V DSI o pregonu koroških Slovencev ob 70-letnici nacistične izselitve vmmm^ LarT ■ I . Primorski Nujen globalni razvojni model AljoSa GaSperlin Vprašanje škedenjske železarne postaja vse bolj pereče. Zadnje deželno omizje ni prineslo večjih novosti, razen zagotovila, da bo javna uprava pospešila postopek za izdelavo programskega sporazuma o proizvodni preusmeritvi železarne, ki ga bodo predstavili v Rimu. V njem bosta tudi zahtevi sindikatov, naj bo postopno zapiranje tovarne pod nadzorom javnih upraviteljev in naj bo vezano na bonifikacije v tržaški industrijski coni. To stališče je poudaril tudi tržaški župan Roberto Cosolini, ki je pred pristojno deželno od-bornico Sandro Savino ponovil, da je glede železarne pesimist. Vajeti mora vsekakor obdržati v rokah javna uprava, saj mora skrbeti tudi za delavce in socialo. Dejstvo je, da se železarna potaplja v močvirje, iz katerega se ne bo izvlekla. Čez manj kot tri tedne bo ponovno zasedalo deželno omizje. S tega pomembnega sestanka naj bi izšel dokument za pristojno ministrstvo z vsemi smernicami za preobrazbo železarne do konca leta 2015. Do takrat naj bi železarna delovala, medtem pa bo potrebno točno določiti, kaj bo nastalo namesto nje in kaj bo z zaposlenimi delavci. In ravno tu se nekaj zatika. Železarna ni problem zase. Z njo delijo usodo mnogi, od družbe Elettra do tovarne Sertubi in drugih povezanih dejavnosti. Zadevo je potrebno torej obravnavati globalno in imeti pred očmi vso produktivno verigo, drugače se lahko ponovi zgodba bivše rafinerije Aquila. Deželna in lokalne uprave so zadnja leta za železarno storile zelo malo. Zdaj se je stvar malce premaknila, toda še vedno ni neke globalne strategije. Skratka, za vsak problem iščejo ločeno rešitev in za to ustanovijo ločeno omizje ... Na vse to so vplivale nekatere odločitve v zadnjih letih, ki so bile prej politično kot ekonomsko in razvojno usmerjene. Spremeniti Trst v turistično mesto brez industrije, ki sloni na trgovini in ladjah za križarjenje, je bila des-nosredinska vizija, ki ni prišla daleč; dosegla pa je rezultat, da je industrija na psu. Toda v hudi krizi so tudi druge panoge, predvsem - trgovina. Potrebno je torej, da se politika končno prebudi in zasleduje nek razvojni model za Trst, ki bo podlaga za rast. Drugače bo ostalo vse po starem, a s to razliko, da bodo delavci železarne doma. Pod Skednjem pa bo razvalina, katere odstranitev bo zahtevala ogromno denarja. dnevnik SREDA, 24. OKTOBRA 2012 št. 251 (20.574) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € rim - Proračunski zakon 2013 V poslanski zbornici bitka za prispevke slovenski manjšini zda - TV soočenje Obama • v • močnejši v zunanji politiki Yi, - ■r™^"' pu AL ■■ ' _L _!__>. _ * f # ** ' ' . r . , "ni' . , ¿1a, Y UuL „l _i. ^ ^_* - 9Êâ eurobasket V izboru tudi maskota Štandrca : r A WmmTW F* LJUBLJANA - V finalnem izboru maskote za evropsko prvenstvo v košarki, ki ga bo gostila Slovenija naslednje leto, je tudi Lipko (na fotografiji), ki ga je oblikoval Štandrc Boris Lutman s sodelavci. Na 17. strani NEW YORK - Ameriški predsednik Barack Obama je na zadnjem televizijskem soočenju z republikanskim predsedniškim kandidatom Mittom Romneyjem nastopil agre-sivneje od nasprotnika, ki se je presenetljivo dosti strinjal s sedanjo zunanjo politiko ZDA, kar je bila sicer glavna tema debate. Obama je po soglasnih ocenah zmagal po točkah glede zunanje politike, vendar pa je vprašanje, koliko bo to vplivalo na nadaljnji potek kampanje. Ameriško javnost pa medtem vznemirja Ku Klux Klan. Trije njegovi pripadniki so v Lousiani sežgali temnopolto dekle. Na 11. strani italija - Službi za civilno zaščito grozi paraliza Po obsodbi zaradi potresa v L' Aquili odstop vrha komisije za nevarnosti RIM - Mednarodna znanstvena skupnost je ogorčena nad ponedeljkovo obsodbo sedmih italijanskih strokovnjakov, ki jim je sodišče izreklo šestletne zaporne kazni, ker so spomladi 2009 podcenili nevarnost potresa v LAquili. Ameriška Zveza zaskrbljenih znanstvenikov je obsodbo označila kot »absurdno in nevarno«. Eden vodilnih italijanskih fizikov in vodja vladne komisije za zaščito pred velikimi nevarnostmi, ki so ji pripadali obsojeni strokovnjaki, Luciano Maiani pa je medtem odstopil. Kot je pojasnil, komisija ne more več mirno in normalno delati, zaradi česar bodo odstopili tudi njeni preostali člani. To pa vznemirja službo za civilno zaščito. »Grozi nam popolna paraliza na področju predvidevanj in preventive«, so sinoči sporočili iz njenega vodstva. Na 11. strani Matteo Marchio Lunet SANIVET MULTISERVICE TRST - Ul. T. Luciani 4 TEL. 380 3787140 • DRUZBENO-ZDRAVSTVENE STORITVE 24 ur na dan • • BOLNIČARSKA OSKRBA • • ZDRAVSTVENA OSKRBA • • OSKRBA OSTARELIH • • OSKRBA NA DOMU • • PREVOZNA STORITEV v Italiji in tujini za zdravniške preglede, sprejeme v bolnišnico in izhode iz bolnišnice • • MASAŽA • Član f civrvr UITI 2 AGENCIJI V TRSTU: AG.1 Ulica Giulia, 25/A AG.2 Ulica Dell'lstria, 17 S1SK STUDI 018 KARATI www.studio18karati.net Na glasovnici vrstni red Pahor, Türk, Zver Na 2. strani V tržaški občini po novem na voljo potrdila preko spleta Na 4. strani Dvajset goriških ulic bo lepših Na 12. strani V Štandrežu zasežene psičke že posvojili Na 12. strani Tretjina najemnikov ima težave s plačevanjem Na 14. strani 2 Sreda, 24. oktobra 2012 ALPE-JADRAN / slovenija - Izžrebali vrstni red predsedniških kandidatov Na glasovnicah najprej Pahor, nato Türk in Zver Prvi krog predsedniških volitev 11. novembra, morebitni drugi krog pa 2. decembra LJUBLJANA - Državna volilna komisija (DVK) je včeraj z žrebom določila vrstni red na seznamu potrjenih predsedniških kandidatur, po zaporedju, ki bo enak tistemu na uradni glasovnici. Na glasovnici bodo kandidati našteti z imenom in priimkom, vrstni red pa bo naslednji: Borut Pahor, Danilo Türk in Milan Zver. Do konca tedna bo DVK po pošti poslala glasovnice tudi volivcem v tujino, predvidoma prihodnji teden pa bodo vsa gospodinjstva v državi prejela brošure s seznamom kandidatov in informacijami, pomembnimi za volivce. Na glasovnici bo poleg imen in priimkov kandidatov tudi navodilo volivcem, kako naj glasujejo. Glasovati bo mogoče le za enega kandidata, in sicer tako, da se obkroži zaporedna številka pred imenom in priimkom kandidata. Pahor bo na glasovnici naveden pod zaporedno številko 1, Türk pod številko 2 in Zver pod številko 3. Seznam predsedniških kandidatov na glasovnicah bo na tokratnih vo- Borut Pahor litvah sicer krajši kot na dosedanjih volitvah, saj se za predsedniško funkcijo potegujejo le trije kandidati, ki so si uspeli zagotoviti zadostno podporo za vložitev kandidature. Aktualni predsednik Türk kandidira s podporo volivcev, podprl pa jo je z nekaj več kot 13.000 podpisi volivcev. Zver je kan- Danilo Türk didat SDS in NSi, kandidaturi pa je priložil podpise 30 poslank in poslancev. Pahor pa je kandidat SD, njegova kandidatura pa je bila podprta s podpisi približno 4500 volivk in volivcev. V ponedeljek se je tudi iztekel rok, do katerega bi lahko kandidati umaknili soglasje h kandidaturi in s tem izstopili Milan Zver iz predsedniške tekme, a tega ni storil nihče. Pete volitve predsednika Republike Slovenije bodo 11. novembra. Če takrat noben izmed kandidatov ne bo prejel večine, bo 2. decembra sledil drugi krog, v katerem se bosta pomerila kandidata, ki bosta v prvem volilnem krogu prejela največ glasov. slovenija - Po odložilnem vetu državnega sveta pričakovan izid glasovanja v državnem zboru Zelena luč za zakon o slabi banki Koalicija ga zagovarja, opozicija se z njim ne strinja - Nad zakonom visi grožnja z referendumom LJUBLJANA - Državni zbor (DZ) je po odložilnem vetu državnega sveta pričakovano znova potrdil zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki predvideva ustanovitev t.i. slabe banke. Naslednja ovira na poti k uveljavitvi te rešitve za sanacijo slabih bančnih terjatev je sedaj referendumska pobuda Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije. Zakon ureja prenos slabih bančnih terjatev zunaj bančnega sistema na posebno državno družbo za upravljanje terjatev bank, t.i. slabo banko. Banke bodo v zameno za slabe terjatve prejele obveznice, za katere bo jamčila država. Zgornja meja teh poroštev je z zakonom določena v višini štiri milijarde evrov. Zakon določa, da se bo določeno banko v te postopke vključilo na podlagi posebnih meril, predlog za prenos terjatev na slabo banko pa bo lahko dala banka sama, nova družba ali pa Banka Slovenije. Banka, ki bo vključena v omenjeni program, bo morala pripraviti poslovno strategijo, iz katere bo razvidno, kaj bo od tega reševanja imelo gospodarstvo in v kolikšni meri bo stroške tega reševanja nosila sama oz. njeni lastniki. Slaba banka bo skušala prenesene terjatve unovčiti. V primeru, da ji bodo po petih letih še ostale neu-novčene terjatve, se bodo te prenesle na Slovenski državni holding. Skupaj s slabimi terjatvami se bodo na slabo banko preneslo tudi spremljajoča zavarovanja, torej premoženje, kot so nepremičnine ali lastniški deleži v številnih slovenskih podjetjih. Koalicija je prepričana, da bodo banke, še posebej tri največje v pretežni državni lasti, tako očistile svoje bilance in bodo lahko začele s kreditiranjem gospodarstva, zato ga vidi kot absolutno prednostni protikrizni ukrep in poziva k čimprejšnji uveljavitvi zakona. Andrej Šircelj (SDS) je tako povedal, da gre za ključni protikrizni ukrep, ki rešuje tako težave bančnega sektorja kot probleme gospodarstva. Dosedanji način reševanja bank je bil po njegovih besedah neučinkovit, saj banke v zadnjih letih niso reševale slabih terjatev. "Čakali smo več kot štiri leta in zaradi tega je slovensko gospodarstvo v krču," je opozoril. Prepričan je, da motivacije za reševanje težav ni bilo, ker se je zgodbe pometalo pod preprogo. To je označil za bančni banditizem, za katerega je treba najti odgovornost. Bojan Starman (DL) je izrazil upanje, da bo zakon preprečil svinjarije, ki so se dogajale v bankah. Nasprotovanje taki rešitvi se mu zdi poskus prikrivanja teh dejanj, ki so osrednji razlog za trenutne težave Slovenije. V opozicijski SD pa opozarjajo, da gre za najdražjo rešitev za sanacijo slabih bančnih terjatev in se zavzemajo za dokapitalizacijo bank ter reševanje slabih terjatev v okviru posebne družbe znotraj bančnega sistema. Matevž Frangež je danes priznal, da imajo zaradi številnih javnih polemik v preteklosti dokapitalizacije negativni predznak, vendar pa je njihov problem predvsem to, da v primerjavi z drugimi evropskimi državami niso bile zadostne. V SD sicer sumijo še, da gre pri prenosu premoženja na slabo banko za krinko za preprodajo državnega premoženja. V PS pa jih skrbi predvsem hitro sprejemanje zakona in odsotnost podrobnih izračunov ter posledično nejasen obseg slabih terjatev in javnofinančnih stroškov tega načina reševanja bančnega sistema. Alenka Bratušek je priznala, da se koaliciji tako mudi, da je kakovost odločitev v ozadju in da se ne sliši številnih opozoril iz stroke. Tako Frangež kot Bratuškova sta opozorila, da bo odgovornost za morebiten padec zakona na referendumu oziroma za njegove negativne posledice na koaliciji in vladi. Kljub vnovični potrditvi v DZ nad zakonom namreč visi grožnja z referendumom. Pobudo za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma je sprožil Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije. Tega skrbi za usodo nekaterih podjetij iz panoge, katerih lastniški deleži naj bi se prenesli na slabo banko. Če pobuda in spremljajoči podpisi izpolnjujejo vse zakonske kriterije, bo moral predsednik DZ Gregor Virant v sedmih dneh določiti 35-dnevni rok za zbiranje potrebnih 40.000 podpisov za razpis referenduma. Pobudniki in vlada se sicer pogajajo o tem, da bi se pobudo umaknilo. (STA) Jutri Lynx Magazine KOPER - V tokratni oddaji Lynx Magazine, ki jo pripravljajo slovenska in italijanska uredništva TV Koper in deželnega sedeža RAI - Trst bodo obudili spomin na prvo svetovno vojno in razkrili nekatera dejanja takratnih oblastnikov, ki so povezana s politično demagogijo in vojaško propagando. Skozi objektiv treh izjemnih fotografov bodo pokazali utrip Istre in njenih prebivalcev pred 100 in več leti. Svojevrstno zgodbo, s poudarkom na svobodi, pa je pisalo tudi več kot 4000 pevcev iz 41 držav, ki so se zbrali na festivalu Europa Cantat v Torinu. Za konec bodo gledalce popeljali še v svet okusov - takih, ki združujejo in odpirajo poslovne priložnosti. Lynx Magazine bo na sporedu TV Koper jutri ob 22 30. V Srednjem bodojutri pravili stare beneške pravce in ... SREDNJE - V gostilni Sale e Pepe v Srednjem bodo jutri od 20. ure dalje pripovedovali stare beneške pravljice. Protagonistke večera z naslovom Pravce pravt ... raccontare... bodo Luisa Battistig, Gabriella Cicigoi, Nori-na Scrignaro, Ada Tomasetig in posebna gostja iz Furlanije Lussia di Ua-nis. Pripravili bodo tudi degustacijo tipičnih domačih jedi. Za informacije in rezervacijo je treba poklicati na telefonsko številko 0432/724081. (NM) Konec tedna gobarski praznik v Pregarjah PREGARJE - Sedmi tradicionalni gobarski praznik bo v Pregarjah v Brkinih 27. in 28. oktobra. V soboto bo nastopil pevec zabavne glasbe Mladen Grdovic s predskupino Ven-tilčki. V nedeljo bo ob 10.30 uri voden 2-uri gobarski pohod. Sledi odprtje razstave gob, pestra ponudba gobjih jedi in zabava z ansamblom Spev in Klapa Mirakul. Prireditev bo pod velikim ogrevanim šotorom. (OK) Za posledicami nesreče umrla še 19-letna voznica DRAVOGRAD, - Potem, ko je v ponedeljkovi prometni nesreči na cesti Dravograd-Maribor umrl 52-letni moški, je ponoči v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor umrla še 19-letna voznica. Kot so sporočili s PU Celje, je prometno nesrečo povzročila 19-letna voznica osebnega vozila, ki je v bližini gostišča v Javniku prehitevala pred seboj vozeče vozilo in čelno trčila v osebno vozilo, s katerim se je nasproti pripeljal 52-letni voznik, ki je umrl na kraju nesreče, v kateri je bil zelo hudo poškodovan tudi mladoletni sopotnik 19-letne voznice . boljunec - Kraška podružnica društva za zdravje srca Slovenije »Srčniki« v dolini Glinščice To nedeljo jim je lepoto Glinščice in okolice razkazal domačin iz Boljunca Pavel Čurman BOLJUNEC - V Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je vključena tudi kraška podružnica, ki vsak mesec pripravi po en pohod. Tako se njihovi člani, vabljeni pa so tudi drugi ljubitelji narave in pohodov, odpravijo na pohod vsako tretjo nedeljo v mesecu, že nekaj let se enkrat letno odpravijo v naravni deželni rezervat doline Glinščice, ki je s svojimi naravnimi lepotami vreden občudovanja v vseh letnih časih. Tokrat so se to nedeljo pod vodstvom domačina Pavla Čurmana iz Boljunca odpravili na približno 8 kilometrov dolgo pot in skoraj šti-riurno pot po dolini Glinščice. Še prej so si v sprejemnem centru ogledali film Glinščica- princesa iz Doline. Ogledali so si slikovito dolino in kanjon, ki ga je izdolbila reka Glinščica, ki privablja številne ljubitelje narave, jamarje in nenazadnje tudi plezalce. Podali so se mimo rimskega vodovoda do cerkve sv. kriminal - Trgovina z mamili in orožjem Kranjsko tožilstvo vložilo za 25 aretiranih v majski policijski akciji Pohodniki pred cerkvico Sv. Marije na Pečah o.k. Marije na Pečah, si ogledali ostanke nekdanjih mlinov in nekdanje slo-vensko-italijanske meje v Botaču in se podali do razglednega stolpa. Na- slednji pohod bo 19. novembra, ko bodo šli na ogled utrdb Rapalske meje na območje Ilirske Bistrice. O.K. KRANJ - Okrožno državno tožilstvo v Kranju je vložilo obtožnico zoper 25 oseb, ki so jih 11. maja aretirali v največji policijski akciji v zgodovini Slovenije, je poročal včerajšnji Dnevnik. Tožilstvo obtoženim očita kazniva dejanja nedovoljene trgovine s prepovedanimi drogami in orožjem. V priporu je še vedno 11 oseb, ena pa je v hišnem priporu, piše Dnevnik. V preiskavi je policija ugotovila tudi tokove tihotapljenja orožja prek Slovenije na zahod. Tako so policisti v okviru mednarodnega sodelovanja s policijama Italije in Francije pre-stregli kombi, poln nevarnega eksploziva in orožja. Domnevno naj bi bil namenjen tudi teroristom, slovenska policija pa je pri tem prijela tudi domnevne organizatorje takih tovorov. Policija je po akciji sporočila, da v ovadbah združbi očitajo 193 kaznivih dejanj, ovadenih naj bi bilo 47 ljudi. Večino so jih po zaslišanjih izpustili na prostost. Okrožno sodišče v Kranju je potrdilo, da je včeraj prejelo obtožnico zoper 25 oseb iz majske obsežne policijske akcije. Sodišče bo najprej preverilo obtožnico in se potem odločilo o podaljšanju pripora. Po pravnomočnosti obtožnice pa bo razpisan predobravnavni narok, so še zapisali. V majski akciji je bilo udeleženih okoli 350 policistov in kriminalistov, prostost pa so odvzeli več kot 60 osebam. Ob tem so policisti opravili 70 hišnih preiskav, največ na območju Kranja, Ljubljane in Kopra. V akciji so policisti zasegli okoli 35 kilogramov droge, orožje in večjo vsoto gotovine. Kot je takrat pojasnil pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave Marjan Fank, je združba predstavljala najvišjo raven organizirane kriminalitete v Sloveniji. Združba je delovala tako na območju Balkana kot Evropske unije, največ aktivnosti pa je potekalo po t. i. balkanski poti. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 24. oktobra 2012 3 rim - Proračunski zakon 2013 V poslanski zbornici prva preizkušnja za prispevke slovenskim organizacijam Demokratska stranka išče zaveznike v parlamentu, kjer bo odločilno besedo imelo finančno ministrstvo RIM - Proračunska komisija poslanske zbornice je pričela z obravnavo predloga triletnega državnega proračuna, ki ga je oblikovala Montijeva vlada. Komisija bo ta teden izčrpala predstavitev posameznih členov zakona, naslednji teden pa bo razprava prešla v živo s prvo oceno dopolnil (amandmajev) parlamentarnih skupin. Vzporedno s tem bodo proračun ocenile preostale poslanske komisije, nakar bo beseda pripadala poslanski skupščini. Na vrsti bo nato senat, ki bo najbrž le »izpilil« zakonski predlog, o katerem bodo glavno besedo imeli poslanci. To velja tudi za državne prispevke slovenski manjšini, ki jih finančno ministrstvo namerava s sedanjih 5,3 milijona evrov znižati na 2,396 milijona evrov za prihodnje leto. »Dvojni tir« senatorke Tamare Blažina Slovenska predstavnica v italijanskem parlamentu se je v tem zelo zahtevnem parlamentarnem boju za prispevke odločila za dvotirna prizadevanja. Na eni strani gre za pritisk na vlado, na drugi pa za redni parlamentarni postopek. Prvi institucionalni korak je senatorka Tamara Blažina že naredila pri tržaškem prefektu Alessandru Giacchettiju s prošnjo, da veliko zaskrbljenost slovenske manjšine v zvezi s proračunskimi rezi posreduje vladi, saj je Giacchetti, ki konec meseca sicer zapušča Trst, tudi vladni komisar za FJK. Z dramatičnim položajem slovenskih kulturnih ustanov je senatorka seznanila strankina somišljenika Enrica Let-to in Francesca Boccio. Letta, nekdanji podtajnik pri predsedstvu vlade v času Prodijeve koalicije, vzdržuje za Demokratsko stranko stike z ministri, ki so zadolženi za gospodarska in finančna vprašanja. Poslanec Boccia v imenu demokratov spremlja postopek proračunskega zakona v zbornici in v tem okviru tudi usklajuje amandmaje DS. V parlamentu bo potrebno široko politično soglasje Senatorka Blažina in njena stranka delata na tem, da bi proračunska dopolnila o Slovencih (»vrnitev« na vsoto 5,3 milijona evrov) doživela čim širšo politično-parlamentarno podporo. Cilj je dosegljiv, tudi zato, ker uživa Montijeva vlada široko parlamentarno podporo, kar bi moralo olajšati pot »slovenskega amandmaja«. Če bo »lobiranje« uspešno, je možno, da bodo proračunsko dopolnilo skupaj vložili Ettore Rosato, Alessandro Maran in Ivano Strizzolo iz vrst DS, Carlo Monai (IDV) in Roberto Antonione (mešana skupina), katerim bi se lahko pridružili Angelo Compagnon (UDC), zastopniki Juž-notirolske ljudske stranke-SVP in še kdo iz vrst desne sredine in Severne lige. Zadnjo besedo ima vlada Odločilno besedo o prispevkih za slovensko manjšino bo v vsakem primeru imela vlada. Lahko se zgodi, da njen predstavnik samovoljno zviša prispevke Slovencem, lahko pa tudi vlada med razpravo v komisiji ali poslanski skupščini podpre dopolnilo, ki ga napoveduje Demokratska stranka. Obstaja še možnost, ki je sicer majhna, da poslanci preglasujejo vlado in da samostojno vnesejo v proračun 2013-2015 višji znesek prispevkov za slovenske ustanove. Ob tem morajo obvezno predhodno določiti finančno kritje proračunskega dopolnila. S.T. Predsednik vlade Monti in finančni minister Grilli bosta imela pomembno besedo tudi v zvezi s prispevki za slovensko manjšino ansa prispevki - Štoka in Pavšič pisala podtajniku Rupertu »Našim kulturnim in raziskovalnim ustanovam res grozi zaprtje« TRST - Predsednika manjšinskih krovnih organizacij Drago Štoka (SSO) in Rudi Pavšič (SKGZ) sta v zvezi z napovedanim zmanjšanjem postavke za dejavnosti slovenskih kulturnih ustanov v finančnem zakonu za tri-letje 2013-15 pisala predsedniku vladnega manjšinskega omizja Saveriu Rupertu, vladnemu podtajniku na notranjem ministrstvu. Opozorila sta ga na problem finančnih prispevkov iz zaščitnega zakona. V prihodnjem triletju je predvidena postavka 2.396.000 evrov za leto 2013, 2.639.000 za leto 2014 in 2.344.000 evrov za leto 2015, izhajajoč iz osnovne postavke 2.808.000, na kateri so bili potem opravljeni rezi. »Želiva vas spomniti, da ste v okviru prvega srečanja vladnega omizja, ki ste mu predsedovali, v zvezi s problemi financiranja posebej poudarili, da se o višini prispevkov ne razpravlja in da je zunanji minister Giu-lio Terzi na nedavnem medvladnem srečanju Italija-Slo-venija zagotovil maksimalno skrb vlade za financiranje manjšine za leto 2013. Če upoštevamo, da je bila vsota prispevkov, predvidenih po 16. členu zaščitnega zakona v zadnjih desetih letih (približno 5 milijonov evrov) nespremenjena kljub stalnemu naraščanju stroškov, ne more biti upoštevana kot osnova vsota 2.808.000 evrov (prvič se je pojavila leta 2011 in takoj dopolnjena z amandmajem, ki ga je sprejel parlament, v višini 2.500.000 evrov). To bi namreč pomenilo dokončno zaprtje večjih kulturnih in raziskovalnih ustanov slovenske manjšine v Italiji. S tem bi obubožala celotna realnost dežele FJK in manjšina ne bi mogla več odigravati vloge posrednika kulture in pri ovrednotenju večje-zičnosti,« menita Pavšič in Štoka. Predsednika slovenskih krovnih organizacij si ne moreta predstavljati, da je to namen sedanje vlade, prav tako nočeta razmišljati o posledicah v mednarodnem okviru. V prvi vrsti v bilateralnih odnosih s sosednjo Republiko Slovenijo, če bi bil finančni načrt zakona o stabilnosti potrjen. »Spoštovani podtajnik Ruperto, prepričana sva, da soglašate z nami, da je vloga manjšin neka dodana vrednost v bilateralnih odnosih, kar je bilo potrjeno na srečanjih tako med predsednikoma držav Napolitana in Türka leta 2011 v Rimu in leta 2012 v Ljubljani, kot v številnih medvladnih srečanjih in tudi na zadnjem 19. oktobra na Brdu pri Kranju. V pričakovanju na vaš prijazen in konkreten odgovor vam želiva ponovno izraziti naše globoko prepričanje o vlogi manjšin kot aktivnih subjektov v promoviranju sodelovanja med Italijo in Slovenijo, za kar bi se radi še naprej trudili,« se zaključuje Štokovo in Pavšičevo pismo vladnemu podtajniku Rupertu. prispevki Spetič: Manjšina naj vendarle dvigne svoj glas TRST - Kakor volk tudi Montijeva vlada ne more iz svoje kože, meni senator Sto-jan Spetič, deželni tajnik Stranke italijanskih komunistov-Zveza levice v komentarju o napovedanih rezih prispevkov slovenski manjšini. »Gre namreč za vlado, ki ji je mar samo za velekapital, banke in velepodjetnike, navadna raja pa naj kar crkne. In to velja tudi za narodne manjšine, kot je naša. Vsa zagotovila in obljube, tudi tiste na meddržavnih srečanjih, so le prazno širokoustenje s figo v žepu. Računajo namreč, da bodo z izsiljevanjem še kaj iztržili, preden bodo Slovencem milostno vrgli še koščico in pričakovali tudi vdanostne zahvale,« piše Spetič. Po njegovem je skrajni čas, da se stranke, prisotne v parlamentu, zbudijo in vsilijo sistemsko rešitev, ki naj omogoči manjšinskim organizacijam načrtovanje svojih dejavnosti vsaj za triletje, hkrati pa združi vse prispevke iz zaščitnega zakona v skupen sklad, da se ne bodo neizkoriščeni vračali v rimske blagajne, kot doslej. Organizirana manjšina pa naj dvigne svoj glas, saj se od hinavske prijaznosti ne da živeti, je prepričan Spetič. celovec - Na Univerzi Alpe Jadran Častni doktorat za Majo Haderlap CELOVEC - Slovenska koroška pisateljica Maja Haderlap je dočakala še eno ugledno priznanje. Dobitnica prestižne Bachman-nove nagrade iz leta 2011 (za roman prvenec v nemščini »Angel pozabe«) in drugih literarnih nagrad bo 31. oktobra prejela častni doktorat celovške univerze Alpe Jadran. Ha-derlapova je 28. osebnost oziroma tretja ženska, kateri je univerza v zadnjih skoraj 40 letih podelila ta prestižni naziv. V utemeljitvi za podelitev prestižnega imenovanja je poudarjeno, da je »pravičnost stalnica v literarnem ustvarjanju Maje Haderlap - tako kot je tudi univerza v svoji dejavnosti in svojem bitju zavezana pravičnosti«. Lavdacija ob podelitvi bo -prvič v zgodovini univerze - v obeh deželnih jezikih: v slovenščini bo spregovoril Johann Strutz z Inštituta za kulturno, literarno in glasbeno znanost, v nemščini pa Doris Moser z Inštituta za germanistiko. celovec - Vodja projekta Franci Tomažič Evropsko priznanje državljan Evrope za koroško-slovenski projekt Barve Koroške BRUSELJ/CELOVEC/DUNAJ -Koroško-slovenski projekt »Colours of Carinthia« (barve Koroške) s portreti 50 priseljencev, ki so našli novo življenjsko središče na Koroškem, je bil deležen visoke evropske nagrade. Pobudniki projekta na čelu s koroškim Slovencem Francijem Tomažičem so v ponedeljek v prostorih avstrijske gospodarske zbornice (WKO) na Dunaju prejeli nagrado »državljan Evrope«. Odlikovanje od leta 2008 dalje podeljuje Evropski parlament, da bi nagradil posameznike ali skupine za njihova prizadevanja za integracijo, zbliževanje in povezovanje v Evropi. Med dosedanjimi odlikovanci s Koroške je tudi t.i. koroška konsenzna skupina, letos je devetčlanska žirija v Bruslju, v kateri sodelujejo visoki politični predstavniki Evropskega parlamenta, med več sto predlogi iz vse Evrope izbrala 37 posebnega priznanja vrednih projektov. Med njimi je tudi fotografsko-li-terarni integracijski in umetnostni projekt »Colours of Carinthia«. Pod vod- Nagrajenci za projekt Barve Koroške (Colours of Carinthia); na skrajni desni je Franci Tomažič stvom Francija Tomažiča in ob sodelovanju Karlheinza Fessla, Lojzeta Wie-serja, Christiana Brandstatterja ter Eric-ha Kugyja so nastali portreti 50 ljudi iz 50 držav, ki so se priselili na Koroško. Odmevna akcija je na Koroškem že bila nagrajena z nagrado »creos« na nedavnem oglaševalskem festivalu. Z nagrado »državljan Evrope« pa so bili pobudniki in izvajalci projekta deležni tudi velike medijske pozornosti na evropski ravni, kar seveda koristi tudi osnovnim namenom projekta: doseči več strpnosti, spoštovanja in solidarnosti s priseljenci, je poudaril projektni vodja Franci Tomažič. (I.L.) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 24. oktobra 4 APrimorski r dnevnik L Ulica dei Montecchi 6 "V](Q[[ □ tel. 040 7786300 |)o) l L faks 040 7786339 trst@primorski.eu gospodarstvo - Pooblaščeni upravitelj družbe Jindal Saw Italia bo v torek v Trstu Sertubi: Colombo bo prišel Na prefekturi institucionalno srečanje z javno upravo, sindikati in lastništvom - Pomembna vloga Rima glede škedenjske železarne Pooblaščeni upravitelj družbe Jindal Saw Italia Michele Colombo se bo udeležil srečanja, ki bo v torek, 30. oktobra, na tržaški prefekturi. To bo torej pravo institucionalno srečanje, na katerem se bodo o stanju in prihodnosti tovarne cevi Sertubi soočali deželna, pokrajinska in občinska uprava, sindikalne organizacije ter lastništvo in upravitelj. Colombo se bo namreč poleg predstavnikov delavcev soočal neposredno z lastništvom družbe Sertubi oziroma s pooblaščenim upraviteljem družbe Duferco Antoniom Gozzijem. Vest nam je posredoval včeraj pokrajinski tajnik sindikata kovinarjev Fiom-Cgil Stefano Borini, ki je prejel ustrezno zagotovilo od Confindu-strie. Prihodnji teden bo torej pomemben mejnik za prihodnost Ser-tubija in 148 zaposlenih delavcev, ki se jim drugače piše odpust. Kot je znano, je namreč družba Jindal napovedala zaprtje tovarne in prehod v komercialno dejavnost. Sicer bo ravno tako pomembno srečanje na sedežu deželne vlade 9. novembra. Takrat bo ponovno zasedalo deželno omizje o škedenjski železarni, ki je na ponedeljkovem sestanku odločilo pospešiti postopek za proizvodno preusmeritev tovarne. S srečanja bo izšel dokument, ki ga bodo posredovali na pristojno ministrstvo. Zelo pomembna bo namreč tudi vloga italijanske vlade, ki namerava med drugim pritisniti na Bruselj glede socialnih blažilcev v industrijskem sektorju. Toda Rim ima dodatno breme oziroma dolžnost. Če je Italija po eni strani še vedno brez energetskega načrta, mora italijanska vlada povedati, ali namerava obnoviti vodovodna omrežja in kdaj. Še predvsem pa mora povedati, ali jih namerava obnoviti s cevmi iz litega železa ali drugega materiala, kot je npr. polivinilklorid (PVC). Za tovarno Sertubi, ki proizvaja cevi iz litega železa iz škedenjske železarne, to ni postransko vprašanje. A.G. občina dolina »Gnani posplošuje« Kritike občinskega svetnika Bibala Dolinski občinski svetnik Zelenih in Italije vrednot Rossano Bibalo se je kritično odzval na izjave podpredsednika Dežele FJK Luce Ciria-nija v zvezi s preiskavo o domnevnem pustošenju Doline Glinščice. Bibalo meni, da so Cirianijeve trditve nenavadne. V prvi vrsti se sprašuje, kdo naj bi bil neimenovani politični »boter« napada na civilno zaščito. »Kritike niso v nobenem primeru letele na prostovoljce, marveč na koordinatorje in odgovorne,« je napisal Bibalo. Ciria-ni pravi, da je pripravljen na soočenje, povabljenih predstavnikov civilne zaščite pa na tozadevno sejo dolinskega občinskega sveta ni bilo. Po mnenju občinskega svetnika pa ni prav, da podpredsednik Dežele tako posplošuje, ko pravi, da je bila intervencija v strugi Glinščice potrebna. Kritike in sodna prijava ne zadevajo samega posega, temveč njegovo naknadno širitev na območje naprej od brvi, v sam naravni rezervat. Te spremembe ni nikoli pojasnila niti županja Fulvia Premolin. Bibalo tudi sprašuje, zakaj je županja šele v soboto podpisala intervencijski načrt, medtem ko je delos teklo že nekaj dni pred tem. »Kakšne so bile smernice za gozdarsko podjetje Bombardier, če načrta še ni bilo? Zakaj civilna zaščita ni zaščitila ptičjih gnezd, če Dežela trdi, da je bila to edina predpisana omejitev?« je še napisal Bibalo. Sasco o zaščitenih območjih na Krasu Načelnik svetniške skupine Sredinske zveze UDC v deželnem svetu Furlanije Julijske krajine Edoardo Sasco je na deželni odbor naslovil nujno vprašanje v zvezi z uresničevanjem inštrumentov za načrtovanje in upravljanje evropskih zaščitenih območij Zps in Sic na Krasu, katerih cilj bi moral biti ponovni zagon proizvodnih dejavnosti, v prvi vrsti kmetijstva. Zadeva stoji že več kot deset let, kar je povzročilo škodo tako kmetovalcem kot celotnemu tržaškemu in goriškemu gospodarstvu, je opozoril Sasco, za katerega je treba pohiteti, v nasprotnem primeru bi se zadeva spričo trenutne gospodarske krize in dejstva, da se mandat deželne uprave bliža koncu, utegnila še bolj zavleči. občina trst - Skupni projekt z Deželo in družbo Insiel Do potrdil preko spleta Od včeraj na voljo v digitalni obliki vrsta anagrafskih dokumentov - Za koriščenje je potrebna deželna kartica o storitvah leva sredina Nabrežinci v podporo Bersanija V devinsko-nabrežinski občini so v sklopu Demokratske stranke ustanovili krajevni odbor v podporo tajniku Pier Luigiju Bersaniju. Odbor, ki mu predseduje podžupan Massimo Veronese, ima na programu vrsto srečanj in drugih pobud do primarnih volitvah leve sredine, ki bodo v nedeljo, 25. novembra. V Nabrežini bo tudi volilni sedež za te notranje volitve, ki bodo odločale o pre-mierskem kandidatu leve sredine na spomladanskih parlamentarnih volitvah. Glavnina članov odbora občinske sekcije demokratov se bo, kot kaže, opredelila za Bersanija, za njegovega tekmeca Mattea Renzija se je doslej v Devinu-Na-brežini javno opredelil le občinski svetnik Roberto Gotter. Slednji je tudi pobudnik občinskega odbora v prid kandidaturi župana Firenc. Od včeraj si je preko spletne strani Občine Trst (www.retecivica.trie-ste.it) in deželnega portala za občane možno priskrbeti nekatere dokumente, za katere smo doslej morali zaprositi v občinskih uradih oz. izpostavah. Nova storitev, ki so jo včeraj predstavili na tržaškem županstvu ob prisotnosti župana Roberta Cosolinija, odbornika za decentralizacijo Emiliana Edere, direktorja informatske službe Lorenza Ban-dellia, predstavnika Dežele FJK Luce Moratta, predstavnika družbe Insiel Francesca Sassa in odgovorne pri anagrafski službi in službi za decentralizacijo Daniele Vascotto, je sad skupnega projekta Občine Trst, Dežele FJK in družbe Insiel, katerih predstavniki so prepričani, da bo olajšala delo občinskih uradov ter kar za polovico skrajšala čakalne vrste in čas čakanja. Kot piše v sporočilu za javnost, bo za zdaj preko spleta mogoče priti do potrdila o stalnem bivališču, dalje do družinskega lista (možno bo dobiti tudi skupen dokument, na katerem sta tako potrdilo o bivališču kot družinski list) ter do rojstnega, poročnega in mrliškega lista, v kratkem pa bodo na voljo tudi potrdili o državljanstvu in prostem stanu ter skupni dokument s potrdilom o državljanstvu in prostem stanu ter družinskim listom. Dostop do omenjenih dokumentov, ki jih bodo na spletu hranili v pdf obliki Pobudniki projekta so prepričani, da bo nova storitev kar za polovico skrajšala čakalne vrste v občinskih uradih kroma in bodo potrebovali digitalni podpis, bo možen s pomočjo deželne kartice o storitvah, se pravi zdravstvene izkaznice, ki ima vgrajen mikročip ter zagotavlja varstvo osebnih podatkov, saj se za dostop zahteva tudi osebna PIN koda, ker bo občan lahko dobil zaželene dokumente le zase oz. za člane svoje družine. Če tega nismo še storili, bomo morali kartico predhodno aktivirati, za kar so na voljo informacije na spletni strani http://car-taservizi.regione.fvg.it. Dokument ima veljavo le v digitalni obliki, saj potrebuje digitalni podpis in ga bo treba npr. poslati po elektronski pošti osebi oz. ustanovi, ki zahteva potrdilo. Možno ga bo sicer tudi natisniti, vendar v taki obliki ne bo imel pravne veljave. V okviru projekta se je našla rešitev tudi za dokumente, za katere se zahteva tudi kolek. Slednjega bo treba kupiti pri pooblaščenih prodajalcih, identifikacijsko številko pa bo treba vtipkati v prostor, ki je za to predviden na spletni različici prošnje za dotični dokument. Kolek je treba vsekakor ohraniti, digitalni kolkovani dokument pa je možno uporabiti le enkrat, medtem ko je druge ne-kolkovane dokumente mogoče uporabiti tudi večkrat. Na deželnem spletnem portalu za občane pa je možna tudi avtomatična priprava dokumentov (auto-certificazione), ki jih občan potrebuje pri stikih z javnimi upravami oz. koncesio-narji javnih storitev. Danes na kavo s knjigo s koroškimi ustvarjalci Današnje srečanje iz niza Na kavo s knjigo v Tržaški knjigarni bo potekalo v znamenju petnajstih Koroških kulturnih dni na Primorskem. Gostje jutranjega srečanja ob kavi bodo namreč dijaki celovške gimnazije. Dijakinji Verena Gotthard in Mirjam Kuchling bosta ob glasbeni spremljavi kitaristke Anike Terbuch podali branja iz svojih literarnih del in povedali o svojem literarnem ustvarjanju, izkušnjah in težavah. Literarno branje bo tudi priložnost za seznanitev z dijaškim utripom mladih Slovencev na Koroškem. Srečanje bo danes ob 10. uri v Tržaški knjigarni. Kavo bo ponudilo podjetje Qubik. V Miljah poklon Fulviu Tomizzi Kulturni krožek Istria se bo v soboto v centru Millo v Miljah spomnil pokojnega pisatelja Fulvia Tomizze, ki je bil ustanovni član krožka. Ob tej priložnosti bo Livio Dorigo predstavil posthumno Tomizzovo knjigo La sco-perta di Bild, nakar bo igralec Pippo Rota (gledališka skupnost Italijanov iz Umaga) uprizoril monolog La telefo-nata. Začetek ob 17. uri. Pokrovitelj prireditve, ki jo krožek Istria prireja v sodelovanju s Skupino 85, je Občine Milje ob finančni podpori Pokrajine. V Sesljanu razstava o obmorskih deželah V centru za promocijo ozemlja v Sesljanu je na ogled razstava »Obmorske dežele - na teh območjih skozi čas« na temo arheologije obmorskih področij in klimatskih sprememb oziroma sprememb krajine in poselitev na območju občine Devin-Nabrežina. Urnik: ponedeljek-petek od 9. do 12. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Informacije: Občina Devin-Nabrežina, Urad za odnose z javnostmi - telefonska številka 800-002291, elektronski naslov urp@comune.duino-aurisina.ts.it. Razstava je na ogled do 18. novembra. Nivea Mislei razstavlja v kriški gostilni Bita V okviru pobude Okusi Krasa bodo danes (in ne v soboto, kot je napačno navedeno v knjižici Okusov Krasa) v gostilni Bita v Križu odprli razstavo bakrenih reliefnih slik Ni-vee Mislei. Odprtje kraško obarvano razstave bo ob 18.30, v prostorih Bite-Ljudskega doma pa bo na ogled do konca novembra med obratovalnim časom gostilne. Na kvesturi srečanje z Igorjem Gherdolom Na kvesturi v Trstu bodo jutri ob 18. uri predstavili dve knjigi tržaškega pesnika in pisatelja Igorja Gherdola. Knjigi nosita naslova 5 secondi..un bacio..un sospiro (Pet sekund, poljub in vzdihljaj) ter Ti scrivo mia cara (Pišem ti draga). V alkoholnih hlapih napadel karabinjerje Tržaški karabinjerji so se v ponedeljek odpravili v bar James Joyce v Ulici Roma 15, kjer je bil eden izmed gostov pod močnim vplivom alkohola posebno moteč. Prihod karabinjer-jev pa ga je še bolj razkačil. Njim je namenil nekaj glasnih žaljivk, nakar se je zakadil k njim in jih napadel s komolci te brcami. S težavo so ga spravili v avtomobil, med prerivanjem je močno brcnil v vrata avtomobila in jih poškodoval. Na koncu so razbesnelega 50-let-nega Tržačana B. G. le spravili za rešetke in ga kazensko ovadili. / TRST Sreda, 24. oktobra 2012 5 socialne storitve - Center SMaC z novim sedežem Pomoč dijakom, ki so opustili šolanje Središče skupnosti San Martino al Campo kot primer dobre prakse V zadnjih letih je vse več dijakov zelo zgodaj opustilo šolanje, tako v Trstu kot v drugih mestih v Italiji. Na krajevni ravni točnih podatkov o tem pojavu ni, vendar število obvestil, ki jih prejema Občina Trst, narašča. Leta 2009 so se pri skupnosti San Martino al Campo glede na negativni trend lotili tega problema, in sicer z zahtevnim poskusnim načrtom, ki se je naposled dobro obnesel. Uspešni model pa bo zdaj drugim mestom za zgled. Center SMaC (začetnice skupnosti San Martino al Campo) pa ima od včeraj nov sedež v Ulici Molino a Vento 83. V nekem stanovanju na Trgu Pe-rugino so prostovoljci skupnosti duhovnika Maria Vatte pred tremi leti začeli sprejemati neuspešne in nemoti-virane dijake, ki so opustili šolanje. Z alternativnimi pristopi so jih spet uvajali v pouk. V šolskem letu 2009-2010 je center obiskovalo šest najstnikov, starih od 13 do 16 let, ki so ob koncu leta kot privatisti vsi po vrsti uspešno prestali šolski izpit in torej izdelali. Delo se je obrestovalo tudi v naslednjih dveh letih, ko se je število sodelujočih znatno povečalo. V šolskem letu 20102011 je center SMaC obiskovalo 11 dijakov, na koncu pa jih je v šoli izdelalo 9, v letu 2011-2012 pa je izdelalo 14 od 16 udeležencev. Tudi letos je v centru 16 mladih. »Zaradi vse večjega zanimanja smo potrebovali primernejše prostore, Občina Trst pa nam je takoj ponudila odlično rešitev v Ulici Molino a Vento. Danes z zadovoljstvom odpiramo novi center s tremi učilnicami,« je na včerajšnjem odprtju povedal predsednik skupnosti San Martino al Campo Claudio Calandra di Roccolino. »Prostovoljci in dijaki skupaj premoščajo ovire, danes je za nas prazničen dan,« je izjavil Mario Vatta. Sredstva za nakup opreme je skupnosti podarila zadruga Coop Nordest. Liviana Zanchettin je razložila, da se s 16 najstniki ukvarja 13 prostovoljnih profesorjev, pa še koordinator in dva vzgojitelja centra SMaC in štirje vzgojitelji socialnih zadrug La Quercia in 2001. »Pojav vzbuja skrbi, čeprav se o tem malo govori. Naš program proti zapuščanju šol je bil kljub začetni negotovosti in težavam uspešen, pri čemer je bila ključna podpora občinske uprave. Tesno pa sodelujemo s šolami,« je povedala Zanc-hettinova. Tržaška občinska odbornica za socialno politiko Laura Famulari je poudarila, da se je poskusni program obnesel in utrdil, zdaj pa ga bodo v Italiji obravnavali kot primer do- Mario Vatta, Laura Famulari in Claudio Calandra di Roccolino v učilnici kroma bre prakse. 14. novembra bo Občina Trst priredila konferenco na liceju Galilei (Ul. Mameli 4), udeležili se je bodo vladni podtajnik za šolstvo Marco Rossi-Doria ter izvedenci z raznih italijanskih univerz. Štipendija Maicol Kari V okviru centra SMaC gre omeniti štipendije, ki jih skupnost v sodelovanju s svojimi partnerji namenja uspešnim dijakom. Včeraj so nagradili tri dijake, ki so sprva opustili šolanje, po uspešnem letu v samem centru pa so se vrnili v šolo in še drugič izdelali (najmlajša je junija letos opravila državni izpit na nižji srednji šoli). Štipendije podeljujejo v spomin na nesrečnega Maicola Karija, petnajstletnega tržaškega Sinta z Melare, ki je septembra 2010 umrl v prometni nesreči na Ulici Forlanini. Nesrečo je povzročil njegov starejši brat, ki je vozil v vinjenem stanju, po trčenju pa je zbežal, ne da bi pomagal ranjenemu Maicolu. Le-ta je bil eden izmed prvih šestih dijakov centra SMaC. Junija istega leta je izdelal, v tragičnih okoliščinah pa je umrl dva dni pred začetkom novega šolskega leta. (af) ob 1. novembru Polaganja vencev na obeležja padlih za svobodo Predstavniki Generalnega konzulata Republike Slovenije bodo v petek, 26. oktobra, polagali vence ob dnevu spomina na mrtve po sledečem vrstnem redu: I.delegacija (predstavniki lokalne skupnosti) ob 13.30 uri: Opčine - na spomenik padlim borcem na pokopališču; ob 14. uri: Repentabor - pred spomenikom žrtvam fašističnega nasilja in Repen -pred spomenikom padlim borcem; ob 14.30: Prosek - pred spomenikom padlim borcem in - na grob neznanim padlim na pokopališču; ob 15. uri: Konto-vel - pred spomenikom padlim na pokopališču; ob 16. uri: Trst - Rižarna. II. delegacija (predstavniki lokalne skupnosti) ob 13.30: Opčine - pred spomenikom na strelišču; ob 14. uri: Zgonik-pred spomenikom ob občinski stavbi; ob 14.30 uri: Nabrežina - pred spomenik padlim borcem; ob 15. uri: Križ - pred spomenikom padlim v vasi; ob 16. uri: Trst - Rižarna. III. delegacija - Bazovica - Trst (predstavniki države in lokalne skupnosti) danes V Bazovici bioterapevti po metodi IBTT Bioterapevti po metodi IBTT (Integralna Bioinformacijska Tehnika Transformacije) že več kot pol leta delajo v Bazovskem domu. Tokrat zopet pripravljajo zanimivo predavanje na temo bioterapije in samopomoči, ki se bo odvijalo v Bazovskem domu danes ob 20. uri. Z bioterapijo, ki spada v domeno kvantne fizike, delujejo na človekovo polje z menjavo informacije. S tem se profesionalno ukvarjajo že pet let. Pogosti so primeri, v katerih se ta izmenjava-izboljšanje stanja zgodi že v 30-ih sekundah. Migrena, skolioza, artritis, diskus hernija je po njihovih terapijah samo še slab spomin. Še ena revolucionarna stvar v njihovi domeni je nameščanje prvega vratnega vretenca ali ATLAS-a, ki poteka brez uporabe sile, aparatov in kontakta. Temelji na izkušnjah ameriških kiropraktikov, pri katerih so se šolali. Nepravilen položaj ATLAS-a je vzrok mnogih bolezni, saj je zaradi le tega oviran pretok kisika in krvi v možgane (posledične migrene). Krivi položaj prisili hrbtenico v kompenzacijski položaj in posledično lahko pride do diskus hernije, poškodbe kolkov, kolen in ostalega. Na predavanju vse to in še napotki, kako si lahko pomagate sami in izboljšate kvaliteto življenja. demonstracija - Policisti, gasilci, pazniki in drugi Sindikati varnostnega sektorja proti vladnim varčevalnim ukrepom V okviru vsedržavnih protestnih pobud, ki jih je včeraj organiziral pisani svet sindikatov osebja varnostnih organov, je bilo včeraj opaziti nekaj desetin demonstrantov na raznih koncih tržaškega mestnega središča. Z zastavami različnih sindikalnih organizacij so policisti, gasilci, pazniki, gozdni čuvaji in tokrat tudi nekateri finančni stražniki (slednji nimajo svojega sindikata) protestirali pred kvesturo (na sliki Kroma) in pred deželnim svetom na Trgu Oberdan, delegacijo sindikalnih predstav- nikov pa so v deželni palači na Velikem trgu sprejeli načelniki večinskih strank. Policisti in drugi kritizirajo zakon o stabilizaciji javnih financ, ki naj bi načel učinkovitost varnostnih organov. Zaradi vladne politike varčevanja bodo na italijanskem ozemlju zaprli več policijskih postaj, spremembe v pokojninskem sistemu pa vodijo v stalno višanje povprečne starosti osebja. Povprečna starost policistov znaša 47 let. Posledice pa bodo po ocenah sindikatov občutili vsi. ob 15. uri: Bazovica - pred spomenikom bazoviškim žrtvam na Gmajni; ob 15.30: Bazovica - na grobnico padlih na pokopališču; ob 16. uri: Trst - Rižarna. IV. delegacija -Trst (predstavniki države in lokalne skupnosti) ob 15. uri: na grobnico borcev na vojaškem pokopališču; ob 15,15: pri Sv. Ani - Škedenj - na spomenik padlim borcem; ob 15.30: pri Sv. Ani - na grob bazoviških žrtev na pokopališču; ob 16. uri: Trst - Rižarna Delegacija Slovenske kultur-no-gospodarske zveze bo kot vsako leto ob spominskih svečanostih za 1. november polagala vence na grobove in spomenike padlih borcev, talcev in junakov v okviru odporniškega gibanja in osvobodilne borbe proti naci-fašizmu. Del predstavništva SKGZ se bo z delegacijo Republike Slovenije v petek, 26. oktobra 2012, ob 15. uri, poklonil padlim borcem na vojaškem pokopališču (grobnica), bazoviškim junakom na pokopališču pri Sv. Ani (grob) in padlim NOB iz Škednja, Sv. Ane in Kolonkovca (spomenik pri Sv. Ani). Drugi del delegacije pa se bo ob 15. uri s predstavniki SSO pridružil predstavništvu R.Slovenije na bazov-ski gmajni in položil skupni venec. Obe delegaciji pa bosta prisotni na svečanosti v Rižarni ob 16 uri. Predstavniki SKGZ bodo nadaljevali s polaganjem vencev na obeležja in spomenike na Ul. M.D'Azeglio, Ul. Ghega, griču Sv. Justa, na tržaškem pokopališču na grob P. Tomažiča in skupni grob v ponedeljek, 29. oktobra 2012, pričetkom ob 10. uri. Občina Dolina obvešča, da bo, v petek, 26. oktobra 2012 predvidoma ob 15. uri, skupaj z delegacijami občin Koper, Izola in Piran, položila venec na spomenik padlim v Dolini; sodelujeta zbor Upokojencev iz Brega in zbor "Pod Latnikom" iz Boljunca pod vodstvom Manuela Purgerja; priložnostna misel: županja Fulvia Premolin. Uprava občine Devin Nabrežina bo v četrtek, 1. novembra položila vence pred spomenike padlim s sledečim urnikom: 8.30 Županstvo (3), 8.40 Slivno (1), 8.50 Medjevas (1), 9.00 Štivan (2), 9.15 Devin (1), 9.30 Sesljan (1), 9.35 Vižovlje (1), 9.40 Cerovlje (1), 9.45 Mavhinje (1), 9.50 Prečnik (1), 10.00 Trnovca (1), 10.10 Praprot (1), 10.15 Šempolaj (1), 10.35 Križ (1), 10.45 Nabrežina (2). VZPI-ANPI - Sekcija Domjo in KD Fran Venturini vabita na slovesnost ob 60. obletnici postavitve spomenika padlim v NOB pri Dom-ju v četrtek, 1. novembra, ob 11. uri. Sodelujejo: OPZ, MoPZ in MePZ Fran Venturini in godba na pihala Breg. Slavnostni govornik sen. Stojan Spetič. 408 Sreda, 24. oktobra 2012 TRST / aktualno - Slovik v sodelovanju s SDGZ in ZKB Jutri na Opčinah začetek novega ciklusa seminarjev Hongjun Zhao o Kitajski V četrtek (jutri) se začenja nov letni ciklus seminarjev Slovenskega izobraževalnega konzorcija. Seminarji, ki jih prireja Slov.I.K., so namenjeni predvsem strokovni javnosti - ekonomistom, bančnikom, podjetnikom in študentom - pa tudi vsem, ki jih zanimajo družboslovne teme. To so srečanja odprtega tipa, za katera ni predvidena prijava ali kotizacija. Letošnji ciklus je vključen tudi v ponudbo, ki so jo različne slovenske ustanove v Italiji oblikovale na področju izobraževanja za tretje življenjsko obdobje. Letno prireja Slov.I.K. sklope štirih ali petih srečanj o aktualnih temah. Predavatelji so mednarodno uveljavljeni strokovnjaki z večletnimi izkušnjami na svojem področju - profesorji, raziskovalci ali podjetniki. Pri organizaciji seminarjev sodeluje Slov.I.K. z odličnimi akademskimi institucijami ter s podjetji, bankami in stanovskimi organizacijami slovensko-italijanskega kulturnega prostora. V preteklih letih so na seminarjih predavali James Ellert, Mitja Gaspari, Lynn Isabella, Jože Mencinger, Dušan Mramor, Danica Purg, Rudi Rizman in številni drugi gostje. Letošnji ciklus, ki ga Slov.I.K. organizira v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem in Zadružno kraško banko, bo obravnaval širši spekter tem s skupnim naslovom Religija in ekonomija. Prvi seminar iz ciklusa bo posvečen osvetlitvi kulturnega ozadnja kitajske rasti; na temo Vzpon Kitajske bo predaval profesor Hongjun Zhao s Konfucij-skega inštituta v Ljubljani. Konfucijski inštitut je neprofitna organizacija, ki deluje pod okriljem Državnega urada za kitajski jezik s sedežem v Pekingu (HANBAN). Hanban je bil ustanovljen pred 23 leti z namenom, da promovira kitajsko kulturo in kitajski jezik po svetu, in ima dosedaj ustanovljenih več kot 300 konfucijskih inštitutov in 200 konfucijskih učilnic v 94 državah. Delovanje Konfucijskega inštituta lahko primerjamo z vlogo, ki jo imajo drugi sorodni inštituti, npr. Goethe Institut in British Council. Od preteklega leta pa je namen Konfucijskega inštitu- ta tudi promoviranje poslovnih priložnosti. "Slovenski" Konfucijski inštitut deluje na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je članica Slov.I.K.-a. Tokratni predavatelj, dr. Hongjun Zhao, je redni profesor ekonomije na Shanghai Institute of Foreign Trade in letos gostujoči profesor na Konfucijskem inštitutu v Ljubljani. Diplomiral je leta 1993, in sicer na Shaanxi Institute of Economics and Business, nato leta 2002 ma-gistriral na Shanghai University in leta 2005 doktoriral na Fudan University. V letih 2007-2008 je bil gostujoči profesor na Univerzi v Chicagu. Ukvarja se z raziskavami na področju razvojne ekonomije in upravljanja. Za svoje raziskovalno in pedagoško delo je prejel številne nagrade in priznanja. Je avtor znanstvenih del, knjig in članov v strokovnih revijah. Prvi seminar iz letošnjega ciklusa bo v četrtek, 25. oktobra (jutri), ob 18.30 v zborni dvorani ZKB na Opčinah (Ul. Ricreatorio 2), Trst. Predavanje bo v angleškem jeziku s simultanim tolmačenjem v italijanščino. Včeraj danes Danes, SREDA, 24. oktobra 2012 RAFAEL Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 18.04 - Dolžina dneva 10.30 - Luna vzide ob 15.23 in zatone ob 1.56 Jutri, ČETRTEK, 25. oktobra 2012 DARIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 19 stopinj C, zračni tlak 1023 mb raste, vlaga 50-odstotna, veter severo-vzhod-nik 15-40 km/h, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19 stopinj C. [13 Lekarne Do sobote, 27. oktobra 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Costa-lunga 318/A - 040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 - 040 630213. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »II matrimonio che vorrei«. CINECITY - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Cogan - Killing them softly«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The wedding party - Un matrimonio con sorpresa«; 16.10, 18.10 »I gladiatori di Roma«; 20.10 »I gladiatori di Roma 3D«; 16.15, 18.15 »L'era glaciale 4 -I continenti alla deriva«; 20.15, 22.15 »L'era glaciale 4 - I continenti alla deriva 3D«; 16.30, 20.00, 22.15 »Ted«; 22.10 »Total recall - Atto di forza«; 16.10, 20.15, 22.15 »Taken - La vendetta«; 16.40, 18.10 »Tutti i santi giorni«; 19.00, 21.30 »Pearl Jam -Twenty«. FELLINI - 18.00, 20.05, 22.10 »On the road«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il comandante e la ci-cogna«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Tutti i santi giorni«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Appartamento ad Atene«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.25, 20.40 »2 dni v New Yorku«; 17.20, 20.10 »Divjaki«; 17.40 »Hotel Transilvanija 3D«; 15.30 »Pogum 3D«; 16.20 »Pomladni veter«; 16.10, 18.35, 21.00 »Prava Nota«; 19.40 »Šanghaj«; 17.10, 19.20, 21.25 »Ugrabljena 2«. NAZIONALE - Dvorana 1: 22.00 »Total recall - Atto di forza«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ted«; Dvorana 2: 16.45, 18.30, 20.15 »L'era glaciale 4 - Conti-nenti alla deriva«; Dvorana 3: 16.30, 18.30, 20.15, 22.00 »The wedding party«; 16.45 »Paranorman«; Dvorana 4: 16.45, 18.30 »Gladiatori di Roma«; 20.30, 22.15 »Taken - La ven-detta«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Il matrimonio che vor-rei«; Dvorana 2: 17.50, 20.00, 22.00 »Ted«; Dvorana 3: 17.45 »L'era glaciale 4 - Continenti alla deriva«; 19.45, 22.00 »Total recall - Atto di forza«; Dvorana 4: 17.40, 20.10, 22.10 »Il comandante e la cicogna«; Dvorana 5: 17.30 »Paranorman«; 19.45, 21.30 »Step Up 4 - Revolution 3D«. 333-1157815 (Ladi); 338-7824792 (Sergio); 347-4434810 (Livio Šemec). Toplo vabljeni! DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na Martinovanje v petek, 9. novembra, v Ormož. Poskrbljeno bo za nekaj ogledov, krst mošta, večerjo ter za glasbo in ples. Prijave in informacije na tel. 00386-31372632 (Metka). ZSKD organizira avtobusni prevoz na koncert TPPZ Pinko Tomažič, ki bo v nedeljo, 11. novembra, ob 18.00 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Prevoz je namenjen članom društev članic ZSKD-ja. Informacije in rezervacija sedežev na tel. št. 040-635626 ali info@zskd.org. SKD PRIMOREC vabi vaščane in prijatelje na društveni izlet »Pred-praznični Salzburg in čarobni St. Wolfgang« 1. in 2. decembra! Vpisovanja sprejemamo na tel. št. 040214412. Pohitite, število mest je omejeno. KRU.T vabi na 4-dnevni izlet od 6. do. 9. decembra v Budimpešto na ogled božičnih sejmov, s spoznavanjem mesta in okolice z gradovi in zgodovin-sko-arhitekturnimi zanimivostmi. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. H Šolske vesti DIZ JOŽEFA STEFANA obvešča, da danes, 24. oktobra, ob 18. uri bodo na šoli potekale volitve predstavnikov staršev v razredne svete. Vabimo starše, da se udeležijo volitev polno-številno. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA obvešča, da bo v petek, 26. oktobra, s pričetkom ob 18.30 srečanje razrednikov s starši dijakov. Sledile bodo volitve predstavnikov staršev v razredne svete. Vsi starši so vljudno vabljeni, da se srečanja pol-noštevilno udeležijo. VEČSTOPENJSKA ŠOLA v Dolini vabi na razstavo »Dolinska šola v preteklosti«, ki bo na srednji šoli Gregorčič do 28. oktobra, od 10. do 12. ure. Najave za voden obisk na mar-komanin@gmail.com. M Izleti HB Osmice Q Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cogan«. DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na 6-dnevni izlet z avtobusom v Španijo -Barcelona, Lloret de Mar. Odhod v petek, 26. oktobra (Fernetiči). Tel. št.: 00386-31372632 (Metka). LETNIK 1950 IZ DOLINSKE OBČINE POZOR! V nedeljo, 4. novembra, avtobusni izlet v Idrijo (grad, rudnik živega srebra). Vpisovanje na tel. št.: COLJA JOŽKO IN LJUBA sta odprla osmico v Samatorci št. 21. Tel. št.: 040-229326. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906. JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175. Tel. št.: 040-820223. Toplo vabljeni. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. 0 Prireditve TRŽAŠKA KNJIGARNA - MLADIKA - ZTT vabijo na »Kavo s knjigo« danes, 24. oktobra, ob 10. uri. Gostje kave v Tržaški knjigarni bodo mladi koroški literati. FOTOVIDEO TRST80 vabi prijatelje na otvoritev razstav članov TRST80 na Okusih Krasa: v četrtek, 25. oktobra, Miloš Zidarič in Luciano Bearzot »Od Istre do Devina« in »Podzemni svet« ob 18.30 Prečnik-Sardoč; v ponedeljek, 29. oktobra, skupinska razstava TRST80 ob 18. uri v Rajonskem svetu za vzhodni Kras na Opčinah; v sredo, 31. oktobra, Nataša Peric in Dušan Pavlica »Sozvočje Krasa in morja« ob 18.30 Šempolaj-Gruden; v petek, 2. novembra, Gino Dal Col »Rastlinje Vzhodnih Alp« ob 18.30 Opčine-Daneu; v soboto, 3. novembra, Radivoj Mosetti »Benetke oggi« ob 18.30 Opčine-Kalin; v torek, 6. novembra, Sonia Osbich »Subreka« ob 18.30 Zgonik-Gustin; v četrtek, 8. novembra, Samuela Bandi Vuga in Luka Vuga »Okusi Turčije« ob 18.30 Pe-sek-Karis; Alenka Petaros »Kuk in Lipnik« na Opčinah-Pub Liverpool. V PREDDVERJU gledališča F. Prešeren v Boljuncu bo v četrtek, 25. oktobra, ob 19. uri odprtje razstave »Ko je umrl moj oče - Risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942-43)«. Razstavo prirejajo krajevna sekcija VZPI-AN-PI, Center Gasperini, SKD France Prešeren ter Mladinski center Bolju-nec pod pokroviteljstvom Dolinske občine. Sodelovali bodo Metka Gom-bač, Boris M. Gombač, Dario Mat-tiussim, MePZ Slovenec Slavec ter pesnik Aleksij Pregarc. FINŽGARJEV DOM (Dunajska 35, Op-čine) vabi v petek, 26. oktobra, na predstavo »Obiski« v izvedbi gledališke skupine »klubTeater« z Dunaja. Predstavo v desetih slikah po besedilu Felixa Mit-tererja je režirala Nika Sommeregger. Večer spada v sklop niza Gledališče mladih in v okvir 15. Koroških dnevov na Koroškem. Začetek ob 20. uri. OBČINA DOLINA partner projekta za trajnostno upravljanje naravnih virov in teritorialno kohezijo Carso-Kras, vabi na slavnostno odprtje večnamenskega centra F. Prešeren v Bo-ljuncu, prenovljenega v okviru projekta Kras-Carso, ki bo v petek, 26. oktobra, ob 20.30 v Boljuncu. Prireditev bo oblikoval Pihalni orkester Ri-cmanje s koncertom Broadway, sodelujejo Karina Oganjan, Gualtiero Giorgini, Aldo Žerjal, Aljoša Saksida, OPZ Fran Venturini, kulturno združenje »Nuovo accordo« in zbor »Au-ricorale Vivavoce«; dirigent Aljoša Tavčar. Priložnostnim nagovorom, bosta sledila kratka predstavitev projekta in ogled obnovljenih prostorov. SEKCIJA VZPI-ANPI Sv. Jakob - Pon-čana vabi na predstavitev knjige »Pyongyang l'altra Corea«, ki bo v petek, 26. oktobra, ob 18. uri v Ljudskem domu v Ul. Pončana 14. Spregovorila bosta avtor knjige Davide Rossi in prof. Geostrategije Tržaške univerze Maurizio Scaini. Predsedoval bo pokrajinski podpredsednik VZPI-ANPI Roberto Birsa. SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GO-RICA-VIDEM vabi na srečanje s pisateljem Markom Sosičem. Z njim se bo pogovarjala mag. Loredana Umek, za glasbeno točko pa bo na kitari poskrbel Tjaš Leghissa, gojenec GM iz razreda prof. Marka Ferija. Vabljeni v petek, 26. oktobra, ob 17.30 v Narodni dom v Trstu (Ul. Filzi). V SRCU SARAJEVA; NŠK v sodelovanju z ZSKD vabi na ogled fotografske razstave v okviru niza Raz/seljeni-S\paesati v petek, 26. oktobra, ob 17.30 v NŠK, Ul. sv. Frančiška 20. Mlado fotografinjo Irino Tavčar bo predstavil Boris Grgič. SKLAD MITJA ČUK vabi v okviru »15. koroških kulturnih dnevov na Primorskem«, v soboto 27. oktobra, ob 18.30 v Bambičevo galerijo na Opči-nah, kjer bo odprtje slikarske razstave koroške slikarke Mire Blažej. SPD KRASJE vabi na odprtje razstave slik Vilme Padovan - Intermezzo, ki bo v soboto, 27. oktobra, ob 18. uri v Hiške u'd Ljenčkice v Trebčah. Raz- SLOVESNA OTVORITEV ŠOLSKEGA LETA 2012-13 in NAGRAJEVANJE NAJBOLJŠIH UČENCEV danes, 24.oktobra 2012, ob 18.30 Razstavna dvorana ZKB na Opčinah Vljudno vabljeni! Prireditev omogočila ZKB V. stavo bo s svojim glasom obarvala Ljoba Jenče. MI SMO TU - IERI OGGI SEMPRE! TPPZ P. Tomažič vabi na koncerte ob 40. obletnici delovanja: 28. oktobra ob 18. uri Kulturni dom v Trstu; 11. novembra ob 18. uri Cankarjev dom v Ljubljani; 18. novembra ob 18. uri SNG v Novi Gorici; 25. novembra ob 18. uri ŠKC v Zgoniku. Sodelujejo: Vlado Kreslin, Iztok Mlakar, Drago Mislej Mef, Boris Kobal, Gojmir Le-šnjak Gojc, Ženski pevski zbor Kombinat, Partizanski pevski zbor Ljubljana, Mepz Rdeča zvezda, Kraški ovčarji, Dirty Fingers, Freak Weaves, Zaklonišče prepeva in taborniki RMV. V GALERIJI umetniškega in kulturnega centra Škerk v Trnovci 15, je na ogled razstava »1. svetovna vojna pri nas«. Urnik do 4. novembra: sobota in nedelja 10.30-18.00. SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi na veselo Martinovanje v soboto, 17. novembra, ob 19.30. V društvenih prostorih v Ricmanjih vam bomo postregli z martinovim menijem, žlahtno kapljico domačih proizvajalcev in glasbo v živo. Rok prijave zapade v nedeljo, 11. novembra. Za informacije in prijavo pokličite med 18. in 20. uro na 347-8984500. OD PRETEKLOSTI DO SEDANJOSTI -Kakšna bo prihodnost Bosne? Srečanje z novinarji Azro Nuhefendic, Christianom Elio, Ervinom Hladni-kom Milharčičem in moderatorjem Markom Sosičem v okviru niza Raz\seljeni-S\paesati v sodelovanju z ZSKD bo v četrtek, 15. novembra, ob 18.00 - Magazzino delle idee, Korzo Cavour v Trstu. OBMORSKE DEŽELE - NA TEH OBMOČJIH SKOZI ČAS Razstava je na ogled do 18. novembra v dvorani Centra za teritorialno promocijo v Se-sljanu. Tema razstave je arheologija obmorskih področij in klimatske spremembe oziroma spremembe krajine in poselitve na območju občine Devin Nabrežina. Urnik: pon-pet 9.0012.00, ob sobotah, nedeljah in prazniki 9.00-12.00 in 15.00-18.00. Info: Občina Devin Nabrežina, Urad za odnose z javnostmi - tel. št.: 800-002291, urp@comune.duino-aurisina.ts.it. Loterija 23. oktobra 2012 Bari 90 S S4 36 30 Cagliari 17 S9 41 4 46 Firence 43 SS 62 13 7 Genova 47 2S S6 39 17 Milan 44 17 S6 S7 S Neapelj 23 49 22 43 44 Palermo SS SS 90 17 44 Rim 49 73 S1 22 32 Turin 74 6 2 S3 27 Benetke 21 3S S0 62 34 Nazionale 16 S0 14 39 32 Super Enalotto Št. 127 45 50 65 67 78 79 jolly43 Nagradni sklad 1.950.745,45 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 16.267.202,09 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 3 dobitniki s 5 točkami 97.537,28 € 606 dobitnikov s 4 točkami 491,22 € 24.340 dobitnikov s 3 točkami 24,25 € Superstar 77 Brez dobitnika s 6 točkami -i Brez dobitnika s 5+1 točkami --C Brez dobitnika s 5 točkami --C 1 dobitnik s 4 točkami 49.122,00 C 149 dobitnikov s 3 točkami 2.42S,00 C 2.735 dobitnikov z 2 točkama 100,006 18.834 dobitnikov z 1 točko 10,00 C 44.699 dobitnikov z 0 točkami S,00C / TRST Sreda, 24. oktobra 2012 7 Sestrična ZALA je prišla, komaj čakava, da bo doma. Teta Alja in stric Andrej zanjo že skrbita, Mateja in Gregor pa se je veselita. Pri Ciletovih je fešta velika, kot se za te prilike šika! ZALA je priku-kala na svet in osrečila mamico Aljo in očka Andreja. Srečni družinici čestitamo vsi zgornji Ciletovi. Hip, hip, hura, naša klapa novo članico ima! Dobrodošla mala ZALA kličemo mi, z mamico Aljo in tatkom Andrejem nazdravimo vsi! Goran, Cristina, Peter, Ivana. Dobrodošla mala ZALA! Bila je ta prava lun'ca, mamico Aljo in očka Andreja osrečila je punca! Iskrene čestitke in veliko lepih dni ansambel Klapa iz Brega novi družinici želi. Mala ZALA je osrečila Aljo in Andreja. Povečani družini čestitamo, mali lepotički pa želimo vse najboljše in najlepše - članice Skupine 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca, vadite-ljica Sandra in telovadke Pilatesa. Mamici Alji in očku Andreju iskrene čestitke od rojstvu male ZALE, mali punčki pa vso srečo v življenju želijo Sonja, Claudio, Mitja in Katja. Vsi v OŠ A. Gradnika se veselimo in DANIJELU SIMONETTIGU želimo še veliko takih življenjskih uspehov. Naši bivši mentorici šaha VALENTINI OBLAK čestitamo ob uspešno opravljenem študiju na tržaški jezikovni fakulteti. Vsi iz OŠ A. Gradnika na Repentabru. Na jezikovni fakulteti v Trstu je z odliko in pohvalo dokončala študij VALENTINA OBLAK. Iskreno ji čestitajo Janoš, Tia, Elena in Fulvijo. Ü3 Obvestila AŠD MLADINA vabi ženske na telovadbo za boljše počutje »Belly gym« v bivši rekreatorij v Križu ob ponedeljkih od 11. do 12. ure. Info na tel.: 333-5663612. BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi nove člane k delovanju društva. Baletna rekreacija poteka v dopoldanskem in večernem času v prostorih Kosovelovega doma v Sežani pod vodstvom baletnega pedagoga Euge-na Todorja. Primerna je za vse starostne skupine. Informacije na tel. 00386-41524310. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v š.l. 2012/13 obiskujejo nižje srednje in prva dva razreda višjih srednjih šol, katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov (v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88). Info na tel.: 040-2017375 (Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina, Na-brežina 102). OBČINA ZGONIK vabi v občinske prostore na ogled ilustracij Jasne Merku. Urnik: ponedeljek-petek od 9. do 13. ure, ponedeljek in sreda tudi od 15.30 do 17.00. SKD ŠKAMPERLE (Stadjon 1. Maj) vabi na tečaj kitajske vadbe »QiGong« ob sredah 16.30-17.30. Informacije in prijave na tel. 348-8607684 (Vesna Klemše). TEČAJ SAMOOBRAMBE v organizaciji AŠD Mladina s sodelovanjem Wild Boars v bivšem rekreatoriju v Križu. Vodil bo svetovni prvak v Taekwon-doju in izkušen trener številnih borilnih veščin Kazbulat Shogenov. Tečaj je namenjen ženskam in moškim vseh starosti. Prijave in info v večernih urah na tel.: 333-5656513 (Ivan), 3457016975 (Simon). TEČAJI ANGLEŠČINE pri SKD Igo Gruden so ob ponedeljkih (prvi nadaljevalni) in ob sredah (drugi nadaljevalni) od 18.00 do 19.30. TEČAJI SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden so ob ponedeljkih od 18.00 do 19.30 (nadaljevalni) in ob torkih od 18.15 do 19.45 (začetni). TEČAJI ŠPANSKEGA JEZIKA za vse stopnje. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel. št.: 040-212289, info@skladmc.org. BIOTERAPIJA V BAZOVICI: danes, 24. oktobra, ob 20.00 bo v Bazovskem domu predaval Jurica Manestar o samopomoči in učinkih bioterapije. Vljudno vabljeni! KROŽEK RAZVEDRILNE MATEMATIKE s prof. Dragom Bajcem začne novo sezono danes, 24. oktobra, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3. Posebno predznanje ni potrebno, zato so vabljeni stari in mladi. PODROČNI SVET VERNIKOV s Trsta in Milj vabi na srečanje z mag. Janezom Ferkoljem na temo »Moja zvestoba veri in Cerkvi« v četrtek, 25. oktobra, ob 20. uri v domu na Ul. Concordia 8 pri Sv. Jakobu (blizu cerkve). RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal v četrtek, 25. oktobra, ob 20.00 na svojem sedežu (Prosek št. 159). SKD PRIMOREC vabi vaščane in prijatelje na predstavitev pobude »Treb-če v svet 3« v četrtek, 25. oktobra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Na družabnosti bomo predstavili nove destinacije v sezoni 2012/13 in si ogledali fotoposnetke lanskih izletov. V teku večera že sprejemamo vpisovanja za dvodnevni izlet »Pred-praznični Salzburg in čarobni St. Wolfgang« (1. in 2. decembra). Informacije na št. 040-214412 (v večernih urah). DRUŠTVO NANOS organizira v petek, 26. oktobra, ob 18.00 v baru v Razdrtem, predavanje Mary Fernandez, upokojene učiteljice tehničnega pouka, »Bolivija od nižinskih pragozdov do jezera Titicaca«. Vabljeni! DRUŠTVO NANOS organizira v petek, 26. oktobra, ob 20.00 nočni pohod ob polni luni na Nanos, zbirališče izpred bara v Razdrtem. Pohod je v vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti. OBČINA DOLINA obvešča, da bo v petek, 26. oktobra, predvidoma ob 15. uri, skupaj z delegacijami občin Koper, Izola in Piran, položila venec na spomenik padlim v Dolini; sodelujeta zbor Upokojencev iz Brega in zbor »Pod Latnikom« iz Boljunca pod vodstvom Manuela Purgerja; priložnostna misel: županja Fulvia Premolin. POTOVATI V VIŠINE IN GLOBINE - v petek, 26. oktobra, ob 18.00 bo v prostorih Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3, prvo izmed srečanj iz niza »Potovati v višine in globine«. Uvedel ga bo dr. prof. Edi Kovač, in sicer na temo »Romarji in iskalci vere«. Srečanje je namenjeno mladim. SKGZ obvešča, da bodo ob spominskih svečanostih ob 1. novembru njeni predstavniki sami in skupaj z drugimi delegacijami polagali vence po tem razporedu: v petek, 26. oktobra, ob 15. uri - grobnica padlim borcem na vojaškem pokopališču, grob bazoviških junakov na pokopališču pri Sv. Ani, spomenik padlim v NOB iz Škednja, Sv. Ane in Kolonkovca ter spomenik bazoviškim junakom na bazovski gmajni in ob 16. uri v Rižar-ni; v ponedeljek, 29. oktobra, s pri-četkom ob 10. uri pa še na obeležja in spomenike na Ul. D'Azeglio, Ul. Ghe-ga, na griču pri Sv. Justu, na grobu P. Tomažiča in na skupnem grobu na pokopališču pri Sv. Ani. STRANKA SLOVENSKE SKUPNOSTI bo v petek, 26. oktobra, ob dnevu spomina na rajne polagala vence ob 15.00 uri na spomeniku na bazovski gmajni, ob 15.15 na pokopališču pri sv. Ani in ob 16.00 v Rižarni. Skupno s SSO-jem pa bo ob 14.00 uri polagala vence pri spomeniku padlim iz prve svetovne vojne v Gropadi. DRUŠTVO UPORABNIKOV LINUXA LugTrieste prireja predavanja v okviru »Linux Day« na osrednji tržaški univerzi v stavbi H3 v soboto, 27. oktobra, od 9. do 18. ure. Predavanja bodo na temo odprtega programa in operativnega sistema Linux. Informacije na www.trieste.linux.it. Vabljeni! SRENJA BOLJUNEC vabi člane na delovno akcijo zagrajevanja pašnika pod Koromačnikom. Zbirališče v soboto, 27. oktobra, ob 8. uri pri Kalu. L'ARMONIA - Združenje gledaliških tržaških skupin v sodelovanju z Zadrugo Kulturni dom Prosek Kontovel prireja predstavo v tržaškem narečju Fantasmi, Amore e.... Valeriana v nedeljo, 28. oktobra, ob 17.00 v kulturnem domu na Proseku. Nastopa Skupina Mladih. Toplo vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 29. oktobra, v Peterlinovo dvorano, Doni-zettijeva 3, na srečanje z dr. Edijem Kovačem na temo »Premagovanje trpljenja in smrti v simboliki spominskega parka Teharje«. Začetek ob 20.30. SRENJA BOLJUNEC vabi člane, da vložijo prošnjo za sečnjo drvi v l. 2012/13. Prošnje zbiramo na sedežu Srenje vsak torek od 9. do 12. ure do 30. oktobra. Tel. št.: 040-8325175. NOČ ČAROVNIC - ples v maskah za srednješolce v organizaciji SKD Primorec bo v sredo, 31. oktobra, od 19.30 do 23. ure v Ljudskem domu v Trebčah. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Delavnice v oktobru: Prazne buče in Halloween prihaja. Informacije na tel. št. 040-299099 (od pon. do sob., od 8. do 13. ure). UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽINA bo v četrtek, 1. novembra, položila vence pred spomenike padlim s sledečim urnikom: 8.30 Županstvo (3), 8.40 Slivno (1), 8.50 Medjevas (1), 9.00 Štivan (2), 9.15 Devin (1), 9.30 Se-sljan (1), 9.35 Vižovlje (1), 9.40 Cero-vlje (1), 9.45 Mavhinje (1), 9.50 Preč-nik (1), 10.00 Trnovca (1), 10.10 Praprot (1), 10.15 Šempolaj (1), 10.35 Križ (1), 10.45 Nabrežina (2). VZPI-ANPI - Sekcija Domjo in KD Fran Venturini vabita na slovesnost ob 60. obletnici postavitve spomenika padlim v NOB pri Domju v četrtek, 1. novembra, ob 11. uri. Sodelujejo: OPZ, MoPZ in MePZ Fran Venturini in godba na pihala Breg. Slavnostni govornik sen. Stojan Spetič. OTROŠKE URICE ob torkih v NŠK, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: 6. novembra »Dirka formule Čiračara«; 27. novembra »Čarovnica Mica in severna zvezda«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! SK DEVIN prireja novembrski smučarski sejem v dvorani gostilne-pi-cerije v Križu. Zbiranje opreme 7. in 8. novembra, od 10.00 do 19.30; sejem od 9. do 12. novembra, od 10.00 do 19.30 (petek 15.30-19.30); prevzem opreme 13. novembra, od 10.00 do 19.30. Informacije na tel. 3358416657 ali 335-8180449. AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Pro-seška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 8. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Sejem: petek, 9. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 10. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 11. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2013. Info: 347-5292058, www.skbrdina.org. SLAŠČIČARSKI TEČAJ SKD TABOR -ZNOVA nas bo francoski šef slaščičarstva Naser Gashi, ki je opravil visoko akademijo za slaščičarstvo v Parizu, učil pripravljati najbolj znane francoske sladice (macarons in torto). Tečaj se bo vršil 10. novembra, od 9. do 14. v prostorih VZS Mitja Čuk na Kontovelu št. 255. Prijave po tel. št.: Olga 040-211997 in Silva 0039-328-361723. OBČINA DOLINA - odborništvo za kulturo obvešča, da bo do 16. novembra, sprejemalo prošnje razsta- vljalcev, ki bi se želeli udeležiti letošnjega božičnega sejma (od 5. do 9. decembra na trgu v Bojuncu). Obrazci so na razpolago na spletni strani www.sandorligo-dolina.it/. KAKO LEP JE TRST; ZTT in ZSKD vabita na sprehod po slovenskem Trstu z avtoricama vodnika Eriko Bezin in Poljanko Dolhar v nedeljo, 18. novembra, od 10.30 do 12.30. Štartna točka pri gledališču Miela. Pobuda v okviru niza S\paesati-Raz\seljeni. 40-LETNIKI s Tržaškega vabljeni na večerjo, ki bo v petek, 23. novembra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Križu. Informacije v večernih urah na tel. 3473696503 (Barbara), 339-4359868 (Ka-ti), 349-3595560 (Roberta). UPRAVA OBČINE REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za objavo nove številke občinskega glasila. Rok za oddajo prispevkov zapade 3. decembra, sprejema pa jih v občinskem vložišču in na elektronskem naslovu traduzio-ni@com-monrupino.regione.fvg.it. S Mali oglasi FIAT 600 letnik 2002 prevoženih 94.000 km, edini lastnik, prodam po zelo ugodni ceni, podarim 4 zimske gume rabljene eno sezono. Tel. št.: 3388340089. GOSPA SREDNJIH LET z večletno izkušnjo in priporočili išče delo kot negovalka starejših oseb ali katerokoli drugo delo (24 ur dnevno). Tel. št.: 0039333-6644567 (po 18. uri). GOSPA srednjih let, doma z Opčin, išče delo kot varuška otrok ali kot hišna pomočnica. Tel. št.: 340-9098123. MAJHNO, LEPO OPREMLJENO stanovanje dajem v najem v središču mesta, 450,00 evrov vključno s stanovanjskimi stroški in porabo vode. Tel. št.: 3298012528. PODARIM televizijo znamke panasonic z dekoderjem, sive barve, skoraj novo. Tel.: 040-44631. PODARIMO zelo simpatične mucke. Tel. 040-200865. POŠTENA IN DELAVNA GOSPA srednjih let išče enkrat tedensko delo kot hišna pomočnica. Tel. št.: 331-7467805 (v večernih urah). PRODAJAMO domači brinjevec in bri-njevo olje. Tel. št.: 040-2024022 (od 16. do 20. ure). PRODAM GORILNIK (bruciatore) na plin znamke unigas cib, malo uporabljen. Ugodna cena. Tel. št.: 3382105138. PRODAM SVETLO STANOVANJE pri Sv. Jakobu z lepim razgledom na mesto: vhod, dnevna soba z balkonom, kuhinja, spalna soba, kopalnica in shramba. Klicati ob večernih urah tel. št.: 3665371670. PRODAM aluminijasto lestev visoko 3.5m, primerno za obiranje oljk. Tel. št.: 347-0466075. PRODAM diato nično harmoniko, 1.500,00 evrov. Tel. št.: 346-8321835. PRODAM kompletne lesene polžaste stopnice, premer 1.10m, višina 3.15m; ognjišče piazzetta komplet »multifuo-co system«; 2 aluminijasti okni rjave barve s tremi šipami. Tel. št.: 040212095 (od 12.30 do 13.30). PRODAM pet novih aluminijastih polken s premičnimi letvicami, temno sive barve, velikost 90x120 cm. Tel.: 040220216. PRODAM voziček, štirikolesni, velika napihljiva kolesa, skupaj s torbo za prenašanje dojenčka, ki se spremeni v zimsko vrečo. Ugodna cena. Tel. 3382105138. STANOVANJE S PARKIRNIM MESTOM dajem v najem v središču Trsta. Informacije: najemts@gmail.com. V SEŽANI dajem v najem lepo opremljeno stanovanje s parkirnim prostorom v garaži. Klicati v večernih urah na tel. št.: 328-9699156. ZARADI BOLEZNI prodam avto peugeot 206+ rdeče barve, letnik 2011, skoraj nov. Tel. št.: 040-213713 (od 11. do 13. ure). ŠTUDENTOM v najem opremljeno stanovanje z dvigalom v Ul. F. Severo: velika dnevna soba z balkonom, kuhinja, dve spalnici, kopalnica in shramba. Cena: 650,00 evrov mesečno ter 90,00 evrov za stroške in ogrevanje. Tel. 3774959920. in Mirko Antonie 60,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na Rudija Pahorja daruje Jolanda Bičeva 50,00 evrov za Ribiški muzej v Križu. Prispevki V spomin na dragega Rudija Pahorja darujeta Ida in Drago Purič ter Gaby t Zapustil nas je naš dragi Boris Berdon Žalostno vest sporočajo žena Orlanda, Vlasta z Lucianom, Ksenija, Damijan z Melito, Davor s Kristino, vnuki Korala, Jasmin in Matej ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v petek, 26. oktobra, ob 13.30 iz ulice Costalunga v trebensko cerkev. Trebče, 24. oktobra 2012 Pogrebno podjetje Alabarda Ob boleči izgubi dragega Borisa izrekamo iskreno sožalje družini in ostalim svojcem. Marjan Coretti z družino Ob izgubi dragega očeta Borisa izrekamo sožalje Damijanu, Davorju in svojcem Alenka in Ivan, Franco in Vesna Ob smrti dragega očeta Borisa Berdona izreka iskreno sožalje Davorju in družini Godbeno društvo Viktor Parma Trebče ^ Zapustila nas je naša draga Sonia Lorenzi vd. Michelazzi Žalostno vsest sporočajo sinova Marino in Dario z družinama ter sestra Zmaga Pogreb bo v soboto, 27. oktobra, ob 11.40 v ulici Costalunga. Namesto cvetja darujte za Sklad Luc-hetta in Hospice Pineta Onlus. Trst, 24. oktobra 2012 Za drago teto Sonjo žalujejo nečakinje Sonja, Tamara in Dragica z družinami Zadnji pozdrav dragi Sonji. V spominu mi bodo ostali lepi skupni izleti. Rožeta t V ponedeljek nas je zapustil naš ljubljeni tata in nono Milko Budin Pozdravljamo Te, Milva, Sergio, Roby, Elena, Martina, Dino, Barbara, Gabrijel Od našega dragega se bomo poslovili v četrtek, 25. oktobra, od 11.30 do 13.00 v ulici Costalunga. Sledila bo sv. maša v cerkvi sv. Mihaela v Zgoniku. Zgonik, 24. oktobra 2012 Pogrebno podjetje San Giusto Ob izgubi dragega očeta Milkota Budina izrekamo Sergiotu in družini iskreno sožalje. Bruno in Zvonko z družinama 8 Sreda, 24. oktobra 2012 TRST / dsi - Ponedeljkovo srečanje v znamenju Koroških kulturnih dni O pregonu koroških Slovencev Ob 70-letnici nacistične izselitve tristo družin predvajanje filma Šest desetletij pozabe in predstavitev knjige Utihnile so ptice, utihnila je vas Od desne: Nužej Tolmajer, Martina Piko-Rustja in Simona Roblek kroma Letos potekajo jubilejni, že trideseti Koroški kulturni dnevi, namen katerih je medsebojno povezovanje zamejskih Slovencev, ki imajo skupno bogato kulturno dejavnost in jo želijo razvijati. Kulturna srečanja so plod izmenjav, ki so se začele z občasnimi gostovanji primorskih pevskih in igralskih skupin na Koroškem ter gostovanj koroških skupin na Primorskem. Leta 1983 so potekali prvi Primorski dnevi na Koroškem, od takrat dalje pa se letno srečujejo kulturni ustvarjalci obeh regij, enkrat na Koroškem, drugič na Primorskem. Letošnji kulturni dnevi potekajo od 20. do 30. oktobra, za katere so njihovi prireditelji - Slovenska pro-sveta v Trstu, Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici in Krščanska kulturna zveza v Celovcu - pripravili kar enajst dogodkov v Trstu in okolici, Gorici in okolici ter v Ukvah. Društvo slovenskih izobražencev je tako na običajnem ponedeljkovem večeru gostilo bivšega tajnika Krščanske kulturne zveze Nuže-ja Tolmajerja, etnologinjo Martino Piko-Rustia in Simono Roblek, ki so predstavili knjige, CD-je in DVD-je koroških avtorjev. Nužej Tolmajer se je najprej spomnil začetkov izmenjav med mladimi učitelji s Tržaškega in Goriškega, npr. Antona Kacina, Jožeta Peterlina, Mirka Fileja in drugih ter se zahvalil Slovenski prosveti, saj je nadaljevanje te najdaljše neprekinjene čezmejne kulturne izmenjave zelo pomembno. Opozoril je tudi na letošnjo 70-letnico pregona koroških Slovencev, ko so iz vseh treh dolin Zilje, Roža in Pod-june izselili tristo družin. Septembra 1938 je vsaka občina dala spisek družin s točnimi podatki o kmetijah, pridelkih in velikosti obdelovalnih površin. Tako so mlade fante vpoklicali v vojsko, dekleta poslali v tovarne, matere, otroke in starejše pa pregnali v taborišča na Bavarskem. Sledil je ogled kratkega dokumentarnega filma Šest desetletij pozabe režiserke Milene Olip, ki je leta 2005 v času študija na AGRFT-ju posnela spomine sester Neže in Mice Olip o pregonu v taborišče in več letih zapora. Etnologinja Martina Piko je opozorila na skrb mladih rodov do pretekle zgodovine, saj vnuki in nečaki pogosto sprašujejo, kaj se je takrat zgodilo. Tako je Milka Olip spremljala svojo teto in napisala knjigo o njenih spominih kot večni opomin, da se kaj takega ne bi več zgodilo. Druga priča koncentracijskega taborišča in najbolj krutega zgodovinskega obdobja je Ana Jug Olip, ki je v knjigi Utihnile so ptice, utihnila je vas spregovorila o taborišču Ravensbruck. Prvi del knjige opisuje etnološki popis, njeno srečno otroštvo, ki »ga ne bi zamenjala z nobenim cesarjem na svetu«, drugi del pa predstavi vojne grozote, doživljanje bolečine izgube doma in dostojanstva ob dolgih urah apela pod snegom, ob lakoti in mrazu. Ana Jug Olip je svoje trpljenje osmislila kot večni opomin za vse generacije. Odlomke iz njene knjige je prebrala Simona Roblek. V drugem delu večera je tekla beseda o Vaški kroniki Vinka Čer-čeja, o prizadevanjih Slovenskega narodopisnega inštituta Urbana Jarni-ka za ohranitev etnološke zapuščine, pa še o pravljicah na zgoščenkah v ziljskem in rožanskem narečju ter o zemljevidih slovenskih ledinskih imen z Unescovim zaščitnim znakom (met). mopz vasilij mirk - Gostovanje letos v Železni Kapli 40. Štiriperesna deteljica Pevci moškega pevskega zbora Vasilij Mirk s Proseka in Kontovela so pred kratkim sodelovali na jubilejni 40. Štiriperesni deteljici, to je srečanju štirih zborov, ki ga soustvarjajo tudi Mepz Svoboda iz Stra-žišč pri Kranju, Kulturno Umetniško Društvo Brežice in Mepz iz Železne Kaple, ki je bil tudi letošnji gostitelj srečanja. Pred viškom srečanja - večernim koncertom vseh štirih pobratenih zborov - so si pevci z gostitelji ogledali obrtno kovaško delavnico, kjer krajevni mojster ustvarja uporabne in umetniške predmete. Obiskali so tudi Peršmanovo domačijo, ki so jo nemški SS-ovci in kolaboracionisti požgali leta 1944 (zločince so naposled oprostili, ker naj bi primanjkovalo dokazov o njihovi krivdi), ker naj bi se tam zbirali partizani. V hiši, ki jo sedaj upravlja krajevna sekcija partizanov, je urejen zgodovinski muzej o družini Sadovnik, ki je tam živela, ter splošno o predvojnem in povojnem času v tamkajšnjih krajih. Po ogledu so se zbori podali na hrib - Koprivno pri Riepnu, kjer so v tamkajšnjem skednju priredili tradicionalni koncert, ki so ga oblikovali vsi pobrateni pevski zbori. Pesmi, ki so jih dirigenti zbrali so bile raznovrstne, od narodnih, do verskih ter umetniških. Moški pevski zbor Vasilij Mirk je pod taktirko Marka San-cina zapel tri pesmi: Mirkovo Na trgu, Hafnerjevo Samo en cvet ter Mirkovo Šumi potok šumi. Koncert je sklenil venček pesmi, ki ga izvajajo skupaj vsi zbori. Zapeli so Gobče-vo Bratje zapojmo, Hajdrihovo Jadransko morje, Aljaževo Triglav, Vrabčevo Dober večer in pa Osamo-vo Slovenijo v svetu. Koncert sta obogatila tudi slavnostni govor župana občine Železna Kapla g. Franca Josefa Smrtnika, pozdrav dolgoletnega veterana prose-škega zbora Pepija Čuka ter predsednika društva Zarja, ki je pevcem zborov, ki se od vsega začetka udeležujejo revije, tudi izročil priložnostno darilo, izdelano v kovaški delavnici. Na koncu so se pevci še okrepčali z v kotlu pripravljenim golažem in krotili večerni mraz s pesmijo in pristnim domačim žganjem. Posnetek nastopa pevskega zbora s Proseka-Kontovela ponovno obujena stara tradicija vaške družabnosti Mavhinjski fantje Pred nedavnim se je v lepem številu v gostilni pri Borisu (po domače Pr' Guštinvih) ob dobri kapljici vina in odličnem prigrizku zbrala vsa moška generacija Mavhinj, od najstarejšega do najmlajšega vaščana. Najstarejši člani so bili tudi nagrajeni, vsi pa so se ve- selili srečanja in ob obujanju lepih spominov praznovali pozno v noč. V kratkem namerava Vaška skupnost Mavhinje organizirati še piknik na lepi rouni na Brstosiušču, kjer si pričakujejo se večjo udeležbo. zavod zois Kramli: Red in disciplina kot zdravilo Miha Kramli se je srečal s starši V sredo, 17. oktobra, je na Državnem tehniškem zavodu Žige Zoisa v Trstu predaval terapevt Miha Kramli, vodja novogoriške-ga centra za bolezni odvisnosti. Predavanje je bilo namenjeno staršem, udeležili pa so se ga tudi številni profesorji. Predavatelj je izhajal iz svoje bogate študijske poti, a tudi iz delovne prakse, tako da je svoje teoretsko izvajanje dopolnil s številnimi primeri iz življenja mladih, s katerimi se vse pogosteje srečuje v svoji ambulanti. Področje zasvojenosti je danes izredno široko in sega tudi na območje novih tehnologij, kot so na primer internet, računalniške igrice in mobilni telefoni. Kako prepoznati odvisnost in kako pomagati mladim, da se ne ujamejo v pasti tehnologije? Psi-hoterapevt Kramli je živo opisal prve znake odvisnosti in svetoval staršem, naj pozorno nadzorujejo svoje otroke in takoj ukrepajo, kajti vsako odlašanje ali podcenjevanje pretirane rabe prej omenjenih sredstev vodi v zasvojenost. Spregovoril je tudi o odvisnosti od drog in poudaril številne nevarnosti, s katerimi se srečujejo mladi. Pri tem je bil zelo jasen in odločen: popustljiva vzgoja nosi odgovornost za marsikatero težavo. In prav vzgoji in družinskim odnosom je predavatelj posvetil večji del svojega predavanja. V zadnjih letih se je med starši razširilo prepričanje, da potrebuje otrok predvsem njihovo ljubezen. To seveda drži, vendar se ob tem postavlja vprašanje: kakšna je vloga staršev v družini? Predavatelj je navedel in utemeljil vrsto odgovorov. Starši se ne smejo odpovedati svoji avtoriteti, jasno morajo postavljati zahteve, ki naj bodo seveda uresničljive in smiselne, pri tem pa morajo biti dosledni in vztrajni. Večkrat bodo s svojim odločnim ravnanjem sprožili čustvene izbruhe mladostnikov, to pa je treba prenašati mirno in predvsem z veliko mero trdnosti. Če sta oče in mati enotna, bo otrok sprevidel, da imata prav, ta izkušnja pa bo zanj zelo koristna. In še korak dlje v zapletenem labirintu vsakodnevnih medsebojnih odnosov: predavatelj je spregovoril o pravicah staršev. Marsikdaj je v dvorani završalo, ko je terapevt nanizal nekaj takih »pravic« staršev: pravico do miru, pravico do sodelovanja otrok pri hišnih opravilih, pravico do partnerskega odnosa in pravico do izpovedovanja lastnih potreb. Nekateri stavki so bili nedvoumni: »Mladostnik mora delati, red in disciplina sta kot zdravilo, če tega ne dosežete, ni nič narobe z vašimi otroki, z vami je nekaj hudo narobe.« Prepričanje, da »lepa beseda lepo mesto najde« velja le v primeru, da so mladostniki osvojili temeljna pravila v družini. To in še veliko drugega je povedal predavatelj, ki bo svoje znanje in izkušnje v naslednji fazi delil z dijaki, in sicer na srečanjih v mesecu novembru, ko se bo nadaljevalo njegovo dragoceno sodelovanje pri šolskem projektu zdravstvene vzgoje. M.J. / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 24. oktobra 2012 9 O NAŠEM TRENUTKU Zakaj in kako so Slovenci v Italiji ostali doma H > Ace Mermolja_ Objava treh pisem v Primorskem dnevniku z dne 16. oktobra 2012 mi je dala vzgib za pričujoče pisanje. Mislim na korespondenco med Dimitrijem Ruplom in Borisom Pahorjem ter na Ruplovo pismo »Obračunavanje z umrlimi...«, ki se nanaša na omenjeno korespondenco in na članek Borisa Pahorja v ljubljanskem Delu. Ne nameravam se vmešavati v nastalo polemiko (Pahor dodatno odgovarja v PD Ruplu 20. okt., Rupel pa Pahorju 23. okt.), vendar se mi zdijo nekatere načete teme zanimive in na svoj način aktualne. Vanje je vpet tudi delček mojega spomina. Najbolj se dotikata moje percepcije preteklosti dva Ruplova odstavka. V pismu »Obračunavanje z umrlimi ali uporaben prispevek k predsedniški kampanji?« dr. Rupel med ostalim piše: »Seveda sem v pismu (Pahorju. op.p.) omenil tudi slovenski eksodus iz Trsta po prvi svetovni vojni in dejstvo, da je mnogo pripadnikov moje generacije, ki je živela za železno zaveso, z občudovanjem, tupatam tudi z zavistjo gledala na Slovence, ki so živeli na Zahodu. Da nam ni bilo lahko, je večkrat potrdil - v zvezi s Kocbekom - ravno Boris Pahor. Dokaz o razliki med človekovimi pravicami, ki so jih uživali Slovenci v Italiji in Slovenci v Jugoslaviji, je ravno objava Kocbekovega intervjuja o povojnih zunajsodnih pobojih leta 1975 v Pahorjevi reviji Zaliv. Tega intervjuja takrat v jugoslovanski Sloveniji ne bi bilo mogoče objaviti«. V Pismu Pahorju (Dokument št.II) Rupel o isti temi piše: »Moj spomin ne sega daleč kot Vaš, vendar si vas drznem spomniti, da smo nekoč Slovenci, ki smo živeli v socializmu, imeli tiste, ki ste živeli na Zahodu, za srečnejši del slovenskega naroda, saj je poleg demokracije in materialne blaginje - ne v Vašem primeru - celo užival velikodušno politično podporo iz komunistične Jugoslavije. V nekaterih primerih je šlo tudi za drugačno sodelovanje.« Pahor je v Delu polemiziral z Ruplovo trditvijo in jo zavrnil, češ da »normalni ljudje ostajamo zvesti kraju, kjer smo doma« in da ne v času fašizma in ne po letu 1954 Slovenci v zamejstvu niso dajali prvenstvo gospodarstvu. Osebno me zanimata dva pogleda: tisti iz Slovenije, ki ga ponazarja Rupel, ter moja ali širše »naša« percepcija Zahoda, blaginje in demokracije. Opuščam vprašanje nacionalnosti in »avantgard«, ki je srž polemike med Pahorjem in Ruplom. Res je, da se po drugi svetovni vojni Slovenci, ki so ostali pod Italijo, niso množično selili v Jugoslavijo. Zgodovina beleži obraten eksodus, in sicer Italijanov in Istra-nov v Trst in Italijo. Ni pa res, da se Slovenci v Italiji po drugi vojni niso odseljevali. Naj omenim emigracijo iz Trsta v Avstralijo in Ameriko. Med izseljenci so bili tudi Slovenci. Dramatične razsežnosti je imelo izseljevanje beneških Slovencev, ki je izpraznilo vasi in doline. Razlogi so bili gospodarski in tudi politični. Te aspekte so mnogi v Sloveniji za časa komunizma, in tudi pozneje, odpisali iz svoje zaveti. Drži namreč naslednja ali prva Ruplova trditev, da so kar številni Slovenci, tudi intelektualci, zavidali Slovencem, ki so živeli na Zahodu in v Italiji. Pogled iz Slovenije na zamejstvo so meglile bleščeče tržaške trgovine in prispodoba neke demokracije, ki v resnici ni veljala enako za vse. Zahod je mnogim v Sloveniji pomenil mit in kot tak je zabrisal družbene in druge razlike, ki smo jih Slovenci na Zahodu doživljali kot krivice in (vsaj nekateri ali večina) videli v jugoslovanskem modelu socializma odpravo razlik in tlake. V demokratičnem Zahodu se vsi niso imeli dobro, niso živeli v blagostanju in so bili prikrajšanji za tehtne obroke demokracije. To je moja »resnica«, ki ni vzporedna z Ruplovo. Določene nerealistične predstave so zavajale slovensko javno mnenje tudi po osamosvojitvi. Meni kot Zahodnjaku se je zdelo naivno navdušeno geslo »Evropa zdaj!« Sem odčaran a prepričan evropeist, ki od nekdaj ve, da ima Evropa svoje manj prijazno lice. Danes se z njim soočata tako Italija kot Slovenija. Proces združevanja vsebuje nemajhne konflikte. Vsaka idealizacija zavaja in v tem smislu je bila nerealistična nekdanja predstava, da so bili Slovenci na Zahodu »srečnejši del slovenskega naroda«. Če si pomagam s svojim spominom, je zmotna trditev o posplošenem blagostanju zamejskih Slovencev. V oporo moji trditvi bi lahko napisal knjigo spominov. Moja družina v Gorici je po drugi vojni sicer uživala nek srednje-slojski standard in to predvsem zahvaljujoč se zobozdravniški spretnosti nonota in nato mame. Med slovenskimi vrstniki sem veljal celo za privilegiranca in nekateri so moji družini pripisovali namišljena premoženja. Dejstvo je, da je že profesor na šoli v nekoč znameniti goriški kavarni Bratuž užival posebno spoštovanje. Moji maloštevilni sošolci in prijatelji (povojne generacije so bile maloštevilne) so izhajali iz delavskih ali polkmečkih družin. Njihov »standard« je bil skromen ali še kaj manj. Zato sem se zdel »privilegiran«. Na Tržaškem je bilo življenje večine podeželskih in mestnih Slovencev v povprečju silno skromno. Pri moji sedanji ženi še v sedemdesetih letih niso imeli centralnega ogrevanja, pralnega stroja in podobnih komoditet. Niso bili med najrevnejšimi. Želim povedati, da tudi če odpišemo siromašno Benečijo, Slovenci v Italiji v povojnih letih niso v povprečju uživali kakega posebnega blagostanja. Potem so se pričele stvari počasi popravljati, vendar je bil osrednjeslovenski mit o srečnih Slovencih »tam na Zahodu« neosnovan. Drugo vprašanje je, zakaj na Goriškem in v Trstu ljudje niso migrirali v Jugoslavijo. V resnici so se nekateri preselili ali ostali v Jugoslaviji. Sam sem študiral v Ljubljani v letih 1970-75 in sem se vrnil domov. Nekaj »zamejskih« študentov je ostalo v Ljubljani in drugje. Kar vem, niso živeli nič slabše od mene. Podobne odločitve so veljale za vsako generacijo, niso pa pomenile velikih številk. Dejstvo pa je, da Jugoslavija po vojni ni vzpodbujala odhodov, drugače ne bi že po maju leta 1945 selili v Trst Primorski dnevnik, ustvarjali slovensko stalno gledališče itd. V nasprotju s to politiko, ki je imela svoje razloge, je Italija spodbujala eksodus iz Istre. Spodbudi so prav tako botrovali politični računi. S tem se ukvarjajo zgodovinarji. Ker sem že omenil Jugoslavijo in ker Rupel omenja »velikodušno podporo iz komunistične Jugoslavije«, lahko danes brez ideoloških predsodkov zapišem, da bi bili brez te podpore današnji Slovenci jezikovno in kulturno obubožana skupnost. Brez jugoslovanske pomoči ne bi bilo Primorskega dnevnika, gledališča, ustanov, organizacij , društev itd. To so dokumentirana dejstva. V drugo poglavje sodi ugotovitev, da Jugoslavija podpore ni dajala vsem in niti zastonj ne. Minimum je verjetno bil občutek »pripadnosti«. Glede demokracije ni dvoma, da se je z nastankom republike Italija razvila v demokratično državo. Ne bi razglabljal o samem pojmu demokracije in njenih variantah. Je pa res, da Italija, kljub ustavi, dolga leta ni priznavala Slovencem nekaterih osnovnih ustavnih pravic in jih je družbeno emarginirala. Benečija je v razmišljanju o demokraciji dodatna posebnost, saj so tamkajšnji ljudje živeli v policijskem režimu, pod kontrolo tajnih služb in med vsakodnevnimi pritiski. Demokracija je bila v beneških dolinah »zatemnjena«. Opozarjam na vse te znane elemente, ker je Rupel izpostavil določeno gledanje na »srečne« zamejske Slovence, ki sem ga v socializmu zaznal, čeprav sem v njem videl neresnico . Bil je mit, ki se je zoperstvaljal »sreči« socializma in imel kot tak svojo težo. Žal je rodil nekatere nerealistične poglede in predstave, ki so se selile v osamosvojeno Slovenijo. Polemiziral sem z nekaterimi pisci, ki so pred in po osamosvojitvi obtoževali komunizem, češ da je v celoti kriv za korupcijo, za depresijo ljudi, za samomore in celo za alkoholizem. Kaj lahko o tem napišemo danes? Svoboda, demokracija in prosto tržišče žal niso rešili Slovencev pred slabo politiko, pred korupcijo in pitjem. To me seveda boli, saj je po osamosvojitvi Slovenija veljala za zgleden primer »tranzicije«. Danes je svoj ugled v mednarodni javnosti izgubila. Očitno sta odmanjkali neka strogost in disciplina, ki sta nujni za uporabo svobode. Niso morda k temu pripomogle tudi nekatere iluzije in miti? Ni morda prevladala varljiva samovšečnost, da je bilo z osamosvojitvijo, z demokratizacijo in z vstopom v »dobri« Zahod že vse pridobljeno in rešeno? odprta tribuna Prvi deželni konferenci o zaščiti slovenske manjšine na rob 13. oktobra 2012 sem se v Gorici udeležil 1. deželne konference o zaščiti slovenske manjšine. Vtisi niso bili najboljši, in to zaradi več razlogov. Konferenca sama je bila sklicana zato, da se zadosti črki deželnega zakona št. 26 iz leta 2007 o zaščiti slovenske manjšine v Furlaniji Julijski krajini. Dopoldanski referati so bili na višini, vendar sem med popoldansko razpravo večkrat imel vtis, da si tam zbrani manjšinci medsebojno izpovedujemo svoje tegobe, ker so bili predstavniki vodstva Dežele mestoma odsotni. Resnici na ljubo niso bile vse te izpovedi ne vem kako privlačne, saj so predstavniki društev in ustanov stopali do mikrofona in tam prebirali svoja poročila. Tako ni ravno pogosto prišlo med razpravljal-ci do sprotne izmenjave mnenj, čeprav so nekateri izmed njih ponudili marsikatero iztočnico za debato, tudi v zvezi z reformo naše manjšinske organiziranosti. Neprijetno so me prizadeli nastopi večine predstavnikov iz Rezije in nekaterih iz Beneške Slovenije. Porazno je bilo poslušati zlasti prve, ki so z ihto zatrjevali, da oni sami in njihova govorica nimajo kaj opraviti s slovenstvom in da bi radi izstopili z območ-j a, kjer velja državni zaščitni zakon št. 38/2001, ki je namenjen slovenski manjšini v Italiji. Če je tako, se čudim, zakaj je bila ta dolina pod Kaninom sploh vključena med občine, kjer naj se aplicira omenjeni zakon. Če je Občina Rezija na ozemlju njegovega uveljavljanja, je zato, ker je kdo v njenem svetu brez vsake prisile svojčas glasoval za priključitev na to območje! Kakor koli že se je v zvezi s tem vprašanjem odigrala klavrna predstava. Vse to spominja na posledice udejanjanja reka "divide et impera', kar so si dolgo dovoljevali nekateri politični krogi v Vi-demski pokrajini, in zdaj je tam vsaj ponekod izbruhnila prava vojna med reveži. Do podobne vojne bi lahko prišlo tudi na Goriškem in Tržaškem, če držijo zadnje vesti, da namerava rimska vlada za leta 2013, 2014 in 2015 razpoloviti finančna sredstva, ki so namenjena slovenski manjšinski organiziranosti. Vsa konferenca in delna zagotovila Elia De Anne, deželnega odbornika za kulturo, šport, mednarodne odnose in evropsko politiko, ter drugih predstavnikov deželnih oblasti zvenijo dandanes kot gola vaja iz leporečja. Podobno najbrž zveni tudi trditev Giulia Terzija, italijanskega zunanjega ministra, ki je le pred nekaj dnevi na med-ministrskem srečanju med Slovenijo in Italijo na Brdu pri Kranju zatrdil, naj ne bo za prihodnje leto slovenska narodna skupnost v Italiji v skrbeh, saj bo vprašanje prispevkov sistemsko urejeno. Kaže pa, da Monti-jeva vlada zdaj udejanja misli, ki jih je na konferenci izrekel Adriano Ritossa, bivši deželni svetnik in član Paritetnega odbora za uveljavitev zakona št. 38/01. Ritossa je namreč govoril o privilegijih, ki jih uživa slovenska manjšina, in o tem, da si morajo v teh kriznih časih vsi zategniti pas. Udejanjata se tudi negativna črka in duh interpelacije, ki jo je nekaj dni pred konferenco vložil v deželnem svetu Ritossov strankarski kolega Roberto Novelli, deželni svetnik Ljudstva svobode v Furlaniji Julijski krajini. V njej se je spraševal, kako se uporablja ogromna vsota (»cifra ingente«) evrov, ki jih prejema slovenska manjšina po postavkah državnega zakona št. 38/01 in drugih odredb. Po njegovem naj bi ta vsota znašala 17 milijonov evrov, od katerih je 4,5 milijonov namenjenih slovenskim oddajam deželnega sedeža RAI. Odgovor na ta izvajanja in na ukrepe vlade v zvezi s t.i. zakonom o stabilizaciji javnih financ za leto 2013 (v bistvu proračunom) bi se lahko glasil takole: »Pacta sunt servanda!« Ali so bile vse postavke državnega zaščitnega zakona št. 38/01 po enajstih letih uresničene tudi tam, kjer je predvideva vrnitev manjšini npr. Narodnega doma v Trstu in Trgovskega doma v Gorici? Kako se je končala zgodba o tem, da bo imela Glasbena matica svoj oddelek na Konservatoriju Tartini v Trstu? Kljub temu da je omenjeni zakon precej ohlapno napisan tudi tam, kjer se določajo finančna sredstva za slovensko manjšino, se razume, da morajo biti ti zneski na neki dostojni ravni. Glede prispevkov za slovenske oddaje sedeža RAI v Trstu pa velja pripomniti, da njih višino, ki se je med drugim v zadnjih letih zniževala, urejuje konvencija med samim RAI in predsedstvom ministrskega sveta. Podobno konvencijo imajo tudi Južni Tirolci in Aostčani. Ker Novelli med drugim trdi, da so ti prispevki nesorazmerni za manjšino, ki menda šteje 50 tisoč duš, bi ga bilo umestno vprašati, ali morda ve, kolikšen znesek da na razpolago Republika Slovenija za TV in radijske oddaje, namenjene italijanski manjšini na lastnem ozemlju in tisti v sosednji Hrvaški. Tudi tam niso manjšinci tako številni. Vsa finančna sredstva, ki jih omenja No-velli, ne dosegajo 17 milijonov in so že vrsto let na isti višini. Tako Novelli kot Ritossa in seveda rimska vlada pa gotovo vedo, da je marsikatera italijanska dežela prava črna luknja glede uporabe denarja davkoplačevalcev. Javnost čaka, kakšni bodo tozadevni rezultati raziskav sil javnega reda v deželnih svetih po Italiji. V naši deželi se je te dni pojavil sum, da je bilo za gradnjo tretjega pasu avtoceste Benetke -Trst baje uporabljenih nekaj sto tisoč evrov več od predvidenega, in dela so na začetku. Za Deželo Lacij se je že izkazalo, da so milijoni evrov javnega denarja šli vsako leto samo za t.i. promocijo stikov svetnikov s teritorijem. Nekateri izmed njih so del tega denarja enostavno spravili v žep (npr. Franco Fiorito, Ljudstvo svobode, in baje Vin-cenzo Maruccio, Italija vrednot). Poleg tega je Dežela Lacij prispevala sredstva za nedavno postavitev spomenika fašističnemu generalu in vojnemu zločincu Rodolfu Grazia-niju v Občini Affile nedaleč od Rima. V krepostni Lombardiji je že bilo več škandalov finančne narave, v katere sta bila npr. vpletena Filippo Penati (deželni svetnik za Demokratsko stranko), Davide Boni (svetnik za Severno Ligo). Zdaj pa je deželo zajel pravi politični potres: Domenico Zambetti (Ljudstvo svobode), odbornik za stanovanjsko politiko, je bil priprt, ker je za lastno izvolitev leta 2010 kupil 4.000 glasov, ki mu jih je zagotovila 'Ndrangheta, kalabrijska mafija, ki je zadnje čase najmočnejša kriminalna združba v Italiji. Članica deželnega sveta Lombardije je tudi slovita Nicole Minetti (Ljudstvo svobode), ki si je septembra lani dovolila zelo dostojanstveno promoviranje sebe in najbrž tudi politične ustanove, ki ji pripada. Odpravila se je namreč po milanskih ulicah v majici, na kateri je bil napis »Senza T-shirt sono ancora meglio«. (Brez majice sem dosti bolj mikavna.) Če zaradi »par condicio« upoštevamo tudi državni parlament, velja našteti še dva primera čudne pridobitve ogromnih vsot. Gre za senatorja Luigija Lusija (Demokratska stranka) in Riccarda Contija (Ljudstvo svobode). Prvi je v svoj žep spravil milijone evrov, del tistih, ki so bili namenjeni v povračilo volilnih stroškov njegovi bivši stranki, pokojni Marjetici, drugi pa je na čudežen način zaslužil menda v enem samem dnevu 18 milijonov evrov z nakupom in nato s takojšnjo prodajo nepremičnine v Rimu. Ne vem, če kdo od ministrov in politikov gleda oddajo Report, ki je na sporedu v nedeljah zvečer po 3. državni mreži RAI. Če je resnična le polovica od tistega, kar je bilo povedanega v zadnjih dveh nedeljah, gre za stvari, ki naravnost kličejo Božjo jezo nadse. V nedeljo, 21. oktobra, je bil med drugim govor o dohodkih, ki jih letno prejema vrsta državnih ali paradržavnih me-nedžerjev. Gre za vsote, ki včasih precej presegajo letni honorar predsednika ZDA, človeka, ki resnično ima neprimerno večjo odgovornost od kateregakoli italijanskega politika kaj šele menedžerja, pa naj se ta imenuje Antonio Mastrapasqua, predsednik državnega pokojninskega zavoda INPS, ali Mauro Moretti, generalni direktor Trenita-lie (državnih železnic). Če bi le del vsega tega denarja, ki je bil (in je še) tako nesmotrno potrošen, uporabili za financiranje ustanov slovenske manjšine, bi te izhajale več let brez nobenih težav. Že samo bruto vsota, ki je letno namenjena Mi-nettijevi ali le enemu od 90 deželnih poslancev na Siciliji, bi najbrž zadostovala za enoletno vzdrževanje osebja sedeža NŠK v Trstu z njenim Zgodovinskim odsekom vred. Toliko o privilegijih in o zategovanju pasu. Vendar časi so res hudi, saj marsikdo trdi, da je sedanja gospodarska kriza globlja od tiste, ki je izbruhnila leta 1929. Še bolj kot kdaj-koli prej bi moralo biti razvidno, kam gre tudi zadnji cent, ki ga država in druge ustanove prejemajo od davkoplačevalcev. Povsod bi se moralo dosledno upoštevati načelo o transparentnosti. To bi moralo veljati v večji meri kot doslej tudi za naše organizacije, ki naj bi bile v tem smislu prave hiše iz stekla ali kristala. A to ne samo v razmerju do Italije in Slovenije, ampak tudi v naših medsebojnih odnosih. V zvezi z vsem tem si ne moremo dovoliti nobenega šušmarstva. Aleš Brecelj 10 Sreda, 24. oktobra 2012 KULTURA / filmska umetnost - Na ogled kar 97 celovečercev Na ljubljanskem LIFFe tudi Garronejevi filmi Bliža se november in z njim 23. ljubljanski mednarodni filmski festival, eden od najbolj obiskanih kulturnih dogodkov v Sloveniji. V kinodvoranah se bo v dobrih desetih dneh (med 7. in 18. novembrom) zvrstilo kar 97 celovečercev in 13 kratko-metražnih filmov. Vse oči so uprte v Perspektive, paradni sklop filmov, v katerega so uvrščeni celovečerni filmi mladih režiserjev, ki tekmujejo za nagrado vodomec. Ekipa programskih selektorjev s Simonom Popkom na čelu je tudi letos postregla z zanimivo bero svetovnega filma: ogledati si bo mogoče Habibi, film o ljubezni in grafitih v Gazi, pa tudi Specialca, v katerem režiser Nadav Lapid kritično obravnava odnos med Izraelci in Palestinci. Na sporedu je tudi Klip, kontroverzni prvenec srbske režiserke Maje Miloš, ki je na rotterdamskem festivalu prejel glavno nagrado; Avstrijec Sebastian Meise v Tihožitju obravnava zelo aktualno tematiko v sodobni avstrijski družbi - pedofilijo. Iz Argentine sta v tem sklopu kar dva filma, Odprimo vrata in okna, večkrat nagrajeni filmski prvenec Milagros Mumenthaler o sobivanju treh sester in Zunaj, psihološka drama Hernana Belona. Ursula Meier v Otroku iz zgornjega nadstropja Švico prikaže kot pogubljeno deželo, v Šumih soseske (Kleber Mendonga Filho) pa dobimo vpogled v drobovje sodobne Brazilije. Nenazadnje je tu še zmagovalni film festivala neodvisnega filma Sundance Zveri južne divjine, pripoved o mitskem boju proti načinu življenja, kakršnega poznamo danes. Predpremiere v slovenski prostor prinašajo filmske vrhunce režiserjev kot so Ken Loach, Cristian Mungiu, Kim Ki-duk, Margarethe von Trotta, Michael Haneke, Film Reality je Matteo Garrone postavil v svet tako imenovanih resničnostnih Pablo Larrain, Todd Solondz in Mike Mills. Na sporedu je nova verzija dokumentarca Jaz sem Janez Janša umetniškega tria Janez Janša. Med predpremierami pa najdemo tudi težko pričakovano filmsko adaptacijo Ke-rouacovega romana Na cesti, ki je navdihnila letošnjo retrospektivo, posvečeno ravno zgodovini »filma ceste« (»road movie«). Tisti, ki prisegajo na ekstravaganco, bodo v istoimenskem sklopu tudi letos dobili svojo dozo neobičajnih filmov, med katerimi naj omenimo le Vstajo kubanskih zombi-jev, »prvi socialistični zombie film«, kot ga je definiral Popek. V Avtorski retrospektivi si bo mogoče ogledati celotno filmografijo enfant ter-ribla francoskega filma Leosa Caraxa. To pa še zdaleč ni vse. Ugledna imena svetovne kinematografije najdete tudi v sklopu Kralji in kraljice, med katerimi je dobitnik beneškega zlatega leva za življenjsko delo Marco Bellocchio s filmom Speča lepotica. Panorama svetovnega filma v ljubljanske ki- revija kras - Bogata dvojna številka O lipicancih, Josipu Gorupu, Fabianiju, Banih, zidkih ••• Med razpoznavne in priljubljene simbole Krasa sodi tudi Lipica s svojimi lipicanci. Letošnja poletna suša je prizadela tudi kobilarno, ker ji je zmanjkalo sena za konje. Kobilarna se sicer sooča tudi z drugačnimi, upravno-finančno težavami, revija Kras pa je v septembrski številki želela predvsem opozoriti na »zibelko vseh lipicanskih konj na svetu« in na delovanje kobilarne. Tej temi je uredništvo revije tudi namenilo fotografijo na naslovnici. Svetovni sloves pa nedvomno uživa »čudo vseh čudes«: Postojnska jama. Ob 800-letnici najstarejšega podpisa v tej čudoviti jami je Stanislav Južnič prispeval obsežen zgodovinski članek, v katerem razkriva prve podpise oziroma prve obiskovalce jame. Izhaja iz na novo najdenih Schaffenrathovih komentiranih seznamov, ki segata osem stoletij v preteklost. Zgodovina te kraške jame je tokrat osvetljena iz povsem novega, originalnega vidika. Sodobnemu marketinškemu prijemu, se pravi promociji Postojnske jame pa je namenjen članek v drugi polovici revije. Pol stoletja tega je umrl veliki arhitekt Maks Fabiani in njemu je Sandi Sitar posvetil obsežen dokumentiran članek. Ta slavni arhitekt, čigar dela krasijo tudi Trst, je seveda vezan na Štanjel. V razdelku Ohranjene šege in navade revija objavlja članek Iztoka Ilicha o svetoivanskih venčkih v Štanjelu. Med slavne primorski osebnosti se je zapisal tudi Josip Gorup pl. Slavinjski, čigar stoletnico smrti so počastili z odkritjem doprsnega kipa. Gre za nečaka in dediča Janeza Nepomuka Kalistra, rojena sta bila v preprosti družini, vendar sta z neverjetno poslovno žilico znala izkoristiti hiter gospodarski razvoj v 19. stoletju in se uvrstiti med najbogatejše Slovence vseh časov. O tem uspešnem poslovnežu je pisal Janko Boštjančič. Med slavne osebnosti se nedvomno zapisuje tudi dvakratna doktorica znanosti, slovstvena folkloristka in etnologinja Marija Stanonik, kateri so podelili Štrekljevo nagrado za leto 2012. Morda so tudi njej v čast na- zdravili s teranom: letnik 2011 je namreč najboljši v zadnjih petdesetih letih. Vsaj tako zatrjuje Konzorcij kraških pridelovalcev, kateremu revija namenja dolžno pozornost. V bogati, dvojni (120-121) številki revije je več člankov namenjenih zgodovinskim temam in kulturni dediščini. O vasi Bani in njenih županih je članek napisal Pavel Vidau, o dvorcu Ravne pri Pivki oziroma o grofici Izabeli je pisal Drago Kolenc, Igor Sapač pa se je razpisal o grajskih stavbah v Sloveniji ob izidu knjige Grajske stavbe v zahodni Sloveniji: Kras in Primorje. Manj običajna je tema, ki jo je razvila Sabina Pugelj: napisala je namreč članek o potujočem kinu Julija Bogataja. V naravno dediščino (in v projekt Kras 2011) sodi prispevek Darje Kranjc o suhih zi-dih na Krasu. Irena Kodele Krašna je prispevala zapis Dolina Branice in Natura 2000. Revija je namenila pozornost tudi Ri-ku Debenjaku in njegovi zapuščini: Mitja Mozetič je orisal ureditev spominske sobe slikarja v prenovljeni Fiščevi hiši ob trgu Kontrada v Kanalu ob Soči. Zadnje strani revije pa so namenjene ustvarjalnosti mladih, bodočih bralcev in piscev revije. (bip) nodvorane prinaša izbor uspešnic filmskih festivalov: edini animirani celovečerec, prisoten na ljubljanskem festivalu, bo češki film Alois Nebel, tudi letos pa si lahko ogledamo nekaj grških filmov z njihovo že značilno absurdno komponento, prepleteno s sodobnimi grškimi problematikami. V sodobnem italijanskem filmu manjka figura, ki bi z neko kontinuiteto ustvarjala kvalitete filme, pravi Simon Popek. Svetla izjema je Matteo Garrone, ki je leta 2008 zaslovel s filmsko adaptacijo Savianovega romana Gomorra, letos pa je za film o svetu resničnostnih šovov z naslovom Resničnost (Reality) v Cannesu prejel veliko nagrado žirije, zato so mu namenili sklop Posvečeno. Izbor sodobnega eksperimentalnega kratkega filma Kino-integral se navezuje na retrospektivo filma ceste in prinaša deset kratkometražnih eksperimentalnih avstrijskih filmov ceste, v Svetu na kratko pa si lahko ogledate izbor evropskih kratkih filmov. (maj) tržič - Odprtje sezone Zadonele so mlade fanfare Poustvarjalno veselje 70-članske zasedbe Fanfare so praznično in mogočno zadonele v tržiškem Občinskem gledališču, Fanfare for the Common Man je bila skladba Aa-rona Coplanda, ki je otvorila sezono 2012-13 z ansamblom, ki je že trideset let izredno pomemben sestav: italijanski mladinski orkester - Orchestra giovanile italiana, odlična delavnica za mlade, ki se želijo poklicno posvetiti glasbi in osvojiti vse potrebno znanje za delo v orkestru. Mlade goste, ki so prišli v široki sedemdesetčlanski zasedbi, in polnoštevilno občinstvo sta nagovorila tržiška županja Silvia Altran in umetniški vodja glasbene sezone Filippo Juvarra; simfonični ansambel, ki se v Fiesolah zbere vsak mesec pod vodstvom priznanih, večkrat tudi odličnih dirigentov, je ustanovil Piero Farulli, dolgo let violist v slovitem Quartetto italiano in pobudnik šole, ki v Fiesolah že desetletja usposablja mlade glasbenike. Mojster nas je za vedno zapustil 3. septembra, zato je bil koncert posvečen spominu na umetnika, ki se je mladim predajal z dušo in telesom. Orkester, ki so ga že vodili mojstri kot Claudio Abbado, Ric-cardo Muti, Eliahu Inbal, Zubin Mehta itd., je program, ki smo ga poslušali v Tržiču, z velikim uspehom izvajal tudi v rimskem Avditoriju: po Coplandovi Fanfari je bila na vrsti Simfonija št.9 v e-molu op.95 Iz Novega sveta Antonina Dvoržaka, obvezna prisotnost v re- pertoarju vsakega orkestra. John Axelrod je že v kratki uverturi pokazal svoje veselje ob delu z orkestrom, ki muzicira z mladostniškim navdušenjem in na res odličnem nivoju: simfonija je stekla sveže, neposredno, prisrčno toplo v drugem stavku, tempo je bil le za spoznanje upočasnjen, razmerja pa so bila dobro pretehtana. Drugi del koncerta je simetrično uvedla Fanfare for the Uncommon Woman, kot parafraza Co-plandove skladbe, ki jo je dokaj tehtno in domiselno spisala ameriška skladateljica Joan Tower. V sestavu je bilo nekaj sprememb, tako koncertna mojstrica kot prvi čelist sta svoje mesto predala kolegoma in lahko smo konkretno slišali, kako sta pomembni ti dve vlogi, ki sta z boljšima glasbenikoma znatno dvignila nivo muziciranja; tudi dirigent Axelrod je sicer pokazal večjo sproščenost in suverenost v Simfoniji št.4 v f-molu op.36 Petra Iljiča Čajkovskega, torej je bilo kar več faktorjev, ki so prispevali k naravnost navdušujoči izvedbi: polnokr-vno, ognjevito so mladi interpretirali mojstrovino, ki je zahtevna preizkušnja tudi za odrasle profesionalne orkestre. Upamo, da bodo orkestraši tudi na profesionalni poti -v tridesetih letih se je uspešno zaposlilo okrog tisoč članov - ohranili po-ustvarjalno veselje, ki glasbi vlije dodatno sporočilno moč. Katja Kralj prijetno branje - Italijanski komik predstavil svojo knjigo Panta Rai Vergassola: »Heraklit? Ne vem, v kateri ekipi igra...« - Naslov tvoje knjige Panta Rai se najbrž navezuje na sloviti rek panta rei ... - Ne bi vedel, obiskoval sem strokovno - Saj veš, izrekel ga je Heraklit ... - Ne vem, v kateri ekipi igra ... Nekako tako je Dario Vergassola pred časom začel predstavitev svoje knjige Panta Rai v polnem Verdijevem gledališču v Por-denonu (foto Giulia Naitza). Priljubljeni komik, ki ima za sabo dolgoletna nastopanja po gledaliških odrih in televizijskih studiih (na primer v oddaji Serene Dandini Parla con me), slovi po bliskovitih vprašanjih svojim sogovornikom in po tem, kot sam priznava, da jih povsem naravno spravi v zadrego. To mu na odru Verdijevega gledališča ni uspelo: novinar Gian Paolo Polesini mu je bil povsem kos in je večkrat tudi sam spravil v smeh občinstvo. Izhodišče za pogovor je bil kot omenjeno izid kjige Panta Rai, v kateri je Vergassola zbral preko tisoč resničnih novic, ki jih je z njemu značilno ironijo in sarkazmom spremenil v snov za svoje komične nastope. Nekaj primerov? Potem ko so tatovi vlomili v stanovanje Walterja Veltronija, so mediji poročali, da je v stanovanju spala Veltronijeva hčerka. »Tutta suo padre,« se je glasil Vergasso-lov komentar, ki očitno meni, da Veltroni ni med najbolj dinamičnimi politiki. Soimenjaku Silvia Berlusconija je spodrsnilo na plošči ledu: udaril je z glavo ob tla in umrl. Dokaz, da tehnika voodoo še ni znanstveno natančna. Veste kaj dela sedaj že polnoletna Noemi iz Casorie? Piše knjigo Mojih prvih sedemdeset.. .letnikov. Med Berlusconijem in Renzijem volim Berlusconija: med originalom in ponaredkom . izberem original. Polesini je številnemu občinstvu svetoval, naj kupi Vergassolovo knjigo in jo položi na nočno omarico: po napornem dnevu, v katerem je vse manj časa za smeh, bo prebiranje tovrstnih iskric nedvomno dobro delo. (pd) Od jutri Blues festival Postojnska jama Ljubitelji blues glasbe bodo lahko vse do maja prihodnje leto uživali na izbranih koncertih Blues festivala Postojnska jama. Na četrtkovih koncertih v Jamskem dvorcu bo nastopilo sedem zvenečih imen iz svetovne blues glasbene scene. Festival bo jutri odprl koncert izjemnega kitarista Luckyja Petersona, ki združuje sodobni blues s soul glasbo, rhythm & bluesom, gospelom in rock'n'rollom. Glasbenik je mojster kitare, orgel in petja ter slovi po svojih živahnih in vročekrvnih nastopih. Sledil bo koncert svetovne blues kitarske atrakcije Ane Popovic, ki je v Postojni že nastopila, a jo bodo organizatorji zaradi izjemnega zanimanja ponovno gostili. Ana Popovic je danes eno največjih imen bluesa, zaradi svoje mladosti in predanosti glasbi pa postaja ambasadorka bluesa tudi tam, kjer ta glasba ni povsem v ospredju. V Postojni se bo predstavila 15. novembra. Na prvem koncertu v prihodnjem letu bo nastopil Eric Bibb, eden najpomembnejših svetovnih avtorjev in izvajalcev akustičnega bluesa. Njegovi nastopi so bogata in neposredna glasbena, pa tudi duhovna izkušnja, njegova glasba pa splet mnogih slogov in vplivov. Poslušalce osvaja z izjemno mehkim in subtilnim petjem ter povsem drugačnim načinom igranja kitare. Carvin Jones, teksaški kitarski mojster mlajše generacije in eden izmed velikih upov nove blues scene, bo v Jamskem dvorcu nastopil 14. februarja; s svojim na trenutke nenavadnim nastopom, ki spominja na legendarnega Jimija Hendrixa, poslušalce vodi v nepozabna doživetja. Mesec dni zatem bo v Postojni koncertiral Duke Robil-lard,18. aprila pa se bo slovenskemu občinstvu predstavila gospel in blues pevka Nora Jean. Koga bodo gostili v mesecu maju, organizatorji še niso želeli razkriti. / ITALIJA, SVET Sreda, 24. oktobra 2012 1 1 italija - Ameriška Zveza zaskrbljenih znanstvenikov poziva Napolitana, naj poseže Mednarodna znanstvena skupnost ogorčena zaradi obsodbe v L' Aquili Vodja vladne komisije za zaščito pred velikimi nesrečami Luciano Maiani odstopil RIM - Mednarodna znanstvena skupnost je ogorčena nad ponedeljkovo obsodbo sedmih italijanskih strokovnjakov, ki jim je sodišče izreklo šestletne zaporne kazni, ker so spomladi 2009 podcenili nevarnost potresa v LAquili. Ameriška Zveza zaskrbljenih znanstvenikov je obsodbo označila kot »absurdno in nevarno«. Kot so opozorili v zvezi, bi lahko obsodba druge znanstvenike po svetu odvrnila od tega, da svetujejo vladam in podajajo ocene tveganj. Obenem so italijanskega predsednika Giorgia Napolitana pozvali, naj zavzame stališče proti ponedeljkovi obsodbi. »Kaj bi bilo, če bi neka vlada vlekla pred sodišče meteorologe, ker niso predvideli točne poti tornada? Znanstveniki imajo pravico povedati, kaj vedo in česa ne vedo, brez strahu pred sojenji,« so svoje stališče še utemeljili ameriški znanstveniki. Sodišče v LAquili je v ponedeljek sedem italijanskih strokovnjakov ob- sodilo na šest let zapora, ker naj bi spomladi leta 2009 podcenili nevarnost in prebivalstva niso ustrezno posvarili pred potresom. Gre za člane italijanske vladne komisije za zaščito pred velikimi nesrečami, šest znanstvenikov in enega uradnika. Sodnik je sedmerici izrekel celo za dve leti daljše zaporne kazni od zahtevanih, saj je tožilstvo na začetku sojenja septembra lani predlagalo štiri leta zapora. Obsodba sicer ni pravnomočna, saj se nanjo še lahko pritožijo. Eden vodilnih italijanskih fizikov in vodja omenjene vladne komisije, ki so ji pripadali obsojeni strokovnjaki, Luciano Maiani pa je medtem odstopil. Kot je pojasnil za italijansko tiskovno agencijo Ansa, komisija ne more več mirno in normalno delati, zaradi česar bodo odstopili tudi njeni preostali člani. Za časnik Corriere della Sera je še ocenil, da je bila obsodba »velika napaka«, saj gre za strokovnjake, ki so govorili »v dobri veri« in ne iz kakršnihkoli osebnih interesov. Naloga omenjene komisije je sicer svetovati italijanski civilni zaščiti glede nevarnosti potresov, vulkanskih izbruhov, gozdnih požarov, kemičnih nesreč, poplav in plazov. Eden od obsojenih, nekdanji predsednik italijanskega inštituta za geofiziko in vulkanologijo (INGV) Enzo Boschi je ob ponedeljkovi odlo- čitvi sodnika pretresen. »Še zmeraj ne dojamem, kaj se mi očita. Pri tem sem vse svoje življenje posvetil raziskovanju potresov,« je izjavil in dodal, da potresov pač ni mogoče predvideti. »Nihče v znanstvenem svetu ne bo trdil drugače,« je poudaril Boschi. V INGV so že v ponedeljek izrazili solidarnost z obsojenimi. V potresu magnitude 6,3 v L'Aquili pred tremi leti in pol je umrlo 309 ljudi, več kot tisoč je bilo ranjenih, več deset tisoč jih je ostalo brez strehe nad glavo in so morali mesece živeti v šotorih. Omenjena komisija se je sestala šest dni pred potresom in kljub številnim manjšim potresnim sunkom v tednih pred tem ni sprejela nobenih ukrepov. Sojenje je vzbudilo razburjenje v mednarodni znanstveni srenji že ob vložitvi obtožnice leta 2010. Več kot 5000 članov znanstvene skupnosti je takrat v odprtem pismu Napolitanu obsodilo sojenje in poudarilo, da potresov ni mogoče napovedati. italija - Rebalans Vse več zahtev po spremembi osnutka zakona RIM - Množijo se pritiski na italijansko vlado, naj spremeni osnutek zakona za stabilizacijo javnih financ, ki ga ta čas obravnava parlament. Poleg političnih strank in sindikatov so se kritično oglasili tudi predstavniki nekaterih ključnih ustanov. Tako je predsednik statističnega urada Istat Federico Gio-vannini izrazil bojazen, da bi načrtovani ukrepi lahko zadušili prve znake oživljanja gospodarstva. Predsednik računskega sodišča Luigi Giampaolino je izjavil, da bi zakonska določila lahko spodbudila dodatno navijanje občinskega davka Imu, Banka Italije pa je vladi svetovala, naj razmisli o možnosti spomladanskega rebalansa. Premier Mario Monti je sicer sinoči sprejel voditelja Ljudstva svobode Silvia Berlusconija in Angelina Alfana, medtem ko se bo danes sestal še s prvakom demokratom Pierluigijem Bersanijem, da bi prisluhnil njihovim zahtevam po spremembi zakonskega osnutka. Predsednik republike Giorgio Napolitano pa je včeraj med obiskom na Nizozemskem branil vlado, češ da bi ne smeli zapraviti njenih dosežkov. omenjala Evrope, razen ko je Romney dejal, da gredo ZDA po poti Grčije. Obama je napadal Romneyja zaradi njegovih stališč med kampanjo, ki pa jih tokrat ni bilo slišati. Romney se je zavestno premaknil v politično sredino, Obama pa se mora zdaj odločiti, ali bo denar za oglase do volitev 6. novembra namenil predvsem za opozarjanje na spreminjanje stališč, ki nima primerjave v sodobnih predsedniških kampanjah, ali pa se bo posvetil obrambi in napadom glede gospodarske politike. (STA) zda - Zadnje televizijsko soočenje pred predsedniškimi volitvami Obama v zunanji politiki močnejši od izzivalca Romneyja NEW YORK - Ameriški predsednik Barack Obama je na zadnjem televizijskem soočenju z republikanskim predsedniškim kandidatom Mittom Romneyjem nastopil agresivneje od nasprotnika, ki se je presenetljivo dosti strinjal s sedanjo zunanjo politiko ZDA, kar je bila sicer glavna tema debate na floridski univerzi Lynn v Boca Ra-tonu. Takoj po soočenju je anketa med neopredeljenimi volivci televizije CBS pripisala zmago Obami s 53 proti 23 odstotkom. Po anketi televizije CNN med registriranimi volivci pa je Obama zmagal z 48 odstotki proti Romneyjevim 40 odstotkom. Obama je torej zmagal po točkah glede zunanje politike, vendar pa je vprašanje, koliko bo to vplivalo na nadaljnji potek kampanje. Soočenje, ki ga je vodil Bob Schieffer s televizije CBS, je namreč s področja zunanje politike pogosto "pobegnilo" nazaj h gospodarskim temam, ki volivce letos najbolj zanimajo, in Romney je pri tem ponavljal svoj glavni argument, da je okrevanje pod Obamo prepočasno. Kandidata sta debatirala o temah, ki so bile že doslej v ospredju kampanje. To so Iran, Afganistan, Sirija, Libija, Izrael, Kitajska, Rusija in obrambni proračun ZDA. Izzivalec Romney ni ponudil drugačnih odgovorov na izzive od tistih, ki jih daje Oba-mova zunanja politika. Svoje privržence pa je morda malce razočaral, ker se je s predsednikom pogosto strinjal. Romney je večkrat poudaril, da napadi nanj niso način za vodenje zunanje politike, sam pa je napadel z opisovanjem sveta, ki je, kot je dejal, zaradi pomanjkanja Oba-movega vodstva ušel izpod nadzora. Za dokaz je med drugim ponudil Sirijo, čeprav sam ni imel druge rešitve, kot je pritisk na predsednika Bašarja al Asada brez vojaškega posredovanja. Po novem je presenetil z izjavo, da podpira umik ameriške vojske iz Afganistana do konca leta 2014, čeprav je doslej nasprotoval določitvi datuma umika. Romney je tudi podprl Obamovo politiko pobijanja terorističnih osumljencev z brez-pilotnimi letali, vendar obenem nenehno poudarjal, da je za mir po svetu, uporaba sile pa je tudi zanj tudi glede Irana zadnji izhod. Glede Irana je Romney vztrajno ponavljal, da so "mule" zdaj štiri leta bližje jedrskemu orožju, Obamo pa je obtožil, da je poslabšal odnose z Izraelom. Ta je vrnil s trditvijo, da varnostno in obveščevalno sodelovanje še nikoli ni bilo na tako visoki ravni, in zagotovil, da Iranu ne bo dovolil priti do jedrskega orožja, za kar bo uporabil vsa sredstva. Obama je pri tem tudi zanikal poročanje medijev, da se po volitvah pripravljajo neposredna pogajanja med ZDA in Iranom. Edina novost v pristopu je bila Rom- neyjeva napoved, da bo iranskega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada obtožil genocida zaradi njegovih izjav o Izraelu. Romney je presenetil tudi z mnenjem, da je bil umik iz Iraka dobra zadeva. Obama je opozarjal, da je imel Romney prej nasprotno stališče, in ga skušal potisniti nazaj v desno. "Kaže, da želiš voditi zunanjo politiko iz 80. let, kot želiš uvoziti socialno politiko iz 50. let in gospodarsko politiko iz 20. let prejšnjega stoletja." Pomirljivi Romney med soočenjem skorajda ni omenil napada na ameriški konzulat v Bengaziju. Pohvalil pa je usmrtitev Osame bin Ladna, ki ga je voditelj Schieffer enkrat krstil celo za "Obamo bin Ladna", in uporabo brezpilotnih letal za pobijanje osumljenih teroristov. Vendar pa je menil, da se s pobijanjem ne morejo izvleči iz zmešnjave, kar je Obamova zunanja politika na Bližnjem vzhodu, ki jo je Romney označil za naraščajočo plimo kaosa. Obama ga je spomnil na izjavo, da se ne splača premikati neba in zemlje v lovu na enega človeka, in na trditev, da bi morali pred napadom na bin Ladna prositi za dovoljenje Pakistan. "Če bi Pakistan prosili za dovoljenje, bin Ladna ne bi dobili," je dejal Obama. Zbadljivk, ki jih opazovalci tovrstnih soočenj najbolj pričakujejo, ni bilo veliko. Najbolj je odmevala Obamova, ko je Romney zagovarjal povečanje porabe za vojsko in dejal, da ima ameriška mornarica danes manj ladij kot v času prve svetovne vojne. Obama mu je odvrnil, da ima danes vojska manj številnih drugih stvari, kot jih je imela v preteklosti, na primer tudi manj konj in bajonetov. Poskus norčevanja iz Romneyja, ker je v preteklosti Rusijo opredelil za svetovnega sovražnika ZDA številka ena, Obami ni uspel, ker mu je republikanec vrnil z zagotovilom, da on za predsednika Vladimirja Putina ne bo tako prilagodljiv kot Obama. Kandidata sta iz površinske debate izpustila številne teme. Med drugim nista zda - Pred bližnjimi predsedniškimi volitvami Pripadniki Ku Klux Klana zažgali temnopolto dekle NEW YORK - Zloglasna ameriška rasistična organizacija Ku Klux Klan ponovno dviga glavo. Nekaj dni pred predsedniškimi volitvami so trije njeni pripadniki hudo napadli temnopolto mladenko v južni zvezni državi Lousiani. Žrtev zločinskega dogodka je 20-letna Sharmeka Moffit iz mesta Winns-boro. Ko se je minulo nedeljo nahajala v nekem mestnem parku, so jo trije moški s pokritimi glavami oblili z vnetljivo tekočino in jo sežgali. Trojica se je potem znesla tudi nad dekletovim avtomobilom in se na njem podpisala s trojnim K-jem. Sharmeka Moffit je sama poklicala na pomoč s svojim mobilnim telefonom. Kmalu potem so jo sprejeli v bližnji bolnišnici. Utrpela je hude opekline na rokah, nogah in na trupu, zaradi katerih tvega življenje. Krajevni šerif Kavin Kobb je dejal, da gre za »ostuden zločin«, in zagotovil, da bodo varnostniki naredili vse, kar je mogoče, da bi prijeli zločince. V preiskavah sodeluje tudi zvezna policija FBI. Sharmeka Moffit ansa Bivši minister Scajola osumljen mednarodne korupcije NEAPELJ - Karabinjerji so včeraj priprli nekdanjega komercialnega direktorja italijanske vojaške industrije Finmeccanice Paola Pozzessereja pod obtožbo mednarodne korupcije. Podkupoval naj bi tuje državnike, še zlasti za prodajo helikopterjev in orožja Panami, pa tudi vojaških ladij Braziliji. Preiskave vodi neapeljsko tožilstvo, v njih pa je vpleten tudi nekdanji minister za gospodarski razvoj Claudio Scajola iz vrst Ljudstva svobode. Scajola se je v odzivu na novico začudil, da ga sumijo zaradi mednarodne korupcije, češ da je svojo ministrsko vlogo opravljal vestno in vselej v mejah legalnosti. Izrazil je pripravljenost, da se sam javi preiskovalcem za pojasnila. Renzi vložil pritožbo proti volilnim pravilom RIM - Kandidat na primarnih volitvah za določitev levosredinskega premierskega kandidata Matteo Renzi je vložil pritožbo na oblast za zaščito zasebnosti proti nekaterim pravilom, po katerih potekajo te volitve. Firenškega župana moti zlasti zahteva, po kateri naj bi bili seznami volilnih upravičencev javni. To naj bi kršilo pravico do zasebnosti. Italijanska policija aretirala več kot 60 mafijcev RIM - Policija je v več akcijah, uperjenih proti mafiji, včeraj aretirala več kot 60 ljudi in zasegla za več kot 230 milijonov evrov premoženja. V Palermu so policisti aretirali 41 domnevnih članov sicilijanske mafije Cosa Nostra. Osumljeni so izsiljevanja, preprodaje mamil, nezakonitega nošenja orožja in drugih zločinov. Med njihovimi žrtvami so producenti televizijske serije, snemane v Palermu, pa številni poslovneži in lastniki trgovin. V Turinu je sodnik odredil aretacijo 22 domnevnih članov kalabrijske mafije 'Ndrang-heta ter jim zasegel za več milijonov evrov premoženja. Aretirani so obtoženi trgovanja z glasovi na lanskoletnih lokalnih volitvah v mestu Chivasso. V Reggiu Cala-brii pa je davčna policija dvema poslovnežema, ki sta bila lani aretirana zaradi domnevnega sodelovanja z mafijo, zasegla za 230 milijonov evrov premoženja, med drugim lastniške deleže v dveh dobro poznanih hotelih in lokalni košarkarski ekipi. I. ZLATO (999,99 %%) za kg 42.287,46€ -544,85 SOD NAFTE (159 litrov) 107,62 $ -1,66 EVRO 1,3005 $ -0,40 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 23. oktobra 2012 valute evro (povprečni tečaj) 23.10 22.10 ameriški dolar 1,3005 1,3063 japonski jen 103,84 104,27 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 24,908 24,899 danska krona 7,4586 7,4588 britanski funt 0,81365 0,81450 madžarski forint 281,77 279,57 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6963 0,6964 poljski zlot 4,1342 4,1058 romunski lev 4,5785 4,5770 švedska krona 8,61 74 8,5924 švicarski frank 1,2098 1,2097 norveška krona 7,41 70 7,3865 hrvaška kuna 7,5630 7,5605 ruski rubel 40,6150 40,4252 turška lira 2,3437 2,3449 avstralski dolar 1,2662 1,2657 braziljski real 2,6373 2,6498 kanadski dolar 1,2961 1,2987 kitajski juan 8,1308 8,1 705 indijska rupija 69,9210 69,8540 južnoafriški rand 11,3724 11,2708 / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 24. oktobra 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu doberdob - Občina za poseg namenila petdeset tisoč evrov Jedro Poljan bo postalo urbanistično urejen trg Dela bodo dokončana do prvega maja, zato da bodo lahko tam ponovno dvignili mlaj Ob prvem maju sredi Poljan dvignejo mlaj. Kjer stoji mlaj, je staro jedro vasi, ki pa je danes bolj podobno zanemarjeni zelenici in neurejenemu parkirišču za stanovalce. Kraj, ki ga imajo domačini za vaški trg, bo prihodnjo pomlad dobil popolnoma nov videz. »Postal bo pravi trg,« napoveduje župan Paolo Vi-zintin. Urbanistično ureditev kraja je načrtovala že prejšnja občinska uprava, to so spraševali domačini, a denarja ni bilo nikoli dovolj, da bi bili kos naložbi. Načrt je postal aktualen, ko je kazalo, da bo podjetje, ki naj bi izkoriščalo kamnolom, investiralo v javna dela v občini. Tudi ta možnost je propadla. Nazadnje pa je sedanja občinska uprava z varianto k proračunu v minulem tednu sklenila, da bo Poljanam namenila 50 tisoč evrov - delež denarja, ki ga je dobila od prodaje energetskega sektorja družbe IRIS. Uprava ima že osnutek načrta, ki ga bo sedaj razvila, hkrati bo izpeljala postopek za izbiro izvajalca del. Prostor bo deloma tlakovan, zelenica z na novo zasajeno travo bo urejena. Na enem delu bodo zemljišče zravnali, kjer pa je naklon večji, bodo zgradili tri stopnice in kamnit podporni zidek. Urejenih bo tudi nekaj parkirnih mest. Območje bo namenjeno pešcem, prehod bodo vozilom preprečevale posebne pregrade, ki jih bodo v primeru potrebe odstranili. Spremenili bodo sedanjo dispozicijo svetil, zato da bo trg bolje osvetljen. To bo seveda ostal kraj, kjer bodo dvigovali mlaj; temelj zanj že stoji, a ga bodo nekoliko priredili. Kjer bo zemljišče zravnano in tlakovano, bo priključek za vodo, ki bo naknadno lahko postal fontana. Trg bo hkrati dobil tudi priključek za elektriko. Občina je imela na razpolago več variant načrta: najbolj popolna varianta je predvidela tudi namestitev klopi in otroških igral. »Denar, ki ga imamo danes na voljo, nam po vsej verjetnosti ne bo še omogočil nakupa klopi in igral. Za to bomo poskrbeli kasneje,« pravi Daniel Jarc, doberdobski odbornik za prostorsko načrtovanje. »Izdelavo dokončnega in izvršnega načrta bomo zaupali zunanjemu načrtovalcu. Ko bo načrt pripravljen, bomo več gradbenih podjetij pozvali, naj nam pošljejo ponudbo, ki bo odgovarjala našim pogojem. Izvajalca bomo seveda izbrali na podlagi najbolj ugodne ponudbe. Če ne bo zapletov, bomo po novem letu pripravljeni na začetek del,« pojasnjuje župan Vizin-tin: »Po mojih predvidevanjih bodo dela stekla zgodaj pomladi, trajala pa naj bi približno en mesec, nikakor ne več. Domačini bodo končno dobili urejen trg, ki so ga več desetletij pričakovali.« Dobili ga bodo vsekakor pravočasno, da bodo tam ob prvem maju ponovno dvignili mlaj. (ide) Sedanji videz vaškega jedra (zgoraj), osnutek načrta (levo) gorica Raziskali jezikovne skupnosti V palači Attems Petzenstein v Gorici bodo danes ob 18. uri predstavili raziskavo in publikacijo o jezikovnih skupnostih v deželi FJK. K udeležbi vabijo Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI), Furlansko filološko društvo in goriška pokrajina, spregovorili bodo avtorji publikacije Emidio Susič, Adriana Janežič in Feliciano Medeot. V okviru raziskave so na večjezičnem območju Furlanije-Julijske krajine opravili 3000 anket; 2150 oseb je bilo anketiranih v občinah, kjer živi furlanska narodna skupnost, 750 anket je bilo opravljenih na območju, kjer živi slovenska narodna skupnost, 100 anket pa na območju, kjer živi nemško govoreča narodna skupnost. Na celotnem območju raziskave so uporabili isti metodološki pristop. Posebno pozornost so namenili stopnji poznavanja državnih, deželnih in občinskih politik za zaščito narodnih manjšin. Predstavitev publikacije se bo začela s pozdravi predstavnikov oblasti, pri čemer bo deželo predstavljal namestnik direktorja direkcije za kulturo, šport in mednarodne odnose Giuseppe Napoli. Publikacijo in raziskavo bo nato predstavil Medeot, nakar bodo avtorji odgovarjali na vprašanja občinstva. Knjigo je izdala dežela Furlanija-Julijska krajina, raziskavo je naročila deželna statistična služba, izvedla pa sta jo Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) in Furlansko filološko društvo. nova gorica Ovadili direktorja gledališča Vse od razrešitve umetniške vodje Ire Ratej so v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica (SNG) napeti odnosi med direktorjem Jožkom Čukom in delavci. Dva med njimi sta včeraj dobila poziva na zagovor pred izredno odpovedjo iz krivdnih razlogov, zoper direktorja gledališča pa je bila vložena kazenska ovadba na policiji. Vodja odnosov z javnostjo Borut Bašin je potrdil, da je od včeraj doma in da se bo moral zagovarjati pred odpovedjo delovnega razmerja. Ob njem je bila na zagovor povabljena tudi računovodkinja Nevenka Razdevšek Žbona. Nekdanja umetniška vodja Ira Ratej je novogoriško gledališče zapustila letošnjo pomlad, na njeno mesto pa je bila kot vršilka dolžnosti imenovana Martina Mrhar. Na dokončno imenovanje bo morala še počakati, saj je SNG brez sveta zavoda, ker mora država vanj še imenovati svoje predstavnike. gorica - Italijanska državljana sta jih pripeljala iz Madžarske Psičke že posvojili Osem od 37 mladičev je poginilo, preden so našli družino - Policija prejela dvesto prošenj po posvojitvi, tudi s Sardinije Za njihovo posvojitev je v nekaj dneh goriška policija prejela preko dvesto prošenj. Kužke so bili pripravljeni posvojiti celo na Sardiniji, vendar so se goriški policisti odločili, da bodo mladiče zaupali v oskrbo izključno družinam iz goriške pokrajine. »Zaenkrat je oskrba psičkov začasna, saj moramo počakati na zaključek sodnega postopka, med katerim bodo sodili dvema italijanskima državljanoma, ki sta pasje mladiče na nezakonit način uvozila iz Madžarske. Zaradi tega smo psičke zaupali družinam iz goriške pokrajine,« pravi odgovorna za goriško mejno policijo Maria Elena Napolano, ki je včeraj pojasnila, da so mejni policisti izsledili italijanska državljana s pasjimi mladiči v začetku meseca pri bivšem mednarodnem mejnem prehodu pri Štandrežu. V prtljažniku vozila so policisti odkrili 52 mladičev najrazličnejših pasem - med njimi so bili labradorci, čivave, pekinški psi, stari od dva do tri mesece. Policisti so na nekdanji štandreški mejni prehod poklicali živinozdravni-ke goriškega zdravstvenega podjetja, ki so ocenili, da so bili psički v dobrem zdravstvenem stanju. Hkrati so živino-zdravniki ugotovili, da je bilo kar 37 psičkov brez mikročipa in potrebnih dokumentov za uvoz v Italijo. Zaradi tega so policisti prijavili italijanska državljana, za katera se je izkazalo, da sta se v preteklosti že nekajkrat »proslavila« s podobnimi dejanji. Psičke so nato peljali v pesjak Delle Vallate v Bračan, kjer so jim nudili potrebno zdravniško pomoč. Psički so bili premladi za tako dolgo pot, verjetno niso bili cepljeni, kar je bilo za nekatere izmed njih usodno. Preden bi našlo nov dom, je poginilo osem mladičev, ostalih 29 pa je preživelo in osrečilo prav toliko družin. Italijanska državljana, ki sta pse uvozila iz Madžarske, čaka kazenski sodni postopek; ko bo njuna krivda dokazana, bosta morala plačati slano globo. Psički so bili namenjeni v Lombar-dijo in Emilio-Romagno, kjer bi bil vsak na tržišču vreden več sto evrov. (dr) Posvojeni kužek bumbaca več fotografij na www.primorski.eu gorica - Izbrali izvajalca gradbenih del, vrednih skoraj milijon evrov Dvajset spodobnejših ulic V Štandrežu bodo uredili prehod za pešce med občinsko telovadnico in osnovno šolo Fran Erjavec Ulica Brigata Pavia v Gorici Dvajset goriških mestnih ulic bo lepših. Na županstvu so odločili, da bo za njihov lepotilni poseg poskrbelo podjetje Girardello iz kraja Porto Viro pri Rovigu, ki je na javni dražbi ponudilo 12,7 popust pri izklicni ceni 998.800 evrov. Na razpis se je skupno prijavilo 15 podjetij, 14 pa jih je bilo nato vključenih v njegov zaključni del, med katerim so izbrali izvajalca del. V prihodnjih tednih bodo stekla po zakonu predvidena preverjanja, nato pa se bodo začela prenovitvena dela, ki zadevajo dvajset ulic v raznih predelih mesta. V glavnem se je goriška občina pri evidentiranju ulic, ki so zaradi lukenj najbolj potrebne prenove, držala zahtev, ki so jih še lani izrazili rajonski sveti. Tako je goriška občina ugodila prošnji štan-dreškega rajonskega sveta, ki je opozoril na po- trebo po gradnji prehoda za pešce med občinsko telovadnico in osnovno šolo Frana Erjavca. Goriška občina bo omenjeni prehod zgradila, v Štan-drežu pa bo na novo asfaltirala še odsek Ulice San Michele med Trgom Sv. Andreja in začetkom Ulice Gregorčič. Za nov asfalt v Štandrežu bo občina poskrbela še v Ulici Tabai, kjer je še zlasti potreben prenove njen odsek, ki pelje na novo štan-dreško krožišče. V seznam so vključene še deželna cesta št. 56 v Ločniku, po kateri peljejo številni tovornjaki, Ulica Ciconi v Svetogorski četrti, Ulica Fermi, Ulica San Michele v Štandrežu, Tržaška ulica pri pokopališču, Ulica Brigata Pavia in Ulica Brigata Casale. Še kako potrebno prenovo bodo dočakale še Ulica dei Magazzini, Ulica Cipriani, Uli- ca Duse, Ulica Kugy, del Ulice Blaserna, Ulica Scuola Agraria in Ulica Lungo Isonzo Argentina (od križišča z Ulico Leoni do novega krožišča). V načrt obnove so dalje vključili Ulico Marzia, Drevored Virgilio, Ulico Ristori in Oširek XXVII Marzo. Načrt za obnovo omenjenih ulic je izdelal ar-hitek Marcello Fiscelli in v glavnem zadeva asfaltiranje. V nekaterih ulicah bodo obnovili tudi dotrajane pločnike, ki bodo prehodni tudi za prizadete osebe na invalidskem vozičku. Pri prenavljanju ulic bodo posebno pozornost namenili jaškom za meteorno vodo, medtem ko ne bo potrebno nameščanje novih svetil; v tem smislu bo izjemo predstavljal prehod za pešce med štan-dreško telovadnico in osnovno šolo, kjer bodo pešpot osvetlili z dvema svetiloma. (dr) / GORIŠKI PROSTOR tržič-svet v malem - V muslimanski skupnosti jezikovne in kulturne razlike Mošeja je samo stvar časa, na pokopališču trije grobovi V šolskih menzah je že mogoče prilagoditi jedilnik verskemu prepričanju Otroci muslimanske vere med avgustovskim praznikom ob zaključku ramadana v Tržiču bonaventura Deset odstotkov prebivalcev tržiške občine je muslimanske vere, vendar so med njimi velike kulturne in jezikovne razlike. Okrog 2500 tržiških muslimanov namreč prihaja iz Bangladeša, severne Afrike, Turčije in z Balkana. Muslimansko skupnost sestavljajo tudi številni Senegalci, katerih najbolj poznani predstavnik je Bou Konate, bivši tržiški občinski odbornik za javna dela. Čeprav so iste vere, so med tržiškimi muslimani velike razlike. Na prvi pogled se med sabo razlikujejo že po načinu oblačenja, veliko pomembnejše pa so jezikovne razlike, ki so prišle na dan tudi med zadnjim ramadanom. Ob vhodu v nekdanji market Hardi so 19. avgusta udeležencem praznika nudili informacije v italijanščini, ki je med tržiškimi muslimani postala glavno sredstvo sporazumevanja. Glede na državo izvora je težko določiti število muslimanov, saj prebivalci nekaterih držav niso vsi muslimanske vere. Najbolj številčna je skupnost priseljencev iz Bangladeša, ki šteje 1548 pripadnikov. Okrog 95 odstotkov Bangladeševcev je muslimanske vere, čeprav so nekateri izmed njih bolj verni, drugi manj. V Tržiču je dalje 365 priseljencev iz Bosne-Hercegovine, 349 jih prihaja iz Makedonije in 63 s Kosova. V teh državah je odstotek muslimanov precej različen; v BiH je 49 odstotkov prebivalcev muslimanske vere, v Makedoniji pa 33 odstotkov. Poleg njih je v Tržiču še 158 Albancev, 55 Maročanov, 26 Tuni-zijcev, 17 Turkov in 42 Senegalcev. Že več let si tržiški muslimani z Ban-gladeševci na čelu prizadevajo, da bi dobili kraj za molitev in srečevanje. Prvo islamsko središče so odprli v Ulici Galilei leta 2002 in je delovalo tri leta. Nato so priseljenci muslimanske vere dobili sedanji sedež v Ulici Duca DAosta, za katerega že nekaj časa plačuje najemnino društvo Bag, ki združuje priseljence iz Bangladeša. Sedež pa je premajhen, tako da ni dovolj prostora za vse udeležence molitev; mnogi izmed njih morajo čakati pred poslopjem, tudi pozimi ob dežju in mrazu. Tržiški muslimani že vrsto let prirejajo praznovanja ob koncu ramadana v telovadnicah. Med avgustovskim praznikom se je zbralo preko dva tisoč muslimanov, med njimi pa ni bilo žensk, ker niso uspeli pravočasno urediti primernih prostorov zanje. Tudi zato si že več let prizadevajo, da bi dobili nov sedež. Predstavniki kulturnega središča Baitus-Salat so lani evidentirali nekdanji market Hardi v Ulici Primo maggio. Avgusta je kazalo, da so bili tik pred podpisom pogodbe, a je prišlo do težav z lastniki, zaradi česar iščejo novo poslopje. »Iščemo prostor, v katerem bi molili, kjer bi se naši otroci lahko srečevali, kjer bi se lahko učili arabščine in hkrati utrjevali znanje bangladešči-ne. Naša skupnost je pripravljena - tudi ekonomsko - na ta izziv,« pravi Sikder Shuma-nu, predstavnik tržiških Bangladeševcev, ki ga polemike Severne Lige in tržiške desnice okrog mošeje ne motijo. »Vsak ima svoje mnenje,« pravi Shumanu, medtem ko Bou Konate ugotavlja, da občina ne more prispevati svojega denarja za gradnjo verskega središča. »To pa lahko storijo zasebniki. Gradnja mošeje je v Tržiču samo stvar časa, saj tu živi tri tisoč muslimanov, ki imajo pravico do svojega verskega središča. Veliko priseljencev prebiva tu že mnogo let, njihovi otroci so se tu rodili in ne bodo odšli drugam,« pra- vi Konate. Njegove besede potrjujejo tudi jedilniki šolskih menz, v katerih je že mogoče zaprositi za hrano, ki odgovarja verskim prepričanjem. Prisotnosti priseljencev različnih ver se prilagajajo tudi na tržiškem pokopališču. Na njem je že nekaj let tudi manjše območje, namenjeno pokopu muslimanov; na njem so zaenkrat le trije grobovi. Sreda, 24. oktobra 2012 tržič - Civilna zaščita Čakajo denar za novi sedež Ekipa mlada in usposobljena Tržiška ekipa civilne zaščite je vse mlajša in vse bolje usposobljena. Njen najmlajši član je celo mladoleten, sploh pa je vseh sedemdeset prostovoljcev v zadnjem letu opravilo razna usposabljanja, tako da so pripravljeni za nudenje pomoči in poseganje v najrazličnejših primerih. »Zelo zadovoljni smo, da se civilni zaščiti vse bolj pogosto približujejo mladi, kar dokazuje, da je v naših krajih še vedno veliko ljudi, ki je pripravljenih nesebično priskočiti na pomoč sočloveku,« je na včerajšnji predstavitvi letošnje dejavnosti tržiške civilne zaščite povedala županja Silvia Altran, ki upa, da bo tudi dežela priznala visoko stopnjo usposobljenosti tržiških prostovoljcev in jim bo zato dala na razpolago sredstva za ureditev novega sedeža. »Deželo smo že nekajkrat zaprosili za denar za gradnjo novega in večjega sedeža. Doslej so bile naše prošnje neuslišane, vendar bomo vztrajali, saj so že nakazali zahtevana sredstva številnim drugim občinam,« še pravi Altranova in poudarja, da so tržiški prostovoljci lani opravili štirinajst delovnih dni za gašenje gozdnih požarov, kar 37 dni se je nabralo za patrulji-ranje naravnega okolja, dva dneva so posvetili usposabljanju. Tržiški prostovoljci so nudili pomoč potresencem v Emilii, med zadnjo zimo so bili tudi v Markah, kjer so domačini imeli velike težave zaradi izjemnih snežnih padavin. »Člani naše civilne zaščite so opravili tudi 26 delovnih dni na morju, saj smo med redkimi v Italiji, ki imamo kar 23 prostovoljcev, usposobljenih za sodelovanje z luško kapitanijo pri opravljanju njenih dejavnosti,« pravi Altranova in napoveduje, da bodo tržiški prostovoljci 11. novembra sodelovali pri vaji za iskanje pogrešancev, 17. in 18. novembra pa bodo sodelovali pri zbiranju sredstev za ustanovo Telefono Azzurro. Scchttt Fiic'oqjichi Fufljn* Soc ieta Fllolaqica Ffiurana OIOTI 2D14+ Pokrajinska konzulta za slovensko manjšino Consulta provinciale per la minoranza slovena Vabimo Vas na predstavitev knjige Indagine sulle comunita linguistiche del Friuli Venezia Giulia Raziskava o jezikovnih skupnostih v Furlaniji Julijski krajini Uredili Emidio Susič, Adriana Janežič in Feliciano Medeot (Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina, 2010) 24. oktober 2012 ob 18. uri Palača Attems Petzenstein Trg De Amicis 2 - Gorica Pozdravili bodo predsednik Pokrajine Gorica Enrico Gherghetta, direktor Službe za rojake v tujini in manjšinske jezike Dežele FJK Giuseppe Napoli in predsednik Pokrajinske konzulte za slovensko manjšino David Peterin. Emidio Susič, Adriana Janežič in Feliciano Medeot bodo predstavili raziskavo in publikacijo. Sledila bo razprava. Delovni jezik bo italijanščina. gorica-nova gorica Kamenčki mozaika goriške zgodovine Palača Attems na Kornu: nova spoznanja izpodbila Pacassijevo avtorstvo Društvo za narodno zgodovino iz FJK je svoje 13. študijsko srečanje priredilo prejšnjo soboto najprej v jutranjih urah v konferenčni dvorani Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici, v popoldanskih pa v kromberškem gradu. Za časopisno poročanje smo sledili jutranjim poročilom. Več kot štirideset udeležencev -polovica jih je prišla s posebnim avtobusom iz Trsta - je pozdravila društvena predsednica Grazia Tato. Izpostavila je izbiro, da poteka simpozij v sodelovanju med Gorico in Novo Gorico, in napovedala široko raziskovalno pobudo povezano z okroglo obletnico začetka prve svetovne vojne čez dve leti. V nadaljevanju smo poslušali zelo posebne in podrobne vsebine, drobne kamenčke kompleksnega mozaika pretežno goriške zgodovine, ki so pomembni za zgodovinske sladokusce, zanimivi pa tudi za vse tiste, ki se želijo zavedati prostora, v katerem bivajo. Donatella Porcedda je obrazložila okoliščine, katerih se je kot diplomat in hkrati obveščevalec plemič Federico Strassoldo iz Belgrada pri Varmu v Furlaniji znašel v vlogi posrednika med Dunajem in bosanskim sandžakom. S tankočutnim diplomatskim prepričevanjem je moral uresničevati cesarjevo strategijo zadrževanja Turkov zaradi njihovih pritiskov proti zahodu in jih hkrati usmerjati proti Serenissimi. Govor je o zapletih na začetku 16. stoletja, se pravi neposredno po prehodu Gorice pod Habsburžane. Strassoldo je umrl leta 1523 v domačem kraju. Silvano Cavazza je obravnaval vlogo drugega diplomata, rojenega v Štanjelu leta 1530: Hans Kobencl je bil najbolj znani Goričan 16. stoletja. Dojemanju v sedanjem času ga lahko približamo z navedbo podatka, da je zgradil palačo, ki je kasneje postala sedež nad-škofije ob severnem robu Travnika. Študiral je na Dunaju in v Bologni, postal je član tevtonskega reda. Cesar ga je uporabljal za diplomatske misije na Poljskem in zlasti v Moskvi, kjer je tedaj vladal car Ivan Grozni. Neva Makuc je posredovala izsledke preverjanj in iskanj, ki jih je opra- vila po naročilu SAZU glede zapisov, opisov in ocen furlanskih zgodovinarjev o Slovencih. Izkazuje se, da ni bilo prav veliko zanimanja, če izvzamemo opise (iz 16. stoletja) ustoličevanja pri Gospe sveti, razmer na Krasu in spopadov z Langobar-di; glede slednjega gre zgolj za prepise besedil Pavla Diacona. Iz kasnejšega obdobja najdemo nekaj opisov spopadov, kmetijstva, tihotapstva. Glede etničnega izvora je veliko povezovanja z barbari, Kraševci naj bi bili potomci Japidov ali Retijcev, nikakor pa Ilirov. Slovence so povezovali s petjem in legendo o kralju Matjažu - Matiji Korvinu. Glede Gorice so vselej pisali, da je večjezično mesto in da so »Slovani« vraščeni v ta teritorij. Saša Quinzi je s podrobno razlago arhitektskih odtenkov in s pomočjo diapozitivov prikazal nastanek in obnovitvene posege na dveh Attemsovih palačah v Gorici: prva je danes sedež županstva, druga Pokrajinskih muzejev. Obe sta bili doslej pripisani arhitektu Ni-coloju Pacassiju, ki je zaslovel kot dvorni arhitekt cesarice Marije Terezije. Novejše raziskave, predvsem slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, so pokazale, da podobne in celo enake prvine zasledimo pri drugih dvorcih in cerkvah nekdanje Goriške grofije (Gradišče ob Soči, Kojsko, Velike Žablje, Vipava in Ajdovščina), še ohranjeni dokument o obnovi palače Attems na Kornu pa je dokončno izpodbil Pacassijevo avtorstvo. Ob napovedi, da bo Gorica postala sedež škofije (1749), je palačo v rokokoj-skem slogu obnovil Saverio Gianni, arhitekt, ki se je v Gorico priženil iz Lom-bardije. Isti stavbar je leta 1748 dogradil tudi Attemsov dvorec v Podgori, ki je bil uničen v prvi svetovni vojni. Lucia Pillon je zaključila jutranja poročila z zgodovino stavbe goriške zastavljalnice, sedanjega sedeža Fundacije Goriške hranilnice. V njej je arhiv same zastavljalnice in hranilnice, v pritličju pa razstava nekdanje ustanove, ki je pomagala ljudem v stiski. Rodbina Attems je zaslužna, da so »Goriški Monte di Pieta« odprli leta 1753. Zadnja obnova palače se je zaključila leta 2007. (ar) 1 4 Sreda, 24. oktobra 2012_GORIŠKI PROSTOR_ nova gorica - Stanovanjski sklad se spopada z zakonskimi nepravilnostmi Tretjina najemnikov ima težave s plačevanjem Nekateri najemniki »nedotakljivi« - Sklad in Gorica SGP na sodišču dokazujeta, čigava so stanovanja Med 350 najemniki stanovanj novo-goriškega Stanovanjskega sklada jih ima tretjina težave s plačevanjem neprofitnih najemnin. Letos prisilno niso še nikogar izselili, možen scenarij pa je tudi osem de-ložacij, pojasnjuje direktorica sklada Nataša Leban, ki opozarja še na nekatere zakonske nepravilnosti. Nepravilnosti se kažejo predvsem pri preverjanju finančnega stanja najemnikov. Dogaja se namreč, da so prosilci za nepro-fitna stanovanja ob uvrstitvi na listo čakajočih ali ob vselitvi v stanovanje res finančno na psu, če pa se čez nekaj časa to spremeni, Stanovanjski sklad z njimi ne more prekiniti pogodbe. Če, na primer, posedujejo nepremičnino, jim lahko sklad kvečjemu najemnino iz neprofitne spremeni v tržno. Tretjina najemnikov pa ima pogodbe sklenjene po določilih »starega« zakona, zato so izvzeti iz možnosti preverjanja in so dejansko nedotakljivi. »Stanovanjska zakonodaja je popolnoma "fuč". Tako na stanovanjski zakon kot na podzakonske predpise se ne moremo zanesti, saj je preveč anomalij. S tem ne spodbujamo stanovanjskega trga, ampak vzdržujemo stanje, ki ni dobro,« opozarja direktorica. Od 350 najemnikov jih ima 78 sklenjeno pogodbo po starem zakonu, 112 je primerov, ki prejemajo subvencijo za najemnino, preostalih 90 je sklad uspel preveriti. »Okoli 20 odstotkov teh, ki smo jih preverili, ne izpolnjuje več pogojev za neprofitno najemnino. V večini primerov so se najemniki potem sami izselili, z nekaterimi pa imamo tožbe v postopkih. Teh je vedno več,« dodaja Lebanova. Stanovanjski sklad je bil lani pri pridobivanju stanovanj uspešnejši kot letos. »V preteklosti je sklad predvsem gradil - novogradnje so najustreznejši način pridobivanja stanovanjskih enot v Novi Gorici, a glede na trenutno situacijo smo se morali tudi mi prilagoditi in smo se v zadnjih dveh letih posluževali javnih povabil za nakup starih in novih stanovanj v občini. Letos bomo na tej osnovi pridobili osem starih oz. novih stanovanj, lani smo jih dvanajst. Za stara stanovanja smo določili ceno največ 1100 evrov na kvadratni meter, za nova sto evrov več. Razočarana pa sem nad določenimi pravnimi osebami, ki nam ponudbe niso dostavili, ena takih je Primorje na Majskih poljanah,« dodaja Lebanova. Trenutno so vsa stanovanja sklada polno zasedena, tudi tista starejša, ki bi bila potrebna prenove. Prosilcev za neprofitna stanovanja je še vedno veliko, na listi čakajočih jih je 155. Vsakodnevno se javljajo novi. Direktorica pojasnjuje, da javnega razpisa za dodeljevanje neprofitnih stanovanj letos ne bo, obljublja pa, da bo prihodnje leto zagotovo. Da bi ljudem vendarle nekako pomagali, je nadzorni svet sklada te dni sprejel dva sklepa: družinam, ki prvič rešujejo stanovanjski problem, bodo pomagali z zniževanjem obrestne mere pri kreditih. Za to namenjajo 300.000 evrov, ki bodo razdeljeni po javnem razpisu. Novembra pa bodo objavili še leto dni trajajoče javno povabilo za nakup starih, Prosilcev za stanovanja še vedno veliko novih stanovanj in nepozidanih stavbnih zemljišč. Sklad se bo v kratkem lotil tudi novih investicij v Čepovanu in Prvačini. Stanovanjski sklad se te dni ubada še s tožbo na novogoriškem okrožnem sodišču zoper podjetje Gorica SGP. »Ugotovili smo, da imamo 32 stanovanj, pri katerih je kot lastnik vpisan SGP. Takoj ko je NOVA GORICA Parkiranje v Edi ni več brezplačno Parkiranje v petih podzemnih garažnih etažah Eda centra od začetka oktobra dalje ni več brezplačno. Uvedbo plačevanja parkirnine po nekaj brezplačnih mesecih je že pred odprtjem objekta napovedal direktor Euroinve-sta, Radoš Pavlovič. Novogoričani in tisti, ki so v mesto prihajali od drugod, so se na parkiranje v podzemlju Ede v teh nekaj mesecih že navadili, saj je bilo ob koncu poletja več kot 300 parkirišč malodane ves čas zasedenih. Za uro parkiranja je treba po novem odšteti 0,85 evra, medtem ko celodnevna parkirnina velja 2,55 evra. Za mesečne najeme parkirišč zaenkrat še ni velikega povpraševanja, so pa na račun uvedbe parkirnine v Edi bolj polna okoliška brezplačna parkirišča. (km) bilo ugotovljen, smo šli v tožbo. Na njej bomo tudi vztrajali,« pojasnjuje Nataša Le-ban. Včeraj je bila skladu na sodišču v zvezi s tem predlagana poravnava, a je ne bo, pristavlja direktorica, saj so na skladu prepričani, da bodo na osnovi priposestvo-vanja vse dobili nazaj po sodni poti. Katja Munih -/ Nočna zapora hitre ceste Hitro cesto Gorica-Vileš bodo zaradi gradbenih del na nadvozu v Fari zaprli prometu v noči s četrtka, 25. oktobra, na petek, 26. oktobra. Hitra cesta bo zaprta med izhodom pri gradišču in štandreškim krožiščem v smeri Gorice ter med štandreškim krožiščem in izhodom pri Vilešu v smeri Vileša. Obvoz bo urejen po krajevnih cestah. Rosvita Pesek v Mirnu V jedilnici Osnovne šole Miren bo danes ob 19. uri predavanje Osamosvojitvena vlada. Gostja bo novinarka, zgodovinarka in avtorica istoimenske knjige Rosvita Pesek. Dogodek organizirajo kulturno društvo Stanko Vuk Miren - Orehovlje in krajevna skupnost Miren. (km) Platna v občinski izložbi V izložbah raznih trgovin in občinskega poslopja v Ulici Garibaldi v Gorici bodo z današnjim dnem dalje na ogled platna udeležencev likovnega natečaja Dario Mulitsch, ki so bila do pred kratkim na ogled v ; odprtje razmeščene razstave bo ob 17.30. »Battiti« in »Radiofreccia« V pokrajinski mediateki na goriškem Travniku se jutri ob 17.30 zaključuje niz javnih srečanj o radijskih programih v Italiji, ki je posvečen oddajam vsedržavne mreže RAI. Pino Saulo bo tokrat spregovoril o oddaji »Battiti«, ki je na sporedu Radia RAI Tre vsak večer opolnoči, ko lahko poslušalci prisluhnejo jazzu in drugim zvrstem, ki jih glasbeno občutljiva publika vse bolj ceni. Tokratni gost Pino Saulo je urednik oddaje »Battiti«. Z začetkom ob 20.30 bo v tamkajšnjem Kinema-xu sledila projekcija filma »Radiofrec-cia« režiserja Luciana Ligabueja. palkišče - Umrl Carlo Bonetta Zadnje slovo od zaslužnega kulturnega delavca in pevca Štirideset let je raznašal Primorski dnevnik po Dolu Na Palkišču so se včeraj poslovili od Carla Bonette, domačega prosvetnega delavca, ki je veliko prispeval k povojnemu kulturnemu razmahu v Dolu. Rodil se je 25. decembra leta 1928 materi Mariji Ferletič in očetu Karlu Boneti, ki je umrl leta 1932; Carlo je z materjo odraščal pri Bone-tih, imel pa je še enega brata Andreja, ki je umrl med drugo svetovno vojno, star komaj šestnajst let. Ranjenega so ga nacifašisti ujeli sredi vasi in ga nato odpeljali neznano kam, verjetno na Videmsko, kjer so ga mučili do smrti. Carlo je konec druge svetovne vojne dočakal na svojem domu, kjer je pomagal pri vsakdanjem delu materi, nato pa se je v prvih povojnih letih vključil v prosvetno življenje v vasi. Pobudnika za ustanovitev kulturnega društva Kras Dol-Poljane sta bila Viktor Vižintin in Mirko Peric, Carlo Bonetta pa se jima je z drugimi domačini takoj pridružil. Društvo Kras Dol-Poljane so ustanovili v začetku leta 1951, nato je istega leta začel delovati moški pevski zbor Kras, pri katerem je Bonetta pel več let, vodila pa ga je Pavlina Komel. Bonetta je nato za daljše obdobje predsedoval vaškemu društvu, bil je član tudi zadruge Kras. Svoje najboljše energije je prispeval h kulturnemu razcvetu v Dolu, kjer takoj po vojni ni bilo elektrike, sploh pa domačini niso imeli na razpolago primernih prostorov za svoje dejavnosti. Bonetta se je leta 1959 poročil z Almo Peric od Devetakov. Najprej sta živela pri Bonetih, nato pa sta se preselila na Palkišče. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, Davorin, Maida, Tamara in Boris. Alma Peric je bila svojčas raznašalka Primorskega dnevnika; zaradi rojstva otrok ji je pri raznašanju začel pomagati mož Carlo, ki je nato celih štirideset let zgledno skrbel, da so naročniki iz Dola - in nekaj časa tudi s Poljan - prejemali vsako jutro na dom Primorski dnevnik. Potem ko je Carlo dostavil vsem naročnikom časopis, pa se je še Carlo Bonetta odpravil na trdo delo. Zaposlen je bil v kamnolomu v Nabrežini, tako da je imel veliko znancev in prijateljev tudi v devinsko-nabrežinski občini in na Tržaškem nasploh. Sprva je Bonetta raznašal Primorski dnevnik ob vsakem vremenu in se nato odpravljal na delo v Nabrežino z Lambretto, šele po nekaj letih si je kupil avtomobil. Zaradi navezanosti na naš časopis je rad prihajal na obisk v goriško uredništvo. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil aktiven tudi v političnem življenju v doberdobski občini, v občinski svet je bil izvoljen na takratni levičarski listi. Carlo Bonetta je bil vključen v sekcijo borčevske zveze VZPI-ANPI Dol-Jamlje. Pred dvema tednoma se je nameraval udeležiti tradicionalnega partizanskega pik-nika, ki ga sekcija prireja za svoje člane, vendar je njegovo zdravje začelo pešati. Vročini so se pridružile težave s pljuči in srcem, za katere ni bilo pomoči, tako da je minulo soboto umrl na svojem domu na Palkišču. Včerajšnji pogrebni obred v cerkvi na Palkišču je vodil doberdobski župnik Ambrož Kodelja, ob odprtem grobu je ob prisotnosti prapora in predstavnikov sekcije VZPI-ANPI Dol-Jamlje zapel do-berdobski moški pevski zbor Jezero, ki ga vodi Zulejka Devetak. (dr) gorica - Zaradi težkega finančnega položaja Tudi goriški kulturniki solidarni z uslužbenci slovenskih ustanov Zamisel se je porodila v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici ob predstavitvi knjige Roberta Covaza »La domenica delle scope«. Iz pogovora med člani Kulturnega doma in zadruge Maja ter Cova-zom, Andrejem Bellavitejem, Zoltanom Janom in Valterjem Sivilottijem je izšla pobuda za sestavo dvojezične solidarnostne izjave v podporo uslužbencem slovenskih organizacij in ustanov v Italiji, ki so v težkem finančnem položaju, ter za nabirko podpisov med kulturniki italijanske in furlanske narodnosti iz dežele Furlanije-Ju-lijske krajine, iz Slovenije ter italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem. Vrsta osebnosti se je takoj odzvala, kar je dokaz, da, čeprav je slovenska narodna skupnost malodane »neopazna pri deželi FJK«, ima pa vrsto prijateljev, ki cenijo njeno delo in se zavedajo, da je neprecenljiv subjekt za razvoj tukajšnjega prostora. Številčno so se odzvali tudi goriški kulturni in družbeni delavci: Vito Dalo (animator), Franco Dugo (slikar), Laura Grusovin (slikarka), Mauro Fontanini (režiser), Alessandro Pesaola (avtor), Massimo Gabellone (kulturni delavec), Ma-riagrazia Persolja (slikarka), Franca Drio-li (pevka), Alessio Gregori (slikar), Elisa Bensa (kulturna delavka), Giorgio Mo-setti (pisatelj), Gabriella Gabrielli (pevka), Marino Zanetti (avtor), Maja Monzani (igralka), Vanni Pauluzzo (igralec), Anna Di Gianantonio (zgodovinarka), Edoardo Pirusel (slikar), Giuseppe Longo (filmski delavec), Pavla Jarc (Kulturni dom Nova Gorica), Radivoj Pahor (pesnik), Milan Vodopivec (igralec), Ivan Sak-sida (filmski producent), Meta Erženič-nik (animator). Pridružili so se jim tudi pesnik Ciril Zlobec, animator Sten Vilar, furlanski pevec Maurizio Tatalo, kan-tavtorji Vlado Kreslin, Zoran Predin, Oliver Dragojevicter predstavnika italijanske narodne skupnosti v Sloveniji Mau-rizio Tremul in Stefano Lusa. Akcija zbiranja podpisov bo potekala še ves naslednji teden; zainteresirani se lahko oglasijo v uradu Kulturnega doma v Gorici (0481-33288) ali po elektronski pošti na naslov info@kulturnidom.it. (ik) ronke - Jadro Enisa Bukvic s knjigo o ženskah V petek, 26. oktobra, ob 18. uri bo na sedežu kulturnega društva Jadro v Ronkah gostja »Srečanj z avtorjem« bosanska pisateljica Enisa Bukvic. Predstavila bo svojo zadnjo knjigo »Io, noi, le altre« (Jaz, mi in druge - Ženske v preporodu Bosne, Hercegovine, Istre in Italije) s spremno besedo redovnice Stelle Okadar, Cornelie Rosiello in Olge Bisera Vu-kotic. Enisa Bukvic je rojena v Bje-lem Polju (Črna gora). Diplomirala je na Univerzi v Sarajevu in opravila specializacijo v Rimu. Ima bogate delovne izkušnje na področju znanstvenega raziskovanja, usposabljanja in sodelovanja z nevladnimi organizacijami. Od leta 1998 živi in dela v Rimu. Knjiga, ki jo bo predstavila v Ronkah, je letos izšla pri založbi Infinito Edizioni iz Rima. Petkovo srečanje z Eniso Bu-kvic prirejajo kulturni društvi Jadro in Tržič ter Kulturni dom iz Gorice; vstop bo prost. 75-LETNI DINO RONER Vsestransko delaven Dino Roner je vsestranski družbeni delavec v okviru slovenske narodne skupnosti na Goriškem. Aktiven je tako na gospodarskem področju kot tudi na kulturnem in športnem. Bil je predsednik športnega društva Juventina iz Štan-dreža, deželni predsednik ZSŠDI, podpredsednik ŠD Dom iz Gorice, član deželnega tajništva Slovenske prosvetne zveze (sedanje ZSKD), član pokrajinskega odbora SKGZ v Gorici, ustanovni član balinarskega društva Mak, zdru- žene odbojkarske ekipe Agorest, dalje član odbora kulturnega društva Oton Zupančič iz Štandreža, član gradbenega odbora Kulturnega doma v Gorici in še bi lahko naštevali ... Sredi letošnjega poletja, točneje 13. avgusta, je Dino Roner slavil svojo 75-letnico. Člani ŠZ Dom in Kulturnega doma so mu pred nekaj dnevi pripravili presenečenje in na prijateljskem srečanju nazdravili njemu v čast. Ob tej priložnosti so se mu zahvalili za vsestransko angažiranje Igor Komel v imenu Kulturnega doma in SKGZ, Luka Bresciani in Jože Cej v imenu ŠZ Dom ter Igor Tomasetig za ZSŠDI. / GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 25. oktobra 2012 24 doberdob - Na odru Lara Komar in Vesna Guštin Okusno vabilo k vpisu abonmaja Slovenskega stalnega gledališča Goriška sezona se bo začela 19. novembra - Vpisovanje poteka v Kulturnem centru Lojze Bratuž in v Kulturnem domu Dramska postavitev »110 okusnih let« je minulo soboto tudi v župnijski dvorani v Doberdobu vabila domačine k vpisu abonmaja za novo sezono Slovenskega stalnega gledališča (SSG); prireditev sta skupaj s SSG organizirali vaški društvi Hrast in Jezero. Umetniški svetovalec Danijel Malalan je najprej pozdravil prisotne in posebej izpostavil goriški del abonmajskega sporeda, ki predvideva štiri uprizoritve SSG in dve gostujoči predstavi. Gre za izsek iz ponudbe, ki bo gledalcem na voljo v Trstu in ponuja goriški publiki vpogled v celotno produkcijo SSG. Goriške predstave se bodo zvrstile v Kulturnem centru Lojze Bratuž in Kulturnem domu. Po Malalanovem pozdravu sta »110 okusnih let« uprizorili igralka Lara Komar in poznavalka bogate kraške kulinarične zakladnice Vesna Guštin. Gre za komedijo, v kateri se prepletata zaljubljenost in ljubezen do kakovostne prehrane. Nečakinja Lara je namreč v hudih težavah, ker ne ve, kako bi na Krasu osvojila svojega ljubljenega avantgardnega režiserja Frangoisa iz Pariza. Odloči se, da mu bo pripravila imenitno večerjo, ker pa je povprečna kuharica, za pomoč prosi teto Vesno. Lara si sicer zamisli pravcato »nouvelle cousine« večerjo po zgledu slavne filmske večerje, ki jo je pripravila Babette. Teta pa jo nazadnje le prepriča, da je kraška kuhinja enako imenitna in tako kakovostna, da se pri-leže čisto vsakomur, tudi petičnemu avantgardističnemu Parižanu. V postavitvi, v kateri postanejo protagonisti tudi gledalci, se zvrsti kar nekaj »biserov« kraške kulina-rike, ki jih spremlja bogata ponudba izse- kov iz svetovne dramske zakladnice (recimo Shakespearov »Hamlet«) ter literarni viški kraškega mladeniča in evropskega velikana Srečka Kosovela. Igralki slikovito opišeta tudi zgodovino Dramatičnega društva, predhodnika SSG, ki se je v Trstu rodilo pred 110 leti (od tod naslov uprizoritvi), natanko dve leti pred dograditvijo Narodnega doma. Teta Vesna medtem pripravlja jedi za Frangoisa in jih predstavlja publiki. Po poldrugo uro trajajočih pripravah napoči trenutek prihoda Larine francoske ljubezni. In takrat ... Goriška sezona SSG se bo začela 19. novembra s premiero drame Vinka Mo-derndorferja »Vaje za tesnobo«, vse dotlej pa vpisovanje abonmajev poteka v Kulturnem centru Lojze Bratuž in v Kulturnem domu v Gorici. (ač) »110 okusnih let« na doberdobskem odru foto a. c. Ob kavi o Sireni Jutri, 25. oktobra, ob 10. uri se tudi v Gorici začenjajo jutranja literarna srečanja ob kavi, ki jih pripravljajo založbe Goriška Mohorjeva, Mladika in Založništvo tržaškega tiska v sodelovanju s Katoliško knjigarno. Tudi letos bodo pogovori z avtorji in založniki potekali vsak tretji četrtek v mesecu. Gostja jutrišnje prve kave s knjigo bo Ivana Suhadolc, ki bo spregovorila o svoji knjigi »Sirena, slovenski glas v Tržaškem zalivu« (Založništvo Tržaškega tiska, 2012). Palčič v Doberdobu V Modra's galeriji na sedežu kulturnega društva Jezero v Doberdobu bodo v petek, 26. oktobra, ob 18. uri odprli razstavo likovnih del tržaškega likovnega umetnika Klavdija Palčiča z naslovom »Ika-ria«. Odprta bo do 11. novembra; ogledati si jo bo mogoče ob delavnikih med 17. in 19. uro ter ob praznikih med 10. in 12. uro. Mapa razglednic Fundacija Goriške hranilnice je izdala novo mapo razglednic. V njej je dvanajst posnetkov goriških trgov in ulic iz zbirke Mischou v lasti denarne ustanove. Vsi pogledi na mesto se nanašajo na obdobje 1831-1929 in se navezujejo na zgodovino zastavljalnice, ki je delovala v palači Della Torre v Gosposki ulici. Naslov zbirke se glasi (v prevodu) »Gorica - Kraji in družba - Razglednice iz 19. in 20. stoletja v zgodovinskem zaporedju zastavljalnice«. Izdaja sodi v mozaik pobud ob dvajsetletnici fundacije in jo bodo predstavili jutri, 25. oktobra, ob 17.30 med vodenim ogledom razstave o zastavljalnici. Zbirko je mogoče brezplačno dvigniti na glavnem sedežu fundacije v Gosposki ulici v Gorici; brezplačen je tudi ogled tamkajšnje razstave. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. ~M Gledališče GLEDALIŠKI FESTIVAL »GORIŠKI GRAD«: v Kulturnem domu v Gorici v soboto, 27. oktobra, ob 20.30 »Non ti pago« (Eduardo de Filippo), nasto- pa gledališka skupina Masaniello iz Turina; rezervacije in predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Kor-zu Italia 51 v Gorici. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v ponedeljek, 29. oktobra, ob 20.45 otvoritvena predstava »Sulle mie corde«, nastopa Neri Marcore (»Glasba in balet«). V ponedeljek, 5. novembra, ob 20.45 »Kaj je resnica - Cosi e (se vi pare)« (Luigi Pirandello), nastopajo Giuliana Lojodice, Pino Micol in Luciano Virgilio (»Proza«); informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a -tel. 0481-383601/383602). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 26., 27. in 30. oktobra ob 20. uri »Vdovin zmenek« (Israel Horovitz); v soboto, 27. oktobra, ob 10.30 bo tudi gledališka igralnica z Nevenko Vrančič »Ena majhna pravca«; informacije na bla-gajna.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 27. oktobra, »Canzoncine alte cosi«, Stilema/Unoteatro; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481-537280, 3351753049, info@ctagorizia.it, www.cta-gorizia.it). ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE IZ GORICE, Slovenska prosveta iz Trsta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca v sodelovanju s Kulturnim centrom Lojze Bratuž v okviru Koroških kulturnih dnevov na Primorskem vabijo v torek, 30. oktobra, ob 9.30 in 10.45 v Kulturni Center Lojze Bratuž v Gorici na ogled Lutkovne predstave »Hruške gor, hruške dol«, polžkov abonma. Nastopa Lutkovna skupina KPD Šmihel. ~M Koncerti »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Gorici: v petek, 26. oktobra, ob 20.45 recital pianista Roberta Cappella; predprodaja vstopnic pri agenciji IOT v Gorici, informacije na lipizer@lipi-zer.it in www.lipizer.it. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE IZ GORICE, Slovenska prosveta iz Trsta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca v sodelovanju s KD Sabotin iz Štmavra v okviru Koroških kulturnih dnevov na Primorskem vabijo na koncert z naslovom »Cerkvena glasba skozi stoletja« v petek, 26. oktobra, ob 20.30 v cerkvi Sv. Silvestra v Pevmi. Nastopajo MePZ PD Sele, Orkester GŠ Glasbena Promlad, Andrej Feinig - orgle. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI v soboto, 27. oktobra, ob 11. uri koncert kvinteta Gaetano Liguori New Quintet (Jesenski glasbeni tris); informacije po tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si. MOŠKI PEVSKI ZBOR MIRKO FILEJ GORICA prireja »Koncert ob 100-le-tnici rojstva prof. Mirka Fileja« v nedeljo, 28. oktobra, ob 15. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Sodeluje MePZ Zvon s skupino tamburašev iz Šmartna pri Litiji (SLO). Pod pokroviteljstvom Zveze slovenske katoliške prosvete Gorica. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »II matrimonio che vorrei«. Dvorana 2: 17.30 »L'era glaciale 4: con-tinenti alla deriva«; 20.00 - 22.10 »The Wedding Party«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 »Il comandante e la cicogna«; 21.45 »Ted« (prepovedan mladim pod 14. letom). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Il matrimonio che vorrei«. Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Ted« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 3: 17.45 »L'era glaciale 4: con-tinenti alla deriva«; 19.45 - 22.00 »Total Recall - Atto di forza«. Dvorana 4: 17.40 - 20.10 - 22.10 »Il comandante e la cigogna«. Dvorana 5: 17.30 »Paranormal«; 19.45 - 21.30 »Step up 4 Revolution« (digital 3D). S Izleti DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v nedeljo, 18. novembra, avtobusni izlet v srednjeveško Istro z vonji in okusi; informacije vsak dan po 18. uri po tel. 329-4006925 (Vincenza). 3. POHOD SEDMIH ČUDES bo v nedeljo, 28. oktobra, v organizaciji KD Danica z zbirališčem v KŠC na Vrhu med 8.30 in 9.30. Ob ogledu nove zgodovinske poti Brestovca, parka ob Ru-bijskem gradu in še kaj, se bodo udeleženci lahko razvedrili z žlahtno kapljico v kleti Rubijski grad in s toplim obrokom na sedežu društva. KRUT vabi na 4-dnevni izlet od 6. do. 9. decembra v Budimpešto na ogled božičnih sejmov, s spoznavanjem mesta in okolice z gradovi in zgodovin-sko-arhitekturnimi zanimivostmi; informacije in prijave v uradu na Kor-zu Verdi 51/int., tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it ali na sedežu v Trstu, ul. Cicerone 8b, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. □ Obvestila HIŠA PRAVLJIC v Sovodnjah organizira mini šolo slovenščine, italijanščine in angleščine (otroci skozi pravljice, besedne igre, glasbo, ustvarjalnega giba in likovne umetnosti razvijajo komunikacijske in motorične spretnosti) ter tečaj masaže za dojenčke od 3. do 12. meseca; informacije po tel. 3341243766 (Martina Šolc), ivana-solc@gmail.com. KRUT obvešča, da bo od oktobra do decembra pisarna na Korzu Verdi, 54/int. v Gorici odprta ob četrtkih med 9. in 12. uro (tel. 0481-530927, krut.go@tis-cali.it). VADBE V DOMU ANDREJA BUDALA V ŠTANDREŽU: pilates 1 (začetni): torek 19.00-20.00; pilates 2 (nadaljevalni): ponedeljek in četrtek 19.00-20.00; pilates senior (za starejše osebe): sreda 17.30-18.30; spinning: ponedeljek, sreda, petek 20.00-21.00, ob petkih tudi 19.00-20.00; zumba: torek in četrtek 20.00-21.00, sreda 19.00-20.00; informacije in prijave: tel. 00386-70-820453 ali suzana.komel@gmail.com. Joga: sreda 20.30-22.00 (informacije in prijave: tel. 348-9260604 Alessandra). Vadba trebušnih plesov poteka ob torkih, 19.00-20.00 (informacije in prijave tel. 340-3814478 Antonella). DRUŠTVO KARNIVAL vabi člane na občni zbor danes, 24. oktobra, ob 19. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu na društvenem sedežu v Gabrijah. 65-LETNIKI iz Števerjana, Sovodenj, Štandreža in Doberdoba se bodo srečali na večerji v gostilni pri Brankotu na Poljanah 17. novembra; kdor si želi zabave in lepega vzdušja, naj se javi do četrtka, 25. oktobra, ob uri obedov po tel. 346-6170924 (Ana Florenin) in tel. 329-0582186 (Pepe Jelen). V PARKU BASAGLIA v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici bo v nedeljo, 28. oktobra, med 10. in 17. uro pobuda »Veliki bazar v parku«; gre za izmenjavo predmetov, idej, čustev talentov, časa... ob glasbeni spremljavi vsakogar, ki bo ob tržnici brez denarja želel kaj zaigrati; vstop prost. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 3. novembra, tradicionalno martinovanje v restavraciji Kapriol (Dol). Vpisujejo do zasedbe mest na avtobusu po tel. 0481-882183 (Dragica), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.). AKŠD VIPAVA vabi člane na redni občni zbor v sredo, 7. novembra, v prvem sklicu ob 20. uri in v drugem sklicu ob 20.30 v prostorih društva na Peči. KD SOVODNJE organizira tečaj zumbe vsak četrtek od 19. do 20. ure. Prvo srečanje bo v četrtek, 8. novembra, ob 19. uri v spodnji dvorani Kulturnega doma v Sovodnjah; informacije po tel. 349-3017831 (Patricija). MARTINOVANJE SPDG bo v nedeljo, 18. novembra. Dopoldne Vrtovčev pohod, popoldne družabnost na kmečkem turizmu. Ob zadostni udeležbi bo avtobusni prevoz. Prijave do konca oktobra na sedežu društva (informacije Vlado - tel. 0481-882079). 0 Prireditve V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v torek, 30. oktobra, ob 18. uri javno srečanje ob 50-letnici drugega vatikanskega koncila. PRAZNIK OBČINE MIREN-KOSTANJEVICA: danes, 24. oktobra, ob 19. uri predavanje Rosvite Pesek »Osamosvojitvena vlada« (OŠ Miren). V torek, 31. oktobra, ob 17. uri obujanje starega vaškega običaja »Vahtič« v Temnici. V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo danes, 24. oktobra, ob 17.30 srečanje z naslovom »Giuseppe Domenico Della Bona, l'erudito banchiere«. VRT ČUDEŽNIH PRAVLJIC za otroke od 4. do 7. leta v knjižnici Sandro Per-tini v Ronkah (Trg Unita) od 17. do 18. ure: v slovenskem jeziku ob četrtkih (25. oktobra in 8., 15., 22., 29 novembra), v italijanskem jeziku ob sredah (24. oktobra in 7., 14., 21., 28. novembra ter 12. decembra). Med pravljičnimi uricami bodo pripovedovalci zabavali otroke z animiranim pripovedovanjem čudežnih in zabavnih zgodb ter ustvarjalnimi delavnicami med katerimi se bodo posluževali barvic, temper, pisanega papirja in podobno. V sredo, 31. oktobra, zabava za »Noč čarovnic« s pravljicami in drugimi presenečenji. ČETRTKOVA PREDAVANJA O VARNOSTI - občina Sovodnje vabi na zadnje javno srečanje, ki bo v četrtek, 25. oktobra, ob 20. uri v dvorani Zadružne banke v Sovodnjah na temo »Nasilje po spolu: psihološki vidiki in mogoči protiukrepi«. V OBČINSKEM AVDITORIJU V RONKAH potekajo do 6. decembra jesenske kulturne prireditve z naslovom »Autunno da Sfogliare... e da Ascolta-re - Prelistajmo in poslušajmo jesen«: v četrtek, 25. oktobra, ob 20.30 koncert z naslovom »Canzone, Song, Lied: musica vocale dall'800 al swing« v sodelovanju z zavodom združenega sveta v Devinu; v petek, 26. oktobra, ob 18. uri srečanje z Natašo Cvijanovic, ki bo predstavila svojo knjigo »La dama e l'aquila«, povezovala bo novinarka Margherita Reguitti; informacije po tel. 0481 477205, www.comuneronchi.it. ZDRUŽENJE FORUM CULTURA prireja tri srečanja na temo urbanistike na sedežu Fundacije Goriške hranilnice, Gosposka ulica (Ul. Carducci) 2 v Gorici: v četrtek, 25. oktobra, ob 17.30 z naslovom »Prazno mesto - Gorica, propadajoče mesto«; več na forumgo-rizia.blogspot.com. KRUT vabi na sklop srečanj »Razgibaj-mo možgane« s psihologinjo in psi-hoterapevtko Jano Pečar. Tematike bodo sledeče: krepitev spomina in pozornosti, pomen komunikacije in socializacije v zreli življenjski dobi itd, ob četrtkih in sicer: 8., 22., 29. novembra in 6. decembra od 9.30 do 11. ure na sedežu krožka v Gorici, Korzo Verdi 51/int.; informacije in prijave do 8. novembra v pisarni ali po tel. 0481530927 vsak četrtek od 9. do 12. ure ali na krut.go@tiscali.it. 0 Mali oglasi PODARIMO dva dvomesečna mucka, črnobelega in sivobelega; tel. 3478665505. PRODAJAM droben krompir za krmo prašičev; tel. 320-2161383. PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. Pogrebi DANES V MOŠU: 11.00, Mario De Larrea (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 11.00, Elena Bar-ducci vd. Zanette (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Marije Matere Cerkve, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 12.00, Carlo Poropat iz bolnišnice na pokopališče. DANES V ŠTARANCANU: 11.30, Alberto Gorian (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev; 15.00, Renato Papais (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) civilni obred na starem pokopališču, sledila bo upepelitev. Ob smrti člana CARLA BONETTE se pridružuje žalovanju svojcev odbor sekcije VZPI Dol-Jamlje / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 24. oktobra 12 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu kolesarstvo - Po odločitvi Mednarodne zveze, da Armstrongu odvzame vse zmage na Touru Izpuhtela legenda Na svojem facebook profilu sam izbrisal naslove - Indurain mu še verjame, Merckxpa se počuti slabo LOS ANGELES - Ameriški kolesar Lance Armstrong se je očitno sprijaznil z odločitvijo Mednarodne kolesarske zveze, ki mu je zaradi uživanja prepovedanih substanc v ponedeljek črtala vseh sedem zmag na dirki po Franciji. Armstrong je na svojem socialnem omrežju umaknil podatek, da je med letoma 1999 do 2005 zmagal na najbolj prestižni preizkušnji na svetu. Na njegovem socialnem omrežju je bilo še v ponedeljek zapisano, da je oče petih čudovitih otrok, 7-kratni zmagovalec Toura in borec zoper raka s polnim delovnim časom ter občasni triatlonec, le nekaj ur po odločitvi Ucija pa so nekateri podatki na njegovem profilu dobesedno izpuhteli. Zdaj je zapisano, da skrbi za vzgojo petih otrok, se bojujejo proti raku, kolesari, teče in igra golf, ko mu čas dovoljuje. Armstrongu po dopinškem razkritju grozi, da bo ostal brez lepega kupa denarja, ki ga je zaslužil v svoji kolesarski karieri. Ameriško pozavarovalno podjetje SCA Promotions, ki mu je na račun njegovih športnih uspehov pred dopinškim razkritjem izplačala kar 12 milijonov ameriških dolarjev, namreč razmišlja o pravnih korakih zoper nekdanje kolesarske ikone. Za priznanje starih dopinških grehov se je včeraj odločil tudi Norvežan Steffen Kjaergaard. Nekdanji Američanov sotekmovalec je priznal, da je nekoč uporabljal Epo in kortizon. Kjaergaard je bil član Armstrongove ekipe US Postal v letih 2000 in 2001, ko je padli ameriški zvezdnik zmagal na dirki po Franciji. Za prekinitev molka se je odločil, ker so se stvari v zadnjih tednih močno spremenile, je 39-letni kolesar pojasnil, zakaj je spregovoril šele zdaj. «Nisem mogel več živeti s takšno lažjo. Prej sem mislil, da bom to skrivnost nesel s seboj v grob, zdaj pa sem zaradi sebe sklenil, da povsem resnico,» pravi skesani Kjaergaard, ki pa ni želel «namočiti» nikogar od nekdanjih sotekmo- valcev v ekipi, češ da je nekatere sumil, da si tudi pomagajo na nedovoljen način, a dokazov za to ni imel. Je pa Armstrong, na katerega v zadnjih dneh letijo puščice in se zgrinjajo slabe novice od vsepovsod, dobil vsaj enega močnega podpornika. Nekdanji španski kolesarski zvezdnik Miguel Indurain je za časnik Marca dejal, da se mu zdi kazen pretirana. «Čudno je, da so ga tako strogo kaznovali samo zaradi pričevanj sotekmovalcev. Nikoli ga niso ujeli na kontrolah. Mislim, da je ne-dolžen,» je dejal Indurain. Španec je po novem, ker so Teksačanu odvzeli vseh sedem zmag na francoski dirki, skupaj z Jacquesom Anquetilom, Bernardom Hinaultom in Eddyjem Merckxom spet prvi junak Toura, vsi so zmagali po petkrat. Merckx je ob novici o Armstrongovi diskvalifikaciji dejal, da se »počuti zelo slabo,« kritičen pa je tudi do tistih, ki se kesajo šele zdaj, ko je, tako Merckx, žal prepozno. nogomet - V ligi prvakov le neodločen izid za Juventus proti Dancem V slabih vodah KOPENHAGEN - Neznanci z Danske, igralci Nordsjaellanda, so prisilili Juventus k delitvi točk in mu močno otežili pot v G kvalifikacijski skupini lige prvakov. Tehnično skromnejši, a taktično dobro postavljeni gostitelji, so do točke prišli zasluženo, ker je Juventus s svojim nastopom razočaral. Po zelo slabem prvem polčasu je reagiral šele po golu Nordsjaellanda, do katerega je prišlo v začetku drugega polčasa (5. minuta) po prostem strelu. Toda »lahka« napadalca Juventusa Matri in Giovinco sta trčila v obrambni zid domačega moštva, idej ni bilo kdove koliko, pritisk je bil šele večji, toda ritem nezadosten. Iz zagate je Juventus, kot večkrat doslej, rešil Vučinic, ki je zamenjal Matrija in v 81. minuti v mrežo preusmeril lepo podajo Isle. Po treh neodločenih izid se je položaj Juventusa precej zapletel, jasno je, da mora čez štirinajst dni Dance brezpogojno premagati v Turinu, kar pa za uvrstitev v nadaljnjo fazo še ne bo zadostovalo. Branilci naslova, nogometaši Chelseaja, so bili na gostovanju v Do-njecku brez moči. Šahtar jim je sicer prepustil terensko premoč, a domači so bili v protinapadih nevarnejši. To jim je najbrž omogočil tudi zgodnji gol, že v tretji minuti je dosegel Alex Teixeira. Na 2:0 je na začetku drugega dela povišal Fernandihno, častni gol za goste je v 88. minuti dosegel Oscar. Bate Borisov je v prejšnjem krogu presenetil Bayern, proti Valencii pa ni zmogel še ene senzacije, izgubil je z 0:3. S tremi goli jih je uničil Roberto Soldado. Zato pa se je za poraz v Min-sku svojim navijačem odkupil Bayern, ki je zmagal z golom iz enajstmetrovke, dosegel ga je Thomas Müller. Pravo tragedijo so doživeli igralci Celtica. Z golom Georgiosa Samarasa so povedli, Andres Iniesta je izenačil v zadnji minuti prvega dela, zmago Barcelone pa je v četrti minuti sodniškega podaljška zagotovil Jordi Alba. Z istim rezultatom kot Barcelona je zmagal tudi Spartak, za prvo zmago za Ruse v tekmovanju sta poskrbela Rafael Carioca in njegov brazilski rojak Jardel, ki je dosegel avtogol. Tudi za Benfico je bil strelec Brazilec, in sicer Lima. Braga je v Manchestru vodila z 2:0, a to ni bilo dovolj niti za točko, saj sta Javier Hernandez z dvema goloma, drugega in zadnjega na tekmi je dosegel v 75. minuti, ter Jonny Evans zrežirala preobrat. Da ni zašel med najboljše klube, je spet dokazal Cluj, ki je v Carigradu pri Galatasarayu osvojil točko. Romuni so z avtogolom Danyja Achil-leja Nounkeuja povedli, domači so zapravili enajstmetrovko, a Burak Yilmaz je vendarle poskrbel za delitev točk. Tako je igralec Nordsjaellanda Mikkel Beckmann presenetil Buffona po prostem udarcu, za moštvo iz Turina je izenačil Vučinič ansa Skupina E IZIDA 3. KROGA Nordsjaelland -2:1 Juventus 1:1, Šahtar Chelsea Šahtar Doneck 3 2 1 O 5:2 l Chelsea 3 1 11 l:4 4 Juventus 3 O 3 O 4:4 3 Nordsjaelland 3 O 12 1:7 1 PRIHODNJI KROG (7. 11. ): Chelsea - Šahtar, Juventus - Nordsjaelland Skupina F IZIDA 3. KROGA Bate - Valencia O:3, Lille - Bayern O:1 Valencia 3 2 O 1 6:2 6 Bate Borisov 3 2 O 1 6:5 6 Bayern München 3 2 O 1 4:4 6 Lille 3 0 O 3 1:6 O PRIHODNJI KROG (7. 11 .): Valencia - Bate Borisov, Bayern - Lille Skupina G IZIDA 3. KROGA Spartak - Benfica 2:1, Barcelona - Celtic 2:1 Barcelona 3 3 O O 7:3 9 Celtic Glasgow 3 1 1 1 4:4 4 Spartak Moskva 3 1 O 2 6:l 3 Benfica 3 O 12 1:4 1 PRIHODNJI KROG (7 11.) : Benfica - Spartak, Celtic - Barcelona Skupina H IZIDA 3. KROGA Galatasaray - Cluj 1:1, Manchester - Braga 3:2 Manchester Utd 3 3 0 0 6:3 9 Cluj 3 1 1 1 4:3 4 Braga 3 1 0 2 4:5 3 Galatasaray 3 0 1 2 1:4 1 PRIHODNJI KROG (7. 11.): Cluj - Galatasaray, Braga - Manchester Milan danes v Malagi, gostitelji so prvi v skupini C MALAGA - Današnji nastop v Malagi za Milan res ne prihaja ob pravem času. Moštvo je v krizi, usoda trenerja Allegrija visi na nitki (»predsednik Berlusconi me že ves teden ni poklical,« je potožil), španski nasprotnik, za katerega stojo petični šejk Abdullah Bin Nasser Al Thani, pa je izjemno nevaren. V skupini C premočno vodi, tako sanktpeterburški Zenit kot Anderlecht (v gosteh) je premagal s 3:0, v domači ligi pa zaseda moštvo trenerja Manuela Pellegrinija tretje mesto za nepremagljivima Barcelono in Realom. Nevaren je napadalec Saviola, po dva gla na glavo pa sta doslej dosegla Isco in Eliseu. Verjento postava Milana: Amelia, Abate, Mexes, Bonera, De Sciglio, de Jong, Ambrosini, Emanuelson, Mon-tolivo, El Sharrawy, Pato. tenis - Masters Šarapova boljša od Erranijeve CARIGRAD - S prvimi tremi dvoboji se je v Carigradu začel zaključni masters sezone za teniške igralke. Rusinja Marija Šarapova je Italijanko Saro Erra-ni premagala s 6:3, 6:2, Poljakinja Agnieszka Radwanska pa je bila od Čehinje Petre Kvitove, branilke lanske zmage na tem tekmovanju, boljša s 6:3, 6:2. Za Poljakinjo je bila to šele prva zmaga v četrtem medsebojnem obračunu. V rdeči skupini je tretjeposta-vljena Američanka Serena Williams, odpravila Nemko Angelique Kerber s 6:4, 6:1. Sedanja številka 1, Viktorija Azarenka, bo svoj prvi dvoboj odigrala danes, ko bo njena tekmica v rdeči skupini Kerberjeva. Na sporedu bosta še en dvoboj v tej skupini (Serena Williams - Li Na) ter dvoboj bele skupine Marija Šarapova - Agnieszka Rad-wanska. Start tehnologije FRANKFURT - Mednarodna nogometna zveza (Fifa) je podpisala licenčni pogodbi z dvema podjetjema za razvoj in uporabo tehnologije, s katero bi bilo mogoče določiti, ali je žoga prešla golovo črto ali ne. Podjetji bosta razvijali sistema Hawk Eye na temelju kamere in GoalRef na osnovi magnetnega polja. Oba sistema bodo prvič na uradnem tekmovanju uporabili decembra letos na klubskem svetovnem prvenstvu na Japonskem. Rekordna udeležba na ljubljanskem maratonu LJUBLJANA - Slovenska prestolnica bo 27. in 28. oktobra gostila 17. ljubljanski maraton. Prireditelji so sporočili, da se je prijavilo 25.686 udeležencev iz 41 držav, kar je rekord te športno-rekreativne prireditve. V nedeljo se bo tek na 10.000 m začel ob 8.30, teka na 42 in 21 kilometrov pa ob 10.30, že 10 minut prej bo start paraplegikov na najdaljši razdalji. Za nedeljo je prijavljenih 16.942 tekačev (lani 14.600), na najdaljši razdalji pa bo nastopilo 1535 maratoncev in 274 maratonk. Start bo na Slovenski cesti, kar so uvedli lani, cilj pa na prenovljenem Kongresnem trgu. ACH Volley začenja svojo pot LJUBLJANA - Odbojkarji ACH Vol-leyja začenjajo svojo pot v ligi prvakov. V Stožice prihaja danes nemški podprvak Generali Unterhaching, ki naj bi bil Ljubljančanom glavni kandidat za drugo mesto v skupini. Prvo mesto v skupini D naj bi bilo rezervirano za italijanskega prvaka Ma-cerato, za drugo mesto, ki bi lahko še vodilo v osmino finala (letos je sistem nekoliko drugačen, saj zanesljivo napreduje le sedem zmagovalcev skupin in šest najboljših dru-gouvrščenih), pa se naj bi borili vsi trije preostali klubi, poleg ACH Vol-leyja in Unterhachinga še belgijski Lennik. Union Olimpija proti Panathinaikosu LJUBLJANA - Košarkarje Uniona Olimpije, ki so v ponedeljek z 71:75 izgubili tekmo lige ABA proti zagrebški Cedeviti, čaka v petek v domačem zmajevem gnezdu v Stožicah nova evropska naloga, v goste prihaja grški Panathinaikos. Pred dvobojem zeleno-belih ekip je njuno izhodišče podobno, imata po eno zmago in poraz. Ljubljančani so slavili proti Cantuju in izgubili s Turki, Atenča-ni pa imajo na računu tesno zmago proti Cantuju (78:76) ter poraz z Realom (78:85). ŠPORT Sreda, 24. oktobra 2012 17 DELAVNICE NA ROGLI Mladinska skupina Cheerdance Milleniuma - Strele in nekateri predstavniki članske skupine Škratov, so se konec tedna udeležili cheer vikenda na Rogli, v organizaciji Cheerleading Zveze Slovenije. Kamp so vodili inštruktorji Cheerleading zveze Slovenije ter priznani trener Lupe Davis. Na programu so bile delavnice skokov, akrobatike, dvigov ter metov. V prostem času so se preizkusili tudi na adrenalinskem sankališču Zlodejevo ter se sprostili v bazenu. strelca pa sta bila Jelenič (9 točk) in Fragiacomo (8). Jelenič je tudi zadel »trojko«. VZS MITJA ČUK: PORAZ, A DOBRA IGRA Gojenci VZS Mitje Čuk so v tekmi svojega košarkarskega prvenstva tokrat zgubili proti ekipi Zunami z igro pa so povsem zadovoljili. Tekma je bila namreč izenačena in košarkarji VZS so popusilii šele v ključnih trenutkih. Vsi igralci našega zavoda so se potrudili, najboljša euro 2013 v sloveniji - Finalni izbor maskote, ena tudi iz podjeta Štandrca Borisa Lutmana namizni tenis Tudi »naš« Lipko V igri za maskoto Eurobasketa je tudi nekaj zamejskega pridiha, saj je eno izmed štirih kandidatk za izbor oblikoval industrijski oblikovalec iz Štandreža Boris Lutman v sodelovanju s sodelavcema z Obale Mitjo Milkovi-čem in Zineto Mi-lak. Lutman, ki vodi istoimensko podjetje v Ljubljani, kjer živi ceju v Gorici študiral v Benetkah, Londonu, Milanu, Rimu in Trstu, nekaj let tudi deloval pri Philips Design v Eind-hovnu na Nizozemskem. trdno obrambo pred napadalci, z vejami pa je nakazana spretnost pod košem,« je pojasnil Lutman, ki je med drugim tudi poučeval na Državnem tehničnem zavodu Vega, tačas pa sodeluje tudi (domov v Štandrež se sicer vrača zelo pogosto), je nekaj dneh razvil Lipka, torej lipo s človeškimi lastnostmi. »V bistvu smo ga razvili v šestih dneh, za lipo pa smo se odločili prvič zato, ker smo želeli ponuditi nekaj novega. Navadno so maskote vedno živali: imeli smo tudi nekaj drugih idej, vendar je na koncu prevladala lipa. Mislim, da je še vedno najbolj pristen znak Slovenije, spomnili pa smo se tudi na kampanijo Slovenija, moja dežela, kije imela v logotipu lipov list. Obenem pa je lipa od nekdaj simbol, ki združuje Slovence, pod lipo so se združevali tudi slovenski veljaki,« je pojasnil 38-letnik, kije po maturi na klasičnem li- stane Lipko ma skota Eurobasketa. Lipo med drugim dobimo na pomembnih slovenskih trgih, z njo povezujemo tudi slovenske like, kot sta Kralj Matjaž in Martin Krpan, kjer simbolizira s Tmedio v Gorici in nasploh skuša razvijati čim več projektov v Italiji (v prednosti je zaradi dvojezičnosti). Od ponedeljka poteka ^ l na spletni strani maskota.zurnal24.si spletno glasovanje, v kateri je bil včeraj zvečer Lipko v vodstvu. Za njim hitro cepeta Lupi, volk: »Lupi je naš najhujši konkurent, ven- Jamko lipa zmago in krepost. »Izdelati maskoto v obliki drevesa pa je bil kar velik izziv, saj je drevo trdno, maskota pa fleksibilna. Ti dve lastnosti smo uspeli združiti s prispodobo, saj drevesce pomeni dar me spominja na Vučka z olimpijskih iger 1984,« je o konkurenci še pripomnil Štandrc. Kranjska čebela Bibi in človeška ribica Jamko pa sta do včeraj zbrala veliko manj glasov. Štiri maskote bistvu finalistke natečaja, izbrali so jih Komisija Košarkar-ske- Glasovanje do 4. novembra na spletni strani maskota.zurnal24.si LJUBLJANA - Košarkarska zveza Slovenije (KZS) je danes razkrila štirifinaliste med maskotami, ki se bodo potegovali za naziv uradne maskote košarkarskega Eu-ra 2013 v Sloveniji. O maskoti bodo odločali navijači z glasovanjem prek spleta, kandidati pa so kranjska čebela Bibi, človeška ribica Jamko, lipa Lipko in volk Lu-pi.Kot so sporočili iz KZS, so na razpis povabili 25 slovenskih oblikovalskih studiev, posameznikov in agencij. V roku so prejeli osem predlogov za maskoto, v finale so se uvrstili štirje. Kranjsko čebelo Bibi so na KZS opisali kot eno izmed redkih avtohtonih in na Slovenskem vzgojenih vrst, ki je zaradi svojih odličnosti, kot so marljivost, ustvarjalnost in nepopustljivost, izjemno pomemben gost v čebelnjakih po celem svetu. Človeška ribica Jamko je eden najbolj prepoznavnih simbolov in značilnosti Slovenije ter naslovni lik Postojnske jame. Človeško ribico vsi Slovenci spoznamo že v prvih letih šolanja, zaradi nenavadnosti pa nam v spominu ostane za vse življenje. Bistvo lipe Lipka je drevo slovenstva, lipa, utripajoče srce pa je sestavljeno iz čiste skladnosti med naravo in človekom, pravijo na KZS. Volk Lupi pa je prastari prebivalec Slovenije, ki je naša pogorja pred nekaj leti že skoraj zapustil. A si, ker je kar polovica naše dežele prekrita z gozdovi, Slovenije brez takšnega prebivalca ne moremo predstavljati, so na kratko opisali zadnjega kandidata. Maskoto izbirajo športni navdušenci z glasovanjem na spletni strani masko-ta.zurnal24.si do 4. novembra. Med tiste, ki bodo glasovali, pa bodo podelili tudi nagrade. ga zveze Slovenije in nekateri reprezen-tanti. Lipko Lipe - kot se glasi njegov »priimek«, zbira prijatelje in podpornike tudi na faceboo-ku na svojem profilu. Vsak lahko zanj enkrat glasuje vsak dan vse do 4. novembra. Ob Lipku pa razvija Lutman s sodelavci tudi pisarniške produkte Akta, ki so prav tako povezane z Eurobasketom. Ze lani so oblikovali platnice zvezkov, map in organizatorjev na temo evropskega prvenstva v košarki (na platnici sta bila tudi reprezentanta Zoran in Goran Dragič), letos pa so že pripravili dizajn za naslednje leto. Ta bo prav tako promoviral športni dogodek. (V.S.) UNDER 19 ELITE Jadran ZKB uspešen proti enemu izmed favoritov Falconstar - Jadran ZKB 65:68 (18:17, 41:28, 56:45) JADRAN: Valentinuz 2, N. Daneu 20, Majovski 3, Gregori 7, Sternad, T. Daneu, Ridolfi 18, Batich 12, Zoch, Mattiassich 6, trener Oberdan. Jadran ZKB je na gostovanju v Tržiču vknjižil novi dve točki proti ekipi, ki sodi med boljše v tem prvenstvu. Trener Dean Oberdan se je ob koncu tekme veselil predvsem zaradi dopadljive igre, ki so jo varovanci prikazali na trenutke, in pa seveda zmage, ker je prišla čisto na koncu. Jadranovci so tekmo začeli prepričljivo. Nasprotnika so zaustavii z obrambo po celem igrišču, tako da nikakor ni uspel ujeti pravega ritma. Točka razlike pa se je ob koncu druge četrtine prelevila v visok zaostanek, saj so jadranovci zaigrali nepremišljeno. Ob polčasu je bil rezultat 41:28. V tretji četrtini so razliko uspeli le rahlo zmanjšati, zaostanek pa so uspeli nadoknaditi šele v zadnjih desetih minutah, ko so povsem prevladali. S consko obrambo so namreč onemogočili gostiteljem pot do koša, tako da so slednji v desetih minutah uspeli doseči le 9 točk, Jadran pa je s 23 doseženimi točkami izničil zaostanek in na koncu zmagal. Med posamezniki sta se izkazala Niko Da-neu in Martin Ridolfi, ki sta bila tudi najboljša strelca, še štirinajst dni pa bosta odsotna Andrej Žerjal in Leghissa Lamberto zaradi poškodbe gležnja. V Červinjanu zmagi Claudie Micolaucich Ta konec tedna se je kopica ping-pongašev ŠK Kras podala v Červinjan na drugi deželni turnir, veljaven za kvalifikacije na dražavno prvenstvo. V kategoriji najmlajših so prvič nastopili Elisa Ares-ca, Arturo Severi in Juan Manuel Zaleri. Začeli so komaj tekmovati, tako da niso dosegli vidnejših uvrstitev. Vsako tekmovanje pa je obogatitev, ki s časom pomaga rasti. Med nastopajočimi pa gre posebno omeniti Claudio Micolaucich, ki je zmagala pri mladinkah, kot tudi v tretji kategoriji. Katarina Milič je tudi dobro opravila svojo nalogo, saj je bila med mladinkami tretja (igra se namreč tudi tekma za tretje mesto), v tretji kategoriji pa je bila četrta. Giada Sardo se je v isti kategoriji prebila iz kvalifikacijske skupine in za tem zmagala še v naslednjem krogu. Manj sreče so imele Martina Bresciani, Johana Mi-lič in Isabella Torrenti. Prvi dve sta igrali tudi v kategoriji mladink. Vinicio Divo je v peti kategoriji presenetil in osvojil bronasto medaljo; nastopal pa je tudi Paolo Fabris, ki pa se ni prebil iz skupine. Edi Bole in Gianni Rotella sta igrala v tretji kategoriji, kjer je konkurenca ostrejša. Naslednji turnir, vedno kvalifikacijskega značaja, se bo odvijal, 8. decembra, tudi tokrat v telovadnici v kraju Cervi-gnano del Friuli. (R) □ Obvestila SK DEVIN prireja novembrski smučarski sejem v dvorani Gostilne-Picerije Bita v Križu. Zbiranje opreme 7. in 8. novembra od 10. do 19.30, prodaja od 9. do 12. novembra od 10. do 19.30. (petek 15.30-19.30) in prevzem opreme 13. novembra od 10. do 19.30. Ne prezrite te posebne priložnosti. Informacije: 3358416657 ali 3358180449. SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 8. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 9. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 10. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 11. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2013. Info: 3475292058, www.skbrdina.org balinanje - Gaja v B-ligi Zaradi šibkih točk tudi tokrat praznih rok Našim balinarjem ne gre v tehničnem zbijanju in igri v krog V krstnem nastopu B-lige pred domačimi gledalci so balinarji Gaje doživeli drugi zaporedni poraz. Tudi tokrat pa je treba priznati, da so se srčno borili in klonili pred Pederobbi iz okolice Belluna s končnim 8:12. Poleg odsotnega Capitania je žal tokrat zaradi zdravstvenih težav odpovedal tudi najboljši igralec Rosati, ki se je moral umakniti z igrišča že na polovici nastopa v hitrostnem zbija-nju. Če na kratko analiziramo prva dva nastopa ugotavljamo, da sta doslej šibki točki Gaje tehnično zbijanje in igra v krog, ki sta na sporedu v prvem delu srečanja. Doslej so v teh disciplinah izborili le eno zmago v osmih nastopih. V soboto so bili zato za uspeh prisiljeni doseči štiri zmage. Podvig bi jim skorajda uspel, saj je le dvojica v postavi Smid in Leghissa, ki ga je zamenjal Gabrielli, položila orožje! Prvi točki za domačine je dosegel Leghissa v tehničnem zbijanju (13:11). Sancin je imel v isti zvrsti nekaj smole in je potegnil krajši konec (18:22) . V hitrostnem zbijanju je publika pričakovala izenačen obračun med odličnima Rosatija in mladega Rossajia, ki pa se je zaradi prej omenjenih težav zaključil že na polovici (14:35). V nadaljevanju so zelo dobro opravili poverjeno nalogo San-cin med posamezniki (13:2) in dvojica Natural-Calzi, ki je v enem lučaju iz stanja 6:3 s šestimi točkami takoj prešla na 12:3, takoj zatem pa izborila še zmagovito točko. Trojki pa zaradi slabega nastopa Kramarja ni šlo vse po načrtih. A ko ga je zamenjal E. Rosati ji je kljub žilavemu odporu gostov uspelo (v težkim trenutkih je Rossi zadel kar 5 balinčkov) spraviti zmago pod streho (10:8). Nekaj podobnega bi se lahko pripetilo tudi dvojici, kjer je Gabrielli zadeval balinčka kot za stavo, a bil žal neuspešen pri kroglah, tako da je bil poraz neizbežen (4:13). V prihodnjem krogu bo Gaja prosta. Izidi 2. kola: Snva-Quadrifoglio 9:11, Gaja-Pederobba 8:12, Mugnai-No-venta 9:11, Canova-Dolada 18:2, Villa-raspa ni igrfala Vrstni red: Canova in Pederobba 3, Mugnai, Snva, Quadrifoglio, Villaraspa in Noventa 2, Gaja in Dolada 0. (Z.S.) 1 8 Sreda, 24. oktobra 2012 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6VdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJ^Ui. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona **antidldona CELOVEC O 5/15 O 5/13 KRANJSKA G. OV TRŽIČ 7/14 _ O KRANJ grADEC 5/14 o 3/13 S. GRADEC CELJE 6/14 O ^ MARIBOR O 7/14 PTUJ O M. SOBOTA O 6/14 o LJUBLJANA 7/14 POSTOJNA O 6/13 KOČEVJE - ČRNOMELJ REKA 7/19 N. MESTO 8/14 O ZAGREB 8/14 O ^NAPOVED ZA DANES 'Danes bo vreme še naprej stanovitno in jasno, burin pa bo postopoma pojenjal. Danes bo pretežno jasno. Zjutraj in del dopoldneva bo marsikje po nižinah megla ali nizka oblačnost, ki se bo ponekod zadržala tudi v popoldanski čas. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 9, na Primorskem okoli 12, najvišje dnevne od 14 do 19, na Primorskem do 24 stopinj C. Anticiklon nad srednjo Evropo bo v prihodnjih dneh začel slabeti zaradi prisotnosti cikilona nad Iberijskim polotokom in dotoka mrzlih polarnih tokov. Ti bodo konec tedna dosegli tudi našo _ n deželo. Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega tlaka. Od vzhoda priteka k nam razmeroma topel in suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 18.04 Dolžina dneva 10.30 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 15.23 in zatone ob 1.56 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje bo ugoden, v krajih s sončnim vremenom tudi spodbuden. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 19 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.50 najvišje -43 cm, ob 8.22 najnižje 45 cm, ob 14.34 najvišje -31 cm, ob 19.18 najnižje 30 cm. Jutri: ob 1.22 najvišje -45 cm, ob 8.48 najnižje 50 cm, ob 15.05 najvišje -40 cm, ob 20.54 najnižje 33 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........19 2000 m ..........14 1000 m ..........18 2500 m ..........12 1500 m ..........16 2864 m ..........10 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 3,5 in v visokogorju 4. TOLMEČ O 5/18 TRBIŽ O 3/15 ČEDAD O 7/18 O GRADEC 4/15 o 2/14 KRANJSKA G. CELOVEC O 3/17 TRŽIČ 6/16 O KRANJ O 'ir* LJUBLJANA 4/18 POSTOJNA O 4/15 KOČEVJE Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O 4/15 S. GRADEC CELJE 4/16 O MARIBOR O 5/16 PTUJ O M. SOBOTA O 6/15 N. MESTO 6/18 O ZAGREB 6/15 O REKA 7/17 (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo še precej jasno vreme z jutranjo in dopoldansko meglo po nižinah, ki se bo lahko pojavljala tudi ponekod na Primorskem. vatikan - Papež jo je povzdignil na čast oltarja to nedeljo Kateri Tekakwitha - prva ameriška Indijanka, ki je postala svetnica VATIKAN - Kateri Tekakwitha je prva ameriška Indijanka, ki je postala svetnica. Prizadevanja za kanonizacijo pripadnice plemena Mohawk so se začela že pred 60 leti, glavni pogoj za to - čudež - pa je izpolnila skoraj 300 let po svoji smrti. Papež Benedikt XVI. jo je v nedeljo razglasil za svetnico. Papež Janez Pavel II. je Tekakwitho leta 1980 razglasil za blaženo, čudež pa je bil potrjen leta 2006. V zvezni državi Washington se je med igranjem košarke poškodoval otrok star pet let. Med poškodbo je Jake Finkbonner, sicer domorodni Američan, dobil bakterijo, ki razjeda meso in zdravniki mu niso mogli pomagati kljub številnim operacijam. Njegov obraz je namreč "cvetel kot tulipan". Po obisku nune Kateri Mitchell, ki je prinesla relikvijo - kosti iz zapestja pokojne Tekakwithe in je skupaj s starši in drugimi zavzeto molila, se mu je zdravstveno stanje izrazito izboljšalo in v nedeljo je bil 12-letnik med romarji, ki so od papeža v Vatikanu prejeli sveto obhajilo. Papež je povedal, kako nenavadno je bilo, da je svetnica sploh sprejela katoliško vero. "Naj nam njen vzor pomaga živeti v ljubezni do Jezusa, ne da bi zanikali to, kar smo," je povedal Benedikt XVI. Kateri Tekakwitha se je rodila leta 1656 na severu današnjih ZDA očetu iz plemena Mohawk in materi iz plemena Al-qonquin, ki jo je oče ugrabil med enim od pogostih spopadov med indijanskimi plemeni na severu Amerike. Družino ji je pobila epidemija vodenih koz in bolezen je tudi njej izmaličila obraz. Krščena je bila v 20. letu starosti, česar njeni sonarodnjaki niso sprejeli z navdušenjem in Tekakwitha se je odpravila 320 kilometrov stran v jezuitsko vas Kanhawake nedaleč od Montreala. Tam je nato živela le še štiri leta, čudeži pa so se začeli šele po njeni smrti. Najprej s prikazovanji ljudem, ki so ji pripisovali čudežne ozdravitve raznih bolezni. Po pričevanju jezuitov se je njen obraz po smrti povsem očistil vseh brazgotin. Te-kakwitha se je med jezuiti povsem posvetila molitvi in se odrekla posvetnemu življenju. Svoje telo je podajala hudim preizkušnjam, kot je bosa hoja po snegu, žerjavica med prsti na nogah, spanje na trnovi postelji in podobno. (STA) Nuna z indijanskim perjem na glavi na čast novi svetnici na nedeljski slovesnosti na Trgu sv. Petra v Rimu Nizozemci za ogrevane kolesarske steze HAAG - Nizozemski raziskovalci so si zamislili nov način, kako bi številnim kolesarjem v državi omogočili kolesarjenje tudi v mrzlih zimskih mesecih in zmanjšali število poškodb - ogrevane kolesarske steze. Številna nizozemska mesta so že izrazila zanimanje za ogrevalni sistem. "Ideja je pod kolesarske steze namestiti sistem, ki bi pozimi preprečeval nastanek ledu," pojasnjuje inženir Marcel Boerefijn. Stezo bi ogrevali s pomočjo geoter-malne energije, ki bi jo črpali približno 30 do 50 metrov pod površino. Ideja je sicer navdušujoča, ima pa tudi manj svetlo plat, in sicer stroške. Kilometer tako ogrevane kolesarske steze bi namreč stal med 20.000 in 40.000 evrov. (STA) pariz - Skulptura v središču polemik Kipar ovekovečil Zidanov udarec z glavo PARIZ - Nekdanji francoski nogometni zvezdnik Zinedine Zidane je nedavno doživel bronasto upodobitev, ki pa vsem ljubiteljem nogometa ni všeč. Predstavniki francoskih amaterskih nogometnih združenj tako zahtevajo, da pristojni umaknejo kip Zidana in Marca Ma-terazzija izpred centra Pompidou v Parizu, ker se po njihovem mnenju ne sklada s športno etiko. Alžirski konceptualni umetnik Adel Abdessemed je konec septembra razstavil petmetrski skulpturi, s katerima je v bron zamrznil in ovekove-čil sloviti trenutek bližnjega srečanja glave Zinedina Zidana s prsnim košem italijanskega branilca Marca Ma-terazzija. Gre seveda za sloviti in razvpiti dogodek, ki je za vedno zaznamoval finale svetovnega prvenstva v nogometu v Nemčiji leta 2006. Zidane je za svoj napad v 110. minuti tekme, ki pa ga je spodbudil tudi njegov tekmec s predrzno provokacijo, pre- jel rdeč karton in tako končal bogato reprezentančno kariero, Italija pa je po izvajanju enajstmetrovk premagala Francoze in osvojila svetovni naslov. Petmetrska kipa bosta pred centrom Pompidou razstavljena do 7. januarja, pred tem sta gostovala v ne-wyorški galeriji David Zwirner. Nogometni navdušenci so z veseljem sprejeli novost na pariški kulturni sceni, veliko se jih fotografira pred kipoma in pri tem skušajo posnemati položaja obeh igralcev, Zidanovega s sklonjeno glavo in Materazzijevega, kako pada vznak. A po mnenju francoskih amaterskih nogometnih zvez je umetnik v bogati karieri Zidana našel prav "edini trenutek, ki ga ne bi bilo treba ove-kovečiti." Po njihovem mnenju je bila poteza grd konec veličastne kariere, zato si Zidane ne zasluži, da ga zdaj na to spominja še kip. Sam nogometaš do zdaj še ni povedal, ali mu je delo Abdesseemda všeč ali ne. (STA) / RADIO IN TV SPORED Sreda, 24. oktobra 2012 19 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka Pimpa - Gledališče senc 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 6.40 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 8.15 Nan.: Il nostro amico Charly 9.40 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.00 Aktualno: Tg2 In-sieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Pechino Espresso 14.05 Aktualno: Parliamone in famiglia 16.15 Nan.: La signora del West 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Once upon a time 22.40 Show: Pec-hino Esperesso 23.25 Dnevnik 23.40 Film: Oscure presenze a Cold Creek (dram., Kan./ZDA, '03, i. Sharon Stone) Rai Tre della paura (akc., ZDA, '02) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: Tierra de Lobos 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diretta (v. M. Ve-nier, M. Liorni) 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Sposami 23.05 Dnevnik - Kratke vesti 23.10 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 23.35 Film: The Mothman Prophecies -Voci dall'ombra (horor, ZDA, '02, i. R. Gere) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.40 La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-Vetrine 14.45 Show: Uomini e donne 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greg-gio, M. Hunziker) 21.10 Nan.: RIS Roma 3 - Delitti imperfetti 23.40 Nan.: Il capo dei capi O Italia 1 6.40 Risanke 8.45 Kviz: Transformat (v. E. Papi) 9.30 Nan.: E.R. Medici in prima linea 10.30 Nan.: Grey's Anatomy 12.10 Rubrika: Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball GT 15.00 Nan.: Fringe 16.00 Nan.: Smallville 16.50 Nan.: Merlin 17.45 Resničnostni show: La scimmia 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 20.20 Nogomet: Malaga CF - AC Milan, Champions League, prenos 23.00 Rubrika: Champions League Speciale La 7 6.00 Rai News Morning News 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Rubrika: Spaziolibe-ro 10.10 Rubrika: La storia siamo noi 11.00 Rubrika: Codice a barre 11.30 Rubrika: Buongiorno Elisir 12.45 Rubrika: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Piazza Affari 15.10 Nan.: La casa nel-la prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Comiche all'ita-liana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? (v. F. Sciarelli) 23.15 Aktualno: Volo in diretta (v. F. Volo) 0.00 Nočni in deželni dnevnik u Rete 4 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabi-nieri 6 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.05 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 2116.35 Nan.: My life 16.55 Film: La diga ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (23. oktobra 2011) Vodoravno: spartanec, garnitura, ata, Arkin, Gregori, Na, dobrota, pir, Prati, no, Maji, Savi, S. K., Miles, inokupacija, čir, L. L., oratar, enigmatik, ano, Kant, vino, lak; na sliki: Davorin Gregori. ^ Tele 4 ura 17.00 Novice, športne vesti in vremenska napoved 18.00 Info. odd. za otroke: Infodrom 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Slovenska kronika 19.45 Vremenska napoved in športne vesti 20.05 Film tedna: Cirkus Columbia 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved 23.05 Prava ideja! 23.35 Koncert Jr Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Zabavni infokanal 10.10 Dobra ura 11.40 Dobro jutro (pon.) 14.00 Sobotno popoldne (pon.) 15.35 Opus 16.05 O živalih in ljudeh (pon.) 16.30 Na vrtu (pon.) 17.00 Črno-beli časi (pon.) 17.20 Mostovi - Hidak 17.50 Glasnik 18.15 Evropski magazin 18.35 Maribor 2012 18.50 Dok. odd.: Jelenk - sveta gora starovercev 19.40 Žrebanje lota 19.55 Športni izziv 20.25 Odbojka: Liga prvakov, 1. kolo, ACH Volley : Unterhaching, prenos iz Ljubljane 22.25 Odd. o modi: Bleščica 23.00 Film: Albanec |r Slovenija 3 6.00 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 Tv Maribor 6.35 0.05 Primorska kronika 7.35 20.00, 23.00 Aktualno 8.00 8.30, 17.25 Poročila 8.10 Žarišče 8.25 Beseda volilcev 8.5517.50, 19.30, 21.45, 23.20 Kronika 9.00 7. redna seja Državnega zbora, prenos 16.35 Soočenje kandidatov za predsednika republike z znakovnim jezikom, ponovitev 19.00 Dnevnik 19.25 Beseda volilcev 19.40 Slovenska kronika 20.30 Kontaktna odd. 21.30 Žarišče 23.25 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Aktualno: Meridiani 15.30 Vas tedna 16.00 Biker Explorer 16.30 Eno življenje, ena zgodba 17.25 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Na obisku 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.15, 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Risanke 20.00 Slovenski magazin 20.30 Dok. odd.: City Folk 21.00 Glasb.: Serge Lopez Trio LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.00 Rubrika: L'aria che tira 12.20 Rubrika: Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.3018.20 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: Cristina Parodi Live 15.55 Nan.: Il commissario Cordier 17.45 Aktualno: Cristina Parodi Cover 19.15 Show: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Dok.: Atlantide 23.20 Dok.: La7 Doc 0.25 Aktualno: Omnibus Notte 7.00 Deželni dnevnik 7.35 Dok.: Luoghi magici 8.0012.00 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 Deželni dnevnik 12.25 20.55 Dnevnik Agenparl 12.30 Dok.: Borgo Italia 13.00 23.30 Castelli e manieri 13.30 Dnevnik 14.05 Rubrika: Epoca... che storia 16.35 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Rubrika: In contatto... con la Trieste Traspor-ti 19.30 Dnevnik 20.00 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 20.30 Deželni dnevnik 23.02 Nočni deželni dnevnik (t Slovenija 1 6.05 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Nan.: Ribič Pepe 10.35 Pravljice iz mavrice 10.55 Poučna odd.: Zlatko Zakladko 11.15 Kratki igr. film: Račke 11.30 Nan.: Podstrešje 12.00 Poročila 12.05 Dok. film: Zvoki mesta M. (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tedenik (pon.) 14.20 Globus (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi -Hidak (pon.) 15.45 18.35 Risanke 15.50 Kviz: Male sive celice (pon.) 16.45 Dobra 22.30 Artevisione - pripravila Laura Vianello 23.00 Odbojka: liga prvakov ACH Volley - Unterhaching Tv Primorka 8.00 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 8.35 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.30 Naš čas 10.00-16.00 Novice in Videostrani 12.05 Vedeževanje s Cvetko 17.00 Tv prodajno okno 17.30 Brez panike 18.00 Žogarija v Sarajevu 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 20.00 Center za ravnanje z odpadki Nova Gorica 21.00 Šum v filmu 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 22.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.55 Risane in otr. Serije 8.00 14.35 Nan.: Peklenske mačke 8.50 Misli zdravo 8.55 10.05, 11.30 Tv prodaja 9.10 16.35, 17.10 Nad.: Zakon brez ljubezni 10.35 15.35 Nad.: Brezno ljubezni 12.00 17.45 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Dok. serija: Ko pospravlja Kim 14.35 Nan.: Peklenske mačke 15.30 Dok. serija: Najlepši kraji sveta 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Resničnostni show: Gostilna išče šefa 21.00 Nan.: Čista desetka 22.00 24UR zvečer 22.30 Nan.: Na terapiji 23.05 Nan.: Na kra- ju zločina - Miami 0.00 Nan.: Razočarane gospodinje Kanal A 7.40 Risane serije 8.10 Svet 9.05 17.05 Nan.: Številke 10.00 18.55 Nan.: Na kraju zločina - New York 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Nan.: VIP 13.50 Nan.: Frasier 14.20 Nan.: Moja super sestra 14.50 Film: Zlati zmaj (akc., ZDA, '96) 16.35 Nan.: Kako sem spoznal vajino mamo 18.00 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Globoka modrina (zf, ZDA/Avstralija, '99) 21.55 Film: Matrix Revolutions (akc., ZDA/Avstralija, '03, i. K. Reeves, Monica Bellucci) 0.20 Film: Umorjeni odvetnik (triler, Kan., '09) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: V studiu Boris Devetak in Marko Sancin; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - V sinjo brezkončnost. Pripravlja Vili Prinčič; 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Ahoj Terst! Pripravlja Borut Klabjan; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Daniel Glattauer: Proti severnemu vetru - 23. nad.; 18.00 Glasbeni magazin; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 6.30 Poročila; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.30, 9.30 Poročila; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 14.30 Poročila; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Koncertna prizorišča; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Indie ni Indija. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Felici con coach; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Economia e dintor-ni; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.33 Fegiz Files; 14.00, 23.00 Finestra sul Friuli Venezia Giu-lia; 14.35, 20.00 My radio; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Po-meriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 21.00 Sconfinando; 22.00 Classicamente alternato a liricamente; 22.30 Sonoramente classici; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Hotel Romantika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 7.50, 12.45, 16.15, 19.40 Dan 202; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.30 Obvestila; 14.45 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.35 Novice in obvestila; 18.00 Hip hop/R'n'B; 18.30 Knjižni namig; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Ar-sov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Na ljudsko temo; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. ITVORITEV s* TEXTJL-DISKONT Naslednja izmed preko 3.200 poslovalnic v vaši bližini! Sedaj tudi od 25.10.2012 v Novi Gorici, Prvomajska ulica 35, Shoping park Supernova Odniralni čas: od ponedeljka do sobote od 09.00 do 21.00 ure, nedelja °d 0&00 do 15.00 ure Najbližjo poslovalnico najdete na strani www.kik-textilien.com! Za novičke: enostavno se prijavite in ste vedno na tekočem! KiK Textilien und Non-Food d.o.o, Ruska ulica 6,2000 Maribor f*ret*ris(jen nakup oblačil www.kik-textilien.com Obveščamo vas, da so naši izdelki na razpolago samo v določeni količini. V kolikor bi, kljub našemu skrbnemu planiranju količine, na osnovi velikega povpraševala zmanjkala zaloga že v prvem dnevu akcije, vas prosimo za razumevanje.