SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplaton 15 gld., za pol leta'8 gld., za! rt leia 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40* V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravnlStvo [in ekspedicija J v ..Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štey. V Ljubljani, v soboto 23. februvarija 1895. Letnik XXIII Katoliški ideji - gaz ? Kranjski deželni zbor je že teden dnij razpu-ščen. Marsičesa imamo omenjati o njem in, žal, da ne moremo pri tem izpolnovati pregovora: „De mortuis nil nisi bene". Neka dolgočasna, soparna nejasnost in negotovost je polnila ozračje redutni dvorani in stara utrjena prepričanja, ki jih je imel kak neizkušen opazovalec o kranjskih „strankah", so se mu omajevala dan za dnem. Možje, ki si jih po svojih glasilih do sedaj vedno imel za najstrožje ra-dikalce, so se kazali kot krotki šahovi konjiči na rokah znanega Žveglja in vlade. Črne barve, s katerimi so se mu vedno slikali .klerikalni" poslanci, so tudi izgubljale svojo grozo. Nemei so se približevali .radikalnim" naprednjakom, naprednjaki vladi itd. Pred vsem se je jasno pokazalo, da smo imeli mi prav, ko smo že vlansko leto proti Šukljeju zapisali, da na Kranjskem ni nikacega radikalizma. Tega pojma naši ljudje niso nikdar niti poznali; v novejšem času je pa tudi beseda sama že izgubila svoje milozvočje. Mi nismo krivi! Najznačilnejši dan mej zasedanjem je bil pa dan 16. t. m., ko se je razpravljal deželnozborski proračun. Bivši profasor Suklje je bil središče razpravi. Ob ti priliki je seveda zopet vihtil svoj navadni tomahavk, da bi kakor vedno tudi tedaj pokazal svoje zeleno sovraštvo do katoliškega gibanja. Sploh se je z dvornosvetniško samozavestjo norčeval iz vsega, o čemer je govoril, samo iz sebe ne. Sebe je zahvaljeval za razne stvari, najbolj pa za to, češ, ker je zbližal obe svobodomiselni stranki, nemško in slovensko. In gotovo je temu pomenljivo prikimaval prvak in advokat dr. Ivan Tavčar, ki je uprav ta dan v zbornici zaklical svoje slovenske zavesti vredne besede: .Raje grem z 2 v e g 1 j e m , nego z Mahničem". In za njim so kimali njegovi zvesti oprode, veseli, da jih jemlje sam Suklje v svoja dvornosvetniška usta in mežikali so brez dvojbe na drugo strau, koder so sedeli v Zvegljevi senci zastopniki malega številca liberalno-nemških veleposestnikov. Suklje je brez dvojbe to opazil in zadovoljno se je s tem večjim pogamom spravil nad poslanca Pov-šeta, nedostojno in krivično smešeč njegov izrek, da se ne sramuje svoje vere ; poleg tega se je pa s fino ironijo zaletaval v poslanca Kluna in .hvalil" njegovo konservativnost. In potem, ko je obdelal uboge kapelane, ki skušajo krščausko-socijalne ideje zauesti mej ljudstvo, ko je posekal .Slovenca", parkrat lepil po dr. Žitniku, je završil svoj zadnji samogovor v burki svojega politiškega življenja. Da, burka je bilo zanj to življenje. Ta mož je vodil za nos celih 12 let grofa Hohenvvarta, komur je bil po izpovedbi njegovih vlastnih tovarišev naj-zaupnejši svetovalec. Ta mož je igral v državnem zboru ulogo .konservativca", držeč se z Dipaulijem, Ebeuhochom, Šornom, ravno tistega krščanskega programa z versko šolo, z bojem proti liberalizmu in s krščansko socijalno preosnovo vred. — Domž, pa skorej ni zinil, da bi ne bil pokazal svoje popolnoma liberalne duše. Najrajše je udrihal po tistih, ki so mu bili tovariši in zavezniki na Dunaju in tako se ni mogel niti v zadnji seji premagati, da ne bi na-pal sokonservativcev Povšeta in Kluna. Ta mož nam dokazuje, da takozvana konservativna stranka nikakor ne zasluži imena katoliške in da je v takozvanem Hohenvvartovem klubu mnogo, mnogo narobe. Koder je bil Suklje mogoč mej voditelji, tam ni bilo mesta sv. Očeta načelom, tam ni bilo mesta za vstrajno in odločno obrambo katoliških načel: Suklje nam dokazuje, da je treba državnemu zboru značajne katoliške stranke, a pojasnuje nam tudi, zakaj je razboriti princ Liech-tenstein ostavil konservativne vrste in zakaj je nastala po imenu in po delovanju nova krščanska so-cijalna stranka. Mi sodimo tudi to stranko jedino le s katoliškega stališča in rajše bi videli, da bi se čim najpreje stresla vsega, kar jo še sedaj zavira, da ni v vsi svoji organizaciji popoln izraz katoliških načel. A pri tem naravnost izjavljamo, da konserva-tizmu in konservativcem nikakor ne prisvajamo pra-viee z viška soditi tega gibanja ali je celo obsojati. Mlado gibanje je navstalo po strogo katoliških možeh. Janssen-ova zgodovina, Weissova apologija in Vogelsangovi spisi so razvneli več mož, da so pričeli na Dunaju oživljati mej ljudstvom in izobraženci že skoro pogaslo krščanstvo. Čast krščanskemu imenu, čast križu, čast katol. cerkvi in njenim napravam so hoteli vrniti. In posrečilo se jim je s tem, da so živo in krepko primerjali vpliv katoliških in vpliv proti-katoliških načel na gospodarsko in sploh socijalno življenje. Sedaj se na Dunaju polne cerkve, duhovnika ne zaničuje več vsak prostak, k Kristusu se vrača ljudstvo kot k svojemu jedinemu Rešitelju. To je smer in to je vspeh krščanskega socijalnega gibanja na Dunaju, nikakor pa ni protisemitstvo ali celo nemški nacijonalizem vodivna ideja. Pač pa je nujno sredstvo v dosego kršč. socijalnega namena, da se izvije židovstvu in po njem liberalizmu duševna in denarna nadvlada in v to so katoliškim borilcem dobro došli vsi pomočniki — tudi takozvani nemški nacijonalci. Najbolj se v javnosti kaže zdravi vspeh tega gibanja v čudovitem strahu liberalcev. Prav tisti liberalizem, ki je pij an sovraštva in slra-stij in požrešno požirajoč blagostanje nižjih stanov slavil svoje orgije tudi v Avstriji, se sedaj prišteva zmernim in treznim strankam. To njegovo podlo hinavstvo izvira iz strahu pred — vzbujajočim se krščanskim ljudstvom, pred katoliško ljudsko stranko. Katoliška ljudska stranka — vstaja povsod — tudi pri nas, da si brani na večno trajnem temelju svoje pozemsko in služi svoje večno življenje. To gibanje se izpreminja po razmerah; pri nas ima drugačen značaj, nego na Dunaju ali na Češkem, toda vodivna ideja iu sm^r LISTEK Troje bridkosti iz zapuščine starega Cilindra. Nikjeropolje, 32. petosuka, 99 let po dozidanji mesta. Iz jasne noči rodil se je krasen pomladanski dan. Po c. kr. Nikjeropolju j« vse mrgolelo ljudij. Nizko in visoko, drlo je v predmestje, kjer je imel biti ples z zabavo pod milim nebom. Moj tedanji gospodar bil je jeden onih ljudij, ki se oblačijo po najnovejši modi, ki radi dolgo stoje pred zrcalom in ves božji dan po mestnih ogljih zrak brezplačno žro. Hodil je rad tja, kjer pravijo nekateri, da se zabavajo na pr. v čitalnice, k izletom, k plesu itd. Umevno je toraj, da ni umaujkal tudi tedaj, ko je bil ples v predmestju. Zjutraj prav rano — petelini niso še peli; vsaj jaz jih nisem čul v svojo omaro — snel me je z obešala in posadil me na glavo. Nato je stopil pred veliko, štirivoglato steklo, v katerem sem videl — čujte in strmite ! — sebe in gospodarja, oba kakor sva bila tačas dolga in široka. Neki čut sramežljivosti obšel me je skoraj, ko sem videl, kako sem se držal nerodno in šepavo na gospodarjevi glavi. Na eni strani dotikal sem se skoraj ušes, na drugi / pa gledal je izpod mene velik šop nekodranih las. Moj položaj pa ni pričal samo o nerodnosti, ampak bil je tudi zelo nevaren. Kaj menite, da je kar tako, ako mora stati človek v taki višini in še po strani? Verujte mi, da bi bil gotovo visel mej življenjem in smrtjo, ako bi si ne bil znal pomagati. — Kaj bi dejali, kaj sem napravil ? — Oči sem zatisnil, da nisem videl iz višave na tla in tako sem srečno odgnal vse omotične skušnjave. A kaj, da bi bil gospodar mirno ostal pred žtirivoglatim steklom ! Pa glej ga šmenta, kaj mi napravi! — Ko se je nalikal in nagledal, pograbil je v kotu zakrivljen krepeljec in prasnil je — mislite si mojo grozo! — nizdolu po stopnjicah na ulico. Ven na prosto sem jo vender srečno prikrmil, a tu se mi je kar zavrtelo pred očmi. Toliko ljudij voz in drugih pretvar trlo se je, drdralo in šumelo mimo mene, da ne pomnim še svoje dni kaj enakega. A k temu jel je še gospodar vrteti oni kljukasti krepeljec tako blizu moje glave, da sem za gotovo mislil, sedaj pa sedaj mi pripelje kako za ušesa. Kmalu potem začel se mi je še neki dim ovijati okrog nosa in oči. Ogibal sem dolgo, odkod mora neki to biti, a uganiti nisem mogel. Da nisem gorel sam, poznal sem po dubu in ker me ni nikjer peklo. Ko sem prav uajgorje razmišljeval o tej stvari, potegnil me je nakrat gospodar raz glavo in zarenčal nad mano: .Moj poklon, gospodičina !" Se sedaj ne razumem, kaj je imel tedaj gospodar z mano, le to vem, da sera mu videl v levici neki klinec, iz katerega se je kadilo. Ta klek se mi je toraj vil okrog nosa in oči. Da bi ga škratelj ! K vsem tem križem doložilo je solnce še enega. Jelo je neusmiljeno pripekati in paliti. Huda vročina razgrajala mi je po glavi in boter dremec jel mi je šivati oči. Sladek sen odpeljal me je v deželo, kjer ni muh in komarjev. Kar me je potegnil v najpri-jetnejšem snu gospodar zopet raz sedež. Onemel sem od samega strahu in niti besedice nisem mogel spraviti iz goltanca. Pozabil sem celo, kar sem saujal. Še sedaj mi je žal tega, dasi ne stavim v loterijo nikdar in sanjam tudi ne verujem mnogo. A po mojem mnenji de vendar dobro človeku, katerega drugače povsod tipi je nesreča, če se more spominjati, da je bil enkrat vsaj v snu srečen. Potem ni me več nadlegoval spanec, dokler nisva pripihala z gospodarjem v predmestje. Tam sem videl velik kolobar, v njem trop ljudij dvoje vrste. Po dva in dva hodila sta skupaj prilepljena okrog po kolobarji. Obraze so vsi spreminjali in kremžili, ne vem ali na sladko, hinavsko, ali neumno. Šepetali so si skrivnostno na ušesa iu na- & "i so mu iste. Za naslov se ne gre. Mi zase raje osta-jemo pri katoliškem imenu, k za stvar se gre in v tem oziru ne smatramo Šukljeja za sposobnega, še manj pa za opravičenega pobijati to vzbujajoče se ljudsko življenje. Z ljudstvom za ljudstvo pod zastavo sv. križa, je geslo ti stranki, ki se hoče najodločnejše bojevati proti vsaki javni skvarjenosti. To smo že razvijali ne-brojnokrat v svojem listu in veseli smo, da mo remo in tudi moramo danes zopet povdarjati svoje stališče. Pri proračunski razpravi se je nekaterikrat omenjal naš list. Najvažnejša je bila beseda poročevalca kan. Kluia, da list ni glasilo konservativne stranke. Zaradi te izjave in zaradi opazke ravno tistega poslanca, da se v svoji kritiki ne meni zato, kaj pravijo njegovi somišljeniki o kršč. socijalizmu, smemo biti brez javnega pohujšanja tudi mi odkritosrčni. Kan. Klun, Šuklje-jev tovariš v drž. zboru, je imel v proračunski razpravi konečno besedo. Pričakovati bi morali, da bo razkril Sukljeja, kakeršen je in da bo z isto brezobzirnostjo, s katero je zadnjič nastopil mladi dvorni svetnik, tudi on pokazal, da ne prisoja pravice govoriti v imenu konservativne stranke možu, ki tako strupeno napada svoje konservativne tovariše. Kan. Klun ni tega storil, marveč je sam zašel na pot, ki jo je pokazal Suklje in je ž njim v Boglasju pobijal krščanski socijalizem. Sklep njegovega govora se glasi po stenografičnem zapisniku takole: »On (Suklje) vse tisto, kar se godi pri nas in kar je eden ali drugi počenjal, očita konservativni stranki. (Poslanec Suklje: »Sem strogo ločil U) Omenjal je kapelanov, ki zunaj na deželi agitujejo in se zlasti izrekajo za krščansko-soci-jalistična načela, ter rekel, da so ravno zaradi tega oponirali Višnikarjevi kandidaturi. Jaz moram odločno zavračati tisto dolženje: »Vi ne organi-zujete, Vi hujskate!« Nikdar se ni hujskalo od konservativne stranke, ki je tukaj zastopana, in ki se drži tistih načel, kakor nekdaj. (Poslanec Suklje: »Kakor danes Žitnik!«) Počakajte, bom že tudi jaz govoril o Luegerju. Od nas se nikdar ne more trditi, da bi bili hujskali in če kdo želi, da bi vsa narodna stranka združena delovala v prospeh naroda, je to gotovo tudi naša stranka, ki je zastopana v tej zbornici. Kar se tiče drugih, ako eden stori kaj tacega, moram reči, med apo-stelni je bil tudi Judež, pa zaradi tega niso bili vRi izdajalci. (Kersnik: »Metliški kapelan je torej Judež!«) in če eden ali drug kapelan na Metliškem zahteva krščansko-socijalni program, ne more gosp. poslanec Suklje trditi, da mi vsi zahtevamo tak program. (Šuklje : »Žitnik gaje zahteval!«) Gosp. dr. Žitnik je rekel o Luegerju, da ga spoštuje, in vsak, kdor ga posluša, mora reči, da je jako spreten človek, da nas dostikrat zanima, ali če eden reče: »Jaz ga čislam«, s tem še ni rečeno, da je z njegovimi načeli zadovoljen. Na drugi strani je treba ločiti Luegerjeve besede in program krščansko-socijalne stranke. Lueger sam je v tem oziru uganka. On zase pri vsaki priliki povdarja pravo katoliško stališče, in se mora reči, da se temu ne more ugovarjati. Ali jaz se moram prav odločno postaviti zoper krščansko-socijalni program in zoper Luegerja in bi obžaloval, ako bi se pri nas uvedla tista načela in zapustila stara konserv. načela, kajti krščansko-soc. načela pri nas nimajo nobenega pomena, in so taka, migavali si z očmi in rokami, kakor bi jih krč lomil. Za noben denar nisem mogel razumeti tega čudnega šviganja in miganja. Prav o tem sem premišljeval, ko mi je udaril na ušesa strašen šunder, polom, vrisk in pisk. Zdelo se mi je, kakor bi hkrati zakrulilo krdelo ščetinarjev. Dolgo nisem mogel sprevideti, odkod je prihajalo ono kruljenje. Nazadnje zagledal sem na zvišanem mestu ob kolobarji kakih pet ljudij. Vsakdo mej njimi je po svoje drgnil, trobil in nabijal. Ta je zamahoval z leseno betico po bednju, oni je pihal v zvit pihalnik in se pri tem tako neusmiljeno norčeval in napenjal, da ne bi dal nikdo počenega groša za njegovo življenje. Tretji je grizel neko gorjačo, da je vse škripalo in škrtalo. Vsak pa je imel pred seboj belo plat, na kateri je bilo nekaj, kakor ajda, nasejanega. A čujte, kaj se je godilo pa v kolobarju 1 — Kar je bilo notri živega in skupaj prilepljenega oboje baže, jelo se je vrteti, sukati, skakati in štorkljati okrog, kakor bi bilo vse ob glavo in pamet. Čudil, veselil sem se in hvalil Boga, da ni prijela bolezen tudi mojega gospodarja. Toda veselje mi je bilo kmalu pelin. Kmalu sem moral slišati na lastna ušesa, kako je začelo tudi gospodarju polagoma vršeti in šumeti po glavi. Slednjič se je prilepnil k neki našemljeni da jih moramo iz narodnega in iz verskega stališča zavračati. Iz verskega stališča za to, ker so ti ljudje sami za se in ne poslušajo nobene avtoritete, le to kar si sami v glavo utepejo, bodisi v političnem, socijalnem ali cerkvenem oziru, je pravo in kdor lim nasprotuje, pa naj bode škof ali papež, je njihov nasprotnik in Vi veidar veste, da je prava katoliška stranka oprta na avtoriteto. Tu se ne more odločevati po veČini, ampak avtoriteta odločoje, kdor pa ne samo ne spoštuie te avtoritete, ampak jo naravnost izpodbija, gotovo nima pravice, zahtevati, da bi se mogla katuliška-konservativna stranka ž njim pajdašiti. Zato vidimo, da se je na Koroškem, Gorenjeavstrijskem itd. nemška katoliško-konservativna stranka odločno izrekla zoper zvezo s to stranko. Na tem stališči sto jimo tudi mi na Dunaju in meni je vse eno, kaj drugi store. Jaz lahko zagovarjam naša načela in povem, da se v verskem oziru iz omenjenih vzrokov ne morem pridružiti tej stranki. Ravno tako pa se jej iz narodnih ozirov ne morem pridružiti, ker drugi pošteni katoliški možje, kar bode gosp. posl. Suklie pritrdil, vselej odkritosrčno z nami glasujejo, kadar mi kaj zahtevamo, oni pa so nasprotniki naši in zato se moram jako čuditi, da je Vaša stranka pri shodu v Ljubljani se izrekla za krščansko - socijalni program. (Poslanec dr. Tavčar: „Samo na gospodarskem polju 1") Vi pravite, samo na gospodarskem polju. Tisto je vse jedno; na gospodarskem polju so samo kopiti katoliško - konservativne stranke, kajti predno so prišli krščanski socijalisti na krmilo, delala je prejšnja katoliško - konservativna stranka po tistih načelih. V tem oziru Vas spominjam le na lepe izvrstna spise Vogelsangove v „Vaterlandu". Ako se torej sedaj sprejmejo načela krščansko soci-jalne stranke, je to ravno toliko, kakor Če greste žido kupovat od mojškre, mesto od trgovca samega. Tudi iz narodnega ozira se ne morem pridružiti tej stranki, ampak moram naravnost reči, da nima v svojem programu nobenih točk, ki bi nas mogle nauduševati, da bi se zjedinili s to stranko. (Poslanec Hribar: „Papež jo je blagoslovil.") Papež jo je blagoslovil, pa Pij IX. je tudi dal blagoslov italijanskim vojakom, ko so šli v boj proti Avstriii (Poslanec Hribar: „Proti papežu se postavljate? Vi smešite njegov blagoslovi") Jaz se ne postavljam proti papežu in proti njegovemu blagoslovu. Blagoslov ni veljal načelom. Če gospod poslanec Hribar danes piše za blagoslov, pa mu ga bo sveti oče ravno tako podelil, ker nima vzroka, da bi mu ga odrekel. Tako je tudi knez Liechtenstein dobil bla-poslov, ali s tem ni rečeno, da se sveti oče združuje z njegovimi načeli aji da bi jim želel posebni vspeb." Mi nismo mogli verjeti drugim poročilom in zato smo molčali, dokler se nismo prepričali o nji hovi resnici. V teh besedah vidimo razžaljenje katoliških mož in načel. Z Judeži se ne smejo pitati možje, ki se s požrtvovalno ljubeznijo trudijo za našega ljudstva časni in večni blagor. A še manj pa moremo molče prenesti, da se na tak način govori o papeževem blagoslovu. Katoliška družina časti v papežu svojega vidnega očeta, namestnika svojega nevidnega roditelja božjega Odrešenika in očetni blagoslov ji je dragoceno in sveto znamenje ljubezni očetovega srca, zraven pa tudi zagotovilo božje pomoči. Besede poslanca Kluna žalijo to prepričanje in če si jih je on upal javno izreči, si jih tudi mi upamo javno obsojati. Ljuba nam je jedinost in važna se nam zdi disciplina, toda še ljubši in še in naperjeni pošasti, katero je imenoval z vsem spoštovanjem in z veliko ponižnostjo — gospodičina. Takoj pričela sta se sukati tudi onadva za drugimi vrtoglavci in ž njima rad ah nerad tudi — jaz. Malo časa smo se tako neumno vrteli in mene je prijela omotica. Zibal in gugal sem se na sedeži tja pa sem. Nakrat se mi je zmračilo pred očmi in — klop I — klop ! — klop I — zaropotal sem na tla. Se se nisem dobro zavedel, kaj in kako je z menoj, ko me je neki neroden vrtoglavec s tako silo suuil ob ledja, da sem se pričel v smrtnih težavah kotati po podu. In rečem vam, če me tedaj ni bilo konec, me tudi nikdar ne bo. Kaj se je godilo dalje z menoj, ne vem. Le toliko vem, da je prišel Usti dan in prišla je noč, a kruljenja in vrtenja ni hotelo še biti konec. Se-le drugega jutra razpodili so prvi žarki solnca norečo in vrtoglavo družbo na vse strani. Moj gospodar vlekel se je proti domu kakor jesenska megla po brdu. Grlo je imel obvezano in pokašljeval je, kakor bi imel najmanj devetdeset hudih mrazov na pljučih Domov prišedši obesil me je na kljuko v steni, ni me shranil več v lepo omaro. Nisem mu bil menda več všeč, ker pozualo se mi je na levi strani zna menje nerodnega čevlja. — Gospodar sam pa se je spravil kar v posteljo. Tam se je neprenehoma pre- vainejši nam ostane resn:ca. Resnici na škodo nočemo zatajiti svojih načel, če bi tudi pri tem trpela kaka politična stranka. Samo v toliko hočemo ostati strankarski, v kolikor zahtevajo načela, ki ločijo stranke, in samo v toliko odvisni od kake stranke, v kolikor je sama odvisna od katoliških načel. Saj bo le v toliko ž njo božji blagoslov! Pred volitvtjo- Iz Dolenjskega, 21. febr. Prihodnji ponedeljek si imajo dolenjska mesta izbrati državnega poslanca, namesto odstopivšega g. Sukljeta. Koga naj volimo? Po mojih mislih se je ta volitvena zadeva od kraja nejasna in zamotana — še le zadnje dni do cela izjasnila. Resna kandidata imamo dva, g. Tomo Zupana, in g. V i š n i k a r j a. G. Višnikar nam je bil takoj od kraja kandidat jako dvomljive vrednosti. Ko pa smo brali njegove programske govore, ki jih je imel na svojih volilnih shodih, padlo je srebro v toplomera naše simpatije do njegove kandidature globoko pod ničlo. Tako praznega, vodenega, brezmiselnega programa nismo še čuli. Tudi z jedno besedo se ne omenja v njem načelno stališče, ki ga zavzema gospod kandidat glede našega slovenskega programa. Ne naslanja se gospod kandidat niti na dogovor slovenskih poslancev z dne 2. oktobra 1890., niti na stališče označeno na I. slovenskem katoliškem Bhodu I. 1892., niti na resolucije shoda zaupnih mož v Ljubljani z dne 29. novembra 1894. Pač pa razmotriva gospod kandidat v svojih snubilnih govorih s posebno vnemo zgolj taktično vprašanje glede koalicije ali nekoalicije. Dozdeva se nam, da g. Vitnikar stavi svoje osebno stališče v državno-zborskem poslovanju nad potrebe in težnje slovenskega naroda. Z jedno besedo: G. Višnikarja nam kaže njegov program v taki luči, kakor ga osvetljuje njegovo dosedanje poslaniško delovanje. Svojo slovensko narodnost izpričuje s tem, da kot deželni poslanec pri vsaki priliki pospešuje prešerne zahteve nemških Kočevcev. Zjedne strani ima prav; kajti I. 1889. je prišel v deželno zbornico le s pomočjo 31 nemških glasov, slovenskih je dobil vseh skupaj samo 14. Ce pa pride v zbornici na vrsto kako vprašanje načelnega pomena, rešuje ga ta poslanec s tem da se iz zbornice izmuzne. V kočljivih zadevah sploh, kjer treba javno pokazati trdnost v prepričanju, možatost v delovanju, skrije se ta gospod posebno rad za — zajčji barjak. Tudi njegovi koalicijski nazori morajo biti jako čudni in zmedeni. V jeden koš hoče spraviti reči, ki so si tako nasprotne kakor volk in ovca. To potrjujejo najnovejši, še Ie par dni stari dogodki. G. Višnikar se je zvezal s Kočevci, to je s tistimi Ko-čevci, ki so njegove volilce 1. 1887. blatili z gnjilimi jajci, odpovedovali jim v kočevskem mestu stanovanja, hrano, črnili jih pri višjih oblastvih itd. Obljubili so mu svoje glasove, in pri tej koaliciji so kumovali matadorji ali vsaj privrženci naših nem-škutarjev. Tako je naš poslanec kmetskih občin po svoji »srednji" poti srečno ali nesrečno prijadral metal in kašljal. Hm, mislil sem sam pri sebi, ta jo je pa žalostuo unesel. Sem dejal, da z norostjo ni prida. Se tistega dne prišel je k gospodarju drug go spod in jel ga pretipavati in nabijati po prsih. Nazadnje je popraskal in poškrebljal z nekim klincem po malem papirčku, dejal bolniku: BVsako uro eno žlico! in odšel. Ta gospod vračal se je potem vsak dan ob določeni uri. Kasneje je prihajal tudi večkrat na dan. Nekega dne, — bilo je tako na jesen — ko je šlo gospodariu posebno žaltavo z zdravjem, prišel je zopet omenjeni gospod, a prinesel je seboj tudi enega mo|ih bratcev — cilinder. Obesil ga je na kljuko tik meue, sam pa je šel k bolniku. Ta ni govoril več, le neka znamenja je dajal, katerih pa nisem umel. Tuji gospod je kimal z glavo, kakor bi hotel dejati: „Ne bo nič — nič, vse zastonj". Jaz sem pa pripovedoval svojemu bratcu na kljuki, kako je bilo z mojim gospodarjem nekdaj, da je sedaj tako. Koncem najinega govora sva uganila in povedala si modre besede : „Kdor se preveč vrti, se mu zavrti in — pade. Dva dni pozneje zaprli so gospodarja v črno skriujo iu nesli so ga, ne vem kam. Od tistega časa ni ga bilo več nazaj. (Dalje sledi.) t tabor nagih „vzvišenih" veleposestnikov. Če si stavimo vprašanje, kako je mogel naš ljudski zastopnik zabloditi v tako nasprotje, moremo si ga rešiti le z odgovorom, da mora biti gospod Višnikar pristaš kramarskipolitiki. Trenotna gmotna pridobitev, drobtinica kake pridobljene ceste ali železniške postaje — to daje smer njegovi politični modrosti. V tej zadevi zasluži v polni meri zaupanje kramarskih politikov — Kočevcev, nikdar pa mu ne morejo zaupati značajui, razsodni, slovenski volilei. Naš kandidat za državnozborsko poslaništvo dne 25. t. m. je in ostane torej profesor Tomo Zupan. Govor poslane* dr. Žitnika v deželnem zboru dne 16. t. m. po ste-nografskem zapisniku. Visoka zbornica! Navada moja ni bila nikdar v teku teh let, da bi iz lastnega nagiba govoril v tej visoki zbornici pri razpravi o proračunu deželnega zaklada. Kadar sem se pri tej priliki oglasil za besedo, bil sem vselej tako rekoč prisiljen brauiti deloma samega sebe in prepričanje svoje, deloma pa tudi ožje svoje tovariše in somišijeuike, ki niso v tej visoki zbornici. Danes sem se oglasil zaradi tega, da odgovarjam na nekatere opazke, ki jih je v jedni prejšnjih sej napravil gospod poslanec ljubljanskega mesta in s katerimi mi je — vsaj indirektno — nekako oponašal neveduost ali malomarnost, češ, da se premalo brigam za obravnave deželnega zbora, da površno čitam poročila itd. To se je zgodilo pri razpravi o računskem zaključku gledališkega zaklada za leto 1893. Tedaj sem jaz v finančnem odseku pohlevno vprašal dotične gospode, kako oni obrazloži, oziroma opravičijo izdatek 38.687 gld., kateri so se izdali za zgradbo deželnega gledališča, in sicer po mojem prepričanju, ne da bi bil visoki deželni zbor izrecno dovolil ta višji trošek. Visoka zbornica! Vsakdo izmed nas, in tako tudi jaz, ima pravico vprašati slavni deželni odbor, za kaj je izdal toliko svoto in kako opravičuje ta izdatek. Gospod referent deželnega odbora mi je kratko odgovoril: »Teh protestiere entschieden gegen diese Anvviirfe." Gospoda moja, to se pravi: ti nekaj trdiš, česar ne razumeš — iu ravno to mi je očital v odseku in v zbornici tudi poročevalec finančnega odseka, g. poslanec mesta ljubljanskega. Jaz sem tukaj v zbornici ponovil svoje vprašanje samo zaradi tega, ker v finančnem odseku nisem dobil nobenega pojasnila, pač pa neuljuden odgovor. Da deželni odbor predloži visoki zbornici natančen račun o takih zgradbah, to zahtevati ima vsakdo izmed nas pravico in dolžnost, in če sem gospoda referenta deželnega odbora prosti pojasnila, imel sem za to gotovo pravico in tudi povod, kajti suhoparne številke brez pojasnil v opombi nikogar ne poučč. če pa kdo stopi k deželnemu odboru iskat pojasnil, očita se dotičnim uradnikom, da izdajejo uradne tajnosti. Da torej opravičim svojo trditev, da se je namreč za zgradbo dež. gledališča več izdalo 38.687 gld., kakor je v istini dovolil deželni zbor, in ker slavni deželni zbor ni predložil nadrobnega računa, potrudil sem se, da dobim natančen računski zaključek. Gospod poročevalec deželnega odbora mi je celo rekel: „Ich babe erst jetzt augefaugen die Sache zu studieren und werde im Laufe der Session einen detaillierten Bericht vorlegen.* Ker tega ni storil, bom jaz Vam podal račun. Vprašanje je: Kaj je bilo za stavbo deželnega gledališča dovoljeno in kaj ne. V seji dne 22. oktobra leto 1888 je dovolil visoki deželni zbor za zgradbo gledališča 190.000 gld. A priori izrekam, da proti temu, kar se je v istini dovolilo cd visoke zbornice, nimam nikacega ugovora, da se mi ne bo očitalo, da tukaj glasujem za gledališče, zunaj po deželi pa zabavljam, da postopamo na škodo kmetu, kakor mi je očital neki list. (Poslanec dr. Tavčar: »Kateri list? »Slovenec?") »Rodoljub", prosim, tukaj je. .Slovenec" mi tega ne bo očital. Da se torej moji govori v tej visoki zbornici ne bodo napačno tolmačili, naglašam, da se nisem nikdar upiral primernim letnim podporam, niti za slovenske niti za nemške predstave. Gospodu poslancu Hribarju sem naravnost rekel, da naj bi se dovolila za slovenske predstave večja podpora, kakor za nemške. Nemci si lahko sami pomagajo; pri oni go- spodi je več denarja, kakor v narodnih krogih, in nemško gledališče tudi ne potrebuja toliko za inventar itd. Sicer pa nisem ugovarjal niti proti jedni niti proti drugi podpori in sem glasoval konečno za obe svoti, akoravno morate priznavati, da sta veliki. Proti podporam za gledališke predstave torej nisem ugovarjal, drugačna je pa stvar, ako sem govoril o troških za gledališko stavbo, in sicer o tro-ških, katerih visoka zbornica ni dovolila. Prosim, da to dvoje tukaj lečite. Reklo se je, da naj se gradi gledališko poslopje, in sicer za toliko in toliko, nazadnje pa pridete z računom, ki kaže, da je prvotni proračun prekoračen za več kakor 100.000 gld. Jaz mislim, da ima deželni poslanec vendar le pravico in dolžnost, zahtevati pojasnilo. Koliko se je vsega skupaj dovolilo za gledališko stavbo? Leta 1888 dovolil je visoki deželni zbor, kakor sem že omenil, 190.000 gld. Takrat jaz še nisem bil član te visoke zbornice. Leta 1890. nakupilo se je stavbišče za 35.000 gld. iu pristojbine kupne pogodbe so znašale 765 gld. 62 kr. Leta 1891 se je dovolilo — za kar sem tudi jaz glasoval — 6300 gld., iu sicer za kipa Josipa Jurčiča iu Shakespeareja. Nadalje dovolil je deželni zbor v seji dne 7. aprila 1892. leta 14.300 gld., in dne 27. septembra 1892. leta 10.000 gld., troški za pripravljalna dela do leta 1890 pa so znašali že 4704 gld. Vsega skupaj se je torej dovolilo za gledališko stavbo 261 079 gld. 62 kr. Toliko se je dovolilo, za to smo glasovali in smo odgovorni, in za to bom z mirno vestjo odgovor dajal svojim volicem. Ali, gospoda moja, koliko pa se je izdalo? Mislim, da smem to naravnost povedati, pa naj me napadajo od te ali one strani. Izdalo se je 299.767 gld. 22'/, kr., torej 38.687 gld. 60'/, kr. več, kakor je sploh kdaj visoka zbornica dovolila in — ako povem še nekaj, kar je javna tajnost — poslanci sami, ki pa niso »klerikalci", rekli so, da bi ne bili nikdar glasovali za zgradbo novega gledališča, ako bi bili poprej vedeli, koliko bode stala, kakor ne bi bili nikdar glasovali za novo bolnišnico, ko bi bili vedeli, koliko bo ta zgradba provzročila troškov. Glede teh 38.687 gld. ne očitam deželnim odbornikom in ne inžeuerju, ki je vodil stavbo, dru-zega, kakor to, zakaj nam niso predložili natančen račun ter opravičili ta presežek proračuna. Zi stavbene uagrade, za plinovo razsvetljavo in za vodovod izdalo se je okroglih 14 000 gld. in 24.687 gld. 60 kr. za večja dela, nagrade, zavarovanje mej stavbo, pisarniške troške itd. To je kratko pojasnilo, katero sem zahteval od deželnega odbora, in nič hudega ni bilo, če sem vprašal, kako je z računom. Omenjam še, da pri tem računu nisem vpošteval globe 10.800 gld., katero bo treba izplačati tvrdki Tonnies. Vsega skupaj stane torej gledališče okroglih 310.000 gld. Kar se tiče podpor, ki jih dovoljujemo za slovenske in nemške gledališke predstave, jaz nikdar nisem po deželi agitiral s tem izdatkom. S tem pa seveda ne rečem, da bom z veseljem glasoval za tistih 10.000 gld. podpore, katere danes predlaga finančni odsek, in tudi ne rečem, če me bode pri hodnje leto politična sapa zopet zanesla v to zbornico, da bom vsako leto glasoval za tako visoko podporo. Prosim torej, da ločite to dvoje: previsoke troške za gledališko stavbo in letne podpore za gle-gališke predstave. '(Konec sledi.) Iz sabora hrvatskega. Iz Zagreba, 17. febr. Naš sabor zboruje bržkone med vsemi sabori najzložneje. Že celi mesec je zbran, pa je v tem času držal štiri sednice, od katerih je ena bila nesklepčna, ker ni prišlo dovoljno število poslancev na zborovanje. Samo ustavni odbor je med tem razpravljal o novem mestnem štatutu, ki je bil seveda z neznatnimi spremembami sprejet. Gotovo je, da ga tudi sabor sprejme, saj se mu ne bode nikdo opiral, kajti opozicija se ni udeleževala niti odbor-skih razprav, niti se hoče saborskib, kakor je eno-dušno sklenila, češ da ne more sodelovati pri razpravljanju zakona, ki bode udušil popolnoma vsako politično svobodo v naših mestih. Po dovršeni razpravi v saboru sporočim o tem štatutu najvažneje, za zdaj naj omenim dveh interpelacij, ki jih je stavil dr. Amruš v sednici od 12. februvarja. Prva se tiče škod, ki jih prouzročuje nesrečni zajec ne samo po sadnih vrtovih nego tudi po vinogradih, čudno je, da pri vas branijo zajca graščaki, pri nas pa se je radi škode po njem provzročene oglasil eden naj-večih vlastelinov, kateremu so zajci večidel novo-nasajenih trt do golega oglodal. Če se toži graščak na tega poškodovalca, kako mora biti še na kmetih. Vladin predstojnik j* odgovoril interpelantu, da bode vlada vse storila, da se take škode odstranijo. Ali kako? Vlada bode vprašala v tej zadevi strokovnjake, in kar bodo ti sklenili, bode potem lek proti tem škodam. Nam se zdi, da je tako ravnanje popolnoma iluzorično. Proglasite zajca za škodljivca, pa ga po-končujte, kakor drugo takšno zverino, poprej ne bo miru pred njim. — To mislim je edini lek v tej zadevi. Druga interpelacija pa se tiče železničnih tarif na Hrvatskem, ki so tako sestavljene, da naša trgovina mora zaostajati za ogersko, kajti ogersko za-jedniško ministerstvo opredeljuje te tarife naravnost na škodo hrvatskega prometa. Ogerska vlada hoče vso trgovino navrniti v Pešto, posebno iz Hrvatske in Slavonije. Da se to izvede, urejene so tarife tako, da se plača za mnogo veče daljine skoraj za polovico manje od robe, ki gre v Budimpešto, nego od one, ki je namenjena, za katero trgovsko mesto na Hrvatskem ali v Slavoniji. Tako se na primer plača za vagou žita iz Mitrovice v Sisek 73 gld. za daljavo od 298 kilometrov, a iz Mitrovice v Budimpešto za daljino od 350 kilometrov, tedaj za 52 kilometrov dalje, samo 46 gld., tedaj za celih 27 gld. manje. To so za Hrvatsko očevidne krivice, posebno pa za ona mesta, ki so od davnine se bavila z žitno trgovino. Ni čudo zatoraj, da vsa ta mesta v novejšem času v gmotnem pogledu propadajo. Inter-pelant vpraša zatorej vlado, če so jej znane te krivice glede tarif na naših železnicah, in kaj misli za obrambo domačih trgovcev storiti. Odgovor, če ga dobi interpelaut, glasil bode, kakor že po navadi v teh zadevah, da to spada na ogerski sabor. Hrvatski poslanci v tem saboru pa vedno molče, in tako bode ostala stara krivica še za naprej. Politični pregled. V Ljubljani, 23. februvarja. Celjska gimnazija. Levičarski listi se zelo jeze, da ja sklenil Hohenvvartov klub jednoglasno, z navzočega ministra Falkenhayna glasom, postaviti se za slovensko gimnazijo v Celju, in sicer samo v Celju. Vzlasti to jim ni všeč, da so »klerikalni" nemški Štajerci bili tudi pričujoči pri tem sklepu in so ga tudi podpirali. Preje so liberalci hvalili štajerske katoliške konservativne poslance, češ, da so pokazali s svojim glasovanjem za znano deželno-zborsko resolucijo, da so v narodnih vprašanjih je-dini z liberalci; sedaj pa udrihajo po njih, ko vidijo, da jim deželni zbor ni vzel čuta za pravičnost. Mladočeški klub je tudi sklenil, da pritegne Ho-henwartovemu klubu, ravno tako slovanska proti-koalicija Sedaj že »Neue Freie Presse" nima več upanja, da prodere liberalno nasilje, ker govori o bodoči vladni Pyrrhovi zmagi. Giolitti, bivši italijanski ministerski predsednik, bode vsled svoje prošnje od preiskovalnega sodnika zaslišan dne 28. febr. v zadevi sleparij pri propali rimski banki. Rimski časniki so mu namreč lansko leto očitali, da si je on mnogo denarja izposodil od te banke za volilne agitacije in da je vsled njegovega vpliva izginilo več važnih listin iz aktov preiskovalnega sodišča. — Po gorenii Italiji se že vrše priprave za prihodnje volitve. Povsod naglašajo govorniki, da treba podpirati le take kandidate, ki pojdejo v opozicijo proti Crispiju. Boj pri volitvah bode po vsej Italiji strasten, valovi volitvenega gi-gibanja utegnejo izpodnesti Crispiju ministerski sedež. Španija. Kakor Castelar, šel je tudi znani republikautc Zorrilla v tiho selsko zavetje. S tema dvema stopita dva najvplivnejša republikanska politika s političnega odra. Prvi se je sprijaznil z monarhijo. drugi je telesno opešal. Navzlic temu pa monarhija ni stalno zagotovljena, ker se republikanske ideje širijo posebno po mestih. Tedenski koledar. Nedelja 24. febr.: 3. predpepelnična. evang. Jezus ozdravi slepca. Luk. 8. Matija apost. P o n e-d e 1 j e k 25. febr.: Marjeta Kort. T o r e k 26. febr.: Nestor, šk. m. Pust. Sreda 27. febr.: Leander, šk. Pepeluica. Četrtek 28. febr. : Roman op. Petek 1. marca: Albin žit. Sobota 2. marca: Simplicij pap. Lunin s p r e m i n : Mlaj 24. febr. ob 5. uri 42 min. dopoludne. Solnce izide 1. marca ob 6 uri 43 m., zaide ob 5. uri 43 m. Dan zraste v marcu za 1 uro 41 m. ___ Dnevne novice. V Ljubljani, 23. februvarja. (Kočevski kandidat Višnikar.) Prejeli smo od g. Višnikarja nastopne vrstice: Z ozirom na dopis iz Ribnice v št. 42 „Siovencau prosim da vsprej-mete nastopni popravek: Neresnično je, da sem glasoval za 1000 gld. subvencije za nemški pouk, ampak za nemški in slovenski neobligatni pouk, kjer se oglasi za tak pouk vsaj 10 otrok — Tudi ni res, da so mi vlada, kočevski župan ali kočevski volilci pri državnozborski volitvi obljubili svojo pomoč, da so mi za to stavili kake pogoje ali da sem jih vsprejel. — V Ribnici dne 21. febr. 1895. Fr. Višnikar. — Stališče, katero tukaj zastopa g. Višnikar, je bilo v tem vprašanju vedno stališče vlade in nemške manjšine v deželnem zboru kranjskem, nikdar pa ne stališče slovenskih poslancev razven »elastičnega Triglava". — Ako pomislimo, da je v deželi 5'/» Nemcev, tedaj še vedno lahko trdimo da se ta tisočak izda za nemški neobligatni pouk. — Zanimivo pa in značilno je, da je v tem oziru tudi radikalni »Narod" vzel Triglavana Višnikarja pod svoje neradikalne peruti. G. Višnikar je namreč včeraj objavil poslano v »Narodu", kjer omenja to, kar je nam doposlal in potem še pravi : Neobligatne slovenščine se je učilo leta 1893/94 na nemških ljudskih šolah v Ljubljani 256 šolskih otrok v Kočevji pa se jih uči sedaj 111 otrok." Sami sebi nismo megli verjeti, da upa s takimi budalostmi na dan mož, ki kandiduje kot slovenski kandidat in daje mogel to objaviti brez opombe — »narodni" »Slov. Narod" — Ali ne vesta Višnikar in »SI. N.", da tistih 256 otrok, ki se šolajo na nemških ljudskih šolah v Ljubljani, so večina otroci slovenskih starišev, ki se ponemčujejo po teb šolah. Za take po našem mnenju ni treba neobligatnega slovenskega pouka, ki bi se podpiral s tem zloglasnim tisočakom, ampak slovenski otroci naj se obligatno poučujejo v slovenskem jeziku. Isto velja o Kočevji, kjer je tudi izkazanih veliko slovenskih otrok. Tako daleč smo tedaj prišli, da »Narod" prepušča prostor tistim, ki mu bijejo po obrazu; vsa svoja načela pokopal je ta list zato, da pomore k zmagi kandidatu nemških Kočevarjev in sicer proti kandidatu, ki si je kot načelnik Cirii-Metodove družbe pridobil velikih zaslug vzlasti za slovensko šolstvo in katerega je »Narod" še nedavno, zlorabeč njegovo ime v strankarske namene, imenoval »ljubljenca slovenskega naroda". O fractionem veualem! (Program kandidata grola Margherija.) Tudi kandidat grof Margheri je razvil svoj program, iz katerega povzamemo za pouk in kratek čas nastopni stavek po »Narodovem" poročilu: »Kandidat se je izrekel zoper to, da se vprašanje o verski šoli sproži sedaj, ko se Evropa trese pred s o c i j a 1 i z m o m". Menimo, da ta stavek dovolj označi tega kandidata in njegovo politično-socijaluo obzorje! Da lina grof Margheri tudi živo domišljijo, dokazujejo nastopne grofove besede: V tistem hipu namreč, ko bi se šola vzela državi in izročila cerkvi, nastala bi opozicija, katera bi bila sposobna, spraviti v nevarnost obstanek države. Sedaj nasprotujoči si elementi kakor Staročebi in Mladočehi, nemški nacijonalci in levičarji, celo velik del Jugoslovanov in iredentovci — vsi bi se združili na odpor in bi se ne omejili samo na legalna sredstva, njih odpor bi zadobil take dimensije, da bi. se prevrgel v revolucijo". — Menimo pač, da bi poslanec K1 u n ne bil priporočal tega kandidata našim somišljenikom, ko bi bil vedel za ta zanimiv njegov program ! — (Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani) je v svoji včerajšnji seji izvolila za leto 1895 dosedanje predsedstvo, in sicer gosp. Ivana P e r d a n a predsednikom, g. Antona K 1 e i n a podpredsednikom in gosp. Ivana Baumgartnerja provizoričnim predsednikom. (Shod volilcev v Št. Jerneju.) Državni poslanec gosp. V. Pfeifer piše nam z Dunaja: V ponedeljek dne 25. t. m. se vdeležim volitve državnega poslanca v skupini dolenjskih mest, katera se bode vršila dopoldne v Krškem. To priliko porabim, da vabim častite svoje volilce na ponedeljek 25. t. m. popoldne ob '/>3- uri v St, Jernej v gostilno g. J. Tavčarja na razgovor glede revizije zemlj. davčnega katastra in glede premembe direktnih davkov. (Iz Maribora) se nam poroča: V sredo 20. febr. se je razposlal po Škofiji letošnji postni pastirski list. Prevzv. vladika razpravljajo letos v njem o presv. evharistiji, in sicer v prvem delu o velikosti ljubezni, skrite v najsvetejšem zakramentu, v drugem delu o ljubezni, ki so jo verniki dolžni presv. rešnjemu telesu. Visoke blažilne misli podajajo se nam v klasični obliki. Glas skrbnega pastirja bodo pobožni Lavantinci radi uvaževali. — V petek so služili mil. vladika zadušnice za umrlega nadvojvodo Albrehta, katerih so se udeležili vsi višji dostojanstveniki našega mesta in precejšnja množica ljudstva. —Naša tetka »Marburger Ztg.« se v kritiki sedanjega političnega položaja včde, kakor da bi jo kdo za dober svtH popraSeval, ali kakor da bi se sploh kdo na njena mnenja oziral. No, tetka je že stara, in stare ljudi rada pamet zapušča! (Koncert „ Glasbene Matice".) Drugi redni koncert »Glasbene Matice" bode v sredo dne 6. s u š c a. P. n. abonentje si lahko izbero sedeže v trgovini g. Zagoriana. Prihodnja skupna vaja bode v četrtek dne 2 8. svečana ob 8. uri zvečer v -redutni dvorani. (Pomiloščenje.) Presvetli cesar je z Najvišjim odlokom z dne 20. t. m. pomilostil štiri kaznjence v tukajšnji moški kaznilnici na Gradu. Pomiloščeni so Janez Kermelj iz Virja pod Šmarno Goro, Jos. S n o j z Nadgorice pri Črnučah, Jauez C a r -man iz Žlebov pri Medvodah in Fr. A v s e c iz Zaloga pri D. M. v Polju. Prvemu je odpuščene kazni 6 mesecev in 14 dnij, drugemu 4 mesece in 14 dnii, tretjemu 6 mesecev in 10 dnij. četrtemu 1 mesec. Kaznovani 80 bili zaradi uboja, oziroma težke telesne poškodbe. — V Begunjah na Gorenjskem sta bili pomiloščeni dve kaznjenki; v Mariboru so bili pomiloščeni 4, v Kopru 4, v Gradiški 1. Vseh skupaj je bilo pomiloščenih 55 oseb j (Potna predavanja na Štajerskem) so se 1894 vršila 151krat. Po slovenskem delu dežele je največ krajev obiskal g. Ivan Bele, sadjarski potni učitelj v Mariboru, učil je po občinah : Sv. Barbara, Celje. Cadram, Vranska, sv. Jurij, Loka, Ljutomer, Maribor, Šmarje, Cmerek, Petroče, Ponikva, Braslovče, Radovanje, Rečica, Rogatec, Žaleč, Slivnica, Soštanje, Kamenščak, Očeslavci, Laško, Velenje, Vitanje. Potem g. Jelovšek, okr. živinozdravnik v Braslovčab, je v svoji stroki razlagal v Gornjigradu. Nadalje gospod Stiegler, učitelj na sadjarsko-vinarskej šoli v Mariboru, obiskal je Fram in Žalec ; gosp. ravnatelj Kalmann pa je učil »pri sv. Trojici" in g. Miiller iz Gradca v Sevnici. (Razstave na Štajerskem) V minulem letu se je po prizadevanju »c. kr. kmetijske družbe Štajerske" osnovala »regijonalna razstava" v Keflahu, potem regijonalno ogledovanje živine »pri sv. Mihaelu" in v Marenbergu. Pri istih se je razdelilo: 2400 kron nagrad državnih, 2760 deželnih, 1870 okrajnih, 1392 razstavnih in zasebnih, potem 8 srebrnih državnih, 26 srebrnih in 40 bronastih družbenih kolajen, p»k jeden srebrni častni denar »c. kr. vrtnarske družbe štajerske". (Občinske volitv na Koroškem.) V Bik ar j i vasi iu Galiciji je z znauimi »liberalnimi" sredstvi zmagala nemčurska stranka. Kako je delala, priča to. da so v Galiciji imenovali pred volitvijo pet novih »častnih članov", Med njimi učitelja in podučitelja, da so prodrli tudi v prvem razredu.^ (Načrti za velikovško štirirazradnico) so že dovršeni. Izdelal jih je veščak v šolskih stavbah g. mestni inžener H a n u š. Gospoda K o 11 m a n n a prodajalnica je tako vljudua, da bo od ponedeljka, 25. t. m., naprej za nekaj dni izpostavila 3 pole teh načrtov s podzemljem, pritličjem, prvim nadstropjem, krovom, prerezom in pročeljem. Ob enem je v imenovani prodajaluici videti nabiralnik, kakor si jih je preskrbela družba sv. Cirila in Metoda. Poglejte, čast. mestjani in drugi, ta plod svoje dobrotne po-žrtovalnosti zunaj v cknu in — če Vas velja — z malim darčkom v roki še naš nabiralnik v prodajaluici. Vodstvo družbe sv. Cirila iu Metoda. (Iz Prage) 18. febr. Končano je zborovanje deželnih poslancev. Kar so hoteli mladočeški junaki doseči, so dosegli, namreč burne seje. Zel6 zanimivo je bilo, kako so kričali Grčgr, grof Kaunic, Nickelfeld, Černohorsky, Šil itd. Ta godba med nemškim govorom predsednikovim je bila zares klasična, tako da je bilo že dr. Herolda sram. Da so se mladočeški poslanci tako čudno vedli zdaj proti koncu zborovanja, je najbrže ta vzrok, da so hoteli dobiti sredstvo za agitacije pri letošnjih volitvah. Sicer so pa dobili Mladočehi tudi zaupnico od svojega pristaša Ratayja, ki izstopi iz mladočeške stranke radi volilne pravice, kakor jo zagovarjajo. Izmed 58 poslancev jo je podpisalo samo 25. — Princ Schonburg-Hartenstein je stopil k benediktincem ter napravil že slovesne obljube. Veliko posestvo Zbraslav je kupil presvitli cesar od kneza Oetingen-Wallersteina. To posestvo je bilo nekdaj češkega kralja. Posebno kralj Vaclav je tu rad stanoval. Cena je 738.625 konv. menje, kakor je bilo zapisano I. 1848 v deželnih bukvah. (Nesreča.) Zadnjo nedeljo popoludne je šla Helena Grebenec z Vrbovega v Trnovo k božji službi ter tri svoje otroke pustila svoji tašči v varstvo. Tašča gre s starejšo hčerjo k sosedu, srednja pa ostane sama pri ognjišču, kjer se jej vname obleka Nesrečni otrok je vsled opeklin še isti večer umrl. (Iz Brna) 19. fobr. Ker je moravski deželni zbor odklonil za narodopisno razstavo podporo 5000 gld., podaril je odboru njegov predsednik grof Lažansky 2000 gld. — 0 šlezijskem deželnem zboru pišejo »Teš. Novine«, da so slovanski poslanci veliko dosegli, čeprav jih je samo 5. del. Hvalijo jih, da so resno postopali, niso delali sebično, skrbeli in delovali za to, kar narodu koristi. Jednako se izraža tudi »Našinec« o moravskem zboru. Vseč mu je, da so delovali letos češki poslanci složno ter s tem izvedli svoje zahteve. Prav bi bilo, da bi bili Cehi med seboj složni, potem bi smeli zahtevati še več. Nesloga ni še nikoli koristila. (Vreme iu mraz.) V teku zadnjih štirih dnij nastopila je v ozračju znatna sprememba. Mej tem ko je v nedeljo nadvladal še jugozahodni in severni veter, nastopil je od nedelje na ponedeljek na Nižjem Avstrijskem in v naših krajih nepričakovan preobrat in nam prinesel jasne solnčue dneve, severni veter, noči pa jasne, deloma meglene a nad vse občutno mrzle. Termometrovo stauje teh dnij kaže skoro enakomerno od — 8° do — 13° R v mestu, na prostem od — 11° do — 15° R. Prognoza glasi se tudi za prihodnje dni tega tedna jednako. Barometrovo stanje drži se kvišku in potrjuje — opravičeni strah pred občutnim mrazom. Tudi po deželi tožijo o krutej zimi. (Semnji po Slovenskem od 25. februvarija do 2. marca.) Na Kranjskem: 25. februvarija v Bučki, Moravčah, Zubni, Cirknici, Radohovi vasi, Vipavi; 27. na Igu; 28. na Toplicah; 1. marca v Vel. Cirkniku. — NaStajersnem: 25. februvarija v Arnužu, Bistrici, Rogatcu, Vildonu, na Laškem ; 1. marca na Planini, v Cirkovcah. — Na Koroškem: 25. febr. v Zg. Beli, Tribingu; 26. v Gor.Dravbergu. — Na Primorskem: 24. v Štijaku, Cerknem. _ Društva. (Občni zbor muzejskega društva) se je zvršil dne 20. februvarija v Rudolfiuumu vpričo 17 članov. Po pozdravu predsednika ravnatelja Se-nekoviča jp poročal tajnik o društvenem delovanju v nemškem jeziku, dasiravno med zborovalo ni bilo nobenega Nemcu. Članov ima društvo 261, dohodkov je pa imelo preteklo leto okoli 1700 gld. Namesto prof. g. Vossa, kateri se je preselil na Dunaj, je bil za odbornika izvoljen gosp. prof. Orožen. Na predlog gg. dr. Štora in prof. Peruška se je soglasno izreklo popolno zaupanje odboru glede na vrejevanje »Izvestij" ter se je poudarjala društvena neodvisnost. Društvo prične v kratkem tudi nemške »Mittheilungen" izdajati v seštkh. Vrejevala jih bodeta gg. prof. Kasprat in ravnatelj Šubic s sodelovanjem g. kustosa Miillnerja. — Pred zborovanjem je imel g. tajnik Koblar zanimivo predavanje o naj-žahiatnejem listu kranjske zgodovine, kateri nam pove. kako so leta 1527 zlate in srebrne cerkvene posode in kipe prekovali v denar, ker niso imeli drugih sredstev, da bi se ubranili grozovitih Turkov. Nakovali so v Gradcu tega pristno cerkvenega kranjskega denarja za 17.438 ren. gld. 53 kr. Vredno je, da se priobči v »lzvestjih", kaj je storila cerkev za domovino. Predavanje je poslušalo tudi mnogo nečlanov, zlasti višjih gimnazijcev. (Pri občnem zboru učiteljskega društva za ormoški okraj) volil se je sledeč odbor: Predsednikom g. Anton Pore kar, učitelj na Humu ; podpredsednikom g. Franc Vab ič nadučitelj na Runeču ; tajnikom g. Avg. S a b e c , učitelj na Humu; blagajnikom g. Adolf Rosi na, učitelj v Ormožu; odbornikoma pa g. Ivan Košar, nadučitelj pri Vel. Nedelii, ter g. Josip R a j š p , učitelj v Ormožu. Pregledovalo računov za tekoče leto pa so : gdč. Lucija Gabršček, učiteljica pri Svftinjah ; g. Anton Sivka, nftduMtelj pri sv. Tomažu, ter g. Simou S t r e n k 1, učitelj v Središču. (Bolniško in podporno društvo to o m o č n i h in zasebnih uradnikov za K r a u j 8 k o v Ljubljani) jn imelo dne 10. februvarija t. 1. ob 2. uri popoludne v steklenem salona „pri avstrijskem cesarju" svoj redni letni občni abor. Od 32 društvenikov udeležilo se jih je zbora 17. Predsednik g. Ant m Gutuik se je spominial v tvojem nagovoril umrlega društvenege dobrotnika g. Dekleve v Gradcu, kateremu v spomin je zbor za-klical trikrat „Slava" in je poudarjal posebno skrb društveno v prilogi zboljšanja stanja pomočnih urad nikov pri c. kr. uradih. — Tajnik g. Jos. Tavčar je v svojem poročilu mej drugim kazal radostno na napredek društva, je grajal nebrižnost stanovskih tovarišev za društvo, posebno onih pri c. kr. uradih, katerih je samo 8 v društvu, dočim jim nudi jedino to društvo priliko, preskibeti se za slučaj bolezni in onemoglosti iu se jim je s pomočjo društva moč izdatneje potezati za svoje stanovske interese. Hvaležno se spominja tajnik v svojim poročilu velikodušnih podpirateljev društvenih, si. dežele kranjske in kranjske hranilnice, ki sta i za leto 1894 naklonili društvu po 100 gld. podpore. — Vestno sestav Ijeno poročilo g. A. Bezenška kaže zdateu gmoten napredek drušštva. Društveno premoženje se je pomnožilo leta 1894 za 469 gld 70 kr. in ie znašalo koncem decembra 1894. leta 1981 gld. 69 kr. Na podpori, boluiščini, zdravniških honorar h in zdravilih se je za 13 članov izplačalo 1894. 1. 112 gld. £4 kr. — Odbornik g. Al. Merlak je kot bivši društveni odposlanec pri stanovskem shodu dne 8 in 9. septembra 1894. leta obširno poročal o sklepih tega shoda in teh izvršitvi v zboljšanje stanja pomočnih uradnikov pri c. kr. uradih ; dalje je poročal o ustanovitvi zveze vseh podpornih društev pomočnih uradnikov in priporočal zboru, da naj tudi naše društvo pristopi k zvezi, k»r je tudi obveljalo. Društvenemu odboru se je za marljivo delovanje izrekla zahvala in se je isti per aelamaiionem i za leto 1895 volil. S pozivom, da naj bi člani privabljali svoje tovariše v društvo in z nado trdnega napredovanja društva zaključi predsednik občni zbor. (Novo kmetijsko podružnico) so ustanovili v Predosljah pri Kranju. Pri prvem občnem zboru jo bil predsednikom soglasno izvoljen naduči-telj Drag. Cesnik. — Naj bi nova postojanka vsikdar krepko delovala v povzdigo propadajočega kmetijstva. (Narodna čitalnica v Škofji Loki.) Vabilo k veselici katero priredi narodna čitalnica v Škofji Loki pustno nedeljo, dne 24. t. m. v svojih prostorih. 1. Dramatična predstava: a) Poštena deklica. Saloigra v jedueui deianji. b) Brati ne zna. Burka v jednem dejanji. 2. Komičen prizor. 3. Ples, maskam in kostumiranim vstop dovoljen. Začetek točno ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina: Udom 20 kr., neudora 40 kr. K obilni udeležili naiulindneje vabi o d b o r. (Pevsko društvo „Z v o n" v Trbov 1 j a h.) Vabilo na veselico, katero priredi pevsko društvo »Zvon" v Trbovljah s sodelovanjem šmar-tinskeffa tamburaškega društva pustni ponedeljek, dne 25. svečana 1895 v prostorih gostilne gosp. Antona Volavšeka. Začetek točuo ob 6. uri zvečer. Vstopnina: za osebo 30 kr.. za družino 50 kr. — K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. (Hmeljarsko dr u š t v o) imajo na Štajerskem v Žalcu in v Fiirstenfeldn, vsakemu je lani država naklonila podpore po 150 gld., toiej skupaj 300 gld. (Kmetijskih podružnic) šteje c. kr. kmetijska družba Štajerska 62. družbenikov šteje 3636 ; na 22 podružnic Gornjega Štajerja pripade 1326 udov ali 36 odstotkov, na 23 podružnic srednje Štajerske 1548 udov ali 43 odstotkov, na 16 podružnic Ma lega Štajara pa 762 udov ali 12 odstotkov. (Vipavska čitalnica.) Vabilo k veselici, katero priredi Vipavska Čitalnica na pustno nedeljo dne 24. svečana 1895 v svojih prostorih. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Ustopnina 20 kr., sedež 30 kr., k plesu 1 gld. K mnogoprojni vde-ležbi vabi odbor. Vspored : 1. P. H. Sattner: »Za dom med bojni grom«. 2. 1. Laharnar: »Naprej Slovan«. 3. I. pl. Zaic: » Poputnica Ilrvatskog doma«, 4. »Starost slabost«, veseloigra s petjem. 5. Ples. Pri plesu svira goriški septet. (Podružnični shodi na Koroškem.) Zelo marljivo delujoča podružnica sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico, ki se je že pred leti odlikovala s svojo pravdo radi slov. uradovanja, je imela dne 10. t. m. občni zbor, ki kaže o res pridnem delovanju in vrlem napredku te podružnice! Razdelila je obiio knjig med liudstvo , nabrala 102 gld. 83 kr. prispevkov in napravila tri zel" dobro obiskane shode. Naj bi izgled te delavne podružnice mamo po;,ue inale druge! — Podružnica za Tolsti vrh in okolico ima v ponedeljek dne 25. febr. pri Ebleitnerju pri Fari (Prevalje) svoj letni občni zbor z običajnim vsporedom._ Narodno gospodarstvo. Novi lovski zakon. Na Vipavskem, dne 21. februvarja. Novi lovski zakon je samo pesek v oči. Veliko nismo pričakovali od njega, pa se tudi nismo zmo- tili. V resuici smo tamkaj, kjer smo biii. Klor pozna razmere po Notraujskem, \e, da imajo kraetova'ci velikrat svoje njive, tako imenovane ograde, v -redi pašnikov ali gozdov. Kako bo kiuet te njive ali pa vrtove „dejanjsko primerno" ogradil? Kaj bo zidal seženj visoke zidove, ko še svojega doma velikrat ne more popraviti? Ali pa bo kupoval druge mreže, s kakoršnimi je recimo ograjen vrt rkmet. družbe" v Ljubljaui ? Nekateri gospodje razmer na kmetih ne poznajo ali jih nočejo pozuati. Lovsko veselje ujim je \e>', kakor kmet. kateremu divjačina škodo dela. Ta škoda nikakor ni tako majhna, kakor prijatelji lova zatrjujejo. Recimo, da gospodarju pride zajec v zelnik, in mu v eni noči vse sadike postriže, in morda še v drugič, tretjič, kedo mu bo škodo povrnil? — Kako pameten je bil nasvet poslancev Pfeiferja in Lavrenčiča, da se po trinih nasadih sploh nikjer ne sme streljati, tudi med mladimi trtami ue! In ta predlog ni bil vsprejet! Pred kratkem nam je neki gospodar pravil, kako je lovec v vinogradu več grmičev trtuil, zapored prestrelil. Pa za take tožbe imajo liberalni poslanci gluha ušesa. Kolikrat delajo lovi ob nedeljah veliko pohujšanje. Ljudje gredo v cerkev, lovci pa s svoiimi psi in gonjači na iov. Na iastue oči smo to čestokrat videli. Vsak 7 leten otrok vč, da se ob nedeljah mora iti k sv. maši ; naši katoliški naprednjaki pa s svojim izgledom učijo, da tega ni treba. Pa — zmotil sem s*. Resnici na Ijobo, moramo preklicati stoje besede. Vsaj je dr. Tavčar, glavni zastopnik vsih lovcev v deželnem zboru, zatrjeval, da gredo lovci ob nedeljah zjutraj k sv. maši. Kedor hoče verjeti, uai verjame. Telegrami. Nadvojvoda Albreht t* Dunaj, 21. febr. V avguštinski cerkvi vršila se je danes slovesna črna sveta maša za nadvojvodo Albrehta po naročilu poljskega državnozborskega kluba, katere so se vdele-žili ministra Madejski in Javorski. podpredsednik Abrahamovicz, načelnik kluba Zaleski ,z vsemi klubovimi člani. Dunaj, 22. febr. V današnji seji obrtnega društva spominjal se je predsednik pokojnega nadvojvode Albrehta povdarjajoč, da je ž njim tudi avstrijsko industrijo zadel bridek udarec, ker je zgubila s pokojnim nadvojvodo velikega in požrtvovalnega pospeše-vatelja. Rim, 22. febr. Vojvoda Aosta pride na Dunaj, kjer bode pri pogrebu zastopal italijanskega kralja. Cetinje, 22. febr. Kneza črnogorskega zastopal bo pri pogrebu Albrehtovem na Dunaju minister predsednik Petrovič. Madrid, 21. februvarja. Kraljico-regen-tinjo bode pri pogrebu zastopal maršal Mar-tinez Campos. Odpotuje danes na Dunaj. Metlika, 22. febr. Agitacija za Višnikarja je huda. Pritisk od vseh stranij velik. Grozno strašilo je vzlasti — posojilnica. Dunaj, 22. febr. Shod zastopnikov glavnih mest je vsprejel soglasno predlog, vložiti prošnjo na državni zbor in na vlado da se del prebitka od preosnovanih direktnih davkov namenjenega deželnim zakladom, izroči glavnim mestom, ker bodo po novi davčni uredbi mesta mnogo izgubila pri zemljiškem in hišnem davku. Isto so sklenili glede prebitka pri osebnem in dohodninskem davku. Nadalje je shod sklenil naprositi, da čira preje prične s preosnovo občinskega davka, po kateri bi se odprli mestom vzlasti z vravnavo vžitninskega davka novi viri dohodkov. Dunaj, 22. febr. (Državni zbor). Finančni minister Plener je predložil končni račun za 1. 1893. — Poslanec Hauck vpraša trgovskega ministra, ali ga bo volja, ljudskim in meščanskim učiteljem znižati za 50 % v°ž" nino na državnih železnicah. Potem se nadaljuje razprava o kazenskem zakoniku. Dunaj. 22. febr. Namestnik grof Thun se je posvetoval danes dopoldne z minister-skim predsednikom knezom Windischgraetzom in finančnim ministrom dr. Plenerjem in je bil potem od cesarja v petčetrturno avdijenco. Zadar, 22. febr. Občinski zastop spljet-ski je z ozirom na znani dogodek na ondotni gimnaziji danes izročil namestniku umetelno izdelano izjavo o lojalnosti in udanostno adreso na cesarja. Praga. Sodišče je obsodilo sotrudnika Narodnih listov Bachmayerja na štiri mesece v ječo, ker je objavil poročila o mladočeških shodih, odgovornega vrednika pa zaradi zanemarjanja uredniških dolžnostij na 80 gld. Berolin, 22. febr. Poslanec Heereman prizuava blagohotnost naučnega ministra, toda to ne zadostuje, treba je marveč zakonite vredbe cerkveno-političnih razmer. Cerkev mora dobiti več vpliva na šolo. Poljak Jadzewski zahteva, da se veronauk v ljudski šoli podučuje v materinem jeziku. Na-učni minister odgovarja, da vlada v tem oziru ni voljna dati kakih novih koncesij Poljakom, ker nemški jezik kot jezik sodišč n armade mora ostati učni jezik (!). Berlin 22. febr. Poslanci kat. središča so stavili pri razpravi o postavnem načrtu proti upornežem nastopni dostavek: S kaznijo do 600 mark ali dveletno ječo se kaznuje vsak, kdor javno ali vpričo več ljudij, s tiskom ali podobo napada in grdi Boga, neumrljivost človeške duše, verskonraven značaj zakona ali države. Petrograd, 22. febr. Od merodajne strani se zatrjuje, da na tukajšnjem vseučilišču ni bilo nobenega razpora med dijaki in policijo. Pariz, 22. febr. „Agence Havas" poroča iz Cairo, da vlada nasproti poročilom angleških listov v Egiptu popolen mir. Pariz, 22. febr. Zbornica je odobrila s 414 proti 34 glasom podaljšanje gospodarjenja do konca marca. Umrli ko: 22. februvarija. Janez Košar, gostilničar. 45 let, Dunajska eesta 23, entephalisis — Frane Jenko, poštnega sluge sin, 7'/» leta, Karlovska eesta 24, jetika. Tujci. 21. februvarija. Pri «!" • : Philip iz Budimpešte, Fuchs iz Berolina. — Starge iz Vratislave. — Kušič iz Gradca. — Mankoč in Šabec iz Trsta. — Steinhauser, Faehndrich z Dunaja. — Rangon z Bleda. — Kronabethvogl iz Zagorja. — Landtbaler iz Modling-a. — Maly iz Tržiča. Pri Malidu: Weil, Wilms, Neurath, Miiek, Biirger in Buchner z Dunaja. — Herzog iz Gradca. — Kabn iz Kassel-a. — Elak iz Ernova. — Braun iz Celovca. — Saunwald iz Bregenca. — Zecbner iz Brežic. — Jelovšek z Vrhnike. Pri Juzunni /eolvavvra : Jakše, Peterlin iz Ribnice. — Majcen iz Kamnika. — Majaron iz Borovnice. Tržne cene v Ljubljani dne 23. februvarija. gl.|kr lL kr. Pšenica, m. st. . . 7 80 Špeh povojen, kgr. . — 6& Rež, „ . . . 5 Surovo maslo, „ . — 72 Ječmen, „ . . . 6 — Jajce, jedno . . . — 25 Oves, „ . . . e 20 Mleko, liter . . . — 10 Ajda, „ . . . fi 60 Goveje meso, kgr. — 60 Proso, „ . . . 7 — Telečje „ „ . — 68 Koruza, „ . . . 7 — Svinjsko „ „ . — 66 Krompir, „ . . . 3 20 Koštrunovo „ „ . — 42 Leča, hktl. . . 12 — Pižčanec .... — 55 Grah, „ . . . 10 — Golob..... — 22 Fižol, ..... 11 — Seno. 100 kgr. . . 2 14 Maslo, kgr. , . — 94 Slama, 100 „ . . 2 14 Mast, „ . . _ 66 Drva trda, 4 kub. m. 8 — Špeh svež, „ . . — 54 „ mehka, 4 „ „ 7 — Vremennko »poročilo. a ct a j Cas Stanje Veter Vreme l|a | |"3 opazovanja zrnkoraers 1 toplmn.r* t mm j po Celzija 22 1. u. zjut 2. n. pop. 9. v iveč 736-3 n 734'9 735'9 -17-4 -44 - 8-5 brezv. si. szan. si. svzh. megla jasno n 0 00 Srednja temperatura —11-1' za 10-8° pod normaloni. Koverte s firmo priporoča TCatoliška Tiskarna po nizkej c-eni. NajboljSa, izredno okusna je župnika Kneipp-a. slab kara , v rudečih štirioglatih 4<, kilograma za gld 210. v rudeč b okroKlatih zavitkih. 24=4 Vsaka posebej porabljena ali pomešani nameščata popolnem navadno zrnato kavo. Dobivata se v vsaki boljši prodajalnici. Kjer n! zaloge, pošljo je izdelovale!] (Oelz v Bregencu) po poiti v zavojih po 63» 24—11 Na prodaj jo pet dobrih molznih krav belanske pasme, katere so vrgle v drugo teleta, radi opustitve hleva. — Tudi je dobro ohranjena slamoreznica na prodaj. Natančneje se izve na Rimski cesti it. 19. 117 1 1 želi službo spremeniti. Njegov naslov pove iz pr jazuosti upravništvo .Slovenca". 107 4—2 GLAVNO SKLADISTE najfilstlje lufne KISELINE kot zdravilni vrelec že stoletja znana r vseh boleznih sapnih in prebavnih organov, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna za otroke, prebolele in mej noseč (I.) nosijo. 6 8 Najboljša dijetetična in osvežuječa pijača. t---- ~ Js Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn. e Q_ Priporočen od medieiničnili .621) velrnož (SO-12) olajšuje kašelj, razkraja sllz, ojačuje; nepogrešljiv za prebolele. Dobiva se v vseh boljših (623) lekarnah. (15-12) Glavna zaloga pri lekarnarju Jos. Mayerju v Ljubljani. PATENTE. Muster-und Markenschutz e rvv irkl A.v.STERR.ING. W I EN,VI. Mariahilferstrasse 9. j j Velika zaloga vina. [| « ® *o d a B a ••—i a •d o u P4 Antonija Gosar. V Gorici, Travnik št. 131. priporoča sc posebno čast. duhovščini in drugim gospodom, ki žele imeti v resnici zanesljivo 81 (16-3) dobro in naravno črno vino Vsem naročiteljem vina zagotavljam najnižje cene in najboljše blago. Vsa naročila, pismena in ustmena, sprejema edino le zgoraj podpisana! Pokušnja poiilja se prosto. V p N •a o to< II delalnica cerkvenih lesenih kipov in podobarskih proizvodov v St. Ulrihu, Grfiden, Tirolsko, priporoča prečast. duhovščini, cerkvenim prcdstojništvoin, patronom in cerkvenim dariteljem altarje, leče, vsakovrstne svetnike, statve, kriieva pota, križe, Kristuse, božična jasli ca itd. vsakojake kakovosti in oblike v natančni priprosti in najfinejši izvršitvi. 604 11-7 M~ llustrovani ceniki na ielio zastonj in franko. Za dobro delo se jamči. Še prav dobro stoji Kranjska vinarna v Ljubljani, Slonove ulice št. U5 4-3 ter toči dobra vina po 24, 32, 40 kr. sladek pro-sekar po 48 kr., zeleniko in teraneo po 56 kr., fini marsalec po 80 kr. Prepriča naj se vsakdo sam. VVVAAA^AAAAATVNAA/ Leopold Tratnik prej M. Schreiner, pasar in zlatar, v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27, priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in slav. občinstvu svojo najstarejšo in najboljše urejeno delavnico za izdelovanje različne cerkvene posode in orodja. Vsakatero naročilo izvrši kar možno hitro natančno po cerkvenih pravilih in lepih vzorcih v raznih slogih. — Na željo prečast. in spošt. naročnikov pošlje načrte ali že izgotovljene predmete rad vsakomur na ogled Staro blago popravi, prenovi, pozlati, posrebri in poniklja po najnižji ceni. 6bl 52—8 Krasno in umetno izvršene predmete imam v zalogi na Sv. Petra cesti št. 23, katere naj si blagovolijo prečast. gospodje prilično ogledati. ||| Naravni istrijanski, črni teran. Najboljše, svetovno črnilo za čevlje! Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le Fernolendtovo črnilo za čevlje c.kr. dež. varne leta 1835 priv. to ustanov, na Dunaji. Povsod v zalogi. Radi premnogih malovrednili ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime: St. Fernolendt. Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna creme za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 10 52—6 Priporočen od pollkllnlške dlrekoije.1 Uporablja se proti dušljlvemu kašlju, boleznim v grlu, v prsih in proti otročjim boleznim. Konjaka sladni izvleček Neutrpen za prebolele. Dobiva se v vseh boljših lekarnah in dro-guerijah. 590 52-27 Tovarna konjak-sladnega izvlečka v Leipniku. KOSMOM CremeVenus" Prostfedek k zušlechleni pleli. Tekutypudr„Eiigenie" červenč tekute ličidlojupie" Pudr„Eugenie" vbile,ružovč akremove barve. Barva tiavlasy Kavkazkd essenze na km'ry. #Y/>I1I<> Vrinit:" sredstvo za konserviranje „1.1 I Ilir tl llllS polti. Popolnoma neškodljivo sredstvo, ki zabranjuje. da polt ne postane raskava in se ne sveti. Pult postane snežno-bela, nima gub in ostane sveža. „Crfime Venus nima inaščobnih tvarin, ne postane žaltav in se more uporabljati o vsakem poljubnem dnpvnem in letnem času. V Interesu občinstva je, da uutunko pazi na varstveno znamko. Cena 2 gld. Tekoči puder „Eiij»eiiie" Lt^C savo obrazne bar.e, katero ohrani cvetočo in mladostno. Da obrazu in tilniku, ramenom in rokam mehkost iu mramorju slično čistost, odstranjuje vsako ruska vost kože in pege. Cena 2 gld. Rdeče tekoče ličilo „Eu$eiiie"Pp0": noina neškodljivo. Daje licem, ustnom in ušesom lepo naravno tudi pri električni razsvetljavi rožasto bojo in s» drži tri dni polti. Cena 1 gld 50 kr. Pmlor beI' roSB» cr«,ne- prl- uuei IJI^eilie jemlje se kože ne da bi se kuj opazilo in dxjc pulti naravno mehkost Iu mladostno svežost. Cena 1-20, s čopom 1'50. ' Trivatrpil^ izborno sredstvo za rast laslj, jači la-II tišee in ubranjuje, da se ne napravi prhaj. Cena 1 gld. 60 kr. ,Nigritiiie Vegetale4 barva za lase črna in rujava. Lasje obdržč bojo 6 tednov in je nemogoče razločevati to uiuetno bojo od naravne. Cena 3 gld. 50 kr. Tekoče kavkaško mazilo za brke pospešuje njih rast iu je konservlrn. Žigalo pri tem nepotrebno. l)uje brkom poljubno obliko. Cena 75 kr. Edino zalogo za Kranjsko ima 622 26—7 FRAN STAMPFEL v Ljubljani, Kongresni trg Tonhalle' Kongresni trg. China Serravallo z železom neobhodno potreben oslabelim in preboleli m Vzbuja slast do jedi, krepi živce, čisti kri. Srebrna svetinja: Zlata svetinja: Zlata svetinja: Zlata svetinja: XI. zdravniški kongres v Rimu 1894, Mejnarodna razstava v Benetkah 1894 Mejnarodna razstava v Kielu 1894, Mejnarodna razstava v Amsterdamu. Jako ga priporočajo zdravniške avtoritete, kakor dvorni svetnik profesor dr. baron Krafft-Ebing profesor dr. vitez Mosetig-Moorhof, profesor dr. S c h a u t a prof. dr M o n t i, profesor dr. N e u s s e r, pri-mari j dr. vitez N i c o I i c h itd. To odlično zdravilno, okrepčevalno sredstvo zaradi dobrega okusa jako radi uživajo otroci in ženske. Prodaja se v steklenicah po pol litra in po litru v lekarnah. _ FtRRUG^OS^vl .omen Febbrifugo-P,irfisliru«;riieM B&fMMtt ,|maci^erravallq t M Lekarna Serravallo v Trstu. 678 30 -2J Razpošiljal n i ca zdravil na debelo. Ustanovljena 1848. Glavno zalogo v Ljubljani ima: Lekarna Pioooli na Dunajski cesti, nadalje Grečelj, Mardetschlaeger, Mayr in Trnk6czy. 11061485 Herbabny-jev podfosfornasto-kisli apneno-železni sirup Ta že 25 let z največjim uspehom rabljeni, od mnogih zdravnikov najbolje priznani in priporočani prani sirup raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšajo pAt, daje slast do Jedi, pospešuje prebavljanje in redllnost, telo Jadl in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejaaje krvi, raztopljive fos-forno-apueue soli, ki so v njem. pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje koitlj. Cena steklenici Her-b»bnyjevega apneno-ieleznega sirupa je 1 gld. 25 kr., no pošti 20 kr več za zavijanje. (Polovičnih steklenic ni.) 196 20—5 KvnrilnV 8varimo Pred HVU11IU. naredbami, ki po- pojavljaio pod jednakimi ali podobnimi ime ti, a so vendar po svoji sestavi in svojem učinku popolnoma različne od našega originalnega 22 let obstoječeKa pod-fosfornasto kislega apneno-ieleznega sirupa. Zahteva naj te sorej vselej izredno Herbabny-Jev apneno- železni sirup. Pazi naj se tudi na to, da Je zraven stoječa oblastveno protokollrana varstvena znamka na vsaki steklenlol in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nižjo oeno, niti z druziml pretvezami, da bi kuplU kake ponaredbe! 627 20—11 Osrednja razpošiljalnica za provincije: na Dunaju, le-karna „zur Barmherzlgkelt" Neabau, Kalserstrasse 75. Prodajajo ga gg.: lekarniearji: V Ljubljani J, Svoboda, G. Piccoli, Ubald pl.Trnkoczy, W. Mayr; dalje ga prodajajo v Celju; J. Kupferschmied, Baumbachovi dediči; na Reki: J. Gmeiner, G. Prodam, A. Schindler, A. Mizzam, lekarničar. F. Prodam. M. Mizzam, drog.; v Brezah: A. Kuppert; na Sovodjem (Gmiind): E. Miiller; v Celovcu: P. Hauser, P. Birnbacher. J. Ko-metter, A. Egger v Novemmestu: A. pl. Sladovicz; v St. Vidu: ' Trstu: E Zanetti, A. Sut- A. Reichel; na Trbižu ; A. Siegl: v tina. B. Biasoletto, J. Seravallo, E M. Ravasini; v Beljaku : F. Scholz, dr. E. Kurnpf; v Crnomlji i. Blažek; v Velikovcu: J. Jobstv Wolfsbergu : J. Hutb. v. Leutenburg. P. Prendini, Črr Kaftelj odpravite z uporabo slove6ih Kaiser-jevih 6mw-i« prsnih bonbonov kateri najbolje učinkujejo proti kailju, hrlpavosti, prehlsjenju in zasllzenju ir so najcenejši. V zavitkih po 20 kr. dobivajo se v lekarni V11J. MayerJa „pri zlatem jelenu ' v Ljubljani, Marijin trg. 36 12-7 Ivan Kregar, izdelovatcl j cerkvenega orodja in posode v Ljubljani, Poljanska cesta št. 8 poleg Alojzijevišča dovoljuje si opozarjati veleč. du-, hovščmo, cerkvena predstojništva in cerkvene dobrotnike na svojo 1 dobro urejeno i pasarsko delalnico | zagotavljajoč, da bode vselej postregel le z dobrim trpežnim blagom, natančnim in zanesljivim delom po možno nizki ceni. Naročila izvrševal bode kot doslej po vposlanem uzorcu ali lastnem okusu in načrtu. Priznalna pisanja so na razpolago. Izvršeno blago pošilja skrbno zavito poštnine prosto. v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15 (t Medjutovl hlfil) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstnega politiranega in likanega pohištva. Garniture, divanr, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr., pulte za maine knjige itd. Naročila se točno izvršujejo. Ccnilnik z podobami zastonj in franko. 91 (12—2) mu ; a Najnliiio cmsm«' ^ »'""»j '«•*••" Brnsko £ mm li mm o moderno blago in ostanki za gospode in gospč! Najcenejši vir za nakupovanje najmodernejšega in najtrpežnejšega pomladnega in zimskega blaga. Zahtevajte 105 (10-2) izborno sestavo vzorcev najnovejše izdelave sukna, kamgarna ševiota in iodna iz zaloge c. kr. priv. tovarne Moriza Schwarza, Zvvittau (Brno). Tudi najmanjši košček se dopošlje, nevšečno blago pa nazaj vzame. Vzorci franko. Pošlje po povzetju. jj Sarg- ov zdravstveno oblastveno preizkušeni (Spričevalo: Dunaj, 3. julija 1887.) mnogo milijonkrat preizkusen in potrjen, zobnozdravilstveno priporočan, je ob jednem najcenejše zobe eiščeee in ohranjujoče sredstvo. SfC Dobiva se povsodi. 620 40—12 VII. zvezek iianisi.i.i...................................... Andrej Kalan fOTlBTI je izšel ter se dobiva komad po 20 kr., po pošti 23 kr., v Katoliški Bukvami in Katoliški Tiskarni v Ljubljani. Dobe se še II., III., IV., V. ln VI. zvezek. Najvišje pismeno priznanje Nj. c. in kr. Visokosti prejasne ^ gospe prestolonaslednice- vdove * iiadvojvodinje Štefanije. | Kapljice za zobe I odlikovane es lekarne Piccoli ,pri angelju' S v Ljubljani, Dunajska cesta. 1 .... Jkf Kapljice kanjene na pavolo in dejane v votel zob takoj A r ^ olajšajo bolečine. 588 50-15 S t e k 1 e n i č i c a 3 O It r. Vizitnice priporoča Vsak dan sveži pustni krofi se dobe pri 30 15—15 Jg Jakobu Zalazniku, Stari trg štev. 21. Ustanovil leta 1767 Joh. Jak. Samassa v • « 1 • • O. in kr. d v orni zvonar 60 12—2 Albert Samassa v Ljubljani. Livarna harmonično in melodično ubranih zvonov. Zaloga cerkvene priprave iz masivnega brona, svečnikov, lestencev, svetiljk, altarnih križev, kanon-tablic, loncev za cvetlice itd. najboljS« konstrukcije za razno uporabo : za pivovarne, tovarne, rudnike itd itd. Vodnjake (štirne) popolne vodovodne naprave, kletne sesal ke in potrebščine, cevi iz kovanega železa, cevi iz gumija in ko-nopne cevi, ln Mi kot: različne pipe in ventile, predmete za sklepanje in zapiranje pri napeljavah cevij, priprave za kopališča. varnostne priprave za parne kotle, mazilne priprave itd. O Livarna za medenino in kovino po modelih. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjaliiiea bančnega zavoda Schelhammer & Schatteras Wien, I. Bezirk. te fa ns plat« Nr- 11, Partcrre. Želodčne kapljice koje p n občinstvo navadno zahteva pod imenom Marijinceljske kapljice. Te kaplj:ce so zeld pro-speSne (provzročujejo slast do jela, razstvarjajo sliz. so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in kreptajo želodec); rabijo pri napenjanji in zapečenostl preobloženem ielodolz Jedili ln pijačami itd. Steklenica z rabllnlm navddom velja 30 kr., tuoat 2 gld., 3 tuoate ■amo 4 gld. 80 kr. Priporoča jih 479 24 zraven rotovža v Ljubljani. Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetju. S Potor: uhUvajt« in jemljite _ U firtrne HToj« • irnenoB mi ___,__m _K»