j J A Abb' Pos£ifingruP^tovtal Cena 300 lir PRmnurtSKI DNEVNIK Leto XXXV. Št. 252 (10.471) TRST, sreda. 31. oktobra 1979 ‘J GORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 20. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra, 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* jjai ^p°vcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. j PRED DANAŠNJIM SKLEPNIM GOVOROM FANFANUA OPREZEN POSEG ARNALDA FORLANIJA DA Sl OHRANI MOŽNOSTI ZA KONGRES Določena odprtost do «soočenja» in «narodne solidarnosti ter zmernejša kritika sedanjemu tajništvu KD H? — Ko je včeraj Arna! . * or lani snreenvoril na fanfani- j, spregovoril na fanfani ril ,|trn shodu, je izrecno pouda-n ’ “a se struja «Nuove cronache» teinSme P°st-aviti na desni od doro-ev' Potezo je bilo lahko predvi-c; ln je bila predvidena: tradi-ka j . ie Forlani človek, in ta-njegova vloga, ki se med naj-levJ besnimi postavlja najbolj na p, Na ta način, medtem ko fan-'f.,ka skupina, ki jo bo njen nje ■ Primerno usmeril v današ-va sklepnem govoru, lepo pokri-ijg.^osničarsko območje v KD in ježne. > tn «demokratične solidarni *.*• «Ne soglašam s tem. kar je y ljrf. Arnaud o politiki narodne so-’n 0 vladi, ki je bila njen tiv? ' ker ta izkušnja ni bila nega-Por] • kar zadeva soočenje, pa je stfit- 1 zatrdil, da ga je treba žao-Klj *> a da ga mora sprejeti vsa lan?Sn°. t.c' da je v tem okviru For-Privilegiral vladno zavezništvo Fvroizstrelki danes v poslanski zbornici RIM — Minister za zunanje _'Qeve Malfatti bo danes od-n var,ial v poslanski zbornici .a vrsto vprašanj, ki so mu 1 Postavile politične skupine i„,zve?-i s postavitvijo novih sl , skih izstrelkov na italijan-em ozemlju. Ker je zborrii- med petimi strankami, ki imajo najmanjši skupni imenovalec (od PLI do PSI) Ni pa hotel delati iz tega problema. Prav tako, ko je potrdil svoj odločni «ne» pristopu komunistov v vlado, je po drugi strani poudaril potrebo, da KD spodbuja «obnovitvene sile* v KPI. Del posega, ki ga je posvetil stranki, je bil naravno mnogo opreznejši od poročil, ki so izražala ostro nasprotovanje sedanji «oblastveni skupini*. Forlani je ostal na sredi: «Glede sedanjega tajništva, je dejal, priznam, da ne soglašam s pretiranimi pohvalami kot ne odobravam trdih in ostrih kritik* in je salomonsko nadaljeval: «Bila je težka in dramatična doba, ni manjkalo napak, ampak okoli nas so se pa le prikazali razlogi za novo zaupanje in zavzetost*. Treba je stopiti na pot obnovitve, iz česar neposredno izhaja nastop proti degeneracijam strujarskega sistema: «najbolj razjedajoče, kar bi si bili mogli izmisliti za možnost vladanja in izvajanja pobud*. «Struj je preveč,* torej lahko bi jih bilo manj. Drugače ni mogoče kritizirati demokratični centralizem v KPI, «če hočemo ostati pošteni, intelektualno pošteni*, je poudaril Forlani. P. P. Zahteve sindikatov za srečanje z vlado RIM — Običajna ponedeljkova seja enotnega tajništva sindikalne zveze CGIL, CIŠL, UIL se je nadaljevala tudi včeraj z nadaljnjim, poglabljanjem platforme zahtev, ki jih bodo Lama, Carniti in Benve-nuto postavili na bližnjem novem srečanju z vlado. Generalni tajnik UTL je po zaključku seje dejal, da pričakujejo od vlade določnih odgovorov, ne pa nadaljnjega zavlačevanja. Sindikati bodo zahtevali tudi čimprejšnja srečanja s političnimi strankami. Benvenuto je poudaril, da bodo od Cossige zahtevali davčno razbremenitev dohodkov od dela tudi za letošnje leto, povišek socialnih in minimalnih pokojnin in podvojitev družinskih doklad. POSTUMNO GA JE PREJELA SAVA SEVERJEVA S podelitvijo zlatega prstana končano Borštnikovo srečanje Član tržaškega Slovenskega stalnega gledališča Anton Petje prejel nagrado žirije občinstva MARIBOR — Sinoči se je v Mariboru s slovesno podelitvijo Borštnikovega prstana, diplom in nagrad zaključilo , Borštnikovo srečanje, ki je bilo letos brez dvoma na visoko kvalitetni ravni, kar dokazuje umetniško vitalnost slovenskega gledališča. Najvišje Borštnikovo priznanje, to je zlati Borštnikov prstan je za svoje domala 50-letno delo postumno prejela pred kratkim preminula znana slovenska igralka Sava Severjeva. Na svoji dolgi igralski poti, ki jo je ponesla širom po Jugoslaviji, je Severjeva ustvarila sugestivne like in nastopila v delih svetovnih jugoslovanskih in slovenskih klasikov. 1972. leta je igralka že prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali Andrej Inkret, Slavko Jan, Janez Karlin, Breda Pogorelec in Mirko Zdovec pa je podelila sledeče nagrade. Diplomo Borštniko vega srečanja in denarno nagrado so prejeli igralci Minu Kjuder za vlogo Vide v drami Rudija Šeliga «Lepa Vida* v uprizoritvi drame SNG Maribor, Boris Cavazza za zavrnila (z i.^L predlog, da bi hkrati tudi o resolucijah 'jali glasovi KD in razprav- istetn predmetu, ne bo do-t ')ne razprave in se bo seja 1 zaključila brez vsakega Vasovanja. PO NEDELJSKIH TRAGIČNIH DOGODKIH V RIMU NASILJE NA ŠPORTNIH IGRIŠČIH ODRAZ SPLOŠNE KRIZE V DRUŽBI Sodstvo izdalo tri zaporne naloge zaradi namernega umora Aretacija trgovca, ki je prodal usodni raketni izstrelek - Danes v Rimu pogreb nesrečnega Vincenza Paparellija RIM — Po tragediji, ki se je v nedeljo odigrala na ruskem nogometnem igrišču, vabijo ugledni politični predstavniki vse politične, družbene in športne sile v Italiji na poglobljen razmislek, da se ugotovijo vzroki in ukrepi za zajezitev pojava, športnega nasilja. Poziv ni odveč, saj ima ta novi pojav, ki zelo spominja na vzdušje gladiatorskih iger, ko je rimsko cesarstvo razpadalo, verjetno svoje korenine prav v razkroju raznih družbenih institucij, za kar pa nosi nedvomno odgovornost tudi neučinkovito politično vodstvo Italije. Če te ugotovitve lahko globalno uokvirjajo izhodiščne probleme, jih vsekakor ne morejo konkretno reševati. Tu so namreč še odgovornosti posameznih organov, ki imajo dolžnost, da skrbijo za javni red, kot tudi tistih, ki I||1IM||||,|J|||,|||||||||,|||||,||||| ||||,,|,||||||,||t||||,||,,|illi |ll,lltlllllllllllinHMIMMI,,ll KONČNI CILJ - BELA HIŠA Sen. Edward Kennedy pripravljen na tekmo ■n^UlNC -UNGTON — Nobenega dvo-biec n’ da ho glavni Carterjev tek-kega P imenovanjih za predsedniške Sp/C;mdidata demokratske stran-^avite 0r Edward Kennedy. Pred-fe ra k, <>dhora za njegovo izvolitev hfed t inila še poslednje dvome, ned\wncem tedna pa bo Kennedy kafjj,.1100 tudi sam potrdil svojo ^hno Ur?- Lo sedaj je namreč kot d?. PbkrivBl svoje namene, a Liji n so Sa sorodniki in prija- ditLtu?priiah. ^ n-'egova kan' la samo v korist demokrat- ske stranke. Najzgovornejši primer takih ugotovitev je sklep chicaškega župana, gospe Jane Byrne, ki je od vnete zagovornice predsednika Carterja prestopila v tabor Kennedyje-vih. Byrnejeva namreč trdi, da bo Carter pogorel pred republikanskim kandidatom, zato mora demokratska stranka predložiti kandidaturo Ed-warda Kennedyja. Na sliki (telefoto AP) Kennedyjcv svak Stephen Smith med predstavitvijo «odbora za Kennedyjevo izvolitev)). razvijajo svoje ekonomske interese na račun športa, kot so BMOgpmitni klubi in določeno- športno časopisje. Nedeljski umor je izraz stopnjevanja nerazsodnih komponent športnega udejstvovanja, ki so od vedno obstajale, v žadnjih dveh letih se pa poslužujejo smrtno nevarnega o-rožja, ki ga splošno stopnjevanje nasilja v Italiji podžiga. Saj je le naključje hotelo, da se je umor odigral prav v Rimu s strani prav tistih treh, petih, osmih mladih: lahko bi to storili stotisoči drugi in bi usodni izstrelek, ki je ubil Paparellija, lahko izstrelili tako v Rimu kot v Milanu ali Neaplju. Dejstvo je, da je mnogo takih skupin skrajnežev, kot je bila ena, ki je v nedeljo ubila Paparellija, da se vsako nedeljo igrišča spreminjajo v poligone, da je nogomet edini ideal za tisoče mladih. Že večkrat so prenapeteži streljali s podobnimi raketami, ki se lahko brez večjih kontrol kupijo za bornih 15.000 lir. Policija je vsekakor aretirala rimskega prodajalca, ki je mladim iz skupine navijačev «Rome», ki jo je vodil 18-letni Giovamni Fiorillo, prodal štiri rakete za signalizacijo na morju. Aretacijo so agenti izvedli, ker prodajalec ni imel ustreznega dovoljenja za prodajo razstreliva. Zaradi sodelovanja pri namernem umoru in zaradi posesti ter uporabe razstreliva je sodna oblast zaenkrat izdala tri zaporne naloge: 18-letni-ma Giovanniju Fiorilliju in Enricu Mancioniju se je včeraj pridružil še 20-letni Marco Angelini, ki stanuje, kot prejšnja dva, v Rimu. Edini, ki ga je policija dobila v roke, je Enrico Mancione, medtem ko sta preostala dva pajdaša že od nedelje zginila in ju policija aktivno išče. Angelinijev oče je včeraj preko tiskovnih agencij zaprosil javno mnenje, naj ne presoja njegovega sina emotivno in naj počaka za obsodbo na zaključek preiskovalnega dela policijskih organov. Ob koncu naj še zabeležimo, da so izvidi obdukcije včeraj nekoliko spremenili začetne ugotovitve glede smrti Vincenza Paparellija: raketni izstrelek, ki mu je prebil čelno kost, se je nato zaril V očesno duplino za 4 cm in razmesaril možgansko snov, pri tem pa povzročil takojšnjo smrt. Pogreb 33-letnega navijača, ki zapušča dva otroka pod 10. letom starosti, bo danes v Rimu na občinske stroške; dežela Lazio pa je že odobrila prispevek 5 milijonov lir za njegovo družino. Rimski župan je včeraj dal razmnožiti lepak, ki opozarja, da je «šport življenje, ne pa smrt. Športna dejavnost mora vzgajati v' duhu prijateljstva, strpnosti in spoštovarrvi sočloveka*. (nf) lači Chigi sovjetskega ministra z? zunanjo trgovino Nikolaja Semcno vica Patoličeva. Med pogovorom sta razpravljala o dvostranskih gospodarskih odnosih in poudarila potrebo, da se sodelovanje še poglobi. DUNAJ — Članice organizacije izvoznice nafte OPEČ so sklenile dodeliti skupaj 100 milijonov dolarjev posebnemu skladu, ki ga je v začetku leta ustanovila OZN za stabilizacijo cen surovin v najslabše razvitih državah sveta. General ni tajnik posebnega fonda OPEČ za vlogo Georgija v drami Dušana Jovanoviča ^Osvoboditev Skopja* v uprizoritvi drame SNG iz Ljubljane in Dare Ulaga za vlogo Jožefa Kantorja v Cankarjevi drami «Kralj na Betajnovi* v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega. Borštnikovo diplomo in nagrado za režijo je prejel Dušan Jovano vic za predstavo Cankarjevega Kralja na Betajnovi v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega. Za naj boljšo letošnjo predstavo v celoti je strokovna žirija proglasila dramo Slawomira Mrožka «Tango* v izvedbi Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, predstavo je pod mentorskim vodstvom Zvoneta Šedlbauerja režiral Janez Pipan. Diplomo Borštnikovega siečanja in nagrado za kostumografijo je prejela Sveta Mirnik, za kostumografijo v Pirandellovi drami ,e ob svojem uradnem obisku v SFR Jugoslaviji od 11. do 14. oktobra letos w _ _ odlikoval z redom «grand’ufficiale» I svetovnem energetskem položaju, predsednika skupščine občine Sežana Borisa Bernetiča, republiškega sekretarja za mednarodno sodelovanje Marjana Osolnika, republiško sekretarko za urbanizem Marijo Župančič - Vičar in namestnika republiškega sekretarja za mednarodno sodelovanje Toneta Poljšaka. Z redom «commendatore* pa je predsednik Pertini odlikoval predsednika jugoslovanskega dela mešane komisije za mikrolokacijo proste industrijske cone Borisa Mikoša. Težave japonske liberalne stranke TOKIO — Japonska liberalno-de mokratska stranka preživlja najhujšo krizo povojnih let. Po neuspehu na volitvah ji ni uspelo najti novega mandatarja za sestavo vlade. Še več, premier Masajoši Ohira vztraja na svojem položaju, kljub temu, da so vsi njegovi ministr:, kot je to običaj že odstopili. Ohirc-vi politični nasprotniki bivša premiera Takeo Fukuda in Takeo Miki in nekdanji sekretar vladajoče liberalno-demokratske stranke Jašu-hiro Nakasone so enotno zahtevali odstop dosedanjega premiera. Spor torej grozi, da bo razklal stranko, opozicija pa za sedaj n.’ pokazala nobene volje, da bi izrabila položaj. tem kaj so moč. ljubezen, ponižanje, hrepenenje, trpljenje, značaj nost, dobi delo še kompleksnejše razsežnosti. Svet Betajnove nika kor ni enosmeren ampak vseskozi kompleksen, objektivna družbena stvarnost ne zabriše subjektivnih problemov in usod ljudi. Oboje je povezano v zapleten mehanizem živ ljenja, V drami «Kralj na Betajnovi* smo videli nekaj resnično dognanih likov, nai omenimo le Dareta Ulago v vlogi Kantorja. Mile no Zupančič v vlogi Francke, Jožico Avbel kot Nino, Niko Juva novo kot Hano. Marka Simčiča kot Maksa, Vladka Šudmana kot župnika in Toneta Kuntnerja kot Franca Bernota. Gieaaiisiu dogodek je bila brez dvoma drama uušana Jovanoviča cOsvobouitev Skopja* v izveaoi centra za kulturno dejavnost Zveze socialistične miadine iz Zagreba, pred stavo je režiral Ljubisa Ristič. U prizoritev oe.a je bila v bivši tkal niči MIT, saj je predstava sestavljena za prodore, ki niso klasični oder. Na sceni (delo Dinke Jeriče-vič) ,ki jo sestavljajo stare mize, postelje, goloonjak in klavir se o-digravajo prizori, ki jih delijo učin koviti glasbeni presledki. Prizori govorijo o trpljenju ljudi in o nji hovi borbi za živijenje v okupiranem Skopju. Prizori so sedaj skrajno kruti, sedaj sanjski kot takrat j ko se malemu Zoranu prikažejo sveti trije kralji v pionirskih oblekah, pripeljejo pa se v kočiji, ki jo vleče konj. Nekatere scene, ko nastopajo otroci so živahne, realistič ne, spominjajo na prizore filmov ki prikazujejo otroke od bombardiranja porušenih mest. Drugi prizo ri so vsi skoncentrirani v dramo posameznikov. Med igralskimi krea cijami moramo omeniti velik dose žek Rade Šerbedžije, v vlogi hromega Georgija. Njegov nastop izraža nadosebno trpljenje, muko celega naroda. Zelo pomenski je za ključni pogovor med malim Zora nom in očetom Dušanom. Zoran je kot otrok doživel okupacijo kot ne razumno grozo. Dušan je bil parti zan, ki se je aktivno boril za sva bodo. Ob snidenju se odkrije pra blematika dveh generacij in dveh gledanj na dogodke. Narejena ; revnimi scenskimi sredstvi, sestav ljena iz prizorov, ki je vsak zase delček trpljenja, krutosti, upanja in razočaranja, je bila predstava «0-svoboditev Skopja* res iskateljsko gledališko dejanje. Predstava je na letošnjem Sterijinem pozorju dobila prvo nagrado. ACE MERMOLJA LIZBONA — Voditelji socialističnih in socialdemokratskih strank sveta so na včerajšnji seji biroja socahstične internacionale v malem portugalskem mestecu Estorilu poleg drugega razpravljali tudi o Pota uresničevanja reforme radiotelevizijske službe Sredi prejšnjega tedna je skupina radikalnih poslancev zasedla v Rimu sedež upravnega vodstva Italijanske državne radiotelevizijske hiše. Po dveh dneh jalovih poga janj je morala poseči policija, ki je radikalce odnesla iz zasedenih uradov, ti pa so svoj protest prenesli v poslansko zbornico. V tem primeru so radikalci pro testirali, češ da RAI ni posvetila zadostne pozornosti vesti in odmevom m aretacijo njihovega tajnika, francoskega državljana ■lea-na Fabra v Parizu. Ki. običajno postavljajo radikalci na ves glas zahteve, ki so odraz njihovega strankarskega narcizizma, prepričanja, da se objektivnost informiranja enači z vestmi o dejavnosti radikalcev. Tudi ni sprejemljivo, da bi ne/c« stranka (katerakoli ie) s podobnimi demonstrativnimi akti vsilila neposredna pogajanja z vodstvom ustanove RAI in postavljala svoje pogoje, ko pa ima dovolj možnosti, da jih postavi in zagovarja v pristojnem organu, to je parlamentu in parlamentarnih komisijah. Seveda se pa lahko strinjamo z nekaterimi predlogi radikalne in drugih manjših strank, ki težijo po neposrednejšem informiranju javnosti in s tem dejansko prizna vajo, da je RAI kot državna storitev nenadomestljiva kljub obstoju mreže zasebnih radijskih in televizijskih postaj. Lahko tu navedemo možnosti neposrednega prenašanja razprav iz parlamenta ali iz Strasbourga, iz deželnih svetov, velikih sindikalnih zborovanj in podobno... To jej torej ena plat bitke okoli vprašanja informiranja v Italiji, ki je navsezadnje bilka za oblast. Da bo trditev jasna, naj poudarim, da v demokratični družbi ljudstvo odloča sorazmerno s tem, kako je pač informirano o dogajanju in problemih. Izkrivljena informacija dejansko spreminja po^ note. p katerih nastaja ljudska volja. Zato je danes bilka za objektivnost, pluralizem, demokratičnost sredstev množičnega obvešča napisati scenarij in izbrati igralce, v Catanzaru pa je vse nastalo samo od sebe, saj je življenjska resnica presegla še tako bujno domišljijo. Proti predvajanju «Procesa>. so protestirali nekateri demokrščan-ski voditelji, medtem ko odvetniškim krogom ni šla po godu oddaja o procesu trem posiljevalcem v Latini, ki je bila vsekakor bolj prepričljiva kot sto .feminističnih manifestacij. Javna občila torej lahko prispevajo k demokratični rasti prebivalstva, če se ne zapirajo v tesne okvire uradnosti in iskanja vmesnih poti na vsakem koraku. Kaj se pravzaprav dogaja z javnimi občili danes? No področju tiska se nadaljujejo manevri po prvem potresu koncentriranja lastnin časopisov v rokah dveh ali treh založnikov (oziroma političnih skupin, ki stoje za njimi). Ker parlament nerazumljivo še nt o-dobril zakona o tem, se v Italiji spontano razpreda *četrta mreža» zasebnih televizijskih postaj, ki naj bi v povezavi z velikimi dnevniki pometla z nevšečno konkurenco šibkejših. Sen o anarhični svobodi v etru, o svobodnjaški alternativi državnim radiotelevizijskim hišam, se bliža trenutku prebujenja in razočaranja. Morda se zato, po nekaj letih premirja, spopad za demokratično informiranje in kulturno ustvarjanje vrača spet k javni radiotelevizijski službi, k vprašanju uresničenja z zakonom določene reforme. Ta je določala decentrallzac 'jo radijskih postaj po deželah (to pri nas imamo, p drugih deželah pa v znatno manjšem obsegu), avtonomijo v odnosih med posameznimi radijskimi in televizijskimi mrežami, kot tudi v odnosu med kulturnim ustvarjanjem in informacijo. Zakon o reformi je določal tudi pravico treh narodnih manjšin (fraheoske, nemške in slovenske) tlo lastnih radijskih in televizijskih programov. Končno je zakon določil ustanovitev tretje televizijske mreže, ki bo deželnega značaja. Reforma je bila uresničena ie važna,''da' jl^nik^o^nTimem, na.P°l- Na> ne čudi trdit.evl da 40 prepustiti ^izvedencem* ali politi- kom. To je stvar vsakogar izmed nas, predvsem pa Ustih, katerim so občila namenjena. V našem primeru Slovencev v Italiji, bralcev Primorskega dnevnica in drugega tiska, poslušalcev radijskih oddaj. Drug dogodek, ki se kar sam od sebe vsiljuje in priča o lem, v kolikšni meri se javna občla, predvsem RAI, lahko približajo poslušalcem in gledalcem, fcate rim nudijo gradivo za državljansko in demokratično rast, je prav tako dvignil precej prahu. Mislimo namreč na «Proces», televizijsko nadaljevanko, ki je pred očmi milijonov gledalcev razkrila izvir no pričevanje s sodne obravnave v Catanzaru, kjer je porotno sodišče razpravljalo o milanskem pokolu iz leta 1969. Pred televizijsko kamero so se zvrstili, povezani z lepljivo pajčevino, fašistični teroristi, generali, agenti varnostnih služb, ministri, predsednik vlade... Ljudje sc lahko sami videli zadrego lažnivcev, oholost nacističnih fanatikov, izmikanje generalov. Filmski režiser Costa Gavras je moral za svoj film «Z* niiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiiiii' Samomor francoskega ministra NEW YORK — V petek bo zvezno sodišče v Manhattnu zaslišalo znanega italijanskega provokatorja Lui- ____________________ ___r___________, ____ gija Cavalla, ki so ga pred kratkim • ie Boulina, ki je vedno trdil, da je PAKIŽ — Francosko javnost je globoko pretresla vest o samomoru ministra za delo Roberta Boulina. čigar truplo so našli včeraj zjutraj v plitvi mlaki v bližini Pariza. Obdukcija še ni pokazala, kaj je povzročilo njegovo smrt. Kot kaže si je Boulin vzel življenje zaradi nekaterih glasov, po katerih naj bi po čudni poti kupil zemljišče v južni Franciji. O tem so francoski časopisi zadnje čase mnogo pisali, kar aretirali v ZDA. Sodišče se bo moralo izreči o njegovi izpustitvi na svobodo ali o potrditvi aretacije. Obtožujejo ga namreč, da je dopa toval v Združene države s ponarejenim potnim listom. Govorijo tudi, da je bila njegova aretacija povezana z njegovim prijateljstvom z ban kirjem Michelejem Sindono. nedolžen, močno prizadelo. Pri tragični usodi francoskega ministra se sama b sebi vsiljuje misel na številne škandale, do katerih je prišlo po vojni v Italiji, od banan do zadeve Lockheed in ki nobenega od italijanskih političnih mož ni tako prizadelo, da bi niti, odstopil, kaj šele, da bi si vzel življenje. tudi v tem primeru politične peripetije negativno vplivale, saj j« RAI podvržena nadzorstvu parlamenta in tore) političnih sil. V-pravnemu svetu RAI, ki mu predseduje socialist Grassi (medtem ko je ravnatelj RAI demokristjan Berte) se izteka mandat. Dejansko pa je osrednji organ italijanske radiotelevizije že pretresala kriza, ker je nastal kot odraz politike narodne solidarnosti in torej široke vladne večine, ta pa se je letos bistveno spremenila. O marsikaterem problemu bo moral razpravljati prihodnji upravni svet, ki bo najbrž izvoljen pred pomladjo 1980. Med nerešenimi vprašanji izvajanja reforme moramo vsekakor poudariti odnos do slovenskih radijskih in televizijskih programov. Tudi tu so bile rešitve polovičnt in nezadovoljive. Slovenska radijska postaja v okviru RAI še ne u-živa avtonomije v zadostni meri. da bi lahko mirne duše trdili, da v celoti predstavlja slovensko narodnostno skupnost v Italiji in njen boj za enakopravnost. Kljub izrecnemu zakonskemu določilu niso pristojni organi zagotovili začetka slovenskih televizijskih oddaj vzporedno z začetkom tretje deželne televizijske mreže, to je 15. decembra letos. Pri nas bomo torej za sedaj gledali zgolj «-talijanske deželne televizijske programe. Najbrž predstavlja tudi zamuda pri uresničevanju zakonske obveznosti nov primer kapitulacije pred pritiski šovinističnih kampanj proti dvojezičnosti. Tako, kot to predvideva reforma, bi namreč tretja televizijska mreža bil a prvi primer dvojezične televizije v Italiji. Obstoječo zamudo pa vsekakor lahko vsaj delno nadoknadi dežela Furlanija - Julijska krajina, ki lahko v pričakovanju državnega finančnega kritja omogoči začetek teh oddaj in tako dokaže, da pri reformi radiotelevizijske službe ne igra obrobne vloge. Slovenci se moramo skupaj z razpoložljivimi demokratičnimi silami enotno boriti za svoje televizijske programe, za samostojno vodenje lastnih občil. To je pomemben politični cilj. ki se vključuje v splošni boj za enakopravnost naše skupnosti. Sodobna občila so namreč pomembno orožje v tem boj u, saj lahko sežejo v zadnjo slovensko družino v najbolj oddaljenem kraju naše dežele. Tem ciljem moramo podrejati tudi interese posameznih skupin, sicer bodo kramarske polemike bolj škodile kot koristile. Narodna manjšina ne sme po Samsonovi poti pogube v drui-bi svojih nasprotnikov. STOJAN SPETIČ TRŽAŠKI DNEVNIK ŠELE V SOBOTO SESTANEK ŠESTIH STRANK DEŽELNE VEČINE Z ZASEDANJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA ZAČETEK SEZONE V SUGESTIVNEM VZDUŠJU Rešiti je treba sedanja nesoglasja Vprašanje športa in terorizma Sreč^^ brez zastojev v delu deželne uprave osrednji temi včerajšnje seje KPI proti takem novemu odboru, v katerem ne bi bili zastopani obe delavski stranki Sestanek med predstavniki šestih strank deželne večine bo na sporedu v soboto, ne pa danes ali v petek, kot se je prvotno govorilo. Sestali se bodo deželni tajniki KD, KPI, SSk, PSI, PRI in PSDI, da bi proučili nastali politični položaj na deželi, potem ko so komunisti, socialisti, republikanci in socialdemokrati odkrito negativno ocenili dosedanje delo deželnega odbora odv. Comellija. PRI in PSDI sta se celo zavzeli za razširitev sedanjega odbora in predlagali, da bi tudi sami stopili v deželno vlado. To zahtevo je PSDI odločno postavil na zadnjem zasedanju strankinega vodstva, zaradi česar bo prav to stališče osrednja tema sobotnega sestanka šestih. Da bi proučil nastali položaj na deželi se je v ponedeljek sestal tudi deželni komite KPI, ki je odločno poudaril, da sedanji trenutek zahteva obnovljeno enotnost demokratičnih sil, ki mora sloneti na politiki deželne solidarnosti. 0 delu komiteja smo sicer že poročali v včerajšnji številki, z delom pa je zaključil pozno v noč, zaradi česar bomo danes posredovali še nekaj misli z zasedanja deželnega komiteja druge najmočnejše politične sile v Furlaniji - Julijski krajini. V razpravi, v katero je poseglo štirinajst članov komiteja, je bilo odločno poudarjeno, da bo strankina delegacija na sobotnem sestanku, upoštevajoč, da so se s kritikami komunistov strinjale tudi druge stranke, zahtevala globoko revizijo delovanja deželne vlade, da bi prišlo do celovitega izvajanja programa in obvez. KPI bo tudi zahtevala, da bi ji KD pojasnila vse svoje namere glede nadaljnjega sodelovanja med obema strankama. Hudo emergenčno stanje, poudarjajo komunisti, zahteva okrepitev politike demokratične solidarnosti, ne pa bolj ali manj prikrite diskriminacije. KPI zato ne bo sprejela, da bi se s sedanje sestave deželne vlade prešlo na drugačno vlado brez obeh strank levice. Vsaka taka rešitev bi le okrepila sedanji sistem oblasti KD in bi še oddaljila rešitev velikih in nujnih problemov, ki tarejo deželno prebivalstvo. Kolikor bi se ne odpravile dosedanje pomanjkljivosti pri delovanju deželnega odbora, bo KPI ustrezno ukrepala, kar bi z drugimi besedami rekli, da bo ponovno prešla v o-dločno in konstruktivno opozicijo. KD bo morala v tem primeru prevzeti vso veliko odgovornost pred javnim mnenjem in pred vso de-žeto in državo. Komunisti iz Furlanije - JuJUške krajine si zato želijo, da bi predvsem prevladala zaskrbljenost za odprta vprašanja in za potrebe prebivalstva; želijo tudi, da bi ne prišlo do zastoja pri delu deželne u-prave, kar bi navsezadnje negativno vplivalo na življenjske pogoje vsega prebivalstva, (as) Črtu, po katerem naj bi bila v pri- V DEŽELNI SKUPŠČINI Danes razprava o umskem zdravljenju Deželna skupščina je na včerajšnji seji odobrila z večino glasov dva zakona, od katerih se prvi nanaša na podaljševanje veljavnosti poverilnic, izstavljenih javnim upravam, ki se udejstvujejo na potresnem območju, drugi pa ponovno finansira deželni zakon štev. 17 iz leta 1970, ki določa vrsto ugodnosti za obrtnike v Furla-niji-Juljiski krajini. V začetku seje so odborniki za jav na delo Biasutti, za kmetijstvo Del Gobbo, za higieno in zdravstvo An-tonini in za industrijo n trgovino Rinaldi odgovorili na vrsto vprašanj, ki so jih v zadnjem času sprožili posamezni svetovalci. Na seji je svetovalec Proletarske demokracije Ca-vallo vložil zakonski osnutek o problemih uživalcev mamil, o čemer poročamo na drugem mestu. Deželni svet se bo ponovno sestal danes dopoldne, ko bo med drugim na vrsti razprava o zakonskem na- hodnje v naši deželi urejena skrb za umsko prizadete ljudi. O zakonskem načrtu bo poročal vsetovalec Tonel (KPI). Teden boja proti raku Italijanska zveza za boj proti raku je tudi letos proglasila teden raka, ki se bo začel danes in trajal do 6. novembra. Pomembna manifestacija, ki se letno odvija že 20 let, ima namen, da se zbere čim-več izrednih fondov, ki bodo omogočali in podpirali zvezo ter vse pobude, ki se borijo proti bolezni našega stoletja. V SOBOTO V GLEDALIŠČU VERDI Na pobudo ZKMI in PDUP razprava o mamilih ZKMI prireja v sodelovanju s stranko proletarske enotnosti v soboto, 3. novembra, v mali dvorani gledališča Verdi ob 9.30 srečanje, kjer bodo razpravljali o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z mamili. Nadalje bodo na srečanju pregledali vse možnosti za morebitne pobude, ki bi lahko razrešile pereče probleme emarginacije in odvisnosti od mamil. Delovno srečanje se bo nadaljevalo še popoldne ob 16. uri. 150 prijavljenih za izlet v «neznano» Vpisovanje se nadaljuje Agenciji Aurora Za izlet Primorskega dnevnika v «neznano» kot napovedani dodatek letošnjim tradicionalnim izletom, se je v dveh dneh prijavilo okrog 150 udeležencev prejšnjih izletov ali prijavljenih za izlet na Poljsko. Ker imamo na razpolago še en avtobus, se vpisovanje nadaljuje, tokrat za vse naročnike in bralce ne glede nat to, če so se udeležili katerega od poletnih izletov ali ne. Vpisuje se v Agenciji Aurora v Ul. Cicerone 4. Ustanovljena je bila občinska konzul ta za šport ■ Občina imenovala Nobelovega nagrajenca Abdusa Salama za častnega občana mesta Trst Včerajšnja seja tržaškega občinskega sveta je potekala v dokaj u-mirjenem vzdušju. Po odgovorih na vprašanja, med katerimi bi omenili le odgovor župana Cecovinija o nameri družbe Lloyd Triestino, da bi se preselila drugam — vest je bila vsekakor že uradno demantirana ..a nedavni konferenci o vprašanju pristanišča — je skupščina proučila in odobrila dve resoluciji, ki obravnavata vprašanji športa in terorizma, torej dva argumenta, ki sta v teh dneh tako tesno povezana. V našem primeru pa je šlo za dve ločeni resoluciji, ki nista med seboj povezani. Predrlo bi jih orisali, bi vsekakor še omenili, da je bil občinski odbor ponovno deležen kritik, zaradi načina, kako odgovarja na razna vprašanja. Včasih je treba čakati predolgo časa, včasih da pristojni odborniki odgovorijo, ne da bi prej obvestili podpisnikov vprašanj. Z glasovi KPI, KD, PSI, PSDI in PRI (LpT in MSI sta glasovala proti, PR pa se je vzdržal) je nato ob- Številne svečanosti v počastitev spomina padlih ob dnevu mrtvih 1. november je dan. ko se spo- | Tomažiča in na skupni grob žrtev mnimo svojih mrtvih, ko počastimo minule vojne. Venec bodo položili njihov spomin tako, da okrasimo tudi k spomeniku padlim na griču grobove s cvetjem, da se za tre-i Sv. Justa. nutek zberemo in se v mislih po- j Predstavniki dežele bodo v pe-mudimo pri starših, sorodnikih in j tek položili venec k spomeniku pa- prijateljih, ki jih ni več med nami. To je tudi dan, ko se spomnimo tistih, ki so darovali svoja življenja, da lahko danes živimo v dlim v vseh vojnah pri Sv. Justu, v nedeljo pa se bodo udeležili spominske svečanosti v Redipuglii. Popoldne se bodo udeležili slovesno- miru in svobodi, tistih, ki so padli sti ob snemanju zastave na Trgu pod streli fašističnih zločincev in Urita. okupatorskih krvnikov. Predsednik pokrajinske uprave Kot vsako leto se je tudi letos I Ghersi bo 2. novembra prisostvoval poklonil spomin padlih borcev v komemoraciji ob spomeniku paalim NOB jugoslovanski generalni kon-; pri Sv. Justu, v , . nedeljo pa sne- zulat v Trstu. Predstavniki konzu- j manju zastave na Trgu Unita. Sve- lata so včeraj položili vence k spo- tovalca Devescovi in Nicolini pa menikom padlih v Barkovljah, na Kontcvelu. Pioseku, v Gabrovcu, Zgoniku, Saležu, Samatorci, Praprotu, Šempolaju, Nabrežini in Križu, danes pa bodo počastili spomin padlih še pri ostalih obeležjih v naši pokrajini, med drugim na pokopališču pri Sv. Ani in v Rižarni. Tudi osrednja slovenska organizacija v zamejstvu SKGZ se bo oddolžila spominu žrtev nacifašizma. Vence s slovensko trobojnico z zvezdo bodo jutri položili v spomin taicev v Ul. Ghega in Ul, M. D'A-zeglio, prav tako v Rižarni in na vojaškem pokopališču, kjer bodo potožili venec na grobove borcev, padlih v borbah za Tret. Na pokopališču pri Sv. Ani bodo predstavniki SKGZ položili vence na grob bazovških junakov, na grob Pinka •lllflllllllllimillMIItllllllllllllllllllllllllllllllllllIHtillllHIIHIIIIIIMIIIIHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIimilllHitIHIMIIIIII RAZSODBA TRZASKtOA PRIZIVNEGA SODISCA ONESNAŽEVANJE PRI SV. SOBOTI: ZAPADEL ROK ZA SODNI PREGON Legalni zastopniki štirih podjetij so bili obtoženi, ker so njihove tovarne onesnaževale ozračje in okolje Sodni postopek proti osmim tržaškim industrijcem, ki so bili obtoženi, da so njihova podjetja in tovarne leta 1975 onesnažile ozračje in okolje pri Sv. Soboti, je imel včeraj svoj epilog na tržaškem prizivnem sodišču. Prizivni sodniki so se odločili, da prekinejo sodni postopek proti legalnim predstavnikom podjetij Orion, Panfili, Italcementi in Saspi, ker je medtem že zapadel rok za njihov sodni pregon. Duilio Bruseschi, Aldo Malusa, Romano Martellani (za jeklarno O-rion), Leo Paschi, Pilade de Gua-rini, Arturo Zancano (za tovarno Panfili) Gianfranco Cornioli (za podjetje Saspi) in Giulio Battagion (za Italcementi) so se znašli januarja 1977. leta na zatožni klopi, ker naj bi podjetja, ki so jih zastopali, o-nesnaževala področje pri Sv. Soboti. Tržaški pretor dr. Bidoli jih je takrat spoznal za krive ter jih (med ploskanjem prisotnih prebivalcev o-nesnaženega predela) obsodil na 20 dni pripora pogojno in na plačilo sodnih stroškov ter na izplačilo odškodnine prizadetim prebivalcem v višini, ki bd jo moralo določiti civilno sodišče. Obtoženci so se nad razsodbo pritožili na prizivno sodišče, ki je, kot rečeno, včeraj odločilo, da se prekine sodni postopek proti osmerici, ker je zapadel rok za njihov sodni pregon. Rop v banki v Ul. Giulia: še ena ženska za zapahi Obroč okoli zlikovcev, ki so 9. julija letos oropali za 50 milijonov lir agencijo št, 1 bančnega zavoda Ban-ca Cattolica del Veneto v Ul. Giulia, se počasi oži. Po sobotnih aretacijah 20-letnega Edmonda Merul-leja in 28-letne Antoniette Crosta, ki sta obtožena osebnega in realnega podpiranja materialnih storilcev ropa, se je včeraj sama predala karabinjerjem, ki vodijo preiskavo, 26-letna Rita Crosta, Antoniettina sestra. Tudi zanjo je že v soboto namestnik državnega pravdnika dr. Coassin podpisal zapornj nalog zaradi podpiranja štirih roparjev, ki so oropali banko. Medtem karabinjerji še vedno i-ščejo dva roparja, o katerih so u-gotovili istovetnost, ki sta doma iz Catanie. bosta zastopala Trst v Redipuglii. Polaganja vencev imajo v programu tudi na tržaški občini. Tržaška V PRIREDBI OBČINSKE UPRAVE Komemoracija padlih za svobodo v Miljah Kot smo že poročali, priredijo miljska občinska uprava, svetovalski skupini KPI in PSI in Svet odporništva pojutrišnjem, 1. novembra, tradicionalno spominsko svečanost za padlimi v osvobodilnem boju. Komemoracija se bo odvijala po sledečem razporedu, ob 9. uri se za to zadolžena delegacija odpravi v Trst, kjer bo položila venec k pomniku, posvečenem Al ni Vivcdi, nakar bo z vencem okradla spominski kamen v miljski ladjedelni ci Alte Adr.atico; ob 10.30 se na bolnica napoveduje za 1. november j Marconijevem trgu zberejo udele-mašo zadušnico v župni cerkvi ženci osrednje svečanosti, kj bo de činski svet sprejel resolucijo, ki sta jo predložila komunistična svetovalca Monfalcon in Del Čampo, s katero se ustanavlja občinska konzul-ta za šport. Svetovalec Del Čampo, nekdanji član državne plavalske reprezentance, je orisal vzroke, ki so njegovo skupino privedli do tega, da je predložila resolucijo. Glavni vzrok, je dejal, je vsakršno pomanjkanje posegov na tem področju s strani občinske uprave, kljub programskim zagotovilom župana Cecovinija. V mestu ni nobenega takega organa, ki bi skrbel 7". telesno-kulturne potrebe vsega prebivalstva in ga nato usmerjal v razne dejavnosti. Za to bo odslej skrbela občinska konzulta, v kateri bodo zastopane športne, socialne, zdravstvene in politične komponente mestnega življenja (med njimi tudi predstavnik ZSŠDI). V razpravo o tem vprašanju so posegli svetovalci vseh političnih skupin. Po krajšem zapletljaju, ko je župan Cecovini že hotel preiti na drugo točko dnevnega reda, vendar mu to ni uspelo, ker sta svetovalca Monfalcon in Ercolessi postavila prejudicialni pridržek (ki je bil sprejet z večino glasov), po katerem se je morala seja nadaljevati po dnevnem redu, ki so ga določili na seji načelnikov svetovalskih skupin, je skupščina proučila resolucijo radikalcev o vprašanju Alise del Re, oziroma o celotni zadevi priprtja ženske, ki je obtožena sodelovanja s prevratniško «Delavsko avtonomijo*, ter o vprašanju terorizma na sploh. Celotni zadevi so radikalci dali svoj pečat, ki ni prikazal problema v resnični luči. Njihova stališča do tega problema je ostro obsodil predvsem svetovalec Spetič, k resoluciji je predlagal o-sem amandmajev, s katerimi se je v bistvu spremenila njena vsebina, poleg tega pa je resolucija dobila bolj krajevni značaj. Nekateri a-mandmaji so bili sprejeti, tako da so jo ob končnem glasovanju podprli svetovalci KPI, LpT, PSI in PR, medtem ko sta se KD in PSDI vzdržala, MSI pa je bil nasproten. Z resolucijo je občinski svet obsodil vsakršno vrsto terorizma in organiziranih avtonomij, občinski odbor pa se je obvezal preveriti trenutno stanje v tržaškem zaporu. Ob koncu seje je skupščina soglasno sprejela sklep občinskega odbora, s katerim je Nobelovega poldne je bila predstavitev, namenjena predstavnikom oblasti), Gre za Wall Street institute, ustanovo, ki ima že 31 sedežev v vsej Italiji in ki je, kljub imenu, italijanska. V Trstu trenutno poučujejo angleščino, nemščino in francoščino, v kratkem pa bodo organizirali tudi tečaje slovenščine, za katere vlada precejšnje povpraševanje. Dojemanje tujih jezikov je osnovano na avdiovizualnih pripomočkih z izvirno metodo; kar je treba pri tej metodi poudariti je predvsem dejstvo, da ni pouk vezan na urnike, ampak da si vsakdo lahko sam izbere umike, ki mu najbolje ustrezajo, saj je pouk skoraj popolnoma individualen in so na sporedu le občasna srečanja s profesorji, ki so namenjena predvsem preverjanju znanja. Na razpolago so tečaji za začetnike, izpopolnjevalni tečaji in tudi strokovni tečaji, npr. za bančne uradnike, za zavarovalne agente, za bolničarje itd. V kratkem bodo podobni zavod odprli še v Gorici in v Vidmu. Vznemirljivo vprašanje, ki ga zastavlja avtor: Je smrtniku svet kdajkoli razodel? Sinoči je bil v Slovenskem klubu, v Ul. sv. Frančiška, na sporedu prvi večer v novi sezoni. Obiskovalcem, med katerimi so prevladovali mladi, se je tokrat predstavil Ivan Mrak s svojo himnično monotragedi-jo o kraju Laju Chrgsippos. Srečanje z Ivanom Mrakom je vselej doživetje in bilo je tudi sinoči v Slovenskem klubu. Ob medlem utripanju sveč in difuzni svetlobi v steno obrnjenih luči, se je pred nami razpletala tragedija kralja Laja, človeka, ki išče resnico, ki se v iskanju te svoje resnice poganja za prikaznimi in hoče iztrgati pravico do resnice bogovom, edinim posedoval-cem tega neizmernega privilegija. Mrakovo delo je po snovi nekakšen prolog predtragedije Sojoklejevega kralja Ojdipa, saj pripoveduje zgodbo o prekletstvu, ki je zadelo Laja, o njegovem srečanju s sinom in končno Lajevi smrti Sicer pa je Chry-sippos povsem samostojno delo, himna človeku, ki si hoče sam krojiti svojo usodo, ki je pripravljen gnati se do konca za svojo neodvisnostjo in samostojnostjo, dokler ne sprevidi, da je to nemogoče, da človek nikakor ne more doumeti principov, ki urejajo svet. Zato na koncu kon- cev izpade Mrakova himnična trot* dija himna o človekovem poro11' Problem, ki nam ga je sinočnjo j1 gestivna koncertna predstavit1' Chrpsipposa, v izvedbi samega tor ja., Karla Brišnika in Tomota bolja, ob spremljavi kljunaste Klemena Ramovša, zastavila, morda lahko strnili v eno samo #Fs sanje: Je smrtniku svet kdajW razodet? Zagonetno, nerešljivo vF šanie. ki va je tisto, ki žene čloO^ liiiiiititMiinuiiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiminiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiii*HH'Hiiiiii>ni»M*iiiiniiiHiii ZA UČINKOVIT BOJ PROTI ŠIRJENJU MAMIL ODPRAVITI DRUŽBENE VZROKE NARKOMANIJE DP vložila včeraj v deželnem svetu zakonski osnutek za boj in prevencijo toksikomanije nagrajenca Abdusa Šalama imeno-‘ mesta Trst. vala za častnega obča Urnik trgovin med prazniki glavne bolnice. Gibanje Civilta Mit-teleuropea bo 4. novembra počastila spomin padlih v prvi svetovni vojni na avstroogrekem pokopališču na Proseku. Obred bo v več jezikih in verskih ritualih. Zgoniška občinska uprava se bo jutri poklonila spominu padlih za svobodo skupaj s prosvetnim društvom Rdeča zvezda in športnim krožkom Kras. Vence bodo polagali ob 9.15 na proseški postaji, ob 9.45 na proseškem pokopališču, ob 10. uri v Gabrovcu, ob 10.30 v Samatorci. ob 11. uri v Saležu in ob 11.30 v Zgoniku. Nastopil bo moški pevski zbor Rdeča zvezda. Občinska uprava vabi vse občane, da se udeležijo spominskih svečanosti. Devinsko-nabrežinska občinska u-prava bo jutri položila vence na spominske plošče in spomenike padlim za svobodo. Med svečanostjo, ki se bo začela ob 8. uri z odho dom izpred občinskega sedeža, bodo položili vence v Slivnem. Medji vasi, Devinu, Cerovljah, Mavhi-njah. Prečniku, Trnovci, Praprotu, Šempolaju in v Nabrežini. V Repnu bodo občinska uprava in krajevne organizacije položile k spomeniku padlim NOB, jutri ob 11.30. Zbirališče pa bo četrt ure prej bivšo občinsko kopalnico. Na pokopališču na Colu pa se bodo po klonili spominu komandanta Bazoviške brigade Nemgarja, ki je tam pokopan. Jutri se bodo oddolžili spominu padlih tudi vaščani Padrič s položitvijo venca k vaškemu spomeniku. Zbirališče bo ob 9. uri pred vaško cerkvijo. Prosvetno društvo Slavko Škamperle bo jutri, ob 9.30 počastilo spomin padlih Svetoivan-čanov in položilo venec pred ploščo na pročelju bivšega Narodnega doma na Vrdelski cesti 25. Člani VZPI-ANPI. PD Lonjer Katinara, ŠD Adria, celice KPI Lonjer - Katinara. domači pevci in Tržaški partizanski pevski zbor se bodo jutri. 1. novembra, ob 15. uri, poklonili na domačem pokopališču na Katinari padlim borcem, ki so svoja mlada življenja dali za našo boljšo bodočnost. Govorili bosta predsednik pokrajinske VZPI -ANPI A. Calabria in domačin Odo Kalan, (sai) Na sliki: predstavniki konzulata polagajo venec k spomeniku padlim v Nabrežini, set minut pozneje pred miljskim spomenikom padlim, kjer bodo po zaigranju himn ter v navzročnesti častnega vojaškega voda spregovorili župan VViller Bordon, pripadmk partizanskega bataljona «A. Vivoda* Elvio Russignan in občinski svetovalec, Slovenec Kiljan Feriuga; ob 11.43 bo sprevod krenil na partizansko pokopališče, kjer bo ob zaigranju himn in blagoslovu prav tako polagante vencev; ob 11.45 bo maša zadušnica v kapeli pokopališča, ob 12.15 pa spominska svečanost pred spomenikom padlim pri Korošcih. Združenje trgovcev je objavilo urnike trgovin ob prihodnjih praznikih. Danes, 31. oktobra — vse trgovine bodo odprte tako dopoldne kakor popoldne. Trgovine s sadjem in zelenjavo in mesnice pa bodo odprte od 7.40 do 13.00 in od 16.30 do 19.00. Jutri, 1. novembra — vse trgovine bodo zaprte razen cvetličarn in pekarn, ki bodo dopoldne odprte. Petek, 2. novembra — Vse trgovine bodo odprle normalno, razen trgovin s sadjem in zelenjavo in mesnic, ki bodo odprte po predprazničnem urniku, od 7.40 do 13.00 h od 16.30 do 19.00. Sobota, 3. novembra — Vse trgovine bodo zaprte razen cvetličarn, mlekiirn in pekarn, ki bodo “dprte dopoldne. Ponedeljek, 5. novemhra — Vse trgovine bodo odprte dopoldne in nonoldne, razen pekarn, ki bodo po-noldnc zaprte. Sadje in zelenjava, mesnice in ribarnice bodo odprte normalno. Nova šola tujih jezikov Včeraj dopoldne so na tiskovni konferenci predstavili novo šolo tujih jezikov v našem mestu (po- Iztrgati narkomana odtujujoči železni logiki črnega tržišča in mu pomagati, da se zopet vključi v družbo. To je cilj osnutka deželnega zakona za boj proti narkomaniji, ki ga je včeraj med tiskovno konferenco orisal časnikarjem deželni svetovalec DP G. Cavallo. I spremnem poročilu k zakonu Cavallo ugotavlja, da pri analizi in zdravljenju nekega pojava ni mogoče prezreti njegovih družbenih vzrokov in v tem pogledu je boj zoper toksikomanijo le del bolj splošnega boja za boljše in bolj humane življenjske pogoje. Pripomniti pa je vsekakor treba, da tolmačijo pripadniki DP pojem toksikomanije dokaj ozko in se v bistvu omejujejo na narkomane, ki so zasvojeni od heroina, medtem ko takoimenova-na lahka ali mehka mamila zanje sploh niso droga. uotoloT Edino zdravilo proti širjenju narkomanije, ki je po oceni DP zgrešeno, vendar vse bolj množičen odgovor mladih na njihovih položajih e-marginirancev in izrinjencev, je u-itvariti take pogoje, da bodo mladi narkomani na isti ravni kot ostali njihovi vrstniki. Z delom je treba začeti na ravni mestnih četrti z zdrav- ljenjem ran v družabnem tkivu in z bojem zoper emarginacijo, obenem pa je treba zagotoviti narkomanom tudi zdravstveno pomoč. Vendar te strukture socialnega zdravljenja ne smejo biti namenjene izključno narkomanom pač pa širši javnosti. V nadaljevanju svojega izvajanja ie Cavallo poudaril, da je boj proti črnemu tržišču bistvena sestavina boja proti skokovitemu naraščanju smrtnosti med narkomani. Ta boj pa je lahko učinkovit le, če zasvojenemu mladostniku zajamčimo potrebno količino droge, ki bi jo si cer iskal pri razpečevalcih. Zakonski osnutek, o katerem bo razpravljala 6. komisija deželnega sveta, predvideva nadalje ustanovitev posebnih centrov za zdravljenje in prevencijo narkomanije. Ti centri naj bi ne imeli zgolj zdravstvene naloge, pač pa naj bi bili struktura, ki bo povsem vključena v družbeno stvarnost, v kateri bodo delovala. Pršut, salame In vino zamikali tatove Tatovi, ki so med nedeljo in ponedeljek obiskali gostilno v Ul. S. Vito 5, so po vsej verjetnosti ve- centimetrskim izvijačem s silo odprli žabico na aavojnicah ter se pritihotapili v javni lokal, so se založili s pršutom, štirimi salamami, mortadelo in slanino. Da bi jim o-bilna hrana še bolj teknila, so odnesli še pet zabojev steklenic, pa tudi na dribiž niso pozabili. Lastnica gostilne, 45-letna Maria Lilia-na Balasso por. Spagnolo iz Ul. Bel-poggio 4 se je zavedela tatvine v ponedeljek zjutraj, ko se je prišla odpret lokal, ki je bil v nedeljo zaprt zaradi tedenskega počitka. Škodo je ocenila v višini 500 do 600 tisoč lir. BOM NAREDU STZDICE SO V ČAS’ B’LE, glasnik Kanalci doline. V soboto ob 12.00 vsakih f (5!'.'novembira ob 11. uri bodo univerzi podelili prof. Abdusu Padec 13-letnega učenca Prerivanje med sošolci po stopnišču poslopja nižje srednje šole «N. ^ _ ____ Sauro* v Miljatr-se je- včeraj slabo-) dni^Tftfmvifa'Mario Garjup. končalo za komaj 13-letnega Ales-sandra Degra9ai|fr iz Milj, Calle del Porto 3.'Dečka je" eden od součen-cev tako močno porinil, da je padel čez ograjo stopnišča s prvega nadstropja v pritličje ter si pri tem zlomil zapestje obeh rok, se ranil po čelu in verjetno dobil še druge kostne poškodbe. Nesrečnega Ales-sandra so prepeljali nemudoma v otroško bolnico Burlo Garofalo, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 30 dneh. sanje, ki pa je tisto, ki žene naprej, v neprenehen boj, ki P0? končno smisel njegovega življem (sit) Oddaje Radia Trst A za Benečijo, Rezijo in Kanalsko dolino Ravnatelj slovenskih sporedov^ želnega sedeža RAI za Furlaniji Julijsko krajino dr. Filibert detič nam je poslal sledeče pisD® Cenjeno uredništvo . Prosimo Vas, da bi v Vašem J? njenem dnevniku po možnosti cl bolj popularizirali oddaje Rfr Trst A, ki deluje v okviru italtf ske javne radiotelevizije in Jejjjj menjen vsej slovenski n are-skupnosti v Italiji. V novi proflfj'’ ski shemi je Radio Trst A med Pt* gim namenil pomemben prostorL di izrazu našega življa v Benedf Režij-' in Kanalski dolini, in to it acaij: m i\unu,izn,i uuiini, m w u sti na področjih, kjer je sloveni narodnostno bistvo najbolj izpos%u Ijeno in ogroženo. Potrebno bi poudariti važnost neposrednega delovanja Slovencev videmske K krajine, ki sami oblikujejo noS‘l nje oddaje: ZA BENEČIJO . NEDIŠK1 ZVON, oddaja o &Z.. čiji. Vsako nedeljo ob 10.30. JT pravlja Riccardo Ruttar. .« POD MATAJURJAN, posebF• in omika Nadiških dolin. Vsako sf . do ob 12.00. Pripravlja skup1’1 «Dom». OKUOLE OGNJIŠČA - ppP STUDENCAN, snopič grafe in liki požeruhi. Potem ko so s 50- ZARADI MINISTRSKEGA ODLOKA 0 PODALJŠANJU S0LSKIH UR Nove protestne akcije dijakov Protestna resolucija Sindikata slovenske šole glede specifičnih problemov liceja in trgovskega zavoda Na italijanskih in slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu se nadaljuje protestno gibanje zaradi ministrske okrožnice, ki hoče podaljšati šolske ure na šestdeset minut. V jutranjih urah so se dijaki večine tržaškil) višjih šol zbrali na zborovanjih in razpravljali o nadaljnjih oblikah boja; zvečer pa je bil v slovenskem dijaškem domu sestanek predstavnikov italijanskih in slovenskih šol. Zaradi slabe organizacije in neodgovornosti nekaterih udeležencev sestanka, ki so med različnimi prisotnimi političnimi silami zanetili prepir, so se dijaki razšli, ne da bi sprejeli nikakršnih sklepov. Vsekakor kaže, da hočejo nazadnjaške sile, ki so v zadnjih dveh letih postale močna komponenta med dijaki na italijanskih višjih srednjih šolah, izkoristiti protest dijakov proti ministrskemu odloku o podaljšanju šolskih ur v svoje namene. Edini cilj neofašističnih in šovinističnih sil je namreč razbiti enotnost demokratičnega dijaškega gibanja in uničiti solidarnost med slovenskimi in italijanskimi dijaki. Tega se morajo napredne sile zavedati in zatreti naraščajočo napetost na šolah. Precej_ pereče je stanje na nekaterih višjih srednjih šolah, še posebno na znanstvenem liceju, kjer je popoldanski pouk popolnoma o-hromil vsako izvenšolsko dejavnost in povzročil dijakom in profesorjem nemalo težav. Treba bo tudi čim-prej rešiti problem ogrevanja liceja in trgovskega zavoda. Na obeh šolah je namreč pouk že večkrat odpadel zaradi mraza v učilnicah. V zvezi z omenjenimi problemi smo včeraj prejeli naslednjo resolucijo Sindikata slovenske šole; «Odbor Sindikata slovenske šole v Trstu je na seji, dne 29. oktobra 1979, proučil stanje slovenskih šol ob začetku šolskega leta 1979-1980 in ugotovil: , 1. da gre predpis o učnih urah po 60 min. povsem mimo osnovnih didaktičnih načel in na slovanskih šolah, ki imajo tedensko po štiri do šest ur več predmetov kot italijanske šole postavlja vprašanje prekomerne obremenitve dijakov. 2 Da jo bile nevšečnos , ki so nastale zaradi višanja zgradbe liceja predvidljive in so zato neopravičljive. 3. Da so enako neopravičljive težave z ogrevanjem liceja in trgov- skega tehničnega zavoda, saj bi bili morali že zaradi novih pred pisov o ogrevanju pravočasno pregledati ogrevalne naprave. Zaradi tega odbor zahteva, da se za slovenske šole določi trajanje učnih ur z ozirom na večje teden sko število učnih ur in na deleže dijakov vozačev ter protestira proti malomarnosti pristojnih dejavnikov, ki so z zanemarjanjem svojih dolž nosti onemogočili redno šolanje na ših dijakov.* Tovornjak s ceste, da bi se Lrownil trčenju Za vedno nas je zapustila naša predraga mama, nona in pranona JUSTINA ŠKABAR vd. MILIČ Pogreb drage pokojnice bo v petek, 2. novembra, ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v zgoniško cerkev. Žalostno vest sporočajo sinovi Pepi, Milko, Peter, Marija in Boška z družinama Mali Repen, Col, Salež, Bajta, 31. oktobra 1979 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel. 60096 v nc st Ni V, ga zike naših judi. Vsaka tretja nejj.l Ija v mesecu ob 14.05. Ponovi''j naslednji dan ob 12.00. Priprav1" [ Luciano Chiabudini. ZA REZIJO a. NAS ANU ZUTRA - Danes J jutri, oddaja o Reziji, V soboto 12.00 vsakih 14 dni. Pripravlja ^ [ gio Di Lenardo. ZA KANALSKO DOLINO lamu, letošnjemu Nobelovemu L grajencu za fiziko, diplomo hono™ j causa iz fizike. Priznanje bodo Pr' , Salamu podelili po sklepu sveta I kultete naravoslovnih ved. Ob smrti Jožice Milič iz Repn'| t izreka odbor ŠK Kras svojcem j krčno sožalje. Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi ŠTEFAN FERF0GLIA Pogreb bo v petek, 2. novembra, ob 12. uri iz mrtvašnice barkovljanskega pokopališča. Žalostno vest sporočajo: hčeri Lia in Nives, sin Romeo, svaka, nevesta in vnuki Tret, 31. oktobra 1979 Žalovanju se pridružuje Anton Bach Med vošnjo po trbiški cesti proti mestu je včeraj v bližini Naselja sv. Sergija zgrmel s ceste tovornjak OM 100, ki ga je upravljal 45-letni avtoprevoznik Bruno Scheriani iz Frankovca 310. Voznik je agentom prometne policije izjavil, da je za-vi' na desno, da bi se izognil trčenju v nasproti vozečo cisterno, ki je prav takrat prehitevala drug tovor j n jak, pri tem pa je njegov OM za neslo s cestišča. Scheriani se je v ; nesreči ranil po glavi in bo ozdravel v 6 dneh, na njegovem tovornjaku pa je škoda kar precejšnja. Nepričakovana smrt naše predrage in nepozabne MIME NEG0DET0VE nas je prav globoko presunila. Možu Miljutinu, sestri g. Ivi ter bratu Slavkotu z družino izrekamo naše najgloblje sožalje. Marčela z družino in bratom Karlom Trst, Sv. Ivan, Ljubljana, 31. oktobra 1979 Gledališča n AVDITORIJ ^uiei° se predstave «Lutke ■Ktorja Podrecce*. Ob 9.30 pred-tave za šole. V teku so rezervaciji za predstave za občinstvo v dneh ' 18., 24. in 25. novembra. verdi Danes zvečer ob 20. uri tretja Ko 8Va Verdijeve opere Rigo- Koncerti V občinskem gledališču Verdi bo : soboto, 3. novembra, ob 20.30 slav-aostnj koncert ob 60. obletnici ob-'°ja mestne godbe Giuseppe Verdi, a sporedu bodo skladbe Sinica, erdija, Mascagnija in Mussorske-®a. Dirigent Lidiano Azzopardo. Kino •^azionale 15.4" «Un maggiolino tut-«> matto». Walt Disney. kv n 16.00—22.00 «Banana repu-al*c>>. Lucio Dalla in Francesco De Gregori. Barvni film za vsa-I?!.gar' lz 16.00—22.15 «Sabato, domenica e venerdi*. A. Celentano, Edwige p j1 enecli. aen 16.30 «Dottor Jekyll e gentile pSignoras. P. Villaggio, E. Fenech. ^eelsior 15.30 «Campione». Jon _ "oichet. Barvni film. rahacielo 16.30 'Un assassinio sul tavere*. Prepovedan mladini pod pl4; letom. enice 16.0' «Alien». Barvni film 'Snon 16.00 «Un tipo straordina-no». Henrv Winkler. ri||'drammatico 15.30-22.00 «Le Porno ereditiere». Prepovedan naladini pod 18. letom. r|stal|0 15.30 «Moonraker — ope-. razione spazio*. R. Moore, mderno 16.30 «Attimo per attimo*. John Travolta. P°ra '6.30 «Rocky 2». S. Stallone. apitol 16.30 «1 guerrieri della not-, *• Prepovedan mladini pod 18. Vi tom- V°rio Veneto 16.30 «Amori miei*. Monica Vitti, J. Dorelli. "eharan 16.00-22.00 «Banana re-Public». Lucio Dalla in France-s"° De Gregori. Šolske vesti SAMO SE DANES imate čas, da si po izrednih ugodnostih zagotovite JADRANSKI KOLEDAR 1980 S KNJIŽNO ZBIRKO NAROČILA IN PREDPLAČILA SPREJEMAMO PREKO POŠTE z nakazilom 16.000 lir na tekoči račun št. 11-5374 za Založništvo tržaškega tiska, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, z navedbo: za Jadranski koledar in točnim naslovom naročnika. OSEBNO na upravi ZTT, Ul. Montecchi 6, Trst V Tržaški kn|igarni, Ul. sv. Frančiška 20, Trst Na uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. 24. maja 1, Gorica. Preko raznašalcev Primorskega dnevnika SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Etbin Kristan KATO VRANKOVIČ igra v treh dejanjih V petek, 2. novembra, ob 20.15 abonma red J. V nedeljo, 4. novembra, ob 16.00 abonma red G (popoldanska predstava na dan praznika). Vse abonente prosimo, da dvignejo izkaznice pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, ob delavnikih od 10.30 do 12.30 ter eno uro pred začetkom predstav. Razstave ^■ashena matica - irst obvešča PPvee otroškega pevskega zbora pod Jstvom Igorja Kureta, da so vaje ri alt ponedeljek ob 16. uri v mali 'nrani Kulturnega doma. Razna obvestila .Partizanska zveza Prosek - Kon- ] j.®* vabi vse vaščane, da se ude-tzUo postavljanja vencev, na kate- ;,e,n bo ................. vasi' aiCe Padlih, 1. novembra in sicer no » ur* na Proseku in ob 15. uri Kontovelu. Vsi c. s°deioval tudi pevski zbor asdij Mirk, na spomenika in grob- V galeriji Teatro romano razstavlja do 5. novembra Gianni Sartori. i V prostorih «Centra Barbarami (na istoimenskem trgu štev. 4) razstavljata svoja dela Avstrijec Kristian Šchvveifurter in Jugoslovan N. Tahirovič. Razstava bo doprta do 19. novembra. V galeriji Tribbio razstavlja Fulvio Monai. Razstava bo odprta do 9. novembra. V galeriji alla Corsia Stadion razstavlja do 15. novembra Giulio Degiat. V galeriji il Mandracchio razstavlja še danes, 31. oktobra, Maria Le-tizia Steppan. V galeriji Rossoni razstavlja še danes, 31. t.m., Alferio Colautti. ^ dih I ' IIJ I i"1-"'1 rn ) •p-^J A * £ j TRŽAŠKO ZDRUŽENJE OBRTNIKOV. , -včlanjeno vGoiifarflgianatb Ul. Ghega 1 - tel. 64-514 ^ obvešča da bo danes, v SREDO, 31. t.m., ob 20.30 na sedežu združenja OBČNI ZBOR za kategorijo: ZLATARJI — URARJI * sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika 2. Razprava o sindikalnih dejavnostih 3. Izvolitev predsednika in upravnega odbora 4. Razno NOVA CVETLIČARNA V BAZOVICI ULICA IGO GRUDEN 48 «CVETLICE MARA» Velika izbira lončnic - aranžiranje cvetja za razne priložnosti - pogrebni venci. SE PRIPOROČAMO ! Umestitev novega nadzornega odbora Deželni odbornik za krajevne ustanove Mizzau je včeraj v Vidmu u-mestil nov osrednji nadzorni odbor, ki ga sestavljajo izvedenci L. Me-nichino, L. Grirnaz in W. Tudorov ter G. Bettio, A. Rossini, A. Tul, A. Nascimbeni in D. Costa kot nadomestni člani. Odbor nadzoruje sklepe štirih pokrajinskih uprav, deset gorskih skupnosti, štirih prometnih konzorcijev, štirih pokrajinskih lovskih odborov in še številnih drugih organov in uprav iz Furlanije - Julijske krajine. Odboru predseduje sam Mizzau, na včerajšnji seji pa so člani izvolili iz svoje srede za podpredsednika izvedenca R. Cam-panara. "'umeii,,,,, IIIM nlllllllllll,„i,iiili,i«,i„i,iiiiiiiiiiiiiin'i*ii*'*|i|,,,>m>>ll"l,lll>>l,l>1,> Včeraj- danes Dai>es, SREDA, 31. oktobra ^ BOLFENK lKcSe vzide ob 6.43 in zatone ob na a r~ Dolžina dneva 10.13 — Lu-Vzide o’ 15.09 in zatone ob 1.41. Jutri, ČETRTEK, L novembra VSI SVETI Vl-o brra i e v«‘raj: najvišja tempera-l[j a J2,2 stopinje, najnižja 8,4, ob Uri 8,4 stopinje, zračni tlak 1005 fiik narf>šča, veter 26 severozahod- °dstS|SUnki 49 km na ur0, vla8a ^6-htof. a’ neb° pooblačeno, morje ja .a° razgibano, temperatura mor-u.5 stopinje. Rojstva in smrti sPm ILl S0 SE: Stefano Maria lieiia’ Giovanni; Cossetto, Elisabet Davide Chersicla, Andrea Vl0n;10 Trampuš, Andrea Stoppari, ^hza ^naghotti in Morris Ber- 26>L! SO: 60-letai Vittore Zolia, Vittorio Norbedo, 76-letni ciclard° Bossi, 67-letni Natale Sor-ViHai ®8-letna Luigia Matassi vd. ha i' 54-letni Mario Cosimi, 80-let-Miranda Brixel vd. Ferrante, PELLICCERIA CERVO ^Poročena trgovina za vaše nakupe pl KRZNA - JOPE eieSantni modeli Na*. najboljše kakovosti ^AšITKl vseh vrst. Bogata izbira! ”®T, Viale XX. settembre 16 Tel. 796301 59- letna Giuseppina Radesich, 53-letna Egenia Cavazzina por. Libre-ra, 75-letni Carlo Digiovanni. 89-let-ni Giuseppe Comin, 75-letni Bruno Godini, 85-letni Tiberio Falcomata, 82-letna Giuseppina Stefančič por. Danieli, 50-letni Guglielmo Doller, 60- letni Libero Bembo, 88-letna Me; dea Vanicek vd. Zoratto, 75-letni Marcello Schillani, 79-letna Emma Eriavez por. Poiani, 82-letni Giovanni Massarotto, 73-letni Giuseppe Neumuller, 82-letni Francesco Va-scotto, 78-letni Pasquale Biocca, 56-letna Alma Braico por. Crisman, 87-letni Libero Pangozzi, 82-letni Antonio Podgornik, 69-letni Bruno Fon-tanot, 66-letni Ferruccio Rabusm, 66-letna Wanda Magrin, 68-letna Na-talia Montenero vd. Mendes, 65-let-ni Nicolo Dambrosi, 75-letni Francesco Lenzovich in 74-letni Carlo Rovatti. DNEVNA SLUŽBA LEKARN ,od 8.30 do 20.30) Korzo Italija 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta št. 172. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Som.ino 4, Trg Liberta 6. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6. LEKARNE V OKOLICI Boi junec: tel 228 124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211001. Prosek: tel. 225-141: Rožje polje. Zgonik: tel. '225-596; Nabrežina- tel. 200-121; Sesljan: tel 209 197: Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. 27M24. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance [NAM in ENPAS od 22. do 7 ure: telef. štev. 732-627. S SESTANKA V CER VIN JANU 0 V dvorani občinskega sveta bo v ponedeljek zvečer glavna skupščina Konzorcialnega podjetja za prevoze ACT. Na skupščini bodo razpravljali o vprašanjih, ki so že od prej na dnevnem redu, tem pa so v zadnjih dneh dodali še nekaj novih, predvsem notranje upravnega značaja. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 PRODAM nov sesalec za prah in loščilec za pod znamke «Hoover» po zelo ugodni ceni. Telefonirati na tel. št. 225973 od 20. do 22. Ure. AIREDALETERIERE mladiče stare dva in pol meseca prodam. Roditelji prvaki v Jugoslaviji in Nemčiji. Telefon dr. Domač, Zagreb, (041) 57-44-55 od 10. do 14. ure. PEKARNA Costa išče takoj peka. Selva Gardena (Bolzano), telefon 0471 - 75-132. PRODAM peč in gorilnik (bruciato-re) kompleten na nafto s silo od 30.000 do 40.000 kalorij v dobrem stanju. Telefon 57-35-75. IŠČEM enosobno" opremljeno stanovanje v rtSjgfh/po možnosti v predelih Grete, Rojana in Barkovelj. Ponudbe poslati na upravo PD, Ul. Montecchi 6, pod šifro »stanovanje*. POZNANO tržaško trgovsko podjetje išče šoferja z vozniškim dovoljenjem C ali B za razpošiljanje blaga po mestu in eventualno za delo skladiščnika — stalna zaposlitev - tel. na 69-077 ali 65-482. NUJNO iščemo prodajalca s končano vojaško službo v trgovin’ nadomestnih delov za kmetijske stroje Telefonirati na tel št. 62200 med delovnim urnikom trgovine. KUPIM staro hišo ali stanovanje na vzhodnem Krasu Tel. 212950 IŠČEM dvosobno stanovanje z ogrevanjem v aajem v dolinski ali miljski občini. Tel. 228603 - od 16 do 17 ure IŠČEMO mlado osebo za mehanično ali elektromehanično stroko Pogoji: znanje slovenskega ali sr bohrvaškega jezika in opravljene vojaške obveznosti. Telefonira ti na št 68-812 GENERATORJI na topel zrak z jakostjo 80.000 in 35.000 Kkal. z gorilnimi pečmi v odličnem stanju. Ugodna priložnost. Tel. 227110 V MIRAMARU potrebujem osebo za hišno pomoč enkrat tedensko. Telefonirati na tel. št. 22-44-07. PREDSTAVNIŠTVO išče za svojega uslužbenca opremljeno stanovanje v Trstu ali bližnji okolici. Pogoji po dogovoru. Telefonirati od 12. do 14. ure na tel. 30175 razen sobote in nedelje. ZAVAROVANJA za življenje in za vašo imovino vam nudi agencija ŠVAB - Ass. Generali, Ul. Genova 14, Trst, tel. 61-034 in Ul. Sa lici 1, Opčine, tel. 211489. IŠČEM majhno stanovanje v okolici Sv Ivana ali na Opčinah Telefonirati na tel. št. 55-040 od 19.30 do 22. ure. TRGOVINA Mode Valentino pri Domju, tel. 820-191, obvešča, da ima na izbiro veliko novih oblek in plaščev vseh vrst. Priporoča se odjemalcem. ELEKTRONSKE TV igre po to varniški ceni lahko kupite v trga vini TV — elektrogospodinjskih strojev COLJA ALDO, Kontovel 134 - tel 225-471 PRODAM mini 120, 37.000 km. 2.500.000 lir, Telef. 414913 od 12. do 14. ure, zvečer 731757. OBVESTILO O LICITACIJI OBČINSKO PODJETJE ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLIN IN VODO V TRSTU^ namerava razpisati zasebno licitacijo (pogojeno) za oddajo del v zvezi z režijo storitev električne energije, plina in yode na Kraški planoti (naročilo štev. 59). Gre za kopanje in pokrivanje jarkov, za gradbena in pomožna dela v skupni vrednosti 450.000.000 lir. Licitacija bo potekala po pravilih člena 1, črka a) zakona štev. 14 z dne 2. februarja 1973. Prošnje za povabilo na licitacijo — napisane na kolkovanem papir .ju — morajo prispeti na naslov ACF.GA, Trst UL Genova 6 do 13. NOVEMBRA 1979. ACEGA - TRST V naši deželi bo kmalu izdelan zakon za pospeševanje kmečkega turizma Dežela in ERSA si prizadevata cimprej izdelati ustrezni zakon ■ Želijo sicer tudi okvirni državni zakon - Kmečki turizem je najbolj razvit v pokrajinah Bočen in Trento V dež.elnem in tudi v državnem merilu se nekaj premika v smeri izglasovanja primernih zakonov o kmečkem turizmu. Pravzaprav smo v naši deželi bliže ustreznemu zakonu kot v rimskem parlamentu, čeprav bi bilo prav, da bi parlament najprej izglasoval svoj okvirni zakon in s tem v zvezi bi potem naša dežela in tudi druge vskladile svoje potrebe. O tem je bil govor na srečanju strokovnjakov in operaterjev v Vil-la Chiozza v Červinjanu v ponedeljek. Srečanje sta sklicala deželna ustanova za razvoj kmetijstva in deželno odborni.štvo za .kmetijstvo. Sestanku sta predsedovala predsednik omenjene ustanove Mario Lucca in deželni odbornik za kmetijstvo Emiiio Del Gobbo. Glavni poročili sta imela dr, Giorgio Medici, direktor Agriturista v Rimu in dr. E. Sicher, funkcionar odbor-ništva za kmetijstvo avtonomne pokrajine Tieato. V razoravo so posegli številni prisotni. Med strokovnjaki, ki so bili prisotni na tem sestanku, naj omenimo odbornika za kmetijstvo tržaške pokrajine Lucijana Volka, tajnika Kmečke zveze v Trstu Edija Bukavca, predsednika briške gorske skupnosti dr. Silvana Jacuza, funkcionarja ERSA dr. Mirka Primožiča. Dežela ni doslej pripravila primernega zakona, ker je pač imela opravka z drugimi bolj važnimi vprašanji, med temi so bila in so še nekatera vezana na obnovo kmetijskih hiš, ki so bile poškodovane od potresa. Nekateri operaterji na področju kmečkega turizma so sicer pr tiskaU na deželo, ugledni zastopnik Agriturista odv. Formentini je pred leti celo pripravil osnutek zakona. Dežela želi svoj zakon in ob koncu razprave je odbornik Del Gobbo obljubil, da bo stvar dal v pretres posebni delovni skupini, želimo pa si, da bi tudi državna u-prava izdelala svoj okvirni zakon. To se bo na žalost sicer zavleklo. V razpravi so prišle na dan težnje in potrebe po raznolikosti naše dežele. Treba je upoštevati tako gorata področja kot gričevnata, nižinska in tudi ona ob lagunah. Vsako področje ima svoje specifičnosti. Treba je dati več poudarka bolj odmaknjenim področjem. Tu bi finančna pomoč dežele za obnovo hiš in njihovo opremo za kmečki turizem pomagala tudi k dvigu tamkajšnjega gospodarstva. V, razpravo je posegel tudi odbornik "tržaški: pb^ajine Lucijan Volk! ki odgovarja tako za kmetijstvo kot za turizem. Dejal je, da bi deželna pomoč kmetom za turistično opremo njihovih domov bila v oporo tistim kmet/ m, ki želijo ostati na svojem domu. Spomladi bo v Trstu pokrajinska konferehca o kmetijstvu in tam bodo stvar podrobno preučili. S tem v zvezi pripravljajo podrobni načrt za tržaško področje. Na Tržaškem si prizadevajo, da bi s takimi oblikami kmečkega turizma za en dan ab dva zaustavili na tem področju turiste, ki gredo ali se vračajo s počitnic v Dalmaciji. Korist od tega bi imelo vse tržaško gosnodarstvo, ne samo kmetje, marveč tudi turistični operaterji na obali in trgovci v mestu. Na Krasu so v poletnih mesecih na sporedu številne manifestacije na našem podeželju. Volk je s tem v zvezi omenil Kraško ohcet, razstave vin, razne vaške prireditve, Kraški muzej. Ob koncu omenimo še nekaj podatkov, ki jih je v svojem poročilu nanizal dr. Sicher iz Trenta. V tej pokrajini se s kmečkim turizmom u-kvarja 650 kmetov. Na voljo je 4500 postelj, turistom nudijo poleg prenočišča tudi zajtrk in, po naročilu tudi kosilo in večerjo z domačo hrano. Ti kmetje so uredili tudi nekaj desetin tipičnih kleti, v katerih sprejemajo turiste. Imajo nekaj težav z znanjem jezikov, kaj- ti večina turistov na podeželju je Nemcev in Avstrijcev. V pokrajini Trento se s kmečkim turizmom u-kvarja osem odstotkov kmetov. Trikrat večji je ta odstotek med Nemci v pokrajini Bočen, kjer ima tujske sobe kar 25 odstotkov tamkajšnjih kmetov. PRI zahteva odstop župana De Simone j a Republikanci zahtevajo takojšen odstop župana De Simoneja in občinskega odbora. Sklep so sprejeli soglasno člani republikanske stranke na skupščini, ki je bila v nedeljo dopoldne. Člani republikanske stranke so odobrili delovanje ožjega odbora, ki je sklenil, naj zastop-n;ki PRI izstopijo iz občinskega odbora. Ker pa je sedanji občinski odbor, ki ga vedi župan De Simone, bil sestavljen na podlagi tristranskega sporazuma med republikanci, so- cialdemokrati in demokristjani pred štirimi leti, republikanci menijo, da morajo tako župan kot odborn;ki odstopiti. Ne smejo se omejiti le na zamenjavo republikanskega odbornika. Drevi seja ohčinskega sveta v Sovodnjah Drevi se bo na redni seji sestal občinski svet v Sovcdnjah. Dnevni red predvideva razpravo o nekaterih pomembnih vprašanjih. Tako bo občinski svet razpravljal in sklepal o' 4. varianti občinskega splošnega regulacijskega načrta ter o dovoljenju za postavitev spomenika v NOV padlim vaščanom v Gabr-jah. Govor bo še o zakupu del za namestitev ogrevalne naprave v osnovni šoli v Rupi ter o zakupu del za namestitev ogrevalne naprave v novi občinski telovadnici v Sovodnjah. Seja bo ob 19. uri. SPOMINSKE SVEČANOSTI OB DNEVU MRTVIH Že včeraj so predstavniki jugoslovanskega generalnega konzulata iz Trsta obiskali partizanska grobišča, spomenike in spominska obeležja na Tržaškem in Goriškem ter se poklonili spominu tistih, ki so svoja življenja darovali za svobodo. Delegacija je obiskala Tržič, Ronke, Doberdob, Poljane, Dol, Vrh, So-vednje, Štandrež, Podgoro, Pevmo, Števerjan in Koprivno ter povsod položila vence. Spominske slovesnosti bodo potekale tudi danes in j. tri. Osrednja slovesnost bo jutri, ob 11. uri na glavnem ganskem pokopališču, kjer bodo poleg predstavnikov jugoslovanskega konzulata položili vence tudi predstavniki SKGZ, VZPI-ANPI ter ŠD Juventina. Podobna slovesnost bo ob 9. uri tudi pred spomenikom v Gonarsu. Tako v Gonarsu kakor na geriškem pokopališču bo pel Briški oktet. Spominske svečanosti bodo jutri potekale tudi po naših vaseh, kjer se bodo spominu v NOV padlih vaščanov poklonili poleg predstavnikov občinskih uprav tudi predstavniki prosvetnih društev in sekcij, VZPI-ANPI. V Pevmi bo spominska slovesnost ob 9. uri, v Podgori ob 10.30. V Podgori bodo pri slovesnosti sodelovali tudi pevci PD A. Paglavec in otroci osnovne šole v Podgori. V Štandrežu se bodo ob 1Q.30 zbrali udeleženci osrednje proslave na go-riškem pokopališču. PRVE UGODNE OCENE LETOŠNJE PRIREDITVE Večji obisk in več kupčije na letošnjem sejmu «Ambiente 3» Danes na sporedu strokovni posvet o usmeritvah v proizvodnji pohištva ter o odnosih med tradicionalnim in modernim pohištvom ■ V polnem teku fotografski natečaj Razstava pohištva in opreme Am-blente 3 se bo kakor znano, zaključila v nedeljo, 4. novembra. Do takrat pa se bo na razstaviščnem prostoru zvrstilo še nekaj vzporednih prireditev rekreativnega in tudi strokovnega značaja. Danes bo na sporedu strokovni posvet o u-smeritvah v proizvodnji pohištva. Vodil ga bo, kakor tudi že lani, arhitekt Giuseppe Maria Jonghi La-varini, sodelovali pa bodo nekateri priznani izvedenci s področja proizvodnje in načrtovanja pohištva. Zasedanje se bo odvijalo nekako v dveh delih. V prvem bo govoril o obsegu in značilnostih lesnopredelovalne industrije v Furlaniji - Julijski krajini, s posebnim ozirom na .......mit,,..."mm,,, ml ........i SUŠILNICA V MEDIJI MIRUJE POMANJKANJE GORIVA HROMI GOSPODARSTVO Zaradi pomanjkanja gorilnega olja ni bila pouka na nekaterih šolah Tudi v naših krajih marsikje ni gorilnega olja za kurjavo. V teh dneh so v nekaterih šolah v Gorici in Tržiču dijaki prekinili pouk in v znak protesta zapustili šolska poslopja, ker je bilo v razredih prehladno. Težave imajo tudi v sušilnici v Medeji, ki je last posoške zadruge pridelovalcev koruze. V .ponedeljek popoldne so ostali brez nafte, s katero poganjajo sušilnico. Na dvorišču pred sušilnico imajo razloženih tri tisoč' stotov koruze, ki je ne morejo posušiti, če ne bodo dobili nafte, bodo morali koruzo prodati takoj po cenah, ki so nižje od onih, ki bi jih lahko dobili kasneje. Doslej je ta zadruga nabrala že 20.000 ton koruze, prav toliko jo morajo kmetje še prinesti v sušilnico. Prizadeti kmetje so- za stvar zainteresirali goriškega prefekta Porabijo 30 stotov nafte dnevno. Včeraj niso še dobili nafte. Protest ANPI proti skrunitvam spomenikov Pokrajinski odbor ANPI za Goriško je najostreje protestiral proti o-skrunjevalcem partizanskih spome- nikov na Tržaškem. Taki napadi so žaljivi za vse odporniško gibanje in še posebej za državljane in u-stanove slovenske narodnostne skupnosti. Posebni kontingent «AIpe Adria» za menjavo med F-JK in SRS ter SRH Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je odobrilo posebno menjavo «Alpe-Adria», na podlagi katere t^o možna izmenjava blaga v višini 4 milijard lir v vsaki smeri med našo deželo in republikama Slovenijo in Hrvaško. Na italijanski strani lahko sodelujejo v tej izredni menjavi trgovinska podjetja, ki imajo legalni sedež v pokrajinah Gorica, Trst. Videm in Pordenon. Le-ta morajo poslati prošnjo, opremljeno s potrebno dokumentacijo, na vladni komisariat v Trstu, tflica Carducci 20. Podrobnejša pojasnila zainteresirani gospodarski operaterji dobijo na go: riški trgovinski zbornici, v uradu za zunanjo trgovino. proizvodnjo kuhinjskega pohištva, medtem ko bodo v drugem delu skušali pojasniti nekatere značilnosti tržišča na tem specifičnem področju, kakšne so zahteve in potrebe kupcev po klasičnem in modernem pohištvu. Kaj pa borno lahko kupili v bližnji prihodnosti bo skušal pojasniti arhitekt Roberto Summer, ki se ukvarja z vprašanji prostorskega oblikovanja in opreme. Strokovni posvet bo v konferenčni dvorani na Espomegu, s pričetkom ob 17. uri. Te dni pa poteka na razstavišču ob ločniškem mostu tudi fotografski natečaj, ki ga je razpisala go-riška trgovinska zbornica za poklicne in amaterske fotografe, ki naj bi v svoje objektive ujeli kar se da zanimive trenutke z letošnje sejemske prireditve. Natečaj se bo zaključil v petek, 2. novembra, avtorje najboljših fotografij pa bodo nagradili na posebni slovesnosti, ki bo v nedeljo, zadnji dan letošnje prireditve. Razpisane so tri denarne nagrade, vsak udeleženec pa lahko pošlje največ tri črno-bele fotografije. V soboto in nedeljo bosta na sporedu še dve zabavni prireditvi, ! Čeprav še ni čas za obračune o uspehu ali neuspehu letošnjega sejma Ambiente 3, ki so ga slovesno odprb v soboto na razstavišču ob ločniškem mostu, pa je mogoče na podlagi nekaterih znakov že ugotoviti. da bo prireditev, tako glede obiska, kakor po komercialni plati, najbrž rekordna. Obisk je bil že v prvih dneh zelo visok, vsekakor pa višji od lanskega. Posebej živahno je bilo v soboto in nedeljo, ko se je med razstavnimi prostori, kjer svoje izdelke predstavlja okrog 70 podjetij, kar i trlo obiskovalcev. Prevladovali so kajpak domačini, vebko pa jih je prišlo iz bližnjih in tudi bolj oddaljenih krajev Slovenije. Niso manjkali niti Tržačani, precej pa je bilo obiskovalcev i: Vidma in tudi iz drugih, bolj oddaljenih pokrajin. Novost na letošnjem sejmu je, ka kor smo že poročali, razstava strojev za lesno - predelovalno industrijo. Na tem področju zavzemajo ita lijanski proizvajalci eno prvih mest v svetovni lestvici. Stroji in oprema za tovarne pohištva' pa predstavljajo pomembno postavko v blagovni menjavi med Jugoslavijo in Italijo, ki se ugodno odvija tudi po zaslugi gospodarstvenikov in posred nikov iz naše dežele. Odtod morda tudi odločitev, da se poleg pohištva in opreme, ki sta namenjena predvsem zasebnikom, prikaže tudi vrsta najrazličnejših V Štever.ianu bo polaganje vencev jutri ob 11. uri, cb isti uri bo podobna slovesnost tudi v Sovodnjah, ob 11.30 pa na Vrhu. V doberdobski občini bodo slovesnosti jutri. L novembra, na Pol.a-nah (ob 9. uri), na Palkišču (ob 9.15), v Jamljah (ob 9.30) in v Doberdobu ob 9.50. Goriški župan Pa-squale De Simone pa je že včeraj obiskal pokopališča v goriški okolici ter spominska obeležja iz prve svetovne vojne ter se poklonil spominu pokojnih občanov in vojakov. Ob 90. obletnici rojstva Andreja Budala 31. oktobra 1889 se je u šton-drelu pri Gorici rodil Andrej Budal. Danes torej obhajamo devetdeseto obletnico rojstva tega velikega kulturnika, čigar delo po svojem pomenu daleč presega meje rodne Goriške: Andrej Budal se je udejstvoval na različnih področjih, najbolj je mogoče znan zaradi svoje pisateljske in publicistične dejavnosti. Prve poskuse literarnega u-stvarjanja je Budal napravil že kot gimnazijec v Gorici. Med vzorniki, ki so nanj najbolj vplivali, je gotovo Ivan Cankar. Budal si je nato navzel označbo ljudskega pripovednika. Z Bevkom, Čermeljem in Fajg'om je bil Budal srčika li-terarno-kulturnega življenja na Primorskem in zlasti na Goriškem. Zaslužno je tudi Budalovo prevajalsko delo, zlasti iz francoščine in italijanščine, za kar je imel solidno osnovo kot odličen romanist. Njegov prevajalski opus obsega nekatere izmed najslavnejših literarnih del iz 19. in 20. stoletja. Pomembna je nadalje njegova vzgojiteljska prisotnost na slovenskih višjih srednjih šolah. Zaradi vsestranske angažiranosti so ga v času fašističnega nasilja premestili najprej v Videm, nato v Perugio in končno v Benetke. Naj še omenimo, da je predstavljala Budalova osebnost tudi ostro, a objektivno kritično oko, ki je pravilno spodbujala in ocenjevala mlade slovenske kulturne delavce. Budal je bil obenem član premnogih kulturnih društev in prosvetnih krožkov; naj tu še podčrtamo dve pomembni funkciji in sicer upravni-štvo pri Slovenskem narodnem gledališču in sodelovanje pri nadzornem odboru SKGZ. Svoje plodno življenje je Andrej Budal zaključil 7. januarja leta 1972. strojev za potrebe lesno - predelovalne industrije. Odločitev je bila kajpak utemeljena, saj, kakor pravijo organizatorji razstave, že v teh prvih dneh ni manjkalo tehničnih strokovnjakov in predstavnikov različnih jugoslovanskih podjetij, ki so se zanimali za nakup tega ali onega stroja ali cele linije. Najbrž bi kazalo tovrstno razstavo v prihodnje še obogatiti. ŠAH V BENETKAH Pino Lakovič žanje uspehe na prvenstvu Italije Na 39. italijanskem šahovskem prvenstvu, ki je v teh dneh v hotelu Des Bains v Lidu v Benetkah, sodeluje petnajst najboljših italijanskih šahistov. Med temi je tudi Goričan Pino Lakovič, član goriškega šahovskega krožka. Pravico do sodelovanja na tem prvenstvu si je Lakovič pridobil lani, ko se je u-vrstil na prva mesta v magistralnem kvalifikacijskem turnirju za italijansko prvenstvo. Na dosedanjih tekmah je bil Pino Lakovič precej uspešen. Zmagal je pet od sedrriih odigranih tekem in je na četrtem mestu ex aequo z Vallifuocom, s katerim je izgubil. Oba sta komaj za pol točke oddaljena od prvih treh Tatai, Toth in Pas-serotti. Prvenstvo se bo končalo v nedeljo 4. novembra. Razstava fotografij Line Modotti v avditorija Danes se izteče v razstavni dvorani avditorija fotografska razstava »Kamen na kamnu*, ki jo je pripravila-Slovenska prosvetna zveza. Razstavo si je ogledalo v dvanajstih dneh veliko število ljudi, včeraj so bili v razstavnem prostoru tudi dijaki neke italijanske šole. V soboto zvečer ob 18.30 bodo v istem prostoru odprli razstavo znane furlanske fotografinje Tine Modotti. Rojena v Vidmu lete 1806, se je izselila v ZDA leta 1913, umrla pa v Mehiki leta 1942. Razstave Še danes je v galeriji avditorija v Gorici od 17. do 19. ure odprta fotografska razstava »Kamen na kamnu* s 77 slikami s področja našega Krasa, ki sta jih napravila Jožko Prinčič in Viljem Zavadlav. Prireditve • Združenje »Gorizia nuoto», ki upravlja občinske bazene na Roj-cah, sporoča, da bodo slednji jutri zaprti. Več avtobusov med mestnim središčem in pokopališčem Ob dnevu mrtvih bo občinsko prevozno podjetje začasno poskrbelo za ojačitev avtobusnega prevoza med mestnim središčem in pokopališčem ob Tržaški cesti. Avtobusi bodo jutri vozili po sledečem voznem redu: Odhod izpred glavne pošte ob 9. uri, nato, odhodi vsakih 20. minut. Od 10. do 12.30 bodo avtobusi vozili v presledku 13 minut. Od 13. ure do 17.30 bodo avtobusi vozili v presledku 10 minut. V petek bo na omenjeni progi veljal običajni praznični vozni red. V popoldanskem času bodo podvojili število voženj. Zenski odbor prosvetnega društva Danica na Vrhu, priredi v soboto, 10. novembra, martinovanje v gostilni Devetak. Prijave sprejmejo v gostilni Devetak in v trgovini Frandoiič. Prosvetno društvo «Danica» in VZPI Vrh, priredita na dan mrtvih, L novembra, ob 11. uri, proslavo pri spomeniku NOB. Razna obvestila Ravnateljstvo trgovskega zavoda Ivan Cankar vabi starše na zborovanje za izbiro kandidatov v razredne svete in na roditeljski sestanek, ki bo 5. novembra ob 17.30 na sedežu zavoda. Slovensko planinsko društvo priredi v decembru smučarski tečaj za mlade člane. Vpisovanje je že v teku na sedežu društva, kjer nudijo tudi vsa pojasnila. Kino duri ca VERDI 17.00-22.00 «007 Moonrea-ker*. Barvni film. CORSO 17.15-22.00 »La luna*. M. Barry in V Lazar. Barvni film. Prepovedan mladim pod 14 letom. VITTORIA 17.00-22.00 «Dalla Cina con furore*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Tržit EXCELSIOR 16.30—22.00 »Buon com-pleanno Topolino*. Barvna risanka. PRINCIPE 17.30—22.00 »I guerrieri della notte*. I\ora tiari ca in okolica SOČA (Nova Gorica) 18.00-20.00 »Nori konj*. Francoski film. SVOBODA (Šempeter) 18.00-20.00 «Cesarstvo mravelj*. Ameriški film. DESKLE 19.30 »Divja dirka*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Korzo Italija 57, tel. 28-79. VOZILI SMO ZA BRALCE PRIMORSKEGA DNEVNIKA Volksvvagen passat GLD ■ neutrudljiv dolgoprogaš Dizelski motor, ki premore 50 KM, ne zaostaja za bencinskim - Prostorna in udobna limuzina za pet oseb - Poraba dizlovega olja je zelo skromna, superdavek pa je precejšnje breme Zanimanje za avtomobile z dizelskim motorjem se je v Italiji začelo s precejšnjo zamudo v primerjavi z ostalimi zahodnoevropskimi državami in še zlasti v primerjavi z ZRN in s Francijo, kjer od nekdaj cenijo trpežen dizelski motor. Povpraševanje po tovrstnih avtomobilih, ki je do leta 1972 stagniralo in je zadevalo le neznaten delček avtomobilskega trga, se je začelo postopno večati s prvimi znaki energetske krize Tehniški podatki MOTOR: štirivaljni vrstni dizel, nameščen nad prednjo premo; gibna prostornina 1471 kubikov; komprestja 23,5:1, največja moč 50 KM pri 5.000 obratih na minuto, največji navor 8,2 kpm pri 3.000 obratih; ročična gred v petih ležajih, mehansko vbrizgavanje goriva, vodno hlajenje, akumulator 12 V, 63 Ah PRENOS MOČI: motor spredaj poganja prednji kolesi, enokolutna suha sklopka, štiristopenjski sinhronizirani menjalnik, prestavna ročica na tleh; platišča 5 Jxl3 gume 155 SR 13 VOZ IN OBESE: limuzina za pet oseb, peterna vrata, samonosna karoserija; spredaj posamične McPhersono-ve obese, zadaj toga prema z vzdolžnimi vodili, Panhar-dov drog; dvokrožni zavorni sistem, spredaj koluti, zadaj bobni, omejevalnik moči zadaj, ročna zavora na zadnji kolesi; volan z zobato letvijo MERE IN TEŽE: dolžina 4.265 mm, širina 1.615 mm, višina 1.360 mm, medosna razdalja 2.470 mm, teža praznega vozila 920 kg, največja dovoljena skupna teža 1.420 kg, dovoljena teža prikolice z zavoro 1.000 kg; posoda za gorivo 45 1, o-hlajevalnl sistem 6,5 1 ZMOGLJIVOSTI (tovarniški podatki )t največja hitrost 142 km na uro, pospešek: kilometer brez zaleta 39,3 sekunde, kilometer z zaletom (v 4. prestavi, začetna hitrost 30 km na uro) 43,6 sekunde; poraba goriva: pri hitrosti 90 km na uro 5,5 1, v mestu 7,1 1 za 100 kilometrov. in z dražitvijo goriva, letos pa je povpraševanje doseglo skoraj evropsko raven in avtomobilske hiše le s težavo zadostijo zahtevam kupcev. Vzrok tolikšnemu zanimanju za dizelski motor je v Italiji predvsem dejstvo, da dizlovo olje stane neprimerno manj kot bencin (242 lir za liter proti 600 liram) in da je dizelski motor bolj skromen. Drugod, kjer cena dizlovega olja ni tako nizka (v ZRN je celo višja od cene bencina), pa pri dizlih cenijo predvsem večjo trpežnost, boljšo storilnost, znatno manjše o-nesnaževanje. Pripomniti pa je treba tudi, da se je zanimanje za dizle povečalo, od kar je avtomobilska industrija vložila znatna sredstva v izboljšanje tega motorja. Do pred nekaj leti so se namreč omejevali na presaditev manjšega motorja za tovornjake ali poltovornjake v avto, sedaj pa so začeli s proizvodnjo «hitrih» in močnejših dizlov za avtomobile, ki po poskočnosti in e-lastičnosti ne zaostajajo veliko za običajnimi bencinskimi motorji. Prelomnega pomena je bil v tem pogledu mali Volkswagnov dizel, ki so ga najprej vgradili v malo limuzino golf, pozneje pa v še večji passat. S komaj 1.500 kubičnimi cm gibne prostornine je Volkswagnov dizel povsem enakovreden dobremu 1.100 kubičnemu bencinskemu motorju, obenem pa znatno manj «žejen». Poizkusili smo passat GLD «familcar», ki po svojih značilnostih verjetno bolj ustreza tistim, ki se odločijo za dizelski avto. Po zunanjosti se passat dizel v ničemer ne razlikuje od različice z bencinskim motorjem, če izvzamemo napis. Gre za prostorno limuzino s petemimi vrati, v kateri je prostora za pet oseb in za precej prtljage še zlasti v različici «familcar». Slednja je po naši oceni tudi stilistično najbolj uspela, medtem ko navadna limuzina ni tako uravnovešena. Zaste-klena površina je znatna in vidljivost je dobra na vse strani, še zlasti ker ima avto tudi na desnem boku zunanje vzvratno ogledalo. Omeniti velja tudi zelo skrbno iždelavo in posebno zaščito proti rji, saj Wolkswagen zajamči sedaj karoserijo svojih vozil za šest let. Tudi v notranjosti se dizelska različica ne razlikuje od bencinske, le na armaturni plošči je dodatna lučka, ki pove, kdaj je zrak v izgorevalni komori dovolj topel, da lahko prižgemo motor. K,ot zunaj je tudi znotraj oprema passata zelo dobra. Prevladuje, kot pri vseh vozilih razreda, plastika, toda nemška industrija je dosegla res zavidljivo tehnološko raven obdelovanja plastičnih snovi na splošno. Barvni toni niso kričeči, vse daje vtis umerjenosti in trpežnosti. Pločevina je znotraj vsa prevlečena s plastiko, na tleh pa je moquette. Tudi sedeži so udobni in dobro zgrajeni, vendar nekoliko pretrdi še zlasti, če jih primerjamo s francoskimi. Tudi za majhne predmete je noter precej prostora. K udobnosti vozila prispeva dobro zračenje. Ko dinamični sistem ne zadostuje, mu priskoči na pomoč tristopni ventilator. Pri tem gre omeniti dejstvo, da so pri Volksvvagnu predvideli tudi šobe, ki usmerjajo zrak na prednje stranske šipe. Učinkoviti so tudi brisalci, medtem ko ni serijsko montiran prepotreben vzvratni brisalec. Ko dežuje, se namreč zadnja šipa z lahkoto zamaže. Največja razlika v primerjavi z bencinsko različico pa je vsekakor dizelski motor. Naj povemo že kar takoj, da je ta motor res pravo presenečenje in pravo nasprotje z nekdanjimi počasnimi in hrupnimi dizli. Le pri najnižjih o-bratih je slišati značilni dizlov ropot, medtem ko drugače razlika sploh ni slišna. Glede na skromno gibno prostornino ima Volkswa-gnov dizel znatno moč 50 KM, obenem pa je tudi poskočen in prožen in se ne boji visokih obratov. Zaganjanje motorja ni komplicirano in se skoraj v ničemer ne razlikuje od zaganjanja bencinskega motorja. Treba je zavrteti ključ za nekaj stopinj in nato počakati (niti eno minuto ne), da se ugasne lučka predgretja. Nato je treba obrniti ključ še za nekaj stopinj in pognati zaganjalnik. Priporočljivo je ogrevati motor nekaj minut, ko voznik avto prav posebno podi, pa tudi ni napak, če pusti, da nekaj minut teče pri najnižjih obratih preden ga u-gasne. Med Volksvvagnovimi avtomobili je passat nedvomno tisti, ki se lahko ponaša z najboljšo lego na cesti. Avto se drli asfalta kot prilepljen in le pri ostrem zavijanju mu je treba dodajati volan. Z dizlom, ki premore 10 KM manj kot bencinski 1.300-kubičnd motor, voznik nima problemov: avto ubogljivo sledi napotkom šoferja in prizanese tudi za marsikatero napako. Vzmetje je na gladkem cestišču mehko in udobno, medtem ko sta mu bolj zoprna makadam in razrvano cestišče, kjer voznik in potniki občutijo skoraj vsako vzboklino in vsak udarec. A vrnimo se k dizelskemu motorju. Kljub znatnemu razvoju še vedno velja, da je bencinski mo- AUTO GAS PLINSKE INSTALACIJE BEDINI — LANDI — TARTARINI LOVATO Cena naprave — brez montaže 180.000 lir VARNOSTNI VENTILI TESTIRANI V JUGOSLAVIJI Plinske jeklenke vseh velikosti za vse avtomobile Ročne In električne črpalke za polnjenje plina v rezervoarje NADOMESTNI DELI AMAR TRST Ulica del Bosco 6 — TRST — tel. 741946 Nadomestni deli za FIAT — AVTORADIO Dodatni deli za vse avtomobile tor šprinter, tekač, ki razvije znatno hitrost na kratkih progah, medtem ko je dizel izrazit dolgoprogaš, ki zmore manjšo trenutno hitrost, na dolgih progah pa znatno poprečno hitrost. Dizel zato ni primeren za tiste, ki ljubijo iskro športno vožnjo, pač pa za tiste, ki vozijo bolj umerjeno in enakomerno in prevozijo daljše razdalje. Zaradi večje prožnosti tega motorja ni treba veliko pretikati prestavne ročice in tudi po mestu lahko brez problemov vozimo v naj višji prestavi. Isto pravilo velja tudi pri vožnji v hrib: dizel teče počasi, a enakomerno in voznik se mora pač prilagoditi tem značilnostim. Poraba goriva je izredno skromna: po podatkih specializiranih revij porabi 8,9 1 goriva pri hitrosti 130 km na uro, pri hitrosti 100 km na uro pa komaj 6 1. Paziti pa je treba, da avto ne ostane brez goriva, ker je v tem primeru treba izprazniti zrak iz vbriz-govalnega sistema. Edina neznanka je zaenkrat trajanje. Dizel je običajno znatno bolj trpežen od bencinskega motorja in potrebuje manj popravil; pri Volksvvagnu tudi pravijo, da so dosedanji rezultati nadpopreč-ni in da mali motor brez težav «pogoltne» nad 200.000 km, vendar le dolgoletna izkušnja in praksa lahko pokažeta, ali to res drži. Ob koncu še vprašanje, komu se dizel izplača: če upoštevamo višjo nakupno ceno in superdavek, se passat D obrestuje tistim, ki prevozijo vsako leto vsaj 15.000 do 20.000 km. Cena (ključi v roke): passat GLD s petemimi vrati 7.564.000 lir, familcar GLD pa 7.681.000 lir. Na vozilo je treba čakati od 50 do 60 dni. Na Japonskem so prejšnji mesec prodali za 37 odstotkov več vozil kot v istem mesecu lani. Dobro so se uveljavili tudi tuji avtomobili, pa čeprav je uvoz le-teh omejen. NA ZAHODNOEVROPSKEM TRŽIŠČU A v to s četvernimi vrati se vse bolj uveljavlja j o;”;..«; ' voga' u'- sQ Skoraj 80 odstotkov avtomobilistov se odloči za vozilo s četvernimi ali petemimi vrati, medtem ko le 20 od- stotkov vztraja pri različicah z dvojnimi ali trojnimi vrati V zadnjih letih so se na zahodnoevropskem tržrišču uveljavili avtomobili s četvernimi ali petemimi vrati. Povpraševanje po teh vozilih je znatno naraslo tudi v tistih državah Kot ZRN. in VB, kjer je bila tradicija avtomobilov z dvojnimi ali trojnimi vrati zelo zakoreninjena. To dokazujejo podatki o prodaji in povoraševa-nju po novih modelih avtomobilov in tudi dejstvo, da avtomobilske hiše zlasti pri vozilih nižjega srednjega razreda nudijo kupcu vselej možnost izbire med trojnimi in petemimi vrati. To razmišljanje seveda velja le za omejen pas vozil srednjega in nižjega srednjega razreda, saj po eni strani rti pojmljivo, da bi zahtevali četverna vrata na avtomobilih, ki so dolgi okrog tri metre, kot bi bil «nonsense» govoriti o avtomobilih z dvojnimi ali trojnimi vrati v višjem razredu vo- ZANIMIVA VARIANTA V ČASIH ENERGETSKE KRIZE Bo električno vozilo nadomestilo avtomobile na klasično gorivo? Turinska tovarna Fiat že leta proučuje vozila na električni pogon TURIN — Tehnološke raziskave o električnih vozilih, se pravi o avtu s pogonom na električni tok iz akumulatorja, so zadnja leta dosegle znaten razvoj, tako da bi naj večja italijanska tovarna avtomobilov, torinski Fiat, lahko že danes začel z industrijsko proizvodnjo teh vozil. V Turinu pa trdijo, da je dandanes še nekoliko preuranjeno govoriti o serijski proizvodnji vozil na električni pogon predvsem zaradi tržišča; svetovno tržišče ni namreč še zrelo, da se sprijazni z mislijo na vozilo, ki se ne bi posluževalo tradicionalnih goriv. V raziskovalnem centru v Or-bassanu, kjer že leta proučujejo električna vozila, pravijo, da ni mogoče zasnovati slednjih na podlagi sedaj obstoječih načel, ki veljajo za avtomobile' na tradicionalno gorivo. Raziskava je izredno zapletena in zahtevna, pravijo, ker je treba upoštevati vrsto problemov, ki gredo od energetskega do ekološkega vprašanja, od tehnoloških problemov, do proble: mov tržišča. Dejstvo je, da bi Fiat lahko že danes začel s serijsko proizvodnjo električnih vozil, kar bi v Italiji bilo dokaj lahko, saj upoštevajo dejstvo, da razdalje niso pretirane in da so tudi zmogljivosti električnih avtov (po- speški, hitrost in zaviranje) zadovoljive. Ostaja še vedno odprto vprašanje industrijske politike torinskega velikana. Razvoj načrta za industrijsko proizvodnjo električnega vozila je povezan predvsem z dvema dejavnikoma ; prvi zadeva tehnologijo a-kumulatorjev, drugi pa stroške. Potem ko so ugotovili, da trenutno obstaja gotova količina vozil, predvsem tistih, ki krožijo po mestih, ki bi jih lahko uspešno nadomestili z vozili na električni pogon, se je Fiatova raziskava usmerila v tri različne smeri: raziskovanje pogonskih sistemov z motorji na enosmerni tok, z motorji na izmenični tok, tako sinhronega kot asinhronega tipa ter sistemi rego-liranja. Raziskava poteka predvsem na nekaterih prototipih kot je X 1/23, dvosedežni avto, ki ga opisujejo kot dokaj udobno vozilo, kljub skromnim zunanjim meram. Na področju tovornih vozil pa je turinska tovarna izdelala v sodelovanju z ENEL in SIP e-lektrično dostavno vozilo, ki izhaja iz znanega modela 900T. O-premili so ga z dvanajstimi elementi normalnega 12-voltnega a-kumulatorja, ki so jih vgradili v posebno košaro, da bi olajšali zamenjavo, nakar so vse skupaj namestili nekje na sredo vozila, pod prostorom za tovorjenje. Tehnološki razvoj tega načrta je tak, da so že začeli z izdelavo majhne serije teh vozil, ki so namenjena mestnemu prometu. V raznih italijanskih mestih kroži kakih 20 tovrstnih vozil. Največje težave so vsekakor z akumulatorji, saj je to dejavnik, ki najbolj ovira serijsko proizvodnjo. Dosiej so se pri električnih vozilih posluževali navadnih svinčenih akumulatorjev, ki so najbolj poceni tako glede surovin kot tehnološkega procesa. Trenutno lahko zagotovijo 80 km avtonomije, trajajo pa nekaj več kot 30.000 kilometrov, nakar jih je treba popolnoma zamenjati. Obstajajo pa še druge možnosti, na primer a-kumulatorji na nikel in cink ter tako imenovani akumulatorji tretje generacije, se pravi na natrij in žveplo in na litij in kovinski sulfid. Akumulatorji na nikel zagotavljajo mnogo večjo avtonomijo kot svinčeni, vendar so mnogo bolj dragi, ker je dražji nikel in ga je težje predelovati. Trenutno posvečajo največ pozornosti tako imenovanim akumulatorjem tretie generacije, za izdelavo katerih se poslužujejo relativno cenenih surovin, na ceno pa vplivaio visoki stroški tehnološke predelave. zil s četvernimi vrati je nov re-biki gibne prostornine, razen seveda v primeru izrazito športnih vozil. Značilen dokaz uspeha vozil s četvernimi vrati je nov renault 5: marsikdo je menil, da se različica s petemimi vrati ne bo takoj uveljavila na tržišču, saj je različica s trojnimi vrati dolgo let žela Zavidljiv komercialni u-speh, Ta predvidevanja pa so bila zmotna, R 5 s oeternimi vrati si je prisvojila že 43 odst. tržišča tega vozila. Kot rečeno pa povpraševanje po vozilih s četvernimi ali petemimi vrati ni veliko samo v Italiji in v Franciji, ki sta tradicionalno vezani na to formulo. V Veliki Britaniji na primer se je 80 odstotkov kupcev nove «ritmo» odločilo za različico s petemimi vrati. Za ta model se je odločil skoraj isti odstotek zahodnih Nemcev. Kolikšno je zanimanje za vozila s četvernimi ali petemimi vrati dokazuje tudi dejstvo, da se je Volkswagen, torej hiša, ki je trideset let vztrajala pri formuli dvojnih ali trojnih vrat, pri novih modelih določila za četverna in peterna vrata. Zanimanje za tovrstna vozila je po eni strani odraz dejstva, da z novimi ključavnicami ni več nevarnosti, da bi otroci lahko odprli zadnja vrata, da je karoserija v obeh primerih prav tako solidna in da so v primeru požara avti s četvernimi vrati varnejši od onih z dvojnimi. Glavni vzrok pa je najbrž ugotovitev, da so avtomobili s četvernimi vrati udobnejši in bolj ustrezajo sodobnim potrebam prevoza in natovarjanja. K temu spoznanju pa so najbrž v znatni meri pripomogle ženske, kj imajo na splošno do avtomobila racionalnejši odnos kot moški. Za žensko je običajno avtomobil le sredstvo, ki mora kar najbolj racionalno in praktično služiti svojemu namenu, moški pa ima do vozila čustvenejši odnos, po navadi ga bolj nazima poskočnost in moč avtomobila, zanima ga vozilo kot «status symbob, medtem ko so mu praktičnost, u-dobnost in trpežnost bčlj postranskega pomena. L svinjsko stegno 1 kg lir 3690 svinjsko pleče s kostjo — 1 kg lir 2490 riž «ghiottoriso» «arborio» 950 g lir-86&- I semensko olje I iz sončnic «icic» 1 I lir 4080- 1030 semensko olje 1 I lir—840— belo vmo črno in «vinicola piave» 2I lir 920- i vermouth 2 I «riccadonna» (b./r.) lir-2580— žganje 11 lir 1930 «127 rustica» vozilo za slabe ceste slivovka Avto, ki naj bo obenem terensko vozilo in normalen mestni avtomobil. To je cilj, ki si ga je Fiat zastavil s «127 rustico*. Vozilo, ki je od prejšnjega tedna na prodaj v Italiji, ie namenjeno predvsem tistim, ki vozijo po slabih makadamskih cestah, primerno pa je tudi za mesto, saj ohranja vse zmogljivosti modela, iz katerega izvira. Ojačili pa so o-bese, zaščitili čarter in primerno spremenili >restavna razmerja. Cena (ključi v roke) 4.637.400 lir. «morelli» 1 I lir 2390- 2250 kava «lavazza» zlata vrečka 200 g lir 1650 1590 keksi «mulino bianco» 380 g lir - S920- 2560 m [i jLJJL «nutella» veliki format 471 g lir 4838- 1540 JADRNICA ZA ŠPORTNIKE pnfl : : V Anguillari Sabazii na jezeru Bracciano izdeluje obrat Vela Šport po francoski licenci tri jadrnice s premično ploskvijo: mini tiki, tiki in super tiki. Predstavili vam bomo največjo, super tiki, katere razsežnosti so: dolžina 4,85 metra (vodna črta 4,65 metra), širina 1,98 metra, ugrez 1,20 metra, teža pa 130 kilogramov. Pri tej jadrnici je zanimivo predvsem dno, ki ji daje izredne plovne sposobnosti tudi v rokah neveščega jadralca, ker klasično kroglo dno prehaja nad vod-, no črto v inačico zaokroženega katedralnega dna. S tem je upor v vodi minimalen, saj je drsna ploskev manjša, poveča m 1« med nagibom, ki je le redkokdaj kritičen. V rokah veščega jadralca dosega super tiki precejšnjo hitrost, dobro se obnaša tudi proti vetru (letenje) prav zaradi povečane drsne ploskve med nagibom. Površina glavnega jadra in prečke je 16 kvadratnih metrov, z njima upravljata, dva jadralca, prostora pa je dovolj za štiri1 o-sebe, če ni med njimi pravih hrustov, Jadrnica je zato primerna za nekoliko bolj športno družino, ki ji ugajajo regatne hitrosti, a zahteva od plovila varnost in ne prezahtevno upravljenje. Cena super tikija, vključno z jadri in davkom IVA znaša 2,5 milijona lir. NOVOST IZ ZAH. NEMČIJE tun «nostromo» 85 g lir 520 Krmni motor farymann K 56 grah zmrznjen «finna» 1 kg lir -1140 S svojimi 5 KM in dizlovim pogonom bo dobrodošel lastnikom jadrnic špinača v listih zmrznjena «finna» 1 kg lir-990 Ob sedanji energetski krizi bi vsakdo pričakoval, da je navtično tržišče usmerjeno predvsem v nakup jadrnic, ki ne rabijo dragega goriva. To pa se ne dogaja, še več, gliserji in motorji gredo izvrstno v promet, med njimi prednjačijo predvsem krmni motorji. Razlog je zelo enostaven: le redki rabijo svoj motor več kot 50 ur letno, v enomesečnem dopustu se ta čas še zmanjša, da cena goriva le malo vpliva na stroške letovanja. Kljub temu pa so se proizvajalci odločili, da postavijo na tržišče bolj ekonomične motorje. Med njimi predstavlja popolno novost krmni motor nemškega o-brata Farymann K 56, ki je s svojimi 5 KM najidealnejši pomožni motor predvsem za jadrnice. Klasični krmni motorji navadno odpovejo, ko jih najbolj rabimo, med neurjem, če jih zalije voda. Ta nevšečnost je skoraj nemogoča z dizlovimi motorji. K . 56 bo torej dobrodošel vsem, ki si želijo varnosti. Samo po sebi u-mevno ne bomo takega motorja namestili na- krmo gumijastega čolna ali kake orehove lupine, saj bi bil premalo rentabilen, tehta namreč 55 kilogramov, stane pa kar 1.680.000 lir. milo «mira» 135 g lir-350- «ava lavatrice» pralni prašek 5500 g Nr-6800- 5740 prašek «last» E 5 lir 4440- Gumijasti čolni s «trdim» dnom «grana vemengo» izsušeni sir 10 dkg lir Prenatrpana pristanišča, plovne zmogljivosti in teža so glavni razlogi, da gumijasti čolni še vedno vztrajajo v samem vrhu prodaj športnih plovil. Prihodnjo sezono bomo nedvomno opazili številne novosti, ki so bile prisotne na letošnjem genovskem mednarodnem navtičnem velesejmu. Mislimo tu predvsem na gumijaste čolne z dnom iz ojačene poliesterske smole. sir «latteria» 10 dkg lir 6 svežih jajc 50/55 g lir-490 ■ Britansko podjetje Avon in francoski Zodiac sta si že nabrala dovolj izkušenj, letos pa se jima je pridružil tudi milanski Asso, ki ponuja svoj 5,36 metra dolg gumijast čoln s «trdnim» dnom za nekaj manj kot 3 milijone lir. PETNAJSTDNEVNA PONUDBA: ITALIJANSKI SIRI RAM SUPERMERCATI Dvajset let Tržaške kreditne banke Temelji za naš kreditni zavod so bili postavljeni že ob podpisu londonske spomenice - TKB je začela poslovati 12. oktobra 1959 - Nenehna rast v prid vsej slovenski manjšini v zamejstvu - Programi za nadaljnji razvoj , e dni je Tržaška kreditna anka slavila dvajsetletnica v°jega delovanja. Banka je attireč prvič odprla svoja «o-,^Ca“ občinstvu 12. oktobra , leta, čeprav se je družil ustanovila že dobri dve .1 Prej. saj nosi notarski u-l8sn°Vn* akt datum 22. julija '■ temelji za banko pa so Postavljeni že ob samem dpisu londonske spomenice ata 1954. Tedaj so namreč ls*a še posebno do izraza ^‘Zadevanja tukajšnjih slo-^ uskih gospodarskih krogov, j . bi si naša manjšina na baškem priborila vsaj en narni zavod v zameno za bančne ustanove, ki , je imela pred prvo sve- vojno in ki jih je fa- t°vno ^'Zeni drugo za drugo ukinil. ^a uresničitev zamisli je bil s anovljen šestčlanski odbor °uudnikov — Ferluga, Ku-anja, Oblak, Pan jek, Puhal j, ^°Učič — ki so se kmalu za-z vso zagnanostjo lotili ahke naloge. Prva prošnja dovoljenje, da bi Slovenci Tržaškem lahko odprli ja°] denarni zavod, je roma-na Zavezniško vojaško u-, avo, vendar vse kaže, da se t , n' hotela zameriti Italiji, ^ 0 da je bila prošnja odbi-.' ^ele ob podpisu londonske Penienice so pristojni itali-Pski organi izdali dovolje-j)le' Nastala je delniška druž-" delničarji so v veliki berite REVIJO Vsakodnevno poslovanje ob okencih Tržaške kreditne banke večini Slovenci iz zamejstva — za pobudnike pa se je začela druga faza prav tako nelahkega dela: faza reševanja raznih organizacijskih problemov in neštetih formalnosti Treba je bilo sestaviti statut, najti primeren sedež, organizirati poslovanje itd., in vse to v okolju, ki je bilo Slovencem vse prej nego naklonjeno. Šele po nekaj letih vztrajnega dela in prizadevanj — pri tem naj omenimo, da se je na primer sam postopek za priznanje dvojezičnega naslova «Tržaška kre-ditana banka - Banca di Cre-dito di Trieste« zavlekel kar dve leti — je naša banka oktobra 1959 vendarle začela poslovati. Prvi upravni svet TKB je bil takole sestavljen-predsednik A. Kukanja, podpredsednik B. Race, upravi- telji E. Colja, V. Ferluga, Z. Gržinič, S. Kosmina, F. Tončič; nadzorniki rag. Casb (predsednik), dr. Berginc, rag. Chioatto, dr. Ferluga in rag. Mesesnel. Začetek poslovanja seveda ni bil lahek. Ne le zaradi prisotnosti močne konkurence, ampak tudi zaradi tega, ker banka ni imela vseh dovoljenj, potrebnih za nemoten razvoj nekega denarnega za* voda; pa tudi občinstvo in poslovni krogi, ki so bili še vedno pod vplivom protislovenske kampanje znanih nazadnjaških in revanšističnih krogov, sprva ji niso bili naklonjeni. Le z veliko vztrajnostjo in prizadevnostjo si je naš denarni zavod utiral pot in si ustvarjal ugled in priznanje, ki ga danes uživa v tržaških in ne le v tržaških poslovnih krogih. Ves ta čas se je vodstvo TKB vztrajno borilo za to, da bi pristojni organi priznali zavodu pravico širšega poslovanja in predvsem poslovanja z inozemstvom. Tudi ta prizadevanja so dosegla svoj cilj šele po dolgem času: moralo je poteči 17 let in moralo je priti do novega pozitivnega premika v odnosih med Italijo in Jugoslavijo: dovoljenje za poslovanje z inozemstvom, se pravi status «banca agente«, je TKB dobila šele leta 1976, po podpi su osimskih sporazumov. Tedaj pa se je začelo nje no poslovanje mnogo hitreje razvijati. Banka je kmalu razpredla mrežo korespondentov po vsej Evropi in drugod v svetu, zlasti pa v sosedni Jugoslaviji in v Avstriji, in se učinkovito vključila v mednarodne denarne tokove. Njen plačilni promet z inozemstvom bo v letošnjem letu dosegel okrog 100 milijard lir. Promet menjalnice — tudi na tem področju so ustrezna dovoljenja prihajala postopoma in v daljših časovnih presledkih: najprej leta 1970 dovoljenje za odkup valut, nato dovoljenje za prodajo, itd. — pa bo po dosedanjih računih presegel 20 milijard. TKB je nadalje močno prisotna na področju obmejne blagovne menjave med Italijo in Jugoslavijo ter je že dosegla drugo mesto v prometu po tržaškem avtonomnem računu. Denarne vloge so lani prekoračile 17 milijard, vrednost upravljanih sredstev bo letos dosegla 22 milijard, celokupen promet pa bo presegel 30 milijard lir. Značilen je pri tem pregled, kako so naraščale denarne vloge, zaupane TKB, v zadnjih nekaj letih: leta 1974 je ta postavka znašala 4,4 milijarde, leta 1975 7,3 milijarde, leta 1976 9,9 milijarde, leta 1977 14,2 milijarde in lani kot rečeno 17,3 milijarde lir. Sedež banke so v lanskem letu popolnoma preuredili, tako da danes razpolaga s sodobno in predvsem s funkcionalno urejenimi prostori, v katerih dela 34 uradnikov (v začetku poslovanja je banka štela vsega le 7 uslužbencev). V prihodnje namerava TKB še okrepiti in razširiti svoje poslovanje v korist vsej slovenski manjšini v Italiji. V ta namen se bo morala nujno razširiti še na druge pokrajine v naši deželi in po stati denarni zavod deželnih razsežnosti. Za to je že vlo žila prošnjo, da bi smela odpreti po eno poslovalnico v Trbižu in Čedadu ter dve a-genciji na Tržaškem. Prav tako namerava razširiti svoje sodelovanje z drugimi denarnimi zavodi in organizacijami doma in v tujini (tako sodeluje banka že več let z organizacijami Foreign Ex-change Club, prisostvovala je nedavni seji Mednarodnega denarnega sklada v Beogradu itd ), predvsem pa se namerava konkretno vključiti v nove pobude, ki bodo nastale na našem območju v smislu gospodarskih določil osimskih sporazumov, pričenši z uresničitvijo skupne industrijske cone na Krasu. V tem vzdušju je potekla tudi nedavna proslava dvajsetletnice delovanja banke, na kateri sta predsednik L. Po-lojac in ravnatelj Ž. Simonič med drugim v imenu celotnega kolektiva izročila dvema uslužbencema, ki sta v kolektivu že od vsega začetka, blagajniku P. Pauliju in knjigovodkinji VI. Gionori, spominsko kolajno, (ef) CASSA D! RiSPARMIO Dl GORIZIA GORIŠKA HRANILNICA USTANOVLJENA LETA 1831 VSE BANČNE OPERACIJE IN STORITVE: — Banka-agent za zunanjo trgovino — Storitve za Rotacijski sklad gospodarskih pobud za Trst in Gorico — Storitve za posebna posojila v kmetijstvu, obrtništvu in hotelirstvu — Leasing — Factoring — Oddelek za zemljiški kredit — Storitve za zastavijalna posojila — Samostojni oddelek za javna dela in naprave družbenega pomena — Storitve za davkarijo, zakladnico in vplačila /© ljubljanska banka splošna banka koper Vam je vedno na voljo za: O vse oblike dinarskega in deviznega varčevanja • odobritev potrošniških kreditov • odobritev investicijskih kreditov občanom za pospeševanje gospodarske dejavnosti • odobritev kratkoročnih kreditov samostojnim obrtnikom za obratna sredstva • vodenje vaših žiro in tekočih računov O vezavo domače ali tuje valute za pridobitev stanovanjskih kreditov • varčevanje za stanovanjske kredite • kreditiranje stanovanjske izgradnje • vse ostale bančne posle m ML i(lk» im.tiirmr . bho ■. i* ut- UvjJ Hi A (h* 'V*0 < )>■ trpi I T\-r fcvOitsri j*#t tv ojjhirr iVAtwnhq 55. SVETOVNI DAN VARČEVANJA 31. oktobra 1979 Varčevalci: slovenski denarni zavodi na Tržaškem in Goriškem vas vabijo in vam nudijo najboljše pogoje HRANILNICA IN POSOJILNICA - Opčine KMEČKA IN OBRTNA POSOJILNICA IN HRANILNICA - Sovodnje KMEČKA IN OBRTNA POSOJILNICA IN HRANILNICA - Nabrežina KMEČKA BANKA - Corica KMEČKA IN OBRTNA POSOJILNICA IN HRANILNICA - Doberdob BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. p. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA d.d. - Trst PRIMORSKI DNEVNIK 6 UPSKM: Bmem mu m ®L$HQ St£FG8M? m ŠfUBIJA IH KULTURNI DOGODKI PRI NAS Močno smo ie zakorakali v jesen in to je tudi čas. ko se kulturna in prosvetna dejavnost pri nas nadvse razbohoti. V zadnjem času smo bili priča mnogim pomembnim dogodkom na področju kulture in umetnosti, saj smo doživeli premiero v SSG, odprtje sezone GM. pa se več takih prireddev, ki opozarjajo, da bo bera v novi sezoni bogata. Prejšnji teden je bil v Gregorčičevi dvorani redni občni zbor Slovenskega kluba, malodane edine tovrstne organizacije v mestu. Vodstvo kluba je potegnilo črto nad delovanjem prejšnje sezone, ki je bila nadvse uspešna. Slovenski klub je pozoren do problematike in žive kulture ne samo pri nas, ampak do kulture tudi iz arugih krajev. Vodstvo kluba skuša posredovati take itorkove večeren, ki bi bili zanimivi za mlajše in starejše generacije. V petek se je začela tudi koncertna sezona tržaške Glasbene matice. Občinstvu, ki je skoraj popolnoma napolnilo veliko dvorano Kulturnega doma, se je predstavil Simfonični orkester Radiotelevizije Ljubljana, ki je pod vodstvom dirigenta Sama Hubada posredoval dela treh avtorjev, in sicer Malo simfonijo tržaškega skladatelja Ubalda Vrabca. Koncert v f-molu op. 73 za klarinet in orkester Carla Marie von Webra in dve Debussjjjevi skladbi. Preludij ob favnovem popoldnevu ter tri simfonične skice s skupim naslovom Morje. Petkov koncert je bil dostojen uvod v letošnjo sezono Glasbene matice, kar je porok, da bodo tudi ostali koncerti kakovostni in bodo privabili v slovensko gledališko hišo veliko občinstva. . •■■■■■<■■■■■■■■■ mn i ■ i ■ i ■ ■ i ■ ■ i ■ ■ > m im im ■■■■imam,um,,m ■„„„ ■„■„„„„ ■„„ Na koncu tihe ograde... Še zorijo v vinogradih 'jagode, ko se sonce jih nežno dotika, božajoč trtine liste. Tam grozd sc napenja od sladkega soka. Če pogledaš, med pordelim: listi zro vate modri obrazki neba. Tudi moj je med njimi, tudi moj! Sva z vlaka stopila na mali postaji, po prašni cesti zavila navzgor. Da. s tabo spet hočem v svoje otroštvo nazaj! So to še tiste stezice, sem si rekla. A fant se spot ka. Ni vajen hoditi po takih poteh Ob poti kot da t. mni bori stopajo mimo. Tako tiho mimo kot visoki zeleni mo-ž e. Tu sredi gmajne hrastic rumeni. Ob kamnitem zidu zori drenov grm. za njm ruja rdi. Not da je stari kralj z ognjenim plaščem zaplaval tod mimo ... si z burjo zaslanjal peruti ... se ob obla stebla prižemal. v sadovnjakih pa tipal za sadeži. Ti pa. stara Malika (glej jesen ti mimo okna gre!) ob peči čepiš. Nad tabo potemnela ognjišče ... ne nebo! Kot žerjavi v tople kraje se ti dvigajo misli: . . Kako sem otroke ujčkala, jim srajčke šivala . . . kako sem srajce šivala za boren denar cele noči. Otroci pa so rastli. umrli ali odšli. . Kako gre jeseni vse v vino! Bom čašo terana izpila, vse hudo pozabila ... In zjutraj si spet skuhata liter kave . . Ah. kako so dolgi večeri! Jaz tačas fanta vodim za roko na vrh. na vrh k trem borom. Glej, robidovna spet zarašča stezo! Tv smo hiteli pastirji. Usta viš se sredi zelene trate. V vi- nogradih jagode' tib' tidtj‘Ateift1itjoJ od toplih dotikov ... Ti pa stara Matika, poslušaš sama svoj glas: «Kje hodi? Kje se mudi?» ln se napotiš pogledat v vindgrad za hišo. Zdaj sonce nima več prave moči. čuješ zategle čivke? Nobena ptica ne poje več. Je jesen. ln zlato popoldne, glej, zahaja v široko naročje večera. Da še nisem odprla tvoje kalonje. to veš (S princem-pastirjem iščeva starih poti). Na koncu ograde čakajoč, dahneš spet v prihajajočo noč. «Le kam odšla je? Kje je?d Zaslišim temne glasove večera. Hitim. že hitim. Po hribu navzdol se umikajo bori m brinje. Te vidim še kako si z roko zaslanjaš obraz, kako se zgubljaš med trtami. Ker naprej ni poti. Z zapuščenega ribnika zadnjic te vidim. Debele se grbančijo trte od dolge rasti. Med njimi te ni. Na dvorišču te iščem zaman pod praznimi latmki. Ne najdem te več pod počrnelim ognjiščem. V7 vasi pa mi pravijo, da si zdaj v Krepljah, naj pohitim. V mali cerkvici, da si. Ker se mudi, so pravili. da so pojutrišnjem že prazniki in moraš biti v zemlji še pred vsemi svetimi. V cerkvici vidim ležati le krsto. In vence iz krizantem vidim in duhovnika, ki molitev žebra. Potem si možje na široka ramena naložijo krsto in jo zasujejo z rdečo prstjo. Ne. nisem vrgla grude v tisto jamo! In tudi jokala nisem, kot se spodobi še danes. A v grlu me nekaj tišči, kot bi hotelo zapeti: «Oj mlactoSi ti moja, kam odšla si, kje si.. .» Vidim te: med stoletnimi trtami stopaš, na konec ograde hitiš čakajoč. Potem ob ogromnih sodih posedaš v vlažnih kleteh. Ah vem, v kotu podstrešja, kjer se otroci igrali, živiš. Nekdo pa je čuden konec storil. Vsak dan je bolj mrtev, čeprav tudi živ. ALENKA B. AFERA O DARILIH PREDSEDNIKU REPUBLIKE List «Privesani racman» buri mirno kri Francozov Časnikarji pariškega satiričnega lista so z objavo Bokassovih pisem naredili Giscardu medvedjo uslugo Pred dvajsetimi leti je bila v Parizu na ustih vseh meščanov izjava nekega sovjetskega diplomata, ki je rekel: «Ko pridem na pariško letališče kupim «Priveza-nega racmana*, da bi kar najbolje zvedel, kakšna je politična situacija v Franciji in kakšno politiko vodijo francoski politiki.* izjava je postala spot aktualna, posebno sedaj, ko je «Privezani racman* spet v središču širše pozornosti družbe, seveda po o-javi faksimilnih dokumentov, ki niso nič kaj preveč ugodni za premiera Barrea in predsednika Gi-scarda. »Privezani racman* (Le Canard Enchaine) je star 64 let. Prvič se je pojavil med prvo svetovno vojno in po mnogočem je svojevrstna pojava v francoskem in svetovnem tisku. V podnaslovu piše, da je «Satirični dnevnik, ki izhaja ob sredah*. S časom je tednik postal mnogo več kot navaden časopis, spremenil se je v pravo francosko institucijo. Verjetno se noben časopis na svetu ne more pohvaliti z dejstvom, da je bilo o njem napisanih toliko doktorskih disertacij, kot o «Privezanem racmanu*. Te dni je socialistom naklonjeni dnevnik «Le Matin* napisal, da želi imeti vsak francoski minister številko satiričnega tednika, ki izhaja v sredo, na svoji mizi že v torek zvečer, da bi tako že naslednje jutro lahko dal časopisni agenciji AFP demanti tistega, kar je v satiričnem listu napisanega o njem. Kaj pa je pravzaprav privedlo »Privezanega racmana* v zadnjem času spet v središče pozornosti? Ta širok interes je posledica objavljanja niza dokumentov. Čeprav so bili nekateri dvomljive vrednosti, so kljub temu imeli širok odmev. V začetku letošnje jeseni je satirični pariški list objavil faksimile dokumentov, iz katerih je razvidno, da je premier Barre kupil mestno parcelo na zaščitenem zelenem pasu v bližini Cannesa, a takoj potem so bili objavljeni faksimilirani izvodi pisem, v katerih je bilo naročilo afriškega cesarja Bokasse, da neka družba izdela diamantno plaketo v dar Valeryju Giscardu d’E-steinu, tedanjemu francoskemu finančnem ministru. V prvem trenutku to pisanje ni imelo velikega odmeva, saj se je javnost že privadila na početje satiričnega lista. Vendar, ko je vplivni «Lg, Monde* pbVžeU pfsaftjfe', tfPri-'** vezanega racmana* je prišlo do sila neugodne afere. Na vprašanja''lujfli 'hčvlnarjev, kako io, da ima reakcija »Privezanega racmana* vse te dokumente v rokah j in kdo pravzaprav sestavlja novinarski kolektiv lista, so dobro obveščeni krogi odgovorili, da gre za zelo homogeno skupino ljudi, pa čeprav so posamezni novinarji različnih političnih prepričanj: nekateri so anarhisti, drugi marksisti, spet tretji teroristi, ki pa ne mečejo bomb, v zameno pa pi- šejo eksplozivne tekste. Redakcija je znana tudi po izjemnih satiričnih risarjih in vsi skupaj imajo posebno lastnost: zelo so duhoviti in odlično poznajo vse tajne in možnosti francoskega jezika. Javna tajnost je tudi ta, da ležijo dokumenti, ki jih objavlja pariški satirični list v predalih vseh francoskih ministrstev. Do Smrt žanje otroke (udi v Južni Ameriki Če se sedanje socialne razmere v Latinski Ameriki ne bodo bistveno spremenile, bo v tem območju v naslednjih letih umrlo milijon 300 tisoč otrok, prav toliko jih pa bo živeio v skrajni revščini in lakoti. Podatke o težkem položaju najmlajšili in neenakomernem razvoju celine ter vedno večjem nevarnem poglabljanju socialnega prepada so sporočili na otvoritvi «tretjega latinsko • ameriškega srečanja o človeških potrebah*, ki poteka v mestu Tiradentes v Braziliji. Število lačnih in podhranjenih na «zeleni celini*, od koder sicer hrano izvažajo, se giblje okrog 15 odstotkov in se glede na razvitost posameznih držav spreminja od 2 do 45 odstotkov. Po statističnih podatkih je samo v zadnjih petih letih zaradi lakote, bolezni in zapuščenosti pretila smrt kar 1.222.000 otrokom. Po proračunih Unicefa bi z vsaj minimalno izboljšanimi gospodarskimi razmerami lahko rešili 1.100.000 otrok. nekaterih dokumentov pride redakcija po vsej verjetnosti nadvse naključno, vendar ne gre izključiti možnosti, da pošiljajo posamezne dokumente tudi različne politične strukture z namenom, da bi čimbolj skalile politično ozračje v državi. Ne gre torej dvomiti, da je prav afera z Bokassovimi diamanti pri- vedla »Privezanega racmana* v središče pažnje. Dva bratranca predsednika Giscarda sta redakcijo satiričnega lista tudi tožila, čeprav je sam predsednik republike ob svoji izvolitvi 1974. leta izjavil, da ne bo preganjal časopisov, ki ga bodo napadali. Te dni je bivši notranji minister in osebni prijatelj predsednika Giscarda Michel Poniatowski izjavil: «Predsednik republike nima kaj razpravljati s satiričnim listom. Pomislite samo, kako bi se razvijalo politično življenje, ko bi predsednik odgovarjal na vsako natolcevanje kake publikacije te baže*. Prav mogoče, da predsednik Gi-scard nima kaj odgovarjati »Privezanemu racmanu*, vendar je gotovo, da odkritja, ki jih objavlja satirični list, močno vplivajo na francosko politično življenje in javno mnenje nasploh. Manjša turistična bera v Jugoslaviji Sedaj je že gotovo, da je letošnji turistični promet v Jugoslaviji slabši kot lani. Po predhodnih podatkih zveznega zavoda za statistiko so v prvih devetih mesecih registrirali skupno nekaj nad 73 milijonov turističnih nočitev, oziroma za 4 odstotke manj kot lani. Pri tem je število nočitev domačih gostov padlo za tri, tujih pa za pet odstotkov. Vsekakor pa zasluži pozornost podatek, da se je v Bosni in Hercegovini število nočitev tujih turistov povečalo za pet odstotkov, na Kosovu za osem. Turistični promet tujih gostov je v Vojvodini večji za dva, v Sloveniji pa za en odstotek. Podjetje «Nautica Editrice* iz Rima je pričelo tiskati poleg svojih znanih malih plastificiranih pomorskih kart tudi plastificirane kartončke formata 48x68 centimetrov. ki bodo nadomestili običajne peljare (pristaniške plane). Avtomobilska hiša Ford je podražila za 5 odstotkov ceno svojih vozil, ki jih proizvajajo britanske tovarne, iiiiiiMiiiiHtiimimiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiuiiiniifiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMi 1 iiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimfiimiiiiuiMiimifiiiiiiiMtiiiiMiiiiiiiiiniiMiiniiiiiitiiiiiiii Horosko OVEN (od 21.3, do 20.4.) V poklicnem delu se boste zbližali z osebo, ki jo cenite. Bodite bolj previdni pri izbiri prijateljev. BIK (od 21.4. do 20.5.) Nasveti sodelavcev m prijateljev vam bodo zelo koristni. Korak naprej na prizorišču čustev. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne zaupajte svojih poslovnih težav o-sebi, ki je ne poznate. Vedro razpoloženje, četudi ste utrujeni. RAK (od 23.6. do 22.7.) Pri reševanju finančnega vprašanja bo sreča na vaši strani. Zaželeno srečanje se bo uresničilo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Spoznali boste prave namene svojih nasprotnikov in se temu primerno ravnali. Ne bodite ljubosumni DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dobre možnosti za umetniško in o-brtniškp dejavnost. Prijateljstvo se bo spremenilo v ljubezen. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne izgubljajte časa z iskanjem pomoči, pomagajte si sami. Branili boste neko po krivici obtoženo osebo. ŠKORPIJON (od 24 10. do 22.11.) Ugoden dan za poslovna srečanja in razgovore. Cenjeni boste zaradi svojega dobrega srca. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Upoštevajte svojo intuicijo. Zagotovljen čam bo uspeh. Velike spremembe v čustvenih odnosih. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Odpravite se na potovanje, če je to nujno za rešitev važnega posla. Upoštevajte mnenje ljubljene osebe. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne zapravljajte denarja v zvezi s poslom, ki še ni gotov. Skušajte u-gotoviti iskrenost svojih čustev. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne nasedajte nekemu predlogu, ki vam bo dan s preveliko lahkoto. Bodite bolj objektivni. Dijaki slovenskih in italijanskih srednjih šol v Trstu sn v petek stavkali iz protesta proti zadnjim ukrepom ministra za šolstvo Valitut-tija, ki je odredil podaljšanje šolskih ur od dosedanjih 50 na 60 minut S Bob Woodward § Carl Bernstein | (hraomv 1 padec ,. 1 1 i Prevedel Dušan Dolinar «,Toda,’ sem rekel jaz, .John, vi za to niste vedeli’ On pa je rekel: ,Tako je, ničesar ne vem. Pred tistim nisem vedel ničesar.’« Videti je, kakor da predsednik išče pri Zieglerju tolažbe. -Kako se ti zdi? Ali mi je pravil, da gre za prikrivanje?« -Ne, sploh ne,» mu je zagotavljal Ziegler. Sledile so nove, podobne reči, ki so bile hujše. Predsednik je bral dalje iz svojih zapiskov. «Rekel sem: ,Tole moramo, tole moramo izrezati. Ne smemo dopustiti, da bi šlo to k Haldemanu!’ Toda prav tu sva se usta-v.la. Ni bilo nikakršnih — mislim, da bi tukaj lahko rekel, češ da sem mu naročal, naj to prikrije pred Haldemanom, mar ne?« «Najbrž bi to lahko rekel takrat v tem kontekstu...« Ziegler je pomolčal in se odkašljal. «Pa vendar ni to nič, to ni nič, gospod predsednik.« Tako je šlo dalje. Vselej, kadar se je Nixon ozrl po Zieglerju, da bi poiskal potrdilo za svojo nedolžnost, je Ziegler potiskal pogovore z Deanom v najboljšo možno luč. «In vi ste ves čas govoril o političnih težavah, ne pa o težavah z zakonitostjo,« je dopovedoval Ziegler svojemu šefu. »O političnih problemih, ki so povezani z zasliševanji v Ervinovem odboru, in o tem, kaj vse se utegne izcimiti iz teh zasliševanj... jasno, prekleto, saj vem, da gre za to. In tile zapiski so dokaz.« Govoril je o popisanih listih rumenega papirja, s katerih je bil predsednik pravkar bral. Ziegler je silil. «Po celih desetih mesecih temeljite preiskave, ki jo vodi pravosodno ministrstvo, in zaupanja, da bodo vaši ljudje to uredili, medtem ko ste se vi ukvarjali z vsem drugim, kar se je dogajalo leta 1972. Vraga, v marcu, ko je to začelo prihajati nad vas, lahko človek po vaših reakcijah vidi, da si mislite: ,Kaj, za hudiča, pa se dogaja?’ In —» Predsednik mu je segel v besedo. «Jaz bi bil pravzaprav moral reagirati pred enaindvajsetim marcem. Ne bi smelo priti do tega, da je Dean moral priti k meni s tisto zadevo o ,raku v srcu predsedniške funkcije’, kar pa je storil, in to mu je seveda treba šteti v dobro.« -Da, to je res,« je odvrnil Ziegler. -To je storil. Haldeman mi tega ni povedal! Ehr-lichman mi tega ni povedal!« Zakaj je Dean 21. marca prišel k njemu? Ziegler je predsedniku zagotovil, da zato, ker je Dean vedel, da predsednik ne pozna problema in da ne ve, da sta v prikrivanje vpletena Haldeman in Ehr-lichman. Nixon je bil po dolgih urah poslušanja trakov ves izčrpan. Težko je bilo razbirati pogovore. «Saj veš. sveta nebesa, morda smo pa kaj govorili o prikrivanju — c VVatergateu,« je rekel. «Jaz prav zares nisem vedel, kaj, za vraga — jaz čisto zares nisem vedel.« Predsednik je prosil Zieglerja, naj mu pove, kakšne možnosti ima za svoje ravnanje v zvezi «s celotnim problemom Dean«. «Mislim, da pustimo, da malo pustimo Deanu, naj se izkašlja,« je odgovoril Ziegler. -Vsaj jaz bi tale hip tako ravnal in ne bi odgovarjal...« «Ne moremo mu toliko pustiti, da bi nam preveč škodilo,« je rekel predsednik. «Sele enaindvajsetega marca je prišel in spregovoril o zaroti s prikrivanjem.« Ziegler ga je poskusil usmeriti na varnejša tla. «ln še takrat ni povedal naravnost, da je neposredno vpleten. Kljub temu —» “Enaindvajsetega je povedal,« je predsedink popravil Zieglerja. -Res?« Dejal je: ,Celo Dean.’« Toda zdaj se je predsednik spomnil, da je Deana vprašal, ali je vedel za prikrivanje, Dean pa je zanikal, da bi vedel o tem karkoli. Nixonu in Zieglerju je odleglo: Zieglerjev prikaz se torej ne bo sesul. Trudoma sta razmišljala naprej. «Jaz nisem hotel, da bi se opekel Mitchell.« -To drži,« mu je pritrdil Ziegler. «Ključ do vse te zadeve, Ron, je pravzaprav Mitchell. On je ključ že od vsega začetka. Sprva nisi imel opraviti s prikrivanjem, potem je to storil Dean — sranje, jutri ITALIJANSKA TV Prvi kanat 12 30 Antibiotiki 13.00 Arte citta: Milan 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK - Danes v parlamentu 14.10 Vzgoja in dežele 17.00 Remi, risanke 17.25 Bilo je nekoč . .. 17.45 Leoniglio, risanka 18.00 Kadar je prišla televizija, 10. del 18.30 Non stop: Ballata senza manovratore, 9. del 19.00 DNEVNIK - Kronike 19.20 Trije nečaki in majordom, TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Kojak, TV film 21.35 Storie allo specchio 22.05 Športna sreda Ob koncu DNEVNIK — Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 DNEVNIK 2 - Za in proti 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Ecologia e sopravvivenza: Problem energije, 8. del Program za mladino 17.00 Barbapapa, risanke 17.05 Capitan Harlock, risani film 17.30 11 genio in erba, 2. del 18.00 Kinoteka — Gledališče Tradicija igralcev z Vzhoda, 5. in zadnji del 18.30 Iz parlamenta — DNEVNIK 2 — Športne vesti 18.50 Gli indiani delle pianure 19.05 Dober večer z . . . Macariom Vmes film iz serije George e Mildred Vse na njenih ramenih, TV film Vremenska napoved 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 I colori del giallo: Še en dan, film 21.45 Kakšni smo bili,, 5. del Na 22.45 Detektivi: 12 ur življenja, TV film Ob koncu DNEVNIK 2 " Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.30 - 10.00 TV v šoli 13.55 Nogomet Jugoslavija - W munija 17.35 Poročila 17.40 S. Makarovič: Vrček ** razbije, otroška nanizanka Jjjj. 17.55 Potovanje v deželo lutk Ij^j 18.20 Ne prezrite cijs| 18.40 Obzornik :žent 18.50 Nabrežinski pevski zbor «IS° Gruden* — oddaja, ki jo £ pripravila agencija Alp5 ^ Adria uvr 19.15 Risanka 19.30 TV DNEVNIK 20.00 20 dni brez vojne, film 21.45 Balkanski plesi 22.00 TV DNEVNIK Koper 19.50 Stičišče 19.58 2 minuti 20.00 Risanke 20.15 TV DNEVNIK 20.30 Nogomet: Jugoslavija - munija * 22.15 Trije junaki v Amazonij1, 'k film Režija: Ernst Hofbauer Igrajo: Robert Widmari' ■ Bob Goldan, Raquel Ercok Zagreb 13.25 Nogomet: Jugoslavija munija 17.45 Sezamova ulica 18.15 Ekspedicija Tigris 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Prosta sreda 21 30 Pesem in ljubezen 22 15 TV DNEVNIK 22.30 Dokumentarni film ŠVICA 19.05 A conti fatti 19.35 Srečanja 20 30 DNEVNIK 20.45 Argumenti 21.35 Musicalmente RO TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Jutranji almanah; 9.05 Iz naših oddaj; 10.05 Radijski koncert; 11.35 Umetnice jazza; 12.00 Pod Matajurjem; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.15 Zborovska glasba; 13.35 Instrumentalni solisti; 14.05 Otroško okence; 14.15 Motivi iz malih zaslonov; 14.30 Roman v nadaljevanjih: 15.00 Paleta orkestrov; 15.35 Najnovejša izdaja plošč; 16.30 Jugotonov expres: 17.05 Mi in glasba; 17.25 Slavni pevci; 18.00 Kulturna kronika; 18.05 Kulturni prostor. KOPER Pital«! 'pri/|MM* 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.15 Poje skupina Ricchi e Poveri; 9.32 Lueiano-vi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.10 Otroški kotiček; 10.32 Pesem dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Horoskop dneva; 11.35 Glasba po željah; 14.00 Majhna disco-teca; 14.33 Zbrani za vas; 14.45 Kirn parade; 15.00 Kje naj se u-stavimo; 15.15 Edig Galetti; 15.45 Istra preko pesmi in plesa; 16.15 Časa discografica B.P.M.; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz . .; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 18.32 Ever-green; 19.00 Zbori v večeru. Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW - Koper 89,3 MHz UKW - Nanos 101,0 MHz KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.00, 13.05, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 13.05 Naša pomlad 79; 13.37 Melodije na tekočem traku; 14 00 Srednji val 510,4 metra ali 549 kilohertzov UK\V — Beli križ 102,0 MHz UKW — Koper 98,1 MHz UKW — Nanos 88,6 MHz Iz naše glasbene produkcije; Glasbeni notes; 15.00 Prenos RT; 15.30 Glasba po željah; 16.00 P1'1 morski dnevnik; 16.15 Rekla!111' in zabavna glasba; 16.30 Aktualč* tema; 16.40 Zapojmo in zaigraj^0 — spored domačih viž in nl' pevov. RADIO 1 7.0«, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 14.00’ 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 - ^ Glasbeno prebujanje; 8.50 Glasbi 9.00 Radio anch’io; 11.30 Glasbe na oddaja z Mino; 12.03 - 13.15 y in jaz; 14.03 Glasba; 14.33 Vogb» d’Apocalisse; 15.03 Rally; l5-£ Errepi 1; 16.40 Na kratko; 1?-,' Globetrotter; 18.00 Dylan: maj? več: 18.30 Slučajno glasba; 19-'5 Prisluhni, večeri se!; 19.20 Pel'1? [Giftio infMna; 20.05 Peccati mus' cali; 20.40 Taxicon; 21.50 Plošče- 22.30 Evropa (z nami; 23.00 Predeč zaspiš, draga!; RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 15.3& 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 8.45 Dnevi; 9.05 Ippolita; 9.32 R* dio 2 - 3131; 11.32 Pesmi; 13 Sound - Track; 15.00 Radio 2 3131; 16.37 In Concert; 17.50 Frač1 menti di luna; 18.33 A titolo sp? rimentale; 20.40 Spazio X; 22.00 Nottetempo. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.o pričelo ob 14. uri. ,°be reprezentanci bo tekma Uvrnu’ 'n 10 ne toliko zaradi oL jYv. v finalni del, saj imata etapi le še teoretski možnosti, V DANAŠNJEM SREČANJU Z ROMUNI JUGOSLOVANI FAVORITI ZA ZMAGO Tekma bo v Kosovski Mitroviči ob 14. uri - Romuni brez priprav Na litre ljudi ^SJoslavija - Romunija Po TV ta pn881^ kvalifikacijsko srečanje bon raed Jugoslavijo in Romunijo Prenai°?rei*noi s pričetkom ob 13.55, Hm, Sala ljubljanska televizija, pre * ko bo koprska televizija 20,30 pa Posnetek srečanja ob *Porwi °VZC,ek tekme bo na prvem te|evj'|. Prenašala tudi italijanska tudi in sicer ob 22.05. in z mladimi si-v nogometni vrh. ^ zopet preriniti v sam ev- sta ?aradi «nogometne politike*, ki vjt-1° Uvedli v obeh državah: z no-Winačinom dela '“PskT Ta vern ^nogometna, politika* se je nota: . zveznemu trenerju «plavih» Ju„ u|tu krepko izplačala, saj je lit av*ja, odkar je on na krmi-W°!egla le uspešne izide, od ka-Zrpaa Je ktH najbolj prestižen prav dfh,,; v Valencii proti Španiji. Po krt.pi strani tudi Stefan Kovacs je U? obnovil svojo izbrano vrsto. ture^>rezen*;ance Je odstranil neka-tij Jeter a ne kot Raducana, Kera-tl sk?ntmareanua Obenem pa ®se K/ICal niti nekatere romunske HitfU , no: Dudu Georgescu, Du-graJ' Jondanescu itd. Z novimi i-^Uci' Sauaa Kovacs dati reprezen-tvltm Uov način igre. Za današnjo 1% P.Komuni niso opravili skup-tiašnj Prav. Jugoslovani so za da-Pta,,p Srečanje imeli skupne pri-in , . Y Novem Sadu. S treningi tiit .delovnimi pogoji je bil Milja-v JUs reJn° zadovoljen. Čeprav se da ijdnlovanskem taboru zavedajo, Vseeh *30t*° Komuni trd oreh, pa V'aJa med «plavimi* opti- ^°towfezentanci bosta danes skoraj varna° '^rull z naslednjim posta- ^ov?SLAVIJA: Panteliči Hadžič, jak- ti ' Zajec, Primorac, šur-joviV ?r°vič, Sliškovič, Zlatko Vu-HfiJ&sti<= in Sušič. Vr^UNUA: Cristian: Tilikoy, l8nj. ^?u; Koller, Munddanu, BB-* W.. ^'eolau. Multesčti, ’ Grisan, So ®Pu in Balaci. sotnv." Gf,..':2 ^elfson. a trojka: glavni: Jan Ro-Bmi/L1' stranska; Horstjanom in “Uerom /vsi ZRN). ju_ , DOSEDANJI IZIDI % KOsJavija - Španija 1:2, Romunu Jugoslavija 3:2, Španija - Cij^uuija po, Španija - Ciper 5:0, Stan' Jugoslavija 0:3, Romunija -Diper ■ Romunija 1:1, J? ' Jugoslavija 0:1. STVICA 3- SKUPINE 5 3 1 1 10:4 7 4 2 0 2 7:5 4 4 12 1 6:6 4 ^ 3 0 1 2 1:9 1 Ju_ PREOSTALE tekme Hunu 1laviia - Ciper (14. 11.), Ro-%n]aa 'g Ciper (18. 11.), Ciper - Poleg Napolija je bil kaznovan tudi Sporting iz Lizbone, ki bo moral odšteti celo 24 tisoč dolarjev. Poleg tega sta bila njegova igralca Roberto Meneses in Henrique Hidal-go izključena za tri oziroma dve tekmi. Med tekmo z zahodnonemško ekipo Kairezslautem so gledalci metali na igrišče razne predmete, steklenica pa je zadela stranskega sodnika. Zato bo moralo špansko moštvo prihodnjo tekmo, ki jo priredi UEFA, odigrati na stadionu, oddaljenem vsaj sto kilometrov od Lizbone. NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Lakovič izgubil s Coppinijcm Po uspešnih prvih nastopih se je Pinu Lakoviču nekoliko zataknilo. Lakovič je namreč prekinjeno partijo 9. kola s Coppinijem izgubil, včeraj pa je igral s Tothom. Partijo je zopet prekinil, toda v zelo slabem položaju (Toht ima kar dva kmeta več). IZIDI 10. KOLA Olivotto - Bonfa remi Santolini - Taruffi 0:1 Passerotti - Messa remi Rosini - Tatai remi Vallifuoco - Sartori remi Lakovič - Toth prek. Capece - Coppini remi Počitek: Trabattoni LESTVICA Passerotti, Vallifuoco in Tatai 6,5; Toth 5,5 (1); Lakovič (1), Coppini in Trabattoni 5; Rosino in Bonfa 4,5; Taruffi in Messa 4 itd. NOGOMET Vse kaže, da je evropske športnike zajela prava «moda» gostovnj na Kitajskem. Za mnogimi drugimi so se namreč odpravili na Kitajsko tudi švedski državni nogometni reprezentanti, ki bodo tam odigrali tri tekme, nato pa' bodo svoje potovanje na Daljni vzhod zaključili z nekaj nastopi še v nekaterih drugih azijskih državah. ODBOJKA V PRVENSTVU DEKLIC Bor in Kontovel uspešna «Plave» so premagale Brežanke, Kontovelke pa drugo postavo Sloge iiiiiiiiiHtHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiii KOŠARKA PRVENSTVO D LICE Jadran jutri (11.30) proti Interju 1904 Tekma bo v dolinski telovadnici ■ Četrta zmaga naših? Jadranovci bodo že jutri opravili četrto kolo v prvenstvu D lige. V dolinski telovadnici se bodo ob 11.30 spoprijeli s peterko Interja 1904. 2. Jevgenij Svečnikov (SZ) 9: 3. Efim Geler (SZ) 9; 4. Svetozar Gli-gorič (Jug.) 8; 6. Bojan Kuiajica 7,5: 8. Peter Popovič 6,5; 11. Dušan Naši košarkarji so doslej izredno Rajkovič 5; 12. Slobodan Bojkovič »vij, CiJ^a Kvalifikacije za ep Harija- Danska ^-Finska okviru kvalifikacijskih tekem bo«ioastoP na evropskem prvenstvu tosla,- es poleg srečanja med Ju-t r?J° in Romunijo odigrali še «ka k0’’ Jn sicer: Bolgarija - Dan-V ,S°vjetska zveza - Finska. |WJ/V*ru evropskega prvenstva za pod 21. leti pa bosta na Var!u Prav tako dve tekmi: Por-ive?,,ka - Norveška in Sovjetska ^a ' Finska uspešno igrali in so v treh koiih izbojevali prav toliko zmag. Če je njihova igra v prvih dveh koiih nekoliko šepala, pa so jadranovci v tretjem kolu, v srečanju v Vidmu proti ekipi Basket Time Cer, tudi glede igre povsem zadovoljili, kar je še kako razveseljivo pred jutrišnjim zahtevnim nastopom proti Interju 1904, ki utegne biti zelo nevaren. Jadranovci Interju v tej sezoni že igrah, m sicer, na miljskem z Inter- jem 1904 jih je na tem turnirju stai višjo uvrstitev. Micolovi varovanci so v prvenstvu D lige doslej igrali s spremenljivo srečo. Osvojili so le eno zmago in najbolj preseneča njihov nedeljski poraz z mlado peterko Don Bosca. Tudi zato bodo morali naši košarkarji močno paziti na jutrišnjega nasprotnika, ki bo skušal nadoknaditi zamujeno. Z novim porazom bi Inter 1904 še v večji meri izgubil stik z vodečimi. Jadranovci bodo morali zato dati vse od sebe, da hodo premostili še to oviro in obenom tudi ohranili prvo mesto na lestvici. Azil v Švici Švicarske oblasti so podelile politično zatočišče sovjetskemu drsalnemu paru Oleg Protopopov - Ljudmila Belousova, ki sta pred kratkim sklenila, da se ne bosta več vrnila v svojo domovino. Kot vzrok za to odločitev sta navedla dejstvo, da sta vedno težje dobivala dovoljenje za potovanje v tujino. Protopopov in Belousova sta večkratna svetovna in olimpijska prvaka. Skupno z njima je dobila politični azil tudi češkoslovaška tenisarka Hana Stračonova, ki se je tudi odrekla povratku v, svoio domovino. 3,5; ton 13. Ivan Buljovčih 3,5; 14. An-Deže 2,5. Bor — Breg 3:0 (15:6, 15:5, 15:11) BOR: Cergol, Zupančič, Maver, Tomšič, Montanari, Bajc, Vecchi, Junc, Vesel, Marži, Klemše, čač. BREG: Žerjal, Zobec, Smotlak, O-ta, Canziani, Pečenik, Kerin, Salvi, Maver. SODNIK: Coppola Borovke so tudi v svojem drugem nastopu upravičile vlogo favorita za končno zmago v svoji skupini in so brez težav odpravile, sicer borbeno in požrtvovalno ekipo Brega. Nekoliko bolj izenačen je bil le zadnji set, ko smo videli živahnejšo in kakovostnejšo igro, v kateri pa končni izid ni bil nikoli v dvomu. Bor je zasluženo zmagal, saj razpolaga z bolj homogeno in izenačeno ekipo, ki ima svojo glavno moč v igri ob mreži, medtem ko sloni igra Bržank predvsem na posameznih akcijah. Mig Kontovel — Sloga B 3:2 (14:16, 15:3, 15:2, 6:15, 15:7) KONTOVEL: Cibic, Nataša Štoka, Guštin, Erika Štoka, Mnegatti, čer-noli, Ban, Starc, Regent, Grisani. SLOGA: Irena Grgič, Renčelj, Križmančič, Čuk, Drnovšček, Can-ciani, Elena Grgič, Peta ros, V slovenskem derbiju deklic so Kontovelke izbojevale še eno zelo pomembno in obenem težko zmago. Igrale so proti drugi postavi Sloge, ki je na kontovelskem igrišču pokazala veliko mero borbenosti in bi s tem tudi kmalu pripravila presenečenje. Srečanje je bilo od samega začetka zelo izenačeno in občasno tudi dopadljivo. Kontovelke pa so bile v ključnih trenutkih prisebnejše in so zato tudi zmagale. H. L. Kontovel — Volley Club 3:0 (15:3, 16:14, 15:7) KONTOVEL: Carmen Menegatti, Regeht, Ban, Nadja Menegatti, Erika Štoka, Cibic, Nadja Štoka, Starc, Husu, Nataša Štoka, Guštin, Pertot. Kontovelke so po spodrsljaju v prvem kolu izbojevale svojo prvo prvenstveno zmago. Pri tem naj o-menimo, da so bile nasprotnice za razred slabše, tako da niso imele naše odbojkarice posebnih težav in so tako z dokajšnjo lahkoto pospravile prvi dve točki. H. L. MLADINKE Bor — Vol!ey Club 3:0 (15:1, 15:4, 15:3) BOR: Cergol, Vecchi, Junc, Ger-dol, Maver, Vigini, Bajc, Zupančič. Mladinke Bora so ne glede na skromne nasprotnice zaigrale dobro in prikazale nekaj res učinkovitih potez, tako v igri v polju kot v napadu. Močni in natančni servisi, dober sprejem in gradnja napadalnih akcij ter uspešno tolčenje: to so bile odlike, ki so označevale igro naših odbojkaric. Mig DANES IN JUTRI Kras bo igral proti sovjetskim mornarjem Danes in jutri zvečer, s pričetkom ob 19.30, se bosta na proseškem igrišču srečali v prijateljskem sre Čanju enajsterica Krasa ter ekipa ruskih mornarjev. V Tržaškem zalivu je namreč že nekaj časa zasi- drana ruska potniška ladja. Doslej je v preteklosti že mnogokrat prišlo do takih in podobnih srečanj, saj sta se omenjeni ekipi med seboj pomerili že v namiznem tenisu in v odbojki. Športni krožek Kras še vedno nadaljuje s temi prijateljskimi stiki in v tem okviru bo danes na sporedu nogometno srečanje. Seveda, v takih tekrpah ni bistvene važnosti rezultat, temveč to, da se še bolj utrdijo prijateljski odnosi med dvema narodoma. S. Z. KOŠARKA V PRIJATELJSKI TEKMI Rabotnički visoko premagal Legijo VARŠAVA — V prijateljski košarkarski tekmi je ekipa Rabotničke-ga iz Skopja visoko premagala domačo Legijo s 111:86, čeprav je po ] prvem polčasu celo vodila s šestimi j koši razlike (51:45). Največ košev sta pri Rabotničkem dosegla Geor-gijevski (25), ki je bil obenem najboljši na igrišču, in Maksimovič (23), pri legiji pa Raczek (24). Posnetek z nedeljske košarkarske tekme mladincev, v kateri je ekipa Hurllngham premagala Bor iiiiifiMiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiMKniiiiiiitiitinlufmiiiiii NOGOMET NAŠE EKIPE V MLADINSKIH PRVENSTVIH V derbiju cicibanov zmaga Primorja Proseoani so premagali Breg B - V prvenstvu naraščajnikov naši zelo uspešni Breg B CICIBANI — Primorje D Bandi M., Parovel, Ota A., Cancia-ni, Barut, Glavina, Vodopivec. V soboto je bil v Dolini slovenski derbi med Primorjem in Bregom. Tekmo so osvojili Prosečani, ki so že v začetku tekme dosegli zmagoviti gol. Igra je bila hitra in zelo borbena. Na obeh straneh smo opazili veliko priložnosti za gole, napadalci pa so bili prepočasni in netočni. Vsekakor gre pohvaliti obe ekipi, ki sta s svojo igro navdušili številne mlade in starejše navijače, ki so se zbrali ob robu male-iga občinskega igrišča, i,„, ,1/ ..... SMI ri<)|n vf‘Mirin ». For You 0:5 (0:4) ji-C-VU' 1 1» ‘moreč Tekma prvenstva deklic med Bo rom in Bregom na stadionu tl. maj* Pri Cicibani Primorca so morali spet poraženi z lastnega igrišča. Tudi tokrat so igrali proti močnejšemu nasprotniku, ki je domačine nadigral in tudi zasluženo zmagal. Bruno Križmančič Breg A — Rosandra 1:2 (1:2) BREG A: Maver, Ota, Boneta, Kraljič B.t Gregori, Prašelj, Švara. Brežani 'so podlegli ekipi Rosan-dri s tesnim izidom 2:1. Morda remi bi bil pravičnejši izid, saj je bila igra obeh ekip izenačena. V >,-vem delu igre so nekoliko bolje igrali gostje, ki pa so igrali z burjo v hrbet. To jim je bilo tudi v veliko pomoč pri dosežku obeh golov. Gol za Breg je' dosegel Prašelj, ko je z močnim strelom spretno ukanil vratarja. V drugem polčasu so bolje igrali Brežani, bili so večkrat tudi blizu gola* ni pa jim u-spelo, da bi izenačili in osvojili zasluženo točko. SMI. NARAŠČAJNIKI Breg — Rosandr^ 1:Q (0:0) BREG: Korošec, Savron, Pučnik, Albertini, Tul, Bartole, Zeriali, Gregori, Pizzi, Cesta, Mikol. STRELEC: v 40. min. d.p. Albertini. V nedeljo so Brežani v občinskem derbiju premami»RieiNiro. re, tekmi je irska nogometna re-8 3:2 T?nca Prema8ala ekipo ZDA Viru j ° je bila zadnja tekma v ok-t>re2J'arneje ameriške državne re-Vtn,lance Po Evropi, kjer je cd 9et. La odigranih tekem dobila kar ,Je slasti je odjeknila zmaga h) ij^džarsko reprezentanco, kate-v Budimpešti odpravila z 2:0. Faradi nešportnega '•BNAŠANJA IGRALCEV m kaznovala Napoli - ~~ Zaradi «nešportnega ob- Hrr)jJaj’ Napoli jevih igralcev v Vri rz Belgijskim moštvom Stan-Vala r ge v okviru drugega kola la HEFA je evropska nogomet- tvU naprtila italijanskemu moš-tisoč dolarjev kazni. ŠPORT NA TV Btieu^nska televizija bo v teh dneh 1os6. tudi naslednje športne pre- 15.4« JUTR1 Prenos prvega dela konjskih d*nk iz Milana (2. spored); ^ključni del konjskih dirk v ^nlan-.i (2. spored); 14,00 SOBOTA Italijansko mednarodno namiznoteniško prvenstvo v Reggio ““tilu Čl. spored). TENIS V kvalifikacijah za Davisov pokal Brazilija premagala Ekvador GUAYAQUIL (Ekvador) - V izločilnem srečanju za Davisov pokal je v poslednjem srečanju dvoboja med Brazilijo in Ekvadorjem brazilski igralec Carlos Kirmayr odpravil Andresa Gomenesa s 1:6, 10:8 9:7 in 6:4. S tem je Brazilija povedla s 3:2. V naslednjem kolu južnoameriške cone za Davisov pokal bo Brazilija igrala z reprezentance, Čila NA MEDNARODNEM TURNIRJU V NOVEM SADU Prvo mesto osvojil romunski velemojster NOVI SAD — Osemkratni romunski prvak velemojster Flori Georgi-ju je zasluženo osvojil prvo mesto na 7. mednarodnem šahovskem furnirju osvoboditve Novega Sada*. V poslednji partiji je remiziral s sovjetskim velemojstrom Svešnikom, ki je s točko zaostanka zasedel drugo mesto. Edino partijo, ki ga je morda stala končno zmago, je Svešnikov izgubil z velikim upom jugoslovanskega šaha, mladim Petrom Popovičem. Dobro sta se odrezala tudi veterana sovjetski velemojster Efim Geler in jugoslovanski velemojster Svetozar Gligorič. Poleg Georgija sta na turnirju ostala neporažena prav Geler in jugoslovanski zastopnik Bojan Kurajica. Končni vrstni red je sledeči: 1. Flori Georgiju (Romunija) 10 točk; Prejšnji teden je bilo na Valmau-ri zadnje tekmovanje posameznikov za vse kategorije dečkov in deklic. Kljub vetru in precej hladnemu vremenu se je na stadionu zbralo veliko število tekmovalcev, predvsem zaradi potreb raznih društev po zadnjih točkah, ki bodo nato služile za sestavo društvenih lestvic. Tako se je zgodilo, da je večina atletov in atletinj tekmovala v neobičajnih pa nogah, da 1 i s svojimi rezuitati po krili društvene «vrzeli» v raznih di sciplinah. Isto velja tudi za tekmovalce na ših društev, ki pa so kljub temu uspeli osemkrat poseči po zmagi. Štirikrat so zmagali borovci, trikrat člani Adrie, eno zmago pa je osvojil Levstik. Doseženih pa je bilo tudi nekaj osebnih ter dva društvena rekorda. Najprej je borovka Nataša Grahonja izboljšala društvenega na 60 m ovire, nakar je član Adrie Fausto Bonanno izenačil tistega na 80 m Poleg njiju so osebne znamke izboljšali še Verdi v kro gli, Gregori v prieroskoku ter na 80 m in Bonanno na 300 m za A-drio, Natura] v krogli ter disku. Kebar v disku, Grahonja v kroglici, Primosi ter Obedan v daljini in spet Primosi na 800 m za Bor. končno pa še Ruplova v kroglici ter krogli za Levstik Torej, vsekakor po zitiven nastop naših predstavnikov, ki so s tem zaključili letošnjo nad vse uspešno sezono, REZULTATI DEČKI KAT. A 80 ovire: 1, 'Sgubin (CSI) 16’'8 2, Vasilij Pečar (Adria) 18"7 80 m: 1, D’Alessandro (CSI) 10"7 3, Fausto Bonanno (Adria) 10”9 8. David Gregori (Adria) 12’1 Daljina: 1. Edi Škerla vaj (Bor) 4,63 m Peteroskok,: Disk: Balsini (Chiarbola) 12,55 m 1. Tiziana Natural (Bor) 22,32 Edi Škerlavaj (Bor) 11,17 m 2. Irena Kebar (Bor) 20,2 David Gregori (Adria) 10,85 m 9. Tamara Danieli Disk: (Levstik) 15,40 Scrigner (Prevenire) 22,92 m 11. Sonja Bukavec Vasilij Pečar (Adria) 15,92 m (Levstik) 13,72 KAT. B Kroglica: 80 m: 1. Gnoato (SGT) 34,52 Moratto (S. Giacomo) 11”0 6. Sonja Rupel (Levstik) 24,36 Rudi Primosi (Bor) 12”8 KAT. C 2000 m: 1. Devan Cesar (Bor) 7’59 2 Krogla: 1. VValter Verduno (Adria) 5,53 m 2. Alfred Zudek (Adria) 4,86 m 3. Marko Saksida (Adria) 4,76 m Daljina: 1. Cilicar (Marathon) ) 3,87 m 3. Marko Saksida (Adria) 3,64 m 6. Rudi Primosi (Bor) 3,34 m 7. Alan Gberdan (Bor) 3,33 m 8. Alfred Zudek (Adria) 3,32 m KAT. C Krogla: 1 Danijel Jakomin (Adria) 3,55 m DEKLICE KAT. B 60 m ovire 1. Del Bello (SAAT) 11”4 8 Nataša Grahonja (Bor) 12"6 12 Lara Strajn (Bor) 12”8 Daljina: I. Verginella (SAAT) 3,63 m 4. Lara Stranj (Bor) 3,35 m Kroglica: 1. Helena Sedmak (Levstik) 30,42 m II. Nataša Grahonja (Bor) 17,40 m KAT. A. 80 m ovire: Cipolat (SCT) Irena Kebar (Bor) Anastazija Koršič (Bor) Krogla: Sartorio (SGT) Tiziana Natural (Bor) Sara Čok (Bor)) ) Sonja Rupel (Levstik) 15"1 16,6 16”8 8.42 m 7,58 m 6,36 m 5.42 m Krogla: 1. Mirjam Gregori (Adria) 4,75 m Isti dan so bile na občinskem stadionu tudi tekmovanja za ostale moške in ženske kategorije. Te poslednje letošnje tekme so bile organizirane predvsem za tiste atlete, ki se nahajajo trenutno v dobri formi in so zato imeli moz.iost, da pred koncem sezone popravijo lastne najboljše letošnje dosežke. D glejmo si rezultate, ki so jih na tem minitekmovanju dosegli naši predstavniki. ČLANI Disk: 2. David Blažina (Bor) 32,50 m NARAŠČAJNIKI Daljina: 1. Alojz Langan (Bor) 5,71 m 5,55 m 2. David Poljšak (Bor) 3. Aleksander 7udek (Adria) 5,25 m 200 m: 1. Aleksander Zudek (Adria) 25”8 ČLANICE 100 m ovire: Sonja Antoni (Bor) 17”8 Disk: Irena Tavčar (Bor) 43,72 m Krogla: Irena Tavčar (Bor) 12,66 m Daljina: Marina Purič (Bor) 5,23 m R. F. nekoliko ovirala burja. V prvem polčasu je igrala z burjo v korist Rosandra. Napadala je vseskozi, i-grala pa je preveč neorganizirano. Bregova obramba pa je delovala brezhibno. V drugem delu srečanja pa se je stanje na igrišču bistveno spremenilo, Brežani so vzeli vajeti igre v svoje roke in stalno napadali. Gol so dosegli prav v zadnji minuti srečanja, ko je Albertini skoraj iz sredine igrišča streljal v vrata in ukanil nasprotnikovega vratarja. SMI Zarja - Montebello 3:0 (1:0) ZARJA: Racman, Paoli, Stancich, Crociati, Corona, Burni, Zal, Fonda, Ražem, Tognetti, Franza. STRELCI: v 30. min. Zol, v 25. min. Fonda, v 35. min. Ražem. Tekma je bila na začetku precej raztrgana. Počasi pa je Zarja prevzela pobudo v svoje roke in v 30. minutah prišla v vodstvo z Zolom. V 40, min. je imel Montebello na razpolago 11-metrovko, katero pa je odlični Racman ubranil. V drugem polčasu je Zarja v 25. min. podvojila s Fondo. V 30. min. je Corona napravil prekršek v kazenskem prostoru in sodnik je pokazal na 11-metrovko. Tudi tokrat pa jo je Montebello zastreljal. Zadnji gol za Zarjo je padel v 35. min., ko je Ražem preigral nasprotnikovo obrambo in neubranljivo streljal. Pri Zarji bi pohvalili Crociatija in Fondo. E. F. Primorec — Portuale 4:0 (1:0) PRIMOREC: Vidali, Mulč, Ales-sandro Tome, Valter Kalc, Mirko Milkovič, Franko Kralj, Žagar (Fa-bio Kalc), Finessi, Salvi, Paolo To me (v 36. min. d.p. Collerich), Pečar. STRELCI: v 15. min. p.p. Salvi, v 28. min. d.p. Franko Kralj iz e-najstmetrovke, v 30. min. in v 35. min. Salvi. Naraščajniki Primorca so prijetno presenetili. Po treh zaporednih po razih so zasluženo spet prišli do zmage. Domačini so igrali ves pr vi polčas v napadu. Gostje niso bili nikoli nevarni. Primorec je prišel v vodstvo že v 15. min. z odličnim Salvi jem. V drugem polčasu so gostje igra li nekoliko bolje. V 28. min. je bra nilec gostov v kazenskem prostoru z roko ustavil žogo. Enajstmetrovko je uspešno streljal Franko Kralj Gostje so tedaj popolnoma odpove dali in Salvi je še dvakrat prišel do gola. Bruno Križmančič NAJMLAJŠI Deželno prvenstvo T ngiorgina — Primorje 2:1 (2:1) PRIMORJE: Biagi, Zancolich (Martellani), Husu, Meden, Metelko, Antoni (De Bernardi), Vidali, Abbondanza, Celea, Sedmak, Ro-chetti. STRELEC ZA PRIMORJE: v 20. min. Rochetti. V gosteh so najmlajši predstavniki Primorja podlegli domači ekipi Sangiorgine z rezultatom 2:1. Prose- či so se kaj kmalu udali in prilož-....... , , . nosti so Se vrstile na obeh stranefe.' tako da je izid srebanja ostal neiz-1 y .mjn. je iz velika razdalje Stre-pre/nenjen do kraja tekme. ^ ^ ]jaI Edi. Starc jn z močnim strelom poslal žogo tik pod prečko v mrežo. Pet minut kasneje je isti igralec podvojil iz protinapada, ko je poslal žogo čez nizkega vratarja. Mlaiši Koprčani so v 23. min. z Va-lenčlčfemizrtižali rezultat na 2:1; Do izenačenja je prišlo pet minut kasneje po zaslugi Valenčiča, kateremu je v protinapadu uspelo zapečatiti končni izid na 2:2. V nadaljevanju je bila igra manj zanimiva vsekakor pa so imeli gostje nekaj več od igre. Izenačen izid je povsem pravičen rezultat in realno odsovarja dogodkom na igrišču. Po tekmi so se vsi skupai zbrali na zakuski in izrazili željo, da bi do takih hvalevrednih pobud v prihod-njosti še prišlo. S. Z. Pokrajinsko prvenstvo Roianese — Kras 3:0 (1:0) Legi-Pu- rič, Škrk, šuc (Franko Škabar), Terčon, Kralj, Rebula (Marko Legi-ša) in Hrvatič, 12 Klavdij Purič. Proti poprečni ekipi iz Rojana so naši igrali dobro le prvih 15 min. Domača ekipa je počasi prevzela pobudo in tudi povedla. Tudi v d.p. se «rdeče-beli» niso znašli na majhnem igrišču v Ul. Carsia. Slabši del moštva je bil napad, kateremu je proti koncu srečanja priskočil na pomoč tudi branilec Purič. Domači so imeli tako še j bolj odprto pot do gola. Pri stanju 3:0 je prišlo do nepotrebnih grobosti in sodnik je moral pokazati dva rumena kartona. R. B. ZAČETNIKI San Vito — Primorja 1:1 (0:1) PRIMORJE: Bostico, D. Comino, Fagin, De Pase, Mieheli, Simat, Spadoni, Sardoč, M, Comino, Kemperle, MarcUzzi. STRELEC ZA PRIMORJE, v 19. nvn. Kemperle. Začetniki Primorja so zasluženo osvojili remi proti tržaški ekipi San Vito. «Rdeče-rumeni» so namreč vodili z 1:0 vse do konca srečanja, ko so domač:ni nepričakovano prav v zadnjih minutah igre remizirali H.W. Breg — Zaule 0:1 BREG: Žerjal (Zuppin), Cacchi, Barut, Rapotec, Tul, Štrajn, Biagi, Olenik, Sancin, Godina, Klabjan. V tekmi proti ekipi Zaule so Brežani prvič izgubili. Rezultat pa gotovo ne priča dejanskega stanja na igrišču. Res, zmagali so gostje, vendar so bili predstavniki dolinske občine tisti, ki so vseskozi igrali glavno vlogo na igrišču. Napadali so skozi vso tekmo, gostje pa so mor da v edini svoji nevarni napadalni akciji dosegli gol. SMI JUTRI V DOLINI Zaostala tekma Breg - Zaule Jutri bodo v Dolini ob 10.45 odi grali zaostalo nogometno tekmo ka detov Breg - Zaule. ATLETIKA ZA NASTOP NA OI V MOSKVI Petdeset «azzurrov» z olimpijsko normo Olimpijsko normo za nastop na moskovskih igrah prihodnje leto je doslej izpolnilo že 51 italijanskih a-tletov in sicer 38 moških ter 13 žensk. Vsi so namreč dosegli ali presegli minimume, ki jih je določila Mednarodna atletska zveza, treba pa jih je doseči v času med 31. majem letos in 6. julijem 1980, torej najkasneje dva tedna pred začetkom atletskih tekmovanj na OI. Ta tekmovanja bodo namreč trajala od 24. julija do 1. avgusta. Disciplina, kjer je največ italijanskih atletov doslej že izpolnilo normo za nastop v Moskvi, je moški skok v višino, saj je kar devet tekmovalcev preskočilo letvico na višini 218 cm. Na tem seznamu pa vendarle manjka še kar precej imen znanih italijanskih atletov, kot so Ortis, Montelatici, Bottiglierijeva in drugi, ki so iz tega ali drugega razloga v pretekli sezoni le malo tekmovali. Seveda, pa ni rečeno, da bodo v Moskvo odpotovali vsi tisti atleti, ki so izpolnili normo, saj je znano, da lahko vsako državo zastopajo v vsaki disciplini le po trije tekmovalci. Tako je že gotovo, da bo, npr. v skoku v višino, vsaj šest skakalcev gotovo ostalo doma. čeprav so preskočili višino, ki jo zahteva za nastop na OI Mednarodna atletska zveza. V PRIJATELJSKEM SREČANJU ZSŠDI-RTV Koper brez zmagovalca Rekreacijska skupina ZSŠDI — RTV Koper 2:2 (2:2) REK. SKUP. ZSŠDI: Bogateč, Grizonič, Race, Čuk, Škabar, Peter Starc, Biecar, Edi Starc, Guštin, Softič, W. Mohor (Skupek), Škabar. Race, Čuk, žužič, Vremec, Simone-ta, Luxa, Husu, Softič, Kocman. RTV KOPER: Jensterle, Franca, Hreščak, Japelj, Kocjančič, Mislej, Kmadin, Celin, Valenčič, Malijevac, Lakovič (Steffe), Franca, Fresel, Japelj, Graziano, Mislej, Miklavčič, Valenčič, Kavrečič, Besič. SODNIK: Pertot STRELCA: Edi Starc v 15. in 20. min. p.p., Valenčič v 23. In 28. min. P-P. Letošnjo »Nagrado Diadora* kot najboljšemu italijanskemu atletu v letošnji sezoni so podelili Pietru Mennei. OIHKsril.A Planinski odsek smučarskega kluba Devin sporoča, da bo 11. novembra priredil tretji jesenski pohod po Krasu. (‘K KRAS sporoča, da hodo treningi rekreacijske telovadbe za odrasle ob sredah in petkih od 21 00 do 22 30 v telovadnici osnovne šole v Sa ležu. • • t Odbojkarska sekcija ŠZ Bor vabi vsa mlada dekleta, ki se želijo posvetiti, oziroma vaditi odbojki . da pridejo na stadion <1. maj* vsako sredo in petek od 14. do 15. ure. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST Ul Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica. Ul 24 Maggio 1 — Tel (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačano celotna 32.000 lir Letno naročnino Zd> inozemstvo 48 000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN» V SFRJ številka 3.50 din, ob nedeljah 4,00 din. za zasebnike mesečno 50.00, letno 500.00 din. zo organizacije in podjetja mesečno 65.00. letno 650.00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS Oglasi 2!ro račun 50101-603-45361 »ADITs Gradišče 10/11 nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš 43 18.800 lir. Finančni 700. legalni 600. osmrtnice 300. sozdi 150 lir desedf; 61000 Llublia'’0, (nul 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi ... — , Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14% Oglasi Iz dežele Furlani|e - Juh|s» kmiine se naročajo Drl oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih H Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8 31. oktobra 1979 krajine se naročajo pri oglasnem v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska f ZTT I Trst Član italijanske Zveze časopisnih založnikov FJEG MED DRŽAVAMI EGS IN 57 DRŽAVAMI V RAZVOJU DANES BODO URADNO SKLENILI DRUGO ^KONVENCIJO IZ L0MEJA» Ocenjujejo jo kot največji trgovski sporazum na svetu - «Sta-bex» kot zavarovanje proti slabim letinam in izgubam dohodkov zaradi svetovne konjunkture ali izpada proizvodnje LOME — Danes bodo v Lomeju, glavnem mestu Toga, podpisali konvencijo o gospodarskem sodelovanju med Evropsko gospodarsko skupnostjo in med 57 državami A-frike, Karibskega morja in Pacifika. Gre že za četrto podobno konvencijo; prvi dve so podpisali v Jaun-deju, tretjo pa v Lomeju in je znana kot »konvencija iz Lomeja*. Današnji podpis predstavlja torej že četrti sporazum med Zahodno Evropo in državami tretjega sveta. Prelomnica pri tem sodelovanju je bil vsekakor prvi sporazum iz Lomeja, ki so ga podpisali 28. februarja 1975, ki je pomenil začetek kooperacije med EGS in državami britanskega Commonvvealtha. Šlo je za petletni sporazum, ki zapade prihodnje leto. Prav v zadnjih mesecih pa je v Bruslju vladala velika zaskrbljenost nad možnostjo obnovitve dogovora; težave so premostili po dolgotrajnem dogovarjanju in pogajanju. Gre namreč za zelo velike interese, saj je marsikdo ocenil ta dogovor kot «največji trgovinski sporazum na svetu*, ne samo zato, ker zadeva 66 držav in več kot pol milijarde ljudi, ampak tudi zato, ker predstavlja model razvoja v smeri Sever - Jug, med industrializiranimi državami in državami v razvoju, na dokaj enakovredni ravni. Sporazum je osnovan na štirih načelnih točkah: gre za dogovor med enakovrednimi partnerji; kooperacija je osnovana na načelih popolnega spoštovanja nacionalne in kulturne suverenosti državi; pristop k vprašanjem razveja upošteva vse možne načine kooperacije; koopera cija je osnovana na stalnem dialogu v okviru inštitucij, ki jih predvideva sporazum. Sporazum govori o gospodarski pomoči v višini 6.000 milijard lir, kar je 62 odstotkov več kot je predvidevala prejšnja konvencija. Od teh je 4.000 milijard lir namenjenih «Ev-ropskemu razvojnemu skladu*, iz katerega finansirajo investicije v državah tretjega sveta, 1.000 milijard je za posojila pod izredno u-godnimi pogoji, 600 milijard pa za stabilizacijo dohodkov od izvoza kmetijskih pridelkov v omenjenih državah; preostalih 400 milijard lir je namenjenih manjšim posegom. V krogih EGS se širijo govorice, da konvencija iz Lomeja pomeni kupčije za 10.000 milijard lir, v kar so vključeni tudi dohodki od izvoza sladkorja, mesa in ruma. EGS zagotavlja državam tretjega sveta, podpisnicam v Lomeju, skoraj popoln pristop na svoje tržišče, eden izmed najpomembnejših ukrepov pa je dogovor «Stabex», nekakšno zavarovanje proti slabim letinam in proti izgubam dogodkov zaradi svetovne konjunkture ali izpada proizvodnje. c Zavarovali* so že 44 pro- izvodov, od železne rude do boksita in aluminija, od bombaža in lesa do banan, čaja in kavčuka, (bbr) ENOTNA ZAHTEVA POSLANCEV V STRASBOURGU Atentat Rdečih brigad na stanovanje genovskega funkcionarja Italsider GENOVA — »Rdeče brigade* so se ponovno pojavile v Genovi: na srečo tokrat nd bilo prelitja krvi in atentatorji so se zadovoljili le z ustrahovalno akcijo: vhod v stanovanje 56-letnega Carla Pittaluge, inženirja v Italsidru, so polili z al koholom in ga zažgali. Tega se ni nihče zavedel in šele «Rdeče brigade* so po telefonu obvestile o atentatu in sporočilo zaključile z geslom »Slava Francu*. Brez dvoma gre za Berardija, raznašalca komunikejev Rdečih brigad ki je bil za to obsojen in se je prejšnji teden obesil v zaporu. Večje pristojnosti za evropski parlament Medtem ko je v skupščini tekla raiprava o lakoti v svetu, so se v komisijah prerekali o * konvenciji iz Lomejo» in o proračunu EGS-------------------------- STRASBOURG - Tretje zasedanje evropskega parlamenta je potekalo ob splošnem razburjenju zaradi zadržanja nekaterih skupin, še zlasti demokristjanske, do problema lakote v svetu in do nekaterih drugih mednarodnih vprašanj. Napetost pa ni bila odvisna od teh tem, ki so bile uradno na dnevnem redu, ampak je bila sad ostrega boja, skoraj bi lahko rekli dvoboja, med parlamentom in izvršilnimi organi Evropske gospodarske skupnosti. Spornih vprašanj .je bilo več. Predvsem je šlo za oceno evropskega parlamenta o konvenciji iz Lomeja, ki jo bodo podpisali danes. Pristojna parlamentarna komisija je kritično ocenila nekatere postavke te konvencije in zahtevala spremembe, ki pa jih je komisija EGS (dejansko torej vlada) zavrnila. Prišlo je do ostrega spopada, ki se je stopnjeval, ko se je začela razprava o proračunu EGS za leto 1980, pri katerem ima parlament izrecne pristojnosti. Komisija EGS je namreč zavrnila popravke, ki jih je predložil parlament in se je pri tem opirala na stališča predsednikov vlad držav deveterice, ki jo dejansko podpirajo. Parlament pa se je na to podporo požvižgal in zahteval vključitev tistih sprememb, ki jih je sam predlagal. Napetost se je tako stopnjevala, da je pristojna parlamentarna komisija celo zagrozila članom komisije EGS, naj se pazijo, kajti ob zapadlosti njihovega mandata ima parlament pravico, da zavrne ponovno imenovanje kakega komisarja'. Tako se je torej začel že tolikokrat napovedani boj evropskega par-la nenta za večje pristojnosti pri snovanju politike EGS. Odobritev proračuna je le prvi korak tega boja, kajti pričakovati je, da se bo med-naroana skupščina, ki se čuti drugorazredna glede na skupščine posameznih držav, borila za večje pristojnosti, ne glede na strankarsko in narodnostno porazdelitev To je bilo že sedaj jasno razvidno, saj se evropski poslanci niso zadovoljili z zagotovili članov komisije EGS, ampak so zatevali pojasnila in so hoteli o sklepih soodločati, čeprav to formalno ne sodi v njihove pristojnosti. (bbr) supermarketa Mura zažigalno bom bo. Plameni so zajeli razstavljeno blago in gasilci, ki so množično prišli na kraj, so se morali dve uri truditi, da so DOgasili požar. Škode je za 90 milijonov lir. Kaže, da gre za -»opozorilno* akcijo izsiljevalcev. RENNAS — V prvi polovici novembra bo Francija poslala v Mavretanijo inženirsko enoto in vod mornariške pehote. Povečanje francoske vojaške pomoči opravičujejo v Franciji kot »obrambo mavre-tanske nevtralnosti*. Sklep o pomoči pa so sprejeli na nedavnem srečanju med predsednikom Giscar-dom d’Estaingom in premierom Ul-dom Hajdalom. Nova pravila za kritje stroškov OZN NEW YORK — Generalna skupščina OZN je odobrila nova vodila, po katerih naj bi članice odslej prispevale k vzdrževanju svetovne organizacije. Predvidene proračunske stroške, ki jih generalni tajnik Kurt Waldheim ocenjuje na milijardo in 214 milijonov dolarjev. naj bi krili z 221 milijoni dolarjev iz lastnih dohodkov OZN (manj je znano, da njene dejavnosti prinašajo tudi prihodke), ostalih 993 milijonov dolarjev pa naj bi prispevale članice na osnovi kosmatega narodnega dohodka na prebivalca. S tem se bo delež posameznih držav za vzdrževanje OZN bistveno spremenil. Okrog 86 odstotkov ‘-stroškov bo krilo 18 najbolj razvitih držav, 47 držav bo prispevalo okrog 13 odstotkov, 85 najmanj razvitih pa bo plačevalo simboličen 1 odstotek. Po novem pravilniku bi na primer ZDA prispevale 25 odstotkov, SZ nekaj več kot 11, Japonska 10, Zahodna Nemčija okrog 8, Italija 3,45, Kanada 3,28 in Avstralija okrog 2 odstotka. VAL SLABEGA VREMENA ŠE VEDNO PESTI JUŽNO ITALIJO Zračni vrtinec opustošil obalo ob Zalivu Squillace v Kalabriji 'A B »1 ^ I ATJ i? 1H^ Ogromna materialna škoda, na srečo pa brez človeških žrtev Umrla Mussolinijeva vdova Na sliki (telefoto AP) žerjav v Catanzaru Lidu je oplazil tudi stanovanjsko hišo V PUSTRIŠKI DOLINI PONOVNO ODMEVAJO EKSPLOZIJE PEKLENSKIH STROJEV Sredi Brunecka atentat na mestni hotel «Posta» Hotel je last župana nemške narodnosti - Grožnje desničarske skupine «Moviniento Italiano Adige» BOČEN - Pustriška dolina, kjer so pred nedavnim neznanci z di- namitom razstrelili spomenik alpi-cem, ki je stal sredi Brunecka, je zadnje čase postala prizorišče novih terorističnih atentatov, ki nosijo podpise nemških in tudi italijanskih desničarskih skupin Včeraj ponoči, malo pred L uro, je ponovno močna eksplozija spravila prebivalce na noge: tokrat je pe I klenski stroj razdejal hotel »Posta* FORLI’ — Zaradi srčne kapi je včeraj umrla 89-letna Rachele Gui-di, Mussolinijeva vdova. Ob njenem truplu so se zbrali sinova Vittorio in Romano ter hči Edda. Mussolinijevo vdovo bodo v četrtek pokopali v vasi S. Casciano di Predappio, kjer se nahajajo tudi ostanki Benita Mussolinija. v središču Brunecka, last župana Hayma von Grebmera. naravno člana SVP. Krivcem ni bilo treba dolgo iskati, saj so atentatorji pustili na kraju lepak s podpisom MIA, to je «Movimento Italiano Adige*. ki grozijo z novimi akcijami, ker «rii zakonskega sredstva, s katerim bi lahko Italijani na Južnem ■iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMMiuiiiiitiiiimiiiiiiniHiiiiiiniiiiiiiniiifiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiuiii S TRETJO POKRAJINSKO KONFERENCO 0 GOSPODARSTVU Pordenonska pokrajina išče izhod iz vsestranske gospodarske krize Delegacija gospodarstvenikov Iz Slovenije o medsebojnem sodelovanju SASSARI — Dva mlada fanta, ki sta se jadrno oddaljila z avtom svetle barve, sta prejšnjo noč vrgla skozi odprto okno v notranjost PORDENON - Pokrajinska u-prava v Pordenonu je organizirala tretjo konferenco o krajevnem gospodarstvu, na kateri so v soboto podali precej stvarno oceno gospodarske dejavnosti v tej pokrajini in so nakazali nekatere smernice za bodočnost. Konference so se u-deležili predstavniki podjetij, sindikalnih organizacij, krajevnih uprav in raznih drugih ustanov. Osnovni poročili sta podala profesorja Neri in Prestamburgo s tržaške univerze, ki sta pri sestavi seveda upoštevala predloge, ki so jih postavili razni krajevni dejavniki. če hočemo Dodati sintezo tem, ki sta jih govornika obravnavala in torej podati sliko gospodarske dejavnosti v pordenonski pokrajini, lahko predvsem rečemo, da sloni gospodarska dejavnost na Porde-nonskem na trdnih temeljih. Kljub temu pa so bjle poudarjene predvsem šibke točke krajevnega gospodarstva: pomanjkanje načrtova nja pri snovanju industrijske de- javnosti, posledice potresa, ki je spremenil gospodarsko podobo pokrajine, pomanjkljivosti cestnega in železniškega omrežja in potiskanje kmetijstva ob rob gospodarskih dejavnosti. Politične stranke bodo morale sedaj izvajati zaključke te konference. Potrebna bo namreč taka gospodarska politika ki bo res lahko omogočila nov razvoj in premostila spontane težnje nekaterih gospodarskih mehanizmov, ki pač težijo k čim večjim dobičkom in ne k gospodarskemu razvoju pokrajine. Konference se je udeležila tudi delegacija iz Slovenije, ki jo je vodil oodpredsednik izvršnega sveta novogoriške občine Lucijan Vuga, sestavljala pa sta jo še namestnik predsednika odbora za odnose s tujino v SRS in član izvršnega sveta novogoriške občine Jože Mermo-lja Ni šlo za priložnostno prisot nost, kajti izmenjave in sodelovanje med živahno industrijsko de javnostjo v pordenonski pokrajini in organizacijami iz Slovenije je vse pogostejše in uspešnejše. Ob tej priložnosti je delegacija iz Slovenije izročila domačinom poročilo o nekaterih aspektih osimskega sporazuma in ■ o izvajanju gospodarskega protokola, priloženega temu sporazumu. Tu je, še zlasti govor o izboljšavah prometnih infrastruktur med obema deželama in konkretno o projektu avtocestne povezave Nova Gorica - Razdrto, da se odpravi ozko grlo na tem odseku. Sicer pa so na pordenonski konferenci govorili še o marsičem: o izmenjavi tehnologij, o skupnih raziskavah, o dolgoročni industrijski kooperaciji in o skupnih investicijah na tretjih tržiščih, še zlasti v deželah v razvoju, pri katerih uži va Jugoslavija izredno zaupanje. Vsa ta vprašanja pa bodo poglobili na ravni posveta med univerzitetnimi docenti in gospodarskimi strokovnjaki, (dv) Tirolskem prišli do svojih pravic* Ta fantomatična skupina skrajnežev se je že «proslavila» z atentati, Po razstrelitvi spomenika v prvi svetovni vojni padlim alpin-cem, za kar si je odgovornost prevzela »Ti roler Schutzbund*. to je «Tirolska obrambna zveza*, so se teroristi MIA oddolžil z razstrelitvijo spomenika, tokrat sredi Me-rana, tirolskemu junaku Andreasu Hoferju. In prav ob atentatu na »Pošto*, atentatorji MIA navajajo v lepaku razlog za teroristično dejanje: občinski upravljavci v Bru-necku zavlačujejo s popravilom spomenika alpincem, ki mora vsekakor imeti prednost pred obnovo obeležja Hoferju. .Atentat na hotel Posta .je povzročil precejšnjo gmotno škodo, baje 5 ali 6 milijonov lir, kot je ugotovil lastnik, bruneški župan, vendar na srečo ni zahteval nobenih žrtev. Včerajšnji atentat je 14. v zadnjih 12 mesecih y bocenski pokrajini: 11 jih nosi podpis iužnotirol-skih skrajnežev. 3 pa skrajnodesni-čarskih italijanskih skupin. NEW DELHI — Indijski minister za zdravstvo je izrazil zaskrbljenje zaradi visokega demografskega porasta Indijcev, ki jih bo leta 2000 kar 900 milijonov in bo takrat potrebnih 72.000 bolnic ter približno 2 milijona zdravstvenih delavcev. nasvete družinam in splošnim zdravnikom v primerih nenadne slabosti zaradi previsoke doze užitega mamila. Za vse pomožno zdravstveno o-sebje pa se bodo začela predavanja, ki imajo namen, da približajo bolničarjem problematiko tega težkega iri večkrat odbijajočega pacienta, ki je narkoman. Zdravstveni direktor «San Camilla* je v svojih izjavah ožigosal med drugim univerzitetne klinične centre za nalezljive bolezni, ki ne sprejmejo na zdravljenje narkomanov, tudi če so nosilci virusnega vnetja jeter. CATANZARO — Zračni vrtinec orkanske jakosti je predsinočnjim prizadel priobalno območje Zaliva Squillace ob jonski obali Kalabrije. Med Soveratom in otokom Capo Rizzuto je orkanski veter povzročil več milijard lir škode. Zračni vrtinec je odkril in poškodoval na desetine stanovanjskih hiš, , industrijskih in obrtniških obratov, popolnoma uničil številne kopališke objekte. V Catanzaru Lidu je vrtinčasti veter dvigoval osebne avtomobile, avtobuse in tovornjake, s podstavka je dvignil tudi več desetin ton težak žerjav, ki je po kopal pod sabo neki obrat. Prometne zveze so pretrgane, prav tako je veter prekinil električno in telefonsko omrežje. V vsem tem razdejanju pa na srečo ni pilo človeških žrtev, med ducati in duca ti ranjencev ni nihče težje poškodovan, večina je zadobila le malenkostne praske. Medtem pa prihajajo s Sicilije nič kaj optimistične vesti. Neurje, ki je povzročilo poplave v številnih območjih Sicilije se nadaljuje. Tokrat .je vremenska ujma priza dela območja Agrigenta in Ragu se. V Trapaniju in Catanii se po ložaj normalizira. Združenje trgovcev iz Trapanija zahteva parlamentarno preiskavo o hidrogeološki degeneraciji tal in o napakah pri sanaciji pred poplavami. O slabem vremenu in prvih znakih zime pa ne poročajo samo iz Italije, dež, sneg in neurja so zajela dobršen del Evrope. V evropskem delu Sovjetske zveze, na Poljskem in v Skandinaviji so temperature pod ničlo, občasno sneži. V Veiiki Britaniji in ob Atlantiku že več dni dežuje zaradi novih in novih atlantskih frontalnih motenj. Izgledi za prihodnje dni niso nič kaj obetavni. Deževno vreme se bo nadaljevalo, le pri nas lahko burja prepreči padavine, vsekakor pa bo izboljšanje kratkotrajno, (voc) KP1 odprla kampanjo včlanjevanja za leto 1980 V teh dneh je KPI odprla panjo včlanjevanja za leto 19®®' ta namen so razne strankine ort? nizacije v tovarnah in v mestUj predelih sprožile vrsto pobud, da . posredovale predloge komunistov izhod iz krize. Problemi infla®1^ življenjskih stroškov, reforme g katerih sektorjev in še vrsta drur vprašanj so v tem trenutku v spredju, zaradi česar je treba njih razpravljati. Za izhod iz kflJ je zato potrebna taka vlada, ki j* slonela na čim širši podpori P1 , valstva in bi izpodrinila sedOT vlado, ki je že pokazala vso po'1 no šibkost in nezmožnost. Kara*, ristike in razsežnost krize so take, da postavljajo potrebo po vs pu komunistov v državno vlado. O vseh teh vprašanjih bo g0'’’ na «Praznikih včlanjevanja*, jo g do v vsaki komunistični sekciji«! na javnih manifestacijah ob obl niči Oktobrske revolucije. Na * prireditvah pa se bo tudi gov°® o novem internacionalizmu, o r*g rožitvi, o miru ter o svetovnem r voju. jj, «Praznik včlanjevanja* in va Oktobrske revolucije bo dri. ob 19.30, na strankinem sedežu Rocolski cesti 79. Govoril bo de ni svetovalec Tonel. Danes pokrajinska skupščina kadrov CISl V glavni dvorani pomorske posdjJ bo danes dopoldne skupščina !\, drov sindikata CISL. Na skups® ki se je bo udeležilo okrog 190 de1' gatov, bodo obravnavali sedanj® 5 PoS Abfc PR »C sa hri ta Vil ta ču se< VI; V Asinari podvojili uro sprehoda* PRI REGGIU CALARRII Ugrabitvi podjetnika in 13-letncga fanta OTTAWA — Kanadska vlada se je končno odločila, da ne bo preselila svojega veleposlaništva v Izraelu iz Tel Aviva v Jeruzalem. Nove pobude za zdravljenje narkomanov v deželi Lacij RIM — Splošni bolnici «San Camil-lo» in »Spallanzani* v Laciju sta v veliki stiski zaradi naraščajočega števila narkomanov, ki se zatekajo v ti dve bolnišnici, ker jih nikjer .drugje nočejo sprejeti. V «San Ca-millu* bodo zato uresničili nekaj pobud, ki bi morale vsaj malo izboljšati stanje. Na oddelek, ki skrbi za narkomane, bodo sprejeli v službo nekaj psihologov, enega sociologa in več zdravnikov, pri oddelku za oživljanje pa bodo ustanovili posebno »prvo pomoč* za telefonske REGGIO CALABRIA - Kar dve ugrabitvi v nekaj urah včeraj v pokrajini Reggia Čalabrie. Sredi popoldneva je pet zakrinkanih neznan cev ugrabilo 49-letnega podjetnika Antonia Rulla in ga pod grožnjo samokresov prisilila v avto, s katerim so se nemudoma oddaljili. Nekaj ur kasneje so neznanci u-grabiii v Bovalinu, kjer stanuje z očetom, ki je zlatar po poklicu, a tudi gradbenik, 13-letnega Alfreda Battaglio, katerega so s silo spra vili v avto in z njim zdrveli v smeri, Locrija. CAGLIAR1 — Po obisku posebnih kaznilnic «Badu e Carros* in Asina-re na Sardiniji je podtajnik ministrstva za pravosodje Costa napovedal, da bodo v Asinari podvojili enourni «sprehod» in ukinili prehodni oddelek. Podtajnik je izjavil, da so varnostni pogoji v dveh zaporih zadovoljivi, kar pa se tiče razmer zaporniškega življenja je dodal, da niso posebne kaznilnice luksuzni hoteli, da pa se bodo preučile nekatere spremembe glede strogega nadzorstva, kolikor jih bodo seveda omogočali varnostni ukrepi. KAIRO — Egiptovski zunanji mi nister Butros Gali je včeraj pričel svojo večdnevno turnejo po 13 afriških državah. V glavnem bo obiskal države zahodne in osrednje Afrike. Na srečanju bo razpravljal o dvostranskih problemih in gospodarskem sodelovanju. Nedvomno se bo dotaknil tudi žarišč napotosti v Afriki, predložil egiptovske poglede o reševanju bližnjevzhodne krize, državnikom pa bo izročil poslanice predsednika Sadata. spodarsko stanje v tržaški potajjjj, ni ter naloge, ki čakajo v tem ru sindikalna predstavništva del« cev, poleg tega pa bodo izvolil* ^ di delegate za deželno skupščin®' bo 30. novembra v Vidmu. Gl* 1 poročilo bo na današnji skup^.j podal pokrajinski tajnik sind*1 Degrassi, prisoten pa bo tudi r močnik glavnega tajnika or cije F. Marini. Tatvina v stanovanju za 20 milijonov lir Neznanci so v ponedeljek dop®^ »strokovno* izpraznili stanovanje^ letne Margherite Dumicich v 4. **,■ stropju poslopja v Ul. Emo 24, w hova strokovnost pa je bila «pop* na* s plenom dragocenih prednik ki presega vsaj po izjavah lasi*1, vrednost 20 milijonov. Tatovi s® koristili krajšo odsotnost žensk* stanovanja, da so z izvijače!* ., drugim orodjem vdrli vanj. Zelo \ jetno je, da so dobro poznali *av*} lastnice, saj so «iskali» drag®®^ sti prav tam, kjer jih je Dumici^J PADOVA - Trije atentati včeraj proti avtomobilskim salonom Fiata in Lancie. V prvem atentatu ie bila škoda precejšnja, saj so aten tatorji med druginj uničili tudi tri tovornjake, medtem ko sta druga dva atentata proti prodajalni Fiat in Lancie povzročila le neznatno škodo. va hranila. V spalnici so na*® odprli le omaro, v kateri je i®1* shranjen nakit, ter ga seveda ^ nesli. Okoristili so se za konjju ogrlice, uhanov in obeska z r*“ < nekaj zlatih zapestnic, veri medaljoni, prstani z dragimi k*®1^ zaponkami, uhani, urami, poleg ga pa so pobrali še milijon dinafr 200 švicarskih frankov in 20 a® riških dolarjev. Policija je takoj po prijavi j ne zaslišala nekaj sosedov, ki sg, covedali, da so v urah, ko je % i rog Dumicicheva z doma, slišali in korakanje po stopnicah. dragocenosti niso bile zavaroval' Brizg kisline opekel delavca po obrazu Zaradi okvare na eni od štev* varovalk v oddelku kotlov toV*^ Italsider v industrijski coni je V raj zjutraj 38-letnemu delavcu ■* mu Godignaniju iz Ul. delle iz ene od cevi nenadoma br*Kjj močan curek kisline v obraz. 1,l%|i se je opekel po ustnicah in ^ ter se bo moral zdraviti 15 d*1 J oddelku za nujne posege v P* bolnici, kamor so ga prepeljali * Šilcem podjetja. fernondo OBUTEV • MADRAS • ZANIN • LUANA • DIVA • NOGIR • MONTORFANO • VALERIO VALENTINI II TRST ;B l{ UI.Coroneo7 |l H pS 4 ženski in moški čevlji po najnovejši italijanski modi iz najboljšega usnja ff ,'iluzbi imnlogn vtCtcevglcn Za svoje prihranke se obrnite na naše Supercoop in prodajalne ali pa neposredno na odsek za varčevanje COOPERATIVE OPERAIE DELAVSKE ZABREDE TRST - TRG S. GIOVANNI 6 • TEL 794-275 FJt^S-nnaasS.