Gospodarske stvari. Kako se da kolje, stebri itd. ki se v zemljo za- bijajo, v spodnjem delu kolikor mogoče trpežni napraviti ? M. Navadno se spodnji konci stebrov, kolja, telegrafičnih kolov itd. ožgejo ali z katranovcem posmolijo in tako proti gnjiiobi zavarujejo. To je obče znano sredstvo. Gotova obratnba proti gnjilobi se pa vendar le doseže, če se jedno sredstvo brez diugega De rabi. Ako se namreč koli samo ožgejo, z katranovcem pa ne pomažejo, začne ogelj na površini po kapilarnem zakonu zrak in vlago na se potegovati in jo tako z spodaj ležečim lesom v dotiko spravi, kar potem gnjijenje še le bolj in hujše pospeauje kakor če bi se kolje 6isto ne bilo nič ne ožgalo. Ta pogrešek ee dan danes v dejanskem življenju ae prav pogosto nabaja. Ako se pa Ie8 ne ožge in samo z katranovcem posmoli, kar 8e tudi pogosto godi, se katranovec lesa ne prime dosti trdno in se tudi posuaen manj trdno lesa drži kakor pa 6e je les ožgan bil. Treba je tedaj kole itd. do višine, do ktere 8e imajo v zemljo potekniti ali sploh močavi izpostaviti in ge za ped više po vrhu ožgati in jih potem, dokler je ogljena površina še topla, takp dolgo z vrelim katranovcem mazati, dokler ogljeva skorja katraaovca nič več v se ne vsikava, kar je znamenje, da se je katranovca popolnoma že navzela. Lesni jesih, ki se v katranovcu kakor izhlapljivo olje med sušenjem izhlapi, pusti pa za seboj trdo 8molo, ki vse luknjice lesnega oglja izpolni in z tem vred zraku nepredorno in netrohljivo pievleko nareja. Važno je pri tem delu, da se kolje še nekaj više nad onim krajem ožge in z katranovcern posmoli, do kterega se ima v zemljo vtekniti, ali do kterega je moči izpostarljeno. Skušnja kaže namre6, da so ravno ti kraji tisti, na kterib gnjiloba najbolj nadvladuje in škoduje, kar ima svoj vzrok v zračnem vplivu na razmo6eni les. Znano je, da se vinogradako kolje, ki je delj casa v zemiji tičalo, najrajši tam lomi, kjer kol iz zemlje pride. Zato se mora kolje še za ped više, ko pa v zemljo pride, najbolj ožgati in z katranovcem posmoliti. To so imenitne resnice natoraznanske, ki za8lužijo, da se jib kmetovavci skrbno držijo in vinogradsko kolje, kolje za drevesa, rajglje za bmelj, in sploh stebrovje, ki se v zemljo zabija, po njih gnjilobe obvarujejo. Velika koristnost koprive. M. Kopriva je pri nas malopridna in ve6idel zelo nadležna rastlina, kamo li, da bi jo kdo še za koristno imel. Vse drnga6e pa je to v drugih  krajib kakor na primer na Švedskem, kjer kopriva že od pomljivega za izvrstno živinsko klajo velja in kjer jo v velikih množinab pridelujejo. In res se kopriva v živinoreji dobro in komtno obnaša, ker povsodi tudi na naj bolj nerodovitnem prostoru se raste, ker ne potrebuje nobene strežbe in vse vremenake razmere prenesti more. Vrh tega se  aama po sebi zareja iu se more v jednem poletja  po 5—6krat porezati. Tudi raste kopriva raneje  in hitreje ko vse drage klajne rastline. Krave pre koprive prav rade jed6 in opazilo 8e je, da imajo tiste, ki se te rastline po8ebno rede, ve6 mleka ko druge. Mleko pa je pre okusno in izmede se  iz njega tudi prav okusen puter. Brž pokošenih  kopriv ee krave res rade ne lotijo in jih ne jed6  vendar pa, ko nekoliko časa venijo in žgavne  ačetinice ve6 ne pe6ejo, so koprive kravam zaže-  ljena krma. Če se kubane in sesekane koprive kokošji  hrani pridajo, kokoai ve6 jajc nes6. Dajo se z  tako krmo kokoši in gosi prej odebeliti, kakor je  to v Alzaciji navada. Tudi je dobro pri reji mla- dih puranov koprive krmi primešati. In slednjiž se še pre konjski barantači poslužujejo kopriv in jih  koDJski klaji primešavajo. Konji pre dobivajo po  taki krmi bolj gladko in svitlo dlako. Posknšnje  je nasvet vreden.  Stajerskih hranilnic ali »sparkas" imamo  sedaj 45. Ob koncu pretečenega leta bilo je pri  vseh vloženega denarja 68,063.507 fl. Lastno jim premoženje pa znaša 3,312.612 fl. Ta denar jim  stori tako imenovani -reservefond" ali zalogo. V  Gradcu so 3 hranilnice. Prva, ob enern tudi naj sterejša, ker 1. 1825. osnovana, in najbogatejsa, ima namre6 24 milijonov vloženega in 1,314.927 fl. prihranjenega denarja, je .štajerska hranilnica" ali -Steiermarkische Sparkasse". Drugo hranilnico itna mesto, tretjo pa graski okraj. Na slovenskem Stajerskem atejemo 12 hranilnic, ki se po njih starosti tako vrstijo: mariborska (1862), radgon- ska (186?.;, ptujska (1862), celjska (1865), slov. bistriaka (186S), slov. graaka (1869), brežiska (1870), kor iška (1872), št. lenartska v sloveuskih goiicah (1<173), l)iitomerska (1874), kozijanska (1874) iu i ^ačka (1875). Najbolj močna je mariborska z b,791.514 fl. vloženega in 264.713 fl. reaerviiiega denarja. Za njo prva je celjska, ki ima 1,970.290 fl. vlož. in 127.250 fl. reserv. Ostale se pa tako le vrstijo: radgonska 1,115.351 fl. vlož. in 84.145 fl. reserv. ptujska 544.326 vlož. 54.830 reserv., bistriška 232.059 fl. vlož. 10.483 reseiv., brežiška 94.562 fl. vlož. 7159 rea., slov. graška 219.549 vlož. 5949 reserv., št. lenartska 131.541 vlož. 3499 reserv, konjiška 130.106 vlož. 2694 reserv., ljuronierska 38.227 vlož. 1733 reserv., kozijanska 10.065 vlož. 656 reserv. in rogačka 6882 vlož. 79 reseiv. Slovenci tudi v Ivnik in Arvež nosijo svoje denarje v tamošaji hranilnici; prva (1869) ima 466.285 vlož. iu 24.129 reserv. druga pa (1870) 333.533 vlož. in 16.536 reserv. Mariborska jemlje od posojil 6%) ptujska z po6etkom novega leta 7 %• Sejmovi na Štajerskem. 26. jan. Maribor; 30.'jan. nv. Mobor; 1. febr. Jurklošter. J!I\