Slo/emki
hmeljar
Glasilo hmeljarskega društva za Slovenijo
Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din 20—, za nečlane Din 30'—; posamezna številka Din 2*— e Uredništvo in uprava: Celje, Vodnikova ul. 2, telefon 218
Leto III	Celje, dne 26. avgusta 1932	.	Štev. 18
Razveljavljenje predprodaje hmelja
Ponovno se oglašajo v našem uredništvu hmeljarji, ki so prodali hmelj naprej, pa sedaj to obžalujejo in prosijo pojasnila, kako naj se poslužijo ugodnosti zakona o prodaji kmetijskih pridelkov na zeleno in odstopijo od prodaje. Vse, ki so zagrešili v razumljivi stiski usodno napako in prodali hmelj naprej ter bi sedaj radi odstopili od prodaje, opozarjamo predvsem na tozadevni zakon, ki je izšel dobesedno v 16. številki našega lista iz lanskega leta na strani 123. Naj ga vsak prav pazljivo prečita!
Mnogi so pri predprodaji podpisali tudi pripombo v pogodbi, da se odrekajo pravici, razveljaviti pogodbo v smislu zakona o prodaji kmetijskih pridelkov na zeleno. Ta in vse slične pripombe so neveljavne in ne drže, ker § 7 omenjenega zakona izrečno pravi, da je nična vsaka pogodbena določba, s katero bi se polje-delec-prodajalec odpovedal pravicam, ki mu jih daje navedeni zakon. Vsako pogodbo o predprodaji hmelja, pa naj ima kakršnekoli pripombe, je torej mogoče razveljaviti, preden izteče rok za izpolnitev. Ker je nemogoče vsakemu posebej pojasnjevati, kako je treba postopati pri razveljavljenju pogodbe, evo v naslednjem kratko tozadevno navodilo:
Kdor je prodal hmelj naprej, pa hoče sedaj prodajo razveljaviti, naj vzame tozadevno pogodbo, denar, kolikor ga je prejel naprej, in še 10 % za obresti, gre k pristojnemu okrajnemu sodišču, pokaže pogodbo in izjavi na zapisnik, da v smislu zakona o prodaji kmetijskih pridelkov na zeleno odstopa od pogodbe; obenem naj tam položi tproti
potrdilu) denar (aro in 10 % obresti) ter kolek za 5 Din — in zadeva je urejena. Seveda pa na ta način more razveljaviti pogodbo le prodajalec (ki je pogodbo podpisal) ter mora osebno iti na sodišče.
Pogodba pa se lahko razveljavi tudi pismeno. V tem slučaju naj prodajalec napiše na navadni pisarniški papir in lastnoročno podpiše naslednjo vlogo na pristojno okrajno sodišče:
Kolek za 5 Din
Prva stran
Okrajno sodišče
v
Prodajalec
posestnik v ........
Kupec
v ........................................
Izjava
odstopa od prodajnokupne pogodbe v smislu §§ 1 in 2 zakona o prodaji kmetijskih pridelkov na zeleno.
2 krat
—	—	—	—	— Druga siran —	—	—	—	—
Podpisani	prodajalec	sem	sklenil s spredaj	navedenim kupcem	glede hmelja	dne	nastopno
prodajno-kupno pogodbo:
(napisati točen prepis dotične pogodbe)
Na račun (kot aro) sem prejel dne	Din
dne...............................................Din
skupaj	Din
skupaj
To vsoto z 10 % obrestmi od dneva pnejema,” t.J.......
do danes v znesku................................Din
skupaj	Din
polagam
pri naslovljenem sodišču ter obenem izjavljam
da odstopam od zgornje prodajne oziroma kupne pogodbe v smislu §§ 1 in 2 zakona o prodaji kmetijskih proizvodov na zeleno.
V	, dne	1932.
(Lastnoročni podpis.)
To izjavo je točno izpolnjeno poslati priporočeno z denarjem vred ali predložiti osebno (tudi po drugi osebi) v dveh izvodih pristojnemu okrajnemu sodišču proti potrdilu — in zadeva je urejena. Seveda pa je pogodbo mogoče razveljaviti le dokler še ni potekel rok za izvršitev, pozneje pa to ni več mogoče.
J.Barth & S.:
O hmelju 1931/32
(Nadaljevanje.)
Razvoj hmeljske rastline in pregled hmeljarskega položaja v posameznih okoliših 1931.
Obrezovanje hmelja se je zaradi dolgotrajne zime zakasnilo in pričelo šele v začetku aprila. Rastlina je dobro prezimila in pri toplem vremenu maja in junija kmalu dohitela in celo prehitela zamujeno. Pojav bolhačev v maju ni imel hujših posledic.
V	N e m č i j i se je junija pojavila v Hallertau-u peronospora, v gorskem okolišu (Hersbruck) pa uši in potem sajavost.
Skrbno obdelovanje nasadov in ugodno vreme do obiranja je imelo za posledico, da je bilo stanje nasadov v Hallertau-u prav dobro, le bolhači in rdeči pajek so povzročili nekaj škode. V Spaltu, Hersbrucku in Aischgrundu pa se je že v začetku avgusta lahko ugotovilo, da se, zlasti na periferiji, v mnogih slučajih radi peronospore sploh ne bo izplačalo obirati.
V	Nemčiji se je v Hallertau-u in Spaltu obral ves pridelek, v Hersbrucku in Aischgrundu pa je pridelek radi peronospore tako porjavel, da se je od 3500 stotov moglo obrati le 1310 stotov.
V	Badenu in Wiirftembergu je izredno slabo vreme tik pred obiranjem povzročilo mnogo škode, tako, da je tudi tu ostalo 2000—3000 stotov hmelja
neobranega. Peronospora ni povzročila samo manjšega, temveč tudi glede kakovosti dosti slabši pridelek, ker je blago porjavelo. Boljši je bil pridelek v Tettnangu, dasi tudi tu blago ni bilo enotno.
Najboljši nemški pridelek je bil v Hallertau-u, zlasti v okrajih Au in Wolnzach, kar je pripisovati v prvi vrsti okolnosti, da tu hmeljarji izredno skrbno in marljivo obdelujejo nasade.
Hmeljarji v Spaltu pa bi se morali v tem oziru poboljšati, ker samo stara slava kake provenience ne zadostuje, marveč je potrebno tudi dobro blago. Pridelek v Spaltu je bil deloma prezgodaj obran, deloma pa radi površnega škropljenja lisast, tako, da je bil hmelj 1931 iz Spalta prav slabo tržno blago.
Nemška hmeljska prometna družba (NHPD), ki je nakupila večje množine hmelja 1931, glasom predpisov ni smela nakupljenega blaga odtegniti trgu in ga je ponujala na tržišču. Pred obiranjem pridelka 1931 so padle cene nemškemu pridelku 1930 na 040—0 20 RM (5—2-50 Din) za kg, pa še za to ceno je bilo težko najti kupca; najboljši dokaz, da so bile zaloge hmelja v pivovarnah prenapolnjene.
Pod temi okolnostmi seveda za pridelek 1931 ni bilo mogoče pričakovati dobrih cen. Na tržišču v Niirnbergu je pridelek 1931 v začetku notiral precej izpod pridelovalnih stroškov, namreč Hallertau 0-50—0-60 RM (6-75—7 Din), Hersbruck 035— 040 RM (4-50—5 Din), Tettnang 0-60—065 RM (7-750 Din) in Spalt 055-0-60 RM (675-7 Din) za kg. Dobil pa se je hmelj takoj po obiranju pri producentih tudi še znatno ceneje. Pozneje, oktobra — novembra, je bilo še manj povpraševanja in se je tako malo nakupovalo, da so cene padle na 0-80—0-40 RM (10-50—525 Din) za kg. V januarju 1932 je začela NHPD z nakupovanjem ostalih zalog po 0-60 — 1 RM (7—13-50 Din) za kg z odtegljajem 25 % pri izplačilih.	(Dalje prihodnil-e.)
Pravilnik o kontroli hmelja, namenjenega za izvoz
I. Hmeljna področja.
Člen 1.
Odredbe tega pravilnika veljajo samo za hmeljna področja, označena v členu 2. tega pra-
Vilnika'	Člen 2.
Za hmeljna področja po tem pravilniku se smatrajo:
a)	savinjsko področje Dravske banovine, in sicer sodni okraji Celje, Gornji grad in Vransko
v srezu Celje. To področje se označa kot »Južno Šlajersko-Savinjska dolina«;
b)	naslednji drugi srezi Dravske banovine: Dravograd, Konjice, Krško, Ptuj, Slovenjgradec, Maribor 1. b., Maribor d. b., Šmarje in Laško. To področje se označa kot »Dravska banovina«;
c)	podonavsko področje, ki ga sestavljajo ii-le srezi: Apatin, Batina, Bačka Topola, Bačka Pa-lanka, Ilok, Ing, Odžaci, Novi Sad, Stari Bečej, Stara Pazova, Ruma, Senta, Sombor, Subotica, Šid, Titel in Žabalj. To področje se označa kot »Bačka«.
Člen 3.
Minister za trgovino in industrijo lahko sporazumno z ministrom za poljedelstvo na predlog pristojnega bana hmeljna področja razširi ali ustanovi nova.
II.	Sortiranje, vkladanje in oznamkovanje (signiranje).
Člen 4.
Na zahtevo lastnikov hmelja s področij, označenih v členu 2., pregledajo organi za kontrolo in oznamkovanje (signiranje) hmelja, označeni v tem pravilniku, hmelj, namenjen za izvoz, in izdajo potrdilo po predpisih tega pravilnika.
Člen 5.
Minister za trgovino in industrijo sme odrediti sporazumno z ministrom za poljedelstvo po izkazani potrebi obvezno kontrolo in oznamkovanje (signiranje) hmelja, namenjenega za izvoz.
Člen 6.
Kontrola in oznamkovanje (signiranje) hmelja zaradi izdaje potrdila se vrši glede na:
a)	izvor po občinah, odnosno srezih, da se ugotovi hmeljno področje;
b)	leto pridelka;
c)	neoporečnost blaga glede kakovosti;
d)	kosmato (brutto) težo poedinih tovorkov in
e)	plombiranje in oznamkovanje (signiranje) z zalivkami in oznakami, določenimi v tem pravilniku.
Člen 7.
Izvor, leto pridelka in približno kosmato (brutto) težo poedinega tovorka ugotovi stalni poverjenik banovinske hmeljne komisije v dotični občini (po členu 19.) in izda o tem začasno potrdilo (poverilnico) po priloženem obrazcu.
Tovorke, ki jih ugotovi za pravilne v tem pogledu, poverjenik plombira, označi z imenom občine in s številko začasnega potrdila.
Poverjenik obdrži izvirnik začasnega potrdila, ki ga podpiše lastnik hmelja. Duplikati se ne izdajajo.
Člen 8.
Zaradi izdajanja »potrdila o kontroli« po banovinski hmeljni komisiji, označeni v členu 17. tega pravilnika, vrši komisija po svojih kontrolnih organih (čl. 19.) na hmeljnih področjih v dotičnih hme-ljarnah ali, če teh ni, v trgovinskih privatnih ali javnih skladiščih, ki jih spozna komisija za prikladna, nadaljnjo kontrolo in oznamkovanje hmelja po členu 6.
Oznamkovanje (signiranje) hmelja za področje po členu 2. a) se vrši izključni v »Hmeljarni«, reg. zadrugi z o. z., v Žalcu.
Člen 9.
’Na podstavi začasnega potrdila (poverilnice) in ko so ugotovili, da je poverjenikova zalivka nepoškodovana, ugotove kontrolni organi hmeljno področje, po katerem dobi hmelj svojo bližnjo oznako (po členu 2.), če ustreza kakovostno predpisom členov 11. in 12., plombirajo pregledani hmelj, ga oznamkujejo, izdajo potrdilo o kontroli in obenem odvzamejo začasno potrdilo.
Člen 10.
Banovinska hmeljna komisija sme po pokazani potrebi odrediti, naj se vrši oznamkovanje (signiranje), prevkladanje, žveplanje ali zenačevanje hmelja ob nadzorstvu kontrolnih organov.
Člen 11.
Hmelj, ki je mešan od raznih letnikov, z raznih hmeljnih področij, ali mešan žveplani in nežveplani hmelj in tudi zvrženi hmelj ne more dobiti zaščitene oznake področja po členu 2., marveč samo oznako »hmelj«.
Zvržen (škartiran) je tisti hmelj, ki je po mnenju kontrolnih organov tako slab, da bi utegnil škodovati zaščitenim oznakam.	(Dalje prihodnjič.)
Razno
Izboljšanje kakovosti hmelja v Belgiji. Belgijski hmelj, zlasli oni iz Poperinghe, je bil kot grob, zrnat in slabo oskrbovan na zelo slabem glasu. Zadnja leta se je skušalo vse nedostatke odstraniti in lani se je ugotovilo v hmelju le še pol odstotka zrn. Za nadaljnje izboljševanje kakovosti skrbi tudi znamkovalnica v Poperinghe, ki je dosedaj znamkovala le hmelj iz mestnega okoliša, v bodoče pa ga bo tudi iz sosednih občin in ga obenem tudi ocenjevala v »prima« in »dobri«. Ocena bo razvidna na bali in overilni listini. Za oceno »prima« mora biti hmelj docela dozorel in pravilno obran, ne sme biti zrnat, mora biti dobro suh (9—12 % vode), imeti čisto aromo brez vonja po žveplu ali dimu, mora imeti lepo barvo, biti sortiran in predložen k znamko-vanju najkesneje do 25. decembra vsakega leta. Belgijski hmeljarji upajo, da se jim bo na ta način posrečilo dobaviti pivovarnam hmelj take kakovosti, da bo lahko konkuriral z vsakim inozemskim hmeljem.
9,000.000 litrov piva uničenega. Vkljub temu, da računajo s skorajšnjo ukinitvijo prohibicije, v Ameriki še vedno pridno uničujejo alkoholne pijače. Nedavno se je posrečilo prohibicijskim organom priti na sled tihotapski organizaciji, katero je vodil prej znani Al Capone, in odkriti vsa njena skrivališča in tovarne. Zaplenili so vse zaloge alkoholnih pijač in jih uničili, med temi samo piva nad devet milijonov litrov.
V vinu se je utopil neki farmer, in kar je še najbolj čudno, v Ameriki, kjer je pitje alkoholnih pijač zaenkrat sploh še prepovedano. Vkljub prohibiciji se je namreč farmerju H. Ruchkorffu posrečilo, da je imel v svoji kleti vedno zadostno zalogo najboljšega vina. Nekega dne je farmer, ki ga je rad potegnil in je že bil precej natrkan, odšel v klet z velikim vrčem, da še donese vina. Posrečilo se mu je natočiti vrč, ko pa je hotel oditi, je omahnil, padel z glavo v zid in se onesvestil, vrč pa se je pri tem razbil in vino razlilo. Farmer je padel tako nesrečno, da je prišel z obrazom v majhno vdolbino neravnih tal, kamor se je steklo tudi razlito vino, v katerem se je na ta način utopil.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Kakor povsod drugod je tudi v našem okolišu zadnje dni v lahkih legah pričel hmelj rjaveti ter so hmeljarji zato pohiteli z obiranjem, da si zagotovijo v barvi brezhibno blago. Do konca tekočega tedna bo hmelj večinoma obran. Pridelek glede množine nikakor ne bo zadovoljil producentov in bo znašal po sedanji cenitvi le 7000— 8000 stotov. Glede kakovosti je blago letos prvovrstno, izredno lepe gladko zelene barve, prijetne arome in bogato na lu-pulinu; le glede velikosti so kobule nekoliko neenake. — Kupčija se še ni razvila, dasi je zanimanje za letošnji pridelek zelo živahno. Prodanih je bilo dosedaj le kakih 100 stotov po 10—14 Din za kg in manjše količine za vzorce, za katere se je plačalo tudi mnogo višje cene. Mnogo hmeljarjev, ki so prodali letošnji pridelek v predprodaji, se poslužuje ugodnosti zakona o prodaji kmetijskih pridelkov na zeleno in odstopa od prodaje. 2e v prihodnjih dneh se računa na živahnejšo kupčijo in čvrstejše cene.
Češkoslovaška: Stanje hmeljskih nasadov se je zadnje čase še poslabšalo. Rjavenje listov, o katerem smo že ponovno poročali, se širi dalje in je prešlo tudi že na kobule tako, da je v 75 % nasadov v žateškem okolišu hmelj že močno lisast. Rjavenje listov in sedaj tudi kobul povzroča peronospora, ki se je radi vlažnega vremena skozi vse poletje močno razširila po vsem žateškem okraju. Pri silni vročini zadnjih tednov se je pojavil še rdeči pajek, ki je nekatere nasade že popolnoma uničil. V strahu za kakovost letošnjega pridelka so začeli nekateri hmeljarji predčasno obirati, vendar pa obrano blago še ni dozorelo in tudi v barvi že ni več brezhibno. Pa ne samo glede barve, temveč tudi glede množine bo letošnji pridelek zelo slab in bo dosegel komaj polovico lanskega. V Ušteku je stanje hmeljskih nasadov nekoliko boljše, vendar pa se je v zadnjem času tudi precej poslabšalo. Najslabše pa je v Roudnici, kjer se tako zelo širita peronospora in rdeči pajek, da bo znašal pridelek komaj par tisoč stotov. Tudi Duba si obeta slabo letino, še slabše pa
je v Tršicih. Z obiranjem se je pričelo splošno v vseh okoliših v tekočem tednu. - Tržišče je mirno in prometa prav malo, vendar letnik 1931 notira še vedno nespremenjeno 5-8 Din za kg. Letošnjega pridelka je še malo na razpolago in se kupčija še ni razvila; zaenkrat se ponuja po 10—17 Din za kg.
Nemčija: Stanje hmeljskih nasadov je silno različno v vseh okoliših, vendar obilega pridelka ne obeta nikjer. Peronospora se je povsod močno razširila, vendar so hmeljarji letos izredno pridno škropili in tako preprečili večjo škodo, dasi se njeni sledovi še vedno opažajo. Radi silne vročine se je zadnji čas skoraj povsod pojavil tudi rdeči pajek in je v nekaterih nasadih povzročil že mnogo škode. Pretekli ponedeljek je bilo nekaj dežja z nevihto in so nasadi dobili spet potrebne vlage, sedaj pa izgleda, da bo zopet lepo vreme. V nasadih, napadenih od uši, je tudi sajavost napravila precej škode. V največjem hmeljskem okolišu, Hallertau-u, se obeta glede kakovosti še precej dober in tudi v barvi lep pridelek, glede množine pa precej slab ter se bo na tisoč drogov pridelalo le 50—150 kg hmelja. Razmeroma dobro obeta pridelek zgodnjega hmelja v Tettnangu, dočim bo pridelek poznega v Wiir-tembergu odvisen od vremena v tekočem in prihodnjem tednu. Vsekakor obstoja za slučaj deževnega vremena resna nevarnost peronospore, za slučaj lepega vremena pa rdečega pajka. Izvzemši pozne vrste hmelja se je v tekočem tednu pričelo s splošnim obiranjem. — Tržišče je mirno in skoraj brez prometa. Cene za letnik 1931 notirajo skoraj nespremenjeno: Hallertau 13—19 Din, Tettnang 14—21 Din, Spalt 8—19 Din in Hersbruck
6—13 Din za kg. Za letnik 1932 še ni kupčije, dasi se je prvo blago že pojavilo na tržišču; zaenkrat se govori o ceni 21—27 Din za kg.
Francija: Stanje hmeljskih nasadov je zelo različno, vendar pa se splošno računa, da bo pridelek zelo pičel. Peronospora je povsod zelo razširjena in se ji vsaj deloma uspešno upirajo le nasadi, ki so bili ponovno škropljeni z bordovsko brozgo. Radi tropične vročine zadnjih dni se v nekaterih legah pojavlja tudi rdeči pajek. Z obiranjem se bo pričelo najbrž že prihodnji teden. — Tržišče je mirno, vendar se je zadnji čas prodalo še nekaj preostankov lanskega hmelja po 3—5 Din za kg.
Poljska: V tekočem tednu se je pričelo s splošnim obiranjem hmelja. Pridelek je glede kakovosti prvovrsten in dober tudi v barvi, glede množine pa je slab ter bo znatno manjši, kakor pa so hmeljarji še pred obiranjem računali. — Za lanski pridelek ni več zanimanja, pač pa precej za novega. Zaenkrat se ponuja po 10 Din za kg, vendar ne pride do nobenega zaključka, ker hmeljarji odločno zahtevajo višje cene za svoj pičel pridelek.
Anglija: Tropični vročini je sledilo deževno vreme. Izdatna vlaga je sicer prav dobro došla hmelj-ski rastlini, vendar pa je povzročila tudi naglo in nevarno širjenje peronospore. Ako bo deževno vreme trajalo, bo peronospora resno ogrožala kakovost letošnjega pridelka. — Tržišče je nekoliko oživelo, vendar izkazuje še vedno le malo prometa. Cene so ostale skoraj nespremenjene ter notira letnik 1931, po kakovosti pač, 7-21 Din, letnik 1930 še vedno 5-9 Din, letnik 1929 pa 1—3 Din, dočim Fuggles 10—21 Din in Golding 18—27 Din za kg.
Amerika: Stanje hmeljskih nasadov se je v splošnem nekoliko poslabšalo. V Oregonu je sajavost naredila precej škode, v Washingtonu je ponovno mrzlo vreme — zlasti ponoči — oviralo normalni razvoj hmelj-ske rastline. V Kaliforniji se sicer računa z obilnejšim pridelkom kakor lani, splošno pa bo pridelek ameriškega hmelja za dobrih 10 % zaostal za lanskim. — Tržišče je nekoliko oživelo in izkazuje tudi nekoliko več prometa. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in notira letnik 1931 prvovrstno izbrano blago 16—17 Din in srednje 13—14 Din, letnik 1930 pa 10—12 Din ter starejši letniki 7—9 Din za kg. Trži se največ Oregon po 10—11 Din za kg.
Poravnajte naročnino! Današnji številki prilagamo položnice in nujno prosimo vse, ki še niso poravnali naročnine, da to nemudoma store. Le na ta način nam bo namreč mogoče izdajati tudi posebne izdaje, ki bodo, kakor se zdi, letos zelo potrebne, ker obeta hmeljska kampanja biti jako burna. Prihodnjo posebno izdajo bodo dobili le tisti naročniki, ki bodo imeli že plačano naročnino. — Uprava.
Za razvedrilo
Je bil pač drugi.
Koren: »Gospod Markun, zvečer malo bolje zagrnite okna. Včeraj sem na primer videl, kako ste poljubovali svojo ženo.«
Markun: »Ha, ha, ha! To je vendar smešno, saj me včeraj sploh niti doma ni bilo.«
Pravi vzrok.
Mica: Zakaj ste pa tako pretepli vašega sinčka, soseda, da se tako dere?«
Špela: »Zato, ker je odprl kurnik in so se vse kokoši razbežale.«
Mica: »To vendar ni tako hudo, saj se zvečer vrnejo domov.«
Špela: »Prav zato pa sem ga nabila, ker jih v naš kurnik gotovo ne bo več.«
V vednost.
»Zapomni si, sinko: dandanes siromak kupuje za gotov denar, srednji stan na obroke, boljši ljudje pa sploh ostanejo dolžni.«
Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera
Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in davčno močjo
Hranilnica Dravske banovine podružnica Celje
(nasproti pošte) Cankarjeva ul.
prej Južnoštajerska hranilnica	Vsakovrstna posojila pod ugodnimi pogoji
Dolžnik jamči samo za izposojeni kapital
Ustanovljena leta 1881	Ustanovljena leta 1881
HMELJARJI SAVINJSKE DOLINE!
Vaš denarni zavod je vedno le
SAVINJSKA POSOJILNICA
ki deluje že od početka hmeljarstva v Savinjski dolini za razvoj in povzdigo vašega gospodarstva. Za varnost vaših vlog jamči poleg lastnega zavodovega premoženja, ki obstoja iz nepremičnin in večmilijonskih rezerv, še 4000 registrovana zadruga z neomejeno zavezo zadružnikov Z vsem SVOjim premoženjem.
Vlagatelji pri Savinjski posojilnici ne plačujejo rentnega davka
V ŽALCU
HMELJARJI! VAS DENARNI ZAVOD JE
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
___________♦___________
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
♦
__________♦__________
Vlagatelji pri Ljudski posojilnici ne plačajo rentnega davka — Stanje vlog nad 100,000.000 dinarjev
♦
Umetna gnojila
Thomasovo žlindro, superfosfat, kalijevo sol, apneni dušik KAS in Nitrofoskal
Kmetijske stroje
pluge, brane, slamoreznice, trijerje in škropilnice
Sredstva za
pokončavanje škodljivcev
ter vse druge kmetijske potrebščine
oddaja najceneje:
Skladišče
Kmetijske družbe
v Celju (pri kolodvoru)
Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki!
Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Zavaruje:
1.	proti požaru, streli in plinski razstrelbi:
poslopja vsake vrste, dograjena kot tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd.;
2.	proti razbitju in razpoki: zvonove, steklo;
3.	v življenjskem oddelku: na doživetje in smrt, otroške dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in pri najugodnejših plačilnih pogojih.
Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter
v Celju
na Podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica,
v Mariboru
pa na gosp. Žebota Franja, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica 10.