Štev. 61
V Trsta, v petak, M. aprila 1»M
Letnik XXXIX
■zhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št 20. I. nadstr. — Vsi dcpisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinost', vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24*—
za pol leta.................
za tri mesece.........................6*—-
Za nedeljsko izdajo za celo leto.......« 520
za pol leta............ • • • •

2^0
Glasilo polKKneea druHva „Edinosti" za Primorsko
„\ edinosti je mocV
Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev
>] zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasijie računajo na milimetre v širokosti cnc kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ............. • mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5-—
vsaka nadaljna vrsta.............
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.ti52.
Brzojavna porotna.
Avstrijo proti Romunski.
Bolgarske spletke.
MILAN 9. (Izv.) »Corriere della sera« priobčuje o avstrijsko-romunskih odnosa-jih sledeče zanimivo poročilo svojega dunajskega poročevalca: Odnošaji med Avstrijo in Romunsko so še vedno predmet živahnim razpravam dunajskih poli-tiških krogov. Po raznih časniških polemikah napravlja velik vtisk posebno v Budimpešti razgovor glavnega urednika lista »Romanula«, glasila romunske narodne stranke na Sedmograškem, z neko ve-levplivno osebo v Bukareštu, ki je izjavila. da se v zadnjem času v onem četve-rokotniku. ki ga je dobila Romunska po drugi balkanski vojni od Bolgarske, pojavlja zelo živahna agitacija med Bolgari, ki jih je baje nahujskala bolgarska vlada sama proti romunskim oblastim, vzbujajoč jim upanje, da si Bolgarska zopet osvoji izgubljeno ozemlje. Ker pa v sedanjih razmerah ni misliti, da bi Bolgarska sama po sebi mogla zavzeti tako izzivalno stališče, se misli v Bukareštu, da je Avstrija posredna povzročiteljica te agitacije v novem romunskem ozemlju.
Med drugimi takimi dogodki se navaja sledeče: V pristanišču Balčiku so našli podmorsko mino, ki je bila položena z namenom, da bi raznesla romunski poštni parnik, ki vozi med Kostanco, Carigradom in Aleksandrijo. Potovanje romunskega ministrskega predsednika po omenjenem četverokotniku je bilo v zvezi s temi dogodki. Romunska je na vsak način že ukrenila vse potrebno, da je pripravljena za vsak slučaj.
Ona vplivna bukareška oseba je izjavila, da je z ozirom na te dogodke popolnoma izključena možnost, da bi postali odnošaji med Romunsko in Avstrijo zopet tako prisrčni, kakor so bili nekdaj. Na Dunaju da so vse to že dobro razumeli in da so že odredili primerne odredbe ob romunski meji, ko so odtegnili vse romunske polke od meje in jih nadomestili z madžarskimi in nemšKimi. Te in nadaljnje odredbe avstrijskega generalnega štaba so dale povod romunskemu generalnemu štabu, da je s svoie strani tudi ukrenil vse potrebne protiodredbe.
Ved drugimi avstrijskimi odredbami je navajal oni bukareški odličnik tudi odredbo, da ne sme v Bukovini noben državljan od 18. do 40. leta zapustiti dežele. Zato so tudi mnogoštevilni bukovinski Romuni, ki hodijo navadno vsako leto na Masko, morali estati doma. kjer so brez dela in zaslužka. Javno mnenje romunsko da je sedaj prepričano, da je najboljša romunska politika sporazum z Rusijo, s katero more postati razmerje še prisrčnejše vsled skorajšnje zaroke sina romunskega prestolonaslednika z najstarejšo carjevo hčerko.
Druge vojaške odredbe da je ukrenila Avstrija tudi ob ruski meji, kjer so ruske vojaške oblasti že zdavnaj odredile obširna annadna gibanja.
Na vprašanje, kako stališče bi zavzela, Romunska v morebitnem avstrijsko-rus-kem sporu, je bil odgovor, da je Romunska pripravljena na obrambo svojih koristi. >Evropa ostrmi nad rezultati prihodnje romunske splošne mobilizacije. Pripravljeni smo, da postavimo v vojno v o;-k«, ki šteje malo manj nego en milijon mož.«	_
Bed proti cvitrijski balkanski politiki.
BEROLIN 9. (Izv.) Veliko pozornost vzbuja članek, ki ga je priobčil v »Vossi-sc?;e Zeitung« nemški državni poslanec
PODLISTEK.
UdeU milft.
Rom— - Spisal Xavier de Msaičpin.
-— Pripovedujete rni o popravi neke krivice, — je pripomnil Lascars. — Kako naj razumemo to?
— Oporeka vas pouči o vsem. Skoraj bi bil pozabil še nekaj. V tem zapečatenem ovitku brez naslova se nahaja stotisoč li-ver v bankovcih, ki so namenjeni Hermi-ni. Ljubo dete je najbrž računalo na več, vendar pa mislim, da je njena ljubezen, kolikor je mi je izkazovala, dovolj poplačana. Izročite ji torej ta zavitek, prosim. Sedaj grem, da pozdravim nasprotnika.
I-ascars je ostal nekaj korakov za Tal-fcotom in se je zatopil v misli.
I/, vsega dosedanjega se pač ne da sklepati o kakih dobrih lastnostih Lascasove-ga znanja, vendar pa je treba priznati, da ni pripadal oni vrsti popolnoma pokvarjenih ljudi, ki jim je postalo zločinstvo nekaka r.ujna potreba, ki iz ljubezni do zl -č na zagre>ajo z! čine in se potem naslajajo na svojih hudodelstvih. Na drugi strani je i a tudi rc:>, da se Lascas ni stra-£i! r.il.a! š iega hudodelstva, niti sleparst\ u
Gutheim. Članek kritizira postopanje avstrijske vlade napram Srbiji in sploh balkanskim državam. Avstrija ie vedno rodila napram Srbiii in Črnigori politiko »der niedertrachtigen Behandlung« (zani-čevalnega preziranja), smatrala |e ti državi le za predmet, ki se sme in da brez-politiko, a vsemu temu je bila posledica, zumela pridobiti si simpatije, je dosegala ravno nasprotno, in ni prišla na lasno, da bi bila morala iskati prijateljstva držav, ki jih ne more uničiti. Čim večji so bili njeni neuspehi, tem manj je ipregledavala, Nemčija je podpirala to zgršeno avstrijsko politiko, a vsemu temu je bial posledica, da so prejšnje avstrijsko in nemško mesto na Balkanu zavzele sedaj Francija, Italija in deloma tudi Angleška. Nemčija ne sme več dopuščati, da bi Avstrija tudi za Nemčijo sklepala trgovinske pogodbe s Srbijo, kakor je bilo doslej.
Članek navaja potem razne stvari, ki pričajo o malovrednosti avstrijske gospodarske politike na Balkanu. Eden prvih avstrijskih trgovcev v Albaniji je bil neki prodajalec avstrijskih sreček. Avstrijske pošte so pod vsako kritiko in se ljudstvo zato raje poslužuje italijanskih pošt, dasi tudi te še daleč niso idealne.
Kakor rečeno, je članek pobudil v nemški javnosti največjo pozornost in se mnogo komentira.
BEROLIN 9. (Izv.) Tu se je vršilo zborovanje »Schulvereina«, na katerem je govoril glavni urednik oddelka za zunanjo politiko poluradnega glasila nemškega zunanjega urada, lista »Norddeutsche Allgemeine Zeitung«, dr. Oton Rotter-mann, ki je izpregovcril sledeče prezna-čilne besede: »Edina možnost, da se stalno zajamči evropski mir, |e v razdelitvi avstro-ogrske monarhije, tega evropskega gorišča, kakor je predlagalo »No-voje Vremja«. Tako bi bilo zadovoljeno teritorijalnim aspiracijam Rusije in Francoske, nemške dežele monarhije bi pa lahko v miru uživale blagoslov nemške kulture«.	__
Berchtold na potovanju.
DUNAJ 9. (Izv.) Zunanji minister grof Berchtold se odpelje za praznike na grad bucmau oasoder oapotuje po prazniKin v
Opatijo.
Viada proti sklicanju državnega zbora.
DUNAJ 9. (Izv.) V politiških krogih se zatrjuje, da se po velikinoči prično zadnja pogajanja za omogočenje poletnega zasedanja državnega zbora. Gre za to, da bi se stranke združile na določitev delovnega programa za 4 do 6 tednov trajajoče zasedanje. Skupina vodilnih parlamentarcev se je v tej stvari obrnila na ministrskega predsednika grofa Stiirgkha, ki pa se je kazal zelo rezerviran in je izjavil, da zaenkrat ni misliti na sklicanje državnega zbora in to z ozirom na delega-cijsko zasedanje in pa zasedanje deželnih zborov, ki se skličejo za daljši čas. Sklicanje državnega zbora bi bilo mogoče le tedaj, ko bi se zedinile vse velike stranke, med njimi seveda tudi češke, in podale obvezno izjavo, da jamčijo za plodonosno delovanje parlamenta in preprečijo vsako obstrukcijo.
Staročehi zopet oživeli.
PRAGA 9. (Izv.) Staročeška stranka je sklenila, da opusti svojo dosedanjo politiko pasivnosti in zopet aktivno poseže v politično delo. Sklenilo se je tudi. da stranka začne izdajati svoje lastno glasilo.
Defcrecinski atentat.
BUDIMPEŠTA 9. (Izv.) Načelnik tajne policije Heteny, ki je odšel v Skoplje zaradi povzročitelja debrecinskega atentata, Cataraua, javlja, da je bil Catarau res pred tedni v Skoplju, kjer se je izdajal za romunskega profesorja. Odšel pa je najbrž v Gumnico. kjer baje še sedaj biva pri
niti umora, če so tako zahtevale njegove gmotne razmere, ali če je hotel zadostiti svoji maščevalnosti. V tem slučaju pa, ko vendar ni šlo za kako osebno maščevanje, je vendar uvidel, da bi bila naravnost nezaslišana okrutnost, ako nebi storil potrebno, da prepreči gotovo smrt Talbo-tovo. Razmišljajoč tako, je govoril sam pri sebi:
— Filip Talbot se resno kesa, da svojemu bratu, ki se je nahajal v stiski, ni priskočil na pomoč, da ga je smrtno sovražil vse do njegove smrti in puščal svojo osirotelo nečakinjo dolga leta v največjem uboštvu. Ker se je sedaj premislil in sklenil popraviti, kar je zagrešil, ni več potrebna njegova smrt za uresničenje mojih načrtov. Prepričan sem, da se ne bo upiral moji ženitvi s Pavlino in da jej prav gotovo popusti najmanj polovico svojega imetja. Kar pa se tiče druge polovice, je pa on star, jaz pa mlad, a jaz lahko počakam.
Ko so nekoliko globlje v gozdu našli za dvoboj pripraven prostor, so se sekun-dantje lotili svojega posla: izmerili so o-rožje, razdaljo itd. Lascars je porabil to priliko, da ie mimogrede pošepetal che-valierju de la Morliere na uho: j — Od včeraj sem se je iznrcmenilo mar-j sikaj. Želim, da ostane Talbot živ. Zado-1 voljite se s tem, da ga ranite le nalahko.
nekem romunskem učitelju. Heteny se jako pohvalno izraža o prijaznosti in usluž-nosti srbskega orožništva.
Gališki deželni zbor pred razpustom.
LVOV 9. (Izv.) Gališki deželni zbor ne bo več sklican in bo kmalu razpuščen. Nove volitve se razpišejo že po novem volilnem redu in sicer v jeseni, tako, da se sestane iu>vi deželni zbor pred sklicanjem jesenskega zasedanja državnega zbora.
Oddih v evropski politiki.
DUNAJ 9. (Izv.) Kakor poročajo listi, je novi ruski poslanik na Dunaju, Sebekov, podal avstrijskemu ministrstvu zunanjih zadev jako zadovoljioa pojasnila o zadnji ruski mobilizacijski odredbi, vsled česar se mednarodni položaj presoja mnogo ugodneje in se pričakuje v kratkem splošnega oddiha.
Poset hrvatskih trgovcev in obrtnikov v Belgradu.
ZEMUN 9. (Izv.) Na veliki ponedeljek se bo vršil glavni kongres hrvatskih trgovcev in obrtnikov v Zemunu, ki se ga udeleži tudi deputacija belgrajske trgovinske in obrtniške zbornice, ki porabi zborovalce, da posetijo Bel grad. Vabilu se odzove kakih 300 hrvatskih trgovcev in obrtnikov, ki jih v Belgradu slovesno sprejme belgrajska trgovinska in obrtna zbornica.
Grški zunanji minister pri nemškem cesarju.
ATENE 9. (Kor.) Grški zunanji minister dr. Streit obišče še koncem tega tedna nemškega cesarja na otoku Krfu.
Ruski vojni minister na potovanju.
PETROGRAD 9. (Kor.) Vojni minister Suhomlinov je odpotoval za nekaj časa v inozemstvo. Kam je odpotoval Suhomlinov ni znano.
Načelnik nravnost ne policije — aretiran.
BEROLIN 9. (Izv.) Policijski komisar Schmidt, načelnik nravnostne policije v Frankfurtu je bil aretiran. Po škandalih v Kolinu, kjer se je dokazalo, da so se dali policijski uradniki podkupovati, se je razne-sel glas, da se isto dogaja tudi \ Frankfurt« I Tuodli ca jp -".roicfraita, W j« Hognilo,
da je komisar Schmidt dobival velika darila od lastnice neke zloglasne hiše, za kar jej je delal usluge v svojem uradnem poslu. Schmidta je ovadila neka konkurentinja njegove protesiranke.
Mirovni kongres.
HAAG 9. (Izv.) Ruski car je izrekel željo, naj bi se za leto 1917. določeni mirovni kongres vršil že v mesecu juniju prihodnjega leta. Mirovna pisarna brž čas sprejme ta predlog, kar kaze dejstvo, da je že pospešila pripravljalna dela.
Srbska velika narodna skupščina. — Revizija ustave.
BELGRAD 9. (Kor.) Prihodnji teden bo pojasnil min. predsednik Pašič v skupščini stališče vlade napram zahtevi opozicional-cev, ki zahtevajo, da naj se skliče v svrho i evizije ustave velika narodna skupščina. V parlamentarnih krogih prevladuje mnenje, da bo vlada ugodila zahtevi opozicije in da se bo izvršila še letos revizija srbske ustave.
Srbska akademija znanosti.
BELGRAD 9. (Kor.) Danes dopoldne so položili slovesno temeljni kamen za poslopje v katerem bo nastanjena srbska akademija znanosti. Cerkveno opravilo je opravil v navzočnosti dvora in zastopnikov vlade metropolit Dimitrijev.
Jovanovič v Belgradu.
BELGRAD 9. (Kor.) Srbski poslanik na Dunaju je dospel danes v Belgrad.
Ruski generalni konzul v Dedeagaču.
SOFIJA 9. (Kor.) Ag. tel. Bulgare poroča, da je prišel včeraj z rusko topni-
Kar se pa tiče najinega dogovora, to je vaše nagrade, pa ostane, kakor sva se do-
—	Dobro. Dam mu lahek udarec za spomin in mislim, da bo imel dovolj tega spomina, — je odgovoril Morličre.
Boj se je pričel. Že takoj pri prvih napadih je izpoznal Talbot, da ima opraviti z borilcem, ki mu ni samo dorastel popolnoma, temveč ki ga prekaša v vsakem oziru. Toda ni mu zato upadel pogum, saj je vedel, da zmaga ne pripada vedno naj-spretnejšemu borilcu. Sklenil je torej, da bo dobro pazil, da se ne bo izpostavljal in se vedno kril tako, da ga nasprotnikov meč ne bo mogel zadeti.
Chevalier je seveda takoj opazil to taktiko. Ker pa mu je šlo pri tem dvoboju Ie za denar, ni uporabljal vse svoje spretnosti. Imel je le namen, da razoroži starega gospoda in tako konča dvoboj.
—	Gospod, — je zaklical Talbot naenkrat, — zdi se mi, da mi hočete prizanašati. Prosim vas, ne zatajujte se, kajti povem vam, da vas jaz ne bom posnemal. Jaz vam ne bom prizanašal.
Morliere je odgovoril edino le z zaničlji-vim posmehom, kar pa je bilo povod, da se je Talbot, ki je bil zelo občutljiv človek, silno razjezil, da mu je začelo srce biti močneje in inu je čelo zalila temna rdečica.
čarko „Terez" v Dedeagač ruski generalni konzul v Solunu. Konzula so sprejeli zastopniki vseh oblasti in velika množina občinstva.
Nasilstvo bolgarske vlade.
SOFIJA 9. (Izv.) Bolgarska vlada, ki se naslanja v prvi vrsti na poslance iz novih pokrajin, ki so večinoma Turki in zelo nezanesljivi, si je izmislila novo nasilstvo, da bi si zagotovila sigurno večino. V prvi prihodnji seji namerava namreč potom svoje večine uničiti mandate 20 poslancev iz Sofije in okolice, ki pripadajo agrarcem in demokratom. Opozicija pripravlja z ozirom na to za prvo sejo naj-ostrejšo obstrukcijo. Pričakovati je torej zelo burnih prizorov.
Krittten položni v Albaniji.
Novi spopadi. — Grška odklanja vsako odgovornost.
PARIZ 9. (Kor.) Iz Aten poročajo, da je prišlo do novih krvavih spopadov med albanskimi orožniki in med grškimi regularnimi četami. — V političnih krogih v Atenah je vzbudila ta vest veliko vznemirjenje. Zunanji minister dr. Streit je protestiral pri velesilah zaradi takega postopanja albanske žendarmerije in je izjavil, da odklanja grška vlada vsako odgovornost za slučajne na-daljne spopade.
Novi holandski častniki.
AMSTERDAM 9. (Izv.) Poveljnik albanskega orožništva, general De Wur, je zaprosil od holandske vlade še 9 častnikov, ki jih vlada v najkrajšem času odpošlje v Albanijo. Holandskih častnikov bo v Albaniji poslej vseh skupaj 28.
Razorožitev albanskega prebivalstva.
ATENE 9. (Izv.) Listi javljajo, da je epirska vlada razorožila vse albansko prebivalstvo v Argirokastru, vsega skupaj okoli 10.000 mož.
Odgovor tripelentente na grško noto.
DUNAJ 9. (Izv.) „Wiener Ztg.tt poroča: Popoldne so prišli v notranje ministrstvo angleški poslanik Sir Bunsen, ruski poslanik
r» in namMtnilr franrnclr<»flra nnclanilra
Dumaine, ki je" odpotoval iz Dunaja zaradi bolezni svojega sina, baron de Clausel, in so izročili zunanjemu ministru grofu Berch-toldu načrte odgovora na grško noto. Za stopniki tripelentente so izročili odgovore posamezno, odgovori vseh treh pa so enako glaseči.
DUNAJ 9. (Izv.) Odgovor trosporazuma na grško noto sloni na predlogih Francoske, ki so se na zeljo Rusije izpremenili le v nebistven h točkah. Po tem predlogu naj izjavijo velesile v Atenah, da bodo z vsemi sredstvi delovala na to, da prizna albanska vlada Epiru dalekosežne jezikovne in verske svoboščine. Dalje priznavajo, da je upravičena zahteva Epirotov, da se jim prizna proporcionalno število mest pri albanskem orožništvu. Grški se obljubi poprava meja južno od Argirokastva. Glede Egejskih otokov pa stoje velevlasti na stališču, da morata Grška in Turška turskim oziroma grškim podanikom, na otokih, ki pripadajo G-ški, oz. Turčiji priznali, dalekosežno narodno in versko avtonomijo.
Napad na Korico.
DRAĆ 8. (Kor.) Iz Korice so prišla poročila, ki vedo, baje zaftesljivo, da se je udeležilo zadnjega napada na Korico 500 grških vojakov in več grških častnikov. Albanci so nekaj grških vojakov celo vjeli in so zvedeli baje tudi za imena grških častnikov, ki so vodili napad. — Grškega metropolita, ki je bil v zvezi z grškimi četaši, so odpeljali v Elbasan in sicer na izrecno željo holandskih častnikov. — Uporniške čete v Elbasanu so se baje udale. Potrjena pa ta vest še ni.
Jeza je pa slaba svetovalka. Talbot je začel napadati in je zadel nasprotnika na roki, da je začel krvaveti. Ko je Morliere zagledal kri, ga je popadla strahovita bes-nost. Nič ni več mislil, da bi prizanašal svojemu nasprotniku, in ko se je Talbot v svoji neprevidnosti sklonil nekoliko preveč naprej, mu je de la Morliere s tako silo zasadil meč v prsi, da ga je popolnoma prebodel in se je ost meča prikazala na plečih. Talbot je bil takoj mrtev. Kakor je ugotovil zdravnik, mu je Morliere prebodel srce, ki je takoj prenehalo biti.
—	Nesrečnež, — je pošepetal Lascars zmagovalcu. — kaj ste storil ? Ali vam nisem rekel prav izrecno, da mu ne jemljete življenja?
—	Svojo smrt si je zakrivil skoraj sam, — je odgovoril Morliere, — ker se ie sam nabodel na moj meč.
Lascars je pokleknil k Talbotovem mrtvem truplu in začel bridko tožiti vsled smrti svojega najboljšega prijatelja. Pretvarjal se je tako dobro, da je grof Giubrav smatral njegovo žalost za resnično.
Ko je spretni igralec mislil, da je že dovolj žalovanja, je zapovedal Talbotovima služabnikoma, naj zaneseta mrtvo truplo svojega gospodarja v voz. Ko se ie zgodilo to, so prisedli vsi trije gospodje. Pre-
Romunsko posredovanje.
BEROLIN 9. (Izv.) „Berliner Zeitung a m Mittag poroča, da je Romunska obvestila velesile, da je pripravljena posredovati v albansko-grškem vprašanju zaradi Epira. Politiški krogi pričakujejo, da Grška v kratkem sprejme romunsko ponudbo. Kako stališče zavzame Albanija, še ni znano.
General De \Veer v Draču.
DRAČ 9. (Izv.) Poveljnik albanskega orožništva, general De Weer, je dospel iz Valone v Drač in je dolgo časa konferiral s knezom Viljemom.
Napoleonov i potomec poročil amerikansko milijonarko.
NEW-YORK 9. (Izv.) Princ Jerorne Napoleon Bonaparte se je poročil danes z bivšo soprogo bankirja Trebeigha.
Železničarski štrajk v Italiji.
BOLOGNA 9. (Izv.) Na današnjem zborovanju železničarjev, ki se ga je udeležilo okoli 6000 železničarjev iz vse Italije, so bili skoraj soglasno odklonjeni vladni kompromisni predlogi in je bila sprejela resolucija, ki poživlja železničarstvo, naj stopi v štrajk. Železničarjem se pridružijo tudi druge delavske organizacije.
Preprečena madjarska propaganda „•IVv Ameriki.
NE\V YORK 9. (Izv.) Vsled živahne češke in slovaške agitacije je madjarski grof Karoly, ki je prišel v Ameriko delat propagando za madjarsko idejo, moral prenehati s svojimi javnimi predavanji, ki jih je nameraval prirejati po vseh večjih ameriških mestih, in se bodo njegova predavanja vršila le v najožjih krogih.
Japonska cesarica vdova na smrtni postelji.
TOKIO 9. (Kor.) Japonska cesarica vdova je z nova nevarno obolela in ni upanja, da bi zopet okrevala. Japonski cesar in cesarica sta se nastanila v njenem stanovanju.	*
TOKIO 9. (Kor.) Cesarica vdova je danes po noči umrla.
Afera Rochette.
PARIZ 9. (Kor.) Milijonski slepar Roche te,
•niči v Enghiehu 30.000 frankov in je rada-Ijeval svoj beg proti Kairi. Pred odhodom je pisal pismo sodnemu predsedniku Jauresu v Parizu.
Umor v pariškem policijskem predsedstvu. — Maščevanje soproga,
PARIZ 9. (Izv.) Na stopnicah policijskega predsedstva sta se sprla dva pol. inšpektorja. Po kratkem prepiru je potegnil eden samokres in ustrelil svojega tovsrisa, ki je obležal na mestu mrtev. Morilec je šel nato s samokresom v roki k predsedniku in mu je izjavil, da je ustrelil svojega tovariša, ker mu je zapeljal ženo.
Strašen zločin. — Dekle na križu.
PETROGRAD 9. (Izv.) V Caricinu v gu-berniji Saratovski so napadli trije mladeniči neko dekle. Vlekli so jo na pokopališče, kjer so jo posilili, nato pa so jo pribili z dolgimi žeblji na pokopališki križ. Zločinci so iztaknili dekletu z žeblji tudi oči. Domačini so našli drugo jutro dekie mrtvo na križu. Zločinci so pobegnili, do sedaj nimajo o njih še nobene sledi.
Strahovito maščevanje.
KOSTELEC (Češko) 9. (Izv.) V neki tukajšnji okoliški vasi je bi! nameščen kot učitelj Fran Blacha, ki je'bii že dalje časa zaradi svojega političnega prepričanja v hudem nasprotstvu z vaščani. V zadnjem času je tožil Jlaclia 35 vaščanov radi žaljenja časti in so bili tudi vsi obsojeni. Snoči pa je nekdo položil pred njegovo stanovanje dinamitno bombo, ki se je razletela in skoraj popolnoma razrušila hišo. Blacha sam je bil hudo poškodovan. Od-
den pa je Lascars sedel na voz, g aje poklical chevalier de la Morliere na stran.
—	Baron, — je rekel, — za vašo nezadovoljnost z menoj pač ni nikakega povoda. Kakor ste želel, sem prizanašal staren, kolikor sem le mogel. Zame je glavna stvar denar, kajti nahajam se v veliki stiski. Kje in kedaj morem dobiti denar od vas? Cim preje ga dobim, tem bolje.
Lascars je pogledal na uro.
—	Ob 12 opoldne me najdete v moji sobi.
Počasi se je pomikal voz s Talbotoviui mrtvim truplom, obema sekundarnima H zdravnikom proti hotelu v rue Culture Saite Catherine. Ko je dospel tjakaj, je dal Lascars prenesti Talbotovo truplo v eno največjih dvoran, zaukazal, naj pokličejo duhovnika, da bi molil za dušni blagor pokojnikov, in je ukrenil vse potrebno za slovesen pogreb.
Pri vsem tem pa nikakor ni pozabil svojih lastnih koristi. Predvsem ie moral dobiti v roke oporoko. Ce bi se glasila o-poroka v prilog Pavlini, in mislil je, da bo tako, potem bi jo kot izvršitelj izvršil v polnem obsegu; če pa ne t>i bila oporoka taka, bi jo pa uničil.
(Dalje.)
Stran U.
»EDINOST« št 68.
V Trstu, dne 10. aprila 1914.
trgalo mu je obe roki, oslepilo oko in zlomilo nogo. Prepeljali so ga v praško bolnišnico. Orožništvo je nemudoma začelo preiskovati stvar, a še ni prišlo na sled zločincu. Splošno se smatra, da je bilo hudodelstvo čin političnega maščevanja.
Umorjena in oropana francoska aviatika.
PARIZ 9. (Izv.) Vojno ministrstvo poroča, da sta se dvignila dne 5. t. m. z vojaškim aeroplanom vojaški aviatik stotnik Herve in njegov pasažir neki desetnik, pri Casablanci z namenom, da ploveta v Fes. Vsled neznanega vzroka sta morala pristati na nekem samotnem travniku pri Tedeisu. Domačini so našli drugi dan oba mrtva in oropana. Tudi aeroplan je izginil. O morilcih nimajo še nobene sledi, gotovo pa je, da so jih napadli in ciep^V roparji rodu Zemmur.
Ponesrečen aviatik.
ANT\VERPEN 9. (Izv.) Na letalnem po- j Iju pri St. Johnu je padel iz višine 1000 m { aviatik Verschaven in je obležal na mestu mrtev.
Delavsko gibanje na Angleškem.
LONDON 8. (Kor.) Današnja konferenca, katere so se udeležili lastniki premogokopov in voditelji stavkujočih rudarjev ni dosegla nobenega uspeha. Stdenili so, da se odgode pogajanja na prihodnji teden. Ta sklep je večino rudarjev zelo presenetil, ker so bili uverjeni, da se doseže že danes sporazum. Veliko rudarjev, posebno v okolici Shefielda, je skle ilo, da gredo na delo tudi če se ne doseže spora um.
Držt™ železnica in Slovenci
Diiticile est satiram non seribere. Toda pisati bi morali same satire na rovaš državno železniške uprave v Trstu, ker tako dosledno gotovo nikdo več ne zanika Slovencev v Trstu in okolici, kakor ravno državnoželezniška uprava. Priznavajo Slovence v Trstu in njegovi okolici vsi državni uradi, priznava nas celo »Piccolo*, da si le težko, toda priznava nas; ali priznavati nas noče pod nobenim pogojem državnoželezniška uprava, torej tista uprava, ki bi nas kot trgovsko podjetje morala priznati! Saj Slovenci v Trstu in njegovi okolici ne dajajo ne malo zaslužiti državni železnici. Hočete dokazov? Evo jih!
Ako pridete na c. kr. državno železniško ravnateljstvo v Trstu v ulici Giorgio Galatti. vam zablišči nasproti samo nem-ško-laški napis. Hud./inušneži primerjajo ta napis z napisom kake prodajalne tobaka. ker res ni nič boljši. Ravno tako so vsi napisi v notranjih prostorih ravnateljstva od predsedstva pa doli do prepovedi beračema samo v blaženi nemščini in la-ščmi. Niti enega naslov: m srovenshega: In vendar vodi c. kr. državnoželezniško ravnateljstvo proge c. kr. državnih železnic. ki tako razun, kakih 25 km, samo in izklicno le po slovanski, oziroma hrvatski zemlii!! Tako torci spoštuje c. kr. državno železniška uprava Slovenca na njega osrednjem sedežu v Trstu. Ce to ni škandal, ne vemo, kaj naj še imenujemo škandal.
Ce torej tržaško državno železniško ravnateljstvo samo, kot tako nima nobenega slovenskega napisa, se nikakor nc smemo čuditi, ako ni slovenskih napisov ne v Trstu, c. kr. državni kolodvor, ne v Trstu svobodni luki c. kr. državne železnice, ne v Rocolu in ne na Vrdeli. Na Op-činah nas sicer pripoznavaio činitelji državno železniške uprave, ali samo na pol, ker drugače ne moremo umeti tistega, za ves slovenski narod poniževalnega postajnega napisa »Opčina St. B.« (Staats-bahn). mesto pravilno >Opčina drž. kol.« Kdor je izkuhal sedaj na postaji Opčine bleščeči se napis, bi zaslužil medaijo iz repe. Mimogrede bodi še omenjeno, da u-prava Južne železnice ni nič boljša — posnemala je gotovo svojo res posnemanja vredno državno železniško upravo — ker se na rostaji Južne železnice roga slednjemu Slovencu in Slovanu napis »O p č i-n a S. B.« Tu sta se našli dve sestri ter se tesno objeli, da bi vendar popotniki ne znali, da se vozijo po čisto slovenski zemlji. Na postajah Verdela in Rocol nas je pa državna železniška uprava popolnoma zatajila, ker tu vidimo samo laške, oziroma nemške napise »Guardiella« in »Roz-zol«. In vendar zastopajo te kraje v občinskem svetu, oziroma deželnem zboru tržaškem slovenski občinski svetniki, oziroma deželni poslanci. Okolico tržaško, v katero spadata Rocol in Vrdelja, pa na Dunaju zastopa slovenski državni poslanec. Kdo je volil te ljudske zastopnike? Slovenci! Li hočete Še trdnejšega dokaza, da na Vrdeli, oziroma v njeni okolici in v Rocolu stanujejo Slovenci? Mislimo, da ga ni treba. Toda kljub tem nepobitnim dokazom državno-žclezniška uprava ne priznava nas Slovencev na teh dveh postajah. Pa ne samo. da postajni napisi sa-v ] n ^o dvojezični, ampak tudi drugi napisi na teh dveh postajati so samo v nem-šč: :i in IašeinL Kakor ni slovenskih napisov. tako tudi zastonj iščeš slovenščine na voznih redili, tabelah, naznanilih itd. itd., namenjenih potujočemu občinstvu.
Povdarjamo še enkrat: Državno železni ka uprava nas torej ne priznava ne \ Rocolu, in ne na Vrdeli.
Ravno isto, kakor v Rocolu in na Vrdeli, je na obeh tržaških postajah državne
železnice. Tudi tukaj državna železnica dosledno prezira Slovence. Ni ga napisa, ni jc tabele, ni jih drugih, občinstvu namenjenih naznanil v slovenskem jeziku! Vse samo nemško in laško! In vendar biva v Trstu samem, kar je dokazalo uradno ljudsko štetje, nad trideset tisoč Slovencev. Torej teh trideset tisoč Slovencev v Trstu — brez okolice — je pri državni železnici na njenih dveh postajah brezpravnih, da se ne oziramo na stotine in stotine Slovencev, ki se z državno železnico vozijo v Trst in iz Trsta. Za te tisoče in tisoče Slovencev državno železniška uprava nima niti enega napisa, ali dru-zega naznanila v slovenskem jeziku! To je drugi škandal, za državno železniško upravo v Trstu.
Pa bodo še vstajali nemški preroki in bodo po graških listih na dolgo in široko oznanjevali širnemu svetu, da tržaško državno železniško ravnateljstvo protežira Slovence!! O ironija! Ne daja nam v Trstu niti tistega, kar nam mora dati po zakonih! Saj menda nc stoje tržaški kolodvori z ravnateljstvom vred samo za Nemce i Lalijane, ampak stoje tudi za Slovence. Nad sedemdeset tisoč tržaški* Slovencev nima pri tržaškem ravnateljstvu v Trstu samem nikakih pravic! Dolžnosti pa morajo nositi! Kar zahteva železnica po obratnem pra ''liku od strank to ji mora dati tudi Slo\cnce v Trstu. -Če ima torej Slovenec na tržaškem ozem lju obveznosti in dolžnosti napram državno železniški upravi, mu mora ta uprav? tudi pripoznati iste pravice, ki jih pripo-znava Nemcem in Lahom v Trstu! Mi ne zahtevamo ničesar, v kar bi ne bili opravičeni; ali svoje pravice zahtevamo neizprosno, pa naj bo to katerikoli c. kr. državni urad, zahtevamo jih tedaj tudi od c. kr. državnoželezniškega ravnateljstva v Trstu! Z našimi pravicami na dan v Trstu in njegovi okolici!
S prvim majem se uveljavi nov vozni red. Novi vozni redi, nova naznanila se bodo nabijala po kolodvorskih vestibulili. peronih in čakališčih. In za tedaj zahtevamo odločno, najodločnejše, da železniška uprava spoštuje slovenski narod v Trstu in da nabije vsa potujočemu občinstvu namenjena naznanila na tržaških kolodvorih, kakor tudi v Rocolu in na Vrdeli, tud v slovenskem jeziku! To je za danes naš; najodločnejša zahteva do c. kr. državnega železniškega ravnateljstva v Trstu! Gospoda dvornega svetnika pa opozarjamo da primerno pouči svoje podrejene činitelje, da bodo tudi ti spoštovali in upošte vali slovenski živelj v Trstu in njegovi o kolici.
Apeliramo tudi na naše ljudske zastopnike, da odločno zahtevajo od državno-železniške uprave pravic, katerih nam je dolžna dati. Ker je naša zahteva pravična, ne odnehamo, dokler je c. k. državno-
šsl«aničl;o rav*ia.t«ljctvo y Trctu no pri.
pozna tudi za Trst in njegovo okolico!
RAZSTAVA HRVATSKIH NARODNIH VEZENIN v prostorih »Slovanske Čitalnice« v »Narodnem domu« je odprta vsak dan. Vstopnina 30 vin. Cisti dobiček je namenjen slovenskemu in hrvatskemu šolstvu v Trstu.
%mm vesti.
Italijanski trgovci za srbsko luko na
Jadranskem morju. Trgovsko-obrtna zveza v Milanu je odposlala te dni zunanjem ministru di San Giulianu resolucijo, v kateri opozarja na veliko važnost izvedbe ki obljublja Srbiji gospodarsko pristanišče ob Jadranskem morju. Resolucija na-glaša, da brez realizacije tega projekta upravičene težnje italijanske industrije, ki smatra balkanski polotok kot naravno prometno ozemlje za Italijo, nikoli ne bodo imeli uspeiia, vsled česar se italijanska vlada naproša, da podvzame takoj vse potrebne korake, da se prične z izvedbo londonskih sklepov. Di San Giuliano je odgovoril, da si je italijanska vlada dobro v svesti velikega j)omena takega srbskega gospodarskega pristanišča za italijanski eksport na Balkan in da vlada že razmo-triva o korakih, ki naj bi povspešili izvedbo tega projekta. »Tribuna«, pristavlja k temu, da je incijativa industrijske zveze v Milanu, ki jih pripadajo najmerodajnejši trgovski činitelji, najboljši dokaz, kako skrbno zasleduje Italija vse dogodke na drugem obrežju Adrije. Ravnotako pa je ministrov odgovor tudi dokaz, da si je italijanska vlada popolnoma v svesti svoje naloge in da je z vsemi močmi pripravljena pospevati italijanski eksport na Balkan.
Justh o trozvezi. Znani ogrski opozici-jonalni poslanec, Julij pl. Justh, se izraža v listu »A Nap« o trozvezi sovražni akciji ogrske neodvisne stranke sledeče: »Popolnoma prav je, če se napada tro-zvezo. Nihče ne dvomi, da ustvarjajo mednarodne zveze interesi. Cisto razumljivo je, da moremo ostati le toliko časa v eni zvezi, dokler služi našim interesom in dokler našim interesom, če jim že ravno ne koristi, vsaj ne škoduje. Toda kaj pa je uspeh trozvezne politike na Ogrskem? Silna oboroževanja in neznosni terorizem v tej nesrečni deželi sta rezultat trozvezne politike. Vsakdo mora priznati, da trozveza interesom Ogrske nikakor ne odgovarja. Mi moramo povsod napredovati in tekmovati z drugimi državami, v kolikor je to mogoče v okvirju trozveze; če pa to ni mogoče, — in vsa znamenja kažejo, da ie to resnica — potem moramo skušati uveljaviti interese svojega naroda v kaki urugi zvezi. V prvi vrsti pa moramo upoštevati balkanske države in delovati za zvezo žnjimi.«.
Potovanje delegatov rumunskih trgovinskih zbornic v Belgrad. Člani vseh rumunskih trgovskih in obrtnih zbornic, ki imajo dne 4. julija v Krajovi svoj kongres, so sklenili napraviti po končanem kongresu izlet v Belgrad. Bivanje v Belgradu ie določeno na tri dni in se bo pri tej priliki predvsem razpravljalo o najožji zvezi rumunskih in srbskih trgovcev in industrijalcev.
Zaroka princa Karola s carjevo hčerko Olgo. Carska dvojica je s prestolonaslednikom in hčerkami odpotovala na Krim na letovišče. Domnevanje, da se izvrši zaroka rumunskega princa Karola s carjevo hčerko Olgo še pred odhodom carske rodbine na Krim, se ni uresničilo. — Kakor se zatrjuje, je bil namen obiska ru-munske prestolonasledniške dvojice za enkrat spoznanje princa Karola s carjevo najstarejšo hčerko. Princ Karol odpotuje sedaj v Berlin, nakar odide na Krim, kjer se tudi proglasi zaroka.
Ruska vlada proti naročilom v Nemčiji in Avstriji. »Frankfurter Zeitung« poroča iz petrograjskih industrijskih krogov, da je rusko mornariško" ministrstvo vsem ladjedelnicam in privatnim podjetjem, ki dobivajo državna naročila, ukazalo, da ne smejo ničesar naročiti iz Nemčije in Avstrije. Gre baje za velikanske vrednosti, ker ruska industrija ni kos nujnim naročilom ladjedelnic in je treba naročiti velik del materijala iz tujine.
Ruska pomarančasta Knjiga. Rusko ministrstvo za vnanje zadeve je izdalo t. zv. »pomarančasto knjigo«, ki vsebuje vse ^pise o sporazumu z Mongolijo. V imenovani knjigi se nahajajo vsi dokumenti, ki -o se izmenjavali preteklo in predpreteklo 'eto s provizorno avtonomno vlado v Mongoliji in s Kitajsko vlado in vsebujejo garancije za avtonomijo Mongolske pod uvereniteto kitajske republike. Vrh tega amerava zunanje ministrstvo obelodaniti
tej knjigi tudi vse pogodbe med Rusijo n Mongolsko glede organizacije mongolske armade in finance in glede nevtralnosti mongolskega ozemlja. Kakor znano, je obstojala med Rusijo in Kitajsko glede mongolskega vprašanja zadnja leta direktno vojna nevarnost, a se je Kitajska ko-ečno morala ukloniti ruskim zahtevam in iriznati avtonomijo Mongolske. _
Domače vest!.
Le še velikonočno številko dopošljemo ia ogled onim, katerim smo od 1. t. m. sem pošiljali na ogled naš list. Kdor se to-ej ne naroči do ponedeljka, 13. dne t. m., nu ustavimo nadaljnje dopošiljanje lista. Upamo pa, da je našel naš toliko razšir-eni in izboljšani list toliko novih prijateljev in čitateljev, da bomo smeli šteti ned svoje naročnike vse one, katerim -mo ga pošiljali na ogled.
Italijansko vseučiliščno vprašanje je iopet na mrtvi točki. Včasih se dozdeva, Ja se je ganilo z mesta v smeri proti svoji rešitvi, ali vsikdar se izkazuje, da je bilo to le optična prevara. Le streslo se je nekoliko, napravilo nekoliko hrupa, a potem je zopet vidimo na mrtvi točki. Noče, pa noče z mesta. To igro opazujemo že dolgo. Ko se je nedavno temu, malo pred
odgtiklitvijo večuta poolanolto jsborjriico
izrekla za to, da pride vprašanje italijanske fakultete na dnevni red, je završalo v italijanskem taboru od veselja, kričali so o uspehu italijanskih poslancev in o njihovi zmagi nad slovenskim in hrvatskim nasprotstvom. Mi smo ostali hladni in smo svarili Italijane, naj ne kriče preveč, ker tudi to pot utegne biti krik prenagljen. Tudi tistim našincem, ki ob vsaki neugodni vesti že leže na tleh zlomljeni in strti, smo govorili, da pripuščenje na dnevni red še ne pomenja — sprejetja. Sedanje vesti potrjajo, da smo tudi to pot prav sodili: italijansko vseučliščno vprašanje je zopet na mrtvi točki. Kakor da neka posebno neugodna zvezda visi nad tem vprašanjem. Parlament je bil odgo-den in vprašanje italijanske fakultete ni prišlo v razpravo. Med tem pa so se začela oglašati stara nasprotstva tudi v tistih vrstah, ki so glasovale za to, da pride italijanska fakulteta na dnevni red. Iz tozadevne brzojavke v našem včerajšnjem izdanju so posneli čitatelji, da se je predstavila ministrskemu predsedniku deputacija krščansko - socijalnega državno-zborskega kluba , da odločno protestira proti ustanovitvi italijanske fakultete na Dunaju. In grof Stiirgkh je promptno potolažil deputacijo v smislu njenega protesta: vlada ne misli na ustanovitev italijanske fakultete na Dunaju. Krščansko-socijalni poslanci so se zadovoljno zahvalili, se poklonili in odšli. Poročilo pa nič ne govori o tem, da bi se bil ministrski predsednik kaj izjavil o kakem drugem eventualnem sedežu italijanske fakultete. Nismo mi, ampak »Piccolo«, ki napravlja iz tega molka nastopne zaključke: »Te izjave grofa Stiirgkha odgovarjajo popolnoma oficijoznemu poročilu v »Neues Wiener Tagblattu« o razgovoru med ministrskim predsednikom in dr. Šusterši-čem, voditeljem slovenskih klerikalcev: vlada je odločena, da se ne posluži § 14. za ustanovitev italijanske fakultete na Dunaju, ker bi se temu uprli vsi Nemci in bi utegnili demolirati kakor so ono v Wiltenu. In ker je na italijanski zemlji, tam, kjer bi jo Italjam hoteli imeti, vlada noče, se enostavno nič ne stori. Čakati hočejo, da se snide zopet parlament, kadar ga bo sploh možno sklicati, da najdejo modus, da zopet odgode razpravo. Vse je kakor poprej, kakor je bilo vedno, rekli bi, za večno«. — Nesrečno italijansko vseučiliščno vprašanje! Ubogi »Piccolo«! Ali je moral krvavi pot potiti, ko je moral servirati svoji publiki to grenko krogijico, ki diši kakor žgoča ironija na slavospeve o — uspehih italijanskih poslancev! Zamolkli glasovi tužne resignacije so to: kakor je bilo, tako je in tako ostane! Na mrtvi točki! Kolikokrat že smo mi govorili Italijanom, da so ta svoj postulat že iz prvega začetka krivo instradirali, da pot, ki so jo ubrali, ne vodi dalje k cilju, ampak da se suče v kolobarju in se zato vedno vrača na isto — mrtvo točko. Seveda smo govorili gluhim ušesom ir
vemo, da govorimo tudi danes. V svoji zagrizenosti in v svojem sovraštvu so se postavili na blazno stališče: če ne dosežemo fakultete vkljub Jugoslovanom, pa rajši nič! In »Piccolo« je že pripravljen na to: »Tutto coine prima, tutto come sempre e tutto — si potrebbe dire — come nell'eternita!« — Ce že hočejo
tako, pa naj bo! •
Teorija in praksa pri nemških socijalnih demokratih. »Arbeiter Zeitung« protestira v nekem članku proti temu — proti čemur tudi mi neprestano protestiramo — da se namreč notranje stvari urejajo izključno po ozirih na vnanjo politiko in brez vsakega obzira na ljudsko voljo. Glede Romunske se tolažijo n. pr.. da tam ne določa politike »ulica«, ampak krali. A kako se postopa z Romuni na Ogrskem? Odrekajo jim najskromneja narodna prava, vzeli so jim šole, zastopstvo v parlamentu, in postopajo žnjimi kakor s heloti in veleizdajalci. Značilno je, da se ta naša velevlast spominja tega ali onega naroda šele tedaj, ko zahtevajo to vnanje razmere. Sporazum v Galiciji se jc posrečil. na Češkem pa se noče posrečiti. Zakaj? Ker ga vlada namenoma umetno zavlačuje. Maloruse so hoteli zadovoljiti, ker so jih morali iz razlogov mednarodne politike. Smešno je, če se črno-rumeni iivalisarji sklicujejo na to, da imajo tudi druge države svoje težave, da torej Avstrija ni osamljena s svojimi nerešenimi vprašanji. Ali razlika je ta, da so drugod to le hipne težave vladanja, ki se hitro rešujejo, dočirn se pri avstrijskih »vprašanjih« pokazuje drobijivost države, da prihaja v igro ona sama, a to nudi pogled, ki ni izpodbudljiv in kaže državo, ki je popolnoma izgubila svojo privlačno silo. Kar piše tu glavno socijalnodemokratsko glasilo. je gola in suha resnica. Samo eno hibo ima: da ta teorija ni v soglasju s praktično politiko nemške socijalne demokracije. Povsem upravičeno pripominja praška »Union«: »V praksi pripadajo nemški socijalni demokratje k naj zanesli i ve ji m oporam politike, ki je dovela do tega, da ie država popolnoma izgubila privlačno silo, in jih ni videti nikjer, kjer gre za to, da bi se notranja vprašanja dovedla do rešitve v smislu ljudske volje. Ne morejo se namreč povzpeti od svojega omejenega nacijonalizma do izpoznanja, da se v državi, sestavljeni iz več narodov, mora urejati prava notranja politika le z vsemi temi narodi, ter da se ne sme stavljati v ospredje samo eno, a druga zanemarjati in oškodovati.« — Tudi italijanska socijalna demokracija v Trstu govori v teoriji za enakopravnost, v praksi pa glasuje za Lego nazionale in proti slovenski šolski družbi, da-si bi smela ravno nasprotno, ker dobro ve, da se ti dve organizaciji niti ne dajete vzporejati po svojih namenili, ker je prva narodno agresivna, druga pa se strogo omeja le na obrambo. L, teorija je lepa reč in zveni kaj prijetno, toda praktično izvajanje te teorije — je tudi za nemške in laške socijalne demokrate sitna stvar, ki se jej radi izogib-Ijejo zato, ker so — Nemci in Italijani!!
Razpisani službi. Pri deželnem sodišču v Trstu ste razpisani dve mesti kancelista v XI. činovnem razredu. Prošnje do 14. majnika predsedništvu.
Laška izzivanja. Prejeli smo: Laška izzivanja po naši okolici nam dajejo povoja, da se obračamo do laških kulturono-scev s pozivom, naj že enkrat odnehajo. Odslej si hočemo te smrkoline natančneje ogledati in jim prav krepko nategnemo ušesa. V nedeljo so napravili gojenci tržaške »poboljševalnice« izlet na Katinaro. Ko so se vračali v mesto, so po poti, ki vodi na Katinaro, nasproti našemu Gospodarskemu društvu, grozno tulili ono izzivalno Legino himno in druge nam sovražne pesmi. Da so res izzivali, to je razvidno že iz tega, da so »Viva Dante« tulili vso pot nasproti Rocolu. To se je že drugič pripetilo in sedaj imamo dovolj. Nikar naj ne mislijo, da se nahajajo morda kje v »patrije rešetu«; ne, to so naša tla, in ne dopuščamo, da bi jih ti »vzgojeva-telji« (»maestri deli'Istituto!«) omadeževali s svojo »brutturo«. Ce boste iskali, tudi najdete. To vam prisezamo, da se ne bomo puščali žaliti in spričo takega žaljenja naj naši okoličani pokažejo izzivalcem, kod vodi pot nazaj v mesto. In brez razlike: naj bo to mularija, ali pa »inteligen-ti«! Kdor prihaja k nam, naj se vede kot gost in ne kot divjak! Okoličanske poslance pa prosimo, da obvestijo našega dobrega očeta »podesta«, kake vzgojitelje ima v svoji sirotišnici. Ali so morda to vzgojevatelji, ki naj bi učili mladino, kako naj spoštuje svoje soobčane?! Ali je to vzgoja mladine? Mera je polna. Potem pa kričite, kar koli hočete, če nastopijo posledice, ki jih sami izzivljate!
Kako državna železnica »spoštuje« naš jezik!! To je razvidno iz nastopnega slučaja: Posestniki iz Rocola, ki jim je nova proga državne železnice vzela zemljišča, so dobili od ravnateljstva neko obvestilo in pojasnilo radi poti ob progi. To obvestilo je tiskano — v nemščini! Mar misli res drž. železniška uprava, da pojdejo slovenski Rocolčani radi nje učit se morda švabščine. O, ne, dragi gospodje! Motite se! Časi so minuli, ko je Slovenec s pasjo ponižnostjo sprejemal nemške akte. Danes zahtevamo jezikovnih pravic, in protestiramo proti temu, da bi se nam vsiljevala nemščina. Vsak naš človek pa, ki kako obvestilo, ali kar si bodi dobiva v nemščini, mora to takoj vrniti z opazko: »Ne razumem!« Bomo videli, kdo odneha.
Razstava v »Narodnem domu« je bila doslej pohvaljena še od vsakogar, ki si jo je ogledal. Predmeti so zelo okusno izbrani. delo pa je tako lepo dovršeno, da Sv r°ra vsakomur priljubiti. In marsi-
kdo. ki zapušča dvorano »Slovanske Čitalnice«, si misli: koli!} lepega ima naš narod jugoslovanski, in mi se zato doslej še nismo zanimali. Zares, vezenje v narodnih motivih je nekaj takega, da vsakomur ugaja na prvi pogled, kar se takoj človeku prikupi in to zato, ker odgovarja značaju in okusu naše jugoslovanske duše, zato, ker je takorekoč izraslo iz naroda ven. Vendar pa bi ta razstava ob še tako dobrem obisku meščanov ne dosegla popolnoma svojega namena. Meščanski sloji namreč dajo predvsem konsumente za razstavljene predmete, meščani jih večinoma kupujejo. Namen te razstave pa iii Ie ta, da pridobi konsumente, ampak tudi ta, da pridobi novih producentov, in s tega stališča je ta razstava velike važnosti za našo okolico 11 pa za žensko mla-dno iz dclvskih slojev. Naše ženske, toliko one v okolici, kolkor one v mestu, bi lahko v proizvajanju takh predmetov;, kakor so razstavljeni v »Slovanski Čitalnici« v »Narodnem domu« v Trstu, našle dober 11 stanovit vir dohodkov. Zlasti v zimskih čash bi se dali dolgi večeri prav lepo in plodonosno zrabiti v ta namen. Delo ni težavno in vsaka ženska, posebno pa mlajša, sc ga z lahkoto navadi. V tem leži pomen te razstave za najširše sloje našega ljudstva, ki pri posečanju razstave doslej še ni pokazalo veliko zanimanja, če sodimo po številu obiskovalcev iz teh slojev. Potrebno je, da si naše preprosto ljudstvo ogleda to lepo in koristno razstavo, naše učiteljice z mesta in še prav posebej one iz okolice, naj bi ne zamudile te lepe prilike, da si ne le same ogledajo razstavo, ampak, da pripeljejo s seboj tudi čim več šolske, pa tudi že šoli odrasle mladine. Dobro bi blo, ko bi se velikonočne počitnice, vsaj torek, 14. t. m., ko je še prosto, uporabile za to, da bi si posamezne šole z okolice ogledale to razstavo. — Slovenci! Okoličani! Pokažimo 111 dokažimo, da napredujemo in da imamo smisla za napredek in voljo za uživanje onih udobnosti in koristi, ki nam jih nudi bližina velikega mesta, vsaj tedaj, kadar gre za našo lastno korist.
Pomladanske razglednice CMD so v razprodaji v tobakarni Baje v Narodnem domu. Priporočamo jih v nakup za velikonočne praznike..
Dijaki dunajskega vseučilišča na potovanju. Včeraj zjutraj ob 8 je po državni železnici prišlo z vlakom v Trst 320 oseb dunajskih vseučiliščnih dijakov. Vso družbo vodi vseučiliški profesor dr. Emil A-bel, a spremljata jo tudi rektor, dvorni svetnik dr. Rihard Wettstein pl. Westers-heiin in upokojeni minister dr. Bolim -Ba\verk poleg drugih ličnosti. Opoldne se je vsa družba vkrcala 11a Lloydov parnik »Amphitrite«, ki je odplul naravnost v Drač. Obiščejo tudi razna druga pristanišča na vzhodu, med temi Jaffo in Aleksan-
drijo.	•<
Najlepša vožnja ob naši lepi obali je vendar vožnja s slovenskim parnikom »Vido«, ki je last slovenske hotelske družbe »Grljan-Miramar«. »Vida« vozi od pomola sv. Karla v Grijan in je torej naipri-pravnejši parnik za izlet v enega najlepših kotičkov ob naši slovenski Adriji. Posebno sedaj, ob velikonočnih praznikih, poleti gotovo veliko našega občinstva v okolico, in upamo, da ne bo našega človeka, ki bi se ne vozil najraje z ladjo, s katere se vije naša slovenska zastava. Natančni urnik »Vidinih« voženj je razviden v oglasnem delu lista.
Naše mlekarice opozarjamo, naj so previdne pred magistratnimi pandurji, ki so začeli po dogodkih na trgovski visoki šoli »Revoltella« zopet prav strogo pregledovati vrče in preiskovati mleko. Vsaka druga mlekarica ima seda — po poročilu magistratnih pandurjev — slabo mleko in se mora proč izliti! V preteklem tednu je bilo v enem dnevu izlito 56 mlekaricam mleko. Mestni fizikalni urad pošlje nato ovadbe c. kr. državnemu pravdništvu in to uvede proti mlekaricam kazensko postopanje. Sodnik Segurian, ki ne zna niti ene same slovenske besede, pa pošilja kazenske naloge in seveda, čeprav so vse mlekarice iz okolice izključno Slovenke, ki večinoma niti laškega ne znajo, v laškem jeziku. Poleg tega so kazni zelo, zelo stroge. Naše mlekarice zato opozarjamo, naj zahtevajo, kadar jim magistratov radičar ugotovi, da je mleko slabo, da vzame iz vrča vzorec, ki ga jim mora v zapečateni steklenici izročiti, da bo tako izključena eventualna zloraba uradne oblasti. Tu omenjeno pravico namreč daja mlekaricam zakon. Poslužujte se te pravice, mlekarice. Proti kazenskim nalogam pa, ki ste jih prejele, se pritožite in zahtevajte razpravo v slovenskem jeziku pred slovenskim sodnikom.
Samoumor. Snoči okrog 10. ure je 18-letna Romilda Tomsicheva odšla od doma v Carboli Zg. št. 750. Povedala ni, kam gre. Šla pa je v stanovanje svojega ljubimca v ul. Gatteri št. 26, kjer je izpila večjo množino karbolne kisline. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer je pa niso mogli rešiti. O poli polnoči je izdihnila. Vzrok samoumoru: ljubezen in njene posledice.
Aretacija na parniku. Na avstro - ogrskem parniku »Radium« je bil včeraj aretiran 341etni podkapitan parnika Karel Bradač, doma iz Staklemiinda v Nemčiji. Aretiran je bil pa Bradač zato, ker so v njegovi kajuti našli več omotov baržuna, vrednih 200 kron, in tri volnene koce, ki so spadali v inventar parnika. Glede svilenega baržuna se je dognalo, da je bil last tvrdke Rath in Olivetti. — Bradač se je na policiji izgovarjal, češ, da si je koce prilastil, ker mu lastniki parnika še dolgujejo na plači. Glede svilenega baržuna je pa rekel, da ga je kupil v Indiji. Pridržali so ga v zanorti.
V Trstu, dne 10. aprila 1914.
»EDINOST« št 68.
Stran III.
Ai vtovana tatica. Na zahtevo Angele V»c.--.cdnve. stanujoče v ulici Malcanton ."-L 1 s in Helene Roskerjeve, stanujoče v . ji -v. Mavricija. je bila včeraj aretirana 3Metna brezposelna služkinja Flora (kigtr, doma iz Koroške, a živeča tu v Trst u brez stalnega bivališča. Flora _ je nai .reč ukradla Medvedovi svilen šal, žensko obleko in nekaj perila. Roskerjevi pa bluze, ovratnico, par čevljev, nekoliko i erila in nekaj zastavnih listkov.
Balada o Petcrnelovi Jeri. Po trgu se
sprehajala — je Jerca Peternelova — (oj kdo. oj kdo je ne pozna) — ki vedno polna je žganja. — Se včeraj je nalezla ga — in h komur Jerca je prišla — je \ sacega r zmerjala — ter je čez vse zabavljala. — Saj Jerci je navada. — da vsem nagaja rada. — Na trgu pa so branjevke — se e^a naveličajo — in da bi Peternelovke s c slednjič enkrat rešile, — vse skupaj so poklicale — redarja slavne občine: — od njega so zahtevale — naj spravi sitno Jero rreč, — da je ne vidijo nikdar več. — R^dar imel opraviti — je mnogo premer: opraviti — je mogel Jerco proč od tam. — ker Jerca ga je zmirjala — in ga cel «»brcala. — da bilo ga je skoraj sram.
Prišel je slednjič drug redar — še nje-. u na pomoč: — in s tem se je končala stvar. — da sta odvedla Jerco proč.
Društvene vesti.
O^čiii zbor tržaške podružnte Slov.
pfa~in«kega društva. Kakor vsako leto. se je vršil tudi letos podružnični občni zbor č se 21. marca ob mnogobrojni udeležbi . v ter pokazal živo zanimanje, ki ga uživa to športno in kulturno društvo v našem središču. — Zborovanje je otvoril podružnični predsednik dr. Matej Pretner s prisrčnim pozdravom na zbrane zboro-valce, ocrtal namen in cilje podružnice ter omenil delovanje, ki je opišejo poročila tajnikova, blagajnikova in jamskih upraviteljev. Nato je poročal podružnični tajnik Miroslav Pretner o društvenem delovanju. Iz poročila posnemamo, da je podružnica tudi v preteklem letu marljivo nadaljevala svoje delo ter se zavedala dolžnosti, ki jih je prevzela. Posebno pozornost je obračal odbor na razna pota in ^te7e. ji!i zaznamoval, prenovil ter opremil z raznimi kažipoti, napisi, tablami itd. Le žal, da se poškodovanje in vničevanje teh naprav vedno nadaljuje, in ker je letos uničenih večje število kažipotnih tabel i-i se zlasti v poslednjem času vrši s podvojeno strastjo uničevanje slovenskih znamenj po naših krajih, se obrača po-< bčinstva, da jej priskoči na pomoč in zasači vsakega, ki ga najde pri delu vandalima. Poročilo omenja tudi bodočo zgradbo razglednega stolpa vrh Kala nad Sv. Ivanom ter podzemski jami: romantično Divaško \ ilenico* in orjaško jamo »Dimnice« v Slivjah, ki jo letos otvori. — Odbor se je zavzel resno za zgradbo pr-. ega planinskega doma tržaških Slovencev vrh »Crneprsti <. Podružnica je skr-! ela tudi za zabavo svojim članom ter riredila več lepih izletov, kakor iz Drage Klanec na Čaven, Nanos, Porezen itd. ;zun teh društvenih izletov so priredili •ii še nešievilnc manjših in večjih izle-: v na visoke snežne gore, kakor, Tri-av, SkHatico, Mangart, Jalovec. Kara-
•	inke. Kamniške planine itd. Člani so
•	ivali tudi letos posebne znižane cene i >vodom zimskega športa na državni že-,-znici in zlasti tržaški slovenski planinci
j se mnogoštevilno udeleževali zimske-i športa v Bohinju. Pri mednarodi ijkmi v letošnji športni sezoni je izvoje-.il član naše podružnice, gosp. Edmund Livc, prvenstvo za Primorsko. Podruž-ca je bila zastopana na vseh večjih na-r dnih prireditvah. Članov je štela po-ružnica v preteklem letu 243. S hvalež-r istjo se spominja poročilo »Tržaške po-jilnice in hranilnice« za velikodušno \ odporo, ter izreka posebno zahvalo slo-\ cnskemu časopisju za pomoč pri objav-j-iiiju društvenih vesti in poročil. Iskren ziv se obrača ob zaključku do članov, bi v svojih krogih vnemali navdušenje • turistiko, ki utrujenemu človeku vrača ; t telesna vadba — telesno delavnost. Kdor je utrujen od duševnega dela, ko-r.:ur se toži po prostosti in prijetnem ! repčilu — na gore! Složno naj podpira vsak stremljenje in težnje društva, ki naj se širi in raste v prospeh slovenskega claninstva! Poročilo tajnikovo je bilo i r rejeto z odobravanjem. Sledilo je poročilo blagajnika Josipa Z w i 11 e r j a, ki hj priobčimo posebej. Tudi to poročilo je ito po nekaterih pojasnilih odobreno in rejeto. — O »Divaški Vilenici« je porota! odbornik Ivan Bandel. Dasi raz-ere v minulem letu niso bile posebno ?odne za obisk jame, vendar uprava
•	me ne izkazuje izgube, pač pa še mal ; rebitek. Med obiskovalci je bila večina Cehov, Nemcev, Slovencev, a tudi poset-
ikov drugih narodov. Kakor vsako leto, : je priredila tudi letos javna razsvetli va s jk)voljnim obiskom. Poročilo jamskega upravitelja je bilo enoglasno in po-! alno sprejeto. Namesto odsotnega upra-. elja Slivarske jame »Dimnice« je poro-« J načelnik, da so dela v jami izvršena se ista otvori splošnemu obisku v pri-? -dnjem mesecu. Podal je nato tudi delni ' račun stroškov, nakar sta predlagala "egledovalca računov, da se predloži v regled skupni proračun z vsemi računi r.idi odobrenja, kar je bilo tudi sprejeto.
Temu je sledilo poročilo odbornika ; arla M a h k o t e o nameravani zgradbi i 'uninskega doma vrh Cmeprsti. Podal je kratek načrt o virih, ki naj bi pripomo-j. A do stavbe ter razložil načrt vse zgrad-1 e. Poročilo je bilo spFejeto soglasno in / odobravanjem, saj bi bil to tudi prvi planinski doin tržaških Slovencev. Med
raznoterostmi se je priglasil k besedi član g. drž. poslanec dr. O. Rvbar s priporočilom nekaterih zaznamovanj, kar je vzel odbor radovoljno naznanje in v izvršitev. — Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, je načelnik zaključil zborovanje, zahvaljujoč zborovalce za udeležbo in zanimanje, kar bo bodrilo odbor k nadaljnemu uspešnemu delu. Mi pa zaključujemo z željo, da bi se tržaška podružnica S. P. D. tudi v bodoče čvrsto razširjala in procvitala, kar jej gotovo ohrani simpatije, ki jih goji naš narod do tega športnega in kulturnega društva.
Tržaško vojaško veteransko društvo Cesarja Frana Josipa I. V nedeljo, dne 26. aprila t. I. ob 2 popoldne se bo vršil XXXIV. redni občni zbor v prostorih društva c. kr. uslužbencev, ulica Farneto št. 7. Istega dne ob 8 zjutraj se d?ruje sv. maša zadušnica v župni cerkvi sv. Antona novega za umrle ude v preteklem letu. Veterani se zbero ob 7 in tri četrt zjutraj pred cerkvijo. V slučaju nezadostnega števila udov se bo vršil ob 3 popoldne občni ?bor brez razlike števila udov.
Občni zbor tržaške skupine avstrijskega mornariškega društva. Pišejo nam: To zborovanje se je vršilo v sejni dvorani trgovinske zbornice pod predsedstvom g. namestnika, princa Hohenlohe, ki je v svojem pozdravnem govoru nagiašal, da število članov tržaške skupine narašča stalno. Društvo je tudi v minolem letu sorazmerno s sredstvi, ki so mu na razpolago, uspešno delovalo. Razumevanje za tendence društva raj se širi v najširše kroge, posebno tu v Trstu, kjer je interes vsakega poedinca spojen z mornarico. Končno je princ Hohenlohe izrekel zahvalo predsedniku skupine, admiralu Del r Adami, in blagajniku Leo-opoldu Brunnerju. Poročilo o delovanju skupine v minolem letu je zelo obširno. Iz tega posmeljemo, da je bil imenik članov do-poslan vsakemu članu v treh jezikih: v nemškem, slovenskem in italijanskem. To upoštevanje vseh treh jezikov se je izkazalo kakor najbolja propaganda. Število članov je naraslo od 960 na 1056. Izreka se zahvala listom „Osservatore triestino", „Edinost" in „Triester Zeitung". V vodstvu skupine so se izvršile nekatere spremembe. Izdala se je brošura z napotki za mlade ljudi, ki bi se hoteli posvetiti mornariškemu stanu, posebno pa s pogoji za vsprejem v akademijo in razne šole vojne in trgovske mornarice. V pomoč revnim srednje- in visokošolskim dijakom, da moiejo v počitnicah na morje, se je ustanovilo v državni realki v ulici Besenghi zavetišče, v katerem je prenočilo v času od 10. junija do 10. septembra 309 dijakov. Druga človekoljubna naprava sta dva internata: „Coleggio An-dredono" in „Educatorio feminile", ki ju je ustanovil g. A. J. Jasbitz in sta namenjeni sirotam in zapuščenim otrokom, v prvi vrsti tržaških, potem pa tudi onim ubogih pomorskih ljudi, četudi niso pristojni v Trst. Skupina je šla na roko poedinim potoval-cem in raznim skupinam. Tudi centralno vodstvo je v veliki meri skrbelo posebno za Trst in naše pomorske ljudi. Damski odbor je otvoril v Orebiču internat za 20 otrok svetilniških čuvajev, a hišo je daroval g. Minobelli. — Šla pa sta na roko tudi dvorni svetnik Frankfurter in vitez Cosulich. Za mornariški dom v Trstu je poslala centrala 23.000 K. Z drugimi darovi v minolem letu je narastla svota na 33.000 K v prid pomorskim ljudem. Tudi vladar je izrekel društvu priznanje na tako vspešnem delovanju. Blagajniško poročilo, podano po g. L. Brunnerju, je bilo soglasno sprejeto. Gospod namestnik je izrekel tržaškim šolnikom zahvalo na njih prizadevanju za namene društva. Začetek je storjen, treba pa še obilnejših sredstev, da bo delovanje še uspešneje.
Narodna delavska organizacija.
Prvi majnik. »Narodna delavska organizacija« bo tudi letos na čim slovesnejši način proslavila delavski praznik 1. majnik. Dopoldne bo velik manifestacijski shod, po shodu pa obhod po mestu z godbo in zastavo. Popoldne se pa vrši velika delavska veselica. Podrobnejši program naznanimo pravočasno. 2e sedaj pa apeliramo na tržaško slovensko delavstvo, da se pripravi za to proslavo. Na 1. majnik bomo manifestirali za gospodarske, socijalne in narodne pravice. 1. majnik je delavski dan, je dan zatirancev, zato ne sme biti nobenega slovenskega delavca, ki se ne bi pridružil naši manifestaciji.
Odbor N. D. O. se bavi s proslavo 1. majnika. Za prihodnji teden skliče shod zaupnikov, da se določi vse potrebno glede rediteljev itd. Posebno se bo gledalo na to, da bo vladala pri obhodu po mestu stroga disciplina, da se bo korakalo v vrstah. Prosimo, da se dotičniki, ki imajo veselje do dela pri tej pomembni proslavi, že sedaj priglasijo v našem uradu.
oknica«, Kari Loewe: »Div«, balada po nordski pravljici; samospevi, poje g.a M. Costaperaria, na klavirju spremlja g. Anton Trost. — 3. Jos. Suk: Iz »Nalady« op. 10: a) Legenda, b) Pomladna idila; klavir, g. Anton Trost. — 4. And. Lajovic: »Pesem o tkalcu«, Hugo Wolf: »Tajna ljubav«, Edvard Grieg: »Jaz te ljubim«; sa-mnspevi, poje g.a M. Costaperaria, na klavirju g. A. Trost. — 5. Chopin: a) Noc-turne op. 62, št. 2, b) Polonaise op.53; klavir, g. A. Trost. — Cene: lože po 15 in 10 kron. sedeži v pritličju 3 K, 2.50 K, 2 K; na galeriji 1.50 K. Stojišča v pritličju 1 K, na galeriji 50 vin. Predprodaja vstopnic pri vratarici Narodnega doma. _
Vesti iz Gorftlie.
Meščani! Volilci! Volilni boj je končan. Vaš možati nastop je združil vse nasprotnike Slovencev v skupen tabor. Pokazali ste svojo moč v Gorici. Nasprotniki so se Vas upravičeno bali. Vzgledni Vaši disciplini, izvrstni Vaši organizaciji se ne morejo načuditi. Hvalijo Vas in Vas postavljajo svojim ljudem v zgled. S ponosom in veseljem gledajo na Vas vsi Slovenci. Dosti dela nas še čaka. Z zavednostjo in s trdno voljo premagamo vse ovire. Hvala Vam na sedanjem nastopu, za bodočnost pa naprej na smotreno delo!
Narodni odbor.
Izpoznanje prihaja. Glasilo laške ljudske stranke že bere levite magistratov-cem, ker so zapravili laški značaj Gorice. Nič kaj ne veruje »Eco«, da so Nemci res pravi prijatelji Italijanov. Sedaj že, ali kaj če narede Nemci s Slovenci kompromis, kakor so to storili pred dvema letoma, kaj pa bo potem z laško Gorico. Potem pa gre laški značaj mesta menda res rakom žvižgat.
Kompromis med Nemci in Lahi, da je bil tudi nepotreben pravi »Eco«. Počasi gospodje, kakor imate drugače prav, ko ne zaupate Nemcem, v tem oziru so pač vaši računi čisto napačni. Pri volitvah v III. razredu so združili Lahi in Nemci 512 glasov. Po priznanju »Piccola« imajo Nemci v III. razredu nad 100 glasov. Recimo, da je volilo le 90 Nemcev Italijane. Ce bi bil kompromis med Nemci in Slovenci, bi dobili italijanski kandidati le 422 glasov. Slovenci pa 340 + 100 glasov 440 glasov. Torej bi laška lista propadla. Enako bi tudi bilo v II. razredu. Sicer pa tudi niso laški magistratovci tako neumni, da bi dali čisto brez potrebe dva mandata Nemcem. V sili orenese laški nacionalizem tudi nemško manjšino.
Goriška sokolska župa ima v svojih 18 društvih po zadnji statistiki 972 članov, 261 vpisanih telovadcev s proporčnim obiskom 188 na uro; vaditeljev 51; starejšega naraščaja 97; mlajšega naraščaja 229; članic 119, telovadk 58, vaditeljici 2. — Na zadnjem občnem zboru je bilo izvoljeno sledeče predsedstvo: Starosta dr. Fran Irgolič (Gorica), I. podstarosta Ciboj Josip (Solkan), II. podstarosta Kerševan Josip (Gradišče), tajnik Rozman Avgust (Gorica), načelnik Saunig Bruno (Gorica), blagajnik Komjanc Josip (Gorica). — Župni zlet goriške župe se vrši dne 5. julija v Standrežu pri Gorici.
Še enkrat okrožnica glavarstva. Omenili smo že, da je delalo v svoji okrožnici radi novih predpisov glede zglaševanja tujcev tukajšnje okrajno glavarstvo čisto nepotrebno reklamo za neko tiskarno. Danes pa moremo tudi omeniti, da je bila tista reklama za stranke škodljiva, ker bi tiskarni, ki jo je priporočalo glavarstvo, morale plačati stranke za tiskovine slabše vrste eno tretjino več, ko pa plačajo v nepriporočeni tiskarni.
Občni zbor »Narodne Prosvete«. V sredo zvečer se je vršil pri »Jelenu« občni zbor »Narodne Prosvete«, društva, ki je za goriške Slovence največjega pomena, kar se tiče ljudsko-naobraževalnega dela. Občni zbor je pokazal, da sloni društvo na zdravi podlagi in da se odbor zaveda svoje naloge v polni meri. Kljub temu, da trpi društvo zelo vsled gmotnega slabega stanja, da je moralo vsled tega tudi prodati svojo knjižnico, je odbor preskrbel potrebno nadomestilo. V naslednjem novi program društva, kakor ga je predlagal društveni predsednik dr. Bogumil- Vo-šnjak za bodoče leto in ki je bil tudi od občnega zbora odobren. Kakor doslej, bo tudi v naprej ena glavnih nalog društva prirejanje predavanj v Gorici in po deželi. Hrvatska predavanja se izpopolnijo v tem oziru, da se naprosijo hrvatski aktivni politiki, ki naj razlože zgodovino svojih strank. S tem bi bil storjen velik korak v medsebojnem razumevanju dveh
Književnost In umetnost.
Spored koncerta, ki ga priredita pod okriljem podružnice »Glasbene Matice« v Trstu gospa Mira Costaperaria in gospod Anton Trost, koncertni pianist iz Ljubljane, v soboto, dne 18. aprila, v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu. Začetek točno ob	— 1. Josip Pro-
chazka: Iz »Skizzy« op. 5. I, a) Allegro molto e energico, b) Adagio, Cesar Cui: Etude Fantaisie op. 52. št. 4; klavir, g. Anton Trost. — 2. J. Brahms: »Zvesta ljubav«, J. Brahms: »Brezuspešna pod-
Mnenje gosp. dra. Gampp-a
primarija oddelka za zdravljenje oči v Solnogradu.
ii"
Goap. J. SERRAVALLO
Trst
Rabil sem Vaše ŽELEZNATO KINA-V1NO SERRAVALLO (Vino di China Ferruginoso Serrauallo) za več mojih bolqjJfQv in priznajem ga v vsakem slučaju kakor izvrstno in vspešno zdravilo, tako, da ne bi mogel biti brez njega.
SOLNOGRAD, 23 novembra 1908.
DOKTOR CAMPPA.
F
UUH
HM
f f
H
v Mah. ulita dei Panzera sin. HI
popolnoma prenovljena s krasno novo dvorano in teraso z lepim razgledom.
Izborna vina kakor n. pr. Domače črno in belo po K 1-04, Teran po K 1*20, Istrsko črno po 80 stot., Istrsko Črno za dom po 72 stot. liter. Dreherjevo pivo prve vrste. Dobroznana kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili ter vedno svežimi ribami vsakčas na razpolago. — Postrežba točna. Cene zmerne. Priporoča se za obilen obisk udani ALOJZ KOCJANČ1Č p. d. FOGO.
Spedjelno prodajalno rokavic
We Neumann
Trst, Corso fteo 13V Trst
priporoča
za pomladansko sezono
Švedske usnjate rokavice, kakor tudi fine rokavice iz imitiranega usnja za gospode in dame.
Alojzij Boik
Trst, ul. Belvedere 3, Tel. 342 R. VIII.
Trgovina delikates,
kolonijalnega blaga in jestvin vseh vrst. — Blago vedno sveže in prve vrste. — Razpošilja se tudi po pošti in dostavlja na dom.
„Trgovsko-obrina zadruga u Trstu"
registrovana zadruga z neomejenim Jamstvom
vabi na • 1 v •
I. reiiHli
ki se bo vršil
v nedeljo, dne 26. aprili 1914 ob 10
v dvorani
»Trgovskega izobraz. društva"
ulica S. Francesco d'Assisi 2, I.
DNEVNI RED?
1.	Poročilo načelništva.
2.	Poročilo nadzorništva.
3.	Potrjenje letnega računa.
4.	Razdelitev čistega dobička.
5.	Privoljenje nagrad načelstvu.
6.	Dopolnilna volitev v načelstvo, event. v nadzorništvo.
7.	Slučajnosti *) TRST, v marcu 1914.
Itloido-oMa zadrega i Trsta
rtg- zadruga z atom. jam.
Ultakar Josip l r.	Žgur Leopold 1. r.
*) Opomba. § 37. zadružnih, pravil: Vsak zadružnik sme na občnem zboru staviti predloge, ki niso na dnevnem redu, a jih mora naznaniti pismeno načelstvu vsaj pet dni pred občnim zborom.
Ker občni zbor, sklican na 8. aprila t. I ni bil sklepčen, vabi
Tržnika posojilnica In
registrnana zadruga z omejenim poroštvom
na
Dr. PECKIK
Dr. PETSCHNIGG)
TRST, VIA L UTERINA ŠTEV. 1
Zdravnik is notranje (splošne) bolesni 8 — 9 in 2—3 In Ipeeijailst u kožne U vodne (spolne) bolesni: 11 Vi—1 ta 7—7X/,
Ste se že poslužili v čevljamici
ANTONA JAVERNIKA
v ulici Farneto št 33 ?
Sprejema vsakovrstna popravila.
Kupujte Kollnsko cikorijo!
XXII. redni občni zbor
kateri bo sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov po § 49. zadružnih pravil in
ki se bo vršil
v nedeljo. 19. aprila M. ob 10. ori predpoludne v veliki dvorani i lastni M (Piazza telja tarna itev. 2.)
DNEVNI RED:
1.	Letno poročilo in potrjenje letnega računa.
2.	Razdelitev čistega dobička.
3.	Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom.
4.	Razni predlogi.")
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva. TRST, dne 9. aprila 1914.
________NAČELNIŠTVO:
") § 50. Vsak zadružnik sme pri občnem zboru staviti predloge, kateri niso na dnevnem redu.
O teh predlogih pa občni zbor ne more precej sklepati, ampak le odloči, če se sploh vzamejo v pretres, ali če se morajo izročiti posebnemu odseku, ali nadzorstvu ali pa načelstvu, da se o njih poroča v bodočem občnem zboru. Ti predlogi se morajo postaviti na dnevni red bodočega občnega zbora.
Pomanjkanje spanja pri otrocih nastane največkrat spričo trajnega telesnega zagate-nja in vsled tega nastalega kisanja v črevesu. Proti temu delujoče živilo, ki se v teh slučajih obnaša za najboljši pomoček, je „Kufeke", zlasti ako ga nekaj dni dajemo brez kravjega mleka.
Največe zlo današnjega časa, in najbolj razširjena bolezen ostane še vedno kronična zapeka. Ista obstoja iz nenaravnega nakopi-čenja in zastajanja ostankov v črevu, kar povzroča neprijetni občutek. Dolgo trajajoča zapeka moti prebavni proces, s tem pa zmanjšuje v veliki meri moč bolnika. Kot najuspešnejše zdravilo velja pri zdravnikih Saxiechnerjeva kisla voda HUNYADIJANOS, ki ne bi smela manjkati v nobeni hiši.
fORlMje pristni rastlinsko f	najboljši in najzdra-
vejši liker na svetu,
pripravljen samo Iz žlahtnih rastlin brez esenc.
Jamstvo 50.000 Kron.
On krepča tek in prebavo, brani želodec in Čreva proti strupom pokvarjenih jedil in proti nalezljivim bolezni.
Ne slabi ne omami ampak daje moč in veselje do dela.
Florian je v vsakem domu potrebna
domača pomoč.
V vašo lastno korist uživajte edino le pristni Floriatl kojega zahtevajte povsod.
Edini dobavnik in založnik za Primorsko in
Dalmacijo
Vekoslav Plesničar vi
Trst, ul. Donlzzetti št 3
mmmmm
Sirolin "Roche
99 prinaša olehčanje iu ozdravljenje pri pljllČniil
boleznih .prehlaj enj ih .influenci .naduhi
J z. vi m i zavoj a K. U - se dobi u vseh lekarnah.
Stran IV.
»EDINOST« it 68.
V Trstu, dne 10. aprila ».
najbližjih jugoslovanskih plemen. Kar se tiče ljudsko naobraževalnega dela na deželi. bo posvečala »Narodna Prosveta* posebno pažnjo na Tržič, kjer ustanovi tudi knjižnico. Knjižnico N. P. je prevzelo Bralno in podporno društvo« in je tako (joričanom preskrbljeno za nadomestilo. (ilavna točka letošnjega programa pa je, da se ustanovi v Gorici prepotrebna iavna čitalnica. Tudi bo skušala »Narodna Pro-sveta* zopet oživiti Zvezo narodnih društev. s čimer bo ^zpt storjen velik korak naprej v Ijudsk^naobraževalnem delu. Program je torej lep in le želeti je, da bi imel odbor tudi uspeh. Ker pa vsaka stvar velja denarjev, zato apeliramo na Gorica ne. da pristopijo v velikem številu k ?Narodni Prosveti« .
Poleti aviatika Cbevillarda. Sloveči francoski aviatik Chevillard priredi na velikonočno nedeljo svoje drzne polete s prevrnjenim letalom. Pred kratkim je v tem oziru posebno zaslovel francoski pilot Pegoud, toda Chevillard mu je postal kos. Svoje vratolomne polete izvršuje z dvo-krovnikom, ki je dokaj večji in težji od Pegoudovega enokrovnika. Za svojo drznost in zmožnost je žel Chevillard že povsod obilo hvale. Italijanski kralj mu je na uspehih osebno čestital in španski kralj se ni mogel načuditi njegovim poletom. Opozarjamo Goričane, da ne zamude te ugodne prilike in pridejo na velikonočno nedeljo v Roje, kjer poleti Chevillard.
Včerajšnji tržni dan je bil vsled bližnjih praznikov zelo dobro obiskan. Odprti trg pa, kjer prodajajo okoličani gnjat, pa ni Štel toliko obiskovalcev, kot druga leta. Cene gnjati so bile za trg med 2.30—2.50. Laški trgovci so sicer precej skupili od okoličanov, a manj ko druga leta.
vesti iz Istre.
Truplo samomorilca. Dne 4. t. m. so
blizu Preluke, v kastavski občini pri Vo-loskem, našli v morju blizu brega mrtvo truplo nepoznanega človeka. — Konstatirali so, da je imel na glavi dve rani, povzročeni po strelih iz revolverja. Jasno je, da gre za samomorilca. Kolikor se je dalo razvideti, je bil pokojnik približno 35 do 40 let star; lasje so mu svetlo plavi; brke ima pristrižene po angleškem načinu, a nad čelom je že plešast. Obleka mu je temnokostanjeve barve, površnik pa črn in že precej ponošen. Na sebi je imel belo srajco in črne, skoraj nove čevlje. Baržu-nast klobuk je bil tudi temno kostanjeve barve. V telovnikovem žepu so našli ko-vinasto uro z verižico iz double zlata. Kdor bi vedel kaj povedati o samomorilcu, naj se blagovoli zglasiti na policiji.
Rožne vesti.
Dolgo živijenje umetnikov je postalo ta-rekoč že v pregovoru. Iako je ravno te dni umrl v Londonu angleški slikar John Tenniel v biblični starosti. Seveda nikakor ni dosegel svojih matuzalemskih prednikov. Zadnja desetletja svojega življenja Tenniel ni izvrševal več nobenih del, do-čini prinese 951etni slikar James Sant še vsako leto po eno sliko v akademijo na razstavo. Tudi profesor Cooper kljub svoji 90Ietni starosti še vedno razstavlja nove slike. Slikar Tomas Macquoid ie še dan pred svojo smrtjo, v 93. letu starosti, krepko vodil svoj čopič. Med največjimi klasične dobe, je slavni Tizian prekašal tudi v svoji neumornosti vse svoje tedanje tovariše. Bil je že 100 let star, a ie še vedno delal in ravno v tej svoji veliki starosti je izvršil slike, vsled katerih je postalo njegovo ime nesmrtno. Tako se bore umetniki v umetnosti dolgega življenja uspešno s svojimi največjimi konkurenti v tej umetnosti, to je mornarji in vojaštvom.
Aretacija mednarodne vlomilske tolpe v Berlinu. V Berlinu se je posrečilo te dni policiji aretirati mednarodno vlomilsko tolpo, ki je izvršila v zadnjem času v Berlinu in drugih mestih celo vrsto vlomov. Pri zadnjem vlomu v Berlinu je bilo ukradene za 150.000 K zlatnine. Voditelji tolpe ie neki Madžar. Jene Horvath iz Budimpešte, njegov glavni pomagač pa njegov rojak \Vaitzner, ki ga pa še niso dobili. Aretiranih je bilo dosedaj 8 tičkov te tolpe. Prvi vlom, ki so ga zamogli aretiran-ccm dokazati, je bil izvršen v neki berlinski prodajalni zlatnine. Toda Mor-vathu se je takrat preoblečenemu v elegantno obleko posrečillo pobegniti, dočim }e eden izmed vlomilcev izvršil samomor. Kmalu nato je bilo izvršenih cela vrsta vlomov v Plznu. Magdeburgu, Parizu in Niči. Tehnika je bila pri vseh vlomih enaka in se je posrečilo najti tudi orodje, ki so ga vporabljali vlomilci in ki je bilo večjidel iz Berlina. Radi tega je kriminalna policija lahko prišla tatovom na sled in se ii je kmalu posrečilo aretirati celo vrsto članov imenovane tolpe. Poglavar Horvath se je ravno pripravljal na neko potovanje, ko ga je policija vstavila v avtomobilu. Pri izstopu iz voza je skušal še pobegniti, a se mu načrt ni posrečil.
Smrt vojvodinje Lite. V sredo je umrla v Vedanu v Lombardiji v 68. letu svoje starosti vojvodinja Lita. Pokojnica, ki ie bila svoječasno najlepša dama Italije, je igrala veliko vlogo in je živela v intimnih od noš:-jih s pokojnim kraljem Umbertom. O t.m se pripovedujejo različne anekdote. Ko je galantni kralj še živel, se je nekoč zgodilo, da ie takratna kraljica Marjeta snela svoj poročni prstan s prsta in z jeznim glasom izjavila, da toliko časa z' pet ne natakne prstana, dokler bo lepa vojvcJinja občevala na dvoru. Ta Ijufco-sursnosi r^ se je pozneje umaknila plemenitejšim čustvom. Ko so dne 21. julija 1900 prepeljali truplo ustreljenega kralja Um-
berta v grad Monza, je kraljica še poklicala v Milanu živečo vojvodinjo Lito, da vidi zadnjikrat mrtvega kralja. Pripoveduje se tudi, da je kralj Umbert povodom smrti sinčka vojvodinje L 1891, posetil vojvodinjo. ponoči v njeni palači in ostal dolgo pri mrliču. Vojvodinjo so pokopali v rodbinski grobnici v Vedanu.
Delovanje židovskega oderuha. V Kijevu na Ruskem je izvršila policija hišno preiskavo pri znanem milijonarju Giinz-burgu. Rezultat preiskave je vzbudil po vsem mestu velikansko senzacijo. Izkazalo se je, da je bilo domnevanje, da je Giinzburg nevaren oderuh, popolnoma resnično. Žid je svojo številno klijentelo, obstoječo iz državnih uradnikov, knezov in grofov, silno izsesaval in izplačeval na menice za 10.000 rubljev, samo 1500 do 2000 rubljev. Vrh tega je zahteval za posojila 400—500% obresti. Policija je za-#enila v Gunzburgovem stanovanju 50 menic, v skupni vrednosti milijon rubljev.
Kako se lahko iznebi žene. Peter Pas-pati, bogat bankir iz Liverpoola na Angleškem, toži sedaj svojo ženo za ločitev od mize in postelje in ima zato prav originalni povod. Paspati je poročen s svojo ženo že tri leta; imata več otrok in gospa Paspati je prava čednost. Toda mož je naenkrat prišel do spoznanja, da niti poprej niti sedaj še ni dovolj pameten, da bi se poročil pravnoveljavno. Zdravniki so nato preiskali njegovo zabitost, vendar pa so izjavili, da je ta še veliko premajhna, da bi zamogla biti povod razveljavljenju zakona. Eden izmed zdravnikov je podal pred sodiščem celo izjavo, da jih ima Paspati precej za ušesom in da prav dobro ve, kaj hoče. Lepa gospa Paspati je spoznala svojega sedanjega moža na potovanju na otoke Fidži, ko je šla obiskat svojega prvega, težko bolnega moža in se je takoj zaljubila v pridnega Petra. Zaljubljenca sta se takoj, ko sta prišla v London in je umrl njen prvi mož, tudi v resnici poročila. Toda Peter noče o tem sedaj ničesar vedeti in se trudi na vse mogoče načine, da bi dokazal pred sodiščem, da ni popolnoma normalen. Toda sodišče ni šlo premetnemu možu na limanice inga je kratkomalo odpravilo, češ da so njegov trditve sicer premeten izgovor, ki pa pred sodiščem ni nič zalegel.
Alkohol v balkanski vojni. Da je zmožnost in vztrajnost trezne armade vedno večja in boljša, kakor one armade, kjer so vojaki udani alkoholnim pijačam, to kažejo mnogoštevilne izkušnje. Kako je bilo z alkoholizmom v balkanski vojni, o tem je priobčil srbski štabni zdravnik, dr. Gjuro Popovič v ravnokar izišli nemški reviji »Die Umschau« obširno študijo. V prvi vrsti dr. Popovič odločno pobija trditev, da so Turki abstinenti. Staroturki se drže dobesedno predpisov Korana ki prepoveduje pitje vina, zato pa pijejo tem rajše in tem več žganja in piva. V splošnem so pili vojaki med mobilizacijo in tudi v vojnem času več kakor poprej. Skoro vsi oficirji, razven onih, ki so tudi v mirnem času abstinenti, so pili v vojni navadno vino, manj druge alkoholne pijače. Najbolj trezni so bili topničarski častniki. Vojaški zdravniki, domači kakor tujci, so pili vse, nekateri celo čez mero. Pač pa so živeli navadni vojaki in podčasniki skoro popolnoma abstinentsko, ker alkohola na eni strani niso mogli kupovati, na drugi strani pa je pitje alkoholovih pijač poveljstvo strogo prepovedalo. Vendar pa so se kljub temu primeriii izjemni slučaji, ki pričajo, kako pogubonosen je alkohol v vojni. — Neki rezervni častnik, alkoholist, poveljnik domobranskega oddelka, je po nepričakovanem bolgarskem močnem napadu dne 30. julija 1913, takoj izgubil pamet, pobegnil in kar brez odpora izročil pozicije sovražniku. Drugi slučaj kaže, da zamore biti tudi zmerno pitje usodepolno. Na nekem transportnem parniku se je izkrcanje zamudilo za tri ure le radi tega, ker so smatrali nekateri častniki za potrebno, da spijejo na parniku par pokalic. Med tem na je prišla znana turška križarka »Hami-bije«, uničila parnik in 100 vojakov. V bolgarski armadi, kjer se je vsak dan popilo silno alkohola, je bilo lahko opažati maso pijanih vojakov, posebno pa prostovoljcev, in tudi častnikov in podčastnikov'. —-Dr. Popovič je po padcu Drinopolja sani opazoval, kako so pijani vojaki in prebi-valici masakrirali vjete častnike in vojake, ropali po hišah i.i opienili tudi crkve. V drugi balkanski vojni so dobivali bolgarski vojaki zlasti silno mnogo konjaka. Dogajalo se je to posebno pred naskoki, — menda zato, da bili vojaki bolj pogumni. Različni vojni poročevalci so dognali, da so regularne bolgarske čete izvrševale v pijanosti strašna grozodejstva. Ce se vrh tega še omeni, da so našli Srbi mnogo bolgarskih ranjencev in vjetnikov v popolni pijanosti, potem je čisto razumljivo, da so se izvrševala grozodejstva v prvi vrsti pod vtisom alkohola. Na drugi strani pa je vsled alkoholizma silno trpela tudi disciplina v bolgarski armadi in vsled tega tudi uspehi. Tako je bila armada generala Ratinčeva, ki se je pred odločilno bitko s Srbi napila, tepena in skoro popolnoma uničena. A ta slučaj ni bil edini. Žlibog so mnogi izobraženci kakor prostaki živeli v zmoti, da podeljuje alkohol moč in hrabrost in da varuje celo pred boleznimi. Po poročilih drugih srbskih zdravnikov, so epidemične bolezni veliko bolj razsajale med onim moštvom, ki je bilo udano pijačam. Konečno je vživanje alkohola jako slabo vplivalo tudi pri zaceljevanju ran. Omeniti ie, da so dobivali srbski ranjenci i samo gorak čaj in nobenega alkohola, i bolgarski zdravniki pa so dajali svojim 1 ranjencem tudi dovolj alkohola._
Izpred deželnega sodlfta.
Tatinski poizkus na Opčinah.
Nekega dne meseca januarja t. 1. sta slučajno v neki kavarni v Trstu prišla skupaj 261etni sobni slikar Anton Crnko-vič, doma iz Delnic na Hrvatskem, in 271etni kletar Gjuro Siljevinac, doma iz Samobora. Izpoznala sta se in čutila takoj drug za drugega neko posebno simpatijo, ki se je še povečala po dejstvu, da sta se nahajala oba v istem položaju: žepi obeh so bili popolnoma prazni. — In vendar se da živeti — je rekel Crnkovič svojemu najnovejšemu prijatelju Šiljevincu. — Človek si mora znati pomagati. Cemu bi stradal, ko vidim, da imajo mnogi drugi vsega odveč. Vzamem tam, kjer je preveč, pa denem tja, kjer ni nič, namreč v svoj žep in pa v moj želodec.
Prav tako se je pobahal tudi Siljevinac z raznimi tatvinami, zlasti pa, da je na Dunaju nekoč oropal neko trgovino in odnesel preko 100.000 K denarja in drugih vrednosti.
Ko je na Opčinah službujoči orožnik Vaclav Selc šel v noči od 3. na 4. februarja službenim potom mimo dvorca Josipa Giachettija, ki se nahaja na Opčinah pod št. 459, je čul v tem dvorcu neki sumljiv ropot. Poklical je takoj ljudi iz bližnje hiše, a kmalu zatem je prišel tja slučajno tudi openski orožniški postajevodja Andrej Kandut. Eno okno pritličja je bilo razbito: znamenje, da je šel kdo skozi okno v poslopje. Ce bi bil v hiši lastnik, bi bil šel skozi vrata, a ne skozi okno. A po zimi prebiva lastnik Giachetti, v mestu in dvorec je prazen. Orožnika sta potrkala na vrata, a ker nista dobila odgovora, sta tudi ona dva zlezla v hišo skozi ono razbito okno. In v hiši sta našla dva človeka, ki sta si bila že napravila kup obleke in perila, kar sta bila vzela iz raznih omar.
Ko sta ju orožnika aretirala in ju odvedla na orožniško postajo, sta onadva povedala, da sta Anton Crnkovič in Gjuio Siljevinac. Oddana sta bila deželnemu sodišču in državno pravdništvo je proti nji ma vložilo obtožbo radi poizkusa zločina tatvine za več nego 200, a manje nego 2000 K.
Vsled tega sta tatinska junaka prišla včeraj pred senat deželnega sodišča. Razpravi je predsedoval deželnosodni svetnik Lazarich, a votantje so bili deželno-sodna svetnika Pachor in Parisini in sodnik dr. Alberti; državno pravdništvo je pa zastopal dr. Tomičič.
Prvi je bil zaslišan obtoženec Anton Crnkovič, ki je povedal, kako je izpoznal Siljevinca. Bila sta oba brez dela in brez sredstev za življenje. Dne 3. februarja nista imela niti toliko, da bi si bila plačala prenočišče. Bilo je mraz n burja je tulila uprav po zverinsko. Sklenila sta, da gresta na Opčine, da dobita prenočišče pod streho. Ko sta prišla že blizu kolodvora državne železnice, je Crnkovič opazil neki dvorec, ki se mu je zdel zapuščen. Hotela sta notri, da bi prenočila, a tedaj se je oglasil pes. Razumela sta, da tam ne moreta notri, in sta šla drugam. Tako sta naletela na Giachettijev dvorec. Šla sta vanj in tam odprla neke omare, da bi poiskala kaj za lačni želodec. Našla sta pa Ie perilo in obleko. Zbrala sta na kup nekoliko srajc, dva para hlač in eno suknjo. Slednjič sta pa vendar prišla do omare, v kateri je bilo shranjenih več škatelj sardin. Ko sta zagledala te škatlje, jima je želodec kar zavriskal od veselja. A v istem hipu se je začulo trkanje na vrata. Kaj početi? Pustila sta vse skupaj, tudi sardine, in se šla skrit v prvo nadstropje. Kmalu za tem so prišli v hišo ljudje; kos ta videla, da imata opraviti z orožniki, sta se takoj vdala.
Ko ga je predsednik vprašal, kolikokrat je bil že kaznovan, je Crnkovič rekel, da samo dvakrat, ker pa mu je predsednik povedal, da iz spisov izhaja, da je bil kaznovan že devetkrat, je o^ovrnil: »Računam le večje kazni; kar je pod dvema mesecema ječe, niti ne smatram za kazen«. — Iz spisov izhaja, da je Crnkovič nepoboljšljiv in drzen tat, v resnici takšen, kakršnega se je sam opisoval Šiljevincu: bil je že štirikrat kaznovan radi zločina tatvine in večkrat za druge prestopke.
Gjuro Siljevinac je izpovedal približno istotako, kakor Crnkovič; le da je rekel, da ga je k temu činu zavedel Crnkovič. Šel je s Crnkovičem na Opčine, Ie da si poišče prenočišče. Ni imel namena krasti, kajti ni še nikdar ničesar ukradel in ni bil še nikdar kaznovan.
Ko ga je predsednik vprašal, zakaj se je pa Crnkoviču hvalil, da je izvršil že toliko tatvin in celo eno za preko 100.000 K, je rekel, da je to storil zato, ker ga je bilo sram pred Crnkovičem, ki je vedel toliko povedati o svojih činih. — In res izhaja iz spisov, da ni bil Siljevinac, vzlic svoji samohvali o velikih tatvinah, še nikdar kaznovan; tudi je dokazano, da ni bila tatvina, s katero se je hvalil, na Dunaju nikdar izvršena.
Kakor priče so bili zaslišani orožniški postajevodja z Opčin Andrej Kandut, orožnik Vaclav Selc in Humbert Pollak, ki je sorodnik Giachettijev ter stanuje na Opčinah blizu Giachettijevega dvorca. Slednjič je bil zaslišan tudi Josip Vavpo-tič, lastnik gostilne Bonvechiati v ulici Ghega. Ta je povedal, da je neki dan prišel k njemu Crnkovič in mu ponudil na je k temu prisiljen, ker nima dela in ne sredstev za življenje. Ko je pa še povedal, da je sobni slikar, mu je dal Vavnotič prodaja prstane, mu je Crnkovič rekel, da prodaj dva prstana. Na vprašanje, zakaj večerjo in nekai denaria na račun, da mu
je prebarval kuhinjo. Crnkovič je delal v gostilni teden dni, a ko je po končanem delu odšel, so v gostilni konstatirali, da manjka 18 komadov srebrnih žlic, vilic in nožev.
Sodišče je obsodilo Cmkoviča na 15, a Siljevinca na 5 mesecev težke ječe, poostrene s postom vsak mesec in na izgon po prestani kazni. Siljevinac je kazen mirno sprejel, Crnkovič pa je izjavil, da sprejme kazen, a ne izgona: »Saj smo vendar vsi pod enim cesarjem, tu in na Ogrskem: zakaj sem pa smel biti v Avstriji, ko sem bil ogrski vojak?« — je rekel. No, sodišče je vzelo na znanje, da Crnkovič ugovarja proti razsodbi, v koli-kor se tiče izgona._
Trgovina in {ospodarstvo.
BORZNO POROČILO.
dne 9. aprila 1914. Efektna borza.
Dunaj, 1.20 pop. Avstrijska renta papir 82.50, avstrijska srebrna renta 82.50, avstrijska kronska renta 82.75, ogrska kronska renta 8210, kre-ditke 615.50, Anglobanka 336.25, Union 592.—, Liinderbank 518.50, Bankverein 519.— drž. žel. 711.—, Lombardi 99.50, alpinke 836.75, turške srečke 222.50, Napoleoni 19.10, marke papir 117.50. London kratko 24.04, Pariz 95.46. Slabeje.
Dunaj, 3.10 pop. Avstr. renta papir 82.50, kre-ditke 615.75, Uojd 617.—, drž. žel. 711.—, Lor-bardi 99 75, alpinke 838.75, turška srečke 221.75, cheques Pariz 95.50. Stalno.
Trst, (urad.) Francija 95.40-95.70, Nemčija 117.35 -117.75, Italija 94.95 - 95.15, London 24 - 24.06, 20 frankov 19.08-19.13, 20 mark 23.48-23.54, so-vereign 23.95-24.02. nemški papir 117 30-117.70, italijanski papir 95-95.40, avstr. zlata renta 101.90 102.30, avstrijska kronska renta S2.65 - 83.05, ogrska
zlata renta 98.05 - 98 45, ogrska kronska renta 82.--
82.40, turške srečke 221 - 224 — ; diskont za menice do 3 mesecev 3"/4-474°/0, nad 3 mesece 4'/4 - 4*/4%-
Blagovna borza.
Budimpešta, 9. apr. Pšenica za april 12.72, maj 12.53, oktober 11.43; rž za april 10.40, oktober 8.81; oves za april 7.70, oktober 7 81; koruza za maj 6.97, juli 7.08. Ponudbe pšenice srednje, povpraševanje ravno tako. — Tendenca stalna, Prodaje 10.0G0 q.
Trst, 9. aprila. Kava. Santos good average za maj 55 50 - 55.75, za juli 56.25 - 57.—, september 57.25 - 57.50, december 58 — -58.25, marec 58.25-
50.—. Tendenca trdna. — Good Rio za maj 50.--
51.50, juli 50.25 - 52.25, september 51.25--.—, december 52.---.—, marec 52.25--.—.
Sladkor. Centrifug, takoj 2G5/, - 27»/* april-
avgust 27'/« -281/,, novem.-marec -28.--28"/4,
melis takoj 2S3/. - 281/,, april-avgust 29-—.—, nov.-mar. 29 25 - 29 50. concasse takoj 28V4-29.—, kocke 29»/.—30, kristal takoj 271/4 - 27l/„ april. -avgust —.—, okt.-dec. 26'/,- 26. Stalno.
=: HALI OGiASpš
nn	se računajo po 4 stot. besedo.	|~~}f~"l
■-ggp	Mastno tiskane besede se raču-
ii—i	najo enkrat več. — Najmanjša	r |i-|
LILI	: pristojbina znaša 40 stotink. :	* '
iThnvnn vina» vipavsko belo, istrsko črno se IŽBUrilU dobi po 04 vin. liter ako se vzame od 10 litrov naprej. Gostilna-buffet H. Kosič ulica Carradori št 15._360
nrffffff se 7 eno dvema posteljama. — UUuU Kojan, Vicolo delle Rose 7, I desno. (365
122* se dobavatelj bukovega oglja za letnih 15 fl*ll5 do 20 vagonov. Plačilo ob izročitvi. Mor-tello Anton, Trst V. del Toro Št. 14.	268
se takoj odda. Ulica Miramar št. 11, I n.
Nn velikonočni ponedeljek es^
nabora javen ples v Vižovljah na dvorišču gostilničarja Blažina. — Opozarjamo vesele okoličane naj ne zamudijo prilike. — Fantje.	367
npfflfif istrski teran S. Vincenti. Za dom toči po FrUVI 72 vin. gostilna Daneu na Opčinah v hiši g. Gorjupa.	371
je odprl Anton Laurenčič pri Sv. M. UMlsllU M. Zgornji št. 1022, kjer toči domače vino črno in belo. Priporoča se znancem in prijateljem.	369
£1f!rfN se v najem rcala sobica ulica Conti štev. mm 24. vrata 7 pritličje.	372
^nlflti	in graške po najnižji ceni. Du-
UllJULl najske in kranjske klobase 12 komadov 1 krona. Buffet Snban, San Sebastiano št. 6. 328
■	■■■■■	gBOnDf	B g l3 .
■	™-—-.
■	: Kinematograf p Bolnim: !
: =—= i
1	. Vsaki dan velike
■	in interesantne
\ predstave, ;
	■_1
iBm|8S|1»g«al ■ g » -a j
Anton Mahne, trgovec
Priporoča si. občinstvu
svtio trgovino jestvin in kolonijalnegs b
Trst, ulica deli' IsftrSa št. 4
: s podružnico na Greli Številka 273.
Vsakovrstna vina in likerji
v steklenicah. — Blago vedno sveže. — Postrežba točna na dom. — Prodaja nr - - - drobno in na debelo. - - -
vsled likvidacije proda se j slovensko I
Mainiško ! podjetje I
s boncesljo ured, i
hi le dobro vpeljano in mnog] . zanojlieno. - v daljnem ohrožiu j ni konkurente. - Naslov pove j \
inser. odd. Edinosti pod k 2209. (;
_i t
'J
neaenes^.
U " Dobroznana mirodilnica :: 1.
J Ivan Camaul!
M Sv. Ivan - Trst - bliza Nar. tmn l iS Velik izbor, barv,
2	pavlak itd. f
SI Zaloga za Trst in okolico redilnegn '(
Bćaja za otro- Cl AOIIV
«ke In odrasle jOl-f/\L/II * v.
ter fosfornega 2/na in tečnega prafta za živali- - Telefon 81 :
BaeBaaaea^'?. ^saBBSs&ragas m
I Umetno - MmmM
m Trat, ulica fs4g|!f A Trst, ulica ^ ® Rivo it. 42 yit*JJK Rivo St. 43 £
Hi	-- pri Sv. Jakobu -- (pritličje)
ij fiQ I IsrrtuJ« T»ko fcVifTiSčno d«l?,	K3 j
"S 8 klktr t*il ni|Mi, psanetka, a»-	i
3 tnajMt lokftlor, porMltack« p)oUa £ 3
I ga vwk«mta« •pomnik* Iti. U4.	|
S i Possbnost: Poveča- [ ■ 3 nje vsake fotografije M j
^ 8 MmAi sdobmMtl |Nf. naro«alkev Rp :
B— H	1» uro6b« la Jih UttIbJ* aa T V".
J ieam, rraataalao tadl raaaj auto Srg i
van de Lorenzo - Anton Penila
ZALOGA GLINASTIH PEČI
IN ŠTEDILN KOV Trat; ulica San IVlaurizio 9.
Velika izbera glinastih peci
v vsaki velikosti in barvi. Lastna delavnica štedilnikov. — Izbera plošč za stene n. pr. kuhinje, kopelji itd. Izvršuje in popravlja vsakovrstna dela te stroke. Na-ročbe se izvršujejo točno. Sprejema io se naročila tudi na dežel
.------TOVARNA
ROQLEflflX;(
Int. LODOVIK FIJCHER
Ulica Moreri 72 iBST- BOJAN
• - ■ • TELEFON 29-14	=
Izdeluje jeklene kakor tudi lesene^
ROIJIsB ikU2£
Ima ▼ zalogi potrebSJIae z® I«sene lu ža-
^ Ure T?orLE1TX	Delo solidni.
. a«!! P6k!!
Brože (Kvas) Iz stimule slovenske tovarne draž, so dosesie mjama naifioijsi ttaradnjof naročajte pri domači turdKL KI Oum postreže po RaaRnrenžnBi	J J. sobah. ?r?t. J'J^-'r