Štev. 9.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
4. marca 1923. Leto X.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst od 5% do 40%.
Sovražnik naroda.
Horvackoga Zagorja i Medjimurja zapelano ljüdstvo i nešteri Prekmurec v Radiči vidi svojega Meššiaša. Vnogi so se že ztrezniji toti z te vere, a Vnogi so ešče slepi. A pride čas, gda de té Meššiaš zavržen ravno od toga ljüdstva, štero ga zdaj slepo nasledüje. Mi na njegove hujskarije i sleparije to odgovorimo. Znao je on za koj se ide v Belgradi ta tri leta. Znao je, ka se ide za fundamentalne zakone, na šterih bo držáva ležala i de ta srečna ali nesrečna potom, kakši do lei zakoni. Znao je on zato, a z prstom nej geno, ka bi srečni bili tej zakoni, kuno je samo Srbe, zidao si plačo, hujskao narod na sovraštvo a pomagao njemi je ne. Sovraštvo netili do Vogrov je bilo njegovo delo pod prejšnjov vladov, zdaj pa do Slovencov i Srbov je vužiga. Ki piknjico krščanske ljübezni ma v sebi, more spoznati, ka ne more biti tisto prava pot, štera vči odürjavati samo, Siroti i tlačenomi pa nikaj ne pomaga za pravico. I to je delao pa samo to Radič. Gda so radikali, samostojni i demokratje (Benko— Hartner—Küharvi) te strašno krivičen zakon zglasali, ka se milosti Kristušove, ka se skrivnosti vašega srca samo tak smejo Kristušovomi namestniki rimskomi papi izročiti, če to prle prečté srbski minister i v to privoli. Pravim, gda se je šlo za te zakon i se je proti toj strašnoj krivici borila na ša mala Četa 28 poslancov kmečke zveze, gde je te bio Radič? Sedo je doma, trgovino je te-rao naprej, bogato se a prišo nej, ovčice, da bi zavrno napad na vaše düše, napad na Vašo vero, napad na samoga dragoga Jezuša. Je to ljübezen do Boga ?
Je to .potegovale za vero. Vaš najdragši kinč je püsto blatiti V Belgradi, ar je ráj meo svoje bogástvo kak vas i vaš kinč. Sram naj bo tistoga, ki za njega guči. Raj je meo bogástvo i brezdelnost kak vaše pravice, za té ne se je geno. Naša stranka je preprečila, ka se dača na zemljo za 100°/o nej povekšala, ta Vam je spravila, ka ste lehko žgali, slive brezplačno za domači poseo, ta vam je 'dala sine vojake k 1898. rojene domo, ta je zdignola glas proti krivicam, štere so se godile Vašim vojakom i je odpravila, ta je za 40 jezero možov zmenšala vojsko, teliko menje je vsako leto regrutov, ta je za sirote sprosila vnoge i vnoge stojezere podpore, ta je delavcom spravila polovico carine nazaj i zrnje z Vogrskoga brez carine, ta vam je, spravila most, šteri je gotov i železnico, štera se dela, ta je zagovorila vse vaše prošnje, pomagala Odpraviti vse vaše-krivice. I Radič ka jé delao v tom časi? Kun° Šibe i Slovence, vužigao proti njimi sovraštvo, ljüdstvo puntati, zapelavao, pomagao niednom!, ár ne šo ta, kde jedino se je dalo pomagati. Püsto je trgati vero vaše, pravice vaše, mali ljüdje i gda je to delao, se vüpao v prsi točti i praviti: jaz sam vaš rešiteo. Delao pa vse to zato tak, ar če bi šo v Belgrad, bi Horvatje se v kraj od njega obrnoli, ka bi mislili ka se je odao Srbom. Naj občuva svojo čast i povekša svoje bogástvo, je zapelao v sovraštvo narod, jiomagao njemi nikaj, pokvaro pa vse. Zaistino, ne zaslüži drügoga iména kak: sovražnik naroda.
Volitve.
Prekmurci, kmetje, obrtniki, delavci: 18. marcius bo odločo vašo usodo (sors) za leta. Eli ste premislili kak velkoga pomena je te den?
Eli poznate svoje pravice? V parlamentarnoj državi kak je naša, ma ljüdstvi) vse pravice, či je razmi. Svobodno si lehko izberé možé, šteri je naj vodijo, je varjejo, za nje skrbijo; od ljüdstva samoga je odvisno, kakši možjé je vladajo; ljüdstvo je samo postavla.
Ljüdstvo pa mora biti složno, to je mora vküpdržati i mora dobro prevdariti pri izberanji.
Zato je ljüdstvo krivo, či pridejo v parlament nezmožni, brezvestni možje. Što je kriv: eli kmet, ki je vuka postavo za čuvara svojim ovcam, ali vuk, šteri ovce požre? Zato
ne postavite vukov za pastere! Ljüdstvo, štero ne pozna svoje velke pravice v parlamentarnoj državi, štero ne zbira trezno svojih poslancov, štero preslepijo pri volitvah penezi, obljübe, takše ljüdstvo nanč ne vredno dobre vlade.
Či znaš za svojo pravico, spoznaj tüdi svojo dužnost!
Či ščes, ka te država varje, či zahtevlješ, da ti ide država, vlada na roko, spuni svojo dužnost, svojo volilno dužnost:
moraš voliti!
Što pravi, ka me brigajo volitve, ve brez mene ravnotak opravijo — tomi bo tüdi država, vlada
tak pravila: či te jaz ne brigam, ti mene tüdi ne brigaš nikaj. Moški, što ne voli, nema nikše pravice do državne pomoči i njenoga obvarvanja.
Ti, što voliš: eli se zavedaš dalečsegajočega pomena tistoga vremena, kda püstiš svojo kruglico v škrinjico. Te trenutek je več kak jezero ino jezero vzdihajov i reči sledkar, šče tak lepe reči, šče tak besno vočimetanje prle i sledkar so prazni; te trenutek si izročo škrinjici, moži, stranki, šteroj si dao svojo kruglico —
sebe, ženo i deco. Tistoj stranki, tistomi moži, koga si volo, si povedao neomenjeno zavüpanje, daj bo brano tebe, tvoje delo, tvojo imovino, svetost i čistost tvoje drüžine, vzgojo tvoje dece. Toga se zavedaj, da ma parlament vse to v rokaj, da segne v najdragši kot tvojega življenja.
Ali si si ogledao moža, šteromi daš svoje neomejeno zavüpanje, eli je te toga vreden? Neomejeno zavüpanje si njemi spovedao, ar nemaš ti več nikše nad njim, da ga prisiliš, či se je izneverno svojim obljübam. Nešterni volilec misli, da poslanca, šteri ne bi zvršavao danih obljüb pred volitvami lehko odzovejo. To je ne istina. Poslanec, šteri je izvoljeni, ne več zvezani na svoje obljübe,       poslanca nemreš prisiliti, da izpuni, ka je prle obljübo. Ravno zavolotoga moraš
dvakrat paziti, prle kak si izbereš moža, koga boš volo. Pravičnoga moža voli. Kak boš zbirao? Eli boš poslüšao obljübe? Zapomnite si, da je obljübiti
lehko i da dnes tisti Kukovec, ki je povzročo največ nezadovoljnosti v Prekmurji, obljübla vse; celo prekmurske vučitele, štere je njegova stranka pregnala iz Prekmurja, vrača nazaj, samo da bi se priküpo Prekmurcom.
Ravnotak je to, kak z razvüdanim dečkom, šteri dekli vse obljübi, celo zakon, samo da se njemi vda i jo orople devištva, te pa ne mara več za njo. Štera poštena dekla se vda takšemi dečki, šteri jo pozna samo te, kda si šče vtišati svojo poželjivost.
Šteri pošteni Prekmurec se bo vdao obljübam voglednikov kak so Kukovec, Kühar, Benko, Hartner, Radič? Šteri Prekmurec zavüpa tem svojo drüžino, sebe i svojo prihodnjost?
Ali zavüpate stranki, štera s penezami i z obljübami lovi i küpüje glase?
Kak te spoštüjejo takši korteši i takše stranke, šteri te mislijo s penezami z melov i vinom küpiti?
Küpüjejo se vlačüge, pošteni kmet, obrtnik i delavec pa nikdar ne k odaji.
Eli je takši dečko kaj vreden, šteri namre inači dobiti dekle, kak da si küpi — Vlačüge, -r-Eli je takši mož kaj vreden, šteri nema inači ljüdskoga zavüpanja, kak da si je küpi s penezami i dari?
Ne brani se penez i drügih dobrot, štere ponüvlejo agitatori, vej je to ljüdski penez i znaj, da vsakša dobrota, štero ti skažüjejo mogočnjaki, je tvoja sveta pravica. Ne brani se darov — voli pa po svojoj vesti!  Prvo je, da si pogledaš moža, ki ga misliš voliti, ne pa njegove obljübe.
Kakši, mora biti poslanec? Pravili smo, da nega sile, štera bi prisilila poslanca, da spuni svoje obljübe, dane pred volitvami. Tü nega, ne vojaške, ne policijske sile.
Edna sila je,
štera edina sili vsakšega ljüdskoga zastopnika, da dela nesebično, požrtvovalno za ljüdstvo, štero njemi je izreklo svoje zavüpanje, ta sila je
düšnavest.
Mož, ki nema vesti, štera bi njemi zapo vedavala, da vrši zavüpano nalogo kak poslanec kak najbolše, te nemre biti ljüdski zastopnik.
Vest ma H tisti mož,.ki zna, daje za vsako svoje Činenja
odgovoren Bogi, tak te mož, ki je prevzeti krščanskoga düha, mož, šteri je veren. Samo takšemi
krščanskomi moži lehko spovejte svoje zavüpanje. Ka pa tisti, ki pravijo, da vera ne spada v politiko ? Ali je to istina, da vera ne spada v politiko ? Ka je za kristjana vera! Eli je le zato, da mislimo i molimo krščansko, a nam nej trebe po njoj živeti ? Eli krsčanska vera ne za življenje, za javno življenje—politiko ? Zakaj so pogani mučili prve kristjane ? Eli zato, ka so nosili vero v srci ali zak), ka so zahtevali, da mora biti tüdi
država krščanska,
da se naj Odpravi robstvo i kapitalizem ?
Zato so Rimljani mantrali prve kristjane, ar so ti svoje krščanstvo udejstvovali politično, to' je: spravili so v. javno življenje, kak je to napravo tüdi Kristuš. Vera jé tak nej postranska stvar za kristjana v politiki, nego
vera je prva stvar v politiki.
što pravi, da je vera v politiki postranska stvar, te trdi, da je düšna vest v politiki postranska stvar i što to trdi, tisti pravi da je
poštenost v politiki postranska stvar. Eli te volili takše može, šteri to tak trdijo ?
Krščansko ljüdstvo se vzdigavlje dnesden po celom sveti proti skritomi sovražniki — Antikristi, šteri pod plaščom šče razcepiti krščansko ljüdstvo njegovih svetinj. Tüdi med nas
2
NOVINE
4. marca 1923.
Prekmurce so prinesli tei novi glasitelje evangelium, šteroga smo
prle nikdar ne videli, razceplenost. Kda ste prle vidili te gospode, šteri se dnes trgajo za vaše glasove ? Zato so prišli, naj nas. razcepijo i tak zménša jo" našo moč sebi i svojim bankam na hasek.
Kak postajajo v Austriji, v Polskoj, Italiji;*; Franciji ceIo v Rusiji močne krščanske organizacije, kak se je vstvorila v- jako kulturno) Nemčiji močna fronta krščanskoga ljüdstva, v šteroj fronti so si podali roke evangeličanci i katoličani, tak je tüdi na nas, Jugoslovan, da ojačimo vrste krščanskoga ljüdstva. Dnes nega polovičarstva; eli smo s cela kristjani v cerkvi, doma, v politiki — eli pa smo ne kristjani i te se dajmo tüdi zbrisati iz krstnih knjig.
Ne ide se dnes v politiki, tüdi ne pri volitvah 18. marca, samo za kakšo železniško zvezo z madžarskov, za izvoz živine — ide se zato, bo 1$ naša mlada Jugoslavija pod oblastjov bankirov i londovskih prostozidarov, eli pa bo svobodna, srečna, krsčanska držáva v blagostanje svojih prebivalcov.
Tisti, šteri ščejo, da bo naša držáva takša, tisti do stali 18. márciuša ino vsikdar v naših vrstah, in vrstaj kmečke zveze, tisti do metali v drügo kišto svoje kruglice na Kleklna i Šiftara.
Evangeličanci i katoličanci!
18.-ga marca te šli volit od vas visi, či naj krščanstvo kralüje med nami', ali brezvemost. »Demokratska Stranka', štere kandidat je tüdi Markišavski Kühar, je proti veri, či je katoličan-ska ali evangeličanska. Liberalce žmetno stane, ka je naše Prekmursko lüdstvo krščanskoga mišlenja, žmetno stane liberalce, ka mi lepe katoličanske i evangeličanske fare i lepe cerkvi mamo. Liberalci bi radi našo mladino v svoje roke dő-bili, radi bi z naše mladine srca vöstrebili krščansko mišlenje, i v njuvo srce bi radi Sokolski, brezverski düh vcepili. Ali liberalci i Markišavski Kühar so malo kesno gorstano^ i naše pošteno katoličansko i evangeličansko lüdstvo se ne da zapelati od Markišavskoga liberalca. Katőličanci i evangeličanci zdržite svoje vadlüvanje i bojüjte se ž cejlov močjov proti liberalcom, proti brez-vercem i proti Markišavčar^. Katoličanci i evangeličanci vsi v eden tábor, vsi pod edno zastavo, pod krščansko, pod Kristušovo zastavo. Vsi pod tisti krič, šteroga je naš Zveličitel Jezuš Kristuš noso. Vsi v drügo kišto votume I
Od vas visi vaše mladine bodočnost, zato pa delajte z cejlov močjov proti brezverstvo Pokažte katoličanci i evangeličanci, ka zopstom delajo liberalci, ka zopstom dela Markišavski Kühar proti krščanskomi mišlenji, proti evanger ličanskoj i katoličanskoj veri. Ki poštüjete svojo vero, tisto pokažte 18.-ga marca pri volitvaj, ka jo ne samo z lampami poštüjete, nego ssakšim svojim delom. Či poštüjete i zdržati ščete svojo katoličansko i evangeličansko vero, te svoj votom dajte na našo »Krščansko Lüdsko Stranko*, ali kmečko zvezo, dajte svoj votom na krščan-skega mišlenja može, kakši je Vlč. gosp. Klekl Jožef i gosp. Šiftar Geza. Pokažte vsi evangeličanci i katoličanci, ka lübite krščanstvo i pravico i obsodite nepravičnosti Demokratsko brezverstvo.
Bog živi našo krščansko Lüdsko Stranko/ i Bog Živi naše krščanskoga mišlenja katoličansko i evangeličansko lüdstvo 1
HARI LEOPOLD ev. bogoslovec.
NEDELA.
3. Postna. Evang. sv. Luk. 11. Jezuš zgoro vraga iz nemoga človeka. Vučeniki so ga ne mogii vözgoniti. I kda so pitali po zroki, njim je Jezuš odgovoro, ka se NO pokolenje vražje .samo po posti i molitvi more zganjate. To teliko pomeni, ka ki šče greh premagati, se more zatajüvao, trpeti more i moliti.
Trpljenje Gospodovo.
Pa jaz H priznati ka se ne bi nalehci pridrüžo tomi splošnom! mnenji, če ne bi vido, da je ravno eden izmed Kristušovih najljüblje-' nejših vučenikov i najvemejši prijatelov bio tisti, ki je glavne niti te strahovite igre tkaó, gda ga je na sramoten način odao. O moj Siromaški Odküpiteo 1 Pa ne bi bilo to že zadosta, da on predmet postane najgiobšega sočütja? Znam jaz, da večkrat tüdi drüge Spodobna nesreča doleti. Cezara je izdao Brut, Sardanspala Arbaces, Candanlesa Glges to je ravno njihovi ljübenci so njim tó včinoli. Ali šteri izmed teh velikášov je gda Svojega izdajalca na tak veliko čast, na tak veliko milost podigno, kak Kristuš svojega apoštola judaša?
On ga je navadnoga, zamazanoga raztrga-nbga kodiša imenüvao ednoga izmed dvanaj-seterih ministrov, ki bi po svojem deli to najvekše kraljestvo šteta osnovali i je po svojih mislaj ravnali. On njemi je od strani ljüdi čast, od strani dühovništva vklanjanjo, krasne cerkvi i veličaste oltare določo. Podelo njemi je najob-sežnejšo punomoč, z šterov je zapovedavao narávi (naturi), betegom i smrti. Na njegov pogled so mogle peklenske moči trepetati, i naj ne opüsti proti njemi ni najmenšega dokaza poštüvanja i zavüpanja, je na njega zavüpao tisto malo šumico penez, z šterov je v svojem prostovoljnom siromaštvi razpolago. Kak zadnji hlapec se njemi je k nogam vrgo, z poniznosti njemi je nogé oprao; iz posebne ljübavi küšno; pa kak prijateo, šteri misli! ka nikdar zadosta ne včini, je iznajšo nezaslišiio reč, z šterov bi prišo v notrašnjöst njegovoga srca i njemi podelo svoje telo, svojo düšo svojega düha kaveč ešče svoje molbevredno božánstvo. Šteri izmed onih vladarov je gda svojega izdajalca na tak veliko čast podigno ? Pa ti Premislite si, nieden izmed njih ne bio izdani nikdar za drügo, kak zavolo velikoga dobička, šteroga je vsaki pričaküvao, ki je izdajo začinjao. Tak je Brat iz častiželjnosti izdao Cezara, naj sto njem dobi domovina sloboščino. Arbaces je izdao Sardanapala, naj si pridobi Medov kraljestvo. Giges je izdao Čan-danlesa, naj se polasti oblasti Lydije. Zakoj je pa Judaš izdao Kristuša? Zateknite si vüha, p krščeniki, da nete čüli. Za treseti srebrnikov. Za to ga izdao hüdobni, za treseti srebrnikov t „Obečali so njemi treseti srebrnikov.“ (Mate 26.15). Pa ne, niti za teliko nese pogodo izdajajo; pa lejko nevete, ka je zato šo ta, naj ga javno z nedoločenov i z spremenljivov ponüdbov zlicitaliva: „Ka mi ščete dati, da vam ga v roke dam ?" (Math. 26, 15). Z tem malim puieskom je zadovoljen bio (čeravno je veliki škrtlač bio), nikšega pogajanja ne je stavo, pe se je tožo zavolo nizke cene, ar si je mogoče mislo na to, da je v Samariji za časa Jöraš králja somareča glava dosta dragša bila; ne, nego hitro je pogodbo skleno kak če bi ugodna t i hasnovita bila za njega; ovado je stem. dabi še z menšov cenov bio zadovolen i da je proti vsoj navadi küpčije njegova prva skrb ne bila to, da si spravi dobičke, nego da se blaga reši.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Telefon v Črensovcih. Na prošnjo našega g poslanca je Črensovska pošta dobila telefon. Shod naše stranke bo 4. marca v nedelo po velkoj sv meši v Soboti. Govoro bo dr. Korošec, minister na razpoloženji. Isti den zaodvečara po  večernici pa bo shod v Beltincih v dvori g. Pintariča.
Jezero dinarske banke bodo vömenjene. Vöminjávanje se bo vršilo marca ali aprila. Pazite, ka ne zamüdite, ár čas zamenjavanja bo kratek. V Novinah že naznanimo, gda se začne vömenjavanje. 
Naše stranke kišta je drüga. Križ je gor na njej, beli, plavi, rdeči i v sobočkom okraji pod imenom dr. Korošca stoji ime Šiftar Geza v Lendavskom pa Klekl Jožefa. To je kišta maloga krščanskoga človeka, kmeta, obrtnika, delavca, trgovca, z té kište vö de se merila vaša pravica.
Na znanje! Vnogi nas spitavajo, jeli g. Skafar Jožef trgovec naš namestnik ? Odgovorimo,: G. Škafar Jožef nikdar ne proso stranke za namestništvo, niti stranka njega nej prosila na to. On je veren pristaš kmečke zveze, a potegüvao se niti z malim prstom ne za namest-ništvó. Naš namestnik je g. Nemšič jz Križovec T dr. Šabec iz D. Lendave. — Vodstvo k. zveze.
Shodi naše stranke so se vršili: v D. Bistrici; gde je Radičova trdnjava popolnoma porüšena, v Trnji, na Srednjoj i Gornjoj Bistrici, v Lipovcih, Gančanih, v Rakičani, Gradišči, Tropovcih, Sodišinci!), Gederovcih, na Krajni, v Rankovcih, Vančavesi, na Tišini, na Petancih, v Pužavcih Bodoncih, na Cankovi, pri sv. Jeleni i sv. Jürji i pod Lipov.
Tatvine. Odnešeno je Šadl Alojzi v Prosečkoj vesi iz kovačnice kovačje šker, Dšuban Mariji v Vučoj Gomili Strošek, Szép Juli v Moravcih 15 kokoši i 2 gosti, Maiačič Petri v Domanjšovcih platno, pšenica i deteljčno semen, Kovač Mikloši v Šalovcih meso i mást, Horvat Štefani v Trnji pol korčiča pšenice i na Dolnjoj Bistrici od nekoga 15 kokoši, štere je pa gospodar najšo, tolvaj je spozno svojo krivico, proso odpüščenje i kokoši nazaj odneso.
Markišavčar. Markišavčar i drügo neve pisati v svojoj nesramno]* ,,M. Krajini," samo takše nesramne laži, štere po njem smrdijo. Takše nesramne laži je pisao tüdi proti mojemi oči ino brati, štera nemajo ne vüh ne repa. Moj oča ne plača na tisti zvon, šteroga že dva meseca majo doma v kleti, nego na tistoga, šteri bo sküpen v sküpnoj kapeli. Moj brat je. ne skišnjeni ino praíen kak je te Markišavski strankin ödpadnik pisao. To je nikša sramota ne evangeličancom, če moj brat poštüje- kat. dühovnike. Nego to je velika sramota, da se je en evangeličanec odo Kukovci, odo se je »Demokratskoj stranki.* Markišavčar v vsakom svojem nesfamnom listi napada katoličance. Jeli to je ta Vjedinjena Prekmőrska Stranka ?“ Markišavčar toliko napak dela v slovenskom tak, kak v Vogrskom jeziki, da tisto nema nikšega pomena. V Križevci ima dva plačaniva podre-para, Šteriva hujskata ljüdstvo. Ljüdjé ^poslüšajte te hujskače, ar vas tei v kmičnost pelajo! Markišavčar je zbrao skoraj vse tiste točke v svoj program, Štere so že naš g. poslanec Klekl rešili. Evangeličanci i katoličanci ne dajte svoje votume na Markišavčara, ár nas on v kmičnost pela! Če na njega date svoje votume, bote -ví .prekmurski siromacke mogli nazaj plačüvati v svojoj dači tisti penez, šteroga troši Markišav-čar. »Dugi Markišavčar kam se pelaš, goričanee ne zapelaš, našiva poslanca naj bodeta g. Klekl Jožef in g, Šiftar Geza.*
Fabijola
ali
Cerkev v katakombaj.
I. Mir.
Krščanska hiša.
Kak mi drüge pripovedüjejo, nema nikaj več shranjenoga; da pa sama toga ne ponüca je tüdi istina. Pravijo celó, da nimača ešče svoje vsakdanešnje jesti razdeli z nekšov slepov deklicov, resan čüdno je to!
„Mora biti moja, draga Fabijola, mora! zakriči Agneška. Vej ste mi pa obečali, da mi spunite željo. Povejte, kelko ščete za njo i nocoj jo vzemem s sebov“.
„Naj bo, naj, nej tebi nikaj nemrem odpovedati; pa se bovi pogajali — le zütra pošlji koga k meni i vse je v redi. Tü sve se pogodile, zdaj idivi, da si pogledavi goste“.
Večerja.
Vsi so bili že zbrani v obednici, gda prideta Fabijola i Agneška. Ne bomo na dugo i šörko popišüvali, kakša je bila večerja; samo telko povemo, da je bilo vse bogato pripravljeno, vse svetešnje, čiravno je ne bilo gostüvanje, nego samo navadna večerja v bogatinovoj hiši, gde je vsikdar pripravljeno za znance i prijatelje.
Gda se prikaže Fabijola s svojov prijateljicov, pozdravi Fabij najprle svojo hčer: „Kesno prideš, kesno, moje dete, pa si itak ne jako lepo oblečena; pozabila si vse svoje kinče“.
Fabijolo je bilo sram, ne je znala, ka bi odgovorila; ali včasi se oglasi Agneška: „Vsega toga sem jaz kriva, stric, jaz sem jo zadrževala s svojim klepetanjom. Tak navadno oblečena pa je prišla morebiti zato, da ne bi osramotila mene.
„Tebi nemrem nikaj na oči metati, predraga Agneška“, pravi Fabij, „čiravno ravnaš vsikdar po svojoj glavici; pa to ti pravim, da se ti je to vse bolje pripravilo, gda si bila ešče v detečjij letij, zdaj si pa že za možitev¹) i morala bi se že malo kazati, da si pridobiš srce kakšega lepoga i mladoga dečka. Kakši zlati lanček na šinjeki, kakšij maš doma zadosta, bi te jako lepo kinčao, — ali neščeš me poslüšati; mogoče že maš koga zbranoga“.
Tak je gučao Fabij po svojij mislij; Agneška je pa v tom časi stala puna misli i njene prijazne oči so bile kak či bi gledala koga v mislij. Itak pa je čüla Fabijove reči i je odgovorila:
„Mam ga, mam! Že sva v zaročkaj, že mi je dao zlati prstan i me je okničao s prekrasnim lepotičjom“. 
1) Rimljanke so se smele v 12, leti že možiti.
„Ka mi praviš! Što pa je to?“
Milo ga pogleda deklica i s preprostim glasom odgovori: „Z dragim kamenjom mi je okinčao roke i šinjek i mi je podaro biserne ringline nezrečno dosta vredne“.
„Pri bogovij, što je gde to? Agneška, to skrivnost mi moraš povedati! Gotovo je to tvoja prva ljübezen — da bi le duga bila i bi te napravila nezmerno srečno!“
„O srečno, srečno, na veke srečno“, odgovori ino odide s Fabijolo k gostom. Fabijola bi gotovo jako zamerila Agneški, da je njoj ešče ne povedala tak važne stvari; ali Fabijola je ne čüla toga zadnjega guča, ar se je ona tüdi pogučavala z gosti. Eden tej gostov je bio nekši Kalpurnij, nepriličen i visiki človek; bio je jako jalen i tak se je noso kak či bi on bio stüdenec vse modrosti. Njegov sosed je bio Prokul; preveč je rad meo dobre jestvine, zato je tüdi jako rad hodo v to hišo. Itak sta za nas več vredniva sledečiva gosta. Eden je tribun, po imeni Sebeščan. Bio je eden vekši čestnik iz cesarske straže, i kak se vidi, je dobro znani Fabijoli i Agneški. Je ešče ne bio star 30 let i že se je v vojski pokazao za takšega junaka, da sta ga jako spoštüvala i Dioklecijan, casar vzhodnij dežel, i Maksimijan, casar v Rimi. Bio je jako lepe postave i ne je kazao ne v obnašanji ne v guči tistoga prilizüvanja, štero je bilo Rimljanom tak navadno.	Dale
4. marca 1923.
NOVINE
3
Glavarstvo kortešéra. Glavarstvo nas zdaj pozava gor, naj se zglasimo za kvare, štere so nam komunistje napravili. Te od leta 1919. ne bilo prle časa? No ja Pašičovim radikalcom trbej kruglice. Ne dobijo je, nam velike Srbije ne trbej,. mi smo za autonomijo, rajši kvare pozabimo. Pa bele peneze i drüge kvare so že tak notriglasili naš poslanec g. Klekl oblasti i prosili pomoč. Pa ka je napravilo glavarstvo? Gor nas pozvalo, náj kvare šenkamo.
Lani i letos. Lani je hodo dr. Kukovec v Nuskovi, Križavcih itd. Te so meli tüdi shod pred njim uradniki v Soboti i prosili vekšo plačo od njega. Te jo je obljübo. G. Šerüga so te pravili: moj brat je kmet i premalo dače plača. To je nájveč plača kmet, so šteli praviti.
I resan kmetom so podignoli dačo demokratje, a uradnikom pa plače nej. G. Kühar zato ví lovite kmete, ka tej premalo dače plačajo? Eden z nazočih.
Pisač kr. notariuša v D. Lendavi — mislimo tisti, ki je peneze zapravo i se Bojnec piše kortešéra, ka je Hartner na našo stranko. Ne vérte, Hartner je na samostojno liberalno gorstopo i dela za to, ka nas požre srbski centralizem. Ne dajte se oslepiti.
Keliko kišt bo pri volitvaj. Ne menje, khk edenajset. Pazite, naša je drüga. Prgiščo pri vsej morete meti stisnjeno, pri diügoj jo samo Odprite. Mala Polana bo v Velkoj volila.
Odgovor Flisar bankari. Tak pravijo kaj se péskó lajanje ne čüje v nebésa. Flisar Janoš bivši Križevski vučiteo, zdaj pa veliki bankar zmislo nikaj, ne vem kje] dostakrat pride nanjega ta bolezen, — -i začno je iz velikim dekíamiranjom lajati proti vlč. g. Klekl-ji i proti „ Sloven skoj Lüdskoj Stranki.” I v to lajanje je moje ime tüdi notri vzeo, i mené za praznoga imenüje. Ali meni se tak vidi, kaj je Flisar bankar spao do tega mao. 1 čista gotovo, kaj bi pa jas prazem Ostao, či bi me Flisar včio pet let v osnovnoj šoli. Ali hvala Bogi samo edna leto sem meo k njem srečo i bogme so Šolarje prazni ostali pri tom modrom Flisari, ar se on trno, malo briga za šolare. On je vöodišo pušit i svojo iübléno ,,Ružinko" glédat I té Flisar, ki se zdaj za tak velikoga lutherana. drži nas je veronavuk nigdar ne včio i oča so me pitali doma „pa se Vi nikaj ne včite od Jezuša i od Boga." 1 či bi me lübléni oča i mati ne včila doma na Boga bojaznost i na lübéznost, bogme bi pri Flisari moja glava i moje srce prazno ostalo. I té človek se vüpa Zglasiti, ki je vu svojem žitki tak malo deio za lüdstvo,, za krščanstvo za evangeíičanstvo, ali bole je delo za svojo žepko. Té človek se je zglaso, ki tom sedi v banki i güli naše srmaško Prekmursko lüdstvo. On je tisti mož, ki je našemi lüdstvi čiste peneze vödavao i trüco, naj je samo vze-meo, ar štemplani ne bodo valali. Jas sem vö-nesao dvakrat Čiste peneze iz banke i te djalen mož mi je etak reke: »Pazite na poti, či de vam što na poti gléda©. čiste, peneze; ne pravite kaj smo vam je mi dali iz banke.” On je to znao, kaj Či to njegovo manipulacio zve oblast, té njemi tesno bode. I taki človek sme napadati i šimfati ednoga poštenega i za lüdstvo trüdé-čega se mpža, Klekl Jožefa našega poslanca i té Flisar šče mene blatiti, ki je že stokrat odao svojo düšnovest Šatani. I té brezverec, té djalen mož, to piše, kaj sem jas lutheranom na špot. Zakaj pa ? Zato ar Poštüjem katoličance ? A tak, kaj pa g. Flisar ví čitate Svétopismo ? Ne mislimi Či bi je čitali, té bi .znali, kaj je naš Zveličitel to reke: .Lübi bližnjega svojega kak sam sebé i lübi ešče svojega, sovražnika." I či bom pitao evangeličance, mi ne bodo rekli, kaj sem njim na špot, ali vl ste Čisto gotovo na špot i na sramoto našoj evangeličanskoj veri. Zato pa g. Flisar zdržite Jezuša to veliko zapoved. 1 dr. Luther Martin je tüdi to zapoved držao za najvekšo, ví ste jo do toga mao ne zdržali, zato se ne morete za krščenika, ne morete se za evangeličanca držati. Kak je pa to kaj ste ví tak veliki neprijateli katoličancov i vlč. g. Kleklna? Kaj pa či vam katoličanci prineseo peneze, zakaj pa tiste vzemete, Čüdno g. Flisar, kaj penezom tüdi ne date versko sago? Poglednite v Svéíom-pismi Pavel apoštola k Riminalcom poslanom prvom listi v 13. tali i zdržite tiste réči. Zdržimo mi svojo evangeličansko vero, ali ne šimfajmo drugo, nego poštüjmo katoličansko tüdi. I ešče to pišete, kaj sem jas ne zreli. Ja znate jas si ne morem pomagati, či so moji vlasjé ne žuti, kak so vaši bili, ali da je pa žuti pes, žuti konj i žuti človek eden ne dober. Itak pravi reč, kaj pošteni človek seri postane i hamišen pa pišlivi. I to vse na koga paše? I g. Flisar, ví se tak preveč za naše evangeličanske vere branitela držite, kak je pa to ka ví Demokratsko Stranko podpirate, štera je proti veri i proti vadlüvanji. Jas vam to rečem, ka ví samo ne gučite nikaj, ar vas vtiči gordržijo. Penzio dobite od države i velike dohodke imate vu banki i što vam to vse plati ? Me drügi kak Srmak Prekmurski kmet i dokeč ví dobro živete on more celi den boš i lačen
delati. Zato pa zdaj zapelavate naše goričanee, ka te je pa bole gülili. Flisar, izmislite si na srmake i previdite, kaj je vaše délo proti srmaš-komi Prekmurskomi lüdstvi, proti Božoj i Jezušovoj zapovedi. I té moder Flisar si je pod svoj napisnik ne vüpo svoje ime podpisati. Zakaj pa ne ? Zato, ar hamišen človek po hamišni potaj hodi, ali šontavoga psa i hamišnoga Človeka hitro zgrabijo. Ali ne grizmo se, nego bojmo vsi na hasek našemi Prekmurskomi lüdstvi, evangeličancom i katoličancom. — Hari Leopold, ev. bogoslovec.
Orlovski tečaj za prekmursko okrožje se je vršo od 10 do 16 februara v M. Soboti, 16 pa v Krogi. Tečaja se je vdelèžavalo vsaki den poprek od 8 do 10 dečkov iz celoga Okrožja, zato se prav toplo zahvalimo Orlovskoj pod-zvezi, štera nam je poslala tehfničnoga (za telovadbo) vaditela. Prav toplo se tüdi zahvalimo g. Rupniki vaditeli, ki si je močno prizadevcf naše dečke kak naj bogše iz vežbati. Ravno tak tüdi se lepo zahvalimo g. Peterki gostilničari v M. Soboti, ki so nam štiri dni dali hižo za telovadbo. Pri toj priliki gospoda Peterka gostilno celomi Prekmurji tüdi močno priporačamo. Zahvalo damo ravnotak tüdi Smodiš Trejzi v Krogi, ka nam dala hižö za telovadbe. Orl. drüštvo.
„Gospod Klekl, podoficer papove oblasti“ tak nas zové Küharva „Mőrska Krajina“.
I mi z ponosom i z veseljom pravimo, ka smo to. Liberalcom je to greh, če mi poštüjemo Kristušovoga namestnika. Oni ne poznajo Kristuša, kak bi te mogli poznati njegovoga namestnika.
I tei skažlivci ravno vtom članki nadale pišejo: »vera naj bo vsakomi sveta”. Nam je sveta, Küharom pa deveta briga. Nam je sveta i zato se držimo njene zapovedi, verjejo ka Kristuš ma namestnika na zemlji i té je brnski papa. To nam je sveto katoličancom, zakaj nas pa te napada Markišavčar? Zato, ka naidemo za njim i smo verni svojoj veri. Vsi tej so evangeličanci ali katoličanci, so Odőrni pred demokrati, ar tej sovražijo vsako vero.
Občini Hotiza i Kot sta na prošnja našega g. poslanca Kleklna dobile 130 jezero dinarov na bőranje Müre. 
Invalidom. Novi občni zbor se vršo v Beltinci 4 dne 7. 1. 923. nar šterom se novi odbor izvolo sledeči: Predsednik: Rengeo Štefan z Lipovec. Podpredsednik: ^Horvat Gregor z Bratonec. Tajnik: Slavic Matija z Lipovec. Blagajnik : Ferčak Franc z Renkovec. Odborniki: Horvat Martin, Lipa, Trátjek. Franc, Renkovci, Čizmadia Jožef, Törnišče, Gjerič J. V. Polana, Jerebic Štefan, Odranci, Baligač Ivan, Lipovci, Člen Martin, Lipovci, Sraka Jožef, Gančani, Staus Štefan, Renkovci. Potem so tüdi izvoljeni z vsakše obč. eden odborniki pri šterih se majo člani Zglasiti, či majo kakše prošnje Oziroma či bi imeli kakše delo pri tajništvi, ka ne bi trebelo vsakomi posebno tak deleč iti. To delo obč. odbornik more vse Opraviti, svoje obč. invalide ino dovice vküppisati, šteri so ešče nej v organizaciji, šteri po že so, naj na letos že tüdi plačajo članarino, šteri so ešče nej plačali, mesečno 1 din. ino najmenje na 6. mes. iejko pa tüdi na celo Ieto plačajo. To članarino naj vsakši obč. odborniki vküper poberejo i tüdi či kakše prošnje majo, naj vse prinesejo v tajništvo v Lipovce. Tej obč.1 odborniki so sledeči; Magdič Matjaš, Lipa, Balažic Štefan, Renkovci, Koren Ivan, Törnišče,- Dominko Jožef, Gumilice, Kociper Matjaš, Gančani, Filip Ivan, Beltinci, Matko Štefan, Odranci, Rengeo Martin, Lipovci, Novak Ignac, Bratonci, Panker Štefan, Dokležovje, Žižek Mihal, Ižekovci, Maučec Marko, Melinci, Bedernjak Ivan, Dol. Bistrica, Nered Martin, Trnje, Čeh Štefan, Nedelica. — Uradni dnevi so. v sredo i v nedelo.: — Splošna org. voj. inv. in vdov. Podružnica Beltinci.
Shodi naše stranke v beltinskoj fari so se vršili od 18. do 20. febr. Opravili so je sami domači možje. Ljüdstvo je povsod za nas. Ge se je tű 1—2 oglaso proti krščanskoj stranki, je dobo tak oster odgovor, ka je zanemo. Kak Iepo je bilo čüti, gda so naši izobraženi ljüdje domači opominoli je: Ne bojte kak list na "drevi, šteroga veter tá odnesé! Naj nede med nami izdajalci Neki samostojnež je té odgovor dobo: Modrost brez pameti je velika norost.
1 strezno se. Ešče dokležovski zapelani socialisti so se hvala Bogi nazaj povrnoli na pravo pot. Ljüdstvo je povsod kričalo: dol z centralizmom, živela autonomija.* Naš g. poslanec so nam obečali, ka tüdi prido kak dő li mogoči še v beltinske faro, zdaj držijo shode po črensovskoj, törjanskoj i lendavskoj fari.
Mamo može, prave džündže iz törjanske, beltinske, črensovske, bogojanske i drügi far, ki so se sami javili, da brezplačno hodijo okoli i ljüdstvo presvetlavajo, ka je zgrabljivi vucjé protiverskih strank nejraztrgajo, o kak nas veseli to v toj borbi. Hvala vam lepa, pravi istinski krščanski možje.
Pogoreli so Küharvi liberalci na Hotizi. Niednoga podpisa neso dobili.
Ne bom šo ne se, ne tá volit. Ki tak guči je ravnotak krivec kak ki na slabo stranko voli. Včasi edna — jedina kruglica odloči je što poslanec ali nej. Gda. gori i ne gasi tisti, ki bi lejko gasio, je nesreče kriv ravnotak kak pode-žigač. Ki bi lejko zabrano tolvajijo i je ne zabrani, ma deo v tolvajiji. Te pa püstite vužigati, odnašati svoje i svoje vere pravice? Volitev je dnesdén ne Indašnja, nego borba za življenje i smrt i to tak za Časno kak za večno.
Beltinci. 21. febr. je lepi sestanek öbdržala naša stranka v Glavačovoj gostilni. Shod je dvojlivce obtrdo v krščanskih vrstah.
Shodi našega poslanca so se vršili Preminoči tjeden na Sr. i G. Bistrici, pod Lipov i Renkovcih, na Hotizi i v Žižkih. Ne trebe praviti, ka so shodi bili punoštevilno obiskani i obrodili naj popolnejši sad za krščansko stranko.
Shodi g. Benka so dobro namočeni. V Strehovcih, Beltincih itd. itd. po 50 litrov vina. A moremo z zadovoljstvom povdarjati, ka g. Benko kak poštenjak hodi okol«, ne šinfa drügi poslancov, ljüdstva ne sili v svojo stranko, tomi neha na Zvolo, naj ide, kama ga srca vleče. V Beltincih je med splošnim odobravanjom obsodo nesramno pisavo Mörske Krajine, liberalno stranke proti našoj stranki posebno proti g. Kleklni.
Turnišče. Kmečka Zveza je malokda stala tak dobro tű, kak zdaj ravno. Trgovec Tivadar je hvalevredno odklono Hartnervo ponüdbo, ka bi si naklao v logi dva metra drv.
Država.
„Samostojno“ gospodarstvo. Hartnerve stranke veliki gospon, Pirc Gustav je z tistih penez, štere so kmetje vhüp dali za küpilo galica, ponücao za svoje kšefte i profiterao ne menje kak milijon koron za svoj žep iz lückih penez. (Slovenec št. 31J. Zaslüžila stranka vaše votume?
Socialdemokratični poslanec etak dela. „Organizovani Radnik“ piše: „Tiralica je vödana (išče ga oblast) za nar. poslancom Etbin Kris-tanom, ki je prejeo od beograjske vlade pét milijon dinarov, da vrejüje izseljeniško kancelarijo v Ameriki i podpira delo za amerikansko posojilo Jugoslaviji. Ar se pa Etbin Kristan cele mesece ne jávo vládi, je ta vödála za njim tiralicö i poslala tüdi svojega agentav Ameriko, da ga poišče." — Vidite delavci, takšim poslancom ste dáli svoj votum/' Pazite zdaj. Samo v krščanskoj stranki je poštenost.
Stranka razbojnikov i roparov. Drüštvo demokratske stranke „Orjuna“ kak smo že pisali, je v Maribori ponoči na roparski način napadnola našo krščansko tiskarno, gde se štampa,.Glasnik", gde je vödana Venčana kniga itd. Do polmilijona kvara so nam napravili pri maši-naj. Edenajset ftičkov iz te drüžbe je oblast zgrabila i med njimi jssglevet pristašov Marki-šavskoga Kühara i Kukovca. V to roparsko razbojniške drüžbo palnnetè šli 1 Tej majo prvo kišto, vkraj od nje.
Svet. 
Teštament škrtlavca. Na smrtnoj posteli pozové škrtlavec kral. notara, ka de teštament delao. Zravna se v posteli pa pravi: „Napište začetek teštamenta, ovo bom vam že dale pravo.“ Kral. notar začne, kak že navada pa pol na
glas: „Davlem, ostavlem, predam na  .   .   .   .   . “
„Ka! šče nej, nej šče ne cviléč pa kričéč stavi ga stari. „Tak jes nikaj neščem delati, nikdar nede to moja slednja vola; ka bi komi kaj dao, nihao, eli predao to jes nemrem.“ — Dobro! pravi kr. notar, malo pomisli za en čas se pa oglasi: Jeli de dobro či tak naprávim:“ — Posojüjem do sodnoga dnéva? — „Dobra, dobro“ v dari vmes škrtlavec ves veseli. Dale je kral. notar brez nevole lejko napisao celi teštament.
Klemenceau bivši francuški minister je. kak čtemo v Singapori v ednom samostani govor držao deci, v šterom je spoznao svojo veliko napako, najmre ka je proti veri velka norost bila. Vendar ga je srečala pamet ednok v starosti ; kda pa ge našo visoko gospodo sréča?
Iznajdba telefona. Lani je vmro iznaj-diteo telefona Bell. Letos pa je vmrla njegova žena. Ta ženska je že mlada glüpa postala pa je prosila svojega moža, ki je -bio fizik, naj íznajde kakšo pripravo, s šterov bi njoj olajšao poslüšanje. On je to izkao, delao, pa je resan napravo: telefon. Za zahvalo je ta gospa dosta včinila za poučavanje glühih.
Vrednost penez 1 dolar 400—410 K., 1 talijanska lira 19—20 K., češka krona 11—12 K., za 1 dinar se dobi 600—650 austrijskih kron i 25—27 vogrskih kron.	
4
NOVINE
4. marca 1923.
Pismena slovenščina.
Beltinci: Slovenska pesem:
Na zadnja predpustno nedeljo (4. feb.) je priredila tuk. podružnica Slovenske Matice pre-lepo vspelo veselico.
Na sporedu je bila igra in nastop dvah pevskih zborov. Velika dvorane v hetelu Cigüt je bila nabito polna domačega občinstva in gostov iz okolice.
Najprej se je uprizorila šaljivo-resna burka: ,,Kakoršen gospod, takšen sluga," ki je izzvala mnogo srčne veselosti pri gledalci!), igralci so bili vsi izborni ali najbolje sta jo pihnila z vsemi mazili maziljen! častniški sluga (g. Dujc) in rek-rut »Lipe Butec".
Nato je nastopil g. nadučitelj Spráger s svojim mešanim pevskim zborom. Akoravno smo že večkrat čüli hvaliti lepo cerkveno petje, ki ga .je ustvaril v Beltincih ta marljivi pevovodja, smo bili vendar iznenaden! nad preciznostjö in sigur-nostjo tega iz domačinov sestavljenega zbora, kteri je izvajal brezhibno prav resne umetne svadbe (Nedvedove in Hug. Sattnerjove) z mölakordi in težko časovno mero (taktom). Ugajala nam je še posebno, Sicer ležja ali Čüstvene krepka pesem o prstanu, ker je nam bila nova. Beltinčarje so pokazali, da ne slovi samo njihovo mes-tece po vsej pravici za najlepši trg Prekmurja, ampak da so tudi njegovi prebivalci vredni Predstavniki in dika lepe Prekmurske Krajine. Gospodu pevovodji pa kličemo: Le naprej na započeti poti! Kdor odpira narodu žive zakiade pesmi, tisti mu pomaga spoznati svojo dušo, njeno dražest in milino, lepoto in blagost in je v najlepšem pomenu besede kulturni delavec. Kajti.,narod, ki je spoznal samega sebe, ki se je osvestil — ne premaga, ne pogazi nobena sila sveta. Duh je sloboden.
Nikjer pa ne veje düh take slobodno in Čisto po svoje-kot v pesmi. Pesem je človeške duše najlepši, najčistejši cvet. V pesmi ona vinska (jufče) in plaka, toži in toláži, preti in grozi, živi in umira.
Slovenska pesem je scela drugačna kakor pa nemška, madjarska ali pa kakega drugega naroda pesem — njegovo düševno ogledalo je Ona.
Slovenska pesem je skoraj edino kulturno, düševno blago, ki ga je rešil Slovenec preko temne dobe (časa) robstva v jasnejši dan narodne svobode.
Zato pa velimo: Daj narődu celo bogástvo njegove pesmi nazaj in narod spozna — sebe samega in postane sam svoj, svobodnjak med svobodnjaki', ne več ponižen sluga ponosnejših, t zavednejših narodov.
Če pe izrekamo hvalo domačinom, ne smemo odtegati svoje priznanje gostom! Po nastopu mešanega zbora so zavrili krepki glasovi iz moških grb Pod vodstvom g. Koržeta, ravnatelja meščanske šole v-M. Soboti je namreč nastopil tá prvokrat moški zbor iz M. Sobote. Akoravno se je ta zbor šele pred kratkem vsnoval in niti niso bili vsi Člani zastopani, je vendar prav učinkovito pokazal domačinom lepoto moškega zbornega petja. In če bi že smeli kaj grajati, bi bilo edino to, kar oponašamo tudi g. Spragerju: da sta bila s količino programa tako skromna; kakovost je nas docela zadovojila, zato pa bi bili čüli še radi nekaj veči
Dale.
Pošta.
Fl. Krenos. Sotina 74. Odposlao v Ljubljano vašo zadevo. Rešitev vam že naznanim. Pozvek Jožef. Srdica. Delavci lejko ido na Vogrsko, samo zglasite se na državnoj borzi dela v M. Soboti, Luthar Jožef. M. Sobota. Dobili smo 140 D. za 7 Novin i 40 D. 50 p. za 8 Marijinih listov. Srčna hvala širiteli za trüd i velikodüšnost, ka plača čiravno nej dužen ešče svoje Novine i Marijin list. Hvala tüdi naročnikom vsem, ki so od naročnine više plačali. V obilnosti je vse povrnjeno za tekoče leto.
Paska!	Paska!
Cen. občinstvi naznanjam, da imam prvevrste češko glažovino „Vitrea.“ štero po najnišiših cenah odavlem 1 m2 100 Din. Stolarje še posebne ugodnosti dobijo.
IVAN MARKOVIČ, trgovec s steklom i porcelanom v D. LENDAVI (Schwarcz A. hiša).
Hiša
v D. Lendavi na prometnom mesti, jako sposobna za šterogakoli obrtnika, s stanovanjom i z prostornimi delavnicami, se z prosti rok taki oda. Več se pozvej pri Toplak Janoši v D. Lendavi.
Házeladás.
Dolnja Lendaván, forgalmas helyen, mely különösen bármilyen szakmáju iparosnak alkalmas, tágas lakás és megfelelő mühely helyiségekkel szabad kézből eladó. Bővebb felvilágositás TOPLAK JÁNOSNÁL, DOLNJA LENDAVÁN.
K odaji je
pri Horvat Martini (Lešnjek) v Črensovcih hš. 39.
Za domači poseo i ne za trgovca edna debela svinja, edna mlada breha krava i dva voza detelice
Pravi amerikanski
Singer-mašini za šivanje
se dobijo za Prekmurje
samo v trgovini
BRATA BRUMEN
      MURSKA SOBOTA Cerkvena ulica 192. (poleg birovije),
v Dolnjoj Lendavi pri
BEDIČ IN KAC Dobijo se tüdi Singer igle, olje, konci, nadomestilni deli itd. (Šivalni stroji za sabole, šujstre i za familije). Odavle se na rate (24 mesecov). Singer šivalni stroji BOURNE & Co. New-York.
Naročte si „Novine!“
SIROVE KOŽE:
Lisice, — küne — vidre—- krtice — veverice Čarne, zavce divje i domače — domače mačke — kondrave pésje kože — ovce in janjce kakor ves ostale vrste kož z dugov i mehkov diakov, küpüje i plača po najbolših cenah
Tovarna usnja (ledra) MARTINUŠIČ in DRUG
v Ljutomeru [Lotmerki]

i
Podrüžnica v Cankovi.
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava