Na novo odkrite skladbe Hrabroslava Volariča V Števerjanu oddajajo v najem devet stanovanj »Mlin na smeh« doberdobskih Veseljakov sledi nam na Primorski št. 282 (20.910) leto LXIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 buiibkerju @primorskiD ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190 Al* prav se piše ICI, IMU ali IUC... Martin Brecelj Občinski davek na nepremičnine v Italiji je ponovno zamenjal ime. V senatu nedavno sprejeti stabilizacijski zakon ga je prekrstil v IUC. Kot razlagajo strokovnjaki, ima IUC tri sestavine: IMU, TASI in TARI. IMU je nekoliko prikrojen stari davek na nepremičnine ICI, ki pa ga po novem lastniki za t. i. prva stanovanja ne plačajo. V zameno bodo lastniki in najemniki slehernega stanovanja odslej plačevali davek na nedeljive občinske storitve TASI, pa tudi davek na odpadke TARI, ki se je nekoč imenoval TARES in še prej TARSU ... Očitno nekateri menijo, da je dovolj spremeniti imena za to, da se spremenijo tudi stvari, in sicer na bolje. To po vsem sodeč velja še zlasti za snovalce reform v Italiji. Tako so svoj čas zdravstvene ustanove prekrstili v podjetja, kakor da bi že s tem javno zdravstvo pridobilo na učinkovitosti. Šolska skrbništva so postala ravnateljstva itd. V resnici pa stvari ostajajo bolj ali manj enake ali se že zaradi same besedne zmede slabšajo. Tako se dogaja z občinskim davkom na nepremičnine. Politiki ga radi v besedah ukinjajo, da bi se prikupili volivcem. A davek se nenehno vrača v novih in večkrat še slabših oblikah. Zadeva spominja na črkarsko pravdo, o kateri je Prešeren menil, da je podobna stari pravdi o lastništvu oslove sence v antični Abderi. V zvezi z davki v Italiji pa mogoče ne bi bilo odveč, če bi se vprašali, kdo je pravzaprav tisti osel ... avtorski projekt in režija: Primož Forte sobota, 7. decembra, ob 17.00 predstava in druženje s Pedenjpedom v MALI DVORANI SSG VSTOPNICA: 6 € (otroci) - 2 € (spremljevalci) www.teaterssg.com dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS NEDELJA, 1. DECEMBRA 2013 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , DEŽELA FJK - Predsednica Debora Serracchiani podpisala odlok o dvojezičnosti Uveljavljanje javne rabe slovenščine Odlok je predlagal paritetni odbor - Zadovoljstvo med Slovenci v Italiji DOLINA - Protest Tudi za pošto naj bo Dolina samo Dolina DOLINA - Prebivalci Doline so včeraj dopoldne ob 140-letnici delovanja krajevnega poštnega urada s protestnim shodom, razstavo in peticijo izrazili zahtevo, naj državna poštna uprava končno začne za dolinski poštni urad in žig uporabljati edino uradno veljavno ime Dolina in ne več San Dorligo della Valle - Dolina, saj je bilo italijansko izmišljeno ime odpravljeno že leta 2002. Na 2. strani GORICA - Včeraj je goriško mestno središče obiskalo veliko ljudi Andrejev sejem vabi Stojnice z najrazličnejšim blagom in dobrotami bodo v mestu še danes in jutri, lunapark pa vse do 8. decembra GORICA - Okrog 250 kramarjev in kakih 87 vtriljakov in zabaviščnih naprav je včeraj povsem spremenilo videz središča Gorice, kjer je zaživel tradicionalni Andrejev sejem. Višek sejma bo danes, kramarji bodo delali še jutri, vrtiljaki pa do prihodnje nedelje. Kljub mrazu in muhastemu vremenu je bil včerajšnji obisk dober. Ob Goričanih so se med vrtiljaki in stojnicami sprehajali tudi obiskovalci iz Slovenije, Trsta in drugih krajev. Na 9. strani MARINI GH I CsGf^egi&fii/ J GANT ONADIE^^ VVOOLRIGH J-fjHH H A ftAfl-A Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnem parkirišču Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. I Dr. Giuseppe CARAGLIU torej ponovno izdaja zdravniška potrdila za vozniški izpit, še vedno v ul. Rossetti 5, vsak dan od 10h do 12h in od 15h do 17h. Ob sobotah pa od 10h do 12h. Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. TRST - Predsednica deželne uprave Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani je podpisala odlok, s katerim poziva ustanove in podjetja, ki ponujajo javne storitve, naj izvajajo določila o dvojezičnosti iz 10. člena zaščitnega zakona št. 38 iz leta 2001. Ta člen obravnava javne napise in toponime, v pravkar podpisanem odloku pa se v priporočilu med drugim izrecno omenjajo ustanove in koncesionarji javnih storitev, ki morajo poskrbeti za namestitev slovenskih napisov v 32 občinah tržaške, goriške in videmske pokrajine. Urep je deželni upravi svoj čas predlagal paritetni odbor, predstavniki Slovencev v Italiji pa so ga vsi po vrsti pozdravili. Na 2. strani Tržaško tožilstvo nadzoruje železarno Na 3. strani Uroš Grilanc o mladih in podjetništvu Na 5. strani V Gorici so se poklonili Marku Waltritschu Na 10. strani Patološkim igralcem nudijo pomoč Na 12. strani Nogomet: Krasu pokrajinski derbi Na 20. strani Poštenost in transparentnost Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino Fernetiči 14 Tel. 334 26 56 119 S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov. Certlflclrana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama eč V or Fernetiči 14 Ulica Vergerio 9 Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco 23 Cervignano - Ulica Garibaldi 44 9771124666007 2 Nedelja, 1. decembra 2013 DEŽELA,TRST / DEŽELA FJK - Predsednica Debora Serracchiani podpisala odlok o rabi slovenščine v javnih storitvah Odslej več dvojezičnosti Slovenščina na cestah, avtocestah, v krajevnih prevozih, na železnicah, letališču, pošti in javni radioteleviziji TRST - Predsednica Dežele Furla-nije-Julijske krajine Debora Serracchiani je v petek podpisala odlok, ki določa, katere ustanove in koncesionarji javnih storitev morajo na osnovi zaščitnega zakona za slovensko manjšino uporabljati slovenski jezik pri javnih napisih in v topo-nomastiki na območju, na katerem je zgodovinsko prisotna slovenska narodna skupnost. Dekret izrecno omenja cestna podjetja Anas, Autovie Venete, Autostrade per l'Italia in FVG Strade, upravitelje krajevnih javnih prevozov Trieste Tra-sporti, SAF-Autoservizi FVG iz Vidma in goriško APT, železniški družbi RFI (Rete ferroviaria italiana) in Trenitalia, ronško letališče Aeroporto FVG, poštno podjetje Poste italiane in radio-televizijsko ustanovo RAI. Ustanova RAI bo na primer na svojem deželnem sedežu v Trstu kmalu postavila tablo z napisi v italijanščini in slovenščini. Italijansko poštno podjetje bo na predlog posameznih občin v svoje uradne sezname uvrstilo imena krajev tudi v izvirni slovenski obliki, na letališču v Ronkah in na železniških postajah bodo potnikom ponujali tudi informacije v slovenščini. Gre za dolg seznam določil, s katerim je levosredinska deželna uprava vsebinsko dopolnila podobne ukrepe desno-sredinskega deželnega odbora, ki ga je vodil Renzo Tondo. Pri izvajanju odloka bodo, poleg Dežele, pomembno vlogo igrale občinske uprave. Zaradi zapletenih postopkov ter izdatnih finančnih sredstev, ki so potrebna za izpeljavo omenjenih posegov, dekret predvideva postopno uresničevanje zaščitnih norm, vendar priporoča takojšnji zagon tistih ukrepov, ki jih je mogoče hitro izvesti. Seznam ustanov in koncesio-narjev, ki upravljajo javne storitve, je predlagal institucionalni paritetni odbor za slovensko manjšino, ki je svoj čas »zaslišal« zastopnike omenjenih ustanov in podjetij. Glavnina se je povabilu paritetnega odbora odzvala pozitivno, nekatere ustanove (npr. RAI) pa ne, čeprav so se nato obvezale, da bodo spoštovale deželni odlok. Njegovo odobritev (pri oblikovanju vsebine sta sodelovala tudi deželna svetnika Igor Gabrovec in Stefano Ukmar) je predsednica Serracchianijeva napovedala na nedavnem koprskem sestanku s slovensko ministrico Tino Komel. Sredstva za furlanski jezik Deželna odbornica za šolstvo Loredana Panariti je včeraj izjavila, da »dežel- na uprava podpira in vrednoti furlanski, nemški in slovenski jezik tudi s predvidevanjem večjezične izobraževalne dimenzije v šoli«. V tiskovnem sporočilu je odbornica razložila, kako se financira pouk furlanskega jezika. Dežela FJK bo v letu 2014 namenila 485.000 evrov za poučevanje furlanščine v občinah, ki to predvidevajo. Znesek zadeva pouk v vrtcih in osnovnih šolah v tem šolskem letu. Za nižje srednje šole se sredstva črpajo iz letnega načrta za razvoj izobraževalne ponudbe, v finančnem zakonu za prihodnje leto bo deželni odbor vnesel prispevek v višini 150.000 evrov. Iz iste postavke prihajajo tudi sredstva za razvoj slovenskega in nemškega jezika, je razložila odbornica. Odzivi slovenskih predstavnikov TRST - Na odlok o vidni dvojezičnosti so se pozitivno odzvali politiki in predstavniki krovnih organizacij Slovencev v Italiji. Podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec (SSk) je napisal, da je »to, da je predsednica Debora Serracchiani sprejela ta sklep več kot 10 let po sprejetju zakona v italijanskem parlamentu, dovolj jasen pokazatelj počasnosti politično-birokratskega stroja«. »Osnutek dekreta je že dalj časa nemo ležal v Tondovem predsedniškem predalu. Predsednico Serracchiani sva zato s kolegom Štefanom Ukmarjem takoj po izvolitvi opozorila na pomen dekreta in na nujnost, da čimprej pride do podpisa. V minulih mesecih sva neposredno sledila oblikovanju dekreta in tudi predlagala nekaj korektur, ki jih je predsednica upoštevala in so dejansko izboljšale prvotno vsebino dokumenta«. Odlok uvaja dosledno spoštovanje dvojezičnosti na območju 32 občin. Večji del določil je obvezujočih, v dekretu pa je tudi nekaj priporočil upraviteljem javnih storitev (cestna podjetja, javna ra-diotelevizija, železnice, pošta, itd.), ki jih bo potrebno pozorno preverjati. Priporočila bo v prihodnje še možno spremeniti v dokončna in obvezujoča. Predsednici se Gabrovec zahvaljuje, saj je pokazala občutljivost, pozornost, politično voljo in pogum, da tudi javno-storitvena podjetja pokliče k odgovornosti. Za deželnega svetnika DS Stefana Ukmarja je odobritev odloka sad političnega dela na raznih ravneh, »tudi dveh slovenskih deželnih svetnikov, ki sva večkrat posegla pri predsednici Debori Serracchiani. Odlok predstavlja važen ko- rak na poti celovitega izvajanja zaščitnega zakona ter obenem priča o veliki pozornosti leve sredine do Slovencev v Italiji«. Po oceni SKGZ je zelo pomembno, da odlok izrecno omenja celo vrsto ustanov in koncesionarjev. Deželni upravi ga je predlagal paritetni odbor že za časa Tondove administracije, ki pa dekreta ni podpisal. »Odslej bo kar precej novih sogovornikov poklicanih, da uvajajo dvoje-zičnost v številnih občinah tržaške, goriške in videmske pokrajine. SKGZ meni, da ob finančnih zagotovilih, ki jih vsebuje stabilizacijski zakon, ne bo prišlo do izgovorov in zavlačevanj pri uveljavljanju členov zaščitnega zakona, ki zadevajo uporabo slovenskega jezika v javnosti,« piše v sporočilu. Predsednik SSO Drago Štoka je z odlokom zadovoljen, deželni predsednici se je zahvalil za odločen korak, obenem pa je pohvalil vse, ki so si prizadevali za spoštovanje zakona in dosegli, da se je zadeva premaknila v pravo smer. »Dolgo smo se soočali z neizvajanjem določil zaščitnega zakona, družba Anas in drugi so to ovirali. Naposled so bile nam nasprotne sile premagane,« je povedal Štoka. Predstavnik SKP in predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furlanič je poudaril, da je novica »absolutno pozitivna, končno naj se spoštuje zakon«. Glede na splošno gospodarsko sliko upa, da ne bo težav z izvajanjem odloka: »Videli bomo, kako bo, vsekakor pa ni več izgovorov. Cestna in druga podjetja, ki so se vidni dvojezičnosti upirala, naj prva posežejo.« DOLINA - Protestni shod in razstava ob 140-letnici delovanja poštnega urada, ki še vedno nosi poitalijančeno ime Tudi za pošto naj bo Dolina Dolina DOLINA - Direkcija državne pošte naj se nemudoma prilagodi veljavnim predpisom, ki izhajajo iz zaščitnega zakona in statuta Občine Dolina in naj torej za poštni urad v Dolini uporablja edino veljavno uradno ime Dolina in ne več San Dorligo della Valle - Dolina, kot se trenutno dogaja, saj je bilo italijansko ime San Dorligo della Valle odpravljeno že leta 2002, ko je na podlagi sklepa dolinskega občinskega sveta postalo edini uradni naziv vasi slovensko ime Dolina. To so prebivalci Doline - tudi v obliki peticije, naslovljene na vodstvo pošte, ministrstvo za prevoze in telekomunikacije in dolinsko občinsko upravo - zahtevali na včerajšnjem dopoldanskem protestu ob priložnosti odprtja razstave ob 140-letnici delovanja vaškega poštnega urada. Doličani namreč opozarjajo, da vodstvo pošte še vedno vztraja pri nezakonitem nazivu »San Dorligo della Valle - Dolina«, češ da se nanaša na naziv občine, čeprav se mora ime posameznega poštnega urada lahko nanašati le na kraj, v katerem deluje, poleg tega je poslovanje v dolinskem uradu skoraj v celoti samo v italijanščini, italijanski pa je tudi zunanji napis. Včerajšnji shod, katerega organizatorji so bili, tako kot za razstavo, Kulturna ustanova Josip Pangerc, Slovensko kulturno društvo Valentin Vodnik in Slovenski fi-latelistični klub Lovrenc Košir pod pokroviteljstvom Občine Dolina in Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamej- stvu in po svetu, se je začel pred društveno gostilno v bližini poštnega urada, na ograjo katerega so odborniki SKD Vodnik simbolično prilepili nekaj lepakov z napisom, ki bi moral biti edino veljaven: »Uffi-cio postale - Poštni urad Dolina«. Ob petju domačega moškega zbora Valentin Vodnik je prisotne nagovorila predsednica društva Vodnik Klara Vodopivec, ki je med drugim opozorila, da ne glede na to, da so meje padle, da živimo v Evropi narodov, da smo dobili zaščitni zakon, v Dolini od nekdaj živi slovenska skupnost, ki je vasi dala izvirno ime Dolina. Vodopivčeva ni skrivala grenkobe ob vztrajanju poštne direk- Včerajšnje dogajanje je obsegalo protestni shod (levo) in odprtje priložnostne razstave kroma cije pri nezakonitem žigu in nazivu poštnega urada, kot da še niso minili časi, ko se je želelo prikriti slovensko ime vasi: »Žalostno je, da se morajo manjšine vedno sklicevati na zakone, zato da dobijo to, kar bi moralo biti samoumevno, logično, znak ko-legialnosti, sodelovanja in spoštovanja!,« je dejala predsednica SKD Vodnik, ki vsekakor upa, da bo z malo dobre volje in sodelovanja ta nevšečnost v kratkem rešena. Na podobni valovni dolžini je bil poseg dolinske županje Fulvie Premolin, ki je tudi sama pozvala direktorja poštne uprave, naj spoštuje zakon kljub njegovim trditvam, da glavni poštni uradi nosijo naziv ob- čine. Izvirna imena morajo ostati in prevladati, je dejala Premolinova: v to smer se bo tudi šlo, ker je to spoštljiv odnos, ki ga morajo imeti do nas, tako kot ga imamo mi do drugih, je še dejala županja. Razstava (slednja bo na ogled danes med 11. in 13. ter med 15. in 17. uro, jutri in v torek pa med 10. in 12. uro) in brošura, ki so ju v nadaljevanju odprli oz. predstavili v prostorih društva Vodnik in o katerih sta govorila Marko Manin in Vojko Kocjančič, prikazujeta zgodovino ne samo delovanja urada, ampak tudi dogajanja v Dolini in drugih breških vaseh. Predvsem je tu posebna pozornost posvečena druži- ni Pangerc, ki je poštni urad upravljala od leta 1873 do leta 1954, dalje so na ogled razni dokumenti, razglednice in fotografije Doline in drugih vasi, spremembe pri poštnih žigih pa pričajo o menjavanju oblasti v polpretekli zgodovini in tudi o poitali-jančevanju naših krajev med fašistično strahovlado. Zato je zbiranje starih poštnih dokumentov pomembno, saj nam le-ti pripovedujejo o določenem zgodovinskem dogajanju, je opozoril predsednik filateli-stičnega kluba Košir Peter Suhadolc, ki je izrazil upanje, da je včerajšnji dogodek morda prvi korak na poti k uvedbi pravilnega žiga in imena poštnega urada. (iž) Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu / MANJŠINE Nedelja, 1. decembra 2013 APrimorski ~ dnevnik 3 DRŽAVNO TOŽILSTVO - Javni tožilec Frezza napovedal nove preiskave in nove oblike nadzora nad onesnaževanjem Železarna pod drobnogledom Kar je bilo prej domneva, je zdaj dokaz. Za delavce škedenjske železarne je možnost rakastega obolenja večja, to pa velja še predvsem za tiste, ki so zaposleni v koksarni. Epidemiološka raziskava, ki jo je opravilo tržaško zdravstveno podjetje v sodelovanju s tržaškim tožilstvom, je pokazala, da je v obdobju med letoma 1995 in 2007 od 1899 delavcev 47 zbolelo za rakom na pljučih, se pravi v povprečju 39 odstotkov več kot krajevni prebivalci, medtem ko je 23 delavcev zbolelo za rakom na mehurju (+27 odstotkov). V istem obdobju je namreč glede na 10-krat večje število ljudi, ki niso bili izpostavljeni strupenim snovem, zbolelo 325 oseb za rakom na pljučih in 139 za rakom na mehurju. Državni tožilec Federico Frezza napoveduje, da bo državno tožilstvo zato odslej sledilo tudi z lastnimi napravami in kontrolami onesnaževanju železarne. Izničiti benzen in druge strupene snovi je nemogoče, vendar je mogoče z ustreznimi ukrepi in naložbami krepko zmanjšati onesnaževanje, je poudaril Frezza. Zaradi tega bodo morali morebitni novi lastniki (namig je bil na skupino Arvedi) to upoštevati in primerno ukrepati, je dodal in opozoril, da je bilo okoljsko dovoljenje AIA, ki ga je izdala deželna vlada pred leti, preveč generično. Novo dovoljenje, ki naj bi ga izdala Dežela FJK v začetku leta 2014, pravi Frez-za, bo moralo predvidevati strožje in natančnejše pogoje. Frezza je namreč 17. avgusta začel novo preiskavo glede emisij strupenih snovi in zračnega onesnaževanja na območju Škednja. Preiskavo in prihodnje korake je predstavil včeraj dopoldne na tiskovni konferenci ob udeležbi Valentina Pa-tussija iz tržaškega zdravstvenega podjetja. Patussi je z Riccardom Tominzem in Anno Muran po nalogu državnega tožilstva izvedel omenjeno epidemiološko raziskavo, ki jo bodo zdaj nadgradili. V preteklosti so upoštevali izključno delavce železarne s stalnim bivališčem na Tržaškem, ker so se morali pač ozirati na uradni seznam rakastih obolenj. Zaradi tega je iz študije izostalo 573 delavcev, ki so bivali drugje. Poleg tega bodo lahko vzeli v pretres tudi podatke, ki se nanašajo na obdobje 2007-2011, Levo: državni tožilec Federico Frezza (prvi z desne) preiskuje onesnaževanje škedenjske železarne kroma do katerih prej niso imeli dostopa. Frezza in Patussi sta prepričana, da bo odstotek obolenj potrjen ali celo večji. Nova preiskava temelji na več točkah. Frezza je imenoval za svetovalca prof. Pier-luigija Barbierija s tržaške univerze, ki je zadolžen za analizo emisij in zračnega onesnaževanja. Tožilstvo se bo torej v tem okviru posluževalo pomoči strokovnjakov in posebnih merilnih naprav. Te se bodo pridružile že obstoječim napravam deželne agencije za okolje Arpa, ki niso po Frez-zovem mnenju dovolj učinkovite. Dalje je Frezza imenoval docenta na tržaški univerzi Micheleja Boscola (ta je z njim že sodeloval šest let nazaj, ko je tožilstvo zaseglo železarno). Boscolo mora ugotoviti razloge za emisije in nepravilnosti v tovarni ter predlagati rešitve. Glede na izsledke raziskave pa je Frezza mnenja, da je treba ugotoviti morebitna kazniva dejanja, kot sta povzročitev telesnih poškodb ali uboj. Sicer je Frezza tudi poudaril, kot rečeno, da je okoljsko dovoljenje AIA preveč splošno, zaradi česar ima sodstvo težave pri ugotavljanju morebitnih prekrškov ali kaznivih dejanj. Frezza je skratka namignil, da bo morala dežela zelo resno upoštevati mnenje tožilstva pred izdajo novega dovoljenja AIA, za katerega je že zaprosila družba Lucchini. To velja tudi za skupino Arvedi, ki je sicer že napovedala pomembne naložbe za zaščito okolja. Na Frezzove besede sta se odzvala občinska svetnika Gibanja 5 zvezd Paolo Menis in Stefano Patuanelli. Poudarila sta, DS - Danes teden strankarske volitve Renzi v Trstu Jutri v kavarni San Marco - Obisk Corradina Minea (za Civatija) V vrstah Demokratske stranke vre, tudi v Trstu potekajo mrzlične priprave na strankarske volitve, ki bodo v nedeljo, 8. decembra. Glavni dogodek teh dni bo jutrišnji obisk Mattea Renzija, ki se bo ob 10. uri pogovarjal z županom Robertom Cosolini-jem in deželno predsednico Deboro Ser-racchiani v kavarni San Marco. V sredo bo stranka odprla informativno točko v Ulici Dante (na vogalu z Ul. Genova), ki bo odprta do sobote od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Prostovoljci bodo ponujali informacije o programih kandidatov za državnega tajnika (Mattea Renzija, Giannija Cuperla in Pippa Civatija) ter o samem glasovanju. »Dejstvo, da so se podporniki vseh treh kandidatov odločili za skupno informativno točko, predstavlja močen znak enotnosti. Prepričan sem, da bomo v tem duhu delali skupaj tudi od 9. decembra dalje,« je poudaril pokrajinski tajnik DS Štefan Čok. V tržaški pokrajini bo stranka odprla kar 17 volišč, volilni postopek pa bo v primerjavi s preteklostjo nekoliko enostavnejši. Na volišču bo dovolj imeti osebno in volilno izkaznico ter plačati dva evra. Lahko glasujejo tudi tuji državljani z dovoljenjem za bivanje v Italiji ter delavci in študenti, ki imajo stalno prebivališče v drugih italijanskih deželah, a delajo oz. študirajo v Trstu, pa tudi mladi med 16. in 18. letom starosti. Le za te skupine je obvezna predhodna prijava na spletni strani www.partitodemo-cratico.it (do 6. decembra ob 12. uri). Volivci, ki so bolni ali se ne morejo premikati, bodo lahko glasovali na domu, do 6. decembra se morajo obrniti na pokrajinsko koordinacijo (tel. 040-366833, trieste@pd.fvg.it). Medtem se v Trstu vrstijo srečanja v podporo tega ali onega kandidata. Jutri ob 11. uri bo Civatija v kavarni gledališča Verdi podprl novinar in senator Corradino Mineo (včeraj se je predstavila Civatijeva lista Matteo Renzi ansa za Trst in Gorico), v petek so predstavili pobude za Renzija (včeraj je bila debata z mladimi na postaji Rogers). Firenški župan bo drevi v Vidmu (ob 20.30 v palači Palaindo-or), jutri ob 10. uri pa v kavarni San Marco v Trstu. Odbor za Cuperla vabi jutri ob 12. uri v bar Tivoli (Ul. XXX. oktobra 18/B) na srečanje o šolstvu. SVETOVNI DAN BOJA PROTI AIDSU Umetniško svarilo pred smrtonosno okužbo Teden ozaveščanja o virusu HIV spremlja razstava na to temo v dvorani Veruda v palači Costanzi (na Malem trgu) Mednarodni kongres o ogroženi nosečnosti Na pomorski postaji je v petek in soboto potekal že deseti mednarodni kongres o hudo ogroženih nosečnostih, dogodku, ki je v desetih letih prinesel tržaškemu gospodarstvu od dva do tri milijone evrov. Med organizatorji je v prvi vrsti tržaška pediatrična bolnišnica Burlo Garofolo, v katero se zatekajo tudi nosečnice z drugih koncev Italije, in to ravno zaradi njihovega posebno občutljivega položaja. V Trstu se je letos zbralo več kot petsto udeležencev iz Italije in tujine, predavalo pa je trideset svetovno priznanih strokovnjakov. Fetuse in nosečnice lahko ogrožajo razne bolezni in druge komplikacije, ki zahtevajo reden zdravniški nadzor in posebne postopke. Organizator Salvatore Alberico, ki v bolnišnici Burlo Garofolo vodi porodnišnico, je med drugim povedal, da se s takimi ali drugačnimi problemi sooča skoraj tretjina vseh nosečnic, ki obiščejo Burlo. Migranti na poti proti severni Evropi Na Krasu so mejni policisti v zadnjem tednu ustavila kar osemnajst migrantov brez dokumentov. Prvih osem so ustavili v torek, ostalih deset v četrtek, po navedbah kvesture so vsi zdravi. Stari so od 20 do 34 let in prihajajo iz Alžirije, Bangladeša, Eritreje, Pakistana, Sirije ter Sudana. Dva sta zaprosila za politično zatočišče, za ostale je stekel redni upravni postopek. Vsi migranti, ki so prispeli z juga Balkana, so (bili) namenjeni v države severne Evrope. Ob današnjem svetovnem dnevu boja proti aidsu se v Trstu začenja tudi teden ozaveščanja, ki ga prireja oddelek za odvisnosti pri zdravstvenem podjetju v sodelovanju z Občino Trst in drugimi partnerji. Do 7. decembra bo na ogled razstava del 20 umetnikov na to temo v dvorani Veruda palače Costanzi (na Malem trgu, za županstvom), ves teden pa bodo prostovoljci in izvedenci nudili informacije o virusu HIV. Pri zdravstvenem podjetju poudarjajo, da je kondom nujno sredstvo za preprečitev okužbe, ki se danes prenaša predvsem s spolnimi odnosi. Danes, v torek in soboto bo mogoče opraviti brezplačen in anonimen test v avtodomu. Jutri ob 15. uri bo v dvorani Veruda okrogla miza z izvedenci in pisateljem Pinom Roveredom, v torek ob 17. uri bo srečanje za mlade s Theom La Ve-cia, v petek ob 17. uri srečanje z novinarjem Paolom Rumizem, v soboto ob 20. uri pa bo sklepni dogodek v gledališču Miela s koncertom benda The Butterfly Collectors. da je Frezza v bistvu pripravil pot za prihod družbe Arvedi, in zahtevala ukrepe za zaščito zdravja občanov od sodstva in od tržaškega župana Roberta Cosolinija. Da je zaščita zdravja občanov temeljnega pomena za deželno vlado, je poudarila deželna odbornica za okolje Sara Vito in dodala, da namerava dežela sodelovati z vsemi institucijami, ki zasledujejo isti cilj, četudi na različnih področjih in z različnimi pristojnostmi. Dežela FJK zelo pozorno sledi dogajanju v železarni in je že ustanovila omizje, pri katerem bosta sodelovala tudi Arpa in tržaška univerza. Deželna vlada zasleduje namreč vzdržno in okolju prijazno rešitev, je dodala, ki pa je brez zasebnih naložb težko dosegljiva. Aljoša Gašperlin Umrl bivši tržaški občinski odbornik Giovanni Ravida Nekdanji tržaški občinski odbornik za bilanco in finance med drugim mandatom župana Roberta Di-piazze in bivši generalni poddirek-tor banke Unicredito Giovanni Battista Ravida je včeraj podlegel hudi bolezni. Ravida je obolel pred kratkim in je zaradi tega tudi zapustil mesto predsednika deželne banke Mediocredito, ki jo je vodil od leta 2012. Ravida je bil star 64 let. Ettore Rosato zadovoljen z odlokom o dvojezičnosti Tržaški poslanec Demokratske stranke Ettore Rosato je sinoči pozdravil potezo predsednice Dežele FJK Debore Serracchiani, ki je podpisala odlok o vidni dvojezi-čnosti. »Večjezičnost najbolje zaščitimo s ponujanjem primernih sredstev za funkcionalno izvajanje zakona, kar dela sedanja deželna vlada,« je izjavil. Odlok je po njegovi oceni pomemben korak na poti, ki se je začela pred leti, začenši z izdajanjem dvojezičnih osebnih izkaznic v tržaški pokrajini. V Trstu tajnik CISL Bonanni in predsednik CENSIS De Rita Ugledna gosta drugega srečanja Katedre sv. Justa (v organizaciji tržaške škofije) bosta državni tajnik sindikalne organizacije CISL Raf-faele Bonanni in predsednik študijskega centra CENSIS Giuseppe De Rita. Jutri ob 20.30 se bosta v veliki dvorani Trgovinske zbornice pogovarjala o perečem problemu brezposelnosti in o spremembah na trgu dela, moderator bo odgovorni urednik katoliškega tednika Vita Nuova Stefano Fontana. 4 Nedelja, 1. decembra 2013 DEŽELA,TRST / NARODNI DOM - V okviru pobude Primorci beremo o romanu Maruše Krese Da me je strah? Umetnica v literaturi in vsakdanjem življenju Maruša Krese je bila slovenska pisateljica, pesnica, novinarka, predvsem pa svetovna popotnica. Njena življenjska pot jo je popeljala daleč po svetu, še zlasti v nemško govoreči prostor, kjer je veliko let delala in ustvarjala. Angažirala se je tudi osebno in se večkrat v prvih devetdesetih letih prejšnjega stoletja iz humanitarnih namenov popeljala v oblegano Sarajevo. Letos je pri novomeški založbi Goga izšel njen romaneskni prvenec Da me je strah?. Izbran je bil med finaliste za nagrado kresnik za najboljši slovenski roman leta, pred nekaj dnevi pa je prejel nagrado slovenskih književnih kritikov Kitiško sito. Roman je bil letos uvrščen tudi med izbor knjig pobude Primorci beremo. O romanu in o njegovi avtorici je tekla beseda na tržaški podelitvi priznanj ob zaključku letošnje izvedbe projekta. O Maruši Krese, ki je kmalu po izidu romana umrla zaradi hude bolezni, je spregovorila njena sestra, prav tako uveljavljena novinarka in fotografinja Meta. Z njo se je pred občinstvom male dvorane Narodnega doma včeraj pogovarjala knjižničarka iz tržaške Narodne in študijske knjižnice Ksenija Majovski. O knjigi in avtorici je v razgovoru s Ksenijo Majovski spregovorila Marušina sestra Meta Krese kroma »Maruša Krese je bila umetnica, ne le na literarnem področju, ampak tudi v vsakdanjem življenju. Bila je pesnica, roman je napisala, ko je bila stara krepko čez šestdeset let, kljub temu, da ga je pisala tako rekoč celo življenje,« se je sestre včeraj spominjala Meta Krese. Spomini na Marušo Krese in misli o njenem romanu so prav tako tekli drug ob drugem: o njeni ljubezni do slovenskega jezika in slovenske zemlje, o začaranem krogu maskulinistične slovenske literarne scene, ki ji ni dovolil, da bi se uveljavila, o odnosu do težke zgodbe svojih staršev, ki sta jo zaznamovala partizanski boj in povojna komunistična Jugoslavija. Roman je družinski, zgodovinski in osebnoizpovedni: na svoj način je Maruša Krese skozi strani svojega literarnega dela povedala, da predstavlja vojna za navadne ljudi grozo in strah. »Sama se je bala, da ne bi Slovenci sprejeli romana, ker se loteva poglavij zgodovine, ki še vedno razdvajajo slovenski narod. Dejstvo je, da je ta strah premagala njena subtilnost in odkritost,« je zaključila Meta Krese, ki je pred koncem prebrala odlomek iz romana, v katerem teče beseda o Trstu. Roman je prepričal tudi bralce pobude Primorci beremo, ki so ga odlično sprejeli. Ob vsaki prebrani knjigi so morali obiskovalci NŠK in zgoniške občinske knjižnice, ki so ob zaključku včerajšnjega večera prejeli diplomo in knjigo, zapisati vtise o njej. O romanu Maruše Krese Da me je strah? je bralec (ali bralka) zapisal(a): »Knjiga je dokaz borbe, hrabrosti, ljubezni in tegob partizanov za ohranitev slovenske besede in Slovencev sploh, čeprav s prihodom komunistov in kasneje samostojne države, to ni več cenjeno.« (mlis) BARKOVLJE - Tradicionalni božični sejem Od ličnih okraskov do barvane keramike Barkovljanski sejem ponuja res bogato izbiro izdelkov kroma Sezona božičnih sejmov je že tu. Predvčerajšnjim so v prostorih Slovenskega kulturnega društva Barkovlje odprli tradicionalni božični sejem, na katerem več kot dvajset dam predstavlja svoje obrtne izdelke. Sejem je uokvirjen v bogat niz decembrskih prireditev, ki bodo v barkovljanskem društvu zadovoljile tako starejše kakor tudi najmlajše obiskovalce. Božični sejem je v petek zvečer uradno odprla predsednica društva Sandra Poljšak, ki je spomnila, kaj vse nam prinaša ta sezona. Večer je z dvema glasbenima točkama popestril Matej Emili na diatonični harmoniki. Nato pa so prišli na vrsto obiskovalci, ki so se lahko sprehodili med bogato obloženimi mizami, na katerih je bilo mogoče občudovati ali pa kupiti lične okraske za novoletno smrečico, pletenine, barvano keramiko, svilo in kamne, glinene izdelke, slastne piškote, bižuterijo ... Na sejmu se letos predstavlja tudi združenje staršev barkovljan-ske osnovne šole, ki je pripravilo lepa darila zase ali za prijatelje. Starši otrok so spekli slastne piškote in druge kolače, iz- delali so tudi lične okraske, simpatične so tudi ročno izdelane vrečke za omaro, odlično pa so se izkazali tudi šolarji, ki so v šoli izdelali simpatične okraske za novoletno smrečico. Denar, ki ga bo združenje staršev zbralo s prodajo svojih izdelkov, bo namenjeno šolskim potrebam, so povedali na otvoritvi prazničnega sejma. Sicer pa božični sejem v Barkovljah pripravlja veliko zanimivih reči tudi za otroke in ljubitelje slaščic. Jutri bo ob 15. uri na sporedu Pravljični popoldan, ko bodo otroci lahko prisluhnili prav posebni pravljici. V sredo, 4. decembra, pa bodo na svoj račun prišli ljubitelji slaščic. Društveni prostori bodo zadišali po domačih slaščicah, ki jih bodo domačinke ponujale v sklopu Sladkega popoldneva. Za vse tiste, ki bi radi obiskali bar-kovljanski praznični sejem in morda tudi kupili darila, primerna za obdarovanje ob Miklavžu in Božičku, naj povemo, da bo sejem odprt vsak dan do četrtka, 5. decembra. Danes bodo društveni prostori odprti med 10. in 13. uro, od jutri do četrtka pa med 15. in 19. uro. (sč) OBČINA TRST - Decembrske pobude Manj prazničnih lučk, a dogajanje bo pestro Veseli december se bo začel tudi v Trstu. Mesto se bo v prihodnjih dneh zasvetilo v prazničnih lučkah (ki jih sicer ne bo veliko), praznovanje veselega decembra pa bo potekalo vzporedno z nizom pobud, ki jih je za to priložnost pripravila občinska uprava. Več o letošnjem programu prireditev sta na včerajšnji odlično obiskani novinarski konferenci povedala župan Roberto Cosolini in občinski odbornik za gospodarski razvoj Edi Kraus, ki sta napovedala bogat in pester decembrski program. Slišali smo, da bo glasba odmevala na različnih koncih mesta. Na prostem in v zaprtih dvoranah se bodo zvrstili koncerti različnih glasbenih žanrov, največje pozornosti pa bo bržkone deležen božično-novoletni koncert, ki bo v operni hiši Verdi na sporedu v soboto, 28. decembra. Teden dni prej bo v dvorani Tripcovich na sporedu koncert gospel glasbe, evangeličansko-luteranska cerkev pa bo v četrtek, 26. decembra, prizorišče božičnega koncerta. Istega dne bo glasba odmevala tudi v dvorani Tripco-vich, kjer bodo nastopili člani zasedbe Associazione Camerata strumentale italiana. Stalnica prazničnega programa v Trstu sta že po tradiciji tudi Miklavžev in božični sejem. Prvi se je danes začel na Drevoredu XX. septembra, božični sejem pa se bo v okolici cerkve sv. Antona Novega začel v ponedeljek, 9. decembra, in bo trajal do 24. decembra. Odbornik Kraus je včeraj dejal, da se bo na sejmu letos predstavljalo kar 56 razstavljavcev, kar je približno 30% več kot lani, veliko pozornost pa je Občina Trst namenila domačim trgovcem. V zadnjih štirih dneh pred božičem bo Občina občanom in občankam olajšala tudi sprehajanje po mestnih ulicah, ki bodo ob tej priložnosti zaprte za promet. Več o tem je včeraj povedala občinska odbornica za urbanistiko in promet Elena Marchigia-ni, ki je spomnila, da bodo letos prvič čez dan nekatere ulice zaprli za kar štiri dni. Zapora bo veljala za ulice Mazzini, Im- briani in XXX. Ottobre, zaprte pa bodo tudi nekatere ulice na "periferiji". Poleg teh gre omeniti tudi pobude za naše najmlajše občane. Ti lahko od včeraj naprej drsajo na drsališču na Ponterošu, pester in bogat program za otroke pa bodo tekom meseca pripravila tudi različna združenja, velike pozornosti pa bo bržkone deležna uglasbena pravljica Obuti maček, ki bo otroke razveselila 26. decembra popoldne. Nekoliko drugačen delovni čas bodo decembra imeli tudi Mestni muzeji, ki bodo ponujali tudi različne dogodke. Pomembna novost letošnjega decembra je tudi, da je občinska uprava praznični program pripravila tudi v drugih mestnih okrožjih. Vrhunec pa bodo decembrske prireditve dosegle s silvestrovanjem na Velikem trgu, več o silvestrskem programu pa bomo izvedeli v prihodnjih tednih. (sč) V DSI o 50 letih ZCPZ Zveza cerkvenih pevskih zborov praznuje letos 50-letnico ustanovitve. Jutri zvečer bodo predstavniki Zveze govorili o pomenu in delu te organizacije, ki je brez dvoma na raznih ravneh veliko naredila za dvig kvalitete cerkvenega petja pri nas. Zveza, ki se je izkazala najprej s povezavo vseh zborov, je potem z organiziranimi akcijami dvignila splošno raven petja in pevske kulture sploh. Od tedaj se redno vrstijo tečaji za pevce in organiste, posodoblja-nje notnega gradiva, razne publikacije in prirejanje nastopov in koncertov, zadnjih 20 let tudi sooblikovanje Primorske poje. O začetkih in opravljenem delu ter vse do sedanjih problemov in novih nalog bodo Dušan Jakomin, Marko Tavčr, Janko Ban in Tomaž Simčič govorili jutri na večeru Društva slovenskih izobražencev v Peterlinovi dvorani, ulica Donizetti 3, ob 20.30. «I V V* V I • « v • Siascicarski tečaj s francoskim mojstrom SKD Tabor z Opčin je znova medse povabilo priznanega francoskega šefa slaščičarstva Naserja Gashija. Mojster je opravil visoko akademijo za slaščičarstvo v Parizu, že šest let pa živi in dela v Ljubljani, kjer hkrati prireja tečaje tako za strokovnjake kot za ljubitelje. Na Opčinah je podobne tečaje vodil že večkrat, tokrat pa bo udeležence naučil pripraviti znani francoski sladici - čokoladni tartuf in jabolčni krambl. Če vam priprava sladic diši, potem ne zamudite priložnosti, ki jo opensko društvo ponuja v soboto, 7. decembra, od 8.30 do 15. ure v prostorih na Brdini na Opčinah. Vse potrebne informacije so na voljo na tel. 040-211997 oziroma 340-2426069 (Olga). Bazovica: Naravoslovni didaktični center vabi Danes bo Naravoslovni didaktični center v Bazovici (Bazovica 224, telefon 040 3773677) odprt od 9. do 17. ure. Tokrat bodo na voljo novosti, ki jih je osebje gozdne uprave pripravilo v sklopu evropskih projektov. Obiskovalci si bodo lahko samostojno ogledali center s pomočjo vodnikov na interaktivnih tabličnih računalnikih. Seveda bo na razpolago tudi osebje centra za pomoč pri ogledu in za informacije. Ob 11.uri bo otvoritev nove razstave umetnice Nivee Mislei »Pogled na Kras«. Avtorica bo predstavila umetniške reliefne slike na bakreni foliji. Za pred-praznično vzdušje bodo poskrbele tudi nove jaslice iz naravnih materialov, ki sta jih pripravila Valerio in Patrizia Vadagnini iz tržaškega društva »Ami-ci del Presepio«. V Bazovico vozi avtobus št. 39. Vstop je prost. Urnik: od torka do sobote: 9.00 -15.30 POSEBNI BOŽIČNI POPUSTI NA VSEH ARTIKLIH BoijtMuo - na/ Ttrgu, tel. o4o 228092 / MANJŠINE Nedelja, 1. decembra 2013 5 GOSPODARSTVO - Z Urošem Grilancem o mladih in podjetništvu Predpogoj so sanje »V javnem sektorju vse manj zaposlujejo, podjetništvo pa je lahko dobra rešitev in ponuja priložnost za uspeh« Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) bo ustanovilo inkubator za mlade podjetnike v Italiji, kar je predvsem v tako težkem trenutku hvalevredna poteza. Namen projekta, ki so ga predstavili pred kratkim in uživa podporo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, je pomagati mladim pri vzpostavitvi podjetniške dejavnosti. Trideset mladih pripadnikov slovenske narodne skupnosti se bo udeležilo informativnih srečanj in predavanj, sledil bo natečaj za tri najboljše poslovne zamisli in nagrajenci bodo lahko izkoristili prednosti SDGZ-jevega inkubatorja. Ob tej priložnosti objavljamo pogovor z repenskim podjetnikom Urošem Grilancem, ki je pred desetimi dnevi dopolnil 33 let. Solastnik in ustanovitelj podjetij Dotcom srl (v Trstu) in Dotcom doo (v Ljubljani) je govoril o svojih izkušnjah in o podjetništvu med mladimi Slovenci v Italiji. Kdaj ste ustanovili podjetje? Po končanem šolanju na liceju F. Prešerna v Trstu sem do četrtega letnika obiskoval Univerzo v Trstu. Študija nisem zaključil, ker sem se pred koncem odločil za ustanovitev podjetja z mojimi sedanjimi družbeniki, Andrejem Sossijem, Andrejem Mocilnikom in Markom Piciulinom. S čim se ukvarjate? Z računalniškimi storitvami. Specifično s postavljanjem spletnih strani za spletno prodajo in z dokumentnimi sistemi. V prvem sklopu nudimo orodja in svetovanje za prodajo na spletu. V sektorju dokumentnih sistemov pa srednje velikim podjetjem nudimo orodja za upravljanje z elektronskimi dokumenti ter svetovanje za brezpapirno upravljanje podjetja. Kako to, da ste v mladih letih zaplavali v podjetniške vode? Z družbeniki smo se odločili ustanoviti podjetje, ker smo si tega vedno želeli. Ob tem pa smo hoteli nuditi nekaj, kar na italijanskem trgu še ni bilo tako razvito: od-prtokodna orodja za upravljanje podjetniških procesov. Uroš Grilanc kroma Kakšen je bil začetek? Vsak začetek je težaven. Imeli smo malo izkušenj, saj smo bili skoraj vsi še študentje in nismo vedeli, čemu gremo naproti in kaj pomeni ustanoviti in voditi novo podjetje. Moram pa reči, da smo v letu 2004 na krajevni ravni kmalu našli veliko strank, kar nam je omogočilo rast in investicije v nove projekte. Kakšne cilje ste si postavili na začetku? Ste jih dosegli? Naj bom iskren. Sprva nismo imeli točno določenega cilja, zato bi morda s težavo odgovoril, ali smo cilje dosegli. Primarni cilj je bil nuditi dostojna računalniška orodja podjetjem iz naše okolice (mislim predvsem na severovzhodno Italijo). S tem v zvezi bi lahko rekel, da smo dosegli precej. Cilje pa si postavljamo in gradimo sproti, saj želimo biti vedno odzivni na aktualne potrebe trga. Podjetje, ki želi biti uspešno v današnjem času, se mora znati hitro prilagajati spreminjajočim se okoliščinam. Kdaj ste začeli širiti vašo dejavnost v Slovenijo? Leta 2008 smo vstopili v Slovenijo, ker je bil to za nas močen in bližnji trg. Razširili smo se, ker smo imeli v letu 2007 v Italiji lep dobiček. Tako smo se odločili za investicijo in našli primerno osebo (sedanje- ga direktorja podjetja Iztoka Coljo), ki je poznala trg in mu še danes uspešno sledi. V Sloveniji smo osredotočeni na trženje dokumentnih sistemov, s spletno prodajo se tam ne ukvarjamo. Kakšne načrte ima vaše podjetje? V prihodnje želimo povečati podjetje in razširiti delovanje na evropsko raven. Kaj pomeni biti mlad slovenski podjetnik v zamejstvu? Pomeni biti podjetnik, ki lahko brez večjih težav ustanovi podjetje in ima možnost črpanja sredstev za delovanje in nove investicije. Na tem ozemlju pa sta podjetniški in gospodarski potencial še premalo razvita. Poleg tega lahko ustvarja težave dejstvo, da je to območje daleč od pomembnih podjetniških središč. Izjema so znanstveni park Area in z njim povezani specifični sektorji. Kakšne lastnosti in vrednote mora imeti oseba, ki se hoče preizkusiti v svetu podjetništva? Sanje so predpogoj, da lahko ustvariš nekaj novega. Pomembni so tudi vztrajnost, skromnost, želja po novih izzivih ter nekaj sreče in seveda vestno delo. Kaj ste pridobili od podjetništva s človeškega vidika? Od ljudi, ki jih spoznaš na svoji podjetniški poti (od strank in dobaviteljev do partnerjev in sodelavcev), pridobivaš izkušnje. Delo na večjih in zahtevnih načrtih te človeško obogati, dragoceno je še specifično znanje, ki je uporabno v stroki. Kaj svetujete mladim zamejcem, ki bi hoteli ustanoviti svoje podjetje? Naj sledijo svojim željam in jih skušajo uresničiti. Ker bo pri nas vse manj priložnosti za zaposlitev v javnem sektorju, ki je do danes nudil določeno mero socialne varnosti, je lahko podjetništvo dobra rešitev in možnost za uspeh. Poleg tega bi bodočemu mlademu podjetniku svetoval, naj ustanovi podjetje, ki odgovarja potrebam ozemlja in naj premisli, katere ideje imajo največje možnosti za razvoj in uspeh. GLEDALIŠČE VERDI - Ob podpori Rotary klubov ter občin Trst in Milje Filharmonični orkester ta petek v cerkvi sv. Antona Malokdo ve, da se je l. 1998 v okviru gledališča Verdi rodil Filharmonični orkester: gre za avtonomno društvo z lastnim statutom, kateremu se je pridružila velika večina članov opernega orkestra, v ansamblu pa lahko igrajo tudi zunanji sodelavci, nekako po modelu milanskega gledališča Alla Scala. Predsednik društva je Pompeo Bos-colo, častni predsednik pa Claudio Orazi, sicer nadzornik in umetniški vodja gledališča. Obdobje, v katerem se je rodil orkester, je bilo še prežeto z optimizmom, toda postopna kriza, ki je prizadela kulturno področje, je skoraj ohromila delovanje ansambla, ki ne more računati na zanesljive sponzorje, saj se samo gledališče ubada s hudimi finančnimi problemi. V predbožičnem času se je pojavila nova priložnost za nastop, katerega pokrovitelji so tri podružnice društva Rotary, in sicer Rotary Club iz Trsta, severnega Trsta in Milj, kot podpornici pa sta se pridružili tržaška in miljska občina. Na tiskovni konferenci so trije predstavniki omenjenih društev - Cristina Benussi, Massi-miliano Fabian in Riccardo Novacco - orisali smotre združenja, ki udejanja veliko človekoljubnih pobud na področju kulture, družbene solidarnosti (Novacco je kot primer navedel sodelovanje s Koprom, v okviru katerega Rotary vsako leto omogoča počitnice v Ankaranu številnim prizadetim otrokom) in zdravstva, tako v domačem okolju kot tudi v deželah, kjer so lakota in bolezni hud problem. Trije govorniki so želeli delno izpodkopati vtis, ki ga mnogi imajo o klubih Rotary, češ gre za neke vrste lobby, zato so izpostavili pozitivno plat organizacije, ki se je v ZDA rodila pred sto leti, v Trstu pa l. 1924. Še prej je prisotne nagovoril tržaški župan Roberto Cosolini, ki je izrazil svoje zadovoljstvo ob pobudi, ki bo istočasno ovrednotila mestno gledališče in podarila poslušalcem žlahtne glasbene užitke ter utrdila sodelovanje med ustanovami, ki jim je skrb za kulturo skupna prioriteta. Claudio Orazi je orisal program koncerta, ki bo imel komorno dimenzijo in bo v cerkvi sv. Antona v petek, 6. t. m., ob 20.30. Solist in dirigent bo naš odlični koncertni mojster Stefano Furini, na sporedu pa bodo Arcangelo Corelli z Božičnim koncertom v g-molu op. 6 št. 8, sledil bo Bachov Kon- Priprave na božični koncert ZCPZ v stolnici sv. Justa Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta praznuje petdesetletnico ustanovitve in bo počastila jubilejno priložnost tudi na božičnem koncertu v stolnici svetega Justa, enem osrednjih, tradicionalnih dogodkov, ki že vrsto let potekajo v njeni režiji. Za ta koncert, ki ga Zveza prireja od svoje ustanovitve in je spodbudil razvoj danes tako številnih in priljubljenih glasbenih, prazničnih dogodkov, so mnogi skladatelji napisali izvirne božične skladbe. Zato je samoumevno prišlo do zamisli, da bi obletnico organizacije počastil koncert z izvedbo teh skladb, ki so v večini primerov postale del najbolj klasičnega repertoarja slovenskih zborov v naši deželi. Zazvenele bodo tako skladbe Staneta Maliča, dolgoletnega predsednika ZCPZ Zor-ka Hareja, Pavleta Merkuja, Adija Daneva, Dine Slama in Ubalda Vrabca, katerega bodo združeni zbori in glasbeniki izvedli znamenito kantato Božični sijaj. Vodstvo velike zasedbe na koncertu, ki bo 19. januarja ob 16.00 v stolnici svetega Justa, je Zveza zaupala Mirku Ferlanu. Sodelovali bodo Združeni zbor ZCPZ, zbori Igor Gruden, Mačkolje, Sveti Jernej, mladinski zbori Vesela pomlad, Ladja, nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda, vabljeni pa so tudi posamezni odrasli pevci iz drugih zborov, ki bi želeli sodelovati pri skupnem projektu. Vaje potekajo ob torkih v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah s pričetkom ob 20.00. (ROP) Občina Dolina - Odborništvo za Kulturo v ^ vabi na B0ZICMI2EJEM 2012 na glavnem trgu "G'rici" v Boljuncu od 9.30 do 19.00 glasba, zabava in domači proizvodi v torek, 3.12.: ob 19.30 v Foyerju gledališča Prešeren otvoritev razstave "Božič na bojnem polju", ki jo pripravlja kulturno društvo Zenobi iz Mačkolj. Sodelujeta trobilni kvintet S.Paolino in MoPZ "Kraški dom". v četrtek, 5.12.: ob 16.30 v Mladinskem domu v Boljuncu predstava za otroke"Zmešnjava v peklu in nebesih" KUD Sveti Anton, nato prihod Sv. Miklavža z darili za otroke na glavni trg v Boljuncu. v soboto, 7.12.: ob 8.30 sprehod po dolini Glinščice, ob 12.00 vodena pokušnja olja v sprejemnem centru, ob 20.00 nastop srbske folklorne skupine PONTES-MOSTOVI v občinskem gledališču F. Prešeren. v nedeljo, 8.12.: ob 8.30 sprehod po dolini Glinščice, ob 12.00 na trgu nastop pihalnega orkestra Breg. v nedeljo, 15.12.: ob 20.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu koncert "IN MIR NA ZEMLJI" v sodelovanju s pihalnim orkestrom Breg in kulturno ustanovo "J.Pangerc" iz Doline. m PROVINCIA k?™ TRIESTE POKRAJINA TRST Včeraj danes Danes, NEDELJA, 1. decembra 2013 MARIJAN Sonce vzide ob 7.25 in zatone ob 16.23 - Dolžina dneva 8.58 - Luna vzide ob 5.18 in zatone ob 15.23. Jutri, PONEDELJEK, 2. decembra 2013 BLANKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,1 stopinje C, zračni tlak 1014 mb ustaljen, vlaga 75-odstotna, veter 9 km na uro severo-vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,2 stopinje C. OKLICI: Bruno Bartoli in Renata Sirotich, Giovanni Ravalico in Morena Oštaric, Davide Pischianz in Barbara Fontana. GlEnsll^Ki^^v VnTllJAK SLOVENSKI ODER ¡n RADIJSKI ODEft - Trst DUH PO CEKINIH Dvorana Marijinega doma pfi Sv- Ivanu (UL 6rirxl« Večerje omogočil URAD VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU H Čestitke GRETA praznuje danes v Štan-drežu 21. rojstni dan. Voščimo ji vse najboljše mama, tata, Matej, Nika, nona Klara in vsi v družini ter prijatelji. [1] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 0481-80270. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. ~M Gledališče 1. REVIJA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA »Non ci resta che ridere!« v župnijski dvorani v Podturnu ob nedeljah ob 17.30: 1. decembra »Cjase d'arint« Giannija Gregoricchia, nastopa gledališka skupina Agnul Di Spere. »ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 2013« organizira PD Štandrež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: 8. decembra ob 18. uri komedija »Lahkokrilec« (Pavel Lužan), nastopa KUD Svoboda - Zalog. GLEDALIŠKA REVIJA »A TEATRO CON L'ARMONIA« ob 16. uri: danes, 1. decembra, v župnijskem gledališču Pija 10. v Ul. De Amicis 10 v Štarancanu »Mici Moci quatro oci ... e pastecreme« (Vincenzo Salemme), nastopa gledališka skupina Ex allievi del Toti iz Trsta. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) v Gorici ob 20.30: 9. decembra v KC Lojze Bratuž Prešernovo gledališče Kranj z dramo »Dvom« Johna Pa-tricka Shanleya. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: v torek, 3. decembra, ob 20. uri »Srečanje« (Nina Mitrovic), »Ta veseli dan kulture 2013«, brezplačne vstopnice; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. fi Razstave DOBRODELNO LIKOVNO PRODAJNO RAZSTAVO UMETNIKI ZA KARITAS bodo odprli v galeriji Ars na Travniku v Gorici v sredo, 4. decembra, bo 18. uri. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.15 - 18.00 -21.00 »Hunger Games - La ragazza di fuoco«. Dvorana 2: 16.00 »Planes«; 18.00 -20.10 - 22.10 »Zoran, il mio nipote scemo«. Dvorana 3: 17.30 - 21.45 »Il passato«; 15.30 - 19.45 »Thor - The Dark World« (digital 3D). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 14.45 - 17.30 -20.30 »Hunger Games - La ragazza di fuoco«. Dvorana 2: 15.00 - 17.15 - 20.00 Zoran, il mio nipote scemo«; 22.00 »Hunger Games - La ragazza di fuoco«. Dvorana 3: 14.45 - 17.00 - 19.45 »Thor - The Dark World«; 22.00 »Thor - The Dark World« (digital 3D). Dvorana 4: 14.45 - 16.30 »Free Birds - Tacchini in fuga«; 18.15 - 20.00 -22.00 »Sole a catinelle«. Dvorana 5: 16.20 »Venere in pellic-cia«; 18.00 - 20.00 - 22.15 »Fuga di cervelli«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Hunger Games - La ragazza di fuo-co«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Zoran, il mio nipote scemo«. Dvorana 3: 17.30 »Il passato«; 19.45 - 22.00 »Thor - The Dark World« (digital 3D). JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Hunger Games - La ragazza di fuo-co«. Dvorana 2: 17.15 - 20.00 - 22.00 Zoran, il mio nipote scemo«. Dvorana 3: 17.00 - 19.45 »Thor - The Dark World«; 22.00 »Thor - The Dark World« (digital 3D). Dvorana 4: 17.15 »Free Birds - Tacchini in fuga«; 20.00 - 22.00 »Sole a catinelle«. Dvorana 5: 18.00 - 20.00 - 22.15 »Fu-ga di cervelli«. JUTRI V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 21.00 »La prima neve«. Prispevki V spomin na zelo cenjenega dolgoletnega ravnatelja Glasbene matice v Gorici prof. Silvana Križmančiča daruje Fiorenza Ozbot 50 evrov za društvo krvodajalcev Sovodnje. V spomin na 20. obletnico smrti drage mame in babice Anice Cotič Ožbot daruje sin Julijan z družino 50 evrov za društvo krvodajalcev Sovodnje. SKRD JADRO iz Ronk, S POKROVITELJSTVOM OBČINE RONKE vabi v ponedeljek, 2 decembra, ob 18. uri v ronsko občinsko sejno dvorano na predstavitev 15. številke društvenega zbornika »Koncerti V LOKALU IL CARSO IN CORSO na Kor-zu del Popolo 11 v Tržiču bo danes, 1. decembra, ob 11. uri nastopila harfist-ka Lara Macri (niz »Musica in Corso«). □ Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno prednovoletno silvestrovanje v soboto, 28. decembra, v Pineti pri Gradežu v restavraciji Hotel Ai Pini. Prijave po tel.0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481390697 (Marija Č.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.). Obvezno na račun 20 evrov. LABORATORIJ MUZIKOTERAPIJE »SKUPAJ V KROGU« za odrasle organizira kulturno društvo Oton Župančič iz Štandreža v Kulturnem domu Andrej Budal v Štandrežu. Prvo od osmih srečanj bo v ponedeljek, 2. decembra, ob 16. uri, srečanja bo vodila glasbena terapevtka Sara Hoban. POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CASIRAGHI v Gorici obvešča, da bo od 2. do 6. decembra odprta z omejenim urnikom zaradi katalogizacije in sicer od 17. do 19. ure. Prireditve V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo danes, 1. decembra, ob 11. uri srečanje za otroke s pesnico Anno Mario Fabbroni, ki bo prebirala knjigo »San Nicolo e il piccolo Kram-pus« in druge povedi in poezije na temo sv. Miklavža in božiča; sledila bo kreativna delavnica. SKRD JADRO iz Ronk vabi v ponedeljek, 2. decembra, ob 18. uri v ronško občinsko sejno dvorano na predstavitev 15. številke društvenega zbornika. ZSKD vabi včlanjena društva na informativno srečanje »Zakon 81/2008 varnost na delu - Kaj predvideva zakonodaja za kulturna društva?«. Večer bo potekal v torek, 3. decembra, v dvorani AŠKD Kremenjak v Jamljah (Prvomajska ulica 20) ob 20. uri. GORIŠKI MUZEJ vabi na predstavitev 100-letnice organizirane spomeni-škovarstvene službe v Sloveniji. Predavanje bo v torek, 3. decembra, ob 20. uri na gradu Kromberk. BOŽIČNI DECOUPAGE: dvodnevni tečaj o krasenju izdelkov s tehniko decoupage na božično temo bo 4. in 12. decembra od 20. do 22.30 na sedežu društva Briški grič v Števerjanu. Obvezna prijava (tel. 334-2825853; bri-skigric@gmail.com). KC LOJZE BRATUŽ IN KROŽEK ANTON GREGORČIČ vabita na »Srečanja pod lipami« v četrtek, 5. decembra, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. France Piber-nik bo predstavil dokumentarno monografijo o Francetu Balantiču in dopolnjeno izdajo »Zbranih del«. V KULTURNEM DOMU V GORICI bosta v petek, 6. decembra, ob 18.30 nastopila harmonikaš Jovica Jovic in pisatelj - glasbenik Marco Rovelli s predstavo »La meravigliosa vita di Jo-vica Jovic« (Čudovito življenje Jovice Jovica); vstop prost. B Mali oglasi IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja itd. ter popravljam pohištvo; tel. 340-2719034. 3 Poslovni oglasi V ŠTANDREŽU PRODAM gospodarsko poslopje namenjeno gradnji stanovanja z zemljiščem - 700 m2, 75.000 € Romana: 349-5774830 JUTRI V GORICI: 10.00, Corinna Go-riani vd. Fedele iz bolnišnice Sv. Justa v kapelo Sv. Justa in na glavno pokopališče. JUTRI V GRADIŠČU: 11.30, Alberto Qualizza (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču. ZAHVALA Vilko Peric Iskrena zahvala vsem, ki ste z nami sočustvovali in na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Svojci 14 Nedelja, 1. decembra 2013 POLETNA TURA SPDT Slovensko planinsko društvo iz Trsta že dolga leta prireja večdnevna poletna potepanja, postala so že tradicionalna; pridružijo se jim tudi člani pobratenega in prijateljskih društev. Zato je druščina bolj pestra in zabavna. Do zdaj so obiskali mnoga italijanska in slovenska gorstva, pa bolgarska, makedonska, črnogorska... Letos so se odzvali vabilu prijateljskega društva CAI Varazze in se podali v Li-gurijo in Piemont. Odločitvi je botrovalo lansko sodelovanje članov SPDT pri načrtovanju in izvedbi njihovega obiska Julijskih Alp, Trsta in Krasa. Ligurijski planinci so bili hvaležni za pomoč pri spoznavanju Slovenije; med tedenskim bivanjem v naših krajih so se med člani obeh društev stkale prijateljske planinske vezi. Da ne bi prekinili sodelovanja, so tržaškim prijateljem ponudili in skupaj z njimi tudi dodelali privlačen program tedenskega planinskega dopusta. Do njegove uresničitve je prišlo v času med 29. julijem in 4. avgustom 2013, ko so udeleženci potepanja spoznavali Ligursko gorovje in skupino Monvisa, najlepše gore Ko-tijskih Alp. Kot vsa dosedanja potovanja je bilo tudi letošnje večplastno. Jasno, da je bilo njihovo osrednje zanimanje namenjeno pohodom, spoznavanju novih gora in njihovih naravnih značilnosti, a prav tako je bil ob tem pomembno odkrivanje zgodovinsko kulturne dediščine krajev, le manjši del programa je obsegal zgolj turistične oglede, najkrajši, a zato najslajši je bil dan relaksacije in nabiranja novih moči v termah. Šestindvajset planink in planincev SPD Trst, PD Integral iz Ljubljane in OPD Koper je že na avtobusu vzpostavilo vzdušje uglašenega orkestra, pod nevsiljivo taktirko glavne vodje, predsednice SPDT, Marinke. Zato ni bilo dvoma v uspeh pri uresničevanju zastavljenega programa. Šlo je vse kot po maslu. Že vreme jim je šlo na roko, saj je vdor ohlajenega zraka z zahoda prinesel olajšanje in prijetno potovanje do Li-gurije, kjer so preživeli dva dni. Zato je bil tudi sprehod po Manaroli, enem od slikovitih petih mestec na vzhodni ligurski obali imenovani „Le Cinque Terre", sproščujoč začetek potovanja in dobra predpriprava za napornejše dneve. Planinski prijatelji iz turističnega obmorskega mesta Varazze so planince pričakali že pred mestom, jih popeljali do hotela ter se na večernem prijateljskem srečanju z njimi dogovorili za pohod naslednjega dne. Zares prijazen sprejem! Kar devet planink in planincev je spremljalo skupino na celodnevni turi po pogorju Monti Liguri, kjer apeninsko razvodje doseže najmanjšo oddaljenost od morja na celotnem italijanskem polotoku. Že vožnja skozi gozd po izjemni panoramski cesti do sedla Passo di Faiallo (1044 m) je bila enkratna, še posebej zanimiva zaradi izčrpne razlage planinskih / spremljevalcev - domačinov. Izletnike je očaral razgled na Ligurski zaliv, na Genovo.. .v daljavi sta se videla celo Korzika in Elba, hkrati pa se je v notranjost odpiral pogled na ledenike in verigo Alp: Gran Paradiso, Monte Rosa, ..in seveda na značilni piramidasti vrh Monvisa. Ti osupljivo lepi pogledi »na eno stran ledeniki - na drugo pa kiti« so spremljali pohodnike na nekajurni grebenski hoji, po delu poti, imenovani »Alta via dei Monti Liguri«, vse do vrha Argentea (1082 m) oz. do koče Argentea (1088 m), kjer so jim domači planinci pripravili pravo presenečenje: postregli so jim z imenitnim ligurijskim pecivom „focaccio", ki so ga prinesli v nahrbtnikih. Tu pa se je začel dolg in nekoliko mučen sestop v vročem popoldanskem soncu, čeprav jim je bil v tolažbo enkraten razgled na obalo in modro morje. Pot »Alta Via dei Monti Liguri" je 440 km dolga pešpot od francoske meje (Ven-timiglia) do meje med Ligurijo in Toskano (La Spezia). Gorovje Monti Liguri je visoko med 1000 in 1500 m, poti so speljane tik pod vrhovi. Oblaki prihajajo z morske strani in segrevajo gorsko verigo, a hkrati topel morski zrak in hladen zrak z notranjosti povzročata hitre vremenske spremembe. Je pa vedno sveže in nikoli zelo vroče. Prav zaradi kontrastov, ki jih ustvarjajo hribi na eni strani in morje na drugi, je to področje izjemno v vseh pogledih: geološkem, geomorfološkem in klimatskem, edinstveno je zato tudi rastlinstvo in živalstvo, zato je večji del območja zavarovan kot regionalni Naravni park Monte Beigua&geopark. V kraju Arezano je po-hodnike čakal avtobus. Poslovili so se od svojih prijaznih gostiteljev, ki so jim v enem dnevu zares lepo predstavili svoje hribe značilnosti krajev. Nato so se odpeljali v Piemont v do no Varaita do kraja Castello, klasičnega i hodišča za vzpon na Monviso. Na poti jim je pridružil izkušen vodič Mauro, ki ga nekateri spoznali že lansko leto, med p tepanjem po Julijcih in vzponom na Trigla Namestili so se v prelepo kočo Aleve, kj jih je po dobri in obilni večerji domačih d brot čakalo presenečenje. Skupino plani cev je obiskal gospod Jan Peire de Bousqui predstavnik tamkajšnje jezikovne majnšin - Okcitancev. Okcitanski jezik, ki se je ohr nil tudi v zahodnem predelu Piemonta, g vorijo danes še v nekaterih tamkajšnj odročnih dolinah, tudi v dolini Varaita. Si čanje s prijaznim gospodom Jan Peirom spoznavanje stvarnosti tamkajšnje manjš ne, je bilo izredno zanimivo, v spomin n dogodek so udeleženci dobili knjigo Ma tina Krpana v okcitanščini in z ilustracij mi tržaškega slikarja Klavdija Palčiča. Zjutraj se je začel tridnevni trekij pod Monvisom (Giro del Viso) za celoti skupino, saj je bil predvideni vzpon na v Monvisa (3841 m) zaradi letošnjih izredn snežnih razmer odpovedan. Goro, vulka skega izvora, so izletniki občudovali že da prej, saj kot osamljen velikan v obliki pir mide kraljuje nad pokrajino Ligurije, Pi monta in dela Francije; gora, ki se jo vidi i daleč na obzorju, je najvišji vrh Primorsk Alp. Pod njo, na področju Pian del Re izv ra mogočna reka Pad. Letos je bilo obmo je Monvisa vključeno v svetovno dediščin Unesca. Res veliko razlogov, da so bila p: čakovanja udeležencev velika. V prelepe stanovitnem vremenu, so jih pod vo stvom izjemnega vodnika Maura, mirne a odločnega, predvsem pa dobrega pozn valca gora in še posebej tega področja, p vsem uresničili. POLETNA TURA SPDT Nedelja, 1. decembra 2013 15 ng no rh Lih nan malead ih i-ič-no ri-:m d-ga ao- V zgodnji jutranji svežini so pohodni-ki stopali po slikoviti poti, ki se vije po dolini Vallone di Vallanta nad hudournikom Vallanta (Torrente Vallanta) v senci visokih dreves macesnov in bora cemprina (Pinus cembra) vse do planine, kjer pasejo zanimivo govedo za meso, ki so ga, posebno pripravljenega, pokusili prejšnji večer. Hoja je bila pravi užitek, še posebej za ljubitelje cvetja, saj so bili pisani travniki lepši kot vsaka cvetlična greda. In tako naprej vse do CAI -jeve koče Riffugio Vallanta na višini 2450 m pod Monvisom, kjer so si pohodniki privoščili daljši počitek, ki je še kako prijal. Izkoristili so ga lahko za občudovanje vrha, pa tudi vseh mogočih vrst flore, od vijolic, sviš-čev, do planik. Predvsem pa so si nabrali novih moči za vzpon na prelaz Passo di Val-lanta (2811 m), kjer so prestopili mejo s Francijo in se spustili po mukotrpnem me-lišču k jezeru Lago Lestio (2508 m) in h koči Refuge du Viso (CAF). Ves trud in napor sta bila poplačana s kozarčki tradicionalne pijače dženepi, ki jih je ponudil Ivo za svoj rojstni dan. Pod vrhom Monvisa, obsijanem s poslavljajočimi sončnimi žarki, je zvečer še dolgo donela pesem v vseh jezikih. Naslednji dan pa pogumno naprej po poti »Sentiero dela Grande Traversata«, najprej do prelaza Passo delle Traversette, z višino kar 2950 m in zanimivimi zgodbami, saj je to starodavna srednjeveška pot imenovana »La Via del Sale«, ker so tu prenašali sol z morske obale v notranjost. Da bi si skrajšali pot in vsaj malo olajšali hojo so že v 15. stoletju naredili ozek tunel Buco di Viso, žal pa je bil s francoske strani še zasut s snegom in izletniki so se morali povz-peti na prelaz, kjer so se na drugi strani z doline začele vzdigovati megle. Prepričali so se, da mule, naložene s težkimi vrečami soli niso imele lahkega dela pri sestopanju, pa tudi vsi tisti, ki so varovali meje (ostankov je še veliko) so tu imeli težko življenje. Pot „La Via del Sale" nato krene proti dolini Pada, kjer je izvir reke, megla jim je sicer pokvarila pogled, a so jo vendarle lahko zaslutili. Skupina pa je nadaljevala po poti Giro del Viso, proti koči R. Giacoletti (2741 m). Pot je bila zahtevna, mestoma tudi zavarovana in nevarna zaradi možnosti padanja kamenja ob prečenju strmih travnikov pod stenami, pa tudi hoja po vodi hudournika in snežišču ni bila od muh. Zato pa je bilo toliko večje zadovoljstvo ob prihodu v kočo, kjer je bilo prijetno domače in toplo. Tu so se pohodni-ki razdelili v dve skupini: večja se je po krajšem počitku odpravila naprej do koče R. Quintino Sella (2650 m), da bi se naslednji dan povzpela na 3019 m visok vrh Viso Mozzo; manjša pa je tu dočakala prelep večer, kozoroge ter doživela sončen zaton in zjutraj prve sončne žarke na oste-nju Monvisa. Zbudili so se namreč v prekrasno jasno jutro, prijetno sveže in sončno, zato je bila triurna hoja nad prelepimi jezeri, pod Monvisom ob čudovitem cvetju prava pesem. Še posebej so bili navdušeni »botaniki«, saj je Mauro vedel veliko povedati ob vsaki rožici. Pokazal jim je tudi dženepi (črni pelin), iz katerega izdelujejo priljubljeno pijačo (seveda iz gojenega). Spregledali niso niti rdečih lis na snežiščih, ki jih ustvarja rast alg vrste Chlamydomonas. Občudovali so šolski primer morene, ki jo je ustvaril ledenik z Monvisa. Neverjetno divja in surova kamnita pokrajina, a hkrati občudovanja vredno nežno cvetje vseh barv. Kakšna nasprotja lahko ustvarja ta naša Narava! Najbolj veseli pa so bili ugotovitve, da hodijo po stezi, kjer je stičišče evropske in afriške zemeljske plošče. Pot je bila kar prekratka, saj so pred sabo že zagledali jezero Lago Grande di Viso in za njim kočo R. Quintino Sella (CAI) 2640 m, kjer so se prisrčno objeli s prijatelji, ki so se že povzpeli na tri-tisočak in uživali v jutranjem razgledu. Koča Quintino Sella se imenuje po vodji prve uspešne italijanske odprave na Monviso 1863, ki je dal tudi spodbudo, za ustanovitev prvega planinskega društva -Club Alpino Italiano, CAI, s sedežem v Tu-rinu in to po zgledu Anglije, Avstrije in Švice. Letos praznuje CAI svojo 150 letnico. Leta 1886 je osrednji CAI dal postaviti v bližini starega zavetišča novo kočo in jo posvetil svojemu ustanovitelju Quintinu Selli. Po kratkem oddihu je Marinka poiskala oskrbnika koče, to je gospod Hervé Tranchero, ki je pravi gornik starega kova in to ne le po videzu, ampak tudi po srčnosti, saj ji je rad priskočil na pomoč pri pripravi obiska njegovih gora, za kar se mu je iskreno zahvalila. Planince je čakala še nekajurna hoja do izhodišča. Še dobro, da so sonce prekrivali oblaki, sicer bi bilo neprestano vzpenjanje, saj so na prelazu Passo San Chiaffredo dosegli kar 2764 m n.v., čemur je seveda sledilo sestopanje, lahko zelo neprijetno. Navkljub temu se je pot precej vlekla, čeprav je speljana mimo neštetih jezer (Lago delle Saguette - 2687 m; L.d.Pelle-grina - 2538 m...) in drugih zanimivostih ter ob Maurovih zgodbah, ki jih ni zmanjkalo vse do avtobusa v vasi Castello, kjer se kar niso mogli posloviti od izredno prijaznih oskrbnikov. Lepo bi bilo še ostati, a po-hodnike je čakala še dolga vožnja v gorsko dolino Valle Stura, ki se razprostira ob reki Stura, vse do kraja Vinadio (904 m). Zal so se morali med potjo posloviti tudi od dragega vodnika Maura, saj so ga čakale že naslednji dan nove poti. Res je odličen, neprisiljeno odločen, a hkrati občutljiv in razumevajoč za svoje varovance. Bil je ključna »dodana vrednost« na trekingu, saj je udeležencem približal pokrajino z vsemi značilnostmi. Za udeležence pa je napočil čas počitka in obnove zgubljenih moči, zato so se naslednji dan odpeljali v 10 km oddaljene terme Bagni di Vinadio (1279 m), kjer so se namakali v topli žveplasti vodi in uživali prijetne sončne žarke. Nekateri pa so še kar vztrajali pri planinarjenju in spoznavali lepe gozdnate poti v okolici. Nedelja - zadnji dan je bil namenjen ogledu enkratnega Akvarija v starem pristanišču Genove in kolikor je še ostalo časa ogledu starega jedra mesta in povratku domov. Bogato tedensko vandranje, z mnogimi presežki, verjetno za vsakega drugimi. A gotovo bo vsem ostalo v spominu prijazno druženje s planinskimi prijatelji iz Varazzeja in vodnikom Maurom, pa medsebojna pomoč in solidarnost udeležencev v težkih trenutkih, ko pojenjujejo moči, a tudi skupno uživanje v lepem in iskrenost, kar vse je ustvarilo prisrčno vzdušje v skupini. Maruška Lenarčič -/ BERLUSCONIJEVA IZKLJUČITEV IZ SENATA NI PRISPEVALA K RAZJASNITVI OBZORJA Obeta se nekaj tednov velike negotovosti Vojmir Tavčar BBC Newa Sport Weather Capital Culture Sho| Berlusconi expelled from parliament The Italian Senate votas io expel ex-Phrne Minister Silvio Berlusconi from parliament over his conviction for tax fraud. News / MANJŠINE Nedelja, 1. decembra 2013 16 imski mlini so tudi tokrat mleli počasi. Potrebovali so več kot štiri mesce, da so udejanjili zakon Severino in izključili iz senata Silvia Berlusconija, potem ko je postala pol-nomočna obsodba zaradi davčne utaje. Po zamisli predlagateljice, pravosodne ministrice v vladi Maria Monti-ja, bi morala biti izključitev senatorja, ki je obsojen na več kot dve leti zaporne kazni, nekaj avtomatičnega, kar naj bi člani parlamenta že nekaj dni po pol-nomočni obsodbi potrdili z glasovanjem. V primeru Silvia Berlusconija pa se je avtomatizem spremenil v dolgotrajno merjenje moči, ker so voditelj desne sredine in njegovi somišljeniki skušali preprečiti izključitev. Na pomoč so jim priskočili tudi nekateri pravni izvedenci, po katerih zakon Severino naj ne bi bil v skladu z ustavnimi določili, nehote pa je pri zavlačevanju Berlus-coniju pomagal tudi predstavnik Gibanja 5 zvezdic Vito Crimi, ki je med zasedanjem komisije za poslanske imunitete na facebooku objavil nekaj ocen o poteku seje, čeprav bi komisija morala zasedati za zaprtimi vrati.Veliko hude krvi je izzvala tudi odločitev skupščine, da se bodo senatorji o izključitvi Berlusconija izrekli z javnim glasovanjem, medtem ko je doslej veljala praksa, da se o osebnih usodah članov zgornji dom izreče s tajnim glasovanjem. Javno glasovanje je predlagalo G5Z, Demokratska stranka pa ga je podprla, ker se je zbala, da bi se v nasprotnem primeru izpostavila ostrim kritikam pa tudi možnosti parlamentarnih zased, saj bi ji skoraj vsi naprtilo odgovornost, če Berlusconi ne bi bil izključen. Tudi v zadnjih dneh pred četrtkovo odločitvijo so predstavniki desene sredine napeli sile, da bi le prišlo do odložitve glasovanja o Berlusconi-ju. Zaradi tega so predlagali poplavo dopolnil in popravkov, da bi se razprava o zakonu o stabilnosti zavlekla v nedogled v upanju, da bi tako glasovanje o Berlusconiju odložili vsaj za nekaj dni, toda njihov poskus se je izjalovil. Dosegli so samo to, da se je razprava o zaupnici zavlekla pozno v noč in da so senatorji izglasovali zaupnico, ki jo je vlada vezala na zakon o stabilnosti, v noči na četrtek. Tako je senat v četrtek popoldne ob 17.43 z večino glasov odredil izključitev politika, ki je dvajset let igral eno od vodilnih vlog na italijanski politični sceni. Novica je v hipu obšla ves svet, bila je v ospredju spletnih strani dnevnikov in časopisnih agencij, dokazala je, kolikšno medijsko pozornost še vedno pritegne milanski vitez dela. Medijski odmev očitno ni zadostno merilo, da bi nek dogodek proglasili za zgodovinski, nedvomno pa je bila četrtkova odločitev senata za Italijo zelo pomembna: ne zato, ker bi izključitev iz senata bila istočasno tudi konec Berlusconijeve politične poti (prav nasprotno pričakovati je, da bo nekdanji premier vodil ostro opozicijsko politiko in bo v populističnih potezah tekmoval z Beppejem Grillom), ampak zato ker je s tisto odločitvijo senat kljub vsem omenjenim oviram uveljavil vladavino prava, poudaril je, da morajo tudi mogotci spoštovati pravila demokratične države. Rezultat zagotovo ni zanemarljiv, saj se je Berlusconi, odkar je bil leta 1994 prvič izvoljen v parlament, z najrazličnejšimi prijemi skušal zaščititi pred roko pravice, tudi s tem, da je parlament izglasoval kopico zakonov »ad personam«, katerih cilj je bil preprečiti sodstvu, da bi lahko ugotovilo, ali je Berlusconi kršil zakon in v zvezi s tem tudi ukrepalo. Z izvolitvijo naj bi postal svojevrstni maziljenec, ki naj bi imel pravico po svoje tolmačiti pravila. Prezir do pravil igre sodi v dediščino Berlusconijevega dvajsetletja, vendar ni njen edini in morda niti ne najslabši aspekt. Dodati je treba konflikt interesov in hibrid politika-biznis, in še politiko v oporeki z moralo, uveljavljanje pogleda, po katerem cilj posvečuje sredstva; država v taki zamisli postaja skoraj nasprotnica skupnega dobrega. Kot je zapisala komentatorka Barbara Spinelli bo potrebno neizprosno izpraševanje vesti, h kateremu so poklicani politiki a tudi civilna družba, če se Italija želi izvleči iz hude moralne, politične in kulturne krize, ki jo doživlja in ki korenini tudi v obdobju »tangento-poli«, saj v Berlusconijevem dvajsetle-tju hibe prve republike niso bile odpravljene, ampak samo zaostrene in pomnožene. Četrtkovo glasovanje v senatu, s katerim je bil Berlusconi izključen iz zgornjega doma, je zato pomemben korak. Vendar gre samo za prvi korak, ki ga bo treba hitro nadgraditi, vprašanje pa je, ali bodo politične in družbene sile kos tej nalogi. Berlusconijev poskus, da zruši vlado Enrica Lette in doseže predčasne volitve, da bi preprečil izključitev iz senata (parlamentarni mandat je hotel ohraniti samo zato, ker ga je ščitil pred sodstvom), je povzročil razkol v njegovi stranki. Ministri, nekateri podsekretarji in skupina parlamentarcev so se uprli tej potezi in ustanovili Novo desno sredino, ki je postala sestavni del vladne povezave in je v noči na četrtek odločilno prispevala k temu, da je bil izglasovan zakon o stabilnosti in z njim tudi zaupnica vladi. Med političnimi komentatorji nekateri sumijo, da se Berlusconi in Angelino Alfano nista dokončno razšla, ločitev naj bi bila le navidezna taktična poteza, desna sredina naj bi se bila formalno razbila samo zato, da bi lahko na morebitnih volitvah privabila glasove tudi tistih zmernih sredin, za katere ni bila sprejemljiva napadalnost »jastrebov« nekdanjega Ljudstva svobode in današnje Forza Italia. Čas bo pokazal, ali je ta sum utemeljen ali pa bodo šli Alfano in njegovi res na avtonomno pot in postali, kot upa Eugenio Scalfari, zametek tiste desnice evropskega forma- ta, ki jo Italija od vedno pogreša. Če bi se Scalfarijeva želja uresničila, bi to bil za Italijo, za njeno politiko in vso družbo nedvomno velik korak naprej, vendar ne gre pozabiti, da so Nova Desna sredina Alfano, Cicchito, Quagliariel-lo, Formigoni in ostali parlamentarci, ki so v prejšnjem mandatu v parlamentu glasovali za resolucijo, po kateri naj bi bil Silvio Berlusconi - ko je posredoval pri milanski kvesturi in preprečil, da bi bilo mladoletno dekle zopet zaupano socialnim strukturam - res prepričan, da je Karima El Mahroug, znana kot Ruby rubacuori, v sorodstvu z nekdanjim egiptovskim predsednikom Mubarakom. Prav tako gre za ljudi, ki si so letos spomladi skupaj s parlamentarci Ljudstva svobode zasedli stopnišče milanskega sodišča, da bi protetirali zoper sodni senat, ki je podvomil v pristnost zdravniškega spričevala, s katerim je Berlusconi opravičil odsotnost. Prav tako ne gre pozabiti, da se Alfano kot notranji minister junija letos ni ravno izkazal v primeru Alme Šalabajeve in je dovolil predstavnikom Kazahstana, da so odvedli ženo in hčerko enega od glavnih nasprotnikov ka-zahtanskega režima. Če bodo znali res zasnovati desnico evropskega formata, bo to pomemben prispevek k gradnji nove Italije, toda njihovo dosedanje delo ne opravičuje velike optimističnosti, ampak je predvsem trden razlog za skeptičnost. Po Berlusconijevi odločitvi, da bo s svojo Forza Italia odslej v opoziciji, bo glavno breme sedanje vlade padlo na ramena Demokratske stranke. Paradoksalno se devet mesecev po volitvah nekako uresničuje projekt, s katerim je šel takratni sekretar DS Pierluigi Ber-sani na volitve in pogorel, ker ni dobil zadostne podpore volivcev. Bersani je računal, da bo lahko oblikoval vlado skupaj s sredinsko stranko Scelta civica Maria Montija, v sedanji povezavi pa vlogo Montijeve stranke prevzema Nova desna sredina. Demokratska stranka se je rešila neprijetnega sopotnika, kakršen je bil Berlusconi, ki se je odločil, da podpre vlado velike koalicije, ker je računal, da jo bo lahko pogojeval in ji vsilil svoja stališča in rešitve (kar se je v primeru davka IMU tudi zgodilo), sedaj pa bo predvsem od nje odvisno, ali bo vlada Enrica Lette bolj dejavna in se bo končno lotila tistih problemov, ki Italiji lahko nakažejo pot iz krize. Eden najnujnejših je volilni zakon, ki mu v senatu doslej niso bili kos in niso našli skupnega jezika, že v torek pa bo ustavno sodišče razpravljalo o tem, ali so sprejemljive vloge o neustavnosti zakona, ki so ji vložili nekateri volivci. Največja neznanka za usodo sedanje vlade pa so primarne volitve 8. decembra, na katerih bo izbran novi sekretar Demokratske stranke. Največ možnosti javnomnenjske raziskave pripisujejo florentinskemu županu Matteu Renziju, na drugem mestu pa naj bi bil Tržačan Gianni Cuperlo. Vprašanje, na katerega bo mogoče odgovoriti čez nekaj tednov, je ali se bo Renzi, ki napoveduje, da bo ohranil tudi županski stol, posvetil vodenju stranke z vsem svojim zanosom ali pa bo izvolitev za sekretarja samo odskočna deska za kandidaturo za premiera in bo njegova glavna skrb zrušiti sedanjo vlado? Ob tem pa se vzporedno zastavlja tudi vprašanje: je mladi florentinski župan res politik, ki bo sposoben korenito prenoviti Demokratsko stranko, jo izoblikovati in ji dati tisti značaj in profil, ki ga doslej še ni imela? Kot že lani med primarnimi volitvami za premiersko kandidaturo, tudi tokrat iz Renzijevih nastopov ni mogoče jasno razbrati njegovega programa, vse je precej nedorečeno z izjemo dejstva, da se poteguje za krmilo. Njegova moč je v dejstvu, da zna vzpostaviti odnos z ljudmi in da si je s svojimi nastopi, ki se močno razlikujejo od tiste strankarske sivine, značilne za Bersanija in ki obremenjuje tudi Cu-perla, pridobil veliko priljubljenost med ljudmi. Negativna plat - poleg že omenjene nedorečenosti - pa v dejstvu, da se ni hotel jasno ograditi od nekaterih nedvomno vprašljivih predstavnikov Demokratske stranke, ki so skočili na njegov voz kot na primer župan iz Salerna in viceminister Vincenzo De Luca ali pokrajinski sekretar v Enni Mi-rello Crisafulli (ki ga je februarja jamstveni odbor DS izključil iz kandidatne liste za senat, ker ni bil ravno neoporečen). Ali bo znal Renzi spodbuditi prenovo stranke, ki je bila v teh letih vpletena v marsikateri škandal? Prihodnji tedni in meseci bodo zaradi navedenega potekali v znamenju velike negotovosti. V takem vzdušju je jasno samo to, da plovba vladne ladjice Enrica Lette v tem močno razburkanem morju ne bo lahka. V ozadju pa ostaja šee veliko zahtevnejše vprašanje: v zadnjem dvajset-letju so politične stranke in politiki izgubili med ljudmi, veliko ugleda, veliko je tistih, ki doživljajo politiko samo kot balast. Sedanje stranke so s svojimi nastopi ohromile italijansko demokracijo in prispevale k temu, da je hudo načet ugled države in njenih ustanov. Obenem pa se zdi neizpodbitno, da so stranke eden od temeljev demokracije in da brez njih demokracije ni. Zato je nujno korenito prenoviti stranke, ker je to pogoj za ohranitev in krepitev italijanske demokracije. Bodo politiki pa tudi civilna družba kos temu izzivu? / MANJŠINE Nedelja, 1. decembra 2013 17 Patrick Laurent se je zagovarjal pred prizivnim sodiščem v Rennesu Manifestacija solidarnosti z Bretoncem, ki je z dvojezičnimi napisi prelepil prometne znake Dogodek je dokaj nepoznan in francoski tisk ga je začel obravnavati šele sedaj, ko se bliža odločitev priziv-nega sodišča v bretonskem mestu Rennes. Dogodki pa so potekali pred več kot dvema letoma: 8. oktobra 2011 je policija aretirala pripadnika aktivisti-čne skupine za bretonski jezik Ai'ta Pa-tricka Laurenta. Zasačili so ga, ko je z bretonskimi napisi prelepil 52 prometnih znakov v petih občinah v Bretaniji. Prijavili so ga sodišču in obsodili na 1.000 evrov denarne kazni, 5.724,58 evrov povračila stroškov za čiščenje tabel in 1.500 evrov sodnih stroškov za odvetnika deželne uprave, ki se je prijavila kot tožnik. Sodišče se ni zmenilo za zahteve zagovornikov in za priče, ki so govorile o tem, da bi morale oblasti same poskrbeti za dvojezične napise. Nič ni pomagalo, da je zagovornik Christian Troadec opozarjal, da deželna uprava regije Finistere namenja vsako leto dva milijona evrov za dvojezičnost in da se je pristojni departma, kot se v Franciji imenujejo province, obvezal, da bo vse prometne oznake v desetih letih zamenjal z dvojezičnimi; deset let naj bi bila namreč njihova življenjska doba in dvojezične bi postavili, ko bi bile stare dotrajane. »Dejansko pa so vse table stare, popolnoma izrabljene in ponekod neberljive, pa se lahko upravičeno vprašamo, zakaj jih niso zamenjali,« je na obravnavi vztrajal zagovornik, ki je že- lel s tem dokazati, da so zakon kršile javne uprave in ne obtoženi Laurent. Tožilec resnici na ljubo ni bil videti posebno strog; dejal je, da je šlo za manjši prekršek, ker Laurent tabel ni uničil, ampak jih je samo prekril z nalepko. Za ta prekršek je predvidena najvišja kazen 1.500 evrov, tožilec pa je predlagal nekoliko nižjo, 1.000 evrov. Zagovornik jr bil drugačnega mnenja: po njegovi oceni gre za vprašanje temeljnih človekovih pravic in pri tem opozoril na legitimno pravico vsakogar, da ohranja in brani svoj jezik. Prav tako je zagovornik ugovarjal zahtevi departmaja, naj povrne stroške za odstranitev nalepk, z utemeljitvijo, da prejšnji znaki niso bili v skladu z načeli dvojezičnosti, ki jih je sprejela deželna uprava in prav tako ne s splošnimi načeli, ko jih prizvnavajo država, Evrops in Unesco. Prizivna razprava, ki je potekala prejšnji teden, je bila zelo mživahna. Laurenta je namreč pred sodno palačo v Rennesu pričakala skupina kakih 30 bretonskih aktivistov, ki so mu izrekli solidarnost in poudarili nasprotivanje prvostopenjski obsodbi. Na obravnavi je tožilec zahteval potrditev prvostopenjske sodbe; dejal je, da ni pomembno, zakaj je Laurent prelepil table, dejstvo je, da je to naredil in tako početje je kaznivo. Zagovornik pa je zahteval popolno oprostitev. Predvsem je opozoril, da Na slikah: desno manifestacija Bretoncev pred sodiščem v Rennesu; spodaj evropski poslanec Jelko Kacin so Laurenta zasačili, ko je lepil eno nalepko, obsodili pa so ga za 52 nalepk, ne da bi imeli dokaze, da je za vse odgovoren prav on. Opozoril je tudi, da je pariško sodišče marca letos oprostilo obtožemca, ki je prelepil nekaj reklamnih panojev, oprostilno razsodbo pa je utemeljilo z besedami, da je imel pravico do izražanja lastnega mnenja. »Res ne razumem, kako lahko v tem primeru ovržete tezo, da je moj varovanec s to pobudo samo izražal svoje mnenje, pa še v skladu s splošnimi določili o človekovih pravicah,« je še poudaril. Sodišče bo sodbo izreklo 9. decembra, vendar to ni edini tovrsten primer, ki ga obravnavajo francoski sodniki; že nekaj dni kasneje, natanko 13. decembra, se bo moralo sodišče v Rennesu izreči še o enem podobnem primeru. CITOYEN - NAŠ EVROPSKI KOTIČEK - Slovenski poslanec v Evropskem parlamentu Jelko Kacin Aktivno staranje zahteva odgovoren odnos do družbene in lastne prihodnosti Generalna skupščina Združenih narodov je 1. oktober razglasila za mednarodni dan starejših. Ta dan, namenjen promociji spoštovanja in skrbi za starejše, smo z raznimi prireditvami obeležili tudi v Sloveniji. Sam sem se udeležil dogodka v Državnem Zboru, ki ga je organizirala Zveza društev upokojencev Slovenije. Evropski parlament je leto 2012, s potrditvijo poročila Martina Kastler-ja (ELS/CSU Bayern), razglasil za »Evropsko leto aktivnega staranja«. Kot edini Slovenec v Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL), ki pokriva tudi področje starejših, sem bil v imenu svoje politične skupine Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE) t.i. poročevalec v senci za omenjeno poročilo ali po naše pogajalec ALDE za končno besedilo. Aktivno staranje zahteva od nas odgovoren odnos do družbene in svoje lastne prihodnosti. Kolikor dolgo je le mogoče, moramo pomagati sebi in drugim, saj nas tako prizadevanje potrjuje kot socialna bitja in posameznike. Aktivna starost je kvalitetna starost z občutkom samopotrditve, pripadnosti, koristnosti za družbo in solidarnosti, ki nas vedno znova obvaruje pred osamo in pozabljenostjo. Z uredbo o Evropskem letu aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti smo se v evropskem parlamentu ukvarjal dlje, kot je bilo to v navadi pred letom 2011, ker smo želeli uveljaviti trajne posledice in otipljive rezultate. Svet EU je na drugi strani odklanjal kakršno koli finančno ali operativno odgovornost držav članic. V imenu ALDE smo predlagali t.i. tretjo dimenzijo aktivnega staranja. Medtem ko je evropska komisija (EK) v osnutku predloga govorila skoraj izklju- čno o podaljšani ekonomski aktivnosti starajočega se prebivalstva, konservativni poročevalec iz Nemčije Martin Kastler pa je dodal vlogo starejših v družinskem življenju, smo Liberalci vztrajali, da je aktivno staranje več kot to. Gre tudi za izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju, kulturno in športno udejstvovanje ter sodelovanje v društvih in lokalni skupnosti. Kot dokaz za to sem navedel številna slovenska društva, v katerih delujejo prav upokojenci, ki ravno zaradi bogatih možnosti za samo-udejstvovanje in izražanje ostajajo vitalni. Evropsko leto sem s svojimi političnimi sredstvi konkretno podprl tudi sam. V okviru leta aktivnega staranja sem tako v Bruselj s sredstvi povabil skupino prostovoljk iz Primorske, ki sodelujejo v programu "Starejši za starejše". Ne gre namreč samo za medgene-racijsko solidarnost ampak solidarnost znotraj generacije. Decembra lani pa je ob zaključku leta aktivnega staranja in medgene-racijske solidarnosti Mlada Liberalna Demokracija pod pokroviteljstvom politične skupine ALDE peljala v opero skupino starejših in s tem dala zgled in primer. Zal pa so nekateri proti-kri-zni ukrepi v Sloveniji ravno v nasprotju z nekaterimi zaključki in usmeritvami EU. Ko slovenska vla- da jemlje upokojencem regres - dodatek za rekreacijo, jim pravzaprav jemlje pravico do aktivnega življenja. To pa ima za posledico ravno obraten učinek, kot smo ga promovirali v letu 2012, izolacijo na minimalni eksistenci, socialno izključenost, zaradi katere izgubljamo vsi, predvsem starejši, pa tudi njihovo okolje, družine, prijatelji, na koncu koncev pa tudi gospodarstvo. Glavni problem Slovenije in drugih držav v krizi, vključno z Italijo, je pomanjkanje rasti, brez novih delovnih mest pa ni mogoče povečati prihodkov v nobeno blagajno. Delež zaposlenega prebivalstva je premajhen, ima celo negativno rast. V tej luči je politično samomorilsko iskati vire za pokritje luknje pri upokojencih, saj "13." pokojnine (vsaj v Sloveniji) nikoli ni bilo. Upokojeno prebivalstvo pri nas ne dela na črno, zagotovo tudi takrat ne, ko pazi na vnuke in vnukinje. Starejši pomagajo drug drugemu, tako ostajajo solidarni, socialni, vitalni, pomembni, dragoceni. Pokojnine so pri nas že dolgo talec uravnilovke, kot da ne bi v pokojninsko blagajno prispevali v odvisnosti od osebnih dohodkov. Zato je iskanje nekakšnih "tajkunov" na podlagi izplačanih višjih pokojnin brcanje v prazno. Premoženje in obdavčenje tega je nekaj drugega, posegi v pokojnine pa razen slabe volje ne prinesejo nič dobrega. Nasprotno, škoda, ki jo povzročijo je nekajkrat večja od finančnih učinkov. Jelko Kacin, Evropski poslanec (ALDE/LDS) 18 Nedelja, 1. decembra 2013 ALPE-JADRAN, DEŽELA / KANALSKA DOLINA - Na pobudo Slovenskega kulturnega središča Planika Nove možnosti izobraževanja otrok v slovenskem jeziku TRBIŽ - Slovensko kulturno središče Planika nudi dodatno izbirno izobraževanje v slovenskem jeziku šoloobveznim učencem in dijakom Kanalske doline. Z začetkom šolskega leta so se tako na Planikinem sedežu v Ukvah začela popoldanska jezikovna srečanja in delavnice slovenskega jezika ter promocija slovenske kulture. Srečanja potekajo ob pomoči usposobljene učiteljice, ki prihaja iz Gorenjske. Otroci, ki obiskujejo delavnico in izbirne tečaje, so razdeljeni na dve skupini, ki se razlikujeta po znanju jezika in starosti udeležencev. Jezikovna srečanja in delavnice potekajo enkrat tedensko po nekaj ur. Vezna nit letošnjega programa je nadaljevanje izkušenj in nadgradnja pridobljenega znanja slovenskega jezika v poletni jezikovni delavnici, ki je potekala tako v Kanalski dolini kot v Sloveniji ob podpori Ministrstva za kulturo. V poletnem času so učenci in dijaki na bolj sproščen in igriv način pridobivali znanje slovenskega jezika tudi v stiku z vsakdanjem življenjem v Sloveniji. Na jezikovni delavnici in izbirnih tečajih slovenskega jezika udeleženci v tekočem šolskem letu s pomočjo učiteljice poglabljajo svoje znanje slovenskega jezika, širijo slovensko besedišče in se učijo jezikovnih veščin. Nadaljuje se tudi pozitivna izkušnja sodelovanja z večstopenjskim šolskim zavodom Ingrid Bachmann s Trbiža. Planika nudi lastno učiteljico slovenskega jezika osnovni šoli v Ukvah. Usposobljena učiteljica slovenskega jezika poučuje slovenski jezik v četrtem in petem razredu osnovne šole. Tedenska jezikovna delavnica in pouk na osnovni šoli se odvijata tudi ob podpori Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. V okviru izobraževalnega programa Planika organizira v prihodnjih dneh dodatno jezikovno delavnico, ki bo namenjena učencem vseh razredov osnovne šole v Ukvah. Pravtako v središču Planika urejajo knjižnico, ki bo obogatila kulturno ponudbo. Obstoječa knjižnica Salvatoreja Venosija je odslej bogatejša za zapuščino slovenskega jezikoslovca in etnologa prof. Janeza Dolenca, kateremu bo posvečena posebna sekcija. R.B. V Ukvah potekajo popoldanska jezikovna srečanja in delavnice IZOBRAŽEVANJE - Ta torek v Trstu delavnica za starše Med Slovikovimi dejavnostmi v ospredju »živa« slovenščina GORICA - Glavno vodilo Slovenskega izobraževalnega konzorcija -Slovik je, kot pove že njegovo ime, skrb za izobraževanje Slovencev v Italiji. Zato pripravlja ustanova, ki ima sedež v Gorici, njena znanstvena direktorica pa je Tržačanka Matejka Grgič, razne delavnice, tečaje in druge izobraževalne dejavnosti, ki so namenjene v prvi vrsti mladim (www.slovik.org). Kriza pa jih je prisilila, da so razširili tudi svojo komercialno ponudbo: podjetjem ne nudijo več samo izobraževanja, ampak tudi različne jezikovne storitve, npr. prevajanje, tolmačenje, lektoriranje. Skrb za jezik je ena od Slovikovih prioritet, zato si med drugim prizadevajo, da bi nekaterim višješolskim dijakom omogočili enoletno šolanje v Ljubljani, kjer bi bili v vsakodnevnem stiku z »živo« slovenščino: dijakinje in dijaki, ki jih tovr- stna izkušnja mika, se lahko prijavijo do januarja, ko bodo pri Sloviku organizirali tudi ogled ljubljanske šole in tamkajšnjih dijaških domov. V sklopu t.i. programa Ekstra so doslej uspešno sodelovali z goriškim Dijaškim domom in tam vodili razne delavnice o podjetništvu, poslovni komunikaciji, nastopanju v javnosti. Ker je bilo sodelovanje uspešno, so ga razširili še na tržaški Dijaški dom. Gre za obsežnejši projekt, ki predvideva izvajanje delavnic za starše in vzgojitelje, spremljanje didaktične dejavnosti in izvedbo programa za višješolce. Vse te dejavnosti so namenjene internim in zunanjim uporabnikom. Tako bo v torek, 3. t. m., ob 17.30 na sporedu delavnica za starše, ki jo bo vodila psihologinja in psihoterapevtka Suzana Pertot. Prijave niso potrebne, prav tako ni predvidena nobena kotizacija, starši pa so toplo vabljeni, da delavnico obiščejo. Dijakom 4. in 5. razredov višjih šol ponuja Slovik v tem šolskem letu delavnice sodobnega slovenskega jezika, v katerih naj bi poglobili svoje znanje »žive« slovenščine. Delavnice se bodo začele januarja, trenutno še zbirajo prijave in določajo koledar: dosedanje prijave so presegle pričakovanja, kar je sicer razveseljivo, pri Sloviku pa sedaj iščejo sponzorja, saj bo delavnic veliko več od načrtovanih ... V sklopu programa Multi, ki univerzitetnim študentom ponuja dodatna znanja predvsem s področja ekonomije in komunikacije, poteka delo po že ustaljenih tirnicah. Decembra čaka tečajnike tudi dvodnevni izlet v Ljubljano, kjer bodo obiskali razna podjetja in ustanove. Temelji posebnega statuta in 50 let avtonomije FJK ŠPETER - V okviru Beneških kulturnih dnevov bo Inštitut za slovensko kulturo v sredo, 4. t. m., priredil javno razpravo na temo: »Slovenci in Furlani: temelji posebnega statuta Dežele Furlanije - Julijske krajine in ocena 50 let avtonomije«. Diskusijsko srečanje se odvijalo v občinski dvorani v Špetru z začetkom ob 18. uri, sodelovali pa bodo Ivo Jevnikar, William Cisillino, Stojan Spetič in Adriano Ceschia. Moderator bo Giorgio Banchig. Drevi po slovenski TV RAI mesečnik Lynx magazin TRST - Danes bo ob 20.50 po slovenskem TV dnevniku RAI na sporedu mesečnik Lynx magazin, ki ga soustvarjajo slovenski in italijanski programski oddelek RAI ter slovenski in italijanski program TV Koper-Capodistria. Tudi v tokratni oddaji bodo kot običajno teme kar se da raznolike, začenši s poklonom pesniku Marku Kravosu ob njegovi 70-letnici. Reportaža je nastala na osnovi večera, ki je 24. maja letos potekal v Kraški hiši v Repnu. V prispevku Helene Florenin bomo videli, kako je lahko izdelava prometnih znakov in informacijskih tabel priložnost za zaposlovanje in poslovno rast podjetja. To kaže primer ajdovske družbe Petrič d.o.o., ki se ukvarja s kovinsko predelavo. Loris Braico je avtor reportaže o uveljavljanju italijanskega designa v Sloveniji, Piero Pieri pa prispevka o obrtniških poklicih kot priložnosti za mlade v Gorici. Ponovitev oddaje bo na sporedu v četrtek, 5. t. m., ob 20.55. Referendum o združitvi treh furlanskih občin PORDENON - Danes bo v občinah Valvasone, Arzene in San Martino v pordenonski pokrajini potekal posvetovalni referendum o njihovi morebitni združitvi. Volišča bodo odprta od 8. do 20. ure, volilnih upravičencev pa je skupno 5457. Pobudo podpira tudi deželna uprava v okviru programa združevanja manjših občin, izid referenduma pa bo, kot kaže, precej tesen. OkMl Societât Filologjiche Furlane Société Filologica Friulana slovenski raziskovalni inštitut istituto sloveno di ricerche Slovene research institute Vabilo na posvet ZGODOVINSKE JEZIKOVNE MANJŠINE V ITALIJI: Izmenjava dobrih praks pri jezikovni In kulturni promociji Petek, 6. december 2013 Dvorana "della Torre" Fondazione Cassa di Risparmio di Gorizia Ul. Carducci 2, Gorica Program / Dopoldansko zasedanje 9.00-10.00: UVODNI POZDRAV Moderator: Adriana Janežič, Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) / Furlansko filološko združenje (SFF) > Milan Bufon, predsednik Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) > Federico Vicario, predsednik Furlanskega filološkega združenja (SFF) > Ettore Romoli, župan Gorice > Enrico Gherghetta, predsednik Pokrajine Gorica > Igor Gabrovec, podpredsednik Deželnega sveta Furlanije Julijske krajine > Lucio Pellegrini, direktor Službe za deželne rojake v tujini in manjšinske jezike Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine 10.00-10.30: UVODNO PREDAVANJE > Gabriele lannàccaro. Univerza Milano-Bicocca Manjši jeziki, večji inštrumenti: manj razširjeni jeziki in izzivi novega tisočletja 10.30-11.00: ODMOR ZA KAVO 11.00-13.00: ZGODOVINSKE JEZIKOVNE MANJŠINE V FURLANIJI-JULIJSKI KRAJINI Moderator; William Cisllino, Deželna agencija za furlanski jezik (ARLeF) > Zaira VLdau in Norina Bogateč, Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) Dobre prakse pri kulturni promociji zgodovinskih manjšin in novih skupnosti na čezmejnem območju med Italijo in Slovenijo: projekt EDUKA > Piergiorgio Sclippa, Furlansko filološko združenje (SFF) Furlanski jezik in bibliografija: projekt »Bibiioteche furlane virtuàk > Susanna Pertot, Ciljno začasno združenje JezikLingua Projekt JEZIKLINGUA: Večjezičnost kot bogastvo in vrednota čezmejnega italijansko-slovenskega območja > Alfredo Sandrini in Annamaria Tributsch, KanaltalerKulturverein Nemške jezikovne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini, odraz našega posebnega kulturnega bogastva 13.00-14.00: ODMOR ZA KOSILO Popoldansko zasedanje 14.00-15.30: DRUGI PRIMERI ZGODOVINSKIH JEZIKOVNIH MANJŠIN V ITALIJI (prvi del) Moderator: Gabriele lannàccaro, Univerza Milano-Bicocca > Silvia Dal Negro, Svobodna univerza v Bocnu Zaščita nemščine v Italiji: dobre in slabe prakse v dveh »skrajnih« kontekstih > Fabio Chiocchetti, Ladinski kulturni inštitut, Vich/Vigo di Fassa (TN) Dolomitska ladinščina: manjši jezik v soočanju z globalizacijo > Matteo Rivoira, Univerza v Turinu Gojiti raznolikost: varstvo okcitanščine v Piemontu 15.30-16.00: ODMOR ZA KAVO 16.00-17.00: DRUGI PRIMERI ZGODOVINSKIH JEZIKOVNIH MANJŠIN V ITALIJI (drugI del) > Tore Cubeddu, združenje Babel iz Cagliarija, združenje Società Umanitaria Cineteca Sarda, Terra de Punt Babel Film Festival. Film, jezikovne manjšine, Sardinija > Ines Cavalcanti, kulturno združenje "Chambra d'oc" Pilotske pobude na spletu in ustvarjalne teritorialne animacije z visoko vizualno in medijsko učinkovitostjo 17.00-17.30: ZAKLJUČNO PREDAVANJE > Vittorio dell'Aqulla, Centre d'ÉtudesLinguistiques pour l'Europe in Carlo Zoli, SmallCodes S.r.l Informacijska tehnologija, prilagojena manj razširjenim jezikom 17.30-17.45: SKLEPNI POZDRAV > Devan Jagodic, direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) > Feliciano Medeot, direktor Furlanskega filološkega združenja (SFF) Vstop prost Delovni jezik: italijanščina / ITALIJA, SVET Nedelja, 1. decembra 2013 19 PROTEST - Zaradi odložitve podpisa sporazuma o pridružitvi EU Ukrajinske opozicijske sile zahtevajo predčasne volitve KIJEV - Ukrajinska opozicija je včeraj pozvala k predčasnim predsedniškim in parlamentarnim volitvam. Za to se se odločili potem, ko je policija včeraj dopoldne nasilno razgnala protestnike, ki so v Kijevu zahtevali odhod predsednika Viktorja Janukoviča. Kot je novinarjem včeraj dejal vodja opozicijske stranke Domovina Arsenij Jancenjuk, zahtevajo odhod notranjega ministra, preiskavo njegovih dejanj in kazenski pregon zoper njega, odstop vlade in predsednika ter predčasne predsedniške in parlamentarne volitve. Tri opozicijske stranke -poleg Domovine še Udar Vitalija Kli-čka in Svoboda - so se po njegovih besedah odločile ustanoviti "štab narodnega upora", začeli pa so tudi s pripravami na splošno stavko. Napovedal je še, da se bodo srečali z veleposlaniki držav članic EU. Voditelji treh glavnih proevrop-skih opozicijskih strank so se sestali, potem ko je policija zjutraj nasilno raz-gnala množico približno 1000 protest-nikov, ki so na Trgu neodvisnosti zahtevali odhod Janukoviča. Protestniki že več dni nasprotujejo njegovi odločitvi, da se odpove podpisu pridružitvenega sporazuma z EU. Do njega naj bi prišlo na vrhu, ki je v Vilniusu potekal minuli četrtek in petek. Številni so bili v včerajšnjem posredovanju policije ranjeni, aretirali naj bi najmanj 35 ljudi. Policisti so se znesli nad demonstrante, ki se zavzemajo za podpis pridružitvenega sporazuma z EU Evropska unija je "ostro obsodila" nasilno posredovanje policije. Visoka zunanjepolitična predstavnica Catherine Ashton in evropski komisar za širitev Štefan Fule sta v skupnem sporočilu pozvala državo k "spoštovanju svobode izražanja in zborovanja". Že pred tem je dogodek obsodilo tudi litovsko predsedstvo EU. "Ukrajinsko vlado pozivamo, naj spoštuje človekove pravice in načela pravne države," je v sporočilu zapisal litovski zunanji minister Linas Linkevicius. Nasilje nad miroljubnimi protestniki so obsodile tudi ZDA in tako kot EU Kijev pozvale k spoštovanju svobode izražanja in zborovanja. "Nasilje in zastraševanje ne bi smela imeti mesta v današnji Ukrajini," je dejala tiskovna predstavnica State De-partmenta Jen Psaki. Iz Janukovičevega urada se na dogodke niso odzvali, ukrajinski premier Mikola Azarov pa je prek Facebooka izrazil "ogorčenje in zaskrbljenost" ter obljubil temeljito preiskavo. Protesti, ki trajajo že več dni, naj bi se kljub temu danes nadaljevali. Tudi zaprta nekdanja premierka Julija Ti-mošenko je včeraj pozvala k novim protestom in mirni menjavi oblasti. (STA) Danes na Hrvaškem prvi referendum o zakonski zvezi ZAGREB - Hrvati se bodo danes podali na prvi referendum na podlagi ljudske iniciative. Potem ko je državljanska pobuda V imenu družine zbrala več kot 740.000 podpisov za referendum, bo danes pred volilci vprašanje, ali naj se v ustavo zapiše, da je zakonska zveza skupnost moškega in ženske. Takšni rešitvi med drugimi nasprotujejo organizacije za pravice istospolno usmerjenih ter levosre-dinska politična opcija na čelu z aktualno vlado Zorana Milanovica in predsednikom Ivom Josipovicem, podpirajo pa jo med drugimi des-nosredinske stranke, vključno s HDZ, katoliška, pravoslavna in muslimanska cerkev. (STA) V nesreči helikopterja v Glasgowu osem mrtvih GLASGOW - V petkovem strmo-glavljenju policijskega helikopterja na pub v središču Glasgowa je umrlo osem ljudi, še 14 huje ranjenih se zdravi v bolnišnicah, je sporočila policija. Preiskava tragične nesreče še poteka. Kot je pojasnil prvi mož škotske policije Stephen House, so med mrtvimi oba policista in pilot na krovu helikopterja ter pet ljudi, ki so bili v času nesreče v pubu The Clutha. "14 huje poškodovanih se zdravi v bolnišnicah v Glasgowu," je dodal. Helikopter tipa eurocopter EC135 T2 je na streho puba v središču Glasgowa strmoglavil v petek ob 22.25 po lokalnem času, medtem ko je približno 120 ljudi poslušalo koncert na predvečer praznika svetega Andreja, zavetnika Škotske. (STA) ITALIJA - Davek na nepremičnine O IMU popolna zmeda Bodo višali druge davke? RIM - Predsednik republike Giorgio r-mmTiki« .... . Napolitano naj bi včeraj podpisal odlok o SM RINA KOSA nujnih ukrepih v zvezi z davkom na ne- ■ ■ premičnine IMU (o tem je poročal edino- UIII rla je le dnevnik televizije La 7, na spletni strani • ■ Kvirinala pa je omenjeni odlok uvrščen novinarka med podpisane dokumente), vendar okoli davka vlada v Italiji popolna zmeda. Candida CUrZi Vlada je namreč sicer odpravila plačilo drugega obroka davka Imu na prvo stanovanje, a to ne velja za občane tistih občin, ki so se medtem odločile za zvišanje količnikov, kot se je npr. zgodilo v Milanu ali Neaplju. V teh občinah bodo morali namreč v kratkem plačati del drugega obroka, pri čemer se omenja rok 16. januarja 2014, zaradi česar centri za davčno svetovanje že opozarjajo, da utegne priti do napak pri izračunavanju vsot. Poleg tega obstaja še druga grožnja: obrtna zbornica iz Mester namreč opozarja, da bi državi lahko primanjkovala sredstva, s katerimi bi krila vsoto, ki je zmanjkala zaradi zamrznitve plačevanja prvega obroka davka Imu na prvo stanovanje. Mmalo verjetno je, da bo prejela predvidenih 925 milijonov evrov od plačila davka na dodano vrednost Iva, prav tako naj bi od koncesionarjev spletnih iger namesto predvidenih šeststo milijonov evrov prejela komaj polovico te vsote. Od tod bojazen, da vlada utegne zato zvišati nekatere druge davke, npr. Ires in Irap, kar bi posledično privedlo do povišanja cene plina, elektrike, alkoholnih pijač in bencina. Ob že itak zaskrbljenih županih, obrtnikih in drugih podjetnikih je treba tu zabeležiti še stališče vidnega predstavnika stranke Forza Italia Renata Brunette, ki prav tako opozarja na nevarnost zvišanja davkov, medtem ko bi bil za generalno sekretarko sindikata Cgil Susanno Camusso edini resen ukrep ta, da bi davek IMU ponovno uvedli. RIM - V noči na soboto je v 58. letu starosti nepričakovano umrla novinarka agencije ANSA Candida Curzi. Novinarka je bila zaposlena pri agenciji ANSA vrsto let, v 80. letih pa je bila nekaj časa tudi dopisnica Primorskega dnevnika iz Rima. Candida Curzi je bila hčerka Brune Bellonzi ter znanega novinarja in politika Sandra Cur-zija, ki je bil med drugim tudi več let odgovorni urednik televizijskih poročil na 3. mreži RAI. Curzijeva je bila zelo natančna novinarka ter je v 80. in 90. letih sledila najpomembnejšim dogodkom v Italiji. Cenjena je bila tudi zaradi svoje zavzete sindikalne dejavnosti. FRANCIJA Kazni za stranke prostitutk PARIZ - Francoski poslanci so včeraj potrdili sporne kazni za tiste, ki plačajo za seks. Strankam prostitutk grozi 1500 evrov kazni, ponovitev kršitve pa jih bo stala 3750 evrov. Sicer pa bodo lahko oblasti tiste, ki plačajo za spolne usluge, poslale tudi na tečaj za krepitev osveščenosti o tveganjih, povezanih s prostitucijo. O preostalih določilih zakona bo sicer spodnji dom francoskega parlamenta, narodna skupščina, glasoval v sredo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V petek, ko je parlament začel razpravo o zakonu, so se v bližini njegovega poslopja odvile številne demonstracije tako njegovih podpornikov kot tudi nasprotnikov. Vlada vztraja, da je zakon namenjen preprečevanju nasilja nad ženskami in zaščiti večjega dela prostitutk, ki so žrtve tihotapcev z ljudmi. Kritiki pa poudarjajo, da bo prostitucija s kaznimi le potisnjena še globlje v podzemlje, s čimer bodo prostitutke izpostavljene še večjim nevarnostim. Nov predlog zakona poleg določb o kaznih predvideva tudi možnost pomoči prostitutkam pri iskanju drugačnega dela. Tujim državljankam bi ob tem omogočil, da zakonito ostanejo v Franciji. V Franciji naj bi bilo po ocenah od 20.000 do 40.000 prostitutk. Med 80 in 90 odstotkov naj bi bilo tujih državljank, ki naj bi večinoma delale za tihotapce z ljudmi. (STA) TAJSKA - Izgredi zahtevali smrtno žrtev Spopadi med privrženci in nasprotniki vlade Protivladni protestniki na ulicah Bangkoka BANGKOK - Protesti v Bangkoku ne pojenjajo. Demonstrantom, ki skušajo z zavzetjem kompleksov onemogočiti delo vlade, so se nasproti včeraj postavili podporniki vlade. Prišlo je tudi do več incidentov, v katerih je en človek izgubil življenje, več je bilo ranjenih. Nasilje med nasprotnima taboroma protestnikov je med drugim izbruhnilo v bližini stadiona v tajski prestolnici, kjer se je zbralo okoli 60.000 podpornikov vlade, ki so z organiziranimi demonstracijami odgovorili vladnim nasprotnikom.. Skupina opozicijskih protestnikov naj bi napadla podpornike vlade, pri čemer je zaradi strelnih ran življenje izgubil 21-letnik, še trije ljudje so bili ranjeni. Iz Bangkoka poročajo tudi o napadu tajskih opozicijskih protestnikov na avtobus z vladnimi podporniki. V vozilo so ansa metali kamenje in plastične stole. Avtobusu je sicer kasneje uspelo speljati. Protivladni protestniki, med katerimi je največ privržencev monarhije, prebivalcev juga države in pripadnikov srednjega razreda, že kak mesec dni zahtevajo odstop premierke Yingluck Shinawatre, mlajše sestre nekdanjega premiera Thak-sina, ki po njihovem mnenju dejansko vodi vlado. Protestniki v prizadevanjih, da bi ohromili vlado, oblegajo številna ministrstva in druge vladne urade. Včeraj si jih je več sto skušalo utreti pot v strogo varovan urad premierke. S pomočjo nakopičenih vreč s peskom so skušali preplezati zidove, ki varujejo vladno palačo. Yingluckove v času incidenta naj ne bi bilo v palači, kasneje pa je prek medijev protestnike obeh strani prosila, naj se ne soočajo eden z drugim na način, ki bi vodil v nasilje. (STA) 20 Nedelja, 1. decembra 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Ilka Štuhec na 4. mestu BEVER CREEK - Slovenka Ilka Štuhec (na sliki) je osvojila 4. mesto (+1:25) na superveleslalomu za svetovni pokal v ZDA. Švicarka Lara Gut je dosegla drugo zmago v dveh dnevih (1:18,42). Avstrijko Elisabeth Gorgl, ki je bila sprva druga (+0,90), so diskvalificirali. Druga je bila tako Avstrijka Anna Fenninger (+0,92), tretja pa njena rojakinja Nicole Hosp (+1,11). Nadia Fanchini je bila peta, Sofia Gog-gia 7, Tina Maze pa 14. (+2,10). Skupno vidi Lara Gut (300 točk), pred Fenningerjevo (175), Mazejeva je šesta s 107. točkami. Paris in italijanski »plaz «LAKE LOUISE - Prvi moški smuk za svetovni pokal v Kanadi se je končal z zmagoslavjem italijanskega reprezentanta Dominika Parisa. 24-letni južnotirolski smučar je dosegel svojo tretjo zmago v karieri po uspehih v Bormiu in Kitzbuhlu. Tokrat je bil za tri stotinke sekunde hitrejši od Avstrijca Kroella in za enajst stotink sekunde od Francoza aTheauxa. Ostali »az-zurri«: Hell 7., Fill 12., Innerhofer 14. Andrej Šporn je prve točke v tej zimi zgrešil za 39 stotink. MOTOCIKLIZEM - Smrt na dirki v spomin na Simoncellija Tragična usoda RIM - Italijansko športno javnost je pretresla dirkaška nesreča, v kateri je umrl nekdanji motociklist v svetovnem prvenstvu Doriano Romboni. Njegova smrt je še bolj odmevala, ker se je nesreča zgodila na treningih za dirkaško prireditev razreda supermota v spomin na tragično preminulega Marca Simoncellija. Obe nesreči je povezalo tudi nesrečno naključje, saj sta oba dirkača življenje izgubila na podoben način, po padcih, ko je vanju trčil eden od tekmecev. Za 44-letnega Rombonija, ki je bil v devetdesetih letih uspešen voznik v svetovnem prvenstvu v razredih do 125 in 250 ccm, je bil usoden izlet na travo, po katerem se je vrnil na stezo, a padel, nato pa ga je zadel sotekmovalec Gianluca Vizziello. Kljub hitri zdravniški pomoči na stezi je Romboni nekaj ur zatem, ko so ga s helikopterjem prepeljali v bolnišnico, podlegel hudim poškodbam. Romboni je med leti 1989 in 1999 dobil šest dirk za SP v šibkejših razredih, preizkusil pa se je tudi v tedaj najmočnejši kategoriji do 500 ccm. Prireditelji spominskega dneva SicDay, ki ga letos drugič prirejajo v spomin na leta 2011 preminulega obetavnega italijanskega dirkača, so po tragičnem dogodku odpovedali vse dejavnosti. Simoncelli se je smrtno ponesrečil na dirki v Maleziji oktobra 2011. Po padcu je obležal na stezi, vanj pa sta trčila Italijan Valentino Rossi in Američan Colin Edwards, ki se tekmecu na tleh nista mogla izogniti. Simoncelli je zaradi hudih poškodb kmalu po nesreči umrl. SKOKI - Zaradi premočnega vetra je žirija tekmovanja v Kuusamu po 37 skakalcih odpovedala tekmo svetovnega pokala v smučarskih skokih. TEK - Češki smučarski tekač Lukaš Bauer (24:43,8) je zmagovalec druge tekme svetovnega pokala v Kuusamu. Drugo mesto na 10 kilometrov v klasični tehniki je osvojil Norvežan Eldar Roen-ning (+2,4), tretji pa je bil Rus Dimitrij Japarov (+5,7). Nesrečnemu Romboniju so takoj nudili pomoč, a je izdihnil v bolnišnici ansa Lahka zmaga tržaških rokometašev TRST - V tekmi rokometne A-lige je tržaški Pallamano Trieste z gladkim 35:24 (15:10) premagal pepelko Metelli Cologne. Gole za tržaško moštvo so zadeli: Oveglia 1, Dapiran 7, Anici 8, Pernic 1, Čunjac 1, Dovgan 2, Carpanese 2, Si-rotic 8,Leone 1, Visintin 4. Ostali izidi: Bozen - Mezzocorona 39:29, Cassano Magnago - Pressano bo 18.12, Oderzo - Brixen 22:25. Vrstni red skupine A: Bozen 27, Pall. TS 21, Pressano in Cassano Magnago 15, Meran 13, Brixen 12, Mezzocorona 9, Metelli Cologne 5, Oderzo 0. LIGA PRVAKOV - Celje Pivovarna Laško - Croatia Os. Zagreb 26:20 (14:11) NOGOMET - A-liga Derbi v Emilij brez zmagovalca Slovenec Krhin za Bologne spet igral celo tekmo PARMA - V derbiju Emilije v A-ligi sta se Parma in Bologna razšla pri neodločenem 1:1. Gostje so takoj zadeli s Konejem, aže po 13 minutah je s krasnim golom izenačil Cassano, Gostje so skoraj ves drugi polčas imeli igralca manj, a so zdržali pritisku Parme. Slovenec Krhin je za Bologno igral celih 90 minut. Večerni izid: Genoa - Torino 1:1. Strelca: El Kad-douri (T) v 7. in Biondini (G) v 69. min. Vrstni red: Juventus 34, Roma 33, Napoli 28, Inter 26, Fiorentina 24, Verona 22, Genoa 19, Lazio in Parma 17, Atalanta, Udinese in Torino 16, Milan in Caglia-ri 14, Sassuoo 13, Livorno in Bologna 12, Sampdoria 10, Chievo in Catania 9. Danes: ob 12.30 Catania - Milan, ob 15.00 Atalanta - Roma, Cagliari - Sassuolo, Atalanta - Roma, Chie-vo - Livorno, Inter - Sampdoria, ob 18.30 Juventus - Udinese, v ponedeljek ob 19.00 Fiorenitna - Verona, ob 21.00 Lazio - Napoli. Berlusconi potrdil Gallianija MILAN - Štirindvajset ur po napovedi o odstpu je Adriano Galliani spet (trdno?) v sedlu Milana. Na mestu pooblaščenega upravitelja ga je potrdil sam Silvio Berlusconi in tako spodrezala krila hčerki Barbari, ki je želela sama prevzeti krmilo kluba, a se mora zadovoljiti z vodenjem marketinga. Po mundialu morda v Švici BERN - Nogometno izbrano vrsto Švice naj bi po svetovnem prvenstvu 2014 v Braziliji prevzel bosanski nogometni strokovnjak Vladimir Petkovic. Ta je zdaj na klopi rimskega Lazia, na mestu švicarskega selektorja pa naj bi zamenjal Nemca Ottmarja Hitzfelda. Petdesetletni Petkovic ima tudi švicarsko državljanstvo, V svoji karieri je doslej vodil tudi Sion, Young Boys in Lugano. MODENA Umrl zadnji od bratov Panini MODENA - V 83. letu starosti je umrl Umberto Panini, zadnji živeči od štiri bratov, ki so zasloveliu kot izumitelji sličic s portreti nogometašev, ki so zasloveli po celem svetu in imeli nato mnogo posnemalcev. Umberto Panini je bil na začetku mehanik pri Maseratiju, leta 1957 je emi-griral v Venezuelo, posel s sličicami pa začel ob vrnitvi v Modeno sedem let kasneje. VEDNO DOBER - Goran Gragič je spet precej prispeval k zmagi Phoenix Sunsov v NBA ligi proti Utah Jazzu (112:101). V 39 minutah je dosegel 19 točk, devet podaj in tri skoke. MVP - Boštjan Nachbar je bil z indeksom 31 najkoristnejšega igralca kroga evrolige. Za Barcelono je proti Fenerbacheju dosegel 23 točk, zadel je štiri mete od šestih za dve točki, tri trojke od petih in šest od sedmih prostih metov. Devet ujetih žog zanj pomeni rekord kariere, dodal pa je še podajo, blokado in nase «potegnil» sedem prekrškov. 100 - Južnotirolski sankač Erwin Zoeggle, zastavonoša Italije na prihodnjih olimpijskih igrah v Sočiju, je z 2. mestom na tekmi v Wintenber-gu že 100. stopil na zmagovalni oder v karieir. Za sabo ima 55 zmag, 25 drugih mest in 20 tretjih. PETRA CORBO - V prvem dnevu teniškega ITF turnirja CMG Tennis Cup v Nabrežini (10.000) dolarjev je nastopila tudi bivšas igralka Gaje Petra Corbo (kat. 2.3) in s 6:3, 6:0) izgubila proti Giulii Squadrin. KALC BOLJŠI - 1. slovenska ženska odbojkarska liga, dvoboj Kalc-Je-rončič: Luka Koper - Braslovče 3:2 (25, 21, -18, -17, 15), Go Volley - Vital 3:1 (-24, 20, 17, 15). NOGOMET - 1. slovenska liga: Luka Koper - krka 2:1 (0:0) KOŠARKA - Ženska A2-liga: Vi-cenza Calligaris TS 59:67, Quer-ciambiente Interclub - Alghero 71:45. NOGOMET - V Repnu pokrajinski derbi v elitni ligi proti San Luigiju Kras brez težav do zmage Kras - San Luigi 3:0 (1:0) Strelci: 41' Grujic (11-metrovka), 79' Corva-glia, 87' Maio Kras: Dagnolo, Tawgui (Maio), Colavetta, Giordano, Arčaba (Simeoni), Spetič, Capalbo (Carli), Grujič, Kneževič, Žlogar, Corvaglia. Trener: Zupan Visoka zmaga v tržaškem derbiju proti predzadnjemu San Luigiju, v pričakovanju jutrišnjega nastopa Fontanefredde, uvršča Kras na vrh lestvice. Belo-rdeči domačini so že v uvodnih minutah srečanja prevzeli pobudo igre. Repensko moštvo je bilo najbolj nevarno na desnem boku, kjer sta gostom največ preglavic povzročala Capalbo in zunanji branilec Tawgui. Večkrat sta z diagonalnimi predložki zalagala špico napada, vendar tako Kneževič, kot Corvaglia, sta pogosto trčila v branilca San Luigija Sessija, sicer med boljšimi iz vrst gostov. Moštvo iz Svetega Alojzija pa je pokazalo bolj malo. Nevarna sta bila le Vigliani in Casseler v protinapadu, vendar se Krasov vratar Dagnolo ni pustil presenetiti. Dobro upravljanje žoge v veznih vrstah je nagradilo tudi Colavetto na levem krilu. Prav slednji si je priboril prosti strel, iz katerega se je nato v osrčju kazenskega prostora pripetil sumljiv prekršek nad Krasovim napadalcem. Sodnik Turnu, ki mu je kot drugi asistent pomagal proseški kolega Gorazd Husu, je tako v 41. minuti ob številih ugovarjanjih in ob presenečenju marsikaterega gledalca dosodil enajstmetrovko v korist domačinom. Iz bele točke je nalogo brezhibno izvedel Grujic. Kras bi takoj pred premorom lahko še povišal vodstvo s Kne-ževičem, a je ta po lepo izdelani akciji popolnoma zgrešil strel. V začetku drugega polčasa San Luigi še ni želel izobesiti bele zastave. Med najbolj zagrizenimi je bil Vigliani. Prvič je le oplazil vratnico iz prostega strela, za tem je Dagnola želel presenetiti z lepim lobom iz zavidljive razdalje. Kras pa je predvsem s pobudami iz nog Ca-palba in Grujica še vedno pritiskal na nasprotni- kova vrata. V 79. minuti je z lepo asistenco Gior-dana preko sredine prodrl Corvaglia in z diago-nalom postavil izid na 2:0. Pred sodnikovim trikratnim žvižgom je v 87. minuti iz desnega kota šestnajstmetrskega polja žogo v »sedmico« obrnil še mladinec Maio, ki je ravno vstopil na mesto Taw-guia in tako spravil na varno vse tri točke. (mar) / MANJŠINE Nedelja, 1. decembra 2013 21 DRŽAVNA C-LIGA - Tudi proti Bassanu se je ponovila stara pesem Jadran Franco spet popustil v drugem delu Jadran Franco - Bassano 59:64 (25:14, 31:25, 44:48) Jadran: D. Batich 7 (-, 2:4, 1:7), Ban 9 (-, 3:7, 1:2), Marusic 12 (4:4, 4:8, -), Franco 8 (-, 1:2, 2:6), Malalan 14 (2:2, 6:9, -), M. Batich 3 (-, -, 1:4), Slavec 6 (-, 0:2, 2:8), De Petris (-, 0:2, -), Ridolfi (-, 0:1, 0:1), Žerjal n.v. Trener: Mura. Izgubljene žoge: 16, pridobljene 3; podaje 9, skoki 42 (13 v napadu in 20 v obrambi). Na Opčinah se je ponovila zgodba, ki so jo navijači Jadrana že videli na tekmi proti Mestram in San Vendemianu. Jadran Franco je agresivnost nasprotnikov uspel zadržati samo v prvem delu, nakar pa je počasi, a vztrajno prepuščal vajeti igre tekmecu, ki je seveda to izkoristil, saj ima dovolj kvalitete, da tekmo obrne v svojo korist. Tokrat je Jadran svoj ritem vzpostavil samo v prvi četrtini, ko je uspešno branil, bil pozoren pri skokih in v napadu z raznoliko in dopadlji-vo igro prevzel vodstvo. Maksimalen naskok 12 točk je nato dosegel v 13. minuti s trojko Matije Baticha (28:16), dobrimi posegi Mattea Marusica in Saše Ma-lalana (na koncu s 14 točkami najboljši strelec in tokrat tudi zanesljiv v obrambi). Takrat pa so v bistvu ja-dranovci predali vlogo protagonista nasprotnikom. Celih šest minut so zaman iskali koš iz razdalje (kljub te- Borut Ban si je v zadnji četrtini zvil gleženj, že pred tem pa je Jadranu slabo kazalo kroma mu, da so metali iz izdelanih položajev), tudi podaje v globino se jim niso izšle, kar je Bassano seveda izkoristil in začel zmanjševati zaostanek. Enako razmerje sil se je nadaljevalo po odmoru, s tem da je Bassano pod vodstvom Bordignona (15 točk) in Tosetta (16 točk) začel še ostreje braniti in vse lažje dobival tudi pot do koša. Tako je v 27. minuti izenačil (40:40), že pred koncem tretje četrtine tudi prevzel vodstvo, ki ga do konca ni izpustil. Jadranovci so v bistvu obnemeli, veliko je bilo izgubljenih žog, v četrti četrtini pa se je povrh poškodoval še Borut Ban (poškodba gležnja), ki je bil zanesljiv v začetku, kot ostali pa je tudi on v drugem delu ostal ujet v nasprotnikovi mreži. Za konec je Slavec le zadel dve trojki, a bi Jadran za preobrat potreboval kaj več, ob koncentraciji tudi več zagrizenosti. Filippo Campagnolo, trener Bassana: »Zmage se zelo veselimo, saj vemo, da je na Opčinah vedno težko igrati. Tu nihče ne zmaga z lahkoto. Poškodba Bana nam je seveda pomagala, saj smo jih v nadaljevanju uspeli zadržati v prodorih. Odločilno je bilo, da smo v drugem delu izboljšali obrambo, kar nam je omogočilo tudi tekoč napad. (V.S.) DEŽELNA C-LIGA Breg borbeno do važne zmage Breg - UBC Videm 69:63 (24:19, 37:30, 49:48) Breg: Gregori, Metz 6 (., 0:1, 2:3), Gelleni 0, Co-retti, Crismani 2 (-, 1:2, 0:1), Semec 8 (2:2, 3:4, -), Spi-gaglia 2 (2:2, 0:1, 0:1), Cigliani 10 (1:1, 3:5, 1:4), Mat-tiasich, Kos 17 (3:3, 4:14, 2:4), Grimaldi 24 (-, 12:16, -). Breg je dosegel v Dolini pomembno zmago, ki je predvsem rezultat kolektivne igre in borbenosti. Tekma je bila vseskozi izenačena, Bregu pa nikoli ni uspelo doseči večje prednosti, ker je v prvem polčasu slabše delovala obramba (čeprav so gostje dosegli le 30 točk!), v drugem pa je bilo preveč napak v napadu. Tako so Videmčani v tretji četrtini celo povedli (+3 točke), v zadnji pa skoraj do konca grenili Bregu pot do zmage. Grimaldi je bil v napadu skoraj nepogrešljih (le štirje zgrešeni meti na 16), prvič letos pa je nekaj minut odigral tudi Gori. Mladi so imeli tokrat manj priložnosti, Crismani pa je vseeno dosegel v drugem polčasu zelo pomembne koš. Fogliano - Bor Radenska 86:55 (22:20, 36:33, 53:42) BOR: Bole 5 (-, 1:8, 1:3), Madonia (-, 0:1, -), Kocijančič 2 (-, 1:1, -), Meden 20 (2:2, 6:10, 2:6), Contento 4 (2:2, 1:5, -), Vittori n.v., Bocciai 2 (-, 1:5, -), Favretto 13 (3:4, 5:11, -), Pizziga 6 (6:6, 0:5, -), Norbedo 2 (-, 1:2, -), Pertot 1 (1:2, 0:1, 0:2), Daneu (-, -, 0:1), trener Oberdan. SON: 24. Bor Radenska še išče izhod iz krize. Tudi tokrat je moral še pred koncem razobesiti belo zastavo. Proti solidnemu nasprotniku so se Meden in ostali enakovredno borili samo v prvem delu: do odmora so z dobro obrambo (nasprotnikom so dopustili samo 36 točk) in zadovoljivo igro v napadu zaostali le za nekaj točk. Take predstave pa niso ponovili v nadaljevanju: v drugem polčasu se je na igrišču v bistvu zvrstila drugačna ekipa. Obramba je pešala, tako da je Fogliano z lahkoto polnil koš, v napadu pa prav tako ni šlo: nasprotnik je zaustavil Medna, ki je bil dotlej dobro razpoložen, visoki igralci pa so zaprli pod pod koš. Tako je Foglia-no iz minute v minuto večal vodstvo do končnih (maksimalnih) 31 točk. V končnici je trener Oberdan dal priložnost še tistim, ki navadno manj igrajo. OLIMPIZEM Ob imenovanjih v Hram športnih junakov v ljubljanski dvorani v Stožicah Zamejski šport zdaj izenačen s slovenskim Pred dnevi smo v našem dnevniku objavili daljši zapis o umestitvi večjega števila novih velikih panojev s fotografijami in opisi slovenskih športnikov, ki so z uspehi pisali zgodovino svetovnega športa. Stalno razstavo so postavili na stenah zelenega rin-ga športne hale v Stožicah v Ljubljani in so jo poimenovali: Hram športnih junakov. Pobudo za res pomenljivo postavitev je dalo Društvo športnih novinarjem Slovenije, kar je poželo veliko odobravanja v športnih in družbeno-političnih krogih mlade države. V četrtek smo se udeležili slavnostnega odprtja prvega dela namestitve velikih panojev, ki bodo obiskovalcem športne palače v sliki in besedi predočili uspehe slovenskega športa. Trenutno se na stenah krožnega zelenega hodnika športne dvorane nahaja 28 panojev s fotografijani in osnovnimi podatki prav tolikih športnikov starejše generacije. V glavnem gre za slovenske športnike, ki so se odlikovali še v času Jugoslavije. Med njimi so dobitniki olimpijskih kolajn, pa športniki z uspehi na evropski in svetovni ravni. Razstavo bodo dopolnjevali sproti z novimi športniki, ki so svoje odlične dosežke že osvajali v imenu Slovenije. Za nas zamejce je pomembno zlasti to, da je padla še ena ovira in naši športniki bodo odslej obravnavani kot državljani Slovenije, ne glede na to, da so kolajne osvajali za Italijo ali Avstrijo. Ker smo bili obveščeni, da je na vidno mesto bil postavljen, žal že preminuli goriški kolesar Jurij Uršič (osvojil je srebrno kolajno v zasledovalni vožnji na olimpijskih igrah v Tokju leta 1964), smo se na vabilo iz Ljubljane odzvali tudi nekateri Goričani. Z nami v Ljubljano je potoval tudi Uršičev sin Gianlu-ca, ki je bil izjemno vesel in počaščen, da se je Slovenija spomnila na njegovega očeta. Zelo se je počutil počaščena, in mi z njim, ko se je na slovesnosti spoznal in se rokoval s športnimi asi svetovnega slovesa, kot so lahko Miro Cerar, Bojan Križaj, Ivo Da-neu, Peter Vilfan, Primož Ulaga, Brane Oblak, Tine Šrot, Mima Jaušovec in številni drugi. Vsem tem bivšim športnikom so organizatorji podarili lično izdelano skulpturo v obliki plamena, poskrbeli so tudi, da so priznanja izročili nekdanji vidni športniki. Uršičev sin Gianluca je kipec prejel iz rok nekdanjega reprezentanta Jugoslavije, nogometaša Braneta Oblaka. Slavnostni trenutek je s priložnostnim pozdravom uvedel predsednik Društva slovenskih novinarjev, Jože Zidar, prireditev pa so popestrile še nekatere glasbene točke. Prijetna družabnost z obujanjem spominov in navezavo novih stikov je zaključila res lepo in občuteno prireditev. (VIP) Sin Gianluca pred panojem, posvečenim očetu vip DEŽELNA D-LIGA Vodilni zaustavil Sokol Ronchi - Sokol 85:76 (16:16,37:41, 61:58) Sokol: Ferfoglia 18(3:9, 3:9, 3:7), Vi-sciano 5 (3:4, 1:2, 0:1), Budin 11 (-, 4:4, 1:2), Coloni nv, Umek 8 (3:5, 1:2, 1:3), Doljak 4 (0:1, 2:4, 0:1), Sossi 10 (1:4, 3:7, 1:1), Peric nv, Hmeljak 7 (2:3, 1:1, 1:6), Ušaj 5 (-, 1:1, 1:1), Hrovatin 8 (2:2, 3:4, -). PON: Doljak 36: Trener: Zoran Lazarevski. Po treh zaporednih zmagah je moral Sokol priznati premoč prvouvrščene ekipe iz Ronk. Končni izid pa je varljiv, saj so varovanci trenerja Lazarevskega do konca držali korak z nasprotnikom. Gostje so odigrali predvsem odličen prvi polčas, ko so bili gledalci priča res kakovostni igri s strani obeh ekip. V drugem polčasu je domača ekipa nekoliko prevzela vajeti igre v svoje roke, Sokol pa se ni predal in stalno obdržal stik z Ronkami. Domačini so s consko obrambo in z visokim ritmom spravili nekoliko v težave sokolovce, ki so si nato privoščili preveč zgrešenih prosti metov (skupno kar 14), nasprotniku pa dovolili sploh preveč odbitih žog v napadu, da bi lahko presenetili prvouvrščeno ekipo. »Sem polovično zadovoljen, saj smo v prvem polčasu odigrali tako, kot smo se pred tekmo dogovorili. V drugem polčasu pa smo v napadu bili nezbrani. Končni rezultat sicer pa ni realen, saj so Ronke do zadnjih minut vodile zgolj s tremi točkami prednosti,« je po tekmi dejal trener Sokola Zoran Lazarevski. (av) Perteole - Kontovel 68:65 (18:15, 35:35, 49:50) Kontovel: Škerl 11 (1:2, 2:4, 2:7), Ma-jovski nv., J. Zaccaria 7 (1:1, 3:3, -), Bufon nv, Gantar 0 (-, 0:3, 0:2), Starc 3 (-, 0:5, 1:4), S. Regent 2 (-, 1:1, -), Lisjak 18 (6:14, 6:11, -), D. Zaccaria 22 (4:6, 9:17, -), G. Regent 2 (2:2, 0:1, -). PON: Škerl 39'. Trener: Marko Švab. Kontovelci se z gostovanja vračajo s porazom, glede na prikazano igro pa bi si verjetno zaslužili nekaj več. Varovanci trenerja Švaba so se namreč proti favori-ziranemu nasprotniku enakovredno borili skozi celotno srečanje kljub temu, da so nastopili v močno okrnjeni postavi. Seznamu poškodovanih (Šušteršič, Hrovatin in Zoch) se je namreč dodal tudi Gantar, ki je igral kljub gripi. Gostje so v izenačenem prvem polčasu tudi povedli s šestimi točkami prednosti, tekma pa je bila vseskozi izenačena. Tudi v drugi polovici srečanja sta se ekipi večkrat izmenjali v vodstvu, a nobeni ni uspelo doseči nekoliko višje prednosti. Minuto pred koncem je Kontovel vodil s 64:63, nato pa je zgrešil preveč prostih metov, tako da se je zmage veselila ekipa iz Perteol. Omeniti je treba odlično predstavo Danjela Zaccarie, ki je dvojnemu dvojčku (22 točk in 14 odbitih žog) dodal še 4 blokade. (av) PROMOCIJSKA LIGA Olimpia - Dom Gorica 56:50 (14:7, 24:22, 40:37) Dom: Voncina 8, Sanzin nv, Terčič, Zavadlav M. 5, Zavadlav G. 4, Collenzini 2, Abrami 13, Franzoni 2, Graziani 5, Kos 11, Ventin nv. SON: 22. PON: Zavadlav G.. 3T: Voncina 2, Zavadlav M. in Kos 1. Trener: Eriberto Dellisanti. Domovci so že skoraj pozabili, kako se je počutiti ob zmagi. Varovancem trenerja Dellisantija tudi tokrat ni uspelo prekiniti niza porazov, tako da po zmagi v prvem krogu prvenstva so morali nato že štirikrat priznati premoč nasprotnikov. V prvih minutah so rdeči začeli spodbudno in povedli z delnim izidom 7:2, nato pa Olimpi dovolili dvanajst zaporednih točk. Kljub temu se gostje (brez poškodovanega Bernetiča) niso predali in se približali na dve točki zaostanka ob polčasu. Do izenačenja je prišlo štiri minute pred koncem, a so se nato v Domovih vrstah pojavile številne napake tako v napadu kot v obrambi, tako da se je sicer skromna Olimpia veselila zmage. Med domovci pohvalo zasluži le Fabio Kos, ki je pri štiri-inštiridesetih letih več kot solidno odigral vseh štirideset minut na igrišču. (av) 2 2 Nedelja, 1. decembra 2013 ŠPORT / ODBOJKA - Moška B2-liga presenečenja ŽENSKA C-LIGA Zalet zdaj v vse boljšem položaju Farmacia Trojani Majanese - Zalet 1:3 (24:26, 22:25, 25:19, 19:25) Zalet: Babudri 18, Balzano 5, Crissani 5, Cvelbar 3, Spanio 6, Što-ka 14, Prestifilippo (libero), Grgič 6, Preprost 0, Costantini, Kojanec. Trener Edi Božič Zaletovke so osvojile peto prvenstveno zmago, prvič sploh pa jim je uspelo zmagati v Majanu. Tekma je bila vse prej kot lahka: igralke so se zavedale, da bi v primeru zmage domačinke prehitele na lestvici kar za 10 točk, zato so bile pod določenim pritiskom. Poleg tega je bila telovadnica izredno mrzla. Prvi set se ni začel najbolje, domačinke so na sredini vodile s petimi točkami prednosti, ko se je trener odločil za dvojno menjavo in na igrišče poslal Saro Preprost in Petro Grgič. Menjava se je izkazala za odlično izbiro, Zalet je začel nižati zaostanek, nasprotnice dohitel in v napeti končnici tudi prehitel. Tudi drugi niz je bil zelo izenačen, Zaletu so domačinke grenile pot do zmage vse do konca, nato pa so v tretjem takoj prevzele pobudo v svoje roke in presenetile Zaletovke. Četrti je bil izenačen le v uvodnih potezah, saj so igralke Zaleta takoj dokazale, da mislijo osvojiti vse tri točke. Zlasti v tem nizu je odlično zaigrala libero Prestifilippo. Poškodovano Fulvio Gridelli je na centru zamenjala Staška Cvelbar, ki je odigrala vso tekmo in z nastopom tudi potrdila, da je poškodba že spomin in da se polnopravno spet vrača v ekipo. (INKA) Sloga Tabor Televita - Prata 1:3 (20:25, 25:21, 23:25, 17:25) Sloga Tabor Televita: Bolognesi 2, David Cettolo 16, Jerončič 10, Vasilij Kante 14, Princi 0, Sirch 6, Ambrož Pe-terlin (libero), Natan Cettolo, Iaccarino 10, Mirko Kante, Matevž Peterlin, So-sič 0. Trener Gregor Jerončič V Repnu včeraj ni prišlo do presenečenja in Prata je odnesla vse tri točke, Slogi Tabor pa prepustila set. Prata sicer še vedno igra okrnjena, vendar pri društvu nimajo finančnih težav in poškodovane igralce pač zamenjajo z novimi. Tako je od včeraj polnopravni član tudi Paolo Mattia, bivši A ligaš (pri Prati je bilo včeraj kar pet igralcev, ki so še pred kratkim nastopali v prvi ligi), ki sicer še ni v pravi formi, vendar žoge enostavno ne zapravi in ne greši, kar je za potek tekme še kako pomembno. Tekma se je začela na povsem neobičajen način: Sloga Tabor je zgrešila zaporedoma prve tri servise, kar je bil jasen dokaz, da se igralci ne morejo sprostiti. Prata je seveda takoj povedla in prednost večala, saj je vodila že z 21:15. Slogaši so zaostanek sicer omilili, do preobrata pa ni prišlo. V drugem je bila slika drugačna, saj je pobudo takoj prevzela Sloga Tabor, ki je vodila ves čas in v končnici znala uspešno odbiti vse poskuse Prate, da bi obrnila potek v svojo korist. Zato pa so gostje bili veliko bolj odločni v tretjem, v katerem so poved-li že s 17:11, ko so Slogaši odreagirali in z značajno igro začeli nižati razliko. Ni jih zmedlo niti dejstvo, da je Prata že vodila s 24:19, nanizali so 4 zaporedne točke, naprej pa ni več šlo. V četrtem je Prata nekoliko pohitrila ritem in pač dokazala, da je tudi v spremenjeni postavi boljša in Slogašem enostavno ni dovolila, da bi se razigrali. primorski_sport ¥ fcurtfcfcer Bolognesi dosegel tokrat le dve točki Kljub porazu Sloga Tabor ni zaigrala slabo, kar je potrdil tudi trener Jerončič :«Nismo igrali slabo, všeč mi je bilo, kako so se igralci spoprijeli s težavami, ki so se pojavljale med tekmo. V sprejemu še nismo dovolj gotovi, če pa je sprejem netočen, ne znamo tega nadoknaditi z dovolj agresivnim napadom. Nasprotnik tako doseže nekaj zaporednih točk, ki ti dobesedno 'odrežejo noge' in tega ne zmoremo več nadoknaditi. S pravim ritmom smo v igro stopili pravzaprav šele v drugem setu, smo pa bili premalo ostri na servisu, kar seveda tako izkušena in tehnično podkovana ekipa takoj izkoristi. Odločilna je bila danes relacija blok - obramba, kjer so bili oni boljši. Zdaj nas čakajo tri važne tekme, pred katerimi bomo skušali odpraviti pomanjkljivosti, da bomo lahko dokazali, kaj veljamo!« (INKA) primorski_sport facebook 4 kroma HOCKEY IN LINE - A2-liga ZKB Kwins ne pozna zastojev Polet Kwins ZKB - Legnaro PGS Fox 8:3 (2:1) Strelci: Mariotto 3, Battisti, De Iaco, Fa-bietti, Cavalieri in Grusovin po 1. Polet: Galessi, Biasion, Battisti, Poloni, De Iaco, Fabietti, Cavalieri, S. Kokorovec, Medeot, Degano, Zol, Mitja Kokorovec, Mariotto, Grusovin, trener Dejan Rusanov. Poletovi hokejisti nadaljujejo svojo zmagovito pot v italijanski A2 ligi. Sinoči so na Pi-kelcu zanesljivo premagali še trdoživi Legnaro in še naprej nepremagani vodijo na lestvici. Po prvem polčasu pa ni kazalo na tako prepričljivo zmago Poletove ekipe. V prvem delu so se namreč gostje s čvrsto obrambo hrabro in enakovredno upirali poletovcem, ki so povedli šele v 14. minuti s Cavalierijem. Pet minut pozneje pa so gostje stanje izenačili z Zac-cario. Kmalu zatem pa je Mariotto spet pove-del za gostitelje. V drugem polčasu so poletovci le ujeli pravi ritem, gostje pa so fizično popustili. Razigrani domačini so tako dosegli še šest zadetkov, gostje pa so le proti koncu ublažili poraz in dali dva gola. (lako) MOŠKA C-LIGA - V Gorici proti Olympii padla oslabljena prata Napredek v igri ODBOJKA - 1. ženska divizija Zalet Kontovel v derbiju ugnal slogašice Na Goriškem le tesna zmaga Govolleyja - Val navdušil in razočaral Olympia - Prata 3:0 (25:18, 25:19, 25:20) Olympia: Terpin 17, Komjanc 11, Hlede 2, Peršolja 9, Juren 6, Plesničar (11) Pavlovič 1, Vogrič, Černic 1, Lavrenčič, Vizin 3, Magajne 2, Čavdek (l2). Trener: Marchesini. Odbojkarji združene ekipe Olym-pie so brez posebnih težav opravili z gosti iz Prate, ki v tem delu prvenstva sicer nastopajo nekoliko oslabljeni v primerjavi z uvodnimi srečanji. Vsekakor dober nastop kapetana Hledeta in soigralcev, ki so skozi celotno srečanje ohranili primerno stopnjo zbranosti in igralne učinkovitosti. Glede na minula srečanja smo bili tokrat končno priča tudi napadom iz obrambne vrste, kjer se je Jernej Terpin izkazal v »pipe« napadih. Celotni prvi niz, katerega je trener Marchesini odigral z nespremenjeno postavo, je bil od vsega začetka v rokah gostiteljev. V drugem nizu so sicer domači odbojkarji napravili vrsto neizsi-ljenih napak, kar pa ni vplivalo na delni izid srečanja. Tudi v tem nizu se je trener poslužil dvojne menjave podajalcev in korektorjev. V tretjem nizu je blokerja Jernej Terpin kroma Pavloviča zamenjal Vizin in je tudi on prispeval svoj delež točk, da se je srečanje zaključilo že po sami uri igre. (J.P.) MOŠKA D-LIGA Sloga Tabor - Il Pozzo 3:0 ( 25:17, 25:21, 25:15) Sloga Tabor: Antoni 8, Cettolo 1, Milič 9, Sosič 7, Taučer 11, Trento 9, Rauber (libero), De Luisa 0, Felician 0, Guštin 0, Leo, Žerjal 0. Trener Danilo Berlot Slogaši so na Očinah vknjižili nove tri točke. Tekma je bila izenačena pravzaprav le v drugem setu, v preostalih dveh pa so bili naši igralci neprimerno boljši od nasprotnikov. Tekma se je sicer začela v rahli izenačenosti (13:13), a so Slogaši kmalu poprijeli, nanizali serijo točk in prednost obdržali vse do konca. V drugem je Sloga Tabor zaigrala nekoliko lagodneje, Pozzo je občasno tudi vodil z rahlo prednostjo, zadnjič pri 16:15, ko so se naši igralci spet odlepili, osvojili set, nato pa v tretjem povsem nadigrali goste, ki so se skorajda že vdali v usodo. Sloga Tabor je vodila že z 21:4 in gostom je le v končnici uspelo nekoliko omiliti poraz. Slogaši so bili seveda boljši v vseh elementih, posebno učinkoviti pa v bloku, kjer so dosegli 15 direktnih točk (od teh 6 Peter Sosič). Trener Berlot je večkrat spremenil postavo, ne da bi se učinkovitost kakorkoli zmanjšala, krstni nastop v D ligi pa je tokrat opravil Andraž De Luisa. Zalet Kontovel - Zalet Sloga 3:0 (25:20, 25:11, 25:23) Zalet Kontovel: Bukavec 13, Zuzič 10, Il. Cassanelli 7, Zavadlal 5, Peatrin 2, Kneipp 6, Ghezzo 0, Pertot 1, Anto-gnolli 4, Is. Cassanelli, Micussi (L). Zalet Sloga: A. Spangaro 17, Go-ruppi 5, Cabrelli 1, H. Pertot 7, Valič 2, T. Spangaro 2, Kralj 2, Jarc, Venier 0, Barbieri (L1), I. Goruppi (L2). Derbi se je končal s pričakovano zmago Kontovelk, ki pa so se morale, razen v drugem setu, pošteno potruditi, da so strle odpor slogašic, kar jim je nazadnje sicer uspelo, kljub temu, da so zadnji dle zadnjega seta igrale brez poškodovane Micussijeve. Zelo dobro je pri zmagovalkah igrala v polju Zavad-lalova, nosilka igre Sloge pa je bila Alice Spangaro. Zalet Breg - CGSS Pertot 3:1 (26:24, 25:7, 17:25, 25:19) Zaletovke so kljub nihajoči in slabši igri ter premalo učinkovitemu napadu premagale S. Sergio in osvojile nove tri točke. Zmaga bi lahko bila še bolj gladka, a so naše odbojkarice po enosmernem drugem setu odpovedale. V četrtem setu pa so spet pokazale dovolj za prepričljivo zmago. Killjoy - Zalet Kmečka banka 3: (25:17, 25:23, 25:18) Zalet Kmečka banka: Kalin, Klobas, Kraljič, Moro, Pertot, Pozzo, Rauber, Škerl, Vattovaz, Zonch, Baur (L1), de Walderstein (L2). Mladinke projekta Zalet so dokaj poceni prepustile zmago nasprotnicam, saj so igrale premalo zbrano in se niso držale trenerjevih navodil o servisu in bloku. Na drugi strani sta bili neustavljivi nekdanji igralki Sloge, veteranki Barbara Gregori in Nicole Mamillo. Na Goriškem Govolley - Moraro 3:2 (25:16, 25:23, 20:25, 23:25, 15:9) Govolley: Bressan, Černic, Winkler, Princi, Sossol, Devetak, Terčič, Mo-setti (L1), bandel (l2), Zavadlav, Paulin. Pomlajena ekipa Govolleyja je doslej v ligi ugodno presenetila, tokrat pa je zabeležila delni spodrsljaj, saj je proti ekipi s spodnjega dela lestvice že vodila z 2:0, na koncu pa osvojila le točko, ker se je po drugem setu nekoliko zmedla. Pieris - Val 3:0 (25:17, 25:17, 25:8) Val: Corva, Nanut, Gabbana, Vi-sintin, Degano, Lupin, Soban (L). Odbojkarice Vala so sinoči v Pie-risu naletele na črn dan. Nastopile so v okrnjeni postavi, brez menjav in igrale slabo in nepovezano. Morda je nanje vplivala tekma v sredo, ko so igrale bistveno boljše in s 3:2 (25:18, 21:25, 21:25, 25:17, 15:7)premagale visoko uvrščeni Grado ter s svojim nastopom resnično presenetile. Vrstni red: Govolley in Pieris 19, Mariano in Grado 18, Ronchi 17, Val in Azzurra 11, Turriaco 9, Moraro 8, Minerva in Mossa 6, Siča Frnažar 2, Fin-cantieri 0. / MANJŠINE Nedelja, 1. decembra 2013 23 NEDELJSKI INTERVJU - Alfred Mbengue »Nikjer ni lepo kot v slovenskih klubih« Alfred Mbengue - v domačem klanu mu pravijo Fetuo - je v raznih intervjujih in celo dokumentarcu že povedal marsikaj o sebi. Mnogi že vedo, da je to Senegalec, ki si je ustvaril družino v Trstu. S Slovenko Aleksandro Ažman imata sina in hčerko. V tokratnem pogovoru po jutranji izmeni v nabrežinski bolnišnici, kjer je zaposlen kot pomožni bolničar, pa je spregovoril o nogometu, o razliki med italijanskimi in slovenskimi klubi ter o rasizmu na nogometnih igriščih. Se morda spominjate, kdaj ste prvič igrali nogomet? Pri sedmih letih. Kako to, da se tega spominjate tako natančno? Ne, jaz se spominjam, da sem pri sedmih letih začel igrati v vratih. A nogomet sem igral že prej, verjetno sem začel tam pri petih letih. To je bilo v Dakarju, od koder ste doma? Da. Tipičen prizor, ki ga TV postreže iz Afrike, je truma otrok, ki se podi za žogo, narejeno iz cunj. Ste tudi vi brcali tak zvarek? Imeli smo žogo iz plastike. S kom ste igrali nogomet? S prijatelji. V Dakarju imamo prvenstva, v katerih nastopajo ekipe raznih mestnih predelov. Vsaka mestna četrt ima svojo ekipo. Ti turnirji se navadno odvijajo poleti. Ali tudi na teh turnirjih uporabljajo plastično žogo? Ne, tam se igra z usnjeno žogo. Ko ste vi igrali nogomet v Senegalu, so se v nekaterih drugih afriškah državah, kot na primer v Liberiji ali v Ruandi, strašansko klali. Se imate za srečnega, ker ste rojeni v Senegalu? Da. Srečen sem zato, ker v Senegalu ni težav med različnimi verstvi. Jaz sem kristjan, kristjanov v Senegalu pa je zelo malo, dva procenta. V nekaterih drugih afriških državah preganjajo kristjane, v Senegalu pa teh težav ni. Kar pomeni, da muslimanska večina strpno sprejema katoličane? Med sabo smo prijatelji. Ko mi obhajamo božič, pridejo muslimani praznovat v naše domove. Ko je kak muslimanski praznik, gremo mi k njim. Zame, ki sem zrasel v Senegalu, je nepojmljivo, da bi bile težave z muslimani. Kristjani smo sicer zelo majhna skupnost. V predelu, kjer sem živel, je petsto hiš. Od tega jih samo v štirinajstih živijo kristjani. Ste se v italijansko družbo tako dobro vključili, ker ste kristjan? Ne. Ni to razlog? Mislim, da ni, ker so se tudi nekateri Senegalci muslimanske vere dobro integrirali v italijansko družbo. A poglejte senegalske poulične prodajalce v Trstu: so sicer prijazni, a zdi se, da se raje držijo zase. In v glavnem so vsi muslimani. To je res. V Trstu je recimo dvesto Senegalcev, ki pa se po delu takoj vrne domov. Težko jih boš srečal naokrog. Veste, zakaj je tako? Muslimani imajo pač svoja pravila, zaradi katerih se je težko družiti, tako kot to uspeva meni. Jaz grem recimo lahko s prijatelji ali soigralci na pivo. Oni tega ne morejo. Tudi svinjskega mesa ne smejo jesti. Zato se nekateri Senegal-ci raje držijo zase, ker bi drugače zlahka kršili svoja pravila. Zato res ne vidiš veliko Senegalcev po mestu, razen teh »vu cumpra« ... Zanimivo, da ste uporabili ta izraz. Mar ni žaljiv? Odvisi od tega, kako ta izraz interpretiraš in ga izrečeš. Bilo bi žaljivo, če nekomu rečeš: »Ti, vu cumra, pridi sem, dajmi to, prinesi ono ...« Je vam že kdo kdaj rekel vu cumpra? Ne. Nikoli nisem imel težav zaradi rasizma. Res nikoli? Enkrat se je zgodilo, a je bil poseben primer. Med eno tekmo me je nek navijač nasprotne ekipe zmerjal s črncem in takimi stvarmi. Predsednik te ekipe me je takoj poklical, se mi opravičil in mi razložil, da ima tisti gospod umske težave. Zato tega primera niti ne upoštevam. A vsekakor, tudi če bi se redno dogajalo, da bi me izžvižgali ali zmerjali zaradi barve kože, se sploh ne bi razburil. Jaz sem zadovoljen, ker sem temnopolt. Kaj me briga, če bi me nekdo zaradi tega izžvižgal. Kmalu bo minilo eno leto, odkar je Milanov nogometaš Boa-teng zapustil igrišče zaradi rasističnih izpadov nasprotnih navijačev ... Evo, Boateng in podobni primeri ... Na njihovem mestu bi jaz mirno igral naprej. A se vam ne zdi, da so žvižgi zoper temnopolte nogometaše graje vredni in kazatelj omejenosti? To je res. Take stvari bi bilo treba seveda odpraviti. Ste morda prebrali knjigo temnopoltega nogometaša Liliana Thurama o »črnih zvezdah«? Vem, za kaj gre, a je nisem prebral. Ta nekdanji Juventusov nogometaš pravi, da se je čudil novinarjem, ki so po navijaških rasističnih izpadih hiteli k njemu po komentar, namesto da bi za mnenje vprašali svetlopolte nogometaše. Prav ima. Videl sem predstavitev te knjige po T V. Zanimivo je še eno Thuramo-vo mnenje: v šolah bi morali učiti, da so bili temne polti tudi faraoni. Ja, ja, vse to pomaga. Kakorkoli: Thuram je Francoz. V Franciji je drugače kot v Italiji. V Franciji je temnpoltih približno toliko kot drugih in v francoski nogometni reprezentanci je 80 % temnopoltih. V Italiji pa še ni toliko temnopoltih ljudi. Še vsaj 25 let bo moralo miniti, da pridemo na raven Francije, kjer je drugačna barva kože nekaj povsem normalnega. Če pravite, da se mora raven strpnosti v Italiji še dvigniti, se morda bojite, da bosta vaša otroka imela nekaj težav zaradi rasizma? Nekaj malega. A prav zaradi tega se ne kesam, da obiskujeta slovenski vrtec in da bosta potem obiskovala slovenske šole. Mislite, da je v slovenskem okolju manj rasizma kot v italijanskih krogih? Ja. Bom iskren: igral sem tako v italijanskih ekipah kot v slovenskih in - to stalno pravim - občutek domačnosti je nekaj, kar dobiš samo v slovenskem okolju. To lahko rečem, ker sem igral za Primorje, zdaj pa za Vesno. Igral sem tudi za druge italijanske klube, a tam, ko končaš sezono in zapustiš ekipo, te nihče ne pokliče, da bi te vprašal, kako je. V slovenskih društvih je drugače: tudi če ne igraš več pri njih, se vseeno oglasijo. Ko ste spoznali svojo Saško, ste se čudili, da ona govori nek jezik, ki ni italijanščina? Ne, sem pač vedel, da smo ob meji, zato se mi ni zdelo čudno. In razumete kaj slovenščine? Nekaj malega. Tudi na delu se pogosto srečujem s Slovenci. Kateri jezik pa ste govorili v Senegalu, francoščino? Ne samo francoščino, tudi naš nacionalni jezik wolof. Ali svoja otroka učite wolof-skih besed? Zal ne, bi se pa moral malo potruditi. Ko je mama prišla sem na obisk, se je težko sporazumevala z njima. To je seveda škoda. Je pa seveda težko, da bi otroka, ki živita med Tržičem in Trstom, govorila wolof ... Jaz pač povsod govorim italijansko, vedno in povsod italijansko. Ni nikogar, s katerim bi se lahko pogovarjal v svojem jeziku. Imam prijatelja, ki pa je zdaj v Senegalu. Ste v Italijo prišli sami? Da. Prvo sem prišel sem v Parmo. Kdaj ste prišli in zakaj? Prišel sem leta 2003, razlog pa je bil nogomet. Upal sem, da mi bo uspelo v tem svetu. Kmalu boste dopolnili 30 let. Do kdaj nameravate igrati nogomet? Vztrajam bom, dokler mi bo družina dopuščala. Pri Vesni ste rezervni vratar. Vam je kaj nerodno, ker za igranje morate računati na poškodbo prvega vratarja ali na njegovo izključitev? To je v glavnem res za rezervne vratarje, a pri Vesni se na klopi zelo zabavam. Ni se mi še zgodilo, da bi bil rezervni vratar, a to doživljam brez težav, ker imam pred sabo čudovito in skromno osebo, ki tudi odlično brani vrata. Govorite o Edvinu Carliju? Da. Edvin je čudovita oseba. Torej mu ne privoščite poškodbe? Kje pa! Imava krasen odnos. Ga tudi učim nekaj besed v jeziku wolof. Vsak dan eno besedo. To tudi pove, kako lepo se ujameva. Ko sem na rezervni klopi in slišim, da mu očitajo slab poseg, se jaz vedno postavim na njegovo stran in ga branim. Ponavljam: ni mi sploh žal, da sem rezerva, če je pred mano Edvin. Igral sem samo na pokalnih tekmah in tudi takrat se je izkazalo, kakšna oseba je Edvin. Bolel me je gleženj, on pa me je bodril, mi svetoval ...Nasploh pa je pri Vesni čudovito. Muiesan nam daje krila, mladi nogometaši so prizadevni, mi starejši pa jih podpiramo. Smo prava ekipa. Po vsaki zmagi se veselim, kot da bi tudi jaz igral 90 minut, čeprav sem ves čas na klopi. Zmag je bilo v tej sezoni kar nekaj. Mislite, da lahko obdržite prvo mesto? Zdaj bom potrkal na les. Ste že kdaj napredovali? Ko sem igral z moštvom Terzo smo napredovali iz druge v prvo amatersko ligo, takrat smo tudi zmagali v pokalu. A zdaj ste z Vesno v promocijski ligi. Tako visoko še niste igrali, kajne? Ne, res nisem še igral v promocijski ligi, ampak veste, morda bi lahko igral v še višjem prvenstvu. Veste, kako je v nogometu, moraš imeti srečo, da te nekdo opazi in da te podpira. Te sreče jaz nisem imel. Ptički so povedali, da se neradi pogovarjate z novinarji ... Sem diskreten človek. Veste, ko je slovenski Rai posnel tisti dokumentarec ... Dokumentarec Loredane Gec o pisanih družinah? Da ... Mislil sem, da ga bodo pokazali enkrat in da bo to to. A zdaj so ga ponovili že večkrat. In vedno mi naslednjega dne kdo reče, da me je videl na TV. A ne mislite, da je to dobro, če ljudje spoznajo lepe primere sožitja, kakršnega poosebljate Staška in vi? Seveda, to je lepa stvar. A problem nastane, ker me ljudje sprašujejo: koliko denarja si zaslužil s tistim dokumentarcem? Jaz pa s tistim dokumentarcem nisem šel niti na pizzo. Peter Verč Domači šport Danes Nedelja, 1. decembra 2013 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Štandrežu: Juventina - Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Turjaku: Fogliano Turriaco - Breg; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje -Begliano; 14.30 v Trebčah: Primorec - Gradese 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Bazovici: Zarja - San Canzian 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 na Proseku: Primorje - Poggio; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Villanova; 14.30 v Rudi: Ruda - Gaja DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Trstu, Ul. Locchi: Sant'Andrea San Vito - Kras NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Korenu: Virtus Corno -Juventina NAJMLAJŠI - 10.30 v Zdravščinah: Sovodnje -Juventina; 10.30 na Proseku, Rouna: Kras -Triestina ODBOJKA UNDER 18 ŽENSKE - 11.30 v Nabrežini: Zalet Sokol - CGS KOŠARKA UNDER 14 DEŽELNI - 11.00 v Dolini: Breg - Dom Jutri Ponedeljek, 2. decembra 2013 KOŠARKA UNDER 19 ELITE - 20.30 pri Briščikih: Jadran - Pall. Trieste UNDER 19 DEŽELNI - 18.45 v Gorici, Brumat: Goriziana - Dom NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 19.00 na Proseku, Rouna: Kras - Muggia □ Obvestila AŠD SK BRDINA obvešča člane in tečajnike, naj se oglasijo pri društvu glede nakupa v predprodaji sezonske karte, kajti so možne določene ugodnosti. Najkasneje do 1. decembra. Info: 342-0730513 (Sabina). AŠD BREG organizira Silvestrovanje na Dolgi Kroni. Za dodatne informacije lahko pokličete sledeči telefonski številki: 3382888339 (Walter) in 040-8327146 (Boris, od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00 od ponedeljka do petka). ŠPORTEL Bor in Breg, zakaj ne gre po načrtih? V ponedeljek ob 18.00 se bodo prižgale luči nad glavami gostov oddaje Športel na TV Koper. Pred kamero bodo tokrat sedeli Dean Oberdan, trener Bora Radenske, Walter Vatovec, trener košarkarjev Brega in novo-pečeni predsednik ŠD Breg Val-ter Mocor, ki se bo prvič predstavil Športelovim gledalcem, ter razkril načrte in plane, ki jih snuje skupaj z odborniki za uspehe športnic in športnikov pri Bregu. Vatovec in Oberdan pa bosta razložila, kaj se dogaja na igrišču in zakaj ni rezultatov kot bi si ju želela. Tokrat se bo usul pravi val prispevkov, med katerimi gre omeniti domači tekmi nogometnega Krasa in odbojkarske Sloge Tabor, derbi Juventina-Vesna, predstavitev zamejskega športa v Ljubljani in mednarodno karate srečanje v Ilirski Bistrici. 24 Nedelja, 1. decembra 2013_PRIREDITVE, KRIŽANKA GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali V petek, 6. decembra, ob 20.30 / Martin Crimp: »The Country«. / Režija: Roberto Ando / Prevod: Alessandra Serra / Nastopa: Laura Morante. / Ponovitve :v soboto, 7. ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 8. decembra, ob 16.00. V sredo, 11. decembra, ob 20.30 / Ronald Harwood: »La torre d'avorio«. / Režija: Luca Zingaretti / Nastopajo: Lu-ca Zingaretti, Massimo de Francovich in Paolo Briguglia. / Ponovitve: od četrtka, 12. do sobote, 14. ob 20.30 ter v nedeljo, 15. decembra, ob 16.00. Gledališče Miela Danes, 1. decembra, ob 17.00 / Eduardo De Filippo: »Natale in casa Cupiel-lo«. / Režija: Fausto Russo Alesi. Stalno gledališče Orazio Bobbio - "La Contrada" V petek, 17. decembra, ob 20.30 / Neil Simon: »Prigioniero della seconda strada«. / Režija: Giovanni Anfuso / Nastopata: Maurizio Casagrande in Tosca D'Aquino. / Ponovitve: v soboto, 18. ob 20.30; v nedeljo 19. ob 16.30: v ponedeljek, 20. ob 20.30: v torek, 21. ob 16.30 in v sredo 22. ob 20.30. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 1. decembra ob 18.00 / Diego de Brea: »Ko sem bil mrtev«.. V ponedeljek, 2. decembra, ob 19.30 / Albert Camus: »Kaligula«. Mala drama V četrtek, 5. decembra, ob 19.00 / Andrej E. Skubic: »Pavla nad prepadom«. / Režija: Matjaž Pograjc. / Ponoviev: v soboto, 7. decembra, ob 19.00. V petek, 6. decembra, ob 20.00 / Norman Allen: »Zadnji ples Nižinskega«. / Režija: Marko Mlačnik. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK "Il Rossetti" Dvorana Generali V torek, 3. decembra, ob 20.30 / Spellbound contemporary bellet: »Le quattro stagioni«. / Koreografija in koncept: Mauro Astolfi. V četrtek, 5. decembra, ob 21.00 / Italijanski skladatelj in pianist Ludovico Einaudi »In A Time Lapse«. V torek, 10. decembra, ob 20.30 / Narodni slovaški folklorni balet: »Lučni-ca«. / umetniški dirigent in koreograf: Štefan Nosal. GORICA Kulturni dom V petek, 6. decembra, ob 18.30 / Izreden glasbeni dogodek / harmonikaš Jo-vica Jovic in pisatelj - glasbenik Marco Rovelli . Predstavila se nam bosta s predstavo »La meravigliosa vita di Jovica Jo-vic« (Čudovito življenje Jovice Jovica). TRŽIČ Občinsko gledališče Tržič V sredo, 4. decembra, ob 20.45 / Koncert / Nastopa: Giuseppe Andarolo -klavir. V sredo, 18. decembra, ob 20.45 / Koncert / »Elias Quartet & Sandrine Chatron«. _SLOVENIJA_ SEŽANA MC Podlaga V soboto, 14. decembra, ob 22.30 / Koncert/ Nastopa Punk trio Dis-co'N'Action (Rijeka, HR). LJUBLJANA Cankarjev dom V ponedeljek, 2. decembra, ob 19.30 / Koncert / Vlado Kreslin: »Čarobnice«. / Ponovitev: v torek, 3. decembra, ob 19.30. SNG Drama Veliki oder V nedeljo, 1. decembra, ob 19.00 / Kantavtorski koncert Zorana Predina: »Praslovan«. SNG Opera in Balet V sredo, 4. decembra, ob 19.00 / Peter Iljič Čajkovski: »Hrestač - Božična zgodba«. / Ponovitev: v četrtek, 5. decembra, ob 11.00, v sredo, 11. decembra, ob 19.00 in petek, 13. decembra, ob 18.00. V petek, 6. decembra, ob 19.30 / Giuseppe Verdi: »La traviata«. / Ponovitev: v soboto, 7. decembra, ob 19.30,. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Salone degli Incanti - Bivša Ribarnica na ogled je zadnji fotografski projekt Jannisa Kounellisa. Razstava bo odprta do 6. januarja 2014. Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Muzej Revoltella do 6. januarja 2014 je naogleda razstava Jagode Buic: »Theatrum mundi«. TheArtPhotoGallery (ul. Diaz 22/c) je na ogled fotografska razstava Anje Čop: »Iran: unimaginable«. Na ogled bo do 9. januarja 2014. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Galerija Kulturnega doma: na ogled je razstava slikarja Andreja Kosiča iz Gorice, ki slavi letos 80-letnico. Razstava je odprta do 9. decembra po sledečem urniku: od ponedeljka do petka: od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se ka- -/ že tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Slovenski književniki REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV ŽILA LASNI-CA, VIDNA LE POD MIKROSKOPOM ZASTARELO DREVO REKA V ETIOPIJI KULTURNA DELAVKA ŠVAB UDELEŽENEC SINJSKE IGRE BREZ PREMORA HITER AMERIŠKI PLES KEMIJSKI ZNAK ZA NATRIJ AM. GLASBENIK (ART) NAUK O GIBANJU TELES TRINITRO-TOLUEN TUJE MOŠKO IME JAP. POLITIK (YOHEI) PRVA SLOVENSKA FILMSKA IGRALKA DEJAVNOST REDOVNIKOV "ŠTRAJK" JUŽNOAMERIŠKA AGAVA RIMSKI DRŽAVNIK IN VOJSKOVODJA OSTRIVEC KITAJSKA UTEŽNA MERA ZGOD. KRAJ PRI CASERTI / 100+200=? SLOV. LITERARNI KRITIK VRSTA ŠPORTA TRŽAŠKA KNJIGARNA NEKD. JUG. NOG.VRATAR angl. humanist (walter) škotski filozof hume JADRANSKI OTOKI JUNAK AGLEŠKIH BALAD ... HOOD AROMATIČNA RASTLINA SMUČ. SREDIŠČE V ŠVICI PRVOTNI PREBIVALEC PIRENEJSKEGA POLOTOKA LILI NOVY NEKDANJI SLOV. ATLET OSOVNIKAR POŽELENJE, STRAST ADA NEGRI KRALJ ŽIVALI NAŠA NIKALNICA ORGANSKA SPOJINA AMERIŠKI FILMSKI REŽISER (QUENTIN) LUKA V ALŽIRIJI AMERIŠKI PISATELJ (GEORGE) ITALIJANSKI KIPAR (ANDREA) HERCEGOVEC / LJUBITELJ LEPEGA AM. KOŠARKARSKA LIGA ČLOVEŠKA BODOČNOST ZGORNJI DEL STOPALA DOMAČA PERNATA ŽIVAL MESTO V NIGERIJI AZ. DRŽAVA (TEHERAN) NORD. IZRAZ ZA SMUČI AM. ČASOPISNA AGENCIJA IT. IGRALKA MASSARI LIHO ŠTEVILO ONASSISOV VZDEVEK SLANO JEZERO V KAZAHSTANU ČLAN MAJHNO BITJE; TUDI MAJHNA SPAKA ANTON INGOLIČ PRIMORSKI DEVNIK, TVOJ DNEVNIK OČE MIRNO SOŽITJE; VAŠKA SLIKA AMERIŠKI BOKSAR CASSIUS CLAY SLOVARČEK - ILA = mesto v Nigeriji • KOBLAR = slovenski literarni kritik (France) • KONO = japonski politik in športni delavec • MAP = angleški humanist ■ PITA = južnoameriška agava • TEANO = zgodovinski kraj pri Caserti OZic ^ mami/ 20f3 COMUNE DI DUINO AURISINA - OBČINA DEVIN NABREŽINA Odborništvo za kulturo Program božičnih prireditev v občini Devin Nabrežina ► C».-* J od 01/11/2013 do 15/12/2013 STALNA RAZSTAVA - ZGODOVINA IN PRAZGODOVINA NA OBMOČJU TIMAVE Ribiško naselje Minimuzej o zgodovini in prazgodovini območja v okolici reke Timave. Urnik: sobota 15.00 - 16.30, nedelja 9.30 - 12.30 in 14.30 - 16.30. Prireja jamarska skupina Flondar. info: flondarOalice.it od 01/11/2013 do 06/01/2014 V PRIČAKOVANJU NA... GLASOVI VOJNE V ČASU MIRU 2014 Center za teritorialno promocijo - Turistično informacijski center v Sesljanu Predstavitev slik, publikacij, posegov za ovrednotenje območja in ostankov orožja ter vojaške opreme iz prve svetovne vojne, ki so jih člani društva Societa Alpina delle Giulie odkrili med izkopavanji na Grmadi. Urnik do 8. decembra: petek 14.00 - 18.00; sobota 10.00 - 13.00 in 14.00 - 18.00; nedelja 10.00 - 14.00; od 14. decembra do 6. januarja: sobota in nedelja 9.30 - 12.00. Prirejata kulturna in športna skupina Ajser 2000 in skupina Ermada Flavio Vidonis s sodelovanjem društva Lions Club Duino Aurisina, Fareambiente, Sosveta mladih iz Devina Nabrežine, Promotrieste ter s pokroviteljstvom in sodelovanjem Občine Devin Nabrežina. Info: gruppoermadavf@libero.it -www.gruppoermadavf.blogspot.it - www.ajser2000.it 30/11/2013 - ob 10.00 in 11.00 DELAVNICA "KREATIVNA BOŽIČNA DARILA" Nabrežina - Kamnarska hiša »Igo Gruden« Delavnica za otroke od 10.00 do 11.00, za odrasle pa od 11.00 do 13.00. Izdelovanje božičnih daril iz recikliranih materialov: dišeča sol za otroke in nakit/okraski za odrasle. Med delavnico odraslih bo poskrbljeno za animacijo za prisotne otroke. Ob zaključku bo Časovna banka Palček udeležence pogostila z zakusko. Prireja Časovna banka Palček s pokroviteljstvom in sodelovanjem Občine Devin Nabrežina. Info: 334 7481842 - bdt.pollicino@gmail.com -www.bdt-pollicino.it od 30/11/2013 do 01/12/2013 SEJEM SOLIDARNOSTI Župnijska dvorana v Nabrežini Celotni izkupiček bo s pomočjo misijonarke Lucie Catalano namenjen Misijonu patra Kolbeja v Boliviji. Urnik: sobota 15.00 - 18.30, nedelja 9.00 - 12.30 in 15.00 - 18.30 Prirejajo nabrežinske žene in župnija s sodelovanjem društva Lions Club Duino Aurisina. od 30/11/2013 do 07/12/2013 MEDNARODNI ŽENSKI TENIŠKI TURNIR Nabrežina Postaja Prireja športno društvo Polisportiva San Primo Info: 040 201179 - sanprimotennis@gmail.com -www.polisportivasanprimo.eu od 01/12/2013 do 31/01/2014 - nedelja od 9.30 do 16.30 PALEONTOLOŠKO NAJDIŠČE Ribiško naselje Vsako nedeljo v mesecu decembru in januarju bo možen ogled paleontološkega najdišča največjega in najbolje ohranjenega italijanskega dinozavra Antonia. Bodoči paleontologi se lahko udeležijo tudi delavnice Lov na fosil. Prireja zadruga Gemina s pokroviteljstvom Občine Devin Nabrežina. Info: 347 7393118 - cooperativagemina@gmail.com 03/12/2013 - ob 20.00 DELAVNICA ZA ODRASLE "CAKE DESIGN" Nabrežina - Kamnarska hiša »Igo Gruden« Prireja Časovna banka Palček s pokroviteljstvom in sodelovanjem Občine Devin Nabrežina. Info: 334 7481842 - bdt.pollicino@gmail.com -www.bdt-pollicino.it od 03/12/2013 do 15/12/2013 RAZSTAVA Štalca v Šempolaju Razstava slik Vesne Benedetič, izdelkov članov KRUT-a in božičnih obeskov Taddea Sedmaka. Otvoritev v torek, 3. decembra, ob 18.00 z nastopom glasbene skupine Vigred - Kraški fenomeni. Urnik: vsak dan 15.30 - 18.30, v četrtek, 5. decembra samo do 17.00; ob nedeljah 9.30 - 11.00 in 15.00 - 18.00. Prireja SKD Vigred. Info: tajnistvo@skdvigred.org - www.skdvigred.org od 03/12/2013 do 15/12/2013 BOŽIČNI SEJEM Štalca v Šempolaju Na sejmu dobite knjige, voščilnice in ročna dela, primerna za originalna darila in za okrasitev domov v prazničnem obdobju ... za vse generacije in okuse. Otvoritev v torek, 3. decembra, ob 18.00 z nastopom glasbene skupine Vigred - Kraški fenomeni. Urnik: vsak dan 15.30 - 18.30, v četrtek, 5. decembra samo do 17.00; ob nedeljah 9.30 - 11.00 in 15.00 - 18.00 Prirejata SKD Vigred in Združenje staršev osnovne šole S. Gruden in otroškega vrtca Šempolaj. Info: tajnistvo@skdvigred.org - www.skdvigred.org 05/12/2013 - ob 17.30 PRIHOD SV. MIKLAVŽA V CEROVLJE Cerovlje Prihod sv. Miklavža v bivšo osnovno šolo in obdarovanje otrok. Prireja ŠKD Cerovlje Mavhinje. Info: cerovljemavhinje@libero.it 05/12/2013 - ob 18.00 MIKLAVŽEVANJE Gostilna Gruden v Šempolaju Nastop otroške pevske in otroške gledališke skupine Vigred z igrico "Postal bom pilot" Prireja SKD Vigred. Info: tajnistvo@skdvigred.org - www.skdvigred.org od 05/12/2013 do 08/12/2013 BOŽIČ Z NAMI V MAVHINJAH BOŽIČNI SEJEM - "DALLE STALLE ALLE STELLE" Mavhinje - Allegra Fattoria Lahko si ogledate žive jaslice in kaj nakupite na božičnem sejmu. Dne 05/12/2012 bo za zabavo poskrbela godba. 06/12/2013 bo ob 18.00 s posebnim vozilom prišel sv. Miklavž, ki bo obdaroval otroke s sladkarijami. Urnik: četrtek in petek: 15.00 - 19.00; sobota in nedelja: 10.00 - 19.00. Prireja Lions Club Duino Aurisina s sodelovanjem kulturne in športne skupine Ajser 2000, društva Moto Club Duino, Allegra Fattoria ter s pokroviteljstvom in sodelovanjem Občine Devin Nabrežina. Info: 040 299939 - allegra.fattoria@hotmail.it od 05/12/2013 do 06/01/2014 Fotografska razstava »FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA NA 360° DEŽELA, KI LAHKO ŠE VEDNO PRESENEČA« Mavhinje - Allegra Fattoria Otvoritev razstave bo v četrtek 05/12/2013 ob 18.00. Urnik: vsak dan, razen ob torkih, od 15.00 do 19.00. Prireja kulturno društvo Femines Furlanes Fuartes s sodelovanjem društva Gruppo Ermada Flavio Vidonis in Allegra Fattoria. Info: 040 299939 - allegra.fattoria@hotmail.it 06/12/2013 - ob 18.00 BOŽIČ Z NAMI V DEVINU Devinski trg in Avditorij Jadranskega zavoda združenega sveta Praznovanje ob prižigu lučk na božičnem drevescu skupaj z zborom Jadranskega zavoda združenega sveta, prihod sv. Miklavža in obdarovanje otrok. Sledi nastop zavodskega zbora in plesna točka študentov v Avditoriju. Prirejajo skavti Agesci Duino 1 v sodelovanju z balinarskim društvom ASD Bocciofila Duinese, Jadranskim zavodom združenega sveta, Centro in Via Devin Nabrežina Morje, krajevnimi društvi, devinskimi obrati ter s pokroviteljstvom in sodelovanjem Občine Devin Nabrežina. Info: Občina Devin Nabrežina 040 2017372 06/12/2013 - ob 18.00 OTVORITEV RAZSTAVE ALEKSANDRA STARCA Kavarna Gruden v Nabrežini Prireja SKD Igo Gruden. Info: 040 201334 - skd@igogruden.org - www.igogruden.org 07/12/2013 - od 10.30 dalje SREDNJEVEŠKO MIKLAVŽEVANJE V DEVINU Devinski trg Sprevod gospostva po vaških cestah, poulični pevci in srednjeveške predstave. Didaktična razstava o dnevnih in nočnih ujedah. Prirejajo Centro in Via Devin Nabrežina Morje in devinski obrati. Info: Občina Devin Nabrežina 040 2017372 od 07/12/2013 do 08/12/2013 - v jutranjih urah POMAGAJMO SI S SIVKO v soboto v središču Sesljana, v nedeljo na trgu v Nabrežini Prodaja sivkinih izdelkov v dobrodelne namene za društvo Amici dell'Hospice Pineta O.N.L.U.S. Prireja društvo Amici dell'Hospice Pineta O.N.L.U.S. Info: Občina Devin Nabrežina 040 2017372 08/12/2013 - ob 11.00 ADVENTNI ČAS Župnijska cerkev v Devinu Pri sv. maši sodeluje pevski zbor Montasio združenja Societa Alpina delle Giulie iz Trsta. Prireja Italijansko združenje pevskih zborov USCI Friuli Venezia Giulia. Info: info@uscifvg.it - www.uscifvg.it 08/12/2013 BOŽIČ Z NAMI V RIBIŠKEM NASELJU Ribiško naselje Ob 16.00 prihod Božička s čolnom in obdarovanje otrok; ob 16.30 bo tržiški otroški zbor Piccolo coro di Monfalcone zapel niz božičnih pesmi; ob 17.00 pozdrav predstavnikov oblasti, blagoslov božičnega drevesa in prižig lučk; od 17.30-18.00 dalje zabava na trgu z glasbo; Nadaljevanje s pokušnjo kulinaričnih izdelkov. Prireja pomorsko društvo Societa Nautica Laguna v sodelovanju s športnim društvom Polisportiva San Marco, z jamarsko skupino Flondar, z društvom Duino 45° Nord, s skupino Izviri reke Timave, z župnijo Ribiškega naselja in društvom Il Villaggio, s pokroviteljstvom in sodelovanjem Občine Devin Nabrežina. Info: 040 208020 - nautica.laguna@libero.it -www.nauticalaguna.it 09/12/2013 - ob 17.30 GLEDALIŠKA PREDSTAVA ZA OTROKE Škerkova hiša v Šempolaju Nastopata otroški dramski skupini Vigred z igrico "Postal bom pilot" in Jaka Štoka z igrico »Na čajanki«. Prireja SKD Vigred. Info: tajnistvo@skdvigred.org - www.skdvigred.org 09/12/2013 - ob 18.00 BOŽIČ Z NAMI V VIŽOVLJAH Športno igrišče v Vižovljah Praznovanje ob prižigu lučk na božičnem drevesu z vročo čokolado in kuhanim vinom. Prireja športno društvo Sistiana Duino Aurisina s sodelovanjem društva Gruppo Ermada Flavio Vidonis, Lions Club Devin Nabrežina, kulturne in športne skupine Ajser 2000 ter s pokroviteljstvom in sodelovanjem Občine Devin Nabrežina. Info: 040 291314 - info@asdsistiana.it 09/12/2013 - ob 18.30 PREDSTAVITEV SMUČARSKIH TEKMOVALNIH SKUPIN, TRENERJEV, TEKMOVANJ, ŠOLE SMUČANJA IN DESKANJA V SEZONI 2013/2014 Nabrežina - Kamnarska hiša »Igo Gruden« Prireja športno društvo SK Devin s pokroviteljstvom in sodelovanjem Občine Devin Nabrežina. Info: 040 2024017 - info@skdevin.it 11/12/2013 - ob 15.45 BOŽIČ Z NAMI V NABREŽINI Vaški trg v Nabrežini Prižig lučk in blagoslov božičnega drevesa na nabrežinskem trgu, ki so ga okrasili otroci. Sledil bo pevski nastop šolskih otrok, nastop otrok mladinske sekcije Godbenega društva Nabrežina in nastop Godbenega društva samega. Po končani prireditvi gredo otroci v kavarno Gruden, kjer jih čaka pogostitev s toplo čokolado in sladico. Prireja Združenje staršev osnovne šole V. Ščeka v sodelovanju z Občino Devin Nabrežina, nabrežinsko župnijo, sKd Igo Gruden, kulturno in športno skupino Ajser 2000, združenjem Agef iz Nabrežine, ASD Aurisina, Jusom - Comunella »Nabresina Gemeinde«, Godbenim društvom Nabrežina in nabrežinskimi obrati. Info: Občina Devin Nabrežina 040 2017372 11/12/2013 - ob 20.00 KONCERT Štalca v Šempolaju Nastop ŽPS STU LEDI in predstavitev zgoščenke božičnih ljudskih pesmi »Ena svetla luč gori«. Nastop mladih gojencev Glasbene matice Prireja SKD Vigred. Info: tajnistvo@skdvigred.org - www.skdvigred.org od 11/12/2013 do 14/12/2013 BOŽIČNI SEJEM Sedež Slovenskega kulturnega društva Igo Gruden v Nabrežini Na sejmu vas čaka več kot dvajset razstavljavcev z unikatnimi ročnimi deli, založen zeliščarski kotiček z ustrezno literaturo in svetovanjem, Časovna banka Palček ter bogat spremni kulturni program ob 17.00 in 18.30. Urnik: od 16.00 do 20.00 Prireja SKD Igo Gruden. Info: 040 201334 - skd@igogruden.org - www. igogruden.org 12/12/2013 ob 17.00 BOŽIČ Z NAMI V NASELJU SV. MAVRA IN V SESLJANU Naselje sv. Mavra in Sesljan Nastop godbe z odhodom z Naselja sv. Mavra ob 17.00 in prihodom v središče Sesljana ob 18.00. Prireja kulturna in športna skupina Ajser 2000 v sodelovanju z društvom Lions Club Duino Aurisina, s sesljanskimi obrati in s pokroviteljstvom ter sodelovanjem Občine Devin Nabrežina. Info: Občina Devin Nabrežina 040 2017372 12/12/2013 - ob 18.00 NASTOP MLADIH GLASBENIKOV Štalca v Šempolaju Nastop mladih gojencev Glasbene matice Prireja SKD Vigred. Info: tajnistvo@skdvigred.org - www.skdvigred.org od 13/12/2013 do 14/12/2013 - ob 15.00 DELAVNICA ZA OTROKE Jadranski zavod združenega sveta - Devin Društvo vabi otroke med osmim in enajstim letom starosti, da se udeležijo znanstveno-umetnostne delavnice na temo pravljic. Prireja Društvo Wheel of Knowledge v sodelovanju z Jadranskim zavodom združenega sveta. Info: wheelofknowledge2011@gmail.com 13/12/2013 - ob 18.00 BOŽIČ Z NAMI V ŠEMPOLAJU Šempolajski trg Nastopajo otroci z vrtca in osnovne šole S. Gruden, plesna in pevska skupina Vigred ter glasbena skupina Kraški fenomeni, pevski zbor Združenja staršev osnovne šole S. Gruden in otroškega vrtca Šempolaj, mladinska sekcija Godbenega društva Nabrežina, častna gosta: Božiček in Dedek Mraz...za zaključek: čaj in kuhano vino v Štalci. Prireja SKD Vigred v sodelovanju z vrtcem in osnovno šolo S. Gruden ter Združenjem staršev. Info: tajnistvo@skdvigred.org - www.skdvigred.org 14/12/2013 - ob 15.30 BOŽIČNI KONCERT Dom za ostarele »Brata Stuparich« v Naselju sv. Mavra Koncert ljudskih in božičnih pesmi v pričakovanju na božič Prireja Zborovsko društvo R. M. Rilke s pokroviteljstvom in sodelovanjem Občine Devin Nabrežina. Info: 339 2799830 - cororilke@libero.it -www.cororilke.it 14/12/2013 - ob 20.00 BOŽIČNI KONCERT Avditorij Jadranskega zavoda združenega sveta v Devinu Nastopata mladinski pevski zbor Emil Komel in ansambel Girotondo d'Arpe. Prireja Občina Devin Nabrežina s sodelovanjem Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel in s prispevkom Pokrajine Trst. Info: Občina Devin Nabrežina 040 2017372 od 14/12/2013 do 15/12/2013 BETLEHEMSKA LUČ Občina Devin Nabrežina Skavti bodo v našo Občino prinesli betlehemsko Luč miru. Sobota, 14. decembra V popoldanskih urah bodo skavti Agesci Duino 1 in Slovenske zamejske skavtske organizacije prinesli Luč miru predstavnikom Občine Devin Nabrežina k županstvu. Ob 18.00 bodo skavti Agesci Duino 1 prinesli Luč v cerkev Naselja sv. Mavra in Ribiškega naselja; ob 19.00 v cerkev sv. Duha v Devin. Nedelja, 15. decembra Ob 9.30 bodo skavti Agesci Duino 1 v cerkvi Naselja sv. Mavra; ob 10.00 bo Slovenska zamejska skavtska organizacija prinesla Luč v cerkev sv. Duha v Devin (slovenska maša), medtem ko jo bodo skavti Agesci Duino 1 prinesli v _ 1 cerkev Ribiškega naselja; ob 11.00 pa bodo za zaključek skavti Agesci Duino 1 v v cerkvi sv. Duha v Devinu (italijanska maša) in v nabrežinski cerkvi. Prirejata Slovenska zamejska skavtska organizacija in Scout Agesci Duino 1 Info: info@duino1.it - kristina_semi@yahoo.it 15/12/2013 - v dopoldanskem času PREBIVALCI NOČI - Delavnica za otroke Štivan Kdo so v resnici edini leteči sesalci, ki elegantno preletavajo votline? Čarobno potovaje v svet netopirjev, med bajkami, legendami, ljudskim verovanjem in pravljicami iz celega sveta. Prijazne in koristne živalice, ki so prepogosto predmet lažnih verovanj, zaslužijo vso našo pozornost in občudovanje. Igre, animacija in ročne dejavnosti, ki bodo pomagale odkrivati, kaj je resničnega v vsem tem, kar slišimo o njih? Delavnica bo potekala tudi v slovenskem jeziku. Za udeležbo je obvezna rezervacija na številki 366 9571118 od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00. Prirejata Občina Devin Nabrežina in Deželni naravni rezervat Devinske stene v sodelovanju z WWF -Zaščitenim morskim območjem v Miramaru. Info: 366 9571118 15/12/2013 - ob 18.00 BOŽIČ Z UMETNOSTJO - NAGRAJEVANJE Nabrežina - Kamnarska hiša »Igo Gruden« Mednarodni natečaj slikarske, kiparske in grafične umetnosti v božičnem vzdušju. Od 9.00 do 12.00 bo možna oddaja izdelkov. Komisija bo nato izbrala dela, ki bodo zvečer nagrajena. Prireja Društvo Art Gallery 2 - Vizualne umetnosti in kultura s pokroviteljstvom in sodelovanjem Občine Devin Nabrežina. Info: 040 639747 - 040 208124 - 338 6005559 -adriana.scarizza@alice.it 15/12/2013 - ob 18.30 21. BOŽIČNE NOTE Cerkev sv. Marka - Ribiško naselje Angleške, verske in ljudske božične pesmi v izvedbi zbora R. M. Rilke. Pri klavirju Jan Grbec. Prireja Zborovsko društvo R. M. Rilke s pokroviteljstvom in sodelovanjem Občine Devin Nabrežina. Info: 339 2799830 - cororilke@libero.it -www.cororilke.it 18/12/2013 - ob 18.00 BOŽIČNA AKADEMIJA Občinska telovadnica v Nabrežini Božičnica športnih skupin. Prireja ASD-CSD Sokol. Info: savousaj@alice.it 20/12/2013 - ob 20.00 BOŽIČNICA UČENCEV GLASBENE MATICE IZ TRSTA Cerkev sv. Roka v Nabrežini Prireja Občina Devin Nabrežina s sodelovanjem Glasbene Matice in s prispevkom Pokrajine Trst. Info: Občina Devin Nabrežina 040 2017372 20/12/2013 - ob 20.00 KONCERT SREČNO Štalca v Šempolaju Nastopajo razne glasbene skupine in pevci. Prireja SKD Vigred Info: tajnistvo@skdvigred.org - www.skdvigred.org 22/12/2013 - ob 10.00 SREČANJE Z BOŽIČKOM V SESLJANU Sesljan - vinoteka Why Not Božiček bo v spremstvu svojih pomočnikov zbral zadnja pisemca otrok občine Devin Nabrežina in bo najmlajšim ponudil vročo čokolado. Prireja kulturna in športna skupina Ajser 2000 v sodelovanju z vinoteko Why Not v Sesljanu, društvom Lions Club Duino Aurisina, Gruppo Ermada Flavio Vidonis, Fareambiente, Sosvetom mladih iz Devina Nabrežine, društvom Tennistavolo Trieste Sistiana. Info: ajser2000@libero.it - www.ajser2000.it 22/12/2013 - v dopoldanskem času PRIPRAVE NA DOLGO SPANJE - Delavnica za otroke Štivan Jesen je že za nami, rastline in živali so se že pripravile za kljubovanje zimi ... ali je res tako? Animirano branje pravljice bo uvedlo otroke v tematiko mrzlega letnega časa, ki prinaša s sabo toliko sprememb. V prostorih opremljene sobe bodo otroci prisluhnili kratki in prikupni pripovedi in z vzgojitelji razglabljali, zakaj in kako rastline in živali na Krasu spreminjajo svojo podobo in obnašanje v tem obdobju, neposredno opazovali določene rastline za prepoznavanje simptomov zime pred vrati, jih beležili in razvijali dalje na kreativen način. Delavnica bo potekala v italijanskem jeziku. Za udeležbo je obvezna rezervacija na številki 366 9571118 od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00. Prirejata Občina Devin Nabrežina in Deželni naravni rezervat Devinske stene v sodelovanju z WWF -Zaščitenim morskim območjem v Miramaru. Info: 366 9571118 22/12/2013 - ob 11.00 PETJE PRI SV. MAŠI Cerkev sv. Duha - Devin Med sv. mašo bo zbor R. M. Rilke zapel nekatere božične pesmi iz svojega repertoarja. Prireja Zborovsko društvo R. M. Rilke. Info: 339 2799830 - cororilke@libero.it - www.cororilke.it 22/12/2013 - ob 17.00 BOŽIČNI KONCERT GODBENEGA DRUŠTVA NABREŽINA Občinska telovadnica v Nabrežini Prireja Godbeno društvo Nabrežina s pokroviteljstvom in sodelovanjem Občine Devin Nabrežina. Info: gdnabrezina@yahoo.it 22/12/2013 - ob 20.00 BOŽIČNI KONCERT BOŽIČNI KONCERT Kraj bo najavljen naknadno Nastop godalnega orkestra in vokalnih solistov Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. Prireja Občina Devin Nabrežina s sodelovanjem Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel in s prispevkom Pokrajine Trst. Info: Občina Devin Nabrežina 040 2017372 26/12/2013 - ob 12.30 BLAGOSLOV KONJ Štivan Dan svetega Štefana je posvečen oživljanju starega običaja: konje privedejo k cerkvi, da bi jih blagoslovili. Prireja SAKD - ADES SKUADRA UOO. Info: skuadrauoo@gmail.com 26/12/2013 - ob 17.00 KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA FANTJE IZPOD GRMADE Štivan Prireja Moški pevski zbor Fantje izpod Grmade. Info: Občina Devin Nabrežina 040 2017372 27/12/2013 - ob 18.00 NOVOLETNA ZDRAVICA Vaški trg v Nabrežini Prirejata Jus - Comunella »Nabresina Gemeinde« in Godbeno društvo Nabrežina. Info: wpertot@libero.it 04/01/2014 - ob 19.00 BOŽIČNI KONCERT Cerkev v Naselju sv. Mavra Prireja Občina Devin Nabrežina s sodelovanjem Glasbene Matice in s prispevkom Pokrajine Trst Info: Občina Devin Nabrežina 040 2017372 06/01/2014 PRAZNIK SV. TREH KRALJEV Udeleženci morajo biti stari vsaj 65 let in imeti stalno prebivališče v Okraju 1.1. Obvezen vpis. Prirejajo Odborništva socialnih služb občin Okraja 1.1 - Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor. Info: www.comune.duino-aurisina.ts.it - www.comune. sgonico.ts.it - www.monrupino-repentabor.it 06/01/2014 - ob 14.00 PRAZNIK EPIFANIJE LIONS Ribiško naselje - župnijska dvorana Animacija za najmlajše, nastop plesne skupine Ragazze del Sorriso in prihod »Befane«. Prirejajo Lions Club Duino Aurisina s sodelovanjem župnije Ribiškega naselja, kulturne in športne skupine Ajser 2000, društva Gruppo Ermada Flavio Vidonis, jamarske skupine Flondar, športnega društva Polisportiva San Marco, pomorskega društva Societa Nautica Laguna, Sosveta mladih iz Devina Nabrežine, Fareambiente in društva Tennistavolo Trieste Sistiana. Info: lionsclubduino@libero.it - www.lions-club-duinoaurisina.blogspot.it 06/01/2014 - ob 17.00 KRES - PIGNARUL Ribiško naselje - na otoku Ob 17.00 začetek praznovanja z godbo; ob 18.00 prižig kresa »Pignarul« Prirejajo Polisportiva San Marco, pomorsko društvo Societa Nautica Laguna in jamarska skupina Flondar s pokroviteljstvom in sodelovanjem občine Devin Nabrežina. Info: info@polisportivasanmarco.it -www.polisportivasanmarco.it Program bo lahko podvržen spremembam. Informacije: Urad za javno šolstvo, kulturo, šport, mlade, turizem, UOJ in evropske projekte Nabrežina 102 - 34011 Nabrežina (TS) Tel.: 040-2017372 www.comune.duino-aurisina.ts.it fabris@comune.duino-aurisina.ts.it Radosti in dobrote Vam želimo v teh prazničnih dneh, v novem letu pa zdravja, sreče, ljubezni in miru. Vesel bož.ič in srečno novo leto 2014! Župan in odborniki Za božična drevesa, postavljena na občinskem območju je prispeval mPROWJcy tSJ * TRIESTE lJl>TTUÜ i i-iii™ 26 Nedelja, 1. decembra 2013 RADIO IN TV SPORED ZA DANES Rai Tre / bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Lynx magazin, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.30 Show: Uno mattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 10.00 QB - All'estero quanto basta 10.30 A Sua immagine 10.55 Maša, sledi Angelus 12.20 Linea Verde 13.30 16.30, 20.00 Dnevnik 14.00 Show: L'Arena 16.35 Show: Domenica In 18.50 Kviz: L'eredita 20.40 Igra: Affari tuoi 21.30 Serija: Un passo dal cielo 23.40 Speciale Tg1 Rai Due 7.00 Risanke 8.30 Dok.: Voyager Factory 9.10 Dok.: A come Avventura 9.50 Odd.: Ragazzi, c'è Voyager 10.30 Serija: Il nostro amico Charly 11.15 Show: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30 Dnevnik 13.45 Quel-li che aspettano... 15.40 Show: Quelli che il calcio 17.10 Športna rubrika 18.10 Šport: 90° minuto 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.00 Serija: NCIS 22.00 Serija: Hawaii Five-0 22.40 La Do-menica sportiva ^ Rai Tre 7.15 Nad.: La grande vallata 8.10 Film: Margherita da Cortona 9.55 Serija: New York, New York 10.45 TeleCamere 11.10 Tgr Estovest 11.30 Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik in rubrike 12.25 Tgr Mediterraneo 12.55 Timbuctu - I viaggi di Davide 13.10 Radici - L'altra faccia dell'immigrazione 14.00 Dnevnik 14.30 Aktualno: In 1/2 Ora 15.05 Kilimangiaro 18.55 22.35, 23.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa 22.50 Talent show: Masterpiece u Rete 4 7.50 Media Shopping 8.20 Nan.: Vita da strega 9.25 Le storie di viaggio a... 10.00 Sv. Maša 10.5012.00 Rubrika: Pianeta mare 11.30 14.00 Dnevnik 13.00 Donnav-ventura 13.20 Dok.: I viaggi di Life 14.40 Film: Femmina ribelle 16.45 Film: La formula 18.55 Dnevnik in vremenske napovedi 19.35 Nad.: Il comandante Florent 21.30 Film: Die hard - Duri a morire (akc., i. B. Willis) 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.50 Le frontiere del-lo spirito 10.00 Resn. show: The Chef - Scelgo e creo in cucina 11.30 Le storie di Melaverde 12.00 Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'arca di Noe 14.00 Show: Domenica Live 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Film: Un'estate al mare (kom.) 23.45 Film: Derailed - Attrazione letale (dram., i. C. Owen, J. Aniston) V Italia 1 La 7 ^ Tele 4 Nedelja, 1. decembra Rai 4, ob 23.05 Jackie Brown ZDA 1997 Režija: Quentin Tarantino Igrajo: Robert De Niro, Michael Keaton in Bridget Fonda Jackie Brown je slabo plačana stevardesa, ki skuša na vsak način preživeti - z ene strani ji po življenju strežeta policaja, ki sta jo na carini zasačila pri šverca-nju večje količine denarja, z druge strani pa killer za katerega je švercala denar. Jackie ima namreč že svoja leta in tudi zaradi tega nima več nobenih iluzij. Sama je kriva za vse kar se ji dogaja. Zato z Maxom, prebrisanim odvetnikom, skujeta načrt, ki jima bo omogočil, da vsaj navidez uspeta ustaviti čas. Max je namreč hudič, ki si tako zagotovi prijetno družbo za stara leta. Ta-rantinova rock zgodba je povzeta po romanu Elmorea Leonarda. 15.10 Film: Šepetanje na blazini 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Slikovitih 55 18.40 Risanke 18.55 22.40 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Oblast 21.10 Intervju 22.00 Dok. serija: Village folk 22.10 Dok. odd.: Kulturne terase 7.00 Film: The Cheetah Girls 8.40 Film: Due gemelle quasi famose 10.40 Film: Una pazza giornata a New York 12.25 Dnevnik in šport 14.00 Film: L'incredibile viaggio di Captain Drake 15.55 Film: Il viaggio dell'unicorno 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Cos! fan tutte 19.40 Film: Bugiardo bugiardo 21.30 Lucignolo 2.G LA 7.00 7.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Film: Jack Hunter e il tesoro per-duto di Ugarit 11.30 Nad.: Adventure Inc 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Film: L'uomo senza volto 16.30 Nan.: The District 18.15 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.40 Nad.: Grey's Anatomy 23.00 Nad.: Saving Hope 6.30 Ricette di Giorgia 7.00 Voci in piazza 9.45 Dnevnik 10.00 Maša 11.00 23.15 Ro-tocalco Adnkronos 11.15 Aktualno: Musa Tv 12.3019.45 Qui studio a voi stadio 18.00 Le ricette di Giorgia 18.20 Tanta salute 19.00 Cartellino rosso 23.00 Dnevnik 23.30 Trieste in diretta iT Slovenija 1 6.55 Risanke 9.30 Nan.: Polna hiša živali 10.00 Nedeljska maša 10.55 Na obisku 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Odd.: Ljudje in Zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Odd.: Slovenski pozdrav 14.30 Projekt Na deželi VREDNO OGLEDA pop pop TV 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.25 Nan.: Zoey 101 10.55 Film: Inter-netne skušnjave 12.45 Nad.: Mentalist 13.40 Serija: Jamie - obroki v pol ure 14.10 Serija: Sočna strast 15.10 Serija: Enostavni obroki Rachel Allen 15.45 Film: Gasilski pes 17.45 Serija: Okusi brez meja 18.20 Ana kuha 18.55 24UR - novice 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 21.00 Film: Božič na kvadrat (kom.) 22.35 Film: Slovo od očeta A Kanal A 6.00 Risanke 7.50 Serija: Najbolj zeleni domovi sveta 8.20 Čarovnije Chrissa Angela 8.45 Serija: Zakladi s podstrešja 9.40 ŠKL - Šport mladih 10.35 Tv Prodaja 10.55 Astro Tv 12.25 Serija: Navihanci iz Beni-dorma 13.00 Film: V Rimu 14.35 Film: Zaporniško dvorišče 16.40 Serija: Vlomilci 17.00 Serija: Revolucija 18.00 Volan 18.40 Nan.: Nepraktični šaljivci 19.10 Pazi, kamera! 20.00 Top Gear 21.05 Svet - Povečava 21.35 Film: Hitman - Agent 47 23.25 Film: Kickboksar 3 23.05 Portret umetnika: Bogdan Grom Jr Slovenija 2 7.35 Skozi čas 8.15 Globus 8.45 Alpe-Do-nava-Jadran 9.20 Turbulenca 10.00 Glasbena matineja 11.25 Biatlon - svetovni pokal: zasledovalna tekma (ž), prenos 12.25 Rad igram nogomet 12.55 Nogomet: FIFA magazin 13.25 Biatlon - svetovni pokal: zasledovalna tekma (m), prenos 14.25 Nogomet: prva liga Telekom, Maribor - Za-vrč, prenos 16.20 Judo: grand slam, posnetek 17.10 Športna odd.: Zima je zakon 17.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal, veleslalom (ž), 1. vožnja, prenos 18.30 Športni izziv 18.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal, superveleslalom (m), prenos 20.15 Žrebanje Lota 20.20 Žrebanje Super Lota 20.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal, veleslalom (ž), 2. vožnja, prenos 21.35 Dok. odd.: 180 stopinj na jug 23.05 Zaigraj še enkrat, sam. (t Slovenija 3 6.10 Primorska kronika (pon.) 6.30 7.15, 8.05, 21.30 Žarišče 6.35 Poslanski premislek 6.50 14.50, 18.10 Tedenski pregled 7.35 11.00, 15.50 Svet v besedi in sliki 9.25 Kronika 9.50 15.00, 22.05 Na tretjem... 10.40 Utrip 11.40 Tarča 12.50 Za poslanskimi klopmi 13.30 Prvi dnevnik 16.05 Satirično oko 17.30 Poročila 17.45 20.25 Kronika 19.00 Dnevnik 19.55 Sporočamo 20.00 Tedenski izbor 21.10 Tedenski napovednik Koper 14.00 Čezmejna Tv 14.10 Euronews 14.30 Vsedanes - Svet 14.40 Tednik 15.10 „Q" 15.55 Potopisi 16.25 L'appuntamento 17.10 Avtomobilizem 17.25 Le parole piu belle 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 22.05 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Est - Ovest 19.50 Kino Premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Alpsko smučanje, veleslalom (ž) 21.35 Istra in... 22.30 Lynx Magazin 23.00 Koncert Tv Primorka 11.0014.00, 16.30 Tv prodajno okno 11.30 Videostrani 14.30 Glasbeno popoldne 17.00 Rad igram nogomet 17.30 ŠKL 18.30 Besede miru 19.00 Pravljica 19.10 Kralj Trnovec 20.00 Med nami 21.00 Zgodbe o glasbi 22.30 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, Videostrani RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 ; Sv.maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50, 14.10 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Primorski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev; 19.20 Napo-vednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Konika; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 14.30 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Vi-vere il vangelo/Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Glasba; 10.45 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35 Ora musica; 12.00, 20.00 Feligz files; 13.00, 20.30 La rosa dei venti/Detto tra noi in musica/La radio a modo nostro/I magnifici 22; 14.00 L'alveare; 15.00 Ferry sport; 17.45 Pesem tedna; 18.00 Album charts; 19.00 Saranno suonati; 21.30 Sonoricamente Puglia, 22.00 Extra extra extra; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.);19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Odskočna deska; 15.30 DIO; 16.30 Mladi in legende... na en koš;18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Evangeličansko bogoslužje; 11.00 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Vokalno-instrumen-talna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Nenadna sprememba vas lahko preseneti. Kljub dolgočasnemu ritmu preteklih dni vas prihajajoča dinamika ne bo razveselila. Samski boste po dolgem času zaznali priložnost za novosti. m^l BIK 21.4.-20.5.: Na delovnem mestu vas čaka preizkušnja, ki bo od vas zahtevala ogromno pozornosti in energije. Stres bo močno vplival na vaše počutje, zato se bodo odnosi z vašimi bližnjimi ohladili. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Nadrejeni vam ne bo dal dihati, kolektiv pa vam ne bo v podporo. Doma vas bo čakala gora obveznosti. Prijateljstvo: v prihodnjem tednu vam bo delo pobralo skoraj ves čas. RAK 22.6.-22.7.: Odlično raz«« položenje bo pozitivno vplivalo na vašo delovno motivacijo, ki bo v prihodnjem tednu visoka. Svoj prosti čas boste najraje preživljali s prijatelji in z njimi delili dobro voljo. LEV 23.7.-23.8.: Veliko po-(^^r zornosti boste namenjali malenkostim. Na delovnem mestu vam lahko obveznosti uidejo izpod nadzora. Veliko težav vam bo povzročala tudi vaša individualnost. DEVICA 24.8.-22.9.: Stres v ^^ preteklih dneh vas je močno izčrpal. Pomanjkanje časa za lastne potrebe lahko pusti posledice. Morda se za kakšen dan oddaljite od obveznosti in preberite kakšno knjigo. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: V pri-^ ^ hodnjem tednu se boste zaprli vase in veliko pozornosti namenili razmišljanju. V službi boste delovali odtujeno, v družbi prijateljev pa se ne boste popolnoma sprostili. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Veliko časa boste namenili napakam iz preteklosti. To vas bo spravljalo v slabo voljo in vam jemalo energijo, ki pa jo boste v prihodnjem tednu močno potrebovali. STRELEC 23.11.-21.12.: Nenadna sprememba vas bo vrgla iz tira. Predvsem na delovnem mestu boste le težko prišli nazaj na ustaljene tirnice, zato si lahko nako-pljete dodatno delo. KOZOROG 22.12.-20.1.: V vaše življenje bo vstopila oseba, ki vas bo hitro očarala. Preden ji popolnoma zaupate, se prepričajte o njeni morebitni dvoličnosti. Vzemite si več časa za premislek! f « VODNAR 21.1.-19.2.: V prihodnjem tednu bo vaša odločnost tista, ki bo usmerjala potek dogodkov tako na delovnem mestu kakor doma. V kolektivu boste prevzeli pobudo in s tem veliko odgovornosti. RIBI 20.2.-20.3.: Po morebitnih preteklih zdravstvenih zapletih se bo vaše stanje hitro izboljšalo. Svoj čas boste radi preživljali z družino in prijatelji. Narava in svež zrak vas bosta sproščala. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 1. decembra 2013 27 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due Rai Tre vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 16.55 Talk show: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La Voce dell'irruenza 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.05 Dok.: I Tg della storia 10.00 Aktualno: UnoMattina Storie Vere 10.30 Aktualno: UnoMattina Verde 11.30 Aktualno: UnoMattina Magazine 12.00 La prova del cuoco 13.3016.50 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'ere-dita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nad.: Anna Karenina 23.20 Aktualno: Porta a porta 6.35 Risanke 8.05 Protestantesimo 8.35 Nad.: Heartland 9.20 Nad.: Settimo cielo 10.00 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Nan.: Ghost Whisperer 17.00 Nad.: Private Practice 17.50 Dnevnik in šport 18.45 Nan.: NCIS 20.30 23.45 Dnevnik 21.00 Nan.: LOL - Tutto da ridere 21.10 Show: Made in Sud 0.00 Nan.: Il commis-sario Herzog 21.10 FiIm: II gIadiatore (dram., i. R. Crowe) O Italia 1 6.00 Dnevnik 7.00 Tg Regione - Buon-giorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongior-no Regione 8.00 Talk show: Agora 10.00 Reportaža: Mi manda Rai Tre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.10 Nad.: Terra Nostra 15.55 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 18.55 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Report 22.50 Sfide u Rete 4 6.10 Media Shopping 6.25 Nan.: Chips 7.20 Nan.: Charlie's Angels 8.20 Nan.: Siska 9.45 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.10 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in gial-lo 14.00 Dnevnik 14.45 Lo sportello di forum 15.30 Nan.: Hamburg distretto 21 16.35 Nad.: My Life 7.00 Nan.: Friends 7.30 Nan.: La vita se-condo Jim 8.20 Nad.: The Middle 9.10 Nad.: Royal pains 10.10 Nad.: Dr. House - Medical division 12.10 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik in šport 13.40 Nan.: Futurama 14.10 Simpsonovi 14.35 Nan.: What's my destiny Dragon ball 15.00 Nan.: Naruto 15.30 Nan.: Si salvi chi puo 15.45 Nan.: How I met your mother 16.40 Nad.: Le regole dell'amore 17.35 Igra: Top One 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI -Miami 21.10 Show: Colorado 0.15 Tiki taka - Il calcio è il nostro gioco La 7 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 13.30 20.00 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le stra-de di San Francisco 16.30 Nan.: Due South 18.15 Nan.: Il commissario Cordier 20.30 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita ^ Tele 4 17.00 Film: Agatha Christie - Caccia al delitto (krim.) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.35 Aktualno: Quinta colonna - Il Quotidiano 21.10 Aktualno: Quinta colonna 23.55 Terra! 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Talk show: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.25 Dok.: Bor-go Italia 7.50 Dok.: Piccola grande Italia 8.15 Aktualno: Salus Tv 12.45 Aktualno: Musa Tv 13.00 Ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 23.30 Košarka 16.30 Dnevnik 17.00 Trieste in diretta 18.00 Cal-cio.Puntozero 19.00 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Il caffe dello sport 22.30 Il caffe dello sportivo 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved |r Slovenija 1 6.20 Utrip 6.35 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.30 15.45, 18.40 Risanke in odd. za mlade 12.00 Odd: Ljudje in zemlja 13.00 15.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.35 Polnočni klub (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 22.40 Vreme, Kultura, Šport 23.05 Umetni raj 23.35 Podoba podobe (T Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 9.00 Zabavni infokanal 10.05 Dobra ura 11.25 Dobro jutro 14.5019.00, 0.05 Točka 15.40 Med valovi 16.10 Intervju 17.10 Dok. serija: Puji - zadnji kitajski cesar 18.05 Dober dan, Koroška! 18.35 Prava ideja! 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Film: Dediščina Evrope 21.45 Nan.: Inšpektor Banks 23.20 Slikovitih 55 Slovenija 3 6.00 9.00, 21.55 Sporočamo 6.35 15.05 Poslanski premislek 6.45 13.00 Svet v besedi in sliki 8.00 9.30, 10.30, 15.30, 17.25 Poročila 9.05 DZ izbor 9.40 Tedenski izbor 11.25 Zrcalo tedna 12.00 15.45 Satirično oko 13.15 Utrip 13.30 Prvi dnevnik 17.10 Tedenski napovednik 17.50 19.30, 21.45 Kronika 18.40 21.25 Beseda volilcev 19.00 Dnevnik 20.00 Aktualno 20.30 22.50 Na tretjem... 21.30 Žarišče 22.00 Tednik 23.20 Odmevi Koper 13.55 Dnevni program 14.00 23.30 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes - Šola 15.00 Ciak junior 15.30 Lynx Magazin 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 Avtomobilizem 17.15 Ora musica 17.30 Istra in... 18.00 23.00 Športel 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 22.30 Šport 20.00 Mediteran 20.30 Artevisione 21.00 Meridiani 22.15 Kino premiere 23.50 Infokanal Tv Primorka pop pop TV Kanal A 6.55 Risanke 8.05 Nan.: Jimova družina 8.35 Serija: Mladi zdravniki 9.05 13.00 Faktor strahu 10.0017.05 Nan.: Alarm za Kobro 11 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Nad.: Budva na morski peni 14.15 19.30 Nan.: Dva moža in pol 14.45 Film: Božič na kvadrat (kom.) 16.30 18.00, 19.55 Svet 16.35 Nan.: Moja super sestra 19.00 Nan.: Veliki pokovci 20.05 Film: Igraj svojo vlogo 22.20 Film: Lažno priznanje RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 9.00 Tretji polčas; 10.00 Poročila; 10.10 Zbori v gledališču; 11.00 Studio D; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Homer: Iliada - 1. nad.; 18.00 Hevreka; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.00 Z menoj na pot; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Metal-morfoza. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, IRIS Ponedeljek, 2. decembra Iris, ob 21. uri VREDNO OGLEDA 2001: Odissea nello spazio ZDA - VB 1968 Režija: Stanley Kubrick Igrajo: Keir Dullea, Gary Lockwood in William Sylvester 21. stoletje: vesoljska ladja potuje v smeri planeta Jupiter. Posadki je zaupana zahtevna naloga. Mora namreč raziskati morebitne dokaze življenja, o katerem pričajo številni signali. Posadka potuje skozi prostor in čas, vesoljsko ladjo pa krmari računalniški robot serije HAL 9000. Vse skupaj je pravzaprav nezahtevno, dokler ne pride obvestilo, da se je HAL začel obnašati nekam nenavadno in vsekakor nevarno za vesoljsko plovilo. 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 17.30 ŠKL 10.30 11.30, 14.30 Videostrani 18.30 Naš čas 19.30 Žogarija Trst - Super finale 20.00 V imenu prihodnosti - 60 let ZPM Goriške 20.30 Dok. film: Fenomen Bruno Groning, 2. del 22.00 Glasbeni večer 6.00 Risanke 6.55 16.45 Nad.: Vihar 7.45 14.55 Nad.: Ljubljena moja 8.35 15.50 Nad.: Rožnati diamant 9.3010.40, 11.50 Tv Prodaja 9.45 10.55 Nad.: Ko listje pada 12.05 17.55 Nad.: Divja v srcu 13.00 Serija: Tv Dober dan 14.00 Nan.: Pod eno streho 17.00 24 ur popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 22.00 24UR - zvečer 22.30 Nad.: Zvit in prebrisan 23.25 Nad.: Zaščitnik 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non...; 10.15, 19.15 Siga Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Evropa; 14.35 Saranno suona-ti; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 20.00 La musica scelta da Radio Capodistria; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etno-fonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 6.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kronika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.00, 9.05, 11.00, 11.45 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botrstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvesti-la;11.45 Ime tedna; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Top albumov; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |f| Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 28 Nedelja, 1. decembra 2013 VREME / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. ^ Po celotni deželi bo vreme lepo in jasno. Po nižinah bo pihala zmerna, ob morju močna burja. Sunki bodo presegli 100 km na uro. Danes bo precej jasno, nekaj več oblačnosti bo le vjugovzhodni Sloveniji. Pihal bo vzhodni do severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 0, na Primorskem okoli 3, najvišje dnevne od 1 do 6, na Primorskem okoli 9 stopinj C. Vreme bo še vedno jasno ali pretežno jasno z možnostjo občasne oblačnosti ob morju in na vzhodu. Po nižinah bo pihala zmerna, ob morju močna burja, v Trstu s sunki nad 100 km na uro. V gorah bo toplotna inverzija, z milimi temperaturami v višjih predelih, kjer bo pihal šibak severovzhodnik. Jutri bo suho vreme. Še bo vetrovno, na Primorskem bo pihala zmerna do močna burja. JUTRI Na Žlebeh . . . .ne obratuje Vogel..................70 Kranjska Gora.........90 Krvavec...............50 Cerkno...............140 Rogla..................50 Piancavallo......"......50 Forni di Sopra .ne obratuje Zoncolan..............80 Trbiž..........ne obratuje Osojščica . Mokrine .............110 od danes tudi na vaš dom ULTRA INTERNET FIRRA optična povezava ponudnika TELECOM ITALIJA ^ kontaktirajte POSLOVALNICO V TRSTU si TELECOM CLIENTI@AGENZIANEXT.IT TEL: 040.7600747 Oddajmo odpadke Societš del Gruppo Hern v zbirne centre t TAL t A