■= Uatlsov 14,000. — Šfgjerc peflg za celo leto eden goldinar. Er Naročnin* x* celo leto K 8-—. — Posamezna Storilka velja B krajcarje. — Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej. Cena označil je u 1 »tran K 82-—, Vt »t™i K 1**—» V* s1«"" K 8.—, "/, strani K 4-~, V,« strani K 2'—, »/„ strani K 1—. — Pri večkratnem oznanim je cena posebno znižana. — Za oznanila (Interate) uredništvo in upravnistvo ni odgovorno. —- Uredništvo in upravništvo je v Ptuju V gledališkem poslopju. — Štajerc izhaja riaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotične Številke vposlati. Štev. 19. V Ptuju v nedeljo dne 20. septembra 1903. IV. letnik. lača B | Žaloigra z veselimi prizori. [Odigrana kot klerikalni shod v Studenicah zadnjo nedeljo teden.) Osebe: pfeznani poslanec..............Kobič. ■jegov zvesti prijatelj poslanec.........Roškar. japorski župnik ...............Medved. (Vsi trije klerikalci z dušo in telesom.) Simon Šunko, 1 . .. ■ Jože Dobršek, | naPredna kmcla poštenjaka i/. Struga. imon Šaster, i , , „•.-,» .1 Šle tan StriŽiČ I naPret"na kmeta poštenjaka iz Pečke. Več naprednih in klerikalnih poslušalcev. Bvzročili so igro po nepotrebnem RobiČ, Roškar in Medved sami. (Robic, Roškar in Medved nastopijo.) RobiČ (dolgo govori in pove, da kot deželni poslanec za jmečko ljudstvo še ni ničesar dosegel). Vse gorice se bodejo posušile, v 5 letih ne bote imeli niti ene stare trte več. Kmetje vi morate uliti. Sploh pa se v vašem bistriškem okraju pre-o ljudi oglasi za brezobrestna posojila! Šunko: Kaj nam pomaga, ako se tudi oglasimo, pa tisti, kateri se oglasi, navadno ničesar ne dobi. i prosim za tisoč forintov, ker bi nae vinograd es tudi toliko veljal, ako bi ga hotel popraviti, tem dobim s težko silo in šele v dveh letih 100 fo- [ntov ali pa ničesar! RobiČ (debelo gleda Sunka): Ako še niste dobili, še bodete. Poglejte koliko dobijo v ptujskem okraju etje, pa se jih tudi veliko več oglasi, saj mi slo- [enski poslanci vse storimo za to, da se jim posojila volijo. Dobršek: Oho, saj ni res! Ptujski okraj ima niga, ta se trudi za kmete. On in njegovi tovariši kot Nemci niso prej dali miru, dokler se niso dovolila dotična posojila. Vi Slovenci pa za nas slovenske kmete druzega ne storite, kakor da nam prirejate shode. Več kmetov: Tako je! RobiČ (jako hud): Pek Ornig ni ničesar pomagal. Sploh pa so dobili taki kmetje posojila, kateri bi lahko sami denar posojevali. Šunko: Mogoče je, da je dobil ta ali oni, ki ni bil potreben, posojilo, a vendar je je dobil, sicer pa mislim, da tudi premožni kmetje trpijo ravno isto škodo, kakor siromaški in imajo več plačil. Vsak, kateri je dobil posojilo, ga bode moral tudi po preteku desetih let dati nazaj. Pa če mi spravimo štiri ali pet kmetov iz ptujske okolice skupaj, vendar niso tako bogati, kakor naš poslanec Robič! Vi Eobič pa ste si dali vaš vinograd na deželne stroške zreguliti, denarja pa, kateri se je za to porabil, ne bode nikdar več v deželni kaši! Dobršek, Šaster, Strižtč: Dobro tako! Res je! Roškar (maje z glavo, ne reče pa ničesar). RobiČ (ves bled in prestrašen, odide z odra in ne pride več). Klerikalni kmetje (molčijo). Župnik Medved (pogleda ostro Šunka in začne govoriti malo na nos): Hm — mi kmetje smo pač uboge pare, za nas se ne da nič nareti . . . Šunko; Kako pa to, da se da za vsaki drugi stan kaj — „narcti" ? Vsakemu stanu se povikša služba in se mu poboljša plača, učiteljem, uradnikom, duhovnikom, orožnikom, financem, oficirjem. Ako se je dalo za te „nareti", dalo se bi tudi za nas, ako bi imeli take kmečke poslance, kateri bi imeli več — 2 — srca za gospodarstvene težnje, kakor pa za politično hujskanje. Župnik Medved; Zvišanje plačil od nasprotnika šunka omenjenih ljudi so povzročili mestni poslanci. Šunko: Ja, kje pa so tedaj bili kmečki naši poslanci. Sicer pa to ni res in tega ne verjamem. Ja, ako bi bilo vsem drugim stanovom zboljšano plačilo in samo duhovnikom ne, potem bi to že verjel, toda mestni poslanec gotovo nobeden ni glasoval za zboljšanje plačila duhovnikov, ker vidi, da že itak pretežko nosijo svoje debele trebuhe. Župnik Medved (požira nekaj in molči). Šunko*. Dragi mi kmetje sobrati in sotrpini. Kot prost človek vendar to-le razsodim: T o t i shodi prirejeni od klerikalne stranke, to je sama sleparija, ker dokler ne bodejo prišli kmetje za poslance v deželni in državni zbor, poprej ne bode zanas kmete nič boljše! Župnik Medved: Kmet ne more biti za poslanca, ker je premalo študiran. Šunko: Zakaj pa so leta 1848. bili kmetje dovolj študirani za poslance? Zakaj pa so nemški kmetje na Srednjem in Gornjem Štajerskem dovolj študirani za poslance? Ako so bili leta 1848. naši kmetje dobri za poslance, ko niso znali niti pisati, uiti ne brati, zakaj pa potem niso danes? Župnik Medved (ne ve, kaj bi odgovoril. Nato zašepeče, kakor v pravem gledališču, sufler, neki klerikalček, od zadej Medvedu na uho: pa zaradi ljubega miru v našem mestecu te prav lepo prosim, da mi izkažeš še eno dobroto.« »No, kaj pa hočeš«? obregne Še peklenščak, »le hitro mi razodeni svojo željo, saj veš, da sem mogočen!' Kovač ponižno nadaljuje: »Da bi imeli pri nas pred najhujšim jezikom, kar jih miga pod solncem, vendar enkrat mir, prosim te, pojdi prihodnji četrtek ter prihodnjo soboto in nedeljo zvečer k ženi dohtarja Grabeža in jo prisili, da obljubi, nikdar več delati s svojim strupenim jezikom nemira in razpihovati sovraštva in jeze. Vsakokrat smeš ostati pri njej le eno uro in seveda ubiti je nikakor ne dovolim.« «Če ni nič druzega, to ti prav lahko izpolnim«, odvrnil je rogač, ter se se toli grozno nasmejal, da se je stresla kar cela gora. Prestrašeni kovač je urno pobral svoje pete in jo popihal domu. SunkO (navdušen): Stokrat boljši poslanec bij Kresnik za nas. On pozna nas, on ve, kako se ni godi, on vidi, kako po naši dolini voda teče. kolj nam napravi škode. On je dovolj učen za nas, \eč zna, kakor marsikateri naših poslancev, ker več srca za nas, kakor pa tisti, ki tega kraja nikt ni videl, tisti, ki je tam neki onkraj Maribora d< Župnik Medved (začne o drugi stvari govoriti)! Glej slovenski kmetje nemške napise na novem sodnijske poslopju, glejte nemške uradnike, kateri nočejo vensko pisati, katerih ljudstvo ne razume in kal ne razumejo ljudstva. Šunko: Pa ni res! Toda zakaj pa nam bran! vsak poduk v nemškem jeziku, zakaj zatirate va nemško šolo, tako da se ne more nihče nemški i učiti? Vi pa seveda znate vsi dobro nemški, sai mi bi naj ostali vedno zabiti. Župnik Medved (se skrije iz odra in tako kakor Bol ne pride tudi on več nazaj.) RoŠkar (ni ga nikjer videti in ne ve se, kedaj se, zgubil). Klerikalni kmetje (so se razskropiii). Napredni kmetje: Naš Šunko je prava krnel kri, ki se celo — Medveda ne boji! Šunko, Dobršek. Šaster in strižič: Živel nan dek, živel BStajercu 1 Epilog. Nato je nastalo nepopisno navdušenje zbral kmetov in mnogi klerikalci, ki so prišli nazaj, p stali so naprednjaki. Sunku, Dobršeku, Šasteraj Strižiču se od vseh strani častita, ker se jim je srečilo, klerikalno žaloigro tako odločno sprei v veselo igro. Robič, Roškar in Medved izrečej potu proti domu, da so bile žalostne vloge, katt sprejeli v tej igri, jako nehvaležne, ker se je kmeti v bistričkem okraju že preveč zjasnilo. bodejo priredili najbrž v kakem drugem bolj okrajn zopet novo igro. Mogoče pa, da se tudi tam kakšna luč, ki bode oder razsvetila. V četrtek zvečer šel je dohtar Grabež v čitalnico,; se je vršil zaupen shod. Zbrali so se naši >prvakt<, advokati, župniki, kaplani ter njihovi kimavci in pri da bi se posvetovali, kako bi se dal ubogi slovenski vkljub >Stajerčevemu« prizadevanju še nadalje voditi zal Seja je trajala dolgo, a potem so se voditelji še prav krepčali, češ: danes si smemo malo več privoščiti, ker bode to, kar smo nocoj iztuhiali, nosilo Se veliko dobU Kakor povsod, kjer se kujejo črne in nepoštene tako je bil tudi vrag pri tem shodu za podpihovalca. Ne je stal za vsakim govornikom, ter mu šepetal na svojim uspehom je bil zelo zadovoljen. Zato se je ob jedi vesel in korajžen podal k Grabeževki. Znano vam je gotovo, da se vrag lahko sprei stvar, kakoršno le hoče: Evi se je prikazal kot kača, kateri pijanček je videl v temni noči črnega žarečimi očmi, k dekletom prileze v podobi vrlega fanta, deniče zopet zapeljuje v podobi nebeškolepih devic, a slo^ skega kmeta zavaja na kriva pota v obleki farjev in tov. Tisto noč je prilomastil k hudi doktorci v podobi nj moža. Z velikim ropotom je odprl vrata. V sobo prišedsi1 Nemiri na Balkanu. Vedno in vedno prihajajo poročila iz Makedonije in iz Turčije, katera se glase od dneva do dneva ptraŠnejša. S smodnikom (pulvrom) in dinamitom nastopajo Bolgari ne le proti Turkom, temveč tudi [proti kristjanom in Grke morijo, ako jih le dobijo v pest. Turki in Albanci pa nastopajo po svoji že nekdajni navadi še grozovitnejše. Samo v enem dnevu :o usmrtili v neki vesi po imenu Alamdzik nad 220 Bnlgarjev, Evropske države se skoraj ne brigajo za te dogodke, čeprav njih ti prav za prav dan za dnevom izivlejo, da bi se morale usmiliti brezštevilnih, nedolžnih žrtev teh ljutih razbojnikov, ne, nasprotno, Evropa zre mirno to klanje, k večjemu, da še ta ali druga država, kakor na primer Angleška ali Francoska iz do-bičkaželjnosti nstaše podpira in tako rekoč vliva olje v ogenj. Kakor se poroča, se godi Turkom v okraju Ad-rianopel prav slabo, tudi napadi na železnice se mno-jžijo. Turška država ne bode najbrž tega delj časa mirno gledala, temveč bode Bulgariji napovedala vojsko. Celo sedajno stanje je skoraj tako, kakor je bilo Ijpred začetkom vojske med Grki in Turki, v kateri Ue bili Grki kakor je znano pred par leti od Turkov LpoSteno tepeni. Tedaj so dovolili Grki da so se zbi-jtrale v njihovi deželi čete ustaiev, katere eo morile, I ropale in požigale v sosečkih turških krajih. Turčija |je seveda nasprotovala in se je pritoževala glede teh (iizgredov napram grški državi, toda ta, namesto, da K bila končala klanje, je vložila zopet svoje pritožbe proti Turčiji in ta seveda je bila radi tega primo-ntua napovedati Grkom vojsko. Vsakdor ve, kako slabo se je Grkom tedaj godilo. Ravno take so sedaj razmere med Bolgarijo in Turčijo. Ali bode Bulgarija tudi tako nespametna, da bode pričela s Turki vojsko, to se bode pokazalo že morda v par dnevih, gotovo pa je, da sta Bulgarija in njen knez Ferdinand kriva vsem izgredom. opotekal kakor natrkan pijanec, mahal z rokami in se nalašč zaletel v omaro, kjer je bila shranjena dragocena posoda, da jje glasno zažvenketalo in da so se vsule na tla črepinje ubi-.tih Čaš in steklenic. Grabeževka je hitro vstala in se zagnala v vraga ali kakor je mislila, v svojega moža. Jela sta se suvati in ruvati in metati po tleh. Ko se je utrudila, kričala je na vse grlo: »Oj jaz uboga žena, nisem H zadosti nesrečna, ker sem se navezala za celo življenje na tebe, ničvredneža? Zdaj se pa celo.pijančevati začenjaš?« Namišljeni mož dene nato z opletajočim se jezikom: »To sem storil iz same žalosti, ker imam tako hudo ženo in taksen, kakoršen sem zdaj. pridem domu tako dolgo, dokler ne postaneš boljša in mirnejša. Bodemo že videli, kdo je gospod v hišlN Tristo kosmatih medvedov, zdaj se je začela še le prava (komedija: vrag je moral bežati iz kota v kot, iz sobe v sobo, ona pa za njim, obdelujoč njegovo glavo s pestjo in kričeč na vse grlo: »Ti krmižava sirota, mar H misliš, da sem jaz (slovenski kmetavs? Ti, ti, ti bi bil rad gospodar v hiši? Ti Izgaga, ti črni koštrun, ti jalova uš, poberi se vun!« — Ta .dirindaj je trajal, dokler ni potekla ura, in vrag je moral oditi. Razne evropejske države še hočejo enkrat opominjati bolgarsko deželo, naj napravi konec groznemu klanju, naj oe povzroči vojske z Turčijo. Toda ta opomin ne bode imel najbrž nikakega vsp0j ti norček ti!« pozdravila ga je dohtarca, »ali meniš, da sem majhen otrok, ker me hočeš s to pustno obleko prestrašiti? Ne boš Jože: Prišel si prepozno. Nikdar ne plešem, kakor ti godeš!« In od mize so začele frčati nad ubogega vraga razne trde in robate reči, da je večkrat zagledal vse zvezde. Kar prestrašil se je. Nikoli se mu ni še prigodilo, da bi se kateri venskih kmečkih starišev je prosilo za sprejfl svojih otrok v te šole. Radi tega so se morale« piti v nemških Šolah nove klopi, sploh razlifl šolske potrebe. Ker seveda mestna občina ni n: kafri obvezana skrbeti z;i otrok«' ljudskih občin, in kefl imel mestni šolski svet radi ljudskih otrok i;| 1000 kron izdatkov, določilo se je, da mora vsil otrok, kateri pride iz drugih šol v ptujske nemške S« plačati za celo leto 8 kron Šolnine. No, manjša m nina se pa vendar ni mogla uvesti. Kmetje ki radi plačajo teh 8 kron in nekoč se je izrazil « gospodar iz okolice: „100 K tudi rad plačam, sani ako mi sprejmete dečka v nemško šolo." Sedaj šel vam hočemo neko zanimivo resnično dogodbico poJ dati. Neki želesnižki slnga iz Hajdinja, kateri iJ več otrok, je poslal na mestni šolski svet prow glaseČo se samo nekako tako le: ^Sprejmite moj« otroka- v mestno nemško šolo. ker so v Hajdina šoli ne nauči ničesar, posebno pa ne nemškeaj Mestni šolski svet je poslal to prošnjo na Ilajdinskl občino, da bi pozvedel še druge, za sprejem dotičnea otroka potrebne reči. Kar naenkrat pa pride doti« železniški čuvaj povedat, da ga je poklical mogoča nadučitelj Podobnik pred sebe, da bi ga taol prosil odpuščanja, ker ga je z dotično prošnjo ml žalil, sicer bi ga moral tožiti. Gospod Podobnik kjl je tukaj razžaljenje ? Toraj tako se prizadevajo občo] in nadnčitelji zabraniti slovenskemu ljudstvu nema podnk? Je vredno, da si zapomnimo g. Podobnik!! V srajci je Odbežala. Neka Forstnerič, sfaJ kakih 20 let iz Bukovec pri Ptuju, je prišla pral kratkim v neko ptujsko prodajalno za žganje in i zahtevala tam pol litra ruma in prosila naj iiatakil rica svoto za rum zapiše, trdeč da gospoda pa katerem ona (Forstnerič) služi ni doma, in da bo« ta že poplačal račun. Natakarica je dekli gospodo! verjela in jej izročila zahtevano pijačo. Par ur pfl neje pa je prišla Forstnerič nazaj in je zahtevaj zopet pol liter ruma. Ker je bila tedaj druga natakJ rica v prodajalni, se je zopet njeni želji ustrejl Ko pa je natakarica zapisala v knjigo tudi to svod človek njega ne zbal, ko se mu je prikazal v pravi pod« Od samega strahu spustil je od sebe nek hud žvepljeni dJ da je dohtarca jela kašljali ter zbežal iz sobe in (irabefen hiše. Hitro potem so se zbrali nad mestom temni oblaki, ■ bliskalo in grmelo je, kakor bi se bližal sodnji dan Z grozil treskom švignil je velikanski blisk v kovačevo hišo. Kovani so kar otrpneli, kakor bi se bili spremenili v golo kam« le kovačica je zavpila: »Jezus, Marija' vdarilo je.« Mojster pa je zapazil na tleh pri peči kos raztrgane« papirja. Hitro se je pripognil, ga pobral in vtaknil v žep. i je to jako važen list, ničesar druzega, nego s krvjo podpisan pogodba (kontrakt), katerega mu je zdaj hudobec vrnil. Kadar so možje pozneje V krčmi govorili 0 hudih ^H in tožili svoje zakonsko gorje, pridjal je kovač vsakokratjm govorom nekaj »paprike« ter vsakokrat rekel: »Huda žepjm najhujša stvar na svetu, nje še vrag ne more poboljšati!« I in vedel je prav dobro, zakaj je tako pravil. Ko se je jw vračal domu, božal si je svoj trebuh, ki je zopet lepo nareka in mrmral tiho; »Huda žena je strašanska nesreča; /anl pa je bila velika sreča, ker bi me bil zeleni drugafl davno vzel« — 5 — ji je vendar zdelo čudno, da dotični gospod pogoje v teku enega popoldana celi liter ruma, in tega je šla sama k gospoda, da bi dobila tam Dar. Toda kako se je začudila, ko je v dotični h zvedela, da gospoda, ki je potreboval en liter m, že več kakor tri tedne ni v Ptuju. Natakarica lelostvar javila policiji in Forstnerič se je po dolgem tanj 11 našla v mestnem gozdu — seveda pijana, bila ves rum z neko prijateljico povžila. jretnerič je bila tako divja, da sta jo policist in vojak, ki mu je priletel na pomoč komaj pre- a in jo vklenila, Ko so jo pripeljali na policijo, leli so jo takoj odpeljati k sodniji. Toda zdravnik (odločil, da mora poprej v bolnišnico, ker je bolana. polnišniei je šla Forstnerič ob polnoči na stranišče. je skočila skozi okno v vrt in je odbežala oblečena |amo srajco. Tako je prišla do nekega posestnika Drave. Potrkala je na okno in prosila naj jej trejo in naj ji dajo obleko, ker seje hodila kopat Bravo in med tem ko je bila v vodi ji je nekdo bdel obleko. Gospodar se je usmilil od mraza [petajoče mlade ženske in ji dal obleko. S to je ihala Forstnerič v temno noč. Skoraj teden dni Bo iskali žandarmi v ptujski okolici še le v koncu (njega tedna so jo prijeli na njenem domu. Forst-Eč se je izročila c. k. sodniji in se bode po dostani bi, ker je že bila poprej velikokrat radi tatvine [golufije kaznovana, oddala najbrž v prisilno delavnico. Strašna smrt 4letnega otroka. V Spodnjih Jab- ih je paslo dne 7. t. m. več otrok na nekem trav-tn. Zakurili so ogenj in se pri njem greli. Neki {ek reče 4letnemu fanteku Janezu Buklan, naj po- predpasnik (fortuh), da mu bode nadeval v njega jffice, katero bodejo potem zanesli na drugi kraj. |ok je ubogal in se mu je pri tem užgal predpasnik obleka. Siromaček je dobil take opekline, da je ?d tega »mrl. Pazite na deco, ne pustite pastir- na paši kuriti. Stepli SO se. Dne 10. t. m. se je pograbilo pri fflhanju koruze v Možganjcih več fantov. Pri tem jtepu je udaril Ferdinand Kožuher Martina Majce- |fei z drogom tako po glavi, da ga je smrtnone- io ranil. Majcenoviča so pripeljali v ptujsko bol- lico. Z nožem ga je težko ranil. Dne 5. tega meseca ;p zbralo v Spod. Velovlaku več fantov. Med njimi »astal prepir, kateri je imel jako slab konec. Neki me Vidovič in Franc Bolkan iz Spodnjega Velov- sta se pri tem prepiru poprijela. Vidovič je — for je to žalibog med fanti navada — potegnil lepa nož in ga zasadil svojemu nasprotniku Bolhi med rebra. Bolkan se je zgrudil težko ranjen tla. Ranjenega so pripeljali v ptujsko bolnišnico, (vič pa bo moral v luknjo. Roko mu je Zlomilo. Dne 9. t. m. je peljal hlapec (ga ptujskega mestjana Štefan Svenšek z dvema jema 3 polovnjake vina na cesti pred ptujsko rensko šolo. Kar na enkrat so se mu konji spla-[in Svenšek jih ni mogel obdržati. Voz se je pre-in padel na hlapca, ter mu zlomil desno roko v dveh krajih. Ponesrečenec je sedaj v bolnišnici. Roka mu bode najbrž ostala, toda težko, če jo bode zopet zamogel rabiti. S kamenjem so ga napadli. Dne 7. t. m. ob V« na 8 zvečer se je šel učitelj ljutomerske nemške šole s svojo ženo in njeno materjo v okolici ljutomerski sprehajat. Ko so prišli v neki klanec, začelo je iz grmovjananjeleteti kamenje takogosto, kakortoča. Še le, ko je učitelj vstrelil iz revolverja v grmovje, so nehali 4 fantalini metati kamenje in so od bežali. „MladeniŠki shodi" in pisarjenje klerikelnih Časopisov imajo kakor se vidi, jako lepe uspehe. Požar. Dne 2. t. m. je nastal požar v hiši in v gospodarskem poslopja neke Ane Belec v Janževem vrhu, in je uničil skoraj popolnoma dotični hram. Posestnica, katera je bila za 1000 kron zavarovana, ima škode kakih 700 kron. Požar je povzročila najbrž hudobna roka. Okrajni zastop gorne Radgone. Volitve za okrajni zastop gorne Radgone so se vršile dne 10. in 11. t. m. Dokončale so se, ne da bi se bilo veliko spremenilo. Izvolili so se možje, kateri so skoraj večinoma bili že v prejšnem okrajnem zaetopu. Od veleposestnikov so bili enoglasno izvoljeni ti le gospodje: Otto in Adolf Zorzini, Clotar Bonvier in sicer iz občine Gorna Radgona. Franc Winkler iz Radgone, potem Franc Vračko iz Orehovec, Kari Kreft od sv. Jurija, Alojz Kaller iz Hrastja, Vincenz Stein-brener oskrbnik negovske grajščine, Alojz Kreft iz Očeslavc in Simon Markovič iz Lastnomerc. Z voljeni so bili z 27 glasovi, ker so gospodje iz Radgone, Graca i. t. d. večinoma veleposestniki. Kmetje napred-njaki so jim jako hvaležni, da so potegnili ž njimi. Drugi dan je bilo drugače. Prišlo je bilo na volišče vseh 48 volilcev. Takoj ste se naredili dve stranki, toda pri tej hudi bitki nikakor nista mogla Tonček iz Kapele in Zvonček iz Ivajnc zmagati.. (Naj se tolažita!) Z veliko silo so se poganjali tako zvani narodnjaki in prvaki gornje-radgonskega okraja, da bi dobili večino, ali vse zastonj! Sledeče pismo katero smo dobili slučajno v roke, naj pokaže našim bralcem, kateri klerikalci so bili v tako zvanem volilnem, odboru, da bodemo jih in njihove sredstva bolj natanko spoznali. Glasi se tako le: „Dne 10. in 11. sept. voliti nam bode zopet zastopnike v okrajni zastop Gornjeradgona. Dozdaj imeli smo v okrajnem zastopu večinoma gospode radgonske piirgarje, keri nam okrajne doklade zmirom zvišujejo, (od 18°/0 na 20% in zdaj že 21°!q ) za gospodarske koristi okraja pa se malo brigajo. Ali bodemo te može zopet volili ? Ne! Teh ne bomo več volili. Voliti pa hočemo tokrat kmete iz domačega okraja in to poštene slovenske kmete, kere bodemo si sami zbrali, Da si zberemo take može, tak Vas prijazno vabimo, da pridete dne 8. sept. popoldne ob 4. uri k Kapeli v gostilno g. Divjaka (pervo nadstropje zasebna soba), da sč v vsem tem pogovorimo. Z odličnim spoštovanjem volilni odbor. »Divjak m. p., — 6 — V e b er i č m. p., B rn m e n m. p., Borko m. p., ZemljiŽ m. p. Vrbnjak m. p." — Kar se tiče zvU sanja okrajnih dokladov, omenjenega v tem pismu, se je o tem že v tem listu pisalo. Od istega časa, kar se je znižala zemljiška dača (štibra), imajo rsi okraji, toraj tudi gornje-radgonski in vse občine zvišane naloge, toda malo okrajev na Štajerskem je, ki bi imelo manjše naloge, kakor Gornja Radgona. Od kod so ti ljubi možje s svojim volilnim odborom vred denarje dobili, nam ni znano, znano pa nam je, da so pili prav regimentno in to skozi dva meseca vsako nedeljo. Predsledno nedeljo je gospod doktor Leo Kreft pokazal svojo moč v gostilni v Očeslavcih, ker mu je prišlo, po slovensko povedano, da je „k o z 1 a lu pod mizo. Nikakor pa se temu ni Čuditi, ko je vendar videl mogočne svoje „jogrea pred seboj in to je.najbrž škodovalo njegovemu dohtarskemu želodcu. Kaj radi se pa bodejo volilci spominjali na »narodno" stranko, katera je prišla bledih lic, žolta, kakor njihovi volilni listeki, čeprav so pred volitvo pri Skerlecu, kakor se sliši, pojedli par škafov golaža in to v petek, med tem ko jih je več duhovnikov nadzorovalo. Ko so svoje žolte listeke oddali, zniknili so kakor kafra, samo Tonček so še ostali in par korenjakov žnjimi. Ta dan je bilo v Gornji Radgoni videti dovolj duhovnikov, suhih in debelih, mladih in starih in dovolj hogoslovcev na cesti in tudi seve po krčmah. Kaj, ali je bila tam morda kaka božja pot? 0 ne, nagovarjat so prišli ti gospodeki volilce, naj bi žnjimi potegnili. Naprednim volilcem so obečavali zlate krone in Bog ve kaj vse, ako bodejo žnjimi volili in tako se je zgodilo, da je tu in tam nekateri, drugače v obče pošten mož, obsedel na njihovih limanicah. Celjski „žabi" pa, katera je o teh volitvah toliko reglala v tem okraju in udrihala po naprednih poštenjakih, svetujemo sedaj, ko se zima približuje, naj gre zopet nazaj v svojo lužo in se tam pokoplje globoko v blato. — Dne 11. t. m. so bili izvoljeni v okrajni 2aztop: Joh. Kiirbus (Gornja Radgona), Franc Krempel in Franc Paulič (Črešnovec), Anton Grill (Sratovec), Anton i'ekonja (Polički vrh), Franc Pnher (Vigavski vrh), Mat. Špende, naduČitelj (Ščavnica), P. Tomažič (Negova), J. Vučina in N. Muhič (Terbe-govci), Valentin Matjašič (Galušak), Lovrenc Križanič (Hrastje),J. Kotzbek (Melovje), Alojz Družovič(Juvanci), Jak. Klobasa (Okoslavci), Peter Kaidič (Rihterovci) in Jakob Miki (Sv. Juri na Ščavnici). čast vsem vrlim naprednim volilcem ! Dopisi. Dobje pri Planini. Začudil se bodeš ljubi „Štajerc", da še vendar enkrat od nas zapuščenih Dobčanov nekaj slišiš. Mogoče, da si svet misli, da smo se zaradi občinske volitve, pri kateri smo imeli hud boj, čisto razškropili. Občinska volitev, zoper katero se je itak vložil ugovor ali rekurz, se je vršila res tudi nepravilno in za nas uboge posestnike celo slabo. Pa kaj bi se ne bilo tako zgodilo, ko pa je župnik Vurkelc več nedelj pred volitvo iz prižnice, namesto da bi nam oznanjeval Kristusove nanke, le o občinski volitvi navdušeno pridigoval. Povdarjal je na tem svetem mestu, da naši kmetje ne smejo naprednih možev voliti, temveč le tiste, katere bo on nasvetoval. Pa kaj še vse to, povabil jetudi zdaj enega, zopet potem drugega volilca k sebi v farovž in jih tam strašil, razlagajoč jim, kako hudo se bode občini godilo, ako ne bodejo tako volili, kakor bode on rekel. Pa veste, zakaj hoče župnik samo nezavedne može, sploh take, ki trobijo v njegov rog, v občinskem odboru imeti? Zato, da mu nebi nasprotovali, ako pošlje on svoje može z žakli po fari, da mu po-i birajo zbirco ali bernjo v žitu, Čeprav je zbirca Žel rešena in plačana v denarju. Drugi vzrok je ta, ker ima on svojo štacnno v Dobji in ker pričakuje, dal se bode s pomočjo podvrženega mu občinskega zastopa vsakemu drugemu taka obrt ložje zabranila. Njegova? štacuna je zares kaj vrla! Posli v tej štacuni gai itak ne stanejo veliko, sploh pa je stvar jako zanimiva, da ima župnik eno žensko za poslovodja. zopet žensko za pomagača, kakor se sliši bode kmalu dobil neko dekle za učenko v to trgovino,! v kateri možkega nikakor ne trpi. Ja, ja ženski poslovodja in ženski komi, in ženski učenec potem pai katoliški župnik, Kristusov naslednik, kot glavar ali šef nnarodno krščanske štacune", to je jako zanimiva stvar! Mi Dobčaui nismo bili nikdar na glasu, da bi bili bojeviti in sovražni ljudje, ako pa smo se v zadnjem času jeli gibati, zakrivil je to v prvi vrsti naS veleuČeni Župan Anton Hrastnik, kot ptujec med| nami, kateri kaj dobro zna, kje ima žep za denarl in pa kakšni glas ima prazen sod. Podpore za po toči in mrazu poškodovane uboge, katere je država v lanskem letu naši občini podelila, so se po njegovem nasvetu tako razdelile, da so tisti, kateri imajo medl nami največ premoženja in kateri skoraj te ujme čutili niso, največ dobili. Ubogi kočarji, katerim bil se bilo moralo najprvič pomagati, ker jim je manjkalo živeža, so se skoraj popolnoma izpustili. Ravno ti siromaki, katerim je Bog podelil mnogo otrok, in1 kateri so se morali težko bojevati proti hudemu člo-| veškemu sovražnika, proti gladu, niso ničesar do-| bili. Občinsko hišo je dal ta modri občinski oče zaj 50 gold, v najem, čeprav se mu je takrat ponudil: najemnik, ki je hotel plačati 200 gl. Kolikor nanr ne more ta župan „ pomagati" pa nam „ pomaga," župnik Vurkelc, kateri še je morda marsikateremu znanj kot kaplan iz Gornjega grada. Še dandanes pripove-! dujejo časniki o njegovem tamošnjem službovanja,| kako »miroljubno" in značajno se je tam obnašal in kako je imel takrat mnogokrat s sodiščem opraviti. No, poboljšal se ni kaj mnogo! Jako zani-j mivo je dejstvo, da nas imenuje naš „vrli" dušni] pastir po Časnikih vedno kače, gade itd. — Toraj s tema dvema klerikalcema so prišli k nam prepir, nemir in sovraštvo. S tem je povedano dovolj. Štj Rupertski Tonče in Vurkelc nas tožujeta, iz zgolj) veselja do tožbe. Toda vedita vidva korenjaka, da sej vaji in vajinih tožb nič ne bojimo, dale nam bodejo! saj priložnost, da vama na pristojnem mestu že kaj jrt povemo. — Drage volje, je to bilo pisano vidva psporla"! Ako hočeta še pride več in sicer za svet p bolj zanimivo. Trije napredni možje. Iz Ljutomera. Pri nas so v zadnjem časa postale azmere skoraj neznosne. Vsaki klerikalni listič hnjska Ivenske prebivalce v okraju proti nemškim sosedom in hjihovim prijateljem, „pristaše" jih imenuje klerikalni ptič. Najbolj pa seveda si prizadeva ta druhal kmeta phujskati proti tržanu. In te hujskanje se tako trikratno ponavljajo, da naposled kmet res ne ve, pno bi verjel. Od vsake strani mn prigovarjajo, da ■ sedaj kar naenkrat moral čutiti in preganjati ljudi, pterc že več, kakor 30 do 40 let pozna kot poŠte-fcke, in s katerimi je do sedaj vedno živel v prija-Idjstvu in slogi. Kna veselica za drugo na takozvani ■rodni podlagi se priredi od klerikalne strani, na ho nihče ne misli. Mladina postaja vsled teh huj-brij vedno bolj in bolj surova, mlečnezobi fantalini Idi iz ljudskih far prirejajo v Ljutomeru nemire in iandale. S slovenskimi trakovi okinčani napadajo lirne ljudi in hočejo celemu Ljutomeru zapovedovati. tako daleč so že prišli ti fantalini, pokaže to dejstvo, ■je neki tako okinčan fantalin za časa zadnjega misi-na nekemu kramarju tik cerkve razpelo (križ z Iristnsom) vkradel. Omika nima pri tej druhali ni-■ke veljave, tisti pa, kateri najbolj rogovili, ima ■jrerj Časti pri njih. Zato se množijo vedno in vedno leiskave pri sodniji, pri policiji in c. kr. glavarstvu. I Zadnjič je na primer morala policija rabiti sablje. ■ko znana izmed teh nemirnežev sta neki Bohinec ■ Zadravec. Nemci in njih prijatelji miroljubni Slonici so povzdignili Ljutomer, ti skrbijo, da se kraj ■rija in da zre mirno v boljšo bodočnost, in to s Ad, da skrbijo samo za svoj kraj, ne da bi se vtisi v ljudske občine in zadeve. Skrbeli pa bodejo Hi za to, da ne bodejo prišli nahujskani Cvenski in H&jsinski takozvani slovenski kmetje na krmilo, ne, ■ se ne bode zgodilo nikdar, tudi ne različni Kar-Si. Misiji in Bšezini nam ne bodejo zapovedovali, ■ bi si potem v našo škodo polnili svoje globoke Be. Naša nemška šola vedno napreduje, saj pa so ■renski kmetje spoznali njeno vrednost. Ob koncu ft je imela krasno razstavo otročjih del, katera je ■ vsakega obiskovalca presenetila in razveselila. Ida, žalostno, da si še vedno ne upajo nekteri jBetje poslati svojih otrok v to šolo, čeprav bi to B storili. Seve, krivi so temu zopet takozvani pr-Bi, kateri hočejo, da se kmečki otrok nebi ničesar Kil. čeprav so se ti takozvani vrli Slovenci vsega ■ znajo, naučili tudi v nemških šolah. In med njimi fclibog možje, kateri bi morali za napredek svo-B ljudstva skrbeti, advokati, učitelji itd. Najhujši Bohtar G-rossmann, kateri je židovskega pokolenja. B je majhne rasti, morda nima tudi preveč pod ■bokom, pač mnogo boljša bi bila za njega pro-B jajc in kosti, kakor se mu je to pri zibelki obe- Hl Mi mn svetujemo, naj da vendar enkrat mir. pa. kateri je 7 let trgal hlače v gimnaziji in se Bspel celo do časti posojilničnega Bšribarja,K ei najbrž misli, da bode s pomočjo hujskanje postal okrajni načelnik. Učitelj Šneider (Schneider), rodom Nemec, doma iz Šlezije, se je že le v poznih svojih letih naučil za silo slovenščine, in sedaj kriči kot nemec najhuje „nazdar" in „živijo" ! Novi naš dekan č. g. Jurkovič je pri prihodu napravil na nas jako dober utis. Rekel je pri sprejemu na kolodvoru, da je prišel k nam, da bode tukaj skrbel za naše duše, drugo pa, da ga ne zanima in ne briga. Povdarjal je, da mu je vsaka politična hujskanja zoperna. Da bi pač bilo več takih duhovnikov na Spopnjem Štajerskem. Našim hujskačem ta govorica seveda ni nikakor ugajala. Vsa čast vam vrli gospod dekan, bodite prepričani, da ste si v prvem trenutku zasigurili ljubezen večine Ljntomeržanov. Vsem pa naj bode povedano, da se mi Ljutomeržani nikakor in nikdar ne bodemo vklanjali hujskajočim prvakom in njihovim fantalinom, katerih se kar nič ne bojimo, sicer pa trdno zaupamo na postave, katere nas bodejo branile pred izgredi pobalinske druhali. Od sv. Andraža v slov. gor. Gospod urednik iz našega kraja pač kaj malo dopisov dobite, toda danes mi drugače ni nikakor mogoče, moram Vam vendar nekaj naznaniti. V nedeljo dne 6. septembra se je pri nas ustanovilo klerikalno bralno drnštvo, katerega smo ravno toliko potrebuvali, kakor točo. Do sedaj smo vedno mirno in složno živeli, toda nemir in prepir nam je prinesel kaplan od sv. Benedikta. Med drugim je ta „častiti" gospod rabil besede: „Kdor Štajerca bere, ta ni vreden, da bi mu drugi plunil v usta!" Kaj ne, gospod kaplan, take olike ste se najbrž v „Črni šoli" naučili? Kaplan iz desete fare, pusti nas pri miru, drugače bode svet nekaj jako finega zvedel! — Dragi kmetje, glejte kako imajo kaplani čas, da lečejo po nedeljah in praznikih celo po ljudskih farah, da pa bi spravili siromaka na smrtni postelji z Bogom, da bi mu posodili zadnjo pot ne da bi bilo za to treba plačati, ne, za to pa nimajo časa. Ako grem na primer v farovž prosit za pogreb kakega siromaka, hitro me gospod žapnik ali pa kaplan vpraša; „ Kdo bo plačal?" Kristus ni dal nigdar takega vzgleda svojim učencem in gotovo tako postopanje ni v mislu njegove svete vere. — Ti kaplan od sv. Benedikta vedi, da si posejal s tvojimi besedami samo sovražtvo med nas, na vrh pa si igral jako slabo ulogo. Ako nas ne-bodeš pustil pri mirn, bodemo ti drugo pesem zagodli. Slavški fantje. (Opomba uredništva: Kaplan od sv. Benedikta, pusti mirne farmane pri miru f Ali nisi slišal Še nič od naše „črne škatlje?" Ako jo odpremo, mogoče, da najdemo tudi neko zanimivo dogodbico v njej, katera bode nekemu kaplančeku takoj zamašila, brez plavanja. usta. Ako bode to tebi jako ljubo, za to nikakor ne jamčimo!) Leskovec Puščavnik sem v Šprihovnjaki in sv. Avguštin in sv. Magdalena me gledata vsako jutro, ko vstanem popolnoma natešČe. Letos me je harež zapel, za to pa nimam tudi nigdar denarja, toda lahko se potalažim, ako pomislim, da ga tudi Sv. — 8 — Avguštin in Sv. Magdalena več nimata, čeprav sta pred par desetleti imela mnogo „tauženterjevft v „šparkasi." Bog ve, kje je ta denar? Farmani ga gotovo niso porabili! Naš bivši župnik Vod usek ima jako lepe konje in kočijo, tudi naš Kralj ima lepo kočijo — konji so Beuhi.a Ja, sakra, sakra, ko že govorim od kočij, veš kaj »Štajerc", naš častni občan, ljubi naš klerikalni poveljnik S t o k 1 a s si je tudi kupil kočijo. Mogoče da z ravno istim denarjem, katerega mu morajo občine plačevati za to, da stanuje v svoji — palači. Kočija je že tu, toda konja še nima. Ako me dobro plačaš Stoklas, grem s teboj k nekemu posestniku, ki ima prav lepega konja, po ceni — sicer ima naduho, ki je kakor se to že med-nami konjskimi Bhandlerji" reče 14 „klaftrovt dolga in 9 „klaftrov" široka, pa za klanec tje gor v Strmec in za ilovico v njem bode že dober! Veš Stoklas, ako si kupiš lepega konja, potem še nas morda prisiliš, da ti moramo cesto „poflajštrati." Stoklas, kedaj pa bodeš dal občini nazaj diplom tvojega posili Častnega občanstva? Ljubi Stajerc, drugokrat več, zakaj moram iti polhov lovit, letos so jako mastni! ^ Puščavnik iz Sprihovnjaka. Vransko. (Žalostne razmere.) Odkar je jedel notar Jezovšek tri dni zaporedoma z veliko žlico pri škofovski mizi v Braslovčah na Vranskem in v St. Jnrjn ob Taboru, in sploh odkar je zasedel par častnih mest, postaja od leta do leta neznosnejši. Njegova mora veljati, jeli prav ali ne. Pri zadnji občinski volitvi je razdvojil tržane in je delal z nepotrebnimi rekurzi davkoplačevalcem znatne stroške. Kdo vendar pa je posejal med nje novo še večje sovraštvo? — Kakor povsodi, hotel je komandirati tudi pri občinski upravi. Spodletela sta mu sicer re-kurz in županski stolček, a glej ga, nagajal pa jim vendar bom. Kot šolski nazdzornik in ud okrajnega šolskega sveta nagovoril je nadučitelja Meglica, da je le-ta tožil občino in novega župana za občinski vrt. Tožba je pri aodniji za Meglica izpadla neugodno. Dobro tako, zakaj pa se je Meglic dal pregovoriti in je šel na liro. Zdravnika dr. C, kateri noče po notarjevi piščalki plesati, je v gostilni pripravil do razžalitve in potem seveda je bilo g. doktorju gorje. Ali je to možato? Nas kmete, kateri smo volili proti njemu, je \zel posebno na piko. Dajmo jih za njihov drzen nastop proti nam ! Kot zgoraj omenjeni šolski nadzornik predlaga kazni za neredno šolsko obiskovanje. Po zadnjih občinskih volitvah piačojemu, da je groza in še nič bi se ne hudovali, Če bi se z vsemi jednako postopalo. Stranke Klančnik, Brišnik in druge so se pritoževale zaradi neenakega postopanja, toda notar Jezovšek je v svoji vsegamogoČ-nosti vsako tožbo že v kali zatrl. Danes obračamo se koj na visoki deželni odbor, da v tej stvari povzroči nepristransko preiskavo, notarja odstavi in postavi takega nadzornika, kateri bode ali vse otroke doma pustil, ali pa vse z enakim kaznovanjem silil v šolo. Ravno notarjeva, nadučiteljeva in še druge hčerke takozvanih boljših hiš so z 12. letom brez vsacega vzroka iz šole stopile, med tem ko naše otroke, ako bi pri opravičenem delu samo par ur iw ostali iz šole, najhuje kaznujejo. Nikar ne mislitej da hočemo sto pritožbo nagajati, kakor neki notar s svojimi vednimi in večnimi rekurzi. Ne, ako bi m hoteli, spravili bi na svetlo še mnogo, mnogo bolj zanimive reči, na primer zgodbo Amalija in EvaldJ za kar je pa še čas! Davkoplačevalci. 1 Medgorje na Koroškem. Čeravno nerad, seal vendar prisiljen, opozarjati nekatere klerikalce našel občine, da se ne bodejo več toliko brigali za mojo osebo. Posebno opozarjam V. Triebelniga, po domače! Tomažič v Medgorskih Rutah, da bi meni kot nčH telju ne dajal drugih imen, posebno ne vpričo šolarje« ker sem s svojim imenom popolnoma zadovoljen.] Ako bi zopet kaj tacega slišal, moral bi si drugod] poiskati pravice. Kar se tiče nadučiteljevega mest« v Medgorjah, je najboljše vi klerikalčeki, da molčite*1 Ve lini Vas deželni šolski svet gotovo ne bode vprašal, aH H bode mene imenoval za nadučitelja ali ne. Sicer pa nikakor ne mislite, da bi jaz morda z veseljem ostal za učitelja v kraju, v katerem še ni bilo učitelju da ga ne bi tožili za vsako malenkost, seve po krivici pri višji oblasti. Dokaz, kako je ta kraj priljubljeni je bil pač ta, da ni bilo nobenega učitelja, kateri) bi bil prosil za to mesto, kateri bi bil kompetiral h vaše zlate Medgorje. Tudi jaz nebi bil, ako bi se mii ne bilo prigovarjalo od druge strani in ako ne bi bil še tako mlad. Vam klerikalcem bi bil seveda! učitelj všeč, kateri bi se ravnal po vašem starem ko-| pitu, kateri bi tako plesal, kakor bi vi žvižgali, sploh kateri bi trobil z vami v en, namreč klerikalni rog.| Pa hvala Bogu, takih učiteljev, kateri bi se dali kle-| rikalcem zapeljati, na Koroškem ni. Vi ste se izra-j žili, seveda vse za mojim hrbtom, da sem jaz vzrok, da je izgubil sin vašega župana poveljnika poštno m4 hiralnico. To ni resnica! Ako ne veste, kdo je vzrok, ga vam bodem pa jaz povedal. Vzrok je županofl sinček sam, kateri ni opravljal pošte tako, kakor to poštna postava zahteva. Ali sem morda jaz! vzrok, da se je zgubilo toliko reči na pošti? StvaJ se je dokazala. Sedaj ima pošten mož nabiralnico t rokah in to vam vi klerikalčeki ni prav! Vi gospod) Tomažič, kaj vas pa briga moja ženitev? Vi povpra-| šujete tudi, kedaj se bom jaz ženil in kje? No vedite, da vas bodem, kadar me bode veselilo sprejeti sedmi sveti zakrament, že o tem obvestil, da bodej potem vaša duša srečnejša; sploh pa vas bodem prosil, da mi bodete pomagali, pridobiti si kako že-1 nico, ker ste vi morebiti bolj znani z ženskami, kakorj jaz. Vi tudi kaj radi udrihate po BŠtajercu" kot klerikalec z dušo in telom, a berete pa ga vendar kajj radi, ako ga le dobite v roke. Ce vam „Štajerc-i tako ugaja, no pa si ga naročite, sicer pa gotovo bode „ Štajercu*4 toliko na tem ležeče, da dobi vas; kot naročnika. Le ostanite pri vašem „Miru"! Torajj vi klerikalčeki v obče in vi g. Triebelnig. zanimajti se za druge reči, mene pa pustite pri miru. kakorj to storijo vrli napredni možje, katerih je hvala Boguj vendar še nekaj v vaši občini. Sicer pa itak ne mislim več dolgo trpeti v vašem klerikalnem gnjezdn.j Krt ga I Ra fas da dop čen( biti' pre< poti pa takt sla! i Los] iruj ali ' za ] Dali Ako take nam riris tudi keg? jeli, pre v je F smo riv (lopi op i rasi a c nisu Jop r bča pošt Krai stoji nejtc sami po sebi. potem šele gledite na druge. tek za se. Bog pa za vse!" Mogoče, da se še vi-■of Anton Martinjak, učitelj. I Razno stvari. j Velika zmaga naprednjakov. akor poročamo na drugem mestu, je zma-■la pri volitvah v okrajni zastop Gornje ladgone sijajno „Štajerčeva4' stranka. Vsa nt naprednim možem volilcem! Bog daj, ■ bi bilo tudi v drugih krajih tako! I Spodnja sveta Kungota. Priobčili smo svoj čas ■pis iz tega kraja, kateri je povzročil neljubo ogor-■je. Vsakdor pač ve, da nam nikakor ne morejo Bi vsi ljudje znani in potem se pač lahko zgodi, ■se vrine v kakem dopisu tudi kak pogrešek. I\a~ lr se nam piše sedaj od nekega popolnoma zanes-Hrega moi&a, storila se je v našem dopisu občinskemu ■dstojniku g. Krambergerju krivica. Ako je to res, ■tem to krivico radi prostovoljno popravimo. Sploh I nismo nikakor napadli gosp. Krambergerja, kot ■ega, temveč naš napad se je pečal večinoma s Krni občinskimi cestami in z zanemarjenim Šolskim ■lopjem. Glede takih stvari so seveda moramo zaliti na dotičnega dopisnika, ker nam ni nikakor ■gore, da bi se sami prepričali, ali so v tem ali ■gem kraju ceste in šolska poslopja v dobrem stanu ■ ne. Ako smo toraj nastopili za zboljšanje cest in ■popravek šolskega poslopja, mislimo, da smo rav- Iv prid cele občine, sploh vseh tamošnjih kmetov. I pa za občno korist dobi ta ali drugi bodi si še ■o pošten in spoštovan mož malo pod nos, ■d bode to gotovo kaj rad odpustil, posebno, ako Ida je deloval vedno v prid svojih občanov. Sploh ■je dotični dopisnik javno v našem listu priznal, ■je on sestavil dopis, stopil je toraj o n pred ob-Btvu in se ponudil s tem vsakomur, da dokaže ■ resničnost, svojih trdidev. Mi nismo imeli nika-■a vzroka, da hi ne bi bili gospodu Achitschu ver-I posebno, ker se je on odkritosrčno ponudil, da ■reame s svojim imenom odgovornost za vse, kar ■okrtaeil v dntičnem dopisu. Toraj Še -enkrat, ako I mi neredoma storili gospodu Krambergerju ■ico, ga prosimo kaj radi za odpuščanje. Našim ■bikom pa svetujemo, da naj nikakor ne pošiljajo Htsov, kateri morda izvirajo iz o s e b n e g a sov-■ta, sicer bi se mi nikakor ne morali potezovati Hični blagor kmetov dotičnega okraja, da pa « mi o zboljšanju cest in o popravi Šolskega popa pisali v naš prid, temveč v prid tamošnjih ■nov, to nam bode g. Kramberger, kot ■enjak od pet do glave, gotovo tudi priznal. G. ■nbergerju pa svetujemo, naj nadalje nikdar več ■privoli, da bi ga mariborski listič hvalil in nje-Be zasluge, katere so zares v obče priznane med Be koval, ker slavospevi — prosimo brez zamere ■katere poje „Fihpos" poštenemu kmetu in prednika — smrdijo! 9 — Velikanska povodenj. Vsled velikega dežovja dne 13., 14. in 15. t. m. je zadela neizmerna nesreča nekatere kraje Štajerskega, Koroškega in Solnograš-kega. Skoraj od vseh krajev ob Dravi javlja telegraf strašno povodenj in škodo, katera se sedaj, ko se te vrste pišejo še nikakor ne da priračuniti. Drava je tako naglo narasla, da je podrla skoraj vse moste na Koroškem in nekatere na Štajerskem. Največja nesreča se je zgodila dne 15. zvečer v Mariboru. V Mahrenbergu je namreč ta dan podrla mogočno narasla Drava skoraj novi most in ga nesla proti Mariboru. Približno ob 8. uri zvečer je priplaval ta most v Maribor in je trčil ob zgornji mariborski most, tako, da je več stebrov podrl. Nato se je zasipal skoraj celi mariborski most v Dravo. Na mostu je bilo več ljudi, med temi tudi mestni policaji, kateri so pričakovali mosta iz Mahrenberga. Javi se, da se je pri tem nad 16 ljudi potopilo. Toda gotovih poročil še do sedaj o tem nimamo, do sedaj se je brzojavno potrdilo, da sta pri tem groznem dogodku zgubila mariborska policaja Franc Lubša in Josef Feliner življenje. Policaj Kusmann, kateri je tudi pal v Dravo, se je rešil. V Ptuju so z velikim strahom pričakovali plavajočega mosta, toda ni ga bilo. Raz-ven desek in tramov se ni tukaj ničesar videlo. Pač pa so videli nekateri kmetje dne 16. predpoldan na sredi ptujskega mosta samo za trenutek dve možki črno oblečeni trupli plavati. Neizmerno škodo j je pozročila Drava v ptujski okolici, posebno na i Bregu pri Ptuju in v Štunnovcah. Na Dravi, katera j je tako narasla, da je segala v ptujske ulice, je plavalo nešteto mrtvih živali, poljskih pridelkov, buč i. t. d. Koroški deželni odbor je že dovolil dne 16. t. m. 200 tisoč kron podpore poškodovanim. Da bi bil v ptujski okolici kdo zgubil vsled te povodnje življenje, še do sedaj ni znano. Ker pišemo to ravno ob sklepu našega lista, in ker še ni popolnoma zanesljivih poročil o celi povodnji, bodemo ostalo poročili v našem prihodnjem listu. Vroče jedila. Pač morda nihče ne pomisli, kako veliko škodo povzroči jed, katera se vroča povžije. Bolezni v goltancu, v požiralniku, v želoden, skoraj ves zobobol so večji ali manjši posledki povžitih, vro' čih jedil. Počakaj, da se ti bode vroča jed ohladila, potem jo povžij in sicer ne naglo, temveč počasi in marsikatera bolezen bode izostala! Dolga pridiga. Neki mladi duhovnik je imel navado, da je jako dolgo pridigoval. Neko nedeljojeprivečer-nicah zopet govoril prav dolgo. Ker je pa bil zelo kratkoviden, ni opazil, kako ljudje eden za drugim na tihem zapnščajo cerkev in da je bila nazadnje že skoraj popolnoma prazna. Govoril je vstrajno dalje in dalje — praznim klopem. Slednjič pa se priplazi mežnar, kateremu se je začelo tudi že dremati, ker ni imel nikake druščine, po kolenih na kancel in pravi duhovnemu pastirju: rProsim velečastni, da zaprete cerkvene vrata, ko bodete nehali, tukaj imate ključ, ker grem tudi jaz domov." Celjski „žabi" v Odgovor. Celjska „žaba," katera nosi visokoleteče ime »Domovina", list celjskih pr- vakov, piše v svoji številki z dne 8. sepfc. 1903. tole: nKdo je pa storil več za naše ljudstvo nfarška in dohtarska druhal" ali pa ptnjska nemčurska cunja z njenim od peka Ornika z siidmarkinim denarjem plačanim in vzdrževanim urednikom in vso Wratsch-kovo nemčursko druhaljo vred? Morda tisto urednice „Stajercaa, tisti Trewentschegg, ki je pred kratkim lazil v Celju okolu slovenskih mož ter se ponujal za izdajanje slovenskega lista? Taki ljudje hočejo rešiti slovenskega kmeta ?" Odgovor na ta vprašanja je jako lahek! Ornig je storil za naše ljudstvo več, kakor vsi popi in dohtarji, ker je, čeprav Nemec, vsikdar rad pomagal slovenskim kmetom! Wratschko in njegova „nemčurska druhal" uživajo že nad 13 let zaupanje celega gornjeradgon-skega okraja in so dne 10. in 11. tega meseca dobili glede svojega delovanja krasno spričevalo, ker jih je celi okraj zopet izvolil v okrajni zastop. Tisto urednice, tisti Trewenschegg sem pa jaz, kateri sem kot rojen Haložan in k m evč k i sin posvetil vso moje znanje, vse moje moči „Stajercu", ker sem živel, ko sem bil žalibog prisiljen moje študije na univerzi opustiti, delj časa med ljudstvom in sem gledal njegovo neizrečeno bedo, povzročeno od nekaterih popovskih in dohtarskih slovenskih faki-nov! Da bi bil jaz lazil pred kratkim v Celju okoli slovenskih mož, ter se ponujal za izdajanje slovenskega lista, to je — prokleta laž in pisatelja dotič-nih vrst imenujem tukaj javno nesramnega 1 a ž n j i v c a! Slovenske celjske prvake, kateri bi bili v taki zadevi edino merodajni, zaničujem iz dna moje duše. Jaz ljubim slovensko ljudstvo bolj, kakor pa tisti, kateri izsesajo iz njega zadnji krajcar, si zidajo s kmečkim denarjem krasne palače, razkošno živijo, pri bogato obloženih mizah pijejo šampanca, vrh tega Še vlagajo milijone „prihranjenega" „zasln-ženega" denarja v posojilnicah, med tem, ko ljudstvo strada! Ako branim s vsemi mojimi močmi to ubogo, nedolžno ljudstvo pred temi pijavkami, potem pač smem upati, da me sodijo sedajni poštenjaki bolj pravično, kakor ^Domovina" in njeni podrepniki — sodbe bodočega roda se ne bojim, ker vem, da bode, kar se tiče mojega imena, ako se že bode v poznejših Časih kedaj imenovalo, za mene brez dvombe ugodna! J. Drevenšek. »urna škatlja." Včeraj smo dobili neko jako fino poročilo, toda moramo je shraniti v našo črno škatljo. Naslov pa našim bralcem vendar hočemo povedati, glasi se tako le: ,,Znani župnik, njegova ljubica in — stranišče na Bregu pri Ptuja". Ljubi naš prijatelj župnik od Sv. Barbare v Halozah, kolikim od tebe kaznovanim Barbarčanom bodeš dal denar nazaj, ako ti povemo ime tega župnika, kateri ti je jako, jako dobro znan? Zunanje novice. Živinski oče. V Belicerkvi na Češkem so bili pri zadnjih manevrih nastanjeni vojaki tndi pri nekem posestniku Haleku. Takoj prvo noč so slišali iz kleti ječanje in zdihovanje. Vojaki so vdrli v klet ter na gnjili slami, ki je razširjala grozen smrad v cilj zavito okoli 20 letno dekle, shujšano do kosti jaki so o tem takoj obvestili oblast. Preiskava ji dognala, da je Tlalek imel svojo lastno hčer ; v kleti, vsled česar je dekle pozabilo govorico ter mrmlalo nerazumne glasove. Zverinskega očeta zaprli. Živa pokopana. V ruski občini Novačerkav je umrla pred kratkim žena bogatega grajščaka ni bilo zdravnika blizu, da bi potrdil njeno sm naprosil je grajščak župnika, da to stori. Na žnp: kov nasvet je bila žena že drugi dan pokopana nekaj časa pa je grajšČaku začela vest očitati, ni dal žene po zdravniku preiskati. Prosil je t za dovoljenje, da sme ženo izkopati, kar se mu tudi dovolilo. Ko so krsto (trugo) odprli, pokazal je izkopalcem grozen prizor. Meso z rok je bilo praskano, oči so bile izbuljene vsled straha in smrtne groze, v rokah pa je tiščala cele šope las, ki si jih je izpulila. Pokopali so namreč navidezna mrtvo, katera se je zbudila v grobu. Pisma uredništva. Pišece. F. Verstovšek. Na Vaše vprašanje Vam odgovoj rimo, da ni nikdar Škof prepovedal »Štajerca« brali, ker a on sam tudi bere. Prepovedujejo ga samo tisti duhovniki, kaj teri se bojijo, da bi prišlo njihovo pregrešno življenje na danj Sveti oče papež ga tudi niso prepovedali. (Jotovo bi • Štajerca« čitali, ako bi znali slovenski, bili bi pa gotovo njim tudi zadovoljni, saj stori »Štajerc« stem, da krtači si duhovnike, veliko več dobrega za sveto katoliško vero, ka pa tisti duhovniki, kateri v spovednicah lažejo, ko rečejo je greh, kdor ta list. bere. Ostanite zdravi in bodite nam. kor do sedaj zvest naročnik o popu pa, kateri Vam ne $ odveze radi »Štajerca«, bodite prepričani, da ni vredeaj da bi mu povedali Vaše grehe. Crešnjice v konjiškem okraji. Priobčimo prihodnjiij Sv. Urban. Je prišlo za ta list prepozno! Prihodnji^ Srčen pozdrav! Zaveden Teharčan. Dopise sprejemamo samo od na] ročni kov! Bogato žetev sme samo tisti pričakovali, kateri gnoji rži in zimski pšenici ne le z gnojem, katerega dobiva iz hleva, temveč tudi z TliomM sovo žlindrasto moko (melo)- Treba je te moke na en hektar 6—0 m« terskih centov. Ako se poseja zimsko žito, no da bi se njive gnojilen gnojem iz hleva, naj se porabi za en hektar fi—8 meterskih cenlov tej moke, a mora se v tem slučaju spraviti na njivo dovolj kalija in ilui~ na umetni način. Toda zahtevati je pri nakupovanju odločno garantir čisto Thomastvo žlindrasto moko z varstveno znamko zvezda (Sternmar) Paziti je pri tem strogo na znamko in plombo- Da se ne bode vrinilo] kako slabejSe blago pod tem imenom, naj se pusti moka pri preiskovalni I gospodarstveni štaciji preskusiti. Ako se naroČi celi vagon, potem se a-vrši ta preskuSnja brezplačno. Mi opozarjamo naše bralce na dotiftml oznanilo glede prodaje te moke v našem listu. Na prebavljalne organe se mora paziti, kajti ni nobenega drugenl organa v človeškem telesu, ki bi vsled najmanjšega motenja tako obširna vplival na druge organe in istim pripravljal najhujše nasledke. Pazi afl na prebavljalne organe, ako si prizadevamo njihovo delo olajšati sten da vzbujamo delavnost prenavljanja in podpiramo čistilne funkcije prej bavljalnih organov z milo odvajajočim sredstvom. Tako sredstvo in« in sicer Že 40 let najbolj znano dr Rosa balzam za želodec iz lefc R. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Dobiva se pa tudi kajšni lekarni g. Behrhalka. Loterijske številke. Trst, dne 5. septembra: 70, 78, 5, Gradec, dne 12. sept.: 14, 40, 15, 7, 50, i;:' VEZUJOCA PIJAČA. Ne Za krčmo na račun krčmar in krdmarica. Krčma, katera je v lepem kraju $ doline ima po letu in po zimi dovolj gostov. Vina se stoči jako mnogo. Krčma ima več sob za tujce, e v hiše itd. Treba je popolno znanje nemškega jezika erno obnašanje pred finimi gosti. Primerna krčmar in 'ca, katera morata imeti najmanj 1000 K. kavcije, naj rila pismeno ali ustmeno pri F. Hocke, Graz Brock- inamigasse 27. 10611 sef Kasimir, Ptuj (tik „Štajerca") roca svojo bogato zalogo špecerijskega blaga in jirstne barve (farbe), sploh vseh v to stroko jjofih reči. Opozarja cenjene odjemalce na svojo iio kavo, na najfinejši čaj (te), na svoje olje, (melo), riž (Reis), maščo itd. Prodajo tudi v jši kakovosti spiritus, vsakovrstne esence za izlije jesiha in žganja, sodo, žveplo za sode, pipe, milo (žajfo), mast za voze in za čevlje, vsako-|e oljnate barve, firnis in čopiče (pinselne) in najboljši petrolej. — Cene so jako nizke, osef Kasimir, Ptuj (poleg Štajerca). ki.,; škriljnato streho 1040 (Schleferdach) da 200 kvadratnih metrov škriljnatih ploščic (Schiefer-po jako nizki ceni. VpraSati je pri Adolfu Baltzer. irbinskemu mojstru v Mariboru, Obere Herrengasse. vaški pomočnik ' ogenj, kateri želi delj Časa (v enem kraju, se takoj Več pove Franc Werde- aški mojster pri Sv. Vidu :ja. 1057 Ekonom [je dovršil sadje in vinorej-7. dobrim uspehom vešč i in slovenskega jezika "i službo na kakem večjem u ali vinogradu. Ponudbe pošljejo pod ^dkonom 500 •rf bel Luttenberfl". 1055 ovski učenec j sprejme v pekarijo War- TKO v Mislinji pri Slov. Pogodbe uslmono ali 1056 kolarska učenca. I sprejmeta pri Francu kolarski mojster v Slov. 1088 Ženitna ponudba Iščem neveste, ker bi se rad oženil na moje veliko posestvo, katero je vredno 9000 gold- Posestvo leži v lepem kraju na Koroškem. Nevesta naj bi imela starost med 25 do 40 let in kakih 4000 gold. premoženja. Pisma naj se pošljejo pod „T. K." na upravništvo „ Štajerca". 1060 Lepo posestvo z velikim sadonosnikom, vinogradom v dobrem stanu, z rodovitnimi njivami in travniki, s studencem in zidano hiSo (vsega posestva skupaj je 8 oralov) se po jako nizki ceni proda. Več pove Franc Sorko v Polcnšaku. 1042 Močni jerbasi (korpe) spleteni iz Žilavih šib, kateri so jako trpežni in prav sposobni za zbiranje krompirja in repe itd. se po jako nizki ceni prodajajo od občinskega urada v Podovi. 1053 Kava in caj iz proč rok«, to le neposredno od sadile« kape In faia, toraj s potnim jamstvom za pristno nepo-na rojeno kavo in Čaj. Wtt Najnižje cene. •*»■ Najino dosti čez 100.000oralov veliko posestvo se obdeluje «airaeijon«lneiie. Najine vrste kave in čaja so jako aromatične in zdalne. TTo\ro • Javaflor, najfinejša IVctVcl . 4s/4 fcg gid. &-6o, fina 4aU kg gld. 590. Javabrasil-me- šanica 4% kg gld. 5-40. Pošilja se carine prosto na vsako pošto Droti povzetju. •Cenik zastonj in poštnine prosto. TURK * drug "veleposestnika na Javi, prodajalca kave in Čaja v lastni režiji v Trstu 926 via Rapicio štev. 7. Brenceljnovo olje, katero brani konje in živino proti opikanju brenceljnov (obadov) in muh prodaja drogerija magistra farmacije J. Fiedler, Celje, Bahn-hofgasse št. 7. 1002 Učenec za brivsko obrt (f riser) se takoj sprejme. Vprašati je pri Rihard Starkel, brivec v Ptuju. 1012 Kupim več vagonov jabolk jj mostnih, potem kupujem hruške, i češplje. orehe, laneno seme, suhe j gobe, milišno štupo, smrekove t storželne. Vse plačam po najvišji ceni in sicer takoj v gotovini. Pri ponudbah prosim poslati vzorec (mušter). Franc Kupnik, Konjice. — Sprejmem tudi zveztega konjarja za lahko in težko vožnjo v letno službo. 1032 Bukove drva jako lepe in suhe dobe se in sicer meterski klafter po 8 goldinarjev pri Maksu Berlisg, trgovcu v Žita-lah (Schiltem). 1009 Dva kovaška učenca se takoj sprejmeta v učenje pri Maksu L. Koschier, kovaški mojster v Laškem trgu (Tuffer). 1019 Dva pekovska učenca iz boljše hiše, se takoj sprejmeta v učenje. Eden naj bi imel že nekaj pekovskega znanja. Več pove Kari Regula, pekovski mojster v Celju. 1029 Pekovski učenec iz boljše hiše, se takoj sprejme pri Jožefu Achleitner, pekarija v Celju. 1023 Veliko presenečenje. Nikdar ver v življenju se ne po-nndi taka priložnost. 600 kosov samo 1 gld. 80 kr. Ena krasno pozlačena 36 ur tekoča precisanker ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamenom. 1 nastavek za smodke z jantarjem (bernšteinom). 1 eleg. broša za dame (novost), 1 krasno žepno tojletno zrcalo, 1 usnjat mošnjiček. 1 žepni nožič z pripravo, 1 par mansetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, vse iz duple-zlata z patentiranim zaklepom, krasen album za slike v katerem je 36 najlepših podob sveta. F» reči, katere povzročajo pri starih in mladih mnogo smeha, 1 jako koristna knjiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči za korespondenco, in Še 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred. katera je sama tega denarja vredna, za samo gtd. 1*80. Razpošilja se proti povzetju ali če se denar pošlje naprej, skozi dunajsko razpošiljalnico Ch. Jung-wirth, Krakau A/14. 1038 NR. Za neugajajoče se denar vrne. Trgovski pomočnik z dobrimi šolskimi spričevali, iz-vežban v trgovini z mešanim blagom, želi sedajno službo preme niti. Ponudbe naj se pošljejo n; upravništvo „ŠtajercaH pod šle 1052 vilom 1052. Lončarski pomočnik kateri zna tudi žgati in učenec za lončarsko obrt se takoj sprejmeta. Josef Wesiag, lončarski mojster. Ptuj. 1051 Domačo slanino (ftpeh} lepo razsekano kupujeta Brata Slawitsch. trgovca v Ptuju. Ponudi oaj se v trgovini florijanski trg (Florianiplatz) ali pa v podružnici pri dravskem mostu (Wag-platz). " 104« na Komi 18—24 let star, vešč nemškega in slovenskega jezika (kateri prihaja iz dežele ima prednost) se takoj sprejme za prodajo železa. Naslov: Joh. Slawitsch, Sv. Lenard v Slov. Goricah. 1047 Učenec z dobrimi Šolskimi spričevali vešč nemškega in slovenskega jezika se takoj sprejme za trgovino z mešanim blagom, Alojz Papst, trgovina z mešanim blagom pri Sv. Lenartu v Slov- Gor. J.U16 Učenec za mešano trgovino se takoj sprejme pri C. P. Rayer. Arzlin, Vojni k (Hochenegg). 1045 FRANZ žganjarnica v Ptuju. Priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnega žganja, kakor tropinovec, slivovko, droženko, brinjovec in vsakovrstno rosoglijo. Pri moji novi žganjarnici v hramu tik moje prodajalnice žganja lahko postavijo cenjeni odjemalci svoje voze. Ako se primeroma dovolj veliko kupi, sem pripravljen, povrniti tudi stroške mitnice (maute). Kupite enkrat na poskus! Pismena naročila se vestno in točno izvršujejo. 902 Vzorci (muštri) so vsak čas na razpolago. Kdor potrebuje vino, temu priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnih vin. Ptujsko kopališče Gorna dravska ulica v Ptuju. Vsaki dan kopele v banjah, prsne mrzle kopele. Vsaki torek, četrtek in v soboto 5511 in mmm soparne kopele in sicer ob pol eni uri popoldan. — Soparne kopele imajo take vspehekakor krapinske toplice. Daljša pojasnila dajegosp. SOS.Kasimir in v kopališču samem. mmm m Ptujsko posojilno društvo (Torschussverein) registrovana zadruga z neomejeno zavezo« obrestnje hranilne vloge po 4% in daje svojim družbenikom mejniena posojila po S1/:0 2 /O Dobra priložnost za kupovanje. >g Prodajam po čudovito nizki ceni vsakovrstno S sukno (štof), zajg za hlače, snkno za gospe, ka-o kor tudi kotone. Pri meni se dobi tudi veals'- vrstno platno za rjuhe itd., platno za srajce, vse £5 drobno blago in vsakovrstne pletenine. f Moje špecerijsko blago in moje moke (mele) so 5 najboljše. — Znižal sem cene, da dam stem cess njenemu občinstvu priložnost za prepričanje, da *£ se lahko izvrstno in jako trpežno blago kupi po >55 nizki ceni le pri Štefanu Brodar v Ormožu. 9 - - C = G s< = na leto. J USA Nobena sleparija! Redka priložnost! jo;-fo 1 par močnih čevljev (štifletnov) za možke ali ženske, izvrstno blago, jako trpežnih,! se dobi v vsaki velikosti za samo 3 gld. 50 kr. Pri pismeni naročitvi je treba samo poslati dolgost v centimetrih, kateri' 1033 naj se zmeri po podplatih. Brata Slawitsch, trgovca v Ptuju. — 13 — H fabrika za ure EilhtAirsifo brezplačen in frankovan moj cenik, kateri je bogato ilustro-laUUUVOJ^t? van g nad 600 c.ijicami solidnih, dobrih in cenili ur, zlatnine in srebrnine. v Brujc-u Briix štev. 475 na Češkem. Harms Konrad [ razpošiljatev ur, zlatnine in godbenega blaga 3401. Nikelnasta cilinder-remonter-ura, gladka pa poliiana, najsolidnejše izdelana, s kazal-i iz emajla, s sekundnim kazalom in z Jo rinčico «a verižico gld. 2*50, z podolgasto W, jako solidno izdelana gld. 3-—. Ravno ista kakovosti gld. 3*75, — Nikelnaste verižice ompasom ali s ključem HO, 40, 50 in 60 kr. Moja firma jo odlikovana s C. kr. državnim orlom in ima /lito In srebrne neslavne medejle, ter na tisoče pohvalnih pisem. Kdor si hoče dobro uro, katera se lahko rabi v vsaki službi, kupiti za primemo malo ceno, naj si jo naroči od te firme, katera prodaja le take ure, ki so od c. kr. denarnega zavoda puncirane. Za vsako uro se 3 leta pismeno garantira-Ure se razpošiljajo po fabričnr ceni direktno na vsakega kupca. Kot dokaz solidne postrežbe te firme naj bode navedeno, da se vsako blago, katero kupcu ne ugaja, vzame nazaj in se poSlje zato drugo blago ali pa se vrne denar. Radi tega je vsaki riziko izključen. Št. 3946. Konkurenčna ura budilnica po-amerikanskem sistemu, katera v vsaki legi gre, primerna za vsako službo, za katero se 3 leta pismeno garantira, da bode prav in dobro tekla, velja gld. loO, 3 komadi 4 gld. Z kazalnikom, ki se po noči sveti gld. 1*75, 87'3-C ^ komadi 5 gld. jcenejša razpošiljatev dobrih ur, za katere se 3 leta pismeno garantira. Št. 3413. Srebrna cilinder-remonter-ura z belim ali slikanim kazalnikom iz emajla, s sekundnim kazalom in najfinejšim kristalnim steklom, zelo solidno izdelana, gld. 4'80. Ravno ista z nikelnastim oklepom gld. 3 60. rezo Veliki vinograd m in velikim sadunosnikom, 1 uro hoda od Maribora, v lepi legi, se takoj proda. Celo posestvo meri 30 oralov in U oralov vinograda v najboljšem stanu (4 orali so nasa- [zjako dobrimi amerikanskimi trtami) 2 orala njive, '/a orala a, drugo so travniki, nasajeni z lepim rodovitnim sadnim bm. Na posestvu sloji gospodarska enonadstropna hiša z Bo in kleijo, potem druga hiša z prešo in 4 viničarske hiše. nee ima izvrstno vodo. Celo posestvo je zjedinjeno v eno to in se proda z presno upravo za grozdje in sadje, s s kuhinjsko upravo in s celim letošnjim branjem vred, ker posestnik boleha, po jako nizki ceni. Več pove Jakob Purgay v Leitersbergu pri Mariboru. y^^fl>w#fcy#»i^w I Za H136 lost! ežnih, sineril caters ijU Lepo posestvo t emakljivega blaga (sodnijsko cenjeno na 25.600 kron), katerem je krčma, dve hiši za najemnike in lepi kozolec, Bskoj radi starosti posestnika po jako nizki coni proda. K lesivu spada 5l/» oralov lepega gozda, kaceri se lahko ta-j poseka in d1/* oralov njiv in travnikov tik hiše. Poslopja aidana in v. opeko (ciglom) pokrita ter je vse velbano. Izvir-je kakih 50 korakov od hiše oddaljena. Približno 300 ko-daleč proč teče potok. Posestvo leži v lepem spodnje-šta-em trgu, tik železnice. V trgu je okrajna sodnija in davčni Več pove posestnik, kojega naslov (adres) se izve pri upravnišivu «Štajerca>. 1026 1 jesensko gnojenje! Thomasova žlindrasta moka j^tajK gnojili. Ta moka ima v sebi največ za žito, deteljo in travnike potrebne fosforove kisline in je jako po ceni. Jako izvrstna je tudi ta snov za vsako gnojenje na travnikih in pašnikih, v vrlih, za hmet in v vinogradih. Z Tliomasovo žlindrnsto moko zf^se ravno tako hitro doseže izvrsten uspeh, kakor s super-fosfatom, povrh tega je še boljša, ker trpi to gnojenje Še delj časa in ker ima v sebi mnogo vapnenih snovi in mnogo magnezije. Za Tliomasovo žlindrasto moko <%£$% se jamči, da ima v sebi dovolj fosforove kisline in da ni v njej nikake citronske kisline. Preprodajalci jo dobijo za -originalno tovarniško ceno. Thomasova žlindrasta moka f^SiTSS čah (žakljih), katere so plombirane in imajo gornjo zabi-lježeno znamko. Thomasove fosfatne fabrike I I družba z omejeno zavezo Berolin W. Posebno na to opozarjamo, da se vsem naročilcem brez vsake zamude ustreže. .q«, 14 za rabo v rjevi šivalni stroj in za vsako stroko izdelovanja. Paris 1900. GRAND PRIX. Kdor si naroči stroj, temu se brezplačno da podnk v vseh modernih in umea vezilih. Elektromotori za vsakovrstne šivalne stroje so vedno v zalogi. Singer in Co. akcijsko društvo v Mariboru, Herrengasse 2l Vinski sodi kateri držijo 650 do 700 litrov, z železnimi obroči, se radi preselitve prodajo. Sodi so popolnoma čisti, ker se je iz^njih stočilo šele pred kratkim vino. Cena je za vsak sod 12 goldinarjev. Razpošiljajo se na vsako železnično postajo. J. Kreinigg 998 trgovec v Žalcu (Sachsenfeld). Tovarna za poljedelske stroje C. Prosch-a v Celovcu priporom izboljšane 9i9 vitale (Gopel) mlatilnice z najnovejšimi podlagami (lagerji). lahko tekoče Dalje stroje za rezanioo delati, trijerje in mline za šrot. Kupcu se postavi vsak stroj na njegovo železnično postajo voznine prosto. Prodaja so tudi na obroke. Ceniki se pošiljajo poštnine prosto in zastonj. Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-hati i. t. d. 30 MMMMMMMMMMM ! Ohranitev zdravega želodca tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanjij odstranitvi nadležnega zaprtja. V ta namen naj se rabi najpifl M nejš> zoano sredstvo dr. Rose balzam za želodec. Ta je nar-jd j najboljših iziskanih zdravilnih zelišč za lek. Vzbuja apetil in] % speSuje prebavljanje ter provzroča lehko odvajanje tako, dal d z najboljšim uspehom za gojenje želodca. Svarilo! Usi deli embalaže imajo trna ju postavno deponovano varstveno znanko. Glavna zaloga lekarna B. Fragner-ja v P c. kr. dvornega dobavitelja ,prl imen orli, J\?W JŽ^ Prafla, mala Strana, oflel nerudove ulice, i Pl priti razpošilja ae vsak dap. Proti vpo&ljalvi K 2-56 se pošlj? velika steklenica in 73, K 1*50 mala steklo! v« postajo avstro-ogerske monarhije poštnine prosto. I Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ptuju v lekarni g. I % Behrbalb (spodnja lekarna). Pozor beciklisti, kroja<| šivilje! Popravila becikelnov, šivalnih strojev in |-oij skih strojev se najbolje in najceneje izvršj W zaiOfli imam vedno nove vsakovrstne dele staiidteile) za stroje. Prodajam poljedelske, gospodarske stroje m o iz najboljših tovarn. Sem temeljito izvežban mehaniker, ker slnžbo?a| že v Ameriki in na Angleškem. Tudi imam v zalogi vedno že rabljene in dobro ohranjene becikle od 30 goli dalje. S spoštovanjem J^on Fink 777 mehaniker v Ptuju, Postgasse štev. Strune za gosle, cifre, tamkiii in za vsakovrstne instrumente, in sicer najbojj najfinejše blago po jako nizki ceni, pripora! Brata Slawitsch, Ptuj, Florijanskij Kdor naroČi, naj izrazi natančno svoje želje,, zabranijo pomote. 68 pi Scbindkr, Dunaj, pošilja 15 — avrsijo dele (B( boV<\ štev. buri ajboljš* ►g ročaj ski Ije, dt 1021.1 ITT/1, €rdbcrfl- StTASSt 12 že veliko let dobre znane stroje vsake vrste za poljedelske in obrtne potrebe: 900 mlinejza sadje, mline za grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropiluice, poljska orodja, mlatil- uiee, vitle, trijerje, čistilnice za žito, lušeilnicc za koruzo, slaiuorezniie. stroje za rezanje r«pe. stiskalnice za seno, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake, sesalke za pojuice, železne cevi, voaovode i. t. d. od *. septembra potom licitacije prodalo. Licitacija se bode vršila na ptujskem živinskem sejmu in se bode pričela točno ob 8. uri zjutraj. 1059 k Tl»MuV'llfi ' Najdeno je varstveno in krmilno sredstvo za IVIIU/IUI illVl . va5e svinjef katero kaj hilr0 povzroči, da postanejo tudi debele. Da se obvarujete Škode, pitajte že prascem doktor pi. Trnkoczy-jev 1037 Kranjski redilni prašek za prašiče Ta prašek pomnožuje žrelje, poboljša pleme, meso in mast En zabojček za 50 vinarjev zadostuje za več mesecev. Dobi se pri trgovcih. Ho pošti se dobi (najmanj 5 zavojčekov) od glavne zaloge, lekarne (apoteke) Trnkoczy v LJubljani. Kranjsko. Pohvalna pisma za ta prašek vsak dan prihajajo. Lepe breze za kolarje in sicer več stotin, bodejo se prodajale v nedeljo, dne 20. septembra t. 1. na licitaciji od grajsčine Samuschegg pri Možganjcih. 1043 Učenec z dobrimi šolskimi spričevali se takoj sprejme pri V. Leposcha, trgovina s Špecerijskim blagom v Ptnju. Prednost imajo taki, ki so vešči nemSkega jezika. 1041 — 16 Vozičke za otroke v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata Brata Slawitsch 770 V PtUJU. Cena: 12, 16, 20, 30, 36 do 40 kron. C. kr. priv, tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland-CfRieM v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede llakovne in odporne ti dote daleč lUdkrlliaiOfl dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in spričevala raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, III 3 Rennweg 5. 744 FRANZ SODIA 8W tvornica ptlsk (Gewehrfabrik in Ferlach Karnten) priporoča izvrstne puške, kakor puške za šrot in kroglje, »ajizbornejža dovršitev za streljanje; ročno delo z jamstvom. — Velike ilustrovane cenike s podobami pošiljam vsakomur, kdor mi pošlje 15 kr. v markah poštnine prosto. — Moja tovarna prejela je že silno veliko pohval. Kdor hi mojim ne bil zadovoljen, tistemu ga zamenjam ali pa vrnem denar. Moja zaloga je jako velika Vencel Schramm Celje, Glavni trg izdeluje najcenejše godbene inštrumente in prodaja strune. Gosle se dobe za 5, 8, 10, 12, 15, 20, 30, 50 in 100 kron. Citre za 12 kron in višje. Harmonike za 7, 9, 12, 15, 20 kron i. t. d. Za vse inštrumente se jamči. Tudi vsakovrstna popravila se sprejemajo in hitro ter po najnižjih cenah izvršijo. 984 :*KKK*KXK*ftft*XXKK: Hranilnica (šparkasa) X X g X X X X mestne občine v Brežicah] ima pisarno v svoji lastni hiši št. 27 ter nr« daje vsak pondeljek in četrtek od 8. do 12. are dopoldne. Vloge se polmesečno po štiri od sto obrej stujejo, nevzdignjene obresti se vsacega pot; leta h kapitalu pripišejo in trpi rentni davek] od teh obresti hranilnica sama. Posojila se oddajajo na zemljišča (nekreU nine) po 50/9, na menice in proti zalogaj državnih zadolžnič in dragih listin vrednost} pa po 6°/«. Koncem leta 1902 je bilo stanje vloga K 740158-42 in reservnega zaklada K 74029 96] 925 Ravnateljstvo. Hranilnica (šparkasa) mestne občine Celjt) Stanje vlog interesentov dne 31. dec. 1901 K 9,316.! Vloge od 1. januarja 1902 do 31. decembra 1902 z obrestmi vred.......» 8,169.4 Od tega je odraeuniti: S vote, katere so se od 1. januarja do 31. decembra 1902 vzdignile...... . Stanje vlog interesentov dne 31. dec. 1902 Hipotekama posojila.....-.....I Mejnifino stanje............. Posojila na vrednostne efekte....... Efektni zaklad............. Posestva................ lmetek, katerega ima hranilnica za dotacijo pri kreditni zadrugi ........ Vloge pri kreditnih podjetjih....... Stanje blagajne (kaše)....., . . . . Glavni reservni zaklad.......... Posebni rezervni zaklad za kurzne diference Zaklad za penzije............ K 12,436.39« K 2.677.81 • 9,808.5511 *>.OS.").868'31! 78.029-14 20.60! ai 2,919.611--: 184.000-j 300.000--J 107.20199 40.823-«. oo:U>7422 298.150-69 H 1.22762 Visokost za obresti: Pri vlogah 4°',, in se plq rentni davek od hranilnice (šparkase) same. Shranjevalne vloge se sprejmejo. Izdajatelj in odgovorni urednik: Michael Bayer. Tisk: W. Blanke v HtuiiJ