IZDAJA ZA GORIŠKO TN BENEČIJO
PRIMORSKI DNEVNIK
___________GLASILO	OSVOBODILNE
Leto VIII, . Štev. 145 (2141)
FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
((ESSENDO IL PAPATO CATTOLICO, MA Dl OR1GI-NE E D’INDOLE PER ECCELLENZA ITALIANO...*
«NON VI SARA’ CERTO UN SOLO ITALIANO PER QUANTO ANIMATO DAL PIU' PURO ED UNIVERSALE AMORE DELLA SCIENZA, IL QUALE POSSA NON RI-CONOSCERE LA STORICA VERITA’ Dl QUESTA RA-GIONE*.
ACHILLE RATTI, 1902.
Poštnina plačana v gotovini Speflizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, sobota 14. junija 1952
Cena 20 lir
Idgoslovansko javno mnenje obsoja
predrzno izzivanje bolgarskih oblastnih«
Ul
poskus zmanjšanja odgoi/oruosti bolgarske vlade za uedavni gangstrski napad v ofiji - lladaljnja sprostitev trgovine v FLRJ • Grška parlamentarna delegacija pride v Beograd Švicarski tisk o Italijanski imperialistični politiki
I
eksteri-ve-
fOd našega dopisnika)
v;^E0GRAD' 13- “ Bolgarska slJ* ”/ hotela sprejeti jugo-
t stitnfke note v kateri i« pro-toriM a proti kršitvi ekst 1** ,nosti jugoslovanskega
i "ištva v So«U in prou fk.it ,1 Momira Seferoviča. "osi!? a vlada je poslala ju-^slovanskemu veleposlaništvu
ie v isv°j° n°to, katero pa rsrt elaposlaništvo zavrnilo za-ai neresničnih trditev, kle-61 »n žalitev.
ša iv°ii n°ii se bolgarska vla-Sef.-”6 trditi> da ie Momir (ja °vič bolgarski državljan,
Slovan Ju 'IeSaln0 Skril V jugO-® j ,Kem veleposlaništvu bo iJe bd aretiran pred stav-ttk , -eposlaništva. Na podlagi ,J} ,aZl ib trditev zahteva bol-slte •.?- ,vlada °d jugoslovan-
"aHV'ade’ nai Podvzame odgo-sjoce korake n roti oHnrav-
in
korake proti odprav-CU j Poslov Stanoju Stojkovi-gro ■ atsšeju Dizdanoviču, in
»leni’ b° v nasProtnem pri-%rep0ba podvzela primerne
s temi neresničnimi 'avli ami bolearske vlade iz-Slovani odS°vorn! krogi jugo-stva rf - a zunanieSa ministr-kot i	Motrtir Seferovič
5pr,;u®osl°vanski državljan 15, lice 3 J^tos izr°oil upravi mi-na. .v Gabrovu prošnjo za re-pril‘ac‘j°. in da mu je ob tej bauZn.osU načelnik milice virt!,mmov rjavil: «Prej boš
»Srti SV' Petra kot Tita!» TJ-»ov Je Momir Seferovič po-^ n,° osebno interveniral, naj Š1 ,ie8ova prošnja čimprej re-<%r'P Se nato zatekel pod i irn.i 'e ju8oslovanskega vele-j^mštva. Raren tega, po.
'■dova^cv V ,Ba°Sradu. je jugo-to ,Ir t vlada s posebno no-
Sarske vi°a/ahtevala od ho1’ SKe vlade repatriacijo Mo
4a ®roviča, bolgarska vla.
in ostale bolgarske oblasti
»» vse doslej niso nikoli ospo-
sit.«., njegovega jugoslovan-
ega državljanstva, v Beogra.
Sef»P0Udarjaj0 tudi’ da je bil Šču ?‘a uSrabljen na dvori-stavi. posIaništva in ne pred d« “O- Trditev bolgarske vla-gi’ Poudarjajo odgovorni kro-ltlijl, ®'°sradu, je navadna iz-5|ti 0 lna- ki poskuša zmanj-°dgovornost bolgarske vla-
la več odlokov, s katerimi se ukinja dosedanji sistem nakupa industrijskih in rudarskih izdelkov na podlagi dovoljenj in se dovoljuje svobodna trgovina s temi predmeti.
Gospodarski krogi sporočajo, da se pripravlja tudi ukinitev vseh omejitev za izvoz industrijskih izdelkov razen za izvoz bakra. Vsi ti ukrepi so rezultat uvajanja novega gospodarskega sistema in dokaz, da je jugoslovanska industrija sposobna zadovoljiti velik del potreb prebivalstva.
Novi ukrepi omogočajo še večjo svobodo in samostojnost gospodarskih podjetij in bodo prispevali k nadaljnjemu razvoju proizvodnje.
V svojih komentarjih o odnosih med Jugoslavijo in Italijo poudarjajo mnogi švicarski časopisi, da vodi italijanska vlada nevarno politično igro v zvezi s tržaškim vprašanjem. List «Scheweizer Soldat* piše, da bi morali Italijani vedeti, da sprejem v atlantski pakt ne
daje pravice za zahteve in maščevanje in da bi se morala za-vedati, da so oni skupno z nacisti vdrli v Jugoslavijo, kjer se še danes vidijo sledovi njihovih grozot. Časopis poudarja, da se Jugoslavija upravičeno upira italijanskim aspiracijam na ozemlje, ki zgodovinsko nikdar ni pripadalo Italiji. V zvezi s propagandističnim in vohunskim delovanjem nekaterih italijanskih ustanov v obmejnih krajih poudarja časopis, da se mora italijanska vla. da zavedati odgovornosti za posledice, ki lahko nastanejo zaradi njenega zadržanja.
Znani zueriški list «Die Tat» piše o gospodarskem življenju Trsta pod Italijo in poudarja, da bi priključitev Trsta k Italiji pomenila zanj gospodarsko katastrofo. List navaja gospodarske, politične in narodnostne težave, ki vladajo v coni A, in jih primerja z mirnim življenjem v jugoslovanski coni, kjer so v.se tri narodnosti enakopravne. List ob koncu po-
udarja, da so uspehi na gospodarskem področju v jugoslovanski coni prispevali k znižanju življenjskih stroškov in da se je celo na tržaški borzi povišal kurz dinarja.
Iz Aten poročajo, da je vojaško sodišče v Solunu obsodilo na smrt bolgarskega vohuna Atanasiosa Bagosa, za katerega so nekatere inozemske agencije in nekateri grški časopisi trdili, da je jugoslovanski vohun. Obsodba demantira to vest, katere cilj je bil poslabšanje odnosov med Jugoslavijo in Grčijo. Grški časopisi javljajo, da se je Bagos leta 1950 vrnil iz Bolgarije v Grčijo z nalogo, da vohuni za bolgarsko obveščevalno službo.
B. B.
TUNIS, 13. — Izvedelo se je, da je tuniški bej pozival mi-nistnskega predsednika Bac-couchea, naj od generalnega rezidenta zahteva uvedbo sodne preiskave V zvezi s poizkusom zastrupitve v bejevi'palači.
2.236.234 BREZPOSELNIH JE BILO MiRCi V ITALIJI
Od 1200 italijanskih rudarjev je v angleških rudnikih dobilo delo samo 110 • Nadaljujejo se poskusi kominformistične obstrukcije v razpravi o ratifikaciji Schumanovega načrta
(Od našega dopisnika)
RIM, 13. — Po podatkih ministrstva za delo, ki so bili danes objavljeni, je bilo v Italiji v letošnjem marcu 2.236.234 brezposelnih Najvišjo številko v letošnjem'letu je brezposel-
Za pospešitev
kolektivne varnosti
NEW YQRK, 13*- Odbor ZN za skupne ukrepe je našlo-vil na države članice ZN in. na nekatere države, ki riso včlanjene v tej organizaciji, piana, v katerih jih poziva, naj sporočijo. kaj so že ukrenile in kaj lahko ukrenejo za okrepi, lev. kolektivnega varnostnega sistema Združenih narodov.
Pisma na države je odbor pripravil na svojem včerajšnjem sestanku in je Istočasno odobril tudi njihovo vsebino.
Države, ki niso članice Združenih narodov, paziva odbor, naj na gospodar skenn in na drugih področjih proiiče pota in sredstva, s katerimi bi lahko najbolj uspešno podprle kolektivne ukrepe, ki so jih Združeni narodi: odobrili v skla. du s cilji ir» načeli ustanovne listine.
letina, ki poskuša govornos ia kršitev eksteritorial-nad Momi-
»Osti .
ro 1 »n za zločin Seferovičem.
U(j-es jugoslovanski tisk po-v zvezi s predrznim odst °r°m bolgarske vlade, da
V
garska vlada poslušno ukazov Moskve, ki zahte-Pfj,. nje stalno povečanje se ort 113 Jugoslavijo, da bi ..osi med obema država-j)0ujlm bolj zaostrili. «Toda, ltrVj aria "Borba*, iz prelite ltiic Se kuje novo bratstvo, re-*trah Po*asi zmaguje in vnaša v vrste kominformov
*kih
ftlo
cČet
°blastnikov, ki so po u-
* » rv*	(ZU	ui'
sma sklenili ubiti tudi
rn0f;oxda bi zatr,i roc!. ki ga ni ho j, zatreti, rod, ki bo več-
V * 'n j'b Preživel*. fe*oE?!l‘amentarn* krogih v lija S.1ad? Javljajo, da bo 5. ju-
Jugoslavijo grška ter0 ? entarna delegacija, ka-med bivanjem v Jugo-
V t *Preiel tudi maršal Tito.
"biti, u so razgovori tudi za turške '«gacije.
vezna vlada je danes izda*
parlamentarne
ZASTOJ PRI PRIPRAVLJANJU 8D00V0SA na sovjetsko noto o nemškem vprašanju?
V Parizu zanikujejo, da bi bil Acheson poslal Schumanu posebno poslanico, upajo pa, da bo kljub ameriškemu obotavljanju prišlo do predloga za sestanek štirih Theodor Blank o zahodnonemški vojski • Grotewohl napoveduje nove ukrepe
PARIZ. 13. — Ameriški, angleški in francoski diplomati, ki so se bili sestali v Parizu prve dni tega tedna, da pripravijo načrt zahodnega odgovora na zadnjo sovjetsko noto o Nemčiji, so prekinili svoje delo in za sedaj ne predvidevajo r-ovih sestankov. V diplomatskih virih, ki so sporočili to novico, pripominjajo, da se pogajanja za zahodni odgovor nadaljujejo Po drugih diplomatskih poteh.
V krogih francoskega zunanjega ministrstva še vedno trpajo, da b0 kljub ameriškemu obotavljanju prihodnji zahodni korak predlog za sestanek štirih z omenjenim namenom, da Pride db sporazuma za imenovanje nepristranske komisije, ki naj bi proučila pogoje v Nemčiji za izvedbo svobodnih volitev, m za razpravljanje o ohlasti, ki naj bi jo imela vse-nerrtška vlada.
francoska vlada nasprotuje, da bi te razgovore vodili za-hodni visoki komisarji v Nemčiji ali njihovi namestniki, in b; rajši videla imenovanje posebnih odposlancev, ki bi imeli čin veleposlanikov.
V Parizu izjavljajo tudi, da Dean Acheson ni poslal nobene posebne poslanice Schumanu. V zvezi z včerajšnjim sestankom britanskega in francoskega poslanika z Achesonom pa v ameriških vladnih krogih zanikujejo govorice, da bi bil med tremi zahodnimi državami kak bistven spor glede odgovora na zadnjo sovjetsko noto. Prav tako trdijo, da ni nobenega nesporazuma glede načela štiristranskega sestanka pod
pogojem, da se o nekaterih točkah še prej jasno sporazumejo. Na splošno prikazujejo včerajšnji razgovor britanskega in francoskega poslanika z Achesonom kot reden dogodek pri diplomatskih pogajanjih.
Kakor piše londonski «Ti-mes», pa baje V Londonu upajo, da se bodo o odgovoru dogovorili in ga odposlali, še preden se 27. t. m. sestanejo v Londonu trije zunanji ministri.
Predstavnik zahodnonemške
vlade pa je danes na tiskovni konferenci izjavil, da stremi Adenauerjeva politika za tem, da ze rialcšijc predhodni pogoji za uspeh morebitne konference štirih, na kateri naj bi razpravljali 0 vsenemških volitvah in o združitvi Nemčije. Glede zadnjih izjav francoske vlade je predstavnik izjavil, da bi po mnenju Adenauerja bilo treba tako konferenco pripraviti zelo skrbno. Pripomnil je, da do sedaj niso v Bonnu dobi-
MURRAY OSTRO OBSOJA EISENHOWERJA IN TAFTA
Kovinarji pozivajo induslrijce, naj sprejmejo priporočilo urada za stabilizacijo mezd - Taft pravi, da bo za demokrate verjetno zopet kandidiral Truman
PITTSBURG. 13. — Predsednik sindikata kovinarjev, včla. njenega v CIO, Philip Murray je izjavil, da sedanji spor v jeklarski industriji postaja »politična nogometna tekma*, ter je pripomnil, da ne ve, koliko bo lahke trajala. Odločno je zanikal trditve industrijskih voditeljev, da je edina ovira za sporazum zahteva sindikatov, da bi morali biti vsi delavci vpisani v sindikate. Dejal je, da je še mnogo drugih ovir, ki nastajajo zaradi zahtev indu-strijcev.
Nato je Murray obtožil razne politike, da skušajo pridobiti popularnost na breme življenja 650.000 delavcev jeklarske industrije. Zlasti je obsodil nameravano uporabo Taft-Hart-leyevega zakona in tudi odloč-
francoska vlada sklenila
ponovno znižati uvoz iz dežel OEEC
Litjem tromesečju letošnjega leta se bo uvoz znižal za 15 milijonov fran-' Nove aretaciin v Tnnlnmi - Ponovno zaslišanie Jacquesa Duclosa
aretacije v Toulonu - Ponovno zaslišanje
PARlz, fJ- — Danes
v To i " •	rjutraj	I preiskovalni sodnik Jacquinost.
tiču A°ul°nu izvršili nove are- Pri zasliševanju so Duclosu po-ki «oZV;yZ1»juV°huTslt0 afe* magali trije od sedmih odvetni-
Ka*ar6?- 30 0dkrUi 7- iUn‘ja-
‘istii Jl.lran.c.’ 50 v vežini Ita-
^«d‘b!laturahzirar“ v Franciji 'lr«dnblm,1 S°, Etienna Luciano; ^tičn kraJ®vnega kominfor-»ois,, .ega llsta «Le Petit Va-iaicUgUSte Lavaena, rojen 16 bil n V Valdieri Gtalia), ki
84 pottletlran že v4erai. Pa «o ?kl*PinB^ lzPustili nu pritisk ki p- c*ernonstrantov, in ne-t>n kaj”11111' iz vasi Biay°u, biči em so na“u dve stroj-VolVeri«.e V0Jaskl Puški, tri re-fr^o 2 AParabelum. bombe in Ni taio?,? patron- Aretirali so
Dr?J* t-tU|1°nskega sindi-
16 Včl» ‘,StaniSk‘h delavcev, ki V I v cqt.
PS S0 danes pred-n«ga , P°novno zaslišali glav-C a^,a KB Francije Ja-VSr Duclosa’ k* je bil areti-Kitn ; maja-Dddlosa so z m<£. ft,!l!»li J"e“- ,VOm po'icije pri-
httia s, ,Ta in? avtomobilom »“rov .idk°rno h°iezen) iz'za.
110 Palačo’ V ParUk0 iustič-P laž°, k3®r 8a Je zaslišal
kov, ki jih je najel v svojo obrambo. Med drugim je Du-clos izjavil, da je iz njegove aktovke, ki jo je zaplenila policija, zmanjkalo 30.000 frany kov, težko pa je ugotoviti, ali je to res. Duclos si je podrobno ogledal vse, kar je bilo v aktovki, in zlasti pazljivo opazoval dokumente, predvsem pa je prelistal vse liste notesa, v katerem je vrsta njegovih Ustno ročnih zapiskov.
Včerajšnje manifestacije, ki jo je organizirala KP Francije na zimskem kolesarskem dirkališču kot protest proti Du-closovi aretaciji, se je udeležilo samo 8500 oseb. Na podobnih kominformistlčnih manifestacijah v istem kraju je bilo doslej po navadi vsaj 20.000 u deležencev.
Sicer pa je vzbudila največ zanimanja v Parizu danes vest. da je francoska vlada sklenila zmanjšati uvoz iz dr-
milijonov dolarjev. Prvič so uvoz omejili v februarju, ko so ga določili na največ 140 milijonov dolarjev v drugem tromesečju. Danes sklenjeno znižanje bo prizadelo predvsem uvoz tekstila. V dobro obveščenih krogih predvidevajo, da bodo nastale težave, ko bo francoska vlada predložila svoj zmanjšani program uvoza odboru za izmenjave pri OEEC, ki se bo sestal proti koncu tega meseca.
Francoska narodna skupščina je danes nadaljevala z diskusijo o vojaškem proračunu, republiški svet pa je po končani razpravi o pogodbi o evrop. ski obrambni skupnosti izgla soval resolucijo, ki izjavlja, da se «pogodba o ustanovitvi evropske obrambne skupnosti na nobenem področju ne bo začela izvrševati, dokler ne bo ratificirana*. Resolucija poziva vlado, naj «nadaljuje s svojimi zavezniki pogajanja za pogodbo o garanciji in medsebojni pomoči*, ki se ne bi smela
no kritiziral Eisenhovver.ia.
Ko je Murray omenil Eisen-hovverja in Tafta, so začeli navzoči sovražno vzklikati proti obema republikanskima kandidatoma. Murray je izjavil da bi moral Taft pokazati Več zdrave pameti, Eisenhotverja pa je obtožil' oportunizma, ker je izjavil, da bi se moral Truman peslužiti Taft-Hartleyeve ga zakona v sedanjem sporu."
Na koncu so sprejeli resolucijo, s katero pozivajo indu* strijce, naj sprejmejo priporočilo urada za stabilizacijo mezd. Resolucija poudarja, da delavci niso pripravljeni odpovedati se svojim zakonitim zahtevam. Na koncu zagotavlja resolucija, da bo sindikat pomagal da se zagotovi proizvodnja. ki je nujne potrebna za obrambo.
O jeklarskem sporu se je danes razgovarjal tudi Truman člani svoje vlade.
General Eisenhoiver je danes odpotoval v Pensilvanijo kjer se je sestal s 70 republikanskimi delegati te države, ki upa, da jih bo pripravil do tega da ga podprejo. Enak kcrak bo'na-pravil jutri pri 46 delegatih države Michigan in bo ob tej priliki govoril v Detroitu Delegatom Pensilvanije je Eisen-hovver danes izjavil, da bo v primeru izvolitve «očistil» vso demokratično upravo v Wa shingtonu, vštevši državni de-partman.
S svoje strani pa se je Taft sestal z 12 delegati v Delawa-re. Ob tej priliki je izjavil, da bo imel na kongresu dovolj glasov, da bo lahko zmagal. Iz-iaY*1 tudi. da je verjetno, da se bode demokrati ponovno zatekli k Trumanu kot ((zadnjemu viru*, po njegovem mnenju je. med raznimi demokratičnimi kandidati Truman najbolj P.<?*?Naren in ima «najmanj šibkih točk*.
li nobenega načrta zahodnega odgovora na sovjetsko noto. Adenauer pa se je danes sestal z britanskim .vitkim komisarjem Kirkpatrickpm.
Obrambni minister Zahodne Nemčije Theodor Blank je danes izjavil, da sodi, da bo pogodba o evropski vojski stopila veljavo 1. januarja 1953 in da bo dve leti pozneje pripravljenih 12 zahodnonemških divizij. Izjavil je dalje, da bo nemška vojska štela skupno 400 do 500 tisoč mož. Stroški za pripravo te vojske bodo znašali 2 milijardi in pol dolarjev fz-vzemši izdatke za opremo.
Ministrski predsednik Vzhodne Nemčije Grotewohl pa je danes na nekem zborovanju v vzhodnem sektorju Berlina med drugim izjavil, da je «obo-rožena obramba Vzhodne Nemčije potrebna, zato da se prepreči, da bi Nemčija postala di-uga Koreja*. Izjavil je tudi, da bo vlada podvzela še druge ukrepe, «da zajamči varnost Vzhodne Nemčije*.
General Collins
o evropskih vojskah
WASHINGTON, 13. — Načel, nik glavnega stana ameriške vojske, general Lawton Collins je govoril danes pred senatnim odborem za odnose z inozemstvom in zagovarjal potrebo hitre ratifikacije bonnskih sporazumov in jamstva evropski obrambni skupnosti. Collins je dejal, da ima evropska vejska pred sabo še dolgo pot. da pa je naslednik generala Eisenho-werja sposoben poveljnik in da se bodo po njegovih navodilih evropske oborožene sile dobro razvijale. Potrebne pa bodo še nekaj časa vojaške vežbe in tehničnega pouka.
Člani odbora so nato Collinsa dolgo spraševali o vojaški učinkovitosti in morali evropskih vojsk. Med drugim je dejal, da je francoska vojska danes mnogo boljša kot leta 1939 in da je leta 1940 razpad, la, ker je bila zastarela po o-premi in vojaški doktrini. Zelo je Collins hvalil grške in turške vojake, posebno Turke, ki da so «med najboljšimi borci, kar jih je kdaj videl, ker so odločni, pogumni in vztrajni*. O italijanski vojski je Collins dejal, da so bili Angleži dolgo časa skeptični glede njene sposobnosti. ker so se ozirali na izkušnje iz zadnje vojne.
Collins je nato omenil tudi jugoslovansko vojsko in dejal, da je zelo važen vojaški faktor, da pa je potrebna pomoči v obliki orožja in vojaškega materiala.
nost dosegla februarja, ko je znašala 2,285.536 enot. Znižanje brezposelnosti od februarja do marca odpade predvsem na sezonsko zvišanje zaposlitve kmetijskih delavcev.
Poslanska zbornica je nadaljevala z razpravo o Schuma-novem načrtu, ki jo je vlada nenadno postavila na dnevni red, ko se je domislila, da bo 18. junija v Parizu sestanek vodilnih organov npoola*. Do takrat bi morala biti ratifikacija pod streho. Kominformisti so tudi danes poskušali nadaljevati z obstrukcijo, ki se jim je včeraj, na praznik, kar dobro obriesla. Vendar je bila danes dvorana bolje zasedena in igra s sklepčnostjo ni dosegla zaželenih rezultatov.
Za nov poskus zavlačevanja je poskrbel sam Togliatti, ki je zahteval, naj se začne razprava o njegovi interpelaciji v zvezi z napovedanim prihodom generala Ridgwaya v Italijo. Taka razprava bi se utegnila zavleči zelo dolgo in bi gotovo preprečila ratifikacijo Schumanovega načrta do 18. junija. De Gaspe-ri je v imenu vlade naznanil, da je vlada pripravljena govoriti o tej interpelaciji, kakor hitro bo Schumanov načrt ratificiran, kar se bc- verjetno zgodilo že v ponedeljek ali torek. Zaradi nenadne naglice s «pcolom» je bila prekinjena diskusija o zakonu za pobijanje neofašizma, ki bo verjetno — kot že toliko drugih zakonov in predlogov — moral še dolgo čakati, predno bo dokončno odobren. Verjetno bo vlada kmalu pripravila načrt znanega «.pollvalentnega zakona za zaščito demokracije*; de bo prišel na dnevni red še pred odobritvijo protifašističnega zakona, je velik p vprašanje, kdaj bo ta pod streho.
Medtem poročajo iz Anglije, da bodo angleške oblasti našle delo v raznih tovarnah za 600 italijanskih rudarjev, ki zaradi nasprotovanja angleških rudarskih sindikatov niso mogli dobiti dela v rudnikih. 330 Italijanov bo našlo delo v Belgiji, kakšnih 200 pa se bo moralo vrniti domov, pridružiti se jim pa utegne še marsikdo izmed onih 600. ki so jim obljubili delo drugod. Tako je od 1200 italijanskih rudarjev, ki so odpotovali na delo v Anglijo, samo 110 dobilo delo v rudnikih.
A. P.
Lie o akciji OZN
na Koreji
NEW YORK, 13. — Danes je govoril glavni tajnik ZN Tryeve Lie v šoli bolnišnice za bolni-ške sesitre v White Plains. Zahvalil se je prebivalstvu tega kraja in bolnišnici za gostoljubnost, ki jo je med ,we-tbvno vojno bilo deležnih 3000 norveških pomorščakov.
Nadalje pa je Trygve Lie izjavil; «0<ipor ZN proti napadu na Koreji nudi najboljše upanje za preprečenje novih Korej in s temi tudi za preprečenje tretje svetovne vojne. V naših upih na skorajšnde premirje smo se zelo razočarali, vendar sem prepričan, da je P°t-> katero smo izbrali, edina prava pot. Mi skušpmo preprečiti tretjo svetovno vojno. Iz Koreje je svet dobil nauk, da rtobe. na dežela ne more hoditi po poti oboroženega napada*.
«L9opera coraggiosa del no str o Vescovo»
Spomenica slovanskih duhovnikov iz 1. 1946, ki opisuje ,.hrabra dejanja" fašističnega škofa A. Santina, grofa rimskega in asistenta „ al Soglio Pontificio"
Takole piše uradno glasilo Katoliške akcije «Vita Nuova* v svoji zadnji številki: ((LTNGANNO DELLA VU-JA SMASCHERATO DAI FATTI — L'OpERA CORAGGIOSA DEL NOSTRO VE-SCOVO COMINCIA A, PESA-HE SLI CALCOH POLITfCI
E SULLE MIRE ANNESIO- ^'<e. upTe JLA v Kop:u*
N ISTI C HE DT BELGRADO
CHE TEME UN INTERVENTO DECISIVO DEI CATTOLICl AMERIČANI*.
Da bodo ameriški katoličani tudi z druge ^trani poučeni. fcdkšna so ta ehrabra dejanja» sedanjega fašističnega škofa Antonia Santina. ki ima menda prav zaradi teh in takih «hrabnh dejanj)>, še naslov «grofa rimskega* in a-sistenta «al Soglio Pontificio*, objavljamo ponovno spomejii-co. ki so jo že skoro pred šestimi leti poslali slovanski duhovniki tržaške škofije, svoje, mu predpostavljenemu škofu in v kateri se omenjena hrabra dejanja naštevajo kar v enajstih točkah. Upamo, da si Santinova tržaška škofovska. italijanska kurija ne bo upala j
zatrjevati, da so slovanski duhovniki napisali in podpisali tudi to spomenico (ki smo jo v našem dnevniku od 30. septembra 1946 objavili tudi v latinskem	originaluj,	eproti
svoji vesti in po zastrahoval-nem zasliševanju s strani Vo-
kot je trdila -a izjave istrskih slovanskih in italijanskih du. hovnikov, s katerimi so ti po-stavili Santinov brzojav kardinalu Spellmanu na laž.
Spomenico je poslal dne S. septembra 1946 fašističnemu škofu slovenski tržaški katoliški duhovnik Jakob Ukmar, ki je v spremnem, pismu navedel, da je spomenico sestavil na podlagi številnih pisanih pritožb slovanskih duhovnikov in s pripombo, da naj jo me sprejme kot sovražni akt. temveč kot akt iskrenosti klera napram svojemu škofu*.
Poslanica o škofovih khrabrih. dejanjih» obsoja mimogrede tudi pisanje škofovega
tednika ((Vita Nuova* in se glasi:
SPOMENICA
OBTOŽBE DUHOVŠČINE SLOVANSKE NARODNOSTI (HRVATSKEGA IN SLOVENSKEGA JEZIKA) O UPRAVLJANJU TRŽAŠKE IN KOPRSKE ŠKOFIJE.
I.
Slovanska duhovščina je želela imeti za škofa človeka, ki jo bo obdajal z očetovsko ljubeznijo in učeniško z njimi sodeloval. Nasprotno pa j« n jihov sedanji škof ne samo ono duhovščino, ki že dolga leta službuje, marveč tudi one duhovnike, ki ljubijo cerkev in spoštujejo njeno hierarhijo, pritiskal k tlom z vsemi sredstvi, bodisi s pisanjem ali pa z besedami, jih gra jal in sumničil tud v neosnovanih primerih. V tem je tudi vzrok, da mnogi duhovniki svojega škofa niso ravno ljubili in da se niso v škofijskem dvorcu pokazali drugače ket v službenih potrebah ali kadar so bili izrečno pozvani.
II.
Neprijetno je dimilo slovansko duhovščino že od samega začetka, ko je videla škofa, ki je bil tedaj na Reki, kako rehabilitira duhovnike, ki so bili izgnani zaradi zarote proti tržaškemu škofu (Opomba 1.) iz stolnice in semenišča, da je dobil v reški škofiji zatočišče iniciater te zarote (Opomba 2.) ter da je tudi pobudnik te zarote in preganjalec duhovnikov (Opomba 3.) pozneje prejemal obilo milosti.
III.
Zelo žali slovansko duhovščino, ko sliši in vidi, kako je bil škof posebno v zadnjih le-
tih in tudi v zadnjem casu politično in strankarsko aktiven. Prav tako težko prenašajo, da cbdaja škofa v tej njegovi aktivnosti krog tajnih svetovalcev, ki se jih v vsem poslužuje, docim mu starejši in izkušeni duhovniki v težavah tržaške škofije komaj kaj lahko svetujejo.
IV.
Skof se je s svojini delovanjem trudil, da bi izsilil italijanski značaj te pokrajine. V nagovorih duhovščin, v verskih društvih, ob priliki birmanja dečkov in deklic je uporabljal italijanski jezik, kar je one, ki so govorili v drugih Jezikih, globoko poniževalo ali pa Jih je premeščal v druge kraje.
V.
Slovenski verniki tržaške dekanije, ki je razdeljena na pet župnij in v katerih se vedno pridiguje božja beseda tudi v slovenskem jeziku, niso še nikdar slišali govoriti škofa v njihovem jeziku niti po mesecu juliju 1943.
VI.
Slovenski verniki, ki so prosili, da bi se pri Sv. Antonu v Trstu obnovilo	opravljanje
šmarnic v slovenskem Jeziku, so bili zavrnjeni, češ da prosijo iz političnih razlogov.
VII.
Večkrat se je pokazalo, kako neljubo je škofu, da bi bilo na ozemlju Trsta preveč slovenskih duhovnikov, katerih število je bilo v preteklih letih zmanjšano pod dejansko potrebo.
lfedno večjo važnost
pripisujejo sestanku treh
Predvidevajo, da bodo trije zunanji ministri na londonskem sestanku proučili nemško vprašanje, položaj na Koreji in na Daljnem vzhodu ter položaj v Severni Atriki
žav-članic OEEC v tretjem tro-1 «omejlti samo na posvetovalne mesečju letošnjega leta za 151 obveznosti*.
SOUTHAMPTON, 13. — Sodišče v Southamptonu je danes ((Strogo opomnilo* štiri nemške mornarje, ker *0 do krvi pretepli italijanskega ladijskega natakarja, ki, je enemu izmed njih ukradel zlat0 uro.
★
LAUSANE, 13. — Kakor poročajo obveščeni krogi, je jordanska vlada postavila kralju Talalu sledečo izbiro: ali naj se vrne v domovino kot ((navaden državljan*, ali pa naj se iiše dalje zdravi zaradi živčnosti*, zaradi katere je bil imenovan regentski svet.
Gromiko imenovan
za poslanika v Londonu
LONDON. 13. - Moskovski radio je nocoj javil, da je.bjl namestnik sovjetskega zunanje, ga ministra Gromiko imenovan za veleposlanika v Londonu in bo nadomestil Zarubina, ki je bil imenovan za veleposlanika v Washingtonu. Zarubim bo jutri odpotoval v Moskvo, kjer bo dobil navodila za svoje novo mesto. Sicer pa je bi! Za-rubin do pred petimi leti že poslanik v Washingtonu pred svojo premestitvijo V London.
WASHINGTON, 13. — Sestanek treh zunanjih ministrov, ki bo konec junija v Londonu, je zadobil zaradi sedanjega mednarodnega položaja precejšnjo važnost. Achesonov obisk v Londonu bi bil moral biti osebnega značaja in ni bil predviden noben uradni politični sestanek. Toda ameriški državni departman je začel priprave, da ta sestanek spremeni v pravo konferenco zaradi stališča angleške in francoske vlade glede sklicanja štiristranske konference za rešitev vprašanja nemške enotnosti.
Prav tako se v ameriškem državnem departmanu zavedajo, da je parlamentarni položaj glede bonnskih dogovorov in glede vključitve Nemčije v zahodnoevropsko skupnost precej različen v ZDA kakor v evropskih državah. Medtem ko v ZDA večina parlamentarcev obeh strank odobrava politično načelo vključitve Nemčije v zahodnoevropsko skupnost, se be pojavila opozicija šele tedaj ko bodo prešli na finančno plat bonnskih dogovorov. V evrop skih parlamentih pa je glavna skrb preprečiti vsak nepopravljiv korak, ki bi lahko dokončno razdelil Evropo in Nemčijo v dva nasprotna tabora. Francoska, angleška in nemška vlada so pospešile podpis dogovo-
časa, da se znova poskusi doseči sporazum s Sovjetsko zvezo glede dokončne ureditve in združitve Nemčije. In prav to danes londonska in pariška vlada zahtevata. Ameriški državni departman pa se boji, da bi konferenca štirih omogočila Moskvi odložitev ratifikacije bonnskih dogovorov na nedoločen čas. Zadostoval bi odlog dveh mesecev, da ameriški senat ne bi več mogel ratificirati bonnskih dogovorov pred predsedniškimi volitvami.
Tako predsednik Truman kakor Dean Acheson skušata napraviti vse, da dosežeta ratifikacijo teh dogovorov, ki jih imata kot enega glavnih stebrov in glavnih uspehov njune zunanje politike,
Državni departman upa dalje, da bosta imela Acheson in Eden priliko v Londonu razpravljati tudi o položaju na Koreji in na Daljnem vzhodu sploh, to tem bolj, ker se bo konec junija vrnilo v London britansko odposlanstvo, ki je sedaj na Koreji pod vodstvom britanskega obrambnega ministra lorda Alexandra.
Zadnji sklep laburistične stranke, da prekine svoje sodelovanje dveh strank, nasprotovanje nemški oborožitvi in zahteva za sprejem Kitajske v OZN, je nedvomno povečala
rov predvidevajoč, da bo med skrbi londonske vlade na pod-podpisom in ratifikacijo dovolj Iročju zunanje politike, V, Wa-
shingtonu domnevajo, da bo eden glavnih argumentov, o katerih bodo govorili v Londonu. zahteva naj bi Velika Britanija sodelovala pri pogajanjih za premirje na Koreji. Politični položaj na Južni Koreji zaradi nepopustljivega stališča predsednika Singmana Rheeja za-skrblja ameriške kroge, ker se Ačheson zaveda, da stališče korejskega predsednika še bolj podkreplja argumente tistih, ki kritizrajo ameriško politiko na Daljnem vzhodu, zlasti pa britanske kritike, ki vidijo v Sing-manu Riju drugega Cangkaj-ška.
Sklep arabsko-azijske skupine v Združenih narodih, da bodol prihodnji teden zahtevali izredno sklicanje glavne skupščine OZN, kjer naj bi razpravljali o tuniškem vprašanju, bo tudi predmet razpravljanja v Londonu med Achesonom in Schu-manom. V krogih Združenih narodov sodijo, da pomeni sklep arabsko-azijske skupine, da je bil dosežen sporazum z državami Latinske Amerike, s čemer bo nastala zadostna večina, da se doseže na eni strani sklicanje glavne skupščine, na drugi strani pa razpravljanje o tuniškem vprašanju. Ker sta o tem Acheson in Schuman že govorila v Parizu, se bo o tem v Londonu nedvomno ponovno govorilo v zvezi z možnostjo novega razvoja,
TIH.
V stolnih kapitljih tako v tržaškem kakor koprskem nimajo Slovani niti enega sedeža (zastopnika).
IX.
Mnogi župniki iz Kopra že od ma;rca tega leta prosijo, da bi se v podružnični cerkvi sv. Bassa ob nedeljah in praznikih smela brati sv. maša v starocerkvenem • slovanskem Jeziku za kmete, ki morajo po poslih v Koper in tako zanemarjati cerkveno slovensko mašo v svojih župnijah. Teda na to ni nikakega odgovora.
X.
Mnogo so se pritoževali slovenski duhovniki in se še pritožujejo nad vzgojo v semeniščih, zlasti nad vzgojo v koprskem semenišču. V preteklih letih so bile uvedene razne novotarije, toda ne v namenu, da bi vzgajale bodoče duhovnike v katoliškem duhu, marveč da bi naša semenišča čim bolj obranila svojo italijansko mentaliteto.
Naravna sestava človekove notranjosti se umika zunanjemu formalizmu, čisto mladeniško mišljenje - hinavščini. V koprskem semenišču ne morejo dati prave duševne in srčne vzgoje in manjka tudi dobrega vzgleda višjih. Predstojniki so ne samo gojili delitev pravice in ljubezni po različnih ljudstvih škofije, ampak so tako delitev tudi prepovedali. Iz vodstva semenišča so bili izključeni slovenski in hrvatski duhovniki.
Učenje slovenskega in hrvat-skega jezika je bilo zelo pomanjkljivo, čeprav bi bilo lahko mnogo boljše. Konverzacije v slovenskem in hrvatskem sploh ni bilo, čeprav ju morajo uporabljati duhovniki povsod v dušnopastirskera poslu, tako da $o bili sploh prepovedani hrvatski in slovenski razgovori. Ce se je zbralo večje število semeniščnikov in to tudi Po juliju 1943. sploh niso smeli govoriti v svojem jeziku.
Sam duhovni vodja (Opomba 4.) se je izražal z besedami, s katerimi je preziral druge narodnosti. Tako se je zgodilo, da so imeli slovenski se-meniščniki nižji položaj kot italijanski. Slovenci so se morali zato temeljito učiti italijanščine, medtem ko se poznavanje slovenščine od Italijanov ni nikoli zahtevalo. Italijanski semeniščniki so mogli in morejo prejeti svete redove, čeprav ne poznajo jezika večjega dela prebivalstva. Tudi v glavnem teološkem semenišču, v katerem je večina semeniščnikov Slovencev, je uradni jezik italijanščina, v kateri se more pri teoloških naukih podajati tudi latinščina. Slovenski dijaki, ki so se upali iznesti t« stvari in jih na prijazen način kritizirali, ali če so želeli pouk v materinščini in tozadevno literaturo, so bili proglašeni za upornike in bili brez opozorila izključeni ter so v zvezi s tem sumničili tudi njihove župnike.
XI.
Uradni list za publikacijo uradnih aktov tržaške škofije, ki se je prej imenoval «FO-LIUM DIOECESANUM* (škofijski list) sedaj (iBOLLETTI-NO» izhaja v italijanščini tudi po novih političnih izpre-membah. Ker je uBOLLETTl-NO» dostopen tudi javnosti in namenjen tudi nunam, so mnogi nejevoljni, ker se v njem iznašajo tudi napake duhovnikov in njihovo delovanje. Prav tako .smatramo za nepravilno, da je kPROSPECTUS CLERI« izšel v italijanščini leta 1940., čeprav je že oddavnaj izhajal v latinščini. V glavnem se latinščina, ki se jo je na tem jezikovno mešanem teritoriju vedno imelo v časti, umika italijanščini, ki je celo postala uradni Jezik škofije.
XII.
Način pisanja tednika mVITA NUOVA« mnogim Slovanom ne ugaja in ne morejo izvzeti škofa od vsake odgovornosti za pisanje tega lista.
Trst, 6. septembra 1946.
Opomba 1. Mons. Alojzij Fogar.
Opomba Z. Henrik Knajeljc sedaj Minattori.
Opomba 3. Mons. Janez Si-rotti.
Opomba 4. Don Parentin Alojzij,
PRIMORSKI DNEVNIK
14. junija
Danes, sobota 14. junija
Bazilij, Brislav-Sonce vzide ob 4.15 in zatooe 19.56. Dolžip.a dneva 15.41. vzide ob 0.00 in zatone ob 11--» Jutri, nedelja 15. junija Vid, Dragomir
RAZBURJENJE SLOVENSKIH KATOLIČANOV
CHO IVA PROCESIH NISO V GORICI ilotulili slovenskega cerkvenega pelja
Novi nadškof pokazal svoj šovinizem s tem, da je dovolil samo latinsko petje - Kljub temu so tretjerednice pele italijanski
GORICA, 14. — Včeraj so
imeli v Gorici procesijo. Nadškofijski ordinariat je ob tej priliki izdal odlok, na podlagi katerega ne bo v procesiji dovoljeno peti v drugem jeziku kakor v latinščini. D0 tega koraka je prišel potem, ko so slovenski verniki vztrajali, da bi v procesiji nastopil tudi slovenski cerkveni zbor in pel slovenske cerkvene pesmi.
Predstavniki nadškofijskega dvorca, ki vedrijo in oblačijo okoli novega nadškofa Ambro-sija, so v tej slovenski zahtevi videli veliko nevarnost, ki pri pretila «italianisskni» Gorici in j so zato rajši prepovedali tudi italijanskim vernikom, da ne j smejo peti v drugem jeziku kakor v latinščini.
Odredba je vzbudila med slovenskimi verniki veliko ogorčenje. Oni namreč ne morejo razumeti, kako je to mogoče, da v demokratični in krščanski Italiji slovenskim vernikom pri verskih obredih, ni mogoče uporabljati slovenskega jezika. Kristusova vera ne prepoveduje nobenega jezika, ampak celo pravi, da morajo Kristusovi predstavniki govoriti jezik svojih učencev in vernikov.
Čeprav pa je bila odredba jasno povedana, so se je držali samo slovenski udeleženci procesije, medtem ko so italijanske žene tretjega reda pele v italijanščini, in to zelo glasno.
Kršitev tudi tega tako malenkostnega koraka je Slovence
boljša od tržaške. In če je škof Santin v Trstu za časa fašizma blagoslavljal fašistično orožje in fašistično zmago ter svojega ravnanja do danes ni spremenil, ampak postaja njegovo delovanje v coni B Tržaškega ozemlja vedno bolj hujskaško in razdiralno, zakaj bi morali biti potem goriški predstavniki Vatikana boljši od svojih tržaških sosedov. Zakaj bi tudi na Goriškem ne smeli delati krivic
slovenskim vernikom in jim prepovedovati slovensko petje?
Goriške cerkvene in posvetne oblasti gredo v odnosu do Slovencev ramo ob rami. Njihova edina želja je čimbolj uničiti slovensko bitnost, njeno odpornost in narodno zavednost.
Ali bodo katoliški Slovenci brez obsojanja gledali protislovenske izpade goriške kurije in šovinistično usmerjene italijanske protiljudske duhovščine?
Skupina gojencev Slov. dijaškega doma, ki so nastopili v veseloigri «Emil in detektivi».
in eitafte
tfhimottki dnevnik!
v procesiji do kraja vznemirila, tako da so pričeli javno in na glas izražati svoje nezadovoljstvo glede šovinistične nastrojenosti italijanskega dela vernikov. Pravili so, da je bila odredba izrečena za vse enako in da bi se je morali Italijani držati kot Slovenci.
Res je, da je to precej malenkosten incident, vendar je dokaj razgibal del slovenskih katoličanov na Goriškem.
Iz tega se more marsikdo marsikaj naučiti!
Predvsem se je pokazalo, da je bila ob prihodu novega nadškofa popolnoma pravilno, ko so razni ljudje gledali na novo politiko nadškofijskega dvorca do Slovencev z velikim nezaupanjem. Italijanska duhovščina v Gorici ni v nobenem primeru
Druga uspela prireditev
v letnem gledališču v Štandrežu
Gojenci DijašKega doma v Komediji «E.mil in deteKtivi»
V četrtek dne 12, junija so gojenci slovenskega Dijaškega doma uprizorili v Štandrežu na prostem veselo komedijo E. Kaestnerja »Emil in detektivih. Lepo število gledalcev se je udeležilo te druge predstave v letošnji sezoni, ki je v presledku enajst dni sledila prvi uprizoritvi cPeg». Prišli sc v četrtek v Standrež tudi starši nastopajočih otrok in teh ni bilo malo, saj je bilo skupaj s statisti in glavnimi vlogami vseh igralcev kar 38.
Najprej moramo poudariti, da je bilo opaziti na odru. nekaj novega, in sicer kuliserija, ki se ne poslužuje vseh naprav marveč le nakaže z nekaterimi značilnimi elementi kraj, kjer Sp dejanje godi? Vse to se odraža na obzorju, ki je modre barve, in vse skupaj ustvarja prijeten učinek. Odstranjeno je glavno ozadje in nadomeščeno s platnom modre barve in to nam daje vtis, da se oder razprostira tudi v globino. Videli smo na primer, kako so bile posrečene slike, ki:sb predstavlja* le kolodvor, park in ljubljansko ulico, kjen je-jt nekaj glavnih elementov dajalo vsem vtis pravega kolodvora, parka in ulice. Do sedaj nismo še na Goriškem uporabljali tega načina, prepričani pa smo, da se bo to uveljavilo.
Brez dvoma, da je uprizoritev veseloigre «Emil in detektivih zvezana s precejšnjimi težavami, med katere spada menjava kulisčrije (v tej igri se kuliserija menja kar osemkrat) in veliko število nastopajočih. Menjave pni naših odrskih zmožnostih vzamejo nekoliko časa, vendarle gledalci ni-
Huda prometna nesreča
na nevarnem ovinku pri Jamijali
KRATKE VESTI
IZ BENEŠKIH VASI
ao bili nestrpni in so vsi upoštevali naravne težkoče. Kar Pa se tiče nastopajočih, moramo takoj poudariti, da so vložili v izvajanje igre ves trud in so zaradi tega tudi želi usp>eh.
Prve slike; pa so bile nekam preveč mrtve, igralci so svoje vloge drdrali in so se pustili vplivati od navadne odrske treme. Toda v sredini igre so to tremo premagali in igra se je razvijala nemoteno in dobro. Gotovo bi bilo treba odstraniti še nekaj napak, posebno cmih, ki se tičejo glasne izgovarjave, in pa tudi kretenj. Dočim so se nekateri gibali sproščeno, so bili drugi, sicer v zelo majhnem številu, nekoliko okorni in trdi. Glavne vloge so bile dobro podane, tako nas je mali Emil presenetil s svojim nastopom in tudi njegova sestrična Tina je vložila ves trud in nam pokazala lik vražjega dekliča. Tudi ostali, Gustl, Globočnik, Torek in drugi, so dobro izvedr li svojo nalogo tako, da je v celoti igra vsem ugajala.
Gotovo, da ne moremo primerjati uprizoritev te komedije z ono, ki je bila dne 1. junija, ker se obe razlikujeta bodisi Po vsebini bodisi po načinu igranja. Priznati pa je treba vsem mnogo požrtvovalnosti in se jim zahvaliti za njihov trud.
O kuliseriji smo že govorili in ostane nam edino še to, da pohvalimo mojstra, ki je to ustvaril. Vse slike so bile dovršene in če jih primerjamo s skromnimi sredstvi, s katerimi razpolagamo, prav odlične.
Tako nam je tudi ta prireditev pokazala, da na Goriškem delamo in da je ravno mladina
IZPRED SODIŠČA
Oprostitev avtomobilista ki je povzročil smrt kolesarja
GORICA, 13. — Nekega deževnega in meglenega večera lanskega decembra je mehanik Canesin Alojz' iz Tržiča zapustil gostilno «A1 Turismo« na križišču v Cervinjanu in se s kolesom napotil proti Paprino di Fiumicello. Kakih sto metrov pred križiščem v bližini Ville Vicentine pa je prišel pod avtomobil in nekaj minut po nesreči podlegel hudim poškodbam.
Orožniki in prometna policija, ki so nemudoma prišli na kraj nesreče, so ugotovili, da je Canesin vozil v smeri proti križišču in da je kakih sto metrov prej nenadoma krenil na svojo levo in prišel pod tovorni avtomobil «Ardea» z evidenčno tablico PD 26614, ki ga je vozil 46-letni Odorizzi Rafael iz Piave di Sacco pri Padovi. Nekaj metrov od kraja nesreče je na levem robu ceste stal kamion, katerega šofer je kljub megli ■ jn dežju razločno videl, kako je prišlo do nesreče. Kljub temu da So takoj ugotovili, da je nesrečo zakrivila sama žrtev, jo vendar lastnik tovornega avtomobila Odorizzi Raffael mora! na zagovor pred goriško kazensko sodišče. Na današnji razpravi so Oderizzija oprostili z utemeljitvijo, da ni zakrivil dejanja.
Tihotapci na založni klopi
GORICA, _ 13.	— Finančni
stražniki so lani avgusta ustavili pri Pierisu 29-letnega Pan-gherja Marija iz Trsta in mu bregledali avtomobil. Izza sedežev je močno zaudarjalo po tobaku in financarji so z za-iVihanfmi nosovi pohiteli $ pregledovanjem. Za sedeži so našli 4,200 kg ameriških cigaret Phi-lipp" Morris,' Chešterfield in Lucky Strike. Na vprašanje kje je kupil tobak in kam namerava z njim, je Pangher odgovoril, da ga je kupil v Trstu od nekega ameriškega mornarja in da ga namerava prodati i majhnim zaslužkom v Italiji. Financarji so tobak zaplenili
in Pangherja prijavil! goriške-mu sodišču.
Na današnji razpravi so na kazenskem sodišču Pangherja obsodili na plačilo 140.040 lir globe pogojno.
& 4* 4*
Približno na podoben način je padel v roke financarjem tudi naslednji tihotapec, ki se je danes zagovarjal na tukajšnjem kazenskem sodišču. Šofer 28-letni Portolon Leo iz Pordenona je lanskega novembra vozd s kamionom iz Trsta proti Vidmu. Na državni cesti Trst - Benetke so ga ustavili finančni stražniki in. mu preiskali vozilo. Med drugim blagom so na kamionu iztaknili 2.400 kg cigaret »Nazionale« tržaškega monopola. Na kazenskem sodišču se je Portalon danes izgovoril, da je cigarete kupil v Trstu za lastno rabo. Obsodili so ga na plačilo 122.880 lir globe.
da je nevedoma kršila zakon, so jo spoznali za krivo in jo obsodili na plačilo 38.650 globe pogojno.
lir
Ni imela dovoljenja
za prodajo žganja
GORICA, 13. — Finančnim stražnikom v Dolenjah je pred časom prišlo na uho, da v vaški gostilni 61-letne Toroš Marije prodajajo žganje. Financarji so zato preiskali gostilno Torošove in pod prodajalno mizo našli steklenico dveh in pol litrov žganja ter v predalu pa dva paketa in pol cigaret «Nazio-nale». Ker ni gostilničarka imela policijskega dovoljenja za prodajo močnih alkoholnih pijač in cigaret s0 ji žganje in tobak zaplenili ter jo prijavili sodnim oblastem.
Na današnji razpravi na kazenskem sodišču je Torošova danes priznala, da je žganje prodajala po 25 lir kozarček ih da je svojm gostom postregla tudi s cigaretami po cehi, po kateri jih je kupila v vaški prodajalni tobaka. V svoj zagovor je nadalje izjavila, da ni vedela, da je za prodajo žganja in cigaret v gostilni potrebno posebno policijsko dovoljenje. Kljub temu, da je bilo očitno,
Tekla je čez cesto
in prišla pod avto
GORICA, 13. — Davi ob 10.20 je 30-letni Poggi Jurij iz Trsta, Ul. Lamarmora 34 prišel s svojim tovornim avtomobile «Fiat 500» TS 7713 v naše mesto. V Ul. Duca d’Aosta je zapazil na ovinku pred sodno palačo deklici, ki sta nameravali čez cesto. Zato je večkrat pritisnil na kJakson. Ko je videl, da so deklici sklenili počakati na pločniku, dokler ne bo njegovo vozilo mimo, je povečal brzino. Toda še pred ovinkom sta se deklici v hipu zagnali čez cesto in pirva med njima je zadela v prednji blatnik Poggi-jevega avtomobila.
Poggi je v hipu zavrl avto in tako preprečil hujšo nesrečo. Deklica, 16-letna Secchi Gra-ziella iz Ul. Garzarolli 14, je padla pred avtomobil in se laže ranila po obrazu in levi roki. Rešilni avto Zelenega križa jo je pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia. Ozdravela bo v sedmih dneh.
tista gonilna sila, ki ima v sebi mnogo ■elana in ki bo krepko prijela v roko naše kulturno delovanje in ga čvrsto obdržala. Te. prireditve, to prizadevanje naših najmlgjših so nam, za to gotov porok.
Glavnica in obresti
Iz zadnje številke lista »Pa-trie dal Friul», ki je po imenu štirinajstdnevnik, ki pa za-radi finančnih težkoč izhaja samo mesečno, povezamamo ta zanimivi člančič o učiteljišču iz St. Petra Slovenov, to je tistega učiteljišča, s katerim smo se že večkrat pečali:
S srednje šole in učiteljišča v St. Petru Slovenov so poslali šolskemu skrbništvu 24. maja «poslanico veren te vsebine: cDijaki srednje šole in učiteljišča, zbrani pri dvigan ju j zastave so počastili spomin profesorjev in sošolcev, padlih v zadnjih vojnah, so poveličali duhovne ih nacionalne vrednote italijanskega naroda ter so blizu krivične meje Vzhodni Alp, nasproti Krna, kjer se je bleščal itd., itd,, prisegli, da bodo ohranili globoko v svojih dušah spomin in opomin 700 tisoč mrtvih, ki so se žrtvovali za dovršitev italijanske enotnosti v vojni 1915-18».
Za to napihnjeno retoriko Farinaccijeve vrste, seveda ne nosijo nobene odgovornosti e-najstletni dijački ali 16-letne dijakinje, marveč samo kak njihov zrelejši in bolj izkušen vodja, ki v obnavljajočem se liktorskem ozračju čuti, kako zopet poganja perje na oskub-ljeni cesarski kuri. prišiti na njegovi kapi, ki še počiva v naftalinu.
Med drugim je zanimivo u-gotoviti vztrajno naraščanje števila padlih v prvi svetovni vojni. Leta 1920 so jih šteli okoli 400.000. To je bilo seveda za fašistične, hierarhe, ki jih je žejalo po mučeništvu, premalo. Zato so to število zvišali na 600.000, sedaj pa smo dosegli kar število 700.000. Gre torej samo za čas. S časom se bo torej število padlih tako zvišalo, da bo lahko preseglo tedanje celokupno število italijanskega prebivalstva. Vse to seveda pravimo z vsem spoštovanjem in obžalovanjem do resničnih vojnih žrtev, toda hkrati v ostro obsodbo onih, ki tako neresno izkoriščajo njihov spomin in njihovo žrtev.
Izlet na Nabojs
GORICA, 13. — Slovensko
planinsko društvo v Goricj bo jutri 15. junija priredilo izlet v Zajzero in na Nabojs. Odhod ho ob 5- s Travnika z avtobusom. Prijave sprejema Darko Šuligoj - urar na Travniku; voznina stane za člane 600 in nečlane 650 lir.
GORICA, 13. — 2 motornim kolesom se je na nevarnem ovinku pri Jamijali včeraj popoldne ponesrečil 38-letni Jožef Otto iz Ločnika. Na ovinku je Otto. ki verjetino ni poznal dobro ceste, izgubil oblast nad svojim motorjem Gilera 500, na zadnjem sedežu katerega je sedel 22-letnj Saverij Di Loren zo iz Pevme. Medtem, ko je Di Lorenzo, čim je čutil, da se je motor nevarno nagnil, skočil s sedeža, se ie Otto skupne z motorjem prevrnil v pet metrov globok obcestni jarek.
Prvo pomoč so ponesrečencema nudili potniki nekega mimoidočega avtomobila in ju je nato rešilni avto Zelenega križa pripeljal v goriško mestno bolnico, kjer so ugotovili, da si je Otto prelomil hrbtenico in se ranil v glavo. D; Lorenzo pa ?e ie samo potolkel m popraskal po rokah in obrazu. Di Lorenzo bo ozdravel v nekaj dheh, p.stanju Otta pa se zdravniki Se .nisoizjavili.
poklicnih zidarjev; zato so vsa gradbena podjetja- primorana najeti zidarje iz drugih pokrajin. Vsem brezposelnim priporočamo, da se prijavijo: za omenjeni usposobljenostih tečaj, ob zaključku katerega bodo prejeli usposobljenostno spričevalo,- ki jim bo v veliko priporočilo pri zaposlitvi.
Prijave še vedno sprejemajo na Uradu za delo.
Draginjska doklada
v juniju in juliju
GORICA, 13. — Zveza trgovcev sporoča, da se premična lestvica za draginjsko doklado kljub povišku življenjskih stroškov, ki so v tjivome-sečju marec - april dosegli 111.12 točk in se zvišali za 1 točko v primeri s cenami v dvomesečju januar - februar, ki so znašale 110 točk, ni spremenila. Draginjska doklada za junij in julij se ne bo zvišala za 1 točko, kakor se ni znižala v decembru, ko so cene padle za 1 točko.
Revizija vojnih pokojnin
Državna zveza družin padlih v Vidmu obvešča vse svojce padlih od 1. septembra 1939 dalje, ki niso še zaprosili za vojno pokojnino, naj takoj vložijo prošnjo, ker bo 31. avgusta sicer zapadel rok. Poleg tega obvešča vse svojce padlih v istem času, ki so jim odklonil; ali pa znižali pokojnino zaradi njihovih gospodarskih in družinskih razmer, da lahko vložijo prošnjo za revizijo svoje zadeve s tem, da dokažejo spremembo svojih gospodarskih ali družinskih razmer (zaradi nesposobnosti za delo, spremembe v lastnini, delovnih dohodkov, spremembe družinskega stanja itd.). Ker ni pričakovati novega podaljšanja roka in ker je treba preprečiti, da bi kak svojec padlih zgubil dokončno možnost, da dobi vojno pokojnino, ki mu gre, naj se vsi prizadeti, ki še niso poskrbeli za rešitev svojih zahtev, predstavijo v prostorih omenjene zve. ze na Trgu XXVI. julija št. 2 v Domu bojevnikov.
Ugodno rešene prošnje
številnih slovenskih optantov
GORICA, 13. — Po sporočilu jugoslovanskega poslaništva v Rimu s0 izročili 27. novembra 1951 italijanskemu zunanjemu ministrstvu vrsto od jugoslovanskih oblasti prizmnih ©pcij. Jugoslovansko poslaništvo je o tem-obvestilo tudi prizadete o-sebe. Vendar od italijanske, strani še niso dobili potrebnega potrdila o podelitvi italijanskega državljanstva.
Te dnj Pa je pričelo jugoslovansko poslaništvo v Rimu zr.ova pošiljati optantom pisma, da so jugoslovanske oblasti u-godno rešile njihove prošnje za ohranitev italijanskega državljanstva in da so odlok poslali predstavnikom italijanskega zunanjega ministrstva. 31. maja 1952. leta. V pismu je naveden tudi točen datum o dostavitvi odloka in zaporedna Številka.
Pri dostavitvi pisma iz Rima s strani italijanskega zunanjega ministrstva bo d© morali 0ptan-ti čakati s precejšnjo mero potrpežljivosti, kajti vsakdo prav dobro pozna zapleteno italijansko birokracijo, ki zavlačuje v nedogled izvajanje vsakovrstnih stvari. Zato bodo zlasti v pogledu slovenskih ljudi skušali s priznanjem državljanstva zavlačevati čim dalje, zlasti še, ker so pred nami volitve v mestni občinski svet in bi imele oblasti ves interes kratiti volilno pravico precejšnjemu številu meščanov.
Optante opozarjamo, da predstavlja pismo, ki so ga prejeli, dokaz o ugodno rešeni opcijski izjavi in da bodp italijansko državljanstva dobili. Pravilno je, da gredo že sedaj s pismom na svoje županstvo in od njega zahtevajo italijansko državljanstvo.'
Odkup oljnatih semen
Odloženo razdeljevanje
podpore brezposelnim
GORICA, 13. — Goriško županstvo sporoča, da bo, danes 14. t. m. občinsko podporno društvo zaradi tehničnih
ovir prekinilo z razdeljevanjem podpore iz zimskega sklada za brezposelne. Zamudnikom, ki bi morali podporo prejeti v omenjenih dneh, bodo podporo izplačali prihodnji teden. 1
Obvestilo
Finančna intendenca sporoča, da se bodo v uradih državnega pravdništva v Vidmu začeli ob d. uri dne 26. junija izpiti za one, ki hočejo doseči diplomo davčnega izterjevalca. Prošnjo za sprejem na izpite je treba vložiti v tajništvu pravdništva do 15. junija. Za nadaljnja pojasnila se lahko prizadeti obrnejo na državno pravdništvo ali pa na finančno intendanco.
Zaključna dijaška prireditev
GORICA, 13. — Danes popoldne .ie bila v Dijaškem domu zaključna dijaška prireditev, katero to priredili dijaki Dijaškega doma.
Program je bil zelo obsežen. Recitirali so Zupančičeve in Robove pesmi, Prešernove Sonete nesreče. Na koncu so uprizorili dramsko sliko iz Blazni-kove tiskarne 1- 1836 z naslovom; «Naiveč sveta otrokom sliši Slove«.
GORICA, 13. — Pokrajinsko nadzomištvo za poljedelstvo sporoča, da bodo v ponedeljek 16. t. m. pričeli pri vseh podružnicah Pokrajinskega kmečkega konzorcija v Gorici z odkupom oljnatih semen. Za vsak stot oddanega semena bo uprava konzorcija takoj izplačala kot predujem 26.50 litrov olja ali pa predujem 6.500 lir.
Oljnata semena bodo odkupovali pri podružnicah konzorcija v Gorici, Ul. Morelll; v Krrrrinu, Ločniku, Romansu, Gradiški, Pierisu in Tržiču.
Kmečki konzorcij priporoča vsem pridelovalcem semen, da v njihovo korist oddajo svoj pridelek kmečkemu konzorciju, ki jim bo seme najbolje plačal. Lansko leto So kmečki konzorciji plačevali seme po 13.500 lir za stot ali pa zamenjali za 31 litrov olja.
Zidarski tečaj za brezposelne
GORICA, 13. — Pokrajinski urad! za delo je pred časom napovedal zidarski usposobljenostni tečaj zo brezposelne.
Doslej pa se za omenjeni tečaj, ki bo v Gorici, ni prijavilo zadostno število vajencev.
Pokrajinski urad za delo opozarja vse brezposelne, da v naši pokrajini primanjkuje
Avlobus za folklorni nastop v TrsEu
GORICA, 13. — Vsem Goričanom, ki nameravajo na nastop Mekedonske folklorne skupine, ki bo na stadionu «Prvi maj» jutii ob 16.30 sporočamo, da je Prosvetna zveza organizirala dva avtobusa. ki bosta odšla s Travnika ob 14.
Prijave sprejemajo na sedežu Prosvete v Ul. Ascoli 1 vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18.
Vsem Goričanom priporočamo. da se udeleže veličastnega nastopa Državnega ansambla plesov in pesmi LR Makedonije iz Skoplja, ki je odnesel prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju folklornih skupin v Londonu.
Nezgoda kolesarja
in moforisEa
Na strmem ovinku pri Ste-verjanu se je zaradi neznanih vzrokov včeraj popoldne prevrnil z motornim kolesom 23-Jetnj. Srečko Medvež iz Stever-jana. V trenutku ko je Medve-žcv motor izgubil ravnotežje in se prevračaj v jarek, je v nasprotni smeri privozil s kolesom 23-letni Curcio Nikolaj iz Oslavja. Ko je mladenič zagle-č".l bobneč motor, ki se je valil proti njemu, se je od strahu prevrnil v jarek.
Ponesrečenca so z rešilnim avtom Zelenega križa pripeljali v bolnico Brigata Pavia, kjer so zdravniki ugotovili, da se je Medvež ranil v desno koleno in. v roke, Curcio pa si je verjetno zlomil desno roko in se ranil vprsa in po nogah,
KINO
VERDI. 16.30: »Dve resnici«, A.
M. Ferrero in M. Auelair. VITTORIA. 17:	((Nevvyorški
razbojnik«, L. Hay\vart. CENTRALE. 17: »Kraljica morskih roparjevi), J. Peters in L, .Tourdan.
MODERNO. 17: «Neki tat v nebesih«, N. Taranto.
KINO NA PROSTEM V STAN-DRE7-U. 21: «Verige», Y. Šanson in A. Nazzari,
Št. Peter Slovenov
V srednji šoli v St. Petru Slovenov se je končal pouk. Da bi to proslavili in seveda tudi izkoristili za malce propagande. so bile 11. in 12. junija nekatere športne in umet. niške manifestacije. V sredo so dijaki srednje šole in učiteljišča nastopili z glasbeno in pevsko prireditvijo. Druga točka sporeda je vsebovala razstavo ženskih ročnih del in risb dijakov. Manifestacija se je kon-čala s telovadnim in športnim nastopom.
Najlepši del sporeda je bil v četrte^ zvečer, ko je simfonični orkester iz Vidina izvajal koncert. Iz tega se vidi, da so hoteli v St. Petru iz razumljivih vzrokov stvar napihniti, saj si takih stvari ne morejo dovoliti niti največji šolski zavodi v Vidmu. Videmski simfonični orkester se je namreč pravkar vrnil s turneje uspelih koncertov po Koroški pod vodstvom znanega dirigenta Armanda La Rosa Parodija, ki je tudi eden izmed najboljših orkestrskih dirigentov v Italiji. To pot pa je dirigiral koncert ravnatelj simfoničnega orkestra Piero Pezze. Prvo violino je igral prof. Eligio Ciriani. Orkester šteje 70 članov. Igrali so kladbe Mendelssohna, Schu. berta. Beethovna, Catalanija, Verdija in Rossinija. Vstop je bil prost in vodstvo šole je poskrbelo za razdelitev številnih vabil s sporedom ljudem v Nadiški dolini.
Tajpana
Svoj čas je šla i2: naše občine večja skupina delavcev v Švico iskat dela. Delovna pogodba je določala težko rudarsko delo v gorskih krajih. To delo seveda izčrpava delavce. Zato določa švicarska zakonodaja izmenjajoče se dobe dela in počitka. Na ta način se izčrpani delavci opomorejo od dol. gega napora, da se lahko okrepljeni vračajo na delo. Zato tudi ni nevarnosti, da bi ti rudarji zboleli.
Naši delavci so te počitnice izkoristili ter se vrnili domov. Tu pa se ne bodo odpočili v pravem pomenu besede, saj bodo pomagali svojim ženam pri poljskem delu.. Vsekakor moramo priznati, da je švicarska zakonodaja mnogo bolj ^napredna od italijanske m da bi ji lahko služila za zgled.
St. Lenart
Gospodinja Natalija Terni-ker se je morala zdraviti, ker se je urezala v desno roko. Napravili so ji kar tri šive. Ta žena iz zaselka Krostovlje je opravljala svoja kuhinjska dela, ko je pritekla v kuhinjo kokoš. Zena jo je hotela prepoditi, da ji ne bi prevrnila lonca in jo s tem spravila ob kosilo. Kokoš se je zagnala k ok. nu, žena jo je prestregla, pri tem pa razbila šipo in se urezala z njo.
Dolenji Barnas
Pretekli teden so pokopali v naši vasi 57-letnega Dorbolo Dusaza, očeta občinskega tajnika. Mož je bil zelo priljubljen, kar je pokazala tudi velika udeležba ljudi na njegovem pogrebu.
r
NA STADIONU “PRVI MAJ“ V TRSTU
LJUDSKI PLESI1
DAiNES 14.. IN JUTRI 15. JUNIJA 1952
Izvaja :
»ttŽAVNI ANSAMBEL PLES O V I .V PES M I L- R MAKEDONIJE IZ SKOPIMA
Spored za danes 14. junija 1952 ob 20.30 uri
I. KALAJDZISKO ORO: Makedonski ples potujočih k0.1' larjev iz prve polovice preteklega stoletja. Koreograf«' črPa plesne elemente iz poklicnih gibov kotlarje'. 2 CAMCE: Zelo razširjen ples. Izraža patriarha«? skromnost makedonske žene; 3. KAVADARKA: Junas«; ples iz časov čerkeskih vdorov v Makedonio 1864. H, 4. AIR DA NE STORIS MAMO: Pesem opeva resni* dogodke iz fevdalne dobe v Makedoniji. Poje VaS!» Iheva; 5. BILBILCE: Albanski narodni ples s
Ponazoruje nežno slavčevo gostolenje;. 6. R* PURLIKA: Turski ženski ples z orientalskimi eletnen ■ Nekoč so ga pogost0 plesali v haremih: 7. KOPACR* Izhaja iz siromašnih planinskih delov Makedonije. * L posnema težko poljsko delo; 8. BERANCE: Junaški P1'; iz Egejske Makedonije in Bitolja: 9. ZASVIRIL STOJA1' Ljubezenska pastirska idila; SEVDALINO MOME: Hum": nsticna pesem opisuje tožbe zaljubljenega vasovalca.
»ekleta posmehujejo, ker nima konja:	JO.	CHNv
WJHRA: Svadbeni ples iz Skopske Crne gore. Plešejo V tudi ob domačih praznikih.
ODMOR
II. SRBSKI NARODNI PLESI: Venec značilnih plesov iz raznih krajev Srbije; 12. ELENKO MOME: -"a kedonska narodna elegija. Opisuje težko življenje sezt® skm delavcev, ki odhajajo v tujino. Poje Aleksander rf, r Ijevski ob spremljavi kaavala; 13. ARAMISKI P1-, «Aramije» so bili uporniki proti samovolji turških obl*51* m kov v 19. stoletju. Uporniki so iz zased’napadali bo«a,e £a,iav®!Le’ ege in spahije. Plen so razdelili med siromak«-
Je ljudstvo opevalo kot narodne zaščitnike; ‘f NEVESTO CRVEN TRENDAFIL: Narodna pesem ir c! fius3 PeaiDL o .sezonskih delavcih. Poje ženska skup«1"' la. NEVESTINSKI PLES: Obredni ples Vodi °a neveilt cirA^.,R°.5lavlja 0(1 samskega stanu; 16. SOPSKA SKOCICA: Ples iz vzhodne planinske Makedonije. nemo prikazuje podiranje dreves, krčenie gozdov, kop®!!
dru8a Poljska dela: 17. SEDNAL CE DA VEČERA in ALTANO KADANO: Pesmi iz manovega. Poje ženski duet: 18. SLAVONSKI NAR2n d	Plesi ',z okoIice Vi-nkovcev; 19. TESK<ri°'
Priljubljen p:es s praslovanskimi elementi. Nastal Je. , zapadnih planinskih ovčarskih predelih Makedonije, w5„ so slovanska plemena živela v stalnem obrambnem W s tujimi plemeni; 20. KAZI ANDzO: Pesem poje o »aS„ noMi turškega bega nad mlado makedonsko uporni*0., nevesto; SADE TI SE CUDAM CVETO: Makedonska bezenska pesem; 21. SOBORSKI PLESI: Živahni plesi- r"-gosto jih plešejo na vaških taborih.
Vstopnice so
krojfr
12 TRŽAŠKEGA DNEVNIKA
Dražba avtomobilskega
materiala
Prevozni oddelek ZVU naznanja dražbo naslednjih stvari:
19 tovornih avtomobilov znamke »Dodge«;
2 prikolici;
1 tovorni avtomobil	znamke
«Morrls»;
1 manjši	tovorni	avtomobil
znamke »Standard«;
3 tovorni avtomobili (2 znamke »Chevrolet« in 1 avtobus «GMC»);
1 osebni avtomobil «Mercedes», s prejinjo značko »TS 3900»;
1 osebni avtomobil «Fiat» 1500; 1 jeep;
41 izrabljenih baterij;
40 izrabljenih avtomobilskih plaščev (kolesnih);
razni novi material za vozila znamke «Ford» in ((Chevrolet«;
razni rezervni deli za vozila različnih tipov; razne armaturne plošče: drug izrabljen železen material. Omenjeni material sl bo mogoče ogledati na «Piazzale Autostrada« dne 14. junija 1952 od 9. do 12. ure dopoldn-e. Dražba pa bo dne 16. junija 1952 ob 11. url.
prodaji na navedenih
V UL. SV. FRANČIŠKA 20 (VEZA TISKARNE)
NO OD II. DO 13. URE IN OD 17. DO 19 URE V ^ BOTO IN NEDELJO TUDI OD 9 DO 13 URE' ENO $2 PRED PRIČETKOM NASTOPA NA STADIONU MAJ«; PRI VRATARJU TISKARNE V UL. MONTE#? ST. 6; V GOSTILNI PRI »BELEM KONJIČKU« V S&U NJU; V TOBAKARNI PROSEN PRI SV. IVANU; V cKt LJARNI GEC V ROJANU; V DROGERIJI SCHEIME6 „ BARKOVLJAH: PRI SHPZ V UL. ROMA 15- V TRGOVD1 MAHNIČ V BAZOVICI; V PEKARNI COK NA OPCl' NAH; V LONJERJU PRI ANGELI PEČAR; V TREBIL
V TOBAKARNI KRALJ; V PADRICAH PRI IVANKI G,! GIC; V GROPADI PRI MARIJI MILKOVIČ- NA
PRI ŠKAMPERLE; V VEL. REPNU V GOSTILNI K**1"! MAN; V SALEZU PRI KRALJEVIH; V SEMPOLAJU FURLANOVIH; V SESLJANU PRI MARIJI GOK-J-*,,
V NABREŽINI PRI PERTOTU SLAVKU; V SV KfHj£. PRI MARICI SONCE; NA PROSEKU PRI bAnO^,'
V BORŠTU PRI MERI PETAROS; V RICMANJlH MICI BERDON OD 16. URE DALJE; V BOLJUNCL’ P*1 MARJANU SANCINU; V DOLINI PRI OLGI SMOTLAfc'
V DOMJU PRI SLAVKU STURMANU; V PREBENE0' PRI KRISTINI RAPOTEC; V MACKOVLJAH PRI g NJAMINU SLAVEC; V ŠKOFIJAH V ZADRUGI: '
PLAVJAH PRI CVETKU COK.
# 4!
Ker ne bodo organiziram posebni avtobusi priporočo-m,0 vsem da se poslužijo rednih avtobusnih zvez ali P® •„ Po potrebi samoiniciativno poskrbijo za njih pojačen""
Promet vozil
med dirko Trsf-Opčine
Prometna policija sporoča, da bo jutri 15. t. m. od 8. ure do zaključka avtomobiliskih dirk Trst . Opčine zaprta za promet cesta F. Severo cd Trga Dalmacija do križišča na Narodni ulici na Opčinah.
Prav tako bo Ul. F. Severo na istem odseku zaprta za pro-met tudi danes od 13, do 18. ure, kjer bodo vozila preizkušala. dirkalne progo.
Vozila, namenjena v Sesljan bodo morala voziti ob obali, ona pa, ki bodo hotela na Opčine oz. do tribun pri kamnolomu Faccanoni, se bodo morala posluževati Ul. Giulia, Dre voreda R, Sanzio in Ul. D Chiel sa ali pa poti mirne dirkališča-katinarske ceste in avtostrade. Promet iz področja Ville Giulia proti mestu pa sc bo vršil po Ul, Romagna. Ul. Ovidio in Ul Ccmmerciale.
ŠU1.SKK MttlKBUmiK
Danes 14. in jutri 15. t. m. v AVDITORIJU
zaključna akademija slovenskih srednjih šol v Trstu. — Sodeluje nad 300 dijakov.
Za današnjo prireditev dobite vabila do 18. ure, za jutrišnjo pa še jutri od 11. do 13. ure v Ul. Lazzaretto Vecchjo 11/11.
Jutri 13. t. m.
zaključna šolska prireditev v SEMPOLAJU
Jutri 15. t. m. ob 20. uri
zaključna prireditev pro-seške šole na KONTOVELU
‘JHQ
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V torek, 17, junija 1952
ob 20.30 v AVDITORIJU V TRSTU TRŽAŠKA PREMIERA
NORA
drama v treh dejanjih Spisal: Henrik Ibsen Prevedel: A. Hieng Režiser: Ljudeuit Crno-bori
Scenograf: Jože Cesar Helmer, odvetnik — Rado Nakrst; Nora, njegova žena — Leli Nakrstova; dr. Rank — Jožko Luke.š; Gospa Linden — Zlata Rodoškova; Krogstadt — Stane Razteresen; Ana. Marija, pestunja — Valerija Silova; Služkinja — Tea Starčeva; Rostrežček — Ernest Zegu; Trije Helmerjevi otroci.
V sredo, 18. junija 1952
ob 20.30 v AVDITORIJU V TRSTU PONOVITEV
Prodaja vstopnic za obe predstavi od ponedeljka dalje v Ul. S. Francesco 20, vsak dan od 11. do 13. in od 17. do 20. ure.
Počitni&c
kolonij?
Pod okriljem PodP°r-!u*c društva za Svobodno trLtjjof ozemlje bo tudi leto* .p-za počitniške kolonij*-IoBij« nizi ral počitniške *°' j« v Sloveniji. Vpisovanj* na naslednjih sedežih-za I. okraj v Ul. d Manna št. 29 * dnevu®
16. do 16. ure; ... ©uršj za II. okraj m !*/• l|IJ na Korzu Garibald- d nadstropje desno dnev
16. do 19. ure; za IV. okraj na
Osvobodilne fronte sredo in petek od
17. ure;	„
za okraj Opčine n^-ine'’^ Osvobodilne fronte *	,
od 18. do 21. ure- . „ C* Za Nabrežino vsak 0 20. do 21.	ure.	Hrovn0
Za Plavje pr< j Mili - Badiha od 19- ure.	. v d
Za Dolino na sedežu černih urah.	v
Za Boršt - lUcmanie černih urah pri Oie!®;
Opozarjamo, da j*. sK^ letovanje samo v
PODPOH^TO
DRUŠTVOJ 0C
<oa'”US»S
VPISOVANJE
tosnje počitniške
je V SLOVENIJO	,n0 vpL
Za Nabrežino In	y dv«r jg.
vanje na sedežu O‘	0i
Igo Gruden v Nabr do 20. ure vsak d ' rianoyib V fiempolaju pl' prečn'K Sempoiaj, Praprfj- 0d l7' Trnovco, vsak
.1Š
13-
dan
Le«
Bi
Eri'
Cer'
od
ovij«
17.
ur*
dalje.
V Vižovljah pri 5t. 11 za VižovUe,
Mavhinje vsak dalje.	.	tegi'>	g'"d**
V Medji vasi P"‘»s
za Stivan 1»,^	sc
od 19. ure dalje- svat>ov vSall Križu P? priS*e’ za Sv. Halje- ,h 16 z*
»1 ,19;. "S KrjUJiS
V Sv 344
dan
Za Salež Pr‘
Zgonik, Salež,	o®
matorco vsak
dalje.
ur*
pesnikova podol Kdaj pa kdaj jo
no vlogo v Mickiewicz< nenavadno dramatičnem ljenju in so zato tudi v
PRIMORSKI DNEVNIK
14. junija 195*
KOMORNI ZBOR
je z zadnjim koncertom pokazal, da stremi za resnično popolnimi umetniškimi uspehi
Pred mesecem ani je nasto-PU v gledališču «Verdi» komorni zbor dunajske glasbene akademije in nam odpel program, je vseboval dela velikih Predhodnikov klasikov ■ od ilamca Jeana Ockeghema, Jon, oeb. Bacha, Orlanda di Lassa do modernejših kot P. Hinde-butha, Tedaj smo občutili pravo ugodje ob misli na naš Komorni zbor, ki je prav tako sposoben, da nas vpelje v najznamenitejša dela svetovne glasbene zborovske literature. Inko nas je nedavno seznanil s skladbami Jakoba Gallusa-Patelina, ki ga prištevamo med največje skladatelje svoje dobe (1550-91).
Na zadnjem koncertu v ponedeljek je Komorni zbor podal program, ki se odlikuje po syoji izbiri in umetniški višini, saj smo slišali v prvem de-m skladbe V. Vecchija (II bian-co e dolce cigno), C. Monteverdija (S’andasse amor a cac-cia ter Non si levava ancor l alba novella) in O. di Lassa (■ord0 si, rna non t’amo in Lečo). Drugi del sporeda je ^sebovai ruske skladatelje: Gre-naninova (Sever in jug ter Jesen), Sokolovskega (Oj, na go-raste pšenica in Oj, zunaj ■le Leli dan: obe beloruski narodni) ter Tanjejeva (Sončni vzhod). Slovenci so bili kronološko zadnji na sporedu: P. Je-A. Lajovic, E. Adamič in u- Vrabec.
Predklasične posvetne pes-ki predstavljajo strogo po-■upnijo, zahtevajo popolno skladnost glasov; pri maloštevilnem zboru je bolje in lepše, da dosežejo pevci največ mez-zoforte in da ne iščejo učinkov v tem, da nekateri glasovi Premočno izstopajo. Tem sk-adbam se prilega notranja Poglobljenost pevcev, ki se naj-IePše izraža v mehkem preli-vanju glasov. Tako ustvarijo Razpoloženje, ki ga predstavlja bitimno petje.
Naš Komorni zbor ima spo-!°bnosti, da obvlada vse to in rpzen na nekaterih redkih me-s h prvega dela sporeda, je vse te vrline tudi pokazal. - -tmljivo, da je poslušalce naj-“°lj pritegnila Lassova: L’eco; kako ne. saj je skladatelj kon-'rapunktist in njegove pesmi 50 polne harmonične senzibilnosti. Morda je imel dirigent bolj prav, da so odgovarjali Pevci v odjeku za odrom in ne da njem, kakor že omenjeni dunajski ansambel.
Zboru so se Izredno prilegale ruske pesmi, od katerih so narodne harmonično tako izpeljane kot bi bile prave umetne tvorbe. Pesmi pripovednega značaja, je podal skoro lep-V* b°Ue doživeto od ljubezenskih, pri katerih smo ponekod pričakovali več ognja in kontrastov, dasi ni manjkala občutenost. Pri emocionalnem in razgibanem finalu Tanjeje-ve: Sončni vzhod so vsi glasovi sledili dirigentovi interpretaciji ter brez forsiranja glasov prešli v fortissimo. Ne smemo zamolčati, da je bil v Grečaninovi Jeseni zlasti so-Pran nekoliko preglasen, če-Ptav so prav ženski glasovi v Recitativnih delih z ubranost-vezali notranje dogajanje 5kladb.
2 Jerebovo:	«Kam si šla,
mladost ti moja» je postal kontakt med zborom in publiko bolj intenziven. Ta pesem i* lažjega sloga, medtem ko so !1e ostale slovenske pesmi progama intonančno in harmonič-J)0, bolj zahtevne. «Lan», ena najboljših Lajovčevih pesmi, je .°.or tudi na disonančnih me-rju lepo izrazil ter izpeljal j^cscendo so zlasti moški glasovi zel0 dobro izvedli. Zbor -j,.lahko prilil pesrtli še več bčutja. — «Enkrat naprej, en-"da1 nazaj* istega skladatelja .? Prav tako dobro predvaja-sor °':) koncu je bil sopran razmerno vsekakor preglasen.
j fantičeva: ((Kresovale so tri yvojke» vsebuje polno diso-«ncnih mest in ima na spioš-i”, ,nevarne prehode, ki pevce 3? zavedejo v drugo into-V,Sc. te težkoče je zbor *• eniagal in rešil ter pokazal razpoloženje skladbe. Z abeevo: Slovensko pesmijo četnVo. kantato, so pevci iz zašli v lJrofc>ne nastrojenosti pre-odn stoPnjavanem notranjem e)i~ru. ob koncu v naravnost GlaUS? en odpor, izražen nr>ct ° z thogočno dramatič-
enost°avnon po,ifonij°' vendar c»?.a'to ?e le končal zadnji kon-?.se?a Komornega zbora.
dokazal1 -treba’ da je zbor diilm • ]e z vztrajnim štu-
Pika mnJ - ga,vodi r°ka urnet-rednw? doseči učinke izničuj ne.Se in popolno harmo-n	S*®?* 3asi	morda še
vložili za ta nastop' izredno mnogo truda, dirigent sam, dasi na zunaj umerjen, pa je vlil v interpretacijo umetniški smisel in mnogo ognja. S tem koncertom je Komorni zbor prestopil običajno mejo zborovskega udejstvovanja.
Na žalost publika ni dala zboru, s tem da bi zasedla dvorano, popolnega zadoščenja. Navzoči pa ,so bili v celoti poplačani z užitkom, ki so ga odnesli z nastopa; zato niso šte-dili s priznanjem.	Ti.
ANTUN BARAC
o hn/atski književnosti
Akademik in prorektor zagrebške univerze, znani književni zgodovinar in kritik Antun Barac, je dal sodelavcu zagrebškega ((Narodnega lista* (1. junija t. 1.) zanimivo izjavo, iz katere citiramo nekaj mest. Dr. Barac je velik prijatelj Slovencev, doma iz Kamenjaka pri Grižanah v Hrvatskem Primorju (rodil se je 1894. leta). V Jugoslovanski akademiji v Zagrebu vodi filološki oddelek in oddelek za sodobno književnost, ki je bil pred kratkim ustanovljen. Prav tako ureja ((Gradivo Za zgodovino hrvatske književnosti* in tudi zbirko ((Novejši hrvatski pisci*, v kateri sta pred izidom dve knjigi, obširno komentirani prvi zvezek Matoševih del in antologija hrvatskega pesništva.
Posebno zanimiva je Bar-čeva izjava o položaju v hrvatski književni zgodovini. Takole je dejal: «Hrvatsko književno zgodovino bo treba šele napisati. Kar je storjenega doslej, so le prvi koraki. Naše zgodovine hrvatske književnosti so zvečine le priročne knjige z biografskimi in bibliografskimi podatki in komaj ta ali oni prikaz ali monografija sta izdelana z jasnim teoretičnim načrtom. V celoti vzeto smo še precej daleč od metod sodobne evropske in svetovne znanosti o književnosti. Po Vatroslavu Jagiču, ki je že ob začetkih svojega delovanja bil na višini taKratne evropske znanosti, je vse nekako nazadovalo. Veliko je število pojavov, problemov in piscev, ki jih je treba raziskati in prikazati, skoraj nepregledno je, To se v enaki meri nanaša na starejšo in na novejšo hrvatsko književnost. Cela obdobja so v njej, o katerih vemo zslo malo, pa tudi tisto, kar vemo, ni dobro osvetljeno. Cela prva štiri stoletja hrvatske književnosti, vse do Marka Maruliča, so v znanosti kot književnost komaj načeta. Vso dubrovni-ško-dalmatinsko književnost so raziskovali v glavnem samo po tem, koliko se v njej odisvitajo italijanska književna dela, namesto da so kot glavno vprašanje postavili, koliko je ta književnost izraz našega življenja.*
Nadalje je dr. Barac izjavil, da se na Hrvatskem na področju književne zgodovine dela želo malo. Jugoslovanska akademija je storila, kar je mogla, ((Gradivo za zgodovino hrvatske književnosti* se sedaj tiska v dveh zvezkih letno, medtem ko je prej izhajalo od prilike do prilike. Ni mlajših moči. Medtem ko v nekaterih drugih državah znanstveniki nimajo sredstev, da bi tiskali dela s področja književne zgodovine, je pri nas nasprotni primer: primanjkuje dobrih rokopisov.
Kar zadeva lastno delo, je dr. Barac dejal, da je pravkar dovršil obsežnejši prikaz o zgodovinskem razvoju hrvatske novele od začetkov do Senoe. O ((Zgodovini hrvatske književnosti*, ki jo pripravlja že dolgo vrsto let, pa je dejal, da ima zbranega veliko gradiva in številna obdobja že dovršena ali skoraj dokončana. Potreboval bi pa dve leti miru, da bi lahko končal to obsežno delo. T. P.
NASTOP MAKEDONCEV
nocoj in jutri na stadionu «Prvi maj»
Slikar Anton
in njegova	sli
30. maja je poteklo devetdeset let od rojstva po-meuvbn ega slovenskega slikarja in še pomembnejšega slikarskega pedagoga, Antona Ažbeta, ki predstavlja zanimivo, a obenem tragično osebnost v slovenski upodabljajoči umetnost.;.
Anton Ažbe se je rodil 30. maja 1862 v Dolenčicah pri Javorju v Poljanski dolini, ki je dala slovenski umetnosti vrsto pomembnih slikarjev. Po zgodnji očetovi smrti je odšel v svet, najprej v Celovec, kjer naj bi se izšola! za duhovnika. Nekaj časa je res obiskoval šole, potem pa je zmagala umetniška narava: dal je slovo učenju in odšel v Ljubljano, da se pri slikarju Wolfu izuči za slikarja. Ažbe je v Ljubljani Wolfov učenec, njegov pomočnik in sodelavec, tako da se je v kasnejših letih štel za čuvarja Wolfove umetniške oporoke. «Jaz imam Wolfoyo umetniško oporoko*, je kasneje izjavljal Ažbe, «jaz sem ga obiskoval, ko je ležal bolan v Ljubljani; in v tistem času mi je zaupal tajnost svoje umetnosti, ki jo skrbno čuvam kot oporoko za naš genialni naraščaj.*
Od Wolfa je Ažbeta vodila pot na umetniško akademijo na Dunaj, enako kot vrsto njegovih slovenskih umetniških tovarišev. Svoj slikarski študij je nadaljeval v Monakovem, kjer se je najprej šolal sedem let, potem pa se na mesto tako navezal, da je ostal v njem do svoje smrti. Ko je izstopil iz akademije, je Ažbe osnoval svojo slikarsko šolo, najprej za ozek krog svojih umetniških tovarišev, med katerimi sta bila tudi rojaka Ferdo Vesel in
»jhb o msm icM-siii
Najstarejša orientalska igra - V Evropo so jo prinesli Arabci • Neizpotnjiva želja «skromnega» dvorjanika
O šahu kroži v svetu zelo mnogo vesti in lahko bi rekli celo pravljic. To ni nič čudnega glede na veliko razširjenost te globokoumne igre, ki je zajela ves svet in vse sloje prebivalstva. Predvsem pa ni nič čudnega zato, ker je igra tako stara, da ne najdemo nikjer ka-jcih zapiskov, ki bi nam dali vsaj malo gotovosti glede ((rojstva* šahovske igre.
Tudi sami zgodovinarji, ki se ukvarjajo s poreklom šaha, imajo o tem povsem različna mnenja. Vsi se sicer strinjajo, da je šah bila v začetku orientalska igra ter da izvira od tam, toda kar* se tiče dobe nastanka, ne vemo nič točnega. Najbliže resnici pa bo verjetno mnenje Duncana Forbesa, ki v svoji knjigi «History of Chess* trdi, da se je šah razvil iz indijske igre šiaturang, ki je bila znana že več tisoč let pred našim štetjem. In dokaz za to bi bil tudi izraz, ki ga uporahlja-
dva tekača, dva konja ter kralja in kraljico, ki ji Rusi še danes pravijo fers, kar je indijskega izvora.
V Evropi so igro šaha razši-
rili v. glavnem Arabci v času svojih vojaških pohodov v Španijo in drugod.
Vsem je znana pripovedka o indijskem aii, kot nekateri trdi-
GLEDALISKA POČASTITEV OLIMPIADE Znan0 francosko gledališče (cComedie Frangaise* je sklenilo uprizoriti v počastitev olim-piade v Helsinkih Sofoklejevo dramo «Kralj Edip* in Aristo-fanove «Oblake». Na generalno skušnjo za ti dve igri stare helenske gledališke literature bo povabilo vse ugledne francoske športnike, da bi tako proslavilo največjo svetovno športno manifestacijo.
NAJVEČ JIH JE POGNALA V SMRT BEDA
Število samomorov je bilo na
Japonskem zmeraj veliko. Toliko kakor lani pa jih ni bilo še nikoli. Bilo jih je namreč 22.622 ali 27 na vsakih tisoč Japoncev. V policijskem poročilu je rečeno, da je odpadla ve-
...	___-	.čina samomorov na kmete,	ki
jo Perzijci za nas sah, namreč | ^ pognaia v jrnrt beda.
šatrani, ki, izhaja etimološko gotovo iz indijskega šiaturanga. Poleg tega pa je tudi plošča šiaturanga imela 64 polj, kolikor jih ima naš šah, le da so pri šiaturangu igrali štirje igralci. Iz tega bi tudi sledilo tc. da ima naš šah po dvojne figure, namreč dve trdnjavi,
■s * *
BELA HISA V TELEVIZIJSKEM PRENOSU
Notranjost obnovljene Bele hiše so prikazovali prebivalcem ZDA na televizijskem platnu. Predsednik Truman je bil osebno «vodnik» po svojem sedežu
sameznih prostorov predsedniškega sedeža. Belo hišo si ie ogledalo že na tisoče radovednežev.
o * *
NAJMANJŠA TELEVIZIJSKA
POSTAJA
Televizijska oddajna postaja v nahrbtniku — Po naročilu Ameriške radijiske družbe so izdelali tako malo televizijsko oddajno napravo, da jo lahko nosi en sam mož na hrbtu. Nova priprava ima popolno televizijsko postajo s filmsko kamero in oddajnikom. S tem se odpirajo televiziji nove neslu-tene možnosti, saj bodo lahko prenašali široki javnosti najrazličnejše stvari in dogodke, ki so do sedaj bili nedosegljivi.
4= * gi
ENERGIJA MORSKE PLIME
Znanstveniki so približno izračunali energijo morske plime. | Pokazalo se je, da znaša U trilijonov KS. Od vse te velikanske energije pa izkorišča človeštvo samo 500 milijonov KS. Način izkoriščanja energije, ki jo daje plima, je namreč zelo zamotan. Znanstveniki si prizadevajo najti nove metode za večje izkoriščanje plime, da bi
V eno uro trajajočem predva- njeno energijo spreminjali v janju je pojasnil zgodovino po-1 električno.
jo, perzijskem dvorjaniku, ki je naučil svojega gospoda — šaha (od tod naj bi prišlo tudi njegovo ime) te plemenite igre. Po tej pripovedki je šah, navdušen nad novo igro, obljubil svojemu dvorjaniku, da .mu da kot nagrado za novo igro, kar si želi. Dvorjanik ni bil nič kaj skromen, četudi je bila njegova zahteva na prvi pogled zelo skromna in jo je šah rade volje sprejel. Dvorjanik je namreč zahteval, naj mu dado toliko zrn pšenice, kolikor bi nanesel račun tako, da se začenši s prvim šahovskim poljem, število pri vseh naslednjih poljih pomnoži s samim seboj. Ko so izračunali to, so ugotovili, da ne premorejo vse indijske žitnice toliko žita. Ta dvorjanikova zahteva temelji na prav enostavni in v matematiki dobro znani geometrični postopici, ki v našem primeru privede do ogromnega števila
18,446.744,073.661,615.
Ce bi hoteli označiti velikost tega števila, bi ugotovili, da bi mora! vsak prebivalec naše zemeljske oble dati nič manj kot 200 tisoč lir, da bi zadovoljil «skromno» zahtevo indijskega ali perzijskega dvorjanika, ki naj bi po tej pravljici prvi sestavil pravila te plemenite igre.
vse. Leta 1891 je šola začela' z delom; po dveh mesecih se je vanjo priglasilo toliko učencev, da so prijatelji svetovali Ažbetu, naj preosnuje šolo v javno šolo. Ažbe je to storil, si najel večjo delavnico in začel voditi šolo pod svojim imenom, ki je kmalu zaslovelo po vsej Evropi kot ime največjega slikarskega pedagoga tedanjega časa. Ažbe sam si je s tem zagotovil v Monakovem dobro eksistenco in njegovi sodobniki pripovedujejo, da si je prihranil lepo premoženje. Sicer pa je bil od narave pohabljen. grbav, majhen možic z brado, hudomušnih oči, veseljak po naravi. Bil j e samec in je tak ostal vse življenje, čeprav je nekoč poskusil srečo v ljubezni pri hčerki nekega mo-nakovskega trgovca, s katero se je celo zaročil. Vendar se je zaroka razdrla in Ažbe je ostal sam; še vsa leta svojega življenja pa se je z žalostjo spominjal svojega nesrečnega ljubezenskega doživetja. Sicer pa je bil dober človek, pravi v svojih spominih nanj slikar Matej Sternen. ((Boleče ni usekal nikdar in nikogar. Proti svojim učencem se je obnašal kolegialno. Mnogi, ne samo, da mu niso plačevali šolnine, ampak so s; celo denar izposo-jevali pri njem. Privoščil si ni samo dobre jedi in pijače, ampak tudi spodobne obleke. Kadil je samo avstrijske vir-žinke. ki si jih je vedno na novo prižigal.* Samski stan umetniška narava, dooer gmotni položaj in takratna moda bohemskega življenja, vse to je Ažbeta privedlo v neurejeno življenje, kateremu se je vedno bolj vdajal. Njegovi to-variši pripovedujejo v svojih spominih nanj, da je Ažbe iz krčme zjutraj odhajal na akademijo po modele, jih nato razvrstil v svoji šoli, kjer je ostal nekaj časa. potem pa je za ves dan izginil; zvečer je odšel v svojo krčmo (cSimplicissimus*, kjer je ostal navadno do jutra, Hrane skoraj ni užival in ker je bil tudi telesno slaboten, mu je vino kmalu škodovalo. To svoje življenje je nadaljeval vrsto let, da se nikakor ni mogel več iztrgati iz tega začaranega kroga. Celo na izpre-hod ni več hodil, in če se mu je zahotelo svežega zraka se je odpeljal s tramvajem po Mo-nakovejn, kar je imel za najboljši^ izlet. Razumljivo je. da je to -bohemsko in neurejeno življenje začelo glodati njegovo zdravje. In res je komaj 43 let star umrl 6. avgusta leta 1905 na posledicah operacije v grlu v Monakovem, kjer je tudi pokopan.
Ažbe je bil v svojih prvih monakovskih letih delaven slikar, ki je mnogo portretiral in slikal zlasti genre v duhu tedanjega časa. Zanimali pa so ga tudi barvni problemi in bil je eden prvih naših slikarjev, katerega je pritegnil tudi problem svetlobe, kar vse ga je privedlo do preloma z akademizmom. Toda odločilnega koraka nj napravil; ostal je zvest ateljejskemu načinu slikanja in se ni napotil v naravo. Zato se do impresionizma ni dokopal in je ostal na pol poti. Zaradi tega je Ažbe za slovensko upodabljajočo umetnost manj pomemben, čeprav je ustvaril vrsto umetnin, med katerimi so posebno znana poglavitna dela «V haremu*, ((Zamorka*, ((Pevska vaja*, «Oda-liska z evnuhom*. Med temi deli sta poleg nekaterih drugih sliki «Zamorka» in «V haremu* v Ljubljani, večina pa je ostala po svetu. Seveda pa je bila Ažbetova slikarska produkcija sorazmerno precej majhna, ker je Ažbe zaradi vodstva svoje šole začel zanemarjati umetni-Rlhard Jakopič, kasneje pa za
ško ustvarjanje, katerega je
proti koncu življenja celo povsem opustil, čeprav sicer nikoli ni nehal javno razglašati svojih idej, osnutkov in načrtov.
Vsekakor je Ažbe mnogo pomembnejši kot pedagog, vodja svetovno znane slikarske šole. Njegovi učenci iz vseh delov
sveta so si pridobili solidno tehnično znanje, ki so ga zaradi mojstrove uvidevnosti lahko individualno razvili. Med njegovimi učenci so bili tudi naši mojstri Ferdo Vesel. Ivana Kobilca, Rihard Jakopič, Ivan Grohar, Matej Sternen, ki pa so ga vsi že zgodaj zapustili, kar ga je močno bolelo. ((Zahtevam od mladega slovenskega slikarja, ki se pride k meni izobraževat*, je dejal Ažbe, «da vzdrži osem let
v moji delavnici. Nobene odškodnine ne zahtevam za šolanje. A do sedaj se še nihče nj pokoril temu strogemu predpisu. Sedaj sem navaden šolmašter, a ko dobim pravega učenca, ga bom naučil slikati, da bo gledal svet, kaj zmoremo Slovenci.*
Te samozavestne Ažbetove besede se niso izpolnile, kajti nihče od mladih slovenskih slikarjev ni dolgo vzdržal pri njem. Vsi so odšli od njega; krenili svojo pot in postavili slovensko umetnost na nove temelje. Ažbe pa je ostal v slovenski umetnosti svojevrstna osebnost, posrednik med starim in novim slovenskim slikarstvom, obenem pa velik umetniški pedagog, eden redkih med Slovenci.
S. R.
illllll!ll!llllllllllllllllll|l|l||llllllllll!llllilllllllllimilllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllll|
| NOVE SLOVENSKE KNJIGE j
Avgust Šenoa
nagel) s pesnikovega
Slovenski knjižni zavod, ki nam je v zadnjem času posredoval v svoji Mali knjižnici že vrsto krajših umetnin iz svetovnega slovstva, je v zadnjem času obogatil našo prevodno literaturo s tremi knjižicami. Kot 47. zvezek te zbirke je v prevodu Alojza Bol-harja in z uvodno besedo Antona Slodnjaka izšla Augusta Senoe povest, ali kot jo je pisatelj sam nazval ((dijaška zgodbica*, Nagelj s pesnikovega groba. Vsekakor je prav. da smo ta biser Senoi-ne kratke proze dobili tudi v slovenščini; nič zato, če je to romantična ljubezenska zgodba iz starih dni preteklega stoletja. Ta toplo napisana avtobiografska povest, o ljubezenskem doživetju mladega hrvatskega študenta v Kranju, povezana s spominom na Fraceta Prešerna, katerega občudovanje je pri študentu s svojo ljubeznijo zanetilo preprosto gorenjsko dekle, ta zgodfca polna romantičnega rodoljublja, ideje slovanskega bratstva, zlasti bratstva med Slovenci in Hrvati, je vsekakor zaslužila, da jo spozna tudi širok krog naših bralcev.
Mieczyslaw Jastrun
li	*—uef°1 moraa se
no š^^J?itJ!Zbor je.relatlv-sle(
ni brezdušniVeS
da	_PJ,eg?Va	od>ika	ie-
(|b .l.jk j, . V.™	"	UUUnd	JC)
tu. da ni inl-ran° diri®cn‘ "o izurien b^.zdusn2' mehanič-cta ™r ?n * naučen, ampak
diriKP'n°t ‘’ prav ?ato’ ker 3e z doživlja zdruzen. tudi sam
tol!aš pevski ansambel je gona laMr aVrf t1m’ kSer pasovno
bi m,v Z dozira ,er daje sklad-nistSrti in°w 'ie b°vzd>gnjene Veiiii k)er se izogiblje pre-*i in 83nornos‘l', absolutno lep-se n nreciztieisi. Kakor hitro «e drži tega merila, Se do-
sodi ) sa, ‘uerua, se do-fa	sl,cer.z:lita barva zbo-
ietni	da	Postanejo	pri-
)a prelvePn' ,;op.rana	tenor-
d.aje di,, JlLba?i	kar
'Jui«	Mictciiiui, nar
lit, mo« w—t.*žl?0 na,0R0' da klaziti in zbliževati, zlast i J *"n°- da se zboru he in 'le.ga)o komorne sklad-Certu fnnJu, a na tem kon-, s tem?'h^«a -nino*° boljša. Ia>i tudi' , smo Obde-8enta Vrabca i10 del° dil'i‘ be in da je dViga ansam*
*?. Spored k 3 "Vem k0n; komorni zW JLa >. lzva)al
skem rusLm alb (v ‘‘alijan-slovenskem), nas^n^’'6'^ -in fa je sposoben poda , *ka in izredna muzikaln ii° J? svetovne literatu^ ^ t'
°b tej priliki
18.
Brozu in njegovim tovarišem v Parizu pa si ® tem ne bi bilo treba beliti glave. 2e mesec prej je Gorkiča njegova žena (oziroma bivša žena) ovadila GPU, ki ga je od tedaj verjetno v Parizu staLno nadzorovala. Dogodek na Jadranu GPU najbrž ni posebno zanimal (če bi jo, bi verjetno lahko posegla vmes). Ko je spomladi leta 1937 Gorkič z več drugimi člani CK KPJ prispel v Moskvo na zborovanje Kominterne, jih je aretirala GPU in obtožila političnih zločinov proti Sovjetski zve-zi... To je bil konec. _
Broz je za ta «finale» izvedel šele nekaj tednov kasneje. Tudi kasneje pa ni nikoli nihče izmed vodstva izvedel, kakšnih zločinov so jih pravzaprav obtožili, niti ne, kaj je GPU z njimi storila. Izginili so dokončno. brez sledu.
Po zastoju, ki je nastopil pozimi 1936-37 na španski fronti, je pričela spomladi republikanski armadi trda presti. Broz je v Parizu po časopisnih poročilih zasledovaj razvoj na fronti in je bil vse prej ko dobre volje. Poleti 1937 je bila njegova glavna naloga, da je spravljal v francoske bolnišnice številne ranjene jugoslovanske borce, ki se jim je posrečilo uiti iz Španije, med drugimi tudi Aleša Beblerja. A najsi je španska katastrofa Broza še tako hudo zadela, nenadoma jo je neka druga novica zasenčila. Generalni sekretar Tret je Internacionale Dimitrov je sporočil Brozu, da želi, naj pride «Valter»
ODLOMEK IZ ZADNJE KNJIGE LOUISA ADAMIČA
RAZGOVORI Z MARŠALOM TITOM
(pod tem imenom je bil Broz znan v Sovjetski zvezi) takoj v
Moskvo.
Broz je odpotoval v Moskvo s ponarejenim potnim listom in «e gredoč čudil, kaj neki mu misli Dimitrov povedati. A to, kar je v Moskvi izvedel, je presegalo vse, kar je mogla ustvariti njegova domišljija.
Generalni sekretar Kominterne je razodel Brozu, da je on sedaj edini preostali član CK KPJ — druge je namreč GPU pravkar spravila na varno. Dalje mu je povedal, da on sam (Broz) ni osumljen in mu ni treba imeti skrbi; Kominterna, da je pretehtala položaj v KPJ in se odločila, da jo ukine. Ko jč Broz priše) spet do sape, si je drznil povedati Dimitrovu, de. ima pri vsem svojem spoštovanju, ki ga čuti do njega ir, Kominterne, to odločitev za napako in da upa, da jo bodo preklicali. Večina članov KPJ, je izjavil Broz, ni izprijena. Nasprotno, navadno partijsko članstvo je nad vse pošteno in junaško. Na stotine,1 morda celo na tisoče voditeljev utegne zrasti iz njega. Res je, da je v Španiji padlo nekaj najbolj ših jugoslovanskih komunistov, mnogo drugih pa leži v francoskih bolnišnicah hudo ranjenih
in brez prave oskrbe; ostalo jih da z njim Dimitrov ni bil prav-
je pa še na stotine, ki jih je borba v Španiji obogatila z neprecenljivimi izkušnjami, ki bodo slasti važne v nevarnih prihodnjih letih. Broz je pogledal Dimitrovu odločno naravnost v obraz. KPJ ne sme biti razpuščena, je ponovil. Njeno članstvo je v jedru zdravo, največ jih Gorkiča še niti videlo ni in razen tega ima KPJ številne simpatizerje. Kaj bo z vsemi temi ljudmi, če b0 Kominterna izdala odlok o razpustu KPJ. Zakaj naj bi bili zaradi gnilega vodstva še oni kaznovani? Vojna je pred vrati, Jugoslaviji je KPJ potrebna, potrebna pa je tudi Kominterni in Sovjetski zvezi. Broz je prosil Dimitrova, naj pregovori vodstvo Kominterne, da bo preklicalo svojo odločitev. Predlagal je, naj mu dovolijo, da se vrne v Jugoslavijo in priporoči krajevnim in pokrajinskim TCP organizacijam, da skličejo vsedržavno konferenco in izvolijo nov CK.
Več dni, ki jih je prebil pri ženi Pelagiji in sinu Žarku (ki je tedaj hodil že v eno izmed moskovskih srednjih šol). Broz ni točno vedel, pri čem je. Dimitrov ga je nekam čudno gledal. Mahoma sl je Broz domislil,
zaprav nikoli zares prijatelj. In spomnil se je tudi jedkih opazk drugih bolgarskih komunistov na račun KPJ, ko je bil prvič v Moskvi leta 1935-36.
Pelagija je imela v Moskvi službo. Spet je pričela prositi Broza, naj opusti misel na jugoslovansko revolucijo in se naseli v Sovjetski zvezi.
Cernu pravzaprav tvega življenje? Videl je, kaj hoče s tem, a jf ni dal prav, niti mu ni bil všeč način, kako je izrazila svojo željo. Njegov zdravi čut mu je povedal, da ima on prav. Mlado vodstvo jugoslovanske KP zre z navdušenjem v novo boljše življenje, ki ga marksisti pripravljajo delavskemu razredu. Domov mora in pomagati po svojih močeh Partiji, da organizira lastni CK.
A najprej mora Kominterna privoliti v to. Pri takratnem svetovnem položaju, si ni bilo mogoče zamisliti uspešne KPJ brez zveze s Kominterno.
Broz se je oddahnil, ko ga je Dimitrov ponovno poklical k sebi in mu povedal s kislim nasmeškom, da mu Kominterna ne bo delala ovir. Pristavil pa je, da bo ostala njena odločitev glede razpusta KP Poljske in Koreje, katerih CK so bili sko-
V kratkem povedano: leta 1937 je bila strogo ilegalna konferenca pokrajinskih in mestnih voditeljev KP na Šmarni gori pri Ljubljani. Zaradi izredno konspirativnega ja tega sestanka mu je prisostvovalo manj kot sto delegatov, vendar so bili ti izbrani ta-_	1	ko, da so v resnici predstavljali
ro istočasno likvidirani kot Gor- jugoslovan|ko KP
MMiCZ
Gotovo je sodil prav literarni kritik, ki je na pot knjigi Mieczyslawa Jastruna o Mic-kiewiczevem življenju, ki smo jo dobili sedaj v slovenskem prevodu Franceta Vodnika ter v založbi Slovenske Matice, zapisal, da so o Mickiewiczu pisali že mnogi, vendar pa ni uspelo še nobenemu biografu združiti toliko podrobnosti v tako živo podobo življenja in dela velikega poljskega pesnika. Kljub odlični zgradbi, iz-brušenemu stilu in močni umetniški noti, pa vendar Ja-strunov spis n: roman, niti ni romaniziran življenjepis, to je na osnovi biografskih podatkov ustvarjeno umetniško delo. Prav tako to tudi ni znanstveno zavnovana biogra-fija. Jastrun je na osnovi številnih spisov, ki govore o Mickiewiczu na podlagi zbranega memoarskega gradiva in drugih dokumentov o pesniku in njegovi dobi napisal obsežno delo, ki ima v sebi elemente znanstvene biografije, biografskega romana in preprosto napisanega dela navdušenega ljubitelja Mickiewi-czeve poezije. Avtor sam pravi, da bi nekateri odlomki utegnili biti začetek romana, vendar pa je skušal povsod ohraniti enotnost pripovedi in razlage, povezanost literarnega eseja ž dokumentarno povestjo. Ob sintezi vseh teh elementov je nastala svojevrstna umetnina, ki v zaporedju odkriva bralcu življenje in delo velikega Poljaka ter okolje dobe, v kateri je živel. Avtor sam je v svojem predgovoru zapisal, da v nekaterih poglavjih stopajo v ospredje zgodovinski dogodki, pa izginja, druge podobe, ki so odigrale vaz-
knji-
gi o njem morale priti na svoj prostor. Sicer pa je življenje in delo Mickievvicza, — kot pravi avtor sam. — podano v resnični osvetljavi; brez poetičnosti, olepšavanja in idealiziranja kot je to pogost običaj v biografijah. Zato ni dvoma, da bo tudi nas bralec z užitkom prebral knjigo, čeprav bo življenje velikega Poljaka časovno in krajevno zanj precej odmaknjeno.
Dušan Mevlja- Kljun
in
Dušan Mevlja - Kljun »VESELE IN PIKRE* (šestnajst humoresk), izdalo Novinarsko društvo Sl., podružnica Maribor, april 1952.
Spričo te prislovične ugotovitve, da smo Slovenci bolj slabo založeni s humorjem, je vsak. tudi skromen prispevek humorja in satire tem bolj razveseljiv in zaželen. D. Mevlja - Kljun , je na 100 straneh malega formata zbral in stilistično očedil 16 drobnih tekstov, ki so bili menda vs' že objavljeni v dnevnem tisku in v ilustriranem tedniku »Tovariš*. V svojih »veselih in pikrih* zgodbah posega večinoma v gledališko zakulisje (oficialno se avtor ukvarja z igralskim poklicem) in z bistrim očesom ironizira ter smeši številne napake, razvade in birokratizirano umetnjakarStvo. V to, bi dejal, intimno skupino spadajo humoreske: Kritična ura, Komentarji, Zaba v gledališču. Medved se klanja in — verjetno avtobiografski — Tvor.
Obračunavanje s kritiki in literaturo tvorijo:	Pomota,
Buteljka z belim vratom, Inspiracija in Satirikova usoda, Skupno stanovanje, Aretacija. Gledalka, Disertacija o kibiciranju, Miš, Bipantol in Satirik v nebesih duhovito odkrivajo drobne človeške zablode, na katere kaj radi pozabljamo. Vmes je mnogo iskric in utrinkov, ki jih D. M. kreše ob birokraciji in pro-vincializmu.
Zbirko je ilustriral Božidar Kos.
((Zabavnih in pikrih* nikoli ne bo preveč. Zato je prav, da je knjižica izšla.
jb
Edvard Moerike
iDlDzirt na naiovaniu v
kičeva skupina, še nadalje v ve. ijavi. Kominterna pa je preklicala svojo odločitev samo glede jugoslovanske KP.
Broz se je zahvalil Dimitrovu za preklic odloka o likvidaciji in je pristavil: ((Prepričan sem, da bo naše partijsko članstvo znalo izbrisati madež Gorkičeve tolpe z obličja naše Partije.* Dimitrov se je pa nakrem-žil in pripomnil: »Nikar se ne hvalite prezgodaj.*
# * *
Po povratku v Pariz je Josip Broz povedal Kardelju, Kidriču, Popoviču, Beblerju, Colakoviču in morda še nekaterim drugim izmed svojih ožjih sodelavcev, kaj je doživel v Moskvi. Osnovali so odbor za pomoč jugoslovanskim povratnikom iz Španije, ki so posamič ali v manjših skupinah prihajali v Francijo čez Pireneje, da bi se čim-prej lahko vrnili domov. ((Brozova skupina* je tedaj že jasno spoznala, da pomeni Španija uvod v novo svetovno vojno. Partijo je treba zato postaviti na trdne temelje in ji dati na demokratičen način izbrano vodstvo. Josip Broz je bil čit-no kandidat za generalnega sekretarja novega partijskega vodstva.
Dvanajst let kasneje sem sam govoril z nekaterimi izmed delegatov na tej konferenci m ugotovil, da je bila izvolitev Broza za generalnega sekretarja povsem nujna in spontana. Delegati pa so bili opozorjeni na to, naj ohranijo ime novega generalnega sekretarja v strogi tajnosti.
Brozu je bilo zato potrebno posebno partijsko ime. Tisoči v Jugoslaviji in Sovjetski zvezi so ga poznali kot «Valterja». Drugi spet so slišali o njem kot o «Rudiju». Rudi pa je bilo tudi ilegalno ime Rodoljuba Co-lakoviča, zato si je Broz izbral novo ime: Tito.
Leta 1949 sem povprašal Ti. ta o izvoru tega imena. Povedal mi je, da ga pred letom 1937 nihče ni tako klical. Spomnil se je nanj, ko je potreboval novo ilegalno ime. Ime Tito je slišal enkrat ali dvakrat v Hrvatskem Zagorju, priznal pa je, da nikakor ni pogosto; vendar ni v nobeni zvezi z imenom «Titus» ali kakim drugim rim. skim imenom. Vse druge zgodbe o tem je označil kot nesmiselne.
(Nadaljevanje sledi),
Kot 52. zvezek Male knjižnice smo v slovenskem prevodu dobili povest Eduarda Moerikeja Mozart na potovanju v Prago. Nemška literarna zgodovina omenja to povest med najbolj značilnimi primeri nemške krajše proze devetnajstega stoletja. Ta predvsem zato, ker je v njej pisatelju uspelo v opisu majhne epizode iz Mozartovega življenja na potovanja v Prago, približati genialno osebnost velikega skladatelja. Delce je prevedel France Nov-šak, ki je prispeval tudi opombe. Besedo o pisatelju pa je napisal Božidar Borko.
Motiy iz Mačkovci j
Foto Magajna
ClicVile,), Uickanb
Mrct/fidttl prot', dr. Fr* Bradač
ZADNJA
PARtS
,V»OfY
\ remenska napoved za danes:
Raztrgana oblačnost s kratkotrajnimi krajevnimi, padavinami. % Včerajšnja najvišja tempera:urn FV Trstu Je dosegla 27.2; j najnižja
STRAN 4
14. JUNIJA 1953
11;l l Oni W j
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 18.30:
Morja široka cesta. 18.50: Simfonične fil 'operne koračnice. —
Trst II.: 18.15: Wagner: Legenda reke Hudson. 20.00: Čajkovski: Hrestač. — Trst I.: 17.15: ISra pianistka Ana Marija Piovani. 22.15: Radijska komedija. — Slovenija: 13.30: Vedra orkestralna glasba. 19.10: Naši amaterski zbori pojo.
ANGLEŽI IN AMERIKANCI SO SE SKUPNO LOTILI KOREJSKEGA VPRAŠANJA
Za primer severnokorejske ofenzive
Vojaški krogi vWashingtonu menijo, da bi po potrebi lahko odvrnili severnokorejski napad z atomskim orožjem - Na Kojedu so ostali neizpraznjeni le še trije sektorji
WASHlNGTON. 13. — Obrambni minister je obvestil predsednika Trumana, da bo obrambno ministrstvo povabilo nekatere nevtralne države, naj preiščejo trenutni položaj na otoku Kojedo. Kakor znano, je Truman v sredo predlagal, naj bi se te naloge lotili opazovalci Švedske, Švice, Indije, Pakistana m Indonezije.
PAN MUN JOM, 13. — Tudi. nasprotju z izjavo generala Hu-današnja, šestnajst minut traja-1 delsona, ki je pred kratkim
joča seja je ostala brez uspeha. Severnokorejci So zavrnili nov predlog generala Harrisona, ki jo želel, naj bi bile seje za nedoločen čas odložene. Tako se bodo delegati zopet sestali jutri.
Medtem so zvezni častniki pregledali gradivo o incidentu z dne 5. junija, pri katerem naj bi bilo po zatrjevanju Severnokorejcev ranjenih nekaj civilistov na nevtralnem področju od izstrelkov zavezniškega topništva. Ker pa ni bilo podrobnejših vesti niti z ene niti z druge strani, je bilo odločeno, da se zadeva zopet preišče na mestu.
Na vzhodnem korejskem bojišču se nadaljujejo živahni spopadi, ki so se pričeli pred sedmimi dnevi in zavezniške sile so tudi danes zavrnile napade nasprotnikov.
Poano popoldne so se v.peulu sestali lord Alexander, državni minister Selvvin Lloyd, general Clark in general Van Fleet. Take 'bo prvič angio-ameriška konferenca proučila korejski položaj na kraju samem. Vse kaže, da ima Alexander namen ugotoviti, kakšne posledice bt za OZN nastale v primeru, da bi se prenehalo ali pa nadalje valo z vojno na Koreji.
Informacije, zbrane na račun ojačenja severnokorejskih sil, bodo vsekakor vplivale na dokončne odločitve pri razgovorih, ki so se pričeli danes. Angleški ministri bodo natanko proučili položaj na Južni Koreji. S tem se bo pečal minister Lloyd, medtem ko se bo Alexan-der sestal s Singmanom Rhee-jem, kateremu bo menda izročil Churchillovo poslanico. Lloyd bo odšel v Pusan 24. ur pred A!exandrom. Brez dvoma bo ob tej priliki obiskal taborišča kitajskih in severnokorejskih ujetnikov, ki so izjavili, da ni-So komunisti. General Clark in lord Alexander bosta odšla na bojišče. Tam se bosta nekaj časa zadržala pri angleški diviziji in pri ostalih divizijah OZN. Končno bosta obiskala otok Kojedo, kjer čete Common-\vealtha sodelujejo z ameriškim vojaštvom.
Danes so spravili iz sektorja it. 60 ujetniškega taborišča 200 severnokorejskih ujetnikov, ki so osumljeni vojnih zločinov. Vse je poteklo brez incidentov.
Uro kasneje so pričeli z evakuacijo sektorja 46, kjer je bilo nastanjenih okrog 3000 severnokorejskih častnikov. Voditelji sektorja so že snoči obljubili, da bo vse poteklo mirno. ako zavezniško vojaštvo ne bo nasadilo bajonetov na puške. In v resnici je bila izpraznitev izvedena v popolnem redu. Na izpraznitev čakajo le še sektorji 62. 85 in 96.
Popoldne so ujetniki sektorja 85 sami pospremili do izhoda 21 severnokorejskih ujetnikov in jih izročili zavezniškim stražarjem. To so bolniki in ranjenci, za katere je general Boatner že prej zahteval, naj jih izpustijo iz sektorja. Trije izmed 21 ujetnikov so takoj pometali od sebe korejski* pokrivala, čim so stopili jz sektorja. S tem dejanjem hoče.io nekateri ujetniki pokazati, da nimaip nič'skupnega z upirajočimi »e sojetniki.
Medtem ko prevladuje mnenje, da bi na korejskem bojišču lahko prišlo v kratkem do nove ofenzive s severa, zatrjujejo v ameriških vojaških krogih v IVashingtonu. da razpolaga a-rneriška vojska z atomskimi orožji, ki bi jih lahko takoj uporabila in ustavila morebiten napad. Takšno mnenje pa je v
poudaril, da bi ameriške sile ne mogle vzdržati navala severnokorejskih hord, čeprav je ameriški material med najboljšim.
Vojaški krogi nočejo pojasniti, kakšnih atomskih orožji bi se
lahko poslužili, dozdeva pa se, da imajo na razpolago poleg več vrst bomb tudi drugačne nove atomske naprave.
Začetek gradnje
atomske podmornice
VVASHINGTON. 13. — Pred-sednik Truman bo odpotoval jutri v Groton (Conecticut), kjer bo prisostvoval začetnemu delu prve ameriške atomske podmornice «Nautilus».
Helikopter, ki ta vidimo »a »liki, služi zavezniškim četam na korejskem bojišču za prenos ranjencev. Zavezniški vojaki mu pravijo »korejski angel*.
Ruski učenjak proti Einsteinovi teoriji
MOSKVA. 13. — Sovjetski akademij A. Maksimov je objavil v reviji «Krasnaja flot* članek, v katerem je napadel Einsteina, češ da je s svojo teorijo o relativnosti zavedel fizike v slepo ulico, kar mnogi že sedaj priznavajo.
Pc-leg tega kritizira Maksimov sovjetske fizike Frenkela in Mandelstama. ker sta podprla Einsteinovo teorijo. Ob zaključku poziva pisec sovjet, ske fizike, naj premostijo to manjvrednost na izrazito teere-tičnem področju, kjer so zaostali v primeri s praktičnimi uspehi, ki jih je bilo mogoče doseči na osnovi dialektičnega materializma Marxa, Lenina in Stalina.
RAZLIKO DESETIH TOČK B000 JUGOSLOVANI NADOKNAOILI V NEDELJO, Tržaško moštvo bo vozilo I PO PRVEM DNEVU TENIŠKEGA DVOBOJA ZA DAVISOV POKAL
Italijanska dražba kupčuje z Iranskim petrolejem
Angleško poslaništvo v Rimu je opozorilo italijansko vlado na nelegalno kupčijo. Italijanska vlada zatrjuje, da ji zadeva ni znana
Po prvem delu tekmovanja vodijo italijanski padalci
Na letališču v Linate je bil včeraj padalski dvoboj Jugoslavija - Italija pred veliko množico gledalcev. V prvem dnevu so skakali z višine 600 metrov na določeni cilj. Največji uspeh je dosege] Jugoslovan Lutovac, ki je pristal le 8 metrov od cilja. Uspeh je tem večji, ker je v drugem delu tekmovanja, ko je nastopil Lutovac, pihal močan veter, ki je motil nastopajoče V moštvenem plasmaju vodijo Italijani. Njihovemu u-spehu je v prvem delu tekmovanja pripomogel tudi nesrečni dan Šinkovca, ki je zgrešil cilj za 300 metrov. V nedeljo se dvoboj nadaljuje v Gardone Ri-
zlahka nadoknadili.trenutni zaostanek v točkah. Italija ima sedaj 395 točk, Jugoslavija pa 385.
Vrstni red posameznikov: 1 Lutovac (J.) 8 m, 192 točk: 2. Affanni (L) 23 m, 177 točk; 3. Zamboni (I.) 73 m: 4. Gorjup (J.) 83 m; 5. Rordignon (I.) 123 m; 6. Vampovac (J.) 124 m; 7. Clivio (I.) 186 m; 8. Šinkovec (J.) 300 m.
Francija-Argentina 1-1
PARIZ, 13. — Po prvem dne. vu četrtfinalnega teniškega dvoboja za Davisov pokal med Francijo in Argentino je stanje viera s skoki v vodo. V tej di-1 1-1. Morea je porazil Destre-sciplini so Jugoslovani mnogo meaua s 6-2, 6-2, 6-2, Remy pa boljši od Italijanov in bodo | Russela s 6-4, 7-5, 6-3.
Jugoslovanski kolesarji za inozemske dirke
BEOGRAD, 13. — Jugoslovanska kolesarska zveza je določila moštvi, ki bosta nastopili na kolesarskih dirkah «Po Avstriji* in «Po Luksemburgu*. Prva dirka bo od 28. junija do 5. julija, druga pa od 26. junija do 1. julija.
Dokončno postavo bodo izbrali Po državnem prvenstvu, ki bo 15. t. m. v Ljubljani. Doslej -so znani samo kandidati:
Za dirko «Po Avstriji*: B. Bat, Ročič, D. Ješič, Mičič, Petrovič, Stanko, Varga in Graj-zer.
«Po Luksemburgu*:	Zorič,
Todorovič, Poredski, Osrečki, Ciger, Panič, Metelko in Perne.
Na vsako od obeh tekmovanj b0 odpotovala četvorica dirkačev. Avstrijska cestna vožnja zahteva dobre gorske vozače, medtem ko bodo v Luksemburgu nastopili predvsem sprinterji.
Pred odločilno tekmo
Triesline - Milan
Igralcem Milana je vodstvo kluba obljubilo pol milijona lir nagrade, ako zavzamejo v prvenstvu drugo mesto pred večnimi rivali Interjem. To je edini razlog, da Milančani jutrj Triestini ne bodo olajšali dela pri reševanju iz zadnjih mest lestvice. V primeru poraza
Milana, bi namreč Inter lahko dohitel lanske prvake. Igra doma proti Bolonji.
Tržaško moštvo si liže rane od visokega poraza v Bergamu. Igralci so kot pred vsako važno tekmo izven Trsta; tokrat so si za bivališče izbrali Opčine. Točna postava še ni znana.
Grosso, nekdanji igralec Trie-stine, je prosil svoje društvo, naj ga oprosti igranja proti bivšim kolegom v tako važni tekmi. Njegovo mesto bo najbrž navzel Tognon.
Uprava Triestine je za zadnjo domačo tekmo znižala ceno vstopnicam, zato pričakujejo velik naval.
Tako mi mislimo:
na jugoslovanskem prvenstvu
TRST, 13. — Na državno kolesarsko prvenstvo v Ljubljano je odpotovala tržaška ekipa v kateri so med drugim Kuret, Cok in Rinald;.
Gligorič izgubil peto partijo
NEW YORK, 13. — V peti partiji šahovskega dvoboja Re-shevsky (ZDA) - Gligorič (Jugoslavija) je zmagal ameriški velemojster, ki vodi po tej partij; s 3,5 - 1,3.
Danska-Nemčija 1-1
KOPENHAGEN, 13. — stanje po prvem dnevu med Dansko in Nemčijo (četrtfinale Davisovega pokala) 1-1- Nilsen-Buch-hol* 7-5, 6-2, 6-4. Hans Hermann - Ulrich 6-1, 6-3, 6-2.
Italija-V. Britanija 2-0
BOLONJA, 13. — Italija vodi proti Angliji z 2-0. Rolando Del Bello je gladko porazil najboljšega igralca Velike Britanije Mottrama z 8-6, 6-3, 6-2; Fausto Gardini pa Paisha 6-2, 6-3, 6-3. Vedelo se je, da Angleži niso preveč nevaren nasprotnik, vendar se je pričakovalo mnogo v*č odpora.
Mottram se je dobro branil v prvem nizu, nato pa je naglo popustil. Dvoboj je bil s tehnič-r ega vidika povprečen. Gardini je s svojo igro brez vsakršnega stila, toda zelo učinkovito, pometel s Paishom, ki je zgolj povprečen turnirski borec. Paish je bil napadalen v tretjim nizu, ko je zaradi nemarnega igranja Gardinija vodil s 3:2. Po Gardinljevem prebuje-
nju je bilo za Paisha konec.
Matcha sta trajala: eno uro ir, 33 minut prvi, eno uro in II minut drugi. Občinstvo je bilo razočarano nad igro gostov.
O Košarkarsko moštvo beo-grajskega «Partizana» je na gostovanju p Grčiji premagalo atensko moštvo «Sporting)> z rezultatom 47:37 (37:17). Med Jugoslovani so se najbolj odlikovali Engel, ki je dosegel 12 košev. Curčič 11 in Demšar 9 košev. V grškem moštvu je bil najboljši državni reprezentant Tajudaros, k* je dal 9 košev.
LONDON. 13. — 'Rimski dopisnik »Financial Timesa* je seznal. da je angleško poslaništvo v Rimu posredovalo pri italijanski vladi glede morebitnega uvoza perzijskega petroleja v Italijo, kjer naj bi bil rafiniran in ponovno izvožen. Dopisnik trdi nadalje, da si je neka švicarska družba zagotovila nakup 200 tisoč ton petroleja, ki naj bi ga rafinirali v Italiji. Ob zaključku zagotavlja. da je bil petrolej plačan z italijanskim blagom.
S tem v zvezi poročajo, d^ pričakujejo v Suezu petrolejl sko ladjo «Rose Marie*, na kači teri je baje naloženih 1000 ton perzijskega petroleja. Ladja je natovorila petrolej	v Benda-
mašuru za račun	švicarske!
družbe Budenberg iz Spietza.
Tudi «Daily Telegraph* jel danes objavil dolg dopis iz Rima, iz katerega je	razvidno,
da je angleško poslaništvo že nekajkrat protestiralo pri ita-| Iijanski vladi zaradi razpeče vanja perzijskega	petroleja
preko neke novoustanovljene italijanske družbe. Petrolejska ladja «Rose Marie* vozi za to družbo v Italijo 1000 ton petroleja, namenjenega švicarski družbi Budenberg. Toda angle ška vlada opozarja, da je petrolej iz Južne Perzije last družbe Anglo Iranian Compa-ny in ne priznava kot legalne kupčije, ki jih zaključuje s tem petrolejem perzijska vlada. Novica <(Daily Telegraph* je vzbudila dokajšnjo pozornost v političnih in gospodarskih krogih, kajti ni izključeno, da se je primer ladje «Rose Marie* že večkrat ponovil.
Z druge strani pa ugotavljal jo, da angleška vlada ni nikri dar protestirala pri italijanski vladi glede »Rose Marie*, kakor tudi ne pri švicarski vladi. Tako italijanska kakor .švicarska vlada sta odgovorili, da jima ni nič znanega o tej kup-
Atalanla - Torino Fiorentina - Lazio Inf er - Bologna Juventus - Como Nipoli - Legnano Novara - Pro Patri« Palermo - Lucchese Spal - Padova Triestina - Milan Udinese - Sampdoria Brescia - Verona Genoa - Piombiuo
Catania - Venezia Modena - Fanfulla
—
Sreda 2*
Brest - Rennes km 246 Četrtek 26. junija Hermes - Le Mans km 181 Petek 27. junija Le Mans - Poti e.n km 192 Sobota 28. junija Raučn - Roitbaix km 232 Nedelja 29. junija Roubaix • Nam ur km ISO Ponedeljek 30. junija Namur - Metz km 226 Torek 1. julija Metz - N<mcy km 60 (na kronometer)
Sreda 2. julija Nancy - Mulhcuse km 757 Četrtek 3. julija Mulhouse - Losanna km 224 Petek 4. julija Losama e L'Abpe d'Huez km 270 Sobota 5. julija Počitek v V Alpe d'Huez. Nedelja 6. julija UAlpe d'Huez — Sestriere km 133 Ponedeljek 7. julija Sestriere - Kneževina Monor co km. 254 Torek 8. julija Monaco • Aix-eiv-Provenoe km 216 Sreda 9. julija Aix-en-Provence - Avignone km 178 Četrtek 10. julija Avignon e - Perpignan km 257 Petek 11. julija Perpignan - Toulouse km 197 Sobpta 12. julija Počitek v Toulouse Nedelje 13. julija Toulouse - Bagneree-de-Bi-gorre km 209
Ponedeljek 14. juHj*  ............
Bagneres-d e-Bigcrre m Pa* km 148
aro**
.L.
m
čiji, ker da nista izdali nika-kih uvoznih dovoljenj.
V Londonu predvidevajo, da italijanska petrolejska ladja «Rose Marie*, ki plove pod honduraško zastavo, ne bo zaplenjena na odprtem morju. Cim pa bo pristala v katerem koli pristanišču, bo družba Anglo Iranian Oil Company ukrenila potrebno pri krajevnih sodiščih. da zaplenijo tovor. Pri tej zahtevi se bo sklicevala na začasno odločitev Mednarodne ga sodišča v Haagu.
Po zadnjih vesteh se je znašla «Rose Marie* na Indijskem oceanu v težavah zaradi nemirnega morja in napreduje z zmanjšano brzino treh vzlov na uro. Domnevajo, da bo prisiljena pristati v Adenu. V tem primeru bi Anglo Iranian Oil Company podvzela potrebne korake pri tamkajšnjem so. d.išču.
Kakor poročajo iz Londona je «Rose Marie* natovorila petrolej konec preteklega meseca in za račun družbe «Ente petrolifero italiano Medio O-riente*. Petrolej naj bi bil rafiniran v Italiji in potem izročen švicarski družbi »Budenberg Petroleum Company».
Med drugim piše «Daily Telegraph* v uvodniku, da je nujno, tovor zapleniti, čim bo ladja pristala. Kajti če bo lahko izročila v Ze določenem kraju ukradeno blago, bo prav gotovo to le prvi prevoz izmed mnogih, ki si jih bo privoščila in v namembne kraje, ki bi bili bržkone še manj zaželeni kakor Italija.
Mednarodno sodišče v Haagu je danes ponovno obravnavalo angloiranski spor Domnevajo, da bo obrazložitev britanskega stališča trajala najmanj^ do srede Sele tedaj bo sodišče zaključilo proceduro, svojo odločitev pa bo javilo šele v treh do šestih tednih.
idi
Potres v Argentini
BUENOS AIRES. 13. — V pokrajini San Juan so zabeležili včeraj še nekaj tresljajev, ki so ponovno oplašili prebivalstvo. Žrtev ni bilo. toda številne stavbe so poškodovane in nad 1000 ljudi je cstalo brez strehe V paničnem strahu je pribežalo na ulice tudi mnogo bolnikov, od katerih je eden umrl. Med ljudmi, ki so prebi. li noč na prostem, so ugotovili več primerov pljučnice, zlasti med otroki. Med poškodovanimi stavbami je tudi jetnišnica, tako da so morali jetnike prei mestiti drugam.
NEW YORK. 13. — Bivši u-pravitelj belgijskega Konga, ki je sedaj belgijski delegat pri OZN, je izjavil včeraj na tiskovni konferenci, da živi trenutno še vedno 50 milijonov oseb brez vsakega političnega in socialnega varstva. Belgijska delegacija je izročila generalnemu tajniku OZN Trygve Lieu zadevni dokument in seznam 150 skupin zaostalega prebivalstva, ki ne uživajo nikakršne mednarodne zaščite. Med temi skupinami so indij-ska plemena in številne južnoameriške naselbine, kanadski Eskimi, dpmačini Avstralije primitivna' plemena na Filipinih, v Južni Afriki, Liberiji in Etiopiji.
Torek 15. julija Pau — Bordeaux km 196 Sred« 16. julija Uordteaujs - Limoges km 220
Četrtek 17. julija Limoges ; Clermont Ferrand km 246 Petek 18. julij«
Clermont Ferrand « Vichg
km 65 (na kronometer) Sobota 19. julija V1chy - Pariz km 345. -Skupno stevi]0 kilometrov žnaia 4782.
VAV.V.V.VAVAV.V.V.*.V/.V.VA%V.VA1
Dr. N. GIGLIA
ZDRAVNIK KIRURG ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki, — Zdravi z najmodernejšimi sistemi.
Sprejema od 15. do 20. ure.
TRST - Ul. Torrebianca št. 43
(vogal Ul. Carducci)
KINO
V TKSIt
Rossetti. 16.30: »Ultinr.atum z*®-
lji*.
Excelsior. 16.00: «Duša in Nazionale. 16.30:	»Garu	•	GaN	•
Fcnice, 16.30: »Rdeča svetloba«-Fiiodrammatico. 16,30: »Rim 11. uri*.
Arcobaleno. 16.30: »Napadalci*-Astra Rojan. 16,30:	«Naredni*
Macfden*.
Alabarda. 16.00: »Princ-tat*. Armonia. 15.30: «Ta je moj m8**' Ariston. 16.00: «Na nekem otoK«s teboj*.
Aurora. 16.30: «Kraljica mol*111 roparjev*.
Garibaldi. 15.00:	«Roparji	^
Kansasa.
Ideale. 16.00: «Srečal sem iiul|!' zen».
Impero. 16.30: «Moj dom».
Italia. 16.00: «Se enkrat se čiva, ljubček*.
Kino ob morju. 16.30: »Plevel«' Moderno. 17.00: «Kon - TiKl» »Lovci na glave*.
Savona. 15.00: »Legenda o oSni' nem lokostrelc-u*.
Viale. 16.00: «Začarana ladja*-Vittorio Veneto. 16.00: »Rai ptica*, L. Jourdan.
Azzurro. 16.00:	»Princ	in iir°"
mak*.
Belvedere. 16.00: »Morski or)>»-Marconi. 16.30: «Ljube?en m« u’ gonablja*.
Massimo. 1.6.00: »Mehikanec*-Novo cine. 16.00: «Laguna smrt1’’ Odeon. 16.00: «Stromboli».
Radio. 16.00: »Sijajna negotovo**' Venezia. 15.00: «Ugrabitelji»-Vittoria. 16.00: «Mrzlica zarJ' želje*.
Poletni kino Rojan. 20.45: »N«'10' končani ples*.
RADIO
.11 LOkl/O VAS SKE CONE TRSTA
254,6 m ali 1178 kc
SOBOTA, 14. junija 1852.
5.30 Poročila. 5.45 Jutranja ba. 6.45 Jutranja glasba. 7.00 “L rotila. 7.15 Jutranja glasba, l*". Poročila. 13.45 Od včeraj do , nes. 13.50 Lahka glasba. 14.15 žem po Koprskem-. 16.25 Dorof zvoki, 18.15 Orkester Kalmen ff« či. 18.30 Morja široka cesta. I8 , Simfonične in operne koračnk
19.15 Poročila. 21.00 Popularni®! kestri in solisti. 21.30 Od sob«* do sobote. 21.50 Operne ouvefI, re, arije in dueti. 22.30 ZabaK glasba. 23.10 Glasba za lahko P"
23.30 Zadnja poročila.
TRST II.
, 306,1 m ali 980 kc-sek 7.15 Poročila 7.30 Jutranja ba. 11.30 Zabavna glasba l8 Obljube in dejstva. 12.15 Za kega nekaj. 12.45 Poročila. >3', Kulturni obzornik. 13.40 glasba. 14.00 Poročila. 14.15 P**"’ ritmična glasba. 17.30 Plesna I1*, ba. 18.15 Wagner: Legenda re,< Hudson. 18.46 Vesela glasba. Ooerni zbori in dueti. 19,45 *T ročila. 20.00 Čajkovski: Hre^« 20.21 Liszt: Mefisto, valček. Športna kronika. 21.00 Odiodf. slavnih koncertov. 22.00 Operetn motivi. 23.15 Poročila.
TRST J.
7.45 Jutranja glasba. I1' Koncert. 12.15 Stare in nove P' srni. 17.15 Igra pianistka At"1 Maria Piovani. 17.45 Plesna janka. 19.25 Pesmi. 19.50 lir*'*’ športne vesti. 20.15 Večerni sP; fred-. 20.30 Variete. 21.30 Orke^f .
22.15 Radijska komedija. 22-45 v kester. 23.00 Počasni valčki. 23, Plesna glasba.
SLOVENIJA
327.1 m 202,1 m 212,4 m 12.00 Operne arije pojo tenorji. 12.30 Poročila. 12.4-0 bavna glasba. 13.10 Igra SretK Dražil s svojim ansamblom. D/vj Vedra orkestralna glasba. * -i. Poje komorni zbor študija NSL bor. 14.20 Filmska glasba. *5' Poročila. 15.10 Zabavna
15.30 Iz znanih- baletov. 16.40
ka orkestralna glasba. 17.00
.It*!
želite biti kritik. 18.30 Igra va kvintet. 19.00 Okno v svet, 'g-j Naši amaterski zbori pojo. 1L Poročila. 19.40 Zabavna gl’!„~ 20.15 45 veselih minut. 21-00 SP ^ red domače- zabavne glas6e plošč. 22.C0 Poročila
Gospod Tupman je ponovil svoj željo, vendar se Je obrnil 7, velikim zanimanjem k portskemu vinu in pravkar prinese" nenm poobedku, ker v gospoda Snodgrasa mračnem in gospoda Pickwicka raztresenem pogledu ni na-el odobravanja Natakar je odšel in družba se je nekaj ur prisrčno zabavala pri obedu
Prosim oprostite*, je dejal tujec. «steklenica se ne gane dajte, naj kro-d — sonce tudi kroži — izpijmo — fcaj bi se —> in izpraznil je pravkar nalito >'ašo ter zopet nalij, drže se kakor mož, ki je navajen piti vino. Steklenica je krožila in potem so naročili drugo. Govorl-l Je, Plckwickovci so pa poslušali. Gospoda Tupmana želja, ltl na ples, se je od trenutka do trenutka stopnjevala. V obrazu gospoda Pickwicka je žarela vro- a filantropija, gospod Winkle ln gospod Snodgras sta pa zaspala, kakor bi ju v vodo vrgel.
«Zgora| so zaieli*, je rekel tujec; «le poslušajte — gosli — zdajle harta so že v plesu...*.
»Kako rad bi šel tja!* Je znova dejal gospod Tupman.
Jaz tudi*, je rekel tujec, »preklicana prtljaga — počasni morski transport — nimam plesne obleke ~ zoprno, zelo zoprno*.
V pickwicko-vski teoriji Je bilo «lo
__ _ _ • P načelo in po tem plemenitem naSel ravnal kakor gospod Tupman. Skora
-lu
jubje glavno t bolj vneto —	.	A# Je Stevtlo v
klubovih aktih zaznamovanih primerov, ko Je vrli mož uboge, pomori potrebne druge člane podprl z odloženo obleko ali denarjem.
«BH bi zelo srečen*. Je rekel gospod Tracy Tupman, »ko bi vam mogel postreči z obleko; toda vi ste na žalost nekoliko
vitki in jaz sem —
»Nekoliko debel — pravi Bakchus ~ br$z listnatega venca — ki je stopil s soda — oblekel suknene hlače ~ ne dvakrat destiliran, ampak zm-let — ha, ha. hal — podajte steklenico naokrog!*.
Ni ‘e dodobra dognano, ali je bil gospod Tupman malo nejevoljen zaradi zelo odločnega tona, v katerem ga je tujec pozval, naj poda naokrog steklenico, ki jo Je tujec tako hitro izpraznil, ali se Je spotikal nad tem, da je važnega člana Kluba Pickwlckovcev zaničljivo primerjal z Bakchom, stopivskn s soda. Vendar pa Je podal vino naokrog, nekollkokrat zakaSlj-al ln nekaj sekund ni izpustil tujca iz oči. Ker pa je le-ta njegov ostri pogled kar prezrl, se Je tudi njemu obraz polagoma umiril in spet Je zasukal pogovor na ples.
»Hotel sem reči, gospod*, je dejal, »če bi vam bila anoja obleka prevelika, bi vam bila morda prav obleka mojega prijatelja Winkda».
Tujec je premeril z očmi gospoda Winkla in vzradoScen dejal: »Kakor da je zame storjena!*.
Gospod Tupman se je ozrl okrog. Vino, ki je bilo že prej poskusilo svojo uspavajočo moč na gospodu Snodgrasu ln Wlnklu, Je zdaj premagalo tudi gospoda Piokwicka. Ta gentle-man je prešel na stopnjo tistega stanja, ki se pojavlja pred letargijo po izvrstnem obedu; izkusil Je prehode od Živahne
.veselosti h globoki toposti in od globoke toposti spet k živalmi veselosti. Kakor plinska svetilka, na ulici, ki piha veter vanjo. Je *a hip neobičajno zasvetil, potem pa je njegova'lučka tako-
zabrlela, da jo je bilo komaj videti... in potem je spet neza-nesulvo vapiamtela in takoj nato docela ugasnila. Glava mu je klonila na prsi in smrčanje, ki ga je Za hipec prekinil napad, kakor bi se dušil, je bilo edin sličen 2inak, da je veliki mož prisoten.
, fz£if^ava’ da b! sel na Ples in sprejel prve vtise lepote kentskih dam. je bila pri gospodu Tupmanu velika. Izkušnjava, da bi vzel tujca s seboj, je bila prav tako huda- Nikogar ni popial v mestu, neznanec pa se je zdel, da pozna vse prebi-.a^f.,natankc- ^»kor da je v Rochestru rojen in vzgojen. Gospod Winkle je spal in gospod Tupman je bil v tem tako iziku&en, da je vedel, da pojde njegov prijatelj, ko se prebudi, takoj v posteljo. Ni se mogel odločiti. «Nalljte sl čašo in podajte mi steklenico*, je rekel neutrudljivi tujec.
je cSločihf Tupmari ustrekel pozivu in čaša, ki jo je ispil,
»Winklova spalnica je zraven moje*, je rekel gospod Tup-man. «Ce bi ga prebudil, ne bo vedel v zaspanosti, kaj hočem; med svojo prtljago ima obleko, to vem. Kaj če bi jo vi oblekli na ples. Ko se vrneva, jo slečete in bo spet vse dobro Ni mu sploh treba o tem vedeti*.
»Imenitno*, Je odgovoril tujec, »famozna misel — prekleto pri - skutno - štirinajst oblek v kovčkih - pa moram obleči tujo obleko — genialna ideja, nadvse genialna*.
«Zdaj pa morava po vstopnice*, je rekel gospod Tupman
»Ni vredno, razpolavljati gvinejo*. je dejal tujec; »mož in cifra kdo naj plača za oba — uganem; vrzite kvišku'*
Prav Je uganil. Gospod Tupman je pozvonil, plačal vstopnici in v četrt uri Je tičal neznanec v obleki gospoda Wlnkla Ko
•SodTn^m«« bif°ugodnostjo ogledoval v zrcalu, Je rekel i°' | p tupman. »Je nov irak, prvi z našimi klubskimi gumb1*
Opozoril je pretvorjenega neznanca na velike pozl*-e!?| strani6 $ p0t3obo gosP°da Plckrvicka in črkama P. C. na vs^
de^al neznanec, «komiena stvar — stari fant ^ ln P. C. kaj pomeni P. c.? — čuden fraki*.
Gospod Tupman mu je pojasnil, nekoliko razgorčen in ? resnim obrazom.
«Malo prekratek život, kaj ne?» je rekel tujec, ko je g’ej dal cez ramo v zrcalo; in res so mu bili zadnji gumbi na sredi hrbta. »Prav tak je, kakor nosijo pismonoše " 6uu,. suknjiči — dobavljeni po kontraktu — brez mere — č-^na P\
brez mere — čudna mali ljudje dobivajo dolge, veliki
tK«
ta previdnosti suknjiče*.
Tako je blebetal novi prijatelj gospoda Tupmana -	.1!
neprestano ravnal to vlekel svoj ali bolje gospoda Winkla njle ter stopal z gospodom Tupmanom po stopnicah proti P sni dvorani.
»Va*e ime, gospoda?* je vprašal vratar Gospod Tupman se je že pripravljal, da bi povedal svoje ime in P° toda njegov spremljevalec mu je zašepetal;
»Nobenega imena povedati — neznan — dobri ime«1- 5ti ne dovolj slavni — izvrstni za majhno’družbo — brez v* za taka zborovanja — bolje incognito — to daje ugled*
Nato se je obrnil k vratarju; »Gent-lemana iz L011' odlična tujca — Kar hočete*.
Vrata so se odprla in vstopil Je z gospodom Tupm
.don*
(Nadaljevanj* ,le
Glavm urednik BRANKO BABIC,- Odg. urednik STANISLAV RENKO. - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI It. 6, III nad. — Telefon Stev. M3-8US In 94-638. — poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20. - Telefonska St. 73-38 — OGLASI: od 8.30 - 12 m od 15 . 18 - Tel. 73-38 — Cerie oglasov: Za vsak mm višine v Strini I stolpca: trgovski 60, finanCuo-upravril 100, osmrtnice 90 Itr. — Za FLRJ: za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski zavod ZTT. — Podruž.: Gorica. Ul. S. Pellico l-JI., Tel. 11-32. Koper, Ul. Battistl 301 a-I. Tel. 70
3200 lir, Fed. 'Jud. repub. Jugoslavija: izvod 10,mesečrio
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna BOO polletna t700, celoletna Poštni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. - Za' Jugosfa'vl joP Agencija''d^^ičnega' inoi«nSk«*» J&t-Ljubljana Tvrševa 34 - tel. 2009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO-Z- •