TRST, sreda 15. aprila 1959
^to XV. . St. 90 (4244)
PRIMORSKI DNEVNIK
Gena 30 lir
Tel.: Trst 94-638, 93-808,
37-338 . Gorica 33-82
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
fctlt ,,y°: UU MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON 93-803 IN 94-631 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA K. 2* —	NAROČNINA:	mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 Ur, polletna 2500 Ur. celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 Ur,
^UŠov , ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pelllco l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 ln od 15. do 18. — Tel. 37-338	— CENE	FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 dm — p<>stn>
*! Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 Mr. — MALI OGLASI: 30 Ur beseda.	tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v LjuDljanl 6uo-/u/s-jto
Nove zahteve za Pellovo ostavko! Du,.,esovo st?n|e
. Vf .f	j.	n;Se	je	poslabšalo
?pori v Vatikanu zaradi <^veta^>» sumij«»bnoj a«.«,r.!«.tv«rbe»».e-
Tudi katoliška «Union valdotaine» prizadeta? - Segni zopet Zavlačuje: danes ni sprejel zastopnikov državnih nameščencev Hud Sturzov napad na Fanfanija in Matteia
^	(Od	našega	dopisnika)
S o p.jT Tudi med današnjim nadaljevanjem raz-*W°Vi zunanji polit iki pred poslansko komisi-Siulian zadeve sta socialist Lombardi in komu-' in	kritizirala	sporazum o atomskih
0LP,ell.ovo newyorško izjavo. Lombardi je
terpelacije v zvezi z nezadovoljstvom prebivalstva v Po-lesine, k.ier se govori, da bodo zgradili raketna oporišča. Socialist Caleffi pa je izjavil, da se glede tega vprašanja PSI in KPI popolnoma strinjata, čeprav so med njima razlike. Ko je govoril fašist Ferretti, so ga komunistični senatorji burno prekinili, ker je dejal, da je nerazumljivo, «kako more obstajati v Italiji komunistična partija, ki je pripravljena izdati državo«. Za Ferrettijem je govoril senator Secchia. Rekel je, da ima Pella diktatorsko mentaliteto ter poudaril, da je sporazum o izstrelkih protiustaven. S strani vladne stranke je govoril samo senator Men-ghi ter seveda izrazil svoje zadovoljstvo s Pellovo politiko. Razprava se bo nadaljevala prihodnjič. Do sedaj je vpisanih 16 govornikov. Poslanci pa so danes poslu-
8* D^,ltek ^kvidacije >, ko, J in Adena-h%iie ?Vje Posledica £ Politike Moloto-sirJfga W morala I-nove zunanje-utaiKenro ’ namesto da auantsko po-** 1 je dodal da Ni obVB Cer dolžna izvr-Sk ^znosti glede o-> v sk,V®> toda to mo-7I0, ti ,^‘adu z odgovor-
6*°>"ovJeVma zanj°-
‘A ,esa l0_i-nIIln?nju je zali;; :istrel]f„ t, da ima An-8°' da i ju .nikakor pa ni 2 nniv i Llma Italija, ka-
•	ni i1,iit10ve UP°-
'' L Pajett, odločilen. Giu-V-Ottabo, daPa ie ?agovar-- oHk.:, * Se razširi «pod-'* *n da se od-
J?. Bioral°.\. zara<H kate-H-Setn blti Italija pri ,ideta sPopadu prva
^ Iti
. Da L------
Ihuvlt iz«„ „ rekel, da se
'itn- v ok :	ne more
is Mvo ai:	alternative:
6,Je Bot- vSmrl- Upošte-v>C fbno Prihodnje
'S1 ia nhb in se
i»ia od l.v usPeh ni
,'iot“?borožitveIrittVe z™anj," 't» lJa sil temveč od
te?roti n-; torel na'
it tavteVku Italije
t^ave lez3u, vzbuja ki bj hA?*mene pobud
da se rr
&, aiBest0 Z aovjetsko
Sli »Odrnii, a bl se °' ’ ki s Bnit ’ Tora biti VSije ; °Pno združitvi-
^ !l1 lodal poudaril Sa-1. da so med
  ..........
«Borba» obsoja vmešavanje Vatikana
k0-.velike
m ^ zn ^ ede
& 5j»Hh HRUP
J til 5tvaka° p republikan-6- >- “ Pacciardija
.-JVari,''" zeli°- nai ni-',® sestanek naj-na izid se-niinistrov.
St««
zelo
ki
atlantski,
»"b T°gliattrekania mec^
M, ,acciardi	katere-
V ItE
,*kupaj z ajorn_
v h	izja
15	,*^^liji nrišln Hr
KS;*
Ul prišlo do up- 2.1	2	atom-
hfdj m#- Pred tem pa “Bil J kot da bi se
SN ' dejal, da jene-\ epVa izjava v
" hi- tazena -*zgreaena ln M • ’ da	s tem m
Bi, SlUitii Nameravamo z is' To P°t>ij ati komu-
.^koristil Pella t«!Ve<la -L 8°vornika re-'kla tisto m, kotel to re-lt tali dač so pisali
k 8°Vor„3i 1? Prišlo tu-
mnenj vPrašal: »Kaj
, prišlo TU-
‘oCj*?.sCe, JN demokristja-Cll«ti jo « dejal, da K* , n»sPrnt k.°munisti 0-^ in ie'kih U1 sP°razu-i yl»H PItI iU da Sta A) 9, in lstega mnenja
ki. V| '
I C. vam že P°-
I li ne izstrelkov onstran zave-
^ ii^lk^o ?°,bro veste, k' 1» Jih bilnS v ZSSR
^*n>npa^inister Gae.
a uporaba a
% V,’.,ki j J" l,e odg°-«1: ^« L ]-aI' da ra-V*,nanono ne o-
ir. J1 n>d ita Ve ter da s«
•'J «Lpa Jpofim'je'
,v°m
?a adolež i« ’ da	najviš-
‘Bi,	. tega ,ltallla ne bo
V	t>l u,t	prestižnega
DUa Ivarjala teža-Pa
?a iz®	v, senatu o
i' k	3?vi	e in o
8Sog‘n divV'l[ ser
WUri5i**	’	Kl	SO	Vl0-
%
!L
j1 /
/
S|ll,tdlo0t®VUIl--Un'S-tiant se"
- )e ZeSolp
obrazložil
' >\Sa‘'n50!Ucije, v ka-
\ il'!1 P?ed Se t0 vPra-^	Parlament,
\ 'vte Bzun, atlantskega k. Se atirn„Ne more i-
^ zah1tisti«niP(>lne ve‘ btai .v New Yor-
CS?T,obei» m dejal, d«
-,°Čitn "atomskemu fv Bji kdi t° ameriškim
V ihVkda *lu JO za-««d riz0nia k-iavi be-Ussu 36
je najmoč-
^ iHiS. •ahk! ska sila i,k“ • svoj,mi - Atneij?lki uniči « >t‘Btf-°l?1edu ka Pa. ki ijBu** ,*bUje Precej za Vbi hza ie . Porišča
s
Vik V-V*Ze, zen »eveda Nttnajo no-
Juo !Zstrelke, >3 . Soslavija in
si
la4ifeNPiSt Gaia )0 »voje in-
šali le odgovore nekaterih državnih podtajnikov na razna vprašanja in interpelacije.
Prihodnja seja vlade bo jutri zvečer. Seja bo zelo kratka, in sicer v senatu. Pozneje bo normalna seja verjetno šele konec tedna, ko bodo morali ministri razpravljati — po dolgem odlašanju in zavlačevanju — o zadevah državnih nameščencev. Segni namreč danes ni sprejel vseh njihovih sindikalnih predstavnikov kot je bilo predvideno, marveč sa. mo tajnika demokristjanske CISL. Predsednik vlade nadaljuje z zavlačevanjem, kar je vzbudilo veliko nezadovoljstvo v vodstvih sindikatov, ki so se takoj začeli dogovarjati glede proglasitve stavke.
Vatikanski »veto«, ki je bil namenjen v prvi vrsti sicilijanskemu odpadniškemu predsedniku deželne vlade Milazzu in njegovim pristašem, in je prizadel tudi katoliško «Union valdotaine«, francosko stran ko v Dolini Aoste, ki se je sprla z demokristjansko stranko. «Union valdotaine« bo namreč verjetno prisiljena ravnati podobno kot je ravnala Milazzova demokristjanska skupina na Siciliji in se po-
Izjava svetega oficija je v nasprotju tudi z listino OZN
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 14. — V zvezi
dekretom svete stolice, ki prepoveduje katoličanom, da glasujejo za komunistične simpatizerje, piše nocojšnja »Borba«, da papež Janez XXIII. ladaljuje staro vatikansko politiko neposrednega vmešavanja v notranje politične zadeve drugih držav, v katerih žive katoličani in poziva na križarsko vojno proti komunizmu, proti naprednim in demokratičnim gibanjem sploh. Sveta stolica, piše «Borba», je do sedaj bila na čelu proti-demokratskih sil v borbi proti družbenemu napredku. Vatikan je svoje cerkvene in verske smotre vedno povezoval z reakcionarnimi političnimi smotri. V preteklosti so bili misionarji predhodniki kolonialnih osvajalcev, danes je mnogih krajih katoliška cerkev jedro, okrog katere se zbirajo reakcionarne sile. Papež se, ugotavlja «Borba», s svojim dekretom samovoljno vmešava v notranje zadeve drugih držav, kar je v nasprotju tudi z listino Organizacije združenih narodov.
Papež se je odločil za to, celo za katoliško cerkev ne-r avadno potezo, iz neposred nih političnih potreb reakcionarne politike.	V nekaterih
zahodnih državah se čuti danes potreba naprednih in levih strank in skupin, da med seboj sodelujejo v borbi proti konservativnim silam. Papeževa akcija	ima namen
preprečiti te akcije in pomagati desnim elementom. Ta akcija je nadalje usmeriena tudi proti narodnoosvobodilnim gibanjem	v kolonijah,
kjer se katoliški misionarji skupno z belimi kolonizatorji pogostoma pod plaščem borbe proti komunizmu bore proti Afričanom.
«Ta najnovejša papeževa zunanjepolitična poteza, zaključuje «Borba«, ki je istočasno napad na osebne meščanske svoboščine, je nov vatikanski prispevek reakcionarni desničarski politiki«.
B. B.
 _-«» :
Delegacija ZBJ v Rimu
RIM, 14. — Delegacija Zveze borcev Jugoslavije, ki je pred dnevi prispela v Italijo na vabilo Združenja italijanskih partizanov ANPI, je pričela danes v Rimu razgovore z zastopniki ANPI o medsebojnem sodelovanju. Razgovorov se je udeležil tudi generalni tajnik zveze Velimir Stojnic, ki vodi jugoslovansko delegacijo na 8. generalni skupščini svetovne zveze bivših borcev
FLRJ - Japonska
TOKIO, 14. — Danes je bilo uradno objavljeno, da so se v Tokiu uspešno končala jugo-slovansko-japonska gospodarska pogajanja Japonska vlada je med drugim odobrila Jugoslaviji investicijski kredit v znesku več ko deset milijonov dolarjev za nakup industrijske opreme.
Grški kralj in kraljica prideta v
RIM, 14. — Predsednik republike Gronchi je povabil gr; škega kralja in kraljico, naj
uradno prideta v Rim. Kralj je vabilo sprejel. Skupno s kraljico bosta prišia v Rim 19. maja in bosta gosta predsednika republike in njegove soproge.
■ «»-----
Pogajanja v Ženevi polagoma napredujejo
ŽENEVA, 14.	—	Danes je
bila nova seja predstavnikov treh držav v zvezi s pogajanji za prekinitev jedrskih poizkusov. Sporazumeli so se o novem členu, ki določa, da se bo moral vsak sklep* sprejemati vsaj z dvotretjinsko večino «konference», ki bo najvišji organizem pogodbe o prepovedi jedrskih poizkusov.
Na seji je britanska delegacija predložila popravljen 0-snutek uvoda pogodbe.
Po današnji seji je sovjetski delegat na vprašanje, naj bi pojasnil sovjetsko stališče glede včerajšnjega zahodnega predloga, odgovoril, da pravza. prav ne gre za nov predlog, pač pa bolj za mnenje oziroma za izraženo stališče, na katero ni vedno potrebno odgovoriti. Kakor je znano, zahodne države včeraj predlagale, naj bi dosegli končen sporazum v štirih fazah. V prvi fazi naj bi prepovedali jedrske eksplozije v atmosferi
vezala z opozicijo ne glede na levico ali desnico. Nekateri celo govorijo, da je «veto» iz Vatikana namenjen pravzaprav v prvi vrsti Dolini Aoste, češ da je Milazzov primer že »izvršeno dejstvo«. Vsekakor se sedaj pričakuje odgovor, ki ga bodo Vatikanu dali prvi in drugi.
Milazzo sam pa je doživel danes zelo hud napad bivšega predsednika razpuščene sicilijanske deželne skupščine Ales-sija v demokristjanskem glasilu «Popoio». Alessi trdi, da se je KPI na Siciliji ravnala točno po Leninovem nauku: gibčna taktika in infiltracija z namenom dosege oblasti. Zato Alessi poziva Milazza, naj «ne bo več sredstvo KPI«.
Stari don Sturzo pa je hudo napadel Fanfanija zaradi njegovih izjav v najnovejšem intervjuju o nujnosti izvajanja volilnega programa za lanske majske volitve. Sturzo trdi, da gre za Fanfanijev »posmrtni izum«, ki je povezan s sporazumom s PSI, katerega Fanfani ni uspel skleniti, medtem ko je glavna naloga KD »nenehno preprečevati socialko-munistično nevarnost«. Don Sturzo je hkrati s Fanfanijem napadel tudi CISL, ACLI, strujo «baze», ENI, dnevnik «Giorno» in agencijo «Italija». Hkrati pa je ponovno vložil interpelacijo na predsednika vlade, ki naj izjavi ali je res, da ENI finansira nekatere časopise ter je hkrati napadel predsednika ENI ing. Mattei-ja. Vse kaže, da Sturzo pomaga liberalcem, ki bi hoteli sprožiti okrog zasovraženega Matteija obširen škandal.
V samem Vatikanu — tako se danes govori — pa kaže, da je že pred objavo »veta« prišlo do sporov med najvišjimi dostojanstveniki. Glavno zaslugo za «veto» pripisujejo sicilijanskemu kardinalu Ruf-finiju, ki je danes prišel v Rim, kjer je imel zelo dolg razgovor z državnim tajnikom Vatikana kardinalom Tardini-jem. Prav za Tardinija se namreč trdi, da nasprotuje tudi sistemu ene same katoliške stranke v državi; rad bi namreč videl, da bi se Milazzovi krščanski socialisti okrepili. Za don Sturza pa se trdi, da je bil pred časom nekak posredovalec med Milazzom in med Vatikanom. V zadnjih časih se je očitno premislil. Ruffinija bo jutri sprejel papež Janez XXIII. Zaradi »veta« pa so v zadregi tudi fašisti in mtsnarhisti, ki z Milazzom na Siciliji sodelujejo. »Veto« bo torej imel še verjetno nepredvidene posledice, kakršnih si Vatikan prav gotovo ne želi.
A. P.
tencih - Ameriško delegacijo na sestanku zahodnih zunanjih ministrov bo vodil Herter
Javorški pri Segniju
RIM, 14. — Predsednik italijanske vlade Antonio Segni je sprejel danes jugoslovanskega veleposlanika v Rimu Mihaila Javorškega. Segni se je zadržal v daljšem razgovoru z jugoslovanskim veleposlanikom. V diplomatskih krogih sodijo, da je bil predmet njunega razgovora včerajšnja izjava Koče Popoviča v zvezni skupščini v Beogradu o stališču Jugoslavije do raketnih oporišč v Italiji in o procesu proti bivšim partizanom v Florenci.
WASHINGTON, 14. — Državni departma javlja, da se Foster Dulles ne bo udeležil konference zahodnih zunanjih ministrov, ki bo 29. aprila v Parizu. Ameriški delegaciji bo predsedoval pomočnik državnega tajnika Christian Herter.
Sporočilo, da bo Herter vodil ameriško delegacijo ,so objavili po Herterjevem razgovoru z Dullesom v bolnišnici. Predstavnik departmaja je iz javil, da sta Herter in Dulles govorila o tekočih mednarodnih zadevah, posebno pa o že nevskih pogajanjih, ki so se včeraj obnovila, ter o sedanjem stanju razgovorov o Berlinu in Nemčiji.
Zvečer so v zvezi z Dulle-sovo boleznijo objavili zdrav niško poročilo, ki pravi, da se je rakava tvorba razširila na vrat. Poročilo se glasi: »Zadnje dni je državni tajnik Dulles čutil naraščajoče motnje v spodnjem delu vratu. Pregled z žarki X govori o možnosti, da se te motnje morejo pripisati navzočnosti zločestega tvora v spodnjih vratnih vretencih. Danes se je začelo zdravljenje z zunanjim žarče-njem.
Stanje trebuha državnega tajnika je nespremenjeno in za sedaj ni na vidiku nadaljnje zdravljenje trebuha.«
Predstavnik državnega departmaja White je zaradi vztrajnih vprašanjih časnikarjev prekinil tiskovno konferenco in telefoniral v bolnišnico. Cez nekaj minut je izjavil, da so bile besede v zdravniškem poročilu »zelo skrbno izbrane«, ter da je dobil navodila, naj ne pove nič drugega. Izjavil je tudi, da za sedaj ne predvidevajo kirurškega posega in da so sedanjo diagnozo izrekli na podlagi radiografije.
V poučenih krogih izjavljajo da se zdi, da se je širjenje raka v trebušni votlini ustavilo in da zaradi tega ne bodo nadal-evali zdravPenja na tem delu telesa.
V zvezi s poslabšanjem Dul-lesovega stanja se sedaj še večjo vztrajnostjo širijo govorice, da je pričakovati vsak trenutek sporočilo o ostavki državnega tajnika.
Nov incident v letalskem hodniku
BERLIN, 14. — Predstavnik ameriškega poslaništva v Bonnu je danes sporočil, da sta dve sovjetski lovski letali 3. aprila prisilili neko ameriško prevozno letalo, ki je letelo iz Berlina na zahod, više kakor 3000 metrov, da se spusti niže.
Naslednjega dne je sovjet ski predstavnik v štiristranski skupini za letalsko varnost v Berlinu protestiral in izjavil da obstaja sporazum o »strehi« v višini 3000 metrov za zahodna letala, ki letijo v Berlin. Ameriški predstavnik je 10. aprila odgovoril in zavrnil sovjetsko stališče.
o reševanju mednarodnih sporov
NEW YORK, 14. — Ameriški podpredsednik Nixon je v govoru v akademiji političnih znanosti v New Yorku predlagal okrepitev mednarodnega sodišča v Haagu za obravnavanje nasprotij med vzhodnimi in zahodnimi državami.
Dodal pa je, da morajo vsa nasprotja, «ki se tičejo notranjih vprašanj, ostati stalno v pristojnosti domačih sodišč«, «Ce se bo mednarodno sodišče okrepilo,« je pripomnil Nixon, «bi moralo biti določeno za razsojanje v vsakem bo. dočem sporu med Vzhodom ?.ahodom.» Nadaljeval je: «Morali bi dati pobudo in priporočati, naj prihodnji sporazumi med Vzhodom in Zahodom vsebujejo naslednje določbe: 1. Nasprotja, ki bi nastala glede tolmačenja nekega sporazuma, bi se morala pred. ločiti mednarodnemu sodišču v Haagu. 2. Države podpisnice naj bodo v lem primeru vezane na odločitev sodišča.
Predsednik italijanske delegacije veleposlanik Vitaliano Confalonieri, predsednik videmske pokrajine od v. Agostino Candolini in predsednik jugoslovanske delegacije opolnomočeni minister Karel Forte pred začetkom 8. zasedanja stalne mešane komisije za obmejni promet v prostorih palače videmske pokrajinske uprave.
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllirllllfllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIMIIIHIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllHtHIIIIN
Po rozgo votu Debreja z Mac Miltonom na obeh straneh volja do sporazuma»
Razgovori so bili «tako preprosti in iskreni, da ni bilo treba zgubljati časa za sestavo končnega poročila» - V delovni skupini se stališče ZDA baje približuje nemškemu
PARIZ, 14. — Predsednik francoske vlade Debre in zunanji minister De Murville sta se danes vrnila iz Londona v Pariz. Ob prihodu je Debre na letališču izjavil, da je imel včeraj in danes nad pet ur in pol razgovorov z Mac Millanom in z britanskim zunanjim ministrom, in da je ta razgovor spravil v ospredje »zgleden napor iskrenosti na eni in drugi strani.«
Dodal je, da so predvsem govorili o pripravah konfe-
in pod morjem
Poročilo katoliških duhovnikov o mučenju alžirskih ujetnikov
To poroča skupina 31 duhovnikov, ki služijo v vojski v Alžiriji - Tunizijsko poročilo o vdoru francoske vojske na tunizijsko ozemlje
PARIZ, 14.	—	Predstavnik
francoske vojske je sporočil, da bodo izvedli obširno preiskavo glede trditev, ki jih vsebuje zaupno poročilo, ki ga je poslalo 31 katoliških duhovnikov, ki so sedaj pod orožjem v Alžiriji, svojim škofom. Predstavnik je dodal, da se je začela tudi preiskava, da ugotovijo, kako je to zaupno poročilo prišlo v posest dveh tednikov, ki sta ga f. velikim poudarkom objavila.
V tem poročilu izjavljajo o-menjeni duhovniki, da francoska vojska muči alžirske ujetnike v Alžiriji, ter zahtevajo moralno pomoč in orientacijo od svojih škofov v zvezi s položajem, v katerem so se znašli, Kakor je znano, določa zakon v Franciji, da morajo duhovniki prav tako kot vsak drugi državljan služiti v vojski.
V Parizu je policija začela vel>ko akcijo proti tam živečim Alžircem. Do sedaj so jih aretirali okoli 800, da jih izprašajo. Pri operaciji je sodelovalo 1300 policijskih agentov.
Tuniško državno tajništvo za informacije pa javlja, da so v soboto zvečer oddelki francoske vojske v Alžiriji zasedli tunizijsko vas Kanguct Barku, ki je dva kilometra od meje. Poročilo dodaja, da so francoske
čete preiskale hiše in zasliševale prebivalstvo ter skušale zbrati podatke o položajih, številu in oborožitvi tunizijskih čet na tem področju.
Ko so se francoske čete u-maknile, je topništvo, nameščeno na alžirskem ozemlju, začelo streljati na vas, pri čemer sta bili ubiti dve osebi, sedem pa jih je bilo ranjenih. Zgorele so tri hiše.
 «»-------
<Discovercr 11» «Van{uard» in «Atlas»
W ASlliN GTON, 14.	— Po-
veljstvo ameriškega letalstva javlja, da satelit «Discoverer II« leti po tiru od severa proti jugu z apogejem 391 kilometrov in perigejem 251 kilometrov s hitrostjo 28.000 kilometrov na uro. V ZDA ga ne bo mogoče videti.
Na tiskovni konferenci so sporočili, da so znaki, ki jih oddaja satelit, jasni in močni in da bo krožil okoli Zemlje več kakor 30 dni.
Ameriški tehniki so mnenja, da materialno ni mogoč poizkus, da bi ujeli glavico satelita «Discoverer II«. To svojo ugotovitev naslanjajo na inf or-
macije, ki jih je oddajal satelit. Ravnatelj ustanove za načrte in raziskovanja Roy Johnson je izjavil, da nadzorstveni sistem v satelitu ne deluje zadovoljivo. Dodal pa je, da bodo sistem, ki bo sprožil mehanizem za izstrelitev glavice in delovanje rakete, ki bo glavico pognala proti Zemlji, avtomatično sprožili. Mehanizem za izstrelitev glavice bodo sprožili med 1. krogom satelita okoli Zemlje.
To se bo zgodilo verjetno nad severno poloblo in opazovalne postaje na Aljaski bodo skušale ugotoviti, ali je šlo vse v redu. Ko bo glavica izstreljena, bo satelit še dalje krožil okoli Zemlje.
V današnjih prvih jutranjih urah so v Cape Canaveral napravili nov poizkus z izstrelitvijo rakete za dvema satelitoma «Vanguard«. Poizkus pa se je ponesrečil, ker se druga stopnja rakete ni vnela in je padla v morje. Ravnatelj načrta »Vanguard« je izjavil, da je za neuspeh kriva nezadostna hitrost druge stopnje rakete.
Zvečer so tudi javili, da ni uspel poizkus izstrelitve medcelinske rakete «Atlas» novega modela. Raketa je eksplodirala nekaj sekund po izstrelitvi.
renče zunanjih ministrov v Ženevi ter da dnevni red te konference predvideva razpravljanje o treh točkah: o vprašanjih, ki jih je načela sovjetska vlada, o nemški združitvi in o berlinskem statutu. Govorilo se je tudi o možnostih, ki jih odpira nedavna tiskovna konferenca generala De Gaulla (ta je predlagal, naj se SZ in Zahod združita pri pomaganju nezadostno razvitim državam).
Debre je poudaril, da je bilo ozračje vedno prisrčno, ter je izrekel «našo voljo, da pride do enakega stališča. Glede celotnosti je sporazum zelo temeljit in sleherno pretiravanje o tako imenovanih nesoglasjih ni v pomoč«.
Zadnji razgovor med Mac Millanom in Debrejem ter obema zunanjima ministroma je bil danes zjutraj ob 11. uri. Po razgovoru sta predstavnika obeh strani izjavila, da so se v precejšnji meri sporazumeli o glavnih vorašanjih v Evropi, na Srednjem vzhodu in v Afriki, da pa so še nekatera nasprotja glede podrob nosti.
Pred 'odhodom iz Londona je Debrč izjavil, da je bilo med londonskimi razgovori izvršeno zadovoljivo delo in da se je ugotovilo, da je «volja po sporazumu na obeh straneh zelo velika«. Poudaril je enakost pogledov glede afriških vprašanj.
Mac Millan pa je izjavil, da je zelo opogumljen zaradi dobrega izida razgovorov, ki so pokazali «skupna čustva in smotre«. Pripomnil je, da je zelo zadovoljen s temi razgovori, ki so bili «tako preprosti in tako iskreni, da nam ni bilo treba zgubljati časa za sestavo končnega poročila«.
Pred odhodom v Pariz je Debre imel tiskovno konferenco, na kateri je med drugim izjavil, da so v Londonu govorili o številnih vprašanjih, posebno pa o pripravi konfe renče zunanjih ministrov, o delu pripravljalnega odbora in o sklepu Francije, da odtegne svoje sredozemske pomorske sile poveljstvu NATO. Dodal je, da so na kratko govorili o izvenevropskih zadevah, posebno pa o afriških zadevah.
Izjavil je zatem, da bo sporazum mogoče doseči v prihodnjih tednih, in je pripomnil, da je njegova vlada mnenja, da je treba dati prednost berlinskemu vprašanju in nemški združitvi.
Kakor piše današnji «Paris Journal«, je baje Mac Millan izjavil Debreju, da je naklonjen zamisli, da se istočasno pogajajo glede Berlina in evropske varnosti, toda kot o ločenih vprašanjih; pri tem bi začasno izključili sleherna pogajanja o nemški združitvi. List dodaja, da je Mac Millan predlagal, naj sedanji sporazum o Berlinu nadomestijo z «novim sporazumom, ki naj temelji na nečem bolj trdnem, kakor je pravica zavojevanja«. Baje je tudi izjavil, da je po njegovem mnenju ustanovitev področja z omejeno nadzorovano oborožitvijo «dobra izho diščna točka« za vprašanje evropske varnosti.
V Londonu Je danes začela delo tudi delovna skupina štirih zahodnih držav v zvezi s pripravo konference zunanjih ministrov v Ženevi.
Podpredsednik; bonnske vlade Erhard je v Bonnu izjavil, da so dali podrobna navodila zahodnonemški delegaciji. Erhard je kot predmet pogajanj
omenil tudi gospodarske tehnične stike z Vzhodno Nemčijo, ki jih je bonnska vlada pripravljena izboljšati, »če so na drugi strani pripravljeni o-militi življenjske pogoje prebivalstva, zlasti dovoliti mu minimum svobode«.
V poučenih krogih izjavljajo, da je ameriSkj delegat v delovni skupini Hillebrand dobil navodila, ki so bolj blizu nemški tezi kakor pa britanski glede stališča na prihodnji konferenci s SZ. Kar se tiče stališča nemške delegacije, pa zatrjujejo opazovalci na podlagi do sedaj dobljenih informacij, da je v aktih te delegacije število «ne« večje od števila «da». kar se tiče predlogov, ki jih zagovarja angleška vlada.
vizumi
za
MADRID, 14. — Špansko zunanje ministrstvo javlja, da bodo vsi državljani nekomunističnih držav od danes lahko prišli v Španijo brez vstopnega vizuma.
Predstavnik zunanjega ministrstva je potrdil vest španske agencije «Cifra», da je u-kinitev vizuma stopila v veljavo včeraj na obmejnem pod Dodal je, da
Španija sedaj pogaja s prizadetimi državami za enako ravnanje s španskimi državljani, ter je sklenila enostransko ravnati, da bo mogoč sporazum.
Erhardove izjave
BONN, 14. — Podkancler Erhard ni na tiskovni konferenci v Bonnu hotel odgovoriti, ali bi sprejel, če bi mu Adenauer ponudil kandidaturo za kanclerja. Prav tako ni hotel odgovoriti, ali bi obdržal ministrstvo za gospodarstvo, če bi postal kancler.
Na vprašanje, ali misli, da bi se Adenauer kot predsednik republike mnogo razlikoval od Heussa, je Erhard odgovoril med drugim: »Mislim, da ni na svetu dveh ljudi, ki bi se obnašala na enak način. Domnevam, da bo Adenauer ocenjeval svojo nalogo urugače kakor Heuss.«
Na vprašanje, ali misli, da bo zahodnonemška zunanja politika ostala nespremenjena, je Erhard odgovoril, da misli, da razen kake praktične spremembe bodo načela zunanje politike ostala nespremenjena. Nemčija bo ostala zvesta sklenjenim zavezništvom in pogodbam o evropskem gospodarskem sodelovanju
Na vprašanje, ali gleda z optimizmom na konferenco najvišjih, je Erhard odgovoril:	«Upam, da nobeden od
naših družabnikov in nobeden od udeležencev konference nima volje, da bi povečal sedanja nasprotja, kar bi lahko privedlo do katastrofe. Zaupam, da se bo ohranil mir«.
Na vprašanje, ali bi boljši
gospodarski položaj v Sz o-lajšal mednarodno pomirjenje, je Erhard takole odgovoril: «Hruščev je izjavil, da namerava Sz s sedemletnim načrtom prekoračiti ameriško življenjsko raven. Nimam nič proti takemu poizkusu in želim, da bi imel uspeh. Seveda, če bi to bilo dejansko v dobro vseh«.
O socialdemokratskem načrtu za Nemčijo je Erhard izjavil, da je »skrajno nevaren«. »Gospodarski in politični stiki m pogajanja med obema Nemčijama, se lahko začnejo, toda ne smemo začeti poizkusov, ki lahko privedejo do katastrofe«.
Zorlu pri Pelli
RIM, 14. — Po razgovoru turškega zunanjega ministra Zorluja s Pello je bilo objavljeno uradno poročilo, v katerem je med drugim izraženo zadovoljstvo rimske vlade glede prihodnjega obiska predsednika turške republike, ki bo vrnil obisk predsednika i-talijanske republike.
Pella in Zorlu sta obravnavala mednarodna vprašanja s posebnim ozirom na sklepe NATO v Washingtonu. Izrazila sta željo za nadaljnji razvoj gospodarskih odnosov med obema državama, tako da bi Italija izvažala v Turčijo do 50 milijonov dolarjev vrednosti.
Minister Zorlu bo jutri odpotoval v Španijo, kjer bo skupaj s predsednikom vlade
Menderesom uradno obiskal Francovo vlado.
ročju Irun. Dodal je, da se   .........................
Sestanek Nehru-dalaj lama je napovedan za 24. aprila
Peking pušča še vedno odprta vrata sa morebitni povratek dalaj lame v Laso - Pnnčen lama v Pekingu Skupine upornikov v Tibetu se še vedno upirajo
NOVI DELHI, 14. — Uradno javljajo, da se bo Nehru sestal z dalaj lamo v Mussuorie 24. apiila. Glavni tajnik zunanjega ministrstva Sen Dutt je izjavil, da je dalaj lama sedaj v Bomdili, majhnem mestu v goratem področju Himalaje. V soboto bo prišel v Tez-pur in istega dne bo odpotoval z vlakom v Mussojria, kjer bo stalno nameščen. Tajnik je pripomnil, da bo nocoj odpotoval iz Novega Delhija v Tezpur funkcionar ministrstva, da pripravi stike dalaj lame s tiskom. Ni še znano, ali bo imel dalaj lama tiskovno konferenco ali ne. Na vseh cestah, kjer ima potovati dalaj lama, so okrepili vojaške bloke. Od jutri zjutraj bodo te ceste zaprte za promet in po njih bodo potovali samo tisti, ki bodo imeli posebno dovoljenje.
Pekinški radio pa javlja, da je kitajski ministrski predsednik Cuenlaj izrazil «veliko zaskrbljenost« zaradi dalaj lame, češ da je podvržen «pritisku». Cuenlaj je govoril na večerji, ki so jo priredili na čast pan-čen lami, ki so ga Kitajci i-menovali za predsednika odbora, ki nadomešča prejšnjo vlado v Tibetu. Pančen lama je prišel danes v Peking, kjer se bo udeležil zasedanja kitajske ljudske skupščine. Cuenlaj je izjavil članom spremstva pančen lame, da je ljudska osvobodilna vojska povečini zatrla upor v Tibetu.
Kakor zatrjuje pekinški radio, je pančen lama odgovoril, , da »obsoja ugrabitev dalaj la-
me, ki so jo izvršili uporniki sporazumno z imperialisti in s Cangkajškovo kliko«.
Pančen lama je dalje izjavil, da t’betsko ljudstvo sedaj odločno podpira ukaz državnega sveta, naj se upor zatre.
Predsednik indijske vlade Nehru je na zborovanju študentov v Hardvaru izjavil, da goji veliko simpatijo do tibet-skega ljudstva in je dodal: »Indija želi, da bi vladal mir v Tibetu, in ohraniti dobre odnose s Kitajsko «
Omenil je zatem reforme, ki jih nameravajo Kitajci uvesti v Tibetu, in je pripomnil: »Nobena dežela ne more zapreti vrat pred znanostjo in civilizacijo. Toda Tibetanci so mislili, da reforme, ki jih mislijo Kitajci uvesti v njihovi deželi, pomenijo poizkus uničenja njihove vere. Zaradi tega so se uprli.«
Politični urednik indijskega lista «Hindustan Times« piše, da bi kitajska vlada eventualno vrnila avtonomijo Tibetu, če bi se dalaj lama odločil, da se vrne v Laso. Pripomnil je, da, če bi dalaj lama imel tak namen, bi moral prekiniti sleherni stik z reakcionarnimi krogi in pomagati kitajskim oblastem, da odpravijo suženjstvo in modernizirajo njegovo državo.
List poudarjz s tem v zvezi, da Peking ni nikoli neposredno napadel dalaj lame, o katerem še vedno trdi, da je ujetnik upornikov, kar pušča odprta vrata za njegov povratek v Tibet. V Novem Delhiju
,da bi z dalaj Pekin-
pa omenjajo možnost Nehru po razgovoru lamo stopil v stik s gom.
V nekaterih političnih krogih so mnenja, da želi Nehru pustiti odprto pot za morebitni povratek dalaj lame v Tibet s pogojem, da bi bili Kitajci pripravljeni napraviti nov poizkus, da dajo Tibetu avtonomijo.
«Times of India« poroča, da je Nehru v svojem včerajšnjem govoru študentom v Hardvaru, izjavil, da se dalaj lama ne bi mogel vrniti v Tibet v sedanjih okoliščinah. Obsojal je tudi dejstvo, da se Kitajska ni držala obveznosti, ki jih je prevzela, kar se tiče avtonomije Tibeta.
V uradnih krogih v Novem Delhiju so mnenja, da so sedaj razveljavili omejitve, katerim ie bilo podvrženo osebje indijskega konzulata v Lasi. Kakor je znano, ni mogel indijski konzul od začetka upora zapustiti poslopje konzulata Ce so ta ukrep ukinili, pomeni, da je položaj v Lasi sedaj normalen. Moskovski radio je v svoji današnji oddaji poročal, da »se stanje v Tibetu normalizira«. Dodal pa je, da »niso bile še razorožene Vse uporniške tolpe« »Te tolpe, je pripomnil radio, nadaljujejo terorizem, plenitve in nasilja proti patriotom in proti domačemu jirebivalstvu. Toda njih konec je blizu.« Radio je ponovil, da so na upor nahujskali od zunaj s pomočjo dela tibetskega reakcionarnega klera.
PRIMORSKI DNEVNIK
2 —
I5.apnla_5
Vreme včeraj:
NajvISja temperatura 17.«, naj-nižja 10.3, zračni tlalc 1016.5, veter severozahodni* 6 ion na uro, vlaga 72 odst., nebo 2 desetini oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 14.2 stopinje
Tržaški dnevnik
Danes, SHEDA, H.
Helena	,	,6
Sonce vzide ob 5.22 ini z* wn,
Sonce vzide ob 5.22 18.50. Dolžina dneva D.«/ vzide ob 10.18 in zatone Jutri, ČETRTEK, 16. »P"
Boža	^
Začetek VIII. zasedanja stalne mešane komisije za obmejni promet v Vidma
Devetnajst milijonov prehodov dokazuje pomen in važnost videmskega sporazuma
Izjavi veloposlanika Contaionierija in nam. še/a tajništva Forteja V četrtek drugo plenarno zasedanje, do takrat pa delo v komisijah
Napovedani začetek osmega zasedanja stalne mešane komisije za obmejni promet se je zakasnil za skoraj dve uri. Temu so bili vzrok predvsem novinarji in reporterji, ki so v velikem Številu prišli v palačo videmske pokrajinske uprave, poleg dopisnikov raznih dnevnikov so začetku za-»edanja prisostvovali tudi posebni dopisniki italijanske in jugoslovanske televizije, radia in agencij, kar je zasedanju dalo ae poseben pečat važnosti in aktualnosti. Sicer Pa je treba reči, da je šlo res za važen dogodek, kajti kot je izjavil odv. Gerin, predstavlja danes videmski sporazum instrument, s pomočjo katerega je bila ustvarjena najbolj liberalizirana meja v Evropi. Danes se za videmski sporazum in njegovo praktično izvajanje zanimajo že' druge države, saj sta na primer Avstrija in Grčija že prosili italijansko vlado za podrobne podatke o praktičnem izvajanju sporazuma.
V sejni dvorani palače «Bel-grado» so bili člani obeh delegacij zbrani že nekaj pred 11. uro, medtem ko su predsednika prišla nekoliko kasneje. Italijansko delegacijo vodi veleposlanik Vitaliano Confa-lonieri, sestavljajo jo pa odv. Gerin, dr. Picerni, dr. Malin-conico, dr. Vizzina in dr. Bor-glini. Jugoslovanski delegaciji načeluje namestnik šefa tajništva za notranje zadeve Karel Forte, člani pa so Zika Jovanovič, Živko Stojanovič, Rudi Lukman, Mihael Ban in konzul Duško Vujanovič. Ko sta se oba predsednika pozdravila in predstavila člane obeh delegacij, so vsi skupaj odšli v sejno dvorano, v kateri je bil 20. avgusta 1955 podpisan videmski sporazum. Na sredi mize sta bili italijanska in jugoslovanska zastavica, okoli pa stoli, ki so jih zasedli delegati.
Toda tisk ima prednost. O-ba predsednika delegacij sta se odzvala vabilu novinarjev in dala vsak svojo izjavo. Načelnik italijanske delegacije veleposlanik Confalonieri je dal prvi naslednjo izjavo:
»Zadovoljen sem, da lahko predsedujem — prvič — italijanski delegaciji v stalni mešani komisiji za uveljavitev videmskega sporazuma.
To je osmo zasedanje in dosedanje delo je nedvoumno dokazalo, da je bil videmski sporazum potreben ne samo na praktičnem področju, temveč da služi tudi kot politični instrument za okrepitev odnosov med dvema bližnjima narodoma, ki morata v obojestranskem interesu stremeti, da so ti odnosi čimboljši.
Tudi v Beogradu, kjer sem pred nedavnim predsedoval i-talijanski delegaciji v stalnem mešanem odboru za manjšine, so najodgovornejši jugoslovanski državniki odprto manifestirali namen valorizacije o-bojestranskih koristi, ki izhajajo iz videmskega sporazuma.
Pri tem omenjam, da je bilo z ene in druge -strani izdanih 200.000 propustnic osebam, ki imajo do njih pravico.
Izražam željo, da bi tudi to, osmo zasedanje, predstavljalo nadaljnjo etapo po poti proti smotru, ki sta si ga italijanska in jugoslovanska vlada zastavili ob ustvaritvi sporazuma«.
Namestnik šefa tajništva za notranje zadeve Karel Forte pa je izjavil:
»Dosedanje delo stalne mešane komisije za izvajanje videmskega sporazuma je pokazalo važnost nenehnih stikov predstavnikov obeh vlad. da bi bila določila sporazuma čedalje bolj v skladu s potrebami prizadetega prebivalstva na obeh straneh.
Obseg tega stika potrjuje devetnajst milijonov prehodov obmejnih prebivalcev, od podpisa sporazuma do danes.
Ob tej priložnosti naj izrečem pohvalo pristojnim organom obeh držav za njihovo dosedanje delo. Hkrati izražam prepričanje, da se bo tudi nadaljnje delo stalne mešane komisije odvijalo v istem prisrčnem vzdušju, ki je že karaSteriziralo delo na dosedanjih zasedanjih«.
Ko sta predsednika podala
svoji izjavi, so člani obeh delegacij odšli v sosedno sobo, kjer je predsednik videmske pokrajine priredil delegacijama na čast zakusko. V imenu pokrajinske uprave je predsednik odv. Candolini pozdravil člane stalne mešane komisije in jim želel uspešno delo, potem pa sta se oba predsednika delegacij zahvalila za gostoljuben sprejem, ki ga je stalna mešana komisija deležna v Vidmu bodisi s strani oblasti kot prebivalstva. Po napitnicah so člani delegacij spet odšli v sejno dvorano, kjer se je začelo
zasedanje. Uvodu so prisostvovali tudi novinarji, potem pa so se vrata zaprla. Zvedelo se je, da so se na prvi plenarni seji zmenili za dokončen dnevni red, potem pa je bila seja prekinjena.
Popoldne ob 17. url sta se sestala predsednika obeh delegacij, medtem ko so ostali člani formirali komisije, tako, da so začeli obravnavati konkretna vprašanja posameznih sektorjev v komisijah. Na isti način bodo nadaljevali delo tudi danes, medtem ko se za četrtek predvideva drugo plenarno zasedanje.
Iz koprskega okraja
Tržaški športni ribiči izgubili smer na morju
'lekmavanja natakarjev in kuharska razstava v Portorožu
Zaradi ribarjenja v jugoslovanskih teritorialnih vodah so včeraj jugoslovanske pomorske oblasti zaustavile šest čolnov, ki so ribarili na področju Debelega rtiča. Čolne so pripeljali v pristanišče Koper. Ko so ugotovili, da gre za športne ribiče, ki so izgubili smer na morju, so jih takoj izpustili in so se vrnili v Trst. * * *
Jutri bo v prostorih hotela Palače v Portorožu letna skup. ščina Gostinske zbornice za okraj Koper.
Poleg pregleda o razvoju gostinstva in turizma bodo gostinci priredili tudi kuharsko razstavo, na kateri bodo raz-
stavljala svoje izdelke kuharske umetnosti vsa gostinska podjetja iz okraja Koper. Poleg razstave pa bo ob priliki gostinskega družabnega večera tudi tekmovanje v strežbi.
Najboljši natakarji ki bodo tekmovali v strežbi, in najboljši izdelki na kuharski razstavi bodo nagrajeni.
Seja tržaškega občinskega sveta
Izglasovana	resolucija
za zaposlitev	ladjedeim
Levica predložila resolucijo, v kateii ponovno zahteva, naj se sestavi delegacija, ki pojde terjat v Rim ukrepe za izboljšanje tržaškega gospodarstva
V začetku včerajšnje seje tržaškega občinskega sveta je župan Franzil prebral pismo dr. Franceschinija, ki je zapustil predsedniško mesto pri občinski podporni ustanovi (ECA), ter odgovor na to pismo. Prav tako je obvestil občino o svojem imenovanju na predsedniško mesto ECA Lipos-si. Temu je sledila počastitev spomina umrlega občinskega funkcionarja Roberta Calliga-risa.
Zatem je misovski svetovalec in poslanec Gefter Won-drich odgovoril na neke upravičene očitke svetovalca Tei-nerja glede podpore zahtevam mesta La Spezie, medtem ko je tudi tržaško pomorstvo in laidjedelstvo v hudi krizi. Sledilo je vprašanje o moralni podpori 1020 Hudem, ki so nastanjeni v zasilnih stanovajih na račun občine in za katere bo odslej skrbela neka socialna asistentka. Nato pa je pri-
t
Člani obeh delegacij stalne mešane komisije za obmejni promet na VIII. zasedanju v Vidmu
iiMiniiinHtii n n minil n mn iiiii m m ii mn n m n umu
Priprave na jutrišnjo stavko kovinarjev
Odgovor prizadetih delavcev na otenzivo delodajalcev
Na včerajšnjem zborovanju FIOM je govoril vsedržavni tajnik te stroke
Sinoči j« bilo kot priprava na enotno stavko kovinarskih delavcev v dvorani v Ul. Ma-donnina zborovanje kovinarjev, ki ga je sklicala sindikalna organizacija FIOM-CGIL in na katerem je govoril nacionalni tajnik FIOM Masettl. Govornik je poudaril, da imamo opravka s pravim valom stavk, saj sindikalne akcije ni-so zajtle samo kovinarjevi temveč vrsto drugih kategorij: tekstilne delavce, kmečke delavce, državne uslužbence, delavce lesne industrije, delav ce kamnolomov itd. in da gre torej v resnici za odgovor delavcev na ofenzivo gospodarjev Nato je orisal pogajanja in zahteve sindikatov ter obsodil stališče Confindustrije.
Kot smo že poročali, se bo Stavka pričela jutri ob 8. uri in končala naslednji dan ob isti uri. V Trstu bo stavkalo Okoli 12.000 delavcev v vseh kovinarskih podjetjih. Med stavko bo FIOM-CGIL sklicala dve javni zborovanji, ki bosta jutri ob 10. uri. Na Trgu pred Sv. Jakobom bo govoril Ca-labria na trgu v Miljah pa tajnik FIOM Semilli.
Ravnateljstvo Felszegy Jr nepravilno izračunalo odpravnino za odpuščene delavce in ni upoštevalo družinskih do-
petek 17. t. m. ob 9 priredi Slovensko linsko društvo v Tr-planinsko predava s skioptičnimi slika »Po domačih in tujih linahs v Gregorčičevi rani.
klad za čas napovedi odpusta, dela trinajste plače in še nekaterih prejemkov. Na zahtevo sindikalnih organizacij so sklenili te napake takoj popraviti in bodo izračunali odpravnine ponovno, upoštevajoč še te prejemke, ki jih bodo izplačali prihodnji teden.
Pod predsedstvom člana nacionalnega odbora združenja krošnjarjev Miattona je bilo 12. t. m. zasedanje izvršnega odbora pokrajinskega združenja te kategorije. Na zasedanju so najprej govorili o važnosti, da se je tudi pokrojin-sko združenje vključilo v AN V A (Associazione naziona-le venditori ambulanti). Glede zakona št. 937 o splošnih tržiščih pa so podčrtali, da morajo biti v odborih, ki jih zakon predvideva, prisotni tudi člani te kategorije. Obširneje so razpravljali tudi o prijavah IGE m o organizacijskem razvoju sindikata ter o potrebi, da bi bili vključeni vsi krošnjarji v enotni organizaciji. Končno so še razpravljali o možnosti ustanovitve bolniške blagajne, o čemer sta že predložena dva zakonska osnutka.
Odpusti v Frandoli
in zaposlitev še treh delavcev ne bi torej smela predstavljati težave. Zaradi tega preti nevarnost, da skuša podjetje odpustiti večje število delavcev postopoma, saj so pred kratkim odpustili že enega delavca. Proti tem odpustom se bosta uprli sindikalni organizaciji, ki sta mnenja, da opravičilo podjetja, češ da primanj-
šlo na vrsto še vprašanje neke stavbe med ulicama Media in Luciani, za katero je dala občina ukaz, naj se podere zadnje nadstropje, ker _ se gradbeno podjetje ni držalo veljavnih predpisov.
Odbornik Gasparo je odgovoril na vprašanje svetovalca Pincherleja glede poimenovanja nekaterih ulic. Tako je povedal, da so posvetili zadnji £el Sprehajališča Sv. Andreja naj večjemu tržaškemu pisatelju Italu Svevu, da pa še niso postavili napisne table. Kar se tiče Ressla, bodo vzidali ploščo na hišo na Korzu Garibaldi, kjer je prebival. Glede Vivan-teja je žaljivo pripomnil da mu niso posvetili nobene ulice, češ da je njegova smrt v protislovju z idejami, ki jih je za življenja zagovarjal
Odbornik Visintin je odgovoril na vprašanje Bernetiče-ve glede razsvetljave v Narodni ulici na Opčinah in na cesti, ki vodi v Sežano. Kar se tiče Narodjte ulice, bo Acegat razsvetljavo okrepila, od konca Opčin pa do bloka pa je za stvar pristojna AN AS. Odbornik za javna dela Geppi je podrobno odgovoril svetovalcu Gombacciju glede gradnje stanovanj INA-Casa, o čemer bomo obširneje poročali v jutrišnji številki.
Vprašanjem in odgovorom je sledila odobritev nekaterih upravnih sklepov. Odobrili so sklep o odstopu malega kosa zemljišča na pokopališču, kjer bodo pokopali in trajno ohranili posmrtne ostanke 26 ponesrečenih pobiralcev min. Nadalje so odobrili izdatek 1.900.000 lir za popravilo stranišč v osnovni šoli »Gaspai-dis« v Ulic: Donadoni. Odobrili so tudi sklep o notranjem natečaju za službo ravnatelja odseka javnih del ter neki ne-važen upravni sklep.
Odbornik Cumbat je nato prebral še sklep o imenovanju komisije občinskega sveta za proučitev javne službe avtomobilov (taksijev). Rekel ie, da je vprašanje precej zapleteno ter zato predlagal, r.aj imenujejo vse stranke in skupine, ki se za stvar zanimajo, v komisijo svoje zastopnike. V komisijo so bili nato imenovani Muslin, Teiner, Senigallia, Borghese, Zanetti, Cumbat, Ri-naldi in drugi.
Končno je prišla na vrsto resolucija, ki jo je predložil svetovalec Guerriero in ki je povzročila precej dolgo diskusijo. Resolucija omenja odpuste v Felszegyju in zaostritev krize v ladjedelniški industriji ter zahteva od vladnih in drugih oblasti takojšnje ukrepe, da se preprečijo nadaljnji odpusti,
K besedi se je priglasilo večje število svetovalcev, ki so predlagali razne popravke. Med drugimi je spregovoril ti»di svetovalec Calabria, ki je dejal, da spada Felszegv v sklop drugih splošnih vprašanj tržaškega gospodarstva ter lad-jedelniške krize. Pri tem je omenil, da je podjetje odpu-
kuje dela, ne drži.
Huda nesreča
Kamnarja iz Trno vice
V mizarskem podjetju Fran-doli so v soboto odpustili tri delavce. Kot ugotavljata sindikalni organizaciji, so ti odpusti neutemeljeni, saj so v podjetju v zadnjem času delali nadure in opravljajo nadure še sedaj. Poleg tega je v podjetju zaposlenih 70 delavcev
S smrtjo se bori na prvem kirurškem oddelku bolnišnice 50-letni kamnar Ivan Škrk iz Trnovce št. 4. Okoli 15.40 so ga pripeljali z avtomobilom RK v splošno bolnišnico, kjer so mu ugotovili globoko rano na temenu, amnezijo in prey tres možgan tako, da »o si zdravniki pridržali prognozo. Bolničar, ki je ponesrečenca pripeljal z rešilnim avtomobilom, je povedal, da ga je našel nezavestnega na dnu kamnoloma »Carso Marmifera« Na glavu mu je padel okoli 6 kg težak kamen
• • *
Na drugem kirurškem oddel ku je ob 12.10 izdihnil 28-letnt | delavec Giuseppe Prelazzi do-I ma iz Rocola
 «»--------
Penicilin je včasih tudi nevaren
Penit: n je lahko tudi izredno škodljiv in povzroči resna zastrupljenja, zato ga je treba oprezno rabiti. Seve-
da gre samo za izjemne primere, ki niso tako pogosti, vendar pa se pripete. Tako so morali včeraj okoli 20.45 sprejeti na tretjem zdravniškem oddelku 46-letno Zaca-riatto Marijo por. Ogrin iz Ul. Grossi 6. Spremljala jo je njena prijateljica Marija Golob, ki je povedala, da je Ogrinovi okoli 19. ure vbrizgala bolničarka injekcijo penicilina. Ogrinovi je nato postalo slabo, zgubila je zavest in jo je pričelo dušiti. Vendar pa ne bo hujšega in se bo zdravila le 2 do 5 dni.
— «» —
Mednarodno zasedanje za železniške tarife
Danes se bo pričelo v Beogradu tretje zasedanje mednarodne železniške komisije, ki sestavlja direktno tarifo Avstrija - Trst - prekomorje. Na zasedanju bodo sodelovali delegati železniških uprav Avstrije, Jugoslavije in Italije.
stilo tudi 47 vajencev, kar je zelo resna stvar. Sporazumno s svetovalci Deklevo, Pincher-lejem in Teinerjem je nato Calabria predlagal novo resolucijo z zahtevo, naj se sestavi delegacija, v kateri bodo zastopani predvsem tržaški občinski svet, pokrajinski svet, druge občine ter gospodarska in sindikalna združenja, in ki naj pojde v Rim, kjer naj oriše in postavi zahtevo po primernih ukrepih za izboljšanje tržaškega gospodarstva.
Diskusiji je sledilo glasovanje o prvi resoluciji, ki so jo soglasno odobrili s popravki.
Avtoturistično podjetje Slavnik Koper je razširilo svoj prometni vozni park še na morje. Pred dnevi so si nabavili motorno ladjico, ki bo imela prostora za 30 potnikov in bo služila v glavnem za izlete domačih in inozemskih gostov vzdolž jadranske obale.
Ladja ima motor jakosti 87 KS in lahko razvije brzino do 16 morskih milj.
Včeraj popoldne je prispela in se zasidrala v koprskem pristanišču, tokrat že drugič, zapadnonemška tovorna ladja «Theresa Horn« iz matičnega pristanišča Hamburg. Tudi tokrat, kot že pred mesecem, je pripeljala — banane, ki jih sedaj v pristanišču razkladajo za eksportno podjetje Slo-venija-sadje Ljubljana.
——«»-----
Policija priprla tri dijake
V zvezi z bombnim atentatom na poslopje avstrijskega konzulata so na političnem oddelku kvesture zeio rezervirani. Izvedelo pa se je, da so sum osredotočili na tri dijake, katere so zaradi nadaljnje preiskave tudi priprli. Ni izključeno, da ima policija v rokah krivce, vendar če bo hotela osvetliti zadevo do konca, bo morala odkriti tudi hujskače golobradih prenapete-žev.
Zanimiv koncert v gledališču «Verdi»
KRASEN USPEH
Viozzija	in
Na sporedu Schubert, Viozzi, Paganini in Respighi
Osrednjo točko zanimanja pri včerajšnjem koncertu v gledališču «Verdi» st« predstavljala dva Tržačana: Giu-lio Viozzi in Franco Gulli, prvi kot komponist, drugi kot izvajalec. Na sporedu je bil namreč Viozzi jev Koncert za violino in orkester, ki ga je oiolinist Gulli v Trstu prvič izvajal.
Skladbo je Viozzi ustvaril leta 1956 po naročilu samega Gullija in bila je že izvajana v Rimu, Milanu in Neaplju. Priznati je treba, da je Vioz-zijevo delo, ki smo ga včeraj slišali, zares lepa in solidno zgrajena skladba. V prvem, rapsodičnem stavku je avtor izprepletel širok, italijanski motiv, z ritmičnim, slovanskim. Drugi stavek je prelepa pesem, ki jo prične oboa, potem pa jo povzame violina solista. In če je Viozzi svoj koncert posvetil Gulliju, pa se tudi lahko reče, da se mu je Gulli izkazal hvaležen, ko je mojstrsko zaigral krasno melodijo. V zadnjem stavku, plesu, pa je čuti orientalske motive. V celoti gre za delo, ki pač po vsej pravici zasluži oznako moderno, toda brez tistega, včasih dvomljivega, prizvoka, s katerim se hoče opravičevati neuspeh novih del. Viozzijev koncert je pri vsej svoji modernosti brez ekstremizmov, tako da ga bo vsakdo rad ponovno poslušal. Tako vodstvo Tržaškega filharmoničnega orkestra kot violinist Gulli in dirigent Pie-tro Argento zaslužijo pohvalo, da so to delo tržaškega komponista predstavili tudi tržaškemu občinstvu.
Franco Gulli pa je nastopil kot solist še v Paganini-jevem Koncertu št. 2 za violino in orkester. (Skoraj neverjetno se sliši, da je bil ta koncert, ki je vsaj po svojem tretjem delu vsakomur poznan, v Trstu prvič v celoti izvajan. Res je sicer, da se Paganinijevi koncerti z orke-
liiiimiiliitiHiiiiiimiiiiiimiimiiniinllilllliiiiiiiiMiiillttfiiilliiiiltlltililllttliiiliilllllilllllli
Na porotnem sodišču
strom redko izvajajo.) V koncertu, ki je tudi za orkester dovolj trd oreh, je solistični del ves prepleten s težavnostmi, ki jih lahko premosti le sijajen tehnik, kar Gulli brez pridržka je. Zaigral je zares v stilu velikega mojstra, ki so mu lahko vrata odprta na največje koncertne odre.
Začel se je včerajšnji koncert s Schubertovo I. simfonijo in zaključil z R espighi-jevimi «Rimskimi fontanami». Zlasti v zadnji skledbi bi lahko dirigent iz orkestra izvabil še marsikak odtenek, toda kljub temu je držal ves koncert na dostojni višini.
SNG
v TRSTU
GOSTOVANJE NA KOROŠKEM
15. aprila v Šmihelu nad
Pliberkom
16. aprila v Zitari vasi
17. aprila v Bilčovsu
18. aprila v Glinjah
19. aprila v Ločah ob
Baškem jezeru
JAN DE HARTOG
SOPOTNIKA
19. aprila v Celovcu
DINO DARDI
ZLOČIN IN KAZEN
(prosta interpretacija po romanu Dostojevskega)
RADIO
:)
Sreda, 15. aprila 1959 RADIO TRST A
Marciano ponavlja: „Nisem streljal jaz, ampak druga osebnost v moji notranjosti
Proces se naglo bliža koncu - Danes govor javnega tožilca
Osebnost Consolata Marcia-na, ki je obtožen umora svoje bivše ljubice Olimpie Cro-cetti por. Stegani in nameravanega umora njenega moža Tommasa ter svojega prijatelja Rinta Francesca, je res zagonetna. In vendar zdravniki trde, da je umsko popolnoma zdrav, toda nevaren sebi in tudi drugim. Nadalje psihiatri pravijo, da trpi za «adamiz-mom», to je za primitivnostjo, da je psihopatična osebnost z nemoralnim in razburljivim značajem. O slaboumnosti, ki bi mu zamračila možnost hotenja in mišljenja, pa ni niti sledu. In vendar je njegovo vedenje kaj čudno; že dvakrat je skušal napraviti samomor, tretjič pa je preslepij nekega jetniškega čuvarja in skočil na zid stranišča na dvorišču ko-ronejskega zapora ter z elastičnostjo mladega človeka splezal do roba nad prvim nadstropjem. Tu je grozil, da se bo spustil v globino, če ne bodo prepričali hčere, da ga pride obiskat. Da bi se izognili nevarnosti, so ga najprej nagovarjali, naj ne dela neumnosti, medtem pa so postavili žimnice na tlak dvorišča. Morali so celo poklicati gasilce, a njihova pomoč na srečo ni bila potrebna. Ko so spravili ostale jetnike z dvorišča, je Marciano spoznal, da ga nihče ne vidi in ne posiuša, zaradi česar se je z neverjetno gibčnostjo spustil po strmem zidu in krotko sledil paznikom v celico.
Marciano govori precej mono. tono in »i, kot pač južnjaki, pomaga z rokami. Tu pa tam
se segreje, a ko govori o hčeri, postane skoraj nežen. Oči pa se mu zaiskrijo ko mora govoriti o bivši ljubici in drugih.
Consolato Marciano, ki ni nikoli hotel povedati, kako j« prišel do morilskih namenov, je trdil, da ni hotel ubiti nikogar. Kot že pri razpravi julija lani, je tudi sedaj rekel, da ni streljal on, pač pa »neka druga osebnost v njegovi notranjosti«. Jasno je, da je e lem hotel odvrniti od sebe nevarnost obtežilne okolnosti premišljenega umora.
Ves čas pripovedovanja se je Marciano vedno vračal na en. in isto vprašanje, za katero do sedaj ni našel odgovora. »Zakaj ga ,e hčerka sovražila?* On je sicer trdil, da zaradi hujskanja bivše ljubice in Steganija, in je rotil sodnike, naj skušajo oni to dognati. Morda uos, da bodo vsi sočustvovali z njim?
Prič včeraj ni b'lo mnogo. Stegani je povedal, kako je prišlo do uboja, in Pinto je v glavnem to potrdil. Njima dvema so sledile druge manj važne priče in končno funkcionarja dr. Russo in inšp. Al-bertelli, ki sta sodelovala pri policijski preiskavi.
Proti vsakemu pričakovanju se je tako proces proti Mar cianu, ki je lani trajal do prekinitve zaradi psihiatričnega pregleda, več dni, včeraj skoraj zaključil. Danes zjutraj bosta spregovorila odvetnik zasebne stranke, ki brani Ste-genijeve interese, in državni tožilec. Bo tožilec zahteval obsodbo Marciana na dosmrtno ječo? To zanima številne po-
slušalce, javno mnenje in predvsem Marciana samega.
Odžagal si je prst
V ladjedelnici Sv. Justa si je odžagal členek mezinca 62-letni mizar Antonio Penso iz Ul. Colombo 9. Do nesreče je prišlo okoli 15. ure. Z avtomobilom delodajalca so Pensa takoj odpeljali v splošno bolnišnico in ga sprejeli na prvem kirurškem oddelku. Mizar je povedal, da se je ponesrečil, ko je žagal deske. Zdraviti se bo moral 15 do 30 dni.
 «»--------
Zadela ga je srčna kap
S pridržano prognozo so ob 21.15 sprejeli na tretjem zdravniškem oddelku 82-letnega u-pokojenea Ivana Gerdola iz Ul. Remo 105. Spremljal ga je njegov zet Bruno Falco-ner, ki je povedal, da je Ger-dolu nenadoma postalo slabo, in je padel na domačem vrtu. Pri tem se je ranil po desni roki in po glavi ter dobil napad arterioskleroze.
 «#—
Padel je s postelje
Ob 11. uri so pripeljali z rešilnim avtomobilom 83-letne-ga upokojenca Alfreda Gelli-nija iz Ul. Kandler 10 na ortopedski oddelek splošne bolnišnice. Povedal je, da je padel doma s postelje, pri čemer si je verjetno zlomil medenico tako, da se bo moral zdraviti od 10 do 60 dni.
  «»■—-
Z glavo v strop
Z glavo )e močno udaril v strop v neki vili na Opčinah, kjer je delal, 18-letni tapetnik Enrico Bardella od Sp. Magdalene 981. Pri tem se je pobil po čelu, pričel bruhati in dobil možganski pratrei. V bolnišnico, kjer so ponesrečenca sprejeli na prvem kirurškem oddelku, ga je spremil njegov tovariš Guido Livan, ki je povedal, kako je prišlo do nesreče. Bardella se bo zdravil 10 do 20 dni.
 m-------
avto
L vespo v
Z vespo se je okoli 15. ure zaletel v neki avto 20-letni trgovski pomočnik Francesco A-talan iz Ul. Apiari 26. Pri tem se je potolkel po telesu tako, da se je moral zateči po zdravniško pomoč v bolnišnico, kjer se bo zdravil 4 do 5 dni.
Z motorjem podri žensko
Z rešilnim avtomobilom Rdečega križa so pripeljali ob 19.50 na prvi kirurški oddelek 65-letno upokojenko Marijo Kolarič vd. Uršič iz Ul. Industrie 6 in jo sprejeli s pridržano prognozo. Kot je povedal prometni stražnik, je Kolarič prekoračila Ul. Carducci in se je vanjo zaletel z motorjem 19-letni Bruno Buscoian iz Ul. Fonte Obbia 2. Kolaričeva se je močno udarila po glavi in si pretresla njožgane.
Ribiške ladje naprodaj
Vladni generalni komisariat sporoča, da bo konzorcij za
zaščito ribolova prodal za gotovino dvanajst motornih ribiških čolnov na osnovi prve skupne izklicne cene 82 milijonov lir. Dražba bo 28. aprila ob 10. uri na sedežu konzorcija. Interesenti lahko dobe vsa pojasnila na konzorciju — Trg Venezia, št. 4, tel. 37-457.
RAZSTAVA
V kulturnem krožku v Rojanu bo do 18. aprila razstava o Cerkvi in duhovščini v Ljudski republiki Češkoslovaški. Razstava je odprta vsak večer od 20. do 22. ure.
OBČNI ZBOR KMETIJSKEGA KONZORCIJA
Člani Kmetijskega konzorcija v Trstu so vabljeni na redni občni zbor dne 26. aprila 1959 ob 9. uri v prvem ali ob 10. uri v drugem sklicanju, ki bo v prostorih Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo na Borznem trgu.
Predsednik dr. Leone Brunner
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICOI
7.30 Lahka glasba in beležke;
11.30 Brezobvezno, drobiž od vsepovsod in predavanje «Zena in dom, obzornik za naše gospodinje«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12 45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Marek VVeber; 13.30 Lahke melodije; 17.30 Plesna čajanka;
18.00 Radijska univerza; 18.10 Liszt: Koncert št. 2 v A Duru za klavir in orkester; 18.30 Vokalni kvintet Zarja; 19.00 Zdravstvena oddaja; 19,20 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Slovenske in štrumentalne zasedbe; 21.00 «Tudi v Chicagu rasto vijolice«, igra v treh dejanjih, ki jo je napisal Alberto Casella, nato Melodije iz filmov. 23,00 Ansambla Henry Levine in Pee VVoe Hunt;
23.30 Nočni ples.
TRST
12.10 Tretja stran; 17.00 Oddaja za otroke; 17.30 «Zivljenje za carja«, 1. in 4. dejanje; 18.00 Pevski zbori; 21.00 Koncert kvarteta Cherubini; 23.15 Popevke — 1-gra orkester Olivieri.
11. PROGRAM
18.00 Tretja stran; 21.00 Tekmovanje pevcev — igra orkester Angelini; 22.00 Radijska igra.
KOPER
Poročila v italijanščini: 1230 17 15, 19.15 22.30.
Poročila v slov.: 730.	13.30
15.00
5 00 in 6.15 Prenos RL; 6.15 in
6.40 Jutranja glasba; 7.00 in 7.15 Prenos RL; 7.15 in 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.00 In 12 05 Pre-rics RL; 12.50 Operne arije; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Od melodije do melodije; 14 30 Okno v svet; 14.45 Filmska glasba; 15.20 Narodni odmevi- 15.40 in 16.00 Prenos RL; 16.00 Poje Beniami-no Gigli; 16.15 Šolska oddaja; 16.45 Ritni? in popevke; 18.00 Oddaja za žene; 19.00 Poje Abbe Lame; 19.30 ln 22.15 Prenos RL;
22.40 F. G-eminiani: koncert.
SLOVENIJA
5.00 In 8.00 Dobro jutrol (pisan glasbeni spored); 6.40—6.45 Naš jedilnik; 8.05 Poje Invalidski
ititiiiiiitiiitiiitiiimniiiMiimiiiiiiiimliiiuiiiimiiHiMimiiiiiiiiiiiHiiMiliiHMiiiiiiiiiimtmMiii
fo D VČERAJ DO DANES |
ROJSTVA, SMRTI IN POROKU
Dne 14. aprila t.I. se je v Trstu rodilo 3 otrok, umrlo je 9 oseb, porok pa je bilo 5.
POROČILI SO SE: čevljar Antonio Rupena in gospodinja An-tenla Fond*, tesar Alessandro Počkaj in delavka Lucla Strlssa, zidar Nadio Bernard? In gospodinja Emil la Svab, novinar Ser-
Sio Qu»dranii In študentka Ni-ia Sossi, šofer Fiorento Bratos in uradnica Maria Pia Grassi.
UMRLI SO:	85-letna	Didone
Ciucianl vd. Sbaizzero, 77-letni Silvestro Drassi, 72-letna Giusep-pma Convpara vd. Sgubtolnl, 75-lelna Anna Ruzzler vd. Makovec, 83-letn.i Romano Bidoli, 55-letnl Ercole Parenzan, 60-letni Giuseppe VaJ-dl, 80-letna Carla Honl vd De Gumberth, 5 dni stara Silvia Priester.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v aprilu
Davanzo, Ul. L. Berhlnl 4; Giustl, Furlanska cesta 7: Millo, Ut. Buonarottl 11; Mlzzan, Beneški trg 2; Tamaro-Neri, Ul. Dante 7; Harabaglla, Barkovlje, in Nicoll, Skedenj. Imata vedno nočno službo.
, DAROVI IN PltlSPKVHI
Za Dijaško Matico darujejo v spomin na pok. Kopu novo mamo Ernesta Andol Se k 500 Ur, An-da ln Stanko Andolšek 500
lir
LJlIBNKA PKOMVKTA
Prosvetno društvo «Slavko Škamperle« vabi člane na predavanje, ki ga bo Imel tov, Mario Magajna v petek 17. t.m. ob Ž0.30 o svojem potovanju po Laponski )n Norveški.
Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo Imel sejo v petek 17. aprila ob II, url na sedežu.
RAZNA OltVIiNTli,A
Danes 15. t. m. ob 20 30 bo seja tržaškega pododbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Ul. Roma 15.
 «»--------
Valute
	Milan	Rim
Zlati funt	5900,—	6150 —
Marengo	4550 —	4700,—
Dolar ....	617.—	621—
Frank franc	123.—	1^6.—
Frank švlc. . .	143.—	144.75
Ste rl ing	1725.—	1750,—
Dinar . ,	83,-	86,—
Šiling	24 —	24.25
Zlato . , . .	704 —	705,—
Zah n. marka	148.75	149.75
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče;
»rdeče«		 .	83	153	129
«sveile» 		77	100	83
limone	71	106	88
jabolka;			
»abbondanza« I. v	36	47	44
»abbondunzu« 11. .	18	29	24
»delizia« I		83	1J8	112
»delizia« II. . . . ,	28	71	59
»imperatori* I. , .	28	&9	47
artičoke (1) . . v .	16	26	21
cikorija			29	53	36
čebula	26	41	36
koromač . . . ; , j	29	65	41
razna solata ....	31	150	88
nova solata	100	180	100
krompir 		28	53	29
kifeljčar 		47	88	71
nov krompir . ,..	83	100	88
grah 		89	118	94
zeleni radič ....	31	400	ua
špinača 		25	88	63
Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec).
pevski zbor p. v. ca; 8.25 Znane melodij« poj(tl Latinske Amerike;	ona
TTrank &1*
Lola Novakovič jo J,oovori I?
tra, 9.00 Jezikovni P?S; % rovitev); 9.15 Eiml A ^ roška suita; 9.45 £ .moIM^ de ljubitelje glasbe; • znanih popevk za prh« jUglM loženje; 10.35 Violi* f[J m ranča Vladigerova ‘"Spermi1! manovskega igr? "T ji JJ
.1.00 Zabavni P0,1^ J^onjo 9*
ii	^nla Z3 VišjO
tiiiska šola za vi5-)° p0yia: novitev); 12 05 FranoJ" . ,).# veliki ort1«« i » -	p A
sedija za ----------
Kmetijski nasveti , a n.-gar: Pelargonija; 17^	J
ka godba; 12.45 “ Gershvvinove °Pere,^. sklšj Besis«; 13.30 Zboro^^jS P» hrvatskih skladatelj**’ gtrai^T ke ln valčki Johan sr^tj 14.05 Radij;** š®1« .
stopnjo lP°n,°y vaiiglR" It dun; 14.35 Ralph *f5 p sP liams: «Ose» — °f!hvi skr glasbe;	Koi*«!!?
(Tone Oufar); l«-1"* 0b Pj željah; 17.15 Sestan* -ti^J 17.35 Jugoslovanske	]P
pesmi na narodno m Kulturna kronika, i - b prnovi polonezi; 18-	18.45
let Dorka Skonemet , rajjjj govori o mednaroru« -oVii. 20.00 Dimitrij So»fonlWf
rrvfnrvi ia (1ZV3J3
20.00 DlmM-ru ~-rmfoai™ f
simfonija
kester Slovenskegaranovii),
rigent Krešimir
ngeni. ivi cjh,-	pekL
Jugoslovanski of*,, Novtfi tujih posnetkih; 22.1	fr
zi — nove	’ ioio » »
Sivic: Variacije za —, g
ivic: Variacije za . po vir 23.10 S vove-lf* ropi; 23.40 Bohusla^ r* Dvojni koncert f* *ne. s;er, klavir m
TELEVIZIJA
14.00 Šolska a ja za najmlajše, •
.45 Dogodivščine $ „11 r
r*
-daja ca uajz***»-uT -	^
13.45 Dogodivščine	^
ja, 20.30 Poročila; "j tatore«: 22.55 PoroČ‘l!i.
RTV JUGOSLAg 18.00 Sestanek °“ daja za otroke ® in k® Oddaja za dr11*" pnev3* Beograd; 20.00 T	Tri6jik
Beo-grad; 20.15 T	_	*!
Zdravniška čakalo1**^; d na; 20.30 Bertolt W .- - M . v drugi svetovni , nos iz dramskega Ljubljana
celsior. 14.00: »V gjjjar M. Mastroianni, J-Fenice. 14.00: «7. vlath«
culic. n.w-tova-nje«, Kervvln Gram. TedmicoD^j Nazionale. 16.00^jn P-
kovnik«. A. zon.
Arcobaleno. 16 00 , *LprePj
A
Jeanne Aloreau jj 1 vst„p mladini RP^jpor Supercinema. 16-Wca„jie- g/
torjev«, G. M.	jh1*
Filodramatlco.
Cece Doria - Rj®3',jio!of/ predstavlja revij kGOioV vse«. Na tek«, Eddie Const Grattacielo. I6.°6..rfis. 1,
Parizu«. T.	Čoh'5,	a
Cinemasc. rrni Cristabo. 14.«»: «%,
S. Loren, A.	jn	FJ
Capitol 15.30:	»N«1
A Ray, B. NUUffij Astra Roiano življenja«, D.
Alabarda. 16.00: zev«, Virna Lisi, Aldebaran.	vitej p
Meč skeivn05**}^ V***' * rizio Arena,	^
mascope. „ nna-r^i J Ariston. 16.00: «0» Vv /
Garibaldi. ’6 0^.arbO, s tier«, Greta Gan*	^
Ideale. 16.00:
Impero. 16 30:	mo,	R	m-jA
P«.
i.
pe», M, P-	A1*,«
Italia. 16.00:	i8.£
Moderno. 15™
22.0°: »Drevo	J
gomery ClifL . . pt
Eva Marie Salnt^juh ^
S. Marco. 6.0°. ^ JV p, Victor Mature. ^ j» jjJi Savona. 16.00: « vvoi^ medeo Nazzar , en Viale. 16.00:	A.	.10'. .
Rimu«, C. *'‘l5.30; Vittorlo Veneto. vjsta . t bezru«. D. Da?- l?0if
bežni«, u. - z. «r“,-Helvedere. 15? ' Cii**!Ll]5 Franciscu«, ,N«% V+ Marconi. l6.00_	J
George Bak* ;
C a role Leslej- „pro'- ^ M »Mimo. 16.0«	4	■'i
akcija«, c.. Vko; «■ ,. Novo cin«. „^Vna, J*.#1'
G.	«T^
ovo cine. Klno N- ,m* ske«, S. KoS .^in* ^ (. Ooeon. 16-00: L K°
Sled amen5kiheljKi * Radio. 16.00.
tadio. io.w- • ,
die Constantm • jAH
kino v M*
Verdi. «Dunkerdu*’’'
PK1KEDI tih
Kta.mli !•«'* v narodni pesinl ^ ]{,«j
19. aprila l9^iito''’*J
finale v	Ju
Trstu; Tekf^ zbori, ki
^on. *'‘0itsA
Nat7v*ib°A$
ni PevsK',.iil ne bo ade'e
nja■
Slovenska V1 tt
za bo P° ‘ it> tltf drugo, tr	j0	1
;J0,
prvo, c'rv'Jraio- af V UI. R0m ^
&
s t°i»*y
A".,0
dihnil
nil
iiišnice.	„rn
Trst. 15.	-
SSJSD DNEVNIK
— 3 —
15. aprila 1951
K, .
tu.	žametnem	tra-
Wi{.tSta. ga zapirala borov toi« • ,ln ^rensko morje, ti, *' bi'° konca. Starši so m fcl,^«n brezskrbno, ker liti ».j*10!16116 nevarnosti, ker Ufelo*-'11 bil* globoka- Ko
•flUiiH S°nCe zgati so odrasli kolki« V vodo- Prekoračili so ^ °i vpadali do kolen v #«tni«nat° se po nevidnem
!) krakal vzpeniali in do1' bv. is,kV v vodi do členit j...	11 s® globino, ki se
»*li Pkma. večala in ko so |laV|]Ct Upine neizkušenih big saV’ smo jih videvali, la jiia Spet Počasi spuščajo. koJijj v Ie Postajalo že težko,
<n PazH»^dl’ .ki ie se§ala
^ tokam m z dvignJeni' bdo ,	*> ’o se pognali v
fe i, zaplavali, na površju y ostajala le glava.
feluj ek mirne bonace je Pihljal slaboten jugo-
ki se je poča' . s soncem vse do <titjena.‘n tedai je postal
H,;., ,’n Ustaljen veterček S ali zapadni veter — vse tja do sonc-
* 'rajal
f' «Prem°daw Teda^ ie prišl°
kta8;,,e e- Zadnje sonce (iv in nJL’ pesek ie postajal ali vedeli> ali je vla-
hiaterJ en' In tedai s0
st0jdv*ga'e s svojih le-
hlj «k^k'.’ smo še občudo-igraH ° ln zelia- da bi se '°4» nas je privlačevala, Sani. \ Srn° ze lačni in u-
il’ obm^ tedai se ie s pla‘
I	proti severu,
h? Ve‘rčekatV- k°maj ZaZna'
boli 7 ' se je zazna-ki je ar*di svoje svežosti 1 °<imaJ)0niag'd ribičem, da ejo od obale. Pra-
^a odmvU,<<Veter s kopnega«
V tra
Ntjšj Lk"eb smo tudi mi,
.le imel le ime. 1 smo tudi mi, .topili čez vdol-Pešjerj“°1' 'n se vzpenjali
ob
»bal:
^ DePrestPr°d’ k'er so va' metal; " an° kopičili pesek
itoiV,8a Pesk SU^° Pege tem E*ialo i ' ^oda to se ie
to10 to va?nredk0' Po naVa ti ohale	penili le ob
, tjodiln	j	nikoli	se nam
Jek Zab’,j	b' nam	morski
iSene k	j*	v nogo	trozobe
lSaiaidlie- To se je ved-odraslim, pa C visoi,-	Previdni. Toda
C' mo';kkot..so bUi- niso
J* Pa dnu ZlV 1Ce' k’ ]e
v''	redki	morski
huiši aj° le eno bodico , H 1 Strup, in naduri ali
k ni 8sie-
strup, sp napadali t«jrc ni«m-8Sle' Mi dečki st
C "okaz^]011 menUi! p°‘
lil hosti ’ a 50 nasproti d, a*!e Vse živali obzirne f*rok Psi,
Sp’ Psč
ki
ne grizejo.
^raŽB.Pa prenašajo nji-i Ss*da 'n ko »m to-. ^PriiaiA S?! p°easi dvignejo Prostor.
>«, sreče«
V 'R si sem topotal po
\ SurWlSlial- da pla'
s, >«r0 * m pa si izbiral
C8"* čuh drUg0' Iz peska "o ' dVorc°Vlte -stvari; fan-
l(lbi a*eva!; smo jih ved' h *toi i z zobčastimi O"1 s n stolpci. Od stri-[, v°de ■ ^ naučil zajeti ti * 'tpušA0,- peska in skozi
l)PiU?bove z-1’ da se ie lepl1 v®do Sradbe- pesek je 'tt Proti m P°stajal bolj ik' pešk>oncu bolj odpo-tij' ki ji|j ,a 30 rastli obeliti i ^'s«m Ustvarila fanta-
tiač, *e nit* zmenil, da 1. C'n V ifimnU _____
. t,kls'm
H »kt'ti irV.Jamah nastaia'
v, ®hostL, so Pravili od-C>ittvra;no sem čutil za-\\	a 8 kolikšno lah-
^oli Apa^a^e in dvorce, > jih Viud°viti od enih,
C*.°»to V mestu-
'ii|^ stric.8"1 Prihajal na
»rhi,SV°jo „ * tem je izživ-t(il„*kta. ^ RlzP°lnjeno strast *t ,e,cestc 'u'm smo gradili ki 'sle	’ so se	križale
S« jih 8nine in predore,
^tr1, ^ ni!ZRladlli z mal'm W1Ce jt	leb smo	spuščali
V P«	.rvane	ilovice.
It i vrč*k v 'i m°ral biti
k loj Polivati St8l"° je bi' S»i?.ce tl rok n pesek, ki gu Vhratt ‘°: Da bi se na
^ k’ ^ biu"Jen° Perilo po-ts,. t °"0 trek.j ,.„a	...
'<ik -v Pa treba več ur,
Š«S‘
tči .. atero
'thaT04 «korf*kai minut aon-v0do. ,krit pesek je
ob s*kniuem Se bil tudi
-• -v,n Se na rob oba
Nj!t- Va'oviS° Plj4skal‘ pe’ S . z o ’ ln izmenoma
Vn. je UsHRama' Pod me-
\i 1 arja^ vdolbina, ^ka kl>ie Sem dvignil no-*'*j,l htotu ’ W vdrla ven od
S Git p°-
Sk * SO " ler nisem ob-Jtkni.' ln toa °ge zakopane v O1 tlagit8dal se je voda v
javila, sem odhitel v morje in se nato s studom vrgel na vroči pesek. Vedno sem legel na trebuhu, kot vsi dečki, in se s komolci podprl.
Pesek mi je vnašal v ude čuden občutek toplote, zono, ki je bila podobna srhu mraza, toda bolj prijetna. Posebno, če sem bil ostal dlje časa v vodi in so mi konice prstov bile postale izpito nagubane. Mati mi je tedaj dejala, da imam kožo kot kaka starka. — Zlekni se na sonce — mi je dejala. Pri tem pa me ni opozorila, da more sonce prodreti skozi žile in povzročiti čudna občutja.
Nekoč sem pobegnil v morje, da bi si spral vtis gliste, ki se je bila zvijala poleg mojega stegna. Valovi so postali motni, in sedaj, ko je jugozahodni veter popustil, so valovi utrujeno pljuskali v plitvino in prihajali vse do nas dečkov. Ko se mi je koža na prstih že nagubala kot skorja prezrelega jabolka in ko so mi zobje od mraza začeli šklepetati, sem stekel po pesku in se vrgel na trebuh. Cez nekaj trenutkov me je začela po telesu prevzemati običajna zona toplote. Obvzela me je čudna utrujenost. Gledal sem, kako nad mojimi rokami podrhteva para na pesku, kot para nad loncem. Ljudje so hodili mimo sem in tja, jaz pa sem še vedno poglobljen v vrenje peska čutil novo utrujenost in užival v njej, kot v neki praznini želodca kakršne prej nisem nikoli občutil.
Nekaj podobnega sem občutil pri brivcu, ko me je strigel in mi s prsti brodil po laseh, tako da me je obhajala želja, da bi zaprl oči in predel kot maček. To sem povedal tudi mami, ki je včasih dovoljevala, da ji je starejša sestra razpletala lase in jih s ščetko, počasi gladila. Mati me tedaj niti ni slišala.
Sedaj, na tem ožganem pe sku, sem gledal, toda ničesar nisem videl. Glavo sem spustil na desno roko in užival v novi utrujenosti. Bila je to orijetna utrujenost. Bila je u-trujenost, ki je bila bolj prijetna kot tedaj, ko sem bil pri brivcu. In drugačna je bi la. Razkrajala mi je vse ude Zaprl sem oči pred ostro svetlobo in zadremal, toda užitek ni prenehal.
Vzpenjalo se je po nogah drselo iz. želodca. Zdelo se mi je, da sem sredi mnogih vodnih glist, rožnatih in nagih, vlažnih kot krompirjeve klice in upornih kot trtine ovijalke. Bil sem sredi vsega tega in nisem čutil nobene odvratnosti. Metale so se mi po telesu kot žive šibe. Se v kri so mi bile prodrle. Utrujenost in uživanj* pa sta naraščali: neka neznana in močna blaženost, ki me je razkrajala, kot razkraja sonce pesek. Občutil sem, nisem pa mogel dojeti, zakaj mi je ta odmrlost obvzela vse mišice.
Nenadoma se je vse to strnilo, se dvignilo in me zgrabilo za grlo, me naglo prebudilo, da sem odprl oči. Nisem dojel, kaj se je bilo zgodilo. Užitek je izgineval. Napete mišice so popuščale, vse izčrpane, kot tedaj, ko človek po dolgem naporu stopi v toplo kopalno kad.
Otresel sem pesek s sebe in stopil na obalo. Val je napolnil vdolbino, gliste ni bilo več. Okopal sem se in sedel na rob čolna. Nisem imel volje, vrniti se tja, kjer sem bil malo prej zleknjen na pesku.
Nisem vedel, kaj naj mislim. Tega nisem mogel nikomur povedati. Verjetno je šlo za kako čarovnijo one gliste.
Z nogami nisem več kopal jsm. Ko pa sem se po kopanju drgnil, sem pazil, ali se ne bodo sanje morda ponovile. Niso se ponovile: preveč sem bil buden. Niti si nisem tega želel.
Sele proti koncu poletja je moja opreznost, da bi na soncu zaspal, popustila. In vse se je spet ponovilo, kot prvič Toda glista se je najprej vpletla v nekaj obročev med pse, nato so ostali le psi in večji dečki, ki so se cmerili in nato sem se zbudil, kot prvič.
Toda s tem sem prišel do velikega odkritja, do velikega spoznanja. In uvidel sem tudi: da o tem ne bom mogel nikoli in nikdar z nekom spregovoriti.
Kmalu zatem me je zbodel prvi morski pajek.
Louis Armstrong »poje”
FRANCOSKI POGLED SEJE OBRNIL PROTI BOGATI PUŠČAVI
Mozaik saharskega bogastva in zadeva nemirnega Al
Milijoni ton nafte postanejo učinkoviti in vredni le, ko so na obalah Sredozemskega morja, kamor pa prispejo le skozi Alžir
PARIZ, aprila — Sahara, neskončni ožgani ocean, neskonč-je golih gričev in vzpetin, večnih vetrov, sonca in peščenih prostranstev, po katerih brazdajo karavane, ki jih kot v davni dobi vodijo nomadi na poti k nedoločenim ciliem ali v iskanju rjave na pol izgorele siabe paše. In vse to se širi na prostoru, ki je velik kot kaka celina, vsekakor štirikrat večji od
same Francije. In v to puščobo je uprla svoj pogled vsa Francija, ki jo napolnjujejo upi in nade, kakršne more vzbuditi le nekakšna svetopisemska obljubljena dežela. In Sahara je za Francijo dejansko novodobna obljubljena dežela. General De Gaulle je pred kratkim izjavil, da je Francija «srgčala svojo usodo — v Sahari«.
Neki pariški novinar, s ka-
Louis Satchmo Armstrong;
črni ambasador jazza
Štiri ure ga je čakalo štiri tisoč
ljudi - Ob treh zjutraj: wonderful auditorium! - Stari bluesiz New Orleansa spet na pohodu - Petindvajset belih robcev za en sam črni obraz
terim sva o tem govorila, ni
ske nafte prav gotovo veli-
... in pred razstavno dvorano Gospodarskega razstavišča v Ljubljani so ljudje čakali, da odpro steklena vrata. Najprej mirno, potrpežljivo, čez čas že bolj razgibano in okrog devete ure glasno, skandirano. Steklena vrata so šla na drobce, miličniki so uprizorili dramatičen lov za mladimi ubežniki, študentje so	u-
stvarjali kordone. Vse to zaradi velikega Satchma,	ki
se je prav tisti hip dvignil s pariškega aerodroma	na
poti v Zagreb in otf tam z avtom v Ljubljano. Štiri tire so ljudje čakali na črnega ambasadorja jazza,	šti-
ri ure je na dveh tribunah, kjer so stali mladi ljudje, odmevalo:	Lojze, Lojze.
Namreč: Louis Armstrong! To je bila atmosfera velikega pričakovanja. Zrak, ki je bil nabit z atomi človeške nestrpnosti in radovednosti pred srečanjem z e-dinim na svetu ■— Louisom Armstrongom. Satchmo — Vrečasta usta. Ali: Dipper-mouth — Usta velikega medveda. Ali:	Gate-mouth —
vsta velikih vrat! Vse to so priimki tega malega, živahnega, trdoživega in nasmejanega črnega otroka New Orleansa, Armstronga. Zdaj jih ima natanko 59, čez ne-, kaj mesecev pa je 60 let. Pa ni starec, niti kadar po-' je in ne takrat, ko z belim •robcem oprime svojo esel-merico«, zlato trobento, ki mu je prinesla popularnost, slavo in — denar.
Nad parter ogromne ljubljanske razstaviščne dvorane so reč kakor tri ure vzletavali papirnati zmaji, epidemična nestrpnost je obkrožala štiri tribune, U-ra: deset! Speaker z izgub-
>h fazRis"ia. Le ne-N « *• v "knia.se 5e spet
i* u!>U n‘renulku P*, ko 81 *>>o, u*0’ ie prav ta' \i **• tedai. ko se
N*.v Peslr."11 ni bil rekel, V U skrivajo gliste.
N» Itak V'del odvrat" 2iSt«1'0|f8 ih se zvi'° P°'e8
H v 6l5,'«vH11I)d ted*i sem zl Previdno. Ce l,la vendarle po-
Novi «kolos» «Spar(acus>
Kirk Do upi n s pripravlja velik film rSpartacus*. v katerem bodo igrali najbolj slavni filmski umetniki- P°-lep Douglasa samega, ki bo igral vlogo Spartaka, bo v tem filmu igral tudi Lato-renCe Olivier, ki bo v velikem filmu poosebil Rimljan a Luciniusa Crassusa. V filmu bosta igrala tudi Jean Simmom in Charles Laugh ton.
Ijenim glasom skuša miriti avditorij! Kakšna usodna napaka! Ura:	enajst! Baje
je na poti iz Zagreba! Ob pol pred polnočjo je skupina prispela, kar skozi vhod za publiko! Mislil sem, da bo razneslo dvorano. V prvem delu so igrali kar v popotnih oblekah. Satchmo: s.vetlo-rdeča srajca, opekasta obleka in bel robec. Ansambel:	črni	pianist Billy
Kyle (pred seboj na klavirju dva kozarca slivovke), slavni trombonist Trum-my Jonng (igra bolj mehko od zvoka violine), beli klarinetist Peter Huoko (v znanstvenem jeziku: akademik svojega instrumenta!), beli kontrabasist Mort Herbert (na izposojenem basu trikrat mojster!) in južno-ameriško-peruanski mešanec Danny Barcelona na bobnih (na izposojenih, toda v ekstazi, ki jo pri nas komaj poj mimo!). In še en «izposojeni» član ansambla «All Stars»: okrog dve sto-kilogramska črnska pevka Velma Middleton. Atrakcija zaradi <ckanona», sicer pa nič posebnega.
Bilo je na zadnji dan leta 1912...
... m po živahnih ulicah New Orleansa se je prebijal odprt kamion, na njem pa je črnska skupina nabijala svoj tradicionalni «rag-time». Nekaj pred polnočjo se je kamion ustavil na vogalu Perdido Street in vsa mestna četrt je uživala ob melodijah, ki jih je orkester izvabljal iz svojih starih instrumentov. Otroci so pozabili na svoje igrače .in se zbruli krog kamiona. Med njimi je bil tudi 12-letni
Louis Armstrong s svojo slovito trobento
20-letna Angležinja Julie Alexandre še ni igralka; prišla ie v Italijo, kjer bo v kratkem nastopila v nekem filmu, za katerega se ne vedo niti imena, niti je znan njegov producent
deček, ki ni mogel prenesti tega hrupa. Stekel je v hišo, pograbil za dedkov revolver in začel na ulici streljati v zrak, ko da bi ga popadel bes. Ulica je bila v hipu prazna.
Sodniki so drugi dan u-gotovili, da je fantalin hotel le prestrašiti člane črnskega abandas, jih spraviti proč, da bi lahko mirno zaspal. Poroti pa vendar ni bilo pogodu, da si je dečko z 9 mm revolverjem zagotovil mirno spanje, in tako se je mali Louis Armstrong znašel v zavodu za eprevzgojon, seveda s spremnim pismom, v katerem je pisalo, da se bo dečko verjetno srečal s pametjo, če ga bodo pridržali kakih 18 mesecev. In namesto da bi se mali Louis naučil vseh trikov svojih žeparskih prijateljev, je že v prvem mesecu znal pihati v trobento in zaigrati «zbor». Potem se je privadil saxofonu in iz popravnega zavoda je po 18 mesecih odšel s klarinetom pod pazduho. Kakšen e torej nauk tega koščka 'iografije velikega Satch-na? Kar se njega tiče, je iil nauk jasen,- življenje, ki e bilo v mladosti z njim :aj neprijazno, je izzvalo usodo«, to usodo pa je treta sprejeti in premagati.
Leto 1918: Armstrong je laven v domačem mestu! leto 1920: njegovo ime je zazvenelo vzdolž Misisi-jija. Leto 1924: Armstrong gra v velikem Haarlemu, oublika nori ob njegovih znamenitih krikih «ylah« in wh, man«. Leta so tekla in Armstrong skoraj ni bil več lenzacija. Štirikrat se je o-ienil in štirikrat so ga številni puritanci kleli kot hu-liča. Odprta rana na ustnicah je za nekaj časa Zavrla njegovo kariero, kajti zdravniki so mu prepovedali igranje. Leto dni, od 1934 do 1935, je bil v Turinu na «dopustu». Potem je bilo treba nekaj ukreniti, kajti nova imena so počasi, toda sigurno krhala njegovo slavo. In Satchmo je uganil...
Nekega večera je poslal svojim prijateljem brzojavko v »tila, po katerem je bil mad telegrafisti prav toliko popularen kot s trobento med ljubitelji jazza:
<(Stara kanta, v petek svin-gam na svoji stari sedmerici. Malo popra v gobez-da la neioporških kritikov. Ha! Ha! ffa! Prisrčno tvoj ... z omako rdečega fižola Z rižem. ■. Louis Satchmo Armstrong!»
Drugo jutro se je vzpel z liftom v 18. nadstropje študija podjetja «Brunstoick» v 57. ulici, kjer ga je že čakalo osem mladeničev njegovega ansambla. Tonska dvorana, mikrofoni in snemalne aparature so bile pripravljene. Armstrong je od nekod izvlekel svoje stare gramofonske plošče. Namenoma je preslišal cinično pripombo nekega novinarja: vSatehmo, kaj nat boi zo-
pet klal s prežvekovanjem svojih starih dni?« Tehniki so mu nekajkrat zavrteli skladbo «Knoching tl le jug« (Udarjanje pa vrču), nakar je vzel ploščo in jo na kolenih razbil. Dal je znak svojim fantom in odigral novo verzijo. V študiju je zavladala tišina in neka nerazumljiva napetost se je pretakala pod nizkim stropom. Igrali so šestnajst ur brez odmora, le Armstrong si je od časa do časa mazal ustnice z vazelinom. V sedmih ^neh so posneli 48 improviziranih «remake» (predelav), ki so se kmalu nato pojavile na tržišču v albumu štirih long-play plošč pod naslovom «Mo ja avtobiografija«. Uspeh je bil naravnost huronski, vsi so spet govorili o starem, neprekos-Ijivem Satchmu. Več kot 10 tisoč primerkov «Moje avto-biografije-n je bilo prodanih samo v Franciji, da o Ameriki sploh ne govorimo. Njegov ecome back» je bil popoln in zaslužen.
«Please, no, no, no, no...»
Veljalo je fotoreporterjem. Kobilicam, ki jemljejo soncu luč, ki se prežro skozi armirani beton kakor termiti. V Ljubljani je, prosil, saj ga ne motijo s fla-shi. Pa ni nič pomagalo. Fotoreporterji so morali svojim redakcijam prinesti o-riginalno sliko Armstronga, živega ali mrtvega. In so
prinesli. Nič ni pomagalo o-bračanje vstran; več kakor 40 aparatov je buljilo iz vseh perspektiv, celo od zadaj, za klavirjem,
60-letni starec Satchmo? Kje pa! Živahen (včasih kar preveč, stimulativno!), bel smeh v črnem okviru, kakor bele, slonokoščene tipke črnega klavirja. Tipke pojo stari blues s tistim dokončnim «yes pes yes yes» in z vibratom čeljustne vilice. (Hrup in smeh v doo-rani: dokaz, da mladi ljudje — oh! ti mladi ljudje — spoznavajo svet in domovino le še v hrustovih popevkah vojaka Elvisa ali bližnjega Dallare, roc k’n’ roli in jecljanje ritma.) Prekleto špasno vse skupaj!
Armstrongova zvezda ugaša! Počasi sicer, a trmasto. Armstrong to ve. Tudi njegova trobenta to ve! Tudi Trummy Jonng to ve! Vsi vedo, a njegov blues bo o-s tal blues večne mladosti. Po koncertu je bila v ljubljanskem «U nionu« majhna zakuska: Nič intervjuja, nič dosti ■ 'tp»fi»oora». Dul ■ je skupno izjtiitb ~ŽU mvlnutjer Nič osebnega. Da ljubi svojo trobento, da ljubi «bea-tiful Auditorium», da je bil srečen, da je . .. in tako naprej. Lahko bi si kratko-malo izmislil «poseben intervju za Primorski dnevr niles. Takole bi zvenelž gospod Armstrong, povejte za bralce PD, če boste prišli še kaj v Trst? On: Oh pes, pes, Trieste, beatiful toton. Yes, pes! To bi bilo vse!
Jazz pa je kljub temu mlada glasba. Za mlade glasbenike, ki ne morejo biti zadovoljni z enim samim uspehom. Jazz ni Domeni-co Modugno, kajti to je komercialna glasba. To je šla-ger o modrih barvah in dežju, ki pada na ljubezen. Jazz ni «una morda in ja«. Jazz iz Neto Orleansa je koračnica štiridesetih let, Armstronga, King Oliverja, je muzika iz srca, ni narejena iz dvakrat štirih taktov, iz verza in refrena. Zato bo ta glasba v Louisovi trobenti ostala večno mlada. V njegovi trobenti in njegovem glasu. Pa naj se mu ljudje še tako smejejo, ko s tresočo spodnjo čeljustjo prani «za za za za za, pes pes«. Se vedno bo bel smeh n črnem okviru — šestdesetletni mladenič Louis Satchmo Armstrong.
ML
mogel zadržati svojih občutij ponosa, ko mi je govoril o prvi tiskovni konferenci, ki jo je imel minister za Saharo Jacques Soustelle. Ves razgret pod vročim afriškim soncem je minister za Saharo Jaeques Soustelle pred nekaj to pariških novinarjev prvič podrobneje orisal konture saharskega podzemlja. Govoril je o fantastičnem mozaiku bogastev, pred katerim so pariški kvalificirani poslušalci malone obstali. Nato se je vsul plaz resnih in tudi naivnih vprašanj, ki pa so v tej ali dni varianti odražala le eno in bistveno zadevo, eno in i-eto osnovno vprašanje, kako bi čimprej in čim bolje po tem bogastvu segli?
Raziskovanja v Sahari so ke ‘ začela že leta 1952, toda do prvih važnejših odkritij ležišč «črnega zlata« so prišli šele pred tremi leti. Do tedaj na zemljevidu, kjer so zabeležena naftna polja, afriška celina malone ni prišla v poštev, še manj pa je prišla v poštev Sahara. Nato pa je svet zvedel za imena Hasi-Mesaud, Edjele, Tigantuin in druga. Do tedaj je Francija od vseh 18 milijonov ton, kolikor je nafte porabila v letu 1958, načrpala na lastnem o-zemlju toliko kot nič. Zato je vso to veliko količino »moderne krvi« morala kupovati v tujini in to povečini za drage devize, ki jih v tej deželi ni nikoli dovolj. Kaže, da bi se znale razmere glede tega spremeniti in to tako korenito, kot bi šlo za prebujenje iz nekega čudnega, morečega sna.
Francoska vlada zatrjuje, da je tudi Francija na poti, da pod peščeno saharsko puščavo seže po bogastvu «črnega zlata«, ki bi jo moglo dvigniti na raven popolne neodvisnosti glede energetike, glede u-veza nafte in jo postaviti kar vrsto največjih proizvajalcev tekočega goriva, skupno k Združenim državam in Sovjetski zvezi, čez kakih šest fet pa (ta bi Francija mogla postati celo eden velikih izvoznikov nafte oziroma bencina. Do sedaj so geologi u-gotovili, da je pod saharskim, peskom okoli milijarde ton nafte. Ze v prihodnjem letu bodo francoski novi «kralji nafte« mogli izyoziti v smeri Sredozemskega morja od 8 do 10 milijonov ton nafte, . leta 1989 pa bi se ta velika številka mogla dvigniti celo na 50 milijonov ton, to se pravi trikrat več, kot znaša današnja letna potrošnja nafte v Franciji. Tako pravijo francoski kvalificirani krogi in njihovi glasniki.
S svojimi industrijskimi in finančnimi sredstvi pa bi Francija ne mogla naplaviti tolikšne poti v tako kratkem času. S samimi lastnimi sredstvi bi ne mogla seči po tolikšnem bogastvu. Zato francoska vlada skuša z vsemi sredstvi privabiti svetovne petrolejske družbe, ki bi ji pomagale zajemati v tem bogatem ležišču sredi Sahare. V ta namen jim nudi izredne olajšave.
Petrolejska družba ((Standard Oil of New Jersey« je velikanska petrolejska družba, na katero odpade 11 odstotkov vse svetovne proizvodnje nafte in ta družba se ni pustila dvakrat povabiti v Saharo. Zaradi tega bo njen delež pri eksploataciji sahar«
kanskega pomena — pravije Parizu. Sicer pa sodeluj* že v dosedanjem merilu tuji kapital pri eksploataciji saharskih vrelcev v merilu 23 odst., pri čemer je 6 odst. ameriškega, 17 odstotkov p* britanskega in nizozemskega kapitala.
Toda to še ni vse. Kot sta Hasi-Mesaud in Edjele zaslovela zaradi svojih naftnih ležišč, tako je postal znan tudi predel Hazi-Rmel zaradi ogromne količine zemeljskega plina, ki ga krije pod seboj. Zaloge tega zemeljskega plina se cenijo na 1.800 milijard kub. metrov. Za sedaj ta Franciji sicer tako potrebna energija bruha na površje nekontrolirano in povzroča le škodo zaradi pogostih požarov. Toda francoski raziskovalci vidijo v tem bogastvo in ž« vnaprej računajo, kaj se bo iz vsega tega dalo storiti, ko se bo začela industrijska eksploatacija velikanskih zalog zemeljskega plina. Po njihovih računih bodo že čez pet let mogli s tega področja načrpati po 25 milijard kub, metrov zemeljskega plina na leto, kar ustreza celotni proizvodnji energije v severnih francoskih bazenih in v bazenih Pas-de-Calais.
To so zelo vabljive perspek. tive. Toda kaj je Jjsto, kar ovira, da te perspektive ne postanejo resnične? Vprašanje je tudi, ali sme nekdo ovirati tolikšno in tako po-voljno perspektivo? Sami Francozi se zavedajo, in to tudi izjavljajo, da vse to velikansko bogastvo more priti do izraza in imeti svoj gospodarski smisel, svojo dejansko vrednost šele tedaj, ko pri-rpe do — Sredozemskega morja Toda do obale Sredozemskega morja je daleč in vmes je nemirni Alžir.
Zavest o velikanskih količinah nafte in plina v Sahari, pomešana s prepričanjem, da ti se to veliko bogastvo Jutri,. pojutrišnjem in vsak dan sproti na poti od Sahare proti Sredozemlju po dvakrat vroči alžirski zemlji moglo končati v velikanskem plamenu zaradi nekega neznanega Alžirca, je vsekakor zelo zapletena stvar. Tega se Francozi dobro zavedajo, hkrati pa tudi Alžirci vado, kolikšna je njihova vloga. Kako torej rešiti to čudno ih težko rešljivo vprašanj^?
Saharsko bogastvo in per* jpektive na eni štrani. alžirska vojna in njene nevšečnosti, z druge strapi pa predstavljajo za Pariz, hudo neprijetno koincideheo. Težko ie delati velike zaključke, vendar pa ostaja dejstvo, da se ie Francija danes obrnila proti Sahari. Intimna politična prepričanja o tem, kako ie treba alžirsko vprašanje rešiti, ostajajo uporno osvetljena s saharskim sijem. Morda pa le ni prav, če rečemo o-svetljena, pač pa bi bilo bolje reči zasenčena, če ne celo zatemnjena.
V Parizu pravijo, da mora Francija glede Sahare napraviti odločilen napor, da sc ji mora povsem prepustiti in en. krat' za vedno zapečatiti nedeljivost francoskega ozemlja na eni in drugi strani Sredozemlja in to vse do srca A-frike — do Sahare in še če*. Toda vprašanje je, ali bo Francija v sedanjem položaju vse to zmogla.
B. D.
ZDRAVNIŠKI KOTIČEK
   " 1  '■■!! mm. mm
O vzrokih zadiha
Zadih iz ust je zelo nepri-1 lov hrane, ki se zadržujejo jeten pojav, ki je neugoden med pokvarjenimi zobmi ajl
tako za bolnika samega kakor tudi za okolje. Bolnik sicer sam redko čuti svoj zadih, medtem ko ga okolica takoj čuti in — kar je za bolnika še bolj neugodno — pogosto to tudi takoj pove, se ga ogiba ali se z njim pogovarja v določeni razdalji. Se bolj neugodne posledice imamo pri mladih ljudeh, katerih življenje je večkrat nesrečno zaradi neprijetnega zadiha. Pojav zadiha iz ust je pogostejši pri moških nego pri žen. skah, ki s svojimi pripombami včasih prvič odkrijejo bolniku, da ima neprijeten zadih iz ust. Pri otrocih je ta pojav zelo redek in ga v glavnem srečujemo le pri odraslih ljudeh.
Vzroki neprijetnega zadiha iz ust so dejansko zelo različni. To je vedno spremljevalni simptom, vedno znak nekega drugega obolenja. Razlikujemo med začasnim in stalnim za-dibom iz ust. Najpogosteje je zudih posledica preostalih de-
v raznih gubah sluznice v ustih, in ki razpadajo pod vplivom bakterij, ki povzroča, jo gnitje. Mnoga obolenja ustne sluznice in razne zastrupitve, ki	povzročajo vnetje
sluznice v ustih pogosto spremlja	zadih. Kronična
vnetja krajnikov pri čemer pride do škrbin in lukenj pri krajnikih,	morejo povzročiti
zadih. Zadih spremljajo tudi mnoge angine, zlasti pa v primeru škrlatinke in difterltisa.
Obstaja tudi zadih, ki izhaja iz nosa. Tako pri raznih kroničnih obolenjih nosne sluznice, ko gre za razpadanje in vnetje, imamo posebno neprijeten zadih. Prav tako dejstvujejo tudi dolgotrajna gnojna	obolenja sinusa.
Obolenja prebavnih organov, zlasti pa njihova zoženja ali razširitve, ki privedejo do zastoja hrane in njenega razpadanja, povzročajo smrad. I-
ca. Včasih povzročajo smrad tudi plini iz prebavnih organov. Nekatera obolenja želod-ca, pri čemer pride .do zastoja hran*, nastajanj* plinov i:i riganja, povzročajo neprijeten zadih, kar je zlasti primer pri raznih prehladih. Motnje v presnovi organizma, zlasti pa sladkorno bolezen in uremijo spremlja vedno zadih iz ust, zlasti kadar gre za hujše oblike teh bolezni.
Stalni zadih iz ust imamo v primeru nekaterih obolenj dvanajsternika, posebno pa pri motnjah v zapiranju zaklopk na prehodu iz tenkega v debelo črevo, zaradi česar prihaja do vračanja plinov iz debelega črevesa v tenko črevo, od tam pa se izločajo z dihanjem .
Pri zdravljenju je treba najprej ugotoviti obolenje, ki povzroča neprijeten zadih. Vzrok je treba vedno poiskati z vestnim zdravniškim pregledom in le tako je moč pričakovati, da z zdravljenjem do-
sti primer imamo, ko gre za I sežemo zaželeni uspeh (kar rakasto obolenje grla in želod, | pa ni vedno prltner),
HOROSKOP
 ZA PANK
OVEN (od 2(). 3. do 21. 4.) Ni čas, da bi (voie pfijatelj* dolgočasili s tvojimi čustvenimi zadevami.
BIK (od 22. 4. do 20. 5.) N* dopuščajte, da zlorabljajo vaše potrpljenj«, msm
DVOJČKA (od 21. 5. do J2.
) Ne skušajte zaključiti posla, ki ne obeta koristi.
RAK (od 23. 6. do 22. I.j, Ne .bodite krivični do tistih, ki jih imate radi, samo zato, ker ste slabih živcev.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Naj vas ne zapeljejo piti zunanjosti niti nasveti aebičnih oseb.
DEVICA (od 23. 8. do 32. 9.) Spremenite sami vaše načrte, preden vas bodo okoli-ščine same v to prisilile.
TEHTNICA (od 23. >. de 23. 10.) Nemir bo izginil še pred večerom in vrnilo t* vam bo zaupanje.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ce dvomite v iskrenost nekega prijatelja, tega ne pokažite.
STRELEC (od 23. II. do 30, 12.) Neko darilo vat bo spravilo v dobro voljo.
KOZOROG (od 21. 13. do 20. 1.) Skušajte se sporazumeti z vsemi
VODNAR (od 21. 1. do H. 2.) Obeta se vam posebno srečno razdobje: uspehi v čustvenem življenju.
RIBI (od 20. 2. do 20. S.)' Ne govorite z nikomer a rs-|šth sumničenjih.
PRIMORSKI DNEVNIK
15. aprila
Poziv organizacij FIOM in UILM
Jutri 24-urna stavka goriških kovinarjev
Ob 10,30 bo na trgu v Straiicah sindikalno zborovanje - Pismo Delavske zbornice nadzomištvu za delo
Tajništvi FIOM - CGIL in UILM sta objavili manifest, v katerem pozivata vse kovinarje iz Gorice, naj sodelujejo v vsedržavni 24-urni stavki, ki so jo proglasile FIOM, FIM in UIL za četrtek 16. a-prila. Stavka bo trajala do 6. ure 17. aprila. Ob 10.30 bo na trgu v Stražicah sindikalno zborovanje, na katerega •rganizaciji vabita vse kovinarje.
V zvezi z razmerami v ATA Je Delavska zbornica poslala nadzomištvu za delo v Gorici pismo, v katerem pravi, da družba ni plačala uslužbencem dveh praznikov (Jožefovo in velikonočni ponedeljek). Nadzomištvo se poziva, naj zahteva od ATA spoštovanje zakonov, ie pa tega noče, naj »prejme primerne ukrepe.
# * *
Ob 16. uri je bila pod predsedstvom dr. Poterzia seja posvetovalnega odbora za prosto cono, ki je proučil prizive podjetij za izdelovanje slaščic in likerjev glede nakazil kontingentov, ki jim Jih je posvetovalna komisija dodelila v letu 1958.
Predavanje s skioptičnimi slikami
SPD priredi v soboto 18. a-prila t. 1. ob 21. uri v prostorih ZSPD v Gorici, Ul. Asco-li 1-1. zanimivo predavanje priznanega strokovnjaka z naslovom »Spoznavaj svet in domovino*. Spremljale ga bodo zanimive skioptične slike.
Kreplje, od tam peš na Repen-tabor.
Povratek na postajo Nova Gorica ob 23.15. Izletniki naj kupijo nedeljski povratni vozni listek Nova Gorica — Kreplje.
Za prehod čez mejo pride v poštev Rdeča hiša.
Izlet trgovcev v Milan
Zveza goriških trgovcev in ENAL organizirata 24. in 25. aprila izlet v Milan s sledečim programom:
petek, 24. aprila; odhod ob ‘3.30 s Korza Italia 5; ob 20.30 prihod v Bergamo, kjer bodo večerjali in prespali. Sobota, 25. aprila (državni praznik); ob 8. uri zajtrk in odhod v Milan; ob 9. uri prihod v Milan in ogled velesejma; ob 18. uri odhod iz Milana. Ob 21. uri prihod v Verono (večerja); ob 23. uri odhod iz Verone, ob 4. uri prihod v Gorico.
S 6.000 lirami bodo potniki plačali vožnjo z avtobusom, vse obede 24. in 25. aprila in vstop na velesejem.
Vpisovanje pri ENAL, Kor-zo Italia it. 5, na zvezi goriških trgovcev Korzo Italia št. 5, bar Ferigo Ul. Roma št 2 ter na krožku v Ul. sv. Ivana.
Odgovor ministra poslancema PSI
Pred obnovitvijo prometa med obema kolodvoroma
Železniški odsek Zagraj - S. Giovanni po zatrjevanjih ministra ne bo škodoval Gorici
Poslanca Italijanske socialistične stranke Marangone in Bettoli sta svoj čas predložila parlamentu interpelacijo, v kateri zahtevata, da bi se odprla železniška zveza med Italijo in Jugoslavijo pri Gorici (med južnim in severnim kolodvorom) in zgradila železniška proga Cervignano - Gorica, ki bi bila najkrajša železniška zveza med Gorico in cstalimi središči države — vse to v zameno za škodo, ki bo povzročena Gorici, ko bodo
•miiiiiiiiiiMmiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiMiimtiimiimimiiiitiiiiiiiiiiiiniiitiiHiitiiiiniiiiiiiiiiimmtiiiiiiiiuiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiii
Izpred goriskega sodišča
Pravična Kazen za posKus ugrabitve in posilstva dehleta
Nepridiprava sta mladenko z avtomobilom odpeljala v Grojno, kjer jima je ušla . Kazen; enemu 13, drugemu 8 mesecev zapora
Izlet SPD na Repcntabor
SPD iz Gorice organizira v nedeljo 19. aprila popoldanski izlet na Repenlabor na Kraut. Zbirališče na postaji Nova Gorica ob 12.45. Odhod z vlakom ob 13.05 do postaje
Včeraj je bila sodna dvorana na goriškem sodišču nabito polna; vršila se je namreč obravnava zaradi poskusa ugrabitve in posilstva; dogodek se je zgodil prejšnje poletje blizu pevmskega mosta in o katerem so lokalni časopisi takrat veliko pisali.
Dne 14. septembra prejšnjega leta se je pozno zvečer, po koncu plesa v »Parco dei Principi* v Podgori, vračala peš proti domu 20-letna Au-gusta Peressutti skupaj z znancem, ki je bil pozneje spoznan za Lucia Iroveza. Ker je bila trudna, se je Irovez ponudil, da bo ustavil kak avtomobil, ki bi privozil mimo. Slučajno je šel mimo avtomobil fiat 1100, ki je na znake fanta res ustavil; mladeniča, ki sta bila v vozilu sta bila voljna peljati Peres-suttijevo domov. Toda namesto, da bi šel proti pevmske-tr.u mostu, je avtomobil zavil po Grojni proti Steverjanu. Dekle je takoj začelo vpiti, naj ustavijo, da bi izstopila, toda fanta je nista poslušala, tako da je vsa prestrašena ob prvem ovinku, ko je avtomobil zmanjšal brzino, skočila ven ter padla v obcestni ja-
millMHHIIIIHIIIIMIIIIIIIIIIIIHIIIIIIHIIIIIimiinHlllllimillllilll'11111111'imMIII.IHIIIIIIHIIII
Tatič pod ključem
Nič več ne bo kradel medeninastih kljuk
Agenti so ga aretirali, ko je hotel odnesti kljuko iz poslopja št. 8 v Ul. Morelli
Kriminalistični oddelek go-rSke kvesture je od 1. aprila dalje prejemal vedno več prijav, da so zlikovci pričeli krasti medeninaste kljuke. Včeraj zvečer so številni a-genti postavili zasedo pri najbolj težkih medeninastih kljukah in uspeli ujeti 18-letnega Guida Miniussija iz S. Piera, ki je ob 20.30 s kleščami pravkar odstranil težko kljuko z vhodnih vrat poslopja št. 8 v Ul. Morelli.
Odpeljali so ga na policijo Sn ga zaslišali, kjer je priznal okoli 40 takih tatvin. Preiskali so njegovo stanovanje in našli še nekatere nepoškodovane kljuke, ostale pa so bile te razbite in namenjene prodaji. Tatič je bil namreč tako previden, da ukradenega bfšga ni prodal zbirateljem odpadnih kovin. Zavedal se je, da bi ga policija hitro izsledila, če bi napravil kaj takega. Toda policija je bila
bolj prebrisana. Zalotila ga je pri tatvini. Poleg tega j^ ugotovila, da je leta 1956 u-kradel za kakšnih 80 kg medeninastih kljuk v Gorici, Gradežu in Tržiču.
Nesreča motociklista
V ponedeljek oz 23.25 se je na poti med Gradiško in Farro ponesrečil 40-letni Ottone Gal-lo iz Gorice, Ul. Piave 11. Mož, ki se je s svojim mopedom vračal domov, se je pri padcu resno poškodoval. Z avtom Zelenega križa so ga prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia,
kjer so mu zdravniki ugotovili pretres možganov ter razne druge poškodbe. Zdravniki so si pridržali prognozo.
DEŽURNA LEKARNA
Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Soranzo, Korzo Verdi 17., tel. 28-79.
rek. Malo potolčena je vstala ter se vrnila proti pevm-tikemu mostu. Toda opazila je, da se je avtomobil ustavil ter da je eden od mladeničev (ki ga je pozneje policija spoznala za 26-letnega Gualtiera Simeonija iz Gorice, Ul. Mon-tecalvario 72) stopil iz vozila ter se ponudil, da jo spremi domov. Ni mu odgovorila ter pospešila korak. Ko je prišla do bližine pevmskega mosta, jo je Simeoni prehitel, zgrabil za roke ter s silo odvlekel za bližnjo hišo. Tu ji je skušal strgati obleko s telesa z nameni, ki si jih je lahko predstavljati; vendar se mu je dekle iztrgalo in zbežalo, Mladenič je stekel za njo, jo na pevmskem mostu dohitel in jo zopet zgrabil. Prav takrat pa je prišel tudi njegov prijatelj z avtomobilom ter ga vabil naj spravi dekle v vozilo. Na srečo so ljudje slišali brezupne klice dekleta na pomoč. Na most je pritekel 25-letni Pietro Ma-stromonaco, ki je ravno takrat šet mimo ob spremstvu dekleta, ter vprašal, kaj se dogaja. Simeoni in njegov prijatelj sta odgovorila, da ni nič, da sta se šalila, ter spustila dekle. Peressuttijeva je šla naprej po Drevoredu XX. septembra proti domu. Toda nepridiprava je še nista hotela pustiti pri miru, ker sta še vedno krožila z avtomobilom po drevoredu. Ni si težko predstavljati, v kakšnem duševnem stanju je bilo ubogo dekle, ko jo je zopet srečal omenjeni Mastromona-co, ki se je vračal po drevoredu domov. Kljub pozni uri jo je takoj spremil na kvesturo, kjer je Augusta Peressutti povedala vse, kaj se ji je zgodilo ter se »pomnila tudi evidenčne tablice avtomobila: GO 625«. Policija je r,a podlagi te številke naslednjega dne odkrila že o-menjenega Simeonija ter njegovega prijatelja 25-letnega Silvana Stollija, stanujočega v Gorici, Ul. Orzoni 9, ki je avtomobil vzel v najem ter ga šofiral.
Po zaslišanju so ju areti' rali ter prijavili sodišču pod obtožbo poskusa ugrabitve ter Simeonija še posebej zaradi poskusa posilstva.
Pred sodniki sta obtoženca ki sta trenutno na začasni svobodi, opisala dogodek čl sto drugače in medsebojno v protislovju. Simeoni je dejal da je Stolli iz njemu nerazumljivih vzrokov zavil proti Steverjanu ter da je spremljal dekle brez skrivnih namenov. Zanikal je, da bi jo hotel posiliti, čeprav je njegov prijatelj res predlagal, da
bi jo spravila v avtomobil. Stolli pa je izjavil, da ni o-pazil, da bi dekle skočilo iz avtomobila ter da mu je Simeoni rekel, ko je šel za Pe-ressuttijevo, naj ga počaka deset gginut.
Razumljivo, da sodniki niso mogli verjeti taikim protislovnim izjavam ter so obsodili Gualtiera Simeonija na 13 mesecev 10 dni, Silvana Stollija pa na osem mesecev zapora ter na plačilo sodnih stroškov.
Preds.; Suich; sodniki; Ce-nisi in Gelcich; drž. pravdn.: Mancuso; zap. Omeri, obramba Simeoni:	odv. Bassi; o-
bramba Stolli; odv. Devetag.
zgradili novo progo Zagraj -S, Giovanni.
Poslancema je minister za javna dela odgovoril, da bo nova proga Zagraj - S. Giovanni zgrajena zato, da bo skrajšala prevoz blaga med tržaškim pristaniščem in Trbižem ter se ne tiče goriške-ga kolodvora, ki bo še vedno služil za prevoz oseb in blaga na progi Tržič - Videm. Dokler se ne bo pokazala drugačna potreba, bo deloval samo en tir. Glede železniške zveze med južnim in severnim kolodvorom je minister rekel, da sta delegaciji Italije in Jugoslavije odobrili načrt mednarodne konvencije. Ministrstvo za zunanje zadeve bo konvencijo izpopolnilo in jo ratificiralo.
Ker bi gradnja železnice Cervignano - Gorica stala o-koli 4 milijarde lir, tega stroška ni mogoče kriti z normalnimi postavkami iz proračuna.
Kino v Gorici
CORSO. 17.15:	»Burmanska
harfa«, japonski film.
VERDI. 16.30: »Lulu med moškimi*, Zizi Jeaumairi, Daniel Gelin; v barvah.
VITTORIA. 17.15: »Nasilneži*, A. Fabrizi, M. Riva.
CENTRALE. 17.00: »Tujec iz kraja Stome sitty».
MODERNO. 17.00: »Krepak*.
s
n
V počastitev petletnice svojega obstoja prirede taborniki Rodu « Modrega vala »
MEDDRUŠTVENO ŠPORTNO TEKMOVANJE
v odbojki in atletiki za moške.
Odbojka; 22., 23. in 24. aprila s pričetkom ob 20. uri.
Atletika: 25. aprila zjutraj ob 9. uri v sledečih disciplinah: tek 80 m, tek čez drn in strn, meta krogle in diska, skoka v višino in daljino.
Ženske bodo tekmovale izven konkurence v odbojki in naslednjih disciplinah: tek 60 m, skoka v višino in daljino, met krogle.
Vpisnina za ekipo 100 lir, za posameznike 50 lir.
Tekmovanja bodo na stadionu «Prvi maj*. — Prijave in pojasnila v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20, od 18. do 21. t. m. za odbojko, za atletiko pa do 24. aprila.
Nogometno prvenstvo diletantov
Težek poraz Ponzian®
brez posledic za njen pologi
U meddeielnem prvenstvu Edera pristala na zadnjem i»estl1
Težko je, da bi se v B skupini nogometnega prvenstva diletantov zgodilo kaj novega glede na lestvico, saj se zdi, da so vsa bistvena vprašanja prvenstva za letošnjo sezono že rešena. Toda nogomet bi ne bil nogomet, če ne bi vsako toliko prišlo na zelenih igriščih do presenečenj. In tako je v 27. kolu poskrbel za nemajhno presenečenje Tur-riaco, ki je sredi Trsta pre magal vodilno Ponziano z visokim rezultatom 5:1. Ta poraz seveda niti v najmanjši
meri ne prejudicira končne zmage Ponziane, vendar pa je pomenil grenko tableto za njene simpatizerje, ki so bili vajeni njenih zmag na tekočem traku. V opravičilo njenega poraza bi lahko navedli samo
Iz mednarodnih ringov
l.oijn In Caprariju določena Izzivalca
Proti prvemu se bo za evropski naslov boril Godih, proti drugemu pa Lamperti
-«»-
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja temperatura 22,4 stopinje ob 13.40, najnižja 4,5 ob 5.20. Vlage 70 odstotkov.
IIIIIIMIMIIIII1111111 Ulili III Ulil II t IIIII Ulil tllltllllllltllllllllllllllllllllllMlUIIIIIHItttttlllllllltIMVIII
Atletika v Gorici
Ernesto Anselmi, dijak slovenskega liceja, pri skoku v višino. Anseltni je najboljši atlet slovenskih srednjih šol, saj je dosegel najboljše čase vseh disciplin.
Lahkoatletska tekmovanja slovenskih dijakov
GORICA, 14. — V ponedeljek se je na igrišču na Roj-cah nadaljevalo tekmovanje slovenskih srednješolcev v nekaterih lahkoatletskih disciplinah. Tekmovali so v teku na 1000 m, v skoku v višino in
PARIZ, 14. — Evropska boksarska zveza je določila Gra-cieuxa Lampertija za uradnega izzivalca evropskega prvaka peresne kategorije Sergia Caprarija, Francoza Laouhar-dija Godiha pa za uradnega izzivalca evropskega prvaka lahke kategorije Duilia Loija.
Ko je Francoz Laouhari Godih zvedel za sklep Evropske boksarske zveze, je dejal; »To je vedno bila ena mojih največjih želja in zaradi tega sem hvaležen EBU. Upam, da bo Loi pristal na borbo z menoj. Jaz seri pripravljen v vsakem trenutku odpotovati v Evropo!*
Godih nastopa že leto dni v ZDA, kjer je dosegel vrsto po. membnih uspehov.
• * *
CARACAS, 14. — Evropski prvak peresne kategorije Ser-gio Caprari je sinoči v Caracasu premagal prvaka Venezuele Sonny Victorja Leona točkah v 10 rundah. Ca-
pripravlja za bližnje evropsko prvenstvo v Švici. Njegov nasprotnik bo doslej še neznani boksar Prve kategorije.
 «* -----
PRVENSTVO REZERV
to, da sta ji manjkala dva standardna igralca med katerima je bil tudi vratar Cer nivani, nikakor pa ni mogoče opravičiti dejstva, da so tudi vsi ostali titula-rci zaigrali mnogo izpod svojih sposobnosti.
Zelo zanimiv v tem kolu je bil tudi miljski derby med Muggesano in Fortitudom, ki se je zaključil z zmago For-tituda zaradi avtogola krilca Helmersena v 42’ drugega polčasa.
Poraza Ponziane in Mugge-sane je izkoristila enajstorica Fiumicella, ki se je z zmago nad Aquileio usidrala na drugem mestu in »e približala Ponziani na 7 točk.
Na dnu lestvice se je položaj začel čistiti v toliko, da je sedaj že skoraj gotovo, da se bo moral iz skupine posloviti Cervignano.
Rezultati: Turriaco - *Pon-ziana 5:1, »Libertas - San Giovanni 0:0, »Fortitudo - Mugge-sana 3:2, »Aiello - Ronchi 4:0, Gradese - »Cervignano 5:1, »Fiumicello - Aquileia 3:0, »CRDA - Cava Romana 0:0, »Pieris - Istria 0:0.
Lestvica
27 20 26 15
26 14 26 12
27 13 27 13 26 U 26 11»
26 9 26
27 26
la z drugega na četrto^ _ Tržaška Edera J	^osegli
rakovi poti končno	jdnjiill
dno. kier se Je Kj»ra 81
dno, kjer se j- -%ieTl Trentu. Tokrat je jjb svojem igrišču v ^ kundah igre izgubila P lunu.	.	Aaifl
Rezultati: ‘Trento gell, 3:1, Bassano - Do'° jj'oSlia.J no - Edera 2:1, .Tj. aI)0 - ^
- Merano 1:0, Vobarn<i lizzari 5:2, *Falck grUa, ^ Pro Gorizia 2:1, £.» .
- Rovereto 4:2, *Cvittotio ,r 1:0, »Miranese - ',n* ■ nefo 2:1.
Lestvica Bolzano CRDA Miranese P. Gorizia Audace Schio Belluno Falck Vob.
Pelizzari 28 10}„
MO » !SS!
Triestina - Pordenone danes ob 15,30
po
prariievo zmago je z navdušenjem pozdravilo okrog 15.000 gledalcev. Leon je takoj ko je uvidel, da ima opravka z močnejšim nasprotnikom, skušal izsiliti zmago s presenečenjem. Ko pa se je po silni ofenzivi v četrti rundi izčrpal, je prevzel pobudo Caprari in jo kljub rani nad očesom, ki mu jo je povzročil Leon v 7. rundi, obdržal do konca.
NOTTINGHAM, 14. — Italijanski boksar srednjetežke kategorije Giulio Rinaldi je sinoči izgubil po točkah v 10 rundah proti Johnnyju Halafi-hiju iz Tonge. Borba je bila zelo ostra in oba boksarja sta imela na koncu številne rane. 6000 gledalcev ni bilo zadovoljnih z razsodbo, ker bi po njihovem mnenju moral zmagati Rinaldi z majhno prednostjo po točkah.
Triestina je včeraj popoldne začela na občinskem stadionu z medtedenskimi pripravami za nedeljsko zunanjo tekmo z Napolijem. Kondicijskega treninga na osnovi telovadnih in atletskih vaj so se udeležili vsi titularci, med katerimi so vsi v najboljši fizični kondiciji.
Rezerve Trestine bodo danes popoldne ob 15,30 odigrale na občinskem stadionu tekmo za prvenstvo rezerv z rezervnim moštvom Pordenona. Triestina B bo nastopila v naslednji formaciji:
Bandini; Modolo, Dudine; Rocco, Merkuza, Degrassi; Au-ber, Cazzaniga, Clemente, Ri-gonat, Attilli. Rezerve. Buggi-ni (vratar) in napadalca Forti in Puia.
 »»-------
Triestina in Pignotti
Predsednik Triestine odv. Colummi je zanikal, da bi bila pogajanja med Triestino in argentinskim nogometašem Pi-gnottijem v zaključni fazi. Colummi je tudi dejal, da se za argentinsko zvezo zanimajo tudi drugi klubi A lige.
NOGOMET
Doseženi so bili naslednji uspehi:
1008 m: 1. Anselmi 2,54’6 2. Cej,	3.	Terpin,	4.	Jelen.
Skok	v	višin«;	'	1.	Anselmi
1,60 m; 2. Di Battisti 1,60; 3 Gergolet 1,55; 4. Appe in Cotič 1,50; 5. Cej	1,45; 8.	Pelicon 1,45.
Skok	v	daljino:	1.	Anselmi
6,35 m; 2. Di Battisti 5,55; 3. Appe 5,26; 4. Kusič 4,99; 5. Le-giša 4,85; 6. Cotič 4,81.
Met krogle: 1. Anselmi 13,23 m; 2- Di Battista 11,78; 3. Gergolet 11,68; 4. Terpin 11,22; 5.
PARIZ, 14. — Dvoboj med Francozom Germinalom Balla-rinom in Madžarom Laszlom Pappom v srednji kategoriji, ki je bil sinoči v pariški športni palači, se je končal neodločeno. V okviru iste prireditve je Francoz Martin premagal Italijana Petillija zaradi odstopa v 7. rundi.
v dolžino ter v metu krogle. I BrouČ 11,18; 6. Primožič 10,83.
Boks na Montebellu z udeležbo Benvenutija?
30. t. m. bo v Športni pala-
či na Montebellu zanimiva bo ksarska prireditev z udeležbo dveh profesionalnih in dvajsetih diletantskih boksarjev, ki so se odlikovali na zadnjem deželnem in državnem prvenstvu.
Predvideva se, da bo nastopil tudi italijanski in evropski prvak Nino Benvenuti, ki »e
Kandidati za diletantsko nogometno reprezentanco
RIM, 14. — V okviru priprav za srečanje diletantskih reprezentanc Francije in Italije, ki bo 26. t. m. v Cham-beryju, so bili za jutri sklicani k tehničnemu centru v Florenci na razpolago tehnični komisiji naslednji nogometaši;
Barbacci (Cassino), Arneo-do in Venturello (Cenisia), Penzo (Clodia), Bergallo (Finale Ligure), Recchia (Ennia Mancini . Civitavecchia), Da-liana (Fiorentina), Bassi (For-li), Gatto, Ginocchio, Gugliel-melli (Genoa), Valenzino (In-ter), Matalone (Juventina -Locri), Stacchino in Tulineut-ti (Juventus), Tulli (Mansu-manesse), Balestra, Barsaghi, Caragba, Ippolito in Pelagalli (vsi Milan), Frilli (Boggibon-zi), Šanson (Portogruaro) Nuccini (Riccione), Pešce (Spartanova . Torino), Aldi (Spezia), Maioli (Verona),
Juniorski kandidati za diletantsko reprezentanco bodo sklicani šele 22. aprila, da se odpočijejo po napornem turnirju v Sofiji.
Ponziana Fiumicello Muggesana Turriaco Cava Rom.
Libertas Fortitudo Cremcaffe Gradese Pieris CRDA Aquileia S. Giovanni 26 Aiello	27
Istria	25
Ronchi	26
Cervignano 26 V A	skupini	je	še	vedno
vodstvu Sangiorgina, ki je na svojem	igrišču	premagal
Mosso z 2:1, sicer pa se razlike med enajstoricami na pr vih mestih zaradi zmag favoritov niso spremenile. Na dnu je še vedno štandreška Juventina, ki je v Marianu izgubila s tesnim rezultatom 3:2.
3 55 23 44
4 53 23 37
5 54 34 35
6 38 27 32 9 59 47 31 9 47 35 31 6 43 37 3t 8 43 28 28
7 10 45 43 25 8 7 U 26 34 23 611 10 2 8 40 23 7 7 12 38 54 21 9 12 29 44 19 7 14 30 46 19 6 13 22 41 18
4 16 31 66 16
5 17 36 49 13
MEDDEŽELNO PRVENSTVO
Tudi v meddeželnem orven-stvu nič novega. Bolzano je z domačo zmago nad Pelizzari-jem ohranil prednost petih točk pred tržiško CRDA, ki je prav tako na svojem igrišču premagala Schio z 1:0. Na tretje mesto se je vrstila enajstorica Miranese z interno zmago nad Vittorio Venetom, Pro Gorizia pa je zaradi poraza proti Falcku Vobarno zdrkni-
2» 13 ! W
28 12 J \ jjJjJ
2*	‘»S*
281111	t
28 13 7 Js
»• 2! .‘2, .'7*25
I
c
Ir
te.
te
ki
tet
i
♦J«: S
k
pelizzari *	«12 9*2
Portogruaro 28 J 9 42 J
?> >;,:? ! 2.IJ < 9«	•
P. Mogliano
Merano
Dolo
Trento
Edera
28 7 *}j jjilj
28 5 10 j 8
mit**'
l(li
—	—	icfl
Ter Ovanesiafl I v daljino:	;	t	%
MOSKVA, 14. - 2^eaoe«!’r> ropski rekorder Ter ^ je izboljšal na rekord v skoku Pra—, rezultatom 7,91 m-	7,81 «
kord je imel sam	„,jW
Rezultat 7,91 je drug ^ evrop^.m
j»
K
ši v Evropi pa ima Nizozemec zulta-tom 7,98.
V
okviru istega u ' Rybak dosegel v
šino rezultat
Odgovorni ure» STANISLAV T!ska Tiskarski zavod
a
»o
'-i:
predvaja danes (ili»-ob 19.30 uri Kan
SANTA*
c
Igrajo: PED RO \
*!l
S!
ntlW im
predvaja danes 15. t. m. z začetkom Columbia film:
cenmA moi
Igrajo:	FERNANDEL,	NICOLE	BERO^opI
ANDREX, MARIA ZANOLI, ENRICO
A
Bolezni, zdravljenje in zdravila starih
----------------- Svetoiva
Stari Svetoivančani so imeli silno v čislih zdravilne rastline. Kar rri bilo najti zelišč na prostem, na gmajni, po travnikih, v gozdiču, so jih gojili po svojih vrtovih, ali vsaj pazili, da n« izginejo, če so se sama vsejala in zrasla.
Tako so poznali zdravilno moč robide, katero so stavili na tvore »ture* in prisade, ki niso bili pri njih ravno redki. Hodili so namreč bosi in opravljali težka dela z nečistimi predmeti in orodji, pri tem so se pogostoma zbodli ali si odrgnili ude. V isti namen so uporabljali tudi čebulo. S pelinom so zdravili želodec. S tropotcem, lapuhom, kaduljo, »žalbenom* pa pljuča. Tudi iz lavorjevih listov so napravili sirup za lečenje bronhialnega katara. Cenjene zdravilne rastline so bile še rman »romanc* katerega so pili spomladi za čiščenje krvi. Nato bob, trsek meta rožmarin. Moški so posebno cenili ruto »rudo* kot zdravilo proti telesnim slabostim -r- »švahusten*. Pri nobeni hiši ni manjkala arnika, katero so gojili v lončku in zelo pazili, da jim ni usahnila.
Nabirali in sušili so lipovo in bezgovo cvetje in jagode. Iz teca so kuhali pozimi čaje. Prav tako so sušili kamilice in poljsko cvetje, če je koga trgalo v ušesih ah glavi, so to cvetje vrgli na žerjavico in pokadili bolnika.
Za očesne bolezni Je bila znana malva in zelišče evfrazija Z orehovim^ irnti so pripravUi kopeli za otroke s rahitičnimi
udi. Znano zdravilo je bil česen. Z njim in »šantonikom* so zdravili otroke in odrasle, ki so imeli »gliste*. Ljudje so pa na splošno uživali mnogo česna in to kot začimbo v solati. Nemalo starih ljudi pa je imelo navado uživati česen s kruhom. V vsaki hiši si dobil stekleničko finega olja, v katerem so namakali cvetne liste bele lilije za ušesne bolezni.
Seveda so imeli doma tudi steklenico žganja, v katerem so namakali list pelina »rude in koromača*. To je služilo proti telesnim slabostim, posebno pa proti krčem v želodcu in trebuhu. Ledvice so zdravili z brinjevimi jagodami, katere so jedli surove ali pa jih skuhali v čaju. še raje pa so pili žganje, v katerem so prej namočili te jagode. Vedno so imeli pri hiši tudi lonec z medom, katerega so visoko cenili
Pod vsako napo je viselo salo, katero so obnovili vsako leto, ko so klali prašiče. Z njim so masirali boleče dele telesa, največ pa trebuh.
Za izpahe in otekline, povzročene od udarcev, so rabili mrzle obkladke. Za bolečine v grlu mrzle obkladke iz škroba in kisa. Za revmatizem pa suhe tople obkladke. Trganje v glavi ali udih so zdravili z masiranjem z vročim oljem, v k ate rem so pocvrli kamilice.
Vedeli so, da potenje prežene marsikatero bolezen.
Ko so vsa zdravilna zelišča odpovedala in če je šlo za bolezni v trebušni votlini, so se tudi prostovoljne- postili.
Bilo je pred dvajsetimi leti. Moja mama je imela 82 let staro teto. Zaradi obolelosti prebavnih organov je dobila hude napade. Zdravnik ji je dal neke pomirjevalne kapljice in po analizi urina izjavil, da zanjo ni pomoči. Seveda ni moja mama tega povedala teti. Sicer pa je teta niti ni vprašala za zdravnikovo mnenje. Mami je dejala: »Segrejme cegle, ke me zjebe! Pmese luanček uade na škabel! Ni treba čuhat zame, ke ne buon jela!* Ker je mama vedela, da bi bilo vsako prigovarjanje zaman, ji je ustregla. Po večdnevnem postu ob redkem požirku vode, v topli postelji je teta nekega dne izjavila, da se počuti bolje, samo da se čuti šibko. S tečno hrano jo je mama v nekaj tednih spravila na noge. Živela je še dve leti in umrla od možganske kapi.
Moški so dobili včasih hude krče v trebuhu. Ljudje so to
bolezen imenovali »madruon*. Lečili so pa »madruon* na razne načine, največ z odvajalnimi sredstvi, z masiranjem trebuha in žganjem z zelišči. Dolgo sem iskala razlago za to besedo in nisem je mogla najti ne v slovenščini in ne v sveto-ivanščini. Pa mi je pomagal slučaj. Nekega dne sem čitala »Zdravnik v hiši* od Richarda Gordona in glej ga, madron je tu. Torej se ga niso izmislili naši mandrjerjl. To je bil učen izraz za bolezni v trebuhu, katerega so uporabljali tudi učeni angleški zdravniki v samem Londonu.
Z zdravniki niso bili naši mandrjerji ravno v dobrih odnosih. Tudi niso imeli vanje zaupanja in ne dobrega mnenja. K zdravnikom so se zatekali v zelo redkih primerih. To pa bodisi zaradi pomanjkanja denarnih sredstev, kakor tudi oddaljenosti od središč. Po navadi so prosili zdravnika za pomoč, ko Je bolnik že umiral in seveda mu tudi pajboljši zdravnik ni mogel več pomagati.
Najhujše je bilo, ko je bilo treba bolnika peljati v bolnišnico. Po navadi so ga naložili na navaden voz, največkrat v »kasuon* — katerega so rabili pri klanju prašičev. Vanj so deli slamo in pokrili bolnika z odejo. Na cestah, ki takrat niso bile boljše od današnjih poljskih poti, je »kasuon* veselo poskakoval. Kako se je bolnik počutil ob takem prevozu, ni težko uganiti in koliko Je tak prevoz koristil njegovemu stanju, je vprašanje zase.
Če se je ta ali oni slabo počutil in ni vedel povedati, kaj mu pravzaprav je in kje ga kaj boli, se je našla vedno kakšna strina, ki je takega bolnika prijela za roko in pregledala, če ima »drgale*. če Je ugotovila »drgale*, mu jih je začela urno »mečkat* ali »mestet*. Drgali so na rokah od zapestja do komolca na notranji strani, od zapestja pri palcu dalje. Masira ali »mečka* se Jih s palcem pod katerim se čutijo kakor vozli. Z masiranjem se ti vozli polagoma razvozlajo, dokler ne izginejo. Bile so strine, ki so znale to opraviti brez hujših bolečin. Koliko Je to pomagalo bolniku, ne vem.
Tem domačim zdravilom so se sčasoma pridružila še odvajalna in druga sredstva, katera so se uvažala v tranzitu skozi našo luko, kot na pr. šena, mana, kač in kana, lique-rizia, kanfora in še druga.
Poleg te vrste zdravljenja, ki je izviralo iz skih izkušenj, pa ni manjkalo tudi praznovernega g v. :t 7 »štreglanja*. Za tako vrsto zdravljenja je bila P poznana Lucja špacapanka. Ko je ona prišla k v koj ugotovila, da so ga »vidle slabe uoči*. Dela .J pjot ^ čisto vodo, vrgla vanjo tri žareče oglje, ki so ° vse to $
 	-	i.	yDv	-a|
ben uočen in prute slabme paželenje*. Potenn je^ ^ pu
»u nic za vrata*. Pajčevino »palčonuo jen .?Pe^ijgalft’rfti ■ na rane. Mešala je lase in mačje dlake ter jih Z" g l »Ječmen na uočeh* je vražarica zagovarjala- ^ r gibala pred očmi bolnika, kot bi trla ječmen, P govorila:
*Svjete Blaž je jemo sjedan sester, uod sjedan je prilo na šjest, uod šjest na pjet, uod pjet na štire, uod štire na tri, uod tri na dvej,
i
uod dvej na anuo,
uod a ne na n’č/»	0jje,
Pri lečenju bolnikov so vražarice rabile tudi rem so predhodno namočile živega škorpijona. ^ <$) Proti vsem boleznim in duševnemu trplJ6*1)1:’ vsa^.,^ naši stari še eno zdravilo, katerega se dandanes .]J)0 v f pa vendar bi marsikoga ozdravilo, ako bi ga Pr'	y
ljal. To zdravilo se je imenovalo »patrpe*. p»s pij otroci pri igri in delu potolkli ali porezali, ah P prej Jj lelo karkoli, so starejši rekli dekletom: buoš paročila, buo use pasalo!* Fantom pa:	n
buoš šou h sodatan, te buo pasalo!* Učili so n potrpeti, obvladati bolečine, utrujenost, glad	j
in vročino. Učili so nas vztrajati, prenašati zi pO^.jih like in težave, ker z voljo se da vse prenesti, š ^
ime m irittve, iter z voijo se aa vse prenc^*, -- p« lečina ne traja večno, ker vse mine, »Patrpe, vr naš> ^ salo!* To je bil recept, po katerem so se ravnaITl0rda j, in none in se prerivali skozi trdo življenje in ro6č f pravi vzrok, da so kljub vsemu dočakali visoko