St. 171 ttflAH II omili en n rut-' Izhfijs, iivzetnSi pondeljek, r*1-Asiškega St 20> I. nadstropje, pisma se ue sprejemajo. rokapftt Anton Gerbec. — Lastntk ti« znala za mesec L 7.—, 3 mesece -j.sO, pol leta L 32.— in cejo leto L 60.— Za inozemstvo mesefno 5 lir več. — Telefon uredništva ta uprave St 11-37- ¥ Trstu, v pmtm* 11, milja im Posamezna številka 20 cent* Letnik xux Izdajatelj In odgov**;" .v ilk Tisk tiskarne Edinost Naročnina cDINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 30 cent — Oglasi se računajo v ŠJrokosil e«e kolon« (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnic«, zahvale, poaianiee in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — MaH oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L Z — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trstu, ulica sv. 'Prančlška Asilkega štev. 20» L nadstropje — Telefon uredniltva ha uprava 11-67. 0 okoliSn zavarovalnice goveje živine (Prip. ur. Z ozirom na uvodni članek, ki ga je objavil v zadnjem "Gospodarskem vestniku» g. Gorkič France o tem predmetu, smo prejeli od tukajšnjega «Narodno-gospodarskega krožka* naslednji Članek, ki ga priobčujemo ne v polemično, temveč zgolj enketno svrho- Vprašanje zavarovanja goveje živine je tako važno za gospodarski obstoj našega ljudstva na tem ozemlju, da bo od na>večje koristi za stvar samo. ako se javno pretresejo mnenja čim večjega števila kompetentnih posameznikov ali udruženj. Vsled tega bomo seveda drage volje objavili tudi vsak nsdaljni prispevek o tem vlažnem vprašanju.) V v Gospodarskem vestniku» od 1. julija smo čitali v članku o zavarovanju goveje živine poziv, naj se čim več sosednih občin združi v eno zavarovalnico. V članku se odločno svari pred zavarovalnicami z majhnim okolišem, za katere da more agi-t;rati samo človek brez pameti in nasprotnik našega ljudstva. Taka načela lahko povzročijo veliko zmašnjavo med našim ljudstvom, ki je z navdušenjem pozdravilo akcijo za ustanavljanje velepotrebnih zavarovalnic go-\eje živine. Zato hočemo na kratko navesti razloge, radi katerih so se ustanavljale in se še ustanavljajo zavarovalnice z okolišem omejenim na občino v vseh državah, v katerih tvori živinoreja važen c*Wor narodnega gospodarstva in kj^r se je zavarovanje goveje živine povzpelo do velikanske moči. Organizator zavarovalnice goveje živine mora znati razlikovati med pristno in nepristno zadružno zavarovalnico. Po katerih elementih pa se razlikujeta ti dve vrsti zavarovalnic? Ni dovolj, da ima zavarovalnica v svoji firmi dodatek «zadružna* ali tem oredmet do 29: sirova 30 (40* beljena 40 (45) mbarvana post. «uocne carstce tanre*. potem preomet, H k 45 (50) ^ §t 29 do 50: sirova 35 za tem pa pogodbena carina, ki se te določila. , ,. u i. i c« Da se dobi efektivna carina ki k> bo trebo ola f50*' h*hert& 45 (35) in barvana ah tiskana 50 ya se dobi efektivna carina, ki jo bo trebo pla- d ^ ^ ^ (50K beljena 50 (55) čati, pa je treba to številko množiti s 15 (to ,e } £arvana ali tiskana 55 c. p. 276: bom' takozvani zlati ažio), končno je zabelezena v t" " . V- i - 1 ,f, , oklepaju sedanja cirina. Sedanji ažio znaša bazna preja, ki se prodaja na drobn^ sukanec le 9 N. pr. «c. p. 5; riž 7 (10) se čita: carinska » slV*n,C' m. plcte?'c' "f £opcih " postavka 5. riž pogodbena carinska tarifa bo ah papirja iti: sirova 70 (50), beljena 90 znašala 7 dinar je V/pomnožena z zlatim ažijom t55) m barvan? ah tlskana C«). (15) tako, da bo znašala efektivna carina1 Bombažne ribiške mreže 75; c. p. 290: št. 1: 7X15=105 Din za 100 kg; sedanja carina pa ] 20 (10), št. 2: 40 (40); c. p. 291: št. 1: 25 (35), znaša 10X9^90 Din. Pogodbena tarifa je sledeča: Jestvine, sadje, zelenjava, cvetje: c. p. 6: oluščeni riž 7 Din (10); c. p. 7; karfiola, št. 2: 50 (45). Za prvi s premerom od 1 do 5 mm: 65, od 5 mm dalje: 45, vrvi za vreče 32 Din za 100 kg; c. p. 321: št. U 180, št. 2: 230. št. 3: 280, št. 4: 280 Din za 100 kg. Sirova svila špargli, vodene melone, sladke melone (dinje) jc prosta uvozne carine. Ravnotako je prosta in artičok 6 (10); c. p. 7: koleraba, mladi grah carine sirova umetna svila, beljena pa plača v zrnu, zelena in druga solata, retkve, para- ! Din za 100 kg. C. p. 333: št. 1: 50, št. 2: dižniki, paprike, zelenje, čebula in česen 7 (10); 1 I50; c- P- 334: št. 1: 260 (400), št. 2: 320 (500); c. p. 7: krompir 7 (10), uvoz krompirja od 1. c P- 335: št. 1: 1800 (1800), št. 2: 800 (650); aprila do 30. junija je prost carine; c. p. 9: kislo c- P- (tkanine od Bnaleuma in slično) 25 in soljeno zelje v sodih, kisle kumarice in kisle t30)' večbarvne 35 (35). Moški klobučevinasti ----_ __1__11_____L; 1____si__ Irlnfttilf! rfarnlrani 07 ni« Ta 'Ir/tm 3/1 narfspni da bi se MacDonald izvolil za predsednika. Naloga konference je — je izjavil Her- Ustanovitev roškega poslaništva ricnt —f da' uravna interese ljudstev, ki so trpeli v strašni vojni, s potrebo vzpostavitve trajnega miru, ki ga vsakdo želi. Na koncu svojega govora je Herriot posebno pozdravil zastopnike Združenih držav. Po pozdravnih govorih še drugih načelnikov raznih delegacij je MacDonald sprejel ponuđeno mu predsedništvo konference ter določil sira Mauriceja Hankeya za glavnega tajnika. Nato je konferenca začela s proučevanjem vprašanj, ki jih una rešiti ter je vzela za podlago svojih tazprav francosko-an-gleško spomenico od 9. julija. Določeno je bilo, da bodo trije odbori proučili gotove točke te spomenice, ki določa med drugim, da ne smejo dogovGri, ki jih bo konferenca sklenila, segati v nobenem oziru v delokrog reparacijske komisije. Drugo vprašanje, ki bo predmet proučevanja enega teh odborov, je določba Dawesovega načrta, katera predvideva ukrepe za slučaj neiz-vrševanja obvez s strani Nemčije. Tretje vprašanje se tiče vzpostavitve gospodarske edinstvenosti Nemčije. Po tako sklenjenem načrtu za poslova nje konference je MacDonald nastopil ; nasvetom, da bi delegati ne nosili med razprave na dan političnih argumentov ter I -da bi vzeli pri Dawesovem poročilu v poštev le njega tehnično stran, v kateri je bilo sestavljeno. Razen tega je predpostavil, da je treba zaenkrat držati vprašanje zaščite in ono medzavezniških dolgov izven mej konferenčnih razprav. 14 (16); suhi orehi v luščinah 20, olušeni 35; mrani 3.50 za komad, negarnirani 2.50; c. p. c. p. 17: limone so proste carine (10); c. p. 17: ^: z.a komad 0.35 (0.20). pomaranče in mandarine 5 (20); mandelji v ' Usnje in kavčuk: luščinah 20, oluščeni 35; c. p. 20; suhe smokve navadno si roj ene kože za podplate, kruponi v zabojih do 10 kg 25, v večjih zabojih 15 (30); 130 Din ^ q, druge 90 (80); c. p. 380: (kožne c. p. 22; rožiči 6 (40). kostanj 10 (40); c. p. 34 rokavice): št. 1: 1500 (1000), št. 2: 900; c. p. sveže cvetlice za bukete in okraske 200 (300). i (cev* « kavčuka) 1S0; trakovi iz gumija ali gutaperke: 180; cevi za avtomobile, vozove ali dvokolesa 180 Din za 100 kg. Proste uvozne carine so nevezane knjige in tiskovine, izvzeraši koledarje v italijanskem jeziku. Note, karte, slike, načrti in gravure plačajo carino, ako so vezane. j i___u - „ - ---7 Mramor in aiabaster v klesanih ali ostruže- od bombaževega semena 30 (40); laneno, ko- nih ploščah nad 16 cm: 1.25 Din za k£ iste olo-nopljeno, nemusovo in drugo mastno olje. ki j šče pod 16 cm, nepolirane in samo ostružene ^^■TSr^fiS^S^S,I^^oMtees poglajene in polirane Krma: c. p. 34: zelena in suha krma za živino je prosta carine. Kože: c. ^76: kože vseh vrst so carine proste. c. p. 104: oltft ino olje 30 (40); repno olje in olje ofckinega olja v železnih sodih po najmanj 25 kg se poveča carina za 25 Din; vsa ostala olia 30 (40). Alkohol: vina v sodih, vagonih ali rezervoarjih: vermut do 18 stopinj in maršala gornje jakosti v steklenicah 120; italijanska peneča vina v steklenicah 250, zdravilna vina 150 (120). Razne jestvine: c. p. 131: testenine (makaroni) 40 (50); čokolada 130 (120); c. p. 143: sir (stracchino, gorgonzola, cacchiacavallo) 40 (100); rastlinske in sadne konzerve 70 (60); konserve tun v olju, konserve mesa hermetično zaprte, izvzemši ribje konserve 80 (100), konserve od paradižnikov hermetično zaprte 50. Kemični produkti: sveče iz parafina in stearina 70; boraks v zabojih po pol kilograma 5, borova kislina 5, bakrov sulfat 12, citronova in vinska kislina 75, sok iz sladkega lesa, sirov ali kuhan v sodcih ali kosih 15, čisto žveplo in žveplen cvet 1.50 4.50 Din za 100 kg; c. p. 485 (skulptorska dela) št. 1: 40 tš. 2: 90; c. p, 519 (stekleni biseri) št. 1: 30 (35), št. 2: 50 (60). Deli dežnikov ali solnčnikov plačajo 16 Din za 100 kg. Za električne aparate z majhnimi električnimi motorji, kakor ventilatorje, mehove, in podobno znaša carina 140 Din za q. Za motorna kolesa 2Q% od vrednosti, za dela motornih koles 20% za avtomobile in njihove dele 20% od vrednosti. Izvozni predmeti iz Jugoslavije v Italijo se bodo po novi trgovinski pogodbi plaćali: Plemenski konji, visoki 140 cm ali manj: 100 zlatih lir za komad, konji m kobila sad 140 cm 75, voli 15, biki za klamje 20, ovni, ovce koš trum in koze 3, svinje nad 20 kg 10 zlatih lir za komad, ostala živa živina 5 in raklnna 5 zlatih lir za q. Neprepareraoo meso, izvzemši meso perutnine m divjačine, golobov in zajcev, smrz-njeno ali avcie 5, slive 2, suhe tfobe 15, semena 1.25 zlatih lir sa 100 kg. General Ricciotti Garibaldi umrl RIM, 17. Danes ob 16.30 je umrl general Ricciotti Garibaldi. Odposlanstvo katoliških učiteljev pri naučnem ministru RIM, 17. Včerajšnji «Cosrriere dTtalia, poroča, da je naučni minister Casati sprejel odposlanstvo italijanskega učiteljskega udruženja «Nicolo Tommaseo». Generalni tajnik o-menjenega udruženja Negretti je v imenu katoliških učiteljev pozdravil ministra ter mu zagotovil, da bo udruženje z vnemo podpiralo njegovo delo. Dalje je izrazil željo, da bi se obdržala in izboljšala verska šolska politika, ki jo je uvedel on Gentile, ter da bi se čimprej končno vel javno izvedla reforma glede penziji < Corriere dTtalia» trdi, da je minister Casati vzel na znanje želje udruženja italijanskih katoliških učiteljev. «Voce RepubUicana* in «Asso» zaplenjena. RIM, 17. Glasilo republikancev «Voce Re-pubblicana* je bilo zaplenjeno, ker da se je izrazilo o osebi kralja na način, ki ni v skladu z njegovim ugledom. MILAN. 17. Milanski prefekt j« odredil zaplenite v današnje številke humoristične ga lista «Asino», ker je objavil karikaturo, Id zasramu-je sodne oblasti. «11 Popolo» «pomijm». RIM, 17. Rimski prefekt je posvaril glasilo popolarov «11 Popolo» radi neke objave, ki da stresu po omalovaževanju delovanja italijanske delegacije na londonski konferenci. # Minister Nm&ć zapustil Dna/ DUNAJ, 17. Jugoslovenski zunanji minister dr. Nmčić je danes dopoldne odpo- MOSKVA, 17. Po izmenjavi not med zunanjima ministroma Rusije in Kitajske je bila sklenjena ustanovitev poslaništev v Moskvi in v Pekingu. _ Nasilen zamorec linčan MARSEILLE, 17. V kraju Chalonsur-Saone je 20-letni poljski delavec Abed Hamed, rodom iz Alžira, napadel neko mlado žensko ter jo hotel posiliti. Ženska se je srdito branila, kar je Alžirca tako razkačilo, da jo je ponovno zabodel z nožem. Vsled vpitja nesrečne žrtve so prihiteli kmetje iz bližnje vasi, ki so nasilnega Alžirca po kratkem zasledovanju prijeli ter ga na stra-šen način umorili. Velik gozdni požar v Pirenejih MARSEILLE, 17. V pirenejskem pogorju, na špansko-francoski meji, je nastal v nekem gozdu po^ar, ki se je naglo razširil na bližnje hribe. Pri Pas d'AIlon sta našla smrt v plamenil dva pastirja s svojima čredama. o mm raztegnjen na nove pokrajine S kr. ukazom z dne 23. maja 1924. so bili raztegnjeni na nove pokrajine zakoniti predpisi o zasebnih službovnih pogodbah. Tozadevni predpisi govore o odpovedi službe, o odškodnini za odpustitev, o delovnih urah in o sporih med uradniki in delodajalci. Vsi ti predpisi so vsebovani v dveh kr. ukazih, katerih prvi ima 18 členov, drugi pa 6. V prvem členu prvega kr. ukaza se definira pojem zasebne službovne pogodbe, ki je pogodba, s katero lastniki kakega podjetja najemajo, navadno za nedoločen čas, konceptne ali navadne uradnike. Ta pogodba, sklenjena za nedoločen čas, se ne sme razveljaviti brez odpovednega roka, oziroma brez odgovarjajoče odškodnine, izvzemši slučaj, da ena pogodbenih strank da zadosten f>°vod za takojšnje razveljavljenje pogodbe. Isto velja tudi za slučaj, da se mora podjetje likvidirati ali skrčiti, če ne gre za višjo silo. Za odpovedni rok oziroma odškodnino s strani podjetnika veljajo te-le določbe, v kolikor niso v navzkrižju z običaji ali posebnimi dogovori: Odpovedni roki Za uradnike, ki so že dokončali preizkus sno dobo, a nimajo še dve leti službe veljajo ti-le odpovedni roki: 1. 4 mesece (prokuristom s stalno plačo, tehničnim in upravnim ravnateljem), 2. 45 dni (za trgovske potnike, ravnatelje posebnih oddelkov in njim enakopravne uradnike), 30 dni (za pisarniške in druge uradnike). Za uradnike, ki so dosegli dve, a niso še dovršili pet let službe: 1. 6 mesecev za prvo kategorijo, 2. 4 mesece za drugo kategorijo, 3. 3 mesece za tretjo kategorijo. Za uradnike, ki imajo že pet let službe: 1, 5 mesecev za prvo kategorijo, 2. 3 mesece za drugo kategorijo, 3;' 45 dni za tretjo kategorijo. Za vsidd dve leti službe črez deset let se odpovedni roki zvišajo za en mesec, pri Čemer se pa ne sme prekoračiti 12 me« secev. Odpovedni roki zapadejo v času od polovice do konca vsakega meseca. V mejah tega člena so provizije, ki gredo ttraidniku in odstotki, do katerih ima eventuelno pogodbeno pravico, izenačene 5 plačo. Če je uradnik plačan samo s temi provizijami in odstotki, se bodo ti odmerili na povprečni znesek zadnjih petih let, če pa uradnik ni dokončal pet let službe, na povprečni znesek v letih službe. Ce uradnik dobiva tudi plačo, se bodo omenjeni povprečni zneski znižali na polovico. . Poizkusna doba, v kolikor gre za udej-stvitev tega člena, ne bo nikakor mogla presegati šest mesecev. Odškodnina za odpustitev Nadaljnji členi govore o odškodnini za odpustitev. V slučaju odslovitve bo moral podjetnik plačati uradnikom, ki imajo pravico do najvišjega odpovednega roka, odškodnino v denarju. Ta odškodnina mora biti enaka znesku toliko mesečnih plač, kolikor znaša Število službovnih let po času, ko je uradnik dosegel pravico do najvišjega odpovednega roka, ne sme pa prekoračiti enoletne plače. Te odškodnine ne plačajo podjetja, pri katerih sta redno uslužbena le dva uradnika. V slučaju odpustitve mora delodajalec vedno dati uradniku izpričevalo o službi. Če v slučaju cesije ali kakršnesibodi iz-premembe podjetja prejšnje podjetje ni opozorilo uradnikov v predpisanem roku, bo moralo novo podjetje, če ne bo hotelo sprejeti uradnika z vsemi pravicami, ki mu greco po prejšnji službi, sprejeti obveze, ki jih določa ta kr. ukaz, kakor če bi šlo za odpustitev. Če pcdjeije prepade, ima uradnik pravico do polovice omenjenih odškodnin poleg plače za tekoči mesec. V slučaju smrti uradnika bodo imeli njegovi sorodniki, ki so živeli od njegovega dela, pravico do petine odškodnine, določene za slučaj odpustitve, odštevši znesek, ki jim gre od pokojninskih in zavarovalnih zavodov. Če pa uradnik s svoje strani ne izvrši dolgovanega prednaznanila, ima podjetnik pravico zadržati, kar dolguje uradniku, in sicer do zneska predpisane odškodnine. Vpoklic pod orožje in slučaji bolezni Člen 8. in 9, govorita o slučaju vpoklica uradnika k vojakov. Redni vpoklic uradnika k vojakom ima za posledico razve-ljavljenje pogodbe. Če je pa uradnik vpoklican na orožne vaje, mu mora podjetnik pridržati mesto; glede plače veljajo v tem slučaju kraievni cbičaii. Če mora uradnik prekiniti službo zaradi ponesrečbe ali bo- lezni, mu mora podjetnik pridržati mesto,* miada soproga ni bila zadovoljna z zakonskim j let hrom in navezan samo na postelj, katere in sicer kvečjemu za tri mesece. V tem jarmom. Mlada zakonca se nista razumela; le ni mogel zapustiti brez druge pomoči. Pred ---. ----v mnenju, da nista drug za drugega sta si bila ! vojno je služboval kot orožniški stražmojster slučaju mora podjetnik plačati uradniku celo plačo v prvem mesecu, v dveh prihodnjih mesecih pa polovično plačo, odštevši tudi v tem slučaju, kar gre uradniku od pokojninskega in drugih podobnih zavodov. Če traja odsotnost iz službe iz omenjenih vzrokov več kot tri mesece, ima podjetnik pravico odpustiti uradnika. V tem slučaju mu mora plačati odškodnino po zgoraj omenjenih določbah. V slučaju, da se delo ustavi po krivdi podjetnika, gre uradniku navadna plača ali pa zgoraj omenjena odškodnina za odpustitev. Za podjetja, ki imajo samo enega uradnika, se omenjene plače, odškodnifie in odpovedni roki skrčijo na polovico. Izvzemši slučaj odpovedi, ima uradnik pravico do 10-20 dnevnega počitka s plačo. Čas za počitek izbere podjetnik. Če to zahteva ustroj podjetja, se lahko nepretrgani dopust nadomesti z več manjšimi dopusti v presledkih, le da se doseže letni dopust, predpisan po zakonu. Zadnji členi kr. ukaza govore o delovnem urniku. V vsaki službeni pogodbi se bo določil redni delovni urnik. Vsaka delovna ura, ki presega one določene, se bo smatrala za izredno in se bo morala plačati vsaj za tretjino več kot navadne. Določbe tega kr. ukaza se bodo izvrševale vkljub vsakemu nasprotnemu dogovoru, če ni posebnih dogovorov ali običajev, bolj ugodnih za uradnika. Sporna vprašanja Drugi kr. ukaz, ki je bil skupno z omenjenim raztegnjen na nove pokrajine, določa, kako se imata pogodbeni stranki ravnati v slučaju sporov. Spori glede pravic, katerih vrednost ne presega L 20.000, se rešujejo pred razsodiščem. V ta namen ustanovi vsaj v glavnih mestih vseh se pokrajin po eno razsodišče. Pokrajinsko razsodišče je sestavljeno od predsednika in osem članov, od katerih štiri so izvoljeni od industrijalcev in trgovcev, štiri pa od zasebnih uradnikov. Prati sklepom pokrajinskih razsodišč je dovoljen priziv na centralno razsodišče, ki se ustanovi v Rimu. Če gre za spor, katerega vrednost ne presega L 3.000, je dovoljen rekurz proti sklepu pokrajinske komisije na centralno razsodišče le zaradi nepristojnosti ali prekoračenja oblasti. Rok za priziv in rekurz poteče v 15 dneh po naznanitvi odločitve. Preti sklepom centralne komisije je dovoljen rekurz samo na kasačijsko sodišče. edina. In zato sta se lepega dne ločila. Fiori pa se je kmalu zopet premislil ter skušal prepričati soprogo, da bi se zopet vrnila pod zakonski krov, a ženska ni hotela nič slišati o tem predlogu. To je Fkrrija spravilo v obup. Včeraj popoldne je v svojem stanovanju zavii] precejšnjo količino solne kisline. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje je mlademu možu izpral želodec ter ga dal nato prepeljati v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je nevarno. v Tolminu, in bil pri tolminskem ljudstvu zelo priljubljen. Vojna je zanesla tudi njega in njegovo družino- v begunstvo in sicer na Je senice, odkoder se je povrnil šele pred letom dni. Pogreba, ki se je vršil v nedeljo popoldne, se je udeležila velika množica ljudi, kar je pričalo, da je bil pokojni zelo spoštovan in čislan. Bil je oče g. dr. Juiijana Pavliček in gospe Berte vdove Hohenbuchei. Na$ mu bo lahka tolminska. zemlja. (Svečanost vojnih pohabljencev). To nedeljo Rudarjeva nezgoda. Sinoči okoli 18. ure je ! sc je vršila v Tolminu zopet svečanost. Ob pri-bii prepeljan v mestno bolnišnico rudar Simon Hki velike invalidske svečanosti v Gorici, so retkovic, star 26 let, zaposlen v premogokopu prišli zastopniki vojnih pohabljencev tudi v v Vremskem Bntofu. Mladenič, ki je imel glo- , Tolminu in so poklonili udruženju tolminsk. po-bo.ko rano na desni nogi. je povedal, da se je habljencev novo zastavo. Svečanost se je vr-pri delu v omenjenem rudniku vsekal s sekiro šila v občinskem uradu, kjer so nastopili razni V SSfr ~ bPr®'eli so Ž* v kirurgični oddelek, govorniki. Svečanosti se je udeležilo nekaj dr-. i*wncanCa. Včeraj popoldne je težaka Vik- žavnih uradnikov in zastopniki tolminskih vojnih pohabljencev. Pri svečanosti, ki se je kon- torja Sabadar, starega 34 let, stanujočega ulici Udi ne št. 27f pri delu v prosti luk i Duca D'Aosta zadela solnčarica. Mož >e bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je dobil potrebno pomoč. Z vrelim lugom se je oparila. Zasebnica Olga Dowich, stara 34 let, stanujoča v zagati Gusion št. 3, je včeraj popoldne pripravljala doma žeh-to. Zavrela je velik lonec luga, da bi z njim polila perilo. Toda ko je hotela vzeti lonec od ognja, se je posoda prevrnila in vreli lug je žensko hudo oparil po rokah. Dcwicheva je dobila prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki je bil poklican na lice mesta, nato je bila prepeljana v mestno bolnišnico. Okrevala bo v 14 dneh, če ne nastopijo kake komplikacije. Pomotoma pila bencin. Sinoči okoli 21. ure se je v materinem spremstvu zatekla v mestno bolnišnico 16Ietna Lidija Blasevich, stanujoča v ulici S. Marco št. 16. Deklica je povedala, da je doma pomotoma izpila par požirkov bencina Zdravnik ji je izpral želodec ter jo s tem rešil iz nevarnosti, kljub temu pa je morala deklica ostati v bolnišnici. .Ozdravila bo v par dneh. Avto podrl dečka. Včeraj okoli 13. ure je javni avto št. 7481 podrl v ulici Battisti, na vogalu ulice Giulia na tla 14-letnega Frana Se-nizza, stanujočega na Vrdeli-Scoglietto št. 318. Deček jo je poceni izkupil; zadobil je le neznatne praske po desnem siegnu. Z istim avtomobilom je bii prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je dobil potrebno pomoč. DNEVNE VESTI Tržaški liberale! proti odpravi tishouns svobode V sredo je imelo vodstvo tržaškega odseka italijanske liberalne stranke sejo, na kateri je predsednik dr. Stocca riredvsem poročal o političnem položaju. Vodstvo je vzelo z začudenjem na znanje, da je osrednje vodstvo stranke odložilo vsedr-žavni občni zbor stranke, ki bi bil ravno v tem hipu potreben, ker bi razčistil vprašanje razmerja liberalne stranke napram drugim strankam. Nato se je vodstvo laških liberalcev bavilo z zadnjimi odloki o tisku ter sklenilo sledečo resolucijo: ♦ Vodstvo tržaškega odseka italijanske liberalne stranke obžaluje da so nekateri liberalni ministri, prezirajoč temeljna načela stranke, odobrili ukrepe, ki omejujejo svobode tiska, ki so v političnem oziru neumestni, jemljejo državi ugled na zunaj ter ovirajo povratek k normalnim razmeram, katerega je načelnik vlade svečano obljubil, a ga ogromna večina stranke še vedno čaka.» Gouor poslanca De Gasperi-Ja V razvoju političnih prilik, ki so nastale po odpravi tiskovne svobode, je poltg spora med liberalci in fašisti najvažnejši dogodek sestanek pokrajinskih tajnikov popolarske stranke, ki se je otvorii preteklo sredo v Rimu. Politični tajnik popolarske stranke poslanec De Gasperi ie imel važen programen govor, ki je postal takoj predmet obširnih političnih razprav v glasilih vseh strank in skupin. V naslednjem podajamo glavno vsebino tega važnega govora. V uvodu pravi govornik, da je popolarska stranka čutila takoj po umoru poslanca Matteottija, da se mora postaviti na isto stališče kakor druge opozicijonalne stranke. Matteotti je pade! kot žrtev svojega parlamentarnega delovanja, ker je smatral za svojo dolžnost, da nastopi za svoboščine, ki so bile italijanskemu narodu odvzete. V nadaljnem je {>osl. De Gasperi govoril o načelnem sta-išču napram drugim opozicijonalnim strankam. Rekel je, da ni popolarska stranka ne za katoliške, ne z* liberalno in ne za socijalistično svobodo, temveč za postavno svobodo, ki jo je sedanja država-stran-ka odpravila in jo stalno ogrožajo pretnje oborožene strankarske milice. Cilj združenih opozicij je, da zahtevajo enakost državljanov pred državo in zakonom. Cim dosežejo ta cilj, dobi vsaka skupina zopet popolno svobodo postopanja. Največjo pozornost pa so vzbudila De Gasperi-jeva izvajanja o možnosti sodelovanja med popoUri in unitarskimi socijalisti. Rekel je, da popolari nikakor ne odklanjajo sodelor anja z zmernimi socijalisti, kakor ga niso odklanjali katoličani v Belgiji, Avstriji/ na Poljskem in Cehoslo-vaškem, ne da bi bili morali kaj žrtvovati od svojih temeljnih naukov. Popolarska stranka misli, da je treba razlikovati med zmernimi in skrajnimi socijalisti. Saj je mo nasproti zvezi treh velikih živih sil v deželi: socijalistov, popolarov in fašistov. Politični krogi smatrajo te izjave za popolarske stranke Čala z «vermouth d'onore», je svirala vojaška godba. Iz Idrije: (Proslava 40-letnice Delavskega društva). — Delavsko bralno društvo v Idriji proslavi v nedeljo dne 20. t. m. 40-letnico svojega obstanka in sicer v obsegu, kolikor današnje razmere dopuščajo. — To društvo si je pridobilo v teku svojega obstanka nevenlji-vih zaslug za izobrazbo in kulturni napredek narodno mislečega delavstva v Idriji. — Dru-šivo je imelo ves čas svojega obstanka, do vojne svoj pevski zbor ter je vsako leto priredilo nebroj veselic in koncertov. Zadnji pevovodja je bil naš vrli rojak Zorko Prelovec, znani glasbenik in pevovodja, sedaj v Ljubljani. — Pod njegovim vodstvom se je pevski zbor razvil in povzpel nad diletantizem, a žahbog, da je lepi napredek prekinila vojna. — Veseli sano, da društvo še vedno tako lepo uspeva ter želimo le, da bi se vedho boli razvijalo in prišlo kmalu vsaj do iste višine, kot je bilo neposredno pred vojno. — E. Gangl je ob priliki proslave 251etnice tega društva zložil pesem, ki jo je uglasbil Zorko Prelovec, katere vsebina je prikladna tudi za letošnje slavje, posebno pa zadnja kitica, ki se glasi: Naprej — navzgor! — To je vodilo, a delo je življenju slast — če nas in dom bo kaj branilo, to naša pest je — naša čast! (Avtomobilska zveza z Ljubljano) Gg. Lojze Kobal in F, Poljanšek sta si pred kratkim nabavila vsak svoj avto (taksameter) ter imala tudi dovolienje za prevoz oseb v Jugoslavijo. Skoraj vsak dan je prilika se peljati v Logatec ali pa v Ljubljano. Za one, ki hočejo iti v Ljubljano ali obratno, je to sedaj jako praktično in ceno, kajti prej je bilo to zvezano z velikimi resolucijo, odobreno od zvezine centrale v {f^®*"* * 8<*?ikL "T JtJ^vSk Trs l u in tudi sam dviga odločen protest proti Ml^ansk, vel eseje m se bo imele> p rihko i/sak pravilniku o tisku, ki udušuje ono svobodo, I dan 2 malimi rtroski voziti do Ljubljane mna-katero jamči postava s tem, da prepušča edi- faK ~ Keda, sta eden ali drugi avto v L,ub-no le sodni oblasti pravico kaznovati prestop- S ^ na ™zPolatfo, se lahko izve v restavraciji ke zakona; pridružuje se glasovanju vsega Vesti z Goriikega Goriški novinarji za svobodo tiska. Na poslednji seji goriškega odseka Julijske novinarske zveze ie bila sprejeta sledeča resolucija: -Odbor goriškega odseka julijske novinarske zveze je na svoji izredni seji sprejel na znanje vdrli s silo v trgovino, marveč so odprli s pon narejenimi ključi vrata od zadaj. Iz Cerknega: Vzel je od nas slovo obč. komisar Jarabek, po katerem nikdo ne žaluje, ra* zen enega, kateremu je šel Jafabek posebna na roko, če ne drugače s tem, da je poskrbel da je bila dobroznana gostilna Obidova iz malenkostnega vzroka zaprta. — Sliši sc, da ja Jačabek sedaj v Vidmu kamor je imenovan za predsednika društva za pobijanje alkohola. — Ali je to res, nismo mogli ugotoviti, a želimo mu tam več uspeha kot ga je imel s komisari^ j-atovanjem v Cerknem. — Upamo in želimo^ da bo novi g. komisar bolj uspešno deloval v korist občine. Borzna poročila. Tuja valuta na tržaškem trgu. ogrske krone ...........0.0250 0-09 avstrijske krone.........0.©32ft 0.0336 češkoslovaške krone........oH.60 69.10 dinarji .............27.55 27.75 leji ...............10.25 10.75 marke — • dolarji...............2-15 '»0 francoski franki..........119.50 120,— švicarski franki..........422.— 425.— angleški funti papirnati......101.35 10J.55 Mali oglasi IV. LJUBLJANSKI VELESEJEM od 15 do 25. avgusta 1924. Popust 30 % na italijanskih, 50% na j-ugoslovenskih železnicah. Vizum stane samo Dinar. 10.— Legitimacije Din. 50.— se dobavlajo pri Josipu Čehovin, Trst, XX Settembre 65/1 922 italiianskega tiska, ki ima za cilj braniti ponos in zvisenost novinarske službe.» Železniška nesreča t Prvačim. V sre^o popoldne je hotel 291etni Giotrdano Bruno Zocco, namestnik postajenačeinika v Prvačini odpraviti tovorni vlak. V istem hipu je prihajal iz Trsta popoldanski osebni vlak, katerega je Zocco sicer videl, pa se je navzlic temu podal proii tovornemu vlaku, misleč, da še pravo- uradni odgovor popolarske stranke na ^______________ ______________| JH | _ | znane izjave voditelja unitarskih socijali- j časno prekorači progo po kateri je prihajal stov posl. Turati-j a o stališču unitarske: osebni vlak. Toda vlak, ki je bil hitrejši od stranke napram veri. Važne so dalje tudi njega, ga je zadel v bok in mu je zmečkal levo izjve o bistvu sedanjega političnega pole- j nogo, katero so mu morali amputirati v gori žaja. De Gasperi je rekel, da se je sodelovanje s fašizmom popolnoma ponesrečilo. Bistvo političnega položaja je moralnega in socijalnega značaja. Na obeh teh poljih je fašizem popolnoma odpovedal. Glede odprave tiskovne svobode je govornik citiral Chateaubrianda, ki je pisal, da brez svobode tiska ne more biti prave ljudske vlade, zakaj «tisk, ki se nahaja v rokah policije, kvari ustavno ravnotežo^. Vsa prizadevanja sotrudnikov in pobočnikov fašizma se razbijajo ob sledečo resnico: v državi obstoji stranka, ki se je polastila oblasti z oboroženo roko ter jo hoče z oboroženo roko ohraniti. Zato je postavila celokupna opozicija brez ozira na osebnosti vprašanje razorožitve. Vsled tega je tudi napočila ura, da se zavzame končna odločitev, ker ne gre sedaj toliko za borbo proti fašizmu, temveč za pobijanje dvoličnosti vlade, ki onemogočuje vsako normalizacijo. Kakor rečeno, je vzbudila posebno pozornost v političnih krogih in največ nevolje pri faštistih De Gasperijeva napoved, da je popolarska stranka pripra* Ijena sodelovati z unitarskimi socijalisti. V tej izjavi se vidi tudi nekak načrt za strmoglavljenj e Mussolinijeve vlade, kateri bi sledila koalicijska liberalno-popolar-sko-unitarsko-fašistovska vlada, ki bi razpisala nove volitve. Vse to pa so še le ugibanja. _ Pasji kootumac odpravljen. Mestni občinski urad javlja: Ker je preteklo že 6 tednov, odkar se je pripetil slučaj pasje stekline v Treb-čah, se preklicujejo vse odredbe glede kontu-maca, ki so bile predpisane z okrožnico z dne 26. 11. 1923. Ostanejo pa v veljavi še sledeče odredbe: a) Okoličani morajo v svrho registracij« naznaniti svoje pse na občinskem uradu, b} na ulicah in v vseh krajih, kjer ima občinstvo dostop, morajo biti psi opremljeni z dobrim nagobčnikom, c) Brez nagobčnika so lahko le psi čuvaji in sicer le v omejenih krajih, kjer čuvajo; dalje lovski in pastirski psi, ko služijo pri lovu, oziroma na paši. PrMiliiM Slov. akad. fer. draštvo «Balkan« vabi na svoi XXVII. obč. zbor, ki se bo vršil v soboto 19. t. m. ob 21 v Tomaju. — Tovariši, ki gredo peš se snidejo pri Sv. Ivanu {pri cerkvi) ob 5. pop. (Orlek — Sežana — Tomaj.) — Ostali z vlakom Čez Dutovlje. — Odbor. Omladina — TrsL Novi člani se vpisujejo danes od 17.30. do 18.30. ure. Dolžnost mladine je, da se vsakdo vpiše v društvo. Nogometni odsek M- D. Z. — Roju. Danes točno ob 20. sestanek v navadnih prostorih. Iz triaikega življenja Ni mogel živeti brez žene. Mlad je izkusil težave zakonskega «tanu 23-Ietni pomorščak Ivan Fiori, stanujoč v ulici Fornace št. 1. Čeprav Še'e pred kratkim poročen, je že spozna], tudi sam Mussolini rekel v L 1921M da gre- da siie slabo izbral družico. Toda tudi njegova ški bolnici. — Zocco je bil prei v službi na postaji v Flavah in se je šele drt^gr dan nahajal v novi službi v Prvačini. Seveda je ta dogodek globoko pretresel potnike in vse navzoče. Tolmin. (Smrtna kosa). Pretekli petek dne 11. julija je umrl v Tolminu gospod PavHček Franc v 75 letu svoje starosti. Bil je akozi 10 »Emona« oiziroma pri « Šestici®. Zopet detomor. Komaj se je končala porotna obravnava proti detomorilki Karloti Sturm, pa že prihaja vest o novem detomoru, ki se je odigral v Solkanu. — Pretekli teden so našli v jami nasproti Lenassijevi vili, ki ie napolnjena z vodo, mrtvo truplo približno en mesec starega novorojenčka, ki je moralo ležati že kakih 8 dni v vodi. Orožniki so uvedli preiskavo in poizvedovali, kdo neki bi morala biti ona zverinska mati, ki je utopila lastnega otToka. — Končno so dognali, da ie zločinka 241etna Terezija Kumar iz Solkana, ki pa trdi v svojo obrambo, da je bii otrok mrtvorojen, kar zdravniki odločno zanikajo. Tatvina ▼ Gorici. — V noči od sobote na nedeljo so prišli neznani tatovi v trgovino g. Hi-larija Franceškin via Cappucini št. 12 in odnesli dve novi kolesi (Ideal tip Legnano in tip Stucchi), nadalje nekaj gumi, vsega skupaj blaga v vrednosti približno 2000 L. Tatovi niso LOKOMOBJLE, parne kotle, na pol pritrjene nove proda Ing. Bianchi Via Machiavtlli st. 20 Trst 921 BABICA avtorizirana sprejema noseče. Nizke cene. Zdravnik na razpolago. Govori *lo-vensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via C iu-lia 29. : 42 «BABILONSKA UGANKA* je naslov knjigi, ki kaže, da se lahko razumejo takoi vsi i a-rodi med seboj, ne da bi bilo treba uč ti se tujih jezikov. Dobi se proti plačilu 7 pri založništvu v Mariboru, Smetanova < št. 58. Pri naročbi naj se omeni, če si že knjigo v slovenskem ali nemškem ieziku. 824 MIZARSKE KLOPI, obliči, pile, vijak«, žebl , železna, bakrena in medena žica, iagt \