Glas zaveznikov Leto I - Št. 32 Informacijski zinem mi k P. W. B. Cena 2 liri TRST, četrtek, 26. julija 1945 UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Via S. Pellico 8. - Telefon it. 93851 OGLASI: Cena za milimeter višino (širina ena kolona): trgovski L. 7, mrtvaški L. 18 (osmrtnice L. 36). objave L. 9. finančni In pravni oglasi I* 12. V vsebini lista (tekstni oglasi) I* 12. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Unione PubbliottR Itallana S. A, Trst, vla Silvio Pellluo št 4, tel. 94044- Cena r/enamezne številke L. 2 (zaostale L. 4). Rokopisov n'i vračamo. Prvi angleški vplivni izidi Do večera bodo znani ostali končni rezultati ' »-J. ■" ' — " " 1 - London, 26. julija Do 12. ure so bili objavljeni naslednji konfal rezultati: laburisti 44 poslancev, konser. vatlvci 14, neodvisna 2 in liberali 1. Rezultati za ostalih 579 mest v parlamentu bodo objavljeni- v teku popoldneva in proti večeru. Doslej je znano, da so trije aktivni ministri Izgubili poslanska mesta: Mac Mlllan, Woolton in Sommers. Do tega trenotka so laburisti pridobili 20 novih poslanskih mest. v Laburisti zmagujejo London, 26. julija Ob 13. uri so objavili naslednje volivne rezultate: laburisti 150 poslancev, od katerih je 60 novih mest; konservativci .17; nacionalni liberali 3; liberali 1; neodvisni 3; komunist 1. Objavili So, da je 7 Churchillovih ministrov izgubilo poslanska mesta, med njimi Brendan Bracken, Hoare Belisha, Llojd in Amery. Doslej kažejo volivni rezultati odločno zmago angleške laburistične stranke. Voditelj stranke, Clement Attlee, je bil izvoljen z veliko večino. Laburistični sindikalni voditelj Bevin, za katerega so mislili da ne bo izvoljen, je zmagal z večino 5.000 glasov. Zanimivo je, da je v nekem londonskem okraju bil namesto laburističnega kandidata izvoljen njegov protikandidat, komunist. Churchillov sin Randolph je v svojem okraju propadel. Značilni so rezultati iz Birminghama, kjer pri prejšnjih volitvah laburisti niso dobili nobenega poslanca, doslej pa jih imajo že 7, Kralja stalno obveščajo o novih votivnih rezultatih. ZADNJA VEST London, 26. julija Ob 14. uri so bili objavljeni naslednji rezultati: laburisti 250 poslancev, konservativci 114, nacionalni liberali 8, liberali 4, neodvisni 4, neodvisni laburisti 1, komunisti 1 in stranka Commomvealtha 1. Konservati vci so pridobili 2 nova poslanca, izgubili pa so jih 108. Laburisti so pridobili 110 novih, izgubili pa 2 poslanca. Liberalci so pridobili 1, izgubili 4. Churchill je bil ponovno izvoljen v svojem volivnem okrožju. Dobil je 27.000 glasov, njegov neodvisni protikandidat pa 10.000. Notranji minister Sommemeli tudi ni bil izvoljen. Liberalni kandidat William Beveridge ni bil izvoljen. Podlegel je konservativnemu kandidatu. Zastava iz El Alameina v Berlinu Gradec pod britansko upravo Dunaj, 26. julija V prvih urah, je sovjetski poveljnik predal angleškim oblastem Gradec, drugo največje mesto v Avstriji, ki je važno srediSče za izdelavo železa in jekla. Ljudstvo, ki se je mudilo na ulicah, je pozdravljalo maloštevilni britanski oddelek, ki je ponoči prispel v mesto. Poveljnik britanskih zasedbenih sil v Avstriji general Mc. Creeby je izdal proglas na prebivalstvo mesta, v katerem pravi: eZelim poudariti, da je dolžnost vsakega nameščenca v Avstriji, da prisrčno sodeluje pri duševni in materialni obnovi dežele. Obnovitev vaše neodvisnotl ter vaše svobode je predvsem odvisna od vabih lastnih naporov. Polkovnik A. C. Wilkinson, komisar in vodja britanske vojaške uprave na Štajerskem, je sklical sodelavce pokrajinske uprave z dr. Marholdom na čelu ter jim predlagal, naj odstopijo. Ko so na to pristali, je polkovnik VVilkinson dal nalog dr. Marcholdu za sestavo nove pokrajinske uprave. Preoblikovanje naclsliCnega inaka Berlin, 26. julija Ogromna podoba orla s katero Je Hitler v letu 1939 okrasil vrh poslopja, ki Je bil sedež uprave letališča, so danes čete Združenih držav poamerikanile. Obred je bil enostaven. Ameriški časnik je odstranil s pomočjo kola kljukasti križ in ga nadomestil s ščitom. Nemški civilisti so obredu prisostvovali v popolni tišini. VOJNA NA DALJNEM VZHODU HapovednasHoKa na laponsko cesarstvo Guam, 26. julija Danes zvečer je 76 -100 veletr-dnjav, ki so se dvignile iz oporišč na Marianih, napadlo tri petrolejske čistilnice v področju Tokija. O-bjekti so bili petrolejske čistilnice Mitsubiski, petrolejska rafinerija v Kajam kakor tudi petrolejska skladišča petrolejske družbe Asiaši. Vsi cilji se nahajajo v Rowasaki, približno 15 km južno od japonske prestolnice v tokijskem zalivu. To je drugi napad veletrdnjav na matično japonsko ozemlje v teku. Preko 1000 ameriških in britanskih letal, ki so se dvignila iz ladij tretje pomorske skupine admirala Williama Halseya, so danes prizadejala mestoma Kure in Kobe nove težke udarce. Poškodovala so tudi šest večjih edinic japonske vojne mornarice. Ameriška letala so zadela na velikem pomorskem oporišču Kure dve oklepni ladji Isse in Hyuga, težki križarki Tone in Ao-ba, lahko križarko Ojodo in še neznano letalonosilko, Britanska letala so pri svojih napadih poškodovala včeraj letalonosilko razreda «Kobe», ki je spremljala druge ladje severno od Takamace pri otoku Slkoku. Ameriške sile so močno bombardirale pomorsko oporišče Husimo-to, bližnje letališče Sijonomisaki, radijsko postajo in druge važne naprave. Medtem ko so bombniki z letalonosilikami skupno z enotnami ameriške mornarice dobesedno pokrili japonsko matično ozemlje z o-gnjem, je admiral Halsey, poveljnik tretje skupine izjavil, da jo ta napad le začetek «končnega naskoka na srce japonskega cesarstva* ter* istočasno opozoril Japonce, da bodo udarci zavezniške mornarice strdi in pogosti*. Preko 300 ameriških lovcev in težkih bombnikov je pri napadu, ki so ga izvršili preteklo nedeljo nad področjem Šanghaja, ki je bil najsilovitejši napad od začetka vojne, uničilo in poškodovalo 45 sovražnih letal, potopilo tri ladje in verjetno še 10 drugih. Zadnji veliki napadi na enote japonske vojne mornarice, ki so se skrivale po raznih zalivih japonske obale, so skoraj popolnoma uničili nekdaj ponosno japonsko cesarsko mornarico. Severno od ceste, ki vodi iz Ran-guna v Mandalay so imele zavezniške čete obkoljeno že več tednov skupino japonskih čet, ki so štele približno 10.000 vojakov. Od teh se je samo skupini kakšnih 1.000 mož pod poveljstvom generala Kobeja posrečilo prebiti ae do reke Sittan-ga, prebresti reko in se rešiti. Pred kratkim, so priredili V Berlinu slavnost dviga zastave, ki vihra zdaj nad nemško prestolnico. To je slavna zastava iz El Alameina, ki je spremljala britanske čete na njihovi zmagoslavni poti do Berlina, KONFERENCA V POTSDAMU Churchill,Jttlee in Eden v Londonu Churchill sprejet pri kralju - Vrnitev v Potsdam v petek Zadnji sestanek zastopnikov treh velesil _ Berlin, 26. julija Predsednik Truman, ministrski predsednik Churchill in ge-nerahsimus Stalin so pred h™ CJVUovim odhodom v Lon- S3 svoj deveti sestanek Podtajnik Aleksander Cado-gan bo v odsotnosti ministra Anthonjk Eden^ki je odpotoval v London s Oh,Z chillom in laburističnim tel jem elementom AttleeV™ predstavljal Veliko Britaniji’ Sestal se bo z ameriškim zuj nanjim ministrom Byrnesom in sovjetskim komisarjem Molotovom. Z njima bo pripravljal dnevni red za bodoče sestanke zastopnikov treh velesil. Tisk izraža mnenje, da je edini učinek, ki bi ga lahko imel izid angleških volitev na sestanek, način, kako bo končne izjave po sestanku podpisala Velika Britanija, to je, ali bo izjavo podpisal Churchill ali Attlee. Nemoteno nadaljevanje dela tehničnih odborov London, 26. julija Zvečer je bilo izdano v Londonu poročilo, da se je vrhovni poveljnik zavezniškega letalstva admiral Louis Mountbatten pred prihodom v London ustavil v Potsdamu, mnenja, da so oblasti odgodile vsako odločitev glede najvažnejših vprašanj, ker pričakujejo smernic iz Potsdama, po katerih se bodo London, 26. julija Ministrski predsednik Churchill je prispel po 15 uri popoldne v London in se je takoj podal na svoj sedež v Douming Street, Štev. 10. Iz Potsdama, odkoder je odšel v zgodnjih popoldanskih urah, sta ga spremljala britanski zunanji minister j ravnali pri nadaljnem delovanju. Eden m vodja opozicije Clement Attlee. | Dobro poučeni krogi poročajo, Ha Zvečer je bil ministrski predsednik Churchill sprejet pri ! se bodo Churchill, Eden in Attlee angleškem kralju. Pri vhodu v kraljevo palačo ga je sprejela | vrnili v petek v Potsdam ter bo navdušena mnoitca londončanov. V brzojavki, katero je dopisnik lista « Times* poslal iz Potsdama, pravi, da se bodo britanski državniki v najkrajšem c.asu vrnili v Potsdam brez ozira na izid volitev. kjer se je udeležil konference. Niti ni minulo štirinajst dni, odkar je bil admiral Mountbatten na sestan. ku z generalom MacArthurjom v Manili na Filipinih. Iz Washiugtona se je izvedelo, da je neka visoka vojaška oseba izjavita. da bo izdana na sestanku v Potsdamu izjava o zavezniškem vrhovnem poveljstvu na Daljnem Vzhodu. Y^aj zvečer so javili, da se bo v času odsotnosti britanskih državni 'ov delo tehničnih odborov nemoteno nadaljevalo. Objavo o izdu volitev pričakujejo za četrtek popoldne, ko bo jasno, ali so britanski volici potrdili p-blast Churchillove vlade. Popoldanski listi podčrtavajo da je bila po mnenju političnih stro-kovnjakov udeležba pri poslednjih volitvah večja kot pri vseh prejšnjih. ko je pristopilo h glasovalnim Skrinjicam 23,600.000 volilcev. Cenijo, da bodo znašali glasovi vojakov pod orožjem okoli 3 milijone. V sredo so volilni nadzorovalni uradniki pregledali glasove vojakov, da bi ugotovili, ali niso neka. teri glasovali dvakrat, enkrat z glasovnico drugič s pomočjo pooblaščenca. Glede zaključkov konference v Potsdamu ne preostane londonskemu tisku nič drugega kot počakati na objavo uradnega poročila. List «Daily Telegraph« zagovarja v svojem uvodniku potrebo o popolni zvezi vseh zaveznikov pri reževa, nju nemškega vprašanja. Višina vojne škode je oavisna predvsem od bogastva ozemlja, zalog in gospodarskih virov, kateri bodo Nemčiji ostali. Sestanek se bliža koncu Reuterjev diplomatski dopisnik v Berlinu piše, da uradno potsdamsko poročilo, ki pravi, da se bo delo v Potsdamu nadaljevalo kljub odsotnosti treh glavnih britanskih delegatov, potrjuje, da imalo razgovori izvedencev velik pomen na tem sestanku. Videti je torej, da so zastopniki treh velesil na svojih osmih sestankih prišli do zaključkov, ki bodo dali mnogo dela izvedencem, ki bodo morali izdelati sklepe v vseh podrobnostih. V Nemčiji so konferenca prekinjena le za en dan. Verjetno Je, da ne bosta Stalin in Truman v četrtek razpravljala o važnih vprašanjih ter da bodo pomočniki zastopnikov treh velesil izkoristili ta kratek odmor, da bodo dokončali zaostalo delo. Truman se bo podal v Frankfurt Uradno javljajo, da se bo predsednik Truman jutri podal z letalom v Frankfurt ob Meni na pregled ameriških čet. General Elsen-hower. poveljnik oboroženih ameriških sil na evropskem področju, se bo v Frankfurtu sestal s Trumanom. Uflučeništoo Trancije na razpravi v Parizu Rcptaud, Daladier, Lebrun pričajo proti Petainu Pariz, 26. julija V dvorani justične palače, kjer poteka proces proti Pčtainu, Je vlada storila potrebne ukrepe, ki naj bi preprečili vsak incident. Število orožnikov so povečali, vendar večina stražnikov ni v dvorani. Odvetniki so pooblastili najstarejšega pariškega kolego, Charpentiera, da v imenu odvetniške zbornice prisostvuje razpravam ter s svojo avtoriteto vzdržuje red, posebno med mlajšimi odvetniki. Na včerajšnji razpravi Pčtain ni delal vtisa, da bi ga predvčerajšnji dan preveč utrudil. Se vedno se drži resno in hoče za vsako ceno zadržati tajnosti za sebe. Vendar pa stalno in nervozno premika težke roke, pokrite z rdečimi lisami. Smehljal se je, ko je poslušal Rey-naudovo pričevanje. Od časa do časa se je posmehljivo namrdnil, ko je poslušal Deynaudove ironične opazke o defetizmu in političnih manevrih. Pomoč ameriškega rdečega križa jugoslovanskim otrokom Washington. 26. julija Javljajo, da bo ameriški Rdeči križ v kratkem poslal oblačila za 350.000 jugoslovanskih otrok. Glavno središče Rdečega javlja, da bodo dobavili tudi 3000 oprem za novorojenčke, kakor tudi 1000 zabojev zdravil in zdravniških instrumentov za prvo pomoč. Razdelili bodo razen tega tudi 180 ton mleka v prahu, ki ga bodo vzeli iz skladišč v Kairu, in ga poslali v Jugoslavijo. Reynaudovo pričevanje Reynaiid Je trdil, da je Pčtain bil pripravljen sprejeti v vlado socialista Paula faurea, ter dodal dobesedno: «SaJ sem rekel, da Je Faure najhujši razdiralec Francije: Pčtain je odgovoril, da bi po njegovem mišljenju Faureova vključitev zadala skrbi Anglosaksoncem. Na vprašanje glede premirja je Reynaudi trdil, da o tem ni hotel govoriti in da bi edino bil priprav, ljen zahtevati ustavitev sovražno, sti, toda general Weygand se je temu uprl, ker je mislil, da taka rešitev ni primerna časti vojske. Reynaud pravi, da je tedaj izrazil mišljenje, po katerem naj bi se položaj uredil v Severni Afriki. Pri tem prizoru Je vpadel Chautemps. ki Je trdil, naj dežele ne zapusti jo, temveč naj ukrenejo vse potrebno in predvsem, naj zahtevajo pogoje od sovražnika. Ce teh pogo. jev ne bo mogoče sprejeti, bi vlada, storila največje napore za nadaljevanje vojne. Nato Je Reynaud pripomnil, da Je Pčtain pripravil seznam ministrov takoj, čim Je bil izbran za državnega glavarja. Laval ni bil na tem seznamu, čeprav je stal vedno v tesni zvezi s Fčtainom. Reynaud še omenja, da je za pogoje premirja izvedel 33. junija in da je ad-križa | miral Darlan zagotovil, da so štor. Jeni vsi koraki za onemogočitev padca mornarice v roke sovražnika, toda Churchill ni zaupal besedam tega človeka. Temu Je sledil Marsel Kebir, kjer je v pristanišču Oran britanska mornarica napadla francoske edi-nice. Začeli so tedaj preganjanje proti Reynaudu in Mandelu, ministru kolonij v Reynaudovi vladi. Mandela so nato v juliju 1944 umorili v Parizu, malo pred osvoboditvijo. Najprej so jima očitali, da sta v svojo korist poneverila državni denar, toda obtožba je propadla zaradi pomanjkanja dokazov. Nato je stopil v dvorano Edoard Daladier. V ujetništvu je bral belež. ke maršala Joffrea iz katerih je zvedel, kako obsežno je bilo razdiralno delo v prejšnji vojni .V dalj-njem toku svojega dokazovanja je Reynaud trdil, da je admiral Darlan, ki je bil prve mesece vojne vrhovni poveljnik francoske mor. narice in potem, za časa premirja mornariški minister v Pčtainovi vladi, izrazil svojo pripravljenost zapustiti Francijo, če bi prišlo do kapitulacije. Admiral Darlan je Reynaudu dejal, da je izdal potrebne naloge, da v nobenem primeru mornarica ne bi smela priti v roke sovražnika, k čemer je Rey-naud pripomnil: « Moram priznati, da je držal svojo besedo.y> Nekemu delavskemu zastopniku je Pčtain v februarju 1940 izjavil: «V petih mesecih bo prišel poraz in diktatura.* Dne 16. marca se je na-pram Anatolu de Monzieu, bivšemu ministru javnih del, izrazil takole: «V drugi polovici meseca marca me bodo Se rabili /» Daladier obtožuje Daladier je nato izjavil, da bo pričal «z občutkom žalosti toda brez notranjega odpora*. S tresočim in trpečim glasom je zaklical, da je leta 1939 «Francija rešila svet* ter je nadaljeval, da, četudi je morala francoska vojska vdati, je vezala 50 divizij, ki jih je hotela Nemčija uporabiti za osvojitev Moskve. Daladier je ob koncu septembra Francije in Nemčije, «kar bi koristilo Franciji, vpostevajoč njeno manjše število prebivalstva.« čtain je nadalje odklonil pooblastitev izdelave protitankovskih topov 47 mm, kar se je pozneje izkazalo kot izvrstno orožje, ter je pozabil na mizi načrte za izdelavo modernih tankov. Po Pčtainovem mnenju Ardenski predel ni bil nevaren. Daladier je navedel Pčtai-nove besede: «£V bi sovražnik napadel na tem predelu, ga bomo premagali, preden bi sploh začel z napadoma. Braneč svojo politiko v «nevoj-skovani vojni« v letih 1939-1940, je Daladier izjavil, da Je pričakoval orožje iz tovarn ter obljubljene britanske divizije. Toda, ko je prišel čas, so rti D udje« (Pčtain, Weygand in drugi) že dzbrali svojo politiko,« v nesrečo Francije. Ko so se zarotniki odločili skleniti premirje, Je izjavil Daladier, je imela Francija nad dvatisoč modernih letal pripravljenih, da se udeležijo boja, tisoč od teh je nekoliko dni pozneje odšlo v Severno Afriko. O dogodkih leta 1942, ko so se zavezniki izkrcali v Severni Afriki, Je Daladier izjavil: «Tedaj ni stal pred Nemci francoski maršal, temveč lakaj, ki je bil pripravljen sprejeti njihove ukaze in jih izvršiti!* Daladier je obtožil vso vichyjsko vlado ter dejal: sNovl politični red je obstojal v razrušitvi republike in uničenju demokracije!» Lebrunovo pričevanje Po Daladieru je nastopil bivši predsednik francoske republike Albert Lebrun, ki Je dejal, da je Pčtain naredil dve glavni napaki: verjel je v nemško zmago, istočasno pa je bil prepričan, da more biti njegov ugled zadostna obramba, ki 1939 naprosil maršala Pčtaina, te- j naj ščiti Francijo pred strogostmi daj poslanika v Madridu, da bi bil sovražne okupacije. soudeležen pri vladi narodne zveze, ki jo je nameraval ustanoviti. Pčtain je ugovarjal. Želel je povabiti Lavala, da vstopi v njegov kabinet, toda «Laval je nasprotoval tej vladi, jaz pa nisem želel, da bi ga povabili«; Daladier je obtožil Pčtaina, da je sledil naukom staromodne strategije, najprej kot podpredsednik najvišjega vojaškega sveta ter pozneje kot vojni minister, ter zanemaril vojaške priprave za o-branvbo dežele. Kot vojni minister v Doumer-gueovi vladi je znižal kredit za oboroževanje za 20%, v času, ko bi mo. rali pričeti graditi tanke ter protitankovske topove. In vendar je nekoliko prej odklonil Hitlerjevo ponudbo za izenačenje oborožitve Iz Slovenije V mariborskih železniških delavnicah popravljajo z veliko brzino pokvarjene lokomotive. Doslej so jih popravili že 172. Tudi na Tez. nem je delo v polnem obratu. Nafto pridobivajo na državnih poljih v Dolini pri Dolnji Lendavi. Za časa okupacije je bilo v mariborskem okrožju pobitih 4367 oseb: pogrešanih je 11.965, invalidov 2.500, interniranih 24.782. Vojaško sodišče v Mariboru je obsodilo na smrt Matuma Franca, gl je bil narodni izdajalec, član «Kulturbunda», izseljevalec Slovencev, plenilec ter sokriv smrti dveh Slovencev. DEM0KRI1TSKE BESEDE SVOBODA OBVESCEVAHJA Pred nedavnim je podtajnik v ameriškem zunanjem ministrstvu Joseph G. Grew govoril po radiu o «Svobodt obveščanja*. Prinašamo Vam kratek pregled: Mnogoštevilni so ljudje, ki mislijo, da vsaka vlada ovira svobodo obveščevanja; če bi mogli narodi na nekakšen način obiti vlade in se razgovarjati neposrečeno drug a drugim, ne bi bilo več nesporazumov in vojn med njimi. Zdi se mi, da je ta misel v zvezi s predpostavko, da vlada ne stoji v nobeni pravi zvezi e narodom in predstavlja nekaj različnega od njega, čemur ni mogoče zaupati. V tej zvezi bi rad omenil, da so različni narodi na svetu in da vsem manjka več ali manj svobode pri obveščanju in razumevanju drugih narodov. Dovolite mj, da izrazim svoje osebno mnenje. Vsakdo, kdor je premišljal o tem vprašanju in ni prišel popolnoma do prepričanja, da je svoboda obveščevanja nekaj, za čemer moramo vsi stremeti s potrpežljivostjo in vztrajnostjo, kaže osnovno nezaupanje do človeške narave. Razpravljati o tem, ali naj bi sploh imeli obveščevalne stike med narodi, bi bilo nesmiselno. Takšni že so in to celo v takšni meri, da presegajo vsako domišljijo. Vsako minuto, ob katerem koli dnevnem času, je eter poln najrazličnejših vesti in mnenj, ki gredo iz kraja v kraj. Nebo je polno letal, ki prenašajo pisma v najoddaljenejše kote sveta. Kot pri številnih gospodarskih in političnih vprašanjih, ki danes mučijo svet, tako ne smemo turi pri vprašanju obveščevanja razglabljati o teoriji, ampak reševati vprašanja, ki jih nalaga dejanski položaj. Ne gre za razpravljanje o dejstvih, ampak za to, kako se jim prilagoditi. Za vso tiste, ki so v službi države, posebno pa za nas, ki vsak dan moramo reševati zapletena vprašanja mednarodne politike, je to vprašanje neposredno in nujno. Ne poznam in ne morem podati koljše razlage a tem vprašanju, kot ga je dal pred nedavnim Archibald Mac-Leish (podtajnik zunanjega ministrstva) i Kako naj preprečimo vojno, — je rekel — zagotovimo mir in dosežemo vse osnovne cilje naše zunanje politike v svetu, v katerem so osnovni zunanjepolitični odnošaji neposredni stiki z ljudstvi t Kako naj izpolnimo slaimostno obljubo o medsebojnem sporazumu in zaupanju, katero takšen svet nujno potrebujet Kako naj se izognemo nevarnostim malenkostnih sporov, namigovanj, bojazni in panike T» Moramo preprečiti v bddoče izkoriščanje obveščevalnih sredstev za nizkotne in sebične cilje. Nikdar več ne smemo dovoliti, da bi tiranija zapeljala narod in s prevarami gnala može in žene k množe-stvenemu nasilju, k napadom in narodnim samomorom. Nikoli več ne smeno dopustiti, da bi veliko orodje za medsebojno sporazumevanje in zaupanje postalo orožje za strategijo nasilja. Vse to sem videl na lastne oči v času svojega bivanja na Japonskem. Videl sem počasno lomljenje moralne hrbtenice in uničevanje pameti naroda. Zagotavljam vas, da je bil pogled na to strašen. Tisti, ki so imeli priliko iz bližine opazovati posledice nacističnega propagandnega stroja — posledice, ki so v izvestni meri bile le mnogo bolj temeljite in uničujoče — bodo, upam, soglašali z menoj, da mora biti ta oblika vojne — in n« gre za nič drugega kot posebno obtiko vojne — kot eden izmed načinov nasilja proglašena za protizakonito v bodočnosti. Ce naj se to ponovi, /e naj propade poskus, da to preprečimo, ne bomo uspeli preprečiti bodoče vojne in ne bomo izpolnili obljube, katero smo dali pri sestavljanju ustanovne listine Združenih narodov, da bomo živeli v slogi kot dobri sosedje. Vzbujati in pospeševati moramo spoštovanje do človeških pravic in do svobode, ki je potrebna sa vse. Potrebno je razen tega postopoma omogočiti svobodo obveščevanja, Toda potrebna je disciplina te lastne pobuda pri izmenjavi obvestil. Vzgled za takšen poskus je pravilo radijskih družb, ki skušajo izločiti iz etra vsako rasno ali versko nestrpnost in sovraštvo. V vojni je bila izmenjava obvestil med narodi povezana s predpisi o cenzuri, zaporami, nedostatkom ladjevja in papirja, toda v dob i miru ni mogoče zatreti svobodne izmenjave obveščevanj. Mednarodna izmenjava vesti se mora »večati. Prav gotovo se bo tudi zvečala v prihodnjih letih. Našemu narodu bo pripadla skrb za to, da bo porast izmenjavo vesti služil dobri stvari ne pa podpihovanju zla kakor se jo to zgodilo v primeru nacistične in laponske propagande. KJRFIA SSEfftiKSJ Kaj je doživela v vojni in kako živi zdaj Vojna, ki Jt septembra 1939 zbruhnila v Evropi, se je morala zdeti prebivalstvu Krete zelo oddaljena in brez posebnega neposrednega pomena. Oslo takrat, ko je bil v zadnjih, mesecih l. 1910 izvrlen napad na Grdijo, je moglo le malo Krečanov predvideti, da bo postal njih lepi otok prizo-ritee izredno teikega spopada m da bo po njem ostal Itiri leta pod sovražno zasedbo. April 1941 Ko so bile britanske in grlke sile zaradi nadmoinega napada Nemcev prisiljene, da se izmaknejo iz Grilje na Kreto je priilo tam v aprilu 1911 do prisega uspešnega zratnega izkrcanja, ki ga je doiivel svet. Končano je bilo ob zori 1. junija, ko so se morali le preostali branilci udati. Kreta je bila osvobojena lele oktobra lanskega leta, ko se je sovražnik umaknil in Grčije. Zaradi hitrega napredovanja britanskih edinio so tam nalli le okoli 11.000 Nemcev ter 5.000 do 6.000 Italijanov. Te so nato zbrali okoli otolke prestolnice Canea, kjer so morali bivati no področju, dolgem kakih 50 km, ki ga je omejevalo na eni strani morje, na drugi pa gora Lev-kaori. Tam so ostali do ntmlkega zloma in predaje. Zdaj to bile po ekoraj Itirih letih nemike čete z ladjami prepeljane v ujetnUka taborišča na Bližnjem Vzhodu in Kreta je ponovno popolnoma evobodna. O-balna mesta Canea, Rethimon in Heraklion so bila v težkih bojih, ki so se vrlili leta 1911, zelo polkodovama. Nadaljno ikodo eo povzročili le britanski zračni napadi. Nemci so za povračilo popolnoma ali delno uničili okoli 60 vasi. Računajo, da jt izginilo okoli 10.000 Krečanov in to bodisi ob priliki vojalkih napadov bodisi kasneje, ko so po njih posegli Nemoi. Poslopja so izropali, živilske zaloge in žetev zasegli, zaplenili pa so tudi mnogo dragocenih ribilkih ladij. Ker je otok na srečo zelo rodoviten — kar se tiče prehrane, se vzdržuje ekoraj popolnoma tam — prebivalstvo ni umftalo od lakote in tudi ni trpelo resnega pomanjkanja, razen morda v nekaterih težje dostopnih gorskih vaseh. Ce izvzamemo težke represalije v prvem letu, so se Nemoi, kot iz-gleda, tu vedli nekoliko bolj zmerno kot drugod. Nemilca posadka Kreta je pod vodstvom velikega Krečana lele leta 1911 stresla s sebe turlki jarem, ki Je pomenil težko breme, trajajoče ekoro ti0 let, in ponovno postala del Grčije. Njena modema zgodovina je dolga vrsta spopadov med Krečani in Turki, kristjani in muslimani in v teh divjih spopadih se je kreianski pogum vedno ■ izkazal. Lepo se je izkazala kakovost Krečanov, ko eo se borili na strani Britancev ob priliki protinapada, ki eo ga izvedli v svrho preprečenja nemike invazije. Njihova pomoč, je omogočila britanskemu poveljniku generalu Fregbergu, da je potegnil na otok 11.560 izmed svojih 17.550 vojakov. Krečanski gverilci so pomagali tudi pri relevanju nadaljnih tisoč mož, ki so si zatekli v hribe. Posledica tega so bile nemike represalije. Ko Je bilo to obdobje vojne enkrat končano, ni bilo več pravega razloga za gverilsko aktivnost. Kreta ni bila, kot n. pr. Grčija, sčlen v verigi nemlklh komunikacij. Poleg tega eo se Nemci pametno zadovoljili le z zasedbo obdalnega področja in zaradi tega mostovi in osste niso bili razrufeni: Kreta nima f*-leznic in industrije, Edino, kar so Krečani storili, je bilo vzdrževanje stalne nevarnosti, kar je povzročilo, da eo bili Nemci prisiljeni vzdržavati na Kreti mnogo večjo posadko kot pa bi bila dejansko potrebna. Ta posadka Je verjetno znalala okoli 60.000 mož. Delež, ki ga Je imela gverila pri odporu proti okupatorju. Je pobarval otolko politično življenje. Kmalu potem, ko /s glavnina britansfcife