N*«iov — Addraeit: “NOVA DOBA” 611? St. Clair Av» Cleveland. Ohio. (Tel. Randolph 3889) Delo narave se kaže v njenih sadečih, delo članov J. S. K. .fednote pu v rasli in napredku organizacije. *«Ur#d (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION. A« Second Clum Matter April 15th, 1526, at The Poat Office at Cleveland. O., Under The Act of March 3rd, 1870. — Acceptance for.mailinjt at apecial rate of postage, provided for in Section 1103. Act of October 3rd, 1917, authorized March 18th. 1923. hi ! NO. 42. ŠTEV. 42. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, OCTOBER 19TH, 1927. — SREDA, 19. OKTOBRA, 1927 VOLUME III. — LETNIK III. NOV POLET PREKO ATLANTIKA Elder in kapitana Vfitj 1mana n> bil uspešen, , *}r. je letalca rešil ho-dr.^ parnik Baren- VESTI IZ CLEVELANDA i w ko 1 0 da«1 jol ,e ^ ’ oktobra popoldne sta pita e a Miss Ruth Elder in ka-% nPeorge Haldeman z leta- ■ork er*can Girl” ^Tew ** I)r°ti Parizu. Dne 13. " ra°P°lu enajstih dopoldne tirjL ,(‘njeno letalo pristalo ob skih parniku Barend-flekako 325 milj od azor- °tok Npske ov m okoli 900 milj od taki ^ ce^ne» to je od portu-' SKega o' letal« se je pokvarila neka e^a obrežja. cev Ned Ki °ljni pritisk je odnehal, 0 ee*ar je bilo letalo prising ^r‘stati. Moštvo parnika W^ht je potegnilo na dega | a^ko Ruth Elder in nje-(o SoS^ei^ljevalca Haldemana. :H(jj ]ef ®&li spraviti na krov ■ al°. je shramba za gaso-B^rala |*^b[Zna ktalca je vihar za-eteia 0(^ njune Poti. Pre-Hilcg," a °^oli 3000 milj. Par-* ^^fidrecht ju je izkrcal na 0(1 ^ln sicer na otoku Fayal 'Siko 0(^°^uJe^a z drugim v ^ d0 evropske celine ir> “ "»We v Pariz. in letalo je uni- iK pa* j in' '0šiie' 30.°°' Slikar Per usek v Minnesoti. letnik, slikar Perušek, Prvi polovici oktobra ^1 J* Minnesote, kjer je pač Galov” za nove slike, !Ntot-u ornen.'a naklonjenost • Hot ^am^ajšnih rojakov je 0 ° nai'ave. Piše tudi, da ^ite j 6(^ v^° “Carniola” ob ^>1 jezeru, “tam za bre-He p ^er se je urednik Nove [Nal>-etečeno poletje tri dni 'Gotici ^ ^rn* ^avi *n ore^°' r° vev !n so Ka vsako ju-[V °'lce zmerjale z zaspanca i a ,j ’f a naš umetnik, ki ima Sv^fno oko in dušo za a’asote, ni obiskal ti-0 je kr 6iV-V ali avgustu, h '-lca našega severa v ^ iti 0, aj}GPšem, ko je solnčni % 0^,a^e sladko kot med in Nci v j^jene dežele, ko je-^ sl in bele breze šepe- 1Vll°stno kot zaklete nJe. so da Ostaja vendar upa-' tisogj? spGei čari “dežele de-umetj®zer” vplivali na na aSeV6r a tako vabljivo, Pri vabijo na naš že- i0Ahte[ ^ času, ko bo nara-uJ nega življenja in razkošja ^a Ik . veče*. Sll*h • oktobra se je lože stanov prostozidarja ara Gl'otto pelja- ‘n Ha aP°lisa v Ben’ ivt V°2iij 1*S°n na neko zaba-/Hi]1 S? Se na tovornem N?' \n zadi PriPeterT1 11 kriSte- em nerazsvetlje-S kjer gre cesta ‘i ekue!niške I,r0Ke’ it* silo r,ene železnice „ ,jZa?etel v tovorni av- ■M >y,a 14 izletni- Jih je esty usmrčenih, pet ^*cah P°ZneJe umrlo na k°8a v,^)°^odb. Uvedena . tiskava. S* ^ ^ nesreča. od' n- ° la^K° P' ■e) ie rnP1’ ¥ Danes zvečer, to je 19. oktobra, se vrši ustanovna seja novega angleško poslujočega društva J. S. K. Jednote v Collin-woodu na južni strani. Seja se vrši- v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Prva dva registracijska dneva, to je 6. in 12. oktobra, se je v Clevelandu registriralo nad 80 tisoč volilcev. Takega zanimanja za volitve že davno ni bilo. Vse warde, kjer so naseljeni Slovenci, so se sijajno izkazale. Zdi se, da je precejšen vzrok temu dejstvu, da imamo Slovenci letos kar štiri kandidate za mestno zbornico in pa priliko, da volilci izrazijo svoje mnenje o takozvani Marshallovi postavi, ki dovoljuje vaškim mirovnim sodnikom, županom in njih biričem vdirati v stanovanja mestnih prebivalcev. — Na razpolago sta še dva registracijska dneva, to je 21. in 22. oktobra; kdor se ne registrira, ne bo mogel voliti 8 novembra. * Dne 30. oktobra bo praznoval Slovenski Sokol svojo tridesetletnico. Opoldne bo skupno kosilo za Sokole in nekatere povabljene goste. Popoldne od dveh do štirih bo telovadba, potem ples. Zvečer bo banket, kateremu sledi ples in prosta zabava v obeh dvoranah S. N. Doma. * • Slovenec Mr. Edward Kalish je bil imenovan superintended tom kopališča na St. Clairu, ki je eno najmodernejših mestnih kopališč. * Bog Amor tudi v Clevelandu zahteva svoje žrtve. Tako se je pred dobrim tednom poročila Miss Mary Grill z John Ivanu-shem. Miss Grill je bila več let pomožna urednica pri Enakopravnosti, Mr. Ivanush pa je znan pevski in godbeni učitelj. V soboto 22. oktobra pa se poročita Mr. Frank Jereb in Miss Rosie Lenaršič. Ženin je Sokol in izvrsten telovadec in tudi Rosie je bila svoječasno vrla telovadkinja. Zdravo! o---------------------- Konvencija A. F. of L. zaključena. Dne 14. oktobra je bila zaključena letna konvencija Ameriške delavske federacije (Amei’ican Federation of Labor), ki se je vršila v Los Angelesu. Predsednik W. Green je priporočil, da organizirani delavci aktivno posežejo v predsedniške volitve prihodnje teto, toda ne kot samostojna stranka. Konvencija se je izjavila proti fašizmu in komunizmu, za omiljenje Volsteado-ve postave in ožigosala zlorabo protitrustnih zakonov, ki se jih izrablja proti delavstvu. Dosedanji predsednik William Green in vsi ostali izvrševalni uradniki so bili ponovno izvoljeni. LETO KATASTROF ov Hh V Bokani'- je c.:i 12 Sofije dne 13. S v^°£a Povodenj blizu h Žrt- zahtevala 80 ev. Sveža gomila. Iz Canonsburga, Pa., poročajo, da so imeli pri tamka.j-šnem društvu Bratska Sloga, št. 149 JSKJ prvi smrtni slučaj. Preminula je sosestra Antonija Slanovič, stara 44 let Pogreb se je vršil 16. oktobra. Zapušča žalujočega soproga. Slovenski Sokol v Clevelandu vabi vse', kar slovensko čuti, na ‘praznovanje svoje 30-letnice v nedeljo 30. oktobra. Ze lani so prerokovali bolj in manj ugledni preroki, da bo leto 1927 brez poletja, poleg tega pa zabeljeno z raznimi katastrofami. Kar se poletja tiče, prerokovanje ni bilo posebno točno, kajti kljub temu, da je bila pomlad pozna in mesec avgust precej hladen, imeli smo precej prijazno poletje, ki se je raztegnilo celo prilično daleč \ jesen. Poljski pridelki v Zedinjenih Državah so se v splošnem dobro obnesli in tudi sadja je v izobilju. Gorka jesen je zelc blagodejno vplivala na sadje in grozdje. Glede katastrof so preroki bolj v črno zadeli. Ako vzamemo svet kot celoto, so vremenske nezgode in druge katastrofe sicer vsako leto na programu, toda letos se zdi, da je bilo človeštvo še posebno “blagoslovljeno” z njimi. Tu sledi seznamek večjih nezgod za devet mesece\ tekočega leta. Dne 1. januarja so imeli potres v južni Calif orni ji in severni Mehiki. Divjali so tudi požari. Več oseb je bilo poškodovanih. Materijalna škoda se je cenila na poltretji milijon dolarjev. Dne 2. januarja ponovni potres v Imperial Valley, California. Dne 3. januarja je pričel bljuvati ognjenih Black Butte v Mehiki, kakšnih 40 milj od ameriške meje. O dotičnem vulkanu so sodili, da je davno ugasel. Dne 4. januarja so čutili potres v Draču, Albanija. Povzročena škoda je bila precejšna in okoli tisoč ljudi je ostalo brez strehe. Istočasno je nekje v bližini pričel bljuvati vulkan, o katerem so sodili, da je ugasel. Dne 13. januarja je potres napravil precejšno škodo v Armeniji. Istočasno so čutili po tres tudi v Californiji in na Filipinih. Dne 22. januarja je narasla reka Ohio postopila več malih mest v državi Ohio. Dne 26. januarja je povodenj napravila za milijon dolarjev škode v mestih Cincinnati, E. Liverpool in Martins Ferry, O. Dne 29. januarja se je podrl jez ob Little Red River v državi Arkansas; potonilo je na tisoče živine in več sto ljudij si je le z begom rešilo življenje. Dne 2. februarja so povodnji povzročile nadaljno škodo v državi Arkansas. Dne 15. februarja so imeli potres v Jugoslaviji. Ubitih je bilo več sto oseb in tisoči so ostali brez strehe. Dne 17. februarja je zadela Californijo največja povodenj v zgodovini. Plazovi so zasuli 24 oseb. Povodenj je naj hujše zadelo mesto San Diego in Los Angeles z okolico. Skoda se je cenila na milijon dolarjev. Dne 7. marca je bil močan potres na Japonskem. Ubitih je bilo do pet tisoč oseb in približno toliko ranjenih. Okoli deset tisoč domov je uničil potres in ogenj. Do 75,000 ljudi je bilo brez strehe. Dne 19. aprila je bilo 18 oseb ubitih in 200 poškodovanih vsled tornadov, ki so divjali po državah Illinois, Oklahoma, Texas in Missouri. Dne 22. aprila je povodenj v dolini Mississippi dosegla take dimenzije, kot še nikdar prej v zgodovini Združenih Držav. Povodenj je do takrat zahtevala 150 človeških življenj, pokrila je tri milijone akrov sveta in (Dalje na 2. strani) KJE JE BILA ZIBEL CIVILIZACIJE? . Londonski profesor Elliot Smith je mnenja, da je vsa naša civilizacija takorekoč zrastla na ječmenu, kakor čudno se to sliši. Evropa je dobila civilizacijo od starih Grkov in Rimljanov, ti pa so jo debili od Babiloncev, Kretancevt in Egipčanov. Današnja ameriška civilizacija je logično-odrastek evropske. Tudi glefle precej visoke civilizacije prvotnih Američanov, to je Inkov in Maja-Indijancev, sodijo nekateri znanstveniki, da je prišla preko morja iz Egipta. Začetek civilizacije je bil, ko so ljudje vdomačili nekatere koristne rastline, rastline, ki so rodile užitne sadeže, in jih začeli pridelovati. Frvi kmetovalec je bil oni, ki je posejal seme divjega žita j in ga pridelal tam, kjer je hotel. Tam se je začela civilizacija. Dokler so ljudje samo srnukali divje žito in nabirali različne užitne sadeže, kjer so jih našli, ne da bi se brigali za setev, ni moglo biti govora o civilizaciji, ki bi bila vredna imena. Profesor Smith je dolgoletn raziskovalec Egipta in on trdi, da je v Egiptu par tisoč let pred Faraoni, katerih piramide stoje še danes, živel poljedelski narod, ki je že znal obdelovati kovine, delati lončene posode in primitivno kamenito orodje Pri raziskavanju nekega grobišča v kraju Nagaeder je profesor naletel na mumijo, v katere želodcu se je nahajalo še nekaj hrane, in sicer nekemu zrnju podobne. Izredno suho tamkajšno podnebje in morda tudi kakovost zemlje, v katero je bil mrlič pokopan, je ohranilo mumijo v izredno dobrem stanju približno osem tisoč let, Drobce zrnja, najdene v želodcu mumije, so poslali v pregled profesorju Netolitzkyju v Cer-novice, ki je ekspert v tej stroki; ta je pronašel, da so zrna ječmenova. To kaže, da so bili prebivalci v rodovitni dolini Nila kmetovalci pred osem tisoč leti, in da so pridelovali ječmen, Raziskovalec Smith sodi, da se je neki rod naselil v doline Nila pred osem tisoč leti, oziroma prej, in našel tam dosti divjega ječmena. Narod se je množil in ker zrnje samoraslega ječmena ni več zadostovale za prehrano, so začeli brihtni Egipčani napeljavati vodo na suho zemljo in so tam posejali seme divjega ječmena. Polja so se vedno bolj širila, blagostanje se je množilo in začela z rude. Kemija omogoča, da se ne porabi samo meso zaklanih živali, ampak tudi kože, dlaka, šetine, kopita, rogovi, kosti in celo kri. Iz nekaterih živalskih žlez se izdelujejo zdravila. Kemisti so na straži, da se izpolnjujejo postave glede zdrave hrane in čistih zdravil. Barve, ki so jih omogočile kemične poskušnje, obvarujejo rje in razpadanja razne stroje, letala, avtomobile, mostove in tisoč drugih reči. Posebna barva obvaruje lesene ladijske pomole, da jih ne prevrtajo in uničijo različni morski mrčesi. Uspehov kemije je toliko na vseh različnih poljih, da bi jih niti kemisti sami ne mogli našteti. Nedavno so si užiški kmet je - zadružniki ogledali pokrajinsko razstavo, zlasti razstavo konj, potem pa so bili na konjskih dirkah. Bili so tudi v Gornji Šiški, kjer so jih domačini prav prijazno sprejeli. Pod vodstvom kmetijskega referenta g. Miloša Štiblerja in sreskega kmetijskega referenta g. Kureta so posetili 10 kmetij, več če-belarstev in Kmetijsko strojno zadrugo. Srbski gostje kažejo veliko zanimanje za naše kmetijstvo ,ki jim nudi mnogo novega, česar v svoji domovini š-, ne poznajo. Krajevni činitelji v Gornji Šiški so priredili dragim gostom obed, na katerem so se izmenjale prisrčne napitnice in so srbski kmetovalci zapeli več pesmi, med njimi tudi slovenske “Naprej zastava slave!’' “Regiment po cesti gre” in druge. Končno so se skupno z do mačimi činitelji fotografirali. Avtomobil, ki plava. V Wintropu, Mass., je neki iznajdljivi Američan porabil svoj avtomobil za “jahto.” Pričvrstil ga je na nekak splav ali širok, plitev čoln, obroče na zadnjih kolesih pa je nadomestil z lopatami, in “avtomobil ska jahta” reže vodo, da je veselje. Na sejmu v Srebrenici se je raznesla vest, da je neka kmetica v bližnjem selu porodila dete z dvema glavama. V vas se je odpeljal duhovnik Savo Popovič, da krsti naravno čudo. Našel je porodnico težko bolno v siromašni hiši kmeta Milivoja Simiča. Dete z dvema glavama je bilo že mrtvo. Živelo je komaj 18 ur po porodu. Dete so poslali na beograjsko kliniko, težko bolno mater pa v bolnico. Velikanski vihar in nalivi so razsajali nedavno tudi po Celju in Savinjski dolini. Vihar, kateremu je sledil precej močen naliv, je povzročil vsepovsod mnogo opustošenja. Močne veje leže odlomljene po cestah in travnikih, ponekod je izruval vihar celo debela drevesa. Tudi na stavbah je napravil preče’ škode. Proti koncu septembra je zavladala v okolici Ptuja nenavadna vročina in soparica, kakor v najhujših poletnih dneh. Tudi nedelja 25. septembra se j c razvila po jutranji meglenosti v najlepši poletni dan, ki ga je popoldne motil le hudi široko, ki je nagajal izletnikom in zlasti lovcem. V prvih ponočnih urah pa je nastal veter še silnej-ši, nato je zavladalo nekaj časa zatišje. Deset minut pred 22. pa se je pojavil v Ptuju in naj-i okolici strahovit ciklon, (Dalje na 2. strani) VSAK PO SVOJE Visoka mesta postajajo vedno bolj nezdrava. Zadnja leta je revolucijska epidemija pobrala mnogo kraljev, cesarjev in podobne divjačine. Letošnja je-^en pa je postala nezdrava za generale. V Mehiki, kjer kar mrgoli generalov, imajo odprto sezono, pa jih -treljajo kot zajce v Minnesoti. Zadnje čase so se komitaši na Balkanu tudi oprijeli tega športa. ♦ Demokratska stranka naznanja, da ima dovolj dobrih kandidatov za predsedniške volitve. To ni nič posebnega, saj jih imamo še pri nas v Clevelandu za mestno zbornico. Kar rabijo eni kot drugi, so glasovi volilcev. ♦ Koncilman Witt je nedavno dejal v mestni zbornici, da polovica clevelandskih odvetnikov strada, in da njega to zelo veseli. Saj končno morda to res ni slabo znamenje. ♦ Sin vrhovnega poglavarja Antisalunske lige v Virginiji je bil obsojen na $50 globe in deset dni zapora, ker je prevažal opojne pijače v oficijelnem avtomobilu Antisalunske lige. To je ponovni dokaz, da riba res pri glavi najbolj smrdi. * Časnikar Arthur Brisbane pravi, da bo prav tako teško odvaditi Balkance medsebojnega klanja, kot odvaditi Američane vživanja opojnih pijač. Mož včasi pove veliko resnico. * Lovska sezona bo kmalu odprta in pogrebniki so naročili velike zaloge krst. * Neki ribič v Bostonu trdi, da je vjel ribo, ki je imela tri očesa. Bogzna s kakšnim munšaj-nom zalivajo tamkajšni ribiči sloveči bostonski fižol! * Neko sodišče v Nemčiji je odločilo, da bivši prestolonaslednik ni nikakšna važna ali znamenita oseba. Mi smo bili takih nazorov že davno. 'M Michiganski medvedi se niso še niti malo civilizirali. Nedavno so v Iron Mounthin nastavili velikemu črnemu medvedu, ki je ponoči obiskaval tamkajšno lisičjo farmo, fotografsko kamero, da bi dobili njegovo sliko. Ko se je kosmatinec zadel v napeljano žico in je pripravljeni prašek eksplodiral in razsvetlil okolico, da je fotografični aparat vjel sliko nočnega obiskovalca, je to medveda tako razjezilo, da je pograbil kamero in jo zdrobil na drobne kosce. Pač še vedno velja pravilo, “da medved je mrha, zarobljen in kosmat od pete do vrha.” 4> Nevarno je, če se splaši konj ali bik, a včasi je še bolj neprijetno, če se splaši avtomobil ali traktor. Blizu mesta Mattoon, 111., se je nedavno splašil poljski traktor in se zapodil s tako silo v farmerjevo hišo, da jo je podrl. * Neki statistik je izračunal, da imamo v naši republiki dva milijon^ različnih postav. Iz tega sledi, da jih ne moremo prekršiti več kot dva milijona, če bi jih imeli tri milijone, bi se potrudili, da bi jih prekršili vsaj 2,999,999. * V Wallingtonu, Conn., so pro-našli, da je bilo ime nekega konja pet let vpisano v volivni (Dalje na 2. strani) “f'fo'Oa Doha9 GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLlSKH JEDNOTB Lastnina Jugoslovanske KatoUike Jsdnote. IZHAJA VSAKO SREDO. Cohp elanov po dogovoru INaročnina za člane $0.72 ie^o; r? nečltrne $1.50, ga inotemstvo fa.oo OFFICIAL ORGAN nt tha SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Mimi Owned md Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members £0.73 per year; non-members fi.50 per year Advertising- rwt^s on agreement NOVA DOBA, Naslov za vac,-kar ne tiče lista; 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Volume in. NO. 42. DOLŽNOST NAPHAM SKUPINI Ljudje smo družabna bitja, ki žive v večjih ali manjših skupinah. Skoro vsa naša civilizacija sloni na delu skupin. Iz tega izhajajo tudi naše dolžnosti napram skupinam, katerim pripadamo, ali s katerimi se vsaj včasi shajamo. Te dolžnosti so raznovrstne, toda vsem zadostimo; ako skušamo biti napram drugim taki kot želimo, da bi bili drugi napram nam. To je zelo priprosto pravilo, ki so ga oznanjali že stari modrijani, in če bi se vsi ravnali po njem, bilo bi življenje na svetu neprimerno lepše in prijetnejše kot je. Vemo seveda, da do tega še ne bo prišlo jutri ali pojutra-njem, vemo pa tudi, da se že danes lepo število ljudi ravna vsaj po možnosti po gori navedenem pravilu. Iz tega izhaja, da je naša prva dolžnost se pridružiti tej skupini. Vsaka dobra stvar se mora pričeti doma, vse reforme in izboljšanja moramo pričeti pri sebi. En sam dober vzgled bo naj-brže več zalegel kot sto pridig. Ta dežela je republika in bi morala biti upravljana tako kot želi večina ljudstva. Če temu ni tako, so krivi tisti, ki ob času volitev ostanejo doma, mesto da bi oddali svoj glas za kandidata ali predlog, ki je po njihovem mnenju najboljši. Navaden izgovor takih ljudi je, da bodo že drugi opravili mesto njih. Seveda bodo opravili, toda če bodo opravili tako, da bo v korist tudi doma ostalim, to je pa drugo vprašanje. Nihče ni dolžan, da bi opravljal delo za koga drugega, če je prizadeti sam zmožen ga opraviti. Marsikatera nasa, kulturna in gospodarska ustanova bi bolje napredovala, čp^bi vsr.k član opravil svoj delež dela. Navada pa je, da se večina članov skuša izogniti vsem dolžnostim in se zanaša, da bodo že drugi vse opravili. Leni in brezbrižni člani niso posebnih koristi za katerokoli skupino, včasi pa so ji naravnost breme. Tudi naša J. S. K. Jednota bo tem boljše obstajala in napredovala, čim več aktivnih članov bo imela, in čim manj bo tistih, ki se bodo zanašali, da bodo vse delo opravili drugi. Res je sicer, da so nekateri člani že po naravi bolj pripravni in sposobni za društveno delo, in tako se navadno zgodi, da pade večina dela na njih rame. Ti storijo svojo dolžnost in še več kot to, toda vsega vendar ne zmorejo. Ni čudno, če se jih včasi loti nezadovoljnost in malodušnost, ko vidijo, da se morajo sami truditi za nekaj, kar je vendar v korist vsem. Pri organizaciji je mnogo različnih opravkov in ta dela bi si morali člani med seboj razdeliti pc okusih in zmožnostih. Nekateri so dobri društveni uradniki, drugi so dobri agitatorji, tretji so zmožni in pridni de-levci pri različnih društvenih prireditvah. Nekateri so dobri dopisniki ali znajo na kakšen drug način oglaševati vrline svoje organizacije. Vse to je potrebno za napredek društva in Jednote. Vsi člani pa, ki niso preveč oddaljeni od sedeža svojega društva, se lahko udeležujejo sej in zasledujejo upravo in razvoj organizacije. Eden ali drugi /amore pomagati z dobrim predlogom ali nasvetom. In končno ima vsak član kdaj priliko reči dobro besedo za našo organizacijo, njeno glasilo, njeno upravo itd. Dobra beseda za organizacijo, izrečena med prijatelji in znanci, se zamo-re izkazati kot zdravo zrno, ki bo o pravem času vzklilo in rodilo dober sad. Vsi člani J. S. K. Jednote imamo po pravilih enake dolžnosti in enake pravice, in vsak zamore na en ali drugi način nekoliko pripomoči k njenemu razvoju in napredku. Prilik je mnogo in različnih. Od nas pa je odvisno, da jih najdemo in izrabimo. MLADOST Ti si, mladost kot šumenje pomladi skoz les smeh jelke-device, uporni molk bora-orjaka. Po žilah se tvojih srebrna lepota pretaka kot meseca mleko po nedrih zasanjanih brez. (Griša). MOJA SKRIVNOST Tiho, brez besed hodim s to skrivnostjo med ljudmi; in nikdo ne ve, odkod, ni nikdo ne ve, zakaj sije moji duši maj . . . Morda veš le ti, morda vem le jaz, morda ti ne veš, morda jaz ne vem, kaj opolnoči, ko od tebe grem, roke stezam v mrak hrepenenja poln neutešnega, nerazi-ešnega. In zakaj takrat vsakega objel, rekel bi mu brat. In zakaj takrat zvezde zagore nizko nad menoj, kot velike, sladke rože nad menoj . . . (Oton Župančič) NE POZABITE NAGRAD! Glavni odbor J. S. K. Jednote je na svoji letni seji meseca januarja določil za leto 1927 najagilnejšim društvom sledeče nagrade: Prva nagrada, pisalni stroj. Druga nagrada, žepna mož-ka ura, pokrovi garantirani 20 let. Tretja nagrada, zapestna ženska ura, pokrovi garantirani 20 let. Četrta nagrada, usnjati potni kovček. Peta nagrada, zlat prstan z jednotinirn znakom. Šesta nagrada, usnjati torba za knjige. Sedma nagrada, zapestni gumbi z znakom jednote. Osma nagrada, zlato pero (samopojnik) in svinčnik z znakom jednote. Deveta nagrada, zlato pero (samopojnik) in svinčnik z znakom jednote. Deseta nagrada, zlato pero (samopojnik) in svinčnik z znakom jednote. Društva imajo še vedno dovolj časa, da 3i priborijo katero omenjenih nagrad. Nekatera društva so že pridno na delu, a prepozno še ni za nobeno. Nagrade bodo pomenile častna odlikovanja za društva, ki si jih bodo prislužila. VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani) imenik. Škoda, da so volitve tajne in ne moremo pronajti, da-li je ihaha volil demokratsko ali republikansko. * Kdor misli, da je zdaj čas miru, počitka in dremanja, se moti. V Italiji je bil te dni potres in na Japonskem tudi; včasi se malo poziblje tudi v Californiji. V Mehiki pokajo puške in bombe in padajo generali; na Balkanu tudi. V republiki Chile bruha vulkan Llaima, da se zemlja trese, in Balkan se tudi trese. Če izbruhne Balkan, bo deloval hujše kot vulkan in se bo morda tresla vsa Evropa. A. J. T. Ne pozabite, da bo na Martinovo soboto 12. novembra skup na veselica, clevelandskih društev J. S. K. Jednote v Slovenskem Domu v Collinwoodu! Kraljevske skrbi. Tudi kralji in kraljice imajo skrbi in neprilike z otroci. Posebno velja to za romunsko kra-Ijivo Marijo. Sin njen, princ Karol bivši prestolonaslednik, se je odpovedal svoji princezi in prestolu in se z drugimi damami zabava v Parizu. Eni nje-ii hčeri so izpodnesli grški prestol; druga še srečno sedi na jugoslovanskem. Zdaj se jo baje pa še najmlajša hči romunske kraljice, princezinja Ileana, požvižgala na kraljevske časti in etiketo, pobegnila v inozemstvo in se poročila z mladim mornariškim častnikom, ki je bil svoječasno eden pribočnikov pokojnega romunskega kralja. Tako vsaj javljajo poročila iz Dunaja. Tovorni parnik se je potopil. Zgodaj zjutraj 15. oktobra se je ogromni francoski potniški parnik Paris zaletel v norveški tovorni parnik Bes-seggen, ki je bil zasidran v newyorski luki blizu kipa boginje Svobode. Besseggen, ki je bil naložen s sladkorjem, je dobil tako luknjo, da se je v treh minutah potopil. Štirinin-dvajset mož posadke so rešili deloma na Paris, deloma na prevozne parnike, ki so prihiteli na pomoč. Sedem mož so še več ur po nesreči pogrešali. Zaradi uvedene preiskave je bil odhod parnika Paris odložen. LETO KATASTROF (Nadaljevanje iz 1. strani) povzročena škoda se je cenila na sto milijonov dolarjev. Med 7. in 10. majem so silne nevihte, blizardi in tornadi zahtevali 299 človeških življenj v državah Arkansas, Illinois, Iowa, Kansas, Louisiana, Missouri, Texas in Wyoming. Okoli tisoč oseb je bilo poškodovanih. Dne 16. maja so čutili potresne sunke jugozapadno od Beograda v Jugoslaviji. Osem oseb je bilo ubitih. Dne 23. maja je bil silen potres v oddaljeni provinci Kansu v zapadni Kitajski. Po poročilih misijonarjev je bilo nad sto tisoč oseb ubitih. — Isti dan je bilo ducat ljudi poškodovanih in mnogo materij alne škode povzročene po viharjih v Illinoisu in Indiani. Dne 24. maja je tornado napravil za 150,000 dolarjev škode v mestu St. Joseph, Missouri. Dne 25. maja je povodenj ob Mississippi dosegla nov rekord. Življenje je do takrat izgubilo do 300 oseb; 8500 kvadratnih milj ozemlja je bilo pod vodo v državah Illinois, Tennessee, Missouri, Kentucky, Arkansas. Mississippi in Louisiana. Dne 7. julija je pričel bljuvati ognjenik Kilauea, Havaj. Dne 10. julija je vsled povodnji izgubilo življenje 200 ljudi v Pirni, Nemčija. Dne 12. julija je obiskal močan potres Jeruzalem in okolico. Sodi se da je 1000 oseb izgubilo življenje. Potresni sunki so se čutili tudi v Egiptu. Dne 28. julija so povodnji napravile veliko škodo v državi Baroda v osrednji Indiji. Življenje je izgubilo okoli 1000 oseb. Dne 4. avgusta so čutili rahle potresne sunke v Los Angelesu in okolici. Dne 29. septembra je mesto St. Louis, Missouri, zadel tornado, ki je zahteval 69 človeških žrtev in poškodoval 577 oseb. Materij alna škoda se ceni na sto milijonov dolarjev. :—o <— IZ NAŠIH KRAJEV ONSTRAN MORJA (Nadaljevanje iz 1. strani) kakršnega ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Vmes je bliskalo in grmelo ter se je vsula tudi debela toča. Občutili so tudi dva močna potresna sunka. Vihar je povzročil v Ptuju ir okolici ogromno škodo. Trgal je strehe podiral drevje, ruval brzojavne drogove, toča pa je bila tako silna, da je polomila šipe in opeko na strehah, ki so mestoma do polovice razkrite. Z zvonika cerkve v Majšpergu je vihar odtrgal celo pločevinasto streho, ki jo je popolnoma zvil in vrgel daleč v stran. V neki vili v bližini Ptuja, ki je imela svoj stolp, je dotični stolp kakor odrezan vrgel vihar daleč na sredo travnika. Ljudi, ki jih je ciklon zalotil na cesti, je metal kakor snope, da so bili prisiljeni se stisniti v cestni jarek, da jih ni naravnost ubilo. Na dveh straneh je divjal požar, in sicer že pred nevihto pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah in v Medelišču. Skoda je velikanska, zlasti na drevju in nasadih. V haloških vinogradih je toča obrala ves letošnji pridelek. Prebivalstvo je zlasti v teh krajih, kjer tvori vinski pridelek glavni vir dohodkov, hudo udarjeno. Kakor nedavno v Mariboru, se je dne 26. septembra posrečilo tudi v Ljubljani doslej (še neznanemu sleparju napraviti z reklamnimi dolarskimi “bankovci” sijajen “business.” žrtev sleparja je postala to pot natakarica v Mikličevi restavraciji v Kolodvorski ulici, Ivanka Stopičeva. V restavracijo je stopil v nedeljo zjutraj okrog 8:30 neznan, okrog 30-leten moški, oblečen v temno kmečko obleko, govoreč kočevsko narečje. Zahteval je brizganec, čez čas se je obrnil do natakarice Ivanke in vprašal, kje je gospod Miklič. Na njen odgovor, da restavraterja ni doma, je neznanec nadaljeval pogovor, rekoč, da ima pri sebi dolarje, ki bi jih rad menjal. Natakarica je omenila, da je zaprta tudi menjalnica, ki se nahaja na dvorišču hiše, nakar je neznanec njej ponudil dolarje v nakup in sicer po ugodni ceni. Stopičeva je bila pripravljena neznancu ugoditi. Mož ji je izročil bankovec za 100, drugega pa za 20 dolarjev — in za oba mu je Stopičeva odštela 6600 Din. Neznanec se je nato brzo poslovil in odnesel pete. Stopičeva je drugi dan stopila z bankovcema v Jugo-banko, da ju vnovči za domači denar. Uradnik je bankovca sprejel, takoj pa ji je vrnil 100 dolarski bankovec in ji razodel, da je to — reklamni listek. Drugi bankovec za 20 dolarjev je bil pravi in ji je uradnik tudi takoj izplačal zanj 1100 Din. Stodolarski falzifikat, ako ga je sploh mogoče tako označiti, je na eni strani zelen, na drugi pa rmenkaste barve. Goljuf je bil celo tako rafiniran, da je reklamni listek nekoliko natrgal in ga potem zlepil z lepilnimi papirjem, s čimer je hotel doseči, da bi žrtev niti malo ne dvomila, da je to pristen bankovec. Stopičeva je ogoljufana za 5500 Din. V aristokratskih ruskih krogih v Beogradu se je že dalj časa kretal mlad mož, ki se je izdajal za ruskega kneza Vja-zemskega. Ker se je preko mere prostaško ponašal s svojimi čini v svetovni vojni, je vzbudil domneve, da je navaden goljuf. Dozdevni knez Vjazemski je bil aretiran, nakar je pri zaslišanju priznal, da je preprost vojak Vranglove armade ter da se je začel predstavljati kot knez Vjazemski, da bi lažje živel. V Jugoslavijo je prišel iz Sofije, kjer si je preskrbel ponarejene dokumente za nekaj levov. Lažnega kneza so zaprli za mesec dni, nakar bo izgnan v Bolgarijo. Nedavno se je vršilo v Beogradu svečano vzidavanje temeljnega kamna za zgradbo kovnice denarja Narodne banke, Stavbišče je dal Narodni banki ministrski svet v zakup za 99 let. Kovnica bo stala na Topči-deru. Narodno banko posebno podpira pri načrtu zgradbe in osamosvojitvi pri kovanju denarja francoska Narodna ban ka. Pod vodstvom direktorja francoske kovnice gosp. Schillerja, ki je prišel v Beograd, so bili izdelani načrti, katerih izvedba je poverjena arhitektu Ivanu Valandu. Celo zemljišče obsega 4 ha. Glavna zgradba bo imela v tlorisu okrog 2000 m, poleg nje pa se bodo zgradila še razna stanovanjska poslopja, električna centrala in skladišča. Vsa dela bodo stala okrog 13 milijonov dinarjev. Zgradba, ki bo gotova 1. januarja 1929, bo popolnoma moderna in po 600 letih prva na Balkanu. Poročano je že bilo o velikem uspehu, ki ga je žela kranjska skupina fantov in deklet v narodnih nošah na ljubljanskem velesejmu ob priliki revije narodnih noš iz Slovenije. Kot se čuje, bodo povabljeni Kranjčani, da posetijo Zagreb ob priliki slične revije, ki jo nameravajo prirediti po ljubljanskem vzoru. Jugoslovanska KatoL jednota Cataa*rlJ«M L Ufi lakorporirana 1. 1^01 BLATNI USAD V ELY, MINN. ' G1*tb! odborniki] Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsbugrh, P*-Podpredsednik; LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box »81, Ely, Min*. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412— 12th Av«.. Duluth, Minnesota. „ .j Vrhovni zdravnik: Dr. JOS, V. GRAHEK, 303 Amerivan Stat« »«»■ Bid*., 600 Grant Street st Sixth Ave., Pittfburgh, Pa. Nad*ons.l sdhor: Predsednik: MOHOR MLADICH, 1334 W. 18th St., Chicago, III. 1. nadzornik: FRANK ŠKRABEC, 2418 So. !2th St., Omaha, Neb- 2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn. Porotni odbor: Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Col«' 1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. 2 porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd., Cleveland, O. 3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, O. Jednotino uradno glasile: NOVA DOBA, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče tr uradnih zadev kakor tudi denarne P^jS. naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na PS sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in boWr spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. ^ Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in W". membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 0117 St. Clair ™ Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslov*1!^| za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev Ju obrnite na gl. taj'nika. Novo društvo se lahko ustanovi 1 8 il*®1 članicami. šel čez mejo pri Godoviču Josip Gabršček, znan fanatičen slovenski propagandist, ki je bil pod trajnim (!) policijskim nadzorstvom. Zbežal je v glavnem zaradi tega, ker je policija izsledila glavne eksponente iredentističnega slovenskega društva “Orjune” in je zaplenila vse dokumente iz tajnega arhiva. V Ljubljani je opazil Gabr-ščeka tudi italijanski konzul(!). Gabršček je opisan zlasti kot tajnik političnega društva “Edinosti,” “ki vzdržuje suverenost SHS v Julijski krajini,” Gabršček je razvijal iredentistično in protiitalijansko delovanje. Državni pravdnik Tromby je kar divjal proti Gabrščku in zahteval naj strožjo kazen s pov-darkom, da take vrste ljudje ne zaslužijo nobenega obzira. Sodišče je obsodilo nato Josipa Gabrščka na šest let in 40.000 lir globe. To sodišče je sodilo tudi Marija Simonettija iz Podgore, ki je tudi odšel v Jugoslavijo brez vsake potne listine. Marij Si-monetti, ki je bil izvoljen tudi za župana v Podgori pri Gorici, je opisan kot nevaren komunist. Obsojen je na štiri leta ječe in 25.000 lir globe. Na Goriškem je nastopil čas kazenskih razprav proti subverzivnim Slovencem . . ., ki so šli čez mejo! Josip Gabršček, doma s Tolminskega, je bil obsojen delikta po par. 160. novega javnovar-stvenega zakona, ker je šel čez mejo koncem leta 1926. iz poli tičnega motiva brez vsake potne listine ali drugega tej enakove-1 javnega dokumenta. Italijansko poročilo o razpravi proti Gabrščku v Trstu pravi, da je prišla državnemu pravdništvu šele nedavno (!) ovadba, da je Uničenje kulturnega življenja tržaškega slovenskega delavstva pomeni razpust “Čitalnice” pri Sv. Jakobu. Kdor le količkaj pozna Trst, ve, kaj je pomenja-la “Čitalnica” pri Sv. Jakobu, središče tržaškega delavstva, v predvojnem času ali kaj je šele pomenjala sedaj, ko po zažigu Nai’odnih domov sploh ni bilo nikjer drugje več prostora za kako narodnokulturno prireditev kot edino tam gori, pa bodo čutili tržaški Slovenci šele sedaj, ko čitalnice ni več. Gledališke predstave, predavanja, pevske in glasbene prireditve, zabavni večeri, vse le pod okriljem šentjakobske čitalnice. Njen igralski zbor, njen dobro izvežbani pevski zbor in prav posebno še njena bogata knjižnica, ki je zalagala ves naš delavski Sv. Jakob s čtivom. Vse to je — bilo Na razpoloženje so stavljeni v Idriji učitelja Otmar Novak in Rafael Gostiša ter učiteljica Zdenka Blodek, v Postojni učiteljica Katarina Vilhar, v Čepo-vanu učitelj Ciril Kofol, dalje učitelji Josip Koglot v Gradišču, Josip Lasič v Vrtojbi, Josip Šinigoj v Skopem, Mici Veselič v Vrhpolju pri Vipavi. Prva dva sta bila dobila premestitve-ni odlok, sedaj pa je šolska oblast odredila razpoloženje. Velika skrb tare Kraševce, povsod se vprašujejo, kako se bodo preživeli čez zimo. Letina je strašna. Kmet jemlje že več mesecev pri trgovcih na upanje. Kraški trgovci imajo raz „ ga blaga po sto do dvest° I lir. če bo trta kaj bolje o la, bo treba dati ves z®1 trgovcu. In kaj potenj w prašiče ni krme, otave M torej prerediti živino? —o------------- IZPRED SODIŠČA Betkino nočevanj®' Po Trubarjevem parku tala zlatolasa Betka in sil1 la. Med drevjem je sta' mož Primož Trubar, } mišljeno s svoje prižnic f beli Ljubljani, obličje jalo v mesečini in Betic*s zazdelo, da se strogemu J1 garju hipoma zamaje br;1 dli: tai ni£ sta bfj let in ti Hi, kr; Ule Ije lo da se usuje iz njegovih ubož0 na r^fla pridiga Ijfenko. Tedaj je prikorakal P® mladi zidar Gregor, viha ozke brčice, gledal v ^ drevja nad seboj in obstal pred Betkino kl°P'c $ — Prisedi, fant, vede*8 j da prideš, čakala te je fl10Lj — — - pr^ ša. Poglej starca bojim se ga, na odpelji n'e samote v svoj prijazni s je milo zaprosila Betica- , Gregor se je popraj ušesi, se poredno nastf10. dejal: — Ne vem, kaj ^ debela vdova, pri kater1 J jem, če bi pripeljal v sV°V prijazno družico. Krep05^ in vem, da bi te zapodi**^ zovo metlo ali pa z mo* jo. Luna se nama sr avgustov večer je nocoj se in pozabiva na vse težave tega sveta. (Oalie na 4. strs*1 ii) J Člani J. S. K. JednoH velandu, rezervirajte fl s 12. novembra za vesdlC . nih društev JSKJ v Sl° Domu v Collimvoodu! IZ URADA GL. * RAZPIS IZR®*® ASESMENTA V I)U ZA $3.00 Djjgjjf BOLNIŠKE POPr i Ker se primanjkuj, ^ redu za $3.00 dnev^ ške podpore vedno .. I glavni odbor sklcn1**^! razpiše izredni ascsp ^ $3.00 na mesec in s*c'W določen čas; na vse2,# so zavarovani v J $3.00 dnevne bolnih /’ re. Prvi izredni & mora plačati v tembru. Vsi člani, ki niso^ U \ ni v razredu za $3" $ bolniške podpore b m. od izrednega asesltl a Z bratskim pozd>\ X JOSEPH PISHI^^ N % Ntic % S S h t S v H, '»in Č T, S *0* % "lij, H % H. S Ji« Ne '"v, bi % N & 'i v s h K it* & it**, U sup' sto^ ol MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT S* ^^HllllllinuilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiitlllilHllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIRIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIiillllllllllllllllllllllllllllllllllillHIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIItllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIMilllllllllllllllllllllllllllillllllHlllHllllllllllillllllllllHIIIIIWIIIIlBI SIROTA VEVERICA NAGRADE (A. J. T.) dtn ?)r^aznem> nevelikem in-tamriiSkem mes^u države Ohio, Uial' 6r ravn*ne Preidejo v sta6 *n ljubke dolinice, brat* Vese^a svoje mladosti |e^ a ^0In in Jackie. Dobro . bila narazen v starosti n Ažurne vedno se, da sta morala bi-• 'n Povsod skupaj, ha' njUn^1 starišev je stala ob JU mesta, skoro ob robu šu-lje ^a gozda. Največje veselo f af'^ mladih znancev je bite le . Va^ gozdne skrivnosti. Pj,^. ni bilo slabo vreme, sta Sozd*a Ve^no Prostega časa v tjuj ' SaJ je bilo pa tudi lepo lešče r°'3u £°zc*a je rastl° 28od P° katerem je že v tesjfnj.' Pomladi viselo nekako tllIHen C* ^ukve, divji orehi, ja-“resti in različno drugo e’ *z katerega Prah. Globeje v gozdu se je vsipal dn celo stt>rek Nhi In'16' ,^a nekem kraju je bila ;upina vedi Malo vstran je tekel v Potoček, ob katerem sta Jackie gradila jezove in st^ j z^bove in mlinčke. Rada M>čk • 0Pazova^a gnezdeče e'so pitali svoje mladiče s petjem. Vsak w in na^a v gozdu kaj nove-iiftia ^animivega in novih iger ^rjii" ?*kdar zmanjkalo. Kaži* s,' bilo pri hiši, ju je mati in Poklicat na rob gozda ^a bila. iti i;u ’ ki so Pita ^ StaabaValis gozd, jima je sledila in se po svoje zabavala po grmovju. Včasih ju je prišla pogledat, nakar je zopet odšla po svojih potih. Neredkokrat je splezala enemu ali drugemu v naročje, na ramo ali na glavo. Drugi dečki so Toma in Jacka kar zavidali za krotko veverico; ni se sicer bala drugih otrok, vendar ni bila preveč zaupljiva in do mača z njimi. Šolske počitnice so minile in Tom in Jackie sta morala v šolo. Posihmal se nista utegnila toliko ukvarjati s svojo veverico. Ta se je v lepem vremenu večinoma mudila v gozdu, le spat je verno hodila domov in rada se je poigrala z dečkoma, kadar sta imela kaj časa. Neko soboto v jeseni, ko je listje dreves tako lepo rumenelo in rdečilo, da je bil ves gozd videti pokrit z zlatom in škrlatom, sta se Tom in Jackie zopet odpravila v gozd. Veverica je veselo skakljala za njima in pred njima. V gozdu je pač malokdaj lepše kot v jeseni, ko kaže vse mavrične barve, ko listje take prijetno šumi pod nogami, in duhti kot sam rožmarin. Dečka sta nekaj časa pobirala divje orehe, nato pa sta sedla na podrto deblo ob potočku in skušala popraviti podrt mlinček. Veverica je smukala po grmovju in le včasi se je prišla za dopise, priobčene v septembru, so prejeli nagrade sledeči člani mladinskega oddelka: Julia Bouha, dr. št. 71.....$3 Vida Kumse, dr. št. 6.......$2 John Laurich, dr. št. 117...$1 Štefanija Dolinar, dr. št. 31-...$1 Častnega priznanja (honorable mention) je deležna sestra Jeannette Sega, članica društva Zvon, št. 70 JSKJ. -------'O—'--- NEKAJ NAVODIL MLADIM DOPISNIKOM. SHETLAND PONIES WINTER IS COMING Pišite s tinto in samo na eno stran papirja. Predolgi dopisi niso zaželje-ni; okoli dvesto besed je najbolj primerno. Pazite, da bo vaša slovnica pravilna, posebno če pišete v angleščini. Prepisane pesmi ali članki se ne sprejemajo. Navedite svojo starost in številko svojega društva. Vaši spisi naj bodo snažni in pisava razločna; to mnogo šteje. A FEW DIRECTIONS FOR JUNIOR CONTRIBUTORS mmsm H prif dopoldne pozni po- Write with black or blue ink only on one side of the paper. Contributions that are too long aren’t preferable; a composition of about two hundred words is most satisfactory. Be careful of your grammar, especially when you write in English. Copied poems or compositions will not be accepted. State your age and your Lodge number. Above all, be neat in your writing. Neatness counts a great deal. S bratca našla pod sku-|,ico r°k na tleh mlado veve-. »sto mala je bila, napol v®a mokra od nočnega ajbrž je ponočni vihar [iil ■)U: l(( si lic° [ ; o«? Gnezdo in revica je padla sl A )P0 Sl ni mogla in znala °bn0 1 nikamor. Varno sta Sla j stvarico pobrala in jo Sar; kjer sta ji v stari ^Pravila mehko gnezdo. ji jedrca orehov, ‘ jitj^ ev*Ca še ni poznala. Ma- 1 ^ka^ P°Vedala, da bi mo-^iada stvarica vživati Ko. tv,................ P Toda, kako ji ga dati? , °ni domisli male ste-lz8alki l^j f ^>li[eVepici sPuščati mleko , () Se Ctlb v mali gobček. Pi-jflJ J k, °bnesl° in živalica se ^ s. % ')rivadila na moderno Že\0s,°d°. Po nekaj dneh °če --lKe’ katero je ne-i oč ^ za izmivanje bol-’^e , Hitro jo umije in 'H CV 3 C Jtl a v Q *° L ; Dlj Se “ ieXr)°S0do- opomogla, da je ^ 2 košare in kmalu po- V e Že 111 KII1H1U i ^°birala dečkoma iz h: a iori ln zdrobliena ore-! biC-a' V Par tednih že 5 nikakih sitnosti z ^ Kmalu je Ple' vid big0 ancli in po drevesih ,a sba, j0 dečka z za- ^ Pedala. Se;.' Celo je - Polagoma si v gozd, toda zve- MO L 'Jli Vsol - vv QWo r ^ Vrnila spat v svo-i,_, Okorna je bila pri-Psiček. če sta se k -v! se -*e oližini, če sta šla v raTjiV Drec, v,-. e 'JI, y I kje v ?’ se je veverica malo pokazat, češ, da je še tam. Ko se nekoč Jackie ozre prekc potočka, kjer je stala velika, stara bukev, opazi veverico, ki je pravkar smuknilo v duplino bukve, držeča nekaj v gobčku. Kmalu je bila zopet zunaj ir čez nekaj minut je ponovno prinesla neko stvar v duplino. Dečka sta bila radovedna kaj veverica nanaša v duplo, in ko je ta zopet odšla po svojih poslih, je Tom splezal na drevo in našel v duplini polno lešnikov in orehov. Kmalu jih je nametal Jacku poln klobuk. Vsa srečna sta jih dečka nesla domov in povedala starišem o čudovit1 najdbi. “Vidita,” jima pravi oče, “veverica nima bogve kakšne pameti, vendar ve, da se mora v jeseni založiti z živežem za zimo. Kar spravita te lešnike in orehe, saj bo mala kosmatinka tudi čez zimo ostala pri nas na hrani in ji bodo prav prišli. Pa tudi vidva si lahko katerega privoščita, saj sta veverico skrbno krmila, ko je bila mala in nezmožna si skrbeti za hrano. Nekoliko vaji je že poplačala. Pa še katerikrat pojdita pogledat v bukovo duplino; morda še kaj nanosi vanjo.” o------------- DAN IN NOČ Bela golobica, črni vran — krog zemlje se lovita noč in dan. (Oton Župančič) DIRJAJ, KONJIČ, DIRJAJ! Dirjaj, konjič, dirjaj, brž po cesti zdirjaj, greva do Tržiča, kupit dva mešiča, dalje v škofjoloko po fržek in moko, skočiva do Bleda kupit lonec meda, v skok na Jesenice greva po potice, zdirjava do Kranja kupit žep kostanja. V Ribnico po kračo, žlice in pogačo, v semiško dolino stečeva po vino. Potlej v Novomesto urno po nevesto: v voz jo naloživa, v dir se zapodiva, po zeleni loki, v cterkvico k poroki, čez ravne poljane gori do Ljubljane. Potlej odbrziva, v Kamnik pohitiva z radostno ženico, najino kraljico, kjer vsi trije peli bodemo veseli, dobro, dobro se imeli! (Slavko Savinšek) Wonder if there is a single boy or girl who has not wished for a Shetland pony? They are so little, so gentle, so cute as children say, that it looks as if they might have been put in the world for the little folks to own and play with. And the little, long-maned fellows actually seem happiest when being pulled and tugged with by children, they are so much like toy horses that all the little folks just naturelly love them. 1 No matter how many children climb on their backs, how many pile in the carts, or how many hang on to their tails, the goodnatured little beasts trot right along, and never once complain. If they had a mind to, they could rear up and let their riders slide off, or they could kick and run away, but such thoughts never seem to occur to them. Young folks do not always think, and sometimes, without meaning it, they hurt the ponies’ , mouths very much when they jerk and pull the bridle— but the ponies never say a word As they cannot say ‘‘ouch!” when we hurt their tender mouths, we ought to be that much more careful not to cause them pain. Suppose you were dumb, and some one jerked you this way and that, and hit you with a whip, and you could not ask him to stop, how do you think you would like it? If Shetland ponies could talk, I am afraid sometimes they would say things that would not look well in print. The little make-believe horses come from the Shetland Islands lying away off by themselves in the North Sea. They belong to Scotland, and make their living raising ponies for sale, take very little care of them, and expect them to shift for themselves, and it is only a wonder that as many of them live through the winters as do. But old Mother Nature does her best to care for her children, no matter where they are, so she kindly gave the Shetland ponies thick, shaggy coats of long, woolly hair, and under the hair closefitting garments of short hair that is as soft and warm as fur—something that horses in other countries do not have. Shetland ponies are just like other horses only they are ever so much smaller. They are short and thick-set, with very long manes and tails, and with long, woolly hair around their hoofs. They come in different colors just like ordinary horses, some are brown some bay, some white, some black and some spotted—the spotted ones being the favorites. If a grown-up! Shetland pony is pretty, the colts are just that much prettier. They look like little hobby from some toy shop, only they are alive and playful. Dogs and Shetland ponies often become devoted friends, and as they are so near the same size, there seems nothing strange or unusual about it. Shetland ponies are wonderful weight carriers, a pony only three feet high is able to carry a full-grown man for long distances, seemingly without any special effort. Though they are not used for farm work, they are sometimes employed in coal mines, where they draw a half a ton of coal with ease. But we see The days of preparation for the winter’s storm and cold Are passing now so quickly soon the russet, red and gold Will gleam in all the forest and, if storerooms are not full, To weather thro’ the coming snows t’will be a mighty pull. To help the little furry folks that live in field and wood, And boys and girls as well, the gnomes have labored all they could. The nuts and berries, brown and sw^et, and apples everywhere, For wintry days that soon will come, have had their greatest care. Tfff (yax)m KO SE NADICA SMEJE Mi imamo Nadico, Nada ima bradico, bradica pa jamico; ko čez lica smeh se prede, vanjo zlati ptiček sede, nič ne žvižga, nič ne poje, stresa le peroti svoje — za koga? Za mamico . . . (Slavko Savinšek). V. mm SPICED PEARS Make a thick syrup by boiling together: 2 cups sugar. 2 3 cups water for 2 minutes. Add 1 stick of whole cinnamon. 3 whole cloves. 1/3 cup white vinegar. Bring to a boil. Add uncooked pears which have been peeled, cut in halves and the core removed. Boil very gently till tender. Ordinarily this will take about ■15 minutes. Some varieties of fruit take more, some less, time. Test with a fork to make sure they are done. Drain the pears from the syrup and serve hot with the meat course. Late crab apples may be used this same way. SENČICA Solnce jo je slikalo, videlo je ni: luna jo je slikala, videla je ni; zvezde je niso slikale, videle so jo. (Oton Župančič) and the, climate is cold and windy, the ground rocky and poor, and as very little grass grows there, the ponies have mighty little to eat—that is one reason they are so small. The winters on the Islands are awfully cold and stormy, and the winds blow so bleak and cold, that the poor little ponies have to huddle up as close as they can get against some bank or rock to keep out of the freezing, biting wind. And when the deep snows come it covers what little grass there is, so the ponies have to dig down with hoofs for the scanty supply of moss that grows on the rocks. To suffer from the cold is bad enough, but to be cold and hungry at the same time is worse. Their Island home is so far north, that in mid-winter the sun shines only about five hours, which means that the days are very short, and the nights very long, cold and dark. So it is during the nights that I the ponies suffer most. The i people who live on the Islands them at their best in circus parades, in teams of twenty-five or thirty hooked up to a fancy chariot and driven by a painted clown. There would be something lacking about a circus procession if it was not for the spotted ponies—the elephants would not be missed much more. BOTH SATISFIED Hen: My, its nice and dry under here. Duck: It’s delightfully wet up here. Vsi otroci članov J. S. K. Jed-note bi morali spadati v naš mladinski oddelek. A HINDU FABLE Singh-Rajah was king of the tions and a more terrible and ferocious king never lived. H;s appetite for jackals was enor-nous and the supply in the old L’orest, alas, was limited. One by one the little jackals had seen their relatives and friends Call prey to the glutinous Singh Rajah and upon each visit of ■ the royal one to their end of 'he wood the little band of jackals had grown smaller and smaller until there remained 'jut two little jackals, newly wedded and very much in love. Together they waited their •loom in fearful silence, dread-i ing the hour when the appetite of the kingly one should again , awaken. One day Singh-Rajah’s roars filled the woods round about | their place of hiding. Ihey knew their last moment had •ome. The poor little jackal j bride clung to her husband in fear. In vain he tried to sooth her and explain that their danger was not real, but the nearing bellows gave the lie to his words of comfort. Finally he hit upon a plan. , Together they I approached the cave of the hungry king. With joy he snapped his jaws and sprang toward them. “Ha„ ha,” he crowed, “at last you have come, how lucky for my appetite knows no bounds, come nearer that I may eat you.” The little jackal clung to her husband, but he replied to the mighty one: “We would consider it an honor your Majesty to be served for dinner for any one as royal as you. We should have come to you long before this, but for the fact that in the woods is another Singh-Rajah even mightier than you, and he would not let us come.” The lion pricked up his ears. “What’s that you say? Another Singh-Rajah mightier than I? Impossible!” “Oh, but it is true,” chorused the bride and groom, “You cannot imagine how much more terrible than you he is.” “Enough!” cried Singh-Rajah, “Lead me then to this imposter who claims to be mightier than I and I will show him feats of might that will make him pale with fright. I am king and there is no one like me!” So the clever little jackals ran on ahead of the angry lion, and led him to a well, deep and dark. “There he is, in there,” they said pointing to the well. The lion glared into the dark waters and his own image glared back at him. He opened his mouth to roar and the other lion did the same. The rage of Singh-Rajah knew no bounds. With a howl he leaped in to attack his foe and the deep waters swallowed him up. The clever little jackals hugged each other with delight and skipped all the way home to the nest in the wood. MOJA NAGRADA Otroci v šolo smo hodili, kjer pisali in brali smo, se drugih vednosti učili, a včasi—šepetali smo. Učitelj bil je strog in reden, na mir v razredu pazil je; če je kateri bil poreden, ga s palico oplazil je. Nekoč je dečku hlače meril in — palico pri tem je strl. Fantiček, ki se prej je čmeril, vesel se nanjo je ozrl. Pa me pokliče mož učeni: “Ti itak rad v grmovje gr*š, prinesi novo šibo meni, in prožna mora biti, veš!" In res' sem nesel lesko mlado učitelju že drugi dan; popoldne prvi pa nagrado sem z njo dobil—na zadnjo stran! (Fr. Troha, Barberton, O.) MLADINSKI DOPISI Contributions from our Junior Members POČITNICE Te počitnice jaz nisem šla nikamor, doma sem bila in sem pomagala mami v hiši, pa šivala in kvačkala sem. Moji dve sestri sta šli za počitnice v Cleveland k mamini prijateljici. Za mene je bilo pa tako prav. Druge počitnice bom pa jaz šla in se dobro imela. Ko smo šli po eno mojo sestro in drugo tam pustili, smo bili tudi v Euclid Beachu. Tam smo videli veliko reči za voziti se. Posebno za male otroke, šet let stare, je prijazno. Kupili smo balone, v katerih je plin in smo jih privezali za roke, da niso v zrak ušli. Naprej od Rocky Riverja, doli pri farmah, je moja mala sestra odvezala balon, ki je takoj ušel v zrak in se zapletel v telefonske žice. Sestra je jokala, a ko smo ji rekli, da bo dru-zega dobila, je bilo spet dobro. Tudi velika sapa in hud dež nas je na poti dobil. Pa smo vseeno veseli domu prišli. Martha Kumse, 13 let, dr. št. 6. JSKJ,-Lorain, O. 'no on je pravi najditelj Amerike. Bojim se, da se je moj dopia predaleč raztegnil. Prosim g. urednika, da ga malo stisne, če ima kakšno stiskalnico ali prešo, ki so zdaj najbolj v modi. Pozdrav vsem čitateljem Nove Dobe, posebno pa mladinskemu oddelku J. S. K. Jednote. Agnes Jurečič (14 let), članica dr. Zvon, št. 70 JSKJ. VRLEMU MOŽU V SPOMIN Vsaki človek na svetu je rojen in vsaki mora umreti; ne ostane pa spomin na vsakega ednako. Iznajditeljev, vojakov in slavnih mož se spominjamo bolj pogosto, kakor navadnih ljudi. Tako na primer obhajamo rojstni prvega predsednika Združenih držav, George Wash-ingtona, kakor tudi je v spominu rojstni dan 16. predsednika, Abrahama Lincolna, to pa zato, ker sta storila mnogo dobrega za našo državo. Tudi naš slavni iznajditelj, Edison, bo ostal v spominu še mnoga stoletja po njegovi smrti, ker je iznašel brez števila stvari, ki koristijo človeštvu v obče, glavno izmed teh je elektrika. Imamo pa še enega moža, kateremu gre prva čast kot najditelju, zato namreč, ker je našel Ameriko. Imenuje se Christopher Columbus. Ker smo ravno ta mesec obhajali obletnico njegove najdbe, hočemo malo bližje pogledati v njegovo življenje. Rojen je bil v Genoa, Italija, okoli leta 1450. Njegov oče se je pečal s česanjem volne, kar pa njegovega sina ni veselilo, pač pa je ljubil morje. Oženil se je leta 1478, in rojen mu je bil sin po imenu Diego. Ker so sorodniki od'njegove žene bili skoro vsi mornarji, je tudi Columbus dobil še večje veselje do vode. Dobro je bil poučen tudi v zemljepisju, in je veroval, da je zemlja okrogla. Zato si je v mislih predstavljal, da bi se zamoglo doseči Vzhodno Indijo naravnost proti zapa-du, brez da bi se moralo iti okoli Afrike. Dne 3. oktobra, 1492, se je napotil s tremi malimi barkami in nekoliko možmi iz Palos, Španija, proti Vzhodni Indiji. Največja od treh bark je merila 90 čevljev dolžine, in mu jo je podaril španski kralj. Po ena in sedemdesetih dnevih mučne in naporne vožnje so zagledali dne 12. oktobra suho zemljo. Otok, kjer so se izkrcali, je Columbus krstil za San Salvador (sedanje ime Wat-ling). Ljudje na otoku so bili divjaki. Dne 28. oktobra je odkril otok Haiti. Šele 15. marca je dospel nazaj v Palos, kjer ga je ljudstvo z veseljem pozdravilo. Za tem je bil še trikrat na zapadu. Odkril je otoke Hind-ward, Jamajko, Portoriko in kos Južne Amerike. Vrnil se .je domov na Špansko in umrl zapuščen od svojih prijateljev, brez da bi vedel, da je odkril novi del sveta. Največja krivica je storjena Columbusu s tem, ker ne nosi novi svet njegovega imena, kar mu po pravici pripada, ker edi- Chicago, 111. In October, 1871, the Chicago fire occurred. The cause is said to have been a lantern, kicked by a cow, which set the barn on fire. Before water could be gotten, the fire spread. When the water was gotten, it didn’t help any. The whole well of water was used, but the fire went on, destroying everything that it came to. The fire destroyed 17,450 buildings and did a damage of $196,000,000. All of Chicago had to be rebuilt. In commemoration of this fire every year we have fire prevention week. Losses from fires are growing steadily. In 1925 the loss was $570,000,000. The annual loss of life from fires is about 15,000 Every person can do his share ic ore-venting fires and the sacrifice of human life, by cleaning up rubbish, keeping oils and gasoline from matches and cigarettes, and using with caution those things that are likely to start fires. Most fires are unnecessary and can be prevented. Best regards to all Juvenile members of J. S. K. J. Maimie Jurecic (Age 13), dr. Zvon, št. 70 JSKJ. Export, Pa. A month or so has past and I haven’t written to our wonderful paper the “New Era.” Our school has begun and that is the reason for my not writing, because I was very busy with my schoolwork. As I said in my second letter I would write more about Europe. I wish now to pen a few words. I cannot remember much as I was but eight years old when I came to the United States, but the most important things I well remember. The schools in Europe are very different from the one 1 attend here. Where I went to school in old country was a large building of stone. This was only the girls school. The boys attended a separate school at an other part of the town. The teachers were more strict also. Children from all the neighboring towns got their education here. For this was grade and high school. You could learn French, German and other languages. The teachers beside the usual lesson taught sewing, cooking, embroidering and knitting. For in the part of the country where we lived, much of the clothing and even footwear is made in the homes. This school was a boarding school also. Many girls from distant parts came and were well educated before they left. When the war was over part of this school was used for a hospital. When we were getting ready to go to my father here to the United States, I was very sorry to leave so many of my little friends. We started from the port Trieste (perhaps some of you know where that is). Itsr in the country of Italy on the Adriatic Sea. During the voyage our steamer stopped at “Palermo,” (Italy), “Patras’’ (Greece) and “Algiers” (northern Africa. Patras is a small city of Greece. It is a sea port and there our steamer received more passengers. Palermo I do not well remember, we stopped there during one night and ] didn’t see much. But Algiers is the most beautiful city I ever saw. We arrived there in the beginning of the month of January, 1921. But all was green and warm as it is here in the middle of summers. People were swimming and fresh oranges were loaded on the steamer. I never ate such good oranges; you had enough only from the wonderful fresh smell. Many came with leaves on, they looked prettier than pictures. When we left Algiers I don’t remember of stopping at any other place. Across the Atlantic Ocean we weren’t sick because the sea was not rough. Although several people got sea-sick and died, they were mostly children, we were lucky indeed to arrive here safe and healthy. When we reached New York it was bitter cold there. We stayed there a day or two and boarded a train which brought us here. We were so happy to come here after all the traveling but I quess because of the change of climate we all took sick for several months. I guess my letter is getting a bit long so I will quit my writing with best wishes for all. Hopihg to see this in print I am a reader of Nova Doba, Mary Gombach (age lb). member of lodge no. 138 J. S. K. J. P. S. If you wish me to write again, I will try to write of my first years of hard work to learn to speak American. (Seveda, mlade bratce in sestrice bo gotovo zanimalo. Op. urednika). Chicago, 111. As safety is very important in one’s life, it is well worth to spend an afternoon to see a play, concerning it, “The Safety Pageant.” I was there as a delegate from our class and it was my duty then to make a report to the class about this play. All the delegates and patrol boys from the school attend were in a group, went there together and came back the same way. The opening started with a band, playing which I enjoyed very much. After that the patrol boys gathered together and marched into the field, arranged properly. Skillful driving demonstrations followed, showing how one can drive carefully and thus prevent accidents. Another one also was a thrilling fire extinguishing demonstration by the Chicago Fire Department. Various speeches also took part in the program, relating to safety. It was concluded with a life saving exhibition. The facts were that 3,200 children were injured and 188 children were killed in traffic accidents last year. I don’t know whether it is so dangerous everywhere as it is in Chicago, but anyway, my motto is: “Safety above all.” John Jurecic (Age 12), Member .of dr. Zvon, št. 70, J. S. K. J. Eveleth, Minn. One day I went to hunt, and I saw something moved. I shot and hit it. Then I went to see what it' was. It was only a little rat. Then I was walking on farther and I saw something white. This time it was a true shot. I killed a rabbit. Louis Nemgar (Age 11), AN AMUSING INCIDENT I had a girl friend by the name of Elizabeth. She was very good to me. One day Elizabeth and I planned to have a play. We were both going to be clowns. I had a suit, which was red with big white balls, while Elizabeth had just the opposite. We also had tall hats on. It was my turn to go out and do my stunts first. A long rope was draw* across the room. I stood and tried to walk on the rope, but I fell head over heels. The people that were watching were laughing so hard that they could hardly stop. When they stopped laughing I took my hat off and felt a bump. While I was wondering what I should do I heard the people say to me: “Hurry, go on with the play, we can’t wait here all day.” I continued walking on the rope. This time I was more careful and I succeeded in doing my part. Frances Nemgar (Age 12), Lodge No. 25, JSKJ. JESEN Zopet je prišla jesen v deželo, ptice selivke so nas zapustile s svojim milim petjem. Cvetke ugašajo druga za drugo, drevje izgublja list za listom, poredne jesenske sape pa se poigravajo z njimi. Vsa narava se spreminja in pripravlja za bodočo zimo. Pridne in skrbne gospodinje se bavijo s prekuhavanjem sadja, zelenjavo, in drugimi rečmi, možki nabijajo obroče in pregledujejo “sode,” dočim imajo nekateri že polne, kajti polovico vinotoka je že minulo, to se ve kaj pomeni. Vsak letni čas ima svoje lepe čase. Kadar pokuka zlato solnčice iz meglenega jutra, je naravnost očarljivo in človeku vriska srce veselja. Šolarji hitimo s svojimi knjigami v razne šole, kjer brusimo svoje glavice. Vsaki dan nas čakajo težje naloge in vsaki dan se več od nas zahteva. Življenje je boj in za ta boj se je treba temeljito pripraviti. Kakor je minula pomlad in poletje, tako bo minul čas, ko ne 30 treba našim roditeljem več skrbeti in delati za nas, dorasli bomo, si izbrali vsak svoj poklic ter se borili za vsakdanji kruh vsak po svoje. Naj zadostuje danes, časa mi primanjkuje, mogoče drugič kaj več. Ob enem lepa hvala za poslani dolar ter iskreni pozdrav vsem mladim prijateljem Nove Dobe. Jeannette Sega (14 let), društvo Zvon, št. 70, J. S. K. J. tered into the yard he was met full force by the rooster. And lo! The rooster had in his beak a bunch of Boy’s white fur. Boy looked down and saw blood trickling down his chest. With one animal plunge he had the opponents neck in his mouth and although his mistress called to him sharply, he twisted the rooster this way and that until the rooster lay limp. Of course, he felt very bad when the mistress scolded, but was he not right to preserve his dogdom? Was he not fair? And his mistress understood for there was a twinkle in her eye. Thanking you for your attention to this composition, hoping it may be as favorable as my last one Long live the J. S. K. J.! Anna Gerbec (Age 15), Lodge No. 37 J. S. K. J. AN ANIMAL HERO Before Boy came to live with us, I used to abhor dogs. I hated the people who kept them, I thought them useless, arutal and brainless. I agreed with the dog catcher in firmly adhering to the muzzle. Every dog acting strange looked peculiar to me and I went around the corner to avoid him. You must think that our Boy must be extraordinarily intelligent and beautiful. He is a wonderful police dog. We have some chickens in the backyard who are commandeered by a no less famous, intelligent and beautiful than Boy himself, speaking in the fowl language. In warm days our Boy as also our chickens have access to the yard. At first our Boy felt independent of the minority. He \^as so much more beautiful, more strong than they. He even could lick his mistress cheek when he wa;; a good Boy, but alas, the rooster could not! A battle arose. The rooster had to provide for his followers and looked askance whenever Boy entered the yard. His temper would arise and he would try to PetJk at Boy’s legs. Boy felt too superior to return the c hallertge at first, but later when he wanted to get acquainted with the chickens he was being constantly warded off, even by the mistress herself. One afternoon as he saun- AN EXISTENCE OF TWENTY-FIVE YEARS Brothers and sisters, I hope you don’t mind my writing to the Nova Doba again, but I simply can’t resist telling all of you about the pleasant time we had on October 8th, when our lodge held its silver anniversary. First we started out with a parade in which many lodges from Braddock and vicinity were joined. When we came into the dance hall we danced for about an hour. After that two great men stepped into our enjoyment. I think most of you have heard of these men, Mr. Anton Zbašnik., our supreme president and Dr. Grahek, our supreme medical examiner. Later we started our speeches. First on the program was Mr. Shustar, the president of our lodge. Next came Mr. Germ, the oldest member of our lodge. Following him came our great man, Mr. Anton Zbašnik. Then came Dr. Grahek. Last of all came the secretary of St. Stephen’s lodge of Pittsburgh. When Mr. Zbašnik finished his well given speech, a girl, whose name I will not mention here, presented him with a bouquet of beautiful flowers. One thing that Mr. Zbašnik mentioned in his speech that interested me, was that every child should attend all the speeches given by the lodges. I hope we all follow his rule. After the speeches were given, a well prepared banquet was served. I hope everybody enjoyed themselves, especially Mr. Zbašnik and Dr. Grahek and other people fyom the near-by places. To my estimation Mr. Zbašnik and Dr. Grahek are both generous and humerous men. I also thank you for the dollar check I received. Štefanija Dolinar, Lodge No. 31 J.S.K.J. Braddock, Pa. NOVOPRISTOPLI ČLANI MLADINSKEGA ODDELKA ZA SEPT. 1927. Dr. št. 6. Edward Evanish 9134, Gilbert Evanish 9135. Dr. št. 9. Peter Strucel 9114, Theresa Strucel 9115, Angelbert Strucel 9116, Anton Kalcicb 9117, Julia Kalcich 9118, Peter Kalcich 9119, John Kalcich 9120, Joseph Kalcich 9121, Margaret Kalcich 9122, Rudolph Kalcich 9123. Dr. št. 15. Marko Klun 9098, Edward Klun 9099, Angelina Lubich 9107, Robert Lubich 9108. Dr. št. 20. Ludwig Debevec 9109, Stanley Debevec 9110. Dr. št. 26. Rose Mary Krainc 9139, Raymond E. Shuster 9140. Dr. št. 29. Bertie Orel 9141. Dr. št. 30. Wilfred Dolinar 9100, Edith Dolinar 9101. Dr. št. 36. Stanley Brezovec 9142. Dr. št. 39. Joe Jancopal 9132, George Jancopal 9133. Dr. št. 44. Amelia Klančar 9074, Frank Petrich 9075, Miroslav Sabec 9076, Alojzija Mer-kun 9077, Frank Merkun 9078, Louis E. Mirtich 9079, Albert J Mirtich 9080, Florence E. Mirtich 9081, Bettie Jane Mirtich 9082, Joseph Sajn 9083, Frank Sajn 9084, Donald C. Verhotz 9085, Jack Verhotz 9086, Frank Verhotz 9087, Ignatius Dostal 9088, Stephan Dostal 9089, Charles Otonicher 9102. Dr. št. 45. Hadvey Somrak 9124, Mary Cherne 9125, Frank Cherne 9126, Dorothy Semich 9127, Adrian Floriancig 9128, Rosie Lekse 9129, Louis Lekse 9130, Jacob Lekse 9131. Dr. št. 70. Anton Vicich 9166, Edward Vicich 9167, William Vicich 9168, Helen Vicich 9169. Dr. št. 84. Minnie Karcich 9103, Matt Karcich 9104, Frank Karcich 9105, Dominic Karcich 9106. Dr. št. 111. Mary Predovich 9136. Dr. št. 122. Edward Dobre-nich 9143, Frances Kocjan 9144. Dr. št. 129. Annie Koscak 9111, Mary Koscak 9112. Dr. št. 134. Frances M. Subic 9145. Dr. št. 162. Teodore Arko 9137. Dr. št. 166. Gregor Matich 9090, Katarina Matich 9091, Mildred Matich 9092, Mike Matich 9093, Mary Matich 9094, Mary Matich 9095, Duša Negovan 9096, Gregor Matich 9097, Anna Matich 9113. Dr. št. 176. Rudolph Susan 9146, Elizabeth Susan 9147, John Ozanich 9148, Mike Oza-nich 9149, Helen Percich 9150, John Stipanich 9151, Mary Sti-panich 9152, Frank Stipanich 9153, Angelina Grubisa 9154, Anna Grubisa 9155, Kate L. Grubisa 9156, Anton Klarich 9157, Joe Klarich 9158, Anna Klarich 9159, Joe Klarich 9160, Ivan Klarich 9161, Angela Udo-vich 9162, Olga Udovich 9163, Anna Jurancich 9164, Rosa Ju-rancich 9165. Dr.št.185. Karol Francic, 9138. Joseph Pishler, glavni tajnik. --------Q------- IZ NAŠIH KRAJEV ONSTRAN MORJA (Nadaljevanje iz 2. strani) — O, Betka, vedel sem, da te še vidim nocoj, — se je ta hip oglasil kavalir Rudolf, ki zna delati lepe lakaste čevlje in žvižgati v dva cepa. Gregor je začuden opazil, da se je Betka od njega odmaknila, se prijazno nasmehnila Rudolfu in mu pokazala z roko prostor kraj sebe. — Le semkaj k meni, lepi kavalir, ali me povabiš nocoj na pir, kdaj mi napraviš lepe šimi čizemce, ki si mi jih že pred 14 dnevi obljubil, ko sem plesala s teboj in skoro raztrgala par novih čevljev? — Čižemce dobiš, predno se spet z menoj zavrtiš, a nocoj bova pirovala in v mesečini sanjala, je šepetal zaljubljeni Rudolf. — Da, sanjala, a ne vidva, temveč midva, — se je oglasil novi prišlec klepar Žolna, ki je bil velik in suh fant, a sredi obraza mu je že sumljivo cvetel nos in oznanjal radovednemu svetu, da je Žolna pravi pobratim alkohola. — O ti Žolna, žolnasta, da me baš nocoj presenetiš, je zagosto-lela Beta, zdaj nam pa ne bo dolgčas, ko smo kar štirje, le malo pomenimo se in složno dogovorimo, saj vas imam vse rada. — Ti bom že pokazal, kar vse rada imeti, se je oglasil globok bas izza drevja, in preplašena Betka je bila prav za trdno prepričana, da se je res oglasil sam Primož Trubar s svojega visokega piedestala. Plašno je kriknila in si zakrila obraz z rokami. Tedaj je pristopil mož, ki je napravil tako zmedo. Betka je spoznala stražnika in se še bolj prestrašila. — I, gospod, kaj pa vi tako pozno tu delate, saj nisem kakšna uzmovička, da me zasledu jete? — Z menoj boš morala, Bet- ka, usojeno ti je tako, čepi*’ si nedolžna ptička; vidiš človek sem, zato ti presltf“ gnezdece, kjer boš nemoten0^ čivala dobro zastražena, bodo letali okoli tebe drugi P in te vabili na prepovedano bodno svatovanje. In odšla je Betka s kom, v njenem novem don"11 je tako všeč, da bo ostala j1*' 14 dni, za kar ji je dal dov° nje sam okrajni sodnik, k1, bro ve, kako se taki reči stre2fc et^1 0T* V občini Temerin v Voj' u ni so imeli nedavno kme svatbo, na katero je bilo P°’ ljenih 400 družin. Ženin i11 vesta sta otroka bogatih tov. Že povabilo 400 dr®Vli dokazuje, kakšno bogastvo nakopičeno v kmetskih J11® jugoslovanske žitnice VoJv ne. To ogromno število 8°s je bilo tudi kraljevsko po; no. Gostje so pojedli 400 ščancev, tri svinje, eno g0^ tri teleta, 2,000 žemelj i*j ' kilogramov kruha ter poP1'. hektolitrov vina, 14 hektolir piva in 2,000 steklenic soda^ de. Potrebno pecivo je 15 žensk tri dni zapore^ Porabilo se je pri peki 20® logramov moke, 3,000 ja-)c’ kilogramov orehov, 80 kll0"j mov sladkorja, 15 kilogr® . čokolade in veliko množino ^ kovrstnih začimb. V VoJ'^ ni znajo ljudje še živeti. , sti, ki so se svatbe udel I L pravijo, da se ta svatba ne, niti primerjati s svatba1" “dobrih starih” časih, ^ proslavljali zakonsko zvez° prenehoma tri dni. A Dne 19. septembra s° m sti v Trstu razpustile y| akademsko društvo ^ ki je bilo ustanovljeno j 1907. Baš v tem mese^j septembra je praznovalo ^ nico svojega obstanka. J ški prefekt utemeljuje r stitveni odlok z navedbo, & društvo delovalo proti 11111 j da Je.» kot fed I 2ve, 'or K fesi »jir Pril Hov, l j U *top Zi V j, Tl uti 'Odjj »tir, “up ŠD 0« Ni bet N Sc< :th V \ k nalnim interesom, ker da iey Iztegovalo slovansko dijaŠtv°;| lijanskim krogom in vpl^, lijanske kulture, da je v in' d«'1 Na reviji narodnih Slovenije na ljubljans n«3 keH1 str* lesejmu je vzbudila Pe®.], številna skupina gorenj' ^ ,,, rodnih noš iz Kranja ^ ških vasi Primskovo, ,0 j vas in Stražišče najve^ ^ tJ zornost. Nad 50 oseb ^ skupina je štela 23 Pal tov in deklet pod vodst',c(i Šemrova pf'.j * rej šine dr hodih skozi mesto in nil ^ skem prostoru s svoji*11 nikar jem so vzbujali P. |jii pozdravljanje od sti'a' -|j' Ijanskega občinstva. M pari so ob zaključku na plesišču s kmečkin1 ki je žel splošno prte113 _______________________ Po uradni statistiki je ^ veniji 26,315 državni1 bencev. % % V, % !ent N K ,ie % . 111 N % S '% <*V, tej |Ve >ov x «1 s le OČ, % K *«ll s — Varna kopalna 0 , Nove vrste kopalna kopalce, ki niso vešči P^l ima okoli pasu vrsto .jJ mijastih vrečic, ki se bo napolnijo z zrak°nl* ^1 lec v taki obleki ne 111 niti. Hi n0 k ' K epr*' dob*1 srbi* ioP* dat: iptf o SV» raž5;' mu i' a ^ ,volif ki rež«' lets^1 »v* in DOPISI. Cieveland, O. Tmi x naznanilo “Uštvom j. s. k. j. v CLEVELANDU IN j, OKOLICI ^ztianjam vsem zastopni-, ’ ki zastopajo društva v 'm akciji, da se bo vršila Nila Seja zastopnikov društev Petek 28. eCer q ,
    jeni seji imamo za 1 Več važnih "jiini " Vi*znin zadev, med 1# prihodtudi zadevo glede naše jru**1 Sila Vese^ce> se bo vr-Nemk ^ar^novo soboto, 12. Da tj1', 'a v Slovenskem Domu ‘^mes Ave. >Pnv’ se £°t°vo v^i za_ v 1 1 te seje udeležijo, da bo tem boljši. °dbor skupnih društev: Frank Kačar, tajnik. vo hiš* ijv«* £0^ hi DO f ov , n t pili oli«* davf pel ;00 %tiveS t0 n°tify ■K \\ofl r»i^ ?JV a#. o Tnt, notice j lodges of j. s. k ' 1N CLEVELAND AND ves, tuj, Gf 0 Hit vicinity all repre-^Se W^° rePresent the reS ln ^derated action, that 05 J’rjjU'ar meeting will be held jj^y, October 28th at 7:30 tu ‘ at Slovenian Workings-O^ome, Waterloo Rd.. leetjjj above mentioned ’eraf -We ^lave discus He ^ '^Portant affairs for s* adc! 0tJ our oi-ganization, °f them is our next \t’; will be held on It), ll0Va sobota,” November ^thc ^ Slovenian Home, 1 ll Ave. ^ ^®t all representa- C|it ^ 1 * be present, so that S/ wiii reach the best of f1! °r the # Nm , e Committee of Fed- * J,beiges: ia lai^ Kačar, Secretary. 41 — F # % WO 1 t * 8V T if '• me Jezus, št. 25 J. S. ^ l)il/'nanjam tem potom, ole/ Sn§i°^0 Vršile bodoče seje, i0 i^ *t 0 SeJ° 23. oktobra, zo $ °LU DVEH P0P0LD- 9 ^i|e KSt;0 dopoldne, kot so sc tudi k društvu Večernica, št. 42 SNPJ. Pokopan je bil dne 8. oktobra po katoliških obredih na Old Roundup pokopališču. Obe društvi, h katerima je pokojnik spadal, ste se spomnili rajnega sobrata z lepimi venci. Pokojnik zapušča enega brata, tri sestre in enega nečaka v stari domovini, nekje v okolici Ribnice, Slovenija. Vse tiste člane društva št. 88 JSKJ, ki so pošiljali svoje društvene prispevke na bivšega blagajnika, zdaj pokojnega Gregorja Zobca, prosim, da v bodoče pošiljajo na tajnika: John R. Rom, Box 96, Klein, Mont. — Z bratskim pozdravom John R. Rom. >1)8 J8l reč1 t# K»r Eveleth, Minn, a 5®n'jfenirh članom dru- &°leti. m \ ni Dav? adnih Seje se bodo vrši tiste člane, kate prostorih, •u te n0st \ Nt ^ Poslali 0L da tef w',:,,> dobri svojemu taj svoj ases-sejo in mu tako JJr skn ’ ^a ^i ime^ PreJ de-^e^ina članov se L80cHi ikU’ do'1 isK>' do' )in>' ečj° bi' i'°v J 0 J * pa n1 v*lei Je j,*10 2aveda, kako težav 'slati 4 ko je treba 1% a!sesment na Jednoto, r°si^<'do8_ti denarja skupaj. Vjij; °re_'j še enkrat, bodi- v 'v PoJn °^aJšate tajniku nje- V (!h 6 Cia Jfti 0 11(3 našega društva ob ^4 stf'0Zarjam, da društvo 4Ve z°Ske zdravniške pre-? Il0Ve člane do kon- C Za ak0 kate' arJa ega rojaka, ki Zahtevam naše or-a uJe i,, v . v :n se ni elan, naj °' ^ ^id°biti za naše dru- adinski oddelek za- r°^G ti ,tZ<^aj sprejeti tudi nai;S 111 starišev, ki niso •tv lnote. Torej vsi Večje društvo in Jednoto! Bratski l '°Uia p v . Uovze, lk dr. št. 25, JSKJ. Roundup, Mont. ie J ih ,bl*! ob'e' * pf n- p)01'1 L sp 1 dela v tukajšni ’ 8l-e nekako srednje. '>n n ^ 'w' i ^0r°cati žalostno 2as^.^ne °ktobra za %54 Sv- IVr-f1 dober član dru- laela, št. 88 JSKJ, Gr, . bi iej. vaJHik tega društva k'Je bnef0r zobec. Pokoj-llipoštovan. Za društ-°t Hn^° delal s tako vne- Zase. Spadal je Export, Pa. O PROSLAVI 25 LETNICE DRUŠTVA ŠT. 31 J. S. K. J. V BRADDOCKU, PA. —Društva ene ali druge jednote ali zveze imajo navado, da prirejajo 5, 10, 15, 20 ali 25- letnice obstanka in delovanja. Tudi društvo št. 31 JSKJ v Braddocku Be je držalo te lepe navade in praznovalo svojo 25-letnico dne 8. oktobra. Marsikateremu udeležencu bo ostala slavnost v lepem in trajnem spominu, žal le, da se niso nekatera sosedna društva bolj številno udeležila. Društvo št. 31 J. S. K. J. pa bo gotovo poznalo tista bratska društva, ki so se slavnosti udeležila, in bo ob sličnih prilikah vrnilo milo za drago. Zdaj pa nekoliko o programu. Ob dveh popoldne so se pričeli zbirati člani vseh društev. O polu treh so se iz White Valley z “busom” pripeljali člani društva št. 142 SSPZ in nekaj drugih članov, dalje člani društev št. 116 JSKJ in št. 57 JSKJ. O polu štirih se je pričel obhod, na čelu istega godba in šest zastav, za katerimi je korakalo lepo število članstva. Ko smo prikorakali v dvorano, bi se bilo moralo takoj pričeti s slavnostnim programom, ker pa dva glavna odbornika JSKJ vsled neke za mude nista bila še došla, se je malo počakalo s programom Nekateri, ki imajo dobre nošo' ve, so v tem času zaduhali zelo prijetne dišave in šli so za no som v spodnje prostore, odkoder so prihajale. Tam se je lahko čakalo, ker so nas ob dajale dišave nalomljenega osemnajstega amendmenta, opopranega gulaža, ocvrtih čiken, janjcev in podobne divjačine in krasno dozorelih krofov in potic. Ena potic se je baš nameravala oddaljiti od črede in oditi pod pokroviteljstvom moje suknje na neznane daljne pašnike, ko je prišla zajetna pastarica s kuhalnico, in oditi sem moral sam. V tem sta se pripeljala Mr. Zbašnik, glavni predsednik JSKJ in dr. Grahek, vrhovni zdravnik JSKJ, in začel se je izvajati program. Najprej je predsednik društva št. 31 J. S. K. J., sobrat Šuštar, pozdravil navzoče in se udeležencem zahvalil za udeležbo. Za njim je nastopil ustanovitelj društva, sobrat John Germ, ki je povedal marsikaj zanimivega iz zgodovine društva od ustanovitve do 25-letnice. Potem je nastopil glavni predsednik JSKJ, sobrat Anton Zbašnik, ki je v dobro zasnovanem govoru povedal kaj je in za kaj stoji J. S. K. J., in kolikega pomena za organizacijo je naša mladina. Njegov govor je izzval velik aplavz. Nato sta go vorila še dr. Grahek in Joseph Pogačar iz Pittsburgha, in tem je bila govorniška lista izčrpana. Predsednik društva se je zahvalil govornikom in nato povabil vse udeležence, da zase- dejo svoje pi-ostore, ker j-3 čas se poslužiti dobrot banketa. Štirideset jardov dolga miza je bila tako obložena z mnogoštevilnimi dobrotami, katere smo duhali in deloma videli že prej, da se je vse šibilo. Razume se, da tudi ni manjkalo grozdnega soka, o katerem pravi pesnik: “Ce človek ne bi te imel, kako kedaj bi bil vesel!” Sredi teh dobrot smo mislil tudi na sobrata urednika, češ, to bi imel skomine, če bi nas zdajle videl! (Zdaj šele vem, zakaj se mi je tako sumljivo kolcalo, ko sem ležal v travi pod hruško, polno zlatorumenega sadu; jaz sem dolžil pa hruške in “clambake-party”. Op. ured.) Seveda ne smete misliti, da smo bili na zabavi navzoči samo stari. Bila je prav lepa mešanica mladine in starine. Posebno se je pokazalo koliko mladine je, ko je godba zaigrala. Na plesišču se je večinoma mladina sukala, starej-ši smo se pa večinoma v spodnjih prostorih pogovarjali in se od osemnajstega amendme-ta proč držali. Okoli devete ure zvečer se je pripeljalo še pevsko društvo Prešeren iz Pittsburgha, in slišali smo nekaj lepih slovenskih pesmi* Vsa hvala in priznanje brad-doškim ženam in dekletom, ki so se potrudile za tako odlično postrežbo. Društvu št. 31 JSKJ pa želimo, da bi 50-let-nico še sijajnejše obhajalo in da bi štelo takrat vsaj 500 članov! V imenu več članov dr. št. 142 SSPZ in št. 116 JSKJ v White Valley: Jurij Previc. Braddock, Pa. Slavnost 25-letnice društva sv. Alojzija, št. 31 J. S. K. Jednote se je prav lepo obnesla, da skoraj nismo pričakovali tega. Tu v Braddocku, kakor po drugih mestih, so ob sobotah ceste polne prometa, in smo seveda malo premišljevali, kako bo šlo z našo parado. Seveda je bilo znano v mestni hiši kaj da imamo vpeljano za storiti in od tam so nam okoli tretje ure telefonirali, da kadar mislimo odkorakati, naj obvestimo policijskega načelnika. Mi smo odgovorili, da smo v redu in takoj nato se je pripeljal policijski načelnik z enim tovarišem, in nas, ki smo bili že na cesti zbrani, pozove: “Come on, boys!” Zastava v zrak in razvila se je povorka; naprej maršal J. A. Germ in njegov tovariš, potem sobrat Joe Petricb kot vodja godbe, za njimi pa mi v korak. Korakali smo po Washington cesti do 13. ceste in potem po Braddock Ave. do 6. ceste, po šesti do Washington in po Washington cesti nazaj v Litvinsko dvorano. Ko pridemo v dvorano, je bilo malo odmora, da se vtrujeni in vtrujene malo odpočijejo in okrepčajo in da se počaka na prihod glavnega predsednika Anton Zbašnika in vrhovnega zdravnika dr. Graheka iz Pittsburgha. Kmalu sta omenjena stopila v dvorano, nakar je društveni predsednik, sobrat John Šuštar otvoril program. Najprej pozdravi vse navzoče in se jim zahvali za udeležbo, in potem omenja zadevo, radi katere smo se skupaj zbrali. Sledi ploskanje. V 2. točki programa nastopi kot govornik ustanovitelj društva J. A. Germ. Sobrat Germ v precej obširnem govoru omenja, kako je ustanovil društvo in postavil kamen, ki seveda še stoji. Ploskanje. Kot tretja točka programa je bil govor glavnega predsednika J. S. K. Jednote, sobrata Antona Zbašnika. Govor glavnega predsednika je bil obširen, približno eno uro trajajoč. Povedal je precej zanimivega in ga je članstvo ves čas prav zvesto poslušalo. Ko je končal z govorom, je bilo seveda ploskanje, nakar mu članica mladinskega oddelka, Miss Štefanija Dolinar, izroči šopek svežih cvetlic in se mu lepo zahvali za poset 25-letnice. Sobrat glavni predsednik se je za pozdrav in šopek zahvalil in mladi sosestri izročil lepo rudečo vrtnico iz podarjenega šopka. Ploskanje. V četrti točki programa je nastopil kot govornik naš vrhovni zdravnik dr. Josip V. Grahek iz Pittsburgha. Ta je izjavil, da so skoro vse tisto, o čemur bi on želel govoriti, že večkrat drugi povedali, posebno glavni predsednik. Želi dru štvu mnogo uspeha. Seveda sledi ploskanje. V peti točki programa je nastopil kot govornik sobrat Joseph Pogačar, tajnik društva št. 26 J. S. K. Jednote v Pittsburghu. Napravil je tudi lep govor in sporočil častitke od društva sv. Štefana, št. 26 J. S K. Jednote. Ko zaključi, je sledilo ploskanje. Namenjeni so bili še nadaljni govori, toda, ker so se že omenjeni precej dolgo zavlekli, je bil z njimi govorniški program zaključen Sledila je večerja, po večerji pa ples in nadaljna zabava. Lepa hvala društvom, ki so se slavnosti udeležila korporativno in z zastavami, kot društvu sv. Družine, št. 14, East Pittsburgh, društvu št. 142, S. S. P. Zveze, White Valley, hr-vatskemu društvu odsek 43, H. B. Zajednice v Braddocku. Dalje hvala za udeležbo Hrvatske-mu Podpornemu Klubu iz Brad-docka, članom društva Napredni Slovenci, št. 300 S. N. P. Jednote, kakor tudi posameznim članom iz Rankina in okolice in te okolice. Posebno pa so hvale in pohvale vredne naše kuharice: Mrs. Nemanič; Mrs. Anzlovar, Mrs. Mule, Mrs. Mramor, Mrs. Branzel, Mrs. Hudal. Najlepša hvala tudi našim vrlim devojkam, ki so tako pridno delale, ovenčale mizo in skrbele, da je bila vedno polna, to so: Miss Rosie Hudale, Miss Frances Branzel, Miss Frances Anzlovar, Miss Josephine Hudale, Miss Jennie Žerjav, Miss Frances Safran. Lepa hvala društvom, ki so prispevala v gotovini, kot društvo sv. Petra in Pavla K. S. K. J. iz Rankin $25, samostojno društvo Danica iz Rankina, $25, društvo št. 40 J. S. K. Jednote iz Claridge, $10. Hvala dalje rojakinjam v tej okolici za prispevane potice, krofe in drugo okusno pecivo, kakor tudi za ocvrte piščance in goske. Hvala vsem, ki so pripomogli društvenemu banketu na ta ali oni način, da res ni primanjkovalo ničesar. Končno še lepa hvala pevskemu društvu Prešeren iz Pittsburgha, ki nam je zapelo več krasnih slovenskih pesmi. Še enkrat vsem skupaj lepa hvala! Želim, da bi vsi, ki smo se udeležili 25-letnice, dočakali tudi 50-letnice in se tudi takrat skupno veselili. Z bratskim pozdravom Martin Hudale, tajnik društva št. 31, J. S. K. J. še od znotraj jame videl ni, se že od daleč boji. Bodimo trdni, kakor sedem trdo povezanih palic, pa bomo zmagali. Pokazali bomo kapitalistom, kaj smo organizirani delavci. Nick Karlovich. S pota. Tu v Minnesoti si domišlju-jemo, da bomo imeli še mnogo lepih jesenskih dni, kajti čul sem, da so še v tem času nekje v okolici opazili kačo, ki se je grela na solncu. Ko sva bila neki dan s prijateljem v gozdu v bližini mesta Ely, videla 3va neke črnorjave ptiče, za katere sem mu povedal, da so "robini,” ki so precej podobni kosom naše stare domovine. In izkušen rojak je dejal, da bomo imeli letos dolgo jesen, ker druga leta se selijo te ptice na jug navadno že začetkom oktobra Vidimo še tudi čaplje in druge vodne ptice in precej divjih kanarčkov, kateri obirajo dozorele solnčnice. Ti rmeni krilatci so večkrat tako zamišljeni v okusno zrnje solnčnih rož, da jih poredni otroci love v zanj-ke, pritrjene na dolge palice. Nedavno se je mudil tukaj naš umetnik, slikar Mr. Peru-šek, ki je zbiral vtise lepe narave, da jih pozneje z umetniško roko pričara na platno. Pogovorila sva se marsikaj o naravnih lepotah Minnesote in o številnih pticah, ki jih je videti poleti ob tukajšnih jezerih. Klub Elyških Slovenk je od veselja vsled lepe jeseni priredil prav krasno uspelo vinsko trgatev v Jugoslovanskem narodnem domu. Da ste videli tu znanega sodnika Peškurja, ki ima še iz starega kraja bukve paragrafov, kako zna on soditi tatice in tatove, ki jih zalotijo v njegovem vinogradu Vse priznanje gre tudi članicam elyškega ženskega klube za krasno dekoracijo dvorane ir točno in prijazno postrežbo. Matija Pogorelc. Commodore, Pa. Naša premogarska naselbina stoji pod ničlo. Kar nas je unijskih, hodimo pomagat po' sta vi j at barake za naše brate, ki jih kompanija naganja iz svojih hiš. Kompanija vlači sem ljudi od vseh strani. Pred kratkim je prišlo 27 mož in slišal sem, kako so preklinjali na cesti. Superitendent jih je klical v svoj urad, toda možje se še zmenili niso, kajti znali so, da so na krivi poti. Drugi dan jih je zopet prišlo kakšnega dva ducata. Naenkrat skoči eden izmed njih na cesto in vpije: “Ne bojte se, nečem ja vašega hleba. Zbogom brati, nisem ja znao, da je ovdje^ balamuta; više me ovdje ne v’idite!” Revež si ni upal iti nazaj po svojo prtljago, torej mu jo je mož postave prinesel in oddal. Ne vem, če je posloviysega se moža razen mene kdo razumel. Tako prihajajo in odhajajo. Mi se ne bojimo. Tisti, ki nikdar prej E.y, Minn ZAHVALA. — Prisrčna hvala vsem prijateljem za naklo njenost in sočutje, katero sc nam skazali o priliki smrti in pogreba pokojnega. Jos. Prešerna ki je bil rojen pred 31 leti tli na Ely. Umrl je v bolnišnici v Minneapolisu, kamor se je bi podal, da se ozdravi bolezni, ka tero je dobil v svetovni vojni V Keewatinu, kamor je bil pripeljan iz bolnišnice, so mu na lep način čast skazali sobrat j t društva št. 109 J. S. K. Jednote, kakor tudi Legijonarji, požar na bramba in veliko števik ostalega občinstva. Na Elyju kjer so pokojnika položili k več nemu počitku, je bilo ob grobu obloženem z mnogobrojnim venci, mnogo bratov J. S. K Jednote in drugega občinstva Frank Lozar Post Ameriške le gije mu je oddala vojaško salve v zadnji pozdrav. Še enkra' prav prisrčna hvala vsem! Anna Prešeren, vdova; Jot in Matt Prešeren, sinova; Annt. Prešeren, sestra; Jacob in Anton Prešeren, brata. RAZPRAVE O INICIATIVI Pittsburgh, Pa. Društvo sv. Jožefa, št. 12 JSKJ je na redni seji 9. okt. razmotrivalo o iniciativnem predlogu društva št. 1 JSKJ, in po daljši razpravi soglasno sklenilo, da ne podpira omenjenega predloga. Konvencija naj se vrši, kot je določila zadnja konvencija, v mestu Indianapolis, Ind. Stroški konvencije so že tako veliki, in ako bi se konvencija vršila na Ely, Minn., bili bi še večji, kai bi pomenilo visoko izredno doklado v stroškovni sklad. — Z bratskim pozdravom Frank Alic, tajnik dr. sv. Jožefa, št. 12 JSKJ. Verona, Pa. Društvo sv. Cirila in Metoda v Ely, Minn. je predlagalo, kakor je znano vsem društvom JSKJ, da se vrši prihodnja konvencija leta 1928 v Ely, Minnesota. Zadnja konvencija, ki se je vršila leta 1924 v Lorainu, Ohio, je sklenila, da se vrši prihodnja konvencija v Indiapolis. Torej bratje delegatje, mi ne vidimo razloga, da bi se moralo ovreči lorainski sklep. Razlog je ta, ako bi se vršila prihodnja konvencija 1. 1928 v Indianapolisu, kakor se je prepričalo članstvo našega društva, je mnogo več članstva na vzhodu, kakor pa na severozapadu. S Lem bi se prihranilo mnogo stroškov Jednoti. Torej društvo Gorska Vila, št. 175 JSKJ v Verona, Pa. želi, da bi se vršila prihodnja konvencija v Indianapolisu. To je bilo po razmotrivanju sklenjeno na redni seji dne 9. oktobra. Anton Tratar, predsednik; Anton Tomazich, tajnik; Anton Kumarca, blagajnik; Društveni pečat. tako gostoljubni kot v drugih naselbinah, toda Indiana, a svojim glavnim mestom vred, je znana po svojem kukluksar-skem delovanju, ki je sovražno inozemcem. Zborovalci lahko zaidejo v različne neprijetnosti in šikane v kraju, kjer jim oblasti niso naklonjene. Bratski pozdrav! L. F. Trugar, član dr. Ilirska Vila, št. 173 JSKJ. NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnih src naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da se je za vedno poslovil od nas ljubljeni lin, oziroma brat Anton Glavan v najlepši mladeniški dobi 21 let. Pokojni je bil rojen v Sa-lidi, Colo., in je bil član društva sv. Alojzija, št. 78 J. S. K. Jednote. Pogreb se je vršil po katoliških obredih dne 3. avgusta. • Zahvaljujemo se za pomoč in naklonjenost vsem, kateri so nam jo na ta ali oni način izkazali v žalostnem času. Hvala za darovane vence družinam John Ambrozich, Louis Costello, John Papeš, Tony Drobnich, dalje Miss Mary Ambrozich, Miss Mary Fier, Miss Mary Ko-stelec, Miss Mary Struna, Mr& Anne Godec in drugim. Hvala vsem, ki so dali za pogreb na razpolago avtomobile in vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Ti pa, dragi brat, oziroma sin, počivaj sladko v rodni ameriški zemlji. Tvoj spomin ostane v naših srcih živ in lep, dokler ne pridemo za Teboj! Žalujoči ostali: Mrs. Anna Glavan, mati; Frank, Victor in Stanislav, bratje; Mrs. Mary Argys, Josephine in Edith, sestre. Salida, Colo., 11. oktobra, 1927. Chisholm, Minn, članicam društva Danica, št. 150 JSKJ naznanjam, da priredi naše društvo igro dno 30. oktobra, članstvo v tej okolici vljudno vabim, da nas poseti na omenjeni večer. Vse bina igre, oziroma program prireditve bo priobčen pozne je. Naznanjam tudi, da je naše društvo razpravljalo o iniciativi društva št. 1 JSKJ, da se strinja z istim in iniciativo pod piia. —S sestrskim pozdravon Annie Trdan, tajnica Koliko kave popijemo. Amerika porabi nad petnaj sto milijonov funtov kave letno. Ca ja se porabi tisoč milijonov funtov. Vsako sekundo popijejo Američani 75,000 čaš kave. v Cleveland, O. Društvo Ilirska Vila, št. 173 JSKJ je na svoji oktoberski seji razmotrivalo o iniciativnem predlogu društva št. 1 JSKJ, ki želi, da se prihodnja konvencija vrši na Ely, Minnesota. Po vsestranski debati se je društvo izreklo soglasno, da podpira omenjeno iniciativo. Vzrokov za to je v6č. Razen prve se ni še nobena konvencija vršila v Ely, kjer je sedež Jednote in sedež šesterib društev omenjene organizacije. Prihodnje leto bo 30-letni-ca J. S. K. Jednote, in je že iz tega razloga umestno, da se konvencija vrši v njenem rodnem mestu. Za Pennsylvanio ima Minnesota največ članov J. S. K. Jednote. Vožnji otroški minnesotskih delegatov bo do malenkostni, kar bo deloma odtehtalo višje stroške drugih delegatov. Važno je nadalje dejstvo, da je v Minnesoti, kjer biva mnogo našega naroda, neprimerno boljše polje za pridobivanje novih članov kot v Indiani, kjer imamo le dvoje društev in malo slovenskih na selbin. Konvencija v Minnesoti bo nedvomno agitacijo v omenjeni državi zelo pospešila Že samo pričakovan narast članstva opravičuje nekoliko večje stroške konvencije v Minnesoti. Saj smatrajo vse napredujoče organizacije za umestno izdati vsako leto večjo svoto za oglaševanje. Možnost tudi obstaja, da delegacija ne bi bila zadovoljna z zborovalnimi prostori, ki jih ima slovenska naselbina v Indianapolisu na razpolago, in v takem slučaju bi morali najeti dvorano kje v sredini mesta. To bi bilo zvezano s precejšnimi stroški in z ne pri likami delegatov, ki bi stanovali v slovenski naselbini. V Elyju računajo s krasnimi šolskimi prostori, katere upajo dobiti zastonj ali proti mali odškodnini. Nihče ne dvomi, da so naši rojaki v Indianapolisu prav NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostnih src naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je dne 21. septembra za vedno poslovil od nas ljubljeni soprog, oziroma oče Joseph Prešeren v najlepši moški dobi, star komaj 31 let. Rojen je bil v Ely, Minn., leta 1896. Bil je član društva Marija Trsat, št. 109, J. S. K. Jednote v Keewatin, Minn. Dolžnost nas veže, da se na tem mestu zahvalimo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se prišli od pokojnika poslovit, ko je ležal na mrtvaškem odru. Lepa hvala za darovane vence in za naročene maše zadušnice. Hvala društvu št. 109 J. S. K. Jednote, katerega člani so ga tako mnogoštevilno spremili k zadnjem počitku. Posebej še hvala pokojnikovemu bratu Jacku Prešernu, ki nam je bil v pomoč in tolažbo v žalostnih urah. Pogreb se je vršil po slovesni zadušnici v Ely, Minn., dne 26. septembra. Lepa hvada Rev. Mihelčiču za lepe obrede in spremstvo na pokopališče. In še enkrat hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti in nam na katerikoli način izrazili svoje sožalje. Ti pa, nepozabni soprog in oče, ki si se tako zgodaj poslovil od nas, počivaj sladko v rodni ameriški zemlji. Prestal si vse trpljenje, težave in skrbi te solzne doline. Teško je bilo slovo, toda Tvoj spomin ne bo izginil iz naših src in Tvoj duh bo nedvomno ljubeče plaval nad nami, dokler se ne združimo s Teboj tam, kjer ni več bridkosti in trpljenja. Žalujoči ostali: Anna E. Prešeren, soproga; Joseph in Mathews Prešeren, sinčka. Keewatin, Minn., dne 11. oktobra, 1927. Vsi otroci članov J. S. K. Jednote bi morali spadati v naš Mladinski oddelek. H MfecoYQ «-w- I V ± 4- L. N. TOLSTOJ HADŽI-MURAT Poslovenil Vladimir Levstik (Nadaljevanj«) < Nebo je bilo tako jasno, zrak tako svež in sile življenja so tako radostno igrale v duši Nazarova, ko je letel po ravni cesti za Hadžijem-Muratom, zlivaje se s svojim dobrim, čilim konjem v eno bitje, da ni niti malo pomislil na možnost kakega žalostnega ali strašnega dogodka. Veselilo ga je, ker je z vsakim skokom pritiskal za Hadžijem-Muratom in ga dohajal. Po bližajočem se topotu velikega kazakovega konja je Hadži-Murat spo znal, da ga mora kmalu dohiteti; zato je prijel z desnico za samokres, z levico pa je jel polagoma ustavljati svojega kabar dinca, razjarjenega od topotanja kopit, ki jih je slišal za seboj. “Ne boš, pravim!” je kriknil Nazarov, ki je bil s Hadžijem-Muratom skoro že vštric in je že iztezal roko, da bi prijel njegovega konja za uzdd. Toda preden je utegnil zgrabiti uzdo, je poči! strel. “Kaj delaš?” je kriknil Nazarov in se prijel za prsa “Bijte jih, dečki.” je še dejal; nato je omahnil in se zavhlil na sedel-ni lok. Toda gorci so zgrabili za orožje prej nego kazaki ter jeli streljati nanje s samokresi in s sabljami udrihati po njih. Nazarov je visel na vratu svojega konja, ki ga je nosil okrog tovarišev. Pod Ignatovim je padel konj in mu zmečkal nogo. Dva gorca sta izdrla sablji ter ga jela klestiti po glavi in po rokah, ne da bi stopila s konj. Petrakov je planil tovarišu na pomoč, a tisti mah sta ga opalila dva strela, eden v hrbet, drugi v bok, da je telebnil s konja kakor vreča. Miškin je obrnil konja nazaj in zdrevil proti trdnjavi. Ha-nefi in Kan-Mahoma sta jo udrla za njim, toda bil je že daleč spredaj in gorca ga nista mogla dohiteti. ' Videč, da ne doženeta kazaka, sta se Hanefi in Kan-Maho-ma vrnila k tovarišem. Hamzalo je končal Ignatova s kinžalom in doklal tudi Nazarova, ko ga je vrgel s sedla. Kan-Mahoma je pobiral ubitim torbe z naboji. Hanefi je hotel vzeti Nazarovega konja s seboj, toda Hadži-Murat mu je kriknil, da ni potreba, in zdirjal naprej po cesti. Muridi so se spustili za njim, odga-njaje Nazarovega konja, ki je skakal za njimi. Bili so že tri vrste od Nuhe, sredi riževih polj, ko je zagrmel s stolpa strel in oznanil vzbuno. Petrakov je ležal znak s preparanim životom; obračaje mlado lice proti nebu, je hlipal kakor riba in umiral. Ko je poveljnik trdnjave zvedel, da je Hadži-Murat ušel, se je prijel za glavo. “Za božji čas,” je kriknil, “kaj ste storili! Pogubili ste me. Uiti so mu dali, razbojniki!” je vpil, poslu-šajpe Miškinovo poročilo. Razglasili so občo vzbuno in poslali za ubežniki vse kazake, kar jih je bilo v Nuhi, in vse opolčence izj mirnih aulov, ki so jih mogli zbrati. Oznaniti so, da dobi tisti, kdor pripelje Had-žija-Murata živega ali mrtvega, tisoč rubljev nagrade. In dve uri po tem, ko je Hadži-Murat s svojimi tovariši ubežal kaza-kom, je dirjalo za begunci več ko dvesto konjenikov s pristavom na čelu, da bi jih izsledili in zajeli. Hadži-Murat je jahal nekaj vrst po veliki cesti, nato pa je ustavil svojega belca, ki je bil že ves zasopel in siv od znoja. Na desni strani ceste so se videle koče in minaret aula Belard-žika, na levi so bila polja, na kraju polj pa je tekla reka. Dasi je držala pot v gore na desno, je krenil Hadži-Murat v nasprotno stran in bežal na levo, računaje, da se vrže vsa gonja baš ns desno. Hotel je prebresti Alazan kje na polju, potem pa zavit: na veliko cesto, kjer ga ne bi nihče pričakoval, in dospeti po njo do gozda; tam bi vnovič prejahal reko in se izmuznil v gore. S takim namenom je zavil na levo. Toda izkazalo se je, da ni moči priti do reke. Riževo polje, ki so morali pahati pq njem, je bilo, kakor vsako pomlad, nedavno poplavljeno z vodo in se je izpremenilo v močvirje, kjer so se vgrezali konji do preko gležnjev. Hadži-Murat in njegovi nukerji so se obračali zdaj na desno, zdaj na levo, meneč, da najdejo kak bolj suh kraj, toda polje, ki so zašli nanj, je bilo povsod enakomerno zalito in zdaj prepojeno z vodo. S cmokanjem, kakor bi izdiral zamaške, so vlekli konji noge iz lepkega blata in se hrope ustavljali na vsakih nekaj korakov. Tako so se ubijali vse do mraka, ne da bi prišli do reke. Na levi je bil otočič grmovja, ki je baš ozelenelo; Hadži-Murat je sklenil zaviti v to grmovje in tam počakati noči, da bi se izmučeni konji nekoliko oddehnili. Ko so prijahali med grmovje, so Hadži-Murat in njegovi nukerji poskakali s konj, skopčali jim noge in jih spustili na pašo, sami pa so pojedil nekaj kruha in sira, ki so ga vzeli s seboj. Mladi mesec, ki je svetil izprva, je šel za gore in noč je bila temna. Slavcev je bilo v Nuhi posebno mnogo. Dva sta bila tudi v tem grmovju. Dokler je trajal hrup, ki so ga povzročali Hadži-Murat in njegovo spremstvo z jahanjem po grmovju, sta slavca molčala; ko pa so utihnili ljudje, sta jela spet gostoleti in odpevati drug drugemu. Hadži-Murat ju je nehote poslušal, ko je nastavljal uho glasovom noči. In njiju petje ga je spomnilo pesmi o Hamzatu, katero je slišal sinoči, ko je šel po vodo. On sam je mogel priti zdaj vsak trenutek v enak položaj kakor Hamzat. Pomislil je, da bržkone tudi bo tako, in nekaj resnobnega mu je zdajci leglo na dušo. Razgrnil je plašč in opravil molitev. In jedva je bil gotov, že je začul glasove, ki so se bližali grmovju. Bili so glasovi velikega števila konjskih nog, čofajočih po močvari. Bi-strooki Kan-Mahoma je stekel na kraj grmovja in spoznal v temi črne sence konjenikov in pešcev. Hanefi je ugledal z druge strani enako trumo. Bil je okrožni poveljnik Karganov s svojimi opolčenci. “Nu dobro, bili se bomo kakor Ilamzat,” je pomislil Hadži-Murat. Ko so naznanili vzbuno, se je spustil Karganov s stotnijo svojih opolčencev in kazakov na gonjo za Hadžijem-Muratom, a ni našel nikoder ne njega ne kakih sledov o njem. Že se je vračal ves obupan domov, ko je tik pred nočjo naletel na starca. Karganov je vprašal starca, ali ni videl kje kakih jezdecev. (Dalje prihodnjič) Jaroslav Hašek: Dobri vojak švejk med svetovno vojno. (Življenje in Svet). (Nadaljevanje) Prestrašena gospa Millerjeva je pod vtiskom grozne vojne pesmi pozabila na kavo. Tresoč se po vsem životu je plaho poslušala, kako je pel dobri vojak Švejk na postelji. “Z Marijo na ustih razbili so moste, ej, postavi Pilmont si močnejše ‘forposte’ hop, hop! Divjala je bitka, pri Solferi-nu divjala, in tekla je kri, do kolen je že stala: hop, hop! Krvi do kolen in mesa na kupe saj bili so fantje od osemnajste ‘trupe:’ hop, hop! Osemnajsta, ne boj se gladu in žeje, na vozu za tabo denar se šteje, hop, hop!” Milostivi gospod, za Kriščevo voljo vas prosim,” se je oglasilo žalostno iz kuhinje, toda Švejk je bil medtem že končal svojo vojno pesem: “Denar na vozu, na kočiji dekleta: tako vam zmaguj^/ osemnajsta četa! hop, hop!” Gospa Millerjeva je vsa prestrašena planila skozi vrata in odšla po zdravnika. Vrnila se je čez dobro uro, ko je Švejk že trdno zadremal. Predramil ga je neki gospod, zajeten in tolst možak. Držal mu je roko na čelu in pravil: “Nikar se me ne bojte. Jaz ccm doktor Pavek iz Vinogradov — pokažite roko — dajte si pod pazduho ta-le toplomer. Tako. Zdaj pa pokažite jezik — še bolj — držite jezik — za kako boleznijo sta umrla vaš oče in mat}?” In tako je v dobi, ko so na Dunaju želeli, da bi vsi narodi Avstro-Ogrske dali kar najsijajnejše vzglede zvestobe in udanosti, predpisal doktor Pavek našemu švejku zoper pa-triotično navdušenje — brom in nujno svetoval hrabremu in vrlemu vojaku švejku, da naj sploh ne misli na vojno: “Ležite popolnoma ravno in ostanite povsem mirni. Jutri /as spet obiščem.” Ko se je naslednjega dne pojavil v hiši, je najprej vprašal :?ospo Muelerjevo v kuhinji, cako se godi pacijentu. “Poslabšalo se mu je, gospod loktor.” je odvrnil žalostno, “ponoči je pel, če dovolite — 7 trenutku ko ga je najbolj lomila revma — cesarsko pesem.” Doktor Pavek je mislil, da je treba novi izbruh pacijentove lojalnosti ukrotiti s povišano dozo broma. Tretjega dne mu je naznanila gospa Muelerjeva, da je švejku slabše. “Opoldan je bil poslal pc zemljevid bojišča, ponoči pa ga je mučila misel, da bo Avstrija vojno izgubila.” “Ali jemlje praške natančno po predpisu.” “Dosjej še sploh ni poslal po nje, gospod doktor!” Doktor Pavek je odšel, še preje pa je izlil na Švejka celo ploho očitkov in izrekel usodno pretnjo, da ga ne bo nikoli več zdravil, ker noče jemati njegovega broma. Gez dna dni bi se bil imel Švejk predstaviti vojaški komisiji. Naš dobri vojak se je za trenutek temeljito pripravljal. Tako je poslal gospo Muelerjevo v trgovino po vojaško čepico, dalje si je bil izposodil pri slaščičarju voziček, v katerem je le-ta vozil nekoč svojega zločestega, hromega deda na zrak. K sreči je slaščičar še ohranil voziček z berglami vred, ker je videl v njem dragocen rodbinski spomin. Manjkal mu je le še rekrut-ski šopek. Tudi tega je dobil: naredila ga je gospa Muelerjeva, ki je tiste dni močno shujšala in tako rekoč vsak svoj korak zalila s solzami. In tako se je zgodovinskega dne pojavil na praških ulicah primer uprav ginljive lojalnosti : Stara žena je potiskala pred sabo voziček, na katerem je sedel mož v vojaški čepici z blestečo cesarsko rozeto in veselo krilil z berglami. V gumbnici pa je nosil obilen rekrutski šopek. In ta mož, ki je neprestano krilil z berglami, je vpil po praških ulicah: “Ne Belgrad! Na Belgrad!” Za njim se je zbirala množica ljudi, ki je zrasla iz neznatne skupinice radovednežev, ki so se bili ustavili” pred hišo, iz katere se je odpeljal dobri vojak švejk na vojno. švejk je opazil, da so ga stražniki na uličnih križiščih spoštljivo pozdravljali. (Dalje prihodnjič.) | Lepe I tiskovine 7.a vaša društva, za trgovce, S posameznike, za vsakovrst- s ne prireditve dobite vselej — 1 po nizkih cenah E 2 v prvi slovenski unijski tis- S karni v Zjcd. državah, kjer j= dobite ob vsakem času za- = S nesljivo in E 1 točno postrežbo Se priporočam društvom, ro- E jakom, trgovcem za vse pri- S like. Prevzamemo največja S kot najmanjša dela. | Ameriška Domovina | 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. E amiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiirc POZOR! Že več let razpošiljamo dobro zapakirane bakrehe kotle, s kapo in cevmi, prav po staro-krajski šegi izdelane, kakor kaže slika, tako, da dobite vse v redu na dom in ste popolnoma brez skrbi. Ti kotli se uporabljajo za prekuhovanje vode, čeravno se lahko rabijo še za kaj druzega. Vedno razpošiljamo tudi najboljše, garantirane starokraj-ske kose, plankače za tesan j e in literske steklenice. Za cene se obrnite na nas. Naslov zapišite samo: STEPHEN STONICH, Box 368, Chisholm, Minn. [mam na zalogi že nad 14 let LDBASOVE HARMONIKE vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene. Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal. Pišite po cenik na: ALOIS ŠKULJ 323 Epsilon Pl., Brooklyn,NY. Edini zastopnik in založnik LUBASOV1H HARMONIK v Zdru«e»Ui Državah Najnovejši pralni stroj -WOODROW- Pralni stroj “WOODROW’' pere že deset let in je še vedno v dobrem stanju. To se lahko dokaže tukaj na Ely. Najhitrejše, najvarnejše pranje na svetu. Dvakrat hitreje deluje voda kakor pri navadnih pralnih strojih! Čistejše perilo in manj časa — samo skozi delovanje vod“! Nobenih prcrnfika.iočih delov v čebrtu, a vendar rre milnica skozi perilo valovito in peneče, kakor pravi Niaarara. Lahko perete mali kos perila v mali količini vode, z istim uspehom, kakor večjo množino. Nič ni na temu, koliko naložite perila v Woodrow, ne bo škodovalo mehanizmu, pa tudi ne perilu. Ni potreba ničesar mazati — nobene skrbi ni treba imeti. Jekleno kolesje, in ves vrteči se mehanizem oskrbuje zanesljivi sistem za mazanje. Nobena sitnosti, da se ohrani stroj snažen. Proti gotovini ali na lahke obroke. JOSEPH MANTEL trgovina z železnino in pohištvom. ELY, MINNESOTA. !^i} *lfih ANTON ZBASNIK Slovenski Javni Notar 4905 Butler Street, Pittsburgh, H Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, oporok« ^ vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Amen* stari kraj. Pišite ali pridite osebno. uutmnmatnmm: Največja in najstarejša slovenska zlatarska trgovina v Amerik^ ^ t ■ Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio v: in izdelkov dobite pri nas. FRANK ČERNE 6033 St. Clair Ave. in 930 E. 79th St., Cleveland, O. 8Pora Si Nti Ta Pr trsijl % V MOŽKE in ženske kras- ^ ne naj nove j Se ure,, | prstane, diamante, verižice { in vso drugo zlatnino. Da- | Ije prave glasne Victor $ gramofone, cena $17.50 do \ $1,000; prave slovenske j Victor plošče in slovenske | in v vseh drujarih jezikih S PIANO ROLE; zastave in Jg regalije za društva. Pišite J po brezplačni cenik, kar ždite na vašega sobrata: | IVAN PAJK Jj» 24 Main St., Conemaugh, S Pennsylvania. 5000 knji? za 5000 slovenskih družin. ANGLEŠKO- SLOVENSKO berilo ENGLISH-SLOVENE READER SESTAVIL DR. F. J. KERN. Knjiga T8«bu3« nauka o izgo- vorjavi angle&kih besed; vaje za učenje angleščine; berila in članke, postni t*r kratek anfrle&ko-slovenflk° in Blov«nsko-angleSki slovar (4,000 besed). NAD 50 SLIK Knjiga J« pripravna za. učenja angUiiin« in slovenščin*. Kupite jo svojim otrokom. Cana *3.00 a poštnin«. Naroča ae pri “Ameriiki Domovini,’ «117 St. Clair Ave. ali pri Dr. F. J. Kern, «23S St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. GLAS NARODA NAJSTAREJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. Je najbolj razširjen slovenski list v Ameriki' donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila i* stare domovine; irtnogo iale in prevode romanov najboljših pisateljev. Pošljite $1.00 in pričeli gfl bomo pošiljati. Vsa pisna naslovite na: GLAS NARODA 82 Cortland« St., New York, N. Y. ^ Za božične praznike Skupno potovanje • v stari kraj za božič priredi naša banka 10. DECEMBRA na najmodernejšem in najhitrej-;šem francoskem parniku ILE DE FRANCE. Potnike tega potovanja bo spremljal prav do i Ljubljane naš dolgoletni in izkušeni g. Avgust Kolander, ki bo skrbel za vse mogoče udob-i nosti na ceii poti. Nudi se torej vsakemu rojaku najugodnejša prilika. Prijavite se čim prej in nam pišite po nadaljna pojasnila. POŠILJANJE DENARJA Oni rojaki, ki ne bodo šli v stari kraj, se bodo spomnili svojcev v starem kraju za božič z denarnim darom, kakor je to stara amerikanska navada. Pošiljatelji denarja naj ne pozabijo, da naša banka zanesljivo in hitro izplačuje denarne pošiljke v starem kraju potom lastnih zvez. DALJE NE POZABITE 1. da mi prodajamo šifkarte tudi za vse druge linije in parnike, in da lahko odpotujete “skozi nas,” katerikoli teden hočete, 2 da naša banka sprejema denarne vloge na bančne knjižice ter jih obrestuje po 4%, 3. da dobavljamo denar iz starega kraja, 4. da posredujemo pri dobavi oseb iz starega kraja ter izdelujemo tozadevne listine, 5. da izdeljujemo pooblastila izjave, prošnje in druge notarske listine. SLOVENSKA BANKA ZAKRAJŠEK & CESARK 455 W. 42ND STREET NEW YORK, N. Y. RUDOLF PERDAN SLOVENSKI JAVNI NOTAR 'S\ I h\ S Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko strok0 spadajoče posle. 933 E. 185th St. Cleveland, Ohi®1 POZOR! KADILCI! POZOR! Imaino pravi inportirani Turški, Grški in Balkanski TOBA^JJ cigarete in vse druge k temu potrebne stvari po jako nizkih cen Cene funtu “F. O. B. Pittsburgh” so sledeče: hrfi Št. 1. $2.50, št. 2. $1.80, št. 3. $1.40, št. 4. $1.00, in to je poštnine. $1 Tudi izdelujemo cigarete, po naročilu z zaželjenimi monog'1 Za več pojasnila se obrnite na: EASTERN CIGARETTE and TOBACCO CO. 504 Wylie Ave. Pittsburgh, Pa. PAUL KLUN MUSIC STORE 5153 Butler St. Pittsburgh, P* ■ itlP Edina slovenska trgovina v Pittsburghu s Colu**1 , in Odeon ploščami v vseh jezikih, 10 inch 75c, 12 $1.25; ako si naročite več kot 5 plošč, vam jih P° mo poštnine prosto. Gramofoni od $15.00 do $300' Pišite po brezplačni cenik. m Čistimo, barvamo, popravljamo NEW YORK Dry CLEANING I. SMUK, poslovodja 6220 ST. CLAIli AVE. Pennsylvania 2063. Pridemo iskat in pripeljemo na domf 1 pisagsaiaBsa^aMMuaffis^^ SKUPNI BOŽIČNI IZLET v Jugoslavijo in Italijo s parnikoifl PARIS priredimo dne 16. dec. 1927. Parnik Paris, ki je Slovencem najbolj priljubijo11’ „ pljuje že ob 1. uri zjutraj, da bo vsak za Božič doma pi-i svojcih. Na razpolago imamo izvrstni , bine; kdor je namenjen potovati, naj se nam cin prijavi cena za III. razred skozi do Ljubljane 51 leznico in vojnim davkom vred $119.67. PRANK SAKSER STATE 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. to % '% k fh s %( ta H, :i*Ui « / /