Stev. 38.
Trst, v sredo 7. februvarja 3912
Tečaj XXXVII
mcttct-ai«
m I H i J

IZHAJA VSAK DAN
9b r»<UJjftb ta prasatiLlh «k 5., pvMtfeljkl* ik fc. 2jvtrm|. PMKMklčiia I te t. h prodai&jo po S nvd. (6 stot.) t cunogtti -,-fc>friirniih t Testa In okolio. Gorici, Kr&njo, Št. Potrti, ''saAojni, S«ixaL, Nabreiini, Šv. Ladji, Tolmina, Ajdor-' Donkvgs itd. Zastarele ftev. po 5 nvd. (10 stat) -«2LA8< SE RAČUNAJO NA MILIMETRE 7 širokosti 1 .-Ajsae. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po »t. mm. ;-■ jsurtnice, aakv&la, poslanice, oglasi denarnih »shodov po '■> e%. mm Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka . vL-Ujna vrata K 2. Mali oglasi po 4 stot beneda. naj-•i "srj pa 40 stot, Oglaae sprejema Inseratni oddelek uprava . -iJimorti". — Plačuje ae izkljnino le upravi ^Edinosti" Plm»>lvo In tcSljivo » Trstu
• --- ranar.Tiir.-^riFiirr>rri.-iBi , ■ ■ ■ ■■.. - m	......- - ; ^
političnega drufttva „Kdinoat* z« Primorsko.
NAROČNINA ZNAŠA
aa celo U*o a* K, pol le*a 19 K, 3 meseoe 8K;m»
roibe brez dopoelwoe naročnine, se uprava na aaiza. lurttelu ■»	„£X>X*OSTX"	i M
••le K*- Kr»« S-3«, u	Km 1~«0.
Vri dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista- Nefrankv
vana pisma m a« ipre|«M)a l> r«k§pUt M M vraftaj*. Naročnino, oglase ia reklamacije je pošiljati na upraro lista.
UREDNIŠTVO i ofloa SI«r3U Galatti 2« (Na<•«). IcdajataH in odgov rsi urednik S'i EFAN GODINA. Luklk koaaore^] lista .Edinost*. - Natmnila Trskama .Edtaoat", fplwii sadraga s omsjenhn poroštvom v Trata, aMai
Giorgio G&latti Atav. 20. PoiiiwhraiiUnI{nl ralun Itev. 841-652. TELFFOd SL 11-5?
BRZOJAUNE VESTI.
Državni zbor.
DUNAJ 6 (Izv.) V poučenih krogih se zatrjuje, da je ministrski predsednik grof Stirgkh izjavil napram predsedniku državnega zbora dr. Sjrlvestru, da vlada želi, da bi se državni zbor zopet sestal ali dne 27. februvarja ali pa 5. marca.
Delegacijsko zasedanje.
DUNAJ 6. (Izv.) V konferenci skupnih ministrov z ogrskim ministrskim predsednikom grofom Khuen-Hedervaiyjem se je razpravljalo tudi o sklicanju delegacij in se je poudarjalo kot potrebno, da naj bi se dele gacije sklicale k zasedanju 2e koncem tega aeseca, ali pa začetkom meseca marca. Končna odločitev še ni bila izrečena.
Razpust češkega deželnega zbora.
PRAGA 6, (Izv.) Z oziroro nato, da so •stala spravna pogajanja med Čehi in Nemci brezuspešna, se zatrjuje v nemških političnih krogih, da bo češki deželni zbor razpuščen v aajkrajšem Času.
Izprememba t vojnem ministrstvu.
DUNAJ 6. (Izv.) Zagotavlja se, da namerava prvi sekcijski načelnik v vojnem ministrstvu general Krobatin v kratkem oditi v pokoj. Kot naslednika na njegovem mestu imenujejo generala Eschlerja.
Vojaške konference.
DUNA 6 Danes so se v SchOnbrunnu pod cesarjevim predsedstvom nadaljevale vojaške konference.
Težkoče tri brambni reformi.
DUNAJ 6. (Izv.) Pri pogajanjih v zadevi brambne reforme so se pojavile resne komplikacije in precejšnje težkoče. Ogrski ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary je konferiral danes cele tri ure z ministrskim predsednikom grofom Stiirgkhom in vojnim ministrom vit. Auffenbergom, a kakor se aetrjuje, te konference niso privedle do sporazuma.
Govori se, da se bo z o žirom na to v kratkem vršila skupna ministrska konferenca v zadevi brarabne reforme in posebnih ogrskih zahtev. Pojutrišnjem bo najbrž zopet tesar sprejel v avdijenci ogrskega ministrskega predtednika grofa Khuen-Hedervaryja.
Na Ogrskem je povzročila vest o neuspehih mešetarjenja ministrskega predsednika grofa Khuen Hedervaryja veliko razočaranje in opozicijonalni Ihti pišejo danes, da grof Khuen Hedervary najbrž odstopi že v kratkem. Jutrišnja seja ogrskega državnega zbora je bila odpovedana in se bo vršila šele v soboto.
Posvetovanje v vojnem ministerstvu.
BUDIMPEŠTA 6. Ogr. biro poroča z Dnnaja : Predpoludne sta se v vojnem mi nisterstvu posvetovala vojni minister Auf lenberg in honvedski minister Hazai. Kon terenca, ki je v zvezi s posvetovanji ogrske vlade, je trajala vse predpoldne in je končala ob 12 30 popoludne.
Grof Khuen bo zopet konferiral z avstrijskim ministerskim predsednikom grofom Stiirgkhom, vendar rok še ni določen. Tud; ni še določeno kedaj pojde grof Khuen na Ba avdijenco k cesarju. Grof Khuen-Heder-vary ostane menda še do četrtka zvečer na Dunaju.
Volitve na Bavarskem.
MONAKOVO 6. (Uv.) Pri včerajšnjih volitvah v bavarski deželni zbor je dobil
PODLISTEK
Vitez iz Rdeče biše.
(Le chevalier de MaLson Rouge.)	9
Roman iz časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander Dumas star.
„Neka patrulja, preoblečena v lovsko obleko narodne garde, se je s pomočjo gesla utihotapila v Temple. K sreči je oni, ki je predstavljal korporala, nagovoril gard-skega častnika z „gospodom". Tako se je sam izdal, da je aristokrat."
„Vraga!" je vskliknil Maurice. „Ali so ujeli zarotnike?"
„Ne, patrulja je bila pravočasno dospela na ulico in se tam razkropila."
Ob vseh drugih okolščinah bi bil Maurice ostal vso noč s patrioti, ki so tu v bližini Templa bdeli za blagor republike; toda, tekom zadnje ure ni bila domovinska ljubezen njegova edina misel. Zato je nadaljeval svojo pot. Sicer pa so postali ti poskusi, kako bi odvedli Marijo Antoinetto, zelo pogosti; patrioti sami so vedeli, da so slaiili le kot politično sredstvo.
centrum od 103 mandatov 87 mandatov, naprednjak! so dobili 35, socijalni demokrati 30, bavarska kmetska zveza 4, zveza kmetovalcev pa 7 glasov. Centrum ima vkljub znatnim izgubam potemtakem ie vedno 5 glasov absolutne večine. Vlada Je podala demisijo, ki je pa princ-regent le ni sprejel.
Ban Cnvaj na Dunaju.
BUDIMPEŠTA 6. Ogr. biro poroča z Dunaja: Ministerski predsednik grof Khuen-Hedervary je danes predpoludne vsprejel bana Čuvaja, ki fe danes zjutraj dospel iz Zagreba na Dunaj. Posvetovanje je trajalo eno uro in Je bilo v zvezi s konferenco hrvatskih delegatov, ki se bo vršila jutri v Budimpešti. Na to konferenco, ki Jej bo predsedoval grof Teodor Pejačevič, namerava priti tudi ban, ki odpotuje v to svrho danes popoludne v Budimpešto.
Iz Cuvajevega paSaluka.
ZAGREB 6. (Izv.) „Hrvatski Pokret" in drugi opozicijonalni listi, ki so priobčili poročilo o zaupniškem sestanku koalicije, so bili danes vsi konfiscirani.
Jutri je napovedan velik socljalnodemo-kratični protestni shod proti nezakonitemu razpustu hrvatskega sabora. Hrvatska vlada |e odredila obširne takozvane varnostne priprave.
Deputacija mesta Zagreba pri prestolo nasledniku.
DUNAJ 6. (Izv.) V kratkem pride na Dunaj deputacija kraljevega stolnega mesta Zagreba, da naprosi prestolonaslednika, nadvojvodo Franca Ferdinanda, dovoljenja, da imenuje novo domobransko vojašnico z njegovim imenom in ga obenem povabi v Zagreb o priliki otvoritve te vojašnice.
V ogrskih krogih so mnenja, da se prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand ne bo odzval temu vabilu z ozirom na politične konsekvence in komplikacije, ki bt znale nastati vsled njegovega poseta v Zagrebu ob sedanjem političnem položaju na Hrvatskem in Ogrskem. Volitve v praški trgovinski in obrtni zbornici.
PRAGA 6. (Izv.) Pri volitvah v praški trgovinski in obrtni zbornici je bil izvoljen za predsednika zopet Čeh Nemec, za prvega podpredsednika pa tudi Čeh dr. Bondi. Nemci so zahtevali zase v predsedst u prvega podpredsednika, toda Čehi ki so v večini, niso hoteli ugoditi njihovi zahtevi, ker se Nemci pri enakih korporacljah, kjer so v večini, tudi ne ozirajo na češke manjšinske zahteve.
Podržavljenje ljubljanske policije.
LJUBLJANA 6. (Izv.) Današnji .Slovenec" poroča z Dunaja: Iz zanesljivega vira se Čuje, da predloži vlada v kratkem kranjskemu deželnemu zboru predlogo za podržavljenje ljubljanske mestne policije.
;Zopet lex Kolisko.
DUNAJ 6. (Izv.) Nacl jonalnopolitičn i odsek nižjeavstrijskega deželnega zbora je zopet sprejel takozvano lex Kolisko, po kateri naj bi bil učni jezik na vseh nižjeav-strijskih učiliščih samo nemški. Vladni zastopnik je izjavil, da je stališče, ki ga zav zeraa ta predlog, za vlado nesprejemljiv.
Poneverjenja pri sibirski železnici.
PETROGRAD 6. (Izv.) V upravi sibirskih železnic so odkrili velika poneverjenja. Prometni načelnik Luazner in več uradnikov e bilo aretiranih.
: ""^iiliiil m ■m-fMrij.uri ———a — i tm "i*""«""^
Dospevši domov, je Maurice našel svojega „postrežljivega" — služabnikov tedaj niso poznali več — v trdnem spanju. Vzbudil ga je z vso obzirnostjo, ki mu je priti-kala, dal se sezuti in ga je potem zopet odslovil. Da ga ne bo nihče motil v njegovih mislih, je legel v postelj in zaspal, ker je bilo že pozno in je bil še mlad vzlic vsem skrbem, ki so ga obhajale.
Prihodnjega jutra je našel na svoji nočni omarici pismo, pisano s fino, elegantno, njemu neznano pisavo. Odprl je je; imelo je sledečo vsebino: „Hvala I Večna hvaležnost v zameno večnega pozabljenja!"
Maurice je poklical služabnika, kajti resnični patrioti niso rabili več zvonca, ki je po njihovem mnenju spominjal na suženjske ča^e. Sluga je bil pred tridesetimi leti krščen na ime Jean. V revolucijskem letu 1792 se je dal prekrstiti v Scevolo, ker je „Jean" preveč dišal po aristokraciji in cerkvi.
„Scevola,* je vprašal Maurice, „kdo ti je izročil pismo?"
„Hišni vratar."
Maurice se je takoj podal k vratarju in izvedel, da je pismo prinesel neki neznanec ob osmi uri.
Ko je bil Maurice sam, je pismo jezno
Vodnogospodarski komite za alpske dežele.
DUNAJ 6. (Izv.) Na podlagi sklepov vodnogospodarstvenega komiteja za alpske dežele je sestavljen konkretni program vodno-gospodarstvenih zahtev alpskih dežel, ki obsega sledeče točke:
1.	Ustanovitev posebnega fonda za zgradnjo in vzdrževanje vodnih stavb v južnih deželah, ki ga dotira država tekom desetih let po potrebi;
2.	Ustanovitev posebnega vodnogospodarstvenega fonda za subvencioniranje kanalizacijskih in vodovodnih zgradeb; iz tega fonda naj bi se tudi podpirale rekonstrukcije raznih občekoristnih naprav na vodno silo, ki trpe vsled povodnji in drugih vremenskih nezgod, ter gre tu zlasti za mala industrijska podjetja in omogočenje občekoristnih podjetij zadrug in občin in sploh naprav na vodno silo;
3.	Za uspešnejšo pomoč takim podjetjem naj se ustanovi poseben pomožni zaklad, v katerega naj prispeva država dve tretjini, dežela pa eno tretjino;
4.	Vlada naj predloži deželnim zborom poseben zakon o novem vodnopolicijskem redu in poskrbi tudi za nadzorstveni personal ;
5.	Izdela naj se detajliran program za posamezne dežele;
6.	S temi zahtevami ne sme biti tangirana udeležba dežel pri vseh že sedaj obstoječih podpornih državnih fondih.
Dalmatinske železnice.
BUDIMPEŠTA 6. (Izv.) Pogajanja v zadevi dalmatinskih železnic bodo i v finančnim i tehničnem oziru kmalu končana inje potem takem pričakovati, da se kmalu začne z zgradbo teh železnic.
Zbližanje Anglije in Nemčije.
DUNAJ 6. (Izv.) Nekateri nemški listi so priobčili vest, da se je v zadnjem času izvršilo zbližanje med Anglijo in Nemčijo. Z merodajne strani se ta vest energično dementira.
Kabinetna kriza v Srbiji.
BELGRAD 6. (Izv.) Misija Ljube Milo-vanoviča, da sestavi nov koalicijski kabinet se je ponesrečila. Mladoradikalci torej sestavijo sami vlado in izvedejo nove volitve.
Napetost med Srbijo in Turčijo.
DUNAJ 6. (Izv.) Iz Soluna poročajo, da so turške oblasti prepovedale prevoz vojne munucije v Srbijo preko Soluna, in se pripominja, da so se znatno poslabšale razmere med Srbijo in Turčijo vsled te prepovedi.
Ruski veliki knez na Dunaju.
DUNAJ 6. Cesar je ob 5 45 zvečer vsprejel v avdijenci ruskega velikega kneza Andreja Aleksandroviča. Cesar Je bil oblečen v uniformo keksholmskega gardnega polka. — Ob 6. uri zvečer je bil na čast velikemu knezu dvorni obed, katerega so se udeležili nadvojvoda Fran Ferdinand v uniformi svojega ruskega dragonskega polka, potern več na vojvod in nadvojvodlnj, ruski poslanih Giers z gospodi ruskega poslan-stva, več dvornih dostojanstvenikov in spremstvo velikega kneza.
Revolucija na Kitajskem.
NANKING 6. Vutingfang, Tangšaoj in Suniatsen so imeli daljše posvetovanje o zadn ih zahtevah Mandžurov. Vzlic temu, da ni prišlo Še do konečne odločitve, je nade, da se cesarju dovoli, da bo smel do smrti
zmečkal, snel prstan, ga postavil skupno s pismom na nočno omarico in se obrnil k zidu z namenom, da bi zopet zaspal; toda po preteku ene ure ie uvidel brezvspešnost svojega truda, poljubil prstan in znova pre-čital pismo: V prstanu se je svetil krasen safir, a pismo je predstavljal mičen listek, ki je dišal na miljo daleč po aristokraciji.
Medtem so se odprla vrata. Maurice si je naglo nataknil prstan ter skril pismo pod blazino. Prišlec je bil mlad^ človek, oblečen kakor patrioti in sicer zelo elegantno. Njegova karmanjola je bila iz finega sukna, hlače iz kašmirja in nogavice iz fine svile. Njegova frigiška čepica bi radi svoje elegantne oblike in lepe, rdeče barve prekašala celo one iz Pariza samega. Za pasom je nosil dve pištoli in raven, kratek meč.
„Ah l" ti spiš, Brut, in domovina je v nevarnosti," je rekel prišlec, „sramuj se!"
„Ne, Lorin," je odvrnil Maurice na-smehnivši se, „saj ne spim, temveč sanjam."
„Da, razumem; gre za ono žensko, ki jo je bila ujela patrulja, za neznanko, za katero sva sinoči ti in jaz tvegala glavo."
„Oh, da," je rekel Maurice, „neznana ženska."
„No, kdo je bila?"
pridržati svoj naslov in da ne bo ta naslov deden oziroma zvezan s kakim vplivom na politiko. Cesar bo dobival 4 milijone taelov na leto in bo bival v palači v Pekingu. Generali severa so pozvali republikance v Pekingu, naj čim blažje postopajo z dvorom.
Izpretje delavstva čeških strojnih tovaren.
PRAGA 6. (Izv) Danes so se začele konference med tukajšnjim izprtim delavstvom glede spravnih pogajanj. Upa se, da bo v prihodnjih dneh mogoče skleniti temeljit kompromis med delodajalci in delavci, ki bo omogočil zopet obrat praških in sploh čeških strojnih tovaren.
Ženska morilka.
KRAKOV 6. (izv.) V nekem tukajšnem hotelu se je pred par dnevi nastanila neka ženska s triletno deklico, ki jo je označila za svojo hčerko. Ženske ni bilo dalj časa iz sobe, in ko so danes po treh dneh odprli sobo, ni bilo več v sobi ne ženske ne otroka. Ko so pa hoteli zakuriti v peči, so našli v peči skrito popolnoma razmesarjeno trupelce deklice, ki jo je ona ženska privedla seboj. Vsa dosedanja poizvedovanja po morilki so bila brezvspešna.
Mraz v Nemčiji.
BEROLIN 5. Danes ob 6. uri zjutraj Je bil v Berolinu največi mraz v letošnji zimi 20 stopinj pod nlčio — bril je oster vztočni veter. V Eifeli in drugih obrenskih višinah imajo 30 stopinj mraza.
Huda zima na Ruskem.
PETROGRAD 6. Iz raznih krajev Rusije poročajo o silnih snežnih viharjih. Na mnogih železnicah je promet ustavljen. Mnogo vlakov je obtičalo v snegu. Na cestah je nemožen vsak promet. Mnogo ljudi je zmrznilo, isto tako je poginilo mnogo živine.
PETROGRAD 6. (Izv.) Po celi Rusiji je zavladala najhujša zimi s silnimi snežnimi viharji in zameti. Iz Tobolskega poročajo, da je v zadnj h treh dneh zmrznilo v tobol-skem okraju 18 oseb, 30 pa jih je bilo pokopanih v snežnih zametih.
Ahen 6. Letošnji katoliški shod nem-Šk:h katolikov se bo vršil od 11. do 15. avgusta.
Follilčne razmero na slovanskem' jltt nase lonarliije.
(Konec.)
Madžari so mislili, da se jim posreči razdvojiti Hrvate in Srbe, toda takrat so se prevarili in bog daj, da bi se tudi vedno odslej. Zgodilo se je, Česar niso pričakovali niti v Budimpešti niti na Dunaju. Dijaš.vo vseh strank Je sklicalo protesten shod p. Jti madžarskemu nasilju. Shod bi se moral vršiti na vseučilišču, a ker so našli dijaki vseučilišče zaprto, so zborovali pred vseučiliščem. Tu je nenddoma prišla policija, in ne da bi bila pozvala dijaštva, da naj se raziđe, je potegnila sablje in začela udriha l po dijakih. (Klici ogorčenja in žvižgi!). Bil - je ranjenih 30 dijakov, 7 težko. Sele, koje ro-tekla kri, je policija ustavila svoje besne e, se umaknila in napravila prostor oddd :n rešilne postaje, ki je bil že pripravljen.
In tega ne poročajo morda kaki šove-nistični listi, temveč tisti „Agramer Tagblatt", ki skuša vso svar ublažiti, Kolikor se da in trdi, da je vsemu krivo le nesporazumljtnje. Iz vsega pa je jasno razvidno, da nikakor
„Ne vem."
„Ali je bila lepa !"
„Ba I" je odgovoril Maurice in je za-ničljivo napel ustnici.
„Morda je bila to ženska, ki jo je iiub-Ček pustil na cedilu ?"
„Morda", je zamrmral Maurice, „ki mu je bila ta misel, ki jo je v začetku tudi sam gojil, zelo zoprna. Raje bi bil videl v svoji lepi neznanki zarotnico, kakor pa zabljub-Ijeno žensko.
„Kje stanuje?"
„Ne vem ničesar".
„Pojdi no, ni možno, da bi ti ne vedei tega !"
„Zakaj ?"
„Saj si jo vendar spremil domov."
„Ubežala mi je na Marijinem mostu."
„Ubežala? Tebi?" je vskliknil Lorin z glasnim hrohotom. „Ženska, pa ubežala, pojdi no!"
Eako naj uide orlu golob, Ki zračni tiran ga v krempljih tišči -Kako naj jagnje beži, če zob Ga tigrov ne izpusti ?
„Lorin", je rekel Maurice, „ali se ne naučiš nikoli govoriti tako, kakor govore drugi ljudje ? Res, mučiš me s svojo okrutno poezijo."	(Dalje.)
JScran A.
UDINOSTc 5t. 38.
V Trstu, dne 7. februvarja 1*12.
ni m goče, da bi bila policija ravnala tako po lastni volji proti dijakom, ki ji niso dali nikakega povoda za tako ravnanje in se tadi niso niti najmanj ustavljali, temveč da Je imela naravnost ukaz, da naj udriha s sabljami po dijakih, ki so se drznili peti narodno himno „Lijepa naša domovino" !
Tu vidimo zopet dokaz, kako dobri so ti dijaki, kako dober je naš narod!! Če bi bfli mi res taki veleizdajniki in revolucijo-narci, kako nas hočejo slikati Madžari napram Dunaju, bi bilo dijaštvo tu pelo kako revolucionarno pesem, ne na pesmi, ki je edino le izraz ljubezni do domovine. To je najboljši dokaz, da nismo velezdajalci in revo lucijonarci. Gotovo pa je, če bi ravnali s kakim drugim narodom tako, kakor ravnajo z nami, da bi res prišlo do veleizdaje in revolucije in da bi bili že zdavnaj iztrebili s sveta tiste, ki bi ravnali ž njimi tako, kakor ravnajo z nami.
Toda mi se ne damo zavesti, da bi odstopili od svojega stališča pravice in zakona, in še vedno upamo, da vendar izpre-gledajo tudi zgoraj, da je treba braniti narod, ki je vedno najzvestejše služil državi, a za to dobival v vračilo le nehvaležnost.
Resnica je namreč, da v Avstriji le tisti kaj, ki je revolucijonarec. Nemci so revolucijonirali leta 1848. in so dosegli, kar so hoteli, Madžari ravno tako in so danes prvi narod v Avstriji. Revolucijonirali bi radi tudi naši Italijani, pa ne morejo. A tedaj, ko se je na Dunaju vse treslo, ko so se uprli Nemci in Madžari, kdo je rešil tedaj Dunaj ?! Bil je to ban Jelačić s svojimi Hrvati! (Viharno pritrjevanje!)
Pred Krimsko vojno je rekel nekdo, da se bo svet čudil, kako nehvaležna zna biti Avstrija! In res: Rusija je pomagala Avstriji ukrotiti uporne Madžare, in ko je prišlo do krimske vojne napram Rusiji, se je mislilo, da Avstrija iz hvaležnosti ostane vsaj nevtralna; toda tisti, ki je govoril o nehvaležuosti Avstrije, je imel prav, kajti Avstrija je poslala svojo armado na rusko mejo, toda ne zato, da bi pomagala Rusiji, temveč da bi ji žugala. Kakor se je pokazala Avstrija nehvaležna tu, se kaže nehvaležno tudi napram Jugoslovanom, zlasti pa Hrvatom in Srbom v troedini kraljevini. Hrvate — antemurale christianitatis —, ki so branili Avstrijo in Evropo pred turško po-vodnjo, ki so stoletja stali na straži noč in dan, izroča v zahvalo na milost in nemilost prav onim, ki so se leta 1848. hoteli odtrgati od našega cesarstva! Nimam navade hujskati k nepremišljenim dejanjem in tudi danes ne hujskam," je dejal govornik, „toda, če človek vidi, kako tista Avstrija, ki je navezana na nas Slovane, ki se je v vsaki nevarnosti morala opirati na nas in bo zopet klicala nas, če začno revolucijonirati Madžari, na tak sramoten način izroča na milost in nemilost nas prav tistim, ki hočejo ▼se pomadžariti, kar je pod krono sv. Štefana, potem mora to napolniti naše srce z ogorčenjem In jezo.u
Toda dandanes se ne doseza nič z revolucijo, in kdor hujska na revolucijo, ne ve, kaj dela. Dandanes se nočemo boriti z orožjem, nočemo postavljati prebivalstva proti vojaštvu, da ga postreli; saj imamo drugo bojno sredstvo, drugo orožje: javno mnenje vse Evrope!
Na Hrvatskem in Madžarskem delajo tako, ker mislijo, da onostran naših meja ne vedo, kaj delajo pri nas, da imajo onostran naših meja Madžare še vedno za viteški, kulturen narod, kakor Madžari vedno s'epe vso Evropo na vse mogoče načine, bahajoČ se z onim. kar so napravili Slovani, dOvim pa v resnici nikjer ne vladajo tako žalostne razmere, kakor na Madžarskem, saj se odnikoder tako trumoma ne izseljuje ljudstvo, kakor iz Ogrske, kjer aristokrati in birokrati izsesavajo že svoj lastni narod brez vsega vsmiljenja in si je lahko potem misliti, kako Šele ravnajo s Slovani in Romuni. Poskrbimo torej mi, če že oni slepe Evropo, —da Evropa izve, kako je v resnici na Hrvatskem in Madžarskem !
V ta namen nasvetuje govornik: Ko se bodo zopet vršile volitve na Hrvatskem, naj pohite naši avstrijski poslanci v Hrvatsko in Slavonijo (Viharno odobravanje!), ne da hujskajo ali agitirajo, temveč da opazujejo in kontrolirajo vlado, ki . pravi, da dela v imenu zakona, kar dela. Če je njeno ravnanje pravično in zakonito, potem mora pozdraviti to z veseljem; če pa ne ravna tako, je pa dolžnost naših poslancev, da v avstrijskem parlamentu in povsod pojasnijo, kako tlači pravico in zakon.
In teh pojasnil bi bilo veliko, kajti vlada na Hrvatskem uporablja pri volitvah vsa sožaa nezakonita sredstva. Volišče daja kratkomalo obkoliti z vojaki, volilci pa ostanejo zunaj kordona. Kdor se izkaže z glasovnico, da voli vladnega kandidata, sme skoz vojaški kordon, kdor pa hoče voliti opozicijonalnega kandidata, pa ne sme na volišče, če je tudi klican. In če volilec reče k^l proti takemu ravnanju, ga tirajo v ječo! (Klici ogorčenja in žvižgi!)
Le v enem volilnem okraju se je pri zadnjih volitvah vršila volitev pravilno, ker se je raznesla govorica, da je navzoč znani angleški publicist Scotus Viator. Ko so izvedeli to v Zagrebu, so hitro brzojavili, naj se volilcem ne delajo sitnosti, In volitev se je vršila popolnoma mirno in pravilno, da-siravno v resnici omenjeni publicist ni bil navzoC.
Vidi se terei, da imajo vendar strah pred javnim mnenjem, in če storimo tu svojo dolžnost, smemo biti prepričani, da ne bomo imeli za sabo samo našega naroda, temveč vse poštene ljudi vse Evrope, ter moremo upati, če tako razgrnemo pred vso Evropo sliko razmer na Hrvatskem, da tudi na Hrvatskem zavlada potem boljša era.
In res se že kažejo znamenja te boljše ere. Pred mesecem dnij se je vršil na Dunaju shod, ki se ga niso udeležili le slovanski poslanci, temveč tudi nemški ter je celo nemški poslanec dr. Redlich govoril v prilog Hrvatom v Banovini in imel poguma, pred dun. svetom proglasiti za Švindel madžarsko viteštvo In priznati, da se nam dela krivica. Kakor je on spoznal to, bi spoznali tudi drugi, če jim stvar temeljito pojasnimo. In kako nam je ravnati pri tem, so nam dali lep zgled hrvatski dijaki, izdavši proglas, po katerem bi se, ako bi ga upoštevali, dale ozdraviti tudi naše razmere.
Ko je bila proglašena zatvoritev zagrebškega vseučilišča, so ostali dijaki na vseučilišču in so izjavili, da ne zapuste vseučilišča, dokler Jih ne odpravijo s silo, in so se zabarikadirali v vseučiliščni palači. Ostalemu dijaŠtvu so se pridružili tudi b o-g o s 1 o vc i, četudi jim je bilo to prepovedano po njihovih predstojnikih, ter so izjavili: „Ko gre za narod, ne poznamo semeniSke discipline!"
Temu lepemu zgledu bodoče hrvatske duhovščine naj bi sledila tudi naša duhovščina, naj bi zopet stopila v sprednje vrste naših narodnih bojevnikov, pa bi se ji ne bilo treba več bati za vero in krščanstvo! N j stori svojo dolžnost za narod, pa bo zopet uživala vse tisto spoštovanje, kakor je je uživala prej!
Res niso lepe slike o razmerah na našem jugu — in to v precejšnji meri po naši lastni krivdi — toda Če vsi sledimo zgledu, ki so nam ga dali hrvatska in srbska mladina in mladi hrvatski duhovniki, se morajo zboljšati te razmere. Od nas samih je odvisno to. Bodimo popustljivi napram bratom, podajmo si bratsko roko ter stopajmo v boj za naše pravice mož ob možu, potem nas ne premaga nobena sila, potem bomo res gospodarji v svoji lastni hiši! (Viharno odobravanje!)
Na to je bila ob burnem pritrjevanju soglasno sprejeta že priobčena resolucija, na kar je predsednik, dež. poslanec dr. W i I-fan, zaključil ta impozantni shod, poudarjajoč, da bolečino, prizadeto enemu delu telesa, občuti vse telo, in svareč, naj se odločilni činitelji ne igrajo z ognjem, ker bi znal priti dan maščevanja, ko bi narod obračunal z onimi pravimi veleizdajniki, ki teptajo pravico in zakon!
Goriški deželni zbor.
Gorica 6. februarja.
V včerajšnji seji deželnega zbora so bile dovoljene sledeče podpore: Za ustanovitev avstrijskega društva za domačo obrt K 2000. — Poškodovancem po požarju na planini „Polog" dne 11. oktobra 1911 kron 1500. — Za akcijo v zatiranje murmvne ščitaste uši v letih 1910—11 K 2400. — (Oba zadnja zneska sta izplačana in je torej drž. zbor svoto le naknadno odobril.) — Deželni prispevek za prezidavo državnega mostu čez Sočo pri Zagraju in za poru-šenje hiš pri zagrajskem mestu je dovoljen v prejšnji višini. Za zalog za nujno potrebne naprave, zlasti za ureditev rek in hudournikov K 7000. — Goriškemu municipiju za zgradbo sirotišča prispevek K 10.000 (obnovljeno). — Za zgradbo ceste v Kožbanj-ščkovi dolini K 3831 (dovoljeno). Županstvu Gorjansko za razširjenje ceste Ivanigrad-Preserje K 100 (obnovljeno). — Za zgradbo vodnjaka v Štandrežu K 900 (dovoljena). — Občini Drežnica za zgradbo 5 napajališč na planini Svino K 300 (obnovljeno). — Za uravnavo in razširjenje ceste Komen-Preserje-Ivanigrad K 300 (obnovljeno). — Za zgradbo ceste Dol-Otlica-Kranjska meja obnovljeno K 9000 in dovoljeno daljnih K 3000, pod pogojem, da vlada prispeva s 50fl/#- Odobri se sklep dež. odbora glede komisijskih troŠkov za nakup bikov za Kras in občino Dornberg K 1170. Končno je bil odobren preosnovni štatut deželne gluhonemnice, ter prispevek K 200. dijaškemu; podpornemu društvu, na kar so bila odobrena poročila o računskih zaključkih raznih zalogov.
Italijansko-turška vojna
Italija se nakaja s svojo tripolitansko akcijo v velikih škripcih. To priznavajo danes indirektno že italijanski viri sami. Vest, da je Giolitti bola« na influenci, da ta bolezen sicer ni nevarna, a da se vendar bojć, da bi bolezen utegnila trajati toliko časa, da ob otvoritvi parlamenta ne bi mogel ministerski predsednik zastopati stališča vlade v tripolitanskem aneksijskem vprašanju, kar bi lahko imelo za posledico, da bi zbornica ne odobrila tega koraka vlade: to vest treba smatrati za nekako predpripravo Italije za — r i t i r a d o. Ako bi parlament ne odobril aneksije, bi vlada morala seveda demisijonirati. Nova vlada bi potem aogla začeti pogajanja za mir na 1 podlagi priznanja sultanove suverenitete v | Tripolitaniji. Bil bi to sicer strašen morali-čen poraz za Italijo, a pri sedanjem polo-* žaja bi bil ta Še najlepši izhod iz zagate.
Dokaz o zadregi, ali bolje: stiski, v kateri se Italija nahaja sedaj, je tudi njeno neprestano, naravnost izzivalno vedenje napram Franciji. Še se ni polegla burja, nastala vsled zaplembe francozkih parnikov Carthago" in „Manouba" po italijanskih lojnih ladijah in že je nastal aov konflikt med Francijo in Italijo: italijanske vojne la-dije so obstreljavale naselbino francozkih železniških družb v Hodeidi v Rdečem morju, ter so s tem provzročile 12 milijonov škode. (Glej brz. vesti v predvčerajšnji .Edinosti".)
Kaj hoče Italija doseči s tem ? Očividno igra ,va banque': izzivati hoče toliko časa, da izzove svetovno vojno, dobro vedoč, da ona ne more izgubiti ničesar, ali pa misli, da z oviranjem trgovine nevtralnih držav izsili, da te posiednje pritisnejo na Turčijo, da sklene mir, ki bi bil ugoden za Italijo.
Kako mislijo Francozi o teh Italijanskih junaštvih, dokazujejo izjave uvaževanih pa-rižkih listov, ki na zelo ojster način razpravljajo o bombardiranju Hodeide.
„Autorite" piše: Gre za izzivanja po načrtu. Kakor je francozka vlada prežeta od duha prizanesljivosti, vendar takega postopanja Italijanov nikakor ne more mirno trpeti.
„Libre parole- piše: Zdi se, da Italija, ki je vsled tripolitanske vojne utrujena financije! no in vojaški, zasleduje le en cilj, da bi namreč oškodovala koristi tuje trgovine, da bi s tem provzročila intervencijo velesil, ki naj bi Turčijo prisilile, da prizna aneksijo Tripolitinije.
Domače vesti.
Pritožbe proti avstrijskemu Lloyda. V dunajski »Information" čitamo: Pritožbe proti našemu Lloydu datirajo že od davna. Kakor dobro vedo v industrijalnlh krogih, se je ministerstvo za trgovino že večkrat oglasilo z rekriminacijami radi uvedenja in spopolnjenja novih črt, pa ni doseglo nika-kega vspeha. Sedaj se maščuje to, da je dobil Lloyd preveč privilegijev ter da kon-centruje v svojih rokah pravice, ki jim stoji nasproti premata mera obvez. Vlada je bila tedaj mnenja, da Lloyd že iz lastnega interesa v svrho gotove stopinje prosperitete pomnoži svoj ladijski park ter da postavi svoje poslovanje na širšo podlago. Ta moment je nastopil sedaj; na akcije odpada že dve leti 6#/# dividenda in ni torej govora več o kakem slabem stanju Lloyda. Trgovinsko ministerstvo se je morda opiralo na določbo pogodbe, po kateri ena tretjina dobička, presegajočega 6%, pripade državi; in Če država prevzemlje za razširjenje plovbe-nega omrežja Lloydovega eno tretjino rizika, bi bilo pač pričakovuti, da se uprava ne bo postavljala na malenkostno stališče. Vrhu tega si Je moglo ministerstvo za trgovino opravičeno domnevati, da bo Lloyd za razbremenjenje od arzenala, ki ga je! vezal kakor svinčena teža, kakor tudi za j udeležbo na dalmatinski paroplovbi prihajal] državi naproti, tembolj, ker se je predsed- ; nika Derschatta, bivšega ministra za žeiez-i niče, moglo smatrati kakor osebno jamstvo, j da poslovanje Llojrda ne bo nasprotovalo j interesom države. Končno bodi omenjeno, j da nasprotuje momentu ugleda, ako sel Lloyd pušča prehitevati od „Austro-Ameri-: cane" in „Adrie-, za katero doprinaŠa sedaj ogrska država velike žrtve, in ako Lloyd i zapada zopet otrpnenju, kakor v prejšnjih letih. Lloydu vendar ni neznano, da severno- j češki industrijalci, če le možno, prometu preko Hamburga daja jo prednost predj Trstom, kar stavlja rentablliteto Lloyda v> vedno nevarnost.
Vendar nima Lioyd, ali bolje rečeno: njega predsednik spoznanja, da bi probleme časa, interese države in pravice akcijo-narjev spravil v soglasje. Naravnost sramotilno je, da je generalni direktor Frankfurter, ki je pripoznan strokovnjak, pripravljen za veliko dalekosežneje koncesije ministerstvo za trgovino, nego pG Derschatta in njegov financijelni koadjutor Julij Singer, katera dva J moža se je smatralo poprej kakor zaupnika države. Zdi se, da se je pl. Derschatta po-! polnoma zaplel v financljelno vrvenje te: da i je popolnoma pozabil, kdo ga je spravil na : to mesto. Utegne se pokazati potreba, da se j nekoliko osveži njegov slabi spomin.
Tržaški deželni zbor bo imel jutri ob j 7. zvečer sejo s sledečim dnevnim redom : 1. Prečitanje zapisnika zadnje seje, 2. poročilo verifikacijskega odseka o veljavnosti zadnjih dopolnilnih volitev, 3. sklep, s katerim se dež. odbor pooblasti, da sme na zakonih, ki bodo sprejeti v tekočem zasedanju, izvršiti razne nebistvene spremembe, !4. zakonski načrt glede občinske doklade ; od pristojbinskega namestka, 5. zakonski načrt glede povišanja davka od dedščin v korist ljudskih šol, 6. zakonski načrt o po-i višanju davka od dedščin v bolniške 'stroške tržaške občine, 7. Zakonski načrt o 1 uvedbi občinskega davka od javnih predstav in zabav v tržaški občini, 8. sklepni račun 'dež. šolskega fonda za leto 1911, 9. zakonski načrt o premembi § 33 lovskega zakona.
O dokladah na ekvivalent ter povišanju i davka od dedščin smo že govorili, glede uvedbe davka od javnih predstav in veselic 'pa določa predlagani zakonski načrt: za 'vstopnice do 20 vin. 2 vin., od 20 do 60 vin. 4 vin., od 60 vin. do 1 K 6 vin., od
1 do 2 K 10 vin. in za vsako daljno kroao ali delni drobec 10 vin. Pri abonameattti se določi donesek na podlagi cene abonma. Od prostih in znižanih vstopnic treba plačati davek kakor od drugih vstopnic. Izvzeti so javni muzeji, predavanja izključno umetniškega in znanstvenega značaja, prireditve ljudskega vseučilišča, ter prireditve v dobrodelne namene. Glede slednjih prireditev ima mestni svet od slučaja do slučaja odločati o oproščenju.
Glede premembe lovskega zakona se namerava § 33 dež. lovskega zakona tak« spremeniti, da bo lov dovoljen od 1. junija do 1. januarja, dočim je dosedaj dovolje« le od 1. septembra do 1. januarja.
Občni zbor tržaškega »Sokola*, ki se je vršil minuli torek, je privabil v sokolsko telovadnico skoraj sto članov in precej telovadkinj, kar je dokazom zanimanja za društvo. Razveseljivo je, da so bili navzoii skoraj sami telovadci, ki so prvi poklicaai da odločujejo o društveni usodi.
V svojem nagovoru je starosta brmt Rybar najprej omtnjal, da praznuje letos tržaški „SokoP tridesetletnico svojega obstanka. Konstatiral je njegovo stalno napredovanje od leta do leta in zlasti v tekočem letu je postalo zanimanje za Sokola toliko, kakor nikoli prej. Br. starosta je priporočal zbranim, naj se pridno pripravljav-ljajo na vseslovanski sokolski zlet, ki se bo letos vršil v Pragi in na zlet v Ljubljani, U se bo vršil prihodnje leto. Svojo 30 ietaico bo naš Sokol praznoval z župnim zletom a* Opčinah, ki naj bo nekaka priprava za prašM zlet.
Iz poročila tajnika brata R e k a r j a posnemljemo sledeče: V letošnjem let« je postala glavni cilj društva telovadba, druge prireditve so igrale postransko ulogo. Sokolska telovadnica ni videla morda še nikoli prej toliko telovadcev, kakor v minolea letu.
Odbor je imel vsega skupaj 11 sej, pristopilo je 87 novih članov, izstopilo 42, vseh članov šteje društvo 34©. Poročilo se spominja prerano umrlega dr. S k a p I b a, ki je bil društvu vedno zvest prijatelj. Zopet je oživel sokolski pevski zbor pod hvalevrednim vodstvom br. W a s c h t e J a. Tudi veselični odsek je po enoletnem počitku zopet našel načelnika v br. Cveku in Pik©-dil tudi letos Martinov, Miklavžev in Silvestrov večer, ki so vsi dobro uspeli. — Zasluge imajo pri tem v prvi vrsti go»p. Dragutinovič, g. Devetak, g. Šink, igralci slov. gledališča, br. Waschte in drugi sodelujoči Sokoli.
Društvo se je udeležilo župnega zlet« pri sv. Ivanu in bratskih prireditev na Opčinah, Škednju, Ajdovščini in Prvačiai. Društvo je priredilo tudi par pešizletov, ki niso bili preveč posečenl. Tudi se je opazilo, da bratje ne nastopajo preveč radi v kroju. Sokolskega zleta v Domžale ia v Zagreb se naš Sokol ni udeležil radi kolere. Poročilo se nadalje zahvaljuje »Edinosti* za njeno poročevanje.
Preuredila se je telovadnica in nakupilo se je novo orodje, za kar je moralo društvo precej žrtvovati. V področju društva se je ustanovil vaditeljski tečaj, ki je izborno deloval.
Poročilo zaključuje s pozivom, naj bratje Sokoli prispevajo po svojih moček, da društvo res doseže ono stopinjo, kt bo odgovarjala zahtevam ustanoviteljev So-kolstva.
Tajnikovo poročilo je bilo vsprejeto z odobravanjem.
Lepo in spretno sestavljeno je bilo poročilo brata načelnika Ambrožiča.
Telovadba se Je v minulem letu gojila res sistematično. V začetku leta je bilo zelo malo telovadcev, a število je kmalu aa-rastlo, tako, da je vladalo v telovadiici vsak večer najlepše življenje in vrvenje. — Telovadili so člani pod vodstvom br. Ambrožiča in dr. Savnika, naraščaj pod vodstvom br. Jezerška in ženski oddelek pod vodstvom br. Trebca. Društvo je posvečalo vso skrb odgoji domačih vaditeljev. V to svrho se |e ustanovil vaditeljski tečaj, ki so se ga pridno udeleževali bratje vsega tržaškega ozemlja. Poročilo konstatira nadalje, da so najvstrajnejši telovadci Hrvatje.
Izgovor, da ni telovadnica dovolj zračna, ne velja. Sicer pa bo treba posvetiti vso skrb najbolj perečemu vprašanju, ki tare društvo, vprašanju moderno urejene telovadnice z dnevno svetlobo. Nadalje Je brat načelnik omenjal dejstva, da se delavstvo izogiblje našega društva, daslravao sloni na strogo demokratični podlagi. Treba bo zanesti zanimanje za sokolstvo tudi me4 delavce, ki tvorijo ogromno večino trž. Slovencev. Društvo si je nadalje nabavilo strokovno knjižnico, novo garderobo In nov« orodje. Prva vrsta misli tekmovati na praškem zletu. Poročilo zaključuje z željo, 4a bi zanimanje za telovadbo rastlo tudi v novem društvenem letu. (Poročilo vsprejeta z odobrovanjem).
Iz blagajnikovega poročila posnev-Ijemo; da je imelo društvo v minulem letu dohodkov kron 5795 75, a stroškov K 503285.
Starosta br. Ryb&r se je aa to zahvaLM za skrbno sestavljena poročila, aa kar Je pregledovalec računov br. Detela predlagal odstopajočemu odboru absoUtorij. Vsprejeto.
V Tratu. <itie 7. februvarja 1912
>EDLNOBT« št. 31.
oir«n lil.
Volitev novega odbora se je vršila z Iz Šolske službe. Cesar je podelil de-vzklikom. Izvoljeni so bili: br. Rybaf, sta- želnemu šolskemu nadzorniku Nikolaju rosta; br. Slavik, podstarosta ; br. Ambrožič, R a v a I i c o v Trstu naslov in značaj dvor-aačelnik; odborniki: bratje Rekar, Trebeč, nega svetnika.
Modic, Šavnik, Prinčič, Sirk. Namestniki:] Maskiran plesni venček dne 10. fe-brata Miklavec in Jezeršek. Preglednika: bruvarja 1912 priredi Ciril-Metodova po-brata Modrijan in Detela. Nadalje so bili družnica Trst IV. za Škorkljo in Belvedere Izvoljeni zastopniki v S. S. Z. in Trž. sok.. v veliki dvorani »Narodne Delavske Orga-frpo-	! niiacije* ulica Sv. Frančiška Asiškega 2, II.,
Vsprejeta je bila določba, s katero se pri katerem bo sviral dobroznani šramel-oktet
uslanovi poseben, neodvisen telovadni žen-; ^Zveze Jugoslovanskih Železničarjev" _
ski odsek, čegar članica postane lahko Vstopnina za moške 1 K, za dame 60* vin. vsaka ženska, ki je že dovršila 18. leto. Slovenci Škorklje in Belvederja posetite v Tako bo tudi ženskam dana prilika, da velikem številu to prvo prireditev naše po-soodločujejo v društvenih zadevah. Predlog podružnice. Tudi tisti, katerim ni mar za br. Ambrožiča, naj se ustanovi poseben stav- pieSf naj Sf preskrbijo vstopnice, ali naj da-benl odsek, ki naj bi poskrbel za nove ^jejo mal znesek, ker čisti dobiček je na-društvene prostore, ni obveljal.	j menjen narodni šoli, ki se mora odpreti
Opozoriti nam je še na interpelacijo čimprej v tem okraju. Veliko naše mladine brata Cveka, je-li res, da odbor ni hotel po|ni italijansko šolo v ulici R. Manna in vsprejeti dveh priglasivših se železničarjev, če ml sami ne bomo nekaj žrtvovali nam na kar sta br. predsednik dr. Rybžf in br. potujči vso našo deco. Zatorej na noge za odbornik dr. Rekar izjavila najodločneje, da naše malčke. Gostilničar Hinko Koslč v ulici odboru ni došla nikaka prijava od onih dveh Carradori št. 18 prodaja vstopnice in nabira dotlčnikor.	I darove.
Ker se ni nihče več oglasil za besedo, \	c«ui « »__ . .i
je starosta br. Rybaf po običa|nih formal-j,. yrd',JS"	? V °e?el|oi dne
mostlh zaključil d Izborno vspeli občni zborj	X,mSV°'P" hI	1
U Tibuja najboljše nade, da bo nai Soko ,	Sokolski orkester
tudi nadalje vztrajal na začeti po« v na- ~ f™e,^ražene »od - na-| rodno probujo 'slovenskega ljudstva na f?£LIJŠSZSJFZSliJ^iSf^1 ** E'8! tržaškem ozemlju, držeč le pri tem ^ Zl?« n S T	n?
kolskega gesla:'svoboda, bratstvo «n ena- j SfiSj^tSk ^SS^d-^K!
Kepanje. Prejeli smo: Nam TržaCanomj1^'0 " bh° j^Jt?1^ fe'°
Je ta šport zelo malo poznan. Lepo je sicer,	f t° g,r°
če se prijatelji napadajo in bbmtardirajo	P|ireditel^
ta«, kjer nima meščans tro prehodov. Opi- ^f ^l^ V^'«*	I » "emah zovali 'smo to v ul. LavatoioP in bito je ?es ^VJŠI' ČtZ
Odlikovana krojačmoa
Avgust Stnlar
TRST - Via deile Poste štev. i2, l nad. - TRST
izvršuje civilne obleke in vsakovrstne uniforme.
Cene zmerne. - Delo sol cino.
ZDRAVNIK
Dr. D.
specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos)
ordinuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso št. 12
od llVa do I1/« in od 4V» do 51/* popoldne. TELEFOlf 177/IV.
zanimivo gledati možke in ženske v snežnem
boju.
danja dela dosegla že lepo Število predstav — ne samo na Slovenskem, celo v Ameriki, Aleksandriji —, tako bo gotovo tudi to jako
Ni pa na svojem mestu, ako vprizarjajo	' ~n SlriA r^ . u 1 .
tak „boj tam, kjer se s tem ovira promet	J^vS^H-iSL« tak°
in kjer prihaja o pod snežene kepe ljudje,	£rVemU
ki nimajo ni kake volje do kepanja Tudi n	ob .5 3.0 Po razporedu
lepo, ako se napada' stare ženske in može	P01"00*1' pfl katerem bo sviral
CflNPIPO PIVA
izdelovatelj in trgovec lesnega oglja izključni
liferant vzajemne zadruge privatnih uradnikov, z lastno žago in klalnico Žgalnega lesa v Dobrempolju na Kranjskem, ponuja prve vrste lesa in lesnega, fosilnega oglja itd. itd. v s svincem zaprtih vrečah, prosto na dom na vsako točko mesta po zelo nizkih cenak.
Podrobno prodalo o al- del Toro i
^isarna ulica del Toro št. 1, L nadstropje. - TELEFON a o—se. -
ter meče gospem umazan sneg na bele obleke. Najmanj pa je umestno, ako nadle-
Semenj v St. Petru na Krasu. Prvi
gujejo redarje, ki gotovo nimajo volje zal1610*0!1 semenj za konje, govedo in krama-take razposajenosti.	j11!0 8e bo vrin v četrtek dne 15. t. m.,
Vsaka stvar naj ima svoje meje, a ke- i "a kar opozarjamo kupovalce in pro-pajo naj se le prijatelji in znanci med j daJaIce-
seboj.	j Izdanje voznih listkov in odpravljanje
Princi na potovanju. Včeraj zjutraj je f prtljage na državnih železnicah. Z dnem 1.
prišel v Trst z drugim dunajskim brzovla-kom grški prestolonaslednik princ Konstantin, vojvoda Spartanski is se je nastanil v Palače Hotel Eiccelsior.
Rovinjski mestni svet razpuSčen. Na-iestništvo je v sporazumu z deželnim od-
februvarja 1912 se je otvorila izdaja voznih listov In odprava prtljage c. kr. avstrijskih državnih železnic. P. Christofidis v Trstu, filijalka v hotelu Excelsior Palače. Sestavni vozni listki družbe nemških železniških uprav se pa bodo izdajali izključno le v prodaji
Gostilna konsumnega društva
99 Jadran"
pri sv. Jakobu, ul. Induatrla IO.
katero vodi Jakob I vab 516
toči izvrstno Kernovo pivo, ipavska, istrijanska in dalma-ea tinska vina prve vrste, ca
Na razptlag« Ima gorka la mrzla jttflla ia krasna krogtjlšča. — Cene zmerne.
Za •blea obisk se priporoča udari i
ODBOR.
borom razpustilo rovinjski mestni svet, ker! v?znto »ktkov P. Christofidis v hotelu de la
se ni mogel konstituirati. Klerikalci, kHVilIe-	_
imajo tretjino mandatov, se namreč niso j	M
udeleževali sej in zato ni bilo možno izvoliti ] NAS0 fllodclIisČOa župana.	i	"
Sokolova maškarada. Zanimanje za to I *z 'f*?***' '' V tradicionalno maškarado je posebno letos i	popoludne se ponovi Audranova
vseobče; znak je to, kako priljubljene so na-| P	PlTM^ifA«
fcmii občinstvu sokolske prireditve. Od vseh;
strani povprašujejo po vabilu, kar priča, da zve^er bo pa jako zanimiva premijera, Ro-želi staro in mlado biti deležno te res naj-]vett0va drama zabavnejše in ob enem vseskozi dostojne!	„PAPA EKSCELENCA*.
iržaške predpustne zabave.	j ki s, jo Je vodstvo g|edali§ča daio prevesti
Kakor čujemo, hitijo gospice, gospe in k italijanščine. To najboljše delo slavnega gospodje pripravljati kostume za to sobotao; italijanskega pisatelja Rovetta, je bila in je lokolsko priredilev	v tržaških laških gledališčih vedno prava
Kedor še ni dobil vabila in bt se ma- atrakciia škarade rad udeležil, naj se priglasi pri vra- ;	*	-
tarici Nar. doma«, ali pa pn sokolske«	TRŽAŠKA OLEOALlSCA.
veseličnem odseku.	.._n_, _ „ ,
i uxi x	VERDI. Danes premijera Boitove opere
Tombola. Opozarjamo slavno občinstvo,	Mtfistofele"
Berite in čudite se!
600 komadov, med temi pozlačena ura za K 4*20.
ki se nahaja v posesti srečk Šaljive tombole; ob priliki Ciril-Metodovega plesa, da bodo; jutri v „Ediiosti" natančno naznanjene vse
EDEN. Varijetetna predstava.
Krasna, pozlačena, najfineja ara Anfeer-Remont a po-tlačenim Stevilnikom ; ista ima dobroidoče 36-urnc kolesje, ca kar se jamfi 3 leta, 1 krama o vratna igla a Bimili - brilantom. 1 poelaČec prstan s pon. kamnom sa gospode ali gonpe, 1 krasen collier iz okola 150 c rijentalskih peri, najmodernejši nakit zt darce, 1 krasna garnitura gumbov za zapestnice ovratnike in pnri, zajamčeno 3% Double-zlata s patentiranim zatvorom, 6 platnenih robcev, 1 eleganten žepni črnilnik iz nikla, 1 krasno zrcalce, 1 komad dišečega toaletnega mila, 1 fr. vezana beležnica 7S angleških peres, 20 različnih komadov za korespondenco in ge 396 drugih predmetov ki so koristni k neobhodno potrebni. Vse skupaj z zlato uro vred, ir ■ama relja dvakrat toliko, stane samo K 4-20. Od poftilja po povzetju eksportna tvrdka
H. SPiNGARN, Krakovo št240.
Kdor kupi 2 paketa dobi Se zastonj zraven iep na-ž.č z dvtmi težili Pri več nego 2 paketih, sa vsak paket po 1 nožič. Za to kar ne ugaja, se vrne <Le nar. Torej je izključen vBak rizi ko.
DL PEČNIK (Petsciiiii)
Trst, Via S. Caterina St. 1, Trst
(hiša Greinitc)
ima čast Vam naznaniti, da se je v TRSTU kot zdravnik na novo naseliL Rodom Korošec (Podrožčica) bil je svoj čas zdravnik v več bolnišnicah na Da-najuter šef-zdravnik Fran Josipovega zavetišča v Egiptu, kjer je bival dolga leta.
Za notranje boleanl (splošno zdravilstvo) ■prejema od 8—9 zjut in 2—3 pop.
Kot Ipeeljallst sa kolno bolezni in bolezni na vodi (spolne) strogo le od 11 Vi do 1. uro.
Pozor Slovenoi!
Nov veliki dohod moških, deških in otroŠUk oble* za poletje. Velikanski izbor blaga xa obleke po meri po cenah brez konkureaat v dobroznani trgovini
,ALLA CnT* Dl TRIESTE"
rrsl Ulca Efiosoe Cmacci It. 40 orej Torniti
Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Obleke „ B „ platna . . 4—18 Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Obleke „ , platua » , 6—12 Velik izbor oblek za otroke od K 214—14 Zaloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. Ud
ALLA CITTA' Dl TRIESTE I
tat, iiiea eione Cariicci iler. 49 (prej Toirate)
Dr. Fran Korsano
Specijalist za aifllitien« !■ kolu« bolezni
Ima svoj	mm
AMBULATOR1J
v TRSTU, v nUd San Nlcol6 »tov. 9 (narf Jadransko banko).
Sprejema od 12. do 1. In Li/l do 6.Vi pop
Poskusite H- CnlnfSn« ki je na]-OOVO KAVO	finejSi la
najzdravejSi kavni pridatek. Dobiva ae v vseh boljših prodajainicah. o<
Zaloga pohištva
-- G. KERBLER --
Trst, ulica Molino a vento štev. 7.
Trpežaost, eleganca in skrajio mit cpne!
Izbor zakonskih sob. — SPECIJALITETA: Zaloga slovitega solkanskega pohištva.
Železno in kuhinjsko pohištvo.
Menjuie novo pohištvo za staro.
"---- "	iiaiaiiLiiu uatiiaujcuc »OC aa « % |	»	■
Iterilke serij in srečk, ki so bile potegnjene, i TrZ&SKa mala kronika, j
«e4c	ndHVifn'ld?b,.tke	n"! D>* roparska napada. Tereza Com-
™ ure popoludne đ° * °đ 3'3° d° i »enda stara 40 let, ženPa Jerneja s,anu)o£a
Iv ul. Chlozza 36, se je predvčerajšnjem Po snegu — blato ! Ce se je natn v zvečer nahajala v Kravosovi gostilni v ul. ponedeljek, ko je Trst pokrivala bela odeja, Fabio Severo 6. Okolo polnoči je odšla sozaevalo, da smo v kakem severnem mestu, domov. Ni bila pa ie petdeset korakov da-se je nam pa včeraj zdelo, da smo kje v leč, ko jo je nekdo aapadel od zadaj, jo g uma^n, povsod velike vrgel na tla in jej skuial vkrasti briljantne luže stopljenega snega, droben dez, megla, uhane in poročni prstan v skupni vrednosti
::£FrJU\a° VrSme- ?al°sten dan- KuP* 180 K- Nipadena^ ženska je zavpila na vso snega ležijo še vedno ob trotoarjih, od ko- silo in priteklo je par policijskih agentov
dcr jih odneso - bogvekedaj I Sicer pa se Lopov se je teda spustil v be^n se skd
^ E Vr$il PreCej ueAu0i Ie kupi Snegai v Lenardot hlev ki se nahajag tam bUzu 50 0If^a!, V30Z0VC1 "n u,icah'	! A agentje so ga dohiteli in aretirali. Napa-
Kedarjem ledenike. Opazovali smo, daleč Je bil Aleksander Costantini, star 20 kako težko so mogli redarji vršiti svojo let, voznik, stanujoč v ul. Fabbrica 5 dolžnost po zamrznjenem tlaku. Kako naj' SUčen slučaj se je pripetil Ivanu Gr-redar pomaga meščanom, ko sam ne more meku, stanujočemu v Rojanu 501. Nahajal ■aprej ?! Znano nam je, da je nekoliko re- se je predvčerajšnjem zvečer v znani rojan-aarjev ponesrečilo. Niso sicer težko ranjeni, ski gostilni „Pri dvanajstih murvah-. Bil je a da so hoteli priskočiti na pomoč, kakor nekoliko vinjen in zato toliko nepreviden, bi bilo potrebno, bilo bi jih mnogo izvea da se Je bahal s stotakom, ki ga Je imel službe. Ravnateljstvo naj nabavi c. kr. re- pri sebi. Ko se je okolo 10. ure guncal Varstvu potrebno, da bodo redarji priprav- proti domu, ga Je nekdo, ki Je bil poprej v jjeni tudi za slučaje, ko nastopa sila, ka- gostilni, napadel, vrgel na tla in mu vkradel koršnja je bila dne 5. tekočega meseca v vse, kar je imel pri sebi: 120 K. Na nje-Trstu-	govo ovadbo je policija po kratkem poizve-
Ples — Otrok priredi šentjakobška čital- • do van Ju aretirala roparja v osebi Frana Da-■ica v nedeljo dne 18. svečana popoludne vide» starega 26 let, težaka, stanujočega v v gledališčni dvorani „Narodnega doma" Rojanu 81.
pod pokroviteljstvom gospej: Eme Barteljeve,' Regalkoli — ulomild. Poročali smo Rože dr. Gregorinove in Mary dr. Staretove; svoječasno o drznem ulomu v gostilno Ludin pod nadzorstvom učiteljev in učiteljic.! vika d' Agnolo na Ooldonijevem trgu. Poli-Plese bo vodil gosp. Josip Bizjak, sviral bo cija Je dobila sedaj v kremplje enega takov, orkester pešpolka št. 97. Postavljeni bodo ki je ponujal na proda| tam vkradeno suk-paviljoni za sladčice in brezalkaholne pijače, njo. Tako Je prišla tudi na sled vsem osta-Začetek ob 3. popoludne, zvršetek ob 7. uri lim ulomilcem. Vsi skupaj — četvorica Jih zvečer.	je — so regnikoli.
Dobroznana tvrdka manufakturnega blaga
Trst, ul. Nuova 36-38 vogal ul. S. Lazzaro ±
n. A1TJE
Trst, ul. Nuova 36 38 vogal ul S. Lazzaro
opozarja in prijateljsko priporoča svojim cenjenim odjemalcem in slavnemu občinstvu, naj nihče, ki ima nakupiti manufakturnega blaga v svojo lastno korist ne opuste prilike ter obiščejo velikanske zaloge od goraj imenovane tvrdke; kjer se dobiva vedno največja izbera vsakovrstnih manufaktur, za jesen in zimo, in sicer: Blago (štofe) za ženske in moške obleke, barhenta (fuštanja) belega in barvanega, volnene odeje, odeje lastnega izdelka, preproge, zagrinjala (zavese), posteljna pogrinjala, spodnje jopice, kakor tudi vsako drugo telesno perilo. — Vsake vrste in vseh širinah belega platna
bombaževine itd. itd.
Vse blago je Iz prvih tovarn, najboljše vrste in po najnižjih cenah, tako, Si prekosi vsako največjo konkurenco.
Prva primorska tvsmica za lesne izdelke * vodno silo
tvrdka A. KRIZNIČ s ob kolodvoru Podmelec
SPREJEMA V IZVRŠITtVi
stavbeno mizarsko stroko spadajoče Izdelke za HIŠE, VfUE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd.
V90 V
OKNA, VRATA. PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu Itd.
Proračuni In načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce In cene.
Parketna tvornica stroji nudi parketne de-
*Moi te hrast. In bukovega lesa. Pattrsžfea takojftnja za vsaka aoožlsa 1
taORti oiielet liti nt t itruanti drob siataisče izlelti - JAMST7D!
Yaa Ma aa ao&daa ia atrokovnjaško Izvedena. * Obisk strokom Jaka
/
»EDINOST« St. 38.
V Trstu, dne 7. februvarja 1912.
Koledar m Treme. —Danes Romuald ap. — Jutri: Juvenclj muč.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoma -f- 6'° Cels. — Vreme včeraj: oblačno, ■egleno.
Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma motno. Lokalne padavine. Temperatura malo spremenjena. Vztočni vetrovi.
Izpred aoriiiča.
Obsodba Josipa Gabrovec — dvignjena!
Kakor znano, se je pred tržaško poroto vršila dne 5 decembra lanjskega leta raz prava proti Josipu Gabrovcu iz Mavhinj pri Komnu zaradi zločina uboja. Gabrovec je bil namreč obtožen, da je meseca septembra lanjskega leta ubil ondotnega gostilničarja Franceta Blažina. Na podlagi pravoreka porotnikov je sodni dvor obsodil Josipa Gabrovec zaradi zločina uboja na šest let težke ječe, kljub temu, da je njegov braniteli št. Josip Mandić zahteval, naj se odredi zopetno glasovanje porotnikov, češ, da je njihov pravorek nejasen.
Proti tej sodbi je dr. Josip Mandić aložil ničnostno pritožbo na najvišje sodišče na Dunaju. Te dni je bil vročen strankam sklep najvišjega sodišča na Dunaju, s katerim se naznanja, da je najvišje sodišče na Dunaju ugodilo ničnostni pritožbi, uničilo zaradi nejasnosti pravoreka porotnikov, sodbo, s katero je bil Gabrovec obsojen na šest let, ter je odredilo, da se določi proti Gabrovcu nova razprava pred tržaško poroto.
Tako bomo imeli torej v prvih dneh prihodnjega meseca vnovič porotno razpravo proti Gabrovcu.
Društvene vesti.
„Trgovsko izobraževalno društvo"
ima danes v sredo odborovo sejo ob navadni urL
Plesna vaja se vrši danes zvečer ob S. uri v dvorani NDO v ul. S. Francesco štev. 2, I. Poučujejo se moderni in navadni plesi.
Zveza Jugoslovanskih Železničarjev vabi vse pevce k pevski vaji, ki se vršt jntri v četrtek, točno ob 8. uri zvečer, Ptvcl, udeležite se polnoštevilno ker se začne z novimi pesmimi. Nečlani dobrodošli.	Odbor.
Nadzorovalni odbor ZJŽ ima svojo sejo jutri v četrtek popoludne ob 5. v društveni prostorih.
Učiteljsko društvo za Trst in okolico. Socijalni odsek. Predavanja jutri v četrtek ob 5 30 popoludne v prostorih „Slovenske trgovske šole (Acquedotto 20 I.) Predava g.dč Iv. Sabadin. — Poročilo o ferijalnem kurzu na vseučilišču v Gradcu.
Shod poštnih uradnikov. Krajna skupina društva c. kr. poštnih uradnikov priredi v petek dne 9. februvarja t. I. ob 8. url zvečer v dvorani Fenice, ulica S. Francesco d' Assisi št. 5 javno zborovanje se sledečim dnevnim redom : 1) Časovno napredovanje v službi, 2) Pristaniščna do-klada.
i iz Goriike.
c. — Zima na Goriškem. Od nedelje zvečer do ponedeljka do 10. zjutraj je naletelo za 15 cm snega v mestu in okolici, a kakor je bilo videti, tudi daleč na okrog. V mestu je promet s tramvajem ustavljen. Minole dni smo imeli toplo južno vreme; tlakomer je stal jako nizko še pod 150° vsled česar je nastal mal veter, ki je bil pa mrzel, a sedaj imamo sneg. Vlaki z Jesenic so imeli po 3 ure in več zadirude.
c. — Ples „Slov. plan. društva* dne 1. t. m. v „Trgovskem domu" je jako dobro izpadel, za kar so se posebno potrud il naši narodni trgovci. Vsa čast jim I Bili so zastopani vsi stoji vseh treh političnih barv, kar je pripomoglo k gmotnemu in moralnemu vspehu prireditve. Koliko bi se dalo skupno narediti v rečeh, ki se tičejo vseh političnih barv enako, ne da bi prišlo do aavskrižja! I Zato je pa tudi dolžnost vsem, da ne izzivajo politično drugomislečih!
c. — Ples, ki ga je priredilo društvo ,Gor. slov. mladina" v soboto 3. t. m., ni izpadel tako, kakor planinski. Pač umevno, ker ne gre, da bi prireditve sledile tikom
ena za drugo. Bolje bi bilo manje, a to dobro, ker treba pomisliti, da drže skoraj vedno eni In isti vse po koncu, a tudi teh žep ima svoje dno.
Iz Sežane. Po odhodu s Štanjelske Ciril Metodove slavnostl Je nabralo omizje veselih Sežancev v restavraciji g A. Starca K 6 75. Ta znesek se Je pridodal veseličnemu dobičku.
Bralno in pevsko druStvo v Do-
bravljah priredi dne 11. t. m. predpustno veselico z bogatim vsporedom. Na dnevnem redu so petje, igri, tamburanje novega do bravskega zbora. Srečkanje bo nudilo lepih dobitkov In zanimiva iznenađenja. Bratska društva in sosede-prijatelje vabimo na udeležbo. Prav gotovo se bodete vrlo zabavali in kratkočasili. Naš delavec in kmet, ki se ves teden trudita s teškim delom in z naporom telesa obvladujeta delo, morata imeti tudi nekoliko duševnega In telesnega razvedrila In oddiha. Ne zamudite lepe prilike I
DruStvo »Zora* v Kostanjevici, si je na občnem zboru dne 21. Januvarja izvolilo nastopni odbor: Predsednik Josip Godnič, podpredsednik Š'efan TrampuŠ, blagajnik Josip Novak, knjižničar Fran Urdih, tajnik Anton Fakin (nadučitelj), odborniki: Anton Pahor, Fran Frančeškin, Karol Tomažič in Matija Trampuž._
DAROVL
— Za veliki Ciril - Metodov ples so darovali sledeči gg.:
Njegova Jasnost c. k. namestnik gosp. princ Hohenlohe-Schlliingsfurst K 20. Srčna hvala 1
Po 10 K si. Županstvo v Sežani, Ve-koslav Furlan, Anton Delles, Matko Mandić Janko Furlani, dr. Ferdo Černe Trst, Brate Jovanovič, S. Copaitich Reka, Andrej Vrto vec Tolmin, po 6 K Franjo Duboković Reka, Joško Cvek Trst, po 4 K Fran Logar; Frida Logar Trst, J. Marmolja Miren, Iva» Ivančič Opatija, I. Pertot Rojan 445, Angel Dekle va, Anton Lena si Trst, Josip Gorkić Bazovica, po 2 K, Davorin Furlan, Amalija Martelanc Prošek, Josip Cibic Dornberg. Kamilo pl. M i kič, Fran Kravos, Ivan Odinai Trst.
V zadnjem izkazu čitaj Milan Bogady Trst K 9 in ne K 6.
Vsem darovateljem srčna hvala.
Velikanska zaloga pohištva in tapecarij
Pao I o <5astwirtb ::
TRST. al. Stadion ft s - Telefon 22-85 (MSa siedaffita Fenice)
Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. Kolosalni izbor.
• a
eo
finonnriirno ljubiteljica ocvirko? in plesa
uuopvuilfliu, naj ne prsabijo priti jutri rvtčer v gostilno N. D. O., ulica Carradorl 18. 276
Velikanska novost. SŠSjS
tri, t Četrtek, »e bode vrSil velikanski Sesti ocvirku plen ▼ gontilni N. D. O., ulica Carradori 18 Začetek ob 8. uri zvečer, konce ob 4. uri zjutraj. Za obile* obisk se piipor ča Hii.ko Kosič.	377
Išče
se dtkla za g09tilD0. Ulica Scuole nuovt St. 22, pri Sv. Jakebu.	278
Oomop 28 let star. zmožen popolnoma aloven-OaliluU skega, hrvatskega in nemfikega jezika, z večletno p sarmSko prakso i&če p.imerno službo Brzi strojepisec. — Ponudbe itm na inaer. oddeiak Ednoeti pod „Delaven".	379
Qnk« z dvema posteljama, sa odd- takoj. Ulica OUUa Maiolica 8, HI. levo Prijt iti se popo-
ludne.
280
Ionom čevljarskega pomočnika. Vi 3ettefoDtane 'alvt/III RozeoI št. 497.
291»
Malo stanovanje 8i^&rkndo2?),:
takoj išče Prijazne ponudbe pod: Dragutin O ič na inseratni oddelek Edinosti	237
Dnhi£+un za eno družino proda se po ceni. rUHlaIVU Ul. Navali 5t. 48 I vrata 14. 271
Stalni krajevni agenti - lin«
sprejm jo ali pa namanijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečfc v Avstro-Ogrski. — Ponudbe pod „Merkur*, Brno Neugas*e 20.	244
ŠTIPAN MIMIOA
trgovini dalmatinskih vin
lastnega proizvoda iz Rogaznice pri Omišu
GOSTILNA v ulici sette Fontane
št. 2 (vogal Piazza Barriera) BUFFET v ulici Nuova štev, 5. GOSTILNA v ul. deli' Istria št. 14.
Tine na debelo In za družino t vseh ■ ., ■	gostilnah.	■■ i
Updiio letoiišče! Opdno letovišče!
Dvorec
skoraj nov, v najlepšem kraju Istre, v Portorož. tik železniške postaje, z lepim razgledom na morje iu samo 3 min. oddaljen od morja in od morske kopelii, se takoj - iadi preselitve
proda ali odda v najem
8 pohištvom tli brez pohlitva.
Dvorec ima tri sobe in kuhinjo, z desne in leve strani vrt (skupDO 1200 Q met.) spredaj glo iet in studenčica (najzdravejsa voda celega okraja) in VBe udobnosti za malo družino
Najepša pri Ika za letevišč&rje. Ceno zmerne.
Naslov pove Inseratni oddelek Ed.nosti pod št. 14 in daje tudi potrebna pojasnila.
Martin DoVgan
Trst, ulica Glulia 86.
Priporoča cenj. občinstvu »vojo d« novo prevzeto In 2« 50 lat obstoječo
trgovino jestvin in kolonijalnoga blaga.
Razpošilja po pošti dnevno pakete od pet kg naprej. — Blago vedno sveže in I. vrste. CENE ZMERNE.
I
Odvetniška pisarna dr. Frana Srrčića In dr. Mateja Pretnerja v Trstu, ulica Nuova št. 13, II.
sprejme
izurjenega stenografa - strojepisca
veščega slovensko - nemškega jezika.
Nastop službe takoj. — Pogodba — po dogovoru.	—
Zaloga obaualajn lastna delavnico KRAINEH
Trst, ulica Giovaiml Boccacclo 4
Velika zaloga moških, ženskih in otroških čevljev.
Poprave se Izvršujejo točno, solidno in po zmernih cenah.
Kron 6300!!
AUTOMOBILI FORD 1911
N&jvsdja tsvama sveta. Izdelovanje letno 40 000 v« edinega tipa CHASS1S 2Li HP šest rmoib tlpev keil/.
Roilja ,,FORI>" je najpopolui^a, uajhltri>ji* In nalakonomlCa« ■ k*r Jlb obttojl. - GENERALNI ZASTOPNIK
ANTON SKERL . TRST
Piazza Goldosl 10-11, Tel. 1734
ifallka oeetralaa Baraga, alloa ial Baohl 16. vagal alloa Boaofaattu TELEFON 2247. HTOCK F2TKCM GOODI1ICH i»m«rlk*n*k<^
Automobili na posodo po vnemi oenL
Vamte !n vaJiieracJa artomobiloT,--SolU.ua jx*tre4i a
r
IE
?D
n TEODOR KORN u
l
Trst, ul. Miramar 5tv. 65
Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJ£MWO SE VS iJiO VRSTNA = DELA IN POPRAVE == PO NIZ&1H OESAH. :: Delo dobro in zajaandeno. :: Tllll. 25-26. □ Po^lovo^ja: Franjo Jenka.
Ji
16
3E&
Ženitvena ponudba
281etni mladenič mladenič c. kr. poduradnik iu posestnik želi seznaniti se v svrho ženitve z gospodično 18—25 letno, z par tisoč dote, to pa glede bodoče trgovine. Pisati pod .DVOREC- roštnoležeče Stadion Trat.
Cesore Benedetlch
ai usoja naznaniti slav. občinstvu, kakor tudi svojim cenjenim odjemalcem, da 10 OdprS
Trst, ulica Caserma Štev. 13
: MESNICO :
EX vd. CARLINA.
Na prodaj je najboljše goveje, telečje, ovćje In »oštrunovo meso. perutnina, kakor tud »pecijalitc:	GRAŠKO MESO. '
Posx/l 'ba tudi na dom.
Telef m štev. 57/1 V.
1			■			■crrvnvi asu rsN w nsi 1 j HlBiBiii^r!iiMMii 1
^SEESBBsHS	a—i	K	s			
	hm	1	■			
It. GasperinI, Vrst
Telefon Stev. 1974. ŠPEDITER Via Economo St. 10
mmam Prevozno podjetje ^^
kr. antrtjaklh Ari. telesni«	3051
JlFFjDic mraujaidc ratorinetasisoli Maja iz mitiic, mmmt 11 lom.
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEOOV. NAJDOOOVORNEjŠE CENE,
Zastopstvo tvrdke „CEMENT"
Tovarna ceraenU .PORTLAND" ▼ Spljetn.
CENE BREZ KONKURENCE.
PRODAJA NA DROBNO.

VIII
mi
Sloveče detektivske povesti
SCHERLOCK HOLMESOVE
IV izhajajo
Dobivajo mm v založni knjigarni Ig. pl. Klainmajer tk Fad. Bamberg v Ljubljani kakor tudi v vseh drugih knjigarnah.
mi
mi

lll±9