DOMOVIN ft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO: 95. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, APRIL 23rd, 1930. LETO XXXII.—VOL.XXXIl. Ljubljanski klub priredi v nedeljo zadnji radio if program V nedeljo, 27. aprila je torej Zaključni Slovenski radio program na postaji WJAY. Program priredi poznani "K 1 u h Ljubljana" in se vrši pod patro-nanco Slovenskega radio kluba, ki je dal svoj aparat na razpolago. Trgovci, ki so omogočili nedeljski program so: Slovenska Posojilnica in hranilnica, Jos. Plevnik predsednik, Frank Vesel, slovenska mesnica, C a s s Drug Store, Ignac Černe, groce-rist in mesar, A. F. Svetek Co., Pogrebni zavod, Fr. Zakrajšek, Mike T e 1 i c h, zavarovalnina, August Kaušek, Real Estate, dr. F. J. Kern in La Salle Dry Cleaning Co. Pri raznih točkah bo nastopil Poznani Kljub Ljubljana, ki je že enkrat tako imenitno zapel na našem radio programu. Poleg tega nastopijo pa tudi slovenski tamburaši pod vodstvom g. Leo l£ushlana. Program bo sledeč: 1. "Živijo predsednik, igrajo slovenski tamburaši. 2. "Stoji, stoji Ljubljanca," himna, poje oktet Kluba Ljubljana. 3. "Ogljar," narodna, zapoje oktet Kluba Ljubljana. 4. "Sirota," valček, igrajo slovenski tamburaši. | , 5. "Pastirček," četverospev,' Pojejo pevci Kluba Ljubljana, Rud. Perdan, prvi tenpr, Frank ^upej-t drugi tenor,, Lep Kfiž-ftian prvi bas in Andrej Ogrin, fliugi bas. 6. "V davijih, starih časih," se poje na zahtevo naroda, poje Klub Ljubljana, 7. "Složno pod hrvatsko zastavo," zaigrajo slovenski tamburaši. 8. "Kako b'te ljubila," poje °ktet Kluba Ljubljana. 9. "čez tri gore," poje oktet Kluba Ljubljana. 10. "Venec slovenskih pesmi, toajo slovenski tamburaši. - 11. "Nocoj je pa en lep večer," Poje oktet Kluba Ljubljana. 12. "Dekle, povej, povej, poje °ktet Kluba Ljubljana. 13. "Collegiate Medley No. 1, *Srajo slovenski tamburaši. 14. "Collegiate Medley No. 2, J6rajo slovenski tamburaši. S tem se bo program zaključil, j^ogram bo oddajan od 2:30 do ";30 na WJAY radio postaji v ^levelandu. Oznan je valeč v slovenščini Mr. Ralph Danilo. — rogram je jako lep in se ima-1110 za njega zahvaliti gorej omejenim trgovcem in rojakom. -o- Pokojna Mrs. Ana Jarc Kot smo že poročali včeraj, je Preminula Ana Jarc, soproga slovenskega krojača Andrej Jar-^ Ranjka je dospela v Ame-^ko, ko je bila stara 7 let. Umr-* je v starosti 4 let. Rojena je °ila v Veliki Loki pri Višnji 0ri. Oče je umrl pred 1!. leti, ^ti pa pre(j 7 leti. Ranjka za-PnŠča soproga Andreja, hčerko 2no Herman Trenov in sinove pndreja, Ortona in Edwarda, tudi dve sestri Johana Me-in Marija Vidrih, tri brate, J0seph, John in Anthony Slana er mnogo sorodnikov. Pogreb ^ vrši pod vodstvom A. Grdina f. Sons, v petek, 25. aprila, iz JJ8e žalosti na 1113 E. 61st St. a3 bo ranjki lahka ameriška lTllia, soprogu in vsem ostalim '. r°dnikom pa izrekamo naše 81°boko sožalje! Y '.Sneg, točo in dež so imeli za el"konoč v Londonu. 319 mrtvih v zaporih. Nadaljni umirajo. Go-verner ukazal preiskavo in nove zapore. Zapori v Columbusu so bili 96 let stari in prava past za jetnike Gradba zdravnih zaporov v Columbusu, kjer je zgorelo predvčerajšnjim nad 300 jetnikov, se je pričela leta 1832. Gotova je bila leta 1834. Odtedaj so prizi-davali in prizidavali, dokler niso imeli več prostora staviti nova poslopja. Poslopje je bilo prvotno zgrajeno za 1500 jetnikov, v pondeljek zvečer pa, ko je nastal ogenj, se je nahajalo v raznih zgradbah nad 4300 jetnikov. Leta 192S, je nastal ogenj v zaporih, pri katerem je našlo smrt 273 jetnikov. Takrat je zažgal neki kaznenec Ivan Pickering^ ki je ob času požarja pobegnil. Toda pozneje so ga dobili in je bil obsojen v dosmrtni zapor. Ta Pickering je v pondeljek večer sam zgorel, kot nekako strašno maščevanje usode. V zaporih je že večkrat gorelo, toda ne da bi pri tem kdo se ponesrečil. Zapori so bili že leta 1926 spoznani •kot nepourabljivi, nezadostni in skrajno zanemarjeni. Kljub temu državna postavodaja ni ničesar ukrenila tozadevno. Zakaj je gorelo Drža-vni maršal za nadziranje ognja Gill je izjavil, da je sedaj absolutno dognano, da so zažgali kaznenci sami. Ti kaznenci so oni, ki so obsojeni v dosmrtno ječo, in ki so nameravali tekom splošne zmešnjave tekom ognja pobegniti iz zaporov. Začetek ognja V poslopju, kjer je nastal ogenj, se je nahajalo tedaj približno 600 kaznencev. Rešilno moštvo je nekatere še pravočasno rešilo iz celic, dočim je bilo za druge prepozno. Natančno število zgorelih in ranjenih še doslej ni dognano. Punt pri jetnikih Ravnatelj zaporov je v torek popoldne odredil, da morajo vsi časnikar jj in drugi, ki nimajo opravka v zaporih, izven zaporov, kajti jetniki, katere imajo nakopičene na dvorišču zaporov, kažejo znake punta. 600 vojakov je bilo poslanih, da stražijo jetnike. Strojne puške so povsod na vidiku. Državni pravdnik Državni pravdnik John J. Chester je dospel na lice mesta ob 6:30 zjutraj in začel takoj s preiskavo. Najprvo je zaslišal ravnatelja zaporov Thomasa, ki je moral podati izjavo v pričo stenografa. Izjavil se je, da ni resnica, da bi stražniki streljali na jetnike, ko je nastal požar. Ravnatelj je bil na licu mesta dve minuti pozneje, ko je nastal ogenj. Njegovo prvo povelje je i bilo odpreti jetnikom vrata celic. Peklenski ogenj Dočim so stražniki lahko izpustili na prosto jetnike v prvih štirih nadstropjih, pa jim je bilo nemogoče storiti isto v zadnjih dveh nadstropjih. Tu so vladali strašni, nepopisni prizori. Goreti je začelo ob 6. zvečer v pondeljek, in sicer v onem bloku, kjer so zaprti kaznenci, ki so dobili dosmrtno ječo. živi pečeni Stražniki niso mogli več v gornja nadstropja, in jetniki so morali žalostno poginiti, kajti ven niso mogli. Ogenj je spremenil njih celice v prava peklenska žrela, v katerih so se jetniki pri živem telesu pekli. Jeklena vrata celic so se topila od silnega ognja. Rešitev je bila nemogč-,ča. Plina ni Radi ognja so morali v zapo-jrih odpovedati plin, in vprašanje je, kdaj bo plinova napeljava zopet upeljana, in ves ta čas jetniki ne bodo mogli dobiti gorke hrane. "Big Jim Morton" in : John Grogan, oba dobro poznana morilca iz Clevelanda, sta se dobro obnašala v katastrofi in pomagala, kar se je dalo. Oba sta dobila nevarne poškodbe pri reševanju. 100 pogrebnikov na delu Medtem pa s truki vozijo mrtva trupla iz zaporov. Več kot sto pogrebnikov je dospelo iz raznih mest. Trupla so prepeljali v velikanske hleve na prostorih, kjer se vsako leto vrši državna razstava. Tu jih preiskujejo, zapisujejo njih imena, in kadar so formalnosti gotove, jih izročijo pogrebnikom. Smrt je huda Jetniki, ki niso mogli iz celic, so preklinjali, drugi so molili in za božjo voljo prosili, naj se jih reši. Zopet drugi so prosili ! stražnike, naj jih ustrelijo, ker r.e morejo prenašati silnega ognja, ki jih peče pri živem telesu. Ravnatelj se postaral Ravnatelj državnih zaporov v Columbusu, Preston D. Thomas, ki se nahaja v tem uradu-že slcb-ro 30 let, in kateremu s6 znane razmere do najmanjše podrobnosti, se je globoko postaral in csivel radi silne nesreče v zapo-| l ih. Thomas je bil znan kot jako ■ spreten in dober ravnatelj in je] bil pri večini jetnikov zelo priljubljen. Katastrofa je moža globoko potrla. Do sto iz Clevelanda Dosedaj je dognano natančno, da je najmanj 50 jetnikov iz Clevelanda našlo smrt v ognju. Toda ko bo klasifikacija popolna, se pričakuje, da bo med mrtvimi najmanj 100 oseb iz Clevelanda. Podijo ognjegasce Ko so prišli ognjegasci, da pogasijo ogenj pod kapelo, so bili slednji napadeni od jetnikov, ki so hoteli preprečiti gašenje. Načelnik ognjegascev je zagrozil ravnatelju zaporov, da bo umaknil vse svoje može, nakar je slednji naročil vojakom, da streljajo na vsakega jetnika, ki se premakne iz prostorov. Takoj po večerji 600 jetnikov iz zapadnega bloka kaznilnice je šlo na večerjo ob 4:30 popoldne. Ko so se vrnili, so jih stražniki zaprli v njih celice, in takoj je zbruhnil ogenj, in sicer v 6. nadstropju, kjer se je nahajalo 136 mož. Vsi ti so mrtvi. Mnogo rok jetnikov je zgorelo do kosti. Jetniki so silovito se oprijemali razbeljenih železnih drogov svojih celic v na-di, da jih izpulijo, toda jim je pri tem zgorelo meso in koža. Jetniki in ključi Ko je zbruhnil ogenj, niso bili še vsi jetniki zaklenjeni v svojih celicah. Ko so opazili ogenj,, so zahtevali od stražnikov, da jim slednji izročijo ključe, da oprostijo svoje tovariše, toda ječarji tega niso storili, nakar so jetniki padli po njih in jim iztrgali ključe, nakar so hiteli odpirat celice. Na ta način je bilo več jetnikov oproščenih. Sorodniki prihajajo Medtem pa se je novica o požaru razširila po vsej državi. Radio, brzojav in telefon je storil svojo dolžnost. Začeli so prihajati avtomobili iz v s e države. Privažali so matere, žene, ljubice, sorodnike nesrečnežev v ječi. Mlade žene in dekleta so padale na kolena pred noge stražarjev in prosile za božjo voljo, da povedo, če je njih sin, brat, mož ali ljubimec med mrtvimi. Kot se je izjavil zdravnik jetni-šnice, bo vzelo teden dni, pred-no se bo natančno vedelo za imena mrtvih. Zmešnjava radi ključev Prvi, ki je opazil ogenj v jet-niškem bloku, je bil bivši cleye-landski councilman S c h o 6 ley. Slednji je telefoniral ravnatelju in na požarno brambo, potem pa začel takoj iskati ključe do jet-niških celic. Teh ključev skoro deset minut niso mogli najti, Nekaj prizorov iz pogorišča v Columbus ilržavnih zaporih. Slike so bile vzete, ko je še gorelo. Med zgorelimi v državnih zaporih mora biti tudi več naših ljudi Dasi država še ni izdala popolnega imenika vseh onih, ki so našli v državnih zaporih žalostno smrt v'ognju, pa jo lahko dognati iz imen, ki so dosedaj priobčena, da je med žrtvami tudi nekaj naših rojakov, dasi imena niso popolna, in v naglici se ne more vsega natančno dognati. Med imeni, ki so podobna slovenskim, čitamo sledeče: Fred J. Kern iz 4320 Bush Rd., Mike Sopko iz Clevelanda, Anton J. Kramar iz Clevelanda, Frank Kozina iz Stark county, Charlie Pavlin iz Wood county, Eddie Upric, iz Marion county, Andy Verbačin iz Belmont county. Lista bo v kratkem še spopolnje-na, in bomo lahko natančneje dognali glede smrti naših ljudi v zaporih. kot je Schooley povedal preiskovalnemu odboru. Sicer so pa izjave ječarjev, ravnateljev, jet* nikov tako različne, da se najbrž ne bo dognalo nikdar prave resnice. 313 mrtvih Do torka večera so našteli > 319 mrtvih trupel. Mrtvih bo še več, ker je več jetnikov tako ranjenih, da ne bodo preživeli ran Mrtva trupla ležijo v ogromni vrtnarski dvorani v sivih, črnih in belih krstah. Za krste jo plačala država. Na vsaki krsti se nahajajo cvetlice in ameriška za-, stava. Tako je država vsaj de-florha počastila spomin nesrečnih kaznencev. Governor je nadalje edredil, da država plača vse pogrebne in transportne žrtve za vpijkega kaznenca. Sorodniki ni-iitijp npbenih stroškov. , ICt pogrebnikov na delu Sto pogrebnikov je delalo včeraj ves dan in bo nadaljevalo še d ti pes, da trupla pripravi dost^j-m\ za pogreb. Vsako truplo bo liajzamirano na račun državo. 50 vojakov je prideljenih kot častna straža pri mrtvih truplih. Jutri bodo' pripustili v dvorano sorodnike, da odpeljejo trupla na dom. 800 vojakov v zaporih V zaporih v Columbusu je dosedaj na straži 800 vojakov na-lodne garde, ki patrolirajo vse prostore. Toda jetniki so mirni. Najbrž premišljujejo strašno usodo, ki je zadela njih tovariše. ---o-- Zajci in piščanci Dasi uredništvo "Ameriške Domovine" ni letos razpisalo nobenega kontesta za štetje piščancev in zajcev, pa se je vendar precej podjetnih rojakov in malčkov podalo k tej težavni nalogi in so šteli. Nam je prav žal, da je-bil trud zastonj. Pripravili bomo kak kontest ob drugi priliki. Vest iz domovine Brata Joseph in Louis Dež-man iz 925 E. 23«th St. sta prejela za praznike iz domovine žalostno vest, da jima je preminula mati 2. aprila, 1930, v čestit-Ijivi starosti 81 let. Ranjka je bivala v Družinski vasi, fara Bela cerkev na Dolenjskem. Naj bo dragi pokojnici ohranjen blag ; spomin! Bolezen je huda Mrs. Uršula Gorišek, 216th St., Noble, Ohio, leži že več I časa bolna v postelji in prosi prijateljice, da jo obiščejo. Pro-istor, kjer stanuje, je poznan po j piknikih, na Goriškovih farmah v Noble, O. Naši stari naročnici želimo skorajšnjega okrevanja. Katastrofa v Columbusu je ena največjih v zgodovini Amerike Od leta 1903 v Zedinjenih državah še nismo imeli tako silne katastrofe, povzročene od ognja, kot je katastrofa v Columbusu, ki je druga največja V vsej zgodovini Združenih držav. Tekom velikega tedna leta 1903 je pričelo goreti Kv Chicagi Iro-cuohi gledališče, ko je bilo napolnjeno od občinstva. 575 oseb je tedaj našlo smrt. Da, celo te-kob večjih požarov v tujih deželah. je bilo število žrtev le dvakrat v zgodovini večje kot v Columbusu. Dne 4. marca 1. 1908, je pogorela šola v Collinwoodu, in je v ognju zgubilo 170.otrok življenje. ,Iv£ed njimi je bilo 25 slovenskih otrok. Dne 15. maja, 1929, je nastala razstrelba v elevelandski kliniki, kjer je zgubilo 123 oseb svoje življenje. Druge večje katastrofe v raznih požarnih nesrečah so bile: Ogenj v Easter gledališču, New York, 5. septembra 1887, 75 mrtvih. Požar v Davidson gledališču, Milwaukee, 9. aprila, 1894, 76 mrtvih. Požar v Sholip bapti-stovski c e r k v i, Birmingham, Alabama, 20. septembra, 1902, 115 mrtvih. Požar v Rhodes gledišču, Boycrton, Va., 12. junija, 1903, 169 mrtvih. Dne 8. decembra, 1881, je pogorelo Ring gledališče na Dunaju. Požar je zahteval 860 žrtev. Požar v Opera Comicjuc v Parizu, dno 26. -toaja, 1887, je zahteval 200 žrtev. Pri požaru v Flores gledališču, Acapauco, Mexico, je našlo 300 oseb smrt, in pri požaru v romunski cerkvi v Costesti, Ro-r unska, je zgubilo 136 oseb življenje. Ta požar je nastal 18. aprila, 1930. --O-T-- Listnica uredništva J. S. — Vi nam pišete, da. je \ ;3a žena v domovini dobila od fmeriškega konzula vizum, da <■ ' i.apoti v Ameriko k vam, toda da ne more na pot, dokler ne proda hiše. Ameriški vizum je veljaven samo za dobo štirih mesecev, in če se žena tekom tega časa ne poda na pot, tedaj zgubi vizum veljavo, in vaša žena mora vso stvar začeti znova. — A. P. — Skupno prebivalstvo Kanade znaša par stotisoč ljudi manj nego deset milijonov, ali nekaj manj kot država New York. Katoliška kapela Kmalu potem, ko je zbruhnil c gen j v oddelku ža jetnike, in ko .so kakih 400 slednjih spravili na proste, je začelo goreti tudi pod katoliško kapelo. Zažgali so jetniki sami, lci so hoteli uporabiti to priliko, da povzročijo zmešnjavo in mogoče pobegnejo. In takoj potem, so jetniki zažgali delavnico, kjer se izdelujejo obleke. Seja Triglava Nocoj zvečer se vrši seja dru- ■ štva Triglav, in sicer ob navadnem času in v navadnih prostorih. Izgubljen denar V nedeljo 13. aprila se je zgubila na St. Clair Ave. večja svo-ta denarja. Pošten najditelj je prošen, da slednjo prinese v urad "Ameriške Domovine." o Jutri praznujemo dan sv. j Jurija. Nadaljne vesti o katastrofi v Columbusu dobite na 2. strani E AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 23RD, 1930 "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NKWSPAFEK Published daily except Sundays and Holidays __NAROČNINA:_ ŽIT Ameriko, eelo leto------«5.(01 Zrn Olereland. po DoiU, celo leto $7.00 m Aatwttn. pM total----N« | Zi Olaveland, do poitt. pol leta »3.50 Za Cleveland po rasnaialclh: celo leto «5.50; pol leta »3.00 Za Ivropo in Kanado Je ista cena kot ca Cleveland po poŠti. Posamezna številka S cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Amerlika Domovina, _8117 Bt. Clair Ave.. Cleveland, O. Tel. Henderson 0038._ JAMES DEBEVXC and LOUIS J. FUtO, Editors and Publishers stople in daje za tri mesece prosto zdravniško preiskavo. Lepa prilika je za vsakega rojaka, ki še ni pri največji slovenski pod-pprni organizaciji, S. N. P. J. Za društvo Lipa Tajnica. Entered as second class matter January 5th, 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 187». 83 No. 95. Wed. April 23rd, 1930. O političnih strankah. Cleveland, O.—Slovenska mladinska šola Slovenskega narodnega doma vprizori igro "Sne-gulčica" v nedeljo 27. aprila zvečer v S. N. D. na St. Clair Ave. 'Slovenska mladinska šola je koristna ustanova. Tu rojeni otroci slovenskih staršev se uče v nji slovenskega jezika, tolmači se jim rojstno deželo roditeljev {in prizadeva si ustvariti med njo in starši čim trdnejše vezi. Poliče se v nji o naših pisateljih in | pesnikih, o naši glasbi, o kulturnih stremljenjih in uspehih Slo-j vencev kot naroda. Kdor količkaj more, naj pride v nedeljo 27. aprila v S. N. D. na predstavo slovenske mladi-, i ne. Dobra udeležba bo otroke Juverila, da ste žnjimi, da res želite, da bodo tudi oni z Vami. Učili se bodo naprej in pomagali ustvariti čim trdnejše vezi | med priseljeno in tu rojeno generacijo ameriških Slovencev. V članku včeraj smo povedali kako je nastala prohibi-; cijska postava v Ameriki, kako jo je predlagal republikanec | Volstead, in kako je republikanska večina v kongresu postavo sprejela, kljub temu, da jo je tedanji predsednik Wil-: non, demokrat, vetiral. Prohibicija z vsemi njenimi slabimi posledicami je dete republikanske'politične stranke. Toda prvotni namen tega članka ni bil podrobneje razpravljati o prohibiciji, katero so upeljali republikanci v Zedinjenih držav, ko so imeli polno kontrolo nad kongresom, pač pa bi radi povedali nekaj besed glede demokratske stranke in njenega voditeljstva v Clevelandu. Demokratska stranka v Clevelandu ima za svojega voditelja že dolgo vrsto let — Burr W. Gongwer-ja. Osebno je Mr. Gongwer absolutno pošten človek, človek velike aktivnosti, toda kot se nam zdi, ima premalo idealov. Demokratska stranka je bila vedno stranka lepih idealov, in' ravno to je privedlo večino naših ljudi v državi Ohio v vrsto demo-.! kratične stranke. Stranka, ki ima za princip načela Jefferson a, je vredna, da je podpirana od vsakega premišljenega j in poštenega Amerikanca. Vsatca politična stranka mora seveda imeti -svojega voditelja, svojo organizacijo. Voditelj je tu, da daje direktivo, da izpelje to, kar se mu je naročilo po od naroda pooblaščenih zastopnikih. Voditelj politične stranke je absolutno potreben. Vsaka stranka brez razlike, kaj zastopa, ima svojega političnega voditelja, kot ga ima vsaka armada, j vsako podjetje, vsaka šola, vsak zavod. Brez voditelja ni organizacije. Demokratični stranki zadnjih 12 let v Clevelandu ni bilo postlano z rožicami, kar se tiče mestne vlade, dočim je v zadnjih letih v terh oziru nekoliko boljše glede okrajne vlade. Demokratična stranka je izvolila državnega pravdni-ka, šerifa in okrajnega avditorija. Ostali uradi so v rokah republikanske stranke. V mestni zbornici je pa danes 11 demokratov in 14 republikancev. In med demokrati sta dva, na katere se ni zanesti. Kako more prffi v mestno zbornico demokrat, podpiran po demokratski stranki, ki isti stranki v slučaju potrebe obrne hrbet, nam je nemogoče razumeti. V mislih imamo namreč dr. Walza, ki se šteje za demokrata, toda je vse prej kot demokrat. Da je bil dr. Walz izvoljen v mestno zbornico, moremo pač pripisati slabemu vodstvu demokratične stranke v taktičnem oziru. Vodja stranke, Mr. Gongwer, kolikor ga mi poznamo, in kot smo izjavili, je osebno pošten, toda mi smo mnenja, da bi se moral Mr. Gongwer — umakniti. Pustiti politično življenje v Clevelandu, kot ga je pustil Mr. Gongwer, za štiri mesece v času, ko imamo v Clevelandu največje boje za pravice prebivalcev, je po našem mnenju — slaba taktika. Tu imamo plinovo vprašanje, tu imamo resno vprašanje cestne železnice, imamo vprašanje razvoja jezerske obali, in pri vseh teh vprašanjih ne dobimo nobene direktive od strani vodstva demokratične stranke, nobene ,izjave, nobenega definitivnega, jasnega stališča, nobene pripravljenosti za boj, sploh nobene bojevitosti. Uradna demokracija molči, ker molči voditelj. Pri repu-. Mikancih smo videli, kako so drzni, kako so bojeviti, in dostikrat v nečednih namenih zmagajo, kar nam bo jasno, ako pomislimo nekoliko na pretekle dogodke. Ni čuda, da se proti Gongwerju, kot voditelju demokratične stranke v Clevelandu, pojavlja od časa do časa odpor. In sicer odpor v mladi in stari generaciji. Dva ali tri kluba sta se že ustanovila pod demokratično krinko v Clevelandu, kar se ne bi smelo nikdar zgoditi. Zgodilo se je pa, ne iz vzroka, ker demokratična stranka nima principov, pač! pa ker ima danes tako slabotno vodstvo, dasi pošteno, da bo i nazadnje že vsak demokrat ustanovil svoj posebni-odsek v demokratični stranki. (Konec prihodnjič.) Kot je bilo že omenjeno, priredi lokalna socialistična stranka proslavo prvega majnika v četrtek večer 1. maja v avditoriju S. N. doma na St. Clair Ave. Na programu bo več dobrih govornikov, eden izmed njih bo Norman Thomas. Norman Thomas je znan širši javnosti v Zedinjenih državah in drugod, prvič kot izvrsten govornik, drugič kot zelo izobražen in pravi borec za delavske pravice. (Pri zadnih volitvah v New Yorku, ko je kandidiral za župana na socialistični listi, je dobil nad 175,000 glasov.) Dalje bo na programu petje, katero bosta proizvajala pevski zbor "Zarja" in zbor socialistične mladinske lige. Sodrugi, delavci, naša dolžnost je, da se pridružimo delavcem celega sveta in skupno praznujemo prvi maj, ker prvi maj je mednarodni praznik delavstva, 113. kateri dan delavstvo demonstrira proti krivicam, katere se mu gode v današnjem kapitalističnem sistemu in zahteva svoje pravice. Vstopnina bo prosta- Naj ne manjka nobenega slovenskega zavednega delavca na omenjeni proslavi. Louis Zorko. LOV NA MAMUTE Šele, ko je vse minilo, so se mi oživeli spomini na ta velik praznik. Da ima velikonočna nedelja privlačno moč, nekako tajinstveno privlačno moč, to čuti vsak Slovenec-naseljenec, ki je imel priliko v stari domovini poslušati velikončne zvonove, klic zvončkov in trobentic. . . Tudi v Clevelandu smo obhajali Velikonoč, ne samo lepe praznike kot take, ampak združili smo spomin Vstajenja Stvarnika in narave s tem, da smo poslali lepo slovensko pesem v srca naših bratov in sester za velikonočne piruhe — potom radija. Za velikonočno nedeljo smo se pripravljali že dolgo in odbor, ki je vodil slovenske radio programe, si ni mogel izmisliti boljšega, kakor 'da j:e Zaključil letošnjo sezono radio programov z velikonočno nedeljo. Vsak, ki je imel priliko poslušati slovenske radio programe, se je že naprej veselil velikonočne nedelje, ker za tedaj se je že dolgo ohljubo-valo nekaj posebnega Jn ni ga bilo med ameriškimi Slovenci še pojava, ki bi tako razveselil srca naših rojakov, kot so bili slovenski radio programi. Nimam namena spuščati se v podrobnosti; kritik posameznih talentov, ki so nastopali pri teli naših radio programih — to prepuščam drugim. Umestno pa se mi zdi povedati, kake neprecenljive vrednosti je za Slovence radio program. Vzemimo na primer samo mesto Cleveland. Koliko raznih zabav in veselic imamo vedno na dnevnem redu. Toda vprašajmo se — ali se je naša mladina udej -stvovala pri njih? Zelo, zelo malo, ali pa — nič. Naš mladež je začel spoznavati svoj narod šele potom naših radio programov. V dvorane, k veselicam, je bilo našo mladino težko dobiti, kveč-jem, če se je vršil kak ples, ki ni "narodna prireditev," nismo s tem pridobili pri mladini ničesar. Vse drugače pa se je izkazal slovenski radio program. Pri. njem smo bili zainteresirani stari, kot mladi. Bolj težko je naša mladina pričakovala ure, ko se je imel pričeti slovenski radio prograjn, kakor pa mi stari. Koliko so imeli povedati, kaj vse so slišali na radio, koliko lepega petja, česar prej še nikdar niso slišali v svojem življenju. Mladina je videla, da ima slovenski narod lepe jn bogate zaklade in ponosna je sedaj naša mladirla, da je kri naše krvi, da je slovenska. Brez sramu, ponosni so rekli : "To je naša ura, to je naš program!" In ako se ozremo po naših bližnjih naselbinah, kjer nimajo naši rojaki take prilike za razvedrilo, kot jo imamo mi v Clevelandu, vidimo, kako je naše ljudi oživela slovenska pesem, kate- ■" ...... ■■ - "i- - ■■ ... m........ ,m .. .i »i,1, »i. m m ■»■■ » m m. .. , a. DOPISI I -----—-■■ ■■ - .............. -..........1 Cleveland, O.—Pred 20 leti se je med našimi rojaki v Clevelandu, v "Žužemberku" rodila j,ako dobra in koristna ideja, da bi bilo potrebno, da se ustanovi še eno podružnico za S. N. P. Jednoto, poleg že obstoječih cle-velandskih društev: Naprej št. 5 in društvo Primož 'Trubar, št. 126. Ideja se je tudi uresničila dne 23. aprila 1910. Obveljal je predlog sobrat^ Ivana Avsca, da se da novemu društvu ime Lipa, po drevesu istega imena, katerega imamo mi Slovenci za narodni simbol, ker smo Slovenci podobni temu drevesu po mehkobi srca in po lepoti rasti. Društvo j« od istega časa lepo napredovalo in danes šteje v svojem krogu precejšnje število članstva. Društvo je priljubljeno, ker vlada med sobrati .res lepa in prava bratska sloga, kar je največ zasluga našega prvega tajnika Ivana Avsca, ki je dolgoleten in tudi še današnji predsednik društva Lipa. Društvo večkrat priredi kako zabavo in veselico v naselbini in na prostem. Letos bo pa še nekaj bolj zanimivega. Društvo bo proslavljalo 20-letnico svojega obstanka z vprizoritvijo banketa in s plesom, kar se vrši v soboto 26. aprila v S. N. Domu na St. Clair Ave. Društvo je k tej slavnosti pri- j klopilo kampanjo za novopri- i ro so morda zadnjič slišali še v stari domovini. S kakšno hvaležnostjo so jo sprejeli, to je ne-popišljivo. Z eno besedo povedano: slovenski radio program je bil narodu potreben. Vso pohvalo zaslužijo tisti, ki so to plemenito idejo udejstvili in jo'izvrševali, in končno: slovenski radio program ne sme prenehati. Prihodnjo jesen naj zopet zaplava po zračnih valovih naša pesem in naša godba! * 1» * Na veliko nedeljo zvečer smo imeli lep užitek pri koncertu, ki nam ga je podal g. S. BanoVec v collinwoodski naselbini, v Slovenskem domu na Holmes Ave. Udeležba je bila povoljna, seve, lahko bi bila boljša. G. Banovca smo že večkrat slišali, ker je podal v Clevelandu in okolici že kakega pol ducata koncertov. Toda, najsi se je kdo udeležil vseh njegovih koncertov, vseeno misli, da se ga lji zadosti našli šal. Njegovo pejtje p j samo v glasu, z melodijo nosi tudi nekako tolmačenje pesmi, katerim živo oriše moč in lepote in yap veličino naše narodne pesmi. G. Banovec si namah osvoji srca poslušavcev, ki se k#r vtope in izgube v lepoto naše pesmi : v veseli pesmi — smeh od srca. v otožni solze. Pa naj so to moški ali ženske. To bi se reklo: "Ves sem iz sebe, ne vem, kaj se godi z menoj, ne morem se premagovati, dati moram duška svojim občutkom:" Druga, lepa lastnost, ki jo nosi g. Banovec seboj je: ta njegova velika priprostost. On ni ponosen 11a to, da zna tako lepo zapeti, on pravi: "Kar imam jaz, to privoščim tudi' drugim." To mi bo pritrdil vsak, ki je prišej že v dotiko z g. Banovcem. Naši domači talenti niso vedeli, kako velika je naša narodna pesem, dokler jo niso slišali od naših mojstrov. Zato se mora narod šteti srečnega povsod v naših ameriških naselbinah, katere poseti g. Banovec. Srečni in zadovoljni se boste čutili, ko ga boste imeli med seboj. Ti pa, oj naša domovina: ako imaš še takih mož, kakor je g. Banovec, pošlji nam jih! Hvaležni ti bomo in ponosni na tvoje sinove, na naše brate! Kofeoj. —:—o- NAJVEČJE ORGLE NA SVETU V velikem obmorskem mestu Liverpool na Angleškem imajo novo velikansko katedralo. V tako stavbo morajo seveda tudi primerne orgle. Že pred v.ojno so jih pričeli postavljati, a vojna je nadaljnje delo prekinila. Sedaj so orgle gotove. Irnajo pet igralnikov, 222 raznimi gumbov, 118 registrov in v orglah je 10,934 piščali. (Zamislek v pradavne čase) Bilo je pred davnimi, davnimi tisočletji, ko naši pradedje še niso poznali železa in*ne železnega orodja, temveč so imeli orožje izdelano iz kamenja. Njihovi lonci so bile jame, izkopane v zemlji, v katerih so kuhali vodo in jedila ter v njih pripravljali ujeto divjačino za hrano. Imenovali so svojega gospodarja Močno roko. Stanovali so v podzemskih jamah. Skalovja niso poznali, ker so bivali v ravni pokrajini, na kateri se je le tu in tam dvigal v zi-ak kakšen hribček. Stene njihovih podzemskih stanovanj so bile obložene z gostimi pleteninami iz vrbovih vej, ki so zadrževale krušenje sten. Krov je bil tako trden, da ga ni mogla udreti niti najtežja žival, ki je slučajno tekla ali ponoči blodila nad podzemsko vasjo. Skrb za vsakdanjo hrano je priganjala te ljudi na lov v bližnje gozdove. Nekoč so se baš pripravljali na lov na mamute. Mamut je bila ogromna, tri metre visoka žival, podobna današnjemu slonu. > Pokrit je bil z rdečkasto-rjavo dlako in dolgo grivo. Nad rilcem so se nahajale dolge oči, podobne obročema. Mamut je dajal tedanjim ljudem ne samo obilno hrano, nego tudi materi-jal za obleko, orožje in raznovrstne potrebščine. Zaradi tega ni čudno, da jih je mamil lov na te živali, ki pa je bil silno opa-sen. "Srečen vam lov!" so želeli lovcem oni, ki ko ostali doma. Zjutraj, ko je bilo še mračno, je krenila četa naj pogumne j ših lovcev veselo proti gozdu, ker so se nadejali najboljšega uspeha, saj jih je vodil njihov zelo izkušeni gospodar. Zarja je žarela na nebu. Pot po gozdu, po kateri so običajno hodili mamuti gasit si/žejo na potok, se je jasno videla, ker je bila tam poteptana vsa traya in polomljeno vse grmovje in drobno drevesje, ki so ga polomili ti ogromni velikani. "Dobro je," je dejal gospodar, ko si je ogledal to pokrajino. "Tam dalje, kolikor bi strela dosegla, se nahaja j.ama, v katero je strmoglavil^ ob minulem toplem času žival z dvema rogovoma na nosu. Lahko bomo te ril-čarje odvrnili od njihovega običajnega pota proti oni jami. Sedaj pa pojdimo nazaj, da predčasno ne izdamo svoje prisotnosti!" Ljudje so se poskrili v goščavi in po drevju ter mirno čakali. Zlati solnčni žarki so baš začeli svetiti v šumeče valove potoka, ko se je zaslišalo lomljenje suhih vej. Po poti je stopal mamut z dolgim rilcem. Bil je to vodja. Za njim je stopalo šest mamutov in dva mladiča ob svoji materi. Lovci so globoko zadihali in čakali mirno. Videli so točno, kod gredo mamuti, pa so se takoj spravili na posel, da jim preprečijo pot na potok in jim omogočijo samo onega, ki vodi v jamo. Jamo so pokrili s prstjo, dračjem in mahom, da bi se čim manj videlo, da je to delo človeških rok. Nasekali so hitro mnogo borovih vej ter jih namazali s smolo. Nato to navalili veje na običajno pot in pripravili grmado, da bi jo mogli ob pravem času zažgati. Sama ogromna grmada bi bila slaba ovira za ogromne živali, če ne bi človek razpolagal s silnim orožjem—ognjem, ki je močnejši od najsilnejše živali. Baš, ko so vse dovršili in na glavnem prehodu zažgali grmado, .je prispela čreda mamutov. Čim je prednik zagledal ogenj, je zatulil in okrog njega se je zbrala vsa čreda. Žeja ga muči in potok ni dale6; Ogenj je bil vedno močnejši. Zapa-Ijene bakle, katere so lovci vrgli proti čredi, so padle na živali, ki so se okrenile s pota, da se izognejo ognju, ki jim je povzročal hude bolečine. Z vseh strani so prihajali lovci, ki so s krikom in vikom vrteli za-kle. V žurnem diru so nosile okorne noge .ogromna trupla proti pokriti jami, a brzonogi lovci so spremljali mamute z vseh strani. Ušesa so skoraj oglušila lovcem spričo neznanskega tuljenja preplašenih velikanov. S šumom, ki ga je povzročalo lomljenje vej in stebel, so se pomešali bolestni glasovi mamutov, ki so padli v jamo. štiri živali so se prerivale v globni, gazeče po vodji, ki je zopet skušal stopiti na noge. Nekaterim živalim se je posrečilo pobegniti, tako da sta v jami ostala samo vodja in en mladič, ki sta bila precej ranjena. Oba sta padla v roke divjim lovcem, ki so ju obmetavali z ogromnimi kamni in tolkli s kopji. Končal se je strašen boj. Svoj uspeh so proslavljali lovci z divjim skakanjem ter urne-besnim krikom in vikom, da je odmeval ves gozd. V boju sta izgubila življenje dva lovca. Gospodar njihov Močna roka je snel z vratu svoje gospodarsko. znamenje, venec živalskih zob, in vzel iz njega dva zoba, kar je pomenilo, da se j-e nje-god narod zmanjšal za dva moža. "Saj bi lahko ostala še živa. če bi ne bila tako nespretr na," je dejal gospodar. Veliko veselje je zavladalo v podzemski vasi, ko so se vrnili lovci z obilnim plenom. DNEVNEVESTI ■ ■ ■ ■■ ■ ■ ........ ■ , Ce verjamete, aP pa ne... Poročilo kaznenca v Co-lumbusu, kako se je' počutil tekom požara Columbus, O. 22. aprila. Nihče si ne more predstavljati groze, katero smo doživeli, piše neki kaznenec, ki je ušel smrti v požaru v državnih zaporih. Nahajal sem se v 4. nadstropju, direktno pod nadstropjem, kjer je ogenj izbruhnil. Ogenj se nam je bližal kot strašna pošast. In planil je po nas, predno smo se mogli zavesti, kaj fee pravzaprav godi. Vse naokoli nas je bilo silno vroče. Nahajali smo se štirje v celici. Prestrašeni smo bili na smrt, kričali smo na vse sile, da nas spustijo iz celic. Toda nikogar ni bilo. čutili smo, da'bomo praženi pri ži^/em telesu. Postajalo je vedno«bplj vroče. Ako bo v peklu tako vroče, kot nam je bilo v celicah, tedaj Bog ne daj, da bi kdaj tja, prišel. Končno smo prišli na idejo, da odpremo vodno cev v naši cejici. Spustili smo vodo, da je tekla po celici in valjali smo se po vodi, da se vsaj nekoliko ohladimo. Vse okoli nas so jetniki strašno kričali. Tudi mi smo že obupali in umolknili. Z obrazom smo se spustili v vodo, ko je vse okoli nas gorelo. Končno sta prišla dva druga jetnika, ki sta razbila ključavnico.-Skočili smo na hodnik, poln dima in ognja in bežali kot še nikdar prej v življenju. Po mojem mnenju je nastal ogenj radi pokvarjene električne napeljave. V ječi so imeli že dalj časa sitnosti z elektriko. V Mehiki pobijajo uspešno podgane Mexico Ciudad, 22. aprila. — Prva mehikanska banka je razpisala nagrado pol centa za vsako ubito podgano. Raditega so se ljudje podali na lov za podganami, in dnevno se danes v Mehiki pobije do 10.000 p o d-gan. Slednje so postale zadnje čase v Mehiki praya nadlega. Nicaraguanci so ubili dva Amerikanca Managua, Nicaragua, 20..aprila. V mestu Jicaro sta bila ubita včeraj od domačinov neki ameriški poročnik in neki kapitan. Oba sta bila ubjta v spanju. Ameriška vlada bo zahtevala zadoščenje in večjo odškodnino od nicaraguanske vlade. Torej tisto, kar ste zadnjic brali, se ni zgodilo Matevžu, ampak nekemu Ižancu, ki se pa te časti branijo in vso stvar zavračajo na Matevža. Res je, da se je Matevžu prigodilo nekaj podobnega, ampak tisto se pa bere takole: Matevžev lisec res ni mogel speljati preko strmega klanca. Pod klancem je stala lična kapelica sv. Antona, pa se mu je priporočil pobožni Matevž: "Preljubi sv. Anton, daj in pomagaj, ne bo Ti v izgubo, pol tovora dobiš v ubogajme." Matevž izpregovori obljubo in lisec je izpeljal vrh klanca. Pa reče sin Matijec: "Oča, slišite! Vi ste neumni, preveč ste obljubili!" "Šema," odgovori Matevž, "saj je dosti, da sem obljubil, če dam kaj ali ne." Pa je bilo pregrešno tako govorjenje, ni prineslo sreče ne očetu, ne sinu. Voziček je dr-dral po klancu navzdol, cesta je bila suha, in voziček, in konj, Matevž in Matijec, vse je bilo kmalu zavito v oblake prahu. Pod klancem pa je čakala tisti dan in tisto uro vbrana vesoljna vas na gospoda škofa, ki so bili obljubili k birmi. Pa so zbz'ani vaščanje culi drdranje voza in videli prah, in so vzkliknili: "že gredo!" Počili so možnarji, zapeli zvonovi, otračički so pokleknili, pevke so zapele in župan je ročno pozabil naučeni govor, s katerim je mislil pozdraviti škofa. Voziček se je ustavil, utihnile so pevke, župan se je odkašljal in vsa srca so burno drhtela. Tedaj pa se je začulo iz oblaka prahu: "Kupite lonce, labore, lat-vice! Kupite lonce, labore, lat-vice! Kupite lonce, labore, lat-vice!" In ta glas iti bil glas ljubljanskega škofa, ampak glas lončarja Matevža. Prelepi, gospodu škofu namenjeni govor je bil župan pozabil od prve do zadnje besede. Ni bil pa nič v zadregi, kako se zahvaliti in plačati Ribničana, ki je imel za n o r c a vso vas. Krepke in jedrnate so bile besede, ki so se mu usipale iz ust, uspešno so jih podpirale žive kretnje grčavih njegovih rok, zbrana vas pa je svojemu poglavarju enodušno pritrjevala: "Tako je, le po njem!" in segle so roke na voz med Matevževe piskre, labore in latvice in so jih začele metati ob tla, da je bilo naenkrat vse polno črepinj po cesti- Pol tgvora je bil obljubil Matevž sv. Antonu za pomoč in glej, res se je iznebil. dobrega pol tovora svojega blaga, loncev, labor in latvic. In ko se je četrt ure za njim pripeljal ljubljanski škof, se je čudil nenavadni šegi ondotnega ljudstva, da ob slavnostnih sprejemih tal ne potresa s cvetjem, ampak s črepinja-mi lončene posode. Enako, kakor oče Matevž, tudi sin Matijec nj ušel zasluženi kazni, ker je zavidal sv: Anton''1 obljubljeno lončeno robo in je lončar Matevž sam pripovedoval reč takole: "Na veliki petek je bilo, mra^ pa tak, da je vse škripalu. ' ^ cerkvi so imeli pred oltarje!11 položeno bridko martro, pa sen] rekel fantu: 'Preljubi moj lajPj sin, pojdi, poljubi Boga.' Je šel sin — fant rad uboga — in taku storil. Ampak je poljub'1 Boga z mokrimi ustnicami, P* ga je mrzl.u železu zgrabilu 1,1 ga ni 'izpustili! -drugače, da se j3 odkupil s koncem kože. "Lej, sem dejal, ljubi O1 lajpi sin, z ustnami si štor1 grejh, z ustnami si dejlal pok0' ro. To imaš zdej, da boš vejde1 za drugikrat." AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 23RD, 1930 ' *..... S ^»iini»i{;:i}ii»ii»ini:ni:n»i«tmn»:i»ii:»niiiiiiiiiiiii!iiiiimm«»:»:»»m Slovenska Dobrodelna Zveza The Slovenian Mutual Benefit Ass'n. UST. 18. NOV. 1910. v DRŽAVI OHIO INK. 13. MARCA 1914 V DRŽAVI OHIO Sedež Clcvcland-u, O. C233 St. Clair Avenue. Telephone: Endicott 0886. Imenik gl. odbora za leta 1929-30-31 UPRAVNI ODBOR: Predsednik: .IOHN GORNIK, 6217 St. Clair Ave. I. Podpred. FRANK CERNE, 6033 St. Clair Ave. II. Podpred. JULIJA BREZOVAR, 1173 E. 60th St. Tajnik: PRIMOŽ KOGOJ, 6518 Edna Ave. Blagajnik: JERNEJ KNAUS, 1052 E. 62nd St. Zapisnikar: JAMES DEBEVEC, 6117 St. Clair Ave. NADZORNI ODBOR: 1) JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave. 2) LOUIS J. P1RC, 6117 St. Clair Ave. » 3) IGNAC SMUK,. 6220 St. Clair Ave. POROTNI ODBOR: 1) LOUIS HALANT, 180H E. 32nd St., Lorain, O. 2) LOUIS JERKIČ. 971 E. 76th St. 3) ALBINA NOVAK, 6030 St. Clair Ave. FINANČNI ODBOR: 1) FRANK M. JAKŠIČ. 6111 St. Clair Ave. 2) LEOPOLD KUSHLAN, 10511 Nottingham Rd. 3) JOSEPH LEKAN, 3556 E. 80th St. GLAVNI ZDRAVNIK: DR. F. J. KERN, 6233 St. Clair Ave. GLASILO ZVEZE: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave. Vae denarne zadeve in stvari, ki se tičejo Upravnega odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika. Vse pritožbine zadeve, ki jih je rešil društveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotnega odbora Louis Balant 1808 E. 32nd St., Lorain, O. Še en upor v državnih zaporih zadušen Howard, R. I. 22. aprila. — 16 kaznencev je skušalo včeraj pobegniti iz tukajšnjih državnih zaporov. En kaznenec, ki je radi umora dobil dosmrtni zapor, je opazil beg jetnikov in je opozoril stražo, toda je bil takoj potem ustreljen od jetnikov. En drugi kaznenec je izvršil samomor, štirje kaznenci so bili ranjeni, ostali so se pa morali podaji, ko so jetničarji med nje zagnali smrdljive bombe. Na lice mesta je dospelo 350 vojakov, ki so revolto takoj potlačili. Spremembe pri krajevnih društvih S. D. Z. za mesec marc 1930 — Asesment št. 197 Društvo Slovenec, št. 1. PRISTOPILI: 8959 Frank Maejen, 8960 Johan Logan. ZOPET SPREJETI SUSPENDIi^ANI: 21 Jožef Likovich, 94 Anton Zgonc, 1257 Frank Zakrajšek, 1272 Louis Pugelj, 2538 Martin Matkovich, 3049 Mike Seller, 3762 Frank Benigar, 7088 Frank Hlad, 104 Fra'nk Mam, 1305 john Slogar, 3327 Louis Majer, 4410 Anton Slak, 6146 Ludwig Smolič, 6168 Frank Tollar, $038 William Kennick, 8569 Andrej Renko. SUSPENDIRANI: 39 Frank Oblak, 199 Frank Globokar, 969 Joseph Krem/ar, 1036 Frank Grandovec, 1501 Joseph Kodrich, 1540 John Ferluga, 1680 Jernej Petkovšek, 1788 John Sterlekar, 2177 Joseph Be'nko, 2366 Joseph Grandovec, 2428 Math Kolar, 2657 Albin Kremžar, 3001 Frank Fifolt, 3041 Frank Skabar, 3134 Ferd Starin, 3214 Bernard Martich, 3906 Matija Hitti, 6286 Anton Kolenc, 6483 John Glažar, 6779 Anton Anžur, 7366 John Bacurin, '421 Frank Kolenc, 8040 Joseph Galich, 8498 Steve Turk, 8514 John Močilnikar, 8820 Charles Perko. PASIVEN: 709 Joseph Somrak. ČRTAN: 1240 Frank Cimperman. Društvo Svobodomiselne Slovenke, št. 2. PRISTOPILE: 8961 Matilda Remic, 8962 Gertrude Garbas. ZOPET SPREJETE SUSPENDIRANE: 5623 Uršula Snyder, 3219 Antonija Zitko, 3456 Ivanka Hribar, 5173 Frances Kosten, 1132 Anna Lenaršič, 1571 Ivanka Vokač, 1572 Josephine Kushlan, 6785 Christine Kebe, 7117 Christine Komp. SUSPENDIRANE: 1115 Rozie Pire, 1558 Jenny Pekol, 8046 Mary Ivančič, 5U3 Hedwig Strekelj, 6172 Antonjja Jesenovec, 4672 Rose Paušič, 5249 Josephine Skabar, 5652 Josephine Martič, 4455 Julia Tomšič. PRESTOPILE: K društvu št. 45, 5927 Stanislava Vardian, 8651 Veda Vardian. Društvo Slovan, št. 3. PRISTOPILA: 8963 Albert Mlinar, 8964 Stanley Zaletel. SUSPENDIRANI: 3952 John Lušin, 5177 Frank Modic, 3331 Louis Modic, 4430 Joseph Pegritz, 5547 James Spetich. Društvo sv. Ana, št. 4. 1 PRISTOPILE: 8965 Mary Doljak, 8966 Mary Miklaučič, 8967 Frances Sedmak, 8968 Frances Gašparac, 8969 Josephine Mohorčič, 8970 Mary Gainer, s37l Frances Levstik, 897£ Rose Miklaučič. ZOPET SPREJETE SUSPENDIRANE: 6190 Angela Pengov, 2725 Antonija '-aunik, 2619 Anna Skuly, 3395 Josephine Lustik, 3399 Sophie Zgonc, 3460 Anna Skuly, 5000 Mary Oblak, 5291 Frančiška Mihevc, 5343 Josephine Virant, 6517 Amalija Pi'ntar, 8161 Jenny Škulj, 8400 Antonija Mihevc, 1607 Frances Nosse, 4529 Rose Koporc, 8290 Frances Zakrajšek, 6092 Emma Volf, 4453 Jenny ''ishek, 4454 Mary Spoiarich. ZVIŠALE PODPORO: Od 2'N na 2'C, 1605 Johanna Miklaučič; od 2'D na 2'B, 5120 Anna Znidaršič. SUSPENDIRANE: 6496 Frances Krečič, 3045 Mary Šega, 3753 Rozie Jeraj, 6624 Johanna Ostar, 3222 Olga Obreza, 3593 Mary Svete, 3971 Frances 9°lnar, 6189 Mary Lamprct, 7120 Helen Markužič, 7634 An'na Gole, 6195 Anna ^agar, 1296 Ivana Matjašič, 1416 Mary Jerič, 3603 Ivana Modic, 1963 Mary £umič, 2662 Mary Russ, 4623 Suzana Juratovec, 1546 Jožefa Kayzer, 2351 Frances Rutar, 3165 Jcla Markužič, 3278 Angela Trinkto, 3629 Mathilda jhomash, 4262 Mary Marolt, 4537 Marija Brodnik, 4705 Anna Kovačič, 4625 Jenny Zupančič, .6512 Frances Kolar, 8052 Justina Mramor, 8575 Anna Majcr, b'J09 Mary Slapar. PASIVNA: 5207 Mary Žerovnik. ČRTANE: 3910 Josephine Toporiš, 6207 Mary Kožel, 6631 Josephine Brcjs. PRESTOPILE: K št. 23, 4443 Vera Shepec, 2876 Rose Sarič; k št. 35, 3881 %iry Zaman; k št. 6, 414 Fanny Suhadolnik. Društvo Napredni Slovenci, št. 5. ZOPET SPREJETA SUSPENDIRANA: 1476 Andrej Widcrgar, 6520 John 'oniažič. v SUSPENDIRANI: 7715 Spiro Sormas, 5798 Frank Race Ir., 1941 Anton1 fabukovec, 2728 Matt Zakrajšek, 5083 Anton Ausec, 5347 Anton Cvar, 7426 John Krajnc, 2964 Anton Zaje, 4867 Matt Verbič, 5311 John Verbič, 5237 J.ehn Kolenc. s PASIVEN: 7371 John jamnik. ZNIŽALA POSMRTNI NO : Od 2'B na 3'C, 7601 Albin Farcnchak; od d 3 na 3'C, 7598 Mary Farenchak. Društvo Slovenski Dom, št. 6. PRISTpPIL: 8973 Harry Loughren. ZOPET SPREJETI SUSPENDIRANI: 7603 Frances Kelhar, 4462 Mary Ulepič, 4149 Charles Krall, 7094 Anton Zorko, 4576 Frank Kosten. PRESTOPILA: Od št. 4, 414 Fanny Suhadolnik. , SUSPENDIRANI: 4291 Louise Rechar, 1908 Anna Virant, 6540 John Kalinšek, 8063 MHdred Mezgec, 6549 Ljudmila Mezgec, 5438 Frances Resar, 6439 Louis Resar, 8404 Anna Resar, 8519 Mike Mitrivieh. PASIVNA: 7,605 Frances Korošec, 6552 Frank Hover. ČRTANA: 5140 Louise Kocijaš. Društvo Novi Dom, št. 7. SUSPENDIRANA: 605 Joseph Poles, /2327 John Zavodnik. PASIVEN: 6796 Andrew Popet. Društvo Kras, št 8. PRISTOPILA: 8974 Emil Cermelj, 8975 Mary Vidmar. ■, ZOPET SPREJETI SUSPENDIRANI: 7479 John Chepirlo, 5062 Mike £cynik, 7375 Joseph Miljavec, 4025 Jakob Peklaj, 2920 Pauline Kapel, 2967 Mary J.rilTic, 2969 Antonija Strodijot, 6811 Louis Kapel, 3119 Ivanka Prišel, 2971 Frank ln°ly, 4320 Loviš Skerl. A ZVIŠALA PODPORO: Od 3*N na 3'B, 2234 Frances Novak; od 4'C na 4'B, n'on Ivančič. PRESTOPILA: Od št. 17, 765 Michael Drenšek, 5668 John Glatch. P SUSPENDIRANI: 3150 Mary Dremelj, 3019 Rozalija Klemenčič, 5972 hai]»es Demojzes,■ 8579 Anton Jaksetič, 8659 Frank Mohorčič, 4352 Joseph ifmojzes, 6005 Binko Nevreden, 6027 Frances Morel, 1450 John Grčan, 2300 gwry Brgles, 6007 Victorija Demojzes, 7434 Mary Paušič, 8663 Sylvia Brglcs, U53 James Dežman, 3097 Rose Reavetz, 2921 Louis Reayelz. PASIVNA: 4744 John Oshaben, 5962 Anton Fier. ČRTANI: 8406 Frank Yureko, 5004 John Rozman, 2968 Mikq Baskovieh. PRESTOPILA: K št. 29, 4766 Frances Urankar. Društvo Glas Clevelandskih Delavcev, št. 9. ,, ZOPET SPREJETI SUSPENDIRANJ; 7897 Joseph Zelle, 3720 Frank Vfod'nik, 7720 Charles Turk. c, SUSPENDIRANI: 4549 Jakob Konjar, 3149 Frank Skabar, 4845 Frank apež, 4847 Louis Papež, ,6244 Frank Škulj, 6103 Joseph Žerjav. ČRTAN: 1726 Fred Debel j ak. ZN12AL PODPORO: ;Od 2'C na 2'N, 218 Andrej Čampa. Društvo Mir, št. 10. PRISTOPILE: 8976 Mary'Kržič, 8977 Josephine Ozimek. 2„, 4Q.P.ET SPREJETI SUSPENDIRANI: 1385 Michael Champie, 2855 Ant.on <-UKavec, 8092 Frank Vene, 1456 Agnes Vrh, 4556 Anton Vrh, 3122 Jožef Rogel. SUSPENDIRANE: 2806 Mary Novak, 7770 Christine Sajovec. PASIVEN: 2634 Joe Novak. ČRTANI: 4553 Charley Banko, 2137 Anttfn Kmet, 2318 Josip Kmet. UMRLA: 1454 Frances Mervar. Društvo Danica, št. 11. ČRTANA: 4286 Frances Vesel. Društvo Ribnica, št. 12. PRISTOPILA: 8978 Rozi Rotar. ZOPET SPREJET PASIVEN: 5353 George Petretich. PRESTOPIL: K št. 50, 5092 Frank Tomažič. Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14. PRISTOPIL: 8979 Frank Judnič. ZOPET SPREJETI SUSPENDIRANI: 4109 John Markich, 26 John Wcl-kovrh, 315 Joe Gasper. SUSPENDIRANI: 602 Anton Rolih, 2146 Frank Lenaršič, 2467 John Stimec, 6576 Anton Sterle, 3148 Joe Udovich. ČRTAN: 2256 Ignac Znidaršič. Društvo Anton Martin Slomšek, št. 16. SUSPENDIRAN: 532 Joseph Leskovec. ČRTAN: 7621 William Tofant. Društvo France Prešeren, št. 17. PRISTOPILA: 8980 Gertrude Kolar. SUSPENDIRANI: 7491 Johan Mole, 3250 Josip Alich, 470 John Centa, 4570 akob Furlan, 3415 Dominik Hribar, 591 Josip Hren, 7492 Andrej Sila, 8529 Tony Sparemblek, 1944 Frank Vičič, 7069 Vida Potochar. PASIVNA: 8672 Josip Jamnik, 8721 Frank Kovach. PRESTOPILI: K št. 8, 5668 John Glatch, 765 Mike Dremšck; k št. 25, 3615 Jakob Jemec. Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 18. ZOPET SPREJET SUSPENDIRAN: 5820 Frank Glavan. SUSPENDIRANA: 2884 Štefan Primoš, 2880 John Ausec. Društvo Bled, št. 20. PRISTOPIL: 8981 Mač Okoren. ZOPET SPREJET PASIVEN: 2022 Ignac Koračin. ZVIŠAL POSMRTNI NO: Od 3'B na 2'B, 4361 Frank Firem. SUSPENDIRANI: 2035 Matija Bohajamec, 2086- Jakob Kostelec, 8883 Mary Gundič. Društvo Ameriški Slovenci, št. 21 . SUSPENDIRAN: 7941 Joseph Renhardt. ČRTAN: 2847 Joseph Millek. Društvo Collimvoodske Slovenke, št. 22. ZOPET SPREJETE SUSPENDIRANE: 6860 Angela Smolz, 4566 Mary Zupančič, 4368 Frances Owens, 3942 Terezija Žibernav SUSPENDIRANE: 4603 Valerija Pintar, 3736 Frances Boldin, 7387 Mollje Ycran, 3937 Marie Ferlin, 6599 Helen Stražišar, 5673 Josie Legan, 4097 Uršula Zrimšek. Društvo Združene Slovenke, št. 23. PRISTOPILE: 8982 Mary Dum, 8983 Josephine Rodica. ZOPET SPREJETE SUSPENDIRANE: 3761 Rose Daugert, 3850 Frances Zaje. i . PRESTOPILE: Od št. 4, 2876 Rose Carič, 4443 Vera Shepec. SUSPENDIRANE: 8113 Margaret Ivins, 6285 Margaret Boldan, 2673 Frances Fabjan, 3666 Justina Smole. PASIVNE: 3899 Anna Zupančič, 4448 Rose Fritz. Društvo Kraljica Miru, št. 24. PRISTOPILA: 8984 Albina Zore. SUSPENDIRANE: 6710 Anna Supan, 7149 Alice Supan, 7778 Frances Pcrušek, 7702 Anna Kastelic, 8913 Frances Mauer. ZNIŽALA PODPORO: Od 2'D na 2'N, 6722 Angela Gregorčič. Društvo Dom, št. 25. PRESTOPIL: Od št. 17, 3615 Jakob Jemec. ČRTANA: 8476 Helen Steržaj. Društvo Soča št. 26 PRISTOPILA: 8985 Dorothy Pultz, 8986 Joseph Klinec. Društvo Blejsko jezero, št. 27. PRISTOPILI: 8987 Jennie Ogrinc, 8988 Anna Krašovec, 8989 William Zupane, 8990 Anton Novak, 8991 Mary Fortuna. ZOPET SPREJETI SUSPENDIRANI: 5467 John Benčina, 5596 Anna Zupančič, 5702 JosepIvBoldin, 6117 Anton Dolinar, 8480 Louis Benčina, 6120 John Topolko, 3526 Rose Piškur, 5143 Rose Praznik, 5142 Anton Praz'nik. SUSPENDIRANI: 3652 Joseph Kužnik, 3737 Katie Pauli, 4392 Frank Bambich, 4805 Jennie Kužnik, 5466 John Jane, 5860 John Russ, 6130 Mary Jelerčič, 8928 Adolph Srakar, 8923 John Raztresen, 8924 John Srakar. PASIVNA: 6129 Jack Morrel, 7521 Anton Medved. PRESTOPILA: K št. 45, 5920 John Janchar; k št. 29, 6347 Antpn Urankar. Društvo Majnik, št. 28. ZOPET SPREJET PASIVEN: 7190 Andrej Likon. Društvo Euclid, št. 29. PRISTOPILA: 8992 Frances Strumbly, 8993 Max Urankar. PRESTpPILA: Od št. 8, 4766 Frances Urankar; od št. 27, 6347 Anton Urankar. Društvo Triglav, št. 30. SUSPENDIRAN: 5275 Joseph Germ. Društvo Warrensville, št. 31. ZOPET SPREJETI SUSPENDIRANI: 7978 Amelia Yuh, 7980 Steve Mestnik, 7987 Angela Yappel, 8374 Anton Svette. SUSPENDIRANI: 5647 Marv Rivaček, 6450 Dominik Rivaček, 5328 Matija Rogel, 5325 Mary Rogel, 8184 Frank Rogel, 5334 Angela Keglovich, 4075 Lco Keglovich. ČRTAN: 8379 Joe Kainek. Društvo Bratska Sloga, št. 32. ZOPET SPREJETA SUSPENDIRANA: 8384 Jaga Puškovich. PASIVNI: 7784 Alex Mačeski, 7787 Mildred Mačeski, 7997 George Mačcski. Društvo Državljan, št. 33. PRISTOPIL: 8994 Joseph Dular. ZOPET SPREJETI SUSPENDIRANI: 5391 Adolf Dular, 7998 Joseph Majcr, 5384 Louis Tr.e'nta, 5606 Louis Tratter. ČRTAN: 8186 Steve Spoiarich. Društvo Valentin Vodnik, št. 35. PRISTOPILI: 8995 Frank Race, 8996 Mary Zaman, 8997 Anna Klun, 8998 Janez Nossan, 8999 Joe Klun. SUSPENDIRANA: 5514 Roza Kovač. Društvo Young Men's Club, št. 36. PRISTOPILI: 9000 Edward J. Zalok'ar, 9001 Ludvig Speli, 9002 John Grdanc Jr., 9003 Louis Eckart. SUSPENDIRANI: 5618 Frank .Haffncr, 6364 Edward Turk, 6369 Valentine Turk. ODSTOPIL: 7633 Edward Zalokar. • ZNIŽAL PODPORO: Od 4'B na 4'C. 7534 Ernest Zupančič. ZNIŽAL POSMRTNINO: Od 3'C 'na 4'N, 7460 Charles Kotnik. Društvo sv. Cecilije, št. 37. PASIVNA: 6908 Helen Russ. Društvo Martha Washington, št. 38. -SUSPENDIRANA: 7708 Louise Krautberger. Društvo Volga, št. 39. PRISTOPIL: 9004 Marko Banda. ZOPET SPREJETA SUSPENDIRANA: 6751 Paui Jankovich, 7709 Josip Turak. ' ČRTAN: 6914 William Pongratz. UMRL: 6748 Louis Zgur. ■ ( Društvo Clairwood, št. 40. ZOPET SPREJETI PASIVNI: 7110 Frank Merhar, 6972 John Pujzder, I 6763 Anton Mihelčič. PASIVEN: 6768 John J. Spech. Slovenska Bistrica, št. 42. PRISTOPILA: 9005 Frances Kunstel. Društvo Modern Crusaders, št. 45. PRISTOPILI: 9001} Frank Tegel, 9007 Theresa Skur, 9008 Florence Ycrse, 9O09 Charles Pirih. ZOPET SPREJETI SUSPENDIRANI: 8741 Victor Turk, 8550 Martin Pierce, 7363 Leo Peftisek, 7362 William Pcrušek, 8803 Mary Strauss, 7317 August Knaus, 7320 John Ko.rolec, 8698 Joseph Logar, 7323 Edith Cimperman, 7470 Olga Klauzer. PRESTOPILI: Od št. 2, 5927 Stella Vardia'n, 8651 Veda Vardian; od št. 27, 5920 John Yanchar. ' SUSPENDIRANI: 7303 Frančiška Znidaršič, 7309 Helen Moškerc, 8140 Anna Lekan, 8741 Victor Turk, 7319 August Znidaršič, 7324 Anthony Kumel, 7325 Frank Znidaršič, 8699 Edward Znidaršič, 8950 Rose Preskar. ČRTAN: 8010 Frank S'omrack. Društvo Jutranja Zarja št. 46 SUSPENDIRANA: 8014 Theresa Renhardt. Društvo Conueaut št. 49 PRIŠTOPILE: 9010 Ethelyn Swift, 9011 Victoria Masar. ČRTAN: 8226 Joe Karol. Društvo Naš Dom, št. 50 PRISTOPIL: 9012 Joseph Bi'ne. ZVIŠAL POSMRTNINO: Od 3'C na 2'C, 5092 Frank Tomažič. PRESTOPIL: Od št. 12, 5092'Frank Tomažič. Društvo Eastern Star, št. 51. -i ZOPET SPREJETI SUSPENDIRANI: 8448 Alois Walter, 7302 Mary Vraneza, 8703 Victor Sustersic, 7611 Edith Hrobat, 5993 Cvetko Hrobat. SUSPENDIRAN: 8957 Steve Baltus. ■ N PASIVNA: 8439 Jerry Verhovec, 8636 Amalia Walter. ČRTANA: §635 Josephine Žagar, 8442 Joe Pire. Društvo Massillon, št. 52 ODSTOPIL: 8562 Frank Novak. Pruštvjp Golden Star, št. 53 SUSPENDIRANA: 8642 Frances Zoker. DNEVNE VESTI o "Boy OBHAJILNE OBLEKE Tako lepih, finih in okusno izdelanih obiek za prvo sv. obhajilo še nismo nikdar imeli kakor ravno sedaj, in to OD $5.50 IN DO $13.50 Predno kupite obleko za obhajilo kje drugje, oglejte si naše in gotovo boste kupili isto pri nas, ker tako lepih in finih oblek ne dobite nikjer po tako nizkih cenah. Z vsako obleko, kupljeno pri nas, dobite lepo darilce za spomin prvega sv. obhajila zastonj. Ne čakajte do zadnje minute, izberite obleko za vašo deklico sedaj, in mi jo spravimo za vas. Za obilen obisk se priporočam Benno B. Leustig 6424 St. Clair Ave. Nasproti Slovenskega Narodnega Doma Trije policisti ubiti od komunistov Leipzig, Nemčija. 22. aprila. Ko je skušala policija včeraj na glavnem trgu razgnati zborovanje komunistov,* so slednji navalili na policijo, in je prišlo do krvavega boja, ki je trajal več ur, Trije policisti so bili tek «49x125, na McCracken Rd., Garfield Heights. Proda se poceni, ali pa zamenja za radio, piano ali za avtomobil. Pozve se na 1022 E. 70th St. (96) Naprodaj je ' hiša na 1128 E. 66th St., za dve družini, moderna, ima 6 sob, kopališče spodaj, 5 sob in kopališče zgorej. Garaža za dva avtomo-bila, velik lot. Vprašajte zgorej ali pa na 1105 E. 148th St. (96) —---—8- Prvo mirno spanje v 10 letih "Middletown, o., 15. marca.—Tri-ner jevo grenko vino ima čudovit uspeh. Sedaj spim skoro cele noči prvikrat v teku 10 let mojega življenja. Vaš pglas, na katerega sem vam i odgovoril, je bil blagoslov za mene. ; Vaš Wm H. Beach." TRINERJEVO GRENKO VINO j vselej zadovoli. Njega vsebina so j najboljše sestavine znane zdravniški | veeti za čiščenje želodca in črev, za | pomoč prebavi, povrnitev apetlta in ■/, a ojačanje vašega sistema. Ono ; vedno prinese hiter uspeh za slab apetit, proti zaprtnici, glavobolu, zgubi spanca in za enake nerednosti želodca. Poskusite ga še danes! V vseh lekarnah. Vzorec dobite od Joseph Triner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, IU. KUPON ZA BREZPLAČNI VZOREC Dept. 38 Ime .................................................................... Ulica .................................v.......i......................... Mesto, država ................................................ BANKET, katerega priredi Ženski odsek Slov. Del Zadružne Zveze OB PRILIKI PRVE OBLETNICE OBSTANKA " DNE 4. MAJA, 1930 V SLOVENSKEM DOMU NA HOLMES AVE. Večerja je ob 6. uri zvečer Vstopnice se dobijo v vseh prodajalnah Zadružne Zveze. Preskrbite si jih do 30. aprila, ker pri vratih se ne bodo prodajale. Vas vljudno vabi ODSEK Zakaj si podaljšati bolezen? $10.00 X-zarki preiskava za $1.00 Za hitro in fotovp olajgunje akutnih in kroničnih bolezni, mo£kih in žensk, sc posvetujte I Poctor Bailey-joro, ki jo z uspehom zdravil tisoč« ljudi v zadnjih 30 letih, vie bolezni v krvi, koži, hemoroide, olrpnenjc žil, v želodcu, pljučih, odprtih ranah, visok pritisk krvi, k-dice, kronično gnojenje, hitro ozdravimo. Ker so nahajamo v kraju, kjer ni drag rent, imamo lahko nizke cene. Cc se sami zdravite, ali rabite zdravila nepravilno, je nevarno. Doktor BAILEY "specialist" Soba U02, 737 Prospect Avenue, Cleveland, O. Uradne ure: 9:30 do 7:30 dnevno, ob nedeljah samo 119 dosovoru. Mi govorimo slovensko F« Z .A. K R A.J SE Kdor hoče najboljšo postrežbo z zmernimi cenami, naj sc obrne 11a to družbo v slučaju smrti svojega dragega. Vodim pogrebe nad 20 let v i naselbini. Odprto noč in dan. 1105 Norwood Rd. Tel- ENdlcott 4735 Podružnica 18321 Edgerton Rd. KEnmore 2#92 —-■-"l-- ii ■■■i t:tm:«uttm»:«::tt:ttHmu:::mm«»::${: WILLIAM A. VIDMAR SLOVENSKI ODVETNIK 212-214 Engineers Bldg. Tel. MAin 1195 URE: 9 do 5 Stanovanje: 18735 Chapman Ave Tel. JtEnmprc 2307-M Led in premog Kdor potrebuje led ali. premog, naj pokliče nas. Damo vedno najboljSo postrežbo. . JOS. KERN JCE & COAL DELIVERY 1194 E. 167th St. KEnmorc 0250-M IXXXXXX3XXXXXXZIXXXXXXXXZX3 dr. j. v. župnik ZOBOZDRAVNIK •131 sjr. CUMR AVE. V K,n»uw»«w poslopju Nad North America. b*>k« Vhod sama U «X. cesti _OLJLi POZOR! POZOR! Mi izdelujemo lurncze, kleparska dela, splošna popravila, vsa dela iz medenine in bakra-Točna postrežba. Se priporočamo za obila naročila- Complete Sheet Metal Works F. J. DOLINAH . 1403 E. 53th St. Tel. HEndenion 4736 (w. f.) Pristopajte k domači organizaciji, k S. D. Z. vM, SELITEV Naznanjam, da selim pohištvo in vae drago blizu in daleč. Dobra postrežba in zmerne cene. John Oblak 1161 E. 61st St. Tej. HEndeijso.il 21730 m SAMO ZA EN LAS Spisal GABAEIOU ea "Ameriško Domovino1 A. SABT5C. ■__AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 23RD, 1030. (Dr. Leon Brunčko) KRIŽI IN TEŽAVE "Da, prijatelj, ogenj, ki je do tal požgal hišo tvojega dobrotnika, — ogenj, ki je do smrti sežgal dvoje dobrih mož. Ampak to še ni vse: hoteli so umoriti tudi grofa. Ali ga vidiš tamle v postelji, ranjenega in krvavega? Ali vidiš grofico, kako trpi?" Ali je Kokolo sledil besedam državnega pravdnika in jih doumel? Otopeli izraz njegovega obraza ni kazal ničesar, po čemer bi se dalo sklepati, kaj se godi v njegovi notranjosti. "Neumnost," je godrnjal doktor, "kakšna neumnost, izpraše-vati tega človeka!" Pravdnik Galpin ga je slišal. namrš.H obrvi in jezno rekel : "Gospod doktor, prosim vas ne silite me, da vas opomnim, da imam blizu tukaj ljudi, orožnike, katerih dolžnost je gledati, da se moja avtoriteta tukaj spoštuje in uvažuje." Nato se je obrnil spet k ubogemu bebcu in nadaljeval: "Vse te nesreče je vzrok neki hudoben človek. Kaj ne, da ga ti sovražiš?" "Da," je rekel Kokolo. "Ti bi prav gotovo želel, da bi bil ta hudobni mož kaznovan, kaj ne?" "Da, da." "Nu, prav; torej nam moraš pomagati, da ga najdemo, nakai ga bodo orožniki vklenili, odgna li in zaprli. Ti veš, kdo je ta hudobnež, saj si to povedal tem ljudem, in---" Državni pravdnik je za hip umolknil, čez nekaj Časa, ker ni Kokolo ničesar odgovoril, pa je vprašal: "Toda, eujte, pravkar mi je paTilo v glavo: s katerim pa je to ubogi človek to/.adevno govo ril?" Nihče izmed kmetov ni mogt:' zdaj na to odgovoriti. Saj res s katerim pa je Kokolo to govoril? Vpraševali so drug drugega, toda odgovora niso vedeli. Najbrž ni Kokolo sploh reke) ničesar tega, kar se je omenjalo "Dejstvo je to," je rekel euen izmed kmetov, "da ta ubogi vrag skoro nikoli ne spi, temveč se ponoči potika okoli gradu in gospo darslcih poslopij." "To je bila nova luč za gospoda Galpina, državnega pravdnika, in nenadoma je vprašal Ko-kolo-a: "Kje si bil danes ponoči?" "Na-na-na dvoriššš-ču." "Ali si spal, ko je pričelo go reti?" "Ne." "Ali si videl, kako je nastal požar?" "Da." "Kako je nastal?" Idi jot je zdaj pogledal v oči grofice s pogledom zvestega psa, ki bi rad čital gotov ukaz v očeh svojega gospodarja. "Povej nam prijatelj, povej, kar veš," ga je vzpodbujala gro fica. V očeh bebca se je za hip zasvetil žarek razuma. "O-o-o-genj so pod-d-dtakni-li," je končno izjecljal. "Nalašč?" "Da." "Kdo?" "Neki gospod." Vsi navzoči so si komaj upali dihati, ko je bila izrečena ta beseda. Samo zdravnik je osta' hladen in je dejal: "Tako zaslišavanje je največ j a neumnost." Kakor se je zdelo, državni pravdnik ni čul njegovih besed; obrnil se je k bebcu in ga vpra šal: "Ali si videl tistega gospoda?'' "Da." "In veš, kdo je bil?" "Vem." "Kako mu je ime? Kako gp kličejo?" "Oh, da, da." "Kako se piše, to nam povej!" Kokolo je okleval, si napenjal svoje uboge možgane in se domišljeval, nato pa z veliko muko spravil iz sebe: "Bois-Bois-Boiskoran!" Ob imenovanju tega imena, so se vsi navzoči zasmejali. — Nekdo izmed kmetov je dejal: "Kaj, gospod Boiskoran da bi bil požigalec? ' Kdo naj temu verjame?" "To je naravnost nesmiselno," je pripomnil grof Klavdij. "Gorostasna neumnost!" so ponovili župan in njegovi prijatelji. Zdravnik je snel z nosa očala ter jih pričel brisati, pri čemer je bilo opaziti na njegovem obrazu neprikrit izraz zadovoljno-sti. , "Kaj vam nisem rekel," je dejal zdravnik. • "Toda gospodu državnemu pravdniku ^ ni zdelo vredno uvaževati nroje mnenje." Državni pravnik sam je bi) najbolj razburjen in zmeden mož v skupini. Silno je pobledel in bilo je očividno, da si na vso moč prizadeva, da si ohrani mirno kri. Državni odvetnik se je sklonil k njemu in rekel: "če bi bil jaz na vašem mestu bi se tukaj ustavil in te odgovore smatral, kakor da jih sploh ni bilo." Toda gospod Galpin je b i 1 eden onih mož, ki bi se dal rajši na kosce razšekati, kakor pa priznal, da se je zmotil. Zato j^ odvrnil: "Jaz bom stvar nadaljeval." Nato se je obrnil, v splošni tišini, v kateri bi bilo slišati muho brenčati, spet k .bebcu in g;> vprašal: "Ali pa veš, moj fant, kaj govoriš? Ali veš, da si pravkai obdolžil nekega človeka strašnega zločina?" Naj je bebec razumel, ali ne, gotovo je bilo to, da je bil zelo. razburjen. Po čelu 'so mu polzele debele kaplje potu in noge se se mu tresle: "Ja-jaz go-go-vorim resnico." "Torej je gospod Boiskoran zažgal Valpinson?" "Da." "Da." "Kako pa je to storil?" Kokolojevi pogledi so pričeli begati od grofa do grofice in zopet obratno. Grofici se je videlo, da posluša vse to z mučnim presenečenjem. Državni pravd nik pa je ponovil: "Govori!" Po velikem obotavljanju in napenjanju, je pričel bebec goltati in jecljati, kaj je videl; vzelo mu je več minut neznanskega napora, da je izgoltal, da je videl gospoda Boiskorana, kako je potegriil iz žepa papir, užgal nato žveplenko ter zapalil ž njo papir; katerega je vtaknil pod po-vesmo slame, nato pa potisnil gorečo slamo pod skladovnico Suhih drv. "Njegova izpoved je največja neumnost," je dejal zdravnik in s tem izrazil mnenje vseh na vzočih. Toda gospod Galpin se je med tem umiril in dejal: "Na prvo znamenje pritrjevanja ali zanikavanja, pošljem po orožnike in dam izprazniti so bo." ■ Zatem se je obrnil spet k beb cu in rekel: "Ker si tako natančno videl gospoda Boiskorana, kakor praviš, nam torej povej, kako je bi) oblečen." "Na sebi je imel svetle hlače," je rekel idijot jecljaje, "temno-rujav jopič in velik slamnik. — Hlače je imel zagnetene za gole nice škornjev." I. Rezika je bilo brhko dekle, staro kvečjemu dvajset let. živa, vesela in razposajena je zrla v svet kakor miška iz pšenice. Njeno čebljanje je razmajalo tudi največjega godrnjača. Tako se je zgodilo, da Rezika v celi lepi šentlovrenški dolini, kakor je dolgo in široka, ni imela nobenega sovražnika, če je morda med njenimi tovarišicami k«atera z zavistnim jezičkom zmanjševala njeno splošno priljubljenost, med moškimi pa prav gotovo nisi našel nikogar, ki bi jo bil krivo gledal. Vse jo je imelo rado, staro in mlado, prav posebno pa še otroci. Rezika je bila namreč učitelji ca rečnih del v št. Lovrencu na Pohorju. Pred dobrim letom je bila prišla semkaj iz Maribora, v katerega bližini je bila, kakor je pravila, tudi doma. Starši so ji bili pomrli in neka daljna so-rodnica pokojne matere jo je bil;) vzela k sebi v ta kraj. Njena prva mladost jo je torej zanesla ba.š v srce zelenega Pohorja in Rezika je bila prav vesela. Saj je bila že iz Maribora občudovala to razsežno. gorsko telo in s prijateljicami je bila že večkrat napravila tudi kak izlet k Sv. Bolfenlcu, enkrat celo k Sv. Are-hu nad Rušami. Vedno ji je ugajalo tu gori in vsakikrat se je vračala z božanskimi čustvi v srcu, kakor prepojeno svežega krepkega zraka. Ni bila torej prav nič razoča-■ rana, ko jo je usoda zanesla v št. i Lovrenc sredi Pohorja. Bila je !>ač otrok narave. Dolga otročka j leta med hladnim mestnim zidov-j jem so jo prej odvračala od me-I sta, kakor pa vabila. Zato se je bila tudi' z vso ljubeznijo lotila, vzgoje in pouka no jtem' svojem prvem službenem mestu.. Z mladino, katero so ji ,bili zaupali, je občevala kakor |s sobi enakimi. Hodila je z otroci na sprehod in na izlete, jih obiskovala doma in na paši, se i njimi igrala ter z njimi prepeva-; l£>.. Zato pa ji tudi starši otrqk nikoli niso rekli drugače nego "naša učiteljica," čeprav je bil j njen službeni delokrog med šol -kc mladino prav omejen. Stanovala je na prijaznem holmčkii nad trgom pri priletni vdovi v mali, čedni hišici. Sredi I med samim sadnim drevjem je ! stala hiša, prfed njo pa je duhtel, s plotom ograjen, majhen vrt, i poln zelenjave in rož. Od tukaj | se .ji je odpiral lep in prostran razgled po trgu in po vsej dolini, | skoro tja doli do Puščave. Stolp slavne romarske cerkve, posvečen Mariji Devici v Puščavi, jc ,]e baš še vabljivo pozdravljal izza zelenja. Proti severu pa, s precej visokega hriba, pisano posejanega z lepimi kmetijami, je molel proti nebu svoj rdeči prst Sv. Ignacij. Kolikokrat je Rezika slonela na oknu svoje sobice in uživala ta krasni, na vseh zemeljskih darovih tako bogati božji svet! Tako tudi danes. Večerilo se je. Solnce je že bilo šlo k počitku. Lahna tančica somraka je legala na zemljo. Od vseh strani so zadoneli zvonovi Mariji v pozdrav ter dnevu v slovo. Posebno od Puščave sem je prihajalo veselo potrkovanje, vedno znova in znova še prepletalo z odmevom in se spajalo, zdaj tišje, zdaj rafeločneje v božajoče melodijo, ki je nehote zgrabila srca vseh ter jih na mehkih, nevidnih perutih ponesla proti nebeškemu svodu. Vmes pa se je zamolklo oglašalo pokanje mož-narjev. Bil je sobotni večer. V nede-lio pa bo obhajala puščavska Mati Božja svoj veliki praznik. Rezika se je že veselila jutrišnjega dne, na žegnanje-v Puščavi, na tisto Valovanje in vrvenje romarjev od blizu in daleč. Spomnila se je, kako je lani ob istem [času z zanimanjem in sočutjem 1 opazovala narod pri tem pobožnem opravilu. Da, lani na dan sv. Gospojnice i se je bila tudi Rezika prvič, odkar je v št. Lovrencu, z odprtimi očmi in strmečo dušo pome-i šala med to ljudsko morje ter hodila od šotora do šotora. Vse jo j je zanimalo, vse ji je bilo novo. I In takrat je bilo — baš je stala pred šotorom, kjer so prodajali jlecte in medico —, ko je pristo-; pil k njej Grobnarjev Tone in spoštljivo prijel za klobuk.' "Gospodična Rezika," je dejal, "gotovo bi Vam bila všeč ena ali | pa druga teh sladkih drobnarij, i Brez odpustkov' ne smete odtod, i Izberite!" Rezika ga je pogledala. To je bil tisti fant, ki jo je, kjer je bi-i la in kjer je šla, že odkar je v št. Lovrencu, vedno od daleč .-.premija] s svojimi očmi, tiho in vdano, že večkrat je bila opazila to, toda resno se ji ni bil še nikdar približal. Bil je sin večjega kmeta in gostilničarja v dolini. Tudi kovačija je bila v hiši. "Tu je izbira težka," se je pošalila. "človek bi najraje kar vse ; ar.grabil in pobasal." In že jc grabil Tone v bogato zalogo prodajalčevo ter ponujal Reziki. čim bolj pa se je ona smejala in branila, tem vztraj-iieje jo je prosil, dokler ji ni nazadnje stisnil -v ročno torbico najrazličnejše slaščice. Ko je, nato doma. pregledovala Tonetov dar, je našla med drugim tudi veliko lectovo srce in na belem traku iz papirja napis: "In če ves svet te zapusti, ljubezni moje konec ni." Lahen usmev je šinil Reziki preko razgretega lica pri pogledu nato priliko ljubezensko izpoved mladega Grabnarja. Da, on jo ima rad! To ji je postalo sedaj jasno in nehote jo je prešinila topla zavest varnosti. Vedela je, da je našla v njem zaščitnika. Na to in še na marsikaj drugega se je spomnila nocoj'Rezika, ko je, glavico z bujnim'i kostanjevimi lasmi naslanjajoča na bele mehke roke, zrla skozi okno v toplo poletno noč. Od tistega pomembnega dne lani v Puščavi je govorila s Tonetom le redkokdaj. Zdelo se ji je, kakor da se jo izogiblje, kakor da se boji križati njena pota. In vendar jo je vsakikrat pogledal tako milo, da se ni mogla motiti v j svojih čuvstvih. že zato ne, ker ji je med tem že na razne načine pokazal svojo nagnjenje. Tako na primer je prispeval k stroškom izleta, ki ga je napravila 3 svojimi učenci v Ribnico ter na Veliko Kepo, prispeval toliko, da je bil skoro ves izlet že samo iz njegovega plačan. Minulo zimo ji je potom vdove, pri kateri je stanovala, daroval iz svojega j gozda mnogo drv, da ni niti najmanj občutila mraza. Vse to je vsakikrat zvedela šele pozneje in od drugih, nikdar od njega samega. Kadar so fantje ob krasnih jesenskih ali pomladnih večerih prepevali pred hišami, kjer je prebivalo kako dekle, so obstali tudi pod j njenim <^knom ter zapeli." Skoro vsakikrat je pri takih prilikah opazila tudi njega, kako (je, stoječ bolj ob strani za drevesom, izbiral pesmi, katere so nato zapeli. V tem, da se fantje niso nikoli spozabili, je čutila Tonetov vpliv. Sploh je v vsem, kar je storil njej na ljubo, vladala taka nežnost in obzirnost, da jo je naravnost genilo. Zgodilo se je res tudi že, da so jo fantje kak večer dražili s petjem bolj opolzke vsebine. Toda storili so to vsikdar le na lastno pest, kajti Toneta ob takih prilikah nikdar ni bilo med njimi. In vselej je Rezika, to spo-znavši, pregnala zbadljivce. Bodisi je našuntala na nje psa, zvestega Sultana, ali pa jih je pošteno polila z vodo. Kakšno veselje je imela, ko je potem sliša-jla, kako so copotaje bežali dol',po hribu. (Dalje sledi) NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnim in žalostnim srcem naznanjamo sorodnikom in prijateljem, da nam je' vzela nemila smrt našo preljubo in nikdar pozabljeno mater MARY KOREN roj. Zabukovec ki so mirno v Gospodu zaspali, prevideni 3 sv. zakramenti in sa vedno zatisnili svoje trudne cči dne 5. aprila, v visoki starosti 71 let. Bili so doma iz Nadleska pri Ložu na Notranjskem. V Ameriki so bivali 17 let. Lepa hvala darovalcem krasnih vencev in sicer: Družini cd sina Anton Koren, družini John in Alojzij Koren, družini Prank in Jennie Koren, družini Louis in Mary Tratar, Mrs. Jennie Vintar, in družina od zeta John Požun, družini Anton in Mary Vidmar, Mary Vintar, Mr. Thos. Lawler, družini John in Mary Pinculič, Mr. Josip Pinculič, družini Martin in Josephine Golobich, družinam PetkovSek in Ziherl iz Lorain, O., družini John in Frances Petrich, družini Fr. in Julia Kavsca, družini Kučar, družini John Znidaršič, družini Anton in Mary TomažiČ, družini Math in Rose Pakish, Mary Stancvnik, Mr. in Mrs. Suzel, Mr. in Mrs. Miklavčič, Mrs. Josephino Pečjak, Mr. Fr. Mchcrčič, družini Mr. in Mrs. Barth. Tomich, družini Louis Gregorich, družini Mr. in Mrs. Eržen. Hvala tudi vsem, ki so darovali za sv. maše: Michael Vintar, družina Kotnik, Miss Anna Koren, družina Michael Pinculič, družina John in Anna Vegel, Mary Kraje, družina Prince st„ in dužina Jos. Prince ml.. Theresa ZakrajSek, Fr. Cimperman, Mrs. Vaupek, Mr. in Mrs. Math Strumbiey, družina Anton in Mary Darovec, družiha Zigmond iz BarBertona, Ohio, družina Louis Speh, John Grozdina, Mrs. Frances Gerbec, Mary Stepic, Mrs. A. Pečjak, Mr. in Mrs. Byron Geele, Miss Julia Boale, Mr. John Intihar, Mrs. Anna Požun, Mrs. Rose Zupančič iz Edna Ave., ■ Miss Margie Vintar. Iskreno se zahvaljujemo vsem onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu. Nemogoče nam je vsakega posebej imenovati, zato se tem potoin prisrčno zahvalimo in tudi -tistim, ki- so ranjko mater obiskovali v času bolezni in na mrtvaškem odru in jo spremili k večnemu počitku. Zahvalimo se tudi vsem tistim, ki so na en ali drug način pomagali. Posebno se zahvaljujemo Mrs. Mary Pegric, ki je bila vsak dan in noč na razpolago za pomagat. Ravno tako se tudi lepo zahvaljujemo Mary Vidmar. Lepa hvala nosilcem krste: John Vegel iz 63. ceste, Jolln Vcgtl iz 70. ceste, John Pinculič iz Carl Ave., Frank Cimperman, Frank Kavsca, Mihael Vintar. Dolžnost nas veže, da se zahvalimo Rev. B. J. Ponikvarju za obiske v času bolezni, za cerkvene obrede in za spremstvo na pokopališče. Lepo se zahvalimo pogrebnemu zavodu Grdina in Sinovi za lepo urejen sprevod in dobro postrežbo. Še enkrat se Iskreno zahvaljujemo vsem skupaj. V slučaju; da smo kako ime izpustili, prosimo da se nam oprosti in se raVno tako lepo zahvaljujemo. Vam pa, preljuba in nikdar pozabljena mati, počivajte v miru in lahka naj Vam bo zemlja na Calvary pokopališču. Vaše skrbne roke v grobu že počivajo, ' v naša žalujoča srca nikjer pokoja nimajo. Žalujoči ostali: Anton Kolen, sin; Margaret Vintar, rojena Koren, hči. Cleveland, O., 21. aprila, 1930. I. Dva ali trije kmetje so se začudeno spogledali. Obleka, ki j jo je bebec pravkar opisal, jim j je bila dobro znana. "In ko je podteknil ogenj," je i nadaljeval državni pravdnik, "kaj je storil potem?" "Skril se je za skladovnice drv." 1 "In potem?" "Nabil je puško, in ko je prišel gospod grof ven, je ustrelil." Grof Klavdij se je ob teh beb-čevih besedah tako razburil, da ! je pozabil svoje bolečine, se j sklonil na postelji in rekel: "To je naravnost nezaslišno. I da se dovoli bebcu obdolževati (poštenega človeka takega zločina! če je res videl, kako je gospod Boiskoran podteknil ogenj ter se nato skril za skladovnico drv, zakaj pa ni potem prišel k Imeni, da bi me posvaril?" Tudi državni pravdnik je ponovil to vprašanje: "Zakaj nisi šel posvarit gospoda grofa?" (Dalje sledi) VABLJENI STE na prav krasno igro "Kapelica na Šmarni gori" ki jo vprizori žensko Društvo Waterloo Grove št. 110 W. C. V NEDELJO 27. APRILA V AVDITORIJU SLOVENSKEGA DELAV. DOMA na Waterloo Road ZAČETEK OB 7. URI ZVEČER Igra je v petih dejanjih Godi se v srednjem veku v okolici Vodic, Repenj in na Šmarni gori v dobi vitezov OSEBE: VITEZ PRIMOŽ, graščak na Repeilskem gradu ........Jos. Trbižan FELICIJAN, njegov sin ......................................................Jos. Birk ml. VIDA, hči sosedn'jega viteza Križkega ................Frances Henikman VITEZ KRIŽKI ......................................................................Aug. Komar JERNEJ, oskrbnik na Repenskem gradu ..........................John Zaje VERONIKA, njegova hči ........................................Gertrude Ms Balisli URH, služabnik v Repenjskem gradu ........................Frank JeVerčič JURIJ, služabnik na Križkem gradu ..................................Al. Waltar CiROGA, poglavar roparjev ..............................................Frank Oblak BLAŽON, ropar ........................................................................Jos. Pezdirc KORLE, ropar ..................................................................Louis Florjančič ZAMUDA, ropar ..............»........................................................Joseph Jarc KAČUR, ropar ..................................................................Louis Chernich SKOČIR, ropar ........................................................................LouiS Elovar Kmetje iz Vodic in okolice Igrovodja: JOHN STEBLAJ Med igranjem bo na programu več pevskih točk. Med igro in po igri igra Verovšek orkester. Po igri ples v spodnji dvorani. Vas prav nrijazno vabi DRUŠTVO W.C. ŠT. 110 Vabilo na Veselico, katero priredi » DRUŠTVO SV. KRIŽA ŠT. 214 K. S. K. J. V SOBOTO, DNE 3. MAJA, 1930 V PROSTORIH NA 3241 W. 50TH STREET (med jClark in Storer Ave) Ker je to naša prva veselica letos, vas prav ,vljudno vabimo od blizu in daleč. Za suha grla in prazne želodce bo dovolj, posebno bo pa za' plesaželjne preskrbljena izvrstna godba pod vodstvom Frank Novak trio. Na svidenje vam kličemo, Veselični odbor. Ambulantna postrežba Ponoči in podnevu A. Grdina in Sinovi POGREBNI ZAVOD 1058 E. 62ND STREET PRVI SLOVENSKI POGREBNIKI V CLEVELANDU HEnderson 2083 Nova ambulanca .Avtomobili za vse prilike