ft    :: LISTJE IN CVETJE ::    ft
Mladi zvezdoznanec.
Kdo se nc veseli zlatega solnca? Kako lepo je solnce! Ali ste že kdaj opazovali solnčni vzhod, morda v visokih gorah ? Kdor je videl solnčni vzhod z visoke gore, n. pr., z našega Triglava, ne bo kmalu pozabil tega veličastnega prizora. In solnčni zahod, zlasti na morju ! Oj, ta krasota! Marsikateri slikar je želel, da bi našel barv solnčnega žara, s katcrimi bi mogel naslikati to lepoto. Poglejmo dalje luno, zvesto spremljevalko zemlje, kako je prijazna, kadar razliva svojo bajno svetlobo na snežne planjave ali kakor ovčice pase na nebu oblačke. Slednjič pa pogled na nebo v zvezdojasni noči, koliko krasote se nam tu raz-odeva! ,,Noben travnik, noben vrt," pravi sv. Janez Zlatoust, „«/ tako Ijubeznlv za pogled, kot je sredi noči zvezdnato nebo, kadar je z mnogoterimi zvezdami kakor s cvetlicami posejano in okrašeno."
Kdo izmed vas, dragi mladi čitatelji, šc ni imel želje, kaj več izvedeti o zvezdah, o solncu, o luni ? Nekoliko že veste. nVrtec" vam pa hoče letos še kaj več povedati o tem. Gotovo vas bo zanimalo.
Zvezdnato nebo. Zlato solnce je dokončalo svoj dnevni tek in je zašlo za naše gore. S svetlim večernim žarom na jasnem zahodnem nebu se je po-slovilo od nas. Pa tudi ti svetlobni žarki izginjajo: tihi mrak lega na zemljo. Nebo polagoma potemneva, tuintam pa se zasveti na jasnem nebu zvezda, zdaj ena, zdaj druga; vedno več jih je; in slednjič, ko je zavladala popolna tema, se na nebu sveti premnogo zvezd, svetlejših in manj svetlih, večjih in manjših,
________________________Q&    13    C&^______________________________^M
tu gosto, tam bolj redko. Oko se ne morc tiagledati te krasote, naš um se pa zamisli v neskončnost. Kaj so te zvezde, ki jih vidiš, kdo jih je preStel, kako so razvrščene, kako jim je inie? . . .
Zvezde, ki jih ob jasnih večerih in v jasnih nočeh tako radi gledamo, za nas ne spreminjajo svojega medsebojnega stališča, zato jih imenujemo zvezde stalnice'. Solnca so, podobna našemu solncu, a vidijo se nam tako majhne in neznatne, ker so tako daleč od nas, v neizmernih daljavah. Opazujemo pa, da se podoba zvezdnatega neba vendar izpreminja. Vse zvezde se namreč na videz skupno premikajo. tako da je nebo že v cni uri precej drugačno. Na vzhodnem nebu se dvigajo nove zvezde; tiste, ki so na jugu, se pomikajo na zahod, in zvezde na zahodu izginjajo na obzorju. Če opazujemo zvc7dnato nebo več dni, spoznamo dalje, da se nekatere zvezde sicer premikajo, a nikdar ne zahajajo, ampak da jih vse leto vidimo na ne.bu. Iz tega spoznamo, da se vse nebo za nas suče okrog neke točke, ki se sama ne. premika, okrog katere se pa vse zvezde sučejo v manjših ali večjih krogih. To za nas važno točko imenujemo nebesni s e v e r n i t e č a j. Ko bi se zemeljska os podaljšala, bi zadela to točko.
Prvi pogled na nebo nas pouči, da zvezde niso vse enako svetle in da stoje v raznih skupinah. Zato je zvezdoznanstvo, astronomija, uvrstilo zvezde po njihovi svetlosti v več razredov, v zvezde prvega, drugega reda itd. Naj-svetlejše zvezde pripadajo v prvi red, najmanjše pa, ki jih more bistro, prosto oko v naših krajih še videti, se štejejo v šesti rcd. Še manjše zvezdice moremo videti lc z daljnogledi. Posamezne, natančneje določene skupine zvezd imenu jemo sozvezdja. Da so si mogli podobo zvezdnatega neba laže zapomniti, so že stari narodi dajali posameznim skupinam zvezd in tudi nekaterim zvczdam imena oseb, živali in drugih stvari. Imena nekaterih sozvezdij so vam gotovo že znana; morebiti poznate veliki voz, gostosevce, rimščice,  šmarni križ.
Naš zvezdovid. Za zemetjske kraje in dežeie imamo zemljevide. Tudi za ncbo imamo nacrte, recimo jim zvezdovidi. Tak preprost zvezdovid vam prinaša priloga ,,Vrtca". Kaže vam zvezde našega neba, ki sc vidijo sredi ja-nuarja ob osmih zvečer. Oglejmo si naše zvezdnato nebo s pomočjo tega zvczdovida. — Štiri glavne strani neba poznate v svojem domačem kraju Obrnimo se najprej proti severu Tu ne bo treba dolgo iskati na nebu. pa bomo našli obširno sozvezdje, imenovano veliki voz (v zvezdoznanstvu se imenuje veliki medved). Sestoji iz sedcm večjih zvezd, katerih štiri ivorijo četverokotnik — štiri kolesa pri vozu, tri pa stoje v krivi črti in predstavljajo oje. Sredi januarja je smer teh treh zvezd navzdol proti obzoru obrnjena in ljudje pravijo: voz je obrnjen — gleda proti zemlji. Na zvezdovidu boste tudi lahko takoj našli to skupino. Da se bo pogled na ncbo vjemal z zvezdovidom, ga obrnite tako, da bo sever proti vam obrnjen, ko pa gledate proti jugu, pa zvezdovid zasukajte, da bo jug gledal proti vam. Če si mislimo skozi zadnji dve zvezdi čveterokotnika pri velikem vozu črto potegnjeno navzgor (glej sliko 2. priloge) zadene ta črta na precej svello zvezdo, pripadajočo m a 1 e m u v o z u, ki je podoben velikemu vozu, le, da so kolesa bolj skupaj in oje krajše: pravcati otroški voziček! Ta zvezda, ki je pri vozičku na koncu ojesa, se ime-nuje t e č a j n i c a , ker stoji prav blizu točke severnega tečaja
Med velikim in malim vozom se vije okrog malega voza sozvezdje zmaj. V smeri od velikega voza čez tečajnico zadenemo na lepo sozvezdje Kasio-pejo (pet zvezd tvori črko W), polcg nje nekoliko niže je Kcfej. Proti se-verovzhodu od tc skupine je sozvezdje 1 a b u d. Od tečajnice dalje čez Kasio-pejo najdemo sozvezdje Andromedo. Tako smo prišli že precej proti jugo-zahodu. Obrnimo se zdaj naravnost proti jugu.   Prav nad seboj   bomo opazili
1 Latinsko: stellae iixae.
sozvezdje Perzeja.1 V tem sozvezdju je zanimiva zvezda Algol,2 ki nima vcdno enake svetlobe. Poleg Perzeja, le nekoliko proti vzhodu se nam pokaže lepo sozvezdje v o z a r s prav svetlo rutneno zvezdo prvega reda, Kapelo.3 Južno od Pcrzeja je sozvezdje b i k z zvezdo prveg-a reda Aldebaran.4 V tem sozvezdju zagledamo tudi prav lepo kopico zvezd, ki jih Ijudstvo imenuje gostosevce, zvezdoslovci pa Plejade.s Bistro oko vidi v tej skupini sedem majhnih pa svetlih zvezdic. V resnici jih je veliko število v tej kopici (glej sl. 5. prilogc). Južnovzhodno od bika se razprostira obsežno in hkrati najlepSe sozvezdje našega neba, Orion (glej tudi sl 4. priloge). Spoznali bostc to sozvezdje najhitreje po treh v ravni črti stoječih zvezdah ; Ijudstvo jih ime-nuje r i m š č i c e (rimske palice) alijakopovo palico. Orion ima dve prav svetli zvezdi, ob vrhu rdečkasto zvezdo Beteigeuze6 in spodaj zvezdo Rigel7 Če potegnemo skozi one tri v ravni črti stoječe zvezde Oriona ravno črto proti jugovzhodu, doscže črta najsvetlejšo zvezdo stalnico našega neba, imenovano Sirij.8 Po Siriju so stari Egipčani računali leto. Ko je namreč vzhajal s solnccm vred, to je v juliju, je bilo novo Ieto starih Egipčanov. Od vozarja, ki smo ga že prej poiskali, proti vzhodu, in sicer nad Sirijem, bomo našli dve svetli zvczdi; zgornja izmed njih je Poluks poleg Kastorja^ v so-zvezdju dvojčkov, spodnja je pa Prokion10 v sozvezdju malega psa. Če se obrnemo nazaj proti sevcrovzhodu, tje, kjer v naših krajih vzhaja solnce poleti, bomo opazili že blizu obzora svctlo zvczdo Regula11 v sozvezdju leva. SI. 3. prilogc kaže to sozvezdje v obrisu leva, kakor so ga nekateri zvezdoslovci narisali na zvczdovidih. Slednjič omenim še nekatera druga sozvezdja, namreč ovna in ribi zahodno od gostosevccv, vzhodno pa raka, ki je videti pred levom.
Pozabiti tudi ne smemo na svetcl belkast pas, ki se vije po nebu ; to je vsetn znana rimska cesta.12 Opazili jo boste sredi januarja od severo-zahoda v krivi črti proti jugovzhodu. Rimska cesta sestoji iz neštevilnih zvezd in zvezdic, ki se vidijo našim očetn tako nakupičene, da jih na nekaterih mestih niti z daljnogledi ne morcmo ločiti.
Zdaj še zadnje vprašanje. Koliko zvezd pa vidinio s prostim očesom na-enkrat na vsem nebu? Mnogi bi se v odgovoru zmotili, povedali bi preveliko število. Vidimo jih namreč le okrog 3000. Kako drugačen pogled se nam pa odpre z daljnogledom ! Poglej še enkrat sliko gostosevcev! In na vsem nebu ? Kjer ti ne pokaže prosto oko nobene zvezde, tam ti odkriie daljnogled še mnogo, mnogo zvezd. Teh milijonov ne prešteje noben človeški razum. _____.______                                                                                                    Jos. Dostal.
1  Kefej, Kasiopeja, Andromeda in Perzej so itnena oseb, vzetih iz starogrške bajke, ki pripovednje, da je bila ta družina v zvezde prestavljena.
2  Arabsko ras al-ghol, ,vražja glava" = glava Meduze,   katero je po grški pravljici Perzej uraoril.
3  Lat. capella, kozica.
4  Arab. ,zadnja\ namreč zvezda.
5  Grško Pleiades.   Po pravljici sedem sester, ki so bežale pred   mogočnim  lovcem Orionom in njegovim psom. Bog Zevs je pa vse skupaj y zvezde prestavil. Po zvezdah Plejadah so stari naivdi določevali kmetijsko dtlo. Ko vzhajajo zjutraj (v maju), se je pričela v južnih in jutrovih dežtlah žetev, ko pa zjutraj zahajajo (v novembru),  je bil čas oranja.
6  Popačeno iz arab. ibt el-džausa, rama Oriona.
7  Arab. ridžl, noga.
8  Orško seirios, bliščeč.
9  Kastor in Poluks,  v grški  bajki  božanska  dvojčka,   katerima so se   mornarji ob nevihtah priporočali.
10  Grško Prokion, opred psom", zvezda, ki vzhaja pred velikim psom, Sirijem.
11  Lat. mali kralj, kraljič.
12  Lat. via lactea, tnlečna cesta.
RaČUnSka Zastavica.            v svojo klet.   Gostilničar je precej voljan mu
(Priobčii s m Vranski)                       ustreči in mu tudi pokaže,  koliko ima svojih
_                .         '                                       sodov na vsaki strani.
sieaecem reau:___________________                s)ragii ko mu ukan]jjvi  gost|iniear utaji,   Ceš,
I                da  mu   niti   enega  soda   ni  dal v shrambo.
111           III           III                   Prime ga za  rako in   tnu veli,   naj   prešteje
' ' '           'II           ' 'r'                   sode na  vsaki strani.  In glej, res je bilo na
vseh šttrih straneh po devet sodovl
...                            III                          Kako   jih . je   premeteni  gostilničar   neki
III                              III                     razvrstil s sosedovimi sodi vred.
II '        ' I '        III                          Šaljivo vprašanje.
(Priobčil ,Intcrnus".) ga prosi,   naj  mu  Še  njegOVe  Štiri  SOde Spravi         (Rešitev in imcna rešilcev v prihodnji številki.)