Ameriška -%, j, /i1 fi/i bij m AM6RICAN IN SPIRIT F0R6IGN IN LANGUAG6 ONLY SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R NO. 88 CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, MAY 5, 1952 LETO LIH — VOL. LIH Pregled važnih novic preteklega tedna Požar v tovarni kemikalij KEYPORT, N. J. — V tukajšnji tovarni kemikalij Nor d and ★ OD VSEH DRŽAV na svetu1 Co-’ ^ nastal požar’ v katerem sta samo dve praznovali prvi ^ eksPlodiralo 13 tankov s komaj v znamenju militarizma in; mikali]ami, doeim so gasilci brez vojaškega pompa. Značilno je,j™oči ^ zraven in §ledali uni' da sta obe ti dve državi — ko- j ^evarUe-munistični in “proletarski’ —' ~~ 0 * Sovjetska zveza in Jugoslvai ZaVeiHlICI fO ja! . . . Med grmenjem jet-letal, j ropotanjem tankov in korakan-. nfOlI 0^9111611111 jem tisočerih čet preko Rdeče-!” ga trga, je neki sovjetski mar-j šal z vrha Leninove grobnice rjovel mirovna gesla ter oznanjal svetu miroljubnost Sovje-tije, ki je malo prej odpela verig svoje stekle pse v Berlinu in Tokiu ter jih naščuvala na mirni mesti. Proti komu se le Sovjetija oborožuje oz. se je že do zob oborožila? Kdo ji streže po življenju? — O Jugoslaviji je vsaj znano, da se oborožuje proti verjetnemu napadu svojih komunističnih tovarišev in rdečih bratcev v. državah, ki jo obdajajo. 'k WASHINGTON. — Državni tajnik Acheson je izjavil, da vlada Zdr. držav ni pozabila a-meriškega časnikaja William N. Oatisa, ki ga je komunistična češkoslovaška obtožila vohunstva ter ga obsodila na 10 let ječe. Rekel je, da Zdr. države ne bodo mirovale, dokler ne bo on izpuščen na svobodo. ★ WASHINGTON. — Vlada Zdr. držav je dne 1. maja prepovedala svojim državljanom potovanje v vse dežele za železno zaveso. Izjavila je, da bo razveljavila vse potne liste za potovanje po teh deželah, razen onih, ki so specielno indorsirani od državnega departmenta. ★ DETROIT. — Thomas Dom-browski, urednik tukajšnjega poljskega lista, je izjavil odboru za preiskovanje neameriških aktivnosti, da je “Sovjetska zveza resnična demokracija, — Amerika pa gradi koncentracijska taborišča za zatiranje svobode”. ... Ni pa hotel povedati, če je komunist. ★ V EVEREUXU, Francija, je bil podan dokaz, da so še modri sodniki in porotniki na svetu. Obtoženi Henri Princ je bil obsojen na tri leta zapora, ker je ustrelil in ubil svojo ženo. To milo kazen je dobil, ker so njegovi sosedje pričali, da je svoji ženi redno donašal svoje plačilne čeke še celo potem, ko mu je nakazala ležišče v hlevu, ker je zakonsko ležišče prevzel njen ljubček. ★ SINGAPORE. — Malajska vlada je potrojila razpisano nagrado na glave vodilnih malajskih komunistov. Najvišja nagrada, $84,000 je razpisana na glavo čan Pinga, generalnega sekretarja malajske komunistične partije. napadu na letalo Vrhovno sodišče je prepovedalo zvišanje jeklarskih mezd Razne drobne novice iz Clevelanda in te IZ okolice ★ ZDR. NARODI, N. Y. — Devet argentinskih političnih beguncev je apeliralo na Zdr. narode, naj posvetijo svojo pozornost “režimu terorja” v Argentini. Omenjeni obtožujejo diktatorja Perona, da je “ustvaril ozračje strahu, terorja in krutosti”. Policija njegove policijske države da se poslužuje taktik, kakršnih se je posluževal nacij-ski Gestapo in argentinske ječe da so prenatrpane. ~k LONDON. — V Angliji je 400 konjskih mesnic. Vsak teden pobijejo do 2,000 konj za 5,000,000 odjemalcev konjskega mesa, ki je edino meso, ki ni na odmerke. Cena temu mesu Kljub trditvam, da so bili sovjetski letalci v svoji pravici, so Sovjeti zaskrbljeni nad to zadevo. BERLIN. — Zapadni zavezniki so zavrnili sovjetske izgovore za napad na francosko potniško letalo od strani sovjetskih letalcev, z izjavo, da je bil ta napad “protizakonit in brutalen.” Berlinski zavezniški 'poveljniki so poslali novo noto sovjetskemu poveljniku generalu Vaziliju Čulkovu z zahtevo, da mora kaznovati letalce, ki so obstreljevali letalo ter plačati odškodnino ranjencem in poravnati škodo, ki je bila povzročena potniškemu letalu. V svoji noti so povedali sovjetskemu poveljniku, da imajo dokaze, da je letelo letalo v pravilni smeri na poletu iz Frankfurta v Berlin, ko sta ga napadli dve sovjetski jet-letali ter ga obstreljevali s strojnicami in topiči. Kljub svojim trditvam, da so bili napadalci v svoji pravici, so Rusi zaskrbljeni nad tem napadom, v katerem sta bila ranjena dva potnika in dva člana posadke. — To je razvidno tudi iz dejstva, da je sovjetska oblast prepovedala svojim letalcem do preklica odlete s sovjetskih letališč v vzhodni zoni Nemčije. Eksekucija morilca mladenke Tekoči teden je bil usmrčen v Nebraski na električnem stolu Roland Sundahl, star 22 let, oženjen in oče dveh otrok. Na smrt je bil obsojen; ker je ubil v svojem avtomobilu 16 let staro mladenko Bonnie Lou Merrill. PITTSBURGH, Pa. — Trije moški in dve ženski so včeraj utonili na Allegheny reki, ko se je prevrnil sredi reke njih motorni čoln. Vsi so bili iz Pittsburgha. M Vremenski \ prerok pravi: Danes deloma oblačno in toplo, popoldne in zvečer dežni prši. Važni dnevi svetovne zgodovine Dne 5. maja 1818 je bil rojen Karl Marx, nemški socialni filozof, umrl 14. marca 1883. Dn,s 5. maja 1821 umrl Napoleon Bonaparte. Novi grobovi John Tramsak Umrl je John Tramsak, star 58 let in stanujoč na 27000 Lakeland Blvd. Euclid, O. Bil je rojen v Zagrebu, odkoder je prišel leta 1907. Pripadal je HBZ dr. št. 22, SMZ št. 5 in je bil blagajnik Družbe Hrvatskega doma ter superintendent Columbia Vise Co. kjer je bil uposlen 40 let. Zapušča ženo Katherine, roj. Perko, sina Johna in hčer Anno, v Jugoslaviji pa brata Maksa in Avgusta. Pogreb bo iz Golubovega pogrebnega zavoda v torek zjutraj ob. 8:30, v cerkev St. Williams, 26000 Lake Shore Blvd. ob 10. uri in od tam na pokopališče. Matt Modic V soboto popoldne je umrl v Charity bolnišnici Math Modic, 1366 E. 39. St. Bil je star 66 let in rojen v Blokah, odkoder je prišel pred 50 leti. Zadnjih deset let je bil upokojen, prej pa je delal 35 let pri American Steel and Wire Co. Žena Frances mu je umrla leta 1930. Zapušča sinove Matha, Edwina in Antona in hčer Frances Jakubcin, v Evropi pa brata. Bil je član društva Slovan št. 3 SDZ. Pogreb bo v sredo dopoldne ob desetih iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda. V soboto so se sestali v Beli hiši zastopniki unije in industrije k posebni konferenci, ki je pot brez uspeha. Nadaljevanje seje v nedeljo. odbornikov je zopet v odboru naša delavna Mrs. Jennie Mervar kot članica izvršilnega odbora, kot blagajnik je bil pa iz- Važno glede volitev— Jutri, 6. maja bodo v Clevelandu in drugod po državi Ohio primarne volitve. Volilni prostori bodo odprti od 7:30 zjutraj voljen ponovno Anton Grdina, do 7:30 zvečer in sicer po času, Bil j,? zelo lep večer, h katere- industrije k posebni konferenci, ki je potekla kakršen ie uvejavljen sedaj te mu je prispevala krasno pred kom poletnih mesecev. Kdor ne ^ vajana slovenska pesem Mlss ve, katera je njegova koča ozi-j Marion Kuharjeve, na koncu je roma prostor, kjer lahko voli, j pa pokazal Ardon Grdina nekaj naj pokliče councilmana Edwar- Alexander Scott Po daljši bolezni je preminul na svojem domu na 13916 Coit Rd. Alexander Scott. Tukaj zapušča soprogo Mary, 3 sinove, Robert, James, Alexander, 4 bratje in več vnukov. Pogreb se vrši v torek popoldne ob 1:30 uri iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. in nato na Lakeview pokopališče. Frank Lo Pash Po dolgi in mučni bolezni je preminul v Glenville bolnišnici Frank Lo Pash, star 35 let, stanujoč na 14713 Sylvia Ave. Tukaj zapušča soprogo Ann, rojie-no Blazevič, hčerko Leslie Jane, očeta Teda, roj. v Borovo Oman-vac, mater Katherine, rojeno Krmpetich, doma istotam kot soprog, 3 brate George, Fred in Jim, sestro Katherine Kusmer ter več sorodnikov. Rojen je bil v Clevelandu. Pohajal je v Collinwood High School, kjer je bil izvrsten igralec basketball leta 1935 imenovan kot eden izmed najboljših v tem športu. Pripadal je k družbi Najsvetejšega Imena pri St. Jeromu. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 8:45 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev St. Jero-ma ob 9:0 uri m3 nato na Calva-rija pokopališče. ------o------ Odlok vrhovnega sodišča, ki bo šel v zgodovino Združenih držav, odloča, da vlada ne sme iz-jda Kovačiča, tel. HE 1-3011, pa preminjati delavskih razmer in pogojev brez privoljenja delodajalcev. WASHINGTON, 3. maja. — Z odlokom, ki bo šel v zgodovino Združenih držav, je vrhovno sodišče stopilo v jeklarsko krizo ter blokiralo namero predsednika Trumana. ki je hotel zvišati jeklarjem mezde proti volji jeklarske industrije. Voditelji unije in industrije so sedeli v soboto zvečer okoli mize v Beli hiši skoraj do polnoči, ne da bi dosegli kak sporazum. Razšli so se z zagotovilom, da se spet snidejo v nedeljo ob desetih dopoldne. Vrhovno sodišče, ki obstoja iz devetih članov, je soglasno ukazalo trgovinskemu tajniku Sawyerju, da ne sme podvzeti nikake akcije glede spremembe delavskih razmer in pogojev brez privoljenja delodajalcev. Iz Bele hiše ni bilo o odloku vrhovnega sodišča nika-kega komentarja. Zatvorifev ohijskega rova radi previsokih delavskih mezd je od 25 centov do en dolar za funt, kakršna je pač kakovost odrezanih kosov. Mesarji, ki prodajajo konjsko meso, ne smejo prodajati nobenega drugega mesa. STEUBENVILLE, O. — Tukajšnja Steubenville Coal and Mining Co., ki je bila ustanovljena leta 1856, je naznanila, da bo zaprla svoje rove in bo v bodoče samo prekupčevala, to je, prodajala premog. Okrnitev gasolina civilnemu letalstvu zaradi stavke delavcev Pred tem važnim odlokom vrhovnega sodišča pa so bili razvoji te zadeve v Washingtonu sedeči: Predsednik Truman je v soboto naznanil, da je pripravljen dvigniti mezde delavcem v jeklarski industriji, ki jo obratuje vlada, če se unija kv/mdstvo industrije ne zedinita za nov mezdni kontrakt. “Jaz ne želim, da bi vlada narekovala pogoje v delavskih razmerah,” je rekel predsednik zastopnikom unije in vodstva industrij ob otvoritvi konference v Beli hiši. “To je vaša, ne naša zadeva! Če bomo prisiljeni, podvzeti akcijo, je gotovo, da ne bo zadovoljiva za nobeno stran. Ampak drugega izhoda ni, če se ne zedinite.” Kakor znano, je predsednik povabil v Belo hišo zastopnike unije in industrije, da se v njegovi navzočnosti poizkusi doseči kak sporazum. Vlada se je zavzemala v tem sporu za to, da bi dobili jeklarji 17x/2 centno izvišanje mezde na uro, kakor tudi druge dobrine, ki jih zahtevajo jeklarji. Poleg tega je vladni posredovalni odbor priporočal zaprto ali unij-sko delavnico v celotni jeklarski industriji, za katero pa vlada najbrž ne bo več vztrajala. Skoraj istočasno, ko se je vršila v Beli hiši ta konferenca, so BE0GRAD. - Premier Tito odvetniki industrije apelirali na je izjavil) da je razv0J novih a_ vrhovno sodišče, da zamrzne j tomskih orožij za množično uni. jeklarske mezde, dokler ne bo,čevanje nekoliko omiiii nape. ta zadeva sodnijsko odločena. |tost in zmanjšal nevarnost tret- H konferenci v Belo hišo je je svetovne vojne. 1 predsednik poklical Phil. Mur-, Ampak «ostati moramo čuje-ray-a, predsednika unije jeklar- či in pripravljeni”, je svaril de-jev, ter predsednike pestih ve- legacijo rezervnih častnikov. -lik^ jeklarskih družb. Vsto- Naglašal je obrambno moč Ju-pivše je predsednik pozdravil z goslavije( ki bi se borila Droti besedami: “Gospodje, jaz vas ysaki agresiji) toda pripomnil) nisem poklical zato da bi vam da sg bo Jugosiavi;ja izognila govor. Po ical sem vsem krajevnim obrambnim pogodbam, ker so izkušnje druge svetovne vojne dokazale, da so V torek bo okrnjen gasolin civilni avijacjji za 30 odstotkov. — Ukinitev letalskega tovornega prometa. DENVER. — Vlada dela načrte za okrnitev civilne uporabe, gasolina za 30% in za prepoved vseh poletov za zabavo v prizadevanju, da se prihrani na ga-solinu in drugem gorivu, čigar zaloge se naglo manjšajo v sedanjem štrajku delavcev v industriji olja. > Tozadevni ukaz okrnitve postane polnomočen v torek in ostane veljaven, dokler bo trajal štrajk. Letalske družbe izjavljajo, da bodo bržkoine ukinile ves letalski tovorni promet ter okrnile polete potniških letal. Na štrajk*i je okoli 90,000 delavcev te industrije, to je skoraj polovica teh delavcev v Zdr, državah. TITO GOVORI KAKOR ZAPADNI “VOJNI HUJSKAČI” naredil govor. Poklical vas, ker hočem akcijo in to ta-koj!” Kakor smo med tem že poročali, so nekatere jeklarne pričele na Murray jev poziv zopet obratovati, mnogo jeklaren pa tudi ne, ker so njih lastniki izjavili, da ne morejo od dneva do dneva prižigati in ugašati svo-in kupovala jih ogromnih peči in plavžev, ko nikoli ne vedo, pri čem so. Predsednik družbe je nazna-| ______o— ---- nil, da ne more konkurirati z! Bodi previden in pazljiv, pa drugimi rovi, kjer so rudarji se boš izzognil marsikateri ne-boljše plačani. j sreči! take pogodbe papirja.” “navadne krpe Vtihotapi jan je živine v Texas EL PASO, Tex. — Obmejni stražniki in carinarji so zasegli 161 glav goveje živine, vtihotapljene iz Mehike v Texas in Oklahomo. Živino vtihotapljajo tatovi živine za klavnice. j bo dobil potrebne podatke.-Avtomobilisti, pozor!— Od danes nadalje je na St. Clair Ave., in v okolici prepovedano tako zvano dvojno parka-nje (double parking) tekom ur, ko se vozijo ljudje na delo in z dela domov (rush hours). Kazen za tako parkanje bo znašala 5 dolarjev, kdor jo bo plačal v teku 43 ur, in 10 dolarjev, kdor jo bo plačal pozneje. Torej, ne pozabite te važne naredbe! Asfaltiranje cest v Euclidu— Direktor administracije v Euclidu, Michael J. Spino je naznanil, da bodo vse euclidske ceste asfaltirane, kar bo stalo $100,000. Asfaltirane bodo sledeče ceste: Lakemont, Seabroke, Miller, Ivan, E. 232 St. in E. 260 St. V predmestju pa bosta asfaltirani Glenridge in Dille Rds. Pri asfaltiranju Chardon Rd. Hilla bo sodelovala tudi država. Ostane ceste bodo asfaltirane pozneje. Se zahvaljuje— Mrs. Frances Brancel se zahvaljuje vsem prijateljicam za številne karte, cvetje in darove, ki jih je prejela v času svoje bolezni ter za obiske, prav posebej še duhovščini fare svetega Vida. Sestanek— Demokratski klub 23. varde ima nocoj 5. maja ob 8 v SND na St. Clair Ave., svoje običajno predvolilno zborovanje. Preskrbljeno je tudi za zabavo. — Vstop prost. Na dopustu— Jos. Lusin, sin Mrs. Uršule Lusin, 8220 Korman Ave., ki je bil zadnjih deset let kot vojak na Havajih, je prišel na dvotedenski dopust. Kdor od prijateljev bi ga želel videti, naj se zglasil na gornjem naslovu. Teden snage— The Norwood Community Council se je dogovoril z mestno upravo, da bo poslala prihodnji ponedeljek pobiralce smeti v našo okolico. To posebno pobiranje smeti se bo začelo v ponedeljek na E. 79. cesti in Superior Ave. in se bo nadaljevalo do E. 55 St. Prebivalstvo naj pomaga pobiralcem s tem, da odpadke in smeti pripravi v posebnih košarah in zabojih. Seja— Danes, v ponedeljek, je redna seja Kluba društev AJC na Re-cher Ave. ob 8. uri zvečer. Wm. Boyd na radiu— Wm. Boyd, kandidat za kongresnika 20. okraja, bo govoril nocoj ob 7:45 na WDOK (1260) o zunanji politiki. Kulturni vrtovi— Včeraj je bilo ustoličenje novega odbora Federacije kulturnih vrtov clevelandskih v hotelu Cleveland ter je nove odbornike zaprisegel governor Lau-sche, ki je imel ob tej priliki krasen govor o delu narodnosti za povzdig mesta in o splošnem pomenu te kulturne institucije. Novi predsednik je Leo Wei-denthal, ki ima velike zasluge za ustanovitev Kulturnih vrtov clevelandskih pred 26 leti. Od barvnih filmo/ iz svoje zbirke zgodovinskih dni Kulturnih vrtov. Jeklarski položaj v Clevelandu koncem preteklega ledna V clevelandskih jeklarnah je uposlenih mnojjo Slovencev in ostalih Jugoslovanov. CLEVELAND. — Delo pri Republic Steel korporaciji je pričelo v soboto prihajati nazaj na normalo, velika negotovost pa je zavladala glede položaja pri Jones & Laughlin and Steel Corp., in pri American Steel and Wire diviziji od U. S. Steel korporacije. (Pri obeh teh družbah je uposlenih mnogo naših rojakov in ostalih Jugoslovanov). Unijski uradniki so izjavili, da so delavci pripravljeni delati. toda nihče ni bil poklican nazaj na delo. Normalno te tovarne ne obratujejo ob sobotah. V petek so bili odstranjeni piketi, ko je predsednik Murray ukazal delavcem, naj gredo nazaj na delo. Unijski uradniki so rekli, da nimajo v mislih ni-kakih nadaljnih demonstracij, vsaj dotlej ne, dokler se ne izve za izid washingtonske konference. Pri Republic Steel v Clevelandu je uposlenih približno 10,000 delavcev, pri Steel and Wire Co., 5,000, pri Johnson & Laughlin pa 4,000 delavcev. Zalvoritev “salunov” tekom volitev COLUMBUS, O. — Državni direktor zg žganje Wm. Bryant je izjavil, da bodo v torek, ko bodo primarne volitve, zaprte vse državne prodajalne, kjer prodajajo žganje. Dalje je izjavil, da zakon prepoveduje “salunarjem” da bi v torek 13 ur in pol prodajali žganje. “Državni zakon prepoveduje na volilne dneve prodajo žganja od 6 ure zjutraj pa do 7:30 zvečer, je dejal. Prodaja 3.2% piva pa je dovoljena onim, ki imajo dovoljerye za to. HAJMOVEJŠEVESTI WASHINGTON. — Pogajanja glede jeklarskih plač v Beli hiši so se včeraj izjalovila. Murray^ preds. jeklarjev, je rekel, da nima namena proglasiti štrajka proti vladi. CLEVELAND. — James V7. Cre-sente, predsednik Cleveland Independent Gasoline Dealers Association, je včeraj pozval prodajalce gasolina, naj racionirajo gasolin. 3IONTREAL.—V tukajšnji jet-nišnici se je uprlo 550 kaznjencev, ki so požigali in se upirali oblastem tri ure in pol, nakar so jih obvladali s plinom, batinami in s curki vode. IšMEmšm Bomomm E3[a3DaX§ggBDIHg33a «errsssr— «117 Clair Ave. HEnderson 1-0623 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. ČIKA3KI RAZGLEDNIK — “Ameriška j kom. čepimo? V tednu po Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879. ________ No. 88 Mon., May 5, 1952 To je verska svoboda! je priobči! dolg članek pod in “Slovenski Poročevalec geslom; . _ opravičuje, da so bile v novomeškem okraju s prvim apri-: lom letos odpuščene iz službe štiri katoliško misleče učiteljice in sicer: Rodič Justina, šolska upraviteljica v Brusnicah, svoj čas šolska upraviteljica v Stopčah in članica Katoliške akcije. Gruden Marija, učiteljica v Škocijanu pri.Novem mestu, doma iz Primskovega pri Kranju. Jaklič Ana, učiteljica v Orehovici, doma iz Ljubljane, po vsej verjetnosti hčerka znanega slovenskega pisatelja in bivšega državnega poslanca Fr. Jakliča. Kulovec Viktorija, učiteljica v Vavti vasi. “Slovenski Poročevalec” dobesedno piše; “Da, tudi zato so bile odpuščene, ker so bile kuhane m pečene v cerkvi! Kaj bi slepomišili! Naša ustava sicer zagotavlja slehernemu državljanu versko svobodo in zaradi tega, ker hodi v cerkev, pri nas še ni bil nihče preganjan. Toda ali smo zato dolžni, da gledamo religiozne ljudi tudi v socialistični’ šoli, da uče eno, s svojim osebnim zgledom pa propagirajo drugo in tako demantirajo sami sebe ter zavajajo mladino v nejasnost in dvome?” Rodičevi očitajo, da je bila tajnica Katoliške akcije in imela zveze z župnikom Smoličem, kaplanom Babnikom in Wolbankom. Grudnovi, da je bila v Škocijanu stalen gost v farovžu in se udeleževala vseh cerkvenih prireditev, političnih sestankov se pa ni udeleževala. Jakličevi štejejo v smrtni greh, ker je otroke učila cerkvenih pesmic in jim dajala citati verske brošure in ker je hodila redno vsak dan v 4 km oddaljeni Št. Jernej k sv. maši. Če prebiraš pazljivo ves tozadevni članek v “Slovenskem Poročevalcu,” se ti nujno vsiljuje prepričanje, da se pisec tega članka sam zelo fino norčuje iz “verske svobode,” ki jo slehernemu državljanu zagotavlja Titova ustava. Odkrito prizna, da so bile vse štiri učiteljice vržene na cesto in iz službe zato, ker so zahajale v cerkev, ker so vršile svoje verske dolžnosti. Še bolj jasno pa se vidi, da se poročevalec sam norčuje iz komunistične verske svobode, ko primerja “staro in gnilo” Jugoslavijo s sedanjo. “V stari Jugoslaviji” — tako “Slovenski Poročevalec” — je bilo učiteljstvo nekak menjalni drobiž med političnimi strankami. Vsakim volitvam so sledile premestitve iz kraja v kraj, kdor je pri volitvah pokazal le najmanjši odpor proti režimski stranki ali pa ni aktivno sodeloval pri agitaciji za vladno stranko, je lahko z gotovostjo računal na premestitev . . . Tega v novi Jugoslaviji ni več . . . Slehernemu učitelju je dana možnost, da razvija svoje umske sposobnosti . . .” Iz članka sledi zaključek: Prejšnja, gnila Jugoslavija je učiteljstvo le premeščala iz enega kraja v drug kraj radi politične pripadnosti, komunistična Jugoslavija je pa “tako napredovala,” da jih meče iz službe edino le zato, ker vrše svoje verske dolžnosti, ker hodijo v cerkev in ker se drznejo zahajati celo v župnišče. To je res sijajen napredek v verski svobodi in res sijajna možnost, da vsak učitelj lahko razvija svoje umske sposobnosti. Priznati moramo, da je podal “Slovenski Poročevalec” sijajno karikaturo verske svobode v Titovini. Tu imamo torej čisto jasno priznanje in dokaze iz uradnih komunističnih krogov, da v Titovi Jugoslaviji ni verske svobode, da tam vlada največje nasilje nad onimi, ki v privatnem življenju žive po svojem verskem prepričanju. In Jugoslavija je podpisala Listino o človeških pravicah, načela Združenih narodov, konvencijo o rodomoru, ;e članica Zveze narodov, pa pred vsem svetom tepta načela o človeškem dostojanstvu, načelo verske svobode in svobodnega prepričanja. Ali ni to največje farizejstvo, da svobodni narodi puste tako državo še kot članico organizacije /Idruženih narodov?! V Sloveniji je vsaj 95% prebivalstva, ki želi, versko katoliško vzgojo mladine. Iz članka “Slovenskega Poročevalca'’ pa sledi, da mora učiteljstvo po svoji dolžnost; v šoli poučevati in vzgajati mladino v krščanstvu popolnoma nasprotnem duhu, popolnoma proti volji staršev mora učitelj zastrupljati šolsko mladino in starši morajo k temu molčati. “Učitelj je prvi za starši, ki vceplja otroku pogled na svet,” piše “Slovenski Poročevalec” v tem članku in ta- Chicago, I Domovina” je zanimiv slovenski časopis. Od vsepovsod objavljajo v njej zanimive dopise, v katerih pripovedujejo, kako našim ljudem poteka življenja, kako se gibljejo in kako napredujejo. Le od nas Chieažanov so poredki glasovi. To je pa napačno. Chicago je velika slovenska naselbina, zato bi se moralo od nas kaj več čuti, kakor pa se. Slovenska naselbina v Chicagu je ena naj starejših naših naselbin v Ameriki. Odkar je prišel prvi Slovenec v te kraje bo menda okrog 105 let. To je že j dolga doba. Ta prvi Slovenec je ' bil, kakor govore nekateri zapi-; sani podatki Jože Gorše, rodom ! iz semiške fare na Dolenjskem. ' Podatki pripovedujejo, da tisto zemljišče in še več na okrog, Vsakomur po njegovem delu,” kjer sporoča m . kjer zdaj stoji mogočna stavba i Union postaje, kjer se steka sku-jPaj več železniških prog, je la-jistoval bn. Slovensko priseljeva-: nje v te kraje je torej že nad sto let staro. Še malo, pa bi bili tudi mi med tistimi, katerih predniki so prišli v ta novi svet s slavno ladjo “Mayflower.” To je dobro vedeti. Zemljepisno je Chicago nekako središče Amerike, okrog katerega se suče vsa dežela. Po številu je drugo naj večje mesto v Združenih državah. Leta 1880 je štel Chicago 503,185 prebivalcev. Prebivalstvo obstoji iz vseh mogočih narodov in plemen. Chicago je v tem oziru pravcati Babilon. Tu imajo svoje dele (četrti) mnogi narodi. Kitajci imajo tu celo svoje županstvo, med seboj seveda. Italijani, Čehi, Poljaki, Švedi, ti so zelo številni. V zadnjih petnajstih letih so se hudo namnožili tu črnci. Med vojno so jih najemali za vse mogoče službe in dela, ker je bilo pomanjkanje; delavcev, zdaj so ostali tu in še novi prihajajo in silijo v okrožja, kjer bivajo beli. Slednji se temu upirajo in večkrat izbruhne kak nemir. Lani je izbruhnil tak nemir v Cicero. Toda solidarnost Čehov zmaguje in kakor vse kaže, ne bo zmage za črnce, če tudi so nekateri politikanti iste zagovarjali, seveda le radi glasov ob času volitev. Slovenci imamo v Chicago od leta 1898 svojo lastno župnijo sv. Štefana, ki jo je ustanovil pokojni župnik ,š g. Janez Plevnik, pozneje dolgoletni župnik pri sv. Štefanu v Jolietu. Zdaj vodijo to župnijo slovenski očetje frančiškani, župnija ima, lastno farno šolo. Letos gradi fara novo dvorano na 22. Place, kjer bodo kegljišča in prostori za zabave in sestanke. Stara dvorana nad šolo pa bo preurejena za šolo, ki je začela postajati premala. Nekako v enem mesecu bo dvorana, dogotovljena in bo slovesno otvorjena. Torej napredek. Velikinoči je na-gloma preminula znana slovenska pijonirka, Mrs. Mary Grill, soproga Mr. Frank Grilla, lastnika prve bivše slovenske mlekarne v Chicagi, več zadnjih let pa lastnik Slovenske pralnice Parkview Wet Wash Laundry, katero zdaj vodi njegov sin Charles in nekateri drugi. Pokojna Mrs. Grill je bila rodom iz Črnomlja v Belokrajini, njeno dekliško ime je bilo Strugar. V Ameriko je prišla leta 1905. Štiri leta je pridno delala kot dekle in leta 1909 se je poročila z Mr. Frank Grillom. Bila je pridna, kakor bučelica in zelo skromnega a prijaznega značaja. Bila je zvesta žena svojemu možu in požrtvovalna skrbna mati svojim sinovom in hčerama. Bila je delavna pri društvih in fari in vedno rada pomagala, kjer koli je bilo potreba, zlasti prejšnja leta, ko je bila pri j ^a^e> koliko imamo še sloven-Zadnjih par s^va v naših srcih! Bodimo torej navdušeni Slovenci in ne po-našo men Avenue, kjer se zdaj nahaja spodaj čistilnica za obleke, zadaj pa je imela republikanska stranka 21. warde svojo dvorano. To hišo bo Slovenska posojilnica “Reliance” prenovila in preuredila za svoj dom in urad. Tudi to je napredek. Kakor čujemo dramski krožek pri sv. Štefanu pripravlja krasno igro, ki jo bodo nam igrali v kratkem. Tudi to je napredek in pa znamenje, da slovenstvo pri nas diha novo življenje. Le eno bi zapisali na račun slovenske publike v Chicagi in to je: Slovenci, ako je v vas še kaj slovenskega duha, ne prezirajte vabil, kadar vas slovenski dramatični igralci vabijo na svojo predstavo. Ni lepo, ako je v'dvorani ob slovenskih oder-skih predstavah kak stol prazen, slovenski mož ali fant, ki bi moral tam sedeti, pa kje karte meče, ali kje drugje Bogu čas trati, ko bi moral tiste dve ali tri urice dati pobude in navdušenja slovenskim igralcem za bodočnost. Tako zadržanje po- boljšam zdravju, let je bila bolj rahlega zdravja. Bila je skoro tik do Velikonoči 'dirajmo 2 našo zaspanostjo v bolnišnici sv. Ane, kjer se je , ne2animanjem dobre volje zdravila radi srčnega napada.; nvadušenja našim slovenskim Doma pa komaj par dni, se je napad ponovil in jo je podrl za vedno. Njen pogreb se je vršil v soboto 19. aprila ob veliki udeležbi sorodnikov, znancev in prijateljev. Blagi ženi naj bo Bog obilen plačnik za vsa njena dobra dela. Žalujočemu soprogu, sinovom in hčeram pa naše globoko sožalje! Kakor čujemo, je Slovenska posojilnica “Reliance Federal Savings and Loan Association” kupila znano Barrettovo hišo na vogalu Cermak Road and Da- igralcem! To le je napisano ne-glede na zamero na desni ali levi. Resnica je taka, pa če ji rad pogledaš v obraz ali pa ne! Zato jo je tudi zapisal pisec tega dopisa, želim pa, da U ne bilo nikdar več potreba kaj takega zapisati, ampak vedno le: chi-caški Slovenci so zavedni in ob vsaki narodni prireditvi, zlasti dramski prireditvi se polnoštevilno odzovejo, zakar jim čast in slava! Tako želi, da bi bilo vaš dragi, Šanzopem Slovenci v Argentini Buenos Aires. — V nedeljo 20. pripravila s tridnevnico. že la-aprila so v župnijski dvorani v ni smo v naši slovenski skupno-Ramos Mejia igrali otroci prav-Jsti imeli novo mašo, letos pa že Ijično igro Josipa Ribiča “V kra- drugo. Pri pripravah za to slo-Ijestvu palčkov.” V dvorani se vensnost smo kar vsi sodelova- je kar trlo mladih in starejših gledalcev in bodo morali igro ponoviti. Vse je bilo zelo skrbno pripravljeno in dobro izvedeno, tako da so bili ljudje z igro zelo zadovoljni. Slovenski oder v Buenos Aires je letos pričel svojo gledališko sezono s Schillerjevo pet-dejansko žaloigro “Marija Stuart:’ S tem se je lotil dela, ki stoji s svojo umetniško vrednostjo gotovo v prvi vrsti svetovne dramatike in ki zahteva izrednega truda. Igra je bila uprizorjena dne 27. aprila 1952i Društvo Slovencev v Buenos Airesu bo tudi letos priredilo običajno vsakoletno spominsko proslavo v počastitev padlih domobrancev in žrtev komunistične revolucije. Ta proslava bo v nedeljo 1. junija na Rio Baraba 650. Na belo nedeljo je umrla v San Anton de Padua v prov. Škulj. Robu 1 na Dolenjskem in se je leta 1945 z družino umaknila pred komu- Vrste starih pijonihjev so tekom zadnjih petnajst let hu-1 Buenos Aires ga. Jožefa do zredčile. Pomrli so. Zato je|P°k0ina ]'e bil0 doma v dotok novih priseljencev, ki so prišli semkaj v zadnjih dveh ali j treh letih zelo dobrodošel. To! | je nova mlada čista slovenska kri, ki je naselbino poživila. To ; na vsej črti potrjuje novo živ- j Ijenje pri društvih, pri fari, na : dramskem odru, pri cerkvenem petju, celo slovensko radio uro | je nam prinesla ta nova sloven- ■ ska kri. Zato pozdravljeni novi nosilci slovenstva med nami! Nosite ga krepko naprej, da bo med nami slovenska beseda še dolgo živela! Tako vidite naselbina sv. šte- ko prikrito prizna pravice staršev do vzgoje otrok. Toda jfana na novo vstaja v novo po- no- mlajeno življenje. O tem vem življenju bo treba glasneje govoriti, kakor smo doslej govo- vsak učitelj mora biti kaznovan, mora ven iz službe, če samo s svojim zgledom kaže otrokom tako življenjsko pot, kot jo žele starši. On mora učiti, da ni Boga, ne neumrjo-če duše, da Kristus ni Bog, da je krščanstvo le slepilo, pa!rili- Treba mu je dajati pobu-ne samo učiti, k čemur ga silikoni, oblast, marveč’ on de’navdušenja, treba mu je primora tudi s svojim zgledom pohujševati mladino proti vo-jnvati olja, da bo gorelo in osvet-Iji staršev — sicer mora občutiti “komunistično versko svo- i ijevaio vso ostalo slovensko bodo” in odleteti iz službe. Tako se postopa v državi, ki je članica nisti na Koroško, odkoder so vsi emigrirali v Argentino. Zapušča moža in pet otrok. Pismo iz Mendoze Menda se nikoli ali prav redko oglasimo iz tega kota Argentine: Pa bi včasih le radi pozdravili naše brate in sestre v Severni Ameriki. Tu nas je kar lepa skupina. Imamo svojega dušnega pastirja, svoje Društvo Slovencev, Fantovski odsek in Dekliški krožek. Daši je življenje v tujini trdo, dasi večkrat sami po nepotrebnem delamo napake, ki motijo, moremo reči, da je v glavnem skupina napravila marsikaj dobrega in lepega. Za naše razmere smo imeli precej skupnih prireditev in pobožnosti. Miklavž je zvabil družine. Nad 150 daril je razdelil ; Ameriko. To je malo drzno po- otrokom. %eze narodov! vedano, pa kaj zato, če je pa! akademijo Priredili smo Brezmadežni. li. Prav kakor doma. Fantje so skrbeli, da je bil prostor primerno pripravljen, dekleta so vse okrasila, vsak je nekaj prispeval. Prav med pustnimi dnevi so naši fantje imeli duhovne vaje. Vodil jih je dr. Rudolf Hanže-lič. Tudi dekleta so imele zaprte duhovne vaje pod vodstvom č. g. Stanka Kavalar. Med nami je že nad 40 takih, ki so si kupili zemljišča in skoro polovica njih ima vsaj zasilna, če ne že udobna stanovanja na svojem. 136 je med nami naročnikov slovenskih katoliških listov 240 slovenskih novih knjig so kupili naši ljudje. Naše društvo že zbira svojo knjižnico. Imamo v njej sedaj 133 knjig. Upamo, da bo prihodnjo sezono knjižnica že redno posojala knjige. Naša mladina je poskusila svoje moči tudi na odru. Na praznik Kristusa Kralja so uprizorili igro “Sultanova hči in dobri vrtnar.” Kar lepo so uspeli. Pred Veliko nočjo smo pogosto v skupinah molili križev pot, med velikonočnimi prazniki pa prav po naše praznovali. Ne smem pozabiti, da so nas obiskali tudi naš škof prevzvi-šeni gospod dr. Gregorij Rožman. To je bil največji naš praznik. Maševali in pridigali so nam in 14 našim otrokom podelili zakrament sv. birme. Priredili smo mu pozdravno akademijo, kakor smo naj lepše mogli. Škof so obiskali mnogo družin, posebno tiste, ki jih niso mogli obiskati pri svojem prvem obisku. Vsa skupina je najsloves-neje praznovala ta visok obisk, ki je bil velik blagoslov za vse. Poleg teh večjih dogodkov, ki so utrjevali našo skupnost, je bilo še več skupnih izletov in romanj, verskih in prosvetnih ]y[ res! Ali naj vedno pod merni- dina se je na ta veliki praznik lepo prireditev. Za malo skupino kot Mia- je naša, je to kar lepo spričevalo. Ljudje trdo delajo, pa vztraj- no slede svojim lepim slovenskim •navadam in običajem, da jih ohranijo malim, ki nam dora-ščajo v tujini. Prav lepo pozdravljamo vse rojake v daljni Severni Ameriki in jih prosimo, naj ne pozabijo na nas, naj se kdo kaj oglasi s pismom in pozdravi, da bo stalna zveza med nami dotlej, ko se bomo zopet videli v rešeni domovini, za katero vztrajno hrepenimo. Rojak iz Mendoze. Sodnik Julius 1. Kovachy Sodnik Julius M. Kovachy se poteguje za nominacijo za republikanskega kandidata za prizivno sodišče pri primarnih volitvah 6. maja. Svojo kandidature opira na 22-letno sodniško izkušnjo. Vsi trije angleški clevelandski dnevniki podpirajo njegovo nominacijo, prav tako tudi Citizens League of Cleveland. šfoš glas naj gre IMasl L Feigbnu Cleveland, O. — Primarne volitve so pred pragom. V torek dne 6. maja se vršijo širom, države Ohio. Državljani bodo izbirali kandidate, ki bodo šli v jeseni na splošne volitve. Vsaka stranka, demokratska in republikanska bo za vsako mesto, ki bo meseca januarja prihodnjega leta izpraznjeno, sedaj pri primarnih volitvah nominirala kandidata, ki bo eden izmed dveh izvoljen pri novembrskih Volitvah. Nominacija se bo vršila za federalno in državno zbornico, enako tudi za administrativne uradnike države Ohio in delno za Cuyahoga okraja. Slovenci smo posebno zainteresirani za guvernersko mesto in mesto kongresnika v 20. kongresnem okraju, kjer živi največ naših državljanov. Moj namen je, da našim rojakom in rojakinjam svetujem, kaj naj storijo, če hočejo sebi in drugim prav. Moj kandidat zadnjih 10 let je Vedno bil in bo tudi v bodoče v 20. kongresnem okraju Michael A. Feighan. Prvič, ko ga še ni- sem poznal, sem ga volil na priporočilo istočasnega mestnega zastopnika Edward L. Pucel, Edward Kovačiča in vardnega vodja John H. Gornika. Zdi se mi, da je sedaj veliko uspešnejši, kakor pa' je bil prva dva termina, zato se mi zdi nespametno, da bi napravili spremembo in volili za drugega, o katerem ne vemo, koliko časa mu bo vzelo, predno bo našel vsa vrata in izhode v federalni zbornici, posameznih federalnih administrativnih oddlekih in skrivne steze v Belo hišo. Kongresnik, dokler ne dobi tesne zveze v vseh panogah federalnega ustroja, ne more nič kaj prida doseči posebno, če kdo išče pomoči v eni ali drugi zadevi. Pokojni nezabni predsednik Združenih držav Franklin D. Roosevelt je rekel. “Ni dobro konja, ki rad vozi, sredi ceste izpreči,” tako tudi ni priporočljivo v teh resnih in kritičnih časih odstaviti človeka, ki mu je zakonodaja do podrobnosti poznana. Michael A. Feighan se je v času, ko je kongresnik v 20. kongresnemu okraju, pokazal zelo naklonjenega Slovencem;. Pomagal je vsakomur, kdor je iskal pomoči pri njemu, če le je bilo mogoče in v skladu z federalnimi zakoni. Radi kritičnih časih, v katerih se nahajamo, radi njegove velike zmožnostii, njegovega poštenja in velike naklonjenosti nam Slovencem zasluži, da ga ponovno izvolimo v ta važni urad in ohranimo ,v Wash-ingtonu svojega prijatelja in prijatelja delavskega sloja. Njegov kongresni rekord kaže, da je vedno zagovarjal pravice malega človeka in vedno stoodstotno volil za zakone, ki so jih delavske unije priporočale. Naše geslo naj bo: V torek 6. maja vs': volimo za Michael A. Feighana v 20. kongresnemu okraju. Joseph A. Luschin Jr. 6221 St. Clair Ave. , Precinct Committeeman Ward 23 Precinct A. Nagrade za zajetje beguncev Mejni sthražnik, ki je ušel meseca februarja iz Madžarske, v Avstrijo, poroča, da je madžarsko notranje ministrstvo razpisalo posebne nagrade za Člane mejnih straž in sicer: za aretacijo begunca — 800 forintov, za ustrelitev ali aretacijo begunca, ki ga išče policija — teden dni dopusta, za ustrelitev begunca, ki bi se upiral aretaciji — teden dopusta, za aretacijo ali ustrelitev begunca — vojaka — napredovanje in 1000 forintov nagrade. _o— Gospod na kmetih — Ali naj vam pokažem, kako , se molze krava? — Pokažite mi to na teletu, da se naučim. James I. Garsief kanil dira za 0»§. senatorja j MR. AND MRS. JAMES M. CARNEY AND SON, JAMES JR. Jim Carney se je na tipičen,ji, se boril v zadnji vojni, sedaj ameriški način vzpenjal od us- Pa ae P°te§uje na demokratski I listi za mesto kandidata za U. peha do uspeha. Vozil je tovor- g senatorja. Podpira ga oficiel_ ni avto, bil odvetnik, podjetnik, ■ na demokratska strankarska or-sodeloval pri državni zakcttioda- 'ganizacija. Dr. Josip Gruden Zgodovina slovenskega naroda Vojvoda Bernard ni hotel “Slovenske Krajine” le zavarovati pred sovražniki, temveč jo tudi kulturno dvigniti. Zato je ustanovil blizu Kostanjevice v zatišju Gorjancev cistercijanski samostan in tje poslal menihe iz Vetrinja. Mala dolina se je imenovala “Toplica”, menda zaradi gorkega studenca, ki je tamkaj izviral. Menihi so rodovitni naselbini nadeli ime “Marijin studenec” (Mariabrunn), a ljudstvo ga je navadno imenovalo po bližnjem mestu Kostanjevica. Neka pripovedka spravlja u-stanovitev samostana v zvezo z vojsko, ki jo je imel vojvoda Bernard z bamberškim škofom leta 1225. Pred odloččilno bitko pri Volšpergu je baje obljubil v slučaju, da premaga nasprotnika, v čast Matere božje ustanoviti samostan. Ko je bila zmaga dobljena in škof celo ujet, je ustanovil Kostanjevico. Ta pripovedka ni neverjetna, ker imajo mnoge cerkvene in dobrodelne ustanove v sličnih obljubah svoj izvor. Tudi samostansko sporočilo trdi, da so 1. 1226. pričeli z zgradbo samostana. Pobožna Juta je baje dala nagib za pobožno u-stanovo. Ustanovno pismo je i-zdano 1. 1234. Kolike važnosti je bila nova naselbina na slovensko - hrvaški meji, vidimo iz tega, da so ji bili ogrski in hrvaški veljaki zelo naklonjeni. Zagrebški ar-hidiakon Peter je ustanovil že leta 1250. podružnico na otoku sv. Jakoba, ki se je pozneje prestavila v Gradac pri Zagrebu. Ban Štefan in njegovi sinovi so ga proti koncu tega stoletja bogato obdarovali in ogrski kralj Bela IV. mu je podaril zemljišča ob Vrbasu. — Navzlic tej naklonjenosti je bil samostan zelo ogrožena postojanka. Vedne vojske in pogosti ogrski roparski pohodi so ga opetova-no žugali uničiti. Že leta 1235 je daroval vojvoda Bernard samostanu posestvo Osredek pri Preseki z namenom. da si menihi na bliž-' njem hribu postavijo leseno ali zidano trdnjavo, kjer bi imeli zavetišče za časa vojske. Kako zelo je cenil ustanovitelj svoje delo, vidimo iz tega, da je dal svojo umrlo soprogo Juto leta 1237. in mlajšega sina Bernarda leta 1249. pokopati v kostanje- viški samostanski cerkvi. * * * Gornji opis priča dovolj, kolikega pomena je bila Bernardova vlada za slovensko zemljo. Bil je odločen, delaven, a tudi nasilen mož, ki je hrepenel razširiti svojo oblast in se je pri tem malo oziral na pravioe drugih. Zato je večkrat prišel navzkriž s svojimi sosedi in tudi z duhovsko gosposko. Okoli leta 1220. si je prisvojil protipostav-no patronstvo nad župnijsko cerkvijo sv. Petra V Ljubljani in s tem pravico predlagati župnike. Zaradi tega je akvilejski patriarh Bertold vojvoda izobčil in prepovedal v Ljubljani izvrševati božjo službo (“inter-dikt”). Šele leta 1227. se je prepir poravnal. —Enaka kazen je zadela vojvoda, ki se je bil po smrti Babenberžana Friderika II. svojevoljno polastil bri-žinskih gradov (posestev) na Dolenjskem. Tedaj je prošt v Dobrlivasi leta 1252. na ukaz papeža Ino-cencija IV. nad njim izrekel izobčenje in prepovedal v njegovih mestih: V Št. Vidu, Velikovcu, Celovcu in Kostanjevici in pa tudi kjerkoli drugje bi vojvoda bival, izvrševati službo in deliti zakramente sv. krsta in sv. popotnice. Tudi tržaški škof je opetovano tožil, da mu vojvoda Bernard na Krasu razdira vasi in pustoši zemljišča. Vendar moramo reči, da se je navzlic tem nasilnostim Bernard izkazal velikega dobrotnika cerkvenim in raznim dobrodelnim ustanovam. Skoraj vsi samostani v njegovi deželi so bili bogato obdarovani, zlasti Št. Pavel, Vetrinj, Stična in Rožac v Furlaniji. Svoje junaštvo je vojvoda izkazal v mnogih vojskah. Posebno nevaren je bil naval Mongolov leta 1240. To azijatsko ljudstvo je pridrlo v gostih trumah preko Rusije in skoraj bi bilo opustošilo vso srednjo Evropo. Že so bili Mongoli premagali Poljsko, napadli Ogrsko in Šlezijo, moreč in pleneč po deželi. Zaman se jim je izkušal ustaviti ogrski kralj Bela IV. Mongoli so porazili ogrsko-hr-vaško vojsko ob reki Saj o in kakor vihra udrli čez Hrvaško proti Dalmaciji. Kraljevo mesto Zagreb s svojo stolno cerkvijo se je tedaj zrušilo v razvaline. V tej sili sta se koroški in avstrijski vojvoda obrnila na papeža za pomoč. Gregor IX. je objavil slovesen poziv za križarsko vojsko proti Mongolom (junij 1240.) Meseca avgusta se jie zbrala krščanska vojska pri Ljubnem na Štajerskem. Prišli so s svojimi četami: vojvoda koroški in avstrijski, češki kralj Otakar I., patriarh akvieljski, nadškof solnograški in mnogo drugih plemičev iz okolice. Zbrana vojska je obvarovala naše dežele mongolske povodnji. Vendar ni prišlo do večje odločilne bitke. Mongoli so namreč zvedeli, da je umrl njihov vladar Čingis-kan in se vrnili domov v azijske stepe. Slika Bernardove dobe bi ne bila popolna, ako bi ne omenil še neke druge strani njegove vlade, namreč vneme za umetnost in poezijo. Na svojih potovanjih je bil vojvoda Bernard spoznal pesništvo in pesnike in jih je izkušal privabiti tudi na svoj dvor. Nemški pesnik Walter, imenovan ‘von der Vogel-weide’, je bil večkrat gost na šentviškem gradu, prav tako koroški pesnik Cahej s Sokolovega (Himmelberg), Konrad Sov-neški in kranjski Leopold O-strovrhar. — Večkrat so bile na Bernardovem dvoru sijajne viteške igre, katerih s.e je udeleževala najodličnejša gospoda. (Dalje prihodnjič.) V blag spomin SEDME OBLETNICE SMRTI NEPOZABNE SOPROGE IN SKRBNE MATERE Agnes Urbanic ki je zapustila svoje drage in mimo za vedno zaspala dne 5. maja 1945 Sedem let Te zemlja krije, truplo v grobu že počiva, nam pa je težko pri srcu, po licu solza nam drsi. Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam solnce sreče Ti ne ugasne, ker resnice solnce ne stemni. Žalujoči ostali: ANTON URBANIC, soprog ANTHONY in JOSEPH, sinova Cleveland, Ohio, 5. maja 1952. 1952 MAY 1952 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV MAJ 10. — Društvo sv. Ane št. 4 SDZ priredi v dvorani SND na St. Clair Ave. svoj letni ples. Igra Johnny Vadnalov orkester. 11. — Barberton KSKJ Booster Club priredi ob 9. uri zvečer v Slovene Center Hall na E. 14 St. ples v proslavo 15-letnice obstoja. 11. — Dr. Sv. Imena fare sv Vida prireditev v šolski dvorani v korist cerkve. 11. — Dramsko društvo “Lilija” prinedi s sodelovanjem fantovskega, dekliškega in mladinskega pevskega zbora materinski dan v Slov. domu na Holmes Ave. ob 3. uri popoldne. 17. — Pevski zbor “Adrija” priredi ob 7:3 zvečer v AJC na Recher Ave. koncert in opereto “Ko se ljubezen zbudi.” 18. — Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ priredi v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. ob 3. uih popoldne proslavo svoje 35-letnice. 25. — Pevski zbor “Adrija’ priredi koncert in opereto “Ko se ljubezen zbudi” v AJC na Recher Ave. ob 4. uri popoldne. 25. — Mladinski zbor pri fari sv. Lovrenca prinedi pomladanski koncert ob 8. uri zvečer v cerkveni dvorani pod vodstvom Ivana Zormana. 25. — Klub Ljubljana priredi igro in zabavo. JUNIJ 1. — Podružnica Slov. ženske zveze št. 25 ima domačo zabavo v dvorani šole sv. Vida. 8. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik na svoji farmi na White Rd. 8. — Društvo “Soča” št. 26 SDZ priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. 15. — Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ priredi ob 3. uri popoldne v J. S. N. D. na 45533 W. 130 St. banket. JULIJ 27.—Zveza društev Najsvetejšega Imena priredi na “MočilnL karjevi farmi” ‘Slovenski katoliški dan.’ AVGUST 3. — Dan KSKJ Jednota priredi piknik na farmi Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ (bivša Močiinikarjeva farma). OKTOBER 18. — Podružnica št. 10 Slov. žen. zveze praznuje v Slov. domu na Holmes Ave. 25-let-nico svojega obstoja. NOVEMBER 15. — Društvo “Kras” št. 8 SDZ praznuje 40-letnico s posebno prireditvijo. DECEMBER 7. — Pevski zbor “Slovan” priredi v AJC, Recher Ave. svoj običajni jesenski koncert. --------------o----- — Združene države Amerike pošljejo vsak teden 90,000 ton premoga na Angleško. Pred dobrim desetletjem je pa Anglija izvažala sama velike količine premoga. Res, časi se spreminjajo. Matija škerbec: CERKLJE PRI KRANJU med okupacijo in revolucijo (Konec.) Koritnik Tone Koritnik Tone, po domače Javornikov iz Cerkelj, je bil Ose-narjev prijatelj, pa tudi vreden njegov tovariš v delu in smrti. Velik, močan, lep fant je bil to! Prava gorenjska korenina! V močnem telesu pa je vladala plemenita krščanska duša, polna dobrote in miline, Ijube-znjivosti in vnetosti za vse dobro in plemenito. Celo za komunistične partizane vneti dr. Bohinc mu je moral dati lepo spričevalo, ko mu je rekel: “Ti, Tone, ti si fest fant, samo če bi ne bil tako belo pobarvan”! Javornik Tone je bil kmečki fant, vzrejen v dobri, trdni in verni kmečki hiši. Imel je še mlajšega brata, ki se ga Nemci nasilno mobilizirali in poslali na rusko bojišče, kjer je padel. Poleg dveh sinov so imeli pri hiši še 3 dekleta. Tone Koritnik je doma mnogo čital, pridno se je udeleževal vsega prosvetnega dela v katoliškem prosvetnem društvu in se je tako zelo izpopolnil v splošni izobrazbi. Dobro je poznal tudi komunizem, njegove cilje in njegovo taktiko. Pri cerkljanskih fantih je imel Tone velik ugled in vpliv, bil je vodilna osebnost, kar je on rekel, to je pri fantih veljalo. Vsled svojih sposobnosti in svoje velike priljubljenosti je postal predsednik fantovskega odseka v Cerkljah in knjižničar pri prosvetnem društvu. Ko so Nemci zasedli Gorenjsko, so zaplenili vse prosvetne domove, ves njih inventar in tudi vse slovenske knjižnice, ki so jih vse uničili, tako da so vse knjige ali sežgali, ali pa so jih dali zmleti za papir v papirnico. Tudi v Cerklje so nekoč prišli gestapovci s tovornim auto-mobilom ter odpeljali vse knjige in jih uničili. Tone je bil ob tem dogodku ves žalosten in potrt! Ko so nakladali slovenske knjige prosvetnega društva, da jih uničijo, je prišel pred Ljudski dom tudi Tratnik Tone, tedaj še velik propagandist za Hit-!erja in naciste, kasneje pa vodilni komunist. Ta se je na široke ustavil pred prosvetnim domom in na glas odobraval to nacistično barbarsko uničevanje slovenske kulture, rekoč: “Tako je prav! Da bodo vsaj enkrat požgali ta ničvredni papir.” Koritnik je bil zaveden Slovenec in odločen nasprotnik nemškega nacizma, zato je od začetka simpatiziral z Osvobo-ddno fronto, o kateri je bil prepričan, da je nekaka splošno narodna osvobodilna organizacija. Ko je pa zvedel skupno z Ose-narjem, da se pod to firmo skriva le nasilni komunizem, ki mu ni za osvobodilno akcijo, pač pa za komunistično usužnjenje slovenskega naroda, je pa takoj pretrgal vse vezi z O. F. Tudi njega so hoteli komunisti nasilno mobilizirati in bi ga ob priliki kje v gošči nato likvidirali. Kakor Osenar, tako je zvedel tudi Koritnik za to mobilizacijo in je zato pravočasno odšel na Koroško, odkoder ja pristopil k slovenskim domobrancem in se z njimi vrnil domov v Cerklje. Pri domobrancih je vodil v četi in v vsej okolici propagando, prihajal v Ljubljano pa slovenske katekizme, molitvenike in drugo literaturo, ki so jo domobranci tihotapili preko meje. Ob taki priliki se je odlični fant ustavil tudi v Škofijski karitativni pisarni, kjer smo nakupovali za Gorenjsko slovenske ka-Itekizme in molitvenike ter jih J pošiljali tja, kjer so bili Nemci uničili vse slovenske knjige, tudi katekizme in molitvenike. Ker ni bilo tedaj še nobenega slovenskega duhovnika v Cerkljah, so dobra dekleta učila otroke krščanski nauk in jih pripravljala za prvo sv. obhajilo. Toda pri tem delu jim je zelo manjkalo molitvenikov in katekizmov. — Da so slovenski domobranci vtihotapljali na Gorenjsko tudi katekizme in molitvenike, je bilo tudi veliko nacionalno in kulturno delo —! Na ta način se je edino mogla učiti slovenska šolska mladina slovenskega jezika! Toda komunistom je bilo tudi to delo trn v . y peti! Nad tem.se zgraža Fran- Jj ček Saje v svoji knjigi “Belo- ■ gardizem”! TT Gsenarjem in drugimi do- ' \ mobranci je bil tudi ta plemeniti fant od Angležev izdajalsko izročen Titovim komunistom, ki so ga najprej strahovito mučili in nato umorili. Ko je bil zaprt, so prišli tja tudi cerkljanski terenci, ki mu sicer niso mogli ničesar drugega očitati kot da je bil domobranec, pa so v svoji besnosti značajnega fanta mučili, da je bil ves razbit in krvav, da ni bil več podoben človeku, nato so ga pa neznano kje umorili, kakor drugih 55 njegovih tovarišev, domobrancev. Vsi ti so dali svoje življenje za svoje prepričanje, za svojo ljubezen do slovenskega naroda in za svobodo! (Konec.) ------o------- Tudi trgovec — Zakaj si tako potrt? Kaj se je zgodilo? — Insolventen sem. — Tako? Koliko si pa prepisal na svojo ženo? — Nič. — A koliko blaga si skrivaj prodal? — Tudi nič. — Koliko si pa položil na stran? — Nič. — Potem takem pa nisi samo insolventen, temveč docela ruiniran. Ženske dobijo delo Ediphone Operator Izkušeno dekle dobi delo z tipkanjem, prednost ima taka, ki hoče stalno delo, 5 dni v tednu. Pokojnina in skupna zavarovalnina. Ohio Chemical & Surgical Equipment Co. 1177 Marquette Rd. (89) GIRL WANTED Light office work and some typing A. J. Budnick & Co. 6631 St. Clair Ave. UT 1-4492 (x) Delo za ženske Ženske dobijo delo za čiščenje kožuhov, 5 dni v tednu. Vprašajte za Mr. Meder. ENGEL-FETZER 1226 Huron Rd. (88) Išče se ženska Išče se ženska za hišno delo in za pranje, delo 5 dni v tednu. Pokličite ER 1-0947. Kuharca Išče se ženska, da bi kuhala v gostilni, ki je blizu tovaren. Mora biti izkušena. Jack & Jill Tavern 1311 E. 49th St. vogal Hamilton Ženska dobi delo Ženska dobi delo za čiščenje in likanje — mora dobro likati — 3 dni v tednu, torek, četrtek in petek — $7 na dan in vožnja. Kličite Mary Javornik, YE 2-8377. (90) WAITRESS WANTED Experienced waitress wanted for days. Inquire at Sorn’s Restaurant, 6036 St. Clair Ave. (x) — Stroški za prevoz premoga; v Združenih državah znašajo letno okoli eno milijardo dolarjev, tako vsaj trdijo železniške družbe. Molki dobijo delo “OLIVER” potrebuje operatorje za Drill Presses (Single Spindle) Radial Drill Press Milling Machine (Vertical-Horizontal) LATHES Engine Lathes Large Turret Lathes Bullard Machine Arc Welders Assemblers (Heavy Non-Precision) Power Saw Operators Incentiven zaslužek od začetka na incentivnem delu. Tool and Die Makers Tool Makers Tool Room Machine Operators Experimental Mechanics Inspectors Sheet Metal Layout Fabricators Dobra plača od ure; mora biti pripravljen delati 2. ali 3. šift; plačane počitnice in prazniki; povišek v mezdi s poviškom v ceni življenskih potrebščin, avtomatičen povišek v plači da maksimalne mezde; zavarovalnina za delavca in njegovo družino; 5% povišek za delo na 2. šiftu, 10% na 3. šiftu. Employment urad odprt dnevno od S do 4:30 popoldne in ob sobotah od 9. do 12. opoldne. The Oliver Gorp. 19300 EUCLID AVE. KE 1-0309 _________________________(90) Planer Hands DRUGI ŠIFT 5 večerov—9 ur vsak večer še ena ura povrhu plačana za nočno delo Dobra plača od ure in liberalna nagrada BROWNING CRANE & SHOVEL CO. 16226 Waterloo Rd. IV 1-1400 __________________________(89) »KLAVCI Dnevno in nočno delo Plača od ure vsake starosti THE E. W. FERRY SCREW PRODUCTS, Inc. Smith Rd. off Brookpark Rd. Delo za moške Delo dobi mož, ki je pripraven z orodji za “flask” delo. Imamo tudi delo za navadnega delavca v livarni. fnlernafional Foundry 6301 Morgan Ave. blizu Union in Broadway (88) h!ALI OGLASI Sobe se odda Oddam v najem 2 lepi sobi dvema moškima. Kdor se zanima naj vpraša na 6523 Edna Ave. —(88) Hiša naprodaj Proda se hiša za 2 družini, 5 in 4 sob. Lastnik prodaja. Na 1063 E. 76 St. —(89) Delikatesen naprodaj Proda se delikatesen radi bolezni po nizki ceni. Ima C-2 licenco, pivo in vino. Zelo dober promet in v lepi okolici na 15965 Euclid Ave. Pokličite MU 1-2015. (90) Iščejo stanovanje Mati in hči, obe zaposleni, iščejo 4 ali 5 sob blizu trans-portacije. Pokličite EN 1-0383 po 6. uri. (92) Hiša naprodaj Proda se hiša za 2 družini. Kogar zanima naj se zglasi na 1171 Addison Rd., ali pokliče EX 1-0062. —(90). Volite za JOSEPH F. Gornick DEMOKRATSKI KANDIDAT za CONGRESSMAN 20lh DISTRICT NOVO OROŽJE PROTI PODMORNICAM — Novo orožje britanske mornarice proti podmornicam “squid” polnijo na rušilcu H. M. S. Daring. To je neke vrste večcevni metalec min, ki je bil do nedavnega na listi vojaških skrivnosti. \ 't H.U LEA DOHOTXHX, MAY 5, 1952 Kuwait, dežela petroleja Kuwait je nedvomno čudo - petrolejskih ležišč Srednjega vzhoda in mordo tudi celega sveta. Povečanje petrolejske proizvodnje tega področja je preseglo po hitrosti celo omotično naraščanje petrolejske produkcije Saudove Arabije, ki je narasla od pol milijona ton v letu 1938 na skoroj 28 in pol milijonov ton v letu 1950, v aprilu 1. 1951 pa dosegla številko, ki odgovarja 34 in pol milijona ton letno. V nasprotju s Saudovo Arabijo je moral Kuwait pridobivanje petroleja med vojno ustaviti. Po vojni je petrolejska produkcija v Kuwaitu poskočila od 800,000 ton v letu 1948 no 17,5 milijona ton v letu 1950, v maju j 1951 pa je dosegla količino, ki odgovarja 24 milijonom ton naj jonov ton. Strokovnjaki splošno mislijo, da bo Kuwait lahko dobavljal to količino, ki bo največja na vsem Srednjem vzhodu in ki bo zaostajala samo za Zdr. držjavami in Venezuelo. V Kuwaitu pa ni večjih čistilnic; sedaj je samo ena ki ,zadošča samo za skromne krajevne potrebe. Zato prevažajo ves surov petrolej na Zahod skozi Sueški prekop in ga čistijo v Evropi. Le tri milijone ton so lani prepeljali v Združene dr-j Orehovice jie več primerov, da zave. j posamezniki pod vplivom raz- Podržavljenje perzijskega pe-,nih protiljudskih ele’mentov troleja je najhujše zadelo Indijo nočejo pošiljati otrok v šolo, da m Pakistan, ki nimata omembe,1 se v njej ne bi vzgajali v na-vrednih čistilnic. Če bo Perzija! prednem (beri: komunističnem tako s svojo politiko še nadalje;— op. uned.) duhu”, piše Ijub-delala škodo mohamedanski ar-j Ijanski komunist, časopis Slov. žavi Pakistanu, moramo reči, daj poročevalec, to ne brez ironije; ta ironija jej KAZIMIR BAJEC, 25-letni v dejstvu, da prevzema dmgaj ingtruktor motorne pnotaže, di-mohamedanska država, ki l"e rneteorologije in Marica Zu-mnogo manjša (Kuwait ima °'|panj uradnica mestne občine v Lj ubij an sta letala z letalom koli 150,000 prebivalcev, med tem ko jih ima Perzija 16 milijo nov) vsaj delomo vlogo, ki jo je igrala dozdaj Perzija sama. leto. Kuwait se razlikuje odi Saudove Arabije tudi v tem, daj pridobivajo surovi petrolej V|nerju Krima, beremo, da je ob Kuwaitu na enem samem kra- prpjki obiska carice Katarine ju, v Burganu. ; v tej komai osvobojeni pokraji- Doseženi uspehi so resnično; ni; zgradll cele vasi ali bolje po_ čudoviti. Pravično je priznati v. stavil ]e kulise; ki naj bi pr|3. tem pogledu zasluge v enaki me-: prRa|e carico o naglem napredli Angležem in Američanom. V|ku nove pokra}ine. Ko je cari-Kuwaitu sodelujejo petrolejsko^ sq seveda te ( z -n O O O S O 33 m m C/l M O rt1 a- a w H 50 ►—< O H O X > m r "O m O X > z *0 o 50 O o z o 50 m & N O rt" V O tn H 50 R—V O -1 PrijateFs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies v^ogal St. Clair Ave in E. 68 St. OBNOVILI GA BODO — Strokovnjaki rimskega zoološkega muzeja sestavljajo okostje predzgodovinskega mamuta. Okostje je bilo shranjeno na varno v času druge svetovne vojne. Tile strokovnjaki torej ne računajo več preresno z vojno nevarnostjo, sicer mamuta ne bi eedaj spravljali iz varnega skrivališča v njegovo ‘‘izpostavljeno'’ bivališče. n X > M r > F TSEu, -39 Zakaj naj volimo v torek dne 6. maja za kongresmana Michael L Feighana? 1. KONGRESMAN MICHAEL A. FEIGHAN . . . je izredno zmožen zakonodajalec. 2. KONGRESMAN MICHAEL A. FEIGHAN . . . je zagovornik malega človeka in je vedno volil v korist delavskega sloja. 3. KONGRESMAN MICHAEL A. FEIGHAN . . . je 100% priporočen v izvolitev od unijskih organizacij. 4. KONGRESMAN MICHAEL A. FEIGHAN . . . je velik prijatelj Slovencev, kar je neštetokrat dokazal. 5. KONGRESMAN MICHAEL A. FEIGHAN . . . je mož dela, poštenja, energije in vreden našega zaupanja. For Congress 20fli Disirici X MICHAEL A. FEIGHAN lavske brigade so se nato zavezale, da bodo poskrbele, da bc Truman vedno jokal. MICHAEL A. FEIGHAN ti O 5*3 O O z o 50 Pl pi r > Tl Pl V BLAG SPOMS^ ŠTIRINAJSTE OBLETNICE SMRTI PRELJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE HČERE IN SESTRE Agnes Zobec ki je v cvetu življenja za vedno v Bogu zaspala dne 3. maja 1938 V poletju cvetje vse je prebujeno le Tebe ni, Ti cvetka krasna, ker minilo je že štirinajst let, odkar usahnil je Tvoj cvet. Z ljubeznijo mislimo na Tebe, ker si tako rada imela nas vse, v naših srcih vlada žalost, ko spomin na Tebe budimo. Draga hči in ljubljena sestra, vse prezgodaj si nas zapustila, spomin na Tebe, draga Agnes, bo živel med nami do konca dni. Žalujoči ostali: FRANK in AGNES ZOBEC, starši;. FRANK, EDWARD, ALPHONSE, fol’citj G * FRANCES, VIDA, EMILY, ESTHER, sestre; TETA in STRIC. Cleveland, O., 5. maja 1952. O X\ > Pl r pi pi H«« O X > z Pl o 50 O O Z o 53 Pl C/3 t/J to o r+ sr O ►»N to H S O H V Mag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NEPOZABNE SOPROGE IN SKRBNE MATERE Theresa Trobentar ki je preminula dne 5. maja, leta 1951 Dni leto je minilo že, odkar si šla od nas, pa svež spomin na Tebe je, kot bil je v prvi čas. Tvoj duh dobrotni z nami biva, čeprav Te ruša nam zakriva, življenja težke, grenke dni, spomin na Tebe nam vedri! žalujoči: SOPROG IN OTROCI Cleveland, O., 5. maja 1952. JOHN H. GORNIK, Campaign Manager. FOR CONGRESS 20th DISTRICT MICHAEL A. FEIGHAN FOR CONGRESS 20th DISTRICT Čudni recepti za dosego starosti Ni še dolgo, ko je umrl ruski znanstvenik Aleksander Bogomolec, dekan medicinske fakultete v Kijevu. Mnogo let je proučeval vezivje kostnega mozga, jeter in vranice. Polagoma je spoznal, da se stanice tkiva po kakršnikoli poškodbi spet hitro popravijo in se na ta način telo hitro okrepi. Končno je prišel na misel, da bi lahko iz teh dra- la mozga hrbtenice in reber ter osem delov vranice. Takšen preparat je najprej; raztopil v solni vodi ter ga nato vbrizgal v žilo konja. Po pre- pri porodu, življenjska usoda,.snemajo puščavnike, ki so do-kri vodi ljudi po različnih živ-!segli visoko starost s svojim postom. Kdor pa hoče jesti na vsak način — pravi on — naj uživa le rastlinsko hrano ali pa gocenih tvarin pridobil nov in učinkovit serum. Ker je bila v tistih letih ravno vojna, je imel teiKU petih dni je puščal konju svoji duševni in telesni svežosti I— kače! Slavo poje tudi ječme-razpolago dovolj materiala v ’ v 1 ' ' ““ ~ 1~ 1~' 1" Ijenjskih potih in tako naprej. Tako je Bernard Shaw bil star že preko 90 let in bi živel pri na v truplih ravnokar padlih vojakov, ki so bili pred svojo smrtjo še popolnoma zdravi. Za odvzem veziv j a ni smelo preteči več kakor sedem ur po smrti vojaka. Iz teh snovi je izdeloval mazilo, ki je vsebovalo dva de- kri in tako dobil serum, ki ga je uporabljal nato pri ljudeh Z raznimi boleznimi, posebno pri malokrvnih in slabotnih. Baje je imel pri tem dobre uspehe, neglede na to, ali je šlo za ranjene, slabotne, obolele na raku ali pa tudi ohromele. Vsled prerane smrti znanstvenika ni bilo več slišati o kakšnih poskusih, dokler ni neki dr. Bardach pritegnil nase pozornosti s podobnimi poskusi. Ker še najbrž mnogo let, da mu ni smrt pretrgala nit življenja zaradi slučajnega padca. Sloviti slikar Tizian je podlegel kugi skoraj sto let star, istočasno s svojim sinom. Učenjak Fontenelle je dočakal 100, pisatelj Voltaire 84 let. Oba sta bila do konca življenja zelo živahnega duha, kar smatrajo za dobro znamenje za dosego visoke starosti. Neka plesalka Ga-lerja, ki je živela za časa Avgu- VOLITE ZA RAY T« pa v Franciji izkoriščanje mrt- sta’ ^ s sv°jimi 104 letl še na-vecev ni bilo dovoljeno, se je stoPila na odru' To -l6 nič manj posluževal za svoje poskuse do-,1^01- 90 let P° ^ Prvi gieda' mačih zajcev, čeprav je še!llskl Predstavi; precej tiho o njegovih rezulta-j ie uekoč neki duhovnik tih, je javnost vendar izvedela, j vosčil papežu Leonu XIII. da bi da so ti poskusi precej učinko- jmu Bog dal doživeti sto let, mu vitejši od Bogomolčevih. Po-,.16 papež odgovoril: “Božji mi-sebno za Francoze je njegov iz- i loati ne smemo staviti nobenih um velike važnosti, ker pravi- meja.” — Ko je Napoleon pri-jo, da po treh injekcijah tega' pomnil pariškemu nadškofu Dei seruma lahko postanejo tudi 70 Belloy-u, staremu 96 let, da bo letniki — očetje! Plešasti baje!sigurno živel do sto let, se mu je dobe spet bujne lase, starčki J le-ta^ nasmehnil in dejal: “Vaše spet nazaj svoj prejšnji mlado-'Veličanstvo, zakaj mi privoščite stni glas in gube na licih jim samo še štiri leta?’’ Vidimo, da ginejo. žene pri sedemdesetih tudi humor pripomore do viso-letih izgledajo za 20 let mlajše ke starosti. itd. Kronični revmatizem izgi-j V neki knjižici, ki jo je spisal ne kot kafra in srce postane! v letu 1710 neki Longeville Har-krepkejše in seveda bolj mla- court v Parizu in ki ima naslov: dostno. j “Zgodovina ljudi, ki so živeli No, ako bi bilo vsaj polovica/! več stoletij in sa se pomladili s tega resnica, bi bili že lahko za-i^jrmstnn pomladitve”, lahkd dovolj ni! Zato nikakor ne sme- med drugim čitamo, da je bila! I « STATE REPRESENTATIVE Mladi Miller, sin načelnika demokratske stranke, je mnenja, da naj se več mladine udejstvuje v vladni službi. On je mlad, sposoben in energičen. For Stale Representative RAY T. MILLER, JE § « « »j tmtttrnnnunnmnnmnmnnmntnnninnnnnunnuumuuutnnsnumnn;:;:!?.;;:; ............................................. \ Matere, opozorite svoje sinove in hčere, da Vam podarijo za MATERINSKI DAN nekaj, kar boste najbolj rabile Ve in Vaše družine še v poznih letih, da si ohranite in poboljšate svoje zdravje. Pripoznano najboljše sredstvo zato je naša ZDRAVILNA KOPEL, o kateri so zdravniki in dosedanji kupci polni hvale. S to kopeljo izpotite bolezenske kali prehladov, revme, nečiste* krvi (izpuščaji!) lin podobnih bolezni, ki se nabirajo v Vas. Bodite uvidevni in ne odlašajte, dokler je še čas. Tudi ODVISNO TEŽO si boste zmanjšali s stalno rabo vsak teden. Ta na najlažji način pripravljena kopel je naravnost čudovito sredstvo, da do-sežete^ono ZDRAVO težo, ki odgovarja Vaši postavi. Zdravilna kopel stane samo $25.00 v delavnici v Clevelandu, kjerkoli v U.S.A. $27.50 vse vpošteto, poštnina, zavarovalnina, sales-tax. Ničesar ni treba kupovati posebej. Pišite po pojasnila: §h©rne Health Bath 6904 St. Clair Ave. Cleveland 3, O. mo že triumfirati radi tega, ker - kot žal ponavadi — se začno na medicinskem nebu kaj hitro pojavljati temni oblački, ki polagoma zagrnejo vse uspehe! — Tudi Bogomolec sam je svaril, pred pretiranimi upi na iznajbo R-svojega seruma, češ da njegovo zdravilo ne sme in ne more veljati kot splošno zdravilo za vse' mogoče bolezni, ker to ljudje tako radi verjamejo! Slične govorice so bile v navadi posebno v davnih preteklih časih. Tako so govorili o Lu-doviku XV., da je bil najkrutejši kralj v francoski zgodovini, ki je baje pil kri otrok, da bi mu mlada kri ohranila telo sveže in zdravo za dolga leta. Toda navzlic temu je dočakal le 61 let. Gotovo je tudi to samo bajka, kot marsikaj iz preteklosti. Tako vemo, da so v srednjem veku verjeli v visoko starost jelena, ki so mu prisojali trikratno dobo našega človeškega življenja, krokar pa naj bi dosegel trikratno starost jelena! Nekje je tudi zapisano, da je v 16. stoletju živel neki Arnold Villano-va, ki je izdeloval neke vrste obliž, ki si ga je moral človek nalepiti na prša in ki ga je smel izmenjati samo vsakih sedem let, ako si je hotel ohraniti svojo mladostno silo. V 18. stoletju je bila še navada, da so na novorojenčka po-tresali sol tri do štiri dni, da bi mu pripomogli do visoke starosti. — čuden recept je izumil nek francoski kmet, ki je leta 1734 kot 119-letnik stal pred sodnikom ter izjavil, da se ima zahvaliti za svojo starost edinole smodniku, ki ga je jemal kot klistir v količini naboja za eno puško. — Zopet drugi čudak, neki Benečan, Luigi Cornaro, ki je dosegel blizu sto let, je pripisoval svojo visoko starost strogi dijeti. Dnevno je zaužil samo 12 unč ali 400 gramov hrane, ki je obstojala iz kruha, juhe, mesa ali rib in sočivja ter blizu pol litra vina. Tako opažamo, da ima skoro vsak očak dolgoletnež svoj posebni recept za dosego visoke starosti. Nekateri živi strogo kot vegeterijanec, drugi pa uživa vse povrsti. Nekateri so an-tialkoholiki, drugi pa si “ga” vendar včasih privoščijo. Gotovo ni tu nobene norme, nikakš: nega pravega obrazca za dosego visoke starosti! Tu igrajo pač svojo važno vlogo druge okoliščine, kot na primer zdrava narava, krepki razvitek telesa že ^ zemlja pred vesoljnim potopom še polna neizrabljenih sokov in talnih soli, vsled česar je zamo-gel človek vsled svoje takratne prehrane doseči visoko starost tudi še po tej vesoljni katastro-Ko je voda odplavila hranil-dobrihe, so si ljudje morali poiskati nadomestnih moči v živalskem mesu. To pa jih je dovedlo do živalskih lastnosti in do živalskih nagonov, ker “žrq kot volkovi, spe kot polhi, imajo kačje jezike in zajčja srca. So neokretni kot sloni, počasni kot polži, zviti kot lisice in klepetavi kot papige.” Nadalje najdemo v tej knjigi tudi znamenitega Hupazolija, ki je imel na svoji “grbi” že 115 let in je imel pred svojo smrtjo že tretjo garnituro zob. Longue-ville priporoča ljudem, da po- nu in ječmenovemu kruhu, ki da je pripomogel Kaldejcem, da so postali stari 130 let. Omenjeni nasvet — razen u-živanja kač seveda — bi še ne bil tako napačen za današnje pojme in za današnji način zdrave prehrane, ki so jo ustvarili znanstveniki v teku zadnjih desetletij in so s tem odpravili mnogo vraž in mnogo tistih čudežnih zdravil, ki so jih nekdaj priporočali in drago prodajali nepoučenim ljudem. Preprečevanje razmnoževanja muh Na zborovanju Ameriškega društva javnega zdravstva so a-meriški znanstveniki izjavili, da je najboljši način za uničevanje muh — splošno znanih prenašalcev bolezni — razkuževanje krajev, kjer se plodijo in razmnožujejo. Škorpljenje hiš in drugih krajev, na katerih se zbirajo muhe, z uničevalnim sredstvom, ne doseže drugega, kot da se zmanjša število doraslih muh, izjavljajo znanstveniki. To škro. lanesljšvo izkušeno sočutno pogrebno po ceni, ki jo SAMI izberete pokličite ApRDINA^SONS z\ Our friend, Edward L. Pucel, is a Candidate for Congress^—20th District—in the Democratic Primary Election to be held on May 6th. We know PUCEL as a hard working Councilman for 12 years. Now as a member of the Regional Industrial Claims Board of the State of Ohio, to which he was appointed by our friend. Governor Lausche, he continues, like always, to give good service to our people and the community. Especially, we remember PUCEL for the outstanding day and night cooperation he gave to all of us during the trying days of the East Ohio Gas Disaster. He did much for us over the years, he will do more for us £s a Member of Congress. PUCEL NEVER FAILED US—WE MUST NOT FAIL HIM NOW. On May 6th, let us ALL—friends, neighbors, relatives —ask for a Democratic Ballot and—VOTE FOR PUCEL. CHARLES VRTOVSNIK LOUIS MAJER JOSEPH POZELNIK FRANK M. PERKO JOSEPH CUKYNE JOHN MISMAS JOHN MENCIN Vote for X Edward L. Pucel For Congress 20ih District pljenje ima poleg tega tudi samo začasen uspeh in rešuje sanitarno vprašanje šele potem, ko je že nastalo. Zdi se tudi, da se muhe in druge vrste mrčesa navadijo na DDT in na druga sredstva za u-ničevanje mrčesa. Dokazano je, da tudi tiste muhe, ki ne pikajo človeka, prenašajo razne bolezni, med tem zlasti otroško paralizo in grižo. Iz teh razlogov skušajo funkcionarji javnega zdravstva po vsem svetu najti najboljša sredstva za uničevanje vseh vrst muh. Nov način pobijanja muh obstoja v tem, da se primeša preproste kemične snovi živalske- mu gnoju, ki je priljubljeno zbirališče muh. Te kemične snovi, katere so zdaj predmet proučevanje ameriških strokovnjakov, lahko preprečijo muham razmnoževanje, ne da bi škodovale ljudem ali domačim živalim ali pa uničile plodilno moč gnojil. -------o------- Pred sodiščem — Pomirite se vendar že enkrat! Saj je toženec pripravljen plačati za mestne reveže 1000 Din, ker je vam v razburjenju prisolil zaušnico. — Komu? Mestnim revežem! Kdo je pa dobil zaušnico, jaz ali mestni reveži? VOLITE ZA JAMES M. U. S. SENATOR Cleveland Plain Dealer ga piporoča z temi besedami: “James M. Carney je bil nenavadno dober državni poslanec iz Cuyahoga County, ki je res razumel vse potrebe, in je bil eden izmed najbolj sposobnih demokratov.” For U. S. Senator X j JAMES M. CARNEY VOLITE ZA JACK RRICK za STATE SENATOR SPOSOBEN SLOVENSKI KANDIDAT Priporočen od Cuyahoga County Democratic Citizens Committee Gospod Skrzistuski je že zapustil to človeško Geheno, polno jekov, solz, bede in peklenskih vriskov; mislil je torej, da se že svobodneje oddahnie,. kar mu takoj za taborom pade strašen pogled v oči. V daljavi se je sivel neki tabor, od katerega je prihajalo neprestano rezgetanje konj, in je mrgolel od tiso-čev Tatarjev; oiižje pa na polju tik ob cesti, ki je vodila do Čer-kas, so se zabavali mlajši vojaki za vajo s streljanjem iz lokov n,a slabotnejše ali bolne ujetnike, ki ne bi mogli prenesti dolge poti do Krima. Kakih deset trupel je ležalo že zmetanih na cesti in preluknjanih kakor sito, nekatera so še krčevito drgetala. Oni, ki so streljali nanje, so viseli privezani za roke k obcestnim drevesom. Bile so med njimi tudi stare ženske. S smehom zadovoljstva po zadetih strelih so se družili divji kriki. “Kako je zadel! Dobro, dečki!” “Kako to zna; Lok je v pravih rokah!” Okoli glavnega tabora so pripravljali na tisoče goveje živine in konj za živež vojakom. Zemlja je bila polita s krvjo. Medle izparene sirovine so zapirale sapo v prsih, a med kupi mesa so se kretah rdeči Tatarji z noži v rokah, Dan je bil soparen, solnce je peklo. Šele po e-ni uri pota je dospel gospod Skrzietuski s svojo eskorto na čista polja, toda še iz daljave je prihajal iz glavnege tabora hrup in mukanje goved. Po poti so se videli sledovi roparjev Tuintam spaljena selišča, štrleči dimniki hutorov, poteptana ozimina, zlomljeno drevje, nasadi višenj pri kočah, posekanih za ogenj. Po cesti so ležala tuintam trupla, konjska, človeška, grozno razmesarjena, modra, nabrekla, a na njih ali nad njimi trope vran in krokarjev, odle-tavajočih z vrisqem in šumom nipred ljudmi. Krvavo delo Hmielnickega je stopalo povsod v oči in težko je bilo razumeti, proti komu je ta človek dvignil roke, k(er je predvsem ravno njegova dežela ječala pod bremenom bede. V Mlejevu so srečali tatarske jezdece, ki so gnali nova trume jezdecev Gorodišče je bilo docela spal j eno. Štrlel je kvišku samo zidani cerkveni zvonik in stari hrast, stoječ sradi trga, pokrit s strašnim sadom, kajti viselo je na njem kakih deset malih Židov, pobešenih pred tremi dnevi. Pomorili so tudi mnogo šlahte s Konopianke, Starosela, Viezovka, Balaklaja in Vodače-va. Mestece samo je bilo prazno, zakaj moškI so šli s Hmiel-nickim. a ženske, otroci in starci so zbežali v gozdove, nadejaj oč se skorajšnjega prihoda vojsk kneza Jeremije. S Gorodišča je šel gospod Skrzetuski na Smilo, Zabotin in Novosielce do Čehrina, zadržujoč se samo toliko po poti, kolikor je bilo treba za počitek konjem. Prišli so v mesto drugi dan popoldne. Vojna je prizanesla mestu, samo nekateri domovi so bili spaljeni, med temi je aom Čaplinjskega zgorel do tal. V mestu je sedel polkovnik NaokolopaLsc in z njim tisoč molojcev toda i on i mo-lojci i vsi ljudje so živeli v največjem strahu, zakaj tu kakor povsod po poti so bili vsi gotovi, da ima knez vsak čas dospeti in se maščevati, kakor še svet ni slišal. Ni se vedelo, kdo širi te vesti, odkod prihajajo; morda jih je delal strah, dovolj, da se je stalno ponavljalo to, da knez že pluje po Suli, da je že nad Dnjeprom, da je zažgal Vasiutince, da je posekal ljudi v Borisih in vsako bližan je jezdecev ali pehote je vzbujalo brezmejen strah. Gospod Skrzetuski je z veseljem pobiral te vesti, ker je razumel, da zavirajo, četudi ne bi bile resnične, r^zširjevanje punta po Zadnjepriju, nad katerim je neposredno težila kneževa roka. Skrzetuski je hotel kaj zanesljivejšega izvedeti od Naoko-palca, toda pokazalo se je, da polkovnik z drugimi vred ni nič vedel o knezu in bi bil še sam rad izvedel kabe novice od Skr-zetuskega. In ker so bili pritegnili na to stran vse bajdake, čolne in čolničke, tudi pribežni-ki z drugega brega niso mogli do Čehrina. Skrzetuski se torej ni dolgo mudil v Čehrinu, temveč je velel odriniti in kreniti naravnost do Rozlogov. Gotovost, da se sam v kratkem prepriča, kaj se je zgodilo s Heleno, in nada, da je morda rešena ali pa se je s strino in s knezi vred skrila v Lubnijih, mu je vrnila sile in zdravje. Presedel je z voza na konja in gnal brez usmiljenja svoje Tatar j e, ki se niso upali ustavljati, smatrajoč ga za poslanca, a sebe za spremstvo pod njegovim poveljem. Leteli so, kakor bi jih kdo gonil, a za njimi so se dvigali rumeni kolobarji prahu, ki so ga zbijali s kopiti bahmati. Puščali so za seboj naselbine, hutore in vasi- ce. Kraj je bil pust, selišča so bila brez ljudi, da dolgo niso mogli dobiti žive duše. Najbrž so se tudi vsi krili pred njimi. Tuintam je velel gospod Skrzetuski iskati po vrtovih, ograjah, po skednjih in podstrešjih, ali nikjer niso mogli najti nikogar. Šele za Pohrebami je eden izmed Tatrjev uzrl neko človeško postavo, ki se je skušala skriti med trstjem, obraščajo-čim bregove Kahamlika. Tatarji so skočili k reki in v nekoliko minutah pozneje so F blag spomin DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN OČETA Matt Kastelic ki je preminul dne 5. maja 1950 Dve leti že minulo je, ko trpljenje Tvoje se končalo, preselil v neskončno se višave, počivaš v grobu zdaj mirno. Blag spomin na Tebe, dragi, do konca živel bo med nami, težka res bila je ločitev, a enkrat vesela bo združitev. žalujoči Tvoji: SOPROGA in OTROCI Cleveland, O., 5. maja 1952. privedli pred gospoda Skrzetu-skega dva popolnoma naga človeka. Odkod sta?” je vprašal gospod Skrzetuski. “Od nikoder, gospod!” je od-' govoril starec. “Beračim — z liro, a ta mutec me vodi.” Odkod prihajata sedaj, iz katere vasi? Govori odkrito, nič se ti ne zgodi.” “Mi smo, gospod, hodili po vseh vaseh, dokler nas ni tu nekak vrag slekel. Obutev sva imela dobro, vzel — čapke sva imela dobre, vzel — suknje po človeški milosti dobre, — vzel je vse, še lire nama ni pustil.” “Vprašam te, butec, iz katere vasi prihajaš?” “Ne vem, gospod — jaz sem did. O joj, midva sva naga, ponoči zmrzujeva, podnevi iščeva milo srčnih ljudi, da bi naju pokrili in nakrmili, ker sva lačna!” “Slušaj torej, dedec, odgovori, o čemer te poprašam, sicer te velim obesiti,’ “Jaz nič ne vem, gospod! Ko bi kaj vedel, ali kaj, ako bo kaj, pa kaj to mene briga, kaj!” Očividno je bilo, da je ded sklenil, da ne da nobenega odgovora, ker si ni bil na jasnem, kdo je oni, ki ga vpraša. “In v Rozlogih si bil, tam, kjer stanujejo knezi Kurčeviči?” “Ne vem, gospod.” “Obesite ga!’ je kriknil gospod Skrzetuski. “Bil, gospod!” je zakričal ded, vedoč, da ni šala. “Kaj si tam videl?” “Mi smo bili tam pned petimi dnevi, a potem smo slišali v Brovarkih, da so prišli tja vitezi.” “Kakšni vitezi?” “Ne vem, gospod! Ta pravi: Lahi, drugi pravi: Kozaki.” “Na konje!” je kriknil gospod Skrzetuski na Tatarje. Četa je odšla. Solnce je zahajalo kakor takrat, ko je srečal Heleno in kneginjo na poti in jahal poleg njiju pri Rozvanovi kočiji. Kahamlik SiS je ravno ta-j ko svetil od večerne zarje, dan ^ se je nagibal snu še trše, jasne- j je, topleje. Le takrat je jahal gospod Skrzetuski s prsmi, polnimi sreče in vzbujajočimi se ljubimi občutki, a sedaj se je gnal kakor potepenec, gnan od burje nemira in zlih slutenj. Glas obupa mu je klical v duši: “Bohun jo je ugrabil; ne u-gledaš je nikdar več!” A glas nade: “To je knez! Rešena!” In ti glasovi so ga tako trgali, da mu skoro niso strgali srca. Dr- JA.\ . c ‘ . : TV; at v.Vv'5 Iv vv vili so z ostankom konjskih sil. Izginila je ena izginila druga u-ra. Mesec je izšel in dvigajoč se vedno višje, je bledel vedno, bolj. Konji so se pokrili s peno in težko sopli. Vdrli so v gozd, izginil je kot blisk, vdrli v jarek, za jarkom so že Rozlogi. Še trenutek in usoda vitezova se odloči. Vtem mu žvižga v ušesih veter od naglega poleta, čapka mu je padla z glave, konj pod njim ječi, kakor bi se imel v trenutku zgruditi. Še skok in jarek se odpre. Že! Že! Naglo se nečlovški, strašen krik i gorje izvije iz prsi gospodu Skrzetuskega. Dvor, kašče, staje, kozolci, skednji in višnjev vrt — vse je izginilo. Bledi mesec je osvetil brdo, a na njem kupo črnega pogorišča, katero se je že prestalo kaditi. Tišine ni motil noben glas. Gospod Skrzetuski je stopil pred rov, nem, le roke je dvignil kvišku, gledal, gledal in nekako čudno potresal z glavo. Tatarji so ustavili konje. On j« stopil s konja, poiskal ostanek spal j enega mostu, šel črez rov po poprečnem hlodu in sedel na kamen, ki je ležal sredi dvorišča. Potem se je začel ogledovati kakor človek, ki se nahaja prvikrat na kakem mestu in se hoče z njim spoznati. Zapustila ga je zavest. Niti jeknil ni. (Dalje prihodnjič.) ; V blag spomin DEVETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Lawrence Petkovšek ki nas je za vedno zapustil 5. maja 1943 Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni težav in ne skrbi, tam sonce sreče Ti ne ugasne, tam lepša zarja Ti blešči. THERESA, soproga; OTROCI; VNUKI in VNUKINJE. Cleveland, Ohio, 5. maja 1952. Važna novica za sentclairsko okolico E. 72 V TOREK i. MAJA OB 9:30 BO ODPRTA BOB’S OUTLET STORE na vogalu 7202 St. Glair Ave. in E. 72 Place Z OKROGLO ZA $10,000 RAZNEGA BLAGA KOT ŽENSKE OBLEKE, BLAGO ZA OBLEKE, ZAVESE, BLAGO ZA PREVLEKE, MOŠKO IN ŽENSKO PERILO itd. — Vse to bo naprodaj za manj kot 50c pri enem dolarju prave vrednosti, pa vendar bo vsaka stvar brezpogojno zajamčene kakovosti, sicer lahko zahtevate vrnitev denarja. Dajte nam priložnost, da vam postrežemo! Hvala lepa! Tu imate nekaj primerov cen in blpga, ki vam ga nudimo: Do 3.95 vredno 50 inč široko blago za zavese in prevleke Vmes je nekaj čistega platna in blaga, na katerega ne vpliva sončna svetloba in pranje, v cenah po 79c za yd. Do 5.95 vredni čisto ali delno volneni puloverji in jopice različne mere po 2.47 Do 59c vredno 36 inč široko gosto tkano (80 sq.) pralno blago v novih pomladnih vzorcih po 29c za yd. Do 10.95 vredne boljše ženske obleke Za materinski dan, ki bo skoraj tu, bogata izbera velikih mer. V cenah po 3.95 Do 3.95 vredna boljša ženska Crepe spodnja krila različne mere po 1.37 Do 7.95 vredna '° najboljša ženska volnena in bombažna krila različne mere po 2.47 Do 1.95 vredno modno blago za obleke Velika izbera po 47c za yd. Do 5.95 vredne ženske domače halje Izbera novih vzorcev po 2.47 Do 14.95 vredne okusno narejene ženske obleke Najboljše' darilo za materinski dan, v vseh merah. po 4.95 Do 4.95 vredne otroške oblekce po 1.67 Do 1.50 vredne ženske nylon nogavice Znanih znamk kot so Mojud in Hane po 67c Do 5.95 vredne ženske jopice in bluze v volni, svili in bombažu po 1.67 Do 3.95 vredno 54 inč široko čisto volneno blago za obleke Najlepše darilo za vaše sorodnike v Evropi. po 1.47 za yd. Na prodajnih mizah bo na kupe raznovrstnih predmetov in blaga, ki ga boste lahko kupili za drobec njegove prave vrednosti. PRIDITE IN PREPRIČAJTE SE SANI 0 TEM se priporoča BOB BREMSON Volite republikansko Izrežite ta listek in ga vzemite s seboj za primarne volitve 6. maja 1952. Volilne koče bodo odprte od 7:30 zj. do 7:30 zv. Vprašajte za republikanski tiket in zaznamujte ‘T’ pred imeni priporočenih kandidatov. DELEG ATE-AT-L ARGE NATIONAL CONVENTION PLEDGED TO ROBERT A. TAFT George H. Bender Ray C. Bliss John W. Bricker Clarence J. Brown Katharine Kennedy Brown Myers Y. Cooper Willis D. Gradison David S. Ingalls Florence G. Morris C. William O’Neill ALTERNATE-AT-LARGE NATIONAL CONVENTION Marian D. Blair Ben B. Brumley Willis O. Hall Paul M. Herbert Margaret A. Ireland Alvin I. Krenzler William N. Lovelace John G. Pegg L. Howard Schriver Milo J. Warner DISTRICT DELEGATE NATIONAL CONVENTION 20th—Albina R. Cermak Edward C. Stanton 21st—Herman H. Finkle William J. Rogers 22nd—Frances P. Bolton A. L. DeMaioribus 23rd—Dave R. Jones Paul W. Walter DISTRICT ALTERNATE NATIONAL CONVENTION 20lii—Louis Huebner Simon W. Steenstra 21st--Henry W. Hunter Harry Sanger 22nd—Courtney Burton Harold T. Gassaway 23rd—Homer 11. Marshman George E. Rich GOVERNOR Charles P. Taft LIEUTENANT GOVERNOR Fred J. Milligan SECRETARY OF STATE Ted W. Brown AUDITOR OF STATE James A. Rhodes TREASURER OF STATE Roger W. Tracy ATTORNEY GENERAL C. William O’Neill UNITED STATES SENATOR John W. Bricker U. S. CONGRESS 20th—John H. Ferguson 21st—Lawrence O. Payne 22nd—Frances P. Bolton 23rd—George H. Bender STATE SENATOR Harry E. Davis Arthur W. Fiske Frank C. Grismer Joseph E. Nutt, Jr. Gertrude E. Polcar M. M. Ricker REPRESENTATIVE TO GENERAL ASSEMBLY Wallace J. Raker, Jr. James J. Barton Wilbur H. Brewer William S. Burton Paul T. Caruso F. Wilson Chockley, Jr. Clarence Ferguson Adrian B. Fink, Jr. Molly B. Laffer Francis V. May Roy F. McMahon Ralph A. Miller Meta E. Pavlik E. M. Rose William B. Saunders Richard H. Woods Henry S. Zwolinski COUNTY COMMISSIONER Ernest A. Gottermeyer Richard M. Masterson PROSECUTING ATTORNEY Hary T. Marshall CLERK OF COURTS William J. Reichle SHERIFF Thomas F. McCafferty COUNTY RECORDER (Full Term Commencing January 5, 1853) Kenneth Wr. Thornton COUNTY ENGINEER Ralph Kelsey CORONER Herbert W. Salter COUNTY TREASURER Charles M. Petersen TA LISTEK JE IZDAL CUYAHOGA COUNTY REPUBLICAN ORGANIZATION. ZGORNJI ODOBRENI KANDIDATI SO PRIPOROČENI OD REPUBLICAN ADVISORY AND POLICY COMMITTEE, KATERA VSEBUJE VODILNE REPUBLIKANCE V NASELBINI. ČLANI TEGA KOMITEJA SO: Glen O. Smith, Chairman Congressman Frances P. Bolton Courtney Burton Judge James C. Connell Philmore J. Haber Sarah P. Hedrick R. L. Ireland Dave R. Jones Judge Perry B. Jackson Laurence H. Norton Ellery Sedgwick, Jr. Paul W. Walker Issued by George H. Bender, Chairman, County Central Committee and A. L. DeMaioribus, Chairman, County Executive Committee.