u novoles LETO XVIII Številka 15 novoles 24. oktober 1980 LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA TOZD BLP ] Ko v TOZD BLP ocenjujemo opravljanje z letnim pianom prevzetih nalog, smo z ugotovitvami lahko zadovoljni. Vsi osnovni pokazatalji kažejo na izpolnjevanje in preseganje z letnim planom prevzetih obveznosti. Taka ugotovitev velja za naloge, ki jih opravljamo na področju nabave in prodaje za ostale proizvodne TOZD, kakor tudi za gospodarjenje znotraj TOZD BLP. PRODAJA Lahko rečemo, da smo pričakovanja v celoti izpolnili. Samo v 9 mesecih smo dosegli že 81 % za vse leto planiranega prihodka, 87% dohodka in 86 % čistega dohodka. K letne- mu gospodarskemu načrtu smo sprejeli še za 52.000.000 din dodatnih ukrepov na področju cen. Tudi tu lahko ugotovimo, da smo napovedi krepko presegli, saj smo planske prodajne cene v masi presegli že za preko 10 miljard S-din. Res je, da tu je delno zajet tudi vpliv devalvacije (pri izvoznih TOZD), vendar smo tudi na domačem trgu uresničili vse dogovore v zvezi s prodajnimi cenami. V tem tednu je v naši TOZD pregledal poslovanje tudi zvezni tržni inšpektor in ugotovil, da smo ena redkih delovnih organizacij, ki ima svoje cene še vedno usklajene z zakoni in s predpisi, kljub izredno neurejenemu splošnemu stanju na trgu, posebno pa še na področju cen. Pregled za DO NOVOLES (v 000 n din) prihodek dohodek čisti dohodek izvoz (brez premij) (1 dolar = 19.00 din) plan I—XIII 1980 izpolnitev I-IX % 1.872.025 1.524.895 81 622.982 546.867 87 480.346 415.103 86 347.000 264.000 76 V zadnjem četrletju in predvsem v prvi polovici leta 1981 je treba pričakovati na trgu ohlajevanje konjukture. Le-ta je pogojena z zmanjševanjem investicij in s padanjem kupne moči prebivalstva. Tudi banke napovedujejo dodatno omejevanje kreditiranja, ker bo večji del razpoložljivih sredstev namenjen za pospeševanje izvoza. Vse to nam narekuje, da ne smemo ostati samozadovoljni ob ugodnih 9-mesečnih rezultatih. Ze sedaj se moramo intenzivno pripravljati na čase, ki bodo za delo prodajnih služb težji. Trend izvoza obvladujemo na ravni letnega plana kljub občasnim motnjam v TOZD TGD in težavam tržnega in proizvodnega značaja v TOZD TPP. V devetih mesecih smo izpolnili 76 % letnega plana izvoza. NABAVA Delo v nabavi je potekalo vse leto v izredno težkih pogojih, ki so jih narekovali predvsem sledeči vzroki: 1. pogostne uvozne restrikcije in stalna menjava predpisov, ki regulirajo uvoz. 2. Naraščajoča nelikvidnost. 3. Izredno visok izvoz surovin iz Jugoslavije. 4. Vse slabša preskrbljenost industrije, ki nam dobavlja materiale in surovine. 5. Nezadržno naraščanje cen surovin in materialov ter pojavi monopolizmov in zapiranja trga v lokalne okvire. •• : —---------- • To številko glasila sestavljajo predvsem prispevki, | ki govore o 9-mesečnem poslovanju v temeljnih • organizacijah združenega dela naše DO. • Prav bi bilo, da si glasilo v celoti prečitate in si na • ta način ustvarite pregled nad: delom, uspehi in • težavami, ki smo jih imeli v minulih devetih • mesecih. • UREDNIŠTVO • • ##*»*#*##•••••••••••••••••••••••••••••••••••* Kljub vsemu naštetemu lahko ugotovimo, da do kritičnih zastojev ni prihajalo, razen nekaj izjem(TOZDTAP, TPI). Vsekakor pa smo v Novolesu imeli dosti manj motenj v oskrbi, kot pa je teh pojavov bilo v drugih delovnih organizacijah in panogah. Nabavne cene smo obvladovali v planskih okvirih do avgusta. V septembru so se že pričela kazati negativna odstopanja, ki se bodo nadaljevala do konca leta in bodo po naših predvidevanjih znašala blizu 3 milijarde starih din. Največjo vlogo pri teh prekoračitvah ima devalvacija dinarja, temu pa sledijo povečane kompenzacije za iverice od 115 na 170 % in pa porast cen lesa. Cene lesa se ravnajo s cenami, ki jih posamezne žage ali pa gozdarji dosegajo v izvozu, predvsem v Italijo. Uvoz smo realizirali niže, kot smo predvideli z letnim načrtom. Tudi to dejstvo potrjuje, da smo smernice stabilizacije dojeli tudi na tem področju. Prekoračitve v nabavnih cenah bomo pokrili z preseženimi plansko prodajnimi cenami. V bodoče bo potrebno zagotoviti sistem 3-mesečnih rebalansov nabavnih cen, ker je pri 30 — 40 % inflaciji nemogoče eksaktno napovedovati nabavne cene za leto vnaprej. Na delo nabave je močno vezano tudi delo oddelka deviznih poslov v TOZD BLP, ki zagotavlja vse potrebne elemente za čimbolj nemoten uvoz. Vsekakor je potrebno delavce tega oddelka pohvaliti, saj so uspeli prebroditi niz sprememb in novih predpisov ter vse potrebne plane in posamezne druge dokumente pripraviti v predpisanih rokih. GOSPODARJENJE V TOZD BLP A/ SPLOŠNO V letošnjih 9 mesecih smo izpeljali več pomembnih nalog, ki smo jih sprejeli z letnim planom. Ojačali smo zastopniško mrežo še za 3 komercialne zastopnike, ki bodo pokrivali Makedonijo, Slovenijo in Severno Srbijo. V Sarajevu smo vzpostavili predstavništvo, ki bo pokrivalo področje inženiring poslov na tem področju. Na področju družbenega standarda smo organizirali lastno kuhinjo, ki zadovoljivo deluje. Kadrovsko smo se ojačali in kadrovali tri pomočnike direktorja TOZD (za qrodajo, za nabavo in za pravno-organizacij-ske posle). Planirane materialne stroške smo obvladovali v planskih okvirih in izkazali ob koncu avgusta še prihranek v višini 439.833 DIN, kar predstavlja 6 % planiranih stroškov. Z nastavitvijo novih komercialnih zastopnikov bo ta prihranek do konca leta porabljen. B/SALON Posebno smo zadovoljni z rezultati, ki jih dosega SALON POHIŠTVA. Iz preglednice je očitno, da so celotni plan prihodka dosegli že v 9 rrsse cih. Vzrok temu je treba isieati tudi v zadržanem planiranju, saj TOZD TAP \_______________________J l)POGOJI GOSPODARJENJA Pogoji gospodarjenja so se letos v primerjavi s prejšnjim letom poslabšali. Dokaz za to so predvsem naslednja dejstva: — tehnična opremljenost se z izrabljenostjo iz leta v leto slabša in postaja pri vse večjih planih vse bolj kritičen in omejitveni faktor. Kapacitete so fizično zasedene, zato izpadov (pa naj bo vzrok kakršen koli) ni mogoče nadoknaditi, razen ob prostih sobotah in nedeljah. — Z devalvacijo dinarja se je podražila uvozna surovina. Prav tako beležimo izredne poraste cen energije, transporta, vode itd., ob tem pa so ostale prodajne cene izdelkov v okviru planskih cen, ki so bile postavljene na začetku leta. Ta gibanja imajo kljub povečani produktivnosti živega dela za posledico slabšo ekonomičnost poslovanja TOZD kot v preteklih letih. — Organizacija izvajanja investicijskih p slov, ki so vezani na predelavo, kompletacijo in montažo, se ne prilagaja povečanemu obsegu poslovanja, še manj pa vse ežjim, zapletenejšim in zahtevnejšim tržnim pogojem. Še vedno se podpisujejo pogodbe, katerih tehnična vsebina ni v zadostni meri definirana, kar ima za TAP najčešće negativne finančne posledice. — Preskrbljenost s surovinami iz uvoza, kot tudi dobava podsklopov (podnoga, odpiralni mehanizmi i. p.) je zaradi vsem znanih restrikcij slabša, kar povzroča izpad proizvodnje plošč ali zavlačevanje izpolnjevanja pogodbenih obvez na-pram naročnikom. — Odsotnost z dela, predvsem zaradi bolniških dopustov, je v primerjavi s preteklimi obdobji večja. Vse povedano otežuje gospodarjenje, ne smemo pa mimo dejstva, ki je vsaj sedaj še vedno najodločilnejše: to je popolna zasedenost proizvodnih zmogljivosti z naročili. To dejstvo nam daje možnost, da z organizacijskimi, s komercialnimi in teh-nično-tehnološkimi rešitvami blažimo posledice, ki jih prinašajo vse težji pogoji gospodarjenja. 2) IZPOLNJEVANJE PROIZVODNEGA PLANA Izpolnjevanje plana proizvodnje zasledujemo po izdelkih in oddelkih in sicer: plošče, predelava, kompletacija in usluge, kamor prištevamo transport ter montažo. — Oddelek plošč je izdelal: 861.809 kg plošč in sicer: I. kval. 584.354 kg. ali 67,78 %, II. kval. 248.644 kg ali 28,85%, III. kval. 20.770 kg. ali 2,41 % in škarta 8.041 ali 0,96 %. Ker se za spremljanje plana škart ne upošteva, znaša dejanska proizvodnja 853.768 kg. kar predstavlja 71,15% letnega plana. Vrednost po planskih cenah znaša 81.930.937 din, kar predstavlja 70,36 % vrednosti letnega plana oddelka plošč. Fizično nedoseganje plana znaša 46 200 kg in gre predvsem na račun izpada surovin (30.000 kg) in kolektivnega dopusta (15.000 kg). Upamo, da bo izpad do konca leta bistveno manjši, v kolikor bodo zagotovljene surovine. Vrednostno predstavlja, izpad med 71,15% fizičnega in le 70,36 % vrednostnega doseganja plan: 647,254 din, kar gre v večji meri na račun strukturnih zamikov, kot pa za nedoseganje kvalitete. - Oddelek predelave je predelal v tem obdobju 401.326 kg plošč, vrednih po planskih cenah 39.822.383 din. Od predelanih plošč je bilo 366.982 kg lastnih v vrednosti 34.670.783 din in uvoženih 34.344 kg v vrednosti 5.1 £1.600 din. Skupna vrednost predelave po planskih cenah (sem prištevamo le izdelke iz akrila) znaša 63.291.377 din, kar predstavlja 77,11 % letnega plana. — Kompletacija, kamor štejemo podnožja, okvire in odpiralne mehanizme, je dosegla 17.930.000 din ali 71,72% plana. — Usluge so po oceni znašale 8.500.000 din ali 94,00 % plana. Pri tem ocenjujemo transport na 2.800.000 din, ostalo pa predstavljajo usluge montaž. Tako znaša skupna vrednost proizvodnje (z odbitkom lastnih predelanih plošč) 137.013.685 din, kar predstav lja 76,10% letnega plana. S to izpolnitvijo letnega plana proizvodnje smo ob upoštevanju težav pri oskrbi s surovinami in dejstvu, da je imel oddelek plošč v tem času kolektivni dopust, kar zadovoljni. 3) GOSPODARJENJE Z DELOVNIM ČASOM, GIBANJEM STROŠKOV TER UČINKOVITOST DELA Na gospodarjenje z delovnim časom so v livali predvsem trije dejavniki: — prisotnost na delu se je zaradi bolniškega staleža v primerjavi s prejšnjimi leti poslabšala. Kljub razmeroma dobremu zdravstvenemu stanju in urejenim razmeram delavcev, kot jih ugotavlja medicina dela v svoji analizi za kolektiv TAP, in kljub dejstvu, da poprečna starost kolektiva v Novolesu najmanjša, je po odsotnosti zaradi bolniške tretji v Novolesu. Nujno je treba doseči boljši dialog z Zdravstvenim domom Trebnje, kot tudi zaostriti kontrolo nad delavci, ki so v staležu. — Zaradi iztrošenosti opreme ro vse pogostnejši zastoji. Razen zastojev tega karakterja beležimo tudi zastoje zaradi električne energije in vode. - V avgustu in septembru smo bili priča zastojem tudi zaradi surovin. Zaradi le-teh je imel oddelek plošč posredni in ne, osredni izpad šestdnevne proizvodnje, kar pomeni izpad za pribl. 5.600 enot dela. Kljub temu pa glede na plansko postavljene naloge s časom razmeroma dobro gospodarimo, saj smo za 76,10 % izpolnitve proizvodnega plana porabili le 616.238 enot dela ali 72,95 % planiranih. Stroški so se zaenkrat kljub povečani ceni surovine (po devalvaciji) gibali pod planom, pričakovati pa je, da bodo dosedanji prihranki do konca leta skopneli. Prav zaradi tega je potrebno voditi bitko za boljše izkoriščanje surovin in materialov ter za boljšo kvaliteto izdelkov. Le tak pristop nam omogoča, da bomo stroške tudi ob koncu leta obdržali v planskih okvirih. Učinkovitost dela se giblje v mejah učinkovitosti ostalih TOZD Novolesa. Konkretno pa je bila za TAP dosegana po mesecih naslednja učinkovitost: I. 1,237; II. 1,218; III. 1,195; IV. 1,207; V. 1,257; VI. 1,249; VII. 1,246; VIII. 1,220; IX. 1,245. Iz tega izhaja, da je bila poprečna učinkovitost za obdobje januar—september 1,230. OCENA PRIHODKA, DO hodka in Čistega dohodka 1. SKUPAJ PRIHODKI 2. STROŠKI 2. 1. Direktni stroški 2. 2. Devizna kompenzacija 2. 3. Skupaj direktni stroš. 2. 4. Fiksni stroški 2.. Minimalna amortizacija 2. 6. Obveznosti do TOZD BLP 2. 7. SKUPAJ PORABLJENA SREDSTVA 3. DOHODEK 4. OBVEZNOSTI IZ DOHODKA 4. 1. Obveznosti do DSSS 4. 2. Obveznosti od kreditov 4. 3. Zavarovalne premije 4. 4. Ostale obveznosti 4. 5. SKUPAJ OBV. IZ DOHODKA 5. Cisti dohodek doseženo plan % let. plana 132.520 180.000 73,62 64.811 91.645 70,72 11.063 13.839 79,94 75.874 105.484 71,93 13.660 18.135 75,32 2.732 3.642 75,01 1.702 2.403 70,83 92.968 128.371 72,42 39.552 51.629 76,61 1.899 2.690 70,60 1.159 1.545 75,02 379 506 74,90 3.995 5.100 78,33 7.432 9.841 75,52 32.120 41.788 78,05 TOZD TDP S planom za 1. 1980 smo sprejeli visoke naloge. Planirali smo 26 % povečanje fizičnega obsega proizvodnje ob 5 % povečanju zaposlenosti. Tak plan nam je narekovala potreba po večjem dohodku, kot tudi tehnične in prodajne možnosti. S stabilizacijskim planom h gospodarskemu načrtu za 1. 1980 smo se še dodatno opredelili za nekatere ukrepe, ki naj bi predvsem zagotovili izvajanje zastavljenega plana v fizičnem obsegu, racionalnega trošenja materialov v okviru normativov in izboljšanja dohodka TOZD. Pri delu in gospodarjenju v devetih mesecih letošnjega leta smo predvsem v spomladanskem času naleteli na nekatere, za našo TOZD že klasične težave, ki so se odražale predvsem v pomanjkanju ustreznih surovin. Potrebe po surovinah (decimiran les—bukovina, smreka, ocume) so se v letošnjem letu na Novolesu bistveno povečale — proporcionalno glede na povečanje fizičnega obsega proizvodnje na vseh TOZD, ki to surovino uporabljajo. Na tako povečanje potreb pa na Novolesu nismo bili dovolj pripravljeni v proizvodnem, nabavnem kot tudi tehnološkem pogledu. Uresničevanje proizvodnega plana Fizični pokazatelji nam kažejo, da smo v 9 mesecih letos plan dosegli s 96 %. Močan izpad doseganja je bil v mesecih april, maj in avgust. Vzroki nedoseganja so bili preskrbljenosti tovarne z ustreznimi surovinami v spomladanskih mesecih, oziroma prevelike odsotnosti z dela v prvih 8 mesecih letošnjega leta. Preskrbljenost z osnovnimi surovinami je bila v povezavi s previsoko vlažnostjo najbolj pereča v aprilu in maju, zaskrbljajoče pa je, da letos tudi v poletni sezoni nismo prišli iz težav, kot je visoka začetna vlažnost lesa. Te težave povzročajo moine prekoračitve stroškov na surovini, povečane stroške dela, zniževanje produktivnosti dela, pa tudi negodovanje in nervozo pri organizatorjih proizvodnje, kot tudi že pri delavcih. Organizatorji proizvodnje se morajo pogosto odločati za nestrokovne načine reševanja problemov: od tega, da dajajo v sušilnico les za sedeže z začetno vlažnostjo 60—80 % pa do tega, da v določenih primerih uporabijo neustrezno surovino za določen polizdelek, ki je praviloma draga od normative. Tudi letos smo do sedaj imeli veliko organizacijskih težav pri pravočasnosti dobav iz kooperacije, predvsem tiste, ki jo imamo organizirano izven No-volesa. Dobave od kooperantov, ki ne upoštevajo naših planskih terminov, nam povzročajo močne zastoje v proizvodnji, pomanjkanje dela v določenih oddelkih, pomanjkanje palet za tekočo proizvodnjo in končni fazi manjšo realizacijo v proizvodnem in prodajnem planu. Gospodarjenje z delovnim časom je v preteklih 9 mesecih potekalo sorazmerno dobro; trend izkoriščenosti delovnega časa in izkoristka strojnih kapacitet je bil v celem obravnavanem obdobju pozitiven. To se odraža na doseganju individualnih norm, ki se je v letošnjem letu v poprečju dvignilo za 2,5 %, in na izkoriščenosti strojnih kapacitet, ki se je ob boljši organizaciji popravilo od 52 na 60%, Obračun gospodarjenja za 9 mesecev še ni dokončno izdelan; obravnavamo podatke, ki pa so dovolj točni za oceno gospodarjenja v 9 mesecih letošnjega leta. Plan celotnega prihodka smo za obravnavano obdobje sicer presegli, vendar smo še močneje presegli planirana porabljena sredstva, kar nam je znižalo rezultate gospodarjenja, ki se odražajo v nedoseženem dohodku, čistem dohodku, akumulaciji in osebnih dohodkih TOZD. Pri ukrepih, ki so bili sprejeti s stabilizacijskim planom, smo bili do sedaj le delno uspešni. Analiza teh ukrepov nam kaže naslednje stanje: — gospodarjenje z materialnim delom FIS je bilo v obravnavanem obdobju nekoliko boljše kot smo predvidevali s planom in ukrepi, s katerimi smo sklenili prvotno planirano višino teh stroškov znižati za 1.300,000.- din. rialov smo sprejeli ukrep, da se obdržimo v okvirih planirane porabe (kar nam prejšnja leta ni uspevalo), vendar moramo po devetih mesecih ugotoviti, da nam na tem področju stroški še naprej prebijajo planske okvire v enakem obsegu kot prejšnje leto. V prvih 8 mesecih letošnjega leta smo te stroške prekoračili za 3.300,000 din. — Na področju planiranja in izkoriščanja kapacitet so bili doseženi v TOZD TDP razmeroma dobri rezultati. Ti rezultati predvsem na področju proizvodnega dela povsem opraviču- — Ukrep na področju produktivnosti in storilnosti, ki je predvideval za 20 delavcev manjšo zaposlitev od planirane na račun bolj šora planiranja in organizacije proizvodnega procesa, je uresničen. - Za ukrep, ki predvideva izboljšanje plačilnih pogojev in za 1,000.000 dolarjev večji priliv, je zadolžena komerciala do konca letošnjega leta. - Ukrep, ki predvideva zmanjšanje uvoza materiala, ni bil v celoti uresničen predvsem iz vzroka, ker še nismo uspeli doma vzpostaviti proizvodnje rokonaslonov in smo te polizdelke za letošnji plan morali še uvoziti. — Na področju normativov trošenja surovin in repromate- plan za leto 1980 dejansko izvršeno 1—9 % — celotni prihodek 230,865 178,653 77,38 — porabljena sredstva 158,956 124,391 78,25 — dohodek 71,909 54,262 75,46 — čisti dohodek 61,896 43,738 70,74 — rezervni sklad 1,798 1,356 75,42 — akumulacija 5,337 3,759 70,43 - OD TOZD TDP in skupna poraba 48,182 35,951 74,62 — število enot dela 1.885,356 1.450,243 76,92 -VED 22,59 21,62 95,71 jejo pričakovanja, medtem ko na področju kompleksnosti vpeljave te metode (tehnologija, vzdrževanje, inovacije itd.) še nismo dosegli željenih uspehov, čeprav moramo reči, da smo tudi tu že precej naredili. Na področju kooperacije — zunanje in domače - nismo dosegli posebnega napredka; še kar naprej se nam pojavljajo problemi pri pravočasnem zagotavljanju planiranih količin in kvalitete polizdelkov in surovin. Ob pozitivnih trendih, ki so sedaj prisotni pri delu in gospodarjenju v TOZD TDP lahko ugotavljamo, da bomo gospodarski načrt za letošnje leto skoraj v celoti izpolnili. Neizogibno pa bo potrebno v bodoče posvetiti nekaterim vidikom gospodarjenja in dela v TOZD še več pozornosti. Predvsem mislim tu na stroškovni del plana ter na ureditev pogojev, ki nam bodo v prihodnosti omogočali normalno preskrbo s surovino in boljše izkoriščanje te surovine v naši proizvodnji. To bo pa zahtevalo nove napore v delovnem, organizacijskem in investicijskem pogledu. A.B. 9-mesečno gospodarjenje je za nami in ponovno ugotavljamo, kakšni so rezultati dela v času, ko si vsa naša družba prizadeva ustaliti gospodarstva 1. POGOJI GOSPODARJENJA Sama lokacija TOZD, prostori (pod okriljem spomeniškega varstva), gradnja nove ribogojnice in bližina reke Krke dovolj zgovorno pove, da so možnosti širjenja minimalne. Kljub prizadevanju, da nadomestimo dotrajano strojno opremo z novo, nam to ne uspeva (možnost nabav doma — uvoz). V tem obdobju nam je uspelo usposobiti novo transformatorsko postajo, tako da imamo dovolj električne energije. Ventilacijo, ki nam je „Ahilova peta,” smo začeli obnavljati, da izboljšamo pogoje dela. PROIZVODNI PROGRAM Proizvodni program je temeljil 2/3 na stolih in 1/3 na gugalnikih. Do kupcev obveznosti nismo popolnoma izpolnjevali; zamiki so nastajali vsled nerednih izdobav polizdelkov od domačih TOZD in kooperantov izven DO. Reklamacije, ki so se v preteklosti pojavljale (številična netočnost v kartonih), smo odpravili z večjo budnostjo pri pakiranju. Zavedamo se, da v obdobju svetovne recesije vsako „šlampasto” delo odvrača kupce od naših izdelkov. 2. URESNIČEVANJE PROIZVODNEGA PLANA Fizični obseg proizvodnje v 9 mesecih je znašal 49.602.000 din, dosegli pa smo 41.665.680 din kar je 84 %. Ob ugotavljanju, kje so vzroki tako nizkega fizičnega doseganja plana, je odgovor predvsem v preambiciozno zastavljenemu letnemu planu in neredni iz dobavi polizdelkov kooperantov. Nekoliko krivde pa je verjetno tudi v subjektivnih vzokih, saj nismo izkoristili vseh notranjih možnosti (prizadevnost, organiziranost...). Izpad je zelo velik in le z največjo prizadevnostjo bi ga lahko ublažili. VREDNOSTNI OBSEG PROIZVODNJE Han za 9 mesecev je znašal 60.645.000 din, dosegli pasmo 58.701.000 din, kar znaša 97%. Razkorak med fizičnim in vrednostnim doseganjem plana je 13%, kar je vsekakor posledica doseganja cen naših izdelkov in devizne stimulacije. Izpad prihodka za 3 % je predvsem posledica nedoseganja plana. Kljub vsemu pa smatramo, da rezultati niso tako slabi kot govore zgoraj navedene številke. Dajemo primerjalno tabelo A: 1978 celotni prihodek 36.460.798 dohodek 12.444.592 GIBANJE STROŠKOV Porabljena sredstva znašajo 37.565.000 din ali 64 % celotnega prihodka. V primerjavi s polletnim obračunom smo stroške znižali za 3 %. Z DIS stroški (surovina, material) sorazmerno dobro gospodarimo. Zaskrbljujoč je odnos do surovine, kjer prekoračujemo stroške; „mačehovskemu’’ odnosu do surovin bomo morali v prihodnje posvetiti večjo pozornost. FIS stroškov ne moremo zajeziti v planske meje kljub našim prizadevanjem. Na prekoračitev le-teh stroškov vpliva podražitev energije, rezil, storitev (krivljenje, sušenje, utisk itd.). ODSOTNOST Z DELA Odsotnost z dela se kljub prizadevanju po zajezitvi ni zmanjšala, predvsem boleznine do 30 dni. Večjo pozornost bomo morali posvečati točnosti prihoda in odhoda z delovnega mesta (primopredaja delovnih obveznosti na delovnem mestu). S poučevanjem o varstvu pri delu želimo doseči manjše odsotnosti vsled poškodb na delovnih mestih. DELOVNA UČINKOVITOST Delovna učinkovitost se je gibala v mejah 1,25 — 1,26 v poprečju za TOZD. Vsak posameznik je bil nagrajevan po svojem vloženem delu, osebnem prizadevanju kvantitativnega in kvalitetivnega doseganja kriterijev. 3. USTVARJENA SREDSTVA IN NJIHOVA DELITEV — Celotnega prihodka smo ustvarili za 8.791.000 din. — Porabljena sredstva — strošek, ki je odliv denarja, je znašal 37.565.000.— din; bil bi lahko bistveno manjši glede na planske cilje, sprejete s planom. — Dohodek je prihodek manj porabljena sredstva, torej 58.791.000 din - 37.565.000 din je 21.182.000 din. V priloženi tabeli je prikazano gibanje dohodka v 9 mesecev leta 1980 napramletu 78 in 79. — Obveznosti iz dohodka znašajo 4.740.000 din (obvez- 1979 1-9/80 50.852.330 58.701.000 17.958.470 21.182.000 nosti do DSSS, obresti, premije, ostale obveznosti itd.). — Čisti dohodek je dohodek manj obveznosti iz dohodka, torej 21.182.000 din — 4 740.000,- dinje 16.442.000 din. Že porabljeni čisti dohodek za OD, stanovanjsko izgradnjo in družbeno prehrano znaša 8.921.000 din. — Za rezervni sklad: 580.000 din. — Ostanek: 7.557.000 din. 4. PREDLOG DELITVE ČISTEGA DOHODKA Kot vemo, so komponente čistega dohodka akumulacija, minulo delo in osebni dohodki. Akumulacija znaša 1.101.000 din. Minulo delo znaša 186.000 din. Osebni dohodki TOZD 9.904.000 din. 1978 1980 1979 1980 1_9 161 1—9 115 144 118 Izplačani osebni dohodki v višini 8.246.000 din. Razlika med osebnimi dohodki in akontacijsko izplačanimi osebnimi dohodki je pozitivna razlika: 1.658.000 din. Ustvarjena vrednost ED (enot dela) je znašala 27,28 din, izplačana vrdnost ED pa je bila v sistemu nagrajevanja 23,00 din. Nova predlagana vrednost ED v sistemu nagrajevanja naj bi bila 24,50 din. TOZD TES Glavni cilj TOZD TES v letu 1980 je izgradnja skupnih prostorov. Do sedaj delovni pogoji niso bili nič kaj rožnati, pač pa takšni, kot že nekaj let nazaj. O njih je bilo že dosti povedanega in napisanega, zato sedaj o tem ne bi izgubljali besed, saj je pred nami bližajoča se preselitev v nove prostore. Vse kaže, da se bo naša želja, preselitev v novo halo, letos uresničila. Precej del je potrebno še opraviti, ker je potrebno izdelati tlake, dokončati obrtniška dela, napeljati instalacije, katerih izvajalec smo sami, urediti kanalizacijo in okolico. Z napeljavo instalacij smo pričeli že v fazi gradbenih del, sedaj pa je največ od naše zavzetosti do dela in organizacijskih sposobnosti odvisno, ob upoštevanju vremenskih razmer, kdaj se bomo preselili. Opravljenih je bilo tudi že nekaj udarniških ur, katere bo potrebno za dokončanje gradnje še povečati. Smatramo, da tu ne bo ovir, ker se kaže velika pripravljenost delavcev TOZD TES do solidarnostnega dela. V obstoječih prostorih smo imeli in imamo največ težav v centralni mehanični delavnici. Obstoječi stroji park, kljub pogostemu dvoizmenskemu ali nadurnemu delu, ni mogel zadovoljiti vseh potreb in smo v precejšnjem zaostanku. Smatramo, da bo s centralizacijo stružnic in strugarjev ter z nabavo nekaj novih sredstev za delo ta problem v veliki meri urejen. Prav tako bo treba okrepiti ključavničarsko—mon-ta ato skupino, ker so s prevzemom večjih investicijsko vzdrževalnih del močno zapostavljena pomembna manjša dela. Obstaja tudi možnost, da večja dela opravljajo zunanji izvajalci. Nič bolje ni v avtomehanični delavnici, kjer zaradi premajhnega števila zaposlenih ne moremo priti na tekoče z vzdrževanjem lastnih transportnih sredstev (delno tudi zaradi malomarnosti proizvodnih TOZD). Zato se ne moremo dovolj angažirano vključiti v vzdrževanje transporta Gozdnega gospodarstva Novo mesto, katerega bomo prevzeli ob preselitvi v nove prostore. Postopek za povečanje števila zaposlenih je že v teku. Z doseganjem plana smo lahko zelo zadovoljni, saj je doseženi dohodek za 8,6 % večji od planiranega, čisti dohodek pa za 12,7 %. Če upoštevamo, da je bila realizacija v septembru ocenjena na 7.000.000 din, dejansko dosežena pa okrog 7.80.000 din, bo dokončni obračun še nekoliko boljši. Odsotnost se je gibala pred planirano dvajset odstotno. Celotna odsotnost v TOZD znaša 15.6 %, se pravi 4,4 % manj od predvidene. Odsotnost zaradi bolniškega staleža pa je bila le 3.6 %, kar je nekoliko več kot preteklo leto, vendar je še vedno zelo zadovoljiva. Tudi pri fiksnih stroških seje pokazala gospodarnost in odgovorno ravnanje, kar je povzročilo 8 % prihranek. Vsi omenjeni pozitivni pokazatelji so seveda vplivali na sorazmerno visoko učinkovitost oziroma osebne dohodke. V določenih primerih so na previsoko učinkovitost vplivala neprimerna merila učinkovitosti oziroma njihovo izigravanje. Zato se bomo v bodoče morali spoprijeti tudi s tem problemom. Delitev čistega dohodka (v 000 din): dejanski čisti dohodek 20.134 akumulacija 782 minulo delo 154 OD TOZD 17.100 OD DSSS 1.318 OD BLP 780 OD TOZD in skupna poraba 17.100 stanovanjski prispevek 843 družbena prehrana 523 sklad skupne porabe 599 OD TOZD 15.135 akontacija OD 14.303 razlika 832 število enot dela 672.536 VED 22,50 Glede na družbeni odgovor SR Slovenije in uskladitev na nivoju DO Novoles imamo v TOZD TES možnost poračuna osebnih dohodkov za obdobje januar - september 1980 v višini 787.000 din, to je okrog 49,5 % poprečnega mesečnega osebnega dohodka. Ker tudi plan za zadnje trimesečje kaže na ugoden razplet, prav tako predlagamo povečanje vrednosti enote dela, ki bo enaka ponderiranemu poprečju VED proizvodnih TOZD. Ved naj bi znašala 24,35 din. Naša najpomembnejša pridobitev, novi skupni prostori, je pred nami, zato napnimo vse sile in jo čimprej uresničimo! Direktor TOZD TES: BOJAN VERNIG, dipl ing. TOZD BOR Za nami je devet mesecev gospodarjenja v letošnjem letu. Ob analizi uresničevanja planskih ciljev za to obdobje ugotavljamo, da so rezultati gospodarjenja ugodni. Pogoji gospodarjenja Čeprav smo dosegli dobre rezultate, nas spremljajo še posamezne težave, ki vplivajo na pogoje gospodarjenja. Prihaja do zastojev pri nekaterih strojih in uvajamo po potrebi tretjo izmeno na preši za 'umiranje, montaži in pri brušenju. Težave so s skladiščnim prostorom za gotove izdelke, katerega nimamo dovolj. Gotovi izdelki včasih po več mesecev ležijo v skladišču, ker objekt gradbeno ni pripravljen za montažo. Zaradi preveč prevzetih del za to obdobje smo zamujali z roki na nekaterih objektih, vendar moram poudariti, da smo sedaj uspeli priti z roki na tekoče. Kot smo pričakovali, nas ukrepi za zmanjšanje investicij niso prizadeli, saj imamo sedaj prevzetih del do maja prihodnje leto. Izpolnjenje plana proizvodnje V devetih mesecih poslovanja smo plan celotnega prihodka 35.770 din presegli za 17%, načrtovani dohodek 15.900 din pa smo presegli za 24 %. Čisti dohodek je večji od načrtovanega za 5 %. Iz tabele so razvidni še ostali kazalci uspešnosti. Prizadevali si bomo zmanjševati DIS in še posebno FIS stroške, ki so večji od načrtovanih za 20 %. Glavni vzrok zanje je večja udeležba kooperantov pri montaži. Klejarna 106% Lakirnica 106% Ročna I 100% V naslednjih mesecih pričakujemo večje doseganje norm, saj nam ta sistem nagrajevanja omogoča, da smo stimulirani od osebnih rezultatov dela. Žal nekateri posamezniki ne pokažejo pravega interesa za doseganje boljših rezultatov. Pokazatelji CELOTNI PRIHODEK porabljena sredstva DOHODEK Skupaj obr. iz dohodka ČISTI DOHODEK Za OD za stanovanjsko izgradnjo za družbeno prehrano Rezervni sklad OSTANEK OD Plan I-IX 1980 Izpolnitev Indeks 35.770 41.748 117 19.462 22.075 113 15.900 19.709 124 4.761 5.690 120 13.333 14.019 105 7.6?4 8.173 107 547 474 86 321 270 84 398 449 112 3.383 4.685 138 Učinkovitost dela Obračun individualnih normativov prvič ta mesec daje spodbudne rezultate. Poprečje doseganja TOZD je 104%, po oddelkih pa naslednje: Groba stroj na 101 % Fina strojna 104 % OD in VED V devetih mesecih smo porabili 7 % več za osebne dohodke kot smo načrtovali. Vrednost ED v tretjem tromesečju je bila 22.30 din, količnik učinkovito- 6 NO VOL ES Številka 15-24. oktober 1980 TOZD SIGMAT 1. POGOJI GOSPODARJENJA: Glavna značilnost gospodarjenja v preteklem 9-mesečnem obračunskem obdobju je bila neprestano pomanjkanje repro-materiala. To je imelo za posledice stalno spreminjanje proizvodnje in celo zastoje v proizvodnji. Najbolj pogostni zastoji v proizvodnji vsled pomanjkanja repromateriala so bili v obratu poliestra, kjer so skoraj vse surovine posredno odvisne od uvoza. Izpad proizvodnje airless aparatov, ki je nastajal zaradi istih vzrokov, smo dokaj uspešno nadomestili z drugo proizvodnjo. Nastale spremembe v proizvodnji so nam narekovale, da smo morali proizvodni plan nekoliko reba-lansirati. ZMOGLJIVOSTI Do konca 3. trimesečja prostorskih kakor tudi strojnih kapacitet nismo povečali kljub temu, da stopnja porasta to nujno zahteva. Ta problem bomo rešili šele v letu 1981, ko bomo proizvodnjo preselili v nove delovne prostore. Poprečno število zaposlenih je enako lanskoletnemu poprečju in jih bomo povečali šele, ko se bomo preselili v nove delovne prostore. PROIZVODNI PROGRAM Proizvodni program v kovinskem obratu se letos ni spremenil. V obratu poliestra pa smo bili prisiljeni vsled pomanjkanja naročil za PL podnožja proste kapacitete popdniti z drugimi proizvodi, kot so čolni, poliestrske stropne obloge, sidrni trakovi, cvetličniki itd. Veliko povečanje cen repromateriala nam je narekovalo, da smo tudi mi povečali cene nekaterih naših izdelkov, in sicer: cene betonskih mešalcev so se letos dvignile za 12%, industrijskih vrst 51% in PL podnožij 52%. Cene nekaterih pogodbenih uslug so se povečale celo za 77 %. V to nas je prisililo veliko povečanje cen repromateriala. Naj navedemo za primer nekaj najbolj kritičnih materialov. Cene črne pločevine so se dvignile za 162%, bencinski motorji 120%, PVC folija 203 %, poliestrska smola 65 %, aceton 186% itd. Našteli smo le nekoliko najbolj kritičnih materialov, vendar skoraj ni materiala, kateremu se v tem času ne bi povečala cena. Prav tako so se v tem času znatno povečale cene uslugam kot so transport, PT usluge, energija itd. Doseganje višine plana proizvodnje po posameznih artiklih je bilo odvisno predvsem od nabave ustreznega repromateriala. To je imelo za posledico stalno spreminjanje proizvodnih ciklusov, pri čemer pa je trpela tako kvaliteta kot delovna storilnost. Delati smo morali tisto, za kar je bilo možno zagotoviti repromaterial neglede na težave, ki jih tak način prinaša tako po proizvodni kot tržni strani. V kovinskem obratu nam je spreminjanje proizvodnje zaradi večjega asortimana izdelkov dokaj zadovoljivo uspevalo. Vse drugače URESNIČEVANJE PLANA PROIZVODNJE planirano doseženo % doseganje 1. betonski mešalci M 300 375 437 kom. 117 2. industrijska nihalna vrata 127 kom! * 29 kom. 3. ekspanzijske posode 31500 kom 31342 kom. ............ 36t 54t 355 kom. 3750 kom. 3290 kom 111t 99t 4. kovinska galanterija 5. airless aparati 6. ročne brizgalke 7. poliestrski izdelki 101,5 99,5 150 387 88 89 TOZD BOR (Nadaljevanje s 5. strani) sti (KU) pa 128,9 glede na ustvarjene rezultate dela. Po trimesečjih smo letos imeli poprečni neto OD: I. trimesečje 6377.0 din II. trimesečje 7361.60 din Dl. trimesečje 7878.35 din OD se je v obdobju I. — III. povečal za 23,6 %. Glede na uspešnost gospodarjenja in ustvarjeno akumulacijo bomo opravili poračun OD za obdobje I.—IX., ki znaša za naš TOZD 50,5 % mesečnega OD. Določeni izdatki: Iz spodnje tabele je razvidno, da tudi pri kilometrini in dnevnicah, ki predstavljajo velik strošek, ni večjega odstopanja od plana: Prodaja: Dolgi plačilni roki naših kupcev in tudi neredno plačevanje nas vodijo v vse večjo nelikvidnost. Kreditnih sredstev banke za ublažitev teh težav je vedno manj. Zaradi tega postajamo nesolidni plačniki našim dobaviteljem, ki nas z vedno pogostnejšimi opomini terjajo za poravnavo računov. Ostali činitelji Velik izpad v proizvodnji zaradi izostankov (bolniške) nam je tudi prinesel določene težave. Samo v prvem pollteju je bilo 8376 ur izostankov. Tudi red in disciplina sta nekaterim še tuja in se ne zavedajo, da ta faktorja vplivata na rezultate v TOZD. Zato je dolžnost nas vseh, da tudi v tej smeri naredimo korak naprej. 1. izdatki za reklamo in propagando po sredstvih javnega obveščanja 2. drugi izdatki za reki. in propag. 1. in 2. skupaj 3. reprezentančni str. v Jugoslaviji 4. izdatki za inteklekt. storitve 4. izdatki za avtorske honorarje 4. izdatki po pogodbah o delu 4. skupaj 5. dnevnice in službena potovanja v Jugoslaviji 6. nadomestila za uporabo avtomobilov za slu#>. pot. določeno za 1. 1980 porabljeno Indeks 99.980,00 I.-I X. 65.000 9.365 164.980,00 7.085 11.554,00 16.450 10.02 80.000,00 2.700,55 23.36 86.400,00 78.275,00 450.000,00 212.131,90 47,11 616.400,00 290.406,90 401.796,85 300.384,35 74.76 470.593,70 388.827,50 82.62 pa je bilo v obratu poliestra, kajti vsi izdelki so iz istega materiala in če ni poliestrske smole ali nekega drugega sestavnega elementa, tudi ni proizvodnje. Tako smo izgubili ogromno proizvodnih kapacitet vsled naše nemoči za spreminjanje proizvodnje, kajti kadar ni bilo materiala, ni bilo tudi proizvodnje. Razen izpadov proizvodnje, ki je nastajala vsled pomanjkanja repromateriala, pa je dokaj-šen izpad povzročala tudi odsotnost z dela, saj smo izgubili 9,6 % delovnega časa samo zaradi bolniških izostankov. Primerjalni podatki med letošnjim in lanskim obračunskim obdobjem nam kažejo dokaj zadovoljivo rast dohodka, saj se je povečal za 33 %. To je treba pripisati dobremu gospodarjenju s sredstvi, ki so kljub podražitvam ostala v planskih okvirih. Delovna učinkovitost se je iz meseca v mesec precej spreminjala in znaša v povprečju za 9 mesecev 1,219. Lahko rečemo, da je bila učinkovitost dela v posameznih obdobjih bolj odvisna od tujih vplivov kakor od prizadevanj delavcev. TOZD TKO URESNIČEVANJE GOSPODARSKEGA NACRTA TOZD TKO V OBDOBJU I. -IX. 1980 V tej informaciji prikazujemo uspešnost gospodarjenja v devetih mesecih letošnjega leta. Podani so tako načrtovani cilji kot dejansko doseženi. Prav tako je podana problematika, ki je spremljala izvrševanje sprejetih planskih nalog ter možnost izvršitve plana do konca leta 1980. 1. Uresničevanja ciljev V devetih mesecih letošnjega leta smo dosegli celotni prihodek v višini 84.715.000 din in ga presegli za 22,8 %. Na takšen rezultat ima predvsem vpliv notranja konsolidacija v TOZD, uveljavitev programa na trgu ter uspešna prodaja na trgu. Takšen rezultat prodaje ima vsekakor ugoden vpliv na formiranje dohodka, mase sredstev za osebne dohodke in sredstev za akumulacijo. 2. Doseganje dohodka V obdobju I. - IX. smo realizirali dohodek proti načrtovanemu v višini 148%. Na takšen dohodek je predvsem vplivala izredna visoka dinamika prodaje, kar je vsekakor zasluga TOZD BLP ter prilagajanja strukture prodaje potrebam naših kupcev in usklajenost gibanja nabavnih in prodajnih cen. 3. Doseganje sredstev za OD Načrtovano maso sredstev smo dosegli in tudi nekoliko presegli. Na presežek mase sredstev je vsekakor vplivala boljša organizacija, večja produktivnost ter zmanjšano število zaposlenih pri občutno večjem fizičnem obsegu proizvodnje. Takšen trend rasti produktivnosti bo moral tudi v bodoče naraščati, saj bodo OD vedno bolj odvisni od tega faktorja. 4. Pogoji gospodarjenja Pogoji gospodarjenja v devetih mesecih letošnjega leta niso bili najbolj naklonjeni doseganju še boljših gospodarskih rezultatov. Na področju večjih zmogljivosti in večje pretočnosti nismo mogli storiti ničesar, kar nam povzroča dodatne stroške. Na področju tržnega povpraševanja beležimo ugodne rezultate, kar skušamo v danih možnostih tudi usklajevati. Najbolj problematične pa so nabavne cene in stalna skokovita rast vseh vrst surovin in repromate rialov. TOZD SIGMAT V________________ (Nadaljevanje s 6. strani) 2. OCENA REZULTATOV PO- SLOVANJA ZA OBDOBJE 1 - 9 1980 celotni prihodek po plačani realizaciji 68.672 DIS stroški 35.580 devizna kompenzacija 4.635 skupaj DIS stroški 40.215 liksni stroški 4.327 minimalna amortizacija 764 obveznosti do BLP 740 skupaj porabljena sredstva 46.046 dohodek 22.608 obveznosti do DSSS 1.309 obveznosti iz dohodka 2.140 obveznosti od kreditov 181 zavarovalne premije 110 skupaj obveznosti iz dohodka 3.740 čisti dohodek 18.868 že porabljen čisti dohodek za OD 10.464 že porabljen čisti dohodek za stanovanjske 3 izgradnjo 640 že porabljen čisti dohodek za družbeno prehrano 371 skupaj porabljeni čisti dohodek 11.475 rezervni sklad 560 ostanek 6.835 OCENA RAZPOREDITVE Cl- STEGA DOHODKA ZA OBDOBJE 1. - 9. 1980 minimalna akumulacija 801 minimalno minulo delo 71 minimalni OD TOZD 9.854 DSSS minimalni OD DSSS Straža 458 minimalni OD OD DSSS Krško 318 minimalni OD BLP 355 minimalni OD 11.055 minimalni čisti dohodek 11.927 dejanski čisti dohodek (cena) 19.772 izjemni dohodek 2.264 čisti dohodek brez izjemnega dohodka 17.508 akumulacija 1.557 minulo delo 380 OD TOZD 13.880 OD DSSS Straža 659 OD DSSS Krško 532 OD BLP 500 OD TOZD in skupna poraba 13.880 stanovanjski prispevek 634 družbena prehrana 359 sklad skupne porabe 662 OD TOZD 12.225 že izplačane akontacije OD 10.464 razlika 1.761 enote dela 492.433 vrednost enote dela 24,83 Rezultati 9-mesečnega poslovanja so dokaj ugodni kljub naštetim težavam; so rezultat konjukture trga, boljšega gospodarjenja z sredstvi, žal pa manj povečanja delovne storilnosti. Problemu delovne storilnosti bo potrebno v bodoče posvetiti veliko več pozornosti; tu imamo še velike notranje rezerve kot so npr: organizacija proizvodnje, ki jo bodo omogočili novi delovni prostori, povečanje delovne discipline, ki še vedno ni na zadovoljivi ravni, zmanjšanje odsotnosti z dela, za katero smatramo daje še vedno prevelika itd. Glede na to, da je rast naših osebnih dohodkov manjša od rasti cen nekaterim prehrambenim artiklom, prizadeva to predvsem delavce z nižjimi osebnimi dohodki. Ker so osebni dohodki povezani z rezultati dela, moramo te rezultate na vsak način povečati do take mere, da bo omogočala take osebne dohodke, ki ne bodo ogrožali standarda delavcev. Vse to je odvisno od nas samih in moramo vložiti vse sile za doseganje te naloge. 5. Zmogljivosti Močno povečanje obsega proizvodnje nam je glede na obstoječe tako prostorske kot strojne zmogljivosti povzročala dokajšne probleme. Ti problemi se kažejo predvsem v naraščanju dodatnih stroškov najemnin in zakupnin skladiščnih prostorov, večjega števila režijskih delavcev in manjše produktivnosti. Rešitev tega problema bo omogočena z načrtovano gradnjo skladiščnih prostorov v naslednjem planskem obdobju. 6. Tržno povpraševanje Tržno povpraševanje po programu je ugodno in v stalnem porastu. Vsekakor je to vpliv boljše reklame in propagande, organiziranja potniške mreže na celotnem ozemlju države ter dejstva, da je program dokaj aktraktiven in trenutno še brez konkurence. To pa ne pomeni, da ne bomo programa stalno dopolnjevali ter iskali nove, izvirne rešitve v konstrukcijah in obliki. 7. Delovna učinkovitost in prisotnost na delu Delovna učinkovitost je v primerjavi z enakim obdobjem (Nadaljevanje na 8. strani) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta se iskreno zahvaljujemo OOS TOZD i u/«, * vr m i or ta poaar jene vence, sodelavcem TOZD TSP za denarno pomoč in TOZD TVP za podarjeni venec in izrečen) sožalja ji “fjlofka Murn Majda Gnidovec Štefka Palčič ZAHVALA Ob izgubi žene G LIVAR FRANČIŠKE-DRAGICE se najlepše zahvaljujem kolektivu TOZD TDP za množično spremstvo na njeni zadnji poti in denarno pomoč, ki ste mi jo podarili v najtežjih trenutkih. Še enkrat vsem najlepša hvala! Žalujoči: mož Franc, hčerka Sonja in sin Drago - ■> ( * \ ''U .. ' 'TUSs-*' ' " XS^>< ?iSL TOZD TV P (Nadaljevanje s 7. strani) lanskega leta neprimerno večja. Vendar je še vedno premajhna, predvsem v doseganju normativov. Tudi kvaliteta dela je boljša in raste. Slabše rezultate pa beležimo v prisotnosti na delovnem mestu. Vse več je boleznin, poškodb na delovnem mestu in doma ter neopravičenih izostankov. Vsi takšni in podobni pojavi znatno vplivajo na izvrše vanje planov in ustvarjanje dohodka TOZD. Predlog razporejanja čistega dohodka V nadaljevanju nam tabela „Predlog razporejanja čistega d oh odka“_ prikazuje ustvarjena sredstva ČD in njegovo razporeditev. Čisti dohodek smo razporedili v skladu s samoupravnimi sporazumi. Ravno tako smo pri razporeditvi sredstev za osebne dohodke upoštevali naše sporazume kot tudi družbeni dogovor SRS o razporejanju dohodka v letu 1980. Kot je razvidno iz tabele so sredstva ČD, akumulacijo ter sredstva za OD dokaj ugodna. Ravno tako je dosežena tudi VED v višini 25,90 za preteklih 9 mesecev nad planirano. Iz takšnih rezultatov nam sledi na področju OD poračun za obdobje I. — IX. v višini 631.000 din, kar znaša približno 70% poprečno mesečno izplačanih osebnih dohodkov v prvih devetih mesecih letošnjega leta. To je predlog delitve, dokončna odločitev pa je vsekakor na delovnih skupinah. Plan za IV. trimesečje Plan za zadnje trimesečje letošnjega leta nam nalaga ustvariti celotnega prihodka v višini 29.277.000 dinarjev, kar je vsekakor znatna obveznost, vendar uresničljiva. Plan ustvajen v tej višini nam daje ugodne pokazatelje v doseganju dohodka in formiranja vseh skladov, tudi sredstev za OD. Iz takšnega plana sledi, da je lahko VED za zadnje trimesečje 24,50 din, kar je že v skladu z republiško resolucijo, oz. je višji od sedanjega za 11,3%. Za uresničitev plana smo odgovorni vsi, zato se bomo ob obravnavi periodičnega obračuna dogovorili tudi za ukrepe, kako uresničiti plan zadnjega četrletja 1980. PREDLOG RAZPOREJANJA ČISTEGA DOHODKA ZA I. -IX. 1980 Minimal. akumulacija 1661 Minim. minulo delo 32 Minim. OD TOZD 7354 DSSS 769 BLP 1096 Minim. osebni dohodki 9219 Minim. čisti dohodek 10912 Planirani čisti dohodek 21122 Kritje 1 193,6 Izjem, dohodek 3792 Čisti dohodek brez izjem, dohodka 17330 Kritje 2 158,8 Akumulacija 3603 Minulo delo 211 OD TOZD 10782 DSSS 1127 BLP 1607 OD TOZD in skupna poraba 10782 — stan. prispevek 464 - druž. prehrana 238 Ko podajamo obračun našega dela za preteklo plansko obdobje, si moramo predstaviti nekaj splošnih in specifičnih dejstev, s katerimi smo se srečevali, in pregledati glavne rezultate naših prizadevanj. TRŽNO POVRPRAŠEVANJE Trend gibanja povpraševanja po naših izdelkih se je nadaljeval iz I. polletja. V vezanem lesu je še vedno velika konjuk-tura na domačem in tujem tržišču, obenem pa tudi narašča zanimanje za slojnati les in razne elemente iz slojnatega lesa. Še naprej padajo naročila za plastificirane predale in profile. Razveseljivo je, da je oživela prodaja sanitarnih sten in tuš kabin, tako da je proizvodnja stekla s prejšnjo zmogljivostjo, vendar se že pojavlja pomanka-nje reproma te rialov, t. j. aluminijastih profilov. Povečanje proizvodnje vezanega lesa nam omejuje pomanjkanje hlodovine, saj smo skozi vse obdobje obratovali z manj kot enomesečno zalogo. Finančno je to ugodno, vendar je prisotna stalna bojazen, da preneha dovoz. Skupaj z nabavo surovin vlagamo veliko prizadevanj, da bi šli skozi zimsko obdobje z vsaj enomesečno zalogo. Gibanje cen vstopnih surovin, stalno nara šča, posebno za bukovo hlodovino in iverice, tako da je proizvodnja na fazi iveric na meji rentabilnosti, posebno s 40 % zmogljivostjo te strojne linije. Izpad delno pokrivamo s povečano proizvodnjo v vezanem lesu, kar nam povzroča „špice“ v III. izmeni. DOSEGANJE PROIZVODNEGA N ČRTA IN PRIHODKA Načrtovano proizvodnjo smo v devetmesečnem obdobju kljub znanim težavam dosegali. Računajoč po planskih cenah smo proizvedli v 000 ND: Tukaj je ponovno dokazano, da se je struktura proizvodnje usmerjala predvsem na zahteve tržišča, kar pogojuje tudi doseganje cen, skratka, proizvajali smo tisto, kar nam je dalo boljše finančne rezultate in s tem tudi sredstva za akumulacijo in osebne dohodke, ki so rasli v okviru resolucije, ki jo je NOVOLES v celoti spoštoval. Ker so naši osebni dohodki akontativni, bomo izvršili za 9 mesecev poračun, saj je med izplačanimi in zasluženimi OD znatna razlika v naše dobro. DELOVNA UČINKOVITOST Če smo zadovoljni s proizvodnimi uspehi, pa ne moremo biti zadovoljni z gibanjem delovne učinkovitosti, saj nam že vse leto stagnira in je givanje v poprečju TOZD samo za 1 %. Veliko premeščanje delovne sile zares je gibanje v poprečju TOZD samo za 1 %. Veliko premeščanje delovne sile zares na delu tudi prisotnost na delovni nalogi. Medte mko ugotavljamo, da prihodi na delo, če izvzamemo prihode avtobusov niso problematični, pa je prisotnost na delu vredna kritike; v mislih imamo razne krajše ,,pavze", predvsem pa odhajanje z dela. Nujno je, da bomo morali samoupravni organi TOZD tudi o tem razpravljati na bodočih sejah. IZVAJANJE UKREPOV V PRIHODNJEM OBDOBJU Uspehi v 9 mesecih nas ne smejo uspavati, saj nam že plan za Iv. kvartal napoveduje manjšo proizvodnjo in s tem tudi VED. Še nadalje se bomo morali truditi, da izpolnjujemo plane, obvladujemo stroške in iščemo možnosti za izpolnjevanje proizvodnega programa. Pospeševati moramo proizvodnjo za izvoz, da si s tem zagotovimo uvoz prepotrebnih surovin. Samoupravne organe TOZD in kolektiv pa bomo sproti obveščali o rezultatih in morebitnih odklonih. — sklad skupne SORTIMENT PLAN DOSEŽENO iNDEKS porabe 548 VEZANI LES 112.950 129.037 114.27 OD TOZD 9532 PREDALI + PROF. 49.128 30.776 62.64 Akontacija OD TUŠ KABINE 9.507 7.447 78.33 I. - IX. 7884 TOZD 171.585 171.791 100.12 Razlika+ 1648 CEL. PRIHODEK 175.824 217.439 123.67 Enote dela 368045 ČISTI DOHODEK 45.168 72.036 159.48 Vrednost enote ENOTE DELA 1.157.399 1.193.293 103.10 dela 25,90 VED 23.15 28.76 124.23 TOZD LIPA I Pregled obračunskih pokazateljev devetmesečnega poslovanja in primerjava le-teh z letnim planom v TOZD LIPA nam pove, da se je celotna dejavnost v TOZD odvijala po začrtanih smernicah. 1. POGOJI GOSPODARJENJA: Pogoji za gospodarjenje se v našem TOZD niso bistveno spremenili v obdobju, ki ga analiziramo. Ponavljal bi samo že znane težave, ki izhajajo iz pomanjkanja proizvodnega prostora, skladiščnega prostora itd. Želel bi omeniti, da smo se že lotili akcij, kako bi posamezne probleme vsaj delno rešili. Tako imamo v izgradnji podaljšek skladiščne lope v površini 220 m2. Delo bo opravljeno do konca meseca. Za proizvodne potrebe smo kupili rabljeno stiskalnico od tovarne pohištva „TRUDBENIK” iz Bregane. Stiskalnica je dimenzije 2010 x 1300 mm, 6 etažna in jo bomo uporabljali za izdelavo vratnih kril, raznih fumiranj itd. Pri postavitvi se je sedaj malo zataknilo, ker TOZD TES, ki opravlja vsa potrebna dela pri postavitvi, nima na razpolago ljudi, da bi stiskalnico pripravili za obratovanje. Po zadnjih postopkih in ukrepih na področju uvoza nam je s polnim angažiranjem BLP, oddelka ZTO uspelo uvoziti večjo količino ročnega električnega orodja, ki smo ga že uporabljali pri monzažnih delih na objektu hotel „VERA” v Varšavi. Ta orodja nam bodo v veliko pomoč pri izvajanju montažnih del. Nabavili smo tudi nov poravnalni stroj, saj je stari že toliko izrabljen in zastarel, da se ga ne bi splačalo obnavljati. Opravili smo še manjša vzdrževalna dela, kot obarvanje ci-Honske postaje, ureditev skladišča lesa itd. POKAZATE1. H CELOTNI PRIHODEK PORABLJENA SREDSTVA DOHODEK skup. obvez, iz doh. ČISTI DOHODEK za OD za stan. izgr. za družb. preh. REZERVNI SKLAD OSTANEK č. D. Proizvodnja se je odvijala po sprejetih zadolžitvah pri čemer je prispevala konjukturnost naših izdelkov na tržišču. Trenutno imamo sklenjenih pogodb za pribl. 5 starih milijard dinarjev. Plan proizvodnje za 9 mesecev je bil presežen za 19,7 %. V septembru in delno v oktobru so se zmanjšala dela na montaži, ker gradbinci niso pripravili objektov do monzaže stavbnega pohištva. Situacija se bo izboljšala konec oktobra, novembra pa bomo morali montažo pojačati, ker želijo, da jim objekte razpremo. Iz podatkov za zadnje tri mesece znaša poprečje doseganja individualnih normativov 110 % s tem, da je rezultat za september precej slabši, saj znaša poprečje za TOZD samo 104,0% doseganja normativov. Vzrokov za tako nizko doseganje je več. Eden izmed glavnih je ta, da nismo pravočasno dobili ustreznega montažnega okovja s tem, da je del tega okovja potrebno dobiti iz uvoza. Ker niso odprta montažna dela, je zmanjšana montaža; s tem se je povečalo število delavcev v proizvodnji. In tako je nastal trenutni višek v proizvodnji. Da bi stanje normalizirali, smo formirali drugo izmeno na ozkih grlih v proizvodnji. Delovna učinkovitost se je gibala v mejah normalnosti. Je sicer nekoliko večja, zaradi česar dosegamo dobre proizvodne rezultate. Tudi izostanki z dela zaradi bolniške, poškodbe na delu in na poti domov v zadnjih mesecih padajo. Tako znašajo izostanki zaradi bolniške 5,4 % v zadnjih treh mesecih. II. URESNIČEVANJE PROIZVODNEGA PLANA Prikaz izpolnitve skupnega prihodka, dohodka in čistega dohodka za 9 mesecev v primerjavi s planom: Iz prikazanih podatkov je razvidno, da se realizacija plana odvija v mejah normale. V zadnjem kvartalu plana bomo morali paziti na materialne in fiksne stroške, kajti izdelana Težave, ki so nas spremljale v lanskem letu, so se kazale zlasti v visoki inflaciji. Ravno tako so se zaostrovali problemi na področju primanjkljaja v plačilni bilanci. Vzroki za težave so delno v neugodnih mednarodnih razmerah, so pa tudi posledica naših notranjih napak in slabosti. To nas je lani ob pripravah plana za letošnje leto opozorilo, da tudi letos ne bo lahko, zato smo se morali dobro pripraviti. V ta namen se je bilo nujno treba odločno usmeriti v povečanje obsega in izboljševanje proizvodnje, v spreminjanje njene strukture, kakor tudi v krepitev položaja gospodarstva v mednarodni delitvi dela, predvsem s hitrejšim povečevanjem izvoza. Da bi lahko to uresničili, moramo imeti trdne in realne plane. V Novolesu smo videli izhod v kratkoročnem planiranju - trimesečno planiranje. Tako je za nami tretje trimesečje ali v seštevku devetmesečni obračun. V nadaljevanju bomo analizirali in ocenili prizadevanja, naše uspehe ali neuspehe. l.a Pogoji gospodarjenja so se v primerjavi na prejšnja leta v razgraditev celotnega prihodka je pokazala, da je vrednost ED nizka, saj znaša samo 22,81. Da bi predvideno situacijo popravili, bomo morali res paziti na posamezne stroške. večih elementih močno poslabšali, le v dveh elementih pa so bili malo boljši. Naj najprej navedem boljše: nekoliko smo pridobili prostora v oddelku strojne obdelave in lakirnice. Še vedno pa nam primanjkuje skladiščnih prostorov za surovine (t. j. iverne plošče, furnir, lesonit in suhe elemente iz masivnega lesa). V površini znaša pridobitev 350 m2 v strojnem oddelku in v lakirnici 240 m2. Strojne zmogljivosti so se poslabšale. Gre za iztrošenost večine ključnih strojev. Na furnirski stiskalnici smo imeli letos dvakrat večja popravila, ki jih je izvršil Litostroj Ljubljana. To je povzročilo daljši zastoj in izpad proizvodnje, saj je vsakokrat stiskalnica stala več dni. Imeli smo strojelome na for-matni krožni žagi. Celo še neleto stara robna furnirka se je dvakrat polomila. Težave so bile z uvozom rezervnih delov. Najpogostnejše (Avare imamo na stroju mozničaika. Treba je pojasniti, da je ta stroj največje ozko grlo, saj mora medtem, ko strojni oddelek PLAN ZA 9 MESECEV 28.890.000 15.483.750 14.246.250 2.035.000 12.210.000 7.759.500 547.500 262.500 356.250 1.578.750 DEJANSKO IZPOL. ZA INDEKS 9 MESECEV 34.571.000 119,7 18.017.000 116,3 16.554.000 116,2 3.043.000 149,5 13.511.000 110,6 8.456.000 108,9 448.000 81,8 299.000 113,9 414.000 116,2 3.844.000 243,5 TOZD TPP V____________________________/ TOZD TPP \_______________________/ (Nadaljevanje z 9. strani) dela v nepolnih dveh izmenah, delati večinoma tri izmene. To pomeni, da po evropskih normah obratuje že 30 let. Tu ne gre samo za pogostne okvare, ampak predvsem za netočno in nekvalitetno izvajanje operacij dela. Največji problem pa je v tem, da je stroj tehnološki zastarel, kar se kaže v zamudnem nastavljanju (več ur) in v tem, da mora večina elementov trikrat skozi stroj, ker ob enem prehodu ne moremo izvršiti vseh potrebnih izvrtin. Sedanji, predvsem 'zvozni program pa zahteva veliko vrtanj. Tako vračanje elementov povzroča, da proizvodnja ne poteka tekoče, ampak se pojavljajo zamaški. Zaradi tega nam kljub pridobljenim novim 350 m2 površin primanjkuje prostora v strojnem oddelku. Tudi četrti ključni stroj izmed šestih je močno iztrošen; to je pretočna tračna brusilka. Iztrošenost se kaže v pogostnih okvarah, predvsem pa v nekvalitetnem brušenju. Pri površinski obdelavi se pojavljajo madežne površine, kar zahteva veliko popravil, prihaja pa tudi do reklamacij na kvaliteto. Proizvodnji program je bil sicer definiran že v lanskem letu, kar je v primerjavi z drugimi leti boljše, vendar se je med letom precej spremenil zaradi odpovedi naročil največjega inozemskega kupca Gerdaua. Tudi ZDA, od koder je naš kupec, je prizadela gospodarska kriza in začelo se je zmanjševanje naročil. Tako bomo od pribl. 70 planiranih kontejnerjev dosegli samo polovico. Seveda smo izpad pri tem kupcu nadomestili z nekoliko drugačnim programom pri drugem kupcu iz ZDA, IFC. Ta program je nekoliko nižjega ranga in je malo akumulativen. Najslabše pa je pri tem kupcu, da ima izredno dolge plačilne roke. Gerdau plačuje v 45 dneh, sladnji pa v šestih mesecih do enega leta. Mi dobimo sicer dinarsko pokritje, ni pa deviznih prilivov, od katerih so dodatni dohodki. S spremembo „Gota progra-ma“, ki ga je nadomestil „program Krka“, smo naredili poživitev z barvnimi variantami. Izredno dobro je bila sprejeta ijava hrastova fronta z čokoladno rjavim ogrodjem. To je pokazal sejem in sedaj trg, saj blago kar dobro prodajamo. Ravno tako gre na domačem trgu dobro v promet spalnica „Loara“, saj so skoraj vedno prodane, še prej ko pridejo iz proizvodnje. Ker smo dali izvoznemu programu prednost, za domači trg premalo naredimo. Cene: z novim programom „Krka“ in spalnico ,,Loara“ smo dosegli nekoliko višje cene, kljub temu pa nam zmanjkuje maneverskega prostora, saj naši stroški rastejo še hitreje. Najbolj so se povečali stroški za surovine (iverice, furnir, žagan les), energijo in stroški vzdrževanja. Naj navedem le podatek, da smo imeli samo za iverice nadstroška za 626 milj. Sdin. Omenjeno je bilo, da so se cene novega programa za domači trg v primerjavi s starim programom povečale za pribl. 20 %. Pri izvoznem programu pa so se cene povečalo v poprečju le za 6—8 %. Če vemo, da izvažamo okrog 70 %, nam je lahko jasno, da tudi devalvacija dinarja izvoznikom ni pomagala, saj je bila pri tem stimulacija zmanjšana od 27 %na 13 %. Uresničevanje proizvodnega plana. Z uresničevanjem proizvodnega plana ne moremo biti zadovoljni, saj ga nismo niti v enem mesecu dosegli. V devetih mesecih smo proizvedli za 72.363,000 din ah 81,75%. Nekatere vzroke za nedoseganje proizvodnega plana lahko razberemo že iz prej opisanih pogojev gospodarjenja. Vendar to niso bili vsi. Zaviralnih faktorjev je bilo še več. Oskrba z materiali ni bila pravočasna. V začetku leta nam je večkrat primanjkovalo iveric, kar je povzročilo zastoj v proizvodnji. Dvakrat smo se letos sestali s porabniki ivernih plošč v Novo-lesu in se dogovarjali, kako naj poteka oskrba s tem materialom. Da bi razbremenili No-volesov „etat“ iveric domačih proizvajalcev, smo se poslužili reeks porta (začasen uvoz iveric). To nam je zmanjšalo devizni priliv, vendar v tem položaju nismo mogli drugače. Nabava si je prizadevala in iskala za iverice poleg rednih dobaviteljev (Nazarje, Meblo, Brest, Bjelovar) še druge trgovske hiše iz Bosne in Hrvaške. Često pa so take iverice od začasnih dobaviteljev bile nekvalitetne. Velikokrat so bile nekvalitetne iverice iz Nazarjev, niso bile ravne ali pa so se razslojevale. Pogost pojav je bil, da smo dobili iverice v celem formatu, kar nam je povzročalo nemalo težav pri razkladanju in razrezu. / Zaradi večkratne zapore uvoza smo ostali za krajši čas brez furnirja. Čeprav je šlo le za nekaj dni v zamiku, je to tudi povzročalo zastoje v proizvodnji. Pri uvoženem materialu so bile večje ah manjše težave, tako tudi z lakom. Kakor vrednostni tudi fizični plan ni bil dosežen; predvsem je bil občuten izpad modemih spalnic „Krka“, ker jih zaradi večjih izvoznih obvez sploh nismo mogli lansirati v proizvodnjo. Ravno tako smo manj lansirali kot smo planirali tudi dnevnih sob „Krka“ in spalnic „Loara“. V kolikor bi proizvajali več domačega programa, bi gotovo višje izpolnjevali plan proizvodnje. Gospodarenje z delovnim časom. Če ocenjujemo razmere skozi doseganje norme, lahko rečemo, da smo dobro gospodarili s časom, saj smo dosegli norme v poprečju 115 % v devetih mesecih. Najnižje so bile dosežene norme v januarju — poprečno 108 %, najvišje pa v maju -122%. Domnevamo, da je za razmeroma nizko doseganje norm v januarju krivo pomanjkanje dela zaradi iveric in okvare na fumirski stiskalnici (en teden ni obratovala). Gledano z drugega zornega kota pa ne bi mogli reči, da smo dobro gospodarili s časom, saj je bila velika odsotnost z dela; dnevno ni bilo na delu pribl. 20 delavcev. Vzrok je bil bolniška, namišljena bolniška, neopravičeni izostanki in samovoljni izostanki z dela. Delavci so na sestankih delovnih skupin pravilno in ostro kritizirali tako početje nekaterih brezbrižnih delavcev. Zahtevali so, da naj bo disciplinska komisija strožja, vendar objektivna. Kritika ni bila zaman, kajti zadnji dve obravnavi sta precej „očistili“ tiste, ki so bodisi neopravičeno izostajali z dela ali odklanjali delo. Bilo je več takih delavcev, ki so bili odsotni več mesecev z dela kot na delu; tu ne računamo opravičene odsotnosti zaradi porodniškega staleža. Sedaj se že čuti zaostrena klima in teh izostankov je manj. Je še nekaj mlajših delavcev, ki kažejo skrajno neodgovornost in redno vsako soboto ostajajo doma, pa čeprav je redna delovna ali za delo določena. Če mislijo taki delavci z izostajanjem nadaljevati, si bodo napolnili mero za izključitev. Variabilne stroške smo sicer prekoračili, vendar za to ni bil vzrok v slabem gospodarjenju z materialom in surovinami, namreč predvsem zamenjava materialov, ki so bili dražji, ker ni bilo drugih ali pa so se ti podražili. Indirektni materialni stroški kažejo prihranek, ki je posledica ukrepa omejevanja vseh vrst porabe. Ta ukrep smo skušali kolikor je bilo možno dosledno uresničevati. Glede delovne učinkovitosti ne moremo biti povsem zadovoljni; čeprav se nam je režija zmanjšala za 7 delavcev, nameravamo od teh le nekaj nadomestiti. 2. Prihodek, dohodek in razporejanje čistega dohodka PLAN DOSEŽENO % PRIHODEK 104.460 91.522 87,6 DIR. STROŠKI 49.569 47.611 96,0 FIKS. STROŠKI 7.500 6.080 81,0 POR. SREDSTVA 59.416 58.383 98,2 DOHODEK 45.044 33.139 73,5 ČISTI DOHODEK 33.862 21.228 62,9 DEJ. Č. HOD. za RAZP. 32.146 24.620 76,6 AKUMULACIJA 2.312 1.313 56,8 OD TOZD 19.824 17.983 90,7 AKUMULACIJA OD 19.824 18.979 9,7 RAZLIKA OD — 996 ED 844.125 887.313 VED 23.48 20,27 86,3 Iz zgornje tabele je razvidno, Direktni stroški so bili dokaj da nismo dosegli planiranega visoki; dosegli nismo planiranih prihodka, dohodka in ne čistega dohodka. (Nadaljevanje na 12. strani) Najstarejši upokojenec DO Novoles Anton Golob iz Soteske je po vsej verjetnosti najstarejši upokojenec DO Novoles, tako po stažu upokojitve, saj so ga invalidsko upokojili že leta 1951, kakor po letih starosti, saj je izpolnil že 81 let. Jesenš življenja preživlja med številnimi vnuki in pravnuki. Doživel je zelo veliko; kot sam pravi, je bilo več slabega kot dobrega. Rodil se je v Jelovem pri Radečah v številni kmečki družini. Zaposlil se je že s šestnajstimi leti v tovarni cementa v Trbovljah, nato pa v tovarni usnja v Radečah. Poznal je številne revolucionarje, ki so izšli iz Trbovelj, med njimi tudi Miho Marinka. Več let je moral vzdrževati brata Janka in Janže-ta, ki sta bila kot komunista brez dela. Vendar so se le preživeli, čeprav včasih žena ni vedela, kaj bo drugi dan kuhala. Denarja ni bilo, trgovci pa so neradi dajali na „upanje”. Vedno je bil za napredne ideje, saj je bil v stari Jugoslaviji 12 let predsednik sindikata. Ko so prišli okupatorji — Nemci, je bil na spisku za preselitev, vendar se je zanj potegnil podjetnik, po rodu Švicar in je ostal. Brata sta že leta 1941 odšla v partizane. Anton je dal bratu puško in dosti sanitetnega materiala, ki ga je imel, ker je bil bolničar. Tako so imeli Nemci Golobovo družino za banditsko in marsikaj težkega so prestali, preden je prišla svoboda. Ob umiku Nemcev so bili na spisku za ustrelitev. Rešili so jih borci Črnogorske brigade. Po osvoboditvi je za nekaj mesecev odšel v Banat, nato pa je prišel na žago v Sotesko, kjer je bil kurjač. Na delovnem mestu je bil včasih tudi po tri „šihte” skupaj. Tu je tudi nevarno zbolel, ker je pri parnem stroju menjaval tesnila pri zelo visoki temperaturi. Tudi hrane takrat še ni bilo dovolj. Zdravniki so ga odpisali, ko so ga kot 100 % invalida upoko- Anton Golob s svojimi vnuki in pravnuki jili. To je bilo leta 1951. Le izredni skromnosti in volji do življenja se mora zahvaliti, daje preživel in dočakal tako starost. Kadil ni nikoli, pil pa, toda zmerno. Anton Golob je zgovorne narave in njegov spomin sega daleč nazaj. Vedno rad pove kakšno novico ali pa star doživljaj, ki ga na svoj način prikaže kot izvirnega. Za dobro besedo, ki je bila tudi plačilo, se je razdajal ljudem. Živel je »pod več vladarji”, kot sam zatrjuje, vendar mu je bilo in je še najlepše v novi Jugoslaviji. Antonu Golobu želimo obilo zdravja in zadovoljstva v krogu njegovih najdražjih in v našem krogu - upokojencev Novolesa! T. VIRANT -UPOKOJENEC tovariš Virant: Vašega pisma, v katerem ste opisali sovaščana Antona Goloba, sem bil zelo vesel in se vam zanj najlepše zahvaljujem. Upam, da se boste še oglasili. Prepričan sem, da bo vaš prispevek spodbudil še kakšnega našega bralca, da bo prijel za pero in nam napisal pismo,ki bo popestrilo naše glasilo. ' UREDNIK r --------------------N Gledališča in koncerti vabijo Zveza kulturnih organizacij Novo mesto je tudi letos pripravila zanimiv program gledaliških in koncertnih prireditev. V prihajajoči sezoni se bo na odru Doma kulture zvrstilo kar 23 amonmajskih gledaliških predsta v, od tega bo 9 predstav v vsakem od dveh večernih abonmajev ter 5 predstav v mladinskem gledališkem abonmaju. V Novem mestu bodo tako nastopili Tržačani z Molierovim ŽLAHTNIM MEŠČANOM. Mestno gledališče ljubljansko se bo to pot predstavilo z Cankarjevimi HLAPCI in Hacksovo komedijo MIR. Slovensko narodno gledališče Drama bo zaigralo Gogoljevega REVIZOR- JA, celjski gledališčniki pa bodo nastopili z Wudleijevo komedijo ODPRITE VRATA, OSKAR PRIHAJA, in z Jovanovičevo dramo PREVZGOJA SRCA. Šentjakobčani pridejo k nam z ljudsko igro v dramatizaciji Frana Žižka, MIKLOVA ZALA, zagrebško satirično gledališče JAZAVAC pa nas bo v tej sezoni zabavalo s Hadži-čevo komedijo PUNJENA PTICA. Mladi baletniki, ki jih združuje Lidija Sotlarjeva iz Ljubljane, nam bodo zaplesali najlepše odlomke iz znanih baletov Romeo in Julija, Labodje jezero, Don Kihot, Gusar, Gise-lle, Vrag na vasi in drugih. Za glasbene sladokusce je zveza pripravila program, se- stavljen iz najboljših, svetovno znanih izvajalcev, kot so pianist LEKSO TORATZE iz Sovjetske zvezei BOHUSLAV MA-TOUSEK iz Prage, naša pianistka Dubravka tomšiceva, pa še TRIO LORENZ in priljubljeni KOROŠKI AKADEMSKI OKTET. Abonente vpisujejo v pisarni Zveze kulturnih organizacij, v Domu kulture, vsak delavnik; cena gledališkega abonmaja je za odrasle (za vseh 9 predstav) 600.00 din, koncertnega pa 200.00 din (za vseh pet koncertov). Gledališki abomna lahko plačate v dveh obrokih. D. B. TOZD TSP v-----------------------) Za nami je 9-mesecev poslovanja v letošnjem letu in čas za pregled rezultatov gospodarjenja za to obdobje. Definitivna bilanca v tem trenutku ni možna zaradi nedokončnih rezulta tov plačane realizacije, pa tudi stroški proizvodnje še niso dokončno znani, predvsem velja to za 9. mesec. Tako je pred nami le ocena bilance, ki pa v bistvu ne odstopa od prikazane. Rezultat naše TOZD je za navedeno obdobje naslednji: (v 000 din) SKUPAJ PRIHODKI: 159.904 SKUPAJ PORAB. SREDSTVA: 102.805 DOHODEK: 5 7.099 OB V EZNOSTI IZ DOH.: 15.171 CISTI DOHODEK: 41.928 SKUPAJ PORABA O T 33.796 REZERVNI SKLAD: 1427 OSTANEK: + 6705 (Nadaljevanje z 10. strani) stroškov, ker tudi prihodka, ki izvira iz dosežene proizvodnje, nismo dosegli. Fiksni stroški so bili nižji, kar kaže, da smo pri stroških bili nekoliko skrbnejši gospodarji. No, skupaj porabljena sredstva so dokaj visoka, čeprav ne presegajo planiranih. Dohodek je bil dosežen le s 73,6 %, kar je manj za celih 26,4 %. Ravno toliko je dosežen čisti dohodek le s 76,56 %. Ker ni dosežen dohodek in čisti dohodek, je slaba tudi akumulacija, saj je dosežena komaj s 56,8 %. Od dohodka so odvisni tudi osebni dohodki, ki tudi niso doseženi in so pod planiranimi za 9,3 %. Vendar je bilo več izplačanih osebnih dohodkov kot je bilo doseženih; prekoračili smo jih za 5,5 % od doseženih. Od planiranih pa smo izplačali manj za 4,3 %. Če bomo izpolnili vsaj plan zadnjega tromesečja, bomo to negativno razliko pokrili oz. se nam nakazujejo možnosti za manjše povečanje osebnih dohodkov v zadnjem trimesečju. Vzroki za nedoseganje so bili opisani že v prvi točki. Vendar je treba poudariti, daje bil plan izredno visoko postavljen in pri Pogoji gospodarjenja Naša TOZD sodi med največje v No-volesu, po opremljenosti oz. zastarelosti stroje , stavb itd. pa med najslabše. Vse to seveda vpliva tudi na proizvodnjo, saj delati v takih pogojih pomeni oviro za boljše gospodarjenje, oz. postavlja pod vprašaj prevzemanje kvalitetnejših naročil. Tu mislim mimo standardne proizvodnje, predvsem na vrata za kuhinjske elemente, ki jih v zadnjem času delamo za ZRN. Proizvodnja omenjenih vrat je tehnološko na visoki ravni, kar pa nam naša oprema ne omogoča popolnoma. Zaradi utesnjenosti s prostori so velike težave pri transportu, s tem pa se povečujejo poškodbe na že izdelanih elementih. Težave s dobavo surovin so nas prisilile, da smo ponovno tem ni bil izpolnjen poglavitni pogoj, katerega je DS postavil pri sprejemanju tako visokega plana. Ta pogoj je bil nabava modernejše mozničarke, ki bi porabila manj časa za spremembo operacije in bi bilo možno vrtanje obenem in ne ob treh prehodih skozi stroj. Nismo še omenili velikih problemov, ki jih imamo letos s kartonsko embalažo. Zaradi po-mankanja natron papirja smo letos dobivali nesprejemljive kartone. Dogodilo seje, da smo morali že zapakirane izdelke odpakirati in jih zapakirati ponovno v nove kartone ali celo v dvojne kartone. Dogodilo se je, da nam so gotovi izdelki več dni stali na progah, ko smo čakali na kartone. To je povzročilo, da se je proizvodnja začela ustavljati. Ne mislimo, da so bili vzroki samo izven nas. V prvi točki je bilo omenjeno, da tudi mi nismo vsega naredili, kar je naša dolžnost. Ta graja pa ne gre vsem delavcem; večina je prizadevnih, le manjši del živi na račun prizadevnih. Vendar je ta negativni vpliv močnejši, saj hromi prizadevanja dobrih delavcev. Sistem izkoriščenosti kapacitet in obravnava samoupravnih odprli decimimico, ki kot prostor ne ustreza temu namenu. V decimimici žagamo predvsem les, Id ga nam nabavna služba in TOZD Žaga iz različnih vzrokov ne moreta dobaviti, to je predvsem elementov, različnih po debelini in številu. Sami žagamo tudi hrast, ki ga potrebujemo za izdelavo vrat kuhinjskih elementov za ZRN. Veliki so problemi tudi pri sušenju lesa, predvsem zaradi premajhnih kapa citet lastnih in drugih sušilnic. Prisiljeni smo iskati rešitve zunaj Novolesa. Vse to nas ovira močno že pri realizaciji sedanjega plana, vprašanje pa je, kako bo naslednje leto pri enakih pogojih; zlasti je vprašljiv izvoz v ZRN. Pri navedenih težavah, predvsem pri dobavi surovin, je projekt priprave lesne mase za našo DO, ki delovnih skupin bo gotovo mnogo takih slabosti odpravila. 3. Uresničevanje ukrepov Ob sprejemu letnega plana smo sprejeli vrsto ukrepov za boljše gospodarjenje. Nekaj teh nam je uspelo uresničiti delno, nekateri pa niso bili uresničeni. Uresničeni so bili tile ukrepi: — zmanjšali smo planirani uvoz, — dobro smo gospodarili z FIS stroški, — povečali smo izkoriščenost delovnega časa s premaknitvijo zajtrka pred šesto uro, Delno uresničeni so bili naslednji ukrepi: — zmanjšanje normativov pri repromaterialih nam je uspelo, pri surovinah pa smo delno; — nekoliko je bilo izboljšano planiranje materiala. Neuresničeni so ostali ukrepi: — nobeden od planiranih strojev za zamenjavo zaradi iztrošenosti ni bil nabavljen, najbolj pa pogrešamo mozničar-ko; — zaloge surovin in materialov nam kljub vsemu prizadevanju ni uspelo zmanjšati; — ni se zmanjšala odsotnost z dela, ker so posamezniki bili po več mesecev odsotni. Ing. STANE ŠTAVDOHAR se pripravlja, predvsem na mestu. Sedanji program Marseille dokaj ugodno prodajamo, težave pa so zlasti s prodajnimi cenami, saj so v nasprotnem primeru cene surovin in repro-materialov v stalnem porastu, tako da bomo kmalu stali pred vprašanjem donosnosti navedenega programa. Veliko več pozornosti moramo v bodoče posvetiti razvoju novih programov, kar sedaj zanemarjamo. Kakor se pohištvo dobro prodaja, pa imamo težave v proizvodnji, saj smo do sedaj realizirali le 94,4% letnega plana, čemur so v veliki meri pripomogle že naštete težave. Pri tem je zelo pomemben moment večje produktivnosti in boljša delovna disciplina, ki ni na najbolj zavidljivi ravni. Še vedno je preveč neopravičenih izostankov z dela, predčasnih odhodov na malico, predčasno zapuščanje dela, zapuščanje delovnega mesta med delom itd. Proti takim pojavom se sicer borimo v okviru razpoložljive kaznovalne politike oz. navedene pojave rešujejo v pogovorih, predvsem na samoupravnih delovnih skupinah. K temu lahko prištejemo še predčasne odhode z dela, na malico itd., kar znaša veliko število proizvodnih ur. Problemu nepotrebnih odsotnosti bomo v bodoče posvetili več pozornosti, zlasti preko samoupravnih delovnih skupin. Uresničevanje gospodarskega načrta Kot že omenjeno, je naša TOZD proizvodni plan dosegla le s 94,4% v 9 mesecih, ob polletju smo bili pod planom le za 5 %, medtem pa je gibanje dohodka v obratnem sorazmerju. Ob polletju smo dosegli 88 % planiranega dohodka, medtem ko beležimo sedaj 104 % planiranega dohodka. Rezultat navedenega je zelo ugodna prodaja, ki bi bila še boljša, če ne bi bil proizvodni plan v juliju in avgustu pod 90%. Izpadli plan proizvodnje bomo težko nadokna ih. Zato bodo naša prizadevanja v za -njem tromesečju težila za čim večjo izpolnitev proizvodnega plana, tako da bi bil naš končni rezultat čim boljši. MILAN ČOLNAR TOZD TPP -------------------------------- v Planinske novice \____________________________________/ Konec septembra je organizirala planinska sekcija pri športnem društvu Novoles zadnji letošnji pohod 26 ljubiteljev Ivanin s ciljem vrh Črne prsti Pozno zvečer smo se pripeljali do Litostrojeve koče na soriški planini. Po dobro prespani noči smo zgodaj krenili v strmine do vrha Možica (1602 m). Vzpon nas je precej „pre-švical”, a največji krivec mokrote je bila gosta megla, zaradi katere smo bili prikrajšani za prelepe razglede. Pot nas je vodila med jelševjem in po trav niških planotah do vrha Bače in čez eno uro na vrh Koble (1499). Od tu naprej se odpirajo lepi razgledi na okoliške doline in vrhove, vendar smo bili za te lepote prikrajšani zaradi goste megle. Seveda tu ni bla tako gosta, da ne bi videli številnih grmičkov borovnic in malin. kamenina Koble ni več dachsteinski apnenec, kakršen sestavlja vse glavne grebene Ju- lijskih Alp, temveč temnejši jurski apnenec. Med tem skalovjem so zelo strme senožeti, na katerih kosijo z derezami na nogah! Sena ne spravljajo v dolino, ker so pobočja prepadna, ampak ga vozijo na vrh Koble in šele od tod v Ba čo. Naporno je pač življenje gorjancev! Pot se začne zopet spuščati in nas pripelje na preval — Na Kalu (1364 m). Tu je med obema vojnama potekala držav na meja, na kar nas spomnijo ostanki žičnate mreže, mejnikov in porušenih utrdb. Pot se zopet dviguje, na močno pognojenih tleh seje razvilo bujno rastlinstvo raznih kislic, ščirov in kopriv, zato se planina imenuje tudi „V ščavju”. Med to floro pa so nekatere zelo redke cvetice, tudi edine na svetu. Zato ni čudno, da so tam zahajali številni botaniki spoznavat in občudovat redko rastlinstvo. Na žalost pa postaja to še bolj redko zaradi številnih „ljubiteljev cvetja”, ki se okitijo z šopi rož. Zato vsi upoštevajmo v planinah načelo: ne trgaj in ne uničuj cvetja! Čez pol ure hoje smo prišli do sten Črne Prsti, ki jih premagamo z vzponom po ozkem žlebu, imenovanem Žrelo. Še nekaj obme nase našo pozornost: tla niso več beli dachsteinski apnenec, temveč temnorjavi jurski skrilavec. Pogled od daleč na vrh Črne prsti nam odkrije to kamenino sredi Organizatora planinskih pohodov Boštjan Japelj in Marko Švent pred domom na Črni prsti. belega skalovja kot čmo liso, po kateri je vrh dobil svoje ime. Skrilo\ci so precej nepropustni za vodo. Zato je razumljivo, zakaj smo na vrhu pri koče zagledali manjšo mlako. Koča na Črni prsti, 1844 m, stoji na vrhu Črne prsti. Preuredili so jo 1. 1956 iz bivše italijanske utrdbe; sedaj je bila zopet v obnavljanju. Po daljšem odmoru smo krenili z vrha v globoko kotanjo pobočja vrhov Lišča in Črne gore. Spust je bil nevaren zaradi spolzkih tal in že utrujenih nog. Po 3 do 4 urah smo prišli do našega zadnjega cilja — gostilne Pristavec pri Bohinjski Bistrici, kjer nas je čakal avtobus. Že je padel mrak, ko smo prišli do Zoisovega gradu, katerega solastniki smo. Res da bo adaptacija in oprema gradu draga, imeli pa bomo izreden po-čitniško-rekreacijski objekt v hribih. S tem ogledom se je končal naš izlet in pomenil je tudi konec letošnjih pohodov (štirih) v planine. Upajmo, da jih bo drugo leto še več in da se jih bomo udeležili še v večjem številu. SAMO AŠ Čas, ko preverjamo usposobljenost Jesen je letni čas, ko v oboroženih silah že mnogo let na številnih vajah, preizkušnjah in drugih oblikah obrambne vzgoje in pouka za obrambo preverjamo vse tisto, kar smo v zadnjem času dosegli. V zadnjem jesenskem času so na vajah enot TO, JLA in drugih dejavnikov splošne ljudske obrambe predvsem dali poudarek krepitvi medsebojnega delovanja in povezovanja. Primer, kako naj bi tako delovanje potekalo in katere oblike naj bi dobilo, je pokazala tudi vaja „NIČ NAS NE SME PRESENETITI”, ki je bila v zadnjem jesenskem času in je zavzela v teh mesecih vse širše družbene dimenzije. Vanjo se prek najrazličnejših oblik obrambnega in samozaščitnega usposabljanja vključuje vse več temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti, vse več občanov in delovnih ljudi. Akcija je že do sedaj pokazala, da je moč kvalitete obrambnih in samozaščitnih priprav pravzaprav v njihovi vseljudski širini in je opozorila na številne nove oblike in načine vključevanja v te priprave. Pri tem ima svoje pomembno mesto tudi LO in DSZ naše delovne organizacije, ki se je do sedaj uspešno vključevala v krepitev obrambne in samozaščitne moči naše samoupravne socialistične družbe. V to akcijo so bile vključene vse specializirane in splošne enote, komiteji za LO in DSZ, štab CZ, TO in narodna zaščita, ki je urejena kot ena najširših oblik uresničevanja pravic in dolžnosti na področju LO in družbene sa mozaščite. Organizirana je zaradi zavarovanja pogojev dela družbene lastnine in objektov skupnega pomena ter za zagotavljanje varnega življenja. Ker ta akcija poteka že vse leto, se tudi naše enote skozi vse leto izpopolnjujejo in izobražujejo, da se bodo lahko zopet pomerile in pokazale svojo sposobnost na naslednji vaji, ki jo v kratkem pričakujemo. REZKA MUHIČ TOZD TPI "Ze v analizi gospodarjenja za I. polletje 1980 smo ugotavljali, da bodo osnove za dobro gospodarjenje in izpolnitev sprejetih planov za leto 1980 v II. polletju oziroma v 3. trimesečju še slabše kot so bile v prvi polovici leta. Pričakovali smo, da bo premalo naročil za predale, premajhna dobava hlodovine za žaganje, da se bodo nabavne cene surovin in repromaterialov še nadalje skokovito povečevale itd. ter da bomo imeli vsled tega motnje in zastoje v proizvodnji in tu icSlab še ekonomske rezultate. Kljub temu, da so bili podvzeti ukrepi, da do teh motenj ne bi prišlo, so te bile in vsled tega tudi proizvodnji in in ekonomski rezultati niso taki, kot smo jih sprejeli z letnim planom. Letni plan proizvodnje predalov je izpolnjen samo z 68,9% (normalno bi bilo 755,0 %). Izpad proizvodnje iz prvega polletja, ko je bil ta samo 2.323 m2, je v zadnjem trimesečju narastel na 20.944 m2. Vzrok za tako veliko nedoseganje proizvodnje predalov je v pomanjkanju naročil za normalno dvoizmensko delo. V zadnjih 3 mesecih druga izmena ni obratovala 21-krat, to pa je toliko, kot da bi ves mesec delali samo v eni izmeni. Tudi storilnost je v teh mesecih padala, saj smo po izmeni dosegali manjšo proizvodnjo kot prej, predvsem zaradi majhnih in razdrobljenih serij. Nastajali so problemi dobre in ekonomične zaposlitve proizvodnih delavcev. Iz proizvodnje predalov je bilo enkaj delavcev zaposlenih na žagi, ostali pa so izkoriščali letni dopust ali opravljali neproizvodna in slabo donosna dela kot so čiščenje, pospravljanje in urejanje odpadkov, deponije odpa ktov itd., kar je povzročilo veliko povečanje za-stojnih ur delavcev, bi sicer morali delati v proizvodnji in proizvajati izdelke. Letni plan proizvodnje žage je izpolnjen v preteklih 9 mesecih s 74,8 %, kar je še zadovoljivo kljub temu, da smo v zadnjih 3 mesecih proizvedli namesto planiranih 4.420 m3 samo 4.029 m3 ali za 400 m3 žaganega lesa premalo. Manjša proizvodnja žaganega lesa je posledica premajhnih dobav hlodovine oziroma velika bojazen, da bo v zadnjem trimesečju še veliko manjša dobava. Z zalogami 1000 m3 hlodovine konec septembra hočemo vsaj delno ublažiti prevelik izpad proizvodnje v zadnjih 3 mesecih leta. Storilnost in delovna učinkovitost v žagalnici se je v zadnjem obdobju popravila oziroma povečala. Ker je bil fizični obseg proizvodnje v celotni TOZD v I. polletju izpolnjen z 98,7 %, v zadnjih 3 mesecih pa samo z 90,6 %, smo v 9 mesecih izpolnili samo 72 % letnega plana proizvodnje. Ta vpliva tudi na finančne rezultate poslovanja TOZD obra vnavanega obdobja, katerih ocena v primeijavi z letnim planom je sledeča: CELOTNI PRIHODEK direktni in fiks. stroš. minimalna amortiz. obveznosti do BLP Skupaj porab, sredstva DOHODEK obveznosti do DSSS obresti od kreditov Zavarov. premije druge obv. iz dohod. Kompenzac. iverice Skup. obv. iz doh. CISTI DOHODEK Plan za 1. Ocena doseg. Izpolnitev 1980 let. plana v 000 din L—IX. 1980 % 144.421 107.722 74,6 87.241 64.930 74,4 2.381 1.786 75,0 2.298 1.869 81,6 91.920 68.585 74,6 52.501 39.137 74,5 3.113 2.367 76,0 1.481 1.191 80,4 502 377 75,0 4.625 4.149 89,7 13.410 10.006 74,6 23.131 18.090 78,2 29.370 21.048 71,7 Plan za 1. 1980 Ocena doseganja I.-IX. 1980 Izpolnitev let. plana PREDLOG RAZPORED. ČD: 22.062 - izjemni dohodek 5.574 4.614 82,8 — akumulacija 2.583 2.962 114,7 — minimalno delo 2.325 1.520 65,4 - OD za DSSS 2.237 1.653 73,9 - OD za BLP 1.534 990 64,5 — stan. prispevek 650 472 72,6 — družb, prehrana 180 135 75,0 — sklad, skupne porabe 1.200 512 42,7 — za OD tozd 11.934 9.204 77,1 Akont. izpol. OD TOZD 8.098 Razlika + 1.106 Porabli. enot dela 480.555 359.980 74,9 VED (vrednost enote dela) 24.83 din 25,57 din 103,0 Iz navedene ocene rezultatov 9 mesečnega poslovanja in primerjave z letnim planom ugotavljamo predvsem sledeče: — celotni prihodek je za malenkost izpd, dočim je sam dohodek malenkostno iznad predvidevanj za 3/4 letno obdobje; — čisti dohodek je nižji (samo 71,7 % namesto 75,0 %) predvsem zaradi večjih obveznosti iz dohodka, katere pa se izračunavajo na podlagi lanskoletnih rezultatov in plana za letošnje leto; — izjemnega dohodka in akumulacije je bistveno več kakor pa je bilo z letnim planom predvideno, manj pa je sredstev za minulo delo in sklad skupne porabe (do teh zamikov je prišlo vsled obračuna po SS o razporejanju sredstev iz ČD). Sredstev za osebne dohodke v smo ustvarili nekaj več (za 2,1 % letnega plana). Akontacije OD so bile obračunavane nižje kot smo planirali in tudi dejansko dosegli, predvsem iz raroga omejevanja rasti OD in povezanosti z rastjo dohodka (stabilizacijski ukrepi). Razlika je + 1.106.000 din ali za 13,6 % več sredstev za OD, kot jih je bilo v 9 mesecih akontativno izplačano. „ , , . Ta ostanek sredstev za OD pa zarar id imenovanih stabilizacijskih ukrepov ni možr no v celoti porabiti za OD, ampak samo del tega, to je pribl. 5,8 % devetmesečnih akontacij ali približno 50 % po-prečenga mesečnega OD. Vrednost enote dela (VED) je po 9 mesečnih rezultatih sicer precej velika in tudi za 3,0 % večja kot je bila predvidena z letnim planom, vendar take ne moremo' za naslednje obdobje obračunavati ker nam predvidevanja kažejo, da se bodo rezultati v zadnjem trimesečju še močno poslabšali. Pri sestavljanju plana proizvodnje za zadnje trimesečje so se pojavile velike težave vsled predvideno zmanjšanih dobav jelove hlodovine in velike nesigurnosti pri pokrivanju planirane proizvodnje plastificiranih iveric z naročili. Tako je planirana proizvodnja JŽL za zadnje 3 mesece zelo nizka in predstavlja le 15 % letnega plana ali 60 % plana za četrtletje. Izpad dobav hlovodi-ne bo pribl. 3.600 m3 (letni plan 20.000, pričakovana dobava 16,400 m3). Letni plan (fizični) žaganega lesa bo izpolnjen samo s 86 %. Z najmanjšo možno kapaciteto (1-izmensko delo z vključenim uslužnostnim razžagovanjem) bo s predvidenimi količinami hlodov žaga lahko obratovala samo do sredine decembra. Ker takrat ne bo prav nobenih zalog hlodov, je zelo vprašljivo obratovanje žage tudi v januarju in februarju 1981. Do delnega zmanjšanja teh težav bo prišlo, če bomo realizirali pravkar sklenjeni dogovor o uslužnostnem razžago-vanju hlodov. Plan proizvodnje plastificiranih iveric je za zadnje trimesečje normalen z 1/4 letnega plana, vendar je njegova izvršitev zelo vprašljiva zaradi velike negotovosti pridobitve dovolj naročil za to proizvodnjo. Prodajna služba ne zagotavlja pokritja plana z naročili. Če bi hoteli plan izpolniti, bi sedanji 3-mesečni plan plastificiranih iveric moral biti zaradi manjše proizvodnje v obdobju junij — september večji še za nadaljnjih 16.200 m2 (več kot polovica 1 mes. proizvodnje). Predvideno je, da bo letni plan (ob izpolnitvi plana za IV. trimesečje!) proizvodnje plastificiranih iveric izpolnjen samo z 95 %. Vsled težav je v eni in drugi proizvodnji realno pričakovati, da bo planirani fizični obseg proizvodnje v TOZD izpolnjen samo z 90% ter da ob koncu leta ne bo prav nobenih zalog hlodov za proizvodnjo ob koncu leta in januarju prihodnjega leta. Vse navedene težave in pa tudi povečanje stroškov proizvodnje zaradi podražitev iveric in folije bodo tako močno negativno vplivali na rezultate v Pomisli, kakšna smola! Prav zdaj, ko sem si priboril deset dni „bolniške” me je zgrabil išijas. Novo predsedstvo OK ZSMS V ponedeljek, 6. oktobra, je bila sklicana 4. seja občinske konference ZSMS Novo mesto TOZD TPI V________________________s (Nadaljevanje s 14. strani) zadnjem trimesečju, da je za to obdobje plansko izračunana vrednost enote dela samo 23,81 din in da bo ustvarjenega dohodka v tem obdobju sorazmerno do sedaj doseženemu precej manj (namesto 13.363,000 samo 11.655.000 din). Ob upoštevanju ocene 9-mesečnih rezultatov gospodarjenja in predvidenih rezultatov dela v zadnjem trimesečju ugotavljamo, da bo celotni prihodek in dohodek nekaj izpod planov za leto 1980, vendar zaradi tega ne tako slab, da ne bi bili z njim še vedno dokaj zadovoljni in tudi predlagali za zadnje trimesečje povečanje VED iz seda njih 23,00 na 24,00 din. Direktor TOZD: STANE ŠOBAR v veliki dvorani doma JLA. Seje se je udeležilo okoli 100 delegatov in gostov iz raznih organizacij in društev. V prejšnji številki glasila je bil objavljen seznam kandidatov za novo predsedstvo O. K. Z veliko večino so bili sprejeti: predsednik in podpredsednik za dobo 1 leta, sekretar in ostali člani za dobo 2 let. Ob tej priložnosti bi se v imenu vseh DPO Novolesa zahvalil dosedanjim članom za njihovo požrtvovalno in plodno delo, novim pa želim čimveč uspeha in dobrega sodelovanja. Sprejet je bil še a kcijsko-politični pro gram za obdobje 1980-1982. Tega lahko dobite pri predsedniku OO ZSMS na TOZD. Ko že pišem o programih dela, bi rad pokazal še na nekatere naloge, ki čakajo našo organizacijo v zadnjem četrtletnem obdobju: 1. številno povečati aktivnost OO po TOZD. Kjer ni osnovne organizacije, zadolžiti DPO, da skupno pripravijo poročilo o vzrokih in možnostih ustanovitve OO ZSMS v njihovem TOZD. Vsaka OO ZSMS naj si v svojem TOZD poišče mentorja (sposobnega človeka , ki je ne kdaj deloval v mlad. organizaciji), da bi jim svetoval in pomagal pri delu. 2. Sestava akcijskega programa za naslednje leto. To bi bilo potrebno sestaviti čimprej, da bomo lahko naslednji mesec na koordinaciji sestavili skupen program, ki ga bomo poslali na OK in našim DPO. 3. Povečati družbenopolitično izobrazbo našega delavca— mladinca. V novembru bo začetek že ustaljenih oblik izobraževanja, ki jih organizira komisija za idejno politično delo pri OK. Naloga OO je, da pripravijo čimveč članov za eno izmed oblik izobraževanja. Saj bodo mladi z pridobljenim teoretičnim znanjem in boljšo osveščenostjo prispevali k boljšemu delu in hitrejšemu razvoju. Družbenopolitične organizacije bi se morale zavzemati za čim boljšo vključevanje mladih v družbenopolitično delo, kjer si mladi pridobijo nove, pomembne izkušnje za na aljnje delo. Kajti mladi so glavni potencial članov vseh organizacij in društev. Ne pozabimo na rek: KAR SE JANEZEK NAUČI, tO JANEZ ZNA IN DELA! SAMO AŠ IZREČENI UKREPI PRAVNOMOČNO IZREČENI DISCIPLINSKI UKREPI OD 4. 9. 1980 DO 1. 10. 1980 TOZD TDP 1. MARU A ZUPANČIČ: -neupravičen izostanek z dela — javni opomin 2. MARTIN LONGAR: -neopravičen izostanek z dela — javni opomin _ 3. ANICA ŠIMIC: — neopravičen izostanek z dela — javni opomin 4. JOŽO BUCIČ: — neopravičen izostanek z dela — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo treh mesecev. 5. SLOBODAN MAĐARE-VIČ: — odklonil delo brez opravičenega razloga in zapustil delovno mesto — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo šest mesecev. TOZD TPP 1. STANE ŽAGAR: - sedem neopravičenih izostankov z dela — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo ene- * gel letel 2. DARINKA FIDERŠEK: -trije neopravičeni izostanki z dela — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo šest mesecev. TOZD UPA l.JOŽE ŽUGIČ: — neopravičen izostanek z dela, samovoljno zapustil delo - javni opomin. TOZD TGE 1. MITJA KONCILJA: - dva neopravičena izostanka z dela -javni opomin. 2. MARJAN ANDREJČIČ: — dva neopravičena izostanka z dela — javni opomin. 3. CIRIL TOMŠIČ: - prihod na delo v vinjenem stanju in uživanje alkohola med delom — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo šest mesecev. 4. JOŽE ZUPANČIČ: - prihod na delo v vinjenem stanju, nevestno in malomarno opravljanje dela — prenehanje delov nega razmerja, pogojno za dobo enega leta. TOZD BOR 1. FRANC AUGUŠTIN: -prihod na delo v vinjenem stanju — javni opomin. 2. FRANC POMPE: - odklonitev dela brez opravičenega razloga — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo treh mesecev. r TOZD TAP V obdobju leta 1979 za 20,92%, kar tudi pove, da bi se smela sredstva za BOD povečati le za 15,69% glede na enako obdobje preteklega leta. Sprejeta PREDLOG DELITVE ČISTEGA DOHODKA ČISTI DOHODEK 1. rezervni sklad 2. svobodna menjava 3. BOD iz minulega dela 4. BOD TAP 4. 1. — že izplačano 4. 2. — razlika 1—9 5. sklad skupne porabe 5.1. - za prehrano 5. 2. — za stan. gr. sporazum 5. 3. — za ostali del SSP 6. za poslovni sklad solidarnost v Novolesu in glede na dejstvo, da je dohodek v Novolesu večji za 47 % glede na isto obdobje 1. 1979, pa nudi možnost, da za izplačilo BOD porabimo precej več. Čisti dohodek je realiziran v višini 32.120.000 din ali 78,05 % letnega plana, kar je zadovoljivo. Delavski svet TOZD je na svoji seji 9. 10. razpravljal o delitvi čistega dohodka. Ob upoštevanju določil samoupravnih aktov in upoštevanju omeji- (Nadaljevanje z 2. strani) Iz tabele je razvidno, da je bilo s planom zastavljeno gospodarjenje uspešno. Izredno obvladovanje direktnih stroškov (za 2.658.000 Prihodki so le za 2.500.000 din izpod planiranih. Vzrok za to lahko pripišemo izključno izpadu v proizvodnji plošč in s tem povezanemu izpadu prodaje za najmanj 3 — 4.000.000 din. TOZD BLP V _________— din) glede na prihodke, je rezulat uspešnega obvladovanja planskih cen v nabavi v prvem polletju ter prihrankov na surovinah in pomožnih materialih in tako v največji meri vpliva, da je dohodek za pribl. 831.000 din večji od planiranega. Doseženi dohodek v višini 39.552.000 din je večji od dohodka, doseženega v enakem Glasilo „NOVOLES" ureja uredniški odbor. Glavni, odgovorni in tehnični urednik Vanja Kastelic. Izdaja delovna organizacija „NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto — Straža. Naklada 2800 izvodov. Stavek, film in montaža: DITC, tozd Dolenjski list. Tisk: DITC, tozd Tiskarna Knjigotisk. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421 — 1/72 z dne 31. januarja 1978. (Nadaljevanje s 1. strani) v začetku leta še nismo imeli pokazateljev, ki bi dovolj jasno opredeljevali prodajne možnosti salona. Tudi občani se v glavnem pohvalno izražajo o delu salona. To pa ne pomeni, da letni plan v 000 din 80 prihodek 46.800 dohodek 7.449 čisti dohodek 5.041 ZAKLJUČEK Do konca leta so pred nami še 3 meseci. Angažirali se bomo, da bomo izpolnili tudi to zadnjo etapo tega leta vsaj tako kot prve tri. Ob tem pa se že sedaj pripravljamo na plan 1981 in na ukrepe, ki ga bodo morali spremljati. Prav gotovo moramo ostati zadovoljni s tem kar nudimo in kakor delamo, ampak je potrebno iskati novih možnosti in se še naprej truditi za čimbolj korekten in vljuden odnos do kupca. Preglednica ponazarja, kako smo dosegli osnovne planske elemente Salona: doseženo 1-1X80 % 46,959 100 6.339 85 4.550 90 bo izredno važno nadaljnje povečevanje izvoza in omejevanje uvoza. Zagotoviti bo potrebno niz kritičnih surovin in podobno. Da bomo kos tem nalogam, se moramo nanje pričeti pripravljati že sedaj. Direktor TOZD Blagovni promet: VILI PAVLIČ, dipl. ing. tev, ki jih v zvezi delitve osebnih dohodkov narekuje zvezna in republiška resolucija, daje naslednji predlog začasne delitve čistega dohodka: 13.614 774 584 1.307 876 32.120 989 471 1.078 14.388 2.667 12.418 Predlagana delitev nam daje: — pravico, da na račun razlike BOD za obdobje januar —september razdelimo približno 50 % mesečnega osebnega dohodka; — pravico, da povečamo sredstva za stanovanjsko gradnjo, in — možnost, da zadovoljivo povečamo poslovni sklad, ki nam je potreben tako za tekoče poslovanje kot za predvidene naložbe. Ob koncu je prav, da se zahvalimo vsem, ki so s svojim delom prispevali, da je TOZD uspešno izpolnil planske naloge tega obdobja. Direktor TOZD: CIRIL PUNGARTNIK *************************>*** 0>O Pridružite se nam! Vabimo vse, ki imajo veselje do ljudskega plesa, naj se včlanijo v naše društvo. Vaje imamo vsak torek ob 19. uri v Domu JLA v Novem mestu v učilnici številka 2. V družbi veselih ljudi se boste sprostili, spoznali nove obraze, hkrati pa razveselili sebe in ljubitelje folklore! Folklorno društvo „KRES" j j j j j j * j j j * j j j j j j j j j j j ♦ t j *****************************