. Izjema so le zapisi govorjenega besedila pokojne gospe Marie Wudenik, ki so namenjeni tudi podrobnejšim dialektološkim raziskavam slovenskega lokalnega govora in so v knjižici zapisana po Zrcolnem sistemu. V brošuri so zbrana besedila v slovenskem jeziku, fonetični zapis pesmi v slovenskem narečju in prevodi pesmi v italijanščino ter zapisi govorjenega besedila gospe Marie Wudenik. Delo, ki mu bodo gotovo sledila še druga, je prispevek slovenskih ustanov k ohranjanju ter zaščiti pevske in kulturne dediščine v Kanalski dolini. Transkripcijo in prevode v slovenski jezik je opravila Dr. Karmen Kenda Jež, prof. Manuel Fighel je vodil in izpeljal projekt v celoti. Na zgoščenki in v brošuri se nahaja samo del posnetega raziskovanega repertoarja zaradi tega obljubljajo, da bodo z delom nadaljevali in sledile bodo še druge objave. (R.B. ) Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) in Inštitut za slovensko kulturo (ISK) razpisujeta: 1. Razpis za dodelitev denarnih spodbud študentom iz Videnške pokrajine, ki vpisujejo dodiplomski in podiplomski študij v Republiki Sloveniji in 2. Razpis za raziskovalne projekte v videnski pokrajini Skladno z okvirnim sporazumom med Slovenskim raziskovalnim inštitutom (SLORI) in Ištitutom za slovensko kulturo (ISK) o sodelovanju in sofinanciranju raziskovalne dejavnosti slovenske manjšine v videnski pokrajini, SLORI in ISK objavljata zgoraj omenjena razpisa. S tem želita poskrbeti za to, da se slovenski manjšinski intelektualni potencial ne izgubi in razprši, temveč utrdi in okrepi, kar je seveda povezano s sposobnostjo pritegovanja in vključevanja manjšinske študentske populacije v delovanje obeh institucij. Na razpis za dodelitev denarnih spodbud študentom, ki vpisujejo dodiplomski in podiplomski študij v Republiki Sloveniji, se lahko prijavijo slovensko govoreči italijanski državljani iz videnske pokrajine, Id študirajo na državnih univerzah v Sloveniji in se prepoznavajo v slovenski narodni skupnosti v Italiji. Na razpis za raziskovalne projekte v videnski pokrajini se lahko prijavijo slovensko govoreči študentje ah mladi diplomiranci do 35. leta starosti, z italijanskim državljanstvom in stalnim bivališčem v videnski pokrajini, ki se prepoznavajo v slovenski narodni skupnosti v Italiji. Rok oddaje prijavne dokumentacije je 20.11.2009 Razpisna dokumentacija je dostopna na sedežu naslednjih institucij: v Spetru: slovenski kulturni center • v Čedadu: kulturno društvo Ivan Trinko, Novi Matajur, Dom • v Ukvah: slovensko kulturno središče Planika • na Solbici (Rezija): Zveza slovenskih kulturnih društev • v Trstu: SLORI (Trg Giotti 1; tel: 040 636663; trst@slori.it) Četrtek, 19. novembra 2009 Četrtek, 19. novembra 2009 4 V petek, 13. novembra, spominska slovesnost v Vidnu Pred 25 leti je izšel furlanski prevod Biblije s prve strani Na posebni slovesnosti, ki je bila v petek, 13. novembra, na sedežu Pokrajine Viden, so pozdravili tudi novi Videnški nadškof mons. Andrea Bruno Mazzocato, bivša nadškofa mons. Pietro Brollo in Alfredo Battisti, kije viden-sko Cerkev vodil prav v času, ko je izšel prevod Biblije, za katerega se je tudi sam zavzemal, ter predsednik združenja Arlef Lorenzo Zanon. Vsi so se s hvaležnostjo spomnili duhovnikov, ki nosita največ zaslog, da ima tudi furlanski narod svoje Sv. pismo, to sta »pre« Checo Placerean in »pre« Toni Bellina. Glavno vlogo pa so na prireditvi, ki jo je povezoval Silvano Bertossi, imeli mons. Marino Qualizza, prof. Giuseppe Bergamini, mons. Duilio Corgnali, Mario Ribis in »pre« Tonin Cappellari, ki so podali nekaj svojih spominov na obdobje, ko je furlanski prevod Biblije, ki so ga podprle nadškofije iz Vidna, Gorice in Pordenona, nastajal. Slovenski duhovnik Qualizza je na primer vodil mešano komisijo biblistov in furlani-stov, ki so skrbeli za to, da je bil prevod zvest originalu, obenem pa napisan v jeziku, ki so ga ljudje res vsak dan uporabljali. Vodstvo komisije mu je ponudil sam nadškof Battisti, ki je bil med drugim tudi prvi škof, kije podpisal odlok o rabi slovenščine v cerkvah v Benečiji. To, da je bil mons. Qualizza slovenskega rodu, pa je bila, kot je sam povedal, velika prednost, saj je bil lah- I ko zato povsem nepristranski. Furlanska Biblija je opremljena kar s 1000 ilustracijami, ki so jih izbrali med furlanskimi umetninami ali med tistimi, ki so jih hranili v Furlaniji. Posebej so pazili na to, da so bile slike v skladu z besedilom. Ob koncu srečanja je predsednik Pokrajine Viden Pietro Fontanini, kije furlanski prevod Biblije poklonil novemu nadškofu Mazzocatu, še omenil, da bi rada njegova uprava v Vidnu priredila branje integralne verzije furlanskega Sv. pisma. (T.G.) Dežela porazdelila prispevke 2009 za slovensko jezikovno manjšino Deželni odbor Furlanije Julijske krajine je na predlog odbornika za kulturo, Roberta Molinara, porazdelil prispevke 2009 iz Deželnega sklada za slovensko jezikovno manjšino v skupnem znesku 930 tisoč evrov. Sredstva so namenjena pobudam, izvedenim s strani javnih šolskih institucij ali državne Agencije za razvoj šolske avtonomije Furlanije Julijske krajine (ANSAS) v šolah na območju, kjer živi slovenska manjšina (167 tisoč evrov). Druga tranša prispevkov (584 tisoč evrov) zadeva iniciative, ki so namenjene razvoju recipročnega poznavanja različnih kulturnih in jezikovnih stvarnosti v FJK, ki jih uresničijo ustanove in na področju zaščite manjšin in promocije jezikovnih ter kulturnih raznolikosti aktivna združenja. Nazadnje bo del sredstev (179 tisoč evrov) namenjen čezmejnemu sodelovanju na področju kulture, vzgoje, športnih in rekreativnih dejavnosti, ki jih izvajajo krajevne ustanove na območju naselitve slovenske manjšine, v sodelovanju s krajevnimi u-stanovami Republike Slovenije. Gospodarstvo in kreativnost Ameriški ekonomist Thomas L. Friedman je povezal ameriško finančno in gospodarsko krizo z zastarelim in neučinkovitim šolskim sistemom. Njegova teza je v bistvu enostavna in prepričljiva. Finančni balon je počil, ko imetniki posojil na hiše subprime, niso zmogli več plačevati dolgov. V glavnem je šlo za nizko ali slabo izobražene delavce. Friedman trdi, da ameriško šolstvo že dolga leta ne usposablja primerno izobraženih delavcev. Ob globalizaciji, novi tehnologiji in novim načinom dela je ameriška šola ostala ista, kot je bila pred kakim desetletjem. To pomeni, daje ameriški delavec na mednarodnem tržišču dela slab delavec. Svojo šibkost in neproduktivnost je ta delavec nadomestil z jemanjem posojil in kreditov. Nižjo plačo, slabše delovno mesto, mobilnost je nadomeščal s pufi. Dokler je mogel, je na kredit obdržal nekdanji Standard, nato pa je dejansko faliral in vse izgubil. Friedman navaja konkretne primere. V odvetniških pisarnah so se uveljavili mladi odvetniki, ki niso znali le zakonov, ampak tudi to, kako imeti dobre odnose s klienti, pridobivati nove in širiti svoj delokrog. Odpadli so tisti, ki so sicer obvladali zakonike, niso pa bili iniciativni in kreativni. V zidarstvu so najprej izgubili delo tisti zidarji, ki so bili vajeni delati le pod gospodarjem oziroma nadzorom arhitekta. Ni pa ostal brez dela zidar, ki zna prirediti kuhinjo brez pomoči arhitekta. S primeri bi lahko nadaljevali. Bistvo Friedmanove ugotovitve je, da danes ne zadostuje šola, ki uči le pravilno pisati in računati. Potrebujemo šolo, ki vzpodbuja in uči mlade iniciativnosti, samostojnosti in kreativnosti. Take šole ni v Ameriki in je ni v Italiji. Podobno tezo sem prebral tudi v slovenskem tedniku Mladina. Pozabil sem ime pisca, ne pa njegove teze. V bistvu je v sozvočju s Fried-manom. Teza pravi: Slovenija je podedovala od Jugoslavije velik del industrijskega aparata in obenem tudi šolski sistem. Jugoslavija je izobrazila delavce za delo v tovarnah fordovskega tipa, ne pa v hipertehnolo-ških prostorih. Tipičen tak slovenski primer je tekstilna tovarna Mura. Nastala je v gospodarsko zapostavljenem področju. Zaposlila je nizko izobražene delavce in izdelovala solidne izdelke. Sam sem ljubil Murine srajce. Izdelki Mure pa so povsem zaostali, niso se prilagodili novim modnim trendom. V delu delavcev in vodij ni bilo fantazije, Mura je na odprtem tržišču popolnoma izgubila tekmo. Podobno seje zgodilo z marsikatero drugo slovensko tovarno. Uspeva pa npr. tovarna zdravil Krka, kjer ima večina zaposlenih vsaj fakulteto. Šolski sistem, kultura, u-stvarjalnost in samoiniciativnost so vrline, brez katerih je danes nemogoče uspeti. Nekdaj sloviti furlanski izdelovalci stolov in pohištva so klecnili pred Ikejo. Ko grem mimo njenega prepolnega parkirišča za kupce, mi nehote padejo na misel delovni in trdoživi Furlani. Imeli so kup dobrih lastnosti, razen izjem, pa jim učenje ni šlo od rok. Uspeli so inovatorji: gigant Danieli ali mali proizvajalci elitnega žganja Nonino. Ni potrebno dodatnih dokazov za to, da razumemo, kako je šola bistvena za ljudi in neko gospodarstvo. Znanje ni odvečna kategorija, toliko bolje, če ga spremljata ustvarjalnost in sposobnost samostojnega dela in iniciative. Danes je v tem ključ uspeha. Zal pa se mnoge države tega ne zavedajo. Med njimi Italija prednjači. Te države ne vlagajo v šolstvo, v kulturo, v ustvarjalnost in umetnost. Ikea je lahko (ponovno) zgleden primer. Za sorazmerno nizko ceno nudi dovolj kvalitetno in obenem dizajnersko všečno pohištvo. Podjetje Illy se ni zaustavilo le pri kavi. V družini je brat z izrazitim umetniškim talentom. Stari podjetnik bi mu odprl atelje in mu dodelil rento, samo, da ne bi tečnaril po tovarni. Illyji so znali združiti kavo z estetiko: z umetniškimi skodelicami, z originalnimi aparati za kuhanje kave, s pronicljivo reklamo itd. Dobra kava in estetika sta postali zmagovita enotnost. Vse to pišem v dokaz, da je rezanje resurzov za šolo, kulturo in umetnost slepo in ne vidi povezave med znanjem in kreativnostjo ter gospodarsko učinkovitostjo. L’intervento Kostanj e ruberie, come usare i contributi per la sicurezza Anche per il 2009 ci avviamo alla fine della stagione delle castagne. Sono alcuni anni che questo nostro prodotto si sta riprendendo l’importanza che gli spetta. Il Burnjak ne è un eloquente esempio. Però dietro la nuova bella immagine che sta crescendo abbiamo il carro di tutto il sistema che sta ancora arrancando e non riesce a sfruttare tutte le potenzialità. La castagna è per la Benečija molto più di un’opportunità. È sufficiente dare un’occhiata a quello che fanno zone similari alla nostra - dal Sud Tirolo alla Toscana, dal Trentino al Piemonte, solo per citare le aree più vicine - per capire quanta strada si deve ancora fare. Le aree in cui si producono castagne sono poche, il frutto ha un forte richiamo, le piante sono spettacolari e sono immerse nella cultura locale, poi è indiscutibilmente biologico, pulito e non servono grandi campagne pubblicitarie per sostenerlo. E forse il primo tra i prodotti che dovrebbero trainare il vero, reale, turismo locale. Tutta questa premessa per affermare che è arrivato il momento di concentrare gli sforzi, di unire le buone idee, di ottenere risultati. Gli enti pubblici - i nostri, “naši”, perché agli altri interessa ben poco - devono agire finalmente pensando al domani, integrare le soluzioni, coordinare gli interventi, ricercare i finanziamenti per agevolare l’approccio al mercato. Diamo il giusto peso alle priorità e lasciamo il piccolo cabotaggio. I coltivatori che per tanti anni hanno stretto i denti possono riprendersi la produzione, i settori collegati, che possono beneficiarne, hanno la capacità di fornire una buona offerta. Arranchiamo, ma ci siamo, serve una iniezione di qualità e di entusiasmo. Nel mare delle cose da fare alcune si possono realizzare rapidamente. La Benečija produce migliaia di quintali di castagne che oggi vengono utilizzate solo in piccola parte, molto piccola. Eppure si è creata la psicosi dei “ladri”. In parte questo è vero specie per i castagneti vicini alle strade, che anche nelle ultime settimane hanno visto numerosi gruppi che rubavano a tappeto. Non solo ruberie, anche minacce ai coltivatori. Ma perché questa gente non si riesce a fermare? Perché dobbiamo met- hùrow 6 m/s 0-5 mm 5-10 mm 10-30 mm >30 mm Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA 22. NOVEMBERJA Api Čedad (na poti pruoti Manzanu) Srebrna kaplja sobota 5. dičembeija LJUBLJANA Miklavžev sejem in Božični trg STIČNA Žeja, čaj, tinkture v samostanu MULJAVA Muzej Josip Jurčič ob 7.00 iz Spietra (pred kamunam) - ob 10. Ljubljana - ob 11.30 Stična - ob 12.30 kosilo v samostanu - ob 14.30 Muljava - ob 16. Ljubljana - ob 20. vamitev v Speter Vpisovanje do 21. novemberja (člani 25 €- nečlani 28 €): k. d. Ivan Trinko 0432/731386 - Slovenski kulturni center 0432/727490 - Kmečka zveza 0432/703119 domenica 13 dicembre BRUNICO Mercatini di Natale 6.00 ritrovo c partenza da Savogna- 6.10 ponte San Quirino -6.15 Cividale (ex stazione treni) - sosta lungo la strada-10.00 arrivo a Brunito -12.00/13.30 visita guidata della cittadina-pranzo libero - ore 17.00 ritrovo e partenza- sosta lungo la strada - ore 22.00 rientro previsto a Savogna Iscrizioni e pagamento lino ad esaurimento posti: baT Crisnaro Savogna 0432 714000 - Sabrina 0432 714102 - Daniela 0432 731190 / 714303(oreserali) il costo è di 33 euro (autobus, guida e... lotteria - gli iscritti, trovandosi nell’even-tualità di non poter partecipare informino gli organizzatori trovando il sostituto o pagando comunque la quota) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 20. DO 26. NOVEMBERJA Škrutove 0432/723008 - Čedad (Fontana) 731163 Njivica 787078 - Manzan (Brusutti)