november 201744 B E S E D A Geslo križanke napišite na dopisnico in jo pošljite na naslov: ZZB NOB Slovenije, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana, s pripisom »nagradna križanka«, do do 15. decembra 2017. Ime in priimek: ________________________________________ Naslov: _______________________________________________ ______________________________________________________ ______________________________________________________ Geslo 25. številke SB: ______________________________________________________ ______________________________________________________ Izžrebani reševalci križanke iz 24. številke revije Svobodna beseda: 1. Darinka Verček, Stražišče 62, 2391 Prevalje 2. Matjaž Košir, Goriče 33, 4204 Golnik 3. Miro Doltar, Ulica padlih borcev 2, 8340 Črnomelj Rešitve križanke: FELDMARŠAL, RDEČEREPKA, ANT, TIMOR, NIOBIJ, ROG, CN, RL, TLA, GAVGE, KNIN, GESTAPO, SENORITA, ELEANOR, IŠ, BOK, DIRIGENT, PEVOVODJ, DZ, ETIK, SD, MIA, AAR, LIKANJE, LEV, BIVAK, NOSLJANJE, MEČE, ANIT, AUSTIN, UTEHA, ONADVA, ANK, KATAR, BARJAN, RAA. Geslo: Franc Gornik dirigent pevovodja B E S E D A Rešitve križanke pošljite do 15. decembra 2017 Trem izžrebanim reševalcem bomo podarili knjigo. ZABAVA, KI JO PRIREDI BODOČI ŽENIN ZA PRIJA- TELJE ZAČETEK GESLA DANSKI ZDRAVNIK IN PESNIK (EMIL) NIKO DARLE NAŠA SMUČARKA MAZE DROG PRI VOZU, RUDO, RIDOVNIK KONEC GESLA MAJHEN ŠKRAT ČARGO IVAN NAŠ KNJIŽEV- NIK CANKAR MASKA, KRINKA NAŠ TEVE NOVINAR ŠTAKUL VRSTA ELEKTRO- MAGNET- NEGA VALA IVAN REGEN NIZOZEM. SLIKAR (AERT; IZ: RENE) VTIKALO ANG. SVET LO PIVO VOZILO ZA VLEKO VAGONOV DEKLE TALNITRNEK ESTONEC OSNOVNOOBUVALO PEVEC PESTNER ČUŠIN SILVA PRIPADNIK ALAMANOV MAJHEN RT ČEHOVIN URH PREDSTOJ NIK FAKUL- TETE TRAVI PODOBNA RASTLINA, LOČEK PREDAVATELJ NA SREDNJI, VISOKI ALI VIŠJI ŠOLI PEVKA V ZBORU PREDEL KRANJA, KJER PREBIVAJO ČIRČANI NAJVEČJA ŽIVAL OKOLICA BIKOBOR- SKI VZKLIK PETER KOZINA GLAS KUKAVICE KOZME- TIČNA PRIPRAVA VRV, OŽE, KONOP NAŠA SOCIO- LOGINJA JOGAN CIGANI HERMAN POTOČNIK STEKLE- NIČKA Z LEKOM SRBSKI KRITIK FINCI PLAZILEC BREZ NOG NAŠ PEVEC NABER ZALOŽNIK, IZDAJA- TELJ ORAČ ZLO- NAMERNA IZJAVA SILICIJ ZIMSKO POKRIVALO FRANCO- SKI IGRALEC DELON ZVIŠANI TON F PRIPADNIK MASAJEV V AFRIKI EDINO- ROJENKA DEL BESEDE REKA NA JUGU ŠKOTSKE PSIČEK TITAN ZLITJE ILOVICA UROŠ LAJOVIC IGRA GA ŠAHIST PRAVNI AKT (NI: STATUS) GR. OTOK V PRESP. JEZERU EDGAR DEGAS MAMA ZAKONCA ZNAK ZA TELUR VARSTVO, ZAŠČITA IGRA NA SREČO NEKDANJI CITROENOV AVTO EGIPČAN- SKI BOG SONCA GRŠKI LJUDSKI PESNIK PREBIVA- LEC OGRSKE ORIENTAL- SKO GOSTIŠČE / R E V I J A Z Z B Z A V R E D N O T E N O B S LO V E N I J E / B E S E D A 25 9 772463 821805 november 2017 cena 3 eur Letnik III ISSN 2463-8218 Kolumna / Jože Poglajen Kdo je pravi zmagovalec volitev Kolumna / Martin Premk Sprava mora umreti Aktualno / Lev Kreft O začetku in koncu oktobrske revolucije S T R A N 6 S T R A N 7 S T R A N 1 2 – 1 3 Slovesnost pri Krnskem jezeru november20172 43 Naročam revijo SVOBODNA BESEDA Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: ZZB za vrednote NOB Slovenije Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana N A R O Č IL N IC A Ime in priimek: ................................................................................................................................................ Kraj, ulica, poštna številka: ................................................................................................................................................ ................................................................................................................................................ Telefonska številka: ......................................................................................................... Naročnino bom plačeval(a): (odgovor označite) četrtletno 9 €, letno 36 €. Podpis: ...................................................... J U B I L E J I S M O L J U -Z A N I M I V O T I jetnega, spoznavajo druge kraje in nove ljudimi, le hoteti je treba. V obeh prime- rih je mesto za družabnico. Družabništvo ni prostovoljstvo in je seveda plačljivo. »Denar je stvar priori- tet, porabili ga bomo za tisto, kar nam bo zagotovilo več ugodja,« pravi. »To, da izkoristimo samoplačniško storitev pri specialistu, se nam zdi že povsem normalno, da bi plačali storitev družab- nice, ki nas bo spremljala v zdravilišče, na dopust, pa ni vredno?« Te možnosti do zdaj pri nas še ni bilo, zavedanje, da je strošek družabništva investicija v lastno zdravje, pa bo treba še dojeti in vcepiti v glave. »Vsaka inovacija potrebuje pri- merne razmere za nastanek in nadaljnji razvoj. Koncept samoplačniškega dru- žabništva sem postavila, zdaj z njim sez- nanjam različna okolja. Pomembno je, da imamo možnost izbire.« J. H. Poklic prihodnosti: družabnica starejšim »Sleherno življenje se enkrat konča, kako bomo živeli do tega kon- ca, pa se vsak sam odloči.« To bistroumno misel si je Mateja Tea Grošelj izposodila v izjemni knjigi Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in četrt. »Ker je to knjiga, ki je tako zelo resnična ter tako prikupno duhovita in zabavna. Križi in težave ter življenjske resnice starega človeka iz prve roke,« pravi. Naša sogovornica je namreč družabnica starejšim, ljudem, ki so sicer upokojeni, a še dovolj vitalni, da si še želijo dejavno živeti: potovati, hoditi na spre- hode, na obiske kulturnih in drugih pri- reditev, na dopuste, po nakupih ali pa morajo do zdravnika, njihovi sorodniki nimajo časa, da bi jih spremljali, so v službah ali živijo drugje, sami pa tega ne zmorejo, ne znajo ali si ne upajo. Ob sebi želijo imeti še nekoga, da nanje po- pazi, jim pomaga, svetuje, naredi dan bolj prijeten. Kaj torej ponuja? »Dru- žabništvo, spremstvo, osebno asisten- co starejšim ljudem. V starostni skupi- ni 60+ so raznovrstni ljudje, od najbolj nebogljenih, bolnih, za katere skrbijo institucije in prostovoljci, do tistih, ki so celo v častitljivi starosti osemdesetih ali devetdesetih let še dovolj gibčni, bistro- umni, radovedni in želijo v življenju še kaj doživeti.« Rada bi ozavestila starej- še ljudi, da v življenju obstaja nekaj več kot zgolj ždenje med štirimi stenami – pa čeprav ste stari. In da bi o tem, kako osmišljati svoje življenje na starost, za- čeli razmišljati že v mlajših letih. »Ogromno starejših ljudi je vsako jut- ro brez ideje, brez izziva, kako preživeti dan. Sodeč po ugotovitvah neke razi- skave, ki me je zares osupnila, se sta- rejši ljudje zunaj doma zadržujejo pov- prečno samo še eno uro na dan: ko gre- do v trgovino, na pokopališče, v cerkev ali k zdravniku. 23 ur na dan preždijo doma. Zakaj ne gredo med ljudi? Zaradi različnih razlogov: si ne upajo, ne želijo, ne smejo, se ne znajdejo več, se boji- jo … Poudarjam, to so relativno zdra- vi ljudje, brez mobilne ali umske ovira- nosti. Žal jih brezciljnost vodi v življe- nje brez smisla, v depresijo, v bolezen in počasno poslavljanje.« Da za določen čas najameš družabnico-spremljevalko, je že marsikje v tujini zelo razširjena in že davno uveljavljena storitev, pri nas pa samoplačništva na področju sociale še ne poznamo, pojasnjuje Tea. Po svoje orje ledino na tem podro- čju, a dejstvo je, da tako kot niso vsi stari ljudje bolni, sitni, nergavi, tudi niso vsi revni. Številni imajo zadovoljive pokoj- nine, imajo prihranke, radi bi imeli še kaj od življenja, a ko se za to odločijo, se v takšno življenje nimajo več s kom podati ali si ne upajo. Pa tudi oni drugi, ki ima- jo nizke prihodke in niso brez bolečin v sklepih, si lahko izboljšajo življenje. Gre- do med ljudi, doživijo kaj novega in pri- Mateja Tea Grošelj Pri Krnskem jezeru počastili 99. obletnico konca prve svetovne vojne V bitkah ob Soči umirali vojaki in civilisti O B L E T N I C A Več sto pohodnikov, največ jih je bilo s Primorskega in Gorenjskega, prišli pa so tudi iz Italije, Madžarske in drugih držav, se je udeležilo 18. prireditve »Krn – pohod spomina 1918–2017«. S prireditvijo ob Krnskem jezeru so se poklonili vsem padlim in umrlim v prvi svetov- ni vojni, spomnili so se tudi 100. obletnice bitke pri Kobaridu in konca soške fronte ter 99. obletnice konca prve svetovne vojne. Udeleženci spominske priredi-tve, ki jo pripravljajo od leta 1997, so do Doma pri Krnskih jezerih in pozneje do velikega Krnskega jezera 1400 metrov visoko v osrčju gora pod Šmohorjem, Lemežem in Krnom prišli po treh poteh: s planine Kuhinje čez Krn, iz Komne in Lepene. Prišla sta ministrica za obrambo Andre- ja Katič, ki je bila tudi slavnostna govor- nica, in ameriški veleposlanik v Sloveniji Brent Robert Hartley, z ramo ob rami so stali vojaški atašeji iz Rusije, Madžarske in drugih držav. Prisotni so bili veterani, gorniki, italijanski alpini in predstavniki Slovenske vojske. Tradiciji se tudi tok- rat niso odpovedali člani Društva 1313 iz Bovca v uniformah vojakov in oficir- jev iz prve svetovne vojne. Prva svetovna vojna v Posočju je še danes globoko vtisnjena v spomin ljudi ob Soči. Strelski jarki, kaverne, mulatjere (vojaške poti), trdnjave, strelski položaji in obeležja so neme priče dogodkov, ki so na naših tleh potekali pred več kot sto leti, ko je Italija maja 1915 napovedala vojno Avstro-Ogrski. Na slovenskih tleh je bila fronta dolga 90 kilometrov. Boji na južni // BESEDILO IN FOTO: Janez Alič fronti ob reki Soči so trajali od maja leta 1915 do oktobra 1917. V 29 mesecih bo- jevanja se je zvrstilo dvanajst soških bitk. V bojih v dolini Soče in na njenih vrhovih – bitke so bile tudi 2000 metrov visoko – je umrlo 300.000 vojakov in civilistov. Zbrane je na spominski slovesnosti nagovoril predsednik organizacijskega odbora Danijel Krivec. Med drugim je dejal, da je spomin brezčasen in govo- ri o milijonih padlih v vseh vojnah. Tudi slavnostna govornica Andreja Katič je orisala spomin na dogodke v preteklo- sti. Poudarila je, da zgodovine ne sme- mo pozabiti, ampak se je moramo spo- minjati. Opozarjati moramo na napake iz preteklosti, najpomembnejše pa je odvračanje od nasilja in vojn. Še poseb- no pa je Katičeva poudarila, da je sre- čanje ob jezeru počastitev spomina na padle in umrle vojake obeh se vojskujo- čih držav v prvi svetovni vojni v sloven- skih gorah in ob reki Soči. Na soški fronti so se vojskovali pripa- dniki 18 narodov, ki so vztrajali na vrho- vih od Rombona do Krasa. Poleg min, granat in drugega strelnega orožja so jih morili tudi viharji, mraz, bolezni in lako- ta, dušili so jih snežni plazovi. Na boje- vanje na slovenskih tleh so prišli fantje in možje z madžarskih ravnic, iz Poljske, Češke in Slovaške, bojevali so se Tirolci, Bosanci, Hrvatje in Romuni, v naših go- rah so umirali ruski ujetniki, Italijani in fantje iz vseh slovenskih krajev. Zbrani na spominski slovesnosti ob Krnskem jezeru se niso spominjali ve- likih zmag ali genialnih potez vojskovo- dij, osvojenih in poteptanih zastav, maš- čevalnosti, revanšizma in nacionalnega ponosa. Ob Krnskem jezeru je vedno v ospredju človek. Tisti, ki je glasno ali mrmraje zase ali za sotrpine v različnih jezikih sveta med bitkami nenehno sikal skozi zobe: prekleta vojna. Slovesnosti ob Krnskem jezeru se je udeležilo nekaj sto pohodnikov in ljubiteljev planin. Ministrica za obrambo Andreja Katič je pred slovesnostjo pozdravila predstavnike veteranskih organizacij in Slovenske vojske. 3 B E S E D A 6 – 7: Kolumni Jože Poglajen: Kdo je pravi zmagovalec volitev Martin Premk: Sprava mora umreti 9 - 16: Aktualno Stereotipi o slovenski NOB Kako razumemo svobodo? O začetku in koncu oktobrske revolucije Počastili spomin na slovenske partizane na Kefaloniji Obisk borčevske delegacije iz Črne gore 17: Pripoved Anica Fortuna Drašer 18 - 19: V metežu zgodovine 70 let od smrti skrivnostnega »zapornika št. 7« Z ranjenci iz Metlike v Pisarovino 22 – 24: Reportaže Obletnica smrti Lojzeta Kebeta – Štefana Trbovlje obiskal venezuelski veleposlanik 25 – 31: Dogodki 41: Knjiga Friderik Hrast: Vse to sem doživel Fotografija na naslovnici: Slovesnost ob 99. obletnici konca prve svetovne vojne pri krnskih jezerih. (Foto: Jani Alič) SVOBODNA BESEDA je revija ZZB za vrednote NOB Slovenije za domoljubna, socialna, gospodarska, politična, zgodovinska in kulturna vprašanja doma in po svetu. Izhaja vsak zadnji petek v mesecu. Izdajatelj: ZZB za vrednote NOB Slovenije Zanj: Tit Turnšek, predsednik Uredniški odbor: Janez Alič (predsednik), dr. Maca Jogan, Božo Kovač, Mitja Meršol, Franc Štibernik. Odgovorna urednica: Jožica Hribar telefon: (01) 434-46-17 elektronski naslov: svobodna.beseda@gmail.com Jezikovni pregled: Mirjam Furlan Lapanja Naslov uredništva in naročnin: ZZB za vrednote NOB Slovenija, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana telefon: (01) 434-44-45; fax: (01) 434-41-17 romana.jemec@zzb-nob.si Cena: 3 € letna naročnina: 36 evrov, trimesečna naročnina: 9 evrov ISSN 2463-8218. Transakcijski račun: SI56 0201 0001 8541 225 Davčna številka: SI 84151714 Tisk: Schwarz print, d. o. o. Ljubljana Za nami so predsedniške voli-tve. Prejšnji in sedanji pred-sednik bo znova na čelu naše države še zadnjih pet let. Kaj so pokazale volitve? V prvi vrsti izredno nizko udeležbo. Že samo to dejstvo bi zahtevalo teme- ljito analizo stanja slovenske družbe in slovenske politike. Lahko pa postavi- mo nekaj ugotovitev kot izhodišče za razmišljanje. Kljub zavidanja vredni gospodarski rasti je zaupanje v politi- ko majhno. Zakaj? Ali se je v prejšnjih petih letih funkcija predsednika drža- ve kompromitirala? Dosedanji predsednik Borut Pahor je bil vnovič izvoljen s tesno razliko – in še to s pomočjo dveh političnih strank. Marjan Šarec je dobil presenetljivo veli- ko glasov, in to brez podpore političnih strank. Do nekaterih ključnih vprašanj je imel jasna in izdelana stališča. Tudi do našega narodnoosvobodilnega boja ima pozitiven odnos in si ga je upal po- kazati. Povedal je, da je veren človek, kot velika večina slovenskega naroda, a da zavrača klerikalizem. Ravno naspro- tno kot dosedanji predsednik. In kakšno vlogo so odigrali medi- ji? Z izborom vprašanj na vseh sooče- njih so volilno kampanjo spremenili v resničnostni šov in dodatno odvračali volivce. Predsedniški kandidati niso imeli možnosti v celoti izraziti vseh svojih pogledov na ključna vprašanja. ZZB je pred obema krogoma volitev pozvala vse svoje člane, da se volitev udeležijo. Povedali smo zelo jasno, ka- kšnega predsednika si želimo. Nismo pa kot družbena organizacija poimen- sko podprli nobenega kandidata, saj so naši člani simpatizerji ali pa člani različnih političnih strank. Tudi novoizvoljenemu predsedniku bomo znova povedali, kakšnega pred- sednika si želimo. Želimo si, da bo predsednik tak, kot bi predsednik moral biti. Zav- zame naj držo moralne avtoritete, z jasnimi stališči do ključnih druž- benih vprašanj. Predsednik si mora upati povedati, kaj je po njegovem prav in kaj ne, naj pa se ne trudi biti všečen vsem. Če predsednik noče biti moralna avtoriteta, kot je pred- sednik Pahor poudarjal med svo- jo volilno kampanjo, kaj pa potem sploh je? Želimo si predsednika, ki ne enači iz- dajalcev slovenskega naroda s tistimi, ki so bili pripravljeni darovati največ, kar človek ima – svoje življenje – za obstoj svojega naroda. Želimo predsednika, ki ne bo ize- načeval žrtev in krvnikov, ki ne bo postavljal plošč z njihovimi imeni na iste spomenike in potem nanje zapisal »Ljubi Slovenci« (Karlovica). Kakšno sporočilo je to mlajšim generacijam, ki prihajajo za nami? Želimo predsednika, ki ne bo z dr- žavniškimi častmi prekopaval ustašev, ki so v času druge svetove vojne mo- rili po Balkanu in pobili na stotine Slo- vencev v Jasenovcu. Želimo predsednika, ki se bo kdaj pok- lonil tudi pobitim zavezniškim vojakom v ujetniškem taborišču v Mariboru. Želimo predsednika, ki ne bo dopuš- čal vandalizma na spomenikih naše- ga narodnoosvobodilnega boja. Stari predsednik je ob tem molčal. Želimo predsednika, ki ne bo s spravnimi predstavami poskušal re- habilitirati izdajalcev svojega naroda. Želimo predsednika, ki se bo zavedal, da je »sprava« v resnici rehabilitacija izdajalcev, v prvi vrsti zločinca škofa Rožmana, ki ima zdaj oltarček v lju- bljanski stolnici. Želimo predsednika, ki dosledno spoš- tuje ustavo, ki v 7. členu govori o ena- kopravnosti vseh veroizpovedi, in bo kdaj odšel tudi k bogoslužju v džamijo. Saj stari/novi predsednik želi biti predsednik vseh Slovencev, mar ne? Razmislek po predsedniških volitvah // PIŠE: Tit Turnšek, predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije november 20174 N O V I C E Milan Brglez na komemoraciji v Jasenovcu Predsednik ZZB NOB Slovenije Tit Turnšek in generalni sekre- tar Aljaž Verhovnik sta se v soboto, 28. oktobra, na povabilo predsednika Državnega zbora RS dr. Milana Brgleza udeležila komemoracije ob dnevu spomina na mrtve v koncentracijskem taborišču Jasenovac (Hrvaška). Poklon predsednika parlamen- ta pomeni do zdaj najvišji slovenski državniški obisk v času sa- mostojne Slovenije v tem taborišču. Delegacijo sta pričakala veleposlanica RS na Hrvaškem dr. Smiljana Knez in ravnatelj spominskega območja Jasenovac Ivo Pejaković. V taborišču Jasenovac je med drugo svetovno vojno umrlo na desettisoče ljudi. Natančno število žrtev še vedno ni znano. Med žrtvami je bilo tudi 282 Slovencev, med njimi slovenski duhovniki, zato je protokol povabil tudi predstavnike celjske in mariborske ško- fije, vendar z njihove strani ni bilo prisotnih na komemoraciji. ZZB NOB Slovenije Rusko odlikovanje za Zorana Jankovića Predsednik Ruske federacije Vladimir Vladimirovič Putin je na začetku novembra na slavnostnem sprejemu ob ruskem dr- žavnem prazniku, dnevu narodne enotnosti, ki se ga je udeležil celoten ruski vrh, v Moskvi z redom pri- jateljstva odlikoval župana Mestne obči- ne Ljubljana Zorana Jankovića za njegov prispevek h krepitvi slovensko-ruskih od- nosov in k ohranjanju spomina na ruske in sovjetske vojake, ki so padli na sloven- skem ozemlju v času prve in druge svetov- ne vojne. Predsednik Putin je odlikoval osem posameznikov iz petih držav – pri- znanje so dobili tudi ministrica Anja Ko- pač Mrak ter predstavniki iz Rusije, Srbije, Francije, Španije in Turčije. Red prijateljstva velja za eno najbolj častnih nagrad Rusije. Podeljuje se za izjemne zasluge, ki med drugim krepijo prijateljstvo in sodelovanje med Rusijo in drugimi narodi. Vir: Mestna občina Ljubljana Puškinov spomenik v Ljubljani V Ljubljani so v Severnem parku ob Železni cesti na začet- ku meseca odkrili bronast doprsni kip velikega ruskega pe- snika, pisatelja in dramatika Aleksandra Sergejeviča Puškina. To je prvi spomenik v Sloveniji, posve- čen temu znameni- temu romantiku, ki po besedah ruskega veleposlanika Doku- ja Zavgajeva v srcih številnih Slovencev živi že več generacij. Prireditev ob odkritju so pripravili Velepo- slaništvo Rusije v Slo- veniji, Mestna občina Ljubljana in Forum slovanskih kultur, po besedah ruskega ve- leposlanika pa tudi tako krepijo kulturno sodelovanje in prija- teljstvo med Rusijo in Slovenijo. Na prireditvi je s Puškinovo romanco nastopila nagrajenka ru- skih in mednarodnih natečajev ter vodja Agencije talentov Ru- lada Anna Mogutina, Puškinove pesmi v ruščini in slovenščini pa so recitirali dijaki Gimnazije Poljane in Gimnazije Bežigrad. Pesnik Aleksander Sergejevič Puškin, ki se je rodil leta 1799, umrl pa leta 1837, torej pred 180 leti, je v širši javnosti najbolj znan po svojem romanu v verzih Jevgenij Onjegin. Foto: Jožica Hribar Maša za žrtve prve in druge svetovne vojne Pater Bogdan Knavs je tudi letos konec oktobra v cerkvici svetega Jerneja v Šiški daroval mašo za vse padle v NOB in za vse žrtve prve in druge svetovne vojne. V svoji pridigi se je med drugim spomnil vseh umrlih v obeh vojnah: »Res je, mladost je tista, ki prevzame človeka in mu da moč za največja junaštva. Tako se tudi mi, dragi prijatelji in tovariši, danes spo- minjamo vseh naših fantov, ki ležijo na soški fronti, mislimo na naše partizane, katerih številni grobovi so skriti po naših gozdovih, misel hiti k našim taboriščnikom, za katerih pepel ne vemo, kje je, mislimo pa tudi na vse naše civilno prebivalstvo, ki je tako hudo in krivično trpelo, ter na vse druge žrtve. Toda ta trenutek je v nas najbolj živ spomin na te, ki so prezgodaj umrli zaradi svojih idealov. Po večini so bili to mladi ljudje, 5 in če jih je bilo med njimi nekaj teh v zrelejših letih, so imeli vendar tudi oni mladostno srce: naši fantje, dekleta in možje so v sebi nosili ideale, zaradi katerih se je splačalo živeti, pa tudi umreti! Takšna velika ideala sta bila slovenska zemlja in slovenski jezik, ki izražata ljubezen in prijateljstvo, tovarištvo in človeško toplino. V našem, slovenskem jeziku si znamo po- vedati iskrene reči, lepe in grenke, radostne in boleče. V slo- venskem jeziku ustvarjamo ozračje prijateljstva in tovarištva, v moči materinega jezika si tudi odpuščamo in pozabljamo na tisto, kar je prizadelo naše srce,« je med drugim dejal. Foto: Franc Korotaj Predstavitev knjige: Franc Ožbolt – Življenje in pesmi Na začetku oktobra smo v Pokrajinskem muzeju v Kočevju ob prazniku Občine Kočevje predstavili knjigo z naslovom Franc Ožbolt – življenje in pesmi avtorja Jadrana Ožbolta, sina Franca Ožbolta. Knjiga je sestavljena iz očetovih spominov, predvsem pa iz njegovih osebnih zapisov, ki jih je sin zbral in uredil. Nastala je publikacija, iz katere je razvidno, da je na Franca Ožbolta v največ- ji meri vplivalo predvojno in medvojno obdobje, ko je prišla svoboda, pa delovni zanos za graditev domovine. V tem obdobju je bil v polni meri vključen v neprizanes- ljiv boj za ureditev narodno- stnega in socialnega vpraša- nja in za izgon okupatorjev, kar je pomenilo zastaviti svoje življenje. Franc Ožbolt je bil borec v partizanskih enotah in aktivist Osvobo- dilne fronte. A ni bil le akti- vist OF, partizan in brigadir pri obnovi porušene domovine, ampak je pisal tudi pesmi, nekaj je celo uglasbenih. Naj omenim samo dve: Slovenski pionirji (pionirska himna) in Mojemu mestu (Kočevju), ki jo je na predstavitvi knjige zapel pevski zbor Svoboda iz Kočevja. Poleg avtorja Jadrana Ožbolta, ki je opravil glavnino dela, sta k izdaji knjige pripomogla tudi Vesna Jerbič Perko, direktorica Pokrajinskega muzeja v Kočevje, in Aleš Škaper, ki je besedilo pripravil za tisk. Na predstavitvi je sodeloval Pevski zbor Svo- boda iz Kočevja, zbrane pa je nagovoril tudi Predrag Baković, podžupan občine Kočevje. Z izdajo omenjene knjige je ZZB NOB Kočevje izpolnila zas- tavljeni program za letos. Vanj smo napisali, da bomo sredstva za natis knjige zbrali z donacijami, prispevki podjetij in občin, ki jih pokriva naše ZZB. Res nam je sredstva uspelo zbrati, zato se ob tej priložnosti vsem zahvaljujem za njihov prispevek. Jože Oberstar; foto: Jasmin Rizvić Urejen vhod v bunker na Drski Bunker na Drski v Novem mestu je odslej lažje dostopen, saj sta na pobudo ZB NOB Drska Krajevna skupnost Drska in Me- stna občina Novo mesto financirali ureditev dostopa in vstopa v bunker. Nekdanji nemški bunker iz druge svetovne vojne ima tako na obeh vhodih novozgrajene betonske stopnice, vhodna vrata pa so konstrukcijsko izboljšana in obnovljena. Krajani, obiskovalci in šolska mladina si bodo lahko ob posebnih pri- ložnostih ogledali notranjost zgodovinskega spomenika, prav tako pa bo bunker, ki je od lani dostopen tudi po pešpoti, lažje čistiti in vzdrževati. ZB Drska Divača: Obnovili spomenik Člani krajevne skupnosti Divača so letos s pomočjo sredstev Občine Divača obnovili spomenik NOB na pokopališču v Di- vači. Spomenik je kmalu po osvoboditvi postavil Krajevni od- bor zveze borcev, datum žal ni znan. Spomenik je postavljen v spomin vsem padlim borcem v NOB v času druge svetovne vojne 1941–1945. Na njem je vklesan verz: »Iz vaše krvi sko- vana svoboda, večna vam slava od roda do roda.« Besedilo in foto: Nada Grandič Jadran Ožbolt in Jože Oberstar Popravek V prejšnji številki Svobodne besede smo v članku Tri knjige v spomin na pre- lomne dogodke (stran 14 – 15), objavili napačno telefonsko številko, na kateri je mogoče naročiti knjige. Knjige, ki so posvečene 70. obletnici priključitve Primorske lahko naročite pri Območnem združenju borcev za vrednote NOB Nova Gorica, Kidričeva 9, 5000 Nova Gorica; telefonska številka 05/333-20-77 november 20176 K O L U M N A Jože Poglajen Kdo je pravi zmagovalec volitev B orutu Pahorju je pričakovano uspelo zagotoviti si še pet let službe, ki jo ima očitno najraje: biti predsednik države. A vse najbrž ne bo več tako, kot je bilo. Težko je sicer verjeti, da Pahor ne bo mandata nadaljeval v slogu spletne in televizijske samovšečnosti. Toda tret- jega mandata ne bo, zato bo moral svoje obnašanje prilagoditi načrtom, kaj bo počel po decembru leta 2023. Takrat bo star 59 let in mu bo do pokojnine zmanjkalo kar nekaj let. Pahor si je trideset leti delovne dobe prislužil izključno s političnimi funkcija- mi od strokovnega sodelavca in potem člana predsedstva Centralne- ga komiteja Zveze komunistov, poslanca, predsednika ZLSD (zdaj SD) do predsednika parla- menta, Evropskega poslanca, predsednika vlade ter na kon- cu predsednika republike. Od takega človeka bi tudi težko pričakovali, da se bo politič- no upokojil. Najverjetneje je, da se bo poskušal izstreliti v orbito elite Evropske unije in tako na koncu politične kari- ere vsaj potrojiti plačo in zra- ven še kaj po strani zaslužiti. So pa tudi druge možnosti. Recimo, da po tistem, ko se je pred leti odpovedal lastni stranki, ustanovi stranko – SBP? Odvisno od ciljev bo Pahor torej prilagodil taktiko nastopanja, saj se navsezadnje za (morebitnega) visokega evropskega funkcionarja res ne spodobi kida- ti gnoja ali prazniti kant za smeti. Pahorja je za predsednika tokrat izvolilo 22 odstotkov vseh volivcev, kar je za šest odstotnih točk manj kot pred petimi leti. Pahor je v petih letih torej izgubil več kot sto tisoč volivcev. Ali so ga Janševi voliv- ci tokrat bojkotirali, tako ni zgolj retorično vprašanje. Popularnost mu je padla za tretjino, kar je gotovo njegov največji osebni poraz. Statistike še razkrivajo, da so glasove zanj oddale predvsem starejše ženske. Vendar je težko soditi, da je bila takšna odločitev sad njihove- ga razumskega premisleka o njegovih sposobnostih. Pahor jim je bil preprosto všeč, ker je – roko na srce – markantnejši in lepši od Šarca. Če pa ostanemo pri bolj racionalnih argumentih, je treba priznati, da so Pahorjevi volivci imeli prav, kajti predsednikova vloga je predvsem v tem, da v tujini predstavlja državo, vse drugo pa je bolj ali manj politična megla. V tem pogledu je Pahor daleč bolj »kvalificiran« od svojega tekmeca, kamniškega župana, ki tovrstne »šole« nima. Za Pa- horja pa velja, da bi denimo Žana Mahniča zlahka podučil, da se na diplomatski sprejem ne pride v pogrebni obleki s črno kravato. Nav- sezadnje je Wikipedija pod rubriko »nagrade in priznanja« omenila, da je Pahor dobil strokovnega viktorja za najbolj elegantno oblečeno medijsko osebnost leta 1997. To, da se zna obnašati na diplomatskem parketu, je, kar zadeva njegovo vnovično izvolitev za predsednika re- publike, tudi edini zadetek v polno. Z nekoliko oguljeno frazo bi lahko rekli, da je moralni zmagovalec teh volitev Marjan Šarec. Politično popolnoma neznanega Kamniča- na je zgolj slabe tri odstotke ločilo od osvojitve protokolarno najvišje državne funkcije. In kar je morda pomembneje: Šarec si je v dobrih dveh mesecih volilne kampanje nabral veliko političnega kapita- la in prav lahko se zgodi, da se bosta Pahor in Šarec čez dobrega pol leta gledala čez Gregorčičevo ulico, ki loči sedež vlade od pisar- ne predsednika republike. Šarec o tem, ali bo ustanovil stranko, ostaja skrivnosten. Je pa kar ne- kaj zgovornih namigov, da prilož- nosti, ki se mu ponuja, ne bo vrgel stran. Glede njegove politične moči pa je vendarle treba biti previden, kajti presenetljivih 47 odstotkov glasov je zbral tudi zato, ker so ga ljudje volili, da bi se znebili Pahorja. Toda nekatere agencije, ki merijo politični utrip, so že ob koncu predsedniške kampanje prerokovale, da bi na parlamentarnih volitvah njegova stranka – ki jo mora še ustano- viti – dobila krepko čez 30 odstotkov glasov, kar bi Šarca posadilo na veliko pomembnejši in vplivnejši položaj predsednika vlade. Vpraša- nje, kdo je torej pravi zmagovalec volitev, je še odprto. V prvem krogu volitev so bile črni peter agencije, ki so v svojih napo- vedih na podlagi merjenja javnega mnenja popolnoma zgrešile. Vse po vrsti so napovedovale Pahorjevo gladko zmago že v prvem krogu. Tokrat so volilni izid napovedale skoraj do decimalke natančno in s tem opravile popravni izpit iz verodostojnosti. A ta vtis so takoj po- kvarile objave njihovih napovedi parlamentarnih volitev. Episcenter je za Delo razglasil, da bi za SD glasovalo 19,8 odstotka anketirancev, za SDS pa samo 13,8 odstotka. Na drugi strani agencija Persifal za Nova 24TV napoveduje, da bi na volitvah zmagala SDS s 15,8 od- stotka, SD pa bi zbrala 11,2 odstotka. Je kdo kaj rekel o stricih iz ozadja? Pahorja je za predsednika tokrat izvolilo 22 odstotkov vseh volivcev, kar je za šest odstotnih točk manj kot pred petimi leti. Pahor je v petih letih torej izgubil več kot sto tisoč volivcev. 7 P ičla zmaga starega-novega predsednika republike je gotovo tudi posledica njegovih »spravnih prizadevanj«, s katerimi se je zameril dokaj zajetni množici ljudi. Če je bila »sprava« v določenem zgodovinskem trenutku res mišljena kot plemenito dejanje, ki naj bi pomirila delitve iz druge svetovne vojne, je danes zamisel »spra- ve« nepotrebna, njeno »udejanjanje« pa sprevrženo in škodljivo. Kdo pa pravzaprav sploh še potrebuje »spravo« in kdo naj se sploh s kom »spravi«? Še živi borci, ki so se bojevali med drugo svetovno vojno za svobodo, po sedemdesetih letih ne potrebujejo prav nobene »sprave« z okupatorji ali izdajalci. Še posebno ne take, ki bi pripa- dnike zavezniške vojske enačila s pripadniki okupatorskih fašistič- nih in nacističnih vojska. Mlajše generacije, rojene po drugi svetovni vojni, prav tako ne potrebujejo nobene »sprave« polnih sedemdeset let po zmagi nad fašizmom. »Sprava« je le še želja politike, žal skoraj ve- čine naše politike, ki nas z njo skoraj vsakodnevno posiljuje. Predvsem si »spravo« želijo na klero-buržujski desnici, ker bi z njo radi izenačili partizanski in do- mobranski boj v okviru nekakšne »državljanske vojne«. Potem pa partizanski boj še razglasili za zločinskega, čeprav sami vseh neštetih zločinov in narodne izdaje svojih domobrancev niso nikdar niti ob- žalovali, kaj šele da bi se zanje kdo opravičil! »Sprava« je še vedno več kot dobrodošla tudi buržujski levici, saj je vedno pripravna za mešanje megle in za odvračanje pozornosti ljudi od resničnih težav. Poleg tega naj bi bilo zavzemanje za »spravo« združevalno in po- vezovalno, česar naj bi si želel vsak politik, ki se seveda bojuje le za blaginjo ljudi. A žal se večina politikov pri nas bojuje le zase in za svoje ugodnosti in »spravna prizadevanja« uporablja le za podžiga- nje novih delitev in za ustvarjanje novih sovraštev. Če bi bilo politiki (in sredstvom javnega obveščanja kot podaljšani roki politike) res do pomiritve delitev iz druge svetovne vojne, potem bi morala vsem lju- dem ponuditi resnico in dejstva. Tako pa nam ponujajo zgodbice o »tisočih žensk in dojenčkov v Hudi jami«, in ko se to pokaže za laž, pa kot da se ni nič zgodilo. Če bi bilo komu iz politike res do pomiritve delitev iz druge svetovne vojne, bi takšno zlorabo mrtvih obsodil, tako pa jim je verjetno ljubše, če stok- rat ponovljena laž na koncu še postane resnica. Če bi bilo komu od politikov res do umirjanja delitev iz druge svetovne vojne, bi dvignili glas proti objavam v časopisih ali na televizijah, kjer z ostudnimi iz- mišljenimi zgodbicami delajo vse, da bi čim bolj umazali partizanski boj. Nihče iz politike še ni povzdignil glasu proti potvarjanju ali zlora- bljanju zgodovine ravno zato, ker se to počne prav v politične namene. V politične namene je bil ustanovljen tudi nepotrebni »študijski cen- ter za spravo«. Deluje že več kot deset let, a zaradi njega nismo nič bliže kakršni koli »spravi« ali preseganju delitev iz zgodovine. Čeprav je bil ustanovljen za »preu- čevanje totalitarističnih re- žimov«, ni niti enkrat razi- skoval ničesar o slovenskem fašizmu ali katoliški inkvizi- ciji. Delo centra je le blate- nje partizanskega boja in brisanje domobranske kriv- de. Lahko bi se že pokazal junak, ki bi zahteval ukini- tev tega centra za potvar- janje zgodovine ali pa od direktorice centra zahteval, naj vsaj dokaže, koliko smo že bliže »spravi« oziroma kakšno korist ima družba od tega centra. Če bi bila naša politika dosledna, bi tak center že davno ukinila. A kot je pokazala klavrna udeležba na predsedniških volitvah, posta- ja politika vedno bolj sama sebi namen. Vsa »spravna prizadevanja« do zdaj očitno niso posebno navdušila širokega kroga ljudi. »Sprava« očitno umira, na nas pa je, da tej ubogi spaki pomagamo, da čim prej zapusti ta svet. To se lahko naredi z nenehnim ponavljanjem resnice o drugi svetovni vojni in z doslednim bojem proti lažem, s katerimi nas vsak dan zasipajo. Da bo nekoč vendarle vsem jasno, da so se med drugo svetovno vojno edinole partizani bojevali na zavezniški strani za svobodo in lepše življenje. Ter da jih je bilo desetkrat več kot raznih domobrancev, ki so se bojevali za nacizem, in to celo pod zločinsko organizacijo SS. Da nihče ne bi smel častiti tistega, ki se je skupaj z okupatorjem bojeval proti lastnemu narodu, je tudi povsem jasno in preprosto dejstvo. Tega pa nikakor in na noben način ni mogoče »spraviti« skupaj, zato naj ne bo nikogar sram vsakomur na glas po- vedati: sprava je mrtva. K O L U M N A Martin Premk Sprava mora umreti Da nihče ne bi smel častiti tistega, ki se je skupaj z okupatorjem bojeval proti lastnemu narodu, je tudi povsem jasno in preprosto dejstvo. november 20178 K O M E N TA R dr. France Križanič Zakaj, kako in kdo je prodajal Slovenijo F inančna in gospodarska kriza je bila v letih 2008 in 2009 očitno dovolj močna, da je sprožila enako kopiče- nje zla, kot se je to zgodilo po veliki gospodarski krizi v tridesetih letih 20. stoletja. Slovenija se je v tem obdobju (natančneje od zamenjave socialdemokratske koalicij- ske vlade februarja leta 2012 naprej) soočila s »struktu- rami«, ki so vodile projekt, v katerem je morala naša država razpro- dajati (pod knjižno vrednostjo) razvojno intenzivna ali pa s pomočjo dobavne in prodajne verige s preostalim delom gospodarstva močno prepletena podjetja. Te »strukture« so iz tujine delile tako imenovana »obvezna mnenja« in izvajale lobistične pritiske, v Sloveniji pa so tem mnenjem pritrjevali ter popuščali pritiskom. Omenjene strukture so bile po svojih osnovnih motivih tako rekoč enake različnim oblikam fašizma iz tridesetih let prejšnjega stoletja. Vodila jih je želja po moči, oblasti in denarju. Kaj se je zgodilo in kako je potekalo? Vzrok za zadnjo finančno in gospodarsko krizo je bil finančni: na- pihnjenost vrednosti kapitala na trgih nepremičnin, delnic in kreditov ter stečaj ene od sistemskih bank – Lehman Brothers, ki ji ameriška država ni priskočila na pomoč. V obdobju izjemnega razvoja komu- nikacij, vpliva pričakovanj in medsebojne odvisnosti je finančna kriza v enem mesecu (od sredine septembra do oktobra leta 2008) zajela ves svet in prešla v globoko recesijo. Odziv ekonomskih politik je bil hiter in učinkovit: z javnimi sredstvi so zaščitile obstoj bank in z javno- finančnimi primanjkljaji povečale povpraševanje. Pri tem so bile na svetovni ravni povezane v G20, na evropski ravni pa v Evropsko unijo. Po obnovitvi gospodarske rasti je ostal znatno povečan javnofi- nančni dolg. Ta je zaradi specifičnega institucionalnega okvirja privedel do javnofinančne krize v evrskem območju. Evropska cen- tralna banka namreč ne more delovati kot kreditor na zadnji ravni. To pomeni, da države članice evrskega območja in banke v teh državah ne morejo pričakovati neomejenih in brezpogojnih kredi- tov lastne centralne banke. Razmere so postale podobne kot v ob- dobju, ko je količino denarja v obtoku uravnavala ponudba zlata in srebra. Težave pri financiranju javnofinančnega primanjkljaja, nastalega v procesu odpravljanja finančne in gospodarske krize, so vodile v specifično krizo zaupanja v stabilnost gospodarstva v državah evrskega območja. Slovenija je pred krizo storila dve veliki ekonomsko-politični napaki. Prva je bila povečanje bruto zunanjega dolga na narodnogospodar- ski ravni s 15 na 39 milijard evrov, druga pa davčna reforma, uve- dena leta 2005 in 2007 z 2,5 odstotka BDP izpada javnofinančnih prihodkov na leto. Ekonomska politika socialdemokratske koalicijske vlade je od leta 2009 do 2011 krizo odpravila in postavila temelje za stabilno gospodarsko rast, temelječo na povečevanju izvoza, a je na koncu njenega mandata ostal javnofinančni primanjkljaj nad pred- pisano ravnjo treh odstotkov BDP (Pakt stabilnosti in rasti). To je bilo dovolj, da se je sprožil napad. Že v uničevanje ugleda socialdemokratske koalicijske vlade je bilo oči- tno vloženih precej sredstev. Ljudje, ki so jo zamenjali, pa so povzročili vnovični upad slovenskega BDP in izgubo delovnih mest. Pri tem so javni dolg povečali za dodatnih 12 milijard evrov nad ravnjo, pot- rebno za financiranje tekočega javnofinančnega primanjkljaja. Veči- na teh sredstev je bila plasirana v banke, ki so postale iz velikih neto dolžnic do tujine v letu 2014 neto upnice do tujine, obenem pa so zmanjševale kredite gospodarstvu. Tista podjetja, ki so se znašla v likvidnostnih težavah, so banke poceni prodale. Država je obenem prodajala svoje deleže tudi tam, kjer teh težav ni bilo. Če bi projekt potekal do konca, bi se končal z velikim eksodusom (izseljevanjem) prebivalcev Slovenije, nekaj podobnega kot v letih od 1880 do 1910. Obotavljaje, a vendarle so ga zaustavili nosilci slovenske ekonomske politike po septembru leta 2014. Vprašamo se lahko, kakšni so bili motivi nosilcev ekonomske politike v letih od 2012 do 2014 (izvirali so iz Slovenske demokratske stranke in iz Pozitivne Slovenije). Lahko da je bil v ozadju kakšen ekonomsko- -teoretični koncept (torej neke vrste naivnost) ali pa je šlo preprosto za popuščanje izsiljevanju določenih vplivnih krogov iz tujine (torej za plahost, bojazljivost, pretirano previdnost, da se ne izrazim bolj naravnost), morda pa celo za pričakovanje različnih oblik materialne koristi (denar ali pa položaj pri nas oziroma v tujini). »Naivneži« so državne deleže v podjetjih prodajali v veri, da bodo novi gospodar- ji v skladu z zakonom trga (v devetnajstem stoletju ga je zagovarjal francoski ekonomist Jean-Baptiste Say, pravi pa, da je trg vedno v ravnotežju) poslovali učinkovito, kar bo vplivalo na povečanje blagi- nje. »Bojazljivci« so popuščali pritiskom tujih vplivnih krogov, ker so v tem videli možnosti za nadaljevanje svoje kariere, »koristolovci« pa so v prodaji pričakovali in nato dobili vir legaliziranih provizij ali pa dobro plačane položaje v finančnem sektorju. Če bi projekt potekal do konca, bi se končal z velikim eksodusom (izseljevanjem) prebivalcev Slovenije, nekaj podobnega kot v letih od 1880 do 1910. Obotavljaje, a vendarle so ga zaustavili nosilci slovenske ekonomske politike po septembru leta 2014. 9 A K T U A L N O Stereotipi o slovenskem narodnoosvobodilnem boju Kolaboracija ali skrb za usodo naroda »Tisti, ki omalovažujejo narodnoosvobodilni boj, skušajo s stereotipi spremeniti zgodovinsko resnico, češ da so bila dejstva drugačna, kot jih je do leta 1991 prikazovalo uradno zgodovinopisje. Gre za šest ste- reotipov: da je na Slovenskem divjala državljanska vojna, kolaboraci- ja se želi prikazati kot skrb za usodo naroda, narodnoosvobodilni boj pa kot nelegitimna komunistična revolucija. Osvobodilna fronta naj bi bila komunistična prevara, domobranci naj bi bili uradna sloven- ska vojska, šesti stereotip nastaja ob vprašanju narodne sprave,« je v okviru poznojesenskega tradicionalnega cikla predavanj iz sloven- ske zgodovine na temo NOB v Mariboru dejal dr. Marjan Žnidarič, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Maribor, zgodovinar in dober poznavalec NOB na Slovenskem. Kako opraviti s temi stereotipi? »Veliko stvari bi morali spremeniti v učnih na- črtih v šolah, saj je mnogo pomembnih dejstev izpuščenih ali zamolčanih. Nih- če ne želi preganjati čarovnic, a pora- žence in zmagovalce je treba predsta- viti v pravi luči. Če bi zmagala nacizem in fašizem, Slovencev danes ne bi bilo več,« je poudaril dr. Marjan Žnidarič. Spomenik ničesar ne rešuje Odgovor na vprašanje iz občinstva, za- kaj so »generali« na poraženi strani do konca vztrajali v »zmoti«, čeprav so ve- deli, da so na napačni strani, je preprost. »Številni so zmoto pravočasno spre- videli, drugi ne. Številne je bilo sram priznati napako, če upoštevamo leto 1944, ko je že postalo jasno, da Nemci ne bodo zmagali, a so vztrajali v upa- nju, da se bodo že nekako rešili. Skrbi za usodo naroda, ki je plačal najvišjo ceno, pri tem ni mogoče prepoznati,« je jasen Marjan Žnidarič, ki je oster kritik spo- menika sprave v prestolnici. »Spomenik je nepotreben, ker niče- sar ne rešuje. Dobili smo ga v neprimer- nem trenutku, ko je o tej temi v politič- nih krogih še precej nejasnosti, čas pa bo pokazal, kakšen pomen ima s svo- jima dvema stebroma. Spomenik je ta vprašanja še bolj zapletel, saj sprave ni mogoče doseči s prisilo. Ta mora biti v ljudeh, da skušajo živeti z zgodovinski- mi dejstvi, a da s tem ne obremenjujejo mladih generacij. Pri nas spravo ovirajo nekateri politiki in zavedati se moramo, da politika povzroča vojne, ne navadni ljudje,« opozarja Marjan Žnidarič. Lažna skrb za usodo naroda Ali je bila kolaboracija z okupatorjem resnično usmerjena v skrb za usodo na- roda? »Gre tudi za status domobranstva, ki ga želijo nekateri prikazati kot boj za slovensko državo in za slovenski narod, pa niso proti okupatorju izstrelili niti enega strela. Nasprotno: iz njihove pri- sege okupatorju je razvidno, da so tvorili rezervne enote v službi okupatorja. To so najbolj tipični stereotipi iz ust nekate- rih politikov na temo NOB in revolucije. Ta je bila povsem na koncu socialistič- na, v svojem bistvu pa je bila narodna in socialna revolucija, saj je šlo za osvo- boditev izpod okupatorja in za vzposta- vitev demokratične ljudske oblasti,« je v razmišljanju o pomenu narodnoosvobo- dilnega boja za nastanek slovenske dr- žave poudaril dr. Marjan Žnidarič. Kolaboracijo njeni zagovorniki upravi- čujejo kot skrb za usodo naroda. Avten- tični zgodovinski viri potrjujejo nespor- no dejstvo, pravi Marjan Žnidarič: »Slo- venski osvobodilni boj, med katerim so bili položeni temelji slovenske države leta 1991, je bil visoko moralno in naci- onalno nujno dejanje, zato tudi legalno in legitimno dejanje. Kot takšno nespor- no pomeni vrh v dosedanji slovenski zgodovini. Kolaboracija z okupatorjem in bojevanje proti osvobodilnemu gi- banju lastnega naroda sta greha, ki ju ni mogoče nikakor, sploh pa ne zgodo- vinsko upravičiti.« Državljanske vojne ni bilo Po letu 1991, ko nekateri želijo zgodo- vino pisati na novo, si prizadeva del po- litične elite kolaboracijo kot boj proti komunistom prikazati kot državljansko vojno. »Državljanska vojna je po defini- ciji obračun dveh nasprotujočih si druž- benih skupin znotraj države za dosego določenih političnih ali gospodarskih ci- ljev. V skrajnem primeru bi lahko kola- boracijo na Slovenskem označili kveč- jemu za bratomorno vojno. Ker pa so se kolaboranti bojevali za pravice tuje države, o državljanski vojni na Sloven- skem v letih 1941–1945 ne moremo govoriti. Posamezni elementi takšnega spopada v nekaterih slovenskih pokra- jinah pa so bili posledica očitne kola- boracije dela slovenske politične elite z okupatorjem,« je dejal Marjan Žnidarič. Ta je imela vse možnosti, pa ni ukrepa- la, da bi zaščitila svoj narod. Stereotip o nelegitimnosti komunistične revolucije pade z dejstvom, da so se osvobodil- nemu boju pridružili tako verujoči kot neverujoči, liberalci, klerikalci in komu- nisti. Odločilna razlika med njimi je bila le, kako doseči osvoboditev. In o OF kot komunistični prevari Marjan Žnidarič pravi: »OF je zapolnila prazen politični prostor, saj se je takratna politična elita odločila za politiko čakanja.« A.K. Dr. Marjan Žnidarič: »Spomenik sprave je nepotreben, ker ničesar ne rešuje.« november 201710 A K T U A L N O Ljubo Bavcon: Ali smo še svobodni …? Že naslov pogovora napeljuje k odgo- voru: res je, da nismo več svobodni, vsaj ne tako, kot smo si svobodo nekoč predstavljali. Kot nam pripovedujejo poznavalci sodobne komunikacijske tehnologije, med njimi še posebno prof. Renata Salecl, smo vse manj svobodni predvsem kot potrošniki, pa tudi kot politična bitja, kot volivci, kot dokazu- je izvolitev Donalda Trumpa za pred- sednika ZDA. Bojim se, da se današnji globalizirani svet vse bolj odmika od ideala svobodnega človeškega bitja, ka- kor so ga zapisali Združeni narodi leta 1948 v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, kot bitja, ki na podlagi dosto- janstva, lastnega vsem članom človeške družbe, uživa državljanske in politične svoboščine, je prosto strahu in revšči- ne ter tako in zato uživa tudi svoje eko- nomske, socialne in kulturne pravice. Tako, morda z manj izbranimi bese- dami, smo si svobodo predstavljali tudi udeleženci narodnoosvobodilnega gi- banja, tako partizani in aktivisti Osvo- bodilne fronte kakor tudi vsi tisti, ki smo čas vojne v celoti ali deloma preživljali v okupatorskih koncentracijskih tabori- ščih in jetnišnicah, ter izgnanci, ki so na konec vojne, osvoboditev in vrnitev na Okrogla miza na Festivalu za tretje življenjsko obdobje, 2. del Kako razumemo svobodo? Na Festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki je konec septembra potekal v Ljubljani, je ZZB za vrednote NOB Slovenije pripravi- la okroglo mizo, na kateri so ugledni gostje skušali odgovoriti na vprašanje, ali smo še svobodni in kaj nam pomeni svoboda. Tokrat objavljamo prispevke Zore Konjajev in Ljuba Bavcona, ki sta bila med govorniki, ter razpravo Marka Vrhunca. Zora Konjajev: Kako smo razumeli svobodo, ko se je narod uprl? Najbolj vroča želja po svobodi se porodi, ko jo izgubiš, predvsem če si prepričan, da si jo izgubil za vselej. To se je nam Slo- vencem zgodilo aprila leta 1941 po kapi- tulaciji Jugoslavije in razkosanju tedanje Dravske banovine med tri okupatorje. Obšli so nas sram, občutek ponižanja, strah pred krutim zavojevalcem in obup, saj ni bilo nikakršne možnosti, da bi nam kdo pomagal in bi si vrnili svobodo. Že od leta 1938 si je Hitler priključil Avstrijo, razkosal Češko, leta 1939 je z bliskovito vojno uničil Poljsko, zavzel Norveško, Dansko, Nizozemsko, Belgijo in Francijo. Anglija je doživljala straho- vite bombne napade, Sovjetska zveza je v veliko razočaranje vseh, ki so pričako- vali, da se bo spopadla z nacisti, z njimi sklenila celo pogodbo o nenapadanju. V tem razpoloženju teme in obupa, ki je vi- selo nad Evropo, je pri nas nastopila OF, politična pluralistična in edina organiza- torica boja proti okupatorju in njihovim sodelavcem. V njeni prvi temeljni točki je bil boj za svobodo. In tedaj smo prvič pomislili, da je svoboda sicer daleč in težko dosegljiva, vendar morda le ni za vedno izgubljena. Naenkrat se je narod zbudil, se odpovedal stoletni pokoršči- ni tujim narodom, se preobrazil in vzel usodo v svoje roke. Izjemne človeške lastnosti so pomagale v boju v izrednih razmerah partizanskega vojskovanja: solidarnost, tovarištvo, pogum, požrtvo- valnost in neslutena humanost pri rav- nanju z ranjenci. Sijajna organizacija Osvobodilne fronte, ki je štela tudi do 100.000 članov in je imela podporo ve- čine prebivalstva vseh slojev, je počasi z bojem izpolnjevala obljube o prihodnji svobodi in socialno pravičnejši družbi. Vojaški uspehi gverilskega nači- na vojskovanja, ki mu okupator ni bil kos, so v nas vedno bolj krepili vero v končno svobodo, pridobljeno z lastnimi silami. Politična moč Osvobodilne fron- te je nenehno naraščala in od novembra 1943 je bilo v Beli krajini oblikovano os- vobojeno ozemlje, kjer se je v posled- njih dveh letih vojne oblikovala sloven- ska državnost. Vrhovni organ OF SNOS s predsedstvom in s svojimi odseki s se- dežem v Črnomlju je bil organ z izvršil- no, zakonodajno in sodno oblastjo. Na osvobojenem ozemlju smo se sre- čali s svobodo, saj se je življenje po delo- vanju organov normaliziralo, organizirani so bili zdravstvo, šolstvo, gospodarstvo, kultura, ustanovile so se pomembne usta- nove, znanstveni inštitut, denarni zavod, Slovensko narodno gledališče, Radio Osvobodilna fronta, lutkovno gledališče, izredno sta se razmahnila tisk in kultura v vseh oblikah in za vse plasti prebivalstva. Zgodila se je prava kulturna prenova slo- venskega naroda. Svobodo smo začutile tudi ženske, saj se je naše stanje v družbi močno spremenilo. Bile smo enakoprav- ne, zasedale smo lahko najvišje politič- ne, upravne in strokovne položaje, pred- vsem pa smo prvič v zgodovini našega naroda dobile volilno pravico. Svoboda na osvobojenem ozemlju je bila navdušujoča, ker je bila vzorec prihodnje ureditve Slovenije, vendar zagrenjena, saj preostala Slovenija še ni bila svobodna in si je sovražnik ves čas prizadeval, da bi vdrl na osvoboje- no ozemlje in ga uničil. Nato se je vojna za Slovenijo končala teden dni pozneje kot za Evropo, saj so se še teden dni bili boji, ker se je več 100.000 vojnih zločin- cev valilo čez naše ozemlje proti Avstriji in nekateri niso hoteli odložiti orožja. Dočakali smo svobodo, izbojevano z lastnimi silami. Občutek sreče je bil ne- prekosljiv, dokler nismo spoštljivo in s hvaležnostjo pomislili na žrtve, ki so nam omogočile svobodo in to srečo. Dr. Zora Konjajev je upokojena zdravnica, udeleženka NOB in častna občanka Ljubljane. Številni poslušalci so pozorno poslušali razpravo o tem, ali smo še svobodni. (Foto: Mitja Tomažič) 11 svoje požgane domove čakali v tujini. Dovolite mi, da o povojnem, za svobo- do in človečnost temnem času v tej zve- zi ne rečem kaj več. Toda po letu 1950, ko smo streznjeni po napadu stalinistič- nega Informbiroja začeli svojo original- no pot gospodarske demokracije pod geslom Tovarne delavcem in politične demokratizacije pod geslom Samou- pravljanje, smo se iz leta v leto s kora- ki naprej in tudi s koraki nazaj vendarle vsaj po malem približevali prej opisane- mu idealu svobodnega človeškega bitja. Ta poskus iskanja tretje poti med libe- ralno kapitalistično in avtoritarno so- cialistično potjo, kot vemo, ni bil uspe- šen in ni mogel biti uspešen v tedanjih svetovnih in tudi domačih okoliščinah. Je pa zdaj, po več kot dvajsetih letih iz dneva v dan bolj grenkih izkušenj z ne- oliberalistično varianto kapitalizma, za- pustil nekaj nostalgičnih spominov vsaj pri vseh tistih, ki smo poskus tretje poti doživeli. Spominov na dobro delovanje zdravstva, šolstva, socialno varnost in celo kulturo, kar so nam zavidali števil- ni razgledani ljudje po svetu, kljub hkra- tnim očitkom o avtoritarnem režimu, posebno na področju omejene svobode misli in medijev in še posebno na po- dročju organiziranja političnih strank. Organizatorji današnje okrogle mize so poleg odgovora na vprašanje, ali smo še svobodni, zapisali tudi, da bomo sode- lovali ljudje, ki da vemo, kje je izhod iz zagat z našo svobodo in svoboščinami. Sam se žal ne prištevam med vedeže, le razmišljam, morda tudi zaradi svojih poznih let, ali bi nekoč začeta zamisel na družbeni lastnini utemeljenega sa- moupravnega socializma, zdaj seveda popravljena z obilico izkušenj in spo- znanj, morda bila prava, seveda dolgo- ročna usmeritev. Sprašujem sebe in vas, ali bi ta zamisel mogla počasi angažira- ti vse večje število ljudi, ki so zdaj za- radi razmer, v katerih živijo, in popolne brezperspektivnosti apatični, brezbrižni in družbeno pasivni. Kaj pa, če so pre- prosta in udarna gesla, ki s skrajne des- nice zapeljujejo jezne ljudi na robu eksis- tence, zanje bolj privlačna od tistih, ki vabijo, da bi po mirni, nenasilni, demo- kratični, a seveda počasni poti korak za korakom spreminjali družbene razmere tako, da bi Slovenija zares postala prav- na in socialna država, kot piše v ustavi? Ne vem, ali je prepad med kapitalistič- no in socialistično družbeno ureditvijo sploh mogoče premostiti s povedano zamislijo ali s kakšno drugo, a nenasil- no metodo. Toda če to ne bo mogoče, potem se bojim, da bodo razočarane in jezne množice postale žrtev tistih, ki krhkost demokracije in dane politič- ne svoboščine zlorabljajo za to, da bi se polastili oblasti in en avtoritativni režim zamenjali z drugim, na videz drugačne politične barve. Kako to gre, je razvidno iz dogajanj na Madžarskem in Poljskem z napadom na neodvisnost sodstva, celo ustavnega, in z omejevanjem svo- bode medijev, da o vseh drugih napadih na človekovo svobodo in njene posa- mezne sestavine ne ponavljam, kar so povedali govorniki pred menoj. Seve- da pa se mi zdi jasno, da bi se morali mi vsi vztrajno in vsak dan upirati tem pojavom, ob vsakem primeru kršitve katere koli človekove pravice ali svo- boščine na eni strani, na drugi pa prav tako vztrajno in potrpežljivo vnašati v družbo vrednote socialistične solidar- nosti, socialne pravičnosti in varnosti ter soodgovornosti vsakogar za usodo skupnosti. Pasivnost, brezbrižnost in apatičnost so najbolje pognojena tla za rast in razrast neonacifašističnih gibanj, ki so po mojem prepričanju najresnejša grožnja naši svobodi. Dr. Ljubo Bavcon je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani in član Sveta ZZB NOB Slovenije. Marko Vrhunec: Razmere so se temeljito spremenile Okvir naše razprave nam dovoljuje samo zgoščen odgovor na postavljeno vprašanje. Prav gotovo časov druge sve- tovne vojne in našega partizanskega boja za preživetje in svobodo, ko je nacifaši- zem svobodo popolnoma poteptal, ne moremo primerjati z današnjim stanjem demokracije in svobode, vendar je prav, da te čase oživljamo kot zgodovinsko izkušnjo. Kajti svoboda ni dana enkrat za vselej in zanjo se je tudi danes treba bojevati, ker jo v procesih globalizma in pluralizma ogrožajo številne nevarnosti. Med njimi je na prvem mestu seda- nja nepravična mednarodna politična in gospodarska ureditev, v kateri prevla- dujejo nerešeni problemi preživetja lju- di, velikih razlik v razvitosti, siromaštva, nezaposlenosti ter neoliberalistična po- litika kapitalizma, ki svetovno bogastvo deli v razmerju 1 : 99. Na drugem mestu svobodo ogrožajo številne lokalne vojne, terorizem, be- gunstvo, verski konflikti, brezpravnost, neenakopravnost in širjenje nasilja. Na tretjem mestu je svoboda ogrožena za- radi vse bolj katastrofalnih podnebnih pojavov in onesnaževanja Zemlje. Četrtič: temeljito se je spremeni- la mednarodna konstelacija sil in od- nosov, nastajajo nova, velika središča moči in skupnosti. Med njimi najbolj ogroža svobodo vojno-industrijski kom- pleks oboroževanja. Evropska unija je urejena tako, da zahteva prenos 70 od- stotkov suverenosti na centralo v Bru- selj, in z ogromnim aparatom birokrat- sko omejuje svobodno delovanje posa- meznih držav. Zato je naš odgovor na postavljeno vprašanje, ali smo danes še svobodni: svobodni smo le relativno in sami odlo- čamo le omejeno. Zato moramo ohrani- ti samozavest in se upreti nesvobodi in zlu, kot smo se partizani. Marko Vrhunec je partizan, povojni diplo- mat, dolgoletni vodja Titovega kabineta in član Sveta ZZB NOB Slovenije. ZZB NOB Slovenije se je na festivalu tudi tokrat predstavilo s svojim razstavnim prostorom. (Foto: Mitja Tomažič) november 201712 O začetku in koncu oktobrske revolucije Otroške bolezni revolucije in precepljenost A K T U A L N O To ni obletnica – obletnica je ritual obujanja preteklosti, ki še naprej poživlja sedanjost. Med nami in velikim oktobrom so se nakopičila rdeča vnebovzetja in črno izganjanje hudiča. Stota obletnica je kon- centrirana osuplost: ne vemo, kaj obujati. Od tod vodi pot le še v vnovično raziskovanje in k novim ubeseditvam. Stota obletnica oktobrske re-volucije 7. novembra je pos-ledica igre dveh koledarjev – po starem ruskem merjenju časa je bil Zimski dvorec napaden 25. oktobra. To je bila zmaga. Kdaj pa se je revolucija začela in kdaj se je končala? Februarska revolucija je zmagala na ramenih istih množic kot oktobrska, vendar si vlada Kerenske- ga, ki je prevzela oblast, ni upala iz- polniti niti ene od najbolj žgočih zah- tev: mir, zemlja in kruh! Zato lahko za začetek revolucije štejemo kar 8. marec 1917, saj so na delavski dan žensk delavke v Sankt Peterburgu demonstrirale prav za te zahteve, pridružili pa so se jim tudi delavci in vojaki. Car Nikolaj je sicer odstopil šele teden dni pozneje, a ne glede na to je bila že »februarska« revolucija – komunistična, sovjetska. Kdaj pa se je revolucija končala? Nekje med letoma 1920 in 1921, ko je uplahnilo upanje, da bo revolucija zmagala v evropskem središču kapi- talizma, ko je bila z zmago nove ob- lasti končana državljanska vojna, ko je bila sprejeta nova gospodarska politi- ka in ko je bil krvavo zadušen kron- štatski upor. V Kronštatu sta se med seboj spopadli vladavina svetov in partijska vladavina. V teh dveh letih je bila izpeljana popolna podreditev vseh revolucionarnih jeder revolucije partijsko-državni hierarhiji, vključno z odvzemom avtonomije Proletkultu (organizaciji za ustvarjanje nove pro- letarske kulture), pri katerem je delo- vala umetniška avantgarda. V med- narodnih okvirih pa lahko za konec revolucionarnega vala štejemo prve spopade in razhajanja v Komunistič- ni internacionali na drugem (1920) in tretjem (1921) kongresu. Komunistična internacionala Komunistična internacionala je bila us- tanovljena marca leta 1919 v Moskvi. O tem, kako se lotiti revolucije na Zahodu, je tekla trda in žolčna razprava na dru- gem (od 23. julija do 7. avgusta 1920) in tretjem (od 22. junija do 12. julija 1921) kongresu internacionale v Moskvi. Dru- gi je bil sklican v optimistični atmosferi, ko je kazalo, da bo v Nemčiji obramba pred desničarskim pučem potegnila de- lavstvo v revolucijo, in ko je Rdeča ar- mada na poljski napad na Ukrajino od- govorila z uspešnim pohodom skoraj do Varšave. Bi se ruska in nemška revolu- cija lahko na tleh Poljske med seboj ne- posredno povezali v uspešno svetovno revolucijo? Namesto tega se je zaustavil revolucionarni proces v Nemčiji in je bila poražena Rdeča armada. // BESEDILO: Lev Kreft Na drugem kongresu je bilo glavno gradivo Leninov spis Levičarstvo – otro- ška bolezen komunizma, s katerim je po- bijal poglede levih komunistov, ker naj bi hoteli revolucijo takoj in sami, brez socialdemokratskih in sindikalnih za- veznikov, čeprav so bile množice še pri njih. Delo je bilo napisano in objavljeno leta 1920 v štirih jezikih (ruskem, angle- škem, nemškem in francoskem) prav zato, da bi ga delegati kongresa ime- li pred seboj. Sam Lenin je bil na dru- gem kongresu gonilna sila, pripravil je tudi večino drugih gradiv za razpravo in se kongresu temeljito posvetil z enim samim namenom: da bi njegovi pog- ledi zmagali. Tega je bil že vajen: sko- raj v vseh ključnih trenutkih je bil tudi med boljševiki v manjšini, včasih prav osamljen, in le s spretnim in zvijačnim manevriranjem je uveljavljal svoj prav. Njegovi pogledi o levičarstvu kot otro- ški bolezni so bili še vedno v središču tudi na tretjem kongresu. V povsem spremenjenem položaju (revolucije na Zahodu ne bo, sovjetsko Rusijo bo treba ohraniti sredi sovražnega sveta) pa Le- nin na kongresu ni več intenzivno sode- loval. Za internacionalo so bili odgovor- ni drugi (Zinovjev, Kamenjev, Radek ...). 13 Lenin je zares vskočil le enkrat, in tedaj spet zato, da je uveljavil kritiko levičarstva proti nizozemski delegat- ki Henrietti Roland Holst. Šlo je – vsaj po njegovem prepričanju – za ključno vprašanje nadaljnjega delovanja komu- nistov kot najdoločnejšega dela svetov- nega delavskega gibanja. O tem pričajo tudi zapiski in izjave iz časa, ko je nje- gov duh že počasi usihal. Dve stvari sta ga preganjali do obsedenosti: poraziti levičarstvo in odstraniti proletkultov- ce. Če drugega ne, to navaja na misel o sorodstvenem razmerju med dvema pojavoma, od katerih je prvi vztrajal pri avtonomiji sovjetov, drugi pa pri avto- nomiji proletarske kulture, ki mora biti neodvisna tako od podedovane me- ščanske kulture kot tudi od državnih in partijskih oblastnih struktur. Za to je šlo Leninu: za podreditve, za »jedinonača- lje«, kot so temu tedaj rekli: samo eden ima lahko oblast v rokah, vsi drugi so mu podrejeni. In ta eden je komunistič- na partija, njej je podrejen državni apa- rat, državnemu aparatu pa so podrejeni vsi drugi. Tako kot so zahteve po miru, zemlji in kruhu začetek revolucije, je uveljavitev tega tipa oblasti konec re- volucije. Konkretno kominternsko jabolko spora je bilo sodelovanje komunistov s socialnimi demokrati, ko se je bilo treba postaviti po robu desnemu puču v Nemčiji (Kappov puč). Lenin je trdil, da je treba iti z izdajalci – renegati, ki so pognali delavstvo v svetovno voj- no za interese kapitala, v sodelovanje, da bi za komunizem pridobili delavske množice, ki so jih še vedno imeli soci- alni demokrati. Levičarji pa so menili, da bodo kot komunisti, ki so pravkar zapustili socialno demokracijo, izgubili sleherno verodostojnost, če se ji zdaj spet pridružijo. Druga sporna točka je bil odnos do države. Lenin je predvide- val, da morajo revolucionarne množice organiziranje delavskih svetov izkoristi- ti za prevzem državne oblasti, levičarji pa so menili, da je najprej treba vzeti v svoje roke podjetja in graditi novo telo upravljanja Nemčije kot demokratične zveze – skupnosti svetov. Nestrinjanje z Leninom Vendar ta vsebina Leninovega Levičar- stva – otroške bolezni komunizma v resni- ci ni tisto, pri čemer so levičarji vztra- jali. Herman Gorter je Leninu napisal odprto pismo, ker se ni mogel prebiti do tretjega kongresa Internacionale. Tam je poglede levičarjev pogumno zastopala Henriette Roland Holst, ki se je med drugim na tretjem kongresu neposredno po tem, ko je bilo odprto pismo odposlano, pritožila, da so bila vsa Leninova stališča, tudi polemika z Gorterjem in Pannekoekom, objavljena in posredovana, medtem ko je Gorterje- vo odprto pismo ostalo – zaprto, saj ga niso ne objavili ne predali delegatkam in delegatom. Gorter je zavrnil Leninovo brošuro z dvema poglavitnima argumentoma: 1. Lenin ne upošteva, kakšno moč ima na evropskem Zahodu kapitalizem in kako nemogoče je zastaviti za prvi cilj osvajanje državnih aparatov ter upora- biti njihove prisilne funkcije v revoluci- onarne namene. 2. Lenin napačno pretvarja izkušnje ruske revolucije v navodila za komu- niste Zahoda, kjer je položaj daleč od tistega v Rusiji ob izteku prve svetovne vojne (na primer drugačna vloga kmeč- kega razreda v Rusiji in na Zahodu ali pa primerjava moči in vpliv sindikatov v Rusiji ali na Zahodu). Ti dve Gorterjevi točki sta ključna vsebina levičarstva, ki ga Lenin kritizira. Leninova kritika levičarstva je prispela do delegatk in delegatov in do nas, ne da bi bil prebran Gorter. Bila je namreč uporabna v vseh obdobjih in na vseh koncih sveta, tudi v Jugoslaviji, kjer je Edvard Kardelj v Smereh razvoja politič- nega sistema socialističnega samoupravlja- nja zapisal posebno poglavje o ultrale- vičarski kritiki, sklicujoč se na Lenina. Samo z začetka: »Ultralevičarstvo je da- nes predvsem ideologija intelektualcev, včasih samih, včasih pa – predvsem v ekonomsko nezadostno razvitih deže- lah – v povezanosti z najrevnejšim de- lom kmetov in drugimi skrajno pavpe- riziranimi sloji. Delavski razred je to 'otroško bolezen' – kakor jo je imenoval Lenin – že zdavnaj v glavnem prebolel. Vir tega ultralevičarstva je po vsej pri- liki predvsem v specifičnem uporu so- dobne inteligence oziroma sloja šolanih ljudi proti zgodovinskim spremembam, ki sta jih v družbeni položaj inteligence vnesla sodobni monopolistični kapita- lizem in tehnokratsko monopolistično upravljanje gospodarstva in družbe. To je izraz nostalgije za izgubo privilegira- nega družbenega položaja, izraz težnje, da ohrani monopol 'intelektualne elite' na upravljanje dela, delavcev in družbe- nega kapitala ter svoj posebni položaj in vlogo v družbi.« Zahodni marksizem Vnovično branje je tu potrebno že zato, ker je treba začetek zahodne- ga marksizma (po Perryju Andersonu tistega, ki je postal intelektualen in ni več vpleten v delavsko gibanje in v or- ganizirani aktivizem) prestaviti s kon- ca druge svetovne vojne na drugo in tretjo konferenco Internacionale in ga zastaviti ne kot zemljepisno razmejitev, ampak kot posledico izgube stika levih marksistov-komunistov s sovjetskim komunizmom/marksizmom. Potem ko so morali zapustiti socialno demo- kracijo, so bili prisiljeni oditi še iz Ko- munistične internacionale in so morali nekdaj politični aktivisti omejiti svoje levičarstvo na teoretično delovanje. Ta levica je iz Moskve odšla v – komuni- zem svetov, ki pomeni nasprotovanje vladavini partijske države in predvi- deva, da je za preseganje kapitalistič- nih ekonomskih in političnih razmerij potrebna razpršena oblast svetov, ki se med seboj povezujejo in usklajuje- jo, ne da bi s tem ustoličili kakršno koli trajno in oblastno nadrejeno moč nad seboj, ki bi bila sposobna zahtevati po- korščino. To sporočilo je živelo v odri- njenem delu zahodnega komunizma in marksizma od Roze Luksemburg, An- tona Pannekoeka, Hermana Gorterja in Karla Korscha do skupine »Socializem ali barbarstvo« iz leta 1949 in dalje v novo levico in tja do naše sodobnosti, ki se sprašuje, ali in kako se da priti iz razpadanja dosedanjega svetovnega sistema v boljši svetovni sistem. Proti levičarstvu smo bili prisilno pre- cepljeni. Čas je za mutacijo virusa. Za to pa je treba na novo brati revolucijo, oktobrsko in našo lastno, in jo več kot četrt stoletja po tistem, ko je izgubila položaj obveznega obletniškega obre- da, izraziti na novo. Proti levičarstvu smo bili prisilno precepljeni. Čas je za mutacijo virusa. Za to pa je treba na novo brati revolucijo, oktobrsko in našo lastno, in jo več kot četrt stoletja po tistem, ko je izgubila položaj obveznega obletniškega obreda, izraziti na novo. november 201714 Počastili spomin na slovenske partizane na Kefaloniji Srečanje z grško veteransko organizacijo A K T U A L N O Slovenska veleposlanica v Grčiji, Anita Pipan, generalni sekretar ZZB za vrednote NOB, Aljaž Verhovnik, in predstavniki lokalnih oblasti so ob dnevu spomina na mrtve položili vence pred spomenik slovenskim partizanskim borcem v mestu Kastro na otoku Kefalonija v Jonskem morju. Generalni sekretar pa je ob tem v Atenah obiskal grško ve- teransko organizacijo, Panhelensko zvezo borcev grškega upora in članov demokratične vojske Grčije (Panhellenic Union of Fighters of the National Resistance and Democratic Army of Greece PEAEA - DSE), ki neguje spomin na grško partizansko gibanje ELAS. Malo je znano dejstvo, da so slovenski partizani delovali tudi v Grčiji in da so se sep-tembra leta 1944 tudi ura- dno vključili kot samostojna partizan- ska četa Primorje v VIL. grško brigado ELAS. Skupaj z enotami ELAS so se bo- jevali predvsem v severozahodni Grčiji. V spomin na 25 umrlih in 43 pogrešanih slovenskih patriotov sta leta 2002 vladi Slovenije in Helenske republike na oto- ku postavili spominsko ploščo, ki jo je sredozemsko vreme že načelo, zato je letos Ministrstvo za delo, družino, soci- alne zadeve in enake možnosti RS finan- ciralo njeno obnovo in ureditev okolice. Ne nazadnje otok Kefalonija v poletnih mesecih obiskujejo slovenski turisti, saj med Ljubljano in otokom obstaja čar- terska letalska povezava Adrie Airways, slovenske turistične agencije pa spo- minsko obeležje uvrščajo tudi v ponud- bo svojih izletov po otoku. V kraju Kastro je 25. oktobra pote- kala krajša komemorativna slovesnost, na kateri so spregovorili predstavniki občine Kefalonija, slovenska veleposla- nica v Grčiji Anita Pipan in generalni sekretar ZZB za vrednote NOB Aljaž Verhovnik. V govorih so poudarili po- men ohranjanja kolektivnega spomina na zgodovinske dogodke iz druge sve- tovne vojne ter zavezanost dialogu, so- lidarnosti in miru. V imenu slovenske borčevske organizacije je generalni sekretar še posebno poudaril zahvalo ZZB Slovenije prebivalcem Kefalonije za ohranjanje spomina na slovenske protifašistične borce in za negovanje vrednot protifašizma. Ob koncu slovesnosti so vence položi- li veleposlanica RS, generalni sekretar ZZB NOB Slovenije, podžupan Kefalo- nije, župan Kastra in tudi predstavnica združenja Mediteraneo, ki neguje spo- min na italijanske žrtve, ki so padle na Kefaloniji. Teh je na otoku padlo več kot 9000, saj so po kapitulaciji Italije Nemci brutalno obračunali z dotedanjimi za- vezniki in je pokol nad Italijani na Ke- faloniji največji zločin nad italijanskimi vojnimi ujetniki v drugi svetovni vojni. Zato je bila na slovesnosti prisotna tudi italijanska konzulka na Kefaloniji. V mestu Argostoli je Spominski mu- zej o dogodkih druge svetovne vojne. V muzeju so predstavljene zgodbe vojakov divizije Acqui. Del razstave je posvečen tudi slovenskim partizanom na Kefaloniji, vključno s fotografskim gradivom, povezanim s slovesnostmi ob odkritju slovenske spominske ploš- če v letu 2002, na katerih je sodelovala večja delegacija iz Slovenije. Podžu- pan Kefalonije Evangelos Kekatos je v mestni hiši pripravil delovno srečanje // BESEDILO IN FOTO: Iztok Pipan Aljaž Verhovnik predaja spominsko darilo predsedniku in podpredsedniku grške veteranske organizacije. z veleposlanico Slovenije, na kateri so bili zbrani najvišji predstavniki Kefalo- nije, na njem pa so govorili o možno- stih sodelovanja na različnih ravneh, od turizma, gospodarstva do možnosti sodelovanja Jonske univerze z univer- zami v Sloveniji. Na koncu srečanja je podžupan Ke- kato predstavniku ZZB Slovenije v zna- menje spoštovanja za delovanje njihove organizacije pri ohranitvi spomina na protifašistični boj slovenskih vojakov med drugo svetovno vojno in za spod- bujanje demokracije in patriotizma po- delil častno plaketo Kefalonije. Srečanje z vodstvom grške veteranske partizanske organizacije V okviru obiska Grčije, namenjene- ga spominski slovesnosti in polaganju venca slovenskim partizanom na Ke- faloniji, se je Aljaž Verhovnik v Atenah srečal tudi z vodstvom grške partner- ske organizacije. V prostorih zveza sta ga izjemno prijazno sprejela predsednik zveze, Christos Tsintzilonis, in podpred- sednik, Grigorios Touglidis. Poleg njiju sva bila na srečanju še predstavnica Ve- leposlaništva RS v Grčiji, Tina Grgan- tov, ki je pomagalo pri pripravi srečanja z grško zvezo, in novinar Iztok Pipan. Grška zveza veteranov uporniške- ga gibanja PEAEA - DSE deluje od leta 1964, vendar je bila do oktobra leta Udeleženci komemoracije v mestu Kastro na otoku Kefalonija 15 1974 nelegalna. To je povezano s tra- gično zgodovino povojne Grčije, ko so grško partizansko gibanje, ki se je proti okupatorjem bojevalo v drugi svetovni vojni, takoj po vojni v političnih igrah velikih sil, predvsem Velike Britanije, s sporazumom v Varkizi razorožili in se je tako začela grška državljanska voj- na, v kateri sta vpleteni domači stra- ni imeli podporo vsaka svojega pola velikih sil. Partizansko gibanje je ime- lo podporo tudi Jugoslavije, na katere ozemlju so bila velika begunska tabo- rišča Grkov, ki so zbežali pred boji v domovini. V tej državljanski vojni so zmagali rojalisti, vendar tudi zmagovi- ta stran ni imela uspehov, tako da je bil v Grčiji leta 1967 izpeljan vojaški prevrat in je desničarska vojaška dikta- tura vodila državo do leta 1974. Zveza PEAEA - DSE danes združuje več kot 100.000 članov in ima več kot sto pisarn po vsej Grčiji. Zveza poleg veteranov druge svetovne vojne zdru- žuje tudi člane partizanskega gibanja iz grške državljanske vojne. Tako so se grški partizani bojevali skoraj desetletje, najprej proti trem oku- patorjem, ki so si razdelili Grčijo: Itali- janom, Nemcem in Bolgarom, nato pa še proti domačim rojalistom, ki so imeli podporo Angležev in Američanov. Med drugo svetovno vojno so borci ELAS sodelovali v več kot 600 tisoč bitkah z okupatorji in na območju Grčije zadr- ževali kar dvanajst nemških divizij, kar je bil velik prispevek k skupnemu boju proti nacifašizmu. Podobno kot v Sloveniji je bila zve- za že pred leti pred prelomnico v svo- jem delu, saj je število veteranov zaradi starosti začelo upadati, zato so sprejeli sklep, da so najprej v svoje vrste sprejeli družinske člane borcev, pozneje pa tudi simpatizerje uporniškega gibanja. Predsednik zveze PEAEA - DSE Christos Tsintzilonis je poudaril, da je njihovo osnovno poslanstvo ne samo boj proti fašizmu in nacizmu, ampak tudi boj proti temeljem nacifašističnih idej, imperializmu in kapitalizmu. Vse to predajajo tudi mlajšim generacijam, ki jim namenjajo precej energije, saj si želijo, da bi mladi živeli v svetu, ki bo enakopravnejši in mirnejši. PEAEA - DSE je tako kot ZZB NOB čla- nica Svetovne zveze veteranov (World Veteran Federation), poleg tega pa so še člani FIR (Fédération Internationa- le des Résistantes), mednarodne zveze protinacističnih uporniških gibanj, v ka- tero je danes vključenih 25 veteranskih organizacij iz Evrope in Izraela. Obe or- ganizaciji na podoben način obveščata svoje članstvo, saj izdajata vsaka svojo revijo, poleg tega pa imata tudi obširni zbirki knjig, izdanih v lastni založbi. V imenu ZZB je ob koncu srečanja predsedniku PEAEA - DSE Christosu Tsintzilonisu predal knjigo o sloven- skem partizanskem gibanju, ki je izšla v angleškem jeziku ob 70. obletnici osvoboditve, ter priložnostni kovanec z likom legendarnega partizanskega ko- mandanta Staneta. O slovenskih partizanskih borcih na Kefaloniji Velika večina slovenskih borcev je bila Primorcev in Istranov, letnik 1923, ki so jih leta 1942 mobilizirale italijanske ob- lasti in jih najprej namestile v Astio v Italijo, kmalu pa so jih oblasti obvestile, da jih nameravajo premestiti na grško fronto. Temu se je večina uprla in tako hotela preprečiti odhod. Po prejetju tega obvestila so po mestu v času prostega izhoda uničevali in razbijali trgovine, gostilne, avtomobile in slike fašističnih veljakov. Po zidovih in javnih lokalih so pisali protifašistične znake (srp in kla- divo) in parole. Italijanske oblasti so se zato odločile, da bodo večino demon- strantov iz Astija 5. marca 1943 preme- stile. Manjši del mobilizirancev so razo- rožile in poslale na Sardinijo v poseben bataljon, večji del Primorcev in Istranov pa so zaradi njihovega uporništva pre- mestili v Grčijo. V mestu Patras so itali- janske oblasti na različne predele Grčije dokončno razmestile štiri »posebne ka- zenske čete«, ki so jih izoblikovali že po izgredih v Astiju. Na Kefalonijo sta bili poslani 215. in 218. »posebna kazenska četa«, tja sta prispeli 25. marca 1943. Tudi tu so jih uporabljali predvsem kot delovno silo za popravljanje poti in ko- panje zaščitnih jarkov. Primorcem in Istranom je še naprej v okviru tajne organiziranosti uspelo delovati proti italijanski komandi. Po- vezali so se z grško osvobodilno vojsko (ELAS). Od drugih italijanskih vojakov so se ločili že na videz, saj običajno niso nosili orožja, na ovratnikih pa so nosili rdeče znamenje v obliki pike. Takoj po kapitulaciji Italije so se Nemci izkrcali na otoku. Primorci in Istrani so se jim skupaj z grškim partizanskim gibanjem in s skoraj polovico redne italijanske vojske z orožjem uprli. Vendar so pred- vsem zaradi letalskih napadov, močnih planinskih odredov in izdajstva italijan- skih fašističnih oficirjev morali priznati premoč in so padli v njihovo ujetništvo, nemška divizija Edelweiss pa je nad nji- mi zagrešila enega največjih zločinov nad vojnimi ujetniki med drugo svetov- no vojno. V bojih in po predaji so Nemci postrelili ali drugače pokončali več kot 9000 italijanskih vojakov. Boji so traja- li do 21. septembra 1943, ko so Nemci imeli proste roke glede novih ujetnikov. Šele naslednji dan, 22. septembra, je namreč prišel ukaz, da ujetih vojakov ne smejo več streljati. Tudi Nemci so nove ujetnike uporab- ljali kot delovno silo pri graditvi utrdb, rovov, pri raztovarjanju tovora in izsu- ševanju močvirij in tu so številni zaradi malarije umrli. S pomočjo kurirjev pa jim je uspelo znova vzpostaviti zvezo z ELAS. Ves čas ujetništva so tako sku- šali pripraviti vse potrebno za morebi- ten pobeg, če bi razmere to dopuščale. Dokončno se jim je pobeg posrečil 13. septembra 1944, ko so ustanovili svojo partizansko četo Primorje. O časih italijanske okupacije Kefaloni- je in nemškega nasilja je bil po literarni predlogi Louisa de Bernieresa Captain Corelli’s Mandolin posnet tudi film Co- rellijeva mandolina s Penelope Cruz in Ni- cholasom Cageom, ki je bil na progra- mu slovenskih kinematografov in tudi televizije. Spominska plošča slovenskim partizanom november 201716 Obisk borčevske delegacije iz Črne gore Po sledeh svojih partizanskih poveljnikov A K T U A L N O V oktobru je Slovenijo obiskala večja skupina tovarišev iz Črne gore, ki ohranjajo izročilo NOB. Vodil jih je predsednik Mestnega odbora Podgorice Boro Banović. Bili so gostje Mestnega odbora borcev za vrednote NOB Ljubljane, predstavljala ga je podpredsednica Julka Žibert. Želeli so obiskati Sela pri Šumberku, kraj nesrečne smrti na- rodnega heroja Milovana Šaranovića, po rodu iz Črne gore. Časovna stiska jim je to preprečila. Gostje so položili venec in cvet-je ob grobnici narodnih hero-jev v Ljubljani, kjer je Šarano-vić pokopan skupaj s Predra- gom Jevtićem - Draganom in Ivanom Kavčičem - Nandetom, ki so padli iste- ga dne na istem kraju. Ob grobnici na- rodnih herojev je bila krajša spominska slovesnost. K slovesnemu razpoloženju sta pripomogla častna straža garde Slo- venske vojske in trobilni kvintet orke- stra Slovenske vojske. Prireditve sta se udeležila tudi veleposlanik Črne gore v Sloveniji, njegova ekscelenca dr. Vujica Lazović, in predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB, tovariš Tit Turnšek. Nato je goste na gradu sprejel še ljubljanski župan Zoran Janković in se med kosilom zadržal v prijateljskem pogovoru z njimi. Zatem so bili obisko- valci gostje na ambasadi Črne gore. Med potovanjem od Biča do Ljublja- ne je gostom o prispevku partizanov iz Črne gore, še posebno Milovana Šara- novića, spregovoril Milan Gorjanc, član predsedstva ZZB NOB Slovenije. Tova- riši iz Črne gore so bili vidno ganjeni nad sprejemom v Ljubljani. Po njihovih besedah jih nikjer niso sprejeli s toliko pozornosti in spoštovanja. Njihovo potovanje po državah nekda- nje Jugoslavije je trajalo več dni. Bili so v Pljevlju, kjer je decembra 1941 padlo več črnogorskih narodnih herojev. Nato so obiskali Beograd in položili venec na pokopališču padlih ob osvobajanju Be- ograda. Prav tako so položili venec na zagrebškem Mirogoju. Obiskali so še Kupres in se poklonili padlim partiza- nom v bitki iz avgusta leta 1942. V Sa- rajevu so bili gostje Kantonalnega zdru- ženja borcev NOB. Med veliko italijansko ofenzivo od sre- dine julija pa do 6. novembra leta 1942 so slovenski partizani oblikovali štiri brigade, vendar je primanjkovalo izku- šenih poveljnikov in načrtovalcev bojev – štabnih častnikov. Na prošnjo Edvar- da Kardelja je vrhovni poveljnik Tito novembra leta 1942 napotil v Slovenijo dvanajst prekaljenih partizanskih po- veljnikov iz črnogorskih in srbskih bri- gad. Vodil jih je tedanji načelnik Vrhov- nega štaba Arso Jovanović. V skupini Otroški pevski zbor Osnovne šole Koper // BESEDILO: Milan Gorjanc // FOTO: Nik Rovan/MOL Iz zakladnice uporniške poezije Vprašanja Kdo si, ki rad bi kupil narod moj? S čim si prišel za duše barantat? O siromak, da vidiš naš zaklad, razdrl bi šotor, zbežal še nocoj. Kdo si, ki rad bi vodil narod moj? Si na skrivaj si kdaj izprašal vest? Si našel, da do zadnjega si zvest? Če nisi, skleni roke nad seboj. In ti, ki rad bi pel nam: Narod moj – si že izmeril njega globokost? Občutil pevcev davnih dni modrost? Preplehek nam, piščalkar, spev je tvoj. – Veš, kaj je dolgih, težkih tisoč let? Veš, kaj izsanjal v njih je kralj Matjaž? Moj narod moder je kot kralj Matjaž, moj narod star je težkih tisoč let! Oton Župančič Vir: Izbrane pesmi Otona Župančiča (zbral in uredil Josip Vidmar). Ljubljana: Prešernova družba 1977, str. 148. so bili iz Črne gore Milovan Šaranović, Pero Popivoda, Milo Kilibarda, Milutin Dapčević, Petar Brajović, Aleksandar Marjanović, Danilo Šorović, Radomir Božović - Raco, iz Srbije so bili Predrag Jevtić - Dragan, Rajko Tanasković in Zdravko Jovanović, Mile Čubrić pa je prišel iz BiH. Prispevek teh tovarišev v narodnoosvobodilnem boju sloven- skih partizanov je med mlajšimi Slo- venci dokaj neznan. V nekaj naslednjih prispevkih bomo te tovariše predstavi- li našim bralcem. Lažni nacionalisti in novi interpreti zgodovine jih namreč povezujejo z nekakšno srbsko okupaci- jo Slovenije. Pred dnevi sem bil s prijatelji na za- sebnem obisku v Črni gori in tam sem se želel znova srečati s tovarišem Bo- rom Banovićem. V dobre pol ure se je nam pridružilo več udeležencev obiska v Ljubljani. Znova so nam izrazili hva- ležnost za sprejem in nas povabili na obisk Črne gore. Mimogrede, v manj kot eni uri sem na Lovčenu srečal pet mladih slovenskih družin. Mar je to samo nostalgija za nekdanjo Jugoslavi- jo ali pa ljudi zanima še kaj več? Morda pa smo razočarani nad Evropo? 17 Pripoved Anice Fortune, poročene Drašer, iz Podlipe pri Vrhniki Brez domačih izdajalcev ne bi bilo takšne tragedije P R I P O V E D Čeprav je imela Anica Fortuna iz vasi Podlipa pri Vrhniki ob začetku vojne šele enajst let, so se ji tragični vojni dogodki za vedno zarezali v spomin. V družini Fortuna je bilo sedem otrok, štirje fantje in tri de- kleta, Anica je bila najmlajša. Ko je bila stara dobro leto dni, je umrla mama, oče, ki je veljal za dobrega in poštenega gospodarja in zave- dnega moža, je sam prevzel skrb za otroke. Vsa družina je sodelovala v vojni, vsi štirje sinovi so bili v partizanih, ena izmed sester pa v inter- naciji. Objavljamo njene spomine na najbolj tragični dan med vojno. »Bil je prečudovit poletni popoldan, 27. julij leta 1942, ura je bila 14.50. Četa italijanskih voja- kov se je z oklepnim vozilom premika- la skozi našo čudovito dolino proti na- šemu domu. Tedaj sem bila še mlado dekle in sem ravno pomivala in pospra- vljala posodo po skromnem kosilu. Ne- nadoma so vstopili v kuhinjo naš ata in me vprašali, ali ne vidim prihajajoče ita- lijanske enote. Ata so bili v strahu, takoj so vedeli in občutili, da se bo zgodilo nekaj strašnega. Bila je sezona žetve in doma v kozolcu smo imeli na vozu sno- pje žita, ki sta ga brata pred prihodom italijanske enote zlagala. Brata Ivan in Vinko, pa tudi ata so videli, kaj prihaja na naš dom, zato so ata rekli bratoma, naj zbežita v bližnji gozd. Brata sta se rešila, ata pa je skrbelo, kaj se bo zgodi- lo z menoj, zato so mi naročili, naj hitro bežim. Dva moja brata sta namreč že bila v partizanih, zdaj sta se pridružila še druga dva. Sestri Francka in Pavla sta bili ta dan na njivi, ki je bila oddaljena približno pol ure hoda od doma, zato nista vedeli, kaj se doma dogaja. Ko je italijanska četa obkolila naš dom, so vojaki začeli iz hleva spuščati živino. Nato so prišli v hišo in odnesli mnogo stvari s sabo. Midva z očetom sva bila v kuhinji in se držala za roke. Prišel je vojak in odvle- kel očeta stran. Potem so zanetili požar v hlevu, na hiši in kozolcu. Sestri, ki sta bili na njivi, sta zagledali izza hriba dim in sta takoj vedeli, da gori naš dom. Domov se nista upali vrniti in sta noč prebili v goz- du. Mene pa so vojaki odpeljali k sosedi in ji naročili, da mora poslej skrbeti zame. Nisem razumela, zakaj italijanski vojak govori slovensko, najbrž je bil kakšen do- mačin, preoblečen v italijansko uniformo. Spomnim se, da je tega večera padal dež, ki pa ni pogasil pogorišča. Živino so voja- ki odpeljali na Vrhniko. // BESEDILO IN FOTO: Iztok Pipan Anica Fortuna Drašer Naslednje jutro smo se vrnili domov. Iskali smo drug drugega, tudi sestri sta se prestrašeni vrnili. Hodili smo okrog pogorišča, ki še ni ugasnilo. Mlajši brat Vinko pa je za hišo zagledal svežo zem- ljo. Ko je natančneje pogledal, je zagle- dal očetovo nogo. Vsi smo bili povsem obupani in prestrašeni, saj smo ostali še brez očeta. Tisto leto je bil bogat pri- delek in spraševali smo se, kdo ga bo pomagal pospraviti. Zato je starejši brat Ivan, ki je bil v partizanih, pogosto pri- hajal domov in nam pomagal posprav- ljati pridelek. Pri tem delu so ga videli belogardisti, ga nekega dne ujeli, odpe- ljali in zasliševali ter obsodili na smrt, pozneje so sodbo spremenili v dosmr- tno ječo. Odpeljali so ga v taborišče na otok Elba. V samici je preživel vse do razpada Italije leta 1943. Po vrnitvi domov pa je začel obnavljati domačijo. V tem času sta še dva brata, Matevž in Vinko, padla v bojih. Vinka so zaradi izdaje ujeli domobranci na Žirovskem vrhu in ga ustrelili nekje v šentjoškem hribovju. Po vojni smo njegove posmr- tne ostanke prenesli na vrhniško poko- pališče. Brat Matevž je padel v nemški ofenzivi nekje na Dolenjskem, njegove- ga trupla nismo nikoli našli, čeprav so nam njegovi soborci natančno opisali, kje je bil ustreljen. Sestra Pavla se je vrnila iz taborišča Gonars, starejšo se- stro Faniko pa je pred taboriščem rešil njen fant, sicer pripadnik belogardistov. Brat Franc pa se je po končani vojni za- poslil v vojaški službi. Pozneje pa so tudi tisto sosedo, h ka- teri me je odpeljal italijanski vojak, za- prli, saj je bil njen mož partizan. Tako sem ostala sama. Sorodniki so se me otresali, saj so se bali, da bodo tudi pri njih požgali domačije, če bodo iz- vedeli, da sem pri njih. Naša dolina je bila polna domačih izdajalcev, ki so se pridružili belogardistom. Usmilila se me je družina Slabe na Vrhniki, to so bili prijatelji mojega brata Matevža. Pri njih sem bila kar precej časa. Imeli so me zelo radi, zame so lepo skrbeli. Hodila sem v šolo na Vrhniki in jo tudi končala. Ravnatelj je bil razumen člo- vek, tudi učitelji so z menoj lepo rav- nali. Ljudje so bili z menoj dobri. Mno- go ljudi mi je reklo: »O, uboga punčka, kako se ti meni smiliš!« Počasi smo za- čeli obnavljati dom in pri tem so nam zelo pomagali ljudje. Žal so že vsi po- kojni in se jim ne morem več zahvaliti, a nosim jih v srcu. Ko je italijanska četa obkolila naš dom, so vojaki začeli iz hleva spuščati živino. Nato so prišli v hišo in odnesli mnogo stvari s sabo. Midva z očetom sva bila v kuhinji in se držala za roke. november 201718 70 let od smrti skrivnostnega »zapornika št. 7« Wallenberg je Jude reševal pred nacisti, umorili so ga stalinisti V M E T E Ž U Z G O D O V I N E Švedski diplomat Raoul Wallenberg, ki je med drugo svetovno vojno na Madžarskem pomagal več tisoč Judom, je bil približno 70 let po izginotju lani na Švedskem tudi uradno razglašen za mrtvega. Pred kratkim so svetovni časopisi poročali, da je njegova družina vložila tožbo proti ruski Varnostno-obveščevalni službi FSB, v kateri zahteva dostop do arhivskega gradiva te službe. Družina Wallenberg želi ru- sko varnostno-obveščevalno službo FSB, ki je naslednica bolj znanega KGB, prisiliti, da bi ji dovolila dostop do izvirnih in popolnih dokumen- tov v zvezi z diplomatovo usodo. Diplomata so po drugi svetov-ni vojni odpeljali v Sovjetsko zvezo, po tamkajšnjih ura-dnih podatkih je umrl 17. julija leta 1947 v Lubjanki zaradi od- povedi srca. Družina je kljub temu de- setletja iskala njegove sledi, saj je dom- nevala, da je morda živel dlje. Dvomi o tem še vedno obstajajo, saj naj bi bil »zapornik št. 7« v Lubjanki zaslišan 23. julija 1947, torej šest dni po Wallenber- govi domnevni smrti. O skrivnostnem »zaporniku št. 7« je družina izvedela od dveh zgodovinarjev, ki naj bi jima arhi- varji FSB domnevno razkrili, da naj bi šlo za Raoula Wallenberga. Leta 1989 so ji sovjetske oblasti predale Wal- lenbergov potni list in nekatere druge predmete. Dve leti pozneje sta Šved- ska in Rusija ustanovili skupno delovno skupino za preiskavo njegove usode, a pri tem nista našli konkretnih odgovo- rov. Marsikaj je očitno še vedno ovito v tančico skrivnosti. Raoul Wallenberg (1912–1952) je od začetka pogumnega delovanja v dob- ro Judov dejavno sodeloval z Rdečim križem, diplomati nevtralnih držav in s svojimi madžarskimi pomočniki. Ko so se Nemci 11. februarja 1945 do- kočno predali rdečearmejcem in se za- čeli na veliko umikati iz Budimpešte, je bila madžarska prestolnica v ru- ševinah. V njih je ležala tudi čudovi- ta Eszterházyjeva palača, iz katere je pred dokončnim padcem mesta Raoul Wallenberg preprosto izginil. O njem so nekateri že dalj časa vedeli, da načrtu- je prehod čez sovjetske frontne linije. Nekateri raziskovalci namigujejo, da je najbrž hotel spodbuditi poveljnike Rde- če armade k hitrejšemu napredovanju, da bi tako rešil ogrožene Jude. Pozneje se je izvedelo, da mu je že 17. januarja 1945 v resnici uspelo priti skozi frontne linije, vendar so ga takoj aretirali. Madžarsko-judovski zgodovinar Jenő Lévai, ki je bil o vsem tem dobro obveš- čen, je bil celo prepričan, da so mladega švedskega diplomata takoj po preboju čez frontne linije ubili. Ni pa dobro ve- del, kdo naj bi bili morilci in kakšni bi lahko bili njihovi motivi. Nekateri drugi so menili, da so Wallenberga odpeljali v Moskvo in da je bil tam nekaj let za- prt, nato pa je umrl. V delu razpoložljive literature je o tem zapisano, da naj bi bil po aretaciji odpeljan v zloglasni za- por Lubjanka, kjer naj bi ga zasliševa- li. Tam naj bi v nepojasnjenih okolišči- nah umrl 17. julija leta 1947. Še vedno // BESEDILO: dr. Marjan Toš Wallenberg je zaslužen za reševanje madžarskih Judov, ki bi bili brez njega v še večjem številu pogubljeni v Auschwitzu. ni znano, kdo je sploh ukazal njegovo aretacijo (nekateri menijo, da je za njo stal sam Stalin) in zakaj so se Sovjeti, ki so Wallenbergovo delovanje zelo dobro poznali, odločili za tak ukrep. V neka- terih dokumentih je zapisano, da so ga po aretaciji zaprli in skrbno nadzorovali, aretirali pa naj bi ga zaradi vohunjenja. V zaporu naj bi bil umrl zaradi srčne- ga napada, o njem pa kroži tudi nemalo zgodb, da je bil dolgo živ in zaprt v neki psihiatrični bolnišnici. Predsednik Wallenbergovega spo- minskega odbora na Madžarskem Zsolt Németh je o njegovi smrti zapisal, da »se Wallenberg med reševanjem ljudi pred nacisti ni zavedal, da bo že v ne- kaj tednih postal žrtev nekega drugega zatiralskega režima. 17. januarja 1945 so ga namreč sovjetske čete odpeljale v Sovjetsko zvezo, od koder se ni nik- dar vrnil.« Dobrih deset let po aretaci- ji in smrti je ime švedskega diplomata Raoula Wallenberga povsem utonilo v pozabo, in to čeprav je pred zanesljivo smrtjo rešil od 20.000 do 100.000 ma- džarskih Judov. Pravijo, da se to ple- menito dejanje nikomur na Švedskem ali kjer koli drugje po Evropi ni zdelo vredno javnega in zgodovinskega spo- mina. Na vrhuncu hladne vojne pa so se zadeve okoli tega velikega »pravič- nika med narodi« vendarle zavrtele v pravo smer. Diplomat Raoul Wallenberg je danes simbol vseh madžarskih in evropskih reševalcev Judov tistega časa. O tem, koliko je štela celotna judovska popula- cija na Madžarskem pred holokavstom, nimamo zanesljivih podatkov. Po uradni statistiki naj bi 19. marca 1944, torej na dan nemške okupacije Madžarske, v tej državi živelo 762.000 Judov (med nji- mi tudi okoli 460 Judov v Prekmurju). Od teh jih je bilo 440.000 deportiranih v Auschwitz. Ostalo jih je še 322.000, od tega 250.000 v Budimpešti. Več kot 100.000 Judov je umrlo v času vlade Puščičastega križa, ob koncu vojne jih je bilo živih le še 219.000. Med žrtva- mi holokavsta je bilo 100.000 otrok (po podatkih, ki jih navaja Encyklopedia of the Holocaust, Vol 4, Yad Vashem, Je- ruzalem 1990, je bilo na Madžarskem 569.000 žrtev holokavsta). 19 Z ranjenci iz Metlike v Pisarovino Prevoz 175 ranjencev na Hrvaško V M E T E Ž U Z G O D O V I N E Med najtežjimi problemi NOB je bila skrb za ranjence. Ne samo da je njihovo število nenehno naraščalo, kakor so se razširjale NOV in so se množile partizanske enote, temveč so vrednote NOB humanizem, tovarištvo in solidarnost narekovale posebno skrb za varnost in uspeš- nost zdravljenja ranjencev, še posebno zaradi divjaštva domobrancev, ki so se nad njimi, če so jim padli v roke, pogosto izživljali in jih z noži pokončali do smrti. Vodstvo OF se ni odločilo za prenašanje ranjencev, tem-več za njihovo zdravljenje v skritih bolnišnicah. Po podat- kih zdravnika Janka Kostnapfla je v Slo- veniji v gozdovih delovalo 247 skrivnih partizanskih bolniških enot in lekarn, v katerih je delovalo 757 zdravnikov, v vsaki vojaški enoti pa so za ranjence po- leg zdravnikov skrbele tudi bolničarke. Ko sta leta 1944 začeli na osvobojenem ozemlju delovati dve letališči, so zave- zniška letala redno pripeljala tudi zdra- vila in sanitetni material za bolnišnice ter najtežje ranjence odpeljala v Bari. Tako je IX. korpus na letališče Nadlesk pripeljal skupino ranjencev, ko pa so to letališče Nemci z domobranci napadli in razdejali, je zvezo z zavezniki prev- zelo letališče v Podzemlju v Beli krajini. Vendar so se bolnišnice tako hitro pol- nile z ranjenci, da je glavni štab sklenil or- ganizirati poseben prevoz 175 ranjencev z zbirališča v Metliki v Pisarovino pod Za- grebom, kjer je bilo z Nemci dogovorjeno nevtralno ozemlje za izmenjavo ujetnikov. Za to akcijo je bila odrejena Ljubljanska brigada (v njej je bil Marko Vrhunec komisar, op. ur.), okrepljena s pripadniki podofi- cirske šole. Brigada je v Rosalnice prispe- la iz Suhe krajine, tako da je skupna dolži- na prehojene poti znašala 140 kilometrov in je trajala šest dni. Na to legendarno in težko pot je v mrazu in snegu brigada krenila 22. januarja 1945 z ranjenci na 64 vozovih in saneh. Kolona je bila organizi- rana tako, da so podoficirji varovali sani, brigada pa je bila razdeljena na predho- dnico, pobočnico, glavnino in zaščitnico in je na nižje ležeče hrvaške postojanke izvajala demonstrativne napade. Prvi dan je brigada z ranjenci mimo Žumberka prispela do Sv. Ane, dru- gi dan je pot nadaljevala od Pleševice do Klinče vasi, kjer je v noči na 24. ja- nuar prekoračila magistralno cesto in železniško progo Zagreb–Karlovac ter brez bojev in izgub ranjencev prišla v Bratino. Da je akcija stekla tako dob- ro, so poskrbeli hrvaški aktivisti, pred- vsem skojevke, ki so po vsem območju razširile vest, da je Ljubljanska brigada prišla zato, da jih napade. Zato so se v nemško-ustaških in domobranskih po- stojankah vojaki umaknili v postojanke in čakali na napad, ki pa ga ni bilo. Ko // BESEDILO: Marko Vrhunec Pohod na Hrvaško. (Fotografija je iz monografije Ljubljanska brigada, Borivoj Lah-Boris, 1990) so zadnje sani prešle cesto in železnico, sem proti postojanki Zdenčini iz olajša- nja izstrelil ves šaržer iz brzostrelke. Ko smo prispeli do Pisarovine, smo ranjence prenesli na tovornjake, ki jih je Četrta jugoslovanska armada poslala po ranjence, in jih prepeljali v Zadar, kjer je bila naša bolnica pod vodstvom zdravni- ka akademika Janeza Milčinskega. Brigada se je nastanila v Bratini in zjutraj sem doživel prijetno preseneče- nje. Ko sem hotel iz spalnice, so se vrata težko odpirala, potem pa sem zagledal za njimi vrsto košar, polnih dobrot, ki so jih prinesli domačini. Med drugimi me je obiskal tudi Titov brat Štefan in izre- kel priznanje brigadi za ta podvig. Naslednjega dne sem doživel zanimi- vo zgodbo. Prisostvoval sem nemško-hr- vaški izmenjavi ujetnikov, moja naloga je bila, da sem pričakal nemški avtomobil z belo zastavo in ga odpravil do naših polo- žajev. V Bratini so bila tudi skladišča par- tizanskega glavnega štaba, tako da smo najprej vso brigado preoblekli in obuli in nato natovorili 22 voz raznega materiala za narodnoosvobodilno vojsko Sloveni- je. Na svoje vztrajanje sem dosegel, da je vsak borec dobil tablico čokolade, ki je bila sicer namenjena samo ranjencem. 25. januarja smo zapustili Bratino in nas- lednji dan prespali v Sveti Ani. Na željo domačinov smo popoldne priredili mno- žično obiskani miting, na katerem sem predstavil brigado in udeležence opozoril na pomembnost bratstva in enotnosti. Naslednjega dne nas je sovražnik pri- čakal z veliko premočjo in srdito napa- del. Napade smo odbili, izgubili pa smo nekaj sani, naloženih z materialom, ki so zgorele, ker je bil na njih bencin, Nemci pa so jih zažgali z zažigalnimi kroglami. V celodnevnih bojih smo iz- gubili tri borce in imeli pet ranjencev, sovražniki pa so utrpeli težke izgube. Z višjih položajev smo opazovali, kako so ranjene in mrtve odnašali v dolino. Naslednji dan smo prispeli v Metliko in končali to legendarno akcijo. Ljubljanska brigada na pohodu na Hrvaško januarja leta 1945. Ob koloni je komandant 3. bataljona Ivan Kobe. november 201720 I M E L I S M O L J U D IP R J E L I S M O Ustaški pozdrav vendarle umaknili iz Jasenovca Sporni napis »Za dom spremni«, ki je v resnici ustaški pozdrav in je zadnje dolge mesece delil Hrvaško (na kritiko pa naletel tudi v velikem delu evropske demokratične javnosti), so pred časom le umaknili iz Jasenovca. »Napovedal sem, da bomo uredili to vprašanje,« je ob tem rekel predsednik hrvaške vla- de Andrej Plenković. Iz več razlogov je nesprejemljivo, je rekel, da bi bil »ta slogan« v Jasenovcu. Premier je ob tem napovedal ustrezno zakonodajo, »da se ne bi več dogajalo, da te dileme Hrvaško vračajo nazaj«. Taborišče Jasenovac so ustanovili av- gusta leta 1941, razpuščeno pa je bilo konec aprila leta 1974. Predvsem je bilo namenjeno uničenju Srbov, Judov, Romov, pa tudi Hrvatov in Slovencev. Brutalnost ustaških krvnikov je bila ne- izmerna in celo nacistični generali so bili pretreseni nad temi zločini. General Edmund Glaise von Horstenau, ki je bil Hitlerjev poslanik v Zagrebu, je v svo- jem dnevniku leta 1942 zapisal, da so bila ustaška taborišča v NDH »bistvo gnusa«. General von Horstenau je svo- je nestrinjanje z brutalnostjo pobijanja izrazil celo ustaškemu poglavarju Pave- liću in ga odkrito kritiziral. Njegov oficir za transport delovne sile v nemški rajh, Arthur Häffner, pa je o Jasenovcu 11. novembra 1942 zapisal: »Koncept tabo- rišč Jasenovac bi bilo treba pravzaprav razumeti kot koncept nekaj taborišč, ki so med sabo oddaljena nekaj kilome- trov drugo od drugega, sicer pa so zbra- na okrog samega mesta Jasenovac. Ne glede na javno propagando je to naj- strašnejše taborišče, ki bi se moglo pri- merjati edino z Dantejevim Peklom«.« V Jasenovac so bile odpeljane tudi šte- vilne ženske, pogosto skupaj s svojimi otroki. Od decembra leta 1941 do aprila leta 1942 so v Jasenovcu ustaši pobili tudi 19.544 otrok, večinoma srbske na- rodnosti. Njihove identitete so bile po- trjene šele pozneje. Ubiti so bili na naj- strašnejše načine, zaradi bolezni, lakote, žeje in mraza pa so umirali tudi v veli- ko večji meri kot odrasli. Ustaši so tudi odvlekli nekatere majhne otroke, zveza- ne z vrvjo po nekaj otrok skupaj, do reke Save, kamor so jih odvrgli. Veliko otrok je bilo v Jasenovcu dobesedno »pokla- nih«, v sredini septembra leta 1942 pa so bili otroci odpeljani z vprežnim vo- zom v opekarno in tam zažgani. Podob- na usoda je doletela 300 otrok, ki so bili v oktobru leta 1942 pogubljeni v Gradi- ni. V Jasenovcu je bilo brutalno umorje- nih veliko Romov in romskih otrok. In kar je treba posebej omeniti, v tem zloglasnem koncentracijskem ta- borišču, ki se lahko po brutalnosti pri- merja celo s »peklom na zemlji – Au- schwitzem«, je mučeniške smrti umrlo večje število slovenskih katoliških du- hovnikov. To poglavje je bilo dolgo za- molčano, a je resnica le prišla na dan. Danes že vemo, da se RKC na Hrvaškem na čelu z nadškofom Alojzijem Stepin- cem ni zavzela za rešitev slovenskih du- hovnikov, ki so bili izgnani iz okupirane Štajerske (odpeljani so bili iz Meljske vojašnice v Mariboru) v NDH in tam za- prti v taborišču Jasenovac. Pa še kakšna cvetka o Jasenovcu bi se našla. Marsikaj se namreč še vedno skriva v arhivih. Natančnega in končnega števila žrtev Jasenovca ne bomo nikoli izvedeli. Leta 1946 so jih ocenili na število med 500.000 in 600.000; v muzeju holoka- vsta Jad Vašem v Izraelu je približno enako število, nekdanji hrvaški pred- sednik Franjo Tuđman je zapisal, da je bilo v Jasenovcu ubitih 30.000 Srbov, 30.000 Judov in 10.000 hrvaških anti- fašistov. Tem številkam je treba dodati še ubite Rome, Sinte in tudi Slovence (282). Hrvaške oblasti priznavajo ne- kaj več kot 50.000 žrtev, najbolj vero- dostojna številka novejšega datuma pa govori o 80.000 žrtvah. A strinjam se z raziskovalci, da tudi ta še ni (do)končna. Jasenovac si brez kančkov dvoma zasluži trajni spomin. Posebno ker mlade generacije o njem ne vedo nič ali pa poznajo povsem popačeno in ponarejeno zgodovino. Zato je še kako zanimiva in uporab- na pobuda, ki sem jo prebral na druž- benih omrežjih in se glasi: »Zakaj se nam, mlajšim generacijam, predava o Auschwitzu, o Jasenovcu pa niti bese- de?« Menim, da bi bilo najbolj korek- tno, da se jim predava o Auschwitzu in Jasenovcu, pa tudi o drugih koncentra- cijskih in uničevalnih taboriščih med drugo svetovno vojno. Ni jih bilo malo in med njimi je bil prav Jasenovac eno od najstrahotnejših morišč, v katerem ustaški krvniki niso poznali milosti. In ko se govori o medvojnih taboriščih, ne smemo pozabiti, da je v holokavstu tako rekoč za večno izginila oziroma bila dobesedno zdesetkana predvojno judovska skupnost na Slovenskem. Od te tragedije si ni nikoli več opomogla. Plačala je strahoten krvni davek. In še nekaj: prav je, da je prišla na dan tudi vsa resnica o povojnih taboriščih na Slovenskem, v katerih je bilo veli- ko političnih zapornikov. Številna so bila kar podobna koncentracijskim in so žal zahtevala tudi žrtve. A tako čez roko enačiti to dogajanje z medvojnim le ni korektno, saj je treba poznati vzro- ke in posledice. Za ene in druge in po- vojna taborišča so bila v glavnem ena od posledic vojnega dogajanja v letih 1941–1945. Na vsej »podivjani« stari celini, ne samo v Sloveniji ali v nekda- nji skupni državi Jugoslaviji. To je pač objektivna resnica! dr. Marjan Toš, Lenart v Slovenskih goricah Zahvala Iskreno se zahvaljujem ZB za vrednote NOB, gospodu županu Matjažu Švaganu in občinskemu svetu Občine Zagorje ob Savi za popolno obnovo spomenika 19 talcem na pokopališču v Zagorju. Hvala gospodu Milošu Prosencu, predsedni- ku Združenja borcev za vrednote NOB Zagorje ob Savi, za njegovo opozorilo, da se je zaradi dotrajanosti spomenika začela delati škoda tudi na sosednjih grobovih. Sanacijo je prevzela občina in strošek verjetno ni bil majhen. Vsako- letna komemoracija ob 1. novembru je letos potekala pred obnovljenim spo- menikom ob velikem številu udeležen- cev in upam, da se v revirjih ne bo začel pojavljati vandalizem, kot lahko vidimo že marsikje, zaradi česar nastaja zgodo- vinska škoda. Lucija (Cilka) Barlič s hčerjo in vnuki Pirniče, Lokve: Spomin na komandanta Staneta Pred domačo hišo v Pirničah pri Lju- bljani, ki je spremenjena v muzej, so se tudi letos spomnili tragične smrti Franca Rozmana - Staneta, legendarne- ga partizanskega komandanta in ene- ga najbolj priljubljenih partizanskih poveljnikov. Smrtno se je ponesrečil 7. novembra 1944 pri preizkušanju no- vega minometa v Lokvah pri Črnomlju. Predstavniki ZB Medvode so ob oble- tnici njegove smrti položili cvetje tudi v Vojašnici Edvarda Peperka v Mostah, ki je nekdaj nosila ime po Rozmanu. Osrednja slovesnost pa je bila tudi letos pri spomeniku v Lokvah. Tam se je kljub zelo slabemu vremenu zbrala velika množica ljudi, ki jih je nagovo- rila Mojca Čemas Stjepanovič, županja Črnomlja, slavnostni govornik pa je bil poslanec Janko Veber. Poleg pripadni- kov častne straže Slovenske vojske in množice praporščakov so se slovesno- 21 Brezbrižni svet Še nikoli ni bilo na svetu toliko nako- pičenega bogastva in na drugi strani toliko revščine. Glavni vzrok za to je v sistemu, ki nepravično razporeja bo- gastvo in dobrine. Številni so ga grabili in ropali, drugi siromašili. Ta dejstva nas spremljajo skozi vso zgodovino, vendar takih oblik in količine vrednosti ni bilo še nikoli. K temu prispeva svoj delež še kruta narava s sušami, poplavami, poža- ri, zmrzaljo, potresi itd. Velik del vzrokov za to nosi človek sam z mačehovskim odnosom do nje. Največje zlo za človeštvo so danes ne- nehne vojne, zaradi katerih trpi na mi- lijone ljudi. Kjer se sloni tepejo, potep- tajo vse okrog sebe. To storijo tudi, če se ljubijo. Tak primer je danes Bližnji vzhod. Spretno izkoriščanje verskih, ozemeljskih in drugih sporov je kot na- lašč prostor za merjenje moči velikih. Tam iz ozadja uresničujejo svoje intere- se razni orožarski, naftni in drugi lobiji. Na nedolžnih ljudeh preizkušajo nova orožja, tudi kemična. Posledice jim niso mar, človek ni več niti številka. Posledi- ce so katastrofalne za ljudi, kulturo in naravo. V puščavah so polna taborišča revežev, sledijo jim reke beguncev. Tiso- či otrok so brez staršev, pustošijo nale- zljive bolezni in lakota. Ob tem se brez težav pretakajo milijarde za orožje. Tr- govci s smrtjo si manejo roke, ogromni dobički se selijo v davčne oaze. Vsako orožje je namenjeno le ubijanju. Več ko bo nakopičenega orožja, večja bo ne- varnost za izbruh novih spopadov. Kam plove svet? Ali naj bo še več begun- cev, utopljencev v Sredozemskem mor- ju, hirajočih in umirajočih po strašnih koncentracijskih taboriščih? Ali ni bilo že vsega tega dovolj, ali se nismo niče- sar naučili iz krvave zgodovine? Terorizem, ki se ob tem bohoti, izraža v veliki meri le bes in gnev nad usodo svojih sonarodnjakov. Številni mladi pri- seljenci v Evropi niso našli svoje nove domovine, temveč le sovražno okolje. Doživljajo ponižanja in izločanja. Vsi so obravnavani z enakim vatlom, čeprav so med njimi velike razlike, zakaj so zapustili domove. Nekateri domovi so požgani, drugi so šli s trebuhom za kru- hom, tretji bi širili njihovo vero v novem svetu. Vse to je treba obravnavati z ob- čutkom za resnico. Pri tem nihče resno ne razmišlja o odpravi pravih vzrokov za vojne spo- pade. Številnim tako stanje kar ustre- za, pomembno je, da vojaški stroj de- luje kot namazan, le malo jih je, ki sploh omenjajo mirno rešitev. Nihče se ne potrudi, da bi našel pravi odgo- vor. Odgovorni ga tudi ne želijo po- iskati. Namesto tega se države zapi- rajo, gradijo ograje in zidove. Kakšen bo postal ta vse bolj nevarni in nepri- jazni svet? Ali si človeštvo res ne za- služi lepšega? Ali je res človek samo izrodek narave? Narava se trudi, da bi vzpostavljala ravnotežje, človek pa ga nenehno ruši. Egoizem bogatih se zadovolji le s po- nujanjem drobtinic. Na svetu je vsega in tudi hrane dovolj, le razporediti bi jo morali pravilno. Tisoče birokratov jo razporeja, vendar bi bila slika brez množice prostovoljk in prostovoljcev še bolj črna. Ker je stanje zlasti na afri- ške rogu in v podsaharski Afriki zastra- šujoče, bi to zahtevalo korenitejše in dolgoročnejše posege. Suša, poplave, lakota in žeja pretijo že z genocidom za mnogo narodov. Kako smo postali brezsrčni, ko gledamo umirajoče mno- žice ljudi! Nič nas ne ganejo proseče otroške oči! Premalo sta Rdeči križ in Karitas, saj še doma ne moreta pokri- vati vseh potreb. Namesto vojn z orožjem bi morala za- četi mednarodna skupnost številne vojne s humanitarno pomočjo širših razsežnosti. Za ceno vesoljskih raket, ki jih ne potrebujemo, bi nasitili mili- jone ljudi. Kje ste in kaj počnete od- govorni, kje sta vaša vera in morala za svet? Človek je postal neobčutljiv za tegobe drugih. Egoizem in pomanjka- nje solidarnosti lahko vodita le v pro- pad civilizacije. Ivan Lapajne Pirniče, Lokve: Spomin na komandanta Staneta sti udeležili pripadniki spominskih čet, ki nosijo imena partizanskih borcev. V kulturnem delu pa so sodelovali člani Mešanega pevskega zbora Samospev Črnomelj, učenci OŠ komandanta Sta- neta Dragatuš, člani komorne zasedbe Orkestra Slovenske vojske, recitatorja Tadej Fink in Terezija Potočar Korošec, harmonikar Gašper Brunskole in pove- zovalec Jaka Birkelbach. Fotografija desno: Slovesnost v Pirničah (foto: Iztok Pipan) Levo: Slovesnost v Lokvah (foto: Ladislav Zupančič) november 201722 Ob 75. obletnici smrti narodnega heroja Lojzeta Kebeta - Štefana Še vedno živi spomin na pogumne junake R E P O R TA Ž A V soboto, 21. oktobra, je pri spomeniku v bližini vasi Jamnik v smeri Krope, kjer je tudi pokopan narodni heroj Lojze Kebe - Štefan, pote- kala spominska slovesnost ob 75. obletnici njegove smrti. Soorgani- zatorji slovesnosti so bili: KS Podblica, OŠ Stražišče – PŠ Podblica, ZB NOB Kranj in KO ZB NOB Besnica - Podblica, udeležilo pa se jo je približno 150 ljudi, med njimi tudi člani PVD Sever Gorenjska in Kluba upokojenih delavcev MNZ – Maksa Perca Kranj. Na slovesnosti, ki jo je povezo-vala in na njej z recitacijo so-delovala vodja podružnične šole Podblica Anica Kordež, so z recitacijami in petjem nastopili učenci in učenke OŠ Stražišče – PŠ Pod- blica in člani Mešanega pevskega zbora Kokrškega odreda Preddvor. Zbrane je najprej nagovoril predse- dnik KO ZB NOB Besnica - Podblica, Franci Hrastnik. Med drugim je še po- sebej pozdravil Nasto Katušin, hčer na- rodnega heroja Lojzeta Kebeta - Štefa- na. Predstavil je pomen spominske slo- vesnosti in pri tem poudaril: »Ko smo tukaj pri grobu in spomeniku narodne- ga heroja Lojzeta Kebeta - Štefana, ne smemo pozabiti, da so vsi ti domolju- bi v tistih težkih časih za slovenski na- rod brez pomisleka dali svoje življenje za domovino. Zato naj bo ta spomin v opomin vsem tistim, ki temu oporeka- jo! Na nas pa je, da s svojimi zanamci poskrbimo, da se to ne pozabi in nikdar več ne ponovi.« Slavnostni govornik je bil Drago Šte- fe, predsednik organizacijskega komite- ja »Po poteh partizanske Jelovice«, ki se je sprehodil skozi čas ter opisal predvoj- na in vojna dogajanja na ožjem obmo- čju Jamnika in Gorenjske. Še posebno se je posvetil opisu upora proti nemške- mu okupatorju in tragični smrti Lojzeta Kebeta - Štefana. Ta se je rodil 26. junija 1908 v vasi Dolenje Jezero pri Cerknici. V delavskem gibanju je kot ključavničar začel delovati že pred drugo svetovno vojno, saj je bil med organizatorji zna- ne tekstilne stavke, ki je zajela dobršen del Slovenije. V KPS je bil sprejet v letu 1938. V burnem letu 1941 je bil med organizatorji vstaje pod Šmarno goro, sodeloval je tudi pri ustanovitvi Raši- ške čete in Kamniškega bataljona. Iste- // BESEDILO: Damjan Renko // FOTO: Jože Bešter ga leta se je tudi udeležil decembrske vstaje v Poljanski dolini in pozneje bitke v Dražgošah. Zaradi operativnih bojnih izkušenj ga je Glavni štab partizanskih enot Slovenije poslal na Gorenjsko kot vojaškega inštruktorja. Hkrati je bil od- govoren tudi za organizacijo vstaje na Gorenjskem, ob ustanovitvi vojno re- volucionarnega komiteja za Gorenjsko pa je bil Kebe imenovan za enega nje- nih članov in je v tej funkciji deloval po vsem območju pri organiziranju odbo- rov OF, pri organizaciji ilegalnih ciklos- tilnih tehnik in pri utrjevanju partijskih organizacij. Neutrudno je deloval tudi pri obnavljanju partijske organizacije na terenu in predvsem skrbel za mobi- lizacijo novih borcev. Prav zaradi bor- benosti, doslednosti, discipliniranosti in osebne skromnosti je užival velik ugled med borci in ljudmi. Ob nemški hajki v oktobru leta 1942 je bil Lojze Kebe v bližini Jamnika, v bližini dana- šnje lokacije spomenika, kjer je bilo ta- borišče I. grupe odredov, ranjen v tre- buh. Z velikimi napori se je privlekel do vasi, kjer je kljub skrbni negi domačih aktivistov 20. oktobra 1942 umrl v Pe- tračevi sadni sušilnici. Poleg organiza- torjev gorenjske vstaje Staneta Žagarja in Mihe Brejca je bil Lojze Kebe v juliju leta 1951 posmrtno razglašen za naro- dnega heroja. Slovesnost v Podblici, slavnostni govornik Drago Štefe Nagovor Francija Hrastnika, predsednika KO ZB NOB Besnica - Podblica 23 leta 1943. To so bili: Anton Braz, Srpe- nica; Franc Bizjak, Kranj; Jože Dovjak, Dolenja vas pri Raki; Jožef Gabrenja, Grahovo pri Cerknici; Anton Ivančič, Čelje pri Ilirski Bistrici; Ilija Kolonta- jev, Rusija; Ivan Kovačič, Logaršče; Ci- ril Kragelj, Gorenji Log; Janko Krivec, Ponikve; Albin Leban, Poljubinj; Ivan Manfreda, Lože pri Vipavi; Peter Maraž, Snežatno v Brdih; Marjan Pregelj, Ren- če; Alojz Uršič, Idrsko; Benvenut Veli- konja, Daber in Franc Venceslav, Veli- šček, Zapotok na Kambreškem. Slavnostni govornik Zdravko Likar (leta 1961 je ob odkritju grobnice zbra- ne nagovoril njegov oče, narodni heroj Ivan Likar - Sočan) je navzoče spom- nil, da vse vojne povzročajo neskončno človeško trpljenje in milijonske žrtve. V tem obdobju se spominjamo tudi žrtev prve svetovne vojne, saj se spo- minjamo sto let od konca bojev na so- ški fronti. V njej so umirali vojaki več kot dvajsetih narodnosti. Te slovesno- sti so zasenčile usode naših ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno srč- no bojevali za svobodo in boljše živ- ljenje, predvsem pa so se bojevali na svoji zemlji za svojo zemljo. Ni prav, da pozabljamo te hrabre fante in dekleta, ki so se s puško v roki uprli mogočnej- šemu italijanskemu in nemškemu oku- patorju. V Posočju je tujec med drugo svetovno vojno povzročil smrt natanko tisoč domačinov. Med temi napisanimi na grobnici jih je kar sedemnajst padlo v rosni mladosti, saj še niso dopolnili dvajset let. Dva med njimi sta bila stara le petnajst let. Delo še ni dokončano, je opozoril Likar, na Batognici bomo še iskali padle štiri partizane. Na Rdečem robu je na neznanem kraju pokopan namestnik komandanta Gregorčičeve brigade Stanko Paulus in tudi drugje po grapah in globelih se še skrivajo padli. Spominske slovesnosti sta se udele- žila tudi župan Kobarida Robert Kavčič in namestnik vojaškega atašeja Ruske federacije v Republiki Sloveniji, pod- polkovnik Sergej Banin, ki je na grob- nico položil cvetje in se Slovencem zahvalil za odnos do padlih ruskih vo- jakov. Nekaj dni pred slovesnostjo so delegacije Veleposlaništva in Konzula- ta Republike Italije v Sloveniji, Ministr- stva za obrambo Republike Slovenije, Občine Kobarid in predstavniki itali- janskih občin in društev h grobnici po- ložili vence in cvetje. V kulturnem pro- gramu so sodelovali učenci OŠ Simo- na Gregorčiča Kobarid, Glasbene šole Tolmin, recitator in Mešani pevski zbor Planinska roža. V Kobaridu na partizansko grobnico dodali nova imena Poizvedujejo tudi za drugimi imeni R E P O R TA Ž A Krajevna organizacija ZB Kobarid si je vrsto let prizadevala, da bi grobnico na kobariškem pokopališču dopolnili z novimi priimki in imeni padlih v NOB v času druge svetovne vojne na Kobari- škem. Po odkritju grobnice leta 1961 je bilo poleg imen na grobnici na plošči na levi strani zapisano še: 34 neznanih. Od 1. novembra 2017 bo tukaj napisano še osemnajst neznanih, napisanih pa je šestnajst novih imen. Sredstva za dopolnitev je zagotovila Občina Kobarid iz proračuna. Slovesnosti ob dopolnitvi napisa na grobnici se je udeležilo veli-ko domačinov, pa tudi sorodni-kov padlih, ki bodo od zdaj lahko prihajali sem, prižigali sveče in položili cvetje vedoč, da tu počivajo posmrtni ostanki njihovih svojcev. Padli so v času, ko so branili Kobariško republiko, jeseni Nagovor Zdravka Likarja Dodana imena na grobnici // BESEDILO: Vojko Hobič // FOTO: Željko Cimprič november 201724 Trbovlje je obiskal venezuelski veleposlanik Wilmer Armando Depablos Veliko zanimanje za sodelovanje R E P O R TA Ž A Združenje borcev za vrednote NOB Trbovlje je 3. novembra gostilo venezuelskega veleposlanika Wilmerja Armanda Depablosa. Borci so gostu predstavili trboveljsko kulturno dediščino, pripravili ogled rudniškega jaška, svoje delo, družbenopolitične razmere in svojo do- movino pa je gost predstavil v pogovornem večeru. Depablos je pred tem trbo-veljsko dolino obiskal že dvakrat, prvič letos aprila na slovesnosti ob dnevu upora proti okupatorju in drugič septembra na koncertu Nosil bom rdečo zvezdo. Tokrat so organizatorji gostu in njegovi ekipi pripravili pester celodnevni urnik. S predsednico ZB NOB Trbovlje Ma- rijo Govejšek sta si izmenjala pozdra- ve in oba izrazila željo o sodelovanju na različnih področjih. ZZB Trbovlje je naj- močnejša nevladna organizacija v regi- ji, v svoj program pa vključuje kulturne, družbenopolitične, športne, turistične in okoljske projekte. Svoje dejavnosti vse bolj podpisuje z aktivnim medgene- racijskim dialogom. Goste je sprejel tudi Mitja Adamlje, vodja programa v Mladinskem centru Trbovlje. Center je vodilna mladinska organizacija v občini in vsaj 75 odstot- kov svojega programa nameni medna- rodnemu sodelovanju, zato sta srečanje obe strani namenili iskanju priložnosti za prihodnja sodelovanja. Glavna točka dopoldanskega dela obiska je bil ogled rudnika. Aleš La- znik, vodja rudniškega sindikata, Toni Lisec in tehnični direktor RTH Urban Bergar so predstavnikom venezuel- ske ambasade in trboveljskim borcem predstavili zgodovino in delo podjetja RTH d. o. o. ter jih odpeljali na ogled jaška od vhoda Retje do vhoda Ajnzer. Rudarji so z ambasadorjem tudi izme- njali izkušnje iz sindikalnega dela. Depablosa z ekipo je v prostorih Obči- ne Trbovlje sprejela županja Jasna Gab- rič. Oba sogovornika sta se strinjala, da je vključevanje državljank in državljanov v strukturirane demokratične sisteme odlo- čanja eden osrednjih izzivov tako lokalne kot državne in mednarodne politike. Gostje so si pod vodstvom direktorja Delavskega doma Trbovlje mag. Zora- na Pozniča ogledali ta osrednji kultur- ni dom v regiji, kustos mag. Bogdan Šteh pa je predstavil virtualni muzej ru- darstva 4. dritl. // BESEDILO: Primož Siter // FOTO: Arhiv venezuelske ambasade Obisk venezuelskega ambasadorja Wilmerja Armanda Depablosa v Trbo- vljah je sklenil pogovorni večer v prire- ditvenem prostoru muzeja 4. Dritl. Tam je Depablos v pogovoru s podpredse- dnikom ZB NOB Trbovlje Primožem Siterjem obiskovalcem predstavil ve- nezuelsko revolucijo Huga Chaveza in prispevek k razvoju socializma 21. sto- letja, ki ga je revolucija prinesla Vene- zuelkam in Venezuelcem. »Chavezu je v času predsedovanja južnoameriški državi uspelo udejanjiti socialno in po- litično revolucijo, z izzivi gospodarske revolucije pa se danes uspešno sooča zdajšnji venezuelski predsednik Nico- las Maduro!« je ob koncu obiska o do- movini poročal Depablos. Venezuelska ambasada in trboveljsko borčevsko združenje sta se zavezala k tovariškemu sodelovanju v prihodnosti z različnimi projekti in programi. Wilmer Armando Depablos z gostitelji pred osrednjim spomenikom NOB v Trbovljah Jasna Gabrič, županja Trbovelj, in venezuelski ambasador Wilmer Armando Depablos 25 D O G O D K IK M E M O R A C I J E Ljubljana: Spominske slovesnosti s polaganjem cvetja, priložnostnimi nagovori in krajšim kulturnim programom pri spomenikih žrtvam druge svetovne vojne v glavnem mestu so potekale že dan pred dnevom spomina na mrtve. Ude- ležili so se jih najvišji predstavniki borčevske organizacije ter drugih vete- ranskih in domoljubnih organizacij, predstavniki Mestne občine Ljubljana, ministrstva za delo, družino in enake možnosti ter Socialnih demokratov in Levice. Po tradiciji so se najprej poklonili spominu na narodne heroje pred grobnico poleg parlamenta, nato pa še na Žalah. foto: Janko Šertel Polaganje vencev se je začelo pred grobnico žrtev prve svetovne vojne in se nadaljevalo pred osrednjim spomenikom NOB na Žalah. Sledilo je pola- ganje vencev pred spomenikom v Gramozni jami in nato pred spomenikom umrlim v osamosvojitveni vojni 1991. foto: Janko Šertel Ljubljana, Urh: Na praznični dan pa so se številni prebivalci glavnega mesta poklonili tudi številnim žrtvam na Urhu nad Ljubljano, na območju množičnih zločinov belogardistov nad nedolžnimi prebivalci glavnega mesta in okolice, ki so jih mučili in zverinsko pobili v prostorih tamkajšnjega župnišča. Slavnostni govornik je bil Mitja Bervar, predsednik državnega sveta. foto: Franc Jankovič Cvibelj: V Cviblju nad Žužemberku so na spominski slovesnosti v organizaciji številnih borčevskih organizacij in Občine Žužemberk počastili spomin na več kot 2000 slovenskih in tujih junakov, ki so dali življenje za svobodo in domovino. Pred spomenik z grobnico, v kateri so pokopani posmrtni ostanki padlih, med njimi so tudi vojaki iz Avstrije, Belorusije, Bosne in Hercegovine, Češke, Črne gore, Hrva- ške, Italije, Litve, Madžarske, Makedonije, Rusije, Srbije in Ukrajine, so spominske vence in cvetje položile številne borčevske delegacije in delegacije diplomat- skih predstavništev. Slavnostni govornik je bil tokrat Mitja Bervar, predsednik državnega sveta, zbrane pa je nagovoril tudi Franc Škufca, župan Žužemberka. J. H., foto: Ladislav Zupančič Kozlarjeva gošča, Ljubljana: Že sredi oktobra so se na spominski slovesnosti v Kozlarjevi gošči na Lju- bljanskem barju na dobro obiskani spominski slovesnosti spomnili enega najbolj grozovitih dejanj domačih izdajalcev v drugi svetovni vojni. Množica ljudi se je tudi letos prišla poklonit spominu na umrle domačine iz okoliških vasi. Spomenik še posebej spominja na zločine proti nemočnim ljudem, ve- činoma še otrokom, materam in očetom, ki so jih domači izdajalci v temnih nočeh leta 1943 in 1944 odvlekli z njihovih domov v vaseh na Barju in jih kruto pobili v Kozlarjevi gošči. Večine teh zločinskih domačih izdajalcev, ki jih je vodil France Frakelj, ni nikoli dosegla roka pravice. Slovesnost je tudi letos pripravila KO ZB Barje, udeležili pa so se je številni obiskovalci, vključ- no s sorodniki in znanci kruto pobitih domačinov ter prebivalci barjanskih vasi. Vence so k spomeniku položile delegacije Mestne občine Ljubljana na čelu z županom, mestnega odbora ZZB NOB Ljubljana, KO ZB Barje in stran- ke Socialni demokrati. Slavnostna govornica na prireditvi je bila Violeta Tomič, poslanka Levice. Foto: Franc Jankovič Ljubljana Dravlje: Ob dnevu spomina na mrtve smo se pred spomenikom draveljskim žrtvam poleg umrlih spomnili tudi 70. obletnice priključitve Primorske k matični domovini. Program je pod mentorskim vodstvom Marjance Dobnikar zasno- vala Nadja Cetinski in zbranim predstavila boj Primorske za združitev z ma- tično domovino. Po polaganju venca k spomeniku je slavnostni govornik, predsednik KO ZB Dolomitski odred Ivan Žinko, orisal zgodovinska dejstva, ki so privedla do želenega cilja, izpolnitve dolgoletnih želja, priključitve november 201726 Primorske k matični domovini. Nadaljevanje komemoracije je obogatila Ženska vokalna skupina Dotik iz Domžal, ki je s čustveno in vokalno bogatim repertoarjem počastila spomin na umrle za domovino. Nadja Cetinski je z mladima recitatorjema Nežo Farič in Anžetom Rejcem še dodatno predstavila dogodke, ki so zaradi raznarodovalne politike zah- tevali štiri mlada življenja na Bazovici, so se zavedni Primorci v okviru tigrovske organizacije uprli Mussolinijevemu režimu. Osvetlili so dogo- dek izpred 80 let, ko je zavedni skladatelj, pevovodja in organist Lojze Bratuž zaradi krute usode postal simbol vseh primorskih ljudi, ki so trpe- li fašističnim terorjem. Majda Kohne; foto: Iva Svilenković Gradec: Člani ZZB za vrednote NOB Lenart so se tudi letos tako kot vsako leto udeležili komemoracije v Gradcu na avstrijskem Koroškem. 42 članov Združenja borcev za vrednote NOB Lenart in njenih krajevnih organiza- cij Benedikta, Voličine, Sv. Ane v Slovenskih goricah, Jurovskega Dola in Sv. Trojice v Slovenskih goricah se nas je odpravilo na pot, pridružili pa so se nam še člani Združenja borcev za vrednote NOB Cerkvenjak. Na slovesnosti je bilo tudi veliko članov ZB in svojcev žrtev iz drugih delov Slovenije. Slavnostni govornik je bil dr. Milan Brglez, predsednik Držav- nega zbora Republike Slovenije (govor je v celoti objavljen na spletni strani Svobodne besede). Poleg njega pa sta bili na komemoraciji na osrednjem graškem pokopališču prisotni še Ksenija Škrilec, slovenska veleposlanica v Avstriji, in častna straža Slovenske vojske. Na spomeniku žrtvam, ki so v drugi svetovni vojni dale življenje za svo- jo domovino, je zapisanih 1213 imen slovenskih rojakinj in rojakov. Na obelisku piše: »Čuvajte svobodo in mir, kajti dali smo zanju življenje.« Te besede so zapisane v enajstih jezikih, jezikih vseh tistih, ki so tu našli svo- bodo, ki je nihče več ne more vzeti, in mir, ki ga nihče več ne more zlomiti. Tukaj počiva 661 talcev iz mariborskih sodnih zaporov, 374 talcev iz celj- skega Starega piskra, žrtve iz Trbovelj, Šoštanja in Gorenjske ter 65 borcev Pohorskega bataljona in 45 obglavljenih dezerterjev. »Vsi ti in ne samo tisti, ki jih občasno izpostavljamo, so narodni heroji,« je med drugim dejal Mi- lan Brglez. Na fotografiji: udeleženci komemoracije iz Lenarta pred graškim spomenikom s predsednikom državnega zbora RS in slovensko veleposla- nico v Avstriji. Besedilo in foto: Franc Bratkovič Avstrijska Koroška: Teden dni pred dnevom spomina na mrtve so člani Zveze koroških partiza- nov in prijateljev protifašističnega odpora skupaj s konzulko Republike Slo- venije v Celovcu Jasno Goličič Bakovnik in s predstavnicama Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije, Tino Ančik in Suzano Tajnik, položili vence na partizanska grobišča in spominska obeležja. Akcijo izvaja Zveza koroških partizanov z namenom, da ohranja spomin na borce in borke, ki so nam zagotovili svobodo in razvoj. Fotogra- fija je s Svinške planine nad Velikovcem. M. A. Gonjače: Vsako leto v Brdih 31. oktobra pripravijo osrednjo komemoracijo v Gonja- čah, ob spomeniku, ki je posvečen žrtvam druge svetovne vojne na območju Brd in slovenske Benečije. Življenje za našo svobodo je na tem območju dalo 213 partizanov, 82 talcev in 20 taboriščnikov. Letos je zbrane nagovoril Miloš Lozič, podpredsednik Območnega zdru- ženja borcev za vrednote NOB Nova Gorica. Dotaknil se je obdobja dveh let po končani vojni, ko so se Primorci bojevali za priključitev k matični domo- vini, in poudaril, da je zgodovinsko zgrešeno poimenovanje vrnitve, kar je na spremljajoči proslavi »Glas svobode« v Novi Gorici poudaril tudi častni predsednik ZZB Janez Stanovnik in z izjavo »Primorska se je osvobodila sama!« požel bučen aplavz. V nadaljevanju je Lozič omenil skupen boj ita- lijanskih in slovenskih partizanov za zmago nad fašizmom in nacizmom. Za konec pa je izrazil hvaležnost in spoštljiv spomin na vse rodoljube, pripa- dnike TIGR-a in drugih predvojnih protifašističnih organizacij, padle borce in umrle v NOB ter padle v vojni za Slovenijo. V kulturnem programu so sodelovali Pihalni orkester Brda pod taktirko Boštjana Vendramina, Moški pevski zbor Srečko Kumar Kojsko pod umetni- škim vodenjem Bogdana Kralja in otroci Podružnične osnovne šole Kojsko pod mentorstvom Klare Simčič. Ob častnem pozdravu praporščakov in pri- padnikov garde Slovenske vojske so k spomeniku položili dva venca, in sicer Občine Brda in OZB za vrednote NOB Nova Gorica. Besedilo in foto: Milena Beguš Štore: V naši občini imamo precej partizanskih grobov in spominskih obeležij iz obdobja druge svetovne vojne. Veteranske organizacije vse leto skrbimo, D O G O D K IK O M E M O R A C I J E 27 da jih po svojih močeh vzdržujemo ter jih ob obletnicah posameznih do- godkov še posebej obiščemo in se poklonimo njihovemu spominu. Letos je bila pred Osnovno šolo komemoracija, ki jo je pripravila šola. V imenu vete- ranske organizacije se iskreno zahvaljujem ravnateljici prof. Mojci Rožman in učiteljem za izjemno sodelovanje in skrb, ki sta ob takšnih priložnostih potrebna. Za otroke je zelo o pomembna sporočilna vrednost tega dogodka. V Kompolah pri Ocvirkovi domačiji, kjer je druga svetovna vojna vze- la štiri družinske člane, je spominsko obeležje. Tukaj se dvakrat na leto, 9. maja ob dnevu zmage nad fašizmom in nacizmom in ob dnevu spomina na mrtve, poklonimo spominu na umrle, na domačiji pa nas vedno prisrčno sprejmejo. Nato se poklonimo spominu pred spomenikom ruske Rdeče ar- made, pa pred spomenikom na kraju ustanovitve prve partizanske celjske čete na Javorniku pri domačiji Ivana Pavliča. Nazadnje se poklonimo še tri- desetim padlim partizanom in aktivistom na Svetini. Povsod nas domačini toplo sprejmejo in se udeležijo naših slovesnosti. Z veleposlaništva Ruske federacije v Ljubljani so se zahvalili Občini Štore in veteranski organizaciji za skrb in vzdrževanja groba njihovega vojaka. Veteranske in domoljubne organizacije smo vesele vsestranske podpore ob- čine in župana Mirana Jurkoška za pomoč pri izvedbi vseh teh dogodkov. Letos je v imenu občine Štore ob polaganju cvetja sodeloval podžupan Jani Jurkošek. Srečko Križanec Divača: V središču Divače stoji spomenik NOB, ki je bil postavljen v spomin padlim železničarjem, borkam in borcem iz okoliških vasi. Spomenik so leta 2009 re- konstruirali in obnovili. Pri tem spomeniku vsako leto ob dnevu spomina na umrle poteka spominska slovesnost, na kateri sodelujejo učenci OŠ dr. Bogo- mira Magajne Divača, Mešani pevski zbor Divača in Godba na pihala Divača. Besedilo in foto: Nada Grandič Adlešiči: Tudi tokrat je na pokopališču v Adlešičih potekala spominska komemoracija ob spomeniku padlim v drugi svetovni vojni. Poleg osrednjega govornika Rudija Hotujca, predsednika krajevne organizacije ZB Adlešiči, so nastopili tudi učenci osnovne šole v Adlešičih, oktet Prelo, Tamburaška skupina KUD Božo Račič Adlešiči in recitatorka Tončka Jankovič. Predstavniki ZZB NOB so položili venec na spomenik, župnik Vinko Guna pa je opravil tudi blagoslov. Besedilo in foto: Boris Grabrijan Vinica, Sinji Vrh: Člani KO ZB za vrednote NOB Vinica smo ob dnevu spomina na mrtve znova počastili vse žrtve narodnoosvobodilne vojne s komemoracijama v Vinici (na sliki) in na Sinjem Vrhu ter tako obljubili, da ne bomo pozabili na njiho- vo žrtvovanje za to, da danes lahko živimo v samostojni in suvereni državi, ki nam omogoča, da svoje odločitve sprejemamo sami in brez prisile. K spo- menikom in spominskim obeležjem smo položili cvetje in prižgali sveče, ki sporočajo, da tam pokopani ali tam padli živijo v našem spominu in da nanje ne bomo nikoli pozabili. Da bi trenutek občutili še bolj slovesno, so nam to omogočili učenci Osnovne šole Vinica pod vodstvom svojih mento- ric, pevski skupini Poljanski napev in Dobra volja je najbolja ter harmonikar Vlado Lakner, ki so nastopili v kulturnem programu. Besedilo in foto: Franci Jontes Hruševje: V KO ZB Hruševje smo se tudi letos poklonili spominu padlim rojakom. Obiskali smo spomenik padlim za svobodo in žrtvam fašizma v Hrušev- ju, kjer smo položili cvetje in prižgali sveče. Nato smo nadaljevali pot k spominskemu obeležju, posvečenemu padlima borcema Ludviku Ogrizku in Edvardu Tomincu, udeležencema legendarne dražgoške bitke. Tudi tam smo se v kulturnem programu, v katerem so sodelovali tudi učenci podružnične osnovne šole iz Hruševja, poklonili spominu in prižgali sveče. Zbrane je nagovoril predsednik KO ZB Hruševje Rado Škerjanc, globoke in pomenljive besede pa sta ob tej priložnosti predvsem mladim generaci- jam namenili Branka Černigoj in Ana Horvat. Ana Horvat, KO ZB Hruševje november 201728 Radenci: Veteranske organizacije v Občini Radenci so pred dnevom spomina na umrle pripravile spominske komemoracije ob spomenikih druge svetovne vojne in osamosvojitvene vojne za Slovenijo leta 1991. Pri štirih spome- nikih so se zbrali članice in člani, s prapori teh organizacij so sodelovali praporščaki iz Občine Radenci in Občine Gornja Radgona. Najprej je bila slovesnost pri spomeniku padlim v drugi svetovni vojni (39 žrtev Občine Radenci: 13 borcev NOB in 26 talcev) na Kapelskem Vrhu, kjer je sprego- voril predsednik KO ZB NOB Radenci, Darjan Mencigar, kulturni program pa so izvedle učenke Osnovne šole Kajetana Koviča Radenci. Prisotni so bili tudi najmlajši iz vrtca Grozdek na Kapeli ter nekaj šolark in šolarjev Osnovne šole Kapela. V Radenskem Gaju je pri spominskem obeležju trem talcem, ustreljenim spomladi leta 1945, prav tako spregovoril Darjan Men- cigar. Sledilo je polaganje cvetja pri spominskem obeležju osamosvojitve- ne vojne za Slovenijo 1991 v središču Radencev. O vojnih dogodkih v letu 1991 v Gornji Radgoni in Radencih je govoril Nikolaj Brus, predsednik Ob- močnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Gornja Radgona. Kulturni program so izvedle učenke Osnovne šole Kajetana Koviča Radenci. Nato pa se je delegacija KO ZB NOB Radenci odpravila še v Murščak. Na poslopju nekdanje Osnovne šole Murščak je spominska plošča, na njej pa so zapisa- na imena treh padlih borcev NOB in dveh ustreljenih talcev iz tega kraja. Tudi tukaj je spregovoril Darjan Mencigar, k plošči pa so položili cvetje in prižgali sveče v spomin žrtvam. Besedilo in fotografija: Filip Matko Ficko Srednja Dobrava: V četrtek, 26. oktobra, smo se ob grobovih narodnega heroja Staneta Žagar- ja in njegovih soborcev na pokopališču na Srednji Dobravi s kulturno prire- ditvijo v izvedbi učencev OŠ Lipnica ter z govorom politika in ekonomista Viktorja Žaklja poklonili velikemu prispevku, ki so ga za našo samostojnost, mir in svobodo dali padli borci. Tako kot vedno do zdaj je bil prisoten tudi dr. Ljubo Bavcon, zet Staneta Žagarja. Prireditev v organizaciji KS Srednja Dobrava in KO ZB NOB Dobrava - Kamna Gorica je bila dobro obiskana, k čemur je pripomoglo tudi lepo vreme. Mira Hladnik Brezje, Škofljica: Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Škofljica je 7. sep- tembra pripravila tovariško srečanje pri grobnici nad Brezjem. Že sedemnaj- stič zapored so se zbrali člani organizacije in pripadniki I. SNOUB Tone Tom- šič, ki ima na Škofljici svoj domicil. Med zbranimi so bili tudi člani vodstva ZZB NOB Slovenije, predstavniki okoliških občin in številni občani. Zbrane na lepo pokošenem travniku, kamor so postavili klopce, je pod šotorom nagovoril predsednik ZZB Škofljica Jože Rojc, sledil je nagovor žu- pana Občine Škofljica Ivana Jordana. V bogatem kulturnem programu, ki ga je povezovala Mojca Poredoš, so sodelovali učenci OŠ Škofljica, ki vsako leto pripravijo program. Prireditev so v celoto povezali lokalna recitatorja in ljubiteljska pesnika ter zdaj že tradicionalno ŽPZ Laniške predice in MePZ Lipa zelenela je. Slavnostni govornik je bil kustos v Parku vojaške zgodovine v Pivki dr. Martin Premk. Zbranim je ponudil nekaj misli v razmislek ter je za svoj prikaz sedanjih razmer v ogledalu preteklosti požel veliko odobrava- nja. Z minuto molka so se poklonili spominu padlim. Predstavniki združenja Škofljica pa so h grobnici položili cvetje. Prireditvi v spoštovanje, padlim na čast in zbranim v ponos je ob grobnici stal špalir praporščakov. Po končani prireditvi je sledilo tovariško druženje, ko so za pogostitev poskrbeli gostil- na Čot in poleg domačih aktivistov še gasilci PGD Pijava Gorica. Besedilo in foto: Andrej Kerin Golo nad Igom: Natanko pred 75 leti so bile ustanovljene prve slovenske partizanske naro- dnoosvobodilne udarne brigade: Tomšičeva, Šercerjeva, Cankarjeva, Gubče- va, Ljubljanska in druge. V njihovo čast, slavo in spomin je Društvo Odmev Mokrca ob pomoči Mestne občine Ljubljana, mestnega odbora ZZB NOB Ljubljana in PGD Golo pripravilo tradicionalni kulturno-zgodovinski dogo- dek pod geslom Mi pa nismo se in se ne bomo uklonili. Slavnostni govor- nik je bil zgodovinar dr. Martin Premk, zbrane pa so pozdravili še Jurij Ko- gej, predsednik Društva Odmev Mokrca, župan občine Ig Janez Cimperman, župan Mestne Občine Ljubljana Zoran Janković in dr. Janko Vrhunec, polit- komisar 10. SNOUB Ljubljanske in častni meščan Ljubljane. Z nami so bili tudi spoštovani gosti: Bogdan Osolnik, med NOB član vrhovnega plenuma OF in SNOS, poznejši diplomat, univerzitetni profesor, sodnik, publicist in kulturnik; Janez Zemljarič, med NOB terenski delavec, pozneje pravnik s šte- D O G O D K IK O M E M O R A C I J E D O G O D K ID O G O D K I 29 vilnimi funkcijami v gospodarstvu in politiki, med drugim tudi predsednik slovenske vlade; Tit Turnšek, predsednik ZZB NOB Slovenije; Julijana Žibert in Stane Dovgan, podpredsednika MO ZZB NOB Ljubljana; prekomorec Da- nilo Škorja, Albin Pibernik, udeleženec igmanskega marša, in številni drugi. Po državni himni je predsednik skupnosti borcev Ljubljanske brigade Jurij Kogej izročil zastavonoši Ljubljanske brigade Bojanu Vidmarju novo bojno zastavo in izrazil prepričanje, da jo bo nosil častno in ponosno tako kot do zdaj po prireditvah po Sloveniji in zamejstvu. V kulturnem programu so sodelovali člani Partizanskega pevskega zbo- ra, žene in dekleta dveh vasi z Golega, vojaški kvintet orkestra Slovenske vojske, pevka Marjetka Popovski, pevec in kitarist Primož Ram Siter, har- monikar Val Wostner in recitatorja iz Osnovne šole Iška vas. Proslavo je z recitali povezovala in vodila Mojca Poredoš. Po kulturnem programu je ob sončnem dnevu in v polnem velikem šotoru sledilo tovariško srečanje različnih generacij, bork in borcev NOB, veteranov vojne za Slovenijo, kulturnikov, politikov in predstavnikov krajevnih organi- zacij ter najmlajših generacij. Ob množični udeležbi iz vseh krajev Slovenije si pohvale zaslužijo tudi člani PGD Golo z Jožetom Virantom na čelu za lo- gistično in gostinsko izvedbo. Pred prireditvijo je delegacija članov Društva Odmev Mokrca položila venca na grobnici na Golcu in na spominsko ploščo na Pangerčevi hiši na Golem, kjer je bila 11. septembra 1943 ustanovljena Ljubljanska brigada. Besedilo: Jurij Kogej; foto: Nik Rovan Ljubljana, Železna Kapla (Avstrija): Člani Združenja za vrednote NOB Ljubljana Moste - Polje smo se konec oktobra v sončnem jesenskem dnevu odpravili na strokovno ekskurzijo k našim prijateljem, članom Zveze koroških partizanov (ZKP) iz Celovca. Pred- sednik ZKP Milan Wutte nas je popeljal po znamenitih krajih Koroške, ki so bili v času druge svetovne vojne žarišča protifašističnega upora v tej regiji. Seznanili smo se s potekom bitke pri Borovljah, na mostu čez Dravo pod humperškim mostom. Tu so 10. maja 1945, dan po razglasitvi zmage (9. maja 1945), pod streli vojakov Rupnikovega bataljona in drugih belogar- dističnih enot padle žrtve Koroškega odreda in Bračičeve brigade. Padlim smo se poklonili na pokopališču v Borovljah. Prav tako smo se s polaganjem venca poklonili spominu na Svinški planini padlim partizanom, pripadni- kom osmih narodnosti. Poklonili smo se tudi žrtvam in borcem za svobodo na pokopališču Železna Kapla, ki je bila eno izmed središč protifašističnega upora in so jo poimenovali kot regijo Bandengebiet (območje tolp). Obiskali smo tudi gorsko kmetijo družine Sadovnik pri Peršmanu, ki je od leta 2012 moderen muzej sodobne zgodovine Na razstavni površini prib- ližno sto kvadratnih metrov je prikazana zgodovina preganjanja in odpora koroških Slovencev, s posebnim poudarkom na tragediji Peršmanove dru- žine, poboju njenih članov in sodni obravnavi tega zločina. V pokolu pri Peršmanu so pripadniki SS in policijskega regimenta ustrelili enajst članov družin Sadovnik in Kogoj. Celotna razstava v muzeju je postavljena v obeh deželnih jezikih, slovenskem in nemškem. Muzej Peršman upravlja in oskr- buje Zveza koroških partizanov v sodelovanju z društvom Peršman. Branka Kastelic Vaneča: Pri Spominskem domu borcev in mladine na Vaneči je bilo 22. oktobra tra- dicionalno srečanje članic in članov, njihovih svojcev in simpatizerjev Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Pomurja. V bliži- ni tega doma (pri nekdanji viničariji) je 20. oktobra 1944 potekal spopad treh partizanov s številnejšo madžarsko soldatesko. Padla sta narodni heroj Dane Šumenjak - Miran in ob njem Alojz Kosi - France, ujet pa je bil hudo ranjeni Stane Červič - Bojan. Številne obiskovalce, v dežju zbrane pod velikim šotorom, med katerimi je bil tudi evropski poslanec Igor Šoltes, je pozdravil župan Občine Pu- conci Ludvik Novak, podpredsednik ZZB NOB Slovenije Franc Križanič pa je podelil tri priznanja te organizacije: Evgenu Emriju, predsedniku ZZB za vrednote NOB Murska Sobota, in Jožetu Vugrinecu, predsedniku KO ZB Velika Polana, srebrno plaketo; Antonu Kapunu, podpredsedniku ZZB NOB Ljutomer, pa zlati znak (na fotografiji). V kulturnem programu so nastopili učenke in učenci Osnovne šole Puconci ter solistka Sara Koler Urbanc in pianist Valter Klemenčič. Na letošnji slovesnosti je bil slavnostni govornik prvi predsednik v samos- tojni Republiki Sloveniji, Milan Kučan. Dogajanje leta 1944 na Vaneči je povezal z zdajšnjimi dogodki v Kataloniji. Besedilo in fotografija: Filip Matko Ficko Bohinjska Bistrica, Dobrnič: V nedeljo, 15. oktobra, se je skupina članov društva za ohranjanje vrednot NOB odpeljala na Dolenjsko, v Dobrnič. Na poti so se nam pridružili tudi člani nekaterih drugih gorenjskih krajevnih organizacij, tako da smo bili pisana druščina. Na poti smo se ustavili v Žužemberku in si ogledali vaško jedro. V Dobrniču smo si ogledali spominsko sobo in spomenik padlemu heroju Jožetu Slavku - Silvu ter spominsko sobo 1. kongresa Slovenske pro- tifašistične ženske zveze v tamkajšnjem kulturnem domu. Ta soba obisko- valcem približa podobo težkih časov, v katerih je potekal kongres, edinstven v takratni Evropi. Iz letaka smo se seznanili z dogodki v tistem obdobju, tudi o tem, da so se v NOB množično vključile ženske, ki so opravljale pomembne naloge pred- vsem v zaledju kot politične aktivistke, kurirke, obveščevalke, učiteljice v partizanskih šolah, kot organizatorke zbiranja pomoči za partizansko vojsko november 201730 vključno z zagotavljanjem hrane. Kot partizanke so ženske predstavljale približno štiri odstotke vseh partizanskih borcev. Pomembno spodbujevalno in povezovalno vlogo je v NOB v Sloveniji odigrala Protifašistična ženska zveza, njen ustanovni kongres je v Dobrniču potekal sredi hude vojne vihre. Delegatke za kongres so bile izvoljene v vseh delih Slovenije in v vseh vojaških enotah, v katerih so delovale ženske. Zaradi izjemno težkih vojnih razmer se delegatkam s Primorskega in Gorenjskega ni posrečilo priti na kongres, s Štajerskega pa sta prišli le dve. Prva predsednica Slovenske pro- tifašistične ženske zveze je bila Angela Ocepek, sekretarka pa Mara Rupena. Vseh udeleženk je bilo 180. Božena Kokalj, ZB NOB Bohinj, KO Bohinjska Bistrica Celje, Auschwitz: Člani ZZB NOB Celje, KO Gaberje, smo se sredi maja odpravili na strokovno ekskurzijo na Poljsko. Tam smo med drugim obiskali tudi nekdanje koncen- tracijsko taborišče Auschwitz. Poklonili smo se spominu na žrtve holokavsta, tega sistematičnega genocida Judov, Poljakov in številnih slovanskih naro- dov, Romov in vseh tistih, nad katerimi je nacistična Nemčija v času druge svetovne vojne izvajala genocid. Pred vstopom v taborišče smo morali skozi pregled, saj tudi tega kraja spomina teroristične organizacije niso izbrisale s svojega seznama mogočih napadov, kot nam je pojasnil naš vodnik. Z njim smo se nato sprehodili skozi številne barake ter z grozo komaj dojeli vso tra- giko in razsežnost mučenja in umiranja ljudi, ki so končali tukaj, med njimi so bili tudi številni Slovenci. Pretreseni smo si ogledali še taborišče Birkenau. V dveh dneh zatem smo si ogledali še enega najbolj znanih poljskih ro- marskih krajev, Čenstohovo v samostanu Jasna Gora, ter Krakov. Tukaj smo si na kraljevem hribu Wawel nad reko Vislo ogledali Zmajčkovo votlino, kra- ljevo palačo in katedralo, ki je zadnje domovanje številnih poljskih kraljev in velikanov Poljske. V katedrali smo našli del slavne preteklosti knezov Celjskih, saj je bila Ana Celjska, druga žena poljskega kralja Vladislava Ja- gielonca, kraljica Poljske in kneginja velike Litve v letih od 1402 do 1416. Prehodili pa smo tudi staro mestno jedro Krakova in se ustavili na tamkaj- šnji slavni tržnici. Zadnji dan potovanja pa smo namenili ogledu rudnika soli Wieliczka, ki je pod zaščito UNESCA, ter obisku kraja Wadowice, rojstne- ga kraja papeža Wojtyłe. Besedilo: Greta Povalej; foto Vlado Gaberšek Hrastnik, Cerje: Člani ZB za vrednote NOB Hrastnik smo se skladno z letnim programom svo- jega delovanja zadnji septembrski dan odpravili na ekskurzijo v Park miru, ki zajema Kras in Brkine ter se razteza od Trstelja do Doberdobskega jezera. V lepem sončnem vremenu nas je pot najprej popeljala v naselje Lokev na Krasu, kjer smo si ogledali pršutarno in se seznanili s postopki izdelave in zo- renja kraškega pršuta. Po ogledu pršutarne smo pot nadaljevali mimo Lipice in z avtobusa opazovali posamezna krdela konj lipicancev na paši. Na vrhu Cerja, kjer stoji pomnik braniteljem slovenske zemlje, nas je pričakala in pri- jetno ohladila rahla burja, ki je omogočila čist pogled vse tja do Jadrana, Alp in Dolomitov. Vodnik Turističnega društva Miren nas je obširno seznanil z raz- ličnimi obdobji slovenske zgodovine. Popeljal nas je v čas prve svetovne vojne s poudarkom na soški fronti, potem pa smo se sprehodili po vseh sedmih eta- žah do razgledne ploščadi, ki simbolizira pogled v prihodnost. Pred odhodom s Cerja smo se še enkrat ozrli po čudoviti okolici, pogled pa nam je obstal na naši zadnji točki obiska – Sabotinu, na katerem še vedno obstaja napis TITO. Po prihodu na Sabotin nas je pozdravil najemnik Okrepčevalnice (nekda- nja stražnica JLA) Bogdan Potokar in prisluhnili smo njegovi pripovedi o zgodovinskih dogodkih na tem hribu. Po predstaviti in opisu Sabotina smo si v prostorih Okrepčevalnice ogledali mini muzej z različnimi eksponati. Odpeljal nas je tudi na razgledno točko, od koder so vidni jarki in kaverne, ki pričajo o burnih dogodkih pred sto leti, ko je na tem območju divjala prva svetovna vojna. Polni vtisov o bojih na soški fronti smo ob vračanju razmišljali o pripadni- kih številnih narodov, ki so se bojevali na tem območju in pustili svoja mla- da življenja. A svetovne politike niso izučile žrtve prve svetovne vojne, saj je le po dvajsetih letih fašizem in nacizem popeljal svet v največjo morijo človeštva, v kateri je tudi slovenski narod plačal velik krvni davek. Besedilo in foto: Ivo Vučetič Poreč/Hrvaška: 23. septembra je v Poreču v hrvaški Istri potekala slovesna akademija ob 20-letnici delovanja Društva Josip Broz Tito Poreč. V nabito polni dvorani Kulturnega doma v Poreču so povabljeni gosti in somišljeniki prisostvovali bogatemu programu s pozdravi predsedstva društva in s predstavitvijo delo- vanja. Prišli so tudi predstavniki vseh drugih dvanajstih istrskih društev Tito, D O G O D K I 31 ki ohranjajo in negujejo spomin na skupne vrednote, med njimi tudi na lik tovariša Tita. Med povabljenimi je bila tudi delegacija Društva Tito iz Izole, ki so svojim prijateljem iz Hrvaške podarili sliko svojega kraja z emblemom. Na prireditvi so se zvrstili številne recitacije, nastopi pevskih zborov, glas- benih skupin in učencev poreških osnovnih šol. Kot gostje so zapeli tudi pev- ci MPZ Delfin in Marjetka Popovski, vsi iz Izole. Sledila je podelitev priznanj številnim zaslužnim posameznikom, društvom, podjetjem, šolam, donatorjem iz vse Istre, ki že vrsto let sodelujejo s Kulturnim društvom Tito Poreč. Med dobitniki priznanj so bili tudi predstavniki iz Slovenije, natančneje iz Izole: Kulturno društvo Tito Izola, Moški pevski zbor Delfin in pevka ljudskih in partizanskih pesmi, Marjetka Popovski. Druženje se je nadaljevalo na poreški plaži ob pogostitvi in veselem skupnem prepevanju in plesu. Petanjci: Zveza vojaških gornikov Slovenije je sredi oktobra v Vrtu spominov in to- varištva na Petanjcih zasadila spominsko drevo ob stoletnici preboja Soške fronte pri Kobaridu (24. oktobra 1917) v prvi svetovni vojni. Ob prihodu sta jih pozdravila Marjan Šiftar v imenu Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija in Jože Vaupotič v imenu štirih območnih združenj Zveze slovenskih častnikov v Pomurju. Prisoten je bil tudi predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo, general Ladislav Lipič. Članice in člani prostovoljnega civilnega združenja nekdanjih in aktivnih pripadnikov vojaških gorskih enot so sadiko drevesa alpski nagnoj (Laburum alpinum) prinesli s pobočij Pokljuke, kjer je v prvi svetovni vojni potekala najbolj vzhodna obrambna linija izza soške fronte, imenovana »Savska linija«. Sicer pa to drevo raste tudi na pobočjih Kolo- vrata in Mrzlega vrha nad Kobaridom, kjer se je zgodil preboj. Ta preboj je pomenil vojaški začetek konca prve svetovne vojne in kljub grenkim posle- dicam za slovenski narod tudi začetek počasne poti k miru. Vojaško odločilni boji so potekali tudi na Mrzlem vrhu nad Kobaridom, kar je še danes pred- met preučevanja zgodovine bojevanja v gorah. Alpski nagnoj je slovesno zasadil predsednik Zveze vojaških gornikov Slove- nije Slavo Delalut, v spremljajočem kulturnem programu pa je sodeloval zbor tega združenja Gorščaki. Ob tem so se spomnili pravkar umrlega častnega člana svojega združenja, polkovnika Janeza Lušine. Ob zasaditvi drevesa je o obdobju prve svetovne vojne spregovoril Geza Bačič, vsestranski poznavalec tega obdobja, o času druge svetovne vojne v Prekmurju pa Evgen Emri, pred- sednik Območnega združenja ZZB za vrednote NOB v Murski Soboti. Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, ki ima svoj sedež v Vrtu spominov in tovarištva na Pe- tanjcih, je tako vzpostavila tesen stik z Ustanovo Pot miru v Posočju. Besedilo in fotografija: Filip Matko Ficko Bučka: Krajevni odbor ZB za vrednote NOB Škocjan in občina Škocjan sta 4. novem- bra organizirala spominski pohod ob 76. obletnici prvega organiziranega napada na nemško postojanko na Bučki. Pohod smo začeli ob osmi uri iz Škocjana, ob 11. uri pa je bila v Kulturnem domu na Bučki spominska slo- vesnost, na kateri je bil slavnostni govornik domačin, mag. Franci Žnidaršič. Veliko število udeležencev sta pozdravila tudi Ana Kušljan, predsednica ZB NOB Škocjan, in župan občine Škocjan Jože Kapler. Med gosti je bil tudi general Lado Kocjan. A. K. KO ZB Kanal na obisku pri KO ZB Zadobrova - Sneberje Na povabilo KO Zveze borcev za vrednote NOB Zadobrova - Sneberje je Lju- bljano obiskalo 50 članov KO ZB NOB Kanal in Društva upokojencev Kanal, ki šteje 172 članov. S tem se je naša krajevna organizacija zahvalila za res lep sprejem, ki so nam ga člani ZB iz Kanala pripravili pred nekaj meseci. Iz Kanala prihaja kar nekaj znanih Slovencev, kot so dirigent in profesor Anton Nanut, skladatelj, profesor in dekan Akademije za glasbo Marijan Gabrijelčič, profesor in grafik Riko Debenjak in drugi. Pri prihodu njihovega avtobusa v Ljubljano smo se z ladjico popeljali po Ljubljanici. Naša članica Jelka Rogelj jim je predstavila zgodovino Ljubljane in posebnosti ter znamenitosti oseb in objektov, ki so tesno povezani z reko Ljubljanico. Nato nas je sprejel župan MO Ljubljana Zoran Jankovič. Nad spre- jemom pri županu so bili gostje navdušeni in so mu v zahvalo zapeli njegovo najljubšo partizansko pesem Hej brigade. Podžupan Občine Kanal Marko Bu- cik, podpredsednik našega društva Vojko Robnik in član UO Tone Podobnik pa so županu izročili simbolična darila in se zahvalili za topel sprejem. Člani KS ZB Kanal so pozneje položili venec pri spomeniku padlih za svo- bodo na Urhu. Njihova članica Klelija Dolenc nam je v spominskem parku, ki simbolizira trpljenje upornega ljudstva med NOB in njegovega vstajenja ob osvoboditvi, zapela nekaj svojih zelo čustvenih partizanskih pesmi. Zgodovino dogajanja na Urhu pa je predstavil Jožef Martini, predsednik KO Zadvor - Sostro. Srečanje se je končalo na tradicionalnem prostoru srečanja članov naše krajevne borčevske organizacije v parku Športnega društva Sloga v Sneber- jih. Skupaj smo peli partizanske pesmi, se okrepčali in nazdravili dobremu sodelovanja. Po pozdravnem nagovoru predsednika naše KO Lada Sluga je sledil kulturni program. Za članice smo organizirali tudi športno tekmovanje v balinanju. Vse tekmovalke so dobile praktične nagrade. Vojko Robnik, foto: MO Ljubljana ŠOLSTVO V LETIH 1941-1945 2 0 1 8 Alen Lahne, 8, r. OŠ Raka, Eli Gorenc, 9. r. OŠ Raka Ponudba za koledar ZZB NOB Krško je tudi za leto 2018 pripravila koledar. Vsebina koledarja je zelo zanimiva: šolstvo v letih od 1941 do 1945. Na dva- najstih listih (mesecih) je dvanajst risb, ki so jih narisali učenci. Vsak mesec prinaša zapis ‒ spomine ljudi, ki so hodili med vojno v različne šole: štirje zapisi so o partizanski šoli, dva zapisa o šoli pod nemško okupacijo, dva zapisa o šoli v izgnanstvu ter po en zapis o šoli v Italiji, v Ljubljanski pokrajini, v NDH in o šoli pod madžarsko okupacijo. Koledar je posebno zanimiv zaradi vsebine. Je zelo primerno darilo. Cena koledarja je 5 evrov plus dotisk pasice in poštnina. Naročite jih lahko v Tiskarni JORDAN, s. p., Cesta 4. julija 98, 8270 KRŠKO, do 28. novembra 2017. Telefon: 051 306 309, ali na e na- slov: zduzenjeborcev.kk@siol.net. Na naročilnico napišite svoj točni naslov za dotisk. november 201732 Janez Lušina - Mali Sredi jeseni smo se poslovili od Janeza Lušine, velike- ga človeka, poštenjaka, odličnega delavca, ki sta mu bila glavno merilo skromnost in pošten odnos do sočloveka. V Kranju je bil zadnji živeči borec, nosilec partizanske spo- menice leta 1941. Rodil se je v Dražgošah leta 1924 v družini z devetimi otroki na majhni kmetiji, kjer dva hektarja zemlje nista dala pridelkov niti za golo preživetje. Do štirinajstega leta je de- lal doma in bil tudi pastir. Leta 1932 je prišel v Dražgoše znani ameriški Slovenec, pisatelj Luis Adamič, zaradi ogleda izjemnega oltarja v vaški cerkvi, in naletel na osemletnega fantiča Janeza. Živahni, prav nič boječi Janezek, kot ga je imenoval, je Adamiča in nje- govo ženo suvereno vodil po Dražgošah. Pisatelju se je tako vtisnil v spomin, da ga je opisal v knjigi Vrnitev v rodni kraj, ki je izšla leta 1934. S štirinajstimi leti se je Ja- nez šel učit za strojnega klju- čavničarja v Kropo. Pri delu na stružnici mu je odletel ostru- žek v oko, zato je odšel domov, prav pred velikimi dogodki v Dražgošah, in sodeloval v boju kot Bičkov kurir. Zaradi svoje majhne postave je dobil vzdevek Mali. V štiri leta trajajoči na- rodnoosvobodilni vojni se je kot borec v partizanskih enotah, kot kurir in kot sodelavec v tehnikah OF in partizanskih od- redih soočal s smrtno nevarnostjo. Tako se je v hudi jesenski ofenzivi leta 1942 na Jelovici, ko je na Lipniški planini padlo 25 borcev I. in II. grupe odredov, med njimi tudi komandant I. grupe Jože Gregorčič, znašel skupaj z vodjem gorenjskih par- tizanov, Lojzetom Kebetom, v brezizhodnem položaju. Takrat je prepričal Kebeta, da do potankosti pozna teren, ker je bil pastir na Lipniški planini, in da jih bo popeljal iz obroča. To jim je uspelo in premaknili so se na južno pobočje Jelovice nad vasjo Jamnik. Te dogodke je opisal v knjižici Težki dnevi borcev Selške čete. Zaupanje, iznajdljivost, požrtvovalnost in brezmejno tovarištvo so ga pripeljali do vse bolj odgovornih nalog, ob koncu vojne je po ukazu 9. korpusa odšel v Črno- melj in nato v Beograd na vojaško akademijo. Po vojni je postal prepoznan kot vodilni vojaški kader pla- ninstva v JLA in se je posvetil organizaciji in urjenju planin- skih izvidniških enot, katerih sestavni del je tudi smučanje. Postal je komandant planinsko-smučarskega usposabljanja 5. vojne oblasti; sem je spadal tudi center za usposabljanje na Pokljuki. O tem je napisal kar nekaj knjig, kot Planinstvo v JLA leta 1968, Organiziranost in urjenje alpskih izvidniških enot in druge. Je tudi soavtor številnih tekstov za vojaške učne filme o delovanju v gorah. Janez Lušina je imel odličen spomin in ni nikoli prikrajal resnice, na njegove podatke se večkrat sklicuje tudi pisatelj Ivan Jan. Posebej velja omeniti knjigo Gorenjski partizan – Gorenjski odred 1942–1944, ki je izšla v Kranju leta 1992, odlično delo Nataše Budna, Jožeta Dežmana in Janeza Luši- ne, njegovi so predvsem vojaški podatki. Kar 60 let svojega življenja je posvečal Dražgošam kot simbolu junaštva in tragedije. Skupaj z Milošem Rutarjem sta bila začetnika projekta Po stezah partizanske Jelovice – v tem okviru že 61 let potekajo prireditve v spomin na dražgoško tragedijo. Janez Lušina je bil vseskozi nepogreš- ljivi član organizacijskega komiteja kot pedanten in odličen sogovornik, hkrati pa skrbnik avtentičnega obujanja spomi- Borut Perko Z žalostjo v srcu smo se julija na ljubljanskih Žalah mnogo prezgodaj poslovili od svojega dragega prijatelja, publicista, novinarja, urednika, športnega aktivista, človeka širokega srca in dolgoletnega člana ZZB za vrednote NOB KO Vrhov- ci - Brdo - Kozarje Boruta Perka. Novica, da ga ni več med nami, je pretresla njegove številne prijatelje in znance po vsej Sloveniji. Rodil se je v Celju v prvem povojnem letu, leta 1946, za- vednim staršem: mami Nevenki, ko se je komaj opomogla od grozot taborišča Ravensbrück, in očetu Andreju, prav tako aktivistu OF, taboriščniku v Gonarsu, partizanu. Bil je ponosen na upornost in junaštvo svojih staršev, prav tako na svojo starejšo sestro, saj je z mamo že kot majhna dekli- ca prenašala pošto in sanitetni material za partizane. Vojne grozote so zelo prizadele družino. Z ženo Eto sta si v Ljubljani ustvarila družino. Družinsko življenje, medsebojni odnosi in nesebična podpora žene pa so Borutu dajali navdih in energijo za njegovo boga- to ustvarjanje. Vrednote pridobitve NOB sta prenesla tudi na mlade rodove. Borut Perko je bil dolgoletni tehnični urednik Dela in Slovenskih novic. Njegove značilne last- nosti – radovednost, široka informiranost in razgledanost – so ga v zadnjem obdobju delovne dobe pripeljale v no- vinarske vrste. V štirih desetletjih je aktiv- no spremljal neverjeten teh- nološki razvoj grafične indu- strije in pozneje prehod k digitalni preobrazbi nastajanja časopisov. Živel in ustvarjal je v času hitrega razvoja dnev- nika Delo in zatem v devetdesetih letih rojstva in vzpona Slovenskih novic. Dragocen sodelavec Novic je ostal tudi po upokojitvi kot pisec zgodb o zanimivih ljudeh, med njimi so bili številni borci, aktivisti in udeleženci NOB, in o dogodkih. Borut je imel neverjetno širok krog poznanstev, ki ga je z vsako novo zgodbo širil z zanimivimi sogovorniki in prijatelji. Pogrešali ga ne bomo samo prijatelji in člani v naših vrstah, temveč tudi prijatelji in kolegi iz novinarskih vrst, številni športniki in športnice, ki jim je bil še posebno blizu. Kot dol- goletni urednik glasila Kajakaške zveze Slovenije je bil še posebno priljubljen med kajakaši in kanuisti pa tudi med šte- vilnimi športnimi delavci iz različnih panog. Borut Perko je imel bogato poklicno življenje, v katerem je stkal iskrene odnose s prijatelji iz vse Slovenije, od Pre- kmurja in Slovenskih goric do Brd, Krasa in Primorske, od Planice do Dolenjske in Bele krajine. Prijateljeval je tudi s Francem Severjem - Franto, znamenitim partizanskim ko- mandantom. Za njim ne ostaja le spomin, ostajajo dejanja, ostajajo pisanja in z njimi hvaležni bralci, ostajajo prijatelji. Tisti, ki smo se z njim družili leta, celo desetletja, vemo, kaj smo izgubili. Izgubili smo iskrenega, načelnega, resnicoljubne- ga tovariša, ki je trdno stal za svojimi stališči. Prisegal je zgolj in edinole na resnico. V naši borčevski organizaciji se je Borut dobro počutil. Pogrešali bomo njegovo tovarištvo in neprecenljivo bogastvo njegovih besed. Spoštovali smo ga in imeli radi. KO ZB Vrhovci-Brdo-Kozarje I M E L I S M O L J U D I 33 cev. Bil je tudi ustanovni član Skupnosti internirancev Da- chaua. Še skoraj devetdesetletnik se je udeležil slovesnosti ob osvoboditvi taborišča Dachau in položil venec na spome- nik umrlim taboriščnikom. Albin Kobentar je bil znan po svojem kritičnem odnosu do družbenih dogajanj v lokalni in širši družbeni skupnosti, vendar je bil v svojih ocenah pravičen in spoštljiv. Za svoje delovanje v lokalni in širši skupnosti je dobil veliko priznanj, med drugim red dela s srebrnim vencem, zlati znak Zveze sindikatov, svečano listino Planinske zveze Slovenije, zlati znak Planinske zveze, občinska in druga priznanja. Tovariš Albin je bil prepoznaven kot ponosen in pokončen človek. Poznan je bil po tem, da je vedno in povsod nosil kravato, to je bil njegov znak za človeško dostojanstvo, kar je spoštoval tako pri sebi kot pri drugih ljudeh – morda prav zato, ker je v vojnem času doživel tako strahovita ponižanja dostojanstva. Obenem pa je bil znan po svoji prijaznosti, ve- selju do druženja s prijatelji in šaljivosti, tudi na svoj račun. Za njegovo delovanje za človeka bolj vredno življenje in za bolj pravično družbo smo mu iskreno hvaležni in ga bomo ohranili v trajnem in blagem spominu. Andrej Ule v imenu Skupnosti internirancev Dachau Slovenije Marija Veble Konec junija smo se na pokopališču v Brežicah poslovili od tovarišice Marije Veble, borke Kamniško-zasavskega odre- da, dolgoletne članice našega Združenja, profesorice špor- tne vzgoje Gimnazije Brežice, članice Planinskega društva Brežice in Telovadnega društva Sokola, žene, prijateljice in krajanke Brežic. Rojena kot Matjašičeva Marija 12. avgusta leta 1925 na Ptuju se je že kot mladinka iz zavedne slovenske družine navzela domoljubnih idej, zato je bila zanjo ob okupaciji mo- goča samo ena pot – v partizane. Pa je do tistega trenutka, ko je vstopila v Kamniško-zasavski odred, preteklo skoraj dve leti. Prebila jih je v sode- lovanju z odborom Osvobo- dilne fronte v njenem kraju, s prenašanjem zaupne pošte, s prebiranjem in širjenjem Slo- venskega poročevalca, z zbi- ranjem informacij o sovražni- ku. Ko so za njeno delovanje izvedeli sovražnikovi ovaduhi, so jo naznanili in začel se je lov nanjo. Uspešno se je izognila aretaciji in po zvezi odšla v partizane. 1. oktobra 1944 je sto- pila pred komandanta Kamniško-zasavskega odreda Jerneja in položila partizansko prisego. Njen odred je deloval vse od zaledja Kamnika, Moravč in segal z operacijskim območjem vse do revirjev in Zidanega Mosta. Podrejeni so bili nepos- redno štabu 4. operativne cone (OC), ki jih je najpogosteje uporabljal za rušenje železniške proge Zidani Most–Celje in proti Ljubljani ter za opravljanje prevozov čez reko Savo na dolenjsko stran, kamor so vozili mobilizirance, nazaj pa tež- ko orožje in strelivo za enote 4. OC. Pogosto so sodelovali s Šlandrovo in Zidanškovo brigado in skupaj z njima bili hude boje z belogardisti in predvsem z Nemci. Še posebno hudo je bilo v zimski ofenzivi v letih 1944-45, ravno ko se je Marija privajala na partizansko življenje. Poveljstvo ji je zaupalo eno najtežjih, pa tudi najbolj huma- nih nalog v partizanskem gibanju: najprej je v boju postala bolničarka, nato pa je to postala njena glavna naloga. Na na na te težke čase. V 20 letih, ko sem tudi sam sodeloval v komiteju, sem spoznal tega velikega človeka, prijatelja, ki je bil vedno pripravljen pomagati. Neizmerno smo mu člani komiteja hvaležni, da nam je s svojim zgledom dajal moč in pogum za delovanje v tovarištvu. Bil je nesporna strokovna in moralna avtoriteta. Do potankosti nam je nekega poletja razkazal območje medvojnega škofjeloškega okrožja in do- gajanj v njem. Janez Lušine nam je bil vzor velikega in hkrati preproste- ga človeka iz ljudstva, ki je znal ohraniti svoj jaz in notranje ravnovesje. Planinstvo in smučanje je bilo njegovo zasebno življenje. Hvaležni smo mu za njegovo obsežno in plodno delo pri ohranjanju tradicij NOB, predvsem pa nesmrtnih Dražgoš. Vse v njem je bilo tako človeško, razumljivo in dobrohotno, da je bil priljubljen pri vseh, s katerimi je v svojem bogatem življenju prišel v stik. Takega se bomo spominjali. Drago Štefe Albin Kobentar Septembra se je v častitljivem enaindevetdesetem letu od nas poslovil naš jeseniški tovariš Albin Kobentar, eden zadnjih slo- venskih internirancev v taborišču Dachau. Poslovil se je tiho in mirno, tako kot je živel večino svojega življenja, pa čeprav so se mu v življenju zgodile velike in dramatične stvari. Albin Kobentar je že od začetka okupacije sodeloval v osvo- bodilnem gibanju. Leta 1944 je kot sedemnajstletnik odšel v partizane, v Bazoviško brigado. Žal so ga po težkem boju, v katerem je brigada doživela velike izgube, zajeli okupatorji in ga odpeljali v nemško koncentracijsko taborišče Dachau. V taborišče je prišel v enem od najhujših časov, ko so tam vladali prenaseljenost, nenehno trpinčenje, huda lakota in razne bolezni. Albin je v taborišču prestal mnogo hudega, tudi hudo bolezen, vendar je ob pomoči sotrpinov vse to preživel in doživel osvoboditev taborišča. Sam je pravil, da je v taborišču preživel najtež- je trenutke svojega življenja, trenutke, ki se nikoli ne izbri- šejo iz spomina, pa čeprav bi radi, da jih ne bi bilo. Po vrnitvi v osvobojeno do- movino je odšel na Jesenice. Tam se je vključil v mladin- sko organizacijo, v delovne brigade in povojno obnovo domovine. Najraje se je spomi- njal mladinskih delovnih brigad, predvsem tistih, ki so bile posvečene obnovi Jesenic. Pri prostovoljnih dejavnostih je rad sodeloval tudi pozneje, zlasti pri obnovi planinskih po- stojank, denimo koče na Golici in Erjavčeve koče na Vršiču. To je bil zanj lep čas tudi zaradi spontane solidarnosti med ljudmi, ko se je malo govorilo in veliko naredilo, pa brez po- litičnih prerekanj, kot je v pogovorih večkrat omenjal. Albin je po vrnitvi iz taborišča dokončal prekinjeno šola- nje. Nekaj časa je bil zaposlen kot osnovnošolski učitelj, po- tem je odšel na študij upravnega prava v Ljubljano in kmalu postal sodnik za prekrške. Na tem delovnem mestu je ostal kar 16 let. Nato je bil do upokojitve zaposlen kot družbeni pravobranilec. Dejaven je bil tudi na drugih področjih druž- benega življenja. Tako je pomembno pripomogel h graditvi vrtcev po Gorenjskem. Tudi po upokojitvi je bil nenehno dejaven. Zlasti rad je de- loval v Planinskem društvu. Vseskozi je bil član Zveze bor- november 201734 kraj. Junija tega leta se je udeležila političnega seminarja za mlade aktiviste v Solčavi. Poleti tega leta je v Lobasovem gozdu začel delovati bunker, v katerem je bil sedež politične- ga okraja za Guštanj in Prevalje. Ta je bil v septembru izdan, Nemci so ga razdrli, hkrati pa zasedli Lobasovo domačijo. Lobasovi so se zvečer umaknili z domačije k sosedu in noč prespali na skednju, drugo jutro pa so se umaknili v varstvo partizanov. Družina se je ločila, večina njenih članov se je vsaj za nekaj časa umaknila v Savinjsko dolino, Cvetka (kot partizanka je postala zelo znana tudi pod tem imenom) pa je ostala na domačem območju. Politično je delovala v krajih severno od Uršlje gore. Tam je dočakala tudi konec vojne. Po vojni se je zaposlila v Okrajnem ljudskem odboru na Prevaljah. Leta 1947 se je poročila z Ludvikom Pavlinom in kmalu zatem rodila sina Matjaža. Moževo delo v milici je bilo povezano s pogostimi premestitvami iz kraja v kraj in družina mu je pri tem sledila. Leta 1956 pa so se ustalili na domačih Ravnah. Lojzka pa se je tudi v tem kraju vpregla v delo. Začela je pri občinskem sindikalnem svetu, nadaljevala kot tajnica občinskega odbora ZB, svoje aktivno službovanje pa je končala v administraciji občinske skupščine Ravne na Koroškem kot referentka za invalidske zadeve in zadeve bor- cev NOV. Sama je v svoj življenjepis po vojni napisala: »Kjer koli sem živela po vojni, povsod sem opravljala funkcijo taj- nika odbora ZB tistega kraja, kjer sem živela.« Skupaj z možem sta delovala v ravenski taborniški or- ganizaciji. Kot posledica njunega dela v taborniškem rodu »Koroških jeklarjev« je nastal spominski pohod, ki so ga že 37-krat organizirali ravenski taborniki na dan spomina na smrt sedmih talcev, ujetih partizanov pri sv. Neži, ki so jih gestapovci pobili 12. januarja 1945. Najmlajši med njimi, Kotnikov Drejček, je bil Cvetkin bratranec. Cvetka je za svoj prispevek v NOB dobila medaljo za zas- luge za narod in red zaslug za narod s srebrno zvezdo, prav tako je bila dobitnica srebrne in zlate plakete ZB za vrednote NOB, ki ji ju je podelila ZZB za vrednote NOB Slovenije. Maksimilijan Večko hitro so jo na tečaju usposobili in opremili z najnujnejšim sanitetnim materialom in nato je mlado dekle med boji švi- galo po položajih in obvezovalo ranjene tovariše, jih bodrilo in spodbujalo, čeprav so mu marsikdaj po licih tekle solze, ko ni moglo več pomagati umirajočim borcem. V zaključnih operacijah spomladi leta 1945 je s svojim odredom osvobo- dila velik del naselij od Dolskega do Zidanega Mosta, kjer se je po zmagi 15. maja 1945 demobilizirala in odšla v Ljublja- no. Za nekaj časa se je zaposlila na pošti, nato pa je začela svojo pedagoško kariero. Končala je visoko šolo za telesno kulturo v Beogradu in se zaposlila v gimnaziji v Brežicah kot profesorica športne vzgoje. Bila je izredna pedagoginja in izjemno priljubljena med učenci in poklicnimi kolegi. Po nje- ni zaslugi so v gimnaziji ustanovili planinsko društvo, ki ni nikoli razlikovalo med okoliškimi vzpetinami in mogočnimi vršaci. Tako so spoznavali in vzljubili lepote domovine, dija- ške počitnice pa so bile bogatejše zaradi planinskih taborov in izletov, ki jih je predano organizirala za mlade. Bila je tudi dejavna članica Telovadnega društva Sokol, v katerem je vzgojila vrsto odličnih tekmovalcev in številnim otrokom priljubila gimnastiko kot šport in način življenja. V našo organizacijo ZZB se je vključila takoj po prihodu v Bre- žice ter vestno in odgovorno opravljala svoje naloge, pred- vsem pa je sodelovala pri organizaciji proslav in spominskih pohodov po poteh partizanskih borcev. Vse do zadnjega je bila skupaj s svojim Ivanom nepogrešljiva udeleženka proslav po Sloveniji. Za svoje vojne in povojne zasluge pri graditvi porušene do- movine je dobila medaljo zaslug za narod in številna najviš- ja društvena priznanja, bila pa je tudi oktobrska nagrajenka občine Brežice. Predvsem pa je bila Marija izjemen človek, zato jo bomo ohranili v trajnem spominu. Stane Preskar Alojzija Pavlin - Cvetka Redke so družine na severni strani Uršlje gore, ki so tako zgodaj kot Lobasovi, v kateri je bila doma Lojzka, kot so jo klicali, dobile stik s partizanskim gibanjem. Prvi organizatorji odpora so se pri njih oglasili že jeseni leta 1941. Takrat je do- mačijo obiskal Dušan Kveder - Tomaž skupaj s kurirko Šte- fko Štiblerjevo in očetu Benu Kotniku obširno predstavil ustanovitev OF Slovenije ter mu predlagal, da bi lokalno organizacijo ustanovili tudi za območje Mežiške doline. Lojzka je bila takrat stara šestnajst let, opazovala je do- gajanje okrog sebe, in ko so se začeli pri njih pogosteje oglašati partizani, je začela sodelo- vati. Poprijela je za vsakršno delo, obveščevalno, kurirsko, pa tudi preskrba s hrano in obleko za partizane je postajala nje- na vsakdanja naloga. Intelektualni potencial, ki se je skrival v tej dijakinji mariborske gimnazije, ki je morala zaradi vojne prekiniti šolanje, jo je pripeljal do čedalje težjih in odgovor- nejših političnih nalog. Leto 1943 ji je minevalo med pomoč- jo mami pri kmetovanju, oče je takrat imel prepoved bivanja v domačem kraju in je delal in živel v Volšperku. Leta 1944 je Lojzka svoje ilegalno delo stopnjevala, postala je sekretar- ka Skoja za Guštanj (današnje Ravne na Koroškem) in Pod- I M E L I S M O L J U D I Tudi za leto 2018 je na voljo 6-listni barvni koledar s fotografijami Josipa Broza Tita. Cena koledarja je 5 evrov + poštnina. Naročila sprejema Mojmir Lipovšek, telefon: 041- 769-200 35 SPOROČILA Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije november 2017 35 Nacionalni posvet o vojaški strateški rezervi in vlogi domoljubnih in veteranskih organizacij V Republiki Sloveniji intenzivno potekajo dejavnosti za spremem- bo in izboljšanje obrambne pripravljenosti države in njene vojske. Na zakonodajnem področju že dve leti poteka priprava sprememb zakona o obrambi in zakona o vojski, ki sta zdaj v parlamentarni proceduri. Vzporedno s snovanjem zakonskih sprememb je potekal strateški pregled obrambe, zatem pa so bile izvedene še druge ana- lize in študije. Temu je sledilo obrambno načrtovanje pri spreminja- nju strateških dokumentov in razvojnih načrtov. Strokovna javnost je svoj pog-led na stanje in prihodnji razvoj obrambno-vojaškega in varno-stnega sistema izrazila na po- sebnem nacionalnem posvetu aprila leta 2016 v Državnem svetu in zatem predstavila še v posebnem Zborniku o vlogi rezerve pri zagotavljanju vzdržlji- vosti obrambno-varnostnih sistemov Slovenije. V letu 2017 je Republika Slo- venija sprejela Natove cilje zmogljivosti za Slovensko vojsko. V vojski so izve- dene strukturne spremembe z vnovič- no vzpostavitvijo Poveljstva sil, Gene- ralštab pa pripravlja študije in načrte za prihodnjo organizacijo in obseg Sloven- ske vojske do leta 2030. V Izobraževalnem centru zaščite in re- ševanja na Igu je 26. oktobra letos po- tekal poseben strokovni posvet o vo- jaški strateški rezervi (VSR). Tega je na podlagi programa dela Koordinacije domoljubnih in veteranskih organizacij (KoDVOS) za leto 2017 pripravila Zve- za slovenskih častnikov. Na posvetu so sodelovali predstavniki sedmih domo- ljubnih in veteranskih organizacij, ki sodelujejo v KoDVOS, svetovalec za obrambo pri predsedniku republike in predstavniki Direktorata za obrambne zadeve Ministrstva za obrambo, Gene- ralštaba Slovenske vojske in PSSV. So- delujoči so obravnavali aktualna vpra- šanja uresničevanja koncepta VSR in vloge domoljubnih in veteranskih or- ganizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju obrambe, pri tem pa tudi glede zagotavljanja podpore in aktivno- sti zvez in društev, s katerimi se krepi- ta domoljubje in obrambna sposobnost Republike Slovenije. // BESEDILO: dr. Alojz Šteiner, predsednik Zveze slovenskih častnikov Temeljna ugotovitev na posvetu je bila, da implementacijske aktivnosti pri ure- sničevanju koncepta VSR in Doktrine VSR (2012) po nacionalnem posvetu o teh vprašanjih v letu 2016 niso bile in- tenzivne in se niso spremenile na bolje. Izvedene so sicer prenova koncepta po- godbenih pripadnikov rezervne sestave in koncepta prostovoljnega služenja vo- jaškega roka ter dopolnjene normativne rešitve, vendar je vse to le prilagoditev in ne vodi k sistemskim spremembam. Neuresničeni so predlogi z nacional- nega posveta leta 2016, da se določbe koncepta VSR nadgradijo v koncept zagotavljanja rezerv za obrambno-var- nostne in zaščitno-reševalne potrebe Republike Slovenije, pa tudi da ideje in zamisli, povezane z uvedbo tako ime- novane splošne domovinske obvezno- sti, in možnosti za njihovo uresničitev v praksi še niso razjasnjene. K zgornjemu zapisu želim dodati ne- kaj misli, ki so izstopale na posvetu o vlogi domoljubnih in veteranskih orga- nizacij, s katerimi se krepita domolju- bje in obrambna sposobnost Republike Slovenije. Na posvetu je bilo večkrat poudarjeno spreminjanje dojemanja domoljubja pa tudi dojemanja izobra- ževanja za varnost v EU in posledično v njenih članicah. Poleg tega smo priče poskusom spreminjanja in prevredno- tenja zgodovinskega spomina iz časov upiranja proti nacizmu in fašizmu, ki sta tako zaznamovala narode in njihove dr- žave. Prejšnje stoletje, ki je bilo stoletje vojn in revolucij, je ustvarilo podlago na vrednotah svobodoljubja, uporništva in boja proti totalitarizmom, ki se v evrop- ski skupnosti sicer ohranja, obenem pa pri tem spreminja vlogo in pristope. Slovenske veteranske in domoljubne organizacije, ki vse po vrsti črpajo svoj obstoj in delovanje ter domoljubni na- boj iz treh prej navedenih vrednot, so tako pred zelo pomembnim izzivom, še posebno ko se poskušajo minimali- zirati uporništvo ali dogodki, v katerih smo Slovenci z oboroženo silo ohranili nacionalna ozemlja in narodov obstoj ter si priborili lastno državo. Tako so vse tri generacije slovenskih veteran- skih organizacij, povezane z Maistrovi- mi borci, borci proti fašizmu in naciz- mu in uporniki iz obdobja slovenskega osamosvajanja, pred preizkušnjo, kako to prenašati na mlado generacijo in v dejavnosti za krepitev ali vsaj ohrani- tev obrambne in varnostne vzdržlji- vosti države. Ob védenju, da so učni programi v osnovnih in srednjih šolah očiščeni vojaškozgodovinskih tem, kar vpliva na celotno interpretacijo zgodo- vine, se pojavlja tudi vprašanje, kako in na kakšen način naj domoljubne in ve- teranske organizacije sodelujejo s šo- lami in ali naj nastopajo tam zgolj pri temah, povezanih z medgeneracijskim razumevanjem, pa tudi kako naj svoje poslanstvo uresničujejo v javnosti in na prireditvah, da bodo privabile mlade rodove domoljubov. Tako so vse tri generacije slovenskih veteranskih organizacij, povezane z Maistrovimi borci, borci proti fašizmu in nacizmu in uporniki iz obdobja slovenskega osamosvajanja, pred preizkušnjo, kako to prenašati na mlado generacijo in v dejavnosti za krepitev ali vsaj ohranitev obrambne in varnostne vzdržljivosti države. november 201736 SPOROČILA Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije november 201736 Komisija za mednarodne odnose Na tretji seji komisije za mednarodne odnose ZZB NOB, ki je bila novembra letos, smo obravnavali dve osrednji točki mednarodnega delovanja ZZB, in sicer sodelovanje z ANPI - VZPI in usklajevanje sodelovanja z borčevskimi organizacijami v državah naslednicah nekdanje Jugoslavije. Sodelovanje z ANPI- VZPI Predsednik Tit Turnšek je člane komi- sije za mednarodne odnose obvestil o tem, da je bila na čelo Vsedržavnega združenja partizanov Italije (ANPI - VZPI) soglasno imenovana profesorica Carla Nespolo. Komisija je podprla na- mero predsedstva ZZB, da novi predse- dnici pošljemo čestitko ob izvolitvi in jo povabimo na srečanje s predsednikom Titom Turnškom, na katerem bo bese- da tekla o sodelovanju med ZZB NOB in ANPI - VZPI. Sodelovanje že poteka na lokalni ravni med obmejnimi orga- nizacijami ZZB in organizacijami ANPI. To plodno sodelovanje bi bilo treba nadgraditi s posebno koordinacijo vseh obmejnih sodelujočih organizacij, ki jo je predlagal Štefan Cigoj, ter z boljšim sodelovanjem na ravni obeh državnih vodstev borčevskih organizacij. V pri- hodnjih mesecih bomo opravili pregled vseh že sprejetih sporazumov in dejav- nosti sodelovanja ob meji. Sodelovanje z borčevskimi organizaci- jami v nekdanji Jugoslaviji Komisija se je seznanila z napredkom v sodelovanju na lokalni ravni med slo- venskimi organizacijami ZZB in različ- nimi borčevskimi organizacijami v dr- žavah na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Predsednik Tit Turnšek je opozoril, da imamo kljub razvejanemu sodelovanju na lokalni ravni težave pri vzpostavlja- nju stikov z vrhom teh borčevskih orga- nizacij, čeprav je tudi to sodelovanje v preteklosti že potekalo. V želji, da bi ob- novili stike z vodstvi borčevskih organi- zacij na državni ravni, so člani komisije imenovali tovariša Staneta Dolgana za koordinatorja vnovične vzpostavi- tve teh odnosov. Da bi imeli osnovo za vzpostavitev odnosov, moramo v pri- hodnjih mesecih pregledati vse oblike sodelovanja in popisati sporazume, ki Vsak torek razen prvega v mesecu 1. Predsedstvo AKTIVNOSTI DELOVNIH TELES IN ORGANOV ZVEZE OD 1. 11. DO 30. 11. 2017 3. Komisija za mednarodne zadeve 2. Kolegij predsednika 7. 11. 1. 11. 6. 11. 9. 11. 9. 11. 10. 11. 14. 11. 15. 11. 18. 11. 22. 11. 24-25. 11. 25. 11. Poročilo o uresničevanju sklepov in potrditev zapisnika prejšnje seje, informacija s seje Glavnega odbora ZZB NOB Slovenije, sklep o dodelitvi zlatih plaket najboljšim krajevnim organizacijam ZB, finančne zadeve, sodelovanje na Festivalu za tretje življenjsko obdobje, informacija o Slovenski partizanski poti, informacija o predlogu Zakona o nevladnih organizacijah in predlogih sprememb in dopolnitev Pravilnika o merilih za sofinanciranje dejavnosti društev ali zvez vojnih veteranov, druga medsebojna obvestila in dogovori. Člani predsedstva so se udeležili: komemoracij ob dnevu mrtvih, spominske prireditve ob obletnici reševanja posadke britanskega letala Halifaks na Pobrežju, sestanka KODVOS-a v Ljubljani, podpisa letnih načrtov sodelovanja s Slovensko vojsko v letu 2018 v vojašnici na Vrhniki, slovesnosti ob prazniku občine Sevnica, delovnega sestanka z vodstvom tamkajšnjega ZB NOB v Slovenski Bistrici, sestanka s predstavnikom Golica TV o medsebojnem sodelovanju, spominske slovesnosti ob 100. obletnici konca soške fronte in prve svetovne vojne na Cerju, slovesnosti ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra v Velenju, prireditev ob 74. obletnici zasedanja AVNOJ-a v Jajcu, prireditve Praznik partizanske pesmi v Festivalni dvorani v Ljubljani 8.11. Sodelovanje z ANPI - VZPI, sodelovanje z borčevskimi organizacijami nekdanje Jugoslavije, delovanje komisije za mednarodne zadeve v prihodnje, razno 4. Nadzorni odbor 15.11. Pregled zapisnikov, obravnava realizacije za šestmesečno in devetmesečno obdobje, razdelitev finančnih (proračunskih) sredstev po združenjih, obisk v Moskvi, medsebojna obvestila 5. Odbor za priznanja 17.11. Pregled zapisnika in sklepov zadnje seje z dne 16. 6. 2017 in dopisnih sej 29. 6. in 20. 10.2017, obravnava in potrditev prispelih predlogov za priznanja v okviru kvot za 2017, obravnava in potrditev predlogov za podelitev priznanja praporščakom, potrditev načrta za razdelitev kvote zlatih in srebrnih priznanj po regijah v letu 2018, program dela odbora za priznanja v letu 2018, predlog meril vrednotenja KO ZB za zlato plaketo, razno: pregled razdelitve priznanj po regijah do vključno 17. 11. 2017 in predlog PS severne Primorske za spremembo 12. člena Pravilnika o priznanjih 6. Organizacijskega odbora za pripravo praznovanja 70-letnice ustanovitve ZZB NOB Slovenije, 22.11. Priprava dogodkov ob praznovanju 70. obletnice delovanja ZZB NOB Slovenije, razno ZZ B NO B SLOVENIJE 1941 194 5 O F 37 SPOROČILA Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Nova knjiga Zdenka Roterja, avtorja uspešnice Padlih mask: Pravi obraz V spremni besedi je Tine Hribar zapisal: »Zdenka Roterja imam poleg Dušana Pirjevca in Edvarda Kocbeka za največjega pričevalca o NOB in revoluciji na Slovenskem.« cena v prednaročilu 20,00 evrov (po izidu 15. novembra 24,99 evra). Naročila po telefonu 041 825 542 vsak delavnik med 10.00 in 14.00 ali na elektronski naslov praviobraz@gmail.com Slovenija potrebuje nove »lutre« Na predvečer dneva reformacije, ki ga kot državni praznik zaznamujemo 31. okto- bra, je v Ljubljani potekala osrednja slo- vesnost ob 500. obletnici začetka refor- macijskega gibanja. Slavnostni govornik na prireditvi je bil dr. Milan Brglez, pred- sednik državnega zbor. Zbranim je spre- govoril o pomenu tega gibanja. Spomnil je na Primoža Trubarja, temeljnega grad- nika slovenskega jezika, Adama Bohoriča, ki je v svojih Zimskih uricah določil slo- vensko slovnico, in na Jurija Dalmatina, ki je s prevodom Svetega pisma postavil slovenski jezik in slovensko literaturo na svetovni zemljevid. »Protestantski očet- je«, kakor jih je označil dr. Milan Brglez, so po njegovih besedah zaslužni, da smo Slovenci kot narod obstali ter posledično da smo danes samostojni, suvereni člani Evropske unije; da smemo in moramo sami odločati o tem, kako želimo živeti. Ob tem pa je poudaril, da danes bolj kot kadar koli prej potrebujemo nove »lutre«, ljudi, »ki nam bodo nastavili zr- calo in povedali, naj se vrnemo k svojim koreninam, k spoštovanju vseh človeko- vih pravic, pravic manjšin in samoodloč- že veljajo med posameznimi borčevski- mi organizacijami iz Slovenije ter iz Hr- vaške, BIH, Srbije, Črne gore in Makedo- nije. V tej zvezi je bilo tudi obravnavano vprašanje skrbi za obnovo borčevskih spomenikov, ki so zunaj Slovenije pos- večeni slovenskim partizanom. Ljubica Jelušič Prva ženska na čelu ANPI - VZPI Glavni odbor ANPI - VZPI je 3. novembra letos za novo predsednico italijanske borčevske organizacije Vsedržavnega združenja partizanov Italije soglasno imenoval profesorico pedagogike Carlo Nespolo, ki je bila od leta 2011 pod- predsednica organizacije. Dosedanji predsednik Carlo Smuraglia je bil ime- novan za zaslužnega predsednika. Nova predsednica se je rodila 4. marca 1943 v Novari. Je prva ženska in prva nepar- tizanka na čelu borčevske organizacije. Izhaja iz partizanske in protifašistične družine. Njen stric po materini strani je bil ustanovitelj partizanske obve- ščevalne službe in namestnik poveljni- ka VI. cone partizanskih odredov, ki so delovali v Piemontu in Liguriji. Carla Nespolo je profesorica pedagogike, v političnem življenju Italije pa je znana kot poslanka Komunistične partije Ita- lije v spodnjem domu v dveh mandatih ter senatorka v zgornjem domu itali- janskega parlamenta, prav tako v dveh mandatih. Med drugim se je zavzemala za reformo srednješolskega sistema, za pravice žensk ter za enake možnosti moških in žensk pri zaposlovanju. Carla Nespolo je v enem od intervjujev po izvolitvi dejala, da svoje imenovanje na čelo borčevske organizacije razume kot priznanje izjemni vlogi žensk v od- porniškem gibanju v vlogi bork ali pod- pornic partizanskih enot. L. J. be narodov, k spoštovanju dostojanstva vsakega posameznika in vsake posame- znice ne glede na to, kdo je in od kod pri- haja«. V Sloveniji so sicer vse leto pote- kale številne prireditve ob tej pomembni obletnici, vrhunec pa je bil na predvečer prazničnega dneva reformacije. Beseda reformacija izhaja iz besede re- forma, ki jo Slovar slovenskega knjižnega jezika definira kot spremembo, spremi- njanje sistema ali vsebine nečesa. Mar- tin Luter leta 1517 s svojimi tezami, ki jih je nabil na vrata wittenberške cerkve, ni želel nič drugega kot le spremembo v do tedaj uveljavljenem sistemu obnaša- nja določenih ljudi in krogov v Katoliški cerkvi, s čimer so bili verniki zelo neza- dovoljni. Med drugim je zahteval, da naj bi vsak vernik bral Sveto pismo v svojem maternem jeziku. da mora biti Cerkev rev- na in preprosta in se ne sme postavljati nad državo. Zaradi njegove uporniške drže ga je papež izobčil iz Cerkve, kar pa je gibanje še okrepilo. Zaradi reformacije je nastal razkol v Cerkvi na protestantski sever in katoliški jug. M. T., foto: arhiv Državnega zbora november 201738 R E K L I S O »Surovost današnjega časa v nekaterih pogledih spominja na čas pred drugo svetovno vojno. In četudi se vsi v Evro- pi zaklinjamo: »Nikoli več vojne,« se na trenut- ke zdi, da smo pozabili na tiste temeljne vrednote, na katerih bi mo- rali temeljiti naša domovina in tudi Evropska unija: na solidarnost, sopomoč, odprtost do bližnjega, predvsem pa na človečnost. Zadnje pomeni, da moramo v središče svojega obna- šanja in delovanja postaviti predvsem sočlove- ka, torej ne le naših najbližjih ali pa sodelavke ali sodelavca in sosede ali soseda, temveč tudi morda povsem nepoznanega človeka, ki v ne- kem trenutku potrebuje našo pomoč. To, da sta človečnost in človeškost bistvo tudi v boju, so vedeli tudi naši partizani in parti- zanke, ki so odšli v gozdove, da obranijo svojo domovino. A oni domovine niso razumeli kot nekaj abstraktnega, ampak je bila zanje do- movina vsak človek, ki so ga srečali – na trgu, na ulici ali v hosti. To je bila tista človečnost, ki jih je krasila. In bojevali so se prav za tak svet, za svet, v katerem bo človek središče vsega. Danes smo žal prepogosto priče, da pristnost človekove biti nadomešča vse večja gonja za dobiček; priče smo temu, da človek izgublja proti človeku ter da solidarnost ostaja le praz- na puhlica, tudi iz ust politikov. Žal se zdi, da živimo v času, ko človek šteje bore malo, ko je včasih razumljen predvsem kot strošek in ko je človekovo dostojanstvo potisnjeno v ozadje. To, spoštovane in spoštovani, moramo spre- meniti. Kajti naši predniki – dedje in babice, matere in očetje, bratje in sestre – se niso boje- vali za takšno Slovenijo. Bojevali so se za Slo- venijo, ki bo humana in bo v svojem bližnjem, če si glede na to, da smo včeraj praznovali 500. obletnico začetka reformacije, sposodim besede evangeličanskega škofa Geze Fila, »vi- dela brata ali sestro, ki ga je treba sprejeti, spo- štovati in ljubiti«. Poklon padlim, med katerimi sta bila tudi vodja ameriške vojne misije, kapetan Charles Fisher, in dr. Peter Držaj, naj ne bo samo še ena v nizu spominskih slovesnosti, ampak tudi klic k bolj solidarni in bolj k človeku usmerjeni slovenski in evropski družbi. »Pričakoval sem, da bodo v Bruslju obsodili dr- žavno nasilje Španije, da se bodo zavzeli za pravico do izrekanja, da bodo ponudili svoje posredovanje v dialogu med Madridom in Barce- lono, zato da bi bila odpravljena tista sporna vprašanja, ki so Katalonijo potisnila v odloča- nje o samostojnosti. Namesto odgovora se je Evropska komisija zavila v molk. Zmogla je le izgovor, da je to notranja zadeva Španije. A v Bruslju znajo odgovarjati tudi druga- če. Drugače, ko je Grčija zabredla v finančno krizo. Drugače, ko je Sloveniji grozil bančni zlom. Takrat je to bilo vprašanje EU! Je po- temtakem mogoč sklep, da je kršitev finančne discipline, torej denar, stvar EU, nasilje nad človekovim dostojanstvom in kršitev človeko- vih pravic pa to ni? Je to takrat res notranja zadeva posameznih članic? Naj grem v pogledu na ravnanje institu- cij EU še korak naprej! Podpiram njene ute- meljene obsodbe nasilja in množičnih kršitev človekovega dostojanstva v nedemokratičnih režimih v svetu. Vendar pa zavračam molk teh institucij, ko se to dogaja v demokratičnih državah. Prav tako zavračam odgovor, da je to notranja zadeva članice. To bi pomenilo, da je v demokraciji dovoljeno pretepati ljudi, prepovedano naj bi bilo samo v nedemokra- tičnih režimih! S takšnim sklepanjem želim opozoriti, kako je stališče o nevmešavanju, ko gre za temeljne vrednote, lahko zares absurdno. Tako stališče pomeni zapiranje oči in beg pred odgovornostjo. Slovenija je ravnala po- dobno, kot so ravnale evropske institucije. A bi imela dovolj razlogov, da bi jasno poveda- la, tudi na podlagi naše izkušnje, da postav- ljanje ultimatov in grožnje ne morejo privesti do dobrih dolgoročnih rešitev. Tako Španci kakor Katalonci se morajo za- vedati, da bodo tudi po koncu tega konflikta, kakor koli že se bo končal, živeli skupaj drug ob drugem. Vedeti morajo, da je v interesu enih in drugih taka rešitev ‒ pa naj bo v okviru Španije ali ne, ki bo omogočila življenje obeh narodov drugega z drugim in ne drugega proti drugemu. Samo mirna pot in strpen di- alog vodita do takšne rešitve.« »Še vedno imamo neureje- no vprašanje do izgnan- cev v drugi svetovni vojni, še vedno je ne- urejeno vprašanje ma- terialnih oškodovancev iz druge svetovne vojne. Številni so bili izgnani iz svojih domov, ki so jih morali prepustiti nem- škemu okupatorju, številni domovi so bili pož- gani, uničeni. Koliko trpljenja je za temi ljud- mi, ki si še danes neuspešno prizadevajo, da jim politika prisluhne, da se postavi za svoje ljudi kot samostojna in neodvisna država! Kot država, v kateri ima po ustavi oblast ljudstvo. Vlada in parlament lahko samo izvaja voljo ljudstva in ta volja še ni udejanjena. Volja ljudstva tudi ni bila, da se jim odvza- me dostojanstvo, da se jim razprodaja vse, kar smo skupaj ustvarili. Družbena lastnina je ne- razdelna in je skupna zasebna lastnina vseh državljank in državljanov. Samo ob soglasju na referendumu se jo lahko prodaja. Tega v Sloveniji ni bilo nikoli. Prizadevati si moramo, da sem nam vrne, kar nam je bilo odvzeto, zato, da lahko mladim generacijam omogo- čimo, da razvijejo in občutijo narodno zavest, kot jo je v svojih mladih letih občutil Stane Rozman. Da občutijo, da so tudi oni lastniki države, da se bodo bojevali zanjo. Na tem mo- ramo razvijati in graditi narodno zavest. To ne bo mogoče, če se znova in znova po- skuša deliti slovenski narod. O spravi je treba povedati, da je bila prvič ponujena pred kapi- tulacijo Italije. Vsi so bili pozvani, da se prid- ružijo narodnoosvobodilnemu boju. Drugič so bili pozvani leta 1944. Tudi takrat so ne- kateri raje prisegli Hitlerju. Tretjič je bila ura- dna sprava razglašena 3. avgusta 1945. leta s sprejetjem ukaza avnojske oblasti o amnestiji in pomilostitvi sodelavcev okupatorja razen tistih, ki so bili obsojeni za najhujše zločine proti svojemu narodu. Dobili so enake pravice kakor vsi drugi. Kako na to danes gleda po- sameznik, je njegova osebna stvar in ne stvar državne ali druge prisile. Vse to je ponazorje- no v spomeniku Revolucije na Trgu republike v Ljubljani. Treba bi mu bilo dodati še datum in obeležje ob razvitju zastave in razglasitvi samostojnosti 26. junija na takratnem Trgu revolucije, ne pa graditi nov spomenik, v kate- rem se nihče ne prepozna.« dr. Milan Brglez predsednik Državnega zbora, , na komemoraciji pri spomeniku padlim borcem na Prevojah v Zgornjem Tuhinju 1. novembra 2017 Milan Kučan prvi predsednik Slovenije, na slovesnosti na Vaneči 22. oktobra 2017 Janko Veber poslanec, ob obletnici smrti komandanta Franca Rozmana - Staneta, Lokve pri Črnomlju 7. novembra 2017 39 Vsi govori so v celoti objavljeni na spletni strani www.svobodanabeseda.si »Rdeča zvezda ni simbol komunizma in neka- kšnega totalitarizma, temveč je simbol pro- tifašizma, simbol upo- ra. Zvezde niso nosili komunisti, ki jih je bilo takrat le peščica, temveč tudi verni borci, ki niso bili zavedeni, temveč zavedni. Nosili so jo tudi številni katoliški du- hovniki, ki so spremljali partizanske enote, bla- goslavljali, pokopavali in mazilili mrtve borce za svobodo. Tudi zato je sedem duhovnikov umrlo mučeniške smrti v koncentracijskem ta- borišču Jasenovac, kjer so jih zverinsko mučili in pobili »za dom spremni« ustaši. Ti so bili znani po svoji krutosti, genocidnosti in never- jetni domišljiji pri mučenju internirancev. Prav zato je danes nedopustno poslušati Thompsona, ki slavi te krvnike kot heroje, in nemoralno je primerjati Hudo jamo, kjer so končali klavci iz Jasenovca, pokončani od hr- vaških partizanov, s Srebrenico. Nemoralno je ta klerofašistični diskurz prenesti na film, ki ga financira ministrstvo za kulturo, torej naša vlada. Naslov tega filma je Rudar in potuje po mednarodnih festivalih ter širi napačno inter- pretacijo zgodovine in dogodkov. Po strašni moriji, ki jo je povzročila druga svetovna vojna, se je svet odločil zatreti zločinski fašizem in nacizem ter vse, kar je bilo povezano z njim. Evropa je nastala na temeljih protifašiz- ma. To, kar naša oblast počne od osamosvoji- tve dalje, je spuščanje nevarnega duha iz ste- klenice, legitimiranje in opravičevanje nacifašiz- ma, kar mu daje legitimno polje za njegov po- novni vzpon. Zato vas sprašujem na tem svetem kraju: kako smo lahko to dopustili? Kako smo lahko popolnoma izgubili kompas? Tu ne gre le za našo preteklost, temveč tudi za začrtano pot, po kateri bomo hodili v prihodnje. Ali ne vidimo, kako se množijo sovraštvo, ne- enakost, kako svet drvi v novo katastrofo? Ali ne vidimo, kako Nato rožlja z orožjem pred vrati Rusije, kako se naš zet napihuje in kaže mišice pred Severno Korejo? Mi pa kot hlapci asistiramo Natu.« »Mislim, da je občutenje ljudi, ki so zaustavili in nato uničili nacizem najbolje povzel No- belov nagrajenec za literaturo leta 1953, Winston Churchill. Ta- kole je rekel v svojem naj- bolj znanem govoru: »Čeprav so veliki deli Evrope in številne stare ter slavne države pad- le ali lahko padejo v oprijem Gestapa in ce- lotnega grozljivega aparata nacistične vlada- vine, ne bomo zastali. Šli bomo do konca. Bo- rili se bomo v Franciji, borili se bomo na mor- jih in oceanih, borili se bomo z naraščajočim zaupanjem in naraščajočo močjo v zraku, ne glede na izgube bomo branili svoj otok. Borili se bomo na obalah, borili se bomo v pristaja- liščih, borili se bomo na poljih in na ulicah, borili se bomo v hribih; nikoli se ne bomo predali. In če, v kar ta trenutek ne verjamem, bo ta otok ali njegov velik del podrejen, bodo naše čezmorske dežele, oborožene in varova- ne z Britansko floto, nadaljevale boj, dokler se ne izpolni Božja volja in bo novi svet, z vso svojo mogočnostjo in močjo, stopil naprej ter rešil in osvobodil starega.« Ljudstvo je v drugi svetovni vojni postavi- lo slovenski narod za subjekt mednarodnih odnosov. Ustvarilo je vojsko, ki je bila del za- vezniških sil. Na slovenskem bojišču se je leta 1944 spopadalo 38 tisoč partizanov s 125 tisoč pripadniki sil osi. Partizanska vojska je imela razvejane mednarodne odnose in opa- zovalce zavezniških držav. Svoje akcije je ko- ordinirala z zavezniškimi armadami v Italiji. Razmerje v vojaških žrtvah v Sloveniji je bilo 28.500 padlih partizanov proti 12.200 padlim pripadnikom sil osi (ocena dr. Damja- na Guština). Za primerjavo naj navedem, da je bilo to razmerje v Italiji okoli 50 tisoč pa- dlih zavezniških vojakov proti okoli 25 tisoč padlim pripadnikom nemške vojske, pri ob- rambi Leningrada pa (poleg 800 tisoč do mi- lijon prebivalcev. umrlih od lakote) 500 tisoč padlih pripadnikov sil osi proti 2,5 milijona padlih branilcev mesta v 872 dneh njegovega obleganja. Velike slovenske žrtve pri obra- čunu z nacizmom niso bile izjema.« »Premalo se zavedamo, predvsem mlajši rodovi, da so v partizane odšli in kot aktivisti OF de- lovali mladi ljudje, ve- činoma stari le od 18 do 25 let. Po letih so bili vrstniki današnje mladine. To je bil njihov boj za njihova življenja, njiho- ve domove, saj je bila ogrožena njihova priho- dnost. Kaj so bili njihovi cilji in vrednote, za kaj so se bojevali in umirali pod rdečo zvezdo, ki so jo s ponosom nosili na svojih titovkah? To so zapisali v temeljnih točkah OF. Že ime Osvobodilna fronta pove, da so bili osnovni cilji oboroženi odpor okupatorju, osvoboditev in obli- kovanje lastne države ter združitev vseh Slovencev. Žal vseh Slovencev niso mogli združiti v eni drža- vi, pač pa so nam pridružili velik del Primorske. Ali so uresničeni drugi cilji, vrednote in tudi ideali za katere so se bojevali partizani in ak- tivisti OF, naj presodi vsak sam. Naj jih na- vedem: enotnost, oblast slovenskega naroda kot celote, ljudska demokracija, lastna vojska, človeka vredno življenje, delu čast in oblast ter enake možnosti vsem. To so bili cilji in vrednote naših borcev in aktivistov, ne samo med vojno, temveč tudi po osvoboditvi in graditvi nove države. Nekateri so bili doseženi, nekateri ne, nekateri so bili doseženi pozneje, še več pa se jih je kar ne- kako izgubilo. To so vrednote, ki so še vedno aktualne, so nekako univerzalne, predvsem za mlade, ki kot vsakič v zgodovini prevzema- jo odgovornost za stanje in razvoj države za prejšnjimi generacijami. Zveza borcev in predvsem potomci in soro- dniki teh žrtev imamo dolžnost, da se izkriv- ljanju zgodovine, ki se že nekaj let širi v šolske učbenike, na televizije in časopise, celo v par- lament, upremo. Treba bo bolj organizirano, tudi z zgodovinarji in pravniki, stopiti v bran delu in vrednotam, za katere so dali življenje tisoči partizanov, aktivistov in taboriščnikov, med njimi tudi ti, ki so pokopani in napisani na tem spomeniku tu pred nami. Samo proslave in govori bodo, če se bo ta gonja nadaljevala, premalo, saj že dalj časa ne gre več samo za ohranjanje zgodovinske- ga pogleda na NOB, temveč predvsem za različen pogled na urejanje družbenih razmer. Mesto, kjer se o tem odloča - to vemo - pa je parlament s političnimi strankami.« Violeta Tomič poslanka Levice, na spominski slovesnosti v Kozlarjevi gošči 19. oktobra 2017 France Križanič podpredsednik ZZB NOB Slovenije, ob dnevu spomina na mrtve, Črnuče, 25. oktobra 2017 Vasja Butina član Društva Novi cvet, na komemoraciji pri grobnici NOB na pokopališču Stožice 26. oktobra 2017 november 201740 // BESEDILO: Filip Matko Ficko // BESEDILO: Jože Pečnik 90 let Draga Štumpfa 95 let Staneta Ilovarja V Radencih je 1. novembra letos dočakal svoj 90. rojstni dan Drago Štumpf, upokojeni polkovnik vojaškega letalstva. Po prihodu v partizane na Dolenjsko jeseni leta 1944 so ga še istega leta decembra poslali v zbirni center za vojne letalce, 17. novembra letos je Stane Ilovar, član KO ZBVNOB Mestne njive - Ločna - Mačkovec, ZZB NOB Novo mesto, praznoval 95. rojstni dan. Bil je otrok železničarske družine v najbolj par- tizanskem okolju, ki ga še danes poimenujemo »partizanska« ulica, rodil se je leta 1922. Kot mladostnik je s prijatelji prišel do pušk, ki so jih mladi ukradli italijanskim vojakom na Ma- rofu. V preveliki vnemi, ko so se hoteli natančneje seznaniti z orožjem, jih je opazil okupatorjev oficir, ki je z daljnogledom motril okolico ob Krki. Sledile so prijava, obtožba in deporta- cija na jug Italije. Trpljenja, kakršno je tam občutil, ne privošči nikomur. Po kapitulaciji Italije se je vrnil domov in se pridružil partizanom ter 6. januarja 1944 v enotah 14. divizije krenil na pot bojev te slavne divizije čez Hrvaško na Štajersko. Jože po- nosno pokaže sliko borcev iz novomeškega okrožja v tej divi- ziji, ki se je bojevala z nekajkrat močnejšimi enotami nemške- ga okupatorja. Preživel je boje na Graški gori in Menini planini ter jurišal na sovražnika pri Topolšici, kjer je bil teže ranjen. Po vojni je postal železničar, delal je v prometni pisarni.Še vedno se rad druži z nekdanjimi borci, kolikor je sploh še ži- vih. Vsak petek se peš odpravi na tržnico, nakupi zelenjavo, zavije v kavarno in pokramlja z znamci. Pri svoji visoki starosti je še vedno čil in vesel krajan. Rad pripoveduje, kaj vse so pretrpeli borci za ohranitev materine- ga jezika, kulture in ozemeljske celovitosti Slovenije. Ponosen prihaja na spominske proslave Šercerjeve, Tomšičeve in Bra- čičeve brigade, ki so bile sestavni del 14. divizije. Obžaluje, da danes mladi tako malo vedo o času, ko so okupatorji razkosali našo domovino, prepovedali slovenski jezik, ljudi pregnali in razselili po tedanjem nemškem rajhu z namenom, da za ved- no izginemo. Upor naših ljudi je to preprečil. Smo zmagovalci boja nad okupatorjem in priznani v koaliciji zaveznikov, ki so uničili fašizem in nacizem. ki so odšli na šolanje v tujino. Je nosilec številnih odlikovanj, med drugim reda za hrabrost, medalje za hrabrost, medalje zaslug za narod, reda za vojne zasluge s srebrnimi meči, reda za vojne zasluge z zlatimi meči in reda ljudske armade s sre- brno zvezdo. Visokemu življenjskemu jubileju je nazdravil z ženo Gorda- no in v družbi najožjih tovarišev iz Krajevne organizacije Zveze združenj borcev za vrednote NOB Radenci. V tej or- ganizaciji je namreč po upokojitvi leta 1981 (nazadnje je bil član generalštaba vojaškega letalstva v Beogradu s činom polkovnika), ko se je vrnil v domače Radence, prevzel na- logo podpredsednika, po letu 1984 pa je postal predsednik in »odslužil« kar osem mandatov, skupaj 32 let, vmes pa je bil dva mandata še predsednik Območnega združenja ZZB NOB Gornja Radgona. Borčevsko organizacijo je modro in odločno hkrati vodil tudi v kritičnem obdobju po osamo- svojitvi in demokratizaciji Slovenije, ko so številni želeli razvrednotiti partizanski boj in ga potisniti v zgodovinsko pozabo. Njegova velika zasluga je, da se je radenska bor- čevska organizacija začela pospešeno pomlajevati in sproti nadomeščati praznino, ki so jo za sabo puščali odhajajoči aktivni udeleženci NOB. Ko je Krajevno organizacijo ZZB za vrednote NOB Radenci kot predsednik prevzel mladi Dar- jan Mencigar, je bil Dragu Štumpfu podeljen naziv častnega predsednika, že prej pa je dobil za svoje delo srebrno plake- to ZZB za vrednote NOB Slovenije. Drago Štumpf se je rodil na prvi novembrski dan leta 1927 in vse do začetka druge svetovne vojne je mirno preživljal otroštvo. Šolal se je vse do drugega razreda nižje gimnazije, ki jo je obiskoval do leta 1941 v Murski Soboti. Že v rani mladosti se je vključil v društvo Sokol. Ker je Prekmurje zasedel madžarski okupator, se je za Draga z desnega brega reke Mure končalo obiskovanje gimnazije. Na Štajerskem so okupatorji Nemci uvedli polvojaško šolanje za mladež, tako za dekleta kakor tudi za fante. Mladince so prevzgajali na gradu v Gornji Radgoni, Drago pa je bil večkrat na zasli- šanjih, tudi enkrat zaprt v Mariboru, ker je počel marsikaj, kar Nemcem ni bilo všeč. Leta 1944 je že kazalo, da bi ga lahko Nemci vpoklicali, in ko je dobil poziv, se je odločil za odhod v partizane. Po prihodu v Pohorski odred je bil dolo- čen v spremstvo osvobojenih nemških ujetnikov francoske in angleške narodnosti na osvobojeno ozemlje na Dolenj- sko. Po krajšem vojaškem usposabljanju se je pridružil bor- cem Cankarjeve brigade. Postal je kurir komandanta prvega bataljona. Zaradi večkrat izkazanega poguma v številnih bojih je bil nag- rajen s šolanjem za vojaškega letalca v Sovjetski zvezi, kamor je v vojno akademijo prispel aprila leta 1945. Po končanem šolanju se je vrnil v Jugoslavijo, kjer ga je poklicna pot vojne- ga letalca vodila v Skopje, Leskovac, Niš, Mostar, Sarajevo in nazadnje v Beograd. Kljub končani šoli za vojne pilote je že- lel dokončati tudi gimnazijo. Maturiral je v Zemunu in se nato leta 1957 vpisal na Višjo letalsko šolo za letalske inženirje v Sarajevu, kjer je diplomiral leta 1961. Dobil je službo v Beo- gradu na vojaškem letališču Batajnica, po letu 1968 pa je bil imenovan v poveljstvo vojaškega letalstva s činom majorja. Nazadnje je služboval v generalštabu vojaškega letalstva kot polkovnik. V rodnih Radencih se je po upokojitvi vključil tudi v družino lovcev in v ribiško društvo. J U B I L E J I S M O L J U -I I 41 šele v poznejših, upokojenskih letih, vmes pa je bil seveda čas za službo, ki ga je vodila po mnogih poteh in števil- nih službah iz Ljubljane v Beograd in nazaj. Metalka, Imos, gradbeništvo, po- tovanja po svetu, prisotnost na številnih sestankih, kjer so se postavljale smer- nice jugoslovanske politike, znanstvo s številnimi politiki, gospodarstveniki, sli- karji, znanimi imeni – vse to je doživel Friderik Hrast. Vmes se je dvakrat po- ročil, ima štiri hčere, vnukinje in ljubečo ženo. Kot je zanj dejal dr. Kmecl, ki je bil prvi bralec knjige in je vodil predsta- vitev: »Možato in zvesto stoji za vsem, kar je postoril; tudi za tistim, kar je po- čel v tako imenovanih varnostnih služ- bah in cekajih. Prepričan je v svojo čisto vest in da nima česa skrivati!« Šegav, še vedno nekoliko navihan gospod, ki bo drugo leto dopolnil 90 let, je takšen tudi v svojih spominskih zapisih: včasih do- kumentarno natančen, včasih uradni- ško zapisnikarski, drugje poln humor- ja, vedno pa natančen in dobrohoten. Človek, kakršnih je v današnjih nadvse turbulentnih časih vse manj. Vse to in še mnogo več je Friderik Hrast »Stiški« zapisal v knjigi, ki jo je sam založil, izda- la pa ZZB za vrednote NOB Slovenije. Friderik Hrast: Vse to sem doživel Delo, ponosno postavljeno na ogled in v branje K N J I G A »Nekega poznojesenskega dne leta 2015 sem se srečal v Severnem ljubljanskem parku s starim prijateljem Lojzetom Maslom. Med dru- gim me vpraša, ali še slikam. Odvrnil sem mu, da nič več, saj mi preprosto ne gre več. In vse, kar koli se je kdaj začelo, se nekoč tudi konča! »Že, že, ampak saj ti ne moreš brez dela, pa začni pisati! Za seboj imaš življenje, bogato dogodkov, in pisati znaš«, mi je dejal. In tako je Friderik Hrast začel pisati svoje spomine in nastala je knjiga, polna spominov in doživetij – na predlog dr. Matjaža Kmecla, ki je dodal spremno besedo, jo je naslovil Vse to sem doživel. In doživel je leta 1928 na Viru pri Stični rojeni avtor res veli- ko. Spoznal je veliko ljudi, prepotoval mnogo sveta, prehodil pot od partizana preko miličnika, kriminalista, pravnika, gospodarstvenika do slikarja, in se lah- ko pohvali z več kot 500 likovnimi deli, 23 samostojnimi in 80 skupinskimi raz- stavami. Zato se ni bilo čuditi množici prijateljev in znancev, ki so povsem na- polnili Rdečo dvorano na ljubljanskem Magistratu, kjer je potekala predstavitev knjige (urednica in lektorica Neža Wil- helm), združena z odprtjem razstave 18 avtorjevih likovnih del in z izidom lepo oblikovanega kataloga, ki sta ga pripra- vili Monika Ivančič Fajfar (besedilo) in Katjuša Rojac (urednica in oblikovalka). Kot je dejal podžupan MOL Dejan Cr- nek, so ljudje Hrastovega kova redki in zato toliko bolj navdihujoči. Friderik Hrast je diplomiral iz prava in magistriral iz sociologije in politologije. Odgovor na vprašanje, kaj ga je pones- lo v slikarske vode, kjer je samouk, pa se zagotovo skriva v rani mladosti, ko ga je vrsta okoliščin še zelo mladega pripeljala med partizane. Šestnajst let je imel, ko je prišel v partizansko tiskarno sredi Koče- vskega roga in se tam srečal s slikarji, ki so ustvarjali plakate, naslovnice za bro- šure, ilustracije in najrazličnejši propa- gandni material. Tam je srečal Iva Šubi- ca, Dora Klemenčiča - Maja in preko njiju spoznal Ivana Seljaka, Alenko Gerlovič, Božidarja Jakca. Septembra leta 1944 je v partizanski bolnišnici Jelendol srečal Franceta Miheliča in Božidarja Jakca, slednji je tam Hrasta tudi portretiral, ta portret pa je bil tudi na prvi razstavi par- tizanskih slikarjev junija leta 1945 v Jako- pičevem paviljonu v Ljubljani. A slikanju se je Hrast povsem predal // BESEDILO IN FOTO: Jožica Hribar Friderik Hrast pred svojo sliko Partizanska 15, tiskarna v Rogu Predstavitve na Magistratu se je udeležil tudi podžupan Dejan Crnek (desno). Za knjigo Vse to sem doživel pokličite Friderika Hrasta na telefonsko številko: 01/433-84-48. november 201742 Partizanski pevski zbor vabi nove pevce Misel, da smo Slovenci v dneh največjih in najtežjih žrtev prepevali in s tem krepi- li uporniški duh, Partizanski pevski zbor še naprej vodi k ohranjanju izvirne partizanske in uporniške pesmi. V zadnjem obdobju so se pevci zbora postarali, nekateri so preneha- li peti, tako da se je zbor številčno opazno zmanjšal. A duh in poslanstvo ostajata živa. Zato vabimo v zbor nove pevce. Prepričani smo, da številnim ni vseeno, da bi izvirna partizanska in uporniška pesem zamrla. Zato pozivamo vse, ki radi poslušajo in prepe- vajo partizanske pesmi in pesmi upora, da se zboru pridružijo. Prijavite se na naslov sple- tne pošte zbora kd.partizanski.pevski.zbor@ gmail.com. Po opravljeni avdiciji vas bomo radi sprejeli v svoje vrste. Slovenci radi pojemo. Zato ni čudno, da so si borci takoj po začetku oboroženega upora proti okupatorjem naše dežele s pesmijo lajšali trdo partizansko življenje. Prve partizanske pesmi so začele nastajati že kmalu po začetku oborože- ne vstaje. Borci so priredili besedila nekaterih ljudskih ali ponarodelih pesmi, ki so jim bile blizu, nekatere pa so s seboj prinesli fantje, ki so se vračali iz španske državljanske vojne in so se pridružili partizanom. Peli so jih v izvirniku, kmalu pa so napisali tudi slovenska besedila na španske napeve. Tako je v tedanji zasužnjeni Sloveniji sredi spopadov nastala pesem upora – partizanska pesem. To je bil edinstven pojav v takratni Evropi in ni presenetljivo, da so za- vezniški opazovalci dejali, da naroda, ki poje, ni mogoče poraziti. Goreljek, Pokljuka: Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica in Odbor Prešernove brigade organizirata v soboto, 9. decembra, od 11. uri spominsko slovesnost ob 74. obletnici boja 3. bataljona Prešernove briga- de. Slovesnost bo na mestu boja – pri spomeniku na Goreljku v bližini hotela na Pokljuki. Celje: ZZB za vrednote NOB Celje in Skupina pohodni- kov Stari pisker Celje ob 73. obletnici osvoboditve zapornikov iz Starega piskra vabijo na spominsko akademijo, ki bo v sredo, 13. decembra, ob 16. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju, Trg celjskih knezov 9. Slavnostni govornik bo Anton Šepetavc, ravnatelj 1. gimnazije Celje. Ob 15.30 uri pa bodo v spomin žrtvam na dvorišču Starega piskra položili vence in prižgali sveče. Poljane: Krajevna organizacija ZB NOB Poljane in Orga- nizacijski komite za prireditve Po stezah par- tizanske Jelovice prirejata ob 76. obletnici po- ljanske vstaje srečanje s kulturnim programom pri Brdarju na kmečkem turizmu Pri Ljubici v Vinharjih v soboto, 16. decembra 2017, ob 12. uri. Sodelovali bodo: kot slavnostni govornik Vojko Hobič, poljanski rojak, predsednik KO ZB Kobarid, ustanovitelj kobariškega muzeja, ter učenci Osnovne šole Poljane in ženska vokalna skupina Sorške kresnice. Idrija, Cerkno: ZZB za vrednote NOB Idrija - Cerkno vabi na spominsko slovesnost, ki bo v soboto, 23. de- cembra, ob 11. uri na Nemcih pri Orehku v občini Cerkno. Slovesnost je posvečena prvim padlim borcem NOB na Cerkljanskem v decem- bru leta 1941. Slavnostna govornica bo dram- ska igralka Lara Jankovič. Spominski pohod bo potekal iz vasi Reka čez Rodne na Nemce, zbor pohodnikov bo ob 8. uri pred gostilno na Reki. Tisje, Litija: ZZB NOB Litija Šmartno vabi na tradicionalno prireditev v spomin na obletnico bojev 2. šta- jerskega bataljona, ki bo na Tisju nad Litijo v nedeljo, 24. decembra, ob 11. uri. Osankarica, Slovenska Bistrica: Tradicionalna prireditev v počastitev spomina na zadnji boj Pohorskega bataljona bo v soboto, 6. januarja 2018, ob 11. uri pri spomeniku na Osankarici na Pohorju. Dražgoše: Osrednja slovesnost letošnje tradicionalne prire- ditve Po poteh partizanske Jelovice bo v nedeljo, 14. januarja 2018, ob 12. uri pred spomenikom v Dražgošah. Iz Ljubljane bo organiziran avto- busni prevoz z odhodom ob 10. uri izpred Hale Tivoli. Prijave za prevoz na telefon ZZB NOB Ljubljana: 01/ 432 52 41, do 11. januarja 2018. Zato se je kje drugje kot na osvobojenem ozem- lju v Beli krajini porodila ideja o pevskem zboru, ki bi s pesmijo hrabril na mitingih in s svojimi nastopi pozival ljudstvo k odporu. Tako je skla- datelj Karol Pahor spomladi leta 1944 dobil na- logo, naj med ranjenimi borci, ki so se zdravili v tamkajšnji partizanski bolnišnici, izbere spo- sobne pevce in ustanovi pevski zbor. Prvih 17 pevcev je začelo intenzivno vaditi že 20. aprila 1944. Vadili so dvakrat na dan, tako da so že po enem mesecu lahko nastopili v Semiču in se 21. maja 1944 poklonili spominu na Toneta Tomšiča. Pevovodja, profesor Karol Pahor, ni le vzgajal ranjenih borcev v dobre pevce, marveč je tudi napisal oziroma uglasbil več bojnih pesmi, kot so Na juriš, Komandant Stane, Hej, brigade, Nov cvet in druge. Pojoči ranjenci in invalidi so prekrižarili Belo krajino po dolgem in počez ter borcem na mitingih vlivali bojnega duha. Bili so prava pojoča četa, kot so jim tudi rekli. Številne partizanske pesmi so že med vojno ponarodele. Po končani vojni je Partizanski in- validski pevski zbor, pozneje Partizanski pevski zbor, prekrižaril Slovenijo ter večkrat nastopal po nekdanji Jugoslaviji in tudi po mnogih dru- gih državah Evrope. Povsod so ga navdušeno sprejeli, še posebno ker je vsakič zapel vsaj kakšno bojno pesem v njihovem jeziku, kar je poslušalce vedno dvignilo na noge. Za svoje poslanstvo ohranjanja partizanske in uporniške pesmi je bil zbor odlikovan s številnimi visoki- mi odlikovanji, nagradami in priznanji. Posnel je večje število gramofonskih plošč, CD-jev, sode- loval je tudi pri nastajanju nekaterih filmov. Jožef Roškar, predsednik Partizanskega pevskega zbora foto: Iztok Pipan J U B I L E J I S M O L J U -V A A november20172 43 Naročam revijo SVOBODNA BESEDA Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: ZZB za vrednote NOB Slovenije Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana N A R O Č IL N IC A Ime in priimek: ................................................................................................................................................ Kraj, ulica, poštna številka: ................................................................................................................................................ ................................................................................................................................................ Telefonska številka: ......................................................................................................... Naročnino bom plačeval(a): (odgovor označite) četrtletno 9 €, letno 36 €. Podpis: ...................................................... J U B I L E J I S M O L J U -Z A N I M I V O T I jetnega, spoznavajo druge kraje in nove ljudimi, le hoteti je treba. V obeh prime- rih je mesto za družabnico. Družabništvo ni prostovoljstvo in je seveda plačljivo. »Denar je stvar priori- tet, porabili ga bomo za tisto, kar nam bo zagotovilo več ugodja,« pravi. »To, da izkoristimo samoplačniško storitev pri specialistu, se nam zdi že povsem normalno, da bi plačali storitev družab- nice, ki nas bo spremljala v zdravilišče, na dopust, pa ni vredno?« Te možnosti do zdaj pri nas še ni bilo, zavedanje, da je strošek družabništva investicija v lastno zdravje, pa bo treba še dojeti in vcepiti v glave. »Vsaka inovacija potrebuje pri- merne razmere za nastanek in nadaljnji razvoj. Koncept samoplačniškega dru- žabništva sem postavila, zdaj z njim sez- nanjam različna okolja. Pomembno je, da imamo možnost izbire.« J. H. Poklic prihodnosti: družabnica starejšim »Sleherno življenje se enkrat konča, kako bomo živeli do tega kon- ca, pa se vsak sam odloči.« To bistroumno misel si je Mateja Tea Grošelj izposodila v izjemni knjigi Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in četrt. »Ker je to knjiga, ki je tako zelo resnična ter tako prikupno duhovita in zabavna. Križi in težave ter življenjske resnice starega človeka iz prve roke,« pravi. Naša sogovornica je namreč družabnica starejšim, ljudem, ki so sicer upokojeni, a še dovolj vitalni, da si še želijo dejavno živeti: potovati, hoditi na spre- hode, na obiske kulturnih in drugih pri- reditev, na dopuste, po nakupih ali pa morajo do zdravnika, njihovi sorodniki nimajo časa, da bi jih spremljali, so v službah ali živijo drugje, sami pa tega ne zmorejo, ne znajo ali si ne upajo. Ob sebi želijo imeti še nekoga, da nanje po- pazi, jim pomaga, svetuje, naredi dan bolj prijeten. Kaj torej ponuja? »Dru- žabništvo, spremstvo, osebno asisten- co starejšim ljudem. V starostni skupi- ni 60+ so raznovrstni ljudje, od najbolj nebogljenih, bolnih, za katere skrbijo institucije in prostovoljci, do tistih, ki so celo v častitljivi starosti osemdesetih ali devetdesetih let še dovolj gibčni, bistro- umni, radovedni in želijo v življenju še kaj doživeti.« Rada bi ozavestila starej- še ljudi, da v življenju obstaja nekaj več kot zgolj ždenje med štirimi stenami – pa čeprav ste stari. In da bi o tem, kako osmišljati svoje življenje na starost, za- čeli razmišljati že v mlajših letih. »Ogromno starejših ljudi je vsako jut- ro brez ideje, brez izziva, kako preživeti dan. Sodeč po ugotovitvah neke razi- skave, ki me je zares osupnila, se sta- rejši ljudje zunaj doma zadržujejo pov- prečno samo še eno uro na dan: ko gre- do v trgovino, na pokopališče, v cerkev ali k zdravniku. 23 ur na dan preždijo doma. Zakaj ne gredo med ljudi? Zaradi različnih razlogov: si ne upajo, ne želijo, ne smejo, se ne znajdejo več, se boji- jo … Poudarjam, to so relativno zdra- vi ljudje, brez mobilne ali umske ovira- nosti. Žal jih brezciljnost vodi v življe- nje brez smisla, v depresijo, v bolezen in počasno poslavljanje.« Da za določen čas najameš družabnico-spremljevalko, je že marsikje v tujini zelo razširjena in že davno uveljavljena storitev, pri nas pa samoplačništva na področju sociale še ne poznamo, pojasnjuje Tea. Po svoje orje ledino na tem podro- čju, a dejstvo je, da tako kot niso vsi stari ljudje bolni, sitni, nergavi, tudi niso vsi revni. Številni imajo zadovoljive pokoj- nine, imajo prihranke, radi bi imeli še kaj od življenja, a ko se za to odločijo, se v takšno življenje nimajo več s kom podati ali si ne upajo. Pa tudi oni drugi, ki ima- jo nizke prihodke in niso brez bolečin v sklepih, si lahko izboljšajo življenje. Gre- do med ljudi, doživijo kaj novega in pri- Mateja Tea Grošelj Pri Krnskem jezeru počastili 99. obletnico konca prve svetovne vojne V bitkah ob Soči umirali vojaki in civilisti O B L E T N I C A Več sto pohodnikov, največ jih je bilo s Primorskega in Gorenjskega, prišli pa so tudi iz Italije, Madžarske in drugih držav, se je udeležilo 18. prireditve »Krn – pohod spomina 1918–2017«. S prireditvijo ob Krnskem jezeru so se poklonili vsem padlim in umrlim v prvi svetov- ni vojni, spomnili so se tudi 100. obletnice bitke pri Kobaridu in konca soške fronte ter 99. obletnice konca prve svetovne vojne. Udeleženci spominske priredi-tve, ki jo pripravljajo od leta 1997, so do Doma pri Krnskih jezerih in pozneje do velikega Krnskega jezera 1400 metrov visoko v osrčju gora pod Šmohorjem, Lemežem in Krnom prišli po treh poteh: s planine Kuhinje čez Krn, iz Komne in Lepene. Prišla sta ministrica za obrambo Andre- ja Katič, ki je bila tudi slavnostna govor- nica, in ameriški veleposlanik v Sloveniji Brent Robert Hartley, z ramo ob rami so stali vojaški atašeji iz Rusije, Madžarske in drugih držav. Prisotni so bili veterani, gorniki, italijanski alpini in predstavniki Slovenske vojske. Tradiciji se tudi tok- rat niso odpovedali člani Društva 1313 iz Bovca v uniformah vojakov in oficir- jev iz prve svetovne vojne. Prva svetovna vojna v Posočju je še danes globoko vtisnjena v spomin ljudi ob Soči. Strelski jarki, kaverne, mulatjere (vojaške poti), trdnjave, strelski položaji in obeležja so neme priče dogodkov, ki so na naših tleh potekali pred več kot sto leti, ko je Italija maja 1915 napovedala vojno Avstro-Ogrski. Na slovenskih tleh je bila fronta dolga 90 kilometrov. Boji na južni // BESEDILO IN FOTO: Janez Alič fronti ob reki Soči so trajali od maja leta 1915 do oktobra 1917. V 29 mesecih bo- jevanja se je zvrstilo dvanajst soških bitk. V bojih v dolini Soče in na njenih vrhovih – bitke so bile tudi 2000 metrov visoko – je umrlo 300.000 vojakov in civilistov. Zbrane je na spominski slovesnosti nagovoril predsednik organizacijskega odbora Danijel Krivec. Med drugim je dejal, da je spomin brezčasen in govo- ri o milijonih padlih v vseh vojnah. Tudi slavnostna govornica Andreja Katič je orisala spomin na dogodke v preteklo- sti. Poudarila je, da zgodovine ne sme- mo pozabiti, ampak se je moramo spo- minjati. Opozarjati moramo na napake iz preteklosti, najpomembnejše pa je odvračanje od nasilja in vojn. Še poseb- no pa je Katičeva poudarila, da je sre- čanje ob jezeru počastitev spomina na padle in umrle vojake obeh se vojskujo- čih držav v prvi svetovni vojni v sloven- skih gorah in ob reki Soči. Na soški fronti so se vojskovali pripa- dniki 18 narodov, ki so vztrajali na vrho- vih od Rombona do Krasa. Poleg min, granat in drugega strelnega orožja so jih morili tudi viharji, mraz, bolezni in lako- ta, dušili so jih snežni plazovi. Na boje- vanje na slovenskih tleh so prišli fantje in možje z madžarskih ravnic, iz Poljske, Češke in Slovaške, bojevali so se Tirolci, Bosanci, Hrvatje in Romuni, v naših go- rah so umirali ruski ujetniki, Italijani in fantje iz vseh slovenskih krajev. Zbrani na spominski slovesnosti ob Krnskem jezeru se niso spominjali ve- likih zmag ali genialnih potez vojskovo- dij, osvojenih in poteptanih zastav, maš- čevalnosti, revanšizma in nacionalnega ponosa. Ob Krnskem jezeru je vedno v ospredju človek. Tisti, ki je glasno ali mrmraje zase ali za sotrpine v različnih jezikih sveta med bitkami nenehno sikal skozi zobe: prekleta vojna. Slovesnosti ob Krnskem jezeru se je udeležilo nekaj sto pohodnikov in ljubiteljev planin. Ministrica za obrambo Andreja Katič je pred slovesnostjo pozdravila predstavnike veteranskih organizacij in Slovenske vojske. november 201744 B E S E D A Geslo križanke napišite na dopisnico in jo pošljite na naslov: ZZB NOB Slovenije, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana, s pripisom »nagradna križanka«, do do 15. decembra 2017. Ime in priimek: ________________________________________ Naslov: _______________________________________________ ______________________________________________________ ______________________________________________________ Geslo 25. številke SB: ______________________________________________________ ______________________________________________________ Izžrebani reševalci križanke iz 24. številke revije Svobodna beseda: 1. Darinka Verček, Stražišče 62, 2391 Prevalje 2. Matjaž Košir, Goriče 33, 4204 Golnik 3. Miro Doltar, Ulica padlih borcev 2, 8340 Črnomelj Rešitve križanke: FELDMARŠAL, RDEČEREPKA, ANT, TIMOR, NIOBIJ, ROG, CN, RL, TLA, GAVGE, KNIN, GESTAPO, SENORITA, ELEANOR, IŠ, BOK, DIRIGENT, PEVOVODJ, DZ, ETIK, SD, MIA, AAR, LIKANJE, LEV, BIVAK, NOSLJANJE, MEČE, ANIT, AUSTIN, UTEHA, ONADVA, ANK, KATAR, BARJAN, RAA. Geslo: Franc Gornik dirigent pevovodja B E S E D A Rešitve križanke pošljite do 15. decembra 2017 Trem izžrebanim reševalcem bomo podarili knjigo. ZABAVA, KI JO PRIREDI BODOČI ŽENIN ZA PRIJA- TELJE ZAČETEK GESLA DANSKI ZDRAVNIK IN PESNIK (EMIL) NIKO DARLE NAŠA SMUČARKA MAZE DROG PRI VOZU, RUDO, RIDOVNIK KONEC GESLA MAJHEN ŠKRAT ČARGO IVAN NAŠ KNJIŽEV- NIK CANKAR MASKA, KRINKA NAŠ TEVE NOVINAR ŠTAKUL VRSTA ELEKTRO- MAGNET- NEGA VALA IVAN REGEN NIZOZEM. SLIKAR (AERT; IZ: RENE) VTIKALO ANG. SVET LO PIVO VOZILO ZA VLEKO VAGONOV DEKLE TALNITRNEK ESTONEC OSNOVNOOBUVALO PEVEC PESTNER ČUŠIN SILVA PRIPADNIK ALAMANOV MAJHEN RT ČEHOVIN URH PREDSTOJ NIK FAKUL- TETE TRAVI PODOBNA RASTLINA, LOČEK PREDAVATELJ NA SREDNJI, VISOKI ALI VIŠJI ŠOLI PEVKA V ZBORU PREDEL KRANJA, KJER PREBIVAJO ČIRČANI NAJVEČJA ŽIVAL OKOLICA BIKOBOR- SKI VZKLIK PETER KOZINA GLAS KUKAVICE KOZME- TIČNA PRIPRAVA VRV, OŽE, KONOP NAŠA SOCIO- LOGINJA JOGAN CIGANI HERMAN POTOČNIK STEKLE- NIČKA Z LEKOM SRBSKI KRITIK FINCI PLAZILEC BREZ NOG NAŠ PEVEC NABER ZALOŽNIK, IZDAJA- TELJ ORAČ ZLO- NAMERNA IZJAVA SILICIJ ZIMSKO POKRIVALO FRANCO- SKI IGRALEC DELON ZVIŠANI TON F PRIPADNIK MASAJEV V AFRIKI EDINO- ROJENKA DEL BESEDE REKA NA JUGU ŠKOTSKE PSIČEK TITAN ZLITJE ILOVICA UROŠ LAJOVIC IGRA GA ŠAHIST PRAVNI AKT (NI: STATUS) GR. OTOK V PRESP. JEZERU EDGAR DEGAS MAMA ZAKONCA ZNAK ZA TELUR VARSTVO, ZAŠČITA IGRA NA SREČO NEKDANJI CITROENOV AVTO EGIPČAN- SKI BOG SONCA GRŠKI LJUDSKI PESNIK PREBIVA- LEC OGRSKE ORIENTAL- SKO GOSTIŠČE / R E V I J A Z Z B Z A V R E D N O T E N O B S LO V E N I J E / B E S E D A 25 9 772463 821805 november 2017 cena 3 eur Letnik III ISSN 2463-8218 Kolumna / Jože Poglajen Kdo je pravi zmagovalec volitev Kolumna / Martin Premk Sprava mora umreti Aktualno / Lev Kreft O začetku in koncu oktobrske revolucije S T R A N 6 S T R A N 7 S T R A N 1 2 – 1 3 Slovesnost pri Krnskem jezeru