IZDAJA POGODBENA SKUPNOST ČASOPISA »DOMAČE NOVICE« LENART omaee NOVICE LETO IV. Štev. 21 Lenart, 12. novembra 1964 Urejuje uredniški odbor: Franjo Muršec, predsednik — člani: Breda Stuhec, Jože Suman, Franc Šuman in Franček štefanec — Odgovorni urednik Franček Štefanec. — Uredništvo in uprava Lenart, Radgonska cesta 9. — Izhaja stalno na S. straneh drugi in četrti četrtek. — Letna naročnina 500 din, inozemstvo 900 din. — Tekoči račun pri podružnici NB Maribor številka 604-11-608-103. — Ime: Pogodbena skupnost za izdajanje časopisa »Domače novice« Lenart. — Tiska ČP 'Cejski tisk« Celje. Struktura skupščine naj omogoči kvalificirano obravnavo vseh vprašanj 17. SKUPNA SEJA OBEH ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE LENART POHITETI Z IZDELAVO STATUTOV — PROUČENO IZVAJANJE PRORAČUNA OBČINE — SPREJET ODLOK O PRENOSU ZADEV IZ PRISTOJNOSTI SKUPŠČINE NA NJENE SVETE — SPREJET ODLOK O KONTROLI CEN OBRTNIH STORITEV. Na 17. skupni seji obeh zborov skupščine občine Lenart, ki je bila dne 21. 10. 1964, so sprejeli stališča v zvezi s skupščinskimi volitvami, ki bodo v začetku prihodnjega leta. V celoti so osvojili smernice, ki jih je v zvezi s pripravami na volitve sprejel Zvezni odbor SZDLJ. Poudarili so, da naj se struktura odbornikov občinske skupščine ne bi bistveno spremenila, tako po skupinah (gospodarstvo-(Nadaljevanje na 3. strani) Tisoči plamenčkov v spomin mrtvim Cvetje je prvega novembra prekrilo grobove. Tisoči plamenčkov so goreli v spomin mrtvim. Občani so položili cvetje pred spomenike padlih za svobodo. Vsak se je ta dan spominjal svojih najdražjih, njih, ki so umrli za naše lepše življenje, njih, ki so nas rodili, nam bili bratje, sestre ali prijatelji. Žalno oblečeni občani so pred grobovi in spomeniki počastili spomin najdražjih. Pred nekaterimi grobovi pa ni bilo nikogar. Za te grobove nihče ne ve — prerasla jih je trava. V mislih mnogih pa so bili prvega novembra tudi oni, za katerih gomile ne vemo. VEČ MILIJONOV ŠKODE ZARADI POPLAV NA AGROKOMBINATU KZ LENART PREDVIDEVAJO OKOLI 23 MILIJONOV ŠKODE — PLAZ UNIČIL HIŠO — DRUŽINE V NEVARNOSTI — ŠKODA NA POSEVKIH — POPLAVA, KI JE POVZROČILA PREPLAH. Zadnje poplave so prizadejale Agrokombinatu KZ Lenart okoli 23 milijonov din škode. Vsled neprestanega deževja je veliko škode bilo tudi v KZ Zg. Sčavnica in pri individualnih kmetih. Razdivjana voda je uničila precej komunalnih naprav in zalila velike površine, ki so bile pripravljene za jesensko setev ali pa so že bile posejane. 42% površin lenarškega agro-kombinata je bilo te dni poplav- ljenih (sestavek je napisan 26. oktobra). To so bila predvsem letos odkupljena zemljišča. Ogrožena je tudi polovica posevkov ali površin, ki so bila za to pripravljene. Ogromno škodo je voda napravila tudi na meliorira-nih območjih, kjer je bil vodostaj nad normalo že tri tedne ter je verjetno, da bodo cevi od melioracije zamašene s peskom in blatom. Poplavljena so bila vsa območja ob potokih. Najhujše pa je bilo v dolini Pesnice in Ščavnice. Ogrožena je bila Matjašičeva družina v Gočovi in Šalamunov mlin pri Lormanju, kjer je voda vdirala v stanovanje. Tu se nekateri prebivalci po nasvetu gasilcev niso umaknili iz hiš. Na varnejše mesto pa so prepeljali živino. V Spodnji Voličini se je odtrgal plaz in s seboj potegnil hišo Hinka Graha. Plaz v Selcih je uničil del ceste in bo potrebno napraviti novo. Plaz je delno škodo povzročil tudi za Kram-bergerjevo hišo v Gradišču. V Zg. Porčiču pa je voda vdrla v kuhinjo in se je vsled usedline zemlje pokvarila hiša. Ob vsakem deževju je tukaj voda odtekala s ceste, ki vodi iz Gradišča proti Lenartu na njivo, tam si je voda našla primerno mesto pod zemljo. Ob zadnjem hudem deževju pa je bilo vode preveč in je prodrla na dan v kuhinji omenjene hiše. Del njive pa se je pogreznil, kar je poškodovalo tudi zidove hiše. Iz dolinskih cest je voda odnašala gramoz in jih močno načela. Poplavljene so bile ceste pri Hrastovcu, v Voličini, Gočovi in drugje. Zaradi deževja v Agrokombinatu ni uspelo pospraviti koruze. Koruzo na preostalih 40 ha v Porčiču bodo pomagali obrati pripadniki JLA iz Maribora. Zastoj je nastal v sadjarstvu in vinogradništvu. Stalno deževje je onemogočilo trganje sadja. Delno škodo je voda povzročila tudi v Konosu, obrat Lenart, kjer je ogrožala pritlične prostore. Delavci pa so pravočasno umaknili naprave in kože. ČP »CELJSKI TISK« se opravičuje bralcem zaradi zamude. Vzrok: okvara tiskarskega stroja. Sili Si® IIP™ J Kil Od leve proti desni: Voda je preplavila cesto pri Hrastovcu. Matjašičev mlin v Gočovi in promet je bil onemogočen. Foto: Brumen DONA OBSEŽNE RAZPRAVE O PROBLEMIH OBČANOV \tH fli* SV^ttL 19. oktobra se je na Avali v bližini Beograda zrušilo Sovjetsko letalo 11-18 v katerem je bila 7 članska uradna delegacija Sovjetske zveze na čelu z maršalom Birjuzovim, ki je potovala na proslavo 20 letnice osvoboditve Beograda. Vsi, ki so se nahajali v letalu so bili mrtvi. Od preminulih so se poslovili Beograjčani, nato pa so jih prepeljali v Moskvo. Pogreba v Moskvi so se med drugimi udeležili najvišji sovjetski predstavniki in Jugoslovanska delegacija. Po razrešitvi Hruščova so bile vse oči uprte v SZ. Nihče še danes točno ne ve, kaj je bil glavni vzrok za Hruščovo razrešitev. Novi prvi sekretar CK PK Sovjetske zveze Brežnjev pa je izjavil: »Osnova zunanje politike ZSSR je miroljubno sožitje z vsemi narodi«. V Tokiu so se 24. oktobra končale olimpijske igre. Jugoslavija je na XVIII. olimpijskih igrah osvojila dve zlati, eno srebrno in dve bronasti medalji. Naslednje olimpijske igre bodo leta 1968 v Mehiki. Minule dni so velike poplave ogrožale velik del Slovenije, kjer je bilo najbolj prizadeto Celje. Največjo katastrofo pa je doživelo glavno mesto Hrvatske, Zagreb, tu je voda uničila veliko imovine, razrušila ceste in ostale komunalne naprave. Več-milijardno škodo pa je poplava naredila mnogim gospodarskim organizacijam tega mesta. V katastrofalnih dneh je Zagreb obiskal predsednik republike tov. Tito. Zagreb je dobil pomoč od nekaterih tujih držav, od federacije in raznih mest Jugoslavije. Na nedavni seji Glavnega odbora SZDL in Zveze sindikatov Slovenije so govorili o nalogah komune na področju šolstva. Na seji je bilo poudarjeno, da se lahko neustrezni položaj šolstva izboljša samo z drugačno delitvijo narodnega dohodka, z drugačnim usmerjanjem sredstev ter politiko, ki bo obravnavala šolstvo kot bistveno prvino družbenega življenja in razvoja. Na plenarni seji Glavnega odbora SZDL Slovenije so razpravljali o pripravah na skupščinske volitve. Marjan Brecelj je v referatu dejal: »Občinske organizacije Socialistične zveze naj skupaj z ostalimi družbeno političnimi organizacijami ter organi v komuni sprejmejo za svoje zelo aktualno nalogo, da skupaj z občinskimi skupščinami podrobno analizirajo preteklo poslovno dobo«. V Ameriki je na nedavnih volitvah zmagal demokratski kandidat in dosedanji predsednik ZDA Lindon Johnson. Svojega nasprotnika republikanskega kandidata Goldvvaterja je premagal z absolutno večino glasov, 61% : 39 %. To je bila največja zmaga kandidata za predsednika ZDA v zadnjih desetletjih. V Ljubljani je bila pretekli teden konferenca mest Jugoslavije. Razpravljali so o urbanizaciji. V prometni nesreči sta preminila Slobodan Penezič, predsednik IS SR Srbije in Svetolik La-zarevič, predsednik Org. pol. zbora Skupščine SR Srbije. OD 15. DO 20. NOVEMBRA BODO KONFERENCE KO SZDL. Letos poteka dvoletna mandatna doba krajevnim organizacijam SZDL. Priprave na letne konlerence SZDL so v teku. Vršijo se sestanki po vaseh, na katerih člani SZDL in občani razpravljajo o najaktualnejših problemih svojega kraja in občine. Na sestankih se vršijo tudi razprave o kandidatih za odbornike SZDL, ki bodo voljeni na krajevnih konferencah. Te dni stopajo v ospredje vprašanja o perspektivnem razvoju KS in občine, o predlogu republiškega zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti, zakona o prispevkih in davkih občanov, regulacija Pesnice, preživninsko varstvo kmetov, stanovanjska politika, turizem, zdravstvena problematika v občini, šolstvo ter druga pomembna vprašanja. O vsem tem hočejo občani dobiti odgovore in tolmačenja. Vsak kraj obravnava tisto problematiko, ki mu prinaša boljši družbeni in življenjski standard. Razveseljivo je dejstvo, da poleg članov SZDL prihaja na take razprave precejšnjo število obca- NA NAŠIH CESTAH — Janez, umakni se s ceste! — Zakaj? Saj me avto ne sme povoziti! nov, ki še niso vključeni v organizacijo SZDL. žal je potrebno ugotoviti, da je v SŽDL vključenih le 38 % občanov od skupnega števila volivcev. Za tak odstotek ni vzrok v vsebinskem delu SZDL, temveč v organizacijsko tehničnih pomanjkljivostih. Kaj pričakujemo v nadaljnjem razvoju SZDL? Vsekakor je bistveni element, da bi oblike in metode dela v SZDL prilagodili reševanju aktualnih problemov kraja. Informiranje od spodaj navzgor še vedno močno zaostaja. Krajevne organizacije se med letom redko poslužujejo sestankov po vaseh. Razprave se večinoma vršijo na sedežih krajevnih centrov, kjer niso dovolj učinkovite. Razpravljajo o mnogih problemih hkrati in so sestanki predolgi. Na tak način pride do veljave le desetina občanov. Bodoči način dela bo moral biti usklajen s potrebami občanov. Zato se kaže potreba po sklicevanju občanov za ožja območja. Na tak način bo prišlo do dobrega kontakta med člani SZDL in drugimi občani. Še vedno se kažejo pomanjkljivosti v odgovarjanju občanom na zaželena vprašanja. Vzrok zato je v glavnem v tem, da se odborniki premalo pripravijo na sestanek. Na krajevnih konferencah SZDL, ki bodo od 15. do 20. novembra. bo dana slehernemu članu SZDL možnost, da se odloči za delegate za krajevne konference izmed katerih bodo izvoljeni novi odbori KO SZDL. Izbrati bomo morali najsposobnejši kader v kraju. V teku so tudi priprave na skupščinske volitve, ki bodo aprila 1965. V ta namen je OS dala kriterije za nove odbornike. O teh vprašanjih pa bodo razprave na konferencah SZDL. Od primernega kadrovanja bo odvisno delo občinske skupščine, zato bomo morali temu vprašanju posvetiti veliko pozornosti. Konferenc se bodo udeleževali l judski poslanci, ki bodo dajali razna pojasnila. Zaželeno je, da na konferencah razpravljamo o dveh ali treh vprašanjih, ki so v posameznem kraju najaktualnejša. Jelka Firbas PREDKONGRESNA AKTIVNOST ■ \ Poudarjena javnost dela komunistov SPREJELI NOVE ČLANE — OBRAVNAVA OSNUTKA STATUTA ZKJ Na nedavnem sestanku terenske osnovne organizacije ZKS v Lenartu so sprejeli nove člane v Zvezo komunistov Jugoslavije. Pregledali so dosedanje delo komunistov in obravnavali osnutek statuta ZKJ. O podobnih vprašanjih so govorili tudi na sestanku osn. org. ZKS v Voličini. Pri obravnavi osnutka statuta ZKJ so člani terenske osnovne organizacije ZKS Lenart pripomnili, da mora biti v bodoče osnovna organizacija samostojnejša in mora obširneje obravnavati vprašanja, ki se pojavljajo v življenju občine ter širše družbene skupnosti. Stališča, ki so jih sprejeli komunisti na svojih sestankih, morajo dati v vednost ostalim občanom. Noben sklep ne sme biti sprejet brez širše predhodne obravnave. Ko pa je stališče sprejeto, se mu morajo potem komunisti poko- (Nadaljevanje na 5. strani) Produktivnost Zadnji čas smo veliko govorili o povečanju osebnih dohodkov, oziroma o najnižjih mesečnih prejemkih, ki naj ne bodo izpod 25.000 din. Ce hočejo naši delovni kolektivi izplačevati večje osebne dohodke, potem morajo tudi več ustvarjati. Potrebno je dvigniti produktivnost in izboljšati proces proizvodnje ter delovno disciplino. Nekateri naši kolektivi še vedno nimajo dosledno urejene delovne discipline. Na delo se prihaja z zamudo. Malice se koristi preko določenega časa. Vse preveč nekateri med delovnim časom zapuščajo delovna mesta, prehitro odhajajo z dela ipd. Važna je tudi prava organizacija dela, pravočasna tehnična priprava dela ter primerna razporeditev delavcev na delovna mesta. To so glavni činitelji za večjo produktivnost, oz. za višje plačevanje — po vloženem delu. Nikakor ne smemo misliti, da bomo lahko zaslužili več brez našega intenzivnejšega dela ali boljše organizacije in izkoriščanja skritih rezerv. Sleherni član kolektiva mora za omenjeno skrbeti. Vsak mora svoje sposobnosti posvetiti delovni organizaciji v kateri je zaposlen in se mora boriti za njen napredek. Hiter tok sodobnega razvoja tudi zahteva stalno izpopolnjevanje tehnične opreme podjetij ter izobrazbo zaposlenih. Naši kolektivi so v večini primerov majhni in prav oni morajo še posebno upoštevati omenjena dejstva, če se hočejo čimprej razviti v sodobne obrate. Nikakor ne smemo dovoliti, da nas prehiti čas. Tem vprašanjem bodo morali posvetiti še več skrbi organi samoupravljanja in sindikalne podružnice. Poiskati bo potrebno prave vzroke, zakaj tu ali tam ni pravega napredka, zakaj se pojavljajo slabosti v organizaciji dela in drugje. Smo v obdobju predkongresne aktivnosti. Mnoge osnovne organizacije so že razpravljale o proizvodnji in delovnih odnosih v svojih kolektivih, samo pri razpravah pa ne sme ostati, temveč bodo morali komunisti dajati vzgled pri delu v kolektivu ter bodo morali pomagati sotovarišem pri odpravi napak. Velikokrat vse preveč o omenjenem govorimo, na realizacijo sklenjenega pa pozabljamo. Poskrbimo, da se bo z večjo produktivnostjo dvignil življenjski standard naših prebivalcev, ki je še vedno zelo nizek v primerjavi z ostalimi območji republike. Franček Štefanec Struktura skupščine naj omogoči kvalificirano obravnavo (Nadaljevanje s 1. strani) družbene službe), kot po razmerju med moškimi, ženskami in mladino. Pri izbiri kandidatov za nove odbornike bo potrebno volivcem pojasniti, naj bo struktura skupščine takšna, da bo lahko zagotovljena kvalificirana obravnava vseh vprašanj in problemov. Zato bo z volivci potrebno v okviru organizacij SZDL razpravljati o tistih občanih, ki se aktivno vključujejo v delo na raznih področjih družbenega življenja. Ob novih volitvah naj se upošteva tudi načelo rotacije. Odborniki so se dogovorili, da se bodo udeležili letnih konferenc krajevnih organizacij socialistične zveze, kjer bodo pomagali obravnavati problematiko kraja in širše družbene skupnosti ter bodo v zvezi s tem dajali pojasnila. Skupščini je bilo predloženih nekaj statutov. Po daljši obravnavi je OS polrdila statut Trgovskega podjetja »Izbira« Cerkve-njak in statut osnovne šole Ju-rovski dol. Statuta krajevnih skupnosti Cerkvenjak in Zg. Ščavnica pa sta bila dana s pripombami v ponovno obravnavo omenjenim skupnostim. Pri obravnavi statutov je bilo izraženo mnenje, da so .naši statuti vse preveč pravno formulirani, premalo pa so oblikovani za potrebe našega človeka. Komisiji za statute skupščine občine Lenart je bila dana naloga, da naj ugotovi, kako se delovne organizacije upoštevale pripombe, ki jih je dala skupščina k posameznim statutom. O ugotovitvah bo komisija poročala na prihodnji seji. Vsled tega, ker je bilo s statuti veliko dela, je skupščina predlagala, da naj bi delovne organizacije člane svojih statuarnih komisij nagradile. Skupščina pa tudi priporoča delovnim organizacijam, da pospešijo delo pri uskladitvi samoupravnih aktov po statutu delovne organizacije, ker bo rok za uskladitev predpisov kmalu pretekel. Skupščina je na svojem 17. zasedanju obeh zborov sprejela odlok o prenosu zadev iz pristojnosti občine Lenart na njene svete. Omenjeni odlok objavljamo na 6. strani. Prispevki za Marijo Bela V zadnji številki Domačih novic smo objavili, da so do takrat prispevali naši bralci za Marijo Bela 2.700 din. Po tistem pa smo še prejeli prispevek od: SLAVICE OMERZU iz Lenarta, 500 din, od ZOFIJE KUKOVEC iz Gočove, 500 din in od MARTI KOBLAR iz Lenarta, 500 din. Skupno imamo zbranih 4.200 din. Prosimo, da prispevke še nadalje nakazujete na naš tekoči račun z oznako: »Za Marijo Bela«. Odborniki so potrdili poročilo sveta za družbeni plan in finance o izvajanju proračuna občine Lenart za leto 1964. V kolikor bo potrebno zagotoviti v letošnjem letu 15 odstotno obvezno proračunsko omejitev, se bodo proračunski izdatki ustrezno znižali na partijah 7-8 a, 9-17-3 in na tistih partijah, kjer sredstva ne bodo izkoriščena. Poročilo sveta za družbeni plan in finance med drugim navaja: Letošnji družbeni plan občine predvideva bruto dohodek v višini 483,259.000 din. Do 30. 9. 1964 je bil realiziran s 358,627.000 din ali 74» o letnega plana. Realizacija skupnih dohodkov je v prvih devetih mesecih dokaj ugodna in v ulobalu usklajena z družbenim planom. Zaradi dinamičnosti našega gospodarstva, so bili v preteklih 9 mesecih s strani naše družbene skupnosti spremenjeni nekateri instrumenti, ki vplivajo na delitvena razmerja bruto dohodkov med občino in drugimi politično teritorialnimi skupnostmi. V juliju tega leta je bil ukinjen prometni davek od alkoholnih pijač, spremenila oz. znižala se je osnova katastrskega dohodka v kmetijstvu zaradi prenosa zemljišč iz zasebnega v družbeni sektor, povišali so se osebni dohodki zaposlenih itd. Vse te spremembe so na eni strani vplivale na znižanje, na drugi pa tudi na zvišanje dohodkov planiranih po družbenem planu občine. Proračunski prispevek iz osebnega dohodka zaposlenih je pomembna kategorija bruto dohodka občine. V družbenem planu se planira 156,000.000 din iz tega naslova, ali 120 milijonov od zaposlenih v gospodarstvu ter 36 miliionov od zaposlenih izven gosoodarstva. V devetih mesecih je bilo realiziranega 77 odstotkov tega dohodka ali v gospodarstvu 78 procentov, izven gospodarstva pa 76 procentov. Vzporedno z rastjo osebnih dohodkov se bo povečala realizacija dopolnilnega proračunskega prispevka. Zato se predvideva devet procentno povečanje plana in sicer od 11 milijonov na 12 miliionov din, kar je opravičljivo, čc upoštevamo, da ie realizacija tega dohodka že 77 odstotna. V tem planu niso zajeti dohodki, ki sc obračunajo po stop-nii nad 10 procenti, ker sc ostalih 5 orocentov steka nenosred-no v družbeni sklad za šolstvo. Predvidoma bo: — dohodnina od kmetijstva 62 milijonov ali 100 procentov, — del občinske doklade od kmetijstva 71 miliionov ali 97 procentov, — občinska doklada od kmetijstva (neobvezna) 83,200.000 ali 96 procentov. Iz gornjega izhaja, da se računa, da bo skupni izpad za 5,800.000 din ali povprečno 3 procente. Dohodnina od samostojnih poklicev ter občinska doklada od tega premoženja ne bo v skupnem znesku dosegla planskih predvidevani. Dohodnina je planirana v višini 4 milijone din, predpisana le v znesku 2.500.000 din. Ker je odmera za leto 1964 že dokončna, sc lahko računa na 62 procentno realizacijo, to je samo na višino, kakor je predpisana. Medtem, ko predvidevanja kažejo, da sc bo občinsko doklado v višini 2 milijona din v celoti doseglo. Zvezni prometni davek od alkoholnih pijač do 5 in 10 procentov, ki je bil hkrati tudi del občinskih dohodkov je ukinjen ter se zaradi tega zniža postavljeni plan od 1,500.000 din na 1,231.000 din oz. na dejansko realizacijo 22. 7. 1964. Realizacija plana na postavki občinski prometni davek od alkoholnih pijač nad 3,5 ni 10 % povečanega zaradi spremembe predpisa, ker se bo v celoti stekal o občinski pro-Ijivi dohodek. Upoštevajoč doseženo realizacijo je pričakovati, da račun, medtem, ko je prej bil de-se bo plan dvignil od 12 milijonov na 20 milijonov din. S povečanjem prometa v trgovini na drobno sc poveča tudi realizacija 3% občinskega prometnega davka in sicer od 14 milijonov din ali za 28 %. Davčne obremenitve so med letom dokaj enakomerno porazdeljene. Do 30. 9. 1964 je bilo skupaj 222 milijonov- obremenitev. Od 11.700 zavezancev, se je bilo potrebno poslužiti prisilne izterjatve pri 1064 ali 9 % zavezancih za skupno obremenitev 34,330.000 din, kar predstavlja 15,4 odstotno obremenitev v treh tromesečjih. Število prodaj popisanih predmetov je minimalno, saj dva primera predstavljata 0,25 procentov od vseh zavezancev. Prodaja nepremičnin je bila le v enem primeru v vrednosti 1.200.000 din. V postopku pri sodišču pa je 10 primerov za skupni davčni dolg 9 milijonov din. Iz podane analize bruto dohodkov izhaja, da se bodo dohodki po predvidevanjih zvišali od 483,259.000 din na 529,032.000 din t. j. za 45,733.000 din ali za povprečno 9 procentov. Od navedenih bruto dohodkov' 529.032.000 din ostane pri delitvi občini 357,374.000 din bruto proračunskih dohodkov. V okviru teh sredstev mora občina pokrivati vse svoje potrebe. Da bi zagotovili družbenemu skladu za šolstvo rast njegovih dohodkov z rastjo nacionalnega dohodka, je z letošnjim družbenim planom občine določeno, da sklad participira s 36 procenti od dohodkov I — IV. dela. Ker so se bruto proračunski dohodki povišali od prvotnega plana za 34,109.000 din, se povečajo na osnovi delitve tudi sredstva skladu za šolstvo od 103,866.000 din na 107,864.000 din ali za 3,998.000 din. Za potrebe uprave občinske skupščine je z družbenim planom določeno, da ta participira s 40,5 procenti na prvem delu dohodkov, kar znaša za 69,065.000 din ali za 1,812.000 din več kot je planirano po prvotnem planu, to pa za pokritje povečanja osebnih dohodkov zaposlenih, zaradi povišanja cen z ukrepi ZIS. Ako od bruto proračunskih sredstev 357,374.000 din odbijemo sklad za šolstvo 107.864.000' din, žiro račun uprave 69,065.000 din in 21,027.000 din kot 10% posebna proračunska rezerva, ostane za tako imenovani čisti proračun 159,418.000 din. Iz teh razpoložljivih sredstev je potrebno zagotoviti potrebe prosvetc in kulture (brez šolstva), zdravstvo, socialno skrbstvo, komunalo, potrebe skupščine in njenih organov, obveznosti in garancije, skupne službe (sodišče, tožilstvo, kataster), družbene organizacije vseh vprašanj in podobno. Poleg naštetih potreb bo nujno zagotoviti dodatna sredstva družbenemu skladu za šolstvo, kajti razpoložljiva sredstva, ki jih sklad dobi po delitvi, ne zadoščajo, zlasti še ne za uskladitev osebnih dohodkov prosvetnim delavcem. Da bi s prvim septembrom približali osebne dohodke prosvetnih delavcev okrajnemu povprečju, je potrebno šolskemu skladu dodeliti potrebna dodatna sredstva. Povprečni osebni dohodek učitelja bi naj bil 43.500 din, predmetnega učitelja 48.500 din in upravitelja 56.000 din brez stanarine. Medtem, ko se materialna dajatev za kurjavo od 1. septembra letos odpravi. Potrebna sredstva skladu za šolstvo bi se naj zagotovila po rebalansu proračuna tako, da se povišajo sredstva šolskega sklada po delitvi bruto sredstev od 103,866.000 din na 107,864.000 din ali za 3,998.000 din, razliko potrebnih sredstev pa iz naslova dotacije v višini 15,518.000 din. S temi sredstvi lahko šolski sklad zagotovi povišanje osebnih dohodkov, kakor je zgoraj omenjeno, poleg tega pa še zagotovi 2,000.000 din kot soudeležbo za adaptacijo šole Lo-kavec. Na 17. skupni seji obeh zborov skupščine občine Lenart so sprejeli odlok o spremembi odloka o proračunu občine Lenart za leto 1964. Hišnemu svetu št. 4 v Voličini so odobrili garancijsko izjavo v višini 350.000 din za dobo 20 let po 2% obrestni meri za kredit iz stanovanjskega sklada občine za popravilo stanovanjske hiše št. 73. Kredit za gradnjo 20. stanovanjskega bloka v Lenartu v višini 45,210.401 din se razdeli na soinvestitorje, koristnike stanovanj, po stanju, kakor je bil dan v amortizacijo ter po enakih pogojih, kakor je kredit najela skupščina občine Lenart. Odborniki so sklenili, da se da Agrokombinatu KZ Lenart dovoljenje za opravljanje nekmetijske dejavnosti — gostinstva. Sprejet je bil tudi odlok o kontroli cen obrtnih storitev v občini Lenart. Odlok bomo objavili v prihodnji številki. NAROČNIKI P POZOR! Prosimo vse naročnike, ki še niso poravnali naročnine, da to takoj store. Naročnino poravnajte preko sprejetih položnic ali na naš tekoči račun št. 604-11-608-103. Ime »Domače novice« Lenart. S poravnavo naročnine nam boste omogočili nemoteno poslovanje. čc še niste poravnali naročnine in tega kmalu ne boste storili, vas bomo morali črtati iz evidence naročnikov, kar pa ne bi radi storili. Uprava resnim C1«lilo S«clali rt 3 ° o * 60 £3 P N Z y »Partizan« Lenart »TAK« Ljubljana »Železničar« Maribor 7 0 4 0 1 0 117,5: 58 102,5: 85 51,0:128 14 PONOVNO V AVSTRIJI Na predlog Okrajne zveze za telesno kulturo Maribor so le-narški rokoborci 7. novembra na-stopiil na prijateljskem srečanju v rokoborbi proti rokoborskem klubu Delavsko športnega društva (ASKO) v Rosentalu pri Grazu. Od Lenarčanov so tekmovali: Crnčec, Žnuderl, Zemljič, Šiško, Karner, Fras in Šuman. TRŽAŠKI ROKOBORCI V LENARTU? Sekcija za rokoborbo TVD Partizana Lenart vodi razgovore z Delavskim športnim društvom iz Trsta za srečanje v Lenartu. Pobudo za srečanje so dali sami Tržačani. Po vsej verjetnosti bo omenjeno rokoborsko srečanje v mesecu decembru letos. OGLASI Prodam želj nate glave. Oglasite se pri ČEH JOŽETU, Ptujska cesta, Lenart. Komunalni zavod Lenart sprejme v uk dva vajenca za dimnikarsko stroko. Podrobnejša pojasnila dobite v pisarni Komunalnega zavoda, Lenart, Jurovska cesta 19. Oddajam sobo in hrano moškemu, ki želi stanovati z drugim. Vlasta Kranjc, Mariborska cesta 13, Lenart v Slov. goricah. FILMSKI GRADIŠČE 15. novembra — »NA TARČI« — ameriški kavbojski film 22. novembra — »BRATJE KARAMAZO-VI« — francoski film LENART 15. novembra — »DEKLICA S KOVČKOM« — italijanski CB film 22. novembra — »BALADA O VOJAKU« — ruski CB film VOLIČINA 15. novembra — »KO SO BILA DREVESA VELIKA« — sovjetska drama 22. novembra — »REKA SMRTI« — jug. vuj. drama. i - Hm ktaji m tetu 1000 — Piše: Franc Šuman . Trg Lenart je ob koncu XVIII. stoletja štel nekaj nad 300 prebivalcev. V knjigi obrtnikov trga Lenart najdemo v navedenem času zapisanih 27 mojstrov, če je vsak povprečno zaposloval po štiri pomočnike skupaj z vajenci, kar je bilo takrat po obrtnem redu dovoljeno, je bilo več kot ena tretjina prebivalcev trga Lenart zaposlena v obrti. Od omenjenih obrtnikov ne najdemo več niti enega potomca, odšli so drugam ali pa so umrli. S tem končujem opisovanje o obrtnikih. Prvi zdravnik se v trgu Lenart pojavi 1. 1785, to je bil Kajetan Hartwieg, ki je prišel iz Gradca. Njemu je sledil Kari Ivan Schrambeck, njega sem že omenjal, prišel pa je v Lenart iz Ptuja in je umrl leta 1843. Njemu je sledil Andrej Karnig, ki 'je umrl leta 1863. Četrti zdravnik v Lenartu je bil Josip Jaras, ki je bil obenem tudi živinozdravnik ter je prišel v Lenart iz »Kranjske«. Leta 1870 je prišel dr. Aleksander Deanino in nekaj pozneje dr. Sadnik. 1880 leta pa se je dr. Deanino preselil k Sv. Trojici (Gradišče). Dr. Henrik Benesch, ki je bil rojen pri Sv. Križu pri Rogatcu je bil v Lenartu od leta 1885 in do svoje smrti leta 1907. Dr. Franjo Filipič iz Veržeja je bil v Lenartu zdravnik od leta 1901. do 1918 leta, ko je umrl. Imenovani je bil zaveden narodnjak. Deveti zdravnik je bil v Lenartu dr. Theobald Zirngast, rojen v Sv. Trojici (Gradišče) in je bil potomec nekdanjih lenarških Zirngastov. On se je med prvo svetovno vojno preselil v Maribor. Od leta 1918 do 1920 je bil dr. Jožef Luzar, ki je nato odšel v Kočevje. V letu 1919 je pričel z zdravniško dejavnostjo v Lenartu tukajšnji rojak dr. Ludvik Kramberger, ki je umrl leta 1962. Od leta 1930 do'1945 je bil tu še dr. Henrik Solag (Lenarčan). Od leta 1954 do 1956 dr. Vladimir Breznik, ki je nato odšel v Lendavo. Njemu sta sledila štirinajsti in petnajsti dr. M. Brumec in žena dr. N. Brumec — Poljšak in sta odšla nato v Maribor. Sedaj pa sta v Lenartu dr. Franc Gabršček in dr. Peter Mravljak. Zdravniki pri Sv. Trojici ■— sedaj Gradišče: 1. dr. Aleksander Deanino v 1. 1880, 2. dr. Ržinski od 1. 1890 do 1900, ki je imel nad vrati v čakalnici napis: »Junges Blut und junges Leben, Dir kein Artz geben. Der Artz kann nur sehneiden, Wunden nahen und pirken.« Kar pomeni: »Mlado kri in mlado življenje ti ne more nobeden zdravnik več dati. Zdravnik lahko rane reže, šiva in lepi«. Omenjeni napis je marsikoga ozdravil, ko ga je prebral. (Se nadaljuje) »Kam pa kam v tej vročini?« jih je vprašal kmet. Mati mu je pojasnila, da gredo prvič z otrokoma na obisk k sorodnikom v mesto. Povedala mu je tudi, da sta otroka od dolge poti in vročine žejna. Kmet je zmajal z rameni in dejal: »Ja veste, vode je letošnje poletje malo, suša je... no pa se je vseeno napi jte pri vodnjaku!« Šli so dalje. Na travnikih so kmetje obračali. Oče in mati sta ocenjevala kvaliteto sena in drugih pridelkov, ki so jih videli na poljih in njivah. Tu in tam so bile njive lepo obdelane, ponekod pa je rastla trava in starša sta rekla: »To je pa zadružno, oh kako je neobdelano, drugi znajo drugače delati!« Neobdelane so bile tudi nekatere privatne njive, vendar sta te prezrla. Nista mogla razumeti hitrih povojnih sprememb. Preveč sta bila navezana na staro življenje in delo. Večkrat sta govorila: »Delati moramo tako, kot so nas učili starši!« Pogovarjala sta se še o tem in onem. Otroka sta ju poslušala, vendar za nujno modrovanje nista kazala veliko razumevanja. Makadamska cesta je bila ostra, ker so kolesa kmečkih voz razbila koščke gramoza. Otroka in mamo je zbadalo v noge. Razen očeta so vsi hodili bosi. Tako so tukaj preprosti ljudje vedno delali. Čevlji so bili dragi in so jih stalno nosili samo pozimi, poleti pa ob praznikih ter po ulicah mest. Pravili so, da so ljudje v mestu gosposko oblečeni. V sklopu oddelka za občo upravo in družbene službe Skupščine občine Lenart je referent za socialno varstvo in varstvo družine. O problematiki socialne službe v občini piše za naše bralcc referent za socialno varstvo in varstvo družine občinske skupščine Lenart: ANICA MURŠEC — Iz proračuna Skupščine občine Lenart prejema trenutno 159 oseb socialno pomoč. To so predvsem občani, ki so zaradi starosti in bolezni onemogli ter nimajo možnosti, da bi si kako drugače pomagali pri preživljanju. Socialna pomoč se dodeli predvsem takšnim, ki nimajo otrok ali sorodnikov niti lastnega premoženja. To so ljudje, ki so vse svoje življenje delali pri kmetih kot viničarji ali dninarji. Pri kmetu so imeli v najemu sobico in so se preživljali s tem, kar so dnevno zaslužili. Dokler so bili pri moči, da devo smo sporočili organizaciji Rdečega križa v Benediktu in prosili za posredovanje. Želeli smo, da bi člani krajevne skupnosti in člani RK uredili oziroma izboljšali stanje socialnega pod-piranca. Naše prizadevanje preko organizacije je bilo zaman. Ko smo prišli do njega, da bi ga oddali v rejništvo drugi družini, je bil umazan in neobrit iz česar lahko sklepamo, da pri hiši ni bil deležen niti vode, da ne govorimo o ostali oskrbi. V rej-niški družini je bil kot ostali člani družine oskrbljen z vsem, kar je potreboval. Socialno pomoč v treh primerih prejemajo tudi družine, ki imajo večje število malih otrok in vsled bolezni ni nihče zaposlen, razmere po so take, da je bila nujno potrebna finančna pomoč otrokom. Za otroke, ki so v rejništvu pri tujih ljudeh, plačujemo rejnino. To so otroci brez staršev in otroci iz socialno SOCIALNI PROBLEMI smo prosili tamkajšnjo predsednico osn. org. RK. MARIJO VOG-LAR: Največ socialnih problemov je pri nas v Cagoni, Župetincih, Smolincih in v Komarnici. Pri treh družinah je problem alkoholizma. Te družine imajo veliko otrok, ki živijo v skrajno zanemarjenem okolju in skoraj brez hrane. Nimajo kruha, ne sladkorja in drugih potrebščin. V stanovanju imajo ilovnata tla, prostor pa osvetljuje samo maj h na lina. Tega so seveda krivi starši, ki ne primejo za delo. Vzroke za to pa moramo iskati že pri sami vzgoji staršev od rane mladosti naprej. Otroke teh družin bi bilo potrebno dati v rejo. Dajanje stalne pomoči tem družinam ne bi imelo smisla, ker so starši zmožni za delo. Otroci v sedanjem okolju postajajo rahitični in vsestransko neodporni. Saj jim je glavna hrana nezabe-ljen krompir. V naslednjem primeru imamo na našem območju duševno bolno mater, ki ima dva nezakonska otroka. En otrok je normalen, drugi pa je duševno bolan, poleg tega je duševno bolna tudi stara mati. Zdravega otroka pa vzgaja in uči govoriti stari oče. Osnovna organizacija RK Cerkvenjak se trudi, da bi tem družinam pomagala, več kot enkratne pomoči pa jim ne more dati. Marija Voglar KAJ MENITE, KDO NAJ BI ŠE SKRBEL ZA STARE IN ONEMOGLE POLEG DRUŽBE? Po ugotovitvah prejemajo so-cialno pomoč v glavnem bivši gospodarski pomočniki in pomoc-nice, dninarji in viničarji, ki niso bili socialno zavarovani ali nimajo zadostne delovne dobe, da bi lahko uveljavili pokojnine. Zato bi morah poleg družbene skrbi starostno onemoglim občanom prvenstveno pomagati oni, ki so jih koristno uporabljali pri delu. Mnogo je tudi takih primerov, da svojci, zlasti otroci pozabljajo na starše. Odselili so se iz rojstnega kraja, zaposlili v industrijskih središčih in ustvarili sebi primeren standard. Res je, da osebne potrebe človeka spo-redno z družbeno ekonomskim razvojem naraščajo. V teh pozi- VSE ŽIVLJENJE SO TRDO DELALI. KO SO BILI MLAJŠI, SO JIH VSI VIDELI TER JIH PROSILI NA DELO. PRIŠLA IE STAROST MOČI SO OPEŠALE. TISTI, KI SO JIH NEKOČ VABILI NA TRDO DELO, JIM SEDAJ ZAPIRAJO VRATA IN PRAVIJO" »OBČINA NAJ TI POMAGA, JAZ IMAM PREVELIKE DAVKE/« OKOLI 159 OBČANOM DAJE OBČINA SOCIALNO PODPORO, POMAGA JIM, KOLIKOR JE V NJENI MOCl. POMAGATI PA JIM BOMO MORALI VSI, KI Z NJIMI ŽIVIMO. so lahko opravljali težka dela in se iz zaslužka za silo preživljali, so bili soseščini vedno dobrodošli, ko pa so jim moči odpovedale in niso mogli več opravljati raznih del, jih ni nihče več sprejel. Bili so primorani, da zaprosijo za socialno pomoč, s katero se vsaj delno preživljajo. Imamo primer, da se takim lju-dem, ko jim delovne moči odpovedo, odvzame tudi sobica in so prisiljeni, da si poiščejo drugo stanovanje, (katerega pa največkrat le s težavo dobe ali pa se jim ponuja prostor, ki je vse prej kot sobica, vendar ne upajo odreči, saj so zadovoljni, samo da so pod streho. Najdejo se še primeri, KO ONEMOGLI LJUDJE SPIJO V HLEVIH ter še čez dan nimajo dostopa v toplo stanovanje kmeta, ker jim tudi hrano prinašajo v hlev. Na območju krajevne skupnosti Benedikt smo imeli socialnega podpiranca, ki je imel svoje bivališče pri kmetu v hlevu. Za- Jelka Firbas ogroženih družin, katerih starši niso imeli čuta odgovornosti do svojih otrok in je bilo nujno, da so otroke staršem odvzeli in oddali v rejo tujim družinam, kjer imajo boljšo oskrbo ter možnost napredovanja ter čutijo družinsko toplino, katere pri svojih starših njso bili deležni. Takšnih otrok imamo v rejništvu 15, za katere plačujemo mesečno rejnino. Dodeljuje se tudi kadrovsko podporo ženam, oziroma materam, ki imajo majhne otroke in se njihovi možje nahajajo na od-služenju kadrovskega roka. Trenutno je dodeljenih 10 kadrovskih podpor. V letu 1964 je bilo iz proračuna skupščine do meseca oktobra izplačano samo za socialne podpore 7,757.730 din. Podpore se izplačujejo od 1.000 do 5.000 din mesečno. Vzrok, da podpore ne morejo biti višje je v tem, da je število socialnih podpiran-cev precej visoko in v proračunu primanjkuje finančnih sredstev. Na območju občine je še več takih ljudi, ki bi bili socialne pomoči potrebni, vendar jim v letu 1964 ne moremo nuditi nobenih sredstev za pomoč pri preživljanju. V raznih domovih, kot so: Domovi za stare in onemogle, domovi za gluho in slepo mladino, dečje jasli, Center za rehabilitacijo slepih, Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec-Trate in Dornava, imamo 49 oseb. Za vse te domove se plača iz proračuna mesečno ca 1,320.000 dinarjev, letno torej 15,840.000 din. OTROCI BREZ KRUHA IN LJUBEZNI Za mnenje o socialni problematiki na območju Cerkvenjaka Smilijo se nam otroci, ki živijo v skrajno nezdravem okolju. Njim bo potrebno čimprej pomagati, da tudi oni kasneje ne bodo prišli na pot staršev. POTREBNA BO POMOČ VSEH OBČANOV Sekretarja Obč. odbora SZDL Lenart Jelko Firbas smo prosili, da nam v zvezi s socialnim varstvom odgovori na nekaj vprašanj: ALI MENITE, DA SO SOCIALNE PODPORE, KI SE GIBLJEJO OD 1.000 DO 5.000 DIN ZADOSTNE ZA PREŽIVLJANJE STARIH IN ONEMOGLIH LJUDI? Služba socialnega varstva je v okviru občinske skupščine v minulih letih opravila mnogo koristnega dela, vendar v primerjavi z rastočimi socialnimi problemi še daleč ne more rešiti vseh zelo perečih problemov, ki so vezani na finančna sredstva. Za socialno varstvo je v občinskem proračunu za leto 1964 planiranih 21 milijonov dinarjev ali 15 % čistih proračunskih sredstev. Od tega je namenjenih za vzdrževanje varovancev v domovih 12 milijonov din, za podpore starim in onemoglim občanom pa 7,5 milijonov dinarjev. Vendar so predvidena sredstva za te namene prekoračena. Socialne podpore so res nizke, saj skupaj 159 socialnih podpirancev, dobiva preko 70 % socialno pomoč do 2.000 din. Zato menim, da bo potrebno v prihodnjem letu za one, ki nimajo drugih virov dohodkov, socialne podpore znatno zvišati. tivnih spremembah pa bi morali več pozornosti polagati etičnim in humanim normam. Žalostne so zgodbe ljudi, ki pripovedujejo, da imajo dobro situirane otroke ali da so svoje žulje pustili pri kmetu, danes pa stojijo na pragu brez pomoči. KAKO SI ZAMIŠLJATE VLOGO KRAJEVNIH SKUPNOSTI V POGLEDU UREJEVANJA SOCIALNEGA VARSTVA? Pri vseh krajevnih skupnostih obstajajo komisije za družbene službe, ki imajo nalogo med drugim skrbeti za to področje dejavnosti. Sem sodi pripravljanje predlogov o upravičenosti socialnih podpor in revizija podpor. Osnovna dejavnost pa bi naj bila usmerjena v preventivno dejavnost. Mnogo pozitivnih uspehov bi lahko komisije dosegle v vzgojnem smotru. Sem sodijo tudi individualni razgovori o pomoči tistih, ki so moralno dolžni pomagati. Krajevne skupnosti verjetno iz svojih sredstev ne bodo mogle dajati socialnnih podpor. Lahko bi pa sleherna krajevna skupnost preko tečajev RK usposobila laičen kader za nego bolnika na domu. Takšne potrebe se pojavljajo tudi na vasi. Znano je, da starejši ljudje ostajajo sami. Neredki so primeri, da so v slučaju bolezni prepuščeni samimi sebi. Za takšne primere bi bilo potrebno organizirati nego bolnika na domu. Krajevne skupnosti bi lahko za začetek usposobile po enega ah dva laična bolničarja, ki bi v času bolezni doma oskrbovala bolnike. Poleg krajevnih skupnosti pa bi morala enakovredno reševati probleme tudi SZDL in RK.