ST. 107. V CELJU, TOREK 30, SEPTEMBRA ISIS LETO I- Ixbafa vaak torek, eetrtek in aoboto. — Cena i Za celo leto 36 K, za pol leta 18 kron, za čctrt lela 9 K, za 1 me sec 3 krone. Poaamezna atavilka stane 40 vinarjev« Na pisniene naročbe brez pošiljatve denurja se ne moremo ozirati. Naročniki naj pošiljajo naročnino po poMni nakaztvci. Reklama-cije cledc lista so poštnine proste. Ne- tninktrniii dopisi sc ne sprijemajo. Na- tlopise brez podpisa se ne ozira. Itretfwtatvo In upravnlatva se Hshaja v Zvezni tlskarni v Cetyu, Btroaamajerjeva ulica at. 1« Oglasi se računajo po porabljenera prostoru in sicer: za navadne oglase po 10 v od 1 mm, za poslana, na- Manila občnih zborov, naznanila o smrti, zahvale itd. 50 v od 1 mm, za reklamne notice med tekstom 2 K od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 K. Pri večkratnih objavah popust. Rokopisi se ne vračajo. Telefon št. 65. IZDAJÄ IN TISKA ZVEZßäA TISKARNA V CELJU. SEES 0DG0V0RNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER. Dr. Avg. Reisman: Avstrijski duh. Ko so Cehi minulo jcsen z nami vrcd gsadili svojo novo državo, je privrelo v Psago na stotine in stotine avstrijskih uradnikov z Dtinaja, ki so se priglašali kot rojeni Cehi v službo Čehoslovaške republike. V Pragi kot v celcm češkem narodu je živelo vedno veliko sovraštvo proti Rimu, veliko huje pa so Cehi so- vražili Dunaj in Avstrijo. Zato je po pre- vratu 軚ka vlada skrajno previdno izbi- rala tudi med lastnimi rojaki, ki so se vračali v domovino z Dunaja, ker so sc v Pragi silno bali, da bi jim, ne zanesli v novo državo avstrijskcga duha. V Pragi so toraj vedeli, kaj je bila Avstrija, Du- naj, avstrijski strup, s katerim so bili presičeni zlasti vsi višji državni uradni- ki. To je bil okosteneli birokratizem iz dobe Metternicha, ki je dihal prav iz vsa- ke pisarne absulotistični monarhizem. Mi nismo tako izbirali. Sprejeli smo vsakogar, samo če jc rekel, da je na Slovenskem rojen in ee ga je beraška Avsrija izgnala. Znamcnja pa kažejo, da smo s tern prescjanjem zasadili preeej ljulike. Saj ni več nikaka tajnost, da v vodilnih mestih birokratizem tako bohot- no cvete, kot bi ga gnojili z vsem avstrij- skim gnojem. In marsikaj tega je prišlo iz'Dunaja, iz Qradca, žal tudi iz Ljublja- ne. — Po prevratu smo videli predvsem, da jc temelj naše države dobro sodstvo. Eden najsijajncjših naših revolucijonar- nih 'činov, ki smo ga izvršili še kolikor- toliko pravocasno, je bil izgon najhujših sovragov našega naroda, nacijonalnih in renegatskih sodnikov iz Maribora in po- lagoma tudi iz ostalih spodnještajerskih renegatskih gnezd. Nemško-nacijonalni in renegatski zagrizenci po naših sodnijah so bili najne- varnejše in najostrejšc orožje bivše ces. kraljeve vlade proti našim narodnim težr njam. Ti eksponenti Volksrata so nam po spodnještajerskih trgih in mestih že v kali brezobzirno udusili vsako narodno gibanje. Vsa ta ncmčurska gnezda so nam potujeile ravno sodnije. In dne 28. novembra 1918 so ravno ti renegatski sodniki s poštnimi in želez- niškimi uslužbenci organizirali v Marl- boru splošen štrajk, da bi prepreeili prc- vzem uradov po naSi vladi. Posebno so se takrat proslavili sodniki Torgler, Lor- ber, Malli, Modrinjak, Oswatitsch in drugi. Z odslovitvijo renegatskih sodnikov je nastala seve pri sodniji velika vrzel in pomanjkanje sodnikov. A naši ljudje so z njim lastnim veseljctn in energijo zagrabili za delo, uradne ure so si po- dvojili in Še so nosili akte domov. Vese- lo življenje je zavelo po sodnijah in tudi ljudstvo je bilo uzadovoljeno po naklo- njenosti svojih domaeih uradnikov. Tako je bilo vsaj pri nas na Štajer- skem. V Ljubljani pa so zasedli visoka mesta gospodje, ki niso čutili te pomladi in niso mogli razumeti naše revolucije in onega velikega, novega' in mladega, kar smo pričakovali mi od demokratič- nc uprave in vlade. Mladi fantje avskul- tanti so na primer prosili za prestavitev y Ljubljano,,drugi zopet iz Ljubljane na cfcžclo, vsi skupaj pa so pri rastoči dra- ginji kmalu «videli, da ne morejo v tej službi vcč živeti, če jim država plača za naporno delo komaj za stanovanje in za- jiitrek. Mladi praktikanti, avskultanti Jn sodniki so hoteli tudi obedovati, večerja- ti in se oblačiti, v Ljubljani pa se gospo- da ni zganila, in tako so drug za drugim šli, ne v privatno, ampak v drugo držav- no službo, kjer je bilo delo polovico ma- nje naporno, a desetkrat boljše plačano. Nobeno svarilo, noben klic ni ponia- gal in čez noe smo zgubili skoraj ves na- raščaj. Ostali, ki so že itak tudi celo voj- no vlekli v Avstriji daleč čez svoje ino- ei, so tudi začeli pod ogromnim bremc- nom počasi omagovati in še zgubljati vc- selje, ker ni prišjo iz Ljubljane nikako priznanje in nikako razumevanjc za nji- hove težnje in njihovo delo. V predsed- stvu je zagospodaril avstrijski duh in bil je kakor slana v zgodnji pomladi za naše idejaliste. Sedaj smo na tern, da nam grozi na sodiščih naravnost katastrofa. Gospodje birokrati pa še sedaj ne uvidijo svoje sve- te dolžnosti, ne morejo sc povspeti do tega, da bi se pobrigali za naraščaj, iska- li odpomoči donia. Poniževalno bi bilo za nje in proti vscm predpisom in nava- dam in avtoriteti, če bi se malo pobrigali za naraščaj, pisali temu ali onemu, izgla- dili lestvico, po kateri se je prišlo po av- strijskih' zakonih na sodnijo, ne! Ne mo- remo se povzpeti do tega, da bi rekli uradniku, ti delaš za dva, tri, štiri, mi s tern prihranimo toliko in toljko tisoča--. kov, pa homo dali zato tcbi nekaj stota- kov, da si boš lahko privosčil boljšo hra- no in lažje prcnesel to nadčloveško delo, Dobiš za to nabavni prispevek, da si boS po petih letih lahko kupil stanu primer- no oblcko, in ker si zmozen in vesten in priden, te bomo tudi povišali, kakor za- služiš. Ne tako visoko se bivši avstrijski uradnik nc sme povspeti, kolo bi skočilo iz tira. Ker pa so gospodje vendar uvideli, da tako ne grc naprcj, so si izmislili men- da pri taroku prav nedolžen izhod: po- verjentftvo za pravosodstvo v Slovenl- ji namcrava v sporazumu z Avstrfjo zo- pet sprejeti in nastaviti nekaj odpuščenih nemških in renegatskih sodnikov! Gospoda, to ni šala, ampak popolno- ma resno, golo dejstvo. Najbolj občutijo pomanjkanje urad- nikov na sodnijah sodniki sami, ki paC danes toliko delajo, da se lahko vsak Slovenec pred slehernim sodnikom iz globokega spoštovanja do njegovega nadnaravnega in občudovanja vrednega napora in dela globoko prikloni. In ven- dar je ravno med temi sodniki vest o na- mcravanem sprejetju odpuščenih sodni- kov učinkovala kakor strela iz jasnega neba in nihče noče verjeti tc gorostasne vesti, ki kaže popolno neorijentiranost starih gospodov v Ljubljani, popolno ne- razumevanje za bivše in sedanje razme- re po naših mestih in trgih. Ravno ti sodniki-trpini najodločnejše zavračajo insinuacijo ljubljanske gospode, da bi mo- gli s svojimi bivšimi tovariši kakor Os- watitsch, Bicek, Modrinjak, Lorber, Ver- derber, Deležcl, Malli, Fürstbauer .Föhn itd. še kedaj delati pod eno streho. Cuje- mo, da gospoda Verderberja, pod čegar patronanco so se izvršila leta 1914 gro- aodejstva* nad Rušami, zagovarja celo nek »uglecini« slovenski odvetnik. Ta idilična slovenska ljubeznjivost hitreje pozablja, kakor nezvesto dekle, hitreje odpušča zlocine tujcu — ne pa bratu >— kakor dobri mož ljubljeni že- nici. Kaj smo res tako globoko, tako brez- končno avstrijski? Da, za to nimamo dru_ zega razumevanja; to je pristni avstrij- ski duh, ki je ljudem v Ljubljani zasenčil oči. Ampak v naših žilah šc ni strupa mo- dre vode in če smo mirno prenesli zopet- ,io imen'ovanjc nemških meščanskih uči- teljic, ki so bile meseca jannarja odstav- ljeiK1 radi krvavih demonstracij, ne bo- mo nikdar dopustili imenovanja renegat- skih odpuščenih sodnikov! To ni mla- dostni radikalizem, to ni nacijonalna za- jirizenost, ne lokalna ozkosrčnost, ne pžaljeno samoljubje, ampak želja po po- i:>tenosti, ker nočemo in ne bomo pripu- stili, da bi se razpasli ravno na sodnijah, ki mora biti vendar najčistejša naprava, moraJni lopovi! Spregovorili smo pravočasno in vc- ino, da so vsi resni rodoljubi nasega mnc- nja. Poverjeništvo pa naj tudi pravočas- •10 isče pravega izhoda, kakor smo ga i.b.znacili gori. Samo proč z avstrijsklm duhom! Dr. V. Kukovcc: Težave nemskega vpra- šanja. Vesten političar si mora upati svoje- mu narodu tudi takrat resnico povedatl, če mu ni prijetna. Dr. O. Rybar, član na- še mirovne delegacije v Parizu ie po svojem povratku v Beograd objavil čla- nek v prilog prijaznih razmer z Avstrijo. V krogih demokratskih politikov se Ie večkrat sprožilo vprašanje, kako naj'bo- de naše postopanje proti ncmškim so- državljanom. V zadnji seji načclstva JDS v Ljubljani se je celo sprožilo vprašanje, ali naj bi se ob priliki velikega scstanka slovenskih'demokratov v Celju 9. novem- bra ne uvedla enketa o nemškem vpra- Sanju ter se je pritrjevalo potrebi take enketc. Ce uvedein v tern oziru razpra- vo, nočem biti merodajen, vendar smtt- tram, da je skrajen čas, da pridemo do jasnosti v tern težavnem vprašanju. Cehoslovaška republika, ki je dobila do tri milijonc nemškega prebivalstvn, gotovo ni mogla imeti namena to znatno manjšino preganjati ali voditi proti njei boj. To bi ne bila politika, ampak blaz- nost. Cehi tudi izjavljajo, da hočejo nem- škim sodeželanom dati popolnoma ena- ko pravico. Na shodih po Banatv in v Slavoniji, kjer je mnogo znatnih nemških kolonij, so prvoboritelji srbske radikalne stranke izjavljali, da samoobsebi umev- no dobijo v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev Nemci polno enakopravnost. Sam sem bil na velikem shodu naše de- mokratske stranke v veliki občini Bre- stovcu na bivši vojaški granici, kjer Je prišlo več stotin nemških kmetov na shod. Radi so čulr, da jim naša stranka prizna nemške sole in so izjavljali, da bo- do v vsakem oziru skusili biti steber nove države. Kakor mi je potrdil župan občine, dober Srb, obnašali so se ti Sva- bi že ob času avstrijskih srbskih prega- janj kot odkriti zaščitniki srbskih narod- njakov in je zato sporazum z Nemci na- šim tamošnjim Jugoslovanom nekaj na- ravnega. Noben pameten človek ne more dvo- miti o tern, da bi tudi mi Slovenci tu ob meji morali z Nemci tak sporazum dose- či. Vidimo pa, da to vprašanje še ni na- predovalo glede rešitve. Dogodki ob na- rodni meji niso pospeševali tega razvo- ja. Javni uradniki in nameščenci, ki so bili tu stebri nemštva skozi desetletja, se seveda niso mogli vživeti v ulogo zvestih sodržavljanov v novi naši dr- žavi. Niso mogli pojmiti, da ta država mora biti Ie nacijonalna, slovenska drža- va. Da v tern slučaju sprava ni la- hka, je jasno. Vlada bi raviiala skrajno neprevidno, če bi javne zadeve zaupaia tern močem. Nemci imajo eno usodno napako, da preveč zaupajo v sebe. V svetovni vojski so bili po štirih letih Ze čisto izčrpani, pa še zmiraj je bilo mogo- Če množico vzdržati v prepričanju, Cfa bode nemštvo ostalo zmagovito. Še zdaj po •zmagovitem svetovnem porazu v vseh nernških krogih čuješ Ie eno bese- do, da mir ne bode trajen in da bode nemštvo vse nazaj dobilo. Ce nastanc pri nas kak povsod običajen prepir med socijalnimi strankami ali političniml strankami, že je videti žar novih upov za naše Nemce, da bode naša država razpadla in da bodo Nemci od tega ko- rist imeli. Vsaka naša nezgoda je tern ljudem veseljQ in radost. Nedostatki in temü primerna nezadovoljnost glede prehra- ne ljudstva je tern krogom ze dober po- vod netiti sovraštvo zoper Srbe. Nem- bki baron iz savinjske doline je razši- ril na pr. novico, da je prišlo 900 srb- skih novincev v Celje, ker se je batl za- radi agrarne reforme kmetskih puntov. Da take hudobije škodujcjo prizadevan- ju onih, ki žele sporazum z Nemci, mo- rajo Nemci izprevideti in najti pogum, zoper take sovražnike njih sreče nasto- piti. Ne moremo našim Nemcem zabra- niti, da si žele, naj bi nam Lah Reko vzel ali celo Ljubljano zascdcl, ali naj bi Radič državo razbil. Ne moremo pa Dr. Avg. Reisman: Tujina, iadrno je brzel vlak v vecernem inraku proti jugu. Z užitkom, kot mi Slo- venci vediK) poslušamo milo donečo, sočno hrvaščino, sem prisluškoval v ku- pejti pogovoru mladega Hrvata z njego- vo ženo. Sedela sta mi nasproti, on z de- setletnim dečkom na krilu, ki je trdno spaval, ona z malo starcjso, drobno pun- čko; ta je na pol bdela. Pred Celjem je vstopila nedeljska izletnica z dečkom, ki je princsel od stri- ca nov klopotec. Drobna modrolaska je začudeno opazovala nepoznano »igračo,« marnica je deklico Ijubčkala, pobožala, stisnilak k sebi in si od gospe izposodila klopotec, da ga zavrti svoji dragicl. Tudi fantek se je začel gibati in je poča- si odprl začudene oči. SedeH smo med kovčeki in velikiml zavitki ter vsi opazovali mila, nepre- spana otročiča, ki še nikdar nista videla in slišala klopotca. Hotel sem se zaml- sliti v otroško dušo, pa me je naenkrat predramila dobra mamica, ki je vrtela klopotec. »Siehst du, Milan, möchst du das haben?« Takoj sem vedel vse in ho- tel prikriti zaeudenje, on pa je menda ujel moj pogled. ki je bogvekaj iskal zunaj za hribi in je takoj povzel besc- do ter mi v par stavkih naslikal Odisc- jo svoje rodbine in s tern obenem pot tisočcrih naših rodbin v vojnih letih: Pred vojno so živeli v Opatiji, on je odisei k vojakom, ona pa z otrokoma k znancem v zapadno ncmško Ogrsko; otroka sta morala v nemško-slovaško- ogrsko solo, sedaj po petih letih pa sc vračajo, ne domov, ker Italijani ne do- yolijo, ampak v njegovo domovino, v Slavonijo, otroka pa sta med tem poza- bila materinščino. Saj razumeta in tudi malo govoriti znata, — pa čemu bi jih sedaj mučil s tem, ko sta tako trudna. Celo noč se že vozijo, čez Sem ring so morali vsi stati zunaj pred vagonom, da so se tresli mraza in še bogve, če ne bodeta revčka zbolela. Roka dobrega očeta, kj je kot ruski ujetnik tudi sam v lepo materinščino vpletaj rusko, je nc- žno gladila bledega zaspanega sinčka. Oče in sinček in hčerka in mamica, vsi so bili eno, ena sama velika ljube- zen, ki je, kakor zunaj jesensko solnce čez zelene holmce. sijala nad njimi. In vendar, vendar nisem mogel odgovori- ti dobreinu možu, nekje v grlu so ob- tičale besede, samo molče sem mu pritrjeval, ker je on sam Ie predobro čutil, da lcži na njegovih dragih otro- čičih tujina in morda je poleg vojne tudi sebi, ne ljubljeni ženi, m&lo ojital. . . . Srca so plala v enem, pogledi so se topili v ljubezni, in vendar: »Siehst du . . .« Vlak je drdral, čisto se je zmračilo in v tem gostern mraku smo pričeli go- voriti o draginji na Ogrskem, v Av- striji, o prenočišču tna Zilinem r-iosiu, v Zagrebu, otroka sta zopet zadremala in tudi mi smo utihnili in menda vsi mislili na hladno, sovražno tujlno. V Celju sem jima želel lahko noc in »sretan put«. Hvaležno sta mi stisnl- la roko in tedaj se mi je zdelo. da sein njima odvzel nekoliko tiste tujine, ki nam je izpila toliko krvi, ugrabila toliko na- debudnih sil, da bi nam skoro, skoro iz- sesala vso moč življenja. Ko sem prišel mimo bivšega »Deu- tsches Haus«, sem mislil na klene 2u- pančičeve verze iz Dume: Kje domovina, si? Boš jih kot lastovka k sebi priklicala? Kakor golobc prizvala pod krov? Ali jih tuja bo slava premamila in jih nikoli več k tebi ne bo ? Ne, malo drugače se vrti sedaj pri nas življenje. Hladna tujina jih sama !z- ganja, §e bolj pa njena beda in oni se ra- di vračajo v gorko naročje srečnejše do- movine. Mi pa jih — »repatriiramo«. A tisoče jih bo še ostalo zunaj, tujcev, ki ne morejo več najti pota k majkinemu sreu. Tem gorkeje sprej'mimo in pozdra- vimo one, ki so nas še našli. četudi bo morda med njimi mnogo Izgubljenih si- nov . . . Strait 2. »NOVA D06 A« Stev. 107 tudi pomagati, če vse to splošno znano in težko. prikritd razpolqzenje Nemcem škoduje in če naš narod,.ki je po težkem trpljeiiju do svobode prišel, ne čuti nuj- ne potrebe, zagotavljati te sodržavljane svoje ljubezni. Razumemo, da je našim nemškim krogom težko odložiti sovra- štvo zoper Slovenca ali Srba. Odločiti se mu pa bode treba, ali je to zanj koristno ali ne. In vendar je prišel tako odlicen slo- venski rodoljub, kakor je dr. Rybar do zaključka, da treba tudi Slovencem priti glede nemškega vprašanja do neke jas- nosti. Ne moremo preko tega vprašanja. Ce je šc tako nepopularno, ce nas še ta- ko ovira bridki spomin preteklosti, vele- va nam lastna korist, priti do jasnega programa gledc Nemcev. Baš najboljši rodoljubi so poklicani v tem oziru misli- ti in priti do zaključkov. Ni treba, da se yse to razpravlja javno v listih, razprav- ljati se pa mora. Trpeti ne smemo, dabi kdorkoli iz sebičnosti v imcnu naroda iz- rabljal čisto narodno idejo, da bi se za- drževal gospodarski razvoj deželc, dabi se vzgajali nepotrcbni muöcniki ali da M se ljudi, ki nie krivi niso, brez potrebe ugonobljali.Enketa o nemškem vpraša- nju je naše narodno in jugoslovansKo vprašanje. MILOŠ ŠTIBLER: Beograjska pisma. i. Narod in kriza. yiadna kriza traja že tri mesecc in kdo se bo še čudil, ako bomo nekega lepega dne obhajali tudi polletnico te ju- gosolvanske posebnosti? — Skoraj olitike. Narod sodi takole: Narodno pred- stavništvo je dokazalo, da ni sposobno za uspešno življenje, za uspcšno delo. Ravnotako je vlada nesposobna. 'Po- samezniki se trudijo, celotni stroj pa zavira vsako delo. Trpeli smo vsled te- ga škodo v zunanji politiki, kar priCa naš položaj napram Rumunski, Bulgar- ski, Italiji in Ävstriji. Trpeli smo tudi ogromno škodo v notranjem življenju, kar dokazuje naša valuta, naše saobra- čajne (prometne) prilike, nedostatnost gospodarske prod!ukcije, trgovsko ro- panje, uprava. Narod pa je soodgovoren za to stanje in radi tega zahteva, da se narodno predstavništvo nemudoma rax- pusti in razpišejo nove volitve. Tako sodi narod. In ta narod je zdrav in je v stanu za uresnieenje svo- jih zahtcv izvajati skrajne konsekven- ce. Najmanjša modrost bi bila, tega dej- stva ne videti. P0UTIČNE VESTI. Položaj v Beogradu je še vedno nc- jasen. Vsi politiki se pogajajo in trudijo doseči med strankami sporazum. Radi- kalci zahtevajo Protiča, demokrati (Jr. Pavloviča. V pogajania posega tudi dr. Trumbič in dr. Smodlaka, ki bi rad dosc- gel sporazum med Narodnim klubom in Demokratsko zajednico. Javnost naj nc bo radi te dolge krize preveč vžnemirje- na, ker vodijo dosedanje posle itak Se ministri, ki so v demisiji in je ta politični položaj za državo gotovo ugodnejši, kot pa da bi zavladala koalieija konservativ- nih radikalcev in klerikalnega kluba. Kai bo z Reko? Pod naslovqm »Unl- čujejo se« pravi celo petkov »Naprej«, da naj ne damo nič na lepe besede itali- janske vojaške oblasti, ki trdijo, da nie* niso vedele o pohodu v Trogir, ker imaio vtis, da sc nahaja Italija vsled komedi- jantskega D' Annunzijevega »zmagovitc- ga« i>odjetja na Reki v zelo nevarnem po ložaju, da so pristaši absolutno vojaške diktature tamkaj v taki premoči, da sme- mo z vso gotovostjo misliti, da so se do- godki na Reki in v Trogiru izvršili ob .vednosti najmerodajnejših italijanskih po- litičnih in vojaških činiteljev. Obstoji ne- varnost, da se v takih razmerah slični slavni laški pohodi ponove Še drugod in naše ljudstvo naj bo pripravljeno in opo- zorjeno na vse eventuelne možnosti. LDU. Lyon 27. septembra. Ministr- ski predsednik Nitti je baje izjavil, da konferenca ne more sprejeti dejanskega položaja, ki ga je ustvaril d' Annunzijo na Reki, ker bi se sicer izpostavili nevar- nosti, da bi hoteli posnemati vzgled d' Annunzija tudi Qrki v Traciji, Cehoslo- vaki v Tešinju in Jugoslovani v Celov- cu. Vprašar.je Reke postaja čimdalje bolj zapleteno. LDU. Lyon 27. eptembra. «Eclai- ir« poroča: Jugoslovanska mirovna de- legacija v Parizu se neprestano posvetu- je s svojo vlado. Mnenje jugoslovanskih krogov v Parizu je, da bo morala Jugo- slavija nastopiti samostojno in napraviti red, ako bi se izkazalo, da mirovna kon- ferenca ne more več uveljaviti svojih sklepov in da je tudi italijanski kabinet brez moči napram reški pustolovščini. D* Annunzüevi načrti so prav umet- niški, ali bolje rečeno vsak dan bolj ita- lijanski. Sedaj je baje zopet izdal gorec manifest Dalmatincem, v katerem obljub- lja osvoboditev Dalmacije do Kotora. Monarhlstično gibanje se baje zopet močno širi na Madžarskem in v Nemči- ji. V obeh državah stoje na čelu gibanja grofi, oficirji in duhovniki. Razumemo pobožne želje žlahtne gospode, samo da ima ljudstvo dandanes čisto druge želje in potrebščine .... MAR1B0RSKE NOVICE Maribor. Somišljenike JDS in pri- jatelje našega lista prosimo, da zahte- vajo «Novo Dobo« po vseh kavarnah, gostilnah, brivnicah in drugih javnih lokalih. Ne zaostajajmo v skrbi za svoje časopisje, zlasti pa za naše lokalne, za svojimi nasprotniki. Časopisi so naj- boljše orožje v boju za napredek in dobrobit našega naroda! Dvprazredna trgovska Sola v Mariboru. Vpisovanje v trgovsko solo se vrši 1. in 2. oktobra 1.1. na bivšem deželnem ženskem učiteljišču (vhod iz Hamerlingove ulice št. 9), in sicer oba dneva od 9. do 11. ure. Predložiti je krstni list in zadhje šolsko izpričeva-o. Vpisnina in prispevek za učila je en- kratni znesek 20 K, šolnina pa mesečno 30 K. V uvaževanja vrednih slučajih se dovoli oprostitev plačevanja šolnine. V pripravljalni razred se sprejmejo brez vsakega izpita učenci in učenke, ki so vsaj 13 let stavi in so z dobrim uspe- hom dovršili Ijudsko šolo. V 1. letnik se bodo sprejemali: I. brez vsakega iz- pita tisti učenci in učenke, ki so vsaj 15 let stari in so z ugodnim uspehom dovršili 4. razred kake srednje sole ali popolno meščansko oziroma 8.-razred- no ljudsko Solo, 2. tudi drugi vsaj 14 let stari učenci in učenke, ako napra- vijo izpit iz slovenskega in nemškega jezika, računstva, geometrije, prirodo- pisa, zemljepisa in prirodoslovja. Pri izpitu se zahteva toliko znanja iz ime- novanih predmetov, kolikor si ga pri- dobe učenci v pripravljalnem razredu. Izpiti za prvi letnik se vršijo 3. okto- bra ob 8. uri dop. v šolskih prostorih. Redni pouk se prične 6. oktobra 1.1. Cetrti letnik učiteljlšča ostane. — Pravkar objavljcni učni naert za učite- Ijišča vsebuje samo tri letnike. Ministr- stvo prosvete pa je baje sedaj izjavilo, da velja ta odredba samo za ozemlje bivse kraljevine Srbije radi pomanjkanja učnih moči, drugod pa ostancjo še 4 lctniki. Drugi teden raariborske porote: pondeljek in torek 29. in 30. t. m.: Koc, oek, Kavčič in brata Dokl: roparski u- mor; 1. oktobra: Jožef Belšak, uboj; 2. oktobra: Jožef Mlakar, uboj in težka te- lesna poškodba; 3. oktobra: Jožef Šo- štarko in Iv. Marzidovšek. uinor in na- peljevanje k umoru; 4. oktobra: Henrik Vinčer, Bračko, Fritz Vin^er, tatinski vlo. mi: Jakob Rep, težka telesna poškodba. Sloven sko giedališče v Mariboru bo menda ktasno uspevalo. Za prvo pred- stavo »Tugomerja« je vladalo tako veli- ko zanimanje, da ni dobilo niti vse ob- činstvo vstopnic. V četrtek, dne 2. okto- bra priredi v gledališču jugoslovanski umetnik na gosli, gospod Zlatko Ba'loko- vič, velik koncert. — Gledališče priprav- (ja Finžgarjevo igro »Veriga«. Ali gleda- lišče ne izdaja nobenih uradnih porocil za easopise? Šolski vlak Maribor — Slov. Bistrl- ca, Južna železnica je raztegnila šolski vlak do Slov. Bistrice. Zjutraj pripolje lokomotiva en vagon s Pragerskega v Slov. Bistrico, kjer lahko vstopijo tudi drugi potniki, ki se pripeljejo z jutranjim vlakom ob 6. uri iz mesta, na Prager- skem pa prestopijo vsi v ptujski vlak. Popoldne pa priklopijo osebne vagone tovornemu vlaku, ki pelje iz Maribora ob 1 uri 30 min. Upamo, da bo obratno rav- nateljstvo tudi odredilo, da bo popoldne lokalni vlak eakal na tega šolskega, ki pripelje v Slov. Bistrico še-le ob 3. uri 45 min. PTUJSKE NOVICE, Ptuj. Policijski komisar %. Mihael Meža, dodeljen mestnemu magistratu v Ptuju, je imenovan za višjega policij- skega komisarja. Ptujske sole. Na državni gimnaziji se je vpisalo za tekoče leto 217 učencev, v prvi razred deške meščanske sole 30 in v prvi razred dekliške meščanske sole 60 učenk, kar je za ptujski okraj vseka- kor vesel pojav. CELJSKE NOVICE Politics klub JDS ima da- nes v torek ob 20. uri zvečer v rdeči sobi Narodnega doma važen sesta- nek. Odbor opozarja člane, da ne bo nlkogar posebej vabll. Obisk regenta Aleksandra na Slo- venskein je po dozdajnih dispozicijah določen na tri dni. Cuje se, da tekom tega časa ne bi mogel obiskati tudi naše stajerske pokrajinc. Za samoobsebi umcvno stnatramo, da obišče regent v prvi vrsti prestolico SJovenije in tudi Bled, iz političnih ozirov pa se nam zdi najmanj tako važno, da obišče Celje, Maribor in tudi Koroško. Zato smatramo za primerno, da naši ,politični krogi sto- re vse korake, če jih dozdaj še niso, da se zasigura obisk regenta tudi za našo pokrajino. Umetniški koncert priredi v soboto v mestnem gledališču znani jugoslovan- ski unictnik na gosli. g. Zlatko Balokovie. Več prihodnjič. Slovensko žensko društvo v Celju yabi za danes v torek ob 20. (8.) uri zve- čer na važni sestanek. v mall dvorani Narodnega doma. ^ Društvo trgovskih nastavljencev v Celju priredi v soboto, dne 5. vinotoka v dvorani Nar. doma zabavni večer v prid trgovskih nastavljencev-invalidoy. V solo QIasbene Matice v Celju se je vpisalo blizu 200 učencev in učenk, tako da se jih je moralo večje število ce- lo odkloniti. Upamo, da bo zavod pod do- brim vodstvom in pri resnem delu lepo uspeval in svedočil napredek celjs'kega Slovenstva tudi v tej panogi kulturnega dela. Gospodinjska sola v Celju se bov?:- držala tudi še naprej in se bo otvorila — za enkrat samo sola za šivanje perila in prikrojevanje obleke — si. novem- brom. Mestni sosvet je v seji 26. tm. to- zadevni načrt odobril in sklenil tudi pri- merno za vzdrževanje sole prispevati. Ker je dozdajni »Hausfrauenschulver- ein«, ki je oskrboval solo, prenehal, se izvoli nov šolski upravni odbor. Šolnina je določcna na 200 krön. Celjske hišne posestnike, ki še nima- jo državnih zastav, pozivamo, da si jih nemudqma preskrbe. Nameravani spre- jemni odbor pa bi se naj sestal čim prej, da baš glede dobave zastav primerno ukrene. Lopovstvo. Pred nekaj dnevi se je v prostoru mestne ljudske sole, kjer je pec za centralno kurjavo, naekrat opazl- lo, da je prostor 1 m pod vodo. Vodovod- ne pipe so bile odprte in ie morala voda že kaka dva dni teči. Kakor izjavlja izve- denec, je nevarnost, da se je cela napra- va tajco skvarila, da bo trebalo ogromnih stroškov za popravila. Tudi v novi gl- mnaziji je te dni nekdo pustil vodo iz vo- dovodnih pip teči. Kdo uganja te lopov- ščine, se ni moglo dozdai dognati. Vsc- kakor zasluži, če se ga izsledi, eksern- plarično kaznovanje, Tüiotapstvo. Poročajo nam: ÖHe 28.' septembra 1919 je hotel trgovec, t"r. Zangger s pomočjo svojih splavov iztiho- tapiti več sto litrov petroleja; orožnlkl pa so tihotapca še pravočasno zasledili in s tem preprečili izvoz dragocenega petroleja in gotovo tudi veliko verižnl- štvo. — Ali izvaja oblast pri trgovcih glede petroleja sploh kako kontrolo? Mi- slimo, da se taksnega blaga ne bi srhelo vsakomur zaupati v prodajo. V mestnem gledališču celjskem so uprizorili v soboto člani dramatičnega odseka socijalističnega izobraževal. dru- štva »Svobode« Funtekovo tridejanko »Tekmo«. Ne bi pisali o tem niti besedi- cc, ker vemo, da se nam bo očitald pri- stranost, preveč pa spoštujemo dramatl- čno stremljenje, da bi mogli še nadalje molče trpeti, da se tako brez vesti gazl v blato lepa umetnost. Qloboko Funte- kovo delo, ta visoka pesem hotenja in umetniškega vstvarjanja, kako sveto in globoko jo je zaživel pisatelj, ki jo je po- daril nam Slovencem za velike prazhl- ke. Prvič je stopila na naš oder, in kako oskrunjena in osramočena je ubezalä iz našega svetišča. Smeh v dvorani, na odru «teater«, sram nas je bilo za vse Slovence, sram pred satnim seboj, sram pred občinstvom v dvorani, ki ni krivo, da je pozabilo, kje da je, sram pred od- ličnimi srbskimi gosti in sram za kul- turno svetiščc naše gledališče, ki je po volji onih, ki danes v slovenskem Celju gospodarijo, postalo »teater«, ki zaosjta- ja za umctnostjo »Kmeta Heroda«, »Ne kliči vraga« in drugih podobnih koma- dov, ki smo jih po dežcli tolikokrat ob- čudovali za smeh in kratek čas. Poštni urad v Celju naznanja, da so radi prcpleskanja odstranjeni nabiralniki nasproti gostilne Branibor. pri trgovcu Pečniku, pri peku Janiču, pri trafiki na Glavnem trgu in pri spodnji lekarni lia Qlavnem trgu, ostali nabiralniki so pa pri glavarstvu, na Slomšekovem trgu, p'rl glavni trafiki, pri hotclu Balkan, pri tr- govcu Königu in pa pri mitnici na Kralja Petra cesti. Gospodarski urad 45. pukovske o- kružne komandc v Celju ne sprejema od 1. do 4. vsakega meseea nobene civil- ne stranke radi zaključenja mesečnega sklepa in izgotovljenja mesecnih'racu- nov. Slovenske napise so dobila šolska poslopja v Celju in sicer: Meščanska So- la. Mestna osnovna sola in Trgovska sola. Obrtni sestanek je minuli cetrtek zopet izvrstno uspel. Prostorna dvorana pri Dalmatincu jc bila čisto polna in so celjski obrtniki z velikim zanimanjem In pazljivostjo sledili predavanju g.dr. fiyvg. Reismana o Prehodnem gospodarstvt;, katerega je g. ¦prcdavatelj primerjajoče z našimi razmerami poljudno izdelal po predavanju češkega finančnega ministra dr. Rašina. Obrtniki so med predavanjem ponovno izražali svoje živo zauimanjc za interesantnc podatke iz Čehoslovaške republike. Nato jc za obrtno drustvo no- umorno agilni tajnik, g. Založnik, ki.na- »ravnost vzorno vodi in pripravlja te vsa- kotedenske sestankc, podal izčrpna porp- čila o obrtnem šolstvu v Celju, o dpbävt surovin, velikem obrtniškem sestanku na dan 9. oktobra t. 1. in raznih drugih%sta- novskih zadevah. Prihodnji sestanek sc vrši ta četrtek v Sokolskem 4^»"u ob 8. uri zvečer, na katerem predava gospod Lesničar. Ödborova seja Občeslovenskega obrtnega druStva v pondeljek, dne 29. septembra zvečer ob 6. uri pri predsecf- niku. Seje uiestnega sosveta celjskega bodo odslej vsak drugi četrtek. Posojilo v zncsku 1 million krön je sklenil najeti za mestno občino v Celju gerentski sosvet. Sklep je bil pravijuo 'razglašen in se ni vložila nobena p'rito- žba. Prejšnji nemški občinski^zastpp je pustil mestne finance v tako žalosthem položaju, da je za njih saniranje najetj'e posojila nujno iwtrebno. Na predlog gosp. Rcbeka v seji gerentskega sosveta dne 26. tm. se je sklenilo, v svrho delnegh kritja mestnih obveznosti prodati nekaj mestnih posestev, ki nič ne ncsejo in jih jc netnški pbč. odbor kiipil samo za'to, da bi ne pri^la v slovenske roke. Za mestno ubožno hišo je skjenil mestni sosvet v seji 26. tm. dati brezplaC- no en voz premoga na razpolago. Prebi- valstvo pa se naproša, da po možnosti da na razpolago nekaj obleke in obuväla za v ubožni hiši se nahajajoče reveže. Stev. 107 »NOVA D O B A« Strati 3. Kot prostor za odlaganje smeti je mestni magistrat določil svet med želez- nico in Voglajno, ki je last cinkarne. Mesto drugega ekonoma razpiše mestni urad celjski v smislu sklepajnest- nega sosveta z dne 26. tm. Volitve v gremlj celjskih trgov- cev. Naprošeni smo objaviti: Razen Stiegerja je tudi slov. trgovec Anton Kolenc predlagal, da bi se volili v od- bor podpredsednik in 2 odbornika Nemca, kljub ternu, da je vse slov. celjsko trgovstvo sklenilo postavito samo slov. kandidate. Našel se ie 100 kronski bankovec. — Kdor dokaže lastninsko pravico, ga dobl pri mcstnem magistratu. Mestna osnovna iota. Vslcd odredbc poverjeništva za ufc in bogočastje se bodo od sedaj zanaprej sprejemali v meščansko šolo, gininazi- jo in druge srednje sole samo tisti učen- ci in učenke, kateri so dovršili najmanj s povoljnim uspehom 5. razred, oziroma 5. šolsko leto kake nižje organiziranc sole. Vsled tega sta se morali mestni petrazrednici (deška in dekliška) že l začetkom šol. leta 1919/20 preobraziti v šestrazrednici, kjer bo 6. razred kot sklepni razred imel vse one šolarje, ki nisQ prestopili ali kako drugo srednjo sqlo in bodo tu v 6. razredu počakall 14. leta, s katerim sploh preneha njiho- va šolska obveznost. Letošnje solsko- vpisovanje je bilo zelo zanimivo. Na deško slovensko 0- razrednico je vpisanih 367 dečkov; Iz- med teh v I. razred 95 novincev vsled Cesar bo potreba v tern razredu para- lelke. Na mestno dekliško šestrazrednl- co pa se je vpisalo 371 učenk, izmed Ka- tcrih je 67 novink; ker pa ima II. dekli- ški razred 91 ueenk, bo treba tudi tukaj ene paralelke. Nemški štirje mešani raz- redi pa kažejo to-le sliko: v 1. razredu 23, v II. razredu 34. v III. razredu 18 In v IV. razredu pa 51. Seveda sc je ogla- silo za obisk nemških razredov tudi mnogo takih otrok, katerih sta oee In mati ali pa vsaj eden izmed nju sloven- skega oziroma slovanskega rodu; vrlru tega se je pri doloeevanju oziralo tudi na to, da zna otrok vsaj nekaj sloven- ščinc. Te navedene pogoje je pri vss- kem priglašencu za nemške razrede r vso natančnostjo pretchtayala posebna, nalašč v ta natnen sestavljena komisija, ki je preiskavala »nemški znaeaj« ten ljudi daleč nazaj — v rojstvo. Ako pa misli kdo izmed, teh. ki so bili zavrnje- ni, da jim je omenjena komisija storila krivico, naj vloži s tchtnimi razlogl podprt ugovor na višji šolski svet v Ljubljani, kateremu rekurzu pa se nio- rata na vsak način predložiti rojstna Ih krstna lista od očeta in matere otroka, kakor tudi obe domovnici od staršev. — Brez teh štirih prilog je ugovor sploh nc- veljaven in se tudi upošteval ne bo. In ta priziv je vložiti z omenjenhni štirimi pr'- logami do 10. oktobra t. 1. pri vodstvu mestne deške sole. Pomniti pa je. da mo- ra od komisije za obisk slovenskih ra?r- redov določcn otrok tudi fakttčno presto- ptti takoj v dotični slovcnski razred In se sme prideliti nemškemu razredu še-Ie potem, če bo rckurz ugodno rešen. Kdor pa vsled trmoglavosti izstopi iz sole, se mora poučevati privatiio in položiti kon- cem šolskega leta izpit iz vseh predme- tov dotičnega razreda v slovcnskem je- ziku. To važno odrcdbo si naj vsi priza- deti dohro zapomnijo. Sicer pa je tudi vsakemu otroku s tremi razredi dovo- ljeno hoditi k nemskemu pouku, ako le hoče. Vsakemu svoje pravice! Cast pra- vim Ncmcem. in za njih otroke so tudi nemški razredi. NcmŠkiitarjev pa Jugo- slavija ne bo vzgojevala! DNEVNE NOVICE. Prestolonaslednik Aleksander je odložil svoje potovanje v Zagreb in v Slovenijo zaradi nejasnega zunanje in notranje političnega položaja, ki zahteva prisotnost vladarja v Beogradu. Novi termin bo takoj po se;tavi nove vlade določen in sicer najbrž na ko- nec mesca oktobra. Prestolonaslednika bodo na tem potovanjj poleg dvornega spremstva spremljali tudi ministerski predsednik, hrvaški in sbvenski mi- nistri. Nam je s to preložitvijo zelo ugodeno, ker upamo, da se bodo na- 5i poslanci v Beogradu odločno za- vzeli za to, da se bo predstolonaslednik pomudil tudi med nami v zeleni Šta- jerski dalje časa. Kakor sliäimo, se je za to posebno zavzel nag poslanec dr. Vekoslav Kukovec, Občinstvo, mesta in občine pa naj takoj prično z ob- sirnimi pripravami, da bomo veličastno šprejeli svojega prvega narodnega vladarja! 50 pisem iz Beograda nam je obljubil poslati gospod MiloS Stabler. Da bodo ta poročila iz bratske Srbije skrajno zanimiva, vidijo cenjeni bralci že iz prvega pisma, ki ga prinašamo danes. »Nova Doba« se torej z vsako številko bolj spopolnjuje. Ravno tako vneto naj bi tudi prijatelji JDS širili list, da bo število naročnikov še hi- treje rastlo, kot doslej. V teh resnil, časih bi moral biti vsaj vsak inteligent apostol kulture! Podlost. Poročali smo že, da ima »Straža« podrobnosti v notici o žen- skem učiteljišču iz zasebnega pisma g. dr. R., ki je odposlal pismo v ne- deljo 21. t. m. v zaprti kuverti nana- slov g. dr. J. v Maribor. Dr. J. še pisma do danes ni dobil v roke, pač pa je takoj drugi dan, v pondeljek, prinesla njegovo stvarno vsebino »Stra- ža« in pridjala seve primerne psovke, kot se to spodobi za urednika, ki je katoliški duhovnik. »Straža« že torej celo zasebna pisma krade. To niso Šušteršičeve, tudi ne turške razmere, ampak duh srednjeveške inkvizicije. Sicer pa je dobro, da so se častiti go- spodje tako hitro in precej nerodno razkrinkali. Mislimo, da takšne žur- nalistične lopovščine tudi njihovi za- dnji pristaši ne bodo trpeli. Naš podlistek. V prihodnji šte- vilki »Nove Dobe« bomo začeli priob- čevati velezanimiv daljši podlistek na- šega vrlega sotrudnika, gospoda Miloša Štiblerja iz Beograda: Pri srbskih kme- tovalcih v Šumadiji. Sodna imenovanja. Minister za pravosodje je imenoval poleg že jav- Ijenih za deželno sodne svetnike pri okrožnem sodišču v Celju: dr. Valen- ttna Flerina in dr. Frana Žiher-ja, pri okrožnem sodišču v Mariboru: dr. Fr. Peitlerja, dvornega tajnika Fr. Posego, svetnika Oskarja Deva in dr. Ivana Vuka, ter dr. Frana Pichlerja, dr. O, llauniga v Sv. Lenardu in dr. Frana Vidoviča v Krškem. Za deželnosodne svetnike in predstojnike okrajnih so- dišč so imenovani Gvido Mihelič za Konjice, Fran Pečnik za Šmarje in Ru- dolf Potočnik za Rogatec. — Okrajnim sodnikom in sodnim predstojnikom so imenovani: Janko Sernec za Šo- štanj, Anton Zdolšek za Kozje, Ivan Romolda za Slov. Gradec, dr. Josip Tombaka v Kozjem za Marnberk, dr. Fran Kotnika za Brežice, dr. Arnolda Pernata za Laško, dr. Antona Stuhca za Ptuj, dr. Aleksandra Pozniča za Sevnico, dr, Milka Gabra za Ljutomer, dr. Hinka lrgoliča za Gornjo-Radgono. — Za okrajne sodnike pri okrožnem sodišču v Celju dr. Andreja Novaka, dr. Jakoba Kondo v Kamniku in dr. Adolfa Lenarta v Ribnici. — Za so1- nike na stalnih mestih: Dr. Martina Seniorja v Mariboru, dr. Ivana Hojnika v Gornji Radgoni, dr. Ivana Kraška v Celju, dr. Hinka Schreinerja v Ptuju, dr. Alojzija Lešnika "v Slov. Bistrici. dr. Frana Lipšo v Celju, Julija Kudra v Sv. Lenartu, dr. Vojteha Močevarja v Kozjem, dr. Leopolda Vičarja v Kon- jicah, dr. Frana Lozerja v Sevnici, dr. Vladimira Travnerja v Ptuju, Božidara Romiha v Šoštanju, Emila Kramlrja v Črnomlju, Antona Potočnika v Or- možu, Frana Suhadolnika v Rogatcu, dr. Mila Jenka v Ptuju, Viktorja Ko- beta v Brežicah. — Za sodnike brez določenega službenega mesta: Josipa Vejnarja, dr. Martina Rusa. — Pre- meščeni so. Dež. svetnik Valentin Le- vičnik iz Ljubljane v Celje, okrajni sodnik Josip Lenard iz Ljubljane v Maribor, Fran Tiler iz Gornjegrada v Celje. Imenovanja pri državnem pravd- ništvu. Minister za pravosodje je ime- noval v Celju: za državnega pravdnika dvornega tajnika Nika Dominica, za namestnika dr. Josipa Požarja in dr. Ivarta Likarja; v Mariboru: za držav- nega pravdnika dr. Mirka Grasselija, za namestnika sodnika Viljema Lavren- čaka v Litiji in sodnika dr. Ivana Jan- čiča. Zdravniška imenovanja. Za definf- tivne primarije so imenovani zdravnild dr. Mirko Cernič na kirurgičnem, dr. lv. Matko na internem oddelku javne bolni- ce v Mariboru, dr. Ivan Rajšp pa na in- ternem oddelku javne bolnice v Celju. Kaj bo s krompirjem? Ljubljanskl župan dr. Tavčar je napisal v sobotni »Slov. Narod« pod tem naslovom zani- miv članek, v katerem se ostro obraCa proti izdaji raznih živilskih izvoznic, po- sebno za krompir, ki ga hočejo verižniki do zadnjega pokupiti in poslati čez me- jo, domače prebivalstvo bo pa potem stradalo in plačevalo nedosegljive cene. Mi se izvajanjem v polnem obsegu prl- družujemo in opozarjamo tudi naše okr glavarstvo, da posveti vso strogo pozor- nost veriženju v našem okraju. Slišimo, da so celo Savinjsko dolino preplavili ži- dovi-prekupci, ki plačujejo vsako ceno, tako da domačini sploh ničesar ne more- jo več kupiti. Kam to pelje? DOPISI. Umrla je gospa Matilda Brinar, nadučiteljeva soproga v Gotovljah. Po- greb bo v torek ob 3. uri pop. Naše sožalje potrti rodbini! Dramatično društvo v Zalcu priredi v nedeljo, dne 5. oktobra popoldne 1919 pod artističnim vodstvom g. R. Vrečerja konccrt, pri katerem poje tamošnji pev- ski zbor več moških in mešanih zborov. Nadalje sodelulujejo. g. M. Watzlawek- Virant-ova (petje), gdč. Liza Serajnik-ova (klavir) in g. Fr. Serajnik (sosli). Gospa M. Watzlawek-Virant poje nekai novih Risto Savin-ovih pesmi, kojih spremlje- vanje je- prevzel skladatelj sam. Natanč- nejši program priobčimo v kratkem. — Predprodaja vstopnic pri g. V. Pilihu v Zalcu in gg. Goričar-Leskovšeku v Celju. Zalec. Legar je ponehal skoro po- polnoma. Le še dva slučaja rekonvales- cence imamo zaznamovati. Vsled tega tudi ni nobenega zadržka zaradi nedelj- ske slavnosti. Železniška nesreča v Sevnici. Minu- lo soboto je trčil osebni vlak na kolodvo- ru v stoječe tovorne vozove, ker je bila uvozna kretnica napačno postavljena. — Med občinstvom je zavladalo veliko raz- burjenje, vendar pa ni bilo večje nesreCe, samo dva potnika sta bila lahko ranjena in dva tovorna vozova pa znatno po- skodovana. V enem tistih tovornih vo- zov so bili tudi begunci s svojim po- lii*>tvom. Slov Bistrica. Na deško šolo je ime- novan za stalnega učitelja g. Fr. Brglez, v Črešnjevcu pa gdč. Marija Versolatti. Zadnja poročila Ministrska kriza se bUIa. koncu. LDU. Beograd 28. sept. »Pravda« piše 0 ministerski krizi: Dr. Pavlovič je včeraj ob 10. uri poročal regentu 0 položaju. Dr. Pavlovič se glede mandata še vedno drži fezervirano. Posvetoval se je z dr. Korošcem in dr. Medakovi- vičem. Sinoči je bil ponövno na dvoru radi vprašanja o mandatu. Demokrat- ska zajednica je sklenila, da za svoj vstop vladi dr. Pavloviču ne stavlja nobenih posebnih zahtev, da pomaga akciji vlade zarädi hitrejSe reSitve krize, dočim radikalci poleg prejšnjih zahtev stavijo še tudi nove. Narodni klub smatra svoj položaj za pojačen. Danes se bode odločilo, kdo dobi mandat. LDU. Beograd 28. sept. Govori se, da se je zadržanje narodnega klub nekoliko spiemenilo v prilog demo- kratski zajednic1. LDU. Beograd 29. sept. Včeraj se je v opozicijoualnih klubih govorilo, da bo vlada v slučaju, da Protič se- stavi ministrstvo, pozvala demokrate, da vstopijo v isto. Ako ne bi hoteli, bodo oni sami sestavili vlado. Zdi se, da opozicijonalni blok noče ničesar o tem slišati, da bi socijalisti vstopili v vlado; kaj bi opozicijonalci v tem primeru storili, se še ne da predvideti. LDU. Beograd 29. sept. Danes bo sestavljena nova vlada, ker je pre- stolonaslednik regent to sam zahteval. Reška komedija. LDU. Berlin 28. sept. »Lokal- Anzeiger« javlja iz Rotterdama, da bi se na vsak poskus italijanske vlade nastopiti z vojaštvom zoper D' Annun- zija, odgovorilo z odkritim uporom armade. LDU. Milan 28. sept. »Corriere della sera« javlja iz Opatije: General Canny se je v reki razgovarjal z D' Annunzijem. D' Annunzijo je izjavil pri tej priliki, da se s sedajno italijansko vlado ne pogaja. Živinska kuga se siri, grozi katastro- fa — živinozdravniki pa vpoklicani. Iz Slov. Bistrice nam poročajo: Živinska kuga — slinovka in parkljevka sc v cc- lem okraju grozeče širi. Ni je skoro več hišc. kjer bi ne imeli bolne goveje živine in svinje. Ljudje dajejo v svoji zbegano- sti živini vsa mogoča zdravila in živina Še huie crka. Teleta se morajo radi sla- bosti vsa zaklati, nekateri posestniki so že vse svinje poklalL NaŠi živinoreji gro- zi katastrofa, vojaška oblast pa je v tem najkriticnejšem času vpoklicala živino- zdravnika Antona Srka. Kaj dela okrajno glavarstvo? Svarimo in kličcfho v inte- resu ljudstva in našega gospodarstva oblast na pomoč. Ali naj izgiibimo še to, kar nam je pustila toča in povodenj? OČITELJICA TILKfl BRINflR je po dolgotrajni bolezni za vedno zaspala in bo pokopana v torck, dne 30. scptembra 1.1. ob 3. uri popoldne. Sveta maša za n^eno dušo se daruje v sredo, dne 1. oktobra ob 8. uri. V GOTOVI*JAJ4> dne 28. sept. 1919. Sosprog: FRflNC &HlflR%, nadueitelj. OtroGi; TONČEK, Tlb^ICA in FSANCEL.ČEK. 145S 1 Vsem prijateljem in znancem naznajamo, da je naŠ Ijub- Ijeni mož oziroma oče, gospod filip Sonnenberg posestnik fovarne in rudokopa dne 21. septembra t. 1. v Nauheimu na srčni kapi umrl. Pogreb se vrši popolnoma v tihem na pokopališče v Hüttel- dorf pri Dunaju. Pevtrovče, v septembra 1919. Berta Sonnenberg rojena Fürth, soproga. Hans, Grete, Alfred Sonnenberg, otroci. 1457_____________________ Strut 4. »NOVA DOBAi Štev. 107 ffT /W fiPPWll^TY W^f^mt%% reglslrovana Kr©- \T s^WfY YYT sprelema branllne vloge in WW I l/m J^ ¦ |%| ¦ I ¦ ¦ ¦ fWl ** dlina in slavbena V V*12» JLi | tJ SiH obrestule po /«^«l 0| \ M^JrflLl^r JL l^A m^X^XJJL radxuga z om, lav. Preiernova ullca it. 15. Irl In pol od »io V*-» |2 |0/ Karol VanlČ9 Celie Prešcrnova ulica št. 15. Zaloga tu- in inozemskega manufakturnega blaga. RAZOLAS. V drugi polovici prihodnjega meseca poseti prvič naše mesto Njegovo Kralje- vo Veličanstvo prestolonaslednik in re- gent Aleksander. Pozivljam vse hišne posestnike, da si pravočasno nabavijo zastave, da zamoremo na kar najsloves- nejši način sprejeti našega prestolo- naslednika. Mestni magistrat celjski, 26./1X. 1919. Vladni komisar: Šubic. Št. 7663/19. 1554 Razglas. Ker se za mesto Celje v kratkem vpelje nova stanovanjska naredba, po- zivljam vse one stranke, ki so brez stanovanj oziroma stanujejo nesani- tarno, da se zglase od 29. tm. do 7. okt. med 9. In 11. uro dopoldne pri mestnem magistrate Opozarja se, da pridejo v poštev le osebe, ki imajo v občini mesta Celje domovinsko pravico, ali ki imajo v mestu javno ali tako zasebno službo ali poklic, ki služi javnemu pridu. O vprašanju, če je stanovanje ne- zdravo, bo odločala posebna komisija. Prijave sprejema magistratni urad- nik Zupančič, ki uraduje v sobi St. 2 mestnega magistrata. Mestni magistrat celjski, 26./1X. 1919. Za vladnega kom.: Šubic s. r. Iščem pridno gospodinjo! Vdovec, 45 let star, s tremi otroci, do 16 tisoč kron vrednim posestvom, katerega bi pa prodal, iščem neveste od 35—40 iet stare, lahko tudi vdova, ki bi imela posestvo v lepi legi za 5—6 glav živin«1; lahko je tudi dolg na posestvu, plačal se bo kmalu, Na- slov: Poštno ležeče št. 315, 3-2 pošta Celje. 1451—1 JanRo Cizej frgovec v Tladgoni, se je za- ročif z gospodično 2>infio Cizej iz Sv. Huperia v Sav. dotini ftadosfav 'Poiaß. frg. in posesfnik v Ormožu, se je zaročif z gospodtčno TlfBinco Cizej iz So. Tluperfa v Sav. dotini Spreten kolar z orodjem za delo na dorn za daljši čas se spre^ine. Prosto stanovanje in hrana. Se pozneje lahko nastavi, 1458 dela dovolj. Izve se pri 2—1 F. Rapiovšehu, Lavo ppi Geiju Lepa krava, danske pasme, mlada, dobra molznica, se proda radi pomanjkanja krme. Dalje se proda lepa 3 leta stara bern- hardinka, dobra čuvajka na verigi in 3 mesce star pes, dober čuvaj. Izve se pri 1459 2-1 F.Kuiioušeku, Lava priCel iu Sprejme se hnjigouodhinja popolnoma vešča slov. in nemškega, po mogoČnosti tudi italijanskega jezika, strojepisja in brzopisja. Plača po do- govoru, nastop takoj. Ponudbe s pre- pisi spričeval na Celje, poštni predal štev. 1. 1443 2-1 Shladišce za žiuila juž. železnice v Mariboru, Franc Joželova cesta št. 34 potrebuje: bučno oljc, krompir, fižol, grah, sveže zelje, sveže in suho sadje in druge kmetijskc pri- delke. Ponudbe se sprejemajo pismeno in ustmeno. — Zaželjeni so posebno stalni dobavitelji. 1460 2-1 Fini laneni JJfQ@2 1453 ler Rairanit (kof KarboltneJ) za konzerviranje iesa== ejsä?J5uF. CveK, KamniR, J5I2SJ5S2 društvo lesnih trgovcev in industrijcev v Celju kupi vsako množino rezanega, tesanega in okroglega mehkega lesa ter bukovih drv. Tozadevne ponudbe z navedbo cen prosimo na naslov: »Savinja«, Kapu- cinska ulica 5, I. nadstr., ali pa poštni predal št. 1. 1426 6-3 POZOH! Ljubitelji in poznava/c/ čintfkvftct naj si ogledajo bogato zalogo pri Bojmir Čebularju v Celju Cankarjeva cesta št. 11, II. nadstropje. Glavni zastop: Podružnica: Mari bor, Terezišče, Celje, Cankarjeva III nadstropje. cesta 11, II. nadstr. r .14452-2_____________________ _ Knjlgaraa, (tnmXnWm liArlf Ali^nlf DflElft muzikalije UUilbUl (XlijWnUV^^ W\\) Zaloga papirja, pisalnih in risalnih potrebščin na debelo in drobno. Rogaška Slatina IHnmiin! iiMnlnii* Najboljša namizna voda, najboga- I rJllUKrlll K BC teJša na °^kow'1 kislini Pospešuje IVIIIpVl VlVavV« prebavljanje in preosnavljanje. Sflini/f IIHaIaA ¦ ^dravilna voda proti kroničnemu ka- Ilillil Ul (jiKC tarJu želodca in čreves, najboljši pri- lyilK flViVV« pomoček proti slabemu prebavljanju in teku, boleznim jeter in ledvic, sladkorni bolezni. Rnnnfl minlnA ¦ Najmočnejši vrelec svoje vrste, po- |jlJlllJll*UrLll!L se^no dobro sredstvo proti črevesne- UvllMll VlVlVV« mu katarju, želodčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom i. t. d. I^OgaŠka Slatina je najbolj priljubljena in se v obče največ zahteva To pa radi tega, ker je izmed vseh alkaHčno-saHničnih rud- ninsko-kislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. — Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo, s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice. Rogaška slatina je najboljša namizna in zdravilna mineralna voda, ka tera nima nlkdar slabega okusa all dnha. 1 52 8 8 Star glasovir se poceni proda. Natan čneje se poizve v upravništvu. 1417 3-3 Srednje-veliko posestvo v zdravi legi, najraje mali grad s pohi- štvom in 20—50 oralov zemlje, ob železnici ali v bližini iste se išče v svrho nakupa. Ponudbe z navedbo cene se naj pošljejo na DsRar plem. Rainer, Dobrna pri Celja. 1419 3-2 kupuje laneno seme, vosek, strd in prazne steklenice v vsaki množini ter po najvišii ceni. 298 —13 Pristen, domač borovničar' je najboljše sredstvo proti griži. Dobi se pri veležganjarni sadja Hobert Dietil vCeljit» Oddaja samo trgovcem od 30 litrov naprej. 1419 6-3 Ivan navnihap kupuje po najvišjih dnevnih cenahs laxieno seme, suhe gofce, 167 104-98 in vüsek. Stole, žimnice} razno pohištvo in tapetniöke izdelke ima v 287i56b"3 Marija Baumgartnep Gosposka ulica 25. Naročila se izvršujejo točno in solidno. f2«»MBA sibečico, kraste, lišaje uničf wl*l™J«Sj prj floveku in 2ivini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perlla. 1 lonček la eno osebo 6 K. — Po pošti 7 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja s pošto lekarna Trnköczy v Ljubljanl, Kranjfiko. 615 34-46 1Wfi&i podgane, sle- üfUSltt niceftnSčurkl ler ves mrčes mora poginitl, če se vporabljajo moja prelz- kušeno najboljša in povsod hvaljena sredstva, kakor: Za poljske mlši 6 K, za podgane In mišl 6 K, za ščurke 6 K, posebno močna tin- ktura za stenice 6K, uničavalec moljev 3 K, prašek proti mrčesom 5 K, tlnktura protl ušem pri ljudeh 3 K, mazilo za ušl pri žl- vini 3 K, prašek za uši v obleki In perllu 4 K, tlnktura proti mrčesu na sadju In ze- lenjadJ (uničevalec rastlin) 3 K. Pošilja po povzetju Zavod 7.a eksport M. lünkcr, 85 -74 Zagreb 37,