PoStnlna plačana ? cotaviaL Leto Xm, št. SO Ljubljana, sobota 29. februarja 1936 Cena 2 Din jpravm&vo; ujubij&na. tlnattjeva ulica š. — i eielOD 3L 4122. 3123, jllseraun dddejek: l,Judijana, selen-Durgova ul H. — Tel 3492, 2492, o družni ca Maribor: 'Josposka ulica St. 11. — felefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St z. — Telefon St. 190. tiačuni pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St. 11.842, Praga Oslo 78.180, 3124. 3125, 31266. Wlen §t 105.241 Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaSa mesečno Oin 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124. 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Eden je govoril Eden je končal svoj veliki zunanje politični ekspoze v angleški zbornici, od katerega so pričakovali razčiščanja evropskega položaja, predvsem pa vsaj točen očrt angleškega stališča v dogodkih zadnjih mesecev. Eden stoji sedaj že od decembra meseca na čelu angleškemu zunanjemu uradu in od tedaj se je zgodilo mnogo, kar zahteva pojasnila Toda njegov ekspoze je v tem pogledu razočaral. Eden je sicer mnogo govoril, toda zelo malo povedal, pred vsem pa zaman iščemo v njegovih izjavah smernic za angleško politiko v afriškem sporu. Nejasnost njegovega govora zapušča dojem, kakor da bi bilo Angliji nekako žal odločnega nastopa, ki ga je zavzela napram Italiji po objavi pariškega sporazuma med Lavalom in Hoa-reom. Zdi se, da je Anglija sita sankcij in da so tam pričeli uvidevati, da le niso zadostno sredstvo za skrajšanje afriške vojne. Sicer je minister Eden v svojem govoru izjavil, da je kraljevska Vlada slej ko prej pripravljena na vsako ojačenje sankcijskega pritiska in na kakršenkoli drugi kolektivni ukrep, ki bi ga predlagalo Društvo narodov, da se konča prelivanje krvi v Afriki. Iz tega bi se dalo sklepati, da je Angiija pripravljena še vedno na poostritev sankcij, predvsem pa na uvedbo petrolejske zapore nad Italijo. Toda veliki angieški listi z glasilom zunanjega urada »Timesom« na čelu dajejo tem besedam drugačno tolmačenje. Petrolejske sankcije, pišejo, so se močno pretiravale v gotovih krogih, postale so neke vrste fetiš in preizkušnja za dobro voljo in uspešnost Društva narodov. Še vedno pa ni niti približno ugotovljeno, ali bi imele oni uspeh, ki se na splošno pričakuje. Zato Eden ni mogel dati nobene izjave, ali se bodo te sankcije uvedle ali ne, kako in v koliko so sploh izvedljive. To vse so zadeve, odvisne od Društva narodov. Iz vsega Edenovega govora in njega komentarjev v Angliji je torej v glavnem razbrati, kakor da so tam opustili načrt petrolej-skih - nkcij kot instrument zoper italijanske afriške načrte. Mirnost, s katero je angleški parlament sprejel Edenove izjave, tudi kaže, da se je tam močno izpremenilo ozračje, ki vladalo še meseca decembra, ko so Edenovemu predniku Hoareu pripravili v sličnem položaju vse drugačen sprejem, da se s svojimi razlaganji ni niti upal pokazati v zbornici, temveč se je neljubi debati rajši ognil z demisijo. Burno zahtevanje sankcijske politike se danes opaža samo še pri delavski opoziciji, o kateri pa vsak ve, da tega ne zahteva iz prepričanja, da gre za nujne potrebe imperija in njegove zaščite, marveč le iz odpora proti italijanskemu notranjemu režimu. Kako si angleška vlada zamišlja rešitev abesinskega spora, minister Eden tudi ni povedal, niti ni za to stavil konkretnih predlogov. Glede tega je omenil le to, da bi za osnovo takega sporazuma lahko služilo poročilo odbora petorice. Ali bo ta predlog sedaj po italijanskih zmagah v Abesiniji za Evropo ugodnejši, nego je bil Daval-Hoareov dogovor, je seveda veliko vprašanje. Za primer, da bi bil ugodnejši, pa je še večje vprašanje, če bi ga Italija sprejela, sedaj ko se je njena pozicija spričo zadnjih vojaških uspehov in angleške neodločnosti znatno okrepila. Malo neprijeten je tudi bil zunanjemu ministru zagovor glede skrivnostne objave Maffeyevega poročila o angleških interesih v Abesiniji. Čeprav izhaja iz tega poročila, da Velika Britanija nima tako važnih interesov v Abesiniji, da bi se morala upreti italijanskemu osvoje-valnemu pohodu, izhaja iz dokumenta tudi, da Anglija le ne nastopa proti Italiji iz čistih idealnih nagibov, kakor je doslej vedno zatrjevala. Iz poročila je namreč razbrati tudi angleške aneksij-ske želje v severni Abesiniji,- kar je pa tudi popolnoma naravno, saj je Anglija že ob začetku spora opetovano zatrjevala, da ne more prepustiti odločanja o vodi Nila nobeni drugi velesili. Kaj pa londonska rvlada prav za prav namerava, na to ni dal Edemov govor nobenega pojasnila. Morda je res, kakor pišejo pariški listi, da kakor za časa Hoarea, tudi sedaj v vladi ni prave enotnosti. Vse polno pojavov je na raznih koncih svetovnega imperija, ki najbrž tudi ne dovoljujejo več začetne im-pulzivnosti. Drugi teden se začno razgovori v Kairu glede nove ureditve an-gloegiptskega razmerja, v Indiji je nemirno, vstaja na Japonskem pa daje sedaj pojavom na Daljnem vzhodu nov vznemirljiv izraz. Najbrze je tu iskati vzroke, da Edenove izjave niso ničesar povedale. Očividno smatrajo v Londonu, da ni še prišel pravi čas za končno in jasno opredelitev Anglije. Japonski grozi državljanska volna Situacija na Japonskem vedno bolj zapletena - Vojaški upor še ni likvidiran in ni « izključeno, da pride še do hujšega prelivanja krvi London, 28. februarja, o. Položaj na Japonskem še vedno ni razčiščen. Dočim so včerajšnje vesti, ki so jih japonske oblasti strogo cenzurirale, vedele poročati, da so prizadevanja za mirno likvidacijo uipora uspele ter da so uporniki pristali na to, da zapuste zasedena ministrstva in druga javna poslopja ter se vrnejo v vojašnice, izgleda po današnjih vesteh, da se je položaj znova poostril. Telefonske in radijske zveze z japonsko prestolnico so od danes opoldne zopet prekinjene. Informacije, ki krožijo po inozemstvu, prihajajo po velikih ovinkih in jih seveda ni mogoče kontrolirati. Vsekakor pa kaže, da upor še ni zadušen in da grozi Japonski krvava državljanska vojna. Po vesteh, ki prihajajo preko angleškega poslaništva in angleških zaupnikov v Singapuru, so se razvijali dogodki od včeraj dalje takole: Prvi ultimat Včeraj dopoldne se je ponovno sestal vrhovni vojaški svet ter pozval upornike, da naj najkasneje do 18. ure zapuste poslopja, ki so jih zasedli in se vrnejo v vojašnice, kjer naj čakajo odredb nadrejenih vojaških oblasti. Uporniškim oficirjem je bilo dano na izbiro, da se puste aretirati, ali pa da izvrše harakiri (japonski običaj samomora z razparan jem trebuha). Uporniki so pri pogajanjih zahtevali, da se pri sestavi nove vlade upoštevajo njihove zahteve ter da morajo imeti vojaški krogi v novi vladi odločilen vpliv. Okrog 18. ure je res oddelek upornega vojaštva, ki je bil zabarikadiran v poslopju policijske direkcije, odkorakal v vojašnico. Tam pa so jih takoj prijeli in razorožili ter vrgli v zapor. Ko so ostali uporniki zvedeli za to, so takoj preklicali svoj prvotni pristanek za predajo. Drugi Vrhovni svet jim je nato stavil dragi altimat in jim podaljšal rok za predajo do danes zjutraj ob 8. Med tem je zunanje ministrstvo že obvestilo poslaništva v inozemstvu, da je upor zad-tšen ter da je zopet vzpostavljen red in mir. Izkazalo pa se je, da so se razvili dogodki v docela drugo smer. ne popuste Opolnoči so glavni voditelji upora poslali vrhovnemu vojaškemu svetu sporočilo, da se ne bodo vdali, marveč pozvali vse prebivalstvo, naj se pridruži njihovemu pokretu, ker se njihove zahteve ne upoštevajo in upornike, ki so jim zagotovili svobodo, zapirajo. Mornarica nastopi Podaljšanje roka do 13. ure — Prihod 22 vlakov z vladi zvestimi četami — Ljubosumnost med armado in mornarico Avtomobilska nezgoda grškega kralja Atene, 2& februarja b. Avtomobil v katerem je bil grški kralj Jurij, je trčil z vozom cestne železnice. Kralj Jurij je ostal nepoškodovan. S tem se je seveda položaj docela spremenil. Vrhovni vojaški svet je zasedal vso noč v cesarskem dvorcu, kjer so se zbrali tndi vsi člani začasne vlade ter večina članov cesarske rodbine. Izdal je takoj potrebne ukrepe, da se upor za vsako ceno zaduši. V Tokio so bile pozvane posadke vseh bližnjih garnizij, v prvi vrsti pa mornariški strelci. Čete tokijske garnizije so priprte in ne smejo zapuščati vojašnic, ker se vodilni krogi boje, da bi se pridružile upornikom. Mornarica je obkolila vsa poslopja, v katerih so zabari kadi rani uporniki, po ulicah pa korakajo močne patrulje. Vsa javna poslopja so zasedle zanesljive vladne čete, okrog cesarske palače pa je postavljen trojni kordon mornarjev in mornariških strelcev. Vsa cesarska garda je mobilizirana. Mesto je podobno velikemu vojaškemu taborišču. Na željo mikada je vrhovni svet davi še enkrat podaljšal upornikom rok za predajo do 13. ure. Mikado bi za vsako ceno želel, da se upor likvidira brez prelivanja krvi. Ker je potekel tudi ta rok, a se uporniki niso vdali, je vrhovni vojaški svet že opoldne odredil, da se izkrcajo nadaljnji oddelki mornariških strelcev, ki so prispeli z dvema eskadra- ma vojnih ladij v tokijsko luko. V teku današnjega dne je prispelo v Tokio 22 posebnih vojaških vlakov z zanesljivimi četami. Od 13. ure dalje je bil prekinjen v mesta ves promet^ trgovine, tovarne in javne lokale so morali zapreti. Kmalu zatem se je slišalo močno streljanje in misli se, da so se razvile hode borbe med uporniki in vojaškimi četami. Kakšen je bil ind teh borb trenutno še ni znano. Največja nevarnost za razvoj dogodkov na Japonskem je v starem nasprotju med vojsko in vojno mornarico. Že od nekdaj sta draga na drago ljubosumni. V mornariških krogih zelo obsojajo sedanji upor, zlasti pa so razdraženi zaradi umora ministrskega predsednika Okada, ki je bil kot admiral v mornariških krogih zelo popularen. Vlada izkorišča nerazpoloženje mornarice do suho-zemne vojske in je zato za zadušitev upora poklicala v prvi vrsti mornariške oddelke. Tokijska garnizija je po sodbi vojaških krogov skrajno nezanesljiva in obstoja bojazen, da se bo pridružila upornikom, zlasti še, če res pride do krvavih borb med mornarico in vojsko. V tem primera bi moglo priti do splošnega upora, ki bi neizbežno dovedel do krvave državljanske vojne. Vojaška diktatura na obzorju Permanentno zasedanje kronskega sveta — Mikado vi napori, da bi našel čim boljši izhod iz vladne krize Mikado si na vse načine prizadeva, da bi upor čimprej m na čim bolj miren način likvidiral. Od včeraj dalje permanentno zaseda v cesarski palači kronski svet. V palači so zbrani tudi vsi člani začasne vlade ter vrhovni vojaški svet. Mikado je najprvo predlagal imenovanje regentskega sveta, ki bi ga tvorili cesarski princi. Regentski svet naj bi prevzel vso oblast vlade in parlamenta, s čimer bi bilo v glavnem ugodeno zahtevam upornikov po izločitvi strankarskih politikov. Ta predlog pa ni našel odobravanja v vojaškem svetu in v vladnih krogih. Kronski svet je nato iskal drugega izhoda iz nastale krize. Mikado .ie poskušal sestaviti novo vlado, v kateri bi imeli skoro odločilen vpliv vojaški krogi. V to svrho so bili pozvani v Tokio guverner Koreje general Ugati, bivši vojni minister general Araki in bivši generalni inšpektor vojske general Mazn-ki. Predsednik te vlade bi bil princ Ko-noje. Izgleda pa, da tudi ta poizkus ni uspel in se je po zadnjih vesteh mikado odločil zato za edino možni izhod, da prepreči razširjenje upora ter je progfcv-sil vojaško dikta+»"v> ood vodstvom generala Arakija. Kaj zahtevajo uporniki Po vesteh, ki jih je prejelo japonsko poslaništvo v Londona od japonskega zunanjega ministrstva, so voditelji vojaškega upora danes razširili po mestu letake, v katerih pojasnjujejo svoje postopanje in objavljajo svoje zahteve. Predvsem zahtevajo sestavo popolnoma neodvisne vlade, ki bi bila kos vsem težko čarn sedanje dobe. Prva naloga take vlade bi bila, da obnovi avtoriteto mikada, ki jo je dosedanji režim s svojo strankarsko opredelitvijo neprestano iz-podkopaval. To je bil tudi glavni vzrok, da so se aporniki odločili, da odstranijo nekatere ministre, ki so glavni krivci tega stanja in ki so prav tako kakor kapitalisti, birokrati in strankarski zaslep-ljenci škodljivci japonskega naroda, ki so ogrožali notranji in zunanjepolitični razvoj Japonske. Nova, od političnih strank popolnoma neodvisna vlada, ki U se naslanjala v prvi vrsti na vojsko, nr,j bi zopet obnovila red, zakonitost in pravičnost v državi. Letake sta podpisala kapetana Minoka in Ando, oficirja tretjega tokijskega pešpolka, ki sta glavna voditelja opora. V letakih opozarjata tudi na škodljive posledice londonske pomorske pogodbe iz leta 1930. Letaki končujejo z ugotovitvijo, da so dogodki tako daleč dozoreli, da je neobhodno potrebno, da Japonska izvede svojo misiro na Kitajskem, ter da definitivno obračana z Rusijo, Anglijo in Zedinjenimi državami, ld se docela neopravičeno vmešavajo v z»<*evft Dalinega vzhcda. INSERIRAJTE V »JUTRU"! Zarota princa Kanina proti mikadu London, 28. februarja, o. Po poročilih iz Singapura je bilo danes obsedno stanje, ki je bilo doslej proglašeno samo v prestolnici, razširjeno na vso državo. Iz tega sklepajo, da se je podožaj zelo poostril in da je situacija na Japonskem zelo kritična. Zelo čudne vesti se širijo o princu Kaninu, ki je šef generalnega štaba. Cim je izbruhnil upor, je sporoči!, da je bolan in ga od takrat ni bilo veff na spregled, čeprav so ga ponovno klicali na dvor in v vojaški svet. Trdi se, da je na strani upornikov, ter da je zasnoval zaroto proti cesarju, hoteč se sam polastiti japonskega prestola. Amerika se boji zapletljajev VVaahington, 28. februarja, o. Dogodki na Japonskem vzbujajo v tukajšnjih krogih vedno večje vznemirjenje. Več narodnih poslancev je interveniralo pri vladi ter zahtevalo, naj takoj pošlje ojačenja na vsa ameriška pomorska oporišča v Tihem oceanu. V ameriških krogih so prepričani, da bo prišlo na Daljnem vzhodu do da-lekosežnih zapletljajev, in da je treba računati z vsako možnostjo. Oe pride do iz-premembe notranjega političnega kurza, ni dvoma, da bo krenila tudi japonska zu- nanja politika po drugi poti. Zato vlada v washingtonskih krogih splošno prepričanje, da bo na Daljnem vzhodu v najkrajšem času prišlo do izbruha sovražnosti Japonske proti vsem ostalim državam, ki so zainteresirane na Daijocm vzhodu. To domnevo potrjujejo tudi izjave visokih japonskih vojaških osebnosti zadnje done, ki so ponovno zahtevale energičnih ukrepov, češ, da je sedaj pobožaj ugoden. Cim pa se bodo evropske velesile sporazumele o evropskih zadevah, bodo propadli vsi japonski načrti na Daljnem vzhodu, ker bo v tem primeru tudi Rusija imela zavarovan hrbet v Evropi ter se bo mogla z vso silo vreči na Daljni vzhod. Sibirska vojska alarmirana Varšava, 28. februarja, o Listi poročajo lz Moskve, da vlada tamkaj zaradi dogodkov na Japonskem vedno večje razburjenje. Sovjetski komisar za narodno obrambo Vorošilov, ki se je mudil na Kavkazu, se je danes z letalom vrnil v Moskvo. Takoj po svojem prihodu je odredil alarmno stanje za vso vzhodno-sibirsko armado. Obenem so dobile garnizije, ki so najbližje vzhodni ruski meji, nalog, da takoj ukrenejo v»e potrebno za obrambo ruskih interesov. Pričetek ofenzive proti Ambi Alagiju Armada maršala Badoglia napada nove por^?fanke rasa Mulugete pri Alagiju Rim, 38. februarja. AA. Propagandno miniul/stvo je objavilo naslednji komunike št. 138. Na eritrejskem bojišču so od včeraj za-rana naše čete ponovno v gibanju. Na so-malskem bojišču ni bilo važnejših dogodkov. Gorovje Amba Alagi že v italijanskih rokah Rim, 28. februarja, b. Po uradnih poročilih so italijanske čete včeraj ropet pričele ofenzivo na severnem abesinsket>: bojišču. Danes ob 11. dopoldne so zavzele gorovje Amba Alagi, 30 do 40 km južno od Atnba Aradama ki so ga Italijani nedavno zasedli. Gorski greben Amba Alagi predstavlja važno oporišče na poti v Desie. Neguš ranjen ? Rim, 28. februarja. AA. Agencija Štefani poroča iz Džibuti ja: Po vesteh, ki prihajajo iz Adis Abebe, se v Abesiniji odigravajo pomembni dogodki, že prej so krožili glasovi, da je cesar Haile Selasie resno Obolel sedaj pa govore, da je nevarno ranjen. Nesporno je ugotovljeno, da so nujno z letalom pripeljali v Desie cesarjevega osebnega zdravnika, Šveda dr. Haranerja, ki je znan kot ogorčen nasprotnik Italije. Dr Hanner je prinesel s seboj vse svoje kirurške instrumente. Z letalom so v Desie pripeljali tudi prestolonaslednika, ki je v neprestanih sporih s cesarjem, in mlajšega cesarjevega sina kneza Makone. na. Trdijo, da dr. Hanner po svojem prihodu v Desie skoro še ni zapustil sobe, kjer leži ranjeni cesar Razen tega trdijo, da j« ras Kasa poučen o vsem, kar se odigrava v Desiju, in da skuša izrabiti položaj za polastitev ter prestola. Adis Abeba, 28. februarja. AA. Abesin-ska vlada izjavlja, da je zdravstveno stanje cesarja izvrstno in da so vse vesti, da bi bil cesar bolan ali ranjen, izmišljene. Italijanska moč v vzhodni Afriki Rim, 28. februarja. AA. V zvezi s proračunom vojnega ministrstva za 1. 1936/37 so bili objavljeni podatki, ki sc tičejo vojne v Afriki. V vzhodni Afriki je zbranih 7 pehotnih divizij: ena divizija alpincev im 6 divizij miličnikov. Tem divizijam je treba pni šteti še 27 bataljonov, kar da skupaj 300.000 mož. Razen tega je na bojišču še 36.000 domačinov. Tovornih avtomobilov imajo 11.000. Brzojavne žice merijo skupaj 1692 km, telefonskih aparatov je 5501, pošt in posrtnah postaj 1800, raznih delavnic za vojaške potrebe pa 799. V vzhodno Afriko je bilo doslej poslanih približno milijon ton raznega blaiga. Za prevoz vojakov in gradiva je bik) do 1. februarja potrebnih okoli 400 voženj in 90 temu nsmenu služile vse ladje italijanske trgovinske mornarica Nov hud udarec za pomorsko konferenco Italijanska delegacija je izjavila, da v sedanjih okoliščinah ne more podpisati pomorske pogodbe London. 28. februarja o. Italijanski poslanik Grandi je v spremstvu ostalih članov italijanske delegacije na pomorski konferenci obiskal včeraj zunanjega ministra Edena. Razgovoru sta prisostvovala tudi lord Mon-sell in sir Erik Chatfield. O razgovoru je bil objavljen naslednji komunike: Zaradi tehničnih težkoč. med drugim zaradi vprašanja velikosti bojnih ladij ter razlike med tonažo križark in bojnih ladij, kakor tudi zaradi težkoč pri postopku je italijanska delegacija določila, da v sedanjem trenutku ne more podpisati pomorske pogodbe. Razlika v tonaži obstoja v tem. da je določenih za največjo križarko 8.000 ton, za najmanjšo bojno ladjo pa 20.0'X) ton. Težkoče v postopku se nanašajo, kakor se Čuje, na politična vprašanja im na sankcije. Kakor zatrjujejo, se todo pomorska pogajanja med ostalimi tremi velesilami nadaljevala. Dejstvo .da je italijanska delegacija odklonila podpis pomorske pogodbe, še ne pomeni. da bo zapustila konferenco, ker bo svoje stališče zavzela šele po zasedanju odbora osemnajstih v Ženevi, ki se prične 2-marca. Govornik italijanske delegacije je vforaj na pomorski konferenci med dragim isjemk Na vsak način smo pripravljeni nadaljevati posvetovanja o neurejenih tehničnih vprašanjih. da bi mogK morda jeseni podpisati pomorsko pogodbo, če se bo politični pelo-žaj do tedaj pojasnil. Mučen vtis v Angliji London, 28. februarja, b. Angleški listi živahno razpravljajo o izjavi italijanske pomorske delegacije, da Italija za sedaj ni voljna podpisati predlaganega pomorskega dogovora. Reuterjev urad pravi, da je Italija zadala konferenci morda smrtni udarec, vendar pa ne bo kakor Japonska za. pustila konference, temveč bo njena delegacija ostala v Londonu, - da se še dalje udeležuje pagajmi. Kljub vsemu se bo mo. rala konferenca v bodoče smatrati kot konferenca samo treh držav. Beckova pot v Bruse*; Varšava, 26. februarja. AA. Zunanji minister bo jutri odpotoval ▼ Bruselj, kjer se bo mudil do 5. marca in pri tetf priliki podpisal pogodbo med Poljsko in Belgijo. Dva evropska tabora Razširjenje sankcij bi imelo za posMico razdelitev Evrope v dva nasprotna tabora Pariz, 28. februarja, o. Danes se je sestala vlada, ki je razpravljala o taktiki in stališču, ki ga naj zavzame francoska delegcija na zasedanm odbora osemnajstih v ženevi. Sklenjeno ie bilo, da se bo delegacija ravnala po dveh načelih. Predvsem bo skušala ostati zvesta vsem obveznostim glede na pakt Društva narodov, na drugi strani pa se bo z vsemi sredstvi zavzemala za mirno ureditev italijansko-abesin-skega spora. Kakpr zatrjujejo, bo enako nastopil tudi Eden. Vprašanje je ali bo odbor osemnajstih sklenil poostritev sankcij proti Italiji in ali bo mogla francoska delegacija pristati na petrolejski embargo. Namere italijanske vlade so že znane Mussolini je imel včeraj zelo važen razgovor z de Chambrunom, pa tudi italijanska po_ slanika v Londonu in Parizu sta ponovno sporočila mnenje italijanske vlade odgovornim političnim faktorjem v obeh za-padnihevropskih centrih. Vsekakor se more pričakovati, da bo v primeru razšir. jenja sankcij na petrolej Italija prekinila diplomatske odnošaje z zapadno Evropo, odnosno izstopila iz Društva narodov ter odpovedala razne pogodbe, ki so za Francijo največjega pomena. Učinki take reak. cije iz Rima bi bil; v mednarodnem političnem pogledu izredno hudi, ker bi se Ev. ropa razdelila v dva tabora z Italijo, Nemči jo in Madžarsko na eni strani ter Francijo, Rusijo, Anglijo in Malo antanto na drugi. Vsi napori po pacifikaciji Evrope od konca svetovne vojne dalje bi bili v tem primeru uničeni Italijani nezadovoljni s Flandinom Rim, 28. februarja o. Sedaj so tudi že službeni krogi zelo vznevoljeni zaradi Flandinove zunanje politike glede na ita-' lijansko-abesinski spor. Cujejo se tudi že resne grožnje za primer, če bi odbor osemnajstih, ki se bo sestal v ponedeljek, sklenil razširjenje sankcij proti Italiji tudi na petrolej in druge sirovine. če bi Francija pristala na petroleiski embargo proti Italiji, Italiji ne bo preostalo ničesar drugega, kakor da takoj odpove lokarnsko pogodbo in italijansko-francoski pakt Obe pogodbi sta za Francijo zelo važni če bi Italija odpovedala lokarnsko pogodbo, ji bo takoj sledila Nemčija. O tem so si menda, kakor sodijo tukajšnji politični krogi, v Parizu že na jasnem. Poostritev sankcij bi imela tudi to posledico, da bi Italija takoj izstopila iz Društva narodov. R^m, 28. februarja, d. Agencija Štefani objavlja: Inozemskih tisk objavlja slej ko prej vesti o dogovorih in sporazumih Italije z Nemčijo. Poljsko in drugimi država, mi. V pristojnih italijanskih krogih te vesti energično demantirajo in izjavljajo, da gre le za prijateljske stike. Ugoden potek pogajanj s slovaško ljudsko stranko — Zunanji minister postave dr. Krofta j cijskih strank se je pokazala soglasna že- Praga, 28. februarja. d. Posvetovanja vlade z voditelji koalicijskih strank za razširjenje vladne koalicije se nadaljujejo. Za sedaj je še potrebno, da zavzamejo posamezne stranke svoje stališče. Predvsem gre za določitev delovnega programa koalicije. Ministrski predsednik dr. Hodža je imel snoči ponovno razgovore z zastopnikoma slovaške ljudske stranke dr. Tisom in dr. Sokolom. Kakor javljajo listi, je slovaška ljudska stranka pri svojih pogajanjih z dr: Hodžo opustila svojo glavno zahtevo po ustanovitvi posebnega ministrstva za Slovaško. Ker je stranka Pokazala tudi za druga vprašanja razumevanje, računajo v političnih krogih, da bodo slovaški katoliki v kratkem vtospili v koalicijsko vlado. Do imenovanja novega zunanjega ministra bo prišlo, kakor trdi današnji »Pra-ger Tagblatt«. v okviru splošne rešitve vseh aktualnih vprašanj. V začetku marca naj bi ministrski predsednik dr. Hodža še odpotoval na Dunaj kot zunanji minister, nakar bi po svojem povratku okoli 10. marca, predložil predsedniku republike dr. Benešu v podpis imenovanje novega zunanjega ministra. Pri posvetovanjih koali- lja. naj bi predlagal za zunanjega ministra dr. Kamila Krofto. dosedanjega svojega pomočnika. To se strinja tudi željami predsednika dr. Beneša. Za stalnega zastopnika zunanjega ministra prihaja v prvi vrsti v poštev poslanik Bohdan Paulu. ki zastopa Češkoslovaško že dve leti v Moskvi in ki je bil prej načelnik političnega oddelka zunanjega ministrstva. Kdo naj bi Postal poslanik v Moskvi, še ni odločeno. Kot kandidata za to važno diplomatsko mesto imenujejo med drugimi sedanjega poslanika na Dunaju Zdenka Fierlingerja. Po drugih vesteh bo dr. Krofta že jutri imenovan z odlokom predsednika republike za zunanjega ministra. •. . . • > : Pomladansko zasedanje čsl. parlamenta Praga, 28. februarja, b. Predsednik republike dr. Beneš je poslal ministrskemu predsedniku dr. Hodži dve lastnoročni pismi, s katerima zaključuje zasedanje obeh zbornic z 29. februarjem. Obe zbornici sta sklicani k pomladanskemu zasedanju za 5. marec. Slovenski član! novega vodstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev Beograd, 28. februarja. AA. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je imenovalo člane glavne uprave Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. V ravnateljstvo so imenovani med drugim: Za rednega člana iz skupine delodajalcev Anton Rojina in Ivan Avsenek, industrijca iz Ljubljane, za namestnika pa Joža Gašperšič, ravnatelj prve žeb-Ijarske zadruge iz Krops, in Ivan Ogrin iz Ljubljane; za redna člana iz skupine delavcev Viktor Kozamernik, knjigovodja iz Ljubljane, in Jože Lekan, bančni uradnik iz Maribora, za namestnika pa Vilfco Cuderman, knjigovodja iz Ljubljane, in Ivan Majeršič, zasebni uradnik iz Tržiča. V nadzorni odbor je med drugimi imenovan za člana iz skupine delodajalcev dr. Kozma Ahačic, industrije« iz Tržiča, iz skupine delavcev pa Franjo Žebot, zasebni uradnik iz Maribora. Incidenti ob proslavi dr* Ante Starcevica v Zagrebu Zagreb, 28. februarja. AA. Danes ob 10. dopoldne je bila svečana zadušnica ob 40-letnici smrti dr. Ante Starčeviča v zagrebški katedrali, že mnogo poprej so se začele zbirati posamezne povorke, ki so s hrvatskimi zastavami na Čelu prikorakale v cerkev. Z univerze je krenila manjša skupina omladincev s staro univerzitetno zastavo. Dijaki so bili oblečeni v svečane kroje. Cerkev je bila polna občinstva Računa se, da je bilo v cerkvi okrog 5.000 ljudi. Po končani maši se je začelo občinstvo razhajati. V tem trenutku pa so nastale manifestacije. Skupina manifestan- tov je odšla pred poslopje Jugoštampe in metala nanj kamenje Stekleni portal ter okna v pritličju in prvem nadstropju so bila kmalu pobita. Policija je odločno nastopila proti manifestantom in jih razgna. la. Pred univerzo je bila skupina kakih 400 dijakov. V začetku so bili mirni kmalu pa so se med nje pomešali tudi drugi omla-dinci. Vse kaže, da so to stvar priredili frankovci Ko je policija razgnala manife. stante je nastal mir Kmalu potem je začelo močno deževati. Policija je izvršila več aretacij in uvedla preiskavo. Finančni odbor zopet odgoden Beograd, 28. februarja, o. Danes popoldne bi se bila morala vršiti seja finančnega odbora narodne skupščine- Napovedana je bila za 17. uro. Finančni odbor je imel razpravljati o amandmanih k finančnemu zakonu in o spremembi invalidske uredbe. Odbor se je sesta) šele ob 18. uri, ker so imeli pred sejo posvetovanje člani odboro-ve večine. Na sejo finančnega odbora so se zbrali vsi člani odbora Ko je bil preči-tan in odobren zapisnik, pa je predsednik Mita Dimitrijevič sporočil, da finančnega ministra ne bo na sejo, ker se že od 17. ure vrši seja ministrskega sveta, ki bo predvidoma trajala do večera. Zato je predlagal, da se seja finančnega odbora odgodi in prihodnja skliče pismenim potom. Predlog je bil sprejet. Sklepi vlade Beograd,- 28. februarja. AA. Na seji ministrskega sveta, ki se je vršila nocoj od 17. do 19. ure pod predsedstvom g. dr. Milana Stojadinovica, so med drugimi resornimi vprašanji sklepali tudi o amandmanih za proračunsko leto 1936/37. Nato je ministrski svet na predlog resornih ministrov sprejel: 1) uredbo z zakonsko močjo o izpremem-bah in dopolnitvah uredbe o islamski verski zajednici. 2j uredbo o dopolnitvi zakona o zaščiti domače lesne industrije, 3) uredbo o ureditvi gozdarske produkcije in ukrepih sa sanacijo lesnega gospodarstva. Beležke ; Izstop iz Kluba skupščinske večine Iz kluba skupščinske večine je, kakor poroča ncvosadsiki »Dan*, izstopil narodni poslanec za srez Staro Pazovo dr. Milan Sekulič. O vzrokih svojega izstopa je pismeno obvestil predsednika Kluba skupščinske večine Sftevana Jankovi ca. Zaplenjena brošura »Službeni list savske banovine« objavlja, da je državno tožilstvo v Zagrebu zaplenilo na osnovi 61. 19. tiskovnega zakona brošuro »Obvestilo radikalom«, ki je ' bila tiskana v Zagrebu. Sestanek pribičevičevcev v Zagrebu »Vreme« poroča iz Zagreba, da je bil v sredo zvečer v dvorani društva sv. Jeronima sestanek onih pristašev bivše SDS, ki so se pridružili združeni opoziciji. Sestanek so sklicali dr. Budisavljevjč, Veče-slav Vilder in Sava Kosanovič. Prvi je govoril dr. Srdjan Budioavljevič o srbski, hr-votski in jugoslovenski misli ter njihovem vplivu na našo državno politiko. Obvrno je govoril o delu pokojnega Radiča, ki je pripeljal Hrvate k državi. Za njim je govoril Večeslav Vilder o aktualnih političnih vprašanjih. V obširnem govoru ie razpravljal o potrebi osnovanja demokratske fronte. Narod mora biti prežet odgovornosti, ki leži na njem, na njegovih strankah in voditeljih pri delu za obstoj in napredek te države. Govoril je tudi o predsedniku čsl. vlade dr. Milanu Hodži kot vzoru demokratov. Ljudstvo trpi danes mnogo zavoljo gospodarskih težav. V tolažbo mu je moralna podpora KDK, od katere pričakujejo rešitve tudi v Srbiji. Dolžnost vseh demokratskih strank je, da se med seboj sporazumejo ter skupaj prevzamejo v svoje roke oblasr Zadnji govornik je bil Sava Kosanovič; govoril je pred vsem o moralni in gospodarski krizi. Sestanku je prisostvova'o okoli 400 povabljeneev, ki eo prirejali ova-cije voditeljem združene opozicije. Slovenski klerikalizem in komunizen V črno smo zadeli, ko smo z nekoliko stvarnimi ugotovitvami odgovorili slovenski klerikalni gospodi na njihove deuun-ciatoriJne komunistične jeremijade. »Slovenec« se sedaj otepa na vse strani. Preko naših konstatacij pa prehaja z molkom krščanske sramežljivosti. Le odgovoru na našo ugotovitev o nekdanji klerokomu-nistični koaliciji v Ljubljani se izogniti ni mogel. Priznava, da je bilo tako. Toda šlo je takrat za zmaga nad »liberalno fraka-rijo«, kakor pravi »Slovenec«. Da premaga liberavzarske frake pa se ' sme .pošten jj klerikalec zvečati «« 'samo' s komunistom, . nego tudi s hudičem, če je treba. Ker je na Španskem bilo izvoljenih 12 komunistov ter je pri polonlu klerikalcev prišlo do protiklerikalnih izgredov, je »Slovenec« skonstruiral most od Pohorja preko Moskve v Madrid. Ko pa so se v Ljubljani klerikalci čvrsto vezali z bolj^vizmom je bilo to le zaradi »sodelovanja v me&tnem gospodarstvu proti paševauju jugoslovenskih lažinacionalcev in njihovega kapitala v mestni hiši«. V svoji pravični borbi proti jugosloven-skfm nacionalistom so vsa ta leta sem tudi sistematično podpihovali nezadovoljstvo z vsem, kar je v naši mladi nacionalni državi. in so zlasti ogorčeno kričali proti vsakemu ukrepu, ki je šel za tem .da se zatre komunistična propaganda. Očividno v znamenju njihove borbe proti komunizmu so se: tudi cele čete njihovih mladinskih organizacij z razvitimi zastavami podale v tabor komunizma. Ce r^nes preplašeni gledajo na marsikatere ,pojave. ki se odigravajo okoli nas, potem naj se pred vsem sami trkajo na prsa in naj ne . sPTašujejo hinavsko jugoslovenskih nacionalistov, »ali so pripravljeni se uvrstiti v duhovno fronto proti komunizmu«. Ne gospodjfc. to vprašanje je povsem deplasirano! Med jugoslo-venskim nacionalizmom in komunizmom zijajo globoki prepadi, ki so nepremostljivi. kjerkoli pa ste bili vi. gospodje, na fronti Proti jugoslovenstvu. vedno so bile komunistične pomožne čete na vaši strani. In kadar so v naših domačih borbah proti komunizmu padale tudi žrtve, niso bile to vaše žrtve, nego nacionalne, dočim vam ni padel pri borbah s komunisti do danes i še niti las z glave. Iz službenega glasila JRZ Službeni organ JRZ, »Samouprava«, objavlja daljši članek o »Smernicah in ciljih ■ JRZ«. V članku čitamo med drugim; j »Ako se vsi dobronamerni sinovi jugo-slovenskega naroda res bratsko ljubijo, i potem morajo imeti samo en cilj: složno in gospodarsko močno državo na znotraj ter jako in spoštovano na zunaj. Po dobi beganja in preganjanj je končno zmagala zavest o pravem skupnem interesu vseh plemen našega naroda, da smo lahko samo zbrani v velikih političnih grupacijah ne glede na versko in pokrajinsko pripadnost kos vsem krizam sedanjosti. Politični za-inah, s katerim dela JRZ med narodom, je grandiozen, enako fudi politika, ki jo izvaja preko svoje vlade. Njeno delo za pomir-jenje plemenskih nesporazumov bo tem bolj koristno za narod in državo, čim bolj se mora boriti s težkimi posledicami svetovne gospodarske krize,« Bilo bi zelo koristno in zanimivo, če bi taka in slična ideološka izvajanja službe-: nega glasila svoje stranke ponatisnil tudi " »Slovenec«. In potem pojasnil, zakaj je nas zmerjal sv.oječasno za izdajalce slovenskega naroda, če smo slučajno. kdaj uporabili enake izraze, kakor jih je Polno v j »Samoupravi«, ki vendar govori tadi v imenu »Slovenčeve« skupine. Mariborski mestni svet Mestni svet, 27. februarja Nocoj je bila v mestni posvetovalnici tretja redna seja mariborskega mestnega sveta. Na dnevni red- so prišla takoj poročila posameznih odsekov. Osebne zadeve prvega odseka so bile odložene za tajno sejo, ugovore Marije Si-mončičeve zoper predpis kanalščine, Pavla Šloserja zoper predpis prirastkarine in Ivane Vcsenjakove zoper predpis voda-rine pa je mestni svet soglasno zavrnil. Potreba nove hiralnice Banska uprava je ugodila pritožbi mestne občine, ki ji je bilo odvzeto podeljevanje ubožnih podpor in ostane torej pri starem. — Ker prostori v Delavskem azilu v Gregorčičevi ulici niso primerni za mestno hranilnico, da morala občina kupiti v bližini zemljišče, na katerem bo zgradila novo hranilnico. Vprašanje radio-postaje Ze leta 1924». je biio načeto vprašanje relais-oddajne postaje v Mariboru. Zadevo je obravnaval že prejšnji upravni odbor in so se z njo bavili tudi na nocojšnji seji mestnega sveta, ki je soglasno ugotovil, da je re:ais-oddajna postaja v Mariboru nujno potrebna iz državnih, kulturnih in narodnih vidikov in zato vsako zavlačevanje izvedbe tega načrta neumestno. Občina je pripravljena dati v to svrho brezplačno svet pri vodarni na Teznem, kakor tudi gradbeni material za zgradbo, za antensko hišico in "za antenski podstavek. Da bi se gradnja re.ais-postaje v Mariboru čim prej uresničila bo vodil vse nadaljnje delo poseben odbor pod vodstvom župana, v katerega pa bedo poklicani tudi izvedenci gradbenega urada ;n elektrotehničnega podjetja. Pričakovati je. da bo občina Maribor dobila v kratkem času zaželjeno in potrebno radio reluis-posta jo. Kaj pride v mestni grad Daljša razprava se je razvila o uporabi gradu, ki je bil kupljen z namenom, da «e preuredi v magistrat. Uradno poročilo navaja, da bi znašali stroški preureditve okrog 7 milijonov Din. Mestni svet je sklenil, da se dvorana v gradu z vsemi stranskimi prostori rezervira za potrebe mestnega sveta. Za študijsko knjižnico, muzej in banovinski arhiv se porabi prvo nadstropje in mednadstropje na Trgu svo- bode, lzvzemsi ueia zopadno od Bastije. Pritličje na Trgu svobode in na Grajskem trgu se uporabi za pisarniške prostore, v suterenu ostanejo kleti in skladišča po posebnih odredbah mestnega načeistva. Za prediog preureditve pa bodo izdani podrobni načrti in proračun in sicer tako, da bodo stroški preureditve čim manjši. Mestni svet je odobril regulacijo Stross-ma.verjeve ulice, ureditev starega mostišča v Dravski ulici, parcelacijo travnika. Avgusta Erlicha, odksloml pa prošnje dr. Škapina in Rudolfa Vodeba za poseka nje kostanjev. Odobrena je biLa tudi prošnja Štefana Gruberja za parcelacijo njegovega zemljišča med Mariborskim dvorom in železniško progo in Josipa Volundra j« priključitev k vodovodu. Mestni svet je odobril nakup zemljišča pri novem pomožnem vodovodu na Bet-navi, odložila se je pa preložitev vodo- in plinovoda v jarku pod razširjenim hodnikom na Meljrski cesti. Odobrena je bila poprava Marjanišča v Gregorčičevi ulici, nekatere prošnje za odpis davščin ie mestni svet odobril, nekatere pa zavrnil. Odobril je tudi nakup zemljišča v Principovi ulici tvrdki JgosviLa. Mestni svet je odklonil prošnjo France Plevnika za podelitev koncesije za obrt izvoščka. odobril je pa dve novi koncesiji in sicer Ceciliji Sulerjevi bufet v Smetanovi ulici, Mariji Smontarca pa bufet v Magdaieuski ulici. Prav t ako je odobril vse premestitve gostilniških in drugih obrti. Mestni svet je potrdil sogiasno zavarovalno pogodbo La vse občinsko premoženje v višini 67 milijonov Din. pri Vzajemni zavarovalnici. Odobril je razširjenje banovinske ceste pri pokopališču na Po-brežju, nabavo transformatorjev in oljnih stikal ter osnovanje odvajalnega sklada iz izkupička prodanih parcel mestnih podjetij. Iz tajne seje Sledila je tajna seja. Po pragmatiki bo napredovali v višje položajne skupine: ravnatelj knjigovodstva Jože Barle, mestni fiziik dr. Alfonz Wankmiiller, meseni geometer Alojzij Vončdna, vodja konskrip-cijskega urada Fran Kramberger. maigi-stratni uradnik Božidar Kolar vodovod™ mojster Josip Czermv, uradnica Pija Gol-čeva, uradnica Olga Cerče, mestni desin-fektor Simon Kos teT uradnik Frcan We*s-sensteiner. Odobrena je bila nastavitev novega inženjerja Ivana Laha pri gradbenem uradu. »Gospodarska sloga" tudi v Sloveniji? V »Jutru« smo že parkrat poročali o akciji hrvatskih kmetov, da bi se dvignile cene živini na sejmih. Akcijo organizira in vodi »Gospodarska sloga«, ki predstavlja gospodarsko centralno organizacijo kmečkih pristašev dr. Mačka, kakor je »Se-Ijačka sloga« njihova kulturna centrala. Zaupniki »Gospodarske sloge« določijo no vsikem' sejmu cene. po katerih smejo Vmetje prodajati na sejem prignano živino. Kmetje se teh navodil strogo drže in nočejo prodajate pod določeno ceno, marveč raje živino zopet odženejo. Dosegli so za enkrat lepe uspehe in so se na zadnjih sejmih cene živini zvišale za približno eno četrtino. Na veliki sejem, ki je bil v sredo v Zagrebu, pa je bilo prignano tudi mnogo živine iz Slovenije. Po ogromni večini so bili prodajalci prekupci, ki s0 živino pokupili po slovenskih okrajih ob hrvatski meji in jo potem postavili na zagrebški sejem. Oni se niso držali od »Gospodarske sloge« določenih cen, marveč so prodajali po svoji kalkulaciji, tako da so pač prisn na svoj račun. Zaradi tega razmišljajo, kakor poročajo zagrebški listi, v vodstvu »Gospodarske sloge«, da bi razkrili svojo akcijo tudi na Slovenii0 in tako preprečili, da bi se ponovila slična konkurenca, kakršna se je pokazala v sredo v Zagrebu. _ O akciji »Gospodarske sloge« poroča tudi zadnji »Kmetski list« in se zavzema za to, da bi na enak način tudi slovenski kmetje določili višje sejemske cene za živino. List je mnenja, da bi se dala sne-na akcija izvesti tudi za vse ostale pride--ke, ki jih kmetje prodajajo. Vso zadevo misli vzeti v roke Zveza s ovenskih kmetov, ki sklicuje za danes sestanek, da se bo posvetovala in sklepala o potrebnih ukrepih. . , Beograjsko »Vreme« pnobcuie na uvodnem mestu izjavo dr. Mačka o akciji »Gospodarske sloge«. Dr. Maček pravi, da je ta akcija plod dolgotrajnega proučevanja in pripravljanja. Dviganje cen wm se vrši postopno in zelo oprezno. Ni&ce ne misli, da bi skušal pognati cene na neutemeljeno višino, marveč samo tolrico, oa bodo v pravilnem razmerju s cenami mesa na domačem trgu in s cenami zrnne v inozemstvu. Dr. Maček dalje pravi, da bodo imeli koristi od akcije kmetje po vsej državi. Kmečko prebivalstvo se prav dobro zaveda svojih skupnih interesov in iz tega spoznanja izhaja tudi občutek potrebe za skupno državo. Obvestilo o vpisovanju blagajniških bonov Beograd. 28. februarja AA. Na podlagi sklepa g. 'finančnega ministra se je začela prva emisija blagajniških zapisov na podlagi čl. 3 uredbe od 2. januarja t. 1. dne 26-februarja t 1. Za enkrat so izdali samo en del teh zapisov in sicer v znesku 200 milijonov dinarjev . Ti blagajniški zapisi se izdajajo na pri-našalca s tromesečnim rokom od dne vplačila pri enem izmed pooblaščenih zavodov in s štiriodstotniini obrestmi, ki se izplačujejo tromesečno vnaprej- Kakor je že v sami uredbi določeno, izdajajo blauainiške zapise v kosih po 5.000. 10.000 50.000. 100.000. petsto tisoč in en milijon. Zapise je mogoče eskontirati pri Državni hipotekami banki in Poštni hranilnici. Oproščeni so vseh sedanjih in bodočih državnih in samoupravnih dajatev, obresti pa so oproščene rentnega davka. Vanje je mogoče vlacrati denar pupHarnih zapuščin in raznih lesatov, depozitov ter jav- nih in zasebnih fondov, državne in samoupravne blagajne pa jih smejo prejemati za kavcije in jamstva v nominalni vrednosti. Ustanove'z obvezo javnega polaganja računov jih lahko bilansirajo po nakupni ceni. Vpis. izdaja in vplačilo blagajniških zapisov opravlja Narodna banka kraljevine Jugoslavije v Beogradu s svojimi podružnicami Državna hipotekama banka in Poštna hranilnica pa sta z vsemi svojimi podružnicami pooblaščeni, da posredujeta brezplačno tako pri vpisu, kakor pri izplačilu blagajniških zapisov. Zanimanje za vpis zapisov je zelo veliko ne samo v bančnih krogih, temveč tudi med zasebniki. Kolikšno je to zanimanje, dokazuje najlepše okolnost. da so prvega dne. to je 26. t. m. dopoldne vpisali 72,270.000 Din-Tekom včerajšnjega dne. to je 27. t. m. so vpisali okro2 24 milijonov. Koliko so vpisali tekom današnjega dne. še ni znano, ker podatki še ni«) urejeni. Sklicanje Glavnega prosvetnega sveta Beograd, 28. februarja, p. Prihodnjo sredo popoldne se bo pričela v prosvetnem ministrstvu seja Glavnega prosvetnega sveta. Seja bo trajala več dni. Razpravljali bodo o novih šolskih knjigah in o drugih aktualnih šolslkih vprašanjih. Avdienca grškega poslanika pri Nj. Vel. kraljici Beograd, 28. februarja, p. Nj. Vel. kraljica Marija je sprejela danes popoldne v avdicnci novega grškega poslanika na našem dvoru Konstantina Sakelaropula. Poslanik Djonovič upokojen Beograd, 2& februarja, p. S kraljevim ukazom je bil upokojen naš poslanik v Tirani g. Jovan Djonovič. Madžarski poslanik pri predsedniku vlade I Beograd, 28. februarja, a Ministrski predsednik dr. MIlan Stojadinovič je v stojftvu zunanjega ministra sprejel danee i madžarskega poslanika Valdemara de Alta. Konferenca o pospeševanju konjereje Beograd, 28. februarja. AA. Danes dopoldne in popoldne se je vršila v živinorejskem oddelku kmetijskega ministrstva konferenca strokovnjakov tega ministrstva in zastopnikov zasebnih žrebčtttn in osrednjega odbora kola jahačev. Na konferenci so proučili vprašanje naše konjereje. Konferenco je otvoril kmetijski minister Svetozar Stankovič s Pozdravnim govorom, v katerem je nanizal pereča vprašanja naše domače konjereje. Po celodnevni razpravi, v katero so posegli mnogi govorniki, so sprejeli resolucijo, ki opozarja na vse potrebne momente za pospešitev konjereje v naši državL Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno. Pričakuje se nadaljnje poslabšanje vremena ki ponekod dež. Dunajska vremenska napoved aa mbefer Nemirno, viharno vreme v prostih legah in s snegom v gorah. Na jugu in vzhod« močne padavine, na vzhodnem Bobu AId morda topleje. Maši krafft in l|nd|e Slovanski geografi o/^U ln etnografi v Bolgariji Ljubljana, 28. februarja. Po težkih dneh bratske nesloge 1913—18 sta bili srbska in bolgarska pravoslavna cerkev prvi, ki sta si podali roke v znamenje miru in sprave. Za njima prihajajo zdaj druga za drugo strokovne in kulturne organizacije, s tem da prirejajo izlete iz Jugoslavije v Bolgarijo ali obratno in obnavljajo bratske stike in srečne vezi, ki jih po tolikih hudih preizkušnjah pač ne bo več raztrgala nobena sila V letošnjem avgustu pa se bo zgodilo, da -si bodo segli v roke zastopniki najodličnejših da ne rečemo strogo nacionalnih znanstvenih Strok, zemljepisja in narodopisja, v bolgarski prestolnici Sofiji. Misel medBlovanskega kongresa geografov je sprožil pokojni srbski geograf prof. dr. Jovan Cvijič že tik pred svetovno vojno, ob priliki kongresa čeških prirodoslov-cev in geografov v Pragi. Mož je spoznal potrebo, da se ustvarijo med slovanskimi geografski stiki, ki jih dotlej sploh ni bilo. Kongresi naj bi obenem podali sliko o geograf■ski znanosti pri posameznih slovanskih narodih ter pred vsem določili skupne smernice nadaljnjemu delu Po svetovni vojni, ki je prinesla osvoboditev največjemu delu Slovanov, so postale razmere za ta namen posebno ugodne Zato se je po novi Cvijičevi pobudi vršil početkom junija 1922 prvi kongres slovanskih geografov in e biografov, pod pokroviteljstvom prezidenta Masaryka, a pod predsedstvom Cvijiča Kongres je rodil važne zaključke za nadaljnje delo, prinesel veliko število predavanj iz najrazličnejših panog geografije in etnografi-je in priredil za udeležence več jako poučnih strokovnih izletov po češkoslovaški. Ves material je bil pozneje izdan v posebni obširni knjigi. Za Čehi in Slovaki so prišli čez pet let na vrsto Poljaki. Izrekli so svoje vabilo že v Pragi L 1922. Ta H. kongres je bil organiziran v obliki potovanja po prostrani Poljski. Ob zaključku UL kongresa je izrekla Jugoslavija svoje vaibilo na UL kongres v naši državi. Kongres se je otvoril v Beogradu. Nato so si udeleženci v 14 dnevnem potovanju s posebnimi vlaki, avtobusi in pamiki ogledali vse najznamenitejše kraje in pokrajine Jugoslavije. Vsak je dobil v roke tri knjige >Kraljevina Jugoslavija« in K>pis puta«, zbirke člankov izpod peresa najboljših strokovnjakov v Jugoslaviji Na slovenska tla se je kongres pripeljal skozi Novo mesto, kjer je imel lepo priliko, da se je poklonil starosti slovenskih geografov, prof. F Seidl u, in se ustavil v Ljubljani in na Bledu. Završil se je v Zagrebu. V Beogradu, Skoplju, Ljubljani in Zagrebu so se vršila tudi predavanja m diskusije o aktualnih vprašanjih geografije in etnografije ter je pozneje izšel o tem obsežen zbornik. Teh treh kongresov so se udeležili strokovnjaki le iz treh slovanskih držav, Češkoslovaške, Poljske in Jugoslavije, poleg njih tudi nekaj Francozov, Belgijcev in po kak Nemec. Na vsakem je marsikdo izrazil željo, da bi bili združeni v njem vsi Slovani. To je opazil tudi naš list, ko je napisal 15. maja 1930 te-le besede: >Ob-žalujemo, da niso v tej znanstveni organizaciji, ki se imenuje UL kongres slovanskih geografov dn etnografov, zastopani vsi slovanski narodi Prej ali slej mora priti do tega. Zakaj tako združevanje ni služba neki utopiji, marveč je realno delo za resne smotre«. Prav v naši Ljubljani, starem mestu združevanja vseh Slovanov, se je ob priliki zadnjega kongresa sprožila v mali družbi geografov in zastopnikov ljubljanske univerze navzoč je bil tudi med vsemi Slovani enako priljubljeni univ. prof. M. Murko, da bi prihodnji kongres sklicali bratje Bolgari. Preteklo je pet običajnih let Kar naenkrat so zdaj začela prihajati iz bratske Sofije bolgarsko in francosko pisana pisma z vabilom v Bolgarijo. Prvi stavek lepo pravi: »V želji nadaljevati tradicijo j kongresov Slovanskih geografov in etnografov in na podlagi polnega soglasja in opore od strani bolgarske vlade, so se bolgarski geografi in etnografi odločili prirediti IV. kongres slovanskih geografov in etnografov v Sofiji od 16. do 29 avg. 1936«. Ta kongres se bo po doslej znanem načrtu zadržal najdalje v Sofiji. Zboroval bo razdeljen na osem strokovnih sekcij in hodil na celodnevne ali pol dnevne izlete v okolico, oziroma v bogate sofijske muzeje. Po 14 dneh pa se bo mogoče vsakemu po izbiri pridružiti še 5—7 dni trajajočim ekskurzijam dalje po Bolgariji v sedem različnih smeri. Vsakega dosedanjih kongresov se je udeležilo tudi po par zastopnikov slovenskega zemljepisja in narodopisja V interesu teh naših domačih strok in naše narodne bodočnosti je, da porabijo ti zastopniki tudi lepo priliko, da stopijo na bolgarska tla, spoznajo na svoje strokovne oči bratsko deželo in se pridružijo prizadevanju našega mladega, agilnega Jugo-slovensko-bolgarskega društva, ki prireja prav te dni v Ljubljani o Bolgariji predavanja in razstave. Naši prijatelji v Brnu Najagilnejša češkoslov. - jugosiov. liga na Češkoslovaškem, namreč liga v Brnu, ima 29. t. m. redni otčni zbor. Ob tej priliki je izdala tudi letos v ličnem zvezku tiskano poročilo, ki nas podrobno seznanja z njenim delovanjem v minulem poslovnem letu. V teku lanskega leta je štela ta liga 804 člane, kar pomeni v primeri s prejšnjim letom prirastek 103 članov: dober znak. ki kaže, da število v Brnu organiziranih prijateljev Jugoslavije stalno narašča. Liga med drugim upravlja Masarykov fond za podporo jugoslovenskih dijakov, ima posebno gospodarsko sekcijo, ki proučuje vprašanje naše gospodarske vzajemnosti, ligin glavni odbor pa neumorno razvija kulturno in propagandno akcijo v korist Jugoslavije. Predsednik brnske lige je ravnatelj državnih železnic, vladni svetnik Jan Wagner, tajnik in duša društva pa neumorni in vešči organizator Stanislav Janek. ki si je s svojim delovanjem pridobil široko popularnost v vseh ligaških krogih Jugoslavije- Tajniško poročilo je prav izčrpno in kaže, koliko dobrega in vendar našim vzajem- nim stikom koristnega dela je izvrSila Ji liga v Brnu. Tako je med drugim prirejala tečaje srbohrvatskega jezika, organizirala večer jugoslovenske pesmi, vzdrževala v dobi od marca do septembra brezplačno informacijsko službo o Jugoslaviji, dala pobudo za sestanek moravskih prevajalcev i« jugoslovenskih slovstev, priredila predavanja dr. B. Gušiča. dr. Miodraga Grbiča, S. Misirličeve. dr..Egona Stareta i dr. Organizirala je' turnejo »Opusa« po Jugoslaviji, romanje na grob kralja Aleksandra I„ že-lezničarski izlet, svečani prenos prsti z Ve-lehiada na grob kralja mučenika. dva dobro obiskana izleta v Jugoslavijo, dalje posebno izletniško skupino, ki je obiskala turistične točke Slovenije, pa brnska koncerta Slov. vokalnega kvinteta in mariborskih harmonikarjev itd. — Obsežno delo, ki ga najlepše potrjujejo njegovi vidni uspehi in zadovoljstvo članov. Pri brnski ligi so imeli zavetišče tudi ugoslov. študentje, ki študirajo v Brnu, zlasti je posredovala pri izplačevanju denarja. V tekočem letu pripravlja brnska Kga: Od 4. do 13. aprila novo romanje v Oplo-nae. združeno z obiskom vseh važnejših krajev Južne Srbije; od 20- maja do 1- junija izlet železničarjev v Oplenac in južno Srbijo, v juliju romanje na grob kralja Aleksandra I. in odtod obisk Bosne in Hercegovine, Črne gore, Dubrovnika, Splita in Ptitvičkih jezer. V juliju aH avgustu priredi tudi izlet v Jugoslavijo z vožnjo ob vsej jadranski obali. Vzorno delovanje brnskih prijateljev Jugoslavije navdaja tudi nas z zadoščenjem in veseljem in želimo Čj ligi v Brnu tudi v novem poslovnem letu obilo uspehov v korist velike vzajemnostne ideje, ki zbližuje Češkoslovaško in Jugoslavijo. V službi človekoljubja Občni zbor ljubljanskega pododbora Rdečega križa Ljubljana, 28. februarja V dvorani OUZD se je vršil snooi 8. redni občni zbor pododbora Rdečega križa v Ljubljani ob lepi udeležbi članov in članic. Zborovanje je vodil predsednik g. clr. Fettioh, ki je pozdravil zhorovalce, posebej pa predsednika banovinskega odbora RK g. dr. Krejčija. V svojem govoru je naglasil, da je bilo delovanje pododbora lani zaradi splošne krize dokaj težavno. Potrebe presegajo razpoložljiva sredstva. Članstvo je ostaio po ogromni večini zvesto plemenitemu prizadevanju RK. Tirdi državni nemešoenci so vzlic redukcijam dohodkov vztrajali v vrstah RK. Posebno skrb je pododbor posvečal mladini in počitniškim kolonijam. Potrebna ie tudi ustanovitev odborov po mestnih okrajih, ki se bodo pečali z lokalnimi razmerami. V imenu banovinskega odbora RK se je pododboru zahvaM g. dr. Krejči, poudarjajoč velike uspehe, ki jih je pododbor dosegel z marljivostjo in požrtvovalnostjo odbornikov in vsega članstva. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. Malnerič, je razvidno, da ima pododbor že 2.864 članov , dočim jih ie bilo leto poprej samo 2.213. Pododbor je z uspehi preteklega leta lahko zadovoljen. Poročilo prireditvenega odseka je podala ga. Krof-tova. Ta odsek je štel 18 članov in 18 članic ter je imel med letom 9 sej. Krasna veseflica na Gradu je prinesla precej prebitka, prav dobro pa so uspele tudi prireditve v tednu Rdečega križa. Na svojih zadnjih sejah je prireditveni odsek razpravljal o predlogu, naj bi se fond za zgradbo doma RK v Ljubljani podprl z efektno loterijo. Izčrpno pomočilo o nabiralni akciji in o skladišču dravskega banovinskega odbora RK je podal upravnik g. Jagodic. Za socialna odsek je poročal g. dr. Mis. Obdarovanih je bilo 160 družin in je znašala skupna vrednost daril nad 15.000 Din. G. dr. Mis je poročal tudi o samarijanskem odredu, ki je land lepo napredoval. Odred šteje 100 samaritank m 48 samaritanov. DeLo odreda se je izražalo v praktičnih vežbah in predavanjih. Na kirurškem oddelku splošne bolnice je prakfriciralo po 2 do 4 mesece 15 članov in članic. Načelnik podmladka RK g. StaT-man je navedel, da je včlanjenih v podmladku 2.579 članov, učencev in dijakov ljubljanskih šol. Iz blagajniškega poročila g. Mlejnika je razvidno, da ima pododbor okrog 58.000 Din gotovine m 25.000 Din vrednosti v inventarju. Član nadurnega odbora g. višji svetnik Skalar je predlagal odboru razresnico, kar je bilo soglasno sprejeto. Sprejet je bil tudi proračun za bodoče leto. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika g. dr. Fettich, za podpredsednico pa ga. Kroftova. Sledile so še volitve 51 članov odbora, ki 6i bodo pozneje razdelili mesta v posameznih odsekih. MATINEJA SMEHA ! Danes ob 14.15 in jutri ob 10.30 dop. po enotni ceni 4.40 Din Hans Moser v veseli burki STRIC IZ AMERIKE KINO UNION Telef. 22-21 WIL1Y FORSTOVA M A Z U R K A Pola Negri, Paul Hartmann, Albreeht Sehonhals in Ingeborg Theek Kreutzerjeva sonata«. Napisana je bila leta 1803. ter je polna zanosa, kakršnega prejšnja mojstrova dela nimajo. »Kreu tzerjeva sonata« je plamteč dialog, ki naj predstavlja poslušalcem vrsto borb med partnerjema. To znamenito delo svetovne glasbene literature izvajata v petek 6. mar. ca v Filharmonični dvorani violinist Ruj)el in pianistka Zora Zarnikova. Sedeži v knjigarni Glasbene Matice u— Rezervni oficirji. Aktivni in rezervni oficirji bodo priredili svoj družabni večer v sredo 4. marca ob 20.30 v dvorani Sokola L na Taboru. Za udeležbo so se poslala posebna vabila. Oni gg rezervni oficirji, ki iz kateregakoli razloga niso vabila prejeli in se želili udeležiti družabnega večera, se prosijo, da javijo svoj točen naslov na telef. štev. 2176 in 2245 in sicer najkasneje do ponedeljka 2. marca do 12. ure. Vstopnine ni nobene. Uprava oficirskega doma v Ljubljani. u— Veličasten pogreb Burjevih dvojčk. Iz Rdeče hiše na Poljanah so včeraj ob 16. številni znanci in prijatelji spremili nesrečni dvojčki Minko Vovkovo in Ivko Burjevo na njumi poslednji poti. Kljub hudemu nalivu se je pred hišo žalosti zbralo par tisoč ljudL štirje duhovniki so blagoslovili obe krsti, nato pa se je razvil žalni sprevod, kakršni so redki v Ljubljani Za križem, za katerim so pogrebci nosili osem lepih vencev, je stopala godba »Sloge« in ves čas igrala žalne koračnice, za pogrebom pa so šli tudi vsi uslužbenci centralne ambulante železničarske bolniške blagajne in še številni železničarji Za vozom z duhovščino sta se pomikala mrtvaška vozova z obema krstama, nato pa sta se v zaprtem avtomobilu peljala oba sinova nesrečne Vovkove s svojo teto Rozo. Kljub dežju so pogrebci vztrajali v sprevodu vse do pokopališča, kar priča o globokem vtisu, ki ga je napravila tragedija obeh sester na javnost u— Razstava bolgarske grafike je prva prireditev bolgarske umetnosti pri nas; razstava dobro karakterizira umetniške in idejne težnje bolgarskega likovnega naraščaja m jo priporočamo za ogled. V nedeljo L marca bo imel vodstvo ob pol 12. g. L Zorman. u— Prirodoslovno društvo bo imelo danes ob 18. predavanje v predavalnici mineraloškega inštituta na univerzi. Predaval bo ravnatelj mestne plinarne g. inž. Bartl o čiščenju svetilnega plina in o fabrikaciji bencola. Vabljeni člani društva in vsi, ki se zanimajo. u— filozofsko društvo bo imelo danes ob 18. v predavalnici št. 90. na univerzi debatni večer o predavanju univ. prof. dr. Ozvalda, ki ga je imel 22. t. m. pod naslovom »Pedagogika ln filozofija«. Vabljeni vsi, ki se zanimajo. t VELE ATRAKCIJI ▼ Elitnem Idan Matici 1. Osebno gostovanje slavnega virtuoza na orglice prof. MAXA LIGHTMANA (samo pri predstavah ob 7.16 ln 9.15 zvečer) PREMIERA VELEFILM A: Adolf Wohlbriick (znan iz filma »Maakarada«) in STBILLE S C H M I T Z v prekrasnem in napetem delu, polnem ljubezni, razkošja, lepote in godbe BIL SEM JACK MORUMER Film, ld je največja senzacija aezije! Nov »Paramountov« tednik ! Vstopnina običajna od 4.50 do 12.— Din! V sled ogromnega zanimanja za te 'dve atrakciji ln da se prepreči naval na blagajnah predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. in od 15. dalje DANES OB 4., V/4 in 9V4 URI 2 atrakciji v Elitnem kinu Matici Gospodarsko in Izobražavalno društvo za dvorski okraj vabi svoje člane k rednemu občnemu zboru, ki bo 7. marca ob pol 20. v salonu gostilne Derenda (prej Mrak). u— Šentjakobčani ponovijo drevi ob 20.15 in jutri ob 15. nepreklicno zadnjič zabavno poljsko komedijo »Morala gospe Dulske«. Jutri, v nedeljo ob 20. pa gostujejo na Viču z veseloigro »Škandal pri Bartlettovih«. Obe igri sta vsem dosedanjim posestnikom izredno ugajali, zato ne zamudite prilike ogledati si jih. Mladini vstop prepovedan. u— Dekleta na vasi je ena iz zanimivih in lepih točk sporeda delavskega prosvetnega večera >Zarje«, ki bo drevi ob 20. v dvorani Delavske zbornice. »Dekleta na vasi« je prvi poskus novega oblikovanja narodne pesmi Opozarjamo tudi na predavanje pisatelja Angela Cerkvenika o temi: Umetnost tendenca in propaganda. Ostale koncertne točke so tudi izbrane in lepe. Pridite! u— Lepa prireditev Atene. V nedeljo popoldne je bil v dvorani Kazine tradicionalni otroški ringaraja. Vrste obiskovalcev te prirediitve se vsako leto vidno večajo. Med posetmki prireditve smo opazili mnogo uglednih osebnosti. Vsaka točka zase je bila vredna posebne pohvale. Za nadalj-no prijetno zabavo je poskrbel priljubljeni R«>nny jazz. Prireditev, katere prebitek je namenjeni socialnim otroškim ustanovam društva, je v resnici v splošno zadovoljstvo uspela. Dne 7. in 8. aprila t L se bo vršilo L žrebanje novega 32. kola drž. razr. loterije, ki vsebuje tudi tokrat za današnje razmere uprav ogromno število dobitkov, skupaj 64 MILIJONOV IN 320.000 DINAHJEV. Ob tej priliki opozarjamo naše cenj. čita-teije na prilogo znane glavne kolek-ture drž. razr. loterije A. Rein in drug, Zagreb, Gajeva ulica 8 in ilica 15, ki je priložena naši današnji nakladi. Dolgoletno vzorno in nad vse korektno in solidno poslovanje te kolekture je tako zelo znano vsej naši javnosti, da jo moremo tudi mi s svoje strani priporočiti našim čitatelj em. u— Redni letni občni zbor krajevnega odbora Jadranske straže Ljubljana—ielezniea se bo vršil drevi ob 20. v prejšnjih bančnih prostorih direkcije državnih železnic v Ljubljani (vhod iz Kolodvorske ulice). Vabljeni vsi železničarji - jadranski stražarji in ostali člani. u— KaP ga je zadela. Včeraj zjutraj kmalu po 7. so bili reševalci nujno klicani na Jernejevo cesto v Šiški, kjer je 71 letnega Žagarja Andreja Zvoklja, zaposlenega pri Zakotniku, zadela kap. Kmalu po prevozu v bolnišnico je Zvokelj umrl. Na sekiro je padel. Na kirurški oddelek so včeraj pripeljali 14 letnega Franceta Berčiča, siroto brez staršev lz Zminea nad Škof jo Loko, z nevarno rano v levem zapestju. Gospodar ga je bil poslal s sekiro v gozd, pa je spotoma tako nerodno padel, da se je usekal v roko. Motnje v črevesju, omotice zaradi zagatenja se preprečijo z uporabo naravne FRANZ'J OSEFO VE grenčice >e- f®* & »r *m7«X trebanje v drž« razr« loteriji V. razreda Žrebanje 26. februarja 1936. Din 2.000.— štev.: 46.146. Din 1.000.— Stev.: 10.863, 15.706, 33.055, 33.100, 46.130, 89.891. ZADRUŽNA HRANILNICA r. z. z o. z. — LJUBLJANA Sv« Petra cesta , n— Razprava proti poiigalea. Za sredo marca je pred malim kazenskim senatom razpisana glavna razprava proti Josipu Štruklju, krovskemu pomočniku iz Ilovce, ki je po lastnem priznanju zanetil 20 požarov. ki so povzročili do pol milijona Škode barjanskim posestnikom. u— Drevi plesna vežba za vse pare, k| želijo tekmovati na šolskem plesnem turnirju 3. marca in na velikem »P.&K. turnirju 14. marca. Vse informacije v Jenkovi šoli — Kazina o— Tradicionalni valčkov večer Sokola I se bo vršil tudi letos v soboto 7. marca v vseh prostorih na Taboru. Opozarjamo ie danes na to prireditev vse ljubitelje valčka, ki prednjači kljub vsem novotarijam na plesnih zabavah. a— Zaključek plesnih raj Sokola Ljubljana—Šiška bo drevi v hotelu »Betfevue«. Vabimo vse članstvo, da poLnoštevilno pride k tej letošnji zadnji prireditvi V6top prost. Začetek ob 20. uri. Iz Kranja r— Na Lfudski univerzi predava drevi ob 20. g. dr. KuSčer Ljudevit o morskih globinah. Predavanje spremljajo iioptične slike. j Iz Celja e— Volitve delegata za glavno skupščino »Merkurja«, ki bo v Zagrebu 28. Ln 29. marca, bodo v nedeljo 15. marca od 9. do 12. v pisarni podružnice v smislu $ 12. splošnih pravil. Kandidatne lrete se morajo vložiti najpozneje do 2. marca opoldne. a— Za ustanovitev protituberkuloznega azila v Celju. Odbor krajevne protituber-kukozne lige v Celju je na seji v četrtek zvečer sklenil, dia bodo inkasanti Mestne elektrarne prejeli bloke po 1 Din za ustanovitev protituberkuloznega azila v Celju. Te bloke naj bi vsak mesec razpečavali med stranke. Če bi dajotle stranke mesečno po 1 Din bi se vsak mesec nabralo okrog 5.000 Din za azil. Odbor je na tej seji tudi dovolil 12 jetičnim bolnikom podpore po 50 Din na mesec za nabavo živil. e— O prvi pomoči pri nesrečah bo predaval sekundah j javne bolnišnice g. dr. Slavko Perko na gasilskem predavanju v sredo 4. marca ob 19. v celjskem gasilskem docnu e— Tečaj celjske gasilske župe bo 8. marca v Celju za celjski sodni okraj, 15. maTca v Konjicah za konjiški sodni okraj in 22. maroa na Gomilskem za vranski sodni okraj. Vsak tečaj se bo pričel ob 8. zjutraj. e— Umrl je v četrtek v Dobrovi 56 letni upokojeni oinkomiški delavec Jakob R:bežl. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 fihn »Zasledovanje« in zvočni tednik. SSO vrst vonjev KOLIKSKE VODE V4 ?itr» s-mo Din 12#— Oror+rlJ» KARC IVA*. NeboTfnTc tel. St 35-20 e— Občni zbor podružnice Društva, jugosiovenskih obrtnikov v Celju. V nedeljo 16. t. m. je bil v Narodnem domu IV. redni občni zbor DJO v Celju, ki se ga je udeležilo lepo število članstva. Občni zbor je potekel v prav živahnem razpoloženju, kar je znak, da se članstvo zanima za delovanje društva. Iz tajniškega poročila posnemamo, da šteje društvo 382 Članov, kar je nadvse lepo število. Na številnih sejah so se razpravljale razne obrtniške zadeve ter se je v vsakem pogledu nastopalo v smislu varovanja interesov celjskega obrtništva. Glavno delovanje društva v preteklem letu je bilo osredotočeno na obrtno razstavo v Celju, ki je v vsakem Pogledu lepo uspela. Poleg te prireditve so se vršile še druge manjše, kakor Martinov večer, proslava 1. decembra in obrtni ples. Društvo vzdržuje mladinski odsek, ki se vadi predvsem v tamburaškem pododseku. Društvo je od svojega početka iskalo poti. kako pomagati obrtništvu v denarnem pogledu ter mu nuditi v sili in potrebi pomoč in podporo. V dosego tega cilja je podelilo ves čisti dobiček razstave na novo ustanovljeni zadrugi. Obrtni hranilnici in posojilnici v Celju, ki naj deluje smislu in v cilju, za katerim je stremelo društvo, namreč, da pomaga predvsem malemu obrtniku, kadar je v stiski. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je doseglo društvo skoro četrtmilijonski promet ter znaša društvena imovina 11.75 Din. Pri tej točki se je razvila nadvse živahna debata, ki je bila popolnoma na mestu, ker so se s tem razčistila razna nejasna mnenja. V smislu in duhu blagajniške debate so se vršile tudi volitve ter je bil pri tajnem glasovanju ponovno izvoljen dosedanji predsednik g. Stojan Holobar za društvenega predsednika, za podpredsednike Pa gg. Anton Jager in Janko Brišček. Ostali odbor, ki se je konstituiral na prvi seji je sledeč: tajnik Ludvik Selišek, blagajnik Kari Kramer. odborniki: Mihael Vrenko, Rudolf Perdan, Jožko Aman, Amand Pepernik, Jožko Malgaj, Ivan Knehtl in Josip Gumzej. Namestniki bo Alojz Kranjc, Aleksander Baldasin in Anton Dimee. Nadzorstvo: Andrej Rozman in Ivan Vozlič ter namestnika Franc Goričan in Jan Korber. Pri slučajnostih se je razvila še kratka, koristna debata ter je navzoči predsednik Osrednjega društva v Ljubljani g. Pičman pozdravil občni zbor in želel društvu tudi v bodoče čimvečji uspeh. e— Pogreba strojnega stavca g. Josipe Stergarja so se udeležili v četrtek popoldne pokojnikova stanovski tovariši in mnogo drugega občinstva. Po cerkvenem obredu na mestnem pokopališču se je ob odprtem grobu poslovil od pokojnika g. Jurač, tovariši pa so zapeli »Vigred«. i Zvočni kino IDEAL ■■ Premiera Premiera ob 4. 7. in 9.15 zvečer veleffma TIRAN Glavne vloge: Charles Haughton, Fredrik March, znana iz filma »Bedni«. in Nonma Schrearer Vstopnina 4.50, 6-50 in 10 Din V nedeljo ciop. ob %11. matineja S KRIŽEM IN MEČEM Vstopnina Din 3-50. Iz Maribora a— Mariborski rezervni častniki so se zbrali v četrtek zvečer v dvorani bivšega kina »Apolo«, kjer je bilo drugo vojaško strokovno predavanje v letošnjem ciklu predavanj iz vojaške stroke. Predaval je kapetan L kL g. F. Golob. Prisrčne uvodne besede je spregovoril poveljnik 45. peapolka g. polkovnik Marko Božovič. Predavanje je odlično uspelo in je žel predavatelj prisrčno odobravanje. a— Gasilska župa Maribor desni breg je imela te dni svojo skupščino, ki jo je otvoril in vodil starešina g. Josip Kiemen-čič. Izčrpno poročilo, ki je pričalo o živahnem delu župe, je Podal župni tajnik g. Milan Klemeneič. Zupa šteje 30 čet s 758 članu Popornih članov je 1255, častnih Pa 47. V preteklem letu so gasile čete 17 malih požarov do 10.000 Din škode, 51 srednjih do 50.000 Din škode, 11 večjih do 100.000 Din škode in 6 velikih preko 100.000 Din škode. 0 blagajniškem stanju je poročal g. Anton Pšeničnik in izkazuje prebitek 6211 Din. Starešina je po krasno uspelem zboru z bodrilnimi besedami zaključil skupščino. a— 219.381 dinarjev je dosegel v februarju protituberkulozni dinar. Pivo nagrado protituberkulozne lige je določil žreb hišnici Veroni Jerinovi, drugo pa kretniku drž. železnic Martinu Ilešiču. a— Avto je zgorel pri Borovcih ključavničarju Alojziju Marčecu iz Središča. Škoda znaša okoli 15.000 Din. a— Na viničarije je imel posebno Piko 28 letni čevljarski pomočnik Jurij Šeneker iz Sp. Gašteraja. Lani jeseni je vlomil v 8 viničarij v Slov. goricah ter ukradel prav vse, kar mu je prišlo pod roko. Naposled bo ga le zasačili in se je moral včeraj zagovarjati pred sodniki, ki so mu prisodili kazen 10 mesecev strogega zapora ter izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. ZNIŽANE CENE! i DIJAKI POTREBUJEJO: OVOMALTINE. Duševno delo more kot vsak drug način dela dovesti do izčrpanosti. Tej nevarnosti se najbolje izognete z uporabo koncentriranega kre-pilnega izdelka OVOMALTINE. To je znanstvena kombinacija najžlahtnejšlh redilnth elementov, ki se nahajajo v mleku, jajcih m sladu, kako je pridejan samo zaradi boljše arome. OVOMALTINE ima izvrsten okus, a se lahko prebavila. Zavojček: mali Din 12.—; srednji Din 27.—; veliki Din 48.—. a— Razprava o vlomu v trafiko A. Tu- riča v mestnem parku je bila včeraj pri okrožnem sodišču. Na zatožni klopi je sedel 26 letni avstrijski državljan Gregor Vran, ki je bil Pri vlomu zasačen. Zanimiva je izpoved Vrana, da je bil lani je-beni v Celovcu aretiran radi več vlomov. Ko bi moral oblastem pokazati skrivališče svojega plena, je eskorti zbežal ter prišel v našo državo. Vlom v Turičevo trafiko je izvršil, kakor pravi sam, radi tega, ker ni imel ničesar, da bi se prehranil. Obsojen je bil na tri mesece strogega zapora ter na izgon iz naše države. Z Jesenic Kino Radio predvaja danes in jutri r nedeljo ob 8. zvečer (v nedeljo tudi ob 3. in 5. uri pop.) ruski velefilm »Pastir Ko-stja«, ki je doživel uspeh po vsem svetu. Med dodatki tudi športni film »Umetnost v ravnotežju«. Sledita »Pat in Patachon kot čuvarja morale«. Iz Tržiča 6— Kino predvaja danes in jutri v nedeljo krasen film »Svatbena noč« z običajnim dopolnilom. Predstave ob navadnem Času. Iz Laškega Sokolski oder. Sestava novega prosvetnega odbora naon je takoj pokazala tudi svoje vrline. Predzadnjo nedeljo s« igralca uprizorili Finžgarjevo dramo »Razvalina življenja«, ki je bila dokaj dobro podana. Drevi nam pa uprizore naši narašča j niki v okviru mladinskega odseka ckamo »Lovski tat«, v kateri bodo nastopili skoro vsi miladi igralci večinoma prvič. V naši mladini se opaža zdrav udej-stvovalni duh, ka je najboljše poroštvo, da bo mladina vredne naslednica svojih vzgojiteljev. V pripravi pe je že tretja igra, ki bo podana na Jožefovo in sicer »Deseti brat«. Na pustno nedeljo so gostovali na našem odru sokolski ddletantje iz Hude jame s komedij« »Zenidbena ponudbe«. Skrbno pripravljeno igro pa je žal poeetilo le malo meščanov, ker so bili utrujeni od dobro uspele maškerade, ki se je prejšnji večer vršille v istih prostorih. 1— Pevski koncert Pevsko društvo »Hum« v Laškem uprizori v Sokol sketn domu v soboto 7. marce svoj prvi koncert, odk«T je prevzel mesto pevovodje učitelj g. Radovan Gobec. Ze koncert vlada precejšnje zanimanje. Iz Ljutomera U— Sokolski dramski odsek je za pustno nedeljo uprizoril uspelo burko »Maksel«, ki je privabita v dvorano §tevilno občinstvo. Dobrega razpoloženja je bilo mnogo, saj so se igralci in igralke pošteno notrudili. ter postavili na oder dovršene kmečke tipe. Igra se ponovi v nedeljo L marca ob znižani vstopnini. Gospodarstvo Proračun Velike Ljubljane V posvetovalnici na magistratu so včeraj razgrnila mestni proračun za leto 1936/37., ki predstavlja prvi proračun Velike Ljubljane in je torej v vsakem pogledu zanimiv. Kaikor se je od lani do letos povečala Ljubljana, tako je narasla tudi vsota celotnega proračuna in pretežna večina posameznih postavk, zlasti one, ki se nanašajo na občinske doklade, na takse in trošarine. Vzporedno z redukcijo plač občinskim nameščencem pa so ee občutno skrčile postavke njihovih prejemkov, dasi je število osebja s pritegnitvijo predmestnih občin sorazmerno naraslo. V smislu novega finančnega zakona je proračun tokrat sestavljen skupno za mestni zaklad in mestna podjetja. Predvideni izdatki so v rednem delu proračuna dosegli vsoto 103,760.000 Din (za 18.038.000 Din več kakor lani), med izrednimi izdatki pa sta predvidena še zneska za regulacijo Ljubljanice 2.523.374 Din in za zgradbo bežigrajske šole 5.000.000 Din. ki se bosta krila z najetjem posojila. Med postavkami, ki so v novem proračunu znatno večje kakor v prejšniem, je pod poglavjem o osebnih izdatkih na prvem mestu postavka za predsednika in podpredsednika mestne občine 144.000 Din (za 48.000 več), nato pa osebne nagrade in doklade 250.252 Din (za 57.978 več). Med stvarnimi izdatki je za oboo upravno oblastvo določenih 2,503.335 Din (za 1,110.843 več), za finančno stroko 10,872.870 Dm (za 1,681.900 več), za gradbeno stroko 8,395.500 Din (za 1,787.600 več), za dotacije, podpore, štipendije in subvencije 3,653.800 Din (za 1,674.700 več), za stvarne potrebščine mestnih podjetij 41,808.600 Din (za 7,775.-100 več) in za ostale izdatke 2,896.800 Din (za 2,376.800 več). Za neporavnane obveznosti priključenih občin je določena vsota 2,881.298 Dn. Kar se tiče osebnih izdatkov, so vse postavke razen onih za predsednika in podpredsednika ter za nagrade in doklade občutno znižane. Prejemki občinskih uslužbencev znašajo v novem proračunu 11,116.187 Dn (za 789.333 manj kakor lani), prejemki nameščencev mestnih podjetij 4,173.997 Dn (za 722.398 manj), pokojnine mestnih uslužbencev 3,146.314 Din (za 546.461 več), prejemki nameščencev priključenih občin 353.640 Din in pokojnine iz teh občin 4545. Skupni dohodki proračuna mestnega zaklada (brez podjetij), ki so znašali lani 45.602.300 Din, so narasli na 58.157.400 Din, kar gre v pretežni meri na rovaš pritegnitve dohodkov okoliških občin, v znatni meri pa tudi na rovaš zvišanim davčnim, taksnim in trošar loškim postavkam. Občinske doklade na državne neposredne davke znašajo 8,870.000 Din (za 2,242700 Din več), takse 10.004.100 Din (za 1.287.300 Din več), trošarina 24.200.800 Din (za 5.044.500 Din več), dohodek od mestne imovine 11,394.700 Dn (za 2.900.300 Dn več), narodno zdravje 381.000 Dn (za 25.500 Din več), ostali dohodki 2,542.631 Din (za 1,400.300 Din več) in pa dohodki od mestnih gospodarskih podjetij, ki znašajo 46,026-200 Dn. Med postavkami dohodkov, ki so nasproti lanskemu proračunu nižje so predvsem odkupnine za osebno delo 150.000 Dn (za 50.000 manj.) Presežki dohodkov od občinskih gospodarskih podjetij, ki so lani dosegli znesek 279.388 Din, v letošnjem proračunu niso predvideni. Borba kmetov za višje cene živine Na Hrvatskem opažamo že drugi teden uspešno borbo kmetov za višje cene živini-Na sejmih prodajajo živino le po cenah, ki jih predpišejo posebni vaški odbori. Posledica tega je, da je cena živini na vseh sejmih znatno narasla, ponekod tudi za več kakor en dinar pri kg žive teže. Mesarji v mnogih krajih sploh niso mogli dobiti živi ne po ceni, ki bi jim še ustrezala, a tudi tuji trgovci so odšli s seimov. ne da bi kupili živino. Vpliv tega kmetškega gibanja za zboljšanje cene živini se je pokazal tudi v Zagrebu in na zadnjem tedenskem sejmu se je dvignila cena živini za 50 par pri kg Voli so se prodajali po 3.50 do 5.50 Din za kg žive teže- Mesarji so spoznali, da se mo rajo dogovoriti s kmetovalci ali pa bodo brez živine. Vso akcijo za dvig cene živine vodi »Seljačka sloga«. Geslo te Seljačke sloge je, da morajo ceno živini določati kmetovalci sami. Da se ta cilj doseže, je izdala Seljačka sloga na vse hrvatske kmete stroga navodila, po katerih se mora ravnati vsak kmet ali pa bo v nasprotju z vso vasjo. Ta navodila se v crlavnem glase: Od 15. februarja dalje naj pošlje vsak kmetovalec čim manj živine na trg. Kmetu, ki potrebuje denar, naj pomaga vsa vas. Goveji živini določa ceno v vsaki vasi posebno kmetsko sejmsko poverjenistvo, ki se sestane tik pred sejmom- Vsak kmetovalec je zavezan. da prodaja le po teh cenah. Živina se mora prodaiati po teži. Poverjenistvo kategorizira živino, določi cene in teh se mora kmet držati. Trgovce na sejmu je treba dobro opazovati. Ko poverjenik določi — najbolje opoldne — morajo vsi kmetje z živino oditi s sejma, pa čeprav ne bi prodali niti enega repa. Kmetom, ki so v stiski, mora pomagati vsa njih vas. Po vesteh, ki prihajajo iz Hrvatske je samoobramba akcije tamošnjih kmetov dobro uspela. Želeti bd bilo, da bi kmetje tudi v drugih pokrajinah pokazali enako solidarnost in da bi bili deležni višjih cen pri prodaji živine. To je v resnici potrebno, saj so v zadnjem času cene živini sramotno nizke, tako da izdaleka ne izplačajo kmetu trud in stroške pri vzireji. Kou-zumenti se bodo končno pomirili z nekoliko višjimi cenami mesu, in to tem lažje, ker povišanje cene za 1 Dn pni mesu ne igra tako velike vloge, kakor pri kmetu če lahko proda živino namesto po 2 do 3 Din za kg žive teže, po 3 do 4 ali 5 Din. Višje cene živini so tudi upravičene glede na splošni nivo naših cen, saj je naš indeks cen živine in živinskih proizvodov danes najnižji izmed vseh delnih indeksov. Ker pa uspešna akcija za višje cene ni odvisna samo od čvrste solidarnosti kmetov, temveč tudi od drugih važnih okolnosti, zato moramo opozoriti na nekatere nevarnosti, ki lahko nastanejo za kmeta samega, če niso izpolnjeni vsi pogoji za ohranitev višjih prodajnih cen. Dokler višje cene le zmanjšujejo dobiček raznih prekupčevalcev na sejmih, ki je včasih zelo velik, ne more biti pomislekov zaradi višjih cen. Drugače pa je, če višje cene pričnejo ovirati naš izvoz. V primeri z domačo porabo je naš izvoz goveje živine sicer majhen, vendar pa navzlic temu igra pri formiranju živinskih cen skoro odločilno vlogo. Ce so lani cene živini pričele znova nazadovati, je to pripisati predvsem okolnosti, da so se v preteklem letu poslabšale naše izvozne možnosti za govejo i živ:no. Dočim smo leta 1933. izvozih i 59.000 glav goveje živine (brez telet) in na- J slednje let 63.000 glav. je lani ti izvoz nenadoma padel na 37.000 glav (pred krizo se je ta izvoz gibal na višini okrog 100000 glav letno). Ona živina, ki je lani niso mogli izvoziti, je naravno pričela povzročati pritisk na domači trg in na cene. Če bi se zaradi višjih cen na našem trgu naš tz-voz še nadalje zmanjšal, bi to gotovo povzročilo nov pritisk in končno dovedlo do tega. da bi po določenem časovnem razdobju morale cene navzlic solidarnosti kmetov pri orodaii vendar zopet pasti. Za pravilno izvedbo akci ;e za v'šje cene, ki naj ima tra fen mneh so nujno no-trebni vzooredni tdrrepi države, ki mora navzlic višjim cenam omogočiti izvoz ži-vsaj v obsega izvoza v letih 1933. in I 1934. Le tako ee lahko nadejamo, da bo prizadevanje kmetov za višje cene ostalo brez kvarnih reakcij, ld bi lahko položaj še bolj poslabšale. Čeprav so danes možnosti za izvoz živine spričo kontingentrra-nja uvoza v drugih državah precej omeje-jene, zlasti odkar je izpadel italijanski trg za našo govejo živino, vendar na nemogoče povečati našega izvoza, seveda s primernimi žrtvami. Poleg večjih kontingentov v državah, kamor že izvažamo, bi bilo treba misliti na omogočenje izvoza v one države, kamor doslej nismo izvažali. To pa se da izvesti le s primernimi izvoznimi premijami. Kaikor je na prvi pogled sistem izvoznih premij morda nesimpatičen, vendar se zdi, da v sedanjih razmerah na druge pomoči. Spričo razmeroma majhnega deleža, ki ga predstavlja naš izvoz goveje živine v primeri s prodajo na domačem trgu, ne bi bilo tako težko najtti sredstev za plačilo izvoznih premij. Izvozna premija bi morala znašati najmanj 1 Din pri kg žive teže, s čemer bi zaščitili višje cene na domačem trgu v enakem obsegu. Če računamo, da pri nas izvoz v sedanjem obsegu ne znaša niti eno desetino domače prodaje za klanje, tedaj vidimo, da bi zadostovala posebna pristojbina v višini 10 par pri kg žive teže na živino, k? »e kolje, pa bi iz teh sredstev lahko plačali pri izvozu goveje živine izvozno premijo v višini 1 Dn na kg žive teže. Samoobrambna akcija kmetov je gotovo simpatičen in raizvesetjiv pojav; ravno zaradi tega pa je treba, da se vnaprej onemogoči eventualno poznejše razočaranje, ki lahko nastopi, če se cene ne bodo organsko razvijale v skladu z vsemi faktorji, ki lahko uplivajo na ceno. Samo eno tretjino deviz je treba oddati Narodni banki Kakor smo že napovedali je finančni minister odobril olajšave izvoznikom v neklirinške države, ki bodo odslej oddajali Narodni banki po nižjem ofioielnem tečaju le Va deviz, 2/3 pa bodo lahko prodali po svobodnih tečajih. Tozadevni odlok finančnega ministra od 21. februarja pravi, da se čl. 7. deviznega pravilnika spremeni in se glasi: Vsak izvoznik je dolžan, da takoj, ko dobi protivrednost izvoženega blaga, ponudi Narodni banki preko pooblaščenega denarnega zavoda na odkup l/s deviz od celotnega doseženega zneska in da ostanek 2/3 isti dan proda na borza preko istega denarnega zavoda, izvzemši slučaje, kadar je bilo blago izvoženo v države, s katerima je na podlagi specialnih pogodb aili odlokov predvideno plačilo na drug način. Denarni zavod, preko katerega se vrši prej označena ponudba in prodaja, je dolžan po izvršeni prodaji ostanka izvoznih deviz na borzi pismeno obvestiti Narodno banko, na katero ponudbo se nanaša dotična prodaja. V primerih, kjer se devize stavljaijo pooblaščenim denarnim zavodom na razpolago izvoznika neposredno iz inozemstva, so ti zavodi dolžni sami postopati na gornji naon. Vinski sejmi in razstave Od povsod prihajajo pritožbe o pojemajoči vinski trgovini, ki nikakor noče oživeti. Vino se s prav tako težavo prodaja kakor drugi kmetijski pridelki. Zimski čas ni prinesel v vinski trgovini nikakih pomembnih izprememb in tudi bližajoča se pomlad ne obeta kaj prida. Dobrih nasvetov za povzdigo vinske kupčije sicer ne manjka, toda večina jih ostane neizvedljiva spričo splošne gospodarske stiske. Za izboljšanje prometa z vinom se nekatere delavne, bolj odločne in samostojne podružnice Vinskega društva trudijo na vse pretege, in sicer še najuspešneje z vinskimi sejmi in vinskimi razstavami, kfer se nudijo razna vina v pokušnjo in prodajo. Za dober uspeh pa se mora izbrati tudi primeren čas Pozimi prirejeni sejmi niso kazali najboljših uspehov, zato pa se utegnejo mnogo bolje odrezati sejmi v marcu, aprilu. in maju. ko se začenja nova vegetacija, M omogoči približno oceno prihodnje leti- ne. Marc bo pa letos glede vinske kupčije še posebno važen, ker 1. aprila nastopi nova povišana transportna tarifa na naših železnicah v veljavo, kar ima pri večjih in daljših transportih prav pomembno vlogo. Po našem preudarku se utegneta podružnici v Ljutomeru in v Novem mestu prav zaradi tega dobro odrezati, ker priredita vinska sejma maroa, in sicer prva 3. marca v Ljutomeru za ljutomerska, druga pa 10. marca v Novem mestu za novomeško-belo-krajinska vina. Ne bi bilo napačno, če bi se še katera druga podružnica ali zadruga odločila za tako prireditev v marcu-aprilu, zlasti ker take prireditve tudi banovina po možnosti podpira. Fr. Gč. ONI, KI MNOGO JEDO IN VELIKO SEDE TER ZARADI TEGA NAJČEŠCE TRPE NA TRDI STOLICI, naj pijejo dnevno po eno čašo naravne FRANZ - JOSEFOVE grenčice, ki jo je treba prej nekoliko segreti. Davno preskušena FRANZ - JOSEFOVA grenčica se odlikuje po svojem zanesljivem učinkovanju, prijetni uporabi in se dobiva povsod. Ogl reg 8. Dr. «466/86 Gospodarske vesti = Naša država se udeleži mednarodnega velesejma v Milanu. V Milanu bo letos mednarodni velesejem od 12. do 27. aprila. Tudi letos se naša država oficiel-no udeleži te gospodarske prireditve, saj imamo, kaikor znano, na velesejmskih prostorih svoj paviljon. RazstavijaloL, ki ne hočejo udeležiti velesejma z vzorci, naj se obrnejo na: Trgovinski muzej, Beograd, Miloša Velikog 29. = Naš klirinški dolg v Švici. Po švicarskih podatkih je znašal 16. t. m. naš dolg v klirinškem prometu s Švico 396.000 frankov nasproti 401.000 frankov ob koncu januarja in 445.000 frankov dne 23. januarja Švicarski izvozniki v Jugoslavijo morajo zaradi tega čakati na izplačilo svojih terjatev po vrstnem redu povprečno en mesec. = Boj zaradi Bat'e tudi ▼ Franciji. V če--itek so v francoski zbornici pričeli razpravo o zakonskem načrtu, ki določa, da se v prihodnjih dveh letih ne sme zgraditi nobena nova tvornica čevljev ali otvoriti nova pro-dajalnica čevljev. Tudi povečanje obstoječih obratov naj bi bilo v tem času vezano na posebno dovoljenje vlade. Okrog tega zakonskega načrta se je v zbornici razvila prav živahna debata in je zlasti poslanec Paul Reynaud odločno zavrnil zakonski načrt kot izraz dekadence. Zagovorniki zakonskega načrta pa so stali na stališču, da je treba obrt zaščititi pred uničujočo konkurenco Bat'e. Kakor je podoba bo zakonski načrt navzlic temu sprejet = Dobave Komanda mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 23. marca ponudbe za dobavo 20.200 značk za posamezne panoge službe, tkanih iiz volne, in 23.400 vtisnjenih značk iz platna, do 24. marca glede dobave raznih mornarskih gumbov, do 25. marca glede dobave mornarskih kdkard za podoficiire, do 26. maTca glede dobave mornarskih nožev m jedilnega pribora ter 6 ton bele in 26 ton pisane bombaževine za potrebe mornarice, do 27. marca glede dobave 2000 aluminijastih posod s krožniki (porcije) ter 10.650 ton domačega premoga, do 28. marca pa glede dobave 1.500 parov belih rokavic. Dne 5. marca bo v štabu obmejne čete v Skopi ju ofertna licitacija za postavitev zgradbe v Skoplju, 8. marca pa glede dobave raznega telefonskega mate-rijala. Dne 5. marca se vrši v intendatu-ri štaba dravske dfivizijeke oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za oddajo dimnikarskih del v Ljubljanski garnizajd. Dne 13. marca bo pri direkciji državnih rudarskih podjetij ▼ Sarajevu druga neposredna pismena pogodba za vršenje špe-diterekih poslov in carinjenja pošiljk za državna rudarska podjetja. 27. marca pa pri isti direkciji ofertna licitacija za dobavo karbida za polletno potrebo državnih rudnikov. Dne 9. marca bo pri direkciji drž. železnic v Sarajevu ofertna licitacija za dobavo skretnic. Dne 27. marca bo pri direkciji državnih železnic v Ljubljani li-oiteoija za oddajo kolodvorskega bufeta na postaji Dravograd — Meža v triletni zakup. Dne 27. marca bo v skladišču 1. oddelka vojno-tehničnega zavoda ▼ Sara jevu ofertna licitacija za dobavo raznih vijakov iz železa in tnedi. | Blair 7SJ6 bL, 7% Drž. hip, banka — j (81), 8% Blair 82^5 bL, Narodna banka i 7780 bL, PAB 210—241 (239—240). Blagovna tržišča ŽITO 4- Novosadska blagovna borza (28. t. m) Tendenca nespremenjena. Pšenica: baška 157 — 159; okol. Sombor 156 — 158; baška ladja Tisa 160 — 162; ladja Begej 159 — 161; slavonska 160 — 162; sremska 158 — 160; banatska 156 — 161. Oves: baški, sremski in slavonski 142-50 — 145. Ječmen: baški in sremski, 64 kg 137.50 — 142. Koruza: baška in sremska 107 — 109; banatska 107 — 108. Moka baška in banatska »Og« in »Ogg« 245 — 265; »2« 225 — 245; »5« 206 — 225; »6« 190 — 205: »7« 160 — 170; »8« 105 — 110. Otrobi: baški 101 — 103; sremski 96 — 98. Fižol: baški uzančni 190 — 200. + Chieago. 28. februarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 100.60. za julij 91.25, za sept 90.126; koraza: za maj 60.50, za julij 59.875. -f Winnipeg, 28. februarja. Začetni tečaji: Pšenica; za maj 84.875, za juHj 85.875. B0MBA2. + Llverpool, 27. februarja. Tendenca mirna Zaključni tečaji: za marc 6.75 (prejšnji 5.76), za julij 5.60 (5.50). -f New Y0rk, 27. februarja. Tendenca neenotna. Zaključni tečaji: za marc 10.12 (10.10). za julij 10.30 (10.42). Važna seja jeseniške občine Jesenice, X februarja V ponedeljek zvečer se je v mestni posvetovalnici na magistratu vršila seja občinskega odbora, ki je razpravljal o važnem gradbenem programu, ki ga ima mestna uprava pred seboj že delj časa, ki pa se spričo gospodarske depresije doslej ni dal izvesti. Po izvršenih formalnostih je predsednik otčine g. mag. pbarm. Jože Zabkar poročal o finančnem stanju občine, ki je prav zadovoljivo. Njegovo poročilo, ki je vsebovalo vse podrobnosti o izvršenem pregledu denarnega poslovanja, računov ln gotovine, bi moralo zadovoljiti še tako kritično opozicijo in vsakega finančnega strokovnjaka. Predsednik občine je ob zaključku svojega poročila izrekel mestnemu blagajniku g. Avseneku toplo zahvalo za njegovo vestno delo, kar je večina z odobravanjem vzela na znanje. Sledila je razprava o regulaciji Save in gradnji posebnega mostu čez Savo na Ja-vorniku- Poročevalec Ernest Rekar je omenjal. da je bilo zaradi te zadeve že nebroj komisij od banske uprave na licu mesta, ki pa so bile vse mnenja, da ni prej mogoče graditi tega mostu, dokler ni v njegovi bližini regulirana struga Save. ki bi dala mostu trdno oporišče. Stroški regulacije same so preračunani na okrog 2 milijona dinarjev. ki jih bosta država in banovina v gotovi izmeri prevalili na prizadete občine. Največje koristi od tega bosta Imeli občini Koroška Bela in Gorje, ki pa z občino Jesenice plačujeta ogromne zneske v banovin* ski bed nos t ni sklad, ne da bi za najbolj nujno potrebna javna dela vsaj od v teh občinah zbranega denarja dobili nazaj. Jeseniška občina sama z veliko težavo in stro--ški leto za letom dela obrambne naprave ob široki strugi Save vse od Hrušice do Jesenic v dolžini treh kilometrov. Tu voda ob vsaki povodnji dela posestnikom veliko škodo, še večjo pa občini, ki mora dejali obrambne nasipe za varnost dveh občinskih mostov.V detato so posegli gg. dr. Stsnovnik, dr. Obrsnel in Peter Arnež, nakar so vsi navzočni osvojili predlog poročevalca. naj prispeva banovina za gradnjo tega mostu in regulacijo Save iz sredstev banovinskega bednostnega sklada, ki je bil v teh občinah nabran. Zelo zanimiva je bila razprava zaradi najetja posojila v znesku 400.000 Din. za dograditev vodovoda Podmežakije, za dograditev občinske ubožnice in gasilskega doma. Vse te naprave bodo 6tale okoli 800.000 Din. Skoraj polovica te vsote pa je že zbrana v raznih fondih in vnesena v zadnjem rednem občinskem proračunu. Mestna uprava je mnenja, da se s takimi občekoristnimi napravami, ki služijo poznejšim generacijam, ne sme preobremenjevati ene same uprave, ampak tudi poznejše, ki bodo imele od tega največ koristi. Vendar je v tem primeru mišljeno najetje kratkoročnega posojila, ki naj bi se amortiziralo najkasneje v 6 letih. Nadaljnje anuitete naj bi se krile iz proračunov sledečih 4 let. V debato so posegli gg. dr. Stanovnik. Avse-nik. dr. Rekar, dr. Obersnel in dr. štempi-har. Slednji je takoj udaril na politično struno, češ da bodo kmalu prišli v občino predstavniki delavnega ljudstva, kar je večina kvitirala z burnimi protesti. G. Av-senik je odgovoril g. dr. Štempiharju, da so delavci, ki so člani občinskega odbora, ponosni na ta da so člani JNS. ker so pošteni ljudje, dobri občani in državljani. Končno je bil predlog uprave za najetje posojila do najnižjega zneska 400.000 Din z 22 glasovi sprejet l Sokolstvo Vsem bratskim društvom in četam Sokolske župe Ljubljana. Prosvetni odbor Sokolske župe Ljubljana sklicuje v nedeljo 1. marca ob 9. v mali dvorani Sokolskega doma na Taboru sejo »bora društvenih in četnih prosvetarjev, ki je za vse udeležba na tem zboru strogo obvezna. Spored seje zbora je naslednji: 1. pozdrav predsednika 2PO; 2. poročila župnih prosvetnih referentov; 3. delovni program ŽPO za leto 1936; 4. volitev novega žup-nega prosvetnega odbora sa leto 1986; & razgovor o resoluciji zbora društvenih načelnikov in načetaic in sklepanj« o načelnem stališču sokolskih prosvetnih organov do nalog sokolske vzgoje; 6 predlogi društvenih in četnih prosvetarjev; 7. slučajnosti. Seje naj se udeležijo tudi vsi okrož. ni prosvetar ji, ev. pismeni predlogi naj se oddajo pred pričetkom seje pri br predsedniku ŽPO Ker se bodo na seji obravnavale izredno važne zadeve, ponovno opozarjamo na polnoštevitao udeležbo vseh župnih edinic. Zdravo! 2PO. Masarj-kova proslava. Letos bo brat. ska češkoslovaška republika na dan 7. marca proslavila rojstni dan prvega predsednika, ki mu je po njegovem odstopu hvaležni narod podelil naslov »prezident osvoboditelj« s posebnim zakonom kot državni praznik. Tudi naša dolžnost bodi, da se na primeren način spomnimo velike, ga moža, državnika in Sokola Vsaka žup_ na edinica naj priredi v začetku marca predavanje, ki mu more služiti lansko leto poslani vzorec predavanja o Masaryku. Ljubljanske in okoliške sokolske edinice pa opozarjamo na svečano proslavo, ki jo v večjem obsegu priredi sokolsko društvo LJubljana—Vič dne 8 marca ob 20. v So-kolskem domu na Viču. Iz življenja na deželi JEZICA. Sokol vabi na današnje zanimivo akioptično predavanje g. prof. Ku-ščerja o življenju v morskih globinah. Začetek točno ob 20. — Sadjarska in vrtnarska podružnica pa vabi na poučno ski-optično predavanje g. Lenarda, ki bo jutri ob 10. v Prosvetnem domu na Črnučah. Priznani strokovnjak g. Lenard bo pokazal pravilno sajenje in obrezovanje sadnega drevja. RIBNICA Zvočni kino Sokola predvaja drevi ob 20. in jutri v nedeljo, ob uri popoldne in 8. uri zvečer film »Madona, kje si?«. Dodatek nov Paramountov zvočni tednik. Borze 28. februarja Na ljubljanski borzi sta devizi New York in London danes nekoliko popustili, V privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 9.56, angleški funti pa so spričo nižje ponudbe Narodne banke popustili na 250. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 9.55 in v angleških funtih po 250, grški toni so se nudili po 33, španske pezete pa po 6.46. Nemški klirinški čeki so se v Ljubljani nudili po 14.35, v Beogradu so bili zaključeni po 14.3846. v Zagrebu pa po 14.37 odnosno za 15. marec po 14.32 in za konec marca po 14.35. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila vojna škoda zakjlučena po 358 (v Beogradu po 359.75). Devize Ljubljana. Amsterdam 2960.30—2974.90, Berlin 1749.20—1763.08, Bruselj 733.82— 738.88, Ourih 1424.22—1431.29, London 214.59—216.65, Newyork 4274.33—4310.64, Pariz 287.86—289.30, Praga 180.61—lffl.72. Curih. Beograd 7, Pariz 20.2125, London 15.10, Newyork 302.625, Bruselj 51.6750, Milan 24.30, Madrid 41.8750, Amsterdam 207.85, Berlin 123, Dunaj 56.90, Stockhohn 77.8750, Oslo 75.8750, Kobenhavn 67.4125, Praga 12.69, Varšava 57.75, Atene 2.90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 358—360, za marc-april 359 bi., 4% agrar. ne 45 bi., 6% begluške 61—61 25, 7% invest 77—78.50, 7% Blair 72 dem., 8% B!air 81—82.50; delnice: PAB 239.50 —241, Trboveljska 125—135 Sečerana Osijek 140—155. Beograd Vojna škoda 359 —359-75 (359.75). agrarne 45 50—46 (46), 6% begluške 64.60—65 (64.75—65), 7% Invest. 79.50—81, 7% stabiliz. 80 bL, 7% Naše gledališče DRAMA Sobota 29.: Goljemanov. Izven. Gene od 20 Din navzdoL Nedelja L marca: Ob 16. Uboga Ančka. Izven. Cene od 10 Din navzdol. Ob 20. Družinski oče. Izven. Znižane cena Bolgarska drama Goljetnanov, ki jo Je napisal Kos tov, se ponovi v soboto 29. t m. po globoko znižanih cenah od 20 Din navzdol v drami Uprizoritev spada v krog bolgarskih prireditev, ki so se vrSile na iniciativo bolgarsko - jugoslovenske lige v drugi polovici meseca februarja t Ljubljani. Zasedba glavnih vlog je naslednja: naslovno vlogo narodnega poslanca igra g. Cezar, njegovo ženo ga. Gabrijel-čičeva, novinarja Gorilkova g. Jerman. V nadaljnjih vlogah nastopijo ge. Nablocka, V. Juvanova, fiaričeva, Slavčeva, Severje-va, gg. Jan, Lipah Plut Kralj, Drenovec, Skrbinšek, Bratina. Režija je prof. šesto-va. Veljajo cene od 20 Din navzdol. OPERA Sobota 29.: Katarina Izmajlova. Izven. Znižane cene. Nedelja L marca: Ob 16. Traviata Izven. Cene od 30 Din navzdoL Ob 20. A propos, kaj dela Andula? Izven. Znižane cene. Marij Šimenc gost naše opere. Prihodnjo sredo gostuje v operi »Trubadur« g. Marij Šimenc. To tenorsko partijo poje sedaj prvič na našem odru. Predstava je izven. Šentjakobski gledališki eder Sobota. 29. febr. ob 20.15: »Morala gospe Dulske« Nedelja, 1. marca ob 16: »Morala gospe Dulske«. Zadnjič. Nedelja. 1. marca ob 20: »Škandal pri Bart- letlovih«. Gostovanje na Viču. MARIBORSKO GLEDALIŠČ F Sobota. 29. ob 15: Ples v Savovu Nedelja. 1. marca ob 15: Veseli kmetič. Globoko znižane cene. Zadnjič. Ob 20: Kariora kaneflfeta Winziga- Gfsboko snfljane RADIO Nedelja, 1. marca Ljubljana 8: Telovadba (vodi g. Marjan Dobovšek),_ 8.30: Čas. poročila, spored— 8.45: Fox na fox (plošče)— 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve.— 9.45: Versko predavanje (dr. Mihael Opeka).— 10: Ruske narodne poje ruski sekstet vmes plošče— 11: O vlogi fosforne kisline v gospodarstvu narave (inž. Vojo Knop)-— 11.20: Sprehod po gozdu (plošče).— 11.40: Otroška ura: Mikica in Mikec (ge. Gabrijelčičeva in Juvanova).— >2: čas, spored, obvestila— 12.15: Radio orkester igra po željah,— 13: Venčki narodnih (pojo gdčni Zupanova in Rupnikova ter gg- Franc in Tone Petrovčič s spremljevanjem Radio orkestra.— 16: Kmetijska ura: Ameriški kapar San Jose (inž. Janežič).— 16-20: Plošče po željah— 17: Higijena kmetiške žene (ga. dr. Malka Šimenc).— 17.15: V. ura slovenskih skladateljev: Josip Klemenčič— 1810: Razvoj slovenske dname: IX. ura.— 19: čas, poročila, spored.— 19.30: Nac. ura— 20: Našim izseljencem: Večer slovenske pesmi, glasbe in besede__22: Čas, vreme, poročila, spored— 22.15: Koncert Radio orkestra. Beograd 16: Narodna glasta.— 18.30: Zbor,— 20: Opereta »Orlov«.— 23: Lahka glasba.— Zagreb 12: plošče— 16.30: Orkester mandolin— 17-15: Godalni kvartet— 20.10: Pester program— 22.40: Kitare in harmonike,— Praga 19.20: Slovaške slike. 20-05: Koncert češke filharmonije— 22.30: Lahka godba— Varšava 20: Zabaven program— 20.30: Klasične pesmi._ 21j05: Z Dunaja.— Dnnaj 11.45: Simfoničen koncert-12 65: Lahka godba — 15.40: Komorna glasba— 17.30: Koncertna ura.— 19-10: Pesmi -20.06: Skladatelji dinastije Straussov— 21.45: Plošče— 22.20: Jazz.— 23.15: Nadaljevanje plesne glasbe— Berlin 18: Pesmi, slike, in verzi.— 20: Prenos opere »Sevilj-ski brivec«— 22.45: Prenos iz Munchena,— Mflnehen 18: Komorna glasba__19.10: Veseloigra— 21: Lahka godba orkestra - 22.30: Plesni orkester — Stnttgart 18.80: Koncert orkestra in solistov— 20: Prenos opere »Lu-cia di Lammermoor«— 22.30: Iz Mflnchena. 24: Plošče— Rim 17: Simf. koncert— 20.35? Sen japonskih pučistov Olj: restavracija sove — Japonsko vojaštvo m konservativno, marveč revolucionarno — Družinska država pod cesarjevim vodstvom Cesar H i r o h i t o Japonska se pripravlja, da si ustvari nov svetovni nazor, tako zvano restavracijo >5o-voc. Glavna gonilna sila tega pokreta je vojaštvo. V nasprotju z vojaštvom drugih držav japonsko ni konservativno, temveč revolucionarno. Njegov ideal je država z evropsko podlago enakosti vseh državljanov, z upoštevanjem človeških pravic, toda pod cesarjevim vodstvom. Torej nekakšna vrsta monarhističnega socializma. Pred nekoliko desetletji so mogočni plemiški gospodarji Japonske spričo tuje nevarnosti vrnili svoja posestva in svoje imetje cesarju. Svojo samostojnost so zamenjali za podložništvo- To je bila tako zvana restavracija meiji«. Japonska pa živi sedaj v enajstem letu »sove«, to je v enajstem letu vladanja cesarja Hirohita. Dota njegovega vladanja se imenuje baš šova. Sedaj naj bi nasledniki velikih fevdalnih gospodov, vodje gospodarstva, veliki kapitalisti, na isti riačin položili svoje imetje cesarju v roke. Nipon naj postane idealna družinska država pod božanskim cesarskim očetom, kajti cesarja smatrajo na Japonskem za božanstvo. Iz tiskovnega oddelka vojnega ministrstva razpošiljajo vsak mesec sto tisoče letakov v vse ljudske sloje, ki propagirajo te ideje. Po cesarski odredbi vojska sicer ne sme politizirati, zato izdajajo letake pod pretvezo »interesov državne obrambe«. Avtorji teh letakov zahtevajo reformacijo vsega družbenega življenja v duhu samoodpovedi. Država naj bi temeljila na gospodarskem patriotizmu. Individualno podjetnost bi bilo treba pospeševati, ne bi smela pa škodovati ljudstvu. Narodno gospodarstvo naj bi nadzirala vojska, da bo od njega lahko dobivala to, kar pač potrebuje. Letaki zahtevajo socialni sistem, ki bi lahko dajal vse na razpolago narodni obrambi, ne da bi škodovalo to življenju naroda. Tako se vsaj glasijo gesla in to je smisel restavracije Sove. Mladi častniki si od nje obetajo resnično socialistično družinsko državo, starejši si želijo monarhističnega socializma kot pripomoček za izvedbo »božanske misije«, ki jo ima Ja-jjonska v svetu. »Doslej je zapad vodil Japonsko, sedaj je čas, da bi Japonska vodila zapad«, tako se je izjavil general Araki na kratko o vsebini te božanske misije. Delo za restavracijo šove se vodi z vsemi sredstvi, tudi s tašnimi. ki so v živem nasprotju z našim pojmovanjem človečnosti. Najvidnejši izraz tega dela so za nas neprestani umori, atentati, puči, pri katerih se preliva kri. Mladi častniki in kadeti so svoječasno. kakor baš te dni druge vodilne može, ki se ne strinjajo z njihovimi prenapetimi idejami, umorili ministrskega predsednika Inukaja, poleg njega pa še druge voditelje gospodarstva in javnega življenja-Mladi častniki so na cesti klofutali milijonarje in svoje idejne nasprotnike- Ko je potem prišlo do dolgotrajnih procesov, so se zagovarjali samo z eno besedo: »Restavracija šove.« Ljudje so pošiljali tedaj sodnikom svoje odrezane prste v znak simpatije za obtožence, vsak dan so prihajale vesti o harakirijih. ki so jih simpatizerji obtožencev izvršili v imenu šove. Sodniki so stali pod pritiskom javnega mnenja In se ni- so upali nobenega morilca obsoditi na smrt, kakor zahteva zakon. Takšno je torej ozadje pučističnih in aten-tatorskih dogodkov, ki nam o njih poročajo iz Japonske. Japonsko ljudstvo je po velikem delu pod vplivom ideologije svojih mi-litarističnih krogov, prepričano Je. da pride le po tej poti k sreči in prepričano je tudi, da je Japoncem namenjena vodilna uloga v svetu. V imenu te ideologije je Jajx>nska militaristiČna in imperialistična kakor nobena druga država na svetu v tej meri. Niti tisti krogi, ki mislijo bolj trezno, se ne upajo delati dosti drugače, nego zahtevajo ideologi šove. V tem j>a je velika nevarnost za ves svet-Če odmislimo tipično aziatske fantastične primesi te ideologije, ostane za nas golo in trezno dejstvo napadalnega militarizma, imperializma, ki hoče ves svet spraviti pod svojo peto in ki pri tem ne izbira sredstev-Vse. kar more ostali svet pričakovati od osrečevalnih fantazmagorij japonskih šovinistov. je nasilje, prelivanje krvi. laž, zavijanje, metode, ki jih imamo priliko opazovati v zmešnjavi dogodkov na Daljnjem vzhodu. Ti dogodki posegajo sedaj že odločilno v evropsko zmešnjavo, in ni videti, da bi se Evropa trezno zavedala, kaj jo čaka. Evropa nima v tem trenutku notenega drugega dela. nego da se oborožuje in spletkari proti sebi, dogaja se celo to, da se pogaja za japonsko pomoč proti sebi. Dežnik z daljnogledom Nekemu Angležu, ki pridno poseča konjske dirke, se je zamalo zdelo, da morajo dame k tem tekmam prinašati s seboj vse preveč različnih predmetov, kakor dežnike, daljnoglede, torbice i. t. d. To jih v gibanju zelo ovira. Dolgo časa je študiral, kako bi jim napravil stvar bolj enostavno, končno si je izmislil palico dežnika, ki se da uporabljati tudi kot daljnogled, tako da sta vsaj ta dva predmeta združena v enem- Sedaj pričakuje, da bo s to svoio idejo zaslužil lepe denarce. Dve sGSd enega bitja NEKAJ ZA VSE Leydenski profesor Herman Roerhave (1668.-1738.) je bil prvi, ki je uvedel redni klinični pouk. Teža naše vsakdanje hrane znaša vštev-ši vodo približno dvajsetino nase telesne teže. Genialni sinov j se rode satmo izjemama od maiter pod 23. ali 24. letom. Blago se nam vidi tem bolj toplo, Sm več zrake vsebuje. Gladke tScanine vsebujejo 55 odstotkov zraka, trikoji 80 odstotkov, tako zvano angleško zimsrtoo blago 89, flanela 90, kožuhov ima p« 98 odstotkov zraka. D o I o res del Rio v dveh izdajah Prava Dolores je na levi strani, niena dvojnica pa na desni Življenjsko živčevje in vreme Komplikacije po operativnih posežkih so zračno- električnega značaja Na drugi dunajski kirurgični kliniki so izvršili zanimive raziskave o vplivu vremena na komplikacije, ki se pojavljajo po operacijah. Proučevali so posebno pojave bronhitisa, pljučnice, vnetja zarebrnice, tromboze, vnetja dovodnic, embolij, oslabelega krvnega obtoka m smrtnih primerov po operacijah. Iz velikega števila takšnih primerov je bilo jasno razvidno, da je bilo vrjme v zvezi * komplikacijami. Kateri meteorologični čiuitelji so pri tem vplivali, še niso dobro uganili. Mnogi znaki m govore za to do =o ti činitelji zračno električnega značaja. Zadevajo posebno tako zvano vegetativno, »življenjsko« živčevj;. Vsekako bo dobro, če bo kirurg v bodoče pred operacijami, posebno pred takšnimi, ki jih ni prisiljen izvršiti takoj, oziral na vreme in vremenske napovedi. Kadar se bližajo tako zvane >ne=tal ie plasti« je po raziskavah omenjene ki i rilce najbolj neprimeren za operacije. Tokio — slavnosti obnovitve japonske prestolnice po potresu Mateli Aljehin - Euwe bo 1937. Kakor poročajo z Dunaja, so se pogajania revanšno borbo za naslov šahovskega svetovnega prvaka med dr. Euvvejem in dr. Aljehinom končala s tem. da se je ves dvoboj preložil na prihodnje leto. Dr. Euwe je namreč v svojem poklicu kot profesor letos zadržan. Tako se bo turnir začel 1. oktobra 1937. Vršil pa se bo vse eno na Semerniku- izen pred učenjaki Neobišajna debata v slavni pariški ustanovi Stroj za zavijanje jajec Mlademu newyorškemu inženirju je po večletnem delu uspelo zgraditi stroj, ki sortira i&jca avtomatično po njihovi ceži in jih zavija. Stroj deluje tako hitro, da v eni uri odtehta, odsortira in pripravi za odpremo 140 tucatov jajec. Na neki perutninski razstavi je zbujal ta stroj veliko pozornosti in si ga naročilo mnogo lastnikov perutninskih farm ter trgovcev z jajci. V pariški Societe de Inscriptions et Belles-Lettres so te d/ni z vso vnemo debatirali učeni možje o ničemer drugem nego o — ljubezenskem pismu To pismo, ki je tako segrelo njih glave, pa seveda ni bilo kakršno koli rožnato pisemce, ki j bi ga bil napisal kakšen zaljubljeni mia-' dič današnjih dni svoii izvoljenimi ali zaljubljeno dekle svojemu izvoljencu, temveč je šlo za sedem stoletij star dokument, ki so ga odkrili pred kratkim v nekem stebru, ko so popravljali staro pariško cerkev. Pismo nosi podipis >Jean de Gisors« in je naslovljeno »na visoko gospo, ki jo posebno ljubi«. Akademiki, ki so najprvo na široko razpravljali o jezikovnih in slogovnih posebnostih tega pisanja, so se na zad- Sodoben šah nje zanimali tudi za to, katera je bila ta visoka gospa, ki ji je pismo veljalo. Del učenjakov je menil, da bi budi po toli. kem času ne smeli indiskretno izdati imena te dame, njih nasprotniki pa so rekli, da se vedejo pač zato tako taktno, ker imena naslovljenke enostavno ne morejo prebrati. Po več urni debati je neki Skeptik zastavil celo vprašanje, dali ni vse skupaj navadna potvorba. Do zaključka še niso prišli in bodo o starodavnem pismu še razpravljali. Dihalne vaje proti naduhi V angleškem zdravniškem vestniku »Lan-cet« piše drča. Gillespiejeva. da ji je uspelo izmed 75 nadušnikov ozdraviti 64 s primernimi dihalnimi vajami, in sicer je veljalo to prav teko za mlajše, kakor za starejše osebe. Po njenem mnenju izvira naduha od zožitve bronhialnih dovodov, skozi katere zrak nemoteno prihaja, ne more pa lahko ven- S pravilnimi dihalnimi vajami je mogoče doseči, da postanejo rebra in prsni koš bolj gibčni in da trebušna mrena bolje opravlja svojo dolžnost glede dihanja-Ženske prej ozdravijo nego moški Dimnikar rabi justično ministrstvo Pred kratkim se je pojavil v palači mad žarskega pravosodnega ministrstva sodni izvrševalec in zarubil tam upravo, preproge, zastore to druge predmete. Rubežen je zahteval neki dimnikar, ki je bil pri dej« v erarnetm poslopju padel s strohnele lestve to si poškodoval hrbtenico. Zahtevaj je odškodnino, znesek 800 pengOv. Moral Je tožiti to tožbo je dobil v vseh instancah. Toda erar mu ni hotel plačati. Tedaj se je zatekel dimnikar k rubežni. Njegov zastopnik je tudi izjavil, da bo dal zarutodti dohodke državnega gledališča, če njegovemu klientu ne plačajo sedaj v treh dneh. Prof. Piccard poleti v stratosfero Kakor poročajo iz Bruslja, se pripravija prof. Piccard na nov polet v stratosfero, pri katerem hoče prekositi zadnji ameriški višinski rekord. Ta čas zbira denar za polet. Po njegovih izjavah se bo start izvršil morda v Varšavi. Koliko je veljal pogreb Jurija V,? Kakor poročajo angleški listi, je pogreb kralja Jurija V. veljal državno blagajno okroglo 25.000 funtov šterlingov To vsoto je sedaj naknadno odobril parlament. Od nje je šlo 7C00 funtov šterlingov samo za nastanitev m oskrbo tujih knezov in drugih inostranih gostov, ki so se udeležili pogreba. 11-000 funtov jia so veljali transporti m oskrba čet. ki so sodelovale pri pogrebnih svečanostih. Oko največjega teleskopa »»MMMMMM Abesinski pogreb s posteljo na grobu Pokojnika neso v jamo Štirje prijatelji Madžar Koloman pl. Gajary, ki se je mudil pred nedavnim nekoliko tednov v Abesiniji. poroča, da je imel v Adis Abebi priliko prisostvovati abesinskemu pogrebu. To je malo drugače nego pri nas. Truplo nese namreč četvorica najboljših pokojnikovih prijateljev na pokopališče, m sicer na postelji, v kateri je pokojnik za življenja ležal. Šele na pokopališču dvignejo truplo iz postelje in ga oblečejo v abesin- sko narodno nošo. Truplo položijo v grob, ki ga zasujejo, na grob pa postavijo potem posteljo Abesinci zelo spoštujejo svojo narodno nošo. Mislijo, da je v nji neka čarovna moč to smatrajo tatvino takšne noše za enega najtežjih zločinov. Kadar dva poslovna človeka skleneta kakšno pogodbo, si ivežeta konca svojih Sam v vozel. To pomeni, da sta podala poslovna prijatelja. iiihiiiiihiihhhiimhiiiihi Množestvene poroke z zastopstvom Italijanski emigranti jemljejo samo rojakinje sa lene Ogromno zrcalo svetu, ki se Mountu Palomu v Kaliforniji. tehta okoli 20 ton Na krovu italijanskega parnika »Vimi-nale« je prispelo v Fremantle v zapadni Avstraliji dvajset Italijank. Nanje so čakali njihovi možje, ki jih prej nikoli niso videli. Preden so se Italijanke v Genovi vkrcale za Avstralijo, so f.e poročile s svojimi zaročenci v Avstraliji — oziroma z njihovimi zastopniki v Italiji. Avstralski Italijani so se obrnili na domovino s prošnjo, da jim poskrbi primerne lene. 8 pomočjo dopisovanja, fotografij in poizvedb so si potem možje v Avstraliji izbrali neveste, ki so jim bile najbolj všeč. Z mladimi ženami je dospela v Avstralijo todi Italijanka, ki je bila že 18 let zaročena, a ni svojega zaročenca videla že 10 let. Sedaj jo je v Fremantleu čakal zaročenec kakor ostali možje svoje mlade žene. Pisateljski zaslužki Miljenci muz si le redko mehko posteifefo ANEKDOTA Kralj Henrik VIH. je hotel poslati svojega škofa Bonnerja s posebno grobim pismom k francoskemu kralju Francu I. >Če to pismo oddam«, je dejal škof, »ari bodo oddrobili glavo-« »Tedaj dam obglaviti vse Francoze, ki prebivajo na Angleškem«, je zaklical kralj energično- »Ze prav.« je odvrnil škof, >bojim se pa, da nobena teh glav ne bo prilikovaJa mojemu telesu.« VSAK DAN ENA Karel Litschauer z Dunaja je izdelal šahovske figure, ki posnemajo sovražni vojski v Vzhodni Afriki: italijansko In abesinsko armado Vesti o ogromnih zaslužkih velikih pisateljev in pesnikov so običajno hudo pretirane, najčešče je prav narobe res. Dober primer za to je dal angleški pisatelj kriminalnih romanov Edgar Wallac«, ki so ga smatrali t& zelo imovitega, a smo po njegovi smrti zvedeli, da se je boril neprestano z materialnimi skrbmi in da je ostavil samo velike dolgove. 0 Goetheju vemo, da je ostavil veliko imetje, dočim se je njegov pesniški tovariš Schiller vse svoje življenje zvijal v denarnih skrbeh. Heine je živel od rente svojega strica in ga je poleg tega Podpirala francoska vlada. Zapuščina pred kratkim umrlega pisatelja Rudyarda Kiplinga v vrednosti 750.000 funtov šterlingov predstavlja menda svetovni rekord. Največje imetje je pred Kinlingom ostivil angleški pesnik in romanopisec Hali Gine. in sicer 250.000 funtov. Balzac je umrl v dol- govih, Dickens pa je ostavil 93.000 funtov šterlingov, Thomas Hardy 91.000, Galswor-thv pa 88.000 funtov šterlingov. Ananasi pod lučjo neonovih žarnic Na vrtnarskem trgu v Utrechtu na Holand-skem so vzbujali te dni veliko senzacijo sočni, dozoreli ananasi, ki so jih podjetni holandski vrtnarji pridelali v svoji vse drugo nego tropski domovini — pod svitom neonovih žarnic v zaprtih rastlinjakih. Pod vplivom te svetlobe so tropski sadeži naglo dozorevali tako da jih bo mogoče v hodoče v vsakem letnem času spraviati kot domač pridelek na trg. Holandski ananasi so zelo okusni, imajo pa ta nedoslatek, da so še dražji od importiranih. Vsaka jagodn stane 20 do 50 centov. Navzlic temu so jih precej prodali v Francijo in Anglija »Hala afi je tam toeeratni oddelek Kete? Naročil sem po telefonu ogtas. da iščem uSenea s 60 Din. ne pa s 500 Dta mesečne pW»!« {»Daosk FamHie Btadc) 14 u I tur ii i pregledi Galsworthyjev »Družinski oče" Po premieri v ljubljanski drami Najbrž ni prazen slučaj, da se je na repertoarju naše drame nagnetlo zadnji čas cel kup komadov, ki zajemajo snov iz bolečine sodobne družine: ne da se utajiti, da je vprašanje na dnevnem redu sveta. Drug za drugim ga zastavljajo — vsak, razume se, od druge strani in na svoj način — \Vildgans, Vesnie, Gals\vorthv, in čeprav tudi avtor »Družinskega očeta« vprašanju ne najde rešitve, je vendarle res, da je njegova komedija, kakor je sam svoje prej bridko — kakor veselo delo na-zval, izmed vseh ostalo najbliže preprosti, nepotvorjeni resnici in v tem je njena časovna vrednost. Sicer pa je treba priznati, da smo za problematiko gospoda Johna Builderja, tega stoprocentnega meščana s periferije angleške družbe, ter njegove žene in njunih dveh hčera le bolj zdaleč dostopni. Zlasti še danes, ko človeka skeli tisoč ran v razkroju njegovega okolja, ga v umetnosti ne more zadovoljiti samo ugotavljanje dejanskega stanu, temveč se mu hoče tudi vsaj rahle perspektive za izhod iz zagat, ki ga duše. Iz hiše Johna Builderja ni teh perspektiv. Njemu samemu, ki je stavbni podjetnik. mirovni sodnik in županski kandidat, se je nakrhalo že domala vse, kar je po njegovih strogorednih načelih še veljalo /a atribute človeškega dostojanstva in rodbinske časti. Hčerki sta se mu potepli _ ena v slikarstvo in ljubezen, druga v film — in ko se je v šibki minuti še sam hotel zavreči, ga je zavrgla žena. Tragedija hiše se zamotava in odmotava na sko- raj čez mero d etika t en način, dokler John Builder ne ostane sam, zakrknjen v svojo staro vero, in mu oo la&rustucgu -uojuu ostane samo še žena s svojim pritajenim odpuščanjem. Igra izzveni v disonanco, kakor da razdoru družine in doma ni odrešenja pod solncem. V režiji Bratka Krefta je delo dobilo lepo, svetlo podobo, brez poudarka na tragiko in smešnost, ki si od začetka do kraja držita tehtnico v dejanju in v vsem, kar lebdi nad njim. Cesar kot John Builder je v neprisiljenem, malo ohlapnem liku doživel po usodi omajanega, a vendar krepko samosvojega gentlemana, Nablocka kot njegova žena je dala iskrenega izraza tej tihi, vase pogreznjeni predstavnici trpečih, a kljub vsemu ljubečih žena. Posebno vedro doživetje je, bil Lipahov Railph, Builderjev brat in kompanjon. Vse topline in globine polna je bila igra Se-verjeve in Levarjeve kot Atene in Maud, malo tršat, a prepričevalen je bil Stupičev pilot Guv. Iz množice ostalih je bila vredna občudovanja Mira Danilova v vlogi hišne Camille, ki pomeni redko dragocenost v njenem obsežnem, pestrem repertoarju. Nekaj resno in vedro zasnovanih likov so dali še Gregorin. Skrbinšek, Jerman, Potoka,r. Sancin, a prijetno je presenetila Juga Boltarjeva, ki se je v služkinji Ainnie predstavila kot igralka naivno bogatega, prisrčno sproščenega izraza. Delo je skrbno, lepo prelila v slovenščino Olga Škerlj-Grahorjeva. L. Mrzel Druga produkcija Drž. konservatorija Ljubljana, 25. februarja Po prvi letošnji glasbeni produkciji drž. konservatorija v Ljubljani, ki je bila v drugi polovici decembra in je prinesla spored izključno francoske glasbe, je bil 25. t. m. drugi večer, ki je imel na sporedu samo angleške skladatelje. S to narodnostno sti-lizacijo sporedov je dosežena enotnost v sporedu medtem ko za pestrost skrbi raznolikost točk. Ta druga produkcija je pomemben dogodek v našem glasbenem življenju že zaradi tega, ker je bila to prva glasbena prireditev v Ljubljani sploh, ki Je imela na sporedu samo skladatelje angleške narodnosti. Velika večini teli skladb je bila pri nas prvič izvajanih in je razumljivo lepo zanimanje občinstva za to prireditev tudi s lega zrelišča. Celotni spored je bil nekakšen strnjen pregled angleške glasbe za godalni orkester v ozkem, a smiselno izbranem okviru. V uvodni besedi, ki jo je govoril ravnatelj drž. konservatorija g. Julij Betetto, je bila ob razložena kratka zgodovina angleške glasbe. s posebnim uvaževanjem skladateljev -poreda ter je poslušalcem služila v orientacijo v docela nepoznani materiji. Sporsd je obsegal dela Purcslla. Elgarja. Vaugha-jia Williamsa in Bridse-a za godalni orkester, vmes pa še troje solospevov PurceUa in Bishopa. Dokai številni godalni korpus sta sestavljala orkestra drž. konservatorija in Orkestralnega društva Glasbene Matice pod vodstvom prof. L. M. Skerjanca; solo-speve pa sta absolvirali gojenki konservatorija. sopranistinji Štefka Fratnikova in Štefka korenčanova s spremljavo klavirja (kon-servatorist R. Gallatia). Celotni spored, ki bi zadoščal ne le za produkcijo, temveč za pravi koncertni večer angleške glasbe, je bil sprejet z velikim zanimanjem in izvajanje nagrajeno a tonlim smlavzom številno zastopane publike. Stilistične produkcije d;ž kon servatorija tvorijo v muzikalnem in vzgojnem smislu močno postavko našega kulturnega življenja ter gre njih iniciatorjem in izvajalcem pohvala vseh. ki jim je prospeh našega glasbenega razvoja in spoznanja pri srrv S, K. Zapiski Predavanje o češkoslovaškem kiparstvu-V ponedeljek, 2. marca ob 20. predava v verandni dvorani Uniona prof. Ivan Vav-potič o češkem modernem kiparstvu. Za to predavanje, ki ga prireja ljubljanska Je liga, so bili v Pragi nalašč izbrani najlepši diapozitivi. Opozarjamo nanj vse kulturno občinstvo Ljubljane, posebej še prijatelje in poznavalce likovne umetnosti. Vstop prost. »Življenje in svet« prinese v prihodnji številki, ki izide kot priloga ponedeljskega >Jutra«. na naslovni strani reprodukcijo Sterletovega portreta Josipa Stritarja. Portret kaže Stritarja na zatonu njegovega življenja. malo pred odhodom v domovino. O življenju in delu te nekdanje osrednje slovenske osebnosti, čije stoletnico slavimo 6. marca, piše prof. Stanko Bunc V. N. pa razpravlja o Stritarjevem odnosu do ženskega vprašanja. Lep jubileini sonet Je prispeval dr. Anton Debeljak. Oba članka sta ilustrirana; med drugim je objavljen tudi faksimi- le Stritarjeve pesmi__Nadaljuje se članek »Harbin, Daljnij. Port Artur«, ki so mu najnovejši dogodki na Japonskem dali živo aktualnost. Dr. Ivo Šorli je prispeval črtico »Prisebnost«. Petindvajsetletnice sloveče ekspedicije Roberta Scotta se spominja prispevek >Bela smrt«. Nadaljuje se razprava Pavla Kalana »Iz življenja Davorina Jenka«. V rubriki Iz literarnega sveta piše A. D. o Marcelu Rouffu, St. Bunc pa o Brež-nikovi »Temni zvezdi«. Vsebinsko prav pestro in obilno ilustrirano številko zaključujejo razne rubrike- Kaj obetajo naša založništva? Kakor izvemo, izda Tiskovna zadruga prevod slovečega romana Pearl S. Buckove >Ma-ti«. še v marcu izide prvi del monumen-talne Kidričeve izdaje Prešernovega dela. — Pri Akademski založbi izide v kratkem prvi del prof. Ramovša >Kratke zgodovine slovenskega jezika«. - Založba »Hram« je napovedala za poslovno leto 1936-37 nov roman Miška Kranjca »Zalesje se prebuja«. Vidmarjev prevod Gogoljevih »Mrtvih duš«, Albrechtov prevod romana M. An-dersona Nexo »Sirota Stina« in Levstikov prevod Klausa Manna »Symphonie pathč-tique« »roman o Cajikovskem). — Pri Modri ptici izide v kratkem prevod filozofskega spisa O. Weiningerja »Geschlecht und Gharakter«. — Izmed knjig, ki so bi, le na tem mestu že napovedane, zasluži ponovno pozornost izdaja Ingoličevega romana »Lukarija« (»Zemlja in ljudje«) pri mariborski Tiskovni založbi. Brandlov trio v Bolgariji. Naš priznani klavirski trio. ki ga tvorijo gospe Brandl, Reichert in Rusy in ki je že opetovario z največjim uspehom koncertiral tudi pri nas, je prošli teden koncertiral v Sofiji. Uspeli koncerta je bil tako velik, da so umetnice še na večer prireditve prejele vabilo, da priredijo, koncert v novi sofijski radijski oddajni postaji. Na tem koncertu, ki je bil takoj drugi dan, je bil na sporedu tudi »Trio« za klavir, violino in violončelo, najnovejše delo skladatelja L. M. škerjanca, ki je bilo prvič izvajano v Bratislavi 13. t. m. Martin Kojc, »Učbenik življenja«. Umetniška propaganda je izdala v slovenskem prevodu dr. Frana Bradača knjigo Martina Kojca »Učbenik življenja«. O tem izvirnem delu slovenskega rojaka, ki se je proslavil v tujini, zlasti v Nemčiji, kot praktičen .psiholog, je priobčilo »Jutro« ob izidu prve originalne (nemške) izdaje podrobnejše poročilo. Nemški original je imel knjigarniški uspeh, v kratkem času je izšla druga izdaja, obeta pa se tudi več prevodov v druge jezike. To je pri knjigah ki so namenjene praktičnemu življenju in ki so bile spisane zato, da zanesejo svoje poslanstvo čim širše, dober znak. Nedvomno je, da »učbenik življenja« ustreža raz-položenosti današnjih ljudi, ki bi se hoteli iz knjig naučiti najvišjega- in najtežjega: pravilnega in dobrega življenja. Ali so lekcije, ki jih daje nešolski psiholog Martin Kojc, pravilne, to se pravi: uspešne ali ne, to naj poizkusi vsak na sebi; mi mu nočemo s skepso greniti vere, da se nauči po učbeniku živeti. Ni dvoma, da takle tečaj iz pouka o življenju ne more imeti slabih posledic, če le količkaj podpre v človeku prepričanje in zaupanje, ga nauči večje duševne koncentracije in mu preko fatalizma, večjega duševnega miru, večje nesebičnosti in radovoljstva pokaže pot k sreči, je »učbenik« storil mnogo dobrega. Knjigi je napisal uvod univ. prof. dr. K. Pzvad, ki želi Kojčevem-u spisu pozornega čitatelja in vidi v njem »novo svetovno naziranje in mišljenje o življenju«. Torej dovolj povoda, da se vsaj zanimamo za knjigo, četudi nam ne bo lahko izključiti iz svojega življenja »bolezni, nezgod, neuspehov, uboštva, bede in obupa«. Umetniška propaganda je izdala slovensko izdajo v opremi,, ki je enakovredna nemškemu izvirniku. Theodor Storm v slovenskem prevodu. Kot 6. zvezek Male knjižnice (založba tiskarne Merkar) je izšla novela Theodorja Storma »Jezdec na sercu« (Schimmelrei-ter)« v prevodu Bogomira Preglja, profesorja v Bačkem Petrovcu. Prevajalec je opremil to vzorno nemško novelo z uvodom, v katerem prikazuje osebnost in de. lo njenega avtorja. »Jezdec na serou« je ena najzrelejših novel tega severnonem-škega romantika, ki v okviru nenavadne zgodbe že tiplje izrazito realistične motive in slika prizore, ki se prav zaradi svoje trdne izdelanosti vtisnejo v spomin. Novela »Jezdec na sercu« opisuje boj človeka s prirodo, nje osredje je nasip, ki ga gradi človek v zaščito pred prvinsko silo vode. Vse dejanje se odigrava pod sivim nebom severne Nemčije, ob obali Severnega morja, na frizijskih haligah in barjih. Prevajalec je našel Stormovemu težkemu, baladnemu slogu ustrezajočo slovensko obliko in je tako prispeval v našo prevodno književnost spis, ki je vreden pozornosti širših čitateljskih vrst in posebej še zrelejše šolske mladine, ki študira literaturo. Dostojevskij za mladino. Zagrebška »Bi-noza« je izdala v izboru in prevodu Ise Velikanoviča knjigo »Dostojevskij za dje. cu«. Veliki psiholog ruske družbe 19. stoletja, avtor »Besov« in »Bratov Karama-zovih« F. M. Dostojevskij, ima v svojem mogočnem delu tudi nekoliko proze, ki je primerna mladini. Neprekosljivi hrvatski prevajalec Iso Velikanovič je izbral za to knjigo odlomke iz .Bednih ljudi«, »Netoč-ke Nezvanove«, »Ponižanih in užaljenih«, »Zapiskov iz mrtvega doma« in »Zločina in kazni« ter jim dodal še dve izrazito mladinski prozi »Deček pri Jezusu pod božičnim drevesom« in »V gosposkem institutu«. Vsekako je bila sreča ideja, približati mladini v tej obliki enega izmed vrhov ruske in sploh svetovne literature ter jo tako pripraviti za čitanje Dostojevskega v zrelih letih. Kakor je prevod zelo skrben, so ilustracije izdelane in navr-žene tjavendan. Francois Villon v filmu. V Prago je prispel pariški režiser Bernard Dechamps, ki namerava skupno z Voskovcem in We-richom zrežirati film o osebnosti in življenju francoskega srednjeveškega pesnika Frangoisa Villona. Grimmove pravljice je v izboru in z opombami prof. dr. Lovra Sušnika izdala zveza društev »šola in dom« kot prvi in drugi snopič nemškega cikla svoje zbirke »Klasična dela«. 114 strani obsegajoči drugi del' vsebuje deset izbranih pravljic. Knjižici se uvrščata kot nova, potrebna pridobitev med šolske pomožne knjige, tako da niti pri poduku nemškega jezika ne bo več treba segati po nemških izdajah šolskega štiva. Bolgarska umetnost v Pragi. V marcu bo otvorjena v Pragi razstava večje skupine bolgarskih slikarjev Razstavilo bo enaist umetnikov skupaj 60 slik. Spori Nastop naših tekmovalcev v Ga-Pa Ko smo se tekmovalci vrnili z zimskih olimpijskih iger domov, smo zvedeli, da so nas Nemci bojkotirali, prezirali, zapostavljali itd. in sicer v glavnem zaradi tega, ker nismo na otvoritvi pozdravili pokrovitelja teh iger nemškega kancelarja Hitlerja, da še celo, ker smo se med defilejem nedisciplinirano vedli.« govorili in smejali. V početku sem mislil, da govoričijo samo ljudje, ki so sploh o vsem slabo poučeni. odn. taki, ki brez kritiziranja in opravljanja ne morejo živeti. Ker me je pa že vsak, ki je govoril z, meno j o olimpiadi v Ga-Pa resno' vpraševal; — zakaj smo ga >lomili«. zakaj nismo »pozdravili«, zakaj smo se »tako« obnašali in ker sem opazil, da to ne govorijo samo neodgovorni ljudje, temveč, da je postalo to že splošno mnenje (celo nekateri-vzgojitelji profesorji so imeli o našem obnašanju mnogo povedati), se mi zdi potrebno, da pojasnim, kako smo Jugosloveni nastopali pri otvoritvi IV. zimskih olinip. iger. V najhujšem snežnem viharju je naša 20 članska ekipa pod vodstvom gg. Gnidov-ca. Kunstlja ter trenerja Kuisma vkorakala v stadion. Pred nami so šli Japonci, za nami Kanadčani — bili smo torej približno v sredini sprevoda. Ker je bilo od prirediteljev izrecno vsem narodom prosto dano, da pozdravijo po svoje, je naše vodstvo sklenilo, da pozdravimo Jugosloveni z našim oficieinim vojaškim pozdravom. Da bi čim bolj reprezentativno nastopili smo imeli doma še par vaj. trorede, v katerih smo korakali, je pa naše vodstvo tako sestavilo, da je bil na vsaki strani po en tekmovalec z že odsluženo vojaščino, v sredini pa tekmovalec. ki še ni znal tako dobro vojaško stopati odnosno pozdraviti- No in tako smo korakali ob strani stadiona, na desni je bilo občinstvo, na levi pa reprezentanti držav. ki so bili že na svojih mestih- Vsega tega pa mi takrat nismo videli, ker je bilo povelje »mirno« in smo gledali naprej, vsak samo svojega predhodnika in pa pazili na to, da smo čim pravilneje stopali. Malo pred častno tribuno kjer so bili pokrovitelj iger kancelar Hitler in drugi predstavniki, je prišlo povelje »pozdrav na desno!« Naš zastavonoša je pozdravil s poklonom zastave, mi pa smo strumno, vsi v istem trenutku obrnili glave na desno, to je —pozdravili s pogledom. Šele takrat sem zagledal pokrovitelja Hitlerja, njegovo spremstvo in občinstvo, ki so nas vsi pozdravljali z dvigom rok Nato povelje »mirno«. Spet je videl vsak samo svojega predhodnika. Š.»-le ko smo prišli na svoje mesto, ki je bilo V nedeljo dne 1. marca izide prvikrat novi roman »Jutra« Zadnja stran izpod peresa H. CVETI NA Napeto in živahno pisana, bo ta zgodba skrivnostnega zločina uklepala bralčevo zanimanje od usodne noči vse tja do končnega raz-pletka. Prepričani smo, da bodo tako bralci kakor bralke navdušeno pritrjevali naši izberi. Pozor na začetek v nedeljo 1. marca. Vsak Kakovost se ne da popraviti z zunanjostjo! PHILIPS RHDIO je zgrajen na temelju dolgoletnih izkušenj svetovne organizacije. Tisoči in tisoči patentiranih izumov dokazujejo, daje PHILIPS bil vedno PIJaNIR na polju radiofonije, ♦ Dolgoročna odplačila! Dovršena kakovost! v sredini stadiona, nasproti častne tribune, smo se malo razgledali okoli sebe- Mimo glavne tribune so še defilirali drugi narodi; vsi so pozdravljali po svoje: eni s pogledom, tako kot mi (samo, da ne tako strumno in enotno), drugi s snemanjem čepic, tretji z dvigom rok četrti s salutira-njem itd. Sledila je otvoritev in prisega, pri kateri smo menda samo Jugosloveni sneli rokavice in čepice ter dvignili roke. Nato zopet povelje »mirno«, defile mimo častne tribune s pozdravom na levo in priklonom zastave, zopet »mirno« In bili smo izven stadiona vsi z istim občutkom, da smo pri otvoritvi dostojno nastopili. Ko pa pride specialni film o olimpiadi se to pa vsak o tem lahko sam prepričal. Mnogo je bilo v Ljubljani razburjenja radi tega. ker nismo pozdravili z »olimpijskim pozdravom« (z dvigom roke enako hi-tlerjevskemu pozdravu). Res čudno, da niso ne Norvežani, ne Finci, ne Švedi, Čehi. Poljaki. Bolgari, Angleži, Turki in zastopniki še mnogih drugih narodov, ki vsi niso pozdravili z dvigom roke. vedeli, da je to olimpijski pozdrav. Tako smo torej nastopili Jugosloveni pri otvoritvi zimske olimpiade. Ni mi znano, iz katerih virov izhajajo te neosnovane govorice. Je pa zelo žalostno in si tudi nismo mislili. da nas reprezentante, ki smo zastopali Jugoslavijo na IV. zimskih olimpijskih igrah tako malo in tako slabo poznajo, da se nam prisoja tako nesportno obnašanje. Zato dovolite, da se predstavimo sami: Vsi. ki smo lili na igrah, se zavedamo, da smo v polni meri storili svojo dolžnost in da smo dostojno reprezentirali našo domovino. tako pri otvoritvi—kot tudi pri tekmovanjih ! Tekmovalec, udeleženec IV- zini. olimp. iger v Ga-Pa. Jutri Celje : Ilirija Ako suspenz prvemu moštvu Ilirije le ne bi bil dvignjen, potem bo jutri rezervni tim Ilirije postavljen pred izredno težko nalogo, boriti se z dobrim protivnikom moštvom SK Celja, ki šteje v svoji sredini mnogo prav dobrih moči in se odlikuje po svoji izredni požrtvovalnosti in borbenosti-Pričakuje nas vsekakor silno napeta borba. Da znajo igrati tudi ilirijanski rezervisti, smo prošlo nedeljo videli, saj jih je kompletni Hermes. ko so jim na koncu pošle moči. komaj stisnil. Tekma bo na igrišču Hermesa ob 15.15 z zanimivo predtekmo med Hermesom in Mladiko. Službene objave LNP . 17. seja u. o. dne 26. II. 1936 Objavijo se novi odbori in naslovi kilu-bov: Atletiki, predsednik Hoenigmann Gustav, tajnik Treo Herman, naslov športna trgovina Josip Krell v Celju; Zagorje, predsednik Mirnuh Lavoslav, tajnik Juvan-čič Josip; Zalog, predsednik Kocjaačič Ivan, tajnik Peca Franc v Zalogu 97, p. Polje; Amater, predsednik Ribezi Josip, tajnik Bostič Anton; Žalec, predsednik Morout Ivan, tajnik Steiner Adolf. Ustavi se postopek proti Zagorju in Svobodi-Zg. zaradi nastopa z neverificira-nima igralcema, ker se je ugotovilo, da klubov ne zadene nobena krivda. S tem v zvezi se pozivajo vsi o. o., da v bodoče javijo in točno označijo vsako tekmo, ki bi se igrala kot reprezentančna tekma, sicer bodo, v kolikor bi na takih tekmah nastopili neverificirani igralci poklicani na odgovornost kapetani dotičnih moštev. Uvede se postopek proti Svobodi-Zg, ker ni prijavila tekme z Retjem 6. februarja t. J. Poziva se SK Moste, da takoj poravna pri podsaveziu 25 Din kot koHcovino za dopis odposlan Voj. ministrstvu preko JNS. Zaradi izgredov ob priliki prveoatvaoe tekme Cetje-Jferme« dne H5i februarja se po § 59 ka«. prav. odvzame Celju pravica prirejati javne tekme na svojem igrišču za dobo enega meseca. Kazen poteče 2f marca t. L Odloži se odločitev v postopku proti moštvu Ilmrije zaradi prekinitve prvenstvene tekme Primorje-Pi ijjfl dne 16. t. m., ker se niso vsi igralci, v prvi vrsti kapetan mošta*. ncfrimk jaomat k. da omdeato 25. t. m. na zaslišanje, in torej k. o. rri mogel u. o. predložiti svojega referata. Obenem se pojasni, da je bilo na zadnji seji u. o. moštvo Ilirije suspendirano po § 67 kaz. prav., ki pravi: »Ako je okriv-ljeni obtožen zaradi prestopka, za katere ga je po pravilniku predvidena najmanjša kazen zabrane igranja za mesec dni, se mora o kri vi jeni takoj suspendirati od nadaljnjega igranja, s tem da se mu ta suspenz vračuna v kazen.« in zaradi obdol-žitve po § 23 kaz. prav., ki pravi: »Če se je moštvo na igrišču tako obnašalo, da se je morala tekma zaradi nastalih izgredov, ki jih je povzročilo, prekiniti, se moštvo kaznuje s prepovedjo igranja od 3 do 6 mesecev«. Po § 78, k pr. se popravi sklep k. o. z dne 13. t. m. o k a znova rt ju šenice Josipa, Korotan-Kranj, tako da. se omenjeni igralec kaznuje z uporabo §§ 13 in 14 k. pr. s 14-dnevno zabra.no igranja in mu kazen poteče 2. marca t. 1. Rapid: Atletski. Jutri ob 15.45 se bo pričela prvenstvena tekma med mariborskim Rapidom in celjskimi Atletiki. Tekma bo gotovo zelo zanimiva in napeta. Sodil bo g. Čamernik. Večerni plavalni tečaj za dame in gospode v zimskem kopališču S'K Ilirije na Go-sposvetski c. pod vodstvom o. Maksa Deutza, dipl. športnega učitelja, se prične v ponedeljek 2. marca ob 20. Člani SK Ilirije imajo popust. Prijave se sprejemajo v blagajrai kavarne Evrope. Plavalna sekcija SK Ilirije opozarja svoje članstvo, da pričnejo redni zimski treningi v zimskem kopališču 2. III. pod vodstvom trenerja Deutza. Zimsko kopališče bo odprto vsak ponedeljek, torek, petek -n soboto od 14. do 19.30. SK Ilirija (nogometna sekcija — juniorji-) V nedeljo morajo biti točno ob 10. na igrišču Hermesa: Pavle. Rahič, Žargi. Mihelič, Glonar, Bergant, Dežman. Acko, Eržen, Da-re Erber Kos Kovačič Smerdu II Hacler, Igramo z Mladiko. Opremo si preskrbi brez izjeme vsak pam! Gornji čas veljaj tudi za igralce Mladike. SK Reka. (Smučarska sekcija). Ker so tekme LZSP v Planici v nedeljo. 1. marca preložene, odpade odhod tekmovalcev v Planico. (Nogometna sekcija). Za tekmo s Svobodo mora biti v nedeljo ob 14. na igrišču I. moštvo. LZSP (službeno). Podsavezno prvenstvo v Planici je preloženo na 7. in 8. marec. Vsi. roki, ki pdtečejo ali so potekli v zvezi s tem prvenstvom, se Podaljšajo za en teden. Na 19. redni seji. 27. tm. je bil verificiran za Sni. K. Ljubljano g. Malis Vlado. SK Mars. Jutri ob 8.30 naj se javi ju-niorsko moštvo na igrišču Slovana, ob 9.-°>0 pa I. moštvo. Igrata s Slovanom. Do-linar in Novak sigurno. VREMENSKO POROČILO: Planica — Dom Ilirije 27. t. m.: —2 C, barometer nestalen, sneži, jugozapadni veter, 85 cm snega, smuka dobra, skakalnice neuporabne, drsališče uporabno. Vršič, Krnica, Tamar po stanju 27. t. m.: 90 cm snega, pršič. na podlagi. Jesenice po stanju včeraj: —2 C, sneži. Koča pod Bogatinom 26. t. m.: —2 C, malo oblačno, mirno, na 280 cm podlagi 12 cm pršiča novo zapadlega, smuka prav dobra. Gorjuše 27. t. m.: —2 C, sončno, mirno, 15 cm srenja. Kofce 27. t. m.: -—1 C, snega 80 cm, sneži, oblačno, smuka dobra. Koča na Veliki planini 27. t. m.: —3 C, barometer se dviga, zapadlo 15 cm novega snega, smuka dobra, Menina planina po stanju včeraj: —4 C, 25 cm novega snega, pršič, smuka prav dobra. — Pohorje po stanju včeraj: Koča aa Peska« —3 C. pooMagPo i® Je, mimo, 60 cm snega* paBft na podlagi, smuka ugodna. Sen-jorjev dom: —4 C, pooblačilo se je, 60 cm sreža, smuka dobra. Smrekovec: —5 C, pooblačilo se je, naimo. na 70 cm podlagi 15 cm fiovcgs sziogpGL -fiftiif^ pom po stanju včeraj: —3 C, pooMaffio se je, mirno, 110 cm snega, pršič na podlagi, smuka prav dobra. Moztrska koča na Gol-teh po stanju včeraj: —5 C, pooblačilo se je, mirno, na 50 em podlagi 15 cm pršiča, smuka prav dobn. Zane Qrey: 80 Teksaški iezdec Neko popoldne, ko sta sedela pni zahodnem ak-»u, je prišla za Duama brzojavka. Skupaj sta 3o prebrala: »Rešiti Ste Teksasu jezdni redarskj zbor. Mac Ne0y.« Ray je klečala zraven njega pri oknu, in Duane je mislil, da mu hoče zdaj spregovoriti o rečeh, ki se jih je dotlej ogibala. Njen obraz je bil bled, a še ljubkejši kakor dtrugače. Življenje je toplo utripalo v marmorju. Oči so ji bile še vedno vprašujoče in osenčene, a prejšnjega žalostnega izraza niso imele več. »Tako vesel sem za Mac NeUyja in za vso deželo«, je rekel Duaine. Na to mu ni odgovorila, in videti je bilo, da je globoko zamišljena. Duane se je nekoliko zdrznil. Ali je bolečina danes hujša?« je takou vprašala. Ne. Isto je. Zmerom bo enako. Saj veš, da sem poln sVmca. A malce boitečine mi nič ne de.« Potem je spet tiisto stato, težko razpoloženje? Strah? Povej mii, kaj jie.« »Da, spet me preganja. Kmahi mi bo odleglo — in bom BaHko bodri okrog. Potem se bo pekel spet začel« »Ne, ne!« je presunjeno vzdihnila. »Vsak pijan cowboy, vsak norec s samokresom me bo vzdignil iz gnezda, kamor kolf se skrijem«, je tožil. »m jaz zmerom Pri tebi! Ker bom zmerom stala med teboj ki med to strahoto!« Bilo je, kakor da bi jo s tem, ko je izrekla to m/sel, obšla brezpogojna zavest svoje moči do njega. Duane je takoj spoznal da je ženska, ki ga zdaj objema, močnejša od tiste, ki ga je onega usodnega dne v Valverdiu zaklinjala, naj ne gre. »Poročila se bova in zapustila Teksas«, je rekla. in kri ji je planila v lica. »>Ray!« » — v mojo domovino. To je daleč odtod. Tam boš lahko gospodaril nasadom, imel boš konie 'n ž/ivino m velik cipresov gozd. Oh, mnogo defo bo zate. I cm boš pozabil. Vzljubil boš meni domači kraj. Posestvo je lepo, staro. Taim so gozdovi, kjer po vse dni ruka los in kjer prepeva slavec vso noč od mraka do zore,« »Ljuba!« je skrušen vzklikniti! Duasne. »Ne, ne!« A v srcu je vedel, da se bo vdal lin da se ji ne more niti trenutek več upirati. »Srečna bova«, je šepetala. »Vem Pojdiva, pojdi va!« Težke vdke oči so se ji zaprle, m vzdignila je sladke, drhteče, čakajoče ustnice. S prekipevajočim srcem se je Duarne sklonil k njim. Nato jo je obdržali, jo tesno pri vil k sebi in se s palBfentimi očmi zagledal čez greben nizkih hribov proti zahodu. Pja, kjer je sonce rdeče in zlato zahajalo nad Nuecesom Ln divjo obrežno hosto vzdolž Velike reke, ki je ne bo videl nikoli več. V tem slovesnem in velikem trenutku je Duane sprejel svojo srečo fti pogledal novemu življenju v oči. Zaupal je tej pogumni in nežni ženi, čuteč, da je močnejša od mračne, usodne strasti, ki ie kakor senca ležala na njegovem divjem življenju. Le naj se vrnejo bledi strahovi minulosti in očitajoče oči ubitih — zmerom bodo stale med njim in med njimi vera, ljubezen in lepota te plemenite žene in ga bodo varovale — zmerom, zmerom! KONEC CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki idčejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din S.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—b Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite Umm Le, če zahtevate od Ji* t znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulaeijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", LJubljana. Podružnica „Jutra" na Sv. Petra cesti štev. 19* (zadružna hranilnica) sprejema oglase in ponudbe ter daje naslove malih oglasov. Oni, ki jim je ta podružnica bolj pri rokah, naj se je pridno poslužujejo. Beseda 1 Dlo. davek 3 Oio ss Šifro ali lajanje aaslova S Dlo. Najmanjii tnesek 17 Oia Brivski pomočnik dobra moč- po možnosti znanje nemščine. se sprej-nvp. Mežnarič Janko, Jesenice. 4979-1 Samostojno kuharico iičf.m. Poizvedbe v ponedeljek med 1»,—lil. uro, Ljubljana, Tavčarje-va 4/IT, levo. 5050-1 Službe išče Vsake oeseda 30 oar; davek Oin, E> dajanje aaslova ; Din. najmanjši »nese* 17 Oln Mesto plačilnega natakarja iščejo za stalno ali za sezono. Star 28 let. Govo-rim slovensko, srbohrvaško in nt mško. Zmožen 10.000 Din kavcije. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod sNa.icka.rc. Ženska moč (tuira 36 let, izveabana za samostojno vodstvo trgovine, vajena tudi vseh pisarniških del in strojepisja, išče službo v pisa.Mi ali trgovini. Gre tudi za bla-gajničarko. Zmožne slov. hrv. in nemškega jezika. Nastop lahko takoj ali kasneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna i.n točna meče. 501Ž-2 JPoitk' ^ Strojepisni pouk (po desetprstnem sietemu) za začetnike in izvežbance. Večerni tečaj. Učna ura znižana na I>in 2. Vpisovanje dnevno. Pričetek novega tečaja 2. marca. — Christofov učni zavod. Domobranska cesta li3. 4910-4 iti n Deset nizkih vrtnic tra.jno cvetočih novih sort. Poštnine prosto na Vaš naslov za Din 60. — Sadjarstvo Dolinšek, Kamnica p. Maribor. 40»j-6 Sadno drevje najboljših štajerskih eis-poTtnih sort: Kanadka, Bo-skoopski koamač, Krivope-celj, Bobovec, Boikoro jabolko, Chaxlainavsky, B«-ličnik itd. Zahtevajte seznam: Sadjarstvo Dolinšek, Kamnica pri Mariboru. 4065-6 Deset vrtnic plezalk v najboljših novih, ple.no-bi nepodvrženih sortah, vmes trajno cvetoče. Za Din 60 s poštnino vred. — Sadjarstvo Dolinšek. Kamnika pri Mariboru. «87-6 Oblance za kurjavo ali Meljo, prodam. Poizve se Roje, Tržaška cesta 9. 5040-6 Srebrno uro original Glashtttte, preorano idočo. zamenjam za zlato iste znamke proti doplačilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Glaehtitte ura«. 3066-6 Knjige Seseda I Oio davak } Ho '.v «fro «11 dajanje naslova 5 Oin. Najmanlil tnesek n oio. Prodam Bushao: Die Sitten der Volker. 4 zvezki in Mayer, Mali leksikon. 3 zvezki. Knjige so v platno vezane. in zelo dobro ohranjene. Cena in naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 493^8 Avto, Uroto deseda I Oln. davek J Din. ta Iifro ali dajanje naslov« 5 Oio Najmanjši imtrk IT Oia Citroen tovorni avto mod. 33, tip 20. motor Flo-tant 4.0» kg nosilnosti, ugodno naprodaj. Ogleda &e ga laliko vsak dan v obratu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5046-10 Žimli Kratkodlaki ptičar Grom, rujav z belimi pik-cami, rujavo glaro, brazgotino koncem hrbta, z daljšim repom, znamka št. 1036, ?e j« izgubil. — Odda se naj proti nagradi pri Dr. Eberl, Ljubljana, Breg 20. „ 509&-38 G. rh. Rotman: Kapitan Kozostrelec gre v Ameriko 80 Zdaj so odvedli naše prijatelje pred kapitana jadrnice. In mislite si Kozo-strelčevo grozo, ko je v svojem tovarišu spoznal mornarja, ki je nekdaj služil pod njegovim poveljstvom in ki ga je bil zapodil zaradi slabega vede-nia. »Glejte, glejte, to je pa naš prijatelj Kozostrelec! Nu, zdaj sta vlogi zamenjani, jeli, stari? Zdaj bom j a z ukazoval, t i boš pa ubogal!« 3e»eda > Oln. davek J C •a litra aH dajanj« oaalc 5 Dta. Najmanjii caeop ff Oln Šivalni stroj pogreli jrv, nemški fabrika t. z okroglim čolničkom, ki tudi stika tal Stopa, počen'' naprodaj. Nova trgovina. Tyrševa 36. 50i©--2fl Stružnico za ie4«®Oi do 1 m stružne dolžine, po možnosti s pre-vr tatvini vreteaom, kupim. Ponudbe z navedbo cene in fabrikata na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjena«. Kupim tmdi enako stružnico za les. 5030-20 Beseda I Oln. J«v«k S fi w Ilira aH dajanje naslova ? Din NajmanjS ra»«ek noh Hrastove frize 25 mm tadi sveie zaseke od 40—60 cm dolge in7-^lE cm Široke, I. in H. vrste, kupim.Saimo ponudbe z navedbo cene na Interreklam, Zagreb. Mas»rykova 28 pod »Dauemde Lieferung P-4165«. 4907-7 Kapital Seseda 1 Din. Javek 3 Din. ta litra ali dajanje naslov r 5 Din Najmanjii tnesek IT Oi* Za 6 novih iznajdb išče« družabnika. Naslov: Franc Grebene, posestnik, Trbovlje, če® Savo. 4975-16 Knjižice Kmeteke posojilnice ljubljanske do Din -250.000. kupim proti takojšnjemu plačilu. Najnižje ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Do 350.000<. 4933-16 Vse bančne fn kreditne posle nakupe ln prodaje lahko uredite najugodneje potom Trg. ag. bančnih poslov Alojzij Planlnsek Ljubljana. Palača Dunav« telefon 35.10 Bet-hovnova ul. 14 Ji 4725.16 Hranilno knjižico Kmetske posojilnice v Ljubljani, do Din 100.000, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutna pod »lOO.OOOc. 4917-16 V najem Bcmda 1 Din. davek S Oin. sa litra ali dajanje naslova 5 Ms Najmanjii tneaek n Ofn Mesnico in gostilno na dobrem mestu x aasigu-rano eksistenco, kupim ali vzamem v najem. Naslov v veeli poslovalnioah Jutra. 4004-17 Mesarijo oddam v najem ali prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5033-1/7 Gostilno prodam ali dam v najem. Zelo pripravna za vinogradnika aK me«wja. Na-slov v veeh poelovalnkah Jutra. 5060-17 Pekarijo, gostilno b tujskimi sobami ia mostno tehtnico, tik farne cerkve, prodamo. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Bodočnost*. 4307-1® Dva prostora za trgovino oddam v najem v sredini mesta. Poizve se: Cankarjevo nabrežje 3/TI, Ge-rk-5015-10 .-■ieda I Din. davek ) Din - ilfro ali dajanje aaslov: Oin. Najmanjii tnes< 17 Din. Hiša iovo zgrajena s tremi sta iovanji, naprodaj na Smar tinski cesti. Plačilni pogo ji ugodni. Poizve ae Josip Oražem, Moste, Predoviče-va 5. 4686-30 Stanovanjska hiša vila t tremi sobami, kuhinja, podzemska klet ter vrt naprodaj. Ceno 66.000 Din, prevzame tudi hipotekama v znesku 3!.000 Din. — Vpraša se pri Črnila Mar-'ii, Nova cesta v Ptuju. 10SS-30 Lep vinograd na idealni legi, v okolioi mesta Celja, s pripadajočim arondiranim posestvom, obstoječim iz lepe vile, vini-čarije in gospodarskega poslopja, ugodno prodam. Vsega skupaj M johov. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod mačko »Redka prilika«. 5049-30 Novo hišo dvodruiinsko, z gospodarskim poslopjem in vrtom, poceni prod« m. Tezno, Ptujska cesta 104. Maribor. 5061-20 Stavbeno parcelo v sredini mesta, kupim. — Ponudbe z opisom na ogl. odd. Jutra pod »Parcela-«. 5044-30 Stanovanje Seseda I Din davek i Dir. sa litra -II dajanje aslovs 1 Mn NajmanUl tne"* n Oln Din 550 trisobno sončno stanovanje, prenovljeno, elektrika, plin. pri-tikline, oddam mirni stranki, takoj ali po dogovoru. Medvedova 28^1. 300&4J! Stanovanje 2 parketirani sobi, kuhinja in pritikline. oddatm takoj za Kn 430. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5002-31 Trisobno stanovanje komfortno, oddam takoj ali pozneje. Cesta v Rožno dolino 36/1. 504&-31 Stanovanja Besedi 1 Oin Javek 1 Dir ta litra ali italanj* aslnvs Oln Nalmanlt' meceV rt D»n Stanovanje 2 sobi, pritikline, visoko pritličje ali prvo nadstropje. iščem za maj. Ponudbe pod »Br^z otrok« na ogl. odd. Jutra. , 4050-21a Sobo odda Se«e33 Prazno soba v Dukičevem bloku, oddam solidni dami. Naslov v vseh poelovalniicah Jutra. 50Č6-.33 Prazno sobo separirano, sončno, s souporabo kopalnice, ugodno oddam za takoj aili pozneje v centrumu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5033-28 Opremljeno sobo lepo, sončno, z elektriko, oddam dvema gfospodome po 1r20 Din z« osebo mesečno. Medvedova cesta 8, IT. nad., levo. 5031-28 Opremljeno sobo račno, sončno, t posebnim hodom, oddam s 1. mar-•em. Vpraša se Tavčarjeva !, III. nad., desno. 5046-28 Sostanovalca sprejmem v lepo in sončno opremljeno sobo, z elektriko za Din mesečno. — Celovška ce6ta 72. pritličje, levo. 5063-28 „ Opremljeno sobo oddam pri samostojni osebi. Gradaška " ,:-a 8, pritličje. 5064-33 m Seseda I Din. lavek J Oio ta Ilfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjii tnesek 17 Oln. Akademik išče se[»arirano sobico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Akademik«. 50!3-Skt Iščem sobo pri mirni obitelji v bližini gl. pošte, poseben vhod, elek. razsvetljava, dnevna uporaba kopalnice (zjutraj). Ponudbe- na ogl. odd. Ju-'ra pod »Mir«. 501'4-33a Prehrana Beseda I Din. lavek ' Oln. is Ilfro aH dajanje naslova i Oin Najmanjii tnesek 17 Din Na izborno domačo hrano sprejemam. Novi trg 5, I. nadstropje, levo. 4962-1)4 Informacije Beseda I Oln. davek i Oin. ta litro ali dajanje oaslova b Oin Nalmanjil tnesek (7 Oin Občni zbor Zveze šoferjev D. b. se vrši 39. t. m. ob 1/2 20 uri pri »Levu«. 4065-31 V /JI • salo seaedt i Din; i-avek t Oln. *» litra a lajaojt naslova S Oln. 'almanll. meceli W ~*(fi Ljubljana, št. 30, poštno ležeče nemogoče pisati, nedovoljeno. Pros-im drugi naslov. »Mlajši zdravnik«. »00-34 Dražbe Beseda i Oin lavek tr iifro ali dajanje oasltva i Din Najmanili tnesek 17 Oin. Elektrarna na Češnjici je naprodaj dne marca 1086, ob 9. uri na dražbi pri sodišču v Skofji Loki. Cenjena je na 478.210 Din. Najmanjii ponudek je Din JS0.344. Podatke interesentom da pisarna odvetnika dr. Žirovnika Janka v Ljubljani, Knafljeva ulica 2/1 J. 2152-33 Razno 3e ed» I Din. davek Din ta litra ali dajanj. msIovs : Oia Najmanj« trnek 17 01» K9-LE-FLUID fiziološki ekstrakt iz življenjetvorne žleze močne in zdrave živali. »Kalefluid« se priporoča v vseh primerih, kjer je delovanje teh žlez oslabljeno in pri stanju, ki je posledica tega pojava. Pojačuje sekre-tarno delovanje vseh žlez. Uporablja se pri izmučenosti, pri oslabelih živcih, pri polni nevrasteniji. - Krepi živčni sistem in jači organizem. — Brezplačno detajlna literatura, zahtevajte: Beograd, Njegoševa 5, Miloš Markovič. Reg. S. br. 5300/3(2. prvovrstna štajerska in pomaranče na zalogi pri GOSPODARSKI ZVEZI. LIPSKI POMLADNI SEJEM 1936 M ZAČNE 1. MARCA 60% popusta NA NEMŠKIH DRŽAVNIH ŽELEZNICAH OBVESTILA, TUDI ZA NABAVO CENEJŠIH BEGISTEF MARK, DAJE ČASTNI ZASTOPNIK Ing. 6. Tonnies, Ljubljana TYR6EVA C. 33 — TELEFON 27-62 ZV ANIONI BIRO LAJPCI&KOG SAJMA, BEOGRAD, KNEZ ftllHAJLOVA 3S. aU W /V SS.—- ——^V- /\ /\ /*_a_/v /» ^/v /» <\. ŠPEDICIJA T UR K Ljubljana prevzema OCARINJENJE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno Telefon interurban 24-59. Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice) PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili Telefon interurban 21-57. Masary-kova c. 9 (nasproti tov. kolodvora) Za vedno nas je zapustila naša nadvse ljubljena 6oprog