Poitnina pia&na * (fdlevini LETO LVIII V Ljubljani, v petek "5. oktobra 19*50. STE V. 226 1. izdaja Cena 1 Dir Naročnina mesečno ^^ ^^^^^^^^^^ ^^^ Ćek. račun: Ljub- za inozem- ^^^^^^ ^^^^^ ^^^^^^^ Ш ^^^^^^^ Г Ijana •tvo 40 Din — ne- ^^^ ^^ W ^^^ Ш io.349 za ce- ^^^^^ ' ^^k U Ш ^^^^^^ • loletno za ^^^^^^ .<■ Ш inozemstvo 140 Din Ш Uredništvo je v ^^^^^^^^^ ■ Uprava: Kopitar- Kopitarjevi ul.6/111 ^^^^^^^^ ^^^^^^ ■ ^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^ jeva 6. telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Huslrirani Slovenec« >SLOVENEC< stane v d n e .v ni proda j i :. ' : i samo 1 dinar Pogajanja med Francijo in Nemčijo? Kaj je na senzacionalnem intervjuvu gospoda Brianda? rrunkfurtu, da se je tam mudila delegacija an-coske težke industrije ter imela nekoliko posvetovanj z zastopniki porurskih industrijalcev. List se povprašuje, če gre za ustanovitev franco-ko-nem-škega trusta, ali pa samo za proučevanje nemškega gospodarstva v svrho denarnega posojila, ki l>i ga Francijo dovolila Nemčiji. FranIđurtski trgovski krogi bi bili temu načrtu naklonjeni. Tudi irancoski industrijalci so se baje izrazili za to rešitev pogojno seveda, da Nemčija svojo zunanjo politiko usmeri v prilog gospodarskega .-••delovanja meti obema drŽavama. Riinan, 2. okt. ff. Iz Rima j>išejo, da so novice o pogajanjih, ki bi se imela vršiti med predstavniki jakiii gospodarskih organizacij Francije in Nemčije, in ki naj bi imela namen izposlovati Nemčiji gospodarsko posojilo na nomškem trgu, zbudilo na Kvirinalu veliko zanimanje. Ce pogajanja dovedejo do uspeha, potem hi položaj Italije v vprašanju njenih odnošajev do Francije postal slabši, з'1'evere pristavlja, da pa ne pripisuje tem govoricam velike važnost,!, ker možnost zveze med francosko nemško industrijo je Se v kraljevini san\ Na drugi strani pa Anglija ne bi dovolila, da bi se ji nastavljal nož na grlo. Paril, 2. okt. as. >Journal< |K>roča, da namerava prili. predsednik nemške narodne banke v najkrajšem času v Pariz na pogajanja s francosko narodno banko in velikimi pariškimi bankami. »Joiirnee Industriclle- izjavlja, da je Francija pripravljena staviti sroje zlato in svoj kredit v najširši izmeri т službo miru, seveda p.i mora Nemčija (lati jamstva za svojo miroljubnost, čc hoče imeti dobiček od (e pripravljenosti. Obširna nedeljska številka z ilustrirano prilogo stane samo 2 dinarja Vsak Slovenec mora imeti »Slovenca«! Pariš, 2. sept. Ir. V zunanjem ministrstvu vlada velikansko presenečenje radi izjav, ki jih (je po informacijah >Journal de Geneve« podal francoski zunanji minister Briand. Briand je namreč predlagal, naj se Nemčiji pride na pomoč, <5* mogoče celo s kakšnim mednarodnim posojilom, češ da je gospodarska oslabelost Nemčije povzročila naraščanje fašističnih organizacij in zmago Hitlerjevih pristašev v volitvah. Ravnotako vlada v parlamentarnih krogih nepopisno razburjenje, ker se smatra, da Todi Briand svojo lastno politiko, ki čisto nič ni v skladu s politiko vlade, h kateri pripada. Republikanska zveza (grupa Marin) je že obvestila predsednika vlade, da ga bo takoj prvi dan jesenskega zasedanja parlamenta inter-peliral o političnih smernicah, ki jih je Briand uveljavil v Ženevi in ki so v nasprotstvu z vsemi izjavami predsednika vlade in z idejami parlamentarne večine. Prijatelji Brianda, ki so ravnotako oeupnjeni radi te nepričakovane ofenziv? Brianda za v postavitev najitesnejšift zvez z Nemčijo, so mneDja, da jo Briand postal žrtev intrig, in da se je njegova izjava tolmačila popolnoma napačno, ker si ni mogoče misliti zunanjega ministra, ki .bi danes zagovarjal ono strujo v Nemčiji, ki je postavila boj proti Franciji na prvo točko svojega programa. Politični nasprotniki Brianda, ki so v Franciji zelo številni, bodo lo ponarejeno izjavo porabili, da ga po njegovem povratku v Pariš strmoglavijo. Po informacijah, ki izvirajo iz borznih krogov, vlada velika nevolja med upravnim svetom Comite d.es Forges (zveze težke industrije), ki je že dalje časa vodil pogajanja z nemškimi indu- Pariz, 2. okt. as. Kakor poroča »Petit Pari-sien«, se bodo razgovori med Francijo in Italijo zopet začeli na popolnoma novi podlagi. Sistem, po katerem so se sporna vprašanja obravanavala ločeno, s« ni izkazal. Sedaj bodo poskusili priti do generalnega sporazuma, in sicer najprej v obliki sodelovanja na finančnem in gospodarskem polju. Parit, 2. oktobra, as. Dozdevno oliciozen članek v >Petit Parisienu«. pripravlja francosko javnost na to, da se po večletni napetosti v francoeko- Atene, 2. okt. AA. Včeraj sta trgovski zbornici v Atenah in Pireju priredili banket v čast naših izletnikov. Med banketom se je priglasil k bs-sedi grški minister za narodno zdravje Vorlumis, ki je poudarjal, da so taka potovanja najboljše sredstvo za spoznanje države in da sedanje bivanje jugoslovanskih gospodarstvenikov obuja spomine na vzajemne borbe Grčije in Jugoslavije v preteklosti, borbe, ki bodo ostale tudi za bodoča pokoljenja simbol bratstva in sodelovanja za mir. Zatem jc minister Vorlumis dvignil čašo in napil na zdravje jugoslovanskega kralja in za napredek Jugoslavije. Za pozdrav se mu je zahvalil naš odpravnik poslov Milan Jovanovič in poudarjal, da je bil našim iz- Rothermere navdušen za Hitlerja London, 2. okt. as. »Daily Mail« objavlja drugi članek lorda Rothermera o Nemčiji in narodnih socialistih, v katerem brani svojo politiko. Tako pravi nied drugim, da so narodni socialisti v Braun-schvveigu uresničili svoje ideale in njihov rezultat mora prepričati vse razumne ljudi v Angliji o tem, da je tudi za Anglijo dobro, da se tam ukorenini narodni socializem. Rothermere priporoča Hitlerju, naj svojo politiko zenači z Mussolinijevo politiko. Dalje pa mora iz svojega programa črtati antisemitizem Btrralci v svrho tesnejše združitve, ker je Briand i.kn lahkomiselno iidtl načrte, o katerih bi za enkrat javnost še ne smela vedeti. Govori se, da je bil v načrtu francosko-nemški premogovni in železni trust, ki bi imel namen izpodriniti angleško jeklo na evropskem trgu. ženeva, 2. okt. ss. :>Journal de Genevec prinaša danes Briandovo ?razlago' izjave, ki jo je dal zastopnicam mednarodne ženske zveze, in ki je povzročila burne komentarje po vseh inozemskih listih. Briand protestira proti napačni railagi njegovih besedi, katere so obrnjene tako, da dovoljujejo najrazličnejša tolmačenja. Njegov razgovor z damami je bil privatnega značaja iu on ni dovolil nikomur njegovih izjav objavljati v časopisju, »Journal de Geneve»: se čudi, kako je mogel minister Briand, ki ima tako bogata izkustva, le eno samo minuto misliti, da bo njegov razgovor ostal tajen, če se je pa pogovarjal kar z o smer i m i damami. List trdi, da je njegovo poročilo avtentično. Isto trde dame mednarodnega komiteja. Pariš. 2. okt. Agencija Havas poroča iz Ženeve, da so izjave, katere je baje podal zunanji minister nekim odpoelenkam mednarodne ženske zvese in ki se tičejo njegove ocene Hitlerjeve stranke kakor tudi ministra Treviranusa, popačeno in ne predstavljajo mišljenje zunanjega ministra. Pariško časopisje demantija agencije Havas ne jemlje na znanje in je slej ko prej pripravljeno izvedeti, kateri so bili (unanji pritiski, ki so vplivali na Brianda, da je mogel ravno v tem času govoriti tako nepremišljeno. Berlin, 2. okt. ff. >Borsenzeitung |>oroča : italijanskih odnošajih uamerava dovoliti Italiji ve- ! liko posojilo. Kot argument navaja list, da je treba končno.veljavno razčistiti francosko-italijanska na- i sprotstva in spraviti ^popolnoma v soglasje gospo- ! darske interese obeli držav. Sicer Francija s tem ne bo pridobila italijanskega prijateljstva in l>o s par milijardami kupila samo pripravljenost Italije za pogajanja. Nedvomno so k temu pripomogle tudi nemške volitve ter je veliki narastek desničarskega radikalizma v Nemčiji povzročil tudi v Parizu pre-okret, tako da so začeli sedaj polagati važnost na poravnavo sporov z Italijo. naši duševnosti.« Vsi ministrski predsedniki so snoči naglasili važnost gospodarskega sodelovanja vseli delov brit-ske^a imperija. Kanadski ministrski predsednik se jc izjavil za gospodarsko solidarnost imperija, ki naj pospeši ustavni razvoj. Končno jc govornik izrazil upanje, da se bodo v teh časih silne gospodarske depresije združile vse države imperija k gospodarskem sodelovanju in ojačilc medsebojno gospodarsko zvezo. Novozelandski ministrski predsednik Forbes jc naglasih da je v mejah imperija več samostojnih edtnic, ki naj se združijo k skupnemu delu, kar bo ena najvažnejših nalog imperijalne konference. Forbes ja zaključil, da morajo pasti carinske zapreke, ki so doslej delile narode britskega imperija. letnikom prirejen nad vse prisrčen in prijazen sprejem. Svoj govor jc zaključil z napitnico v zdravje predsednika grške republike Zaimisa in bratskega grškega naroda. Zatem jc govoril generalni tajnik zagrebške zbornice za TOI dr. AdolI Čuvaj, ki jc predlagal ustanovitev grško-jugoslovanskih zbornic v Atenah in Belgradu. Zatem jc govoril namestnik ministra za zunanje zadeve Fidakis in pozdravil zastopnike časopisja. Za pozdrav se mu je zahvalil jugoslovanski novinar Dragan Mfličevič. Naposled je govoril tajnik jugoslovanske trgovske zbornice v Solunu, ki se je zahvalil ministru Vorlumisu za pa-žnjo napram solunski zbornici in našemu gospodarskemu življenju v Solunu. Intimno prijateljstvo I m « •» • /i w«a med Turčijo in Grčijo Moskva, 2. okt. as. Ob koncu obiska turškega zunanjega ministra Tcvlik Ruždi beja v Moskvi objavlja uradni komunike: Med Litvinovim, Karaha-noni in Tevfik Ruždi bejem so se vršili s sodelovanjem ruskega poslanika v Angori in turškega poslanika v Moskvi razgovori o medsebojnih odnošajih in o problemih mednarodne politike. Turško-ruski odnošaji postajajo vedno tesnejši in prijateljski in obe državi smatrata za svojo nalogo, da postanejo odnošaji še tesnejši in prisrčnejši. Pred vlado g. Poincareja Pariz, 2. okl. p. V. tnkajin' i političnih krojih je vzbudil veliko zanimanje skupen obed, na katerega so bili povabljeni Poincarć, Tardieu in Maginot. Trdi se, da jc bilo sklenjeno, da bo vlada podala ostavko pred sklicanjem parlamenta, novo vlado bi sestavil Poincare brez iirianda. Službeno pa se to demantira in trdi, da sc na obedu izmenjale samo misli. V političnih krogih pa sc pričakuje, da bo Tardieu v kratkem odstopil, s'cdil mu bo Poincare. Dr. Korošec v Dub-ovnihu Dubrovnik, 2. oktobra, p. S Snoči jc prispel v Dubrovnik minister na razpoloženju dr. Anton Korošec. Pričakal ga je inž. Milorad Dimitrijevič in ga odpeljal z avtomobilom v svojo vilo »Trste-noc, v katero je stalno zahajal dr. Laza Markovič. Proslava junaštva Belgrad, 2. okt. m. 9. oktobra poteče 15 let, ko se je moral podati Belgrad v krvi svojih branilcev nemškim četam. Proslava sc vrši 15. oktobra, po vseh šolah sc vršijo svečana predavanja, v Belgradu pa tudi svečana koincmoracija. Ureditev državnih gozdov Belgrad, 2. oktobra. AA. V ministrstvu za gozdove in rudnike je bila po nalogu ministra sestavljena komisija, ki l>o izdelala izjavo o končni sestavi navodil za ureditev državnih gozdov. Predsednik komisije je Peter Prpič, načelnik oddelka za občinske in zasebne gozdove, člani so Mihovil Markič, načelnik oddelka za pogozdovanje. Iv. Marini, višji inšpektor, dr. Ljubomir Miletič, načelnik oddelka /j\ eksploatacijo državnih gozdov |>a je poročevalec. Komisija se bo sestala prihodnje dni. Dr. Mačeh odpotuje v Karlove Vari Zagreli. 2. oktobra, p. Dr. Vladimir Maček |K)tuje v kratkem v Karlove Vari radi zdravljenja. Ministrstvo notranjih del je izdalo za to potovanje potni list. Pomorska nesreča na Jadranu Split, 2. oktobra, p. Sinočna pomorska nesreča je še vedno predmet preiskave naših pomorskih oblasti. Kapetan italijanskega broda navaja edino, da mu je žal, da se je dogodila omenjena nesreča in priznava, da je prekršil prometne predpise, ker je zadel v jadrnico z leve strani. Jadrnica se nahaja v popravilu v neki ladjedelnici blizu Splita. Delarshct vprašanja Belgrad, 2. okt. m. Včeraj zvečer sc jc vršila v prostorih Jugosla/anskih delavskih sindikatov plenarna seja vseh delavskih organizacij naše države. Sklenjeno jc bilo, da se vrši glavni občni zbo>- dne 19. oktobra v Belgradu. Belgrad, 2. okt. m. V nedeljo 5. oktobra se bo vršila v Belgradu širša konlercnca centralnega tajništva delavskih zbornic. Obravnavalo se bo delavsko vprašanje državnih grafičnih podjetij. Na konferenco so povabljeni predstavniki gospodarskih organizacij. iMaša lahhoatletska reprezentanca Belgrad, 2. oktobra, z. Skupina 28 lahkoatle-tov. ki predstavljajo našo reprezentanco za Grčijo, jo prispela danes v Belgrad. Naša reprezentanca jo zelo močna in jo gotovo, da bo dosegla dobre rezultate. Potovanje ' treh delegatov lahkoatletske zveze je omogočil Centralni presbiro z darilom 10.000 Din. Obletnica Danes je obletnica, odkar je po domoljubni modrosti in dalekovidnosti našega prevzvišenega vladarja, kralja Aleksandra I., zagledal dan zgodovinski akt z dne 3. oktobra 1929, po katerem je naša država dobila svoje naravno ime Jugoslavija in se je razdelila v devet velikih banovin, ki misel narodne kulturne in državne skupnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev naiibolj adekvatno izraža. Po tem zakonu, ki pomeni po našem zedinjenju najbolj važno epoho v naši zgodovini, je naša država v resnici v duhu kraljevega manilesta od 6. januarja 1929 postala to, kar po naravi, narodnem duhu svojega prebivalstva in po svoji zgodovinski misiji v resnici je. Ta akt je realiziral misel, po kateri smo se kot Jugoslovani združili v višjo krvno, kulturno in državno enoto. Z njim se je izpolnila oporoka vseh, ki eo tekom zgodovine z ogromnimi žrtvami in borbami tako na bojnih poljanah kakor v oblasti duha delali na zedinjenju jugoslovanskih rodov, medsebojni slogi in ustvarjenju skupne in enotne države. Nove banske oblasti, ki danes s ponosom gledajo na preteklo leto intenzivnega kulturnega in gospodarskega dela, predstavljajo simbolično združitev vseh narodnih sil v prospeh nam svete, skupne domovine. Po velikopoteznem zamislu kralja in po državniški spretnosti premiera sedanje vlade so se ustvarile banovine, ki so življenja zmožne enote, ker 40 velike, ker so razmejene po naravnih geografskih, gospodarskih in prometnih vidikih in ker zato popolnoma ustrezajo materielnim potrebam in težnjam prebivalstva. Z banovinami se je ustvarila banom široka kompetenca, tako da se je osrednja državna uprava znatno razbremenila s tem, da se je odpravil dvotirni sistem, obenem se pa pocenil upravni aparat, ki je postal bolj prožen in gibčen ter prilagojen miselnosti, osobitosti in gospodarskim potrebam naroda. Po banu, ki je postal resničen političen in upravni center dežele in najvplivnejši faktor njenega gospodarskega, kulturnega in socialnega življenja, se je prebivalstvo trdno zvezalo z državno celoto obenem pa se .je dal razmah vsem njegovim prirodnim, narodnim, kulturnim in gospodarskim silam in zmožnostim. Nove banovine so srečna einteza misli krvne in državne enote Srbov, Hrvatov In Slovencev in pa tradicionalnih sil ter pozitivnih in tvornih vrednot ki v Srbih, Hrvatih in Slovencih po naravi počivajo. Danes gledajo banovine, ustvarjene po velikem konceptu našega vladarja, na eno leto srečnega in nlodonosnega razvoja. Možje, ki so jim bili postavljeni na čelo so s popolnim razumevanjem in praktično sposobnostjo šli na delo za uresničenje idej januarskega manifesta našega vladarja. Ideala jk>-polne nepristranosti državne uprave niso samo načeloma poudarjali ampak ga tudi dejansko izvajajo. Položili pa so v svojih upravah po vrhovnih emer-Dicah in navodilih našega premiera temelj za gospodarsko ozdravitev, napredek in dvig banovin in države. Kar se posebič tiče naše dravske banovine, ki združuje skoro vse slovensko ljudstvo, moramo naglasiti, da smo imeli v svojem prvem banu inž. Dušanu Serneou, ki ga vidimo z obžalovanjem zapustiti to mesto, da prevzame višjo Čast ministra, moža, ki je z jekleno vztrajnostjo in neupogljivo voljo, katera mu je svojska, začel izvajati načrt elektrifikacije nase banovine, ki bo odprl našemu ljudstvu stalen vir blagostanja in dohodkov ter ga s tem tudi kulturno dvignil. Mirno lahko rečemo, da se .je Iravska banovina pod vodstvom prvega banu izka-lala kot vzor banovinam vse Jugoslavije. Temu delu pa je bila vodilna smernica nesebična ljubezen do vladarja, slovenskega ljudstva in Jugoslavije, ki naj po složnem sodelovanju nas vseh postane srečna in močna ter ugledna v vsem svetu. Ne dvomimo, da bo njegov naslednik v istem duhu delal na učvr-ičanju in novem ustvarjanju kulturnih in gospodarskih dobrin našega ljudstva v prospeh jugoslovan-itva In države. Zalo z radostjo slavimo dnneg obletnico okto-berskega zakona, po katerem je po iniciativi našega prvega In največjega domoljuba, kralja, dahnilo v našo državo novo življenje in se je v konkretni obliki udejstvilo lo, o čemer so sanjali, kar so snovali in zamišljali največji geniji Srbov, Hrvatov in Slovencev, kar se je zdelo težko ustvariti zaradi tisoč In tisoč ovir nesrečnih zgodovinskih okoliščin, ki so delile južne Slovane. Naša nalogn Je zdaj samo, da se še bolj strnemo v enoto skupnega življenja v duhu našega skupnega rodu, ki je eden v vsej svoji raznolikosti. Po oktoberekem zakonu srečno začeta preosnova našega narodnega in državnega sožitja se lniQ po patriotičnem in požrtvovalnem sodelovanju vseh dovrševati in dovršiti v stavbo, ki bo im-ponirala vsemu svetu in bo mogočen činitelj miru in napredka vsega kulturnega sveta. Važnost konference britskega imperija London, 2. okt. AA. Davi so vodje delegacij na imperijalni konlerenci nadaljevali razpravo o načinu, kako naj se najbolje razpravlja o raznih točkah dnevnega reda konference. Sedanja imperijalna konlerenca se vrši v znamenju hude svetovne gospodarske krize in ni čuda, da bo konferenca v prvi vrsti posvetila svojo pozornost gospodarskim problemom, ki postajajo čedalje bol) pereči. Tudi Macdonald je v svojem snočnem govoru naglašal pretežno gospodarski značaj sedanje imperijalne konference. »Trpeli smo,« je dejal Macdo- nald, »na velikem pesimizmu. Teden za tednom sc je število brezposelnih večalo, kar je porazujoče vplivalo na nas same in nas zakrilo v oblake pred svetom. To sc mora nehati. Naša slabost leži v Generalni sporazum med Francijo in Italijo? Jugoslovansko-grška vzajemnost / y Zopet vprašanje revizije mirovnih pogodb Na Poljskem vlada razumljivo razburjenje nad h lavami prede. "Мтагука Varšava, 2. okit. rr. Rasburjenje, ki ga je povzročila izjava Masaryka dopisniku dunajske »Neue Freie Presse« se ie ni poleglo in i vsakim dnevom le narašča. Predsednik Masaryk je namignil, da jc rešitev poljskega koridorja za vzdr-žanje evropskega miru potrebna, ravno tako kol pomirjenje Madjarske, za kar ie češkoslovaška država evenluelno pripravljena doprinesti teritorialne žrtve. Češkoslovaški poslaništvi na Dunaju in v Bu' dimpešti sta sicer objavili uradne komunikeje, v katerih razlagata predsednikove besede V Slttielu janevropskih stremljenj, VCtid.ir njih komunikeji niso mogli pomiriti poljske javnosti, tem mani, ker ne govorita o poljskem kondorju. V vladnih krogih se stališče, katerega jc zavzel predsednik Ma->aryk, ne more razlagati drugače kot pa, da je samo odgovor na stališče, katerega je nedavno zavzela poljska vlada ob priliki zaključilve arbitražne pogodbe z Madjarsko. Poljska vlada ie takrat izrecno izjavila, da nje vprašanje revizije Irianonske pcgjdbe ne briga in da v slučaju, če bi prišlo do revizije, Poljska ne bi nasprotovala. N.ulalje postaja čedalje bolj jasno, da |e ne-tiara predsednik Massrvk hotel javno nastopili proti poskusom Poljske, da prevzame vodstvo Male antante. Konferenca poljedelskih držav se je nedavno vršila v poljski prestolici, v Ženevi pa ie Poljska najbolj živahno zastopala interese pol|e-delskih držav, med katere spadata tudi Jugoslavija in Romunija. Tako izgleda, kot da bi se češkoslovaška vlada bala, da ne bi izključno gospodarski interesi, ki so trenotno važnejši kot pa politični, pomagali Poljski,' da izpodrine Češkoslovaško z vedivnega mesta v vseh v.prašanjih srednje Evrrpc. Ta domnevanja niso brezpredmetna, osobito, ko je poljski poljedelski minister Kviat- Balkanska konferenca Selija, 2. okt AA, Poleg že omenjenih delegatov za balkansko konferenco v Alenah odpotujejo še bivši' minister Kulcv, zgodovinar Mišev, predsednik društva Otec Pajsije«, arhlmandrit Boris Simov in Dobrudžan Cenakov. Carigrad, 2. okt. as. Turška delegacija za balkansko konferenco je odpotovala danes dopoldne v Atene. V tukajšnjih krogih vlada veliko zanimanje za to konferenco, kar je razvidno iz tega. da so v delegaciji tudi razni ministri in zastopniki trgovskih zbornic. Bivši grški kralj si želi nazaj London. 2. oktobra. AA. Reuter poroča: V irifervjuvu o svojem nameravanem povratku na £i$i, bo v kratkem sestavljena liberalna inonarhislična rinila s Savtiagovi Al bom na triu. Do zadnjega so smatrali Albo za vnetega republikanca. Njegov preolrret razlagajo njegovi prijatelji s tem, da Je kralj privolil v važne koncesije, na temelju katerih se bo kraljeva oblast znatno omejila In uvedla Vi Španiji ustavna monarhija po angleškem vzoru. Po razpustu avs Dunaj, 2. ckt. as. Levičarski listi, predvsem ' »Arbeitec ZoUu.'ig ,, izjitvijajo, (Џ.. poni.fiii p.iedčas-; ni razpust mednarodnega eveta kršitev. и«1мге> ćfe i 70 ustave določa, da se mora po. zveznem predsedniku imenovana nova vlada predstaviti narodnemu svetu v enein tednu, za kar se mora po ustavi sklicali izredno zasedanje. Vlada, ki jo je imenoval zvezni predsednik, bi se morala po ustavi takoj razrešili poslov, če bi ji narodni svel odrekel zaupanje. Da pa se vlada izogne golovi nezaupnici, je rajše kršila ustavo.. Dunaj, 2. ckt. as. Novi zvezni kancler Vou-goin je prodrl s evojo voljo in Imenoval dr. Stra-fello za ravnatelja zveznih železnic. V vodstvu zveznih železnic se bodo izvršile velike spremembe, • ker bo prišlo več dosedanjih ravnateljev v disci- Vprašanje bivših a. o. železnic Belgrad, 2; oktobra. ЛА. 20. t. m. se vrši na Dunaju konferenca delegatov nasledniških držav ' bivše Avstro-Ogrsjke. Na konferenci bodo razprav-. ljali o razdelitvi fondov bivših avstro-ogrskih državnih železnic. Našo kraljevino bo na tej konferenci zastopal načelnik v penziji Kosta Nikolič, ki je bil že prej delegat naše kraljevine na konferencah o vprašanjih bivših avstro-ogrskih državnih železnic. Betgrajske vesli Belgrad, 2. oktobra, m. Danes se je vrnil v Belgrad minister za šume in rude ing. D. Serncc. Belgrad, 2. okl. AA. Snoči ie prispel iz Niške Banje v Belgrad minister za finance dr. Slanico Š vrl juga, ki je o priliki svoje avdijence pri Nj. Vel. kralju poročal o tekočih poslih ministrstva financ. Belgrad, 2. okl. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je pomaknjen na predlog ministra za trgovino in induslr. inšpektor Milovan Pilja izЛа-I v 8-1. Belgrad. 2. oktobra, z. Včeraj sta poselila trgovinskega ministra škof dr. Letni in katoliški župnik dr. Waguer, ki sta izrazila žel,jo, da se uvede verouk kot obvezen predmet v strokovne šole, ki se nahajajo v resoru trgovinskega ministrstva. Belgrad. 2. okt: m. Prometni minister je dovolil polovično vožnjo na (Iriavnili železnicah delegatom Glavne zadružne zveze za skupščino v času od 17. do 31. oktobra. Belgrad, 2. oktobra, z. Naše izvoiniške organizacije so prejele obvestilo od nemške vlade, da ,|e zvišala uvoslno carino nu 18.50 RM za mt<\ To velja od 28. septembra dalje. Belgrad, 2. okt. z. Zavod za napredek zunanje trgovine bo izdajal letake, tiskane v več jezikih. Letaki bodo prinašali obvestila o stanju poljedelstva v naši državi in fotografije uglednih gospodarskih insititucij, ki se bavijo r. izvozom žita, sadja, hmelja, obleke, opija, buhača itd. Uprava omenjenega zaveda je razposlala prošnje na gospodarske organizacije, da ji dostavijo popise in fotografije takih poiietij, ki bi mogla reprezen-tirati naše gospodarstvo. Belgrad. 2, oktobra. AA. Jutri dopoldne bo seja upravnega odbora Narodne banke. Na dnevnem redu so tekoči posli v zvezi z dodeljevanjem kreditov. Belgrad. 2. oktobra. 20. oktobra 1930 bo v računsko-ekonomskem oddelku ministrstva za gradnje. Masnrykova ulica št. 2/1., ofertna licitacija za )K)ložitev tračnic in dokončanja proge Kraljevo-"aska. Predračunska vsota znaša 8,0C$i.520 Din. Načrte in pogoje je moči vpogledati pri blagajni ministrstva za gradnje, Kakor se Izve, se je kralj obvezal, da se bo v slučaju, če prejme Alba sestavo nove vlade, odpovedni tradieijonelnemu vrhovnemu poveljništvu \ojsk'e In mornarice jn da ne bo imel važnih političnih avdijenc brez prisotnosti odgovornih ministrov. Kakor poročita trde, je kralj prišla} nato,- da bodi) /t' koncesije obvezne za njega in njegove naslednike. plinarno preiskavo, ki so prejeli nagrade iz nekega ia m & ,)Ui.!a, ... MlA4 2. ч'еК1. .Џ. Kakor poroča Neuigkeilš-\YeItblatH, sta. oba heinnvelirovska . ministra knez Stahremberg in Ilueber izjavila, da se odrekala 4tiinistrekim plačam v korisl brezposelnim. (Oba sla io tako zelo bogata. — Op. uredn.) Monarhisiični pokret v Avstriji Dunaj, 2. okt. as. Cesarju zvesta ljudska slran-ka namerava pod vodstvom polkovnika Wolla ob priliki 18. rojstnega dne nadvojvode Otona dne 20. novembra prirediti ljudsko glasovanje o obnovi monarhistične državne oblike v Avstriji. Dne 17. novembra pa bodo v votivni cerkvi slovesno blagoslovili črno-rumeno zastavo s sliko Otona. f. .J j" Omejitev podpor Belgrad, 2. okl. AA. Zave d za pospeševanje industrije in obrti je obvestil vse obrtne organizacije, ostajo, ki ga je s sanitetnim avtobusom pripeljala na rešilno postajo. Ponesrečenec se nahaja Kljub močnim injekcijam pri zavesti. Kakor se razvidi iz listin, se je vozil l bratovim motornim kolesorti. CUdno, de se te vrste nesreče v okolici Kranja tako silno množijo. Čsl. vlada se učvršča Že neštetokrat Su prerokovali čsl. \1>гЦ padec, ali kljub temu se srečno izinuzu la vseli nevarnosti. Ko se Je junija razšli parlament iui počitnice, so bJll tudi optimisti prepričani, da kopa-Ш£а in kopeli ne bodo uiogje popolnoma ohladiti prevloče krvi vladnih poslancev, ki so si cstfo v iflseh. Nasprotja med stališči in nažorl posameznih strank vlktlne VCčine so bila tako vellkn, da jih je bilo na prvi pugled nemogcče premosllll. Ali tudi za politiko je čas najboljši zdravnik. Med počitnicami je vlada začela zboljševaa svoj položaj, Zakaj republikanska agrarna stranka, najmočnejša v državi, si je zagotovilu vspsh'flfiiko pomoč obrtniške stranke. Prijateljske /veze med njim« so se že tako utrdilo, da so se zadnjega kongresa obrtniške stranke Udeležili tudi voditelji fcgrarcev. S tem ло Imtell agrarcl jasno pokazali socialnim demokratom, da so prazni njihovi upi, da postanejo najmočnejša Slrankij v državi. Socialni demokrati so bili mnenja, da jc nastal zanje ugoden trenutek za volitve. Zmeda v komunističnih vrslflh je namrč vedno večja in.s spretno agitacijo bi mogli socialni demokrati potegnili za seboj večino razočaranih in zmedenih komunistov. Zato so socialni demokrati iskali prilike, da iizovpjo vladno krizo in volitve. • Po sestanku obrtniške stranke so se sanje socialnih demokratov o vodilni vlogi razblinile v nič. Saj bi inogli ležko pridobiti pri volitvah toliko, da bi znatno prekašali že same agrarce, naravnost nemogoče pa je odvzeti večino združeni agrarni in obrtniški stranki. S strani socialnih demokratov za zdaj tako ne preti vladi resna nevarnost. Mase narodnih socialistov, ki hočejo imeti vedno kako kost, ki jo glodajo v velikem hrupu, so tudi prišle na svoj račun. Nesramna obdolžitev italijanskih lisEov, da so ceškl Sokoli ob znani nesreči na Jadranskem morju ukradli Italijanom za 300,000 Ijr srebrnine, je najbolj razburila, ravno narodne soclj«ll»te, ki igrajo odločilno vlogo v češkoslovaškem sokolslvu. Narodno socialistične mase so v zadnjih tednih potisnile v ozadje socialne zahteve,' ker so vso svojo pozornost posvetile narodnostnim vprašanjem, izjave nemškega ministra Treviramisa o Poljski In zmaga šovinističnih krogov v Nemčiji so zopel podžgale stoletno nasprotje med Čehi in Nemci. Zalo je bila v zadnjih dneh Praga kakor v vojnem stanju, ko so češke mnoilee demonstrirale proti nemškim govorečim filmom, s katerimi šini jo Nemci svojo propagando. Izredno se Je razburila Češkoslovaška javnost, ko sta radi poškodbe imelja nekaterih praških Nemcev protestirala nemški In avstrijski poslanik. če poljski poslanik v Berlinu ni imel pravice protestirali, ker so pred nekaj dnevi Nemci iia Pomoranskem demolirnll poljsko šolo, še imata po mnenju češke javnosti tem manj pravice nemški in avstrijski poslanik, da bi so vmešavala v čsl. notranje zadeve. Protesti italijanskega in nnio nemškega in avstrijskega poslanika kakor tudi agrarni uspeh pri obrtniški stranki so zopet bolj tesno priklenili k vladi g. Udržala ludi narodne demokrate, dedne Hovražnike Nemcev. Po svoji številčni moči sicer demokrati mnogo ne pomenijo, ali v -njihovih rokah Je Industrijska abornica, Zivnosleneka banka in večina češkega kapitala. j Tudi slovaško vprašanje ne sili vlade' k odstopu. Res se je sicer Udržalovi vladi očitalo, da v vladi .ni zastopnikov HlinkoVe slovaške Ljudske stranke; Madjari so širili nieil svet vesti, da je najmočnejša slovaška stranka, lllinkova LS proti češkoslovaški. Ali s svojo inter|K»lacijo proti zatiranju Slovakov v Madjarski so slovaški katoličani zopet jasno dokazali svoj patriotizem. , Spori med voditelji agrarne stranke so ponehali, odkar se je srčna bolečina bivšega uiim predsednika in agrarnega vodje dr. Švehle obrnilo toliko na bolje, da se je lahko podal v Karlove vary. Švehla je najmočnejša politična osebnost ne samo v agrarni stranki, ampak v vsem čsl. parlamentu. Odkar se zopet lahko vsaj od daleč peča н politiko, se čutijo vsbpovsod njegovi vplivi. Zato ni pričakovati v doglednem času krize, če so ne pripeti kaj izrednega, ker se je položaj vlade zelo učvmtil; _b— Irigoyen pojde v izgnanstvo Nowyork, 2. oktobra. AA. Poročajo Iz Buono.3 Airesn, da se je vlada dogovorila s špansko vlado, da bo bivši predsednik Irigoyen prepeljan v Španijo, kjer bo živel v izgnanstvu. Pariški vojašhi govsrner v Ameriki NoMjork, 2. oktobra. AA. Vojaški guverner Pariza generul Непгу Gouraud je dospel s francosko ladjo v Newyork. Ameriška križarka jo pozdravila prihod Gourauda s 13 častnimi streli. ''I>-čina mu pripravlja velike svečanosti. Letalske vesti Pariz, 2. okt. AA. Davi ie krenil z letovišča Villacoublalt francoski letalec De Troyes na polet v Bukarešto. Spotoma se bo ustavil v Belgradu. • London, 2. oktobra. AA. Zrakoplov >R 101 r se Je vrnil davi ob 7 v Cnrdington po poletu, ki je trajal 15 ur in ki je bil poizkus za polet v Indijo. Delovanje kitajskih roparjev London, 2. okt. as. Kitajski roparji so po štiritedenskem obleganju zavzeli mesto Li Hsien. Po zavzetju so pomorili nad 8000 ljudi, skoro vse moško prebivalstvo. Zaradi jajca ubii Sofija, 2. oktobra. AA. V vasi Trebi v Šumer-skeni okraju se je Ali Bpstandži spri z ženo svojega j nečaka Mehmeda Bostandžija. Spor je nastal zaradi enega jajca. V prepir je posegel tudi Mehmed Bo-slandži nakar ga je Ali težko ranil. Kasneje Je Mehmed podlegel poškodbi. Ali je bil takoj prijel in j aretiran. Komunistična demonstracija Hamburg. 2. okt. AA. Včeraj so trije mladeniči prielnši komunistične stranke razbili okna na jugoslovanskem konzulatu. Cene hmelja žatec 2 okt as. Razpoložen ie nn trsu le nespremenjeno mirno. Cene so se gibale ined 300 in 600 Kč. Naseljevanje primorskih Slovencev v Južni Srbiji »Slovenski tednik«, organ slovenskih primorskih izseljencev v Argentini, ki izhaja v Buenos Airee-u, prinaša v svoji številki z dne 30. avg. 1930 članek, ki se bavi s težkim gospodarskim položajem naših izseljencev v Argentini, ki je nastopil zlasti radi velike brezposelnosti. Clankar prihaja do zaključka, da bi se morali primorski begunci zato izseljevati v .lužno Srbijo, mesto v Argentino in podpira svoj predlog nekako takole: Že dalj časa se bavi jugoslovanska vlada s problemom kolonizacije Južne Srbije, Za kolonizacijo pa primanjkuje danes v prvi vrsti dobrih delovnih moči. Zato bi bilo prav umestno, če bi se obrnil dotok primorskih izseljencev v Južno Srbijo. Saj so naši Primorci v veliki večini kmetje in sicer zelo dobri kmetje. Kraški svet, na katerem živijo, jih je stalno silil, da so se vedno borili za vsako ped rodovitne zemlje med pustim in nerodovitnim kraškim svetom. Zato bi v Južni Srbiji gotovo našli bolj hvaležna zemljišča, ki bi jih s pridnostjo svojih rok gotovo lahko privedli do večje rodovitnosti kot domačo grudo na Krasu, na kateri jim je življenje skoro onemogočeno. Vrh tega bi prinesli s seboj kulturnih dobrin, ki jih danee Južna Srbija še nima in tako pomagali ustvarjati dobo napredka in višje kulture. Dolžnost njih rojakov v svobodni jugoslovanski državi pa bi bila, da posvete temu predlogu vgo svojo skrb in pažnjo in tako omogočijo izvedbo tega vsestransko koristnega načrta. Na ta način bi se ustavil dotoik naših izseljencev v Argentino, ki bežeč iz bede zopet zapadejo siromaštvu in brezposelnosti. Že itak trpijo naši ljudje v tujini naravnost strašno. Navadno dobe le najslabše delo, ki jih komaj preživlja. Opravljati morajo najnižje posle, d oči m bi v domači svobodni državi pod kolikor toliko ugodnimi življenjskimi pogoji lahko storili in dosegli mnogo več za lastni dobrobit kakor tudi za procvit mlade države. Vrh tega bi v teku let gospodarsko povzdignili zapuščeno in Južno Srbijo in jo prepojili s svojo kulturo. Zato naj vsi naši bratje, ki so v domovini na odgovornih mestih, poskrbe, da se omogoči izvedba tega predloga. Saj bo na ta način olajšan položaj tistim, ki trpe največ radi lega, ker ?o slovanskega rodu. • Slovenska slavnost v Franciji Audun le Tiche, 29. sept. 1930. Nepričakovne množice so se zbrale k včerajšnji slovesni blagoslovitvi nove zastave našega Slovenskega del. pevskega društva v Audun le Tiche, malem francoskem mestecu tik luksemburške meje. Proslave, ki je izpadla nad vse slovesno in dostojanstveno, se je udeležilo 19 društev, od njih 12 z zastavami. Izmod odličnjakov moramo omeniti gospoda komisarja Poljaka, naslednika gospoda dr. Kuharja, sedanjega urednika з-Slovenca«, ki ga imajo naši ljudje v tako dobrem spominu. Gospod Poljak se je udelžil proslave kot zastopnik zadržanega gospoda poslanika in ministra Spalaj-koviča; dalje omenimo gospoda krajevnega mera z goepo, gosp. tajnika Terres Rouges, mestnega župnika in gospoda slovenskega župnika in blagoslovitelja K a s t e 1 i r, a iz Aumetza. Sredi dolge deževne dobe, ko je deževalo še v soboto in lije danes, je dalo nebo prekrasen soln-čen dan, kar je slavnost še bolj povzdignilo. Nepregledni slavnostni sprevod, v katerem je vihralo 12 zastav slovenskih, poljskih, ruskih, francoskih in italijanskih društev, katerega sta poživljali dve godbi in ki je nosil s eeboj še v vence zavito zastavo, je krenil potem, ko je obhodil v_se mesto, v cerkev in jo popolnoma napolnil, tako da velike množice niso našle v njej več prostora. Ko so intonirali pevci pred altarjem štiri-glasne slovenske litanije Matere božje, na koru pa je znani aumeški mešani zbor dovršeno zapel za odgovore domače pesmice, smo videli, kako so zaigrale solze v očeh premnogih naših rudarjev. Domača božja služba, ki bi jo služil v sredi tujine v nabito polni cerkvi domač duhovnik, resnično ni kaj vsakdanjega. Ko so vtihnile orgle in je odmolil gospod župnik predpisane slovenske molitve — kaj je res treba priti v tujino, da vidi človek, kako neizrečeno so lepe — so za blagoslov slovesno zadonele fanfare bratskega poljskega društva, na kar je poudaril gospod župnik K a s t e 1 i c v svojem govoru edinost Slovencev, ki jih predstavlja ena zastava in čast zastave, da more biti pri vseh izpre-vodih uvrščena za križem, kar pomeni, da se križu klanja, ga spoštuje in ljubi tudi članstvo društva, ki je dalo blagosloviti svojo zastavo. Blagoslovljeno zastavo je predal gospod ko- Sola kraljice Marije Dol pri Hrastniku, 1. okt. Danes je prejel kraj. šol. odbor od maršalata dvora veselo vest, da je Nj. Vel. kraljica dovolila, da bo nosilo novo šolsko poslopje njeno ime. Stavba, ena najlepših pa tudi najpraktičnejših v naši državi, je izgotovljena in se bo vršila slovesna otvoritev še ta mesec. Aluminij v ribniški dolini Ribnica, 1. oktobra. Ni še dolgo od tega, ko so zasledili blizu neke vasi pri Sodražici neko rudo. Nihče ni prav za prav vedel, kaj vse vsebuje ta zmes. Prav tako rudo so tudi odkrili pod vznožjem Sv. Ane pri Ribnici. Pred nekaj tedni so pregledali kraje inženjerji Trboveljske prenii/gokopne družbe iz Kočevja. Preiskali so rudo in začeli takoj s pripravljalnimi deli. Na lice mesta je bil odposlan s petimi delavci g. Kos, zemljemerec kočevskega rudnika. Začeli so vrtati zemljo najprej pri Sodražici. Tani so se mudili okoli tri tedne ter napravili 26 malih odprtin, t. j. nekake rove, da preiščejo notranjost zemlje. Preiskovali so na različnih krajih in ugotovili, dn vsebuje ta zmes okrog 50% aluminija. Pri Sv. Ani so delali nato taisti delavci 14 dni. Tu pa so vrtali z motornim strojem, da jc šlo delo hitreje od rok. Tudi tu je le 50% aluminija. Cuije se, da je ravnateljstvo kočevskega rudnika naročilo v teh krajih stanovanja za 20 delavcev. Kajti do sedaj, ko še ni bilo tako hladno, so si delavci že kako uredili in preskrbeli prenočišče. Jedila pa so jemali seboj. Večkrat je prišel pogledal, kako delo napreduje, tudi ravnatelj kočevskega rudnika g. Biskupsky ali pa upravitelj Inž. Kek. Sklepa se, da se bodo pripravljalna dela nadaljevala. V kratkem pa bodo pregledali in preiskali zemljo okoli Hinj, ker se baje nahaja tudi tam prav taka ruda. Tu morajo biti vsekakor v večji množini različne vrste rud. TamošnJI prebivalci namreč sklepajo iz trga, ker ima voda v vseh studencih okoli vasi nek poseben okus. Pa tudi če kopljejo koe kako jamo, nalete na zemljo, ki je jako pomešana z različnimi elementi. Da se nahajajo rude v smeri: Sodražica. Sv. Ana, Hinje, Dvor itd., je gotovo. Saj je minulo menda šele 20 do 25 let od tega, ko so še delovali plavži ob Krki na Dvoru ne daleč od Žužemberka. Ce potuje človek tam mimo, mu starejši prebivalci radi pripovedujejo, kako dobro so živeli v onih časih, ko »o Se vozili na Fužino železno rudo ali pa delali pri plavžih. Toda znradi slabega gospodarstva je podjetje propadlo. Morda bi se sedaj stvar •plačala, ako bi se obnovilo. Kar pa se, tiče aluminijeve rude, trdijo strokovnjaki, da ne velja začeti z delom, ako ne vsebuje zmes okoli 70% aluminija. Zdaj se Se ne ve o pravem izidu, ker bodo vrtali še globlje in morda bodo tam našli dovoljno količino aluminija. misar Poljak po zastavinem kumu društvenemu predsedniku Majeriču, in ta — društvenemu zastavonoši, ob kateri priliki so bila voščena kratka, pa jedrnata gesla. Dostojanstvena je bila poklonitev pred spomenikom padlih vojakov, kjer je zapel domači moški zbor pod vodstvom gospoda pevovod ja K r a -n e r j a Hej Slovani, gospod predsednik pa je položil pred spomenik lep venec. Posebno smo bili veseli uspelega pevskega koncerta, ki je sledil tu običajnemu častnemu vinu, ki ga je serviralo članstvo odličnjakom, in ki sta ga priredila oba naša pevska zbora, Aumeški pod vodstvom gospoda Biščaka in domači pod vodstvom gospoda K r a n e r j a. Koncert je dosegel svoj višek ob Laharnarjevi Naši pesmi, ob katere zatrdilu, da »koder zlato solnce hodi, pesmi pojejo povsodi, mesto belo, trg in vas gane zvočne pesmi glas; a lepše kot je naša pesem, nikjer, nikjer še slišal nisenu se navdušenje kar ni hotelo poleči in jo je bilo treba seveda ponoviti. Z enakim navdušenjem so bili sprejeti govori gospoda komisarja in obeh predsednikov naših podpornih društev svete Barbare Fiipa š r il b a r j a iz V Hopital in M 1 c -kuža iz Merlebacha. Drugo jutro je sklical gospod komisar Poljak v bližnji Aunietz sestanek društvenih predsednikov, po katerem si je ogledala vsa družba vzorno knjižnico (1100 zvezkov) in čitalnico tamkajšnjega našega društva. Oboje se sicer šele urejuje, bo pa odprto v teku štirinajstih dni. Ta svojevrstna ustanova, ki bo sprejela pod svojo streho tudi slovensko brezalkoholno kavarno, je vse naravnost navdušila. Nad vse okusno opremljena čitalna dvoranica gostujo v najlepši Aumeški hiši, kjer je našim na razpolago prikupljiv park. v katerem bo urejenih na spomlad dvoje kegljišč in dvoje balinišč, poleg številnih klopi in domače utice. Še danes so se odpeljali gosp. komisar Poljak, gospod župnik Kastelic in gospod predsednik Slovenskega del. društva v Aumetzu Franc Hren po ostalih naših bližnjih kolonijah. Kolikor vemo, bodo obiskali Roulange, Cruanes, Mancieulles, Tueque-gnieu* in Marine, v katerih zadnjih dveh se snuje novo slovensko društvo. Tako kulturno udejstvovanje naših izseljencev nas resnično veseli. Dokler bodo hodili po teh potih, se nam zanje ni bati. Tudi za staro majko je pranje sedaj igrača Podnevi pere, ponoči sanja? „Brez Albusa nI pranja!" Pranja parila na dala nlkaklh skrbi več onim, ki uporabljajo ALBUS-MILA. To je najboljše sradatvo za pranja, tudi sedaj pri tem modernem svilenem perilu, pa naj bo tudi Iz najfinejšega materijala. Ravnotako je ALBUS-MILO najboljše sredstvo za pranje svilenih nooavlc. ALBUS-DOMAČE-ZVONO-TERPENTINOVO MILO, samo v vodi namočeno, daje obilno peno In v tej fini peni se očisti In opero tudi najfinejši materijal, a se pri tem niti najmanj ne pokvari. Uporabljajte tudi Vi flLBUS-TERPENTINOVO MILO Pred sodnikom se je ustrelil Samoumor pred novomeškim sodnikom Starček ttO let Smrti se boji. Redki so ljudje, ki doživljajo 100 let življenja, še redkejši, ki žive kaj prida čez eno stoletje. V Krivi Palanki pa živi možak, Dode Milenkovič, ali kot ga vsi kličejo, »Cika Dode«, ki je star že svojih 110 let. Kljub tej častitljivi starosti se prav dobro vidi in sliši. V vsem življenju je bil samo enkrat bolan in sicer tri dni. »Varuje me Gospod«, pravi čika Dode. »Nikdar se nisem niti s prstom dotaknil tujega življenja in imetja, zato me varuje Gospodi« Kaditi je začel 110-letni starec šele ob svoji stoletnici. Alkohola niti danes ne pfoe in pravi, da je ravno zato doživel toliko let. Od svojega sedemdesetega leta ne pusti več, da bi ga kdo drugi bril, vedno se brije, odnosno striže brado sam. Pravi, da zato, ker je nekoč videl brivca, kako je nekemu starcu grozil, ko ga je bril. Čika se namreč kljub visoki starosti zelo boji smrti. Mož je tudi zelo praznoveren in ne mara o smrti ničesar slišati. Že samo to mu zadostuje, ako ga kdo vpraša, če bi še rad živel; ko sliši tako vprašanje, je že konec, nobene besede ni več spraviti iz mjega. S skrbjo pripoveduje, da mu je neka ženska prorokovsla pinrt v letu 1931. Na vprašanje, kaj bi še želel videli v življenju, je čiča Dode odvrnil, da bi pač zelo rad enkrat videl kralja, ko je že tolikokrat slišal, kako zelo jo dober. Novo mesto, 2. okt. Na tukajšnjem sodišču se je vršila danes opoldne pred sodnikom poedincem g. R o m i h o m Božidarjem razprava o žalitveni tožbi Podlog a rja Hinka, lesnega trgovcca iz Ivančje Gorice pri Stični proti nekemu M a je r ju. Podlogarja je zastopal g. Pečar v imenu dr. Vasica, Majerja pa je zagovarjal g. dr. I v a n e t i č Franjo. Po razglasitvi obsodbe eo vsi zapustili razprav-no dvorano, v пцеј so ostali le sodnik g. Romih, zapisnikarica, zasebni toiitelj in njegov zastopnik. Ko je g. sodnik po razglasitvi obsodbe dajal pojasnila Podlogarju o pravnih lekih zoper sodbo, s ka- tero je bil obtoženi Majer oproščen, je ta nekaj časa mirno poslušal, nato pa hipoma stopil proti mizi svojega zastopnika, vrgel nanjo pismo naslovljeno na svojo ženo, nato se zopet umaknil h klopi, potegnil samokres in se ustrelil v prsi lik srca. Ko je počil strel, so vsi zbežali iz dvorane, misleč, da strelja nanje. Ko so se vrnili, so našli Podlogarja ležečega na tleh v mlaki krvi. Takoj je prispel zdravnik dr. Marjan Polenšek, ki je mogel ugotoviti le smrt. Po njegovem mnenju jc kroglii presekala veliko žilo odvodnico. Prihitel je tudi kapiteljski vikar g. Kek, ki je umirajočemu podelil zakrament sv. poslednjega olja. Pokojnik zapušča ženo in nekaj otrok. Avto zgorel Po t4 letih najden sin Marsikaj se je zgodilo med vojno, toda stučaj o izgubljenem pa zopet najdenem sinu, ki je bil v tem čisto pozabil svoj jezik, celo svoje ime, res ni vsakdanji. Nekje v Tuzu, mali vasici blizu Pod-gorice, je živela in živi rodbina Ivezič, ki je ob začetku vo.ne morala pobegniti z doma. Avstrijske vojaške oblasti so jo prepeljale v Gradec. Tam je hodil mali sinko Marko v šolo, v kateri je ostal do konca vojDe. Potem je pobegnil, taval po svetu in se končno ustavil nekje blizu Karlovca, kjer je stopil k nekemu trgovcu v službo kot hlapčič. Fant je pozabil nemško, ki je dobro znal. dalje, svoj rodni arnavlski jezik, pa tudi svoje ime. Drugi so ga začeli klicati na Mika. Mali je že čisto obupala, da bi še kdaj videla svojega otroka МаГка, ki se jc kol Miko vdinjal nekje daleč od doma, kjer 14 dolgih let sploh niso ničesar čuli o njem. Pred dnevi pa 'je v Karlovec prišel neki Tomo Ivezič, sorodnik zgoraj omenjene rodbine Ivezič, stric malega Mirka. Mož hodi po državi in pobira prostovoljne darove za katoliško cerkev v svoji rojstni vasi. Ta etric je zdaj čieto slučajno naletel na Miko in ga spoznal. Odpeljal jo fantiča domov k materi in trem bratom, kateri so ga vsi že smatrali za mrtvega. DIŠAVE SLON Kočevje, 1. oktobra. Ko je danes zjutraj vozil šofer Drobnič France z avtobusom iz Kočevske reke proti Kočevju, se je pri vasi Štalcerji nenadoma vnel v mo-i torju bencin. V hipu je bil ves avto v plamenih. ' Ker avto ni zaprt, temveč ima le streho, so potniki in šofer lahko hitro poskakali ven. Dasi so bili vsi prestrašeni, vendar niso izgubili prisotnosti duha ter čakali, ampak so vsi potniki pomagali nesrečnemu šoferju, ki je začel metati na avto zemljo. Prihiteli so na pomoč še drugi ljudje, ker so od daleč орагШ nesrečo. Kljub temu ni ves trud nič pomagal. Sredi ceste je ostalo le še železno ogrodje. Lastnik avtomobila je oče šoferja in jc paznik v kočevskem rudniku. Nesreča ge tembolj zadela vso družino, ker so imeli z avtomobilom že zelo velike stroške. Cesta na progi Kočevje—Kočevska reka je namreč zelo slaba in po vrhu pa jc na nekaterih krajih precej strma. S cirkusom po svetu Krško, 1. okt. 1930. Že nekaj dni so starši pogrešali 18 letno hčerko A. M. iz Zakota. O imenovani se ni moglo doznali drugega kot to, da je pobegnila od doma in, da je nekaj časa bila v nekem potujočem cirkusu, kjer so jo na njeno prošnjo vzeli pod streho. Starši so jo iskali po dobljeni sledi, a je nista mogla več dobiti, ker jo je deklica tudi iz cirkusa mahnila neznano kam. S pomočjo orožništva se jc posrečilo najti nove sledi za njo in so jo izsledili v Brdovcih pri Zapre-šiču, od koder jo je oče odpeljal na svoj dom. Nevarni iič — Kovačevič Že včeraj smo poročali o aretaciji nevarnega i tatu v Belgradu, ki je kradel na debelo in sicer v i najbolj uglednih hišah prestolice. Zanimivo jo, da 1 fant ukradenega blaga nikakor ni prodajal, marveč je vso robo kratkomalo hranil sam. Denar jc stlačil v neko steklenico, ki jo je nekje v predmestju zakopal. Zadnji čas jc slutil, da so mu na sledu, zato je šel in steklenico odkopal, denar pa pobral ven. Aretirati so ga mogli le zato, ker sta bila oba poli-; caja preoblečena v civilno obleko. Sam je dejal, da bi se z uniformiranim stražnikom drugačo spogledala ob srečanju. Saj so našli pri njem revolver najboljšega kalibra. Aretirani tat Kovačevi? ima pa poleg tatvin na vesti tudi umor nekega moškega v Belgradu. Policiji je točno pokazal kraj, kje je tistega ubil. povedal način in sploh popisal ves dogodek. Radi Kovačeviča je napravil samoumor neki sluga. V neki ugledni belgrajski hiši je bilo ulomljeno in pokradeno, toda tako spretno, da ni bilo nobenih sledov. Cisto gotovo se je mislilo, dn vsled lega tatvina poteka od katerega domačega ali znanega človeka. Sluga se je tega dejstva tako ustrašil, da je šel sam v smrt. ko je mislil, da mu ne bo rno- 5oče dokazati svoje nedolanosti. Zdaj je dognano. a je v tisto hišo vlomil Kovačevič in ima slugino smrt on sam na vesti. Sploh je bil Kovačevič izredno nevaren ptič. ki je vlamljal na zelo rafiniran način ter se je posluževal samo najmodernejših vlomilskih priprav. K skrivnostni smrti starke Skrivnostna smrt 05 letne starke v Zagrebi še vedno razburja javnost, daje dovolj dela policiji ter časnikarjem, ki o slučaju pišejo dolge kolone. Starko so. kot smo že poročali, našli v njenem stanovanju obešeno. Toda nikakor niso našli v hiši hranilne knjižice, ki bi jo jiokojna morala imeti, ker je komaj pred par dnevi prodala hišo za 20.000 dinarjev in ji je kupec, njen stanodajalec tudi izročil 10.000 Din, in sicer je denar vložil na njeno ime kar v Mestno hranilnico, kjer denar tudi imajo. Le knjižice ni nikjer. Stanodajalec je tudi trdil, da je starka tožila nad sorodniki, češ, da ni ž njimi v dobrih odnošajih. Sorodniki pa so zdaj prišli in na policiji povedali, da so bili njih odnosi do starke naravnost prijateljski, pač pa je starka napram njim tožila, da ležko shaja z gospodarjem. Vsled lega .ie dobila ludi že drugo stanovanje, v katero se je hotela kmalu vseliti. Dalje je gospodar hiše, starkin stanodajalec, g. Puškarič dal policiji dve brzojavki; eno, ki jo je odposlal sam bratu v Ogulin in drugo, ki jo je brat poslal njemu. Policija je ugotovila, da je ena izmed brzojavk fingirana ter je veled tega Puška-riča začasno zaprla. Puškarič je hotel z brzojavko odstranili s sebe sum, ki bi naj eventualno padel nanj zaradi umora starke. Dalje so bila vrata sia-ričine sobe zvečer zaprta, tako izjavlja sam Puškarič, ki pravi, da je še trkal zvečer na vrata, pa se mu starka ni odzvala. Zjutraj pa so bila po zatrdilu istega vrata odprta in si je težko predstavljati, dt bi bila vrata odprla starka sama, predno se je obesila. Dve nesreči Novo in e s f o. S Kostanja. Murn Avgust, šol. učenec iz Obrhka, jc šel 30. septembra v gozd |x> kostanj. Splezal je na drevo, ter pričel otresati kostanj. Naenkrat se je vlomila pod njim veja, na kateri je stal, in fant jc padci na tla ter dobil hudo rano na hrbtu. Pripeljan je bil takoj v kandijsko bolnišnico, kjer so mu nudili takojšno pomoč. Pri otroški igri. Kastelic Jože, učenec ljudske šole v Novem nvstu, je šel 29. septembra k sosedovim, da bi se z otroci igral. Več otrok in med njimi tudi Jožck. se je vleglo na voz. Med tem pa so domači pričeli vleči voz pod kozolcc. Mali Jožck je inolil roko izmed klinov pri Ioiter-nici in ž njo mahal. Voz pa je šel činidalje bližje k steni, in tako mu jc roka prišla med steno in voz ter mu jo prelomilo. Peljali so ga takoj v bolnišnico. NajveCto izbiro kuhinjske posode aluminijaste ter emajlirane od najceneje do najdražje in sicer sive, rujave, modre i. t. d. nudi edino lo tvrdka z žoleznino STANItO flORJANClC Lfubiinnn sv. Petra cesta 35 Maj pravile ? Zadnjič je nekdo na tem prostoru novoril o naši drami. Za moj okus je premalo povedal, Mislim, da je treba rendarle povedati, da ljubljanska lirama ni poskusni kunec za razne nadebudne lu-lente, najsi ie bodo odkoderkoli. Na primer, ie kak pozabljen in v kot postavljen politik iz starih časov napiše v svojem brezdelju malo igrico, ni treba, da jo takoj, jrrvič in zadnjič u prizore na ljubljanskem odru, kjer seveda propade, kakor bi bila propadla v tlel firmi u ali v 'Zagrebu. Samo, da je lam ne marajo uprizorili. Čemu eni osebi na ljubo, brez vsake koristi za naio dramo in njeno občinstvo, mučili igralce z vajami za eno samo tako poskusno predstavo. Zdi se mi, da so zagrebški in hclgrajski bo-hemski literatje ie spoznali usluinost nate dramr. Če bi bil jaz eden med njimi, pa ne bi mogel svoje drame ali komedije, spraviti na belgrajski ali zagrebški oder, kaj bi napravilf Poiskal bi si svete med ljubljanskimi inlendanli, ravnatelji,' reiiserji in tako dalje — tedaj kakorkoli te. — Koliko slavimo, ali bi bila I a drama* uprizorjena ali ne? Kdor gre slavil, naj še enkrat pregleda, kaj so vse lani, predlanskim in še prej igrali v Ljubljani. Mislim, da laka jama ugotovitev za našo dra-vio ter za vaše л srbo-hrvalske pisatelje ne bo brez koristi. Ljubitelj gledališča. Koledar Potek, 3. oktobra: Kandid. Osebne vesti = Duhovniške vesti. Za arhidiakotaa mesta Ljubljane je bil imenovan tir. Tomaž Klinar, stolni kanonik v Ljubljani. — Podeljena je bila župnija: Primskovo pri Litiji g. Pleši ču Antonu, doslej žup. upravitelju istotam. — Premeščeni so kot kaplani: dr. Viljem Fajdiga iz ftbiarij pod Ljubljano v škof jo Loko; H o % m a n Jožof iz Borovnice v Šmurje pod Ljubljano; Lončar Janez iz Horjula v Borovnico. Objava. Gospod Bulovcc Anton, advokat v Ljubljani, je umrl dne 23. septembra 1930. Za začasnega prevzemnika pisarne je postavljen gospod dr. Ražem Joahim, advokat v Ljubljani. _ Izpit so napravili za čin aktivnega pehotnega podporočnika naredniki: Fraiuj-o Početnik, Josip Hren ho le ln Janez Grandovec; za Čin aktivnega topniškega podporočnika naredniki Franc Bezjak, Albin Ctzelj. Jožef Kajun. Stanislav Čeh in Ivan Ožbalt; za čin aktivnega inženjerskega podporočnika nareobirati prispevkov bodisi v katerikoli svrhe. Ta odredba, ki je bila izdana gotovo od vrhovne šolske instance in ki jo je kot taiko le pozdravljati, bi se morala tudi strogo izpolnjevati. Tu so prizadeto seveda vsakokratne šolske učne moči, ker to se v prvi vrsti tiče njih, posebno pa najbolj onih šolskih predstavnic, ki poučujejo ženska ročna dela. In ravno tu se naiiveč greši, pa zakaj? Enostavni odgovor: ker od gojenk zahtevajo, da morajo prevzeti in plačati komad prodtiskanega blaga, ki ga med nje razdeli vsakokratna šolska učna moč. To blago dobe že v šoli in sicer so vsi kosi p red ti »k a ni po onem ln isletn vzorcu in kar je največ zagrešeno, vse v enaki velikosti. Ravno tukaj je velika pogreš-ka. To ravno ne sme biti, kor namreč v največ slučajih velikost dovršenega ročnega dela bodisi prevleko za blazine, razne prte itd. niti na*««™ ne odgovarja praktični porabi za dom te in one gojenke. Vsako v šoli dovršeno delo naj bo njim tudi v veeelje u |K»nejia leta kgt t^joiubi na njeita soleka leta. V neki srednji šoli so morale gojenke prevzeti blago, ki je je predtiskala učiteljica rofnih del, za prevleko blazine v taki meri (velikosti obliko), da najbrže niti ena ne bo mogla dotifne prevleke praktično porabiti. ako ne bo za listo ročno delo dala nalašč napraviti drugo blazino. Ako se za roiroa dela vsega razreda odredi eden in isti vzorec, naj lo že bo (pa tudi ni potrebno), vendar pa naj se nakup blaga in velikost predmeta prepusti gojemkain samim po dogovoru s starši. Poleg tega naj bo na tem mestu milo izraženo, da je do" Učno preiskano blago precej slano. Šolanje starše že itak dosti stane in premnogo jih je, ki že itak z največjo težavo pošiljajo svoje hčerke v daljšo izobrazbo in naj poleg tega nosijo še take stroške za dovršene stvari, ki jih pozneje ne morejo pravilno porabiti. — Več prizadetih staršev. it Likvidacija državnih obvez iz prejšnjih let. Kot smo poročali, je finančni minister to vprašanje llgOlI no rešil in se bo torej izplačalo marsikaj zaostalega in zsstaranega. tako upajo tudi mnogoštevilni živir/ozdravnlki, da se jim bo sedaj vendar lo izplačala ogleduinn na železnicah, katero so ubrali in v gotovini odvedli državni blagajni v Ljubljani leta 1921. in 1922. in ki znaša precejšno vsoto, katero so imenovani težko prislužili in stranke plačale ln od katerega zaslužka je odtrgavala prejšnja uprava polovico za državno blagajno. it Denarna pisma izginjajo. Naše oblasti preiskujejo že več mesecev zagoneten slučaj izganjanja denarnih pisem na pošti. Tako je pred meseci sprejel na postaji Postojni neki naš poštni uslužbenec denarni zavoj, v katerem bi moralo biti 203 denarnih pisem v vrednosti 20.000 švicarskih frankov (v naši valuti 220.000 Din). Ko je naš poštni uslužbenec pravilno zapečateni zavoj oddal, so našli v njem samo ovojni papir. V denarnih pismih so bili francoski in belgijski franki ter italijanske lire. Ta denarna pisma so morala biti ukradena najbrže že v Belgiji ali Franciji, morda pa tudi v Italiji. ■A* Planinska koča »Triglavski dom« na Kredarici in »Stanifeva koča« sta bili z včerajšnjim dnem zaprti. it Avtomobil se zrušil v prepad. V bližini Dubrovnika se je preti tlnevj v pozni noči uri aru-šil v prepad tovorni avtomobil tvoruice Chabuso. Avtomobil je zdrsnil s c^ste radi ostrega ovinka ter so 'je po padcu vnel in zgorel, težko ranjenega šoferja pa so prepeljali v bolnišnico. Za nenrlletne Jesenske dneve NIVEA* CREME Nadrgnite t njo vsak dan svoj obraz in roke in sicer ne samo vsak večer pred počitkom, marveč tudi med dnevom, predno se podaste na oster zrak. Nivea c eme se ne more nadomestiti, ker njen posebni učinek temelji na euceritu, ki ga vsebuje edino le ta krma. Nivea creme prodira naglo in temeljito v kožo, ne tla bi puščala za seboj kak sijaj, in samo ona krema, ki povse prodre v kožo, more blagodejno vplivali na kožno staničje. škatlje po: 5—, 10 — in 22'— Din; tube po 9'— in 14 — Din Proizvajalec v Jugoslaviji: Jugosl. P. Beiersdorf & Co., d. s. o. j., Maribor, Meljska c.56 Razpust druStev. Društvo krajevna Organizacija jugoslovanskih emigrantov v Gorenji vasi nad Skofjo Loko je razpuščeno, ker ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj, — Nadalje je razpuščeno Osrednje društvo usnjarjev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju v Ljubljani, podružnica v Radečah. it Krajevni šol. odbor v Dvorski vasi oddaja dela opreme dveh šolskih sob in pisarne. Ker je nabuva nujna, naj se dopošljejo ponudbe do dne 8. oktobra 1930. Pojasnila daje upravitelj šole v Dvorski vasi Peček Franc v Velikih Laščah, dnevno, it Frautobka vadnica 2. letnik H. izdaja, spisal profesor dr. Fran šturm Je zopet izSla v noveni natisu in se dobi pri založnici Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Cena vezani knjigi je 3« Din. Prihodnji teden izide tudi Grafenauerjeva čitanka za višje razrede srednjih šol IV, del — (zn osmi razred). Cena vezani knjigi 08 Din. * Pri boleznih na ledvicah, v mehurju in debelem črevesu polajšuje »Franz-Joscf« gren-čica v najkrajšem času tudi večje težkofe pri odvajanju. Spričevala bolnišnic potrjujejo, dti je »Franz-Josef« voda radi svojega olajšujo-6ega učinkovanja brez bolečin prav posebno primerna za neprestano porabo pri mladih in starih. »Franz-Joeef« grencira se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Maribor Ljubljana Ljubljana za Gradom Stroliška ulica v novi obliki, Streliška ulica, ki spaja notranje mesto z zunanjim onstran Gruberjevega kanali ln ki tudi posreduje dober del promet« med središčem mesta In predmestji, je bila že dolgo potrebna temeljite regulacije. Že pred leti so začeli reševati to vprašanje, ter se je del ulice od Krekovega liga pa mimo Ljudskega doma tja do Mišičeve ulice res reguliral, vsaj toliko, kolikor se je to moglo. Tudi listi del ulice med Mišlcevo in bodočo Kumanov-sko ulico, na katerem prostoru je v tem času zrušilo nekaj prav lepih vil, se je s tem sam ob sebi uravnal. Le končni del Streliške ulice, od Kumanov-ske ulice pa mimo Puetovega posestva do Groharjevega kanala je dolgo ostal tak kot je bil menda ves chs. šele pred tedni so začeli tudi ta del ulice temeljito preurejati. Zlasti odstranili zemljo pod gostilno - Pri tičku na gričku t in s tem ublažiti ostri ovinek, ki je bil prava ovira prometu, je bilo zelo potrebno delo. Več tednov se že tamkaj sučejo pridni delavci in vrste voznikov, ki vnelo kopljejo in odvažajo izkopani material, večinoma ilovico, pomešano s plastmi škriljevca. Vozniki so doslej od|>eljali že več kot 2000 kubikov zemlje, tamkaj je je pu še za večkrat po 100 kubikov. Pri likopavanju so morali izruvati z vri a tudi več saduih dreves. Tu ovinek, ki predstavlja iztočišče Streliške ulice na Ceeto za gradom, bo zdaj zadosti širok in pregleden ter bodo s tem pogoste nesreče, ki ao se že kajkrat pripetile, zelo onemogočene. Tudi ulica sama ima zdaj lepši izgled in nekam prijetnejšo lego. Zelo koristno bi bilo, ko bi se na kak način dal urediti tudi prehod čez Gruberjev kanal. Golovec bi bil s tem močno približan središču mesta. Brez, dvoma bi počasi začele rasti v rebri nad kanalom lepe vile, ker je tamkaj lega naravnost sijema, s krasnim razgledom na Kamniške planine. Pa tudi za sprehode bi bil Golovec s primernim mostom čez Gruberjev kanal bolj pri roki. Vsaj nekakšna brv za pešce bi sodila tjakaj kot naraven podaljšek Streliške ulice. Zemljo, ki so jo na ovinku Streliške ulice dobili pri izkopu, odvažajo v bližnje ulice, ki še čakajo regulacije. Zasuli so s to zemljo vso Kutna-novsko ulico, kolikor je namreč že proste, zakaj ob stiku z Mtšićevo cesto ra9to na tej bodoči ulici še fižol, kumare in krompir. Med Kumanovsko ulico in hišo ob Pustovem dvorišču so zasuli z zemljo tudi Streliško ulico samo. ki tukaj še ni izravnana. Zdaj vozijo vozniki zemljo na vrt poleg Domobranske ceste, nasproti tamkajšnje vojašnice, kjer Domobranska cesta še ni urejena. Precej zemlje iz Streliške ulice so pa navozili na Isti travnik nekoliko višje, kjer je očividno zamišljena nova ulica kot paralela Domobranske ulice. Ta ulica še ni sicer urisana v regulacijski načrt, bo pa brez dvoma zelo koristna in potrebna zveze med ustjem Streliške ulice ob Groharjevem kanalu in čez Mišićevo ulico tja do Ulice stare pravde, ki bo enkrat potegnjena vse od Zaruikove ulice do Domobranske ceste. V tem delu mestu je sploh Se veliko pripravnih pareem za zidanje družinskih hišic in vil. Očividno pa se je tendenca za zidanje prenesla z vseh središčnih delov mesta tja v predmestja, kjer je prvič dovolj solnca in 90 tudi slavbišča nekoliko bolj po ceni. Vsaj za majhne družinske hišice lo veljn, ker te zidajo ljudje z majhnimi dohodki in kateri zato gledajo pri zidanju na vsak izdani d mar. * O Izredni občni zbor društva Zoo se vrši dne 4. oktobru ob pol 9 zvečer v hotelu »Slon:. 0 Opozarjamo na nocojšnji koncert violinista Karla Rupla, ki se vrši v veliki dvorani hotela Union. Gospod Karel Rupel je brez dvoma najodličnejši slovenski violinist z najpopolnejšo tehnično in koncertno izobrazbo. Njegovo igro odlikuje topel, a tudi močan ton, izredna spretnost v loku in globoko občutena muzikalnost. Koncertni program obsega najznamenitejša violinska dela iz svetovne glasbene literature tako iz klasične kakor tudi novejše dobe. Ves program nam poda mojstrsko delo tako, da upravičeno pričakujemo izredni umetniški užitek od nocojšnjega koncerta. Začetek koncerta je točno ob 20. in mislimo, da ne zahtevamo preveč, ako naše občinstvo z velikim obiskom počasti rojaka, ki se je odločil, da na koncertnem polju v zunanjem svetu zastopa naš uarod. Predprodaja vstopnic v Matični knii- u Koncert „Ljubljane 6. oktobra 1930 Vstopnicc v predprodaji v trafiki hotela Union garui lekom dneva, zvečer od pol 8 ure dalje pa v veži pred Unionsko dvorano. Ravnotam se dobi tudi podrobni spored. © Ksperttntski tečaj se otvori drevi ob 20 v ftt. Jakobski šoli — 2. nadstr. Podučevalo se bo po posebni metodi, ki jo žo žela po vseh državah velikanske uspehe. Učnimi 15 Din, za dijake 30 Din. 0 Zaprta (losposvetska cesta. Radi izkopa ceste za tramvajski tir se bo od četrtka 2. t. m. dalje do preklica zaprl promet na Gosposvetski cesti. 0 Ravnateljstvo mestnega dohodarstvenega uradu ne uraduje za stranke radi enaženta in popravil v uradnih prostorih v dneh 3. iu 4. oktobra 1930. © Obnovitev fasade. V Komenskega ulici št. 8 je dal g. Fran Vesel na svoji hiši zelo okusno renovirali in na novo preslikati fasade ter urejuje tudi notranjost hiše zelo praktično in uzorno. S tem je pripomogel mnogo k olepšanju naše bele Ljubljane in pokazal drugim vzgled. Zidarska dela izvršuje tvrdka Ljubljanska gradbena družba. — Someščani, sledilo vzgledu! Q Nesrečen padec. Mestno palačo Kresijo, kakor znano, že dalj časa popravljajo in prenavljajo njono fasado. Včeraj dopoldne se je pripetila pri delu težja nosreča. Z zidarskega odra je približno ob pol 11 padel z višine štirih do potih metrov 34-letni delavec Franc Peršak, uslužben pri gradbenem podjetju Tonnies. ki to palačo popravlja. Peršak je oble.žal težko ranjen; nalomila se mu je hrbtenica, kar mu je povzročalo liude bolečine in je revež zelo stokal. Sploh ni mogel ležati na hrbtu. Reševalni avto ga jo prepeljal v bolnišnico. Njegovo stanjo je nevarno. Kupujte srečke doma služkinj! Ee po 3 Dinl © Še en nesrečen padec. Na novi stavbi Pokojninskega zavoda se je pripetila včeraj okrog 5 zopet stavbna nesreča. 24-letni delavec Ivan Recik je pndel vznak z dva metra visoke lestve ter se močno poškodoval po glavi in hrbtu, tako, da □ Drevi ob 20 v tukajšnji stolnici cerkveni koncert Glasbene matice. □ Društvo rezervnih avijatičarjev se snuje v Mariboru; tudi dobimo v Maribor dvoje letal, ki bosta služili našim rezervnim avijatičarjem pri vežbanju. □ Smrtna kosa. V splošni bolnišnici je umrla soproga trgovskega potnika Marija Spudtč, stara 54 let. Pogreb bo danes ob 15 iz mrtvašnice pokopališču v Studencih. — V cvetu mladosti je podlegel neozdravljivi bolezni 29 letni posestniški sin Janko Karper. Pogreb bo danes ob 16 iz mestne mrtvašnice v Pobrežju. П Prva operetna predstava letošnje sezone bo jutri, dne 4. t. m. Uprizorila se bo moderna Szir-majeva opereta »Aleksandra«, ki se odlikuje po zelo dramatičnem in zabavnem dejanju (godi se ob izbruhu boljševiške revolucije v Petrogradu, tia kraljevem dvoru v Moutaniji). Godba je zelo melodi-jozna in ima mestoma povsem operne momente. Re-žira g. Djoka Trbuhovič, dirigira pa g. Herzog. O Na ruševinah zakonskega življenja... Zakonca Franc in Ljudmila Z. se nista razumela; štiri otroke imata, od katerih je najstarejši približno osem let star, najmlajši pa eno leto. Majhno posestvo je radi medsebojnih nesoglasij prišlo na boben; otroci so bili docela sami sebi prepuščeni in so morali hoditi prosit kruha k sosedom. Tragika je dosegla svoj višek dne 7. julija t. 1. Že 5. julija t. I. je namreč žena zapustila moža in otroke ter šla k svoji sestri; dva dni pozneje pa je tudi Franc Z. šel od doma in vzel s seboj samo enega otroka. Enoletnega otroka je pustil v sobi, triletno Lojzico pa zunaj na prostem. Ubogo dekletce je lačno in zapuščeno tavalo ponoči okoli hiše; pri tem je prišlo do mlake, v katero je padlo in utonilo. Včeraj sta se zakonca zagovarjala pri tukajšnjem okrožnem sodišču. Mož priznava vse, dočim žena taji vsako krivdo, češ, da je ona pustila otroke možu ki zanje odgovarja. Razprava je v svojem poteku nudila žalostno sliko bednega in tragičnega rodbinskega življenja. Obtoženca sta bila obsojena vsak na 10 dni zapora. □ V vlaku umrla. V sredo zvečer ob desetih je v potniškem vlaku med postajama Hoče- Maribor izdihnila 05 letna Marija Ogrizek, vdova po železniškem čuvaju iz Poljčan. Bila jc potu v tukajšnjo bolnišnico, pa je med potjo podlegla težki zavratni bolezni. Po prihodu vlaka v Maribor so jo prepeljali v mestno mrtvašnico 11a Pobrežju. □ Kako prihajajo tujci v Maribor. Vsega skupaj je prispelo v letošnjem tričetrlletju v Maribor 18.351 tujcev. Zanimivo je, kako prihajajo tujci v Maribor po posameznih mesecih. Največ tujcev je prispelo v Maribor v smislu tozadevnih prijav pri tukajšnjem zglaševalnem uradu meseca marca in sicer 2344 tujcev, od katerih je bilo 508 inozemcev. Potem sledijo april (2269) in maj (2175), nato september (2159), dočim ostaja glede trekvence tujcev v ostalih mesecih število izpod 2000 in sicer: februarja 1955, avgusta 1894, januarja in julija pa 1883; najmanj tujcev je v Mariboru junija meseca. Inozemcev je prišlo v Maribor v tem času 4132. □ Podlegla. Na posledicah poškodb, ki jih jc zadobila ob priliki predvčerajšnje avtomobilske nesreče na Glavnem trgu, o čemer smo vceruj poročali, je umrla v splošni bolnišnici posestnica Josi-pina Cepe od Sv. Jurija ob Pesnici, Id jo je bil ob navedeni priliki povozil tovorni avto neke tukajšnje tvornice. □ Izlet v Ptuj priredi Ljudska univerza v Mariboru v nedeljo 5. oktobra popoldne v svrho ogleda novega ptujskega muzeja. Ogledali si bomo tudi znameniti ptujski grad pod strokovnim vodstvom. Vsi udeleženci se zberejo ob 2 pop. pred muzejem. Sleherni se more udeležiti izleta. Peljati se more ali z železnico ali avtobusom, ki je naročen za izletnike. Sem in tja vožnja stane 30 Din. Odhod avtobusa ob tri četrt 11a eno od Glavnega trga,'vrnitev iz Ptuja ob 18. Za vožnjo z avtobusom je potrebna predhodna prijava s položitvijo zneska 30 L)in (za vožnjo v obeh smereh) na naslov Ljudska univerza, Krekova ul. 18. Ce ne bo zadostnih prijav, za avtobus, se veši vožnja le z železnico. □ Z državnega mosta v Dravo je nameravala skočiti včeraj zjutraj okoli četrte ure Jožefa V., za-sebnica. Vendar so njeno namero pravočasno preprečili. Vzrok poizkusa samoumora ni znan. □ V povečani in prenovljeni dvorani Katoliške oinladine se vrši v nedeljo dne 55. t. m. trodejanka a je j »Vitez ljubezni«. Ta igra, ki se nanaša na življenje bil nekaj časa nezavesten. Tudi njega je reševalni sv. Frančiška Serafinskega, se doslej še ni igrala v avto prepeljal v bolnišnico. 0 Večje in manjše tatvine. Na Mivki št. 11 je bila izvršena večja tatvina.' Ponoči so prišli neznani tatovi in raz ograjo ukradli 2500 Din vredno ponjavo (plahto). Ponjava je bila dolga 5 metrov in toliko široka, na njej pa je bil napis :>Prvo delavsko konzumno društvo, Kongresni trg 2.- Ta ponjava je bila namreč last tega društva, ki pa jo je večkrat posodilo posestnikovemu sinu Karlu Kocjanu. Hkrati so tatovi odnesli tudi tam stanujočemu Alojziru Skarji 120 Diu .vreden suknjič. Domačini so slišali ponoči na dvorišču neke moške, ki so govorili hrvatski. — Krojaški pomočnik Mihael Drnovšek je prijavil, da mu je nekdo ponoči ukradel v Streli&ki ulici 1200 Din vredno kolo. © Dalmatinci kupujejo. K trgovcu Koserju v Kolodvorski ulici je prišlo v sredo popoldne več dalmatinskih delavcev, ki so se odpravljali na pot v svoj domači kraj, v okolici Biograda na morju. Nakupili so pri Koserju nekaj cenenih oblačil, ko pa so odšli, je trgovec naenkrat pogrešil en suknjič in ene hlače. Hitro ije obvestil policijo ta pa je na kolodvoru ustavila Bosance in jih preiskala. Pri enem Dalmatinou so res našli pofuljeni suknjič, ukradenih hlač pa niso mogli najti. Dalmatinec, pri katerem so našli suknjič, pa je moral v zapor mesta domov. © Lekarne. Nočno službo imajo: Mr. Leuslek, Resljeva cesta št. 1; Mr. Bohince ded., Rimska cesta šl. 24 in dr. SUuiko Kmet, Dunajska cesta št. 41 (Sv. KfIStof) Mariboru. Vljudno vabljeni. □ Radi polaganja plinskih cevi ostale Stolna ulica do 10. t. 111. za vsak promet zaprta. □ V Dravski dolini je letošnja kupčija s hmeljem zelo slaba. Povpraševanja je bore malo; kar je bilo hmelja prodanega, je šel po 7—8 Din kg. Tisti, ki ga niso mogli doslej prodati, pa čakajo na boljše kupce... □ Na zatožni klopi je sedel včeraj pri tukajšnjem okrožnem sodišču 23 letni posestniški sin Anton šlebinger. Obtožuje se, da je 16. maja t. 1. v Ledineku zabodel Janeza Velo z nožem v vrat in desno pleče. Obtoženec je bil obsojen na 2 meseca zapora. □ Zdravje Maribora. V času od 22. septembra do 1. oktobra so v smislu tozadevnega sporočila mestnega fizikata v mariborskem mestnem okolišu obolele štiri osebe in sicer ena na škrlatinki, dve na davici ter ena na šenu. □ Ljudska univerza v Mariboru. 6. oktobra je otvoritev letošnje sezone in sicer s predavanjem znanega domačega zgodovinarja g. prof. Baša o gospodarskih podlagah v zgodovini Maribora. Predavanja se bodo vršila tudi nadalje v Apolo kinu. □ Veliko oktobrsko veselico priredi koturaški savez kraljevine Jugoslavije, piododbor Maribor, dne 4. oktobra t. 1. v dvorani pivovarne Union. — Vstopnina v predprodaji Din 7, pri večerni blagajni Diu 10. Vstopnice se dobe v predprodaji pii gg Ivani Kvas. Andreju HahwicUu in Antonu HlebSu (236-30) Celje & Svojevrstni glasbeni užitek bomo luliko Imeli Celjani to nedeljo ob priliki koncerta mariborske Glasbene Matice, ki se vrši ob 4 popoldne v Marijini cerkvi. Močan mešan »bor pod vodstvom dirigenta g. prof. Mirka bo izvujul veličastno Greča-ninovo delo: Demestvennaja liturglja (Llturgin do-mestlca, op. 70). Celjani imamo že itak malokdaj priliko prisluhniti stvaritvam glasbenih veletvoreev. Tem slabSe bi bilo, uko bi ne izrabiti tistih redkih priložnosti, ki se nam nudijo. Predprodaija vstopnic za nedeljski cerkveni koncert je v knjigarni Goričar &. LeskovSek. & Zanimivo razstavo prireja danes, Jutri in pojutrišnjem v hotelu »Evropi« kot zaključek svojega tečaju v finem servirunju gospa Hel. Weyand Iz DUseejdorfa. Razstavila bo več za razne prilike življenja pogrnjenih in opremljenih miz, kakor za poroke, krste, srebrne jubileje itd. •e-Žcnska podružnica Cirll-Metodove družbe priredi jutri zvečer v vs?h gornjih prostorih Narodnega domu zabavo v prid namenom družbe. Zabava se vrši pod geslom Valčkov večer pod braj-do in vlada zu njo v celjskih družabnih krogih veliko zanimanje. & Svojo umi juto denarnico je Izgubil 1. oktobra med pol 14 In pol 1« nekje v mestu gospod Maks llaocll iz Aten. V njej je imel 55 avstrijskih šilingov, 420 Din, vozni listek iz Prage do Aten, nekaj fotografij, 1 nemško in 3 grška pisma ter listek za prtljažno garderobo. Kdor bi jo bil našel, jo naj proli nagradi odda ravnatelju Pfeiferju v tovarni We»ten. & Otroški dežnik je bil najden v Samostanski ulici. Kdor ga je izgubil, ga dobi pri predstojniStvu mostno policije. & Novo določbo glede policijsko urn v okolišu predstojništva mestne policije v Celju in v mestu 1'luju je Izdala kr. brniška uprava. V okolišu pred-stojništva mestne policijo celjske smejo biti gostilne odprle do 24, kavarne pa do 2 zjutraj. Na-redba obsega tedaj ves okoliš mestno policije, torej tudi Gaberje, Breg, Znvodno in Lavo, kjer je doslej veljal za te obrate krujfii zapiralni čas kot v mestu. & Gibanje tujcev v Celju, V času od 1. do 30. septembra 1930 je poselilo mesto Celje 847 Jugoslovanov, 164 Avstrijce, 30 Nemcev, 2li Italijanov, 18 Madžarov, 47 Cehoslovakov, 4 Švicarji, 5 Rumunov, 1 Rus, 8 Poljaki, t Šved in 1 Kitajec, skujmo tedaj 1151 tujcev. Izmed teh je bilo 483 trgovcev in trgovskih potnikov, 12 industrljccv, 106 uradnikov, It odvetnikov, 23 zdravnikov, 61 raznih obrtnikov, SK dijakov, 227 delavcev ter 292 oseb iz raznih poklicev. £r Celjski mestni avtobus objavlja: Z oziroin na ogromne dajatve, ki se od avtobusnega podjetja ■zahtevujo kol prispevek za vzdrževanje državnih cest, kakor tudi z ozlrom na pričakovani novi zakon o avtobusnih podjetjih, s katerim se tem podjetjem obetajo nova bremena, je bil upravni odbor prisiljen v svoji seji dne 80. oktobra I. 1. .skleniti sledeče: 1. Ukineta se za enkrat progi Celje-Soštnnj in Celje-štore; 2. Proga Celje-Mozirje-Gomjigrad po Zadrečki dolini se skrajša do Nazarja; avtobus bo torej vozil po dosedanjem voznem redu Iz Celju samo do Nazarja oziroma proti Celju iz Nazarja; 3. Na progi Celje-Dobrna se opustila jutranji vožnji iz Dobrne s prihodom ob 0.55 v Celje in istotako jutranja vožnja na Dobrno z odhodom cb 7.-15 iz Celja. Drugi dve vožnji (do- lil popoldanska) na tej progi ostanete nespremenjeni. V isti seji se je dalje sklenilo spremeniti vozni rad: a) za avtobus iz Solčave tako, da bo prihajal v Celje ob 7 zjutraj ter bo imel zvezo z Vlakoma v Ljubljano ozir. Zagreb in Maribor. Odhod iz Solčave ob 4.15; b) za avtobus iz Podsrede, da bo prihajal istotako ob 7 zjutraj v Celje k obema jutranjima vlakoma. Odhod iz Podsrede ob 4.45 zjutraj; c) na progi Celje-Laško se izvrši sprememba v tem smislu, da bo odhajal avtobus iz Celju ob 18.15 iu iz Laškega ob 14.30. — Vožnja iz Solčavo v Logarsko dolino ter obratno odpade -do prihodnje sezii.'e .popolnoma. Vse navedene ukinitve prog ter opustitve voženj kakor tudi tu omenjeno 'spremembe voznega reda veljajo od 0. oktobra t. I. dalje. Te spremembe pa omogočajo zopet priložnostne vožnje, ki se-'jih je moralo poslednji čas radi obilnih rednih voženj skoroda opustiti. Za naročene vožnje veljajo posebni tarifi, ki ao občinstvu na vpogled pri tajništvu avtobusnega podjetja v poslopju mestnega načelstva. soba 17, kjer se vožnje tudi naročajo. PtU f Prosvetno društvo v Ptuju. Občni zbor se Je fršil ilno 28. septembra t. 1. v društveni čitalnici. Minoritski trg št. 3. Iz tajniškega poročila: Odbor je imel 8 sej, bile so sklepčne, Opravilni zapisnik šteje 45 dopisov. Došlili 24, odposlanih 21. Društvenih sestankov je bilo 0. Predavanja so ponazo-rovale skioptične slike. Imeli smo 0 klnopredstav. Proslavili smo tudi pustni večer z igrico in petjem ter praznovali sv. Miklavžu. Društvo je naročeno na »Slovenca , »Slovenskega gospodarja«-, . Mladiko', »Novi list. itd. — Blagajniško poročilo: Denarni promet znaša v tem poslovnem letu 10.342 Din, ekupui dohodki so biti 23.180 Din, Izdatki pa 23.150 Din, prebitek 30 Din. — Knjižničarsko poročilo: knjižnica šteje 918 knjig, izvzemši duplika-tov. Od zadnjega občnega zboru se je povečala za 490 knjig. Ustanovili smo tudi nemški oddelek. Dosedaj imamo 187 nemških knjig, večinoma romani. Knjižnica je odprta vsako soboto od 4. do 6. ure popoldne in vsako nedeljo od 8. do 12. ure. Med izposojevanjem knjig igra radio. V tem po-Blovnem lelu se je izposodilo 2171 knjig. — Predsednik lconstatira z zadovoljstvom napredek društva. Iz denarnega prometa kakor tudi iz knjižničarskega poročilu je razvidno, da je društvo delovalo zelo živahno. Nabavila se • je novu velika omara za knjige in tudi lep radio-aparat. Program dela v bodočem poslovnem letu bodo družabni in prosvetni večeri ter osnutek pevskega in dramatičnega odseka. — Novo izvoljeni odbor je sledeči: prof. Hugo Bajuk, dr. Alojzij Remec, odvetnik v Ptuju, p. Mirko Godina. Ferdo F ras, gdčna. Anica Prevc, Skaza Ognjeslav, Martin ArnuS in J. Bolcnr. Smrt. Dne 30. septembra ob 9 zjutraj je po težki In zavratni bolezni umrl v luk. bolnišnici . Ilugo Bermanec, klerik minoritskega reda. Po-ojnlk je bil rojen v Prelogu (Medmurje) 23. jun. 1910. Bil Je zgleden in vesten redovnik. Svojo težko bolezen je prenašal z zgledno vdanostjo v voljo božjo. Našegn dragega sobrata smo spremili v četrtek na zadnji počitek ob navzočnosti vseh so bratov, tuk. duhovščine in veliko občinstva. Ilave nni-fna plal ZVEČER dve ARTIN-dražeji — ZJUTRAJ pravilno lahko izpraznjenjel Uobiva se v vseh lekarnah. Vsebina škatlje, ki •tane 8 Din, zadostuje za 4—6 krat. itfovo mesto Veliko cerkveno slavje na Lazah. Novo mesto. Na Lazah pri Uršnih seli h se je dne 2S. sept. vršila velika cerkvena slovesnost. Tokral je bilo z vsakoletnim cerkvenim >žegnanj vsej kočevski planini, da se vrši v Lazah izredno slavje, slovesno pritrkavanje in pokanje topičev. Okrog pol 10 se je pripeljal z avtomobilom g. Kosa iz Novega mesta mil. g. proši K. Cerin. Ob slavoloku ga je sprejel mecen in velik dobrotnik cerkve g. Mauser Jože, cerkveni ključar in veleposestnik v Travnem dolu, ki mu gre poleg drugih največja zahvala in priznanje, da je cerkev tako lepo renoviranu. Da je tudi č. g. kaplan HOniginan iz Cermošnjic veliko' doprinesel k temu, ni treba še posebej poudarjati. Tudi celi soseski z g. Susteršičein na čelu gre ob tej priliki vsa čast in hvala. Ob slovesnem pritrkavanju in pokanju mož-narjev se je podal mil. g. prošt z g. Finkoin, bo-goslovccm, pred slavnostno okrašeno cerkev, kjer ga je pričakoval g. kaplan Honigman iu veliko vernikov, med katerimi je bil navzoč tudi g- uršno-selski postajenačeinik s svojo gospo soprogo, učiteljico na Lazah. Ob 10 se jc slovesnost v cerkvi začela. MU. g. prošt je ob asistenci gg. kaplana Htinigmana In kierika Finka najprej blagoslovil renovirane oltarje, nakar je imel pred velikim oltarjem krasen in globoko zamišljen govor. Nato pa je opravil tiho sv. mašo, pri kateri sta mu stregla oba prej imenovana gospoda. Pri tej priliki moramo omeniti, da je pri vsej slovesnosti prepeval del pevskega zbora frančiškanske cerkve v Noveni m je ponesrečil pri šolski telovadbi. Srce mu je počilo. Od tnkral je bolehal, zadnji čas na voden!ki Vzgledu o je prenašal trpljenje. Lep pogreb so mu priredili njegovi součenci. Niid zvezdami med angeli... Meščanska šola v Ljutomeru Je v svoj prvi razred sprejela letos skupno 73 učencev, 38 dečkov in 35 deklic. Skupno šteje šola 158 učencev. Prvi razred je ločen, dečki j>c.?ebcj in deklice posebej, ostali razredi so skupni. Za okolico Ljutomera z mestom, za okolico Gornje Radgone, Radenc In Sv. Kiiža je ta šola velike važnosti. Tudi iz bližnjega Prekinurjo pohaja mnogo učencev ljutomersko meščansko šolo. Prekmurje ima meščansko šolo samo v Dolnji Lendavi. Novo šolo v Radencih bodo te dni spravili ]>od streho. Obsegala bo štiri razrede, s štirimi stanovanji za uSiteljstvo. Dosedaj je Stnlina-Radencl spadala ped kapelski šolski okraj. Slaiina-Radenci se razvija. Nova hranilnica in posojilnica je dogoiov-ljena. — Za leto.; se sezona bliža koncu. Slovensgradec Opozorilo. Ker so koroške proslave od obla»ii zabranjeije, se sporoča, da se tudi proslava Koroškega dne pri Sv. Križu nad Dravogradom 5. t. m. ne bo vršila. Ta dan se bode vršila pri Sv. Križu običajna služba božja kakor vsako leto nn rožen-vensko nedeljo. Oni, ki so prejeli tozadevne lepake, se naprošajo, da iste zopet snumejo. To sporočamo, radi ev. nepotrebnih izneu&denj. Uradne ure. S j. oktobrom so se tudi pri luk. tikr. načelstvu uvedle zimske uradne lire. ki so od 8 zjutraj in do pol ene popoldne ter od pol 4 do (i zvečer. V soboiah pa od 8 zjutraj ler do 2 popoldne. V nujnih slučajih tudi v drugih dneh popoldne. Isti delavni čas kakor pri okrajnem načelstvu velja tudi za druge urade. V bolnišnici so umrli. V mesecu septembru so umrli v tuk. bolnišnici: 29-lelua Škorjanc Elizabeta iz Kotelj, 771etna Terglav Helena iz Tolstega vrha, 87-letni Mravljak Franc iz Sv. Antona na Poli., polletni Karol in 1 ia polletna Olga Kapun iz Llbelif, 1 i,u polletna Marija Zngernik iz Vrhov in 8-lelnn Kaizer Zofija i/. Libeliške gore. Letina je letos se precej dobra. Mrva je bila obilna, otava slabša, ter so oboje kmetje v najle|i-šern vremenu spravili pod streho. Druge krme je tudi zadosti. Popolnoma pa je odpovedala sadna letina. Jabolk, hrušk sploh nič ni, (e redko kje se dobi kak kraj, kjer imajo nekaj sadja, tako n. pr. na Savi je izjemno dosti jabolk. Na Vačah, ki slovle daleč na okoli po obilju tepk za prešo, letos sploh nobenega sadja ni. Le orehi so se povečini obnesli ter so jih kmetje xe precej otresli. Tako bo letošnjo zimo in spomladi slaba predla za pijačo. Tudi v vinorodnih krajih se pohvalijo ljudje z letino, le žal, da jim je zadnje deževno vreme precej pokvarilo grozdje, ki je pričelo le gnili, tako da so morali pričeti s prebiralno trgatvijo. Drugače pa bo, če bo še kaj solnca in lepegn vremena, dosti dobrega vina, posebno po Moravski, Gabrov-ški in Primskovški gori, kakor tudi na Jazbini, Gobjeku, Gradišču in Štorovju. I Umrla je v lepi starosti 6«. let gospa Marija Štrukelj. Glavno postaja za avtobus podjetja Jugopromei, ki vozi na progi Rakek-Lijubljona- je pri gostilni Hladnik. Pot k železniškemu nasipu od brlvnice pa do starega gasilnega doma je v zelo slabem slanju in je nujno potrebna popravila. Najbolje bi bilo, če bi se napravile stopnice. Okrajno načelstvu razglaša, da morajo vsi posestniki svoje gozdove pregledati in odstraniti vse suho. hirajoče in po lubadarju napadeno drevje najkasneje do 31. oktobra. Kdor tega ne bo storil, s^ bo izvršilo to brez odloga in uradno na njegove stroške ter so bo proti njim uvedlo tudi kazensko postopanje. Vsa suha in vsled napada po lubadarjih bolehali drevesa se morajo posekali, o I vi bi t i ler vršiče, lubje In debelejše veje pod vodstvom odraslih nn varnem kraju previdno sežgali, sicer je delo hvez uspeha. Murska Sobota Obisk avstrijskega konniln. V sredo 1. I. in. so je v Soboti mudil g. dr. Herman Pleinert. avstrijski generalni konzul v Ljubljani. Ogledal si je Sznparvjev grad. Slovo. Zapustila nas je učiteljica ga. Prelo-gova, ki je dolgo vrsto let vzgajala našo deco. Bila je tudi izven šole ngilnu naiodno-prosvetna delavka in ie zu zaslugo bilu celo odlikovana •/ redom Sv. Save. Na noveni mestu, v Mariboru, ji želimo mno-tro uspehov. Nova električna razsvetljava se je oskrbela za cerkev o ruškem shodu. Pred vsem se je odstranil neokusni venec okrog kipa Matere božjo in vpeljala dvojna razsvetljava votline, svetla za notranjost in medla za okvir. Mesto voščenih sveč so so postavile električno sveče, ki omogočajo, da je ves prostor snažen in dostojno razsvetljen. Stara neokusna napeljava f>o cerkvi se je namestila z novo, ki se je zvezula z lustromo. Tudi lustra sta dobila električne sveče. Vsa cerkev je zdaj razsvetljena kol o belem dnevu. Vse stroške za veliki oltar je prevzela blaga dobrotnica ruško cerkve. Belokranjski kotiček V nedeljo, dne 28. sept. se je v Metliki vršila pomembna seja okrajnega cestnega odbora za melli-ški okraj. Pri tej seji jc dosedanji dolgoletni načelnik cestnega odbora naš banski svetovalec g. Jožef Nem a nič iz Želebeju pri Metliki izročil svojo posle novemu načelniku. Zu načelnika cestnemu odboru je po zakenu določen župan centralne, občine in tako je prevzel to breme g. Golia, župan metliški. Skozi 12 let — vse od leta 1918., ko je smrt pokosila g. Matjašiča — jo g. Nemanič vršil z velikim razumevanjem in skrbjo lo neprijeluo nalogo. Pogosto se mu je bilo borili proti raznim, neutemeljenim predsodkom, posebno v začetku, toda s svojim pomirjevalnim nastopom je nasprotstva kmalu zrušil in je postal ljub vsem članom cestnega odbora, ne samo kol načelnik, temveč tudi kot prijatelj. Iznenada je sicer prišla naredba o preosnovi cestnega odbora, pa g. Nemanič je bil — ne razočaran, ampak — vesel, ker se je s tem rešil prav velike in neprijetne dolžnosti, ki ga je v njegovem gospodarstvu česlo ovirala. S kolikimi težavami se je imel boriti zlasti, ko je šlo za semiško cesto in kjer se je le kako dalo, je i/.beziil kaj, samo da bi delo ne zastalo. Tako je res zaslužil priznanje, katero mu je v imenu vseh izrekel g. Julij Mazzele iz Gradca, ki je poudaril zlasti nesebičnost dosedanjega načelnika i u njegovo spretnost. Posebno razveseljivo ]>« je bilo, ko je dosedanji načelnik položil pred novi odbor hranilno knjižico in gotovine v skupnem znesku 77.800,— Din. Novi načelnik ce«lnw»8 odbora je g. Golia, župan metliški, poduačelnik je g. Julij Mazzele iz Gradca Enkrat smo že vetrili vprašanje, doklej seže Ilela Krajina in menda velja Se, da je Bela Krajina somo do Kulpe iu nič na|>rej. In prav to nuj poudarim še danes. V Ljubljani se prodaja kot belokranjsko grozdje »Izabela . šmarnica in druge manj vredne vrsto grozdja, toda, da so ne bo delala krivica Beli Krajini, nuj povem, da tisto grozdje ni zrastlo na naših tleli, temveč na sosednji hrvatski zemlji. Lo oglejte si jih one prodajalke in posluhnite njihovo besedo, jiu recite ali so lo Slovenci ali Hrvatje. Pa nu železnici se informirajte in bosle čuli da se vozijo do Kamenja tisti belekranjek, |m še to bosto zvedeli, da si kupijo nekateri samo peron-sko karte ali kvečjemu do Grosupelj, potem se pa skrivajo po raznih kotih, ko vlak hiti svojo pot. Belokranjskega grozdja, našega španjola, rizlinga, verlllmto, biugundce, kraljevine, portugalke, črnino se v Ljubljani kar no dobi na Irgu, ker naši ljudje nimajo te navade, da bi nosili grozdje na trg. Naši sosedje iz Kamanja in i/, llubnjarcev pa si nakupijo cenenegu grozdja in ga nosijo v Ljubljano pod imenom belokranjsko grozdje-. Šport V. kolo tekem za državno prvenstvo. V nedeljo se odigra pelo kolo leketn za državno prvenstvo. Iu zopet se vrši glavna tekma kola v Belgrad u. Sicer je važno srečanje tudi v Splitu, ker bo skušal Hajduk proti drugemu belgrajskemu klubu popraviti poraz prešle nedelje. Proti B. S. K. nastopi Concordia. To pot v najmočnejši sestavi s Premrlem kot srednjim krilcem. Baje je ozdravil in ga poškodba ne bo ovirala. Pa tudi med športniki vlada veliko zanimanje za to tekino. Zagrebčani so še vedno spremljali svoje ljubljence v velikem številu k važnim tekmam v druga mesta, za to tekmo so naročili poseben vlak v Belgrad. No in J. N. Z. iu Zbor nogometnih sodnikov sta uvidela važnost le tekme. Zalo so prvič v teh tekmah odredili zunanjega sodnika. Sodil bo ali Gero iz Budimpešte ali pa naš stari znanec Miesz z Dunaja. Tekmo v Splitu med Hajdukom in Jugoslavijo bo vodil Kujundžič iz Subotice, v Sarajevu pa bitko med obema Slavijama Ružič iz Belgrada. Za naše lahkoatlete. V Ljubljani se v nedeljo vršita na igrišču Pri-inorja dve prvorazredni prvenstveni tekmi Ilirija : Hermes in Primorje : Svoboda. Zagrebško železniško ravnateljstvo je dodelilo naši lahkoatletski reprezentanci poseben prvorazredni voz »Prešeren«, s katerim potujejo v Atene in ludi nazaj. Dolga vožnja v udobnem vagonu bo gotovo koristila našim atletom. Občni zbor J. N. Z. J. N. Z. jc odredila, da se bo vršilo redno glavno zborovanje 23. novembra. Upajmo, da bo to zborovanje prineslo rešitev znanega spora o de narju in nov tekmovalni red za državno prvenstvo. SK Ilirija (ženska sekcija). Danes ob 18 plenarni sestanek v klubovi sobi kavarne Evropa. Sestanka se morajo udeležili brez izjeme vse članice. Vse one, ki se sestanka brez zares tehtnega vzroka in opravičila ne udeleže, se črtajo iz vrst rednega članstva sekcije. Na sestanku sc določi program tekmovanja in treningov za jesensko dobo. — Načelnik sekcije. Nogomet v tujini Tudi Italijani so pričeli. Prvo kolo jesenskega prvenstvenega tekmovanja v llaliji se je odigralo pretočeno nedeljo. V prvi vrsti bomo zasledovali razvoj prvenstva v diviziji A, I. j.' skupini najboljših italijanskih klubov. Ta divizija sestoj iz 18 moštev, med katere spadata letos ludi Casale in Legnano, ki sla prišla kol najboljša iz B divizije. Nasprotno pa sla kot najslabša kluba A divizije v minuli sezoni nazadovala v B divizijo Padova in Cremonese. '— Že prvi dan odigranega prvenstva je v gotovih ozirih presenetil. Kdo namreč bi prisodil leloSnjemu novincu A divizije Legnano, da bo dosegel zmago napram izkušeni in v prošli sezoni drugoplacirani Genovi. Legnano je namreč v trdi in energični borbi porazil slavno Genovo z 2:1. Zdi se vendar, da Genova nima še prave forme. — Pričakovano pa je s sigurnostjo odpravil Juventus svojega protivnika, Pro Patria. lil sicer z rezultatom 4:1. Morda bo tekoča sezona srečnejša za Juventus, ki je lani kljub vsem denarnim žrtvam dosegel le tretje mesto v italijanskem prvenstvu. — Tudi srečno je prestala zarjo nove prvenstvene sezone slura Boiogna, klub slavnih tradicij, ki je v krasni igri porazila s 6 : 1 Tri-eslino. Tržaški Italijani, ki bi dali vse za svojega edinega zastopnika v A diviziji, so bili gotovo kar najtežjo razočarani. Trieslina, ki se je v prošli sezoni le s težavo rešila nazadovanja v B divizijo, lelos najbrž no bo več kos in bo v resnici morala nazaj. Tako vsaj bi človek sodil po njenem prvem nastopu, ki je le nadaljevanje porazov v minulem prvenstvenem tekmovanju. — Rimska tla so pa menda zu vsak klub nevarna, kajti Torino .je tam komaj ušel porazu. Roma jc dosegla v borbi s Torinom neodločen rezultat z 0 :0, čeprav bi tudi njena zmaga ne presenetila. Publika je v Rimu hotela na vsak način zmago svojega moštva. — Lepo zmago je ludi dosegla Alessandria nad Brescio in sicer v razmerju 4:0. — Radi tekme s jiraško Sparlo ni mogla Ambrosiana, italijanski prvak sodelovali že. na prvi dan prvenstvenega boja. Zalo je bil izvzet tudi njen nasprotnik Casale, drugi novinec A divizije. Ta dva bosta zamujeno prvenstveno tekmo odigrala na kak delaven dan, — Zanimivo bo morda, če |>ogIedanio, kako je s Cremonese in Padovo, moštvima, ki sta nazadovali iz A v B divizijo. Nič kaj nisla pokazala dobre volje, odnosno forme v prvem kolu prvenstva B divizije. Cremonese je na domačih tleh dosegla le neodločen izid z 0:0 napram Palermo, dočim je Padova celo zgubila tekmo z 2 :0 v boju z Novaro. Ljubljansko gledališče Drama Začetek ob 20 zvečer Petek, 3. oktobru: /uprto. Sobota. 4. okt.: ZA LJUBEZEN SO ZDRAVILA. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Opern Začetek ob 20 zvečer Sobota, 4. oktobra: KNEZ IGOR. Prcniijera. I zveni. Iz društvenega življenje Saleiijanski mladinski dom — Kodcljevo .^lludeniški krožek bo imel v nedeljo dno 5. t. m pri krožkarski maši skupno sv. obhajilo za vnjo srečne smrti. Ob 10 pa obvezen mesečni sestanek. — Tajnik. V soboto dne 1. oktobra t. 1. ob 20 priredi v salonu pri »Jerneju- na Sv. Petra cesti veselico v korist onemoglih članov > Z veza slovenskih vojakov Ljubijana-Mosle . Specljaliteta v kuhinji bodo prvovrstne krvavice in pečenice. Vsi člaui in prijatelji vljuduo vabljeni. — O J bor 3001ctni jubilej ameriškega mesta. Boston, glavno mesto severoameriške države Massachusetts, ki je bilo leta 1630. ustanovljeno kot ena prvih naselbin v novem svetu, je obhajalo te dni 3001etnico svojega obstoja. Kako žive državniki Švice Morda ni ničesar enostavnejšega in pri-prostejšega kakor življenje kakega švicarskega ministra ali da se točneje izrazimo, zveznega svetnika. Ima vozni listek prvega razreda, potuje pa vedno v drugem. V mnogih slučajih pa se švicarski minister poslužuje najraje svojih lastnih nog. Mesto avtomobila, ki ga uporablja samo v svečanih prilikah, ima raje avtobus in tramvaj. V uradu je minister točen kakor ura: za svojo mizo sedi že ob pol 8, to se pravi pol ure preje kakor ostali uradniki. Iz urada pa gre tudi točno ob 12, kakor ostali uslužbenci. Če je med tujimi diplomati v Švici kak novinec, ki obišče ministra v njegovem uradu nekaj minut pred 12 in ostane pri njem nekaj minut čez 12, sc bo silno začudil: nikjer ne bo razen sebe, ministra in morda sluge videl nobenega človeka, vse je odšlo. Red je red. Okoli 12 vlada na trgu pred vladino palačo živahno vrvenje. Ustavljajo se tam vozovi prodajalcev živeža, dalje razne branjev-ke s svojimi dvokolesnimi vozički. Okoli njih pa se sučejo marljive soproge narodnih poslancev in kupujejo, njihovi možje pa med tem razpravljajo v Kursaalu o zakonih. Zaman iščemo ob 12 na tem trgu dolgo vrsto avtomobilov, kakor jc to navadno pred vladnimi palačami drugih držav. Švicarski ministri in poslanci odhajajo iz svojih uradov kar peš. Švicarski državniki se torej ne vozijo z avtomobili kakor njihovi kolegi po drugih državah. Morda radi tega, ker niso preveč oddaljeni? Morda radi tega, ker hočejo nagla-siti demokracijo? Oboje. Izhod zveznih svetnikov iz vladne palače pa je kljub temu zanimiv. Zveznega predsednika gospoda Musy-ja čaka cesto pred izhodom njegov 20letni sin, Pierrc, sedaj konjeniški častnik. Izredno vitek in eleganten mladenič. Pred nekim časom se mu je pripetila velika nesreča. Na vajah je padel s konja in zadobil resnejšo poškodbo, tako da so zdravniki odredili, da mora ležati doma. Bali so se, da so se mu pretresli možgani, toda Pierreu se že izboljšava stanje in pravi, da ga samo včasih prime kratka vrtoglavica. Druga zanimiva osebnost med švicarskimi državniki je svetnik za zunanje zadeve gospod Motta. Ima tudi rekord med švicarskimi državniki, namreč, kar se tiče otrok. Ima jih kar deset. Točno ob 12 gre iz svojega urada. Spoznamo ga po tem, da nosi vedno dežnik, pa najsi bo lepo vreme ali pa ne. Brž odhiti na svoj avtobus, ki ga čaka s sekundno točnostjo. Nikoli zakasnitve, nikoli izostanka! Včasih ga čaka njegova hčerka Pavla, toda to se le bolj redko zgodi, zakaj družina g. Motte je, kakor že omenjeno, precej številna, in je temu primerno tudi mnogo skrbi. Za švicarske gospodične, posebno pa še za hčerke švicarskih zveznih svetnikov, ne velja zlobni Miltonov izrek, da je za žensko še en jezik preveč, ker vsaka izmed njih govori poleg treh vladajočih jezikov, to so francoski, nemški in italijanski, še kak četrti jezik. Švicarske dame so torej prave poligloti-nje. To še prav za prav ni nič čudnega, zakaj v Švici govori vsak državljan tri jezike in jih tudi mora znati, posebno če ima kaj dosti z ljudmi opraviti. Maric Christine, 20letna hčerka predsednika g. Musyja govori pet jezikov. Pa jih je še mnogo drugih takih. Demokratični Hollywood Nekako pred enim mesecem je odpotoval znani dunajski igralec Egon Jordan v Hollywood. Časnikarjem je izjavil Jordan, da on že tako dobro pozna Hollywood in svoje bodoče kolege, da se mu zdi, kakor da je že osebno znan z njimi. Toda igralcu sc je zgodilo ravno nasprotno: Hollywood ga je pošteno iznenadil in presenetil. Svoje vtise, ki si jih je tekom enega meseca nabral v Holly-vvoodu, je opisal takole: »Vsakega evropskega igralca, ki je angažiran v Hollywoodu, mora iznenaditi demokratski ton življenja, ki vlada tu. V Evropi - PEUt - odstrani lakoi in brez sledu „Creme Orizol' i'ohiva se » lekarnah, drogerljah in parfumerijah. Zalo-■i •r*namm>hf>m'n. ''птрН ^m^llrtasov* Tp'rfnn 4!)-9!> K 20001etnici rojstva Vergila, velikega rimskega pesnika, ki se je rodil 15, oktobra 70 pred Kristusom, je dala italijanska vlada kovati spominske kolajne, ki iih vidimo na sliki. se že več let mučijo z besedo »demokracija«, pa nihče ne pozna niti pravega pomena te besede. Priti jc treba v Ameriko, da spoznamo prav za prav to, kar pomeni »demokracija« in kako se tam izvaja. Prvo moje izne-nadenje je bilo, ko sem vstopil v restavracijo Metro-Goldwyn-Mayer-studija, kjer sem angažiran. Pogledal sem malo naokoli po prostoru in sem na svoje veliko začudenje opazil, da filmski igralci, ki dobivajo na teden uprav bajne vsote, sede za mizo v družbi navadnega pomožnega osobja in da se zabavajo z delavci in raznimi pomožnimi režiserji, kakor da ni med njimi nobene družabne razlike. Sede za isto mizo in jedo vsi isto hrano, ki se kuha v kuhinji študija. Pomislimo samo, kako bi naši evropski igralci vihali nosove, če bi sedeli v družbi za isto mizo s preprostimi ljudmi, ki »ne pripadajo njihovemu razredu«. Dočim se v Evropi kljub »demokraciji« še vedno rabi beseda »razred«, je tu ta beseda popolnoma neznana. Pa tudi v zasebnem življenju se človek nauči pravega pomena te za nas tako nove besede. Tudi izven študija ni med ljudmi no- AmeriuKi kialj bakra umrl. Ameriški finančnik Daniel Guggenheim ki je posedoval največji del ameriških bakrenih rudnikov, je le dni v starosti 74 let umrl. Pokojni, ki je svoj čas pripadal naj-uplivnejšim voditeljem ameriškega gospodarstva, se je že pred leti umaknil svojim trgovskim poslom, da bi večer svojega življenja posvetil svojim številnim ustanovam. Šestdesetletnica danskega kralja. Kralj Kristijan se pelje v gala-vozu k državni palači Amalien-borg v Kopenhagenu, kjer se je vršila velika slovesnost ob priliki 60. rojstnega dne kralja. bene družabne razlike. Tu je vsakdo gentle- j man, celo — ženske. Ženske dokazujejo svojo demokracijo v popolni enakopravnosti obeh spolov. Ta ni tu več samo teorija, ampak že popolno dejstvo. Evropa bo še porabila mnogo časa, preden bo spoznala pravi pomen besede »demokracija«. »i v- Angleška križarka »Conquest«, katero so popravtj ali, se je med silnim vinarjem utrgala od sidra in pluje sedaj s petimi delavci na krovu brez vodnika po Severnem morju.. Poskusi, da bi ladjo »ujeli«, so se doslej izjalovili. Konkurentinja Amy Johnson Gospa Bruce, ki jc te dni v letalu, katero sama vodi, priletela iz Londona na Dunaj, od tam v Budimpešto in dalje proti skrajnemu vzhodu, je druga samotarska letalka. Slava Amy Johnson jc ni pustila v miru in tako se odločila za zračno potovanje na Daljni Vzhod. Tako pripovedujejo njeni zaupniki, zakaj gospa Bruce sama ni izdala končnega cilja svojega potovanja. Čuje sc, da namerava leteti čez Evropo, Perzijo, Indijo in Kitajsko na Japonsko, da bi prišla v Tokio kot prva žena, ki je po zraku preletela progo Anglija —Japonsko. Njen soprog Victor Bruce je že davno opustil svoje ugovore proti vratolomnemu podjetju svoje žene. Preden se je posvetila zračnemu športu, je ponovno dirkala s svojim avtomobilom za stavo. Letanju se je priučila v šestih tednih, kar ni nič čudnega pri ženi, ki je vajena šofirati dirkalni avtomobil in za katero motor ni nobena skrivnost. je v resnici nekoliko izboljšalo, mogel je že malo bolje gibati roke. Kako bi si razložili učinkovanje teh čudnih žarkov v tem slučaju. Menijo, da se pod vplivom rontgenovih žarkov napravi v tkivu neka kislina, ki na nepojasnjen način odstrani apno. Ne poznajo pa niti vzroka niti povoda te čudne bolezni. Radio Živ ohamenel Malo je še ljudem znanega o zavratni bolezni, ki obda svojo žrtev z apnenim oklepom. Nesrečneži, ki jih napade ta strašna bolezen, kažejo sledeče znake: Na različnih mestih tkiva spodnje kože nastanejo izločnine okorele, kamnu slične mase; končno se mišice obdajo s trdim oklepom in je potem nemogoče z njimi še kaj gibati. Bolezen se v zdravniški znanosti imenuje Calcinosis progressiva ct regressiva. O čudnem slučaju te bolezni poroča list »Medi-zinisehe Klinik«. Pred kratkim je prišel v mestno bolnico v Friedrichshainu 17 letni mladenič, ki je kazal гпаке te bolezni in sicer prav posebno čudne. Pod kožo na rami so se mu odložile trde mase, ki so dosegale na gornjih laktih obliko pravcatega oklepa. Pod kožo na glavi, hrbtu in kolenih so se nahajale slične kamene plošče različnih velikosti. Preiskava mladeniča je pokazala, da obstojajo v resnici te mase iz apna. Nenavadna muha narave je pod mladeničevo kožo napravila apnen oklep. Ko je bolnik prvič prišel na kliniko so bile njegove roke tako malo gibljive, da je moral najenostavnejše gibe izvajati s tujo pomočjo. Sedaj pa so napravili zdravniki poskus, da bi s pomočjo rontgenovih žarkov nrišli tej bolezni bližje. In v resnici so tudi to pot ti zdravilni žarki potrdili svoj sloves, ki ga uživajo v zdravilstvu. Stanje mladega pacijenta se Programi Radio-Ljubliana t Petek, 3. oktobra: — 12.00 Dnevne vestii plošče — 13.00 Čas, borza, plošče — 18.00 Radlio orkester: flavta solo, Havvai jazz — 19.00 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina — 19.30 Gospodinjska ura, gdč.C. Krekova — 20.00 Drago Ulaga: Športna ura — 20.30 Prenos iz Belgrada — 22.30 Čas in poročila. Sobota, 4. oktobra: 12.00 Dnevne vesti, plošče. — 13.00 Čas, borza, plošče, — 18.00 Ra''~ orkester. Klavir solo. Havvai jazz. — 19.00 G.'L' Orthaber: Angleščina. — 19.30 Aktualna ura, g. Ivan Sušnik. — 20.00 Prenos opere iz Belgrada. — 22.00 Čas in poročila, lahka glasba. Drugi programi) Sobota, 4. oktobra. Belgrad: 12.45 Koncert ridao kvarteta. 17.30 Narodne pesmi s spremljevalcem kitare. 19.30 »Chanson triste«, enodejanka. 20.00 Prenos iz opere, nato lahka in zabavna glasba. — Budapest: 17.30 Koncrt ruskih balalajk. 21.30 Koncert zabavne glasbe; nato koncert ciganekga orkestra. — Dunaj: 18.10 Veseli roparji, predavanje. 19.35 Zabavni koncert. 20.30 »Pustolovščina v Pirenejih«, veseloigra, nato večerni koncert, — Milan: 19.30 Koncert zabavne glasbe. 20.40 Komedija. 21.15 Pester koncert zabavne glasbe, nato plesna glasba. — Praga: 16.30 Koncert jazz orkestra. 19.30 Koncert radio orkestra. 22.30 Ljudski večer (pesmi), nato plesna glasba. — Langenberg: 17.30 Večerni koncert. 20.00 Koncert zabavne glasbe; nato lahka in plesna glasba. 24.00 Mojstri jazza, — Rim: 17.00 Koncert zabavne glasbe. 20.35 Pester koncert zabavne glasbe. 23.00 Koncert jazz orkestra. — M, Ostrava: 18.20 Koncert narodne glasbe. 22.30 Ljudska glasba, pesmi, nato plesna glasba. — Leipzig: 20.40 »Die Hasenpfote«, tragi-komedija. 21.10 Veseli večer z orkestrom. Generaheldmaršal princ Leopold Bavarski, brat pokojnega bavarskega kralja Ludovika III. je te dni umrl v svoji monakovski palači, star 84 let. Nazadovanje honhurzov v državi Naraiianlm v Dravski banovini Po pravkar objavljenih podatkih Oruitvn In-dustrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je bilo v mesecu septembru razglašenih v celi dl'1* VI (v ukle-pajih podatki ?a avgust) konkurzov (29), v septembru lani pa 48, od leg ti v dravski banovini 7 (•i), nadalje v savski l (B), vrbunki — (1). primorski — (1), drinski — (II), Zetškl » (4), donavski — (5), moravski 1 (ii), vaidarski 4 (8), v Belgradu, Zeniunu in Panfevu 2 (11). PfUilrtlh poravnav izven konkurza |e bilo v celi državi razglašenih 18, od tega v dravski banovini 0, v avgitslu 10, od tega v dravski banovini —. (HI pravilen i h je bilo konkur-zov 55 (23), od lega v drevaki banovini 5 (8), prisilnih poravnav je opravljenih 15 (0), od legn v dravski banovini 2 (3). Statistika Jug. društva tu zaščito upnikov v Veliki živinski razstavi M. Sobota, 1. oktobra. V ponedeljek in torek sta se VrSili v Slovenski kralini dve veliki živinski razstavi, in sicer v ponedeljek v Pueoncih pri Soboti, v torek pa v Nedelici. Obe razstavi sla jasna priča, kako veliko zanimanje vlada v SI. krajini za živinorejo. Razstavi sta priredilu rodovniška odseka za simo-dolsko pasmo. V ocenjevalni komisiji so bili gg.: banovinski zastopnik inž. Muri, okr. načelniku Lipovšek in dr. Farčnik, ravnatelj kmet. Sole v Rftklčanu inž, Sadar, upravitelj veleposestvn v Beltincih inž. Mikuž, živinozdr. referenti Samec, Solc in Škot ter zastopniki drugih rodovniških odsekov. Razstavo je aranžiral agilnl kmet. ref. inž. Wcnko. Obe razstavi sta dobro uspeli. Razstavljenih je bilo: v Puconcih 80, v Nedelici pa 100 glav goveje živine Razstavljena živina je bila v obeh krajih lepa. Splošno občudovanje so vzbujale v Nedelici mlade telice. Tudi estalu živina je bila za spoznanje lepša kakor v Pitconcih, Na obeh razstavah je bilo podeljenih več nagrad. V Puconcih je bilo razdeljenih 8000 Din. Od lega je dala banska uprava 5000 Din, ostalo pa okrajni kmetijski odbor. Prvo nagrado je dobila krava g. Kuhar Štefana, mlinarja. V Nedelici je bilo razdeljenih 9500 Din. Banska uprava je dala 7000 Din, ostalo kmetijski odbor. Prvo nagrado je odnesla krava Horvat Veronc, ki se je odlikovala iako po lepoti kakor po mlečnosti. Razstavi si je ogledalo mnogo ljudi. V Ne-delico je prišlo tudi mnogo Ljutomerčanov. Vsak se je čudil nad lepolo razstavljene živine. Po razstavah sta bila prirejena za predstavnike slavnostna banketa, na katerih se je mnogo govorilo o gospodarskih vprašanjih, zlasti o dvigu živinoreje, * Stanje živilskih kužnih bolezni v dravski banovini. Po zadnjem uradnem izkazu od dne 23. septembra t 1. je bil okužen 1 dvorec po konjski smrkavosti, 2 dvorca po vraničnem prisadu, 31 dvorcev vsled svinjske kuge. 39 dvorcev po rdečici prašičev in 5 dvorcev po kužni čebelni gnilobi. Opozarjamo, da poročajo drugi tukajšnji dnevniki vedno nepravilno o boleznih, ker dosledno objavljajo število primerov bolezni, kar pa v uradnem izkazu ni nikdar zabeleženo; treba bi bilo, da do-tični poročevalci vsaj enkrat že prebero oglavje uradne objave, ki je v vsakem izkazu- uvodoma tiskano ter so tu številke jasno tolinačene. Torej okuženi dvorci in ne število primerov kužne bolezni. Slučaji goveje tuberkuloze se pojavljajo pri kravah v okolici Ljubljane. Stvar je zelo resna, ker je sedaj znanstveno dokazano, da povzroča goveja tuberkuloza enako bolezen pri otrocih, ki uživajo surovo (neprekubauo) mleko ali mlečne izdelke kot presno maslo, skuto, sir i. dr.; otrok oboli za tuberkulozo vratnih žlez (škrofulozo), zato bo treba najstrožjo kontrole mleka in mlečnih izdelkov po za lo pristojnih veterinarjih. Nova delniška družba. V Belgradu se jo ustanovila nova delnišku družba Odol kompanija, d. d.< Glavnica znaša 1 milijon Din in je .razdeljena na 200 delnic po 5000 Din. Ustanovni občni zbor se vrši 16. oktobra. Dobave. SploSni oddelek ljublj. žel. ravn. v Ljubljani sprejema do 3. t. m. ponudbe glede dobave 30 komadov rešilnih skrinjic. — Prometno-komercialni oddelek sprejema do (i. in 7. t. m. ponudbe glede dobave tiskovin. — Ravn. drž. rudnika Velenje sprejema do 0. I. in. ponudbe glede dobave Pol-Colingsovih osi, mizarskega kleja, firneža, terpentina, steklarskega kleja, barve in emajla; do 13. t. ni. glede dobave 1200 m vrvi iz jeklenih žic, 3 zobatih kole-;, svetil ji; za notranjo razsvetljavo, •200 kg snažilne volne, parnih ventilov, ležajev ter glede dobavo naprave za avtomatično izklapanje. — Ravn. drž. rudnika Kakanj sprejema do R. t. m. ponudbe glede dobave 800 kg verig. — Ravn. drž. rudnika Breza sprejema do 9. t. ni. ponudbe glede dobave 10.000 kg karbida, 5C0 kg tovotne masti, 100 komadov vrčev za vodo in 100 kamadov meril. — Ravn. drž. rudnika Kreka sprejema do 11. t. m. ponudbo glede dobave 3000 kg svinjske masti. — Vršilo se bodo naslednje ofert. licitacije: Dne 11. t. m. pri ravn. drž. žel. v Zagrebu glede dobave portland-eementa, negašenega apna opeke, eternit-plošč, pločevine, svinca itd.; dne 13. t. m. glede dobave lesa; dne 14. I. ni. glede dobave olja za mazanje imda. karbolne kisline, sirkovih metel in peska za lokomotive. — Dne 11. t. m. pri ravn. drž. žel. v Subotici glede dobave gramoza; dne 13. t. m. pa glede dobave kovinskih žigov. — Dne 14. I. m. pri Upravi drž. mon., oddelek v Belgradu glede dobavo vrvi. — Dne 11. I. m. se bo vršila pri rn-Žunsko-ekononiskeni oddelku Ministrstva za gradbe v Relgradu ofert. HcilncVa glede dobave raznega linijskega orodja ter glede dobave pohištva za postajo Belgrad-Sava. — Dne 14. t. m. se bo vršila pri gradbenem oddelku ravn. drž. žel. v Ljubljani ofert. licitacija glede dobave 2600 komadov lopat. — Dne 14. t. m. se bo vršila pri Glavnem sanit. skladiSču v Zoniuiiu ofert. licitacija glede dobave 5000 parov nogavic. — Dne 14. t. m. se bo vršila pri Komandi II. arm. obl. v Sarajevu licitacija glede dobave 10.000 komadov zabojev za dvopek. Prodaja vref. Ravn. drž. rudnika Kakanj sprejema do 9. I. m. ponudbe glede prodaje 8000 komadov elarih vreč. — Ravn. drž. železarne Vareš sprejema do 11. I. ni. ponudbe glede prodaje 2000 komadov Jutlfnih vreč. — Dne 14. I. in. se bo vršila pri ravn. drž. rudnika Velenje ofert licitacija glede prodaje 1180 komadov starih vref. Oddaja gradbenih del pri zgradbi cesto Sv. Peter—Loža ne se bo vršila na licitaciji dne 14. 1. ni. pri Okrajnem cestnem odboru v Mariboru, Koroška cesta 2G/IJ. Oddaja zakupa železniške restavracijo na postaji Prljedor se bo vršila na licitaciji dne 11. t. m. pri ravn. drž. Žel v Zagrebu. Predaja lesa se bo vršila potom ofert. licitacije dne 16. t m, pri ravn. šum Križevske Imovne občine v Bjelovaru. Zagrebu pa izkazuje te-le podatke: število razglašenih konkurzov je znašalo v celi državi 30, v septembru lani 51. Največ je nazadovulo število Iton-kurzov v Srbiji m Črni gori (od 35 v septembru lani na 9 v septembru lotos, v Sloveniji In v Dalmaciji pa jo naraslo od 3 lla 8). Skupno izkazuje ta statistika v prvih 9 mesecih v celi državi 503 копкигке (v Istem času lani 842), od tega v Hrvatski lil Slavoniji 57 (04), v Srbiji 305 (077), v Sloveniji in Dalmaciji 75 (48), v Bosni 13 (10) in v Vojvodini 53 (49), Prisilnih poravnav je bilo v septembru 18 (ravnotoliko kolikor ljubljUhsku statistika), v 5 mesecih od uvedbe zakona o prisilni poravnavi pa jo bilo skupno 99 poravnav. Od temi V Hrvatski 40, v Srbiji 12, v Sloveniji in balinanji 1B, v Bosni 7 in v Vojvodini 25. Shakespeare: Sen kresne noči V ljubljanski dramt Borza DENAR Dne 2. oktobru. V današnjem deviznem prsmelu so so tečaji večinoma učvrstili. Promet jc bil prav znaten, slasti v devizi Newyork, Pruga in Trst. V slednji devizi je bilo zaključeno privatno blago, dočiin je ostale zaključene devize dala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zakljuifti tečaji.) Amsterdam 2278.50 bl„ Barlin 1343—1346 (1344.50, Bruselj 787.68 bi., Budimpešta 988.78 hi., Curlli 1 1094,40—1097.40 11095.90), Dunaj 795,77^-798.77 (797.27), London 274.02—274 82 (274.42), Newynrk 56,27—56.47 (56.38), Pariz 221.62 bi., Praga 167.17 do 167.97 (167.57), Trst 294.50—296.50 (295 $0). Belgrad. Berlin 1343—1346, Bruselj 786.18 do 789.18, Budimpešta 987.27—990,27, Curih 1094.40 do 1097.40, Dunaj 795.77—798,77, London 274.02 do 274.82. NewVork 56.27—56,47, Parit 220.22—222.22, Praga 167.17—167.97 Curih. Belgrad 9.1285, Amsterdam 207.80, Atene 6.675, Berlin 122.71, Bruselj 71.86, Budimpešta 90,20, Bukarest 3.06?5, Carigrad 2.445, Dunaj 72.73, London 25,04, Madrid 53.25. Newyork 515.35, Parit 20,225, Praga 15.29, Sofi'a 3.7325, Trst 26.98, Varlava 57.75, Kopenlia'ten 138.40, Stockholm 138,925, Oslo 137.90, Hels ngfors 12,975. VREDNOSTNI PAPIRJI Na ljubljanski borzi je bila danes zaključena Kranjska industrijska po 312. Zagrebška borza dane« zaradi Židovskega praznika ni poslovala. Naši dolarski papirji v inozemstvu so ponovno nazadovali, Na belgrajski borzi je bil tečaj vojne škode nekoliko čvrstejši. Ljubljana. 8% Bler. pos. 96.50 bi., 1% Bler. pes. 83.50 bi., Celjska pos. 160 den., Ljublj. kred. 122 den., Praštediona 925 den., Kred. zavod 170 do 180, Vevče 124 den., Stavbna 40 den., Šešir 105 dtn., Kranj. ind. zaklj. 312, Ruše 280—300. Belgrad. Narodna banka 8180, 1% inv. pos. 89—89.75. agrari 55.50—56.50, vojna škoda 150.25 do 450.50, XII. 458.50—549.50, 7% Bler. pos. 87 do 87.50. Notacije državnih papirjev v inozemstvu. London: 7% Bler. pos. 81.50—83. — Newycrk: 8% Bler. pos 93.50—06, 7% Bler. pos. 81.50—83, 1% D. 11. B. 80,25—81. Les ' •' ' • ■'. ' .4im®i7t • 1 .i: r i >j> i Na ljubljanski bofzi je bilo zaključeno: 1 vagon hrastovih drv in 1 vagon bukovih drv, Tendenca ncizpremenjeno mlačna. Zaključeni so bili 4 vagoni pšenice. Tendenca čvrsta. Žitni frg Danes zaradi židovskega praznika novosad-ska in budimpeštanska borza nista poslovali. Promet pri nas se je gibal v ozkih mejah, ker je bila tendenca nadal;e čvrsta in so cene narasle. Tako stane danes pšenica Srbobran 162.50—165, g. ban. 152.50—155, d. ban. 152 50, Sombor okolica 150 do 152.50, g. bč. 157.50—160, koruza stane umetno sušena premptna 97.50, času primerno suha december januar 90, moka 280. V ostalem pričakujejo na-dalnjega dviganja cen. V Ljubljani so notacije neizpremen'ene. Hmelj Savinjska dolina. Večina letošnjega pridelka je že prodana ter se nahaja v rokah producenlov le še kakih 500 mtc. hmelja. Povpraševanje po gladko-zelenem štajerskem hmelju sicer še vedno traja ter so se tudi cene dvignile in učvrstile, vendar se malo trguje, ker rti več dosli blaga na razpolago, Za prvovrstno gladko-zeleno blago se plača 10—12 Din. za sreinje 8—10 Din in slabše 7—8 Din za kg. Prodanih je bilo že tudi nekaj manjših partij lanskega hmelja in sicer po 3—4 Dim za kg. Ker so zaloge pri producentih izčrpane, se nekateri inozemski trgovci počasi pripravljajo nn odhod. Vsled svoje izredno dobre kakovosti je bil štajerski hmelj letos na.jpreje razprodan ter so se cene gibale nad svetovno parilelo. Češkoslovaška. Zadnji čas je postala kupčija nekoliko živahnejša ter je tudi dnevni promet nekoliko večji, ker so poleg domačih začele tudi nemške tvrdke nakupovali večje množine. Cene so ostale v glavnem neizpremenene. Tendenca zn prima in boljše-srednje žateško blago je čvrsta, za srednje in slabše, ki se najbolj ponuja, pa zelo mirna, Za izbrani gladko-zeleni žateški hmcl! se plača 16—18 Din, za prima 13—15 Din, za srednji 11—12 Din im za slabši žateški in ostali češki hmelj 7—!P P° kg- Dosedaj je prodana približno ena tretjina letošnjega p-idelka. Nomčija, Vkljub židovskim praznikom traja precej živahna kupčija dal e. Tendenca je čvrsta in povpraševanje zlasti za hallerlauski hmelj glad-ko-zelene barve narašča. Za hallertauski hmelj se plača 13—23 Din, za gorski 10—16 Din, za baden-ski 14—22 Din in za vviirtemberški (Tettna^g) 22 do 27 Din za kg. Trži pa se največ le srednji hallertauski hmelj po 16—20 Din za kg. Niirnberg, 2. okt, as. Danes je bilo pripeljanih na trg 250 bal hmelja. Ker je bil židovski praznik, je bilo na trgu popo'n^ma nvrno. K'jub temu pa je bilo prodanih 8 bal. in sicer samo srednjega liallerlauskega hmelja po ceni 75—85 mark. Za inozemski hmelj ni bilo kupčije. Tendenca je bila trajno zelo čvrsta. Prva celotna izdaja I Doktorja Francete PraSerna zbrano delo Cena Din 40-—, eleg vezane Din 55*— Jugoslovanska Knjigarna v Ljubljeni. Kakor smo že včeraj Па kratko poročali, |e prva letoShja predstava, Shakcspeareov »Sen kresne noči«, v splošnem zelo zadovoljila obtln-stvo in tudi obisk je bil zelo povol|eft. »Sen kresne noti« je poleg -RoMea in Julije« nujpotličnejše Shakespeareovo delo in je v vrsti veseloiger prvi vrh. Mladostna razigranost in pesniška lehkota prepreiata evet ljubez*n«kih skrbi in neskladnosti Z bajno gozdno kliličHusljo, kjer so sicei' tudi v ljubezenskem in zakonskem življenju pripete zdralbe in prepiri, nurava pa si rna sama pomagati In ozdravi človeka in sebe. Delo ima poleg soćhe renesančne komedijske tealrulike tudi svojo kulturno nazorno stran, ki je dala komediji glavni poudarek — to so rokodelci igralci, nezmožni svečertlki umetnosti, ob katerih nam zmagujoči Shakespeare pokaže, kakS.hu na| Igra ne bo, vmei pa ie utrne tudi marsikaku vaina sentenca o umetnosti iji življenju. Tehnlina ureditev dejanja je odlična. Troje sumcsrto|nih. komedijskih dejani »e v okvirju Teze-jeve poroke zapletel Obe ljubezenski dvojici zbežita v gozd, kjer dožive po popolni zmeSnjavi srečno rešitev svojih natner, vse se je tako uredilo, da so prvotna ljubezenska nagnjenja našla »vojo pravico. V gozd zaidejo tudi vrli igralski di-letantje, In klopMč doživi čudno dogodivščino — duhovi da spremene v osla — in oila vzljubi vilin-ska kraljica Tilanija, dokler se ne spravi s svojim Oberonom. Središče igre je gozdnu melodrama, sama drobna poezija in hudomušna igrivost bajnega sveta, same sanje In igra umne domišljije. Ko smo pred 10 leti gledal; »Sen« v operi, postavljen v dvodelno prostornino, sc je ztlela igra slovesnejša, nekako vlsokobaročna; sedanju igra išče v bistvo Shakespearske renesančnosti v absolutni komedijski razmah. Uletelo se je mnogo poezije; ostala je sama komedija in iz nje so izginile tudi važne pesniške sentenčnosti, ki jih za šek-spirsko celotnost ni mogoče opustiti; zato bi prej črtal kako mesto iz kamedi e zaljubljencev, kol važna Tezejeva mesta v V. dejanju, V toliko se s črtami našega leksta ne strinjam. Shakespearea ne moremo postavili kot gol lealralični tekst, z njim ne smemo delati samo teatra, ampak pesnika dajmo organsko celega! Sedanja uprizoritev je mnogo pridobila v enostavnosti, kar je gotova velik napredek. Režiser g. O. Sest je z odmorom zarezal okvir in realni del igre (Tezejeva palača in igralski sestanek), nato je ostal organsko cel in nepretrgan ves sen, celoten, gozdna melodrama, ki se konča s Tezejevim nastopom — in po novem odmoru je sledil realni zaključek igre (igralski sestanek in Tezejeva palača). To je zares idealno stopnjevanje značaja igre, vse je urejeno c!o čiste simetrije zunanjih delov. To je močno poudarila tudi inscena-cija g. UljaniSčeva, ki skuša bili Shakespearsko enostavna in poudarja okvir (Tezejevo palačo) s historično stilirano kuliso, središče — gozd — pa z mogočnim »vojvedovim hrastom«, na katerem in okoli kalerega se gode vsa smešna gozdna čudj. Vendar gozdni del radi neenotnosti malerijala ne zadovoljuje. Občutek imam, da se ie po stilu igranja najbolje posrečil okvir, doČlni ie rokodelska igra kmalu ušla v prćg^cbo parodijo, in zlasti da je bila gozdna Igra prerealistićna, V splošnem je bilo vika in krtka preveč, posebno igra zaljubljencev je prekrhka. Na visokem kbturnu šelupirskega bleska sla slala g Lovar In ga. Murija Vera kot Tezej in Hipolila, a umirjena in nekoliko hladna. O zaljubljencih, ki so jih igrali ga. GabHjelčičeva (mnogo prehrupna), gdč. Boltarjeva, g. Jan in g. Zeleznlk sem sedbo ).e podal, dodajam, da jc označba njihovih značajev drugače dobro ločena; pfav izrazit, komedijsko strog oče je g. Jerman. Kar se tiče rokodelcev, je docela jasno pojmovanje in v pravih mejah oblikovano podal morda edini g. Lipah kot Peter Dunja. 'l'o je res plemenita komika, ostro umsko precizirana in sočna. G. Danes, ki smo ga po dolgem času zopel pozdravili, ni toliko komik forme (zdi se, da jo je celo nekoliko izgubil),- kakor pa komik v domislicah — zalo mu oblikovana podoba prav lahko uide preko namere. Spočetka ni zadovoljil — v naslednjem pa se je dvignil čim se je krotil. Ostali igralci g. San-cin — da je kot Pisk-Stena dobro jecal in skušal ta ne dober zamislek režije kolikor mogoče spravili v neko obliko, jc hvalevredno —• g. Kralj — vedno resnoben oblikovavec,, se je dostojno uveljavil kot Mesečina, g. Smerkolj (Tizba) in Plut (Smuk-lev) so v komiki značaja preveč poudarjeni, Gozdni svet so v glavnem oblikovali ga. M, Danilova (Oberon), ga, Šaričeva (Titanija), gdč. V. Juvanova kot Spak. Kot že omenjeno, je bil zlasti ta del igre preveč realističen; najmanj realistična je po svojem značaju bila ga. Šaričeva, toda čutim, da bi ji bilo mogoče še bolj poudariti vilinstvo in nežnosmešno dobroto; ga. M. Danilova je bila precej temperamenten Oberon. Najtežja vloga je hudomušno nagajivi Spak, mešanica mnogih naravnih, prijaznih in neprijaznih lastnosti, dobrote in po-rednosti. lzprvu se je gdč. Juvanova težko uveljavila, njena igra je postajala vedno boljša in polnejša. Med gozdnimi bitji sta igrali tudi gdč. Slav-čevu in Kukčeva. Značaj melodrame podpira lepa Mendels-sohnova glasba, ki se mi pa zdi, da gre danes s svejim romantičnim stilom nekoliko preko stila igre, vsekakor pa sc težko občuti n»ena raztegnje-nost. Prav dobro pa označuje komična mesta v melodrami. Muzikalni del je vodil g. višji vojaški ka-pelnlk g. dr, J. Čcrin, pelje pa je naštudiral g. Z. Prelovec. Pri igri je sodeloval tudi balet in je ugajal posebno v končnem prizoru, neokusen pa je ples dvojice za transparentom in je v slogu Ludi z igro neskladen. V celoli je igra, z velikim trudom pripravljena, dokaz dobrega in resnega .stremljenja naše drame in marsikaj, knr se mi ne zdi dobro, je lako, da bi se tekom predstav dalo z majhnimi popravami izboljšati. F. K. V mariborskem gledališču Mariborsko gledališče se razvija; in napreduje. Svoje dni je šel ta razvoj nekako v prelomili, skokoma. Ob zatonu prve dekade in nastopu druge pa očividno prevladuje linija etapnega razvoja. Pogoji so tu: ustaljenost v vodstvu in ansamblu. Manjka še seveda veliko, zelo veliko — svojevrsten umetniški obraz mariborske gledališke srenje. Ali ga bomo sploh kdaj oblikovali? Že to vprašanje samo načeti je precej drzna in delikatna stvar. Drži pa: mariborski teater se iz leta v leto •popolnjuje, raste. V sredo zvečer smo imeli otvoritveno predstavo in smo se o tem lahko prepričali — ob Shakespearejevemu »Snu kresne noči«. Čudovito slikovita je zmes, ki jo očituje ta komedija: realnost in pravljičnost hkrati, arhaizem in todobnost (Shakespearejeva doba), persiflaža in resnobno modrovanje ter vse drugo, kar še je v ozadju, posveženo z nedosežnim humorjem in ko-miko ter drastičnimi situacijskimi komplikacijami. Ob znani in priznani veščini režiserja J. Kovica je vse to s stiliziranjem, sceničnim razkošjem in simboliko ter novo odersko opremo in kulisami — delo g. Ussarja — dobilo svoj izrazit ter učinkovit poudarek. V trojnem krogu se osredotočuje dejanje: v okolju vojvodskega dvora, na torišču diletantov-rokodelcev in pa v čarobnosti vilinskega sveta. Dominantne vloge so zasedli v prvem krogu Kraljeva kot Hernlija, Starčeva v vlogi Helene ter To-mafiič in Nakrst kot vneta njuna partnerja. Neposredna in prepričevalna je bila Hermija naše prve igralke Kraljeve; docela posrečena ter izklesana Helena Starčeve. O Tomašiču, ki je po dolgem presledku zopet nastopil na našem odru, pa smo vedeli, da bo z lahkoto kos Lisandru. Razvoju Na-krstovih oderskih vrlin bo treba posvetiti уло pažnjo. Udovičcva kot Hipolila in Blaž (iot vojvoda l ezej sta bila vseskozi slovesna in spodobno dostojanstvena, Furijanov Egej pa sila rabijaten in temperamenten. V drugem krogu so prvačili s svoio mestoma uprav sijajno in dovršeno igro J, Kovič kot Klobčič, SkrbinSek kol Pisk in P. Ko-vič, ki mu je bila kot tesarju Dunji dana prilika, da napravi iz te ederske podobe precej več kakor bi bilo morda pričakovali. V njihov krog so se uvrstili s skladno soigro Rasbergerjev Nosan, Go-rinškov Smuk in Tovornikov Trlica. V vilinskem svetu pa sta v opojni bujnopestrosti kraljevala Titanija Štefke Fra!nikai»c in Gromov Oberon. Grom menda ne spada med palčke in spačke: toda to ni njegova krivda. Zadeva zasedbe je. Neznansko nagajiv, muhast in spletkarski je bil Spak D. Savinove. Mendelssohnovo "premljavo je oskrbel orkester pod odličnim vodstvom dirigenta L. Her-zoga. Celotno uprizoritev, ki je bila vseskozi homogena, je poživil nastop baletnega zbora, ki ima v gdč. E. Kovačevi svojo sposobno in odlično voditeljico. Predstavi jc prisostvovalo obilo občinstva; bilo jc veliko priznanja, dobre volje in ob nastopu rokodelske diletuntske družine tudi — smeha. , — c. Poizvedovanja Odšel je z doma, neznanokam, v čelrtek zijulraj 10-lelen deček Nejko Jelenu" iz Ljubljane, Stara pot SI. J. Deček je šibke postave, i>odolgovatega obraza, teiimorujavih oči iu las, oblečen je v lemnorujavo obleko, rujave nizke čevlje in razoglav. Kdor dečka pripelje očetu, dobi 500 Din. DVE KREDENCI, dobro ohranjeni, po nizki ceni naprodaj. Ljubljana, Gradišče 8b-IlI vrata levo. Takoš dam v naiem radi preselitve v Kočevje svoje posestvo v Novih selih pri Kočevju z vsem mrtvim inventarjem, stanovanjsko hišo, v kateri se izvrčufe gostilničarska obrt, gospodarskimi poslopji, vse v zelo dobrem stanju. Hiša in poslopja so primerna za trgovino katerekoli vrste. Posestvo leži ob dvojni vsakodnevni avtobusni in posebej še poštni zvezi. Zemljišče jc dobro obdelano, vsa poslopja in inventar so v dobrem stanju. Naslov: Josip Kajiež, vinska trgovina, Kočevje. Izurjene ielezokrivce sprejme jjradbeno podjetje Ing. Fran Tavčar, družba z o. z. Ljubljana, Dolenjska c. 26. Aufofaksi Novo mesto-Kendlla M. Hočevar Telefon št. 18 Znamke Naprodaj imam ca 3000 znamk, lepo po državah urejenih, po zvezkih, deloma posamič, po zmerni ceni. — Oddam tudi posamezne znamke. FRAN KSAV. A2MAN. Javornik nn Gorenjskem. Nutfimo Vam uMno priHKo za iiohup Mešano naravno drobno perje . . kg 18"— Pisano kokošje „ „ novo 25'— liumeno „ „ ,, „ „ 35-— Skubljeno naravno mešano „ ., 40'— Cisto belo kokošje drobno perje ,, 53"— Skubljeno gosje perje, puli itd. Perjo se pošilja v vrečicah po 1 2, 1 in 2 kg Naročnikom Izven Zagreba pošljemo na za-htovo brezplačen vzorec od vsake vrste. Zahtevajte, če ga še nimate, naš novi zimski katalog. V njem najdete na 108 velikih straneh bogato izbiro Vam potrebnih predmetov zu se in zu gospodinjstvo. Trgovska in odpoSil.jateljska tvrdka KASTNGR & OIILER Z.VORKB. I lica 4. MALI OGLASI vsaka drobna vrstica l-SO Din ali vaalca besedo SO por. Ns|man|il oglas «- « S Din. Oglasi nad devet vrstic se raiunafo vlit. Za odgovor utmkol Na vpraian|a brca znamk« ne odgovarlamol d v g »v* • iluzbeiicejo Kovaški pomočnik s podkovsko šolo želi službe takoj. Martin Mer-zel, Sv. Benedikt v Slov. goricah. Bivši trgovec, dobro vpeljan in zmožen, želi mesta kot potnik ali skladiščnik večje firme. -Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 11.331. Mizarski mojster, samostojen, želi dobiti za-poslenja kot delovodja ali kaj sličnega, zmožen vseh v miz. stroko spadajočih del. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Risar« št. 11.325. Službodobe Kovaškega vajenca sprejme pod ugodnimi pogoji Matija Klun, Kočevje. Učenec se sprejme takoj v trgovino mešanega blaga na deželo. Biti mora iz dobre hiše in z dobro šolsko izobrazbo. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov: Leopold Filipič, Žetale pri Rogatcu. Prodajalka, dobro izvežbana v manu-fakturi ter vešča tudi šivanja v damski konfekciji se sprejme za večjo trgovino v Ljubljani. Hrana in stanovanje v hiši. Lc pridna in poštena dekleta naj se javijo na upravo »S1.« pod »Marljiva« št. 11.333. Trgov, pomočnika, mlajšega, vzamem v prakso za par mesecev brezplačno, hrana in stanovanje v hiši. Peter Šetina, trgov, z mešanim blagom, Sevnica ob Savi. Otvoritev tečajev francoščine, nemščine, angleščine. Akademsko izobraženi predavatelji. Špe-cijalni pouk nemščine za slovenske otroke do šolske dobe (majhne skupine). Knafljeva ul. 4, pritličje. Vpisovanje: 10—12; 18—20. Razno Vaš nos Mesarski pomočnik, , , ,. ., , , , ., , , je podoben dimniku, ker vaien vseh mesarskih del, ŠSing-Sing, ob 6. uri 50 min. Priča kot sokrivec! Kot izgleda, je zločinec pobegnil s pomočjo ene izmed dvanajstih prič pri električnem usmrčenju.« >Sing-Sing, ob sedmih. Zadnje vesti iz Sing-Singa. 2 Tako pravijo Angleži, kadar prezirljivo govore o Ameri-ričaniii. (Op. prev.) V avtomobilu pobegnil!! Neverjetno delo! Po očividcih ugotovljeno, da je zločinec, ki so ga prepoznali po njegovi kaznjeniški obleki, vstopil v spremstvu priče Williamsa v avto, ki je stal pred vrati. Odpeljali se v besnem diru. Manjka vsaka sled. Kaznil-niška uprava in policija brez moči.« S kratkim, ostrim sunkom se jc ustavil avto, ki je zavil v Broadwax na cestnem oglu, kjer moli Flat-Iron Building v zrak svojo čudno stavbo. Mož, ki je sedel v vozu, je iztrgal enemu izmed raznašalcev drugo posebno izdajo iz roke in jo površno pregledal, medtem ko je avto drvel naprej proti policijskemu ravnateljstvu. Nervozno je zadrgetal obraz čitajočega. Bil je mož nedoločne starosti. Eden onih brezčasnih ljudi, o katerih ne moremo reči, ali so stari štirideset ali petdeset let. Pred poslopjem policijske centrale je obstal voz. Še preden se je popolnoma ustavil, je skočil mož iz njega in odhitel po hodniku do vhoda. Njegova obleka je bila očividno izdelana v prvovrstni krojačnici. Vendar pa vse krojačeve umetnosti niso mogle docela popraviti naravnih nedostatkov. Bister opazovalec je moral opaziti, da je bila desna rama malo previsoka, levi kolk nekoliko udrt, da je pri hoji lahko podrsaval z levo nogo. Vstopil je skozi vrata. Naglo je šel skozi križaste hodnike, dokler mu ni pred dvojnimi vrati zastavil poti stražnik. Tipični šesteronogi Irec z gumijevko in s klobučinasto čelado. »Halo, Sir! Kam?« Nejevoljno je zamrmral v odgovor in hitel dalje. »Stop, Sirk Za Jugoslovansko tiskarno ? LJubljani: Knrel čet. Izdajatelj: Ivan Knkovoo. Urednik: Franc Kremžar,