Kupujmo vojne BONDE in
ZNAMKE
ISK h
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNINti DAILY NEWSPAPER
NO. 150
CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, JUNE 27, 1944
LETO XLVII — VOL. XLVII
Z gospodarskega stališča
!
RUSI SO ZAVZELI MESTO VITEBSK, KJER ZDAJ POBIJAJO NACIJE
Kongres se zaveda, da je tre-a kmalu spraviti kapital v in-[Ustrijo. Kakor hitro se bo zru-
«la Nemčija, bo kongres že za-	v	~ ~	.	....
Z akcijo, da se znižajo davki, Ruske čete se zdaj vale proti litvinski meji, kjer ze
lajsi tudi vojna z Japonsko še ne! slišijo grmenje ruskih topov. V Vitebsku so
ko končana. Prvi davki, ki bo ! Rusi zajeli pet nemških divizij, katere zdaj
o znižani, bodo industriji in j uničujejo. Malemu businessu. Dohodnin-j	_
pti davki bodo pa počakali, do-| Moskva, 26. junija. — Ruske čete so nocoj z vso silo na-ler ne bo tudi vojna z Japon-j skočile vitebsk, zadnjo nemško važno trdnjavo v Beli Rusi-' 0 končana.	j jj jn ga zavzele. Nekatere ruske kolone se zdaj vale proti
I litvinski meji po koridoru, ki so ga Rusi napravili v nemško Surplus vojnega materiala ne ljniJo med rekama Dvjno in zg0rnjim Dnjeprom. Tako je začela vlada prodajati, do-| čaJ danes maršal Stalin v svojem dnevnem oovelju.
jler ne bo videti konca vojne v Zavzetje yjtebska je prva--
[vrqpi. Armada in mornarica, yečja zmaga za Ruge y tej pQ_ imata največ tega blaga, ga ^ ofenzivi Mesto leži ?0 osta držali, dokler ne bo izid ^ vzhodno od stare poljske J °3ne zasiguran.	I meje.
m.	* * "	i Kanonada ruskih topov se
^ Izdelovanje umetnega kavčuka I sliši 7Q milj daleč in sega že le tako napredovalo, da če ne bo' do .]itvinske meje, kamor je *ake katastrofe, se bo lahko ž daj d]j Rusov Rusi g0 gtra. ?.Hm zadostilo vsem potrebam. hovito mesarili pet nemških di. e za težka vojaška kolesa Je|vizij> ki s0 branile Vitebsk. lreba primešati nekaj drevesne- staHn je u k a z a 1
zstreliti
kavčuka. Vendar, najsi so iz- ga]vo 2Q gtrelov iz 224 topov v
, prosiavo te zmage.
>o
^lki še tako fini, se ne morejo
^imerjati z onimi iz drevesnega tavčuka. Najboljši umetni kav-se izrabi v enem letu ali
jveh.
* * *
Urad za kontrolo cen si ubija avo, kakšno ceno bi postavil za J :tajno blago, ki je bilo vzeto izj |fodajalen tekom vojne, kot le-! Pnice, pralniki. likalniki in po-^°bno. Te robe je dovolj v zalogi in na trg bo prišla, ko bodo varne pripravljene začeti izdelati nove. In vprašanje je, f^kšno ceno bodo nastavili za to ago, predno bo novo pripravno za trg.
* * *
Nekateri zagovarjajo idejo,-da '! bili priporočljivi majhni dotiki, da se ne razvije inflacija, smo jo dozdaj še precej uspejo držali v šahu. Drugi pa pra-T'io, da bodo industrijalci takoj rhtevali velike dobičke, sicer No prisiljeni zniževati mezdo r'avcem in odsloviti delavce,
pr bi bilo pa še slabše. * * *
^remogarji v okrajih mehke-premoga so pripravljeni de-f1^ tudi ob času svojih počitnic. 'amo na 4. julija ne bodo delali. i)(11. do 10. julija bodo dobili za delo svojo redno plačo in $50 J* Počitnice. Temu bodo sledili JJdi najbrže premogarji v okra-trdega premoga, ker deželi 'teti pomanjkanje premoga pri-
'°dnj0 zimo.
# * *
^ewyorška avtobusna druž-1 Preizkuša zdaj nov potniški H ki je dolg 41 čevljev in ki ^a prostora za 54 oseb. Sedanje 'Stave ne dovoljujejo daljših ^s0v kot 33 čevljev, kjer lahko P5 44 oseb. če bodo smeli večji si po vojni na cesto, je še
^ašanje.
Nemški radio je včeraj z alarmom poročal, da imajo
Rusi eno armado pri Vitebsku, dve na Finskem, najmanj štiri pa stoje pripravljene za ofenzivo na južnem Poljskem in v Romuniji. Te čakajo zdaj povelje za izpad v smeri proti Berlinu istočasno, ko bodo za-vzeniki udarili od zapada in juga na Nemčijo.
Nad Vitebskom nameravajo Rusi očividno napraviti predor v nemško linijo in se pririniti do Baltika in v Vzhodno Pru-sijo.
Nasi fantje - vojaki
V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO
5V
T/Sgt..Anton C. Skufca, sin Mr. in Mrs. Anton Skufca iz 18713 Kildeer Ave., ki je bil sporočan med pogrešanimi, je zdaj naznanjen med mrtvimi po vojnem oddelku. Umrl je za ranami, ki jih je dobil 19. maja v bombniku nad Avstrijo. Bil je radijski operator in topničar v zračni trdnjavi. Ta polet je bil njegov 19. Čez morje je bil poslan lanskega decembra. Gradu-irai je iz Collinwood višje šole in je bil potem zaposlen pri Ajax Mfg. Co. Naše sožalje težko prizadetim staršem.
Ba M John Travnik iz 1232 E. 173. St. je dobil od vojnega oddelka obvestilo, da je padel njegov sin Pvt. Albert v nemško ujetništvo 19. februarja v Italiji. Star je 22 let in je stopil v armado oktobra 1941, čez morje je bil pa od poletja 1942. V armadi služita dva njegova brata in sicer je Sgt. Anthony na Novi Gvineji, Pfc. Frederick služi pa pri zdravniškem oddelku v Jackson, Miss.
M Ml M
Tam s pacifičnih otokov nam piše Sgt. Joe Kodrich, ki naroča pozdrave vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Joe piše, da so kraji zelo lepi, da so pa naši fantje vsi enakih misli, da tiste "prekrasne" kraje prav radi prepuščajo še naprej v bivanje domačinom. Piše 'tudi, da redno prejema Ameriško Domovino, katero zdaj pošiljamo na njegov novi naslov.
m M i Za 12 dni je dospel na do-
na Pacifiku. Njegov brat Rudolf bo pa prišel na dopust za 10 dni na 1. julija. Prijatel.fi ju lahko obiščejo na gornjem naslovu.
Guverner Dewey bo nominiran pri prvem glasovanju
Chicago.—Vsa znamenja kažejo, da bo republikanska narodna konvencija nominirala guvernerja Deweya za predsedniškega kandidata pri pr-prvem glasovanju v sredo. Dozdaj ima Dewey že zasiguranih 562 glasov, zagotovljenih pa nadaljnih 159 glasov, torej mnogo več kot jih potrebuje za nominacijo.
Ohijska delegacija še vedno trdi, da bo stala pri guvernerju Brickerju in bo njegovo ime predložila zbornici. Vendar se bodo morda v zadnjem trenutku še premislili, ko bodo videli, da je ves boj za Brickerja brez upa zmage. Morda bo nominacij a Deweya soglasna brez opozicije.
Kar je zdaj glavno vprašanje konvencije, je platforma glede inozemske politike. Izgo-tovljena je že, toda v javnost je še niso dali.
-o-
Nocoj bodo govorile na radiu 3 odlične ženske
Nocoj ob šestih boste slišali na Columbia radijskem sistemu tri odlične ženske govoriti v prilog petega vojnega posojila. Govorile bodo: Mrs. Franklin D. Roosevelt, Mrs. Winston Churchill in Mrs. Henry Morgenthau Jr.
Danes bo vroče!
Vremenski urad nam z veseljem naznanja, da se bomo danes greli. Toplomer bo zlezel na 92 stopinj, kar bo za dve več kot včeraj. O kaki mokroti ni nobenega znaka, če nimamo v mislih gostilen.
CHERBOURG PADEL
Kratke vojne in druge vesti
LONDON — Nemška časnikarska agencija je včerajv poročala, da se je sinoči sestal k tajnemu zasedanju finski parlament.
» * *
WASHINGTON — Mornariški oddelek poroča, da je bil v maju potopljen po sovražni akciji v Sredozemskem morju spremljevalec rušilcev, Fechteler. Izgube na moštvu niso poročane. > tako zapadejo tudi smrtni kazni Normalno ima taka ladja do 150 mož posadke.
Kralj Peter in šubašič sta obiskala italijansko fronto te dni
Washington. — Jugoslovanski premier dr. Ivan šubašič' se je v Italiji pridružil kralju Petru, kakor je naznanjal britski radio in kot daje v javnost ameriški vojni urad za informacije.
Posvetovala sta se, kot trdijo poročila, z zavezniškimi poveljniki glede položaja v Jugoslaviji ter nato pregledovala italijansko fronto kot gosta generala Alexandra, ki poveljuje zavezniški bojni sili v Italiji.
-o-
Pavelič je odposlal nove deiavce v Nemčijo
Washington. — Zagrebški list "Hrvatski narod" poroča z dnem 3. junija, da je hrvaška vlada odposlala v Nemčijo na prisilno delo že tretjo skupino delavcev. To pot so jih nabrali v Bosanski Gradiški, Okučanu, Priedoru, Bihaču in Bosanski Krupi. Zbrali so jih vse v Banja Luki in od tam odpeljali v Nemčijo pod nadzorstvom nekega Mato Man-diča.
Časopis tudi dostavlja, da se bo tej skupini pridružilo še več drugih delavcev iz drugih krajev Hrvaške.
-o--
Portugalska je ustavila izvoz važne rude
Lizbona.—Portugalska vlada je z uradno naredbo ustavila vsak izvoz rude wolfram, katera je potrebna za ojačenje jekla. Večino te rude je dozdaj dobivala Nemčija.
-o-
Vse Žide, ki pribeže v
Romunijo, usmrtijo
Washington. — Romunski pravosodni minister je izdal ukaz, da se mora takoj usmrtiti vse Žide, ki bi pribežali nepo-stavnim potom v Romunijo iz Poljske ali Madžarske. Ravno
Ameriiki vojaki so z bajoneti in ročnimi granatami počistili zadnje ostanke Nemcev po pristanišču.
ANGLEŽI SO PRIČELI Z OFENZIVO NA LEVEM KRILU FRONTE
^rad za vojno produkcijo bo 'Nlii izdelovati najprej tiste ilne potrebščine, ki so naj-potrebne, potem one, ki niso __. __ _ „ zelo potrbene za vsakdanje,pust Stanley Mezic, sin Mrs. ,v|jenje in potem šele one, ka- Frances Kodrich iz 6522 Schae-^h zalbga je še od pred vojne fer Ave. Nj-egov vojaški naivna. Torej tovarne ne bodo slov je: Pvt. Stan Mezic, Ij ®le izdelovati predmetov, ka-j 35534766 Hq. Btry 217 F. A. 0l< jih bodo same hotele, ker bo j gn APO 44, Camp Phillips,

N urad za vojno produkcijo, še Kansas ^no kontrolo nad materialom. I	M m m
Nprej bodo smele ali morale1 Martin J. Stefanic, Gunner's ^lovati električne ledenice, ši-'Mate 2/C, sin Mrs. Jennie Ste-stroje, vacuum čistilce,'fanic iz 18615 Chapman Ave. .Prične peči in lasne zaponke, je prišel domov na dopust za 5 predmetov zdaj najbolj pri- 21 dni m to prvič po treh letih Xikuje.	in pol. Nahajal se je ves čas
PEARL HARBOR — Ameriške čete so že dosegle Garapan, glavno mesto na otoku Saipan, ki je del Marianskega otočja. Od 10. junija, kar so pričeli tukaj Amerikanci z ofenzivo, so uničili Japoncem že 756 letal.
* * *
LONDON — Radio iz Alžira je včeraj poročal, da je Hitler poveril feldmaršalu Goeringu nalogo, da zgradi notranjo obrambno linijo za Berlin. Goering je baje že prišel v Berlin, da bo začel z deli za zadnji obrambni zid proti zaveznikom.
* * *
NEW YORK — Berlnski radio je poročal, da so uvedle nemške oblasti v Copenhagenu, glavnem mestu Danske, policijsko uro od 8 zvečer do 5 zjutraj. Ta čas ne sme biti na mestnih ulicah
absolutno nobenega prometa.
* * *
RIM — Ameriški avijatičarji so odpeljali iz Italije 12,650
ranjenih vojakov med 26. majem in 22. junijem .
♦ ♦ *
ALASKA — Na otoku Chuginadak, kjer je ameriška garni-zija, že od 10. junija bluje ognjenik Cleveland. Ognjenik je metal prvi dan iz sebe skale, velike kot kak avto, poročajo vojaki.
Ameriška garnizija je zapustila otok.
* # *
RIM — Feldmaršal Jan Kristian Smuts, predsednik Unije Južne Afrike, se nahaja v Italiji, kjer pregleduje razne sektorje fronte.
*	1*	*
LONDON — Maršal Stalin je včeraj sprejel v avdijenci Eric Johnstona, predsednika Ameriške trgovske zbornice. Navzoč
je bil tudi komisar za zunanje zadeve, Molotov.	•
*	* *
NEW YORK — Mesto New York je kupilo iz svoje blagajne za $50,000,000 vojnih bondov za 5. vojno posojilo. Mesto ima dozdaj $210,000,000 v vojnih bondih.
Zavezniški gl. stan, 27. junija. — Cherbourg je padel! Tako naznanja zavezniški glavni stan danes zjutraj. Mesto so ameriške čete končno počistile nacijev, ki so se do zadnjega upirali od hiše do hiše, od ulice do ulice.
Vest o zavzetju Cherbourga je bila oddana ob 7:16 danes zjutraj, kar je 1:16 zjutraj clevelandski čas.
Ameriška pehota je morala z ročnimi granatami in bajoneti jemati skoro vsako hišo posebej, kjer so bili zabarika-dirani Nemci. V zadnjem trenutku so padali v mesto topovski izstrelki tudi od nemških baterij, ki so se bile vgnezdile na višinah, zapadno od pristanišča.
Z nekaj višin zapadno od mesta bo treba še pregnati na-cije, ki se tam trdovratno drže. Toda pristanišče samo z vsemi pomoli in napravami je pa že v rokah ameriških čet.
Tako imajo zdaj zavezniki po 21 dneh boja v rokah največji plen, za katerega jim je šlo v prvi vrsti. Teh 21 dni ofenzive je stalo Nemce do 100,000 mož, ubitih, ranjenih in zajetih.
Okupacija pristanišča Cherbourga je sila važna, ker bodo zavezniške ladje tukaj lahko vozile potrebščine in od pristanišča v notranjost po železnicah. Ameriške ladje bodo zdaj lahko direktno vozile potrebščine in vojaštvo v Cherbourg, dočim so morale dozdaj voziti najprej do Anglije in od tam do francoskega obrežja, kjer je bilo treba vsak predmet preložiti na male ladje in na teh peljati bližje obrežja.
Istočasno je pa ukazal general Montgomery na levem krilu normandijske fronte odpreti na sovražno linijo vse topovske baterije. Montgomery je postavil po en top na vsa-
vsi, ki bi pomagali Židom priti čez mejo. Vest je prinesel časo-
psi Ostexpress, ki izhaja v Ber-j"kih*osem ja/dov in Vsi ti so odprli danes ogenj ter n\etali krogle na sovražne postojanke neprestano dve uri in pol. Preko teh baterij so pa žvižgale
linu
MARINI SO IZNAŠLI NOV PRALNIK	|
Ameriški marini na Maršal-skem otočju so iznašli nove vrste pralni stroj. Ker pravih perilni-kov ni, navežejo umazano perilo na debel kamen v morju pri obrežju. Valovi, ki neprestano pljuskajo ob obrežje, opravijo za marine vso žehto.
STRELA JE UDARILA NA ISTI KRAJ
Ligonier, Pa. — Farmar Clark ne verjame reku, da strela nik dar ne udari dvakrat na isto mesto. Strela je namreč udarila v njegov hlev in sicer prav tam, kjer je udarila pred 13 leti, kjer je tudi takrat stal hlev.
K molitvi
članstvo društev Sv. Imena,
težke krogle iz zavezniških bojnih ladij ob obrežju.
Angleži imajo še eno miljo do glavne ceste preko Normandije, ki vodi južnozapadno iz mesta Caen.
Zavezniki so dobili dozdaj v roke nad 20,000 nemških vojakov.
Za pomoč domovini
Za župnijsko pomožno akcijo so prispevali sledeči: Frank Jamnik iz 793 E. 154. St. je daroval $5; po $1 sta darovala: John Smercek iz Willard, Wis. in neimenovana iz Newburgha.
Amerikanci so včeraj napadli Dunaj in pa Budimpešto
London, 26. jun. — Ameriška zračna armada se je dvignila z italijanskih baz in napadla šest o 1 j n i h refinerij ter eno tvornico letal pri Dunaju. Druge formacije so pa napadle razne tarče pri Budimpešti.
Berlinski radio je poročal, da je napadlo ameriške zračne škadrone mnogo nemških bojnih letal in da so bili veliki zračni boji nad Dunajem in vzhodno od Dunaja.
Nad zapadno Evropo je bilo pa slabo vreme in zavezniška zračna armada je ostala na tleh.
--o-
Iz raznih naselbin
Struthers, O. — V sanatoriju Kenfil je po desetmesečni bolezni umrl Louis Pogačnik, star 19 let. Zapušča starše, štiri brate (tri pri vojakih) in dve sestri. — V mestni bolnišnici se zdravita Joseph Carr in Frances Kotleša. Slednja je dobro prestala operacijo na žolčnih kamnih.
Red Lodge, Mont. — Dne 31. maja se je smrtno ponesrečil pri delu v premogovniku Roman Iskra, star 56 let, doma iz Mrko-pola na Hrvaškem. Zapušča ženo, štiri sinove in šest hčera. Dva sinova in ena hči, ki služijo v armadi, so se udeležili pogreba svojega čoeta. — Po dolgi bolezni je umrl Frank Ilenigman, star 74 let in doma iz Koritnic pri Ribnici. Bival je v Beaver-creeku. Zapušča ženo in tri sinove. Dva sta pri vojakih in eden se nahaja nekje v Angliji.
-o-
Pozdravi iz Colorado
Lovrence Bandi pošilja prijateljem in znancem pozdrave iz gorate Cplorade, kjer se je povzpel tudi na visoki Pikes Peak, odkoder je krasen razgled na stotine milj naokrog.
Najlepša hvala vsem skupaj v sv. Lovrenca in sv. Alojzija naj j imenu sirotne domovine, pride nocoj ob sedmih k molitvi' " Prva obletnica v cerkev sv. Lovrenca za pokoj- V sredo ob osmih bo darovana
nega Antona Gliha. Jutri ob devetih naj se pa udeleži pogrebne maše vsak, kdor le more.
Na počitnice je prišla
Miss Mary Sterle, hčerka Mr. in Mrs. Sterle iz 1323 Russell Rd. je prišla iz Chicage domov na počitnice za 14 dni.
v cerkvi sv. Vida maša za pokoj nega Frank Suhadolnika Sr. v spomin prve obletnice njegove smrti.
Sedmina
! Pošljite vojakom lepe
j slovenske razglednice
\	za spomin
1
Dobite jih v našem uradu in sicer 30 pisem s kuvertami in 12 razglednic, vse za samo $1.00. Fantje bodo gotovo veseli, če jim boste voščili praznike v pismu ali na razglednici, na katerih je naslikana slovenska narodna no-
V sredo ob sedmih bo darova- ša in lepe cvetke, iia v cerkvi sv. Vida maša za po- Pisma in razglednice je zalo-kojnega Joe Richard Dularja Jr.| žila Slovenska ženska zveza.
V sredo večer na predstavo v SND!
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 27, 1944
k
"AMERIŠKA DOMOVINA"
SKMIRICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Aye. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio. _Published dally axcept Sundays and Holidays__
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, do pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, Četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, do raznašalcih: Celo leto $6.50, pol leta $3.50.
6etrt leta $2.00
_roaamegn* ttevlika 3 cente____
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.60 d« year. Cleveland, by mall. $7.50 per year U. S. and Canada, $3.50 for 6 monthi. Cleveland, by mall. $4.00 for 6 months V. 8. and Canada $2.00 for 8 montlia. Cleveland by mall $2.26 for S months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 tor 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies S cents
Entered as second-class matter January 6th. 1909. at the Poet Office at
Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.	_
No. 150 Tue., June 27, 1944
Gospodarska moč Slovenije do leta 1940
Kaj mislijo Primorci
"Bazovica" poroča z dnem 12. februarja 1944:
Slovenec iz Italije nam piše: "Useda Slovencev je v mnogem v rokah nas samih. Z našim obnašanjem jim lahko odpremo vrata v svobodo ali pa tudi ta vrata za njimi zaloputnemo. Nekaj fantov nas je v zadnjem času zapustilo. Pred odhodom so nas ocenili s cenenimi priimki. Bodočnost bo pa gotovo pokazala, kdo je bil koristen in kdo škodljiv. Popolnoma se strinjamo s pisanjem BAZOVICE, da je prva naloga Primorcev — sloga. Če bi mi vsi bili edini in uvrščeni kot primorska vojska v eno izmed zavezniških armad, bi nas bilo veliko število in bi na mirovni konferenci lahko marsikaj povedali in zahtevali. Žal, da naši ljudje svojih lastnih ljudi ne poslušajo tako, kakor bi bilo potrebno. Kljub temu pa nas je skupaj še vedno zelo dosti in komaj čakamo, da pride nekdo po nas in napravi tako, kakor smo zgorej povedali ... Za svobodo in proti nasilju smo se borili 20 let, če pa smo borci za resnično svobodo, mora izginiti med nami vsako nasilje . . . Fašistovska načela: 'Kdor ni z nami, je proti nam,' prepuščajmo samim fašistom. Sedaj uvi-devajo, kam so jih taka načela prignala.
$J«	:)«	t\i
Vendar malo upanja. — Po zadnjih vesteh izgleda, da bo nekaj naših prostovoljcev iz Alžira vendarle prišlo med nas. Od merodajnih strani smo dobili rahlo upanje, da bo celotno vprašanje mogoče le končno rešiti. Zelo je verjetno, da bi pri vseh teh naporih imeli več uspeha, če. . ."
(Stavek je v "Bazovici'' takole pretrgan. Iz egiptovskega pisma, ki nam je razmere pojasnilo, si lahko misel dopolnimo. Bazovica hoče reči" ... če bi Živkovič v sporazumu Z Angleži in na zahtevo Tita — ne bil ustavil nabiranje primorskih prostovoljcev." i
« *
"Listnica uredništva. — Ponovno prosimo naše sotrud-nike, ki nas v zadnjem času zopet zalagajo s polemično-po-litičnimi članki, naj upoštevajo, da je "Bazovica" zgolj informativni bilten. Nova demokracija pa je še tako nežna, da kritike še ne prenaša brez težkih bolečin."
#	«c	*
Dne 27. februarja 1944:
"'Kolikokrat so se trudili nekateri, da bi v "Bazovici" prešteli in pridno registrirali, kolikokrat smo zapisali besedo 'Slovenec' in 'slovenski,' da bi nas s čim temeljitejšimi dokazi odrinili v skrajne separatiste. To so ostanki tiste politike, ki je rodila toliko gorja in ki si je utvarjala, da bi mogli biti Slovenci mnogo boljši Jugoslovani, da bi opustili svoje 'slovensko narečje' in se jezikovno pojugoslovanili ... Ali so se Slovencev spomnili šele takrat, ko bi se jih lahko po-služili kot vaba na trnku za lastne osebne koristi? Tisti maloštevilni, zato pa jako vneti agitatorji, so se vrinili med nas šefe-ob konjukturi, pr^d tem o Slovencih niti slišati niso hoteli. Nekateri izkoreninjeni Slovenci pa so se šele v januarju pričeli zopet učiti slovenščine, da bi se s špekulacijo materinega jezika približali pošteni in lahkoverni slovenski duši. Še pred šestimi meseci so bili ti naši fantje samo navadni 'laški ujetniki' in s silo so se otepali, da bi šli med nje, češ, da ne poznajo jezika in da se to itak ne izplača. Za vse te trditve imamo dokaze. . .
(Gornje leti na nekatere Srbe, ki so agitirali med slovenskimi prostovoljci za vstop v Titovo vojsko).
>!; *
"BAZOVICA" je neodvisen slovenski tednik. Služi samo skupni naši stvari. V politični gneči, ki na žalost vznemirja tudi naše vrste, ostaja BAZOVICA nepristransko in kolikor mogoče pravično glasilo našega naroda, ki je še zmerom pod prusjaškim škornjem. Naša zastava je zaenkrat samo ena, to je zastava svobode in zedinjenja z ostalfmi našimi brati. Gesla primorskih Slovencev so se porodila takrat, ko je bil rojen fašizem in ko so našemu narodu po krivici z verigami zvezali roke-. Do danes imajo ta gesla še polno veljavo. Podpirajte edini svobodni slovenski list v bližini zasužnjene domovine!"
>;< :;<
"Mi ne gledamo ni na Mihajloviča ni na Tita kao ličnosti, nego kao predstavnike jugoslovanskega naroda u raznim periodama. Sve što su oni i njihovi drugovi uradili i rade dobrega, to se ima upisati v korist našeg naroda i Jugoslavije . , . Kako če pak nova i slobodna Jugoslavija biti sutra uredjena, to če odlučiti slobodna volja slobodnog jugo-slovanskog naroda . . ."
(Konec prihodnjič.)
TO IN ONO
Kakor omenja "Bazovica" v gornjih besedah iz svojih izkušenj o nekaterih, ki niso dozdaj poznali Slovencev in so se jim začeli približevati šele zdaj, ko bi jim bilo to v njih lastno osebno korist, takih izkušenj imamo tudi med nami ameriškimi Slovenci. Kdo se zdaj največ žene za "odrešenje" Slovencev? Tisti, ki so se nahajali v Ameriki po 30 in več let, pa niso v vsem tem času mignili niti s prstom za naša društva in jednote, niti za narodne domove, niti za naše kulturne ustanove in ki so v teh letih celo pozabili svoj materin jezik. Vsi jih poznate!
Naslednji gospodarski članek smo ponatisnili iz "Bazovice" št. 104, z dnem 26. marca 1944, ki je edino glasilo primorskih Slovencev, katero izhaja v Kairu in je to edini njih neposredni stik s zavezniško javnostjo in Slovenci v emigraciji. Članek je preveden tudi v angleščino in poslan merodajnim zavezniškim oblastem v študij in oceno, kar je vse pohvale vrddno. članek je zelo zanimiv, zato ga ponatisnemo, ker je morda še marsikateri naš rdjak, ki mu doslej še ni bila poznana gospodarska moč Slovenije.
(Nadaljevanje)
ŽIVILSKA INDUSTRIJA
Slovenska živilska industrija je zelo dobro razvita. Razpolaga z 10 do 15 parnih in nekaj tisoč vodnih mlinov. Precej je tvor-nic za čajno pecivo, za konzerve, kavne primesi, čokolado, sadne sokove, slaščice, likerje, kvas, mineralne vode, pivovarne (letna zmogljivost približno 225,000 hI).
OBLAČILNA INDUSTRIJA
V	oblačilni industriji se je po vojni Slovenija mogočno povzpela na zavidno višino. Tu so zlasti velike tkalnice in predilnice v Tržiču, Kranju škofji Loki, Litiji, Ljubljani, v Podgori pri Gorici, v Šent Pavlu in v Mariboru. Važne so tudi tvornice za predelavanje lanu, konoplje, volne in svile, tvornice trikotaže, kravat, perila, pletenin in konfekcijske tvornice. Tovarne slamnikov v Mengšu in Domžalah imajo primeren sloves.
GRADBENA IN KERAMIČNA INDUSTRIJA
Večjih gradbenih in keramičnih industrijskih podjetij cenimo na slovenskem ozemlju na okrog 160. Med temi je okrog 80 opekarn, cela vrsta apnenic, 8 cementarn s kapaciteto okrog 15,000 vagonov letno. Več tvor-nic in podjetij je tudi za razne keramične potrebščine. Med njimi so 4 steklarne,
V	Sloveniji je velika tobačna tovarna, ki podela letno 30 do 50 tisoč kvintalov tobaka. V njej je zaposlenih 1500 do 2500 delavcev. Nekaj tvornic za kredo, bruse in mlinske kamne, za dežnike, glavnike, igračke, harmonike, športno orodje itd. deluje križem vse Slovenije.
Zaradi boljšega pregleda in vključitve vseh slovenskih dežel v eno samo gospodarsko in politično skupnost je zanimivo ugotoviti, da je leta 1912. obratovalo na vsem slovenskem ozemlju skupno 165 industrijskih podjetij z delniškim kapitalom 190,060,000 zlatih kron.
SLOVENSKO ZADRUŽNI- ' ŠTVO
Odlična organizacija, zlasti visoko razvito zadružništvo sta najjasnejša zunanja znaka visoke kulturne in gospodarske stopnje ter zrelosti slovenskega naroda.
Solvensko zadružništvo ni staro, ustvarjeno je bilo takorekoč v enem samem pokolenju. Kljub temu ne nadkrijuje le zadružništva vsakega drugega jugosol-vanskega naroda, temveč se lahko uspešno kosa tudi z zadružništvom mnogih drugih večjih narodov. Z zadružništvom se je slovenski na r o d gospodarsko osamosvojil, posebno pa solven-ski kmet, ki je bil do konca prete-kelga stoletja še popolnoma odvisen od milosti izkoriščevacev in tujcev. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je zadružništvo danes najsilnejši steber soven-stva.
Glavna dva sistema zadružništva sta razširjena po slovenski zemlji Schulze-Dehtschev sistem in Reiffeisenov. Mnoge zadruge pa so tudi kombinacija obeh sistemov. Od zadnjih let preteklega stoletja dalje je zavzela zadružna ideja pri Slovencih silen razmah, tako so imeli že 1. 1912 skupno 952 slovenskih
zadrug: na Kranjskem 424, štajerskem 254, Koroškem 35, v Trstu in okolici 47, na Goriškem 135 in v Istri 56. To pomeni, da je že tedaj prišla ena zadruga na 1,400 Slovencev (v Nemčiji na 2,650 Nemcev). L. 1910. |sta imela oba sistema 651 hranilnic in posojinic s 165,000 člani, 56 konzumnih društev s 7,000 člani, 274 kmetijskih zadrug s 25,000 člani, 29 obrtnih zadrug s 3,000 članov in več produktivnih zadrug n a j r a z ličnejših panog.
ELEKTRIČNA INDUSTRIJA
Tudi ta industrija je v Sloveniji zelo pomembna, saj je slovensko ozemlje zelo bogato vodnih sil. Vse vodne sile na slovenskem ozemlju znašajo okrog 800 tisoč konjskih sil in so raztresene prav po vseh slovenskih rekah in potokih. Do sedaj je mogoče izrabljenih komaj 200 tisoč konjskih sil. Za popolno industrializacijo slovenskega ozemlja bi bilo treba okrog 500 tisoč konjskih sil. že danes je okrog 50 večjih javnih, zasebnih in zadružnih elektrarn. Največja in najmodernejša je elektrarna na Fali pri Mariboru, ki izkorišča okrog 50 tisoč konjskih sil in preskrbuje z razsvetljavo in pogonom vse ozemlje nfl štajerskem. Vodne centrale na Gorenjskem (Završnica pri Bledu) so povezane z veliko kalorično centralo v Velenju. Julijska Krajina je dobro preskrbljena z električnim tokom ia hidrocenltral na Soči (Podgora in Sv. Lucija).
Vzporedno z električnimi centralami je v lepem razvoju tudi industrija za električne stroje in razne elektrotehnične potrebščine.
ZADRUŽNIŠTVO NA SLOVENSKEM
Slovenija Jul. Kr.
mestna izguba, kajti Reka, tudi če bi bila jugoslovanska, bi Slovencem ne mogla nikdar nadomestiti Trsta. Reška luka je nezadostno izdelana in njena lega izpostavljena vetrovom. Borba vsega slovenskega naroda v tej vojni ima pred očmi vrnitev Trsta Slovencem in vsemu ostalemu severnemu in zahodnemu zaledju. Samo temu zaledju služi tržaška luka.
-—o-
Velikodušen dar
Kred. zadruge ........	435	156
Nabav. prod. konz. ..	. 111	54
Mlekarske ................	. 38	45
Živin, in pašniške ..	. 51	—.
Kmet. strojne ..........	, 27	—
Zadr. električne ......	36	—
	5	9
	29	12
	59	6
	34	15
	4	2
	829	299
BANKARSTVO
Moderno gospodarsko življenje je rodilo tudi celo vrsto bank. Skupno je 11 slovenskih bančnih zavodov. Zanimivo je, da je obstojala na slovenskem ozemlju ena sama slovenska zavarovalnica. Slovensko bankarstvo je pokazalo od svojega razvoja dalje veliko solidnost in preprečilo v mnogih obdobjih gospodarske pretrese, ki se niso izognile slovenskega ozemlja.
PROMETNO OMREŽJE
Prometno omrežje je v Sloveniji še dokaj dobro razvito. S sosednimi deželami veže slovensko ozemlje skupno 13 prog (če izvzamemo Prekmurje in Beneško Slovenijo), in sicer z italijanskimi 3, z nemškimi 4 in z madjarskimi in hrvaškimi 6. Skupna dolžina vseh prog na slovenskem ozemlju znaša približno 1,850 kilometrov. Od teh je 328 kilometrov dvotirnih in 87 kilometrov ozkotirnih. Poleg tega ima slovensko ozemlje kakih 550 kilometrov cest za avtomobilsko uporabo. Ceste so bile na slovenskem ozemlju že od nekdaj v dobrem stanju. Slovenija jih ima okroglo 4,000. Rečna plovba prihaja v poštev le za transport lesa po nekaterih delih Save, Drave, Mure in Savine.
življenjske važnosti za Slovenijo je izhod na mroje. Do leta 1918. je imela Trst, gospodarsko žarišče vsega slovenskega'naroda, saj so mu dajali samo Slovenci nad 1 miljon ton letnega prometa, a tudi ves ostali njegov promet 2,300,000 ton je odhajal preko slovenskega ozemlja. Ko sta potem famozni londonski pakt in pa nesrečna rapallska pogodba oropala Slovence tega naravnega' izhoda na morje in ga odrezala od živega slovenskega telesa, je zadela vse slovensko gospodarsko življenje nenado-
Kakor vsak petek, tako sem se tudi zadnji petek podal v urad Lokalnega odbora št. 2 JPO-SS v SND, kjer po navadi čakam, da kateri izmed naših rojakov pride in odpre svoje čuteče srce ter podari par dolarjev ali več za naše trpine v stari domovini. Vsak penny je dobrodošel in z veseljem sprejet, prav tako tudi dobra priporočila in nasveti, kako naj bi se delovalo za dosego čim večjega uspeha.
Ce pa me ne pride pogledat noben izmed naših rojakov, sem pa bolj žalosten, toda veselja do dela mi to vse eno še ne uzame. Tako je bilo tudi zadnji petek, sam ... pa ne za dolgo, kmalu se oglasi kot po navadi naš splošno znani Janko N. Rogelj, ki je že veliko doprinesel v ta namen in njemu gre veliko zasluge, da smo zadnjih par let zabeležili tako lepe uspehe. Nekako na eno sti'an ga je vleklo, da sem se bil že ustrašil, da ga je mogoče kaj potolklo. Poseže v žep in pravi: "Tu imaš, pa štej!" Vse je kar nekam zago-mazelo po mojem životu, ko sem štel in ko sem končal, mu rečem: "Pet sto dolarjev?!" Tako je, mi pritrdi. In ko mi izroči potrdilno knjižico, pa vidim potrdilo na moža z imenom Peter Lustrik.
Sedaj pa, ko to veselo novico objavljam, mi manjka besed, besed, s katerimi bi se mogel zadostno zahvaliti temu možu, ki je pravi Samarijan modernega časa. To je že druga tako velika vsota, katero sta nam podarila Mr. in Mrs. Peter Lustrik. Obema želim in to v imenu trpečega naroda v stari domovini, naj vama bo sreča mila in naj vaju blagoslov Vsemogočnega spremlja vse clo konca dni vajinega vzornega življenja. Pozdrav,
Joseph Okorn, blagajnik št. 2 JPO-SS -o--
Med in bolezen
Kaj .vse se razvija iz bolezni mojega križa. Moj iskreni prijatelj, John Dolčič iz Girarda mi piše, kako je zasledoval moje poročilo o bolezni in medu. Nahajal se je pa prav istočasno v Le-montu, 111., kamor je šel po obljubi, da se zahvali, da je bil rešen gotove smrti radi nezgode v tovarni, v kateri bi se bil skoro preselil v nebesa, brez da bi vedel za uro in čas. O tem sem že omenil enkrat poprej.
Mr. Dolčič je velik prijatelj lepih ameriških Brezij v Lemftn tu. Prav ima, zelo mu čestitam, naj bo na to ponosen! Pustimo to, naj povem kar se tiče medu in zdravljenja. Mi smo -že večkrat brali o lemontskem medu, katerega mojster je Father John. Ta lemontski med bo zapisan v zgodovino medarske industrije. Gojenec, te tako važne ustanove čebelarstva, Father John, je poklicen strokovnjak v čebelarstvu, v katerem ima mno goletne iskušnje ter obclržuje v tem zvezo z vsem čebelarstvom vseh držav, še ko sem pred več leti. zahsjal v Lemont, nam jje Father John razkazoval inporti-rane živalice, "matice," ki so bile vposlane iz več krajev Evrope, kar je dokaz, da je Father John znan po širnem svatu z voditelji čebelarske industrije in z vsem kar je za to ustanovo najmodernejše za izboljšanje. Res, občudovanja je vredno že opazovati tega umetnika, ki je s čebel-
cami čisto poznan in sprijaznjen. On ima zelo hude in sovražne živalice za druge, če se približajo k panju, toda, on sam pa gre pred panje in se s čebelicami le-Po pogovarja, one mu pa igrajo muziko okrog ušes. Sam nam je povedal, da se ni treba bati če-belnega pika, pravi da je zelo dobra medicina, (sam pri sebi sem si pa mislil, ne maram take medicine). Toda on, ki je vedno pri njih se znjimi prav po domače razume, je pač poklican za vzgojo teh blagih živalic.
Naj navedem par odstavkov iz pisma, ki ga mi je pisal Mr. Dol-čči iz Girarda glede čebelarske ustanove v Lemontu. želeti je, da bi se ljudje povsod seznanili s tem možem, ki je posvetil že toliko let čebelarstvu, ki je pripomoglo lemontski ustanovi veliko gmotne koristi in ljudem prišlo kot dobro zdravilo. Lemontski med je tudi pravi med, za to pišem o njem.
Mr. Dolčič piše: "Ko sem či-tal, kako ste se zdravili z medom, me je vzradostilo radi tega, ker se s tem potrjuje zatrdilo Father Johna, ki sam spričuje da je med najboljše zdravilo v boleznih. To se da tudi razumeti iz tega, ker bučelice zbirajo med s cvetlic in žlahtnih sadežev, ker vsaka rastlina ima svoje posebno zdravilo. Mr. Dolčič pravi: Father John se ukvarja 3 čebelarstvom že 37 let in še sedaj v visoki starosti, ker ima do zlate maše še komaj par let, je še ravnp tako aktiven in navdušen za večjo povzdi-go čebelarske ustanove. V ta na men se bo vršilo zborovanje zastopnikov čebelarstva na hribu v Lemontu, kamor bodo dospeli iz vseh krajev Amerike in Kanade učenjaki, na posvetovanje, kako izboljšati in negovati čebelarstvo za večjo korist ljudem in dr žavam.
Mr. Dolčič pravi:- "Father John je po božji volji poklican čebelar."
Prav rad priznam izjavo Mr Dolčiča, ker sem bil sam že večkrat priča, tega tako podjetnega sotrudnika. Nam pa haj bo, kot Slovencem, v čast, da se dobijc tako blagi ljudje, kateri doprinesejo našemu narodu dobro ime in dokaz, da je bistroumnost in pa žrtvovanje naših ljudi prvo-redno med ostalimi narodi.
Mnogo smo tudi že čitali o profesorju Jagru, ki se je povspe! potom čebelarstva na visoko stopinjo pri vladi in dobil toliko priznanja, ter pripomogel do dobrega imena našega naroda.
Taki možje, bi morali biti poznani med nami in o njih bi se moralo bolj obširno pisati v revijah in časopisih, takim čast! Res mal narod smo, toda, imamo velikane kakorsne so prisiljeni, da jih morajo priznati tu di veliki narodi in države. Le ponosni bodimo, tak narod bo živel!
Hvala Mr. Dolčiču, ki me je spomnil na vse to. Ampak, Mr. Dolčič, nikoli ne smete biti v hiši brez medu, moj križ je bil s tem ozdravljen.
Anton Grdina.
-o--
Nove primorske žrtve za svobodo
Domača fronta
Racijoniranje benzina
Osebni avtomobili v Združenih državah dobivajo sedaj sa* mo 43 percentov benzina, ki s° ga porabili 1941, po najnovej šem poročilu Uprave za benzi11 v vojni, je oznanil Ralph Davies, Deputy Petroleum ministrator.
"Bazovica'' v aprilu t. 1.— 16. aprila 1944 je prusijaška soldatesak pomorila na Opči-nah pri Trstu 605 slovenskih ljudi. Ta strašna vest o novem množenstvenem pokol ju tevtonskih krvolokov je gotovo do dna srca pretresla vso slovensko in jugoslovansko javnost doma in v inozemstvu. Tudi ta zločin prusijaške zveri, ki se ranjena na smrt, poskuša še v zadnjih vzdihljajih maščevati za smrtne poraze na'vzhodnem bojišču, 'ne bo ukrotila slovenske volje po borbi za svobodo. Ogabni prusijaški zločini bodo samo še podžgali slovenske bojevnike k novim podvigom in utrdili odločnost po popolnem iztrebljenju prusi-jaškega barbarskega plemena za vse večne čase. SLAVA SLOVENSKIM JUNAKOM IN MUČENIKOM!
Prebivalci vzhodne Sibirije amurski oblasti uporabljajo za okna ribje kože mesto stekla Kožo neke posebne' ribe vsestransko preparirajo, tako da postane polagoma prozorna k8' kor steklo.
uuniiHtrt*1*
Ce
> verjame'6
al'pa««::
«hiiimi»u j. UJ
Tako si je torej prefrtfra\ ,rjp Leo zamislil propagando, ki lte-bi mu prepentala kučo s ^ lahkoto, kot bi bil blagodejni žek mesto vode pristna PBS ba va, ki bi jo rosil po stenah i'11 bovih. Dobil je v roke naV-Jpra Franceta, ga peljal k "jaslic ^ po dveh tretanjih, mu je 28 govoriti na njegovo dobro b'01 srce:
".France, poslušaj ti ntf®®* ^ "Kaj te ne poslušam, kaJ b0g pa vjedaš, govori, pa je!" Je* Pod
" -» ~ ■ - « ■■ _ nCe »od voril uradni zapisnik iz r.g arn
tovih ust, ki ne trpi
ukazova«1!
odkar je odpravljena tlaka. ( ^
"Le mirno kri, France, ( bo nič hudega, samo nekaj ^ pametnih nasvetov bi ti rad ker sva ravno skupaj. 1 rj , der, natoči še enega France ^
toc kij,
le
ivei Hrt 'lo 'sle las-!lllj fa
lv
<<
leh U
aj!
psa Mi
p #pi
"1
a s "s
"Ako mi imaš kaj važnega P ^ v*dati, ne hiti s pijačo, ker lahko primerilo, da bi te P ^ ^ jutri vprašat, če sva bila . ^ jjg skupaj. Boljše je, da se ^
oddahneš in izgovoriš tisto, se ti je vsedlo na srce." "Orajt, pa bom!
g "r
o
tvj
znano, imam jaz tam na ^ čevi farmi nekako kemp0.
n J ču iiu iieAaKO Aciny p( j
''Če mi nimaš nič druge^'1 ^ . vedati kot to, o čemer čivkaJ
: ten
---v.	-------- r-	rj In ^
vrabiči po vsej Ameriki, 0 otei ov0 je vzel v roke naš Jack, P j ^ sva že opravila," se r a z j1 ^ e, France, naglo spije in h°c mov.
a.
Plžu
"Tok počakaj no, da ti* vem. Bartender, primesi ^ s ^ cetu še enega. Vidiš,	f
ki si tak nepočakne. £ e' naj povem nekaj o kemp1-L ^ vzamem kempe v usta?"
'Ha-ha-ha, ta je Pa . f, gj^
to,
na," hiti France ves	Ki
da jo je tako lepo izpelja1- .1*0 'Na, zdaj si pa prav tisto,, ^ , Po kar sem imel jaz v misl1/1'^ f t pojasnjuje Kushlan. "MoJa ^ pa namreč potrebuje n°vCjsii! 0 ke ali bartfe. Saj ne ^]etI) 1 bogvaruj, da bi jo bili vi P ^ ^ ^ ki ogulili, ko ste bili tal" ^ f
' "" • x.iVj: p n^h r
Kushlan nosi kempo v us1' ,0j, u je morda prav zato tako n-
KRf	. jie
noj. Vreme in čas sta J° \
da11' Vi
;kei d
tei o Ži en

oluščila, zato sem oni sem si jo ogledoval, ^"'^eC pri sd)i: Leo, kempo spentat!"	^c
"Vidiš, Leo," poprime * ^ ^ -"tudi jaz pravim tako "^eirf c ravnost in brez ovinkov	.
kar spentaj jo, kdo, za . ^ ^ pa brani? Kaj nismo v f*e . tri? K Jimu Šepicu st° ;t>o bij. BPS barvo, ki je menda »ajfjlll ^ d ša na svetu, dobi kje k»y foij(e,Je ren in pripraven penze , ^ Debevc ti bo posodil lojtr0^ni mu jo kar vzemi, pa lep° '')0pC
barvanjem. V par sredah P,
dne in v par sobotah, Pa tTgl
tov in ti še delavcev ne
bo
najemati in plačevati." "Lepe so te besede, +
v dno srca so me ganile ^ r z vsem, kar si mi svetova polnoma ne strinjam. v> imaš prav, v nekem Pa eijv^, tender, prinesi Francetu ^ Ki ga, potem ti bom pa pove ^pij ko sem si barvanje moJe zamislil jaz."	.jliC
O načrtu bomo gov0*llu jfli njič, pustimo fanta, miru predihata še en Pa ' sta jih že potrebna, ali n '
M
tf>n
h i ;ilv
fcJu
n ;
Ni
tov?
>d
K >
V
S Si
V'to
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 27, 1944
Žrtev spovedne molčečnosti
Josip Spilman S. J.
klerikalce. "Porabili ga bode-mo!" reče župan sam pri sebi.
Sedaj se čujejo glasovi od hodnika sem in takoj nato je bila videti svetilka. Trenutek nato stoji žandarm že na presledku stopnic in posveti v shrambo. Razločno je bilo videti mrtvaški prt, izpod katerega so molele noge ženske. Poleg prta pa je mirno klečal in molil abbe Montmoulin. Vsi drugi od strahu glasno vzkliknejo in osupnejo. Sedaj ni bilo več mogoče dvomiti, gospa Blanchard je bila žrtev morilca! Kar so videli preje, ko je hipoma ugasnila svetilka, bi bilo na vse zadnje le lehko igra razgrete domišljije, ki je samo slutila, da leži pod črnim prtom mrtvo truplo.
"Dajte meni svetilko," pravi župan žandarmu, ko se je po veliki razburjenosti deloma vrnil mir med družbo. "Oprezno privzdignite malo mrtvaški prt, tako da ne pride nobena stvar iz svojega prostora."
Žandarm torej privzdigne prt toliko visoko, da je bilo videti lica in gorenji del trupla. Višnjevkasti obraz in pa oste-klele oči ranjke oplašijo gledalce.
"Zadavljena je," vzklikne župan.
"Zabodena je," pravi žandarm in pokaže na krvavo obleko in krvavi potok, v katerem je ležala.
• "Ni dvoma, da je mrtva?" vpraša notar.
"Mrzla in trda," odvrne žandarm.
"Poznate svojo gospo sestro?" vpraša župan občinskega pisarja.
"Žal, le predobro! Ali pro-aim pokrite truplo. Pogleda ne morem več prenašati."
"Da, pokrite!" kliče krč-mar, in se obrne v stran. V sanjah jo bodem moral gledati, če bi bil vedel, da nas čaka tu tak strašen prizor, ne bi bil nikoli šel z vami."
"Še trenutek,!" pravi župan žandarmu, ki je zopet 'hotel odeti mrtvo s prtom.
Potem se obrne k župniku, j ki je še vedno klečal poleg mr-j tve ženske in ga vpraša ostro: "Kaj pa vi pravite na ta stra-spe Blanchard, pa nastane j šni prigodek, gospod župnik?"
"Jaz molim za umorjeno in za morilca."
"Hm —, in kdo je pač morilec?"
"Jaz ne vem. Pač ne boste mene —?"
"Nikakega mnenja še nisem izrazil. Toda sum, ki se mora vsiliti, tudi vam ni prizanesel, kot se pozna iz vašega odgovora. Vsekako se boste morali odgovarjati pred preiskovalnim sodnikom. Moja dolžnost je, da takoj sporočim na policijo v Aix. Gospod župnik,
oda župan je bil že prijel za ;!jučavnico in pahne vrata, da ^ mahoma odpro. Bleda luč lfetilke za trenutek obsveti z Mrtvaškim prtom pokrito tru-'io; ali precej nato ugasne luč 'sled močnega prepiha, ki je 'astal skozi odprto, za okno !'užečo špranjo in otvorjena frata. Groza obide gospode ®> vsi osuplo vskliknejo.
Kaj je bilo to, kar je na j^h ležalo?" vpraša župan, ki 11 je prvi malo zbral pogum. Mrtvaški prt in nekaj spo-
zakliče notar. "V tem vragovem samosta-l straši," zagotovi obpiqiski ''sar ves v mrtvaškem znoju, ili bi morali ob kakem bolj j Spravnem času začenjati
0	'''eiskavo; meni se zdi, da je 'i 1 a ura ravno dvanajst, ko
,r. ^o šli po teh stopnicah gori."
"Kaj pa pravite vi, gospod a^Pnik? Ali niste nič videli?" Pfaša župan.
"Da, da," še precej mirno ic< ^govori župnik. "Bojim se, sem videl, kar mi iščemo." "Sveta nebesa, in mi stoji-tu v temi pri truplu moje oge sestre!" toži pisar. "Go-e ^d notar, poj diva po žan-'fma, ki ima svetilko. Za vse 1 svetu, spremite me; tu umi-d strahu in po hodniku :1 ( grem sam v ti strašni noči." "Da pojdite in prinesite sve-ko!" pravi župan. "Spodaj l"1' vratih v hodnik bo slišal pt Udarni vaš klic." i® Abbe Montmoulin je med is< % stopil v temno shrambo, v n« atero je padalo par žarkov iz ir£ ''žnje svete luči pred svetim ka ešnjim telesom. V tihi mo-poklekne pred mrtvaški
1	j H,
k ga je že malo razločil, >ev So se oči polagoma private teme. Molil je za ilesrec-P^0 ran j ko kot je bil že celi ve-> \6r in v tihi molitvi čutil, da se rJ 'U vrača prejšnja moč v nje-tef ov0 zmučeno dušo, dasi je z i d sakim trenutkom jasneje vi-el kaka preskušnja ga še ča-
l'( Župan, ki je bil obstal spo-na presledku stopnic, je 15 5(*aj spoznal, da to ni bil slu-ampak da ima opraviti z 31 e'ikim zločinom, če je res mrtvaškim prtom truplo
br'o!___
Si "ahoma
v irašanje, si misli žu-kdo da jo je pokril. lS Kako je sploh mogel župnik h tro spoznati, kaj da le-:'.Pod prtom? Zakaj je bil tu-a ' tako osuplo pogledal na C®J rata shrambe? Zakaj se je 5 ^o čudno vedel, ko je vsto-' ''1 v njegovo sobo župan s etn ^emstvom? Zakaj je govo-^ " o hišni preiskavi? Ko ga i 6 župan vprašal, če se je cer-' lvenik vrnil? Ali ne kaže vse ^ da je vedel za zločin? Ali l'e'6 morebiti na vse zadnje žup-
Očetova krivda
Povest. Spisal F.
(Nadaljevanje)
Nekdaj se mu sanja, da ga tirajo na morišče. Bil je krasen poleten večer, jasno in čisto je bilo nebo in nebroj zvezdic je lesketalo na nebesnem
oboku, ko ga privede šest vojakov z nasajeinim^ bajoneti, lej culo njegovih prošenj, te
'O Bog, o Bog," zaječi in nebo nas je čulo
plane s postelje, hoče bežati, butne ob steno in se prebudi iz strašnih sanj. In ravno te sanje so se mu z neizbrisno močjo utisnile v dušo; hodeč jih je presanjal vsaki večer zopet in zopet. Duhovnik, ki je skrbel za dušni blagor jetnikov, ga je nagovarjal k molitvi. Res, molil je, a nebo ni vse-
dva spredaj, dva zadaj, eden na desni, drugi na levi strani, iz jetnišnice pod milo nebo. In to nebo se mu zdi nocoj lepo kot še nikoli. Oko noče od teh bajnih, čarobnih zvezd, te srebrno čiste lune, katerih nikoli več gledal ne bode. Kam grem? V temo, v večno temo brez solnca, brez zvezd, brez luči! Ustavi se in prosi vojake, naj ga puste nazaj v celico, da bode le še kdaj smel gledati to lepo božje nebo, in naj je zaprt tudi do zadnjega diha. Nemo ga potisnejo vojaki naprej in šibečih nog tava dalje, navkreber, na grad. Kdo mu govori nekaj o Bogu, o Nje-
lesno in duševno je hiral, in za gotovo se je zdelo, da šta-jerc ne prestane prisojenih dvajset let, ampak da bode moral prej dajati odgovor večnemu Sodniku . . .
Narodi so se veselili. Bilo je na predvečer 2. decembra 1888. leta. Po mestih in trgih in vaseh in selih zažari nebroj svetilk, luči in lčič. Gore in hribi in griči vzplamte v sto in sto kresovih po vsej širni Avstriji. In po razsvitljenih mestnih ulicah in vaških potih se vijo dolge trume ljudstva raz-nojezičnih narodov in vsi ti, tisoči in milijoni vzklikajo, da
govi ljubezni, o odpuščanju in; odmeva od Krkonošev do Bal-kesanju? Njemu da bi mogel! kana in od Karpatov do vne-
odpustiti? Nikdar! Mogočna, zgoraj zaokrožena vrata za-škripljejo, in na sredi dvorišča se mu reže nasproti trije kol-ci, dva navpik, eden počez. Bakl,je sevajo in obsevajo resne može, ki stoje naokrog ve-šal kot mramornati kipi. Od vojakov f*a odvede tuj, čudno opravljen mož, ali eden, ali dva ali več, tega ne ve, in ga vodi tja pred te resne može. Eden izmed njih mu govori nekaj o pravici, ki tirja zadoščenja, duhovnik mu zopet pravi o usmiljenju božjem, a on kleči in prosi te resne može le za eno leto, za ,en mesec, vsaj za en dan življenja. Zastonj! Tirajo ga pod one strašne kolce in zave se zopet. — Kje? Grozna tema ga obdaja, od neizmerne dalje se blišči nekaj in hiti proti njemu bliskovo in še nekaj in še in še,!
bosegajočih švicarskih gor: "Bog ohrani, Bog obvari!"
Naslednje jutro pa hiti milijone srčnih molitev gori pred prestol Najvišjega, tisoče in tisoče kadilnic puhti zahvalo izpred žrtvenikov Njemu, ki je ohranil srečnim narodom po štiridesetletnem vladanju ljubljenega, milega, modrega vladarja. Usmiljena in radodarna roka presvitlega cesarja, ki je t vselej in povsod razsipala narodom knežje darove, ki je lajšala bedo in gorje ponesreč-nim in obteženim, ta knežja roka je delila ta dan v znak zahvale Vsemogočnemu brez Števila darov in milosti po vsej obsežni Avstriji. In tem srč-neje in živeje so plamtele naše želje in prošnje kvišku: "Še dolgo vrsto let, Gospod, in še 'n še!"
Smo li prosili zastonj? Ne,
CAN DO!
'l

se sam
111 J[aft vendar ni mogel misliti: " Hovnik, ki je bil do sedaj na eornadeževanem glasu — on krilec? Toda nemogoče bi to
Ne, tega žu- sledili nam boste v svojo sobo.
* . zadnje vendar ne bilo! Ab-1 Montmoulin je bil, kot je b°1 '"a splošno znana stvar, ubog $ je imel tudi uboge sorodni-y.f lahko bi ga bila zapeljala
£ Nik
e'11 trt oPc
šf ,rel
ce1
e P1
efl1
S

a svota denarja do padca ] na koga naj pa na vse zad-pade sum, če ne nanj, ki je vendar edin v celem poslo-o času, ko se je moral zlo-111 zvršiti? — Te misli so se Hle županu po glavi, ko je j^al na vrnitev svojih sprem-,)6Valcev. Prišel je do zaklju-da se je župnik naredil saj zelo sumljivega in da je >,foka dovolj ga postaviti ^d preiskovalnega sodnika.
Žandarm, truplo pazno pokrite, da se ne bo nič premaknilo iz svojega ležišča. Gospodje lahko spričajo, da nismo, nič premaknili? Dobro žandarm, ostanite tu in čujte pri
"We've got to have all the fats and oils we can get—and more," says the War Food Administration of the Department of Agriculture, and American women respond. Here, Mrs. Charles E. Zimmerman, of Nutley, N. J., turns a can of used fat over to meat dealer Richard Hendriks, while Lloyd Wean, fat collector, stands ready to speed it on Its way to war and essential civilian industries. This makes the 2,000,000th pound of used cooking fat that Swift & Co., have collected In that communitv.
Tudi v temne ječe je zasijal žarek cesarske milosti in odpiral težka vrata njenim nesrečnim prebivalcem. Čez štirinajst dni po tem slovesnem narodnem prazniku pokličejo nekaj jetnikov v vodjevo pisarno; tudi štajerc je med njimi. V popolni; uradni opravi j|i'h sprejme vodja in jih nagovori s slovesnim glasom:
"Z najvišjega prestola se je ozrlo oko našega pjresvitlega cesarja in gospoda na vas. Odpuščena vam je nadaljna kazen in v imenu Njega Veličanstva vam javim, da ste prosti. Vi vsi ste se vedli v času zapora pošteno, zato upam, da vas bode prestana kazen varovala novih prestopkov. Skažite se vredne najvišje milosti!"
Isto popoldne že je korakalo po mestu šest čedno-opravljenih mož, katerim bi nihče ne bil sodil da so se zaprla za njimi ravnokar vrata ječe. išče. Razkropili so se semint-.ja, vsak s svojimi mislimi. Pri odhodu je dobil štajerc izplačanih stoštiriindvajset goldinarjev, katere je bil zaslužil v ječi. Kam pa sedaj?
Popoldanji vlak je odšel, z večernim odpeljati se mu ne kaže, ker ima od zadnje želez-nične postaje poldrugo uro hoda do doma. Da bi pa hodil domu po noči, po noči mimo francoske bukve, — ne! "Odpeljem se jutri zjutraj in ob enajstih sem že doma. Kako je neki tam? Dolgo nisem do-bli pisma, zadnjič tedaj, ko mi je Mlinar pisal, da je dal otrok*^ služit nekam na Koroško; kako se jima godi in kakšna sta ?
(Dalje prihodnjič)
-_o-
Iz zgodovine poletnega časa
Ideja poletnega časa je vzklila že v glavi Benjamin Franklina, ki je pet let pred francosko revolucijo predlagal, naj bi začeli dan eno uro prej. Ob tej priliki je izračunal, da bi samo mesto Pariz s tem ukrepom prištedilo vsako poletje 100 milijonov frankov za razsvetljavo. Uspeh njegovega predloga je bil ta, da so se mu smejali. Šele leta 1892. so v Južni Afriki poleti pomaknili uro za 16 in leta 1903. pa za nadaljnih 30 minut naprej.
Mesto Cincinnati je leta 1909. tvegalo preskok cele ure. V Nemčiji je neki profesor Engel izdal takrat brošuro, v kateri se je zavzemal za uvedbo poletnega časa. Leta 1915. je predložilo nemškemu državnemu zboru 120 vodilnih politikov, gospodarstvenikov in pisateljev takšno zahtevo, naslednje leto se je zavzel zanjo spet neki opekar-nar. Imel je uspeh, čeprav je neki bavarski poslanec ugovarjal, da se krave zavoljo uvedbe časa vendarle ne bodo dale mol-sti eno uro prej. Dne 1. maja 1916. so poletni čas uvedli v Nemčiji in Avstrjii, kmalu potem so jima sledile tudi an-tantne države, ki so poletni čas obdržale tudi v povojnih letih. --o-
Rudnik soli - nahajališče v petroleja
Dragoceno zemeljsko olje, .proizvod, ki obvladuje danes ves svet, je eden najmlajših zemeljskih zakladov, ki se je človeštvo najpozneje seznanilo z njimi ter jih začelo izkoriščati. Sicer vemo iz zgodovine, da so ga tu in tam vporabljali že v starem veku in o severnoameriških Indijancih pravijo, da so ga poznali že, v pradavnih časih, toda industrialno izkoriščanje petroleja šteje komaj 1-05 let.
Spomladi leta 1839. si je neki Samuel Kier v Pensilvaniji pridobil koncesijo za izkoriščanje nekega rudnika soli. V rovih, ki jih je dal tam izkopati, je odkril mastno, lahko gorljivo tekočino. Ne da bi radi tega zanemaril svojo sol, je dal tekočino polniti v steklenice in jih je potem prodajal kot novovrstno in praktično svetilo.
Neki Drake iz New Yorka, ki se je mudil mimogrede v Pensilvaniji, je kupil takšno steklenico in tekočina ga je navdušila. Razumel je, da bi bilo z njo mogoče delati velikopotezne kupčije. Pridobil si je koncesijo in pričel v avgustu istega leta z vrtalnimi deli. Pozimi leta 1839-40, torej pred 105 leti, so napeljali prvi sistematično pridobljeni petrolej v pripravljene tanke. Iz teh primitivnih pensilvanskih vrtalnih stolpov in petrolejskih tankov se je razvila današnja mogočna petrolejska industrija. -o-
Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke.
MALI OGLASI
Stanovanje se odda
Odda se stanovanje 4 sobe., zgorej, furnez in vse lepo urejeno. Nahaja se na 436 E. 158. St. Vprašajte na 18900 Chicasaw Ave. ali pokličite do 2 popoldne KE 3135.	(152)
Lepa hiša v Collinwoodu
Za 2 družini, 4 in 4 sobe, parna gorkota, dvojna garaža, lep lot, blizu Grovewood. Za nadalj-ne informacije se zglasite pri
J. Knific
740 E. 185. St. nasproti Muskoka IV 7540 ali KE 0288
(151)

10* SAVKD
NOW OR 106% TAKEN BYTHI AXIS LATIN
IttYWARBOMM
DELO DOBIJO
Moške in ženske splošna tovarniška
Meh
m potrebuje z«
M
fjimr.
6 dni y tedna 48 ur dela na tedejfi
Plača za ZACBTSK
Moški 77^c na uro
Ženske 62^c na uro
:
Stanovanje iščejo
Radi bi stanovanje 7 do 8 sob, najraje hišo samo zase, po zmerni najemnini. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče ENdicott 6377.	(152)
Peč naprodaj
Proda se peč na petrolej, na 3 rinke; nova je stala $65,.zdaj se proda za $12. Vprašajte po uri na 23050 Ivan Ave., Euclid, Ohio.	(150)
truplu.
lospod krčmar, vi
»It,
°raj ga je misel vzradostila;
Jti tu je njegova politična ^nka konečno vendar našla
Vn
Hndal, po katerem so naši
anci stikali malo preje pri ^Picah vina, tu imajo strahoto orožje zoper sovražene
boste pa gotovo storili malo uslugo in oddali na pošto službeni telegram, ki vam ga takoj napišem. Oddati ga morate takoj."
Žandarm pripomni, da bi sicer lahko njega drugje upora bili in župan se vjema v njegovim nasvetom. Zaklenili so torej vrata, župan vzame ključ seboj in vsi gredo molče po vijugastih stopnicah skozi molit-venico in po hodniku dalje v župnikovo sobo. Ko abbe Montmoulin prestopi v molit-venico, bolestno pogleda na cerkveni kor. Slutil je, da ga sem ne bode več; ali potolažila ga je misel na prjčujočnost Jezusa Kristusa v tabernake-ljnu in dala mu je ftove moči v ti strašni uri.
Rodney Adams Heating Service
Dajte si osnažiti svoj furnez zdaj. Mi popravljamo in zace-mentiramo furneze. Imamo dele za 'vseh vrst furneze.
Inštaliramo tudi nove furneze ter inštaliramo pihalnike (blowers). Inštaliramo termostate na furneae za premog ali plin.
Ekspertna postrežba na vseh vrst opreme.
KE 5461
21601 Wesport Ave. (June 20,21,22,26,27,28)
Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo.
Zglasite s« ni ^^
Employment Office
1256 W. 74. St.
National Carbon Co., inc.
______(X)
Oskrbnice
Poln čas
5:30 zvečer do 1:40 zjutraj
Šest noči na teden
V mestu
750 Huron Rd. ali
700 Prospect Ave.
Plača $31.20 na teden
Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite.
Zahteva se dokaz o
državljanstvu
Urad za najemanje odprt:
8 zjutraj do 5 zvečer dnevno
razen v nedeljo
THE OHIO BELL TELEPHONE C0.
700 Prospect, soba 901
LATHE OPERATORJI in učenci INŠPEKTORJI Plača od kosa 52 ur na teden MAŠINSKI OPERATORJI
in učenci PREVAŽALCI S TRUKI Plača od kosa in visoka plača od ure
Ohio Piston (o.
5340 Hamilton Ave.
(153)
4 ženske potrebujemo
Na ta način dobivajo parašutarji, ki so se spustili na zemljo za sovražnikovim hrbtom, vso potrebno hrano. Kot nam kaže slika, vojaki vso hrano, ki je v obiliki D in K racij dobro zavijejo in potem vse zlože v posebne tanke, ki jih potem iz bombnikov spuste na zemljo četam na sovražnikovem ozemlju.
Ledenica naprodaj
Proda se ledenica, v katero se lahko dene 50 funtov ledu. Vprašajte na 1193 E. 61. St. (150)
Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo.
FRANK MARZL1KAR 16131 St. Ctair Ave.
(Tues. x)
Hiša naprodaj
6 sob, 3 spalnice, na 18851 Renwood Ave. v Euclidu, bli-'zu 185. ceste. (Jun. 24,27,29)
} za lahko delo in inšpekcijo v livarni 1 za učenje, varjenja Dnevnp delo 6 dni na teden Dobra plača od ure Zglasite se v
West Steel Casting Co.
805 E. 70. iSt. blizu St. Clair Ave.
(152)
Pomagači pri kladivih
Flat Die Plača od ure The Machinery Forging Co.
5450 Hamilton Ave.
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 27, 1944
TRPLJENJE MLADE MATERE
ROMAN
"Hm, no, no, tukaj se nahaja neka deklica," pripomni Jefferson na to, "pustiti hočem deklico sem pripeljati, da jo bodete videli, ali je vaša prava hčerka ali ne. Hm — kako se imenuje vaša hčerka ka?"
"Elizabeta Mylord, Elizabeta Robin," odgovori starka, medtem pa Jim šobo zapusti.
"In kako stara je vaša hčerka?"
"Devetnajst let' proč Mylord, kmalu bode dvajset. A'h, ona je bila grozno lepa, mlada in lepe vitke rasti kot jelka, in njene krasne lase so bile čisto zlate.! Jaz sem bila ponosna na mojega ljubljenega otroka Mylord, all sedaj sem postala nesrečna in zapuščena!"
Zunaj se slišijo bližajoči koraki.
Vrata so se odprla. Črni Jim pusti Elizabeto vstopiti v sobo.
Stara babura Mab Robin se o",re naokoli. V tem trenutku pa tleskne z zamazanimi rokami skupaj.
"Ona jej Moja hčerka Elizabeta je!" kriči ona, "o, moj bog Elizabeta!"
Mirovni sodnik Jefferson gleda mirno ta prizor, kateri se je odigraval pred njegovimi očmi.
Elizabeta obstoji kot prikovana v verige in gleda začudena staro baburo Mab Robin, katera se ji približa s posilni-mi solzami v očeh.
"Vi se motite, dobra gospa," reče ona, "jaz vas ne poznam! Jaz va^ vidim danes prvikrat v svojemu življenju!"
"Ti me ne poznaš? Ti me nečeš poznati?" vpije starka, "o, moj bog, kaj se je zgodilo z mojim prej tako dobrim otrokom! Sramota in zaničevanje tebi, da ti tvoje lastne matere, katere te ,je iz plenic vzgojila, zatajiti hočeš! O, ta bolečina! Oh, ta me spravi v prerani hladni grob!"
"Natančno pogledajte me," obrne sedaj Elizabeta proti nji, katera pa krčevito roki vije, "jaz nisem vaša hčer! Jaz sem hčer John Grahama,!, Moji stariši so že mrtvi. Vas pa nisem še nikoli videla!"
"Ste slišali Mylord? Vsmi-lite se me, ste slišali?" se obrne stara Mab Robin proti mirovnemu sodniku Jeffersonu, "jaz ljubim še vedno mojega izgubljenega otroka!"
"Vi pripoznate torej, da je ta tukaj navzoča oseba vaša hčerka Elizabeta?" vpraša Jefferson mirovni sodnik.
"Ona je Mylord! jaz vam rečem ona je!" se dere zvita starka.
"In kaj porečete vi k temu?" vpraša sedaj mirovni sodnik Elizabeto. "Hočete! še vedno pri ti trditvi ostati, da ste Elizabeta Graham? Vidite to staro ženico stokati,! Pojdite skupaj! Poljubite se in pri-poznajte resnico!"
"Nikoli zaupije Elizabeta!" "Jaz ne poznam te stare gospe," reče Elizabeta resno, toda mirno, jaz nisem nikdar bila in nikdar ne bodem njena hčer!"
"Oh ta otrok! se pritožuje vdova Robin. "Jaz že vem zakaj me zatajuje Mylord, ona ne mara iti z menoj!"
"Jaz vam jo tudi kar v tem trenutku ne morem oddati, naj prvo mora cela preiskava priti do konca," reče mirovni sodnik popolnoma mirno, "ona mora za sedaj še tukaj ostati. Mogoče se bode kaj premislila, ko bode zopet sama v svoji celici, mogoče pa je tudi,
i?
da bode odprto povedala, da nas hoče vse za nos voditi."
"Ne računajte na drugo izpoved Mr. Jefferson.!" odgovori Elizabeta resno in odloč-Kajti jaz nisem dotična,
no.
za katero me drži ta stara revna gospa, jaz sem Elizabeta Wilson, ko se Sir Edward nazaj povrne, me bode takoj iz-poznal, da sem njegova prava žena!"
"Kaj govori ona? da je Elizabeta Wilson? Tistega boga-tinca Wilsona žena?" zavpije vsa raz sebe stara Mab Robin. "Bodi nebu potoženo, take misli ima vedno! Ona ima vedno samo take lahkoživne misli v svoji glavi! Bilo ji je vse prerevno in prezamazano pri meni, radi tega mi je utekla."
"Vi ste povedali vaše mnenje, vse drugo bodete slišali, vdova Robin, in zamorete zopet oditi nazaj na Mount City —," reče mirovni sodnik Jefferson z mirnim glasom.
"In Elizabeta?" vpraša starka radovedno.
"Ona ostane še nadalje tukaj. Vi bodete sami previde-li, da nepravilno govorjenje in krivo odgovarjanje, ne sme •brez kazni ostati," pripovedu je mirovnik sodnik.
"Oh, moram zopet sama na Mount City nazaj? kako je hudo če pomislim,!"
"Jaz vas bodem že po končani obravnavi polqicatji, pustil, da bodete vašo hčerko v oskrbo sprejeli."
Starka prične jamrati in tar nati.
Jefferson-je namignil Jimu, j naj zopet odvede Elizabeto v njene prostore nazaj, da tam pričaka nadaljnega povelja.
Elizabeta se je rade volje uklonila. Zapustila je Z| Ji-mom uradno sobo mirovnega sodnika Jeffersona.
Nato odpusti tudi staro vdo vo Robin, da zamore svojo pot nastopiti nazaj na Mount City.
Črni Jim pelje Elizabeto v temno celico v ozadju, katere okno je bilo zamreženo z železnimi drogovi tako, da dotična oseba katera je prišla v ta zapor ni mogla misliti na kaki beg.
Medtem je nastal večer in zunanja nočna tmina je povzročila še večjo temo v ti samotni dolgočasni celici.
"Le pojdite noter, Elizabeta Robin," jo opominja Jim, "tukaj vam bode že v glavo prišlo, da bodete priznali resnico.
Elizabeta ni nič odgovorila. Vstopila je v temno celico, v kateri se je nahajala napol gnila vreča nekoliko s slamo napolnjena, en stari stol in ena od črvov izjedena miza
Jim zapre vrata prav previdno in se nato odstrani.
Sedaj je bila Elizabeta zo pet sama. Ona je stala v sredini te temne .celice, kakor okamenena. Celi dogodljaj ji še enkrat stopi pred oči. Ta nesreča, katero je doživela, se je z vso silo prikovala v nji. Sa mo ena misel, katera jo nepre stano vposluje, samo ena želja, samo ena zahteva napolj njuje njo —* njen malenček, njen otročiček, nahajal se je v Wilson Castle v oskrbi strašnega Jozuata — Elizabeta 'hoče za vsako ceno zopet dobiti svojega otroka nazaj!
Ali ni sedaj jetnica? Ji ne stoji ena dolga, težka preiskava nasproti? In Edward se še vedno ne povrne nazaj, bil je v San Franciscu. In njen mali ljubček. Tom se nahaja v rokah grozovtieža. —
Elizabeta si zakrije v obup-nosti s tresočimi rokami svoj
bledi in žalostni obraz.	ta.
Takq stoji dolgo časa nepremično tukaj — ona občuti da jo še hudi in grozni boj čaka. —
Nato se vrne skozi zamreženo okno nekoliko blede lunine svitlobe v celico.
Elizabeta stopi k oknu, da trenutno pogleda proti zvezdnatemu nebu navzgor.
Nato opazi ona, da se na njeni desni strani v bližini okna neka mala, globoko v debelo steno vsekana vrata nahajajo in ona se domisli, da jih je že opazila prej ,in da ta vrata vodijo gotovo na kak skrivnosten način do kakega izhoda.
Ta slaba svitloba, katera je skozi okno prihajala ji je pomagala, da je zamogla Elizabeta vse naokoli bolj natančno videti.
Nepričakovano jo prešine misel, napraviti poizkus, če je na kaki način mogoče te vrata odpreti.
Ona stopi v razpoko do vrat. Na vrstih se je nahajal neki stari rijasti rigel. Z vso močjo, kar jo je zamogla dati poizkusi Elizabeta ta rigel od vrat odstraniti.
Po dolgem mučenju, se ji je vendar posrečilo, da je odprla vrata.
Jim je bil prepričan, da so ta vrata v skalnati razpoki vedno dobro zapahnjena in niti na misel mu ni prišlo, da bi se šel prepričati, so li res dobro zapahnjena.
Nepričakovano upanje zašije Elizabeti iz njenih oči.
Ona je ustopila v temni hodnik tega velikega poslopja od mirovnega sodnika, in napravi poizkus dognati, kam se ta hodnik razprostira.
Bilo ni v bližini nobenega človeka videti ne slišati.
Nepotrpežljivo in v bojaz-nosti hiti Elizabeta vedno dalje naprej in doseže ena visoka in široka vrata, katera pa so bila samo prislonjena.
Odpre ji'h pfrevidho in brez vsakega šuma.
Ona je zagledala pr^d seboj veliko dvorišče.
Tudi tukaj ji ne stopi nobe den v napotje.
Hitro odločena hiti na prosto. Ona hiti dalje. Zunaj je bilo precej svitlo, tako so lahko vse naokoli dobro izpozna-li in razločili.
Nato zapazi v visokem plotu, kateri je objemal naokrog celo dvorišče, zopet velika vra-
Elizabeta se napoti k njim. Vrata so bila samo z velikim zapahom zapahnjena. Elizabeta potisne sedaj tudi ta zapah previdno nazaj in vrata so se dala natiho odpreti.
Zunaj je vodila neka ozka cesta mimo.
Elizabeta globoko vzdahne in stopi skozi odprta vrata na neobljudeno ofcko cesto.
Bila jej prosta, popolnoma prosta! Sedaj je zamogla zopet svoji koperneči želji slediti nemoteno dalje!
Wilson City ni bil velik. Elizabeta je poznala natanko ta okraj; radi tega se je ogibala obljudenih ulic, da bi jo kdo ne spoznal in vpotrebljala je samo zapuščene neobljudene 1 ulice, s željo, da bi zamogla kolikor prej Wilson City zapustiti.
Končno zapusti cesto in se obrne na neko široko pot, katera je vodila na Wilson Cast-e.
Hoče li Elizabeta še enkrat poizkusiti, srce starega Noe Wilsona omehčati, očeta Ed-wardovega na svojo roko pridobiti? Se li ne boji Jozuata, kateri je bil v Wilson Castle, pred njenim smrtnim sovražnikom, če bi jo ta zagledal, jo brez vsmiljenja pusti gotovo zopet prijeti?
Neka predrzna odločitev se jo polasti.
Po kratkem času se približuje velikemu, krasnemu poslopju srebrnega kralja.
Velika množina oken, od-spodaj in zgoraj je bila raz-svitljena.
Elizabeta stopi, ko doseže hišo na stopnice, katere so vodile na balkon, kateri je bil teman in popolnoma prazen.
S tega balkona vodile so nekaka steklena vrata v dvorano, katera pa je bila tudi popolnoma temna, in Elizabeta se je smela zanesti, da se v tej večerni uri nobeden v nji ne nahaja.
Steklena vrata niso bila zapahnjena.
Elizabeta prekorači to veliko in krasno dvorano. Njene stopinje ne delajo nobenega ropota po finih preprogah.
Kmalu nato doseže ona vrata, katera so vodila v notranjščino Wilson Castla. Tudi te so bile nezapa'hnjene. Elizabeta jih odpre in vstopi v raz-svitljeni in s preprogami pre-grnjeni hodnik.
Vse naokoli diši po parfumu, bogastvu in razkošju ■ ta pritisk se je vlegel na prsa te uboge revice, katera se je v temu prostoru počutila nesrečna in strašno boječa.
(Dalje prihodnjič.)
V FOR FIVE AND Y FOR VICTORY
D, R, FlUfpatrick—Louh Po»t-DUpgtch
NOVIC	E-	H z vsega sveta
NOVIC	E-	. ki jih potrebujete
NOVIC	E-	. ki jih dobile ie sveže
NOVIC	E-	. popolnoma nepristranske
NOVIC	E-	„ kolikor mogofe originalne
NOVIC	E-	. ki so zanimive
Nemci na umiku v Italiji. — Med tem, ko zavezuj armada napada Nemce v Franciji, pa jih njihovi tovM'lS neprestano pode pred seboj v Italiji, kjer je 10. in 14. neVl' ška armada vsak dan bolj tepena. Zgornji zemljevid kaže, do kje so se Nemci umaknili, kjer si sedaj nam^a' vajo utrditi svojo obrambno linijo ob Arno in Rubic0111 rekah.

vam vsak dan prinaiavhiio AMERIŠKA DOMOVINA
Povejte lo sosedu, ki ie ni narofen nanjo
®
© ®
H ere's the gas range you've been waiting for . . . not an ounce of substitute materials or parts.
Full 40 inches wide • 18 inth oven to hold V^ largest roaster • Mo-Stoop High Broiler that rolls out of the he* zone • 2 big, useable, storage drawers • Giant burner • 4 Si««" burners • F lush-to-Boor; Flush-to-wall.
... and all the ocher convenience features you expect of » truly fine ranse — automatic top lighting, divided top with extra Targe wdrk space, provi-sion for installation of oveq heat control.
These ^Aancf Features!
$14995
GAS RANGES AVAILABLE fOt OSE WITH ANY KINO O* OAJ
Imamo tudi druge vrste peči od
59.95 naprej
Mi vam pomagamo izpolniti prošnjo za novo kuhinjsko P
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6104 St. Clair Avenue
JOHN SUSNIK
Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovi*1®
z J »val
M
0	] oh:
feni;
rc '?ot 5ziti in
>io no rv hh je ko fa,
1	u Ka
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine JamcJ Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacij3 v Ameriki . . . Posluje že 51. leto
Članstvo 39,200 Premoženje $5,500,00°
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 128.43%
nO*'
Če hočeš dobro sebi In svojim dragim, zavaruj se pri najbolJS'-itenl in nadsolventnl podporni organizaciji,
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOXL
fgtl
kjer se lahko zavaruješ sa smrtnine, razne poškodbe, operacij«' V bolezni in onemoglosti.
..Ml
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške In ženske od 16. do 60. otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje.
•le i
d j
«8i Mi, Obe
fJi
V
V !<-b h k
k ki I
K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certifikate dobe od 1250.00 do S5.000.00.
ti*"
K. S. K. JEDNOTA je prava matt vdov In sirot. Ce ie nj«' ali članica te mogočne in bogate katollike podporne organizacij* trudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovanja In za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote. ali pa na:
GLAVNI URAD fl, 351-353 No. Chicago St.	Joliet, W
&0;
f>8 M

555555555555555555555555X5555