NO. 61

Ameriška Domovina
m


Ul €/1? m— HO iWlJE

AMCRICAN IN SPIRIT PORCIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, MARCH 28, 1955
ŠTEV. LV — VOL. LV
Vlada je prejela v dar nad 1,(00 lef staro sv. Pismo
Biblijo je podaril Kongresni knjižnici Iranec Malek Jo-nan; knjigo je lastovalo 50 generacij.
WASHINGTO. — Pretekli teden je Malek Yoiian, bivši trgovec v Washingtonu, podaril Kongresni knjižnici v usnje vezano knjigo, vsebujočo 227 dragocenih pergamentnih strani iz srnje kože. Ta knjiga predstavlja najstarejši znan manuskript ali rokopis celotne nove zaveze.
Ta biblija ali sv. Pismo je bilo v Yonanovi družini v Reza-jahu, v Perziji ali Iranu, 50 generacij — 1600 let. Dokler ni bila ta knjiga premeščena v Kongresno knjižnico, jo je imel Malek zaklenjeno v varnostni shrambi neke washingtonske banke. V času prevoza knjige iz banke v Kongresno knjižnico, za kateri prevoz je vzelo poldrugo uro časa, je bila knjiga zavarovana pri neki zavaroval-ninski družbi za $1,500,000.
John Shapley, profesor arheologije na univerzi v Washingtonu, bo prevedel tekst ali besedilo knjige za vlado. Knjiga je pisana v aramaicu. Malek, ki zna to pisavo brati, je izjavil, da bo profesor naletel na več razlik med tekstom ali besedilom in modernimi prevedbami. -------------o-----
Vprsfanje vojne
z Rdečo Kitajsko je
še vedno negotovo
Kljub bojevitim izjavam kitajskih komunistov je vendar upati, da se majhne praske ne bodo razplamtele v svetovni požar.
WASHINGTON. V zadnjem času je bilo ponovno iz raznih virov poročano, da hočejo komunisti za vsako ceno dobiti Formozo, ne glede na posledice, ki se utegnejo izcimiti iz tega. Tudi naš državni tajnik Dulles je imel komaj pred nekaj dnevi zelo pesimističen govor glede tega vprašanja. Vendar se vse dozdeva, da se bo tudi v tem oziru uresničil pregovor, da kjer je mnogo grmenja, je malo dežja.
Po odmevu v svetovnem tisku in izjavah obveščenih krogov bi lahko sodili, da bo zmagala trezna presoja in se majhne praske ob kitajskih obalah ne bodo razširile v velik požar. Posebno so k temu pripomogle Združene države, ki se niso uprle sovjetskemu predlogu, da se v razpravljanje vključi tudi vprašanje Formoze. Na drugi strani pa so pokazale odločnost, ki je komunistom jasno označila nevarnost, kateri se izpostavljajo, če bi lok preveč napeli. Kakor znano, je poveljnik sedme mornarice dobil pooblastilo, da podvzame v primeru potrebe vse ukrepe, ki bi mu jih narekovale vojaške potrebe in okoliščine.
FAIR * csnua
Danes jasno in ne tako mrzlo kakor včeraj.
Novi grobovi
Mary Nemanich
Po kratki in mučni bolezni je umrla v Euclid Glenville bolnišnici Mary Nemanich, rojena Rugelj, stara 45 let, stanujoča na 1026 Dillewood Rd. Tukaj zapušča soproga Johna, hčere Mimi Fyffe, Dorothy Havrilla, dva vnuka, očeta Ignatza Rugelj, brata Jamesa ter več sorodnikov. Mati Frances je u-mrla leta 1938, sestra Millie pa leta 1936. Rojena je bila v vasi Trbinc, fara Mirna. Tukaj je živela 35 let. Bila je članica Dr. sv. Ane št. 4 SDZ. Pogreb bo v danes zjutraj ob 8:45 iz Ze-letovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 in od tam v družnsko grobnico na Kalvarijo.
Milan Modic
Po šest tednov bolezni je u-mrl v St. Lukes bolnišnici Milan Modic, star 30 let, stanujoč na 19316 Shawnee Ave. Tukaj zapušča soprogo Mary, roj. Sheelv, sinova Roberta in Wil-liama, očeta, p. d. Gorjupov, doma iz Velikih Blok pri Rakeku, mater Frances, roj. Trček, doma iz Idrije na Notranjskem, brata Reymonda, sestro Jennie Somrak in več sorodnikov. —: Rojen je bli v Clevelandu. Zaposlen je bil pri Marquette Metal. Prod. Co. V drugi svetovni vojni je služil tri in pol leta v zračni sili. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:45 iz želetovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St., v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 9.30 in na pokopališče.
Antonia Prebil
Danes zjutraj je umrla na svojem domu 1019 E. 72 Pl. Antonija Prebil, p. d. Smregotova Tona, stara 71 let. Pogreb bo oskrbel Zakrajškov pogrebni zavod. Podrobnosti jutri.
Združene države so pripravljene okrnili mošivo za 2 milijona
Prihod ameriške “atomske” edinice v Zapadno Nemčijo
BREMERHAVEN, Nemčija. Dne 25. marca se je izkrcal v
Sovjetska zveza je odklonila' tf:* „luk!.1sestl ^atalion atom-
.	- , • ji v*i , ske artilerije, ki bo poleg drn
ta načrt in predložila spet	* V , £	-
r gega orožja branila Nemčijo v
slučaju morebitne agresije.
Z bataljonom je prišlo 54 dru žin častnikov in vojakov.
Topovi atomske artilerije mečejo 280 - milimetrske izstrelke na tarče, ki so oddaljene nad 20 milj.
------o---—
Smrt sov j. generala
MOSKVA. — Tukaj je umrl general Aleksander Kazankin, ki je bil od leta 1951 član ministrstva za obrambo in od leta 1925 član komunistične partije.
svojega starega za gladko okrnitev ene tretjine moštva.
LONDON. — Britanska vlada je v soboto naznanila, da so Združene' države pripravljene zmanjšati svoje oborožene sile za 2,000,000, Francija pa za 300 tisoč mož na osnovi načrta za o-borožitev, katerega je Sovjetska zveza odklonila.
Zadevne podrobnosti tega no_( vega zapadnega načrta za raz-orožtev je razodel v soboto časnikarjem britanski minister M. .Nutting.
Nutting je dejal, da je Zapad predlagal, da bi večje svetovne sile reducrale svoje moštvo do sledečih ravni:
Združene države — 1,000,000 do 1,500,000 mož; Sovj. zveza — 1,000,000 do 1,500,000 mož; Rdeča Kitajska — 1,000,000 do
1.500.000	mož; Velika Britanija
650.000	mož in Francija na 650 tisoč mož.
Sovjetska zveza pa je odklonila ta predlog ter predložila spet svoj stari predlog za okrnitev ene tretjine moštva v vseh omenjenih državah.
Z okrnitvijo ene tretjine moštva bi ostalo v Sovjetiji pod orožjem 3,500,000 mož, to je več,, kot bi jih ostalo pod tem načrtom vsem trem zapadnim silam — Združenim državam, Vel. Britaniji in Franciji.
------o-------
Komisija za atomsko energijo v Jugoslaviji
BEOGRAD. — Jugoslovanska vlada je ustanovila Komisijo za atomsko erergijo, kateri bo načeljeval Aleksander
J. Peron, predsednik Argentine, je zopet udaril po kat. Cerkvi
Tik za novico, da bo dosežena sprava med Cerkvijo in državo, prihaja vest o novih udarcih proti Cerkvi.
BUENOS AIRES Argentina. Minister prosvete v vladi predsednika Juana Perona je pretekli teden izjavil, da je 89 zasebnih katoliških šol prikrajšalo vlado za več kot 4 milijone pesov ($300,000).
Ta novi udarec na cerkveni izobraževalni in vzgojevalni sistem je padel tik za poročilom, da sta se predsednik Peron in kardinal Luis Copello, katoliški primat Argentine, po dolgotrajnih konferencah pretekli teden sporazumela za končanje štiri mesece trajajočh sporov med Cerkvijo in državo?
Visoki cerkveni krogi, ki so sporočili o tem premirju, so izjavili, da bo to privedlo do poravnave vseh zrokov napetosti. Tekom teh sporov, ki so segli vse do Vatikana, je bilo v Argentini najmanj 13 katoliških duhovnikov obsojenih v ječo vse do 30 dni.
V objavi nove obtožbe proti cerkvenim šolam, je ministrst-
Rankovič, podpremier. Preds. ivo prosvete imenovalo poseben Tito je izjavil, da Jugoslavija, odbor, ki naj določi nove for-
lahko proizvaja svojo lastno nuclearno energijo.
mule takim šolam, pod katerimi lahko računajo na vladne subvencije ali podpore.
Pred tem je že vlada ukazala okrniti podpore katoliškim šolam, ali pa jih je popolnoma ukinila. Te podpore ali subvencije šolam so znašale nad 80 milijonov pesov (šest milijonov dolarjev) na leto.
Spori med Cerkvijo in državo so prodrli v javnost lanskega novembra, ko je Peron obtožil nekatere katoliške duhovnike, da delujejo proti njegovemu režimu. Trenje se je poostrilo, ko je vlada podvzela korake, ki so imeli namen zmanjšati katoliški vpliv na vzgojo in izobrazbo in ko je legalizirala postavo za ločitev zakona, čemer je katoliška Cerkev naspro" tovala.
PREDSEDNIK NA TISKOVNI KONFERENCI — Gornji posnetki predsednika D. Eisenhowerja so bili napravljeni na eni izmed zadnjih njegovih tiskovnih konferenc.
Stavka osebja pri 12 londonskih listih
LONDON. — Pri 12 londonskih jutranjih listih in pri devetih popoldanskih časopisih so zastavkali električarji ter mnogi drugi uslužbenci.
Unije zahtevajo zvišanje plač do $36 na teden.
------o-----
Sovjetija je poslala satelitom za 60 milijonov blaga
ŽENEVA, Švica. — Sovjetija je nazanila, da je poslala leta 1954 satelitskim deželam za 600 milijonov dolarjev težke maši-nerije in drugih stvari.
VAŽNO VPRAŠANJE MINIMALNIH DEL MEZD
PUBLIC AFFAIRS INSTITUTE je objavil sledeči članek, ki mora zaniimati slehernega delavca in sploh slehernega pridobitnika:
. Kakšen naj bo novi legalni standard mezd v tej deželi?
Po izkazu urada Federal Reserve Board je v Zdr. državah približno štiri in pol milijona družin, ki morajo eksistirati z dohodki, ki so nižji kot tisoč dolarjev na leto. Če vzamemo, da so v povprečni rodbini izmed teh po štirje ljudje, vidimo, da 13 do 14 milijonov Amerikancev živi v beraških razmerah.
To pa je samo ena stran slike.
Mezde za beraški obstoj
V oktobru leta 1951 je Bureau of Labor Statistics preračunal “minimalno potrebni budžet” za družino štirih ljudi, ki je potreben za njeno zdravstvo, hrano, za socialno udejstvovanje in za ohranitev samospoštovanja v očeh drugih ljudi.
Študija je temeljila na proučitvi razmer v 34 mestih, kjer so varirali stroški za te potrebe med $3,812 do $4,454 na leto. — Izza dotičnega dne pa so se cene vseh potrebščin zvišale za 2 do 3 odstotke.
Na tej osnovi je razvidno, da bi moral vsak delavec zaslužiti vsaj $1.95 na uro za minimalnih
2,000	ur letnega dela, da bi mogel zadostiti tem standardom.
Kako naj bo to dovolj ?
Sedanja minimalna mezda delavca, ki znaša 75 centov na u-ro, je bila uveljavljena 1. 1949. Na osnovi 2,000 ur dela na leto bi imel delavec $1,500 letnih dohodkov. Predsednik Eisenhower je priporočil zvišanje minimal-
ne mezde do 90 centov na uro, ^ kar bi zvišalo delavčeve dohodke do $1,800 na leto.
Senator Lehman, demokrat iz New Yorka, in mnogi drugi de-mokratje, nekateri republikanci in reprezentanti organiziranega delavstva so mnenja, da $1,800 na leto nikakor ni dovolj.
Predsednik Eisenhower je v svojem letnem ekonomskem poročilu nasprotoval minimalni plači, ki bi znašala nad 90 centov na uro, češ “da bi utegnila povzročiti nižjo proizvodnjo ter znatno brezposelnost v raznih industrijah in da bi doprinesla k splošnem zvišanju cen. .
Ti argumenti ne odgovarjajo resnici, kajti dejstvo je, da so i-mela zvišanja minimalnih mezd v pretekosti vedno za posledico višjo proizvodnjo in večjo zaposlitev.
* * *
Ob čitanju gornjih kontroverz in agumentov se vsiljujejo razna pereča vprašanja: Kako naj živi delavčeva družina štirih o-seb z dohodki $1,500 na leto, ko zvezni zakonodajalci, senatorji, kongresniki in razni drugi federalni funkcionarji niso mogli živeti niti z $12,000 in več na leto in so si zvišali SVOJE plače na $25,000 in več? Kako je to, da ima vlada na razpolago denarna in druga sredstva za — “Šenke” in podpore vsemu svetu, nima pa sredstev za minimalne mezde delavstvu, ki bi vsaj malo bolj odgovarjale sedanji draginji in dostojanstvu delavčevega socialnega položaja? Podpiranje potrebnih po vsem svetu je lepo in krščansko delo, ampak pravijo tudi, da se dobrodelnost pričenja doma!
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Delnice naprodaj—
Amer. Jug. Center na Recher Ave. Delnice so zopet naprodaj. Več v oglasu.
Za stari kraj—
Brazis Bros. na Waterloo Rd. in na Superior Ave., imajo veliko izbiro blaga, oblek in površnikov, kar je vse zelo primerno za pomoč sorodnikom v starem kraju. Več v oglasu.
Zopet doma—
Corp. Daniel Kastelic, sin Mr. in Mrs. Anton Kastelic, — 15303 Lucknow Ave., se je vrnil iz Nemčije, kjer je 19 mesecev služil Strica Sama. Dobrodošel doma!
Deseta obletnica—
V	torek ob 7:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Mary Strnad v spomin 10. obletnice njene smrti.
V bolnišnici—
Ant. Stražišar, 14902 Thames Ave. je moral ponovno v Cleveland Clinic bolnišnico. Obiski dovoljeni.
Seja—
Klub Ljubljana ima v torek zvečer ob 7:30 sejo v AJC na Recher Ave.
Rojenice—
Genu in Milie Petonic, 433 Huntmere Dr. Bay Village, O., se je 18. marca rodil sinko, ki ga bodo klicali Thomas. S tem je postala Mrs. Anna Bauer, — 1328 E. 81 St. prvič stara mama. Čestitamo!
Tretja obletnica—
V	sredo oz 7:45 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. msgr. B. Ponikvarja v spomin tretje obletnice njegove smrti.
NAJNOVEJŠEVESTI
PARIZ. — Francija je včeraj parlamentarno odobrila pariške dogovore za oborižitev Za-padne Nemčije in sporazum o Posarju. Za oborožitev Nemčije in za njen ter Italije sprejem v zapadno obrambno zvezo je senat odglasoval s 184 glasovi proti 110.
SEATTLE.—V soboto je strmoglavilo na Pacifični ocean veliko štirimotorno potniško letalo, ki se je vnelo in pogreznilo. V nesreči so izgubili šti-re ljudje življenje.
BRUSELJ, Belgija. — Belgijska policija se je v osrčju Bruslja v soboto spopadla s tisočerimi katoliškimi demonstranti, proti katerim je nastopila s sabljami, kiji, vodnimi curki in plini, ki povzročajo solze. Okoli 40 oseb je bilo ranjenih. Katoličani so protestirali proti namenu vlade, da okrne ali ukine podporo cerkvenim šolam. CLEVELAND. — Včeraj se je pričela v Public Hall konvencija CIO United Automobile Workers unije, o kateri bomo jutri več poročali.
KARACHI, Pakistan. — Ghu-lam Mohamed, generalni go-verner Pakistana, je snoči proglasil nujnostno stanje v deželi ter si prilastil supremno oblast.
WASHINGTON. — William Knowland, republikanski voditelj v zveznem senatu, jc odločno proti nameri, da bi se predsednika Eisenhowerja ob prihodnjih predsedniških volitvah “draftalo,” če bi ne bil sam pri volji zopet kandidirati. Rekel je, da republikanska stranka lahko tudi brez njega zmaga ob volitvah.
Komu bi bHo všeč ISO let takega življenja!
MOSKVA si, kakor znano, lasti vse rekorde. Naj novejši je ta-le:
Neki Etkin, ki je baje “doktor biološke znanosti”, je povedal po> radiu, da ima Rusija več stoletnikov kakor katera koli druga dežela na svetu — namreč 40,-000.
Etkin je navedel za primer nekega kmeta v vasi Kindgi, ki je zdaj dosegel 147. leto svoje starosti. Kako je bilo to mogoče? T, kako! Vrtnaril je! Kar naprej je kopal, sejal in sadil in preden se je dobro zavedel je dosegel dvakrat tolikšno starost kakor jo more človek pričakovati.
Etkin ni zavisten in škdodo-željen človek, zato je radodaren z nasveti, kako se mora živeti, da se doseže sto in več let starosti. Takole: rednb jemljite jnrzlo kopelj. Počivajte in spite po osem ur na dan oz. na noč.. Izogibajte se alkohola in ekscesov vseh vrst.
Pod “reakcionarnim buržuj-skim sistemom” Zapada je doseg starosti 100 let redek, da ne rečemo skoraj nemogoč.
Ampak ena stvar je pri tem nerazumljiva: Ti današnji stoletniki so preživeli večino svojega življenja pod reakcionarnim buržujskim sistemom carske Rusije. Kako bo Etkin to razložil?
Je pa še druga stran.
Kdo želi živeti sto let, če mora vsak dan jemati mrzle kopeli in vsak dan skozi poldrugo stoletje kopati z motiko in pleti plevel, kakor ta vaščan, ali če mora živeti pod razmerami sovjetskega sistema?
Rekli bi, da je bolje živeti 75 let kot svoboden človek in državljan, kakor 150 let kot totali-tarska lutka. . .
-----o----
Slovenska pisarna
8116 Glau Ave., Cleveland, O Telefoni EX 1-9717
Opozorilo: Ta teden bo pisarna odprta ob sledečih urah. V ponedeljek, torek, četrtek in petek od 9-12 opold. v sredo od 9-12 in od 3-5, v soboto pa od 9-12 in od 2-7 zvečer.
Knjige: Mohorske knjige so na razpolago tudi nenaročni-kom. Pet knjig stane $2. — Na razpolago inmamo tudi Jalnov Ograd in Finžgarjeve Strice ter Mauserjevo Večno vez. Strici stanejo 50 centov, Večna vez $1. ———o---------------
Mačka doji podgano
OHARA, Japonska. — Mačka, ki jo lastuje Seikiči Jamagu-či doji svojih pet muck in veliko, šest palcev dolgo — podgano. Na svetu se res vse primeri. . .
-----o-----
WASHINGTON. — Včeraj je prispel v Washington italijanski premier Scelba, katerega je sprejel na letališču državni tajnik Dulles. Premier je izjavil, da bo italijanska vlada sodelovala z ameriško vlado, da se “prepreči agresija in na-daljna tragedija.”
BONN, Nemčija. — Nemški kancler Adenauer je izjavil, da je francoska odobritev pariških sporazumov ustvarila “trdno osnovo za edinstvo Evrope.”
Ameriška Domovi ima
1117 St Clair At«.
a vt ■ ■«i<- "% i%i— >■< > rv» •
HEnderson 1-0828
Cleveland 2, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and the first week in July General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt ,eta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na ieto. Za pol leta $7.00, za tri mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
.United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 or 8 months.
Canada and all other countries outside United States <12.00 per year; $7 for 6 months; $4jpr 8 months.
Entered as second class matter January 6thj 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
«K!|s|}»83	No. 61 Mon., Mar. 28, 1955
Ob obletnici 27. marca
O 27. marcu, njegovih vzrokih, okoliščinah, ki so ga omogočile, in posledicah je bilo v vojnih in povojnih letih veliko pisanega. Nekateri so slavili in še slave one, ki so državni udar izvedli, kot narodne junake in rešitelje narodne časti, drugi pa jih proglašajo za politično popolnoma nezrele ljudi, ki so prelomili kralju položeno prisego in s svojim prenagljenim dejanjem nakopali jugoslovanskim narodom nesrečo, ki jih vse od tedaj tare.
Vzroki vojaškega upora in okoliščine, ki so ta upor omogočile, je treba iskati v notranji politiki skupne države Srbov, Hrvatov in Slovencev vse od njenega začetka pa do samega dne upora, pristop Jugoslavije k trojnemu paktu je bil v resnici le bolj povod kot pravi vzrok prevrata.
Johann Albrecht von Reiswitz, univerzitetni profesor v Munchenu na Nemškem, popisuje v obširnem delu “Ju-goslavien,” ki je izšlo lani v Koelnu, razmere v onem času nekako takole.
V sporazumu med dr. V. Mačkom in dr. D. Cvetkovičem, ki naj bi končal dolgoletni spor med Srbi in Hrvati, je bila predvidena razpustitev skupščine. V novih tajnih volitvah izbrana narodna skupščina naj bi spremenila ustavo in dala državi federativno ureditev.
Komaj nekaj dni po sporazumu je izbruhnila druga svetovna vojna. Princ regent Pavle in vlada sta bila mnenja, da pod spremenjenimi zunanjepolitičnimi okoliščinami ne smeta tvegati volilnega boja, novih volitev in dolgotrajne debate nove skupščine o notranji preureditvi države. Tako je vse obviselo v zraku.
Napetost v narodu, ki jo je povzročala vojne, je povečevalo nezadovoljstvo z notranjepolitičnimi razimierami. Voditelji in zastooniki starih srbskih opozicionalnih strank so bili nezadovoljni, ker niso sodelovali pri sklepanju sporazuma s Hrvati. Vznemirjenje in skrb je povzročala negotovost glede končne razmejitve med hrvatsko in srbskimi upravnimi enotami. Srbi in Slovenci so hoteli enake pravice, kot so jih dobili Hrvatje v svoji banovini; ti so bili razočarani, ko niso bile izvedene nobene obsežnejše in temeljitejše reforme. V časopisju so se znova pojavili medsebojni očitki, sumničenja, napadi in protinapadi. V tem je umrl decembra 1940 uravnovešeni in mirni Slovenec dr. Anton Korošec, ki je dotlej mogel pomirjevalno vplivati na obe strani.
Duhovi se niso hoteli pomiriti. Nasprotno vznemirjenje je raslo iz dneva v dan, ker so vojskujoče se sile hotele pridobiti na svojo stran razne politične osebnosti, skupine, klube, stranke in seveda tudi časopisje. Najdejavnejši so bili Angleži in Nemci. Zato ni bilo tako čudno, da je prišlo ob rastočih napetostih do državnega udara, ki je proglasil kralja Petra II. za polnoletnega. Bolj čudno je bilo, da se je to zgodilo tako pozno in v tako usodnem trenutku.
Zunanji minister Cincar-Markovič se je trudil ohraniti državo čim dalje, mogoče izven vojne, toda ni mogel preprečiti njene vse večje in večje obkrožitve. Še predno je bil sklenjen srbsko-hrvaški sporazum, je bila proglašena neodvisna Slovaška, med tem ko je bila Češko-moravska proglašena za protektorat Nemčije. Malo kasneje je Italija zasedla Albanijo. Anglija in Francija sta nato izjavili javno, da jamčita meje Rumunije in Grčije ter sklenili zvezo tudi s Turčijo. Jugoslavija je tako angleško-francosko jamstvo odklonila. Ko je okrepljena zveza Rim-Berlin bolj in bolj pritiskala, je odšel regent Pavel s soprogo Olgo na obisk v Rim in Berlin, zunanji minister pa se je sestal z zunanjim ministrom Rumunije in skušal ohraniti dobre zveze z Bolgarijo.
Ko je Nemčija udarila na Poljsko, je Jugoslavija oklicala strogo nevtralnost. Padec Francije, okrnitev Rumunije in italijanski napad na Grčijo so položaj Jugoslavije občutno poslabšali. Ko so Madžarska, Rumunija in Bolgarija pristopile k trojnem paktu, je bila odprta edino še pot na jug, ker so Grki italijanski napad zavrnili.
Jugoslavija se je morala odločiti ali za Grčijo in njeno zaveznico Vel. Britanijo ali za trojni pakt. Vlada, ki je hotela pridobiti na času in ki je dobro poznala vojaške sile obeh strani in lastno nepripravljenost, je podpisala 25. marca 1941 svoj pristop k trojnemu paktu. Dva dni nato je skupina oficirjev z generalom Simovičelm na čelu izvedla državni udar, proglasila mladega kralja polnoletnim in spremenila srbsko zastopstvo v vladi.
Novi zunanji minister stari Ninčič je sicer še isti dan zagotavljal nemškemu poslaniku v Beogradu, da bo tudi nova vlada ostala Nemcem prijazna, pristopa k trojnemu paktu pa ne bo ne odobrila ne odpovedala.
Hitler je neoziraje se na zagotovila nove vlade sklenil Jugoslavijo uničiti. Tako poroča o tedanjem položaju trezni in stvarni nemški profesor.
Ninčičeva zagotovila kažejo, da bi bila nova vlada vodila enako zunanjo politiko, kot jo je vodila njena prednica, to dokazuje, da zunanja politika ni mogla biti glavni vzrok prevrata. Ker so hrvatski in slovenski zastopniki na zahtevo zarotnikov ostali v vladi, je jasno, da so ti hoteli le novo srbsko zastopstvo. V tej luči sliči njihove dejanje bolj
narodnemu izdajstvu kot kakemu junaštvu. Brez tega Junaštva bi danes nemara Tita ne bilo v Jugoslaviji, verjetno pa bi tudi italijansko-slovenska meja potekala kot drugod.
fr * fr *
BESEDA IZ NARODA
Joliet, 111. —■ Z Juretom sva prav kar zrla na vrt ter ugibala, koliko časa bo še treba, da bo pomladno sonce zvabilo iz zemlje regrat. V starem kraju smo že kmalu po svečnici po njivah, ki so ležale proti soncu, nabirali motovilec. Tukaj motovilec ne uspeva. Jure ga je že ene trikrat sejal, pa vsakokrat kmalu izgine. Treba se je z njim baviti na posebne načine, kakor s kakim “scrkljanim” otrokom, drugače, če ni pokrit, kmalu pozebe in izgine. Je tu pač drugo podnebje in drug zrak. Regrata pa je dosti. Po peščenih krajih, ali pa pod kakim listjem se najde lep bel, ki je zelo okusen in Ribničani vedo povedati, da je tudi zdrav, če ga zdrav je ... E, vsi ljudje vse vedo . . . Jure se pritožuje, da zadnjih par let ne “porajta” več za regrat, pravi da ima umetne zobe in da ga težko žveči. Meni pa hvala Bogu regrat še ugaja in ga imam zelo rad.
— Nato sva regrat prepustila soncu, da ga nam zvabi iz zemlje, nakar bomo šli ponj. Nato sva pa dala na najin dnevni red združenje ameriških unij A. F. of L. z C. I. O. v eno samo veliko ameriško unijo.
Jure je v takih zadevah precej oster kritik in::ga ni lahko prepričati za nekaj, če ne vidi, da je to na vsej črti koristno za ves narod, ne samo za gotovi del istega. Zato je k temu zrazil te-le pomisleke:
“Ne vem, če bom jaz dočakal to, kar ti bom zdaj le omenil. Ti pa še lahko dočakaš. Ena sama velika močna delavska unija lahko postane tudi politično tako močna, da ob volitvah lahko izvoli čisto delavsko vlado, ali vsaj sebi naklonjeno vlado. Treba je le dobrih organizatorjev in čez noč lahko pride do tega. In potem? Organizirani delavci bi postali čez noč politični gospodarji v deželi. Samo na sebi nič slabega, dokler bi ne prišlo do kakega izkoriščanja položajev. Med sebičnimi ljudmi tak plevel kaj rad udari na mejdan. In če bi, kaj bi sledilo? Na vodstvih bi se ugnezdili kaj lahko kaki diktatorji. Nekatere lokalne unije že sedaj vodijo ljudje z diktatorskimi nagibi. Bil bi ravs in kavs, kdo bi bil na vrhu. To v organizaciji sami. Izvajanje vpliva talke močne številne organizacije, bi zopet po svoje vplivalo na ambicije posameznih ali organiziranih investor jev v razne panoge industrij iz strahu pred brezobzirnem obdavčevanjem ali morebitni nacionalizaciji industrije. Narodno gospodarstvo bi bilo s tem prizadeto.
Dogodek sam na sebi je pa vsekakor zanimiv in zelo pomenljiv in bo ostal važen v zgodovini ameriškega delavskega gibanja. Le pameti in dosti modrosti bo treba, pa bo šlo.
Ameriško delavstvo vodi svojo usodo razumno. Ne sledi kakim revolucionarnim gibanjem. Predobro se zaveda, da razbijati težko pridobljene dobrine je lahko, a graditi jih je težko. Zato je zlasti komunizmu ameriško delavsko obrnilo hrbet. V tem oziru naj bo čuječe še naprej in sledi naj pravemu razumu in še večje uspehe bo dosegalo.”
Tako je Jure izrazil svoje
mnenje o tem. Pristavil je še:
“Videl boš, da bo dosti tajnega in prikritega prilizovanja od strani komunistov po raznih agentih, da bi se utihotapili na vodstva nove unije. Prihajali bodo na plan in v javnost v “najbolj nedolžnih” ovčjih oblačilih, samo da bi se prikupili in prišli zraven. Le pazi, zadeve se bodo gibale in sukale zelo zanimivo.”
Te Juretove pripombe niso brez vsalke podlage. V vsaki človeški organizaciji so boji in težave. Zato ker so take organizacije ali udruženja delo in otroci ljudi. Ljudje pa smo, saj veste kakšni! Vsak gleda zase, skrbi, da je njegova miza polna, drugi naj skrbijo zase. In navada je, da vsak preveč skrbi zase, zg druge premalo, ali pa nič. In v tem je pa ravs in kavs, ker eni imajo, drugi ne. Tako je v unijah, tako med delodajalci. Drug proti drugemu in drug preko drugega. . .
Prepiri v družbi bi izginili, če bi med. ljudmi, ki tvorijo družbo izginila sebičnost. Ampak, ampak, ves svet je s to boleznijo hudo posejan zdaj in še bo, ko nas ne bo. Kadar bo zatrt in uničen v človeku ta črv (sebičnost), ki mu gloda in uničuje mir in ljubezen v srcu, takrat bo mir med ljudmi mogoč. Važna zadeva je to, o kateri bi morali ljudje več razmišljati' in nato uravnavati svoje življenje.
— Na tukajšnem distriktnem sodišču je vložila pred nekaj dnevi Mrs. Rose Novak, iz Goal City, Illinois tožbo za $20,000 kot odškodnino za v auto nezgodi ubitega njenega moža Antona Novak, vjjlr. Nezgoda se je dogodila še v juliju lani na cesti 66-A, kake četrt milje vzhodno od Wilmingtona. Mrs. Novak toži za omenjeno odškodnino Williama Summerwella iz države Washington in Floyda Trowbridge-a iz Forest, lil. Zdaj bo sodišče odločilo v zadevi.
— Zelo veliko ropov in tatvin se je dogodilo zadnje tedne v Jolietu in okolici. Oropanih je bilo več trgovin, gostiln in ljudi kar na ulicah za različne svote denarja in nekatere trgovine tudi za razno blago. Naraščanje ropov in tatvin je slabo znamenje.
— Koncem letošnjega pred-pusta sta se poročila pri nas ženin Leonard F. Govednik, z 1208 North Center St., z nevesto Miss Marian Krall. Poroka se je vršila v cerkvi sv. Jožefa. Bilo srečno!
— Da bosta stopila v zakonski stan dne 16. aprila v naši crekvi sv. Jožefa, sta pa že sedaj napovedala ženin Robert J. Pani„ z 2508 North Hickory St., z nevesto Miss Mary Lou Hartney. Tudi jima vso srečo in božji blagoslov!
Pozdrav vsem!
Tone s hriba.
■pomagamo. Imeli bomo TRIDNEVNI SLOVENSKI MISIJON v naš župniji v Aurori v cerkvi sv. Rožnega venca. Vse bo v slovenščini: misijonski govori, petje in pobožnosti.
Spored sv. misijona je naslednji:
Začetek sv. misijona bo na Cvetno nedeljo, dne 3. aprila, 'ob 7:30 zvečer. Najprej misijonska pesem; poje Moški zbor pod vodstvom Fr. Miheliča. Uvodni misijonski nagovor. Blagoslov (slovenski) in Marijina pesem na koncu.
Na veliki ponedeljek, torek in sredo vsak dan zjutraj ob 7. uri sv. maša in po maši kratek misijonski pouk.
Vse tri dni popoldne ob 3. slovenski sv. križev pot s petjem. Vse tri dni zvečer ob 7:30 kot na Cvetno nedeljo zvečer: Pesem, misijonska pridiga in sv. blagoslov. Zaključek misijona na veliko sredo zvečer z vesoljno odvezo in popolnim odpustkom za vse, ki so se redno sv. misijona udeleževali.
Misijonar bo znani gospod Rev. Karel Wolbang, izkušen misijonar in dober govornik. Imel je lani sv. misijon na Ely in ga ne morejo prehvaliti.
Dragi slovenski rojak! Vabim Te, kot Tvoj najboljši in iskreni prijatelj, da ne zamudiš te
posebne priložnosti za svoje duhovno dobro in se tega misijona za gotovo udeležiš. Ta sv. misijon je prav za Tebe, dragi rojak, in zato trdno pričakujem Tvoje udeležbe. Najbrž je to zadnji slovenski misijon v Aurori. število slovenskih star okraj cev	in teh, ki
znajo slovensko, se krči, ko se vsi staramo in drug za drugim obhajamo v večno domovino. Morda bo kmalu tudi vrsta na Tebi. Premisli malo! Gotovo si želiš srečne smrti. In srečno smrt boš imel, če boš zanjo krščansko pripravljen. Ta sv. misijon pa Ti nudi in prinaša vse tiste zaklade odrešenja, katere je Kristus za vse pridobil na ^rižu: milost božjo in toploto življenja otrok božjih, kar je potrebno, da rešiš svojo dušo.
V tem je veličina sv. misijona in Tvoja velika odgovornost pred Bogom in Tvojo vestjo, ako se misijona ne bi udeležil.
Stori že takoj ob prejemu tega pisma ta sklep: K sv. misijonu bom šel, četudi me to stane nekaj žrtvovanja, četudi doslej nisem vedno bil najzvestejši član in ud sv. Cerkve, že zato ker je slovenski, bom pokazal, da sem tudi jaz Slovenec.
Bodi pozdravljen v Kristusu!
Rev. Mirko J. Godina, župnik.
Pobožnost prvih sobot
Vabilo na misijon
Aurora, Minn. — Drag rojak! Stopili smo v postni čas, v katerem nas Sv. Cerkev opominja: “Glejte zdaj je čas milosti, glejte zdaj je dan zveličanja.”
Je to čas pokore in poboljša-nja. Zato so nam naložene dolžnosti velikonočne sv. spovedi in sv. obhajila in posta, ter svetovana razna dobra dela; kot večkratna udeležba pri sv. maši, pobožnost križevega pota in premišljevanja trpljenja Jezusovega, dela usmiljenja do bližnjega, več molitve in tako dalje.
Mnogi od naših rojakov Slovencev se teh pobožnosti in vaj ne morejo zlepa udeleževati, ker so pač že starejši, morda bolehni in tudi nevajeni angleških molitev. Zato smo se odločili, da Vam v tem pogledu
Cleveland, O. — Drug teden (2. aprila) je prva sobota in tretja sobota v pobožnosti petih prvih sobot za one, ki so jo začeli opravljati v mesecu februarju. To pobožnost v častno zadoščenje brezm. Marijinemu srcu in v spomin slovenskim žrtvam zadnje svetovne vojne, opravlja veliko število Slovencev po vsem svetu. Vsak kdor že opravlja to pobožnost, naj bi pridobil vsaj še enega, ki naj bi jo začel sedaj opravljati. Sporoči naj odboru prvih sobot, 7210 Hecker Ave., Cleveland 3, O. naslov novega častilca Srca Marijinega in odbor mu bo takoj poslal rokopisno vabilo prevzviše-nega škofa dr. Gregorija Rožmana in premišljevanja k prvim sobotam. Lepo bi bilo, da bi v maju mesecu bili res vsi Slovenci združeni v češčenju brezmadežnega Srca Marijinega.
Novi naslovi še vedno prihajajo. Odbor je dal natisniti že šesti tisoč škofovih vabil. Poročila, ki prihajajo iz raznih delov sveta so zelo razveseljiva, Iz Rima poroča preč. dr. Robič, da so se tam Slovenci polnoštevilno odzvali vabilu k tej pobožnosti. Ker pa ne morejo vsako prvo soboto priti vsi skupaj, opravi vsak pobožnost, kjer jo more. V nedeljo za prvo soboto pa se zbero vsi Slovenci v Rimu in poromajo v kako Marijino cerkev. Vsako prvo nedeljo v drugo. Pobožnost bodo zaključili v cerkvi Marijinega imena, kjer je rektor cerkve Slovenec preč. g. Iskra.
Iz Batawe v Kanadi so se oglasili Slovenci z lepim poročilom. Fara je angleška. Toda za primer te pobožnosti je župnik dal natisniti v lepem, sicer le angleško pisanem farnem oznanilu, glavne misli iz škofovega pisma v slovenskem jeziku in pod tem napisal v angleškem jeziku prelepo priporočilo Slovencem v Batawi za to posežnost. Skoraj vsi Slovenci v Batawi so se odzvali vabilu! Prepričani smo, da božji blagoslov ne bo izostal!
Prva 'skupinska' posvetitev brzem. Marijinemu srcu v Clevelandu
Odbor prvih sobot je imel v nčdeljo, 20. t. m., zvečer pri Sv. Lovrencu v Newburgu svojo tretjo širšo sejo, pri kateri je bil navzoč tudi prevzvišeni škof dr. Gregorij Rožman. Pred se-' jo se je odbor pred Marijinim oltarjem v cerkvi sv. Lovrenca posvetil brezm. Marijinemu srcu. — Osemnajst članov odbora je obljubilo , zvestobo Materi božji in prosilo blagoslova za delo, ki si ga je odbor naložil z
vzvišeno duhovno akcijo petih prvih sobot. Prevzvišeni je imel lep nagovor, v katerem je poudaril pomen posvetitve in dela za češčenje Matere božje.
Zelo lepo bi bilo, ako bi se brezm. Srcu Marijinemu posvetila vodstva in članstvo katol. organizacij. — S tem bi najlepše zadoščevali Bogu za žalitve, ki jih trpi Njegovo Presv. Srce zlasti v domovini, kjer komunisti zatirajo vero — in krepili tiste, ki v domovini vstrajajo ina pravi poti. Zlasti sedaj, ko režim v domovini z vsem pompom pripravlja proslave desetletnice zmage komunizma, bi take posvetitve zadobile še večji pomen!
Odbor prvih sobot.
13311 St. Clair Ave., sta darovala $25 v ta namen. Rojaki, kadar vas pot nanese, ustavite se pri njih, poleg razvedrila vam postrežejo tudi s pijačo in jedačo.
Mrs. Jennie Hočevar je darovala $25, Mr. Frank Turk, 1112 E. 174. St. ki je izdal knjigo “Slovenski pioner” $10, prav toliko tudi Mr. in Mrs. John Hočevar.
Po $5 so prispevali: Mr. in Mrs. Louis Sadar, Mr. in Mrs. Andy Papež, Steve Pirnat Co. potniška pisarna na 6516 St. Clair Ave., Mr. in Mrs. Mike Boško, poprašala sta še prijatelje, kateri so darovali po enako vsoto: Mr. in Mrs. Frank šepec, Mr. in Mrs. Marko Berdič, Mr. in Mrs. Louis Nemec, Mr. in Mrs. Frank Kaučič, Mrs. Blatnik, Mrs. Malij Legat, Mrs. Vida Kuhar, Mr. in Mrs. J. Pollock, neimenovan prijatelj. Po $3.00 so dali Mrs. Mary Vodičar in Mr. in Mrs. Obreza. Prav lepa hvala vsem, ki ste prispevali!
Andy Hočevar.
Zahvala darovalcem
Cleveland, O. — Ni še dolgo tega, ko je bila priobčena prošnja hinjskih faranov rojakom živečim širom Amerike za denarno pomoč pri nakupu stroja za drobljenje kamenje.
Klicu so se odzvali sledeči: Mr. in Mrs. Charles Škufca, ki vodita Škufca Bowling Lane na
Mladinski pevski zbor
Cleveland, O. — Zopet bi rad napisal par vrstic za mlade pevce, ki se s takim veseljem učijo slovenskih pesmi. Celo zimo so pridno hodili na vaje in se pripravljali za pomladanski koncert, ki ga priredijo v nedeljo, 3. aprila, ob 3:30 popoldne v Slovenskim delovskim domu na Waterloo Road.
Imajo več novih pesmi; cel regiment vojakov bo prišel na oder, da bo zopet nekaj novega. Vsi bodo v narodnih nošah. Pa saj ne smem vse povedati, le sami pridite pogledat, saj ste gotovo bili še vselej presenečeni, kadar ste obiskali te male pevce. Tudi po številu so se pomnožili. Sedaj jih bo pelo 50.
Ko sem nekoč vprašal rojaka, če bi kupil vstopnico za Mladinski pevski zbor, mi je odgovoril: “Kaj misliš da sem tako neumen, da bom nedeljo pri otrocih zapravljal? Grem rajši na deželo in imam dobro zabavo!” “Kakor katerega veseli,” sem mu odgovoril. “Ali ne pozabi, če bi bili vsi Slovenci taki, ko si ti, bi bilo slovenstva v Ameriki kmalu konec.” Vsi drugi narodi učijo svojo mladino po svoje, zakaj bi mi ne našo? Saj ne stane tako veliko. Vstopnice so $1.00. Po koncertu bo večerja in zabava v spodnji dvorani kot ponavadi. Vas vabim v imenu zbora. Na svidenje!
Jerry Pike.
Britanska kolonija Aden
Aden ob južnem vhodu v Rdeče morje je poleg Gibraltarja in Singaporja eno najpomembnejših britanskih pomorskih oporišč na tujih tleh.
Na prelivu iz Rdečega mor-.arabske hlače, nosijo srajce s
ja v Indijski ocean leži po obsegu neznatna angleška kolonija Aden. V tem pristanišču se ustavi vsaka ladja, da se oskrbi z gorivom, preden se spusti na dolgo pot čez Indijski ocean. Tu je nafta znatno cenejša kot v Port Sajdu, zato ladje raje prevažajo po Rdečem morju koristne tovore in si šele v Adenu napolnijo petrolejske tanke.
Stoletja je bil Aden vodilno trgovsko središče, zgodovina pa nam pove, da so nekoč morski roparji “prisilili” Veliko Britanijo, da je zasedla trgovsko središče s svojimi četami, ki jih je
; kratkimi rokavi, na glavi črne ' turbane, na nogah pa opanke.
Pri ogledu Adena dobi človek vtis, da se Angleži ne nameravajo še tako ikmalu odpovedati svojemu kolonialnemu kraljestvu, saj gradijo tik ob morju velikanske čistilnice nafte. Preden so zgradili čistilnice v Abadanu, so prevažali surovo nafto v evropske rafinerije, od tam pa gorivo nazaj na Bližnji vzhod in na afriška tržišča. Po sporu s Perzijo so morali Angleži misliti na nadomestilo, zato so sprožili gradnjo čistilnic v Adenu, ki bodo predelale
poslala iz Indije. Tako je po- na leto 5 milijonov ton surove
stal takrat neznatni Aden angleški . . . Zdaj je to ne le pomembno trgovsko središče, marveč tudi eno največjib nabavišč za olje in nafto na vseh vzhodnih pomorskih trgovskih poteh.
Ko se ladja bliža pristanišču, postane potnik najprej pozoren na številne gričaste otoke, nekdanje, a zdaj ugasle ognjenike. Aden ima 500-člansko, iz arabskih domačinov sestavljeno vojaško gardo, ki jo vodijo po štirje arabski in angleški častniki, odeti v posebne uniforme.
V Adenu so vojaki oblečeni v
nafte. Pri gradnji je zaposlenih kakih 900 angleških in nemških tehnikov, nestrokovna dela. pa opravljajo domačini in Italijani. V minulih desetih mesecih so pripeljali na gradbišče na 188 ladjah nad 100,000 ton jekla in več tisoč ton drugega gradiva. Veliki tanki bodo stali tik ob obali, tako da bodo črpali gorivo za ladje neposredno iz njih.
— V Združenih državah umrje vsako leto okoli 1,400 oseb na zastrupljanju s plinom.
Dr. Josip Mal:
Zgodovina slovenskega naroda
Doba političnega jerobstva
3. O nadaljnjem, razvoju javne uprave.
Ta statut je določal, da je moral član stanovske gosposke in viteške klopi dokazati razen svojega plemiškega pokolenja tudi še posest v tieželno desko vpisane imovine, dalje deželno rojaštvo (inkolat, ki ga je na predlog stanov podeljeval cesar) in polnoletnost. Na mestni klopi so sedeli odposlanci deželnoknežjih mest, in sicer je imela Ljubljana dva, ostala mesta (Kamnik, Kranj, Metlika, Črnomelj, Novo mesto, Višinja gora, Lož), ki so imela že prej pravico zastopstva v deželnem zboru, pa po enega poslanca. Bočim so člani duhovske, gosposke in viteške klopi imeli pravico priti na stanovske zbore in so poljubno tudi izostajali, so pa zastopniki mest imeli dolžnost, da so se zborovanj morali udeleževati.
Po tem statutu so stanovi u-pravičeni razpravljati o vseh stvareh, ki zadevajo blaginjo dežele, stanov ali pa tudi enega samega stanu. Zato smejo stanovi vlagati prošnje in opozorit ve v imenu dežele bodisi na ljubljanski gubernij bodisi na vrhovne oblasti ali pa tudi naravnost na cesarja; vendar pa po odposlancih do njega niso smeli, če niso dobili poprej dovoljenja. Davke nakladati je smel izključno le cesar. Naloženo zemlja-rino bo vlada vsako leto naznanila v obliki posebnih postulatov (zahtevkov) in so se zato ti deželni zbori imenovali postu-latni. Toda stanovi so tu morali gladko sprejeti višino “zemeljske štibre,” oskrbeli so le pravično porazdelitev davka po obstoječih predpisih.
Še celo pravica pobiranja davkov je bila stanovom odvzeta. In vendar je bila nekoč najvažnejša pravica deželnih stanov ta, da so deželnemu knezu predpisovali celo višno obdavčbe. Izgubili so vsak vpliv glede preobremenitve z davki, smeli so le prositi za znižanje, povedati, da je postulat previsok, s tarnanjem so si olajšali srce — in odšli domov. Od vsega nekdanjega velčja jim je ostala neokrnjena le še pravica, da so nasvetovali gojence za kranjske plemiške ustanove, da so nastavljali nižje stanovsko uradništvo in smeli nositi stanovsko uniformo.
Za opravljanje tekočih uradnih poslov je bil določen poseben stanovski odbor štirih članov (vsaka klop je dala po enega). Deželnemu zboru kakor tudi odborovim sejam je predsedoval cesarski guverner. Stanove sklicuje redoma enkrat na leto cesar in le z njegovim privoljenjem so se smeli sniti ob važnejših prilikah. Člani viteške in gosposke klopi so kakor pred 1. 1809 smeli nositi stanovsko uniformo. Vsa politična brezpomembnost teh novih stanov, ki so se sešli prvič na posvete 18. marca 1819, odseva tudi iz zaključnega odstavka: “Kadar bode Poglavarstvo v Nashi-mu imenu isreklo, de je dushel-'niga posvetvanja konez, more sohod (shod) bersh narasen iti, ino kar je bilo sklenjeno, more v Nashe snanje priti, ker sklepi bres Nashiga poterjenja ne bodo veljali.”
Ta prvotni stanovski statut, ki je obveljal do velikih pre-uredb 1. 1848, je bil nekoliko spremenjen 1. 1835. Takrat se je osnoval “pomnoženi stanovski odbor” (nazvan tudi “mali deželni’ zbor”), ki je štel poleg odbornikov še osem odborniških svetnikov, ki so jih izbrali iz celokupnega deželnega zbora; torej so tudi tu pri izvolitvi mogli priti v poštev meščanski po-
slanci. Pomnoženi stanovski odbor se je zbiral k seji najmanj štirikrat na leto in je reševal nujne, manj važne zadeve.
Iz vsega tega je razvidno, da so stanovi 'bili le še votla zunanjost brez jedra in vsebine. Cesar je vladal v svojem ilirskem kraljestvu popolnoma neomejeno. Kajti koroški in kranjski deželni stanovi se z resnično zakonodajo niso smeli baviti. Koroški stanovi so imeli pač nekaj besede pri regulaciji davčnih zadev, kranjski pa še pri tem ne; ostale pokrajine Ilirije pa deželnih stanov sploh nikoli i-mele niso. Edino le za osrednjo Istro, ki je izza srednjega veka pripadala h Kranjski, od katere so jo 1809 odcepili Francozi, so Kranjci zahtevali, da se združi z deželo-matico.
Leta 1828 so načeli vprašanje, da-li nista pod pojmom Kranjske vključeni tudi mesti Reka in Trst, ki sta nekoč bili zastopani na deželnih zborih v Ljubljani. Leta 1839 so po nasvetu kanonika Praprotnika sestavili novo spomenico in prosili, naj se dajo deželi meje izpred leta 1809. S tem hi obsegala vse kraje, ki so vpisani v deželni deski in bi se mogli deželnih zborovanj zopet udeleževati tudi istrski veli-kaši. Toda stanovska ustava je ostala končnoveljavno omejena na meje Kranjske, kakor jih je imela do začetka svetovne vojne leta 1914.
Neugodnejši položaj so imeli kranjski stanovi tudi v primeri s štajerskimi. Le-ti so se namreč smeli zbrati brez vladnega dovoljenja in so si volili svojega lastnega predsednika s tem, da so si volili deželnega glavarja. Sestava kranjskih stanov pa je Dila v tem naprednejša, da je oil meščanski živelj tu nekoliko Dolje zastopan. Na Štajerskem je dala namreč vsaka kresija le dva meščanska poslanca.
Tudi v Gradcu v stanovskem odboru meščanski zastopniki niso bili tako enakomerno zastopani ko v Ljubljani, kjer je i-mela vsaka klop po enega svojega člana v odboru, na Štajerskem pa so si “gospodje” in vitezi prisvojili še drugega odbornika. V koroškem deželnem zboru so bili zastopniki mest le opazovalci, ki niso imeli glasovalne pravice.
Četudi je bila to le gola senca nekdanje pravice, so se kranjski stanovi vseeno potegovali, da bi jim vlada priznala pravico “dednega poklona” novemu vladarju, ki so jo ostale avstrijske kronovine še obdržale. Za stanove je bil namreč ta “dedni poklon” izraz pogodbe med vladarjem in narodom, spomin in spomenik samouprave dežele in stanov. Naravno pa je, da v dobi težnje, združiti vso oblast v rokah absolutističnega vladarja; za take želje ni bilo več pravega mesta.
Država je vzela stanovom vse pravice in jim pobrala tudi vse stanovsko imetje, prav kakor so storili Francozi v dobi okupacije. Avstrijska vlada je prevzela v svojo upravo vse, kar je bilo kedaj stanovskega imetka, dajala je deželi samo zalogo za plače, miloščine, davke, ki so jih morali plačevati od svojih ustanov, za popravila deželnih poslopij (ki so jih z nekaj glavnice vrnili stanovom leta 1829, temeljno premoženje so dobili nazaj šele leta 1846) in za slične izredne izdatke.
(Dalje prihodnjič)
------o------
— V newyorško pristanišče pride tekom leta 36 vrst raznih rib.
1955 APRIL 1955
lS«lilloliT«llffellHiiifrllS»
[jjj
Mmm
wm
m
S
[28
\m
Lilij
Ul
I22J23I
l2M0l
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
APRIL
17. — Glasbena Matica poda ob 3:30 pop. koncert v SND na St. Clair Ave.
17.—Društvo sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ predstavi v AJC na Recher Ave. igro “Navaden človek”. Začetek ob 3:30 pop.
17. — Koncert “Sloboda” tam-
buraškega zbora iz Pittsburgha, Pa. v čast proslave 5-letnice Hrvaškega nar. doma na Waterloo Rd. Začetek ob treh pop.
17. — Ples v proslavo 5-letnice
Hrvaškega nar. doma na Waterloo Rd. Igrajo tamburaši “Slobode.” Začetek ob osmih zvečer.
23. — Prvi letni ples Materinskega kluba fare sv. Vida v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob osmih zvečer.
23.	— American Legion Post No. 273 ima v svojih klubskih prostorih na 6131 St. Clair Ave. ples, katerega čisti dobiček je namenjen za pohabljene otroke.
24.	— Slovan in Adrija priredita ob štirih popoldne koncert v AJC na Recher Ave.
MAJ
1. — Podružnica št. 41 Slov.
žen. zveze priredi ob 5:30 banket, ob osmih pa ples v Slov.
dtel. domu na Waterloo Rd. 15. — Glasbena Matica poda
opero “Figarova svatba” ob 3:30 pop. v SND na St. Clair Ave.
22. — Konvenčni banket Slov.
ženske zveze v SND na St. Clair Ave.
JUNIJ
19.—Društvo Bled št. 20 SDZ priredi izlet na Anton Zorčev vrt na 44109 Summit Ave., Maple Heights, Ohio.
26. — Društvo Napredek št. 132 ABZ priredi piknik na Kali-opovi farmi na Eddy Rd., Willoughby, Ohio.
JULIJ
3. — Klub društev AJC ima piknik na Kaliopovi farmi.
OKTOBER
15.—Podružnica št. 10 SŽZ ima
ob šestih zvečer banket, ob devetih pa ples v Slov. domu na Holmes Ave.
23—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi v šolski dvorani zabavni večer. NOVEMBER
26.	— Društvo sv. Ane št. 4 SDZ
priredi svoj letni ples v SND na St. Clair Ave. Igra Vadnalov orkester.
27.	— Pevski zbor Slovan priredi svoj jesenski koncert v AJC na Recher Ave.
Glasbeni karneval
Cleveland, O. — V petek 10. junija se bo začel na Warrens-ville Heights podoben glasbeni karneval, kot smo ga doživeli lani. Trajal bo skoro do konca poletja v septembru.
Na sporedu bo cela vrsta znanih in po vsej Ameriki priljubljenih nastopov kot “Kiss Me, Kate,” “South Pacific,” pa tudi nekatere splošno znane klasične skladbe kot na primer opereta “Netopir.”
------o-------
Cleveland Electric Illuminating Co. se je lani slabše odrezala
Cleveland, O. — Iz družbenega letnega poročila je razvidno, da je The Cleveland Electric Illuminating Co. 1. 1954 napravila 5 od. sto manj čistega dobička kot leto preje, zato je tudi na vsako posamezno delnico odpadlo letos samo $3.86 dividend v primeri z $4.07 pred letom.
Družba je lani porabila za izpolnitev in razširjenje svojih naprav $27,535,000, letos pa namerava izdati v isti namen celo $35,000,000.
Po podatkih, ki jih je družba zbrala, se je prebivalstvo Cuyahoga okraja v zadnjih petih letih povečalo za blizu četrt milijona, med tem ko se je v letih 1940 do 1950 pomnožilo za vsega samo 170,000. Najhitrejše naraščajo predmestja Clevelanda in njegova bližnja okolica, posebno Euclid in Parma. Obe imenovani mesti imata že preko 60,000 prebivalcev.
iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiini
J02E 8KU1NA:
PO VZHODU IN ZAPADU
Ain Karim, rojstni kraj sv. Janeza Krstnika. Cerkev Marijinega obiskovanja. Praznovanje soboto. V palači zunanjega ministra. Pri ameriškem konzulu. Dober prijatelj. Priprave za odhod. Slovo. Tel Aviv. Judovska postrežljivost. Z Bogom Sveta dežela! Zopet na zrakoplovu.
Il!lllllllllllll!llllllllllllllll!l!l!lllll!llllllll
(Nadaljevanje)
Po vrnitvi iz Galileje mi je preostajal za obisk samo še Ain Karim; zadnji kraj mojega potovanja po Palestini, ki sem ga še imel v svojem načrtu. Takoj drugi dan sem mislil iti. Toda sobota je, dan ko Jud ne dela in tudi nikamor ne gre ter je zaradi tega promet ustavljen. Ali naj zaradi tega tudi jaz le sedim? Nisem Jud! V Ain Karim bi šel, toda kje dobiti vozilo? Iz te neprilike mi je pa pomagal' g. Jakob Hallas, profesor
angleščine v Jeruzalemu. Z njim sem se srečal že prvi dan prihoda v samostan sv. Klare. Sestra Marija, ki ga je zelo pohvalila, mi je priporočila, da naj se na njega obrnem če kaj rabim.	,
G. Hallas je bil blaga duša ter vsestransko zelo izobražen, pri tem pa zelo preprost in dober. Vsako jutro, predno je šel v šolo, je bil v samostanski kapali pri sv. maši in sv. obhajilu ter je pri maši stregel. Obnašal se 3e zelo zgledno in spodbudno, da sem ga kar občudoval. Svoje-časno je bil premožen in je imel tudi lekarno. Toda vojna med Judi in Arabci ga je spravila skoro ob vse. Sebe in ženo je preživljal s tem, da je poučeval angleščino. V petek popoldne, ko sem se vrnil v Jeruzalem, ga obiščem v njegovem stanovanju ter mu v pogovoru omenim, da bi šel rad naslednji dan v Ain Karim, toda sobota je.
“V Ain Karim bi radi šli? Jutri že? Zakaj pa ne. Avto za tja vam jaz najamem; kakega ne Juda seveda, ker Judje v soboto ne delajo. In če želite, grem tudi jaz lahko z vami da vam podrobno razkažen Ain Karim.”
“Zelo bi me veselilo g. profesor, ako greste z menoj, ker vodnika za tja nujno rabim. Če je tako, potem, prosim, kar najemite avto. Kdaj odpotujeva?”
“Precej zjutraj po sv. maši. Ko pozajtrkujeva, se odpeljemo. Jaz bom |e šoferju naročil, kdaj naj pride po naju.”
Tako sva se kar hitro dogovorila in dobri g. Hallas je točno izvršil, kar je obljubil. Zjutraj ob napovedanem času naju je že čakal šofer s svojim avtom. Sicer je bil malo v skrbeh, da bi mu morda Judje radi sobote ne prekucnili avta, pa sva ga potolažila, da najbrže ne bodo kaj takega poskusili, ker to bi bilo tudi pravo hlapčevsko delo in celo precej trdo, ako bi nam kar sredi ceste prekucnili avto. Saj vendar mi nismo Judje. No, upajmo, da ho kar dobro, meni šofer ter požene avto proti ju-gozapadu.
Po lepi cesti, ki pelje iz Jeruzalema, se peljemo preko puste gorate pokrajine, kakršna je vse okrog Jeruzalema. V nekako 25 minutah vožnje se pripeljemo v prijazno dolino, katero zal^ajo številne oljke. Po bregu se rasprostirajo lične hišice, v dolini pa izvira studenec, katerega tok poživlja kraj, da povsod, kamor seže njegova voda, bujno raste. To je Ain Karim — Vinogradni studenec, rojstni kraj sv. Janeza Krstnikih, ki se radi gorovja tudi imenuje: Sv. Janez v gorah.
Prvi važni kraj, kjer smo se ustavili, je bila velika cerkev sv. Janeza, ki se deli v 3. ladje. Nad srednjo ladjo je kupola, glavni oltar pa je posvečen sv. Janezu Krstniku. Na koncu stranske ladje na levi strani so stopnice, ki peljejo v kripto, kjer je votlina. Tukaj je bilo bivališče zakoncev Zaharije in Elizabete. V votlini kripte je oltar iz belega marmorja, kjer je lepo ovekovečeno to, kar se je godilo tukaj. Ženska drži v rokah novorojenčka, pred njo je oče Zaharija s tablico v rokah in piše: “Janez je njegovo ime.” Pod oltarjem je zvezda, okrog nje pa latinski napis: Tu je bil rojen predhodnik Gospodov.
Ko je nadangel Gabriel naznanil Zahariji v templju, da mu bo žena rodila sina, kateremu naj da ime Janez, Zaharija ni verjel, ker sta bila oba z Elizabeto že v letih. Za kazen je bil Zaharija potem mutast. Ko mu je bil rojen sin, ni mogel tega povediati, pa je zapisal na tablici, kako naj bo otroku ime. Potem je spregovoril.
Tukaj je bil torej rojen oni veliki asket in pridigar, ki je pripravljal pot Gospodu. Tam v Judejski puščavi pri reki Jordan je pridigal in krščeval, tam je krstil tudi Jezusa. Od vseh strani Palestine so hodili ljudje
AVTOMAT POBIRA CESTNINO — Ob Garden State Parkway v New Jersey pobira cestnino avtomat “Toll-O-Matic.” če je cestnina pravilno plačana, se zahvali in da znamenje, da je pot prosta. Če pa voznik ni v redu plačal, sproži zvonce, daje rdeče signale in bliskovito naglo fotografira zadnji del avtomobila s številko grešnika.
ZIMSKO VESELJE — John L. Hine, 76 let stari goslač, je povabil mladino Ply-moutha, N.- H. k veselemu rajanju po snegu. - Fantje in dekleta; imajo na nogah kr pl] e.
poslušat Janeza, ki je živel pravo asketsko življenje; kobilice in divji med so bile njegova hrana; oblačilo je bilo iz velblodje dlake, okoli ledij je nosil usnjen pas. Naj lepše spričevalo o njem je dal Jezus sam, ko je dejal: Med rojenimi od žene ni večjega preroka, kakor je Janez Krstnik.”
(Dalje prihodnjič)
-------o------
Slovenski književniki Društvo slovenskih književnikov je izvolilo za svojega predsednika Franceta Bevka. V odboru so še Fran Albreht, Beno Zupančič, Mitja Mejak, Anton Podbevšek in France Vodnik.
Ženske dobijo delo
Delo dobijo
STREŽNICA Ure od 11. z j. do 2. pop.
KUHINJSKA POMOČNICA Ure od 6. zj. do 2. pop.
Sorn’s Restaurant
6036 ST. CLAIR AVE.
Oglasite se osebno 9. do 11. z j.
_________________ (X):
MALI OCUSI
Sobe se odda
Dve sobi se oddajo fantom s hrano ali brez ali pa zakonski dvojici na 20391 Miller Ave. v Euclidu., KE 1-9190.
(63)
Hiša naprodaj
4 sobe in kopalnica, vse na enem, stanovanjska soba 24x 12, 2 spalnici, kuhinja, veranda z mrežo, podkletena, dvojna garaža, lot 100x200, sadna in senena drevesa, v Wickliffe. Kličite Wickliffe 3-1039. ________________________ (64)
- Naprodaj
Hiša za 3 družine naprodaj Za 2 družini je opremljeno.— Na 1799 E. 47 St. —(64)
Varuhinja otrok
Ženska, ki bi bila pripravljena varovati dva mala otroka in pomagati v gospodinjstvu pri premožnejši družini od srede opoldne in ostati čez noč do nedelje popoldne s $6 dnevno plačo, naj se javi v našem uradu.	(65)
Splošno hišno delo
Stalno. Nič perila. Letno čiščenje že zgotovljeno. Svojo spalno sobo, stanovanjsko, kopalnico in T.V. na drugem. Majhna družina, nip majhnih otrok, nič dela ob nedeljah. Blizu Lee rd. busa. Bonus. Kličite SK 1-5472.
Farme naprodaj
Krasne farme v sredini mlekarstva v Wisconsin. Oglasite se pri
FLOYD JOHNSON
Marshfield, Wis. telefon Lindsey 1304
-(65)'
NAPRODAJ
2 nove dvodružinske hiše iz opeke .s po 3 spalnice in kopalnice na vsakem nadstropju. Dve plinske peči in dvojna garaža z dovozom. ZAMENJAVA MOŽNA Za podrobnosti se obrnite na: KOVAČ REALTY 960 E. 185th St. KE 1-5030
(65)
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
J0S. GLOBOKAR
986 E. 74th St.
HE 1-6607
Prijatelj Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamin« First Aid Supplies Vogal St. CUir Ave in C. « St
0<Z>00<CI><)0<C3>0()<CI>00<II>0(>CZ>0*
JANEZ JALEN?
CVETKOVA CILKA
0<^>00<c=>0(><=^<><=^0<=>0
Zajel je polna pljuča sape, da bi jo z glasnim vriskom opozoril nase, pa se je prav zadnji trenutek spomnil, da jih nekaj v koči še spi. “Ne bom jih budil,” je zamahnil z roko, si pritrdil klobuk na glavo in se spustil po strmini. “Pa se menda Cilka in Minca nista premislili,” je opravičil nepočakanost.
Janezu se nič ni mudilo vstati, čeprav ni spal. Cilko je premišljal. Kar nejevoljen je bil, zakaj se tako obotavlja. Če bi vedel, da bi spet poroko odklonila, bi je sploh nič ne vprašal. “Rada me ima. Tega skriti ne more. Tudi takrat pri listju na Goreljeku, ko se je za Viktorja odločila, ni bila samo kobila kriva. Dokaj rajši bi bila vzela mene, le kaj prikriva?” Janez je sklenil, da bo danes Cilko kar naravnost vprašal, če se bo količkaj umikala.
Že prav blizu pod kočo je zaslišal Janez zavriskati brata. Pohiteti je moral, če ni hotel, da bi ga. čakali. Čaj je spil kar stoje. Ni maral, da bi zaradi njega mudili mašo na Kredarici.
Med potjo je bil Matija take volje, da se tudi Cilka in Janez nista mogla vdajati pustemu razmišljanju. Kakor je obrnil besedo, se mu je posrečila. Minca je bila vsa srečna.
Prezgodnji niso bili nič. Na klic zvonca z vrha kapelice so morali proti zadnjemu celo hitro stopiti. Maša se je že začela, ko so dospeli do Triglavskega doma. V duhovniku pred tesnim oltarjem so spoznali prijatelja rajnega župnika Sadarja. Temno zogrel je bil v o-braz, kakor bi ga bile gore vsega prežele. V težko okovanih čevljih se je varno prestopal po tlaku, da bi mu ne spodrsnilo. Počasi se je obrnil in razprostrl roke:
“Dominus vobiscum — Gospod z vami.”
V mašni obleki in s kelihom v rokah je došel duhovnik izpred oltarja v kočo. Ljudje so večinoma zavili nazaj v obedni-co in z njimi vred tudi oba Bajt-nikova fanta in Minca. Cilka je pa stopila v kapelico in še molila.
Nekdo je obstal za vrati med njo. Cilka se je pokrižala in hotela oditi. Obrnila se je in zagledala pred seboj France-Ijna. Vsa se je zdrznila.
“Cilka! Me še poznaš?”
Cilka je prebledela:	“Fran-
celj . . .”
“Kaj se mi umikaš?. Se me bojiš?” ji je segel v roko.
Cilka se je morala nasloniti na zid. “Ne.”
“Si mar huda name?” se je nekako opravičeval Francelj.
“Sva bila oba kriva. Kdo več, kdo manj, o tem ne govoriva.” Cilka je stopila bliže in šepe-taje povedala: “Samo, kar sem jaz morala narediti pokore zaradi takrat na Velem polju .
Francelj je pomislil: “Cilka! Sedaj si vdova, jaz sem še vedno samski. Bohinjca sva oba. Kaj, ko bi se vzela?”
“Ne, ne, ne in stokrat ne.”
“Kako naj pa popravim?”
“Molči!”
“Triglavska Mati božja naj mi bo priča, da nisem in ne bom nikoli nikjer zinil. In tvojo čast bom branil pred vsakim.”
“Cilkaaa!” je poklicala Minca.
“Že grem.”
Kakor bi si bila samo stara znanca, sta prišla Cilka in Francelj skupaj v kočo.
Triglav je zagrnila gosta in mokra megla. Minca je silila na vrh. Drugi niso hoteli, bali so se dežja.
Nazaj grede sta se Matija in Minca prijela za roke in se spu-tila po snežišču. V dnu plazu je Minca padla. Matija je nalašč ni hotel ujeti, samo da ji je mogel ponagajati. Vzdigoval
Njegov glas, ki se ga je še do- jo je tako, da ji je večkrat spod-
bro spominjala od nezasutega groba, je Cilko spomnil, da je začela moliti za pokoj duši pokojnega gospoda.
Pred vrati koče je zaslišala pogovor. Eden izmed glasov se ji je zdel znan. Kar ni mogla razumeti, kako da se nekateri
letelo. Cilka in Janez sta bila visoko zgoraj v megli.
“Aha,” je prijel Matija za obe roki Minco. “Sedaj, ko sva sama, se morava pa nekaj zgovoriti.” “No kar,” je pogledala Minca Matiju naravnost v oči.
“Deklič!” Matija je požugal
še ob taki priložnosti ne zme-jMinci z dvignjenim kazalcem.
nijo za mašo. Le kaj iščejo v v gorah, če ne vidijo prave lepote.
“Ali imaš ti kakšnega fanta?” “Imam,” se je navihano na-’ smejala Minca.
, . ,' \ -1'■< ri- s' » ‘v* '-•'■•r/. : ’ *- ,Tliwr''-	'.a 'for-u.!	-
“Kakšnega?”
“Brhkega in postavnega, zgovornega in zabavnega.”
“Kako mu je pa ime?”
“Kakor'tebi.”
“Kje pa je?”
“Pred mano stoji.”
“O, ti—!” Matija je potegnil Minco k sebi.
Čez čas se je Minca oddahnila: “Pa da veš! Odslej naprej ne smeš nič več gledati za drugimi dekleti.”
“Saj se bom nekaj let komaj tebe nagledal. Prej te pa vzeti ne morem. Si moram pred poroko postaviti vsaj delavnico. Sama bi se pa že doma kam stisnila.”
“Kaj pa Janez?”
“Janez bo tako Cilko vzel.” “Cilka vendar ne more domov k Cvetku.”
“Za sedaj. Če je pa navsezadnje k nam pripelje, pa tačas, dokler si midva ne zidava lastne hiše, malo potrpimo. Saj si bomo v najblizjem sorodstvu.” “Kar lepo bi bilo. Samo Cilka je od dnfe do dne bolj čudna. Ne vem, kaj se spet obotavlja.” “Hooo-hooj!” je Janez z glasom iskal izgubljenca. Matija se mu je z vriskom oglasil. Trojni odmev se je odbil od sten Malega Triglava.
Na Konjski planini, kjer se križajo steze z Velega polja in Krme, proti Kredarici in Aleksandrovemu domu, so se sešli. Za dobro nosivno rjuho veliko jezerce je ostalo po skopnelem snegu. Okrog njega je šele cvetel veliki modri encijan. Megla ni segala do sedla.
Matija in Minca sta spet ušla naprej. Da že v Vodnikovi koči počakata, je zavpil nazaj Matija na zgornjem ovinku.
Janez je iniel sedaj dovolj časa, da se pogovori s Cilko. Naravnost ni maral vprašati. Začel pa je obračati pogovor v svojo smer: “Cilka! Kaj se misliš za stalno oprijeti planinjenja?” “Ne vem.”
“Kaj pa, ko bi se spet omožila?”
“Pred letom se ne morem. Kaj naj grem v črni obleki pred oltar? Sicer me pa nihče vprašal ne bo; vsaj dotlej ne, dokler nič nimam. Domačija pa —? Tožba slabo kaže.”
“In če te vprašam jaz ne glede na premoženje?” Janez je obstal in Cilki zastavil pot. Cilka je povesila pogled in molčala. “No,'reci!” je priganjal Janez.
Z ubitim glasom je .Cilka odgovorila: “Ne vem.”
Janez je spustil Cilkino roko. Trdo je stisnil zobe, da so mu izstopile čeljustne kosti, z očmi pa je jezno zablisnil: “Ne veš. Prvič si vsaj znala povedati, da moraš Viktoi’ja vzeti. Zaradi rjavke, ki so jo odpeljali nazaj k Ravniku. Drugič spet ne veš. Saj sedaj imam jaz prav tako težko kobilo, kakor je bila Lisca, poleg tega nič lažjega konja. Ti pa še vedno ne veš. Tretjič te
pa jaz več vprašal ne bom, da veš.”
Cilka je vztrepetala: “Janez, Janez, prav me razumi! Saj te imam rada.”
“Prekleto čudno me imaš rada,” je Janezu od jeze pordel obraz, “ko si prvič zaradi kobile vzela drugega.”
“Ne zavoljo kjobile, Janez.” Cilka je komaj komaj še zadrževala jok.
Janez se ni dal ustaviti, kakor se ne ustavi plaz, dokler ne zgrmi ves v dolino: “Drugič me pa spet ne maraš.”.
“Janez, Janez, zaradi otrok,” je Cilka glasno zajokala.
“O kakšnih otrocih govoriš?”
“Z Viktorjem nisem imela otrok.”
“Saj je še bolj prav.”
‘Je. Pa se bojim, da res ni-^ Samo skrivala sem.” Cilka je sem ustvarjena za mater.” Cii- jokala kakor po nedolžnem te-
(ncn	Janez je imel dosti
ka je stisnila z obema rokama’pen otrok.
objokani lici. “Janez, zakaj bi' bil še ti nesrečen!”
“Če jih ne bo, jih pač ne bo. Saj ne vprašam za otroke. Tebe hočem.”
“Ne, ne, ne. Brez otrok ne boš srečen.”
“Kje pa je zapisano, da jih ne bo?”
“Nikjer. Samo bojim se, čeprav mi je rekel zdravnik, da nisem, bila kriva jaz.”
“Prismoda neumna!” je bil Janez robat in dober hkrati.
“Janez! Janez! Lepo te prosim, nikar me ne zmerjaj!” Cilka je dvignila roke. “Saj si še j predstavljati ne moreš, koliko sem jaz pri Viktorju pretrpela.
opraviti, preden jo je utolažil. Dogovorila sta se pa, da že tako uredita, da bo prav. V Vodnikovo kočo sta se že oba prismejala. Matija je dal za vino. Jesti so pa imeli dovolj is seboj.
* * *
vek vselej zaupati.”
“Kaj se mar zase bojiš?”
“Ne, saj sem pri tebi. Sicer pa —” Cilki so se pričele besede zatikati. Janez jo je prijel za roko.
Več kakor okroglo uro se je zlijal dež. Trda tema je že bila, ko sta se vrnila Minca in Matija. Minci se je čudno zdelo, kako
Janez in Matija se kar nista'da je ogenj pošel na ognjišču.
Pogledala je starejšo sestro, mlado vdovo, rekla pa ni nič.
Janez in Matija sta šele drugo jutro navsezgodaj odšla pro-
mogla odtrgati z Velega polja. Že pod noč je šel Matija še v lovsko kočo, da popravi pokvarjeno okno. Minca ga je spre-
mila. Ulila se je ploha, da se ti domu. Vračala sta se skozi
nista mogla o pravem času vrniti. Janez in Cilka sta ostala sama v stanu. Cilko je skrbelo.
“Nič se ne boj,” jo je miril Janez. “Poznam Matija.”
“Še samemu sebi ne more člo-
Ciprje in Praprotnico in čez Za-jamnike. Čudovito lepo je posvetilo vzhajajoče sonce na jasne vrhove skalnih gora. Matija mu je vriskal v pozdrav, Janez pa je bil nekam zamišljen.
Varcujle ■ = * izkoristite življenje!
Naraščanje vlog hranilnih kontov pri nas bo pripomoglo k stvarem, ki si jih najbolj želite — dom, nov avto, ali morda varnost “toplega gnezda” na stara leta. Karkoli že zasledujete, boste lahko dosegli, če boste od vsake plače vložili primeren znesek k zavarovanemu hranilnemu računu pri nas. Postrežba je točna, hitra in prijazna. Pričnite s primerno vsoto.
VLOGE NAREJENE DO 11. APRILA SE OBRESTUJEJO OD 1. APRILA DALJE
SavinQs-Loan Co*
813 E..185th St. IV 1-7800 £238 ST. ClAIft KE l-aSIO
VAŽNO!
DIREKTORIJ AMER. JUG. 20713 Recher Ave.
VAŽNO!
CENTRA
KE 1-9852
ie na svoji redni seji dne 16. marca 1955 sklenil enoglasno, la se delnice Slovenskega Društvenega Doma na Recher 4ve., zopet prodajajo, in sicer za nedoločen čas. To iz ■azloga, ker je veliko naših delničarjev povpraševalo, kdaj xodo delnice zopet naprodaj.
Vsak Slovenec, Srb ali Hrvat ima sedaj priložnost postati naš delničar!
Vsota je določena za posameznike od $10.00 do $100.00, 5a društva pa od $50.00: do $300.00.
Za direktorij A. J. C.:
ANDREW OGRIN, tajnik.
Naročite si zdaj za velikonočne praznike PRISTNE DOMAČE MESENE KLOBASE ŠUNKE in ŽELODCE
pri
BUOY SPEWS IPMET
19807 Cherokee Ave.	Tel.: KE 1-1021
Dovažamo tudi na dom, kjerkoli v Clevelandu.
Sprejemamo tudi poštna naročila in Vam točno in pošteno- odpošiljamo po pošti naročila.
FRANCE GORŠE
AKADEMSKI KIPAR
Izvršuje vsa figuralna dela za cerkveno opremo, kakor tudi načrte za slikana okna in param ente. — Izvršuje tudi portrete v vsako-vrstruem materialu, kakor vžgani glini, lesu, bakru ali marmorju.
H
,AV M

6630 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
l%š£k.
J?**«
fill
BRAZIS BROS. imajo na zalogi veliko izbiro vseh vrst oblek in. moške oprave, iz polne volne, raznih barv in vzorcev iz raznih trpežnih tkanin kotx DACRON, ORLON, ter MOHAIR itd. — Cene so zelo znižane!
KOT POSEBNOST ZA LJUDI, KI GREDO V STARI KRAJ BRAZIS BROS. nudijo:
SUKNJE in POVRŠNIKI od ...........$^g.88 naprej
BLAGO za OBLEKE, volneno, od ......$5.00 naprej
3
ŠTOF za suknje in površnike po izredno nizkih cenah.
PRIDITE IN SE SAMI PREPRIČAJTE TER IZKORISTITE TO PRILOŽNOST, DA POCENI KUPITE DOBRO IN TRPEŽNO BLAGO, KI BO VAŠIM SVOJCEM V STAREM KRAJU V VESELJE IN TRAJNO KORIST!
15602 WATERLOO ROAD 6905-07 SUPERIOR AVE.
Use Our Lay-a-Way Plan
QUALITY AT, A ■PRICE-EASY TEBMS
STAKICH FURNITURE CO.
JAMES D. STAKICH. Prop.
...	. ___ ■ icone	__J
IVanhoe 1.8288	16305 Waterloo Bead
' STORE HOURS: Monday, Thursday, Friday-9 A.M. to 9 P.M. Tuesday-Saturday S A.M. to 6 P.M. — Wednesday -9 A.M. to 12 Noon
Z letalom v staro domovino
HELEN KELLER PRI CHURCHILLU — Helen Keller (v sredi), znana, pisateljica in vzgojiteljica, ki je slepa, gluha in nema, je nedavno obiskala britanskega ministrskega predsednika Winstona Churchilla. H. Keller je stara 74 let, pa je še vedno podjetna.
Ker je zelo veliko pomanjkanje prostorov na velikih parnikih v maju, juniju in juliju, so se mnogi rojaki že odločili za potovanje po avijonih. Da pa bo tako potovanje bolj prijetno in brezskrbno, bo spremljal AUGUST KOLLANDER dve skupini od Clevelanda preko New Yorka do Pariza. Mr. Kollander, ki je lansko leto spremljal 30 clevelandskih rojakov do Pariza, bo potnikom v pomoč na potovanju in v Parizu. Odpravil bo one, ki bodo nadaljevali pot na jugoslovanskem avijonu iz Pariza do Zagreba, kakor tudi tiste, ki bodo potovali na Simplon Orient Express vlaku do Trsta, Sežane in Ljubljane. Prva skupina potuje na 17. JUNIJA, druga na 1. JULIJA, še je prostora in kdor se želi pridružiti naj ne odlaša z prighaševanjem. Za vsa pojasnila in cene za ta dva izleta, kakor tudi za druga posamezna potovanja se obrnite na:
AUGUST KOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
Cleveland 3. Ohio
HE 1-4148