Štev. 118 V Ljubljani, v toreh, 25. maja 1943-XXl Leto VIII« Izključna pooblaščenka ta oglaševanje Italijanskega in tujega | Urednlltvo In oprava« Kopitarjeva 6, Ljubljana | Concessionaria esclnriva per !a pnbbllciia dl provenienca italiana izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. § Kedazione. Amministrazione« Kopitarjeva 6, Lubinna. | ed eatera: L)uIone PubblicitA Italiana & A. Milano« PoStnina plačana v gotovini Spedizione in abbonamento poslala Prezzo ■ Cena {Lir 0.50 Bollettino n. 1094 Attacchi contro i porti tunisini 9 velivoli nemici abbattuti II Quarticr Generale dcllc Forzo Annato eo-munica: 1 porti dj Biserta c di Djidjelli sono stali at-taccati con buoni risultati dalTavjazionc delFAssc. Formazioni nemiclio hanno elfettuato ripctuto azioni di bombardainento sulle Isole di Pantolle-ria e di Lanipedusa e sulla citta di Messina, il cui ccnlro urbano ha subito danni notcvoli; in cor-so di accertamento le pordite della popolazione. Le battcrie contraeree delle duc isole distrug-gevano sci apparecclii; venivano inoltre abbattuti, dalla caccia gemianica, due »Spitfirc« su Malta od «n bimotoro a sud della Sardegna. Dalle operazioni dcgli ultimi giorni quattro nostri velivoli non sono ritornati allc basi. <■ Nota al Bollettino No. 1094: Nelle azioni dei nostri aerosiluranti, citate dal bollettino di icri, si sono distinti i scguenti piloti: eapitano Spezzaicrri Mario da Torre Annuuziata, capitauo Pannnoncini Bruno di Mariano Toscana (Grosseto), tenente Bertuzzi Franco da Rimini, tc-nente Sacilotti Antonio di Sacile (Udinc), tenente Mcrani Adriano da La Spezia, serg.-magg. Daniele Antonio da Nocera Inferiore (Salerno), sergente Coppola Giovanni da Trentolo (Napoli). Vojno poročilo št. 1094 Letalski napadi na tunizijske Inke 9 nasprotnikovih strojev sestreljenih Italijansko uradno vojno poročilo štev. 1094 pravi: Osno letalstvo je z dobrim uspehom napadlo pristanišče B i z e r t n in Djidjelli. Nasprotnikove skupino so ponovno bombardirale otoka Pantellerijo in Lampeduso ter mesto Mossiuo, čigar središče je utrpelo znatno Škodo. Izgube med prebivalstvom še ugotavljajo. Protiletalsko topništvo na otokih je uničilo 6 strojev. Poleg tega so nemški lovci sestrelili 2 letali vrste »Spitfire« nad Malto ter en dvomotornik južno od Sardinije. Z nastopov zadnjih dni sc 4 naša letala niso vrnila v oporišča. Pripomba k vojnemu poročilu 1091: Pri nastopih naših letalskih torpednikov, ki jih navaja včerajšnje vojno poročilo, so sc odlikovali naslednji piloti: stotnik Spczzaferri Mario iz Torre Annunziata, stotnik Pannoncini Bruno iz Mariano Toscana (Grosseto), poročnik Bertuzzi Franco iz Riminija, poročnik Sacilotti Antonio iz Sacila (Udine), poročnik Merani Adriano iz La Spezie, višji narednik Daniele Antonio iz Nocera Inferiore (Salermo), narednik Coppola Giovanni iz Trentolc (Napoli). Resna proslava dneva italijanske pehote Poslanica kneza Piemontskega hrabrim pešakom Rim, 25. maja. s. Za praznik pehote je Kr. Vis. knez Piemontski dal pešcem naslednjo poslanico: Rim, 24. maja 1943-XXI. Italijanski pešcil Na sveti dan spomina na večstoletna junaška dejanja naše pehote smo v tem tretjem letu vojne sredi boja. Menjajoči se pripetljaji v boju, ki po velikosti in trdoti presega vse ineje, ki si jih je mogoče misliti, se je na vsakem bojišču še bolj zablestela vaša žilavost, vaš pogum. Iznajdena so bila nova orožja, nova sredstva in uporabljena za hoj proti sovražniku; med vsem pa se je vedno najbolj izkazalo odločilno delo pešca. Lahko ste ponosni na to, morate^ pa biti hkratu prepričani, da je treba iz te časti še bolj kakor v preteklosti črnati vso duhovno, telesno in razumsko moč za boljše izpolnjevanje vaših nalog, neutrudno brez negotovosti. To boste storili v imenu tovarišev, padlih za domovino. Maršal Italije, vrhovni poveljnik pehote Umberto Savojski Rim, 25. maja. s. Po vsej Italiji so včeraj z resnimi in navdušenimi obredi praznovali dan pehote, ki njena večstoletna junaška in požrtvovalna dejanja omenja poslanica kneza Pie- montskega. Praznovanje je povsod izzvenelo v I kur najvišje poveličevanje bojevniških vrlin tiste vojaške panoge, ki so jo po pravici označili za »kraljico bitk« in ki je s svojimi naj-novejšimi dejanji v Rusiji in Afriki ohranila zvestobo junaškemu izročilu. V Rimu je obred, ki je bil čisto vojaški, potekal v vojašnici kraljice Margerite, kjer so čete, med katerimi je bilo opaziti bataljon mladih fašistov, vrnivših se iz Afrike, poslušale navdušene in domoljubne besede polkovnika Marinuccija. Čete so izkazale čast zastavam, potem korakale v paradi in nazadnje zapele domovinske himne. V Milanu so vojaki v uniformah iz raznih dob: od škrlatnih sukenj, kakor jih je nosila telesna straža Viktorja Amedeja 11., do zvestih tovarišev Carla Felicija, od junakov iz Cosse-rije do tistih pri Custozzi, Goitu, Sebastopolu in Adui korakali v pisani in iskreči se paradi, ki je vzbudila kar najbolj živahno navdušenje, pred zastopniki vojaških oblasti. Slovesnosti so se udeležili podprefekt, zvezni tajnik, poveljniki vojaškega okrožja, zastopstva ranjencev in pohabljencev ter zelo številno občinstvo. Pred spomenik padlih na trgu Sant’Ambrogio je položilo _cvetje Združenje pešcev jn vojnih prostovoljcev. Častna straža je bila ondi ves dan. Nov plen nemških podmornic: 10 ladij s 55.000 t. Na ruskem bojišču samo krajevni boji — Letalski napad na pristanišče Djidjelli ob alžirski obali — Močni napadi nemških letal na angleška pristanišča Hitlerjev glavni stan, 25. maja. Nemško vrhovno poveljstvo jo včeraj objavilo -tole uradno vojno poročilo: Na vzhodni fronti je bilo samo bojno delovanje krajevnega pomena. V Sredozemlju so nemška letala preteklo noč napadla ladijske cilje In vojaške naprave v pristanišču Djidjelliju. Podmornice eo v hudih borbah potopile v močno zavarovanih ladijskih sprevodih na severnem Atlantiku in med posameznimi lovi 10 ladij s skupno 55.000 tonami. Nadaljnje štiri ladje so bile torpedirane. Njihove potopitve zaradi močne obrambe ni bilo več mogoče opazovati. Neko bojno letalo je z bombnim zadetkom hudo poškodovalo na Atlantiku sovražno tr- govsko ladjo. Neka podmornica je nad Biskajskim zalivom sestrelila sovražni bombnik. Oddelki sovražnih bombnikov so preteklo noč odvrgli številne nasilne in zažigalno bombe na Dortmund. Prebivalstvo je imelo izgube in povzročena je bila znatna stvarna škoda. Po doslej razpoložljivih vesteh je bilo sestreljenih 33 napadajočih letal, med njimi v glavnem žtirimotorni bombniki. Nemška brza bojna letala so včeraj podnevi napadla iz nizke višine jtižnoangleški pristaniški mesti Bournemouth ih Hastings. V noči na 24. maja je letalstvo z močnimi silami ponovno napadlo ladjedelnico v Sunderlandii. Na mestnem in pristaniškem področju so nastali zaradi bombnih zadetkov veliki požari. Nemško stališče do razpusta Kominterne Miinclien, 25. maja. e: »Miinchener Neueete Nachrichten« razpravljajo o razpustu Kominterne in pravijo, da je bilo to neogibno nujno spričo ogorčenja in zgražanja, ki je nastalo po strahotnem odkritju katynskih grobišč. Vrh tega sta Anglija in Amerika zahtevali ta ukrep, vsaj na videz, zato, da bi mogli v svojih državah zajeziti nagonsko ne- Kako razlaga razpust Kominterne glasilo sovjetske vlade Rim, 25. maja. s. List »Pravda«, ki ima nalogo razložiti ruskemu ljudstvu, zakaj je bila tako nepričakovano zatrta tretja internacionala, pravi, da so si posamezne komunistične stranke v posameznih državah na svetu pridobile že toliko politične zrelosti in programske trdnosti, da bodo lahko delovale same, ne da bi se obračale na Moskvo in na vrhovni sovjet po navodila in nasvete. Da bi olajšalo različnim komunističnim strankam prila- goditev k posebnostim političnega in socialnega stanja posameznih držav v korist delavskega razreda, je predsedstvo izvršnega odbora Kominterne sklenilo pustiti posameznim strankam vso svobodo političnega delovanja. »Pravda« dopušča mnenje, da je bilo takšen poskus treba storiti, kajti sedanji vojni čas je kot nalašč ustvarjen za takšne poskuse. Pa tudi drugi razlogi, ki eo diplomatskega in vojaškega značaja, so vplivali na to odločitev. Predsednik francoske vlade govori o boljševiških prelevitvah i Pariz, 25. maja. s. K novici, tla je Stalin razpustil Kominterno, je tudi francosko časo-isje objavilo številne pripombe. V političnih ..rogih so to novico sprejeli zelo nezaupljivo. »Francija,« je dejal Laval sam v nekaj izjavah, ki jih je dal časnikarjem, »je lahko bolj in bolj, kakor pa drugi narodi,. snoznala dvojno sovjetsko igro ter se prepričala, kako lahko moskovski voditelji menjajo smer, samo da dosežejo svoje cilje. Zadostuje, če omenimo, kako so francoski komunisti na povelje Moskve zaporedoma bili antimilitaristi, ko so nastopili proti sprejetju potrebnih kreditov za obrambo narodnega ozemlja, potem skrajni militaristi, nato znova pacifisti, naklonjeni sporazumu z, Nemčijo, in slednjič protinemški šovinisti. Tudi v sedanjem primeru gre za umetno skovano spletko, ki ima namen preslepiti svetovno javnost. Kominterna, kaže, je prenehala s svojim delom, vsaj uradno, a njena organizacija bo ostala in njeno škodljivo razkrojevalno delo se bo nadaljevalo v vseh deželah, če se ne bodo znale braniti pred največjim sovražnikom človeštva. Ustanavljanje ruskih prostovoljskih oddelkov za boj proti boljševizmu Berlin, 25. maja. s. Iz pooblaščenega vira so snoči izjavili, da se ruska neodvisnostna vojska na 'zasedenih vzhodnih ozemljih že usta-navija in da je delo zaznamovalo lep napredek. Pri tem sodeluje tudi bivši sovjetski armadni poveljnik general Vlasov, ki je bil leta 1941 v bitki pri Kijevu od Nemcev ujet in je v družbi več višjih sovjetskih častnikov sklenil pridružiti se borcem proti sovjetskim tlučiteljem. Vlasov in njegova vojska, ki se bori za neodvisnost, smatrata za svojo glavno nalogo vreči boljševiško vladavino in sodelovati pri uvajanju novega reda v 'vzhodnem delu Evrope. Vlasov je sin kmetu iz gubernije Nižji Novgorod m je leta 1919 vstopil v rdečo vojsko ter sc mu je zaradi sposobnosti posrečilo povzpeti se do stopnje generala, poveljnika 57. sovjetske armade, ki je bila razvrščena pri Kijevu. Lvov, 25. maja. s. V glavnem mestu okrožja Kolomea je bila pomembna slovesnost, ko so zastopniki oblasti prišli pozdravit čete Ukrajincev, ki so se v 14 dneh, ko so bili izvedeni nabori v Galiciji, v velikem številu, kakor povsod drugod, priglasili v 1. SS-divizijo, sestavljeno samo iz domačega prebivalstva. Po ver- skem obredu se je guverner pokrajine z za stopniki drugih nemških oblasti udeležil parade divizije, ki je bila nedavno sestavljena in V zaupanje prebivalstva do tega čudnega zavezništva. To so torej razlogi, zakaj si je Moskva nadela drugo krinko, hoteč zakriti pravo lice spričo enotne fronte, ki se je ustvarila na evropski celini in v soseščini boljševikov. Poseben odmev naj bi ta dogodek imel v odnošajih med Ameri,kanci in Rusi. Za Anglijo pa je ta igra posebno pretkana, ako se spomnimo spodletelega poskusa angleških komuni-e lov, da bi se vrinili v strnjene vrste angleške delavske stranke. Trojanski konj, ki ga hoče rdeči diktator vsiliti v angleško politiko, pomeni za komuniste v Veliki Britaniji močan sunek naprej, bodisi zaradi pričakovanja, da se bodo vrinili v vrste delavske stranko in se naglo polastili njenih glavnih organizacij, bodisi da hi s tem, ko bi svojo stranko dvignili do časti neodvisne in narodne stranke, izpodnesli tla vsem svojim prednikom. Sicer pa ostaja Stalinu popolna svoboda dela, še večja kot prej, in picer kot poglavarju četrte skrivne internacionale. Isti trenutek, ko sovjetski dokument pretkano izjavlja, da svetovna revolucija, ki je bila doslej cilj in namen boljševikov, ni več zasebna zadeva Sovjetov, pač pa skupni cilj vseb tako imenovanih združenih narodov, ki delajo in se bore za iste cilje neodvisno od svojega političnega sistema, že najdemo tudi razlago za dogodek, na katerega se bo Moskva prečesto sklicevala pri neogibnih razgovorih z Angleži in Amerikanci. Berlin, 25. maja. s. V nemških političnih krogih so včeraj označili razpust tretje komunistične internacionale kot čisto »kalitev vode«, da bi preslepili narode, toda kalitev — poudarjajo — ki ne bo mogla zmešati Nemčije, se manj pa doseči, da bi Nemčija krenila s poti, ki si jo je začrtala v boju proti boljševizmu. Poleg tega poudarjajo, kako zdaj. ko je Kominterna razpuščena, povsod delujejo druge mednarodne komunistične organizacije, ki niso nič manj nevarne, kakor pa je bila prva, med njimi zlasti slovita »Rdeča pomoč«, ki pod krinko dobrodelnosti skuša skriti svoje podtalno delovanje. Kar zadeva narode, ki ne sodelujejo s taborom'osi in ki so mu naravnost sovražni — sem spadata tudi Anglija in Amerika — poudarjajo v Berlinu, da poluradna izjava, ki sta jo ti dve državi dali o razpustu Kominterne, zelo malo in dvomljivo govori o resnosti in resničnem pomenu koraka, ki ga je storil rdeči diktator. Tudi Švica in Švedska sta v wezi s tem pokazali neko posebno molčečnost, glede katere bi bila vsaka razlaga odveč. kateri so korakali tudi mnogoteri bojevniki iz prve svetovne vojno, katerih se je večina prostovoljno javila v galicijsko divizijo. Za zaključek slavnosti je imel nemški guverner govor, v katerem je poveličeval_ staro vojno tovarištvo mod Nemci in Ukrajinci. Poudaril je posebej dejstvo, da je okraj Kolomea, zvest svojim izročilom, dal več prostovoljcev kakor pa ostali okraji Galicije. Končno je povzel besedo tudi zastopnik ukrajinskih prostovoljcev, ki je dejal, da so vsi njegovi tovariši ponosni, da morejo sodelovati v boju zahoda proti barbarskemu boljševizmu. V Firenzi je poveljnik pete armade izročil odlikovanja vrnivšim se pripadnikom neke padalske divizije, med katerimi so bili tudi hudo pohabljeni in taki, ki so predlagani za visoka odlikovanja. Vodstvo rimskega fašizma pri Duceju Rim, 25. maja. s. Duce je vpričo ministra tajnika stranke sprejel vodstvo zveze bojevniških fašijev iz prestolnice ter vodstvo rimskega fašija. Po prisegi zveznega tajnika je Duce dal navodila za nadaljnje delo. Izgube ruskega prebivalstva v sedanji vojni cenijo na 30 milijonov Stockholm, 25. maja. s. Moskovski dopisnik lista »Daily Mail« je poslal poročilo o ruskih izgubah v sedanji vojni, v katerem pravi, da zndša skupno število mrtvih in ranjenih v bojih, vojnih ujetnikov in civilistov, ki so umrli za lakoto in boleznimi, okrog 50 milijonov. Naj ima Rusija še tako veliko število prebivalstva, ne smemo verjeti, da bi bile rezerve sovjetskega vojaštva neizčrpne. Zakaj je moralo priti do vojne med Nemčijo in Sovjeti Berlin, 25. maja. a. Bivši veleposlanik v Moskvi, von Dirksen, ki je1 te posle opravljal od 1928. do 1933. leta, je imel predavanje pred člani nemškega društva za znanost in vojno politiko. V njem je pojasnil, zakaj je bila vojna med boljševiško Rusijo in narodnosocialistično Nemčijo neizogibna. Govornik je med drugim pripomnil, da je prišlo do oboroženega spopada zlasti iz dveh razlogov: 1. Ker je moskovska vlada pripravljala ogromno armado, ki se je naslanjala na vzporedno in prav tako ogromno organizacijo boljševiške vojne industrije. Ta naj bi na široko podpirala izrazile napadalne načrte rdečo vojske, ki se je že zbirala na vzhodnih evropskih mejah, in 2. ker je ločil in še loči narodnosocialistične in komunistične nazore nepremostljiv prepad. Ta drugi razlog pojasnjuje tudi spodleteli poskus za sklenitev sporazuma med obema državama leta 1939. Tz.kazalo se je namreč, da bi bil ta sporazuni brez haska in nevzdržljiv zaradi tega, ker bi ga moskovski voditelji itak prelomili. Razpust Kominterne ni navdušil angleškega ljudstva Rim. 25- maja. s. Sleparska razpustitev tretje komunistične internacionale angleškega ljudstva očitno ne navdušuje preveč. List »News Ohromele« na primer piše, da je po Stalinovi odločitvi »nevarnost tretje vojne manjša«. Kot tretja svetovna vojna je mišljena vojna, ki bi po sedanjem svetovnem požaru nastopila med Rusijo. Združenimi državami in Anglijo. Previdno pisanje lista >News Chronicle« je precej zgovorno. Bolgarska vlada bo judovske nemirneže trdo prijela ■ Sofija, 25. maja. s. Ko so včeraj obhajali praznik bolgarskih patronov sv. Cirila in Metoda tu so dijaški sprevodi vseh mladinskih organizacij korakali po ulicah prestolnice, je v nekem drugem 'mestnem predelu, kjer stanujejo po večini Judje, prišlo do manifestacij. Zbralo se je nekaj tisoč Judov, ki so hodili po uticah ter kazali svojo ogorčenost proti novim vladnim ukj-epoin, po katerih je judovsko delovanje bilo nedavno omejeno. Ko se je prikazala policija, so se judovski demonstrantje takoj razšli. Stražniki so morali nekaj teh nemirnih Judov zaščititi pred pravično jezo številnih bolgarskih meščanov, ki sta jih judovska nesramnost in prevratništvo razpalila. Dobro poučeni ljudje, pravijo, da bo vlada kmalu izdala odredbo, po kateri bodo morali vsi Judje v Sofiji, ki jih je kakih 25.000, zapustiti bolgarsko prestolnico ter se naseliti po določenih krajih na deželi. Judje, ki bi se temu upirali, bodo na osnovi dogovora med bolgarsko in nemško vlado s silo odpeljani iz Sofije v kraje, ki jih je določila zanje vlada. Vesti 25. maja Za predsednika italijanske narodne tekstilne zveze je bil imenovan prof. Bruno Biagi. Tajnik romunskega propagandnega ministrstva prof. Marcu je po štirih dneh obiska v Bolgariji zapustil Sofijo in se vrnil v Romunijo. V Kiinigsbergii je bila velika svečanost v počastitev spomina slovitega zvezdoslovca Kopernika. Govoril je nemški prosveini minister Rust ter razdelil nagrade, ki so bile določene za štiristoletnico Kopernikove smrti. Iz Bukarešte poročajo, da je odšel v Kijev guverner Transnislrije, in sicer na posvet, ki ga je sklical dr. Rosenberg. Posvetovali se bodo o združitvi uprave na ukrajinskem ozemlju. Grški ministrski predsednik je po radiu povabil grško prebivalstvo, naj se upre komunističnim spletkam. V govoru se je zahvalil italijanskim in nemškim oblastem, ki branijo Grčijo pred boljševiško nevarnostjo Pri železniški nesreči, ki se Je dogodila v Združenih državah med New Yorkom in Atlantic Cityjem, so našli do sedaj pod petimi vagoni 15 mrtvih in 73 ranjenih. Urad za vojno izdelavo v Združenih državah sporoča. da je na tržišču papirja za liste nastala stiska in da so potrebne nove omejitve. Portugalska jo uvedla živilske nakaznice. Prvi večer igralske družine Renzo Ricci Ljubljana, 24. maja. Kakor velja načelo Cim globljega in plodnejšega medsebojnega spoznavanja za vsakršno človeško udejstvovanje, tako tudi za kulturno področje. Umetniki in umetnice, ki j im usoda piše tragično sodbo, da njihovih umetnin nt mogoče ujeti ne v kamen, ne v bron, ne v ton, ne v knjigo, taki umetniki pa 60 še posebno poklicani, da se čim več pokažejo doma in v tujini, ter tako potrdijo svoj bitni pomen, kajti resnična je trditev, da bi brez igralcev in pevcev in godbenikov ne mogli tako dobro spoznati dramatikov in skladateljev. V Ljubljani smo imeli že pogosto priložnost poslušati slavne italijanske pevce in virtuoze, manjkrat pa nam je bila dana možnost, da bi se spoznali tudi z njihovimi dramskimi igralci. Pred leti smo doživeli uspelo prireditev Goldonijeve »Zdrahe na vasi«. Zato nas jc prihod Riccijcvc igralske družine tem prijetneje iznenudil. Prvi večer so uprizorili trideja-nko Vincenca Tierija »Tak6 ljubi«, v kateri sodobni italijanski dramatik poskuša rešiti zanimivo vprašanje ljubezni izven zakona. Ni pa mu šlo za to, da bi svoje nazore kakor koli globlje strnil in uklenil v tragično dramsko dogajanje, ampak jih je vlil samo v prijeten pogovor ter tu in tam ogrnil v trpko zagrenjenost. Tudi zapleta očlvidno ni iskal, saj je vse dogajanje skrčeno na minimum, na tisti minimum, ki že grozi pogubiti odrsko uspelost drame. Režiser in voditelj igralske družine Renzo Ricci je sam prevzel v Tierijevi tridej&nki osrednjo vlogo Gianfranca Scale, mladega svetovljana, ki ga je življenje trdo preskusilo ter mu zapustilo v značaju nenaravno trpkost in potepuško čudaškost. Prav to dvoje je igralec poskušal še posebej podčrtati v sicer medli in. neizraziti vlogi. S tem je hotel svoji stvaritvi dati tisti odrski živ- ljenjski potencial, brez katerega bi ostal Gian-franco Scala prazno besedičenje. Čeprav sem imel vtis, da Renzo Ricci v dani vlogi ni mogel sprostiti veeh evojih igralskih sposobnosti, 60 je vendar v celoti, posebno v zadnjem dejanju, na nekaterih mestih napetega dialoga pokazala RJccijeva nadpovprečna moč. V igri in uspehu mu je zvesto tovariševala Eva Magni kot Simoneila Rua. Njeno stvaritev je posebno odlikovala jasna izgovorjava, kar smo posebno pri Ricciju spričo njegovega zaprtega zobnega nastavka včasih hudo pogrešali. Manj pa se mi je zdel močan njen tragični glas. ker ga je poskušala doseči z nenaravnim goltnira nastavkom. V dialogu je bila močna in prepričljiva, v igri umirjena in jasna, čeprav bi tu in tam pričakovali globljega mi mičnega podajanja. Mattea Iroldija je podal Arnaldo Martelli, ki je s svojo neprisiljeno igro učinkoval posebno v prvem dejanju. Livio Maldonato-Iroldi je igrala Lola Brac-cini, ki je enako kakor njen soigralec Martelli po dramatikovi krivdi mogla zaživeti samo v prvem dejanju, kjer je pokazala marsikako sposobnost, ki pa 6pričo neizrazitega besedila ni mogla priti do veljave. Druge vloge so odigrali še Tino Bian-chi, Giulio Oppi, Manfredo Bianchi, Elsa de Giorgi, Anna Maria Bottini, Franca Viglionc in Elda de Cesari. Sceno je dobro rešil Enrico Kaneclin, posebno za prvi dve dejaaji, medtem ko je bilo tretje prehudo preprosto, dasi je živo nasprotje prejšnji prostornosti in globini po svoje lepo osvetljevalo igro samo. Če v čem, nam je prvi večer Riccijeve igralske družine koristen v tem, ker nam je vsaj malo posvetil v 6krivnost sodobne italijanske dramatike, ki je spričo svoje nedramatske gostobesednosti slovenskemu pojmovanju drame precej tuja. -om— Iz Odnos ljudstva do umetnosti poučne razprave J. Osane v »Prosvetnem odru« Umetnina je zakonito urejen organizem, v . katerem vsak najmanjši del smotrno služi celoti; umetnina torej ni samovoljno znesena kopica domislekov, elementov, materiala itd., Tam-pak njeni deli rastejo drug iz drugega, so med seboj v harmoničnem odnosu in z logično umetniško doslednostjo povzroča jo'tisti odmev v človekovi duši, ki mu pravimo estetsko čustvo. ' Popolnost estetskega čustva pa ni odvisna samo od človekove (dojemalčeve) zmožnosti, nagnjenosti in vsega, kar še sodi semkaj, ampak tudi od objektivno-formalne popolnosti, ki jo zahtevamo od umetnine. Umetniško ustvarjanje, bolj ali manj zapleteni in skrivnostni proces v umetnikovi duši, ki se odteguje raz-iskavajoči modrosti, skrivnost, ki je starim Grkom vzbujala svet strah pred pesnikom, češ da govori iz njega božanstvo, dogajanje, ki je v neki dobi povzročilo pretirano češčenje pe-cr.ikov genijev, je le polovica dela, ki ga je treba opraviti; kajti kaj nam pomagajo še tako veličastna doživetja: dokler ostanejo v člo^-veku zaprta, ne vemo Še nič o njih, pa naj bodo še tako enkratna. Da more umetnik posredovati svojim soljudem ta čustva, misli, doživetja itd., mora njegova ustvarjalna durovi-tost uporabiti to ali zogniti, kakor itidi odlike znanja, s katerim jo je vistvaril. Zato mislim, da ne bo preveč drzna trditev, da tehnične pomanjkljivosti mnogokrat dajo le slutiti globoko doživetje in kot gosta zavesa zakrivajo duhovno bogastvo vsebine, na drugi strani pa mu odlike dado pravi poudarek in tudi učinek pri dojemalcu. Vendar pa je pri presoji in pri vrednotenju tehnično-tormalne strani umetnine potrebna skrajna previdnost. Človeški duh si namreč kot oblikovalec materije izbira iz neskončno možnosti oblikovanja le tiste, ki mu iz teh ali onih razlogov najbolje ustrezajo. Zato je tudi presoja odlik in napak odvisna od najvažnejše poprejšnje ugotovitve, pod kakšnimi vidiki je duh pri ustvarjanju izbiral. Če postavimo to ugotovitev za temelj presoji formal-no-tehnične plati umetnine, nam postane marsikaj nenadoma jasno. Za primer naj nam služi likovna umetnost. Slikarstvo in kiparstvo ne moreta ustvariti ničesar, kar bi ne bilo že prej kakor koli oblikovano v naravi. Vendar se načini, kako slikarstvo ali kiparstvo obdeluje predmete iz narave, ko jih uporablja pri ustvarjanju slikarskih oziroma kiparskih umetnin, bistveno razlikujejo. Duh izbira pri upodabljanju tejwa med dvema skrajnostima: med najvernejšim podajanjem zgolj čutnega vtisa in med popolno abstrakcijo čutnega vizualnega vtisa, tako da postanejo upodobljeni predmeti in telesa zgorj simboli neke ideje ali literarne vsebine. Če upoštevamo še tretjo možnost upodabljanja, kjer je upodobljeni predmet obenem »vtis in izraz«, smo s tem postavili tri trdne temelje z a presojo odlik ali napak v tehniki uptidabljanja. Tehnične sposobnosti in značilnosti označimo s kratko besedico »6til«. Če imenujemo podobarjevo zvestobo naravi in čutnemu vtisu »naturalizem«, ima ta poseben stil, kakor ga ima njegova popolna predanost idejnemu svetu v »idealizmu« in prav tako »vtis in izraz« »realizma«. Kar je odlika iu zahteva v enem stilu, je napaka in motnja v drugem. Zato je bistveno zmotna trditev, da slikarji idealističnega btila niso znali prikazovati telesnosti; prav nasprotno je res: duh, zvest svojemu gledanju sveta, je moral zavreči *ves balast materije, da se je zgostila idejna vsebina. Tehnično skrajno izurjenost slikarja pa tudi te umetnine nedvomno izpričujejo. Če govorimo o idealizmu, realizmu in naturalizmu. govorimo ne samo o stilu, ampak tudi o načinu, kako se podoba sveta in življenja sploh oblikuje v človekovi duši. Zato je že v kaii obsojen na neuspeli vsak poskus, ustvariti nov stil samo z estetskimi razpravami, umetnostnimi aforizmi, frazami itd. Borba za umetnostno formo in nov stil je borba za novo oblikovanje človekove duše in za nov izraz te duše. Le style, c’est Phorame. Stilna jasnost in doslednost je izraz trdne in dosledne umetniške osebnosti, stilna zmeda izraz slabotnega ustvarjalca. Pa ne samo posameznik, tudi cloba dobi neizbrisen pečat doslednih in močnih, kakor tudi slabotnih dob, dob, ki nekaj drugega pripovedujejo in nekaj povsem drugega mislijo. Od nekdaj je pravda o tem, ali je ljudstvo upravičeno izrekati sodbe o novih umetninah ali ne. Nad negativnimi ljudskimi sodbami se predvsem pritožujejo nerazumljeni umetniki, češ »saj je ljudstvo nevedno, ne zna ceniti vrednosti v umetnini, zgodovina mi bo priznala pravo mesto«. Tako se upravičeno tolaži le umetnik, čigar umetnost je res umetnost bodočnosti; umetnostni samozvanci pa že v življenju dobe v ljudski sodbi dokončno sodbo. Ljudstvo hoče predvsem življenjskih dragocenih vrednot v umetnini. Zato se tudi s stilom takih novih umetnin kaj kmalu sprijazni. Pri prvem srečanju novega stila z ljudstvom pa pride prav pogosto do spora; ta trenutek namreč zahteva, da sc mora stari okus umakniti novemu ali pa mu vsaj priznati mesto poleg sebe. Taki spremembi pa se ljudstvo redno upre; kajti pri spremembi stila ne gre samo za zgolj tehnične posebnosti, ampak za ves svetovni nazor Človeka in dobe. Ljudstvo pa, ki presoja umetnino statično, sprva ne more razumeti, da se bo moralo izmenjati gledanje, ki se mu je bilo privadilo, saj je navada »železna srajca« in mnogo lagodneje in prijetneje je ostati pri starem; iz istega razloga odklanja umetnine preteklosti, ker se v njihovo čustvovanje ne more vživeti; podobno usodo doživlja tudi ljudska umetnost preteklosti. Ljudstvo pa je tudi čudovit prilagojevalec; iz iimetninskih stilov privzema demante in z njimi ustvarja svojske umetnine, ki pa vedno ustrezajo splošnemu okusu. Zato bi mogli označiti ljudski stil’za eklektični stil dobe, kot stilni izraz statičnega estetsko-subjektivnega čustvovanja, svetovnega nazora in kulturno stopnje ljudstva. Ta odnos med stilom in ljudstvom ter njegovo umetnostjo pa ni samo enostranski, ampak je medsebojen v obeh smereh. Bistvene razlike med obema umetnostima ,nc predstavlja ne prefinjena in ne groba izdelava, ka1;or tudi ne čas in poskusi, po katerih šele določi stvaritelj svojemu_ delu dokončno obliko; tudi spontanost najdemo pri obeh. Prav tako je iz ljudskp in umetne umetnina ra».viden-m«j:odni ^načaj, svetpvni nazor dob«? in splošna KiiUurna' «tOpnja naroda. Ljudska umetnina se od umetne loči v bistvu v tem, da vedno nastane iz splošnega statičnega ljudskega okusa, ki tudi ni nikoli prikrit in ga prav zato ljudstvo brez pridržka sprejme in osvoji. Ljudstvo je torej sposobno dojemati tudi stilno prefinjene umetnine; vendar je za popolnost dojemanja takih umetnin potrebna vzgoja okusa, tiste nežne in občutljive sposobnosti. ki zna ločiti odlike in napake v umetnini ter more dojemalcu neposredno posredovati sleherni utrip umetnine. Šola pri najboljših mojstrih je bila šc vedno najboljša šola. Ribnica Naročniki naših lislov in »Slov. knjižnice;: Iz vse Ribniške doline lahko poravnajo naročnino pri našem zastopniku v Ribnici. V trgovini Gorše in v mlekarni dobite tudi informacije in knjige iz založbe Ljudske knjigarne. Pasijonska drama »V ČASU OBISKANJA« bo na sporedu ta teden v petek, 28. maja, ob pol 7 zvečer in v nedeljo, 50. maja, ob 3 pop. To sta poslednji predstavi te v letošnji gledališki sezoni najbolj uspele drame. Cene so znižane od 15 lir navzdol. Vabimo občinstvo, da se udeleži teh predstav v čim večjem številu! Nova knjiga »Slovenčeve knjižnice«! Izšlo je znamenito delo najbolj popularne poljske pisateljice Marije Rodziewiczovne »HRAST« (originalni naslov je »D c w a j t i s«) Med številnimi deli te poljske pisateljice — ki spadajo vsa med najbolj brane poljske knjige — je »Dcvvajtis« (Hrast) najbolj znano delo in jc v književni zgodovini poljskega naroda priznano umetniško delo! — Pisateljica nam v tem delu izpoveduje goreče svojo sveto idejo: ljubezen do kmetske zemlje. Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah. P. Hugolin Sattner: »Vnebovzetje B. D. Marije« Oratorij v ljublj. Operi Nenavaden prizor za naše operno gledališče: zastor se dvigne nad odrom, ki se zdi nocoj zaklet in začaran kot v pravljici o Trnjulčici ali o Matjaževi vojski. Operni zbor, ki se moro navadno pehati sem in tja po odru, prerivati venomer skozi ozke odprtine med kulisami, prepevati v vseh možnih položajih, kleče, leže, stoje, odhajaje, prihajaje v pisanih kostumih vseh preteklih stoletij, predstavljajoč vse mogoče stanove in množice, od dvorjanov do razbojnikov — ta zbor stoji nocoj ukopan na mestu, svečano kristaliziran v frakih in dolgih večernih oblekah. Kar nekam nerodno se počuti v tem nevajenem položaju, dobro da iinu kritje v vrsti stolov pred seboj, kjer sede naši operni solisti prav tako svečano in negibno. Le oči begajo vsem nemirno v polmrak pred njimi, kot v rahli zadregi ob tem nenavadnem »tete a tete« z občinstvom. V podobni zadregi je^tudi občinstvo. V nekam mučni tišini pred začetkom bi lahko slišal marsikak tih predsodek, marsikatero neizgovorjeno misel: V operi, pa oratoriji Le kdo je prišel na tako nemoderno, nemogočo idejo? Pa s tako čudnim naslovom, in vrh vsega še domače slovensko delo, staro že dobrih trideset leti Polnih predsodkov je ostalo mnogo sedežev — praznih, in iz teh nekako pronica nezaupljivost še med navzoče. A že stoji za pultom dirigent g. Neffat, ki ve, kaj hoče. In hoče odčarati negibno množico pred seboj in za seboj, zbuditi spečo kraljično — čisto lepoto Sattnerjevo muzike, ki je tako prisrčna in ljubka, da se ji ne bo mogel ustavljati nihče, ko^ bo prišla do njega. Treba je le pričeti. In prične. Res se godi kot v pravljici. Ob zaključku prvega dela se zdi, kot da se šele dramimo iz otopelosti, a v drugem in tretjem delu nas žo prevzema omamljenost od prisrčne lepote, ki diha iz zborov, solospevov, čudovitega kvarteta solistov. Iz te omamljenosti se prebudimo šele ob koncu, ko se zagrnejo pevci na odru spet v prvotno negibnost. Potem se mora dvigati zastor zopet in zopet, tolikšno je navdušenje nas vseh, s katerim bi se hoteli oddolžiti še tudi za našo začetno nezaupljivost. Sobotna premiera Sattnerjevega »Vnebovzetja« je bila eden naj lepših, najprisrčnejših dogodkov v sezoni, in to ne samo v gledališču. Mirne duše lahko prištejemo zraven tudi koncerte. Bila jc več kot samo predstava ali koncert. Bilo je globoko v dušo segajoče doživet je. In zato ini oprostite, če mi ne gre od sren obit čajno kritično poročilo. Mesto tega bi rajši naslovil vabilo vsem, naj pridejo enkrat poslušat čisto muziciranje. Vabilo najprej komponistom, ki $e večkrat mučijo s svojo nerodovitno fantazijo. Poglejte si tu, kaj sc pravi živa invencija! In 'če tudi ona nc prestavlja gora, je kot čist studenec, iz katerega izvira vedno sveža melodija, nikoli banalna ali prazna (zasluga gre tudi g. Ncffatu, ki je črtal nekatere odstavke in prečistil instrumentacijo), nikoli ponarejena, prisiljena, ampak vedno prirodna in v umetniškem srcu živo občutena, in zato tudi pristno slovenska. Verjemite, gospoda, če bodo vaše skladbe imele po tridesetih letih še toliko svežosti v sebi, kot jo ima to Sattiicrjevo delo. jo bodo ohranile še za nadaljnjih sedemdeset let! In potem vabilo našim dirigentom in zbor-skim pevcem! Pridite, pa se učite od g. Neffata, kaj se pravi muzicirati z orkestrom, in od g. Simonitija, kakšne morajo biti podlage za umetniško petje zbora! In potem nikar nc zamerite drugič, če vam očitamo pomanjkanje smisla za muziciranje in lepo petje — pridite, in če imate ušesa, boste sami ugotovili razliko. In komu bi stavili za vzor naše pevce — soliste? V zadregi smo, saj so to naši znani pevci, (sopranistka gdč. llevbalova, altistka ga. Golobova, tenorist g. Lipušček, baritonist g. Dolničar in basist g. Lupša), ki predstavljajo že dovršen del našega opernega odra. Pa so vsi dokazali z izdelanim in občutenim muzikalnim podajanjem. da so stoodstotno kos tudi strožjemu koncertnemu odru — in zaslužijo zato vse priznanje, Prav na koncu pa bi povabil še vse one poslušalce, ki zadnjikrat niso prišli, in druge, ki sc morda boje, da bi morali iti v gledališče »k maši«, naj se otresejo predsodkov. Če imajo ljubezen do lepe glasbe in dobrega muziciranja, naj pridejo — če sc morajo že tolikokrat zadovoljiti-s slabim — poslušat Sattnerjev oratorij. Tu bodo našli oboje in prav gotovo jim nc* bo žal. *■ V. ■ONIlimilllllllHBHlIlllllH Tobačna tovarna. V sredo bo^strogo obvezen trening vseh igralcev na igrišču Marsa_ za Kolinsko tovarno. Začetek ob 18. Vsi in točno. Načelnik. Prihodnjo nedeljo bo v domačem drugem razredu na sporedu prvenstvena tekma med Zabjakom in Mladiko, torej med prvim in drugim v dozdajšnji prvenstveni tabelici. S,«. VAH DIHE: »Razumem, kaj misliš,« je spregovoril nasprotovalno. »Čevelj, tisti nesrečni, toliko iskani čevelj. Njegov obraz je bil ki je izdul morilca, jc bil »skrit tu v tejle delovni sobi, drugi brezizrazen, oči pa so Heathu kar žarele čudno. Kako pa j dokaj »To si nam žc prej povedal.« Markhamov glas je zvenel nc- : koliko zbadljivo. »Si nas mar pripeljal sem zato, da vidimo tole ovratnico? Saj nam je že Scarlett povedal, da jo tu- Dragi moj Vanče, tvoje odkritje me res naravnost preseneča-« »Ne, ne, nisem vas pripeljal semkaj, da bi vam pokazal doktorjevo ovratnico,« je odvrnil Vanče mirno in samozavestuo. »Omenil sem tale ovratnik samo tako, p e r a b u n d a n t i a m.« Brcnil je nekajkrat z nogo sem in tja koščke papirja, ki so tedaj, ko je bil Ileath iskal krvavi teniški čevelj, padli s koša po tleh. »Zelo sem radoveden, kje je drugi doktorjev čevelj. Imam vtis, da nam bo kraj, kjer bomo ta čevelj našli, v marsičem stvar pojasnil.« »E, v košu ga ni bilo,« je pojasnil Ileath. »Če bi bil v njem, bi ga bil našel.« »Pa zakaj ga vendar ni bilo v njem? Vprav to je vredno pomisleka, dragi gospod narednik.« »Morda pa drugi čevelj ni bil krvav in ga zato ni bilo potrebno skrivati.« »Toda, za božjo voljo, zdi se mi nerazumljivo, čemu naj bi bil zločinec vprav nedolžni čevelj skril bolje kakor pa okrvavljenega-« Med tem razgovorom se je Vanče ves čas oziral naokrog po sobi, če bi morda zagledal kje tisti pogrešani čevelj, »Brez dvoma ., tu ga ni,« je slednjič dejal. Markham je zdaj prvič, odkar smo prišli iz muzejske dvorane, začel kazati znake, da sc za stvar zanima. pa je izginil... Priznam, du jc to res precej si ti to stvar razlagaš?« . »Dovoli nam, da najprej poiščemo čevelj in postavimo svojo domnevo...« Vanče se je obrnil k Heathu in dejal: »Gospod narednik. Če vas Hani pospremi v doktorjevo spalnico, boste tam prav gotovo našli še drugi čevelj, o tem sem trdno prepričan. Se spomnite, da je doktor dejal, da jc šel snoči v svojo spalnico, obut v teniške .čevlje in du je davi prišel semkaj v copatah?« »E, bežite no!« je odvrnil Ileath, potem pa ostro pogledal Vanccja, kakor bi ga pretehtaval, ter se nato premislil- Zmignil je z rameni, kakor bi dopuščal možnost, da ima Vanče Pr“v> 111 že stopil na hodnik. Slišali smo, kako jc poklical hišnega oskrbniku. < »Če narednik najde čevelj v doktorjevi spalnici,« je pripomnil Vanče Markhamu, »bomo pač hitro lahko sklepali, da dr. Bliss davi ni imel na nogah teniških čevljev, zakaj znano nam je, da sc po svojem prihodu v delovno sobo m več vrnil v spalnico.« Markham jc bil videti precej osupnjen-»In kdo je potem odnesel davi iz njegove spalnice drugi čevelj in ga vrgel v koš za papir? Kako se je čevelj umazal s krvjo? Zločinec je prav gotovo nosil tistega, ki ga je nareduik Ileath našel.« »E, gotovo, na vsak način. O tem ni dvoma,« je naglo pritrdil | »Bil je vprav tam, kakor ste rekli,« je sporočil, »poleg po-I stelje... A kako je neki prišel tju?« »Morda ga je prinesel tja doktor, ko je snoči šel v svojo spalnico, kakor je dejal,« je razlagal Vanče. J »A za vraga, kako je vendar drugi čevelj prišel sem?« Na-1 rednik je zdaj držal oba čevlja v rokah in si jih nekam jezno in zbegano ogledoval. »Če zveste, kdo je. davi prinesel tale čevelj sem v tole sobo,« je odvrnil Vanče, »vain bo tudi že znano, kdo je umoril Kyleja.< Čez nekaj časa je še pripomnil: »A za zdaj ta stvar za nas ni prav posebno važna.« Markham je ves zamišljen gledal v tla in besno kadil. Zadeva s tistim čevljem ga je vrgla s tira. Nenadno je dvignil glavo ter v svoji očividni nestrpnosti dejal: »Tole stvar le malo preveč nategavaš, Vanče,« je pripomnil izzivalno. »Na več načinov si jo še lahko razložimo. Najverjetnejša je razlaga, da je doktor Bliss davi, ko je odšel iz spalnice, prinesel čevlje s seboj v delovno sobo, da bi jih imel pri rokah, v razburjenosti pa mu je eden padel iz rok, uli pa se je zmotil in je pograbil samo en čevelj in je to opazil šele tedaj, ko jc bil že tu .. •< »Potem pa si je nataknil eno copato in en čevelj,« je nadaljeval s pikrim nasmehom Vanče, »umoril Kyleja, si sezul morilec imel na sebi samo enega i fevel»’ si natakniJ namesto njega še drugo copato ter slednjič Vanče, »a meni se zdi, da je tistih teniških čevljev, drugega pa je pustil zgoraj.« Markham je vznevoljen cmoknil z jezikom. »To vendar ne bi imelo nobenega smisla.« »Oprosti, Markham, če se o tem s teboj ne strinjam,« mu, je odvrnil Vanče prijazno. »Toda zdi se mi, da je takšna misel vse mogoče. Reči pa moram, Markham, da res nisem preveč dosti pametnejša, kakor pa je tista vaša, ki vas jo privedla do navdušen za tolo tvojo razlago, da si je bil dr. Bliss nataknil vrgel čevelj v koš za papir!« »Čisto mogoče!« Vanče jc vzdihnil. »2e mogoče. Sploh se mi zdi, da je na tem nedoslednem svetu sklepa, da zaprete doktorja-« I samo en čevelj in da tega ni opazil. Je preveč natančen in pre- V tem trenutku je privihral v sobo Ileath ter prinesel s seboj'hitro opazi, če kakšna stvar ni v redu-« Iz časov turskih pohodov na Kočevsko in v Ribniško dolino Ker se kmečko prebivalstvo zaradi večnih turških napadov ni moglo preživljati e poljem, so je začela tudi v ribniški dolini živahnejša kupčija in trgovina. Omenjajo 66 posebno lesni izdelki, ki «o jih izvažali a kljuseti (Saumpferdel prebi-\alci Carsa, Cerknice, Loža, Ribnice in Kočevja. Ta izvoz je moral biti prav pomemben, ker je hotel nadpozdar Volbenk Petran kmetom^ zvišati dac na les, zoper kar se je dežela dne 25. januarja 1520 pritožila pri deželnem knezu in se sklicevala že na nekn prejšnji cesarjev ukaz, da se ubogih ljudi ne sme dalje obtoževati z dacom. Tedanje čase pa tudi oblastniki niso toliko skrbeli za kmeta, kako bo izhajal, ampak le bolj D s n c s ! »MARIJINO OZNANJENJE« Frančiškansko gledališče za mesta. Zato si.tudi naši domači obrtniki niso smeli eami izbirati potov ,po katerih bi svojo robo vozili na Beneško, ampak so jim jo predpisovali oblastniki. Tako je moral vsak, ki je peljal krošnjo v Istrio, iti skozi Trieste, da je pfačal mitnino, četudi je bila za to pot do pet in več ur daljša. Celo s praznim konjem je moral vsak skozi Trieste, da mitnica ni izgubila svojega dohodka. Zoper to so se pritožili 1533 Ložani, čes da imajo preveč stroškov s temi šikanami. V to 'določena komisija je nato odločila, da morajo vsi krošnjarji iz Slavine, Kočevja, Ribnice, Cerknice, Iga in Višnje gore s svojimi konjiči iti skozi Se-nosecchia in Trieste, da morajo plačati mitnino in si kupiti boleto, ki so jo morali mitničarju v Senosecchia pokazati, la jim jo dal o povratku potrdilo, s katerim so se izkazali ▼ 1 r°* stumii in Planini. Torej tem ubogim ribniškim krošnjarjem res nihče ni šel na roke. Letine so bile v tem času slabe, davki že neznosni, zato so oblastniki leta 1506. segli se po cerkvenih umetninah in dragocenostih, da bi tako spravili nekaj novcev skupaj za boj P>oh ur-kom. Te dragocenosti so nekaj casa hranili potom pa jih stolkli in spravili v denar za fond zoper Turke. Dne 11- oktobra lo2G je v Ribnici invenliral Bernardin pl. Ucan m so morale oddati cerkve ribniškega sodisca: 15 kelihov, 11 pa-ten eno puščico (Kepssen) 7. dvema srebrnima vrškoma (Khandl), eno monštranco, enega srebrnega Sebastijana, enega srebrnega Krištofa, sedem križcev, med njimi pet pozlačenih, in eno srebrno kupo. Tehtalo je vse skupaj 58 mark. Vrh tega je bil čisto zlat križec s tremi smarag* di, katerega niso tehtali, gotovo zaradi dragocenosti ne. MohaCu leta 1526 60 sc Turki Po bitki pri zopet ojačili. Bližajoči se veliki vihar so napovedovali roparski pohodi 1. 1528. 2e v postu eo je natihoma prikradlo kakih tisoč roparjev na Kočevsko. Napadli so tri velike vasi, jih oropali, ljudi In živino pa odpeljali. Toda ta ceta je bita le prednja straža glavne roparske tnime. V sredo pred sv. Gregorijem jih je vdrlo na Carso okoli 2000. Okoli Postumie so vse pokončali in trg so Cisto izpraznili, šele' topovi 1* utrjenega postojnskega cradu so jih pregnali. Po svoji navadi so potem plenili okoli Cerknice, Loža, Blok, Nadliška, Ortneka, Ribnice, Kočevja- Ves Carso Razdeljevanje krompirja Pokrajinski prehranjevalni zavod obvešča konzumente v Ljubljani, da si od ponedeljka, 24. mu ja, dalje lahko nabavijo po 4 kg krompirja na aprilske odrezke krompirjevih nakaznic pri naslednjih tvrdkah: Kmetijska družba, Jelačin, I- Delavsko konzumno društvo (v vseh poslovalnicah), Konzumno društvo Vič, Gregorc, Nickelsbacher, Smrkolj, Nabavljnlna zadruga železničarjev, Šarabon. Nabavljalna zadruga držav, uslužbencev, Ekonom, Bahovec, Lunder T-, Rožna dolina. PODOBICE »MARIJE POMAGAJ« s slovesno izjavo, ki jo bodo udeleženci spokorne proccsije izja-\ili na Rakovniku pred podobo naše Kraljice Marije Pomagaj, so natisnjene in se dobe pri škofijskem odboru petih prvih sobot, Pred škofijo 1/1. — G- župniki naj si te podobice pravočasno oskrbe* Prosimo vse gg. profesorje verouka in gg- katehete, da jih dvignejo za vse šole in jih čimprej razdele med vso učence in učenke, dijakinje in dijake. je bil požgan in ©pustošen. celo v Ljubljano bi se bili prikradli' drzni roparji, da ni postojnski oskrbnik hitro tja sporočil, da jo Turek v deželi. Deželni glavar je hitro sklical brambovce, toda le 50 konjenikov in 200 kmetov so je v naglici zbralo okoli poveljnika Bernardina Ričana. S to peščico je šel Ričan proti Kočevju. V malih praskah pobije nekaj Turkov, druge pa prisili, da se umaknejo proti Kolpi. Narodna bramba se je potem razšla, misleč, da so se sovražniki vrnili domov. Toda četa konjenikov in pešcev 6e je bila skrila in še drugi dan so hudo oplenili okolico Kostela in Poljan, napadli tudi Kočevje in odpeljali okrog sto ujetnikov naravnost od poljskega dola. 0 tem vpadu je deželni glavar poročal dne 16. marca kralju, da s kmečkimi vojaki ni nič napraviti, ker so že vsi nevoljni in morajo plačevati še visoke davke. Turek jim pa itak vse vzahie. Zato naj so organizira redna vojska in tudi stražniška služba naj se bolje uredi, da ne bo prihajala vest o prihodu Turka, ko jo že tukaj, kakor se je zgodilo to pot. Stalna obramba je nujno potrebna. Kralj Ferdinand je odgovoril, da je denar za straže že davno nakazal in tudi za drugo je poskrbel. Deželni stanovi pa so videli, da so prav za prav zopet samo nase navezani. Jeli so nabirati provizionare in vojake. Kadar bo treba nastopiti, naj trije streli na stražnicah pokličejo, več kot trije pa drugo vojaštvo. Na kresove, ki se naj zažgo na gori sv. Petra pri Žužemberku, pri Sv. Ani nad Ribnico, na hribu Matere Božjo pri Turjaku, na Rabišku in drugje, naj 6e dobro pazi, da se ne bodo zažigali brez vzroka, ali da jih no zažge zlobna roka. Danes! »MARIJINO OZNANJENJE« Frančiškansko gledališče V Moravki so zažgali 9 barak okoliških roparjev Ljubljana, 25. maja. Pred dnevi je skupina oboroženih našla ne daleč od Moravke 9 dobro postavljenih barak tamkajšnjih okoliških roparjev. Bile so 6eveda prazne, kajti roparji nastopajo lo ponoči, podnevi pa 6e skrivajo v podzemskih jamah. Sledovi so kazali, da eo tolovaji zapustili barake šele pred dnevi. Barake so zažgali. Istega dne je bila uničena taka baraka v Vo-dičnici in podzemsko skrivališče nad Virjem. Tu 60 našli nekaj govejih kož in eno bombo. Ta 6kupina je prijela tudi agilno terensko delavko in obveščevalko roparske tolpe štembal Ivano. Pri njej eo našli ponarejene proDuetaico za v Ljubljano. , Maša zadušnica za prof. dr. L. Ehrlichom Ob obletnici mučeniške smrti voditelja katoliške akademske mladine vseuč. prof. dr. Lain-berta Ehrlicha bo 6v. maša zadušnica v sredo ob 7 zjutraj v stolnici. Vabimo vse, da se to 6v. maše v čim večjem številu udeleže. Predlogi predstavnikov gostilničarjev in vinskih trgovcev »Trgovski liste priobčuje: »Da bi so uredila vinska trgovina in prodaja vina, so predstavniki gostilničarjev in vinskih trgovcev sestavili razne predloge, kako naj se uredi vinska trgovina in prodaja vina v gostinskih obratih, lako predlagajo: 1. Prizna naj se nakup vina p° dejanskih tržnih cenah. Kot podlaga novega cenika naj služijo cene vinu v produkcijskih krajih. Istočasno naj se limitira nakupna cena navzgor in ne bi smela znašati cena za vina. ki so doslej spadala v 1. skupino 2. kategorijo, več ko 60 lir za alkoholno stopnjo. Za ostala vina pa naj bi se cena znižala na 55, 50, 45 in 40 lir za alkoholno stopnjo. V naredbi predvidena komisija pa naj bi izvajala kontrolo. 2. Sindikatu vinskih trgovcev naj se poveri, da organizira nakup vina na ta način, da bi vsako ponudbo pregledal in jo nato predložil Visokemu komisariatu v odobritev, če bi cene ustrezale, ter nato vino razdelil med trgovce-grosiste. Enako bi smel gostilničar, ki je že do sedaj direktno nakupoval vino pri producentu, predložiti ponudbo po Sindikatu gostilničarjev za takojšnjo odobritev. Uradu za določanje cen pa naj bi se izdala navodila za odobravanje cen, ki bi jih sporazumno določila Sindikat trgovcev in Sindikat gostilničarjev. 3. Ustanovi naj se posebna organizacija, ki bi jo sestavljali zastopniki vinskih trgovcev in gostilničarjev in ki bi bila pod vodstvom delegata Visokega komisariata. Ta organizacija naj bi imela pravico za samostojno nakupovanje vina, ki bi ga nato razdeljevala po vinskih trgovcih, eventualno pa tudi direktno gostilničarjem. 4. Za posebna vina (vermut, maršala, ma-laga itd.) naj bi se določevale prodajne cene na podlagi nakupne fakture, pri čemer naj bi se upoštevale vse okoliščine, ki vplivajo na ceno vina (stopnja alkohola, starost vina, renome firme itd.). Končno predlagajo predstavniki vinskih trgovcev in gostilničarjev, kako visoki bruto pribitki naj bi sc dovoljevali za posamezne kategorije kavarn in gostiln. Med originalna zaprta vina naj bi spadala tudi desertna vina za vse gostinsko obrate, razen za kavarne, ker se v kavarnah točijo vina v čašicah in so zato določene posebne maksimalne cene.« Ljubljana °a »MARIJINO OZNANJENJE« Frančiškansko gledališče U nekaj nedeljskih športnih dogodkov V italijanskem B razreda so nadaljevali preteklo nedeljo s prvenstvenimi tekmami. V diviziji B se položaj razvija ugodno za Brescio, ki je premagala Napoli, Modena pa je izgubila tekmo z Anconitano. Odločilna bo prihodnja nedelja, ko se pomerita Brescia in Modena. Rezultati včerajšnjih tekem so: Videm: Udincse—Crcmonese 2:2, Siena: Siena—Savona 5:0, Lodi: Fanfulla—Pisa 5:2, Rim: Mater—Pro Patria 3:2, Padova: Padova— Novara 1:1, Spczia: Alessandria—Spezia 1:0, Ancoua: Anconitana—Modena 1:0, Brescia: Brescia—Napoli 1:0. Stanje v tabeli: Modena in Brescia 41 točk, Napoli 40, Pisa 36, Pro Patria 35, Spczia in Cre-monese 32, Pescara 30, Fanfulla 29, Anconitana in Padova 28, Alessandrja in Mater 26, Udincse 25, Novara 24, Siena 23 in Savona 16 točk. Kvalifikacijska tekma med Pro Gorizio in Verono se jo končala neodločeno 0:0. Četrta etapa vojne krožne dirke po Italiji ie bila včeraj po Laziu s startom in ciljem v Rimu v okviru dirke za Veliko rimsko nagrado. Zmagal je Servadei iz Forlija, ki je prišel na cilj v 7:24:27 ali s hitrostjo 33.125 km na uro. Drugi je bil Ricci, tretji in četrti Marabelli in Magni, peti Crippa, Favalli in Bartali nista star-tala. V skupni oceni vodi z veliko prednostjo Servadei, ki ima 21 točk. Športne vesti Kakšen ic položaj v domačih prvenstvenih tabelicah? V prvem razredu vodi trdno Ljubljana s 6 točkami. Zdi se, da bo ostala Ljub- ljana do konca v vodstvu in zasluženo pobrala prvaški naslov. Njej sledi llermes s 4 točkami, pa Mars t dvema in Tobačna tovarna, ki jc ostala do zdaj še brez točk. V drugem razredu vodi prav' tako trdno Mladika s 6 točkami, pred Zabjakom, ki si je nabral do zdaj 4 točke, Korotanom, ki ima 2 in Vičem, ki je ostal ob koncu prvega dela tekmovanja brez pike. Prihodnjo nedeljo bodo na sporedu rcvanž-ne domače prvenstvene tekme.. V prvem kolu sc bosta srečali enajstorici Tobačne tovarne in llertnesa. V prvem srečanju je^Tobačna tovarna sicer tekmo dobila, vendar pa jo je pri zeleni mizi izgubila, ker je nastopila * igralcem, ki še ni imel pravico nastopa. Prvo srečanje je na zelenem polju končalo z rezultatom 1:0 za Tob. tovarno. Nedeljska tekma bo huda, saj so jo tudi llermežnnsko moštvo od zadnjih srečanj zelo popravilo, ker je bilo vidno posebno pri lepi zmagi nad Marsom pred dobrimi 14 dnevi. Nedeljska tekma bo zanimiva, saj more Tobačna tovarna malo računati tudi na uspeh. V nedeljo bodo nadaljevali z juniorskimi in rezervnimi nogometnimi tekmami. Spored nedeljskih parov bomo še objavili. Predstave Claudelovega »Oznanjenja Marijinega« bodo od danes naprej ob tri četrt na 7 zvečer in ne kakor v nedeljo ob sedmih. Opozarjamo na spremembo vse obiskovalce. Začetek točno ob napovedani uri. Akademija Srednjih šol v čast brezmadežnemu Srcu Marijinemu bo v nedeljo, 30. maja, ob 11.15 v unionski dvorani z izbranim sporedom. Opozarjamo, da bo nastopilo čez 350 pevcev vseh ljubljanskih srednjih sol. Vstopnice v predprodaji pri Sfiligoju. Koledar Torek. 25. velikega travna: Gregor VII., papež; Urban 1., papež in mučenec; Bonifacij IV., papež. Obvestila Sreda. 26. velikega travna: Filip Nerij, spozna valeč in ustanovitelj reda; Elevterij papež in mučenec; Kvadrat, spoznavalec. Zanimiv vpogled v razvoj naše moderne likovne umetnosti nam nudi razstava v Jakopičevem paviljonu. Ne pozabite na obisk te razstave, ki je bogata po svoji obsežnosti kot po kvaliteti. Odprta je dnevno od pol 10 do 19. Skladatelj Matija Tomc je napisal k svoji kantati Križev pot dvoje spremi jevani, in sicer za orkester ali pa za orgle. To veličastno delo s spremljevanjem orkestra smo slišali na prvi izvedbi, dne 22. aprila. Na drugi izvedbi, ki bo v sredo, 2. junija 1943, v ljubljanski stolnici^ pa bo spremljal soliste in zbor na orglah naš najodličnejši orgelski virtuoz msgr. Stanko Premrl. Tako bo tudi ta izvedba izredno zanimiva, saj so orgle najveličastnejši instrument, izredne barvitosti, topline in moči. Tudi pri tej izvedbi bosta sodelovala odlična solista Franja Golobova in Julij Betetto. Zbore bo odpel pevski zbor Glasbene Matice. Ponovitev Križevega pota bo vodil ravnatelj Mirko Polič. Predprodaja vstopnic je v knjigarni Glasbene Matica, začetek koncerta pa bo ob 7 zvečer. Pražakova ulica zaprta. Mestni tehnični oddelek je začel popravljati betonski tlak v Pra-žakovi ulici med Miklošičevo cesto in Cigaletovo ulico. Zaradi napredovanja dela bo Pražakova ulica v navedenem odseku zaprta za ves vozni promet od srede, 26. maja, dalje do preklica. Za otroke iz šiške in Dravelj bo obvezno cepljenje zoper damico v sredo, dne 26. maja. Starši iz šiški naj svoje otroke pripeljejo k cepljenju v sredo ob 16 v ljudsko šolo v Spod. Šiški, starši iz Dravelj in tamošnjega okoliša pa v sredo ob 17 v salon Mihel. V četrtek bo cepljenje zoper davico za Bežigradom in v Mostah. K cepljenju morajo starši pripeljati vse nad 18 mesecev stare še ne cepljene otroke, ki bodo letos v presledku 14 dni dobili dve injekciji. Poleg teh otrok bodo pa cepljeni tudi vsi oni, ki so bili lani že dvakrat cepljeni, letos še s tretjo injekcijo. Starši otrok, ki bodo letos dobili tretjo injekcijo, naj s seboj prineso potrdilo o dvakratnem lanskem cepljenju, da bo na tem potrdilu zubeležena šc letošnja tretja injekcija. Ijubljausko gledališče Drama: Torek, 25. maja ob 18: »Vivere insieme«. Gostovanje italijanske igralske skupine Renza Riccija. Cene od 20 lir navzdol. Sreda, 26. maja ob 18: »II piccolo santo«. Gostovanje italijanske igralske skupine Renza Riccija. Cene od 20 lir navzdol. Četrtek, 27. maja ob 18: »Jorijeva hči«. Red A. Opera: Torek, 25. maja: zaprto. /lv Sreda, 26. maja ob 18: »Prodana nevesta.« Red Sreda. Četrtek, 27. maja ob 18: »Madamc Butterflv«. Red Četrtek. Petek, 28. maja ob 18: »Vnebovzetje B. D. M.« Red B. Danes! »MARIJINO OZNANJENJE« i i. Frančiškansko gledališče Prva pomladanska nevihta Ljubljana, 25. maja. Že stari in izkušeni kmetovalci dobro vedo, da je doba druge polovice maja in ves junij čas krajevnih neviht, spremljanih s točo in treskom. Maj je bil splošno lep In topel, nekoliko deževen, zadnjih štirinajst dni pa prav topel in sončen. 2e dolgo časa se je nagibalo k deževju. Ponoči — takole okoli polnoči — je nastal prvi močan naliv, ki je trajal dobrih pet minut. Pozneje, okoli 8 zjutraj, je bil drugi naliv, a najmočnejši je bil okoli 7 zjutraj. Trajal je dobre četrt ure. Posebno močna nevihta je bila na dolenjski strani in na Barju. Dež je dobro namočil zemljo. Ljudje so zadnje . dneve že večidel okopali krompir, ki prav dobro kaže in je bil potreben primerne moče. Tudi fižol je izredno lep in ca bo treba kmalu osuti. Dobro kaže doslej koiuza, ki je ponekod žc prav visoka. Prva pomladanska nevihta v mestu in okolici ni napravila kake elementarne škode. Maurice Zermatten: Odlbmek iz romana — Prevedel Joža Mahnič. • ležka pat • Sonce jc nedavno zašlo. Videl sl ga le šo nad vrhovi, podobnega čepici iz rožnate volne. Toda pletenje se je vedno bolj krčilo in bledelo in kmalu sta na ostrini naivišjega grebena razločila le še svetloben kosem. Ko je tudi ta kosem zginil, je začela rasti senca. Vzpenjala se je iz dna doline, v vijoličnih skokih dosegla vas, nato gozd in sc vedno bolj gostila. Pod smrekami se jc že kopičila v trdne gmote, ki so se stisnile druga ob drugo za spanje. »Tako bova videla prihajati noč Tsak večer,« je spregovoril Michel. »Doigo bova ostajala pred kočo. Opazovala bova, kako se bodo poslednji ptički zatekli v vejevje Okoli na-ju bodo plesali netopirji. V gorah ji n jc mnogo. Saj bojiš sc jih ne, kajne.« Ona se jc nasmehnila. »Ne.« To jc bilo vse, kar je našla v odgovor. Saj je dobro čutila, da jo ir skušal zaplesti v pogovor. Slutil je njen nemir in jo je hotel razvedriti. Toda kaj mu naj odgovori? S katerimi besedami bi mu mogla poplačati njegovo dobro voljo? Ali bi mogla samo usta odpreti, ne da bi se izdula? »Nisem utrujena.« »Jutri boš_ lahko dolgo počivala. Tam gori je zrak svež tudi poleti. Vročina te ne bo zbudila.« Bila mu je hvaležna za to besedo. Ni rekel »naju«. Še nadalje je gledal nanjo kot na docela ncodvieiio bitje, jIn predvsem ni nič namigaval na jutro, ki ju bo prebudilo drugega ob Idrugem v zavest skupne odgovornosti, srečna morda, a še verjetneje ... Vendar se je nekaj trenutkov počutila manj nemiruo. Ali ni bil Michel do > nje vedno nenavadno obziren? Kaj tvega ona? Ali ni jasno, da bi ostala kakor prijatelja spoštljiva drug do drugega, če bi ga prosila? Manj kot Michelu sme zaupali sami sebi. Toda v tejn primeru bi jo strast zajela v svoj divji vrtinec. Bila bi srečna in od tega prvega «rečnnin bi morda za visela vsa njena bodočnost. Korično sta stopila iz gozda. »Vidiš tisto črno gmoto pred goščavo?« »Da.« »To bo najin dom!« Ustavila se je, da bi gledala. Razločila je mračno liso na modrem ozadju. Skoraj čudila se je, da sta že dospela. Po vsem tem, kar je Michcl o njej pripovedoval, si jo je predstav-Ijala malone zgubljeno nekam v pokrajino sanj. In sedaj je pred njo, Kmalu bo odrinila vrata. Kmalu spo- znala svojo usodo. Nič več se ni bala. Še malo 6ta stopala po temni noči, brez odmora, tja do vrat. Noč jo tiho v čarobnih kosmičih snežila na zemljo. Zvezde so sejale vanjo srebrne proge. Nekje je na kamenčkih brusil svojo tauko pesem studenec. Cul si ca, kako je z mokrimi nožicatni skakljal nad zamolklim bučanjem daljnjc-ga hudournika. Ko sta sc pred hišico ustavila, sta molčala. Kaj naj bi si rekla na pragu skrivnosti, ki ju je čakala? Nobena : beseda sc ne bi ujemala z milino noči razen šepetanejca medsebojnega priznanja ljubezni. On je povesil roke, ki jih je med potjo držal v žepu. Gledala ga je, kako je negibno slonel na I vratih in strmel v prazno. Očividno ! se ga je polastila tesnoba. Pomislila jc, | da je morda temu kriva ona. Saj mu je morala biti vso pot naravnost neznosna! Sramovala se je same sebe. 1 Ali ni s svojo malenkostno sebičnostjo i kvarila to noč, od katero je Miclv brez dvoma pričakoval neizmernih sladkosti? Tedaj jc ^ počasi stegnila svojo roko v mrak. Najprej jc naletela na negibno toplo ramo. Primaknila se je za korak, dvignila drugo roko. Pritegnila ga je k sebi, nežno kakor mlada mamica. Brez nasilne strastnosti sta odprla duri v svoje novo življenje. Stopila sta vanj po'na iskrene topline. ' III. Sedaj se drenjajo okoli nje rauha-| ste koze, kroti jih pastirjev bič. Stopajo v !nib in svojo mršavost stiska- jo druga k drugi. Ene so bele, druge rjave, tretje nosijo na hrbtu, ki ima v prerezu obliko nožičeve kline, široke pepelnaste lise. Nad čredo «e premika živi gozd rogov. Včasih se katera izmed njih ustavi, da pomuli šop trave ali da sumo podrgne svoj emr-ček. In že jo sune sose.la s svojim ukrivljenim orožjem. Pastir poka z bičem. Ustavi se ob skali in potegne iz svoje torbe živila, ki jih dona;a vsak dan. Ona se mu zahvali. Fant «e znova pokrije s svojini ogromnim klobukom z visečimi krajci in odide. Ona gleda za njim, kako izginja pod nizkimi vejami dreves. Zakaj ji je ob njegovem odhodu nenadoma postalo nekako žal, Rada bi ga še pridržala, malo r njim pokramljala, pa vprašala, kako žive v vasi, kaj pišejo časopisi in kaj vedo novega povedati ljudje, ki stopijo včasih v trg. Brez dvoma ji on ne bi znal odgovoriti. Zardeval bi, jezik bi se mu zapletal in mukoma bi odvrnil, da on ne ve nič. Potem bi odšel oziraje se s svojim zdravim, okroglim obrazom. Kljub temu bi jo zazibal v privid, da vendarle še ni docela odrezana od življenja. Zdrznila se je ob tej misli, ki je v vsem tem Času, kar biva na planini, še 'ni nikdar obšla. Ne, v resnici ji tu ni pusto. Srečna je. Michel jo obsipava z ljubeznivostmi, jo .prehiteva v njenih najbolj sitnih željan. On skrbi >:a vse njuno malo gospodarstvo. Nikdar je ne preoblaga i vprašanji. Zaveda se, da prepogosta rabu naglo skrha vsako resnično čustvo. .Velik del dneva je zdoma. Zjutraj se ne mudi dolgo v izbi. Po navadi se ji neslišno zmuzne, še preden se ona prebudi. Vrača se otovorjen z dračjem ali s polnimi žepi lisičk. Nato zaneti na ognjišču ogenj. Njej ni treba drugega, kakor da ga opazuje in posluša, če se ji ne ljubi pridružiti se pogovoru, kakor jo vabi. Občuduje ga. Kako je različen od vseh drugih moških, kar jih je kdaj poznala! Z žensko nežnostjo ji govori o drevesih, ptičih, cveticah. Kadar jo ljubkuje, jo ljubkuje s spoštljivostjo, ki jo morji ganiti. Sliši njegov glas. s katerim jo sleherni dan sprašuje: »Draga, si srečna?« Tedaj se mu vrže* okrog vratu. Kakor omotična ga objema. Da, srečna je! Ničesar ni, kar bi jo moglo še bolj osrečiti. Bila bi popolnoma srečna, če se ne bi tako strašno bala, da bo nekega dne to srečo zgubila. Kako se ne bi radovala v tej čudoviti pokrajini, kjer prvič v svojem življenju uživa mir? Gora vsenaokoli razkazuje svoje lepote- Sprva j6 je ta ogromna veličastnost podrla in strla. Toda čisti zrak in tišina sta jo osvojila in pridobila. Brezprimerna svežost barv in prosojnost ozračja sta vzbudili v njej tako živo potrebo po ustvarjanju, kakor je ni občutila se nikdar. Za več dni se je zagrizla v slikanje častitljivega macesna, katerega vej je bilo samo zeleno svetlobno j drhtenje nn sinjem nebu. Ni ji hotelo uspeti, da bi dala svojim vtisom enakovrednega izraza. Ko se je nekega ■ večera razigrana vrnila z dela, je iz-' javila Michelu: Nov blesteč zgled italijanske hrabrosti Junaška smrt polkovnika Lupa, ki je na čelu svojih vojakov padel ob Donu Neoznačen kraj, 24. maja. s. Počasi prihajajo na dan Se nove epizode, v katerih so nastopali kot -irvotjoritelji naši vojaki na ruskem bojišču. Prispelo je zdaj poročilo, kako junaško je končal na bojišču pri Donu podpolkovnik Renato Dario Lupo iz Tai-anta, v katerem sta bila veličastno združena Italijan in vojak. Rodil se je 23. julija 1893, ter se je kot podporočnik leta 1915 udeleževal prvih bojev na avstrijskem bojišču, kjer je poveljeval oddelku v kr. brigadi. 28. oktobra je bil ranjen in se je vrnil v bojne črte. Tokrat je v vrstah 113. pehotnega polka v juliju 1916 dobil stalno aktivno službo zaradi velikih vojaških zaslug, bil odlikovan s srebrno kolajno za hrabrost 1. novembra v Novi vasi, drugo pa si je zaslužil na Grmadi, 21. avgusta 1917. Po treh dneh najhujših bojev je bil hudo ranjen in je ostal v bojni vrti ter tam vzpodbujal z besedo in zgledom k odporu, dokler ni prišla okrepitev. Decembra 1927 je postal stotnik, seotembra 1937 major, 16. septembra 1940 pa podpolkovnik in se je kot tak udeleževal na ruskem bjišču dolgotrajnega in najhujšega boja proti boljševiškim tolpam ter pri tem spet pokazal svoje vzvišeno junaštvo. 22. januarja je podpolkovnik Lupo na čelu 3. bataljona 38. pešpolka »Ravenna« šel vzdolž ozke in kratke [>oti pri llijevki sovražniku nasproti. Nič več ■ mlad, a močan po telesu in prav tako po duhu, je vodil svoje vrle fante v boj. Položaj jo bil težek: sovražnik je bil močan. »Naprej, gre za življenje!« je na ves glas klical in se kot prvi vrgel na skupino prestrašenih sovražnikovih vojakov ter potegnil za seboj druge častnike in vojake. Vojaki so trepetali za dragoceno življenje svojega poveljnika, a njegov zgled jih je podžigal. Kakor neranljivi so mu sledili z enakim pogumom. Mladi so in tudi polkovnik je »mlad«. Vse se jo zdelo kot igra in manever. Glejte ga, kako gre dalje kot v paradi, z glavo pokoncu, kako prezira vsako nevarnost in vpije: »Savoia, nanrej fantje!« In zadnja njegova največ ja spodbuda: trenutek nato je njegovo gorečo vnemo ustavila strojnica, ki je zaregljala. Njegovi vojaki so po kratkem premisleku obnovili naskok, šli naprej spričo tolikšnega junaštva še pogumnejši ter premagali besnega sovražnika. Italija je naravnost čudovito dvignila svoje poljedelstvo Berlin. 24. maja. s. »Lokal Anzeiger« prinaša v svoji včerajšnji številki celo stran dolg članek o položaju evropskega kmetijstva. Polovica tega člajika je posvečena Italiji. Poleg njega omenjeni časopis prinaša tudi slike in razpredelnice k članku, v katerem poudarja, da je letošnje ugodno vreme imelo za posledico, da so dela na polju skoro za ves mesec pred lanskimi. Še nikdar ni bilo poljedelstvo takšnega življenjskega pomena kakor vprav v teh letih vojne, zlasti če pomislimo, kako jo sovražnik skušal z zaporo sestradati (»ne države in Evropo sploh. List nato omenja, da je Duce že mnogo let pred začetkom sedanje vojno uvidel skrajno važnost poljedelstva za življenje svoje države, in da mu je zato posvetil vso pozornost ter dal narodu ukaz, ki je nekak program, katere^ se je ljudstvo zvesto oklenilo: pridelati čim več! Na podlagi tega načela je fašistična poljedelska politika neutrudljivo pospeševala in podpirala kmetijstvo ter so pri tem opirala na dvoje Mussolinijevih ukrepov: bilka za žito, ki se je začela že davno, že leta 1925, ter na zakon o izsuševanju zemlje, Umanski imenovan za poslanika v Mehiki Lisbona, 21. maja. s. Imenovanje Umanske-ga za sovjetskega poslanika v Mehiki je vzbudilo v Združenih državah precejšnjo nevoljo. Umanski je bil prej veleposlanik v USA, toda leta 1941 ga je nadomestil Litvinov. Sedaj se boje v Združenih državah, da bo Umanski v Mehiki skušal razviti komunistično udejstvovanje in bi se iz tega utegnila izcimiti nova ne-za varnost Združenih držav. ki je bil izdan leta 1928. »Italija,« piše omenjeni list, »je že v mirnem času storila vse, da bi povečala majhno površino svoje obdelane zemlje.« »Lokal Anzeiger« potem popisuje čudovito zgodovino izsuševanja Pontinskih močvirij, nakar navaja nekaj statističnih podatkov o pridelku ter pravi, da je Italija na naravnost čudovit način dvignila staro proizvodnjo, na sedanjo višino. Novi nadzornik nad ribolovom Labadessa Rosario Rim, 25. maja. s. Nar. sv. Giorgio Ricci je iz osebnih razlogov zaprosil, da bi ga razrešili nalog, ki jih ima kot vrhovni nadzornik nad ribolovom. Na njegovo mesto je bil postavljen tovariš Labadessa Rosario, bojevnik v bivši svetovni vojni in ranjenec v sedanji vojni, ki je organiziral državno ustanovo korporacije. Prazne angleške obljube Buenos Aires, 25. maja. s. Na posvetu za prehrano v Hot Springsu je angleško odposlanstvo vztrajalo v načelu, da je treba izboljšati položaj prehrano vseh narodov ter je obljubilo, da bo Anglija v tem smislu sodelovala. Indija, nad katero vladajo Angleži že poldrugo stoletje, pa je na prvem mestu- glede števila ljudi, ki umirajo za lakoto ali zaradi slabe prehrane. Indija^ je edina dežela na svetu v dvajsetem stoletju, kjer vsako leto počepa na desettisoče ljudi na cestah od lakote. Obljuba sodelovanja torej ne bo dosti koristila na posvetu za prehrano v Hot Springsu. Indijski zgled namreč kaže, da Angliji ni do tega, da bi dala drugim narodom jesti. Dečko z ribami (olje) S. Kregar (Z umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu, pri kateri sodelujejo slikarji: Kregar, Omerza, Sedej in Mušič ter kiparja Putrih in Kalin.) HENRIK SIENKIEWICZ R\SM- 1 ROMAN V SLIKAH »OŽEBERM^ 395}’ Verniki so Petra sprejeli z začudenjem in s skrbjo, lo-‘ da on jim je na vsa vprašanja odgovarjal samo, da je videl Gospoda. Hodil je na zbirališča kristjanov, jih tolažil, učil in krščeval. Čim bolj je Rim blaznel v krvi, tem več je bilo Kristusovih sgozna-valcev. Nazadnje' pa‘se je čas dopolnil tudi za apostola. Prijeli so ju, ju zaprli v Mamer-tinsko ječo in ju sodili. Petra so najprej bičalr, potem naj bi bil križan na Vatikanskem griču zgna^ mestnega ozidja. i4~—-f ■ ■ •’N- Lv.:. Wt m 1P L IH, I “’'***•. y. t V r r, 39 S) Tisto popoldne se je pred ječo zbrala ogromna množica ljudi, ki so hoteli spremljati apostola na njegovi zadnji poti. Ko so se vrata nazadnje odprla in se je sredi pretori jancev prikazal Peter, je ljudstvo najprej zajokalo, a se je brž potolažilo, zakaj z apostolovega obraza sta žarela tak mir in taka radost, da so vsi vedeli, da ta človek ne more iti drugam — kakor v zmago. EIAR - Radio Ljubljana Torek, 25. majn: 7.30 Pesmi in napevi — 8 Napoved časa, poročila v italijunščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka glasba — 15 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Šijanec, pisana glasba — 14 Poročila v itar lijanščini — 14.10 Operna glasba na ploščah — 14.25 Orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 13 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, potočila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Koncert Šramla »Ljubljana« —' 17.35 Pesmi in napevi — 19.50 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v sloven- ščini — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.30 Pripombe k dogodkom — 20.40 Drugi Monteverdijev koncert — 21.40 Operna glasba — 22.10 Orkester »Ajmonia« vodi dirigent Segurini — 22.45 Poročila v italijanščini. Ves lanskoletni tobačni pridelek na Hrvat-skem je zdaj že oddan v skupna skladišča državi na razpolago. Zaradi neugodnega vremena je bilo lanskega pridelka polovico manj, kakor pa so računali, (la ga bo. Računali so na 250 do 315 milijonov rastlin. Vsega skupaj je bilo le 220 vagonov tobaka, celih 70% manj ko pa leta 1941. Razumljivo je, da so cene tobaku poskočile za več ko tretjino. Lanski tobak je država plačala po 90 kun za kg. Kakovost lanskega hrvatskega tobačnega pridelka pa je odlična. Kolumb odkriva Ameriko Naj bo obseg zemeljske krogle kakršen koli, razdalja se lako velika in ocean, ki ločuje obe celini, še tako prostran, »sc lo je imelo za Kolumba le podrejen pomen, kajti če azijski otoki niso le plod domišljije in ako se resnično vlečejo v vsej dolžim, v kateri je mogoče pluti s pomočjo takratnih plovbnih pripomočkov in z možmi hrabrih src, in če so ti otoki neke vrste stebri neizmernega vmesnega mostu na oceanu, ki ga je mogoče v vec presledkih premagati, potem je že polovica cilja dosegljiva. Nasprotje med Kolumbom in njegovimi nasprotniki je sledeče: On je prepričan, da ti otoki obstojajo in leže v razdalji, ki je lahko dosegljiva, oni drugi pa so to zanikavali. In prav v tej zaverovanosti in v tem prepričanju v obstoj leh zemelj, do katerih se pride prej kakor do vzhodne obale Azije, je ves čudež odkritja. Nekaj mornarjev, k» so sodelovali j pri velikem potovanju, je to potrdilo: Kolumb jim je dejal, da bodo zagledali zemljo, čim bodo prevozili 90« morskih milj. j O trdem delu Krištofa Kolumba je ostalo malo poročil. Znano ■ pa je, da je trajalo nepretrgoma nekaj let. Zbiral in pretresal je, stara izročila ter starodavna in srednjeveška pričevanja, pri-1 povedke in vizije plovcev. Zbiral je podatke o vetrovih in tokovih na svojih plovbnih potovanjih v Anglijo, na Madeiro, ob afriški obali prav do portugalske naselbine Mina, ki je ležala na Zlati obali v Gvinejskem zalivu. Dalje je črpal podatke iz raznih ostalin, iz ladij in trupel, ki jih je morje metalo na Azore in Kanarske otoke, iz leta ptic, iz najraznovrstnejših ugotovitev, ki so do njih na svojih poteh prihajali piloti in mornarji, in tako i dalje. To so bili raztreseni drobci, na katerih je zgradil svojo nezlomljivo zaupanje. Kakor pravi Las Casas, je bil Kolumb tako prepričan v obstoj tistih zemelj, kakor da bi jih imel že : v svojem žepu«. In ta njegova vera je bila tista, ki je podrlu vse ovire in ga popeljala k zmagi. V Ljudje iz Palosa de la Frontera, kraja, ki je bil določen za pripravo ekspedicije, niso bili novinci v tveganih podjetjih. Zaradi pomanjkanja plodne zemlje je živelo prebivalstvo izključno le od morja. Bili so mornarji, piloti, vojaki, trgovci in drzni ribici. Ko se je Kastilija borila s Portugalsko, so tvorili posadke kraljevskih ladij in se pogumno borili. Toda v času med eno vojsko do druge, pa tudi med njenim trajanjem so radi izpeljali male nastope na svoj račun in se preoblekli v morske razbojnike. Skriti so prežali ob Gvinejski obali, lovili sužnje in jih dovajali na andaluzijske trge. To je bila zanje malenkost. Pogosto so napadali portugalske odprave, ki so se vračale iz Afrike in jih temeljito izropali. Nekoč so še izkrcali na otoku Santiago na Kapverdskem otočju, se polastili odkritelja in guvernerja otočja, Genovežana Antonija Nolija, in ga odpeljali v Kastilijo, še po-prej pa so oropali vse trgovce na otočju. In če ni bilo drugih priložnosti, se niso ustavljali niti pred napadi na ladje svojega lastnega naroda! Njihovi pustolovski tovariši so bili možje iz Moguerja, Huelve, Puerta Santa Maria, torej iz mest, ki so ležala ob južni obali med Cadixom in Portugalijo. l e sijajne dogot tv-ščine so tudi razlaga za skrivnost skupne kazni, katera je zadela prebivalstvo Malosa in Moguerja, ko je tjakaj Pr‘sPe‘ Kolum ), da bi pripravil svojo odpravo. Obe mesti sta bili dolžni na lastne stroške opremiti in dati posadke za dve ladji za dobo dvanajst mesecev in služiti na njima tako dolgo, dokler jimi to ukazuje kraljica: Verjetno so v tistih razburkanih časih izvedli kak pustolovski, roparski napad, ki je vznevoljil krono. Gospodarski^ oziri in prepričanja, da bodo dobili izkušene in drzne mornarje,^so bili razlogi, zakaj je bil Palos izbran kot odhodno pristanišče armade, ki je bila sestavljena na Kolumbov ukaz. 23. maja 1492, nekaj dni po odhodu iz kraljevega dvora v Santa Fe di Granata, se je Kolumb predstavil oblastem v Palosu in jim zbranim v cerkvi sv. Jurija predložil kraljevski odlok, s katerim jim je bilo nkaznno, da morajo opremiti dve ladji. Listino je bral javni notar pater Ivan Perez. Med oblastniki so bili znani pater 'Ivan Perez kot župnik tega mesteca, Alcaldo Maggiori, Alvaro Alonso Cosio in Diego Rodriguez Prieto. Tu je torej razlog, zakaj je Perez posegel v zadnje obdobje velikega podjetja. Skupaj z ostalimi javnimi uradniki tistega kraja je imel Perez nalogo izvesti kraljeve ukaze in jih tudi do kraja izpeljal, nato pa skupaj s Prietom odšel v Granado, da bi dobil navodila od kraljice. Bil je skupaj s tajnikom kralja Ferdinanda, Ivanom Colomom, koristen svetovalec, kako naj bi se rešilo zapleteno vprašanje naslovov, ki naj jih Kolumb dobi. V zadnjem hipu se je pojavila nova težava: tako prebivalci Palosa kakor -tudi iz Moguerja so se upirali kraljevskim ukažom. Če bi šlo za kakšen drugačen, lep in dobičkonosen roparski pohod na Gvinejo in če bi bil za poveljnika postavljen kdo iz njihove srede, bi se verjetno odzvali vsi z navdušenjem. Ker pa bi morali na pot, ki je niso poznali, proti obalam, katerih obstoj niti gotov ni bil, zraven pa pod vodstvom tujca, končno pa še za kazen, glede katere niso bili prepričani, da je niso zaslužili, vse to jih je spravljalo v slabo voljo. Na tajinstven način so ladje izginile iz Rio Tinto in iz Odiela... Ko je kraljevski par čul za upornost svojih podanikov, je naložil Ivanu de Penalosa, naj nepokorneže prisili k pokorščini. Gradič v Palosu so opremili z novimi podirači in s topovi, katerih žrela so bila obrnjena proti hišam. S pospešeno naglico je bila zaplenjena ladja, ki je bila last Paložanov, in še neka druga, ki je bila last prebivalcev iz Moguerja: bilo je pravo, resnično vojno stanje, ki je bilo očitno malo primerno za pazljivo, skrbno pripravo tehnične in moralne strani odprave. Kolumb je začel s smolo obdelovati tisto lesovje, ko pa je pregledal storjeno delo, je ugotovil, da je bilo zanič. »Sabotaža...« Znova je nagnal nezadovoljne ljudi p« delo, toda ti so vtaknili roke v žep. mesto da bi se lotili delh. Ko pa je potem hotel dobiti mornarje za krovno službo, ni našel nikogar. Ne malo od njih, ki so se bali, da bi jih 5 silo privlekli na ladjo, se je zateklo v zapuščene kraje. Igra je bila izgubljena: treba bo zapustiti ta kraj in znova začeti z delom drugod, v Cadixu, v Puerto Santa Maria ali v Sevilli, To bi pa pomenilo novo izgubljanje časa in nove stroške. Toda nenadoma se je položaj izboljšal. — ........................................................................................................................ Za LJvdifca tUfcarn* r M« bi lani: lota Kramarič. - Izdajatelj: |nl Sadja. - 11 rednih: Mirke Javornik. - Rokopisov ao vračamo. - »Slovenski dom« likale «h delavnikih ob II - Mesečna naročnine 11 lir.. la.lnoiemstvo 20 Ur. — Dredniitro: Kopitarjeva nliea K DL nadstropje, Oprava:'Kopitarjeva o lita fl. Ljubljana. ■» lojalen (tov. 10-01 do M 04. — Pedrtialca: love me« to.