Ijalaaja
vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat.
ti
Vsakemu svoje! — Slovenci! Ne udajmo se!
Veij a s
zaeeloleto4 krone (2 gld.)
Denar naj se pošilja pod napisom:
Upravništvo »Mira44 v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje n apr e j.
Leto XXII.
V Celovcu, 17. decembra 1903.
Štev. 51.
Vabilo k naročbi.
Kdor le količkaj zasleduje javno življenje, spoznati mora, kako važni so zlasti v naših razburkanih časih dobri časniki, ki se vojskujejo zoper mhoge laži, katere trosijo nasprotniki naše cerkve in našega ndroda vedno bolj drzno med ljudstvo, — se neustrašeno potegujejo za resnico in ljudstva teptane pravice! — Pri nas na slo venskem. Koroške m liberalni nemškutarski nasprotniki, katerim so na razpolago mnogi pripomočki, ljudstvu na vse mogoče načine vsiljujejo liberalne nemške časnike in žalostno, slovenski pisano pokveko „Štajerca“. S tem hočejo Slovencem, zlasti slovenskemu kmetu, vzeti stari svetinji, kateri spoštovati so nas učili predniki naši, vero in pa n àrodnos t!
Da krivi nauki, ki se po nasprotnikih trosijo med ljudstvo, Slovencem ne prinese sreče in boljših dnij, to nas uči vsakdanja skušnja. Zoper sovražno rovanje proti nam pa se moramo braniti z razširjanjem dobrih časnikov! Zato ob bližajočem se novem letu poživljamo vse svoje rojake, vse, ki so si še ohranili le nekoliko ljubezni do slovenskega nàroda, do mile domače govorice: Razširjajte in podpirajte „Mir“! Pridobivajte „Mir“-u novih odjemalcev, naročnikov ter bralcev; marljivo mu dopisujte, privabite mu vedno več novih prijateljev in podpornikov, zahtevajte „Mir“ po gostilnah, kamor zahajate! Če v tem oziru vsakdo stori svojo dolžnost, mora se utrditi moč dobrih, omejiti vpliv slabih časnikov!
Naročnina, ki stane za celo leto 4 brone, za pol leta. 2 broni, naj se blagovoli pošiljati naprej. Pri naročilih naj se naznanja, je 3i kdo star ali nov naročnik.
Na delo torej znova, vedno zvesti geslu: Vse za vero, dom in cesarja!
Uredništvo in upravništvo
Lepa slovenska zmaga!
Pri občinskih volitvah v Gtrebinju so Slovenci prodrli na celi črti!
Kakor je ob svojem času Jeremija nad jeruzalemskimi razvalinami pretakal solze, ravno tako se od dné 7. decembra dozdaj mogočni nemčurski kričači v Grebinju vijejo vsled strašnega poraza, katerega so jim pripravili slovenski kmetje. Ta dan se je pokazala resnica pregovora: „Sloga jači, nesloga tlači". Čeravno je bilo skrajno neugodno vreme, prišli so kmetje v celih trumah k volitvi, da gre-binjskim nemčurjem pokažejo, da oni kot glavni plačevale! v občini hočejo v nji imeti tudi odločilno besedo. Posebna čast in hvala gre kmetom-gorjancem iz grebinjskega Kloštra, ki so se tako-rekoč polnoštevilno zbrali k volitvi. Volili smo imenitno. Mi črni (tako ime smo od nasprotnikov ta dan sprejeli) dobili smo v III. razredu 72, »rumenjaki41 (nemški nacijonalci) združeni z rudečkarji (socijalisti) komaj 34 glasov ; v II. razredu našinci 32, nasprotniki okoli 15 glasov ; v I. razredu, kjer je bilo navzočih 16 volilcev, smo tudi dobili večino. Tedaj smo zmagali na celi črti, le v I. razredu je bil izvoljen tudi en nasprotnik, učitelj Oberler-cher, in sicer je prišel v odbor kakor Pilat v Gredo. Nočemo te stvari bolj natanjko razlagati, ker se nam smili dotični mož ; koliko zmirjanja mora prestati zdaj od svojih somišljenikov. Nacijonalci namreč po porazu ne zmirjajo naše stranke (saj jim je od tega dné sape zmanjkalo), temveč med seboj se pobijajo, iščejo med seboj izdajalce itd. — mi pa se smejimo v pest. Za župana velike grebinjske
občine bo brez dvoma izvoljen v vsakem oziru izvrsten mož, grebinjski cerkveni ključar g. Eliers-dorfer p. d. Pikš. Pričakujemo, da bo od sedaj v naši občini druga sapa pihala, kakor do zdaj.
Nemčurji si še v sanjah niso mislili, da na nje čaka tak grozen poraz, in bili so v III. in I. razredu zmage gotovi. Več kakor šest tednov so se pripravljali na boj, večkrat volilne shode pri zaprtih durih imeli in kjer je bila kakšna ženska posestnica, je morala dati njim pooblastilo. Pa vse je bilo zastonj. Še večjo smolo so imeli v tem, da so imeli premalo volilcev, katerim bi bili dali pooblastila. Zato dobi, kdor hoče, v Grebinju ostalih pooblastil dovolj za — stari sir. Mi pa bi bili v III. razredu še lahko za 10 do 12 glasov več spravili vkup, ko bi dotični našinci ne bili prišli prepozno. Da so prišli prepozno, ni bilo se pri tak-šnjem vremenu čuditi.
Največ usmiljenja vreden je grebinjski doktor Marušič. Kako rad bi bil prišel v odbor, kako je na dan volitve po grebinjskem trgu skakal gor in dol, čez blato in čez kupe snega, da je njegov ha-veiok kakor »luftbalon44 letal! Ta dan za druge (!) reči ni imel časa, ker je moral agitirati, pa vse nič ni pomagalo. Kmetje so se mu glasno smejali, kazajoč s prstom na čelo. Pri volitvi za II. razred, ko je bil poklican v volilno izbo, da bi svoje glasove oddal, je zastonj iskal po žepu svojih glasovnic; zato je letel iz dvorane kakor strel. Da je ta dan nemčurskim narijonalcem tekla voda v grlo, spoznaš, ljubi bralec, iz tega, da so se pri volitvi nacijonalci družili s socijalisti, češ: „Tudi mi smo socijalisti." Združila se je voda z ognjem, toda brez uspeha. V svoji neumnosti in obupnosti so nemčurji socijalistom na ljubo postavili v III. razredu za kandidata socijal-demokratičnega čevljarja Mone-ja, o katerem nemčurji sami znajo veliko pripovedovati, a le ne dosti dobrega. Kdor se potaplja, se prijema tudi stebla.
Zdaj še opazko k besedam grebinjskih nem-čurjev: „Tudi mi smo socijalisti11. Kakor je po celem svetu, tako je tudi grebinjskim kričačem gotovo znano, da je glavna tirjatev socijalistov : Premoženje mora biti vsem skupno. (Gutergemein-schaft.) Pričakujemo tedaj zdaj, da bodo grebinjski nemčurji od 7. t. m. naprej socijalisti ne samo v besedi, temuč tudi v dejanju. Krasno bo gledati, ko bodo n. pr. grebinjski poštar s svojim sinom kramarjem, doktor itd. svoje tisočake, blago, hišno opravo itd. na grebinjski trg javno razložili, domače socijaliste poklicali in vse to enakomerno razdelili! Končamo ta dopis z iskreno željo, da bi se vsi slovenski kmetje, posebno pri nas tudi za-naprej se zavedali svojih pravic na svojih domačih tleh in bili edini, potem bo tudi za nje prihod-! njost boljša.
Vrlim slovenskim kmetom gromovita slava! j Krepko naprej! Posnemajte ta vzgled tudi po j drugih občinah!
Nadaljujejo!
Vladni mlini počasi meljejo, ali pa morda sploh ne. Dr. Korber je sicer zagotavljal, da koroškim Slovencem od njihovih starih pravic ne mara ničesar vzeti in je celo obljubil, da bo dal naše jezikovne odnošaje preiskati, toda rop se nahaja še vedno v posesti naših ndrodnih nasprotnikov in g. dr. Korber ni še menda nič storil, da bi ga jim iztrgal iz njihovih grabežljivih krempljev in nam vrnil stare pravice. Vsaj dva slučaja iz naj-zadnjega časa kažeta na to. Dné 3. t. m. bila je v Velikovcu kazenska razprava. Tožnik, toženka, vse priče bili so Slovenci; sodnik in zapisnikar znata slovenski ; tožnika je zastopal dr. Brejc, to-ženko dr. Mravlag, ki je sam priznal, da zna slovenski, kedar hoče. Kljub temu morala se je razprava vršiti nemški, ker je dr. Mravlag tako zahteval. Dr. Brejcu se je zopet prepovedalo govoriti slovensko in mu grozilo s kontumaciranjem. Za pravo ilustracijo te posili-nemške razprave pa so poskrbele nekatere priče, ki so slovensko izpovedovale. Njim tega sodnik seveda ni mogel braniti,
toda Bog varuj, da bi dr. Brejc slovensko izpre-govoril! O ti uboga justica (pravosodje), kako te mučijo tvoji lastni uradniki!
Drugi značilen dogodek pripetil se je dné 9. t. m. pred okrajnim sodiščem v Celovcu. Civilna tožba Slovenca zoper Slovenca; vsi udeleženci znajo izvrstno slovenski — tudi zapisnikar —, samo zastopnik ene slovenske stranke je Nemec. Dr. Brejc hoče govoriti slovensko, sodnik — rojen Slovenec — mu brani, ga opominja in grozi s kontumacom. Ker se dr. Brejc ne uda, mu vzame besedo! Nato začne obravnavati z njegovo strauko; a glej spaka, tudi stranka ne mara odgovarjati nemški. Sodnik: Pa saj jaz vem, da znate nemški. Stranka: Znam, pa ne bom govoril. Sodnik: Vas bom kontumaciral. Stranka (smešno prikima): Le storite, kar se vam zdi prav ! Sodnik (nato proti nemškemu zastopniku): S stranko pa ne smem tako postopati (t. j. kakor sem ravnokar z dr. Brejcem)! In razpravljalo se je potem slovensko-nem-ško kakor nekdaj !
Samo da le dr. Brejc ne govori v razpravni dvorani slovenski! Tega se ne dopusti za nobeno ceno — kajti potem bi bili zopet na potu do uveljavljenja ravnopravnosti! — Človek se vprašuje vpričo takih dogodkov : Ali nimajo prav nič spoštovanja do sebe in do svojega talarja ti čuvarji pravice, ko proti svojemu prepričanju — to pogosto sami poudarjajo ! — pravici tako nečuveno drzno bijejo v obraz?! —Gospode poslance svoje pa ponovno prosimo:	Stopite g. dr. Korberju na kurja
očesa, da se bo spomnil, da med poštenimi ljudmi obljuba dolg dela!
É n d n o !
Sv. Jakob v Rožu, dné 4. decembra 1903.
Danes sem preje! iz Celovca izrezek iz lista »Karntner Wochenblatt11 sledeče vsebine: »Božak. O župniku Ražunu. — Tukajšnja okrajna sodnija je slovenskemu hranilnemu in posojilnemu društvu v Št. Jakobu, katerega predstojnik je župnik Ražun, v zadevi tamošnje posojilnice poslala sklep v nemškem jeziku. Drugi dan je ovi sklep prišel nazaj na okrajno sodnijo z opazko imenovanega predstojnika., da uradni jezik posojilnice je slovenski jezik in da uradnih odlokov v nemškem jeziku ne prejema. Okrajno sodišče, ki se v ustmenem in pismenem občevanji strogo ravna po določbah iz leta 1862. in 1882., se v tem slučaju ni čutilo dolžno župniku Ražunu dovoliti izjemo, temveč je ukazalo s pritožbo dné 21. t. m. naznanilo, da je imenovani sklep dobiti pri sodniji, prilepiti na stanovanje društvenega predstojnika Ražuna."
Čudno! Ali je oficijelni list rožeške sodnije »Karntner Wochenblatt? (Isto je prinesla Graška „Tagespost“.) Kaj naj rečem k temu? Ničesar, bo najbolje, misli si pa lahko vsak svoje.
Čudno! Rožeško sodnijo se drzne hvaliti, da se v ustmenem in pismenem občevanju strogo ravna po določbah iz leta 1862. in 1882. Ta je pa res lepa. Kaj pa je bilo pri sodniji v Rožeku dné 29. septembra t. 1. ? Kaj pa je z nemško rešitvijo slovenske pritožbe z dné 14. oktobra? Kaj pa je bilo tedaj, ko seje in contumacia obravnavalo proti osebi, radi tega, ker je ta oseba govorila slovenski itd. Sevé, to je vse natančno po določbah iz 1. 1862. in 1882.!
Zopet čudno, da sodnija v Rožeku se ni čutila dolžno župniku Ražunu dovoliti izjemo. Tako, sedaj pa smo na jasnem. Podpisanemu sodnija ni hotela dati slovenskega odloka, ker to bi bila izjema: tedaj je rožeška sodnija do sedaj vedno izdajala le nemške odloke!! Par vrstic prej pa se ista sodnija hvali, da se v ustmenem in pismenem občevanju strogo ravna po določbah z leta 1862. in 1882. — Znati mora, pravijo Rožani.
Najbolj čudno pa je to, da je rožeška sodnija „ukazala naznanilo, da je imenovani sklep dobiti pri sodniji, prilepiti na stanovanje društvenega predstojnika Ražuna11 — ker niti podpisani niti kdo
drugi ni zapazil, da bi bil na župnišču v Št. Jakobu „pripopan“ kakšen sodnijski odlok. — Pa naj sodnija le poskusi. Še smo v pravni državi in še se iz Avstrije pravica ni zavsem izselila. Slovenci bodemo dobili svoje pravice, če ne v Rožeku, pa kje drugje — in tudi sodnija v Rožeku se bode kmalu čutila ne le poklicana, ampak postavno primorana se strogo ravnati po določbah iz 1. 1862 in 1882.
________ Ilašiin.
Naše razmere v državnem zboru.
m.
Iz govora g. poslanca dr. Ploj-a.
G. poslanec je kazal na politični položaj, kako Avstrija vedno bolj propada, vsled krivde naše vlade proti Ogerski, in je nadaljeval:
,,Mi Jugoslovani posebno občutimo ta zistem ministerskega predsednika Korberja. Čutimo vedno bolj in bolj, da je ministerski predsednik sovražnik Jugoslovanov, kar je posebno pokazal takrat, ko so ob onih dogodkih na Hrvatskem želeli hrvatski in slovanski poslanci spraviti zadevo v državno zbornico. Takrat se je ministerski predsednik pokazal očitnega sovražnika Jugoslovanov in gotovo zaslužil priimek vazala (pajdaša) hrvatskega bana. Naj torej ta zistem vladanja in uprave z nekoliko dejanskih vzgledov natančnejše pojasnim.
V prvi vrsti opozarjam na imenovanja uradnikov na jugu države. Le-ta se izvršujejo po načelu, da službena in jezikovna kvalifikacija (sposobnost) prosilcev ni edino odločilna, temveč nemška nàrodnost. (Cujte! čujte!)
Drugi vzgled naj bode postopanje koroških sodišč z ozirom na uporabo slovenskega jezika pri sodnih obravnavah, protokoliranju (zapisovanju) in tako dalje. To je zelo zanimiva točka, ki dokazuje, kako se brez skrbi na Koroškem tepta v zakonih utemeljena pravica slovenskega prebivalstva gledé uporabe materinskega jezika, ki je ob enem tudi deželni jezik.
Na Koroškem se je do zadnjega časa teoretično popolnoma priznavalo, da ima vsak Slovenec pravico, pred sodiščem govoriti v svojem jeziku in da so tudi sodišča dolžna v njegovem jeziku obravnavati. Ako to ni tudi veljalo v praksi (dejanju), je krivo le, da sodniki sploh niso ali pa so samo slabo umeli jezik.
Toda to „teoretično priznavanje" se je v zadnjem času izpodbilo. Ako se pomisli, da je dobra tretjina koroškega prebivalstva slovenska, je pač praksa, da sme Slovenec v svoji lastni deželi le tedaj rabiti pri sodišču svoj jezik, ako nemščine popolnoma nič ne razume, nekaj abnormalnega (nenavadnega), kar se bi v kulturni (izobraženi) državi ne smelo zgoditi.
Vsak čas se čuje, da ima slovenska stranka pri koroških sodiščih le tedaj pravico zahtevati, da se vrši obravnava v slovenskem jeziku, ako ona razume samo slovenski. To seveda dà sodniku povod, da slovensko stranko vedno pred vsem vpraša: „Ali razumete nemški?" Tako se doseže, da povabljenec, katerega je že prihod k sodišču ostrašil, nima poguma, da bi vprašanje zanikal, da rajši potrdi, da razume nemščino, kakor bi zanikal. Nato se seveda nemški zaslišuje, nemški protokolira. Da se stranka v nemščini le težko, morda tudi prav slabo more izraziti, da ne more izpovedati po svoji pravi volji, to je postranska stvar. To vendar ni resno pravno postopanje.
Na ta način se doseže, da se zapisniki sestavljajo skoraj samo v nemškem jeziku in da se razsodbe izgotavljajo tudi le v nemščini. Tako ravnanje nasprotuje pa pisanemu pravu, členu XIX. drž. tem. zakona, § 13. občega sodnega opravilnika, kateri po novem civilnem pravnem redu ni odpravljen, §§ 163. in 189. kazenskega prav. reda in § 4. postopanja v nespravnih zadevah iz 1. 1854. (Posl. Orasch : »Koroški Slovenci ne zahtevajo tega, temveč kranjski odvetniki!") Prosim gospod tovariš: o tem bom tudi še govoril!
Sodniki, ki tako kršijo zakon, se sklicujejo na odlok pravosodnega ministerstva z dné 15. sušca 1862. 1., ki naj bi jezikovno vprašanje v področju graškega nadsodišča izključno uravnal."
Govornik nato na podlagi odlokov iz 1. 1862. in poznejših iz 1. 1882. obširneje dokazuje, da je stališče predsedništva graškega nadsodišča in koroških sodnih uradnikov v popolnem nasprotju z določbami državnega osnovnega zakona. Z dvema slučajema, ki sta se dogodila dr. Brejcu pri sodišču v Celovcu in Rožeku, in ki sta našim bralcem že znana, osvetli govornik neznosne razmere na Koroškem, zahteva slovenščine zmožnih uradnikov, iraže na neuspehe takozvanih slovenskih kurzov ter nadaljuje: »Mislim, da bodeta navedena dva slučaja morda naklonila g. ministerskega predsednika na to, da bo storil v tej zadevi takoj potrebne korake, da se bo dalo zakonu in pravu z ozirom na
uporabo slovenščine pri koroških sodiščih popolno zadoščenje."	________
Utrakvistiène šole na Koroškem in njih zagovornik.
»Učit. Tov." piše: »Slovenski poslanec Grafenauer je pred kratkem v deželnem zboru g. deželnemu šolskemu nadzorniku Palli očital manjvrednost utrakvističnih šol, zlasti pa, da se slovenski otroci ne naučč toliko nemščine, kolikor se je mora zahtevati glede učnega časa. To je istina! Seveda Palla kot glavni zaščitnik dvojezičnih šol ugovarja temu očitanju. To se menda tudi nekoliko strinja z njegovim prepričanjem, ki si ga je po inšpekcijah — seveda na jako površen način — pridobil. Še ni dolgo od tedaj, ko je g. Palla govori! v neki gostilnici te-le pomenljive besede: »Te šole (menil je utrakvistične !) so samo le gledé nemščine imena vredne, v drugih predmetih se nič ne doseže." (!!) Gosp. Palla je s tem sam izrekel sodbo, da so utrakvistične šole »samo le" ponemčevalnice in v vsakem drugem oziru — seveda tudi v vzgojnem oziru — za nič!
Pa tudi gledé nemščine ni tako, kakor je g. Palla prepričan. On pozna samo le šolsko mladino, in sicer le bolj nadarjene otroke, ker se pri inšpekcijah le-ti največ vprašujejo, če otrok odgovarja na nemška vprašanja, še ni poroštvo, da že dobro in dovolj zna nemški. Koliko se mladina v šoli nemščine nauči, bi pokazala Statistika odrasle mladine v čisto slovenskih občinah. Če dobro računimo, smemo trditi, da ena sama četrtina šoli odrasle mladine umeva nemške časnike in knjige. Par nemških izrazov blebetati se kdorkoli kmalu nauči, a z razumom čitati ali kako pismo sestaviti je težja reč.
Lahko bi kdo ugovarjal: »Ali ni dovolj, ako se le četrtina otrok nauči nemški pisati?" Dà, dosti bi bilo, če bi se drugim trem četrtinam otrok, ki tega ne dožen6, tudi kaj dalo v življenje na pot. Pa ti so v resnici siromaki na duhu! Ne znajo ne nemški ne slovenski pisati; nekateri samo za potrebo slovenski čitati, kolikor so se naučili pri krščanskem nauku. Tako se »izobražujejo" koroški Slovenci ! Slovenski se v šolah ne smejo učiti, ker bi tako zvedeli, da jim pristuje kot otrokom zvestega avstrijskega nàroda več pravic, nego jih sedaj »uživajo".
Nesramnost je za nemško inteligenco, da v XX. stoletju zlorablja šolsko vzgojo v svoje sebične politične namene. In taki ljudje si še prisvajajo ime »kulturonoscev" !
G. Palla vé za vse to ; on vé, da se otroci ne učč slovenščine, svojega materinega jezika, in njemu je to po godu; on tudi dobro vé, da se veliko otrok ne nauči niti brati niti pisati, a on se za to tudi ne briga. Skratka: Šolska oblastva v nekdanjem slovenskem Korotanu prav po »očetovsko" skrbé, da se Slovenci ne poučujejo v materinščini in da se sploh ta na vsak način zanemarja. — Seveda neizobraženo ljudstvo neodkritosrčnim nemčurjem in nemškutarjem rado gre na led in je prav ugodno za njih umazano politiko. Na tak nepošten način se drži dandanašnji nadarjeni nàrod koroško-slo-venski v duševnem suženjstvu! Gosp. deželni šolski nadzornik pa naj premisli sledeča vprašanja: Ali ima ljudska šola le-ta smoter, da se nekaj otrok nauči tujega jezika (v tem slučaju nemškega)? Ali ni v obče za vsakega človeka — posebno za kmetovalca — bolj potrebno, da si pridobi pozitivnih znanstev in da razume vsaj eden književni jezik? Ali ni slab zgled razsodnim ljudem, če višja oblastva važni 1. § državnega šolskega zakona tako zametujejo?	________
„Res Carinthiacae.44
K temu poglavju piše nam ljubljanski odvetnik nastopno: Vložil sem dne 5. oktobra 1903 v imenu svoje stranke gosp. F. H. iz Ljubljane proti g. F. A. iz Celovca zaradi 20 K spr. pri c. kr. okrajnem sodišču v Celovcu slovensko opominjevalno tožbo.
Dne 27. oktobra 1903 sem prejel od c. kr. okrajnega sodišča v Celovcu nameravano plačilno povelje z dne 7. oktobra 1903 opr. št. M. III. 173/3 in sicer v slovenščini; pripomnim, da se nahaja na tem meni dostavljenem plačilnem povelju opazka: »nasprotno dostavljeno dne 15. oktobra 1903“ zapisana od dotičnega g. pisarniškega uradnika v slovenščini.
Dne 30. oktobra 1903 sem vložil imenom svoje stranke zoper gosp. F. A. pri c. kr. okrajnem sodiščn v Celovcu mobilijarno izvršilen predlog — seveda v slovenščini. Na ta svoj izvršilni predlog pa sem dobil dne 7. novembra 1903 od tistega sodišča izvršilno dovolilo z dne 2. novembra 1903 opr. št. E. 2693/3/1 in sicer v blaženi nemščini — od istega sodišča, ki je prvo mojo tozadevno vlogo — opominjevalno tožbo — rešilo slovensko!
To je bil menda nekak odgovor, ali bolje rečeno zaničljiv odgovor na resolucije, sklenjene
na protestnem shodu slovenskih odvetnikov z dne 25. oktobra 1903 v Ljubljani v prid našim bratom-trpinom na Koroškem!
Seveda sem zoper to nemško rešitev slovenskega izvršilnega predloga odločno ugovarjal vložil 9. novembra 1903 nadzorno pritožbo na c. kr. deželno sodišče v Celovcu, vrnil, odnosno isti priklopil dotično nemško izvrševalno dovolilo ter za-jedno vso zadevo naznanil višjesodnemu predsedniku v Gradcu in justičnemu ministerstvu na Dunaji, zahtevajoč slovensko rešitev slovenske vloge, pri tem izrecno sklicuje se na člen XIX. državnega osnovnega zakona, na ministersko naredbo z dne 20. oktobra 1850 št. 13.553, na naredbe pravosodnega ministerstva z dne 15. marca 1862 št. 865, z dne 10. oktobra 1866 št. 1861, z dne 5. septembra 1867 št. 8636/9396, z dne 18. aprila 1882 št. 20. 513 ex 1881, z dne 21. julija 1887 št. 12.118, z dne 11. julija 1888 št. 6556, z dne 20. marca 1889 št. 5340 in z dne 24. novembra 1895 št. 20.486. i glasom kojih se je proglasila slovenščina za sodni jezik. A glej čuda!
Dne 25. novembra 1903 prejmem od predsedstva c. kr. deželnega sodišča v Celovcu sklep z dné 11. novembra 1903 št. praes. 2917/17/3 te-le vsebine :
»In Eriedigung der Aufsichtsbeschvverde, deren Beilage im Anschlusse zurùckgestellt wird, teile ich mit, dass ich angesichts der Bestimmungen des fiir Karaten massgebenden J. M. Erlasses vom 15. Marž 1862, Praes. 865, Puuct 4, und mit Rucksicht auf den Umstand, dass F. H. ein in Laibach eta-blierter Geschaftsmann der deutschen Sprache ohne Zweifel màchtig ist — nicht in der Lage bin, die gewfinschte Verfugung zu treffen. — Ullepitsch."
Od višjesodnega predsedništva graškega in pa od justičnega ministra dunajskega pa do danes nisem prejel nikake rešitve — ker se jima menda ne zdi vredno odgovarjati slovenskemu odvetniku, branečemu svoje in svoje stranke postavno zajamčene pravice na Koroškem! Komentarja k temu pač ni treba! Nemška preširnost hoče svoje grab-Ijive roke liki morski polipi raztegniti že na stranke iz Kranjske!
Stvar naših poslancev je, da store temu početju prepotentnih nemških uradnikov — ki škilijo tjekaj čez mejo v neko sosedno državo — imena ne imenujem, ker bi znal inače g. državni pravdnik Vaš cenjeni list zapleniti — že enkrat korenito konec in da pomorejo naši mili materinščini tudi v tužnem Korotanu do že postavno ji zajamčene enakopravnosti in pravice! Naj ostane tukaj strankarski boj v ozadju — skupno na delo !
Dopisi.
Za »Narodno šolo" v Velikovcu. V „Miru“ št. 22., 28. in 43. 1.1. izkazani zneski v skupni svóli 629 K 44 vin. odposlani so bili dné 23. oktobra t. 1. v korist velikovške šole družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — V zgornji namen so darovali dalje:	Č. g. Jožef Šket, spiritual in
dušni pastir v samostanu Laab im Walde pri Dunaju 6 K. Pri umeščenju č. g. župnika Mat. Riepl-a dné 26. oktobra v Št. Juriju ob Žili zbrani duhovniki 20 K. Gospici Marija Ko-rešnik in Tekla Klančnik v Velikovcu 2 K. C. g. dr Iv. Amschl, župnik v Vetrinju, 5 K. Povodom obiskanja »Narodne šole“ daroval je č. g. Peter Serajnik, kaplan v Šmihelu nad Pliberkom, 5 kron. Mohorjani v Bilčovesi 9 K. Janez Pečar-nik p. d. Župnik, kmet na Djekšah, 10 K. Mohorjani v Šent-Danijelu 1 K. Prof. Iv. Hutter namesto venca na grob pokojnega Mart. Štiha 10 K. Kolavdatorji na Martinovo v Goselnivasi pri Dobrlivasi zbrani, ker so morali jesti gos, kojo so zajci izvalili, 13 K 20 vin. Matija Prejnik, delavec v tovarni za mažo v Dobrlivasi, 4 K. Anton Sturm, župnik na Brdi, obljubljenih letnih 20 K. Skupaj 105 K 20 vin. Lepa hvala! Živeli nasledniki
Celovec. (Občni zbor.) V soboto dné 12. decembra 1903 vršil se je tretji občni zbor I. kor. tamb. društva »Bisernice". Iz poročila tajnikovega in blagajnikovega povzeti je sledeče: Društvo je imelo ob sklepu društvenega leta 9 ustanovnikov, 27 podpirajočih in 13 izvršujočih članov. Dohodkov je bilo K 23M5, izdatkov K 222-41, ostalo gotovine K 8’74. Društveno premoženje znaša K 424-35. V odbor bili so izvoljeni sledeči gg.: predsednik: Valentin Jug; podpredsednik: Friderik Jakhl; tajnik : Franc Miiller ; blagajnik : Josip Stergar sen. ; odbornika: Emil Jakhl in J. Ravnik; računski pregledovalci : dr. Janko Brejc, Tomaž Schrey in Lovro Berdajs. — Gg. podpirajoče člane, kateri članarine za preteklo društveno leto še niso poslali, uljudno prosimo, da blagovolijo to storiti.
Beljak. (Nemška onemoglost in nesramnost.) Nemško geslo: Mi Nemci se bojimo le Boga in nič drugega na svetu, pride zmiraj bolj ob veljavo in to zlasti na Koroškem, kjer so se začeli grozno bati tudi Slovencev. Ker pa nimajo povsod priložnosti, poslužiti se v svojo obrambo pesti, si je izmislil nek nemškutarski dopisunček iz Bruce čisto novo sredstvo, namreč denunci-jacijo ali ovadbo. Stvar je ta: Na Braci so fantje in dekleta predstavljali igro: »Lokavi snubač". Novoustanovljeni brnski tamburaški zbor je pri tej priliki vdarjal na tamburico. Povabila so se poslala tudi v Beljak in so se odzvali povabilu : dva posestnika, nekaj slovenskih uradnikov in en diurnist c. kr. ravnateljstva državnih železnic in
nekaj dijakov višje gimnazije. Ne verjamem, da bi pameten človek videl pregreho v tem, da gre kak dijak višje gimnazije gledat na povabilo kako igro, ki jo predstavljajo kmečki fanti in dekleta. Ali nesramni dopisunček je postavil vso stvar v drugo luč in označil to igro in sviranje godbe na d o -mačih slovanskih tleh kot politično agitacijo in s tem hotel doseči, da se uniči slovenski mladini prihodnjost, drugi pa da se spravijo ob kruh. Da bi dosegel svoj namen in shladil svoj srd, je naznanil dijake prvič pri ravnateljstvu, vrb tega pa poslal dopis v „Grazer Tagblatt" in pa „Villacher Zeitung*, v katerem pa piše samo o dijakih in o diurnisti! c. kr. ravnateljstva državnih železnic, akoravno so bili tudi uradniki zraven. S tem je hotel doseči, da se dotični diurnist od strani ravnateljstva kar odpusti — ali kaj ? To je namreč najnovejše orožje nasprotnikov : ako mogoče Slovencem uničiti obstanek. Na glas naj mu je povedano: Železnica je c. kr., in kar je dovoljeno Nemcem, mora biti dovoljeno kot avstrijskim državljanom tudi Slovencem, drugače se pa že še kje popraša. Ako hočejo denuncirati Nemci, pa lahko storijo to tudi Slovenci, ki imajo druge vzroke. Navedel je dopisunček v svojem dopisu tudi edinega, slovensko mislečega učitelja na Koroškem. Morda je mislil, da se tudi temu odtrga glava. Naj se dopisunček raje veseli svojega življenja in se pridno uči nemški, da človeku nemščina njegovih dopisov ne ostane v grlu. Porabil je tudi, kar se je naučil od drugih Nemcev, češ, da „nova slovenščina1' ni razumljiva koroškim Slovencem. Kaj pa so govorili naši očetje in pradedi ? Ravno tisto slovenščino, katero danes Nemec „novo“-slovenščino imenuje ! — Kakor je ta stvar smešna, vendar kaže tudi značaj Nemcev. Oni kradejo koroškim Slovencem materni jezik, ker jim ne dajo lastnih šol, potem pa hočejo Slovence zasramovati radi svojega jezika. Ali naj vedo, da vsak zaveden Slovenec tudi dobro razume svoj jezik v pisavi in govoru. Kaj pa nemški kmetje v Molltalu in Labudski dolini ? Ni treba omeniti zgornjih Štajercev in Tirolcev. Ako bi ti ne imeli svojih šol, lepo bi izglodali! To pa je dejstvo, da so ravno slovenski kmetje bistrejšega uma, ker vzlic samo nemških šol znajo slovenski jezik tudi v pisavi bolj kakor pa Nemci svojega. Treba pogledati slučajno kako pismo. Da je pa dopisunček lažnik prve vrste, kaže to, da piše, da so se morali povabiti na predstavo častni gosti, drugače bi imeli prazne stole. Vpraša se, kako to, da pri vstopnini 20 in 40 vinarjev znese dohodek 56 kron? Napada pa tudi nesramno slovenska dekleta, kar ga kaže v pravi luči. Ne ene besede ni imel proti stvari sami in je bila predstava res tako dovršena, da ni mogoče dobiti kritike, ako ne iz zlobnosti. Zato pa se je spravil na posameznike, katerim bi morda mogel škodovati in s tem dal sam sebi svoje moralično spričevalo. Brnski fantje in dekleta, vi pa bodite ravno po tem napadu spodbujeni in kmalu zopet dajte občinstvu priložnost, veseliti se pri kaki dobri predstavi in sviranju tamburic. Akoravno dopisun boče trditi, da stoji občinstvo hladno vam nasproti, bodete se lahko prepričali pri prihodnji priložnosti, da je to gola laž. Omenjeno naj bode še, da je „Villacher Zeitung“ vendar še malo bolj poštena, kakor „Grazer Tagblatt“. Akoravno eden in isti dopisnik, je vendar uredništvo Beljačanke ogladilo neumnost in surovost dopisnika s tem, da je rabila v napisu in nekaterih krajih druge besede. Vprašati pa moramo še dopisunčka, kje so tisti Nemci na Bruci, o katerih govori on? Niti dva nista, mogoče, da je on drugi. In pred tako „mnogobrojnim“ nemškim občinstvom naj se ukloni cela velika vas Brnca, ali morda cela fara? S tem svojim dopisom je pokazal onemoglost za pošteni boj proti nam Slovencem. Heil denuncijant!
Podklošter. Dné 3. decembra okoli 721T ure predpoludne zgrudil se je sneg raz strehe Grumove hiše ter padel naravnost na popotnika Jan. Galob-a, in ga popolnoma zasul, tako, da so se le samo noge še nekoliko videle. K sreči je bilo nekaj delavcev blizo, ki so ponesrečenega hitro izkopali, ker sicer bi se bil prav lahko pod snegom zadušil, tako pa se mu, razun strahu, katerega je prestal, ničesar hudega ni zgodilo. Pozor tedaj na sneg po strehah, posebno onih, ki so z opeko kriti.
Brnca. (V odgovor nemčurskim gospodom.) Kakor se sploh radi vtikajo nemčurski gospodje v vsako majhno stvar, tako se je zgodilo pred kratkim tudi pri nas. Priredili smo namreč, kakor že znano, dné 22. novembra t. 1. veselico, ki je Bnemškim“ gospodom seveda trn v peti. Kričali so po časnikih in se skazali prave junake. Pisarili so o nekem „guten Einvernehmen“ med Slovenci in Nemci!! Vedeli bi pa radi, kje je na Brnci pravih Nemcev. Ozirati se moramo največ na nemškutarje, tiste odpadnike, ki si štejejo v čast in dolžnost, svoj nàrod na vseh straneh zatirati. Tako so hoteli svoje nemško navdušenje pokazati tudi pri tej priliki, pri katerej so pa žalibog pokazali tudi svojo spretnost v laganju. Oh, vi ubogi nemčurčki, ki vas hočejo „mit Haut und Haar“
snesti, kakor se izražate v „Villacher Zeitung“. Sploh bi pa ne bilo velike škode, če bi vas res kdo pojedel, ker ste vendar le nekaj takega med nami, kakor ijulika med zrnjem. Ubožci, ki ste hoteli nekatere uničiti, druge zopet očrniti, pa se vam ni posrečilo ker je, hvala Bogu, vsak pošten človek uvidel vašo iažnjivost. Kar se pa tiče ženitbe, pa naznanimo vsem slovenskim devicam, katere so zrelost za omožitev že prekoračile, naj se obrnejo na naše slavno „posredovanje“ !!! (Glej: Villacher Zeitung.) Prašamo le še slavne gospode nemškutarje, zakaj se nas fantov ne upajo napasti namesto deklet in takih oseb, ki si ne morejo nič pomagati. S tem kažejo svojo pogumnost!
BrnšJci zavedni fantje in dekleta.
Št. Jurij ob Žili. (Sneg. — Samomor.) G. urednik, poročal bi Vam že prej, da je pri nas in sploh v celi zilski dolini dne 5. in 6. t. m. zapadlo nad 2 metra snega, a moral sem se popred izkopati izpod snežne oddeje. Ves promet se je za nekaj dni ustavil; delavci v bleiberških rudnikih niso mogli na delo, poslopja so ječala pod preobilno težo, vsaka tovorna žival se je v snegu zgubila, če jo je neusmiljeni gospodar spravil iz hleva. Celo železniški vlak je v snegu obtičal, ker mu je zmanjkalo premogove hrane. Vsled toplega vremena je zdaj padel sneg za polovico skupaj. — Dne 10. t. m. se je 191etni, pri stricu na Dunajn službujoči fant Gabrijel Mihar s samokresom ustrelil, a ni umrl. Še ne izkušeni strelec se je slabo zadel.
Št. Jakob v Rožu. (P o b oj.) V nedeljo dné 29. novembra je bilo pri „Orinuu v Svatnah več železniških delavcev. Ko se je Luka Hameršal, tukaj domač, odpravljal proti domu in je vzel svoj klobuk, ga je brez vsakega povoda napadlo več tujih delavcev, ki so menda že celo popoludne popivali po drugih gostilnah. Hameršala so pobili na tla in so mu zadali dve smrtni rani: eno pod rebro, drugo v trebuh. Reveža so odpeljali v bolnišnico v Podrožčici, kjer je v sredo umrl. Ker so ponesrečenca secirali (razparali), zdravnik ni mogel dovoliti, da bi bil prenešen in pokopan na pokopališču pri sv. Jakobu, kakor je želela njegova mati. V petek smo ga pokopali v Podrožčici.
Podrožčica. Na god sv. Barbare je bila v predoru slovesna peta maša. Ker je pot bolj slaba in maša ni bila v cerkvi naznanjena — podjetje je za-njo prosilo še le v pondeljek zvečer — ni bilo toliko ljudstva, kakor lani in predlanskem.
Železna Kapla. (Smrt.) Dne 30. novembra pokosila je neizprosna smrt mlado življenje, 22 let starega Karola Dovjaka. Zavratna in plazeča pljučnica mu je ugrabila komaj začeto življenje. Kako priljubljen je bil blagi mladenič po vsej Kapli, pričal je njegov sijajni pogreb. Že dolgo ni gledal trg takega lepega pogreba. Ker je bil sam vnet godbenik, spremila ga je kapelška godba tudi na tej zadnji poti v — grob. Kljub slabemu vremenu prihiteli so ljudje od blizu in daleč, da mu izkažejo zadnjo čast. Ob odprtem grobu so se še enkrat oglasili tužni glasovi godal, in potem se je zaprla zemlja nad mladim srcem, ki je veliko skusilo na svetu, ki je pa zadnjič spoznalo staro resnico: „Nemirno je srce človeško, dokler ne počiva pri tebi — o Bog!“
Mohliče. (Še enkrat odgovor „Freie Stimmen".) Poročevalcu „prostih glasov" moramo vendar še enkrat razbistriti možgane. V omenjenem listu z dné 25. novembra piše, da je bil pri nas leta in leta mir. Ni res : pač pa vé vsak, da smo si tudi tukaj, kakor drugod, posebno pri volitvah več ali manj bili vedno nasprotni. Dalje trdi nemška in nemškutarska cunja iz Celovca, da je „Mir“ začel zbadati („štenkati“). Tudi ni res; „štenkati“ prav po svoji nemčurski navadi ste začeli nekateri Mohličani sami s svojim nepotrebnim, nepremišljenim nemškim nastopanjem v cerkvi — v popolnoma slovenskem kraju. Ce bi bilo nemško petje izostalo, bi tudi „Mir“ ne imel vzroka „štenkati‘I. Tretjič piše nasprotni list, da se je „Mir“ lagal že v svojem prvem dopisu; zopet ni res; „Mir“ je pisal, da se je pelo nemški, in da se posebno provizorjeva kuharica poteguje za nemško cerkveno petje. Prvo in drugo je res. Toda morebiti se pa ni pelo nemški dné 5. oktobra? Četrtič pišejo „Freie Stimmen", da je „Mirovu dopisnik v e d o m a pisal neresnico, da je bila umrla žena Slovenka. Pač pa je res, da jo je zamenjal z neko drugo ženo, saj druge nemške kmetice v Mohličah ni. Da je omenjena rajna iz Gorič bila trdna Nemka, to mu je bilo dobro znano. Dvomi pa, da bi ne bila znala nobene slovenske besede, kakor trdi nasprotni poročevalec. Petič hočejo „Freie Stimmen" ovreči „Mirovo“ trditev, da gosp. učitelj ne nadaljuje tega, kar je začela kuharica; v omenjenem listu pa vendar piše poročevalec, da je on vodil nemško petje ob grobu rajne. Če bi bil g. šolski vodja previden, bi v čisto slovenskem kraju ne sprejel take prošnje od strani moža rajne. Šestič je resnica, da so se pevci res predrznili nemško peti, saj ni „Mir“ pisal, da se niso predrznili. Sedmič ni treba prositi »Mira" za dovo-
ljenje za nemško petje, ampak poklicano in odločujočo osebo v domači župniji, in če se to ni zgodilo, je bilo nemško petje v čisto slovenski župniji zares predrzno. Povejte mi, g. šolski vodja, kaj bi se zgodilo v čisto nemškem kraju, če bi se tam naenkrat slovensko zapelo v cerkvi ali na pokopališču? To bi mrgolelo psovk in zmirjanja po nem-ško-židovskih listih, in dotični šolski vodja, ki bi vodil slovensko petje, bi gotovo občutil nemško-nacijonalne pesti in druge posledice. Na račun pohlevnih Slovencev se pa sme vse storiti. Osmič tudi ni res, kar pišejo „prosti glasovi", da „Mirov“ dopisnik ni vedel, kako stojijo razmere v Mohličah, ko je pisal svoj prvi članek; „Mir“ je natančno poročal: „Iz Mohlič se nam poroča, da hoče tamo-
šnja provizorjeva kuharica.........uvesti v cerkev
nemško petje". Pika. Potem še le sledijo besede: „V resnici se je dné 5. t. m. pelo nemški". Le „špegle“ vzemite, g. dopisnik, in pokažite mi, kje stoji to, da je ravno imenovano petje dné 5. okt. povzročila kuharica; res pa je, daje ona tudi pela; torej je vendar začela nemško peti. Devetič trdi nasprotni dopisnik, da se z „Mirovim“ poročevalcem večina Mohličanov ne strinja; pač pa je gola resnica, da velika večina naših faranov ne želi in noče v cerkvi tujega petja. „Mir“ se je torej zmotil samo v eni točki. Koliko neresnic in zavijanja pa imajo „Freie Stimmen" ? Kdor trezno misli, bo iz omenjenega sam spoznal, da je „Mir“ grajal le nemško petje, vse drugo je postranska stvar. Toliko v pojasnilo razsodnim in nerazsodnim Mohli-čanom. Sicer se pa v tej zadevi s „Freie Stimmen" ne bomo več prepirali, so nam premalenkostne.
Šmarjeta pri Telenbergu. (Lov in drugo.) Pri nas vlada velika radovednost radi tega, kdo bo imel prihodnjič v najemu lov velike važenberške občine. Dosedaj ga imajo Velikovčani. Prejšnji občinski odbor je sklenil, da se lov razdeli na posamezne davčne občine in da jo tako lahko licitirajo kmeti. Sedanji občinski odbor, pri katerem pa je večina odbornikov, ki so bili že prej, pa je proti dvema glasoma odbornikov (Štefan in Šimen, Bran-čurja ni bilo pri seji), in proti namestniku Bajsne-kerju sklenil, da dajo lov zopet Velikovčanom, ki so pripravljeni dati 200 kron več, kakor prej. Nekateri so se proti temu sklepu občinskega odbora pritožili in sedaj se sliši, da pride lov na licitacijo po posameznih davčnih občinah, kakor je prvokrat bilo sklenjeno v občinski seji. Kmetom ni vse eno, kdo bode pri nas, posebno v timski in šmiheljski fari, streljal divjačino, ki po nekaterih krajih napravi veliko škodo. Da bi se le uredila stvar tako, da kmečko ljudstvo škode ne bode imelo. — Ni bilo prav, da so pri volitvi šmarješkega in želinjskega krajnega šolskega sveta volili le tiste može, ki so bili prav obema nadučiteljema, občinskima odbornikoma. Sicer pa ob priložnosti posvetimo s prav svetlo lučjo v naše šolske razmere.
Darovi.
Za po povodnji poškodovane v kanalski dolini so nadalje darovali: Prireditelji igre na Brncu po gdč. pl. Kleinmayer-jevi 25 K ; gosp. Jožef Schrot, p. d. Bramar v Hodišah, 4 K ; skupaj 29 kron; g. Alojzij Knafelc v Beljaku eno posteljno odejo in nekaj fantovske obleke, gosp. J. Žmavc, e. kr. profesor v Kranju, eno moško obleko. Srčna hvala blagim darovateljem. Nadaljne darove sprejema Iv. Hochmiiller, uradnik v Beljaku, Hans Gasser-Platz 2.
Pomožni odbor slovenskega omizja v Beljaku je razdelil po g. Hochmuller-ju v nedeljo na Miklavževo, 6. decembra t. L, v Ukvah 800 kil pšenične moke, 2 moški obleki, 5 spodnjih hlač, 2 volnene in eno planinsko moško srajco, 6 parov volnenih nogavic, 1 plašč (havelok), 1 posteljno odejo, 2 kosa kuhinjske posode, nekaj fantovske obleke in 6 kron v denarju. Obdarovanih je bilo 84 posestnikov, 2 užitkarja in 10 gostov, skupaj 96 oseb, oziroma družin.
V Lipaljo vas je poslal pomožni odbor 200 kil pšenične moke, katero je razdelil med ponesrečene g. župan Kovač.
Da delitev ni najprijetnejši posel, to ve vsak, kdor je imel za to priložnost, posebno ker prihajajo k delitvi navadno le ženske. Pri tem pa nekatere ne jemljejo ozira na to, da so trpeli nekateri mnogo več škode kakor drugi, imeti pa hoče vsaka enako. Delilo se je gotovo pravično in ako se je pri tem mnogem številu kdo bolj ponesrečen pregledal, vsaj se lahko oglasi pri odboru in se bode po možnosti pomagalo. Samo da naj so vsi zadovoljni s tem, kar dobijo.
*
* *
Izkaz darov za pogorelce vBrieška-vasi. Dr. Alojzij Cigoj, prof. bogosl., 4 K. Štef. Bayer, župnik, 5 K. Fr. Božič, kaplan, 5 K. Po uredništvu „Mira“ : N. N. v Gospisveti 10 K, o. Sai. Pirc, 0. S. B, 10 K. Vesela družba pri Briick-lerju v Mostiču 10 K. Župni urad Čemeče 12 K 60 vin. Benediktinec Petino 2 K. Po društvu rdečega križa v Celovcu : kneza Rosenberga oskrb-
ništro v Žoneku 15 K in gozdarski vodja Hey 5 kron. Rihard Supersberger II. dar 2 K. Županstvo Djekše 20 K. Iz Dobrlevasi po g. Uranšeku III. dar 1 K. Župni urad na Djekšah 4 K. Iz Škoci-jana po g. župniku Mikuiušu 20 birnov žita in 8 kron 80 vin. ; ravno tako so kmetje iz bistriške, blaške, globaške, dobrlovaške, žitarske, mežiške občine darovali mnogo žita in nekaj obleke in perila. — Vsem darovalcem prisrčna zahvala! Bog plačaj!
Odbor.
Zahvala.
Pomožni odbor slovenskega omizja v Beljaku izreka gospodu Vinko Majdič-u, posestniku valjič-nega mlina v Kranju, najsrčnejšo hvalo za obilni, domoljubni dar 1000 kil pšenične moke za po povodnji oškodovane v kanalski dolini,
Pomožni odbor.
Novičar.
Ma Koroškem,
Pozor na občinske volitve! Zelo pomenljivo zmago so si pridobili vrli slovenski kmetje pri volitvi za občino Grebinj. Dosegli so jo z neustrašenim, složnim svojim uastopom in ker so prišli na volišče vsi! Rojaki, posnemajte ta lepi vzgled tudi po drugih občinah, kjer se zdaj vrše volitve! Združite se za pošteno slovensko stvar, složno in odločno nastopite in zmaga bo Vaša! — Ne zamudite časa reklamacij ! Ce potrebuje kdo kakega pojasnila, ali se hoče pritožiti, naj se obrne do našega odvetnika g. dr. Brejca v Celovcu, ki v takih slučajih posreduje brezplačno! — O izidu volitev prosimo hitrih in točnih poročil!
„I)er griisste Sckuft ini ganze n Lauti, das ist und bleibt der I)emmciant!“ Te značilne nemške besede moramo danes obrniti na naše nàrodne nasprotnike, katerim je zlasti zadnji čas postala v borbi zoper nas glavno orožje dennncija-cija ali ovaduštvo! Dokaz temu sta zopet zadnji dve številki Dobernikovega glasila ,,Freie Stimmen11. Najprej grde in napadajo nadsodnijskega svetovalca Fladunga, ker se ta noče ukloniti nemško-na-cijonalnemu terorizmu in se ravnà po obstoječih postavah. Dalje pride na vrsto dr. Brejc, ker brez tega imena si liberalne cunje zdaj še misliti ne moremo več! In ker nimajo pisati o njem kaj resničnega, pa vlačijo na dan nesramne laži, katere morajo preklicevati že v prihodnjih številkah. — Nasprotni denuncijanti pišejo o izgredih Slovencev v neki celovški gostilni, denuncirajo pri tem nekatere enoletne prostovoljce, uradnike itd., spravljajo v zvezo s tem dr. Brejca in konečno namiga-vajo kar s — kolom! Govoré o izzivanju itd. — a najlepše je, da so vsi dogodki, o katerih pišejo „Freie Stimmen“, ali čisto izmišljeni, ali vsaj pretiravam ! Namen, katerega imajo nasprotni pisači pri tem, je jasen: Neljube jim Slovence hočejo ovaditi zgoraj, vzeti jim če mogoče kruh ; prebivalstvo hočejo naščuvati zoper slovensko družbo in le-to razgnati. In v to jim služi dobro vsak še tako podel pripomoček, v prvi vrsti pa nesramne laži! To Vam je orožje nemških junakov, to denuncijantov „čedno“ početje! — V zadnji številki „Freie Stim-men“ napadajo zlasti g. dr. Benkoviča radi njegovega nastopa v Rožeku. Tudi to poročilo je vseskozi prepreženo z drznimi izmišljotinami. — Iz pisarjenja liberalnih listov se vidi eno: Vse kaže na to, da sodni zapisniki še mokri romajo v libe-ralno-nacijonalna uredništva, kjer jih potem obdelujejo prav — po svoje. Da bi to moglo koristiti ugledu pravosodja, o tem dvomimo!
Ljubljanska kreditna banka otvori z novim letom v Celovcu svojo podružnico v kolodvorskih ulicah št. 18. — Nasprotni listi so novo bauko napadli kajpak z vso nesramno svojo silo. Ravno to pa je najboljši dokaz, da je stvar dobra!
Osebne novice. Dné 12. decembra je prišel semkaj g. nadvojvoda Jožef Ferdinand iz Ljubljane ter je tu obiskal 17. pešpolk. — Deželne vlade tajaik, g. dr. Viljem Klebel v Beljaku, je imenovan za c. kr. okrajnega glavarja v Velikovcu. G. pl. Mayerhofer pride iz Velikovca k deželni vladi v Celovec.
Duhovskc zadeve. V zadnji številki je med odlikovanimi duhovniki po neljubi pomoti izostalo ime g. Val. Kraut-a, župnika na Bruci, kije imenovan za kn. šk. duhovnega svetovalca. — Do dné 14. januarja je razpisana proštija „Virgilienberg“ v Brezah. — Gg. Hugo Klimsch, kaplan v Hotnici, in Edgar Klimsch, kaplan v Št. Vidu, sta zapustila našo škofijo. Prvi je odšel v Ameriko, drugi v benediktinski samostan v Admontu. — C. g. Fr. Mihi, župnik v Št. Lipšu, je imenovan za župnika na Žihpoljah.
'Nova hiša se je zrušila. Na Ljubljanski cesti v Celovcu se je dné 7. t. m. zrušila hiša stav-
binskega mojstra Madile, vsled teže snega, ki se je nakupičil na strehi. K sreči še v hiši nihče ni stanovai. Podrtine so zasule cesto, da je promet po njej bil ustavljen. Ranjen je bil samo mizar Do-brovsky, na katerega hišo so se zrušile podrtine ter jo znatno poškodovale. Po mnogih krajih je zadnji sneg zopet napravil veliko škode po gozdih.
—	V Trbižu se je vsled teže snega podrla velika veranda pred kolodvorom. Promet od Beljaka do Pontablja je bil dalje časa ustavljen.
Parov Gusti iz Globasnice — bo sedel osem dnij in se dvakrat postil! Pri prizivni obravnavi pri deželnem sodišču v Celovcu dné 14. decembra je bil Parov Gusti obsojen na 8 (osem) dnij zapora, poostrenim z dvema postoma in poravnavo vseh stroškov, ker je bil razžalil gospoda kaplana Hojnika. Parovega Guština je zastopal dr. Asam, gospoda kaplana pa g. dr. Janko Brejc.
Drobiž. Cesar je podaril požarni hrambi v Štriholčah pri Velikovcu 200 kron. — Znano veleposestvo na Humišu pri Grabštanju sta od dosedanje posestnice M. pl. Sternfeld kupila gg. Kunze iu Habliček z Dunaja. — Do dné 18. decembra je razpisano mesto šolskega voditelja v Medgorjah. — Novo orožniško postajo dobijo v Žrelcu dné 1. jan.
—	V Švabeku hudo razsaja davica. — V Logu pri Hodišah je 9 letni sin Anton Rainer kmeta p. d. Vrana spravil svojo roko v mlatilnico. Odtrgalo mu je prst, rana pa je bila tako huda, da je fant par dnij pozneje umrl. — V Trabeničah pri Vern-bergu je sneg, ki je padel s strehe, zasul 13 letno Pavlino Spitzer, ki je obležala mrtva.
Po slovenskih deželah.
V Ljubljani prepovedano — v Trstu dovoljeno. V Ljubljani je vlada prepovedala predavanja makedonskih rodoljubov gg. P. Orlovca in L. Stojančeva o Macedoniji. V Trstu pa je ravno to predavanje dovolila. To je gotovo jako zanimivo, da je v Ljubljani, v slovenski Ljubljani, nekaj nevarno, kar v Trstu ni nevarno! Radovedni smo, kako uam to pojasni dr. pl. Korber. V državnem zboru se je že podala interpelacija v tej zadevi. Res čudui so poti avstrijske vlade!
Podpirajte dražbo sy. Cirila m Metoda!
SJ st laica «ivcdništva.
Dopisniku iz Dele: Zelo ste nam ustregli, a v tej številki priobčiti ni mogoče. Oglasite se večkrat!
Velikovec, Škofiče, Št. Jurij na Vinogradih, Globasnica: Prihodnjič!
liOterljslce številke od 12. decembra 1903. Line	58	20	62	8	19
Trst	70	50	3	54	73
poštenega in dosti močnega, ki se froge kolarstva naučiti, sprejme Henrik Turk, kolarski mojster v Podturju, pošta Riegersdorf na Koroškem.
V najem se dà
Kumrovo posestvo v Draščak v Zilsbi dolini.
Stanovanje, 3 sobe, je v pritličju, hlev za 6 goved in 1 konja; njiv čez 2, travnikov blizu 7 oralov, paše 405 sežnjev. Več se izvé pri lili pl. Genziè. Podklošter. Koroško.
BRUSNICE (Preiselbeeren) szst£r:
jem vkuhane, izvrstnega okusa, pošiljatev s 5 kg 6 K 40 v. — Pravi naravni malinov sok, gosto s sladkorjem vkuhan, 5 kg samo 7 K. — Kompoti (vkuhe) za polnjenje krofov in druzegapeciva itd.; mareličen, jagodov, ribezljev in malinov kompot, se pošiljajo v elegantnih pločevinastih loncih, 4 kg netto, ali več vrst na željo v enem zabojčku za 7 K proti povzetju ali če se denar pošlje naprej. — Za obilo naročbo se priporoča Ho Im mil lieneš, Police n. Metnji. (Češko.)
Kdor ljubi dobro čašico čaja, zahtevaj povsod najfinejši in najboljši čaj svetà
INORA TEA
Napravljen iz najfinejših čajev Kitajskega, Indije in Cejlona. Pristno le v izvirnih zavojih. Zaloge razvidne iz lepakov.
Prodà se lepa kmetija,
ki obsega 36 oralov, 332 [] sežnjev svetà; med tem je čez 24 oralov gozda, z enonadstropno hišo, gospodarskim poslopjem, obokan hlev, vsa poslopja v dobrem stanu, polje dobro obdelano, na lepem kraju blizu deželne ceste, 3/4 ure od Vetrinja v občini Hodiše. Več pavé Mat. Prosekar, posestnik v Kotmarivasi, pošta Kotmaravas na Koroškem.
«1
wmi
Marna družbe sv. Morja =------------~	v Celovcu
ima v svoji zalogi in priporoča v naročevanje naslednje tiskovine:
Za občinske urade:
Poselske knjižice vsled poselskega reda za vojvodino Koroško z dné 19. sušea 1874 z dodatkom k poselske mu redu, v slovensko-nemške m jeziku, 8°, 65 stranij, vezan izvod 24 vinarjev.
Knjižice za občinske doklade, slovensko-nemške, 100 vezanih izvodov 6 kron.
Postava iz dné 10. rožnika 1894. leta, s katero se nadatek ali Lkof kmetijskih poslov uravna, v sloveusko-nemškem jeziku, 100 komadov 4 krone. Nadatne izkaznice (likofni listi), slovensko-neniški, 100 komadov 1 krona.
Domovinski list, slovensko-nemški, folio, 100 komadov 2 kroni 40 vinarjev.
Spričevalo uboštva, slovensko-nemški, folio, 100 komadov 2 kroni.
Mrtvaški ogledni list, slovensko-nemški, 4°, 100 komadov 1 krona 60 vinarjev.
Prejemni list, slovensko-nemški, 4°, 100 komadov 1 krona 60 vinarjev.
Poziv glede tožb, slovensko-nemški, 4°, 100 komadov 1 ki ona 20 vinarjev.
Poziv giedé opravičenj, slovensko-nemški, 4°, 100 komadov 1 krona 20 vinarjev.
Živinoogledni zapisnik, folio, cele pole s poprečnimi črtami, 50 pol 2 kroni.
Živinoogledni list, slovensko-nemški, 4°, 100 komadov 1 krona 20 vinarjev.
Dovoljenje za godbo, folio, 100 komadov 1 krona 60 vinarjev.
Glasovnica za volitev občinskih odbornikov (na
barvastem papirju), v sloveusko-nemškem jeziku, 4°, 100 komadov 1 krona 40 vinarjev.
Glasovnica za volitev namestnikov v občinski odbor (na belem papirju), v slovensko - nemškem jeziku, 4°, 100 komadov 1 krona 20 vinarjev. Pooblastila za občinske volitve, slovenska in nemška, folio, 100 komadov 1 krona 60 vinarjev. Dolžno pismo za posojilnice, 3 strani folio, 100 pol 4 krone.
Za krajne šolske sovete:
Šolska naznanila (Schulnachrichten), slovensko-nemška, folio, 100 komadov 2 krom.
Vabila k sejam krajnega šolskega sveta, 4°, 100
komadov 1 krona.
Pozivnice zaradi šolskih zamud v smislu §§ 27. do 29. šolske postave z dné 1. prosinca 1870. L, 4°, 100 komadov 1 krona.
Opomin za oglašanje za šolo godnih otrok v smislu § 25. postave z dné 17. prosinca 1870. L, 100 komadov 1 krona.
Mali računar za L razred ljudskih šol. Navod, kako naj učitelj prvošolce po pripovestih računiti uči. Po znižani ceni 1 komad 60 vinarjev, po pošti 10 vinarjev več.
Za župnijske urade:
Mali katekizem, kartoniran iztis 30 vinarjev. Srednji katekizem, kartoniran iztis 64 vinarjev.
! Veliki katekizem, kartoniran iztis 80 vinarjev. Cecilija. Cerkvena pesmarica, I. in II. del. (Uredi! Anton Foerster.) — Velja za ude broširan iztis vsakega dela 1 krono, v V2 Prt vezan 1 krono 40 vinarjev, v prt 1 krono 80 vinarjev, v V3 usnji 2 kroni ; za n e u d e in po knjigarnah velja broširan iztis 1 krono 40 vinarjev, v ’/a Prt Tezar! 1 krono 80 vinarjev, v prt 2 kroni 20 vinarjev, v Va u811!* 2 kroni 40 vinarjev. Poštnine je plačati za posamezne iztise 30 vinarjev še posebej.
Litanije presv. Srca Jezusovega s posvetilno molitvijo m prošnjo k najsvetejšemu Srcu; 25 komadov 90 vinarjev (po pošti 10 vinarjev več); 50 komadov 1 krona 60 vinarjev (po pošti 20 vinarjev več), 100 komadov 2 kroni 80 vinarjev (po pošti 30 vinarjev več).
Tri božje čednosti, 100 komadov 80 vinarjev, po pošti 1 krona.
Reši dušo! Spomin na sv. misijon, 16 stranij, 100 komadov 3 krone, 500 komadov 12 kron, 1000 komadov 20 kron.
\ Mizarskega učenca
! Andrej Kroba tli, mizarski mojster v Radnivasi, I pošra Riegersdorf na Koroškem.