£
m
' ' il227k
■eri$k/i Domovi^/i
flk3®je Mie/% !U— HO IWI E'
AM€MCAN IN SPIRIT fOUGM IN UNOUAO« ONUT
no. m
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 5, 1967
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
STEV. LXV - VOL. LXV
Sovjeti ja blokirala poskus ledolomilcev 'Edislo' in 'Eastwlnd'
Ameriška 1 e d o I o milca sta prekinila poskus pluti okoli Zemlje po Severnem lednem morju, ko jima Rusi niso dovolili pluti skozi preliv med Severno zemljo in sibirijsko celino.
v WASHINGTON, D.C. — Naša služba obalnih straž je sklenila, da pošlje dva ledolomilca °koli Severnega tečaja po poti, ki bi bila čim bližja tečaju samemu. V ta namen je izbrala ledolomilca Edisto in Eastwind in 16. avgusta objavila, da bosta °bo ledolomilca nastopila pot o-koli tečaja pri Baffinskem zali-vu. Pot je dolga 8,000 milj in pelje naravno tudi skozi morje med tečajem in Rusijo. Ledolomilca sta dobila nalogo, da preiskujeta le take pojave, ki so pomembni za znanost. Sta kar dobro opravljala svoje dolžnosti, bokler nista prišla v bližino ruskega otočja Severna zemlja. Tam se jima je zataknilo, led je bil predebel, nista ga mogla lomiti. Zato sta sklenila, da po-iščeta pot skozi led južno od Se-verne zemlje ob sibirski obali.
Naše poslaništvo v Moskvi je ° tem obvestilo rusko vlado 24. nvgusta. Kremlj je pa 28. avgusta odgovoril, da ne more dovo-bti te poti, ker bi ledolomilca' mila meje ZSSR. Naša fede-mina administracija je radi tega bala ledolomilcem nalog, naj Pretrgata pot in se vrneta domov. Obenem je 30. avgusta od-°čno protestirala pri ruski vla-* češ, da ona krši mednarodni bogovor, ki dovoljuje pot tudi "kozi teritorijalne vode, ako dru-Pega izhoda ni na razpolago. Ta sporazum je bil sklenjen v dru-£i svetovni vojni, da omogoči ^ebnarodno plovbo med oto-°m Korfom in Grčijo. Rusija ga Je podpisala 1. 1958.
Pmsi bodo seveda protest od-ili in s tem zopet oživili nezaupljivost do ruskega podpisa na rnebnarodnih pogodbah. Kaj pa lo vreden podpis, ako potem oskva kar po svoje tolmači °godbe in obveze, ki jih je s Sv°jim podpisom prevzela?
Novi grobom
A----------°----
f^nada naročila novega
četrt milijona M-16
^Washington, d.c. — Ar-v je naročila pretekli teden m^bjona novih M-16 pušk, s,lrorna pušk omitraljezov za roUpno vsoto $25,871,701. To o-tik^6 bll° deležno hude kri-e> nekateri vojaki v Vietna-2ag, Sov trbili, da se to orožje rado pra *n P°s*ane tako trenutno v najhujši potrebi nerabno. te Jnnsko je prišlo ponovno do trcja.’ Wda vojaški strokovnjaki kriv °’ W bHa temu največ hov9 prerna^a vaia vojakov z Pro101 0rožiem m deloma tudi ^mala pažnja nanj. Armada je v Preteklem februarju iz-P^oIq29 SVcde osnovno orožje za
i2SE5?
Vremenski
Nar,e-n°ma iasno m toplo
NaWisja temperatura 85.
Fani Yerse
Po kratki bolezni je umrla v Euclid Glenville bolnici 86 let stara Fani Yerse, p.d. Volk, roj. Košir v Straži pri Novem mestu, od koder je prišla pred 65 leti, živeča dolga leta na Carl Avenue, sedaj pa pri hčeri na 31325 Eddy Rd., Willoughby Hills, vdova po Louisu, umrlem 1. 1946, mati Frances Simončič, Louisa, Edwarda, Florence Kovač in pok. Franka, 9-krat stara mati, 18-krat pramati, 5-krat prapra-mati, sestra Mary Kostelic. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri, v sredo ob osmih, v cerkev Karmel-ske Matere Božje (Wickliffe) ob devetih, nato na Kalvarijo.
Mary Jeram
Po dolgi bolezni je umrla v Broadfield Manor Nursing Home v Madison, Ohio, 82 let stara Mary Jeram (Bradač) s 668 E. 160 St., roj. Globokar v Žužemberku na Dolenjskem, od koder je prišla v ZDA pred 60 leti, mati Mary Koss, Lucille Na-meth, Frances Komar in Georgea, 9-krat stara mati. Pokojna je bila članica KSKJ in SNPJ. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda ob 8.15 jutri, v sredo, v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na All Souls pokopališče.
Pauline Hertenstein
Včeraj zjutraj je v Doctors bolnišnici nenadoma umrla Pauline Hertenstein, roj. Gruden, stara 56 let, doma v starem kraju, od koder je prišla, kd je bila 3 leta stara. Njen mož Gester je umrl 1. 1956, brat Stanley Gruden pa 1. 1960. Tukaj zapušča hčeri Dorothy Jean in Shirley Andryszak, sina Donalda, 6 vnukov in sestro Frances (Fay) Stephan. Pogreb bo v četrtek ob desetih dopoldne iz Zakrajško-vega pogrebnega zavoda na pokopališče Lakeview. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih.
Mary Marn
Umrla je 44 let stara Mary Marn s 16007 Trafalgar Avenue, roj. Kos, žena Williama J., mati Johna, Joan A. in Josepha S., sestra Melve Kos. Pokojna je bila članica SNPJ št. 312. Pogreb bo iz Mullaly pogreb, zavoda na 365 E. 156 St. v sredo ob 9.30 na All Souls pokopališče.
David J. McCarrolI
V nedeljo je umrl na svojem domu na 16000 Shaker Blvd.,
j Shaker Heights; 69 let stari David J. McCarrolI, mož Alice, roj. Popovič. Do svoje upokojitve 1. 1957 je bil eden največjih in naj starejši prodajalec Oldsmo-bile avtomobilov v Ohiu. Trgovino je imel na Euclid Ave. in E. 71 St. Pogreb bo iz Grdino-vega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek ob 3.30 zjutraj, v cerkev sv. Nikole na E. 36 St. ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Rose Škerl
Včeraj je umrla v bolnici v North Madison Rose Škerl, roj. Kodra s 1421 E. 53 St., vdova, poročena prvič z Albinom Sten-bergerjem, po njegovi smrti pa z Andrewom, ki je umrl 1. 1965. Zapustila je hčerko Rose Na-drah, 2 vnuka, 3 pravnuke in sestro Mary Mavec. Rojena je bila v Vipavi in je prišla od tam v Ameriko 1. 1910. Pokojna je bila članica Podr. št. 25 SŽZ, Oltarnega društva pri Sv. Vidu in ADZ št. 9. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 8.15, v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Ali Souls pokopališče.
Ameriška legija ostala zvesta svoji konservativnosti
BOSTON, Ma. — Okoli 3,000 delegatov Ameriške legije je zaključilo svojo 49. letno konvencijo s kopo resolucij, ki delajo čast njeni zvestobi do konservativnih idealov, naj se naša politika suče tako ali tako. Resolucije obsojajo “kanadsko politiko” generala De Gaulla, zato pa tudi zahtevajo “diplomatski in gospodarski obračun” s Francijo. Naj Francija vendar Ameriki plača dolgove, kar jih ima še od prve in druge vojne. Če noče tega storiti, naj Amerika zapleni francosko premoženje v naši deželi.
Konvencija je tudi proti trgovini med Zahodom in Vzhodom in seveda tudi proti članstvu rdeče Kitajske v Združenih narodih. Izrael pa naj plača polno odškodnino za zgube, ki jo je napravil izraelski napad na našo nomožno vojno ladjo Liberty, pri čemur je bilo ubitih 34 Ame-rikancev, ranjenih pa 75. Seveda je treba bombardirati Severni Vietnam z vsemi razpoložlji-
Francija se pripravlja na carinsko unijo EGS
Vlada je izdala že vrsto u-krepov, ki naj pripravijo francosko gospodarstvo na carinsko uniio, ki stopi v veljavo 1. julija 1968.
PARIZ, Fr. — Sl. julijem 1968 bo Evropska gospodarska skupnost postala prava carinska unija; med šestimi članicami EGS ne bo nobene carinske meje več in Francija bo morala računati s takimi konkurenti, kot so Nemčija, Italija, Belgija in Nizozemska. To bo huda konkurenca, kar je uvidel celo general De Gaulle, zato si je dal letošnjo spomlad izposlovati od narlamenta pooblastilo, da lahko z dekreti tako preoblikuje francosko gospodarsko politiko, da bo dežela lahko brez skrbi čakala na carinsko unijo.
Vlada je pooblastilo že rabila pri treh serijah dekretov, pretekli teden je objavila četrto serijo, ki obsega 15 različnih odredb; vse skušajo preoblikovati posamezna gospodarska področja v smeri proti carinski uniji. Med drugim bo reorganizirana pariška borza, ki ne igra več tiste vloge kot pred desetletji. Vlada bo dalje dala posebne u-godnosti tistim tovarnam, ki bi rade svoje obrate preselile na deželo, kjer vlada brezposelnost. Vlada bo dala dalje posojila po izredno ugodnih pogojih tistim podjetjem, ki se skušajo povečati z integracijo sorodnih panog. Vladni krogi mislijo, da bodo v te namene rabili okoli $90 milijonov investicijskega kapitala.
Vse to pa ni pomirilo francoskih industrijalcev. Vidijo v generalovi gospodarski politiki smrtno nevarnost za obstoj svojih podjetij. Iz njihovega strahu pred bodočnostjo najbrže izvira-’ jo govorice, da gospodarski krogi mislijo, da mora biti generalova politika pokopana že v prihodnjih 12 mesecih.
STRAJK PRI FORDU?
Vse kaže, da bo Unija avtomobilskega delavstva z jutrašnjim dnem, ko poteče sedanja kolektivna pogodba, začela pri Fordu štrajk. Razgovori o novi pogodbi, ki so se začeli še v juliju, so obtičali, ko je Unija zavrnila ponudbo družbe kot “nesprejemljivo”. Če pride do štrajka pri Fordu, utegneta General Motors in Chrysler sama ustaviti delo.
“Mislim, da se je Ford Motor Company odločila za štrajk in mislim, da ga bo tudi imela,” je zjavil W. Reuther. Za slučaj, da bi bilo s štrajkom ustavljeno kako delo za narodno obrambo, je Reuther dejal, da se bo to uredilo tako, da bo delo za tako naročilo teklo redno dalje, ko bo vse ostalo delo ustavljeno. Zastopnik družbe je včeraj pripomnil, da so izgledi, da bi prišlo do jutri opolnoči do kakega sporazuma z unijo, “slabi”.
Razgovori se bodo nadaljevali danes dopoldne ob desetih v navzočnosti zveznih posredovalcev, katere sta tako unija kot družba stalno obveščali o poteku pogajanj. Avtomobilske družbe so ponudile Uniji nekako 4% povišanja zaslužka vsako leto v triletni pogodbi v glavnem pri plačah in robnih koristih. To naj bi zneslo skupno okoli 60 centov na uro. Unija zahteva “najmanj” 6% poviška na leto, kar naj bi zneslo skupno za dobo treh let okoli 90 centov poviška na uro. Nobena stran doslej svojega stališča ni spremenila.
Unija se je odločila, da bo štrajkala pri Fordu, med tem ko naj bi tovarne General Motors in Chrysler Corp. ostale v rednem obratu. Zdi se, da so se družbe domenile za skupni nastop. Če pride pri Fordu do štrajka, ne bosta General Motors in Chrysler podaljšala sedanje pogodbe, ampak bosta dala ti vietnamsko luko Haifong. delavcem na izbiro, da delajo Ameriška legija je podobne brez pogodbe, kar je proti vsem
DETROIT, Mich. — Tako Ford Motor Company kot unija sta včeraj izjavila, da je štrajk zelo verjeten, ko bo z jutrišnjim dnem potekla sedanja kolektivna delovna pogodba. W. Reuther, predsednik Unije avtomobilskega delavstva, je dejal, da bo morebitna prošnja predsednika L. B. lohnsona o odložitvi štrajka zavrnjena. “Edini način podaljšanja sedanje pogodbe je sporazum. Če tega ni, mi ne ^ ^	^	^ ^
bomo rekli Fordovim delavcem naj gredo delat pa naj nas kop^pščeF“7prist^7od daneS k temu poziva kdorkoli... je dejal Reuther. Pri Fordu je naprej zaprto Pristava zato ne zaposlenih skupno okoli 150,000 delavcev	______j prevzame nobene odgovornosti
Iz Clevelanda in okolice
Gosi se že selijo—
Danes zjutraj okrog pol četrte ure je letela nad Clevelandom (senklersko okrožje) v nizki višini velika jata gosi. Z močnim gaganjem so marsikaterega rojaka prebudile. - Naš ptičji opazovalec je zaznamoval prvo letošnjo jato gosi, ki pa je letela v nekaj večji višini nad Clevelandom, že konec prejšnjega tedna, tj. v petek, 1. sept. okrog tričetrt na osem zvečer.
Kopališče zaprto—
Slov. pristava sporoča, da je
— V ZDA živi okoli 14,000 musov, pretežno v Aljaski.
resolucije sklenila večkrat, verjetno jih bo tudi prihodnja
vimi zračnimi silami in blokira- leta.
unijskim načelom, ali pa da ostanejo doma. Tak skupni nastop avtomobilskih družb seveda
za osebe, ki bi to obvestilo kr-
ne gre uniji popolnoma nič v ra-čun. Ta je doslej vedno z grož- 51 e" njo štrajka ali pa s štrajkom sa-, ^eia
mim privila najprej eno od glav- ! Podr- št 32 SŽZ ima noc°j ob nih treh družb k sklenitvi kolek- sedmih sej° v navadnih prosto-tivne delovne pogodbe, potem r^‘ pa je to predložila z malimi I Zadušnica— spremembami ostalim. Letos, trdijo, da bodo skušale družbe
s skupnim zapreti.
nastopom tako pot
V četrtek ob osmih zjutraj bo 'v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Marijo Lukež.
Zmaga vojaške liste ni bila ravno velika
SAIGON, J. Viet. — Pri nedeljskih predsedniških volitvah jordanska vlada postavila na
Čudna usoda jeruzalemskega hotela
JERUZALEM, Izrael. — Ko je Jordan dobil del Jeruzalema,
je zmagala, kot so napovedovali, vojaška lista Thieu-Ky, vendar ne s tako večino. Thieu je pred volitvami napovedoval, da bo dobil okoli 50r/r vseh glasov, dejansko jih je dobil le 35?;, torej le relativno večino.
Zanj je glasovalo 1,638,900 volivcev, za Dinh Dzu, civilnega kandidata, ki se je zavzemal v
Oljski gori blizu judovskega pokopališča velik mednaroden hotel, ki ga je pred vojno upravljala naša Pan American. Proti hotelu so protestirali Judje, ker je bil postavljen preblizu pokopališča. Po judovski postavi ne smejo namreč ljudje prebivati preblizu pokopališč. Jordanska
! vlada se za judovske proteste ni
volivni borbi za končanje voj- j zmenda. ne, 800,285, za Phan Khac Suu-' Po V0Jni ie Pa izraelska vlada ja 502,732, za Van Huonga, ka- zasegla hotel kot sovražnikovo teremu so napovedovali poleg imovino in hotela obnoviti obra-vojakov največ glasov, pa le i-ovanje- Pa 50 se oglasili rabini 464 638.	j*n protestirali. Zato je vlada po-
Volitve so po izjavah ameri-!vabila delegacijo 300 rabinov, da ških opazovalcev potekale v re- uS0t°vijo, ali je hotel res prebli-du in je bila udeležba pri njih “u Judovskega pokopališča. Ra-zelo visoka, 83%. Civilni kandi-j b*ni 50 prišli do zaključka, da
dati, ki so bili poraženi, govore razdalia med hotelom in P°ko-o volivnih goljufijah, kar pa Pališčem res ni idealna, toda ra-vlada seveda odločno zavrača. *ba hotela se lahko tolerira.
Tudi letošnji september bo mesec novih avtomobilov
še več kot prejšnja
DETROIT, Mich. — Kot vsako leto bo tudi letošnji september mesec novih avtomobilov. To je že prišlo v navado, ki jo le redkokdaj kdo krši. Letos jo je na primer AMC, ker je svoj model Javelin, ki ni nič razburkal letošnje trgovine z avtomobili, pokazala že v avgustu. Promet z vozovi letos ni ravno idealno dober. Cenijo, da bo prodano le okoli 8.5 milijona voz, torej 10% manj kot 1. 1965.
To ne moti tradicij onalnega septembrskega optimizma naše avtomobilske industrije. U-radno bomo lahko opazovali ta optimizem pri Chrysler ju 14. septembra, pri Fordu 20. septembra, pri General Motors 21. septembra in pri A-merican Motors 27. septembra. Te dni bodo namreč tovarne začele kazati svoje nove modele. Kot običajno bodo prvi modeli predmet obširne propagande, ki bo letos zahtevala posebne napore.
Avtomobili 1968 ne bodo namreč bogati na novotarijah, ki bi kaj pomenile. Res potrebne bodo samo varnostne naprave, kolikor jih zahteva federalna zakonodaja. Pa še teh ne bo preveč. Avtomobili bodo seveda dobili nove pločevinaste obleke, kar bo na navadne kupce, ki ne poznajo ustroja motornih vozil, še najbolj vplivalo. Ali bodo nove zunanje oblike res zadovoljile okus potrošnikov, je težko reči. Ako bi sodili po prvih slikah, ki so bile že objavljene, ne bi mogli reči, da so preveč privlačne.
Se manj privlačni bodo seveda stroški za varnostne naprave. Bodo pa različni pri raznih tovarnah, gibali se bodo med $50 in $150, tako trdijo avtomobilski preroki. Cene za nove avtomobile bodo torej višje, pravijo, da za povprečno $100 pri vozovih srednje vrste. Seveda bodo dražje tudi razne pritikline, ki jih
bo letos leta.
Na nove cene bo seveda vplivala tudi nova mezdna pogodba med Unijo avtomobilskih delavcev in avtomobilskimi tovarnami. Pogajanja so se uradno začela že v avgustu, toda prve tedne se. z njimi ni nikomur mudilo. To je star pojav. Šele koncem avgusta so pogajanja oživela, kar jih seveda ni pospešilo. Tako še proti koncu preteklega tedna nismo vedeli, ali bodo končana pravočasno, to je do 6. septembra. Takrat namreč poteče sedanja mezdna pogodba. V unijskih krogih, pa tudi med kompanijami vlada pesimizem. Obe strani računata ne samo z možnostjo, ampak tudi z verjetnostjo štrajka. Seveda se lahko zgodi, da bo kompromis dosežen v noči med 5. in 6. septembrom, toda poznavalci položaja ne računajo s to verjetnostjo. Ako pa pride do štrajka,
bo postavljen na glavo marsikateri načrt za prodajo novih voz. Resda imajo tovarne že nekaj novih voz na zalogi in bi lahko takoj postregle s hitro dobavo, toda po kakšni ceni? Zato ne bodo pospeševale prodaj, dokler ne vedo, kakšni bodo proizvajalni stroški.
Optimizem je tudi nagnal tovarne, da računajo, da bodo v 1. 1968 prodali precej nad 9 milijonov motornih vozil. To bi pomenilo kakih 10% več, kot bodo predvidoma znašale letošnje prodaje. Tovarne so pa prepričane, da bo leta 1968 doba izrazite konjun-ture, ki bo apetite po novih vozovih podprla na celi črti. Propaganda bo skušala do dna izrabiti vsako priliko, posebno z modeli “osebnih voz”, sicer majhnih, toda prirejenih miselnosti tistih avtomobilistov, ki imajo zmeraj in povsod radi kaj posebnega, kar jih razlikuje od drugih.
Hija Ehrenburg umrl
MOSKVA, ZSSR. — Pretekli četrtek je umrl tu zadet od srčne kapi najbolj znani sovjetski pisatelj in časnikar 76 let stari Ilija Ehrenburg.
Ob boljševiški revoluciji je odšel v tujino, pa se s komunističnim režimom končno pobotal in se vrnil v Rusijo v času najhujše Stalinove čistke. Po drugi svetovni vojni se je popolnoma udinjal Stalinu, da “bi si ohranil življenje’, pa se po njegovi smrti kot prvi zavzel za svobodo misli in to od tedaj stalno podpiral.
[ Hotel bo ostal še naprej v I pravi Pan American.
u-
Poljaki so se spominjali začetka druge svetovne vojne
VARŠAVA, Polj. — Tuljenje JERUZALEM, Izrael. — Včeraj
Zadnje vesti
SAIGON, J. Viet. — Včeraj in danes je prišlo znova do obsežnejših bojev na tleh. V velikem spopadu kakih 25 milj južno od Dananga je padlo 52 ameriških marinov in preko 200 rdečih. Ameriška letala so prvič napadla sam rob pristaniškega mesta Hajfong. Porušila so tam neki most.
GANDER, Kan. — Tu je eksplodiralo kmalu potem ko se je dvignilo s tal češko potniško letalo na poti iz Prage v Havano na Kubi. Od 69 oseb v letalu, jih je ostalo živih 32, toda več jih je težko ranjenih.
siren je opozorilo pretekli petek Poljake na 28. obletnico Hitlerjevega napada, s katerim se je začela druga svetovna vojna. Časopisje je v uvodnikih obsojalo Združene države, Zahodno j Nemčijo in zlasti Izrael, ki da skušajo z orožjem dosegati svoje cilje.
Istočasno je bilo objavljeno poročilo o skupnih vojaških vajah poljskih, ruskih in vzhodnonemških čet v okviru Varšavske vojaške zveze.
je prišlo do ponovnega streljanja med Izraelci in Egipčani preko sueškega prekopa v bližini Sueza. Vsaj en izraelski vojak je bil mrtev, pa menda tudi nekaj egiptovskih. Izraelci so potopili neki egiptovski torpedni čoln. Opazovalcem ZN se je končno posrečilo streljanje ustaviti. Danes je prišlo do streljanja preko Jordana med Jordanijci in Izraelci. Tudi tu so opazovalci ZN vzpostavili zopet mir.
2
UIERIBXA DOMOVINA SEPTEMBER 5, 1967
»Uti AasEm^oA B®mmm
G117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
««M3
No. 169 Tuesday, Sept. 5, 1967
Senat išče novo zunanjo politiko
Nemirni duh senatorja Fulbrighta ne da miru senatnemu odboru za zunanjo politiko. Fulbrighta preganja prikazen znane Tonkinške resolucije, ki daje predsedniku Johnsonu pravico, da se vojskuje v Južnem Vietnamu, kot se mu zdi prav, in da se mu pri tem ni treba ozirati na voljo in željo ameriškega senata, kot to predvideva naša ustava. Fulbright je še zmeraj prepričan — mnogo senatorjev misli enako —, da je Johnson speljal z gornjo resolucijo senat na led in da sedaj dano mu pooblastilo razlaga kar po svoje. Je že parkrat namignil, da bi bilo treba duh resolucije spremeniti, na kar mu je Johnson odgovoril, naj senat kar sklene tako spremembo. Fulbright tega ne upa narediti, ker se boji, da bi se javnost postavila odločno na Johnsonovo stališče, kar bi pomenilo za senatorja tragičen udarec po njegovem političnem in osebnem ugledu. Zato je Fulbright rekel, da je treba Tonkinško resolucijo preusmeriti na drug način. Kako, tega pa ni povedal. Pustil je torej vprašanje Tonkinške resolucije odprto, pa ga vendar noče pustiti pri miru. Fulbright išče torej pot, ki bi po njej Johnsona prisilil, da se ozira pri svoji politiki v Vietnamu na stališče senata.
Fulbright ima pa v senatu, posebno v odboru za zunanjo politiko, dosti prijateljev, ki simpatizirajo z njegovimi idejami. Senator Morse je na primer še bolj odločen nasprotnik Johnsonove politike v Vietnamu kot Fulbright. Je izjavil, da bo kar naravnost predlagal, naj senat kar razveljavi resolucijo. Fulbright bi bil seveda tudi za to kratko pot, toda ve, da bi predlog propadel, zato je proti taktiki senatorja Morseja. Fulbright ima prav. Morse je namreč že
I.	1965 propadel s podobnim predlogom, kot je dolg in širok: za predlog je glasovalo le 5 senatorjev! Morsejev poraz bi pa v Fulbrightovih očeh pomenil politično zmago predsednika Johnsona; Morse bi torej dosegel ravno to, kar noče
Fulbright je izbral drugo pot. Na njegovo pobudo je senatni odbor za zunanjo politiko začel debato o tem, kako je treba razumeti Tonkinško resolucijo. Očitno gre Ful-brightova taktika za tem, da naj Tonkinška resolucija kar ostane, kakršna je, toda dobi naj nov smisel, ki^ odgovarja željam odborove večine, odnosno Fulbrightovi želji.
V	čem naj bo bistvo novega smisla gornje resolucije? To ni nobena tajna več. Fulbright bi rad videl, da je treba resolucijo razumeti tako, da se mora predvsem jasno začrtati obseg — pa tudi vsebina — ameriških obvez v zunanji politiki, kajti senatu daje ustava pravico, da sodeluje pri obsegu in vsebini ameriških obvez napram tujini. Tako stališče postavlja Tonkinško resolucijo v čisto novo luč.
Seveda je treba najpreje ugotoviti, koliko takih obvez še imamo, kako so nastale, kako daleč je njihova vsebina že izčrpana in koliko jih je že pokopal čas. Pisarna senatnega odbora za zunanjo politiko je dobila nalog, da do
II.	septembra sestavi pregled obvez. Takrat se bo namreč Kongres vrnil z desetdnevnih septembrskih počitnic, ki jih je nastopil 2. septembra. Odbor bo na podlagi uradnega poročila nadaljeval zasliševanje prič in strokovnjakov. Ta posel je deloma že opravil pred počitnicami.
Zato lahko pričakujemo, da bo Fulbrightov odbor začel sredi septembra obširno debato o naši zunanji politiki, ki se ne bo tikala samo vojskovanja v Vietnamu. Vsaj Fulbright tako misli in želi, česar ni tajil že na svojih zadnjih predavanjih po deželi in v govorih v senatu. Njegova želja je, da naša dežela omeji svoje obveze na tujem, posebno take, ki so zvezane z materialnimi žrtvami. Njegova ideja je, da naj se Amerika bolj briga za duhovni preporod vsega svobodnega sveta in ne samo za politične režime in gospodarske sisteme, kar jih poznajo naši dnevi. Da doseže ta cilj, naj Amerika postane vzor moderne demokracije in ne tako skrpucalo v moralnem pogledu, kot je danes. Amerika naj sveti s svojim vzgledom in ne s svojim žepom in svojim orožjem, to je melodija, ki jo prepeva Fulbrightova politična pesmarica.
Fulbrightova zamisel ni nova, jo je že velikokrat pridigal doma in na tujem, toda zaenkrat so njegova izvajanja le naletela na simpatične odmeve in nič več.
V	praksi seveda bo dobila debata drug obraz: kdo naj vodi zunanjo politiko, ali Kongres ali Bela hiša. Tu je pa senatni odbor že slišal od par strokovnjakov ideje, ki Fulbrightovi zamisli nasprotujejo. Univerzitetni profesor Holt je na primer izjavil kar naravnost, da je Fulbrightov načrt resolucije sicer lep, toda v praksi ne bo imela “nobenega efekta”. Zunanja politika je namreč postala tako prepletena zadeva, da je ne more voditi nobeno kolektivno telo, ker ne more tako hitro sklepati in odločati, kot to velikokrat zahteva trenuten mednarodni položaj. Sedanji svet živi v dobi težav, zagat, katastrof, nepredvidenih in nepričakovanih kriz in nevarnosti in ta doba ne bo hitro mi-
nula. Vsaka zunanja politika mora torej biti hitra in okretna, mora takoj odbijati udarce, mora takoj posredovati, da ne zamudi časa. Take gibčnosti pa nima nobeno zakonodajno telo, tudi ameriški Kongres ne. Holtovo mnenje gotovo ne bo osamljeno.
Fulbright zato išče zaveznike v predstavniškem domu. Misli, da bo med njimi kongresnik Findley, ki se ogreva za načrt, da bi oba doma, senat in predstavniški dom, vsak v svojem pristojnem odboru, iskala odgovor na vprašanje, ali je treba, da Kongres na novo presodi, ali mu je treba, da znova poseže v našo zunanjo politiko v jugovzhodni Aziji. Findley bo torej spravil vprašanje vojskovanja v Vietnamu na dnevni red tudi v predstavniškem domu.
Jesensko kongresno zasedanje bo torej stalo močno pod vplivom debate o naši zunanji politiki. Precej gradiva zanjo bodo seveda preskrbeli tudi vietnamski komunisti. Ker bodo imeli v novembru lokalne volitve, bodo čisto gotovo skušali zaostriti boje v Južnem Vietnamu, kot to delajo zmeraj, kadar Amerika preživlja politične burje. Povrhu bo takrat v Vietnamu že deževno vreme, ki ga bodo terenci in partizani kot zmeraj do skrajnosti izrabili. Vietnam bo torej takrat noč in dan na dnevnem redu naše politike.
Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček.
Duluth, Minn. — Naša “demokratična” Amerika ima neprestano težave in sitnosti z vsemi raznimi silami, ki silijo proti njej. Doma rogovilijo že za vsako vasjo in mestom “črne sile”. Od zunaj “rdeče” in “rumene” in vse naglašajo zahteve pravic, takih in takih. Mi pa pravimo, oziroma naša Amerika, da čuvamo svet pred raznimi radikalnimi silami, ki hočejo zagospodariti nad svetom. In zato umirajo naši fantje v Vietnamu, kamor sili preko Severnega Vietnama komunizem. Podobe vseh teh mešanic in zmed prikazujejo kaj čudno sliko današnjega sveta. Vse se bori proti imperialističnim in komunističnim silam za “demokracijo in svobodo”, ampak vsak po svoje! Zgleda, da demokracija in svoboda sta dve srajci, ki ne pristojati na vsak hrbet in na vsaka pleča, še manj pa na vsak vrat. Mnogim, ki jih oblečejo in zapno, so pretesne za njihove vratove in jih dušijo in marsikje celo groze jih zadušiti. Zgleda, da krojači, ki merijo raznim deželam in narodom te “demokratične srajce”, ne znajo dobro meriti. Srajce so vsem pretesne in jim povzročajo le same politične in druge sitnosti. To sicer za zabavo in primer, da bi lažje razumeli te sitnosti, v katerih je prav malo kake zabave, marveč se razvijajo v njih in z njimi krvave igre po vsem širnem svetu.
Ko sem omenil v začetku “črne sile”, so se te zadnje tedne začele pojavljati tudi v naši Minnesoti in v sosedni državi Iowa. Kar na lepem začno razsajati. Kri jim menda razgreje-jo in razpalijo vroči soparni dnevi, da pridejo ob večerih na dan z raznimi napisi, se uvrstijo v oohode, vpijejo in z zabavljivi-mi klici in kriki začno nemir. Tu in tam še razbijajo izložbena okna trgovin. Če jih kdo začne opozarjati na red, je kmalu spopad in v spopadih kdo ranjen. Policija nastopi, a valovi razgrajačev so marsikje številnejši in treba je klicati celo narodne vojaške straže, da pridejo krotit in delat red.
Ali res ni pomoči proti temu? Je, ampak zgleda, da jo nočejo uporabiti tako, kakor je potrebno v takih slučajih. Če bi hoteli, bi kaj hitro naredili konec takim slučajem. Treba je le uvesti in uveljaviti temeljite določbe in postave, potem pa v duhu istih pravično nastopati in kaznovati prestopke tako, kakor zaslužijo. Kako je to, da poslanci v državnih zakonodajah po raznih državah, pa tudi v zveznem kongresu, se ne zganejo, da bi predložili in odobrili resne zakone za take slučaje? Pohodi in parade, ki so namenjene, da se z njimi vzbuja razburjenja, bi ne
krajev, ki prihajajo, podpihujejo mladce in stare, da kriče po cestah in ulicah, škodo delajo, napadajo ljudi in v spopadih celo ubijajo in morijo. Je li to v demokratični deželi dovoljeno? Kakšna svoboda je to? Svoboda za nergače, podpihovalce, po-vzročevalce nemirov itd. Ali res želimo tako demokracijo in svobodo, da se bomo v njej pobijali in drug drugemu škodo delali? Ker v teh slučajih ni nobene prave odločnosti od strani onih ki bi lahko z uvedbo pravih zakonov take stvari rešili, zgleda, da nekaterim to celo ugaja. Če tako res, potem je dolžnost javnosti, da začne gledati in misliti na take javne predstavnike, ki se bodo za javnost in za mir v javnosti zanimali. Kakor sedaj zgleda, v kongresu ni nobenega zastopnika, da bi se uvedlo jas ne in stroge določbe za take slučaje. Mislijo, da se bo vse lepo samo uneslo in rešilo. Če tako menijo, je naivnost. Če jim pa to služi v politične namene, je pa to svoje vrste grda igra, o kateri bi morala javnost ob volitvah glasno spregovoriti s svojimi glasovi, kaj misli o takih čuvarjih in varuhih demokracije in svobode.
Takega mnenja o tem sem jaz.
* OPAZOVANJA IN ŠPIJON-STVO v višavah nad nami v nebesnih višavah. Pred kratkim je objavil H. Benedict iz Cape Kennedy, Florida, zanimivo poročilo o opazovanjih vsega na naši Zemlji z nebesnih višav nad nami, s tako do pred kratkim imenovanimi “letečimi krožniki”, ali če hočete stroji, ki jih spuste v zrak in ti krožijo pod vplivom oddajnih žarkov iz naših tal zemlje visoko nad nami kakih 200 do 300 milj in tam v višinah avtomatično posnemajo slike in jih jemljejo na svo-
je trakove. Ti stroji, ki posnemajo te slike, so zadnje čase zelo izboljšali, da jemljejo bolj zanimive slike in da jih z oddajnimi žarki bolj točno kontrolirajo. Vsekakor, vse to je zanimivo.
To, kar sem pravkar omenil, je pa še na več drugih straneh zanimivo. Predsednika Johnsona vse križem kritizirajo, da potroši preveč denarja za razne reči. Med temi rečmi je zlasti to, kar se troši za razne zračne preiskave, kot to, da hočejo na Luno in razne planete in še cela druga vrsta takih programov. Res je, to stane ogromne vsote denarja, kateri prihaja iz žepov nas davkoplačevalcev. Ampak, kako pomagati? Ali naj to ustavimo, medtem ko drugi narodi in države za to žrtvujejo? Če to, bodo drugi v takih zadevah daleč pred nami. Mi pa bi ostali zadaj. Ni izhoda. Naprej moramo, da ne bomo zadnji. Tiste “spremljevalce zvezd” imenujejo “photographic satellites” (to so aparati, ki krožijo v višinah nad nami, kakor že omenjeno in kakor nekake urejene ure posnemajo slike na svoje trakove). Ti zvezdni spremljevalci so zelo važni zlasti za opazovanja, kaj se kje na zemlji godi. Namreč, kje kake dežele gradijo utrdbe, ali kaj pripravljajo kje države druga proti drugi. Registrirajo olovbe po morjih, kaj vozijo kaki parniki itd. Kratko, zelo važno je vse to, zlasti za vojaške strokovnjake, v katerih oskrbi so obrambe dežel. Ta reč pa seveda stane mnogo denarja.
Ko so o tem vpraševali predsednika Johnsona, je ta priznal, da to vse res stane mnogo denarja. Ampak Boga zahvalimo, da s temi aparati vsaj vemo, kaj drugi okrog nas pripravljajo, kaj vozijo sem in tja po morjih, namreč težke izstrelke “missiles” in drugo orožje. Vemo, kje so, da se vemo pripravljati za take slučaje. Ti potroški so res visoki in doslej že znašajo nad 400 bilijonov dolarjev. A potrebni so, menijo v Washingtonu, predvsem za našo obrambo. Drugače bi bili prepuščeni nemili usodi.
Tako je, tak je današnji svet. V njem ne smeš biti nepripravljen, ali pa manj pripravljen kakor so drugi. Če si, gorje ti prej ali slej.
Žalostne so razprave in vesti o takih zadevah. Govorimo o miru, o tem in onem in radi bi bili v tem kar nekaki svetniki. Na drugi strani pa? Vsi imamo za pasovi nabite pištole in nabruše-ne meče za vsak slučaj. Ljubi in ljubi mir toliko govorimo o tebi, v preprostih spisih, v prozah in pesmih, a vedno si v nevarnosti in po vsem svetu ti ves svet meče polena pod noge. Ali si ti, ljubi mir, to zaslužil? Vsak človek bi si moral to vprašanje zastaviti in iskati odgovor na to!
Iskrene pozdrave vsem čitate-Ijem AD!	Andrejček
KULTURNA KRONIKA
Dr. R. Ložar jeva “Jugo slovanska’’ in “Bolgarska umetnost” v “Novi katoliški enciklopediji”
m.
V	teh razmerah tu pa zaradi kratko odmerjenega časa bi se pri sestavljanju pregledov o jugoslovanski, bolgarski in ruski umetnosti ter slovanski folklori dr. Ložar mogel nasloniti samo na eno ali dve umetnostno-zgo-dovinski deli zadevnih pokrajin in narodov, nato pa bi svoje preglede primerjal s sestavki v drugih enciklopedijah, na pr. z Mo-letovimi v Italijanski enciklopediji. Toda pri dr. Ložarju bi našli vse prej kot pa pripravljenost kopirati koga. Prošnja, ki jo je sprejel, je zanj pomenila, da mora sestaviti izvirne preglede, ki slone na študiju slovanske umetnosti po najnovejših delih in razpravah ter po katalogih representativnih razstav, ki jih države izza železne zavese od časa do časa prirejajo v Ameriki in Kanadi.
V	tej širni Ameriki je tako, da imajo velike javne knjižnice predvsem glavna reprezentativna umetnostno-zgodovinska dela, le sem pa tja tudi redka in bolj specialna dela raznih narodov. (Isto velja tudi za druga področja!) A tudi bogate knjižnice umetnostnih galerij in institutov se navadno specializirajo na določene dobe ali pokrajine ali pa na posebna področja.
Zato je dr. Ložar moral za svoje izvirne sestavke obiskati vsa glavna umetnostna središča, da bi našel najnovejša dela o slovanski umetnosti, ki so tu v A-meriki dostopna. Večkrat je prišel v mihvauško javno knjižnico, prav tako pa tudi pregledal knjižnico Wisconsin univerze v Madisonu. Največje umetnostno središče v temle srednjem delu Amerike pa je seveda Chicago, katerega dr. Ložar dobro pozna, ker je tam živel več let. V Ryer-sonovi knjižnici svetovno znanega čikaškega umetnostnega instituta (Art Institute of Chicago) je našel izvirna bolgarska dela na pr. Mare Cončeve. Najnovejša dela o ruski umetnosti v hovo kulturo. Janez Grum
Kdo je spravil diktatorja Naserja k pameti!
CLEVELAND, O. — Egiptovski diktator Naser se je na sestanku na vrhovih v Kartumu pametno obnašal, zato ga njegovi vneti prijatelji iz Damaska in Alžirije niso hoteli priti poslušat. Vse to je bilo med diplomati znano že nekaj tednov. Seveda sn se vsi spraševali, kdo je Naserja poleg vojaškega poraza pripravil k pameti. Med mnogimi stališči bo najbrže držalo angleško, ki je postalo znano kmalu pc koncu vojne. Angleški di-plomatje pravijo, da je bil tovariš Podgorni iz Moskve tisti, ki je ne samo nalil čistega vina svojemu egiptovskemu zavezniku, ampak mu tudi zagrozil, kaj vse čaka Naserja, ako ne bo u-bogal moskovskega nasveta.
Podgorni je lahko jasno govoril. Ne živi stalno in redno v ru-smela biti dovoljena. Najmanj skem diplomatskem svetu, zato še taka, v katerih sodelujejo I ga v Kremlju lahko porabijo za podpihovalci od zunaj iz drugih1 kočljive zadeve. Saj se Podgorni
lahko osebno vsakemu zameri, tovariš Gromiko se pa ne sme.
Seveda bi radi tudi drugi politiki pristavili svoj piskrček, na primer Tito. Morda je res nekaj vplival na Naserja, toda led je pri Naserju prebil Podgorni. Sicer pa so vsi posredovalni predlogi za mir med Izraelom in A-rabci zaenkrat dvomljive vrednosti. Premalo vpoštevajo stališče in voljo izraelske politike. To je tudi naj slabša točka Titovega predloga.
Izraelska politika pa ne postaja popustljivejša. Njena bolna točka je bila in je obilica strank v izraelskem parlamentu, kar samo hromi zunanjo politiko izraelske vlade. Sedaj se je pa naj večja izraelska parlamentarna stranka združila z dvema manjšima strankama. Pravijo, da se bo proces konsolidacije nadaljeval. To bi pa pomenilo, da bo izraelska vlada imela moč-
nostno-zgodovinsko k n j i ž nico (Frick Art Reference Library).
Vsa ta potovanja so bila seveda združena z. žrtvami. Zanje je dr. Ložar uporabil čas svojih dopustov pa tudi tiste dni, ki mu jih službeno mesto dovoljuje za znanstvena zborovanja. Za ta pota je žrtvoval celo vrsto sobot in nedelj, ko si drugi ljudje privoščijo oddih. Tri, štiri mesece ni poznal ne petka ne svetka, tako sta ga študij in sestavljanje pregledov zaposljevala. Spomnim se, da sem neko lepo nedeljo popoldne našel dr. Ložarja v milwauški javni knjižnici, kjer je pregledoval umetnostne zbirke. Za mene je bil to le priložnosten kratek obisk knjižnice, za dr. Ložarja pa je obisk pomenil, da je žrtvoval nedeljo za 90 milj dolgo pot iz Manitowoca, kjer ima na skrbi in brigi ta-mošnji muzej. Priznam, da mi je bilo srečanje z njim tisto nedeljo krepko gradivo za meditacijo.
Kot v drugih poklicih tako tudi v znanstvenih kaj rada pridejo grenka razočaranja. Za dr. Ložarja je prvo bilo to, da v kratkem času ni mogel dokončati ruske umetnosti in slovanske folklore, ki sta zato ostali v obrisih v rokopisu. Kot že rečeno, smemo upati, da bosta ta dva pregleda izšla v bližnji bodočnosti v “Supplementu”. Še bolj grenka neprijetnost pa je ta, da so mu uredniki oba pregleda krajšali in nekatere odstavke združevali, druge pa nekaj prestavili. Tudi pri virih sta red in njih število drugačna, kot jih je dr. Ložar zamislil. Pri tem je izpadlo dr. Cevčevo delo. Glede izbora slik pa pripomnim, da je dr. Ložar nakazal reprezentativni izbor, a ker je termin za izdajo celotnega dela že potekal, so uredniki vstavili tiste slike, ki so bile tehnično pri roki. Tako so v obeh pregledih samo primeri iz bizantinske umetnosti, in pa slik za kasnejšo in za moderno dobo.
Kljub tem nehotenim hibam pa smemo reči, da sta oba dr. Ložar jeva pregleda tako krepka, da sta mu v čast in da si je z njima postavil spomenik, nam vsem pa dal zgled požrtvovalnega dela. Vsekakor sta slovenska afirmacija v svetu. Strinjam se z mislijo, da sta pozitivna tudi za krščansko stvar, ker kažeta slovanskim narodom duha ekumenizma, obenem pa sta dokaz, da se svet živo zanima za nji-
ruščini, kot Lazarev, je odkril v čikaški Newberry Library. Seveda je šel tudi v Harperjevo knjižnico znane čikaške univerze. V čikaški javni knjižnici, ki res ni majhna, je n. pr. dostopna nova Jugoslovanska enciklopedija.
Ni pa se dr. Ložar zadovoljil samo s Chicagom. Da najde vsa dosegljiva dela, obenem pa da se čimbolj seznani z naj novejšimi problemi slovanske umetnostne zgodovine, je šel v Washington, D.C., v veliko Kongresno knjižnico (Library of Congress). Ta dobiva vsa važnejša dela in razprave s celega sveta. Za vsa znanstvena področja! Znano je, da je ta knjižnica po obsegu organizacije naj večja na svetu. Pač zato, ker denar ne igra nobene vloge. Od tam je šel dr. Ložar v New York, da pogleda, kaj je mogoče najti v veliki newyorski javni knjižnici. Prav tako pa tudi v Frickovo umet-
nejšo oporo v parlamentu in radi tega uporne j še vztrajala na svojih zahtevah. Tega pa predlogi kot Titov ne vpoštevajo v zadostni meri, kar se bo prav kmalu pokazalo. Čakati je namreč treba samo na izraelsko reakcijo na sklepe sedanjega sestanka na vrhovih v Kartumu. Ta reakcija bo imela odločilen pomen in ne pobožne želje v Washingtonu ali Moskvi.
P.S. Moji sestavki so le poročilo. Nanizal pa sem ob tej priliki nekaj podatkov o dr. Ložarju kot znanstvenemu delavcu, obenem pa skušal nuditi nekaj vpogleda v znanstvenikovo delavnico pa na okoliščine, ki po svoje vplivajo na njegovo delo. Strokovno oceno pa bo gotovo prinesla kaka slovenska revija.
Prav in na mestu bo, če slovenski starši opozorijo svoje o-troke, ki so v šolah, na ta dva dr. Ložar jeva pregleda, kakor tudi na druge članke v tej enciklopediji, ki se nanašajo na slovenski narod in na vse druge slovanske narode.
Glede Katoliške enciklopedije na splošno pa moram reči: to je bogato delo. Žal le, da si ga bodo zaradi visoke cene mogle omisliti le redke družine. Za učence ljudskih šol je enciklopedija previsoka, krepko pa bo mogla služiti dijakom srednjih šol in študentom v kolegijih in na univerzah, ki so na življenski pre-vesnici. Daj Bog, da bi ti čim večkrat vzeli v roke to enciklopedijo in tako spoznavali, kak-šo je krščansko gledanje na razne zapletene in kočljive probleme, ki jih srečavajo v šoli, zlasti na univerzi, in ki jih bodo kasneje srečavali v življenju. Obenem pa bodo iz te enciklopedije spoznali, kako bogata je krščanska kulturna tradicija.
J. G.
AMERIŠKA DOMOVINA
KANADSKA DOMOV
Iz slovenskega Toronta
Kanada ob stoletnici
j, 2adnji številki Kanadske ,0tllovine je pod gornjim na-
slov0m

objavil S. K. statistiko skega bančnega sistema.
^anka je bilo razvidno, da v
deluje kakih 5100 po-b Uznic raznih bank. V njih je
UO lj
jjjo an^ naloženih 10 in pol bi-na dolarjev; ta denar pome-Whranke Kanadčanov. Istim - ari0Vam pa so bili dolžni
33.,%
je naprosil, naj bi Kanadske Domovine
vseh dolgov v Kanadi
■L 'K. me
palcem
.i^^nekaj podatkov o denar-^st^re2i širom Kanade, ki so jo ka*le t. zv. Credit Union, Vad ltne zveze ali kot mi na-Pravimo Hranilnice in
Jdnice.
stj^dniee in Posojilnice pred-
stat) °1110 videli, finančno te u kanv°Ve n^so močne, kot so lcapClla Podjetja. Banke so stebri stal^^^čnega sistema. Toda n rast in vsestranski razvoj je atlll*ic in 0Pre:
demokratski element
W r nem gospodarstvu. Ka-
Posojilnic nareku-Pitajj'"Zn°st tudi vodnikom ka-r0 zma> ki nadzorujejo banč-Se(jg0s^OVanje. Tako smo ravno jajo'1 Pvriče, da tudi banke uva-ViŠ.ie obresti na vloge, ki
lih m °nuja to in še
nradne ure za članstvo, iti p" desetletja Hranilnice
p0fl)j. Mogoče dvigniti s čeki, da i
»»tlijo
Vse"!^0 cei° neko zavarovanje. gociijg0 ^ ve^’ z-iasti PoiJ u'
ižtin 0s°idnice. Tudi stroški za roso'
tljjjj. len denar so bili pri Hra-VSa^ in Posojilnicah vedno
tij inetl!U dolžniku jasno razlože-ktičali bil° nikoli skritih in ne-Sp^gj °Vanih stroškov. Tako so PriSji.,0b^asti morale z zakonom S,1 \ . Vse upnike, banke in
5^	1
aiaio
ki posojajo denar ali pro-
hol^, na kredit, da razkrijejo VajjjJ u koliko ga bo odplače-bia s resnici stalo. Brez dvo-Pom0°, ^ernu v veliki meri pri-
biCe fle Hranilnic
ice in Posojil-
Sa člo S° ^nančna opora male-
^ °veka.
resiiip^!11^6 in Posojilnice so v ePake aS^ članov, ki imajo vsi §lede n^ra^ce dolžnosti, ne blitvi av^^no vlog. Tudi o raz-1)5 obn °kička glasujejo člani
^ detnoT Zb0rU' Vse t0 P°meni
ksrpgj^0 racijo v narodnem, de-Y , ^°sPodarstvu.
4772 SU,1966 ie bilo v kakih Union
Quebec je najmočnejši:	ima
1.673 H. in P.; v njih je včlanjenih 2,616,180 ljudi; njihov kapital je $1,565,474,943.00 (skoraj za eno milijardo večji kot v Onta-riju). Njihove Credit Union se imenujejo Caisse Populaire.
Saskatchewan jih ima 296, z 260,123 člani in 297 milijonov kapitala.
Na Yukonu je samo ena; v njej je včlanjenih 186 ljudi in ima $52,494.00 kapitala.
Vse te resnično ljudske denarne ustanove v Kanadi imajo blizu 3 milijarde dolarjev kapitala in zajamejo malo manj kakor eno četrtino prebivalstva. Zaradi opore, ki jo nudijo malemu človeku in zaradi reševanja narodnega gospodarstva pred grabežljivostjo tujega kapitala in zaradi reševanja gospodarske demokracije, zaslužijo te ustanove vso podporo.
P. M.
Župnijske vesti
V	soboto, 26. avgusta, je bila pri Mariji Pomagaj pogrebna maša za pok. Jožeta Jančarja, ki je dva dni prej umrl. Pogreb je bil iz slovenske cerkve na Goro upanja.
V	septembru se bo začela slovenska šola. V nedeljo, 10. septembra, bo šolska maša na Slov. letovišču. Pouk se bo pa začel 15. sept. ob 6h zvečer za višje razrede in v soboto, 16. sept., ob 9.30 za nižje. Učenci morajo biti prej vpisani.
šoli. Noben teh ni prejel sv. drugo domačijo ’’Vila Sonc”, krsta. Toda s poukom so prejeli'Mi smo ostali zopet brez pregloboko spoštovanje in ljubezen (štora. Nekaj sestankov smo do katoliške vere. To se vidi v i imeli v kaplanovi sobi; tudi neštetih slučajih. Kralj ima VjPrej in poznejo smo se zate-svoji palači posebno šolo za svo- kali k njemu. Ustanovitelj in
je štiri otroke in za precejšnje število otrok kraljevih prijateljev. Ravnateljica te šole in še štiri profesorice so naše bivše u-čenke. Cesto pridejo na obisk in na posvetovanje. Kar so dobile pri nas, to posredujejo tem visokim, jutri tako vplivnim krogom.
ZAVOD ROŽENVENSKE KRALJICE
Imamo pa še druge šole. Regina Rosarii (Roženvenska kraljica) je v kitajskem delu mesta. Tu imamo veliko število zelo revnih deklic, ki ne morejo plačati ne šolnine ne knjig in zvezkov, celo za obleko moramo me skrbeti. Pa tu je največ kristjanov. Šola krasno napreduje. Ravno sedaj smo porušili dosedanje zelo borne prostore in zidamo petnadstropno šolo z zaupanjem na božjo Previdnost in na velikodušnost dobrotnikov. (Nadaljevanje in konec pisma prihodnjič.)
Misijonski por.
Kanadi
—v'“s' ^'0 -S6 samo
Vseh ^ uianj kot podružnic ^sojij *	^ Hranilnicah in
b^° včlanjenih bl-anki „	in njihovi pri-
d°larjev znašali 2,617,042,638.00 je hi] *zPos°jenega denarja etu i90fi° PH teh Posojilnicah v Vse§a, k $1’951,184,041.00. Od VaU v tGar iS0 Kanadčani dolgouh	etu’ so dolgovali Cre-
. Kako 114%-
K PosqJi6 rnreža teh Hranilnic
Padi? J nic razpredena
Alb,
po Ka-
i^ ima 285
l^la
in če
z 118,462
'M milijonov kapi-
413 čllt Kolumbija 278
z 276,
1 Uj.ani	v	„	—	— _..v,
aPUaia cez milijonov
V ]\yr
?° člarnt0bi jih ie 254> s 170--
^Pitala S s^oraj 122 milijoni
1, 'eW 15
ll2»	3ih ima
elanov, s
162, in pol
samo 36, s ka-
Plim ">ooo
Spitala.
i;h 4ooSuudland
k4teTa.in mani k0t “
ehoWbf Territory imajo sa-?’303oo k lrna :,-08 članov in
š,kapital!'-
''s 33 r'7tla 379, z 83,262 čla-
čla0lltario iih°ni ‘n Po1 ka,,itllla-C** ta i. .	M*»! “8.116
,?Š,k»WWaniih &Z 589 miU-

^ il1 čez^ 38 ,enot z i0,057 čla-milijone kapitala.
Kaj delajo uršulinke na Tajskem?
Slovenska uršulinka Marija Ksaverija Pirc je 5. avgusta letos napisala pismo iz Bangkoka za slovenski misijonski krožek v Torontu. Ni to navadno pismo, je več, je poročilo o delu uršu-link v Siamu. Pismo in njega vsebina bi bila v ponos vsaki reviji, ki se bavi z misijonsko problematiko in sploh s kulturnimi zadevami razvijajočih se dežel Daljnega vzhoda. Zato bomo pismo objavili v celoti in ga razčlenili s podnaslovi, da bodo bralci spoznali, kje vse je udeležena slovenska dejavnost in tudi za kakšne vzvišene namene gre naša slovenska pomoč iz Toronta. Pismo je prejel predsednik krožka g. Jakob Kvas.
ZAHVALA IN PRIPRAVLJENOST
Kako veselo me je presenetilo Vaše ljubo pismo in dragocena priloga. Dobri Bog naj oboje stotero poplača.
Z veseljem bom sodelovala pri Vašem misijonskem krožku in Vam poslala nekaj malenkosti Misijonsko nedeljo. Danes sem že odposlala 3 sijamske stenske koledarje po navadni pošti, torej jih boste prejeli čez kakih šest tednov. Na koledarje natisnejo, kar je najlepšega v deželi. Zato nikar ne mislite, da so na Sijamskem same take krasne palače in vile in da so vse Sijamke tako lepe dame. Saj še v Ameriki ni tako, kaj šele tu, ko se je civilizacija komaj začela. To morate tudi omeniti pri misijonski prireditvi, da Vaš krožek ne bo mislil, da živimo tu kot v pravljični deželi.
ZAVOD BOŽJE MATERE Naj Vam povem nekoliko, kaj delamo uršulinke na Tajskem. Leta 1924 nas je tedanji škof naprosil naj pridemo v Bangkok, od odpremo šolo za višje kroge. Kralj Chulalongkorn je imel veliko število žena in tako je bilo princev in princezinj nič koliko. Naš zavod Mater Dei (Božje matere) je imel takoj lepo število princezinj med učenkami. Celo sedanji kralj Pumipol, njegov brat in sestra so bili pri nas v
Nov predstojnik C. M.
Jugoslovanska provinca Misijonske družbe (lazaristov) — C. M. je dobila letos novega predstojnika, ki se imenuje provincial-vizitator. Dosedanji predstojnik g. F. Jereb CM. je bil na predstojniškem mestu celih 12 let. Novi vizitator je dr. Stanko Žakelj C.M., doma iz Ži-rov nad Škofjo Loko. Tako poroča “Božja Beseda” za september.
Glede duhovniških sprememb med Slovenci v Torontu je zadnje tedne krožilo več različnih vesti. Te so vedele povedati, da bo g. Prebil C.M., župnik pri Mariji Pomagaj, nastavljen v Ljubljano. Ker je g. župnik na počitnicah v Evropi že dalj časa, se je zdela vest kar resnična. O-biskovalka Slovenije je vedela povedati, da bo g. J. Kopač CM. nastavljen v Zagreb, kjer da ga potrebujejo pri novih delih; na njegovo mesto v Kanado pa da bo prišel mlad lazarist iz Slovenije.
Vse vesti so nastale iz sledečih dejstev: Med tremi kandidati za novega vizitator j a je bil tudi g. Janez Kopač C.M., župnik pri Brezmadežni. Lazaristi v Torontu so res zaprosili za dva mlajša duhovnika, ki naj bi prišla iz Slovenije in se posvetila mladini. Župnik A. Prebil CM. je na poti po Evropi res odšel tudi v Jugoslavijo. Vse vesti so neko podlago le imele.
Slovenska pisarna
Pretekli teden je dospela v Toronto prva pošiljka knjige Dr. J. Kolarič Skoj G. Rožman, I. del. Knjiga je naprodaj v Slovenski pisarni in stane $5.
L. Ambrožič st.:
OBLJUBA DELA DOLG
XXX
Takrat nekako je bil ustanovljen na Dobrovi — telovadni odsek Orel. Veliko je bilo veselja in navdušenja v tej organizaciji. Držal sem se v njej, kolikor so mi poznejše službe dovoljevale, do razpusta vseh organizacij ob času diktature kralja Aleksandra. Na Dobrovi nismo imeli v začetku nikakega prostora za telovadbo. Prvi prostor smo dobili pri Hlapčonu na Šujici. Bil
duša v začetku je bil dijak ’’Brat Nardžič”, poznejši urednik ’’Orliča” p. Bernard Ambrožič. Ko je postal načelnik Orla Vrbajnov Francelj iz šmartna, sin uglednega posestnika, nam je njegov oče dovolil, da smo si telovadišče uredili na njegovem dvorišču. Prav prijetno je bilo tam ob telodnih urah. Nekako zelo domači smo se počutili tam. Ker je pa bilo to za nekatere zelo od rok, smo iskali prostor bolj v sredini fare. Torej nekje na Dobrovi — središču. Dobili smo prostor na velikem župnijskem dvorišču in postavili veliko leseno telovadnico tako prostorno in močno, da smo lahko tudi pozimi v njej telovadili, imeli sestanke in prirejali igre. Nekaj se je nabralo danarja za to telovadnico, nekaj lesa, delo pa je bilo zastonjsko. Takrat je šele zadihal dobrovski Orel in sploh društveno življenje. Telovadili smo, imeli sestanke, vaje za igre, za deklamacije in druge nastope in se učili na pamet izreke in stavke iz ’’Zlate knjige”.
Jaz sem zelo rad deklamiral. Naučil sem se na pamet vse večje Gregorčičeve pesnitve tako, da se mi pred nastopom ni bilo treba nič guliti. In čudno, večina so mi ostale te skozi vse tegobe življenja v glavi. Letošnje stalno spreminjanje vremena v jeseni in zimi mi večkrat prinese noč brez spanja ali vsaj deloma brez. Pa se zgodi, da se bojim za preveliko obrabo jagod rožnega venca in tak čas prihajajo najrazličnejše misli v glavo. In tako se je zgodilo, da sem pričel poskušati s temi pesnitvami. Pričel sem z najlepšo ’’Oljki”, šlo mi je kot po žnorei, do zadnje pike. Nadaljeval sem z ’’Jeftejevo prisego”. Nekje v sredini se je zataknilo. Potem sem poskusil s ’’Hajdukovo oporoko”. Nekaj kitic je izpadlo iz glave. Morda kaka desetina. Nato sem poprijel res lepo ”Ob pepelnični noči”. Pri kitici krdela silna vro, svetišče polno je takoj in duri se zapro mi manjka prve vrstice. Ne morem se je spomniti. Drugače je pa teklo kot po olju do zadnje .. . tvoj je vstajenja dan! In zavzdihnil sem BOG daj, da bi res kmalu prišel!!!
Do telovadnice sem imel skoraj eno uro hoda, kamor sem hodil peš večkrat tedensko. Včasih skoraj vsak večer, če so bile kake vaje za igro, pa telovadba in druge priprave. Nič nisem pomislil, da je to kaj težkega-utrudljivega. Vse je šlo z lahkoto, veseljem in brez godrnjanja ali jamranja. Kolo-bicikelj sem šele pozneje kupil, ko sem nato že kmalu odšel od doma. Takrat smo se ravno učili za igro ”Repo-čtev”.
Moj novi gospodar Janez Zor-
gon žita. Trgovina mu je kar takoj lepo vzcvetela in kmalu si je prihranil toliko, da je kupil na Celovški cesti dolgo in precej široko njivo, katero je potem sparceliral in je nad polovico odprodal za isti denar, kot je prej dal za vso. Na drugi pičli polovici je pa začel zidati sam; veliko trinadstropno hišo, v desni polovici s trgovskim lokalom in vso podkleteno in pripravljeno za vinsko klet, v kateri je bilo 38 tako velikih sodov, da, ko sem jih pomival znotraj, sem komaj dosegel vrh s krtačo. Vsi sodi so imeli spredaj vratca na vijake in tam skozi sem zlezel, ko jih je bilo treba umivati. To je pa bilo treba vselej, kadar se je izpraznil. Kadar se je kateri na hitro izpraznil in sem moral takoj vanj, so me vinski duhovi tako omamili, da sem moral večkrat iti po sveži zrak, drugače bi gotovo v sodu preminul. Pa sem kar kmalu privadil vinskih duhov, kakor tudi samega vina. Še sedaj mi to oboje prav lepo diši.
Zadaj za hišo, na dvorišču, je sezidal pekarno, velikanska skladišča za žito in moko v nadstropje, potem je sledil hlev, v katerem je bilo navadno po pet konj in ena krava mlekarica in poleg še stanovanje za hlapce, vrhu vsega tega je pa bilo več družinskih stanovanj. Prav na vogalu je pa bila klet, kjer je tista, nad vse dobra žena, Micka prodajala vino stoječim gostom. O tej ženi Micki bom pozneje še kaj zapisal. Zadaj za vsem tem poslopjem je pa bil velik zele-njadni vrt, sadno drevje, otroško igrišče, krasna kapelica Brezmadežne in gospodarsko poslopje. To je bilo za pičel streljaj naprej od pivovarne Union. Med pivovarno in nami je pa bil prostor športnega kluba Ilirija. Na tem prostoru so se vršile nogometne tekme, katerem sem lahko gledal kar z dvorišča ali pa skozi okno stanovanja brez vsa-
tem še vedno zavračajo nepo- davčnega zakona. Za milijonar'
sredna pogajanja z Izraelom in nočejo uradno priznati njegovega obstoja.
Konferenca v Kartumu je bila sporna od vsega začetka, Sirija se jo iz protesta proti popuščanju ni udeleževala, Alžirija pa je bila zastopana po namestniku predsednika republike. Prav tako niso bili na konferenci vodniki Tunizije, Libije in Maroka. Načelnik Palestinske osvobodilne fronte Ahmed Shukairy je odklonil udeležbo na zaključni seji iz protesta proti sklepom konference. Resolucije je bral v zbornici sudanskega parlamenta predsednik sudanske vlade Ahmed Mahgoub.
Pričakujejo, da bo kralj Husein iz Jordanije poskušal pot preko Washingtona, s katerim je v prijateljskih odnosih, med tem ko bo Naser v tem pogledu v stikih s komunističnim blokom, predvsem s Titom, ki se je resno vrgel v posredovanje. To je izraelski zunanji minister označil za enostransko in samovoljno in ga zavrnil že v naprej kot nesprejemljivo.
Izrael se ne bo nikdar več vrnil v položaj od 4. junija 1967, je poudaril Eban. Svoje odnose z arabskimi sosedi hoče urediti v neposrednih razgovorih z njimi brez posredovalcev. Arabci pa prav tega nočejo. Tako je razdalja med obema stranema še dolga, skrajšati jo bodo skušali nemara v Združenih narodih, ko se ti zbero ta mesec na svoje redno zasedanje v New Yorku.
Inf. Ih&des se spušša
COLUMBUS, O. — Komaj je ohajska legislatura šla na božične počitnice (sestala se bo zopet šele sredi januarja), že je naš guverner Rhodes zaplaval v nove politične vode. Najpreje je z veliko spretnostjo vodil zadnjo konferenco 17 guvernerjev srednjega zahoda v Lake of the Ozarks, Mo. Še celo njegovi tekmeci in nasprotniki so ga morali pohvaliti, da je delal kar dobro propagando za ohajsko državo in seveda tudi republikansko po-
ke vstopnine. V tem sem odkril litiko. Bela hiša ni poslala na
marsikakega neprivoščljivca.
S tem, ko sem zapisal, kako ogromna trgovina z najrazličnejšimi predmeti je bila to, da je bilo dela pri hiši toliko, da ni bilo nikdar ponarejeno. Ko sem odhajal od doma, sem delal velike načrte, kako lepo bo v trgovini, kjer itak ni težkega dela. In med časom, ko ne bo ljudi, se bom lahko učil raznih pesmi in deklamacij, za kar sem imel toliko veselje. Pa mi je “zajec vso pot preskakal”. Stalno sem bil zaposlen, zdaj tu zdaj tam in povsod so me več porabili kot v trgovini. Bil sem “deklica za vse”. V trgovini sem bil le zjutraj od 5. ure naprej toliko časa, da sem vse pometel in prah obrisal, pa napolnil predale z moko 0, 1, 2, 3 in manjše predale z rižem, sladkorjem, sipo in kockami, z belim in rumenim zdrobom, makaroni in tako dalje. Kakor hitro sem tp opravil, sem moral k drugim opravilom zunaj trgovine.
(Dalje sledi)
konferenco nobenega vidnega zastopnika.
Rhodes ima pa tudi načrt, da se bo vsaj do Božiča pojavljal pogosto v ameriški javnosti zunaj Ohajske države. Hoče delati propagando za razvoj in napredek ohajskega gospodarstva. V ta namen bo govoril z gospodarskimi voditelji najpreje ta mesec v Chicagu, potem v oktobru v St. Louisu, Pittsburgu in Detroitu, v decembru pa v New Yorku. S tem pa serija njegovih razgovorov in stikov z voditelji naše industrije še ni zaključena.
Politiki seveda trdijo, da ima Rhodes pri tem tudi politične cilje: rad bi dosegel, da bi bilo njegovo ime bolje znano v vsej politični Ameriki. Sumijo celo, da bi rad postal republikanski kandidat za prihodnjega podpredsednika.
je je ta obljuba zlata vredna.
Johnson sam pa noče vrtati v to zadevo, kajti v svoji politični preteklosti je zmeraj gledal, da se ni prepiral z bogatijo v Teksasu. To je poskusil le pokojni predsednik Kennedy, pa je v sporu kmalu omagal.
Povejte oglaševalcem, da ste' videli njihov oglas v Ameriški Domovini!
CLEVELAND, O.
MAL! OGLASI
Naprodaj
Dve dobri dvodružinski hiši na enem lotu, plinski furnezi, dober dohodek. Na E. 49 St. od Superior Ave. Cena prava! Kličite 391-7977.	—(IH)
V najem
4 sobe se oddajo odraslim, zgoraj, na E. 58 St. Kličite EX 1-5767.	(171)
V najem
Oddamo 5 sob, zgoraj, na Norwood Rd. Kličite 261-6295.
(171)
Frijafel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
St. Clair Ave. & 68th St.: F.N 1-4212 AID POR AGED PRESCRIPTIONS
Ženske dobijo delo
Iščemo pomočnico
Župnišče išče gospodinjsko pomočnico za polni čas. Za sestanek kličite 361-2624.	(x)
Moški dobijo delo
Iščemo krojača
za spremembe in nove podloge, v njegovi lastni delavnici ali doma.
STEVEN RAJKI INC.
2206 Lee Rd.
(173)
MACHINISTS
THE 0LEVELAND mmmm Tool co.
*784 E. 78 SL 541-178« jj
r
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corji.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDBGTEL
Contouring and profiling
Machine«
■r
f
anumu
odločil za mum po!
HORIZONTAL BORINS MILLS
ii
4
TURRET
LATHES
*
if
/■ : /

GAP TURRET
/
man, veletrgovec z moko in	arabskih držav g0 na
tom, vinsko trgovino, pekarijo in s špecerijo na drobno, je bil
doma iz Praprotne police pri Velesovem. Še čisto mlad je prišel služit k nekemu veletrgovcu v Ljubljano. Po par letih marljivega dela in varčnosti je: začel misliti ha osamosvojitev. Otvo-
konferenci v Kartumu odločili, da nova vojna z Izraelom ne more privesti k cilju; k temu hočejo po poti miru.
KARTUM, Sud. — Vodniki a-rabskih držav so po štirih dneh
je nekaj bolj izobražen kmet ‘ začel prodajati moko in vse dru-in vnet za vsak napredek. Pre-' ge žitne izdelke. Prvo blago je pustil nam je dvorišče in del dobil v večji količini na upanje, vrta za telovadbo. Kmalu je Tisti čas so dejali, da, če je pri-pa to domačijo prodal in se den človek le bel predpasnik o-preselil v Savlje. Kupil je tam pasal, pa mu je Jud zaupal va-
ril je na trgu stojnico (štant) in | posvetov tu prišli do zaključka,
da nova vojna z Izraelom ne
more privesti do njihovega cilja in da je edina pot, ki naj pripravi Izraelce do umika z zasedenega arabskega ozemlja, pot političnih razgovorov. Arabci pri
Mills še zmeraj varuh milijonarjev v Teksasu
WASHINGTON, D. C. — VI Kongresu obravnavajo prav sedaj Johnsonove davčne predloge. Ob tej priliki so nastale tudi govorice, da bodo naftni bogataši v Teksasu zgubili nekaj svojih znanih privilegijev glede odpisa vrednosti premoženja na račun dobička. Milijonarji so pa začuda ostali mirni.
Ko so politiki iskali vzrok za to nenavadno, obnašanje, so izvrtali, da je kongresnik Mills, ki je kot načelnik odbora Predstavniškega doma za sredstva in načine glavna oseba pri določanju besedila novega davčnega zakona še zmeraj varuh milijonarskih interesov. Potoval je na skrivnem v Oklahomo in tam potolažil milijonarje, naj se nikar preveč ne bojijo novega i
LATHES
ENGINE LATHES
4
MILLING MACHINES
RADIAL DRILLS
*'4
NUMERICAL
GONTROLLEfl
MACHINES

ir\ v
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dap. do S. pop. Mi kličite 341-170# ra čaa sestanka
A
An Equal Opportunity Imp i over
(171)
AMERIŠKA DOMOVINA
X*rjr*rjF*rjFJšrjir.
S
!
ČEZ STENO
SPISAL IVAN BUCER
S
Sneg je bil poledenel in Janez je imel precej opravka, da je vsekal stopnice. Krepko je delal stopo za stopo. Dana je bila vedno tik za njim. Opazovala ga je, s kako vnemo je zamahoval s cepinom v privihanih rokavih.
Prešli so snežišče in stopili v steno. Plezanje je bilo prijetno in lahko. Mandičevo je sicer motila vrtoglavica, pa je že prestajala. Vidno so se dvigali.
Nasproti Križke stene se je šopiril Razor, siv in razbrazdan, vreden svojega imena in časti; njegov sosed Prisojnik je bil čist in brez oblačka, da se je zdelo, kot bi jih danes izzival s svojo jasnostjo. Tam nekje je bil kraj, kjer sta dve duši zagoreli s plamenom, ki je zdaj temno plapolal.
Bili so že visoko v steni, ko je predrl do njih slaboten vrisk. Ustavili so se na polici in se ozrli navzdol. Globoko spodaj so videli ozko stezo, ki je tekla po gruščnatem pobočju. Po njej se je pomikalo pet komaj vidnih točk.
“Lipovčeva družba!” jih je spoznal Janez. “Presneto so kes-ni.”
“Ne smeš jim zameriti,” je rekel Pavle. “Saj so tri dekleta z njimi.”
“Ali z nami niso? Pa še kakšna dekleta! Eno je več vredno kot vse tri tam doli.” Mislil je pač res samo eno, a Mandičeva je drugače razumela in se jo zadovoljno nasmehnila:
“Morda pa pretiravate.”
“Nič ne pretiravam.”
Spet so zaslišali vrisk in Janez se je odzval. Spotoma ga je Dana vprašala:
“Ali nas bodo dohiteli?”
“Ne verjamem,” je odvrnil. “Kvečjemu, če bi se mi dolgo pomudili.”
“Gori na podih lahko posedimo dlje časa. Saj se nam nikamor ne mudi,” je rekel Pavle.
Sonce se je že visoko dvignilo in se razlivalo na vse strani. Rob Križke stene jim je bil vedno bližji, zmagovali so sklad za skladom. Postalo jim je vroče, da so se čela potila in telesa oznojila.
Dosegli so vrh stene. Pred njimi so se odprli široki podi in popolnoma nov svet. Na desni, skoraj poleg njih, se je dvigal za pogled strašni Stenar, ki je padal v dolino Vrat. Na levi je kipela Rogljiča in zadaj za njo nažagana Škrlatica. Onkraj Vrat se je bočil Cmir s svojo kopo in kraj njega je kraljeval veličast-
CHICAGO, ILL
MALE OR FEMALE HELP
NURSE — REGISTERED For blood bank. Full or part time. Experience preferred. Regular hours, no nights or weekends. MEDIX, INC.
1706 W. Van Buren St. Please call 666-6355	(169)
		
l .	FEMALE HELP	
GENERAL OFFICE Girl for typing, filing, answering phone. 5 day week.
CA 6-0244
'	• -	(169)
MALE HELP
GRILL AND COUNTER MAN EXPERIENCED. TOP PAY. I,	366-0210
FACTORY HELP WANTED Will train for manufacturing teflon, parts. Require mechanically inclined man. Good oppty.
T & F FLUOROCARBON CO. 3840 Industrial Rd.,
Rolling Meadows, 111.
392-0631	(173)
SHIPPING & RECEIVING Some experience preferred, but \till train. Oppty. with young growing Co. Good Salary.
T & F FLUOROCARBON CO. 3840 Industrial Rd.,
Rolling Meadows, 111.
392-0631	(173)
BUSINESS OPPORTUNITY
UNIQUE LAUNDROMAT &~ DRY CLEANERS & VARIETY STORE Est. 4 yrs. Exc. busn. loc. Net $1,000 per mo. $3,500 down. Priced for quick sale. 2422 North Ave, 1
Tele. 384-8891 '	(171)
FOR RENT
GAS STATION FOR RENT Auto repairs. 40 years of good business. Good location. Low Rent. Call GU 4-7224
(171)
REAL ESTATE FOR SALE
INVESTICIJA - ZAPUŠČINA 3 nadstropja - zidano poslopje, velika trgovina, 2 6-sobna stanovanja, plinska gorkota, dvojna garaža, v bližini 30th & St. Louis. Kličite lastnika za sestanek BI 7-6850 ali HUnter 5-2229. _________<170) ^ skalo;
ni očak Triglav z ledenikom naročju.
Dano in Mandičevo je prevzel razgled tako, da sta obstali in le vzklikali. Teh primorskih deklet se je čarobna slika, ki se je razprostrla pred njimi, silno doj-mila.
“Te strmine, čeri, prepadi in z gruščem posuta pobočja, vse to stvarstvo vpliva, da bi pokleknil in molil,” je govoril Janez. “Kadar gledam veličastno soglasje divjine, tedaj doživljam stvarjenje sveta, dojemam strašno božjo silo, ki je ustvarila za nas težko doumljiva čuda. Tu človek mora postati veren. Toda ne licemerski, ozkogruden in klečeplazen. Ljudje mrmramo tjaven-dan in ne znamo moliti. Tu pa moja duša moli, časti Njega, ki se mi v gorah razodeva v vsej veličini. Tu Ga dojamem, tu Ga vsaj malo, kolikor je človeški duši možno, razumem.”
Ostali so isto slutili. Janez je nadaljeval:
“Gora se mi zdi kot odtis Nje-jgove roke, ki je prijela še mehki svet in ga vrgla v vsemir. In če je že odtis tako lep, kakšna mora biti šele roka sama!”
V nižini je prav tedaj zvonilo poldne. Kmet na polju se je odkril, družina za mizo je sklenila roke, človek se js spomnil'Nanj, ki vodi vse naše utripe. Med molitev ljudi v dolini se je mešala tiha hvalnica* teh, ki so stali v soncu in svobodi, v veličastnem gorskem svetu....
Časa so imeli dovolj, zato so sedli malo niže v zavetje in se pripravili za dobri dve uri trajajoče ugodno lenarjenje. Sedeli so na soncu, se greli in uživali bogastvo gorske lepote.
Janez je vstal, vzel fotografski aparat in odšel z Dano čez pode k robu Križke stene. Spustila sta se na levo in se izgubila Mandičevi in Pavletu izpred oči.
Pripravil je aparat in ga nameril proti Razor ju. Siv in veličasten je kraljeval nad vso dolino, Križki steni nasproti. Njegov usločeni greben se je krasno vzpel do naj višjega vrha, pod katerim so pravilni skladi sestavljali steno, ki je imela ob vznožju obširne, tod in tam s snežišči posejane meli.
“Daj, bom jaz slikala,” je prosila Dana. “Ti pa stopi na rob, da boš na sliki.”
Ugodil ji je. Nato sta sedla za
“Naj bosta onadva sama. Saj ju ni strah.”
“Če zasumita?”
“No — pa naj sumita! Če sva se našla, ali ne sme izvedeti tega ves svet?”
“Ne, nočem! Ti ne veš, Janez, ni mi jasno ... toliko dvomov mi še vstaja v srcu ...”
Trgalo se ji je. Rada bi povedala, da ga ne dosega, da ga ne ume. Prej, ko je govoril, je bil tako drugačen, skoraj mehek je bil. V resnici pa ga preveva sila, ki v hipni strasti vse ruši.
“Kaj te vendar muči, Danica?”
“Ne, saj me ne muči. Le izhoda ne najdem. Odkrita bom. Janez, morda bo bolelo, toda med nama mora biti jasno, kot je dan, ki naju obdaja.”
Zrla mu je v oči, z obraza se ji je bralo, da se boji, kako bodo vplivale njene besede. Nič ni odgovoril, le gladil jo je po mehkih kodrih.
“Izhoda iščem. Dolgo ga že iščem. Davno je, kar je zakipelo v meni. Ali pa verjameš, da nisem vedela, koga ljubim. Dva sta bila, oba sta stala nerazdru-ženo pred menoj. Poznaš ju, brata sta. Janez in Pavle. Čakala sem, da mi usoda pokaže izhod. Dva sta bila, ki sta mi kalila mir, dva sta bila, o katerih sem sanjala. Prišel si ti in ločil obe sliki, razbil si ju narazen in si me vzel samo zase, odrinil si drugega, da mi je obledel. In v trenotkih opoja si samo ti, samo ti, Janez ...”
Naslonila se mu je na prsi. On je pa še vedno brez besede božal njene lase.
“Toda potem vstane spet vse znova, spet se lovim in vprašujem,‘če šem'storila prav. Janez, jaz ljubim, a še zdaj ne vem, koga...”
Skoraj pomoči je prosila pri zadnjih besedah. Tesno ga je objela in iskala v njegovih očeh odgovora in tolažbe za razdvojeno srce.
Janež je pričel slutiti, da se je prenaglil. Ne smel bi je navezati nase. Moral bi se obvladati. Janez, slabič si! Kaj ti pomagajo vsi napori, ki si jih prenašal s silno voljo, ko si pa padel pod strastjo! Dani bi moral prepustiti, da odloči. Toda zdaj pojdi svojo pot naprej.
Počasi, mehko, skoraj šepetaje ji je odgovarjal: “Morda je res, da te ne bi smel vzeti v tistem času zase. Toda ali nisem uklonil usode in jo nagnil na svojo stran? Ali nisem razmeknil gošče in ti pokazal poti? In to je moja pot, Dana!
(Dalje prihodnjič)
SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠE BLAGE SOPROGE IN DOBRE MATERE
Terezije Pistotnik
ki je odšla od nas dne 5. septembra 1960.
Sedem let je že minulo, odkar si zapustila nas.
Kako žalostni smo vsi, ko Tebe več med nami ni.
Draga soproga in, mati, počivaj v miru!
Žalujoči ostali:
JOHN — soprog
SINOVI, HČERE, ZETJE, SNAHE, VNUKI in VNUKINJE ter drugo sorodstvo, Bedford, O., 5. septembra 1967.
		
	SEPTEMBER pncaiJLij smlMsilMiJ iimi2!ii3ll4il51! mnni	KOLEDAR društvenih prireditev
SEPTEMBER
17. — Piknik “Mladih harmonikarjev” na Slovenski pristavi.
24. — Oltarno društvo fare sv. Vida praznuje 50-letnico svojega obstoja s sv. mašo ob 11.45 in nato z banketom v farni dvorani pri Sv. Vidu.
24. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
OKTOBER
1. — Društvo SPB Cleveland
priredi romanje v Frank, O.
I.	— Združeni kulturni program
in proslava 48-letnice SDD na Recher Avenue.
7.	— DSPB Tabor pripravi jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave.
8.	— Klub Ljubljana priredi v
SDD na Recher Ave. večerjo in ples. Začetek ob petih.
14. — “Slovenska noč” v avditoriju SND na St. Clair Ave. Igra Pecan-Trebar orkester.
21.	— Baragov dvor št. 1317 Kat.
borštnarjev priredi svoj 9. letni maškeradni ples v farni dvorani pri Sv. Vidu.
22.	— Pdor. 14 SŽZ priredi ob
treh popoldne kartno zabavo v SDD na Recher Ave.
29. — Društvo Najsv. Imena pri
Sv. Vidu bo serviralo od 11. dop. do 3. pop. v farni dvorani obed z govejo pečenko.
28.	— Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi v šolski dvorani “card party”.
29.	— Občni zbor Slovenske pristave.
NOVEMBER
4.	— Belokranjski klub priredi
svojo Veselo Martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
5.	— Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
II.	— Štajerski klub priredi
svoje vsakoletno MARTINOVANJE v farni dvorani pri. Sv. Vidu. Igrajo “Veseli Slovenci”.
11.	— Klub slov. upokojencev v
Newburgu priredi BANKET ob 5-letnici obstoja kluba, v SND na E. 80 St. Začetek ob 6. zvečer. Igral bo Zabak trio.
12.	—Pevski zbor Planina priredi
koncert za 30-letnico svojega obstoja. Začetek ob 4. pop. v Slov. nar. domu na Maple Heights.
19. — Fara Marije Vnebovzete ^
priredi Puranski festival v šolski dvorani.
19.	— Pevski zbor Jadran poda
v SDD na Waterloo Road svoj jesenski koncert. Začetek ob 3.30 popoldne.
23.	— The Sixth Thanksgiving
Tony’s Polka Party v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
26.	— Dramatsko društvo Lilija
poda v Slov. domu na Holmes Avenue igro “Poslednji mož.
DECEMBER
3. — Moški pevski zbor Slovan
poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob 4. popoldne.
30.	— Silvestrovanje v SDD na
Recher Avenue v obeh dvo- ' ranah. Igrata orkestra Pecon-Trebar in Grabner.
1968
JANUAR
13. — Slov. športni klub priredi
zabavo v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
27.	— Slovenska pristava priredi “Pristavsko noč”, zabavo s plesom, v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 6.30.
FEBRUAR
11. — Klub slov. upokojencev v
E u c 1 i d u pripravi zabavno prireditev v SDD na Recher Avenue.
17. — Katoliški veterani Post.
1655 prirede v farni dvorani pri Sv. Vidu svoj 19. letni ples.
24.	— Dramatsko društvo Lilija
priredi “Nagradno maškerado” v Slov. domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
MAREC
31.	— Glasbena Matica poda v SND na St. Clair Avenue svoj pomladanski koncert. Začetek ob 3.30 popoldne.
APRIL
20.	— Društvo SPB Tabor pripravi spomladansko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave. Začetek ob osmih zvečer.
MAJ
5.—Pevski zbor TRIGLAV poda
svoj letni koncert v Sachsen-heim dvorani na 7001 Denison Avenue.
JUNIJ
8. in 9. — DSPB Tabor v Clevelandu priredi letno spominsko proslavo vetrinjske tragedije s sv. mašo na Slovenski pristavi.
JULIJ
21.	— Slov. športni klub priredi
piknik na Slov. pristavi. Športni spored, ples in zabava.
NOVEMBER
3. — Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v SND na
St. Clair Avenue. Začetek o'3 3.30 popoldne.
# ^
mm mmm
6516 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 TeL: HEnderson 1-3500
^ #
M. L TRAVEL SERVICE
Uredimo vse potrebno ZA POTOVANJA, vse posle JAVNEGA NOTARJA, POŠILJANJE PAKETOV IN DENARJA, vse IMIGRACIJ-SK ZADEVE. — Travel • Notary ° Translations • Immigration •
'’UiuimimiiiitiimiiiiiiiiiimimmiiiimiiimiimuiimmmiiiMiiiimimiiiiuiuimmmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimniHD^
K	K
S	J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
(K. S. K. J.)
nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
vdovam in sirotam
I
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu.
izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 « za odrasle elane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan;
« članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma.
K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averifel-
Premoženje______________________$16,300,000.00
Članov - 45,000 __________Certifikatov - 47,500
Veljavna zavarovalnina__________$39,700,000.00
Solventnost - 118.99%
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION 351-353 No. Chicago St.
Joliet, lUinois 60431
(K. K K. J.)
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter irae in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
1
[ME ................................
NASLOV .............................
MESTO ..............................
DRŽAVA ....................... GODE

ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko-Navedba starega naslova je nujna
D	AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44163
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
AVSTRALSKA JEČA — V Avstraliji raste drevo baobab, ki ima izredno debelo deblo. Ta debla v sredi tekom dolgih let strohne in v njih nastanejo dupline. Baobab na sliki ima v deblu tako veliko duplino, da so jo nekoč uporabljali začasno za zasilno ječo.	<