163. številka. Ljnbljua, v petek 19. julija 1901. XXXIV. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuja dežela toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse admin gtrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga St. 12. .Slovenski Narod" telefon st. 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Deželni zbor kranjski. XIV. seja dne 17. julija t. I. (Konec.) Pri nadaljevanju specialne razprave o proračunu je pri poglavju .občila" govoril zopet posl. Pak i ž. Zavzel se je zopet za postajo v Žiebicu, rekši, da, kdor z zlato roko trka, tistemu se odpre, naj se torej odpre tudi njemu, saj so interesentje potrkali z zlato roko in ponudili prispevkov za to postajo v znesku 2525 K. Apeliral je na gospode »pri zeleni mizi dolenjskih železnic", naj pomorejo ljudstvu, naj zgrade to postajo in podaljšajo železnico do So dražice, češ, saj tako govori zadnjikrat, saj dela svoj politični testament, naj torej store, za kar prosi. Posl. Pfeifer je predlagal, naj vojni erar prispeva k vzdrževanju mosta čez Savo pri Krškem. Poročevalec Hribar je rekel, da želi posl. Pakižu, da bi dosegel postajo, za katero se zavzema, Pakiž je rekel, do govori zadnjikrat v deželnem zboru. Morebiti to ni res, vsaj poročevalec bi želel, da bi mogel Pakiž v prihodnjem zasedanju povedati, da je dosegel žlebiško postajo. Gos p. poslanec Žlebič, pardon, Pakiž se je zadnjic celo kakor Bankov duh prikazal radi te zadeve tudi v finančnem odseku in prosil za Žlebič. Poročevalec je dobro pogodil, ko je tekel, da je ginljivo gledati, s kako vnemo se poganja posl. Pakiž za postajo v Žle biču. Komaj je bil posl. Pakiž v zbornici končal, začel je v hodniku novic — morda stotikrat — obdelavati razne gospode zaradi žlebiške postaje. Obdelaval je gospoda deželnega predsednika, obdelaval predsednika dolenjskih železnic barona Schwegla s tako vnemo, da se mu je morala eksce-lenca takorekoč iz rok iztrgati, obdelaval je upravnega odbornika dolenjskih železnic dra. Tavčarja, sploh vsacega, kdor ima kaj vpliva, in res je te gospoda zelo omehčal, tako da ima veliko upanja, da svoj namen doseže. O razširjenju domobranske vojašnice v Ljubljani J9 poročal posl Kalan, ki je predlagal: I. Stavišče mej sedanjo vojaš nico in klavnico, na katerem se sedaj namerava razširjalna zgradba domobranske vojašnice, in ki je last dežele kranjske, od stopi se mestni občini ljubljanski pod sledečimi pogoji: 1.) da mestna občina ljub Ijanska pridobi na severni strani sedanje domobranske vojašnice ležeče zemljišče I. Perdanovih dedičev in gospe Kubelkove ter jih brez troškov prepusti v last deželi kranjski, toda vojašnica se zgradi na tem svetu samo ped pogojem, da troški ne bodo večji, kakor bi bili v slučaju, ako bi se vojašnica zgradila na svetu ob Gruberjevem kanalu; 2) da se mestna občina ljubljanska zaveže, da znotraj projektovanih stavbnih črt stavišča, ležečega med obstoječo domo bransko vojašnico in Poljansko cesto pridobi ob svojih stroških še druga zemljišča, ako bi to zahtevalo dotično vojaško obla stvo ali pa če bi bilo treba iz kakršnegakoli druzega vzroka; 3) da se mestna občina ljubljanska zaveže, povrniti deželi Kranjski vse večje stroške, ki ji dokazno narastejo vsled spremembe stavišča za razširjalno zgradbo vojašnice; 4.) da se opusti na severni strani se danje vojašnice projektovana cesta tet se na pristojnem mesta izposluje dotično odo brenje. II V 13. seji z dne 1. maja 1900 pod točko 1/3 storjeni deželnozborski sklep se tako prenaredi, da se mestna občina ljubljanska zaveže, po dovršeni razširjalni zgradbi vojašnice za ostalo dobo svoje najemne pogodbe glede pehotne vojašnice plačevati na leto 8000 K prispevka. O teh predlogih se je vnela živahna kontroverza mej posl. Hribarjem, ki je dokazoval, da je ta predlog za mestno občino nesprejemljiv, in mej deželnim glavarjem pl. Dete I o. Proti odsekovemu pred logu > posl. Hribar stavil predlog: Sklep deželnega zbora, ki je bil storjen v XIII. seji dna 1. maja 1900, se premeni tako, da se deželni odbor pooblašča voditi nadalnja pogajanja z mestno občino glede prispevka za raz 4.v jen je domobranske vojašnice in vse za oddajo stavbe potrebno ukreniti, ako se dosežejo .ugodnejši pego ji, kakor so tisti, ki jih je mestni magistrat dne 10. julija naznanil. Pri glasovanju so bili sprejeti vsi predlogi odsekovi. O zadnji točki dnevnega reda, o prošnji trgovske in obrtne zbornice za prispevek za ustanovitev višje trgovske šole v Ljubljani, je poročal posl. Hribar, ki je vsestransko obrazložil važnost tega zavoda in njegov pomen ter orisal v glavnih potezah njegovo uredbo. Predlagal je: Deželni zbor pripoznava, da bi bila ustanovitev višje trgovske šole v Ljubljani koristna; vsled tega se naroča deželnemu odboru, naj glede uredbe take šole in glede stroškov stopi v zvezo s trgovsko in obrtno zbornico ter o tem deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju poroča in stavi primerne predloge, pri čemur pa se mora držati načela, da deželni prispevek ne sme presegati 10000 K na leto. Posl. dr. Schaffer je izjavil, da mora biti ta zavod vsem sinovom dežele kranjske v jednaki meri pristopen, na kar je bil odsekov predlog soglasno sprejet. S tem je bil dnevni red zadnje seje v tem zasedanju in v tej funkcijski dobi končan. Deželni glavar pl. De tel a je dejal, da je v trenotku, ko se deželni zbor raz ide, umestno, ozreti se na minolo šestletno dobo njegovega delovanja. V prvi vrsti je upoštevati, kaj je deželni zbor storil na polju zakonodajstva. Sklenil je 60 zakonov, mej katerimi uo jako dalekosežni, tako stavbni red za Ljubljano, zakon o oprostitvi državne davčne olajšave deležnih poslopij, volilni red za mesto Ijnbljansko, volilni red za deželni zbor, s katerim so se uvedle direktne volitve v kmetskih občinah, zakon o ustanovitvi zaklada za mer lijoracije in javna dela, statut o hiralski ustanovi povodom cesarjeve petdesetletnice, zakon o učiteljskih plačah in pokojninah in več druzih. V kuitarnem oziru se je mnogo storilo. Številke govore najbolje. Tako je potrebščina za šolstvo znašala pred šestimi leti 685 750 K, zdaj pa znaša 949 028 K Če se v šteje še to, kar je žrtvovala dežela za razne druge kulturne zavode, zlasti pa, da se je sklenilo, tekom desetih let naložiti za univerzo vsako leto 50.000 K, potem se mora priznati, da žrtvuje dežela z ozirom na svoje skromne finančne razmere jako veliko za kulturne namene. Dobra tretjina vseh deželnih dohodkov se žrtvuje za šolstvo in za kulturne namen«. Droga važna nalog«, s katero se ja bavil deželni zbor, je deželna knltura. V tem oziru se je silno veliko storilo. Ljudstvo časih še pojma nima, koliko je dežela storila samo z* obnovljenje vinogradov. Dežela je dala 437350 K brezobrestnih posojil. Pri tem ja na obrestih in na obrestih od obresti izgubila okroglo 400 000 K, kar je naravnost ogromna svota in so tisti, ki so dobili posojila, pač lahko jako zadovoljni. Zelo veliko se je storilo za vodovode. Zagotovilo se jih je mnogo in mej teoai nekaj posebno velikih, tako črnomaljski in novomeški. Z ozirom na davčno moč de žrle in z ozirom na število prebivalstva se mora reči, da je kranjska storila toliko, kakor nobena droga dežela. Sploh je deželni zbor vestno izvrševal vsa naloge, ki jih je prevzel. Za ceste se je v minolih letih žrtvovalo 200 000 kron. Kranjske ceste so v tako dobrem steno, kakor ma^okje. Tudi za železnice je dežela veliko storila. Dolenjskim železnicam je iz naslova garancije plačaia 330 619 K in izdala je 40 000 K za glavinske delnice vrhniške železnice. Takisto je dežela mnogo žrtvovala za dobrodelne naprave. . V minoli funkcijski dobi se je izvršila zgradba dež. bolnice v Ljubljani. Ta je veljala 1440000 K. Za blaznico se je izdalo 90000 K, vrh tega pa se je mnogo žrtvovalo za Kranjce, ki so bili oskrbovani v tujih bolnicah. Torej tadi humanitarnih namenov ni dež. zbor zanemarjal. Iz vseh teh podatkov je vidno, da je deželni zbor resno in vstrajno delal. Da je mogel doseči tako lepe uspehe, za to se je zahvaliti temu, da so se obravnave vršile mirno in stvarno. Taki viharji, kakor drugod, se v našem dež. zboru niso primerili. Tu nismo doživeli ne obstrukcije, ne secesije. To je vzrok, da smo mogli toliko koristnega storiti Meni je bil s Um posel zelo olajšan in jaz se zahvaljujem vsem poslancem, brez razlike strank, za dobrohotno potrpežljivost, s katero so me podpirali in za naklonjenost, ki so mi jo izkazovali. K temu uspešnemu delu dež. zbora je mnogo pripomogel tudi ekscelenca gospod deželni predsednik, ki se je z vso vnemo udeleževal ne samo razprav v zbornici, ampak tudi neutrudno sodeloval v odsekih ter bil vplivni posredovalec na ših želj pri osrednji vladi. Mislim, da govorim vsem poslancem iz srca, ako izrazim Nj. ekscelenci najtoplejšo zahvalo dežele (Živahni dobro - klici) Nemški nadaljuje, je rekel dež. glavar, da je letos 40 etnica dež. zbora. Prvi dež. zbor se je sešel 6. aprila 1861 pod predsedstvom barona Codellija; udeležil se ga je ket zastopnik vlade dr. Ullepitsch pl. Krainfels. V svoji seji dne 8. aprila je prvi dež. zbor sklenil adreso, v kateri se je cesarju izrekla zahvala, da je podaril narodom drž. osnovne zakone. (Slovenski). Tudi mi imamo vse vzroke, da ponavljamo ono zahvalo. Cesar nam ni samo ustavo dal, ampak je tudi ščitil z močno roko. Tej zahvali hočemo dati izraza s tem, da zakličemo Nj. Veličanstvu presvetlemu cesarju trikrat Slava in Hoch. Poslanci so se stoje odzvali glavarjevemu pozivu in zaklicali trikrat Slava in Hoch. Dež. predsednik baron Hein (slovenski) se je najprej zahvalil za prijazne be- sede ter mu v imenu cesarske vlade izrekel najtoplejšo zahvalo za trudapolno delovanje in za objektivnost, s katero je vodil obravnave v celi dobi. Minolo funkcijsko dobo visokega deželnega zbora vojvodine kranjske je gospod deželni glavar narisal z živahnimi barvami in neovrgljivimi številkami. Kdor objektivno sodi, mora priznati, d a je bi 1 o de1 o v anje deželnega zbora izredno plodonosno, in da si je zbornica pridobila velike zasluge za blagor domovine, če je v srcu naroda, Čeje v srcu prebivalstva le iskra hvaležnosti, potem morajo tudi volilci to pripoznati. Sprejmite zahvalo cesarske vlade za to delavnost na vseh poljih, toplo zahvalo tudi za dobrohotno prijaznost, katero je vlada našla vsikdar v zbornici. (Nemški) Tej zahvali naj dodam še željo, da bi se tudi v prihodnjih letih v dež. zboru delovalo s tisto objektivnostjo, s tisto modro uvidevnostjo in tako stvarao, kakor doslej. Iz vsega srca Vara kličem: Auf Wiederseben! Na svideDje! (Živahno odobravanje). Posl. Grasselli je rekel, da je parlamentarno življerjje podobno morja, v katerem se časih iskrijo solnčni žarki, drugič pa valovi preplavljajo ladjo, če ni kr-milarja, ki jo srečno pripelje iz vihre. Razprave v deželnem zboru so bile navadno mirne, v spe min pa se nam vsiljuje neprijetno dejstvo, da so tudi tu časih divjali boji in bile viharne seje. Treba je bilo mirne in previdne roke, da je pomirila te viharje. Hvaltžni moramo biti, da smo imeli predsedstvo, kateremu se je posrečilo, držati razprave v pravih mejah. Bodi g. deželnemu glavarju in njegovemu g. namestniku za previdno in prijazno vodstvo izrečena zahvala in jima želim v imenu narodnonaprednih poslancev, da bi jima po trudu mej zasedanjem deželnega zbora dobro del počitek. (Živahno pritrjevanje). Posl baron Schwegel se je v imenu veleposestnikov pridružil zahvali poslanca Gca8sellija in izrekel tudi dež. predsedniku zahvalo, da je pripoznal delovanje deželnega zbora in izrazil željo, naj bi se tudi v prihodnjem zasedanju delalo v tistem duhu kakor doslej. Končno se je posl. Povše v imena svoje stranke pridrnžil zahvali glavarju in njegovemu namestniku, rekši, da se je glavar vedno držal načela „fortiter in re( snaviter in modo". Tako naj bi bilo v dež. zboru vedno. Vsak bodi kot mož Fortiter in re", a vedno Bin modo suaviter", vsi pa jedini v ljubezni do domovine. Ko sta se še dež. glavar pl. Detela in glavarjev namestnik baron Liechtenberg zahvalila za te izraze pripoznanja, je dež. glavar zaključil sejo. * * * Pri poročilu o razpravi zaradi ustanovitve kmetijske Šole na Gorenjskem smo izpustili izvajanja poročevalca viteza Lan-gerja, ker jim ni bilo možno točno slediti. V tej razpravi se je šlo za dve načelni stališči. Jedno je zastopal posl. Lenarčič, čigar izvajanja smo v bistvu že podali, drugo je zastopal posl. vitez Langer. Da spozna občinstvo tudi to stališče in nagibe, ki so vodili dež. zbot, da je sprejel nasveta vit Langerja hočemo v naslednjem podati jedro teh izvajanj. Poročevalec vitez Langer je najprej opozarjal na deželnozborski sklep iz leta 1900., s katerim se je dalo deželnemu odboru povsem pozitivno naročilo v svrho ustanovitve nižje kmetijske Sole v alpskem okrožju Kranjske, ter vzeti v zakup primerno posestvo. Žal, da je dež. cdbor v tem ozira malo storil, in Se to ni imelo uspeha. Dasi se dež. zbor Ze več let bavi s to zadevo in so storjeni izvršilni sklepi, vendar Se ni premagano dež. odbora odlašanje in obotavljanje. Grm je tista senca, ki plaši od ustanovitve nove kmetijske šole. Vedno in vedno čujem nasprotnike gorenjske šole navajati kot glavni argument: „nazaduje nastane nov Grm". K napravi druzega Grma nečem pripomoči. Začetkoma sedemdesetih let je bilo projektirano ustanoviti več nižjih kmetijskih, in sicer specialnih šol. Začelo se je s Slapom. Iz Slapa je nastal Grm, kmetijska šola, ki je stopila čez svoj okvir, ki je večkrat pre menila svoje ime in je danes neka srednja stvar, ki ne spada v nobeno kategorijo, ki pa je absorbirala vse kmetijsko šolstvo v deželi. Kmetijsko naše šolstvo je v Grmu obtičalo. In vendar so za pospeševanje kmetijstva potrebne kmetijske Sole, zakaj te so, ako izpolnjujejo svojo nalogo, iztočišče dobrih skušenj v kmetijstvu, duševno središče kmetijskega napredka. In naše kmetijstvo na Kranjskem, kakor tudi večinoma drugod v Avstriji, je napredka potrebno, kajti zaostalo je deleč za kultiviranim inozemstvom, dasi so pri nas pogoji zanj, kolikor se tičejo zemlje in podnebja, večinoma ugodnejši. Za avstrijsko kmetijstvo se sicer mnogo stori, ali to ni vedno namenu primerno izvršeno. Z direktnimi darili v gotovini, oziroma s popustom davka je, izvzemši slučaj sile in pa premi ranja, prav malo pomagano Pred nekaj leti se je glavna svota zemljiškega davka znižala za dva milijona goldinarjev na leto. To je lepa svota. Toda povejte mi, ali mislite morda, da je vsled zdrobi jenja te svote le jedna sama kmetija v Avstriji zadobila le za jeden goldinar večjo trajno vrednost? Kaj pa bi se bilo z dvema milijonoma lahko storilo, če bi se jih bilo prav porabilo! Ako hoče javna uprava kmetijstvo pospeševati, mora zastaviti tam, kjer se da doseči trajna in kar mogoče ugodna poraba kmetijskih produk cijskih sil, zlasti pri malih in sred njih kmetijah, zakaj to je gospodarska naloga kmetijstva. To se pa sedaj ne da drugače doseči, kakor z industrializiran jem kmetijstva in s tem, da se postavi na kupčijsko podlago. Srečno tisto kmetijstvo, ki se more nasloniti na svojo bogatejšo sestro, na industrijo, ter ima pri njej kaj zaslužka, še srečnejše pa je tisto, ki se samo industrijalizira. Z industrijaliziranjem menim tako uredbo kmetijskih obrtovanj, da ista svojih produktov ne spravljajo v prvotni obliki na trg, ampak v boljši za porabo primernejši obliki. V to pa je treba industrijalnih uredeb- Samo ob sebi se umeje, da zamo-rejo male in srednje kmetije kreniti na to pot samo z združenimi močmi, da se za more to zgoditi le potom zadružništva. Samo zadruge zamorejo biti kmetijsko-industrijalna središča, le v zadrugah se zamore kmetijsko cbrtovanje postaviti na kupčijsko podlago. Potem se razvije intenzivno gospodarjenje, zlasti če bode dobro, primerno urejeno kmetijsko šolstvo za vo diteljico. Kmetijsko šolstvo in zadružništvo sta tista pripomočka, katerima mora država dati sile, da povzdigneta kmetijstvo. Tu so izdatna denarna darila na mestu. In zdaj, gospdda, stopimo v naSe planinsko ozemlje. Kdor vidi sočnato travo planin, bi mislil, da je tod mleka v izobilju. A kako je v resnici? Blejska okolica n. pr. ni v stanu preskrbovati v poletju Bled z mlekom in se mora mleko tja dovažati od drugod. To pove mnogo. Kaj mislite, da tam ni pogojev za produkcijo mleka? Po goji so dani, ali kmetijsko obrtovanje je tam na taki stopnji, da se brez vzgleda in brez pouka ne zna in ne more ganiti Poglejte te lepe pogoje za dobro kmetijstvo! Mlekarstvo, ki bi moralo biti prvo, ki bi se moralo na zadružni podlagi cen tralizirati in v velikih sirarnicah industrijalizirati, je v planinskih naših krajih le po- stranski zaslužek, glavno opravilo kmeta j« vožarenje! Prebivalstvo je k tema prisiljeno, ker ne ve, kako naj se kmetija uredi, da bi meglo ob njej živeti, kako bi moglo več in boljših izdelkov producirati. Višja produkcija zahteva boljše obrtovanje, oboje pa se je naučiti samo v praktično urejenih Šolah. Dajte Gorenjcem tako iolol V IJubUanl, 19. julija. Krvavi dogodki v Stari Srbiji. V onem deln Stare Srbije, ki leži med Črnogoro in Bosno ter Srbijo pa tudi v krajih, ki leže nekoliko južnejSe, je priSlo med turškimi in krščanskimi prebivaloi do krvavih pobojev. Srbi trdijo, da so krivi vsega turSki uradniki. Mntesarif v Prištini, Djemal b*y, je baje naravnost nkazal preganjati kristjane. Več Srbov so BaSibocuki in turški orožniki trpinčili do smrti. Cerkve v okolici Prištine so porušene. Albanci grozd srbskemu konzulu v Prištini in srbskemu metropolita v Prizrendu ter hočejo oba pregnati. Mufti v Prištini je sklical turške veljake ter sklenil v sporazumu z njimi, da je konzula in metropolita izgnati. V Prištino dovajajo Torki cele tolpe zvezanih Srbov iz Kolašina, kjer so bili trije Srbi celo ubiti, več pa jih je bilo ranjenih. Srbski poslanik Gruid je posredoval pri Porti v Carigradu energično, in vlada ga je odpravila z — obljubo, da se začne — preiskava. Dogodki na Kitajskem. Iz Pekina javljajo, da poslaniki očitno priznavajo, da je položaj zopet zelo resen, ker mirovna pogajanja se kar ne morejo dognati. Anglija in Rusija si stojita nasproti ter ni možno doseči med njima soglasja radi načrta, kako naj se izplačuje odškodnina. Vsi poslaniki so bili že spočetka junija gledć tega načrta edini, ko je nakrat odrekla Anglija svoje pritrdilo, češ, da mora ščititi svoje trgovinske interese. Poslaniki neutralnih držav menijo, da bode morala ali Anglija ali Rusija bistveno odnehati, predno se doženo pogajanja. Angleži so svojo posadko v Tientsinu pomnožili. Iz Pekina poročajo nadalje, da zahteva Rusija, naj ji Kitajska odstopi okraj na Sjemipalalinski meji in del Tibeta. Rusija je stavila še druge pogoje, sicer pa zagrozila, da ne ostavi Mandžurije. Miru še ni na Kitajskem. Blizu mesta TČnaj Šanhaiang se je vršil boj s Tunguzi. Vojna v Južni Afriki. Poročilo lista „DaiIy News", da hoče Kitchener veČino pešpolkov poslati v domovino, ako dobi namesto pešcev konjenike, katere bi z drugimi oddelki koncentriral ob železnici v Natal, Durban, Pieters-burg, Johanne8burg in Pretorijo, se prereka in hkratu tudi potrjuje. ,Daily Mail" poroča, da zapusti spočetka jeseni Južno Afriko 70 000 mož, med temi 30 batalijonov milice, vsa gardaa brigada, več baterij, ve liko število y*o anry in ženijskih čet, do-čim bode 50 000 izbranih konjenikov v treh letečih korih operiralo proti trem največjim oddelkom Buro-. Konjenike pa bodo pod pirali tudi pešci. Kitchener npa baje, da bode končal vojno do konca oktobra. Kje pa vzame vojni urad novih 50000 za vojno sposobnih konjenikov, je še odprto vprašanje. Iz Bruslja poročajo, da je Botha sklenil postreliti vse angleške častnike, katere vjame, ako bode Kitchener res začel rabiti najskrajnejša in najbarbaričnejša sredstva proti boreči m se Burom. .Klin s klinom" bo potem geslo Buro v. Zadnje čase so se pojavili Buri blizu Johannesburga in bliza Roodepoorta. Občinski svet ljubljanski. V Ljubljani, 18. julija. Seji je predsedoval župan Hribar. O vero vatel jema zapisnika sta bila imenovana občinska svetnika Plantan in dr. Tavčar. Župan je naznanil, da je bilo pretekli teden pregledovanje topničarske vojašnice. Pokazalo se je, da nobena greznica ni vo-dotesna, in da so temeljni zidovi jako slabi. Župan je zahteval, da mora , Uni jonska stavbna dražba" vse na svoje stroške izvršiti. Unijonska družba je sedaj naznanila, da bo greznice sama popravila in izvršila izoliranje vertikalnih zidov. Mestna občina torej ne bo imela nobene Škode in nobenih stroškov. O računskem sklepa regalačnega zaklada za leto 1900. je poročal obč. svet. dr. Stare. Dohodkov je bilo 71000 K, stroškov za nakup hiS in staviSč je bilo 64000 K. Vrednost vseh iz tega zaklada nakupljenih hiS in staviSč znaša 1,242843 K. V gotovini znaša zaklad 38.000 K. Računski sklep se je odobril. Na mesto umrlega Josipa Križaja je bil po poročilu obč. svet. Plantan a izvoljen okrajnim načelnikom za poljansko predmestje g. okrajni glavar v pokoja Gustav deli Cott. Želji poveljništva pešpolka St 27., da se polože v dveh stanovanjih pehotne vojašnice nova tla iz hrastovih deščic, ker so sedanja tla slaba, se je ugodilo in v ta namen dovolilo 1243 kron. (Porcčevaleo Se-nekovič) O otvoritvi Miklošičeve ceste in naprave kanala od justičnega poslopja do Ljubljanice je poročal obč. svet. dr. S t ar e Vlada hoče prispevati 10 000 K. Sklenilo se je otvoriti takoj Miklošičevo cesto Stroški za cesto nahajajo pokritje v posojilu za cestne namene. Stroški za kanal so prera-čunjeni na 60.000 K NaroČilo se je magistratu zgradbo kanalov takoj razpisati s pogojem, da mora biti glavni kanal v treh mesecih gotov, sicer plača stavbenik vsak dan globe 60 K. Glede odvodnjevalnih kanalov pri Šentjakobski Soli je poročal obč. svet. Žužek. Ti kanali so potrebni, ker se iz podzemskih izvirkov staka voda v kleti. Sklenilo se je napraviti kanal, in je bil dovoljen dotični kredit. Po poročilu istega poročevalca se je za napravo osmih kandelabrov na novem cesar Franc Jožefovem mostu dovolilo 3700 Kron. Delo izvrSi Žabkar. — Dalje se je sklenilo, nabaviti za novi most dve spominski ploči, kar bo veljalo 2800 K, morda pa tudi le 2400 K, ker jeSamassa obljubil, da jih napravi kar mogoče po ceni. — Za nekatere poprave v podturnski graščini se je dovolilo 768 K. Glede uredbe okolice projektovanega novega poslopja za drugo državno gimna zijo je poročevalec predlagal, naj se sklene naznaniti vladi, da se ne opusti projekto-vana cesta mej Mahrovo hišo in novo gim nazijo od Šolskega drevoreda na Vodnikov trg. Obč. svet. dr. Stare se je izrekel zoper ta predlog, ker je ta cesta popolnoma nepotrebna, veljala pa bo veliko denarja. Vlada ne prosi za parcelacijo, obč. svet jo le usiljuie, vsled tega ne bo dobiti nič sveta zastonj. Obč. svet. dr. Tavčar je vprašal, ko liko bo veljala ta zakotna ulica. Stavbni odsek misli, da bo erar svet brezplačno od stopil, da se gre za parcelacijo. Tega vam ne prizna nobena instanca. To cesto bo morala občina na vsak način plačati. Le kadar se nezazidani prostori razdele na staviSča, se gre za parcelacijo, kar v tem slučaju ni. Ako so stroški neprimerno visoki, naj se cesta opusti. Erar hoče napra viti vrt, ki bo gotovo lepši kakor zakotna ulica. Župan je rekel, da naprava ceste ne bo nič veljala, ker se poruši poslopje in se tisto porabi. Vlada je sama nekako priznala, da se svet parcelira, in obč. svet sploh ne prizna, da bi se v takem slučaju moral za javne namene potrebni svet odkupiti. Obč. svet. Velkavrh se je zavzel za odsekov predlog, obč. svet. dr. Požar pa je govoril za opustitev ceste. Obč. svetnik Proseno je izrekel, da tedaj, predno se je most zidal, bi bil tudi on za to cesto, sedaj pa je ta cesta nepotrebna. Poročevalec je zagovarjal svoj predlog, trdeč, da se tu po lastnem vladnem priznanju gre za parcela cijo, in da mora vlada prostor za cesto brezplačno odstopiti. Cesta je potrebna iz prometnih ozirov. Pri glasovanju je bil sprejet predlog dr. Stareta, da se cesta opusti. Na to je obč. svet.dr. Tavčar priporočal resolucijo, s katero se vladi na srce polaga, da gimnazijo priklopi k Mahrovi hiši, in da spredaj napravi vrt. Župan in poročevalec sta priporočala dr. Tavčarjevo resolucijo, želeč, da bi se formulirala kot predlog. Podžupan dr. vitez B1 e i w e i s je predlagal, naj se zahteva, da se napravijo novi načrti in naj se zida v strnenem sistema. Obč. svet. dr. Tavčar je rekel, da ne bi zavzel tako ostrega stališča, saj daje vlada sama sebi stavbeno dovoljenja Zategadelj vzdržuje svojo resolucijo in se izreka zoper podžupanov predlog. Poročevalec Žužek je rekel, da se je že sklenilo opustiti cesto in določiti strneni sistem, da pa se vlada s SemeniSkih ulic ni skoro nič umaknila. Pri glasovanja je bil podžupanov predlog odklonjen in sprejeta resolucija dr. Tavčarja. Poročilo o delovanju ljubljanskega gasilnega droStva v drugem četrtletju 1901. je bilo odobreno. Izključenih Članov nihče ne pogreša, pač pa vlada sedaj v društvu lepa disciplina. (Poročevalec podžupan dr. vitez BIeiweis). Župan je pripomnil, da so izključeni člani vložili pritožbo na dež. vlado, ta pa je pritožbo odbila. Po poročilu istega poročevalca se je delokrog mestne posredovalnice za delo in službe provizorno raztegnil tudi na posredovanje stanovanj za letovišča, in sicer za celo deželo. Obč. svet dr. Tavčar je rekel, da se s tem presega delokrog posredovalnice. Ta je dobrodelen zavod, ne špekulativen. Tu se hoče začeti posredovati za boljše stanove. Za te pa se ne smejo rabiti mestna sredstva. Za delavce smo pripravljeni kaj žrtvovati, za bogatine pa ne. Tem izvajanjem je pritrdil obč. svet Kozak. Župan je pojasnil, da je bil na Dunaju shod zastopnikov vseh posredovalnic. Ta shod je sklenil razširiti posredovanja tudi na stanovanja. Podžupan je rekel, da se bo posredovalnica še v naprej pred vsem bavila s posredovanjem dela, a mimogrede se lahko tudi bavi s posredovanjem stanovanj. Sprejet je bil odsekov predlog. Za nakup sveta II'je Predoviča na Poljanski in Mesarski cesti se je dovolilo 2000 kron. Če Predovič ponudbe ne sprejme, naj se svet eksproprijira. (PoroČ. dr. Stare. Obč. svet. dr Kušar je poročal o ponudbi mestne hranilnice glede nakupa nekoč Vilharjevega sveta na voglu Frančiškanskih ulic Sklenilo se je prodati svet mestni hranilnici za 18428 K. Ostale točke dnevnega reda so se rešile v tajni seji. Dnevne vesti. V Ljubljani, 19 julija. — Osebne vesti. Deželni predsednik baron H e i n je šel za nekaj tednov na dopust, in sicer na Koroško. — iz Št. Vida nad Ljubljeno se nam piše: Kakor znano, je Št. Vid jedna naj-klerikalnejših vasij, zato pa najdemo le redko sejane ljudi, s katerimi bi si upali cdkrito besedo govoriti, pa bodi to v privatni hiši ali v gostilni s priprostim kmetom mizarjem ali gostilničarjem. Od neg do glave je domalega vse klerikalno, zato pa tudi od nog do glave vse hinavsko, zavistno, sploh obdarjeno z jednakimi pridevniki. Jedino pri Kraljici čita se v gostilniških prostorih .Slovenski Narod", zato pa je tudi ta hiša od tukajšnje duhovščine prokleta. Pa naj bi jo duhovščina že preklinjala, kolikor jej ljubo in drago, to pa bi s stališča katoliške vere lahko opustila, da neukemu ali neinformiranemu ljudstvu ne obeša smešnosti, kakoršna se je čula včeraj iz ust neke gospodične, idoče mimo restavracije: »Der Herr hat gesagt, wir diirfen nicht hinein gehen, da sind nicht katholisebe Leute". Restavrater nikakor ne joka za klerikalnimi gosti, saj so skrajno redki v Št. Vidu, gotovo pa mu ne more biti všeč, ako ga katoliška duhovščina na tako podel način obira pri ljudstvu, naša katoliška duhovščina, koje vodilna ideja po Kri8tovem reku bi morala biti: Ljubi svojega bližnjega. Kar se pač tiče vere v edino pravega Boga — pa naj se potrudi duhovščina direktno s spreobrnjenjem, morebiti bi še duhovščina pri tej priliki kaj profitirala. — Ljudsko Štetje v Gradcu. Sedaj se je razglasil uspeh zadnjega ljudskega Štetja v Gradcu. Mesto ima 138 080 prebivalcev. Mej temi so našteli 742, čitaj: sedemstodvainštirideset Slovencev. V Gradcu kjer je najmanj 15.000 Slovenoev, kjer v gotovih lokalih niti nemške besede ne slišiS, v Gradcu, kjer sta dve tretjini vseh poslov slovenske narodnosti, so našteli 842 Slovencev. Toliko jih je skoro v vsaki ulici. Že za časa ljudskega Štetja smo opozarjali, kako nasilno se je postopalo, izid ljudskega štetja pa priča, da se je tako nesramno goljufalo, da si kaj tacega niti misliti ni bilo mogoče. — Koncert hrvaških in slovenskih abiturijentov in abiturijentinj. Že nekaj let sem napravljajo abiturijenti in abituri-jentinje tukajšnjega učiteljišča po dovršenih Študijah koncerte in veselice v prid učiteljskemu konviktu in družbi sv. Cirila in Metoda. Na pragu nove življenske epohe stoječ, čutijo ti mladi ljudje potrebo Se enkrat se sestati in v pesmih duška dati svojim navdušenim čutilom. Letos so se slovenskim abiturijentom pridružili tudi tovariši in tovarišice iz Zagreba. V sredo zvečer — kakor smo že na kratko poročali — so se zbrali v veliki dvorani »Narodnega doma" in pod vodstvom g. Be-niška napravili došlim poslušalcem prav lep večer. Ž ali bog, da je bil koncert jako slabo obiskan; pogrešalo se je mnogo, mnogo ljudi, katerih nekaka moralična dolžnost bi bila prisostvovati koncertu in s tem krepiti navdušenje v življenje sto-pajcč:h mladenčev in mladenk. Pač pa smo videli g. deželnega predsednika, ba rona Heina, vladnega svetnika Kaltenegerja, deželnega nadzornika Hubada, ravnatelja Senekoviča, več gg. profesorjev itd. Program se je začel s prologom, katerega je sestavil in govoril g. Zmagoslav Jamšek. Đeklamator je govoril prolog navdušeno in 3 pravim temperamentom; da ni ostal brez vtiska, je kazal aplavz, katerega so vzbudile lepoglasne besede. Takoj po pre logu so zapele pevke in pevoi cesarsko himno, katero je občinstvo stoje poslušalo. Prav ugajalo nam je, da so naslednje tri točke programa sledile druga za drugo brez dolgočasnih pavz. Zapele so se tri pesmi za mešan zbor: Nedvedova: »Oblakom8, Mendelssohnvo »Slovo od gozda" in Padovacova »Vse mine". Ob teh deloma precej težkih skladbah je zbor pokazal, da ima spretne in dobro izurjene pevke in pevce, kateri gotovo niso bili prvikrat na odru. Preverjeni smo, da bedo vedno uneti za glasbo, ter da bodo gotovo vedno raz širjali to srca blažečo umetnost med narodom. Tudi naslednje tri točke, katere je proizvajal g- učitelj Vrabl, vršile so se naglo druga za drugo. Ta znani, izborni pevec je zapel Schnbertovo »Vera in pomlad", Procbazkovo »Kaj bi te vprašal" in Pahorjevo nEa starček je živel". Schubertova skladba je gotovo prav krasna; to pove nam že skladateljevo ime; tudi Procba^kcva pesem je lepa in je napravila lep utisk; toda obe te dve ja prekosila naša narodna »En starček je živel". G. Vrabl je v sredo dokaza), da sodijo tudi naše priproste narodne pesmi v koncertno dvorano, in da zamorejo ram prav uspešno tekmovati z domačimi in tujimi umetnimi pesmami. Seveda se mora pesem tako peti, kakor jo je pel g. 7rabl, tako čustveno, s tako izbornim pred-našanjem, kakoršnjega ima ta pevec. »Ea starček je živel" je povzročil ploskanje, katero ni prej ponehalo, dokler se ni pesem ponovila. K sklepu se je pel »Venec Vodnikovih pesmi". Ta znana skladba napravi vedno efekt, tudi ta večer je občinstvo z až\tkom sledilo vsem točkam, iz katerih ststoji. Skladba ni lahka in treba je izur lenega zbora, da jo proizvaja. Ta večer se je abiturijentom in abiturijentinjam prav dobro posrečila, vse je šlo gladko, tudi najtežje točke. Prav vrlo je pel kvartet, kateri je še posebej pokazal, kako vrle pevske meči se dobe med učiteljiščniki. Po končanem vsporedu se je razvil živahen ples, pri katerem so se odlikovale zlasti gdčne. abiturijentinje, mej katerimi je bilo dokaj lepih in izvrstnih plesalk. Prvo četvorko je plesalo 34 parov pod vodstvom g. Kende. Dvorana je bila okrašena z zelenjem, na odru pa je bil med dekoracijami postavljen cesarjev doprsni kip. Veselica se je izvršila torej prav častno ter gre prirediteljem vse priznanje. — Letni izpiti ».Glasbene Matice'1. Dodatno k poročilu o nastopu učenk in učencev višjih razredov nam je še poročati o javnih izpitih nižjih razredov, ki so se vršili tri dni pred veliko javno produkcijo. Tudi ti izpiti, ki so bili v dvorani »Glasbene Matice", so bili zanimivi v marsikaterem oziru in so pokazali, da se od prvih početkov naprej goji v »Glasbeni Matici" prav resno glasba v različnih strokah: Splošna muzikalna teorija, pouk o harmoniji in kontrapunktu, glasovir, violina in solopetje. V vseh razredih so pokazali vsi učenci, od prvencev začenši naorej svojemu letniku primerno znanje, razumevanje glasbe in v daljnih razredih vedno rastoče lepo napredovanje, kar je dokaz temeljitega poučevanja V spodbudo, da se potrudijo skoro doseči svoje ie do višje ali najvišje stopinje dovršenosti dospele tovarišice in tovariše, ki so tako častno nastopali pri javni produkoiji, naj omenimo iz velike množice učencev nižjih in srednjih razredov, nekatere, ki so pokazali posebno nadarjenost in opravičujejo do najlepBih nad. Ti so iz klavirske Bole: Beveo, Brunet, Hannš, Kožlin, Meden, Pod-krajSek, Soos, Stritof, Šušteršič, Trošt, Vidmar, Zupan, Železnikar; iz vijolinske Sole: Božič, Dežela, Gerbid, Karlin, Kovač, Sturm, Tome. Izmej učenk prvih razredov solopetja so se odlikovale z lepimi glasovi in nežnim prednašanjem gdč. Šinzl (pesni Schumanova in Nedvedova), g. Knifio (arija iz Haadlo-vega Rinaldo), g. Završan, ki je 8 polnim, lepim glasom zapel Vilharjev »Kam?" in R Sa vinovo »Poslednje pismo". Glasno odobravanje je vzbujala tudi gdč. Veršeceva, ki je pela arijo iz »čarostrelca" in arijo paža iz »Figarove svatbe" prav ljubko. Pouka v harmoniji v I. letniku se je udeležilo 6 učenk in učencev; v II. letniku (harmonije in kontrapunkta) 5 učencev, ki so vsi pokazali, da popolnoma pojmijo in obvladujejo učno tvarino, pouk o akordih, modulacijo in točno izvajanje vaj v general basu. Tako so tudi pri teh izpitih bili uspehi skoz in skoz povoljni, in smo si šteli v prijetno dolžnost, da smo jih orne nili, ker le tako je podoba o blagodejnem delovanju naše vrle .Glasbene Matice" popolna. — Cesarja Frsnoa Jožefa I. mestna višja dekliška šola je sklenila dne 13. julija šolsko leto s primerno slavnostjo. Po običajni zahvalni službi so se zbrale go-jenke ob navzočnosti učiteljskega osobja in mnogih roditeljev v ozaljšani Šolski dvorani. Po daljšem nagovoru, v katerem je zlasti odhajajoče tretjeletnioe ispodbujal k zvestobi do Boga, vladarja in svojega naroda, je razdelil ravnatelj gojenkam Šolska izpričevala. V lepih besedah se je potem poslovila v imenu svojih koleginj od priljubljenega zavoda gdčna Vera Verše cova. Zahvalila je najprej vse one činitelje, ki so pripomogli ta prepotrebni zavod ustanoviti, na katerem so se toliko lepega in koristnega za življenje naučile; imenoma : g. Gorupa, g. župana Iv. Hribarja, kuraterij, zlasti pa ravnatelja in učiteljstvo za večletni pouk, potem pa izpodbujala svoje koleginje, da ostanejo zveste naukom in načelom, ki so se jih navzele na tej šoli, ravno tako zveste in udane pa še nadalje zavodu, ki ga morajo sedaj zapustiti. Ginjene so se potem poslovile tretje-letnice od svojega takorekoč drugega do ma. — Zavod, ki se od leta do leta lepše razvija, je Štel koncem tega šolskega leta 85 gojenk v treh letnikih Prejelo je 27 gojenk prvi red z odliko, 54 prvi red, 3 gojenke drugi red, dočim je ostala jedna gojenka zaradi bolezni neizprašana. Gosp. Josipa Gorupa štipendije je uživalo 13 gojenk. Zavod je oskrbljen s šolsko knjižnico in drugimi potrebnimi učnimi pripomočki, ki so se tudi v preteklem šolskem letu znatno pomnožili. Poučevalo je na zavodu z ravnateljem vred 14 profesorjev, učiteljev in učiteljic. Ob vseh dinastično - patriotič-nih praznikih se je udeleževala šola skupne službe božje; takisto se je tudi začelo šolsko leto in končalo vsako poletje 8 skupno sv. mašo. Trikrat so šle gojenke skupno k izpovedi in sv. obhajilu. — Za prihodnje šolsko leto se bode vpisovalo dne 16. in 17. septembra od 9. do 12 ure dopoldne v ravnateljevi pisarni (Gosposke ulice št. 8) Sprejemajo se pa v I. letnik deklice, ki dopolnijo vsaj do konca t. 1. 14*. leto in so dovršile 8. razred kake ljudske ali 3. razred meščanske Sole, ali Če dokažejo — ako Se nimajo toliko Sol — dovoljno znanje slovenskega in nemškega jezika in računstva v posebnem sprejemnem izpitu. Vsa natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo cesarja Franca Jožefa L mestne višje dekliSke Sole, med počitnicami do 15. septembra le pismeno. — Poljudna predavanja. Priobčilo o poljudnih predavanjih v Številki z dne 15. t. m. popolniti je v toliko, da se je iz tehniške vede privzel tudi pouk o elektriki kot predmet predavanj, to pa zato, ker je z ozirom na elektriSke naprave v Ljubljani važno, da širše občinstvo spozna vsaj osnovne nauke iz te stroke. — Slovensko akademično ferijalno druStvo „Sava" ima v soboto dne 27. julija t. L svoj I. izredni občni zbor. Lokal: Aoerjeva gostilna Wolfove ulice. Začetek ob 8. uri Na dnevnem redu je važno vitalno vprašanje, zato poživlja odbor vse brate Savane, da se gotovo in polnoStevilno udeleže tega občnega zbora. — Sestanek trgovskih pomočnikov. V društvenih prostorih slovenskega trgovskega društva »Merkur" se vrši danes redni sestanek členov, h kateremu se vabijo vai trgovski pomočniki. — Koncert ,.pri Franoelju". Na vrtu dobroznane gostilne Fr. Oblaka, p. d. »pri Franoelju" na Tržaški cesti, bo v nedeljo koncert, pri katerem sodelujejo tamburaši viSkoglinSke Čitalnice. — K slsvnosti prostovoljnega gasilnega društva v škofjiloki dna 4. avg. t. 1. oglasilo je do sedaj že nekaj bratskih društev svojo udeležbo. Ona društva, ka tera se nameravajo udeležiti sla vnos ti, in katera se do sedaj še niso zglasila, naj blagovolijo vsaj do 25. t. m. poročati odboru število čestitih udeležencev, da mu bode moči pravočasno potrebno ukreniti glede skupnega obeda, oziroma banketa in splch vsestransko zadovoljiti čestite udeležence. — II. bistriške-trnovska čitalnioa priredi na korist Šolske mladine dne 21. julija 1901 v prostorih hotela »Ilirija" koncert z jako raznovrstnim vsporedom. Glasbene točke izvaja postojnski salonski orkester. Začetek točno ob polu 7. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 krono, za družino 2 kroni. — Letno poročilo II. mestne pet-razredne deške ljudske šole, obrtne pri pravljalnice in Šolske delarne v Ljubljani na koncu Šolskega leta 1900/1901. Učiteljskega osobja je bilo tekom leta 12. Iz statističnega pregleda se vidi: Učencev je bilo koncem leta 638, vsi rimokatališke vere, 634 jih je bilo slovenskih, 1 nemškega, 3 pa drugih jezikov. V Ljubljani jih stanuje 615, zunaj Ljubljane pa 23 Za viSji razred sposobnih je 494, nesposobnih pa 138, tako da je 216% nesposobnih. Celo ukovino je plačalo 23, polovico 17 učencev, 598 pa ni plačalo nebene ukovine. V poštno hranilnico je vložilo 144 dečkov 2037 kron. Za vstop v srednje šole sta se oglasila 102. Knjiž niča za Šolsko mladino je štela koncem leta 1207 knjig, učiteljska pa 382 knjig. — Šola je imela 2 prva, 2 druga, 3 tretje, 3 četrte in 1 peti razred, skupaj 11 razredov. — Meščanska godba priredi jutri s o-bo to zvečer na vrtu Hafnerjeve pi varne koncert za člane, ki so vstopnine prosti. Nečlani plačajo 2 0 k r. vstopnine. Včerajšnji koncert, pri katerem je godba svirala na godala, je bil pra/ dobro obiskan in je bilo občinstvo z izvajanjem zanimivega vsporeda jako zadovoljno. — Konj splašil. Poseatnica M D. z Iga pripeljala je danes dopoludne čez Marijin trg prazen tovoren voz. Najedenkrat se utrga verižica, s katero je konj na oje pripet, voz se opoteče, konj se splaši in zdirja po sv. Petra cesti. Žena je držala konja za vajeti in tekla nekaj časa s konjem, potem pa je padla in sta jej šli zadnji kolesi čez nogo. Konj se je sam ustavil. — V samih spodnjih hlačah je letal ponoči po mestu pekovski vajenec I. F. Ušel je iz pekarne, ker sta ga mojster in pomočnik baje pretepala. — Nezgoda. Ivan Jeran, trgovski učenec, stanujoč v Kolizeju, izposodil si je včeraj popoludne pri G. Speilu kolo in se je hotel odpeljati iz mesta. Na Franca Josipa cesti odpade najedenkrat bicikelnu sprednje kolo in on pade na hodnik. Poškodoval se je na obrazu znatno. Prepeljali so ga v deželno bolnico. — Cirkus Zavatta, to je oddelek tega ljudskega cirkusa, prične jutri soboto svoje predstave v Later mano vem drevoredu. Več je razvidno iz lepakov. * Ljubavne tragedija učiteljice. V pondeljek zvečer ob 10. uri se je ustrelila v Berislavičevi ulici v Zagrebu na cesti pred hišo štev. 14 učiteljica iz Varaždina, Slava Srkulj. Mlado, lepo in simpatično dekle je imelo že več let ljubavno razmerje s pisateljem in urednikom klerikalne »Hrvatske", dr. Tresid Pavičidem, sedaj pa jo je hotel ljubimec ostaviti, oziroma se ni hotel poročiti ž njo, dasi je bil dolžan to storiti, ker je bila učiteljica v blagoslovljenem stanu. Podtikal jej je, da ima poleg njega ljubavno razmerje tudi z nekim visokim uradnikom ter jej radi tega uprizarjal večkrat neprijetne scene, a to baje le radi tega, da bi jo tem lažje ostavil. Gospića S je bila baje precej premožna, imela je hišo, in je prejšnje čase tudi izdatno podpirala svojega ljubimca, kateri jej je že davno obljubil, da jo poroči. Ker tega ni hotel storiti, in se je tudi sicer Čudno reservirano vedel proti njej, mu je grozila, da si konča življenje, a on se ni zmenil za to. V pondeljek zvečer je bil Tresid Be pri gdč. Srkulj ter se z njo razprl Nato je tekla učiteljica na ulico, Tresid pa je Šel v svojo gostilno. Kmalu nato pa se je učiteljica ustrelila. Dr. Tresid* so zaprli. — Hrvatski listi so pisali, da je bil Tresid zaprt radi tega, ker je nepoštenim načinom izvabil iz pokojnice več denarja ter jo nagovarjal, naj zatare plod svoje ljubezni. Pokojnica je v svoji oporoki naroČila dr. Franku, naj po pismih dr. Tresid • razkrije pravi značaj Tresida. Zdravniška preiskava telesa pokojnice pa je dognala, da ni bila nikdar noseča in da je bila docela zdrava, dasiravno je Tres'd trdil, da je dobil pri svoji ljubici neko bolezen. Pogreb učiteljice Srkuljeve je bil sijajen. Vdeležilo se ga je zlasti ogromno žensk. Na grobu je govorila neka učiteljica ter proklela Tresida, obžaluje, da igra tak človek med Hrvati veliko vlogo. Včeraj popoldne ob 1. so Tresida izpustili iz zapora. Uredništvo »Hrvatske" je prevzel baje" dr. Harambašid * Tolstoj bolan. Slavnemu ruskemu pisatelju pojemajo moči vsled večletnega želodčnega katarja. Zlasti krč ga jako muči. V Jasni Poljani je dan na dan mnogo Tolstojevih prijateljev, kateri prihajajo na obisk k bolnemu pisatelju. * Maksim Oorkij. Kakor poročajo iz Peterburga, je Maksim Gor kij že skoro ozdravel. Sedaj piše neko dramo, katera bo kmalu končana. Konca njegove novele »Tri", katere glavni del je izšel v listu „Žizn", ne sme omenjeni list natisniti, ker ga je cenzura za vedno prepovedala. Gorkij hoče pri občiti ta konec v kakem provincialnem časopisu. * Z zdravili zastrupil. Na Dunaju v bolnišnici cesarice Elizabete je umrl nedavno vsled zastrupljanja jurist J. Očkerl. Bolel ga je že dalje časa vrat, zato je grgral znani Calium chloricum, ki se splošno uporablja proti vratobolu. Mesto da bi pljunil Očkerl strupena zdravilo ven, ga je večkrat povžil in se je vsled tega zastrupil. — Tudi slavni igralec Mitterwurzer se je na ta način zastrupil * Umor in samomor. Iz Budimpešte javljajo, da je obiskal nedavno od svoje žene ločeni Josip Hakspacher svojo soprogo, katera je bila blagajničarka v neki prodajalni. Hakspacher je prosil Ženo, naj se vrne k njemu, a ker ga ni hotela uslišati, je ustrelil dvakrat v vanjo, da je takoj mrtva obležala. Potem je ustrelil ša vase, a se je le neznatno ranil. Redarstvo je moralo morilca takorekoč iztrgati iz ruk razjarjenega ljudstva, katero ga je hotelo na mestu Iinčati. * Odvetnik umoril deklico. V Rimu je živel odvetnik Alfano že dve leti z lepim, mladim dekletom, katerega je nad vse ljubil. Dekletu pa ni bilo toliko zanj; nekega dne se je odločilo, da ostavi svojega lju bimca. Ubežala je res, a odvetnik jo je do-tekel na cesti ter jo ustrelil. Potem se je dal brez vsacega ugovora zapreti. Književnost. — Popotnik". Pedagoški in znanstven list ima v št. 7. tole vsebino: Karol Kvader: Tolstega moralna filozofija in krščanstvo. Zaščitnikom Levčevega pravopisa v prevdarek. Fr. Svetič: Preosnova srednjih šol na Francoskem. Iv. Šega: Pedagoški utrinki. Književno poročilo. Raz gled. Listek — Pedagoški paberki. — ..Sokolstvu Zlita Praha". Pod tem naslovom izide v znanem Ottovem založništvu spomenica o četrtem vse-sokolskem shodu, ki se je vršil v zadnjih dneh junija letošnjega leta v Pragi. Razen besedila bode obsegala knjiga 77 ilustracij, kažočih vse znamenitejše trenotke slavno-sti. Knjiga bode lep spomenik onih veličastnih pretresljivih prizorov, ki gotovo nikomur, ki jim je bil priča, ne izginejo nikdar iz spomina. Priporočamo knjigo vsem slovenskim krogom, zlasti pa slo ven skim udeležencem 4 vsesokolskega shoda. Naroča se pri L. Schvventnerju v Ljubljani po 1 K odnosno s poštnino vred po 1 K 10 h. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 19. jnlija Uradna „Wiener Zeitung" naznanja danes razpust dež. zbora kranjskega in dež. zbora gališkega. Dunaj 19. julija. Ministrski predsednik Korber se je danes odpeljal na cesarski dvor v Ischl. Tekom prihodnjih dni pride tja tudi ogrski ministrski predsednik Sz611. Ta potovanja so v zvezi s pogajanji zaradi carinskega tarifa. Koncem tega meseca se snidejo delegatje obeh vlad na posvetovanja v tej zadevi. Dunaj 19. julija. „Vaterland" trdi, da je popolnoma zagotovljeno, da se proglasi Bolgarska za kraljestvo. Berolin 19. julija. Listi trde, d a bo ruski car predlagal revizijo berolinske pogodbe. Ta naj se izvrši na posebnem kongresu, ki bo zboroval v Hagu ali v Petrogradu. Stvar obuja velikansko senzacijo. Rim 19. julija. Tukajšnje časopisje poroča, da se je kralj Viktor Emanuel obrnil do avstrijskega cesarja, naj ga obišče v Rimu in naj s tem vrne obisk, ki mu ga je napravil kralj Umberto. Cesar je neki odgovoril, da bi obisk rad vrnil, da pa ne more priti v Rim, pač pa je pripravljen, priti v Benetke ali v Milan. Iz tega se izvaja sklep, da je obnovitev trozveze nemogoča. London 19. julija. Kitchener javlja, da je v zasačeni prtljagi prezidenta Stejna našel pismo transvaalskega drž. tajnika Reitza, v katerem ta poroča o posvetovanju transvalske vlade z generalom Botbo ter pravi, da Buri odlagajo orožje, da ni upati na intervencijo iz Evrope, in da transvaalska vlada razpada. Zavarovalne vesti. vzajemni zavod za zavarovanje življenja na Dunaji I., "Vfipplingerstrasse .«št. 30. V II. Četrtletju 1901 je bilo vloženih 1740 zavarovalnih ponudb z zavarovalno svoto okroglo K 4,221.000—, izmej katerih je bilo izdanih 16 5 polic za zavarovalno svoto K 3,570.000"—. Od začetka leta bilo je 3625 zavarovalnih ponudb z glavnico K 9,072.C00 v pretres vzeto. Polic bilo je od 1. januvarja t. 1. čez 7,394000 oddanih, V II četrtletju zapadle zavarovalne premije in pristojbine, kakor tudi obresti od glavnice so ^naSale okroglo K 1,152000—, zapadla izplačila K 582.000-—. V I. tečaju 1.1. bilo je na premijah, pristoj-bin8kih in obrestnih dohodkih K 2,319.000—, na zapadlih izplačilih K 1,262.000 — zabeleženo. Od početka zavoda se je uplačalo K 47,271.000-—. Daljša pojasnila, poročila računov in prospekte daje brezplačno (1516) glavni zastop za Kranjsko v Ljubljani, Marije Terezije cesta, Kolizej. Proti zofcobohi in gnjilobi zob izborno deluje antiseptična Melnsina ustna in zobna voda ntrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabUnim navodom 50 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po poBti razpošilja se vsak dan dvakrat. Jedina »fflo^a (28—29) dež. lekarna M. Leustek, Ljubljana tiesljeva cesta Štev. 1, zraven mesarskega mostu. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 308-8 m. Srednji eraOril tlak 736-0 mm. C as opazovanja Stanje barometra v mm. S.P-s5 1? Vetrovi Nebo fflJ F' 18 9. zvečer 7381 109 bLsvzhod jasno 6 19 7. sjufcraj 738 7 151 si. jvzhod jasno o - 2. popol. 737 0 26 8 sr. jvzhod jasno o Srednja včerajšnja temperatura 20 3", nor-male: 19-8°. Dunajska borza dne 19. julija 1900. Skupni državni dolg v notah .... 8910 Skupni državni dolg v srebru .... 9905 Avstrijska zlata renta....... 11835 'Ivstrijska kronska renta 4°/0 .... 95'65 Ogrska zlata renta 4°/0....... 118 40 Ogrska kronska rente 4s/0 ..... 93 05 \vstro-ogrske bančne delnice .... 1640 — kreditne delnice......... 636 — London viste.......... 239 571/, tfemfiki državni bankovci za 100 mark. 117'421/, 30 mark ............ 23 47 40 frankov........... 19 02 Italijanski bankovci........ 9080 O. kr. cekini........... 11 "30 „Slovenski Narod" se prodaja v posameznih izvodih po 10 h v sledečih trafikah v Ljubljani: L. Blaznik, Stari trg št. 12. M. Blaž, Dunajska cesta št. 14. H. Dolenc, južni kolodvor. A. Gruden, Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja. A. Kališ, Jurčičev trg št. 3. A. Kane, sv. Petra cesta št. 14. J. Kušar, sv. Petra cesta št. 52. A. Kustrin, Breg št. 6. J. Maček, Mestni trg št. 5. A. Svatek, Mestni trg št. 25. J. Sušnik, Rimska cesta št. 18. F. Šešark, Šelenburgove ulice št. 1. K. Urbas, Cesarja Jožefa trg (Mahrova hiša). Bled: O. Fischer, knjigarna. Št. Peter na Krasu: A. Novak, na kolodvoru juž. železnice. Učenec se vsprejme v trgovino z raznovrstnim blagom, raznn manufakturnega blaga. (1496-3) Ferd. Hlebš v Kranju. !!Redka prilika!! 300 komadov za gld. 165. 1 elegantna ura s triletnim jamstvom in z lepo verižico, 1 čudovito lep nastavek za smodko z jantarjem, 1 krasna kravatna igla s simili-briljantom, 1 jako eleganten prstan z imit. biserom za gospode ali dame, 1 krasna garnitura, obstoječa iz manšetnih, zavratniSkih in naprsaih gumbov, 1 krasen žepni tintnik, obstoječ i. uri 55 ra zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Solnograd*, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlov:h varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, St»yra, Pariza, Geneve, Curiba, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezera, Lend-Gaste^a, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Poiitabla. — Ob 4. uri 38 m popolndne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Franzeasfeate, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 38 m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. uri 51 m zvečer o&obni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Proga ia Sovega mesta ln Koiavja. Osobni vlaki: Ob 8. ari in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob li. uri 3^ m popoludue iz Straže Toplic Novega m esta, Kočevja in ob 8. uri 48 m zvečer, istotako. Odhod iz ljubljaše drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki : Ob ?. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludue, ob S, uri 50 m in ob 10 uri 25 in zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJn blje.no drž. kol. Is KamniJza. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 rn sjntraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. ari 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer., poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. ;1393) Št. 25.130. (1536; Vsled sklepa občinskega sveta deželoega stolnega mesta Ljubljane z dne 18 julija t, 1. razpiseje podpisani m-stni magistrat javno pismeno ponudbeno razpravo za zgradbo novih betonskih kanalov od c. kr. justič-nega poslopja do Ljubljanice na dan 30. julija 1901 ob desetih dopoludne. Načrti, proračuni, pogoji in dragi pripomočki razgrnjeni so v pisarni mestnega stavbnega nrada ob navadnih nradnih urah vsakemu na vpogled. Ponudbe, v katerih so posamezne cene, kakor tudi preračunjeni zneski s števil kami in besedami navesti, vložiti je v določenem času zapečatene in s 5°/0nim vadijem, ki ga ie določiti na podlagi proračnn;emh svot, opremljene pri mestnem stavbnem uradu. Na ponudbe, katere ne bodo povsem razpisnim pogojem ustrezale, in na tako, katere se bodo pogojno gasile ali se prekasno vložć, se ne bode oziralo. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne" 18. julija 1901. W m& Naznanjam, da sem prevzel od .Narodne Tiskarne* v Ljubljani v izkijuf-no ■ ■ A razprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike in posamezne šte- A JST vilke „Ljubljanskega Zvonar1 in vse one knjige, katere so izšle v V založbi „N£rodne Tiskarne". — Te knjige so: "a? Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I. do XI, broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld. „Ljubljanski Zvon", letniki II., III., V., VI., broširan a 3 gld., vezan v Bonačeve platnice a 4 gld. 20 kr.; - letniki VIL in VIII, broširan a 4 gld., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr.; — letniki od IX. do XVIII., broširan a 4 gld. 60 kr., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr. Posamezne številke „Ljubljanskoga Zvona ' po 40 kr. Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld. Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr. Zarnlkovl zbrani spisi. I. zvezek, broširan a 50 kr. Dr. Nevesekdo: ,.400O '. Povest, broš. a 50 kr. A. Afikerc: Izlet v Carigrad, broš. a 20 kr. Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, H:imo ! Turgenjev: Otoi in sinovi. Roman, broširan a 50 kr. — Štiri novele, broš. a '20 kr. Bene5-Tfebizsky: Blodno duže. Roman, broširan i 70 kr. Lef ebvre: Pariz v Ameriki, broširan a 50 kr. Stat u o m i n : s urnbra: Časnikarstvo in na Si Časniki, broširano a 40 kr. Tolstoj: Dva romana, broširana a 70 kr. Jelinek: Ukrajinske dume, Povest, broširana a 15 kr. H -•. 1 e v y: Dnevnik, broširan a 15 kr. — Razne pripovedke, broširane a 40 kr. — Dve povesti, broš. a 25 kr. Theuriet: Undina. Povest, broš. a 20 kr. A. Trstenjak: Slovensko gledališče, broširan izvod a 1 gld. Jurčič: Listki, broš. a 15 kr. — Gregorčičevim kritikom, broš. a 30 kr. Avstrijski patrijot: (TParteiwesen der Slaven", broširano a 50 kr. Pregovori, prilike In reki. Prej 50 kr.k sedaj tO kr. Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. "J*fl - Sch-vTentner knjigotržec V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1. LJUBLJANSKI MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO. LETNIK XXI. (i901). Izhaja po 41 , pole obsežen ▼ veliki oemerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 9 K ao h, pol leta 4 K 60 h, četrt leta a K 30 h. 37 Zrn. vse neavstrijske dežele 11 K ao h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h. „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. Trgovski učenec s primerno Šolsko izobrazbo, poštenih ata-lišev, se sprejme v trgovino z manufakturnim blagom pri (if>28—1) J. Šket-u v Ilir. Bistrici. Prošnja oo. ohrtniKom! Deček, ki je s prav dobrim uspehom dovršil štiri razrede ljudske 5ole, želi postati kiju« raniipur, kakor je bil njegov prerano umrli oCe. Mati pa je reva in ne more zanj plačevat? učnine, niti dajati mu hrane. Mojster te stroke,, ki bi se usmilil dečka in ga vzel v uk brezplačno ter mu dal tudi hrano, storil bi bogoljubno delo, za katero bi mu bila hvaležna vdova in priden deček. — Prijazne ponudbe naj se blagovoljno pošljejo Hol.wl4.emu votlntvu v Neno#.eeuli. opravila šivalnih strojev P '31 vseh sistemov urno, dobro in po ceni. 11 I" roti »J o najboljšega olja, ljfrel in fjy fflriifflli ]iolrel>H«*in z» nltulue Htroje. Pripraie in printroji za vsa razna šivalna dela. (1523—1) Singer Co., delniško društvo za šivalne stroje Sv. Petra cesta št. 6. Podpisana sodnija sprejme pisarja, ki je v s^dnijski manipulaciji vs^j cekolikc jzvežban Plača 2 K na Dan. Nastop službe naikasueje do I. septembra 1901. C. kr. okrajna sodnija v Sevnici c dd I, dne" 8. julija 1901. (1498—3) Išče se spreten koncipijent (kand:d*t ima prednost) za n*ko notarsko pisarno. Mora biti samostojen delavec in dobro izvežban v vs»h notarskih in pre pirnih stvareh. Ponudbe ped „št. 2000" upravništvu „Slov. Naroda'. (1522—1) Kovaške, kolarske in sedlarske učence kakor tudi (1525-1; kovaške in sedlarske pomočnike ki so prav dobro izurjeni v izlelovanji različnih vozov in kočij, vsprejme takojj peter 3£cršič izdelovalec vozov v Šiški pri Ljubljani. Kdor potrebuje šaluzij, lesenih in pletenih rolet, železnih in lesenih (973) štacunskih kapk, naj se obrne naravnost na prvo hrvatsko tovarno šalu zj, rolet lesenh n železnih kapk n kartonaže G. Skrbio v Zagrebu -so Ilica štev. 40 Ceniki brezplačno in franko. Varovati se je popotnikov, ki denar zahtevajo naprej! Izdajatelj in odgovorni urednik: Josi p Nolli. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.