SEFIV CELJU ŠOŠTANJSKA ZAGATA SO VARNI	MINISTRA ZVERA
@	Želite da so vaša okna
/^đ^^+j	bolj varna in hkrati vaš
/T^^jf^^	prostor prezračevan
■Cm À fl rtJiiffiiK	tudi ko so zaprta?
m	_ . . _ ( prozraôovalnl sistem GECCO )
t CELJE MIK d.o.o.. Gaji 42b, Celje
"NOVA" OKNA
prednost jo v kvaliteti
080 12 24 www. mik-ce.si
Pričakujemo vas v Celju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti in Izoli.
■ UVODNIK
Kura s piščeti
Velikokrat uporabljena primerjava Slovenije s kuro zagotovo drži, ko govorimo o lokalni samoupravi. Vse preveč novih občin - tudi tistih, ki so nastale že v letu 1994 -je tako majhnih, kadrovsko, materialno in finančno šibkih in nedoraslih zahtevnim nalogam, ki jih prednje postavlja država, da so še najbolj podobne piščetom.
Večen prepir glede tega, kakšne občine borno imeh v Sloveniji in zakaj potem, fzo 'štnd ža ena območja nare-diii-ižjetiie, drugim omejevati pravico do ustanovitve lastne občine, bo presežen v tistem trenutku, ko bomo reformo lokalne samouprave v Sloveniji izpeljali do konca. Ko bomo mala piščeta združili v pokrajine, ki bodo na svoja pleča sposobne prevzeti vse tiste naloge, ki jih zdaj nihče ne opravlja, in bodo močan oziroma vsaj dorasel partner državi.
Zdaj namreč že desetletje ostajamo na pol poti. Po zgledu sodobne lokalne samouprave smo se na pragu devetdesetih odrekli komunalni ureditvi, a kaj, ko nismo zmogli dovolj voljey da t>i en sistem res zamenjali z drugim. Še več, večina tistih.kiso odločili -dao državljanih sploh ne govorimo - ni poznala niti najbolj bistvenih razlik. Zato ostaja v Sloveniji na tem področju neka čudna mešanica majhnih in velikih občin, ki imajo vse enake naloge in pristojnosti - nihče pa jih ne vpraša, ali in v kolikšni meri jih sploh zmorejo. Ne preseneča, da vse preveč majhnih občin temu preprosto ne zmore slediti. Na voljo nimajo niti dovolj strokovno usposobljenih kadrov, da bi popolnile mesta i> občinski upravi, ne zmorejo slediti vse večjim zahtevam, ki jih prednje postavlja država, in nenazadnje tudi z »evropskim« denarjem si ne morejo nič pomagati, saj bi za odziv na razpise in pripravo projektov potrebovali po eni strani vsaj dodatni letni proračun, po drugi pa tudi ekipo strokovnjakov, ki bi ga glede na zahtevne in tudi pretirano birokratske predpise sploh znala pripraviti...
A tista območja, ki želijo postati samostojne občine, tega na svoji koži še niso izkusila. Poznajo le svetlejšo plat, po . kateri velja, da so ljudje v majhnih občinah bolj povezani, da veliko bolj složno in uspešno opravljajo naloge v skupno dobro. Preprosto povedano - da je z enako ali le nekoliko več denarja zgrajenih več kilometrov vodovodov in cest, igrišč in večnamenskih domov...
V naslednjih tednih in mesecih bo odločeno, koliko bo v Sloveniji več življenja v majhnih občinah. Naj gre vzporedno s tem vsaj »zakoličenje« novih pokrajin (glede na to, da so potrebne spremembe Ustave RS, bo postopek dolgotrajen), da se Sloveniji ne bo nabralo preprosto preveč piščet... Še tako dobra in skrbna kura namreč ne more skrbeti za preveliko jato, farmske vzgoje pa si zagotovo nihče ne želi.
Začetek cepljenja proti gripi
Na celjskem območju so v sredo začeli cepiti proti gripi. Zanimanje za cepljenje je letos večje kot v preteklih letih, a so na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje to pričakovali, zato so naročili trikrat več cepiva kot običajno, tako da bi moralo zadoščati za vse, ki se bodo želeli zaščititi pred gripo.
Ker se največ ljudi cepi v prvih dneh, bo prva pošiljka cepiva najverjetneje kmalu pošla. Drugo pošiljko pričakujejo okoli 20. novembra in tretjo decembra.
Gripo povzročajo virusi, ki v različnih oblikah vsako leto krožijo po svetu. Nevarna je zaradi možnosti pojava velikih epidemij ter resnih zapletov, ki se najpogosteje kažejo kot virusne ali bakterijske pljučnice. Zlasti je nevarna za kronične srčne, pljučne, ledvične bolnike in starejše osebe. Njim cepljenje Še posebej priporočajo, saj je to najučinkovitejši ukrep proti njej.
Cepivo je mrtvo, pripravljeno iz virusov, ki v jesensko-zimski sezoni krožijo po severni polobli. Ljudje, ki se odločijo za cepljenje, postanejo odporni na te viruse. Solidna zaščita pred okužbo nastane 10 do 14 dni po cepljenju. Cepijo tudi otroke, starejše od 6 mesecev. Otroke, stare do 9 let, ki še nikoli niso bili cepljeni proti gripi, cepijo dvakrat v razmiku štirih tednov. Za vse ostale je dovolj enkratno cepljenje. Cepljenje običajno poteka brez stranskih učinkov, najpogosteje se na mestu vboda pojavita rdečina in lokalna bolečina.
Cena cepljenja je za kronične bolnike, mlajše od 18 in starejše od 65 let 1.500, za vse ostale pa 2.500 tolarjev. Cepite se lahko v vseh zdravstvenih domovih, zdravstvenih postajah in pri zasebnih zdravnikih na območju, na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje pa vsak dan med 8. in 12. uro, tudi ob sobotah in nedeljah.	MBP
Koliko občin bo v Sloveniji?
S Celjskega predlogi za tri nove: Rečica ob Savinji želi izločitev iz Mozirja, Rimske Toplice iz Laškega in Frankolovo iz Vojnika
Konec oktobra in začetek novembra, ko je potekel rok za vložitev predlogov za oblikovanje novih samostojnih občin, sta minila v senci razprav o paketu ekonomskih in socialnih reform, ki jih je včeraj sprejela Vlada RS. V Sloveniji, kjer je zdaj 193 občin (od tega jih ima 11 status mestne občine), je po še nepopolnih podatkih vloženih predlogov za približno 30 novih občin, pri čemer trije med njimi prihajajo s Celjskega. Dosedanjim 32 občinam naj bi se z lokalnimi volitvami jeseni 2006 pridružile še Rečica ob Savinji, Rimske Toplice in Frankolovo.
Ustanavljanje novih občin v letu 2006 omogoča novela Zakona o lokalni samoupravi, ki je nekoliko omilila kriterije za njihovo oblikovanje. Med temi je za večino območij, ki želijo zaživeti kot samostojne lokalne skupnosti, najpomembnejši ta, da za oblikovanje nove občine zadošča že 2.000 prebivalcev (prej vsaj 5.000). Po veljavni zakonodaji je ustanavljanje novih občin mogoče le na vsaka štiri leta, torej v letu lokalnih volitev. A do tega, da dosedanje tri krajev-
ne skupnosti na Celjskem zaživijo kot samostojne občine, je vseeno še dolga pot. Vsi postopki morajo biti končani tri mesece pred prvim rokom za razpis lokalnih volitev. Leta 2006 je ta 25. junija, tako da bo do 25. marca jasno, koliko novih občin bomo dobili v Sloveniji in kakšne bodo.
Ob pobudnikih za ustanovitev novih občin na posameznih območjih so med nosilci prizadevanj za več lo-
Z vlogo ni nič narobe
V nekaterih medijih, ki so po prazničnih dneh poročali o poslanih predlogih za ustanovitev novih občin, ni bil omenjen predlog za ustanovitev Občine Frankolovo.
Predsednik iniciativnega odbora za samostojno franko-lovsko občino Dušan Horvat je zato v sredo pojasnil, da so predlog uradno vložili v petek opoldne osebno v državnem zboru, v občinski stavbi v Vojniku pa so pred tem tudi storili vse, kar so morali. V odboru za lokalno samoupravo in regionalni razvoj so nato pojasnili, da podatki o predlogih za nove občine niso bili sproti ažurirani, vloga s Frankolovega pa je veljavno vložena ter bo poslana v mnenje vladi.	BJ
kalnih skupnosti v Sloveniji v Združenju krajevnih skupnosti Slovenije. Ker je med vloženimi predlogi za oblikovanje novih samostojnih občin tudi kar nekaj takšnih, ki ne izpolnjujejo pogoja o zahtevanih 2.000 prebivalcih, so državnozborskemu odboru za lokalno samoupravo in regionalni razvoj predlagali, da pusti vsaj priprta vrata tudi za ta območja. Na njih naj bi že v fazi pripravljalnega postopka - torej pred poslansko obravnavo - med ljudmi izvedli predhodne poizvedovalne referendume, ki bodo sicer izvedeni na območjih znotraj meja potencialnih novih občin predvidoma konec januarja (22. ali 29.). Nove občine bo z zakonom ustanovila država, postopek pa je takšen, da mora vložene predloge najprej obravnavati Vlada RS, sledi razprava o njih v matičnem odboru državnega zbora (ob občinskih svetih zdajšnjih matičnih občin sta vlada in odbor tista, ki dajeta mne-
S Celjskega dva od treh predlogov za ustanovitev samostojnih občin izpolnjujeta kriterij o številu prebivalcev. Tako imajo na območju Rečice ob Savinji 2.356 prebivalcev, v Rimskih Toplicah pa 2.043. Pod zakonsko določeno mejo je območje Frankolovega, kjer živi 1.780 ljudi.
nje o posameznih predlogih), nato pa poslanska obravnava. Pričakovati je mogoče, da bo razprava o ustanavljanju novih občin kar obsežna, glede na predpisani postopek pa je predvidena na dveh izrednih sejah v prvi polovici decembra. Za tista območja, ki jih bodo poslanci ocenili kot primerna, da zaživijo kot nove lokalne skupnosti, bodo določili referendumska območja. Najkasneje sredi februarja bo sledila priprava zakonov o novih občinah, ki naj bi jih poslanci potrdili v začetku marca.
IVANA STAMEJČIČ
Spet sprememba obvoznih poti
V CM Celje, kjer izvajajo zadnji del obnove Mariborske ceste, od avtobusne postaje do mostu čez Savinjo, so potrdili, da bo že v naslednjih dneh obvoz ob delu gradbišča spet spremenjen.
Ker so že preplastili Ulico XIV. divizije, bodo v četrtek promet iz Laškega proti središču mesta speljali enosmerno po tej ulici. Vožnja ob gradbišču proti Laškem pa bo še naprej mogoča le po obvozu po Razlagovi ulici in Savinjskem nabrežju. Ker dokaj hitro napredujejo dela tudi pri podvozu proti Teharski, lahko pričakujemo, da bodo v CM Celje držali obljubo in podvoz odprli še letos. BS
OKI
Spomini na
preteklost za
prihodnost
V petek so se v Starem pi-skru v Celju spomnili žrtev nacizma. Na komemoraciji so še zbrali vidnejši predstavniki zveze veteranov in zveze borce s Celjskega, osrednji govornik pa je bil Borut Pahor, predsednik SD in evropski poslanec. Dejal je, da imamo kot narod iz lastnih ravnanj iz preteklosti izkušnjo, da smo se na pomembnih usodnih zgodovinskih razpotjih znali odločiti prav in pogumno, kar nam daje samozavest za prihodnost. V preteklosti smo plačali veliko ceno, ki jo z nelagodjem plačujemo še danes. »Toda z nobeno senco ni moč zakriti imenitnosti upora proti okupatorju,« je zaključil slavnostni govornik.
Na dan spomina na mrtve j e venec v Starem piskru položil tudi predsednik državnega zbora France Cuk-jati, ki je obiskal tudi Teharje in Stranice.
MATEJA JAZBEC
Šefi v Celju na varnem
V Banki Celje pojasnjujejo, da pri njih prostor za šefe varujejo tako kot svoje ostale bančne enote
celje
Po spektakularnem ropu 420 šefov SKB banke smo želeli izvedeti, kako varni in varovani so šefi nekateri drugih bank. Od štirinajst bank ima v Celju prostor s šefi le Banka Celje, kjer pa so, kot običajno, zelo skopi z informacijami. Kljub večim prošnjam, naj (najbrž tudi v Celju prestrašeni javnosti) pojasnijo, kako skrbijo za šefe, so nam poslali le kratko sporočilo, da imajo šefi Banke Celje odpiralni čas enak, kot ga imajo enote banke, zato so vključeni v varnostne standarde varovanja bančnih enot in bančnih trezorjev.
Vodja oddelka za odnose z javnostmi Sabina Kolesa je k temu dodala le še splošno pojasnilo, da »najemniki šefov hranijo v šefih zaupno vsebino, zavezuje jih le, da v šefe ne spravljajo predmetov, ki so prepovedani s Splošnimi poslovnimi pogoji za poslovanje s šefi, ki so sestavni del pogodbe o najemu sefa. To pomeni, da so šefi namenjeni za hranjenje predmetov in dokumentov. Ne sme pa se v njih hraniti predmetov, ki so pokvarljivi, radioaktivni, vnet-
ljivi, eksplozivni ali podvrženi hitremu razpadanju.«
Bolj zgovorni so bili v Abanki, kjer je direktorica glavne podružnice Celje Nada Jurko povedala, da prostora s šefi na Celjskem nimajo, zato vse, ki jih zanima ta oblika hranjenja dokumentov in dragocenosti, napotijo v glavno ljubljansko podmžnico. V skladu s poslovno politiko imajo namreč za svoje komitente iz vse Slovenije šefe samo v Ljubljani in kar nekaj je še nezasedanih. Tudi v Abanki, v nasprotju s šefi SKB banke, ki so bili na voljo uporabnikom 24 ur na dan vse dni v tednu, so šefi dostopni le med delovnim časom enote banke. Šefi so v zaščitenih poslovnih prostorih, ki so ustrezno varovani tehnično, mehansko ali fizično. Nada Jurko je še povedala, da so zaradi ropa v SKB banki kljub vsem ukrepom varovanja, ki jih nenehno izvajajo, takoj po praznikih preverili, ali res vse deluje tako, kot mora.
Podobno kot v Abanki varujejo šefe tudi v Novi Ljubljanski banki, ki imajo za stranke na voljo šefe v 29 poslovalnicah po državi.
Dostop do sefa vedno poteka v spremstvu bančnega delavca, ampak šele potem, ko imetnik sefa opravi več postopkov preverjanja identifikacije. Za vstop v sef sta potrebna dva ključa - enega ima od podpisa pogodbe o najemu sefa v lasti imetnik sefa, drugega pa banka.
Z bankami in ostalimi bančnimi ustanovami glede varovanja v prvi vrsti sodelujejo varnostne službe, z obema pa seveda policija. Kot dobro ocenjujejo sodelovanje denimo na policiji, kjer dodajajo: »Pri tem gre predvsem za preventivne nasvete in predloge za odpravo raznih situacij, ki so zaznane s strani policije ali pa tudi samih akterjev, pri tem pa lahko navedemo, da te za bančne ustanove in varnostna podjetja praviloma niso zavezujoča.«
Konkreten način in izvedba varovanja je v domeni pogodbenih partnerjev, ki so v tem primeru bančne ustanove in podjetja, ki se ukvarjajo z zasebnim varovanjem, Zakon o zasebnem varovanju pa dopušča tudi možnost, da podjetja organizirajo lastno službo varovanja.	IJ, SŠ
Odprli vrata osnovnošolcem
Na Šolskem centru Celje so v prejšnjem tednu pripravili tradicionalni Dan odprtih vrat, tokrat so se predvsem učencem zaključnih razredov osnovnih šol iz vse regije predstavili pod motom Zaposlitev je vrednota. Letos so celodnevno prireditev zastavili nekoliko drugače, saj ni bila zgolj informativnega, ampak tudi motivacijskega značaja.
»Mladim smo želeli ne le predstaviti programe vseh naših šol, ampak jim tudi praktično prikazati, kako bo vi-
deti izobraževanje za morebitni izbrani poklic in kakšno bo njihovo delo. V ta namen smo pripravili več kot 40 delavnic v naših laboratorijih in delavnicah, vrh tega pa še zabavno prireditev v telovadnici naše šole. Vsi si želimo, da bi si osnovnošolci izbrali poklice, ki jih veselijo, še lepše pa je, če jih po opravljenem izobraževanju čaka tudi zaposlitev. In tehnični poklici so pri nas zmeraj bolj iskani,« pravi Igor Dosedla, direktor Šolskega centra Celje. Dan odprtih vrat je vzbudil
veliko zanimanje, saj jih je obiskalo skupno kar tisoč učencev, spremljali so jih učitelji in nekateri starši. Na šoli so pripravili tudi sprejem predstavnikov mestnih skupnosti regije, predstavnikov gospodarske in obrtne zbornice, zavodov za zaposlovanje ter ravnateljev osnovnih šol. Šola se namreč močno povezuje s svojim okoljem, predvsem s podjetji, s svojimi programi pa se poskuša čim hitreje prilagajati zahtevam na trgu dela.
POLONA MASTNAK
Izbrali Mihaelo Pugelj
Svet javnega zavoda Zdravstveni dom Slovenske Konjice je v petek, 28. oktobra, za novo direktorico zdravstvenega doma med štirimi prijavljenimi kandidati (ena vloga je bila nepopolna) izbral svojo predsednico Mihaelo Pugelj, dr. med.
Zdravnica splošne medicine je v konjiškem zdravstvenem domu zaposlena že od leta 1989 in razmere v njem dobro pozna. Za kandidaturo se je odločila z veliko mero optimizma, saj se, kot pravi, zaveda problemov, ki jih prinaša javnim zdravstvenim zavodom vse večja privatizacija zdravstva. In kakšno bo temeljno vodilo pri njenem delu? »Osnovni cilj je kakovost storitev in medsebojnih odnosov,« poudarja in verjame, da so v konjiškem zdravstvenem domu že sedaj tako trdno povezani, da bodo kos vsem izzivom.
O izboru Mihaele Pugelj za novo direktorico zdravstvenega doma, ki bo nasledila Marjana Berginca po 15 letih direktorovanja, morajo svoje povedati še svetniki konjiške, zreške in vitanjske ob-
MBP
KJE SO NASI POSLANCI?
Ombudsman in mačji repi
Poslanci so se na zadnji seji lotili vsakoletnega poročila o stanju človekovih pravic v državi. Slovenski ombudsman Matjaž Han-žek je tokrat pripravil jubilejno deseto poročilo, v katerem je tokrat še posebej opozoril na dolgotrajne sodne postopke, ki so sicer stalnica varuhovih opozoril.
V skoraj šesturni razpravi je Hanžek požel vrsto kritik, največ gorkih je prišlo s strani SNS, kjer so ga celo pozvali, naj odstopi, ker »naj bi doslej ravnal politično izrazito pristransko«. V vrstah SDS, NSi in SNS so mu zamerili poudarjanje položaja t.i. izbrisanih prebivalcev in Romov, pristranska naj bi bila tudi njegova opozorila v zvezi z nestrpnim političnim ravnanjem.
Posebej dobro se je na Hanžkov nastop pripravil konjiški poslanec Rudolf Petan (SDS), saj je svojo zahtevo, da naj se ombudsman opraviči zaradi svoje primerjave Slovenije z nacistično Nemčijo, podkrepil z dobesednim prepisom TV-oddaje izpred dveh let. Na seji je tako citiral Hanžkove besede (»... če bi recimo leta 1937 v nacistični Nemčiji razpisali referendum, ali je treba Židom vzeti državljanstvo, bi sigurno večinsko mnenje podprli ...« in »... odškodnine, spet ta velika številka, bom ponovno primerjal z nacistično Nemčijo, je popolnoma enaka zgodba ...«) in dejal, da v svojem imenu ter imenu poslanske skupine še vedno pričakuje opravičilo. »Že po oddaji sem mu poslal javno pismo, s pripombo, da sem prepričan, da se mu je zareklo, in da bi bilo prav, da bi se opravičil. Čeravnoje po dveh letih to že težko. Še vedno dopuščamo možnost, da ima kdo slab dan. Sem pa žalosten, da moram to kar naprej poudarjati,« je dejal Petan. Vztrajnost dokazujejo njegove besede, da »sem pred dvema ali tremi meseci na seji komisije za peticije, mislim, da tokrat že tridesetič, sprožil to vprašanje«.
Martin Mikolič (NSi) je bil presenečen, ker nikjer v poročilu ni naletel na problem upokojencev z območja ob slovensko-hrvaški meji, ki so delali na Hrvaškem, kljub temu, da že deset let poudarjajo krivico, ki se jim godi. »Mislimo, da ste do sedaj porabili preveč časa in denarja za probleme izbrisanih, Romov, manjšin in podobno, malo skupino slovenskih državljanov pa dali na stranki tir ter jih pustili umirati na obroke. To potrjuje podatek, da je bilo leta 1992 ljudi s tovrstnim problemom 4.250, danes pa je to skupina, reci in piši, 1.385 slovenskih državljanov. To pomeni, da je
2.865 ljudi že našlo svoj večni mir,« je poudaril župan Ro-
Mirko Zamernik
»Definicija norosti je, da počneš vedno ene in iste stvari na enak način in pričakuješ drugačne rezultate. Pri nekaterih stvareh, ki so v poročilu ponavljajoče deset let, se ne morem znebiti tega občutka, da počnemo vedno ene in iste stvari na enak način in pričakujemo drugačne rezultate,« je Mirko Zamernik (SDS) v imenu svoje poslanske skupine okrcal varuhovo poročilo. V zvezi s sodnimi zaostanki je dejal, da se ne želi vmešavati v delo sodstva, želi pa, da se državni zbor zavestno razjezi nad stanjem, kakršno je v sodstvu. »Kot Mirko Zamernik, en fant gori iz kmetov doma - če hočete, vas pozivam in prosim, da podpišete javno pobudo, s katero pozivamo slovenska sodišča in njihove predsednike in sodnike k doslednemu spoštovanju evropske konvencije o varstvu človekovih pravic.« Zamernik je ob tem dejal, da je na evropskem sodišču za človekove pravice v Strassbourgu več kot 700 pritožb slovenskih državljanov, .od katerih več kot dve tretjini zadeva vprašanje sojenja v razumnem roku, to je 6. člen konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljih svoboščin.
»To vsekakor ni sojenje v razumnem roku,« je delo pravosodja komentiral tudi Bojan Kontič (SD). Za razliko od .Zamernika, ki težavo vidi predvsem v premajhni storilnosti sodnikov, pa je Kontič prepričan, da sodišča potrebujejo več sodnikov in več sredstev za svoje delovanje. Velenjskemu poslancu je žal, da varuh nima več pooblastil pri zahtevi za razrešitev posameznih funkcionarjev, ki bi kršili človekove pravice. »In še ugotovitev za tiste, ki zgolj kritizirajo delo vamha in njega osebno. Pri nas imamo dober pregovor, da mačka zacvili, ko ji stopiš na rep, in bolj ko jo boli, bolj cvili,« je prepričan Kontič.
SEBASTDAN KOPUŠAR
NTJKC
4
KUTI «lili
Zaljubljena v
zemljo
Drugače z odpadki s pokopališč
SEG predlaga spremembe zakona o pogrebni dejavnosti
Stranka ekoloških gibanj Slovenije (SEG) je pred dnevom spomina na mrtve v Celju na novinarski konferenci predstavila svoje poglede na ravnanje z odpadki, ki nastajajo na pokopališčih in na pomanjkljivo zakonodajo, ki ureja to področje.
Posebej so opozorili na dvomljivo kakovost sveč, katerih ovoji so iz mešanice polivinil kloridov in polipropi-lena, kar onemogoča njihovo reciklažo. Mogoč je le njihov sežig, ker pa sežigalnice v Sloveniji nimamo, končajo problematični plastični ovoji sveč, pridelani iz gra-nulatov dvomljive kakovosti, zlasti iz Italije, na že tako močno preobremenjenih odlagališčih. Predsednica stranke Marinka Vovk o tem pravi: »Problem je v tem, da na plastičnem ovoju sveč ni oznake, ki bi bila prepoznavna po vrsti materiala. Želimo,
da se sveče označijo po materialih, podobno kot so označene vse plastenke, ozaveščen potrošnik bo tako lahko kupil tisto svečo, ki jo bo mogoče reciklirati. Uzakoniti pa je potrebno, da je sveče brez teh oznak potrebno termično odstraniti in tako iz njih pridobiti vsaj energijo.«
Prav tako se SEG zavzema za uzakonitev kompostiranja bioloških odpadkov, zlasti cvetja in vencev na pokopališčih samih. Čeprav točnih podatkov o količinah odpadkov od sveč in cvetličnih aranžmajev ter drugih bioloških odpadkov ni, je zgovoren že podatek, da po dnevu spomina na mrtve samo z ljubljanskih Žal odpeljejo 200 tovornjakov tovrstnih odpadkov.
Zlasti pa bo treba, menijo v SEG, s spremembami zastarele zakonodaje ©pogrebni dejavnosti, ki datira še iz časov skupne Jugoslavije, za-
Marinka Vovk predlaga, da bi na pokopališčih obvezno namestili kompostnike.
gotoviti bolj ekološko osveščeno in evropsko primerljivo ravnanje z odpadki, ki nastajajo na pokopališčih. Prav
tako se v SEG zavzemajo za žarne pokope, vendar naspro-tujejo raztrosu pepela v morje.	BRST
Kmetija družine Bah leži na meji med občinama Šentjur in Podčetrtek - v Loki pri Žusmu. Ko plačujejo davke in prispevke, morajo na obe občini, kar jim vzame veliko časa, ki ga nimajo napretek Kmetija je velika štirinajst hektarov, kar je dovolj za živinorejo in ovčarstvo, na enem hektaru pa je vinograd, iz katerega ob dobri letini v sode priteče do okoli osem tisoč litrov mošta, ki se ob martinovem spremeni v dobro vino.
Dragica Bah je od rojstva doma na zemlji. Ob starših, možu Mihaelu in treh otrocih, Aniti, Blažu in Nini, je ravno dovolj pridnih rok, da so vsa dela opravljena natančno in pravočasno. Na srečo pa ni več tako, kot je bilo nekoč, ko so v vinogradu večino del opravili ročno. Včasih so za trgatev potrebovali veliko ljudi in srečanje se je zavleklo v noč s pesmijo in humorjem. Danes vsega tega ni več oziroma veliko manj. Zato se toliko bolj veselijo martinovanja, ki predstavlja krono zahtevnih del opravljenih v vinogradih.
Dragica Bah je od leta 2003 tudi predsednica Vinogradniš-kegadrUštva Virštanj-Kozjan-sko. Edina v Sloveniji! Baho-va se je brez posebnih izkušenj odgovorno lotila dela, pri čemer skrbi za 166 članov, ki so zelo predani svojemu delu. Ob skrbi za strokovna predavanja in ekskurzije ter sodelovanje na vinskih razstavah pripravijo tudi več družabno kulturnih prireditev. 7. avgusta so pripravili 10. Klo-potčevo nedeljo, ko so sredi vinogradov postavili velik lesen klopotec, ki v vetru in z močnim regljajo-člm glasom opozarja na zorenje grozdja in odganja jate ptic, ki so željne svežih in okusnih jagod. Ob 11. novembru, martinovem, pa bodo pripravili 7. Martinov pohod s snemanjem klopotca in krstom mošta v vino. Pohod se bo tokrat začel v soboto, 12. novembra, ob 9. uri pred Kmečkim turizmom Pirš na Zdolah ter končal okoli poldneva pri Banovini v Vir-štanju. Vmes med živopisani-mi vinogradi se bodo pohod-niki ustavili v mnogih zidanicah in ob igranju harmonike in petju poskušali mlado vino. Gospodarji se bodo potem odpravili v kleti in spremljali spreminjanje mošta v vino. To delo je verjetno najbolj odgovorno, da v zimskem obdobju nastane dobro vino. Ocenjevanje bo konec aprila prihodnje leto ob navzočnosti strokovnjaka Antona Vodov-nika. Vina so vedno boljša in ocene vedno višje. Najbolj pogumni se pojavljajo tudi na največjem srečanju slovenskih vinogradnikov v Gornji Radgoni, kjer je doslej osvojil največ odličij prav njihov Član Vinko Pečnik.
Na vso srečo pri Bahovih še vedno vso količino vina prodajo. »Zdaj skoraj ni več kupcev, ki bi kupih po sto ali več litrov vina, zato se je treba veliko bolj potruditi in prodajati po hter, dva in več. Pa gre in smo zadovoljni,« pravi vedno nasmejana in vesela Dragica Bah, ki ji tudi težko vsakdanje kmečko delo ne vzame energije in dobre volje. Še več, v času martinovanja bo spet polno zaposlena.
»Od leta 1997 sem članica znane skupine Pilštanjski gospodarji, ki jo vodi Slavko Toplišek. Ta je tudi napisal skeč o moštu, vinu in Martinu ter ga opremil z vinskimi napitnicami. S tem prizorom gostujemo po vinskih kleteh na Kozjanskem, v zdravilišču Olimia v Podčetrtku, trgovskih centrih v Celju in Ljubljani in drugod. Bili smo na različnih televizijskih postajah in drugih priložnostnih prireditvah. Ob tem ohranjamo stare običaje, ki jih poznamo ob božiču in veliki noči, 'kožuha-nje', koline in drugo. Najbolj veseli smo, ko se dobimo, zapojemo in se povese-hmo. To je življenje.«
V društvu imajo zanimive načrte, med katere sodi tudi ureditev prodajalne vina v znameniti Banovini v Vir-štanju. Uredili bi prostor, v katerem se bodo lahko predstavljali vsi domači vinogradniki. Obiskovalci bodo lahko poskusih vino in najboljše izbrali za domov. Dragica Bah pravi, da se z dobro organizacijo da enkrat na leto odpraviti tudi na dopust. »Letos smo bih prvič sedem dni. Bilo je krasno. To smo si lahko privoščili zato, ker so nam pomagali prijatelji in sorodniki in ker imamo vse skupaj dobro organizirano.«
Ali ji bodo fantje zaupali še drugi mandat? Če bo tako delala kot doslej, se ni bati za ponovitev. In kaj si Dragica Bah najbolj želi? Da bi bila narava usmiljena do njihovega dela in da jim rane nevihte s točo ne bi uničevale z velikim naporom opravljenega dela. Letos so jo sicer odnesli, žal pa je bilo prehudo pri sosedih, ki imajo škode za tri leta, morda še več.
Tako kot vse dosedanje mar-tinove noči tudi letošnje ne bo preživela v domači kleti, ker bo s Pilštanjskimi gospodarji na poti iz gorce v gorco. »Bo pa mož Mihael poskrbel, da ne bo prehudo z moštom,« je povedala ob koncu pogovora, ki ga je končala s prijaznim vabilom v virštanjske vinograde in kleti.
TONE VRABL Foto: GREGOR KATIČ
Tožilci v novih prostorih
Generalna državna tožilka Barbara Brezigar, vodja zunanjega oddelka vrhovnega državnega tožilstva v Celju Franc Hovnik in vodja celjskega okrožnega državnega tožilstva Ivan Žaberl so včeraj odprli nove poslovne prostore zunanjega oddelka vrhovnega in okrožnega tožilstva v Celju. Obe tožilstvi sta po novem v stavbi Maksimiljan na Ljubljanski cesti 5 v Celju.	Foto: GK
iORODJRRnni894
Bežigrajska 10, Celje
www.novitednik.com
V kino in na koncert
Z NT&RC bo šel nocoj ob 20. uri v kino in na koncert v Mestni kino Metropol samo Slavko Kameník z Ljubljanske c. 33 v Celju, ki je edini pravilno odgovoril na nagradno vprašanje iz Novega tednika, številka 81, da je Lojze Slak igral v Ansamblu Lojzeta Slaka. Brezplačno si bo lahko ogledal film Harmonikarji, v katerem nastopajo Bratko Bibič, Hazemina Donlič-Minka, Drago Ivanu-ša, Janez Škof, Marko Hat-lak in Lojze Slak in po filmu poslušal še koncert dueta LeonzMinko. Vstopnico dobi na blagajni kina.
Svet zavoda DESETKA CELJE
na podlagi 13. člena Statuta zavoda DESETKA CELJE razpisuje prosto delovno mesto
direktorja/ice zavoda DESETKA CELJE,
Krekov trg 3, Celje.
Za direktorja/ico zavoda je lahko imenovan/a kandidat/ka. ki poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjuje še naslednje pogoje:
-	da ima srednješolsko oziroma visokošolsko izobrazbo ekonomske smeri,
-	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj,
-	da ima ustrezne strokovne in organizacijske reference pri delu s področja vzgoje in izobraževanja in financ.
Od kandidatov se zahteva, da poleg dokumentacije o izpolnjevanju pogojev predložijo kratek opis dosedanjih delovnih izkušenj, kratek življenjepis in program razvoja in dela zavoda v naslednjem mandatu. Mandat direktorja/ice traja 4 leta z možnostjo ponovnega imenova-
Prijave se pošlje na naslov: DESETKA CEUE
Finančno - računovodske in svetovalne storitve za zavode Krekov trg 3, 3000 CEUE s pripisom »za razpis direktorja/ice«.
Rok za zbiranje prijav je 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo o izboru obveščeni najkasneje v roku 30 dni po objavi razpisa.
NT*
Večina ljudi želi umreti doma
Hospic sprejema smrt kot naravno dogajanje, kot del življenja - Pomoč svojcem v času žalovanja
Vsi vemo, da bomo nekoč umrli. Ljudje, ki zbolijo za težko, neozdravljivo boleznijo, se tega tudi zavedajo. Živijo s prav posebnim veseljem, ki je zdravim nedoumljivo. Živijo z veseljem, ker so se soočili s strahom pred smrtjo. Ta strah je v naši kulturi še kako močno prisoten. A na smrt bolni ljudje ne umirajo, temveč živijo in prednost v življenju dobijo povsem nove stvari. Tega se še kako dobro zavedajo v društvu Hospic, kjer se vsak dan srečujejo z bolniki, ki se jim življenje izteka.
»Mi, ki delamo z umirajočimi, od njih odhajamo z občutkom, da je edino, kar je zares pomembno, ta trenutek, zdaj. Ne preteklost ali prihodnost, ampak sedanjost. Cilj Hospica je, da bi bolniki živeli do konca karseda kakovostno in tam, kjer si najbolj želijo, v domačem okolju. Velika večina želi umreti doma in na smrt bolni si najbolj želi, daje takrat nekdo ob njem,« pripoveduje Hedvika Zimšek, predsednica celjskega območnega odbora slovenskega društva Hospic, kjer izvajajo mednarodni program, ki temelji na celostni oskrbi neozdravljivo bolnih v zadnjem obdobju njihovega življenja. Strokovni delavci in prostovoljci delujejo po načelih paliativně (blažilne) oskrbe, pomemben del njihovega dela je tudi podpora žalujočim. V celjskem območnem odboru delajo tri strokovne delavke in dvajset usposobljenih prostovoljcev.
Potreba po družabništvu
V letu 2004 je bilo v oskrbo celjskega Hospica vključenih sedemnajst bolnikov, podporo so nudili enainštiri-desetim svojcem. V tem letu so do zdaj spremljali dvaindvajset bolnikov. »Po naših izkušnjah se bolnik najpogosteje vključi na pobudo patro-nažne medicinske sestre, manj na pobudo osebnega zdravnika, še manj na pobudo zdravnika specialista. V zadnjem
Hedvika Zimšek: »Delo z umirajočimi je za nas velika čast. Na smrt bolni si želi, da je nekdo ob njem, naj bolj pa si želi umreti doma.«
Marinka Krašovic: »Ko bolnik dojame, da se mu življenje izteka in ko sprejme dejstvo, da bo umrl, ponavadi odide v miru, spokojno.«
po družabništvu, ki preprečuje socialno osamitev. Gre predvsem za pogovore. Bolniki pogosto z osebo, ki ni družinski član, lažje delijo svoje misli, občutke, predvsem pa strahove. Poleg pogovorov je v ospredju tudi spodbujanje in pomoč pri izvajanju najrazličnejših vsakdanjih dejavnosti, seveda po izbiri bolnika. To so dejavnosti, ki so bile pomemben del njegovega življenja in v katerih je užival.«
Vsakdo zmore skrbeti za bližnjega, če le hoče, vendar se danes vse bolj zavedamo, da je spremljanje hudo bolnega človeka bolje zaupati strokovnjakom. Medicina ima tu svoje mesto le do določene meje, saj je pomembno vedeti, da umreti vendarle ni stvar medicine. Je stvar koga?
Ni nobenih receptov
Kaj vse zajema spremljanje bolnika, ko njegova bolezen hitro napreduje, ko je smrt že zelo blizu? »To je predvsem naša prisotnost ob bolniku, saj je osnovna potreba umirajočega, da ni sam. Sem sodi še lajšanje bolečin, nadzor nad terapijo boleči-
času se ljudje obračajo tudi k ne, razgibavanje, seznanjanje naši spletni strani,« pravi Hed- svojcev s posameznimi faza-
vika Zimšek. »Na začetku, če se dovolj zgodaj vključimo v spremljanje in je bolnik še gibljiv, je v ospredju potreba
mi v procesu umiranja in drugo. V tem času je zelo pomembna podpora družinskim članom, ti namreč zaradi ved-
Beseda hospic prihaja iz besede hospes, kar pomeni gost, in iz besede hospilitas, ki pomeni gostoljubnost. V davnini so to funkcijo opravljala zavetišča na gorskih prelazih, ki so skrbela za romarje (ki so omagali) vse do njihove smrti. V srednjem veku so se nekatere katoliške ustanove začele razvijati v smeri današnjega hospica. V razviti Evropi je tovrstno delovanje že dolgoletna tradicija, predvsem v Angliji, kjer je bil že leta 1906 ustanovljen prvi hospic kot hiša.
no večjih potreb bolnika kažejo znake izgorelosti, ki so prepoznavni v stanjih, kot so razdražljivost, fizična utrujenost, nespečnost, tudi jeza. Svojci v tej fazi tudi pogosto jočejo in izražajo svoje strahove in nemoč. Člani Hospica jih poskušamo vsaj za nekaj ur dnevno razbremeniti prisotnosti ob bolniku, v tem času jih tudi pripravljamo na bližajočo se smrt,« pove Hedvika Zimšek.
Bolnik zapre oči...
Kaj si ob iztekanju življenja bolnik ponavadi zaželi? »Po naših izkušnjah je to največkrat hrana, četudi je že povsem brez teka. Zaželi si recimo svinjska rebrca ali pršut, a ko mu s tem postrežemo, ne zmore niti grižljaja,« odgovori Zimškova, njena sodelavka Marinka Krašovic, koordinatorka za spremljanje umirajočih in žalujočih in vodja prostovoljcev, k temu doda: »V nekem obdobju bolnik sprejme dejstvo, da bo umrl, in to kaže tudi z zunanjimi znaki, -na primer z odklanjanjem hrane. Obrne se k sebi, pogosto ima oči zaprte, a zelo dobro zaznava okolico. Zadnje, kar ga zapusti, sta namreč sluh in čut. Čuti prisotnost človeka, njegovo ljubezen, naklonjenost. Takoj zazna, če si z njim, če ti misli zaidejo kam drugam. Zato je še kako pomembno, da se osredotočimo na bolnikove trenutne potrebe. Držimo se tudi pravila, da mora bolnik sam začeti pogovor, mi pa mu moramo prisluhniti. Dvakrat več poslušamo, kot govorimo, in bolnik mora začutiti, da si z njim iskren. Vsak bolnik je za nas velika šola, saj si dva bolnika nista enaka. Delo, ki
ga opravljamo, je za nas čast in vse damo od sebe, da smo v popolnosti z bolnikom. Po njegovi smrti smo še leto dni v navezi z žalujočimi, pova-
bimo jih v naše delavnice o žalovanju, vendar šele tri mesece po smrti svojca, ko se rane malce zacelijo. Enkrat na leto organiziramo skupino za pomoč in podporo žalujočim, mnogi pa prihajajo tudi v naš klub žalujočih. Pri nas so namreč solze dovoljene.«
Otrok se dobro zaveda izgube
Z izgubo dragega svojca se srečujejo tudi otroci. Njihovi starši se pri tem pogosto sprašujejo, kako jim povedati, ali jim sploh povedati o smrti človeka, na katerega je bil otrok zelo navezan, denimo na dedka, babico. Marinka Krašovic odgovarja: »V času smrti morajo biti odrasli zelo pozorni do otroka, ki naj sodeluje pri dejanjih, povezanih s smrtjo, pogrebom. V tem času se je treba z otrokom veliko pogovarjati, otrok dobro ve, čuti, da je nekaj izgubil. Otroci v različnih starostnih obdob-
»Življenje je krog med rojstvom in smrtjo.« S to mislijo celjski območni odbor slovenskega društva Hospic vabi na 11-teden-sko usposabljanje za delo z neozdravljivo bolnimi in za vse tiste, ki bi želeli delati kot prostovoljci v Hospiců. Usposabljanje bo od 2. novembra dalje potekalo ob sredah med 17. in 20. uro v Malgajevi 4 v Celju. Informacije in prijave: 03/ 548-6011 ali 051/418-446.
jih različno razumejo smrt. Do petega leta starosti se še ne zavedajo dokončnosti smrti, zato jih ni dobro zavajati s pojasnili, da je denimo babica zaspala, odšla. Treba mu je povedati, da je umrla, da je ne bo več. Od petega do desetega leta otrok že razume to dokončnost, po desetem letu starosti pa že razume smrt kot celostno delovanje univerzuma. In zmotno je misliti, da udeležba na pogrebu za otroka ni dobra. Odrasli po pogrebu žalujejo in v fazi žalovanja otroku nekaj manjka, je zbegan.«
Zakaj o smrti neradi govorimo, česa se bojimo in zakaj bežimo v molk? »Strah pred smrtjo je povezan z mislijo na trpljenje in bolečino, bolečina je najbolj zastrašujoč dejavnik. Mi, ki delamo v Hospiců, se zavedamo, da moramo >živeti< ne le vsak dan posebej, živeti moramo za vsak trenutek,« je še ena dragocena misel Hedvike Zimšek.
MARJELA AGREŽ
Da vas zima
ne bo vrgla iz tira,
ponuja BHS, hitri servis, oprijemljive rešitve! Bogato ponudbo pnevmatik različnih cenovnih razredov, s katerimi boste lažje zvozili letošnjo zimo. Ker je 15. november vse bliže, nas obiščite v enem izmed servisnih centrov širom Slovenije. Z veseljem vam bomo pomagali!
fir.
BARTOŠ
-, Planinska cesia 8, 8290 Sevnica; Markou d.o.o.. Mariborska 54a. 3000 Celje; Avto BHS, Servis Ce«e, Teharje 4. 3221 Teharje; Prevozništvo in posredovanje Miroslav Geriak s.p, Gotjane 9, 3257 Podsreda; Darko Oblak S4».
1, 8273 Leskovec prt Krškem; Vulkanízwstvo Škaler Franc s.p..
n Melita s-p.. Mihakwec 1. 8257 Dobrna
GOSPODARSTVO
Era se je obrnila v drugo smer
Velenjski trgovec bo v Sloveniji imel le še 300 zaposlenih - Vse trgovine z zaposlenimi kmalu k Mercatorju
Zoran Janković in Gvido Omladič bosta imela v prihodnjih dneh veliko dela, saj morata podpisati kar nekaj pogodb. Delničarji Ere so namreč na seji skupščine, ki je bila v sredo, sklenili, da bodo Mercatorju prodali približno 46.000 kvadratnih metrov prodajnih in 19.000 kvadratnih metrov skladiščnih površin ter žalsko družbo Adut Mega, nanj pa bodo prenesli tudi pravice in obveznosti za šest hipermarketov, ki so jih kupili na lizing. Povedano drugače, Era bo Mercatorju prodala svojo celotno maloprodajno mrežo živilskih in tehničnih trgovin, skupaj z njimi pa bo najboljši sosed prevzel tudi okrog 1.400 zaposlenih.
Takšen sklep, ki ga je podprlo 87 odstotkov na skupščini prisotnih delničarjev, je bilo mogoče pričakovati, saj je približno 77-odstotni lastnik Ere družba pooblaščen-ka. Mercator bo za Erino premoženje plačal 14 milijard tolarjev, v Eri pa bodo, je povedal Gvido Omladič, denar porabili za poplačilo
Predsedniku uprave Ere Gvidu Om-ladiču se zdijo namigovanja, da so bili prisiljeni v prodajo premoženja v Sloveniji in na Hrvaškem, saj bi jih sicer zaradi finančnih težav čakala prisilna poravnava ali celo stečaj, smešna: »Era gre naprej in v naslednjih petih letih bo z novimi programi zagotovo pomemben gospodarski subjekt v tem okolju.»
starih posojil ter za razvoj novih dejavnostih v Sloveniji in krepitev položaja na trgih bivše Jugoslavije. In zakaj so se sploh v Eri odločili, da v Sloveniji ne bodo imeli več maloprodajne mreže?
»Ocenili smo, da je na tem področju prevelika konkurenca, zato se bomo raje ukvarjali z dejavnostmi z višjo dodano vrednostjo, na primer gastronomijo ter oskrbo bencinskih servisov in gostinstva. Usmerili se bomo tudi v inženiring ter oskrbo velikih potrošnikov z delovno zaščito,« pojasnjuje Omladič in poudarja, da Era kljub prodaji vseh trgovskih objektov nadaljuje trgovinsko dejavnost.
Za prihodnje leto načrtujejo, da bodo v Sloveniji s približno 300 zaposlenimi ustvarili 14 milijard tolarjev prometa. Celotna skupina, v okviru katere bodo še naprej razvijali trgovinsko dejavnost na veliko in malo na vseh trgih bivše Jugoslavije, zlasti v Črni gori in Makedoniji, pa bo zaposlovala 450 do 500 ljudi in bo imela 17 milijard tolarjev prometa.
Gvido Omladič obljublja, da bodo poskrbeli za vse zaposlene in da v režijskih službah ne bo presežkov. »Zaradi uvajanja novih dejavnosti se moramo prestrukturirati, kar pomeni,
da bomo ljudem ponudili nova delovna mesta in jim omogočili, da se prekvalificirajo. Če kdo ne bo sprejel novih izzivov, bomo rešitev našli tudi zanj. Takšnih, ki se bodo morali odločiti, je od 50 do 100,« pojasnjuje Omladič.
Slovenska odškodninska družba in S Hram, ki imata 7,4 oziroma 4,7 odstotka delnic Ere sta zaradi pomanjkljivih informacij o prodaji na skupščinske sklepe napovedala izpod-bojno tožbo.
Na vprašanje, ali so bili apetiti Ere v zadnjih letih, ko je prevzemala trgovska podjetja na Štajerskem, preveliki, pravi: »Era je uspešno podjetje in tako bo tudi v prihodnje, vendar smo se zaradi globa-lizacijskih pritiskov odločili, da se umaknemo iz nekaterih dejavnosti in se usmerimo na področja, ki nam bodo omogočila utrditev na trgih bivše Jugoslavije, saj so tam razvojne možnosti večje.«
JANJA INTIHAR
Direktor družbe Celjski sejem Franc Pangerl (levo) je s predsednikom sekcije za osebna motoma vozila pri GZS Robertom Golobom že podpisal pogodbo o pripravi Avtomobilskega salona 2006.
Celje dobilo avtomobilski salon
Sekcija za osebna motorna vozila pri GZS se je odločila, da bo namesto Ljubljanskemu sejmu organizacijo Avtomobilskega salona 2006 zaupala družbi Celjski sejem. Direktor Celjskega sejma Franc Pangerl in predsednik sekcije Robert Golob sta pogodbo o izvedbi salona že podpisala.
Avtomobilski salon, ki je bil svoj čas najbolje obiskana sejemska prireditev v Ljubljani (zadnjih pet let ga ni bilo), bo v Celju od 7. do 13.
NAKRATKO
Jeklarji odpirajo čistilno napravo
Ministra za gospodarstvo in okolje Andrej Vizjak in Janez Podobnik bosta danes uradno odprla čistilno napravo za zajem prahu v štorski jeklarni. Napravo so gradili več let, dela pa so potekala v dveh fazah. V drugi, ki so jo končali avgusta letos, so namestili posebno napo za zajemanje preostanka prahu, ki ga obstoječi primarni sistem čistilne naprave ni zajemal. Gradnja čistilne naprave je štorske jeklarje stala približno 800 milijonov tolarjev, denar pa so v celoti zagotovili sami.
Nekaj tekstilcev že dela
Hčerinsko podjetje nemškega Schefenackerja bo sredi novembra v prostorih nekdanje Tekstilne tovarne Prebold uradno odprlo proizvodnjo avtomobilske opreme. Zaposlili so 45 ljudi, v nakup nepremičnin in opreme pa vložili 9 milijonov evrov. Kot je znano, je Schefenacker oziroma njegovo podjetje Saps s sedežem v Slovenskih Konjicah del nepremičnin nekdanje tekstilne tovarne kupil na dražbi maja letos in se zavezal, da bo zaposlil tudi nekaj tekstilnih delavcev.	JI
Priznanje tudi Vilijemu Brečku
Vilijem Brečko (na sliki)
iz Pivovarne Laško je dobil priznanje fundacije Avgusta Kuharja za dolgoletno delo na področju varnosti in zdravja pri delu. Brečko je v pivovarni vodja službe varstva pri delu, kot član Društva varnostnih inženirjev Celje pa je s sodelavci organiziral številne javne razprave o spremembah pravilnikov o varnem delu ter skrbel za strokovno izpopolnjevanje varnostnih inženirjev.
JOŽE MIKLAVC
Večja prodaja, manjši dobiček
Čisti dobiček Gorenja je v prvih letošnjih devetih mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem upadel za skoraj 21 odstotkov na 1,3 milijarde tolarjev, čisti dobiček skupine Gorenje pa je znašal 3,5 milijarde tolarjev ali 2,9 odstotka več kot v enakem času lani.
Kot pojasnjuje vodstvo družbe, je pomemben izid skupine, v okviru katere več kot 35 podjetij v tujini prodaja izdelke, ki jih izdeluje matično Gorenje. Čisti dobiček krovnega podjetja je bil nižji od lanskega zaradi odplačevanja nekega posojila za celotno skupino, sicer pa je dobiček iz poslovanja presegel lanske številke ob devet-mesečju.
Tako krovna družba Gorenje kot celotna skupina sta povečali prodajo. Gorenje je v devetih mesecih prodalo za 108,96 milijarde tolarjev izdelkov, kar je 4,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani in predstavlja 71 odstotkov načrtovanih letošnjih čistih prihodkov od prodaje. Skupina Gorenje je v prvih devetih mesecih leta ustvarila 177,2 milijarde tolarjev
čistih prihodkov od prodaje, kar je za 14,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani in dobrih 75 odstotkov celoletnega načrta.
Gorenje se tako kot ostali proizvajalci bele tehnike že od lani srečuje z neugodnimi razmerami poslovanja, zlasti z visokimi cenami kovin. Kot pravi predsednik uprave Franjo Bobinac, so razmere še vedno težke, zato vlagaj o vse napore v racionalizacijo stroškov. Ali to pomeni tudi zmanjšanje števila zaposlenih, v Gorenju še ne želijo govoriti, čeprav v Velenju že nekaj časa krožijo informacije, da naj bi delo izgubilo kar nekaj ljudi iz režijskih služb.
Srbija, nato še Rusija
Da bi lahko bili konkurenčni tudi čez nekaj let, v Gorenju delajo velike korake k internacionalizaciji proizvodnje. Od lani imajo na Češkem tovarno Mora Moravia, ki je letos pomembno prispevala k rasti prodaje, pri čemer bo oktobra prihodnje leto začela delati tovarna hladilnikov v srbskem Valjevu. Čez približno dve leti naj bi stekla tudi
proizvodnja pralnih strojev v Rusiji, ki naj bi jo postavili z manjšinsko udeležbo tujega partnerja.
Poleg proizvodnih v Velenju napovedujejo tudi širitev trgovskih zmogljivosti. Pred kratkim so odprli podjetje v Latviji in Estoniji, v začetku prihodnjega leta pa bodo šli še v Litvo in Dubaj. Podjetje v Dubaju bo pokrivalo Bližnji in Srednji vzhod in naj bi v treh letih ustvarilo okoli 20 milijonov dolarjev letne prodaje.
JANJA INTIHAR
aprila. Pripravili ga bodo v štirih sejemskih dvoranah na 16.200 kvadratnih metrih pokritih razstavnih površin in še na 2.000 kvadratnih metrih zunanjih površin. Poleg predstavitve vseh svetovnih blagovnih znamk vozil bodo dogajanje na salonu popestrile testne vožnje po mestnih ulicah in na tako imenovanem off road poligonu, ki ga bodo izdelali prav za to priložnost.
Po besedah Franca Pan-
gerla je pridobitev avtomobilskega salona zelo pomembna za celjsko sejemsko hišo in tudi za Celje. Prepričan je, da bodo prireditev dobro pripravili, saj imajo trenutno najsodobnejše sejemske prostore v Sloveniji. To je tudi bilo, je povedal Robert Golob, odločujoče, da so v sekciji med dvema kandidatoma izbrali celjsko sejmišče. Golob je še dejal, da se bodo v prihodnjih mesecih osredotočili predvsem na izvedbo prireditve v letu 2006, prav tako bodo poskusili čimprej opredeliti tudi okvirni načrt za avtomobilski salon v prihodnjih letih.
Hkrati z avtomobilskih salonom bo v Celju tudi sejemski četverček Na kolesih, ki ga družba Celjski sejem pripravlja vsaki dve leti, združuje pa sejme Avto in vzdrževanje, Moto boom in Lo-gotrans ter razstavo gospodarskih vozil.
JI
SEDAJ MOŽEN DOSTOP TUDI DO OMREŽJA ARNES!
(samo v Celju) dodatne informacije na
) Sekiro
TURNŠEK
Mariborska 86,3000 Celje, tel.: 03/42 88 000, fax: 03/42 88 1151
letOll partneri najboljšim ckiism	IftltRVjU
»Nikoli se
nisem imel za
barabofc
Franc Kovač, veterinar, politik in nekdanji urednik Šentjurskih novic
Meni tega ni še nihče očital. Intervju je bil označen kot takšen, več ali manj kot humoristična zadeva, toda s še kako kruto resničnimi dejstvi v ozadju. Bralci so se ob njem večinoma imenitno zabavali. Čoki je bil podžupan, bil pa je tudi idejni in operativni vodja oblastno absolutno nekorektnega zatiranja Novic.ter vpet v proračunsko ustanavljanje konkurenčnega Šentjurčana, poleg tega pa visoko izpostavljena javna oseba, ki intervjuja, po mojem mnenju, ne bi smel nikoli odldoniti. Mislim, da si je najmanj takšno maščevanje enostavno zaslužil. Tudi Tisel, če bo ravnal enako, bo dobil tovrstno >porcijcx.
Šentjurskih novic in vas ni marala prav nobena oblast. Niste nikoli pomislili, da bi igrali na bolj taktične note?
Šentjurske novice so bile od vsega začetka ljubiteljski časopis in jim denar ni bil osnovni namen, tudi meni je vedno šlo bolj za občutek, da delam prav, kot za posel. Tak pristop seveda ni tržen in verjetno bi se osebno že zdavnaj lahko pomiril s tako neprijetnimi dejstvi, da so vse dosednje občinske oblasti prenašale le svoje ijudi, zahtevale nesporno podrejanje, od medija predvsem le EPP in ne informiranje, in da se v šentjurskih medijskih razmerah ne da solidno preživeti brez sodelovanja javnih sredstev. T\idi sedanja garnitura, v katero sem dejansko polagal velike upe, me je v tem pogledu zelo razočarala. Morda celo še najbolj. Ampak meni se je zdela cena podrejanja vedno hudo previsoka.
V šentjurskem medijskem prostoru je konkurenca večja kot marsikje drugje. Se vam zdi, da v Šentjurju lahko preživita dva lokalna časopisa?
Lahko životarita, solidno delati in preživeti pa ne moreta. Verjetno niti en sam ne brez sodelovanja javnih sredstev.
Zakaj torej vztrajate in kaj vam novinarsko delo pomeni?
Saj ne vztrajam. Luka Hvale, novopečni diplomirani sociolog, je že postal odgovr-ni urednik. Po svoje bo peljal Šentjurske novice naprej, upam da v smeri enotnega profesionalno korektenega občinskega časopisa. Če bo le vzdržal do takrat, ko bo do podobnih spoznanj prišla tudi naša občinska oblast. Ostajam še lastnik podjetja, vendar ne pričakujem in ne iščem zaslužka. Če bo mlada ekipa uspela, zlasti še, če bo v svoje delo tudi prenesla vsaj nekaj dosednjih načel, bom seveda vesel, če pa nas Šentjurčani ne bodo brali, bomo brez večjih trzajev izginili s prizorišča. Kaj mi pomeni novinarsko delo? Nič posebnega, morda občutek, da sem še tu, da sem še živ...
Kaj vam še predstavlja izziv v prihodnosti?
Pravzaprav ne čutim nobenih resničnih izzivov. Rad bi dočakal pojav novega političnega prerivanja, nekaj podobnega, kot je bil Demos, ki hi zajelo širše mase in hi imelo za cilj iz naše dokaj balkansko nastrojene družbe-pri čemer razmere v naši občini niso prav nič bolj rožnate-narediti nekaj bolj sproščenega, nekaj podobnega, kot ima-Skandi-
SAŠKA TERŽAN
Franc Kovač, rojen v Radani vasi pri Zrečah, je že vse od študentskih let, ko se je zaposlil kot živinozdravnik, Šentjurčan. In čeprav ga je kraj včasih gostil bolj mačehovsko (nekoč je ostal celo brez strehe nad glavo in je nekaj dni šotoril pod milim nebom), mu nikoli ni bilo vseeno, kaj se z njim dogaja.
Kot pomladni politik se je z idealizmom lotil politike, bil nekaj časa predsednik občinske skupščine in človek, ki je pred 15. leti s takratnim predsednikom Kučanom razglasil Šentjur za mesto. Ko so ga v politiki izigrali, je svojo vizijo demokracije uveljavil skozi četrto vejo oblasti in ustanovil občinski časopis Šentjurske novice. Po 13. letih obstoja, ko je bil glavni ustvaijalec in urednik, je ta sedež ob prenovi časopisa prepustil mlajši generaciji. Vseeno pa je ostal človek, ki ga imajo ljudje ali radi ali ga ne marajo, prav vsi pa se ga po malem bojijo. Tako kot njegovega časopisa.
V Šentjur vas je prinesla prva služba. Kako je bilo s tisto zgodbo, ko ste istega dne ostali na cesti s planinskim oslom in z občinskim žrebcem?
Šentjur v tistih letih ni bil ravno radodaren s stanovanji in sem se vse do leta 1972, ko sem se zasilno vselil v eno sobo lastne stanovanjske hiše, selil izpod ene pod drugo zasebno streho. Kar nekaj let sem stanoval v prazni hiši v Bezovju, kjer sem bil pri lastniku dobrodošel najemnik, pri njegovi ženi pa ne. In ko se je nekoč zgodilo, da je mož moral v bolnišnico, me je gospa pri priči izselila. Kot zanimivost le to, da so pri hiši imeli podobno nepriljubljena gosta v obliki osla, last planinskega društva, in plemenskega žreb-ca, last občine. Osel je imel šest ur izselite-venga roka, žrebec 12, jaz pa sem pristal pri 24 urah. Demonstrativno sem se izselil še pred oslom in se nastanil v šotoru kakšnih sto metrov stran.
Mnogi tudi ne vedo, da ste bili v zaporu. S čim ste se pregrešili?
Na vojaškem sodišču v Sarajevu sem na svoj 25. rojstni dan odgovarjal zaradi sovražne propagande, to je zaradi tistega znamenitega člena KZ, ki je imel na vesti svobodo govora. V debati sem kritiziral partijo, Titu očital kult osebnosti in najhujše - zagovarjal samostojno Slovenijo. Pa so me >zašpe-cali<. V zeniški kaznilnici sem 11 mesecev >futral< svinje in razmišljal o svojih pregrehah.
Kot živinozdravnik ste poznali praktično vsak del šentjurske občine. Kako se spominjate tega življenjskega obdobja?
Bilo je lepo. Lahko rečem, da sem se pri tem delu osebno v celoti uresničil in res nikoli nisem obžaloval svoje poklicne življenjske odločitve. To so bili časi tako imenovane romantične veterine, ko je ljudem žival pomenila veliko več kot le sredstvo zaslužka, temu primerno smo bili cenjeni tudi živinoz-dravniki. Pa ne le kot strokovnjaki, temveč tudi kot tisti, ki smo dobro razumeli kmečko dušo. Čeprav cest ni bilo ravno veliko in smo veČino terena obvladovali kar peš, asfalt se je vil celo samo skozi Šentjur, fičko pa je bil praviloma edino super prevozno sredstvo, ne morem reči, da je bilo hudo. Ko gledam nazaj z zgodovinske razdalje, se mi celo zdi, da je bilo prav čudovito. Po upokojitvi sem potreboval kar nekaj let, da sem pozabil na svoje živinozdravstvo.
Kako ocenjujete svoje politično delovanje? S kakšnimi občutki ste odšli iz te arene?
V politiko sem dobesedno padel skupaj z Demosom leta 1990. Takrat se je začela uveljavljati politična misel, ki je bila moje vodilo že desetletja prej in zaradi katere sem se tudi kalil v zaporu v Zenici. Jasno, da sem bil zraven in to že od vsega začetka, od afere JBTZ, mogočnega zborovanja na Trgu revolucije v Ljubljani do formiranja političnih strank v Šentjurju, zmagovitega volilnega nastopa ter celo vstopa v državni parlament. Moja politična kariera je bila meteorska, a se je kaj hitro končala. Moram priznati, da nisem bil dorasel njenim kompleksnim zahtevam. No, pa tudi to, da sem ostal več ali manj isti, nekoliko trmast, tudi naivno zahteven do demokracije, ki pa se je v resnici kmalu zelo zelo >sfižila<. Enostavno nisem bil pravi za tranzicijske igrice. Moram priznati, iz politične arene sem odšel s sklonjeno glavo, z občutkom, da nisem opravil svojega poslanstva, da sem se pustil izigrati.
Moč medijev ste spoznali že kot politik. Je bil to tisti impulz, ki je pripomogel k rojstvu Šentjurskih novic?
Vsekakor. Še kot predsednik Demosove občinske skupščine sem na lastni koži spoznal, kaj pomeni, če medijev ni oziroma če so ti nenaklonjeni. In mediji so se takrat neusmiljeno norčevali iz naše politike. Da o tem sploh ne govorim, da je bil Šentjur takrat medijsko prava puščava in komunikacije z občani dejansko sploh ni bilo. O tem, da so mediji eden od prvih pogojev za funkcioniranje demokracije, sem pa tako ali tako prepričan od vsega začetka. Šentjurskih novic sem se lotil s podobnim navdušenjem kot politike. Obojega amatersko.
Jasno, da je vsak začetek težak. Tudi Šentjurske novice so se spremenile. Ste ponosni na svoje delo v 13 letih urednikova-nja?
Nekega posebnega ponosa ne čutim, sem pa vesel, da sem se tega posla lotil in tako dolgo zdržal v njem. Če sem na kaj ponosen, sem ponosen na imidž, ki ga imajo Novice. Dolžan sem jim veliko spoznanj o ljudeh, veliko spodbudnih trenutkov, toda nič manj tudi spodrsljajev in zamer. Moram priznati, da sem praviloma deležen več poh val kot graj. Ampak ve se, tisti, ki
mislijo drugače, se me raje izognejo. Pa kdo še ima v javnosti koga rad, če ne gre za interese? Sicer pa je moje vodilo, da sploh ni pomembno, da te imajo ljudje radi, pomembneje je, da te opazijo, čeprav z zamero, ker je leto pravo znamenje, da s svojim delom presegaš neke ustaljene norme vsakodnevne povprečnosti ali celo podpovprečnosti. Ki nikoli ni nosilka napredka.
Zdi se, da so bile poleg tihega občudovanja Novice, še bolj pa vi kot urednik, vedno znova deležne kritiziranja. Obtoževali so vas, da pišete pristransko, kriti-zersko in celo neresnično ...
Vedno sem pisal tako, kot sem mislil, da je prav, se reče po vesti. Zato se nikoli nisem imel za barabo. In kar je menda najhuje, svoja videnja sem verno tudi zapisoval. Da je vsako dojemanje in opisovanje stvarnosti subjektivno, je dejstvo. Kritizerstvo, pristranskost in neresničnost so subjektivne sodbe praviloma tistih, ki se imajo za lepše, kot sem jih videl jaz.
Objavili ste Izmišljen intervju s takratnim podžupanom Janezom Čoklom. Vam to še danes očitajo?
Prekratke počitnice
Danes se iztekajo najkrajše šolske počitnice v tem letu, ki so bile za mnoge kar prekratke.
Športna zveza Celje in ZPO sta tudi letos poskrbela za pester Športno - rekreativni del počitnic. Mladi so se na pripravljeni program odzvali še bolj množično kot minula leta, ugotavljajo ob koncu tridnevnih počitnic. Mladeži ni manjkalo ne na kegljišču ne v dvorani Golovec, kjer so igrali mali nogomet, ne v bazenu, prav veliko jih je igralo tudi namizni tenis ali drsalo na drsališču v Mestnem parku. Posebej pa so bili presenečeni v fitnesu na Golovcu, kjer so mladi odlično izkoristili možnost brezplačnega vstopa.
BS, foto: ALEKS ŠTERN
POZOR, HUD PES O ropu in roparjih
Ko sem se včasih na potovanjih ure dolgo vozil skozi opustele pušče planeta Zemlja ali pa skozi preobljudene vasi, ki so se utapljale v revščini, me je običajno preplavila neskončna otožnost. Zajel me je občutek slabe vesti in celo krivde. Na dlani sem namreč imel svet kot prizorišče neskončnih krivic, na dlani sem imel dva preprosta principa, dva vzvoda, tečaja moči in nemoči; na eni strani je bil svet zgaranih, od sveta pozabljenih sa-mooskrbnih poljedelcev ali v mestih popodganjena množica razdraženih prebavnih traktov, ki jih je na drugi strani s prezirom in vzvišenostjo opazovala ode-beljena gospoščina, ki se jim je njihova lakota gnu-sila, saj kaj dobrega je bilo zanje težko reči o človeku, ki ves čas samo razmišlja, kako bi se nažrl. Nikakor niso zmogli, govorim o bogatih, sprejeti misli na to, da je za nekoga kruh lahko kategorični imperativ, modus vivendi. To je bilo zanje pritlehno in lakota, ki so jo revni trpeli, je bila zanje božja kazen za nebrzdano strast po hranjenju. Lakoto revnih so jemali kot pregreho strasti. Znali so reči, da se je potrebno brzdati in tisti, ki tega ne zmore, je, praktično niti ni vreden (podobno so o taboriščnih kaznjencih menih nacistični pazniki) .
Na Tajskem npr. dobi burmanski kmet, ki obdeluje riževa polja od jutra do večera, za svoje plačilo dnevno prehrano, ki je običajno sestavljena iz riževih produktov, zasluži pa približno dva dolarja dnevno, skupaj torej nekaj več kot 50 dolarjev na mesec. Nekaj potroši, včasih celo vse skupaj zapije, s preostankom pa pomaga obubožanim burmanskim družinam.
Piše: MOHOR HUDEJ
mohorh@hotmail.com
Sicer ne vem, koliko stane najem sefa v kakšni izmed naših bank, toda skoraj prepričan sem, da mesečno najmanj 50 dolarjev, povedano z drugimi besedami, stane toliko kot preživetje ene izmed burmanskih družin mesečno. Skozi to perspektivo se mi zdi vsa debata o ljubljanskem ropu čisto odveč. Zagotovo so med oškodovanimi tisti, ki so svoj denar pridobili na pošten način, znotraj nekega določenega pravnega reda, ki pa je seveda sam po sebi dostikrat vprašljiv, saj ga praktično pišejo tisti, ali zanj zgolj lobirajo, ki imajo ustrezne informacije o ekonomskih, profitnih tokovih, ter ustrezno pravno znanje ali pa podporo, če že znanja nimajo. Le-to je seveda zlahka pridobiti, jo plačati, če imaš s čim. Med oškodovanimi pa so seveda tudi tisti, ki so do svojega premoženja prišli na pravno sporen način, na izvenzakonski način, kar pa je spet relativno, saj se namreč nekaj, kar je v danem trenutku nezakonito, lahko že pri naslednjem gospodarju kmalu sprevrže v nekaj edino zakonsko sprejemljivega. Torej, gledano nekoliko širše, med pridobitvijo kapitala, ki ga je potrebno hraniti v sefu, ni kakšnih večjih razlik, gre zgolj za usklajenosti z matrico aktualne legalnosti. Izjave, da nekateri oškodovanci ne želijo sodelovati s policijo, me zabavajo. Če sem povsem odkrit, jim privoščim, da so izgubili nekaj, kar očitno m bilo njihovo in njihova slaba vest to potrjuje", čeprav me žalosti, da je zdaj to v lasti nekoga drugega, ki si kaj takega seveda ne zasluži, saj v kakšno robinhudovsko moralo roparjev ne verjamem.
Nek moj prijatelj, ki je zaposlen v nekem računovodskem servisu, mi je nekako takole opisal razmišljanja novodobnih pre-možnežev: želijo krasti, toda tako, da ne bi kradli. Povedano drugače, ne želijo, da bi bilo videti, kot da niso kradli, pa bi se v resnici vedelo, da so. Ne, želijo krasti, da bi ne kradli. Paradoks, ki se ga ne da razumeti drugače kot skozi potlačeno slabo vest in pohlep po zunanjem kite-nju.
Burmanska družina bi se strinjala z menoj, da bi 50 dolarjev za najem sefa lahko porabili drugače.
Male in velike čarovnice so pred odrom z napetostjo in stalnimi svarilnimi vzkliki spremljali zgodbo o Sneguljčici na plesu čarovnic.
'W
Čarovnice so plesale
V Celjskem domu so zavod za turizem, Celjski dom in Zavod Moj Aron speljali veliki ples čarovnic, namenjen zlasti otrokom.
Velika unionska dvorana se je spremenila v tržnico, na kateri je bilo mogoče najti vse od izdelkov iz lecta in medu do rezervnih delov za metle. Na odru je vse popoldne tekla zgodba o Sneguljčici, ki je palčkom iz varnega gozda ušla na ples čarovnic, vmes pa so se izme-
njavali nastopi plesnih skupin. V mali unionski dvorani pa so izpeljali vrsto delavnic, v katerih so si obiskovalci lahko izdelali ča-rovniške klobuke in ogrinjala, si dali poslikat obraz, si pustili napovedati prihodnost pri čarovnici Seraphi-
Prijazna prireditev, ki je naletela na dober odziv Celjanov, zlasti še otrok, je bila pač še ena maškarada. Zakaj pa ne?	BRST
Ujeta čarovnica
Čarovnice so svoj čarovniški ples zaplesale tudi v Šmarje-ti pri Celju. Ena se je ujela v drevesno krošnjo in tam ždela kar dva dni in dve noči. Šmarječani so dogodek izkoristili in si v družbi prijazne čarovnice privoščili jesenskih dobrot in tako si lahko mislite, da kostanja in mošta ni manjkalo. Poskrbeli so tudi za dobro voljo in v Čarovniško družbo privabili domačine iz bližnje okolice.	SČ

poplave minilo 15 let
Besneča voda nosila hiše in poplavljala - Nekoč so bile Luče
Zgornje podnaslove ste lahko 5. novembra pred 15 leti prebrali v posebni izdaji Novega tednika, ki smo jo v celoti posvetili katastrofalni poplavi. Doletela je ne le Celje, ampak tudi celotno Savinjsko dolino, tok Savinje je besnel vse do Laškega, voda je prestopila bregove in pred seboj rušila vse, kar ji je prišlo na pot. Še bolj kot pretresljive izpovedi ljudi, ki jim je rušilna moč reke uničila domove, ter bolj kot zastrašujoči podatki o škodi, ki jo je povzročila, so bile zgovorne fotografije tega črnega dne.
1. november je bil tisti usodni datum, ko so ne le Savinja, ampak tudi druge reke in potoki prestopali bregove po vsej celjski regiji. Zgornjo Savinjsko dolino je dobesedno opustošilo. Do zaključka redakcije se razsežnosti tragedije še nihče ni v celoti zavedal. V naslovu smo takrat zgroženi zapisali: Zgornja Savinjska dolina - opustošena, obupana in pozabljena. V Mozirju so nevarnost poplav zaslutili malo po četrti uri zjutraj, nekoliko kasneje so aktivirali občinski 1er krajevne štabe zaščite, ob petih so začeli alarmirati. Čez 20 minut je začelo poplavljati na celotnem območju doline. Najhuje je bilo v Lu-čah, na Ljubnem, voda ni prizanesla niti Nazarjam, Mozirju, Zadrečki dolini niti viš-
je ležečim krajem, kjer so svoje naredili hudourniki, ki so sprožali plazove, odnašali in zasipali ceste. Okrog devete ure so v Mozirju izgubili vsakršno zvezo z Lučami in jo vzpostavili šele naslednje jutro, ko se je skupina geologov z radijsko postajo prebila do Luč peš čez Črnivec. Vremenske razmere poletov in reševanja s helikopterjem niso dovoljevale, zdravnik, gorski reševalci in alpinisti so se proti Lučam napotili peš. Savinja je v svoji dolini na kolena spravila gospodarstvo, odplavilo je hektarje kmetijskih zemljišč ter živino, ponekod so se morali zateči k prisilnemu zakolu, prišlo je do izpada električne energije, preskrbe z vodo ... Mozirjane so že naslednji dan obiskali predstavniki takratne vlade in obljubili pomoč. Ostajal pa je strah pred popustitvijo naravnega jezu, akumulacija bi v tem primeru odnesla spodnji del Luč in povzročila ponovne močne poplave - nihče ni predvidel ustrezne rešitve. Gor-njesavinjčane je tako čakala že tretja nepredvidljiva noč.
Boj za most in življenja
Katastrofa še zdaleč ni bila prihranjena Malim Bra-slovčam, LetuŠu in Polzeli, ki jih je val iz Gornje Savinjske doline z močjo, ki je ru-
£UAuA
ma preorala Savinjsko
eca voda nosila hiše in poplavljala e je vsaj za milijardo nemških mark
ob novembrski katastrofalni poplavi na Celjskem.
šila most za mostom, zalil tako rekoč v hipu. Štab civilne zaščite, gasilci in krajevna skupnost na Polzeli so bili aktivirani že v jutranjih urah, vendar niso vedeli, kako pomagati najbolj ogroženim, ki so v zgornjih nadstropjih in na balkonih hiš Čakali na pomoč, poleg tega niso mogli predvideti, ah bo voda še naraščala, niti niso imeli primerne opreme (dovolj čolnov in vrvi). Potrebna je bila pomoč vojske, ki je pripeljala vojaške čolne in le s skrajnimi napori so tik pred mrakom na suho rešili vseh trideset krajanov z levega brega na Polzeli. V Letušu je marsikdo ostal odrezan od sveta, voda je spodkopala most regionalne ceste. Poplavljene so bile kmetije in hiše na levem bregu, na desnem pa je Savinja razširila svojo strugo kar za 40 metrov, odnesla spodnji jez in poškodovala zgornjega. Do zadnjih hiš so se reševalci in vojska prebili šele pozno zvečer.
Hidi pogled na Laško je bil tega črnega dne grozljiv. Voda je prestopila bregove, zabrisala sledove cest, travnikov in njiv, vdirala v hiše, zalila stanovanjske bloke, od koder so nekatere stanovalce morali evakuirati s čolni, ter številne gospodarske objekte. Savinja je bila najvišja okoli 21. ure, ko je merila šest metrov in pol, Laščani pa so vdani v usodo, navajeni besnenja reke, pomagali drug drugemu in čakali, kaj jim bo prinesla noč. Savinja se je čez noč na srečo umirila.
»Plaval« je tudi dobršen del Celja, naši novinarji so se tega dne na teren podali celo s kanuji. Voda je zalila kleti in prostore številnih stanovanjskih blokov in hiš, šol, vrtcev... Savinja se je zlivala po centru mesta. Najhuje je prizadelo takratni Zdravstveni center Celje, iz celjske bolnišnice so morali odpustiti dve tretjini bolnikov ah jih, ko so bile komunikacijske zveze zopet vzpostavljene, prestaviti v druge bolnišnice. Do izida posebne izdaje Novega tednika niti pomisliti ni bilo mogoče na ocenitev skupne nastale škode. Radio Celje pa je, do koder se je slišal njegov glas, nepretrgoma obveščal o stanju na poplavljenih območjih in spremljal dogajanje.
Sil narave človek ne bo mogel nikdar ukrotiti. Je pa katastrofalna poplava marsikomu povrnila zaupanje v sočloveka. Ljudje so stopili skupaj, si med seboj nesebično pomagali, pa čeprav so pri tem mnogi tvegali svoja življenja. Strani našega časopisa so še nekaj naslednjih številk polnile zahvale požrtvovalnim gasilcem, vojski, štabom civilne zaščite, sosedom in mnogim drugim. Žal pa smo še precej več pisali o prepočasnem ukrepanju pristojnih državnih inštitucij, o neučinkoviti odpravi posledic in o obupanih družinah, ki jim je voda odnesla vse, za kar so garali vse življenje. Nanje se je pozabilo, ko so grozljivi prizori izginili z naslovnic časopisov.
POLONA MASTNAK
Od katastrofalne
@
Gradijo otroško plažo
Na celjskem letnem kopališču so začeli večja obnovitvena dela, med katerimi bodo zgradili nov otroški bazen, ki bo sestavni del nastajajoče otroške plaže.
Investitor je celjski ZPO, ki je upravljanje letnega kopališča prevzel leta 2001. Gradnjo je omogočila uspešna prijava na razpis ministrstva za šolstvo in šport, ki sofinancira slabih 80 milijonov tolarjev visoko naložbo. Dela je na razpisu pridobilo podjetje Remont. Nov otroški bazen bo stal na istem mestu kot prejšnji in bo malo večji, kot je bil do zdaj. Oblikovah so ga v preseku treh krogov. Opremljen bo z vodnimi tobogani, različnimi igračkami in s podobnim, kar
bo otrokom omogočalo svobodno in zanimivo igro.
Ob letošnji gradnji vodnih zadrževalnikov ob Savinji so odstopili del prostora, kjer so bile prej naprave za ogrevanje bazenske vode. Na tem prostoru, ki je zdaj zatravljen in ograjen, ne more pa biti več namenjen ogrevanju bazenskih vod, so postavili igrala za otroke. Ta bodo v kopalni sezoni sestavni del ponudbe nastajajoče otroške plaže, z mestno četrtjo Otok pa se dogovarjajo, da bi igrišče pod posebnim režimom namenih javnosti. To pomeni, da bi bilo igrišče z igrah izven kopalne sezone, če bo mestna četrt poskrbela za odpiranje in ustrezen nadzor, na razpolago vsem otrokom.
Z letošnjo naložbo ZPO nadaljuje vsakoletna vzdrževalna in obnovitvena dela. Že prvo leto so obnovili garderobni objekt, naslednje leto uredili razsvetljavo in strojnico bazena, zatem otroška igrala in igrišča za košarko ter popravili veliki bazen in dovod bazenskih vod. Lani so uredili še igrišče za odbojko na mivki z razsvetljavo, letos pa so kopališče priključili na javno kanalizacijsko omrežje, saj je prej voda iztekala neposredno v Savinjo.
V prihodnosti nameravajo urediti oziroma na novo zgraditi tudi dotrajani veliki bazen in namestiti še več vodnih atrakcij.
BRST Foto: AŠ
Nove ribe v jezeru
Člani celjske ribiške družine so v sredo v Šmartinsko jezero vložili 5 ton približno dvokilogramskih krapov, ki so jih kupili v ribogojstvu Brlek na Ptuju. S tem so končali letošnja ribogojstvena dela in krepko obogatili ribji živelj v Šmartinskem jezeru. V svojih ribnikih so namreč letos vzgojili 4.100 kilogramov krapov, 2.057 smučev in 951 ščuk, ki so jih vse vložili v Šmartinsko jezero, ^gojili so tudi preko 10 tisoč hnjev. 2.789 so jih vložili v jezero, 8.310 pa so jih dali zvezam ribiških družin Pomurja, Celja, Vrhnike in Bleda in s tem poplačali kredit, ki so ga za svoja obnovitvena dela pridobili pri Ribiški zvezi Slovenije.	BS, foto: SHERPA
Pekarna Pečjak d.o.o.
čedalje bolj širi svoje poslovanje izven meja Slovenije. Izdelke iz našega zamrznjenega programa uspešno prodajamo v Nemčijo in Avstrijo, dogovarjamo se za Italijo in Švico.
Zaradi velikega povpraševanja po naših izdelkih bomo naše proizvodne kapacitete v Trzinu povečali z nekaj novimi linijami, zato iščemo
sposobne, mlade delavce,
po možnosti živilske stroke,
ki jih bomo usposobili za vodenje linij. Delo bo večinoma potekalo podnevi, nedelje so dela proste.
Pisne ponudbe pošljite na naslov: Pekama Pečjak d.o.o., Dolenjska cesta 442, 1291 Škofljica ali na: pekarna, pec-
Pogled z dotikom
Ocvirkova na čelu družbenih dejavnosti
V Mestni občini Celje je v sredo prevzela vodenje oddelka za družbene dejavnosti Polonca Ocvirk, prej zaposlena v celjski enoti Probanke.
Ocvirkovo so izbrali po prijavi na razpis za delovna mesta v občinski prijavi, pri čemer se je za mesto vodje oddelka prijavilo 20 kandidatov, 11 jih je izpolnjevalo vse formalne pogoje. Komisija je po pregledu vseh vlog in opravljenih pogovorih s kandidati za predstojnico oddelka za družbene dejavnosti že septembra izbrala Ocvirkovo. Potem ko so po Zakonu o upravnem postopku preverili še pritožbe in jih zavrnili, je Ocvirkova z novembrom pričela delo v celjski občinski upravi. Novo vodjo oddelka za družbene dejavnosti in njen program dela tega oddelka, ki je med največjimi proračunskimi porabniki, bodo predstavih v naslednjih dneh, predvidoma v torek, na novinarski konferenci.	BS
Europa Donna - slovensko združenje za boj proti raku dojk, medijska hiša NT&RC ter Mestni kino Metropol v prihodnjem tednu pripravljamo prireditev Pogled z dotikom z namenom zbiranja sredstev za nakup roloskopa. Tako bomo s plemenitim namenom na nek način skupaj zaključili tudi Rožnati oktober - svetovni mesec boja proti raku dojk.
Za 10. november načrtovano prireditev je na tiskovni konferenci predstavila prim. Jana Govc Eržen, članica upravnega odbora Europe Donne. Omenjena organizacija že od leta 1997 osvešča slovensko javnost o raku dojk. V Sloveniji vsako leto za njim oboli tisoč žensk, okoh štiristo jih zaradi te bolezni umre. Če j e bolezen ugotovljena pravočasno, je ozdravljiva, edina zanesljiva metoda za to pa je rentgensko slikanje dojk (mamografija). Europa Donna se zavzema, da bi bila ta preiskava dostopna vsaki dve leti vsem ženskam po 50. le-
tu, prav tako za vzpostavitev centrov za bolezni dojk po evropskih priporočilih. Cilj je zagotoviti vsem ženskam v Sloveniji enake možnosti in pogoje za zgodnje odkrivanje bolezni in učinkovito zdravljenje. Europa Donna zbira sredstva za nakup roloskopa, naprave za boljše odčitavanje rentgenskih posnetkov dojk, s katerim bi na Onkološkem
ili za nakup roloskopa.
inštitutu v Ljubljani lahko pomagati vsem bolnicam iz Slo-venije.
Prireditev Pogled z dotikom se bo začela 10. novembra ob 19. uri v dvorani Mestnega kina Metropol, z obiskom boste na svoj način prispevati k zbiranju sredstev za nakup roloskopa. V uvodu bosta goste nagovorili prim. Jana Govc Eržen ter odgovorna urednica
Izkupiček s prodajo vstopnic in z zbiranjem sredstev na prireditvi bo nakazan na transakcijski račun Združenja za boj proti raku dojk -Europa Donna za nakup roloskopa: 03134-1111111124, odprt pri SKB banki.
Radia Celje Simona Brglez, nato pa bo na ogled film Bližnji odnosi oskarjevca Mika Nicholsa, ki je posnel zajedljivo zabaven in odkrit pogled na sodobne odnose. Bližnji odnosi so zgodba o štirih neznancih (Juliji Roberts, Judu Lawu, Natalie Portman, Clivu Owenu), njihovih naključnih srečanjih in običajnih izdajstvih. Ukvarjajo se z dejstvom, da si v ljubezni zapomnimo začetkov in koncev, tisto vmes pa nekako izrežemo. Po filmu bo še družabni del.	PM
Iskrica ima 30 let
Enota Iskrica vrtca Zarja Celje je praznovala 30. obletnico, ki so jo obeležili s prijetnim druženjem zaposlenih, otrok in njihovih staršev na igrišču na Lavi, kjer so pripravili Jesenske igranje.
V enoti Iskrica je zaposlenih devet vzgojiteljic ter devet pomočnic, vrtec pa obiskuje okoli 160 otrok. Vodja enote Iskrica Marija Grešak je povedala, da so v letih, odkar deluje vrtec, doživeli veliko sprememb, na eni strani se je spreminjala zakonodaja, po drugi metode in oblike dela. Tudi v prihodnje si želijo čim tesnejšega sodelovanja s starši, konec koncev se z njimi srečujejo dvakrat dnevno, delijo med seboj izkušnje in so obojni del otrokovega vsakdana. Tako so se tudi na lep sončni popoldan zbrali skupaj, pripravili nastope, skupaj peti, se udeležili športnih iger, na koncu pa tudi pogostitve. Zbrali so se okoli pe-skovnika, ki je simboliziral veliko rojstnodnevno torto in prižgati svečke ter zapeli za to priložnost posebej pripravljeno pesem. In si zaželeli še veliko iskric v očeh najmlajših.	PM
ŠOŠTANJ	ŽALEC BRASLOVČE
Zagata ministra Zvera
Pravzaprav ne povsem nepričakovano se v Šoštanju že dogaja afera ravnatelj -gre za imenovanje ravnatelja (ice) nove šole, na katero so Šoštanjčani upravičeno ponosni.
Kot je znano, novo šolo obiskujejo otroci iz dveh dosedanjih šolskih zgradb - OŠ Karla Destovnika Kajuha in Bibe Ročka. Seveda sta imeli obe šoli svoja ravnatelja -»kajuhovce« je vodil Darko Menih, »biba-rokovce« pa Zdenka Klanfer. Zgodilo pa se je, da je kot v. d. ravnatelja novo šolo vodil kar šoštanjski župan (na seji so ga po-
trdili občinski svetniki) Milan Kopušar, bivša ravnatelj in ravnateljica pa sta bila pomočnika. Potem sé je zgodil javni razpis in za mesto ravnatelja so se prijavili štirje kandidati, od katerih eden ni.izpolnjeval pogojev. V boj za najvišje šolsko mesto v Šoštanju se je poleg obeh nekdanjih ravnateljev vključila še Majda Zaveršnik Puc, sedaj pomočnica ravnatelja v glasbeni šoli v Velenju.
V kolektivu OŠ Šoštanj je na volitvah kar 70 odstotkov zaposlenih podprlo kandidaturo Darka Meniha. Klanferjeva je dobila če-
trtino podpore, Majdo Zaveršnik Puc pa je podprlo pet odstotkov vseh učiteljev. Občinski svet je bil na glasovanju razdeljen - Menih in Majda Zaveršnik Puc sta na tajnem glasovanju dobila enako število glasov. In na presenečenje mnogih, ali pa tudi ne, je svet zavoda kot zadnji s šestimi glasovi proti štirim potrdil slednjo. Končna odločitev je v rokah ministra za šolstvo in šport Milana Zvera, ki naj bi o ravnatelju (ici) OŠ Šoštanj odločil mogoče že prihodnji teden.
Ni se še dobro razvedela odločitev sveta zavoda, ko so na različne, predvsem medij-
ske naslove začela romati anonimna pisma »zaskrbljenih staršev«, ki navajajo nekaj številk in predvsem nakazujejo, da je svet zavoda potrdil Majdo Zaveršnik Puc zaradi pritiskov in lobiranja šoštanjskega župana Milana Kopušarja. Kakorkoli že, v petek so pristojnemu ministru poslali vso potrebno dokumentacijo z vsemi številkami. Kako se bo odločil minister, je težko reči, vsekakor pa se je očitno znašel v zanimivi zagati: Majda Zaveršnik Puc je namreč blizu NSi, Menih pa SDS.
US
160 let šolstva v Galicji
Pomemben praznik so praznovali v telovadnici Podružnične osnovne šole Tr-je. O zgodovini šolstva v Galiciji je na slovesnosti govorila vodja POŠ Trje Nada Jelen. Poudarila je, da je bil 25. oktobra 1845 v Galiciji nameščen prvi učitelj Franc Kramar, šola pa se je začela v mali cerkveni leseni koči, ki je bila na prostoru sedanje kaplanije.
Prva šolska zgradba v Galiciji je stara 150 let in je bila večkrat prenovljena, nazadnje lani, ko so jo predelali v stanovanje. 63 let je ga liška šola vključevala otroke iz Pirešice, Pernovega, Železnega, Hramš, Zavrha, Šentjungerta in Gorice. Šola je bila do leta 1890 eno-razrednica, do leta 1956 pa samostojna osemletka; po tem letu je postala štirira-zrednica in podružnična šola Osnovne šole Žalec. Tako je bilo do leta 1970, ko je postala podružnica Osnovne šole Petrovče, kar je še danes. Pomemben mejnik v gališkem šolstvu je bila ustanovitev šole v Veliki Pirešici leta 1908, ki je sprejela otroke iz Pirešice, Pernovega in Železnega. Od takrat so se v Galiciji učili in zoreli v dveh šolah, kot je v mo-
Spominska obeležja
nografiji o Galiciji iz leta 1989 zapisal upravitelj ga-liške šole Jože Kruleč. Šolstvo v Galiciji je močno zaznamoval učiteljski par Kle-menčič, saj je bil učitelj Jože Klemenčič upravitelj v Galiciji kar 41 let, žena Ivana pa je bila kar 37 let učiteljica.
Na obeh šolah so bile zelo skrbno vodene kronike, iz katerih je mogoče razbrati vse pomembnejše dogodke
Med govorom Nade Jelen
v Šoli in kraju. Danes POŠ na Trju obiskuje 90 otrok in je štirirazredna. Kot je na slovesnosti povedala ravnateljica matične OŠ Petrovče Irena Kolar, ima šola dobre pogoje za učenje, kar se pozna tudi na zelo dobrih učnih rezultatih. Tudi žalski župan Lojze Posedel je izrazil veselje in zadovoljstvo, da je tudi sam prispeval k zgraditvi nove šole na Trju.
Ob visokem šolskem jubileju so pripravili bogat kulturni program, razstavo v avli nove šole Trje, na obisku pa so imeli med tednom 12 krajanov in krajank, ki so pred učenci obujali spomine na nekdanje šolske dni. jj
Območna združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline je na Dobrovljah pripravilo tradicionalno srečanje družin, ki so leta 1990 pred jugoslovansko armado skrivale orožje teritorialne obrambe in civilnih struktur takratne občine Žalec.
Občina Žalec je bila med 16 občinami v Sloveniji, ki ukaza vriia armade 15. maja 1990 niso hotele izpolniti. Pri tej odločitvi je bilo vodstvo žalske občine enotno z ol> činskim štabom teritorialne obrambe, ki mu je poveljeval Adi Vidmajer. Oktobra istega leta so se razmere tako zaostrile, da je prišel ukaz, da se mora orožje skriti na več lokacijah.
Tako so 28. oktobra pred 15 leti odpeljali določenim družinam na obrobju doline kakih dva tisoč kosov orožja. To so bile družine Čremož-nik, Danijel in Alojz Satler,
Likeb, Završnik, Frelih, Lob-nikar, Artelj, Cijan, Kos in Rovšnik ter Dom borcev na Dobrovljah in planinski dom pod Reško planino, ki so nato orožje in razstrelivo skrivale do maja 1991, ko se je z njim oborožila slovenska vojska. Ob 10-letnici teh dogodkov so slovenske družine dobile priznanje, letos, ob 15-letnici pa so vse domačije prejele spominsko obeležje. Prvega so odkrili na domačiji Ota Rovšnika na Dobrovljah, drugega pa na Domu borcev. Spomine na te dogodke sta obudila takratni poveljnik Adi Vidmajer in referent za družbeno-gospo-darski sistem Henrik Krajne, slavnostni govornik pa je bil župan občine Braslovče Marko Balant. Kulturni program so pripravili učenci braslovš-ke osnovne šole, podeljene pa so bile tudi spominske značke pripadnikom manevrske strukture.
NAKRATKO
Priznanja kmetijam
GOMILSKO - V okviru prireditev Vesela jesen na Go-milskem je bila zadnja prireditev, kulturni večer, ki so ga pripravili krajevna skupnost in Turistično društvo Gomilsko v sodelovanju s podružničnima osnovnima šolama Gomilsko in Trnava. Na prireditvi so podelili letošnja priznanja turističnega
SLIKOPLESKARSTVO IN POLAGANJE RODOV IZ RUSTIČNIH MAS IN PARKETA
društva za najlepše urejene kmetije, iz Grajske vasi je priznanje in knjižno nagrado prejela kmetija Širše, z Gomilskega kmetija Man-deljc, iz Smatevža kmetija Ledinšek in iz Zakla kmetija Mahor.
Vaja Letuš 2005
LETUŠ - Na medobčinski gasilski vaji so sodelovala štiri gasilska društva iz občin Braslovče, Mozirje in
Šmartno ob Paki. Letošnji gostitelj vaje je bilo Prostovoljno gasilsko društvo Letuš. Vaja je bila v zaselku Pod-gorje na kmetiji Mogel s predpostavko, da je požar na gospodarskem poslopju, na katerem je veliko sena, nastal iz neznanega vzroka, poleg tega pa se je med vožnjo na intervencijo zgodila tudi prometna nesreča. Voznik vozila je ostal ukleščen v vozilu. Po vaji se je vseh 60 gasilcev, ki so sodelovali, zbralo pred gasilskim domom v Letušu, kjer so ocenili uspešnost vaje. Župan občine Braslovče Marko Balant, ki si je vajo ogledal, je izrazil zadovoljstvo nad dobrim sodelovanjem sosednjih gasilskih enot.
Otroško radovednost malčkov iz žalskega vrtca je tokrat potešil poveljnik Miroslav Lovrek.
Dnevi odprtih vrat pri gasilcih
V mesecu požarne varnosti je vseh 32 prostovoljnih gasilskih društev iz petih občin Spodnje Savinjske doline, ki so združena v Gasilski zvezi Žalec, pripravilo dneve odprtih vrat. Največ obiskovalcev, ki so si ogledali gasilske domove, delo ter tehniko gašenja in reševanja, je bilo iz vrtcev in osnovnih šol.
Najmlajše občane mesta Žalec je z delom prostovoljnih gasilcev in njihovo tehniko seznanil poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Žalec Miroslav Lovrek. Dejal je, da so imeli otroci možnost preizkusiti, kako je, če v rokah držiš gasilsko cev, iz katere brizga voda pod pritiskom, se peljati z gasilskim vozilom in se seznaniti s humanimi dejavnostmi, ki jih prostovoljni gasilci opravljajo brezplačno. Otroci so bili zelo radovedni in z navdušenjem so poslušali razlage gasilcev.	TT
ŠENTJUR LAŠKO	DOBJE
RADIO JE UHO,S KATERIM SUŠIMO SVETI
mm.....I . . .38*1 __—J
ŠTAJERSKI VAL
Literarni ustvarjalci s predstavniki JSKD, Dragico Breskvar in Barbaro Korun ter Rokom Matkom (spredaj), študentom AGRFT, ki je večer recitalov tudi vodil.
Med prozo in poezijo
V laški območni izpostavi Javnega sklada za kulturne dejavnosti in Knjižnici Laško so ob dnevu reformacije povabili Laščane na večer recitalov domačih literatov. Predstavilo se je deset pesnikov in pisateljev -amaterjev, literarne delavnice, ki jo je vodila profesorica Barbara Korun, pa se je udeležilo 13 ustvarjalcev.
Skupaj so prebirali in komentirali prozo in poezijo in se seznanili z osnovami, ki se jih je dobro držati pri pisanju, vse ustvarjalce pa je s spodbudno besedo pri tem bodrila tudi Dragica Breskvar, svetovalka za literarno dejavnost pri ZKD Slovenije.
Z recitalom svojih pesmi so se predstavili Mira Deže-
lak Slatinek, ki je nedavno izdala novo pesniško zbirko, Hedvika Perkovič, ki pesmi piše že deset let in ji je uspelo leta 1998 izdati prvo zbirko, in Goran Minovski, ki piše tako prozo kot poezijo in je prebral nekaj pesmi iz svoje ptve zbirke Poleti v svobodo. Okoh 20 pesmi letno napiše Darko Tau-ses, svoje pesmi je prvič prebirala Urška Brodar iz Rimskih Toplic, študentka dramaturgije in prevajalstva, ki je leta 2002 na bežigrajski gimnaziji izdala prvo zbirko z naslovom Brez in opravila mednarodno maturo, zdaj pa piše predvsem dramatiko. Pesmi piše tudi Zlata Strel iz Zidanega Mosta, dolgoletna ravnateljica OŠ Radeče, zdaj že nekaj let upo-
kojenka, zato so tudi njene pesmi povečini pisane na to temo. Pesmi in krajše prozno delo je predstavila Erika Krašek, pa tudi Neven-ka Fantinato, ki zase trdi, da vselej počne tisto, kar ji je v zadovoljstvo in to polaga na srce tudi drugim. Predvsem s humorjem obarvane pesmi je predstavil Ivan Le-ben, ki piše zadnjih 20 let, skupaj pa se je v tem času nabralo preko 300 pesmi, a žal, kot pravi, mu pokojnina ne dopušča, da bi nekoč lahko izdal tudi pesniško zbirko. Prav vse pa je z literarnim delom O, Bog, reši nam mamo, prijetno presenetil Valentin Deželak, ki se je javnosti prav tako predstavil prvič.
MOJCA MAROT
Dočakali asfalt, čakajo še na vodovod
Krajevna skupnost Marija Gradec se je te dni razveselila novega, 700 metrov dolgega, asfaltiranega cestnega odseka na trasi, ki jo je v služnostne namene že leta 1982 oddala družina Holcer.
Cesto so Holcerjevi sami vzdrževali dolgih 23 let. »Ni bilo prijetno, saj smo imeli velike stroške, še zlasti po pobesnelih neurjih. Zgodilo se je, da smo po kakšnem večjem deževju vse dopold-
ne urejali cesto, popoldne pa je prišlo novo neurje in nam jo spet razrilo. Zato smo tudi nenehno pritiskali na krajevno skupnost, da bi se o ureditvi služnostne poti dogovorili, pa dolgo nihče ni storil nič. Šele nekdanji predsednik KS Franc Feldin nas je delno uslišal in nam pomagal nabaviti vsaj betonske cevi, s katerimi smo uredili odvodnjavanje. Še vedno pa je na naših plečih ostalo redno vzdr-
ževanje in še naprej smo klicali na vse strani,« je ob odprtju povedal domačin Marjan Holcer. Z novimi 700 metri asfalta bo zdaj njihovih težav konec, v prvi vrsti pa gre za to zahvala laški občini in komunah ter KS Marija Gradec ter mnogim drugim. Eno željo pa krajani tega zaselka vendarle še imajo, in sicer, da bi k njim pripeljali tudi mestni vodovod.
MOJCA MAROT
Kako izbrati poklic s perspektivo?
Prvi certifikat za društvo kmetic
S tem vprašanjem, še bolj pa s tem, kako za tak poklic navdušiti mladino, so se ukvarjali v Razvojni agenciji Kozjansko. Skupaj z Občino Šentjur so pripravili predstavitev občinskega štipendijskega sklada, deficitarnih poklicev v treh podjetjih ter predstavitev programov Šolskega centra Šentjur svetovalkam osnovnih šol iz občin Dobje in Šentjur.
Občina Šentjur je ustanovila štipendijski sklad, ki je
namenjen domačim dijakom in študentom, štipendije pa sofinancirajo tudi nekatera podjetja. Sklad je med drugim namenjen tudi štipendijam na področju razvoja podeželja ter tistim študentom, ki se izobražujejo v tujini.
Šolski svetovalni delavci so si po srečanju ogledali Alpos, Štore Steel in Tajfun, kjer so podjetja predstavila svojo proizvodnjo. Vsa se namreč soočajo s pomanjkanjem določenih kadrov, ki jih bodo
zaposlovali tudi v bodoče. Na trgu dela močno primanjkuje poklicev s področja obdelave kovin in strojništva. Zelo zaželeni pa so tudi mizarji in orodjarji.
Tudi na tokratnem srečanju so ugotovili, da je dosedanje sodelovanje med osnovnimi šolami in podjetji premalo aktivno, saj bi lahko sicer več želenih kadrov vzgojili doma in v bodoče tako lokalni skupnosti kot posameznikom prihranili marsikatero travmo nezaposleno-
Praznična lepa nedelja
Na Vrhu nad Laškim to nedeljo praznujejo lepo nedeljo, saj 6. novembra goduje zavetnik tamkajšnje cerkve, sveti Lenart.
Slovesno pa ne bo le v nedeljo, ko tamkajšnje konjerejsko društvo pripravlja blagoslov konj, ampak že jutri, ko bodo blagoslovili vsa dela, ki so bila na Vrhu nad Laškim postor-jena v letošnjem letu. Med drugim so postavili javno razsvetljavo, obnovili cesto, uredili poslopje pri župnišču, odprli novo mrliško vežico in še bi lahko naštevali. Sobotnega blagoslova z mašo se bo udeležil tudi kanonik Jože Goličnik. V nedeljo, ko bo blagoslov konj, bodo v goste povabili Savinjske rogiste, pri čemer organizatorji pričakujejo okrog 300 ljudi in več kot 50 konj.	BA
sti, podjetjem pa dolgotrajno iskanje primernih kadrov. Izobraževalne možnosti v kraju je v zadnjem času precej obogatil Šolski center Šentjur, ki že ima veliko atraktivnih programov, v bodoče pa nameravajo vpeljati še nekatere. Posebej si v sodelovanju z občinama Šentjur in Dobje ter podporo ostalih občin kozjanske in ob-soteljske subregije prizadevajo za uvedbo gimnazijskega programa.
ST
Počitnice v telovadnici
Že četrto leto zapored so v telovadnici osnovne šole Dobje v »krompirjevih« počitnicah pripravili brezplačne aktivnosti, ki se jih vsak prosti dan do konca tedna udeležuje tudi po petdeset in več otrok. Ukvarjajo se z nogometom, košarko, odbojko, rokometom in hokejem. Aktivnosti pod strokovnim vodstvom učiteljev trajajo vsak dan od 8. do 12. ure, sofinancirata pa jih Zveza za šport otrok in mladine Slovenije in občina Dobje.
SUZANA PLEMENITAŠ
Med najbolj aktivnimi in verjetno tudi priljubljenimi šentjurskimi društvi je gotovo društvo kmetic. Ves čas se izobražujejo, srečujejo, pečejo in kuhajo, brez njih pa ne mine nobena spodobna prireditev v občini.
Društvo oziroma njegova predsednica Dragica Dob-nik se zdaj kot prva v šentj-rusko-šmarski regiji lahko pohvali tudi z nacionalnim certifikatom izdelovalke kruha, peciva in testenin na tradicionalen način. Pisno nalogo je uspešno zagovarjala pred komisijo v kme-tijsko-gozdarski zbornici. In kako bo certifikat zdaj unovčila? »Gore se z njim ne dajo premikati, glede na to, da se udeležujemo mnogih razstav in tekmovanj, pa imam malo boljši občutek, če ne drugega,« pravi Dob-nikova, ki se zaveda, da s svojim zgledom spodbuja tudi ostale članice društva.
Dragica Dobnik
Sicer pa jim nikoli ne zmanjka dela. Nazadnje so z vonjem po sveže pečenem kruhu iz krušne peči v črni kuhinji napolnile pobočje dra-meljske Uršule. Verjetno si lahko predstavljate, da je bila pot navkreber tokrat bistveno lažja in cilj s kosom še toplega kruha nadvse zaželen.	ST
ROGAŠKA S.j ŠMARJE P. J.: KOZJE
Čigava Je sploh kotlovnica?
V največjem blokovskem naselju Rogaške Slatine vrenja zaradi kotlovnice ni
konec
V	Rogaški Slatini je prišlo pred nekaj dnevi do prvega sestanka med predstavniki odbora za ohranitev skupne kotlovnice v največjem blokovskem naselju Ratanska vas ter med predstavniki odbora za prehod za lastno ogrevanje.
V	prvem so samoorganizi-rani lastniki stanovanj, ki nasprotujejo ukinitvi skupne kotlovnice, v drugem ima prvo besedo občina, ki javno ogrevanje ukinja. Pred ukinitvijo naj bi namreč zasebni lastniki kupili plinske peči ter plačali še več drugih stroškov, pri čemer omenjajo, da je med njimi veliko takšnih, ki so brez služb ali delavci steklarne. Tudi slednji kreditov ne morejo dobiti.
Sestanek v občinski stavbi sta sklicala na željo lastnikov stanovanj upravljalca celjski Atrij in Upra stan Ruše, lastnike pa je najbolj zanimalo, kdo je lastnik kotlovnice, ki jo občina ukinja. Kot je povedal predstavnik občine Vlado Kučan, je objekt v zemljiški knjigi knjižen na občino, po podatkih nasprotne strani pa naj bi bila dejansko v lasti stanovalcev. Pravna presoja o tem, ki naj bi jo opravili v Mariboru, bo znana konec novembra in če bo v korist etažnih lastnikov, bodo ti zahtevali razpis koncesije za njeno upravljanje.
Prav tako so precej pozornosti namenili dotrajanosti dosedanje kotlovnice, v kar vsi zasebni lastniki ne verjamejo. Predstavnik podjetja
Sporu zaradi predvidene ukinitve skupne kotlovnice v Ratanski vasi še ni videti konca.
Bahč s Polzele, ki je izdelalo študijo o dotrajanosti (po naročilu komunalnega podjetja OKP Rogaška Slatina) je povedal, da so zelo slabe predvsem kinete, etažni lastniki pa krivijo za takšno stanje upravljalca, komunalno podjetje.
Po navedbah nasprotnikov ukinitve kotlovnice je glavni vzrok izgub, na katere se v zvezi z ukinitvijo občina najbolj sklicuje, prenizka cena za ogrevanje šole v Ratanski vasi, kjer je kar ena četrtina vseh ogrevalnih površin. Ta cena naj bi bila prikrojena na račun etažnih lastnikov.
Kot omenjajo zasebni lastniki, bi bil tudi prehod na lastno ogrevanje po tehnični plati ponekod komaj mogoč. Ta-
ko je predstavnica Atrija vprašala predstavnika podjetja Bahč, kako je mogoče, da je dimnikarski strokovnjak neki stranki v bloku v Žiberni-ku 17 odsvetoval priključitev. Predstavnik Bahča je odgovoril, naj ga v primeru nejasnosti pokličejo.
V zvezi z ukinitvijo javnega ogrevanja je na sestanku ostro nastopila predstavnica upravljalca Upra stan Ruše ter omenila, da je Občina Ruše v podobnem primeru »plin pripeljala do zadnjega stanovanja« ter v prvem letu porabo plina subvencionirala. Zato je zahtevala več posluha do etažnih lastnikov v največjem blokovskem naselju v Rogaški Slathii. »Danes smo že drugič tu, vendar ni točno
ugotovljeno niti to, kdo je lastnik kotlovnice,« je med drugim povedala.
Predstavniki odbora za ukinitev odbora so spet posumili v različna ozadja ukinitve kotlovnice. Tako so omenjali korist od marže, ki jo prejema občina od koncesionarja Adriaplina ter njegov interes po širitvi omrežja (družba ima v Rogaški Slatini 30-let-no občinsko koncesijo za prodajo plina), pa vse do tega, da je obstoječe razvodno omrežje pod novejšim objektom enega od članov občinskega sveta.
Ponovni sestanek obeh odborov naj bi bil, ko bo znana pravna presoja o lastništvu kotlovuice.
BRANE JERANKO
13
Občina prodaja hiše
Občina Šmarje pri Jelšah, ki se pripravlja na gradnjo novega stanovanjskega bloka v Cankarjevi ulici, se je predlani odločila za prodajo petnajstih montažnih hiš v občinskem središču ter v vasi Sveti Štefan.
Družinske hiše, ki so bile zgrajene po kozjanskem potresu, so v občinski lasti, saj se njihovi stanovalci za odkup po Jazbinškovem zakonu niso odločili (leta 1991). Občini je uspelo lani in letos prodati sedem stanovanjskih enot, pet pa trenutno ostaja neprodanih, pri čemer v občinski upravi ocenjujejo, da se stanovalci v slednjih za odkup ne bodo odločili. Tem stanovalcem bo občina ponudila enakovredna blokovska stanovanja, vsoto od vseh petnajstih stanovanjskih enot pa porabila za financiranje gradnje novega bloka.	BJ
Iz prodajalne bo nastal blok
V Rogaški Slatini se pripravljajo na ureditev 14 neprofitnih stanovanj, ki bodo v preurejenem objektu nekdanje industrijske prodajalne družbe Kors.
Občina je omenjeno stavbo v Ratanski vasi odkupila pred dvema letoma, v stečajnem postopku, ter se je nato zaradi soinvestitorstva povezala z republiškim stanovanjskim skladom. Občinski svet je soinvestitorstvo stanovanjskega sklada na zadnji seji že potrdil, vrednost investicije pa je ocenjena na 102 milijona tolarjev.	BJ
Zaradi vodarjev kasnijo
V Šmarju pri Jelšah, kjer se pripravljajo na gradnjo dveh blokov v Cankarjevi ulici, je občina pred kratkim sprejela lokacijski načrt.
Na omenjeno gradnjo se pripravljajo že dalj časa, saj je prišlo do zapleta z mnenjem vodarjev, pri čemer je bilo do-
GAL
ERi
J<r>i
0 K V i li
IZDELUJEMO VSE VRSTE OKVIRJEV ZA SLIKE Stanetova 18a, Celje Telefon: 03/5 485 028
kazano, da je območje poplavno varno. V blokih, ld bodo prijaznejše razčlenjene oblike, bo vsega skupaj 36 stanovanj, ob njih pa bo zgrajena tudi večja ploščad ter urejena sprehajalna pešpot ob Šmar-skem potoku. Zaradi gradnje blokov bo treba porušiti šestnajst obstoječih garaž, lastniki pa se z njihovo nadomestno gradnjo strinjajo.
V občinski upravi računajo, da bodo kmalu oddali vlogo za gradbeno dovoljenje za gradnjo blokov, saj je pripravljanje projektne dokumentacije v zaključni fazi. Za pridobitev sredstev za gradnjo se je občina prijavila na razpis republiškega stanovanjskega sklada, sama pa bo vložila med drugim denar od prodaje družinskih montažnih hiš, ki so v njeni lasti.	BJ
OJPTIÍCA.
PE CELJE, Stanetova ulical3, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI
Podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 Telefon: 03/428 55 80, tax: 03/428 55 83
Miklavž bo »prineselc« Malo hišo
CMCelje y »«^stanovanjskom
■■ ■■ ■■ ■■ kompl»k»u Uvada Šontjur
ClSTE MOSTOVI CfUf d.d.	pri Celju prodamo:
0 m2 • 1 dmo
stanovanji v izmeri 65,50
Za vse dodatne informacije pokličite na tal. 03 42 66 586 ga. Mate|0 K0MP0Ž.
Gradi m a za v a s
Na zgornjem delu arhitekturno izjemnega trga Pilštanj ureja humanitarno Društvo Materina dušica hišo, ki jo bodo slovesno otvorili na miklavževo, 6. decembra. V Mali hiši bo nastanjenih deset otrok v starosti do štirinajst let, ki so žrtve družinskega nasilja, alkohola, zlorab, zanemarjanja s strani staršev, kot tudi nemoči staršev, ko za otroke, na primer zaradi njihovega odhoda v bolnišnico, nima kdo skrbeti.
Hiša bo vmesni Člen med matično družino, rejništvom in prevzgojnim domom za otroke in mladostnike. Starši bodo še vedno imeli možnost, da odnose v družini ure-dijo, da bo otrok lahko živel vredno in dostojno življenje v okviru družine.
Leta 2004 je Društvo Materina dušica s pomočjo Lions cluba Ilirija in s Slovenskim mednarodnim združenjem žensk SILA kupilo starejšo hišo na Pilšta-nju, z izključnim ciljem nameniti jo za otroke v stiski. Gre za prvo hišo v Sloveniji, ki bo nudila otrokom celodnevno bivanje in zavetje. V akciji obnove so pomagale številne delovne organizacije, društva, občine in posamezniki s prispevki, materialom in delom, kot eden zadnjih pa se je s polaganjem keramičnih ploščic odzval tudi popularni 6Pack Čukur. Ob hiši bo tudi velik vrt, predvsem pa bodo mladi z vzgojitelji vnesli novo življenje v sicer ne preveč živahen Pilštanj.
TONE VRABL
Gonilni sili pri zahtevni obnovi objekta na Pilštanju sta Simona Simon (levo) in predsednica Društva Materina dušica Ada Požeg.
Zadruga gradi in ruši
Nov trgovski center v Konjicah - Kaj bo s trgovinama v Tepanju in Ločah?
Sodelovanje med Kmetijsko gozdarsko zadrugo in občino Slovenske Konjice je v zadnjem letu bistveno boljše, saj so v tem času sporazumno razrešili vrsto dolgo odprtih vprašanj, povezanih z zemljišči v njeni lasti. Pred njimi pa so že nova vprašanja, ki terjajo odgovore.
Boljše sodelovanje sovpada s časom, ko je funkcijo direktorja prevzel mag. Milan Repič. Brez tega tudi v prihodnosti nebo šlo, so opozarjali na zadnji seji občinskega sveta, na kateri je mag. Repič predstavil vizijo razvoja zadruge. Ta vključuje. 317 članov - kmetov iz konjiške, zreške in vitanjske občine ter zaposlenih v zadru-
gi. Gospodarijo na več kot 1.500 kmetijah, ki po povprečni velikosti 6 hektarjev sodijo v slovensko povprečje. Sicer pa so tudi njihove težave podobne kot drugod -manjše kmetije propadajo, razdrobljene parcele jim povečujejo stroške, dve tretjini kmetij je v višinskem delu.
Večina članov zadruge se ukvarja z živinorejo, pri kateri je v ospredju prireja mleka. 1.500 mlekaric da letno 7,5 milijona litrov mleka, ki ga Kmetijsko gozdarska zadruga v celoti proda mlekarni Celeia. Tako bo tudi ostalo, razen če se bo zadruga kot celota odločila drugače. Posamezni člani namreč ne nameravajo sa-
mi iskati boljših ponudnikov za odkup.
Kmetijsko gozdarska zadruga Slovenske Konjice pa je v tem času sredi priprav na ureditev kompleksnega trgovskega centra s ponudbo živil in tehničnega blaga na enem mestu, na lokaciji, kjer ima že sedaj svoje prostore. Občina ji je s sprejemom potrebnih prostorskih sprememb za ureditev parkirišča že prižgala zeleno luč.
V zadrugi pa hkrati razmišljajo o ukinitvi trgovine v Tepanju. To je trenutno še edina zadružna trgovina z živili, ki pa vse večj e konkurence velikih trgovcev ne vzdrži več, povrhu pa tudi njena lokacija ni primerna. Drugo še odprto vprašanje je trgovi-
na v Ločah. Njena usoda je prav tako odvisna od dogovorov z občino oziroma krajevno skupnostjo. Zadruga ima namreč v Ločah trgovino in skladišče na dveh različnih lokacijah, rada pa bi imela oboje na istem mestu. Tam, kjer je trgovina, to ni mogoče, zato si seveda želijo, da bi jim stavbo odkupili, tako kot so že naredili v Špitaliču, potem pa bi novo trgovino uredili zraven skladišča. »Zadruga ne more pričakovati, da bo občina odkupovala tisto, kar ji je odveč,« je to željo kratko komentiral župan Janez Jazbec, tako da je težko predvideti, kam bo pripeljalo dogovarjanje.
MILENA B. POKLIC
Nov cestni odsek
V petek je minister za promet mag. Janez Božič slovesno predal v uporabo no-vourejeni odsek regionalne ceste skozi naselje Loška Gora v Občini Zreče. Gre za 1.400 metrov ceste od Zreč v smeri proti Rogli, ki so jo urejali od začetka poletja, 230 metrov vključno s kro-žiščem pa še čaka na izgradnjo.
S tem je zaključena I. faza ureditve odseka regio-
nalne ceste Pesek-Rogla-Zreče. Ureditev odseka je obsegala rekonstrukcijo vozišča, izgradnjo pločnika in avtobusnega postajališča, ureditev križišč z lokalnimi cestami, hišnih priključkov in odvodnjavanja, sanacijo in razširitev dveh prepustov ter sanacijo usada. V okviru naložbe je bila urejena tudi javna razsvetljava ter komunalna infrastruktura.
Za izgradnjo je ministrstvo za promet oziroma direkcija za ceste prispevala 261 milijonov tolarjev, občina Zreče pa 48 milijonov. Dela so skupaj opravili CM Celje kot vodilni partner, ter SCT.
Novourejeni odsek pomeni izboljšanje prometno-var-nostnih razmer tako za vsakdanje uporabnike omenjene ceste kot tudi za številne turiste, ki obiskujejo turistične centre v zreški občini. MBP
Nenapovedana gasilska vaja
Priznanja za najboljše stvaritve na temo mini so prejeli Ivan Marinič iz OŠ Ob Dravinji, Jerneja Laznik iz OŠ Pod goro, Kristjan Plankelj iz OŠ Vitanje ter Valerija Kobale iz OŠ Loče, ki je na podelitev ni bilo. Njen zmagovalni plakat je na fotografiji skrajno desno. Za avtorji likovnih del so ustanovni predsednik Lions kluba Konjice Miro Kvas, koordinator likovne dejavnosti Arpad Šalamon in aktualni predsednik Tadej Slapnik.
Otroci za mir v svetu
V Kulturnem domu Slovenske Konjice so odprli razstavo izbranih del osnovnošolcev, ki so sodelovali na 18. mednarodnem Lions likovnem natečaju Dajmo miru priložnost. Sodelovanje v akciji ter razstavo je letos že drugič pripravil Lions klub Konjice.
Na osrednji prireditvi, na kateri so razglasili najboljša likovna dela, je predsednik Lions kluba Konjice Tadej
Slapnik predstavil namen akcije, v kateri vsako leto sodeluje 350 tisoč otrok, med njimi več kot dva tisoč slovenskih. S konjiškega območja je letos sodelovalo 65 učencev. Največ plakatov miru so ustvarili v Osnovni šoli Pod goro, izkazali pa so se tudi učenci šole Ob Dravinji, v Ločah in Vitanju.
Kot je povedal koordinator likovne dejavnosti Lions kluba Konjice Arpad Šalamon,
so otroci s svojimi deli dokazali, da razmišljajo o miru, prijateljstvu in sožitju med vsemi ljudmi na svetu, kar je tudi glavni namen likovnega natečaja. Zaradi omejenega prostora so razstavili 30 najboljših likovnih del. Med desetimi nominiranci so štirim podelili priznanja. Lions klub Konjice pa bo kot najboljše delo poslal v nadaljnje tekmovanje plakat Valerije Kobale iz Osnovne šole Loče. MBP
V Gasilski zvezi Vojnik-Dobrna so se v letošnjem mesecu požarne varnosti oktobru odločili za nenapovedano praktično vajo pri reševanju požara, ki je zajel gospodarsko poslopje.
Vaja je bila zadnjo soboto v oktobru popoldne na gospodarskem objektu poveljnika PGD Lemberg Simona Brežnika v Lembergu. Zanimivo, da tudi poveljnik ni vedel za vajo, zato jo je s poža-rišča na domačem objektu edini spremljal v civilni obleki. Poveljnik GZ Vojnik-
Dobrna Ivan Jezernik, ki si je zamislil vajo, je bil z njenim potekom zadovoljen: »Nenapovedana vaja je bila zato, da bi ugotovili more bitne pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti, da bo delo gasilcev čimbolj učinkovito. Nekateri udeleženci so sicer malo negodovali, vendar smo v analizi ugotovili, da je vaja dosegla namen. Na prizorišče se je z ustrezno tehniko pripeljalo okoli 60 gasilcev naših prostovoljnih gasilskih društev, vsi pa so bili tudi primerno opremljeni.«
Vajo si je z zanimanjem ogledal tudi predsednik GZ Vojnik-Dobrna, župan Beno Podergajs: »Pomanjkljivosti bomo po analizi na ga silskem poveljstvu odpravili in tako bodo naši gasilci še sposobnejši, kot so že. Videli smo tudi, s kakšno tehniko razpolagajo naša društva in kako so gasilci osebno opremljeni in zaščiteni. Letos zakuske po vaji nismo delali, ker bomo denar raje nakazali društvom.«
TONE VRABL
Kdo bo na čelu zavoda?
Na Dobrni poteka postopek imenovanja vršilke dolžnosti tamkajšnjega regijskega zavoda za usposabljanje in varstvo, namenjenega otrokom s posebnimi potrebami.
Po. dveh neuspešnih razpisih za direktorja zavoda je svet zavoda pred kratkim soglasno sprejel imenovanje Jožice Grubelnik za vršilko dolžnosti direktorja. Pozitivno mnenje k temu imenovanju je na svoji zadnji seji dal tudi občinski svet Dobrne in to za čas enega leta. Grubelnikova je dolgoletna delavka dobrnskega zavoda ter je psihologinja z nazivom samostojna svetovalka. V preteklih dveh mandatih je bila tudi predsednica sveta zavoda. BJ
Nenapovedana vaja gasilskih društev v GZ Vojnik-Dobrna na gospodarsko poslopje v Lembergu.
Že «Planetu TUŠ!
Dotik svetlobe v Stanetu
Aufbiks, čreve na plot - zadnjič!
Prejšnji teden sta se snemalna in igralska ekipa, ki sodelujeta pri snemanju zgodovinskega igrano dokumentarnega filma Aufbiks, čreve na plot!, po šestnajstih snemalnih dneh počasi poslovili od celjskih prizorišč. Celje se je tako iz začasnega povratka v 19. stoletje zopet vrnilo v svoj običajni vsakdan.
Scenarij je nastajal po knjigi Aufbiks! Kri v luft! Čreve na plot! celjskega zgodovinarja dr. Janeza Cvirna, obravnava pa dinamiko nacionalnih odnosov med celjskimi Slovenci in Nemci konec 19. in v začetku 20. stoletja. Film režira Znani slovenski režiser Miran Zupanič, producira ga produkcijska hiša Visual production v koprodukciji z RTV Slovenija, sofinancira pa Ministrstvo za kulturo RS. Po-
snet je v slovenskem in nemškem jeziku, saj je režiser želel s tem prikazati kontrast v odnosih med Nemci in Slovenci, zato so k sodelovanju povabili tudi igralce iz sosednje Avstrije, poleg domačih igralcev (Janez Bermež, Miro Podjed, Kristijan Guček, Tomaž Gubenšek...) so se jim pridružili še številni statisti. Producent in direktor fotografije Aleš Šega je po šestnajstih dneh intenzivnega snemanja na različnih lokacijah po Celju, ki so se ga dvakrat lotili tudi ponoči, z narejenim izjemno zadovoljen, sledila bosta ogled posnetkov in post-produkcija. Snemanje je zaradi atraktivnih kostumov in skrbno izbranih lokacij, iz katerih je ekipa odstranila vse, kar bi spominjalo na napačno stoletje, zares dajalo vtis nekega povsem dru-
gega časa, koje vCelju še vrelo in kipelo od pomladi narodov, prebujajočega se slovenskega nacionalizma in trdovratnega nemškega samo-ljubja. Pritegnilo je marsikateri pogled mimoidočih, ki jih je predvsem zanimalo, kdaj si bodo dokumentarec o svojem mestu lahko tudi ogledati. Premiera filma bo predvidoma v aprilu prihodnje leto in sicer v celjskem kinu Metropol, v letu 2006 pa bo kot dokumentarec meseca predvajan tudi na prvem programu Televizije Slovenija. Film bodo izdali tudi na DVD-ju, avtor knjižne predloge dr. Janez Cvirn pa razmišlja, da bi ob premieri izdal tudi ponatis svoje knjige, saj je bila ob izidu (v izdaji NT&RC) leta 1990 takoj razprodana.
PM
Razstava še v besedi
Alenka Gregorič, kustosinja razstave Ljubezen je bojno polje, ki je na ogled v Likovnem salonu Celje, bo v ponedeljek ob 20. uri podrobneje predstavila omenjeno razstavo in njena avtorja Alena Ožbolta in Žigo Kari-ža.
Razstavo, ki je bila uspešno sprejeta v Ljubljani (pre-mierno je bila postavljena v Galeriji ŠKUC), z zanimanjem obiskujejo tudi v celjskem Likovnem salonu. V primeru tandema Kariž in Ožbolt gre za precizno zasnovan razstavni koncept, ki izhaja iz združitve njunih dosedanjih polj zanimanja, strnjenih v nekakšno nasičeno gmoto. Za osnovno izhodišče svojih del sta se umetnika oprla na fenomen časa, njegovo minljivost ter na kritično pozicijo oziroma komentar na potek lastne in občečloveške zgodovine.	BA
Večer s Ferijem Lainščkom
Ljubitelji dobre knjige so v žalski medobčinski matični knjižnici preživeli lep večer z zakladničarjem prekmurskega jezika Ferijem Lainščkom. Njegov obsežen, raznolik in tematsko bogat literarni opus je predstavila Anka Krčmar, odlomke njegovih del pa je v knjižnem jeziku in prekmurskem narečju brala Vesna Radanovič.
Poslušalci so slišali veliko zanimivega o avtorjevi mladosti in pravljicah, ki sta mu jih pripovedovala starša, saj mu drugega zaradi revščine nista mogla dati. Sta pa s tem naredila pisatelja, ki je za svoje literarno dejavnost prejel šte-
vilne nagrade in priznanja, naj omenimo samo nagrado Prešernovega sklada za roman Ki jo je megla prinesla, nagrado Kresnik za roman Namesto koga roža cveti in nagrado Ve-černica za zbirko pravljic Mi-slice. Po njegovih dveh romanih sta že posneta filma, pravkar pa snemajo film Ljubezen, traktor in rokenrol po njegovem romanu Vanko-štanc. Bralci so si bih skoraj edini, da je njegov najboljši roman Ločil bom peno od valov, pa tudi pisatelj je obljubil nadaljevanje tega imenitnega romana, v katerem opisuje čas pred prvo svetovno vojno, ko se je porajalo domače meščanstvo. TT
Anka Krčmar, Vesna Radanovič in Feri Lainščak
Internetno kavarno Stane od včeraj krasijo fotografije iz opusa Dotik svetlobe Hermana Čatra.
»Poudarek njegovega izraza je relativno zahteven tudi za izkušenega fotografa. To je svetloba v vseh svojih pojavnih oblikah, kot rojstvo barv in vsega vidnega. Pri tem beleži svetlobo v stanju njene največje moči in zaslepljenosti, ko se barve še niso pojavile oziroma še niso razpoznavne, in na drugi strani že kontrast makovega polja in naprej paleto jesenskih barvitosti. Dotik svetlobe je tako enkrat agresiven, kontrasten, dramatičen in se kaže v težkih refleksih in oblikah na mehki barvni podlagi, drugič spet izžareva nežnost in
spokojnost meglenega jutra ah cvetočega polja,« je o Ča-trovih fotografijah zapisal predsednik Fotografske zveze Slovenije Vinko Skale.
Hermana Čatra je s fotografijo seznanil oče. V zadnjih desetih letih se intenzivno ukvarja z umetniško fotografijo, predvsem fotografira pokrajino, v zadnjem času pa tudi akt in portret. Je član Fotografskega društva Celje in Foto kluba Maribor. Do danes je imel že 30 samostojnih razstav, pri čemer razstavlja tudi v tujini. Od leta 1997 sodeluje na tekmovalnih razstavah in dosega pomembne uspehe. V Sloveniji je bil na državnih razstavah dvakrat tretji in enkrat drugi, v tujini pa je na med-
narodni razstavi v Nišu prejel prvo nagrado. Na mednarodni F1AP razstavi, razstavi Mednarodne organizacije umetniške fotografije, ki velja za eno izmed najpomembnejših tekmovanj na področju fotografije, je letos na Slovaškem prejel zlato medaljo. V preteklih letih pa so mu prav tako na mednarodnih FIAP razstavah sprejeli že štirideset fotografij, in to kar v dvanajstih državah. Septembra letos je dobil še zlato medaljo na mednarodni razstavi fotografij v Bački Topoti, umetniški svet Fotografske zveze Slovenije pa mu je podelil razstavljalski naslov Kandidat za mojstra fotografije.
BA
94 min., (The Adventures of Sharkboy and Lavagirl in 3-D), družinski pustolovski film Režija: Robert Rodriguez igrajo: Taylor Lautner, Taylor Dooley, Cayden Boyd, George Lopez, David
Arquette, Kristin Davis Sinhronizirano v slovenščino in posneto v 3-D tehniki!
Šentjur v znamenju slikarskih platen
Šentjur je pred kratkim gostil 19 likovnikov iz likovnih društev celjskega območja. Gre za prvo tovrstno delavnico v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti in kot je povedala Anita Koleša, so z odzivom in izvedbo nadvse zadovoljni.
Ustvarjalci so imeli pri izbiri tehnik bolj ah manj proste roke, predvsem z namenom, da čimbolj izrazijo svojo kreativnost. Dobri pogoji za delo in prizadevanje mentorja, da slikarjem pomaga najti pot do lastnega izraza, je veliko doprineslo k pozitivnemu in us-ivarjalnemu vzdušju. Tridnevno delavnico je vodil akademski slikar Dušan Fišer s Ptujske Gore. Nastala dela bodo 16. novembra razstavljena v Rogaški Slatini, saj Šentjur zaenkrat še ne premore primerne galerije.	ST
MORSKI DEČEK IN DEKLICA IZ LAVE
Od kolin do eksponata
Nenavaden muzej mesoreznic - Anton Drame jih je zbral več kot sto
žal nimam dovolj prostora,« pravi in pokaže še gramofon, ki so ga naredili daljnega leta 1944. Če imate doma kakšno mesoreznico, tem starejšo tem bolje, zdaj veste, kam z njo. Anton jo bo z veseljem sprejel. Če pa bi si jih želeli ogledati, boste tudi dobrodošli.
Pred sedmimi leti ostali sami
Ogled nenavadnega muzeja pa bi bil še pred nekaj meseci praktično nemogoč. K Dra-metovim z glavne ceste med Loko pri Žusmu in Podčetr-kom vodi strma cesta v hrib. Letos poleti so k njihovi hiši položili asfalt. Pred tem je bilo do hiše z avtom enostavno nemogoče. »Na srečo mi je sosed odstopil zemljo, da smo cesto speljali po drugi strani. Prej seje cesta vila sem gor tule čez,« pravi in pokaže na skoraj navpičen klanec pod lopo. 44-letni oče dveh sinov je že sedem let vdovec. Tako so na svojem klancu ostali trije fantje. »Hišo sem sam dozidal. Saj kar gre, čeprav bi ženska roka seveda prav prišla,« se Anton ne pritožuje nad svojo usodo. Eden od sinov je srednješolec, drugi pa je še v osnovni šoli. »Večkrat je bilo hudo, ampak običajno se vedno pokaže, da so
še dobri ljudje na svetu.« Tako so Člani športnega društva iz Podčetrtka, sinovi prijatelji, opremili kopalnico. »Živimo bolj ali manj običajno življenje. Le samoumevne stvari, kot je morda topla voda iz pipe, znamo bolj ceniti kot drugi. Sicer pa služba, šola in druge obveznosti.
Enkrat so nas predstavili v Iskrici Nedeljskega. Takrat so imeli mnogi veliko za povedati. Ampak konec koncev socialna služba vsa ta leta za nas Še vedela ni,« tragično zgodbo zaključi Anton in se še enkrat sprehodi po svojem malem muzeju mesoreznic.
SAŠKA TERŽAN
V zasebnih zbirkah ljudje hranijo marsikaj. Od najbolj znamenitih znamk in kovancev do precej razširjenih pločevink, igralnih kart ali vžigalnikov. Gotovo pa ne poznate prav veliko ljudi, ki bi zbirali meso-reznice. Anton Drame z Zgornjega Tinskega jih je v zadnjih letih prinesel domov več kot sto.
»Nekaj sem jih imel doma že prej. Potem sem jih slučajno dobil še par in taka se je začelo. Od vse povsod sem
jih nosil. Od Sv. Štefana, Ka-lobja do Žegra. Eno sem dobil celo v Polju ob Sotli. Najprej so mi jih ljudje sami dajali, če jih le hočem, na koncu pa sem jih moral že plačevati po jurja,« o svoji zbirki pove Anton. »Škoda, da nimajo vse vgraviranih letnic,« pravi, a brez dvoma je najbolj ponosen na dvovaljčno mesoreznico, za katero ocenjuje, da je stara vsaj 150 let. »Takih že dolgo ne delajo več in gotovo je marsikdo še nikoli ni videl.« Najstarejša
vgravirana letnica je iz leta 1897, toda titanove kasneje niso imele več letnic. Se pa ve, da imajo tiste pobarvane že kar precej križev na plečih. Ko jih je zadnjič preštel, jih je bilo 107. Šele pred kratkim pa je zanje uredil prostore v kleti in jih namestil na posebne police. Zbira pa še marsikaj drugega. »Imam zbirko orodja. Ko stari ljudje umrejo, se za te reči običajno nihče ne meni. Včasih se mi zdi prav škoda, ko kak večji kos orodja propada, a
Anton Drame v svoji zbirki hrani več kot sto mesoreznic.
Pod lopo ob mali hišici na hribu je nekoč tekla cesta. Skoraj navpično v breg se ni dalo drugače kot peš.
IZLET V PRLEKIJO!
V soboto, 26. novembra, bomo dva avtobusa srečnežev popeljali na brezplačni izlet v Prlekijo med čudovite griče in ravnine med Muro in Dravo.
V Tušu smo v sodelovanju z Novim tednikom tokrat pripravili akcijo, v kateri boste lahko naročniki izžrebani za celodnevni izlet za dve osebi, ki vam bo odkril skrivnosti in lepote prvih zimskih dni v Prlekiji.
Pokušali bomo vrhunska vina, se podali pod zemljo med hrastove sode, v katerih zori žlahtna kapljica vinske kleti Jeruzalem Ormož, obiskali Središče ob Dravi in se krepčali z lokalnimi specialitetami.
Naslov:__Celjč
Številka Tuš klub kartice:	n;,.uítMÍnife
mmmomgm y	t8đn,lt
Naročniška številka Novega tednika:	ĚTffík * WffftffH
□mam	ostmE
@
iáěiST:___ ■ '	IERUZA1EM OKMC£
In kako postati eden od izbrancev?
Izpolnite kupone, ki jih bomo objavljali v prihodnjih številkah, in z malo sreče boste na enem od avtobusov izletnikov!
Kupon pošjite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje.
Na neki točki je tudi v gori prijateljstvo vse, kar šteje.
Tibet je mistična dežela, ki človeka skoraj prepriča, da je na nekem drugem planetu.
Gora Jim Je bila naklonjena
Po vrnitvi iz Himalaje - Šest od devetih alpinistov osvojilo vrh Šiša Pangme
Pred vzponom je alpiniste v budističnem templju blagoslovil svečenik.
V začetku septembra so se poslavljali. Bilo je vsega po malem. Vznemirjenja, pričakovanja, navdušenja. 1\idi nelagodja. Devet alpinistov se je odpravljalo v Himalajo. Tokratni cilj je bila 8.027 metrov visoka Šiša Pangma. Četudi so bili opremljeni z izkušnjami, s treznostjo in z znanjem, to najvišje zemeljsko pogorje ostaja svet, ki si ga človek nikoli ni uspel povsem podrediti. Himalaja ostaja del planeta, kjer spoštovanje vseh pisanih in nepisanih pravil še ne zagotavlja srečne vrnitve.
Devetčlansko odpravo je vodil Aco Pepevnik. Iz Šentjurskega plezalnega kluba so bili ob njem še Dušan Debelak, Tomaž Žerovnik in Matjaž Šuster. Iz alpinističnega odseka Slovenska Bistrica so odpravo sestavljali Milan Romih, Dani Tič in Tomi Aurednik. S Hrvaške pa sta se jim pridružila še Iris Prebeg in Zoran Mislej. Za cilj so si postavili najnižjega od 14 osemtisočakov. Izbrali so ga predvsem zato, da bi tudi mlajši člani odprave pridobili prve izkušnje na taki višini. Šiša Pangma je v celoti na tibetanski strani, njeno ime pa v izvorni sanskrtski obliki pomeni sveti kraj. Odpravi je težo dajal ne samo cilj, ampak tudi namen, da alpinisti z vrha gore odsmučajo. Po mesecu in pol so se vrnili domov. Kar šest od devetih članov odprave z osvojenim osemtisočakom. Poznavalci vedo, da predstavlja več kot polovica odprave na vrhu zelo lep uspeh. In kar je še pomembneje: vsi so se vrnili živi in zdravi.
Zdravnik zlata vreden
Že teden dni po odhodu so bili na višini pet tisoč metrov. Iz avtobaze do baznega tabora jim je 36 jakov nosilo 960 kilogramov opreme. Sliši se veliko, a kot so povedali, so ostali skromni in so se držali le najnujnejšega. Začelo se je obdobje aklimatizacije. Kljub dobri fizični pripravljenosti pomeni taka višina s spremenjenim zračnim tlakom in pomanjkanjem kisika za telo hud šok. Aco Pepevnik se spominja, da
je bilo pred desetletji drugače, toda novodobne odprave imajo za privajanje telesa na take izredne razmere relativno malo časa. Zato je treba izkoristiti vsak trenutek za aklimatizacijo, pri tem pa imeti še dobršno mero sreče, da ostaneš zdrav in lahko sploh izkoristiš priložnost priti na vrh. Vsak jo na odpravi dobi samo enkrat. Matjaž Šuster je tokrat pravzaprav nikoli ni dobil zares. »Stopiti na visokogorje Tibeta je mistično občutje, vse skupaj pa se zdi, kot bi hodil po luni. Počasi hodiš, počasi misliš, slabo se počutiš in čisto nič si nisi podoben,« pravi Pepevnik. Pri Matjažu pa so se težave stopnjevale. Kmalu je postalo jasno, da je nekaj narobe. Toda brez ameriškega zdravnika, ki se je odpravi pridružil v Tibetu, verjetno ne bi ukrepali pravočasno. Tako pa so fanta nemudoma poslali v dolino. Z začetkom možganskega edema. Matjaž se je s svoje prve himalajske odprave sicer vrnil predčasno, a na srečo brez posledic.
Na tej višini je najbolj pomembno, a težko ostati zdrav. Pri tem ne obstajajo majhne in nedolžne bolezni. Vsak prehlad je lahko usoden. Telo v takih razmerah bolj ali manj vegetira, zelo težko se bori s še tako nedolžno okužbo. »In če zaradi ta-
kih ali drugačnih težav zamudiš teden aklimatizacije, nimaš praktično nobenih možnosti, da bi dohitel ostalo zdravo ekipo in v končni fazi osvojil vrh.«
Čez ledenik prenašali truplo
Na višini 6.300 metrov so postavili prvi tabor in na poti proti vrhu še dva. Konec meseca so končali obdobje aklimatizacije. 8. oktobra so Milan Romih, Tomi Aurednik in Aco Pepevnik ob 13. uri po tibetanskem času osvojili vrh. Iz tabora tri na višini 7.300 metrov so do tja potrebovali osem ur. Dva dni kasneje so ria vrhu stali še Tomaž Žerovnik, Dušan Debelak in Zoran Mislej. In kot je povedal Žerovnik, je narava letos vrh Šiša Pangme oblikovala tako, da je tam pustila prostor le za enega človeka. Za objeme na vrhu torej ni bilo prostora.
Čeprav so z vrha gore nameravali odsmučati, so kmalu ugotovili, da so razmere pravzaprav smrtno nevarne. »Novozapadli sneg se ni sprijel s podlago in ko s smučko take kluže, kot jim pravimo, přeřežeš, greš enostavno v dolino. Veliko prej, kot bi bilo zdravo,« je odločitev, da bodo smučali šele z višine 7.300 metrov komentiral Dušan Debelak.
»Sicer pa gre to precej počasi. Na taki višini narediš nekaj zavojev in dihaš pet minut, da prideš k sebi,« je ob tem dodal Žerovnik.
Nekje na višini tabora tri se je obrnila tudi edina ženska članica odprave Iris Prebeg. Fantje so povedali, da je bila povsem enakovredna moškim članom odprave, a kot so na pol v šali dejali, v gorah ni prostora za kavalirstvo. Vsak se namreč sam sklanja pod težo svojega nahrbtnika. Iris je sicer dosegla občudovanja vreden dosežek, a kot ve vsak alpinist - odločitev, da ne greš, je včasih mnogo težja od tiste, da greš. »Nisem se prav lahko obrnila. Kakšno uro sem hodila gor in dol, premišljevala - na koncu pa so mi v glavi odzvanjale samo še Acove besede: >Prihranite moči za pot nazaj.* Vsak človek začuti, kdaj pride tisti trenutek, in edino pametno, kar lahko takrat narediš, je, da se obrneš.«
Prepoznati trenutek, narediti tisto, kar veš, da je edino odgovorno in prav, a se hkrati odpovedati izpolnitvi sanj, ki so na eni strani skoraj na dosegu roke, na drugi strani pa svetlobna leta daleč. Hidi to naredi dobrega alpinista in predvsem velikega človeka. Nikoli nisi tako pameten niti tako močan, da te gora ne bi mogla še česa naučiti. Včasih je cena za tako lekcijo tudi življenje. Tokrat je bil dostop do nekaj metrov višjega glavnega vrha smrtno nevaren, če ne že nemogoč. Dva ruska alpinista, s katerima so skupaj plezali proti vrhu, sta vseeno poizkušala srečo. Eden od njiju je ostal na gori za vedno. Češkega alpinista, ki mu je v gori odpovedalo srce, brat ni hotel pustiti za sabo. Toda šerpe se ne dotikajo trupel, dokler ni odprava končana in vrh osvojen. Čez ledenik so ga prenašali naši alpinisti. Debelak se zaveda, da bi lahko bila cena tega tudi vrh. »Morda bo zvenelo sebično, toda moja prva reakcija je bila, da ne grem. Potem pa iz čisto človeškega sočutja nad človekom, ki je izgubil brata in ga ne more pustiti sredi surove divjine, greš.« Kaj pomeni osem ur prenašati truplo, ko so pred tabo še vsi napori poti na vrh, si težko predstavljamo. Toda vrh se takrat gotovo zdi bolj oddaljen kot kdajkoli prej.
Šentjur ima dve plezalni steni. Pa kaj še!
Za Milana Romiha je bil to drugi osemtisočak, za Aca Pepevnika že četrti. Cilj take odprave je nenazadnje tudi prenašati znanje in izkušnje na mlajše člane kluba. In težko si predstavljamo tako avanturo brez povezanosti in zaupanja. Zoran Mislej je o tej ekipi slišal že
veliko. »Pravzaprav toliko, da je bilo že malo neumno. Toda izkazalo se je, da so imeli prav. To je fantastična ekipa in imel sem srečo, da sem lahko z njimi delil to izkušnjo.« In tako je na neki točki prijateljstvo vse, kar na koncu kaj šteje. In hvaležnost. Za vse dobre misli, s katerimi so jih spremljali domači, za logistično podporo iz domovine in nenazadnje za vsak prispevek sponzorjev in donatorjev. »Te stvari so blazno drage in brez vseh vas bi nam ti podvigi za Šentjur in Slovenijo nikoli ne uspeli,« so sponzorjem, ki jih je preveč, da bi jih na tem mestu naštevali, sporočili alpinisti. Je pač tako, da se pri denarju konča veliko zgodb, še preden dobijo krila.
Fantje in dekle so bili v trenutkih po prihodu domov še neprespani in utrujeni, a zadovoljni. Priznali so, da vsak posebej ve, kateri izziv ga »žgečka« nekje v notranjosti. Toda pustimo jih, da vsaj malo počijejo na lovorikah. Desetletnico plezalnega kluba Rifnik so namreč letos obeležili z vrhovi Acon-cague. Mount EvereSta in zdaj še Šiša Pangme. Pred koncem leta pa bodo tem desetim letom posvetili še teden alpinizma. Kdo ve? Morda se bo nekomu nekoč posvetilo, da ob vsem tem Šentjur menda res potrebuje vsaj spodobno plezalno steno. »To, s čimer nas tolažijo v obeh telovadnicah, res ni vredno svojega imena.«
SAŠKA TERŽAN
Pod vznožjem gora se srečujejo različne kulture in spletajo nova prijateljstva.

Beršnjakovi asistenci
Nenadejana uspeha sta dosegla CMC Publikum in Rudar. Celjani niso bežali od realnosti.
Proti Domžalam so že v peti minuti vodili z 2:0 po podaji Beršnjaka Brulcu in strelu Gobca, ki ga je preusmeril Zavrl. Gostje so izid uspeli izenačiti, še prej pa je Djurano-vič zapravil imenitni priložnosti. V končnici je Beršnjak slabo zadel žogo, ki pa je vseeno prišla do Ibejija, ta pa je razveselil tisoč gledalcev. Rdeči karton je zaradi protesta dobil Zeljkovič, Matej Šnofl pa je priznal, da žoga v začetku zmagovite akcije dejansko ni povsem mirovala in dodal: »Hvala bogu, da tudi mi enkrat srečno zmagamo.« Sledil je še rdeči karton Nejcu Peč-niku (selektor Branko Zupan je na seznam mlade reprezentance pred dvobojema z Nizozemsko poleg njega uvrstil tudi Sebastjana Čelofigo, Da-mirja Hadžiča, Dejana Kelhar-ja, Dejana Urbanča in Dejana Robnika), ki je z obema podplatoma štartal na Iliča in je kaznovan s tremi tekmami prepovedi igranja -tako kot Zeljkovič - proti Djuranoviču pa je celo uveden disciplinski postopek. Pred dobrimi šestimi meseci so gostje zadnji poraz doživeli prav v Areni Petrol.
Po dežju sonce
V 13. minuti bi dejansko sodnik Darko Čeferin lahko
pokazal na belo točko, ko je bil zrušen Zeljkovič. Zato je trener gostov Slaviša Stojano-vič - zdi se, da doživlja usodo Marijana Pušnika - dejal: »Tekma ni bila razburljiva zaradi igralcev ali gledalcev, ampak... Pri usodni akciji prosti strel ni bil izveden pravilno in tudi vsaj tri metre naprej od prekrška. Po naših katastrofalnih petih minutah smo nato 85 minut igrali na en gol. Izvedb smo ogromno lepih akcij in si priigrali veliko lepih priložnosti. Publikum je praktično izkoristil vse, kar se mu je ponudilo. Pa vendar trije zadetki niso zgolj slučaj.« Celjski strateg Nikola Ihevski je prikazal nekaj napredka po obupnih predstavah z Belo krajino, Koprom, Primorjem, Nafto, tudi Mariborom in Rudarjem: »Moji igralci so se zelo potrudili, imeli pa so veliko več sreče od Domžalčanov, ki so občutno prevladovati. Preostalo nam je le taktiziranje. Vedel sem, da bodo krenili na vse ah nič. Dočakali smo pravi trenutek za piko na i in zasluženo premagali opazno evropsko moštvo, ki je odlično vodeno.« »Zlagal bi se, če bi dejal, da je zmaga povsem zaslužena, kajti Djuranovič je imel dve zelo izraziti priložnosti. A na prejšnjih tekmah smo imeli obilico smole,« je bil odkrit Domen Beršnjak, ki je pod vodstvom novega trenerja samozavesten in izjemno bojevit. Gostujoči zvezd-
nik Dahbor Stevanovič se je
strinjal z nami, da je bil ritem vreden zavidanja: »Temu botruje infrastruktura v Celju. Če je trava rosna, je žoga hitra, če navijači dobro bodrijo moštvi, potem je zagnanost primerna. Igralo se je na en, največ dva dotika. Sicer pa sojenja ne bom komentiral, ker je brez zveze. Dejstvo je, da bi moral biti prekršek dosojen za nas, mislim da je Robnika zadela žoga v roko. Žoga se je nato premikala in naša jeza je upravičena.« Večino tekme je bil ob njem Dejan Kelhar: »Sprva sem se malce lovil, potem pa sem tudi pomagal pri naši igri. Res je, da bi moral vseskozi paziti Stevanoviča, a sem
Bogastvo ali drobiž za strelca?
Najboljši strelec mlajših selekcij CMC Publikuma zadnjih let Tomaž Kožar se je poleti poslovil od soigralcev. Dres edinega celjskega prvoligaša je zamenjal z bistveno manj uglednim, a - po njegovem mnenju - obetavnej-šim.
Šampion Get power je njegova naslednja postaja, ki še zdaleč ne bi smela biti zadnja. Tomaž Kožar je bil eden tistih malčkov, ki so se med prvimi nogometnih veščin učili pri nekdanjem Malem šampionu. Pred desetletjem je Jani Žil-nik ustanovil svojo nogometno šolo, v prvi generaciji pa so bih nadebudneži, ki danes večinoma igrajo za mladinsko vrsto rumeno-modrih izpod Golovca. Ob prekinitvi sodelovanja Žil nika s Publikumom so seveda ostali v sredini, kjer so videli svoje možnosti napredovanja, učenja, ustvarjanja nogometne kariere ... »Mladeniče in starše povsem razumem. Kot novoustanovljen klub bomo morah začeti v najnižjih ligah, pri čemer so
fantje ambiciozni, kar je prav. Želim, da bi jim uspelo,« je dejal Zilnik, potem, ko je spet ubral svojo pot.
Kot mlajši kadet je Kožar igral manj, kot je pričakoval. Pa čeprav je bila za njim fantastična sezona pri starejših dečkih (državni prvaki), v kateri je zabil kar 42 golov. »Kljub skromnejši r
učinkovit,« se pohvali novopečeni šampion. Tako v sezoni 2003/04 kot sezono kasneje je dosegel po 12 golov in bil obakrat najboljši Publikumov strelec. Mnogi strokovnjaki pravijo, da strelcev ni mogoče izdelati, da se enostavno rodijo z »občutkom za gol«. Prav zato se zdi čudno, da so ga pri Publikumu zlahka izpustih iz rok. »Sploh nismo vedeli, kaj se dogaja. Zadnji dan prestopnega roka so zanj plačali odškodnino, zato nismo mogli več ukrepati. Menim, da bi bilo zanj koristneje, če bi ostal pri nas. A očitno so v njegovem novem klubu znati prepričati starše,« je nenavaden prestop komentiral nekdanji direktor celjskega prvoligaša Darko Klarič, medtem ko 17-letnik odgovarja: »Sam sem se odločil, da bom raje igral v članskem moštvu v Štajerski ligi kot pri Publikumu, kjer bi bilo čez čas, torej čez tri, Štiri leta, moje mesto v prvi ekipi vprašljivo. Štajerska liga je močnejša kot mladinska in verjamem, da sem se odločil pra-
15. krog 1. SNL: CMC
Publikum - Domžale 3:2 (2:1); Brulc (2), Gobec (5), Ibeji (89); Stevanovič (14), Rakovič (79), Maribor - Pivovarna Laško - Rudar 1:1 (0:1); Šimič (78); Pavlovič {59-Um),Nafta-BelaKra-jina 1:1 (0:1), Primorje -HIT Gorica 2:2 (1:1), Anet Koper - Drava 0:1 (0:1).
■ Uit'^.IHPTTTTM
ski žanje uspehe proti »velikim« klubom, saj so padli Maribor, Gorica in Domžale.
mislil, da ga bo prevzel soigralec. Nesporazum v obrambi pač.« Morda so Domžalča-ni pozabiti, kako so bili nadigrani v prvih 30 minutah obračuna ob Kamniški Bistrici. A Publikum tedaj ni zadel in se je sramotno razpadel (5:0). Koliko sreče bodo imeli Celjani v Črnomlju? Ilievski je že nae-lektril moštvo, ki glasno napoveduje vseh pet zmag v zaključku jesenskega dela DP.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
NOGOMETNA PANORAMA
12. krog 2. SNL: Dravinja - Zagorje 3:2 (1:1); Nišandžič (22), Gobec (61 - ag), Najdenov (78 - ag); Jožic (31), Oplot-nik (77). Vrstni red: Dravinja 26, Triglav 21, Krško 20, Factor 18, Zagorje 16, Aluminij 14, Livar 13, Dravograd, Šenčur 11, Svoboda 10.
12. krog 3. SNL - vzhod: Šmarje pri Jelšah - Kovinar Štore 0:2 (0:1); Osojnik (5, 73). Vrstni red: Paloma 26, Kovinar 25, Mura 24, Zavrč 21, Stojnci, Črenšovci 20, Pohorje 19, Železničar 18, Veržej 14, Šmarje 13, Malečnik 12, Tišina, Ormož 8, Beltinci 4.
12. krog Štajerske lige: Mali šampion - Šentilj 2:4, Šoštanj - Gerečja vas 2:0, Peca - Mons Claudius. 3:0, Kungota -Zreče 1:1, Šentjur - Oplotnica 3:1. Vrstni red: Šoštanj 28, Šentjur 25, Šentilj 22, Oplotnica 19, Zreče, Peca 18, Kungota, Gerečja vas, Pesnica 16, Mons Claudius, Dornava 13, Brunšvik 12, Bistrica 11, Šampion 8.
10. krog MČL Celje: Rogaška Crystal - Laško 5:0, Kozje -Ljubno 2:0. Vrstni red: Rogaška 22, Šmartno 17, Kozje 13, Ljubno 6, Laško 0.
Tomaž Kožar
vilno. Pričakujem napredovanje in postopno uveljavitev.« Podobno razmišlja tudi njegov novi-stari predsednik, sicer za prestop ne bi odštel - za njegove razmere - skoraj astronomskih 1.400.000 tolarjev. Veliko ali malo? To bo pokazal čas. Tomaž Kožar je zabil tudi prvi Šampionov gol v Štajerski ligi, takrat se je zdela smela poteza še ustreznejša, a so ga žal hitro ustavilepoškodbe. »Zaradi težav s pokostnico sem počival, a se vračam v formo,« napoveduje državni reprezentant vseh mlajših selekcij Slovenije. »Žal mi je, da nas je zapustil. To je vse, kar lahko rečem,« je izjavil Ambrož Krajne, vodja Šolskega nogometnega centra Publikum.
TOMAŽ LUKAČ Foto: JANI ŽILNIK
MED GOLI
SOBOTA, s. n.
1.	SL, 16. krog: Bela krajina - CMC Publikum (14), Velenje: Rudar - Nafta (16).
3. SNL - vzhod, 13. krog: Kovinar Štore - Veržej, Črenšovci - Šmarje pri Jelšah (14).
Štajerska liga, 13. krog: Oplotnica - Šampion, Pesnica - Šentjur, Zreče - Šoštanj, Mons Claudius - Kungota (14).
^"nedelja, 6. 11.
2.	SNL, 13. krog: Svoboda - Dravinja (14).
NA KRATKO
Vsi med osem
Celje: Navdušiti so mojstri dvoranskega nogometa na Celjskem. Vsa tri malonogometna moštva so se namreč uvrstila v četrtfinale slovenskega pokala. Celjski drugo-ligaš Živex Loka je izločil prvoligaša Tomaža iz Ormoža z 10:7 po štirih golih Simona Koruna. Dobovec je brez poškodovanega kapetana Cveta Kosernika v gosteh premagal Železne dveri s 7:2. Nazarje je v prvoligaškem obračunu doma izločilo koprski Tomi s 5:2. Tekme četrtfina-la bodo 9. in 10. decembra. Živex bo pričakal kobariški Oplast, Nazarje bo gostovalo v Ajdovščini, Dobovec pa v Tolminu pri Puntarju. Drevi bó v 6. krogu 1. lige Nazarje (19) igralo z Op lastom, Dobovec pa jutri v Rogaški Slatini s Tomijem (20.30).
Najboljša sezona
Hasselt: Katarina Srebotnik je sezono zaključila z zmago. V Belgiji je osvojila turnir dvojic in tako postavila piko na i najuspešnejši sezoni v karieri. Med posameznicami je v četrtfinalu izgubila z Rusinjo Dinaro Safino s 4:6, 6:2 in 7:6. Letos je osvojila dva turnirja med posameznicami (Auckland, Stockholm) in štiri med dvojicami. Za razliko od prejšnje sezone je imela srečo z zdravjem, niti enkrat ni bila poškodovana. S trenerko Biljano Veselinovič iz Novega Sada sta odlično tempirali formo in turnirje, tako da nikoli ni bila zasičena s tenisom. 24-letna Velenjčanka je med posameznicami trenutno uvrščena na 29. mesto svetovne lestvice, kar je njen najboljši dosežek.
Uspešna tudi Reberšakova
Dubrovnik: Na teniškem turnirju sta se v konkurenci dvojic odlično odrezali mladi slovenski teniški igralki, Celjanka Polona Reberšak in Patricija Vollmeier, ki sta izgubili šele v finalu proti hrvaški navezi Bek - Mijacika z 2:0, po nizih obakrat s 7:6.
Ivo Reya vadi za Impol
Celje: Po četrtem, zadnjem krogu rednega dela slovenske lige za judoiste, sta znana polfinalna para končnice za prvaka, ki bo 12. novembra v Slovenski Bistrici. Celjski mestni obračun med Sankakujem in Ivo Reyo je dobil slednji s 5:2, pristal na drugem mestu in se bo za finale pomeril z Bežigradom. Drugi polfinalni par bo Impol - Olimpija.
Devet medalj ostalo na Celjskem
Celje: Na posamičnem državnem prvenstvu v dviganju uteži v dvorani Golovec so Celjani osvojili pet, Velenjčani pa štiri medalje. Med domačini je prvak postal Zlatko Radič (do 62 kg), srebrne medalje so dobili Matija Močnik, Tadej Kolšek in Igor Dornik, bronasto pa Miha Hrastnik (vsi AGK Body fit Celje). Na žalost zaradi poškodbe rebra ni nastopil še vedno najboljši slovenski tekmovalec Marko Uran-ker. Pri velenjskem Rudarju se je s prvim mestom izkazal Slavko Laljek (do 105 kg), druga sta bila Mitja Korošec in Milan Zep, tretji pa Justin Vanovšek.
Štirikrat na stopničkah
London: Prvega evropskega pokala v tekvondoju se je
udeležilo 31 klubov iz 11 držav. Edini slovenski predstavniki so biti člani celjskega Športnega kluba Hyong, ki so s samo petimi tekmovalci zasedli osmo mesto. Posamično je bila najuspešnejša Petra Žolnir, ki je v kategoriji barvnih pasov v borbah do 52 kg premagala vse tekmice in stopila na najvišjo stopničko. Med črnimi pasovi je v formah za III. dan tretje mesto osvojil Uroš Bernard, ki se je že poleti odlično odrezal na svetovnem prvenstvu v Dortmundu, kjer je bil prav tako tretji. Enak rezultat - tretje mesto med črnimi pasovi - sta dosegla še Anže Dimec v borbah do 63 kg in Sašo Popovič v borbah do 80 kg. Petra Zagoričnik, prav tako tretjeuvrščena s SP, se je tokrat uvrstila na 5. mesto.
Zvezda ostaja črna lisa
Laškemu centru Alešu Kuncu, kije bil član moštva ob njegovem največjem uspehu, je na dan tekme izvoljenka povila hčer Pio.
PANORAMA
Minuli košarkarski teden je bil zelo zanimiv, pri čemer ne bo nič manj nití ta, ki bo sledil. Boji v vseh ligah, predvsem v dveh najmočnejših, so se že razvneli.
Rezultati naših moštev so dokaj solidni. Beograjčani jim ne ležijo
Laščani so v 5. krogu Jadranske lige (GL) gostovali v beograjskem Pionirju in proti Partizanu doživeli prepričljiv poraz za 26 točk. Domačini so igrali zelo zavzeto, prepričljivo (39:17) dobili skok in met (65%:38%), zato njihova zmaga ni bila ogrožena. Trener pivovarjev Ante Perica je kmalu spoznal, da se njegova ekipa ne more enakovredno kosati s črno-belo, zato je poslal na parket rezervne igralce, saj je hranil moči najboljših za torkovo srečanje proti drugemu beograjskemu klubu, Crveni zvezdi.
To pa Ijščanom ni pomagalo, saj je bila Crvena zvezda premočan nasprotnik. V skoraj polnih Treh lilijah smo sicer videli zelo dobro predstavo, tudi Laščanov, ki so v končnici popustili in doživeli še en poraz. Po slabšem prvem polčasu se je v nadaljevanju igra pivovarjev bistveno izboljšala. Zaostanek petih točk so do konca tretje četrtine znižali na samo točko, v začetku zadnjega dela pa s koši razpoloženega Žana Vrečka (12) povedli z 62:58. Do izida 66:66 so bili domačini še enakovredni, nato so padli. Igra 2:2, ki jo je ves čas igral odlični branilec gostov Gerrod Henderson, je bila tudi v končnici za domačine nerešljiva uganka, tako da so gostje v dobri minuti povedli s 74:68 in srečanje je bilo ob napakah Laščanov odločeno. Še enkrat so se potrdile besede stratega pivovaijev An-teja Perice pred sezono, da slovenske ekipe letos ne bodo konkurenčne v GL, saj je Zvezda nekaj dni pred Laškim sla-
VIKEND POD KOŠI
Petek, 4. 11.
1. A SKL, 4. krog, Koper -Elektra Esotech (20.30) Sobota, 5. 11.
1. A SKL, 4. krog, Šentjur: Alpos Kemoplast - Pivovarna Laško (19).
1.	B SKL, 5. krog. Celjski KK - Radenska (16.30), Polzela: Hopsi - Bežigrad (19), Slovenske Konjice: Banex -Hrastnik (19).
2.	SKL-vzhod, 5. krog, Pivovarna mladi - Nazarje (16.30), Ljubljana: Ilirija -Prebold (19).
3.	SKL-vzhod, 3. krog, Rogaška - Paloma (18), Pragersko - Terme Olimia Podčetrtek (18), Vojnik-Lenart (19).
vila tudi v ljubljanskem Tivoliju pri Unionu Olimpiji.
Rogla do prve zmage
Moštvo Rogle iz Zreč je pred tretjim krogom 1. A SKL dobilo še eno okrepitev. Primož Brolih namreč ni podpisal pogodbe v Grčiji, tako da se je pridružil Zrečanom - s katerimi je tudi treniral - in tudi svojemu starejšemu bratu Juretu, ki že nekaj sezon brani barve Rogle. Njegov prihod je bistveno okrepil zunanjo linijo zreškega prvoligaša, ki je proti Krki dosegel prvo zmago v tej sezoni. Dovolj je bilo lc odličnih šest minut druge četrtine in delni izid 16:0, da je bilo srečanje odločeno. Tako je trener Slobodan Benič lahko mirno dal priložnost tudi mlajšim igralcem, ki so upravičili zaupanje in držali razliko dvajsetih točk vse do konca tekme. Prvo ime srečanja je bil ponovno kapetan Boštjan Sivka (21, 71%), pri čemer so tudi vsi ostali upravičili pričakovanja.
Šentjurčani so že med tednom igrali v Domžalah in pričakovano izgubili proti Helio-su za 20 točk. A končna razlika ne daje pravega vtisa o tekmi, saj je Kemoplast še vodil v tretji četrtini, bil blizu še na začetku zadnjega dela, nato pa popustil. Osamljeni Sandi Če-bular (21) je bil premalo v napadu, tudi nekaj sodniških odločitev je botrovalo, da je Helios pobegnil na 12 točk razlike, kar je bil znak trenerju Šentjurčanov Damjanu Nova-koviču, da je dal priložnost mladim s klopi.
Elektra je proti Slovanu odigrala zelo dobro, kar kljub vse-
V BiH in na Hrvaško ne sme, v Tivoliju je fcnel tetovažo četniškega vodje Draža Mihajlovića prekrito, v Treh lilijah pa se je Milan Gurovič »razgalil«.
mu ni bilo dovolj za presenečenje. Odličen par centrov Sr-boljub Nedeljkovič (22,90%, 7 skokov) in Salih Nuhano-vič (17, 55%, 11 skokov) je držal moštvo Dušana Haupt-mana v igri vse do konca tekme. Tri minute pred koncem je bilo namreč le tri točke prednosti za Slovan, ki je v finišu po peti osebni napaki Nuha-noviča vnovčil svoje večje izkušnje.
Derbi v Šentjurju
Ker so Laščani svoje srečanje GL odigrali že med tednom, bodo jutri izjemoma igrali slovensko ligo. In to na lokalnem derbiju v Šentjurju, kjer jih čaka
Alpos Kemoplast. Čeprav so pivovaiji veliki favoriti, se vsi v Šentjurju nadejajo dobrega odpora domačega moštva in zanimive tekme. Nadejajo se tudi polne dvorane Hruševec in pomoči gledalcev. Pred derbijem strateg Šentjurčanov Damjan Novakovič pravi: »Želim si predvsem dobro košarko, v kateri bi se vsaj delno enakovredno kosali z bistveno močnejšimi Laščani. Upam, da se moji fantje ne bodo ustrašili ekipe z višje ravni tekmovanja in da bodo pokazali tisto, kar zmorejo. Seveda so Laščani absolutni favoriti, sam pa si želim košarkarsko zadovoljnih gledalcev, ki jih pričakujem za polno dvorano.« Na drugi strani je Ante Perica previden: »Letos sem že videl Šent-jurčane, ki gojijo zelo agresivno košarko. Mojim fantom, še posebej Milačiču, se pozna utrujenost, zato ga bom skušal na tem srečanju nekoliko odpočiti, seveda pa bo vse odvisno od poteka tekme. Gremo v Šentjur po zmago, a smo previdni. Kot sem napovedal že pred sezono, bodo mladi dobivali priložnost tudi za ceno kakšnega poraza v 1. A ligi in tako bo tudi v Šentjurju, kjer se vseeno nadejam zmage.«
Elektra odhaja v Koper kot favorit, saj bi morebitni poraz pomenil veliko presenečenje. V svojo bivšo dvorano na Bonifiko se vrača Dušan Hauptman, zdaj strateg Elektre, ki je lani vodil prav Koper. Morda bo to njegovo gostovanje tudi priložnost, da se z vodilnimi v Kopru pogovori o denarnem dolgu iz prejšnje sezone.
JANEZ TERBOVC Foto: SHERPA
IZJAVE
Dragan Šakota, trener Crvene zvezde: »Zahvaljujem se domačinom, ki so nam šli na roko glede prestavitve tekme. Na Laščane, ki so zelo nevarni napadalci, smo se dobro pripravili. Opazil sem njihovo slabost na vrhu obrambe in ob centrskih blokadah je Henderson odločil tekmo.«
Ante Perica: »Posebnih zamer do svojih varovancev nimam. Dolgo smo bili enakovredni v trdi tekmi, kjer ni bilo doseženih veliko košev. Potem smo počili, ko smo dovolili gostom niz lahko doseženih točk iz pick and rolla. Razlog poraza je morda tudi naša utrujenost.«
Milan Gurovič: »Pivovarna Laško je dobra ekipa in mučili smo se tri četrtine. Mislim, da bo presenečala v Jadranski ligi. Imeli smo tudi nekaj sreče. Izkoristili smo višjo kakovost pod košem. Povoj? Motil me je, saj me je precej vezal. Zato sem ga odstranil. Moral bom najti nekaj drugega.«
Žan Vrečko: »Na naše veliko veselje se je zbralo lepo število gledalcev, ki so videli odlično tekmo. Dali smo vse od sebe. Ne vem pa, kaj je bil razlog našega padca. Če bomo še naprej igrali tako, kot do zadnje četrtine, lahko premagamo marsikoga.«
DŠ
KOŠARKA
Jadranska liga
5.	krog - moški: Partizan
-	Pivovarna Laško 92:66 (20:12, 46:32, 66:48); Bog-danovič 27, Milojevič 18; Mc Millan 14, Ichaki 12, Finž-gar 9, Jevdžič 7, Milačič 6, Koštomaj, Klarič 5, Kune 4, Vrečko 3, Strnad 1.
6.	krog: Pivovarna Laško -Crvena zvezda 74:87 (12:17, 31:36, 57:58); Ichaki, Milačič, McMillan 14, Vrečko 12, Jevdžič 8, Strnad, Kunc 6; Dragojlovič 27, Henderson 21. Vrstni red: Crvena zvezda 10, Široki, Partizan 9, Hemofarm, Geoplin, Železnik, Cibona, Pivovarna Laško 8, Zadar, Olimpija, Bosna, Vojvodina
7,	Zagreb 6, Helios 5.
5. krog - ženske: Merkur
-	Budućnost 90:78 (25:15, 51:45, 70:49); Erkič 23, Čon-kova 22, Laskova 10, Jurše
8,	Komplet 7, Prša 6, Radu-lovič 5, Libicova 4, Kubátová 3, N. Kvas 2; Milutinovič 16, Baletič 15. Vrstni red: Gospić, Šibenik, Kimico, Merkur 8, Budućnost 7, Croatia, Jedinstvo 6, Vojvodina, Herceg Novi, Željezničar 5.
1. SL - moški
3.	krog: Rogla - Krka 89:71 (25:18, 49:31, 69:50); Sivka 22, J. Brolih 15, Grum 13, P. Brolih 10, Meško, Hohler 6, Dobrin 5, Jovanovič, Matev-žič, Žnidarič 4; Venta 19, Jovanovič 17.
4.	krog: Geoplin - Rogla 86:62 (23:11, 36:26, 69:50); Klobučar 16, Zupan 15; Grum
13,	Hohler 11, Sivka 7, J. Brolih, Jovanovič, Žnidarič 6, Meško, P. Brolih 5, Anič 3. Vrstni red: Geoplin 10, Helios 8, Pivovarna Laško 7, Alpos Kemoplast, Elektra, Postojnska jama, Rogla, Loka kava 5, Koper 4, Banka Zasavje, Krka, Kraški zidar 3.
1. B SL - moški 4. krog: Rudar - Celjski KK 106:70 (29:28, 60:41, 91:55); Adamič 28, Džombič 20; Ti-linger 16, Zdovc 13, Šariah 11, Brkljačič 9, Ploj 7, Ambrož, Temnik 5, Grilanc 4. Radenska - Banex 100:76 (29:12, 51:31, 75:48); Šuran 23, Želj 15; Keblič 29, Kočar, Remus
14,	Ribič 7, Vipotnik 6, Dja-kovič, Keblič 3, Hrastnik -Hopsi 73:84 (21:20, 37:36, 50:55); Godicelj 17, Golotič 14; Rizman, Tajnik, Arčan 16, Podvršnik, Pungartnik 10, God-ler 9, Gržina 4, Goršek 3. Vrstni red: Nova Gorica 8, Bežigrad, Hopsi 7, Rudar, Hrast-
ŠPORTNI KOLEDAR
SOBOTA, 5.11.
ROKOMET
Liga prvakov, 5. krog: Celje Pivovarna Laško - Athi-naikos (17.15).
1. SL - ženske, 9. krog: Izola - Celeia Žalec (18).
VATERPOLO 1. SL, 5. krog: Koper - Posej don (20).
nik, Litija, Olimpija mladi, Kolpa 6, Triglav, Radenska, Banex, Cerknica, Celjski KK 5, Portorož 4.
1. SL - ženske 4. krog: Konjice - Odeja 52:63 (12:13, 23:38, 40:46); Fendre 15, Klančnik 13, Lu-bej 11, Šrot 7, Mlakar 5, Ga-beršek 1; Ristič 18, Mikano-vič 14. Vrstni red: Panter, AJM, Sežana, Odeja, Sežana 7, Ježića 6, Črnomelj 5, Neso, Konjice 4, Jesenice 3.
ROKOMET
1. SL - moški
8. krog: Celje Pivovarna Laško - Koper 35:24 (17:10); Kozlina 7, Gajič, Kokšarov 5, Mlakar 4, Kozomara, Gorenšek 3, Brumen, Ivankovič, Zorman 2, Hribar, Natek 1; Praznik 7, Makuc 4, Gorenje - Krka 36:31 (22:13); Sirk 8, Ilič 6, Kavaš, Oštir, Sovič, Zrnič
4,	Šimon 2, Tamše, J. Dobelšek, L. Dobelšek, Blaževič 1; Pfajfar, Kukavica 7. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 16, Gorenje 12, Gold club, Trimo 9, Koper, Prevent, Ormož
8,	Rudar 7, Slovan, Krka 4, Termo 3, Ribnica 2.
1. SL - ženske
5. krog: Celeia Žalec - Loka kava 21:26 (7:15); Cerar
9,	Čerenjak 4, Kadivnik, Korun 3, Skočir, Čurko 1; Fire-der 7, L. Medvešek, Breznik
5.
8. krog: Brežice - Celje Celj-. ske mesnine 21:39 (11:15); Ačkar 9, Roštohar 4; Potočnik 11, Majcen 7, Stipanova 5, Kikanovič 4, Skutnik 3, Zorko, Radovič 2, Filipovič, Minič, Novak, Jankovič, Krajne 1, Celeia Žalec - Krim 22:34 (12:17). Vrstni red: Krim 16, Ptuj, Inna Dolgun 11, Kočevje, Celeia Žalec, Olimpija 10, Celje Celjske mesnine 9, Loka kava 7, Brežice 5, Maks 4, Izola 3, Burja 0.
Pokal Slovenije -ženske
1. tekma četrtfinala: Jadran - Celje Celjske mesnine 18:42 (8:26); Kompare, Volk 6; Potočnik 7, Filipovič 5, Novak, Radovič, Majcen, Stipanova 4, Minić, Skutnik, Bojovič 3, Kikanovič, Jankovič 2, Grčar. 1.
ODBOJKA
Interliga
5. krog: Šoštanj Topolšica - Hypo Tirol 1:3 (-19, -12, 25, -19).
NEDELJA, 6. 11.
ROKOMET
Liga prvakov, 5. krog, Velenje: Gorenje - Merano (16.45).
1. SL - ženske, 9. krog: Celje Celjske mesnine - Kočevje (17).
ODBOJKA
Interliga, 6. krog: Kometa Kapošvar - Šoštanj Topolšica (18).
www.novitedntk.com
Hiška, kjer sta tragično umrla zakonca Marija in Alfonz Oprčkal.
Vroča peč zadušila starejša zakonca
K počitku odhajali kot vsak večer - Za Marijo in Alfonza so skrbeli vsi
V noči s ponedeljka na torek sta se zaradi ognja v peči zadušila 85-letna Marija in 84-letni Alfonz Oprčkal, doma iz Lindeka 12 na Frankolovem. Sin Ignac, star 48 let, je kot vsak večer v krušno peč okoli osmih zvečer naložil drva. Čez noč je v peči začelo močno goreti. Zaradi visoke temperature ali celo uhajanja ognja skozi razpoke peči je začela tleti odeja na peči. Nastal je močan dim, sproščati se je začel tudi ogljikov monoksid, ki se je razširil po hiši in bil usoden za oba pokojna.
Sin Ignac je za mamo Ma- noksidom. Plin se je ponoči
rijo in očeta Alfonza vsak dan lepo skrbel, pa ne le on, tudi vse ostale njune hčere in vnuki. V ponedeljek zvečer je počakal do enajstih, da je preveril, ali je v peči pogorelo in v dobri veri kot vedno odšel spat v zgornje nadstropje hiše, kjer je živel. Na krušni peči je bila kot vsa leta do zdaj, kot se spominja vnuk Marko, odeja. Odeja, ki je bila verjetno usodna za Marijo in Alfonza. Kriminalistična preiskava je pokazala, da je bila vzrok smrti zastrupitev z ogljikovim mo-
sproščal iz tleče odeje in zadušil zakonca Oprčkal. Čeprav je Ignac zvečer preveril, ali so drva pogorela, je ponoči najveretneje začelo ponovno deti in nato goreti. Zaradi visoke temperature in uhajanja ognja skozi razpoke peči se je pri tem vnela odeja. Ignac je svoja starša zjutraj ob šestih, ko je odhajal v službo, našel mrtva vsakega v svoji postelji. Očeta v postelji, kjer je bila krušna peč, in mamo v postelji sosednje sobe, kamor so vodila odprta vrata.
Dobri odnosi
Marija in Alfonz sta imela štiri otroke, Ignaca, Eriko, Kristino in Cvetko. Erika si je uredila dom le nekaj metrov stran od hiše staršev. Cvetka živi v Celju, Kristina pa v Črešnjicah. Erikin sin Marko nam je povedal, da so med njimi in starima staršema vladali izredno dobri in pristni odnosi. »Za vsako pomoč sta nam bila hvaležna,« pravi in dodaja, da sta se vedno znala nasmejati in cenila njihovo skrb za vsako minuto, ki so jo jima namenili. »Oba sta bila bolna, a se nista dala kar tako,« pripoveduje Marko. Marija je še bila pokretna, a je že zelo slabo videla, za razliko od Alfonza, ki je polpo-kreten potreboval pomoč svojih najbližjih. »Pred letom dni ga je zadela kap,« se spominja Marko. Je pa Alfonz pred
Našli so ga mrtvega
Že od 29. oktobra so na območju Šentjurja pogrešali 52-letnega Franca Tovornika iz Hotunja. Tistega dne je omenjeni odšel neznano kam, svojci, sosedje, gasilci, konjeniki s Ponikve in policisti pa so od takrat organizirali številne iskalne akcije in izvedli številna poizvedovanja, vendar pogrešanega do včeraj niso našli. V iskanje so se vključili tudi celjski potapljači Vodne reševalne službe Slovenije. 52-letnika so našli včeraj zjutraj mrtvega v ribniku v bližini njegovega doma. Našli naj bi ga njegovi domači.
leti napisal tudi kroniko Lindeka, kraja, kjer sta z ženo tako nesrečno preminila. Dolga leta je delal v Ingradu, Marija je bila gospodinja in je zadnja leta, kot je to rada povedala, pěstovala svojega psička Varija. »Vari ju zdaj zelo pogreša in ju neprestano išče,« v solzah pove Marko. In res je tisti dan, ko smo obiskali domačijo Oprčkal visoko nad Frankolovim, tekal okoli hiše in lajal, kot da ju išče in kliče. Marija se je ponoči vedno zbujala in odhajala na stranišče, zato so v hiši v ta namen vgradili tudi senzorje, da so ji razsvetljevali pot. Sin Ignac naj bi jo ponoči vedno slišal vstati in hoditi. »Tudi, če bi tisto noč kdo klical na pomoč, bi ga Nace slišal,« zatrjuje Marko. Oba sta ponavadi trdno spala, najbrž tudi v svoji zadnji noči, noči na dan, ko se spominjamo umrlih. In tako se bodo svojih dveh najdražjih, do katerih so prišli tudi po šestkrat na dan, spominjali njuni otroci, vnuki in pravnuč-ka. Ignac je še vedno v šoku. V dobri veri, da bo pomagal očetu in materi, ju je izgubil. Poleg hiše, kjer se je prvega novembra zgodila tragedija, si gradi novo hišo. Se bo v staro, kjer je nesrečno izgubil svoja starša, še sploh lahko kdaj vrnil in v njej mirno zaspal?
MATEJA JAZBEC
HALO, 113
Umrl v bolnišnici
V petek popoldne je v celjski bolnišnici zaradi hudih poškodb umrl 42-letnik, ki je bil udeležen v prometni nesreči dan prej na Partizanski cesti v Celju. Omenjeni je namreč takrat kot voznik tovornega vozila v bližini stanovanjske hiše na Partizanski cesti 11 ustavil na vozišču in iz vozila izstopil ravno na nasprotni vozni pas. Takrat pa je iz nasprotne smeri pripeljal 26-letni voznik osebnega avtomobila iz Celja, ki je trčil v voznika tovornega avtomobila.
Pešca so zbili kar dvakrat
Med prazniki se je na Celjskem zgodilo več nesreč, med njimi tri s hujšimi posledicami. V soboto popoldne se je v Laškem huje poškodoval voznik kolesa z motorjem. 42-letnik je vozil po lokalni cesti iz smeri Marija Gradca proti Strenskem, ko je v levem ovinku nenadoma izgubil oblast nad vozilom in zapeljal z vozišča, padel in z glavo udaril ob tla, kjer je nezavesten obležal. Motorist ni uporabljal varnostne čelade.
Do hude nesreče je prišlo dan kasneje tudi na regionalni cesti izven naselja Zeče. 39-letni voznik je parkiral traktor s priklopnikom ob robu vozišča ter se napotil peš preko ceste, da bi drugemu traktoristu omogočil varno vključitev v promet. Ko je stopil na nasprotno smerno vozišče, je iz smeri Slovenskih Konjic pripeljal 45-letni voznik avtomobila, ki ga je najprej oplazil, zatem pa zapeljal desno in trčd še v kolo traktorja, s katerim je tam stai 56-letni traktorist. Kot drugi v koloni je iz smeri Slovenskih Konjic pripeljal 32-letni voznik osebnega avta, ki je prav tako oplazil pešca, zatem pa trčil v osebni avto, ki je vozil pred njim. Pešec se je pri tem hudo telesno poškodoval, nastalo pa je tudi za več kot pol milijona tolarjev škode.
Praznični vlomilci
Med prazničnimi dnevi so imeli polne roke dela vlomilci. Ti so se lotili predvsem stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov. Ze v noči na petek je nekdo vlomil v gostinski lokal na Teharski cesti v Celju, kjer je ukradel nekaj gotovine, žganih pijač, cigaret ter televizijski sprejemnik in DVD-predvajalnik. Škode je nekaj manj kot milijon tolarjev. Na območju Vojnika pa so vlomili v dve hiši. V obeh primerih so neznanci preiskali prostore, odnesli pa nekaj nakita ter denar v različnih valutah. Skupne škode je za okrog 400 tisoč tolarjev. Tarča tatov je bila tudi stanovanjska hiša v Trnovljah pri Celju. Lastnik pogreša večjo vsoto denarja in več kosov zlatnine v vrednosti dveh milijonov tolarjev. So pa vlamljali tudi v osebna vozila. V Kosovi ulici in pri hotelu Štorman sta iz parkiranih vozil izginila avto radia.
Na prvi popraznični delovni dan pa je škodo utrpel lastnik gostinskega lokala na Kidričevi cesti v Velenju, od koder so odnesli registrsko blagajno in večjo količino cigaret. Sicer pa so tatovi in vlomilci obiskali tudi gradbišče v Šoštanju in poslovne prostore objekta Celjanka. Izginili so orodja in računalniki. Računalnike pogrešajo tudi v osnovni šoli v Pucovi ulici. Iz sušilnice hmelja v Vojniku pa je izginilo kar 1.600 litrov nafte, naftna črpalka in kotni brusilnik, škode je za skoraj pol milijona tolarjev.
Nevarna otroška igra
O nevarni otroški igri priča dogodek, ki se je zgodil v Rogaški Slatini. 10-letni otrok je namreč v soboto dopoldne prišel do ograjenega objekta reducirne plinske postaje na Sotelski cesti v Rogaški Slatini, kjer je pod ograjo odstranil pesek in vstopil v notranjost. Tam je glavni razvodni ventil za plin premaknil v položaj zaprto. Zaradi prekinjene oskrbe s plinom, ki je trajala dve uri, je nastala škoda, ki se je povzpela na 12 milijonov tolarjev.
Imajo tokrat požigalca v Žalcu in v Arclinu?
Od minulega petka je na Celjskem zagorelo kar trikrat. V petek je gorelo v obratu valjarne v Štorah, kjer je ogenj izbruhnil na hidravličnem sistemu ohlajevalne mize, na kateri se ohlajajo valjanci. Popustila naj bi cev za dovod hidravličnega olja, pri čemer se je zaradi velike temperature vnelo olje. Požar so pogasili gasilci poklicne enote Celje in prostovoljni gasilci iz Štor. Nastalo škodo so ocenili na okrog pet milijonov tolarjev. V prazničnih dneh je zagorelo tudi na gospodarskem poslopju v Arclinu. Ogenj, ki so ga pred prihodom gasilcev uspeli pogasiti domači, ni povzročil velike škode, obstaja pa sum, da je bil ogenj podtaknjen. V nedeljo so ognjeni zublji zajeli tudi večjo garažo, ki je prizidana k nenaseljeni stanovanjski hiši v Hmeljarski ulici v Žalcu. Požar je povzročil za več kot dva milijona tolarjev škode, saj je uničeno več tehničnega lesa, več kosov starejšega pohištva in orodja, gasilci pa so preprečili, da bi se ogenj razširil še na stanovanjsko hišo. Tudi v tem primeru prvi podatki kažejo, da je požar nekdo podtaknil.
r — -
□ DRI TELEFDN
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. Nepodpisanih pisem ne objavljamo.
UREDNIŠTVO
ODMEVI
Bodo
Rimske terme kmalu zaživele?
Odzivamo se na zapis Bojane Avguštinčič, ki v Novem tedniku dne 21. 10. 2005 na 3. strani pod gornjim naslovom pristransko in nekorektno piše o našem delovanju.
Menimo, da je bil namen nastopa predsednice KS Rimske Toplice Jelke Kapun in Draga Zupana na seji Gospodarskega odbora DZ dne 19. 10. 2005 odvrniti pozornost od bistva problema tega zdravilišča. Grožnje, ki jih namenjata nam, ker se ne strinjamo s sanacijo nezakonitih postopkov niti s prikrivanjem vzrokov za milijardno škodo, nas navajajo na vprašanje: Kakšna je bila njuna vloga, predvsem zadnja štiri leta, ko seje zgodilo stanje, kot ga dne 10. 8. 2005 ocenjujeta poslanca LDS, ko izjavljata: »Objekti so uničeni, večina opreme pa pokradene«? Dejstvo je, da je bil Drago Zupan (uradno) prisoten pri dogajanju zadnjih osem let. Da je dobro informiran, kaže njegova izjava iz julija 2004, ko je javnost informiral o novi ceni zdravilišča, ko naj bi vlada že leta 2003 ocenila vrednost zdravilišča na 750.000 evrov (180 mio SIT). Ker je ta ocena vrednosti nezakonita, a je izhodišče za »vstop vlade v dokapitalizacijo družbe MRC d.o.o.«, je potrebno preusmerjanje pozornosti.
Sprašujemo, ali ni to delovanje, delovanje proti interesom Rimskih Toplic in igra z usodo 2000 krajanov? Kaj sta ukrenila, ko so se dogajala opustošenja zdraviliških stavb, ki so bile opremljene za izvajanje medicinske rehabilitacije? Kaj sta ukrenila, ker se leta 2001 ni začela obnova (na voljo dovolj državnega denarja) in odprtje, ki naj bi se zgodilo leta 2003? Zakaj se nista zavzela za drugega prijavitelja na Javni razpis leta 2000, ki je s tremi milijardami SIT garantiral obnovo zdravilišča in prva delovna mesta že leta 2002. Ob prijavi na razpis je zagotavljal tudi zasedenost zdraviliških kapacitet, kot je
opozoril dober poznavalec dogajanj, na tej seji prisoten Marjan Grešak.
Še julija lani sta oba v imenu krajanov dala izjavo: »Krajani hočejo Barsos«. Sedaj, ko je le-ta v nemilosti, pa »ne dovolita«, da bi prišla na dan dejstva o vlogi-vlogah sedanjega direktorja MRC d.o.o. Maksa Brečka, ki je po naših ugotovitvah in mnenju odgovoren, ker Barsos kar 48 mesecev ni dobil bančne garancije, ki je bila pogoj tudi prejem tu navedenih (milijardo SIT) finančnih sredstev v letih 2000/2001 in obnovo zdravilišča.
Z arogantnim nastopom Draga Zupana in kazanjem s prstom na »krivce« je bilo tega dne spregledanih kar nekaj dejstev, na katera opozarjamo. Gre za nezakonite postopke, ki so vodili do podpisa spornih pogodb, zanje je po našem mnenju neposredno odgovoren tudi sedanji direktor MRC d.o.o. Maks Brečko. Dejstvo je, da MRC d.o.o. dne 6. 9. 2004, ob prijavi na razpis MRC d.o.o. ni izpolnjeval pogojev »obveznih zahtev« iz Javne ponudbe. Na tej seji dne 19.10.2005 smo izpostavili neizpolnjeno zahtevo, ki je: dovoljenje za opravljanje dejavnosti naravnih zdravilišč. To je obvezna zahteva in jo v naši zahtevi po varstvu zakonitosti z dne 18.10. 2005 posebej izpostavljamo. Tu navajamo tudi vloge, ki jih je v zvezi z zdraviliščem Rimske Toplice v zadnjih osmih letih imel direktor MRC d.o.o. Maks Brečko. Dokumenti navajajo, da je imel pomembne vloge. Menimo tudi, da je za določene postopke odgovoren samo on, dostopni so mu bili dokumenti, ki jih je MRC d.o.o. predložil ob prijavi dne 6. 9. 2004, ki pa ne ustrezajo zahtevi razpisa, moral je vedeti, da prilaga neustrezne dokumente. Odgovoren je tudi za dokument, ki govori o »terminskem načrtu«, kjer je kot prva aktivnost zapisan dogovor z Vlado RS o nakupu kompleksa zdravilišča Rimske Toplice - že 31. 5. 2004.
Ti in še mnogi razlogi-dejs-tva so nas vodili, da »zahtevamo, da se ustavijo sedanji postopki in nameravana do-kapitalizacija zdravilišča z akterji, ki so vpleteni v nezakonite postopke.« To so dejstva, ki jih je novinarka Novega tednika spregledala - je to storila namerno?
ANTONIJA MARINČEK, JOŽE OJSTERŠEK, MARJAN GREŠAK
Zavarovalniška vojna
V minulih dneh je bilo nekaterim slovenskim medijem poslano pismo, podpisano z imenom Branko Petek iz Ljubljane, v katerem je navedeno domnevno zavajanje s strani Triglava, Zdravstvene zavarovalnice pri sklepanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V Novem tedniku je bilo objavljeno 28. oktobra 2005. Gospod Petek naj bi želel le našo ponudbo, mi pa naj bi namesto tega v njegovem imenu odpo-
vedali dosedanjo pogodbo pri zavarovalnici Vzajemna.
Z gospodom Petkom smo govorili in povedal nam je, da je bil s postopkom sklenitve zadovoljen in na zavarovalno razmerje nima nikakršnih pripomb, zato ni imel razloga, da bi prek medijev urejal ponovno zamenjavo. Z njegovim soglasjem objavljamo tudi, da na medije ni naslovil nobenega pisma.
V kolikor je pismo bralcev napisal zavarovančev soi-menjak, ki pa ga zaenkrat ni med našimi novimi zavarovanci, ah kdo drug, ga naprošamo, da nas pokliče na telefonsko številko, napisano na zavarovalni polici, ali nas obišče v naši najbližji poslovalnici, kjer mu bomo pomagali razrešiti vse nejasnosti.
Želeli bi poudariti stališče Triglava, Zdravstvene zavarovalnice, da je odločitev za zavarovalnico stvar svobodne izbire in proste volje zavarovanca.
TRIGLAV, ZDRAVSTVENA ZAVAROVALNICA, Odnosi z javnostmi
tEJELI SMO
Z
inšpektorji ni dialoga
Čim bolj je država napredna, tem več ima civilnih izkušenj proti mučenju živali. Društva proti mučenju živali niso nevladna ustanova niti represivni organ, kar nekateri ne razumejo. Tako ani-malisti prostovoljci preverjamo prijave o mučenju živali, opozarjamo na negativne pojave, včasih pa tudi fizično rešimo kakšno žival. Najtrše orehe z ovadbami in dokaznim gradivom naslovimo na državnega tožilca (KZ 342). Delovanje aktivnih de-lavcev-prostovoljcev na terenu je izredno naporno, v mnogih primerih celo nevarno, saj se animalisti spopadajo z mučitelji živali iz oči v oči. Ker nas je premalo, pričakujemo pomoč veterinarskih inšpektorjev, vendar doslej nismo uspeli najti skupnega jezika; še vedno mi zveni v ušesih (tajno) izdana okrožnica VURS-a s podpisom direktorja K. G., ki navaja, da »so društva proti mučenju živali zgolj v breme inšpektorjem...« Čeprav je od tega preteklo že nekaj časa, še dandanes čutimo odpor do našega gibanja namesto da bi veterinarski inšpektorji tem društvom nudili pomoč. Ampak zadeva je prav obratna: po skoraj 50-letnem delovanju DPMŽ v Sloveniji veterinarski inšpektorji niso v stanju pomagati društvom oziroma poiskati dialog.
V društvih proti mučenju živali bi morali sodelovati vsi: od političnih strank pa do verskih skupnosti in od vrtcev do fakultet. Mlada generacija naj se vključi v ta društva, starejši pa naj, če ne zmorejo drugega dela, društva finančno podprejo. Premalo nas je in potrebujemo novih
moči, saj v Sloveniji odkrivamo vedno več primerov mučenja živali, kjer je treba takoj ukrepati. Za osnovo imamo zdaj vsaj Zakon o zaščiti živali RS, ki smo ga tudi že v mnogih primerih uporabili. Žal smo morali za pomoč zaprositi mednarodne organizacije, kajti v času pred osamosvojitvijo smo dobili negativen odziv tedanjega Izvršnega sveta češ da zakona o zaščiti živali ne potrebujemo. Po osamosvojitvi smo torej dobili zakon (leta 1999), gradijo se zavetišča-azili za zavržene živali, tiskani in elektronski mediji smejo svobodno objavljati primere mučenja živali, prodrli smo tudi med slovensko javnost, da bo razumela poslanstvo našega gibanja za pomoč živalim.
Manjša društva se ukvarjajo zlasti z reševanjem slabega ravnanja z domačimi živalmi, Zvezo društev proti mučenju živali Slovenije pa čaka še trdo delo: na pohodu je genski inženiring, vztrajamo na takojšnji ukinitvi baterijskih, boks in intenzivnih farm ter farm za krzno, trudimo se odpraviti rejo prašičev po sistemu »na zadrgo«, zaustaviti poskuse na živih živalih itd. Torej je delo nas animalistov izredno težko, zahtevno, dostikrat pa tudi nevarno, zato pričakujemo izdatno sodelovanje veterinarskega lobija, zlasti pa inšpektorjev ter tudi za znižanje previsokih veterinarskih tarif. Treba bo tudi urediti način financiranja DPMŽ, kajti večina društev plačuje stroške iz žepov članov (zdravljenje zavrženih, ranjenih živali, sterilizacije, hrana, prevozi ipd.) Zdaj je priložnost, da se VURS izkaže glede pomoči, saj so ti strokovnjaki vendar šli študirat veterino iz ljubezni do živali.
LEA EVA MUELLER, Ljubljana
POPRAVEK
Ni glavna sestra
V moji zahvali celjski bolnišnici, objavljeni v št. 80 Novega tednika, sem se med drugim zahvalil tudi medicinski sestri Marti Vidovič in pri tem napak navedel, da je gospa Vidovič glavna sestra na Oddelku za splošno abdo-minalno kirurgijo. Vsem, ki sem jih s tem morebiti prizadel, se opravičujem.
SREČKO KASTELIC, Žalec
m
K zobozdravniku
Bralec iz šentjurske občine omenja, da se je želel naročiti pri zobozdravniku v zdravstvenem domu v Šentjurju. Na stroške zavarovalnice ga niso hoteli vzeti, kot samoplačnika pa bi ga takoj, pri čemer pravi, da za slednje nima denarja. Zanima ga, kaj naj stori.
Luka Kočevar iz Službe za odnose z javnostmi v ministrstvu za zdravje odgovarja: »Pristojni na ministrstvu za zdravje so vprašanje v zvezi z iskanjem zobozdravnika prebrali ter prosijo, da se gospod obrne na najbližjo izpostavo ZZZS (Zavoda za zdravstve-
no zavarovanje Slovenije), kjer bo dobil informacijo o njemu najbližjem zobozdravniku s koncesijo, pa tudi o čakalni dobi za prvi sprejem pri zobozdravniku. Enako informacijo lahko pridobi tudi na spletni strani ZZZS.« BJ
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
novem
car-int:erior-design Smo družba na področju avtomobilske industrije z ambicioznim, mladim in komunikativnim kolektivom, vedno pripravljenim na sodelovanje in razvoj.
V uspešen tim bi radi pritegnili sodelavke ali sodelavce s podobnimi lastnostmi za naslednja delovna mesta:
1.	vzdrževalec (m/ž)
(vzdrževanje strojne opreme in orodij v proizvodnji)
Pogoji:
-	poklicna šola kovinarske ali strojne smeri
-	3 leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu
-	zaželeno znanje s področja hidravlike, pnevmatike
2.	električar (m/ž)
(opravljanje elektro del)
Pogoji:
podobnem delovnem mestu
določen čas s trimesečnim
■ 3 leta delovnih izkušenj n
Vaše prijave pričakujemo v 8 dneh od dneva objave n; Novem car interior design d.o.o., Ložnica 53 a, 3310 Žalec.
OBČINA ŠENTJUR
Številka: 352-13/2004-100 Šentjur, 27.10. 2005
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03) Občina Šentjur sklicuje:
1. PONOVLJENO PROSTORSKO KONFERENCO priprave sprememb zazidalnega načrta industrijske cone Šentjur, ki bo 11. novembra 2005 ob 12. uri, v sejni sobi (pritličje) Občine Šentjur, Mestni trg 10, Šentjur.
Na prostorski konferenci, bo predstavljen osnutek dopolnjenega programa priprave spremembe zazidalnega načrta industrijske cone Šentjur, v nadaljevanju besedila Lokacijski načrt industrijske cone Šentjur. Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, lahko na prostorski konferenci podajo svoja priporočila in usmeritve v zvezi s pripravo lokacijskega načrta industrijske cone Šentjur v pisni obliki ali ustno na zapisnik. Prav tako lahko podajo svoja mnenja lastniki in solastniki zemljišč v območju urejanja lokacijskega načrta Industrijska cona Šentjur.
Osnutek programa priprave lokacijskega načrta je na vpogled v prostorih Občine Šentjur v času uradnih ur. Vljudno vabljeni I	Direktor OU :
JožePalčnik
Počitnice - na drevesu!
Olympos, piratski zaliv v Turčiji - Med komarji in brez udobja, zato pa toliko bolj zanimivo in zabavno
Če vam povem, da lahko z malo denarja in z veliko dobre volje ter zabave poletne počitnice preživite kar na drevesu, mi morda sprva ne boste verjeli. Ob tem si zamislite še toplo Sredozemsko morje, peščeno plažo, za ohladitev pa reko s komaj nekaj stopinjami Celzija, sprehod skozi kamene ostanke antičnih civilizacij in nekdanje piratsko mesto, zvečer pa ob slastni večerji in brenčanju komarjev pogovor s popotniki iz vseh bolj ali manj razvitih držav sveta. To je le drobec vsega, kar lahko doživite v na turškem zemljevidu majhni piki - Olymposu.
Zaliv, kakšno uro vožnje z avtobusom ali ladjo oddaljenim od razvpite An-talyje, so Turki odkrili že pred tisočletji. Tam so že v 2. st. pr. n. št. kovali denar, živela je trgovina. Nato si je kraj za svojo postojanko izbral morski pirat Zekin-tes, za njim podjetni Rimljani, pa spet morski roparji zaradi odlične skrite lege. Sčasoma je mestece za dolga leta izgubilo vrvež. A kamniti dokazi o pestri zgodovini se pozornim očem ponujajo na vsakem koraku - od antičnega gledališča, kipa Marka Avrelija, zanimivega kamnitega mozaika, do kopališča in grobnic, zgodovinske drobtinice so posute ob reki navzgor, v Olympos, kjer se je pred nekaj desetletji začel razvijati posebne vrste turizem. Malce srhljivo zgodovino kraja še danes dobro prodajajo - kot večdnevne tre-
Hiške na drevesu
kinge, na katerih raziskujejo, kje so se davno zadrževali pirati.
Zanimiv dopust za »budale«
Oče zamisli o nekakšni robinzonski razhčici aktivnega dopusta je gospod Kadir. V kampu je med bohotnimi krošnjami sredozemskih iglavcev zgradil nekaj hišk. In popotniki so začeli preplavljati nekdanjo piratsko posto-
janko. Iz desk zbite preproste sobe, s skupnimi sanitarijami in vsem možnim mrčesom, so se začele kopičiti tudi navzdol po deblu, tako da so nekatere zdaj že skoraj na tleh. Naval je gromozanski, na sobo se praviloma ob turški gostoljubnosti (zastonj postrežba s čajem in odlično avtohtono hrano) čaka vsaj nekaj ur. In tako je vse poletje, kar v varni soteski Olymposa pomeni od maja do oktobra.
Pripravite se na novo nagradno igro
Najdite nas, wmMajMss® nagradi vas!
Katere trgovine v Centru Interspar Celje bo v sredo, 9.11., obiskala ekipa NT&RC?
Ekipa NT&RC je prejšnji teden v sredini nagradni igri prvič predstavilo Iri trgovine v Centru Interspar Celje, a lo je šele dober začetek, saj bodo do koma nagradne igre, lo je 15.3.2006, predstavljeni domala vsi ponudniki prenovljenega tetrtro, ki bodo svojim nograjsncam izrodi privlačne nagrade. Med njimi se lahko znajde vsak, ki pravilno ugotovi, katero trgovino (eno, dve oli tri) je obiskala ekipa NT&RC Zato se vključte v sredine nagradne igre preko Radia Celje 06 pa z izpolnjenim kuponom iz vsakega petkovega Novega tednika, ki go lahko oddate pri okencu informacij Megamarketo Interspar v Centru Interspar, Mariborsku 100, Celje ali po ga pojete na naslov NTSRC, d.0.0., Prešernova 19,3000 Celje. Med vsemi sodelujočimi bodo dodatni izžrebanci ňa zaključni prireditvi bogato nagrajeni.
Naslednjič v sredo, 9.11., ob 10.10 na Radiu Celje!
Nagrade nagrajena prevzamejo v Centru Interspar Celje v trgovini, ki ph poklanja, v roku 10 dni od dneva nagradne igre. Več o nagradni igri si lahko preberete na spletnih straneh
Iščite nas zna
»O, ti si budala,« naju je pozdravil gospod Kadir. Seveda so ga Slovenci, ki so pred nama zašli v ta skriti popotniški raj, naučili le največje neumnosti. A zato sva hitreje prišla do svoje hiške.
Hiške na drevju so po vsej dolini, ki jo poleg skalovja in dreves pokrivajo še limo-novci in sočna zelenjava. Pred nekaj leti so začele rasti hitreje kot infrastruktura. Še vedno pa je najbolj kultno bivati prav v Kadirjevih hiškah, četudi lahko v drugem kampu prihraniš še kakšno turško liro. V kraju ni večje trgovine, ob cesti ponujajo le osnovna živila in pripomočke. Prehrana v kampih je organizirana kot obilen zajtrk in oblina večerja, za vmesne obroke ponujajo razne turške prigrizke, za kar skupaj s hiško na drevesu računajo okoli tisoč tolarjev na dan. Da, do plaže je daleč
Ker je del kraja zaradi zgodovinski objektov nacionalni park, v njem niso dovoljeni motorizirana sredstva za prevoz, pač pa zdržljivost lastnih nog. Da, tista dva kilometra do plaže je pač treba prepešačiti. Najbolj so se mi smilile družine z malčki, ki so viseli na materah, medtem ko so očetje hiteli iskati senčno zavetje pod pečinami.
Na nekajkilometrski plaži bi ne bilo gneče, če ne bi ladje dnevno dovažale stotine turistov iz betonske An-talyje, željnih instant kopanja, fotografiranja in ponovne vožnje do naslednje zanimive točke.
V Olymposu kurijo vse leto
Ob Olymposu, ki leži neposredno ob istoimenskem dvatisočaku, je tudi gora Chi-maera. Z njo je povezanih več današnjemu človeku vprašljivih legend. Turki iz okolice najbolj navijajo za tisto, da večni ogenj na Chimaeri bruha pošast, sestavljena iz zmaja, leva in koze. Kakšen fizik ali kemik pa bi si modre plamene, še posebej skrivnostne in nepojmljive ponoči (ko si jih ogleda večina popotnikov), delno razložil z vsebnostjo metana, čeprav natančna sestava plina ni znana.
Zaradi vsakodnevne hoje do plaže in nazaj, pa šte-
Pogled na zaliv Oliymposa s pečine
vilnih športnih in drugih aktivnostih, ki jih ponujajo v kampu gospoda Kadirja, bivanje pod krošnjami dreves zagotovo ni lahek dopust. Zagotavljam pa, da je
neprimerno bolj zabaven in poučen kot le golo poležavanje na razbeljenem pesku.
ANA-MARUA BOSAK Foto: MB, AMB
Večkratni obisk okrepčevalnice PRI MOSTU se nagrajuje!
m
Pri nakupu 10-ih plzr vam podarimo
eno kopanje v Zdravilišču Laško in pizzo v Okrepčevalnici PRI MOSTU
velika pizza - odrasla vstopnica mala pizza - otroška vstopnica
tel. št.: 03 573 10 91
ZDRAVILIŠČE LAŠKO
,d., Truto]evonabrež(e la. Uiko, lnfo®idrivlllsce-la«
m
Izletnikova turistična açoioja
i BOŽIČNI in PREDNOVOLETNI IZLETI brez doplačil H!!! - GARDALAND 17. in 26.12. nakupovanje na največji tržnici v BiH ■ triiiic, ARIZONA 19.11. in 17.12. ^ BOŽIČNI DUNAJ 3. in 17.2. 2 dni 10.-11.12. SÎOS8AD 1 dan 26.11. BUDIMPEŠTA 1 dan 10.12.
~ SALZBURG in OBERNDORF 10.12. - BOŽIČKOVA DEŽELA - CHRISTKINDL in STEYER 17.12. ^ JESEN NA MORJU - ugodni paketi ANKARAN, UMAG, RABAC in otok KRK dvo n več dnevni paketi O JESENSKE POČITNICE htl SOL KORALJ UMAG 5-dnevni paket že od 29.700 SIT/os. htl ADMIRAL OPATUA vikend paket samo 19.500 SIT/os O PRE0PR0ĐAJA SMUČARSKIH VOZOVNIC
0(.T£H i;
Kl KOCI.

DUBROVNIK
HOTEL ARGENTINA*"" 13.600
NZZEZA (bivanje min 3 dni)
hotel excelsior : 12 9 AO
(bivanje min 3 dni) N7 ZEZA
"""" (bivanje min 3 dni)
HOTELKOMPAS
5>PGL0D,
24.400
POREČ
do 29.12. HÔTEL PARENTIUM*"
5<PMŽE0D
28.900
PREDBOŽIČNI DUNAJ
17J2,
5.900
(PREVOZ, PROGRAM)
NOVO LETO 2006 DUBROVNIK
HOTEL'"
3«NZ,BUS 29.890 SELetalo 49*900
)elje, Stanetova 6, odp.: 8.-18. ure. sob. 9.-12. ure 03 42 60100/102
Šempeter, Rimska cesla 35, odp.: 9.-17. ure 03 70 31 9M infoffldober-dan.si
............._SS-
AKCIJA.1H|
1. predprodaja
smučarskih vowvmcïï^j
(do 15.11.2005), do 20% ugodneje
DVE SMUČIŠČI» ENA KARTA
_
Lepo je biti med svojimi, še lepše na svojem.
Banlv^ Austria Creditanstalt
Fantazija
Modni navdihi za
Z našimi stanovanjskimi krediti vam bo zlahka uspelo, saj jih odlikuje ugodna obrestna mera, polovični stroški odobritve, do 25-letna odplačilna doba za mlajše od 45 let in možnost 100% izplačila v gotovini pri novogradnji, prenovi in rekonstrukciji. Naredite prvi korak in nam pišite na stanovanje@si.bacai.com, da se dogovorimo za srečanje. Ponudba velja do 29. decembra 2005.
Uresničujemo vaše sanje.
jesen in zimo
Petek, 4. november: Zgodaj zjutraj preide Luna v Strelca, zato se bomo aktivirali v konkretne akcije. Živčni sistem bo obremenjen, zato bomo občutili velik notranji nemir. Položaj Lune bo močneje aktiviral tujino, kontakte in odločitve glede potovanj. Pomembno je, da smo v tem času čim bolj aktiv-
Sobota, 5. november: Dopoldne bomo imeli potrebo spregovoriti o svojih težavah. Izbrati moramo sogovornike, ki nas bodo razumeli. Zvečer preide Venera v Kozoroga, prav tako bo v tem znamenju tudi Luna. Močno bo izražena strast, vendar romantika ne bo na najvišji ravni. Težave imamo lahko tudi s samozavestjo.
Nedelja, 6. november: Jutro bo izredno ugodno za rekreacijo, saj bo energija v porastu, od dneva bomo želeli potegniti tisto največ. Ure bodo ugodne, da postorimo vse tisto, za kar nam je v preteklih dneh zmanjkalo časa. Usodna srečanja bodo igrala veliko, pomembno vlogo.
Ponedeljek, 7. november: Jupiter in Sonce bosta pozitivno tranzitirana, zato bo začetek delovnega tedna poln akcije. Sicer se bomo ukvarjali s težavami iz preteklega obdobja treh mesecev, a jim bomo danes lažje kos. Napredovanje bo vidno, saj bomo ugotavljali, da so pred nami nove priložnosti.
Torek, 8. november: Luna v Vodnarju bo spodbujala so-
And by Andraž
delovanje, izmenjavo mnenj in timsko delo. Pokazati moramo več navdušenja nad drugimi, ne smemo biti usmerjeni samo vase. To bo živahen, iskriv in družaben dan, navezovati moramo stike. Proti večeru se nam obeta težji aspekt, zato previdno.
Sreda, 9. november: Dopoldne je manj ugoden čas, saj se bo treba zaradi prvega Luninega krajca prilagajati okoliščinam. V medsebojnih odnosih lahko nastopijo trenja, zato previdno. Zaradi zelo skladnega odnosa Venere in Jupitra bo naša kreativna energija v porastu.
Četrtek, 10. november: Luna prestopi v znamenje Rib. Poudarjen bo idealizem, čut za sočloveka, pripravljeni bomo prisluhniti in pomagati drugim ljudem. V teh dneh nas vseeno ne sme zanesti predaleč, v sebi moramo ohraniti treznost in trdna tla pod nogami. Neptun nam lahko povzroči zmote, prevare in laži, lahko se zgodi, da kdo manipulira z nami na kakršen koli način.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
NAPOVED ZA VAS
PRIPRAVLJA ARION IZ CELJA Z DOLORES NA 09043 61 (GSM041 519 265) TER GORDANO NA
090 4126 (GSM 041 404 935)
Moda kot okusu časa primerna noša je zanesljivo ena od najbolj zgovornih prič našega življenja. Ne odseva samo tega, kaj nosimo v nekem obdobju ali kako se vedemo, temveč tudi, kaj zmoremo narediti!
Vsako oblačilo ali modni dodatek ima namreč svojo zgodbo, v katero bi lahko povezali vse odtenke življenja v nekem času in življenja posameznika znotraj tega časa. Nekaj izsekov iz najnovejših, jesensko-zimskih modnih zgodb smo si lahko ogledali prejšnji teden v celjski dvorani Union.
Ob jubilejnih, že 10. Modnih navdihih je glavna ustvarjalka prireditve Vladimira Skale v organizaciji V.S. Stylinga zbrala šopek naji-zvirnejših idej za najrazličnejše trendovske podobe. V času, ko slovenska tekstilna industrija na splošno še komajda drži »glavo nad vodo«, ko tudi manjše blagovne znamke iščejo nove poti za preživetje, je vzpodbudno videti in vedeti, da je še vedno vredno... Razmišljati, uživati, slediti in se prepustiti modi. Čakati nanjo ter kakšno izmed njenih zgodb z veseljem sprejeti ter vključiti v
vsakdanjik. Kajti prav novo oblačilo, dodatek ali najbolj droben trendovski detajl nam lahko naravna počutje v bolj optimistično. Kar pa sploh ni tako malo, kajne?
Za optimistično, barvito, toplo in predvsem modno popotnico v najbolj hladne dni so bih na ogled postavljeni navdihi iz blagovnih znamk Mura, Alpina, And by Andraž, Diana Kotnik Lavti-žar, Fantazija, Josephine collection, Inpos, Urška Drofenik in Jolanda Thaler.
Rdeča nit mode, ki prihaja? Naj bo črna, bela, rdeča, zelena, zlata, divje vzorčasta
Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK
ali diskretno nebarvita - njeno poslanstvo je le eno: da prijateljuje z nami in nas prepriča, da je ustvarjena samo za nas...
Foto: GREGOR KATIČ
Urška Drofenik
Diana Kotnik Lavtižar
Josephine collection
RADIO, KI GA BERETE
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Odmev - ponovitev - Šolske uniforme tudi v Sloveniji?, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.10 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Glasbeni trojček - kviz z Majo Gorjup, 19.00 Novice, 19.15 Večerni program in Mojca ter Mitja, 20.00 20 Vročih Radia Celje, 23.15 Oddaja Živimo lèpo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Kum Trbovlje)

IZ
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Darinka Bah, 11.00 Podoba dpeva, 11.05 Domače 4,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 20.00 Ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom - Darinka Bah, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Kum Trbovlje)
TfTTTJM.WHI1.!
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Predstavitev skladb Bingo jacka, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Bingo jack- izbiramo skladbi tedna, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Murski val)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravstvena oddaja Stetoskop, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Za zaveso, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.10 Do polnega vozička brez mošnjička, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Murski val)
.j j ^ywi^W^^tÊÊÊÊËttËtÊË^M
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.10 Najdite nas. Center Interspar Celje nagradi vas, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O -pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Nikolovski, 19.00 Novice, 20.00 Mal drugač s 6Pack Čukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP - Skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Kranj)
S.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Faraonova ruleta, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Bučar, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Kranj)
Stvar, ki pove vse
V prejšnji številki Novega tednika smo objavili fotografijo Janje Intihar, med tistimi, ki ste jo prepoznali, pa je tudi Danica Malgaj iz Gorice pri Slivnici, ki jo na našem oglasnem oddelku že čaka nagrada Novega tednika in Radia Celje. In kdo je tokratni malček?
Stvar, ki jo drži v rokah, naj bi povedala vse. Zaradi nje in zaradi energije, ki jo je bilo vselej preveč, je imel vsaj po desetkrat zvita oba gležnja, večkrat zlomljene kosti na rokah in nogah, počeno in nato zašito ustnico, udarnine, ki so segale do kosti, počeni peto in koščico v zapestju, dvakrat zlomljeni rebri... Že v 1. razredu osnovne šole je treščil v steno telovadnice in na tleh sta se znašli polovici zgornjih enic zobovja. Z vsem tem sta se soočala starša Vili in Jerica, najbolj pa sta v strahu trpeli stari mami Ivanka in Angela, ko se je vrtel okoli prepadov, se postavljal v lastovki na ozki ograji ali skakal v globino. V osmem razredu se je silno obremenjeval zaradi lasišča, ki je postajalo razredčeno, zato ni več uporabljal sušilca, temveč le Še brisačo in lasje so se začeli »kriviti«. Ribolov je bil njegova velika strast in oče ga je že zgodaj dražil, da se loteva »upokojenskega« športa, namesto da bi bil v telovadnici. Njegova poročna priča Damijan je na Pagu moral na potrebo, ko sta na oba trnka skoraj v istem trenutku zagrabili oradi. Že kot deček je vzljubil Sarajevo, kjer je z družino živela očetova teta Lojzka, partizanka, ki ni želela obujati težkih vojnih spominov. Zato pa je kuhala čimbolj »po slovensko«, malček s fotografije pa je jedel manj
Razstava priznanj Radia Celje
V uredništvu Radia Celje smo pripravili posebno razstavo priznanj, ki smo jih dobili na različnih festivalih, prav tako pa tudi od različnih društev in organizacij. Nazadnje sta nam priznanje podelili Poklicna gasilska enota Celje in Gasilska zveza Celje. Vsa ta priznanja smo razstavili na hodniku ob treh studiih Radia Celje, ki bodo na ogled vsem našim obiskovalcem. Pri postavitvi priznanj sta največ dela vložila Simona Šolinič in Branko Ogrizek.
NE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Brendi, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.30 Hit Usta Radia Celje, 17.45 Jack pot, 18.30 Študentski servis, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom - Tina G., 23.00 YT, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Ptuj)
PETEK, 4. NOVEMBRA, OB 18.00: TIDE
PRED KONCERTOM ŠE NA RADIU CELJE
V	studiu Radia Celje bomo danes ob 18. uri pred koncertom v klubu Playcaffe pozdravili novo primorsko rock zasedbo Tide, ki je pred kratkim izdala album Seven Days. Prvi singl z albuma, ki je tudi zelo pogosta glasbena želja, je pesem Release My Gun. Video za to skladbo so septembra posneli v starem studiu Viba filma v Piranu. Zanimivo je, da se je spot snemal tako rekoč nepretrgoma 24 ur, skupina in ekipa pa zaradi priprav in snemanja ni zatisnila očesa dva dni. Podrobnosti bodo izdali v današnji oddaji.
PETEK, 4. NOVEMBRA, OB 19.15: VROČE ANŽEJ DEŽAN Z ŽIVO VADNOV
V	oddaji Vroče, ki jo lahko na Radiu Celje spremljate vsak petek zvečer, Anžej Dežan gosti »vroče« goste. Danes bo od 19.15 klepetal z lanskoletno mis Slovenije Živo Vad-nov. S svojimi vprašanji lahko sodelujete tudi poslušalci Radia Celje. In ne zamudite oddaje tudi prihodnji teden, ko bo Anžej gostil Tino G.
in odhitel v aščinico na burek, čevapčiče, baklave, tulumbe, tudi med olimpijskimi igrami leta 1984. Sicer pa prisega na žlikrofe, ki jih je pripravljala stara mama, končno pa se jih je naučila - prizna, da odlično - kuhati tudi njegova mama. Otroštvo oziroma mladost sta mu zagrenili le dve stvari: prezgodaj sta ga zaradi bolezni zapustila stara očeta Lojze in Franjo.
Ste ga razkrili? Odgovore, kdo je malček, pošljite na naslov Novi tednik&Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Malček je ... Čaka vas nagrada.
1.	PUSH THE BUTTON-SUGABABES (4)
2.	SAY HELLO-DEEP DISH	(6)
3.	IVEGOTALIFE- EURYTHMICS (2)
4.	PIECES OF A DREAM-ANASTAOA )4) f-PHANTOM PLANET (1)
FOOLS GARDEN	(3)
7. GOOD IS GOOD-SHERYL CROW (5)
9.	IAN0STRAVITA-
EROS RAMAZZ0TTI	(2)
10.	I'M FEEUNG YOU-SANTANA FEAT. MICHEU£ BRANCH	(3)
DOMAČA LESTVICA
1.	PLANET ZA ZADET-NEISHA	(5)
2.	MALNAROBE-NUDE	(4)
3.	VES TVOJ SVET • OMAR NABER	(6)
4.	POLARNI SUAJ-ZEUS	(3)
5.	MESTO SANJ - ALENKA GODEC FEAT. PERPETUMJAZZILE	(4)
6.	OSTANI DANESTU-ZORANPREDIN IN ŽIVE LEGENDE	(1)
7.	ZEMUA IN NEBO-BABILON 05	(2)
8.	MEJA V GLAVI - LARA-B	(3)
9.	POČASI-DAN D	(2)
10.	TI SI MOJA LUČ - SENDI	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
HUNGUP-MADONNA IN THE CROSSFIRE -STARSAILOR PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
PREDSTAVUI SI-PETER LOVŠIN BRIGA ME-LEEIDOJAMAIS
ESEŒcaaEi WMESSSMm
CELJSKIH 5 plus
1.	DRAGI ROJAKI-MODRIJANI (•
2.	NISMO VSI MUZIKANTI ZABUŠ ANTI ANS. MIRA KLINCA	('
3.	VSAK BOR SE MAJE-ŠENTJURSKI MUZIKANTJE (2
4.	KJE SO ZDAJ POTI -
ANS. FRANCUA2EMETA ('
5.	PRI FARNI ZVON ZVONI-ZVONČKI	(f
SLOVENSKIH 5 plus
1.	LETNI ČASI-ŠTIRJE KOVAČI (6
2.	MARTINOVO -
ANS. BOJANA KUDRA	(2
3.	J0ŽET0V PRAZNIK-ROSA (1
4.	OD SREČE PO SVOJE VSAK RAD POJE
SREDA, 9. NOVEMBRA, OB 18.00: POP ČVEK
NIKOLOVSKI - VSE OB SVOJEM ČASU
V studiu Radia Celje bomo predstavili Nikolov-skega in njegovo delo. Med drugim boste lahko izvedeli, kakšne so njegove izkušnje s Sneguljčicami in zakaj je zelo navdušen nad Celjem.
PETEK, 11. NOVEMBRA, OB 9.15: DO OPOLDNEVA PO SLOVENSKO
BRENDI NA RADIU CELJE
Na Radiu Celje je prostor za različne glasbene zvrsti. V oddaji Do opoldneva po slovensko veliko pozornosti namenjamo slovenski glasbi. Tako lahko slišite kakšno starejšo. lestvico 20 Vročih Radia Celje, objavljamo novosti na slovenski glasbeni sceni, prav tako pa so poleg oddaje Pop čvek tudi v tej oddaji dobrodošli glasbeni gostje. Prihodnji petek boste lahko klepetali z Brendi-
- SPOMINI
Predlog za lestvica:
ZAPELJIVASOSEDA-ANS.PETBA FINKA
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri. lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, r "
Skromna prodaja na Japonskem
Delež japonskih avtomobilov na trgu EU je razmeroma velik, saj japonske tovarne skupaj prodajo več kot 2,5 milijona avtomobilov (12- do 13-odstotni delež).
Povsem drugače gre evropskim tovarnam na Japonskem, pri čemer je treba vedeti, da v letu dni tam prodajo okrog pet milijonov avtomobilov. Po sedanjih napovedih naj bi na Japonskem letos prodali približno 200
tisoč vozil, kar bi bil 4,3-odstotni delež na trgu. Očitno je, da bo vodilno vlogo zadržal Volkswagen s skupno prodajo 54 tisoč avtomobilov, medtem ko naj bi bila BMW in Mercedes Benz skoraj enaka s prodajo po 44 tisoč vozil. Med tovarnami, ki prodajo nekaj več, sta še Audi in Volvo (vsak po 14 tisoč). Fiat naj bi letos prodal vsega 1.800 vozil.
Dobre ocene pri
Euro NCAP
HSTRO NAROČITE
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolaijev, petkova pa 300 tolaijev. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolaijev, kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje.
POZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda ii zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
Pri evropskem konzorciju Euro NCAP so opravili preskusno trčenje s tremi novimi avtomobili, in sicer s toyoto yaris, z daihatsom sirion in fiatom cromo.
Yaris, ki k nam pripelje v začetku naslednjega leta, je dobil najvišjo oceno, torej pet zvezdic, od 37 možnih točk pa jih je osvojil 35. Slabše se je mala toyota izkazala pri varnosti do pešcev (dve
zvezdici) in otrok, kjer je dobila tri zvezdice.
Velika Fiatova croma - avto, ki ga pri nas že prodajajo - je prav tako dobila pet točk. Pri varnosti do pešcevje bila slabša kot yaris (zgolj ena zvezdica), medtem ko je za varnost otrok dobila tri zvezdice.
Tretji avto na preskusu je bil pri nas skoraj neznani dai-hatsu sirion. Ta je za čelno in bočno trčenje dobil štiri zvezdice, pri varnosti do pešcev (dve zvezdici) in pri var-. nosti otrok (tri zvezdice).
Seat lean 2,DTFSi
Drugo leto najmočnejši leon
Novi Seatov leon se že nekaj časa vozi po cestah, sedaj pa tovarna predstavlja tudi na pol dirkaško izvedenko 2,0 TFSi.
Kot pove že oznaka, vozilo poganja znani bencinski motor, ki se vrti že v nekaterih drugih avtomobilih koncema Volkswagen, lastnika Seata. Agregat se dokazuje s kombinacijo turbinskega polnilnika in neposrednega vbrizga goriva FSI, pri leonu pa je njegova
zmogljivost 185 KM pri okroglih 6.000 vrtljajih v minuti. Po tovarniških podatkih zmore največ 221 km/h in do 100 km/h pospeši v 7,8 sekunde. Kot pravi slovenski zastopnik Seata, naročila za športnega leona že sprejemajo, vendar pa bodo prvi avtomobili k nam pripeljali v začetku prihodnjega leta. Seat leon 2,0 TFSi bo stal 5,17 milijona tolarjev, kar je cena za športni paket opreme.
Toyota yaris ob preskusnem trčenju
Primer izračuna finančnega leasinga za gospodarsko vozilo v" vrednosti 4.500.060,00 SIT (maloprodajna cena):
Vrednost vozila
Lastna udeležba Strošek odobritve Plačila na začetku
Financiranje DDV
60 obrokov po
____4.500.000.00 SIT
375 000,00 SIT 22 500,00 SIT 397.500,00 SIT do obračuna
63.687,0O°StT
ugodno financiranje!
Rezultat je nedvomno pozitiven. V vašo korist. Pokličite nas in zaupali vam bomo naše Ugodne matematične prijeme.
Celje, Bežigrajska cesta 17, tel: 83 426 44 H 4261410
IaVTOCENTER KOŠAK d.o.o.l
Dobra matematika
NLB Leasinga in Avtocentra Košak
NLbO Leasing 15|et
Poslovalnica Celje, Kocenova 1, 3000 Celje, tel : 03 / 490 01 72
j&lftBlng do o ljubki». SfraWSka 130, tjubijana :	.■' - . : ; ^
SLOVENSKE KONJICE, Liptovská «tka 32/a, tet: 837592189
Ulica:	*
Nepreklicno naročam Novi tednik
za najmanj 6 mesecev	podpis:
Preverite izračun najugodnejšega finančnega leasinga, ki ga do konca leta 2005 ponujata NLB Leasing in Avtoceriter Košak.
—sasy1* NAROČILNICA
Ime in priimek:___
Možen je tudi operativni leasing vozila.
Nova croma v Sloveniji
Fiat je svojo cromo, tedaj avtomobil bolj višjega kot srednjega razreda, izdeloval od leta 1985 do 1994 in v tem času naredil 450 tisoč vozil.
Zdaj predstavlja in na slovenski trg pošilja novo cromo, vozilo v segmentu D, kjer, recimo, kraljuje VW passai, Oplova Vectra in številna druga konkurenca. To pomeni, da cromi ne bo prav posebej lahko, tudi zaradi tega ne, ker je položaj italijanske tovarne težaven in precej negotov. Nova croma je
po obliki nekakšna mešanica karavana, enoprostorca in kombilimuzine s petimi vrati. Njena dolžina je opazna (475 centimetrov), še bolj višina 159 centimetrov. Fiat poudarja prav to, da je croma nekaj višja, da se zato višje sedi in bolje vidi, končno je res tudi, da je zadnja klop postavljena precej visoko in omogoča zadaj sedečim boljši razgled. Glede na zasnovo, je vsekakor omembe vredna velikost prtljažnika, ki ga je za najmanj 500 in za največ 1.610 litrov, kar je seve-
da povsem spodoben volumen. Notranjost je že v osnovni opremski izvedbi active bogato opremljena, prav vsaka croma pa ima sedem varnostnih blazin. To vozilo je prvo pri tej hiši, ki ima pod volanom nameščeno volan-sko zračno varnostno blazino, ki naj ščiti voznikova kolena ob morebitnem trčenju.
Slovenskemu trgu namenjajo cromo v kombinaciji s štirimi motorji, in sicer z enim bencinskim (2,2 litra, 147 KM) ter tremi turbodiz-li, kar že dokazuje, na kate-
re kupce računajo pri Fiatu (tiste, ki prevozijo veliko kilometrov). Osnovni dizelski agregat je 1,9-litrski multi-jet s 120 KM pri 4.000 vrtljajih v minuti, sledi enak motor, vendar s 150 KM pri 4.000 vrtljajih, v vrhu je 2,4-litrski petvaljnik s po štirimi ventili na valj in zmogljivimi 200 KM pri 4.000 vrtljajih v minuti. Opreme so tri (active, dynamic in emotion), najcenejša izvedenka (z 2,2-litrskim bencinskim motorjem) pa je na voljo za 5,4 milijona tolarjev.
Letos naj bi v Sloveniji prodali kakšnih 50 crom, prihodnje leto pa 120.
EU: tako kot lani
V letošnjih devetih mesecih je bilo v EU (vključeni so tudi podatki za Švico, Norveško in Islandijo) prodanih 11,8 milijona novih osebnih avtomobilov, kar je toliko kot lani v enakem obdob-ju.
Zanimivo je, da je bilo v tem času v desetih novih članicah EU prodanih 548 tisoč novih avtomobilov, kar je za 11 odstotkov manj kot lani v tem času. Kot že vse doslej, gre v tej skupini daleč najslabše Poljski, ki se veliko bolj ogreva za nakup rabljenih vozil z zahoda kot pa za nakup novih avto-; mobilov.
Med »starimi« državami EU je prodaja najbolj zrasla na Danskem (za 25 odstotkov), pomembno pa je, da je imela presežek tudi Nemčija (za tri odstotke). Med tovarnami je pravi fenomen korejska Kia. V devetih mesecih se je njena prodaja povečala za 56 odstotkov na 184 tisoč vozil, njen tržni delež se je povečal na 1,6 odstotka. Dobro je šlo tudi večini japonskih tovarn, po dolgem času je imela presežek tudi skupina Volkswagen (za 3,8 odstotka več), še naprej pa je v krizi Fiat, ki je prodal za 15 odstotkov manj.
^	MERILEC PpETOKA ZRAKA
I X	VW, AUDI, SKODA -1,9 IDI 18.600 SIT dalje AVTODHI Iff HIHkatalizator UNIVERZALNI ««I22.ZOO naprej LAMDA SONDE
Mariborska Si, Celje	KOMPRESORJI KLIME
tel.: (03) 428-62-70	TURBO KOMPRESORJI
www.oyfodeliregnenier.si	SERVQVOLANSKEČRPALKE
Prihaja mini concept?
Britanski oziroma nemški, ker je lastnik tovarne bavarski BMW, Mini je izjemno uspešen, saj se prodaja bolje kot so računali.
Sedaj tovarna predstavlja concept (na sliki), vozilo, ki spominja na minija travellerja, ki so ga začeli izdelovati leta 1960 in je nastajal vse do leta 1982, naredili oziroma prodali pa so več kot 400 tisoč vozil. Mini concept je avto s štirimi vrati, podaljšano medosno razdaljo in nekaj večjim prtljažnikom, zanimivo pa je predvsem odpiranje zadnjih vrat. Ta hip še ni jasno, ali se bo concept kdaj pojavil v proizvodnji.
kolar zvonko s p VU LKANIZERSTVO
Šentvid 4a, 3231 Grobelno Tel.:03l74911 20 PC Rogaška Slatina, Prvomajska 45 Tel.: 031819 25 70 AKCIJA ZIMSKIH GUM
SAVA S3 MICHELIN OBNOVLJ. KORMORAN GOODYEAR
175(65 R14 9,969 13.370 5.787 8.160 12.944 195/65 R15 12.060 16.730 7.187 10.720 16.803 205/55 RIB 20.260 30.730 7.551	30.391
Na zalogi tud gume Nokian, Kleber, Fulda, Barum, Bandag _Cene so z DDV pri plačilu z gotovino!_
norel nms
Goberšek Milan ,.». sent-jur bmar "S ŠčNTJUR 03/746 11 00, ŠMflRJi 03/81 i
2IHIA PKIIIIAJ

AKCIJSKE CENE ZIMSKIH GUM
pooblaščenem prodajalca
-H°BI SERVIS [menjava -1]..	°M°°>_
•HRAMBA GUM
£lSTRABENZ PLINI
Tokrat v Celju.
Nova črpalka za avtoplin!
Plinarniška ulica 1. Delovni čas: delavniki od 7.30 do 15.30, sobota od 7.00 do 12.00, nedelja in prazniki zaprto
Caliber namesto neona
Dodge caliber je eden tistih avtomobilov, ki ga na evropskih trgih morda ne bomo videli tako hitro.
Za sedaj je ta avto tovarne, ki je pri Chryslerju, še v embrionalni fazi, gre za naslednika chryslerja (dodgeja) neona, avtomobila, ki je bil razmeroma uspešen tudi pri nas. Avto je Dodge razvil skupaj z Mitsubishijem, za pogon pa naj bi skrbela 2,4-litrski bencinski in 2,0-litrski turbodizel-ski motor, ki si ga bodo menda sposodili pri nemškem Volks-wagnu.
Pregled
1.4 milijona toyot
Pri japonski Toyoti bodo na izredni pregled poklicali kar 1,4 milijona vozil.
Kot pravijo, naj bi opravili zamenjavo stikala luči. To naj bi naredili pri corolli, RAV 4 in yarisu. Veliko večino teh avtomobilov je Toyota prodala doma, na tujem naj bi bilo vsega 200 tisoč takšnih vozil. Pri slovenskem predstavniku Toyoti Adrii pravijo, da so se pojavile težave pri avtomobilih z volanom na desni strani, tako da ta vpoklic za v Sloveniji prodana vozila ne velja.
SKUPINA® ISTRABENZ
Seat zmanjšuje proizvodnjo
Tako kot številne druge avtomobilske hiše bo moral zmanjšati proizvodnjo tudi španski Seat, ki je v lasti velikega Volkswagna.
Izdelavo naj bi zmanjšali za nekako 10 odstotkov, razlog pa je slabša prodaja. Hkrati so iz centrale, se pravi iz VW, zanikali govorice, da naj bi razmišljali o prodaji Seata. Kot pravijo, si ne morejo privoščiti, da bi bili ob 400 tisoč vozil, kolikor jih letno naredi Seat. Hkrati pa potrjujejo, da se bo tovarna začela ukvarjati z »novim pozicioniranjem znamke na avtomobilskem trgu«.
NXHC
i bodo nakupi bolj ugodni, saj bodo samo za nai itko prihranili pri svojih nakupih, je razvidno iz ;
NATL Mi
DESIGN
ŽALEC

I2ÍZZ&UO/
cy&tami/
SLIKOPLESKARSTVO Karel PODPEČAN s.p.
Zlatarna STOŽIR
, odpravljanje bolečin brez stranskih Učinkov. ProseniSko 24/ft, tel.: 041 621 018, 748 90 60 - 20% popust
P
celje: 031 508326
WITB0V SCOTCH & SODA
Z NOVIM TEDNIKOM ŽIVITE CENEJE!
goldenpoint
KERAMIKA
lesnina
Mlekarna Celeia
M			DELFIN Ljubljanska 14a, Celje	
	1		1'V'WJÍJI	J
t	■	'1		■
034925956. 031 «<1140				
IZPLAČILO TAKOJ! 03/490 03 36
PRODAM
FIAT punto, letnik 1998, ugodno prodam.
Telefon 031 378-335. 6852 DAEWOO lanos SE, bordo rdeče barve, letnik 1998, prvi lostnik, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041602-475. 6866 VEKTRO 1.7 dizel, prvi lastnik, lelnik 90, servo, centralno, prodam. Telefon 041 240-580.	Š996
SUBARU impreza 1.6,4 wd, 1997, garaži-ran, prvi lastnik, prodam. Telefon 041 635-598.	6892
ŠKODO favorit 136, letnik 1991/92, prvi lastnik, lepo ohranjeno, prodam. Telefon 041882-850.	6893 DAEWOO lanos, 1.97, reg. do 10.6. in R 5,1. 93, reg 3.6. in Ford escort, po delih, prodam. Telefon 040 796-279. 6909
KUPIM
FIAT punto, renault, suzuki itd. do 1600 cm3, lahko v manjši okvari ali karambo-liran, kupim. Telefon 041 650-737.
PRODAM
TRAKTOR Tomo Vinkovit tv 826, prodamo.
Telefon 031 312-796. 6873 KOSILNICO Boluje, alpino, napravo za pranje črev, kotel - alfo 201, manjša traktorsko prikolico in alu stranice 145*220 cm, prodom. Telefon 040 250-951. 6906 ROVOKOPAČA mf 50 b, I. 81, generalno obnovljen z manjšim popravilom in viličarja Indus 1.5 tone, baterijski s polnilcem, nove baterije, prodam. Telefon 041 645-898.	èioo2
TRAKTOR univerzál 340, letnik 90, registriran, v dobrem stanju, prodam. Telefon 041 893-066.	6895
KUPIM
TRAKTOR, trosilec, kiperico, motokultivator in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041407-130.
PRODAM
190 m!, na parceli 850 m
že 36 m2, na parceli 3.189 m!, vseljivo
na kurilno olje, telefon, kabelsko, osfal-" in 041871-
6792

njave.Telefon 041 62B-674. 6S49 ŠTIRI objekte, novo in stnrejšo hišo, novi hlev, tozolec in nekaj zemljišča, prodam resnemu koptu.Telefon 031 493-595, do 15. uri.	L 981
TRAVNIK, kmetijska zemljišče, 3580 m!, v Šmnrtnem vRozni dolini, ob jjlovni cesti, prodorno. Kličite po 20. uri, lelefon (03) 5488-042 ali 031415-Í06. 6859 STAREJŠO hišo (možno nadomestno gradnja) in zemljišče, 7.500 m!, na Stranskem pri Rimskih Toplitah, prodam. Te-lefon 041 625-913,041 322-889.
L 984
GSM SERVIS CELJE
CE, Mariborska 66
03 490 18 OO
BI
PRODAM
DVOINPOLSOBNO stanovanje, 71 m2, v Novi vasi, prodam za 12,5 mio SIT. Telefon 041877-215.	6839
DVOSOBNO stanovanje v Novi vasi, 69 m2, V. nadstropje, prodamo. Stanovanje je delno opremljeno in prenovljena kopalnica. Telefon 031421-960. 6911
OBJEKT s pripadajočim zemljiščem, na Kalu (Bivšo OŠ Kal), prodam. Telefon 041 625-913,041 322-889. L984 STAREJŠO kmetijo, v Sedrožu pri Laškem, 4 stavbe in 3,7 ha zemljišča, delno gozd, prodam. Telefon 041 625-913, 041 322-889.	L 984
HIŠO v Šentjurju, nedokončano, novo, pritlično v naselju Hruševec, 90 m2 ♦ mansarda, z vsemi priključki in dokumenti, prodam. Telefon 041 645-898. S 999 ZEMLJIŠČE z zapuščeno hišo na relaciji Šentjur- Planina, prodamo. Ceno po dogovora. Telefon (03) 5793-682. L 990
KUPIM
ZAZIDLJIVO parcelo, v Celju ali bližnji okolici, velikost od 700 do 2000 m', kupim. Plaalo takoj. Telefon 041640674.6819 CEUE (Babno, Medlog, Ložnica) ali bližnja okolica, kupim zazidljivo parcelo ali nadomestno gradnjo, 1000-2000 m2. Telefon 031623-242.	6902
ODDAM
POSLOVNI prostor, Šentjur-center, velikost 147 m2, vsi priključki, oddamo. Telefon (03) 749-3220. Odvetniška družba Gre-gorovič-Pungortnik d. n. 0., Cesta Valentina Orožna 8, Šentjur.	n LOKAL na Ljubljanski cesti 3 a, velikost 25 m2, oddani v najem. Telefon 041 619-370. p PROSTOR za prednovoletne zabave za zaključene družbe, oddamo. Telefon 051 424-303. 6879
GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPI POSOJIL
DO 950.000 SIT DO 36 MESECEV
na osnovi OD, pokojnine In vašega vozila
PE Celje, Ul. XIV. divizije 14 Tel.: 03/425-7000
EEEEsma
Ugodni avtomobilski in gotovinski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence, tudi 09.
Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila ter leasinge za vozila stara do 10 let.
Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252 48 26, 041/750 560, 041/331 991, fax: 02/252 48 23
KUPIM
CEUE, od 35-48 m2 eno ali enoinpolsobno stanovanje kupim. Sem resen kupec. Telefon 031 807-671,051 305-712.
DVOSOBNO stanovanje (50 do 60 m2), lokacija Celje - Otok in okolico, kupim. Telefon 041 369-276 ali 041 802-010.
ODDAM
DVOSOBNO stanovanje v Žalcu, velikost 54,00 m2, na čudoviti lokaciji, oddamo ali prodamo. Telefon 041 883-317.
Ž488
DVE sobi oddam v najem študentom. Telefon (03) 5452-494, kličite zvečer.
V	BLIŽNJI okolici Celjo oddam opremljeno stanovanje urejeni ženski ali poru z redno službo. Telefon 031 264-604.
NA Zelenico oddam stanovanje 50 m2, delno opremljeno, z lastnim parkirnim prostorom. Telefon 041743-728. 6875 ENOSOBNO stanovanje v Pongracu, vseljivo takoj, oddam v najem. Telefon 5716-376,051 605-915.	žsio
GARSONJERO, opremljeno v centru Celja, vseljivo takoj, (kuhinja ločeno, balkon), oddam. Telefon 041 659-602.
Š1006
SAMSKO sobo, s souporabo sanitarij, v Celju, oddamo. Telefon 041610-435. 6918 S1.12.2005 oddam opremljeno enosabno stanovanje v Centru - Otok, za 200 EUR mesečno+stroški. Telefon 041 355-209, zvečer.	6926
NAJAMEM
V	CEUU najamem opremljeno garsonjero. Telefon 041 284-857. 6863
IŠČEM
V	Šentjurju ali Celju iščem dvosobno stanovanje. Telefon 031 877-483 ali 041 646-831.	êiooo
KOVINAR
družba livarstva, kovaštva in trgovina d.o.o.
Kovaška cesta 12,3205 VITANJE
OBJAVLJAMO
VEČ PROSTIH DELOVNIH MEST:
1.	Dipl. inž. str. ali univ. dipl. inž. str. ali univ. dipl. inž. org. dela s tehnično predizobrazbo (M/Ž)
2.	Obdelovalec kovin -orodjar, rezkalec, strugar, ključavničar (M/Ž)
Zaposlimo tudi pripravnike. Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Kandidati lahko svoje pisne ponudbe z dokazili pošljejo na sedež družbe.
PRODAM
REGAL za dnevna sabo (4 m), prodam. Cena po dogovoru. Telefon 04! 837-688, (03)5451-143.	6847
TRIKOTNO kopalniško kad Kolpasan, 140« 140, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5720-591, popoldan.
IMATE težave z odvečnim rabljenim pohištvom, belo tehniko in ostalo stanovanjsko opremo? Telefon 041 415-412.
6879
RABLJENO Kupersbusch peč, prodam. Kokot, Šprajčeva 2, 3310 Zalet. Telefon 5716-691.	6925
KOPALNO kad, kotno, dim. 100-150 cm, levo, prodam ali zamenjam za žagan smrekov les (nudim brezplačni prevoz). Telefon 5772-124.	6916
m
m
BUKOVA drva, prodam. Telefon 5795-048.
ZIDANO opeko navadno, novo za obokanje kleti ali oblaganje fasad in plastične valovitke za streho, rabljeno, prodam. Telefon 041 645-898. S 999
DRVA prodam. Telefon 041 232-594.
SUHE hrastove plohe, debeline 8 cm, prodam. Telefon (03) 5739-370. L 987
mwmiw
MENJAM
DIAT0NIČN0 harmoniko Zupan, uglasitev be, es, os, menjam za diatonično harmoniko Zupan Lanzingar ali Rutor, uglasi-tev{,f,b. Telefon 031 559-598. 6908
PRODAM
OPAŽ, ladijski pod, bruna in kamen škrilj prodam. Telefon 051 637-202. 6817 OPEKO modul, cena HO Sn/kos, betonsko železo in keramične ploščice ugodno prodam. Telefon (03) 5461-165, 031 337-365.	6821
10 metrov brezovih dm ter 8 m hrastovih in hruškovih prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 980-188. Š970 METRSKA jevševa drva, sveža, prodom po ugodni ceni. Telefon 031 847-273.
DRVA, na kratko žagana, prodam. Telefon 041539-513.	6848
DRVA, gabrova, razžagana, z dostavo na dom, prodam. Telefon 031 509-060.
BUKOVA, brezovo in mešano drva, prodam.
Telefon 031 818-372. Š991 MEŠANA in bukova drva, razrezana in metrsko, z dostavo, prodam. Telefon 031269-856.
TELIČKE frizijke in simentalke, stare od 15 do 30 dni, prodam. Telefon 051 364-417.	6907
KOZE, starejše in mlajše, prodam. Telefon (03)5738-223.	L989
PUJSKE težke okrog 25 kg, prodam. Cena po dogovoru. Kliňte po 15. uri na telefon 031 559-997.	6904
TELIČKE, simentalko in čb 250 kg, pašne, prodam.Telefon 031 553-567. Š998 PRAŠIČA težkega 450 kg, prodom.Telefon 5794-155.	S1001
BIKCE in teličke simentalke, težke 200 kg, prodam. Telefon 041 794-301. 6897 PIŠČANCE bele, za nadaljnjo rejo ali očiščene, domače, prodam. Telefon 041 500-394.	Ô997
BURSKI kozi in burskega kozlička za pleme, vse z A kontrolo, prodam. Telefon (03) 5771-112.	6885
KRAVO simentalko, brejo 6 mesecev, prodam. Telefon (03) 5778-649. 6887 PAŠNO telico simentalko, brejo v 8. mesecu, težko 600 - 650 kg, prodam. Telefon (03)5739-270.	L988
PRAŠIČE za zakol, težke 160,140,130 kg, prodam. Telefon 5799-059. Š1003 PRAŠIČa 140 kg, prodam. Telefon 5461-137.	6920
TELICO brejo 8 mesecev, prodam ali menjam za drugo govedo. Telefon 5736-525.	L 992
TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 5793-133.	51005
VISOKO brejo telico simentalko, od dobre molznice, kupim. Telefon (03) 5821-451,041251-189.	Š1007
PRODAM
PRAŠIČE, težke od 40 do 60 kg, prodam.
Telefon 031 472-923. Š982 PRAŠIČE, težke od 80 do 110 kg, prodam. Telefon 031 509-061, (03) 582-1863.
PONI kobilico, zelo mimo, primemo za otroke, ugodno prodam. Telefon 041 264-132.	L 954
JARKICE pred nesnostjo, rjave hajlojn, gra-haste, črne, sive, susex, jerebičaste 'Italijanke ter bele težke piščance za dopita-njc dobite vsak delavnik no farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance. Telefon (03) 7001-446.	6703
ŽREBICK0, staro 7 mesecev, prama, norik, križana s kasačem, mirno, ubogljivo, primerno za učenje jahanja, prodam. Martin Breznik, Lopata 16 a, Celje.
HH
BREJO telico simentalko prodam. Telefon 031 646-377.	6857
PRAŠIČE, 40 do 70 kg, prodam. Telefon 5798-167,031 682-285. Š987 BIKA, 270 kg, čmo belega, prodam. Telefon 041522-720.	L977
TELICO simentalko, staro 8 mesecev, prodam. Telefon (03) 5732-157. L 974 BIKCA, 120 kg, brejo bbilo in žrebico, staro
2 leti, prodam. Možna menjava za klavno žrebe ali jalovo kobilo. Telefon 031515-187.	6868
JAGNJETA zelo ugodno prodam. Telefon 5798-269.	Š993
PIŠČANCE, domoče reje z veljavnim zdravstvenim spričevalom, prodam. Telefon 041684-585.	6872
PET mesecev starega kozlička za zakol, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon (03)5774-518.	6871
TELIČKO čmobelo, brejo in kobilo posavko, brejo, prodam. Telefon 579M24.S990
POSTELJO, 200x90 ter dva računalnika (komplet), prodam. Telefon 040 588-225.	6909
DRVA in okrogle silažne bale prodam. Telefon 031 560-011.	6890
NAJAMEM
GARAŽO za kombi, v okolici Celja, najamem za dobo enega leta. Telefon 031 625-
PRODAM
CIPRESE smaragd in navadne za živo mejo, ugodno prodam. Telefon 5718-839, 041 317-588.	ž 507
PUŠPAN (Buxus) sempervirens.Variegata, Rotundifolia, 50-70 cm, večjo količino, ugodno prodom. Telefon (03) 5461-478.	6896
KORUZO v strokih, prodam. Informacije po telefonu 041 574-972. Ž509 SENO, kocke ali refuzo, kvalitetno, sladko, prodamo po 300 SIT. Telefon 031 362-569.	Š1004
PUŠPANE, različne velikosti, ugodno prodamo. Telefon 5743-529 ali 051422-120.
KO zunaj hladno postaja, je lahko tudi toplo, če imaš iskrenega prijatelja-ico. Pokliči 45-letnega z borze. Telefon 031 863-464.	6846
ZA življenje v dvoje iščem prijateljico do 55 let. Pisne ponudbe pošljite no Novi tednik pod šifro LEPA JESEN. 6901
wiwuvm
ZAPOSLIMO voznika C, E kategorije za prt voze po V in Z Evropi. Zaželene izkušnje. Telefon (03) 4921-421 ali 031 703-122. Frigotransport, Peter Pišek s. p., Lopata 17,3000 Celje. 6844 V CEUSKI enoti nudimo 'dobro plačano terensko delo. Telefon 041 747-126, Tor-ro, Selo 7,3320 Velenje. 5735 ZAPOSLIMO tapetnika z izkušnjami. Možnost redne zaposlitve. Telefon 041 359-341. Tekom, Eba Berglez s. p., Goričico 14 b, 3230 Šentjur.	Š956
TESARJA, zidarja zaposlimo. Telefon (03) 5648-043,041 625-913. AGM Primož Nemec s. p., Sedrož 3,3270 Loško.
L 984
POMOŽNEGA gradbenega delovca zaposlimo. Telefon (03) 5648-043,041 625-913. AGM Primož Nemec s. p., Sedrož 3, 3270 Laško. AVT0MEHANIKA za tovorna vozila zaposlim. Rogel Aleksander s. p., Škofja vos 69,3211 Škofja vas.	6872
NEKVALIFICIRANEGA fanta ali pripravnika mizarja v proizvodnji oken in vrat, zaposlimo. Vse informacije po telefonu 5772-124 ali osebno na sedežu firme Tehnoles Ravnak s.p., Arclin 21, Škofja vas. 6914
PRODAM
DRUŽINSKI grob na celjskem pokopališču, velikost 5,7 m1, ugodno prodam. Telefon (03) 5411-172,041 537-941.6856 PEČ na trdo gorivo tvt 23 in suha gabrova drva prodom.Telefon 041 459-322.
ž 506
GUME Dunlop, zimske, velikost 215/14 c, 4 kose, malo rabljene, originalne za mercedes 206-307-308-310, prodam. Telefon 031 509-060.	6869 HLEVSKI gnoj in 2 gradbeni parceli, asfaltna cesta do porcele, prodam. Telefon 041 269-840. 69oi PLATIŠČA za Hondo civic, 13 col, prodam.
Telefon 051350-282. 6898 ZIMSKE gume Michelin 165/70 R 13, 2 kosa, prodam. Telefon (03) 5777-318.
6899
ŠKOLJKO za golf II d, brez motorja in motor za golf benzin 1.6, prodam. Telefon 041 951-527.	Š997
ADRIA prikolico 461 ps, letnik 1998 - 5x na morju, zelo ohranjeno, komplet z opremo, prodam za 1.800.000 SIT. Telefon 041 325-020.	m
KOMERCIALISTA
KEA d.0.0.
Lokarje 1 a, 3230 Šentjur,
Enota ŽIVILA LOKARJE -ŠENTJUR
1 trgovka
Pogoj: - ustrezna izobrazba
-	vsaj 1 leto delovnih izkušenj
Enota DARILNI BUTIK 1 trgovka - aranžerka
Pogoj: - ustrezna izobrazba
-	vsaj 2 leti delovnih izkušenj
Enota AGRO KEA
1 trgovec - poslovodja
Pogoj: - ustrezna izobrazba
-	vsaj 2 leti delovnih izkušenj
Vloge pošljite na naslov KEA d.o.o.,
Lokarje 1 a, 3230 Šentjur.
Informacije na tel. st.: 041 /628
Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela, zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš ostala vsi dni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in ome
ADELE TOMAN
iz Lemberga
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih nesebično pomagali. Hvala vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili k zadnjemu počitku ter darovali sveče, cvetje in za svete maše. Hvala za vsak stisk roke in solzo sočutja.
Žalujoča hčerka Irena z družino
M1AJŠA upokojenka iščem delo: Stenje, stanovanj, poslovnih prostorov, likanje, pomot starejšim. Telefon 031812-168. 6894 ZA pomoč v vulkanizerski delavnici iščemo pridnega delavca. Telefon 041 403-001. Štefančič Dejan s. p., Arja vas 10, 3301 Petrovče.	n
DELAVCA za delo v avtopralnici v Žalcu zaposlim. Telefon 041 681-743. Olba, Oliver Basle s. p., Hotunje 46, 3232 Ponikva.	6888
ZAPOSLIMO telefonistko v komerciali. Telefon (03) 7050-800,040 431-561. De-
Zaradi novo odprtega lokala v Laškem zaposlimo 2 delavki za strežbo ter 2 študentki za pomoč pri strežbi v Celju. Informacije: 041/639 602. Hochkraut Danijel s.p.. Globoko 1, 3272 Rimske Toplice.
Zaradi razširitve dejavnosti, zaposlimo vodjo in več sodelavcev na področju odstranjevanja oblog s suhim ledom.
Info na 03 71019 61, ilano@siol.net Možnost zaposlitve za nedoločen čas. liano d.0.0.. Šlandrov trg 20a. 3310 Žalec
13, Celje,
telefon 041629-644,5414-311. n HITRI kredit! Telefon (03) 544-3642,041 578-556. Kartagina d. 0.0., PE Celje, Kosovelova 16. Sedež: Kortagina d.0.0.,
CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql d. 0.0., Parižlje 15, Braslovče. Telefon 041649-234.	n
EMOS SI, d.0.0.
ki se ukvarja s trgovino na debelo z elektro materialom, vabi k sodelovanju zaradi povečanega obsega dela:
KOMERCIALISTA NA TERENU m
Pogoji in naloga:
• izobrazba vsaj V. st elektro ali trgov-
rje bo sklenjeno za določen
HUJSANJE
1 - 12 kg mesečno
MMH^taiKIMAT»^
>2'//2 52 32 55,01/51935 54
IZVAJAMO vsa slikopleskarska dela, kakovostno, z garancijo, popust na konico NT. Telefon 5728-418, 031 696-164. Karel Podpečan s. p., Velika Pirešica 27 h, Žalec.	ž 486
FRANČIŠKA Ojsteršek, Goričico 16, prepovedujem vsako prodajo nepremičnin Ivanu Ojsteršku, Goričico 16,3230 Šentjur.
Š992
IŠČEM nevtralnega geometra za izmero parcele. Stanislav Grešak, Petrovče 142.
BAGAT servis in trgovina šivalnih strojev, tlačnih likalnikov, popravila na domu, ugodne cene rezervnih delov. Darko Tratnik s. p., Savinjska c. 108, Žalec. Telefon 7103-144.	ž 508
www.radiocelje.com
iîTîyf		k\ ' - * ~ * ^
		r'"í' ms
1W
Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša upokojenka
FRIDA KRAŠOVEC
višja medicinska sestra
Sodelavci Zdravstvenega doma Celje jo bomo ohranili v lepem spominu.
Vse življenje trdo si garal, vse za svojo družino si dajal, zdaj ti zemlja domača počitek deli,
v zahvalo za vse ti pesem ptic žvrgoli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega ata, starega ata in brata
FRANCA KANTUŽARJA
s Kalobja (29.11.1928-24.10.2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Prisrčna hvala sodelavcem podjetja Inpos Celje, gospodu župniku, pogrebni službi Žalujka, pevcem in govornici ob odprtem grobu.
Žalujoči vsi njegovi
Tboje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate vedno bo ostal.
ZAHVALA
V 84. letu nas je zapustil dragi mož, oče in dedi
AVGUST KOVAČIČ
iz Arje vasi (6.8.1922 -14.10.2005)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče. Hvala pogrebni službi Morana, g. Kisovarju, g. župniku patru Ivanu Arzenšku za opravljen obred, g. Bonku za poslovilne besede, pevcem in trobentačema za odigrano Tišino. Hvala vsem, ki se ga boste spominjali in se ustavili ob njegovem grobu. Žalujoči: žena Justina, hčerka Sabina in sin Zoran z družinama
Ž 504
Ko v ranem jutru ptički so
oznanjali so lep jesenski dan, takrat še nihče slutil ni,
da bo to zadnji dan, ko bo zamrl tvoj smehljaj in ugasnil tvojih oči sijaj.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi najine zlate mami
ROMANE VRENKO
roj. Gmajner (2.9.1922-22.10.2005)
. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sodelavcem Mercatorja, PE Leveč za izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Posebna hvala patronažni sestri Marjanci, pogrebni službi Raj in gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči hčerki Milena in Greta
Mama, Tvoje srce je omagalo,
tvoj dih je zastal, a spomin nate bo v naših srcih za vedno ostal.
ZAHVALA
CVETKE SOREC
roj. Pohajač (25.3.1925-23.10.2005)
se zahvaljujemo vsem za tolažilne besede, številne sveče, darovane maše, cvetje in spremstvo na zadnji poti. Hvala vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, Izletniku Celje, turistični agenciji Relax, pevcem Savinjskega okteta. Prostovoljnemu gasilskemu društvu Drešinja vas, družini ArnŠek, govorniku gospodu Banku, za odigrano žalostinko pri odprtem grobu, patru Vanču za lep obred, pogrebni službi Ropotar in gospodu Kisovarju za vodenje obreda.
Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: sinova Branko in Sandi ter hčerka Olga z družinami
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil dragi mož, ati, dedi in brat
VLADO NOVAK
iz Lokrovca 23 (22.11.1936-14.10.2005)
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem in pogrebni službi. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali in nam stali ob strani.
Žalujoči: žena Rozika, sinova Miran in Branko z družino, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo
Odhoda najdražjih ni moč preboleti, resnici na ljubo in sebi .se ne da verjeti. Celo, ko resnica ti v dlani leži, ves čas jo zanikaš, ker bridko boli.
V SPOMIN
MIRAN STVARNIK
iz Laškega (1950-1980)
VIKTOR STVARNIK
iz Laškega (1921-1995)
MATILDA STVARNIK
iz Laškega (1923-1998)
i, ki obiskujete njihov grob, prižigate sveče in jih nosite v spominu.
Sin in brat Dušan
Minila so že leta tri, odkar te več med nami ni. Čeprav mimo tam ležiš, med nami še naprej živiš.
V SPOMIN
MARIJI DRAME-MACI
iz Šentjurja (29.5.1953-7.11.2002)
Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate, ji prižigate sveče in prinašate cvetje.
V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal,. zdaj v grobu spiš, vsaj več ne trpiš, vedi, da z nami še naprej živiš.
V SPOMIN
Mineva leto, kar nas je zapustil
RAJKO LENART
iz Zg. Selc, Ponikva
ala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
21.	10.: Darja ARH CENTRIH iz Šmartnega ob Paki - deklico, Alja GOBEC iz Celja - dečka, Lucija MEIĆ iz Celja - deklico, Polona GRM s Stranic - deklico, Silvestra KAMENŠEK iz Rogaš ke Slatine - deklico, Marje ta GOR1ŠEK iz Laškega - dečka, Marinka ŠKET iz Šmarja - dečka.
22.	10.: Simona ROJTEN iz Štor - dečka, Vesna GABER PODHOVNIK iz Velenja - dečka, Monika KAČIČNIK iz Dra-melj - deklico, Nataša ZIDARN iz Velenja - deklico.
23.10.: Rajka ROGIČ iz Velenja - deklico, Olga JAZBEC s Planine pri Sevnici - deklico, Lidija BOŽIČ iz Celja -dečka, Tina PRODNIK RADUMILO iz Šentjurja -dečka. Metoda KORŽE iz Šmarja - deklico, Jasmina OGRAJENŠEK TULIČ iz Celja - deklico.
24.	10.: Elizabeta POGLA-DIČ iz Celja - dečka, Tanja KOLENC z Rečice ob Savinji - deklico, Damjana SLEME-NJAK iz Loke pri Žusmu -dečka, Aleksandra JURAK iz Buč - deklico, Tatjana PERKO iz Šoštanja - dečka.
25.	10.: Natalija POLAJ-ŽER iz Rogatca - deklico, Klav-dija KOPRIVC s Planina pri Sevnici - dečka, Katja POLAJŽER iz Dramelj - dečka.
26.	10.: Katarina ŠTRU-BEIJ DŽUMHUR iz Celja - dečka, Martina DOVNIK iz Dobja pri Planini - deklico, Polona PETEK iz Celja - dečka.
27.10.: Zdenka GABERŠEK iz Griž - dečka, Cita MAJCEN iz Celja - dečka.
_t
Velenje
Umrli so: Janez HUDOURNIK iz Velenja, 68 let, Adi-sa BOTONJIĆ iz Velenja, 23 let, Vincenc KOKOL iz Loke pri Žusmu, 67 let, Amalija BERGINC iz Luč, 91 let, Franc VRAČKO iz Matk, 80 let, Ro-tija SUPIN iz Konjskega vrha, 80 let.
tednik
Obvestilo oglaševalcem!
Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih.
Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure.
KINO
Dnevi odprtih vrat Vile Mojca
družabne igre, ustvarjalne delavnice ter spletna kavama
19.00 Čudavjla Julija
SLOVENSKE KONJICE
17.00 lovci na družce 19.00 Nevidni bojevnik
NEDEUA 19.00 Lovci na druâce
12.00 IKS Internet kavarna Stane _ _ Lan party v igri Counter stri-
Gol!
13.20.15.50.18.20,20.50,23.20 Elizahethtown
13.00.15.30,18.00.20.30.23.10 Mušketir {film ob praznovanju 3. obletnice odprtja Planeta Tuš) 20.40
Harry Poner in jetnik iz Azkabana
14.00
Harry Potter in dvorana skrivnosti
10.30
13.40
Logenda o Zorni
12.00.15.00,1740,20.20,23.00
40-letni devičnik
13.30.16.00,18.30, 21.00,23.30
Morski deček in deklica i; lave
1ML 12.30.15,20.17.30,19.40,22.00
Skrivnost bratov Grimm
17.00, 20.00,22.30
Sky hight: Šola za junake
um 17.00
Odklanjana skrivnost
21.20. 23.40
Deuce Bigaloww: Evropski žigolo
14.30. 16.30. 19.20 Maček v klobuku 11.00
LEGENDA:
predstave so vsak dan predstave so v petek iii soboto predstave sa od petka do nedelje
Gol!
14.20. 16.50. 19.20
Legenda o Zorru
13.00. 15.50,18.40,21.30.00.15
40-letni devičnik
19.10,21.40.00.10
Morski deček in deklica iz lave
12.00-14.00. 16.00. 18.00
Zvok grmenja
14.50. 17.00
Amityvîlle: Hiša groze
20.00, 22.00, 00,00
Skrivnost bratov Grimm
21.50,00.20
Harry Potter
12,30
LEGENDA:
predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto predstava so od petka <to nedelje
PETEK I Harmonikarji Koncert Uonz Minko SOBOTA Harmonikarji I Ognjemet NEDELJA Ognjemet
16.30-17.30 Muzej novejše zgodovine ...Celje	_
Demonstracija obrtnika - zlatar
predstavil se bo Miroslav Bahčič
Odprtje razstave kiparke Ljubice Ratkajec - Kočica
PETEK, 4.11.
10.00-12,00 Preddverje Kulturnega
doma Šoštanj_
Jesenske počitnice - ustvarjal-
10.00-18.00 Vila Mojca Velenje
19.00 Dom sv. Jožefa Celje _
Domoljubni večer: Slovenski parlamentarec
predavanje dr. Andreja Raluena 19.00 C .!, i ja Vi lenj t Človek - mašina
odprtje 2. video-art razstave
SOBOTA. 5.11.
8.00 Tržnica Žalec Bolšji sejem 9.00 Dom sv, Jožefa Celje
Kako pripravimo priložnostni nagovor
delavnica, prof. JožefFaganel
19.30 SLG Celje _
Elfride Jelinek: Kaj se je zgodilo potem, ko je Nora zapustila svojega moža ali Stebri družbe
Oderpododrom, abonma po posebnemrazporedu in izven 22.00 Kud Kljub Celje _
PONEDELJEK. 7.11.
16.00 Vila Mojca Velenje___
Polna žlica - siti želodčki: Kuhamo s Tadejem
Osveščen potrošnik živi dlje
predavanje Marjane Peterman
20.00 Likovni salon Celje_-
Pogovor z umetnikom: Alen Ožbolt in Žiga Kariž pogot/or bo vodila Alenka Gregn-■..■.. rič, kustosinja razstave
TOREK. 8.11. 10.30-1130 in 16.30-17.30: Muzej novejše zgodovine Celje Demonstracija obrtnika - fri-
predstavil se bo Vinko Tanj šek
12.00 Muzej novejše zgodovine Celje - občasni razstavni prostori 130-letnica prve slovenske šole v Celju odprtje rázstave 17.00 Preddverje Kulturnega doma
Šoštarý______ ._
Torkova peta - ustvarjalnica za otroke in starše 17.00 Mladinski center Velenje Ustvarjalnica s Ksenijo 18.00 Mladinski center Velenje Magično gledališče - film
Vsesledje Celjskega literarnega društva
predstavitev revije za kulturno in literaturo
0 Knjižnica Velenje - študijska •
čitalnica _•
Namesto v šolo do Himalaje in nazaj - polletno potovanje s tremi otroki po Aziji potopisno predavanje dnižine No-
A. Jelačin: Agencija za ločitve
Gledališče Koper, z
RAZSTAVE
IKS-internet kavarna Stane: Dotik svetíobe, razstava fotografij Hermana Čatra.
izobraževalni center Štore, Teharje:
Zrak - tanka lupina našega planeta, fotografska razstava Gorazdn. TYatnika, do 20.1.
Galerija Mozaik: likovna dela iz stalne zbirke - slike in skulpture različnih avtorjev.
Zgodovinski arhiv Celje: gostujoča razstava Slovenska mesta skozi čas Arhiva Republike Slovenije, do IS. 12.
Likovni salon Celje: Ljubezen je bojno polje A lena Ožbolta in Žige Káriža, do 9.11.
Galerija Otto Škofja vas: prodajna razstava likovnih del (olja na platno) Vesne Filipič, do 30.11.
Galerija Mik Celje: likovna dela (slike) akademske slikarke Darinke Pavletič - Lorenčak, do 10.11.
Galerija sodobne umetnosti Celje: pregledna razstava Josipa Gorinška, do 20.11.
Celjski dom - kavarna: likovna dela članov Celjskih ljubiteljskih likovnikov, članov sekcije KPD Svoboda Celje, do 30.11.
Osrednja knjižnica Celje - avla drugega nadstropja knjižnice na Muzejskem trgu: Med pisanjem in potovanjem - ob 55-letnici smrti Alme M. Karlin avtorja Gregorja Erjavca, do 15.11.
Avla splošne bolnišnice Celje: Gradnja in odprtjr nove Zdravstvene šole Celje, gradiva dijakov Srednje zdravstvene šole Celje, do 15.11.
Kulturni dom Slovenske Konjice -mala avla: Raznolikost bogati.
Kulturni dom Slovenske Konjice -velika avla: otroška likovna dela Plakat miru - mir brez meja.
Špesovdom starejših občanov Vojnik: likovna dela (olja na platno) Rajka Bogataja iz Kranja, do 6.11.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: Poletne impresije, do 30.12.
Zdravstveni dom Slovenske Konjice: Milan Lamovec - Didi, olja.
Občina Slovenske Konjice: Izbor iz Zlate palete
Galerija Borovo Celje: olja na platnu Amine Kolarič, do 9.12.
Galerija Mozirje: likovna dela Cvetke Kravos.
MNZC - Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30.12.
L.
STALNE RAZSTAVE
Galerija Vlada Geršaka Celje: olja na platno Vlada Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter gra-ĚkRudolfaŠpanzla na temo Celjski grofi.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev.
Salon pohištva Tripex Celje - razstavni prostor: likovna dela (akril in olja na platno) Vlada Geršaka.
Gostišče Hohkraut Tremerje: likovna dela (olja na platno} Vlada Geršaka
Stari Pisker: stalna razstava.
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava /e zaprla zaradi obnovitvenih del, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava.
Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah.
Mestna galerija Riemer: stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leonar-da Da Vincija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Rihard Jakopič, Ivana Kobilca, Jože Tisnikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol iz Žičke kartuzije; gostujoča razstava: Edi Kandut, Causa Aliqua Subest - vedno obstaja razlog.
	y	
Petek ob 21.00 Sobota ob 21.00 Train Station Cafe, Blackspot, kori-		
MP
www.novitednik.com
19.00 Knjižnica Laško
Gregor Fodransperg-Ferd: S kolesom po Sredozemlju
potopisno predavanje
MED POCITNICAMI Počitniške ustvarjalne delavnice:
petek od 9. do 12. ure Novinarska delavnica
Petek med 10. in 13. uro
• moti P
Petek ob 18.30
Predavanje o jadralnem padalstvu z videoprojekcijo
Predavatelji: Sandi Marin, Valter Pivk, Alja in Urban Vali Petek ob 20.00
Chinatown: kino za člane Kino kluba
Sobota ob 18.00
Turnir v taroku v organizaciji Laka; prijave: Rok (040 425-499) ali La-kofon (051 384-005). Namizni tenis
Ob ponedeljkih in sredah od 9. do 21. ure, ob petkih od 18. do 20. ure Vabimo mlade od 18. do 25. leta, da se nam pridružijo na mednarodni delavnici KLIŠE - kako organizirati mini festival. Delavnice bodo potekale v Sloveniji in Franciji in bodo namenjene mladim glasbenim in filmskim ustvarjalcem.
Mlade vabimo tudi k sodelovanju Prostovoljne mreže, preko katere bodo lahko uresničevali svoje ideje in s< delovali v mednarodnih projektih.
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 12. novembra na popotovanje po Levstikovi poti, odhod 7. vlakom ob 6.21 z železniške postaje v Celju. Prijave do 9. novembra na tel. 03/5452-927 ali 040/ 324-669.
Planinsko društvo Celje Matica vabi: 6. novembra na Lokovnikov Grinta-vec in Hajnžev Praprotnik, odhod z avtobusom ob 5.00 s postajališča pred parkirno stavbo na Glaziji. Prijave v društveni pisarni v Stanetovi 20, Celje.
Planinsko društvo Celje Matica vabi: 6. novembra na 6. tradicionalni pohod po južnih obronkih Šmartnega, odhod ob 9.00 izpred Kulturnega doma Šmartno v Rožni dolini.
illšl
Petek ob 19.00
Turnir v taroku Sobota ob 16.00 Š.lanček; mini Ian party (do 30 udele 'žencev) Ropotalnica
ŠKMŠ razpisuje tolkalsko delavnico v sodelovanju s Primožem Obržanom, ustanoviteljem The Stroja. Prijave: i: fo@skms.net in 041 435 785
www.radiocelje.com
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
DRUŠTVO OZARA CELJE
pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50.
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
ŠENT CELEIA
Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM
Telefon 490 00 24, 031288 827
Podjetje NT&RC d.0.0. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150. petkovega pa 300 tolarjev. Naročnine: Majda Klanšek
Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskoga računa: 06000 002678132Ô. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
NTIC
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bo$adi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si: E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje.v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Crabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nl-re.si
Nagradna križanka
HOROSKOP
mm
Ona: Nikar preveč ne sanjarite o rečeh, ki so realno nedosegljive. Raje se posvetite tistemu, kar že imate, pa ne znate dovolj ceniti. Marsikdo drug bi bil. srečen z veliko manj. kot vi že tako ali tako imate.
On: Ne oklevajte, raje izkoristite ugoden teden. Spoznali boste osebo, s katero se boste izredno zabavali. Pa tudi na poslovnem področju se vam obeta več kot dobra poteza, ki vas utegne rešiti iz dosedanjih težav.
Ona: Še vedno se ne boste uspeli povsem otresti misli na nekoga, ki vam je v zadnjih dnevih povsem porušil vsakodnevni ritem. Nikar ne čakajte, ampak se raje dogovorite za prijeten zmenek.
On: Imate pa res srečo, da je partnerka tako uvidevna. Prav lahko bi se zgodilo, da bi po vsem tem ostali sami, tako pa je edina posledica ta, da je vajina veza le še močnejša. Verjetno ste rojeni pod srečno zvez-
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon v vrednosti 5.000 SIT za storitve v Biovi-talu na Proseniškem
2.	nagrada: bon za dve klasični piči v gostišču Hochkraut v Tremerju
3.-5.	nagrada: vstopnica za kopanje v bazenu Golovec
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 10. novembra 2005.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 28. oktobra. Prispelo je 614 rešitev.
Rešitev nagradne križanke iz št. 82
Vodoravno: ČAKA, ILIN, LAPA, PETER, SR, RN, VT, AKVARD, EON, RAŠ, BRIGA, EKSPONENT, SED, UT, REA, EST, TAL, LEŠ, LLANERO, ITEA, KATION, NOC, NORRIS, ANVAR, PR, ER, AVT, OMOT, NKOMO, JN, NAKUP, TAT, KOENIG, LA, VISHWANATHAN, ANAD, TEIST, DN, ESLA, ATI, ETOLKA, LIM, KOLHIDA, IKO, SM, ITAL, TAN
Geslo: Ta čas najboljši šahisti na svetu.
Izid žrebanja
1.	nagrada: bon v vrednosti 5.000 SIT za storitve v Biovi-talu na Proseniškem, prejme: Mateja Tovornik, Škarnice 24, 3224 Dobje.
2.	nagrada: bon za nedeljsko kosilo za 2 osebi v gostišču Hochkraut v Tremerju, prejme: Franc Knap, Zabukovica 89, 3302 Griže.
~I2 ~|3 Ii-
14 15 16 17 18 19 20 21
23 24 25 26 27
Ime in priimek: Naslov:_
Davčna številka: .
Ona: Prav lahko se vam zgodi, da boste zaradi varljivega občutka izgubili igro, ki vam je doslej šla kar dobro od rok. Poskusite biti malo bolj previdni pri svojih ljubezenskih avanturah ...
On: Pazite na nepremišljene poteze svojih prijateljev, saj vam lahko nakopljejo obilico težav. Reševati pa jih boste morali prav vi sami, zato malce previdnosti ne bo odveč. Čaka vas prijetno presenečenje!
DVOJČKA ^
Ona: Kljub prepovedi se boste podali v tvegano naložbo, ki vas lahko stane veliko več, kot mislite. Premislite o tem, predvsem pa o morebitnih posledicah, ki bodo zelo neprijetne. Za pomoč se obrnite na partnerja!
On: Sami ne boste mogli verjeti, kako se bodo začele stvari odvijati kar same od sebe in to predvsem v vašo korist. Nikar ne bodite skromni: vse skupaj je sad vašega trdega dela, ki ga marsikdo vse premalo ceni.
3.-5. nagrada: vstopnico za kopanje v bazenu Golovec, prejmejo: Aljaž Palir, Vrhe 31, 3221 Teharje, Peter Petrovič, Miklošičeva 3, 3000 Celje in Ivica Čretnik, Ob Rimski nekropoli 24, 3311 Šempeter v Savinjski dolini.
Vsem nagrajencem čestitamo.
Nagrade bodo prejeli po pošti.
Ona: Denar se ne bo obrnil tako, kot ste si zamislili. Ukrepajte, dokler še ni prepozno. Spomnili se boste nekdanjega prijatelja, ki vam je že zelo pomagal pri podobni zadevi. Pokličite ga-nič ne morete izgubiti.
On: Preveč se zapirate vase, zato postajate vse bolj nedostopni. Pojdite v veselo družbo in se zabavajte. Spoznali boste prijetno osebo, ki vam bo v prihodnosti še veliko pomenila.
Ona: Postavljeni boste pred delikatno odločitev, v reševanju le-te pa vam bo pomagal nekdo, ki bo v vašem življenju igral še zelo pomembno vlogo. Seveda bo treba uslugo na primeren način tudi povrniti.
On: Partnerka vas bo pri vaših dejanjih povsem podpirala in vam tako vlivala dodatni pogum, da boste vztrajali do končnega uspeha. To vam bo prišlo še kako prav, saj ste že skoraj obupovali, zdaj pa boste dobili dodatno energijo.
Ona: Telefonski klic, ki ga že dolgo željno pričakujete, bo razjasnil prenekatero skrivnost. Toda nikar prehitro ne reagirajte, drugače boste porušili vse, kar ste tako dolgo gradili. Počasi se daleč pride!
On: Skušajte izkoristiti možnost, ki se vam ponuja na delovnem mestu, saj vam bo pri tem nekdo izdatno pomagal. Seveda bo mislil predvsem na svoje postranske interese, saj računa na vsaj majhno hvaležnost.
DEVICA
Ona: Še vedno imate priložnost, da ponovno osvojite srce tistega, za katerega mislite, da je že zdavnaj izgubljen. Potrudite se - vsekakor se bo izplačalo. Pa tudi če se ne bo - vsaj poskusili ste!
On: Doživeli boste nekaj prav neverjetnega, kar vas bo še dolgo podžigalo k novim korakom in odločitvam. Nikar se ne ustrašite svoje uspešnosti, ampak izkoristite ugodno možnost, ki se vam bo ponudila.
Ona: Prepričani ste, da ste velikodušni in razumevajoči. Pa vas takega vidijo tudi drugi? S preveliko samohvalo se lahko le zagovorite, bodite bolj objektivni. Nekdo pričakuje veliko več, kot ste pripravljeni da-
On: Doživeli boste izreden poslovni dogodek, saj boste končno našli kompromis med željami in možnostmi. Nikar ne poskušajte do konca vztrajati na svojih načelih, kajti posli se lahko tudi prav hitro izjalovijo.
KOZOROG
Ona: Partner vam bo pripravil prijetno presenečenje, ki varn bo znova potrdilo njegovo ljubezen . Poskusite se mu čim lepše oddolžiti in videli boste, da sta resnično ustvarjena drug za drugega.
On: Igrali se boste skrivalnice z ljubljeno osebo, kar vas bo ponovno spomnilo na tiste brezskrbne dni, ki ste si jih včasih lahko privoščili, zdaj pa enostavno ne najdete pravega časa. Spremenite svoje navade! (■] »
Ona: Prekipevali boste od sreče, kar bo vzbudilo precejšnje začudenje in zanimanje pri prijateljih, ki jim ne bo nič jasno. Nikar se ne obremenjujte s tem, ampak uživajte srečo, dokler vam je na dosegu roke.
On: Naleteli boste na nepričakovane težave, ki pa jih boste s pomočjo prijatelja kar hitro rešili. Proti koncu tedna se vam obeta nepričakovan obisk, ki vas bo na vsak način razveselil.
Ona: Bolje bo, da si cilje zastavite nekoliko nižje, saj nima smisla zidati gradove v oblakih. In nikar ne čakajte na čudež, saj se ti dogajajo vse pre-poredko, da bi bili ravno vi tisti srečnež, ki jih bo doživel.
On: Včasih se obnašate kot bi bili edini na svetu. Ali vas dosedanje življenje res ni še ničesar na učilo ? Ne delajte preveč daljnosežnih načrtov, saj še za ta trenutek ne veste, kako se bo vse skupaj izteklo.
. '..B¥,f V
OU/651 OS6 in 03/490 0222
Prva svečka
»An ban pel podgan, vse najboljše za rojstni dan,« je pesmica, ki smo jo pripravili posebej za Tjaša Jelena, sinka znanega rokerja in gostinca Matjaža Jelena ter njegove simpatične žepke Veronike Ekart, Torta je bila resda večja od slávljenca, kar pa ni bil noben problem, saj jebilo povabljenih kar nekaj lačnih otroških ustec. Če ste vsaj malo pozorni na moderno pričesko malega Tjaša, pa vam bo takoj jasno, da bo Šel po očkovih stopinjah in da že obvlada refren Pravljice o mavričnih-ljudeh.
IG, foto: GK
Kosovelova 36, Celje
PLESKARSTVO FASADERSTVO
RUMENA STRAN
Dobra zabava in priložnost za druženje
Modne revije, ki jih že leta in leta vztrajno prireja mestna svetnica Vladimira Skale, so zadnje čase priložnost za druženje starih prijateljev, ki se ponavadi ne vidijo nikjer drugje. Modni spektakel, ki se odvija na odru, je tako le krinka za dobro zabavo in druženje, ki se za razliko od podobnih prireditev zavleče pozno v noč. Gostje prihajajo iz najuglednejših občinskih in direktorskih ter tudi zvezdniških krogov. Natanko tako je minil tudi pretekli četrtek, ko so se v Celjskem domu spet odvili Modni navdihi, zelo dobra modna predstava, kjer so manjkah samo tisti, ki jih ni na seznamu Vladimire Skale. Vsi ostali so namreč prišli in se zabavali pozno v noč.
IZTOK GARTNER Foto: GREGOR KATIČ
rec in se ho čez nekaj mesecev spremenila v še eno zvezdniško mamico. Očka Dejan Pušnik, visokoleteči ZPOjevec, se seveda že veseli in kupuje drob-
Tako kot smo zapisali že v uvodu, modne revije Vladimire Skale so idealna priložnost za srečevanje starih znancev, ki se niso videli že celo večnost Če ne verjamete, poglejte pogleda neuničljive Alekse Gajšek Krajne in bivše kulturne ministrice Andreje Rihter.
televizijo, iz televizije pana Direkt, kjer bo začel namakati znane Celjane.
Ko smo skupaj ujeli nekdanja zakonca Thaler, nismo mogli verjeti svojim očem, saj sta delovala zaljubljeno, nagajivo in najstniško. Ker imamo radi nostalgijo, navijamo za ponovno poroko in za združitev njunih blagovnih znamk.