Največji slovenski dnevnik v Združenih državah I Velja za vse leto - • • $6.00 I S Zapol leta ..... $3.00 S Za Ne* York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA i List slovenskih .delavcev y Ameriki. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered m Second Glasa Matter September 21, 1903, at the Fort Office al Hew York, H. T- muter Act at Congress of March 8, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 236. — STEV. 236. NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 9, 1934. — TOREK, 9. OKTOBRA 1934 VOLUME XLIL — LETNIK XT JI. BREZOBZIRNO PREGANJANJE ŠPANSKIH VSTAŠEV PROTI VSTAŠEM SO BILE POSLANE BOJNE LADJE IN ZRAKOPLOVI; "SOVJET. REPUBLIKA" NA JUGU Aleksander odpotoval v Pariz V provinci Asturiji se vstasi še vedno vzdržujejo. Konservativni elementi so ae začeli zbirati za vlado. — Vlada najbrž ne bo več naletela na organiziran vataaki odpor. — Obleganje Gijona in Oviedo. — Število mrtvih in ranjenih znaša več tisoč. FINANCE | VINO BODO ! AVSTRIJSKE TEKSTILNE > DELALI IZ JEČE POLNE INDUSTRIJE POMARANČ SOCIJALISTOV i — i MADRID, španska, 8. oktobra. — Vlada je sklenila s skrajno brezobzirnostjo in z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago, zatreti vstaško gibanje, ki so ga vprizorile levičarske stranke. Iz vseh španskih mest, kjer je izbruhnila vstaja, prihajajo poročila o zmagi vladnega vojaštva. Nasprotniki so sicer izvanredno srčni in odporni, toda dolgo se ne bodo mogli vzdržati. Višek današnjih bojev je predstavljalo obleganje severnih španskih mest Gijona in Ovieda. Vlada je poslala proti vstašem bojne ladje in bombna letala. Po parurnem obleganju so se morali udati. Natančno število žrtev španske revolucije še ni j razmere, znano, toda nekateri cenijo, da znašajo par tisoč - Tekstilni mrtvih in ranjenih. I nujen, da je Vse kaže, da se bo Španska v najkrajšem času i«*™* »kilZil! v Komisija bo dognala fi- Kemiki bodo izdelovali Od socijalistične revolucije je zaprtih še mnogo socijalistov. — Pred sodišče niso bili poklicani. nančno zmožnost tek- vino iz pomaranč. —, stilne industrije.—Dru- Galona tega vina bo ve-! ge komisije skušajo po- ljala 32 centov, ravnati spor. Washington, D. C., 8. oktobra. — Kemisti zvezne vlade so iznašli, da je mogoče,iz po-marane, mandarin, gra]>cfruit in eitron napraviti izhorno vino. Kakor poročajo kemiki, ho ta nov Washington, D. C., 8. oktobra. — V zvezi s predsednikovimi mirovnimi podajanji v tekstilni industriji je zvezna trgovska komisija pričela pro-učavati finančni položaj tkal-' nie za bombaž, svilo in volno. Od odgovora na te probleme porabit ! jo odvisno, kako'daleč je tek- J« bil° preveč pridelanih. , , , - •• r i .. . v laboratoriiu nol iedolske- Hlod vlado m socijalisti, priha- strlna industrna v stanu iz- * lauoiaioi iju [mjijhk imu , . . . ' 1 v ........ . . . v. t «r«i deDartmonta v Winter Ila i J;l v spomin vee družili sluoa- bolisati delavsko m plačilne .-**>tl hili aretirani 12. februar- prodno jo prišlo do hoja ja, , - M 1- Snan [prvi vrsti peoa s tem in naj mu Več za popolnoma samostojen zopet vrnila k vojaški diktaturi. Neki odličen span-, - ski diplomat je rekel danes zastopniku Associated h leni i prednost. Druga vpraša- p.lziti ll<4ko srl(-.Uost s sauter- Press". _ Sedan ia splošna negotovost se bo kon- j »ja morajo torej čakati. Med- n(1 f)ort( si,orrv in drugimi vr . , ,..J /»sii i i • tem pa so roko v roki vrše v;,i čala z vojaško diktaturo. Ce vlada ne bo naglo za- ;])reiskave (]ni„ih unuluih or-1 ^aV j"bilo <»<> sedaj pride- ganizacij. ki so tehnično zve- ]anill ,>reVeč teh sadežev, so jih zane s problemom tekstilne večinoma grabili za marine trla vstašev, je vojaška diktatura neizogibna. Konservativni elementi se zopet zbirajo za vlado. Njihov vodja de Cubas je izjavil: — V sedanjem trenutku moramo misliti edinole na Španijo, ne pa na politiko. Vladi je ponudilo svojo službo dvanajst tisoč častnikov, ki so bili takoj po proglasitvi republike vpokojeni. Vlada je sprejela njihovo ponudbo, in častniki bodo prideljeni četam. industrije. j \lu\0t toda ne za krepčilue alko- Delavski department je pre-11'olne pijačo. Po mnenju odvzel nalogo, da preišče plače' li^nili kemikov je bil sedaj rein delovni čas v industriji, ki šen problem v preobilici pridejo najvažnejša v deželi. Neka lanoga sadja. Zaloge, katerih druga, posebno v ta namen po-!ri čemur se kakovost še iz-hlomom, namreč s tako imeno-1 boljša. Vlada zatrjuje, da je bil odpor vstašev v Asturi- vanim mehanično gonilnim si- To sadje bodo najprej zmle- stemom. Francis J. (lorman, prvi Tekstilni delavci si pridržu-jejo vse pravice, ki jim jih daje delavska določba NRA. Zato bodo tudi v bodoče vedno zahtevali koalicijsko pravico. STRADANJE ŽIVINE V TEXASU ji zlomljen, dočim druge vesti javljajo drugače. Ne-1 ka brzojavka naznanja, da so vstaši vrgli v vojaški | truk bombo in usmrtili dvainpetdeset vojakov. I^o- v . i Ul*l " i oi ki os, je zoper po\(taijai, tam je bila tudi proglašena sovjetska republika . lu sprej(.ni premirja, katerega Mesti Oviedo in Gijon se sicer nahajata v vlad-| je j>onu Avstralijo do dosegli že ve-zadnja lota bolclien in se jo,lik napnHit.k. Pred nekaj dne-njegovo stanje v zaporu še po- vi jt. odpotovala v London slabšalo. Pred'nekaj dnevi soipost,lma komisija, ki bo angle-ga prepeljali v sanatorij, kjer vUuli predložila načrt za se nahaja še sedaj pod policij- j odločitev in samostojnost (Irskim nadzorstvom. Stroške v j žaVo. Priho krme je ške sanatorija. Soitz je popolnoma zlomljen, so ne more več ukvarjati s po-, litiko ter vedno ponavlja:'1 Samo ko hi mo pustili domov 1: mojim knjigam in bi me pustili umreti". Socijalistieni ujetniki v taborišču v Woelersdorfu se pritožujejo, da je hrana zelo sla-za in nezadostna. Nek ujetnik je pred enim tednom pisal: "Hrana je z vsakim dnem slabša in je je vedno manj. Tukaj je 350 socijalistov in okoli 5000 nazijev". ima 44,000 prebivalcev, ki se preživljajo večinoma s pridelovanjem pšenice in bombaža ter so navezani inozemstvo. V SMRTNA KAZEN ZA P0H0TN0ST Trije ruski učitelji so se pregrešili nad dijakinjo. Nenavadne razmere na poljedeljski šoli. POMLAD NA OGRSKEM PREDSEDNIK SE JE VRNIL Washington, D. C., 8. oktobra. — Predsednik Roosevelt v se je po week-end vožnji po re- Budimpešta, Ogrska, 7. okt ki Potomac na bojni ladji "Se- Narava ima letos svoje muhe. quoia' v Belo hišo. Taškent, Rusija, 8. oktobra. S tem da so bili na smrt obso-na prodajo v . jeni trije obtoženci — dva med ostalem delu njimi bivša voditelja komunistične stranke — osem obtožencev pa na daljšo zaporno kazen, je bila končana sodnij-ska obravnava, med katero so prišle na dan nenavadno razmere, ki so vladale na poljedelski šoli v Kanvihsku. v nedeljo'ponoči vrnil |V mnogih krajih je ozelenelo pravljeno, medtem ko vlada zatrjuje, da sedaj še ni prišlo do nikakih izgredov ne v Ha-vani, ne v notranjosti otoka. I drevje in cveto cvetlice. V Na gykoeroes cveto po poljih vijolice. Imajo ravno tako živo barvo kot spoipladi, samo da so nekoliko manjše. Ravno tam tudi cveto črešnje, ravno tako tudi akacije in španski bezeg obhaja svojo drugo pomlad. GOEMBOES BO ŠEL V VARŠAVO Varšava, Poljska, 8. oktobra. — Poljska prestolica se pripravlja na slovesen sprejem ogrskega ministrskega predsednika Juliusa Goemboe- j Naročit« se na GLAS NAHODA, sa, ki bo prišel v Varšavo pri- največji slovenski dn?»nfk ▼ hodnji teden. I Združenih driavah. Avstralije pa gospodarijo večinoma industrijalci, ki imajo seveda povsem drugo interese kot pa farmerji. Prebivalci Za-padne Avstralije izjavljajo, da je angleška politika visoke carine umetno povišala ceno njihovim pridelkom, medtem ko i Iz obravnave, ki je trajale morajo sami oddajati pšenico j 15 dni, je razvidno, da so pro-in bombaž po zelo nizki ceni. ifesorji, te šole smatrali svojo ] službo, kakor paše za časa tur-j škega sultana Solimana Velikega. Dijakinje so morale kar najmanj oblečene pri zabavah teh učiteljev poljedelske vede plesati in peti, medtem ko so gospodje *' pedagogi *1 brez mere uživali opojne pijače. Jedro obtožnice tvori slučaj neke dijakinje, Kavmove po imenu, ki je naredila šestmesečni kurz in na kateri so se pri neki prireditvi profesorji pregrešili. Zaradi pregrešita nad neko drugo dijakinjo nadaljno JAPONSKA VSTRAJA PRI ENAKOSTI London, Anglija, 7. oktobra. Japonski delegat Yasutare Ivašita je rekel, da Japonska navzlic temu, da bodo Združene države na Filipinih zmanjkale svojo mornariško postojanko, nepreklicno zahtevale enako mornarico z Združenimi državami in Anglijo. Na vprašanje, ako bi bila Japonska zadovoljna z nekoli- i vlada odredila ko manjšo mornarico, ako se iskavo. Združene države odpovedo • Med na smrt obsojenimi / manjši mornariški postojanki' nahaja tudi bivši predsednvo-na Filipinih, je Ivašita odgo-1 komunističnega okrajnega voril z odločnim "ne". vrševalnega odbora Ahmc l dnV ___L________' ____ ■ . - . . l _ NAROD A'1 o NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 9, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. S. A. "Glas Naroda? Published by WKNIC PUBLISHING COMPACT t JA Orpormtton), XL B«Mdflc, Trsu. j fit the corporation and asldi «f of above officer®: New Yertc City. N. Y. ** G L A S NARODA" (Veire fit the Peepk) Day Except Sundays and Holidays Ja odo leto vdja aa Araeriko la $3.00 9l-fiO k pal 4 četrt Zs New YorJi sa celo leto.......$7.00 Za pol leta .......................$8.60 Za inosemstro sa celo leto......97.00 Za pol leta...............................>8.60 Subscription Yearly «6.00 ▲drertlsseaseit on Agreement ■QjH ygf^- dan lsrsemSt nedelj In pramlkoT.__ bns pf^iMim ln osebnosti se ne priobCuJejo. Denar naj ae blagor ali p» lionay Ordez. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da as tndl prejBnJe MrallBče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. ■Quia NARODA", 21« W. 18th Street, New York, N. S. Telephone: CHelsea S—9978 MALENKOSTNI USPEHI Zvezna vlada je priznala, v milijonov, bistvenih uspehov je pa le malo. Programi za nabavo dela so zvezani z ogromnimi stroki. Toda v časih depresije so neobhodno potrebni in se % im ni mogoče izogniti Ker pa. ti načrti požirajo velikanske vsote denarja in < r je večkrat dvomljivo, če bo po njih dosežen zaželjiv - lj. je treba z milijardami skrajno previdno ravnati. Bodoče generacije bodo morale ob gotovem času pla-":tti sedanje dolgove. Iii ko se bodo poravnavali ti težki računi, se bo nehote pojavilo vprašanje: ali so potrošene vsote zares s pridom služile kulturnim, tehničnim ali produktivnim svr-!iain^ ' Edini namen takšnih programov ne sme biti, kako -praviti denar med ljudi. Predno bo dobil notranji tajnik Ickes nadaljne milijarde na razpolago, bo pač moral povedati ameriškemu narodu, kam je šlo dosedanjih tritisoč sedemsto milijonov dolarjev. Conemaugh, Pa. v 23. septembra ob osmi uri zjutraj sem sprejel po telefonu iz Lorain, Ohio žalostno vest oil družine .Justinove o nagli smrti mojega zvestega in dolgoletnega prijatelja Franka Justina. : Dve uri pozneje sedem v avto ter 7a brzino odpeljem proti Ohio. Okrog ene popoldan do-spem v Girard, O., kjer sem naročil pri cvetličarju šopek svežih cvetlic, da jih popeljem mojemu blagemu prijatelju Francetu. 'Moral sem eakati pa rur na cvetlice, in ta «"-as sem porabil za obisk John Skufcove družine, ki so naši sorodniki. Postregli so mi z o-kusnimi jedili kar najbolje, za kar se jim prav lepo zahvalim in obljubim, da bom pri dani mi priliki drage volje povrnil. Par ur pozneje pripelje mož cvetlice, katere postavi v moj avto, nakar odrinem dalje pr«>- vsi drugi, vsaj tako sem čutil v mojem srcu. Ko smo se nekoliko pomirili, mi je pokojnikova soproga opisovala Francetove zadnje ure takole: Včeraj zjutraj (nedeljo) je vstal zgodaj, počutil se dobro, bil vesel in živahen in mi pravi: — Ela, kar zdi se mi, da pride danes Pajk iz Peline., k nam na obisk. Peljala se bova kam daleč na good time, le pazi pri oknu na avtomobile, sem siguren, da pride. Zatem si pripravi lepo obleko, meni pa naročil, naj mu pripravim ko-pelj, kar sem takoj storila. Ko inu sporočim, da je kopelj gotova, krene v kopalnico in zapre duri. Par minut pozneje ga pokličem, če še kaj želi, toda odgovora ni dal. Zakličeni drugi«", tretjič, pa nič odgovora; zdelo se mi je sumljivo ter odprem duri in na naše veliko presenečenje najdemo Franka sedeti v bani mrtvega. Poklicani zdravnik je mogel konsta- GLAS NARODA" zopet potil jemo domovino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorod nike ali prijatelje, to lahko t tori. Naročnina VABILO NA VESELICO ! Peter Zgaga za ttari kraj stane $7. V Italijo litta ne pošiljamo. je videti po tih najinega zadnjega svidenja v Lorain, toda nenadna! plošče, znano ....... ............. smrt um je prekižala njegovo itd. Povsod sem bil pri jaz- i lz telesa, ž njim pa seveda tu-in mojo srčno željo. Prišel sem 110 sprejet 111 postreže«, za kar?(U osemsto dolarjev, katere do njega, za trip, katerega je izrekam vsem skupaj mojo le-l sem potrošil za vožnjo, zdrav-pokojni France tako goreče že-, P° hvalo. (V bom imel kdaj jnikat Pravila, hrano* stanovale!, ampak prišel sem k njego- priliko povrniti, bodite nver-j,,^ Tukaj je vsepolno bol-vemu pogrebu. jeni, bom storil to. jnikov vsakovrstnih narodno- V sredo, 26. septembra, smo! y sredo 3. oktobra pa je pre-jsti. Tukaj so bolniki v starosti j peljali blagega moža in očeta minul v Johnstown, Pa. dobro | od 35 do 85 let. Jaz sem dva-v spremstvu nebrojnih njego- znani rojak Hrešeak, večletni 'najst let slabel in težko hodil, ti Lorain. Da bi se izognil daljše poti in ogromnemu prometu IT""".."'"" V""' :r , 1 • • 1 i 'tirati smrt, srčno kap. Cleveland a, sem si izbral ne- r> , , . . , 1 , ... , .. , f, Želel me ie videti po tr koliko krajšo pot. Krenil sein v Warren na levo, 11a pot štv. o, s te poti na štv. 1H, preko Akron in od tam po poti štv. 57 direktno v Lorain. Ta pot je sicer od 20 do 25 milj krajša nego skozi Cleveland, toda ker je bila za mene nova in prva, in sem vozil po noči, sem moral večkrat vstaviti in se prepričati, če sem na pravi poti ali ne. Ker nisem groba, katere bom dobil, u-pam kmalu, od prijateljev po pošti kot spomin. Potem sva ponovno šla z Mrs. Justin na grob njenega blagega moža. Ta ločitev je bila najtežja mojega življenja. Ver o teni ne bom pisal. (Prijatelj in čitalec sodi sam). Poslovil sem se od dragih Justinovih solzni hoči z obljubo. da bom ob prvi dani mi priliki obiskal njih in grob mojega iskrenega pokojnega prijatelja Franceta Justina. Ob tej priliki sem obiskal v Clevelandu Mr. A. Trbovca, Miss Lovše, znano in priljub-eli le- jljeno pevko, katera poje dol- SLOVENSKI DOM, Inc. v Little Falls, N. Y. priredi VESELICO V SOBOTO. DNE 13. OKT. (Začetek ob 8, uri zvečer.) Vstopnina za vse odrasle 25c. Otroci prosti. IGRA SLOV. ORKESTER Uljudno se vabi vse tukajšnje Slovence, kot tudi iz vseh bližnjih naselbin, da se po možnosti udeležite te prireditve. Za zabavo in dobro postrežbo bo preskrbljeno. Na svidenje oktobra zreče) Frank M a.sle go vrsto let za gramofonske družino Malin- nik, kar sem jih srečal v življe-njun. V sedmih dneh ozdravi skoro vsakega človeka. Vsak [m olla dan napravi pet ali deset operacij, ki jih je pa lahko prestati. Jaz sem bil samo dva dni v postelji, zdaj pa že lahko hodim. Revmatizem je izginil DENARNA NAKAZIL A IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ▼ J noMAfifo . i * >▼ mmo Za itn ie* Z® 9 Lir iee $ u» 4 •«•«•«* Din« ate $18.25 ...... Ur se* • u# .......... Oko. se* •••••••••• Lir see C12JS • IMa. se« Ur ieee 9U2Š .......... 1MB. im $176.— .......... Ur 200« % KEE 8E CENE 8RDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORJ ALI DOU .............. ■ ■ Wm *e»*iHlo Yfitlih apeakov kot zgoraj navedeno* bodlat t cttuArlib aH Urah dovoljujemo ie bolje MoJe. " UPLACOA V AMERIŠKIH DOLAM1K ■a I^IIFHI $ 5,— mmrnUs »Mlati..........18,» IM*— " " ...... ....."..... $21 -—— 99 • • *«r i« •,. .......... S8SUrjU*. i*wT*uyme pa CaMeUttv m |rt|*iJM» . PUBLISHING COMPANY fM Wfroaa NaW'TOte'N. X. imel nikogar s seboj, je bila vožnja jako dolgočasna, posebno še, kadar sem se ozrl na cvetlice, katere sem peljal mojemu blagemu prijatelju, mi je bilo težko pri srcu. Nekako okrog desete ure po noči dospem v Lorain. Kmalu sem se vstavil na 1708 East 28. Sltreet, kjer 'zagledam poleg vrat šopek cvetlic kot znamenje mrtvaške žalosti. Izstopim, pograbim moje cvetlic«1 in jih ponesem v zgornje nadstropje, kjer je ležal moj iskreni prijatelj France Justin na mrtvaškem odru. Položim jih i>oleg neštetih drugih in nato se «>-zrem proti njemu. Pogled na njega premaga moj tedaj rahli čut in na mall me obli jejo solze. Da zatajim bolečine, katere sem čutil v globini srca, sem se liitro odstranil v drugo sobo, toda tedaj me šele opazijo domači, kateri so izgubili moža in očeta in šele tedaj je bilo najtežje naše svidenje. Mati, sin, hčerke in prijatelji, vsi so me hoteli videti in potožiti žalostno vest o smrti blagega o-četa in moža. Radi moje prevelike žalosti jim nisem znal niti odgovora dati, š«» manj pa jih potolažiti, kajti tolažbe sem bil potreiwn sam, bolj kot vili prijateljev v prezgodnji tukajšnji rojak in sotrudnik grob. Težko smo se ločili, toda ,m društvenem polju. Tudi drugega izhoda ni bilo. njega sem bil obiskal na mr- Pokojnik zapušča žalujočo tvaškem odru. Njegova žalu-soprogo Elo, sina Joškota in joea žena mi je izpovedala, da tri hčerke — Elico, Francko in J je bil dober prijatelj s pokoj- Reziko ter dve omoženi sestri. Kot gostilničar dolgo vrsto let, j<* bil risi an in priljubljen od slednjega, kdor ga je poznal. Blagi mož je bil pripravljen storiti za svojega rojaka vse, kar je bilo v njegovi mo liim Fr. Justinom. Spoznala sta se pred leti na konvenciji J. S. K. J., vendar ni bil obveščen o smrti Justina, kajti bil je jako slaboten nekaj dni pred smrtjo in njegova žena mu radi tega ni hotela povedati t«1 žalostne novice. Njegov '"i. Iskren soprog in oee svoje . . čislane družine, katerega bodo 81,1 to poletje. Očeta težko pogrešali. Izrekam jim U\fUl^ ,5ful),la *n naše najglobokejše sožalje. i P"lJ»Mjeiut druzma. Hud uda- »rec za soprogo in druzmo. Bo-Doma je bil iz Iga pod Ljub- <|i vam izrčeno naše globoko Ijano, star 52 let. Prišel je v sožalje! Ameriko kot mladenič in bi- Spavajte mimo, draga pri-val ves čas v Lorain, Ohio kot jatelja, dokler se ne snidemo gostilničar, kjer si je pridobil nad zvezdami. Tvan Pajk. Del Rio, Texas. Cenjeno uredništvo Glas Na- nebroj prijateljev naše in druge narodnosti. Pogreb je, bili veličasten. Dolga vrsta avto-1 mobilov, j Milnih prijateljev ga j je spremilo na pokopališče in inu darovalo krasne vence sve- roda: — Priloženo vam po.ši-žih cvetlic v znamenje sožalja Ijem ček za $6.25. Sest dolar-in prijateljstva. ijev je za zaostalo naročnino, Predno sem se poslovil od. petindvajset centov pa za mojih dragih ostalih Justino- j Blaznikovo pratiko, ki mi jo vili, sem se v družbi pryate- ]>ošljite, ko jih boste dobili. Ijev peljal še enkrat nazaj {*>- j Začasno se nahajam v tem gledat Francetov grob. Pri tej (mestu in sicer v Roswell liote-priliki smo vzeli tudi par slikjlu. Tukaj je najboljši zdrav- sedaj se pa počutim povsem prerojenega. Jaz imam svoj dom v Hayes, South Dakota, kjer je bilo za nas to poletje strašno slabo. Kar je zraslo na tisoč a k rov veliki farmi, bi lahko v enem dnevu ena sama krava poje« 11 a. Lep pozdrav vsem rojakom širom Amerike. Hvala upravi Glasa Naroda, ker me je tako dolgo čakala. Ko se s]>et oglasim, bom dva tisoč milj severno od tukaj, kjer sta veter in mraz »loma. Clemens Hlebanja. Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROCE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. H. JAPONSKI MANEVRI Tekom zadnjih japonskih manevtov so vrgH letalci par bomb na stare zapuščene hiše. Namen tega je bil pončiti prebivalstvo, kako se ima ravnati v slučaju bombnega napada. PISMO. Te dni mi je neznana roka pisala pismo sle«leče vsebine: — Tvoja kolona se mi prav dopade, še raje imam pa lepe povesti in romane. — Tisto mi najbolj ugaja, če se imata dva rada, pa kaj vmes pride in se nimata rada, na koncu je pa vseeno ohcct in veselje. Ce s«' pa na koncu po-bijeta in postrelita, ni olrajt. — In tudi otrok n«' sme biti v romanu preveč. Otroci večkrat vse izpridijo ali drugače narob«' naredijo. Najlepše se mi zdi, če sta h* «>n in ona in če se malo pokregata. naslednjega ilne pa hočeta drug drugega p«)jesti do same ljubezni. — Ona mora biti mlada in lepa, stara okoli petintrideset let (jaz jih boni petintridset o sv. Poloni), oil mora biti pa malo mlajši in bolj neumen, to lahko na špagi drži. — Ce sta oba istih let, sta oba enako micmnn, kar pa tu-
  • se lu^a vali po nebu. Le. če bi rose ne bilo. — Rosa je pa res nerodna. Se«leš v travo, da bi se malo odpočila in kaj neznansko lepega slišala, pa te koj zaze-be gori do srca. V takšnem slu-čaju s«' človek prehladi in j>o-navadi v kakšnem špitalu konec vzame. — Jaz sem pa drugačna v takem oziru. < V n«1 morem fan-ta kam povabiti, kjer s«« nama ni bati prehlajenja^ je bolje* da vsak zase vzdihujeva in o«l-daleč drug po drugem hrepeniva. — Pa kam sem zašla! O romanih sem začela pisati, pa mi je skočila druga muha v glavo. — No, kaj sem že hotela reči ? < > ja, že vem. — Tudi takih romanov je dosti, ko se streljajo v njih. Kolikok rat sem že eitala, da ie žena moža ustrelila, k«*r je za drugimi lazil, ali "ji pa ni ve-«Vrje, skuhal, k«» j«- prišla pozno »lomov. — To se je precej vdoma-čilo, posebno še, ker porotniki skoro vsako oproste. Ampak, kaj ji pomaga, ker je potem takorekoč brez moža *. Brez njega j«« pa žalostno življenje. — Kaj bi reva po«*ela, «"e bi ne imela moža. ki ji skuha večerjo, ji vse lepo pomij«' in o-pere, vse pokomniidira in olajša in razna druga huda in dobra -sodo v glavo. T«) je dosti bolj človekoljubno in ekonomično. Rojak Andrew Kracker, star 31 let, je delal v Fisher Bo«ly Co. v Clevelandu. Ko je hotel stopiti na poulično karo, se je pripetila nenavadna nesreča, v kateri je Kracker izgubil življenje. Sprevodnik je namreč prehitro zaprl vrata in Kracker j<» pa«lel po«I karo, katera ga je vlekla tri bloke, predno se je ustavila. Predno pa je bi-no nesrečnega rojaka mogoče potegniti izpod kolesja, je preteklo najmanj 20 minut, v katerem <"asu je izgubil mnogo krvi. Odpeljan je bil v East En«l bolnieo, kjer je poškodbam podlegel. Pokoju i je bil doma iz Kočevja ter se je v Ameriki nahajal 14 let. Naj-j kajti takoj, ko Im» prišel k se-prvo je bival v VVillock, Pa.. I bi, ga lahko pošlješ p«» novo odkoder je prišel v Cleveland I skledo. Običajno pa tega ni pred 9 leti. treba, kajti ]*»soda se 1«» redko — 24-letni Frank Podrižnik, [kdaj ubije, ker imajo moški sin slovenske družine v Mil- jpremehke but ice. waukee, se je kot mehanik ud«1- , — To sem ti hotela |»ovetla-ležil avtomobilskih dirk v ti, Zgaga, la boš vedel, da sem Chippeva Falls, Wis. Njegovo; tudi jaz romantična, «la se zadelo je bilo popraviti takoj nimam za romane in romana. Jokam, če zaijubljen-zunanje poškodbe. Zlomljeno^ca umreta, predno se poročita ima vratno kost na desni strani .in pobit je močno tudi po glavi. Prepeljan je bil v St. Joseph bolnico, zdaj se pa zdravi doma. Frank je najstarejši v družini. Ima še tri mlajše brate in eno sestro. Smilita se mi, ker vem, da sta dosti lepega in dobrega zamudila. Če se poročita, pa tudi jokam, zato ker se mi ona smili, če bo morala v zakonskem stanu toliko prestati kot sem prestala že jaz. ODA1 HIV YORK, TUESDAY, OCTOBER 9, 1934 VERSKI BOJI V NEMČIJI Kakšna dobričinn jo bil« ta Hektnr Laponik, fant keknr gora. Po seja len svojega živ-! Ijenja je bil podedov^ zape-J Ijivo |»ostavo simpatičnega ur-1 ji.ka, sijajno zdravje in povrhu} še nad sto tisoč frankov letnih dohodkov. Skratka — lfektor je imel vse, kar je )x«t robno za srečo na tem svetu. Ze najmanj dvajsetkrat se je hotel oženiti, toda v zadnjem hipu mu je vedno zamrla -na ustih odločilna l*eseda. |ki kateri so zaman hrepenele krasne, zaljubljene oči lepili deklet in »Iražestnih vdov. I lektor je hotel biti prepričan. da ga 1m> izvoljenka vzela samo zavoljo njega, ne glede na njegovo bogastvo. Pa porečete. da bi se bil lahko ndkri-žal svojih milijonov. Res, lahko hi se jih bil! Toda naš Hek-tor je dal prednost drugačnemu izhodu: obdržal je ]*ododo-virne milijone in hotel je delati vtis razeno-■nje po ojrled! Ko se je ustavil nekaj korakov od lepe neznanke, ga je premerila od pete do glave, potem ji* pa vzkliknila zadovoljno : — Bas takega moža, kakor ste vi/iščem že več mesecev! Veseli me. zelo ine veseli, da sem vas srečala... Pridite takoj jutri ob enajstih k meni. Prepričana sem, da vam m- ho žal... In pomolila mu je svojo vizitko: "(irofiea Ksenija IV-trovska, 44 his, rue 1 loche." Jlektorja je ta nepričakovana ljubeznivost tako zbegala, ta redka iskrenost ga je tako osupnila, da je zaman iskal v svojem srcu nekaj besed, ki hi moglo tolmačiti njegovo prijetno presenečenje in radost. A ko >i je malo opomogel od presenečenja, ponosno limuzino z grofico ni bilo več.. . Xavzlic svoji bujni fantaziji in ekseentričnosti ni spadal naš lirični orjak med moške, ki so slepo vržejo v ljubavno pustolovščine. Se istega večera si je preskrbel zanesljivo informacijo o grofici Potrovski. Bile -o zelo dohre. Vdova po kozaškem polkovniku, ki ji je zapustil lepo premoženje. Grofica je zahajala v najboljšo pariško družbo, njeno vedenj** je bilo brezhibno, skratka, bila je na najboljšem plasti. — To jo prava žena, kakršno potrebujem in kakršno že tako dolgo zaman iščem! — je vzkliknil I lektor ves srečen. In drugo jutro jo pozvonil gladko obrit in brezhibno oblečen oh določeni , uri v palači svoje i z vol jen k e. — Ali bi mogel govoriti z gos j hi gorfico Petrovsko? — Gospa grofica dopoldne nikogar ne sprejema, — mu je odgovoril komorni k. — Saj me je včeraj sama povabila, naj pridem danes ob enajstih k nji. — Alia! Zdaj pa že veni, za kaj srre! — j«, dejal koniomik. Obrnil je začudenemu Hoktor-ju hrl»et in zaklical sobarici: — Hej, Marija, prinesite doli tisto eulo ! — Kakšno eulo? — je vprašal presenečeni Uektor, ki so se mu kar kolona zašibila. Kom o rn i k mu jo prav rad pojasnil, o kakšni culi jo govoril. Povedal mu je, da se je vrnila grofica zvečer domov izredno dobro volje in dejala svoji sobarici: — Končno sem našla fanta kakor gora, ki nas lahko reši te ropotije po mojem ranjkem možu... (iotovo nosi čevlje številka 47, kakor jih jo nosil naš oj-jak — polkovnik. Slači v culo vso, kar najdeš tli.-jutri olj enajstih [»ride po to šaro. LED IN BOLEZEN V bolniški sobi ima led veliko vlogo. Nekateri priporočajo namestil samega ledu v vročici zmes stolčenega leda s ko-nopljcvo ali laucno moko. Vrečic« s takšno zmesjo se dado bolje polagati okoli uda in hladijo bolj enakomerno. V časi je potrebno, da se vročica no položi neposredno na bolno mesto, temveč da so obesi tako nad njim, da se le rahlo dotika kožo. Mehur z ledom loži lahko neposredno na koži, a boljo je, da damo vmes tenko flanelo ali kos ganze. Na koži leži potem toliko časa. da dosežemo omilitev bolečine, kar >e zirodi po 1"» ali 40 minutah — če to z ledom sploh lahko dosežemo. Bolnik naj bi nikoli no zaspal z ledom na sebi. Ze- | lo prijetim učinek ima led na glavi pri vnetju možganske mrene. V mnogih primerili so uporablja led surest i vno. Po pljučni krvavitvi polagamo led n. pr. nad vršičke ne zato, ker bi to krvavitev ustavilo, temveč zato, da se bolnik vode mirneje. Glavni namen polaganja ledu je pač ublažitev bolečin. HEKUK, 10. srp. Vrenje in s|»ori v **nemški evangelski ««erkvi kažejo, da ure "vi-itosinerjeiije** verskega življenja tretjega earstva težje iz|»od rok. kakor je šlo (Nilitično vistosiiierjenje. — Vzrok je menda tudi v tem, da ne smatra hitlorizem verskega izenačenja za take nujno rn važno iu je zato na tem polju tolerantuejši. (iotovo tudi u-]»ošteva, da rektor. Sprva so jo reklo, da hoče novo cerkveno vodstvo posegali le v upravno stran evangelske cerkve. Toda kmalu se je pokazalo drugače. Luteranski cerkvi so vsilili arijski paragraf, ki določa, da so lo arijci lahko verniki nemško cerkve, kar je seveda v bistvenem nasprotju z osnovnim naukom krščanske vero, ki uči, da se članstvo v občestvu kristjanov dobi s krstom, ne glede na pleme ali poreklo človeka. V tem arijskem paragrafu, ki jo naletel na hud odpor velikega dela nemških protestaa-. tov, pa leži mogoče globlji j»o-men, kakor bi so mu na prvi pogled pripisoval. Nacionalni socijalizem, ki si je postavil za veliki verski cilj versko zedi-n jen je Nemcev, ve, da zedmje-nja ne bi mogel izvesti niti protestantizmu, niti v katolicizmu, temveč izven obeli, torej v osnovni dogmi naeionalno socialistično vere, v rasizmu. Zar to hoče že vnaprej reformira ti vsaj protestantsko cerkev na rasni podlagi. I>a bi zgradil to novo cerkev, tako zvano "nem ško državno cerkev'*, sega v globino, v suhstat, ki je skupen protestantizmu in katolicizmu. V temelje krščanske vere se zaganja novi nemški verski po-kret in skuša na njo vreči dvom in nezaupanje, da hi na ta način ustvaril razpoloženje in pripravil teden za svojo "nemško vero**. V protestantski cerkvi gre delo razmeroma lahko od rok, ker je bila protestantska eer-kev že do sedaj prece j v rokah države. Nepokorni škofi so enostavno odstavijo brez ozira na vse pro teste vernikov. Taka usoda jo zadela \vuer-temberskega škofa dr. Wurma, h anno verskega škofa Marali rensa in pred nekaj dnevi še bavarskega škofa dr. Meiserja. V območje katoliško cerkve se pa današnji gospodarji Nemčijo vsaj za enkrat še -niso upali tako brutalno poseči. Očivid-no se Hitler boji duhovne in mogoče tudi politične sile Vatikana. Toda tudi to je le premirje, ki ne more varati nikogar. Kajti po hitlerjevskem nauku se mora tudi verski življenje podrediti ideji totalnosti in ne more hoditi po svojih potih. Prav jasno, je to povedal novi wuertemberski škof Sassa, ki je v slavnostnem govoru ob svojem ustoličen ju rekel: "Cerkve so zvezane na življenje in smrt z nemškim narodom in ne morejo imeti lastnega življenja. Zato se ho borba, v katero so zašle nemške veroizpovedi v današnjih zgodovinskih dneh, izvedla do konca, dokler se ne doseže uspeh, ki ga zahtevajo vsi Nemci: nemška Važno za potovanje. Kdor jo namenjen potovati v stori kroj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naio dolgoletno skušnjo Vam tamoremo dati najboljša pojasnila m tudi vso potrebno preskrbeti, da jo potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas sa vsa pojasnit*. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje ta povratna dovoljenja, potne liste, vizeje t* sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ca najmanjšo stroške. Sedriavljani naj ne odlagajo tin zadnjega trenutka, ker preti no w ti oh i iz W a shin g t ona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in mnoiavljn-mo Vam. da hoste poceni in udobno potoval SLOVENIC PUBLISHING TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. CO. nacionalna krščanska cerkev. Dokler bo nemški narod razcepljen v več konfesij, se 110 more govoriti o njegovem edin .stvii. Nacionalni socijalistični pokrcl bo šol tudi temu vprašanju do dna in ga bo izvedel, če ne zlepa, pa s silo.*' OSVETA IN REŠITEV V cirkusu, ki j«' gostoval te dni v Solunu, bi bil "kralj strelcev** kmalu plačal svojo drznost z življenjem. V cirkusu jo nastopal slavni artist, znan pod imenom 'Vasil, kralj strelcev*, s svojo družico, lepo princeso Nado. Največji u-speh sta dosegla povsod s svojim nastopom, ko strelja Vasil kot moderni Viljem tako dolgo, da nastanejo na deski obrisi krasnega telesa njegovi' družice Nado. ne da bi se nji kaj zgodilo. To je nevorna in težka igra, za katero je rabil Vasil papirnato naboje, ki za-puste vidno sled. I sodnega večera jo streljal Vasil enako spretno, kako rjo navadi. Naenkrat. se jti* pa ravslegel pri Kt. strelu krik človeške taree. Nada se je zgrudila in kliknila: "Ranjena som v srce**. In lepo dekle je ros kmalu izdihnilo. Nada jo bila stara 14 let in zaljubljena je bila v svojega junaka. Kralja strelcev so aretirali, toda mož je prisegel, da ni kr*v. ni pa mogel pojasniti, kako je prišel med papirnate naboje oster naboj. Vse prič« iz cirkusa so zatrjevale, da Vasil vsa leta, kar ga poznajo, ni-kolo ni zgrešil cilja. Clown, ki se je sam priglasil, je pa izpovedal. da sta se Nada in Vasil dan prod usodnim nastopom sprla. Vasil se je bil namreč zaljubil v lepo plesalko Roko-pulosovo. Tako jo grozila ohtoženeu smrtna obsodba. Naenkrat je pa prišlo pismo, ki ga jo rešilo. Brat zagonetno umorjene Nade je poslal sodišču pismo, ki mu ga je bila pisala sestra na dan svoje smrti. Nesrečno zaljubljeno dekle se jo hotelo posloviti od sveta, (»bonom pa maščevati se Ijuhčku. Sama mu jo podtaknila oster strel in nalašč se je nastavila, da jo je list re I i 1 v srce. Tako jo pismo ljubosumnega dekleta v zadnjem hipu rešil«; nezvestemu . Ijuhčku življenje. OPO JEZIK Ameriški profesorji Hughes, Waterhmise in Garner so pravkar izdali obsežno knjigo, v kateri sporočajo javnosti rezultate svojega «lolg<»lcttiega proiteevaiija opičjih glasov, Posneli so opičje glasove tudi na gramofonsko ploščo in so prišli do zaključka, da govorijo opico svoj jezik. Prof. Garner jo zaradi proučevanja o-pičje govorice živel pol leta v kletki / opicami kapucinskega rodu in je odkril pomen posameznih opičjih glasov. Baje ima ta vrsta opic besedišče, ki stojo petdeset besed. Poieg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem iVlolitvenilce v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki: SVETA URA v platno vez...............90 v fino usnje vez ..........1.50 v najfinejše usnje vez ____1.80 v najfinejše usnje trda vez 1.80 SKRBI ZA DUŠO v platno vez...............90 v fino usnje vez ..........1.50 v najfinejše usnje vez____1.80 RAJSKI GLASOVI v platno vez.............. .80 v usnje vez ............. .1.?** v fiuo usnje vez ..........1.5« v najfinejše usnje vez ....1.60 KVIŠKU SRCA v imitirano usnje vez.......G0 v usnje vez ...............80 v fino usnje vez..........1.— v najfinejše usnje vez .... 1.20 v najfinejše usnje trda vez 1.50 v bel celluloid vez.........1.20 NEBESA NAŠ DOM v ponarejeno .............^— v najfinejše usnje vez.....1.5# v najfinejše usnje trda vez. 1.60 Hrvatski molitveniki: ....i— .1.60 . .80 .i.— . 1.60 Utjehaj starosti, fina vez. Slava Bogu, a mir ljudem fina vez. .......... .1.50 najfinejša vez........... Zvonrec nebeški, v rfatno .... fina vez. ............... Vienac, najfinejša vez. ...... Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child*!) PrayerbooU: v barvaste jrfatniee vezano .30 v l>elo kost vezano ........1.10 Come Unto Me v platnice vezano ........ .SO v ttelo kost vezano........ J3 Key of Heaven fino vezano .............-i .35 v usnje vezano............ .70, v najfinejše usnje vezano 1.20 Angleški molitveniki: (ZA ODRASLE) Key of Heaven v celluloid vezano.........UC^ v celluloid najfinejša vez. ..1.50 V fino usnje vezano.......130 Catholic Pocket Manual: • v fino usnje vezano ......1.30 Ave Maria: ▼ fino usnje vezano ......1.40 KNJIGARNA "£LAS NARODA" 216 West X8th Street New York, N. Y. o- "GLAS I1K0D1" NEW YORK, TUESDAY, OC TOBE& 9, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. S. A. IZGNANCI ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: L H. SKRIVNOST LEPE INGRID 52 Kati jo začudena gleda. — Dauiela! Dauiela prikima. — Da, da — to je ona jKnloha. — Ali se ne moti«! — To 1m»š sama takoj videla. Pojdi z menoj v tvojo sol»o, da naju ni kdo ne moti. Siv«» nk a t ul jo vzame s s«'lH>j, prime Kati za roko iu jo vleče za seboj. Ko prideta v Katino sobo, Dauiela vrata za-klene. Nato vzame s tresočimi rokami spominsko skrinjico iz Akatulj«* in ji {tokaže majhno prasko na gorenjem robu skrinjice. / — Poglej, ta praska je bila že tedaj, ko mi je gospa l/cn-tikoff prvič |H»kazala spoiniusko skrinjico. — T<»da rekla si vendar, oglej — tale rubin j«* treba aelo globoko pritisniti. Dauiela pritisne iu svetniška |todoba se takoj obrne okoli svoje osi in pokaže se slika kneza Dimitrija Siiiolenskeca. Obe presenečeni vzklikneta, Kati začudena, da s«* je pokazala slika, Dauiela pa. ker je na podobi zapazila nekaj |m>-hebnega. Nepremično gle piviskav mora še izvršiti iu je i/.kljmV-! 110, «la bi s«* to «l«'lo kon«"alo ž«> letos. CE STE NAMES J ESI V JUGOSLAVIJO POTUJTE POPOLNOMA UDOBNO PREKO HAVRE NA OGROMNIH FRENCH LINE EKSPRESNIH PARNIKIH: U ILE de FRANCE" 20. Okt. — 10. Nov. — 29. Dec. u PARIS 24. Nov. — 15. Dec. r> 11ITIIA Vi»ŽX.IA — IZItoUXA IHiSTIiKZI'.A — K 1'ASNK KABINE V TltKTJ KM i:.\ZKKI»r V.A DVE IN STIKI nSKUE Svetovno stavna francoska kuhinja. — Brezplačno vino z obedi. VAŠA PISTUAIIA IHTIME Z VAMI 1*' CIIJA Zji iijkI.i! jn.i Iiaviwlki iti k;t!1«- pičit«- na — SLOVENIC publishing CO. TRAVEL. BUREAU 2:6 West 18th St.. New York City Iz tega j«' razvidno, kaks«*ii obseg ima ta afera, ki s«* je ^ pre«l letom «lui prieela na pre-1 cej ronmntieeii način. X«*k«*ga dne je izginil finski stotnik Pailonaien-P«'iitikai«'ii čez rusko mejo. S seboj je odnesel Pariška sekcija K tisoč frankov, zaroeeuko, ] t-oskih oblasti v začudenje v s«-- j«* in je dedoval pr«'«l vsem v la-lepo lngri«lo liostrmiovo in ta'^a sveta kmalu na dan. Lidija lioratorijih za strupen«* plin«', se je nezvestemu častniku iujstahlova ni bila prava vodite- Pot«*m je tu še <-n znanstvenik, svoji tekmovalki osvetila na i ]jica 1«« sekcije. nje naloga j«- o katerem ne bi bil nihče pri-i malo običajen način. Nekoliko (bila ta. da s svojo l«»poto pri- čakoval. s(ic v Cherbourg 13. oktobra: Lafayette v H a vrt Hex v Genoa Veendam v Boulogne sur Mer 17. oktobra: Pr»-s. Itnosevelt v Havre Nt-w Vork v Hamburg 19. oktobra: St;i t end.1 m v Houlogrie sur Mer 20. oktobra: Bremen v Itnimen He de Frame v Havre 24. oktobra: Washington. llavre \quitunia v Cherbourg 14. novembra: Xtw Yot k, M. C. v Hamburg 16. novembra: Stat»-r:il:im v Rmilopru- sur Afi t i:«-r«-ngaria V Cherbourg 17. novembra: Champtaiit v Havre 21. novembra: Wiish.r Kton v Havre Albert Ilitllin v allmburg 23. novembra: M;i>sti«- v ChfrVjotitg ("'onto
  • cembra • -t t. II.1 !:• \ v «; -t > a -IllC'tl I Iu vre je Pentikaieiia pripravila «lo tega, da se je sam vdal temu poslu. Njena tekmovalka je tudi spretna voliuiika, ki de-Inje v prvi vrsti v Parizu. Neko«" jo j«- ln^ri|M>lnosti in precizije. Mo«|el je izginil iz državnih delavnic je markij Klepar. T« ni nikak dnižinski spomink dni- y Chatelleranltn in ta tatvina alvnnijev. rantiiik na tej sliki nosi unifonno ruskega I j*4 u«"inkovala tak« «loin uporabiti. Prva organiza- ]»rof«*sor lingvistik«* in preva no izpoved. Bila je vohunka in i torka pa j«» bila njena svakinja jal«»c šifrimnih pisem v mor-1 liol.i X«*koliko t«*h s«»«l«»lavcev |H.-«-t".la i Iiav,'dli ob priliki prvih areta jeij. Nekateri med njimi so u t tegnili pravočasno m«i častnikn. in ta >p«»minska skrinjica ni bila izdelana pre«l v«*č stoletji v Italiji, temveč j«» je po zatrdilu iiiožji gosp«* T^-nti-koffove napravil n«*k ruski zlatar v letili 1910—1912. Ako vse to )»omiališ, kar s<« j«» m«»j brat prepričal o marki ju, tedaj j«' markij |KM»tavljeii v zelo slalto luč. Kati vzdih ne. — BreziMiirojno! Toda. kaj naj se«laj napraviva. Dauiela? Daniela nekoliko pomisli, nato pa pravi naglo: — Tukaj je treba hitro delati. Kati. Z«li se mi, da markij s tvojim «"etom namerava n«'kaj slabega. Mog«x"e ga j«' /.«» s«*-daj veljal precejšnjo vnoto «lena rja. kajti slu«*ajno sem v 11 j«*-govi «lenarnici. katero je o«lprl. pre«lno je od*«»l. vi«lela ••♦•k. ki je |M»|M)lnoma tak. kakoršn«1 rabi tvoj «hV. Kati si z roko ftotegne preko čela in pravi: — Tmaš prav. nekaj moramo napraviti. Toda kaj! Ali naj očetu vse povem? Dauiela )>a gana pritrdi. — Da, da. tak«» Ih> najboljši'. Mat«*ri Imuii |>ovebi't:» ; - I la cija ustavila iia«lalnj vanje tega prav tako n«'m>i«llja vo-jašk«» revij«'. < > iij«*m pravi jo. .. . - da ie za sv«»i«- usbiire i»n-i«*mal odkuriti, • 1 u , . . 1 m ' . . - „••„ ..... ..... «»«l K«1«m-«> poiiioy.il«> slir/.l»' m«»- tako neki W ill v. rilk ali \ ilk, « .. ,, . - ".. , ' se«*iio .>1M M) frankov. Kus I »«'rst«'in. Komun Hrčku-1 .. ., , ., .. . ... mnogih drugih aretaciiah v\"itz. iHir«M*mka Kaeut» bland Cherbourg r 1'aritburK 2. novembra: M.ijesli«* v Cli«-bourg 3. novembra: Ijiiifyi-ttc v Havre «Iert. von Slr'iiWu v Haroburb Saturnu v Trst ličnimi inuMii. Kadsch«*tzky j«* užival v latinski črt rt i precej-š«»n glas kot znanstvenik. I"je-li pa s«» nji'govcga naslednika v «>rgani%aciji, nekega ameri->k«'^a b'talea S\vit/.a in nj«-ir«»- izvršile pr«-iskav<». Li.lija Sta-|v«» žen«». ki sta iziNk\-e«lubi ba h lova je bila zojx't v Parizu in I je s«'iizacijonalne stvari. Svvitz je prišla k«.t prva žrt«-v 11 igri j«4 l»nil priluMloin v Pariz /i dinega niašči^vanja v zap«ir. za I vel v Londou iu se je lin vil z njo |ki so aretirali člana za čl«-j nekimi svojimi izumi. K«, j«* iz liom obsežne vohunske organi- [ginil '»d tam na vrat na ims, s«> zacije, kakršne menda š«- uijagenti angl«*šk«- oficij« ln«' v«> bilo na svetu. Ta (»rganizacija j hunske sIužIm- (lnt«-ligeiun' pomožna S«M-viee) otlkrili v njegovem tla sti-Istaimvaiiju ključ za u«'k«» taj s«* imenuj«' Kd«'«"-a služba in j«' nj«- iiam«*n - (če p«» vsem svetu za vojaškimi; no pisavo, ki b«» preiskavam še se ' ... i ■ - ■ v liovotami. za organizacijami proti komunizmu iu pripravlja komunizmu teren. Komu rabi to stikanje v prvi vrsti, je jasno, š«> bolj zanimivo pa j«-. da so s«- voliuusk«*ga delovanja t«» ^x)Vs«mii komuni stiču«» organizacije p«»slnž«'va-h* razne meščansk«' države, ki se čutijo prešibk«', «la bi same organizirale protivno vohunsko službo. veliko pomoč Posebno seiiza«'ij«i je zbudila aretacija ugb'tlne franc«»ske o sebuosti. inž. Aubrvja: v«»«lj«' v«»jašk«* pisarne za razstr«*li va. vit«'zsi i astne legij«'! Pr«' ' daval je tudi 11a Francoskem kol«*giju in bas v omarah nje-gov«' pre«Iavalnic«' s«> o« I k rili dokum«'iite "111 načrte, ki jih j«' vzel iz svoj«' urailuc sob«*. Z i njim s«> ar«'tirali nj«'govega šo- ti načrt«»v proti zriičnin d«»m in iiumIcIov novih l«-tal */.a Francijo pnivi utlsirec. Preiskava s«* z vso vnemo inula-! Ijuj«'. in jo usin«»rja posebna komisija, ki so ji člani pred-j >e« lili k Lebrun, Doumergue, Petin, Cln'ron, šef jmriške p«»-licije in v«»«lja francosk«' proti-vohunske centrale. Iz vs«*ga t«'-ga j«* razvidno, da tak«> 11a v<>- \ liko zasnovane vohunske akcije ivŠ š«- ni bilo na svetu. Kaz- j vidno pa j«* za pametne mož-J gane še dvoje: prvič, da j«* vsa- j ka špiouažnn organizacija, pa naj si b«t š«» tak«> m«>«"no in skrbno zjisimvana. obsojena končno v t«». «la jo razkrinkajo: drugi«"*. ti Sl«rub»-ii v Hamburg , M ilecembra: ni h y01 k v Hamburg I 14. decembra: M j«-stir v ClierlMjtirg WastiiiiKton v 11.01. (" 'til*- >h Savoia \ <,Vri"ii 13. deccmbra: l':iris v llavr« isr^m»*n v Hrt-men 19. decembra: Ailit-rt liallin v Hamburg 21. decembra: »►lymph- v «'h«-il»>urg 26. decembra: 1 KMjl-itt>. BREMEN v Bremen, odpluje 15. DEC. Pod vodstvom Mr. Wohlmuth-a. P A R I S v Havre, odpluje 15. DEC.-- Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj priglasi in če je gotov, naj pošlje nekaj are, da mu preskrbimo naj-boljsi prostor na enemu izmed teh parnikoT. Mi bomo takoj preskrbeli vse potrebne listine za potovanje in sploh vse, da bo ▼aakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih, ki so te posluževali našega posredovanja, so nujboljle jamstvo vsakemu. Priglasite te takoj ta navodila na: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 West 18th Street New York. N. Y. DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo BNQLISH SLOVENE READEB 8TANB SAMO $2 Naroiite ga prt — KNJIGARNI GLAS NARODA 216 WEST 18th STREET N.1W YORK CITY y premeru meri globus 6 lnčev. — Visok je 10 ln6ev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET. KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROČE, GA DOBE ZA — SI. "GLAS NARODA 75 . . .• t . . - ... «-šiJi ■ ■-'„. ■•JX'.U-.I,' . .. .i, . .. • . lit ill lili . ... - . .