fT ajvečji iloreiuki dnenulc ll T Združenih državah
Velja ** vse leto - . .	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New Yorlc celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
I
GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki.
19 The largest Slovenian Daily in the United States.
□ Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TEUTON: C0RTLANDT ?876 NO 261. — 6TEV. 261.
Entered as Second Class Matter, September 2%, 1D03, at the Post Office at New York, N Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 7, 1922. — TOREK, 7. NOVEMBRA, 1922.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
VOLUME XXX. — LETNIK XXX.
Sto premogarjev zajetih v eksploziji
v Reilly rovu v Spangler, Pennsylvania.
INDIJANCI NOČEJO KRATKIH LAS.
Vsi vhodi v rov zaprti vsled razstrelbe. - Rešilni oddelek je bil takoj organiziran ter poslan zakopanim na pomoč. - Nesreča se je pripetila v Reilly premogovnikih. - Nad trideset so jih rešili.
REŠEVALNA AKCIJA CELO NOG VSTRAJNO NA DELU
D ose daj so prinesli iz rova že 40 žrtev. — Strašno nesrečo je povzročil plin. — Ker se je smatralo Reilly rov za rov brez plina, so delali delavci z odprtimi svetilkami. — Vse žrtve so grozno opečene.
POROKA BIVŠEGA |V CRIJENTU NISO NEMŠKEGA KAJZERJA TUJCI DOBRODOŠLI
Na tisoče radovednežev se je Inozemskemu turistu noče zbralo pri vratih gradu v; noben domačin pomagati
Doornu. — Strogo dvorna etiketa je prevladovala pri cerimonijah.
Poroča William Margreve.
I>oorn, Holanrfska, 5. nov. — Nemčija je <l<»t»ila novo kajzerico.
niti z nasvetom niti z dejanjem. — Carigrajske znamenitosti.
Carigrad, Turčija, C. novembra, štambul, domači del turškega glavnega ineSta, ni nič drugega kot — Orijent. Inozemec ni tarn
M*
1 r
Spangler, Pa., imveinl.ra. — Strašna eksplozija, ki|sestsvu, zastavo kajzeriee. škr-j«- pripetila v nekem rovu Keillv Coal Co., danes zjll-'latno z rmeiiim poljem na gore-ij ol) pnlosmih, j<* zasula ti r odrezala od sveta od devet- ujem levem rolm in okrašeno s ee--♦•t «!<» sto premoga rje v, ki so prišli na delo nekako pol sarskim orlom Ti e pomenjalo,
Natančno danes opoldne so raz- j dobrodošel kot turist. Vsiljivec obesili na Viktorija Lujiza hiši, J "katerega si nikdo ne želi in eni izmed \ ii na kajzerjevem po-j kateremu noče nikdo pomagati z
dejanjem ali nasvetom. Velika
rica.
Številni tisoči, ki s.i dospeli na lice mesta z avtomobili, na kolesih ali peš, so čakali cele ure pri vratih kajzerjevea gradu v Doornu, ne da bi se brigali za dež, ki je padal, vedo sedaj pozitivno, da se je Viljemu konečno posrečilo, po različnih poskusih, postaviti novo ''cesarico" na čelo izgnane-
im- ]Miprcj. Super. O. J. Flanagan je takoj organiziral'da vlada v Do >mu nova kajze 11 si i no akcijo ter poslal na delo uslužbence, ki še niso prijeli delati.
\Y<" vhodov v rov je bilo popolnoma zasutih vsled eksplozije.
Zaenkrat se ni mogo<Y določiti, kakšen obseg in kakšne posledice je imela eksplozija.
V uradu družbe s<> izjavili, da je položaj zelo slab.
Telefonieno so pozvali ambulance iz Pittsburglia in bližnjih krajev. Novica o eksploziji, ki se je silno nagla razširila po celem okraju, je spravila na lice mesta veliko ga Hohenzollernskega dvora, premogarjev. ki so bili pripravljeni pomagati pri reševal- Nizozemska vlada je v polni i » mu delu. T«' delavec so organizirali takoj v oddelke, meri podpirala vse slavnosti. Ce-katerim so naeelovali izkušeni voditelji. Takoj nato soiste, vodeče v Doom in majhno se napotili v rov. Večina mož. ki je odšla danes zjutraj vas istega imena, so bile polne na delo, je poročena. Vsi prebivajo v tukajšnji okolici, j nizozemskega vojaštva v parad-
Novica o eksploziji je privabila njih žene in otroke k'nih uniformah.^Podvojene straže vliodu v rov. kjer so stali v strahu in obupnem pričakovanju.
Kov je globok približno dvesto čevljev ter ni bil di-tekfno poškodovan vsled eksplozije, vsled česar so lahko spustili navzdol vzpenjačo. Rudniške oblasti izjavljajo, <la je bil eden glavni dohodov v rov zasut.
pa so patrulirale po cestah v notranjosti omrežene ograje posest va.
Ob desetih zjutraj je prišel kapitan von Houten nizozemske ar-tuade v paradni velika vrata, da
New York, 6. novembra. — Sir Basil Thompson, slavni krimino-log, ki je načeloval londonskemu policijskemu glavnemu stanu, znanemu pod imenom Scotland ^ ard, zacasa svetovne vojn*, ve za več državnih skrivnosti kot katerikoli drugi človek na svetu. Včeraj zvečer je pripovedoval večjemu številu poslušalcev značilno povest, ki se tiče prejšnjega kajzerja Viljema.
Rekel je, da je bil prejšnji nemški cesar proti vpadu v Belgijo in da je dal svoje privoljenje šele potem, ko mu je general van Mol tke zagrozil, da ga bo nemški generalni štab odstavil kot cesarja, če ne bo takoj podpisal tozadevne odredbe.
Glede pogovora z načelnikom gen. štaba von Buelowa oh času sklenitve premirja je rekel Sir Thomson:	*
General von Buelow je prišel dne 6. novembra 1918 k cesarju, ki se je mudil takrat v Charlerois
Slika nam kaže indijansko princesinjo Newano Gayfish Winneba- 'V* mU rek.c1.' d* De m°re Nem6i"
go, priznano kcasotico v Hatfield, Wis. Njen mož in njen oče ' Ja zm**at\m. da se m°rala
,	... ... ,	sramotno vdati,
sta jo izgnala iz indijanske rezervacije, ker si je dala po mo-
drevesa mečejo svoje sence na ozke ulice in ceste. Turki s fesi na glavah kade svoje Čibuke ter žvečijo slaščice, sedeč skoro na sredi ceste. To je slikoviti, dremajoči Stambul, — a kako strašno umazan!
Visoko na griču stoji velika mošeja svete Sofije, za Meko najsvetejše mesto v celem mohame-danskem svetu. Na velikem dvorišču te mošeje sede Turki vseh starosti, kjer srebajo kavo v slovesnem molku. Pri kamenitem vodometu si umijejo verniki, ki hočejo stopiti v mošejo, roke, ustnice, nosnici, zopet roke in konečno noge.
Z minareta, slokega stolpa s po zlačeno streho, ki se odbija pre-,
lestno od sinjega neba, kliče Ignorirali so povelje Turkov, naj odidejo iz Carigrada,
muezein v zelenem kaftanu verne na molitev; Le Ilehe II Alah. Alah je velik. Pojdite in molite k Alahu.
VILJEM NI HOTEL KRŠITI POGODBE
Njegov generalni štab pa mu je zapretil, da ga ne bo več priznal kot vladarja, če ne privoli v kršenje.
dernem vzorcu pristriči lase. Ona je enostavno svojega otroka in odšla.
popokala"
ZAVEZNIKI NOČEJO OBOGATI TORKOV
Velika mošeja je presenetljivo uniformi pred hladna po vročih solnčnih žarkih, dobi zakljuena ki pritiskajo zunaj. Ob vhodu
katerega je zasedel Kemal. — Demonstracije so bile posledica objave, da je mesto sultana v rokah nacijo-nalistov. — Pristaniške oblasti ne smejo dovoliti izkrcanja čet.
I\»letf zasute-a je se rfrupi vhod, čeprav ni zaenkrat j " povelja" od 'cesarskega' glav- izroči neki Turek obiskovalcu lnojjoče povedati, če 111 bil tudi ta zasut. V tem slučaju'nega stana ter informira čakajo- prostorne copate, katere si natak-
je bil odrezan edini možni izhod.
V Keilly rovu ponavadi dela nekako 125 mož. Premogovnik je last Reilly Coal Co. iz Pliiladelpliije ter proizvede letno približno 125,000 ton premoga.
Nadaljna por
ila
nesreči se
gl
Rešilei so najprej potegnili iz rova trupli Thotnasa Lague in Joseph Fritza.
K malo nato so privedls n i dan dva še živa majnerja, ki sta bila pa strahovito opečena. Nezavest- i na so poslali v bolnišnico, in zdravniki pravijo, tla bosta le t.-/to okrevala.
Prostor, kjer del** jejo reševalci, je napolnjen s plinom. \*>i morajo imeti plinove maske ter se morajo v kratkih presledkih izmenjavati.
l>o treh popoldne so privedli i7. rova že štirideset trvp« i in sest živih |m»nevsreeeneev.
NVsreea se je tedaj pripetila, ko so se hoteli podati majnarji z
vzpenjačo v rov.
Ob devetih zvečer so prinesli iz jame še dvajset živečih majnar-jev. Na vprašanje, kako se je pripetila nesreča, ni vedel nihče ničesar povedati.
Keilly premogovnik so smatrali za premogovnik brez plina. Vsled tega so tudi v njem delali ljudje z odprtimi svetilkami.
Eksplozija je bila tako silovita, da je jtotrgala stroje s podstavkov.
Nasuto kamenje in slab zral^ silno ovirata rešilno akcijo.
VULKAN JE ZNOVA BRUHATI.
PRIČEL
Hilo, Havajsko otočje, 6. nov. Velik ognjegnik Hilaueva na Havajskem otočju, ki je počival izza velikega izbruha v marcu preteklega leta, je zopet pričel bruhati. Tako poroča. C. A. Jager, vladni izvedenec, ki ima svojo opazovalnico na rob urela.
Tekom desetih dni se je dvignila žareča lava za celih dvesto čevljev ter se dviguje še naprej, približno za pet čevljev na dan. I >r. Jager pravi, da bo ta tekoča lava do konca decembra dosegla rov žrela, nakar bo sledil velikanski izbruh.
Ravno tako je pričel bruhati vulkan Maunaloa, ki je visok 14 tisoč čevljev ter je pokrit s snegom. Ta ognjenik deluje v presledkih devetih let.
če "časnikarske poročevalce glede	ne človek preko svojih čevljev,
programa naslednji^ dveh ur.	To je nova koncesija, kajti preje
Ene stvari pa ni povedal ta ka-	je moral vsakdo sleči svoje čev-
pitan, katero pa sem izvedel iz	Ije, predno je stopil na posveče-
nekega drugega, dobro informira-	na tla.
nega vira. Prejšnji kajzer in ni- Mošeja je čudovito proporcijo-
zozemski uradniki so namreč vče-	nirano svetišče, katero podpirajo
raj zvečer potegnili za nos rado-	visoki stebri iz inramorja. Tla so
čedne časnikarje, ko so pustili	pokrita z bogatimi orijentalskimi
sestro neveste, princesinjo Stoli-	preprogami. Dve zeleni zastavi,
berg-Rotlla, igrati na kolodvoru	preneseni iz Meke, zakrivajo mra-
ulogo kajzerice. Hermina sama j'*	ra0rnate stopnjice, po katerih
prišla v Appeldoorn, kjer jo je	pride sultan, kadar moli v tej mo-čakal avtomobil Viljemt tam je prišla v Doorn, neopažena od senzacije željnih žurnalistov in holandskih purgarjev.
Carigrad, Turčija, G. novembra. — Izvanredni zavezniški svet je sklenil včeraj zvečer, da bo kategoično odklonil zahtevo naeijonalistov, naj zavezniki izpraznijo Carigrad.
Ipraznenje so zahtevali turški naeijonalisti v poslanici, katero je izročil zavezniškim zastopnikom Hamid bej, predstavitelj an gorske vlade.
Zavezniški generali so bili zgo
Ta izjava ni baje napravila nobenega posebnega vtisa na Viljw-ma, a ko mu je general nadalje izjavil, da je izbruhnila v Berlinu revolucija, je skočil ves razburjen kvišku ter vzkliknil s solzami v očeh: Jaz se bom vrnil na čelu svoje armade v Berlin. Sir Basil pripoveduje nadalje: Ko mu je sporočil von Buelow, da se mu je izneverila lastna armada, je bil kajzer panan. Po zaključku pogovora so morali častniki odvesti kajzerja napol nezavestnega v njegovo privatno stanovanje, odkoder je odšel na Holandsko.
Ta povest nam kaže, da ni imel kajzer niti najmanjše besedice glede vojne od njenega poč elk a, pa do sklenitve premirja. Povest nekdanjega voditelja Scotland Yarda je v vseh podrobnostih resnična.
in od 5ejI
ŠVICARJI ZA IZSELJEVANJE V KANADO.
I
DOBRA LETINA V MANTTOBI.
_
Brandon, Manitoba. 6. nov. — Sto bušljev ovsa na aker ni nič posebnega za farmer je iz tukajšnjega okraja, ki so pred kratkim zborovali v tukajšnjem mestu. Številni farmerji so izj^'ili, da so morali porabiti trikrat roli-
Montreal, Kanada, 6. nov. — V nekem sporočilu iz Londona se glasi, da je ponudila švicarska vlada svoje sodelovanje Kanadi v namenu, da pospeši izseljevanje švicarskih državljanov. Kanadski naTlzornik evropskega priseljevanja se je ravnokar vrnil iz Švice, kjer se je posvetoval s švicarskimi uradniki. Pravijo, da je določila Švica 250,000 dolarjev, da pospeši izvedenje tozadevnega načrta.
ko vrvi za povezanje snopov kot so jih rabili na istem ozemlju tekom preteklega leta.
Tudi pšenica je izvanredno dobro obrodila.
Ob enajstih so pričeli prihajati povabljeni gostje iz Ameron-gena. Prvi je bil general von cler"te].0£i Golt z. ves preprežen z prismojenimi medaljami.
Gruča fotografov, ki je oblegala vrata gradu je skušala na vsak način dobiti njegovo sliko, a te slike bodo kazale vse drugo stvari, le gosta samega ne.
V nadaljnih avtomobilih sa dospeli tajni ( ?) svetnik von Berg, družina grofa Benticka, princ Eitel ter sestra kajzerja, pri no«--sinja Margareta iz Hessena.
Kakorhitro so se ti avtomobili približal glavnim vratom gradu, so holandski orožniki odprli težka železna vrata.
Glavni uhod je bil reserviran izključno le za člane družine. Ostali povabljeni gostje so morali priti skozi stranska vrata.
Nizozemska kraljica Viljemina je poslala cvetke in istotako člani nizozemskega dvora.
Malo pred dvanajsto uro so privedli avtomobili kronprinea, v uniformi ulanskega častnika, in druge goste.
Kakorhitro je bila ura dvanajst sc se pričel i eerimonije, k filtre je izvršil dvorni kapelan
Nekateri teh stebrov so narav-	- . ,	1 , , , ■
gleskih cet ter v dveh nadaljnih nost čudoviti. Eden teh ima luk-'	, . . - . » ...
objavah, katere je izročil nacijo-njo, ki je vedno vlažna. Kdor-	,.v • , .,	... -
J	nalisticni zastopnik zavezniškim
koli pomoči svoje prste v to zno- generajom
I ječo se dolbino ter si namaže s
,™^ino čelo, mu bo izpolnjena' Prva Poslanica se tiče prihoda vsaka želja, katero ima v dotič- osmih zavezniških in ameriških nem trenutku. Nadaljni steber j b°jnih ladij v kemalistična prista-
kaže visoko odtis človeške roke. '	ter se šlasi v 11da so d°-
bile pristaniške oblasti katego-
daj obveščeni od Rit'it paše,
da	kajti domnevalo jeT da bo prišlo
je prevzela angorska vlada kon-	do splošnega masakra.
trolo nad Carigradom in da je	Danes zjutraj pa so izdale o-
bil imenovan on governerjem Ca-	blast i povelje, da je treba na vsak
rigrada.	način in z vsemi sredstvi prepre-
Turki so razveljavili dogovor i ^	kakoršnekoli izgrede. jZavez- Pri Seoulu^sta"s7trčila* dva par-
glede premirja, ki je bil sklenjen , ™	^ | Posledica tega je bila. da se v Mudaniji ter pričeli prodirati v Canek ozemlje, zasedeno od an-
135 OSEB JE UTONILO. Tokio, Japonsko, 5. novembra.
novi režim in vladi sultana ni pre-, je potopil parnikj na katerem S(, ostalo me drugega kot resigni-rati.
Legenda pravi, da ^e udaril neki turški sultan, stoječ na kupu u- i ri('na povelja, naj ne dovolijo ni-morjenih kristijanov, po tem ste- kakega izkrcanja čet. Soglasno z bru s svojo krvavo roko.	| mornariškimi postavami zahteva-
-—- J--—— jo Turki, naj te ladje pozdravijo
turško zastavo.
V nadaljni poslanici zahtevajo Po zaključku vsega tega so bi- j kemalisti, da *morajo izročiti za li prirejeni trije obedi. Kajzer in j vezniki neposredno Turkom vse njegova žena nista obedovala z' ^eleznice, ki so sedaj pod začasno
nova ^kajzerica" čestitke povabljenih gostov.
Po eerimoniji, ki se je končala malo pred (no uro, je sprejela
gosti, pač pa sama v vili Viktorija Lujiza, raz katero je plapolala zastava "kajzerice' .
Popoldne sta Viljem in nje«jA-va žena zopet sprejela goste, nakar so slednji odjadrali v Ame-rongen, kjer jim je priredil grof Bentick slavnostno pojedino v svojem gradu, kamor je pribežal kajzer, ko je sramotno zapustil svojo armado ter pribežal kot plah zajec na Holandsko.
Kajzer je v svoji blaznosti direktno naročil, da ga morajo pred cerimonijo imenovati "Aller-hoechster" in po eerimoniji veličanstvo.
upravo privatnih zaveznikov.
družb iz dežel
se nahajali ruski begunci. 135 o-seb je utonilo.

>

Glasi se, da je bila od sobot< opoldne uveljavljena kemalističn? administracija v Carigradu in da je prišlo pri tem do velikih ne redov, katere so vprizorile mase navdušenih Turkov. Dijaki so odkorakali proti sultanovi palači in neredi so postali tako splošni, da je bila zavezniška policija prisiljena streljati na izgrednike, pri čemur je bilo ubitih dosti Turkov in še večje število poškodovanih.
Krščansko prebivalstvo Carigrada je Iskalo celo soboto in pozno v noč varstvo zaveznikov,
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, AVSTBUI ITALUI IN ZASE DENEM OZEMLJU
•e potom naše banke Izvršujejo zanesljivo, hitro In po nizkih
cenah.
YCeraj so bUe nafie eene iledefa: Jugoslavija:
RazpoSIlja na zadnje poŠte In Izplačuje "Kr. poStni čekovni urad ln "Jadranska banka" v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu. Kranju, Celju. Mariboru, Dubrovniku, Splitu, Sarajevu aH drugod, kjer je pafi za hitro izplačilo najugodneje.
300 kron ---- $ 1.45	1.000 kron ____ $ 4.50
400 kron ---- $ 1.95	5,000 kron ____ $22.00
500 kron ---- $ 2.40 10,000 kron ____ $43.00
• ""
Italija in zasedeno ozemlje:
RazpoSIlja na zadnje poŠte ln izplačuje "Jadranska banka" ▼ Trstu. Opatiji in Zadru.
50 lir ---- $ 2.70	500 lir____$23.95
100 lir ---- $ 4.90	1000 lir ____ $45.00
300 lir .... $13.95
Za peSiljatve. ki presegajo znesek dvajsettiso« kron ali pa dratlsof Ur dovoljujemo p« wegefneetl fie posebni popust.
Vrednost kronam, dinarjem in liram sedaj ni stalna, menja s*1 ?>^krst ln nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne ceno vnaprej. Računamo po eenl onega dne. ko nam dospe poslsnl doner v rok*».
Glede Izplačil v amerižldh dolarjih glejte poseben oglas v tem listu
Denar nam Je poslati najbolje po Domestic Honey Order all pa New York Bank Draft
V FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
mv
—*.
GLAS NAHODA. 7. NOV. 1922.
GLAS NARODA"
»AvyiAw PAiuvy
PIUNR IAK1IR,
mt
■ihI Publish*« by
Publishing
(A Corporation)
LOUIS BKNIDIR,
Peter Zgaga
lz jugoslovanske socijalistične
«h» Corporation and Aidr Borough of Manhattan,
mooo of Abovo Offlooro: Now York City, N. V.
ImuiI Every
Zs C«IO >«tO
In C«n«#o m Za pol lota So Mrl loto
LAI NARODA
(Veloo of tho People)____
Day Except Sundays and Holidays.
mu ■ r	2a Naw York za calo loto
.......M .06	zo pol lota
13.00 Za Inezomatvo za oolo lot .......»1-Ml	za pol loto
•3 .SO
Subscription Yearly Mao
Advertisements on AgrMmtnL
-Olaa Naroda** Izhaja vaakl dan Izvzemil nedelj In praznikov.
r^trirr ta ooobaootl oo n* prlobčujejo. Denar nad se bbMrorolk po-Money Order. Prt spremembi kraja narotalkov prosimo, da M »ssn klvaUU* neznani, da hitreje najdemo
O L. A S NARODA
»orouoh of Manhattan, Naw Y«rfc* M. V. Tatopftona: Cortlandt 9879_
ODPRAVLJENJE SULTANA
jim to tedaj ne izplača ponoviti j stojanstva. Federalna vlada v tem i prošnjo za državljanstvo. Zakon 1 pogledu jako skrbno preiskuje! namreč zahteva, da mora kandi- verodostojnost prosilca in njego-dat za državljanstvo dokazati vih prič. Ako je le kaj dvoma o svojo udanost do ameriške kon- značaju prosilca, zastopnik vlade stitucije tekom petih let pred predlaga sodišču, naj se rešitev
vložitvijo prošnje za državljan- prošnje odloži v svrho popolne in stranke Je izstopil sodrug Buk-stvo; radi tega smatrajo sodišča, natančne preiskave.	zato- ker je politika ju-
da uvel javi j en je pravice do ».pro- ; Zakon o naturalizaciji vsebuje go«l«vanske socijalistične stran-stitve od vojaške službe, katera tudi določbe glede izobrazbe kan- ke -slaba>	Pa vsled tega, ker
oprostitev je ostala v veljavi do4didatov za državljanstvo, kajti vladno korito boljše, premirja, zanika trditev prosil- narod, ki ima prevelik odstotek Za &irid<?set tisoč kron na me- i i?!* j ca, češ, da je pokazal ono uda- nepismenih državljanov, je oviran see se Je	prodal.
j nost, ki jo zakon zahteva.	v svojem napredku in je v dose-j Kdor PreJ pride, ta preje me-
Naturalizacijska sodišča »pazi- go najvišjega blagostanja in us- ! Ije. jo jako na to, da se ne podeli dr- peha potrebno, da dosežejo dr- Anton Kristan je dobil neiz-' žavljanstvo inozemcem. ki so pri- f žavljani čim višjo stopnjo izo-1 merno veliko podkupnino, Etbin
brazbe m inteligence. Zakon na- 'par stotisočakov manj, manjše j laga naturalizacijskemu uradu, g^ve in omahljivejša srca pa le naj pospeši izobrazovanje in šo- s tlsoeakl kupujejo, lanje bodočih državljanov, da Ljubljanskemu "Napreju" se bodo v stanu bolje pojmiti in iz- Je zdel° Potrebno napisati nasled-vrševati pravice in dolžnosti svo- komentar: jega državljanstva. V prihod- V vsako stranko se PoleS P0' njem članku bo Bureau of Natu-1štenjakov natePeJ° tudl Uudje, ki . ralization razlagal, kaj je fede-' niso prižli v njo radi nJeneg* ' ralna vlada v tem pogledu sto- Pr"grama, temveč radi konsto-
IhujPBliroanska
Ustanovljena 1. 1898
KatnL iteimnia
Inkorporirana 1. 1901
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Mohamed VI.. turški sultan, je padel vsled pra-vnreka >»jih lastnih podanikov, in z njim je izginila s jHtznrisi'a najbolj mogočna turška dinastija, hiša Osma
t
vrženci raznih protidržavnih doktrin. Radi tega mora vsak prosilec za državljanstvo izjaviti pod .prisego, da ni protivnik organi-i zirane vladavine in da ni član ali ■ privrženec nikake organizacije, ki propoveduje kaj takega; nada-| lje da ni mnenja, da je prav pro-i tipostavno napadati ali ubijati u-I radnike te ali vsake druge vlade zaradi njihovega uradnega do-
rila dosedaj.
Jugoslavia irredenta.
Ki-malistJ pri zmagan, s naprave ii
fanatizmom, ki je vedno sledil Turkom
. strmoglavili svojo lastno tra.li.-ije ter dedne P™d™šit»j«	vpraša- našel; hodil j, od delavnice do de-
.	, ,	, , , ....... .	nja v novih pokrajmah. lavnice. od Človeka do človeka, a
odpravili slabotno vladarsko lnso, ki jllll je -Edinost- piše: Agencija Ste- vsakdo ga je odslovil; ta prijazno, aviuez.	ioni < \ Vk vjviIo	(lriit»! ^hnri in cnrnrft Talen i a
lovstva ali častihlepnosti. Ali eno posebnost pa imajo socijalistične stranke, če so res socijalistične, — in to je, da so se dosedaj še vedno znale otresti ljudi, ki so z nepravilnim delom pokazali, da v stranko ne spadajo.
Glavni odborniki. Predsednik- RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St.. Cleveland. O Podpredsednik. LOUIS BALA NT, Box 10« Pearl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Ely, Minn.	Jfi j
Blagajnik: GEO. L. BROZ1C11, Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih amrtnin: JOHN MOVERN, 412 — 12th Ave. Eaat, Duluth, Minn.
Vrhovni zdravnik« Dr. JOS. V. GRAHGK, 84« K Ohio Street, N. 8.. Pittsburgh. Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBAŠNIK. Room 208 Bakewell Bldg.. cor. Diamond and Graat
Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ, 1334 W. 18 Street, Chicago. I1L FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street, Denver, Colo.
Porotni odbor. LEONARD SLABODNIK, Box 480. Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA. Black Diamond, Wash. FRANK ZORI C H. 6217 St. Clair Ave., Cleveland. O.
Združevalni odbor.
VALENTIN PIRC. 780 London	Rd.. N. E.. Cleveland. O.
PAULINE ERMENC, 539 — 3rd	Street, La Salle, 111.
JOSIP STERLE, 404 E. Mesa	Avenue. Pueblo. Colo.
ANTON C^LARC, 706 Market	Street, Waukegan, I1L
Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda''.
________ prše: Agencija Ste- vsakdo ga je odslovil; ta prijazno,]	Pravijo, da ima laž kratke no-
la«lala le luividrZ.	fanj je objavila izjavo senatorja drug; ošabno in surovo. Tako je
Z odpravljenjem Mohameda VI. ter hiše Osilianov ]>a Salate, načelnika osrednjega ura- taval po mestu lačen, izmučen in	resnica ima še krajše. 8 či-
n-nje tudi proee.v razpadanja. Na njegovo mesto .je da za nove pokrajine, o politiki j oaem^el. Ko je po dolgem tava-]	resnico niti dva bloka daleč
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poSUJatve naj se poStljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na. predsednika porotnega odbora. ProSnje za sprejem novih članov ln bolniAka spičevala naj se pofiilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska KatoliSka Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom — obilen pristop. Kdor 'eli postati član te orpunizi-cije. naj se z*Ia?l tajniku bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih dru§tev k> pa obrnite ca gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanc*1 s 8 Clanl ali članicam!.
Iz Slovenije.
»pila nova. naeijonalna turška vlada.
vlade z 07jrom na jezikovno \pra-
Odstavljeni sultan je bil šest in trideseti direktni na-	v nov5h pokrajinah. Svoje
izjave je dal sen. Salata lijrfu "La
nku šel po sprehajališču sv. An- "e prideš.
dreja, pa so mu med potjo opešale;	* * *
zadnje moči. Zgrudil se je na tla.! V naslednjem navajam katolika | Mimo njega je šlo mnogo ljudi, to- ško dejstvo katoliškega duliovni-
__________ _____ __________do-1 da nihče se ni zmenil zanj. Konč-j ka v katoliškem koledarju.
Dvignila se je do sile, ko je podjarmila taknil v zadetku znane odredbe'110 je šla vendar mimo njega neka Katoliški duhovnik Matija Savs
sh dnik Osrnana ali Otmana. ustanovitelja otomanskega ee~ tJk-jT- u „ -T
v. .	i-i-i	-	- i ii- l-iberla , ki izhaja v Tndentu
:ar-t va. Nje-ova hi>a je bila ena najstarejših vladajo- Tiro]skem 5en S:llata se je
tli dinast ij sveta.
j« naj vi«* je tekine<*e, vladarje Seldžllškill Turkov iu kot! generalnega civilnega komisarja' Maga duša in ko je skoznala nje- je
ZJ
da
tipalka j«' tako korenito zdrobila silo svojih tekmecev, Oredara, s katero se nalaga nem-1g'^vo nesrečo, je šla v bližno Lloy- ni-no katoliškega bh i ^ UN) nikdar Ver dvignili.	'	občinam ob gornji Adiži, dajdfvo ladjedelnico in telefonirala I ne„a Monsignorja Buha
Ta vladarska hiša je tudi privedla Turke v Evropo, rnorajo	^jo^e uK-i»a realno postajo^ Kmaloi Je pn-| od ali naj čim Sa
*'	I	r ' ,, o n-.-rM.-a r, ?«nI	_____n :i li^ti inottu »HrnvniL- in	.
Imenovanja v državni službi. i Ljubljanski ces>:i i:i \ Oaberju. š.,-Pri pokrajinski monopolski u-J ^ nuu ab? predčasno pustiti pravi za Sb-venijo so za inšpektor- l'no «1<>vker je obstojala je imenovani naslednji višji kon- j velika ?nvaiaost za preplavi jen je. trolorji: Tome Ivo.. Segvič IVter,'	je '.ahlcvala tudi lunugu
FortuuŠtefan i:-. Hladky Karol r'gm^tnib in v neposredni bliž;ni /.a v j e kontrolorje kontrolorir mesta človoš'«o žrtev. \ j>otoku
Kopriv:;i<-i je utonil železniški delavec Fazarina. Utopljenca so n.t-
■ •, . -	,	,	„ ^ . ne napise z italjanskim jezikom1^1 na Hce mesta zdravnik in odpe-i .„innfim,,
trinoolavila bizantinsko cesarstvo ter zasedla Can- ua prvem raestu Salata jf^e^ljal nesrečneža v mestno bolnico J krampom ?
pred davnimi leti vprašal res-| Babuij. Ivan Golob Frane. Aleš blagopokoj- j pran0i G rear Pavel in Zeleuik
- Go- FraJu. : za kontrolorja oficial: Jel- lJl i Maksiiniljanski cerkvi, kjet Sakserja s
Ida gre tu le za posamezen nujen Mohamed IT. sedmi vladar te hiše, je izvršil to zavo- 'ukrep, ki »a je narekovala skrb za jevanje, in vsled tega je tridest osmanskih sultanov vla-jjavr.i red V kratkem pa bo sledil dalo v Evropi.	i— rekel sen. Salata —
Turki so razširili tekom vlade Osmanov svoja zavoje- fj • s katerim se	. _
vanja preko Perzije in centralne Azije na iztoku. V Ev-'dll° vse jrzikovT,.°l ^anje na vtis med tamožnjim mimim p.ebi
' \»Onm r\rr r. IVI I 111 n/.irili v^nlrMr.tivt	r. ....	_____ F." _ v ■'v TI.	fX*	1	•
Ljubezenska žaloigra.
stanovanju družtne Piček
Resnični katoličan in uzorni duhovnik Monsignor Buli mu pa ni odgovoril.
čič Cvetk«'.; za ojviale asisienti: so g« potegnili na suho. Savinja Lojk Bernard. Logar Viktor, Pe jj° odnesla mnogo lesa, ntieo in tu-trovčič Anton, Velkavrh Stanko,Iutopljeno kravo nosila votla. Lindtuer Pavelin Vdzjak Srečko ;iV Voglajni je pa plaval prašič in
( za asistente praktikanti: Za]ar |čebelnjak. O/. 'J4 ur je voda sicer
pa do siemi v stanovanju druzrne Pieek v Srboriti katolic,an Matija šavs j Frane, Beltram Ilugo, Merše Pr.. ^idno padala, a videla so se na :L~n . " SG ^ ?r ljubezenska	temu	^ ■ Ravnihar Ant011. Dalje je ime. raznih krajih še eela jezera.
.kl napraV1,a ^isegel v prepir in se postavlja z novan za oficiala strokovni moj-
»ter Debeljak Jakob in za asisten-
| vso m ozemlju novih pokrajin Na-1 valstvom. Kočijaž Franc Piči je nad^njimi "moralnimi" beseda-
'mi: Sakserju nisem ostal nobene jta	ter ^ onciala
uradni sluga Kržan Josip. — V
; vprašanje rabe jezika pri sodili j ah ljubico Karmelo Lavadoni, ki jc> dolžan, kajti jaz sem Sakserja po- i ^ ^ - ^ ;maknje^ ofici. mo-j v neitaljanskih in mešanih krajah, kmalu umrla. Policisti so odvedli! znal» on Pa ne mene- ln zato» ker|a]-^ J0i"; Josip /»desiak Henrik saill- j Jiekel je, da se je to vprašanje že morilca v zapor. Piček je prelnlel me Sakser ni poznal, mi ni mogel ^lajpah Anton.
i «4>i so prodrli prav do vrat Dunaja, kjer pa jiii je korenito daIjc je sen> Sulata omenil tadliiz ljubosumnosti streljal ua porazil i>oljski kralj Sobieski.	1 -----	«
Zapadna Evropa se je tresla vsprieo naraščajoče »•i turškega eesarstva, a je pustila Avstrijo povsem osam- !tekel Je> da se je to vprašanje že morilca v zapor. Piček je prebdel ljeiio, da se bori s telil strašnim sovražnikom. Osmano- proučevalo v Rimu, Trstu jr. Tri- v zaporu vso noč. Sedel jena niz-! do živega, vi.- j.' OH« ^a dne uveljavil politiko, kateri so vedno sledi-l(!ent0	pričakuje, da se bo- ki klopi, s sklonjeno glavo in jo-- To so najbrž najbolj pomembne Matija Jflma	y domovini-
I,	v! tMiwl^liiib;	-	t;	„	do 0 "J^111 lzJavile v kratkem de-1 kal kot otrok. Tupatam ]e vstal, besede, kar jih je kdaj navedelt " , , , .	o,
h njeon 1 nasledniki, kadar so imel, cpnivka z Evropo. želne svetovylne komisije ^ de-1preplašeno pogledal na okoli ter kak zahrbtni katoliški napadalec 1	^J™1
Osinanski sultani niso mo^ll yavojevati zapadne Evrope. 2elni od>,ori. Glede krajevnih imen I vzdihnil: Mati, mati, kaj sem sto-' v svoje kilavo opravičilo.	T' .^»»J^ljeni »l.kar
J	1	Matija Jama. Bival je zadnja leta.
n
radi op«,žirije, katero jim je nudila Evropa, temveč je povedal, da bo odlok določal, ril! Karmela... Ko so ga drugo Jako značilno je tudi ugotovilo, , v. lu.d(rn nol-mdskeni T.mmJ
adi svoje lastne slabosti. Hod /^iiiil. Mohamed II.. Bajezit I i nikakih naslednikov niti kot
velikih sultanov je kmahifda mora imeti italjanski je^i . in Koliman Sijajni niso'yenstvo n? javnih listinah i:
je^ik pr in pe
jtn< dat
\ o
UHlUiillOV
i\t(
— Leto 1922 — je rekel, — bo moralo biti v zgodovini župnije >v. Štefana debelo natisnjeno. Otrok imamo vsak«« leto več in
več ...
11
M
jutro zasliševali, je rekel, da je	ki ga je izprožil pater Skaza na
svoj čin izvršil v zmedenosti. M-	zadnjem zborovanju župnije sv.
jaki niti kot via- ca ^ TCIU da ni v,dcTl no" kakor mu ni šlo v glavo, da bi bila	Štefana.
bene krivice za drugorodee, kajti njegova Karmela mrtva.	_ ] 4>t
i,. liii	- - ,	- isti dvojezični pečat ki bo atpl na Finančni stražnik Aldo Tonelli
ii uiMt., dejanja zh»xlade. zatiranja m ukmt<*Stl >o neiuljanskih letinah. ^ bo rabiLstar 20 let, stanujoč v T-stu. je
n.-j------1 ii u* Zi4 v! ado. Njih ozemlje iud; za italjanske akte po člstoradi nesrečne ljubezni izpil reko-
pn-Maji" kr«"-il'». :r v dn«*vili Abdul I lami- tal janskih krajih v novih pekra ! liko Iizola Našli so ga nezavestnega.	>krčib» t#» <#z«-llllje na ••hali	— Tako > tor -j sialic V g. ^a in ga odpeljali v boln^ni. o. \ k dnik. Miduilii« d V. j.- bil h* Sa ate jezikoA^ega vpraša i	,, , - ,
n ./• ki:k. . ki >kala le lastil, koristi in nja Kjr 7e ^ ^^ ko«J J« dirjal po «licah.	*	.T.^
»i«	. i	, ,	---	je zn anda je oznanilo svo ie sta	»i^,,;	» ->r * «»rku je dobil z neke poLieijske
rnajlfcura a > . JU.	Iillo aa nestetih	JulijJwi Cardueei ^ ^ je y i e wo.»njem Monevorder za pet dolar-
pnznavalo tudi k«,t kalifajSlovam ^ jK.v^aU na ta način. jim konjem ja liolosIjem ^ ^ J-v. kazali SV., jo drznost. k«» niso da s za to. da ^ to vprašanje	—,	Pismo se je glasilo:
Nekemu s.-ržantu. ki je član na-
naj še pripravi s sodelovanjem po- Vf^^r
rznil Moriti takega koraka.	"f1®?^?^,?™!^.??!^ ^ ^ ^n>eha. Končno je, rati trampa. pri katerem je na-
S. v< da. vedno j«- dvomljivo, }>odo Turki tudi vidimo.
Novo gasilno društvo
se j" v nedeljo 1. oktobra ustanovilo na Barju pri Ljubljani.
Žepni tatovi v Ljubljani.
F. 11 tak prijatelj globokih žepov je uui.iflol dtlaveu Mart. Kužinu listnico s 1400 K. Delavcu Fr. Pur-harju pa je v gostilni !'etl:cvšek zmanjkala listnica z 900 K.
Tatvina v vlaku.
v Haagu na lloJandskem, Jamoi
pozna kljub dolgi odsotnosti po! Trgovcu Antonu Cezarju i-- bila njegovih delih gojovo vsak Slove- |v vlaku uhra(iena listnica, v kanec. ki se je zanimal za slikarsko jteri iniel 44(l(> ,]in.irjev u.r ,vk umetnost. Nekaj njegovih slik visi, ijul,j j;mske kmečke p«.sojilniee tudi v Nar. galeriji v Ljubljani. '2lJSeci n;i K^.000 kron.
Himen.
V Tržišču na I) »leaiskem i.1 tamkajšnji trir v»-e -T eik.> Prija tflj poročil z gospodično Marijo l.indičevo iz Tržišča.
iti
rur>k« ga sultana se j«* priznavalo tiidi k«»t kali l -aio.;. K« iiiali>ti pokazali svoj«, drznost, ko niso	to- ^ ^ to T^M^menico Rr^t. Nenadoma se
>'! In« < u 1 a v; I i ], vladarja. T.-nive«' tudi kalifa. Kolčen «*l.e pr<4Vlcnc ure'h P°,om zakona. kl je pa konj splašil in začel dirjati A.-k V iil..haiiM-da!i<k.-m svetli, z izjemo Krinala, bi >i ne * PnPravi Valovanjem po- Me^r ,e ,lr-aI
Vlom v stanovanje.
V O: I- !::= " \ ecSjskem e je neznan uzni ivjč vt II stanovanje u">tilui.'arja ilju f.-r n :rad> 1 ziat«. uro :*w> veri/.i. . /Aa* prhali i mo verižico. Kinu I j
i K
t . , j, rt.i-im k
okra ju ■t a pil v Josioa
ilii-i
Smrtna kosa.
i V celjski kuln-ei ji umrla M« rija Kruljc, sestra nt:»lžupnika »lr.----
KrulJ. a v Laškem. Pokojniea je BOLGABSKI KRVNI ČAJ
de.
In dobrega srca in splošno pri
- ^nigorodnega prebivalstva. Kakor «pa	s	pri žem ^ je»šel ponarejen bankovec za pet do-
■ : 1; t • , H „ , , t	- ,	.... . . ?a ^J™ tudi	'poškodoval Splašcnega konja so larjev. Z dotičnim bankovcem j
>pr«-jeli ti» izpn-nu'iiOMt ter na«-rt. «ta se imenuje nasle<lnika najvažnejši med vsemi odloki, ki
Na miljo".« jih rabi ta *"aj. da od-' 'iubliena	»tranl.o prtnUl, vtimejo pa vroftcat
' '	.	Dreti.jo	fcpit. Plimama prehavatl.
t >a \ rhnikl JC umrla Ana J urea j slabemu žtt-l a. ledicam in čisti kri. ! v starosti 71 let	■ v&>ra5aJte lekarnarja, ali i« i>o3tl
na tiH-sto kalifa. Novi kalit' naj bi bil izbran iz članov hiše ** tie«.jo novih pokrajin, skoval OMiianoviiVv in si<-er imjltolj bribtni in |M»lw»žni med njimi.;brez Ufls in torrj ludi Proti nam
Ta radikalna izprememba bo seveda razburila eeli liiohame ..................i
.i,,, i.;.,.	m. ..	- ■ i	- • Fasisti oUli uredniške prostore.
oaiiski t ter j«* -»•* veliko vj>rasanje. »-t* ]«» bo mogoče iz- _ ,
vest . v • olem obs^jru.	.	ft8,st^'Ba ^ede^ta', P°"
pozneje ustavili stražniki.
muo kupili Money Order za $5, ka-| terega vam prilagamo.
Na Kale i h
katere bo tako lahko pridobiti sedaj za to, sedaj za ono 50 rckvirir*ni ^ke fašiste.
stvar.
Državljanstvo odklonjeno 29,000 inozemcem.
CForelcn Lanruaca lnformaUon Servic«. — Jugoslav Bureau.)
Tekom fiskalnega leta, ki se je zaključilo dne :J0. junija 1922. se je 170.447 inozemcev odreklo po-daniatva svoje rojstne dežele in sprejelo državljanstvo Združenih Držav. To pomenja, da tekom e-nega leta je bila tej veliki množici podeljena volilna pravica in upravičenost sovdeležbe na vladi Združenih Držav.
Tekom te dobe so oblasti odbile 29.000 proženj za podelitev državljanstva. Skoraj tretino teh prosilcev so smatrali za nesposobne, ker so tekom vojne zahte-
Bmrtna kosa,
V Idriji je umrl vpokojeni rudniški kontrolor Ivan Tusar ! 1'mrl je dr. Žiga Vodužok. katerega so poznali gotovo mnogi rojaki iz Trsta :n okolice. Pokojnik je skupno .s svojim bratom dr. vali oprostitev od vojaške dolž- 'Konradom Vodnškom izvrševal nosti iz razloga tujega državljan- Svetniški poklic * Trstu, stva. Od časa premirja so natura- V ^dnju pri Trstu je umrla lizacijska sodišča jako skrbno !-OSpa Uanka Codma (Ban)"
preiskovale prošnje onih inozem-	, .. . .
... , . i. , ....	JOiaaenie onemogel oa JaKote.
cev, ki niso hoteli služiti v amen-
žki vojski. Ti inozemci niso hili	SrfC'ko JeK'iC* -»e	nri
prisiljeni vstopiti v ameriško ! ?*kl- \51'"J™	v
. , .. ,	. , . . ferm bedi Hi! je par mesecev brez
vojsko, ali, ker so se tedaj poziva- , , ,	- .... ....
7 .	, , „ ,. dela. brez najmanjših dohodkov;
h na svoje inozemsko državljan-j iedcl je mj]o ia ^ včaa£h je
stvo v svrho oprostitve od vojske, ldl tudi po dva dlli brez ^^ bU
je brez stanovanja: mnogokrat je
'varovano, i	druiinska fikatlja
je umrla pose^niea	a	is.ts ali e zu. $5.2;.
Marija Co>tiša. Pokopali so j., na .	,	^'ompany,
J	'	J	* Marvel Buililme. 1'ittabureh.
pokopališču v Ger. Logatca. ;-----—--
Loterija ga je zmešala.	* * *	i Y T jubljarii je umrla llermina NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
mape«- Andrej Sire v Trstu je Danes so volitve po celi deželi, ptlik.», rojena Werzak.	j Naročnikom Glasa Naroda v dr-
imtl že t-d nekdaj to slabo navado. Bop ve, če bodo izmed tisočerih	-žavi ulinois naznanjamo, da jih
da je nesel sU<,raj vsak prisluženi kandidatov izvolili koga, ki po-	Svojo ženo umoril.	[obiskal naš zastopnik
Dobil ni nikoli zna razloček med demokratično Peter Saehemigg. najemnik iz[ publikansko stranko.	Kaplje v Dravsi:i dolini, je nazna-
Dosedaj namreč še ni bilo ta- nil orožilički ]K>staji. da mu je ne-loveka v Ameriki. In če ga	medtem ko je bil v cerkvi,
j slučajno dobe in izvolijo, zasluži j umoril ženo in mu ukradel 8000
j Odpeljali so ga v opazovalnico, f
v polni meri mehki stolček v Be-jl';rou 'tolarja, nove čevlje ter ve jj jjj^i	Liko usnja. Saehernigg je trdil. Ja
Mr. JOHN FABIAN,
kateri je pooblaščen nabirati na. r».čnino za naš list. zatorej prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni.
Slovenic Publishing Co.
je morilec najbrze isti. ki je hotel
Poročilo, da so Nemci iznašli	vlomiti pri sosedu
, , • , .. ,	.	.'Cumauu I11 res se je izkazalo, da
aeroplan, ki leti brez motorja, ni	J	*
napravilo na Amerikance nobene-{'
ga posebnega vtisa.
Ukradena kobila.
Tržaški policist je videl na Senčnem trgu slabo oblečenega moža, ki je hotel na vsak način in zal	"I"	ije bil isti — namreč Sachernigg , , . , 'napravilo na Amerikance nobene- „ ,	. -	-vsako ceno prodati sestradano ko-; v I sam. Sachern:gg pn e rozin k m 111-
bilo. Policist se je rn-ibližal vsil ji-1 . P°Se ,ga Vt,Sa;., ,	. iko?i ni bil dobro zapisan, »osebno
vemu prodajalcu in sra vprašal, če1 Amenkanci se veliko bolj zani- feo je ,ota inj<) vlomil v doma. sme vedeti, kje je dobil žival. _iI1,ajo avtomobil, ki bi letel brez -(> orož:iižUo postilja iu nato po-Kaj vas to briga! Če hočete kupit motorJa-	-begnil v Avstrijo. Orožniki .«0 ta
kobilo, jo kupite, če ne, pa pojdi-	* * *	koj pregledali njegovo stanovanje
te, od koder ste prišli. Ste me raz-' Strašna premogarska nesreča v ;u ua.šli pod streho v žitu oprane umeli? ga je nahrnlil ošabni mož. Spangler, Pa.
Ko mu j«» pa policist povedal, da je mož postave, je postal prodaja-
proglaša večina sodišč te inozem-ce za nesposobne za ameriško državljanstvo do petega leta po sklepanju premirja, radi česar se
spal lačen na golih tleh, pod milim nebom v viharni noči Prišel je v Trst in Sel iskat dela. Toda ni ga
h biče, ki pa so bile t*e vedno okr-Kdo jo je zakrivil?	; va vi jene, v kupu žita so bili čevlji
Poročilo nakratko omenja: — '111 usuje ter drog. s katerim je lec ponižen kot ovca. Prosil ga je;Kompanija je mislila, da v rovu bilo vlomljeno pri sosedu Cunia-tudi odpuščanja. In začel je govo- ni strupenih plinov, in je vsled- nu. JSachtnnigg je bil izročen ma-riti o vsem drugem, samo o kobili tega dovolila ljudem, da so delali , t iberskemu sodišču, ni črhnil niti besedice. Epilog: z odprtimi svetilkami. Mož, ki se imenuje Heraard Kline, j Premogarski baron se pred vsa-rtar 33 let, je končal v zaporo, ker kim sodiščem lahko izreze z bese je pozneje ugotovilo, da je n-.sedami. _ Jaz nisem vedel> (la kradel kobilo posestniku Antonu 1 tako
__1__ii_ _ r. »_ •_-;	' JC tOAU. _____
Ceeebettn v Fnrlaniji.
____


5
Povodenj v Celjn.
Vsled velikih nalivov so Savinja in njeni stranski dotoki celjske kotline tako silno narastli, da so preplavili celo predmestje ob
Jejte in
shujšajte
To Je stara fraxa. obrnjena narobe, toda. moderne metode ta odpravo ma&£obe so omogočile ta izrek.
<"'e ste preveč debeli ter se nočete telesno vežbatl; če radi Jeste, pa kljub temu hočete shujšati sa par funtov, storite to: pojdite k svojemu lekarnarju (ali pa piSite na Marmola Company, 4612 Woodward Ave.. Detroit. Mich.) ter mu dajte 'ali pofiljite) en dolar. Za to zmerno svoto vam bo lekarnar pokazal pot, da se izpolne va£a te!ja po lepi sloki, suhi postavi. Dal vam bo zavoj Marmola Predpisanih Tablet (Marmola Prescription Tablets) sestavljenih po Marmola Predpisu. Eno morate vzeti po' vsaki Jedi in pred počitkom, da boste pričeli izgubljati mafičobo stalno in lahko. Potem se zdravile do z&željive tete. Marmola Predpis-ne Tablete (Marmola. Prescription Tablets so neškodljive ter dohre za sploftno zdravje Ki vam treba stradanja, in vetb&nja.
Jejte kar se vam ljubi, velhajo naj se atleti. toda vzemite malo tableto n zaupanjem. Brex dvoma bo preobllo meso hitro taKtnllo, vi bo«te pa ostali svoj naraven Jas. lepo pokrit a trdim meaam in aloki;
mi mišicami.
/

01,AS \"\KnHV 7, xor. 1922
Sreča je opoteča.
Zgodovina nas uči, da si izbe- j jrrehe svoje in svojih prednikov, rejo narodi ene države v teku tako je slabi ear Nikolaj IT. mo-svojega razvoja razne državne o- ral na žrtvenik ga vse grozote, šahi ike. V splošnem se more reči, da movoljnosti in neumnosti ruskih prično države svoje zgodovinsko carjev od JVtra Velikega. Sicer življenje kot majhna kraljestva, pravijo, da ni od Petra Velikega v katerih vlada tiransko in ab- se nmfti eden ruski car umrl nadolol no monarh. On in njegova ravne smrti. Vsi so padli nasilne rodbina (dinastija^ izrablja svojo smrti bodisi kot žrtve dvornih moč na škodo ljudstva in skup- rato, bodisi ubiti od fanatič-nosti, dokler ga ljudstvo ne vrže.,nih teroristov. Pa je že tako: kjer Nato sledi republikanska doba.'j«- krivica najbolj kričeča, tam je Absolutizmu sledi demokracija, kazen najbolj krvava. Samo da ki sloni na sodelovanju širših slo- zadene kazen le nekaj krivcev in jev pri vladanju in upravi drža- ne največjih.
ve. I/, teh slojev se posebno razvi- i Vsled goloma politike nespo-ja en stjin to so navadno plemi- sobnih monarhov je republikanci in posestniki, ki si laste pravi- sko mišljenje silno pridobilo v eo vladanja. Tako se razvije iz de- Evropi. Več je razmeroma krat-mokracije oligarhija krvne in de- ka doba svetovne vojne razširi-narne aristokracije. Vsled kon- la republikansko misel nego ves kurence velikega števila "vlado- repubiikanizem v sto letih, željnih " se razvije v tem sloju po-j Kronane "glave obdane od več-litična borba, toda tudi politična' stoletnega zgodovinskega bleska sebičnost, korupcija, nesposob- in potratnega razkošja so bile v nost. Taka demokracija ali bolje absolutističnih državah Evrope oligarhija postane kmalu plen pravi ljudski maliki. Ko pa so ti podjetnega pogumnega in več ali "bogovi" bili tepeni in je mora-luarij nadarjenega poedinca, ki 1 lo ljudstvo občutiti na lastni ko-je navadno vojskovolja. Ta prev- ži nesposobnost, umsko in nrav-zaiio- vodstvo države v svoje ro- stveno propalost in ničvrednost ke n»* oziraje se na ustavo ter u- teh "bogov", jih je pahnilo s pie-stanovi monarhije. T«> jep ribliž- destala kot nekdanji malikovalci no razvoj rimske države od Tark-lsvoje lesene bogove, ako jim le-vinije\ pa do Julija Cezarja. Pri ti niso uslisali prošenj in molitev. Rimljanih so se potem vrstili ee- Zadnja dva vladarja, grški sarji raznih rodbin, drugje so na- kralj in turški sultan sta "zlete-stal*- dinastije. In ta druga monar- la" s stolčka hkratu. Grški, ker hična doba se je končala s propa- je bila njegova dežela poražena,
Ustroj fašistovske armade.
Vzgoja k zakonu.
Kitajski morski roparji.
dum Rima in z nastopom Germanov v Evropi.
Tako vidimo, da je monarhija ali republika tista oblika države, ki odgovoraja razvoju tega ali o-nega naroda. V monarhu obožuje narod samega sebe. kakor obožuje v republiki tudi samega sebe, Seveda so različne stopnje monarh izma in republikanizma. So monarhije, v katerih nima vladar nobenega drugega posla, kakor da r«-prezentira narod in državo ter podpisuje najvažnejše listine, so pa republike, kjer ima predsednik večjo moč kakor \>ak vladar. (Združene države).
Predvojna Evropa je bila po velikem delu vladana po močnih in vkljub ustavi absolutističnih monarhih in dinastijah: Nemčija. Av.stro-Ogrska. Rusija. Bolgarija itd. Se v letu 1^14. so bile kronane glave v velikih čislih. Star pregovor pa pravi, da se pri vsaki vojni maje kraljev stolček. In svetovna vojna je zrušila več starodavnih prestolov in ni prav nič prizanašala kronanim glavam. —
turški, ker je njegova dežela zmagovalka. I)va različna in nasprotna si vzroka z istim učinkom. Nehote začne človek dvomiti o gotovih pravilih logike.
Poleg kronanih glav imamo nekronane mogotce, k; dopolnjujejo, popravljajo ali pa še kvarijo delo svojih vladarjev. Tu omenimo le dva taka gospoda. Je to Kemal paša zmagovalec in Veni-zelos, ki živi v "pregnanstvu", odkar ga je muhasto grško ljudstvo zamenjalo za Konstantina. Nista minili še dve leti. ko smo brali, kakšne demonstracije so se vršile v Atenah tedaj ko je prišel Konstantin. Ljudstvo je besnelo od samega navdušenja povodom vrnitve "ljubljenega' kralja. Klečali, jokali, vpili so ljudje. ko so «ra videli. In danes ga je isto ljudstvo zapodilo in na-mesto kraljeve slik«* nosijo po u-licah Venizelosovo ter poklekuje-jo pred njo iste množice, ki so pljuvale na Velizelosa, ko jo je odkuril iz Aten ter šel v Švico. Venizelos pa je bil tisti, ki je pri-
Kar ere z noč so v jeseni 1. 191S. pravil in začel vojno s Turki. —
i
morali sneti svoje krone številni nemški vladarji z ošabnim Will-helinom vred. Ruski car pa ni izgubil samo krone, ampak tudi glavo, padla pa je vsa obitelj. — Neznatni Karel habsburški se je k««maj privadil kroni, pa so mu jo že zbili z glave. Toda zlati blesk dragocenega kinča ga je tako držal v oblasti, da je skušal dvakrat korigirati zgodovino, pa se je seveda pošteno osmešil.
In zopet nam poročajo listi o dveh kronanih glavah, ki sta morali odložiti krono. Je to grški kralj Konstantin in baje mu bo sledil turški sultan. Obadva morata iti, ker ju je čas prehitel in pa ker so šli dogodki drugače, kakor j«* bilo predvideno. Sploh smo mogli opazovati, da se državniki, vladarji in sploh tisti, ki vodijo politiko. <»dkar je bil svet razburkan po prvih vojnih nap« vedhah pa do danes dosledno motili v svojih kalkulacijah. Če pa je bil kdo med njimi tako nepreviden. da se je spustil v prerokovanje. tedaj so ga dogodki pri pravili ob ves sloves dobrega politika. Zgodovina gre pač svojo pot. posamezniki so majhni napram elementarnim valovanjem človeške družbe in razvoju družabnih erganizmov.
Torej kronane glave nimajo sreče od tistega zloveščega dne 1914., ko so na Dunaju skuhali zloglasni ultimatum Srbiji. Svetovna vojna je pobrala zadnje o-stanke monarhističnega absolutizma in je torej nekako zaključila delo francoske revolucije 1. 1789. in poznejše prevrate leta 1*4*-»., 1871. Nihče ne stoji tako visoko, da ne bi ga mogla doseči kazen za pregrehe.
Kakor se Ljudevit XVI. in njegova rodbina plačali račun za
Imel je pač srečo, da je odšel še o pravem času, ko se je Grkom še dobro godilo.
Nekaj podobnega se dogaja v Turčiji s Kemalom. Tudi Kemal paša je bjl pregnan in celo v smrt obsojen v kontumaciji, jutri pa bo moral iti oni, ki je podpisal njegovo smrtno obsodbo v pokoj. Sreča je opoteča, je rekel Solon K rezu j »red več kakor dvatisoč-petsta leti. Resničnost tega reka )e spoznal Krez na isti zemlji, kjer se je odigrala zadnja tragedija grške vojske. In danes po Petindvajsetih stoletjih velja Solonov izr.-k grškemu kralju Konstantinu in vsem kronanim glavam. ki so zapravile krono.
Kakor sreča kronanih glav. tako je zelo opoteča tudi sreča — "kronanih" narodov. In to velja »embolj, čim bolj je prizadeti narod prepričan, da se nahaja na vrhuncu svoje slave. V starem Rimu je držal državen suženj tri-timfatorju nad glavo krono boga Jupitra a obenem mu je klical: "Spomni se. da si samo človek". Veljava teh besed je večna. Potlačeni, ponižani in zaničevani narodiei jemljejo klic starinskega sužnja za svojega in kličejo tudi oni mogočnim in sreče pi-ianim: "Spomnite se. da ste samo ljudje ia ne bogovi!"
Neuspela konj?ka tavina.
P^stn: ku Matiji Kodelja v Glitiejih je hrte! neznan človek odvesti konji, toda pravočasno ga ie v hlevu zasačil dor1**! hlapec Purane Jernej. Neznancu je vendar uspelo, da se je iz vil iz hlapčevega obi. nia, a Pu«..ne mu je otel delavsko knjižico, alasečo se na ime Ivan Gričar. Ga niso še dobili.
Fašistovska stranka in njeno tarizirali. Ustanovili so si svojo j Gotovo dn jo treba imeti za Čeprav priznavamo, da imamo	Cantončanom. Pred nedavnim ča-armadno vodstvo, ki se imenuje milico (milizia fascista). a zajzako,: p«:*eb.ie talent?. Mara kdo tudi v drugače miroljubnih Zdru-	som je zadel neki precej velik "generalno poveljstvo fašistov- vzgled so vzeli organizacijo sta- wlli-žal ninu Zalo je kot zakouee ženih državah svoje zločince ter	parnik na neki majhni otok, pri-ske milice", sta si izdelala regie- re rimljanske vojske. Na čelu vse srečna K:n iaturn. Kd >r pozna drzne roparje, je vendar dokaza-	bliini tri ure od Hongkonga. Po-ment, ki je obvezen za vse voja-j milice je glavni stan. Dežela je ^amcea sebe t*-: ve da jev/a moža no dejstvo, da ni na celem bož-	sadka je zapustila parnik v eolsko sodelujoče elemente v stran- razdeljena v cone. katerim zapo- '-P4'*''»» wc ne spusea v zakon, jem SVetu bolj nepreračunljive-	nih in v manj kot eni uri, kot poje m..driion. Za' da se marsikdo pa lopova "kot je kitajski rečni pi-	toni telepatije. so priplesale ki-
< ženi al: r.moži. duši je ustvarjen	„ - j i- i i
,	. -	rat-	tajske cl2unke od vseh strani ter
le /.i samca ah samico.	i	.	. , , ,
Na Dunaju Fdvtrd Golias v	zapadu spada morski ropar	do golega obrale oni parnik.
•■rrai.iji"' štirikrat predaval o v zgodovino ter ga najdemo le še Vsaka piratska kitajska džun-•Vz-. ji k za\.>.iu". Imel je mne- v povestih. V daljni Kitajski na	ka izgleda na zunaj kot miroljubno pazljivih poslušalcev. Kdaj. predstavlja resno nevarnost za	"a trgovska džunka. Kakorhitro kje ia kako naj se začne a to vzgo- miroljubnega mornarja in pira-	pa pride v bližini miroljubne la-Milica zasleduje cilj. da se poda- ke, glavni tajnik stranke, podtaj- j* , (;0{j.ls :iVn:. da čim prej Na- to m se posveča več pozornosti v	dije. se pokaže njen pravi značaj, ri Italiji novo moštvo in ustvari | niki, krajevni odposlanci, držav- ,zo, S!i ,)0Ui; najboljši: vzgled ro- obliki varnostnih odredb kot pa Kot demoni pekla se vsujejo fundament za ogromno hierarhi- ni poslanci. Legije imajo svoj po- dit-'jev najvplivnejši. Pozornost, katerikoli drugi nevarnosti, ki	roparji preko cele ladje ter prejo, kateri hoče stranka zaupati u- seben poslovnik za organizacijo in taktnost, ljubeznivost očeta do preži na človeka v vodovjih Dalj-	magajo v kratkem vsak odpor, če sodo naroda. Fašistovski vojak poslovanje, vsa stranka pa ima še matere, skr bnost, točnost in ljube-[ne<»a iztoka.	se ji mje posrečilo priti na krov.
ki. Temeljni člen prvi definira-	vedujejo nadzorniki (ispettori di stranko za ''milico. ki služi Bo-	zonami. cone so sestavljene iz lesni in deželi". Vsak vojak prise-	gij fzapovednik konzul — conso-že: V imenu Boga in Italije, v i-	le), nato pridejo "coorte", "cen-menu vseh onih. ki so padli za ve-	turie" in "manipoii". Tem voja-ličino Italije, prisegam, da se po-	škim "saržam" odgovarjajo sle-svečam za vedno blagru Italije,	deče politične šarže: Vodja stran-
mora služiti Italiji čisto in prevzet zraven disciplinirani reglement ix"!i materina d-o r.čcta, to so za
Avgusta meseca tekočega leta Angleški mornariški Častniki,
globokega misticizma, ojačen z (regolamento di disciplina per le, "1 '"ke nauki, ki jih ne pozabijo je oddelek carinskih uradnikov ki dobro poznajo razmere v ki-neomajno vero, prevladan z ne- milizia faseistal. Ta reglement! nikoli. Prepiri in grdi prepiri med napadel gnezdo morskih roparjev tajskih vodah, izjavljajo, da ob-upogljivo voljo, zaničevati mora [ smo si v glavnem že ogledali. U-11 <-ditcl ji pa ubijajo žo v otroku otoku Hirošima. nedaleč od »tajajo kitajski morski roparji še
o su nosijo tudi železne čelade, a	h. n>|	carinskih uradnikov je bil brez- Poluo skritih C'eri-	zapadni
i. na srajcah so prisiti hierarhični ;ro	^ sečnih ^ mater'uspešen. Čeprav so naskočili ca- krmar ali kapitan bi ne mogel pri-
ta. da treba rešiti skupno mater in jej dati moči in čistosti
Fašistovski vojak pozna samo j	doznaki. Omenjeno naj bo še, da ! ^£| rinski uradniki pirate z mornari. ti s tako kitajsko džunko mimo
dolžnosti. On ima samo eno pra-	ima glavni stan (comando gene- nih ntV|. Y ^-novi ^ dobr. ,aWtci |gkimi topovi, ni napravilo to stre- vseh	čeri, kajti brez dvo-
vico, da izpolnjuje svojo dolz-	rale) tudi že neke vrste dopisnega V,n navadno. Večk^t pa tudi ljanje nanje nobenega posebne- ma bi se njegova džunka razsula
nost in se je veseli. Zahteva se	urada, ki izdaja o potrebi poseb-, uajiml dror.ške kandidate po
od njega ponižnost in sila. Po-	ne komunikeje. Vse te stvari so kvari svet, /Življenje in berilo,
korščina prostovoljne milice je	najnovejšega kova. Toda vidijo
j — „ ^ --	----- - - Mo terna [^edagtigika že j>ozaia
slepa ,absolutna, polna spoštova- se že različni znaki, ki kažejo, da nekaj predmetov za vzgojo k za nja do vrha hierarhije, do vrhov- j He fašistovski vo«lje s predpisi o nega voditelja in do strankinega disciplini ne šalijo.
Kongres monarhistov.
vodstva. Cast je zanj zakon, čast je neomejena tudi v ekscesu, sil- j na, stroga ,absolutno pravična tu- J di izven zakona, vedno nad pred- j pisano in formalno pravieo. Za
prestopke in pregreške so določe- y Munakovem fM:inchcn) na
ne posebne kazni m izključen.ie ]>avaTMkem vr5i]	kon- „ . „ v t- , . - . . .. .
i/ stranke Govori se tudi o eks-	im	u- . , * miKupovati, k;:j se kuhali m go-
iz siranne. uo\on se tuai o cks ||r,.,.s evropskih monarhistov. kate , ., ,- -	, - ,	, -
^	1	'	--pod-n uti vo »)»■<•! Najbolj iieena
no
je
"a sna,
Uouu. Deki-ta naj se uče pravočasno kuhati, šivuti, gojrti dojenč ko. ravnati z bolniki. Tud na>bolj izobraženo de!;le nuj bi <?e zanima lo za hišna opravila Zakaj marsikatera je silno upf.rabna k«»t urad niea a!i i:čitoljica ali v kateremkoli j:ivnem poklicu: v zakor.u pa
ne zna ničesar, ne pospravljati, ne
ga utiša in s pomočjo dobro mer-	ob Prvi priliki. Kitajski morski
jenega ognja se jim je posreči-	roparji pa poznajo pota, po ka-
k> prepoditi carinske uradnike.	terih iim zasledovalci ne morejo
Julija meseca tega leta je poto-	sl?diti in vsled tega se jim skoro
val pisec tega članka po reki med	v vsakem slučaju posreči odnesti
Cantonom Hongkongom. Parnik	Pcte-
je v rokah angleških častnikov	Seveda, tudi dnevi kitajskih
ter prav posebno opremljen, da	morskih roparjev so šteti. Vedno prepreči presenetilne napade pi- • napredujoča civilizacija, katero
ratov ali rečnih razbojnikov. Na parniku sta dva razreda, prvi in tretji. V tretjem je bilo več sto Kitajcev, večinoma kulijev.
Ta tretji razred je popolnoma ločen od prvega s pomočjo želez-za J nih drogov, žic in drugih ovir ne- tako da je Kitajcem nemogoče priti v prvi razred, na krov, v
emplanem kazni ne da b, se po-j je zastopalo 60 delegatov iz ^la<la žena laUUo l p akti; -Irobneje navajala. Stopnje hie- j N P„g1JCf Tiavarskc, Pnisije. Rn«.,fl<ilo in z, „}lkdanje	v
rarhije so dveh vrst. vojaške m ;je, Francije. Avstrije. CeakosW! konu m politične. Uniformo armade tvori Ške. Jugoslavije. Madžarske, Poli-(rudn>l
črna srajca. Uniformo in znake [ske in Portugalske. Sklenili Sko. da	„ . - „ i ,■ ,, ,, .
mora fašist braniti s svojim Živ-U I,"do vzajemno podpirali med ,.	1 ™ ^ ^ f'1	P^tore^» ca.tn.ke, v nav.gac.j-
Ijenjem. Do.oč-ene so tud? nagra-]seboj ter s., ustanovili posebno,' " : ^ ^^Y^ o	™ '•V».ko.d'Hf ^ ^
j - .. - *	- - - , -mwlnnrnrlnn mrnarliktir-nn nftr	P^seOtJ UC1I« 3. S. t gt	nabitimi puškami ter na
de in odlikovanja: imajo hra- meanarocino liif^nailuiti^no per-,(j,.LI.r(, i-j ^ nK,r.^0 u£jtj jn
brostne kolajne iz zlata, srebra in ;mancntnn komisijo", kateri pred-' |fati" najHoli p-eprostega opravila bronca. Reglement je stopil v ve-lf^.ie zloglasni avstrijski monar- v hi-j tens so moraa prve jako
Ijavo 17. septembra. Tako hočejo	Hoynieg. Monarhisti so
fašisti svojo armado in z drugimi
malo omikane in duševno pra-zne,
svojimi sredstvi postaviti nov imperij po rimskem vzorcu. ^Zelo lepo se glase določbe glede časti in delovanja v korist domovine, ravno nasprotna pa so dejanja fašistov napram Jugoslovenom. Ta dejanja onečaščajo italijansko ime pred svetom.
* *
se zavezali strmeti za tem. da se ln|„o vis<(ko -olajl<? in duho. po načelih learitunistov vzpostavi-
Matere n;ij bi torej pos-večaJe praktični gospodinjski vzgoji svojih hčera več britje. Potem bodo po mlad'h zakonik <»olze rtnlkejše,
.	, i Ka i pa d a mora v .-a k mlad zakonec
Avstrge pa ^ se izrekli za Halxs-|sam V(.deti kaj ]ahko zahtpva od
burgovce, namr<v; za Karlovega sina Olona. Francoski in nemški delegati sc tekom debate načeli
jo po vseh evropskih državah stare vladarske rodovine. in sicer v Nemčiji Hohenzollernei in Wit-telshaehovc.'i. v Rustiji Kom an ovc i; zastopniki nasledstvenih držav
svoje ženi e Kdor hoče le dobro l.nbai i-r-o, naj jo išče na pravem r	,	mestu in naj ne sega med žensko
Ker bo dobro, da se jugosloven-' prepirati glede vprašanja Alzae,- uradllišrvo it(1 ^..bezniva vzgoja ska javnost malo bolj natanko J^rwie, kar je kongres silno i|ua vednQ ve, njtpvha nftjyo zhada.
spozna s organizacijo fašistovske I ,nr,t,1°	liasltLd;tvenih nje ali celo nsovanje. Surov mož
stranke in bo marsikateri dogo- fav so re Rjavili za Zdriir.ene dr- dos(.za Sanio nasprotno tega, kar gode k potem laglje razumljiv, jAVfT 1 kraljem Oto--eli illtellgent«a ndada žisia po-dodajemo k organizaciji še to-le:	^^ tTa^'«*"* ™ k~ aH ^«
Sedanja stranka je nastala i*	0 ^
prejšnjih fašistovskih društev - )li?ti kake„a drx^ ^dvojvodo	Netakten	l>oko,a
(Fascio di combattimento), ki SO , hab>.hnrKkp hUe Č*ehi T>T 7»-! .	...	...»
. . 4 .....^ , ;	z na!)" 'un,Ke	Pa za A vzgaiati je tudi mladeniče.
imela v teoriji cisto nedozna pra- , htevah. naj postane kralj Češke Pl.(.dv^eiu	je privzgojiti po-
vila. kakor bi jih lahko imelo vojvoda Maks Hohenberg. sin biv-;5toV||nie d/, ?ei|Ktva. ^lladi vsako patrijotično društvo, ki pa iega p re«t ob ma tednika Franca • ^ zavi.di> da	uež-
so v praksi nastopala s silo in bo- Ferdinanda. Končno so se vendar m.i;a zat|) občuVljiveiša - naj ne jem tam, kjer bi drugo društvo zedmili za Ot.>na. Karlovega sina, irjeda v žellski !e spo];1 ,je!r)> eJ.a. I>op rejšnjih pojmih nastopalo s ki naj poslane skupen vladar kopravn„ n,js|t.(-f? in ^„teče 2;itie. protipropagando. Jedro teh dru- VKeh habsburških dežel, preten- (Jos,(> ,.(m naj ho tV()j gosood"^ štev so bili bojevniki, ki so se Vr-;^en*c posameznih pokrajin pa nai.jp, lcUom st;,lety ;zpreraVn:i0 v nili iz vojaške službe. Kmalu so ^enuje za svoje namestnike v do- . ,|f(djta si tovarifia in prijatt.rja"!
se v društvih obrazile posebne na- t,5n,h Pakraj nah- 0bpliem naJ ^IŽena ni več dolžna, vedno vsemu i » - ^ / i j? - n v vseh nasledstvenih državah karn0	i.,.*,,,,
padalne čete (souadre d azione), .... ...	. . .. , le pi ikimaxati: ona ima lastno
: . , ,	--	^	najboji i)f/.r.i monarhtstiena ak-	i..	o ... i.:
ki so dobile tudi uniformo. Ko so .. 1	gla\(» m la-tno vo.jo. Žena, ki se
je opaziti celo na Kitajskem, nima nobenega prostora za te preostanke iz temnejših in grozovi-tejših časov. Kot nekdanji morski roparji v Karibejskem morju. ki so napadali španske ladje, obložene z zlatom, bodo izginili v doglednem času tudi kitajski pirat je. ki ogrožajo sedaj južno o-brežje ter velike reke Kitajske.
0 nezvestem kralju.
sajenimi bajoneti je neprestano na straži pri jeklenih vratih, skozi katera prihaja posadka, kuharji, kurjači in drugi. Na krov I Pisatelj pariških običajev C h as prvega razreda vodijo le ena vra- J Fegdal je napisal zgodovino parita, kajti na tem krovu je naviga-	trgov 1:1 uvrstil vanjo Muli cijski mostič. Oborožen policist stoji na straži tudi tukaj in zapisi sem, da je ustavil in izprašat nekega orijentalskega stewar-da. ki je bil na poti na ta krov. Ti policisti so Indijanci z visokimi turbami, mogočni ljudje, ka-
|»>d<*čo zgodovinsko prinovedko. naslovij'^no * Xeustrsusna branjev-ka": V poslednjih letih vladanja kralja Henrika IV. je pripadal 7. oddel- k pariške tržnice žen; I*a-<loucM»tte ki nekega svečanega *lne ni hotela z ostalim ljutlstvom vzklikati: 44Živel na« dotbri kralj
terim poveljuje slok častnik z ve-fIK.in.ik:"	jn vprašali po
likansko pištolo za pasom.	vzroku čudne v.>dc, jo izjavila, da
Parnik je zgrajen popolnoma kralj llent ik :ii zvest svoji ženi in iz jekla ter napravljen tako, da zaradi Je«ja ne zasluži, da bi ga je mogoče potovati v njem udob-' spoštovale tudi ostale žene. Obs »-no in varno. Kabine častnikov i- <Ii:i s" na globo :i0 livn.v n jo
■za en mesec izključili iz tržnice. Uianjevka jc to obsodbo mirno mirno sprejela: ko pa so owtale
majo zareze, skozi katere gledajo žrela strojnih pušk. Najbolj uspešna odredba na krovu pa je baterija jeklenih cevi, iz katerih lahko spuste živo paro na one, ki bi iskali "trubel."
Trik. katerega so izvajali v
br..njevke dne :10. avgusta 160S izrodile kraljici Mariji d«* Medici ki-to cvetja, .v* ona istočasno i'tvw'ila i:ral.r'ei sledečo prošnjo: 'Cospa krakiiea, javljam vam s tem, da
voditelji fašistov videli, da se fašizem sicer razvija in širi, da pa s svojim napadalnim načinom borbe sicer nasprotnika prestraši in pritisne k tlom, da pa ga ne pridobi, ko so videli, da je treba strokovnih, sindikalnih organizacij. so spremenili fašistovska društva v stranko. Toda prvotna oblika organizacije je ostala in fašistovska stranka je bila prva. ki je prinesla novo obliko v strankinem sestavu: bojevne čete. To stvar posnemajo sedaj vse druge italijanske stranke, sedij imajo komunisti, nacionalisti, republikanci in popolari svoje napadalne ali bojevniške čete. Prvenstvo pa imajo na vsak način fašisti. Fašistovska stranka je začela pod svojim okriljem organizirati delavce, kmete, železničarje, ustanovila si je svoje delavske zbornice, toda svojega sistema, da podpira svoje akcije in svoje gibanje z nastopom bojevniških čet, ni nikoli opustila. Nasprotno, ko so se prve mobilizacije in veliki nastopi posrečili, so fašistovski voditelji krenili zopet na drugo stran ter stranko takorekoč mili-
< lja*	za možev poklic dovolj zanima in
" ~ *	ki spremlja njegove težnje z raz-
'uim-vanjem, im>/. iti zna ženo pitz-Beg madžarskega vohuna. no poskišati ter sc v njene misli Nedavno so v Somboru prijeli in njena čustva vživeti, tak zakon madžarskega oficirja Janoša No-|b«. ved m harmoničen Kjer pa se koša, pri katerem so našli doku- drug za dnuresra ne brigata ter se mente, iz katerih je razvidno, da poznata le za mizo in v spalnici, je bil poslan kot vohun v Jugo- tam ^oj* zakon na trhlih nogah, slavijo. V svrho nadaljne pre- Skladnost v interesih je glavna iskave ga je jug. policija eskor- Podli«ga "rečnega zakona Harrno-tirala v Novi Sad. toda premete- ,n,,a dui ,n razUf,,a * vez ki ** ne
ni vohun je med eskorto pobeg-'n,i:?!'k ZakoD• W ? bil ..	, -. .	. sklenjen iz ljubezni, v idealizmu,
ml neznano kam. Lasti zahtevajo	'	., ......
,	,. .. ,	prestane '.v viharje življenja: za-
ostro kazen za policijske organe, Un jz ,peku)a<.ije ^ ,e
ki tako slabo izpolnjujejo svoje strasti ^0 kmalu omaje raz. dolžnosti.	pada in končno razruši na ne-
■■ ~~	srečo za U once v. otrok in sorod-
nikov.
Grozna nesreča.	_
Iz liovea p<»rnčajo o grozni ne-<r<N'i. ki se j« pripetila pri razstre-	Vlomilci na delu,
I je van ju munieije. Fantje, ki so v jr^opi pH V!;anskem j., bilo imeli nalog razstreljevati munira-. vlomljeno v trpnrin« I.udvika Ko-jo v Plani, 3lupi. in okolišu, so ;irja vinmil« odn-^li razne2a zn-sili skupaj 12fi komadov muni- U1:(g;| y re(inosli	kron
ci.ie v 20 nit t rov dolgo "kaver-no*\ Skrili so se v neko baraikoJ
Ko je municija eksplodirala, je Legar te širi v Vojvodini raznesla "kaverno*' in del hriba, V mnogih mestih Vojvodine so ki se je vsul na barako. Dva fan- se pojavili številni slučaji tifusa, ta sta bila do. smrti zmečkana,jtakn v Subotici 30. v Nov. Sadu trije pa težko poškodovani.	IG in v Somboru 10 lučajev.
preteklosti in ki je dovedel do tudi jaz spadam nu d dame v* trž-vseh sedanjih varnostnih odredb, niei. la j.oklie s- v naši obitelji je bil naslednji:	že od ča^ v sv. Ljiulevita <!alje
— Večje število piratov je ku- P' d'dnje od matere na hčer. pilo tikete ter se vkrcalo na par-' Imam četvero d. ee, ki sem jo ro-nik v družbi ostalih Kitajcev v ,li,a v 's svojim možem. Vča-s:. tretjem razredu in na določenem ^,,vorim si.-er malo okorno, toda mest uter ob določeni uri so fi "dkrito. Ilekla	da gospod
kralj, ki je v duši dober človek,
morski roparji premagaH častnike in posadko ter se polastili la-dje s pomočjo tovarišev, ki so čakali na nje na gotovem mestu ter splezali na krov.
Ta angleški parnik bi se seveda lahko spoprijel s celim brodovjem morskih roparjev in slednji so
preveč suče oči /;: krilei, ki niso vaša, ii! da to ni prav oil njega, ki ima tako lepo soprogo in izvrstno kraljieo. pa s«* vendar obrača, za koketaiui in nima pravega čuta za sveti zakon, lu zato so me za me-see dni izključili iz tržnice. Vi ste kraljica in lahko ukinete to kazen.
vsled tega večinoma že opustili Ako mi storite to malo uslugo, misel, da se ga uspešno lotijo. Ki- vam ne bom nehvaležna. Kralji-tajske ladje pa niso tako dobro «-a Marija de Medici nato seveda pripravljene za vse slučaje ter po- ni mogla drugače, nego da je uki stanejo vsled tega sempatam plen	kazen in branjevko Ladou-
piratov. — Starodavne kitajske 00110 imenoval ' za kraljevsko džunke so najlažje vrste plen za dvorsko dobaviteljico, te roparje. Nekoč je bil čas, ko so kapitani kitajskih džunl^ zanašali na svoje "oči**, to je na dve luknji na vsaki strani prednjega
krova. V sedanjih časih se pa po- _ .... ..... .... .i- * •. . x Hrvatski industrijalci in ukrepi sluzujejo bolj uspesnih sredstev,	J	r
da zavrnejo pirate. Večina džunk
ima visok oder na zadnjem delu
Ta naslov ima še danes lastnik Vil. oddelka pariške tržnice, navzlic temu, da je Francija danes republika.
proti navijanju cen.
Iz Zagreba poročajo: G le« le u-
. ...	.. „ ... , ! i k rekov proti naviianiu cenT- lesni
ladije. po načinu španskih galej; .... , ; .. .
.. .	.	str<»ki je imela sekcija za le.sno ln-
— na tem odru stoji bronasti top,! . - ^ ■ i.	i
....... , . duslrijo pokra.^nske zveze mdu-
nabasan z žeblji, kosi žice, drobci
strijalecv konferenco, da zavzame
železa in tako dalje. Ta top je -,voje st.JisČe Sklenilo se je. da sc vedno pripravljen, da primerno prodai:i po visokih dnevnih cenah sprejme te iztočne bandite.	ne liK-re smatrati kot navijanje
Piratstvo se vrši večinoma in ecn in zato naj ^ postopa samo južni obali ter ga pripisujejo proti onim, ki iščejo preve»lik do-predvsem nemirnim in upornim' biček preko tržnih cen.
t



iiL.ii.; m i
rj.AS NARODA. 7. NOV 1922.
Za interese Velike Britamje. |
_>
"Renter * poroča, da je angle-1 slovanske javnosti in, kakor tiska vlad« pozvala Jugoslavijo in pravieenn mislimo, tudi naše vla-Rumunijo. «la sodelujeta z Veli-1 d«*. '/.h tuje interese nobenega vo-ko Britanijo. Francijo in Italijo jaka! Mi hočemo živeti v miru z pri obrambi Carigrada in tako- vsemi svojimi sosedi in tudi s Tur zvane nevtralne cone z ozirom na' čijo. ako bi imela postati naš so- j
:-: Knjigarna "Glas Naroda"
skupne interese. To bi se, čisto1 sed. konkretno povedano, reklo, naj mi odpošljemo v Carigrad svoje vojake, da fximajrajo Angliji in eventualnim drugim mednarod-1 nim četam, da preprečnjo kakšno vojno akcijo Kemal paše proti Carigradu, oziroma proti Grkom v Traeiji.
.Stipica Radi«
("Slo yenec "
Molitveniki:
Kmečka glava za Radičevo republiko«
Ho; med nami. v platno vezano Pašna paša. v platno vezano .. Ou&a popolna, v i»latno vezano Hoja za Kristusom, v platno ve-
zano ......................
i Marija Varhinja:
.80
1JS5 L-—
r, z v. Dr. Zober,
,.tr. Tragedija v
30
črkami.
v mamo vezano
v i»latno vezano
UM
JO
M
J5 .4«
.10
+	v 1'latno vezano ............ JO Kmečke povesti, trdo vezano. Vse-
O je res. da je Anglija to od	Je kolovratu \ v usnje veiaDO ............ j 80 buje - I>ovesti ..............
nas zahtevala, potem iz tega sle-	P° Podravmi. Pokazalo se	cUso¥i:	Kraljica Mučenica, trdo vezano
je. da mu po tamkajšnjih selih T platno vezano ne evetejo več rože. Vozili so ga v tost \ezano od kraja do kraja njegovi naj- v usnje vezflno boljši prijatelji, ali Radič je po- Sveta Ura. S posebnimi debelimi vsodi naletel na mrzle sel jaške o- j braze. V Sibetcu mu je orožnik j zabranil zborovanje, ker ni bilo:s,trW za duSo: prijavljeno. V Hlebinah so mu še I
verni pristaši postavili slavolok, m	j ••
ali prišli so seljaki in so vrgli ta » OVICne KI1J1^[6*
slovolok na tla. V Xovemgradu Abecednik nemški ............
je zboroval z malim številom pri- Angleščina brez učitelja ........
stašev v neki hiši. Tu se je oglasil W^o-slovenski slovar
k besedi seljak Ivan Ledinski. ki .	K1"V ............
, , , ,	. ' VnjeijsKR s!szm ali nauk kako
je rekel, da da svojo glavo, ako [	K k gv mail Btreie ....
pride tekom enega leta do Radi-čeve republike, in Radič naj obljubi. ako ima pogum za to, da da svojo glavo, ako za leto dni ne bo republike. Radič se je tako raztogotil. da je ukazal seljaka I .»Minskega vreči iz hiše. Seljaki. ki so dolgo časa drli za Radi-čem. končno le u videvajo, da morajo poslanci delati in se brigati Katekizem, veliki 'Zabr~t) za interese svojih volilcev, ne pa : Kubična knjiga aH hitri računar da lenobo pasejo v Zagrebu in tam lepo gosposko žive, pa hočejo igrati vlogo neke posebne države, kar je doslej hrvatskemu kme tu prineslo že ogromno škodo. — Kradoma je prišel in skoro neo-paženo je odšel Stipica Radič ves
potem iz tega di. da Anglija smatra nas za obvezane braniti Carigrad pred Ke-mali^ti. Mi pa mislimo, tla vsa ju-goslovanska javnost in. soditi po sem dosedanjem obnašanju dr. Ninčiča. tudi. odgovorni voditelji naše zunanje jtolitike soglašajo v tem. da je treba za tem angleškim naziranjem postaviti veliki vprašaj. Kar se tiče srbskega. hrvatskega in slovenskega ljudstva pa z vso apodiktieno gotovostjo mirno trdimo, da odklanja vsako, četudi le preventivno vojaško akeijo. naperjeno proti Kemalistom, ker konflikt zaradi Carigrada in Traeije naših interesov nič ne zadeva. Anglija, ki jo sicer zelo spoštujemo, nima pravice odločevati o tem. kaj so nasi interesi, š»- manj pa od nas zahtevati, da take namišljene in terese branimo.
Sedanji položaj Carigrada in morskih ožin. ki dejansko pomeni to, da Anglija te ožine vsakomur zapira, v prvi vrsti Rusiji, to je pač v interesu Anglije, ne pa .Jugoslavije. V našem, in še to ne direktnem interesu je stališče, ki ga je zavzel Cičerin, kateri je dopisniku "Tempsa" izjavil, da
zt. Sosedov sin. Sin kmečkega Šopek samotarke, trdo vezano .. tesarja itil. Broširano......."5 Strelec .......................
Tr«lo rezano .............. 1.00 Stezosledec ..................
roman. Tugoni- stri povesti: Našla l»eseda: Tu.jče-r». dejanjih.	| v:» ns«-eta: CksjhmI (irahar: I.ist
Bri»5irauo ................. .75 I "upi rja ......................
Trdo vezano .............. 1.00 Sveta Genovefa..................
Krt salo duhov ................ 1.00 j osedov sin, (Jurčič) .........
Kralj Matjaž .................60 Sveta noč ....................
Sisto Šesto, povest iz Abrucev
.60
i Slovenski pisatelji: -'T. zv. Jcs. Jurčič zbrani splat.
Vsebuje 35 povesti .......... U0
£0j? zv. Jos. Jurčič zbrani spisL
JO I Velikonočne, božične in novoletno
.30! ducat ......................
.30 Iz raznih slovenskih krajev, ducat
Posamezne po ..............
Narodna noša. ducat ..........
posamezne po ............
j Planinski pozdravi, ducat ......
J posamezne po............
^ Panorama mesta New York____
Prerokovalne karte
.za
Cirilica. Navodili za čltanje ln pisanja srbščine v cirilici .... JO ■ozpodnistvo. Praktična knjiga za
ia5e gosiMxlInje.
Trdo vezano ............ 1.50
Biošlrano ..............
Govedoreja ..................
Hitri računar ..............
.80 Kraljevič in berač ............
1.70 Ljudske povesti, — od hiše do hiše, — Sin ..................
Judska knjižnica:
1.	zv. Znamenje štirih ...... JO
2.	zv. Darovana. Zgodovinska povest ........................JO
3.	zv. Jemač Zmagovsč. — Med Plazovi ....................
4.	zv. Malo življenje ........
5.	zv. Zadnja kmečka vojska
6 zv. Gozdarjev sin ........
7. zv. PrihajaČ ..............
« zv. Pasjeglavcl ............
U. zv. Kako sem se jaz likal.
t Brencelj) ................
5.00 11zv- Kako sem se jaz likal, j (Brencelj) ................
11.	zv. Kak« sem se jaz likaj, (Brencelj • ................
12.	zv. Iz dnevnika malega po-ledneža, trdo vezano ........ 1.00
14. zv. Ljubljanske slike. —
; Brencelj) ...............
Vsebuje 7 povesti .......... L20
zv. Dr. Ivan Tavčar zbrani spisi.
Cvetje v jeseni. Visoška kronika 2.00
1.00 1.00
1.00
.75
1 20 {15. z v. J uan M i seri*. Povest Iz
.35 j planskega življenja ........
.60
1«. zv.
Ne v Ameriko. Po resnl-
•ugoslavija. Zemljepisni pregled L25;m/"ih1.d',?wlkm ..............
_ ,	Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti.
Knjiga o lepem vedenju,
Trdo »wan o .............. 1.00
40
Žalostne posledice boljševizma.
obstoja med Kemalom in Moskvo ozlovoljen v Zapreb. Ujer ne bo dogovor iz leta 1921. glasom ka- sedeža za njegovo republiko. terega naj položaj Dardanel regulira mednarodna komisija ob soudeležbi Turčije, Rusije in balkanskih držav. Anglija naj povabi vse te države na mednarodno konferenco, čemur se Kemal pa- Ruski profesor Sorokin je imel j.ert>|ninar ša gotovo ne bo upiral, ker je te dni v Berlinu predavanje o si- a letnik sain izjavil, da dardanelsko vpra- tuaeiji v današnji Rusiji. Med sanje smatra za mednarodno Kar pa sf
za trgovce z lesom ..........
Knjiga o dostojnem vedenju .. »lladeničem. Spisal A. B. JegUc.
2. z.ezek ................
Mlekarstva u črticami za Živinorejo ....................
? veti za hi^o in dom. Koristna knj:^a za vsako hišo Broširano ................. 1.25
Nemške »ngleški tolmač ........ .60
Vemško-slovenski slovar
(Bartol Janežič) ......... 4.00
Največji spisovnik ljubavnih pitca .80 Nemščina brez učitelja ,
1.	del .................... JO
2.	del ...................... JO
'ravila za oliko ......................65i
Broširano ..................
Trdo vezano ................
Mimo življenja. (Ivan Cankar)
!Mrtvi Gostač .................
100 Materina žrtev ................
JO MoseBno ......................
Mali Klatei ..................
.60 M^iijft
'Mirko PoStenjakovič ..........
.75'MiIva srca. Povesti. (I. Tavčai,
Naša Vas. 1. del vsebuje 14 i>o-povesti. (Novačan) —
Vezano ...................... 1.30
BroSirano .................... 1.00
Na&a Vas. 2. del vsebuje 9 povesti
Vezano ...................... 1.30
Broširano ..............
Na Indijskih otokih ......
Naseljenci ...............
Na Preriji ..............
Nihilist ..................
piimanove pripovedke: . zv. Maron, krščanski deček Iz
•50 Libanona ..................
«*>* 3 zv. Marijina otroka, povest ls
J kavkaskih gora ............
•30 '4. zv. Praški judek ..........
•6®; S zv. Tri Indijanske povesti .. 1.00 y zv. Kraljičin nečak. Zgodovin-j ska povest iz Japonskega .... .?C. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade
j Akbarja Velikega............
11. t*. Rdeča in beim vrtnica, povest .......................
2. zv. Korejska brata. Črtica Iz
misjonov v Koreji .......
13. zv. Boj in Zmaga, povest .. It. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske ....................
.75 j25. zv. Angelj sužnjev. BrazilJsfca
! povest . ^...................
.75 'iC. zv. Zlat okopi. Povest ......
j 17. zv. Prvič med Indijanci ali
.75, vožnja v Nikaraguo ........
I-25!38 zv. Preganjanje Indijskih mis-
.80 jonarj«? .................... JO
.35 10. zv. Mlada mornarja. Povest .30
-80 šaljivi Slovenec ...............60
.40 Turki pred Dunajem.............60
.70 Trenutki oddiha ...............40
.30 \isnjeva ftepatiea. Satiričen ro-
•3t | man. 2 knjigi .............. 1J35
1 JO Vera*, roman ................ ,SS
.Veliki vsevedež..................1.00
|7vnnarjeva hči.................65
Zidni dnevi nesrečnega kralja .SO
Znklad na kozjem vetrova ____ JO
Zadna pmvda ................ JO
Zmaj iz Bosne .................. 1.00
Zltarjevo Zlato .................zl.20
i
Jt5
J5 J25 .30
JO
JS5
...30 JO
JO
JS5 JO
JO
'Pesmi. (Simon Jenko) .........4S
iS Pesmi Ivan Zormana.
Originalne slovenske i^esml ia pre-vodi znanih slovenskih jtesml v
angleščini.................... l.ff
'oezije. (Simon Gregorčič) —
trdo vezano ................ JO
'Holico. Pesmi za mladost .... JO lovenska Narodna lirika. Poezije JO Me ugank. (Cton Zupančič). — Poezije ...................
.40 .95 .40 .05 .40 .06 .15
1.00
JO
Ig *
i Pesmi z notami:
Dve božlčuici: Svetonočno zvone-
Beneški trgovec. Dramska slika
3. dejanjih .................. 1.00 "J*- Cuj premlla. Za dvoglasna
Če sta dva. £ala v 1 dejanju .. JO i ženska zbora s klavirjem ......
Doktor Robin. Igra v 1 dejanju JO Gorski odaievi. (Laharnar.) Zbir-l*o!ina Solz. 3 enodejanke: D***	1*1 molkih z!»orov in čvetero
cvetova, dediščina, trpini ____ 1.00 fl>evov. l. zvezek ..............
>ivji lovec. Narotlna igra s pet- ! zvezek ....................
jem v 4 dejanjih ............ JO Pomladanski odmevi. Pesmi za so-
>nevnik. Veseloigra v 2 dejanjih .301 ran- alt in bas
F.ndodejanke. Vsebuje 6 Iger ____ JO
^audeamus. Komedija v 4 dejanjih ........................
Gospa ki je bila v Parizu. Veseloigra v 3 dejanjih .......... JO
.30 j Išče se odgojnik. Igra v 2 dejanjih JO Krivopriaežnik. Igra n petjem v
dejanjih ................................J5,
Kovarstvo in ljubezen. Žaloigra iz meščanskega življenja v Z> dejanjih ....................................................JO
Matt Drama v 3 dejanjih ..." .	.75 12,.foveniskm prt.
Martin Krpan. Drama v 5 dejan-	^ tt*kom ^venega leta. -
J	(Foerstert ..................
3111 ....................60 12	T an tu ni Ergo. (Foerstert ____
Mei beseda. Igrokaz v 5 dejanjih	.30:12	Tantum Ergo. 'Pr.-uierl) Medved snubač. Veseloigra ▼ 1 de-
j»*du ............................................JO
Naša kri. Igrokaz r 4 dejanjih .601Ma?ne pesmi za mešan zbor.
(c.'attner) ..................
Slovenska sv. maša, za me"an zbor spremljavo orgel. (Ijtharnar)
1 00
"^ Zbirka slovenskih PA^^stl: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo
.40
2. letnik ...............
drugim je konstatiral, da se je	ietIlik ...............
,	. _ - , ..	. . -t . j i Praktični računar ..........
tiče Carigrada, naj znižalo število prebivalstva od 1	£loven8ko in slovensko
.60 .60, .30 .75
ga branijo Angleži, če hočejo in	1914. do 1921. za 21 milijonov. —
mislijo, da s tem preprečijo o-	Poginilo je največ ljudi od 16. do
krepi jen je kemalistične Turčije,	50 leta, med njimi več moških
ki je njihov najnevarnejši kon-	kot žensk, tako da na 1000 moških
kurent v Orijentu. Nas pa vzpo-	pride 1250 žensk. Poleg tega je
stavitev Turčije v Carigradu in	ruski narod strašno degeneriran.
Traeiji ne ogroža; nasprotno je	Približno 5 odstotkov novorojen-
le boljše, če se neha bolgarsko-	cev je sifilističnih. z drugimi bo-
grško trenje v Traeiji in če Ca-	leznimi pa se jih rodi 30 odstot- j Vošiina knjižica
r i grad neha biti objekt rivalitete	kov evropskih velesil. Mi smo prepričani. da bodo balkanske države, j ako se turške aspiracije deloma
zadovolje. ako se grška megalo-	-
manija priščipne in ako se I)e-	jz Pariza poročajo:
Požrešni Parižani.
gieški slovar .............. -0®
Splošno knjigovodstvo. 1 in 2 del $2.50 Movensko-italjanski in Italj.-slov.
slovar ....................... I-00
Morensko angleški in angleška
slovenski slovar, trdo vezan 1J0 Movensko-nemški in nemško slovenski slovar ...................
Slovenska Narodna mladina---- 1-—
Spretna kuharica .............. I--5
.50
Veliki slovenski spisovnik raznih _ , raznih pisem, trdo vezano 1J0' Zgodovina Srbov. Hrvatov in Slovencev
1.	zvezek ................
2.	zvezek ...............
.40
.65 -85
________Sodeč Pojnp DOVCStl tU
deagač prisodi Bolgariji, lahko	po statistikah, ki so bile ravno !	F .
našle trajni medsebojni modus	kar objavljene, je prebivalstvo! rOIHtUli:
vivendi in se osvobodile vednega	Parira. ki šteje 3,500.000 duš, ze- j	Amerik«ci, trd. vez.
vmešavanja velesil v balkanske	lo jedčno. V enem samem tednu ^ndrejt Hofer ................
zadeve. I>ardanelc pa naj bodo	zavžije namreč 1,600.000 kil sve-! Beneška vedeževaUia ..........
res svobodne, tudi za Rusijo, ne	jjega mesa in poleg tega 8000 kil Brfgrajski Biser ............
pa da bi jih Anglija lahko zapr-	/mrznjenega mesa 450.000 k. *vi- i^J^Joj^kiT^^a^	-•
la. kadar bi se ji zdelo. Ako pa se	njetine. 340.000 kil divjačine, Bo>, roman, trdo vezano.......75 Brogirano
Kemal paši odreče posest Cari-	H5.000 zajcev, 250.000 jajc, 420.-i	Bledu........................Pol litra Vipavca.
grada, ima Evropa proti sebi ves	000 kil sira, 200.000 kil masla.,n"	*
muslimanski svcet. kar pomeni v	727.000 kil krompirja in 60.000	*........\°J. ....*.
dogledni bodočnosti svetovni po-	hektolitrov vina. Niti en funt teh tiganova osveta .........
žar, veliko hujši in strašnejši ne-	proizvodov ne prodajo izven me- )* ^^
go je bil pretekli.	sta.
Ako naša vlada zavzame tako
•tališče, ne krii nobenih mirovnih	| pogodb. Mi nismo niti podpisali »iti ratificirali severske pogodbe. Ona se nas zato čisto nič ne
tiče. Ako bo kdo napadel meje,	, . . i__________
, , , , ,	na L ehoslovaskem, kjer so zni- limhovnt Bo i
naie države, nas bo vedno našel .	___.	_	. , ,	J
pripravljene: vsaka akcija ob
Dar«lanelah pa bi pomenila ne
Pivo cenejše.
Cvetina Borograjska
l>oli z orožjem ----
Dve sliki — Njiva,
<Meško> ........
1 Dolga roka ........
IVvica Orleanska ... 'Deseti brat. (Jurčič»
Starka —
Seveda ne v Sloveniji, ampak i ^^^ ^^' ^
Narodna Biblioteka: Amerika in povsod dobro, doma
najboljše ......................40!
Berač ........................
Boj s prirodo ................
Božja kazen ..................
Babica..........................
Iteatiu dnevnik ...............
Črtica iz življenja na kmetih GrSka Mytologija. -j knjigi .. Kranjska čebelica. Poezije ....
Nekaj iz reške zgodovine ____
Napoleon prvi ..............
Rimska Mytologija ..........
Spisje. Vsebuje 11 ] m »vest i ....
Svitoslav .....................
Spisi *odrejčkovega Jožeta, — Popotni listi. ni»cni prehod itd
V Gorskem zakotju ..........
Za kruhom ...................
Z ognjem in mečem..........
Narodna knjižnica:
Bilke ...................... JO
Bele noči, — mali junak	JO
Gad je Gnezdo .............. .40
Izbrani spisi Valentin Vodnika JO liuhinja pri kraljici gosji nožicl .60
Malenkosti .................. JO
Moje življenje. (Ivan Cankar) .40
Paberkl in Roža ........... JO
Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .25 Povestiee, Kanindranatti Tag op«.
Vsebuje 5 povesti ........ .40
'etelinov Janez, (Alesovec) —
Trdo vezano ................ .75
........... JO
trdo vezano 1.00
Pariški zlatar ................ J5
•'g Posljedni Mehikanec .......... JO
Povesti Maksima Gorkega.....75
Vu svobodnim solncem, 2 knjigi 2J0
Pravljice H. Majar ..........
Povesti slovenskemu ljudstvu v
pouk in-zabavo .............
50 Patria, povesti irske JunaSke
qq 1 dobe ...................... JO
Podobe Iz misijonskih dežel____ jO
-j'Peter Zgaga .................. JO
30 Pet tednov v zrakoplovu, trd. ves. 1J0
Hudo brezdno ..........
Vesele oovesti ..........
dovesti ln slike ........
Stfident naj bo. Na* vsak-
zv
30;v zv. 4 *»v.
7V.
danji krnh ..............
ahavna knjižnica: •4'1 _*. zv. Pegan In T.ambergar
.40 •> tv, f'^v* smrt .........
.40 24. zv. ZIe*lncl ...........
1.201 .70 .40 1.80 .40
l.oo mladino:
.70
.40 i Bob za mladi zob, pesmice .... .40 Dedek je pravil, pravljice .... Martin Krpan t Vrha. Povest
slikami, trdo vezano ........
.40, Mladim srcem
.40 Narodne pripovedke. 3. zvezek..
3.50
.35 .35 .35 .35
J5
JO
.50 JO
2. zvezek ....................
| Slovenska idravice. ( Fleis. hman)
j J. zvezek .....................
; <! zvezek ....................
Zdrav ice, za i»etje ln klavir —
(1'arma) .....................
Male pesmanre:
Pri oknu svo molče slonela ...
Cerkvene pesmi:
J0
.40 .40
.40
JO JO
.7»
.10
MIssa in Houorem Caecilias —
(l^oerster^ ..................
.50 JO .50
.60 .00
.50
Note za citre:
NTČ otrok. Veseloigra v 1 dejanju .25 , Ob vojski. Igrokaz v 4 dejanjih .30 Pogodba. Burka s petjem v 2 dejanjih .......................30 M m.	m	I *
Pokojni mož. Šaloigra v \ dejanju JOjlNOte Z & taillDUriCe l Rodoljub iz Amerike. Veeloigra a 1
petjem v treh dejanjih ...... J0|B<,m ^ na P^i"«- Po<lpurl
iCazvalina Življenja. Ljudska dra- ! s,ov" nar- pesml ..............
ma v 3 dejanjih .............75 Na korenskem je fletno. <Bajuk) 1.00
Revizor. Komedija v 5 dejanjih 1.001 Star samec. Podoba lz iivljenja v 2 dejanjih .................30
Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju J0 ^a™fan. I Rus^a	..........
Buri pridejo, koracmea...........,i0
Tončkove sanje na Miklavžev ve- 'Slovenski citrar. C najbolj priljub-
čer. Mladinska igra s petjem v j ljenih slov. pesmi prirejenih za
3 dejanjih ...................60, citre z besedami ...............50
Težke ribe. Veseloigra v 3 dejanjih .30
V spanju. Veseloigra v 3 dejanjih .30	Z& lilfitviE"*
Žila. Veseloigra v 1 dejanju.....30
Za križ in svobod«^ Igrokas v 5 i Kot nekdaj v maju. Valček. <Jakl) .75 dejanjih ...................... J5 IJubavno blebetanje. Polka mazurka. (Jaki) ................ JO
Razne povesti in zabavne knjige za
Zbirka ljudskih iger.
. snopič. Kmet Herod, Vedeie-talka. Župan, Sard spiski, Jeza nad petelinom in kes........ JO
pod seašjo, Sv.
JO .40
4.00
.40 J5 .35 .40 1.00
.80
.30 JO JO
JO JS
.50
žali pivo pri litru za 60 čehoslo-vaškib vinarjev.
Sovražra
obrambo naših interesov, ampak soudeležbo pri angleških osvajalcih načrtih, za kar treba pri nas predhodne privolitve parlamenta! Kajti beseda: obramba Carigrada je
naa, da bi ga branili, in angleške * atyr' čete se nahajajo v njem brez naie krivde: zato naj se Angleži "branijo" sami! Ako se hoče Anglija bojevati zoper celokupni muslimanski svet, naj se bojuje ■ama! Za nas bi bila ta stvar predraga. Mi živimo s Turčijo lahko
Klizabeta
I ran Baron Trenk ........................-35
_ Fra Diavolo ....................................-50
- Gozdovnk '2 zvezka) ....................1-2®
Golem roman .................
propaganda V inoz^m- firešnlk Lenard. (Ivan Cankar)	.75
6	Gočevski katekizem ...........
Gruda umira ..................
Ilcdvika ............................................-35
sxvu.
goljufiv.; Carigrad n'! '^"S'ajsii Prosbiro objavlja: nj-^o^jjfc li
nozemski listi so objavili alarmantne vesti o zaroti v
Ileogradu. ki stremi baje za tem. da izzove izpremetubo na prestolu v Jugoslaviji Dasiravno so te vesli takonaravne. da jih po njihovi ekstrovaganei niti ni treba demontirati, smo vendar pooblaščeni iz-
spisi os. Jurčič spisi: 4 zv Cvet in Rad. Hči mestnega sodnika. Broširano _ ...— Tnlo vezano ..............
.00
1.00
I-reteklost ................	JO
Robinson ...................	.....50
Revolucija na Potrugalskem .	.... JO
finali« Rinaldini	
veta Notbgrga ............	J5
kozi širno Indijo ..........	J*
Stric Tomova koča..........	.....60
lovr.!»sfca knjižpica. Zbrani	■pi-
spisi, vsebuje 10 povesti	.... JO
uneški Invalid .............	
Skozi širno Indijo ..........	____ JO
Spake, satire in humoreske .	... JO
Sanjska knjiga ............	JO
Sanjska knjiga, velika .....	... 1.00
Sanjska knjiga, nova velika	
arabska.................	.... 2.00
.60 J5 .40
.arodne (iripovedke, 4. svezek.. JO "ravljice in pripovedke za mladino:
1.	zvezek ................... JO
2.	zvezek ..................... JO
Slavček, zbirka šolskih pesmi J5
vončekL Zbirka pesmi za mladino: trdo vesano ................ 1.00
Zbrani spisi za mladino:
zv., trdo vezano. Vsebuje 15
povesti ......................
zv., trdo vezano. Pripovedke in
pesmi ......................
zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ......................
zv. trdo vezano. Vsebuje 8 po-v<fttl ......................
zv., trdo vezano. Vinski brat K., trdo vezano. Vsebuje 10 po-vesti
JO JO J0
JO JO
JO
'metnlške knjige • Mlada greda; pravljica s slikami JO Pepelka; pravljica s slikami 1.00 Bdeča kapica-; pravljica s slika-
Uil	1.00
Sneguljčica: pravljica ■ slikami 1.00 Trnoljčit*, pravljica s slikami 1.00 Knjige za slikani«:
Mladi slikar ................ .11
Sake is pravljic.............75
njige za slikanje dopisnic popolna z barvami in nrvodilom:
Mladi cmetnBc .............. 1.50
Otroški vrtec 1J0 Za kratek tea 1.20 Zaklad za otroka ............ Uo
Razglednice:
abavne. Različno, ducat ...... JK>
New Vorške. Različne, ducat .. 25
. snopič. Mlin Neža, Sanje .
. in 8. snopič. Sinove maščevanja, Za Eoovišče, Občinsk tepček, ]>ve materi, Neža z Bleda, Najdena hči .................. .60
. snopič. Na Betlehemskem poljanah, Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave .... JO
0.	snopič. Ferdinando ali spreobr-nenje roparja, rdeči nosovi .. JO
1.	snopič. Večna mladost in lepota, Repoštev, Preperljiva soseda JO
2.	snopič. Izgubljen sin, V ječi, pastlrici in kralji, Ljudmila, — Pianšarica ..................
I Jubavno življenje. Valček. (Jaki) .78 Našim malčkom. Za klavir ln i>et-je. Vsebuje	priljubljenih
skladb. (Juki) .............. 1.30
Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) JO Ob morski obali. Valček. (Jakl> .60 JOjPo-.drav z Bleda. Koračnica. —!
(Jaki) .....................M
Pozdrav iz Dolenjske. Koračnica. tJakl> ........................ JO
8. snopič. Ves talka. Smrt Marij« Pevice, Marijin otrok ......
4.	snopič. Junaška deklica, Sv. Boštjan, Materin blagoslov ..
5.	snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ........
6.	snopič. Mojstra Križnika, — Božični v*čei, Svojegiavna Min-ka ..........................
.SO
JO
30
JO
7. snopič. Dimež, strah kranjske dežele; Oh ta Polona, FrUOJeo stan Je zaničevan ............ Jo
S. ln 19. snopič. Pijavka, Skriven zaklad, Rešitelj, Kmet avtomat; Dekla Božja; Junaška Clejke .................... JO
0 snopič. Sv. Jnst; Ljubezen Marijinega otroka .............. JO
Pesmi in poezije:
Codec; poleg narodnih pravljic • Vrbskem jezera. (A. Fantek)
Trdo vezano ................ .75
j Moje obzorje. En*. G an gel. Poezije
Trdo vezano ................ 1J5
Narodna pesmarica.............. JO
Balade in romance. (A. Aškerc)
Trdo vezano ................ 1.25
Broširano ...................75
Pripozitanje. Polka mazurka. —
(Jaki) ........................................JO
Primerek! odmevi. Fantazija. —
'Breznik) ....................................JO
Regiment po cesti gre. Koračnica. (Jaki i ....................................JO
Srčno veselje. Polka ........................JO
Vesela plesalka. Polka .....................56
ZmiraJ zvesta. Polka ....................JO
Zemljevidi:
Združenih drfav. Veliki ...... ^
Združenih držav. Mali.........10
Slovenija .................... H
Nova Evmpa ................ JO
Zemljevidi: Alabama, Arkansas. Arizona, Colorado, Kansas. Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Ohio, Indiana, Montana, Mississippi, New York, Washington, Wyoming — vsaki po .................... Ji
Zemljevidi: Illinois, Pennsylvania, Mianes*. ta, Michigan, Wisconsin, Weal Virginia —-
vsakl po .................. .40
Velika stenska mapa Kvrtpe .. 2.00
Brezplačno.
Kdor naroči kako knjig«, prt-tožimo mu knjižieo
"NOVA POSTAVA"
za ponesrečene delavce v Pem-sylvanljl
brezplačno, dokler nam zaloga ne poide.
SLO VENI C PUBLISHING OD. New York. N. V.
javiti radi njihove široke publici-j t miru. četndi bi te «opet vstob- f,ott. na ^ se f,hjavile iz neprija-v Cariprrsdu. Mdeža vaem »eljskeua vira v nameri, da napra j muslimanom svetega kalifata. vtjo zmedo v ensu. ko se razprav-To j« stališče, celokupne jugo- hia vzhodno vprašanje.
NaroČilom j« prilofiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne namke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajt« pismo.
"Glas Naroda
(Slovenlc Publishing Company)
82 Cortlandt St, N«w York
Ne naročajte knjig, katerih ni v cenika.
Knjige pošiljamo poštnino prosto.
^yljjgbjgjgi
. -V-:-

i
/
fiT AS XAflODA. 7 NOV 10*?2
Le 17 monarhov je ostalo povojni.
Poroča Wilbur Forrest.
Prejšni grški kralj Konstantin	kralja nikdar v dotični muzej, do-je zadnji iz vrste ljudi, ki so tr-1 čim je bil prejšni kralj Leopold dili. <la jv kraljeva sila tudi pra- stalen posetnik muzeja, ki je
viea in nj«*{?ov odhod je potisnil	skrbno preštudiral vsako novo de-
izraz "suveren ' v še večjo ob-	lo.
skurnoHt kot jo j»* užival dosedaj.	Zadnja resnična povest o meha-
Preduo je pričela podirati evrop-	ničnih nagnenjih kralja je ravno-
hka vojna pr^tole. ki so stali več	kar dospela senkaj. v Pariz. Pred
stoletij, je bilo na svetu eno in štirideset "monarhov" ali "suve-renov". ki so imeli pravico izdajati kraljeve ukaze, katere so spr«j»di podaniki v različnih kraljestvih z največjim rešpektom. Danes pa je le še sedemnajst takih monarhov in če izvzamemo monarhe skrajnega orijenta. so kraljevske peruti precej postriie-ne.
V Evropi ni sedaj niti enega kralja, ki bi si drznil trditi, da j njegova beseda postava ali ki b Mogel kupiti kaki igralki b* nakit, n»- da bi oirmzil s tem dobrih odnošajev s političnimi načelni ki države.
Portugalski kralj Manuel je. bil zadnji evropski monarh, ki je »kuna! }K»služiti se kraljeve zakladnice, da okrasi pariške igralke z demanti. Glavna zabava Ma-nuela v današnjih dneh pa je tenuis, a ne na Portugalskem, temveč v Angliji. Dogodek, v katerega je bila zapletena zamrla Gaby J )»*slys. <!o«lal nadaljni naslov k številnim naslovom, katere je nosil mladi portugalski kralj. Ta zadnji naslov pa je bil "Ei" in Portugalska je postala republika.
Hetenski Tino si je pridobil
par dnevi se je ustavil avtomobil nekega belgijskega plemenitaša. ki je sledil vzgledu kralja ter i-gral svojega lastnega šoferja, na neki cesti par milj izven glavnega mesta. Na cesti je zapazil tega neki avtomobil, ki se je hitro bližal in pričel je mahati z rokama, la ga ustavi. Ko je prišel avtomobil ter se ustavil, je pojasnil ple-.jienitaš šoferju svojo smolo. So-fer tujega avtomobila, ki je nosil plašč, čepico in očala, je izstopil dvignil pokrivalo ter pričel nekaj popravljati. Kmalu je bil avtomobil plemenitaša zopet v redu. Plemenitaš je pričel stikati po žepih, kot da išče napitnino ter vprašal šoferja:
— Ali mi dovolite predstaviti -e vam ter se identificirati? Jaz >em grof X. — In jaz sem kralj, je odvrnil šofer, splezal v svoj avtomobil ter se odpeljal. Se pred no je prišel presenečeni plemenitaš zopet k zavesti, je bil Albert že celo miljo proč.
Francija je bila pred kratkim deležna precej utehe iz vzgleda, katerega je nudil siamski kralj, ki je mimogrede rečeno eden o-uih redkih orijentalskih monarhov, ki še vladajo. Poročne ceremonije v Franciji so pravcata na-rodna nadloga. Poroka stane tu-
njegovega naslednika, princa iz j Walesa, ima svoj izvor v osebnosti in demokratičnosti tega mladega človeka. Italijanski kralj i-ma letni dohodek, ki bi izgledal na papirju sicer dobro, če bi vze li vpoštev njegovih letnih idat-knv. katerim se nikakor ne more izogniti. Španski kralj mori dobro paziti, da izhaja s svojim dohodkom ter je šel. kot poroča-' jo. v zadnjem času v "bianes", da izboljša svoje finance.
Norveški kralj ima manjši letni dohodek kot pa predsednik francoske republike in vladarja Danske in Švedske tudi nimata dosti več.
Tudi jugoslovanski kralj Alek sander ni preveč obremenjen s posvetnimi blagri in o mladem bulgarskem kralju pravijo v Parizu, da išče ameriško nevesto, ki | bi mu prinesla v hišo kako večjo svoto denarja kot doto.
ZMAGALKA V SKAKANJU.
i
pravil: natančen načrt za praska j od d iti, so jima vojaki z nasajenimi ranili so na tisoče golobov,'mi bajoneti zaprli pot. Razkačena
vo.
j. . .:. . .. - ^
Ameriški načrt vznemirja Evropo.
»
Odvedenje takozvanega gorkega i morskega Gulf-toka bi dalo Franciji in Angliji podnebje kot ga ima Rusija. — Tako izjavljajo znanstveniki.
podgan. miŠ in gvinejskih prašič-
■kc»v. Oi-a-iovali so jih in tehtali te kom preizkušnje, dognali razliko domačim kruh
•m
se je šla grofica k grofu pritožit. Grof ji je pa rekel: "Ti ukazuješ
Na ta naC 11 so kuharicam, jaz pa vojakom". Od med navadn_ini:l tega ->asa profica ^ nikoli vež v
i«-r
' . , . . v .. ^nnUnimi kuhiji prepovedala kuhati ^
vrednostmi ki una, ks vsehuje v:- _______H
j t amine, preteine in mineralne sno-j vi. Živali, hranjene z v ham m.slum'
VABILO
na
kruhom, so do,*pele do polne moč: ZABAVNI MARTINOV VEČER :n zrelost; ?er So rodile v četrti in	katerega priredi
peti gonoraeiji. Z.vali, hranjene z Slovensko npv^n
j navadnim kruhom in vodo, so pomrle vsled pomanjkanja potrebnih sn. vi. Ta proi-aliušrja je nMančn« p >kaz;:la resnico Wnrdovega razkritja Isto so dokazali tudi uspehi po drugih preiskuševališčih.
Tokom leta. ko se je razvijalo bel kruh, v katerem je primerno razmerje prrdeina, mineralnih snovi in vitaminov, se je uporabilo skoraj dva mil.iona dolarjev za {■preiskovalno delo trt za zgradbo velike tovarne v Warren, Ohio, ki bo posvečena izključno pridobivanju vitaminov iz žita. Potrebne stroje s;j,.je bodo poslali tja iz Wardovih tovarn v New Yorku hi Pittsburghu. Načrti za nove stroje in nove metode c0 že sestavljeni Uspešne posledice s*o urravičsile napore. Dobrote razkritja bodo
brez dvoma kmalo blagodejno i
. 1 bo
vplivale na narodno zdravje in inot.
Slovensko pevsko društvo PREŠEREN" v sobote due 11. novembra 1922
v S i o v P;.mi na ~»7 cest: v Pittsbnrghu, Pa. V-PORFD:
1.	Nagovor Antona Zba^nika.
2.	Igra: "Matast muzikant" cn;idejanka.
dru
in pev
svoj novi naslov s pomočjo metode, ki se je popolnoma razlikova- Vl najboIj	človeka ce-
i,: ~ -o premoženje. Vrše se mučne pn-
la od Manuelove metode, ki je bila bolj uspešna in hitra. Nemški Viljem, avstrijski Karol in bulgarski Ferdinand so se poslu-žili te metode z velikanskim uspehom in Konstantin jim je sledil, kjer je skušal izrezati novo in večjo Grško iz sosednih ozemelj.
Španski kralj Alfonz pa je naravnost uzor kralja novega, mo-, dernega tipa. Dober jahač je i polo igralec, avtomobilist ter iz-vežban tudi v vseh drugih športih. On pusti svojo vlado vladati ter noče biti za svojo osebo nič drugega kot ljubeznjiv in prijeten ter vsled tega tudi popularen. Najbolj odlični gost tekom zadnje sezije v Deauville je bil Alfonzo. Poleg drugega je napravil Deauville v letošnji seziji tudi rekord glede hazard ne ga igranja za visoke svote. Čeprav se španski kralj ni izogibal igralnicam %ia večer, je dal vendar vzgled, katerega bi morali posnemati vsi evropejski kralji. Priznal je. da bi rad igral, da pa si kaj takega ne more privoščiti v — Deauvitlu.
Nekega večera sta prišla kralj Alfonzo in perzijski šah v sobo, kjer so igrali baccarat ter se približala veliki mizi. kjer so stav-ljali med drugimi tudi amerikan-ski milijonarji vrtoglave svote na eno samo karto.
Šah, ki je majhen in strašno debel človek, se je ozrl proti Al fonzu ter iuu zašepetal: — Kdo ima karte?
Alfonzo se je sklonil preko i gralcev ter odgovoril: — Xe vei a strašno denarja je na mizi.
Medtem pa je upravitelj igralnice že spoznal oba kraljevska o-hiskovulca ter ju vprašal, če bi hotela sedeža pri mizi. Čeprav so Lili vsi stoli zasedeni, je bil u-pravitelj vendar pripravljen spoditi dva bolj ]>očasna in previdna igralca.
Alfonzo in šah pa sta z zahvalo odklonila ponudbo. Prvi je prostodušno priznal, da si kaj takega ne more privoščiti in »ah je orijentalsko gracijo odvedel svojega tovariša z mesta skušnjav.
Nadaljni skrajno priljubljeni monarh v Evropi jp belgijski kralj Albert. Njegova giavna zabava je mehanika in on se ne briga dosti za državne posle. Njegova slabost za aeroplane in avtomobile je dobro znana in v Belgiji je malo tako dobrih pilotov in šoferjev kot je kralj.
Kurator nekega bruseljskega muzeja je pred kratkim vzbudil pravcato senzacijo, ko je javno iz-
premozenje. vrse se muene pri prave, oklici, dogovor pri notarju. civilna in cerkvena poroka in tako dalje. Vse to so tradieijo-nalne konvencijonalnosti, ki že stoletja diktirajo razliko med primerno in neprimerno poročno .tiketo.
Siamski kralj pa je izdal v interesu narodne ekonomije pred kratkim kraljevo proklamacijo, / kateri se je enostavno glasilo: — Sedaj sem oženjen. — Stem je prihranil sebi in svojim podanikom približno en milijon dolarjev. Dosedaj so se ženili siamski zralji z velikanskim pompom in ob takih prilikah je rajal celi narod po več tednov. Kakšne svote ^o požrle te slovesnosti si lahko »sakdo predstavlja.
Se vedno živi na tisoče in tisoče pravih Parižanov. ki se spominjajo francoskega glavnega mesta kot pravcate Meke za zaba-veželjne evropske cesarje in kralje, ki so prihajali v Pariz bolj pogosto v najstrožjem inkognitu. Angleški kralj Edvard VTL je bil reden obiskovalec Pariza in povesti o njegovih hrupnih zabavah »i napolnile celo knjigo. Denar je izdajal z radodarno roko. Belgijski kralj Leopold je bil tudi us-trajen obiskovalec Pariza ter je bil neprestan vir vznemirjenja za diplomatične uradnike in pariške detektive, ki so morali paziti. da se mu ni nič posebnega pripetilo.
V starih dneh je bil Pariz rek-kokedaj brez kraljev in princev. Janes pa je stvar povsem druga na. Pariz je drago mesto, in kraji niso več tako bogati kot so bi-.i nekoč.
Celo pred evropsko vojno je postalo splošno znano dejstvo, da so pričele evropske države izvajati večjo kontrolo nad pravicami kraljev glede denarnih zadev, z izjemo Rusije, Prusije, Avstrije in Turčije. Monarhi teh izvzetih držav so imeli na razpolago sko-ro neomejene denarne vire, s katerimi so razpolagali po svoji volji. Mogoče je to dejstvo pripomoglo k usodi, ki jih je zadela. Car Nikolaj. Franc Jožef in njegov naslednik Karol so mrtvi. — Niti en prejšni nemški monarh m vlada več, če izvzamemo kneza iz Lichtensteina, ki vlada miniaturni državici, katero lahko prevozi avtomobil v katerikoli smeri v dvajsettih minutah, nc da bi ga ustavljali policisti radi prehitre vožnje. Turški sultan pa se je odpovedal prestolu.
Angleški kralj Jurij je pravzaprav reven človek. On ne sili
k
rani svoje nezadovoljstvo, da ni nikjer v ospredje in popularnost
Iz Pariza poročajo: — Pariz bo imel podnebje kot prevladuje v Petrogradu in ledene gore bodo plavale po Sredozemskem morju, če se bo uresničilo domnevani a-meriški načrt, tla se premosti zev med Key West v Floridi in Ha-vano. Tako izjavljajo vznemirjeni francoski znanstveniki.
Pariški listi posvečajo cele kolone poročanemu načrtu ameriški inžinirjev, da zvežejo Združene države s Cubo potoni železnice. Marcel Pays pravi v listu Excelsior. da bi tak načrt obrnil morski tok nazaj v južni Atlantik in da bi se vsled tega izpremenilo sella j milo podnebje severoiztočne Evrope v arktično podnebje.
—	To je brez dvoma nujna za-deva, ki zasluži vso pozornost zavezniških državnikov, — pravi Pays v svojem članku. — To je veliko bolj važna zadeva kot pa uravnava turškega problema ali pa vprašanje nemške vojne odškodnine.
—	Nikdo ne more dvomiti, da so ljudje, ki so izkopali Panamski prekop, fizično sposobni premostiti ožino med Cubo in Združenimi državami. Kompetentne avtoritete so še izjavile, da je načrt izvedljiv, ker je morje med Cubo in Združenimi državami iz-vanredno plitvo. Taka železnica bi dovršila Florida East Cost železnico, ki spaja Key West z a-meriško celino ter bi obenem tudi pomenjala direktne vlake iz New Yorka v Havano ali Santiago.
—	Amerikanci so v svojem bistvu praktični ljudje. Pokazali so že, da jih Evropa ne zanima v polit ičnem oziru. Dosti vzroka je vsled tega za domnevanje, da bodo prednosti, katere bi jim nudila taka železnica, odtehtade strašno škodo, katero bi brez dvoma trpela Evropa, če bi se odvrnilo morski tok v drugačno smer.
—	Cuba bo gotovo z veseljem privolila v načrt. Cuba je popolnoma odvisna od Združenih držav v političnem in finančnem o-ziru. Morska ožina pri Cubi predstavlja že sedaj nekako ameriško teritorijalno vodovje, ki bi postalo tako tudi faktično, kakorlii-tro bi bil dovršen predlagani most.
—	jZnastveniki nam pripovedujejo, da je Gulf morski tok reka gorke vode, ki prihaja iz mehiškega zaliva ter teče skozi ožino pri Cubi. To reko stvar j a jo gorki toki iz južnega Atlantika, ki prihaja v mehiški zaliv skozi ožine med Jamaico ter južno-a-meriško obal j o. Prav posebna geo-grafična formacija, kjer zadene ob obali Francije, Anglije in navzgor do Islandske.
Če bi ne bilo te posebne zemljepisna formacije ožin pri Cubi. bi tekel ta morski tok mogoče navzgor ob ameriški atlantiski o-bali ter nudil New Yorku podnebje Londona ali pa bi napravil krog proti jugu ter zopet prišel v mehiški zaliv.
Slika nam kaže Angležinjo Miss Lines, ki je pri zadnji tekmi v Paddingtonu dobila prvo na grado. Skočila je šestnajst čevljev daleč. S tem je dosegla svetovni rekord.
Mostu preko cubanske ožine bi ne bilo mogoče zgraditi kut navaden most na koleh. Treba bi bilo zgraditi velikanske nasipe v gotovih razdaljah, ki bi brez dvo-
Izboljšanje kruha.
e ra: je objavil v New Yorku
,,	. . '''-< rge S. Ward, predsednik Ward
ma preprečili prehod morskega	,,	, . ,
, ....	,	1'aKiiig < ompanv, nekaj, kar v
toka, ki bi se nato zopet obrnil n smRlrati za n:tjve5ji znan_
nazaj z mehiški zaliv.	Utveni korak v izdelovanju hrane.
— Lahko si predstavljamo, kak-. Povedal je, da se mu je oosreči.b šne bi bile v takem slučaju po-^ sodelovanjem nekaterih slavnih slediee za Evropo. Anglija i Fran-strokovnjakov «r!edc hrane in p'e-cija, oropani gorkote, katero da- (iskovalnih kemikov Ward Baking je ta morski tok. bi se vrnili v .Company, največje pekarije na ledeno dobo. Velike ledene gore svetu, izboljšati metodo pridobi bi plavale po Sredozemskem mor- vanja dragocenih vitaminov in mi« ju in Angleški kanal, poln ledu, 'leralnih snovi v/ žitnega zrna. Pobi bil ob gotovih letnih časih za-1 ^'čilo sr- mu je peči hlebce i/ bele prt. Pozimi bi bilo mogoče priti'1 P-^niee. v katerih je ohranjena
iz Calaisa v Dover peš preko ledu.
— Celo arhitekturo 'Pariza, Londona. Bruselja in drugih večjih francoskih in angleških mest bi bilo treba temeljito izpreme-niti. da se jo prilagodi novim razmeram ter prepreči, da ne pogi-
vsa hranilna vrednost.
Vso značilnost tega Wardovegu ■igotovila se d i presoditi, ako i>o-misliiiio naslednje: Od onega "-asa, ko je angleški kemik Hopkins prvič objavil, ua je -znašt-1 hranilne rlcmente, 1." so postali pozneje znani pod imenom vitamini, >o
... , _	znanstveniki po eolem stvetu brez ne prebivalstvo od mraza, l o re-.„ni „ i. -	• , ,. . . A,, , . . . ,	uspeha poskusali razviti praktiki Thames bi mogli voziti le po	uporahe vitaminov in sicer v
par mesecev v letu m isto velja rakom razmerju, ki bi bilo najbolj
tudi glede reke Seine.	pripiavno za hrano človeštva.
— Ob Rivijeri bi postali praz- V splošnem prevladuje mnenje,
ni neštevilni hoteli za turiste. Na, da bo uspeli teh uglednih ameri-
mesto solnčnega juga bi staopilo. ikih znanstvenikov i:i Wardove
ostro podnebje Grenlandije. .Mon- kompanije veliko pripomogel k
te Carlo bi dobil podnebje Stock- razrešen ju velikih svetovnih vpra-
holma in Biarritz bi postal drugi ^ "'J glede skibe prehrane. Slabo
Helsingfors.	f'a !,iS,) hranje!.i samo tisočeri v
Celih sedem mesecev v vsakemu ^''»ženih državah, pač pa tudi
letu bi bila temperatura v Angli- 1 ini,-K'ui napol-izstradanih mož.
ji in Franciji pod ničjo. a žejni11 sk in	v Prizadetih krajih
Newyoržan bi lahko sedel v Cock- !"<vrf	znanost uporabila
* -i i	-ii t» i 11" iznajdbo, se bo kruh izboljšal
tail-ekspresni vlak na Pennsvlva- - , ,.„ , , ..
, ..	.	i m jzbGl.Tsa o se bo tudi zdravje
nia postaji ter se sest in trideset -, . '	.	J
i elove*»tva v sposnem. ur pozneje prebudil v Ilavani.	..-i „ i i- i . • ,
x* i - , -	- ,	Ste\i!o nalezljiv h bolezni med
Nekl drugi list pravi, da bi po- ^.hranjenimi ,jluliai ^ |K) mi. menjalo izvedenje tega načrta iz- . !:ostno ho]ezn'K ki so poide. bruh vojne med zdruzeno Evro-;slaf>44 prehrane. se bodo
zmanjšale, kajti ljudje bodo dobi-
po ter ameriškimi Združenimi državami.
Nemški socijalisti proti italijanskim fašistom.
vali v svoji hrani dovclj vitaminov.
Ko so se vršili pričetni poskusi za napravo dovršenega pšenic ne ira hlebca, ki bo svetovne važno-—-->ti, so bili navzoč: znanstveni za-
Nemški socijalisti v Berlinu so^T"	Hopkina.
i ale, Harvard, foiumhia, Penn izdali na proletariat vsega sveta I State, Mellon Institute of Indii^
apel, da se ima proglasiti bojkot fr'al Research v Pittsburgbu in
Italiji za tri dni, kakor se je to "lrusih ugb dnih vseučilišč. Priso
,, ,, ..... stvovall 5»o tudi Mr. Ward ter čla-svojcas zgoddo Madžarski, ki je	... .	. , . ; .
na Wardove2a štaba doktorja
takoj na to izpremenila svoje na- 1Ioff..u,n A1|pn Te praktienc
stopanje proti proletarijatu. Za in znanstvene avtoritete so **>de-
tri dni naj bi se ustavila vsak,a bivale pri jjro Okusen ju Wardove
komunikacija z Italijo. Nobena	S» J1**''*" ^ ^
^	, . , najdba v polni meri potrjena m
vest iz Evrope bi ne smela biti piiwnctljh I);i,b:,m skoraj do.
oddana v Italijo ne po pošti, ne1 dobra i ešeu
po brzojavu, železnice bi ne sme- Prav posebno je pa vse zanimr.
le prestopiti meje in ladje bi se|,a Mr	možnost, črpati
. . . *, ,.. , vitamine iz pšenice in drugega ži ne smele ukrcati v itali lanskih ■. .	,	. .
ta ter zelisen-h suovi m s team ter
pristaniščih. Vse to se ima zgo- i drugimi potrebnimi hranilnimi ele diti v znak protesta proti fašiz- meriti povečati hranilno vrednost
mu, ki hoče v Italiji s svojim se-|in "kusnost kruha.
__- -__.	. . .. i Zastopnik: teh velikih univerz.'
danjira ravnanjem s proletarija-;. . . . .. ... ,
j ki so pionirji v preiskovalnem de-
tom ustvariti razmere, vredne j(l ^h- hranilne vrednosti mine srednjega veka.	ralnih sno\i in proteioov, s. na-
n ■ " • 'erieniK straži " poje slov šfvo "'Prešeren" 31 ladinsko tauiburaško društvo " Ilirija" več raznih ko madov.
Dvospev L.itisa Rihtar " Johna Jurgel '"Nočni vaj" v angleščini.
m ('■n-
fi
les m
•■sta zabav.. >b T.iiO j., m
Začetek Vstopnina .~>lV za Za vsestransko dobri preskrbljeno.
p .s,-t iega zabavne; i
pi >st J-i-zl ►< >
Prepovedani grah.
Za obilni M«rti:io\,»a večera s.« uajv'jutl-nejše priporoča - - »-i i pittsburški slovenski naselbini	Odb-.r.
(-X	11
ZENITNA PONUDBA.
Grof de Espanna, minister Srednje ^larcsii s>o\. ?j«-e s - /, li španskega kralja Ferdinanda ,em P"i^>m sez.ianit - p-išt.-nim VII., obenem generalni kapitan ^h-v^kim dekletom v svrho ž—
nit ve. »Jaz -a-m izučen delavec, imam toj-ej <i»mno delo in tudi premoženje. Ako katero wseli za-konsko življenje, se ji sedaj nudi bpa prilika isto tudi vrevničiti. Opozarja se j>a. da se opusti vsaka šala t le resile ponudbe, oprend jene s siiko. >•• i»odo vpoštevale. Najstrožja tajnost zajamčena. Mo-rebitna ponudba naj s.- blagovoli nasloviti na: Srečna Inidočnost, Naroda. Cortlandt St., K-k. N. Y.	C7-8—11)
Katalonije, je ljubil Čez vseh grah, ki se v Španiji dobi ob vsakem letnem času. Grofica pa je bila velika sovražnica te zelenjave; ni je mogla videti, še manj pa uživati. Nekega dne si je naroČil grof v kuhinji za obed tudi graha. Kmalu po tem je prišla grofiea v kuhinjo in ko je videla, da lušči dekla grah, je prepovedala ga skuhati. Opoldne pri obedu je grof zaman čakal na grah; napo-sled je poslal slugo v kuhinjo. Ko se je vrnil, je povedal resnico. Grof ni rekel besede ter je ostal dobre volje. Po obedu je poklical k sebi poročnika in mu je ukazal, naj zvečer nobene osebe ne pusti iz gradu. Ker je poročnik vedel, da se grof ne šali, je postavil pred grajska vrata na stražo. Grofica in njena hčerka je bila na večer po vabljena na ples.
Ako želite dobiti
sorodnike ali znance iz stare domovine,
pišite nam prej za pojasnila, ker število priseljencev je omejeno.
FRANK SAKSER STATE BANK.
Ko sta hoteli' 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA.
CDINI SLOVENSKO OOVOREČI ZDRAVNIK iPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI. Maja stroki J« z<lravl>nj« akutnlli In kroničnih boMznl. Ju aam ta zdravim nad 23 lat tar l.nam akuinje v v**h boleznih i ln kar znam atovanako, zato vas moram popolnama razurnatl In apoznatl vaio bolazan. da vas ozdravim In vrnem mod In zdravja. 1'ketl 23 lat um pridobil poaabno skušnja prt ozdravljanju molkih bolezni. Zaco ae morata popolnoma sanoatl na mano. moja skrb pa Jo. da vaa popolnoma ozdravim. Na odlaftajta. ampak pridite £lmpraja.
Jaz azdravlm zaatrupljcno kri. mt~uija In Ilea po t^iaau. bo lesni v prlu. Izpadanja lit, bolsčln* v **oatah,star«rans;osliba<ost)iivčne >n bolezni v mahu« Juladlcah, letrah, želodcu, rmanlco rovmatlzam. katar; zlato illa, naduha Itd. Uradno uro: ▼ ponedeljek: arodo ln petek od S. dopoldne do S. Topoldno; v - torek, batrtak to aobota od t Uopoldne do I. zvečer; v nodoljak te praznikih od It. dopoldno do X popoldne.
3315 IZTISOV
je bilo prodanih z današnjem dnem«
Zavedajoč se izborne kakovosti izbrane vsebine Slovenskega-Amerikanskega Koledarja smo letos tiskali 2000 iztisov več kot prejšnje leto.
K bogati vsebini koledarja so prispevali: A. J. Terbovec, dr. Grahek, M. Pogorele, F. Oklasen in drugi.
Večji in boljši koledar za isto ceno kot lansko leto.
Cena za Ameriko in Jugoslavijo
40c
SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street	New York

____
i i__l_____

_____
KAPITAN BLOOD
NJEGOVA ODISEJA
Spisal Rafael SabatinL
Za "Glas Naroda" pre vel G. P.
Ob obletnici poraza na Koroškem.
Xikdar in ničesar nam še ni f in začel se je boriti za življenje
41
prineslo toliko spoznanja kot izguba Koroške, one zemlje, ki je .'edno čakala moškega in pleme-.litega nastopa, da se vrne tistemu, kateremu spada. Sedaj la hko spoznamo, kako mladi, plahi in neizkušeni smo bili še. kako smo bili revni in da bi bil naravnost čudež, če bi se Koroška
Nadaljevanje.)
—	Tam. — Francoz se je ozrl v dotieno smer ter pobledel. Hu-
r	io> liiim uui:/.,
dobni temperament tega človeka je bil zbujen in stresel ga je nad napnna t nam odposlancem. — Kje pa si tičal ti, da si prišel šele sedaj s tem? Odgovori.	£
Indijanec se je ves preplašen umaknil. Njegovo pojasnilo, če je sploh imel kakšno, je paraliziral strah. Levasseur ga je prijel /a vrat. |»a dvakrat stre>«d ter vr^«-l ^ tako silo ob ograjo ladje, da je obležal tam povsem nepremično. Iz ust mu je pričela teči kri.
Levasseur je pričel mahati z rokama kot brezumen.	i
Vrizif tega smrad jivca čez krov, — je ukazal nekaterim svo-fStinkte' ki Potrošaj° vse SV0J"e e" jim ljudem, ki so stali naokrog brez dela. — Nato pa dvignite si- ! Qerglje v boJlh med seb°j- zar»" dro, «laV«mo za Oučmanom.	dl cudovlt,h malenkosti, se ti pro
počasi, kapitan. Kaj pa je tof — Levasseur je čutil nek« roko na svojem ramenu in ko se je obrnil, je zrl v široko lice svojega poročnika, ('ahusaca, premetenega in hladnega Bretonca.
Levasseur mu je pojasnil svoj namen ter se posluževal pri tem nt^eilnih izrazov, ki so bili povsem odveč.
Cahusac je zmajal z glavo.
—	To je nizozemska ladja, — je rekel. — Nemogoče. Tega nam ne bodo nikdar dovolili.
—• ln kdo nam hoče to prepovedati? — je vprašal Levasseur, začuden, a obenem besen.
V prvi vrsti ne bo vaša lastna posadka preveč pripravljena storiti kaj takega in v drugi vrsti je tukaj kapitan Blood.
—	Jaz se ne brigam za kapitana Blooda . . . Morate se brigati. On ima moč, težo drage kovine in mož in
če ga sploh kaj poznam, nas bo potopil predno bi trpel, da se spoprimemo z Nizozemci. Oxi ima svoje lastne nazore o morskem ropanju, ta kapitan Blood, kot sem vam že povedal.
—	Aha, — je rekel Levasseur ter pokazal zobe. Njegove oči, ki
■i mMi na vedno bolj oddaljujoča se jadra, pa so bile zamišljene. -------------------------------
To pa ni trajalo dolgo. Domišljija in iznajdljivost, katero je ka- izale«!je, vswfNemeijo, mržnjo do pitan Blood takoj zapazil na tem človeku, sta mu kmalu pokazali primerno pot.
Preklinjajoč v svoji duši zvezo, katero je sklenil, je že razmi-
Slovensko fantovstvo, popolno ma neurejeno, z neusmerjenimi -.vojimi silami ki ima večji smisel za navaden pretep v gostilnah, ker nima ideje in ne mara slišati ličesar .kar je zoper njegove in
tivijo z vsem bistvom svojim — če bi jim namignili na borbo izven njih samih — nismo se do tedaj povspeli do lastnih, nismo še /.brali vseh dobrih elementov, da bi postavili mogočnost naše sinteze nasproti dolžnosti in zvestobi Nemcev.
Primorska in Koroška sta bili dvoje zrcal, da smo si od blizu n natančno ogledali naš od tla-! čanstva spačen obraz, obed ve zrcali sta bili odkriti in neizprosni.
Nemci so imeli združene že vse misli, se niso šele učili. Sedaj gledajo Nemci k tem nekdanjim iskalcem kot k herojem in svetnikom in so zvesti besedam, ki so jih izrekli. Koroški Nemci so ime-
nepoznanega rodu Slovencev, katere so čutili pred seboj, ker so vedno prosili ali ponižno i^JgiJi
-	- - W	------ J---—---------	.
šljal, kako bi se ji mogel izogniti, čeprav niso še dvignila sidra. Kar i kompromisov. Nikdo ni izgovoril mu j. rekel < ahusac, je bilo popolnoma resnično. Blood bi nikdar , besede borba. Naš poraz na Korone trp. I. da bi se v njegovi navzočnosti storilo Itako nasilje Nizo- škem to so činjenice zmag Nem-z.-mcem. Kaj takega pa bi se lahko pripetilo v njegovi odsotnosti. cev v davninah, zmag nad Fran-Ko pa bi Jbilo enkrat storjeno, bi moral Blood sprejeti dejstvo, ker j cozi. krepko se razvijajoče kultu-bi bdo pre]»ozno protestirati proti njemu.	| re. literature. Wagnerjeve muzi-'	4 y>V
Po preteku ene ure sta Arabella in La Foudre skupaj odjadra-, ke m razvoja nemške industrije i.'^j^lj1	,	,.
Ii i/ pristana. Ne da bi vedeil, zakaj je bil prvotni načrt izpreme- — na na«» strani činjenice lene v' f, * ,_a '	J1 ,ah na
i • -i i	, .......	-i	• i , .	j \ v.nen. nar se tiče velikosti.
njen, jc dvignil kapitan Blood svoje sidro, kakorhitro je zapazil, i zanikrnostl m komodnosti, neu-1 .. ri(ir„ • - . , .
w r i . . .	• cm. i it j-. uiiAie jfMiica Kot na.sa
merjenosti, Frazerstva — vsa na-
nedaleč od brega. Na bregu je stalo vse polno gledalcev in kopalcev. vsi so gledali prizor potapljanja in ostali mirni in pribiti na mestu, in nikdo ni imel p-guma. da bi šel vsaj zaradi sebe reševat mladega potapljajočega se Tavčarja, kaj še. da bi naplavil zaradi njega žrtev. Tavčar se je nato utopil. Morda je bilo med temi ljudmi dosti takih, ki so se zgražali nad porazom nad nesrečo majora Lavriea. ker mu osebno junaštvo ni zadostovalo, da bi ubranil Nemcem nadaljno prodiranje ali nad smrtjo Malgaja.
Nagibi onih, ki so delali na Koroškem. je bila velika ljubezen, tista najpopolnešja, ki daje nadčloveške moči in prihaja iz globin najsvetejšega prepričanja. In takih žrtev je bilo na Koroškem dosti.	:
Ko bo pretežna večina našega ; naroda vzgojena tako, da bo pri- 1 pravljena na takšne žrtve, kakršno so doprinesli posamniki na Koroškem, bo rešeno tudi koroško vprašanje in bratom onkraj bo zasvetil dan vstajanja!
"Slov. Narod."
Severova zdravila vzdf/ujejo zdravje v družinah.
KAŠELJ
je vendar neprijeten znak ii se £a ne sme zanemarjati. Uživajte
SEVERA'S COUGH BALSAM,
kateri olajša kašelj t« odvrni mnogo trpljenja. Je ravne tak dober za odrasle kakor za otroke.
Cena 25 in 50 centov.
VpraJajte po lekarnah.
SEVERA'S COLD AND CRIP TABLETS
zoper prehlac. enpc in ~a odporni pri glavoboli vsiea prehlada
Cena 30 centov.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
Sestra naše zemlje.
POZOR. SLOVENKE!
Tukiij sva dva pečlarja, stara) ud «li» iN i*-1 in bi se rada seznanila s slovenskim dekletom v Klarosti od lJ* du 25 let. Ker tukaj; ni nič Slovencev, zato morava potoni eav.pis.-t iskat družico. Ka- j t'-ra resno misli, naj priloži svojo sliko, katero se na zahtevo vrne i:azai — Lei-pold Tomšič, Anion Logar. Ir.'X LIS. Cheat Haven. Pa.
9 novembra:
Seydtitz. Kremen.
11 novembra:
Homeric. Cherbourg: Argentina. Trat.
"4. novembra* Aguitama. Ch<»rbour».
Amfrica.Cherbuurv In Bremen; Ryn-
Jum. Boulogne.
15 novembra:
France, Mavre.
18 novembra-
j Antonia, Cherbourg.
21	novembra:
fiei-enparia. Cherbourg.
Yolendam. Boulogne.
22	novembra:
Hannover. Bremen, t Paris. Havre.
. 5. novembra:
Majestic. Cherbourg: Scythla. Dubror-] nik ln Trst.
28	novembra:
Oeorp Washireton. Tlremen.
Mauritania. Cherbourg.
29	novembra:
Saxonia. Cherbourg in Hnmhurg.
j 2 decembra:
I-a Savoie. Havre; Noordnm, Boulf^ne I Olympic. Cherbourg, t. decembra: Aquitania. Cherbourg.
5	decembra:
Taonu.na. Oenoa. President Wilson. Trst.
6	decembra:
J Vonk, Bremen.
Tuscania, Uuorovnlk In Trat. ,9 decembra:
Homeric, Cherbourg; Rotterdam. Boulogne: America. Genoa.
11 decembra:
Rou^siUon. Havre.
)
1	12 decembra:
Rerengaria. Cherbourg. |13 decembra: Paris, Havre.
16 decembra:
M a jest. i-. Cherbou: k 18 decembra:
Mauretania. Cherbourg.
20	decembra: Seydllt*. Bremen.
21	decembra:
Anton*!a, t'herbourj; in Hamburg.
23 decembra:
Ryndam. Boulogne.
28 decembra:
Colombo. Oenrva.
30 decembra:
l~i Sdvole. Ha vre; Olympic. Cherl>otirg.
2	januarja: Hert-ngaria. Cherbourg.
. 11 Januarja:
Argf-nti::a. Tr*t.
VAZNANILO IN PRIPOROČILO.
msmicHUNF
^Naravnost v Jugoslav* ,-q-N
ZGLASI NAJ SE
.IAXKZ PR.RrŠFK, doma iz Ko-
--j 1 la. f a »a Velike Lašče, Jugoslavs
Mi smo tako navajeni ni sliti. v i^vdnlštvu C lasa Naroda da niti ne vemo. da ima naša zem--1 ->l'r *' z x	Pi<mo « starega
i j a sestro, njeno ime je Venera'kn,ia \,d svaka Matevža ZnidarŠi-zvozda.	j1*"' 'M je velike važnosti
Zvezda Venera in zemlja sla si' tako podobni druga drugi da ako bi ju inrgel spraviti v nepotredno bližino, bi ju težko razločil Edina razlika je t i. da je zemlja nekoliko večja. Prerez zemlje meri 7.!»17.fi milj, doč-im meri prerez Venere 7 700 milj. Ako bi šel zem
Cenjenim naročnikom "Glasa' Naravnost v Jugo^a^ V a r od a *' v d r ž a v i O h i o naznanja- JSrZK^^^J^S^
mudi.
ARGENTINA ... 11. novembra. tPRES. WILSON 5. dec.; 27 jan.
bi najbrž težko
jc btori! to njegov tovariš. ( .-li dan so imeli nizozemsko jadernico pred očmi, čeprav je Politika do manjše <leklara
j zemlja l'ot, katero napravi zemlja okrog solnea, je po<iobna .'lipsi In
bila proti večeru le še majhna pika na severnem obzorju.	ciJe je le malopotezna. tudi se je je oddaljena solnea 91 do 9G
Wood lil Levasseur sta hotela jadrati v iztočno smer, ob se- "lc>rala boriti s pojmi pravično- j miljoI10v milj; pot Venero okro<
Vaši sorodniki, prijatelji in znanci v starem kraju ;
kupijo vožnji listek za pot v Ame-
najugodneje z ameriškimi J dolarji. Proti predložitvi potrje 1 nega potnega lista za v Ameri- j ko mi lahko izplačamo ameriški denar v uradu Jadranske banke ' v Ljubljani in v Zagrebu, toda znesek za posameznega odraslega potnika ne sme presegati $240.
V Italiji in zasedenem ozemlju pa lahko izplačamo brez izjeme \sakemu poljubne zneske v ameriških dolarjih.
Ako kaj ne razumete, pišite
• --m------------ i----- —----------•	-----j— .(	_ ---- ------— nam, da Vam pojasnimo.
Hudič naj vas vzame, — mu je odgovoril Levasseur. _ La- ne v nas *amih. Na Koroškem smo (KOt P:t lia zemlji Na zemlji imamo ^^
lja je ladja in naj je nizozemska ali španska in ravno ladij potre- Trvič poizkusili svoje moči kakor|tri vrste	mrzlo, gorko in j ™ Safcer Stat
bujemo sedaj Mislim, da bo to ljudem zadostovalo.	; Kusi nad Sebastopolom leta 1855,1 vn,co- Ta kIinia bo pa po izjavi j ^oruanat St., New York, N^Y.
Njegov poročnik ni rekel ničesar več. Zmajal je f glavo, ko se vse Je odpovedalo, ker nismo ime- . 4?'-'ol,-'Sov tmaln izginila. Normal-1 je odstranil, da da ljudem potrebna povelja, kajti dobro je vedel da li ide->e- da bi nas držala v ved-|i;a , :."ia. zeniije \}} bila zraerno, JC pravi cilj kapitana dcklica, ne pa ladja.	' ni mrzlični napetosti viharnega	^	zemlji odrav-j
Ob jutranji zon je bila La Foudre tesno za petami holandske dela- Cankarjeva doba lažnjivega j"f ' °	lv,inJa "a Ve-j
U, , i	... . . . .	r	Lj _ i • u *	. t ...	iiieii je pa tropjeno vroča, meno
-Ijc. nekako eno miljo proč in pogled na nizozemsko ladjo je ka-' domoljubstva se je temeljito ma-	:H	K ' - J ,
ii	i	,. .	...	"t	.	.. .. . . ...	i.olji. jt* ii.isk eno s soparo mi de-
zal, da je zelo nemirna. Urez dvoma je bd brat gospodične, ki je s^vala- Tudi v politiki je bil od- i(.vn; m.livi SQ octi	!
' « j. sev malopoteznega naroda, ki še1	-	°	1
jih je imela na jarbolih.
t ahusae je zopet skušal protestirati proti temu.
o]>ore, taka, ______________ „„
in za nas, ker bi imela vse koreni- j klima na Veneri
i na klima zemlje bi bila -erno^j^ ^p^U
v ameriških dolarjih!
spoznal Levasseur je vo ladjo, odgovoren za nemir, ki je navdal po- sev maiopoieznega naroaa, Ki sej Xam ni mogoče videti površja- Po novl	»mantneo. m,ni,ier.
sad ko holandske ladje. Levasseur je zapazil, kako je razpel Holan-!nima ^	misiJe med Veiie.e. Na Veneri so hribovja, ki
dec slehrno jadro v brezupnem poskusu, da uide, a roparska ladja \ rodl> ne imaJoc svojega uteme- pa zavita v gosto me^lo Pr''po-]g,h n»k«il v	valutah, ako tor-
la svarilen strel. Tedaj pa je holand- (	nacionalizma, plavajoč .dedu skozi teleskop (daljnogled) j ^i^tom^Ka ITT^l.^'^.
•ln tiii> Atir/vi*i I n a ___c _____::_:____j m«l lihpralstvnm in Upnlrnlc+vATiri 1 m	TT.—. — —.—* j— — t	v Juflo#laviJi n# sm# IzpliCati V do-
dnevnem tečaju v kronah oziromt
se mu je hitro bližala ter oddala
no, da jih bo obiskal naš potoval- j •ii zastopnik
Mr. ANTON SIMČIČ,
ka1«»ri je jiooblaščen nabirati na- Vnaprej ruiam kart« za »or^dnike aii •«'čnino za naš list, zatoraj prosi- Pr,iate|J*	prMkrbi Pn biun«
. ,	,	* , ,	parobrodnl agenturl alt pri
mo rojake da mu bodo kolikor
m-nče naklonjeni.	I PHELPS BR0S. k CO.,
.	Gcneraln' Agant>
SI oven i c Publishing Co 2 wE5>T STREET	NCW YOrk
lie odlašajte do zadnjega
časa.
v
BOZIC. - praznik veselja in lepih spominov se približuje. Vemo, da se bodo naši rojaki v Ameriki, kakor prejšnja leta tako tudi letos spominjali svojih v stari domovini po mogočnosti s
t
kakim denarnim darilom.
Ako hočete biti sigurni, da bo Vaša pošilja-tev po najnižji ceni obračunana in v pravem času izplačana, Vas vabimo, da se obrnete na nas.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
6'avno zastopstvo JADRANSKE BANKE.
Kapitan nizozemske ladje je stopil naprej, da sprejme pirata . - ----* — ------ -----
in ujeruu je sledil neki eleganten, bledoličen mlad gospod, v kate- trPtjenju, v nemirnem nestrpnem rem je Levasseur takoj spoznal svojega bodočega svaka.	' hrepenenju za svobodo v meso in
— Kapitan Levasseur, to je lopovščina, za katero boste morali i kri — znak otrPele boli Je aPa* dajati odgovor. Kaj iščete na krovu moje ladje?	f t-ija- Ali še nimamo tolike lepo-
Izprva sem iskal le to. kar pripada meni in kar so mi odvze- te zbrane> da bi nas tirala k teli. Ker pa Ste si izbrali vojco ter otvorili name ogenj, kar je po- t mu *	imeli epopejo našega vzročilo moji ladji nekaj škode ter tudi smrt petih mojih ljudi, po-| trP^enJa* ^i se to izpremenilo,
ko. Venero je sploh nemogoče opazovati ponoči skozi teleskop; kajti svetloba, kaiero oddaja Venera ponoči bi toliko vplivala na oči skozi
tem je to vojna in vaša ladja je vojni plen.
S srednjega krova je zrla gospodična d'Ogeron na svojega ljubljenega junaka z blestečimi očmi ter radostjo, ki ji je zapirala sapo. Junaški se ji je zdel, ko je stal tam zapovedovulno in pogumno. On j«, j.- /aglr.tal in z veselim vzklikom je skočil proti njej. Nizozemski kapitan pa se mu jc postavil na pot, da mu prepreči sestanek z gospodično. Levasseur se ni ustavil, da bi se prepiral z njim. Preveč jc bil nestrpen. Dvignil je sekiro, katero je nosil v roki in 'da muz^a7 slikarstvo, plastika in Holandec je padel na tla v svoji krvi, s preklano črepinjo. Pože- | ^eratura, vse daje izraz skupne-ljivi ljubimec je stopil preko trupla kapitana ter se približal go- mu narodu.
spodični.	I Povsod smo iskali krivcev za
prf Matavl o m«
vpoštevala coc*b« i, zamoremo za st-a --- ------- ------J v A.ner('-.o. <cvi
prečujejo cele noči pri teleskoDU	vedno Ixplaena v ameriftkih dc
-.11 o«'led 1111- in 7v«.yrlp Tnfl-,	larjlh. vendar pa nakazilo ne imi pre
oi »«ieauj»jo z\ ezae. 1 od.l ni ta- «.Qat, ine»ka »250.— za vaakeaa pota
mtznega potnika. Do te avote pa lahk< izplačamo poljubne zneske. Ameriikl d«
nar mm Izplača le proti predložitvi potne
ga Mata v Lfadu Jadranska bank« v
Ulubljanl aH Zagrebu
V AVSTRIJI. ITALIJ' In ZASEDE
[tfWkop, da bi sploh ne bilo nio-lNEM OZE,,l,,-JU "» vedno laiuo brea
, , . «...	ovir Izvrftulamo Izplačila v ameriikl h d-
1 i*	-4-1*1	j gf>cc gledati. Najlepši pogled na larjm.
al. ni začetnik take epopeje Pre-|v . J £ P *	■—"i"f"-"."
«oron m on ifco r'onl.«.,^,.« .1-1» i	.	; vidno OTrjteno. da ee Ima Izvrilt
Čisto. PcsrltKl JKldnevil »mlafllo * ameriških dolarlih.
na Vmero je k,as,-,,, bolj kot po-i,,^	'ZTZZ'US-
novi tia katero drugo zvezdo. 'tUdI za poitnlno ln drua« «tro*ke kako
Do zarlnjega časa je bilo zelo z* ispiaeiia do t	po b® centov
ležk« slikati Venero, toda pred'™ <w»'«*n«	•,so—
< . .	1 « 1.—. za Izplačila, ki presaaalo znesrv
Kratkim se je posrečilo ameriške « so.— po z centa od vaakeaa doian- (
JUU zvezdoznaneu Alfredu Rorda-, mW0£n?n£r	n.,bo.i. po o.
mu fotografirati ta planet. Zapre- I -nestle Money Order afl pa New v«^* ke pri slikanju Venere so bde te 1 "l*"w
la jc zvezda tako blizo <*olnea. Frank Sakser State Bank
• 1 ,	, . ...	r.-*!.•»<• «♦	M»w V«irl< N v ;
šeren in so vsa Cankarjeva dela.;
• J*
epopeja trpljenja Politiki še niso spoznali po Cankarju in Prešernu opredeljene tisočere bolesti. Ko se narod izsanja dobi nov o-braz in se poplemeniti. V to spa-
klica, ki se je ravnokar razvijala v krasno žensko. Bila je visoka 1 lo svojega rodu in ima iste sesta-in vitka. Svoje težke črne lase je nosila spletene v dve debeli kiti in vine njegovi soljudje, tudi o-Mj. no lice je imelo barvo stare slonove kosti.	ni, ki so šli na Koroško so imeli
enim samim skokom je bil njen ljubimec poleg nj<*. Vrgel je sestavine skupne narodove du-proč krvavo sekiro ter na široko razprostrl svoji roki. Ona pa je »e» pokazali so, na kateri stopinji drhtela v njegovem objemu, kateremu se ni mogla izogniti. Normal- stoji ves narod — in ker ni bilo no ošabnost njenega lepega lica je kazil sedaj izraz strahu.	silnega zaledja, so si izčrpali svo-
—	Moja, moja konečno, kljub vsemu in vsem! — je vzkliknil ' moči. Odpadniki, ki so se opr-Levasseur teatralično, herojsko.	li na tujo kulturo, oziroma na-
Deklica, ki ga je skušala potisniti nazaj, je upirala svoji roki rodF niso njega pridobitev, temna njegova prsa ter zajecala:	več za last, njega privesek in naj
—	Zakaj, zakaj si ga ubil T	j surovejši izrodek, v prirodi so
On se je zasmejal kot s<* mora pač zasmejati tak junak. Od go- Itak<? vrste jzrodki bastardi — zavor«; ji je po herojski, s popustljivostjo boga napram navadnemu to ljudje samo ovirajo razvoj smrtnika:	<•*
—	Stal je med parna. Njegova smrt naj bo simbol, svarilo. To naj naj si zapomnijo vsi, ki bi se radi postavili med naju.
ZA VAS DOLAR
•te poiteno ln hitro postrefenl kadar raDlts uro, zlatnino, srofcrnlno, pratan, Diamond, dalje ako Celite pravi glaanl Columbia gramofon, elo-venske plošče* In če društvo potrebuje pravo svilnata zastavo, regalljs,
kape Itd^ če ee obrnete do znanega večletnega trgovca Slovenca, kateri razpošiljal blago po celi Ameriki nad 16 let pa tj nikdar tfiiall kako napravltnost. Poskus««« mo enkrat pa se boate orepncail-Plilte po brezplačne cenllas Ha
IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugh, Pa.
Gospodična pa se je tedaj umaknila, polna groze. Bila je de-1 radi poraza, a vsak človek je de- ^^herni. kdor se bavi,s slikanjem, , i,: .... i-	t	.	_	- -	... .	jjy je jjjjjj^ zejQ nejasna. ako|
pada s-iln«.-e na fotografski apa-
Praktični
RAVNOKAR JE IZŠLA
JDtljt pnkodnjU )
v naroda, kateremu so pobegni
li.
£adnjič sem slišal, da se je potopil na Bledu tehnik Tavčar. — Skočil je v vodo, prijel ga je krč
tat. Rorda me je pa pripravil stek-lf-ne leče. ki so bile neobčutljive za modro svetlobo, prihajajočo z ne-
oM»t,jlve pa za svet.obo Ve ^JVEČJA ARABSKA
Rorda va fotografija je ujela vrhove visokih sr«r, "ki štrle iz megle kakor otoki iz morja. To je prvi dokaz visokega gorovja na plauetu Veneri.
V 8avinji je utonila
:!*J!letna Slarija Košič iz C'rete. Vračala se je na večer z božje pot1" od ^mihela proti &marjeti ter v Vrteeah pri La&em zabredla v Savinjo, ki je tamkaj precej-globoka
SANJSKA KNJIGA
Najnovejša ilustrovana izdaja
Vsebuje 308 strani. Cena s poštnino $2.—
SLOVENIC PUBLISHINa CO t 82 Cortlandt Street, Hew York City, N. Y.
Priročna žepna knjižica, ki ima vse kar je ▼ kupčiji potrebno, ie natančno izračunjeno, kakor tudi aa izračun j en je obresti.
Knjižica je trdo vezana, stane
75c
SLOVENIC PUBLISHING CO. * 82 Cortlandt Street : New York
tLOJAKL NAROČAJTE SS HA "GLAS NARODA", MAJ
wAjt iLovmn raraix v sn. drIatax.