PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni -Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
JE.	dnevnik
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 302 (13.533)
Trst, nedelja, 31. decembra 1989
Pomlad narodov
Mnogo sreče v letu 1990!
MARKO VVALTRITSCH
Čez nekaj ur 'se bomo poslovili od letošnjega leta in nazdravili novemu, seveda z najboljšimi željami in v upanju, da nam bo prineslo marsikaj lepšega in boljšega od tega kar smo dobili v iztekajočem se letu.
Pred dvanajstimi meseci, na pragu leta 1989, smo si seveda zaželeli veliko novosti. Slovenci smo upali, da bomo dobili zaščitni zakon. Vsa Evropa se je pripravljala, da počasti dvestoletnico francoske meščanske revolucije, tiste revolucije, ki je pometla s fevdalizmom in ljudem v Evropi prinesla zahtevo po človeškem dostojanstvu.
Še zlasti v Franciji so počastitve te revolucije bile zares veličastne.
Ideje te revolucije pa so ponovno vznikle v Evropi, še zlasti ob koncu leta, v državah srednje in vzhodne Evrope.
Leto 1989 nam je prineslo novo in čisto nepričakovano pomlad narodov. Drugače najbrž ne moremo imenovati političnega potresa v državah vzhodnega bloka, ki so bile dobra štiri desetletja podrejene oblasti Sovjetske zveze. Države varšavskega pakta so vso povojno dobo bile podrejene interesom sovjetske velesile. Vsi prejšnji osamosvojitveni poskusi kakršnegakoli značaja so bili zatrti z vojaško silo.
Z vedno večjim uvajanjem sprememb v Sovjetski zvezi, za kar gre vsa zasluga predsedniku Gorbačovu in njegovim sodelavcem, so se stvari marsikje zelo spremenile. Najprej v sami Sovjetski zvezi, kjer trda prede okostenelemu birokratskemu in partijskemu aparatu. Sovjeti so se že na začetku leta umaknili iz Afganistana in kasneje tudi uradno povedali, da je bila ta vojaška intervencija popolnoma zgrešena. V baltskih in zakavkaš-kih republikah Sovjetske zveze so na dan privreli očitno nikdar uničeni nacionalizmi in ponekod tudi šovinizmi. Vse to pa pomeni, da narodnostna vprašanja niso bila rešena v sedemdesetih letih komunistične oblasti, ih da so bila dosedanja ugodna tolmačenja le frazerstvo in propaganda.
Vse to se je seveda pokazalo navzven, najprej v državah sovjetskega bloka. Najbrž bi bilo bolj točno napisati »nekdanjega sovjetskega bloka«. Prva je na pot samostojnega političnega nastopanja šla Poljska, očitno tudi zaradi velike podpore in mednarodnega ugleda poljskega papeža, ter je prav ob izteku letošnjega leta z glave državnega simbola - leva - snela rdečo zvezdo in nanj spet postavila krono nekdanjih poljskih kraljev. V tem so Poljaki pokazali, da jim gre Predvem za priznanje narodne in državne suverenosti, prežete z dobršno mero nacionalizma, saj so s tem hoteli poudariti, da so verni nasledniki nekdanjih branilcev samostojne poljske države.
S podobnimi vprašanji so se ukvarjali in se ukvarjajo Madžari, Vzhodni Nemci, Čehoslovaki, Romuni in najbrž tudi Bolgari. V vsaki od teh držav so nacionalni interesi spet prevladali nad državnimi interesi moskovske velesile in nad političnimi interesi tako imenovanega marksistično-leninistič-nega internacionalizma. Na Madžarskem so komunistični simboli uradno že izginili z državnih znakov, v Romuniji je državni grb, narejen po sovjetskem vzorcu, bil v teh dneh krvave vstaje izrezan iz državne zastave. Najbrž ni več daleč dan, ko se bo kaj Podobnega zgodilo tudi z dosedanjimi simboli na Češkoslovaškem in v Nemški demokratični republiki.
Narodnosti se torej prebujajo. Smo v novi pomladi narodov. Nimamo v mislih samo tistih narodov, ki so državotvorni. V mislih imamo tudi Manjšine. Tiste na Vzhodu in tiste na Zahodu Evrope. Baski v Španiji ne Mirujejo. Dober del Ircev se ne čuti doma v Veliki Britaniji. Imamo veliko Korzičanov, ki bi se radi odcepili od Francije. Slovencem na Koroškem ni ailo še ugodeno. Prebujajo se Madžari v Romuniji in prebudili se bodo tisti 0a Češkoslovaškem. Tako v Romuniji k°t v Bolgariji so doslej na zelo umazan način ravnali z jugoslovanskimi Manjšinami.
Nacionalno vprašanje je zelo aktualno tudi v Jugoslaviji. Trenje med
Iz tehničnih razlogov smo si-noči zaključili redakcijo v zgodnjih večernih urah. Zato bi naše vesti utegnile biti nekoliko pomanjkljive. Bralce prosi-m° za razumevanje.
Srbi in Albanci je prekipelo do take mere, da že ogroža celovitost jugoslovanske federacije. Zaradi notranjih gospodarskih težav se srbski nacionalisti obračajo navzven. Slovencem so napovedali gospodarsko in politično vojno. To njihovo početje pa že preseda Slovencem, Hrvatom, Makedoncem in Bosancem.
Slovenija se je takemu napadanju enovito in odločno uprla. Slovenija ne napada, se brani, ker si želi enakopravno ravnanje v federaciji.
Slovenci v Italiji si še vedno prizadevamo dobiti juridično enakopravnost v državi, v kateri živimo. V zadnjih tednih smo se veliko ukvarjali z besedilom osnutka zaščitnega zakona, ki nosi podpis ministra Maccani-ca. Čeprav priznavamo, da se je vlada vendarle zganila s tem, da je predložila svoj zakonski osnutek, smo prepričani, da bodo parlamentarci morali vnesti celo vrsto popravkov nam v prid, ker nam tak osnutek nikakor ne ugaja. Ni nam, da bi nas ločevali po kategorijah, kot da bi bili črnci, mešanci ali polbelci,-
Naš narodnostni boj ni nacionalističen ali šovinističen. Naš narodnostni boj zahteva le enakopravnost, zahteva, da se podreta tista nevidna »tržaški zid« ali »goriški zid«, ki, hote ali nehote, ločujeta ljudi dveh narodnosti v Trstu in v Gorici ter še kje drugje.
Nam bo leto 1990 prineslo nekaj novega, nekaj boljšega, na tem področju? To si želimo. Tudi Slovencem v Jugoslaviji, tistim Slovencem, ki bodo čez štiri mesece šli na pluralistične in demokratične volitve, želimo, da bi se stvari v tej državi normalizirale.
Nekaj boljšega naj bi novo leto 1990 prineslo tudi Italijanom v Jugos-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V naših hribih ni snega, zaradi tega letos ne pridejo v poštev voščila pod sliko zasnežene pokrajine. V Evropi padajo mejne pregrade, zaradi tega nismo letos izbrali slike o prijateljskih srečanjih na naši meji. Namesto tradicionalne slike za voščila ob novem letu smo letos izbrali sliko na kateri so, skupno v isti dvorani in na isti prireditvi v goriškem Kulturnem domu slovenski in italijanski otroci, njihovi starši in učitelji. Takih skupnih
prireditev je bilo letos na Goriškem in Tržaškem kar precej. Upamo, da jih bo v prihodnjem letu še več, da se bodo med seboj spoznavali slovenski in italijanski ljudje, da bodo med ljudmi, živečimi v istem kraju, padle nevidne pregrade, ki nam grenijo vsakdanje življenje, tiste pregrade zaradi katerih smo, za nekatere nam sovražno razpoložene ljudi, tu živeči Slovenci še vedno ljudje, ki jim ni dati status enakopravnega človeka.
Fronta narodne rešitve postala pravi zakonodajni organ
Nova romunska oblast sprejela ukrepe ki odpravljajo staro zakonsko navlako
Močno sneženje je v Romuniji otežilo vse prometne povezave, z njimi pa tudi prihod mednarodne pomoči	(Telefoto AP)
BUKAREŠTA — Fronta narodne rešitve je prejšnjo noč sprejela niz odlokov, s katerimi so odpravili najbolj nepopularne norme romunske komunistične zakonodaje in poostrili kazni za prekrške proti osebam in lastnini. Ce-ausescu je namreč pred časom z amnestijo izpustil iz romunskih ječ navadne kriminalce, ki jih je totalitarni režim z lahkoto nadzoroval, v novih pogojih pa predstavljajo resno nevarnost, v zadnjih dneh je namreč vedno več tatvin, ropov in plenjenja.
Bolj kot ta nujnostni ukrep pa se Romuni veselijo likvidacije vse komunistične zakonske navlake od prepovedi stikov s tujci do potovanj v tujino. Še bolj spodbudna pa je vest, da je nova oblast prekinila ves izvoz živil, tako da so lahko odpravili prodajo na karte. Romuni se lahko končno do sitega najejo dobrot, ki so bile do nedavnega strogo odmerjene. To pa bo po mnenju svetovnih izvedencev že v prihodnjih tednih povzročilo precejšnje zaplete v Sovjetski "zvezi, ki je bila glavni odjemalec romunskih živil.
Spremembe v Bukarešti.bodo torej posredno vplivale na še večjo nezadovoljstvo ljudi v SZ, saj se bo že kronično pomanjkanje živil v mestih še stopnjevalo.
Nova romunska oblast pa je še določila, da bodo Romuni z novim letom delali le pet dni na teden in ne šest, nosečnostni dopust bo trajal eno leto in ne samo tri mesece, končno bodo Romunom odslej dosegljiva sredstva proti zanositvi, ki so bila do sedaj najstrožje prepovedana. Fronta nacionalne rešitve je tudi imenovala štiri nove ministre, s tem pa dokončno potrdila svojo težo in moč v državi.
Predsednik vlade Petre Roman pa je v intervjuju za neki francoski katoliški dnevnik jasno povedal, da morajo predhodno rešiti vprašanje nemotene gospodarske proizvodnje in šele nato bodo lahko reševali politična vprašanja, ker ni politične svobode, če ni gmotne svobode. Taka izjava vzbuja sum, da se ne bodo dotaknili obstoječega aparata. Tudi glede aprilskih svobodnih volitev se že slišijo glasovi, da so preuranjene, ker Romuni nimajo izkušenj o demokraciji.
Avstrijski kancler je povabil na uradni obisk novega premiera Čalfo
Češkoslovaška na pragu novega desetletja
PRAGA — Češkoslovaška stopa v leto 1990 z nepopisnim navdušenjem, kakršnim ga lahko pozna le država, ki si je v zadnjih šestih tednih tega desetletja popolnoma obnovila politični in družbeni ustroj.
Da je v državi res prišlo do bistvenih sprememb dokazuje tudi izvolitev predsednika Vaclava Havla in Aleksandra Dubčka za predsednika skupščine. Bivši disidenti in politični preganjanci so sedaj na čelu države, ki se mora vsekakor še prilagoditi tako korenitim spremembam.
Prvi korak v to smer bo najbrž naredil novi češkoslovaški premier Marijan Čalfa, ki ga je avstrijski kancler Vranitzky povabil na uradni obisk na Dunaj, kjer naj bi lahko »preučil avstrijski model« državnega ustroja. Avstrija bi rada navezala tesnejše stike s
sosednjo državo in to pred volitvami, ki bodo v prvem polletju prihodnjega 1990. Novo češkoslovaško politično vodstvo se vsekakor zaveda tega, da mora država, edina, ki je stopila na pot obnove brez prave notranje krize,
temeljito preurediti svoje dosedanje gospodarstvo, predvsem pa si zgraditi »politično kulturo« in tudi na tem graditi svoj preporod. Da je to tudi korak na poti miru je poudaril papež Janez Pavel II., ki je pisal praškemu nadškofu Františku Tomašku.
Preložili plačanje davka na avte
RIM - Finančni minister Formi-ca je z izrednim ministrskim odlokom z dne 29. decembra določil, da bodo italijanski avtomobilisti plačali državi davek na posest avtomobila in radijskega sprejemnika v avtu mesec dni kasneje. Je že res, da bodo morali posestniki vozil in plovil izplačati državi rekordne davčne poviške, vendar bo država poskrbela vsaj za preložitev roka plačevanja.
Do 28. februarja bo treba namreč poravnati davek za vozila z več kot 9 davčnih KM in plovila (skratka to, kar bi bili morali plačati do januarja 1990). Do 31. marca pa bo treba izplačati davek za vozila z manj kot 9 davčnih KM, za prikolice, motorje in mopede. V primeru slednjih pa bodo lahko posestniki poravnali nove »megavsote« do konca meseca.
SLOVENSKA
KlI/UKVO
GOSPODARSKA
ZVEM
želi vsem svojim članicam in vsem Slovencem
USPEŠNO IN PLODNO
1990
Z novim letom bo v Jugoslaviji začel veljati nov gospodarski sistem
Ob koncu dolgega jugoslovanskega tunela je po vladnih ukrepih zaznati medlo lučko
LJUBLJANA — Jugoslavija stopa v novo leto v bistveno drugačnih okoliščinah kot je lani. Morda pa se res na koncu dolgega temačnega tunela kaže prva lučka znanilka novega, boljšega.
S prvim januarjem bo pričel veljati nov gospodarski sistem, rezultat naporov Markovičeve vlade in podpore zelo širokega kroga jugoslovanskih državljanov. Še pred prvim se je izkazalo, da ljudje zaupajo programu, predvsem pa zaupajo konvertibilnemu dinarju. Razpadla je črna borza in vrednost dinarja na črnem trgu, na mednarodnih borzah, doma in v tujini se je povečala. To pa je prva, zelo pomembna lastovka. S konvertibilnim dinarjem se bodo spremenili vsi gospodarski odnosi in pokazatelji. Denar postane resnično merilo vrednosti, ne govori se več o tonah ali o razvrednoteni valuti, ki tako ali drugače nič več ne velja. Gospodarski mehanizmi prično delovati normalno, dolg je dolg in to točno izražen, dobiček postane resnični dobiček, rezultat poslovnega uspeha, ne pa več špekulacija izvedena pod okriljem plašča domačega politika.
Več je dobrih znakov, od živahne trgovske dejavnosti, do naraščanja valutnih rezerv, izrazite in odločne podpore tako Zahoda kot Vzhoda. Svet je zainteresiran, da se Jugoslavija gospodarsko utrdi in zato je tudi tako odločno podprl Markovičevo vlado.
V jugoslovanskem parlamentu in v zveznem predsedstvu je Markovič z izredno lahkoto obračunal z opozicijo, dosegel presenetljivo večino, ki je v predsedstvu, za zaprtimi vrati, pogosto dosegla razmerje sil 6:1 in je bila torej Srbija pogosto povsem osamljena, saj so Markovičev program podprle vse republike in celo Črna gora, pogosto pa sta kolebali celo vazalski pokrajini Kosovo in Vojvodina.
Beograjski novinarski kolegi pravijo, da letos ni bilo srbskega predsednika Slobodana Miloševiča na tradicionalnem novinarskem novoletnem sprejemu. Seveda je ta odsotnost sprožila val ugibanj in čaršijskih obrekovanj. Je bolan, je v težavah, ali
pripravlja nov udar? Dejstvo pa je, da je Srbija in samo Srbija izredno odločno proti vladnemu programu. Včerajšnja beograjska Politika je na uvodnem mestu objavila poročilo o zasedanju srbske skupščine. Naslov se glasi: »Namesto poštenega protiinflacijskega programa izzivajo sprejeti ukrepi ZIS nezadovoljstvo.« Sledi obrazložitev nezadovoljstva: Srbija je zahtevala celovit program, in to »pravi in pošteni«, Markovičev pa je vzbudil nezadovoljstvo širom po Srbiji. Z zamrznitvijo osebnih dohodkov so obsodili delavce in njih družine na lakoto, ministri pa so si povišali plače. In končno, po Jugoslaviji so odobrili program, ne da bi vedeli, za kaj gre. Dejstvo, da so ga odobrile vse republike in obe pokrajini izve srbski bralec samo preko te postranske kritike, češ da ni bilo dovolj obrazložitev in številk.
Toda isto srbsko vodstvo koleba in se predvsem dosedaj ni upalo pognati ljudi na ulice. Množica je nepreračunljiva in srbsko nezadovoljstvo in beda sta stvarni. Prav lahko se obrneta tudi proti onemu, ki ju izziva, kot se je vzklikajoča množica spremenila iz mitinga podpore Ceaucescu v miting njegovega padca. V Srbiji je bilo več stavk in protestov, skušali so jih usmeriti proti zvezni vladi, vedno pa so se v zadnjem času obrnili tudi proti lokalnemu vodstvu.
Trmasti srbski odpor, izključno politično obarvan, je torej še vedno resna nevarnost za izvajanje programa in središče bitke. Sporedno s tem pa srbsko vodstvo skuša na vse načine zaostriti odnose s Slovenijo in razširiti gospodarsko blokado, ki ne kaže nobenih zakonov umirjenja. Podjetja so v težavah, na skrivaj obnavljajo posle, toda pritisk na njihova vodstva je vedno ostrejši. To pa je naslednji in zelo resen vzrok za težave celotnega jugoslovanskega gospodarstva in razlog za zaostrovanje vseh, predvsem političnih odnosov.
Če preidemo iz gospodarskih perspektiv na politične, moramo prav tako ugotoviti izredno nagle in
pomembne premike naprej. V dveh republikah, Sloveniji in Hrvaški, bodo pomladi resnično demokratične,' večstrankarske volitve, brez sprenevedanj, svobodne in poštene. Ideja resničnega političnega pluralizma prodira v celoten jugoslovanski prostor in je napisana v osnutku zaključne izjave izrednega partijskega kongresa. To zamisel skuša srbsko komunistično vodstvo izigrati, češ da je resnična demokracija njegova, ker je še socialistična, centralistična, ker temelji na demokratičnem socializmu in na demokratičnem centralizmu. Toda volitve so izvedli po starem, zelo se je mudilo z njimi in res so izvolili na skoro vsa mesta po večini »jurišnike«, toda taki na videz monolitni režimi so povsod pokazali razpoke in so se izredno hitro zrušili kot velikani na glinastih nogah.
Pristajanje, pa čeprav verbalno in samo na videz, na večpartijski sistem je huda nalezljiva bolezen. Lahko jo zdraviš samo z brutalno prisilo, policijo, armado, političnimi sodnimi procesi, pretepanji in zapori. Ta pot pa postaja vedno bolj nemogoča celo na Kosovu. Druga pot pa je uveljavljanje svobode mišljenja in organiziranja. Zato tudi v Srbiji, v ožji Srbiji in v obeh pokrajinah, že ustvarjajo opo-rečniške skupine, organizacije in stranke in to celo na Kosovu med Albanci, ki ne nosijo oznake »poštenih Albancev«. Še pred nekaj meseci bi jih za tako hud greh proti partijski monolitnosti diferencirali in izolirali, jim svobodoljubne ideje izbili s pendreki, sedaj pa je tudi zaradi pozornosti svetovne javnosti tak recept zelo težaven.
Gospodarska stabilnost in politični pluralizem, svoboda idej in svobodno pretakanje blaga pa so ono resnično in trajno zdravilo, ki lahko izredno hitro spremeni vse odnose jugoslovanske družbe. Prve znanilke so torej tu, toda pot bo še zelo težka, nevarna in polna čeri. Pa vendar lahko ugotovimo, nekaj se premika.
BOGO SAMSA
• Pomlad narodov
NADALJEVANJE S 1. STRANI
laviji, saj si tudi oni prizadevajo, da bi se v zakonih predvidena enakopravnost dejansko izvajala.
Kaj pa bo Evropi prineslo leto 1990? Seveda si želimo veliko pozitivnih novosti, takšnih, ki smo jim bili priča v letu 1989, pa čeprav se dobro zavedamo, da vsaka pozitivna novost ima lahko tudi svojo senčno stran.
Berlinski zid je bil nekaj ogabnega. Vendar pa je Evropi zagotovil skoro pol stoletja miru. Kaj bo sedaj z Nemčijo, z dvema Nemčijama? Nekateri vztrajno hočejo združitev dveh nemških držav. Nočejo pa dati garancije, da bi sedanje meje Zahodne in Vzhodne Nemčije ostale nedotaknjene. V tem tiči velika nevarnost, saj bi se lahko ponovile nemške ekspanzio-nistične težnje iz prejšnjih časov.
Kaj pa bo Sovjetski zvezi prineslo leto 1990? Bo Gorbačovu uspelo še vnaprej uvajati demokratizacijo v družbi, ne da bi to prineslo težav samemu obstoju Sovjetske zveze, saj se znaki razkroja nazorno kažejo prav v zadnjih dneh. Demokratizacijo v tako veliki državi seveda pozdravljamo, ne želimo si pa dezintegracije države, saj bi to prineslo nemir v Evropo in v ves svet.
V letu 1989 je Evropa še enkrat pokazala, da se zna postaviti v ospredje svetovne pozornosti. Trenja so bila tudi drugod v svetu, ponekod so vojne prenehale, drugod so nastala nova nevarna žarišča nemirov: Afganistan, Iran, Irak, Palestina, Etiopija, Somalija, Južna Afrika, Čile, Panama, Nikaragva, Salvador. Povsod je rožljalo orožje.
Osrednja pozornost pa je bila usmerjena v Evropo. Najbrž bo tako tudi v novem letu 1990.
Čez nekaj ur bomo dvignili čaše in si zaželeli veliko dobrega v novem letu 1990. Veliko dobrega želimo vsem zvestim bralcem Primorskega dnevnika.
Generalna skupščina OZN kritično ocenila ameriško invazijo Paname
'	-.K'	vv	, .x,	.	v	**«■ w ^
PANAMA — V zadnjih štiriindvajsetih urah se je bistveno umiril psihološki pritisk, ki so ga ameriški vojaki izvajali nad papeško nunciaturo v Panami. Šlo je predvsem za »akustično vojno«, saj so z zvočniki na ves glas predvajali rock glasbo in poročila. Predsinočnjim so prekinili oddajanje
in tako je po treh dneh soseščina lahko ponovno zadremala v miru.
Pogajanja med Vatikanom in zastopniki Busheve administracije se še nadaljujejo. Med raznimi obstoječimi možnostmi mirnega izhoda iz krize obstaja tudi ta, da se general Noriega sam preda Američanom. Papeški nun-
cij naj bi se še posebno trudil v tem smislu, čeprav je malo verjetno, da bo Noriega klonil, saj najbrž le ni tako politično osamljen, kot trdijo nekateri viri.
V Panami je vsekakor izbruhnila še dodatna diplomatska kriza med ZDA in Nikaragvo. Ameriški vojaki so namreč preiskali stanovanje diplomatskega zastopnika sandinistične vlade. Že nekaj ur kasnje je predsednik Daniel Ortega (na sliki) izgnal iz Nikaragve 20 predstavnikov ameriške diplomacije ter stotino Američanov, ki so bili zaposleni v raznih diplomatskih zastopništvih ZDA.
Generalna skupščina OZN je predsinočnjim razpravljala o ameriški invaziji v Panami. Skupščina je odločno kritizirala invazijo, ker je izrazila mnenje, da je šlo za neizpodbiten primer kršenja mednarodnega prava in je zahtevala takojšen umik ameriške vojske.
Pri tem pa je treba upoštevati, da je Američanom vsekakor uspelo delno ublažiti posledice morebitne krize v skupščini, saj so pregovorili njim naklonjenega panamskega zastopnika, da je v Stekleni palači zagovarjal ameriško akcijo.
Zagovor panamskega zastopnika je pripomogl k temu, da se je skupščina razbila in ni nastopila enotno proti Američanom. Za takojšen umik ameriških enot je glasovalo 75 držav (manj ko polovica vseh držav članic), 20 jih je glasovalo proti, vendar se je kar 39 držav vzdržalo glasovanja, dodatnih 25 pa se sploh ni udeležilo razprave.
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 12.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000.- din, letno 320.000,- din, upokojenci mesečno 25.000,- din, trimesečno
65.000,	- din, polletno 120.000,- din, letno
240.000,	- din. Naročnina plačana vnaprej se med letomme poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796688, tx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796600 - Tx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Izdaja k- J In tiska WT~
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Od včeraj je v Litvi večstrankarski sistem
MOSKVA — Od včeraj je večstrankarski sistem v Litvi tudi stvarnost. Vrhovni sovjet Litovske SSR je namreč sodu polemik z zveznimi organi izbil dno in registriral Demokratično stranko Litve in novo od Moskve ločeno litovsko komunistično partijo. Kocka je torej padla, ob prihodu v Vilnjus se bo Gorbačov s svojimi sodelavci moral soočiti s težko rešljivim zakonsko-političnim zapletom. Če je republiški vrhovni sovjet odraz volje ljudstva posameznih republik, so torej njegovi sklepi pravnomočni. Ko bi Moskva razveljavila ta sklep, bi v bistvu potrdila, da je Sovjetska zveza unitarna in ne zvezna država, obstoj posameznih republik pa navadna farsa.
Položaj je v marsičem podoben jugoslovanskemu, le da je do skrajnosti
potenciran, ker »ruski veliki brat« hoče odločati o usodi »neruskih malih bratov«. To potrjuje tudi včeraj objavljena politična platforma ruskih nacionalistov za prihodnje volitve, ki je čudna zmes ruskopravoslavnega misticizma in ostankov stalinizma.
Ruski nacionalisti nasprotujejo zasebni lastnini in prostim conam, ki bi poslovale z Zahodom. Zahtevajo konec vmešavanja zveze v posle Ruske federacije, zaščito ruskih manjšin v ostalih sovjetskih zveznih in avtonomnih republikah, okrepitev vojske in policije, ženske naj bi se vrnile k domačim ognjiščem, zaustaviti bi morali prodor zahodne miselnosti na sveta ruska tla, kot zadnje zahtevajo premestitev glavnega mesta, tako da bi bila Moskva le prestolnica Rusije.
Napovedi in priporočila mednarodnih institucij
Trditev, da je svet na razpotju že ni več aktualna. Svet se je zvečine, kakor potrjujejo tudi vzhodna dogajanja, že odločil za stvarnejšo demokratičnost, pluralizem, zdravo tekmovalnost. Ti tako rekoč družbeni cilji pa terjajo krepitev svetovne stabilnosti in pa utrjevanje tako imenovane regionalne varnosti. Regije so namreč vezni in ključni člen te nove svetovne smeri, ki zavrača v bistvu stalno nevarnost vojne, kakor je bilo v preteklosti in poudarja sodelovanje.
Te kapilarne ugotovitve so temelj vizije, ki so jo pripravili v londonskem Mednarodnem zavodu za strateške študije, sloviti ustanovi, v kateri dela, oziroma z njo sodeluje na stotine znanstvenikov in strokovnjakov z raznih področij. Ta zavod oblikuje svoje poglede, pa tudi perspektive o mnogih življenjskih vprašanjih, ki zadevajo na primer razoroževanje (zlasti sedaj, ko je svet ubral to pot), gospodarsko sodelovanje, tehnološke vplive in podobno. Nanj se obračajo tudi neposredno vlade, zunanja ministrstva in druge pomembne ustanove.
Svoje študije obelodanja navadno vsaka tri leta, ko se v Londonu tudi sestanejo predstavniki Zavoda, sodelavci in pa njegove stranke. Ena bistvenih ugotovitev zadnje sklepne študije je v tem, da še nikoli v zadnjih desetletjih ni bil položaj na svetu tako »fluiden«, kakor sedaj, da so spremembe očitne in opazne na vsakem koraku, da je obzorje »mikavno«, da pa pot še ni postlana z rožami. Kakor z ene strani prevladuje pojav korenitih vzhodnih sprememb, tako je na drugi strani (na Zahodu namreč) pomemben premik v nastajanje novih centrov moči namesto dveh velesil, ki sta še nedavno imeli v rokah domala vse svetovne vajeti.
Na Zahodu se stopnjuje število tako imenovnih multinacionalnih družb, ki vse bolj prevzemajo tudi politične konotacije (se pravi vlogo, ki so jo imele in jo še imajo države), na Vzhodu pa je, pravijo v Zavodu po svoje najbolj nevarna naravnost »eksplozivna« moč tamkajšnjih sprememb. Družbeno dragoceno je domala vse, kar se tam dogaja (resnična demokracija, pluralizem in strankarski sistem, človekove pravice in podobno), toda hitrost teh sprememb, pa tudi njihova globina, sta resnično presenetljivi in vzbujata ne samo previdnost, pač pa tudi že skrb, kakor je navedeno v sklepni študiji.
Poseben problem predstavljajo pri tem nacionalizmi, ki se prebujajo in postajajo mestoma dobesedno »skrajnostni«. Posamezne dežele se bodo morale pri tem resnično potruditi in sicer tako, nava-. ja študija, da bi jih reševali »strpno, pa vendar jasno«, toda resnično v tisti državi, oziroma regiji, ka-
mor tako rekoč spadajo. Ne bi jih smeli napihovati in s tem dopustiti, da bi ti pojavi zdrknili v mednarodne razsežnosti. Prozorni so že glasovi o novih mejah, ali vsaj o novih mejnih črtah, toda študija meni, da to ni sprejemljivo.
Študija gre dlje; ugotavlja namreč, da so odnosi med blokoma danes neprimerljivi s tistimi pred, na primer, desetimi leti, da so »spodbudni«, kar je poglavitno je to, da so vse bolj »iskreni«. Skratka, blokovska prevlada se dejansko maje, toda pri tem nastaja nov problem, namreč novi odnos do tako imenovanega tretjega sveta. Dokler sta bloka obstajala, sta seveda tudi izvajala »blokovsko« politiko, to pa se je poznalo zlasti v tekmovanju, kdo bo prišel do »večjega kosa« pri tretjem svetu. Zdajšnje popuščanje med velesilama pa tako rekoč »marginalizira« problematiko tretjega sveta, manj bo zanj zanimanja.
Evropa in Japonska, sodi študija, skušata nekako prevzeti pri tem mesto velesil, toda njun vpliv je še malenkosten. Problematika tretjega sveta pa je v vsakem primeru tragična. Njegovo stanje je zdaj v bistvu bržčas slabše (predvsem gospodarsko), kakor je bilo tedaj ko je vladal kolonializem. Afriško stanje je bržčas podobno onemu z leta 1930. Poudarka vredno je, da študija, nekako v duhu politike neuvrščenosti, prav tako kategorično opozarja, da je to svetovni problem in se zavzema za »stvarnejšo vlogo Združenih narodov« pri državah v razvoju. Listina sicer sploh ne omenja gibanja neuvrščenih, kar nekateri komentatorji povezujejo s spoznanjem, da gibanje, takšno kot je, nemara ne more več obstajati.
Dokument se dotika tudi Jugoslavije. In pravi (kar je seveda novost), da njene notranje razmere še nedavno niso kaj veliko zanimale drugih dejavnikov po Evropi in po svetu, da pa so zdaj naenkrat spet postale predmet kar velike pozornosti; razmere v Jugoslaviji namreč jemljejo kot pomemben, če ne celo glavni segment stanja -na Balkanu. In te razmere so resnično na antipodu teženj in gibanj drugod po Evropi.
Študija priporoča tole: Jugoslavija mora kajpak sama rešiti svoje probleme, rešiti pa tako, da bo svoj razvoj dejansko usmerila v demokracijo in pluralizem. To je namreč pogoj, da si spet pridobi mednarodni ugled, ki ga je že imela in je bil svojčas izjemen, pa tudi pogoj, da ji bodo lažje in hitreje dajali mednarodno pa tudi biiaternalno finančno podporo. Samo po sebi pa je prav tako umevno, da je Jugoslavija evropska dežela in da bo morala kot takšna tudi ravnati v svoji prihodnosti.
MIRO KOCJAN
Vplivni član družine Korleončanov je bil na begu od začetka decembra
Policija aretirala Antonina Madonio domnevnega bossa zahodnega Palerma
PALERMO — Agenti palermskega criminalpo-la so včeraj aretirali 39-letnega Antonina Madonio, o katerem menijo, da je vodil mafijsko celico zahodnih predelov sicilskega glavnega mesta.
Madonia je bil na begu od 7. decembra, ko je policija odkrila njegovo skrivališče v Ulici D Ame-lio, kjer so agenti našli tudi izredno zanimiv mafijski zapisnik, na katerem so bila vestno zabeležena imena oseb, ki so morale plačevati usluge mafijski organizaciji.
Antonino Madonia je sin enega najvplivnejših sicilskih mafijskih veljakov. Njegov oče je namreč vodilni član »družine« Korleončanov. Tudi Antoni-nov brat je vključen v mafijsko organizacijo in je bil v preteklosti že nekajkrat obsojen na dosmrtno ječo zaradi sodelovanja pri nekaterih umorih. Brat
aretiranega Madonie naj bi namreč umoril tudi kapetana karabinjerjev Emanuela Basila.
Agenti so prišli na sled Antoninu Madonii po preiskavi v stanovanju v Ulici D'Amelio. Novembra 1988. leta so ga morali namreč izpustiti iz zapora, ker je zapadla doba preventivnega pripora. Domnevni boss palermskih četrti Resuttana, San Lorenzo in Acguasanta je bil od takrat na begu, vendar je bil še zelo aktiven na čelu mafijske družine, kot je dokazovala tudi glavna knjiga, v kateri so bili zabeleženi celo honorarji »družinskih« odvetnikov. Nekaterim branilcem mafijskih veljakov so iz Palerma pošiljali mesečna nakazila v vrednosti do deset milijonov lir.
Preiskovalci so temeljito pregledali vsebino glavne knjige in tako ugotovili, da je Antonino
Madonia še vedno živel v Palermu, v velikem stanovanju v Drevoredu del fante, občasno pa v neki vili v Ulici San Lorenzo. Ko so po nekajdnevnem zasledovanju odkrili, da je Madonia v stanovanju, So ob zori vdrli na njegov dom. Madonia se je predal agentom, ki so zaplenili kopico novih dokumentov in potrdil o delovanju mafijske birokracije.
Po mnenju policije in karabinjerjev, so v zadnjih mesecih dosegli nekaj vidnih rezultatov na področju boja proti mafijskim organizacijam. Veliko si pričakujejo tudi od zasliševanja skesanca Francesca Marina Mannoie, ki mu bodo sicer sodili, a bi moral prav tako kot Contorno in Buscetta objasniti sodnikom tajne novega mafijskega ravnotežja na Siciliji.
Aretirali kurirja z mamilom
RIM — Rimska policija je aretirala 31-letnega libanonskega državljana Neder j a hanno Samirja, pri katerem so dobili 2 kg čistega heroina sirskega tipa. Policija je Libanonca nadzorovala že tri dni, odkar je stopil na italijanska tla. Menijo, da gre za kurirja velike mednarodne organizacije, v Italijo pa je prišel po tako imenovani »balkanski poti«, se pravi po Grčiji in Jugoslaviji. Preiskovalci so kurirja zasačili v nekem rimskem hotelu,
madžarskima državljanoma, ki ju je policija aretirala že v začetku meseca, potem ko sta tudi orja dva prispela v Italijo po tako imenovani »balkanski poti«, v avtu pa sta skrivala 21 kg heroina.
medtem ko je skušal skriti mamilo prosto dvojno dno potovalne torbe. Ugotovili so, da je bil v tesnem s
Za prihodnje leto prevladuje optimizem
RIM — Leto, s katerim se začenja desetletje, ki bo zaključilo to stoletje, še več, to tisočletje, bo vsekakor boljše od leta 1989. Tako vsaj pričajo izidi demoskopske ankete, ki so jo izvedli v 36 državah na svetu in ki jasno priča o optimizmu, ki je zajel ljudi po zadnjih navdušujočih dogodkih v zahodni Evropi, po koncu nekaterih krajevnih spopadov in po splošnem vzdušju popuščanja napetosti v svetu: ljudje so prepričani, da ne tvegamo več svetovnega spopada, vsaj v prihodnjih desetih letih ne.
V 30 državah od skupnih 36, ki so jih upoštevali, je večina prepričana, da bo leto 1990 boljše od leta 1989. Strah pred novim spopadom svetovne razsežnosti se je zmanjšal v 22 državah, v 19 državah pa se odločno manj bojijo krajevnih konfliktov.
Italija je zastavonoša optimistov tako znotraj' Evropske skupnosti kot znotraj sedmih najbolj industrializiranih držav na svetu. 59% Italijanov predvideva, da bo leto 1990 boljše od preteklega, medtem ko samo 17% italijanskih državljanov črnogledo zre v prihodnje leto. V dosedanjih tovrstnih anketah niso nikoli zabeležili tako razliko (42 točk) med optimisti in pesimisti.
54% Italijanov je mnenja, da ni nevarnosti nove svetovne vojne, samo 20 odstotkov pa predvideva, da bo tudi leto 1990 poteklo v znamenju krajevnih spopadov.
Anketo so izvedli v 19 evropskih državah (12 članic ES, Avstrija, Finska, Islandija, Švedska, Švica, SZ in, prvič, Madžarska); v 8 ameriških državah (ZDA, Kanada, Argentina, Brazilija, Čile, Kostarika, Mehika in Paragvaj), v 6 azijskih (Japonska, Južna Koreja, Filipini, Hongkong, . Izrael in Turčija) ter v Avstraliji, Novi Zelandiji, Južni Afriki. Pesimizem prevladuje prav v dveh državah vzhodne Evrope, Madžarski in SZ, kljub velikim spremembam v družbenem in političnem sistemu, morda prav zaradi hitrosti in globine teh procesov.
V SZ je 38% prebivalcev mnenja, da bo 1990. slabše od leta 1989, medtem ko je 38 odstotkov prepričano, da bo boljše. Razlika je zelo majhna, kot vidimo, vendar je prav to negativno, saj so konec preteklega leta optimisti prevladovali nad pesimisti za celih 42 točk. Rekord pesimizma pa pripada prav gotovo Madžarom: kar 58% prebivalcev meni, da bo leto 1990 mnogo slabše od leta 1989.
Požar zaradi okvare na plinovodu spravil na kolena del New Yorka
NEW YORK — Zaradi okvare ria plinovodu je v New Yorku izbruhnil silovit požar, ki je terjal eno smrtno žrtev in sedem ranjenih ter ogromno gmotne škode.
Do nesreče je prišlo v plinski centrali družbe Consolidated Edisons Hellgate v Bronxu. Ognjeni zublji, ki so se dvigovali sredi New Yorka so bili vidni tudi na razdalji šestnajstih kilometrov, na ulicah v neposredni bližini kraja, kjer je prišlo do okvare, pa je se več kot 300 gasilcev borilo, da bi čim prej pogasili požar.
Zaradi nesreče je približno pol milijona ljudi moralo ostati doma, ker niso imeli kako v službo. Poleg tega pa sta Bronx in del Manhattna ostala dalj časa brez električnega toka. Tehniki so ugotovili, da gre za precej težko okvaro na plinskem omrežju, zato menijo, da bosta najbrž tako Bronx kot Manhattan ostala lahko tudi brez centralnega gretja, kar je seveda dokaj zaskrbljujoče v tem času, ko so prav v New Yorku zabeležili rekordno nizke temperature. Vroče kot v peklu je bilo le na ulici, kjer je izbruhnil požar, saj so že prvi plameni popolnoma »stopili« dvajset parkiranih avtomobilov.
Na sliki (telefoto AP): newyorški jasilci se trudijo, da bi pogasili po-:ar v Bronxu
Pokol v Tbilisu: v kratkem bodo sodili odgovornim
MOSKVA — Tragični dogodki 9. aprila v Tbilisu, ko je vojska posegla proti demonstrantom, tako da je 20 oseb izgubilo življenje, bodo imeli svoj epilog na sodišču.
Predsinočnja Izvestija so v celoti objavila poročilo, ki ga je pred šestimi dnevi na kongresu sovjetskih poslancev podala posebna preiskovalna komisija. Po tem poročilu nosijo glavno krivdo za krvave dogodke namestnik obrambnega ministra general Koče-tov, poveljnik zakavkaškega vojaškega območja general Rodionov in general Jefimov, ki je operativno odgovoren za poseg vojske.
Poročilo navaja, da je bil 7. aprila sestanek pri članu politbiroja Jegorju Ligačovu. Takrat so sklenili, da je treba vprašanje protestnih manifestacij, ki so že dalj časa pretresale Tbilisi, rešiti po politični poti. Gruzinski demonstranti so uporabljali sovražna protisovjetska in protiruska gesla, kot so »Okupacijska vojska - ven iz Gruzije«,. »Smrt ruskemu carstvu«, »Sovjetska zveza je ječa narodov«, »Ruski osvajalci, pojdite domov« in druga.
Na sestanku z Ligačovom so jasno Poudarili, da lahko vojsko in odrede notranjega ministrstva uporabijo le v skrajnem primeru, ko bi demonstranti ogrožali državne in partijske ustanove v glavnem mestu Gruzije. General Rodionov je na letošnjem kongresu ljudskih poslancev navajal, da se je prav to zgodilo, in da je samo zaradi tega vojska posegla. Komisija pa je sedaj dokazala, da so bile generalove trditve lažne in izmišljene. Poročilo je tudi Ugotovilo, da je bil sklep, s katerim so v Tbilisi poslali vojsko in enote notranjega ministrstva, protizakonit. Pristojna ministrstva pa za to naj ne bi bila odgovorna, glavno krivdo za to odločitev naj bi imelo državno in parmsko vodstvo Gruzinske SSR, ki pa je do medtem v glavnem že zamenjeno. o vsem sodeč se bo pred sodiščem *mašja cela kopica ljudi, ki bodo pla-511 tudi za politično škodo po aprilskih dogodkih.
Sneg le v Sredozemlju in nad 2.000 metri povsod pa merijo izredno nizke temperature
Polotok Garoano pokriva debela snežna oddeja (desno), švicarski reševalci so se šele včeraj prebili do kraja nesreče, kjer Je v četrtek izgubilo življenje pri prelazu Šimeli šest turnih smučarjev	(Telefoto AP)
RIM, BEOGRAD Ruski anticiklon se je v zadnjih urah še okrepil in razširil svoj vpliv nad vso srednjo Evropo. Temperature so povsod globoko pod mesečnim poprečjem, nad dobršnim delom Evrope prevladuje suho in hladno vreme, dež in sneg padata le na Pirenejskem polotoku, v južni Jugoslaviji, v Romuniji, v Turčiji in v Zakavkazju.
Leto 1989 se torej poslavlja z neobičajnimi vremenskimi razmerami, ki pa so postale kostanta v zadnjih treh letih. Dolgoročne napovedi izklučuiejo kakršnokoli spremembo v prihodnjem tednu. Nad vso severno Italijo, Slovenijo in Hrvaško, poleg seveda nad vso srednjo Evropo bo prevladovalo suho vreme z občasno meglo po kotlinah in nižinah. Na jugu bo v sredo in četrtek poslabšanje s padavinami, ki bodo v višjih legah snežne. Morebitne spremembe v vremenu napovedujejo šele med soboto 6. in nedeljo 7. decembra, tako da bi lahko vsaj za pravoslavni božič zapadlo nekaj snega.
Ruski anticiklon povzroča šibke hladne vzhodne vetrove, tako da v Sloveniji ni nevarnosti hujšega onesnaženja zraku. Precej drugače je v Padski nižini, kjer bo iz dneva v dan gostejša megla, z njo pa tudi onesnaženost. Temperature v krajih z meglo
bodo ves dan globoko pod ničlo, tako da je na izpostavljenih legah nevarnost poledice. V vseh alpskih zimskošportnih centrih primanjkuje naravnega snega, ker pa so temperature globoko pod ničlo, si skoraj povsod pomagajo s snežnimi topovi. Položaj je nekoliko boljši nad 2.000 metri, tu pa je resna nevarnost snežnih plazov. Zaradi snežnega plazu je pred dnevi v švicarskih Alpah izgubilo življenje 6 oseb, njihova trupla pa so odkrili reševalci šele včeraj.
Še največ snega je trenutno v sončni Makedoniji, ki je vsa pod nekaj centimetrov debelo snežno odejo, podoben položaj je tudi v Srbiji in v BiH.
Kot rečeno, se Evropa že tretje leto sooča z neobičajnim začetkom zime. Tega pa ne moremo trditi za Severno Ameriko. Fronta izredno hladnega polarnega zraku je v prejšnjih dneh prešla ves severnoameriški kontinent vse do Srednje Amerike. Za sabo je pustila pravo ledeno pustinjo. V ZDA je zaradi izredno nizkih temperatur izgubilo življenje več kot sto oseb, dober ducat ljudi je zmrznilo v Mehiki, kakih 30 pa v goratih območjih Gvatemale. Gmotna škoda je ogromna, sneg in led sta onespo-
sobila številne elektrarne, še največ škode pa je v kmetijstvu južnih držav ZDA. Prizadet je pridelek južnega sadja in povrtnin. Cene sočivju so bliskovito poskočile, podražila so se tudi tekoča goriva, poraba elektrike pa je bliskovito narasla, ker na jugu nimajo ogrevalnih naprav in so se zato vsi zatekli k električnim pečicam. V Floridi so proglasili izredno stanje, saj je sneg prvič v tem stoletju za božič obelil severna območja te »države sonca«. Živosre-rni stolpec je zdrknil pod ničlo celo v krajih, kjer vlada večna pomlad kot je Miami.
Edino korist od sedanje ledene katastrofe bodo imeli prihodnjo pomlad in poletje turisti, saj so izredno nizke temperature uničile skoraj ves mrčes, tako da za nekaj mesecev ne bo ne muh in ne komarjev.
O izredno nizkih temperaturah pa poročajo tudi iz druhih kontinentov. Da je v Sibiriji izredno hladno, v jakutskem Omijakonu so namerili 53 stopinj pod ničlo, ni vest, neobičajno pa je, da je zaradi ohlajenosti v Bangladešu izgubilo življenje 36 oseb. Mednarodni rdeči križ je tako v Bangladeš prvič poslal odeje in topla oblačila, poleg seveda hrane in zdravil.

S. Pelikan & Co.
S.p.A.
TRGOVINA Z LESOM EVROPSKIH VRST IN EKSOTI
TRST — Lesno skladišče (Scalo legnami)
Tel. 820030, 820023 Telegr. Pelikan Trieste Telex 460603 Telefax 827542
FILIALA: PADOVA — Via Rienza 4 Tel. 049/604035
? *
rk
femondo
TRST — Ul. Coroneo 7	Tel. 040/761602
obutve - torbice - usnjena galanterija




AVTOPETELIA
Audi

TRST
Ul. Carpison 1 (vogal Ul. Coroneo 33) - Tel. (040) 762383 - 762103 Pooblaščena mehanična delavnica za VOLKSVVAGEN in AUDI Prodaja originalnih nadomestnih delov
VOLKSVVAGEN, AUDI, CITROEN

ZAVAROVALNA
POSREDOVANJA
MEDIAS
s.r.l.
TRST — Trg Ulpiano 6 — Tel. 040/360658
TRGOVINA
Ideale
G. Foraus
Ul. Settefontane 3/c Telefon: 731377 - Trst
sanitarije
vse za ogrevanje in hidravliko
inštalacije in popravila
* *

AVTOELEKTRIČNI SERVIS
Elex
Mauri Sergio
Montaža avtoradiov
TRST - Ul. Cadorna 3 - Tel. 760285
Vaša optika la vaše oči
TRST — Ulica Cicerone 8 — Tel. 362600, 360122 - Fax: 362889 Telegram TRAD-TRST	Telex 460187 TRADEX
VV X TL' W TL' X T7' X '
TRST - UL. DELLE TORRI 1/C (za cerkvijo sv. Antona) @ 65804
TVRDKA
Rag. Luciano Fabian & C. s.n.c.
Import - Export
TRST - Ul. del Ronco 7 - Tel. 728267 - telex: 460557
X TL TV X TT X 'TL TL" TT' TL' TL" X ZT K v
FOTO — KINO MATERIAL
SEBOFLEX
TRST — Ul. Mazzini 51/b Tel. 040/733361, 420154
Obutve
FLORA
Trg sv. Jakoba 9/1A Tel. 040/727306
F.lli Nascimben s.p.a.
NADOMESTNI DELI AVTOSERVIS IN MEHANIČNA DELAVNICA PRODAJA AVTOMOBILOV
TRST
Ind. cona pri Orehu (Milje) Ul. Martinelli 10
MERCEDES - BENZ Informacije: tel. 232277 Fax: 232469

vošči cenjenim gostom uspešno 1990
r*
■f
'A'

PRENOVLJENI
HotelPOSTA
TRST — Trg Oberdan 1 (v centru mesta)
Tel. 68397, 64184, 65922
*
”CORIUM“
s. r. L
IMPORT -EXPORT
Ul. Genova 13 34121 TRST
Tel. (040) 60310 Telex 461102 COR1UM I Fax (040) 364533
SANITARIJE - KERAMIČNE PLOŠČICE - KAMINI ŽELEZNINA - GRADBENI MATERIAL
Editma
TRST — Ul. deTUva 2 — Tel. 411309
Mario Pellaschiar & C. s.n.c.
TRST
Trg sv. Jakoba 12 Tel. 730808
CARLI & C.
IMPORT/EXPORT
:♦
n
sir
UVOZ - IZVOZ KOVIN IN KOVINARSKIH IZDELKOV
TRST - Ul. sv. Frančiška 4/1 Tel. 732687, 744556 - Telex 460196
F
.17.™		
A. Pertot	t	4^ m-ja	Valetič Ivo
— podloge — drobnarije — velika izbira blaga — oblačila — oprema		ll|L 1	in Karis Ježita kontaktne leče želita vsem klientom srečno novo leto
TRST Ul. Ginnastica 22 Tel. 761029	1	TRST — Ul Buonarroti 6 — Tel. 772996 (prečna Ul. Rossetti)
		

UVOZ-IZVOZ ZASTOPSTVA Ininc.vnorl		t
Tel. (040) 362414/5/6	S.n.c. Košuta D. Sl B. TRST - Ul. Cicerone 10 - Tclcfav (040) 362417 - Tclev 460372	
Riviera fiarita-
SILVIA in DARIO FLEUROP- INTERFLORA
TRST — Ul. delllstria 19 — Tel. 767639
SAvimx
s.n.c.
uvoz - izvoz po maloobmejnem sporazumu
TRST — Ul. Lavatoio 5 - Tel. 040/60179 - 65892 Telex 460520 savtex - Telefax 60179
FILIALA: Milan - Ul. Principe Amedeo 1 Tel. 02/6592885
TEKSTILNI STROJI TOVARN:
OFFICINE SAVI O S.p.A. Pordenone - SAVIO COGNETEX Imola - NUOVO PIG-NONE - ŠMIT Schio - M. CROSTA Biella - MEZZERA Milano - DAVIDE GIUDICI & F. Sala al Barro Lecco (CO)
ORODJE: cevke - predilniški in drugi jermenčki - valjčki itd. - oprema za statve - rezervni deli - VOLNENI CESALCI - ČESANA IN MIKANA PREJA
Mikolj
fRIRVI
ZLATARNA
TRST - Trg sv. Jakoba 3 Telefon: 040/724218
r c


Z Dunaja končno dobre novice za slovensko manjšino na Koroškem
CELOVEC — Z Dunaja je z najvišjega pravnega mesta prišla na Koroško dobra novica. Sodniki avstrijskega ustavnega sodišča so ugodili pritožbi dr. Jožeta in Tatjane Messner, ki sta za svojega sina Iljo Matjaža zahtevala pravico do dvojezičnega, torej tudi slovenskega pouka na eni od javnih, državnih ljudskih šol v Celovcu.
Ustavno sodišče se je postavilo na stališče, da je potrebno omogočiti dvojezični ljudsko-šolski pouk, torej tudi v slovenščini, povsod tam, kjer je za to "trajna potreba". Ker je v Celovcu, v dvojezični ljudski šoli Mohorjeve vsekakor z 41 učenci v treh razredih taka potreba izpričana, je torej treba v koroškem glavnem mestu ustanoviti javno, državno ljudsko dvojezično šolo.
Ustavni sodniki pod predsedstvom dr. Adamovicha so tudi razveljavili zakonska določila, ki omejujejo pravico do dvojezičnega pouka na 82 ljudskih šol na območju avtohtone slovenske poselitve na (južnem) Koroškem. Z razsodbo ustavnega sodišča je to območje razširjeno na vso deželo Koroško. To pomeni: v katerikoli občini se bo pokazala "trajna potreba" po dvojezičnemu pouku - če bo torej k dvojezičnemu pouku prijavljenih vsaj sedem otrok iz ene ali več občin, bodo šolske oblasti dolžne odpreti dvojezični razred oz. razrede. (Sedem prijavljenih je spodnja zakonska meja na obstoječih dvojezičnih ljudskih šolah).
Za advokata dr. Seppa Brug-gerja in Franca Serajnika, ki sta zastopala zakonca Messner, je bistvenega pomena razsodba ustavnega sodišča, da je člen 7 avstrijske državne pogodbe o zaščiti slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji neposredno izvedljiv, da torej izvedbeni zakoni niso potrebni. Prelomno je tudi, da po tej razsodbi člen 7 velja za vse ozemlje dežele Koroške, in nič manj, da varstvenih določil iz tega člena ni mogoče z ničemer okrniti, recimo z ugotavljanjem številčne moči narodne manjšine, kar je v prvi reakciji na novico z Duhaj a napovedal koroški deželni glavar Haider.
Predlanska razsodba ustavnega sodišča na pritožbo iz vrst gradiščanskih Hrvatov kaže, da določene manjšinske pravice ni treba uveljavljati z izrecnim narodnostnim opredeljevanjem, torej s "preštavanja" manjšine. Po mnenju zagovornikov bi torej imel pravico prijaviti otroka k dvojezičnemu pouku tudi nekdo, ki se nima za Slovenca (recimo, če gre za narodnostno mešani zakon.).
Dr. Jorg Haider je razsodbo označil kot "nevarno" in trdil, da pomeni "hudo poslabšanje Položaja manjšin", hkrati pa tudi zagrozil, da bo zaprl pot do ustanovitve dvojezične trgovske akademije v Celovcu, zagotovljene v memorandumu avstrijske vlade.
Kancler dr. Franz Vranitzky je bil v včerajšnji izjavi zadržan, meneč, da je nastal nov položaj, da gre "na prvi pogled za darilo, ki ni za nikogar dobrodošlo". V zadnjih dveh letih doseženi napredek v manjšinskih vprašanjih ne bi imelo smisla ogroziti. Potreben je intenziven dialog s koroškimi Slovenci.
Za tajnika Zveze slovenskih prganizacij dr. Marjana Sturma je razsodba "epohalna odloči-teY v smislu sodobnih evropskih procesov, ko padajo zidovi, ttmje med narodi".
JOŽE ŠIRCELJ
V Kopru poimenovali ulico po tržaški borki Zori Perello
TRST — Prva aktivistka Osvobodilne fronte v Trstu, konfiniranka in partizanska borka Zora Perello-Godina, ki je svoje mlado življenje končala v nacističnem taborišču, bo končno dobila svojo ulico v novem predelu Kopra. Sklep o tem poimenovanju je sprejela skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti, na seji družbenopolitičnega zbora in na seji skupščine SIS za prosveto in kulturo pripradni-kov italijanske narodnosti občine Koper, dne 21. novembra 1989. Cesta, ki bo nosila njeno ime, pelje v mestu Koper od Semedelske ceste do križišča z Ljubljansko cesto.
Odlok je stopil v veljavo z objavo v uradnem listu.
Pobudo za to poimenovanje je predložila najprej Svetu pri krajevni skupnosti Koper-Center Komisija za bivše politične zapornike, internirance in izgnance pri Zvezi združenj borcev NOB občine Koper že pred več kot dvema letoma, zamisel in vroča želja, da bi se po Zori Perello-Godina poimenovala ulica v Kopru ali kak drug objekt, pa je živel že dolgo let zlasti med njenimi tržaškimi soborci in aktivisti, pa tudi med tistimi, ki v povojnih letih v Kopru-ter med vsemi tisti-
mi, ki vedo za pogumna dejanja tega mladega šentjakobskega dekleta in njeno mučeniško smrt. Zora Perello je bila namreč prvi člen v čedalje bolj razpletajoči se mreži zaupnikov Osvobodilne fronte v Trstu, ki jo je že juli-ja-avgusta 1941 začel vzpostavljati Oskar Kovačič v samem mestu in predmestjih in ki je ob Zori med prvimi povezal v mestnem središču tudi Zorino prijateljico Vojko Šmucovo. O tem pričajo zgodovinski dokumenti. Žal obema ni bilo usojeno, da bi dočakali svobodo, za katero sta se žrtvovali.
Kolikor smo zvedeli je že v teku vse potrebno za praktično izvedbo tega odloka (datum odkritja ulične plošče bomo objavili pravočasno) in če naj ob tej vesti kot Združenje aktivistov in invalidov NOB na Tržaškem izrazim-no zadovoljstvo, da bo spomin na Zoro Perello-Godina obeležen v Kopru, pa moramo istočasno izreči obžalovanje, da kaj takega ni bilo mogoče uresničiti v njenem rodnem Trstu, če že ne z označenjem z njenim imenom kakšnega javnega objekta, zaradi znanih ovir, pa vsaj v okviru katere od naših manjšinskih ustanov, predvsem tistih, ki delujejo na izročilih protifašističnega in narodnoosvobodilnega boja. (jk)
Doslej že 400.000 obiskovalcev
Na sejmih v Pordenonu odslej večja pozornost tujim podjetnikom
PORDENON — Upravitelji sejmišča dal, da bodo tudi v prihodnjem letu
v Pordenonu so zelo zadovoljni z letošnjim obračunom gospodarskih prireditev in so že izdelali program sejmov v letu 1990. Prvi sejem bo od 15. do 19. februarja. To bo 5. izvedba salona strojev za obdelovanje kovin z naslovom SAMUMETAL. V Pordenonu so v zadnjih letih ugotovili, da takšni specializirani sejmi imajo velik uspeh, in da so med najboljšimi te vrste, v nekaj primerih celo edinstvenim v vseh severo-zahodni Italiji, privabljajo pa tudi obiskovalce iz sosednih držav Srednje Evrope.
Od 10. do 18. marca bo na sporedu sejem Ortogiardino. Ta je namenjen širšemu občinstvu. Primaveracavalli je naslov konjskega sejma, ki bo od 6. do 8. aprila. Od 29. aprila do 1. maja bo na vrsti sejem radioamaterjev in Hi-Fi elektronike. Ta zanima predvsem mlade. Veliki mednarodni sejem, ki ga bodo leta 1990 priredili že 44. bo od 8. do 16. septembra. Trinajstič bodo 6. in 7. oktobra priredili sejem elektronskih izdelkov z naslovom EHS. Razstava vojaških predmetov ARES bo 6. in 7. oktobra. Sejem motornih vozil Fiera-motori bo od 17. do 25. novembra, sejem obrti Alpe-Adria pa bo od 5. do 9. decembra.
V načrtu imajo še dva nova sejma, in sicer razstavo pohištva s posebno pozornostjo na izvozno dejavnost (v neposredni bližini Pordenona je zelo velo tovarn pohištva) ter sejem industrijskih in domačijskih električnih in elektronskih naprav.
Predsednik sejmišča v Pordenonu dr. Paolo Musolla je novinarjem pove-
posvetili precej pozornosti povečanju kapacitet. Zgradili naj bi še drugo, majhno kongresno dvorano, saj je sedanja že prenasičena. Vse leto na sejmišču prirejajo veliko posvetov. Največ potreb pa imajo po parkiriščih. Zaradi tega bodo najprej poskrbeli za nove parkirne prostore. Odkupili so zemljišče s 25.000 kv. metri,
V	tesnem sodelovanju s pordenon-sko trgovinsko zbornico bodo v prihodnjih letih navezali čimveč stikov s tujimi gospodarskimi operaterji. Še bolj se bodo zanimali za sodelovanje z vzhodnimi državami, saj je v porde-nonski in sosednih pokrajinah veliko industrijcev, ki imajo poslovne stike s temi državami.
V	letošnjem letu so na raznih porde-nonskih sejmih imeli 400.000 obiskovalcev, V primerjavi z letom prej jih je bilo 8,9 odstotkov več. Na sejme so prišle uradne delegacije iz Madžarske, Kitajske, Malte, Jugoslavije, Poljske in Argentine.
Direktor sejma Albano Testa je novinarjem povedal, da bodo skušali racionalizirati sejemsko dejavnost v Fur-laniji-Julijski krajini. Marsikdaj prej so bile pobude štirih sejmišč v Pordenonu, Trstu, Vidmu in Gorici, nepovezane med seboj, marsikdaj v medsebojni skoro istočasni konkurenci. Nesoglasja niso mimo, saj se konkurenca napoveduje še v nekaterih področjih.
Upravitelji pordenonskega sejma so izrazili željo, da bi bila svetovna gospodarska razstava leta 2.000 v Benetkah in da bi ta razstava dobila tak obseg, da bi nekatere prireditve bile lahko tudi Pordenonu. (mw)
Gospodarski dopis iz Slovenije
Dva odgovora
Že prej, preden je zvezna skupščina dokončno sprejela Markovičev program konvertibilnega dinarja (to se je zgodilo šele proti koncu tedna, ko so v skupščini sprejeli še državni proračun za prihodnje leto), se je nagnila tehtnica na Markovičevo stran na najbolj občutljivem in hkrati tudi izredno zanesljivem kazalcu -na devizni črni borzi. Prejšnja velikanska razlika med uradnim in črnim tečajem, ki je presegala 30 odstotkov, se je nenavadno hitro zmanjšala in padla na normalno, torej na uradno tečajno vrednost, ponekod na najbolj živahnih črnih denarnih trgih pa se je zaradi oblilenn ponudbe deviz in pomanjakanja dinarjev spustila celo pod normalno, torej pod uraden tečaj, ki je določen s sedmimi dinarji (konvertibilnimi) za eno za-hodnonemško marko.
Seveda je dogajanje na črnem deviznem trgu vsaj za Jugoslovane nenavadno, presenetljivo, begajoče. Vsak si zaradi tega zastavi vprašanje: Ali je to nekaj stalnejšega, ali bo dinar res postal plačilno sredstvo, za katerega vsaj približno veš, kakšna je njegova vrednost in kaj lahko zanj dobiš? Ali pa je vse skupaj le dobro zrežirana potegavščina, ki ne more dolgo trajati, morda le toliko časa, dokler se milni mehurček ne bo preveč razpihnil in počil?
Torej: konvertibilnost dinarja da ali ne?!
DA. Tak odgovor si lahko damo zaradi več vzrokov. Najprej: vsi inflacijski zlomi so se zacelim na podoben način (Npr. na tak način je tudi za-hodnonemški kancler Erhard strl malovredno sigaretno marko.) Nato: konvertibilni dinar je močno podprt s tujim denarjem. Za njim stoji približno 10 milijard dolarjev (ali celo več, kajti okoli 6 milijad dolarjev je domačih rezerv, vsaj štiri milijarde pa je tuje finančne pomoči, ki jo je Markovič dobil za svoj program na Zahodu). S temi devizami se da kar precej časa vzdrževati konvertibilnost tudi, če se v gospodarstvo ne bi zgodilo nič odločilnega. Toda Markovič računa prav s spremembami na boljše: predvideva močno podpirati izvozno gospodarstvo, s čemer naj bi vzdrževal devizno ravnovesje. Računa na prestrukturiranje gospodarstva (del denarja, ki podpira konvertibilnost, je namenjena prav temu), kar naj
bi delovalo zdravilno na celotno gospodarstvo in hkrati potegnilo jugoslovansko gospodarstvo na svetovni trg. Računa na prebujeno podjetništvo, za katero že leto dni pripravlja nove sistematske okvire. Skratka: vse je stavil na tržni gospodarski sistem in na tem sistemu temelji tudi zamišljena konvertibilnost.
NE. Tudi ta odgovor je mogoč. Tudi zdajšnjega črnoborzijanskega sprejemanja programa konvertibilnega dinarja je lahko po določenem obdobju konec. Celo sorazmerno hitro konec, saj tudi 10 milijard dolarjev ni težko zapraviti. Vse je odvisno od tega, kaj se bo dogajalo v družbi na sploh, katere silnice bodo usmerjale družbeni tok in do bo vržen na političen vrh. Če bo denar, ki zdaj podpira konvertibilnost dinarja, uporabljen za kaj drugega kot za konvertibilnost, potem od Markovičevega programa ne bo ostalo nič. Denar nikakor ne sme biti uporabljen za krotenje socialnih nemirov in podkupvanje nezadovoljnih množic. Politika bo morala zbrati dovolj poguma, da vztraja pri gospodarskem programu, ki ga je navsezadnje potrdila tudi sama. Zbran denar mora oživeti gospodarstvo, ga spremeniti v konkurenčnejšega; novo podjetniško gibanje, ki ga je v podjetjih že čutiti mora dobiti podporo. Jugoslavija je gospodarsko tako zavožena, da se najbrž ne bo mogla izogniti celo nekaterih prijemov, ki so se jih poslužili zdajšnji azijski gospodarski tigri. Ali pa bo strta.
Pred nami sta torej dve možnosti. Obe sta 'realni'. Morda se da izbrati tudi kakšno sredno pot, ki pa je zaradi vseh značilnosti gospodarske krize enaka propadanju na obroke. Izpeljava Markovičevega programa (najbrž tudi s popravki) daje nekaj upanja,-odstopanje, kompromisarstvo, politične igre, špekulanstvo in vse, kar se ob programu še lahko porodi, pa zanesljivo pelje dokončno na dno, kjer bo tudi Jugoslavija izginila, najbrž se tega politiki celo bolj zavedajo, kot pa si upajo na glas in javno priznati. Vse pa kaže, da so za zavoro močno potegnili tudi drugi (tujina? vojska?...), ki bi jim jugoslovanske črepine ležale preveč napoti.
JOŽE PETROVČIČ
Preventivna vzgoja v cestnem prometu
SEŽANA — Lahko trdimo, da je osnovna šola Edvarda Kardelja v Dutovljah ena redkih osnovnih šol v Jugoslaviji, ki pri svojem vzgojnoizobraževal-nem delu posveča veliko pozornosti prometni vzgoji in v to vključuje najrazličnejše dejavnike s sodobnimi metodami dela.
Sodobni prijemi so se pokazali tudi pri vodenju sestanka, ki ga je sklical ravnatelj šole Marjan Pla-zar, ko so si udeleženci najprej ogledali 45 minutni film o učencih dutovske šole kot udeležencih v prometu. Film, ki so ga učenci sami posneli in montirali ob zvočni spremljavi, je razdeljen v dva dela. Prvi del prikazuje kolesarje, drugi pa je posvečen mopedistom. V program prometne vzgoje so poleg učiteljskega zbora z ravnateljem in razredniki 3. in 4. razredov vključeni še postaja milice, avtomotošola Sežana, Zavarovalna skupnost Triglav, tov. Ivo Jorgič inštruktor in predsednik sežanskega kolesarskega kluba in seveda starši učencev. Šola izvaja preventivno vzgojo, nabavi priročnike za učence, izposojava šolska kolesa, skrbi za popravilo koles, snema in analizira potek akcije ter nenazadnje skrbi še za malico za popoldanski pouk.
Najprej si učenci 3. razredov poizkusijo v vožnji po poligonu na bližnjem športnem igrišču, kjer vozi tudi od 50 do 60 otrok, po končani vožnji pa gredo na analizo, kjer gledajo posnetek na videokameri in se o nepravilnostih med vožnjo pogovorijo z miličnikom. Vajo izpeljejo trikrat in jo odnesejo domov, da skupaj s starši vadijo in odpravljajo napake. Sledi vožnja na cesti ob učencih vodnikih iz 8. razredov, kjer ima vsak vodnik svojo skupino. Skorajda vsi učenci imajo svoja kolesa, šola ima trenutno 7 koles, potrebovala pa bi še dodatnih deset. Večkrat pa si
morajo učenci kolesa med seboj izposoditi. Izpit za kolo so v letošnjem letu napravili 95 odstotno.
* * *
Na osnovni šoli Edvarda Kardelja v Dutovljah poteka letos že 4. leto akcija preventivne vzgoje v cestnem prometu. Na šoli, ki šteje 430 učencev, imajo skorajda vsi učenci od 3. razreda dalje opravljen izpit za kolesa. Preventivna vzgoja pa je pokazatelj, da se je zmanjšalo število nesreč v prometu, kjer so bili udeleženi otroci in mladoletniki oziroma so le ti nesrečo povzročili.
* * *
Isti protokol velja za izpit z mopedom, le da so tu udeleženci učenci 7. razredov, ko dopolnijo 14 let, kar je pogoj, da lahko pristopijo k izpitu iz cestnoprometnih predpisov. Pri vožnji in vključevanju v neposredni promet bi potrebovali brezžično zvezo za komuniciranje med otroki. Učenci so pri vožnji z mopedom po cesti zavarovani pri Zavarovalni skupnosti Triglav, imajo pristanek staršev, v primeru nesreče pa bi bila obveščena tudi reševalna ekipa Kraškega zdravstvenega doma.
Analiza prometnih nezgod, ki jo je naredila Postaja milice Sežana, kaže, da je od 1986. leta dalje najbolj problematična krajevna skupnost Štanjel v dutovskem šolskem okolišu, kjer je bilo 6 mladoletnikov udeleženih v prometnih nesrečah v letu 1987 in 1988, nekoliko manj zaskrbljujoče je stanje v du-tovski krajevni skupnosti, medtem ko v vaški skupnosti Vrhovlje ne beležijo nobenega primera. V letošnjem letu pa je v KS Štanjel eden mladoletnik udeležen v prometnem prekršku, medtem ko je prav
tako eden mladoletnik povzročitelj nezgode iz dutovske krajevne skupnosti. Sicer pa nasplošno velja, da spričo obremenjene regionalne ceste, ki vodi tod mimo, stanje ni tako zaskrbljujoče.
Še nadalje se bo postaja milice kot tudi avtomoto društvo iz Sežane vključevala v nadaljno akcijo. Sicer pa na šoli poteka tudi akcija Kaj veš o prometu, kjer so pred leti imeli velike uspehe, če se spomnimo samo Ljubota Lah, ki je zasedel 2. mesto na svetovnem tekmovanju. Na šoli delujejo tudi prometne straže, vključujejo se v akcijo Minus 10% in enoletne akcije pregled koles.
Ob tem pa ugotavljajo, da nekateri starši so še vedno malomarni in svoje vzgoje ne opravljajo zadovoljivo. Zavedati bi se morali, da je prometna vzgoja stvar celotne družbe in da ne služi le otroku v osnovni šoli, ampak tudi kasneje, ko stopa v življenje in se kot voznik vključuje v promet. Poznavanje cestnoprometnih predpisov olajša delo inštruktorjev, še zlasti pa je pomembno, da si pridobimo moralo v cestnem prometu.
Šola tako vlaga veliko naporov pri vzgojnoizob-raževalnem delu, posluh nekaterih odgovornih dejavnikov v krajevni skupnosti kot občini pa je le malenkosten in tako se okolje akciji ne odzove niti moralno, materialno in ne po finančni plati. Tako bi rabili še 10 koles, nekaj mopedov, brezžično zvezo in še marsikaj drugega, knjige so si morali sami kupiti. Zato so na posvetu dejali, da mora priti do premikov na tem področju. S preventivno vzgojo bodo na šoli še nadaljevali, kmalu pa naj bi organizirali okroglo mizo na temo preventiva in vzgoja v cestnem prometu v sežanski občini.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ


ALPEXP©OT
mlin
M
ii
ur
MISH
MASH
TRST
Legalni sedež:
Ul. Rossetti 111
Tel. (040) 393955, 394001, 394002 Telex 460371 ALPS I Telefax 394022
Filiala:
Gorica - Ul. del Faiti 15 Tel. (0481)533000
TRST — Ulica G. Gallina 5 Telefon 741949
Bar
Claudio
Giorgio & Berto
Ul. dell'Jstria 4 TRST - Tel. 731334
Želi vsem klientom srečno 1990
SADJE - ZELENJAVA
Vrabec Marija
TRST
Lonjerska cesta 177
IMPORT-EXPORT
I.T.S.
A. Volčič
TRST - Ul. Mantovani 3 Tel. 040/416093
PREGANZIOL - Tel. 0422/93480
Uvoz izvoz zastopstva
Glavni predstavnik SLOVENIJALES
UVOZNIK IN DISTRIBUTER PRIKOLIC IN AVTODOMOV
ADI3171
34123 TRST - Ul. S. Giorgio 1 Tel. (040) 300222 Tlx: 460453 ILES I Telefax: (040) 302515

MMŠ CONTEX s. n. c.
w/m----------
IMPORT - EXPORT
34133 TRST - Ul. Marconi 6 Tel. 040/731858
Telex 460333
Telefax 040/724011
K K
GRADBENO PODJETJE
Geom. IDLE TUL & C.
S.n.c.
TRST — Ulica Flavia 22/3 - Tel. (040) 818141
STAC
PROIZVAJA:
•	zračne batne kompresorje za hobby in za profesionalno uporabo
•	površinske in podvodne črpalke za vodo: za domačo, za poljedelsko in za industrijsko uporabo - hidrofore.
SEDEŽ:
34133 TRST - Ul. Fabio Severo 20
Tel. (040) 361811 - 364486 - Fax (040) 362763
Telex 460636 STAC I
P T TT
m
•-
.*«# L$
r rt * v
** ifc" ...
»M2




"4
eW
-
* **.»

POHIŠTVO
SiOMbtiC
vošči prijateljem, znancem in odjemalcem tudi z one strani meje srečno novo leto
TRST - Ul. S. Cilino 38 - Tel. 54390
lili
e Decorti Glauco
s.a.s.
INŠTALACIJSKE NAPRAVE ZA STANOVANJA IN INDUSTRIJSKE OBJEKTE
TRST
Ul. Capodistria 35 Tel. 820089
Vsem oglaševalcem srečno 1990
f®
publiest
oglasni
oddelek
telefon: (040) 7796688
m	O	m	ne	i
RAZSVETLJAVA IN RAZNOVRSTNA DARILA		vošči vsem odjemalcem in prijateljem srečno 1990		
		TRST —Trg Goldoni 8 Tel. 775538		
m
* *
r
EC,
IA
UUGOLIISIIJA
RIJEKA | JUGOSLAVIJA
*
Redne konvencionalne in kontejnerske linije za:
Bližnji vzhod
Srednji vzhod
Pakistan
Indijo
Bangladeš
Burmo
Indonezijo Daljni vzhod LR. Kitajsko Severno Evropo Severno, Srednjo in Južno Ameriko Agent v Trstu
AGEMAR - Trg Duca degli Abruzzi l/a Telefon 363822 - Telex 460059
F
kit
AVTOMEHANIČNA DELAVNICA ^SCCI?t POOBLAŠČENA
1969 - 1989 = 20 let delovanja
TRST - Ul. sv. Frančiška 58 - Tel. 761227
*
0MNIAC0MMERCE
di S. Savarin
'■k*
IMPORT — EXPORT — ZASTOPSTVA
TRST - Ul. F. Severo 21 Tel. (040) 360380 - 360614 Telex 460129 OMNIAC I Fax (040) 362684
Filiala: GORICA Ul. Carducci 28/7 Tel. (0481) 30366
SIAT
S E R VIZI
INDUSTRIALI
A U TO
TECNICI
IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA
TRST - Ul. F. Severo 21 Tel. (040) 362684
FILIALA V GORICI: Ul. Carducci 28/7 Tel. (0481) 31669
?
Fdilccm.
PRIPRAVLJEN BETON, PESEK, GRAMOZ, GRADBENI IN IZOLACIJSKI MATERIAL, ASFALT, PRIVATNA NAROČILA
TRST — Bazoviška 92 Tel. 55443 - 54680
Krenil bo ob 16. uri s Trga Unita
Jutri tradicionalni pohod za mir pod geslom: »Zrušimo vse zidove«
»Zrušimo vse zidove«, je geslo letošnjega novoletnega pohoda za mir, ki ga že peto leto zapovrstjo prirejajo razne politične, sindikalne, družbene in kulturne organizacije, ki zastopajo različna politična prepričanja in svetovne nazore, a ki se na vsak prvi dan v letu srečajo, da bi izrazile svojo željo po miru in po sožitju. Za letošnji pohod, ki bo na dan novega leta z začetkom ob 16. uri na Trgu Unita, so pobudniki ozbrali geslo, v katerem odmevajo nedavni dogodki v Vzhodni Evropi: rušenju berlinskega zidu - simbola zoperstavljanja in ločevanja narodov - je po mnenju prirediteljev botrovala želja po miru in mednarodnem sodelovanju. »Ljudje,« piše v letaku, ki so ga objavili v prejšnjih dneh, »so stopili na cesto in so na nenasilen način zahtevali svobodo, možnost sodelovanja pri upravljanju skupnega življenja in človeško dostojanstvo. Vendar,« ugotavljajo pobudniki pohoda, »obstajajo še mnogi drugi zidovi, ki jih je potrebno zrušiti.«
Ti zidovi so trdno zakoreninjeni tudi pri nas: zid brezbrižnosti, ki onemogoča obubožanim množicam tretjega sveta, da bi uživale bogastvo razvitih držav; zid tako imenovanih dobromislečih, ki želijo izriniti iz družbe naj šibkejše družbene sektorje; zid rasizma, ki priznava delavcem iz držav, ki niso članice ES, samo pravico, da so izkoriščani; nenazadnje pa zid nacionalizma, ki v našem mestu oživlja anahronistično in brezperspektivno sovraštvo med Italijani in Slovenci.
»Tudi te zidove je treba podreti,« pravijo pobudniki pohoda, »samo solidarnost med narodi in dejansko prijateljstvo med ljudmi različnih jezikov in kultur ter spoštovanje narave lahko nudijo človeštvu srečno bodočnost.«
Pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo - kot rečeno - predstavniki zelo različnih organizacij, in sicer Tarcisio Barbo, Luciano Benini, Willer Bordon, Darko Bratina, Silvio Bruni, Miloš Budin, Franco Codega, Sergio Coloni, Nico Costa, Claudio Cu-
mani, don Mario Del Ben, Teodoro Fanlo y Cortez, Livio Feletti, Paolo Ghersina, Margherita Back, Marjan Jevnikar, Dušan Košuta, Perla Luša, Silvano Magnelli, Giuliano Mauri, Vincenzo Menon, Andrea Moro, Dino Nodari, Klavdij Palčič, Livio Pesante, Maurizio Pessato, Franco Purini, Giorgio Rossetti, don Armando Scafa, Stelio Spadaro, Stojan Spetič, Dario Tersar, Roberto Treu, Dušan Udovič in don Mario Vatta, postavlja vsedržavnim in krajevnim organom celo vrsto zahtev. Od italijanskega parlamenta zahteva zakon za zaščito manjšine, ki naj v spoštovanju republiške ustave in v duhu ovrednotenja spoznavanja in prijateljstva prizna Slovencem njihove pravice. Od ministrstva za zunanje zadeve zahteva, naj spodbudi mednarodno politiko sodelovanja in naj finančno podpre vse ustanove, ki niso neposredno odvisne od njega in ki delujejo v državah tretjega sveta. Od deželnega sveta zahteva zakon za zdravstveno pomoč in skrbstvene storitve za delavce in študente, ki niso iz držav ES. Od italijanske vlade in deželnega odbora pa zahteva, naj aktivno podpreta italijansko manjšino v Jugoslaviji.
V tem duhu so prireditelji izbrali tudi govornike. Po sprevodu, ki bo, kot rečeno, krenil ob 16. uri s Trga Unita, bodo na Trgu Ponterosso govorili ravnatelj škofijske Caritas don Mario Del Ben, slovenska časnikarka Barbara Gruden in iranski študent Ali Reza Zarei.
Pohod so doslej podprli ACLI, ANPI, CGIL, Krožek Don Milani, Krožek Che Guevara, Univerzitetni odbor za mir, Kolektiv fakultete za fiziko, Skupnost San Martino al Čampo, Evangeličanska in valdeška cerkev, Pokrajinska koordinacija oporečnikov vesti, KPI, Slovenska skupnost, Mladinska sekcija SSk, Slovenski klub, SKGZ, Mladinski odbor SKGZ, deželna svetovalska skupina Zelene liste, skupina MIR, Občina Dolina, Škofijska komisija za pastoralno teologijo družbe in dela, Krožek Istria in Deželni inštitut Gramsci.
Stiki med miljsko in koprsko upravo
Miljska obvoznica naj bi debio tekla onstran meje
Hude prometne težave niso posebno neprijetna značilnost samo za mesto Trst, ampak tudi za druga središča v tržaški pokrajini. Že večkrat smo poročali o preglavicah, ki jih gost promet in pomanjkanje parkirišč povzročata na Opčinah, danes pa poglejmo, kako je s tem vprašanjem v Miljah.
Kot znano, je slikovito miljsko mestece stisnjeno med državno mejo in morjem, tako da je prehod z enega konca mesta na drugega mogoč samo skozi pristan, po ozkih in vijugastih uličicah mestnega 'središča. Za gradnjo nove obvoznice v zaledju (del stare je namreč odrezala meja) bi bilo potrebno celih 30 milijard lir, ki jih seveda od nikoder ni. Zato je bila ena prvih zamisli nove občinske uprave namenjena prav temu problemu: zakaj ne bi za rešitev vprašanja obvoznice uporabili že obstoječo cesto, ki poteka po grebenu Miljskih hribov, so se vprašali upravitelji. Opogumljeni s podobnim primerom Sabotinske ceste na Goriškem, so tako stopili v stik s koprsko občinsko upravo. Na nedavnem srečanju s predsednikoma koprske občinske skupščine Raulom Šiško-vičem oziroma njenega izvršnega sveta Milanom Verganom so naleteli na njuno veliko pripravljenost za sodelovanje pri uresničitvi take rešitve, za katero sta se med drugim že bila zavzela tudi predsednika Dežele Furla-nije-Julijske krajine Adriano Biasutti in izvršnega sveta SR Slovenije Dušan Šinigoj.
Za kaj naj bi pravzaprav šlo? Kot vemo so Milje zelo obrobno središče prav tako obrobne tržaške pokrajine, že dolgo pa teče razprava o tem, da je potrebno to obrobnost z mednarodnim sodelovanjem in preseganjem državnih meja spremeniti v središčnost. To sodelovanje je tako prišlo tudi med programske točke nove miljske občin-
ske uprave, ki se ga hoče lotiti na kar najbolj konkreten način. Miljska obvoznica bi tako z mnogo manjšimi stroški in v zelo doglednem času lahko deloma stekla po že obstoječi cesti na jugoslovanskem ozemlju, njen mednarodni status pa bi omogočil dostop do ustreznih mednarodnih finančnih virov. Če bi bilo teh sredstev dovolj, bi se lahko celo odločili za izgradnjo novega odseka na jugoslovanskem ozemlju, kar bi bilo s tehničnega vidika bolj preprosto.
Nova miljska obvoznica bi se tako pred vstopom v Milje povzpela po že obstoječem nadvozu proti Korošcem, kjer bi skozi mejni prehod prešla na jugoslovansko ozemlje, odkoder se bi v Italijo vrnila po mejnem prehodu v Čamporah in se potem spustila proti Starim Miljam. Seveda za prevoz po tej hitri cesti ne bi bilo potrebno opravljati formalnosti za prehod državne meje; to bi morali storiti le v primeru, da bi z obvoznice krenili na druge ceste v Jugoslaviji.
»Milje bi tako lahko sorazmerno hitro dobile obvoznico, ki bi tekla od Ža-velj do Čampor in močno razbremenila mestni promet,« nam je včeraj dejal župan Rossini, »povrhu pa bi ta prometna žila konkretno prispevala k nadaljnji krepitvi in ovrednotenju odnosov in sodelovanja med prebivalstvom z obeh strani meje.«
Toliko o obvoznici. Na splošno pa župan Rossini vidi rešitev za miljske prometne težave v vračanju k tradicijam, v petdeseta leta: ves javni promet je bil namreč medtem prenešen na cesto, tako da Miljčani rabijo za avtobusno vožnjo v Trst skoraj celo uro, medtem ko so nekdaj s parnikom porabili komaj 13 minut! Razmisliti torej velja, kako bi za ureditev prometa spet uporabili morje in železnico.
Težave v italijanskih knjigarnah zaradi stavk v bankah
Knjižno darilo je še vedno zelo priljubljeno
Reklama in divje stavke bančnih uslužbencev so, kot kaže, letos hudo pogojile nakup knjig ob božičnih oziroma novoletnih praznikih. Najboljše so namreč v italijanskih knjigarnah šle v prodajo knjige, o katerih se je veliko pisalo in razpravljalo, po drugi strani pa je manjše razpolaganje z gotovino ponekod precej omejilo obseg nakupov.
Kratek pregled prazničnih knjižnjih prodaj začnimo pri slovenski Tržaški knjigarni, ki je iz več razlogov izjema v splošni sliki, ki se kaže v Trstu, a je precej slična, kot nam je zagotavljala predsednica Deželnega združenja knjigarnarjev Eleonora Ferran-ti, v celi deželi. Slovenci smo namreč že po tradiciji večji ljubitelji knjige, kateri odmerjamo več pozornosti od povprečne, ki je v Italiji še vedno izredno nizka.
Vendar pa je vpliv prodorne publicitete opazen tudi pri prodaji v Tržaški knjigarni, saj so šle odlično v prodajo vse italijanske izdaje, ki so zadnje čase izšle pri Založništvu tržaškega tiska in o katerih je bilo res veliko govora. Med temi velja še enkrat omeniti zanimivo knjigo Pavla Stranja »La comunita sommersa«, ki je vzbudila veliko pozornost v širši tržaški javnosti in razne prevode nekaterih vidnejših slovenskih ustvarjalcev.
Kot praznično darilo so seveda izredno primerne razni zborniki kot so npr. Jadranski, Prešernov in Koledar Mohorjeve družbe s knjižnimi zbirkami. V Tržaški knjigarni so tudi letos prodali precej priročnikov, kot je lahko poučna publikacija o Zdravilnih rastlinah, nadalje so še vedno priljubljene knjige z najrazličnejšimi recepti in podobno. Vsekakor pa ob letošnjih praznikih primat najbolj prodanih knjig
brez vsakršnega dvoma pripada italijanskim izdajam ZTT.
Med koristnimi navadami se je, vsaj po številu in raznolikosti prodanih knjig, še vedno ohranil običaj, da najmlajšim namenimo tudi knjižno darilo. Tudi tokrat so namreč v TK prodali veliko najrazličnejših otroških knjig, ki so primerne za otroke raznih starostnih stopenj. Poleg »klasičnih« knjig kot so lahko slikanice za predšolske otroke in pravljice za nekoliko večje, gredo zadnje čase odlično v prodajo poučni Leksikoni za otroke, ki so tudi večjezični. Prav tako so izredno priljubljene zbirke kot je npr. Okno v svet.
Obračun je torej nadvse zadovoljiv, tudi ker v TK niso veliko občutili težav, s katerimi so se še posebej v zadnjih dneh morali soočiti v italijanskih knjigarnah. Tudi upad odjemalcev po božiču, kar je sicer že stalen pojav, je bil v Tržaški knjigarni manj opazen, verjetno, ker lahko računa na krog stalnih »obiskovalcev«.
Čeprav skupni obračun v italijanskih knjigarnah v Trstu še zdaleka ni negativen, so tržaški knjigarnarji ob prehodu v novo leto nekoliko razburjeni. Verjetno niso pričakovali, da jih bodo stavke bančnih uslužbencev tako oškodovale. V njihovem imenu je bila deželna predsednica Eleonora Ferranti, ki vodi novo knjigarno pri Sv. Jakobu, precej ostra. Dejala je namreč, da tako divje vodenje stavk v prvi vrsti oškoduje občane, istočasno pa verjetno krši tudi zakonske predpise.
Ker precej ljudi ni več ob začetku stavk razpolagalo z gotovino, so bili pri nakupih previdnejši. Zato se niso odločali, kot se je npr. dogajalo prejšnja leta,
za zelo bogato opremljene in zato drage izdaje, kar pomeni, da raznih umetnostnih knjig tokrat niso veliko prodali. Številčnejši kot v prejšnjih letih je bil nadalje krog ljudi, ki so zamenjali dobljeno knjigo, včasih tudi za darilo nekomu drugemu.
Če so torej Tržačani knjige izbirali previdneje, pa so se v posamičnih izbirah, kot večina Italijanov, »podredili« moči reklame. Po približnih izračunih naj bi namreč kar 95% izbranih in torej prodanih knjig sledilo tej precej neizprosni logiki. Zato so naslovi najbolj prodanih knjig skoraj po celi državi več ali manj isti: odlično je npr. tudi v Trstu šla v prodajo zadnja zbirka Forattinijevih vinjet »Vignette sataniche«. Med tujimi književniki doživlja spet velik uspeh Gabriel Garcia Marguez, ki je z romanom »II generale nel suo labirinte« na vrhu lestvice najbolj prodanih »prevedenih knjig«.
Po nekajletnem premoru se je na italijanskem tržišču spet zaznavno pojavila ameriška avtorica Eriča Jong, ki je s knjigo »Ballata per ogni donna« obnovila prodajni uspeh svojih prvih publikacij. Sovjetski voditelj Mihail Gorbačov je odlično uvrščen tudi kot pisec, saj je njegova knjiga »La časa comune europea« med najbolje prodanimi. Kot ponavadi gredo odlično v prodajo tudi literarni dosežki premetenega Giulia Andreottija, ki tokrat ponuja svoje vtise o ZDA.
Ob zapisih politikov pa so zelo priljubljene tudi knjige iz področja politične fantastike in tudi poljudne znanosti. V tej zadnji zvrsti se je tudi kot avtor uveljavil televizijski novinar Piero Angela, ki je s sinom pripravil publikacijo »La straordinaria storia delluomo«.
y?^-^PKMETIJSKI OBRAT - AZIENDA AGRICOLA
llgli PAROVEL ZORAN
Mačkolje 81 - DOLINA - Tel. (040) 231908
Parovel - vedno na uslugo potrošnika
LASTNA PROIZVODNJA olivnega olja - penečega se vina sortiranega in flaširanega vina.
EDINI ZASTOPNIK LAŠKEGA PIVA ZA TRŽAŠKO OKOLICO.
PRODAJA: Ul. Petronio 12 - TRST - Tel. 750286
i
w _	Letna nagrada
TRŽAŠKA POKRAJINA	"Juiius Kugy
v višini skupnih 10.000.000 lir
TRŽAŠKA POKRAJINA razpisuje za leto 1989 nagradni natečaj na temo:
"Hiše iz kamna; kulturno bogastvo našega Krasa: predlog za njihovo ovrednotenje (poti, smerokazi itd)"
Natečaja se lahko udeležijo:
kategorija A: razredi ali medrazredne skupine obveznih ali predobveznih šol iz tržaške pokrajine;
kategorija B: strokovnjaki in zasebniki (razen uslužbencev pokrajinske uprave v stalnem staležu in njihovih zakoncev ter sostanujo-čih sorodnikov v prvem kolenu) ter družbe in združenja z bivališčem oziroma pravnim sedežem v tržaški pokrajini.
Rok za predložitev prispevkov zapade 31. 3. 1990.
Kopije razpisa s pravili za sodelovanje na natečaju so na razpolago ob delavnikih od 8. do 14. ure v vratarnicah Pokrajine (Trg Vittorio Veneto 4 in Ul. S. Anastasio 3).
vam na razpolago
PELLICCERIA CERV0
TRST — Drev. XX. septembra 16 — Telefon 767914
VELIKA IZBIRA: krzen, jop, našitkov Izredna kakovost Modni kroji po ugodnih cenah
Voščimo vesele praznike!
TAXI RADIO
30-77-30
neprekinjen servis 24 ur na 24
Visok jubilej jutri v Dolini
Devetdeset let Marije Pečar
Posebno prijetno nam je zabeležiti, če kak naš človek dočaka visoko starost zdrav in čil ter dobro razpoložen. Ena takih je brez dvoma Marija Bandi vd. Pečar v Dolini, ki bo jutri praznovala kar 90 križev. Slavljenka se je rodila 1. januarja 1900 v Prebenegu št. 32 v številni kmečki družini Marije Slavec in Ivana Sandija. Ko smo se oglasili na njenem domu, nas je zelo prijazno sprejela ter vprašala, po kaj smo prišli. Ko smo ji razložili namen, je takoj pristala na pogovor. Povedala nam je, da je obiskovala ljudsko šolo v Dolini ter po končani šoli je morala takoj poprijeti za delo in pomagati družini, saj je bilo kar štirinajst članov s starši vred. Leta 1921 se je poročila z Viktorjem Pečarjem. Imela sta kar osem otrok, kar je terjalo veliko dela in prizadevanj, da se je tako številna družina lahko preživljala. Med narodnoosvobodilno vojno sta tako ona kot vsa njena družina delali za osvobodilno fronto. Sinova Viktor in Bogdan sta odšla v partizane, kjer sta se borila proti sovražniku. V bitki pri Ribnici sta padla in s tem darovala svoji mladi življenji za mir in svobodo. Leta 1943 so Nemci zažgali hišo v Prebenegu, tako da se je morala Marija z ostalimi člani družine preseliti v Dolino, na št. 11, kjer še danes živi.
V svojem življenju je Marija veliko prestala. Dolgo let je iz Prebenega pešačila v Trst, kamor je vsak dan nosila na trg mleko, sadje in zelenjavo, ter kot pridna perica služila tržaški gospodi. Kljub vsemu trudu in delu je dočakala, zdrava in čila tako visoko starost.
Čestitkam otrok Marije, Alberta in Franca, ki živi v daljnji Avstraliji, ter vseh prijateljev in znancev, se pridružuje tudi naš dnevnik, ki ga je do pred kratkim zvesto brala, in ji želimo, da bi zdrava in čila slavila še mnogo takih dni. (mm)
■ Deželni odbor je 'na predlog odbornika Cisilina odobrila porazdelitev prispevkov občinam za gradnjo in vzdrževanje občinskih stavb in pokopališč. Skupno je Dežela namenila dve milijardi lir. V tržaški pokrajini bosta prispevke za občinske sedeže prejeli le občini Zgonik in Devin-Nabrežina.
....................................■■■■■■■.........—.............
Vsem športnikom in športnim delavcem v zamejstvu in domovini želi SREČKO 1990
ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI
r

ODBOR ZVEZE VOJNIH INVALIDOV NOV in ZDREŽENJE AKTIVISTOV
OSVOBODILNEGA GIBANJA na tržaškem ozemlju
* *
ri
Slovensko deželno gospodarsko združenje
TRST - GORICA - ČEDAD
SZ Sloga
vošči vsem članom srečno in uspešno novo leto 1990
k- ir >4' i-
želi vsem svojim atletom, članom in podpornikom veliko sreče in zdravja ter uspehov v letu 1990
želita vsem svojim članom, udeležencem NOB in sorodnim organizacijam zadovoljno in uspeha polno novo leto 1990

KMEČKA ZVEZA
vošči svojim članom,
kmetom in delavcem srečno in uspeha
polno leto 1990

ŠPORTNO ZDRUŽENJE
BOR
želi vsem svojim.članom in prijateljem
mnogo sreče v letu 1990
* *■
Srečno in uspešno novo leto želi vsem članom, sodelavcem in prijateljem
Slovenski raziskovalni inštitut

KD
Rdeča zvezda
- ir* *"*
vošči vsem pevcem, pevkam, članom in prijateljem
SREČNO NOVO LETO!
"ki
*i
KD Lonjer -Katinara
in .
v
ŠD Adria
voščita vsem svojim članom in vsem,
ki na katerikoli način
pripomorejo
pri njihovem delovanju
srečno in plodno 1990
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
želi svojim obiskovalcem srečno novo leto 1990
SKD IGO GRUDEN in
ŠD SOKOL
voščita vsem svojim članom navijačem in simpatizerjem srečno novo leto
k-*
rir
SK Kras
KD KRASNO POLJE - (,KOCANA
ir*
žeti vsem članom in prijateljem
srečno in uspešno 1990
vošči vsem članom in prijateljem srečno novo leto 1990
* * ** k' *

Sekcija Zveze borcev Boljunec
vošči vsem bivšim partizanom in aktivistom svojim članom in simpatizerjem vesele praznike in obilo sreče v novem letu 1990
Srečno in uspešno 1990 želi svojim dijakom, učnemu in neučnemu osebju ter vsem sodelavcem in prijateljem
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
SD VESNA
vošči vsem svojim tekmovalcem, odbornikom, prijateljem, podpornikom in vaščanom srečno novo leto
* h
GODBENO DRUŠTVO VESNA
IZ KRIŽA vošči
vsem vaščanom in prijateljem
srečno novo leto 1990
* *
KD
F. Venturini
KD VESNA in ŠD MLADINA
vošči srečno in uspešno novo leto 1990 vsem članom in prijateljem
želita vsem članom, prijateljem in vaščanom srečno in uspehov potno 1990
X	.S ,	.A..., t	.V. .*	t..„ A. 	h. ..A.. .A ...4		*	*	*	*	*-"*--*					*	* mkVdoi‘I		NKlCOl ^
% |	l/sem svojim članom ter sorodnim društvom | tu in ostran meje vošči srečno novo leto		(XJ JadcrS^i Čop©] .
DRUŠTVO		i	SESLJANSKI ZALIV - SESLJAN TRST |
SLOVENSKIH UPOKOJENCEV i	V TRSTU k	.. 4 m W .4 M W W M X M" 'M M M R M M M M M R M M M R M M R R M .*	| \ "k	vsem članom vošči srečno novo teto M R R "M R R R M R R M .R R X
"k *"
MESNICA
GOSTILNA
Pahor Ivan
SILVESTER
Nabrežina Center 95 Tel. 200366
NABREŽINA 97
vošči srečno novo teto
ŽELEZNINA
Rožica
Terčon-Pertot
NABREŽINA 124 Tel. 200122
AVTOKAROSERIJA
* i
Švara S. & Masten S.
Nabrežina Kamnolomi 69
Tel. 200654, 299768
r h
r*
k*
TECNOMARMI snc
OBDELAVA MARMORJA IN GRANITA
Nabrežina
Cesta za telovadnico 11/B Tel. (040) 200734/200130
*i
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
Ivo
Grilanc
NABREŽINA 108 Tel. (040): 200231
r *
**
MANUFAKTURNA
TRGOVINA
Pertot
Ivana
NABREŽINA 106/4 Tel. (040) 200055
fc*
k*
TRGOVINA OTROŠKIH OBLAČIL IN VOLNE
Aleksandra
NABREŽINA 143
ŽELEZNINA IN DROGERIJA
Terčon
POHIŠTVO
PUPIS
SESLJAN
in
POHIŠTVO
ARCOBALENO
DEVIN
Kakovostna izbira modernega, stilnega in rustikalnega pohištva
RIBARNICA
Tel. 291046
CONSOLARI LAURA
SESLJAN 31
SLAŠČIČARNA - SLADOLED		RESTAVRACIJA
Costa dei Barbari	^ocartSa ^tarxo» VRT BAR - SOBE PARKIRIŠČE Zaprto ob torkih Draga-S. Elia - Tel. 228173	HOTEL Baia degli
		Uscocchi M
Trst - Sesljan 34/f	Lovske specialitete, žabe	Ribiško naselje 162
Telefon 299963	srečno 1990	srečno 1990	TRST — Tel. 040/208516
»*
t
Salon Clara
Sesljan 52 Tel. 040/299021
Parfumerija - Bižuterija
-ir
PINO
Sesljan 46 Tel. 040/291280
kf
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
LEGISA
SESLJAN 41 — Tel. 299147
Gradbeni meterial TERČON
Najemnika
ŽBOGAR in RET
SESLJAN 27/A — Tel. 299259
Novoletna poslanica župana Richettija
Tržaška prihodnost sloni na novi Evropi
Bencinski boni veljajo samo še danes
Prireditve in urniki ob prehodu v novo leto
»V trenutku ko se končuje leto 1989, ki nas je poučilo o nepredvidljivosti zgodovine in tudi o nestabilnosti nekaterih navideznih gotovosti, se Trst ne more soočiti z letom 1990, ne da bi z veliko občutljivostjo - kot je to v njegovi tradiciji in kulturi - sodeloval pri vzburljivih trenutkih, ki nam jih ponujajo obširni procesi demokratizacije na vsem evropskem vzhodu, pa čeprav doseženi ali na poti doseganja po težki ceni, z žrtvovanjem in nasiljem.«
Tako pravi - tržaški župan Franco Richetti v uvodu svoje novoletne poslanice, ki jo je včeraj naslovil na javnost. »Kar zadeva naše mesto in vso deželo,« nadaljuje Richetti, »bodo lahko znova stekli v prvi vrsti človeški in kulturni odnosi, a tudi ekonomsko in trgovsko sodelovanje in izmenjave, ki so se v teku let upočasnili in ki se danes vračajo k svoji vlogi temelja za prihodnost našega območja. Vendar se vloga Trsta, pa čeprav zgodovinsko in zemljepisno privilegiranega, prav gotovo ne bo uveljavila in uresničila sama po sebi. Brez aktivnega angažiranja in lealnega ter nenehnega prizadevanja vseh, je prav gotovo ne bomo mogli zagotoviti in uresničiti.«
Drugi del poslanice tržaškega župana se nanaša na krajevni politični položaj, ki je prehod leta dočakal v dokaj negotovih vodah. »Leto 1989 je bilo praktično prvo leto polne dejavnosti novih tržaških krajevnih uprav, občinske in pokrajinske, in po globalni oceni, ki si jo dovolim izraziti, je bilo to leto konkretne, pa čeprav nedvomno težavne in včasih celo posiljene stabilnosti in upravljivosti. Tudi preverjanje v teh zadnjih decembrskih dneh je - pa čeprav v znamenju tudi intenzivne diskusije - spremljala ponovna uveljavitev dobre volje in odločenosti za sodelovanje.«
Vztrajno in nelahko vsakodnevno delo v nujnem duhu odpovedovanja čaka po Richettijevih besedah tiste, ki delujejo v krajevnih upravah in v mestnem političnem življenju. Upoštevati namreč morajo, da proces ekonomske in družbene rasti in razvoja ni in ne bo nikdar mogel biti nekaj vzhi-čujočega, da ne more nositi s seboj tisto zadovoljujočo in prešerno evforijo, ki je tako značilna za velike procese demokratizacije, kakršni so in še vedno označujejo našo zgodovinsko dobo, pravi Richetti.
»Leto, ki je pred nami, nam ne bo odkrilo skoraj nič novega, vsaj ne kar zadeva temeljne smernice - nadaljuje prvi tržaški občan - vendar nas poziva predvsem k temu, da uresničimo tisto, kar smo že pred časom načrtovali, o čemer smo se sporazumeli in oblikovali v program. To bomo morali povezati tudi z nujnostjo hitrega zadovoljevanja potreb, pa naj gre za potrebe po delih ali storitvah, in to v globalni viziji, ki bo morala biti dosledna in odločna, a prav gotovo ne neprožna in zasnovana na predsodkih. Pi vsem tem pa se bo po Richettijevem mnenju potrebno izogibati tako neurejenih improvizacij kot tudi abstraktne in futuristične težnje po popolnosti.
Županova novoletna poslanica se končuje z željo, da bi v našem vsakdanjem delu zasledovali skupno dobrobit, predvsem v evropski in globalni viziji stvari. »Ne da bi seveda primerjali raven svetovnih dogodkov z ravnijo naših domačih,« zaključuje Richetti, »pa nas velike spremembe vendarle silijo, da se ob koncu tega leta, ki nas usmerja k zaključku drugega tisočletja, pri našem delu zgledujemo po velikih preobratih in se zavzemamo za tisto človeškost, ki nas veže na vsakega človeka naše Zemlje.«
Zadnji dan leta, ki nas bo tokrat pripeljal v zadnje desetletje drugega tisočletja, je z nakupovalnega vidika veliko manj prazničen kot npr. božična vigilija. Večina ljudi je namreč že nakupila darila in vse potrebno za morebitno domače slavje; res pa je tudi, da se veliko Tržačanov po družinskem božičnem praznovanju za Silvestrovo zelo rado odpravi z doma.
Tako so bile že na sobotni včerajšnji dan, ki je za precej ljudi dela prost, pouka pa že dober teden dni ni, na raznih mejnih prehodih precejšnje vrste. Množičnemu odhodu je med dru-
Državne železnice bodo vstopile v DD Alpe-Adria
Državne železnice bodo lahko stopile v ustanavljajočo se delniško družbo Alpe-Adria, ki bo imela kot glavni cilj krepitev našega mesta kot pomembnega vozlišča za železniški in ladijski promet. Ministrstvo za prevoze je namreč te dni izdalo odlok, ki zavod Ente Ferrovie dello Stato pooblašča, da podpiše sto delnic nove družbe po milijon lir. Tako je sporočil sam minister za prevoze Bernini predsedniku Tržaške trgovinske zbornice Tombesiju.
Ustanovni člani Delniške družbe Alpe-Adria bodo poleg Ustanove državnih železnic še Avtonomna ustanova za tržaško pristanišče in Dežela Furlanija-Julijska krajina, Tržaška trgovinska zbornica pa bo novi družbi namenila prispevek 1,5 milijarde lir iz sklada za bencin po znižani ceni.
Lastnik ostro o novinarski stavki Piccola
Po mnenju družbe OTE, ki je v okviru grupe Monti založnik tržaškega dnevnika II Piccolo, je petdnevna stavka novinarjev, povsem neutemeljena. V posebnem tiskovnem sporočilu med drugim pravi, da si pridržuje pravico, da bi zahtevala odškodnino.
Kot smo na kratko že poročali, so novinarji tržaškega dnevnika oklicali stavko na skupščini 28. decembra in sklenili, da jih ne bo v službo vse do 2. januarja, ko se bodo ob 14. uri ponovno zbrali na skupščini.
Stavko so oklicali, ker po njihovem mnenju organik ni zapolnjen, istočasno pa pravijo, da avgustovski dogovor, na katerega se sklicuje OTE, absolutno ne drži. Lastništvo med drugim dolži novinarje, da niso enotni, kar pa so novinarji spet odločno zavrnili, rekoč da so odločitev skoraj soglasno odobrili (vzdržala sta se samo dva). Lastništvo dnevnika pa v noti poudarja, da so se sporazumno dogovorili, da bodo znižali novinarski organik za štiri delovna mesta in se pri tem poslužili zakona, ki govori o kriznih stanjih dnevnikov. Na to sindikalni predstavniki novinarjev odgovarjajo, da je podjetje zaenkrat zahtevalo samo proglasitev kriznega stanja v tiskarni, ne pa tudi v redakciji, ker med drugim FNSI ni Podpisala nikakršnega dokumenta.
Med italijanskimi in jugoslovanskimi mejnimi organi
Izmenjava voščil na mejnih prehodih
Čas novega leta je tudi priložnost za tradicionalno izmenjavo daril in voščil na vseh mejnih prehodih tržaške pokrajine. Tako je bilo na primer včeraj zjutraj na Pesku, kjer je naš fotoreporter ujel trenutek izmenjave daril med italijanskimi in jugoslovanskimi mejnimi organi. Mejni prehod na Pesku pa so včeraj zjutraj obiskali tudi župan Občine Dolina Švab s podžupanom Pečenikom in nekaterimi odborniki in prinesel darila za delavce obmejnih služb. Predstavništvo dolinske občinske uprave je nato obiskalo še vse druge mejne prehode na občinskem ozemlju.
Podobna prijateljska novoletna srečanja so bila v prejšnjih dneh na vseh obmejnih prehodih naše pokrajine. (Foto Magajna)
gim botrovalo lepo vreme, ki pa zaenkrat v naši deželi ne obljublja snežnih padavin.
Kot je bilo na raznih cestah, predvsem na tistih, ki peljejo ali proti mejnim prehodom ali v razna turistična središča, več prometa kot sicer, je bilo po drugi strani v mestu odločno manj ljudi kot ob ostalih decembrskih koncih tedna. Nekateri trgovci manjši dotok kupcev pripisujejo težavam, ki so nastale zaradi stavke bančnih uslužbencev.
Vsekakor pa bodo lahko danes, vsaj v dopoldanskih urah, nekatere trgovine odprte, in sicer, trgovine z jestvinami ali s pripravljenimi jedmi, slaščičarne, drogerije in cvetličarne. Odlok občinske uprave med drugim dopušča, da so javni lokali na Silvestrovo odprti celo noč.
Danes pa bo med drugim na Tržaškem odprtih več bencinskih črpalk kot po navadi ob praznikih; poleg dežurnih bodo namreč obratovale tudi vse črpalke, ki imajo na zalogi še kaj neobdavčenega bencina, tako da bi omogočili Tržačanom, da porabijo še zadnje moribitne bone za bencin po neobdavčeni ceni. Kot se, upajmo, večina spomni, zapade 31. decembra rok za porabo letošnjih bencinskih bonov.
Nove bencinske bone bodo začeli deliti šele 8. januarja na ACI za podjetja in na občinskih izpostavah za zasebnike po pravilih, ki so veljala že prejšnjič. Vendar bodo tokrat razdelili vse bone v enem obroku, na posameznika pa bo prišlo bonov za okrog 700 litrov (točno količino bo Trgovinska zbornica še javilla). Razdeljevanje se bo zaključilo 2. februarja.
Iztekajo pa se tudi razne kulturne in verske prireditve, namenjene zaključku starega oziroma začetku novega leta. Danes popoldne ob 18. uri bo v cerkvi sv. Marije Velike ob prisotnosti tržaškega škofa Bellomija slavnostna maša ob izteku leta, na kateri bo cerkvene pesmi izvajal zbor Cappelle ci-vice.
Prvega januarja pa bo na sporedu pričakovani novoletni koncert, ki ga izvaja mestna godba na pihala Giuseppe Verdi. Izkupiček letošnjega koncerta, ki bo v gledališču Rossetti s pričetkom ob 17.30, je namenjen Italijanskemu združenju za raziskavo rakastih obolenj AIRC.
Z novim letom bodo železniški abonmaji samo še mesečni
Tržaško ravnateljstvo državnih železnic sporoča, da je ministrski odlok znatno spremenil in poenostavil normativ, ki ureja izdajanje železniških abonmajev po znižani ceni. Od 1. januarja 1990 državne železnice ne bodo več izdajale tedenskih, štiritedenskih in prazničnih abonmajev, ampak edinole še mesečne abonmaje po znižani ceni, in sicer ločeno za prvi in drugi razred.
Tržaški ravnatelj državnih železnic inženir Vincenzo Volpe ob posredovanju tega sporočila pristavlja, da zainteresirani lahko dobijo vse potrebne dodatne informacije pri blagajnah na železniških postajah, kakor tudi pri potovalnih agencijah državnih železnic, ki so pooblaščene za izdajanje abonmajev.
■ Silvestrovanje za goste doma za ostarele Brata Stuparich v Sesljanu bo danes zvečer v sodelovanju s krožkom Vi vere insieme iz Naselja sv. Mavra.
Ob proslavi 25-letnice konzorcija v Vidmu
Priznanje proizvajalcem belega mesa s Tržaškega
Zajčerejec Dušan Milič iz Repnica je doživel lepo priznanje. Na nedavni proslavi 25-letnice ustanovitve konzorcija proizvajalcev belega mesa iz Furlani-je-Julijske krajine (Consorzio avicunicolo) je prejel diplomo za doprinos, ki ga je konzorciju prispeval tudi kot odbornik in sploh za uspešno delovanje na svojem delovnem področju. Takšno priznanje je s Tržaškega dobil edinole še Ermenegil-do Olenic, ki je resnici na ljubo bil med ustanovitelji konzorcija, od Slovencev Pa tudi Srečko Tomšič iz Sovodenj.
Proslava je bila v četrtek v Vidmu. Poleg številnih članov konzorcija (vseh je več kot 300) so se je udeležili tudi predstavniki vseh kmečkih stanovskih organizacij, med temi KZ, pa tudi krajevnih in deželnih oblasti s predsednikom Dežele Biasuttijem na čelu. Slavnostni govor je imel predsednik konzorcija Omeneto, ki je prikazal v 25 letih prehojeno pot, pa tudi nove naloge, ki čakajo konzorcij. Njegov osnovni cilj ostaja predvsem strokovno usmerjanje proizvajalcev belega mesa, se pravi zajčerejcev, kokošerejcev in piščančerejcev. Na slovesnosti je spregovoril tudi Biasutti, ki je prisotnim čestital za dosežene uspehe, •Sicer pa je poudaril, da bo Dežela v bodoče zaradi zmanjšanih dotacij prisiljena razdeljevati podpore za gospodarske dejavnosti na osnovi strožje selekcije. Skratka, podpor bodo deležni le podjetniki, ki se bodo izkazali z ustvarjalnostjo jh marljivostjo. Na črtrtkovi proslavi so tudi ustanovili združenje proizvajalcev “dih mes Furlanije-Julijske krajine. Združenje je nastalo in bo delovalo na osnovi normativa Evropske skupnosti, njegov glavni cilj pa bo ščitenje pravnih in gospodarskih interesov svojih članov. V vodstvu tega združenja je tudi že omenjeni Dušan Milič, in sicer kot predstavnik Kmečke zveze in hkrati združenja Confcoltivatori.
»V vsem tem vidim ne toliko priznanje za svoje osebno delo, kolikor priznanje za vse proizvajalce belega mesa s Tržaškega,« nam je povedal Milič. »Pozi-tlVno se mi zdi, da so Furlani uvideli, da se tudi pri nas nekaj premika. V naši Pokrajini smo zdaj trije večji zajčerejci in dva velika kokošerejca. Seveda je to delo trdo in z njim je povezano tudi tveganje, vendar priznati moram, da se žrtve dobro obrestujejo,« je zaključil Milič.
Obračun delovanja tržaških karabinjerjev v letu 1989
Leto 1989 se izteka in mnogi so že začeli sestavljati obračune o svojem delovanju v njem. To so med drugimi že storili tržaški karabinjerji. Glavne rezultate svojega delovanja v zadnjih dvanajstih mesecih so tudi posredovali javnosti s tiskovnim sporočilom, v katerem poudarjajo, da takšnih obračunov ne sestavljajo iz samovšečnosti, ampak zato, ker jim omogoča, da ocenijo svoje delovanje in ga na osnovi kritičnega pretresa izboljšajo. A poglejmo sedaj nekaj statističnih podatkov.
V iztekajočem se letu so tržaški karabinjerji aretirali 116 ljudi, 34 od katerih med izvrševanjem kaznivega dejanja, 82 pa na osnovi nalogov sodnih oblasti. Sodnim oblastem so nadalje prijavili 580 ljudi in naložili so 2.500 glob zaradi prometnih prekrškov.
Med najpomembnejšimi podvigi tržaških karabinjerjev v letu 1989 velja omeniti odkritje mreže prekupčevalcev z mamili iz Turčije. Mrežo so odkrili rhaja meseca ter ob tem aretirali 3 ljudi in zaplenili 32 kilogramov he-
roina. Poleg tega tržaški karabinjerji v svojem tiskovnem sporočilu omenjajo odkritje vohunske mreže, ki je posredovala vojaške tajnosti tuji velesili, do katerega je prišlo v marcu.
Velikega pomena za delovanje sil javne varnosti je bila uvedba novega kazenskega postopnika. Tržaški karabinjerji v svojem poročilu pravijo, da se je z novo ureditvijo zmanjšala »prisilna moč« organov javne varnosti in torej tudi njihova represivna dejavnost. Ni se pa zmanjšala njihova preventivna dejavnost, ki je posebno učinkovita zaradi njihove kapilarne prisotnosti na terenu.
V okviru preventivnih dejavnosti velja posebej omeniti koordinirano službo, ki so jo tržaški karabinjerji uvedli ob božičnih in novoletnih praznikih. Ta služba je že dosegla zadovoljive rezultate, saj je omogočila aretacijo dveh oseb, ki sta razpečevali heroin, poleg tega pa so tudi ugotovili občuten padec števila prekrškov v primerjavi z letom 1988.
ZAHVALA
Svojci pokojnega
Antonia Monteverdija
se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali.
Trst, 31. decembra 1989
ZAHVALA
Ob smrti naše drage
Silvestre Križmančič por. Stefani
se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in tistim, ki so nam bili ob strani v teh težkih trenutkih.
SVOJCI
Trst, 31. decembra 1989
ZAHVALA
Svojci pokojne
Vittorie Lubiane por. Ukmar
se zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali.
• Trst, 31. decembra 1989
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
31. 12. 1988	31. 12. 1989
Ob 1. obletnici smrti našega dragega
Karla Kalca
se ga z žalostjo spominjajo
SVOJCI
Gropada, 31. decembra 1989
31. 12. 1969	31. 12. 1989
Minilo je dvajset let, odkar ni več med nami naše predrage sestre in tete
Pavie Olenik
V srcih se je vedno spominjajo
sestra Marija in brata Elviro in Berto z družinami.
Mačkolje, Dolina, 31. decembra 1989
1. 1. 1987	1. 1. 1990
Ob 3. obletnici smrti naše drage mame in žene
Marije Knez - Pipan
se je z ljubeznijo spominjajo
mož, sin Robert ter vsi, ki so jo imeli radi.
Trst, 31. decembra 1989
KD F. Prešeren iz Boljunca izreka iskreno sožalje Milojki Oti in svojcem ob težki izgubi drage mame.
Slavje openskih 50-letnikov
Tudi petdesetletniki z Opčin, Banov in Ferlugov so imeli prejšnji večer svoje slavje, ki so ga praznovali v veselem in prijetnem vzdušju ter seveda ob obveznem obujanju spominov. Na koncu so se tudi nastavili fotografu za spominsko sliko.
TPPZ pripravlja tradicionalno križarjenje
Tržaški partizanski pevski zbor je že začel s pripravami na že tradicionalne križarjenje, tokrat z potniško ladjo »Istra« vse tja do Grčije. Vpisovanje za izlet, ki bo od 12. do 18. aprila (torej v času velikonočnih praznikov), se bo začelo takoj po novoletnih praznikih. Zainteresirani se bodo lahko vpisovali na sedežu TPPZ v Bazovici ob delavnikih od 10. do 12. ure (po telefonu na štev. 226446), ali pa pri tajniku Stanku Vodopivcu na štev. 226133.
Križarjenje, ki bo tokrat tudi slovesno, saj bo potekalo v znamenju praznovanja 45-letnice konca vojne, osvoboditve Trsta, Istre in Slovenskega Primorja, organizirata Odbor preko-morcev pri občinskem odboru Zveze borcev iz Pirana ter pomorska družba Jadrolinija ob sodelovanju TPPZ. Izletniki bodo potovali s potniško ladjo »Istra«, ki ima zelo lepo urejene kabine in vse ostale prostore in ki lahko sprejme okrog 300 potnikov.
Odhod ladje bo 12. aprila iz Kopra, kamor se bodo 18) aprila izletniki tudi vrnili. Tokrat si bodo udeleženci lahko ogledali Atene, Cefalonio, otok Krf, Korčulo in Brione, torej številne kraje, ki so po svoji lepoti in zgodovinskih pomembnostih zelo zanimivi.
Vsa dosedanja križarjenja, pri organizaciji katerih sodeluje TPPZ, so vedno lepo uspela. Organizatorji pričakujejo, da bo tudi tokrat tako. Vse interesente zato pozivajo, naj se čimprej vpišejo, saj bo to enkratna priložnost ne samo za obisk raznih krajev, ampak tudi za povezavo z našo polpreteklo zgodovino, v kateri smo imeli Slovenci pomembno vlogo ter smo si za ceno številnih žrtev priborili svobodo, ki jo moramo tudi danes skrbno čuvati. (N.L.)
gledališča
kino
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 15. januarja 1990, ob 20.30 bo v gledališču Ros-setti nastopil KVARTET FAURE.
Cappella clvica priredi nocoj ob 18. uri v cerkvi S. Maria Maggiore zahvalni koncert ob zaključku leta. Dirigent M. Sofianopulo, pri orglah M. Macri. Na sporedu Bachove, Perosijeve in Sofiano-pulove skladbe.
ARISTON - 16.00, 22.15 Sono affari di famiglia, i. Sean Connery, Dustin Hoffman.
EXCELSIOR - 16.00, 20.00 Sorvegliato speciale, i. Silvester Stallone.
EXCELSIOR AZZURRA - 15.45, 20.15 Oliver & Company, ris., prod. Walt Disney.
NAZIONALE I - 15.10, 22.15 The Abyss, r. James Cameron.
NAZIONALE II - 15.20, 22.10 Ho vinto
' la lotteria di Capodanno, i. Paolo Vil-laggio.
NAZIONALE III - 15.15, 22.00 Le ragaz-ze della terra sono facili, kom.
NAZIONALE IV - 15.50, 22.15 II bambi-no e il poliziotto, i. Carlo Verdone. Jutri ob 15.40, 22.15 Sono affari di famiglia, i. Sean Connery, Dustin Hoffman.
GRATTACIELO - 16.30, 22.10 Ritorno al
futuro 2, r. Robert Zemeckis, i. Michael J. Fox.
MIGNON - 15.30, 22.10 Alla ricerca della valle incantata, risanka.
EDEN - 15.30, 22.00 II corpo di Olinka, pom., D D
CAPITOL - 15.30, 22.00 L'attimo fuggen-
te, r. Peter Weir, i. Robin VVIlliams.
LUMIERE - 16.00, 22.00 Un'arida stagio-ne bianca, i. Marlon Brando.
ALCIONE - 16.30, 22.00 Non guardarmi, non ti sento, kom., i. Gene Wilder, Richard Pryor.
RADIO - 15.30, 21.30 Coppia morbosa-mente erotica, porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom D - 18. letom □ □
Mladinski krožek F. Prešeren
priredi v soboto, 6. januarja 1990
PLES S SKUPINO ŠANK ROCK
s pričetkom ob 20.30 v gledališču F. Prešeren.
razstave
razne prireditve
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava kiparja PETRA JOVANOVIČA.
V	pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - razstavlja svoje najnovejše grafike ZORA KOREN ŠKERK.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom
...vesel zaključek leta v domači družbi, silvestrovanje 89 z ansamblom Fantje s Krasa (Taims)... med domačimi rožcami.
mali oglasi
Godbeno društvo Nabrežina
se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspehu tradicionalnega koncerta ob zaključku leta in obenem
vošči vsem članom in prijateljem srečno 1990.
šolske vesti
Urad SSŠ je zaprt do 4. januarja 1990; potem pa bo deloval po sledečem urniku: ob torkih in četrtkih od 11. do 12. ure ter ob sredah in petkih od 16. do 17. ure.
čestitke
Izšla je 10. številka
Mladike
Iz vsebine:
— Morje v decembru
—	Dr. Alojzij Šuštar: Slovenec ža danes
-	V spomin Zore Piščanc in Borisa Sancina
VERDI
Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L._
V sredo, 3. januarja 1990, ob 20. uri
(red F) bo na sporedu baletna predstava R. Scedrina IL CAVALLINO GOBBO. Vstopnice so na razpolago od 2. januarja dalje pri blagajni gledališča. Ponovitve si bodo sledile: 4. 1. (red H) in 5. 1. (red L) ob 20. uri ter 6. 1. (red G) in 7. 1. (red D) ob 16. uri.
V ponedeljek, 8. januarja, ob 20. uri
posebna baletna predstava SCHIZZI IS-TRIANI, ki. ga predstavlja gledališče I. Zajc z Reke. Vstopnice so na razpolago od 3. januarja dalje pri blagajni gledališča.
TK Tržaška knjigarna
sporoča cenjenim odjemalcem, da bo
v četrtek, 4., in v petek, 5. januarja,
zaprta zaradi inventure.
razna obvestila
Taborniki RMV se vračajo iz zimova-nja na Rogli v torek, 2. januarja, ob 18.30 pred železniško postajo v Sežani.
V Bazovici IVANA stanuje in včeraj je rojstni dan praznovala. Da bi imela mnogo uspeha v šoli in da bi se ji izpolnile vse skrite želje ji želijo vsi, ki jo imajo radi.
Kol'kor kapljic, tol'ko let... Draga botra LOJZA! Ob vašem rojstnem dnevu prejmite najine iskrene čestitke Walter in Daria.
SILVA TRETJAK rojstni dan slavi. Da bi vedno zdrava, vesela in aktivna mamica in žena ti iz srca čestitata mama in tata.
Jutri bo v Bazovici slavila rojstni dan MARIJA ŽAGAR por. MULAT. Kličemo ji še na mnoga leta v zdravju, veselju in zadovoljstvu v družini sestrična Marija z možem Borisom, Milena, Ksenija in Avguštin.
Odbor sekcije VZPI - ANPI Prosek-Kontovel vošči vsem svojim članom srečno in uspešno novo leto 1990.
Raznašalec Trampuž želi vsem čita-teljem Primorskega dnevnika polno zdravja in uspeha v novem letu 1990.
Odbor KD Primorsko - Mačkolje vošči svojim članom in prijateljem ter vsem kulturnim društvom srečno novo leto 1990.
Danes praznuje v Lonjerju svoj 6. rojstni dan KARIN. Vse najboljše ji želijo vsi domači ter vsi, ki jo imajo radi.
PRODAM golf GTI, letnik konec '87, v dobrem stanju. Tel. 213750.
PRODAM alfo 33 1300, prevoženih 46.000 km, letnik '87. Tel. 213233.
PRODAM pritlikave apricot pudle. Tel. na št. (00386081 32183.
ČE ŽELIŠ urediti vrt po tvoji želji, ti nudimo vsakovrstno pomoč tudi s primernimi stroji, nudimo tudi semena za travnike, gredice in nasade vseh vrst rož in dreves, urejamo tudi ograje ter nudimo montiranje toplih gred vseh vrst po ugodnih cenah. Tel. (0481) 884161 v večernih urah.
IŠČEMO gospo srednjih let za stalno oskrbo starejše gospe. Tel. 212436.
IŠČEM skladišče - trgovino v najem v Sežani/Divači/Senožečah, od 50 do 80 kv. m. Tel. na št. (003867) 72069.
HLAVATVJEV akvarel kot novoletno darilo, ugodna cena. Tel. po 20. uri na št. 413142.
GOSPOSKA družina iz Vidma išče hišno/ega pomočnico/ka, od 30 do 50 let, dobra/er kuharica/ar in garderoberka/er. Delovni urnik od 8. do 21. ure s primernim popoldanskim premorom, sobota popoldan in nedelja prosti. Plača nad povprečjem z ločenim stanovanjem. Obvezno vozniško dovoljenje. Tel. (0432) 238301 od 17. do 20. ure.
ALDO KOVAČ je pri cerkvi v Doberdobu odprl osmico.
SUHA drva za kurjavo in akacijeve kole prodam. Tel. 421508 po 20. uri.
DRAGULJARNA A. B. - Ul. Foschiatti 9 - TRST - Tel. 774090 nudi široko izbiro zlatih in srebrnih izdelkov po konkurenčnih cenah, ter daril za vse priložnosti. Velike kupčije v mali trgovini.
PIANINO znamke Germania prodajam zaradi selitve po ugodni ceni. Tel. (0481) 531586.
včeraj-danes
Danes, NEDELJA, 31. decembra 1989
SILVESTROVO
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.31 - Dolžina dneva 8.47 - Luna vzide ob 9.54 in zatone ob 20.13.
Jutri, PONEDELJEK, 1. januarja 1990
NOVO LETO
PLIMOVANJE DANES: ob 5.13 najnižja -10 cm, ob 10.37 najvišja 36 cm, ob 17:26 najnižja -58 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 7 stopinj, zračni tlak 1023,5 mb narašča,veter 15 km na uro severovzhodnik, vlaga 48-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 10,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Mattia Norrito, Carol Bozzola, Enrico Pischedda, Emanuele Tatullo, Nicholas Gregori, Paola Codig-lia, Simone Cimador, Chiara Magris.
UMRLI SO: 66-letni Mario Kraus, 84-letna Gisella Sturnega, 76-letni Frances-co Saverio Vidali, 82-Ietna Anna Tiudar, 81-letna Maria Crevatin, 75-letna Antonia Morgan, 86-letni Giorgio Marini.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 31. decembra 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00
Istrska ulica 18, Ul. Oriani 2, Trg Uni-ta.
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul.Flavia 89 (Žavlje).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto, 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
OPČINE - Proseška ulica 3 ( tel. 422923) -od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
Ponedeljek, 1. januarja 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 13.00 do 20.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Korzo Italia 14, Ul. Giulia.
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00
Ul. Roma 15.
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172. Lungomare Venezia 3 (Milje).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (Milje).
ZGONIK (tel. 229373) - od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od 2., do petka, 5. januarja 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (Milje). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Korzo italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (milje).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (Milje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od sobote, 6., do nedelje, 7. jannuarja 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 ( Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (Milje).
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (Milje).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (Milje).
ZGONIK (tel. 229373) - od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
1970 - 1990
Ob dvajsetletnici stvarnega in težavnega prizadevanja za uveljavitev miru in kulture sožitja Italijanska ustanova za spozavanje slovenskega jezika in kulture (Ente italiano per la conoscenza della lingua e della cultura slovena) vošči, da bi v letu 1990 prišlo, ob neobhodno potrebni zavzetosti vseh iskrenih demokratov, do bistvenih rezultatov pri utrjevanju vrednot demokracije, tudi z odobritvijo pravičnega zakona za zaščito slovenske manjšine, ki bo gotovo pomagal italijanskemu prebivalstvu, da najde pot iz slepe ulice nacionalizma.
ZTTK01/G
il
Celoletna
Mesečna
192.000 lir
20.000 lir
D Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 192.000 + 500 lir kolka velja ža tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1990. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 240.000 + 500 lir kolka.
D Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke.
□ Naročnino lahko poravnate:
—	na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
—	pri raznašalcih časopisa
—	preko pošte na t/m Z l i št. 13512348
—	in pri vseh slovenskih denarnih zavodih.
Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika.
Hi
	LOTERIJA				
BARI	6	22	83	54	29
CAGLIARI	89	41	29	1	62
FIRENCE	66	12	2	30	28
GENOVA	10	84	66	47	82
MILAN	65	75	42	45	3
NEAPELJ	75	8	74	24	61
PALERMO	65	51	58	75	50
RIM	61	81	65	5	29
TURIN	37	68	64	12	69
BENETKE	70	38	33	48	39
	ENALOTTO				
12 2 1 KVOTE:	2 2 2	2	X	2 1	2
12	38.935.000.-					
11	1.590.000.-				
10	137.000.-				
Cit
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE
TRŽAŠKA HRANILNICA
SPOROČILO
Tržaška hranilnica - Cassa di Risparmio di Trieste, ki je pooblaščena za izvajanje nove službe izterjevanja davkov v okviru tržaške pokrajine, sporoča, da bo od 2. januarja 1990 sprejemala vplačila dajatev a/m/ »neposredna vplačila«, in sicer od davkoplačevalcev, ki imajo davčni domicil v tržaški pokrajini. Služba bo delovala pri:	>
—	osrednjem sedežu, pooblaščenem za službo izterjevanja davkov v Trstu - Ulica Nordio 11 (urnik: 8-12, razen sobote)
—	okencu omenjenega pooblaščenega sedeža v Miljah - Ulica Mazzini 2 (urnik: 8-12, razen sobote)
—	kot tudi v vseh poštnih uradih, z uporabo poštnega tekočega računa štev. 175349, naslovljenega na OSREDNJO IZTERJEVALNO SLUŽBO - KONCESIJA V TRSTU, z izpolnitvijo posebnega obrazca za polog.
Tržaška hranilnica - Cassa di Risparmio di Trieste si pridržuje možnost, da naknadno objavi navodila in roke za vplačilo davkov, vpisanih v sezname in plačljivih s pozivnico.
				
	1—1 •		iiisffl	


lil
r ( rai i_____________________
7.00	Film: Re Merlo (fant., It,-Jug. r. Miloslav Luther, i. Maria Schell)
8.30	Risanke: Čebelica Maja in Psammed
9.15	Dok. oddaja: Kvarkov svet - Čudežni stroj
10.00	Kmetijska oddaja: Zelena linija - Magazine
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Zelena linija (2. del)
13.00	Nedeljski tednik (vodi Beppe Breveglieri)
13.30	Dnevnik
13.55	Kviz: Toto-TV Radiocor-riere
14.00	Variete: Domenica in... (vodita Edwige Fenech in Pupo, gost Marina Ripa di Meana)
20.00	Vreme in dnevnik
20.30	Poslanica predsednika republike
20.50	Variete: Giochi sotto l'al-bero (vodita Claudio Lip-pi in Feliciana Iaccio)
22.30	Variete: Domenica in... - v posebni izvedbi za Silvestrov večer
0.15 Variete: Benvenuto 1990 (vodi Valerio Merola)
CANALE5________________
8.30	Nabožna oddaja
9.15	Nanizanka: Love Boat
11.30	Variete: Rivediamoli
12.30	Superclassifica Show
13.30	Srečno Novo leto!
15.30	Film: Brancaleonb alle cro-ciate (zgod., It. 1969, r. Mario Monicelli, i. Vittorio Gassman, Adolfo Celi)
18.00	Kviza: O.K. il prezzo e giu-sto, 19.45 La ruota della for-tuna
20.30	Poslanica predsednika republike
20.42	Variete: L'allegriafa 90
22.50	Variete: Finalmente Capo-danno
1.30: Film: II sogno dei miei venfanni (glas., ZDA 1952, r. Elliot Nugent, i. Bing Crosby, Jane Wyman)
RETE 4__________________
8.00	Jutrišnji svet
8.30	Nanizanki: II Virginiano,
10.00	Dalle nove alle cin-que - orario continuato
10.30	Film: Gianni e Pinotto re-clute (kom., ZDA 1941, r. Arthur Lubin, i. Bud Abbott, Lou Coste! lo)
{ RAI 2____________________
7.00	Otroški variete: Patatrac, nato risanke
7.55	Aktualno: Mattina due
10.05	Variete: Spremenljivo jasno
11.55	Koncert iz Bele hiše: Spomini Vladimira Horovvitza (Chopin, Schumann, Rahmaninov, Horovvitz, Bizet)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Šport in vreme
13.30	Rubrika: Nonsolonero
13.45	Nad.: Ouando si ama
14.30	Dosje 80. let - dogodki in protagonisti zadnjega desetletja
16.35	Film: Come uccidere vo-stra moglie (kom., ZDA 1964, r. Richard Ouine, i. Jack Lemmon, Virna Lisi)
18.35	Nanizanka: Miami Vice
19.45	Dnevnik in športne vesti
20.30	Poslanica predsednika republike
20.50	Film: II paradiso pub at-tendere (kom., ZDA 1978, r. Beatty-Henry, i. Warren Beatty, James Mason)
22.30	Variete: La rete (vodi Luciane Rispoli)
0.30 Variete: Panache (prenos iz pariškega Lida)
12.05	Filmske novosti
12.10	Nanizanka: Strega per amore - Agnese, Farma segreta
12.40	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.40	Variete: Buon pomeriggio
13.45	Film: Eternamente femmi-
na (kom., ZDA 1953, r. Ir-ving Rapper, i. Ginger Ro-gers, Paul Douglas)
15.50	Film: II vendicatore nero (pust., ZDA 1955, r. Henry Levin, i. Errol Flynn, Peter Finch)
17.30	Film: La felicita non si compra (kom., ZDA J956, r. Michael Curtiz, i. Gordon MacRae, Ernest Borgnine)
19.30	Nanizanka: Mai dire si -Delitti incrociati
20.30	Poslanica predsednika republike
20.42	Film: II principe e il povero (kom., VB 1978, r. Richar Fleischer, i. Oliver Reed, Raguel VVelch)
23.02 Aktualno: Nepozabno leto 1989
1.15	Koncert v Scali: Georges Pretre dirigira Gershvvino-vi skladbi
^ RAI 3__________________
8.30	Variete do pozne noči: Fine senza fine - anni 80
9.30	Film: Yeelen (1987, r. Sou-leymane Cisse, i. Issiaka Kane, Aoua Sangare)
12.00	Film: La tragedia di un uomo ridicolo (dram., It. 1981, r. Bernardo Berto-lucci, i. Ugo Tognazzi)
14.00	Deželni dnevnik
14.30	Film: Le montagne _blu (kom., SZ 1983, r. E. Šen-gelaj, i. R. Guiorgobiani)
16.40	Film: Sogni d'oro (kom., It. 1981, r-i. Nanni Moretti)
18.35	Šport: Domenica gol
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti in šport
20.30	Poslanica predsednika republike
21.00	Film: I cancelli del cielo (vestern, ZDA 1980, r. Michael Cimino, i. Kris Kristofferson)
0.15 Film: Videodrome (fant., Kan. 1982, r. David Cro-nenberg, i. James VVoods)
2.15	Film: Prenom Carmen (dram., Fr. 1982, r. Jean-Luc Godard, i. Maruschka Detmers)
ITALIA 1________________
7.00	Nanizanka: L'uomo di Sin-gapore
8.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
11.30	Nanizanke: Happy Days -Fonzie, un nuovo James Dean, 12.05 Nata libera -La dottoressa volante,
13.00	Hardcastle & McCor-mick - Il giudice in prigio-ne
14.05	Reportaža: Rally Paris-Da-kar (povzetki)
14.35	Športni pregled za preteklo leto 1989
16.00	Otroška oddaja: Bim Bum Bam in risanke
18.30	Risanka
20.00	Nanizanka: Cristina - Arniči come prima
20.30	Poslanica predsednika republike
20.42	Gledališka predstava: Andy & Norman (Neil Simon, r. Alessandro Benve-nuti, i. Gaspare in Zuzurro)
23.02 Novoletni DeeJay
1.50	Film: Stop Making Sense (glas., ZDA 1984, r. Jonat-han Demme, i. The Tal-king Heads)
TV Ljubljana 1
8.25	Nan.: Pika Nogavička
8.55	Film: Poletje v školjki (mlad., Slov. 1984, r. Tugo Štiglic)
10.20	Nad.: Jack Razparač (pon.)
11.10	Srdenškov ansambel
11.35	Kmetijska oddaja
12.15	AFS France Marolt
12.30	Nad.: Veliko sedlo (9. del)
13.40	Kolo sreče (pon.)
15.15	Skupna jugoslovanska novoletna oddaja za otroke
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.50	TV film: Ljubezen s tujcem (dram., VB 1987)
18.30	Dok.: Skrivnostni svet
18.50	Risanka, nato TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Musical: Bikec Ferdinand
20.50	Moped Shovv
21.15	Tribute to Tommy Dorsey
22.15	Črtova klavirološka razmišljanja: Ju hu huj
22.45	Zlata kaseta
0.25 Novoletna videogodba
1.30	Izbor novoletnih programov JRT
2.30	Film: Človek kot meduza (fant., ZDA 1978, r. Jack Gold, i. Richard Burton, Lino Ventura)
ODEON__________________
7.00	Risanke
8.00	Nanizanki: Le spie, 9.30 Ouattro in amore
13.00	Risanke: Mazinga contro gli UFO Ropret
17.00	Variete: Sugar
18.00	Risanke
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanka in smešnice
20.15	Variete: Sportacus
20.30	Film: Ridere per ridere (kom., ZDA 1977, r. John Landis, i. Marilyn Joe)
22.15	Film: Ghostbusters Cops -Due piedipiatti acchiappa-fantasmi (kom., ZDA 1986, r. Allan Smithee, i. Sher-man Hemsley)
0.30 Koncert Sabrine Salerno (prenos s Caprija)
TMC____________________
8.30	Risanke
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Variete: Domenica TMC
12.20	Film: Alessandro II Grande (zgod., ZDA 1056, r. Robert ■" Rossen, i. Richar Burton)
14.45	Film: Incontri stellari (fant., ZDA 1980, r. Grydon Clark, i. J. m. Vincent)
liP) TV Koper______________
13.00	Rally Pariz-Dakar
13.30	TVD Novice
13.40	Juke box (pon.)
14.15	Košarka NBA (pon.)
16.15	Americanball (pon.)
16.45	Ameriški nogomet NFL
17.45	Dok.: Čampo base
18.30	Košarka NCAA (pon.)
19.30	Športna oddaja: Juke box
20.00	Rally Pariz-Dakar
20.30	SP v umet. drsanju
22.00	TVD Novice
22.15	Košarka NBA (pon.)
23.45	Golden Juke Bok (pon.)
TV Ljubljana 2
10.00	Film: General (kom., ZDA 1926, r-i. B. Keaton)
15.00	Šport v letu 1989
16.55	Nad.: Harem (2. del)
17.45	Koncert: Carmina Burana
18.55	Risanka in dnevnik
20.05	Film: Mati poslušaj pesem mojo (dram., Šp. 1963)
21.30	Loto in Nadrealisti
22.30	Razpoloženjska glasba
22.55	Novoletni videomeh
0.45 Film: Labirint (fant., ZDA 1986, r. Jim Henson, i. David Bowie)
2.20	Ropot v Babilonu
16.30	Koncert: Al Jarreau in Herbie Hancock
18.30	Slike iz leta 1989
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: La signora mia zia (kom., ZDA 1958, r. Morton De Costa, i. Rosalind Rus-sel, Forrest Tucker)
23.00	Variete: Lambada
24.00	Film: Bisogna saper vince-re (kom., ZDA 1986, r. Tom Trbovich)
TELEFRIULI_____________
10.20	Nanizanka: 11 mio amico Falco Rosso
11.00	Zelena dežela
12.00	Nan.: La famiglia Smith
12.30	Velike razstave
13.00	Rubrika z županom
14.30	Variete: Buinesere Friul
16.30	Musič box
18.00	Nanizanka: Family
19.00	Dnevnik - šport
20.30	Opereta: Ballo al Savoy (Paul Abraham, dir. Tamas Breitner, r. Gino Landi)
22.30	Nanizanka: Il grande teatra del West
23.00	Športne vesti in News
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik:
14.00,	23.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45_ Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Življenje, najlepši dar; 10.17 Country glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Potpuri;
11.30	Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 V studiu z vami: Igor Tuta (1. del); 15.30 Šport in glasba;
17.00	V studiu z vami (2. del); 19.20 Novemu letu naproti - izredna oddaja za Silvestrov večer; 19.30 Dogodki in zapisi iz leta 1989; 24.15 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Dnevni koledar; 7.00 Kronika in vreme; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Nedeljska matineja; 10.35 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Silvesterska otroška oddaja;
17.05	Čestitke kolektivov; 19.30 Silvester-ski večer, vmes: Lahko noč, otroci!; 24.00-
6.00	Nočni program - glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
14.30,	17.30 Poročila; 10.30, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Silvesterski program, pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti, nagradna uganka;
12.00	Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 12.45 Nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna;
15.00	Silvestrski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Glasbena oddaja: Lestvica popevk Vročih deset; 18.30 Humoreska; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba;
6.05	Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop tedna;
7.30	Nedeljska oddaja; 8.00 Vseradio; 8.25 Pesem tedna; 9.30 Dragi Luciano; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Najlepših sedem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba, športni dogodki, rezultati in komentarji; 16.45 Made in Yu; 18.00 Glasba;
18.30	Naj novejše LP plošče; 19.40 Športna nedelja; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Športna oddaja: Od nedelje do nedelje;
20.00	Nočna glasba.
i in radijski sporedi

rx rai 1______________________
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.55	Maša
11.45	Nabožna oddaja
12.15	Zubin Mehta dirigira novoletni koncert z Dunajskimi filharmoniki (prenos z Dunaja)
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Rubrika: Fantastico Bis
14.10	Variete: Piacere Rai 1
16.00	Variete: Ecco il '90 (vodi Maria Teresa Ruta, iz Bologne)
18.00	Kratke vesti
18.05	Aktualnosti: Italia ore 6 (vodi Emanuela Falcetti)
18.45	Nanizanka: Santa Barbara
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Intrigo internazio-nale (krim., ZDA 1959, r. Alfred Hitchcock, i. Cary Grant, Eve Marie Saint)
22(45 Dnevnik
22.55	Variete: Sim Sala Bim '90 (2. del predstave čarovnika Silvana, sodeluje Carmen Russo)
0.05 Filmske novosti 0.15 Dnevnik in vreme 0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
4[ RAI 2__________________
7.00	Variete: Patatrac, vmes risanke
9.30	Nanizanka: Capitol
10.30	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Rubrika: Diogenes
14.00	Nan.: Ouando si ama
14.45	TV igri: L amore e una cosa meravigliosa, 16.15 (Non) Entrate in guesta časa, vmes (15.50) Pravljice pred ognjiščem
17.00	Film: Un detective dal paradiso (fant., ZDA 1984, r. Peter Hunt, i. Mickey Ro-oney)
18.35	Šport nocoj
18.50	Nanizanka: Miami Vice
19.45	Dnevnik, šport, vreme
20.30	Film: Mani di fata (kom.,
lt.	1983, r. Stefano Vanzi-
na,	i. Renato Pozzetto, Silva Koscina)
22.10	Dnevnik - nocoj
23.05	30 let Enza Jannaccija
24.35	Film: Il testamente del dottor Mabuse (krim., ZRN 1933, r. Fritz Lang, i. Rudolf Klein Rogge, Otto Wermicke)
RAI 3______________
8.00	Film: Europa '51 (dram., It. 1952, r. Roberto Rossellini, i. Ingrid Bergman)
10.30	Dokumentarec: Meridiana
12.30	Televizijske obletnice: 10 let TG3
14.00	Deželne vesti
14.10	Variete: Prove tecniche di trasmissione (posnetki in povzetki oddaj)
15.45	Nanizanka: Vita col non-no
17.15	BlobCartoon
17.25	Film: Hellzapoppin (kom., ZDA 1941, r. Henry Potter, i. Ole Olsen)
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti in šport
20.00	Variete: Blob - Di tutto di piu
■20.30 Aktualno: Dan na preturi
21.30	Film: La saga dei Coman-ches (pust., ZDA 1956, r. George Sherman, i. Dana Andrews, Kent Smith)
23.00	Dnevnik - nocoj
23.15	Dokumentarna oddaja: In ricordo di Coppi
23.40	Film: Romance (It. 1986, r. Massimo Mazzucco, i. Walter Chiari)
TV Ljubljana 1
8.20	Otroška matineja: Sneženi mož, 8.45 Radovedni ta-ček, 9.00 film Više kot mavrica (SZ, 1. del)
10.15	Film: Poletje v školjki 2 (mlad., Slov. 1988, r. Tugo Štiglic)
11.50	Novoletni 3x3
12.15	Dunajski novlet.koncert
13.30	SP v smučarskih skokih (iz Garmischa)
15.30	Ansambel Slavček in Stoparji
16.00	Moped Show (pon.)
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.50	TV film: Cloud VValtzer (dram., VB 1987)
18.35	Dok.: Skrivnostni svet
19.00	Risanka, TV okno
19.30	Dnevnik, šport in vreme
20.05	Film: King Kong (fant.,
ZDA 1976, r. John Guiller-min, i. Jeff Bridges, Jessi-ca Lange)
22.15	TV okno
22.25	Dnevnik, šport in vreme
22.50	Koncert Big Banda RTV
23.40	Film: Zveza (ZDA 1973, r.
Tom Gries, i. C.Durning) 0.55 Izbor novoletnih programov JRT
~pP) TV Koper________________
13.00	Rally Pariz-Dakar
13.30	TVD Novice
13.40	Nogometna rubrika: A tutto campo
15.30	Veliki tenis (pon.)
17.30	VVrestling Spotlight
18.00	Nogomet - angleško prvenstvo, vmes Stičišče
20.00	Rally Pariz-Dakar
20.20	Rubrika: Sedem dni
20.30	Golden Juke Box
22.00	Košarka NBA (pon.)
23.30	Nočni boks
0.15 Nogomet - arg. prvenstvo
|jf TV Ljubljana 2
9.15	Iz novoletnih programov
13.05	25 let s Slaki
14.00	Film: Velika parada komedij (dok., ZDA 1964)
15.25	Film: Pobalini in razbojniki (pust., ZDA 1982, r. Dick Lowry, i. Patrick Creadon)
17.00	Iz novoletnih programov
18.30	Risanka
18.40	Nad.: Harem (3. del)
19.30	Dnevnik in Zlata kaseta
21.35	Variete: Ljubljana-London
22.20	Film: Človek kot meduza (VB, pon.)
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 8.20 Koledar; 8.30 Dobro jutro po naše; 9.00 Maša; 9.45 Orkestri; 10.00 Mladinski oder: Novoletne počitnice; 10.30 Koncert Slovenskega kvinteta trobil; 11.30 Revival; 12.00 Naravoslovje malo drugače; 12.20 Melodije; 12.40 Božične pesmi z zborom Sedej iz Števerjana; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Veliki uspehi Be-atlesov; 15.00 Dogodki in zapisi iz leta 1989; 16.00 Koncert božičnih pesmi; 17.00 Valčki in polke; 17.30 Vrata v novo leto; 18.00 Evergreeni; 18.30 Jazzovski utrip; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro otroci; 8.05 Kdo je ubil zmaja; 8.50 S pesmico v Novo leto; 9.05 Matineja; 10.05 Novoletne poslanice zamejskih Slovencev; 11.05 Izbrali smo; 12.14 Koncert Dunajskih filharmonikov; 13.30 Glasba; 14.05 Čestitke; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.05 Praznična oddaja; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Aleksander Videčnik o petju; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
CANALES_________________
8.30	Film: La moglie celebre (kom., ZDA 1947, r. Henry Potter, i. Loretta Young)
10.30	Nan.: Love Boat - La cro-ciera dei miraggi
11.30	Variete: Rivediamoli
12.35	Božič v kinu
12.40	Kvizi: Il pranzo 6 servito,
13.30	Čari genitori, 14.15 Gioco delle coppie
15.00	Aktualna oddaja: Agenzia matrimoniale
15.30	Film: Capitan Gennaio (kom., ZDA 1936, r. David Butler, i. Shirley Temple)
17.00	Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 OK il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e marito
20.25	Striscia la notizia
20.30	Film: Il giro del mondo in ottanta giorni (pust., ZDA 1988, r. Buzz Kulik, i. Pierce Brosnan, Peter Ustinov)
22.30	Oddaja o kolesarstvu: Spe-ciale Čoppi
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Shovv
1.05	Striscia la notizia 0.20 Nanizanki: Hollywood Beat, 2.30 Cover Up
RETE 4_________________
8.30	Nanitanki: Il Virginiano,
10.00	Dalle 9 alle 5 orario continuato
10.30	Film: Bob il maggiordomo (kom., ZDA 1950, r. George Marshall, i. Bob Hop)
12.10	Nanizanka: Strega per amore
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.40	Variete: Buon pomeriggio
13.45	Film: Come svaligiare una
banca (kom., ZDA 1958, r. Henry Levin, i. Mickey Ro-oney)
15.50	Film: Bonzo, la scimmia sa-piente (r. Frederick de Cordova, i. Ronald Reagan)
17.30	Film: Perdonami, se ho peccato (dram., ZDA 1949, r. George Stevens, i. Joan Fontaine)
19.30	Nanizanka: Mai dire si -Belli da morire
,20.30 Film: Tenera e la notte (dram., ZDA 1962, r. Henry King, i. Jennifer Johns, Joan Fontaine)
23.20	Dokumentarca: Cousteauje va odprava, 23.50 Holly-wood, Hollywood
0.20 Film: 11 diavolo in calzon-cini rosa (pust., ZDA 1960, p George Cukor, i. Sofia Loren, Anthony'Quinn)
2.15	Nan.: NeroVVolfe
ITALIA 1_________________
7.00	Nanizanka: Luomo di Sin-gapore
8.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
11.30	Nanizanke: Happy Days,
12.05	Nata libera, 13.00 Streethavvk, il falco della strada
14.00	Varieteja: Sentieri di Emi-lio, 14.30 Smile
14.45	DeeJay Television
15.40	Nanizanka: Batman
16.00	Otr.oddaja: Bim bum bam
20.00	Nanizanka: Cristina
20.30	Film: Fracchia, la belva umana (kom., It. 1981, r. Neri Parenti, i. Paolo Vil-laggio, Lino Banfi)
22.25	Nan.: Časa Keaton
22.55	Variete: Dibattito!
23.00	Rally Pariz-Dakar
23.50	Film: Il dormiglione (kom., ZDA 1973, r-i. Woody Al-len, i. Diane Keaton)
1.40	Nanizanke: Tutti per uno,
2.10	Signor presidente, 2.40 Duetto
ODEON__________________
7.00	Srečno Novo leto!
13.00	Otroški variete: Sugar, vmes risanke
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke: Kimba
20.00	Smešnice
20.15	Variete: Sportacus
20.30	TV film: Oliver Twist (dram., ZDA 1982, r. Clive Donner, i. George Scott, Tim Curry)
22.30	Film: duel dannato pugno di uomini (vestern, ZDA 1965, r. Fuller-Dubin, i. Lee Marvin, Charles Bronson)
TMC____________________
12.00	Papežev blagoslov
12.30	Risanke
12.55	Smučarski skoki (iz Garmischa)
15.30	Variete: jrisanka Snack in nanizanka Roxana Banana
16.00	Film: Le avventure di un coniglio americano (anim.)
17.30	Film: Fanny (kom., ZDA 1961, r. Joshua Lagan, i. Leslie Caron)
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Il regalo (kom., ZDA 1982, r. Michel Lang, i. Clio
Goldschmith, Claudia Cardinale)
22.30	Variete: Ladies & Gentle-man
23.00	Koncert Neila Diamonda
24.00	Film: La spiaggia della pa-ura (srh., ZDA 1974, r-i. La-urence Harvey, i. Joanna Pettet)
TELEFRIULI_____________
12.00	Nanizanka: Il mio amico Falco rosso
12.30	Potovanje po Italiji
13.00	Dnevnik
13.30	Nan.: Vida de mi vida
15.30	Musič box
17.15	Nadaljevanki: La ragazza delladdio, 18.00 Cristal
19.00	Dnevnik
20.00	Rubrika o nogometu
21.00	Ponedeljkov šport: košarka Fantoni-Jolly Colom-bani
23.00	Nanizanka: Kodjak
23.30	Nočne vesti in News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30 Dnevnik; 14.30, 17.30 Poročila; 10.00 Otvoritev, glasba, Sosednji kraji in ljudje, Na današnji dan, Zanimivosti, Reportaže; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik in Aktualna tema; 13.00 V podaljšku; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Praznična reportaža; 18.00 Interna 52; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah;
6.30	Zgodovinski utrinki; 6:50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasba; 8.00 Razglednica; 8.20 Praznično jutro; 8.35 Glasba in telefon v živo; 9.32 Revival; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Praznično popoldne; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Mixage; 18.40 Mi in vi - glasba in telefon v živo; 19.00 Souvenir d'Italy; 20.00 Zaključek.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro in horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 19.30 Potujte s Putnikom;
20.30	Loža v operi; 22.00 Nočna glasba.
«r w vtMj* 7iyr w 10^ A ^

8T SRL - KONZORCIJ PREVOZNIH PODJETIJ
TOVORNO POSTAJALIŠČE (AUTOPORTO) - URAD ST. 12 34170 GORICA
Tel. (0481) 521300 - Fax (0481) 521466 - Tlx 461066 8TI
JHIMMARKET
TOMŠIČ
Gorica - Raštel 24 Tel. 530167
Vošči srečno novo leto

GOSTILNA
ŠTEKAR
GORICA — Ul. Duca d'Aosta 71 Tel. 30871
ZLATARNA IN URARNA
ŠULIGOJ
ŠPORTNI POKALI RAFINIRANO ZLATO ZA ZOBE
GORICA
Ul. Carducci 49 - Tel. 535657

TRGOVINA OBUTVE
COTAR
GORICA - Raštel 72 - Tel. 0481/533667
TRGOVINI
OBUTVE
»KOSIČ BENEDIKT«
Ulica Raštel 7 - Telefon 535162 »KOSIČ K2«
Ulica Oberdan 7 - Telefon 535520
VSE ZA ŠPORT
fQsP0RT
Ulica Raštel 21 Telefon 531884
VELIKA IZBIRA ŠPORTNIH ARTIKLOV
VSE ZA DOM IN GOSPODINJSTVO
E Al IL easalih^hi
NOVI RAZSTAVNI PROSTORI V PRVEM NADSTROPJU Ul. Raštel 17 - Tel. 33465 ARTIKLI ZA DOM IN GOSPODINJSTVO VSAKOVRSTNA DARILA - PORCELAN - KRISTAL
m
*
*
* *
-A k *
PEKARNA
OZBOT
||f Komjanc Luigl
8- ^	34170 GORICA - Ul. Rossini 22
GORICA
X-'
Trg Cavour 7 Trg S. Rocco 7
Tel. 0481/531821 -531935 — Fax 0481/534578 PRODAJA, SERVIS in POPRAVILA AVTOMOBILSKIH GUM
FOTOGRAFSKI LABORATORIJ
Studio d’Arte fotografica
Giuseppe Assirelli
GORICA — Ul. Ascoli 2 Tel. 531929
X 77 K X 77 77 77 TA 77 7$
*
* ★'
"ji
ik
FOTO - KINO - OPTIKA
MTGLAIM
fotografije in filmi ob različnih priložnostih
GORICA — Korzo Italia 41 - Tel. 533124 GRADIŠČE — Ul. Giotti 8 - Tel. 92324
NAOČNIKI ZA VID IN SONCE - KONTAKTNE LEČE GORICA — Korzo Italia 90/A - Tel. 535590
TRGOVINA JESTVIN
Pousic Emil
GORICA
Ul. Trieste 261 Tel. 0481/21193
*T
n
KOLESA IN NADOMESTNI DELI
E. Čuk
Lastnika: Cefarin in Saksida GORICA	Trg Cavour 9
Tel. 535019
LAGRARIA
SERGIJ ZAVADLAV
semena, sadike in vsi pripomočki za vrtnarstvo
krma in oprema za domače živali
GORICA Ul. Trieste 18 Tel. 0481/520898

TURISTIČNI
URAD
BOTOOtR
34170 GORICA - ITALIJA - UL. N. SAUR0 12 TEL. (0481) 531213 - TELEX: 461039 G0T0UR
AVTOMOBILSKI DELI IN OPREMA AVTOGAS SERVIS
Sprint auto
r *
Klavčič Jože
GORICA — Ul. Arcivescovado 13 Tel. (0481) 53011,4
★
7|f

PRIZNANO MEDNARODNO
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE
rjfcu.jM—
_ HUD
La Goriziana
x "k
S.R.L.
GORICA - Ulica D. D’Aosta 180 - Telefon (0481) 520660 Tlx: 460107 LAGORI I - Telefax: (0481) 520117
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
	
^ MEBLO
MEBLO ITALIANA



IMPORT EXPORT
INDUSTRIJA ZA PROIZVODNJO POHIŠTVA IN ELEMENTOV
34170 GORICA — Ul. sv. Mihaela — Industrijska cona Telefon: (0481) 21281/20015 — Telefax: (0481) 520206 — Telex 460266 ITAMEB
*
Ocene predsednika Trgovinske zbornice o gospodarjenju
Ugodni premiki v industriji so osnova za nadaljnji razvoj
Predsednik goriške Trgovinske zbornice dr. Enzo Bevilacgua je ob izteku leta posredoval tisku prvo splošno oceno o gospodarskih gibanjih v tem letu. Ocena je na splošno ugodna, čeprav se na nekaterih področjih še pojavljajo sence.
Najbolj pozitivna je vsekakor ugotovitev, da je bilo med letom opaziti znaten razmah v industrijskem sektorju. Proizvodne zmogljivosti so bile v poprečju izkoriščene 82-odstotno, ob skoraj stoodstotni izrabi delovne sile.
Dr. Bevilacgua v svojem poročilu za tisk opozarja na visoko stopnjo izvozne naravnanosti industrije na Goriškem. V letu, ki je za nami, je šlo v izvoz okrog 25 odstotkov proizvodnje, kar je precejšen delež. Največji delež v izvozu imata še zmeraj kovinsko-predelovalna industrija in slaščičarsko-prehrambe-na. Podjetja v tekstilnem sektorju pa so v glavnem proizvajala za domači trg.
Po nekaj letih sila neugpdnih premikov na področju zaposlitvene ravni, je letos vendarle uspelo tako
tendenco zaustaviti in celo stanje preobrniti.
Za kake tri odstotke se je znižalo število brezposelnih v industrijskem sektorju, znatno nižje pa je bilo tudi število odobrenih ur dopolnilne blagajne. V prvih devetih mesecih letos je bilo za 13 odstotkov nižje od števila ur v lanskem enakem obdobju. V prvih devetih mesecih letos (bolj svežih podatkov žal ni na razpolago) je našlo zaposlitev 7391 oseb, medtem ko je bilo odpuščenih 6142. Pozitivni saldo znaša 1249 oseb, kar je vsekakor dober rezultat.
Nekoliko manj ugoden je obračun, ki zadeva tako imenovane terciarne dejavnosti, prevozništvo, turizem, trgovino, na drobno in mednarodno.
Na področju avtoprevozništva so bili postavljeni pogoji za bolj konkretno in uspešno dogovarjanje, zlasti z jugoslovanskimi oblastmi. Turizem - mišljena je predvsem ta dejavnost v Gradežu - je že drugo leto zapored utrpel precejšen udarec, saj je bilo gostov, zaradi cvetenja alg, za kakih dvajset odstotkov
manj. Slabšanje materialnih možnosti jugoslovanskih kupcev, po drugi strani pa stalno upadanje števila stalnega prebivalstva, se neugodno odraža v trgovini, zlasti kar zadeva drobno prodajo. Bolj malo razlogov za optimizem pa je tudi na področju mednarodne blagovne menjave, kjer se je znatno znižal (dejansko razpolovil) uvoz-izvoz preko avtonomnih računov. V prvem polletju 1988. je znašala vrednost izmenjave po avtonomnih računih 142,2 milijardi lir, v enakem obdobju letos pa samo 78,7 milijarde lir. Zaviralno vplivajo na obseg blagovne menjave tudi zelo pogoste spremembe carinskih, finančnih in drugih predpisov v sosednji Jugoslaviji.
'S primernimi ukrepi bomo skušali zaustaviti in popraviti takšno tendenco", je ob zaključku svoje ocene dejal predsednik Trgovinske zbornice in napovedal, da pri tej ustanovi že preučujejo najbolj primerne ukrepe.
Vsekakor, letos so bili postavljeni temelji za nadaljnji razvoj, tako v industriji kakor na drugih področjih.
Andreotti bo prisoten ob odprtju Univerze
Častni doktorat za predsednika vlade
Slovesnosti, ki bo 8. januarja dopoldne ob odprtju prenovljenih prostorov nekdanjega semenišča v Ulici Alviano, kjer bo sedež univerzitetnih tečajev, se bo udeležil tudi predsednik ministrskega sveta Giulio Andreotti, ki mu bodo ob tej priložnosti podelili tudi naslov častnega doktorja.
Rektor Tržaške univerze Paolo Fu-sarolli je te dni že razposlal vabila za slovesnost, ki bo, kakor smo zapisali, v ponedeljek, 8. januarja, ob 10. uri, v avli (nekdanji kapeli semenišča). Na slovesnosti bo prvi govoril rektor Tržaške univerze, za njim pa župan Scarano in predsednik pokrajine ter predsednik Konzorcija za univerzo v Gorici.
Ob koncu slovesnosti bodo podelili predsedniku vlade častni naslov.
Proglasili ga bodo za častnega doktorja (honoris causae) na področju diplomatskih znanosti. Kakor smo že red nekaj dnevi poročali, so v re-ordnem času prenovili le del prostorov v sicer dokaj veliki zgradbi. Obnovili so najnujnejše prostore, da bi čimprej lahko pričeli z novim visokošolskim tečajem za diplomatske vede. Prenova drugih prostorov se bo
nadaljevala v jeseni, ko se bodo iz semenišča predvidoma preselile vse slovenske višje srednje šole, ki imajo tam svoj sedež. Šole naj bi namestili v novem slovenskem šolskem centru.
Prenova prostorov v nekdanjem semenišču je trajala približno dva meseca.
Spet »Zgaga«
V sredo ob 18. uri bosta Radio Val Gorica in Gledališka skupina Gorica na valovni dolžini 101 MHz izvedli četrto nadaljevanje ( prvo v novem letu) humorističnega besedila Miloša Mikelna "Zgaga vojvodine Kranjske". Izvajata oziroma bereta Barbara Rusija in Erik Bensa, glasbena oprema Tanja Vižintin in tehnično vodstvo Dušan Košuta. Oddajo bodo ponovili v nedeljo ob 14.30.
• Sekcija VZPI—ANPI na Vrhu se zahvaljuje vsem članom in krajanom, ki skrbijo za vzdrževanje partizanskega spomenika ter jim želi obilo sreče in osebnega zadovoljstva v novem letu.
Iz bolnišnice
Včeraj okrog 16. ure se je v Zagraju, na mostu čez Sočo, težje poškovodal 69-letni Romano Alberti iz Gorice, Ul. Angi-olina 19. Zdi se, da ga je med vožnjo obšla slabost, zaradi česar naj bi izgubil nadzorstvo nad vozilom in zadel v zid, oziroma ograjo. Zdravi se na nevrološkem oddelku bolnišnice v Gorici. Vzroke in potek nesreče preiskuje goriška prometna policija.
Včeraj okrog 16. ure se je v Ul. degli Scogli ponesrečil 24-letni Alessio Cilenti iz Gorice, Ul. Belinzona 4.
Usodni korak
V petek dopoldne so v opuščenem peskokopu med Gradiščem in Vilešem našli avto v njem pa truplo 36-letnega Danieleja Tobie. Fant, ki je bil prodajalec rib na goriški tržnici, je, kot se zdi, naredil samomor, tako da je v kabino napeljal izpušne pline. Tobio bodo pokopali že danes ob 11.30, na goriškem glavnem pokopališču.
Požar
Včeraj popoldne so tržiški gasilci morali poseči na gmajni na prvih kraških obronkih nad Tržičem. Ogenj je zajel precejšnjo površino v glavnem s travo in redkim grmičevjem poraslega pobočja. Gasilcem so priskočili na pomoč tudi člani gozdne uprave in prostovoljci. Gašenje je otežila burja.
Tradicionalno srečanje na Plešivem
Novoletna voščila na meji
Včeraj dopoldne so si predstavniki italijanskih m jugoslovanskih mejnih organov izmenjali voščila in darila na mejnem prehodu na Plešivem (na sliki - foto Pavšič).
Srečanja, ki je potekalo v prijateljskem vzdušju, so se udeležili tudi
predstavniki krminske in novogoriške občine z županoma Faustom Nuninom in Albertom Bevčičem na čelu, predstavniki KS-Kojsko in družbenopolitičnih organizacij, ter pokrajinski odbornik za kulturo Giovanni Battista Panzera.
V Vili Bartolomei v Solkanu prodajna razstava it. pohištva
Trgovinska ponudba na sosednjem novogoriškem območju je te dni bogatejša za novo prestižno prodajno mesto.
Podjetje za notranjo trgovino Primorje Gorica in Primex sta v sodelovanju s furlansko pohištveno industrijo Snaidero prav v teh dneh začela z obratovanjem v solkanski Vili Bartolomei. Gre za dvonadstropno stavbo z ohranjeno poznobaročno zasnovo v Ulici Pod vinogradi v Solkanu.
V	tem reprezentančnem dvorcu je kupcem na razpolago reprezentančna stanovanjska oprema in pohištvo enaindvajsetih italijanskih renomira-nih proizvajalcev. V Vili Bartolomei razpolagajo s široko paleto razstavljenih vzorcev. Interesenti imajo poleg tega na razpolago številne bogate kataloge. Zalog torej ne bo veliko, poskrbljeno pa je, da kupcu dostavijo na dom kupljeno pohištvo v roku enega meseca od naročila.
V	salonih Vile Bartolomei so na ogled tudi številne kopalnice, bogata izbira keramičnih ploščič in druga kopalniška oprema. Precej pozornosti in zanimanja je v teh prvih dneh vzbudila tudi kopalnica z masažno kadjo. V prostornih sobanih se lahko kupci sprehajajo tudi med prestižnimi kuhinjami furlanske industrije
POKRAJINSKI ODBOR GORICA
Ul. Morelli 14 - Tel. 0481/32844
VOŠČI VSEM ČLANOM IN NJIHOVIM DRUŽINAM SREČNO NOVO LETO
*W1 It	Kulturni dom
	vošči vsem obiskovalcem
	in uporabnikom
	SREČNO NO VO LETO 1990
PETROL
PETROL
DO
Trgovino
Ljubljano
p.o.
TOE
NOVA GORICA
Želimo obilo uspehov in sreče v novem letu
Pozzo: Ob koncu prvenstva bom zapustil Pro Gorizio
Grešiti je človeško, vztrajati pa je naravnost smešno. Zapuščam pa popolnoma drugačen položaj od tistega, ki sem ga našel ob svojem prihodu. Na razpolago je povsem urejeno nogometno igrišče, kakovostna ekipa in obetaven naraščaj in vrsta drugih stvari (sponsorizacije, večje število občinstva itd.), ki zagotavljajo bogato športno imetje, tudi v okviru svetovnega nogometnega prvenstva.
V	tem času se bom trudil, da bom našel primerne osebe, ki bi prevzele to nalogo, sicer pa sami boste lahko odločili, kaj in kako.«
Tako se glasi pismo, ki ga je predsednik Pro Gonzie Giancarlo Pozzo naslovil včeraj, 30. decembra, goriške-mu županu Antoniu Scaranu.
V	teh skopih besedah je verjetno zaobjeto vso razočaranje človeka, ki je prišel v Gorico, rešil ekipo pred finančnim zlomom in nastopom v 3. amaterski ligi in za plačilo in zahvalo dobil le vrsto kritik in nerazumevanja s strani tistih, ki bi mu morali stati ob strani.
Gotovo krivda ni samo na eni strani, a v tem primeru bi si upali trditi, da je Pozzova odpoved najprimernejše darilo za mesto, ki je ostalo brezbrižno, predvsem za vse tiste, ki nosijo pri tem jasne odgovornosti.
Giancarlo Pozzo
»Z velikim obžalovanjem sem se odločil, da bom ob sklenitvi prvenstva zapustil Pro Gorizio. Več je razlogov za to odločitev: zdravje, psihofizična izčrpanost, obnašanje nekaterih dobro znanih oseb in sama ljubezen do nogometa in mesta Gorica, ki mi je doslej stala več stotin milijonov lir.
PRIZNANO POGREBNO PODJETJE
F. Preschern
Sedež: GRADIŠČE OB SOČI - Ul. Aguileia 13 - tel. 99155 AGENCIJE
GORICA - Ul. Vittorio Venelo 137 - tel. 532424
KRMIN - Drev. Venezia Giulia 57 - tel. 60303 RONKE - Ul. San Lorenzo 15 - tel. 778380 DEŽURNA SLUŽBA (24 ur na 24) - tel. 93515
Snaidero, spalnicami, dnevnimi sobami in drugimi pohištvenimi elementi.
Za jugoslovansko ozemlje je to nov način prodaje, katere rezultati se bodo videli že v prvih mesecih 1990 leta. Če se bo tako poslovanje pokazalo za uspešno, imajo ustanovne trgovinske organizacije Vile Bartolomei že pripravljene načrte za nastopanje tudi v širšem jugoslovanskem prostoru, predvsem v večjih središčih.
(a. w.)
včeraj danes
Iz gorlškega matičnega urada v tednu od 24. 12. do 30. 12. 1989
RODILI SO SE: Cristina Segat, Alessia Ardessi, Beatrice Macuzzi, Marco Cian.
UMRLI SO: 82-letni upokojenec Mar-cellino Sandrin, 75-letna gospodinja Anna Cocetta, 49-letna gospodinja Laura Coianiz, 67-letni upokojenec Narciso Pellizzon, 84-letna gospodinja Giuseppi-na Bastiancig vd. Duriavigh, 88-letna Antonia Petarin vd. Dilena, 67-letna upokojenka Antonia Attanasio por. Schirosi, 78-letni upokojenec Leopoldo Giovanni Peresson, 89-letna gospodinja Ernesta Mosetti, 84-letni Italico Bregant, 59-letni upokojenec Jožef Socol, 83-letni upokojenec Ermenegildo Debegnach, 78-letni upokojenec Erminio Conte, 92-letna gospodinja Maria Russian, 54-letna delavka Miranda Sellan.
OKLICI: tesar Marcello Pesenti in trgovka Antonella Apa.
POROČILI SO SE: finančni stražnik Serafino Sanchini in gospodinja Nedda Šekli, uslužbenec Mauro Bressan in uslužbenka Mariangela Battistutti.
kino
Gorica
CORSO 15.30-22.00 »Fratelli d ltalia«. C. De Sica, S. Salerno in M. Boldi.
VERDI 15.30-22.00 »Ritorno al futuro II«.
VITTORIA 15.30-22.00 »Oliver & C«. Risanka.
Tržič
COMUNALE 15.00-18.00 »Camille Claudel«. Jutri 16.00-22.00 »Jesus of Montreal«.
EKCELSIOR 15.00-22.00 »Black rain«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti - Travnik 34 - Tel. 531972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Comunale 1 - Ul. Terenziana 26 - Tel. 482787.
pogrebi
Danes v Gorici ob 11.30 Daniele Tobia iz splošne bolnišnice v cerkev v Straži-cah in na glavno pokopališče.
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi našega dragega
Jožefa Socola
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in dragega pokojnika pospremili na zadnji poti.
SVOJCI
31. decembra 1989
SSi#hSi|iSili'te|l M jtil ■ ■ ■ B:B B ■ B« ■ B ■ BB	■ ■ ■ B B B B B B B B B BB B B B B B B B v.
—	x^'	s~^'	'8-p v^'	x^'	^	^	'^'	'&' '^št'	^ "^'	N^' 'w ^	^ ^	'&' ^	^ T$T ^ ^	^ 7T jSt.' *5k W T\ "Sx '$% ^ 'S1?	^
GRUDEN
DEVIN 50 —Tel. 208139
>\ .'\ ,»\ >\ ;.-\ >\ >\ >\ .'\
URARNA - ZLATARNA
J*L
■f r PRI JEZERU
Bratina
želi vsem odjemalcem uspešno 1990 TRZlC
GOSTILNA
PRI SRNJAKU« »AL CAPRIOLO«
DOL — Tel. 78114
AVTOKLEPARSTVO - MEHANIKA
Bastiani Sergio
popravila - revizije - končna dela
DOBERDOB - Jezero 4	Tel. 0481/78305

54070 SOVODNJE (GO) Čase Sparse 76 Tel. (0481) 20181 Telex 460639 IMSAGO I Fax (0481)521388
• STEKLO ZA GRADBENIŠTVO IN POHIŠTVO:
float, refleksno, ornamentno, izolacijsko, kaljeno, ogledala itd.
• STROJI IN ORODJE ZA STEKLARJE
• LASTNA PROIZVODNJA:
izolacijska stekla, silikonska tesnila
S

Lesene notranje ureditve parket! - mansarde - opaži
Dodatna izbira esenc po najrazličnejših cenah
34070 SOVODNJE OB SOCl (GO) Dolina 7 - Tel. (0481) 882179
H* r v T-
V
Franc Cavdek
GRADBENO PODJETJE
Kras ček
SOVODNJE OB SOCl vam vošči srečno novo leto

TRGOVINA JESTVIN
Romano Butkouč
SOVODNJE — Prvomajska 65 Tel. (0481) 882292 vošči srečno novo leto

TRGOVINA JESTVIN
Cotič Danilo
PEKARNA
COTIČ
SOVODNJE — Malnišče 10 Tel. 0481/882450
^nnrtr w -t 'tt ■tv
SONČNI KOLEKTORJI
Bogdan
Butkovič
v
SOVODNJE — Prvomajska 72 Tel. 882123
-V *
SOVODNJE OB SOCl Prvomajska ul. 85 — Tel. 882026
Sovodnje ob Soči
Prvomajska 109 Tel. 882006
^ Tt K	K ^ X'" M
TVRDKA
Furlani Livio & C.
Predelava in prodaja marmorja in drugih naravnih oblog
SOVODNJE - Malnišče 1/A Tel. 882220 — Fax (0481) 882585
i'-\ K. »*< A
TRGOVINA
OSKAR KOVIC
na PECI
želi vsem cenjenim odjemalcem s te in z one strani meje srečno in uspešno novo leto
TRGOVINA JESTVIN
v
Dušan Pelicon
SOVODNJE — Prvomajska 52 Tel. 882060
GOSTILNA
Pri JI urhu* t u
DOMAČA KUHINJA — Zaprto ob ponedeljkih Sovodnje ob Soči — Ul. I. maja 101 — Tel. 0481/882430
ELEKTRONSKI ELEKTRIKAR - HIDRAVLIK
Tomšič Drago
SOVODNJE OB SOCl Prvomajska ul. 33 Tel. (0481) 882032
isnkt
DROGERIJA - AGRARIJA - SEMENARNA
FEBLETIC MARIJA
Ul. mučenikov svobode 3
Tel. 0481/78072	DOBERDOB
* *
S'
s.p.a.
IZVOZ-UVOZ
SEDEŽ:
mmm
Telefon
Telex
Telefax
34170 GORICA Ul. S. Michele 338 (0481) 21621 461163 TOMOS I (0481) 521485
m
GOSTILNA	
	Pri
	Francetu
SOVODNJE	Prvomajska ul. 86 - Tel. 882038
■k*
k*
%
" V W W it' K' 'it 'it' v w w w		t" fc St” W "K 'K' 'Sl'” W 'W "M W 'K
ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE IN KO.VASKI IZDELKI	H- ■	““
		GOSTILNA
F.lli TABAJ,.n.c. Miloš - Rt\jmund	|	PMMLJ0TU
GORICA - Ul. A. Gregorčič 15/1 - Tel. 21025 Ul. S. Michele 266 - Tel. 21514 Fax (0481)21987		DEVETAKI
	s	Tel. 0481/78250
i *
m
WU I iliamcmd
Dental Diamond Instruments Diamond tools
mir s. r. i. 33010 Oseacco di Resia - UD Tel. 0433/53097 - Telex 450596 MIR Telefax 0433/53325
FILIALA: Trst - Ul. F. Filzj 15 Tel. 040/65833 Telefax 040/630049
PROIZVODNI PROGRAM:
Diamantne konice za odontiatrijo ■ Pile za stroje ■ Rezilni diski Orodja z diamantno konico za industrijo ■ Igle ■ Brusne plošče
VRTNARSTVO
MARKO ZNIDERČIČ
sajenje grmičevja - zelenih preprog -negovanje parkov
INŠTALIRAMO NAJSODOBNEJŠE NAMAKALNE NAPRAVE
MONTAŽA TOPLIH GRED
Števerjan - Valerišče 19 - Tel. (0481) 884161
vošči srečno novo leto

Zanimiva razprava na pobudo Občine v Medei
Primerjava stanja in prizadevanj dveh bližnjih manjšinjskih skupnosti
Kulturni dom še naprej po poti utrjevanja sožitja
Spremno besedo v biltenu je napisal Antonino Barba
Dve narodnostni skupnosti, italijanska v Jugoslaviji, slovenska v Italiji. Prva z zakonsko relativno dobro urejenim statusom, druga še zmeraj v prizadevanjih za zakonsko priznanje pravic. Obe stalno angažirani v boju za obstanek, oziroma preživetje. Kakšen je položaj pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji, kaj je bistvo prizadevanj Slovencev v Italiji in katera so tista skupna vprašanja.
O tem je tekla beseda na nedavnem zanimivem srečanju, ki je bilo v Medei, na pobudo tamkajšnje občinske uprave in pod pokroviteljstvom Pokrajine, kjer sta položaj italijanske in slovenske skupnosti pojasnjevala Aldo Bressan in Jože Cej, sklepno besedo pa je imel poslanec Gabriele Renzulli.
Predsednik združenja SAGO italijanske skupnosti na Reki, Aldo Bressan, je v svojem, sicer dokaj razvejanem posegu z navajanjem specifičnih primerov skušal dopovedati, da sama zakonodaja, še tako popolna, glede manjšinjske problematike ni dovolj, če je ne spremlja konkretna politična volja po izvajanju. Ta politična volja, lahko bi ji rekli kar ustvarjanje večna-rodnostnega okolja, pa odvisi predvsem od pripadnikov večinske skupnosti.
Bressan je pri razglabljanju položaja pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji opozoril predvsem na velike razlike v tratmanu, tako na republiškem nivoju, še bolj pa na nivoju posameznih občin, oziroma skupnosti.
Prav tako stanje narekuje, je dejal Bressan, da s posebno zavzetostjo iščemo rešitve. "Tudi mi vse bolj razmišljamo o potrebi po nekakšnem globalnem zaščitnem zakonu."
Hiter razvoj dogodkov na politični sceni v Sloveniji in Jugoslaviji pa postavlja vodilne predstavnike italijanske narodnostne skupnosti pred nove in nelahke naloge.
Jože Cej, ki je na omenjenem večeru govoril kot član vodstvenega organa SKGZ je najprej zgodovinsko uokviril prisotnost Slovencev v teh krajih ter zatem skušal spodbiti izkrivljeno prikazovanje zahtev po zaščitnem zakonu kot uvajanje integralne dvojezičnosti. V sklepnem delu pa je govoril o vladnem zakonskem osnutku, ki ga je treba vsekakor izboljšati. Ozna-
čil ga je kot poskus, da bi v naglici rešili dolgotrajno in zapleteno vprašanje.
Sklepno besedo je imel poslanec Gabriele Renzulli, sicer član ožjega vodstva socialistične stranke. Dejal je, da problematiko slovenske skupnosti v Italiji dobro pozna, presenetilo pa ga je pričevanje Alda Bressana. "Trenutno je na potezi italijanska vlada in glede tega lahko marsikaj stori, na primeren način". Glede osnutka Mac-canicovega zakona pa se Renzulli stri-
nja, da je zelo pomanjkljiv in ga bo treba izboljšati med parlamentarnim postopkom. In to v mnogočem. Poudaril je, da ne gre, mimo vseh negativnih ocen, ki jih lahko imamo, spregledati dejstva, da pomeni določen, pozitiven premik že to, da je vlada sploh izdelala osnutek zakona.
Na ugoden razplet pri reševanju manjšinjske problematike pa bi moralo, po njegovem, nujno vplivati tudi drugačno politično okolje, ki se ustvarja na evropski celini.
Božični koncert godbe Kras in dveh doberdobskih zborov
V župnijski dvorani v Doberdobu je Godba na pihala Kras pripravila že tradicionalni božični koncert. Prireditev je bila letos bolj pestra in popolna, saj so se godbenikom pridružili tudi člani mešanega pevskega zbora Hrast in moškega pevskega zbora Jezero.
Pred številnim občinstvom je predsednik doberdobske godbe Franko Ferfolja izrazil veselje, da je prišlo do skupnega nastopa ter voščil vsem nastopajočim in prisotnim v dvorani ob zdajšnjih praznikih.
Spored je uvedel moški zbor Jezero, ki je pod vodstvom Ivana Klanjška zapel štiri pesmi. Za njim je bila vrsta mešanega zbora Hrast, ki ga vodi Hi-larij Lavrenčič. Osrednji del sporeda pa je bil namenjen domačim godbenikom, ki so se v zadnjih letih številčno okrepili in v svoje vrste vključili več mladih glasbenikov, kar je tudi zagotovilo za bodoče delovanje te skupine, ki je edina na Goriškem.
Godba na pihala Kras, ki jo vodi Stojan Ristovski. (Foto Pavšič)
<$>
MARKET S. ANDREA
VOŠČI VSEM CENJENIM ODJEMALCEM SREČNO NOVO LETO
in vam obenem nudi številne artikle
široke potrošnje po ugodnih cenah ter vsakoletne praznične ponudbe.
ŠTANDREŽ - Ul. S. MICHELE
■
A

Januarski program Kulturnega doma v Gorici potrjuje dosedanjo naravnanost upraviteljev, nuditi čimbolj pester in kvaliteten program kulturnih, športnih, glasbenih in tudi družabnih prireditev. V januarju bosta na sporedu kar dve gledališki gostovanji. Najprej bodo gledališčniki Drame SNG iz Ljubljane uprizorili delo "Zid, jezero", konec meseca pa bo na vrsti Stalno slovensko gledališče iz Trsta, ki bo podalo "Tetovirano rožo".
V tem mesecu bodo prišli na svoj račun tudi ljubitelji športa, podrobneje kajakaštva, saj bodo gostje Kulturnega doma člani jugoslovanske kajakaške reprezentance, ki so v lanskem letu zajeli zvrhano mero svetovnih naslovov. ZSŠDI bo priredilo celodnevni posvet o športu, s posebnim ozirom na sedanji položaj športnega delovanja pri nas in smernice za njegov razvoj. Omembe vreden je seveda tudi celovečerni koncert, ki ga prireja Glasbena matica Gorica in na katerem bo nastopil priznani goriški pianist Mas-simo Gon. Konec meseca bodo goriški planinci priredili tradicionalni planinski ples.
Program je zabeležen v januarskem biltenu Kulturnega doma. Spremno besedo je tokrat napisal urednik goriš-ke strani dnevnika II Piccolo Antonino Barba. »Kultura miru, sožitja in sodelovanja: kolikšen je bil napredek v zadnjem letu v Gorici? Vprašanje je po-
vsem umestno in ne želi biti golo preverjanje opravljenjega dela in še manj sestava lestvice pridnih in manj pridnih, temveč analiza vsega napora, ki nas še čaka za razširitev tistega, kar je v Gorici po definiciji kultura. Neprestano in pazljivo moramo razmišljati o pobudah in o njihovi vsebini, da bomo bolje obvladali težnje in upanja obmejnega mesta, ki vstopa v devetdeseta leta polna vznemirljivih a spodbudnih neznank, ki prihajajo z Vzhoda v popolnem razmahu, iz Evrope, ki bo opravila kakovostni skok v enotnosti in povezanosti in iz države, ki želi postati še sodobnejša in torej konkurenčna. To bo povzročilo logično in zdravilno tekmovalnost med različnimi zemljepisnimi področji v okviru igre, ki je za goriško pokrajino dokaj tvegana zaradi njene obrobnosti. Zato je treba biti pripravljeni in združeni, nujno je torej graditi sožitje: to voščilo se mora preoblikovati v kulturne in družbene pobude, ki jih Kulturni dom uresničuje z novimi in naprednimi stališči. To uspešno delovanje začenjajo končno priznavati tudi mnogi drugi. Pobude bodo vsebolj usmerjene v sožitje med italijansko in slovensko komponento, oziroma v izmenjavo izkušenj ter kulturnih srečanj. Temu delovanju želim izreči svoje voščilo za velik uspeh, ki ga zasluži vsakdo, ki deluje s poštenim pristopom v prid skupnosti.«
VRH SV. MIHAELA 48
Sovodnje (Gorica)	Tel. (0481) 882005 - 882488
KRAŠKE SPECIALITETE IN DOBRA VINA IZ NAŠE DEŽELE VOŠČI SREČNO 1900
VOLVO 240 POLAR.
NEMINLJIVA ŽELJA PO NJEM
VOLVO CRALI
GORICA
VOŠČI VESELE PRAZNIKE
VOLVO
)) Kmečka banka ^	Gorica
KMEČKO-DELAVSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V SOVODNJAH
KMEČKO-OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB
SLOVENSKI DENARNI ZAVODI NA GORIŠKEM
vas vljudno vabijo na
\o\mmi KONCERT
INSTRUMENTALNE SKUPINE »VECCHIA VIENNA« — umetniški vodja Vittorio elemente, ZORANA LUPINGA — harmonika in ZDRUŽENIH DEKLIŠKIH ZBOROV VESNA - DEVIN - PRIMOREC TABOR — zborovodja Bogdan Kralj
GORICA- Deželni avditorij v soboto, 6. januarja, ob 20.30
Vstop samo z vabili, ki so na razpolago v tajništvih bank
Ul. Trivigiano 13 - Tel. (0481) 21945 Fax (0481) 22260 - Telex 461178 NANUT I
34170 GORICA
GORICA Ul. Montesanto 107 Tel. (0481) 33642 Telefax: (0481) 32949 Telex: 461213 SIMEK I
Naprave: GRADIŠČE OB SOČI Ul. Aquileia 109 Tel. (0481) 93186
iri

PROIZVODNJA INSTALACIJA KLEPARSTVO
9IVCIC n ARKO
GORICA - STANDRE2	Ul. A. Gregorčič 20/2 - Tel. (0481) 21828
Žlebovi - cevi - Čelne obrobe - stenske obrobe - dimniške obrobe -
STRESNA OKNA - STREŠNI ZRAČNIKI IZ POCINKANE PLOČEVINE -PEČENO BARVANE PLOČEVINE - BAKRENE IN PROKROMA PLOČEVINE

TOMAUTO
Tomažič Stanko
GORICA
Ul. Nizza 15 - Tel (0481) 533923 ZASTOPSTVO ZA GORIŠKO POKRAJINO PRODAJA NADOMESTNIH DELOV
MINI □ METRO □ MAESTROVAN □ MONTEGO ROVER 1300 □ ROVER 1600 □ ROVER 800 □ ROVER 825

GOSTILNA
Primožič
domača kuhinja in briška vina
GORICA — Drevored XX. septembra 139 - Tel. (0481)82117
<	}
	/&SC& S.R.L.
Sedež: 34133 TRST — Ul. Cicerone 8 Tel. 040/362301 — p. p. 901	r #
Filiala 34170 GORICA — D rev. XXIV. maja 1 Tel. 0481/31659 — 32173 Telefax 0481/81965 Telex 460857	r * r
Mednarodni prevozi
Trbiž - Gorica - Tablja Novate Milanese
(%	is-j
* *.
	Ae MLAKAR S. r. / import - Export
	SERVISNA DELAVNICA OM ZA POPRAVILO DIESEL MOTORJEV
	GORICA Ul. Terza Armata 105 Tel. (0481) 20425 Telex 460484
*■ *
>f
numifattwi£
MARTELLANI
SPECIALIZIRANA TRGOVINA METRSKEGA BLAGA NAJBOLJŠIH ZNAMK-ZAVESE STANOVANJSKA OPREMA — GORICA- Korzo Verdi 91
Tel. 0481/533133
vošči srečno novo leto
Ut
		mm
Ln		P EKNOMEC
		
GORICA - Korzo Italia 76	Tel. (0481) 81032 STROJI IN OPREMA ZA URADE NAJBOLJŠIH ZNAMK REGISTRATORJI TELEFAXZNAMK ITALTEL IN RICOH		
GRADBENO
PODJETJE
Devetak
Mario
Prešernova 8
Tel. (0481) 78116 POLJANE (Doberdob)
ir i
BENEDIL
S. p. A.
GRADBENO PODJETJE
ČEDAD - Ulica Manzoni 14 Telefon (0432)730614 Telex 450009 BENDIL I Telefax (0432) 732019
0 inženiring 0 uvoz - izvoz
0 stroji, tehnologija in material za gradbeno industrijo
Filiala: PROSEK (TS) - Ul. S. Nazario 21 - Tel. (040) 225908
i" *
jr ir * * ■k*.
f:
k *
% * t *■
Pahor Maria in Semou
TRGOVINA VINA - LIKERJEV - KAVE
GORICA - Ul. Vittorio Veneto 144/A - Tel. 533497
i y .
r*

Tovarna za proizvodnjo cevi in priključkov iz armiranih poliestrov, ki je zrasla kot
po poglobitvi sodelovanja med gospo-
Zanimiva razstava v salonu Meblo v Novi Gorici
Vloga lesa v bivalni kulturi na Primorskem včeraj in danes
Društvo upokojencev nazdravilo novemu letu
Prijetna družabnost v Sovodnjah
Dve naravni prvini obstajata, ki dajeta pečat materialnim, deloma pa tudi socialnim in duhovnim sestavinam življenja primorskega človeka: kamen in les. Prvi tako, drugi drugače, vsak na popolnoma svojstven način. Prvi morda bliže zunanjemu svetu (arhitekturnim potezam, gospodarskim načinom...), drugi pa tisti, ki je še danes bliže notranjim, intimnejšim platem njegovega načina življenja.
Les je bil primorskemu človeku vedno blizu, blizu njegovemu bivališču, prehranjevanju, blizu tudi njegovemu razmišljanju in čustvovanju. Po eni strani mehak in upogljiv, po drugi pa trd in grčav. Eno in drugo, kot primorski človek sam: dobrotljiv in zgovoren ali pa trmast, molčeč in neuklonljiv. In kot dežela: sončna, mila in topla, pa tudi osojna, vetrovna in mrzla...
Tako je bilo povedano na odprtju razstave »Les v bivalni kulturi Primorske«, ki so je v galeriji Meblo pripravili Goriški muzej, Medobčinska gospodarska zbornica in Srednja lesarska šola Jože Srebrnič, za izvedbo pa je poskrbel Design 1NA, 2VA, 3RI.
Gre v bistvu za zgodovinski prerez, ki priča o šegah in navadah, okusih in kapricah naših ljudi, Tolmincih, Tren-tarjih, Vipavcih, Kraševcih in Bricih. Gre za izdelke, ki so označevali solkanske mizarje, primorske tesarje, kolarje, sodarje, oglarje in bičarje. Gre torej za stvari, ki izginjajo, za obrti, ki so že v pozabi, istočasno pa je na razstavi toliko predmetov, ki nas projeci-rajo v tretje tisočletje, (pr)
Na sliki: detajl z razstave v galeriji Meblo. (Foto Pavšič)
Langobardi
V Romansu, kjer že tretjo sezono zapored izvajajo zaščitna izkopavanja srednjeveške nekropole s precejššnjim številom langobardskih grobov, so poleti pripravili zanimivo razstavo o dosedanjih najdbah. Arheološka izkopavanja pa so bila izhodišče tudi za razne druge kulturne pobude. Tako bodo v Romansu 5. januarja odprli razstavo ilustracij iz knjige Alessandra D Osu-alda — Arrivano i Longobardi (Prihajajo Langobardi). Razstava bo odprta do 3. februarja. Poleg ilustracij bodo predstavili tudi knjigo, ki opisuje običaje in življenje tega naroda.
Za veliko večino bo Silvestrovo danes, člani društva slovenskih upokojencev pa so zadnji dan starega leta že primerno obeležili v četrtek zvečer. Zbrali so se v Kulturnem domu v Sovodnjah na slavnostni silvesterski večerji. Poleg okusne večerje sta za prijetno razpoloženje poskrbela tamburaški orkester in ženski trio Slavček iz Trbovelj.
Ob tem je treba povedati, da gre pravzaprav za stare in stalne goste goriških upokojencev. Praznovanje, ki se je pričelo takoj po 17. uri, je trajalo pozno v noč. Na družabnost so se v društvu dobro pripravili, kar potrjuje tudi množičen odziv članov, ki so bili s prireditvijo, kjer ni manjkala niti velika torta, zelo zadovoljni.
Na sliki (foto Čubej): razpoloženje na silvestrski družabnosti Društva slovenskih upokojencev v Sovodnjah.
Gabor Zsigmondi evropski popotnik (na biciklu)
Potuje že kakih deset let
Do leta 1975 je danes 41-letni Gabor Zsigmondi delal kot železničar, strojevodja. Potem se je iz Miškolca na Madžarskem odpravil v Francijo, kjer se je zaposlil. Iz Francije, kot pravi, ga je pot zanesla v Italijo, v Parmo, kjer pa tudi ni imel obstanka.
Zajela ga je nekakšna potovalna mrzlica, potuje pa s preprostim kolesom.
Pred kratkim se je pripeljal v Gorico, od koder namerava proti Tržiču in Trstu, pa morda v Istro, na Reko ali drugam.
Oglasil se je tudi v naši redakciji in začel, ko je bilo prvo nezaupanje premagano, pripovedovati svojo zgodbo, podkrepljeno z dokaj zajetnim zvezkom, V katerih so izrezki iz različnih časopisov. Članki o neutrudljivem evropskem popotniku na kolesu, ki je doslej prevozil kakih 65 tisoč kilometrov, prepotoval šestnajst držav, bil na najsevernejšem kotičku Evrope, prevozil vse najbolj znane gorske prelaze v Alpah. In predvsem spoznal kako različne stopnje ima gostoljubnost v različnih zemljepisnih širinah.
V Jugoslaviji, ki jo je menda tudi že prevozil podolg in počez, so ga lepo sprejeli Srbi, otepali so se ga pa Madžari v Vojvodini.
Ker nima veliko denarja, običajno prosi za prenočišče v raznih samostanih ali podobnih ustanovah. Pravi, da običajno naleti na razumevanje. Nekaj pa velja seveda tudi praksa, ki si jo je možakar v vseh teh letih nabral kar precej.
Kar nekam navadil se je na ta način življenja in nikakor ne namerava, vsaj za zdaj, usmeriti težko obloženi bicikel (s prtljago vred tehta okrog 80 kilogramov) proti rodnemu Miškolcu. Kljub spremembam in perestrojkam. Pa tudi navadil se je na tak neobičajen način življenja.
Gabor Zsigmondi v Gorici
(Foto Marinčijč
Audi VOLKSWAGEN ($
AUTO SACCHETTI
XX
GORICA
Sedež: Lungo Isonzo Argentina 9/11 Tel. 0481/533771
AVTOSALON: Korzo Italia 65 Tel. 0481/533627
TRŽIČ - Avtosalon: Ul. A. Boito 38/e Tel. 0481/45949
vam želi
SREČNO NOVO LETO
Na območju sovodenjske občine
Tudi prihodnje leto najnižja prispevna stopnja za ICIAP
Na svoji zadnji seji v tem letu je sovodenjski občinski svet, poleg drugih zadev, vzel v pretres nova določila glede odmerjanja davka na gospodarsko dejavnost za leto 1990. Od te davščine, ki je bila letos uvedena prvič, je občina imela nekaj nad 41 milijonov lir dohodka. Približno isto vsoto naj bi vnovčili tudi v prihodnjem letu. Letos so v občini upoštevali minimalno prispevno stopnjo. Isti kriterij bo veljal tudi v prihodnjem letu. Občinski svet je ob odobritvi sklepa upošteval tudi predlog, da se zniža na šest milijonov
lir znesek dohodka iz gospodarske dejavnosti, ki daje pravico do petdesetodstotnega znižanja davka. Z drugo besedo, za polovico manj davka od osnovne prispevne stopnje bodo plačali trgovci, obrtniki in drugi gospodarstveniki, ki niso presegli šest milijonov lir dohodka izhajajočega iz gospodarske dejavnosti.
Ta dodatni kriterij za odmerjanje davka za leto 1990, ob upoštevanju dohodka, je novost, ki jo je uvedel zakonski dekret št. 332, ki ga je parlament že potrdil v zakon.
$wai£3kvt
STANDREZ
Voščimo srečno novo leto
DTDicrosvs
Ul. Rabatta 18 - Gorica
Tel. (0481) 33093
Urnik: od ponedeljka do petka 9.00-12.30 In 15.00-19.00
ZASTOPNIŠTVO IN SERVIS RAČUNALNIKOV
ASEM - AMSTRAD - NEC
Vošči vesele praznike
Občinska uprava Doberdob
želi svojim občanom, društvom, organizacijam, sodelavcem in prijateljem na obeh straneh meje obilo uspehov v novem letu
Občanom, sovodenjskim rojakom po svetu, društvom in organizacijam, prijateljem v Italiji, Jugoslaviji in Avstriji želi obilo uspehov v novem letu
občinska uprava Sovodnje
Občinska uprava Steverjan
želi svojim občanom, društvom, organizacijam
in vsem rojakom
obilo uspehov v novem letu
Elettrotermo sanitaria
miTCR SOSOL
GORICA — Travnik 21 — Tel. 0481/535516
Inštalacije centralnih kurjav na kurilno olje, metan in plin Vse potrebščine za centralno kurjavo — Prodaja črpalk
ROBO S. r. I. - GORICA
SISTEMI ZA AVTOMATIZACIJO SISTEMI PER L’AUTOMAZIONE AUTOMATION SVSTEMS
UL. SAN MICHELE 334 - GORICA Tel. (0481) 520015 - 520096 IMPORT-EXPORT Tel. (0481) 520394 PROIZVODNJA/ADMINISTRACIJA Telex 461188 ROBO I - Telefax (0481) 520222
A *
mm ° n
mmm
SIRION s r I
medical supplies
Korzo Italia 112 34170 GORICA Italija
Tel.: 0481/32073 Telefax: 0481/534753 Telex: 461240 SIRION I
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
Scorianz Sergio
PODGORA (Gorica) — Ul. IV Novembre 24 — Tel. 0481/390611
vsem odjemalcem srečno novo leto
AVTOKAROSERIJA
Gaiotto & Podgomich
BARVANJE V PECI - PREIZKUSNI SERVIS STANDREŽ - Ul. Trivigiano 15 - Tel. (0481) 21366


Ne pozabi!
Havama-har GARIBALDI
cav. uff. ELVIO FERIGO
GORICA — Korzo Italia 49 - Tel. 0481/32830
Najelegantnejše zbirališče v Gorici, najprimernejši kraj za važen zmenek ali prijeten oddih. Ob sobotah zaprto.

Korzo G. Verdi 133 - Gorica Tel.: 04.81/31884 - 30976 Telex: 460895 KIMEX I Telefax: 0481/85187
ur ur w=-m rir i
G. M. B. H.
Viktringer Ring 26 - Tel.: 0463/56216 Celovec - Avstrija - Telex: 422801 KIMEX A Telefax: 0463/51657
W'
IZVOZ - UVOZ PO MALOOBMEJNIH, SEJEMSKIH IN REDNIH RAČUNIH - ZASTOPSTVA
Vsem oglaševalcem srečno 1990
Računalniki - stereo HI-FI naprave vseh znamk elektrogospodinjski stroji - radio TV
Jožef Kersevani
I®
publiest
FOTO
Medeot Silvio
oglasni
oddelek
Korzo Verdi 87 — Gorica — Tel. (0481) 533297
foto za osebne dokumente, razvijanje č/b in barvnih filmov, fotografski material
telefon: (040) 7796688
	
^1	
	
IMPORT —EXPORT	
34170 GORICA Ulica Alviano 56	Tel. (0481) 532545 Telex 460201 - Alpek I Telefax: (0481) 533969
aC.,£/..£!	-'f' r r iS7 ^	r t nt n	r
4-.*i * *
SPLOŠNA — IMPORT - EXPORT
ČC1C1 - OCKUPUK
n
GORICA - Ul. V. Venelo 49 Telex 461229 ČER-PEX
Tel. (0481)82159-33524 Fax. (0481)33524
M M R M M M M M
M • M R

ANTIKVARIAT
Faganel Robert
Drevored 24. maja 15/c - Gorica - Tel. (0481)81186
TISKARNA, KNJIGOVEZNICA, FOTOSTAVEK, OFFSET
GRAFICA GORIZIANA S.N.C.
Ul. A. Gregorčič 18 Gorica (Štandrež) Tel. (0481) 22116

.
* * ■k* **
: v
OPREMA ZA LIVARNE	Železnina
SU.NA. - ANIME	HOBBVsdf
K. NANUT in T. ŠULIGOJ	v novih prostorih
34170 GORICA	34170 GORICA
Ul. A. Gregorčič 20/5	Ul. Carducci 30
Tel. (0481)21069	Tel. (0481)34730

Giovanni
Lulli
IMPORT - EXPORT
GORICA, Ul. Bellini 4 Tel. (0481) 87555, 31184 Telex 460362 Lulli Telefax (0481) 33198

«rf
*
0 CIMOS KOPER
Tovarna avtomobilov CIMOS 66000 KOPER Cesta Marežganskega upora 2, telefon 066/31-131, telex 34-273, telefax 34-490
Vsem sodelavcem, poslovnim partnerjem in prijateljem želimo srečno novo leto!
V17. kolu italijanske nogometne A lige je Totocalcio s po 2 milijardama osrečil 6 dobitnikov
Poraz Napolija in uspeh Interja spet odprl boj na vrhu lestvice
ITALIJANSKA A LIGA
IZIDI 17. KOLA
Napadalec Interja Klinsmann (na sliki AP v boju z branilcem Udineseja) je z drugim zadetkom (prvega je dosegel njegov rojak Matthaeus) zapečatil izid tekme proti Videmčanom.
Zadnje kolo prvega dela italijanskega prvenstva A lige ni prineslo sreče vodilnemu Napoliju, ki je sicer zimski prvak, je pa osrečilo šest dobitnikov nogometne stave Totocalcio, ki so vnovčili več kot dve milijardi lir. To je tretji največji znesek v zgodovini italijanske nogometne stave.
Napoli je torej izgubil svojo prvo tekmo v tem prvenstvu proti Laziu, ki je povsem zasluženo zmagal. S tem pa je rimsko moštvo napravilo veliko uslugo predvsem Interju, ki je po pričakovanju premagal Udinese, in se tako približal vodilnemu neapeljskemu moštvu le na dve točki. Dragoceno zmago je dosegel tudi Milan v Bariju. Spodletelo pa je Sampdorii, ki na lastnem igrišču ni uspela premagati moštva Cremoneseja. Povrhu se je še poškodoval Gianluca Vialli, ki bo imel nogo v mavcu skoraj mesec dni. nakar pa bo potrebno nadaljnjih 30 dni, preden bo ključni igralec reprezentance ponovno stopil na igrišče.
Na tekmi v Bologni se je pripetila prava drama. Nogometaš Rome Lio-nello Manfredonia se je namreč že v 5. minuti igre zgrudil na tla, kaže zaradi srčne kapi. Takoj je bilo jasno, da je zadeva precej resna. Nesrečnega nogometaša so nemudoma odpeljali v mestno bolnišnico, kjer so napravili vse izvide in seveda nudili igralcu vso potrebno pomoč.
Za veliko presenečenje je poskrbela Cesena, ki je zanesljivo zmagala kar sredi Verone, ki je zadnje čase igrala zelo solidno.
INTER - UDINESE	2:0 (1:0)
STRELCA: Matthaeus v 27', Klinsmann v 68'
INTER: Zenga, G. Baresi, Brehme, Matteoli (v 70' Cucchi), Bergomi, Ver-delli, Bianchi (v 82' Rossini), Berti, Klinsmann, Matthaeus, Serena.
UDINESE: Abate, Galparoli, Paga-nin, Vanoli, Sensini, Lucci, Mattel, Orlando, Branca (v 74' De Vitis), Gallego, Balbo.
SODNIK: Stafoggia iz Pesara; KOTI: 3:0 za Inter; GLEDALCEV: 45 tisoč; OPOMIN: Paganini in Lucci.
MILAN — »Inter ne popušča,« je izjavil trener Trapattoni, »in v tem prvenstvu, v katerem je več ekip, ki se potegujejo za vrh, gre računati tudi na nas. Sedaj se pričenja najhujše obdobje, v katerem bo veliko težo imelo psihofizično ravnotežje. Mi se nanj pripravljamo na najboljši način.«
Inter je včeraj vseskozi napadal, tudi potem, ko je prišel v vodstvo. Ni se namreč mogel preveč zanesti na
Ascoli - Genoa	0:0
Atalanta - Fiorentina	0:0
Bari - Milan	0:1
Bologna - Roma	1:1
Verona - Cesena	0:2
Inter - Udinese	2:0
Juventus - Lecce	3:0
Lazio - Napoli	3:0
Sampdoria - Cremonese	1:1
LESTVICA
Napoli	17	9	7	1	26:15	25
Inter	17	10	3	4	28:19	23
Sampdoria	17	8	6	3	25:16	22
Roma	17	8	6	3	25:20	22
Milan	16	9	3	4	21:12	21
Juventus	17	7	6	4	29:20	20
Atalanta	17	8	4	5	16:15	20
Lazio	17	5	8	4	19:14	18
Bologna Bari	17	5	8	4	15:18	18
	17	4	9	4	19:17	17
Fiorentina	17	4	6	7	21:21	14
Cesena	17	4	6	7	15:20	14
Lecce	17	5	4	8	15:23	14
Genoa	17	3	7	7	15:19	13
Udinese	17	3	6	8	20:29	12
Cremonese	17	2	7	8	17:25	11
Ascoli	17	2	7	8	10:21	11
Verona	16	2	5	9	11:23	9
PRIHODNJE KOLO (7. 1. 90) Bologna - Juventus, Cremonese - Inter, Fiorentina - Bari, Verona - Atalanta, Lecce - Genoa, Milan - Cesena, Napoli - Ascoli, Roma - Udinese, Sampdoria -Lazio.
svojo obrambo, v kateri sta manjkala Ferri in Mandorlini. Dalj časa je bil tako Udinese primoran igrati na svoji polocivi igrišča, kamor sta nazadovala tudi napadalca Branca in Balbo. Ob svojem prihodu v Videm je Marchesi dejal, da je obramba najšibkejša točka in jo je zato skušal zavarovati, kar mu je tudi nekaj časa uspelo. Usodna je bila nepazljivost ob prostem strelu Brehmeja, po katerem je Matthaeus zatresel mrežo. Pred zadetkom je Udinese izvedel nekaj lepih akcij v napadu, kar pa je bilo premalo. Inter pa je tudi po novicah iz Rima še bolj pritiskal in po drugem golu je bilo upanja za Videmčane konec.
V povratnem delu čaka Marchesija res naporno delo. Tudi koledar ni nič kaj ugoden, saj se bo Udinese srečal z ekipami z vrha lestvice. Prvi opomin je prišel včeraj.
ASCOLI - GENOA	0:0
Lorieri, Rodia, Colantuono (v 60' Ca-valiere), Carillo, Aloisi, Arslanovič,
Chierico (v 85’ Zaini), Sabato, Cvetkovič, Giovannelli, Garlini.
GENOA: Gregori, Torrente, Collo-vati, Ruotolo, Perdomo, Caricola, Era-nio, Urban, Fontolan, Fiorin (v 88' Fer-roni), Aguilera.
SODNIK: Di Cola iz Avezzana; KOTI: 7:5 za Ascoli; IZKLJUČEN: Zaini v 90'; OPOMIN: Eranio, Ruotolo in Arslanovič.
ATALANTA - FIORENTINA 0:0
ATALANTA: Ferron, Contratto, Pas-ciullo, Bonacina, Barcella, Progna, Stromberg, Madonna (v 78' Bordin), Evair (v 78' Bresciani), Nicolini, Ca-niggia.
FIORENTINA: Landucci, Iachini, DelVOglio, Battistini, Pin, Faccenda, Di Chiara (v 58' Buso), Dunga, Derty-cia, Baggio, Kubik (v 86' Maluschi).
SODNIK: Baldas iz Trsta; KOTI: 7:7; GLEDALCEV: 25 tisoč; OPOMIN: Battistini, Iachini, Dertycia, Barcella in Evair.
BARI - MILAN	0:1 (0:0)
STRELEC: Van Basten v 90'
BARI: Mannini, Loseto, Carrera, Terranecere, Ceramicola, Carbone, Urbano, Gerson, Joao Paulo, Maiellaro (v 8' Perrone), Monelli (v 20' Scarafo-ni).
MILAN: Pazzagli, Tassotti, Maldini, Ancelotti, Costacurta, Baresi, Donado-ni, Rijkaard, Van Basten, Evani, Mas-saro (v 77' Fuser).
SODNIK: Pairetto iz Turina; KOTI: 6:4 za Milan; GLEDALCEV: 35 tisoč; OPOMIN: Loseto, Ancelotti in Costacurta.
BOLOGNA - ROMA	1:1 (0:0)
STRELCA: Nela v 50' (avtogol) in Rizzitelli v 89'.
BOLOGNA: Cusin, Luppi, Villa, Stringara, lijev, Cabrini, Marronaro, Bonini, Giordano, Bonetti, Waas (v 85' Geovani).
ROMA: Cervone, Berthold, Nela, Di Mauro, Manfredonia (v 5' Pellegrini), Comi, Desideri, Conti, Voller, Gianni-ni, Rizzitelli.
SODNIK: D'Elia iz Salerna; KOTI: 6:3 za Bologno; GLEDALCEV: 23 tisoč; OPOMIN: Villa, Voller in Desideri.
VERONA - CESENA	0:2 (0:0)
STRELCA: Agostini v 77', Turchetta v 80'
VERONA: Peruzzi, Favero, Pusced-du, Acerbis (v 61' Mazzeo), Bertozzi, Gutierrez, Pellegrini, Prytz, Iorio, Magrin, Fanna.
CESENA: Rossi, Gelain, Nobile, Es-posito, Calcaterra, Ansaldi, Pierleoni, Piraccini (v 11' del Bianco), Agostini, Domini, Turchetta (v 87' Scugugia).
SODNIK: Magni iz Bergama; KOTI: 7:1 za Verono; GLEDALCEV: 16.809; OPOMIN: Pierleoni
JUVENTUS - LECCE	3:0 (1:0)
STRELCA: Schillaci v 27' in 91', De Agostini v 79'(11-metrovka).
JUVENTUS: Tacconi, Bonetti, De Agostini, Galia, Bruno, Fortunato, Alejnikov, Barros (v 80' Alessio), Zava-rov, Marocchi, Schillaci.
LECCE: Terraneo, Garzya, Miggia-no, Levanto (v 76' Monaco), Marino, Carannante, Moriero, Barbas, Vincze, Benedetti (v 80' D'Onofrio), Conte.
SODNIK: Fabbricatore iz Rima; KOTI: 6:1 za Lecce; GLEDALCEV: 20 tisoč; OPOMIN: Conte, Benedetti, Bruno in Galia.
LAZIO - NAPOLI	3:0 (1:0)
STRELCA: Amarildo v 38' in 81', Pin w 76'.
LAZIO: Fiori, Bergodi, Sergio (v 84' Beruatto), Icardi, Gregucci, Solda, Di
Canio, Troglio, Amarildo, Pin, Bertoni (v 88' Piscedda).
NAPOLI: Di Fusco, Ferrara (v 46' Carnevale), Francini, Crippa, Alemao, Baroni, Fusi, De Napoli, Careca, Mara-dona, Mauro.
SODNIK: Agnolin iz Bassana del Grappa; KOTI: 6:1 za Lazio; GLEDALCEV: 23 tisoč; OPOMIN: Di Canio, Amarildo, Careca in Icardi.
SAMPDORIA - CREMONESE
1:1 (0:0)
STRELCA: Dezotti v 49', Mancini v 50' (11-metrovka).
SAMPDORIA: Pagliuca, Mannini, Salsano, Pari, Lanna (v 59' Invernizzi), Pellegrini, Lombardo, Cerezo, Vialli (v 50' Carboni), Mancini, Dossena.
CREMONESE: Rampulla, Montorfa-no, Gualco, Piccioni, Garzilli, Citterio, Merlo, Favalli, Dezotti (v 90' Avanzi), Limpar, Chiorri.
SODNIK: Nicchi iz Arezza; KOTI: 3:1 za Sampdorio; GLEDALCEV: 20 tisoč; IZKLJUČENA: Cerezo v 59' in Mannini v 88'; OPOMIN: Vialli in Gualco.
Včeraj v Oberstdorfu
Thoma prvi
Primož Ulaga
■ OBERSTDORF (ZRN) — Zahodni Nemec Dieter Thoma je včeraj zmagal v Oberstdorfu na prvi tekmi letošnje novoletne skakalne turneje. Skočil je 113,5 in 108 m je dobil skupno 215 točk. Zahodnonemško slavje je dopolnil Heumann z 2. mestom, 3. pa je bil VVeissflog (NDR). Od Jugoslovanov je bil najboljši Primož Ulaga, ki je s 195,5 točke osvojil 13. mesto, Franci Petek je bil 18. , Miran Tepeš pa 22.
VRSTNI RED: 1. Thoma (ZRN) 215 (113,5 + 108 m); 2. Heumann (ZRN) 210 (113 + 106 m); 3. Weis-sflog (NDR) 208 (109 + 107 m); 4. Lakkonen (Fin.) 205,5 (108 + 107 m);
5.	Nikkola (Fin.) 203,5 (110 + 104 m);
6.	Jež (ČSSR) 200,5 (109,5 + 103 m);
7.	N^kanen (Fin.) 199,5 (108 + 103 m); 8. Neulandtner (Av.) 199 (107 + 103,5 m); 9. 01ynyk (Nor.) 198,5 (104 + 107,5 m); 10. Vettori (Av.) 197 (100 + 108 m) in Fidjestol (Nor.) 197 (106,5 + 105 m).
LESTVICA ZA SP: 1. Vettori (Av.) 94; 2. Kuttin (Av.) 78; 3. Nikkola (Fin.) 69; 4. Lakonne (Fin.) in Thoma (ZRN) 67; 5. Felder (Av.) 65.
V18. kolu B lige se je tržaški drugoligaš prebil pod sam vrh lestvice
Zaslužena zmaga ciničnih domačinov nad nervoznimi gosti
LESTVICA
ITALIJANSKA B LIGA
IZIDI 18. KOLA
Triestina - Cagliari 1:0 (1:0)
STRELEC: Catalano v 19' (enajstmetrovka).
TRIESTINA: Biato - naša ocena 6,5, Costantini 6, Cerone 6, Polonia 6,5, Con-sagra 6, Butti 6,5, Romano 7, Papais 6,5, Lerda 5,5 (v 62' Terraciano 6), Catalano
6.5,	Trombetta 6 (v 84' Di Rosa b.o.). Gan-dini, Pasgualini, Russo. TRENER: Giaco-mini.
CAGLIARI: Ielpo 6, Pesta 5,5, Poli 6, Fadda 5 (v 46' Rocco 6,5), Valentini 6, Firicano 6, Cappioli 6, Greco 5, Provitali
5.5,	Bernardini 6,5, Pisicchio 5. TRENER: Ranieri.
SODNIK: Trentalange (Turin). OPOMIN: Poli, Firicano, Pisiccio (vsi Cagliari), Costantini in Terraciano (oba Triestina). IZKLJUČENA: Festa v 80' (dvojni opomin) in Greco v 87’ (dvojni opomin). GLEDALCEV: 10 tisoč. KOTI: 7:5 za Cagliari.
TRST — Tržaški trener Giacomini je nedavno tega izjavil, da je in mora biti glavno orožje Triestine ponižnost in skromnost, včerajšnja tekma pa je dokazala, da je to predvsem cinizem. Ne gre ji za lepo igro (čeprav je bila tekma s Cagliarijem lepa), temveč le in izključno
Ancona - Reggina	0:0
Avellino - Cosenza	4:0
Brescia - Barletta	4:0
Catanzaro - Pescara	0:1
Licata - Como	0:0
Messina - Torino	2:0
Monza - Foggia	1:1
Piša - Padova	1:0
Reggiana - Parma	0:2
Triestina - Cagliari	1:0
PRIHODNJE KOLO (7. 1. 90) Barletta - Catanzaro, Cagliari - Messi-na, Como - Ancona, Cosenza - Triestina, Foggia - Reggiana, Padova - Brescia, Parma - Piša, Pescara - Avellino, Reggina - Licata, Torino - Monza.
za točke, ki jih v zadnjem obdobju nabira na veliko. Pa ne da bi včeraj Triestina zmage na zaslužila, obratno, vendar igralci v rdečem dresu dajejo vtis, da to dosegajo z relativno majhnim trudom. To je vsekakor umetnost, če pa bi doma-
Piša	18	9	7	2	24:7	25
Parma	18	8	9	1	27:12	25
Torino	18	7	10	1	26:10	24
Reggina	18	6	9	3	17:11	21
Cagliari	18	8	5	5	15:12	21
Triestina	18	7	6	5	15:16	20
Pescara	18	8	4	6	17:21	20
Ancona	18	4	11	3	20:15	19
Avellino	18	8	3	7	20:18	19
Brescia	18	6	7	5	15:14	19
Monza	18	7	5	6	13:15	19
Reggiana	18	4	10	4	14:16	18
Licata	18	4	8	6	13:13	16
Messina	18	5	6	7	15:22	16
Padova	18	5	5	8	11:17	15
Cosenza	18	3	8	7	14:25	14
Foggia	18	5	3	10	19:21	13
Barletta	18	4	5	9	9:24	13
Como	18	2	8	8	6:11	12
Catanzaro	18	1	9	8	7:17	11
čini zmagali s 3:0 ali 4:0, bi to ne bil noben škandal.
In vendar je Cagliari res dobra ekipa, ki odkrito meri na napredovanje, na svoji poti pa je tokrat imela smolo, da je srečala tako Triestino, ki je na zadnjih
štirih tekmah iztržila kar sedem točk in ne kaže, da bi se kaj hitro ustavila, saj je v izraziti formi. Navijači sedaj že sanjajo o A ligi, od katere so navsezadnje oddaljeni le točko, vodstvo, igralci in trener pa še vedno govorijo o ponižnosti, boju za obstanek ipd.
Kaj pa včerajšnja tekma? Tržačani so povedli iz enajstmetrovke (darovane?), nato pa je igra stagnirala na sredini igrišča. V drugem polčasu so si Tržačani zapravili vrsto stoodstotnih priložnosti, vendar je tudi Cagliari le enajst minut pred koncem zgrešil enajstmetrovko, ko je Bernardini poslal žogo v vratnico. Gostje so bili vse preveč nervozni, da bi nato lahko izenačili, saj so končali tekmo v devetih zaradi dveh izključitev.
Po koncu srečanja nam je trener Triestine MASSIMO GIACOMINI dal naslednjo izjavo: »Bodimo pošteni! Cagliari bi lahko izenačil malo pred koncem in nihče ne bi smel govoriti o tatvini. Sicer pa je to bila lepa tekma, na visoki tehnični in agonistični ravni, s svojo ekipo sem zadovoljen. O prvi ligi še ne govorim. Pred časom sem dejal, da nimamo dovolj "živega materiala", da opravimo podvig. Če pa se nam to slučajno zgodi, pomeni... da je naš "material" boljši, kot smo pač vsi mislili...« (Dušan Jelinčič)
Strelci A lige
10 ZADETKOV: Schillaci (Juventus)
9 ZADETKOV: Dezotti (Cremonese) in Baggio (Fiorentina).
8 ZADETKOV: Klinsmann (Inter), Desideri (Roma) in Vialli (Sampdoria).
6 ZADETKOV: Agostini (Cesena), Aguilera (Genoa), Pasculli (Lecce), Van Basten (Milan), Maradona (Napoli), Voller (Roma) in Balbo (Udinese).
5 ZADETKOV: Madonna (Atalanta), Joao Paulo (Bari), Brehme in Serena (Inter), Amarildo (Lazio), Careca in Carnevale (Napoli), Mancini (Sampdoria).
4 ZADETKI: Giordano (Bologna), Fontolan (Genoa), Mattheus (Inter), Sosa (Lazio), Massaro (Milan) in Branca (Udinese).
3 ZADETKI: Casagrande in Cvetkovič (Ascoli), Caniggia in Evair (Atalanta),
Monelli (Bari), Dertycia (Fiorentina), De Agostini, Fortunato in Marocchi (Juventus), Di Canio (Lazio), Virdis (Lecce), Ancelotti (Milan), Crippa (Napoli) in Rizzitelli (Roma).
Meddeželna liga: poraz Pro Gorizie
V včerajšnjem kolu meddeželnega nogometnega prvenstva je Pro Gorizia izgubila v gosteh proti ekipi Ponte di Piave z 1:2.
OSTALI IZIDI: Pievigina - Sacilese 2:0; Giorgione - F. Sarzano 2:0; Mira - Cae-rano 1:3; Monfalcone - San Dona 1:2; Pordenone - Brugnera 0:2; Sedico -Conegliano 0:0; Venezia - Fontanaf-redda 0:0.
totip		
i. —	1. Frescona	1
	2. Grano di valle	2
2. —	1. Escort Adam	1
	2. Favoloso Blue	X
3. —	1. Importo	2
	2. Iresina San	X
4. —	1. Edenton OR	1
	2. Francer	2
5. —	1. Falsifier	X
	2. Florio Cam	X
6. —	1. Frenetico	1
	2. Coprifuoco	2
	KVOTE	
12		38.935.000
11		1.590.000
10		137.000
totocalcio
Ascoli - Genoa	X
Atalanta - Fiorentina	X
Bari - Milan	2
Bologna - Roma	X
Verona - Cesena	2
Inter - Udinese	1
Juventus - Lecce	1
Lazio - Napoli	1
Sampdoria - Cremonese	X
Messina - Torino	1
Triestina - Cagliari	1
Celano - Fano	1
Kroton - Frosinone	2
KVOTE
13 (6 zmagovalcev)	2.049.528.000
12 (439 zmagovalcev)	28.011.000
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCLA (7. 1. 1990): Bologna - Juventus, Cremonese - Inter, Fiorentina - Bari, Verona - Atalanta, Lecce - Genoa, Milan -Cesena, Napoli - Ascoli, Roma - Udinese, Sampdoria - Lazio, Cosenza -Triestina, Parma - Piša, Sambenedettese - Casarano, Castel di Sangro - Fano.
Da bi bilo u novem letu ob delovni vnemi in dobri volji tudi dovolj sredstev vošči vsem svojim društvom in skupinam
% S KD
,x ,.\n >\	^
	4r	mm
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA		DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL	P	ZA GORIŠKO
želita svojim obiskovalcem	xi	želi vsem svojim članom
srečno novo leto 1990	■ *■	zdravo in srečno novo leto ^	>x	x >x .-X .xx >X .-X	>X	H -'X

so. be. ma.
1MPORT - EXPORT
GORICA — Travnik 6 — Tel. 0481/31034 - 33490 Telex 460330 Sobema I
SKLADIŠČA IN PISARNE — Ul. Čase sparse 77 Sovodnje ob Soči (GO)
Tel. 0481/21213 - 20895 Telex 461207 Sobema I Telefax 20969
Filiala Štivan 3/c — Tel. 040/208798
Slovenski dijaški dom
SIMON GREGORČIČ - Gorica

MERI KOSIČ
TORBICE, DEŽNIKI, KOVČKI IN USNJENI IZDELKI
vošči vsem bivšim in sedanjim gojencem, njihovim sorodnikom in prijateljem polno uspeha v novem letu 1990
Raštel 27 — GORICA Tel. (0481) 33790

T^P
IMPORT - EXPORT
tekno

s.r.l
—	Zaščitna sredstva za poljedelstvo
—	Kemikalije in bazna kemija
—	Tehnična svetovalska služba
—	Industrijski inženiring
Sedež: GORICA Ul. Crispi 2 Tel. (0481) 531600 Telex: 460655 Telefax (0481) 530008
Filiala: TRST - Ul. Aleardi 1

©
GLOBTRADE
*
italiana S.p.a.
Export - Import
SEDEŽ: 34170 GORICA, Korzo Italia 75 Telefon 0481/33307 - 33910 - 34011 Telex 460555 GLOBTR I Telefax 0481/87160
FILIALA:
MILAN, Foro Bonaparte 76 Telefon 02/31640 - 33214
^ ^

m
\ j

SAURA
m
UVOZ - IZVOZ - ZASTOPSTVA
Specializirana v trgovini s papirjem
in embalažnim steklom.
GORICA - Ul. Trieste 247 Telefon: (0481)521222 Telex: 461248 SAURA l Fax: (0481)22203
"X*
llf rolk
S.R.L.
MEDNARODNI PREVOZI
34170 GORICA - UL. KUGY 22
Tel. 0481 /31835-31672-32416-30231 Telex 461164 ROITZ I Telefax 0481/530259
TRGOVINA JESTVIN
Briško
GORICA Trg Medaglie d’Oro 12 Tel. 531550
ri
motel
nanut
Tržaška 118 —Tel. 20595 GORICA
Mikluz
Ladislav
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
GORICA
Ul. III. Armata 165 - Tel. (0481) 20111 - Te!ex 460694 MIKLUZ I Telefax (0481) 521064
GORIZIANA EXPORT s.r.l.
UL. TERZA ARMATA 165 - 34170 GORICA - ITALIJA Tel. (0481) 20111/20728 - Telex. 460694 MIKLUZ I Telefax (0481) 521064
LESNA INDUSTRIJA - KEMIJA - METALURGIJA UVOZ - IZVOZ
4V

ESPEGO
s. r. I.
ŠPEDICIJA IN MEDNARODNI PREVOZI Tel. 0481/534660
S£L@
s. r. I.
IMPORT - EXPORT Tel. 0481/534760
GORICA — Korzo Italia 126 Telex 460155 ESPEGO Telefax 0481/532410
4-
Nardin Vojko
Zastopnik za Goriško: RADENSKA - ROGAŠKA PIVO UNION IN FORST
■k-k k*
*
europaper,
*
♦	proizvodnja
♦	trgovina
♦	oprema in repromateriali za papirno, predelovalno in grafično industrijo
34170 GORICA Ul. delUndustria 6
Tel. (0481) 20985 - 21975 Telex 461156 PAPER I Telefax (0481) 21117
n.
Paralelni slalom v Selvinu pri Bergamu
Šarčevi prvo mesto
Na plavalnem mitingu
Svetovni rekord na 100 m prsno Sovjeta Volkova
LA REUNION — Sovjetski plavalec Dimitrij Volkov je na mednarodnem plavalnem mitingu v La Reunio-nu postavil nov svetovni rekord na 100 m prsno z 59"42.
Sovjetski plavalec, ki je na olimpijskih igrah v Seulu osvojil bronasto kolajno, je izboljšal za 33 stotink sekunde svetovni prekord, ki ga je prav v Seulu postavil Anglež Adrian Moorhouse.
Tenis: Američani premagali Italijane
PERTH — V četrtfinalu mešanega teniškega turnirja v Perthu so ZDA premagale Italijo s 3:0 in se tako uvrstili v polfinale.
Pam Shriver je brez težav odpravila Lauro Golarso s 6:2, 6:4.
Paolo Gane je nudil Američanu Johnu McEnroeu dokajšen odpro in izgubil po treh setih igre (4:6, 6:4, 4:6).
McEnroe in Shriver pa sta pustila Caneju in Golarsovi le pet točk (6:1, 6:4).
SELVINO (BERGAMO) — Slovenska smučarka Veronika Šarec je osvojila prvo mesto na paralelnem mednarodnem slalomu v Selvini pri Bergamu. V finalu je Sarčeva dvakrat premagala Italijanko Stefanio Melotto.
Med moškimi pa je zmagal Italijan Roberto Stampatti. V finalu je namreč v dveh vožnjah premagal rojaka Osvvalda Totscha.
Med veterani pa je Gustav Thoni tesno premagal Fausta Radicija.
Še eno priznanje za D. Stojkoviča
BEOGRAD — Na tradicionalni anketi časopisa Eho za najboljšega nogometaša Jugoslavije v letu 1989 je največ glasov prejel kapetan beograjske Crvene zvezde Dragan Stojkovič, ki je tako osvojil »zlato žogo«.
V tej anketi je sodelovalo 323 športnih časnikarjev iz 63 redakcij.
Za Dragana Stojkoviča je glasovalo kar 270 časnikarjev, a drugi je bil njegov klubski tovariš Robert Prosinečki, ki je prejel 13 glasov. Tretje mesto je osvojil Predrag Spasič (Partizan Beograd) z 10
glasovi. Sledijo: Dejan Savičevič (C. zvezda) 8: Dražen Ladič (Dinamo Zagreb) 6; Davor Šuker (Dinamo Zagreb).
Jugoslovanske košarkarice odpravile Zahodne Nemke
ANCONA — V drugem kolu mednarodnega ženskega košarkarskega turnirja v Anconi je Jugoslavija brez težav s 83:56 (40:21) premagala Zahodno Nemčijo. Najboljša posameznica v jugoslovanskih vrstah je bila Došičeva, ki je dosegla 20 točk.
V drugi tekmi pa je Italija odpravila Madžarsko z 62:52.
Jugoslovan Mrkonja pri društvu Gaeta
GAETA — Gaeta, ki nastopa v A-l italijanski rokometni ligi, je zamenjala predsednika in tujca. Predsednika Vin-cenza Matarreseja je namreč zamenjal Adriano Lacroix, Jugoslovana Mirzeta Uzejroviča pa je nadomestil rojak Jasmin Mrkonja, ki je sicer že bil pri tem klubu v lanski sezoni.
V začetku januarja kakovostno plavalno tekmovanje v Avstraliji
Italijani z Lambertijem na čelu
Italijansko plavanje, ki je iz zadnjega evropskega prvenstva v Bonnu izšlo kot vodilno v Evropi v moški konkurenci, se z največjo vnemo pripravlja, da bi v naslednjih sezonah ohranilo pridobljene pozicije. Perspektive so precejšnje tudi za ženski tabor, kjer se bo moč NDR verjetno v zelo kratkem času zmanjšala in tudi korenito.
Italijani so se pred dnevi podali v Avstralijo, kjer bo v dneh 6. in 7. januarja v Perthu velik mednarodni miting.
Med »azzurri« je med drugimi tudi Giorgio Lamberti, ki je na zadnjem evropskem prvenstvu osvojil prvo mesto na progi 200 m prosto in obenem postavil tudi nov svetovni rekord. Sploh je Lamberti eden najbolj znanih plavalcev na svetu. V Perthu bo tekmoval tudi Tržačan Marco Braida, ki si utira pot med boljše v Evropi na progi 200 m delfin. Zaradi slabega zdravstvenega stanja je doma ostal Stefane Battistelli, evropski prvak na 200 m hrbtno in zelo dober tudi na
/
Velik italijanski adut, G. Lamberti
progah mešanega plavanja in v prostem slogu na daljših razdaljah.
Velikega plavalnega mitinga v Perthu se bodo udeležili plavalci iz ZDA, obeh Nemčij in še drugih 10 držav.
Tekmovanje so priredili v glavnem zaradi spoznavanja okolja prihodnjega svetovnega prvenstva, ki bo v Perthu čez leto dni.
Od tega prvenstva si Avstralci obetajo prodoren povratek med svetovne velesile in ga zato pričakujejo z velikim zanimanjem. V tej mrzlici je pravi preplah povzročila vest, da se najboljši Avstralci ne bodo udeležili domačega mitinga, ker se vneto pripravljajo na igre Commonwealtha, konec januarja v Aucklandu. Odsotnost so utemeljili z morebitnimi psihološkimi udarci, katere bi Avstralci lahko utrpeli ob porazih proti Američanom in Evropejcem. Zadnji velik avstralski plavalni uspeh je bil namreč na olimpijskih igrah v Seulu, kjer je Duncan Armstrong zmagal na progi 200 m s tedanjim svetovnim rekordom 1'47"25.
Svetovno prvenstvo bo prihodnje leto vsebovalo precejšnjo novost, in sicer plavalni maraton na 25 km. Izvedli ga bodo v reki Swan na dvosmerni relaciji, (kb)
Naši košarkarji v B-2 ligi skoraj brez počitka
Jadran TKB že v soboto na zahtevnem gostovanju
Kot večina članskih italijanskih košarkarskih prvenstev se bo tudi prvenstvo B-2 lige nadaljevalo že v soboto, 6. oz. v nedeljo, 7. januarja 1990. To bo tudi zadnje kolo prvega dela prvenstva. Jadranovci bodo tako v soboto igrali na težkem gostovanju v Monte-belluni.
Naši košarkarji niso mirovali niti med prazniki. Že takoj po domačem porazu v zadnjem kolu proti Oderzu, so v nedeljo jadranovci trenirali in imeli nato še štiri dni treningov. Vatovčevi varovanci pa bodo že v torek spet na delu, da bi se temeljito in vestno pripravili za gostovanje v Monte-belluno. Položaj na lestvici je kar zaskrbljujoč in eventualna zmaga proti
močni Montebelluni, in povrhu še v gosteh bi bila za naše predstavnike več kot zlata vredna.
Ne samo Jadran TKB v B-2 ligi, temveč tudi ostale naše članske ekipe bodo spet stopile na igrišče že v soboto in nedeljo. V D ligi bo tako Bor Radenska igral v gosteh proti ekipi San Daniele. V promocijskem prvenstvu bo v soboto prvi derbi prvega dela, saj bo domači CGI igral proti Kontovelu, medtem ko bo Cicibona v nedeljo gostovala pri ekipi Lavoratori del Porto.
Na sliki (Foto Križmančič) trenutek s srečanja Jadran TKB - Legnoflex Oderzo.
Prva ženska divizija
Odbojkarice Agoresta zmagale brez težav
AGOREST - SOLE Dl SICILIA 3:1
(15:13, 4:15, 15:12, 15:11)
AGOREST: Pavlin, Tabaj, Pavšič, Krašček, Fabi, Brajnik.
Kljub odsotnosti dobršnega dela igralk, ki so zbolele zaradi gripe, je Prinčičeva postava brez velikih težav zmagala proti ekipi, ki je le bleda senca nekdanje solidne šesterke. S tem uspehom so predstavnice Agoresta zabeležile tretjo zaporedno zmago in izboljšale svoj položaj na lestvici.
(-jo-)
UNDER18 - ŽENSKE
KONTOVEL - PREVENIRE	3:2
(6:15, 15:5, 11:15, 15:8, 16:14)
KONTOVEL: Černe, Briščik, Kralj, Pertot, Grilanc, Comino.
Naj omenimo, da so Kontovelke nastopile v okrnjeni postavi, in sicer kar s šestimi igralkami, ki nastopajo v prvenstvu under 16.
Domačinke so bile v prvem'setu nekoliko negotove in preveč grešile na servisu. V naslednjih setih pa so pokazale boljšo igro od nasprotnic. Zaigrale so zagrizeno in dobro gradile igro ter z učinkovitim napadom preprečevale razvoj igre nasprotnic. Posebno so se s tem izkazale v petem in odločilnem setu, saj so si po vodstvu gostujoče ekipe z 10:4 zasluženov prisvojile set in tudi končno zmago.
(T. Černe)
A Ido Peršolja dobil priznanje za dolgoletno in uspešno sodniško kariero
»Sodniški posel je zelo zahteven«
Pred kratkim je bila v sejni dvorani goriške Pokrajine slovesnost, na kateri je goriški odbor olimpijskega komiteja podelil priznanja zaslužnim športnikom, športnim delavcem in organizacijam. Med letošnjimi dobitniki priznanj sta bili tudi društvi Mladost iz Doberdoba in Vipava iz Rupe in s Peči.
Med športnimi delavci pa je posebno priznanje dobil Aldo Peršolja iz Sovodenj za njegovo večletno sodniško delo.
Aldo, kako da si se odločil, da boš nogometni sodnik?
»Najprej moram povedati, da sem začel z nogometno dejavnostjo v mladinskih vrstah domače enajsterice, kasneje pa sem kot branilec nastopil več časa za člansko postavo. V tem svetu nogometa sem se pobliže spoznal s sodniškim poslom, ga vzljubil in tako sklenil, da bom še sam poskusil. Junija leta 1962 sem v Trstu opravil izpit, ki me je usposobil, da sem lahko začel svojo sodniško pot. Najprej sem vodil srečanja mladinskih prvenstev, kasneje pa sem prestopil v članske vrste do 2. kategorije.«
Peršolja je tako nadaljeval: »Zaradi vojaških obveznosti sem za nekaj časa "obesil" piščalko na klin. To pa je trajalo le malo, saj sem v Rimu opravil dodatne izpite, ki so mi dali možnost, da lahko sodim pomembnejša srečanja. V okviru te dejavnosti moram povedati, da sem za nekaj sezon sodil tudi srečanja rezervnih igralcev prvoligaških ekip (turnir Beretti). Pri tem
delu sem spoznal veliko mlajših igralcev, ki so kasneje postali znani širšemu občinstvu in nekateri izmed njih, ki so igrali pri Juventusu, Interju, Milanu in drugih ekipah, so postali pravi zvezdniki. Zaradi sojenja na tem nivoju sem prepotoval skoraj ves polotok in spoznal veliko ljudi.«
Kot si sam povedal, sodniško delo te je peljalo daleč naokrog. Da si
lahko to opravil, si se moral nečemu odpovedati, mar ni tako?
»Rekel bi, da sem se odpovedal marsičemu, da sem lahko sodil na teh srečanjih. Predvsem sem več let svoj dopust uporabil izključno za sodniška potovanja. Vedeti je namreč treba, da sem večkrat od doma odhajal že ob petkih in se vračal ob ponedeljkih ali celo ob torkih. Na desetine ur sem namreč preživel na vlakih ali v avtomobilu. Zaradi tega sem imel večkrat tudi težave na samem delovnem mestu. Poglavitno pa je, da sem v tem času »zanemaril« tudi družino, saj sem dobršen del prostega časa posvetil tej dejavnosti. Verjetno so ti razlogi, ki so me silili, da sem nehal s tako zahtevnim sodniškim poslom.«
Kot ml je znano, si še vedno ostal v svetu sojenja. Kako?
»Res je, najprej sem postal član deželnega odbora sodnikov, od leta 1975 do leta 1987 pa sem načeloval odboru sodnikov v goriški pokrajini. To pomeni, da sem izbiral sodnike za razna srečanja in si ogledoval več srečanj v višjih amaterskih ligah, da bi ocenil delo posameznih sodnikov. Zadnji dve sezoni pa sem podpredsednik goriške-ga sodniškega odbora. Še vedno pa prisostvujem srečanjem in zapisujem delovanje sodnikov. To je namreč potrebno, da sestavimo neke vrste prednostne lestvice goriških sodnikov in nekatere najboljše predlagamo za višje kategorije.«
RUDI PAVŠIČ
Krznarstvo
icceue
Naša
dolgoletna
tradicija
i rstvo #
cdllex t
Želimo vsem klientom vesele praznike
vedno
na razpolago klientom
TRST — Ul. delle Torri 2 Tel. (040) 64703
ALBE01/3
L
agrar R
IMPORT - EXPORT ZASTOPSTVA
TRST
Ul. Valdirivo 19
Tel. (040) 631900, 631846
Telex 460195
pismo uredništvu
Prejeli smo s prošnjo za objavo.
V zvezi s člankom o izključitvi igralca Daria Antonija, objavljenega v Primorskem dnevniku dne 15. t. m., bi naše društvo pojasnilo naslednje.
Dario Antoni, čeprav je star le triindvajset let, igra pri našem društvu že petnajst let in je poznan kot zelo vesten, reprezentativen in korekten igralec, ne samo v našem društvu, temveč v širšem nogometnem okolju.
Glede njegove izključitve (za katero smo že predložili priziv), naj obrazložimo, da je bil v tekmi s Terzom vseskozi tarča grobih prekrškov, pljuvanja in že nam vsem znanih žaljivk, dejanja, ki so se nadaljevala še po končnem žvižgu pred slačilnico z nesramnim vedenjem tudi odbornikov gostujočega društva. To obnašanje je sodnik dopuščal in popolnoma spregledal in kaznoval le reakcijo našega igralca (pljunil je namreč v stranskega sodnika, kateri mu je pred tem dober čas grozil, zmerjal in tudi pljuval).
Kar se tiče dogajanj med in po tekmi, naše društvo vsekakor obsoja, ne mora se pa strinjati s komunikejem nogometne zveze, katerega ste tako vestno prikazali v članku, ki gotovo ne priča o realnem poteku dejanj.
S spoštovanjem FC PRIMORJE
obvestila
SK DEVIN
obvešča, da bo priredil 7., 14., 21. in 28. januarja 1990 smučarske izlete z avtobusom na razna smučišča. Cene: štirje prevozi 55.000 lir, en prevoz 15.000 lir, samo tečaj pa 40.000 lir. Informacije in vpisovanje v večernih urah na št. 200236.
SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG obvešča, da organizira štiri nedeljske izlete in tečaje, ki jih bodo vodili naši vaditelji.
Izleti bodo v Sappado v dneh 14., 21. in 28. januarja ter 4. februarja 1990. Vpisovanje in informacije na sedežu društva v telovadnici v Dolini v dneh 2., 4. in 8. januarja od 19. do 21. ure.
PLAVALNI TEČAJ LIPICA ZSŠDI obvešča, da bo plavalni tečaj v Lipici tudi 2. januarja 1990.
SK BRDINA
organizira avtobusni izlet v Kranjsko goro ob priliki tekme za svetovni pokal. Izlet bo 6. januarja 1990 z odhodom avtobusa z Opčin ob 6. uri.
Vpisovanje na sedežu društva, Pro-seška 131, še 3. 1. 1990 od 20. do 21. ure.
Italijanska partija tvega razkol
Komunisti da, komunisti ne
Koliko časa bo tajnik največje levičarske stranke na Zahodu še sedel pod srpom in kladivom?
12. novembra: tajnik italijanske komunistične partije se je nepričakovano udeležil manifestacije zveze ANP1 iz Bologne. Samo nekaj ur prej se je zrušil berlinski zid in Occhetto je izkoristil priložnost, da ta zgodovinski dogodek poveže z namenom, željo in potrebo po koreniti spremembi KPI. »V Berlinu se je zaključila doba političnega zapiranja, dejansko se je končala druga svetovna vojna. Sedaj moramo iskati nove poti, ki bodo privedle do združenja vseh naprednih sil,« je dejal Occhetto in s tem izzval plaz vprašanj, med katerimi je prednjačilo eno: bo KPI spremenila ime? »Vse je mogoče,« je bil takratni Occhettov odgovor.
Italijanski komunisti so se po tistem datumu razdelili v dve fronti: en del je odločno podprl Occhettov predlog po prenovi partije, drugi del pa je temu prav tako odločno nasprotoval. Eni so v tem namenu videli le način nebolečega postopnega zbliževanja s PSI, vrata, skozi katera bo KPI lahko vstopila v socialistično internacionalo. Oc-chettovi »nasprotniki« pa vidijo v tej želji in potrebi po spremembi predvsem nevarnost razpusta tradicionalne KPI, se pravi edine ita-
lijanske politične stranke, ki je dosledno izvajala opozicijo. Strankino tajništvo se je prvič v zgodovini KPI odločilo za izredni kongres. Slednji bo od 7. do 10. marca v Bologni. Kongresna razprava bo obravnavala tri ločene dokumente: Occhettovega, daljši dokumet zmernih nasprotnikov, ki so ga med drugimi podpisali Occhettov predhodnik Natta, Ingrao, Tortorel-la, Luciana Castellina in drugi ter krajši, komaj nekaj strani obsegajoči dokument tako imenovane trde opozicije, ki jo vodi Cossutta.
»Rdeča« Bologna bo tako drugič gostila kongres italijanskih komunistov. Prvič so se namreč na tovrstnem preverjanju zbrali leta 1967, ko so za podtajnika skoraj soglasno izvolili Enrica Berlinguerja, za tajnika pa so delegati potrdili Lui-gija Longa. Tudi tedanji kongres se je odprl novostim in uvedel nove politične principe, tako da so udeleženci o njem govorili kot o prelomnem kongresu in ga primerjali z dvema zgodovinskima kongresoma, in sicer s 5., ki je potekal takoj po osvoboditvi in z 8., na katerem so še odmevale nove pobude 20. kongresa KPSZ.
Oi množičnega bega Vzhoinih Nemcev na Zahod do padca berlinskega zidu
Kljub vsej tragičnosti romunske krvave poti iz komunizma pa ima za Evropo in svet daljnosežnejše posledice padec berlinskega zidu, z njim pa spremembe v Vzhodni Nemčiji. Honeckerjeva Nemška demokratična republika je bila še pred slabim letom dni za zgled ostalim vzhodnoevropskim državam kot simbol uspešnega realsocializma. Vzhodnonemški voditelji so vseeno z zaskrbljenostjo sledili razvoju dogodkov na Poljskem, ker so se bali, da bi poljski sindrom prej ali slej okužil tudi zgledne in partijsko poslušne Vzhodne Nemce. Do te okužbe ni prišlo, temelji vzhodnonemškega režima so se zamajali drugje. Ko so se iztekale letne počitnice, so tisoči vzhodnonemških turistov izkoristili priložnost demokratizacije na Madžarskem in so to državo izbrali za odskočno desko bega na Zahod. Iz dneva v dan se je njihovo število večalo, tako da so jim madžarske oblasti 10. septembra dovolile odhod na Zahod. Dva dni kasneje je Nemška demokratična republika poslala Madžarski pravi ultimat, a to ni omajalo odgovornih v Budimpešti. Madžarske reformatorje prav tako ni motilo, da jih je na seji varšavskega sporazuma 13. septembra podprla le Poljska, z reševanjem vzhodnonemških beguncev so si pridobili simpatije Zahoda in vstopnico za Evropo. Med drugim je bil eksodus neustavljiv, saj je morala pred njim kloniti tudi tedaj še pravoverna Češkoslovaška, ki je dopustila tisočem vzhodnonemških beguncev, da so se izselili na Zahod.
Tak množični beg ni ostal brez posledic v Vzhodni Nemčiji. Če je Honecker s svojimi ponavljal, da so bežeči le »izrodki in paraziti socialistične družbe«, pa so zdrave sile v Nemški demokratični republiki prišle do spoznanja, da si dežela takega osipa mladih in perspektivnih ljudi ne more več privoščiti. V državi je že začelo primanjkovati bolničarjev, zdravnikov, šoferjev in drugih.
Režim je v Vzhodnem Berlinu 7. oktobra še priredil mogočno vojaško manifestacijo ob 40. obletnici ustanovitve NDR, a to je bil zanj pravi labodji spev, saj so se po raznih mestih Vzhodne Nemčije začele množične protirežimske manifestacije. V Leipzigu je policija grobo posegla in priprla na stotine manifestantov, ki so jim že 9. oktobra pričeli soditi po hitrem postopku. V Dresdenu pa voposi niso posegli, ljudska policija se tu ni znesla nad ljudstvom. Monolitnost vzhodnonemškega političnega sistema se je začela rušiti. Prav v Leipzigu, kjer je bila začetna represija naj hujša, se je krajevna oblast začela pogajati z opozicijo. To je sprožilo pravi plaz množičnih manifestacij, ki so povzročile, da je 18. oktobra odstopil Erich Honecker, njegovo mesto je prevzel Egon Krenz, ki pa je bil takoj nesprejemljiv za Vzhodne Nemce. Višek tega ljudskega vrenja je bil 4. novembra v Vzhodnem Berlinu, ko je milijon ljudi zahtevalo svobodne volitve, konec komunistične diktature in pravo demokracijo. Vzhodnoberlinske oblasti šo po vsem sodeč dovolile to manifestacijo. Pod pritiskom ljudskih množic je 7. novembra odstopila celotna vzhodnonemška vlada. Pravi politični potres je pod seboj pokopal tudi politbiro. Partija je mrzlično iskala prenovo, nove ljudi, ki bi preprečili njen klavrni konec. V ozračju popolne negotovosti, političnega kaosa in strahu pred krvavo represijo, sovjetski oficirji so po trditvah bivšega zahodnonemškega kanclerja Brandta preprečili vzhodnonemškim tankonfj da bi v Leipzigu zadušili protest, so novi voditelji sodu izbili dno: 9. novembra je padel berlinski zid, ta sramotni simbol delitve Evrope na dva bloka. Zavladalo je nepopisno veselje, ki pa ga je Evropa gledala z mešanimi občutki, saj po besedah Willyja Brandta Nemcev ni ločil berlinski zid temveč nacizem z vsemi tragičnimi posledicami druge svetoyrfe vojne. Strah pred prebujanjem nemškega revanšiznra; 1d bi lahko zahteval revizijo obstoječih meja v Evropi, je marsikaterega zahodnega politika streznil, da je pričel gledati na nemška dogajanja z bolj treznimi očmi. Medtem ko se je zahodno-nemški kancler Kohl zavzel za postopno združevanje obeh Nemčij, pa je Evropska skupnost jasno povedala, da je ta združitev možna le v sklopu širše evropske integracije. Še bolj odločni so bili v Sovjetski zvezi, kjer so poudarili, da obstoječih meja v Evropi ne bo nihče spreminjal in da je
obstoj dveh Nemčij rezultat druge svetovne vojne. Strah pred nemškim revanšizmom je s Sovjetsko zvezo zbližal celo nove nekomunistične poljske voditelje. Poljska je še vedno pozdravljala demokratične spremembe v NDR, medtem je novi vzhodnonemški premier postal Hans Modrow, z nezaupanjem in s slabo prikritim strahom pa je gledala in še gleda v možnost združitve obeh Nemčij.
Dogajanja v Nemški demokratični republiki so nedvomno presenetila ne samo političnih opazovalcev temveč tudi diplomacijo. Spremembe so bile namreč tako hitre in nepričakovane, da se je večina zahodnih in vzhodnih diplomacij znašla v zagati. Ne samo, da so se Vzhodni Nemci odpovedali vodilni vlogi partije v državi, z nemškim pikolovstvom so začeli razkrivati pregrehe komunističnega režima. Bivši voditelj vzhodnonemške partije SED Honecker se je znašel v hišnem priporu, ker je ljudska oblast pozabila na ljudstvo in poskrbela predvsem za svoj standard. Na špartansko življenje navajeni Vzhodni Nemci so preko noči ugotovili, da so voditelji diktature proletariata živeli kot pravi satrapi, ki jih niso motile potrošniške pridobitve gnilega kapitalizma.
Pod valom ljudskega protesta je moral Egon Krenz 6. decembra odstopiti. V NDR je nastopilo skrajno nevarno brezvladje, saj je grozilo, da bodo strasti ulice prevladale nad političnim pragmatizmom. Z izrednim kongresom je SED vsaj nekoliko rešila dramatičen položaj, politično likvidirala je vse s starim režimom kompromitirane voditelje in na čelo partije postavila 41-letnega odvetnika židovskega rodu Gregorja Gysija, ki ni nikoli skrival svojih reforma-tovskih načel in je v preteklosti dosledno branil številne vzhodnonemške politične oporečnike. Vzhodnonemška partija je s j>klepi izrednega kongresa dokončno pretrgala s svojo stalinistično preteklostjo, čaka pa jo izredno težavna naloga svoje prenove v novih demokratičnih pogojih, kjer na svobodnih volitvah ljudje lahko izbirajo, ne da bi jim vsemogočna partija določala, koga je treba izvoliti.
Jugoslavija odhaja v 1990 končno v znamenju upanja
LJUBLJANA — Ko se je pisec te mini kronike jugoslovanskih dogodkov v letu 1989 lotil brskanja po zapiskih in svežnju dnevnih časopisov, je moral ob dolgem seznamu zgodovinskih trenutkov presenečeno ugotoviti, da je Jugoslavija doživela ne samo rekordno inflacijo, temveč tudi pravcato hiperinflacijo dogodkov. Morda ima kar prav cinik, ki je to leto takole komentiral: Toliko, kot smo doživeli v zadnjih mesecih, se ni v Jugo zgodilo vseh prejšnjih štirideset let. Dodali bi: v dobrem in slabem. Koliko je bilo v tej bilanci enega ali drugega, ocena o tem je pa seveda odvisna od slehernega posameznika, da ne rečemo tudi - od posameznega naroda, republike. Ta ugotovitev pa je hkrati tudi že sestavni del letnega povzetka: Jugoslavija je v letu 1989 postala nova država. Prenehala je biti enotna (tudi do sedaj je seveda bila takšna bolj na videz) tvorba in se spremenila v asimetrično federacijo, v kateri je šest republik (pokrajin v političnem smislu skorajda ne moremo več šteti posebej) - in šest zornih kotov...
Leto se je začelo izredno burno in revolucionarno: 11. januarja je padlo črnogorsko vodstvo, ki je tako kot pred njim vojvodinsko moralo popustiti pred dobro organiziranimi in iz Srbije koordiniranimi mitingaškimi divizijami. Ko so dober mesec zatem podobno formulo javnega pri-
tiska uporabili Albanci na Kosovu in je prišlo do razvpite stavke rudarjev v Starem trgu, pa se je Jugoslavija razdvojila: del je kričal o kontrarevoluciji, drugi si je s protestom zaradi nepravičnosti dvojnih meril (zbor v Cankarjevem domu) nakopal na glavo ogenj in žveplo Miloševiče-vega tabora. »Zgodil« se je miting v Beogradu, na katerem je srbski vodja obljubil aretacijo Vllasija, pripravljati se je začel eden najbolj stalinističnih političnih procesov po letu 1945 - Jugoslavija pa je dobila novo vlado, ki je prevzela razpadajočo dediščino Mikuličevega kabineta in sprto državo, katere del (Kosovo) se je spremenil v pravcati Libanon.
V maju mesecu so Jugoslovani dobili prvega predsednika, ki je bil izvoljen na demokratičnih volitvah, čeprav samo v eni republiki in po postopku, ki je bil še vedno le nadomestek pravih volitev.
Če je že do poletja marsikaj teklo v pospešenem tempu, pa so se jeseni dogodki odvijali dobesedno z vrtoglavo na-
glico. Komaj je minilo srečanje neuvrščenih, že se je začelo tresti v Ljubljani: napovedani sprejem amandmajev k republiški ustavi je spravil na noge pol Jugoslavije, vendar se je tokrat slovensko politično vodstvo naposled postavilo na lastne noge. Niso zalegle ne grožnje ne nočna seja CK ZKJ: slovenski parlament je 27. septembra z Zdravljico oznanil ustavo in vodstvo je zaradi pokončne drže poželo tolikšno podporo Slovencev, o kakršni je lahko sicer štirideset let samo pobožno sanjalo.
Toda čakal ga je še en mučen preizkus te trdnosti: miting v Ljubljani, ki so ga za 1. december napovedali Srbi in Črnogorci iz Kosovega polja. Slovenska oblast je pohod prepovedala in preprečila, nakopala pa si je gospodarsko blokado, ki jo je oklicala Srbija. Nastala je »nova« Jugoslavija, v kateri je napočil Markovičev program ukrepov kot zadnji poskus rešitve, kar se še rešiti da. Šarmantni predsednik je veliki večini državljanov ponudil upanje, kar je za prihodnost Jugoslavije -
kljub trmastemu upiranju Srbije - izredno pomembno. Kajti ljudstvo brez upanja lahko odkoraka kvečejmu v preteklost, nikakor pa ne v sodobno Evropo, kar se je na najbolj žalosten način pokazalo v Romuniji.
V tem nemirnem letu se je kalil, tudi slovenski narod. Prvič v svoji zgodovini je tako suvereno nastopil na političnem odru - in tam namerava tudi ostati. S komunistično partijo, ki je kot prva tovrstna stranka na oblasti brez prisile uličnega gneva sestopila s prestola in napovedala demokratične volitve, na katerih lahko seveda tudi izgubi.
Kaj od vsega navedenega je bilo v letu 1989 najbolj revolucionarno in zgodovinsko? Za Srbe najbrž ugotovitev, da so spet močni in enotni, celo tako, da zbujajo strah, za zahodni del Jugoslavije (Hrvaška in Slovenija) legalizacija večstrankarskega sistema, za potrošnike napoved »ukinitve« inflacije, za marsikoga pa je bil najslajši trenutek takrat, ko je zaradi uvedbe konvertibilnega dinarja lahko pokazal jezik prekupčevalcu z devizami, ki mu je zadnjih nekaj mesecev neusmiljeno »drl kožo« in bil nasploh pomembnejši od vseh ministrov.
Za optimizem kot popotnico v novo leto je včasih tudi to dovolj...
Z. Š.
S krvjo plačana svoboda v Romuniji
Reformni vzhodni veter nepričakovano odnesel še Nicolaa Ceausesca
BUKAREŠTA — Od vzhodnoevropskih realsocialističnih režimov se je zdel tisti v Romuniji najtrdnejši ter najmanj občutljiv za reforme in hitre spremembe, ki so jeseni pretresle ves evropski vzhod. Nicolae Ceausescu se za te procese ni menil, z govorniškega odra na novembrskem kongresu romunske partije pa je grmel, da Romunija ne bo nikdar »popustila pred sovražniki socializma«. Takrat ni mogel vedeti, pa tudi nihče drug po svetu si najbrž ni predstavljal, da se je njegov čas iztekel in da bo v Romuniji še pred koncem leta zavladala svoboda, ki je romunsko ljudstvo ni bilo več vajeno.
Ceausescov konec se je dejansko začel med njegovim obiskom v Iranu, kamor je odpotoval kljub neredom, ki so izbruhnili v Temišvarju in Aradu zaradi namere oblasti, da izženejo protestantskega duhovnika in borca za pravice madžarske manjšine Laszla Tokesa. Do manifestacij je prišlo v noči s 17. na 18. december, na približno desettisočglavo množico pa so se spravili s tanki in mitraljezi in na ulicah je obležalo več tisoč nedolžnih žrtev.
Toda nasilje ni moglo ugasniti plamena upora, ki je divjal z vse večjo silo in se širil tudi na ostala mesta. Pri tem Bukarešta ni mogla biti izjema. Tudi tam je diktator odgovoril z vojsko, ki je v začetku uspela vzpostaviti navidezni mir in Ceausescovemu režimu spet vrniti prepričanje, da je oblast trdno v njegovih rokah. Zato ni
čudno, da je že 22. decembra, le dan po prvih znakih napetosti v romunski prestolnici, režim organiziral mogočno manifestacijo, na kateri naj bi prebivalci prestolnice izrazili svojo podporo Nicolaeu Ceausescu in njegovemu klanu, ki je nadziral vsa dogajanja v državi. Začetek tega mitinga podpore je tudi minil po predvidenem scenariju, Ceausescu pa je ostro obsodil »fašistične izgrednike in njihove pomagače iz tujine«, ki so ogrozili vse »pridobitve socialistične Romunije«. Že med conducatorjevim govorom pa je bilo slišati prve medklice »Dol Ceausescu! Dol z ubijalci!« in miting podpore se je hipoma spremenil v veliko manifestacijo proti romunskemu diktatorju in njegovemu marionetnemu režimu.
Odgovor na protest je bil izredno oster, vojska in še posebej Ceausesco-va tajna policija Securitate je nastopila izredno brutalno. Pod gosenicami tankov so se končala mnoga mlada življenja, še več so jih pokončali s strelnim orožjem, mnogi pa so zaradi sodelovanja v protestnih manifestacijah bili ubiti po zaporih. To nasilje pa je bilo tudi zadnje v dolgi seriji zločinov, ki jih je zagrešil romunski režim s klanom Ceausescu na čelu. Upor je dobival vse širše dimenzije, na stran upornikov pa je v noči na 23. december prestopila tudi vojska in tako najbrž povzročila odločilni preobrat v krvavih revolucionarnih dogodkih. V roke upornikov je padla državna radijska in
...
TV postaja, ki je začela ves svet takoj seznanjati z grozodejstvi, ki so se v teh dneh dogajala v Romuniji.
Tudi sam Ceausescu je spoznal, da se njegovo četrtstoletno absolutistično vladanje v tej osiromašeli in povsem izolirani državi končuje. S helikopterjem je skupaj z ženo skušal pobegniti iz države in se izogniti plačilu za svoje zločine. Po nekaj neuspelih poskusih je vojski uspelo, da so bivšega diktatorja in njegovo ženo, ki je bila dejansko drugi človek v romunski politični hierarhiji, ujeli. Sodili so jima pred izrednim vojaškim sodiščem in ju obsodili na smrt, kazen pa izvršili v ponedeljek, 25. decembra.
Za ponovno svobodo pa je romunsko ljudstvo plačalo izredno visoko ceno. Najprej med množičnimi de-monstarcijami, nato pa še med spopadi z zadnjimi ostanki conducatorjeve zloglasne tajne policije, ki je najbrž imela v svojih vrstah tudi tuje plačance, je padlo več kot 60 tisoč žrtev. Država je povsem izropana, ljudstvo pa na robu preživetja. Romuniji grozi lakota, za katero ima največ zaslug prav bivši diktatorski režim, ki je na plečih ljudi zgradil svojo oblast in bogastvo.
Novo romunsko vodstavo, ki ga je doslej priznalo že mnogo držav in ki ga vodi Ion Iliescu, bo imela pri obnovi države izredno težko delo. Pri tem
ji bo nedvomno potrebna obsežna mednarodna pomoč, ki je že začela dotekati. Ob spremembah, do katerih bo v državi nedvomno prišlo, bo potrebno tudi Romunijo uvrstiti med tiste države, ki naj bi imele prednost pri finančni pomoči. Prav tu naj bi pomembno vlogo odigrale predvsem zahodne države, ki bi na ta način Romuniji lahko povrnile vsaj del »škode«, ki so jo vsaj posredno nedvomno povzročile s svojim pozitivnim in včasih skoraj poveličevalnim mnenjem o Ceausescu zaradi njegove neodvisne politike od SZ in nekaterih odločitev Varšavskega pakta, pri čemer pa so do pred kratkim skoraj povsem zanemarjale njegovo notranjo politiko in trpljenje romunskega ljudstva.
Češkoslovaško je po dveh desetletjih spet ogrel pomladni veter demokracije
Sredi prejšnjega stoletja, 18. maja 1868, so Čehi slavili velik praznik. V Pragi so vgradili temeljni kamen za stavbo njihovega Narodnega Divadla, narodnega gledališča. S tem so si dali močno podlago za narodno in kulturno osamosvojitev. Celih 50 let so morali Čehi počakati, da so, konec oktobra 1918, proglasili samostojnost svoje države v združitvi s Slovaki. Hitler jim je samostojnost ukradel v letih 1938 in 1939, ko si je najprej osvojil Sudete, zatem pa Češkomorav-sko priključil Velikemu Rajhu, Slovaško proglasil kot samostojno satelitsko državico, nekateri jugovzhodni predeli pa so bili priključeni Madžarski. Leta 1945 so Čehi in Slovaki - mnogi med njimi so se kot partizani borili proti okupatorju, mnogi so se borili skupno s sovjetskimi in britanskimi zavezniki — dočakali svobodo. Spet je bila država samostojna. Leta 1948 so komunisti, ki so sicer na demokratičnih volitvah imeli 40 odstotkov glasov, bili torej najmočnejša stranka, z oboroženimi delavskimi milicami izvedli državni udar. V kot so takrat vrgli narodnjaške ideje Čehov, sokolsko organizacijo, ideje Masa-ryka in. Beneša. Zavladal je naj hujši stalinizem. Desettisoči ljudi so končali v zaporih.
Aleksander Dubček je ob koncu šestdesetih let želel prinesti nekaj svežine v češkoslovaško politično življenje. Prebivalci te dežele so se še spominjali resnične demokracije, ki so jo uživali med vojnama in v prvih letih po drugi vojni. Praška pomlad pa je takrat bila nevarna za obo-
ževalce stalinističnega starokopitnega sistema, pa čeprav je bil moskovski diktator umrl že petnajst let prej. Češkoslovaška je v letu 1968 zaživela. Pa so jo strli sovjetski tanki in tanki držav Varšavskega pakta.
Spet je nad Prago, nad Plznom, nad Brnom in Bratislavo legla tema.
V letu 1989 je spet zaživelo tudi na Češkoslovaškem. Na Poljskem in na Madžarskem je prenovitev potekala že več časa. Vse je kazalo, da ni več nevarnosti, da bi sovjetski tanki prišli iz vojašnic.
Starokopitni režim na Češkoslovaškem pa se ni hotel vdati. V Hradčanih bivajoči in osamljeni voditelji Češkoslovaške komunistične partije so se krčevito držali svojih pozicij, niso hoteli sestopiti s položaja.
Režimska policija je s silo strla vse prejšnje demonstracije, vključno tisto letošnjega 20. avgusta, ki je spominjala na 21. letnico sovjetske invazije.
Policija je prav tako, na zelo surov način, strla demonstracije konec letošnjega oktobra, ki so jih svobodoljubni ljudje uprizorili ob obletnici ustanovitve češkoslovaške države v že oddaljenem letu 1918. Surov nastop policije, ki je sledila ukazom iz Hradčanov, je terjal veliko ranjenih. Desetine mladih ljudi je policija zaprla.
Zdelo se je, da se na Češkoslovaškem ne bo ničesar spremenilo. Pa je počilo v Berlinu. Pa je
počilo v Sofiji. Kmalu je tudi na Češkoslovaškem završalo kot še nikoli prej. Mase ljudi so se trle na Vaclavskih namestih, široki aleji, bolj podobni trgu kot ulici, sredi zlate Prahe. Policije ni bilo več na spregled. Stotisoči so se potem zgrnili na velik prireditveni prostor. Policija in vojska sta se poskrili v vojašnice. Poleg ljudskih govornikov, poleg Havela in Dubčka (na sliki), je k mikrofonu prišel tudi mlad policist in množico prosil oproščenja za vse to, kar je policija naredila v prejšnjih dneh in tednih.
Režima je bilo konec. Spremembam so se še nekaj dni upirali ministri, poslanci, partijski funkcionarji. Oblasti pa niso več imeli v rokah. Odstopiti so morali vsi, eden za drugim. Štiridesetletne komunistične oblasti je bilo konec. Iz Sovjetske zveze ni bilo več podpore tankov.
V zadnjih dneh so zastopniki raznih skupin in strank dosegli sporazum. Na čelu države, vlade in parlamenta bodo, do skorajšnjih spomladanskih volitev, novi in stari ljudje, ljudje novih gibanj in strank kot tudi doslej vladajoče komunistične partije.
Le malokrat so se Čehi in Slovaki poslužili nasilja. Svoje zadeve skušajo reševati na miren in trezen način, brez prelivanja krvi. V obnovo svoje države, v obnovo zanemarjenega gospodarstva, v obnovo osebne in politične svobode, bodo Čehi in Slovaki šli tudi tako, da bodo skušali pozabiti na vse gorje, ki so ga morali prenašati v zadnjih štiridesetih letih.
Perestrojka? Glasnost? Ne! »Minz-hu« in »ziyou«, demokracija in svoboda! To so zahtevali pekinški študentje, ko so 21. aprila 1989 prvič sedli na Tienanmen in povsem mirno, brez slehernega nasilja zahtevali od vlade, naj upošteva njihova stališča. Premier Li Peng pa ni imel pravega političnega posluha in je na množico študentov poslal svoje vojake. Ko je kitajska vojska nastopila prvič, je omejila svoj poseg na grobo pretepanje študentov, vendar je bil najbrž prav to pričetek meseca kitajskega upora, ki so ga zadušili v krvi in s senco katerega stopa Kitajska v devetdeseta leta.
Dogodki na Tienanmenu so bili morda prva velika množična tragedija, ki so jo svetovne televizije posredovale s pomočjo vse bolj prefinjene satelitske tehnike. Medijska vojna je tako dobila nove razsežnosti, ki so v letu 1989 dosegle svoj višek, ko so se na ekranih pojavili kadri na smrt prestrašenega romunskega conducatorja. Vendar je prav na Tienanmenu prišlo do nesramnega manipuliranja z vestmi, do laganja ob neizpodbitnih dejstvih. Sateliti so oddajali posnetke študentov, ki so ležali na osrednjem Pekinškem trgu, kitajske oblasti pa so skušale zasenčiti parabole. Tuji novinarji so poročali o tem, kar se je dogajalo, Kitajci pa so lahko le slutili, da se sredi glavnega mesta nekaj dogaja.
Pa vendar je šlo za zgodovinska dogajanja, ki so trajala več kot mesec dni in v katerih je bilo v Pekingu, Šanghaju in drugih večjih mestih
Na Tienanmenu ni bilo prostora za bolj demokratično Kitajsko
vpletenih vsaj petnajst milijonov študentov.
Protest pekinških študentov je dejansko tlel mesec dni. O tem, kar se je dogajalo na Kitajskem pa ni bilo veliko slišati v tujini, saj so pekinške oblasti precej skrbno nadzorovale pretakanje informacij. Do prvega velikega »odkritja« študentskih demonstracij je prišlo šele tedaj, ko je na Kitajsko pripotoval Mihail Gorbačov, ko kitajske oblasti niso mogle preprečiti novinarjem, da poročajo o dogajanjih na Trgu Tienanmen in o zahtevah po »minz-hu« in »ziyou«.
Ko je Gorbačov zapustil Peking, je mnogo novinarjev ostalo kar na Kitajskem in tako so pričele pronicati v svet informacije o tem, da so študentje hirali na Tienanmenu, da so morale že poseči zdravniške enote in da so demonstranti zavračali tudi vodo. Na zahteve študentov je vlada odgovorila tako, da je proglasila izredno stanje, kar je seveda še povečalo napetost, proti glavnemu mestu pa so se že približevale kolone vojaških vozil in tankov.
V noči na nedeljo, 21. maja, so bile vojaške enote že tako blizu mesta, da
je študentom, ki so mirno sedeli na Trgu Tienanmen in vztrajali v gladovni stavki, priskočila na pomoč množica delavcev. Prav tako mirno in brez slehernega orožja so se postavili pred vojsko in skušali pregovoriti vojake, naj nikar ne napadejo študentov. Že dva dni za tem je vojska prvič udarila po demonstrantih in po svetu se je razvedla vest, da se je premier Li Peng odločil za trdo roko.
Zgodovinska dogajanja na Tienanmenu so se od takrat dalje odvijala skokoma. Vojska je pritiskala, množica pa jo je zaustavljala, vse do usodne noči na nedeljo, 4. junija, ko se je vojska spustila s tanki na nemočne ljudi in zakrivila pravi pokol.
Na cestah je obležalo na desetine na stotine ljudi. Novinarji, vsaj tisti, ki jih niso v zadnjem mesecu izgnali iz države, so poročali o pravi poulični vojni, o vojakih, ki so streljali . na množico, o doslednem izvajanju Li
bi lah
ko postali novi »perestrojka« in »glasnost« zamenjal pojem, ki ga ne bomo tako zlahka pozabili: »kontrarevolucija«. Pod tem pojmom se je skrivalo vse, kar je motilo Li Penga in njegove politične somišljenike. V imenu boja proti kontrarevolucije je bilo nekaj desetin študentov obsojenih na smrt, lov na druge, ki so sodelovali pri mirnem protestu pa se še ni končal in bo tudi 1990. leto nosilo pečat »pokola na Tienanmenu«.
Pengove represivne strategije. V nekaj urah je besedici, ki

PRIMEX


: .
v
W '	, '	-	■:	• - ,	„ „
■	--h...-	'	*	/’ ^
.. ..., > ; -






		
	[ 3	m
		
Habemus
Habemus ovulos, končno nekaj imamo, ker se Tutamci poceni ne prodamo, vse si izmislimo, le da živimo, jajca, jajca, jajca teh si želimo
Odpravljene so zdrahe, poražene skrbi, zravnali smo si hrbte, odkrili zlato sonce, pokrili črno noč, več nismo blede sence imejte z nami moč
Lahko so črna, progasta, črtasta, le da so jajca z domačega vrta.
Vse si izmislimo, le da živimo, jajca, jajca, jajca teh si želimo.
Utrinki iz komedije Marija Čuka Lepo je v naši domovini biti
Kakšna jajca? (!)
Lepo je v naši domovini biti, živeti lepo življenje Tutamcev, smejati se, lagati, krasti, znojiti in slaba dela puščati zanamcem.
V Tutamu je vse lepo in prav: telebani so direktorji, direktorji telebani, nepismeni vodijo pero, požigalci pijejo vodo, neumni so filozofi in neverni škofi.
Vsi so iz Tutama doma, vsi iz pravega testa.
Lepo je v naši domovini biti, ker so vsi voditelji zviti, furbasti kot mladi osli, ostri kot gumijasti noži.
Ko se pojavi kak vprašaj
reče ta beli: rešuje ga raj,
rdeči pa vzklika: Marx zdaj več ne mika
Narobe svet v tej domovini, le slana želja se iz ust slini:
Da bi Tutamu vladali pametni ljudje, ki bi imeli hrbet iz jekla, a to se v našem času ne sme, zato Tutamu ni poti iz pekla.
Da, lepo je v naši domovini biti, še lepše bi bilo iz nje uiti, a kam bi šel, kam bi se dal, med normalne bi težko pristal.
marij čuk
Uspešno vtikanje
Livtj Bogateč (Ernesto) In Miranda Caharija (Dora)
Ernesto: Molči, prosim te, molči! S svojim dolgim, zlobnim in ostrim jezikom mi jemlješ koncentracijo.
Dora: Aj, aj, boli, aj, kaj delaš? Ne tja, ne, niti tja, Ste vsi politiki taki? Tele!
Ernesto: Nemogoča si. Samo govoriš in govoriš, s tem pa vse razdiraš. Lažje dosežem sporazum s socialisti kot s tgboj.
Dora: Zavidaš, a, zavidaš! Ker imajo vse na pravem mestu in takoj vedo, kam, kako in kdaj vtikat. Ne pa ti, Tutamec.
Ernesto: Jaz sem zdrav, oni pa bodo dobili aids, ker preveč in povsod vtikajo...
Kultura, naš ponos!
Dora: Milijardica, milijardica, milijardica za skorjo kruhaaa. Marko: Milijardica, ja, tista od Zveze, tista za kulturo. Kaj bo kulturi denar! Kulturi je treba entuziazma, prostovoljnega dela, zavesti, le to nas lahko krepi, kultura je naša vrtnica v gumbnici, kaj vrtnica, nagelj cvetoč nagelj, povsod bom posadil same nageljne, da bodo lahko deževali ob volitvah, da, kultura, naš ponos, naša moč!
Jovanovič, Shakespeare, Cankar, sedaj še ta Čuk!
Janko: (najprej skušata z Metko odigrati še zadnje replike prizora, kot da bi hotela nadaljevati igro) Ne, ne gre. prekinil me je ta osel. Le kako si upate, kako si drznete kričati umetnikom! Glejte, sedite in molčite! Gospa sufler-ka, ajde!
Gledalec: Ti bom že dal ajde! Ne bom več molčal. Že štirideset let v tem gledališču samo molčim in gledam. Sedaj mi je prekipelo. Ta igra presega vse meje lepega vedenja in dostojnosti. Take besede, take scene! Posilstvo na odru, takorekoč javno. Mislite, da si lahko privoščite ves slovar umazanih izrazov? Enkrat Jovanovič, drugič Cankar, tretjič Shakespeare in sedaj še ta Čuk! Kje so odgovorni? Dovolj nam je tega!
Mladina... brez oblasti
Ernesto: Popoldan imam srečanje z UŠI, s katero Kulturno rekreacijsko središče trdih ekonomistov sploh ne bi smelo imeti stikov. Ne z njimi, ne z nikomer!
Metka: Zato živimo, kot živimo. Zaprti, pogojeni od preteklosti, ideologij, strank, oslarij. Tutam gineva brez lastne identitete.
Ernesto: Ko boste imeli mladi oblast, boste delali, kar boste hoteli. Oblasti pa ne boste imeli nikoli, vsaj dotlej ne, dokler ne boste mislili kot mi, kot jaz in dr. Sušnik na primer, ki sva zgradila to lepo domovino. Ne, mladi ne boste podrli te zgradbe.
Ko v moških žilah zavre kri...
Metka: Oh, hvala. Sedaj se primiva za roko in steciva po cvetočih travnikih sreči v objem. Bosa bova šla po visoki rosni travi, gledala v luno in zvezde, si obljubljala večno ljubezen in gledala v oči...
Janko: Ou, kalma, ou...
Metka: Ni to tako romantično...
Janko: Vem, da je romantično, Metka. Metka: Da, Janko?
Janko: ...ampak v moških žilah, čeprav so tutamske, se pretaka kri in ta kri gre v prav vse mišice, vse, razumeš?
Metka: Ne.
Janko: Skratka, ni dovolj poljubček na ličke, držati se za rokico, govoriti o vijolicah, gledati ob morju luno in sardelice... Kri gre v vse mišice, razumi, anche la, dove no bati il sol...
Metka: A to ni ljubezen! Ni ljubezen! Brzdaj svojo kri, misli na kaj lepega, na delo.
Gospod tovariš
Adrijan Rusija (Marko Šušnik)
Gor jene: Oh, gospod Šušnik, dober dan.
Marko: Zdravo Gor jene. Danes nisem gospod, ampak tovariš Šušnik. Zelo uradno prihajam k tebi in treba je vedeti, kdo se je, in se bo boril za boljši jutri. Samo tovariši to delajo!
Gorjenc: Če je tako, potem oprostite, tovariš Sušnik.
Marko: Tako in nič drugače! Saj nisi slep. Delali mi bodo celo intervju in to tovarišu, ne gospodu. Ko ne bi bil tovariš, ne bi bil gospod!
Janko: Lepega, delo? Kaj je lepega tu pri nas? Na kaj naj mislim? Na novo službo, na odselitev iz Tutama, na lepe sanje? Ti si konkretnost, ti mi moraš vžigati voljo.
Metka: Tudi ti si pokvarjen, tudi ti. Vsi od UŠI ste pokvarjeni, kot pravi moj oče. Mislite samo na užitek, na zabavo, samo ha pohujšljive, umazane stvari. Posvečajte se duhovnosti. Ko boš moj zakonski mož si boš lahko
marsikaj privoščil, saj sem tu pa tam brala v knjigah in zraven zardevala. Tudi na usta me boš lahko poljubil. Do takrat živi krepostno, da utrdiš svoj značaj...
Janko: Ti živiš na Luni, popolnoma izven si, fora, razumeš? Danes v kraljestvu Tutam ne dobiš več ene device v tvojih letih...
Metka: Ena je še!
Janko: In ta edina je morala pripasti meni...
Slovensko stalno gledališče je decembra v Trstu, Gorici in nekaterih okoliških vaseh uspešno predstavilo dramski prvenec Marija Čuka Lepo je v naši domovini biti v režiji Jožeta Babiča. Komedija je vzbudila med našimi ljudmi veliko zanimanje, o čemer pričajo številne ponovitve. Zato smo se odločili, da iz dela povzamemo nekaj krilatic, songov in humornih dialogov.
Največja novost - vse po starem!
Adrijan Rusija (Marko) in Silvij Kobal (Vandič), v ozadju Anton Petje (Gorjenc)
Marko: Dovolj bo besed. Kmalu se bo začela zgodovinska seja, začniva z intervjujem.
Vandič: Od spred ali od zad?
Marko: Kako to misliš?
Vandič: Nič, nič, menil sem, da se razumeš na novinarski žargon.
Marko: Ne čenčaj brez veze kot v svojih člankih in začniva!
Vandič: Začniva. Prej se počeši, da te bom lepo opisal. Televizijo smo itak ukinili in je odslej ne bomo nokili več imeli. Torej začniva. Gospod Šušnik, kako ocenjujete sedanji položaj v Tutamu?
Marko: Situacija je zafecljana, a strogo pod kontrolo. Dramatično je in preti nam neizbežna smrt.
Vandič: Torej ste velik optimist?
Marko: Da, velik.
Vandič: Kaj sedaj?
Karko: Napeti bo treba vse sile in poiskati rešitev. Vandič: Začela se bo nova faza preverjanja in sodelovanja?
Marko: Da, začela se bo nova faza, a ne tako, kot mislite vi.
Vandič: V čem bodo torej novosti?
Marko: V geslu vse po starem. Če ni sprememb je že novost in mi se novosti ne bojimo, ne bojimo se prihodnosti. Si zapisal? To dobro podčrtaj, mastno.

■ ■■■ ■■ ■ ■ ■ ■ ■ ■■ ■■■■■■
VSE ZA OPTIKO
<3>><MST£
TRST — Ul. Carducci 15 Passo S. Giovanni Tel. 62515
	Mallardi & Co. s.n.c.	f'	
llf	MEDNARODNI PREVOZI	"1	
(r-	TRST — Ul. Roma 15 — Tel. 62614 - 362829	L-	
	Telex 460078 MALL SRED — Fax 61082		
VI	Vse carinske operacije - vkrcavanje - izkrcavanje - kontrola blaga	* i	
C.I.S.A.A.
commercio
intermediazione
sviluppo
alto
adriatico
mednarodna trgovina in razvoj v severnem Jadranu
Viale Miramare 129
Tel. 040/410411 - Telex: 460505 I - Telefax: 410411
Sila Jože
TRST — Ul. Burlo št. 1 vošči vse najboljše za praznike
S. R. L.
IMPORT - EXPORT
TRST — Ul. Ghega 2 Tel. (040) 368998-369248-369636
Telex: 460517 TECHNA I	Telefax: (040) 361634
k-j
k
"S

* i
M77BM0S | A
POMORSKA AGENCIJA
Mediterranea
s. a r. I.

IMPORT - EXPORT - RAPPRESENTANZE
UVOZ - IZVOZ
s.r.l.
TRST - VIDEM
Sedež: 34135 Trst - Scela Belvedere 1 Tel. (040) 43713 - 43714 - 411826 - 411827 Telex 460319 FRIEX - Telefax (040) 43073
Filiala: 33100 Videm - Ul. Roma 36 Tel. (0432) 502424 - Fax 503780 Čedad - Ul. de Rubeis 12
K
srečno novo OBLEKO ops leto 1990
DREV. D’ANNUNZIO 11 - Tel. 040/764584

TRST - U. Milano 4/1 - Tel. (040) 7369 Telex 460087 MEDMAR I Telegr. MEDIMARE
AVTOMEHANIČNA
DELAVNICA
S. G1ACOMO
Teodoro Kovač
TRST — Ul. Industria 8 Tel. 744769
W x ^ K

* i

Ccnturisped
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN PREVOZ
ri
Filiale:
MILAN
GORICA
FERNETIČI
Sedež: TRST Miramarski drevored 3 Telefon: (040) 417831/5 Telex: 460140 CENTTS I Telefax: 43903
Carinska služba, zbirni promet, skladišča, pomorski prevozi, aviopromet, suhozemski transport
ZZL
ZAVAROVALNICA
M
COMPAGNIA
ASSICURATRICE
UNIPOL
GLAVNA AGENCIJA V TRSTU Trg Venezia 1
— . .
ki
~k i
Ugo
Margon
VREČE VSEH VRST IN JUTOVO PLATNO
TRST
Ul. Fonderia 10/A Tel. 728013
Leandro Coretti
TRST Ul. Settefontane 97
a grof o rest
e
IMPORT EXP0RT ZASTOPSTVA
TRST
Tel. (040) 368714, 368988, 369228, 369064 Ulica Geppa 9 Telex: 460134 AGROF Fax: (040) 362896
GORICA
Ulica Trieste 160 Tel. (0481)20982
ki
AZBAR
S.p.A.
INDUSTRIJA IN TRGOVINA Z LESOM
UPRAVA
34132 TRST - Ul. Rossini 10 - Tel. 040/61065 - 68779 Telegram: JAZBARLEGNO - TRIESTE - Telex: 460136 J AZBAR
p.p. 404
ŽAGE - SKLADIŠČA - SUŠILNICE
33048 S. Giovanni al Natisone Ul. Divisione Julia 17 - Tel. 0432/756125 - 756554
TRŽAŠKI TEHNIČNI KONZORCIJ
w

L *
Proizvodnja — uvoz-izvoz izdelkov in polizdelkov, kovinomehanike, fotolitografije, plastike in elektronike
TRST - Ul. Machiavelli 14 - Tel. 362877 - 363702 Telex 461135 - Telefax 362907
SADJE - ZELENJAVA
Dario Husu
TRST - Ul. delllstria 3
iri
UVOZ-IZVOZ PREDSTAVNIŠTVA
POOBLAŠČENI IZVOZNIKI
IVECO an^n lancia
LAJ
comeno
34132 Trst, Ul. Geppa 9, tel. 040/68802 - Telex 460231 ADEX1 - Fax (040) 68227 34170 GORICA, Korzo Verdi 51, tel. 0481/33576
i'
*
k\
CVETJE - SOBNE RASTLINE VENCI - ARANŽMAJI
ŠAVLVA
TRST - Ul. delllstria 10
Tel. 755590
dS GENERALI
Assicurazioni Generali S.p.A.
GENERALI
AGENCIJA
v TRSTU
Ul. Genova 14
Tel. 61034 - 61035
na OPČINAH Ul. del Salici 1 Tel. 211489
ŠVAB CORRADO - AUGELLI ROBERTO - RODOLFI GIUSEPPE
voščijo svojim klientom in prijateljem srečno novo leto
W'
'"k
Auto Jo!ly
TRST - Ul. Valdirivo 24 Tel. (040)61835
Prihodnost mednarodnega komunističnega in delavskega gibanja v predvidevanjih astrologov
Zvezde napovedujejo, da
Črni Pajek
Leto 1989 bo nedvomno ostalo v naši zavesti kot leto burnega spreminjanja zlasti na Vzhodu. V nekaj mesecih se je politični ustroj Evrope korenito spremenil: v državah realnega socializma so drug za drugim padali režimi, ki so prišli na oblast ob koncu druge svetovne vojne in takoj po njej s pomočjo sovjetske rdeče armade: Poljska si je kot prva država vzhodnega bloka privoščila katoliškega premiera, Madžarska je zbrisala naziv socialistična s svojega grba in si zadala demokratičen ustroj, na Češkoslovaškem so bili pod pritiskom ljudskih množič prisiljeni odstopiti ljudje, ki so prišli na oblast pred dvajsetimi leti, ko so gosenice tankov varšavskega pakta pregazile cvetke praške pomladi in socializma s človeškim obrazom; v Nemški demokratični republiki je bil prav tako pod pritiskom ulice prisiljen k odstopu Honecker, pod pritiskom množic se je zrušil berlinski zid, ki je bil dolga desetletja morda najbolj otipljiv dokaz razdelitve stare celine na dva bloka in na dve influenčni sferi. In tudi v državah, kjer je kazalo, da je realsocialistična oblast trdna, se je v hipu vse spremenilo: v Bolgariji se je-čisto nepričakovano zamajal stol To-dora Živkova, v Romuniji je bil trinog Nicolae Ceausescu zrušen po dobrem tednu krvavih spopadov, ki so zahtevali na tisoče žrtev.
Pa tudi v naši neposredni bližini so komunistične partije začele proces korenitega spreminjanja. V Sloveniji se pripravljajo na prve pluralistične volitve, potem ko je skupščina v septembru z ustavnimi amandmaji postavila temelje za novo, pluralistično državno ureditev, italijanska komunistična partija je pod vodstvom sekretarja Achil-leja Occhetta in njegovih mladih sodelavcev še odločneje stopila na pot samoizpraševanja. Sedanje razmišljanje in iskanje bo nedvomno korenito preobrazilo KPI tudi v malo verjetnem primeru, da bi na izrednem kongresu zmagala opozicijska struja, ki jo vodijo zgodovinski voditelji partije.
Kam vodi ta proces, kam vodi vse to burno vrenje, ki je kot kaže zbrisalo tudi razdelitve in influenčne sfere, dogovorjene v Jalti? Kot je pred poldrugim letom pokazal simpozij, ki ga je v Trstu organiziral Inštitut Gramsci za Furlanijo-Julijsko krajino, so sile, ki se sklicujejo na socializem, tudi zaradi gospodarskih neuspehov začele proces korenite preobrazbe, ki ima kot končni cilj ohranitev socialnih vrednot in človeškega dostojanstva, ki sta temelja socializma, ob istočasnem uvajanju drugih vrednot, predvsem pluralizma in svobodne konkurence, ki sta bili doslej osnovi predstavniške demokracije zahodnega tipa. Pod silo razmer je dokončno zatonila koncepcija boljše-viške totalitarne partije, v razburkanem morju protislovij in neuspehov se utaplja diktatura proletariata in z njo tudi mit novega človeka.
Kam vodijo vse te korenite preobrazbe? To vprašanje si v teh dneh na televizijskih ekranih, pred radijskimi mikrofoni, na časopisnih straneh postavljajo komentatorji, ki, nakazujejo možnosti in hipoteze, svoje razmišljanje oslanjajo na zgodovinske okoliščine in na gospodarske ugotovitve. Dokončnega odgovora pa ne ve nihče. Ob prehodu v devetdeseta leta se stara celina razvnema in veseli ob korenitih spremembah, ki nakazujejo nove možnosti, obenem pa se tudi zaskrbljeno sprašuje, kam vse to pelje, saj nekaterih danosti in stalnic, ki so še včeraj pogojevale razmišljanje in ukrepanje, ni več, ker so jih v nekaj mesecih odpihnile burne spremembe.
Tako dolg resnobni uvod za lahkotnejši in šaljiv konec: v taki negotovosti in v želji, da bi bralcem vendarle nudili nekaj elementov za razmišljanje, smo se, dosti za šalo in malo zares, zatekli po odgovor k zvezdam. Kakšna Usoda se piše komunističnemu gibanju? To je iz astrološkega čarta, ki je bil narisan tako, da je kot datum rojstva tega gibanja upošteval objavo Marxovega in Engelsovega Manifesta, skušal razbrati naš sodelavec Srečko Možina. In na osnovi čartov je prav tako skušal napovedati bližnjo usodo KPI in ZKS. Kot ocvirček smo v Možinov! biblioteki izbrskali še dve prerokbi, ki se tako ali drugače - tako zagotavljajo astrologi - nanašata na komunistično gibanje.
Kdor verjame zvezdam in astrologiji bo v teh čartih dobil le potrditev svo-lega prepričana, tisti pa - kot pisec toga članka - ki gledajo na horoskope 'n vse, kar je s tem povezano, z veliko skepso, pa bodo najbrž zmajali z gla-v?' češ saj ni resno. Resno morda res nk zanimivo pa vendarle je. Kar beri-
VOJMIR TAVČAR
kel nekaj besed za preteklost. ZKS se je rodila z Vodnarjem v ascendentu in Vodnar je znak tistih, ki se zavzemajo za nižje sloje in se borijo za neodvisnost. Luna v Levu kaže na željo po suverenosti.«
Kaj pa pravijo zvezde o sedanjosti in prihodnosti?
»Najprej bi ugotovil, da je Kučan v svojem poročilu kongresu poudaril, da je ZKS prva evropska partija, ki prostovoljno sestopa z oblasti in gre v konkurenco z drugimi političnimi silami, ne da bi jo k temu prisilile množice. To se da razbrati tudi iz zvezd. Na primer iz dejstva, da je bila ob Kučanovem rojstvu leta 1941 Luna v istem položaju kot ob ustanovnem kongresu ZKS. In Mars tudi. To je trigon zmage ljudstva in suverenosti.«
»Kar zadeva prihodnost pa,« zaključuje Možina, »bi glede na čart dejal, da Saturn, Uran in Neptun v 12. hiši nakazujejo, da ima ZKS veliko sovražnikov. Obenem pa je mogoče tudi razbrati, da ima glede popularnosti pri ljudstvu, veliko več možnosti kot bi človek sodil na prvi pogled. Lahko bi se obetali dobri časi, toda negativni Saturn bo povzročal težave.«
1^	| Kaj je zapisano v zvezdah o Komunistični
IJ I partiji Italije? »Astrološki čart stranke,« pra-I »r 1 vi Srečko Možina, »je naravnost presenetljiv. Začnimo s preteklostjo. KPI je nastala v znamenju Vodnarja in kar v čartu najprej pade v oči je dejstvo, da je v popolni opoziciji s KPI, ki se je rodila v znamenju Vodnarja in z Bikom v ascendentu, fašistična stranka, ki ima discendentnega Škorpijona. Jasni in vidni sovražniki KPI so torej fašisti. Glede preteklosti bi dodal tudi, da Saturn v kvadraturi z Luno napoveduje, da stranka ne bo najbrž nikdar tako popularna, da bi lahko postala prva italijanska stranka. Venera je bila tedaj vladar ascen-denta v znamenju Rib, Ribe pa so astrološko znamenje ljudi, ki se zavzemajo za lastne pravice. KPI je torej glede na astrološki čart stranka tistih, ki se zavzemajo za socialno pravičnost. Zanimivi pa so tudi skrivni nasprotniki, ki se nakazujejo v dvanajstem polju: po tem čartu je treba skrivne nasprotnike KPI iskati predvsem v religiozni sferi.«
Kaj pa prihodnost?
»KPI ima v discendentu Plutona, ki je dejavnik usodnega in nepredvidljivega. Saturn v deveti hiše kaže na ideološko krizo. Ko bo Saturn v zenitu v letih 1990 in 1991 se KPI napovedujejo težki in hudi časi.«
»Črni Pajek«, ki je živel na Bavarskem v XVI. stoletju, je baje za leto 1818 napovedal tudi rojstvo Karla Marxa. Njegovo prerokbo povzemamo po zapisu Renza Baschere.
»Jastreb bo poletel nad gozdom in bo vodil mravlje.« To je napoved rojstva Karla Marxa. Ob pozornem branju te prerokbe opazimo, da je poudarek na »mravljah s pravične zemlje« ali »mravljah z zemlje pravičnega«.
Simbol mravlje predstavlja malo in marljivo ljudstvo, ki dela od zore do mraka in išče voditelja, ki bi ga popeljal »v obdobje pravičnosti«. Vemo tudi, da je »zemlja pravičnega« Ižrael. Ta človek bo torej vodil »mravlje«, njegov izvor pa bo v Izraelu. In Marx se je rodil v družini židovskega porekla, ki se.je naselila v Nemčiji, Nemčija pa je »država gozdov«.
Jastreb (Karl Marx) bo torej židovskega izvora, rodil se bo v Nemčiji, njegov »nauk« pa bo zbudil »mravlje« (se pravi ljudstvo) iz stoletnega spanja.
»Mravlje bodo imele svoj brlog.« Govor je »o brlogu« o »mravljišču«. Ta duh združevanja delavcev, ki imajo iste probleme, je mogoče tolmačiti kot socialistično internacionalo. »Vsaka mravlja bo prinesla zrno žita in vsako zrno bo žarek sonca«. Ta stavek je mogoče tolmačiti kot zametek teorije o dodatni vrednosti, se pravi o delavčevem neplačanem delu. Prej so »mravlje« prinašale zrno žita in niso bile plačane, sedaj pa bo »za vsako zrno žita žarek sonca«. Plača bo bolje ustrezala opravljenemu delu.
»Meč bo prekrižan z lopato,« pravi še »Črni Pajek«. Tako povezuje gospodarske in zgodovinske dejavnike.
Toda »jastreb« bo povzročil krvavi vrtinec. Marxova teorija je imela med svojimi sadovi tudi revolucije.
Manifest teza in antiteza
Manifest se je rodil v času, ko je bilo Sonce v znamenju Vodnarja, ki je simbolični dejavnik univerzalnega, socialnega, novega, humanega in originalnega. Vladar Sonca v Vodnarju je Uran, ki se nahaja v Ovnu, znamenju iniciative, pionirjev, v elementu ognja.
In zdaj sinteza: Uran, ki je revolucionar ter vnaša nemir in razdor, in Oven, ki je ogenj, nam dajeta plamen socialne revolucije. Kaj plamen, požar, ki se razširi. Kam? Uran v Ovnu je v kvadratu, v sovražnem odnosu z Jupitrom v Raku. Jupiter je dobrobit, sreča, pravica. Za koga? Jupiter je v Raku, znamenju ognjišča, družine, domovine, naroda in narodov, kar pomeni željo za pravičnejše, srečnejše in boljše življenje ljudi in narodov.
Od kod prihaja Marx, pobudnik revolucije? Iz Nemčije in Oven je znak Nemčije. Toda tudi Anglija je pod vplivom Ovna, in ravno v Angliji Marks preživi dober del svojega življenja.
Kje so za seme manifesta na najbolj plodna tla?
Tam, kjer jih Marx ni pričakoval. Sporočilo Manifesta zagleda luč s Soncem v Vodnarju, v znamenju Rusije.
Kaj se dogaja sedaj, ob koncu leta 1989?
Jupiter je tudi tokrat v Raku, Uran pa je v sovražnosti z Jupitrom, vendar tokrat v Kozorogu, znamenju okorelosti, dogmatizma in stalinizma. Stalin je rojen v Kozorogu. Pa še to: Uran, revolucionar stoji sedaj v sovražnem odnosu s položajem, ki ga je imel leta 1848, ko je bil na sprehodu po Ovnu.
Uran je tudi iskra, ideja, ki se prižge, zaživi in razplamti. Uran v Kozorogu (1989) v kvadraturi z Uranom v Ovnu (1848) negira samega sebe. Revolucija-kontrare-volucija, ideja-kontraideja, teza-antiteza.
Prerokbe svojevrstnega meniha Grigorija Efimoviča
Poleg Nostradamusa in med »laiki« veliko manj znanega »Črnega Pajka«, preučevalci okultnih znanosti znatno cenijo tudi Rasputina. V reviji Lastro-logo je leta 1982 Renzo Baschera posvetil daljši članek prerokbam svojevrstnega meniha Grigorija Efimoviča, ki je bolje znan kot Rasputin.
Po gradivu, ki je na razpolago, Renzo Baschera pravi, da je Rasputin proti koncu leta 1912, potem ko je čudežno ozdravil malega carjeviča, pisal carici daljše pismo, v katerem je med drugim poudarjal »Bog ni hotel, da bi krvavelo tvoje materinsko srce. Uživaj svojo zadnjo pomlad. Kraljevskega orla čaka dolga zima. Car ne bo imel več mize, da bi nanjo položil krožnik z juho. In orel bo zaklan opolnoči... Moj duh pa bo tedaj že osvobojen več kot dvajset lun.«
Pismo je močno razburilo carico in Rasputin je moral zaradi tega že drugič zapustiti dvor. Po odhodu je menih zaupal prijatelju: »V sanjah sem jasno videl usmrtitev kraljevske družine... Nikolaj II., njegova žena, carjevič in princese so sedeli; za njihovim hrbton je bila stena. Vrata so se nenadoma odprla, priletel je jastreb. Zatisnil sem oči in, ko sem jih spet odprl, je bila kraljevska družina pobita in stena vsa pomazana s krvjo...«
Približno dvajset mesecev po Rasputinovi smrti so revolucionarji usmrtili carja in njegovo družino. Baje je bila scena precej podobna tisti, ki jo je na-
povedoval preroški menih, čeprav nihče ni verjel njegovim besedam.
Zanimivo je po oceni Baschere tudi pismo, ki ga je Rasputin pisal leta 1915. »Videl sem zbor sedemsto demonov, ki so peli čudno pesem ob jezeru, ki je bilo polno krvi... Ne bo steklo veliko vode pod mostovi nove Rusije, ko se bo v družini vnel prepir... Križ bodo vrgli v klet, kladiva bodo udrihala po oltarjih, srpi bodo sekali molitve. Tako se bo začel lov na kačo. Krokar bo zaupal meč oblaku, ki bo ubil kačo ob tretji luni. Krokar se bo nato znesel tudi proti svojim črvom, dokler ne bo preboden. In to se bo zgodilo, ko bo nova kača šla od srca do srca.« Dodal je še, da bo »kraljestvo srpa trajalo približno 800 lun in bo v svojem telesu imelo hudo rano.«
Tolmači Rasputinovih prerokb pravijo, da je menih s tem napovedal razkol med Stalinom in Trockim. Sovjetska ustavodajna skupščina je imela 707 članov, leta 1929 je bil Trocki izgnan, Stalin je naročil, naj ga ubijejo. In krokar, ki bo preboden? Po sicer nepotrjenih glasovih, pravijo tolmači Rasputinovih prerokb, Stalin ni umrl naravne smrti pač pa je bil zastrupljen.
In 800 lun dolgo novo cesarstvo? Račun naj bi pokazal, da gre za leto 1985, po katerem naj bi se po Rasputinovi prerokbi »križ vrnil na ruske oltarje«, zvonovi pa bodo zvonili, da bi priklicali »nešte-
vilne kristjane, ki so bili oteti za bodočnost«. Z Gorbačovom so se res odnosi med državo in Cerkvijo izboljšali, preroki, ki so za leto 1985 napovedovali tretjo svetovno vojno pa so se, na našo srečo, krepko ušteli.
»Sveta Rusija,« je zapisal še v nekem svojem pismu Rasputin, »bo nekega dne spet blestela v Evropi. Toda Evropa tedaj ne bo več Evropa. In na prestolu svete Rusije ne bo več sedel car... Ljudje si bodo znali pisati zakone, ubogali in ukazovali bodo po Božjih zapovedih. Ker v času dozorelega žita bodo imeli ljudje na zemlji enega samega Boga in eno samo cerkev, čeprav bo duh kadil lahko različen...«
Zanimivo je, po Bascherovi oceni, tudi pismo, ki ga je Rasputin pisal carici leta 1915 in v kdterem je med drugim rečeno, da »ko bo kri pordečila nebo, bo Sveta Rusija tvegala smrtni udarec: ko bo zemlja blizu Petrograda odprla svoje žrelo in bo pogoltnila cerkve in palače, Sveta Rusija bo postala neplodna mati...«
Spomladi leta 1940 tik pred izbruhom druge svetovne vojne, pravi Baschera, je svojstvena zarja res pordečila sovjetsko nebo. V prihodnje, zaključuje Baschera, se nam obeta drugačno znamenje, ker nam bo zemlja povedala, da »ljudje pripravljajo novo, strahotno katastrofo«. Najbrž bo potres, ki bo prizadel območje blizu starega Petrograda »povedal ljudem, da je čas napočil...«
til S"
fm ikjk mr wnw mr ur mr ur w w ur ur Ww ur k w w w w ur mr mrrnr w mr mr w mr w mr w w w mr mr w mr mr mr mr mr mr

SD ZARJA
Bazovica
vošči vsem svojim članom, atletom, odbornikom in vaščanom
srečno in uspešno 1990
Kulturno društvo Rovte-Kolonkovec
želi vsem svojim članom, prijateljem in podpornikom, ter sorodnim društvom srečno in uspeha polno 1990
ŠPORTNO ZDRUŽENJE
KULTURNO DRUŠTVO	GOSPODARSKA ZADRUGA
SKALA
SD Grmada - Hobles I GODBENO DRUŠTVO PROSEK
vošči vsem članom in prijateljem srečno in uspešno 1990
ji
'i

Srečno novo leto želi svojim gojencem, profesorjem in sodelavcem, obiskovalcem koncertov in vsem prijateljem

**
VZPI-ANPI
Sekcija Devin-Nabrežina
vošči vsem članom, prijateljem in vaščanom
srečno novo leto 1990
GLASBENA MATICA
A i
Vsem oglaševalcem srečno 1990
Stojan Udovič
Velika izbira moškega in ženskega blaga ter vsakovrstne konfekcije
OVEN
21. 3. - 20. 4
POSLI, DENAR IN DELO: Najugodnejši meseci za poslovne in denarne zadeve so april, maj in junij. Smisel za posle bo v tem času zelo izrazit. Zaradi te lastnosti se lahko sklepa, da denarja vam vsekakor ne bo manjkalo. Pri delu pa je položaj negotov in zamotan zaradi neprestanega spreminjanja od pozitivnega do negativnega in obratno. Nevarnost je predvsem v pretiravanju, na primer v napadalnosti, v zahtevah, v sprožanju nekaterih mehanizmov, ki jih potem ne boste znali obvladati. Prisotnost Saturna, Urana in Neptuna v Kozorogu bo dokaj komplicirala enostavne zadeve in otežkočila manj enostavne. V drugi polovici avgusta pa se bo vse spremenilo na boljše.
LJUBEZEN: S prebujanjem narave se spomladi tudi v vas prebujajo ljubezenski občutki, ki so dotlej dremali. Od maja do avgusta boste zelo sentimentalno razpoloženi. In prav v tem razdobju bodo vaša čustva dosegla višek, ki vam bo dovolil, da premagate vse ovire, ki so vam v napoto za dosego vaših ciljev na ljubezenskem področju. V prvi polovici leta bodo zvezde zelo naklonjene sentimentalnim odnosom predvsem v družinskem krogu. ZDRAVJE: Moški bodo zaradi globokega fizičnega in psihičnega napora občutili večjo utrujenost kot sicer. Tudi emotivne in občutljive ženske bodo le počasi premostile
občutke slabotnosti in utrujenosti. ☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
BIK
21. 4. - 20. 5.
POSLI, DENAR IN DELO: V spomladanskih mesecih vam ne bo manjkala zelo markantna intelektualna, pa tudi poslovna živahnost, ki vam bo omogočila dobre disežke na vašem profesionalnem področju. Zadostoval bo le pogled in že boste razumeli bistvo vprašanja in temu primerno ter točno ukrepali. Kar zadeva denarna vprašanja, september in december nista najbolj ugodna meseca.
LJUBEZEN: Glede sentimentalnega izživljanja vemo, da je prav poletje — torej čas počitnic, ko je volja po zabavi največja in ko zavore, ki dostikrat zavirajo našo polno spontanost, slabijo — najbolj ugodno razdobje za ljubezenske zadeve, kajti ljubezen se lahko rodi kjerkoli, neodvisno od kraja ali momenta. Letošnje poletje je torej za vaše sentimentalne zadeve zelo ugodno. Kjerkoli se boste gibali ali imeli opravka z najrazličnejšimi osebami, se vam bo nudila priložnost, da srečate »ta pravo«. In to ne bo običajen flirt, kajti tudi v hladnih jesensko-zimskih mesecih boste še vedno plavali v mirnih vodah ljubezni.
ZDRAVJE: Rojeni v znamenju Bika so običajno dokaj odporni. Za letos ne kaže, da bi lahko nastopile posebne težave, ki bi lahko resneje ogrožale vaše zdravje. Vsekakor bodite pozorni na grlo in sploh na vrat. Priporočljivo je, da nadzorujete svojo prehrano, kajti bikovci ljubijo dobro obloženo mizo.
*
★
★
★
"ir
★
*
★
*
★
★
*
★
★
*
*
★
★
★
★
*
★
*
*
*
*
★
************************
DVOJČKA
21. 5. - 20. 6.
POSLI, DENAR IN DELO: Za vaš profesionalni položaj so vam zvezde izredno naklonjene približno do sredine avgusta. To je čas velike ekspanzije, zato je primerno, da na široko zastavite vse svoje sile. V prvi polovici leta se boste otresli negativnosti, premostili velike ali manjše ovire ter se oprijeli novih idej. Po poletnih počitnicah boste imeli nove priložnosti in možnosti za izboljšenje, za razširitev in utrditev vašega delovanja. Tudi finančni uspehi imajo večjo možnost uresničitve v drugi polovici leta, kar bo seveda dokaj odvisno od tega, ali boste znali sprejeti kako koristno odločitev, ki bi imela ugoden vpliv na vašo produktivnost. Veliki uspehi so predvideni novembra, ko boste dosegli zelo ugodne rezultate z majhnim naporom.
LJUBEZEN: Prevelika agresivnost prav gotovo ne spodbuja odnosov z drugimi, tem manj na sentimentalnem področju. Vsekakor prvi del leta ni ravno preveč ugoden za čustvene odnose. Šele proti koncu junija bodo srčne zadeve nekoliko bolj jasne. Od septembra do decembra boste dokaj slabo razpoloženi, kar bo neugodno vplivalo tudi na sentimentalno področje.
ZDRAVJE: Zdravje kot tako niti ne bo posebno prizadeto. Zaradi vaše ogresivnosti in neprevidnosti pa vam grozijo
morebitne nezgode.
☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
21. 6 - 22. 7.
n i j/	POSLI, DENAR in DELO: Do
KAlV	konca avgusta se bo Jupiter
zadržal v vašem znamenju. V tem obdobju vas bo navdajala močna volja po delovanju in zaslužku. Vsekakor bo to leto za vas zelo pozitivno. Lahko boste imeli dobre priložnosti na profesionalnem področju, morda tudi zanimive in ugodne priložnosti na poslovnem področju. Nedvomno boste lahko še občutili težo počasnih planetov in nasprotnega znamenja (Kozorog), vendar pa slednji ne bodo imeli več tistih disperzivnih učinkov, kot so jih najbrž imeli v preteklosti. V drugi polovici leta pa je zelo ugodno strukturirano drugo horoskopsko polje, ki predstavlja v prvi vrsti z delom zasluženi denar. No, tega ne bo manjkalo. LJUBEZEN: V prvih dveh mesecih je možno, da boste srečali »staro ljubezen«, ki je že dolgo niste videli. Srečanje bo obenem razburljivo in melanholično in vam bo »polnilo« srce vse do poletja. Potem pa se bo astralni položaj izboljšal. Postal bo bolj zanimiv in spodbuden. September pa bo dokazal, da vaše čustveno doživetje ni bilo samo nekak »en passan«, temveč lahko zadobi trajno obliko. Tudi konec leta bo zelo ugoden.
ZDRAVJE: Ni posebnih nevarnosti za resnejše obolenje. Morda kak prehodni prehlad. Vsekakor pa pazite na prehrano, da ne bo prebavnih motenj.
*
*
*
*
*
*
★
*
*
★
*
★
*
*
*
*
*
*
★
*
*
★
*
*
*
*
*
LEV
23. 7 - 23. 8.
POSLI, DENAR in DELO: Na profesionalnem področju so meseci april, maj in junij nadvse ugodni. Živahno in intenzivno ozračje vas bo sililo k nenehnemu delovanju, kar pomeni, da boste dosegli stabilne in trajne uspehe. Cez poletje boste imeli nešteto priložnosti, da si ustvarite lep kupček denarja. Prva polovica leta bo potekala v znamenju navideznega miru, toda pod to navideznostjo bo nekaj vrelo. Po tolikem angažiranju se bodo konkretni uspehi vsekakor pokazali po poletnih počitnicah: to bo začetek srečnega obdobja, ki bo zaobjel vsa vaša delovna področja. Pred vami stoji izredno leto, posebno kar zadeva poslovno področje. Skoraj ni meseca brez ugodnih astralnih aspektov. Vse pa je seveda odvisno od vaše sposobnosti, da izrabite priložnosti, ki se vam letos nudijo.
LJUBEZEN: Vaš ponos vam ne bo dovolil, da bi storili prvi korak. Čakali boste zaman, da se kdo zgane in stopi naprej. Včasih se vam bo zdelo, da se na sentimentalnem področju nekaj giblje, vendar pa se bo kmalu umirilo. Boljše bo spomladi, pa še tedaj za tiste, ki so vezani. Zdramili se boste šele čez poletje, ko boste končno le podlvzeli kako iniciativo, ki bo kronala vaša prizadevanja. ZDRAVJE: Za vas je zelo važno, da ste sproščeni in čim manj neobremenjeni. Ker vam prijata dobra jedača in pijača, bi kazalo, da se čimveč gibljete, pa tudi dieta ne bi škodovala.
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
DEVICA
24. 8. - 23.9.
POSLI, DENAR in DELO: Prva polovica leta bo dokaj mirna, torej brez posebnih dogodkov. Izvzeta sta le marec in april, ki bosta dokaj produktivna. Pri delu, poklicu in karieri bo to leto za vas eno najboljših. Napredovali boste sicer previdno, toda vedno gotovo, brez obotavljanja, z bolj jasnimi idejami kot kdajkoli prej. Nenavaden optimizem in priroje-veliko oporo pri reševanju mo-
*★★*** ********** * *******
na previdnost vam bosta
rebitnih problemov in tako boste lahko dosegli nekaj zelo važnega. Od septembra dalje pa bo ozračje dokaj žareče. Predvidene so mnoge težave, toda z vašo sposobnostjo boste premostili vse morebitne ovire in tako dosegli zaželjene uspehe. Imate sposobnost dela na več področjih istočasno, ne da bi se pri tem utrudili, zato lahko dosežete zadovoljive rezultate.
LJUBEZEN: Intenzivna dogajanja na sentimentalnem področju so na vidiku v prvih dveh mesecih, ki bosta zelo emotivna, pa tudi nasprotujoča si. Takšno je pač življenje: uživati ljubezen do kraja. Verjetno se vam kaj takega že dolgo ni zgodilo. Zelo zanimivo je tudi področje prijateljstva. Ni izključeno, da se kako prijateljstvo ne spremeni v bolj intimen odnos. Tudi zadnji trije meseci so še vedno v znamenju ljubezenskih doživljajev.
ZDRAVJE: Poletna vročina in delo na raznih področjih vas bodo nekoliko utrudili. Dobro bi bilo, da počivate kolikor se da, seveda ob primerni prehrani.
* * ** ** * * * * *** * * * * * * ** * * *
★
★
*
*
*
*
*
★
*
*
*
★
*
*
★
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
★
★
TEHTNICA
24. 9. - 23.10.
POSLI, DENAR in DELO: Leto bo nekoliko bolj naporno kot običajno, vendar pa bo značilna večja volja do dela. Seveda ne bo šlo vse gladko in mirno. Velike možnosti na delovnem področju boste imeli v prvi polovici leta, zastaviti pa boste morali vse svoje sile. Julija zna priti do zastoja, ki pa ne bo trajal dolgo. V zadnjih štirih mesecih je skoraj gotovo, da bo prišlo do preobrata zahvaljujoč se Marsu, ki vam bo dal potreben zagon za uresničitev rezultatov, ki bodo poplačali prejšnji napor. Drugi del leta je torej v znamenju vzpona na vsej črti. Ustvarili boste lahko vse tisto, kar niste utegnili prej zaradi raznih ovir. Z ozirom na osebne situacije vam bo to leto dalo zadostne podjetnosti, da boste lahko uspešno premostili majhne in velike vsakodnevne ovire in tako uresničili stvari, ki so vam pri srcu. LJUBEZEN: To leto ne nudi dovolj priložnosti za obnovitev vašega sentimentalnega življenja, ker imate premalo zanimanja za te zadeve. Zenske bodo sanjale o novi in dokončni ljubezni, najti ustreznega partnerja pa ne bo lahko. Moškim pa bi kazalo »sanirati« nekatere situacije in otresti se utesnjujočih in malo obetajočih ljubezni.
ZDRAVJE: Za ženske leto ni preveč ugodno, pa tudi moškim ne bo šlo najbolje še zlasti v prvi polovici leta ne. Vsekakor ne bi bilo pametno zanemariti svojega zdravja. Kazalo bi, da se podvržete dobremu zdravstvenemu pre-
gledu, če hočete biti za počitnice v dobri formi. ☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
ŠKORPIJON
24.10. - 23.11.
POSLI, DENAR in DELO: Na splošno bo to leto za vse Škorpijone zelo, zelo ugodno vsaj do konca avgusta, ko se bo Jupiter (Fortuna Maior) preselili Jg*	v znamenje Leva. Imeli boste
M/č	nešteto možnosti in priložnosti,
l«i.	da prodrete na vseh področjih.
V, Prežeti boste z optimizmom, "V	v' bolj odločni boste in bolj pod-
,	« f. m	jetni. Dosegli boste prepričlji-
■	'	ve rezultate tudi na denarnem
področju, kar bo utrdilo mnoge stvari. Torej iz dobrega na boljše: veliko zaslužka na vseh področjih vašega udejstvovanja. Pazite pa, da korak ne bo predolg! Za ženske pa položaj ne bo tako ugoden. Mnoge bodo nestrpne, ker ne bodo mogle delati vse po svoji glavi, kar bi prav gotovo privedlo do neljubih napetosti. Ne glede na to, pa bodo dosegle zavidljive praktične uspehe.
LJUBEZEN: Za oba spola je letos Jupiter v zelo ugodnem položaju. Če bodo le hoteli in mogli, bodo moški pridobili novo partnerico. Tudi ženskam bo Jupiter pomagal iz morda nestalnega v bolj stalen in boljši položaj. Za nekatere je na vidiku poroka, za druge pa globlje razumevanje s partnerjem. To bo leto, v katerem boste lahko uresničili svoje sentimentalne ambicije.
ZDRAVJE: V začetku nekoliko živčnosti, ki pa bo kmalu popustila. Potem pa bosta zdravje in fizična forma odlični. Edino, kar bi vas lahko motilo (posebno ženske), je pridobitev na teži.
STRELEC
24.11. - 22.12.
POSLI, DENAR in DELO: To leto je razdeljeno na dve povsem različni fazi. Prva faza bo trajala nekako do sredine avgusta in bo v znamenju inteligentnega in konstruktivnega prilagajanja okoliščinam. V drugi fazi pa se boste pričeli korak za korakom vzpenjati proti zadanim ciljem. Seveda se lahko od časa do časa tudi kaj zatakne, toda z vašo trdno voljo in sposobnostjo boste dosegli velike uspehe s precejšnjo lahkoto in z jasnostjo idej. V tem dinamičnem časovnem razponu boste imeli zelo zahtevne trenutke (januar), distenzivne v ljubezni (marec), na delu (april) in vpsihofi-zičnem počutju (maj, junij). Z vstopom Jupitra v znamenje Leva (avgusta) pa bo za vse nastopil zelo pozitiven astralni trenutek z uresničitvijo nekdanjih teženj. Opazili boste, s kakšno lahkoto boste uresničevali zadane cilje. Septembra vas bo navdala živčnost, ki vas bo samo spodbudila k še večji učinkovitosti.
LJUBEZEN: Povoljno leto za dokončno ljubezen. Seveda lahko pride tudi do kakega flirta. Drugi del leta bo bolj živahen. Poročeni bodo morali pregledati svoj položaj, se o njem pogovarjati s partnerjem in enkrat za vselej doseči sporazum. Mlajši bodo odkrili čustva in erotizem. ZDRAVJE: Na splošno so dobri izgledi za vaše zdravje, ki bo iz meseca v mesec vedno boljše. Poletje je najprimernejši čas, da storite kaj več za svoje zdravje in fizično formo. Vsekakor pazite na prehrano, da ne boste imeli
težav s prebavo.
☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
KOZOROG
23. 12. - 20.1.
POSLI, DENAR in DELO: V vašem znamenju še vedno domujejo počasni in "ne vedno prijateljski Saturn, Uran in Neptun, v nasprotnem znamenju (Rak) pa Jupiter, ki bo zelo stimulativno vplival na vaša delovanja. V tem letu boste gotovo postavili trdne osnove, na katerih boste gradili vsakdanje življenje, predvsem pa boste preudarno prištedilivse, kar vam bo služilo v prihodnosti: ne samo denar, temveč tudi izkušenost in modrost. Doživeli boste zelo različne trenutke: nekateri bodo živčni, drugi frenetični, vendar pa zelo pomembni za utrditev vašega položaja. Na vsak način boste lahko začasne izbire spremenili v stalne. Vsekakor boste to leto doživljali intenzivno dan za dnem, mesec za mesecem, v prepričanju, da noben vaš poskus po izboljšanju ne bo padel na neplodna tla.
LJUBEZEN: Nespametno vztrajanje, da ne smete zapravljati dragocenega časa, ker morate obravnati važnejše zadeve, vzbuja občutek, da ste neobčutljivi in da se bojite čustev, ker bi lahko spremenila vaše življenje. Možno pa je, da avgustovske koncesije razgibajo vaša čustva in tako morda spremenijo vaše ideje, kar bi bilo tudi v vašemu interesu. ZDRAVJE: Leto ne bo sicer prav prekipevajoče, vendar pa bo prva polovica zelo pozitivna za vaše zdravje. Jupiter vas bo skoraj prisilil, da boste več časa posvetili sebi, oziroma svojemu telesu.
************************
*
★
★
*
*
*
★
★
*
*
*
*
*
*
*
*
*
★
*
*
*
*
*
*
*
*
*
VODNAR
21.1. - 19. 2.
POSLI, DENAR in DELO: Dokaj mirno leto na delovnem področju. Z lahkoto boste ohranili dobro raven ekonomskih in praktičnih rezultatov, s čimer boste utrdili svoj položaj. Seveda pa ne boste zamudili nobene priložnosti, da kaj storite za bližnjo prihodnost. Taka priložnost se vam bo nudila, ko boste najmanj pričakovali. Če jo boste znali dobro upravljati, boste pospešili izboljšanje. Predvsem pa bo to leto odločilno za vse tiste, ki bi radi preobrnili v lasten prid svoj statični in ne preveč zadovoljiv splošni položaj. To pa bo laže doseči v drugi polovici leta. Do takrat ne boste imeli posebnih problemov in boste počasi napredovali po že začrtani poti. No, oktobra in novembra se lahko pojavijo kake neprijetnosti, kar pa vas ne sme vreči iz tira. LJUBEZEN: Ozračje je sicer dokaj nemirno, toda ugoden veter bo vendarle toliko razpršil oblake, da boste lahko partnerja prepričali o resnosti svojih namenov. Ljubezen boste doživljali ne le v perspektivi, temveč iz dneva v dan, prepričani, da bo to leto dobro. Ne skušajte pa storiti vsegasami: zanesite se tudi na pomoč partnerja.
ZDRAVJE: Zelo dobro do konca poletja. Potem pa bi lahko imeli kakšno nepriliko posebno na prebavnem aparatu. Končni meseci bodo v znamenju utrujenosti. Pametno bi bilo, da odkrijete njene vzroke in temu primerno ukrepate.
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
☆
20. 2. - 20. 3.
P TRT	POSLI, DENAR in DELO: Za
R.1D1	vas bo to leto dobro, ne preveč
utrudljivo, živahno in vam bo dalo večjo varnost in stabilnost na vseh področjih vašega udejstvovanja. Torej vsekakor pozitivno leto, ki se bo odvijalo v postopnem naraščanju individualnih rezultatov, pa tudi s kakšnim velikim zadoščenjem. Med tolikimi dobrimi stvarmi so v prvi vrsti zaslužki, ki vas bodo spodbujali k uveljavljanju in obnavljanju obveznosti. Navedene perspektive veljajo predvsem za zelo delavne in neodvisne posameznike. Seveda pa brez tveganja ne bo šlo. Morate se torej brez omahovanja odločiti za velik korak: poskusite se v kakšni novi dejavnosti, najbolje v lastni režiji, pa tudi kakšna finančna špekulacija lahko prav pride. Vsekakor bo poletno obdobje, ko boste bolj umirjeni, zelo ugodno. Sledite pa tudi lastni intuiciji.
LJUBEZEN: Želja po miru in čustveni stabilnosti je zelo močna. In letos se zna v tej smeri resnično kaj spremeniti. Na to kaže zelo ugoden položaj Jupitra, planeta velike sreče, optimizma in razmaha. Posebno ugoden za čustvene zadeve se kaže avgust. Če ste že našli veliko ljubezen, ali če jo še iščete, bo to leto v vsem in za vse — vaše leto. ZDRAVJE: Bolj kot morebitne bolezni konstelacije napovedujejo zavidljivo zdravstveno stanje. Ne bi smeli torej imeti resnih problemov v tem smislu, ker že po svoji naravi posvečate mnogo pažnje zdravju. Ugodne vplive Jupitra boste opazili že od začetka leta.
*
*
★
★
*
★
★
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
★
*
*
*
*
*
*
*
☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆ ************************
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
ZASTOPSTVA 1 UVOZ . IZVOZ
~k *
Rešim s.r.l.
Predstavništva - izvoz - uvoz 34133 Trst - Ut. Cicerone 8 - p. p. 101
Tei 040/362676-362286-362397-362973 Telex 460561 Rešim I Telefax 040/361839
JU ljubljanska banka

PLESKAR IN DEKORATER
v
Žerjal Branko
MILJE — Ul. detla Stazione 5 Tel. 272701
*
MESNICA
PANGERC
SERGIO
DOMJO 33 — Tel. 820346
k *.
tipo-lito-seri-grafia
grafiche VISSI
Beccia 0. & C. s.d.f.
Srečno novo leto
P	
PAM	železnina
	za industrijo, obrtništvo, kmetijstvo in za dom
M	• STROJI-TEHNIČNI ARTIKLI
TRST (INDUSTRIJSKA CONA) DOMJO 132	Tel. (040) 281282	
Zasebne industrijske električne napeljave mala popravila - alarmne napeljave
elektri carstvo
p.i. EZIO MAURI
Trst - Domjo 61 - Tel. 280591
Ul. Caprin 2 - Trst Tel. (040) 728031
M ^
Konzorcij kmetijskih zadrug
GRMADA
* , * *
34133 Trst - Ul. Cicerone 2
Tel. 040/362885
Telex: 460204 GRMADA I
Filiala:
Bucuie 6 - Števerjan (GO)
DOMJO
BOS1ZH Rag. Bruno
RAČUNALNIKI OLIVETTI, CANON, CASIO, HEVVLETT Pisalni stroji s slovensko tipkovnico TRST - Ul. Palestrina 5 - Tel. 768059
*■*
Gradis
Ul. Machiavelli 14 — Tel. 040/364505 Fax 040/362907 Telex 461135
izvaja gradbena in vzdrževalna dela, servis in sorodne dejavnosti
OTA
Tel. 228253
3E^i	BEST s.r.l.
2C2E	ZASTOPSTVA - UVOZ - IZVOZ
	vošči vsem poslovnim partnerjem in prijateljem srečno 1990
BOLJUNEC 43	Tel. 228878
Telex 460836 BEST I	Fax (040) 228009	
•s •*'
s
Vsem klientom
znancem in prijateljem
srečno 1990
VATOVEC
TRST - Ul. Machiavelli 28
MESNICA
GRDINA - ŽERJAL
MESNICA
MARINO PREGARC
SS1**
r*
LAURA KOFOL
Market Žerjal
PEKARNA in SLAŠČIČARNA
xz
Žužek
Ul. Giulia 39 Tel. 573148
TRST
Ul. Piet.a 29 Tel. 767746
“BAR ROSANDRA
Savina & Brano
Boljunec 322
Tel. 228162
Paninoteha
ANNA in BORIS
BOLJUNEC 62 Tel. 228117

e že res, da penzija dedka Mraza ni problem, ki nas ta trenutek najbolj tare in zaposluje, SJ saj nas obkrožajo krutejše stvarnosti, ki nam dokazujejo, da ni povsod na svetu božič praznik miru in da novo leto ne bo vsem prineslo blagostanja. Pa se kljub vsemu predajmo za nekaj trenutkov tej praznični evforiji, odženimo temne slutnje, ki nam jih vsiljuje vsakdanjost, in posvetimo kanček pozornosti figuri tega prijetnega starčka, ki je v povojnih letih na Slovenskem razveselil marsikatero otroško dušo.
Na prve težave naletimo že, ko skušamo ugotoviti, kdaj praznuje dedek svoj rojstni dan. Vsi vemo, da se je rodil kmalu po koncu druge svetovne vojne, da bi ugotovili točen dan, pa bi morali brskati po zapisnikih slovenskih sindikalnih organizacij. Prav zato tudi nismo mogli pobarati za njegovo usodo naših horoskopskih sodelavcev, ki so letos imeli kar polne roke dela glede na dogodke, ki pretresajo nekatere evropske države in stranke, in smo se morali obrniti na nekaj znanih osebnosti, ki so - resnici na ljubo - kar rade posvetile nekaj misli temu prijatelju otrok.
Slovensko ljudsko izročilo, kot izročilo drugih srednjeevropskih narodov, ni pogrešalo osebnosti, ki je vsako leto obdarovala otroke, saj je bil Miklavž poznan in priljubljen povsod na Slovenskem. Želji ali potrebi po drugačni osebnosti je očitno botrovala bojazen, da bi svetniški sij (v resnici precej medel in pozabljen), škofovska kapa in palica starega Miklavža lahko ogrožali sveže socialistično ozračje, ki je tedaj preplavljalo Slovenijo. Od tedaj je minilo 45 let. V vsem tem času je dedek Mraz imel čas, da je utrdil svoj ugled, ni mu pa uspelo izpodriniti svojega starejšega kolega Miklavža, ki je priljubljen pri otrokih, a ga imajo zelo radi tudi odrasli, saj pogosto obdaruje tudi njih, če le niso prezlobni in prežolčni. Očitno starost - in tu mislimo na Miklavža - tudi nekaj pomeni. V prerivanje za oblast ali obstoj bi sicer lahko vključili še Božička, ki pa ima le nekoliko drugačno vlogo, vsaj tu pri nas, in se zato le ponekod in včasih vtika med Miklavža in dedka Mraza. Nekje med kulisami se skriva Pehtra baba. Kot stare čarovnice se muza ob tem boju med našima junakoma. Njej so očitali že marsikaj: izročilo pravi, da vodi sprevod duš umrlih otrok, in marsikomu se že ob tem ježijo lasje. Tu na Primorskem so ji vtisnili pečat fašizma, v resnici se je rodila dosti prej, domovina pa ji je bila srednja Evropa. Nje res ne tarejo dvomi o rojstvu in penziji, ki ta trenutek grenijo življenje dedku Mrazu!
Tk T ekateri res pesimistično gle-I dajo na usodo sivolasega dobrotnika, ki naj bi v Slo-
4.	'I venijo prihajal na saneh, v resnici pa je pridrsal direktno iz Sovjetske zveze na valu velikega navdušenja za socialistično-ateistično-mar-ksistično stvarnost. Med pesimiste spada Julijan Strajnar, sodelavec Inštituta za glasbeno narodopisje SAZU, sicer odličen poznavalec in raziskovalec ljudskega izročila. »Pri tem dedku Mrazu je že to slabo, da se nikoli ne ve, kdaj in odkod bo prišel. To je v resnici čudno: če že pride vsako leto, naj pride tudi na isti dan. Včasih pride izpod Triglava, lahko pa tudi od drugod, včasih je smel priti šele med 27. in 30. decembrom, včasih pa je prihajal vsak dan. Če je otrok imel očeta in mater v različnih službah, je najprej obiskal eno podjetje, čez nekaj dni pa še drugo, tu je bil tako oblečen, tam Pa drugače. V povorki se je spet prikazal drugačen z drugačnim spremstvom. Vse te razlike in netočnosti so v otroških glavicah povzročale majhne travme. Napaka je v tem, da ni nihče nikoli povprašal etnologov, kakšen naj bi bil ceremonial, ki naj bi spremljal dedka Mraza. Ob njem so se pojavljale snežinke kot nekakšno nadomestilo za angelčke in vsakovrstne živalice. Če bi želeli zagotoviti nekaj trajnega, bi morali za to praznovanje izdelati pravi scenarij. Kakšen je bil sprevod in tudi kakšen je bil dedek Mraz, pa je bilo vedno odvisno od denarja, ki ga je imel župan na razpolago za to Priložnost. V resnici nima dedek Mraz nobene prave podobe. Verjetno bo z njim enkrat moralo biti konec. Ta dedek Mraz se je uveljavil v resnici samo v mestih, obdaroval je samo mestne otroke, v mesta in večja središča je prihajal z velikim sprevodom, da podeželje pa ni prodrl. Letos v Ljubljani nisem videl prav nobene povorke in je dedek Mraz nekakšna priložnost za pijančevanje - za starše seveda, za otroke nič več ni. Dedka Mraza so imeli v ustanovah, tovarnah, »olah, vrtcih, na domove pa je prihajal Miklavž, čeprav so za obema seveda
Po 45 letih so njegove / a delnice močno padle. Nekateri -mu prerokujejo prerano smrt, drugi mu svetujejo zvezo z Miklavži večina pa se sprašuje...	f
kaj bo s tabo?
bili starši, ki so morali pogosto kupiti darila in jih dati šoli.«
Vsiljuje se nam misel, da bi po 45 letih lahko prijazni bradač prejel tudi potni list za vstop v izročilo. Julijan Strajnar pa ni istega mnenja. »Taka doba bi lahko bila dovolj, nobena tradicija pa se ne more ustvariti, če je nekaj izmišljenega, če nima nobenih pravih korenin in če želi izpodrivati nekaj drugega. Dedek Mraz je bil izumljen, da bi pregnal Miklavža pa Božička, za izpodrivanje nečesa, ki je staro stoletja in tisočletja. Za Miklavža je bilo obvezno, da je otroke malo prestrašil, zato ga je vedno spremljal parkelj, vedno je bil tu prisoten moralni poduk, potem pa je otrok dobil nekaj daril. Konkurenca je nastala, ker je bil dedek Mraz tudi tisti, ki naj bi obdaroval, in s tem bi moral spoditi Miklavža in Božička, in predvsem, kar sta ta dva simbola predstavljala - religijo, torej verovanje. Pri tem velja podčrtati, da je Miklavž tole versko podlogo v glavnem izgubil. Res je to mistična osebnost, sicer nosi simbol križa, a nič
drugega, saj za Miklavža ni nobene posebne molitve ali pesmi.«
»Res se je povojna generacija navezala na dedka Mraza. Za vsakega otroka je vedno važno, ko nekaj dobi. Če vse to spremlja še manjša ceremonija, je še lepše. Slej ko prej pa bo to odmrlo, saj ne more naenkrat izginiti, odmrlo pa bo, ker je bilo to kot en cepič, ki se je prijel, pa ne za dolgo, ker ne more zrasti kot samostojno drevo. Precepljeno je bilo ob neprimernem trenutku in na neprimeren način. Penzijo oziroma smrt mu prerokujem tudi zato, ker je bilo organiziranje dedka Mraza ena od bistvenih nalog sindikata, poleg sindikalnega izleta in ozimnice: najeli so dedka Mraza, običajno poklicnega igralca, ki se je pripeljal z avtom, razdelil škrniclje in šel, ker je pol ure kasneje nastopal drugje. Tam, kjer nimajo sindikata, na kmetih recimo, tam dedka Mraza ni, Miklavž pa je za vse, ne glede na to, če je bogat ali reven, čeprav malo, je vsakemu nekaj prinesel.«
n|^ recej drugače misli Andrej Šif-1 rer, priljubljeni kantavtor in predstavnik povojne genera-JL cije, ki je pogosto razveseljeval malčke s svojimi pesmimi prav ob proslavah in prireditvah za dedka Mraza. »Dedek Mraz je dogodek, kot so rojstni dnevi, godovi, torej priložnost za obdarovanje. Tu ni nikoli dovolj konkurence ali premalo razlogov, da lahko kupujemo, se poveselimo in osrečujemo. To je tako kot mednarodni denarni sklad: oba jemljeta iz istega sklada. Dedek Mraz je prihajal bolj v šole, Milavž pa je bil bolj družinska zadeva. Pravzaprav nimam nič proti, tudi če oba nastopata javno. Z otroki pa je tako: samo naj mlajši gledajo dedka Mraza še z velikimi očmi. Sicer se je dedek Mraz v zadnjih letih strahotno devalviral. Otroci so bili pogosto zbegani, ker je bil en dedek različen od drugega, v vsakem kolektivu drugačen. Saj je dedek Mraz socialistični prevod Milavža. Se mi pa kar zdi, da bosta ostala oba, saj delujeta
vzporedno. Prihajal bo Miklavž, dedek Mraz pa bo še vedno tukaj, bomo pač imeli en praznik več. Navadili smo se na cerkvene in državne praznike, pa bomo še na tem področju ohranili to dvojnost. To verjetno ne bo noben problem.«
"TT gralce so pogosto prosili, da so oblekli rdeč suknjič, si nataknili kapo s cofkom, prilepili brado in -L darovali otrokom poleg vrečk tudi nekaj sanjskih trenutkov. V Trstu se spet mudi igralec Boris Cavazza, tržaškemu občinstvu dokaj priljubljena osebnost. Iz vljudnosti ga nismo vprašali, če je kdaj nastopal kot dedek Mraz, zato pa smo skušali preveriti njegove vedeževalske sposobnosti glede bodočnosti tega otroškega ljubljenca. Boris Cavazza je preživel svoja otroška leta v najrazličnejših krajih: nekaj časa v Milanu, nato v Sloveniji, pa v internatu na Primorskem. Prav gotovo je tako seljenje nudilo zanimiv doprinos njegovi rasti, zato pa je dedka Mraza lahko spoznal šele po 60. letu v Ljubljani, ko je bil že mladenič in ni verjel več ne v Milavža ne v dedka Mraza. »Realsocializem nam je skušal odpraviti ali vsaj preimenovati simbole. Dedek Mraz seveda ni edini primer in lahko bi našli celo pri velikih politikih prave svetopisemske krilatice. Prvi sprevod z dedkom Mrazom, in seveda vilami, zvezdicami, ži-valicami, palčki, gobicami in kaj vem še vsega, sem videl v Ljubljani. Potem se spomnim sindikalnih prireditev v Drami. Tam je dedek Mraz (zelo pogosto Dare Valič) razdelil vrečke s knjigami in še kako dobroto, zraven sta bila še pravljica ali celo ples. Doma pa je tudi moje otroke obiskoval Miklavž. Običajno smo pripravili ob božiču drevesce in jaslice, kar je vse bilo v zabavo otrokom tja do treh kraljev. Mislim, da je bila povsod ta dvojnost - doma in v službi. In mislim, da bo še vedno živelo eno ob drugem, saj je za vse tiste, ki so se rodili ali so odraščali po vojni postal dedek Mraz običaj, na katerega so navezani.«
Pa smo podrezali Borisa Cavazzo, naj za trenutek še sam verjame v dedka Mraza in naj izrazi pravljične tri želje. Moramo reči, da njegove želje niso prav nič pravljične ali otroško naivne, nasprotno, zelo stvarne so: »Želel bi, da bi res bile svobodne volitve, želel bi, da bi uresničili strankarski sistem,« je brez vsakršnega pomišljanja izjavil, potem pa le nekoliko bolj razpoloženjsko, »in naj si dedek Mraz pa Božiček podata roko, ne še dlje, kar z Miklavžem naj si sežeta v roko, saj tako ali drugače spadajo skupaj...«
neresno dilemo o dedkovi M penziji smo med prazniki M nadlegovali tudi dr. Matjaža MmmJk Kmecla. Nekoliko nas je begala misel, da bomo literarnega zgodovinarja, pisatelja, kulturnika, politika in ob prostem času (resnično ne razumemo, kako da ga še ima) navdušenega planinca gnjavili z usodo be-lobradega dobrotnika, a nas je kljub vsemu zamikalo njegovo mnenje. »Tako kot že vsa ta leta nazaj Miklavž ni hotel v penzijo, čeprav so ga na začetku kdaj po kakšnih vaseh preganjali celo s policaji, najbrž ne bo hotel zdaj dedek Mraz. Ljudje imamo pač take stare dobričine radi in jih ne puščamo na cedilu, kakorkoli se že pišejo. Njihova edina mitologija je darežljiva prijaznost, zakaj bi se jih potem otepali, saj imamo radi otroke. Potem moramo imeti tudi take stare strice radi,« se je prikupno odrezal dr. Kmecl. Pa smo še drezali, da bi izvedeli za želje. »Moje tri želje pa so: naj naredi, da bomo čez leto dni rekli, lahko bi bilo slabše, kar dobro smo preživeli. Druga želja je, naj nam stoji ob strani zoper neumnosti, lenobo in še posebej v pokončnosti, ki nam je pogosto manjka. Tretja želja pa je zelo osebna: v prostem času križam vrtnice in dobro bi bilo, če bi mi pomagal napraviti kakšno posebno lepo, dišečo in zdravo.«
T epote, prijetnosti in zdravja pa si želimo prav vsi. Morda je želja prof. Kmecla res nekoli-■JLmmJ ko neobičajna, ponuja pa nam misel, da bi svetniški Miklavž in socialistični dedek Mraz po tolikih letih lahko sklenila premirje, povabila k sodelovanju še Pehtro, pa tudi Božička in še Gašperja, Melhiorja in Boltežar-ja, skratka vse kar leze in gre in se pojavlja v bližini zimskega solsticija. Takrat se sonce obrne, so pravili nekdaj, tedaj so volčje noči, ko se mrtvi vračajo, so znali spet drugi povedati. Vsi ti dobrotniki, ki jih nobena- meja ne ustavi in noben carinik (ali finan-car) ne nadleguje, bi lahko zares obrnili sonce, da bi nam svetleje in topleje posijalo in da bi bilo vendar konec teh volčjih noči. Potem bi prav gotovo tudi mi odrasli začeli spet verjeti v stare dobrotnike s polnimi malhami.
NADJA KRIŠČAK
KEMIČNA ČISTILNICA
Bazovica - Ul. Gruden
Dolina 190
W1LMA
S. A. S.
IMPORT - EXPORT
Dolina 190
Tel. (040) 228530 - 228012 Telex: 460142 WILMA I
Gostilna
Gašperut
F. Ciacchi Jezero 14 Tel. 228212
PANGERC
DOLINA 80 - Tel. 228112
Gelmo
Strada di Fiume 412 (Katinara) Tel. 910749
ELEKTRIČNE NAPELJAVE
Živec Stanislav
ZABREŽEC 56 — Tel. 228423
A' _ .'T. .' \ .'A	.'A
KOKOSEREJA
JESTVINE
KRALJIC
GOSTILNA
MESNICA
PREBENEG 85 Tel. 231846
r^n
ee^PAMBMTI
DomRL
UJUJ
KOVINSKE ZASTEKLITVE
KRALJIC
PREBENEG 69 Tel. (040) 231139
Tel. 228359
CVETLIČARNA
Mara
BAZOVICA
Ul. Gruden 48 - Tel. 226517
OBLAČILA ZA MLADE
ezio
jeans
najemnik FUČKA LILIJANA'
BAZOVICA - Ul. D. Kette 12 - Tel. 226454
rasel,
Trgovina gostinske opreme in strojev za pekarne in slaščičarne
Dolina 61 Ul. Flavia 94
Tel. 228190 Tel. 823274
Občinska uprava Dolina
želi svojim občanom srečno in uspešno novo leto 1990
ZLATARNA
Aivea Cecchi Tui 4-orf
vošči svojim odjemalcem in prijateljem

srečno novo leto
MACKOLJE 130 — Tel. (040) 231887

ZASTEKLITVE IZ ALUMINIJA
mm
v	• termični rez
mmmummmr''''
lesa in aluminija /
:,ri/V
• kombinacija
n\
Žerjal Luciane & sinovi
DOLINA 348 (TS)
Tel. (040) 228201
SAMOPOSTREŽBA
TEDESCO
s.d.f.
DOLINA 324 - Tel. 228761
Cjc-siLLtxf\-	i>tcccLc(xc-cc
Dolina pri Trstu 40 - Tel. 228116, 228186
MARKET ABC
JESTVINE - BAR
Ghez U. & C. s.n.c.
LORENZI
Lonjerska cesta 168
Tel. 54388
LONJER 330
Tel. 910047
x : , . . .
r* A" x t '
ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA - SANITARIJE
IZOLACIJSKI MATERIAL
Karlo Cok
LONJER 236 —Tel. 910124
, ' k JlŠ • " .i
Odlična postrežba ob porokah, krstih, birmah in dmgih praznikih
Možnost prenočišča
GOSTILNA

»Pri Pošti«
»Alla Posta«
Specialitete: meso, ribe, divjačina ZAPRTO OB TORKIH
Ul. Gruden 56 — Tel. 226125
BAZOVICA
GOSTILNA IN ZALOGA PIVA IN MINERALNIH VOD
Bazar Dolina
Dolina 40 - Tel. 228186
TOBAKARNA - PARFUMERIJA - IGRAČE - BONBONIERE SPOMINKI - PISARNIŠKI IN FOTO ARTIKLI
GOSTILNA Z VRTOM
BAZOVICA
Andrej Grgič
BAZOVICA — Ul. I. Gruden 44 — Tel. 226106
MAHNIČ
najemnik GUŠTINI OLGA
Ul. I. Gruden 29
ZADRUŽNA GOSTILNA DOMNA
Maria Bandelj
Dolina 230	DOMAČA KUHINJA	Tel. (040) 228187
MESNICA
Čufar
Mario
Bazovica Ul. I. Gruden 35
TOBAKARNA - PRODAJALNA ČASOPISOV IN IGRAČ
LILI HEBAR
BAZOVICA Ul. I. Gruden 72
GOSTILNA Z VRTOM
Pri lipi
najemnik ČUK MARTINA
Ul. Kosovel 5 - BAZOVICA
AVT OKAROSERIJ A
Claudio Ota
DOLINA 448

ea>
UVOZ - IZVOZ - ZASTOPSTVA
Poslujemo po avtonomnem tržaškem računu in po generalnem računu.
TRST - Dolina 265 - Telefon in fax: (040) 228021
ZAPRTO OB NEDELJAH BAZOVICA - Ul. I. Gruden 32
TRGOVINA JESTVIN
Sonia
Bazovica
Ul. I. Gruden 33 Tel. 226669
GOSTILNA
DA DANILO
lastnik DANILO ŠTURMAN
PRIMORSKI DNEVNIK — nedelja, 31. decembra 1989
k\ _______________—----------------------------
r	•
koledarji □ stran 33
V decembru so nas naravnost obsuli s koledarji: žepnimi, stenskimi, namiznimi. Koledarje za leto 1990 smo dobili pri jestvinar-ju, na banki, pri brivcu, ponudil nam jih je gostilničar, knjigarnar, trgovec z oblačili, prijatelj iz večjega podjetja, poslovni sodelavec, j Na vseh je seveda vtisnjeno ime trgovca ali podjetnika, bančne ustanove ali večjega industrijskega podjetja. Vsakokrat, ko tak koledar dobimo v roke, smo sila zadovoljni. Največ teh koledarjev pa bo obležalo med raznimi papirji ali knjigami, saj bomo v letu, ki se pričenja jutri, uporabljali le enega ali dva. Prav nam bodo prišle še zlasti žepne beležnice, v katere si bomo zapisovali vsakodnevne obveze.
Slovenci pa smo si nabavili še nekaj drugačnih koledarjev. To so Koledarji z veliko začetnico, pravzaprav bi jim morali reči zborniki. Te dobimo vsako leto ob tem času, skupno s knjižno zbirko. Hitro moramo povedati, da to ni slovenska posebnost, saj ne bi bilo prav, da bi se kdo med nami važil, da imamo Slovenci nekaj posebnega. Take koledarje in koledarske zbirke najdemo ob tem času tudi v knjigarnah na Nemškem in na Avstrijskem. Morda smo Slovenci v prejšnjem stoletju to navado prevzeli od avstrijskih Nemcev? Ne bi šel v obravnavanje takšne tematike.
Res je, da so med našimi kmečkimi ljudmi že pred veliko leti krožile letne pratike ali velike pratike, drobne knjižice v katerih so kmetje izvedeli najpotrebneje o _ vremenu in o raznih kmečkih opravilih ter sejmih. Podobne pratike imajo tudi Nemci. Ni nam, da bi tu razglabljali, od kdaj so takšne pratike v nemškem jeziku, pred slovenskimi ali kasneje.
Nekatere navade pri srednjeevropskih narodih so se udomačile tudi pri sosednih Furlanih. Še danes izhajajo v Vidmu nekateri ko-ledarji-zborniki, v katerih je veliko zanimivih podatkov o furlanski deželi in tamkajšnjih ljudeh.
Koledarji-zborniki izhajajo v slovenskih deželah že iz časov prejšnjega stoletja. Tudi letos smo jih dobili kar precej. Pri nas kar dva, Jadranski koledar in Koledar Goriške Mohorjeve družbe. Z obema smo dobili tudi nekaj zanimivih knjig. Na Koroškem izhajata prav tako dva koledarja. V Ljubljani izhajata Koledar Prešernove družbe in Izseljenski slovenski koledar, v Celju Koledar Mohorjeve družbe. Brez dvoma smo v tem našem sodobnem pregledu katerega od koledarjev izpustili. Naj nam pisci in izdajatelji tega ne zamerijo, saj naš namen ni bil statistično obdelati to področje.
Koledarji in koledarske zbirke so v razvoju slovenske knjige in kulture igrali zelo pomembno vlogo. V zelo velikem številu družin so knjige vsakoletnih koledarskih zbirk bile tudi edine, ki so prišle v hišo. Tudi takrat, ko starejši ljudje na slovenskem podeželju niso še znali brati in pisati. Mladi so žVečer za zapečkom brali iz teh knjig zbrani družini. Naslovna stran na Slovenskih večernicah, tak je bil okviren naslov za vsakoletno knjižico poljudnih povesti, ki j0 je izdajala Mohorjeva družba, je, kar se tega tiče, zelo zgovorna.
Največ zaslug za širjenje slovenske knjige pred prvo svetovno vojno je imela Mohorjeva družba v Celovcu. Ta je v svet vsako leto Pošiljala stotisoče slovenskih knjig. Ob koledarju so naročniki dobili še nekaj drugih knjig. Njih število se je zelo povečalo v letih tik pred prvo vojno. Seveda je Mohorjeva družba pri tem imela
veliko oporo v duhovnikih, ti pa so na Slovenskem takrat imeli velik vpliv. Po mohorjevkah so segali bralci na podeželju in v mestih.
Vzemimo Koledar za leto 1910. Mohorjeva družba je takrat imela kar 85.514 naročnikov za svojo koledarsko zbirko. Za ceno dveh kron so naročniki dobili šest knjig. Lahko so knjige predhodno izbirali, saj je v zbirki bilo še nekaj drugih knjig. Poleg koledarja in zvezka Slovenskih večernic so naročniki dobili še nekaj drugih knjižic z leposlovno in versko vsebino. Takrat je v snopičih začela izhajati tudi Zgodovina slovenskega naroda, ki je še danes dragocena publikacija.
Za nas in za naše bralce je zanimivo vedeti, kje so bili naročniki MD v tem letu. Vtem ko je leposlovni del knjige velikega formata objavljen na nekaj več kot 120 straneh, so na kar 140 straneh kolobarja objavljena imena vseh teh

KOLEDAR
s , t i? h m
- r r * * .it
1925
JADRANSKI KOLEDAR

skoro sto tisoč naročnikov. Ker gre za versko publikacijo so razdeljeni po škofijah in župnijah. Največ naročnikov knjig Mohorjeve družbe je bilo v Ljubljanski škofiji: 33.234. Na drugem mestu je bila Lavantinska škofija (zajemala je Južno Štajersko) s 25.897 naročniki, na tre jem Goriška nadškofija s 10.395 naročniki, na četrtem Krška škofija (Koroška) s 6.502 naročnikoma, na petem pa Tržaš-ko-koprska škofija s 4.715 člani. Mohorjevke so šle tudi v druge kraje, na Hrvaško, na Ogrsko, v Bosno, v druge dežele Avstro-Ogrske. Še zlasti važno je bilo, da so te knjige šle v druge evropske države (368), v Ameriko (2.128) ter v Afriko in Azijo (231). 239 izvodov je šlo v Videmsko škofijo na Italijanskem.
Takrat ni bilo radia in televizije. Časopisi so bili bolj malo razširjeni. Povedali smo, da so v velikem številu hiš mohorjevke bile edine tam udomačene knjige. Zaradi tega so za bralce lahko zanimive še nekatere druge številke. Kako je bilo v Goriški nadškofiji? V mestu Gorica^so imeli kar 707 naročnikov, v Štandrežu 167, v Štmavru 31, v Pevmi 84, v Krminu 32, v Mirniku 36, v Ločniku 19, v Steverjanu 90, v Podgori 130, v Sovodnjah 89, v Devinu 76, v Doberdobu 345, v Gabrjah 45, v Jam-ljah 13, v Mavhinjah 42, v Nabrežini 90, v Šempolaju 38, v Zgoniku 46. V Gradišču ob Soči je bilo 44 naročnikov (vedeti je treba, da so to v glavnem bili pazniki v tamkajšnjem zaporu), v Ronkah 11, v Tržiču 2, v Gradežu pa 1. Vsi ti kraji na sedanjem ozemlju italijanske republike so bili v Goriški madškofiji.
V Dolini (tu smo že v tržaško-koprski škofiji) je bilo 98 naročnikov, v Boljuncu 32, v Borštu 72, v Dragi 6, v Gročani 4, v Ricmanjih 1, v Lazaretu 9, na Opčinah 133, v Bazovici 67, na Katinari 126, na Kontovelu 36, v Sv. Križu 92, na Proseku 57, v Trebčah 34, na Re-pentabru 96. Seznam naročnikov v
mestu Trstu je razdeljen po župnijah: pri Starem sv. Antonu so jih imeli 108, pri Novem sv. Antonu 607, pri Sv. Jakobu 221, pri podružnični cerkvi sv. Vincencija 59, v Barkovljah 148, pri Sv. Ivanu 154, v Rojanu 192, v Skednju 154. V mestu Trstu, izvzeta je okolica, je bilo 1.643 naročnikov Mohorjevih knjig.
Po svoje so zelo zanimivi podatki naročnikov v videmski nadškofiji, kar je dokaz, da so mnogi ljudje bili narodnostno osveščeni že tedaj in da ni to le stvar sedanjega časa, kot nam skušajo dokazati nekateri naši nasprotniki. V samem Vidmu je bilo 36 naročnikov, v Čenti 3, v Špetru 4, v Tar-peču 1, v Lonkah 1, v Gorenjem Barnasu 9, v Blači 4, v Landarju 5, v Sarženti 1, v Trčmunu 6, v Sen-tlenartu 14, v Oblibi 9, v Srednjah 3, v Kosci 5, v Kravarju 2, v Gorenjem Tarbilju 12, v Grmeku 11, v Podcerkvi 2, v Dolenjem Barnasu 3, v Ažli 3, v Pršenj ah 1, na Stari gori 5, v Lazah 1, v Prapotnem 5, v Marsinu 12, v Ronacu 14, v Matajurju 26, v Topolovem 8, na Platiščem 19, v Brezjah 1, v Čedadu 5, v Dreki pa 8. Med naročniki je izredno veliko število duhovnikov.
Dodajmo še, da je na Trbižu bilo 6 naročnikov, v Tablji 8, v Ukvah 43, v Žabnicah pa 29. Ti kraji so takrat bili na območju Krške škofije, torej Koroške.
Mohorjev koledar in njemu pridružene knjige so torej igrale zelo pomembno vlogo.
Položaj se je spremenil po prvi svetovni vojni, ko so bile začrtane nove državne meje. Mohorjeva družba v Celovcu je ostala v avstrijski republiki. Zaradi tega sta bili ustanovljeni v Jugoslaviji na Prevaljah in v Italiji v Gorici dve podobni Mohorjevi družbi.
Goriška Mohorjeva družba je imela široko zaledje, saj so takrat bili s slovenskim prebivalstvom naseljenim krajem v dotedanji go-riški deželi, na Tržaškem in v Istri, pridruženi še nekateri predeli Kranjske (Idrija, Postojna, Ilirska
Mohorjeva družba je vsako leto pošiljala v svet 10.000 izvodov Koledarja in nekaj knjig. V nakladi 5.000 izvodov pa so izhajali koledarji in knjige Goriške matice. To je bilo za takratne čase in razmere zelo veliko, nič več in nič manj kot v avstrijskih letih pred vojno. Najbrž bo že res, da so v marsikatero družino prišle knjige obeh založb. Treba pa je tudi vedeti, da se je veliko slovenskih družin moralo takrat izseliti. 70.000 ljudi je odšlo v Jugoslavijo, 30.000 v prekomorske dežele, največ v Argentino. Bili smo torej ob 25.000 družin, ki so se morale izseliti. Med njimi so bile mnoge take, v katere so pred vojno prihajale slovenske publikacije. Knjige pa so kljub fašističnemu preganjanju prihajale v slovenske družine. To pa je bil dokaz visoke narodne zavednosti. Urednikom, založnikom, pisateljem, poverjenikom in tudi naročnikom ni takrat lahka predla. Uredniki, založniki in pisatelji so se morali držati policijskih navodil. Imena krajev so morala biti napisana v italijanski obliki. V spisih ni smelo biti politike. Ni smelo biti spisov o usodi tukajšnjega slovenskega človeka. Težave so bile s tiskom knjig. Pa je vseeno šlo. Pisatelji (med njimi je prednjačil France Bevk) so v svojih povestih dali ljudem razumeti, da je dogajanje tu pri nas, pa čeprav je bila zgodba postavljena v Azijo ali v kako drugo oddaljeno deželo. Zelo plodoviti pisatelji so uporabljali vrsto psevdonimov, tudi zaradi tega, ker ni bilo lahko najti veliko pišočih ljudi, ki bi se na tak način zoperstavljali fašizmu. Veliko je bilo prevodov iz tuje literature, še zlasti iz italijanske. Veliko je bilo knjig z versko vsebino. Veliko je bilo raznih priročnikov o živalstvu, naravoslovju in zdravstvu. Tudi vsem tem koledarjem Goriške matice in Goriške Mohorjeve družbe se moramo zahvaliti, da se je slovenstvo na Primorskem ohranilo.
Po drugi vojni so se koledarji spet pojavili v naših hišah. Po prvih poskusih in tisku raznih koledarjev tako na Goriškem kot na Tržaškem in Videmskem (samostojni koledarji na Goriškem, Gregorčičeva založba, Založba Primorskega dnevnika, Jadranski koledar, Koledar kominformovske prosvetne zveze, Trinkov koledar), smo dobili dve ustaljeni koledarski zbirki: Jadranski koledar in Koledar Goriške Mohorjeve družbe. Leto za letom obe koledarski zbirki prihajata v naše hiše. Danes sicer imamo na voljo veliko knjig z najrazličnejo vsebino. Koledarja pa sta nekaj že tako ustaljenega, da še vedno ob koncu leta segamo po teh značilnih knjigah.
Jadranski koledar je postal sila zanimiv in koristen zbornik v katerem se zrcali življenje Slovencev na Tržaškem, Goriškem in na Videmskem. V njem je bila objavljena vrsta literarnih, zgodovinskih, socioloških, gospodarskih prispevkov. Kdorkoli bo želel pogledati s čim smo se Slovenci ukvarjali na tem prostoru ne bo mogel mimo tega koledarja. Založništvo tržaškega tiska ponudi bralcem vsako leto še nekaj knjig in drugih publikacij. Njihova vsebina je različna. Večkrat so to bile pomembne knjige. Tu so našli svoje mesto domači primorski avtorji. Nekajkrat je uredništvo naročnikom nudilo nekaj lepih stenskih koledarjev, ki jih je bilo vredno shraniti.
Goriška Mohorjeva družba je prva leta po vojni koledar in tudi nekatere knjige izdajala v sodelovanju s celovško Mohorjevo družbo. Že več let pa gre za samostojne publikacije, v glavnem delo domačih avtorjev. Tu pa tam je bilo objavljeno tudi delo zdomskih avtorjev, ki pa so vezani na Primorsko. Veliko je tu knjig z versko vsebino. V koledarju posvečajo največ pozornosti letnemu pregledu dela katoliških organizacij in društev ter obletnicam velikih mož. Velik podvig pa je Slovenski primorski biografski leksikon, ki v snopičih izhaja že desetletje in pol. Z njim smo dobili dragoceno publikacijo, ki jo bodo, potem ko bo zaključena, še izpopolnili.
Koledarske zbirke so torej del naše tradicije. Koledarji so izhajali tudi v nekaterih deželah v katere so se naseljevali Slovenci pa čeprav te izdaje niso tako bogate kot tiste, ki izhajajo pri nas. Koledarji so izhajali tudi v begunstvu med prvo svetovno vojno. Koledarji so torej del naše identitete. Prav zaradi tega se jim gotovo ne bomo odpovedali niti v prihodnje.
pomemben prispevek slovenski kulturi
Marko VValtritsch
Bistrica, Vipava, Sv. Peter na Krasu, Bela Peč) ter Koroške (Kanalska dolina).
Že takoj po prvi vojni je bila v Gorici ustanovljena Goriška matica. Ta je svoj koledar in knjige takoj pričela pošiljati med slovenske ljudi. V glavnem so to bili predvojni naročniki mohorjevk, saj so Goriško matico takrat upravljali duhovniki. V teh koledarjih je bilo objavljenih več sto slik v avstrijski vojski padlih primorskih mož in fantov. Seznam padlih seveda ni popoln. V prvih povojnih koledarjih je bilo tudi veliko slik med prvo vojno porušenih krajev na Goriškem. Kasneje so jih zamenjale slike kulturno-pro-svetnih prireditev in skupin.
Kmalu je bila ustanovljena Goriška Mohorjeva družba, ki je pričela izdajati svoj koledar. Goriško matico so prevzeli liberalno usmerjeni ljudje. Politična dvojnost se je kazala pa čeprav so vsi enotno delovali v Političnem društvu Edinost. Tudi v Trstu so izhajali nekateri zborniki, ki pa so imeli nekoliko drugačen značaj od koledarjev. Njihova vsebina je bila zgodovinsko in narodnostno bolj kakovostna in bolj zanimiva. V novi državi so ti zborniki imeli velik politični pomen. Še danes iz njih črpamo dragocene podatke, ki so jih takrat zapisali ugledni raziskovalci in tudi akterji takratnega časa.
Fašistična oblast je vse te publikacije nekaj let tolerirala. Konec dvajsetih let, takrat ko že ni bilo slovenskih šol, ko ni več bilo slovenskih političnih in kulturno-prosvetnih društev, ko niso več izhajali slovenski časopisi in revije, so se fašisti spravili tudi nad knjige. Iz leta v leto je bil tisk knjig težavnejši. Urednike založb in pisatelje so preganjali na najrazličnejše načine. Tisk večine knjig je bil prepovedan, njihov uvoz iz Jugoslavije pa skoro nemogoč.
Čudno se nam bo zdelo, da je bilo v času fašizma dovoljeno tiskanje koledarjev in knjig. Goriška
Koledarske zbirke
»iitmKir
■ 1 ■ ■ til B ■ ■ mg til Ivi	Mi ■■■■■■■■■■■■■■■■■ muumummau #■! Sel ■■■■■■ a a b b b b b ■ ■
'W- 4" '#-'4- 4"	4" 'ir i" 'i-	w 'i-	'i* w w	i- i- ošsv IF W'i i' '^r iv i' i" i" xi' i i' si' iv i' •#• ^ -#	'i- 'šr i -W šr '# -'šr 'Sr % \i '#•	•#•	-Sr -F '# i
ALEKS
PEKARNI
Rudolf Marc
j" i i
BAZOVICA Ul. Gruden 62
BAZOVICA Ul. S. Kosovel 24 Tel. 226171
Silvan Grgič
PADRIČE 37 — Tel. 226293
Manufaktura in krojačnica za moške in ženske
Magda Marc
r*-
rl
Gherlani
Romano
BAZOVICA Ul. I. Gruden 64 Tel. 226147
Ul. Gruden 52
BAZOVICA
GOSTILNA
Grgič
ZALOGA GRADBENEGA IN SANITARNEGA MATERIALA TER PLOŠČIC
PADRICE 36 Tel. 226112
KARLO GRGIČ
BAZOVICA 176 - Tel. 226185
PEPI KRIZMANCIC
BAZOVICA Ul. S. Kosovel 33 Tel. 2261.27

ILMIK O in FABIO
*- *• *' k 'ir
MEHANIČNA DELAVNICA
R. PRAŠKU
PADRICE— TRST — Tel. 226161
Sprejemamo rezervacije za svečane priložnosti kosila in večerje
Padrice BO
Tel. 226301
Zaprto ob ponedeljkih
ADRIATRANS
Karlo Guštin
PADRICE 7 Tel. 226136

IMPORT. - EXPORT
k Albin Bali
S.r.l.
*■ *
PADRICE 116 — Tel. 226184
i.
T~
Zadružna organizacija avtoprevoznikov
KAMIONSKI TERMINAL FERNETIČI
34016 Repentabor (Trst)
Tel. (040) 212328 - 213029
*i
"ic
FOR TRANS S.R.L.
ŠPEDITERSKO PODJETJE
DNEVNI ZBIRNI SERVIS ZA
• BLIŽNJI VZHOD • JUGOSLAVIJO
• VZHODNO EVROPO
CARINSKE KONZULENCE
TERMINAL FERNETIČI - Tel. 040/213831 URAD V NOVEM PRISTANIŠČU HG 71 Tel. 040/308004 - Tx 460247 - Tfx 040/214181
* *
RESTAVRACIJA
»Pod Tabrom
MIZARSKA DELAVNICA
Kralj Alfred
TREBČE 225
lesni izdelki, okna, vrata pohištvo po naročilu
*
afr A
MIZARSKA DELAVNICA
CANZIANI
EGIDIO
TREBČE 233 — Tel.. 212674
r*
* *
SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN
PAHOR in SKERLAVAJ
TREBČE 232 Tel. 213775
COL (Repentabor) št. 8
r *'
Ob zaključku delovanja se zahvaljuje svojim odjemalcem
k'k
'k*

45..
■ ' * ;* ' V
r*i*»

Laura Sivitz
TREBČE 23
RESTAVRACIJA
Repen 76
Križman
Tel. 327115, 327468
SUPERMARKET
GUŠTIN Branko
Repen 85
Tel. 327008
Zadružna kraška mlekarna
£ zadruga z o. z.

COL -REPENTABOR. Tel. (040) 327427
GOSTILNA
PIZZERIA, TOBAKARNA
Milič
BRlSClKI	Tel. 327330
ir*
”Gastronomla
Opiclna“
KONFEKCIJE
piščanci, pizze, tople jedi
OPČINE Narodna ulica'48
AVTOPREVOZNIŠTVO
CUNJA R. Eredi
r i:1
Setiif i
IM/./.IRIA A.MIV
al CAimmor
moška in ženska oblačila
na OPČINAH
Proseška ul. 44 - tel. 212067
OPČINE (Trst)
Narodna ulica 71	Tel. 040/214269
MEDNARODNI PREVOZI V EVROPO - AZIJO - SEVERNO AFRIKO
PODJETJE
TOVORNI TERMINAL FERNETIČI
Alojz Daneu
(Repentabor) - TRST Tel. (040) 213850 - 213944 - 212616 Teleta* 211994	Telex 460441 CUNJA I
Prodaja GRADBENEGA MATERIALA - LESA - IZOLACIJSKEGA MATERIALA - ŽELEZNINE IN DRUGEGA
OPČINE - Proseška ulica 13 - Tel. 211044

i—leta 1980 tast foodov ni bilo. Pa tudi hitre zasebne pošte ne. Varnostni pasovi v avtomobilih niso bili obvezni, po mestnih ulicah ni bilo zabojev za odlaganje smeti in nihče si tedaj še sanjal ni o diferenciranem zbiranju odpadkov. Onesnaženje je že bilo problematično, toda mikroalge se še niso bohodno razrasle in niso ogrožale počitnic, predvsem pa niso ogrožale turistične industrije. Beseda sluz je tedaj imela povsem drugačen pomen. Italijanski časopisi so bili znatno tanjši in brez barvnih prilog, založniška industrija je životarila in se otepala z velikimi primanjkljaji, domačega fotokopirnega stroja si ni sanjal še nihče, biotehnologija in biotehnika sta bila pojma, o katerih so razpravljali v ozkih specializiranih krogih.
Osemdeseta leta, ki se sedaj nagibajo h koncu s tako burnim in nepredvidljivim dogajanjem, bodo najbrž ostala zapisana v naši zavesti kot obdobje globokih sprememb. Šele zgodovinska oddaljenost bo lahko povedala ali gre za eno od prelomnih obdobij v zgodovini človeštva ali pa so bili drugi časi še bolj usodni in prelomni. Nobenega dvoma pa ni, da kot sodobniki doživljamo ta čas kot zgodovinsko prelomnico, ki briše še do pred nekaj leti trdne pregrade, postavljene v Jalti, odpira nove perspektive, vzbuja velike upe in nade, kljub opozorilnemu tuljenju vojne sirene ob Panamskem prekopu. Sunkoviti premiki, zrušenje realsocialističnih družb in samoizpraševanje socialističnih gibanj bodo nedvomno globoko zarezali v našo kulturo in tudi v naše vsakodnevno življenje. Na slednje pa niso vplivali in tudi danes ne vplivajo samo premiki, ki jih z današnjim dojemanjem dogodkov označujemo kot zgodovinske: na navade in na način življenja je veliko vplivala tudi tehnologija, so veliko vplivali predmeti, ki so že v vsakodnevni uporabi. Nikoli kot v teh letih se tehnologija in kultura nista tako prepletali, nikoli nista imeli tako vzajemnega vpliva, interakcija ni bila nikoli tako močna. To je po eni strani razumljivo, ker tehnološki in znanstveni razvoj ni doslej še imel tolikšnega pospeška, obenem pa razvoj in sredstva, ki jih človek vsakodnevno uporablja, niso še nikoli kot doslej pogojevali tudi politično dogajanje.
b razvoju informatike in elektronike ter telekomunikacijskih mrež je naš planet postal v resnici veliko manjši od tega, kar je bil še pred desetimi ali dvajsetimi leti. Radio in televizija nam prinašata na dom dogodke z vsega sveta v bistvu v neposrednem prenosu, zasipata nas z informacijami (ki so lahko tudi dezinformacija), pogojujeta odnos ljudi do stvarnosti. Dramatični posnetki s Trga Tienanmen v Pekingu, demonstracije na Trgu sv. Venčeslava v Pragi, eksodus iz Vzhodne Nemčije in zrušenje berlinskega zidu, upor zoper zadnjega evropskega trinoga Nicolaeja Ceausesca so nedvomno izzvali izreden mehanizem akcije in reakcije v ljudskih množicah v Evropi, pa tudi drugod. Informacija in televizijske kamere sicer niso ustavile tankov kitajske ljudske armade, kot so v tistih majskih dneh pred pokolom preveč navdušeno in naivno napovedovali nekateri novinarji, nedvomno pa so neposredni prenosi in hitra ter izčrpna informacija prispevali k skoraj enoglasni obsodbi kitajskega režima in k njegovi osamitvi. In najbrž so prispevali tudi k burnemu dogajanja v evropskih državah, ki so bile še do predvčerajšnjim realsocialistične, čeprav najbrž nihče danes ne ve povedati in izmeriti, kolikšen je bil dejanski vpliv teh sredtev.
Informacija, ki je bila ob koncu sedemdesetih let še vedno pastorka Proizvodnega sistema, postaja danes eden glavnih biznisov: po ekonomskem pomenu je v razvitem svetu na tretjem mestu, že pred koncem tisočletja pa bo po napovedi vseh nesporno prva in tudi najbolj donosen panoga. Z vsemi pozitivnimi in tudi negativnimi posledicami, ki jih t° lahko ima. Kajti kopica novic, Podatkov* mnenj so nedvomno ko-
Osemdeseta leta med dogodki in predmeti
Med staro stvarnostjo in novimi perspektivami
Na fotografijah Davorina Križmančlča čelada, zaboji za smeti in »fast food« - hitra jed, v katerih
se je delno odražal vsakdan osemdesetih let
Vojmir Tavčar
ristna informacija, prispevajo k človekovi razgledanosti in zavestnejše-mu odločanju, prevelika količina informacijski jih človek ne more »prebaviti« pa so že dezinformacija, ker ne dopuščajo ločevanja med bistvenim in nebistvenim in izkrivljajo sliko stvarnosti. In še ena velika nevarnost je pri tem: da to, česar mediji iz kakršnega koli razloga niso zabeležili, se »ni zgodilo«. Nekaj takega Slovenci v Italiji občutimo na lastni koži, ker nas italijanska sredstva obveščanja sistematično ignorirajo. V širši italijanski stvarnosti dežele naših prireditev v bistvu ni, »se niso zgodile«, ker o njih dober del medijev ne poroča.
Ta razvoj komunikacije je predvsem sad kompjuterske obdelave podatkov in razvoja mrež za hitro prenašanje podatkov. In v tem pogledu je informiranje najbolj izrazit primer velike interakcije tehnologije in kulture, kajti kopica informacij, ki smo jim izpostavljeni nedvomno vpliva na nas, na našo kulturno raven.
A to ni edini primer. Leta 1980 na primer poprečen Italijan skorajda ni poznal videotapea, ki je bil zaradi cene pa tudi zaradi svoje velikosti skoraj izključno profesionalna naprava. Danes je v Italiji nad 3 milijone videotapeov, več kot 15 odstotkov italijanskih družin ima stroj, ki jim omogoča, da si posnamejo, izposodijo ali kupijo kaseto in po lastni presoji gledajo televizijsko oddajo, priljubljen film, risanko, koncert, gledališko igro, zgodovinski dokument ali pornofilm, ko jih je volja. S tapeom in napravo za daljinsko menjavanje kanalov je v bistvu vsakdo postal svoje televizijske sreče kovač.
^^^tarsikdo se bo obregnil, češ televizija ni kultura. Morda v ozkem in tradicionalnem tolmačenju
tega pojma, ki večkrat istoveti kulturo s štirimi najbolj tradicionalnimi umetnostmi, televizija res ni kultura. V širšem pojmovanju kulture kot dejavnika, ki vpliva na širši sistem človekovih vrednot, na pogled na svet, na človekovo dojemanje stvarnosti, tudi na njegove vsakodnevne navade in običaje, televizija je kultura.
Videotape in naprava za daljinsko menjavanje kanalov sta imela tudi drugačno posledico: gledalec ni več samo zgolj objekt televizijske oddaje pač pa postaja osebek: svobodneje izbira med različnimi ponudbami, predvsem pa je lahko ustvarjalec svojega lastnega televizijskega programa. Banalno? Nestvarno? Nikakor ne. Uvedba teh dveh predmetov je imela znatne tudi ekonomske posledice: vplivala je na primer na predvajanje ekonomske propagande na televiziji, prispevala je k uvedbi službe za merjenje gledanosti nekega programa. In nove napovedane možnosti satelitskega prenosa televizijskih oddaj bodo »svobodo« gledalca še povečale, nudile mu bodo možnost večje izbire, večje »programske« ustvarjalnosti.
^\^ečja svoboda izbire in večja hitrost sta botrovali nastanku številnih drugih predmetov, ki so v iztekajočem se desetletju prešli v vsakodnevno rabo: od kompjuterjev, ki so napolnili urade, arhive, domove, javne in zasebne ustanove, časopise in od katerih je odvisen tolikšen del naših dejavnosti. Kompjuterji nadzorujejo industrijsko proizvodnjo, omogočajo nam skladiščenje informacij' omogočajo hitrejše rezervacije letalskih, železniških in drugih vozovnic, obdelovanje bančnih računov... Pospešujejo ritem življenja, omogočajo nam do pred kratkim ne-slutene možnosti izbire, obenem pa nas pogojujejo tudi drugače, saj na-
vaden državljan prav s kompjuterji vse bolj postaja številka, šifra brez pravice do zasebnega življenja. In k temu prispevajo še druge elektronske vragolije: od faxa, ki je po svoje zelo koristen v komuniciranju, do strojčkov, s katerimi je z enim samim telefonskim pozivom dosegljiv človek, ki bi se sicer lahko »skril« pred telefonsko slušalko.
Novi predmeti, ki jih vsiljujemo v zadnjih časih tudi z zakonom, so spremenili zunanji videz ljudi, kot na primer čelade, ki so obvezne za vse motocikliste. Pa tudi način oblačenja, ki nam ga vsiljuje moda, spreminja našo zunanjo podobo, poudarja zgornji del telesa. Prenosni magnetofončki s svojimi slušalkami pa zlasti mlajšim »zarisujejo« svojevrstno tehnološko avreolo.
Pozornost in nega za telo sta se udejanili, trdijo nekateri opazovalci vsakodnevnega življenja, v predmete, ki jih leta 1980 nismo uporabljali. Od pleničk za starejše, ki so tako obvarovani pred inkontinentnostjo, do tehtnic, dietetičnih priprav, elektronskih termometrov, testov za ugotavljanje nosečnosti. Epidemije in predvsem aids pa so spet vsilili v vsakodnevno življenje kondom, ki je bi v sedemdesetih letih pod »naskokom« tabletke in drugih priklad-nejših kontracepcijskih sredstev skoraj izginil.
Ekološka zavest, alternativna kultura in tudi reakcija na brezokusni fast food so omogočile podeseterjeni e ponudbe »naravne« hrane, trgovine z zelišči, z makrobiotiko, s sojo, rižem, konzervami brez kemikalij so zrasle kot gobe po dežju. Naravni pridelki brez kemikalij so postali pravi statusni simbol, saj gre za proizvode, ki si jih privošči lahko le kdor ima nekaj pod palcem. Naravneje se v bistvu lahko hranijo le premožnejši, medtem ko so manj premožni obsojeni na industrijsko prehrano, morda pripravljeno v mikrovalovni pečiči.
z
M I naravno prehrano pa so se v sedanji supertehnološki dobi vrnili v modo tudi drugi predmeti in pre,-proste stvari, ki drugače pogojujejo naše življenje in ki so, kot naravna hrana, »protistrup« proti tehnološki okužbi. Zelja po gibanju, ki je eden od pogojev zdravega življenja, težave s parkiranjem, ekološka zavest so omogočile novo pomlad kolesa, ki je bilo sicer obdarovano s tehnološko vsebino: menjalniki z 18 prestavami, lahke zlitine, posebna kolesa za večjo hitrost dajejo temu nekoč enostavnemu stroju čisto drugačen videz. Tehnološkemu dodatku in nadvrednosti navzlic pa kolo le ostaja stroj, ki se premika samo z močjo mišic. In kolo ni edini primer: želja po ekskluzivnem po edinstvenem, po predmetu, ki ga imaš samo ti in nihče drug, je omogočilo zopetni razcvet umetne obrti. Skoraj presenetljivo je sedanje sožitje visoke tehnologije in preprostega, obrtniškega ročnega dela, medtem ko je v razvitih družbah veliko manj prostora za vmesne dejavnosti, ki potrebujejo sicer tehnologijo, a tudi precejšnjo delovno silo. Te dejavnosti se selijo v manj razvite države in družbe, v katerih je človeško delo veliko cenejše.
Morda bi med predmeti, ki so spremenili naš način življenja v osemdesetih letih, omenili tudi ponaredbe: od torbic do ur, od majic do čevljev... Na ta način se marsikdo lahko ponaša s torbico, ki je skoraj kot Vuittonova, z majico,. ki je skoraj lacoste, z uro, ki je skoraj ro-lex. Po svoje so te ponaredbe odraz protislovij družbe osemdesetih let, v kateri so se nekatere razlike nedvomno močno poglobile. V svetovnem merilu se je na primer izrazito poglobil razkorak med premožnimi in revnimi, saj so premožni postali še premožnejši, revni pa revnejši. Obenem pa eni vse bolj odvisni od drugih. Kajti, če je res, da so najbolj perspektivne in donosne terciarne dejavnosti, v katerih igrata znanje in inovatorstvo odločilno vlogo, je pa tudi res, da sodobne razvite in bogate družbe lahko obstajajo in se razvijajo tudi ob izkoriščanju surovin revnejših in ob prispevku vse večje vojske zdomcev iz nerazvitega sveta, ki opravljajo vse tiste težaške poklice, ki jih premožnejši ne opravljajo več.
O
-LVazviti svet potrebuje pomoč in prispevek teh ljudi, obenem pa jih izrinja na obrobje, zapira v gete, ne ustvarja pogojev, da bi dobili vsaj tanko rezino mikavnega kolača.
Morda je to najbolj izrazito protislovje desetletja, ki se nagiba h koncu, ena najbolj problematičnih dediščin, ki jih predaja devetdesetim letom.
Kakšna so torej bila ta osemdeseta leta? Ali je človek na pragu zadnjega desetletja pred dokončnim preskokom v tretje tisočletje svobodnejši? Ali je družba pravičnejša? Odgovori na taka vprašanja so lahko samo individualni. Nedvomno so osemdeseta leta zlasti ob koncu prinesla velike in tudi nepričakovane novosti, spremenila so politično ureditev sveta, omogočila proces popuščanja napetosti. Razkrila so krizo ideologij, ki so bile dolga leta eno od gonilnih koles sveta, predvsem pa kruto razkrila fiasko realsocialistične ureditve. To ne pomeni konca in poraza vseh tistih sil, ki sta jim družbena pravičnost in osvoboditev človeka glavni cilj, sili pa vse h kritični analizi doslej prehojene poti in k iskanju novih rešitev.
a pragu devetdesetih let človek najbrž diha nekoliko bolj sproščeno, mora jedrske vojne in uničenja sveta nekoliko popušča. Druga protislovja pa ostajajo: od malih vsakodnevnih, do večjih življenjsko važnih vprašanj. Težko je reči, ali smo v novih, sedanjih pogojih bolj ali manj svobodni kot pred desetimi leti, nesporno smo pa drugačni, ker so velike in majhne spremembe globoko zarezale v našo stvarnost.
Mnenja in ocene iz italijanskih krogov po apelu intelektualcev za sožitje
Trst ni samo italijanski
»Za Trst, ki naj bi pripadal vsem njegovim prebivalcem«. Pod tem geslom, ki kot vse parole strne in obenem precej banalizira smisel izraženega, bi lahko tolmačili poziv širšega kroga italijanskih intelektualcev, ki so podpisali odmeven poziv o medsebojnem sožitju in tvornem soočanju vseh kulturnih komponent tržaške stvarnosti.
Vsebinsko podoben poziv so nekaj dni kasneje skupno podpisale številne italijanske in slovenske mladinske organizacije, kar je seveda za bodočnost Trsta še posebej pomenjljivo. Za globlje medsebojno poznavanje in spoštovanje se je nato dodatno opredelila še skupina italijanskih srednješolskih profesorjev, ki so med drugim trdno prepričani, da je prav naloga italijanske šole, ki se v Trstu uradno izraža v jezikih večine in manjšine, da prispeva k podiranju pregrad med skupnostima in k odpravljanju predsodkov.
Bilo bi nekorektno do pobudnikov omenjenih pozivov, istočasno pa kratkovidno v odnosu do manjšine same, ko bi tako pomembne pobude jemali le kot izraz solidarnosti večje skupine intelektualcev večinskega naroda do pripadnikov slovenske manjšine. Če je namreč samonikla poteza »dobromislečih ljudi«, ki so s svojo dejavnostjo vezani na Trst, odraz nekega novega miselnega vrenja v okviru večinskega naroda, je treba, po našem mnenju, to novost brati v želji - zahtevi, da je-tržaška slovenska kultura tudi del njih.
Če bi v uvod želeli vtisniti še eno skupno misel, ki je na različne načine prihajala do izraza v razgovorih z nekaterimi podpisniki in drugimi intelektualci, bi si lahko prisvojili željo, da je »samo v dobrem poznavanju, ki privede do resničnega prepletanja in skupne rasti vseh tržaških kultur, prava pot, ki vodi v razvoj Trsta«.
Od tega smo zaenkrat še daleč, vendar ne samo zato, ker se »uradni Trst« do slovenske manjšine vede kot do nezaželjene, z vseh vidikov uboge pastorke, ki pa »žene svojo pravdo«, temveč tudi, takega mnenja je bila velika večina naših tokratnih sogovornikov, ker si je slovenska narodnostna skupnost v svoji samoobrambi nadela skoraj neprebojen oklep.
Da ne bi samo sklepali, na prazno kritizirali ali pretirano hvalili, smo med splošno vzeto italijanskimi intelektualci izvedli nekakšno mi-nianketo. Zaradi predprazničnega vzdušja in številnih obveznosti, ki jih nalagajo najrazličnejši obračuni ob koncu leta, se z nekaterimi »javnimi možmi« (med temi je tržaški župan Richetti, ki je sicer preživljal posebno težavno obdobje) nikakor nismo mogli dogovoriti niti za kratek telefonski razgovor.
Ker pa je čas neizprosno pestil vse, so pod silo razmer nekateri zapisi krajši, vendar zaradi tega nikakor nimajo manjše vsebinske teže. Razlike so zaznavne tudi v stilu, saj so nekateri želeli svoje misli sami strniti v pisne odgovore na bistvena vprašanja: kaj odraža takšen skupen poziv, kaj si od te in podobnih pobud pričakujejo in v čem se kaže ali je bodočnost Trsta.
In ob koncu uvoda še drobcena zanimivost: večina intervjuvancev je bila nekoliko vznemirjena zaradi vprašanj in bila pri odgovorih previdna v svesti si, da »gre za tematiko, ki je podvržena velikim strumentaii-zacijam«. Bilo bi več kot nevljudno, če bi bojazen nekaterih brali kot skrb zaradi osebnega izpostavljanja, temveč gre za željo, kot so tudi poudarili, da ne bi »prilivali olja na ogenj«, temveč prej, da bi »prispevali opeko k izgradnji mesta, v katerem so vsi doma«.
Franco Panizon
Primarij Franco Panizon pripada izjemno odporni, a ne zelo številčni kategoriji »stvarnih zanesenjakov«. Med najaktivnejšimi pobudniki poziva, ki je namenjen vsem Tržačanom, pravi, da sta ga k temu gnali dve neustavlja-ivi želji: po eni strani »čut po pravičnosti« in po drugi nepristajanje na »skupno odgovornost« pred slovensko narodnostno skupnostjo.
Ko ne bi zvenelo banalno, bi lahko zapisali, da se dr. Panizon preprosto zavzema, da bi vsaj v sprejemljivih okvirih zavladala pravica. Po njegovem mnenju je nemreč neizpodbitno, da italijanska večina v Trstu zatira slovensko manjšino, ki je že itak kot taka izpostavljena asimilaciji. Zato je tudi zaprtost, zaradi katere marsikdo krivi manjšino, v njegovih očeh nujno obrambno sredstvo. To pa ne pomeni, da odobrava vsa stališča, ki jih izraža slovenska stran.
Odprto pismo pa ni izraz solidarnosti s slovensko komponento Trsta, temveč predvsem proglas o skupnih interesih in tudi pravicah. Vsestranski razvoj Trsta nujno zahteva doprinos vseh, kajti že tako se je mesto kot tako v teh letih oziroma desetletjih, odkar se tako krčevito posveča »svoji neozdravljivi rani«, bistveno postaralo.
Nadaljevati po tej poti je pravi nesmisel, saj ne vodi nikamor. Zato je sodelovanje oziroma preplet slovenske in italijanske kulture nujen in edini možen izhod iz slepe ulice. Kdor tega ne sprevidi, pomeni, da je kratkoviden ali pa zaslepljen z nacionalistično propagando.
To vprašanje so namreč nekatere politične sile stalno zlorabljale v svoje volilne namene in zavajale ljudi, ki po naravi in tudi v vsakodnevnem življenju ne gojijo sovražnih čustev drug do drugega. Po mnenju dr. Panizona namreč vladajo med ljudmi različnih narodnosti običajno normalni človeški odnosi. Med učinkovite »zavajalske« argumente pa npr. sodirazlaga, da bi zaščitni zakon uzakonil prednosti pripadnikov manjšine na škodo večinskega naroda, kar je po njegovem mnenju neresnično.
V takšnih okoliščinah se seveda, tudi ob upoštevanju dejstva, da se manjšina, ko se čuti ogrožena, zapre vase, razdor med različnima komponentama poudarja. In tudi odgovornosti za umetno poglabljanje razdora med Slovenci in Italijani dr. Panizon ne misli nositi, zato je tudi med pobudniki poziva na tvornejši dialog med Slovenci in Italijani. Istočasno ne misli sprejemati očitka, da je krivda na strani vseh Italijanov, tudi glede tega je treba stvari razjasniti. Zato pis-
BREDA PAHOR
mo ni samo čustven izliv, čeprav imajo čustva veliko težo, temveč gre za dobro proučen in premišljen dokument.
»Edini način, da razumeš sočloveka je, da se identificiraš v njegove probleme«. Pravilo seveda velja za vse. »Dokler se kregaš doma, pomeni, da nimaš nič pametnejšega početi«, tudi s tega vidika je ustvarjanje sporov iz-
redno nevarno, pravi Panizon. Trst ima samo dve možnosti: ali se še nadalje krega v domačem okolju in se dokončno zapre vase ali pa se preko kulturne rasti, ki nikakor ne more »preskočiti« odnosov med večino in manjšino, končno zazre v širši svet, ki ga v krajevnem merilu označuje znanstveno raziskovanje, v mednarodnem pa korenite spremembe v sosednjih in bližnjim državah.
Giovanni Attina
Razgledna točka, iz katere Giovanni Attina zre na tržaško stvarnost, je nedvomno povsem neobičajna. Že dobro desetletje upravlja namreč tržaške zapore, ki po njegovem mnenju, predstavljajo svojstven svet, v katerem je vsakakršna »drugačnost« norma. Zato, če si kot ravnatelj želi v demokratičnem duhu upravljati ta »poseben svet«, ki ga ostali, »normalni ljudje«, želijo čimdlje potisniti od sebe in lastne zavesti, mora sprejemati in upoštevati načela demokracije.
Zato je Giovanni Attina prepričano podpisal poziv, ker se mu je vsebina zdela »samoposebi umevna«. Da ni bilo prav tako enostavno, je spoznal v dneh po objavi pisma v dnevniku »II Piccolo«, saj ga je marsikateri njegov tržaški prijatelj pobaral, zakaj je podpisal in ga skušal prepričati, da predstavljajo zahteve po zakonski zaščiti, predvsem pa tako imenovati bilingvi-zem, veliko nevarnost za samo italijansko govoreče Tržačane, ki naj bi bili pravzaprav edini »pravi Tržačani«. Takšni argumenti ga pravzaprav spravljajo v dobro voljo, kajti na las so podobni izvajanjem o privilegijih, ki naj bi jih bili v javni upravi deležni južnjaki.
Ker je sam po rodu iz Neaplja, drugače pa sin siciljskih staršev, je motiv o prednostih, ki naj bi jih uživali »tisti iz južne Italije«, slišal že ničkoliko-krat. Po njegovem mnenju so Tržačani nekoliko leni, predvsem pa uspavani v prepričanju, da jim nenehno mora kdo pomagati. »Sicer pa,« je dejal Attina, potem ko se je nekoliko pomiril, kajti domena o najinem dogovoru ga je nekoliko vznemirila zaradi napovedane teme, »Tržačani prav tako ne marajo Furlanov, čez Istrane zbijajo šale, pa tudi nas "z Juga" ne ljubijo preveč. Sam se v Trstu počutim odlično, vendar pa nimam veliko prijateljev med tako imenovanimi pravimi Tržačani, med Slovenci sploh ne, v glavnem »južnjaki«, ki smo zaposleni v javni upravi tvorimo svet zase.«
V teh desetih letih, ki jih je Giovanni Attina prebil v našem mestu, čeprav na posebnem položaju, v Trstu ni prišlo do posebnih premikov glede tega vprašanja, kar pa je po njegovem mnenju velik nesmisel. Prvič, ker bi Trst zaradi svoje zgodovinske preteklosti in odprtosti na morje moral drugače, bolj pozitivno reagirati na izziv časa, ki ga med drugim oznanjajo tudi veliki premiki v vzhodnoevropskih državah. In drugič, vsi bi se morali zavedati, da ne Trst ne težave v odnosih niso nikakršna posebnost, saj se podobne situacije porajajo povsod, kjer se stikajo in prepletajo različne kulture. Samo da je na vse treba gledati strpno in kulturno, in ne zapadati v strumentalizacije.
Fulvio Anzelotti
Med vsemi našimi sogovorniki je mogoče prav Fulvio Anzelotti še najbolj prepričan v splošni gospodarski in kulturni napredek, ki ga lahko prinese razvoj znanstvenih dejavnosti. Sicer pa nedvomno sodi v krog »optimistov«, kajti drugače, po njegovih besedah, ni mogoče ničesar načrtovati.
Glede na preteklost pa je tudi Trst, kljub nekaterim »begom nazaj«, doživel oziroma izvedel nekaj bistvenih sprememb. Tako bi bilo npr. nepoj-mnljivo, da bi prišlo do podobnega ostrakizma, kakršen je prišel do izraza pred 25. leti ob »aferi Hreščak«.
Vendar pa je po Anzelottijevem mnenju še dandanes »preštevati mrtve« na eni in na drugi strani nesprejemljivo. Kot je tudi nesprejemljivo, da se ob Maccanicovem osnutku podžiga znane nacionalistične težnje. Sicer. pa se po njegovem mnenju nacionalistično uperjene »konice« kažejo na eni kot na drugi strani. Skupnega razvoja pa ni mogoče načrtovati na zamerah iz preteklosti.
To, kar zadeva italijansko stran. Glede slovenske pa je Anzelotti mnenja, da so slovenske ustanove in tudi posamezniki preveliki dlakocepci in se »zapičijo« v nekatera vprašanja, ki niso vselej bistvenega pomena.
Na splošno meni, da je slovenska narodnostna skupnost precej zaprta, čeprav je razumljivo, da se tako brani pred asimilacijo. Z italijanske strani na splošno vlada do Slovencev večja odprtost, vendar jih v nekatere ekslu-zivnejše kroge (kot je lahko Rotary club) verjetno še vedno ne bi sprejeli. Sicer pa ima Italijan, ki ni pristaš nacionalističnih struj, včasih občutek, da se znajde med dvema »zaprtima taboroma« (italijanskim in slovenskim), ki te oba napadata.
V	tej luči je seveda odprto pismo italijanskih intelektualcev posebej pomembno, ker postavlja odločno stališče vseh tistih pripadnikov italijanske kulture, ki se nočejo podrediti logiki vsiljenih opredelitev. Anzelotti pa je dejal, da pogreša podobno pismo, ki bi ga napisali slovenski intelektualci.
Med značilnosti Slovencev sodi po njegovem mnenju togost, ki so jo izkazali tudi v zvezi z Maccanicovem osnutkom zaščitnega zakona. Tako odločno nasprotovanje, ki ga je izrazila slovenska narodnostna skupnost, lahko namreč privede do ponovnih »križarskih vojn proti Slovencem«.
Sicer pa je nacionalizem splošen sovražnik v širšem mednarodnem kontekstu, ki edini lahko razvodeni ali celo razvrednoti pomen velikih sprememb v vzhodnoevropskih državah in tudi v Jugoslaviji. Kolo zgodovine je na površje privleklo stare probleme iz obdobja pred drugo svetovno vojno, ki očitno niso bili rešeni. »Meje so grda stvar, bolj enostavno jih je kratkomalo odpraviti!«
Napredek pa je prav v odpravljanju vseh meja in pregrad, zato verjame v dalekosežne znanstvene projekte kot tudi v mednarodne dogovore, ne samo glede načelnih stališč, temveč predvsem zaradi konkretnih obvez. V to je treba po Anzelottijevem mnenju verjeti in vztrajno delati, kajti sadovi takšnega dela, ki je uprto v bodočnost, so vidni šele čez čas.
Luciano Ceschia
Luciano Ceschia je že dalj časa glasnik vizije o »kvalitetnejši« identiteti italijanskih prebivalcev Trsta. Verjetno s takšno opredelitvijo ne bi bil preveč zadovoljen, ker sam raje govori o »večnarodnostni« pripadnosti Tržačanov, ki o »rasni čistosti« svojega porekla nikakor ne morejo govoriti.
Tudi odprto pismo, k sestavi in objavi katerega je Ceschia bistveno pripomogel, vodi po njegovem mnenju, k uveljavljanju tega novega koncepta. V izvajanju svojih stališč pa je bil, kot ponavadi, duhovit in v bistvu nepopustljiv.
V	prvi vrsti poudarja, da objavljeni dokument ni in noče biti izraz solidarnosti do Slovencev. Gre za popolnoma avtonomno stališče, ki se pravzaprav ne ozira na to, ali so so Slovenci z njim zadovoljni ali ne. »Ne nameravamo vprašati Slovencev za dovoljenje, ko zagovarjamo pomen njihove kulture, kajti gre za kulturno izročilo, ki je tudi del nas«. Zato pa morajo tržaški Italijani prevzeti del bremena, ker gre za vprašanje, ki ne zadeva samo Slovence, temveč vse tržaške prebivalce.
Vsakdo bi se moral prepoznati kot del večnarodne skupnosti in doumeti, da je napad na eno izmed komponent dejansko napad na njegovo željo-za-htevo po celovitosti, ki mu jo daje tako pojmovana pripadnost tržaški kulturi. V tem okviru je seveda treba ohraniti vsako posamezno komponento in v sedanjem razmerju sil in stališč je nedvomno slovenska veliko bolj izpostavljena.
Šibitev slovenske kulture bi zato po mnenju Luciana Ceschie moral vsak »italijanski Tržačan« dojeti kot osebno izgubo, istočasno pa ne ločevati med slovensko in italijansko kulturo, temveč se zavzemati za »unieum«, ki ga predstavljata. In ta skupek kulturnih izročil, ki ga zaradi številnih doprinose vin zaznavne slovenske prisotnosti predstavlja svojstvena tržaška kultura, je treba braniti.
V	tej luči je vsako nacionalistično zavzemanje ali zaganjanje v bistvu »avtokastracija« in istočasno kulturni samomor. Seveda v tem iskanju tvornega ravnovesja, ki vodi v resnično sožitje, nikakor ne sme priti do »utopitve« ene kulture v drugi oziroma do kolonizacijskih teženj s strani močnejšega, temveč morata biti vsem sestavnim članom zagotovljena obstoj in razvoj.
Do podobnega razpleta lahko pride po sodbi Ceschie v evropski areni, v kateri prav tako, če si želimo kvalitetno rast, ne sme priti do nadvlade močnejšega ali najštevilčnejšega. Tudi v tem okviru se preverjeni recept glasi, da se preko doprinosa individualnosti obogati celotno skupnost.
V	tej novi Evropi, ki jo zadnje čase označujejo zgodovinski premiki, pa bo Trst našel primerno mesto, če bo znal v kratkem izpeljati proces kulturne rasti, ki sloni na kreativni spojitvi vseh komponent. To pa pomeni, da bi moral vzpostaviti model »aktivnega sožitja«, ki ima v preteklosti samo korenine, iz katerih poganja novo drevo.
Če ima italijanski del Trsta pretežni del krivde za obstoječe razmere in zato nosi tudi večji del odgovornosti za izpeljavo nakazanega procesa, pa ima nekaj krivde tudi slovenska narodnostna skupnost, ki ni bila vselej
(nadaljevanje na 37 strani)
Pripravljenost na stvarnejše oblike pogovarjanja in sodelovanja
V dialogu možnost sožitja
(nadaljevanje s 36 strani)
dovolj pogumna in katere katoliška komponenta ima tudi svoj delež odgovornosti. Sicer pa se morajo starejše generacije nasploh pokoriti za marsikatero slabost, medtem ko lahko mladi na pot, ki vodi v tržaško in njihovo prihodnost, stopijo neobremenjeni.
Giacomo Costa
Kot veliko znanstvenikov je Giacomo Costa'sestavil zelo natančne in strnjene odgovore, ki jih je posredoval pisno.
»Zakaj sem podpisal resolucijo o sožitju med slovensko manjšino in italijanskim prebivalstvom Trsta«:
1.	planet Zemlja se glede stikov in ekonomskih, političnih in kulturnih medreakcij med narodi manjša. Medtem ko se gospodarski odnosi postopoma integrirajo in se, kljub križanju interesov, kaže poskus po racionalizaciji tržišč, pa je politična integracija, tudi ob prisotnosti močnih naprednih sunkov, v velikih težavah, da bi se uresničila, predvsem zaradi kulturnih razlik med različnimi narodi in, še posebej v Evropi, zaradi zgodovine, ki je bila bogata glede narodnostnih konfliktov;
2.	v interesu 'miru, socialne pravičnosti in splošnega blagostanja je nujno zasledovati čim višjo stopnjo politične integracije, do česar lahko pride le, če se premaga nasprotja med različnimi kulturami, začenši s tistimi, ki so si zemljepisno blizu;
3.	vendar pa se nasprotij ne sme premagati s silo, z nadvlado ene kulture nad drugo, temveč je treba priti do tega preko sožitja, ki ga ureja načelo medsebojnega spoštovanja recipročnih pravic in nudenja najvišje stopnje možnosti, da se kulturno razvijajo vse prisotne narodnosti;
4.	k vprašanju iskanja razumnih oblik sožitja je treba pristopiti z veliko občutljivostjo, še posebej na našem zemljepisnem področju, kjer so se različni narodi in različne kulture zamenjevale v zgodovini, v kateri je često žalostno nastopalo veliko nasprotstev in
■ poskusov prevlade s strani naroda, ki je imel večjo politično moč;
5.	za rešitev tega vprašanja, italijanska kultura, ki je prevladujoča v tolikih vidikih ekonomskega, družbenega, umetniškega in znanstvenega življenja, ne sme zanikati obstoj slovenske manjšinske kulture, temveč mora omogočati vsako njeno originalno in miroljubno izražanje, kakor tudi jugoslovanska uprava ne sme zanikati obstoj italijanske kulture v Istri in Dalmaciji in mora pravzaprav zagotoviti njen miroljubni razvoj;
6.	nastanek in razvoj mednarodnih znanstvenih ustanov na tem območju ne nudita samo možnosti za gospodarski razvoj in družbeni napredek vseh, temveč sta tudi pokazatelja možnosti za prebroditev narodnostnih nasprotij preo tvornega gospodarskega, socialnega in kulturnega sodelovanja, ki se lahko razvija v skladu s kriteriji, ki so v svetu že dobro preizkušeni, saj se na njihovi osnovi v celem svetu razvija sodelovanje v znanstveni raziskavi.
Andrea Wehrenfenning
Iz objavljenih razgovorov nedvomno izhaja ugotovitev, da je večglasje ena izmed najpomembnejših odlik tega, čemur pravimo svojstvena tržaška kultura. Povsem nesprejemljivo bi bilo, ko ne bi do večglasja prišlo tudi v odgovorih.
Med zagovorniki pomena poziva je tudi predstavnik zelenih Andrea Weh-renfenning, ki pa istočasno meni, da je »apel tradicionalno zastavljen«. Velik pomen pobude pa je v poskusu, da tudi »italijanska druga linija vidno nastopi«.
Povsem soglaša z osnovno problematiko, ki jo iznaša objavljeni dokument, vendar ima nekaj bistvenih pripomb. V prvi vrsti VVehrenfenning (ki med drugim edini obvlada slovenščino) ugotavlja, da bi morala slovenščina postati »jezik okolja«, ker samo tako lahko pride do realne dvojezičnosti. K temu pa ne more pripomoči samo izvajanje zakona, pripadniki večine bi se morali iz resničnega spoštovanja do slovenske kulture kolikor toliko naučiti slovenščine. Vendar ne samo iz načelnosti, temveč tudi iz praktičnih razlogov, kajti težko je spoznati kulturo nekega naroda, če ne razumeš njegovega jezika. V tovrstnih pobudah je velika praznina, za zapolnitev katere, pravi VVehrenfenning, niso storili veliko niti zeleni.
Druga pripomba se nanaša na bivšo sliko o Jugoslaviji in Sloveniji, ki so so jo zahodnoevrospke stranke zlorabljale v odnosu do slovenske manjšine. Po zadnjih dogodkih se je položaj, posebej v Sloveniji, bistveno spremenil in zato bo v bodoče, če bi še obstajala
Piše se zaščita, izgovarja sožitje
Biti Slovenec v Trstu je še vedno težko. Ironija usode je hotela, da se to dogaja še v času, ko je, kot kaže, italijanska država vendarle spoznala, da ima med svojimi zvestimi podložniki tudi skupnost, ki je republiki zvesta kot vsi ostali, govori pa drugačen jezik.
Toda ravno dejstvo, da se je začel dolg - verjetno zelo dolg - parlamentarni iter Maccanicovega osnutka, je izzvalo jezo nacionalističnega in konservativnega Trsta.
Ta del mesta je močno preplašen, kar ni naključno.
Mesto, ki je postopno izgubilo vse v zameno za obljubo o še neopredeljenem znastvenem, če ne celo znanstvenofantastičnem razvoju, mesto, ki se je odpovedalo mešani industrijski coni na Krasu, da se ne bi odpovedalo nedeljskim sprehodom po Krasu, mesto, ki si polni usta z Evropo, ne zna se pa neobremenjeno zazreti v prihodnost, je nevrotično mesto.
Nevroza je v Trstu stalno prisotna, celo otipljiva. Morda Trst ni nikoli bil most med raznimi kulturami in jeziki. Trst je bil le carinarnica, ki je za svojimi zidovi skrivala površnost in nezanimanje za nasprotja dominantne države ter prepustila peščici nacionalistov - Nemcev, Italijanov, Slovencev - da so po potrebi vihrali z zastavami in skušali mobilizirati množice.
Ostali so mirno čakali na novega gospodarja in medtem urejali računovodstvo, obračunavali, stopali v stik z bankami, prenavljali urade.
Ta melonarski, demokrščanski, socialistični, komunistični, nenačelni, fašistični in neopredeljeni Trst se danes dobro zaveda, da bo sedanji gospodar ostal tu. Zgodovina uči, da v Evropi - predvsem pa v naših krajih - meje ne bodo spremenjene. Zgodovina je bila, vsaj zaenkrat, napisana. Zaskrbljenost za italijanstvo Trst je zato enakovredna strahu, da bi kar čez noč postali Kitajci ali Kalifornijci. Tržaški Italijani, prazvaprav mi tržaški Italijani, nimamo razloga, da bi bili zaskrbljeni: od leta 1954 naši otroci služijo v italijanski vojski, globe nam priseljujejo karabinjerji, davke bomo plačevali z lirami, ob nedeljah bo na Trgu unita poleg helebarde plapolala trobojnica -zelena, bela in rdeča brez vsakršne druge oznake.
Ostaja le veliki problem, ki buri neprespane noči nas Italijanov, ali tistih, ki jim slovenski jezik ni materinšči-
na, tistih, ki imajo v celoti italijanski rodovnik, ki je bil morda tu pa tam popravljen, da bi zbrisali kapljo - pravzaprav liter - slovanske, madžarske, nemške, židovske, grške ali turške krvi, ki je po naključju prispevala k rojstvu tolikšnega števila Tržačanov.
A pustimo to, saj mnogi, ki nas imajo za pse z rodovnikom, že govorijo o bastardih, kot če bi bil n. pr. sin Grkinje in Angleža kot križanec jazbečarja in bernardinca. Lepo bi bilo, da bi s tem končali pasja razmišljanja...
Iz povedanega je očitno, da italijanstvo Trsta ni problem. Resnični problem so privilegiji.
Tržačani poznajo privilegije drugih, ker so takoj po vojni sprejeli istrske begunce, ki so imeli prednost v javnih natečajih, pri dodelitvi stanovanj in še.vrsto drugih ugodnosti. To žrtev so Tržačani sprejeli, saj je mesto, ki je leta 1945 tvegalo, da postane jugoslovansko, moralo vendarle plačati neko ceno za svoje italijanstvo. Privilegiji pa, ki naj bi jih Maccanicov osnutek jamčil Slovencem, so pa v očeh Tržačanov kot zgodovinska katastrofa.
Zakaj?
Ker imajo Slovence za tujce, za nekulturni narod, ki govori težko razumljiv jezik in vztraja pri svoji identiteti, namesto da bi s hvaležnostjo sprejel rimski blagoslov.
Če se je Tržačanom zdelo prav, da se sprijaznijo s privilegiji ubogih istrskih beguncev, ki so izgubili vse, na se ne bi poslovanili, zakaj naj bi italijanska država trošila denar, da bi Slovenci še obstajali, imeli svoj časopis, gledališče, šole, morda boljše od italijanskih?
Kje je v tem logika, če bodo čez 50 ali 100 let Slovenke, če bodo vztrajale pri porokah s financarji, govorile vse italijansko, in Slovenci pod vplivom Piccola, RAI in zasebnih italijanskih postaj govorili z rimskim ali milanskim naglasom?
Odgovor je preprost. Zaščititi Slovence pomeni zaščititi tudi Tržačane, naše kulturne posebnosti in našo prihodnost. Toda zaščite in zakona ni mogoče vsiliti z zakonom in s karabinjerji, resnični zaščiti je ime sožitje, sozvočje, vzajemno poznavanje in spoštovanje. Toda vse to moramo razumeti sami, preden bo prepozno.
SERGIO FERRARI
ta nevarnost, odpadla možnost, da bi se italijanske stranke v odnosu do zahtev Slovencev v Italiji posluževale spačene slike o Jugoslaviji.
Prav tržaško oziroma deželno območje pa »je pravi prostor, da se pokaže, da ni več tako«. Več je možnih načinov, med najučinkovitejšemi pa je vsekakor povezovanje, tudi mednarodno, do katerega je že prišlo na ravni zelenih.
V	povezovanju oziroma v večjezični integraciji je bodočnost Trsta: zaenkrat ni na to pot, pravi VVehrenfenning, stopila ne slovenska manjšina, še manj pa italijanska večina. Od treh možnosti za nadaljnje življenje se je po njegovem slovenska narodnostna skupnost dejansko odločila za varianto ločenega razvoja, ki je med drugim pot, ki so jo veliko odločneje ubrali Nemci na Južnem Tirolskem. Prva možnost predvideva ostro zapiranje, ki dejansko vodi v zanikanje slovenskega obstoja, tretja pa je težka, a ustvarjalna pot integracije v večjezično mesto.
V	pot ločenega razvoja slovesnko manšino sicer sili obramba, pravi deželni svetovalec zelenih, vendar pa je to lahko le kratkoročna izbira, kajti v daljšem obdobju lahko privede v popolno izolacijo. Poskus integracije je seveda velik izziv, skoraj samo po sebi pa je umevno in seveda nujno, da mora imeti vsaka komponenta zagotovljeno pravico do lastne identite.
Carlo Tullio Altan
S profesorjem Altanom sva se zelo na kratko pogovorila po telefonu. Dejal je namreč, da kot občasni gost v Trstu, ne more bistveno prispevati k razmisleku o tako zapletenem vprašanju kot ga pravzaprav tvorijo odnosi med pripadniki različnih narodnosti. Zato lahko prispeva le nekaj nujno površnih misli.
Podpisal je poziv širšega kroga intelektualcev, ker odraža zelo globoko kulturno sporočilo in zavrača nestrpnost kot merilo za urejanje odnosov med ljudmi. Sicer pa reakcije nekaterih krogov na kakršenkoli zakonski osnutek o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji veže na boleče zgodovinske dogodke, ki so se za deset tisoče Italijanov, ki so živeli v Istri in Dalmaciji zaključili z vsiljenim izgnanstvom v Trstu oziroma v Furlani-ji-Julijski krajini. Agresivnost Altan pripisuje prav tem občutkom izgona, ki se nato kaže v odnosu do slovenske manjšine.
Temu je treba po njegovem mnenju dodati še dejstvo, da je pomembno vlogo igralo ideološko prepričanje, na eni strani večine istrskih beguncev, na drugi pa slovenske narodnostne skupnosti. Drugače bi si težko predstavljal takšne odpore, saj sodi po Altanovem mnenju med osnovne značilnosti Trsta njegova odprtost do različnih kulturnih tokov.
Guido Botteri
Guido Botteri je »moralno osvesti-tev« o modelu demokratičnega sožitja med Italijani in Slovenci v okviru italijanske republike postavil v obdobje pred 25. leti. Po njegovem mnenju se je takrat v zavesti ljudi izoblikovala in dozorela vizija o sprejemljivem modelu, na kar sta vplivala dva pomembna dogodka: leta 1965 se je v Trstu razvnela polemična in boleča razprava o izvolitvi slovenskega odbornika v tržaški občinski odbor, dve leti prej pa je papež Janez 23. svetu razglasil encikliko »Pacem in terris«.
Omenjena dogodka sta bila bistvenega pomena za Trst: prvič, ker je papež Janez 23. jasno poudaril, da ni »višjih« in »nižjih« kultur, temveč da obstajajo različne kulture in da imajo človeške vrednote prednost pred nacionalnimi. In drugič, ker je izvolitev Dušana Hreščaka v občinsko odbor končno premagala ozke sheme getiza-cije narodnostnih skupnosti.
Ta kulturna in duševna spoznanja, je zapisal Botteri v svojem prispevku za naš dnevnik, so se globoko, tudi v konkretnem, zapisala v splošno zavest.
Od takrat se je marsikaj zgodilo, pozitivnega in negativnega: osimski sporazumi in Lista za Trst; neizpolnitev jugoslovansko-italijanskih industrijskih pobud na Krasu in Andreottijeva otvoritev centra Bic v Kopru. Vendar pa splošna zavest ni šla rakovo pot, nasprotno na to zavest blagodejno vplivajo vsi dogodki, do katerih je že prišlo in še prihaja v vzhodnoevropskih državah, začenši s Slovenijo.
Zase Botteri pravi, da pripada generaciji, ki je v letih '40 doživljala v Trstu ostro kontrapozicijo med Italijani in »slavo-comunisti«. Istovetenje med narodnostno pripadnostjo in ideološko opredelitvijo, ki je po Botterijevem mnenju imelo kakšno objektivno osnovo samo do prekinitve odnosov med Titom in Stalinom, je dandanes brezpredmetna. Vendar pa dejstvo, da je bilo vprašanje pozitivno rešeno v splošni zavesti, še zdaleka ne pomeni, da je bilo rešeno na pravnem oziroma na družbeno-ekonomskem nivoju.
V zvezi s tem Botteri pravi, da je med tržaškimi Slovenci zasledil svojstven psihološki pristop: prepričanje, da je za odklonilen ali pomanjkljiv poseg v zvezi z njihovimi problemi kriva negativna ali celo zlovešča volja. Iz tega izvira odnos, ki ga (Italijani) označujejo za vitimizem.
Botteri pripisuje vitimizem starejši generaciji, medtem ko je za mlajšo prepričan, da je »maksimalistična«, ker hoče vse in takoj.
Slovenci, katerih zgodovinska usoda je, da živijo v italijanski republiki, pa bi morali po Botterijevem mnenju sprejeti tudi meje, do katerih sega razčlenjena demokratična dialektika, to pa pomeni objektivno in realistično postopnost.
Botteri pravi, da je osebno zelo neprijetno presenečen zaradi reakcij, na katere je med Slovenci naletel vladni osnutek o zakonski zaščiti za slovensko narodnostno skupnost, ki ga on ocenjuje za ugledni dokument demokratične civilizacije. Po njegovem mnenju iz slovenskih vrst, ob kakšnem za-momljanem priznanju, veje maksimalistična želja, da bi imeli vse, zaradi česar se lahko porodi sum, da bi nekateri hoteli ohraniti »status guo« in z njim svoj del oblasti.
In zaključuje, da sta po njegovem mnenju »vitimizem« na eni in »maksi-malizem« na drugi, glavna »notranja« sovražnika slovenske narodnostne skupnosti, medtem ko sta demokratična dialektika in postopni reformizem glavni orodji napredka. Zaenkrat, pravi Botteri, niso »odkrili« učinkovitejšega in bolj odgovarjajočega orožja, kot nas učijo vzhodnoevropske države in tudi Čile.
Stelio Spadaro
Profesor Stelio Spadaro je trdno prepričan, da je med pripadniki italijanske kulture v Trstu v zadnjem času prišlo do pomembnih premikov. Zato je po njegovem mnenju velik pomen objavljenega poziva v tem, da se je ta širok misleči krog razkril širši tržaški javnosti.
Istočasno pa pobuda tako širokega kroga ljudi, na katero se odzivajo še druge skupine in posamezniki (n. op. pri tem velja omeniti pismo skupine profesorjev), kaže na dejstvo, da Trst lahko reši vprašanje odnosov med Slovenci in Italijani. Gre za vprašanje, ki ga je težko načeti, predvsem pa ga je treba dojeti v njegovi kompleksnosti. Približati se mu je nadalje treba v prepričanju, da niso vse krivde na eni strani, in da lahko privede do razkolov, ki se ne držijo začrtane meje med Slovenci in Italijani.
Glede dela italijanske večine (podpisnikov poziva) je po mnenju prof. Spadara izjemnega pomena dejstvo, da se ne pusti več izsiljevati od »uradne politike«, temveč da poziva na miren razmislek. Poziv je zato treba brati tudi kot vabilo, naj vsakdo pove, kaj misli o tem vprašanju. Nezanemarljivo pa je tudi, kako prikaže svoje misli. Vsak Tržačan pa bi moral razumeti, da njegova narodnostna pripadnost slovenski oziroma italijanski strani nikakor ne pomeni, da zanika obstoj italijanske oziroma slovenske kulture.
Sicer pa se italijanska oziroma slovenska kultura Trsta ne kažeta kot nekakšna zaprta zaboja, ki ne dovoljujeta nikakršnega dotika, kaj šele pretoka. Že spremljanje splošnih sprememb terja, da pride do novih usmeritev, ki so bolj v duhu sodobnega časa.
Sicer pa imajo pri nezaupljivosti do vsega, kar je slovensko, pretežni del krivde »stari strahovi« iz prvih povojnih let, ko je Jugoslavija načrtovala bodočnost Trsta v okviru svoje federa-
cije. Povezovanje meddržavnih sporov z zahtevo po spoštovanju pravic manjšine je napravilo ostalo, kar so seveda določene sile izkoriščale v lastne namene. Vendar pa je treba do teže in zgodovinskih tragedij kazati veliko spoštovanje.
Iste sile še danes uporabljajo podobna gesla in se poslužujejo istih metod, zato je toliko bolj pomembno, da so se ob zadnjih izgredih neofašistične mladine slovenski dijaki povsem drugače ravnali. Lahko bi namreč priredili pro-timanifestacijo v Kulturnem domu in spet bi se znašla nasprotujoča si bloka. Vendar pa so mladi pravilno razumeli, da zapiranje v lasten krog, tudi ko si napaden, ne more imeti pozitivnih rezultatov. Po mnenju prof. Spadara je zato vsega odobravanja vredno pismo, ki so ga svojim vrstnikom naslovili dijaki liceja France Prešeren.
V	tem, v tvorni izmenjavi mnenj, je pravzaprav glavna vloga današnje kulture. Zato je »odprtost« več kot nuja; kar pa je za tisti del Slovenskih intelektualcev, ki so dovolj prepričani vase, da ne potrebujejo potrditve z italijanske strani, postalo že kar naravno. Prihodnost pa lahko italijanski in slovenski intelektualci gradijo le na skupnih projektih, saj morajo vsi, je dejal Spadaro, soglašati z ugotovitvijo, da nikomur ne koristi, če obtičimo na mrtvi točki spora med skupnostima.
Leda Zocchi
»Ko po vsem svetu besede miru in sožitja spreminjajo tok zgodovine v Trstu nekateri še vztrajajo v kričanju sovražnih in žaljivih besed. Prepričani smo, da je ustvarjanje umetnih nasprotij med narodnostnimi skupinami, ki živijo v naši deželi, najslabši način, da bi se soočili s številnimi problemi mladih v našem mestu«. Tako so med drugim napisale in podpisale številne mladinske organizacije po protislovenskih izgredih, do katerih je prišlo po uradni najavi vladnega osnutka zakonske zaščite Slovencev v Italiji.
Med podpisniki so tudi mladi, ki so včlanjeni v katoliško sindikalno organizacijo ACLi, med temi je tudi mlada šolnica Leda Zocchi. Prepričana je, da prihaja do tako ostrih reakcij zaradi zaščitnega zakona po eni strani, ker se vprašanje že dolgo vleče, po drugi strani pa, ker ga nekatere sile hote zlorabljajo.
V	vsem tem pa je pozitivno dejstvo, da prihaja do dialoga in do jasnih opredelitev, na kar kaže tudi pismo italijanskih intelektualcev. Tržaška javnost namreč po njenem mnenju sploh ni dovolj obveščena, še manj pa osveščena glede tega vprašanja. Tudi mladina reagira zelo instinktivno: na višjih srednjih šolah se po zborovanjih kriči, da »dvojezičnost ogroža že itak maloštevilna delovna mesta za mladino« in je že protestna stavka.
Zato je nujno potrebno, pravi Leda Zocchi, da bi prišlo do stalnejših oblik sodelovanja med mladimi, da bi se bolje spoznali in bi drug drugemu pojasnili svoja stališča. Mladi bi seveda morali delati na konkretnih načrtih, ne imeti samo nekakšna občasna srečanja. V ta okvir dejansko že sodi sprejeta resolucija o sožitju, kajti nastala je v krogu organizacij, ki začenjajo skupno delo med mladimi Tržačani. Seveda je treba pri tem premagati celo vrsto težav, narodnostni predsodki mogoče še niso med najtežje premostljivimi.
Zaenkrat so se mladinske organizacije dogovorile, da bodo razpravljale in skušale tudi aktivno poseči na pet področij: zaposlovanje; šola in izobraževanje; prosti čas; mladinsko nelagodje in politična dejavnost mladih. Kot je razvidno gre za izredno obširno zastavljeno delovanje, ki v precej enaki meri prizadeva vse tržaške mladince.
»Trst mladim odmerja premalo prostora in pozornosti«, je prepričana Leda Zocchi, »kar je spričo povprečne starosti prebivalstva mogoče deloma upravičeno. Vendar pa vsako mesto lahko raste le preko mladih«. In o perspektivah za mlade »uradni Trst« premalo razmišlja, saj je zakopan v »svojo bolečo preteklost«, v katero so zasidrani tudi številni predsodki, ki jih sicer mlajši premagujejo.
Leda Zocchi ne verjame veliko v mit znanosti in tehnološkega napredka, ki naj bi označevala prihodnost Trsta. Mesto zelo od daleč doživlja prisotnost številnih mednarodnih znanstvenih centrov, kot tudi v mestu samem živijo pripadniki različnih narodnosti drug poleg drugega, ne da bi se srečali. »Vsaka skupnost živi svoje ločeno, avtonomno življenje, med njimi, ne samo med italijansko in slovensko, ni veliko kontaktov, tako da včasih sosed ne pozna soseda«. Mladi imajo vsaj to lastnost, da niso tako nezaupljivi in da se med seboj želijo spoznati; kajti včasih je brezbrižje še hujše od odprtega nasprotja.
1	Igg	Ha| BBg	BaHHM	||.B^ gH|	§—B ggg	ga^|
34016 OPČINE (Trst) —Narodna ul. 51 —Telefon (040) 211424 - 213992 Telex 460250 KOIMPEX I — Telefax (040) 212255
Oprema in stroji za lesno industrijo

DROGERIJA
PARFUMERIJA
/VAN ŠKABAR
VELIKA IZBIRA
lakov in barv za pleskanje kozmetičnih in higienskih preparatov
čistilnih sredstev šip po meri PRALNIH PRAŠKOV
OPČINE - Proseška ul. 22
(pri cerkvi)
Tel. 040/211552

Celestino Danieli
GRADBENI MATERIAL
Najemnika P. Iskra Škerl in M. Škerl
OPČINE - Narodna ulica 77 - Tel. 213963
lili
lili
lili l
I I I I

Danieli Marino
Narodna ul. 69 OPČINE
DANEU
OPČINE - Narodna ul. 194


* * Ši' *
NADOMESTNI DELI ZA AVTO - MOTOR - KOLO
BRUNDU1A
Narodna ulica 154 - Tel. (040) 211022
34016 OPČINE
'	\\T\y

PIZZERIA - BAR - GOSTILNA
»VETO«
DEBENJAK NADA in FABRIZI ERINO sne OB TORKIH ZAPRTO
Proseška ulica 35 -Tel. (040) 211629 - OPČINE
ORODJE - ŽELEZNINA - VIJAKI
TECNOUTENSIL1
OPČINE
Proseška ul. 7 Tel. 040/212397


PODOBNIK
Ul. del Salici 1 - Tel. 211090	OPČINE
Društvena gostilna Opčine
CVETLIČARNA
Anica in Marcelo Svagelj
OPČINE
ŠKABAR
Marta & Alenka
Proseška ul. 33 Tel. 211482
OPČINE — Narodna 42 Tel. 211026
Trimuc
s.r.l.
IMPORT - EXPORT
Opčine — Ul. Nazionale 124 Tel. 211732 — Telex 460405 Fax: 040/214411
Pekarna
ČOK - KRIŽNIČ
Opčine — Narodna ul. 57
AVTORADIO - RADIO - TV VIDEOKASETE - GOSPODINJSKI STROJI
Bresciani
želi svojim odjemalcem in prijateljem srečno novo leto
OPČINE - Narodna ul. 39 - Tel. 211711
nudi dnevno
sveže domače pecivo in vse
vrste kruha
KEROSIN - PLINSKO OLJE OGLJE - DRVA - PREMOG
Drago Vremec
Tel. 211-306 :
GOSTILNA — BAR
»MAK,
OPČINE Proseška 66
OPČINE Narodna ul. 43
*<
OPREMA
ZA LESNO INDUSTRIJO
OPČINE Proseška ul. 18 Teli 212720
Včlanjena v »Skupaj na Opčinah« ŽENSKA OBUTEV
BARVE - LAKI - LINOLEUM MOOUETTE - OKVIRI - KARNISE
Trgovina
FURLAN in MILIČ
OPČINE - Narodna ul. 160 Tel. 212168
ir
ixi &(iulalan
OPČINE - Narodna ulica 28 - Tel. (040) 212136
OPČINE
Narodna ul. 122 Tel. 040/213900
FRIZERSKI
SALON
MAJDA
OPČINE Proseška ul. 20 Tel. 211359
Na našem vrtičku je v letu 1989 tudi kaj zraslo
Najhuje je delati obračune. Razen ko gre za kake finance, ko se krivulja dobičkov nepričakovano dvigne in zagotavlja lepe denarce (tako je namreč mišljenje pragmatičnega sveta). Sicer pa so obračuni vedno tvegana stvar: ko se oziramo nazaj, nas lahko zajame malodušje, da smo ga polomili, da smo napravili premalo, slabo, površno, izpod zmožnosti, za katere menimo, da so v nas. Ali pa smo nad našim delom tako navdušeni, da nas zamaje v lepe sanje in stagnacijo, v stanje pač, ko smo sami s seboj zadovoljni, kar pa je stoodstoten pokazatelj bodočih polomov. Tvegamo, da bi se usedli, kot se temu pravi. Zato ni pametno obračati se nazaj, ker se prejšnja minuta ne bo nikoli vrnila in naslednjo bomo komaj še ujeli. A ker ne gre zame, temveč za neko »objektivno« stanje v našem umetniš-ko-kulturnem svetu (o položaju ljubiteljske kulture tokrat ne bi govorili), lahko tvegam nekaj podatkov, ki se jih ta čas spominjam in ki pravijo, da na tem področju vendarle nismo tako deficitarni kot bi kazalo na prvi pogled oziroma kot bi izhajalo iz najrazličnejših (tudi gostilniških) pogovorov, ko udrihamo po vseh in vsem, izražamo nezadovoljstvo in smo srečni, ko mislimo, da razkrinkavamo nesposobnosti drugih.
Tako je torej s to stvarjo: površno in brez vnaprej določenega vzorca bom navajal nekaj »dobrih« dejstev o našem umetniško-kultur-nem bivanju, pri čemer bom zagotovo kaj izpustil in s tem komu delal krivico, a ne nalašč in povsem nezavedno. Pregled torej. Pregled zloglasnega leta 1989, ki je svetu prinesel zgodovinske premike, vesele, spodbudne in upanje vzbujajoče, a tudi katastrofe smrti in sovraštva. Drugega niti ni bilo pričakovati, saj je bila zima suha, luna krvava, snega nikjer, dežja, niti, a vse to se je pojavljalo še ob nepravem času. Skratka, neizbežni znaki katastrof, kot bi rekel moj prijatelj Mermolja, ki pripominja, da se bo to še nadaljevalo, kajti niti letos ne bova smučala, razen »po goli
Ace Mermolja
Aldo Rupel
riti po goli travi«, kot se temu spet pravi. Sami pa vendarle letos nismo bili tako goli in. tako mrtvi. Kar nekaj je bilo priložnosti, ob katerih smo lahko zmerno veseli, ob katerih nam ni treba priklicati na papir manjvrednostnega kompleksa, saj smo se enakovredno in polnokrvno vključili v kulturno vrenje in zorenje slovenskega naroda. In zato naj bo tudi ta zapis z veselo poanto, pomirjujoč, nežen in hvalisav, da ne bi dregnil v kako preobčutljivo občutljivost. Tudi temu se samo tako reče, seveda...
Najpomembneje se mi zdi to, da se začenja tudi v našem prostoru luščiti javna intelektualna kritična misel, ki se kaže v esejistiki, doslej močno zanemarjenem področju. Ce odmislimo posthumno knjigo Karla Šiškoviča, ki pa je vendarle nepogrešljivo pričevanje nekega časa, ideje in ideologije, moramo močno podčrtati zbirki esejev Aceta Mer-molje in Alda Rupla, avtorjev, ki sta delovala (Rupel še) v goriškem prostoru. To je vsekakor zanimivo
in razveseljujoče, vsaj zame, ki vseskozi trdim, da je na Goriškem nezanemarljiv potencial. Mermolja in Rupel pišeta torej o dilemah sodobnega človeka in misli izhajajoč iz svojega okolja. Tudi to je novost — javni razmislek o naših stvareh in to tako razmišljanje, ki je kritično in ostro in se ne skriva za uradnostjo. Pomembno je tudi dejstvo, da sta knjigi izšli pri Založništvu tržaškega tiska, ki opravlja v tem pogledu izjemno delo, celo tako, da niti ne slutimo za kakšne razsežnosti gre. Manjšina brez svoje založniške hiše bi izgubila vsaj za polovico (če ne več) svoje moči, saj bi se postopoma krhali tudi literarna inventivnost in produkcija.
Alojz Rebula
Vzemimo primer Ladincev, ki so mi pripovedovali, da pri njih že več let ni izšlo leposlovno delo v maternem jeziku, kar pomeni, da se ladinščina arhaizira, se ne prenavlja, jezik izgublja stik z razvojem. Po drugi strani pa lahko taka založniška knjiga kroji manjšinski »image« navzven, kar je prav tako pomembno. V očeh imam na primer veliko predstavitev štirih prevodov iz slovenščine v Milanu, kar je pomenilo tudi neke vrste afirmacijo naše kakovostne (ne folklorne!) prisotnosti. V tem kontekstu bi kazalo omeniti tudi nekakšen kažipot Pavla Stranja »Slovenci v Italiji od A do Ž«, kar je namenjeno predvsem italijanskemu bralcu.
In kaj je ponudila letos »naša« literatura? Kar dovolj in kar kvalitetno. Doživeli smo več prevodov naših avtorjev v tuje jezike (Alek-sij Pregare je izdal zbirko v make-donščini, Marko Kravos je doživel vrsto prevodov in antologijskih objav v najrazličnejših jezikih, Mermolja tudi in če naj ne bom neskromen, moram reči, da so tudi moje pesmice videle tujega bralca), predvsem pa brali nove dosežke naših pesnikov in pisateljev. Na prvem mestu bi omenil novo prozo pisatelja Alojza Rebule, ponatise Borisa Pahorja, zbirko novel Zore Tavčar, pesmi Vinka Beličiča in knjižni prvenec Mirana Košute »Rapsodijo v treh stavkih«, s katerim je kriški avtor suvereno stopil v svet literature. Niti gledališko področje ni ostalo suho. Konec lanskega decembra smo v Novi Gorici doživeli krst »Evangelija po Judi« dramatika Sergeja Verča, letos decembra pa je Slovensko stalno gledališče v Trstu uprizorilo mojo satirično komedijo »Lepo je v naši domovini biti«, ki na mojo in srečo gledališča še vedno odmeva. Je bilo še kaj? Seveda. Čeprav ne sodijo v strogo literarni okvir, pa bi vendarle kazalo omeniti knjige o bančništvu, ki jih je bilo letos kar nekaj in so jih založili naši bančni zavodi ob raznih obletnicah. Omenjamo jih zato, ker se avtorji Milan Pahor, Marko Waltritsch in drugi niso omejili samo na prikaz kronike »kupčij«, ampak so skušali zgodovinsko in narodno opredeliti pomen bančnih ustanov.
Se zdi komu ta pregled nepopoln ? Seveda je, toda kam bi prišli, ko bi omenjali vse revije, publikacije, članke, revialne objave, pri katerih sodelujejo naši ustvarjalci? Kot rečeno: skušal sem močno poenostavljeno in nametano opozoriti na del ustvarjalnosti, ki se kaže v tako majhni skupnosti, kakršna je naša. In ker ni moje področje in ker mi vednost o slikarstvu, glasbi in še čem ne dovoljuje na sprehod na omenjena področja, jih ne morem posebej prečesati, niti omenjati. A da se vrnemo h književnosti. Pomembno je, da smo zabeležili rojstvo Zveze književnikov Primorske, katere predsednik je tudi naš pesnik Boris Pangerc. Skratka, začenjamo se otresati provincializma in kampanilizma in morda je napočil čas, ko bomo povezani v znamenju kulture in jezika enotnega naroda, ki živi v raznih deželah, ki diha, je, spi, ljubi različno, a v katerem tolče samo eno srce.
MARIJ ČUK
Knjiga Milana Pahorja je izšla ob 30-letnici TKB
Slovensko denarništvo v Trstu
Ob predstavitvi knjige izpod peresa raziskovalca Milana Pahorja Slovensko denarništvo v Trstu smo doživeli v kratkem času obelodanjenje treh knjig na gospodarsko tematiko, bolje rečeno iz področja slovenskega denarništva v Tržaški pokrajini. Izdajo knjige je tokrat omogočila Tržaška kreditna banka od 30. obletnici ustanovitve. Zamisel o taki publikaciji je že stara, a je bila uresničena na podlagi sklepa Upravnega sveta TKB, ki je želel na smotrn način proslaviti važen jubilej in tudi raziskati naše korenine na tem važnem gospodarskem področju.
Avtor knjige je že v podnaslovu Denarne zadruge, hranilnice, posojilnice in banke v Trstu 1880-1918 časovno omejil svojo raziskavo, a je v tekstu še dodal, da gre v bistvu za pregled denarnih ustanov, ki so delovale v mestu in obmestju.
V uvodnih poglavjih nam pisec prikazuje politične in socialne premike ki so zajeli celotno Evropo v 19. stoletju, premiki ki so botrovali prebuj e vanju narodne zavesti. Tudi če kasnejši državni ukrepi v avstro-ogrski državi so skušali omejevati narodnostne pravice, ni bilo več mogoče popolnoma zatreti teh 'gibanj. Ustanavljala so se društva, porajali so se časopisi v jezikih vseh narodov, zbujala se je želja po gospodarski osamosvojitvi. Pri opisovanju glavnih gospodarskih razmer avtor ni vzel v poštev le splošne gospodarske trende, ki so v tem času botrovali povečanju vloge Trsta, kot največjega pristanišča cesarstva. Pravilno je ocenil vzroke nastanka in razvoja krajevne industrije v povezavi z notranjostjo, a je istočasno sledil tudi delovanju slovenskih gospodarstvenikov. Slovensko meščanstvo ni bilo močno zastopano v industriji in pomorstvu, a je bilo krepko zasidrano v pomožnih gospodarskih vejah. Po skrčenem pregledu pomembnosti zadružnega gibanja smo prišli v središče Pahorjeve raziskave.
Posebno poglavje je namreč namenjeno kratkemu a istočasno plodnemu delovanju Tržaške posojilnice in hranilnice (TPH), ki je začela poslovati leta 1891 kljub temu, da je bil njen ustanovni občni zbor že leta 1886. Osnovni cilji TPH so zapopadeni v drugem členu pravil, ki dobesedno pravi: »Zadruga ima namen: a) dajati posojila zadružnikom, b) prejemati hranilne vloge in obrestij c) dobivati si denarna sredstva za 'svoj zadružni kredit«. V nadzorništvo in načelstvo zadruge so od samega začetka prisostvovali podjetni veljaki, kar je zagotovilo uspešnost pobude. Zadruga je kmalu zgradila naš Narodni dom, ki je postal središče delovanja Slovencev v Trstu. Zanimiva je porazdelitev dela dobička iz poslovnega leta 1912. Kar 12.450 kron je bilo namenjenih za podpore
Milan Pahor
raznim slovenskim društvom a ne samo v Trstu, ampak tudi v Pazinu, Celovcu, Dunaju, Pragi in Gradcu. To pomeni, da je TPH skrbela za razvoj naroda kjer koli je deloval. Tudi vojna vihra ni prizadela delovanja Zadruge, ki je leta 1918 imela v svojem rezervnem skladu že preko 818 tisoč kron.
Pahor je daljše poglavje posvetil delovanju Narodnega doma, ki je bil ustanovljeno kot samostojno društvo. Mnogi bralci bodo tako imeli priložnost seznaniti se s tem važnim središčem, o katerem sicer večkrat govorimo a morda le prepovršno.
V tistih časih ni delovala v Trstu le ta zadruga. Imeli smo v istem obdobju razne zvrsti zadrug, ki gredo od konzumnih do trgovsko-obrtnih, obstajale so manjše hranilnice, kot je bila Kmet-ska-ribarska za Tržaško okolico v Bar-kovljah in podobno. Ravno tako so bila prisotna gospodarska društva, kjer koli so strnjeno živeli Slovenci v neposredni bližini mesta ter razne oblike pogrebnih društev. Pahor sam ugotavlja, da so mnogi viri nepopolni in da so se po vsej verjetnosti mnogi podatki porazgubili.
Čisto drugačno vlogo so imele banke v razvoju slovenskega gospdarstva. Nove gospodraske razmere so ožile možnost delovanja hranilnic in tako se je začutila potreba po ustanavljanju pravih bank, ki bi lahko opravljale vse finančne transakcije in predvsem podprle industrijo in trgovino. Prva slovenska banka je bila ustanovljena v Ljubljani leta 1901. Tudi tržaški Slovenci niso stali križem rok in so 15. marca 1905 zaprosili za ustanovitev Jadranske banke. Formalno privoljenje je bilo izdano že 26. junija, a 29. oktobra istega leta je bil sklican ustanovni občni zbor. Ustanovni kapital je bil razdeljen na 2500 delnic po 400 kron vsaka. Glavni delničarji so bile razne slovenske in hrvatske banke,
Tržaška hranilnica in posojilnica; med manjšimi delničarji izsledimo tudi Okrajno hranilnico in posojilnico iz Škofje Loke. Delovanje zavoda se je izredno hitro širilo, tako da so odborniki že na svoji 4. seji sklenili nakup nove stavbe, a 1906. leta je prišlo do povišanja glavnice. Delnice so bile v celoti odkupljene brez težav. Banka je hitro širila svoj delokrog in odpirala razne podružnice. Na občnem zboru 15. maja 1918 je zavod iskazoval skoraj milijon 300 tisoč kron dobička.
Sledi pregled rzanih delniških družb s pretežno slovenskim kapitalom kakor tudi poslovanja podružnic raznih slovenskih oziroma slovanskih bančnih zavodov, ki so delovali v Trstu.
Že leta 1918 pride do preloma. Razpad avstro-ogrskega cesarstva in vključitev našega področja v kraljevino Italijo je bilo pogubno za krajevne razmere. Izredni zakoni, ki so stopili kmalu v veljavo, so dejansko onemogočili delovanje denarnih zavodov. Že leta 1926 je morala Jadranska banka prekiniti s svojim delovanjem.
Tržaška posojilinica in hranilnica je bila ukinjena z odlokom predsednika italijanskega ministrskega sveta Mussolinija dne 16. aprila 1941, kljub temu da je bilo njeno imovinsko stanje še vedno ugodno.
V zadnjem poglavju knjige obravnava Milan Pahor trnovo pot, ki so jo morali prehoditi Slovenci, po drugi svetovni vojni, da je prišlo do ponovne ustanovitve banke. Le podpis londonskega sporazuma je pripomogel, da so odpadle glavne ovire, kljub temu da je moralo preteči še mnogo časa, da je banka dobila vsa pooblastila za redno delovanje.
Še nekaj moramo omeniti: avtor je zbral tudi seznam raznih denarnih in gospodarskih ustanov, ki so delovale na področju sedanje tržaške pokrajine. O delovanju nekaterih društev obstojajo zapisi raznih kulturnih društev, a vendar je razvidno, da mnoge pobude niso bile še raziskane in obdelane. To pomeni, da še obstojajo možnosti za poglabljanje gospodarske zgodovine Slovencev na Tržaškem.
Ob zaključku bi le dodali, da študija jasno potrjuje prisotnost slovenskih finančnikov v samem mestu že koncem preteklega stoletja in da jih je izrinila le politika in ne gospodarska nepos-lovnost. Knjiga je torej ponoven dokaz, da smo vedno bili del mestnega gospodarstva, kar nam danes še mnogi osporavajo. Žal je italijanski izvleček preskromen, da bi lahko tudi someščani večinskega naroda spoznali našo gospodarsko preteklost. Upravnemu svetu TKB in Milanu Pahorju moramo vsekakor čestitati za tako uspelo pobudo.
ODO KALAN
V prazničnih decembrskih dneh je izšla zadnja letošnja številka literarne revije Sodobnost, ki je za zamejce kar se da vabljiva in zanimiva. V njej namreč objavljajo svojo prozo oziroma poezijo trije naši literarni ustvarjalci: Marko Kravos, Barbara Gruden in Marko Sosič.
Marko Kravos uvaja zadnjo številko Sodobnosti s pesnitvijo v treh slikah z'epilogom Morje obzorje in sled. Odhod, Morje, Mati in hči so naslovi posameznih Kravosovih pesniških slik, pesnitev pa zaključujejo-Fragmenti pesnikovega epiloga.
Barbara Gruden je dala svojim pesniškim utrinkom skupni naslov Poimenovanja. V zbirki je zbranih deset pesmi, ki jih druži skupni imenovalec iskanja. V uvodni pravi: Če moram biti iskrena, / potem ne vem.// Vsak dan / nekaj besed skupaj postaviti. / Če to je odrešenje.
Marko Sosič se predstavlja literarnemu svetu s Tremi vsakdanjimi zgodbami. Kratke prozne sestavke je avtor datiral December 1959, September 1965 in Maj 1970. V njih piše o H.-ju, ki je odšel po delo v Avstralijo in srečal nesrečno ljubezen, o Kristini in Antoniji, sestri, ki sta imeli »tako močan pogled, da bi Vsakemu zamrznila kri v žilah,
če bi se v katero od njiju zagledal«, in o Tini, ki je vzljubila konje.
V ostalem objavlja zadnja številka Sodobnosti intervju z Janezom Staničem in Antonom Stresom, ki sta na Zlobčevem večeru na Zemonu 20. oktobra letos odgovarjala na vprašanje Je socializem v zatonu? V leposlovnem delu so objavljene pesmi Alojza Ihana (Peking in druge pesmi), Odlomek z naslovom Priti iz romana V znamenju lipicanca Jožeta Felca Izpiski iz knjige v nastajanju Mlin ob nevidni reki Vlada Sava, zgodbi Epruveta in Vlaki gredo Radeta Krstiča.
Pod skupnim naslovom Zavezani slovenski besedi so predstavljeni sovjetski pesniki, ki so ob Jakovu Andrejevu prispevali k izidu antologije slovenske poezije v ruščini Z vso silo življenja. Sodobnost objavlja pesmi Jakova Andrejeva, Maje Nikuline, Borisa Marjeva, Germana Drobiža in Vladimira Dagurova.
Revija Sodobnost objavlja tudi zanimiv esej o romanu Noč do jutra Branka Hofmana, ki ga je napisal pred kratkim umrli veliki prijatelj slovenske literature Gino Brazzo-duro.

K
f
GOSTILNA
Z RIBJIMI SPECIALITETAMI
>Boutique del pešce
SEMENARNA
Zorn Radovan
KONTOVEL 97
«
Tel. 225390
Semena — Kmečko orodje — Gnojila — Antiparazitarna sredstva — Cvetlične vaze — Gomolji in rastline na splošno ter sadno drevje
PROSEK 160
* *■


ELEKTROGOSPODINJSKI
STROJI
RADIOAPARATI
AVTORADIO
Velika izbira lončnic vse leto
Trgovina čevljev »SONJA«
itfr*
s- '
TOBAKARNA IN PRODAJALNA ČASOPISOV
SEDMAK
PROSEK 151
OBEL
Srečko
Prosek Devinščina 6 Tel. (040) 225149
SADJE — ZELENJAVA — DELIKATESE
|| David Antoni <$ C.
PROSEK 551
ir

m
\3„
mum
BAR - SLAŠČIČARNA TOTOCALCIO -TOTIP - ENALOTTO
PROSEK 140 Tel. 225286
RIBARNICA
Chiatti
Mcoia
PROSEK 1	Tel. 225225
ELPRO
'A"i
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
MALALAN
P. BUKAVEC
PROSEK 160
Tel. 225220
s.r.l.
UVOZ - IZVOZ
34010 Zgonik (Trst)
Tel. (040) 225477 - 225035
Devinščina 21 Telex 461224

Em
Cvetličarna

ODDD[o](IFQ ° ®SK[o](DCrl]
34017 TRST — Prosek 548 Tel. (040) 225468
ADA
PROSEK 551
MANUFAKTURE
Di Lenardo Silvano
PROSEK 160
TRGOVINA BARV IN LAKOV
PROSECCO
COLORI
PROSEK 138	Tel. 225912
Društvena gostilna Gabrovec
Najemnici SAVINA in ANA želita srečne novoletne praznike

* *
MANUFAKTURNA
TRGOVINA
Rafael Štoka
AVTOKAROSERIJA	AVTORIZIRANI	rit	GOSTILNA
š= i s m m 1 s.u>.	SERVIS	*•*	GRILANC
Iskra E. in Pellizzer R.			Najemnik Bastiancich Lidia
SALEŽ 84 -	-Tel. 040/229190	rt	SALEŽ 59
GOSTILNA
V
Žbogar
Se priporočamo
SAMATORCA26
AVTOKAROSERIJA
Colja - Kante
/ -.. i.
SAMATORCA 53 — Tel. 229377
FOTO
SEDMAK
:
oaMfloj
PROSEK 131 Tel. 225394
Se priporoča!
START
šport
Vse za šport
Prosek 551
*•*
Sicem	IMPORT - EXPORT
Martino Lozar	
	34010 TRST —Križ 404
	Tel. 220142
k ir **
		a	m	I Service
				
TRGOVINA, PEKARNA IN SLAŠČIČARNA.
Gustinčič

Vsem oglaševalcem srečno 1990
I®
publiest
oglasni
oddelek
telefon: (040) 7796688
Trgovina posode in darilnih predmetov
Fioretta Pertot Liviana Zorn
RESTAVRACIJA
TENCE
Vesele novoletne praznike želita
Gruden
GOSTILNA
TRGOVINA JESTVIN
GRUDEN
ŠEMPOLAJ 49 Tel. 200151
S Primorskim tudi letos v tri smeri
Že v februarju skozi Prago izlet na Bližnji vzhod
11 dni v toplih arabskih deželah
Leto je naokoli in spet smo tu z našimi tradicionalnimi izleti. Povedati moramo, da je že kar težko poiskati nove države in kraje, ki jih še nismo obiskali, zlasti v Evropi, kjer nam pre-ostajajo le še Belgija, Albanija in Portugalska. Zato smo se najprej z veseljem odzvali ponudbi za potovanje na Portugalsko oziroma za obisk njenega glavnega mesta Lizbone, tako da nam za naprej ostajata le še Belgija in Albanija. Upamo, da bosta tudi ti dve državi prišli prej ali slej na vrsto.
Z avtobusom smo - kot veste - tudi prevozili dobršen del Evrope, predvsem Jugoslavijo, Italijo, Avstrijo, Nemčijo, Švico, Madžarsko in Češkoslovaško. Zato smo se letos odločili za daljšo in zahtevnejšo pot, ki nam bo poleg Pariza razkrila tudi dobršen del Francije. V Parizu smo sicer že bili, vendar pred več kot dvajsetimi leti, tako da ne bo škodilo, če si osvežimo spomin in pogledamo, kako se je francoska prestolnica v tem času spremenila.
Najdaljše potovanje nas bo popeljalo na Srednji vzhod, v Združene arabske emirate. Le malokdo je bil v teh krajih, ki se komaj odpirajo turizmu, saj turizma - zaradi bogastva, ki ga imajo - niti ne potrebujejo. Zato ni čudno, da so recimo Saudska Arabija, Kuvvait in druge arabske države še danes praktično zaprte za nemuslimanske turiste in kljub razkošnim hotelom, evropskih turistov ni. Obisk Združenih arabskih emiratov bo torej gotovo nekaj posebnega, saj nam bo omogočil, da se na lastne oči prepričamo, kaj se da storiti s "petrodolarji".
Vsem bralcem, predvsem pa dosedanjim izletnikom, želimo srečno novo leto, tudi z željo, da bi se spet videli na enem naših potovanj.
Vpis in pogoji za potovanja
Vpisovanje za letošnja potovanja bo kot običajno na upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6, v Gorici pa v uredništvu v Ul. 24. maja 1, in sicer v četrtek, 4. januarja, in v petek, 5. januarja 1990, od 9. do 12.30 in od 15. do 17.30. Za potovanje v Francijo imamo na razpolago 100 prostorov (2 avtobusa), za potovanje v Lizbono 50 in za Združene arabske emirate 35.
Ob vpisu je treba prinesti s sabo potni list ali osebno izkaznico. Tiste, ki bi se odločili za potovanje v Združene arabske emirate opozarjamo, da ne smejo imeti v svojem potnem listu ne izraelskega ne južnoafriškega vizuma.
Ob vpisu je treba tudi vplačati prvi obrok, in sicer 250.000 lir za potovanji v Francijo in na Portugalsko ter en milijon lir za potovanje v Združene arabske emirate. Preostali zneski bodo morali biti vplačani v dveh obrokih, in sicer v marcu in aprilu - z izjemo Emiratov, kjer bo treba drugi in zadnji obrok vplačati do 5. februarja.
Prijavljeni udeleženci se lahko zbrišejo s seznama potnikov do 30 dni pred začetkom potovanja, ne da bi pri tem karkoli izgubili. Po tem roku in do 15 dni pred začetkom potovanja izgubijo 30%, do 7 dni pa 50% celotne cene potovanja. Za odpoved 7 ali manj dni pred odhodom se vplačana vsota ne povrne, vendar imajo udeleženci možnost, da svojo osebo nadomestijo z drugo, ki pa mora imeti veljavne potne dokmente.
Vsi udeleženci bodo pred začetkom potovanja dobili dodatna obvestila in informacije.
Letošnje najdaljše potovanje nas bo popeljalo na Srednji Vzhod in sicer na Arabski polotok. Če pogledamo na zemljevid, tedaj bomo videli, da se na njem razprostira predvsem Saudska Arabija, poleg nje pa so še Kuwait, sultanat Oman, Severni in Južni Jemen, na severovzhodni strani, prav ob Hormužki ožini - med Arabskim (ali Perzijskim) in Omanskim zalivom - pa se razprostirajo Združeni arabski emirati, ki so cilj našega potovanja. To je pravzaprav edina arabska država, ki je vsaj do neke mere odprla vrata turizmu, a ga pojmujejo seveda po svoje. Turizem pomeni zanje predvsem trgovina na drobno in na veliko - od prodaje zlata do nafte, ki je njihov glavni izvozni produkt. To je država, kjer ljudje ne plačujejo davkov, kjer so takse malenkostne, kjer ni treba plačati telefona v mestnem omrežju. Zato je turizem v klasičnem smislu besede še v povojih ali celo nepotreben, čeravno so tu postavljeni najbolj prestižni hoteli na svetu, namenjeni predvsem poslovnežem. Zato se ni čuditi, da stoji v predmestjih poleg »hiše« iz blata kamela in zraven nje zadnji model Marcedesa ali Buicka. Zato se ni čuditi, da ni beračev in da je beseda »bakšiš«, ki karakterizira Egipt in druge države Bližnjega vzhoda, skorajda nepoznana.
Zaradi nafte so se Združeni arabski emirati izredno razvili. Državo sestavlja sedem emiratov, ki merijo skupno le 83.600 kv. km, od katerih je največji Abu Dhabi s 74.000 kv. km, najmanjši pa Ajman, ki ima le 250 kv. km. Prebivalcev je 1,6 milijona od teh pa živi preko milijon v Abu Dhabiju in v Du-baju. To sta tudi največji mesti, ki sta zrasli v zadnjih tridesetih letih v moderne prestolnice.
Potnika, ki zaide v to državo, preseneča morda prav dejstvo, da so uspeli iz puščave napraviti zelenice, ki bi jim jih zavidalo marsikatero mediteransko mesto. In če k temu dodamo še vodomete, ki na vsakem koraku opozarjajo na obilico vode, ki je bila nekoč sen takratnih nomadov in ribičev, potem si lahko samo predstavljamo, kako bogata je ta država, ki je v te namene potrošila milijone in milijarde dolarjev.
Združeni arabski emirati nimajo zgodovinskih znamenitosti, zato pa prekrasne plaže, kristalno čisto morje in nad vse prijetno temperaturo: od decembra do marca kakih 25 stopinj C, v juliju in avgustu pa doseže tudi več kot 45 stopinj C. Obisk te arabske države je -zanimiv predvsem zaradi tega, ker nam nudi možnost, da spoznamo življenje ljudi, ki jim je vera (muslimanska) zakon, a so kljub bogastvu ohranili svoje tradicije. Zanimiv je tudi zato, ker nam priča o podjetnosti in ustvarjalnosti človeka, ki je iz puščave naredil »raj na zemlji«, kot
da bi brali pravljico o tisoč in eni noči. Če k temu dodamo še kopanje v kristalno čistem morju in sprehode med »souki«, kjer ponujajo zlato in izdelke iz zlata po zelo nizkih cenah -da ne govorimo o foto in video kamerah ter elektroniki - tedaj smo naš opis zaključili.
Sedaj pa poglejmo, kakšen je program tega potovanja:
V torek, 20. februarja Ob 8.00 zborno mesto udeležencev na Trgu Oberdan in odhod avtobusa na zagrebško letališče.
Ob 13.35 odhod letala na liniji JU 152 za Prago s prihodom ob 15.00. Ob 19.25 odhod letala na liniji OK 544 za Abu Dhabi s tehničnimi pristanki v Larnaki na Cipru in v Kuwaitu.
V	sredo, 21. februarja
Ob 8.05 prihod v Abu Dhabi. Ureditev mejnih formalnosti in transfer v hotel »Khalidia Palače«. Namestitev o sobah, nato prosto za počitek ali za opanje. Hotel, ki ima sicer tudi velik bazen s sladko vodo, leži ob prelepi peščeni plaži, a kljub temu nedaleč od mestnega središča. Kosilo v hotelu.
Popoldne ob 17.00 prevoz v mesto središče. Nočitev v hotelu.
V	četrtek, 22. februarja
Polpension v hotelu.
Ob 9.00 ogled Abu Dhabija z italijansko govorečim vodičem. Ob 13.00 povratek v hotel, nato prosto.
V	petek, 23. februarja
Polpension v hotelu.
Prosto za kopanje ali celodnevni fakultativni izlet v Alain na meji s sultanatom Oman.
V	soboto, 24. februarja
Polpension v hotelu.
Po zajtrku poldnevni izlet v puščavo, zvečer večerja v nočnem lokalu s predstavo trebušnega plesa.
V	nedeljo, 25. februarja
Po zajtrku izlet z ladjo do bližnjih otokov, popoldne pa avtobusni transfer v mesto in emirat Sharjah, ki je le 10 km oddaljen od Dubaja. Namestitev v hotel »Holiday International«, ki leži ob morskem kanalu in v nepošteni bližini velikega »souka«. Večerja in prenočitev.
V	ponedeljek, 26. februarja
Polpension v hotelu.
Po zajtrku poldnevni ogled Sharja-he in Dubaja z italijansko govorečim vodnikom. Zelo zanimiv je obisk »zlatega souka«, kjer je - tako pravijo -kupcem na razpolago nekaj ton zlata in zlatih izdelkov, ki so za več kot 20% cenejši kot pri nas, izredno zanimiv ogled ribarnice v Sharjahi.
V	torek, 27. februarja
Polpension v hotelu.
Prosti dan za nakupe ali individualne oglede ali pa za fakultativni izlet preko gorovja Sharoiyin v Khorfakkan in Fujairah na obali Omanskega zaliva.
V	sredo, 28. februarja
Zajtrk v hotelu.
Še zadnji dan kopanja ali izlet z ladjo, nato večerja v posebni restavraciji.
Ob 20.00 avtobusni transfer na letališče v Abu Dhabi. Ob 0.55 odhod letala na liniji OK 545 za Prago.
V	četrtek, 1. marca
Ob 8.00 prihod v Prago. Po opravljenih mejnih formalnostih prevoz z avtobusom v hotel »International«. Namestitev po sobah in počitek. Po kosilu ogled mesta z italijansko govorečim vodičem. Večerja v karakteristični restavraciji. Nočitev v hotelu.
V	petek, 2. marca
Ob 9.00 transfer na praško letališče. Ob 11.25 polet letala na progi OK 924 za Zagreb s prihodom ob 12.30, takoj nato transfer v Trst, kjer se bo naše potovanje zaključilo.
Cena potovanja je 1.490.000 lir in vsebuje:
Avtobusni transfer iz Trsta na zagrebško letališče in obratno; letalski prevoz Zagreb-Praga-Abu Dhabi in obratno z vključenimi obroki hrane in pijače; polpension v hotelih A kategorije (4 zvezdice) v Abu Dhabiju, Sharjahi in Pragi; posebni večerji v Dubaju in Pragi; ogledi Abu Dhabija, Sharja-he, Dubaja in Prage; ekskurziji v puščavo in z ladjo; zdravstveno zavarovanje; spremstvo.
V	ceni niso vključene pijače, letališke takse in stroški za nabavo vizuma. Doplačilo za enoposteljno sobo je 210.000 lir.
Potovanje organizira potovalni urad Aurora.
Podobe iz današnjega arabskega sveta: mošeja v Jumairi v Dubaju; značilna stara ladja dhow, ki še danes pluje ob arabski obali, v ozadju mesto Dubai; pogled na čisto sodobno središče mesta Sharjah.
UVOZ - IZVOZ - REEKSPORT
TOPLOTNA TEHNIKA - REPROMATERIALI - BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE
DOLINA 445 (Trst) Telefax (040) 228053
Tel. (040) 228800 - 228000 Telex 461105
Delujemo po avtonomnem tržaškem računu in po generalnem računu.
ELEKTRIČNE INSTALACIJE
Ambrožič Milan

ROJAN — Ul. Moreri 7 Tel. 414277
■ki:
INTEX
s.r.l.
IMPORT - EXPORT - PREDSTAVNIŠTVA
34132 TRST
Ul. Geppa 4 — Tel. (040) 62011 - 62198 Tlx 461148 INTETS I
,'NS >\	>\
C ©.IR,
D.Z O.Z.
SPLOŠNA TRGOVINA IN ZASTOPSTVA UVOZ - IZVOZ
TRST - Ulica Geppa 9
Tel. 69316 - 69558 - 61579 - 69248
- 630089
Telex: 460559 - PR 185 Telefax: 65616
Filiala; GORICA Ul. Trieste 160


■FARGO
s. r. 1.
FINE CHEMICALS
KEMIJA
FARMACEVTIKA
34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Telex: 461012 Telefax: (040) 363918
Filiala GORICA:
Ul. Trieste 160 - Tel. (0481) 20769
PRINCIPE
TRST
Korzo Italia 19 - Tel. 68586 Largo Barriera Vecchia 8 - Tel. 727027
zlatarna
J O Y
urama
DARILA ZA VSAKO PRILOŽNOST
TRST — Ul. Pascoli 4
S.A.C.A.T
IMPORT - EXPORT
nadomestni deli za
FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA in za tuje znamke avtomobilov
TRST — Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 772002 Ul. Marconi 6 — Tel. 775483
^ ^	Tx\ j
tipo-litographart
vam nudi raznovrstne tiskovine
TRST — ULICA ROSSETTI 14 — TELEFON 772151
M
'
-g;	,v....,
n


INFORDATA s.r.l.
SVSTEM SOFTVVARE MOUSE
želi vsem poslovnim partnerjem in prijateljem srečno in uspešno novo leto
TRST — GORICA — LJUBLJANA

URARNA - ZLATARNA
v
ŠKERLJ
TRST — Ul. Filzi 5 Tel. 68374
Prodaja
Elektromehanična delavnica

Stella

di FURLAN & STELLA
TRST - Ulica Cologna 4 - Tel. 571152


T
ki
POTOVALNI URAD
AURORA
VIAGGI
Ul. Milano 20 TRST
vošči
srečno
novo
leto
ki
uni
ii m
ig eaa
11
ii Hilli
iniil
88 lete
S Primorskim dnevnikom prvič na Portugalsko
Lizbona je eno najlepših mest na svetu
Med redke prestolnice, ki jih s Primorskim dnevnikom nismo obiskali, spada glavno mesto Portugalske, Lizbona. Zato je torej nekje samo ob sebi umevno, da zaključimo ciklus obiska evropskih mest čimprej, zlasti še, ker imamo za ogled Lizbone na razpolago posebno letalo. To pa pomeni, da ni omejitve prostorov in da nas bo letalo popeljalo na Portugalsko v udobnem in direktnem letu, ki traja približno dve uri in pol.
Kljub temu da je zlata doba Portugalske, ko so njeni mornarji in vojščaki osvajali in kolonizirali področja širom po svetu, že davno mimo, pa je Lizbona ohranila mnogo spomenikov, ki pričajo o tistih časih. Zato je njen ogled nadvse zanimiv, pri čemer pa je treba dodati, da je Lizbona dinamično mesto, ki nudi vsakovrstna presenečenja. Nič manj zanimivi niso izleti v bližnjo okolico, zlasti na obalo Atlantskega oceana, ki je posejana z ličnimi ribiškimi naselji ali pa v notranjost, vse do znanega svetišča Fatima.
Naš program je sestavljen tako, da bodo lahko udeleženci v razmeroma kratkem času lahko videli vse, kar je v Lizboni in okolici najbolj zanimivega. In tega ni malo!
Toda poglejmo, kako bo potekalo potovanje.
13.	junija 1990 (sreda)
Zbor udeležencev v Trstu in Gorici (kraj in ura bosta sporočena kasneje) ter prevoz z avtobusom na ljubljansko letališče Brnik. Po opravljenih formalnostih polet letala Adria Airways za Lizbono. Po prihodu avtobusni transfer z letališča v mesto in namestitev v hotelu s tremi zvezdicami (dvoposteljne sobe s tušem in WC). Večerja in prenočevanje.
14.	junija 1990 (četrtek)
Polpenzion v hotelu.
Dopoldne avtobusni ogled Lizbone, ki med drugim obsega samostan dos Jeronimos, most in muzej kočij, stolp Belem, Trg Ros-sio in še posebej sprehod po znani četrti Alfama.
Popoldne prosto, zvečer pa možnost ogleda predstave fada, značilne potugalske glasbe.
15.	junija 1990 (petek)
Polni penzion.	.
Po zajtrku odhod na celodnevni izlet, med katerim se bomo ustavili v Oueluzu in Sintri (ogled Nacionalne in Kraljevske pala-
če), potem pa nas bo pot vodila do Cabo de Rocha, ki je najzahod-nejša točka Evrope. Nadvse prijeten bo postanek v turističnih mestecih Cascais in Estoril.
16.	junija 1990 (sobota)
Polni penzion.	_	.
Spet je na vrsti celodnevni izlet, tokrat povezan z obiskom srednjeveških mestec Obidos, Alcobaca in Batalha, živopisanega ribiškega naselja Nazare ter kakih 500 let starega svetišča Fatima.
17.	junija 1990 (nedelja)
Zajtrk v hotelu, nato prosto za individualne oglede ali fakultativni izlet.
. ..-v	-........ ------------j potovanje končalo.
Cena potovanja na osebo je 780.000 lir in vsebuje vse v programu navedene usluge, zdravstveno zavarovanje, letališke takse in spremstvo. Cena ne vključuje pijače in napitnine. Za to potovanje je treba imeti veljaven potni list ali pa osebno izkaznico za vpis na skupni potni list. V tem primeru je doplačilo 6.000 lir.
Potovanfe organizirata agenciji Atlas in Aurora.
Teden dni križem kražem po Franciji do Pariza
V gradovih kraljev in v deželi šampanjca
Na naših slikah: vedno privlačna katedrala Notre Dame v Parizu: grad Chambord je največji ob Loari, v njem je bival zadnji francoski kralj Karel X., ki je pokopan na Kostanjevici pri Gorici; grad Chenoceau je eden tolikih francoskih kraljev zgradil na reki Cher za svojo ljubico.
Letos bo avtobusni izlet nekoliko zahtevnejši in daljši kot običajno, saj bomo na potovanju kar osem dni. Je pa to izredno zanimivo potovanje, kakršnega si človek lahko privošči le od časa do časa - a ne zaradi cene in dolžine potovanja - temveč zato, ker je takih potovanj na tržišču relativno malo. Iz naslova ste videli, da smo se letos odločili za Francijo, in sicer tako, da smo poleg tridnevnega obiska Pariza vključili v program potovanja tudi najpomembnejše in najbolj zanimive pokrajine in mesta Francije, kot je npr. pokrajina Champagne, pa doline reke Loare s svojimi gradovi ali pa kraljevsko mesto Reims, da ne govorimo o Strasbourgu, kjer zaseda evropski parlament. Zajamčimo lahko, da vam na potovanju ne bo dolgčas, saj bo vsak dan prinesel nekaj novega, tako da se boste vrnili domov polni novih vtisov in doživetij. Poudariti je tudi treba, da bomo potovali z udobnimi avtobusi podjetja La Gradese, skozi ves čas potovanja pa bodo na voljo strokovno podkovani spremljevalci; ki bodo sproti komentirali in razlagali dogajanja na poti.
Obeta se torej izredno zanimivo potovanje, ki ga shematično predstavljamo.
V	nedeljo, 6. maja 1990
Ob 7.00 odhod posebnega avtobusa s Trga Oberdan (iz Gorice ob 6.00 izpred železniške postaje) proti Veroni in Milanu in nato skozi Chamonix do Lyona, seveda s krajšimi postanki. Ob prihodu v Lyon namestitev v hotelu, večerja in prenočevanje.
V	ponedeljek, 7. maja 1990
Po zajtrku vožnja v nekdanjo francosko prestolnico Bourg, kjer si bomo ogledali zanimivo katedralo in stari del mesta, potem pa bomo nadaljevali pot do gradu Chenoceau, ki si ga bomo seveda tudi ogledali. Dan bomo zaključili v Toursu, kjer bosta večerja in prenočevanje.
V	torek, 8. maja 1990
Zajtrk v hotelu, nato ogled Toursa in nadaljevanje vožnje ob reki Loari, kjer so francoski kralji in plemenitaši zgradili vrsto čudovitih dvorcev. Tri od teh, in sicer Amboise, Blois in Chambord, si bomo tudi ogledali. Pot bomo nadaljevali do Chatresa, kjer je obvezen ogled katedrale, pod večer pa bomo prispeli v Pariz, kjer bosta večerja in prenočevanje.
V	sredo, 9. maja 1990
Zajtrk v hotelu, nato panoramski ogled mesta, ki obsega - med drugim -stolnico Notre-Dame, Dome des Inva-lides, Eifflov stolp, palačo Chaillot, Trg Plače de la Concorde, Trg Etoile, Opero, Bastiljo in mestno' hišo. Popoldne prosto ali pa npr. obisk Louvra,
muzeja impresionistov itd. Večerja in prenočevanje v hotelu. Možnost obiska nočnega lokala.
V	četrtek, 10. maja 1990
Po zajtrku se bomo z avtobusom odpeljali v Malmaisou in Versailles, nekdanjo rezidenco francoskih kraljev, znano predvsem po edinstvenih vrtovih na svetu. Popoldne sprehod po Latinski četrti in po predelu Beabourg (ogled novega centra Les Halles in centra Georges Pompidou). Po večerji panoramska vožnja z ladjo po Seni. Prenočevanje.
V	petek, 11. maja 1990
Zajtrk v hotelu, nato vožnja v Fon-tainebleau, kjer si bomo ogledali priljubljeno rezidenco Napoleona I. Pot bomo nadaljevali do starinskega mesta Trayes, ki si ga bomo seveda ogledali, nato pa bomo vso pozornost posvetili mestu Epernay, ki je, kot je znano, svetovno središče šampanjca. Tu bomo obiskali enega največjih muzejev šampanjca - opatijo Hautvillers, kjer se »rodi« svetovno znani šampanjec Dom Perignon. Večerja in nočitev v hotelu.
V soboto, 12. maja 1990
Po zajtrku vožnja v kraljevsko mes-
to Reims, ki si ga bomo ogledali, po tem pa se bomo spet ustavili v Verdunu, kjer bo krajši ogled bojišča velike bitke iz prve svetovne vojne in tamkajšnjega muzeja. Večerja in prenočevanje v Strasbourgu.
V nedeljo, 13. maja 1990
Zajtrk in ogled tega lepega mesta ob Renu, nato pa vožnja proti domu, in sicer preko Miinchna, Salzburga in Trbiža, tako da bomo v Trst prispeli okoli 21. ure in tu se bo naše potovanje tudi končalo.
Cena potovanja je 758.000 lir, v ka-rje všteto: potovanje z udobnim avtobusom Gran Turismo, usluge polpen-
siona (večerja, prenočitev v dvopostel-njih sobah s tušem in WC in zajtrk) v hotelih z dvema in tremi zvezdicami, vstopnine in ogledi kot je predvideno v progrmau, spremstvo strokovnega vodiča, lokalni vodič v Parizu (3-krat). V ceno niso vključene pijače in vse kar ni posebej navedeno v programu, vključuje pa posebno zdravstveno zavarovanje. Kdor želi enoposteljno sobo mora doplačati 240.000 lir. Za udeležbo na potovanju je treba imeti potni list ali osebno izkaznico veljavno za potovanja v tujino. Potovanje organizira turistična agencija Kompas.
vsem občanom želimo
srečno novo leto
SOZD ELEKTROTEHNA proizvodnja in trgovina Ljubljana, Titova 51 telefon 061 320-241 telex 31-130, 31-184 yu etehna
—	proizvodnja glasbil in učil
—	trgovina na debelo, skladiščenje in transport
—	zunanja trgovina: izvoz, uvoz, zastopanje tujih firm, maloobmejni promet, kooperacije
—	trgovina na drobno v 51 prodajalnah v Sloveniji in Hrvaški
KT R QT E HNA
SGP KOPER
KOPER - CAPODISTRIA
Obrtniška 30 telefon: (066) 33-241
Ob 1. obletnici obstoja podjetja želimo:
—občanom
—	poslovnim partnerjem in
—	kupcem
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1990


»v-


Vsem občanom in delovnim ljudem želimo srečno 1990
oi	V v •
Skupščina občine Sežana in družbenopolitične organizacije
f*
E
* *■
c.
SKUPŠČINA OBČINE KOPER
POSLOVNA
SKUPNOST
Sežana
Turistični vodnik po naši deželi
Avtor Giuseppe Bergamini je upošteval slovenska imena naših krajev in društev - Ljudske banke so v sodelovanju s turističnimi društvi sponsormrale knjigo založbe De Agostini
Romarska pot na Stari gori v Benečiji
Vedno več ljudi potuje. Vedno več ljudi gre na krajša potovanja. Iz statističnih podatkov izhaja, da je iz leta v leto manj turistov in tudi manj nočitev v obmorskih letoviščih. Del tega nazadovanja je treba brez dvoma pripisati pojavu alg v Jadranskem morju. Treba pa je tudi vedeti, da so se turisti naveličali lenariti na peščeni plaži. Raje gredo na krajša potovanja, na katerih si lahko ogledajo zgodovinske in umetniške znamenitosti. Te vrste turisti se ne zadovoljujejo samo z obiskom Benetk, Firenc, Rima ali kakega večjega, svetovno znanega mesta. Zelo radi gredo na obisk manjših krajev, v katerih je mogoče videti marsikaj zanimivega: staro palačo ali cerkev, etnografski muzej ček, lepo razstavo znanega mojstra. V manjših krajih ni težav s parkiranjem, ni prerivanja v muzeju, v domači gostilni dobiš na mizo domače dobrote, take, kakršnih ne dobiš v velikomestnih selfservisih.
Zaradi tega najrazličnejši založniki izdajajo kup priročnikov - vodnikov po manjših krajih, pokrajinah in deželah. V Furlaniji-Julijski krajini smo v zadnjih letih dobili vrsto monografskih knjig. Spise so v njih objavili pisatelji ter priznani novinarji, svoje slike so objavili znani fotografi. Dosedanje monografije o lepotah naše dežele so imele najrazličnejše sponzorje: deželno upravo FJK, letoviščarske ustanove, hotelirje, banke, itd. Sponzorji so založniku oziroma avtorju knjige predčasno obljubili, da odkupijo nekaj sto izvodov. Na tak način se je tisk knjige izplačal. Kar je šlo v prodajo je pomenilo čisti zaslužek.
Nekaj podobnih publikacij smo dobili tudi ob koncu letošnjega leta. Deželni konzorcij ljudskih bank FJK je podprl izdajo dveh takih knjig. Predstavili so ju v Vidmu in v Passarianu.
Zajetna in razkošna knjiga nam govori o zelenih lepotah naše dežele. V njej najdemo opisane razne kraje v naši deželi, kraje, kjer ti v gostiščih ali na kmetih nudijo domačo hrano, pijačo in prenočišče. To sicer ni turistični priročnik, saj zajetne knjige ne boš vzel s seboj takrat ko greš na izlet.
Priročnejši vodnik po Furlaniji-Julijski krajini je izdal Istituto greografi-co De Agostini iz Novare. Založnik je zelo soliden, vodnik je torej vsakomur priporočljiv. Knjiga je izšla ob sodelovanju deželne Zveze turističnih društev (Pro Logo), finančno jo je podprl Deželni konzorcij ljudskih bank FJK (med temi je tudi slovenska Kmečka banka v Gorici).
Knjiga ima 536 strani. Zaradi tega skoro ne moremo gfivoriti o priročniku. Pa je vendarle tako. V knjigi so, po abecednem redu, omenjene vse občine v naši deželi. Zelo jasno je, da je avtor Giuseppe Bergamini knjigo pisal v sodelovanju s krajevnimi turističnimi društvi in še zlasti z občinskimi upravami.
Za vsako občino so omenjeni nekateri najnujnejši podatki: višina nad morjem, ozemeljska razširjenost, število prebivalcev, številki poštnega in telefonskega kodeksa. Podrobno so omenjene vasice in frakcije, v katere je razdeljena občina. Objavljeni so podatki o v občini delujočih turističnih društvih, o javnih ter zasebnih knjižnicah, o arhivih in muzejih, o tam delujočih kulturnih ter drugih društvih. Omenjene so možnosti izletov v okolico, označene so športne in rekreacijske naprave, objavljen je seznam hotelov in gostiln (napisano je tudi kaj ti v teh nudijo). Omenjene so najpomembnejše in tradicionalne prireditve, povedano je, kaj turistu v tem kraju nudijo tipičnega. Kar se bank tiče
so označene le ljudske banke (te so tudi finansirale tisk knjige). Zelo podrobno so v tem vodniku označeni kulturni spomeniki, npr. umetnine v cerkvah, v gradovih ter v palačah, omenjene pa so tudi etnografske znamenitosti.
Ker so v vodniku omenjene vse občine v naši deželi najdemo podatke tudi o slovenskih občinah. Da se je avtor knjige na naših županstvih pozanimal za razne podatke je razvidno že iz tega, da so imena občin ter vseh krajev v njih napisana v italijanski in slovenski obliki, vsaj kar zadeva slovenske občine na Goriškem in Tržaškem. Prav tako so v dvojezični obliki označena kulturna in druga društva. V večini primerov so slovensko pravilno napisani tudi naslovi gostišč ter ulic, v katerih so ti javni lokali. Tudi kar zadeva nekatere kraje na Videmskem najdemo slovensko oznako kulturnega društva, pa čeprav imena krajev so tam označena le v italijanski obliki.
Iz listanja po knjigi pa postaja jasno, da niso enako ravnali vsi, ki so piscu knjige nudili podatke. Podatki iz občine Doberdob so striktno dvojezični.
Prav tako tisti iz občin Dolina, Sovod-nje in Zgonik. Podatki iz občin Devin-Nabrežina, Repentabor in Števerjan so v nekaterih primerih dvojezični, pravilno so označena slovenska društva, v marsikaterem primeru pa bi bilo treba marsikaj dopolniti s slovenskim besedilom. Kar se Goriče tiče najdemo označenih veliko slovenskih ustanov in društev, ki imajo pravilno slovensko obliko, kar se Trsta tiče pa se zdi, da nas skoro ni. Čisto jasno je, da so tržaški dopisniki avtorju poslali pomanjkljive podatke.
Kot za vse druge kraje so tudi spomeniki in cerkve v slovenskih krajih podrobno označeni.
Vodnik po Furlaniji-Julijski krajini je torej zanimiv za vsakega izletnika ter turista. Ker je knjiga zajetna, jo bomo le s težavo vzeli s seboj, ko bomo šli na izlet. Zelo prav pa nam bo prišla, ko se bomo odpravljali na tak izlet. Najbrž bo najbolje, da si bomo ob takšnih priložnostih izpisali to kar nas bi na našem izletu zanimalo.
MARKO VVALTRITSCH
V gotski hiši v Kanalu soba Marija Kogoja
Le nekaj kilometrov je od Gorice do Kanala. V ta kraj ob Soči pridemo v zelo kratkem času po lepo speljani cesti, ki gre skozi Solkan in mimo nove hidro-centrale na Soči za Solkanom v ozki dolini med Sabotinom in Skalnico. Poleg številnih novih hiš, tik za cerkvijo, še preden pridemo do mostu čez Sočo, je na desni strani del starega mesteca. Nekatere stavbe so že pred nekaj leti obnovili. V stolpu je stalna razstava slik domačega umetnika Debenjaka, v gotski hiši pa so pred nekaj meseci odprli stalno razstavo o življenju in delu skladatelja Marija Kogoja. V poletnih mesecih v Kanalu, na trgu v starem delu mesta, prirejajo glasbene in druge prireditve.
Kogojevo razstavo v gotski hiši si je mogoče ogledati ob torkih od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob sredah od 9. do 12. ure, ob četrtkih od 15. do 18. ure, ob petkih pa od 15. do 18. ure. Skupine si razstavo lahko ogledajo kadarkoli. Najaviti se morajo pri Erni Kralj, Vojkova 6, Kanal, tel. 065-51136.
Stalno spominsko razstavo je priredil Pokrajinski arhiv v Novi Gorici. Obiskovalcem je na voljo lična bogato dokumentirana knjižica. Tekste o njem in njegovem delu sta napisala Metka Nus-dorfer-Vuksanovič ter Pavle Merku.
Postanek v Kanalu je tudi drugače zanimiv. Tu je tudi znano gostišče Neptun, v katerem bomo dobro postreženi. Sicer pa je Kanal na poti, po kateri gremo na Most na Soči, v Idrijo in Cerkno, v Tolmin, Kobarid in Bovec. Tam pa je veliko priložnosti za enodnevni izlet.
Nov parnik na Trasimenskem jezeru
V neposredni bližini glavnega mesta Umbrije, t.j. mesta Perugie, nekako na pol poti med tem mestom in avtocesto Milan-Rim, je Trasimensko jezero. Ob jezeru in tudi na otočku sredi njega je precej hotelčkov, gostišč in tudi kopališč. Turisti prihajajo še zlasti v spomladanskih in poletnih mesecih. V nekaterih sektorjih brez pomoči javnih ustanov ne gre. Da bi izboljšali zveze med kopnim in otočki so na pokrajinski upravi v Perugii sklenili za 900 milijo v lir kupiti parnik, na katerem je prostora za 140 potnikov. Na pot bo šel poleti 1990.
Na naši sliki je prizor v restavraciji na gradu Štatenberg na slovenskem Štajerskem. Grad je prevzela bistriška tovarna Impol in ga spremenila v zanimivo turistično postojanko. V njej natakarice nosijo baročna oblačila in gostom strežejo z baročnimi jedmi, ki naj bi postala nekak nov zaščitni znak štatenberškega gradu. Sliko in besedilo smo vzeli iz revije Slovenija danes.
Štatenberški grad, nedaleč od Celja, je znan po srečanjih pisateljev, na katerih sodelujejo tudi tržaški literati. V njem je bil dolgo let hotel z restavracijo, vendar posel ni šel od rok tako kot bi bilo treba.
V	številnih gostilnah na Slovenskem v zadnjem času obujajo dobre stare navade in gostom nudijo dobre domače jedi. Takšnih dolgo časa ni bilo na jedilnih listih slovenskih gostiln. Vsepovsod so ti ponujali dunajske zrezke, čevapčiče, ražniče, pom-mes frites. Če si vprašal domač ričet, krompir v kozici, klobase in druge pečenice, pa še domačo pečenko, so te natakarji marsikje postrani pogledali. Kuharji, vsi seveda z diplomo gostinskih šol, so v vseh slovenskih gostiščih jedi pripravljali na en sam način. Svojega niso dodali ničesar.
V	zadnjem času pa je v slovenskih
gostilnah drugače. Marsikje so žal v tem šli predaleč. Čevapčičev ali raž-ničev sploh ti ne nudijo več, češ da so to srbske jedi. Zaradi tega je s temi konec. To pa spet ni prav, saj smo se tudi pri nas, na Tržaškem in Goriš-
kem navadili na čevapčiče, prav tako kot smo se navadili na pizze in hamburgerje. Želimo si torej, vsakokrat ko gremo v Slovenijo, sveže ribe in ričet, : čevapčiče in domačo potico. Pa še kaj drugega, kar nam bi teknilo.
Do leta 1995 bodo v Apuliji podvojili hotelske kapacitete
V	Apuliji, deželi na skrajnem jugovzhodu Italije, imajo premalo nočitvenih zmogljivosti. Zaradi tega se turizem pri njih razvija s težavo, pa čeprav so njihovi indeksi povišanja nočitev precej višji od tistih, zabeleženih v drugih krajih države. V zadnjih letih so pri njih zabeležili letni 5-odstotni porast, vtem ko je bil v drugih deželah južne Italije le 3,5-odstotni, v vsej državi pa povprečno 4-odstotni.
V	zadnjem desetletju je pri njih bilo premalo denarja investiranega v hotele, v splošnem italijanskem povprečju pa je bilo veliko vloženega denarja.
Leta 1985 so v tej deželi od turizma iztržili 1.444 milijard lir. Na prvem mestu je pokrajina Lecce s 411 milijardami, na drugem severna pokrajina Foggia (tu je polotok Garga-no, na katerem je veliko hotelov) z 288 milijardami. Sledijo pokrajine Bari (265), Taranto (249) in Brindisi (230).
Veliko število nočitev v Bariju in v Tarantu ustvarijo poslovni gostje. Tu imajo veliko tovarn, trgovina cveti, v Bariju je tudi zelo znan velesejem. V okolici Barija sta sadjereja in vrtnarstvo zelo razširjena. V Brin-
disiju veliko nočitev ustvarijo potniki, namenjeni s trajektom v Grčijo. Na polotoku Gargano, ki je zelo podoben krajem na dalmatinski obali imajo turiste v poletnih mesecih. V neposredni bližini Barija, okrog Alberobella, je razvit kmečki turizem. Podjetni kmetje so v ta namen usposobili znamenite trulle, nekdanje revne kmečke domačije in hleve z značilno okroglo streho.
Deželni svet Apulije je v sodelovanju z nekaterimi finančniki sklenil povečati hotelske zmogljivosti. V letu 1990 naj bi tu ustvarili 7 milijonov nočitev, leta 1995 pa kar 10 milijonov. Posojila pod ugodnimi pogoji bodo nudili tistim, ki bi tu želeli zgraditi hotelske objekte.
Obala Apulije je, z izjemo Garga-na, zelo nizka, pa čeprav tu prevladuje skalovje. Peščene obale so na jugu polotoka. Tu imajo veliko ribičev, zaradi tega ti na mizo prinesejo ribje jedi.
Na italijanskem jugu se turistični delavci sicer jezijo, da nimajo dobrih prometnih zvez s severom. Zaradi tega naj bi k njim prihajalo premalo turistov. V Bariju so pred nekaj leti začeli prirejati turistično borzo za italijanski jug.
Več turizma med Nemčijama
Nova politična razmerja med Zvezno republiko Nemčijo in Nemško demokratično republiko ter odprtje meja med državama že prinašajo veliko koristi medsebojnemu turizmu. Na obisk k sorodnikom iz ene v drugo državo gredo brez vsake formalnosti ljudje, ki so bili desetletja odrezani od svojcev. V večjih mestih so se v teh tednih hoteli napolnili z gosti iz druge nemške države. Vedno več potnikov je na avtocestah, v vlakih in na letalih. V Vzhodni Nemčiji že delajo načrte za gradnjo več hotelov. Denar bodo dale velike zahodnonemške hotelske družbe.
Letalska prevoznika obeh držav sta že uvedla vrsto novih letalskih prog. Letala zahodnonemške Lufthanse so pričela leteti na novi progi Miinchen-Leip-zig, letala vzhodnonemškega Interfluga pa na novi progi Hamburg-Dresden. Lufthansa je podvojila število poletov na progi Frankfurt-Leipzig. Obe letalski družbi sta se domenili za enotno ceno povratne vožnje: ta je 150 mark.
Veliko zahodnonemških turistov in tistih iz drugih držav zahodne Evrope je že v teh dneh napolnilo vse hotele v Berlinu. Zahodnjaki so po starih pravilih morali vnaprej plačati hotele v NDR, sicer niso dobili vizuma. V novih razmerah se bodo pogoji seveda spremenili. Povedati pa je treba, da v NDR nimajo velikega števila hotelov, ki ustrezajo pogojem, ki jih zahtevajo zahodnoevropski in ameriški turisti. Največ takšnih hotelov je v Berlinu, v Leipzigu (kjer je mednarodni sejem) in v Dresdnu.
Vedno več hotelov Ramada
Ramada hotel so naslovi ene največjih svetovnih hotelskih družb. Tudi ta, kot nekatere druge, ima svoj sedež v ZDA. V naši neposredni bližini je hotel Ramada v Mestrah. Z njim so občinski upravitelji Benetk imeli vrsto problemov, kajti izdali so gradbeno dovoljenje za kongresni center. Tam pa je bil zgrajen hotel, v katerem prirejajo tudi kongrese, je pa najbolj sodobno urejen hotel v Mestrah.
Družbo Ramada, ki ima več kot sto hotelov s tem imenom v vsem svetu, je sedaj odkupila ameriška družba New World Hotel. V ta namen je bilo plačanih 540 milijonov dolarjev. Omenjena družba, ki je lastnik hotelov z označbo International, je že dala vedeti, da bo v raznih državah sveta zgra-
dila 20 novih hotelov. 100 milijonov dolarjev bodo porabili za gradnjo novega Ramada Renaissance Hotela v New Yorku, 55 milijonov pa za gradnjo istoimenskega hotela v neposredni bližini letališča Los Angeles. Obnovili bodo hotele v Bangkoku, Belize City-ju, Frankfurtu, Mersinu (Turčija), Syd-neyu, Sapporu (Japonska) in Ziirichu.
Hotelska družba bo v 40 državah na svetu imela 132 hotelov s 35.350 sobami. Družba Nevv VVorld Hotel namerava v prihodnjih letih graditi še druge hotele in s tem še bolj utrditi svoj položaj v svetovnem svetu gostinstva.
Velike ameriške, francoske in nemške družbe gradijo svoje hotele na vseh petih celinah. Na tak način ustrežejo svojim stalnim gostom.
Nova naselja Club Mediterranee
55 milijard lir bo veljalo novo turistično naselje Club Mediterranee na Japonskem. Zgradili ga bodo v štirih letih, v njem bo 660 ležišč.
V Palengueju in v San Cristobalu v Mehiki bo isti club v najkrajšem času zgradil dve "arheološki" naselji. Zgrajeni bosta v neposredni bližini pomembnih turističnih krajev.
■ Turizem se v Tuniziji čedalje bolj razvija. Vse to je v pomoč plačilni bilanci te severnoafriške države. Tu so lani zabeležili 11,3 odstotka več nočitev v primerjavi z letom prej. Vnovčili so 1,1 milijarde tunizijskih dinarjev. Zelo se je povečalo število turistov iz Italije, in sicer kar za 32 odstotkov. Angležev je bilo 22 odstotkov več, Nemcev pa 9 odstotkov več.
'* * * *
sgp gorica
Z NOVIM LETOM 1990 POSLUJEMO KOT PODJETJE V DRUŽBENI LASTNINI S POLNO ODGOVORNOSTJO IN SEDEŽEM V ULICI TOLMINSKIH PUNTARJEV 12 V NOVI GORICI
Vsem poslovnim partnerjem,
delovnim ljudem in občanom voščimo srečno novo leto.


• \\Ly-~
s
			
	?	TEKSTILNA TOVARNA »OKROGLICA« 65293 VOLČJA DRAGA	
			vsem prijateljem žeti mo srečno 1990
Solkanska Ki Fl\ industrija
nova gorica/ apna
Nova Gorica
vsem občanom in delovnim kolektivom srečno 1990

ir
Delovna organizacija za distribucijo električne energije ELEKTROPRIMORSKA n.sub.o. Nova Gorica
TOZD ELEKTRODISTRIBUCIJA GORICA, n.sub.o.,
Nova Gorica, Erjavčeva 24
vošči
srečno novo leto!!
Prevoznik
Vojkovo nabrežje 10a tel. (066) 25-771, (066) 25-778
/O ljubljanska banka
splošna banka koper
vsem svojim klientom prijateljem in poslovnim partnerjem srečno novo leto
Vsem svojim strankam in poslovnim partnerjem vošči
srečno 1990
3 F
v v
SKUPŠČINA OBČINE IZOLA
družbenopolitične
organizacije
in krajevne skupnosti
©
|AV0R
LESNA INDUSTRIJA
voščijo delovnim ljudem in občanom obilo sreče v novem letu
Vsem sodelavcem, poslovnim partnerjem in občanom srečno /990
PIVKA
TOZD IZVOZ - UVOZ
66210 SEŽANA
r *
* ■*



.	• j
,	' »* z 6	, ** **', ■*■' ' ' K

4-milijonski Sydney je največje in najbolj živahno mesto v Avstraliji. Je tudi eden največjih talilnih loncev na svetu, saj se v njem srečujejo ljudje najrazličnejših ras, narodov in veroizpovedi. S severa proti jugu je dolg 70-80 kilometrov, od morja v notranjost pa malo manj: reporter ljubljanskega Dnevnika je med drugim ugotovil, aa se v »teh dimenzijah vsakdo izgubi«.
Pa vendar! Želja po povezovanju med ljudmi je kljub prostranosti te metropole vseeno izrazita. Dokaz tega so ravno slovenske ustanove, v katerih se zbirajo ljudje iz vseh koncev mesta. Predsednik, Slovenskega društva Syd-ney (SDS) Štefan Šernek živi kakih 50 kilometrov stran od društvenega sedeža, vendar vseeno po trikrat ali štirikrat na teden prihaja tja. Takšne razdalje v Avstraliji pač niso ovira.
Se en primer: SDS je v polovici novembra 1989 organiziralo avtobusni izlet v približno 1.000 kilometrov oddaljeni Melbourne. Tam je namreč potekalo dvodnevno praznovanje ob 35-letnici ustanovitve Slovenskega društva Melbourne. Udeleženci izleta so v obe smeri potovali ponoči in avtobus je bil natrpan.
Pogosti so tudi primeri staršev, ki peljejo otroke v 40 in več kilometrov oddaljeno šolo, kjer konec tedna poučujejo slovenski jezik; ali pa primeri vernikov, ki pridejo k slovenski maši prav tako iz oddaljenih koncev.
»Dobrodošli - Welcome«
V zadnjih 15 letih se je v Avstralijo preselil malokateri Slovenec. Tam živeči slovenski priseljenci so v glavnem že skoraj vsi srednjih let oz. še starejši. Dejavnost slovenskih organizacij je kljub temu živahna. Ena od teh, Slovensko društvo Sydney, je konec aprila 1989 celo otvorila nove društvene prostore.
Novi sedež društva se nahaja v Wheterill parku, tj. skrajnem zahodnem predmestju Sydneya, stoji pa sredi dvohektarskega zemljišča, ki ga je društvo odkupilo pred časom. SDS je bilo formalno ustanovljeno leta 1956, prejšnji sedež društva je bil v bližini sedanjega.
Gosta iz stare celine že prvi trenutek preseneti velikost in čednost teh prostorov. Ti imajo vse značilnosti kluba: točilnico z dolgimi šanki, kuhinjo, dvorano z jedilnico, prireditveni oder, posebej pa knjižnico in prostor, kjer se zbira lovsko-ribiška družina. Po podobnem kopitu so narejeni tudi ostali slovenski klubi v Avstraliji, ena od njihovih značilnosti so s čopičem naslikani motivi slovenskih^ pokrajin; zraven pa še kak dvojezičen napis (npr. dobrodošli - vvelcome ipd.). V notranjih prostorih najdemo tudi igralne avtomate (slot machine), ki so v Avstraliji domala obvezni.
Za slovenske klube^ so obvezna tudi večstezna balinišča. Člani in prijatelji klubov se tam zbirajo navadno konec tedna. Skupaj z lovsko-ribiško dejavnostjo predstavlja balinanje nekakšen »nacionalni šport« naših izseljencev. Balinarsko igrišče zraven sedeža SDS je trenutno še na odprtem prostoru, vendar ga v bližnji prihodnosti nameravajo pokriti. V bližini nameravajo člani društva urediti tudi t.i. beergar-den, tj. prostor z mizami in stoli na odprtem.
Med gradnjo novega sedeža so člani SDS opravili približno polovico del prostovoljno, veliko so tudi (kot to velja tudi za ostala društva) prispevali iz svojega žepa, nekaj denarja pa si je SDS sposodilo. Poleg že omenjenih odsekov delujejo v okviru društva moški pevski zbor, dve folklorni skupini in harmonikarska skupina. Članov društva je približno 200, tradicionalne prireditve pa so Prešernova proslava, silvestrovanje, plesna prireditev, zborovski koncerti in nedeljski prazniki. Ti so v Avstraliji zelo popularni, na njih navadno pripravijo meso na žaru. Temu »obredu« Avstralci pravijo »bar-begue« ali v skrajšani obliki »barbie«.
»Klub z rdečo zvezdo«
Le Streljaj od sedeža SDS (v predmestju St. Johns park) se nahaja slovenski klub Triglav. Zgodovina tega kluba je razmeroma burna, in to že od
Ivan Vogrič
samega začetka. Klub je nastal leta 1971, ustanovili pa so ga slovenski priseljenci, ki so bili nezadovoljni z usmeritvijo SDS. Konfliktna točka je bila politične narave: medtem ko se je del članstva SDS zavzemal za odprtej-ši odnos do Jugoslavije, so ostali zavračali možnost sodelovanja z domovino. V SDS je nastal razkol, klub Triglav pa je do konzervativnejših slovenskih organizacij odtlej dobil oznako »komunističen«.
Buren je bil dogodek ob otvoritvi sedeža Triglava decembra 1982. Med slavnostno prireditvijo je takrat spregovoril tudi predstavnik slovenskega društva iz Camberre; ta je - glede na to, da so organizatorji razobesili slovensko zastavo z zvezdo - med drugim izstrelil puščico zoper »madež« na slovenski zastavi, namignil pa je tudi, da so voditelji Triglava »sužnji« sistema v Jugoslaviji. Občinstvo je govornika izžvižgalo, organizatorji pa ga povabili, da se umakne z govorniškega odra. To je primer, ki - vsaj kar se tiče vprašanje zastave - v marsičem spominja na zdrahe med zamejskimi Slovenci.
Slovenski klub Triglav ima približno 300 članov, njegova dejavnost je na las podobna dejavnosti SDS. Posebno dejaven je moški pevski zbor, ki ima za seboj uspešni turneji po Sloveniji in Koroški, enkrat je nastopil tudi v sloviti sydneyki operi. Zanimivo je, da so zbor ustanovili kmalu po uspelem gostovanju Slovenskega okteta v Avstraliji; navdušenje nad nastopi okteta je bilo namreč takšno, da so nekateri člani kluba že kmalu zatem pričeli s pevskimi vajami. V sydneyski operi je dvakrat nastopila tudi folklorna skupina, enkrat v gorenjskih in drugič v belokranjskih nošah. »
Posebnost - vsaj za naše pojme - je socialni odsek. Ta ima več nalog: med
drugim zbira denarno pomoč za tiste člane, ki si ne morejo plačati dragih gostovanj, skrbi za obiske bolnih članov kluba, prireja prireditve za upokojence itd.
Med najbolj uspele klubske prireditve sodi odkritje doprsnega kipa Ivana Cankarja ob 100-letnici pisateljevega rojstva. Slovesnosti se je udeležilo okrog 1.000 oseb, bronasti kip je odkril nekdanji avstralski ministrski predsednik Gougn Whitlam.
V Merrylandsu ali (po kranjsko) Veselovem
Tako Triglav kot SDS se nahajata v neposredni bližini Cabramatte ali »malega Honoja«, tj. predela na robu mesta, ki slovi zaradi nadpovprečnega števila priseljencev iz Azije. Ravno tu je konec poletja prišlo do krvavega obračunavanja med politično različno usmerjenimi srbskimi priseljenci. Med obračunavanjem (do tega je prišlo pred sedežem društva Abraševič) so uporabili strelno orožje, zgodilo pa se je, da je mlad fant izgubil življenje. Nasilne metode v Astraliji živečih srbskih in še toliko bolj hrvaških priseljencev niso redkost, spomnimo naj le na napad na konzulat SFRJ jeseni 1988.
V bližini Cabramatte, v četrti Mer-rylands, stoji tretje najpomembnejše središče Slovencev v Sydneyu, tj. versko središče sv. Rafaela. Majhno razdaljo med Triglavom, SDS in verskim središčem je treba pripisati dejstvu, da v tem delu mesta živi največ Slovencev. Versko središče sv. Rafaela je eno od treh slovenskih verskih središč v Avstraliji, ostali dve sta v Melbournu in Adelaidi. Poleg cerkve (ta je bila blagoslovljena leta 1969), stojita še
dvorana in sestrski samostan. Cerkveni prostori so včasih pretesni, zato so nekatere maše (npr. za božič in veliko noč) v dvorani. Največ vernikov (približno 1.000-1.500) se je zbralo ob obisku ljubljanskega nadškofa Alojzija Šuštarja; maša je takrat bila pod večjim šotorom, ki so ga posebej postavili za to priložnost.
Tudi versko središče v Merrylandsu ima dokaj razvejano dejavnost; še posebej izstopa dramska supina, ki je edina tovrstna skupina med Slovenci v Sydneyu. Zelo pomembna je tudi vloga verskega središča na izobraževalnem področju: tu namreč deluje edina t.i. dopolnilna šola v slovenskem jeziku v Sydneyu. Šola, pravzaprav dopolnilni tečaji, potekajo ob sobotah, tečajnikov (ti obiskujejo tri razrede) je približno dvajset.
Duhovni vodja središča je pater Va-lerijan Jenko. Ta je dospel v Avstralijo leta 1963, odtlej pa je skoraj več časa porabil na potovanju kot pa v Merrylandsu; pater namreč stalno mašuje v krajih, kjer živijo Slovenci. Dvakrat na mesec se mudi v Wollon-gongu, enkrat na mesec v Camberri, vsake 3 ali 4 mesece v Newcastlu, vmes pa še zahaja v poljedelsko središče Wagga-Wagqa, v 1.000 kilometrov oddaljeni Brisbane in druge kraje v sosednji zvezni državi Oueensland.
V »delokrogu« verskega središča je tudi prestolnica Zahodne Avstralije Perth, kjer, z okolico vred, živi okrog 400 Slovencev. Zaradi velike oddaljenosti gredo slovenski patri tja maševat dvakrat na leto, zadnje čase opravlja to delo mladi dolenjski pater Ciril Božič.
Slovenska pomlad v Sydneyu
Odnosi med slovenskimi ustanovami, tu mislimo zlasti na klub Triglav
in SDS, niso več tako hladni kot so bili še pred nekaj leti. Eden od vzrokov je nedvomno odsev, ki ga imajo dogodki v Sloveniji na Slovence v Avstraliji. T.i. demokratizacija in slovenska pomlad sta namreč pripomogli, da so odnosi med konkurenčnima društvoma bolj odprti. Drug vzrok je verjetno spoznanje, da je razcepljenost -tudi spričo čedalje višje povprečne življenjske dobe tam živečih Šlovencev - nesmiselna. Obstaja namreč nevarnost, da bi lepo urejena slovenska kluba za drugo generacijo Slovencev nekega dne postala nekakšna spomenika njihovih staršev. Edina, čeprav še vedno vprašljiva, rešitev je ravno združevanje, pod pogojem seveda, da se na stežaj odprejo klubska vrata mladim. Jasno je namreč, da »s polko in klobaso« ni mogoče pridobiti mlade. Tretji vzrok pa je še praktične narave: stroški za vzdrževanje obeh domov so namreč precej visoki.
Možnost združitve SDS in Triglava zagovarjajo - čeprav še zdaleč ne kompaktno - tako eni kot drugi. Med predlogi je tudi ta, da bi klubsko dejavnost koncentrirali v en klub, drugega pa bi dali v najem. Problem je seveda, katerega izbrati za sedež, saj se obe strani potegujeta za to. Ravno zaradi tega je pričakovati, da do združitve le ne bo prišlo tako kmalu.
Odjuga med slovenskimi ustanovami je počasna, vendar^ stalna. Omenili bi primer Frančiške Žižek, slovenske sestre iz verskega središča v Merry-landsu. Ta je pred časom postala pe-vovodkinja pevskega zbora Triglav, tj. vokalne skupine kluba, v katerem mnogi vidijo »rdečo pošast«. Nekateri so to njeno odločitev kritizirali, bili pa so tudi taki, ki so v tej potezi videli znak zbliževanja, sprave.
Na prvi sliki je sedež kluba Triglav, na drugi pa Prešernov kip v stavbi Slovenskega društva Sydney
Srečanja s Slovenci na peti celini
V velemestu Sydney in v njegovi okolici
Slovenci se zbirajo še v drugih društvih
čJgzaLdza
luiiina
<^A/[sruj[anJ.i.
Vstopnica
družina czMzrzgCcmcL
Vas vabi na uprizoritev drame v petih dejanjih
11844-1881	D O M EN
Režija: Ivan Koželj
v soboto, 24 oktobra ob 7uri zvečer v dvorani Sv. Rafael f ' V 311 Merrylands Rd.
I Cena: $ 10 oo
Časopisni oglas dramske skupine slovenskega verskega središča
Poleg SDS, Triglava in verskega središča delujejo v Sydneyu še druge manjše organizacije. Ena od teh je Narodno društvo; omenjena organizacija nima klubskih prostorov kot npr. SDS ali Triglav, sicer pa deluje že od šestdesetih let naprej. Mnogi ji očitajo desničarsko usmerjenost in izrazito povezanost s politično emigracijo.
Nato imamo Zvezo slovenske akcije, tj. organizacijo, ki je nastala v prvi polovici osemdesetih let iz narodnoobrambnih namenov. V začetku leta 1988 je izdajala glasilo, ki pa je izhajalo le malo časa. Odkar je njen voditelj Ivan Kobal zbolel, se organizacija srečuje z resnimi kadrovskimi problemi.
V Sydneyu deluje tudi Slovensko akademsko društvo, ki pa je v bistvu le ozek krog intelektualcev. Omenili bi tudi SALUK (Slo-vensko-avstralski literarno-umetniški krožek) s sedežem v Sydneyu. SALUK presega lokalno raven, saj so njegovi člani iz številnih krajev pete celine.
Zunaj Sydneya delujeta še dve društvi, tj. društvo Tivoli iz Newcastla (tj. mesta severno od Sydneya) in Planica iz Wollongonga. Prvo ima precej dolgo tradicijo, nima pa klubskih
prostorov in je zadnje čase precej neaktivno. Klub Planica pa deluje od leta 1970, njegov predhodnik je bilo društvo Danica. Ima približno 60 članov, zanimivo pa je, da so klubski prostori (z baliniščem vred) zraven cer-
kve, ki jo je odkupilo društvo. Razlog za to je enostaven: po besedah klubskih odbornikov bi bilo nesmiselno imeti klub na enem, cerkev pa na drugem koncu. Zaradi številčne majhnosti Slovencev je bilo nujno potrebno
povezovanje, ne glede, ali je kdo varen ali ne. Tako se dogaja, da se po končani maši ljudje radi zadržijo v točilnici bližnjega kluba, sem pa zavijejo tudi tisti, ki v cerkev ne zaidejo. Klub Planica je odkupil prostore kluba in cerkev leta 1983, odtlej pa je organiziral več prireditev. Poleg kulturnikov iz Avstralije, so tam gostovali ansambel Ottavia Brajka, Slovenski in Ljubljanski oktet, Tone Partljič, Ciril Zlobec, Matjaž Kmecl, Tone Kuntner in še drugi.
Ivan Rudolf, predsednik kluba od 1979 do 1988 trdi, da v Wollongongu osebno pozna okrog 700 Slovencev, verjetno pa je njihovo število še višje. Približno tretjina družin, v katerih najdemo Slovence, so mešane, veliko je zlasti parov, kjer je on Slovenec, ona pa Makedonka. Približno polovico slovenskih ljudi dela v železarni; ta je med največjimi v Avstraliji. V začetku sedemdesetih let je v njej delalo približno 18.000 delavcev, ti pa so pripadali 50 različnim etničnim skupinam. VJollongong je za Sydneyjem in Newcastlom tretje največje mesto v novem Južnem Wale-su.
1. V.
KMEČKA BANKA - GORICA KMEČKO-DELAVSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V SOVODNJAH KMEČKO-OBRTNA HRANILNICA V DOBERDOBU HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA - NABREŽINA TRŽAŠKA KREDITNA BANKA d.d. - TRST