GEODETSKI VESTNIK UDK 528=863 ISSN 0351-0271 EISSN 1581-1328 Letnik 64, št. 1, str. 1–156, Ljubljana, marec 2020. Izidejo štiri številke na leto. Naklada te številke: 1200 izvodov. Prosto dostopno na spletnem naslovu: http://www.geodetski-vestnik.com. Vol. 64, No. 1, pp. 1–156, Ljubljana, Slovenia, March 2020. Issued four times a year. Circulation: 1,200 copies. Free on-line access at http://www.geodetski-vestnik.com. IF JCR (2018): 0,606 IF SNIP (2018): 0,543 Geodetski vestnik je odprtodostopna revija. Recenzirani objavljeni clanki so indeksirani in povzeti v: Social Sciences Citation Index (SSCI) Social Scisearch (SSS) in Journal Citation Reports/Social Sciences Edition (JCR/SSE) Geodetski vestnik je indeksiran in povzet tudi v bibliografskih zbirkah: GEOBASE(TM), ICONDA – International Construction Database, DOAJ – Directory of Open Access Journals, SCOPUS, COBISS, Civil Engineering Abstracts, GeoRef, CSA Aerospace & High Technology Database, Electronics and Communications Abstracts, Materials Business File, Solid State and Superconductivity Abstracts, Computer and Information Systems, Mechanical & Transportation Engineering Abstracts, Water Resources Abstracts, Environmental Sciences Geodetski vestnik is an open access journal. The reviewed papers are indexed and abstracted in: Social Sciences Citation Index (SSCI) Social Scisearch (SSS) and Journal Citation Reports/ Social Sciences Edition (JCR/SSE) Indexed and abstracted is also in those bibliographic data bases: GEOBASE(TM), ICONDA – International Construction Database, DOAJ – Directory of Open Access Journals, SCOPUS, COBISS, Civil Engineering Abstracts, GeoRef, CSA Aerospace & High Technology Database, Electronics and Communications Abstracts, Materials Business File, Solid State and Superconductivity Abstracts, Computer and Information Systems, Mechanical & Transportation Engineering Abstracts, Water Resources Abstracts, Environmental Sciences Izdajanje Geodetskega vestnika sofinancira: Geodetski vestnik is partly subsidized by the Slovenian Research Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Agency. Geodetski vestnik je vpisan v razvid medijev na Geodetski vestnik is entered in the mass media register at the Ministry Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 526. of Culture of the Republic of Slovenia under No. 526. Copyright © 2020 Geodetski vestnik, Zveza geodetov Slovenije GlAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA dr. Anka Lisec Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Slovenija Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana Tel.: +386 1 4768 560 e-naslov: urednik@geodetski-vestnik.com PODROCNI UREDNIKI dr. Božo Koler, podrocni urednik za inženirsko geodezijo dr. Mojca Kosmatin Fras, podrocna urednica za fotogrametrijo dr. Božena Lipej, podrocna urednica za upravljanje in evidentiranje nepremicnin dr. Krištof Oštir, podrocni urednik za daljinsko zaznavanje in geoinformatiko dr. Bojan Stopar, podrocni urednik za geodezijo in geofiziko dr. Alma Zavodnik Lamovšek, podrocna urednica za nacrtovanje in urejanje prostora MEDNARODNI UREDNIŠKI ODBOR dr. Ivan R. Aleksic (Univerza v Beogradu, Gradbena fakulteta, Beograd, Srbija) dr. Janja Avbelj (Eumetsat, Darmstadt, Nemcija) dr. Branislav Bajat (Univerza v Beogradu, Gradbena fakulteta, Beograd, Srbija) dr. Tomislav Bašic (Univerza v Zagrebu, Fakulteta za geodezijo, Zagreb, Hrvaška) Sandi Berk (Geodetska uprava RS, Ljubljana, Slovenija) dr. Giuseppe Borruso (Univerza v Trstu, DEAMS, Trst, Italija) Miran Brumec (Inženirska zbornica Slovenije) dr. Raffaela Cefalo (Univerza v Trstu, Oddelek za inženirstvo in arhitekturo, Trst, Italija) dr. Vlado Cetl (EK, Skupno raziskovalno središce, Ispra, Italija) dr. Joep Crompvoets (KU Leuven, Public Governance Institute, Leuven, Belgija) dr. Marjan Ceh (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, Slovenija) dr. Walter Timo de Vries (Tehniška univerza München, München, Nemcija) dr. Urška Demšar (Univerza St. Andrews, Velika Britanija) dr. Samo Drobne (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, Slovenija) mag. Erna Flogie Dolinar (Geodetska uprava RS, Ljubljana, Slovenija) dr. Thomas Kalbro (Kraljevi inštitut KTH, Stockholm, Švedska) dr. Dušan Kogoj (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, Slovenija) dr. Žiga Kokalj (ZRC SAZU, Inštitut za antropološke in prostorske študije, Ljubljana, Slovenija) dr. Miran Kuhar (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, Slovenija) dr. Reinfried Mansberger (Univerza za naravoslovne in biotehniške vede, IVFL, Dunaj, Avstrija) dr. Leiv Bjarte Mjűs (Visoka šola v Bergnu, Bergen, Norveška) dr. Gerhard Navratil (Tehniška univerza na Dunaju, Dunaj, Avstrija) Tomaž Petek (Geodetska uprava RS, Ljubljana, Slovenija) dr. Dušan Petrovic (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, Slovenija) dr. Alenka Poplin (Iowa State University, College of Design, Ames, Iowa, ZDA) dr. Andrea Podör (Univerza Óbuda, Székesfehérvár, Madžarska) dr. Anton Prosen (Ljubljana, Slovenija) dr. Dalibor Radovan (Geodetski inštitut Slovenije, Ljubljana, Slovenija) dr. Fabio Remondino (Fondazione Bruno Kessler, 3DOM, Trento, Italija) dr. Miodrag Roic (Univerza v Zagrebu, Fakulteta za geodezijo, Zagreb, Hrvaška) dr. Balázs Székely (Univerza Eötvösa Loránda, Budimpešta, Madžarska) dr. Bojan Šavric (ESRI Ltd, Redlands, Kalifornija, ZDA) dr. Maruška Šubic Kovac (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, Slovenija) dr. Joc Triglav (Geodetska uprava RS, Murska Sobota, Slovenija) dr. Mihaela Triglav Cekada (Geodetski inštitut Slovenije, Ljubljana, Slovenija) dr. Arvo Vitikainen (Univerza Aalto, Aalto, Finska) dr. John C. Weber (Grand Valley State College, Department of Geology, Allendale, Michigan, ZDA) dr. Klemen Zakšek (Rosen Group, Lingen, Nemcija) EDITOR-IN-CHIEF Anka Lisec, Ph.D. University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Slovenia Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenia Phone: +386 1 4768 560 E-mail: editor@geodetski-vestnik.com FIElD AND SUB-FIElD EDITORS Božo Koler, Ph.D., field editor for Engineering Geodesy Mojca Kosmatin Fras, Ph.D., field editor for Photogrammetry Božena Lipej, Ph.D., field editor for Real Estate Management and Recording Krištof Oštir, Ph.D., field editor for Remote Sensing and Geoinformatics Bojan Stopar, Ph.D., field editor for Geodesy and Geophysics Alma Zavodnik Lamovšek, Ph.D., field editor for Spatial Planning INTERNATIONAl EDITORIAl BOARD Ivan R. Aleksic, Ph.D. (University of Belgrade, Faculty of Civil Engineering, Belgrade, Serbia) Janja Avblej, Ph.D. (Eumetsat, Darmstadt, Germany) Branislav Bajat, Ph.D. (University of Belgrade, Faculty of Civil Engineering, Belgrade, Serbia) Tomislav Bašic, Ph.D. (University of Zagreb, Faculty of Geodesy, Zagreb, Croatia) Sandi Berk (Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia, Ljubljana, Slovenia) Giuseppe Borruso, Ph.D. (University of Trieste, DEAMS, Trieste, Italy) Miran Brumec (Slovenian Chamber of Engineers) Raffaela Cefalo, Ph.D. (University of Trieste, Department of Engineering and Architecture, Trieste, Italy) Vlado Cetl, Ph.D. (EC, Joint Research Centre, Ispra, Italy) dr. Joep Crompvoets (KU Leuven, Public Governance Institute, Leuven, Belgium) Marjan Ceh, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia) Walter Timo de Vries, Ph.D. (Technical University of Munich, München, Germany) Urška Demšar, Ph.D. (University of St. Andrews, St. Andrews, Scotland, United Kingdom) Samo Drobne, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia) Erna Flogie Dolinar, M.Sc. (Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia, Ljubljana, Slovenia) Thomas Kalbro, Ph.D. (Royal Institute of Technology, Stockholm, Sweden) Dušan Kogoj, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia) Žiga Kokalj, Ph.D. (ZRC SAZU, Institute of Anthropological and Spatial Studies) Miran Kuhar, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia) Reinfried Mansberger, Ph.D. (University of Natural Resources and Life Sciences, IVFL, Vienna, Austria) Leiv Bjarte Mjűs, Ph.D. (Bergen University College, Bergen, Norway) Gerhard Navratil, Ph.D. (Vienna Technical University, Vienna, Austria) Tomaž Petek (Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia) Dušan Petrovic, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia) Alenka Poplin, Ph.D. (Iowa State University, College of Design, Ames, Iowa, USA) Andrea Podör, Ph.D. (Óbuda Univerity, Székesfehérvár, Hungary) Anton Prosen, Ph.D. (Ljubljana, Slovenia) Dalibor Radovan, Ph.D. (Geodetic Institute of Slovenia, Ljubljana, Slovenia) Fabio Remondino, Ph.D. (Fondazione Bruno Kessler, 3DOM, Trento, Italy) Miodrag Roic, Ph.D. (University of Zagreb, Faculty of Geodesy, Zagreb, Croatia) Balázs Székely, Ph.D. (Eötvös Loránd University, Budapest, Hungary) Bojan Šavric, Ph.D. (ESRI Ltd, Redlands, California, USA) Maruška Šubic Kovac, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia) Joc Triglav, Ph.D. (Surveying and Mapping Authority, Murska Sobota, Slovenia) Mihaela Triglav Cekada, Ph.D. (Geodetic Institute of Slovenia, Ljubljana, Slovenia) Arvo Vitikainen, Ph.D. (Alto University, Aalto, Finland) John C. Weber, Ph.D. (Grand Valley State College, Department of Geology, Allendale, Michigan, USA) Klemen Zakšek, Ph.D. (Rosen Group, Lingen, Nemcija) Copyright © 2020 Geodetski vestnik, Association of Surveyors of Slovenia IZDAJATElJ Zveza geodetov Slovenije Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana, Slovenija e-naslov: info@geodetski-vestnik.com IZDAJATElJSKI SVET mag. Blaž Mozetic, predsednik Zveza geodetov Slovenije mag. Erna Flogie Dolinar, Zveza geodetov Slovenije dr. Anka Lisec, glavna in odgovorna urednica Sandi Berk, urejanje rubrike Strokovne razprave dr. Mojca Foški, tehnicno urejanje in oblikovanje TEHNICNO UREJANJE IN OBlIKOVANJE dr. Mojca Foški, e-naslov: mojca.foski@fgg.uni-lj.si Barbara Trobec, e-naslov: barbara.trobec@fgg.uni-lj.si dr. Teja Koler Povh, e-naslov: teja.povh@fgg.uni-lj.si lEKTORIRANJE Manica Baša UREJANJE SPLETNIH STRANI dr. Klemen Kozmus Trajkovski e-naslov: web@geodetski-vestnik.com TISK SIMPRO d.o.o., Brezovica DISTRIBUCIJA mag. Janez Goršic, e-naslov: janez.gorsic@fgg.uni-lj.si TRžENJE (OGlASNO TRžENJE) Zveza geodetov Slovenije Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana e-naslov: zveza.geodetov.slovenije@gmail.com NAVODIlA AVTORJEM http://www.geodetski-vestnik.com PUBlISHER Association of Surveyors of Slovenia Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: info@geodetski-vestnik.com PUBlISHING COUNCIl Blaž Mozetic, M.Sc., president and Erna Flogie Dolinar, M.Sc., the Association of Surveyors of Slovenia Anka Lisec, Ph.D., editor-in-chief Sandi Berk, editor of the section Professional Discussions Mojca Foški, Ph.D., technical editor and design TECHNICAl EDITOR AND DESIGN Mojca Foški, Ph.D., e-mail: mojca.foski@fgg.uni-lj.si Barbara Trobec, e-mail: barbara.trobec@fgg.uni-lj.si Teja Koler Povh, Ph.D., e-mail: teja.povh@fgg.uni-lj.si SlOVENE PROOFREADING Manica Baša WEB PAGE EDITING Klemen Kozmus Trajkovski, Ph.D. e-mail: web@geodetski-vestnik.com PRINT SIMPRO d.o.o., Brezovica DISTRIBUTION Janez Goršic, M.Sc., e-mail: janez.gorsic@fgg.uni-lj.si MARKETING (ADVERTISING) Association of Surveyors of Slovenia Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: zveza.geodetov.slovenije@gmail.com INSTRUCTIONS FOR AUTHORS http://www.geodetski-vestnik.com VSEBINA CONTENTS UVODNIK | EDITORIAl Anka Lisec V SENCI IN THE SHADOW 7 Blaž Mozetic SAMOZAŠcITA NI SAMOIZOLACIJA SELF-PROTECTION IS NOT SELF-ISOLATION 11 RECENZIRANI ClANKI | PEER-REVIEWED ARTIClES Samo Drobne 13 KAKOVOST FUNKCIONALNE REGIONALIZACIJE PO METODAH CURDS IN INTRAMAx NA MAKRO RAVNI: ŠTUDIJA PRIMERA ZA SLOVENIJO THE qUALITy OF FUNCTIONAL REGIONALISATION By USING CURDS AND INTRAMAx METHODS AT THE MACRO LEVEL: A CASE STUDy FOR SLOVENIA Klemen Medved, Klemen Kozmus Trajkovski, Sandi Berk, Bojan Stopar, Božo Koler 33 UVEDBA NOVEGA SLOVENSKEGA VIŠINSKEGA SISTEMA (SVS2010) IMPLEMENTATION OF THE NEW SLOVENIAN HEIGHT SySTEM (SVS2010) Sandi Berk, Oskar Sterle, Klemen Medved, Bojan Stopar 43 ETRS89/D96-17 – REZULTAT GNSS-IZMERE EUREF SLOVENIJA 2016 ETRS89/D96-17 – A RESULT OF THE EUREF SLOVENIA 2016 GNSS CAMPAIGN Veton Hamza, Tomaž Ambrožic, Bojan Stopar 68 DEFORMACIJSKA ANALIZA PO POSTOPKU CASPARy DEFORMATION ANALySIS: THE CASPARy APPROACH Richard Walters, Nadja Zupan Hajna 89 3D-LASERSKO SKENIRANJE NARAVNIH JAM: PRIMER ŠKOCJANSKIH JAM 3D LASER SCANNING OF THE NATURAL CAVES: ExAMPLE OF ŠKOCJANSKE JAME STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAl DISCUSSIONS Joc Triglav 105 KARTA VEKTORJEV KOT KARTICA ZAUPANJA MAP OF VECTORS AS A TRUST CARD Katja Šušteršic, Luka Kocijancic USMERITVE ZA ZAJEM, ODDAJO IN KONTROLO KAKOVOSTI PODATKOV ZRAcNEGA LASERSKEGA SKENIRANJA GUIDELINES FOR DATA ACqUISITION, DELIVERy AND qUALITy CONTROL OF AERIAL LASER SCAN DATA Andrej Kerin, Marko Mesaric 122 IZDELAVA 3D-MODELA ZA VIZUALIZACIJO TERASE VINOTEKE NA LJUBLJANSKEM GRADU S 3DSURVEy 3D MODEL DEVELOPMENT FOR VISUALISATION OF WINE BAR’S TERRACE AT THE LJUBLJANA CASTLE WITH 3DSURVEy Mihaela Triglav Cekada, Miran Kuhar, Bojan Stopar, Polona Vreca 127 25-LETNICA SPREJEMA SLOVENSKEGA ZDRUžENJA ZA GEODEZIJO IN GEOFIZIKO (SZGG) V MEDNARODNO ZVEZO ZA GEODEZIJO IN GEOFIZIKO (IUGG) 25TH ANNIVERSARy OF THE SLOVENIAN ASSOCIATION OF GEODESy AND GEOPHySICS MEMBERSHIP IN THE INTERNATIONAL UNION OF GEODESy AND GEOPHySICS NOVICE IZ STROKE | NEWS FROM THE FIElD DRUŠTVENE NOVICE | NEWS FROM SOCIETIES RAZNO | MISCEllANEOUS DIPLOMA IN MAGISTERIJA NA ODDELKU ZA GEODEZIJO UL FGG, OD 1. 11. 2019 DO 31. 1. 2020 SEZNAM RECENZENTOV ZNANSTVENIH IN STROKOVNIH cLANKOV V LETU 2019 NAPOVED GEODETSKEGA DNE Slike na naslovnici: Del nacrta Škocjanskih jam (arhiv IZRK ZRC SAZU); stojišce skenerja v Hankejevem kanalu na 40 cm široki poti nad Reko (foto M. Burkey); fotografija (foto M. Burkey) in oblak tock Ponvic prikazan v CloudCompare programu. V SENCI IN THE SHADOW Anka Lisec glavna in odgovorna urednica | Editor-in-chief V teh dneh so mnoge uspehe in dogodke v naši stroki pa tudi na sploh v družbi zasencile izredne razmere zaradi koronavirusa, katerega izvor in posledice so v trenutku, ko pišem ta uvodnik, še vedno zelo nejasne. Nacrtovani zelo optimisticen uvodnik je torej nekoliko zasencila epidemija oziroma pandemija, saj se je virus razširil na tako rekoc vse celine sveta. Ob tem mi je misel zašla na letalski polet v oblacnih, turobnih dneh, ko soncne žarke zastirajo oblaki in na Zemljo padajo velike sence, nad oblaki pa nas vedno pozdravi prelepo Sonce! Tako predlagam, da se, ce se le da, osredotocimo na dobre stvari, ki vlivajo optimizem. Pred nami je prva številka Geodetskega vestnika letnika 2020, ki ponuja zanimive vsebine za širši stro­kovni krog – pa naj bodo to recenzirani strokovni clanki, strokovne razprave ali pa novice iz stroke in društev. V prvih mesecih tega leta je sicer zaznati nekaj zatišja pri delovanju društev. Razlog velja iskati v dejstvu, da smo vsi pricakovali osrednji geodetski dogodek v Sloveniji, to je Geodetski dan, ki pa je bil v zacetku marca zaradi izrednih razmer odpovedan. Dobra novica je, da so se predavatelji in sponzorji uskladili glede novega termina: Zveza geodetov Slovenije in Ljubljansko geodetsko društvo tako vabita na 48. Geodetski dan, ki bo v cetrtek, 17. septembra 2020, v domu Medica v Ljubljani. Skoraj neopazno nas je v teh dneh zaobšel svetovni dan geodetov, ki ga od leta 2018 zaznamujemo 21. marca. Mnogi ste najverjetneje tudi spregledali novico, povezano z izrednim uspehom slovenskih raz­iskovalcev na podrocju vesoljskih tehnologij in daljinskega zaznavanja. Mikrosatelit NEMO-HD je že 17. februarja prispel na izstrelišce Kourou v Francoski Gvajani, od koder naj bi bil 23. marca izstreljen v orbito. Na raketi, ki bi sicer ponesla vec satelitov v vesolje, bi mu družbo delal še en slovenski satelit, to je nanosatelit TRISAT, ki je prav tako prestal vse teste za izstrelitev. Toda zaradi že omenjene pandemije smo zaenkrat ostali pred zaprtimi vrati izstrelišca, a v upanju, da bosta satelita uspešno lansirana v orbito v jeseni! Gre za prva slovenska satelita, ki sta že sedaj pomembna promotorja slovenskih tehnoloških dosežkov na svetovni ravni. Hote ali nehote smo se vrnili na danes najaktualnejšo temo – koronavirus. Izredne razmere zahtevajo veliko prilagoditev v zasebnem in poslovnem življenju. Najverjetneje pa te razmere zahtevajo tudi dober premislek, kaj sploh je pomembno v življenju. Kar naenkrat so izginile skrbi, nervoza in naglica, s kate­rimi smo se še pred kratkim srecevali v vsakdanjiku. Na prvo mesto smo postavili zdravje, solidarnost in predvsem clovecnost. Skoraj vsi se bomo iz te nenadne izkušnje nekaj naucili in morda kaj spremenili v svojem življenju, v odnosu do narave, družbe, nas samih? Prav je, da zremo naprej z optimizmom. Ker domnevam, da bo te vrstice bralo nekoliko vec posameznikov kot po navadi, naj konec uvodnika izkoristim za že veckrat izreceno povabilo k soustvarjanju naše skupne revije. Mnogo je možnosti za sodelovanje, pa naj bodo to predlogi za vsebinske in tehnicne spremembe, avtorstvo prispevkov, ali pa sodelovanje kot recenzenti, souredniki! Ob tej priložnosti iskrena hvala vsem, ki ste svoj dragoceni cas že namenili vestniku, naša vrata pa so vedno odprta tudi novim sodelavcem – dobrodošli! Numerous achievements and events in our profession, as well as in society as a whole, have taken place in the shadow of the corona virus emergency. The source and consequences of the disease remain highly uncertain at the moment I am writing this editorial. All the plans to fill it with optimism was oversha­dowed by the epidemic, one could say “pandemic”, as the virus has spread globally, across all continents. Recent events evoked an image of a plane flight on a cloudy, grim day when clouds are preventing sun rays from reaching us, and the Earth is covered with large shadows. Climbs above the clouds, we are greeted by the beautiful Sun! That is why I would suggest focusing on good things that give us a sense of optimism. The first issue of Geodetski vestnik in 2020, offers interesting reading for wider professional circles – ranging from peer-reviewed articles, professional discussions, to news from the field and societies. It seems that the latter were not so active in the first months of the year. Perhaps the reason is the central event in the field of land surveying in Slovenia, that is the Land Surveying Day, which was cancelled at the beginning of March due to the current emergency. The good news is that lecturers and sponsors managed to agree on a new date: so The Association of Surveyors of Slovenia and the Ljubljana Surveyors Society are inviting you to attend the 48th Land Surveying Day that will take place on 17th September 2020 at Domus Medica Congress Centre in Ljubljana. The Global Surveyors Day, which has been celebrated on 21st March since 2018, passed almost unnoti­ced. Many of you have likely overlooked the news connected with the extraordinary success of Slovene researchers in the field of space technologies and remote sensing. The microsatellite NEMO-HD reached the launch site Kourou in French Guiana back on 17th February, from where it was supposed to be launched into orbit on 23rd March. The rocket that should have taken several satellites into space was to be accompanied by another Slovene satellite: the nanosatellite TRISAT that has also passed all the launching tests. However, the above-mentioned pandemic was the cause that we remained in front of the closed door of the launch site, of course, full of hope that the satellites will be successfully launched into orbit in autumn. These are the first two Slovene satellites: prominent global heralds of Slovene tech­nological advancements. Like it or not, this brings us back to the major theme of these days – the corona virus. Emergencies like this call for numerous adjustments, whether it is our personal or business lives. It is most likely that the circumstances call for a thorough consideration of what is essential in our lives. All the worries, pressures, and haste that dictated our days not so long ago are suddenly gone. Health, solidarity, and, above all, humanity have become dominant factors. Almost everybody will be able to learn a lesson from this unusual experience, and will be able to bring a change into their lives, into their attitude towards nature, the society, ourselves? It is only fitting that we look to the future with optimism! Presuming that these lines will be read by more individuals than usual, let me take this opportunity to repeat my invitation to you to contribute to the publication of our journal. There is plenty of opportunities for cooperation, be they suggestions for thematic and technical changes, the authorship of contributions or collaboration as peer reviewers, or co-editors. I would also like to thank everybody who has already devoted their precious time to the journal. And, again, our door is always open for new contributors – welcome! | 10 | SAMOZAŠCITA NI SElF-PROTECTION IS NOT SAMOIZOlACIJA SElF-ISOlATION Blaž Mozetic predsednik Zveze geodetov Slovenije | president of the Association of Surveyors of Slovenia Tako dolgo sem odlašal s pisanjem uvodnika za Geodetski vestnik, da me je prehitela epidemija koro­navirusa in z njo povezano krizno dogajanje. Ali je to dobro ali slabo za sam uvodnik, bom oziroma bomo lahko ugotavljali šele cez cas. Ampak ce sem pošten, tudi takšne krizne razmere ponujajo številne priložnosti in iztocnice za vsebinska izhodišca uvodnika, seveda ob upoštevanju vseh usmeritev in navodil pristojnih zaradi preprecevanja širjenja okužb. V tem casu sta postali zelo priljubljeni besedi samozašcita in samoizolacija, ki sta dodobra napolnili naš vsakdan in razburkali prostor okrog nas. Nekateri se ukvarjajo s težavo delo od doma ali delo na domu, drugi pa z veliko hujšo težavo, kje delo sploh je. Kot navajajo pristojni, je položaj resen in ga je treba obravnavati z veliko odgovornosti do sebe in drugih. Vendar sedaj, ko se je morebiti na dolocenih pod-rocjih dnevna delovna vrocica nekoliko ohladila, razmišljujocemu geodetu njegove zdrave možganske sive celice ne dajo miru. Organizatorji Geodetskega dneva 2020 smo s tem, da smo odpovedali in prestavili izvedbo Geodetske­ga dneva na cas, ko se bodo zadeve umirile, ravnali samozašcitno, obenem pa ne samoizolacijsko, kajti samoizolacija stroke ni dobra niti za samo stroko niti za njene sopotnike in spremljevalce. Razumem, da Geodetski stan gleda z veliko obcutka in ljubezni na svojo stroko in bi jo rad, upam, da z dobrimi nameni, zašcitil pred nerazumnimi vpadi drugih strok na njeno domace dvorišce. Emocionalno gledano je samozašcita smiselna, vendar lahko v nadaljevanju vodi tudi v samoizolacijo, kar pa je najbrž vsem iz razumskega vidika jasno, da je to na dolgi rok za stroko pogubno. Zato so mogoce primerni samo drugi pristopi, kot so samopromocija, samoiniciativnost … Geodetska stroka je že dolgo nelocljivi del družbe in njenega razvoja. Oba se prilagajata, spreminjata, napredujeta in ustvarjata skupaj ter se ne nazadnje tudi skupaj odzivata na takšne ali drugacne »viruse«, ki jima strežejo po zdravju. Zdrava družba in geodetska stroka, v obeh se pojavlja clovek-geodet, omogocata izpolnjevanje pricakovanj, da sta vzdržna rast in razvoj, ce hocete obstoj, mogoca za vse. Se vidimo 17. septembra 2020 na Geodetskem dnevu 2020. Drugi poskus. Ostanite zdravi in srecno! I have postponed my writing of the editorial for Geodetski vestnik for so long that coronavirus epidemic, with all the resulting emergency measures, caught up with me. Only time will tell if that was good or bad for the editorial itself. To be fair, extreme circumstances create excellent opportunities and sources for the content of an editorial, of course, taking into consideration all the guidance and instruction of the authorities aimed to prevent the spread of infections. Expressions self-protection and self-isolation appear to be gaining in popularity. They have become omnipresent in our lives and caused considerable commotion in our environments. Some people are coping with the problem of working from home, while others are faced with a much more serious dilemma: how to find work in the first place. According to the authorities, the situation is severe and has to be confronted with great responsibility towards oneself and others. And in these times, when the ‘fever’ of working lives has subsided in some fields, the mind of the thinking surveyor cannot rest still. Organisers of the 2020 Land Surveying Day have cancelled the event and plan to have it when the situ­ation is expected cool down. The decision was self-protective, while not self-isolative, because it is not good for a profession to go into self-isolation – the same being true for its fellow travellers and followers. I understand that the Land Surveying Day treats its field with a great deal of sensitivity and love and would like to, I hope as an act of goodwill, to protect is from irrational intrusions from other professions. Emotionally, self-protection makes sense, but it can also lead to self-isolation, which is arguably lethal for a profession in the long term. That is why other approaches, like self-promotion and self-initiative, might be only appropriate. Land surveying has been an inseparable part of society and its development for a long time. Both are adapting, changing, developing, both are creating hand in hand; they also react to different “viruses” that attack their health. A healthy society and a healthy land-surveying profession, both including individual land surveyors, make it possible for the expectations to be fulfilled, they both make sustainable growth and development – one could say existence – to be possible for everybody. See you at the 2020 Land Surveying Day on 17th September 2020. The second attempt. Stay healthy and good luck! KAKOVOST FUNKCIONAlNE REGIONAlIZACIJE PO METODAH CURDS IN INTRAMAx NA MAKRO RAVNI: ŠTUDIJA PRIMERA ZA SlOVENIJO THE qUAlITy OF FUNCTIONAl REGIONAlISATION By USING CURDS AND INTRAMAx METHODS AT THE MACRO lEVEl: A CASE STUDy FOR SlOVENIA Samo Drobne UDK: 314.15:911.6:(497.4) Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.01 Prispelo: 27. 1. 2020 Sprejeto: 11. 3. 2020 IZVLECEK V prispevku analiziramo kakovost funkcionalne regionalizacije Slovenije na ravni osmih in dvanajstih (funkcionalnih) regij. Funkcionalne regije smo modelirali s povprecnimi letnimi tokovi delovne mobilnosti med obcinami Slovenije v obdobju 2015–2018 z metodama CURDS in Intramax. Rezultate smo primerjali s sistemoma dvanajstih statisticnih in osmih makroregij v Sloveniji. Kakovost funkcionalne regionalizacije smo analizirali s popravljeno metodo izracuna mehkih vrednosti pripadnosti osnovnih prostorskih enot k (funkcionalni) regiji. Rezultati študije primera za Slovenijo kažejo visoko stopnjo kakovosti funkcionalne regionalizacije osmih makro regij. DOI:10.15292/geodetski-vestnik.2020.01.13-32 SCIENTIFIC ARTICLE Received: 27. 1. 2020 Accepted: 11. 3. 2020 ABSTRACT In this paper we analyse the quality of the functional regionalisation of Slovenia at the level of eight and twelve (functional) regions. The functional regions were modelled with average annual labour commuting flows between Slovenian municipalities in the years 2015-2018 using the CURDS and Intramax methods. The results were compared with the systems of twelve statistical and eight macro-regions in Slovenia. The quality of functional regionalisation was analysed using a revised method for calculating the fuzzy values of the affiliation of the basic spatial units to the (functional) region. The results of a case study for Slovenia show a high quality level of functional regionalisation of eight macro-regions. KLJUCNE BESEDE KEY WORDS funkcionalne regije, kakovost funkcionalne regionalizacije, functional regions, quality of functional regionalisation, fuzzy mehke vrednosti, CURDS, Intramax, delovna mobilnost, values, CURDS, Intramax, labour commuting, Slovenia Slovenija Samo Drobne | KAKOVOST FUNKCIONALNE REGIONALIZACIJE PO METODAH CURDS IN INTRAMAX NA MAKRO RAVNI: ŠTUDIJA PRIMERA ZA SLOVENIJO | THE QUALITY OF FUNCTIONAL REGIONALISATION BY USING CURDS AND INTRAMAX METHODS AT THE MACRO LEVEL: A CASE STUDY FOR SLOVENIAL | 13-32 | 1 UVOD V analizah gospodarskega, družbenega, okoljskega in prostorskega razvoja ter za sprejemanje razvojnih odlocitev se vse pogosteje uveljavlja zamisel funkcionalno povezanih in samovzdržnih obmocij, ki jim pravimo funkcionalne regije (FR). FR so funkcionalno sklenjena obmocja, ki temeljijo na horizontal-nih odnosih v prostoru v obliki prostorskih tokov in medsebojnih odnosov (interakcij) med deli regije (Ullman, 1980). Funkcionalna regionalizacija je postopek združevanja osnovnih prostorskih enot (OPE) v FR s ciljem posplošitve funkcionalnih tokov in odnosov v prostoru. Zato FR razumemo tudi kot obmocja posplošenih vzorcev tokov in odnosov v prostoru – najpogosteje kot posplošitev družbenih in gospodarskih funkcionalnih povezav na nekem ozemlju. FR je torej sistem (mocno) povezanih vecjih in/ali manjših OPE. V analizi FR nas ne zanimajo geografske danosti in zgodovinske povezave, temvec se usmerjamo predvsem na funkcionalno povezanost prostora, ki jo obravnavamo prek razlicnih tokov v prostoru (Vanhove in Klaasen, 1987). Na pomembnost obravnave FR že dolgo opozarjajo številni raziskovalci, na primer Green in Coombes (1985), Tomaney in Ward (2000), Andersen (2002),Van der Laan in Schalke (2001), Cörvers in sod. (2009), Casado-Díaz in Coombes (2011) ter drugi. To je tudi razlog, da sta tako OECD (2002) kot Eurostat (Coombes in sod., 2012) preucila obravnavo in uporabo FR po državah clanicah. Izkazalo se je, da clanice OECD in Eurostata razlicno obravnavajo in uporabljajo koncepte FR (Coombes in sod., 2012). Na podlagi Eurostatove študije pa je vseeno mogoce ugotoviti, da v Evropi najpogosteje analiziramo FR na podlagi tokov delovne mobilnosti (dnevne in druge vožnje na delo), med najpogosteje uporabljenim pristopom modeliranja FR pa se zadnja leta vse bolj uveljavlja pristop vecstopenjskega združevanja OPE v FR po metodi CURDS, ki je bila prvotno razvita leta 1986 (Coombes in sod., 1986), kasneje pa veckrat posodobljena; zadnja posodobite je bila izvedena v letu 2008 (Coombes in Bond, 2008). Vanhove in Klaassen (1987) opredeljujeta FR kot smiselno delujoco prostorsko celoto, sestavljeno iz gospodarsko in družbeno povezanih obmocij. V takšni skupini povezanih obmocij nastajajo številne družbene in gospodarske interakcije, medsebojni vplivi tokov ljudi, tokov blaga in storitev, komunika­cijskih tokov, prometnih tokov, financnih tokov idr. Podobno Johansson (1998) ter Karlsson in Olsson (2006) opredeljujejo FR kot obmocje z visoko frekvenco notranjih regionalnih gospodarskih interakcij, kot so delovna mobilnost ter regionalna trgovina dobrin in storitev, ter kot obmocje strnjene dejavnosti in prometne infrastrukture, ki omogoca veliko mobilnost ljudi, proizvodov in informacij. Pri študiji FR je torej mogoce obravnavati razlicne tokove, od tokov prebivalstva (dnevna mobilnost v šolo in na delo, stalne selitve, nakupovanje in rekreacija), prometnih tokov in tokov dobrin (prometni in potniški tokovi po kopnem, morju in zraku), tokov blaga, financnih tokov, informacijskih tokov (komunikacije in casopisna naklada), tokov plina/vode/elektrike (prikljucki na storitve) in drugih tokov oziroma interakcij v prostoru (Vanhove in Klaassen, 1987; Alvanides, Openshaw in Duke-Williams, 2000; Drobne, 2017). Poleg razpoložljivosti in dostopnosti podatkov je sama obravnava podatkov o prostorskih interakcijah odvisna predvsem od namena študije FR. V literaturi zasledimo zelo razlicna podrocja obravnave FR; od analiz trga dela ter drugih družbenogospodarski vidikov, analiz funkcionalnih urbanih regij (FUR), analiz administrativnih, planskih in statisticnih regij, analiz statisticnih funkcionalnih obmocij na mikro ravni, analiz lokalnega in regionalnega stanovanjskega trga za podporo stanovanjski politiki, analiz trga blaga, analiz FR za podporo v transportni in prometni politiki, analiz za podporo informacijsko-komunikacijski tehnologiji in drugim storitvam v prostoru; podrobneje o tem piše Drobne (2016, 2017). Samo Drobne | KAKOVOST FUNKCIONALNE REGIONALIZACIJE PO METODAH CURDS IN INTRAMAX NA MAKRO RAVNI: ŠTUDIJA PRIMERA ZA SLOVENIJO | THE QUALITY OF FUNCTIONAL REGIONALISATION BY USING CURDS AND INTRAMAX METHODS AT THE MACRO LEVEL: A CASE STUDY FOR SLOVENIAL | 13-32 | V tej študiji smo modelirali in vrednotili (funkcionalne) regije na makro ravni Slovenije. Modeliranje FR smo izvedli s tokovi delovne mobilnosti med obcinami po dveh, splošno uveljavljenih, pristopih funkcionalne regionalizacije: po pristopu vecstopenjskega združevanja OPE v FR, po metodi CURDS (Coombes in Bond, 2008), ter po pristopu hierarhicnega združevanja OPE v FR, po metodi Intramax (Masser in Brown, 1975). Kakovost funkcionalne regionalizacije smo vrednotili z lastno nadgradnjo pristopa mehkih vrednosti pripadnosti OPE k FR, kot sta ga razvila in preizkusila Feng (2009) in Watts (2009, 2013). Modelirali in vrednotili smo sisteme FR, primerljive dvanajstim statisticnim regijam (SURS, 2019a) ter osmim makro regijam Slovenije (Plut, 1999, 2004). 2 PREGlED lITERATURE V literaturi je mogoce zaslediti razlicne metode modeliranja FR, ki jih v splošnem razdelimo na tri skupine (Casado-Díaz in Coombes, 2011; Farmer in Fotheringham, 2011; Drobne, 2016): (a) metode hierarhicnega razvršcanja v skupine (numericne metode in na grafih temeljece metode), (b) metode vecstopenjskega združevanja (na notranjih in na zunanjih pravilih temeljece metode) in (c) posebne metode (ostale samostojne metode oziroma pristopi). V naši študiji smo uporabili metodo CURDS, ki spada v skupino na notranjih pravilih temeljecih postopkov vecstopenjskega združevanja OPE v FR, in metodo Intramax, ki temelji na numericnem pristopu hierarhicnega razvršcanja OPE v skupine. 2.1 Metoda CURDS Metoda CURDS je bila prvotno razvita za spremljanje obmocij delovne mobilnosti (ODM) v Veliki Britaniji (Coombes in sod., 1986). V literaturi je bila dolgo poimenovana kot metoda TTWA (ang. Travel-To-Work-Areas), danes pa jo poljudno imenujemo po Središcu za urbane in regionalne razvojne študije (ang. Centre for Urban and Regional Development Studies, CURDS) Univerze v Newcastlu, kjer so jo razvili. ODM je obmocje, kjer živi in dela vecina delovno aktivnega prebivalstva. Zato pretežni del delovnih mest v ODM zasedajo prebivalci tega obmocja. Statisticni urad Evropske unije Eurostat (2017) opredeljuje ODM kot statisticno, funkcionalno zamejeno, geografsko obmocje ali regijo, katerega zamejitev ni do­locena z administrativno opredeljenimi mejami. Spremljanje ODM ima vec namenov. Najpomembnejši je spremljanje trga dela in ugotavljanje ucinkovitosti programov, povezanih z zaposlovanjem. Velika Britanija, Francija in Italija so uveljavile ODM kot uradna obmocja za zbiranje statisticnih podatkov o trgu dela. V teh državah so ODM najmanjša in temeljna obmocja za primerjavo zaposljivosti v državi oziroma regiji (Drobne in sod., 2018). ODM služijo tudi izvedbi razlicnih gospodarskih analiz na mezo in mikro ravni (Coombes in Bond, 2008; Persyn in Torfs, 2011). Na ravni ODM se zbirajo in analizirajo podatki o zaposljivosti, brezposelnosti, delovnih mestih in drugi podatki, vezani na trg dela. ODM je torej funkcionalno zamejeno obmocje ali regija, v kateri je v obravnavanem obdobju vecina prebivalcev našla zaposlitev (Drobne, 2016). Tem nacelom naj bi sledila politika zaposlovanja, prav tako pa politika prostorskega in urbanisticnega nacrtovanja (Smart, 1974; Coombes in sod., 1979; 1982; Drobne, 2016). ODM sestavljamo iz OPE, ki so najveckrat popisni ali statisticni okoliši, naselja ali obcine. Med OPE se dnevno izvaja delovna mobilnost (vožnja na delo in nazaj domov). Po Smartu (1974) je (dnevna) delovna mobilnost najbolj množicna ter najbolj stabilna in redna oblika tokov prebivalstva v prostoru, pri kateri Samo Drobne | KAKOVOST FUNKCIONALNE REGIONALIZACIJE PO METODAH CURDS IN INTRAMAX NA MAKRO RAVNI: ŠTUDIJA PRIMERA ZA SLOVENIJO | THE QUALITY OF FUNCTIONAL REGIONALISATION BY USING CURDS AND INTRAMAX METHODS AT THE MACRO LEVEL: A CASE STUDY FOR SLOVENIAL | 13-32 | manjše spremembe v zaposlitvi in/ali prebivališcu ne vplivajo bistveno na vzorec dnevnih tokov na delo in domov. V tem smislu lahko razumemo ODM kot funkcionalna obmocja, opredeljena s posplošitvijo tokov delovne mobilnosti v prostoru (Drobne, 2016). Metoda CURDS, s katero spremljamo ODM, je bila dvakrat posodobljena, nazadnje leta 2008 (Coombes in Bond, 2008). V naši študiji smo uporabili tretjo razlicico metode CURDS iz leta 2008 (prav tam). Metoda CURDS ne omogoca neposrednega nadzora števila modeliranih regij, njena prednost pa je v možnosti razstavljanja FR, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev (podrobneje o tem v poglavju Metodologija). V literaturi je mogoce zaslediti številne primere uporabe metode CURDS: na primer Watts (2009, 2013) za Avstralijo, Persyn in Torfs (2011) za Belgijo, Schmitt in van der Valk (2017) za obmejni del Belgije, Nizozemske in Nemcije, Klapka in sodelavci (2014) za Ceško, Halas in sodelavci (2018) za Ceško, Slovaško in Madžarsko, Palttila (2017) za Finsko, Franconi in sodelavci (2017) za Italijo, Papps in Newell (2002) ter Ralphs in Ang (2009) za Novo Zelandijo, Casado-Díaz (2000, 2003) za Španijo, Drobne in sodelavci (2018) ter Drobne (2019) za Slovenijo, Coombes in Bond (2008) ter Coombes in ONS (2015) za Veliko Britanijo. 2.2 Metoda Intramax Metodo Intramax sta razvila Masser in Brown (1975, 1977) z namenom proucevanja strukture tokov na podlagi kvadratne matrike interakcij (Brown in Pitfield, 1990). V takšni matriki so tokovi interakcij evidentirani znotraj OPE in med njimi. Cilj metode Intramax je v postopku združevanja OPE cim bolj povecati delež interakcij, ki oblikujejo diagonalne elemente matrike, in tako cim bolj zmanjšati delež cezmejnih tokov v sistemu kot celoti (Masser in Brown, 1975). Masser in Brown (1977) sta poudarila predvsem dve mogoci podrocji uporabe postopka Intramax: v analizah podatkov o interakcijah na vec hierarhicnih ravneh (tudi za zmanjševanje kolicine podatkov) ter v postopkih funkcionalne regionali­zacije prostora. Postopek Intramax (Masser in Brown, 1975, 1977; Brown in Pitfield, 1990) je postopek hierarhicnega združevanja, ki se izvede korakoma. V vsakem koraku se združita po dve OPE oziroma FR na nižjih ravneh obravnave, katerih relativna interakcija podaja najvišjo vrednost ciljne funkcije. Vrednosti ciljne funkcije racunamo na podlagi dejanskega in pricakovanega obsega tokov ter skupnega obsega vseh obrav­navanih tokov. Postopek Intramax po koraku združi OPE v eno FR. Postopek in rezultate hierarhicnega združevanja OPE v FR lahko predstavimo kot drevesni diagram v obliki dendrograma. Metoda omogoca modeliranje hierarhicno urejenih FR, pri katerem lahko nadzorujemo število FR. Masser in Brown (1975) sta predlagala možnost uporabe omejitve sosedstva pri združevanju OPE (združijo se lahko le sosednje OPE). Drobne in Lakner (2016) sta v študiji primera za Slovenijo dokazala, da omejitev sosedstva vpliva le na zacetne rezultate združevanja najmanjših obcin v FR (prvih nekaj korakov združevanja), kasneje pa je rezultat enak tudi brez upoštevanja omejitve sosedstva. Primere uporabe metode Intramax najdemo na zelo razlicnih ravneh in podrocjih modeliranja in analize FR (Drobne, 2016): od analize trga dela (Masser in Scheurwater, 1980; Feldman et al., 2006; Meredith et al., 2007; Watts, 2009; Landré, 2012; Landré in Hćkansson, 2013; Koo, 2012), analize stanovanjskega trga (Goetgeluk in de Jong, 2007; Brown in Hincks, 2008; Jaegal, 2013), analize trga blaga (Brown in Pitfield, 1990), analize svetovnih trgovinskih regij (Poon, 1997; Kohl in Brouver, 2014), analize Samo Drobne | KAKOVOST FUNKCIONALNE REGIONALIZACIJE PO METODAH CURDS IN INTRAMAX NA MAKRO RAVNI: ŠTUDIJA PRIMERA ZA SLOVENIJO | THE QUALITY OF FUNCTIONAL REGIONALISATION BY USING CURDS AND INTRAMAX METHODS AT THE MACRO LEVEL: A CASE STUDY FOR SLOVENIAL | 13-32 | funkcionalnih ekonomskih regij (Mitchell, Bill in Watts, 2007; Mitchell in Stimson, 2010; Mitchell in Watts, 2010; Mitchell in sod., 2013), analize telekomunikacijskih regij (Fisher et al., 1993), analize upravnih in statisticnih regij (Nel, Krygsman in de Jong, 2008; Drobne in Bogataj, 2012a, 2012b), analize prometnih regij (Krygsman, de Jong in Nel, 2009) pa do analize storitvenih regij (Drobne in Bogataj, 2014, 2015) in podobnega. 2.3 Statisticne in makro regije Slovenije Drobne (2016) in Statisticni urad RS (SURS, 2019a) so mnenja, da je zamisel FR v Sloveniji na makro ravni izvedena v dvanajstih statisticnih regijah, ki pa se zaradi izkazovanja podatkov v casovnih serijah zelo redko spreminjajo. Do leta 1995 je Statisticni urad Republike Slovenije (SURS) za izkazovanje statisticnih podatkov na regionalni ravni uporabljal clenitev Slovenije na obmocja medobcinskega sodelovanja, ki jih je poimenoval statisticne regije. Ta clenitev je bila narejena sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja za potrebe regionalnega nacrtovanja in sodelovanja na razlicnih podrocjih. Regionalizacija je bila izdelana na podlagi obširne analize gravitacijskih obmocij delovne mobilnosti, voženj v šolo in na fakultete ter oskrbe prebivalstva v dvanajstih regionalnih in njim pripadajocih subregionalnih središcih Vladimirja Kokoleta (Kokole, 1971) in Igorja Vrišerja (Vrišer, 1974). Konec leta 1994 je bila obcinska mreža 62 razmeroma velikih obcin (komun) preoblikovana in ustanovljenih je bilo 147 obcin (SURS, 2019a). SURS je leta 1995 je ponovno uvedel statisticne regije in ohranil potek meja ter poimenovanje po prejšnjih dvanajstih medobcinskih skupnostih. Z Uredbo o standardni klasifikaciji teritorialnih enot Slovenije (SKTE) (Ur. l. RS, št. 28/00) je bilo poskrbljeno, da so se meje dvanajstih statisticnih regij uskladile z mejami obcin. Tako so statisticne regije postale del hierarhicne clenitve ozemlja Slovenije in s tem je bila dosežena možnost za zanesljivo združevanje statisticnih podatkov z nižjih na višje ravni (SURS, 2019a). Leta 2003 je bila kot orodje za izkazovanje evropsko primerljivih podatkov sprejeta in uveljavljena Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statisticnih teritorialnih enot – NUTS (angl. »Common classification of territorial units for statistics«) (ES, 2003). Zaradi pristopa novih držav clanic v letu 2004 je bila sprejeta še Uredba (ES) št. 1888/2005 Evropskega parlamenta in Sveta o spre­membi Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (ES, 2005). Uredba NUTS ureja ozemeljsko clenitev držav na ravneh od NUTS 1 do NUTS 3. Za Slovenijo je uporaba te klasifikacije postala obvezna od maja 2004 (SURS, 2019a). Od tega leta predstavljajo statisticne regije Slovenije raven NUTS 3. Vecje spreminjanje obsega in števila statisticnih regij je v skladu z Uredbo NUTS mogoce le vsaka tri leta. Pri tem je treba upoštevati merila, ki dolocajo število prebivalcev v posamezni enoti na posamezni ravni NUTS. Po merilu za število in velikost regij na ravni NUTS 3 (Uredba o NUTS, št. 1059/2003) mora imeti posamezna statisticna regija, merjena s povprecnim številom prebivalcev, med 150.000 in 800.000 prebivalcev. To v praksi pomeni, da ima lahko Slovenija na tej ravni najmanj tri in najvec trinajst statisticnih regij (ES, 2003; Drobne in Bogataj, 2012a). Plut (1999) je izvedel sonaravno regionalizacijo Slovenije ob upoštevanju fizicno-geografskih in druž­beno-geografskih znacilnosti. Uporabil je hidrogeografski kriterij, tj. clenitev ozemlja na porecja, in ekonomsko-geografski kriterij, tj. vplivna obmocja središcnih naselij v Sloveniji. Regionalizacijo je izve­del na dveh ravneh: na ravni osmih makro in na ravni 25 mezo regij. Koncept osmih makro regij se je kasneje pojavil v številnih študijah (npr. Plut, 2004), nazadnje pa je bil uporabljen v predlogu clenitve Slovenije na pokrajine (ZPok, 2019). Samo Drobne | KAKOVOST FUNKCIONALNE REGIONALIZACIJE PO METODAH CURDS IN INTRAMAX NA MAKRO RAVNI: ŠTUDIJA PRIMERA ZA SLOVENIJO | THE QUALITY OF FUNCTIONAL REGIONALISATION BY USING CURDS AND INTRAMAX METHODS AT THE MACRO LEVEL: A CASE STUDY FOR SLOVENIAL | 13-32 | 2.4 Vrednotenje (funkcionalnih) regij Van der Laan in Schalke (2001) sta predlagala vrednotenje FR s primerjavo samozadostnosti regije na strani povpraševanja, samozadostnosti regije na strani ponudbe in indeksa delovne mobilnosti. Indeks delovne mobilnosti (IDM) je razmerje med zaposlenimi v regiji oziroma številom delovnih mest v regiji in zaposlenimi prebivalci regije. Z indeksom delovne mobilnosti merimo usklajenost med delovno aktivnimi prebivalci regije in številom delovnih mest v regiji (sposobnost regije zagotoviti svojim prebivalcem dovolj delovnih mest). Glede na IDM uvršcamo regije med delovne regije (>1, v regiji je vec delovnih mest, kot je zaposlenih prebivalcev regije) in bivalne regije (<1, v regiji je manj delovnih mest, kot je zaposlenih prebivalcev regije). Vsako od teh skupin lahko clenimo dalje. IDM izraža usklajenost med prihodnimi in odhodnimi tokovi delovne mobilnosti, ne podaja pa jakosti oziroma obsega tokov, ki preckajo mejo regije. Obseg tokov, ki preckajo mejo regije, opredeljujemo z indeksi samozadostnosti oziroma zaprtosti regije. Samozadostnost (angl. self-containment), tudi zaprtost (angl. closedness), regije odraža sposobnost regije zaposliti lokalno prebivalstvo oziroma sposobnost zagotoviti stanovanje vsem zaposlenim v regiji. Goodman (1970) in Smart (1974) sta predlagala dva indeksa samozadostnosti, ki so ju drugi kasneje razlicno poimenovali: (a) samozadostnost regije na strani ponudbe (angl. supply-side self-containment; Casado-Díaz, 2000), ali na delovnem mestu temeljeca samozadostnost (angl. workplace-based sel-f-containment; Goodman, 1970; Smart, 1974), ali zaposlitvena samozadostnost (angl. employment self-containment, Van der Laan in Schalke, 2001), je razmerje med številom delovnih mest v regiji in vsemi zaposlenimi prebivalci regije, in (b) samozadostnost regije na strani povpraševanja (angl. deman-d-side self-containment; Casado-Díaz, 2000), ali na prebivališcu temeljeca samozadostnost (angl. resi-dence-based self-containment; Goodman, 1970; Smart, 1974), ali stanovanjska samozadostnost (angl. housing self-containment; Van der Laan in Schalke, 2001), pa je razmerje med prebivalci regije, ki so tudi zaposleni v regiji, in vsemi zaposlenimi v regiji oziroma številom delovnih mest v regiji. Medtem ko samozadostnost na strani ponudbe podaja obseg možnosti zaposlitve lokalnega prebivalstva v FR, pa s samozadostnostjo na strani povpraševanja merimo obseg možnosti bivanja za zaposlene v FR. Vredno­tenje kakovosti funkcionalne regionalizacije z navedenimi kazalniki zasledimo v številni literaturi (npr. Casado-Díaz, 2000; Van der Laan in Schalke, 2001; Coombes in Bond, 2008; Watts, 2009; Mitchell in Watts, 2010; Landré in Hćkansson, 2013, idr.). Feng (2009) in Watts (2009, 2013) sta razvila pristop k vrednotenju mehke pripadnosti OPE k FR s teorijo mehkih množic, s katero je mogoce opredeliti pripadnost posamezne OPE k vec FR. Tako imajo slabo opredeljene FR vec OPE z nizko stopnjo pripadnosti, medtem ko je kakovostno opredeljena FR sestavljena iz OPE z visoko stopnjo pripadnosti. OPE z nižjimi mehkimi vrednostmi so praviloma loci-rane na mejah FR. Watts (2009) je s teorijo mehke logike (Feng, 2009) vrednotil sisteme FR v Avstraliji, modelirane s podatki delovne mobilnosti po metodah CURDS in Intramax. Ugotovil je, da obe metodi generirata dobre, toda ne dovolj zanesljive rezultate ter da metoda Intramax generira FR z nekoliko nižjo stopnjo zaprtosti regije. Feng (2009) in Watts (2009, 2013) sta predlagala izracun mehke vrednosti pripadnosti OPE k FR kot aritmeticno sredino mehkih vrednosti bivanjske pripadnosti in lokalne zaposlitve. Obe mehki vrednosti sta relativni vrednosti, zato v tem prispevku predlagamo uporabo geometricne namesto aritmeticne sredine (glej poglavje Metodologija). Poleg nadgradnje pristopa vrednotenja funkcionalne regionaliza- Samo Drobne | KAKOVOST FUNKCIONALNE REGIONALIZACIJE PO METODAH CURDS IN INTRAMAX NA MAKRO RAVNI: ŠTUDIJA PRIMERA ZA SLOVENIJO | THE QUALITY OF FUNCTIONAL REGIONALISATION BY USING CURDS AND INTRAMAX METHODS AT THE MACRO LEVEL: A CASE STUDY FOR SLOVENIAL | 13-32 | cije z geometricno sredino v prispevku predlagamo tudi izracun splošnih mer kakovosti funkcionalne regionalizacije za posamezno FR pa tudi za celoten sistem FR – oboje kot geometricno povprecje. 3 METODOlOGIJA 3.1 Podatkovne osnove Temeljni vir podatkov študije kakovosti funkcionalne regionalizacije so bili podatki o povprecnih letnih tokovih delovne mobilnosti med 212 obcinami v Sloveniji v obdobju 2015–2018. Te podatke smo pridobili iz Statisticnega registra delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP; SURS, 2019b), kjer sta na voljo kraj bivanja in kraj dela zaposlenega (SURS, 2017). Tokove delovne mobilnosti smo obravnavali v kvadratni matriki interakcij razsežnosti n . n F . [ fij ] n . n matrika, n . 212, (1) kjer je fij . 0 vrednost v i-ti vrstici in v j-tem stolpcu, torej tok iz obcine izvora i v obcino ponora j. Prostorske podatke o obcinah v Sloveniji smo pridobili na Geodetski upravi RS (GURS, 2019a). V študiji uporabljamo uradni šifrant obcin v RS. FR smo modelirali po dveh splošno uveljavljenih pristopih, po metodi vecstopenjskega združevanja CURDS in po hierarhicni metodi Intramax, rezultate modeliranja pa smo vrednotili po pristopu iz teorije mehkih množic. Rezultate vrednotenja funkcionalne regiona­lizacije smo primerjali z obmocji statisticnih regij (SURS, 2019a) in makro regij (Plut, 1999), ki smo jih pridobili na Geodetski upravi RS (GURS, 2019b) oziroma v Plut (1999). Šifrant statisticnih regij v RS v obdobju 2015–2018 je v prilogi A, šifrant osmih makro regij, povzet po Plut (1999) in Drobne (2019), pa v prilogi B. 3.2 Metoda CURDS FR smo modelirali po iterativnem postopku tretje razlicice metode CURDS (Coombes in Bond, 2008) v programskem orodju R s knjižnico LabourMarketAreas 3.0 (LMA, 2017). Pri modeliranju FR sledimo principu maksimizacije notranjih tokov (tokov znotraj FR) in minimizacije zunanjih tokov (tokov cez meje FR). Pri obravnavi tokov delovne mobilnosti spremljamo ta dva principa s samozadostnostjo FR, ki jo obravnavamo kot samozadostnost na strani ponudbe (angl. supply-side self-containment, SSSC) in kot samozadostnost na strani povpraševanja (angl. demand-side self-containment, DSSC). fhk je tok delovne mobilnosti iz (skupine) OPE h v (skupino) OPE k oziroma fhk je število delavcev, ki živijo v izvoru h in delajo v ponoru k. Potem je: RWi SSSC = samozadostnost na strani ponudbe, (2) Ri DSSC =RWi samozadostnost na strani povpraševanja, (3) Wi kjer je: . .f število delavcev, ki živijo v i, oziroma število delovno aktivnega prebivalstva v i, Ri kik(4) . .f število delavcev, ki delajo v i, oziroma število delovnih mest v i, Wi hhi(5) Samo Drobne | KAKOVOST FUNKCIONALNE REGIONALIZACIJE PO METODAH CURDS IN INTRAMAX NA MAKRO RAVNI: ŠTUDIJA PRIMERA ZA SLOVENIJO | THE QUALITY OF FUNCTIONAL REGIONALISATION BY USING CURDS AND INTRAMAX METHODS AT THE MACRO LEVEL: A CASE STUDY FOR SLOVENIAL | 13-32 | RWi . fii število delavcev, ki živijo in delajo v i. (6) Samozadostnost na strani ponudbe (SSSC) podaja obseg možnosti zaposlitve lokalnega prebivalstva. Visoka stopnja SSSC oznacuje relativno zaprto FR (velik delež lokalnega prebivalstva najde zaposlitev v FR). Nasprotno pa nizka stopnja SSSC oznacuje relativno odprto FR (velik delež lokalnega prebivalstva dela v drugih FR). Samozadostnost na strani povpraševanja (DSSC) podaja obseg možnosti bivanja zaposlenim v FR. Visoka stopnja DSSC tako pomeni, da je velik delež zaposlenih v FR tam našel tudi prebivališce, hkrati pa lahko pomeni primanjkljaj delovnih mest v FR (Drobne, 2016). Van der Laan in Schalke (2001) zato predlagata, da pri vrednotenju ODM SSSC vedno soocimo z DSSC. Poleg samozadostnosti je pomemben kriterij pri vrednotenju oziroma modeliranju FR po metodi CURDS še število delovno aktivnih prebivalcev. Pred izvedbo iterativnega postopka metode CURDS moramo zato opredeliti štiri parametre, s katerimi modeliramo FR. Ti so: minimalno število delovno aktivnega prebivalstva v FR (minWP), ciljno število delovno aktivnega prebivalstva v FR (tarWP), minimalna samozadostnost v FR (minSC) in ciljna samozadostnost v FR (tarSC); pri tem obravnavamo samozadostnost kot manjšo od obeh obravnavanih samozadostnosti: SC . min(SSSC, DSSC). (7) Algoritem CURDS korakoma združuje OPE v FR. Pri tem obravnava vsako OPE (v našem primeru obcino) kot FR. Algoritem v postopku združevanja preverja veljavnost FR glede na opredeljene parametre (minWP, tarWP, minSC in tarSC), ki opredeljujejo kriterijsko funkcijo, fv : .. minSC .. tarWP - WP . (, . min SC tarSC ) fv ( , ). 1 . 1 . max . ,0 .. (8) WP SC =--, .. tarSC .. tarWP - minWP .. tarSC kjer je WP število delovno aktivnega prebivalstva v FR. Skupek OPE postane FR, ce velja (pogoj veljavnosti FR): minSC v ( WP SC )= . (9) f , tarSC Pogoj veljavnosti FR se preveri po vsakem koraku združevanja. Algoritem namrec v korakih združuje OPE/FR, med katerima obstaja najmocnejša vez, Lhk, opredeljena s tokovi delovne mobilnosti: f 2 f 2 hk kh Lhk =+ , (10) RW RW hk kh kjer je fhk število delovno aktivnega prebivalstva, ki živi v OPE/FR h in dela v (skupini) OPE/FR k, in fkh število delovno aktivnega prebivalstva, ki živi v OPE/FR k in dela v OPE/FR h, Rh število delovno aktivnega prebivalstva v OPE/FR h, Wk število delovnih mest v OPE/FR k. Podrobno je algoritem tretje razlicice metode CURDS, ki je izveden v knjižnici LabourMarketAreas 3.0 za uporabo v programskem orodju R, opisan v Franconi in sod. (2016a). Posebnost metode CURDS je v možnosti razdruževanja FR v OPE, v kolikor FR ne izpolnjuje pogoja veljavnosti (9), in uvršcanja le-teh na rezervni seznam OPE ter možnosti kasnejše ponovne obravnave posamezne OPE z rezervnega seznama OPE. Koncni rezultat modeliranja FR po metodi CURDS je po­gojen s parametri minWP, tarWP, minSC in tarSC, ki pa so odvisni predvsem od velikosti obravnavanega Samo Drobne | KAKOVOST FUNKCIONALNE REGIONALIZACIJE PO METODAH CURDS IN INTRAMAX NA MAKRO RAVNI: ŠTUDIJA PRIMERA ZA SLOVENIJO | THE QUALITY OF FUNCTIONAL REGIONALISATION BY USING CURDS AND INTRAMAX METHODS AT THE MACRO LEVEL: A CASE STUDY FOR SLOVENIAL | 13-32 | obmocja in velikosti trga dela na tem obmocju. V literaturi najdemo priporocila za omenjene parametre (npr. Coombes in Bond, 2008; Franconi in sod., 2016a, 2016b), ki pa v splošnem veljajo za modeliranje FR na mikro in mezo ravni. Za vse ravni obravnave velja, da naj bo ciljna vrednost samozadostnosti vecja od 0,65 (tarSC . 0,65), najmanjša vrednost samozadostnosti pa vecja od 0,60 (minSC . 0,60), medtem ko sta ciljno (tarWP) in najmanjše število delovno aktivnega prebivalstva (minWP) v FR odvisna od znacilnosti OPE, tokov delovne mobilnosti ter drugih znacilnosti obravnavanega obmocja, ki ga clenimo v FR, predvsem od gostote poselitve. Najmanjše število delovno aktivnega prebivalstva v FR pomembno vpliva na velikost modeliranih FR. Coombes in Bond (2008) priporocata vsaj posplošeno poznavanje FR na izbrani ravni obravnave ne­kega obmocja. S spreminjanjem parametrov minWP, tarWP, minSC in tarSC smo tako modelirali FR na makro ravni Slovenije, primerljive z dvanajstimi statisticnimi regijami (SURS, 2019a) ter osmimi makro regijami (Plut, 1999, 2004). 3.3 Metoda Intramax FR smo modelirali po hierarhicnem postopku Intramax (Masser in Brown 1975, 1977) z lastno pro-gramsko kodo v orodju za tehnicno racunanje Mathematica 12.0 (Drobne, 2016; Drobne in Lakner, 2016). Analiza Intramax je postopek hierarhicnega združevanja, ki se izvede korakoma. V vsakem koraku se združita dve OPE/FR, katerih relativna interakcija dá najvišjo vrednost ciljne funkcije: ff ij ij Z =+ ij ** fij fij , (11) maks Z ij . kjer sta fij dejanski obseg delovne mobilnosti iz OPE/FR i v OPE/FR j, f ij* pa pricakovani obseg delovne mobilnosti, izracunan na podlagi vsote i-te vrstice, oi, vsote j-tega stolpca, dj, in skupnega obsega vseh tokov delovne mobilnosti, f : od * ij fij = . (12) f Vrednosti v matriki delovne mobilnosti F . [ fij ] ni treba normalizirati. S postopkom Intramax se najprej združijo manjše OPE z relativno mocnimi tokovi (visoke vrednosti fij v primerjavi z nizkimi vrednostmi f ij* oziroma z nizkimi oi in nizkimi dj ), v vmesnih korakih hierarhicnega združevanja postopek združi majhne OPE/FR z vecjimi (visoke vrednosti fij v primerjavi z nizkimi oi in visokimi dj ali z nizkimi di in visokimi oj), v zadnjih korakih pa združi vecje FR (ali vecje regije edinke, tj. vecje OPE, ki dolgo ostanejo nezdružene) z drugimi vecjimi FR (visoke vrednosti fij v primerjavi z visokimi vrednostmi f ij* oziroma z visokimi oi in visokimi dj ). Podrobneje o metodi Intramax v Drobne (2016). 3.4 Vrednotenje kakovosti funkcionalne regionalizacije Pripadnost posamezne obcine k FR smo vrednotili po principih iz teorije mehkih množic, kot sta pre­dlagala Feng (2009) in Watts (2009, 2013). Po takšnem pristopu je stopnja pripadnosti obcine k FR, tj. mehka vrednost pripadnosti, nižja, ce se vec delovne mobilnosti iz obcine izvaja v drugo FR, in višja, ko se Samo Drobne | KAKOVOST FUNKCIONALNE REGIONALIZACIJE PO METODAH CURDS IN INTRAMAX NA MAKRO RAVNI: ŠTUDIJA PRIMERA ZA SLOVENIJO | THE QUALITY OF FUNCTIONAL REGIONALISATION BY USING CURDS AND INTRAMAX METHODS AT THE MACRO LEVEL: A CASE STUDY FOR SLOVENIAL | 13-32 | vecina delovne mobilnosti izvaja znotraj FR. Pristop vrednotenja mehkih vrednosti omogoca opredelitev posamezne obcine k vec FR, hkrati pa pomaga pri iskanju potencialno slabo opredeljenih FR. Mehko vrednost pripadnosti obcine k FR izracunamo s pomocjo dveh parametrov. Mehko vrednost bivanjske pripadnosti obcine k m-ti FR izracunamo: M'im . .j.(g)m fji / f.i , (13) kjer obcina i pripada FR m na podlagi regionalizacije, fji pa je delovna mobilnost iz j v i. Mehko vrednost lokalne zaposlitve obcine i v FR m pa izracunamo: M''. .f/ f(14) im j.(g)mij i. , Feng (2009) predlaga izracun mehke vrednosti pripadnosti posamezne OPE k FR m, Mim, kot aritmeticno povprecje med M'in M''. Ker sta obe mehki vrednosti relativni števili, menimo, da je treba za izracun im imMim uporabiti geometricno sredino: MM = M ' · M '' (15) = . im imim Podobno smo izracunali kakovost funkcionalne regionalizacije za posamezno FR kot geometricno sredino mehkih vrednosti obcin v FR, za celoten sistem funkcionalno opredeljenih regij pa kot geometricno sredino mehkih vrednosti vseh obcin v sistemu FR. 4 REZUlTATI IN RAZPRAVA Modeliranje in upodobitev povprecnih letnih tokov delovne mobilnosti med obcinami Slovenije v obdobju 2015–2018 izkaže prevladujoco vlogo najmocnejšega zaposlitvenega središca v Sloveniji, tj. glavnega mesta Ljubljane (glej sliko 1; uporabljen je uradni šifrant obcin v RS). MO Ljubljana je v obdobju 2015–2018 zagotavljala vec kot 26 % vseh delovnih mest v Sloveniji. Mocne interakcije delovne mobilnosti z Lju­bljano se kažejo predvsem vzdolž avtocestnega križa iz smeri Gorenjske, Primorske, Kocevja in Dolenjske ter iz smeri Celja in Štajerske. Ti rezultati so skladni z rezultati Boletove (2011) študije, v kateri je bilo izpostavljeno povecanje delovne mobilnosti v obdobju 2000–2009 med omenjenimi vecjimi regionalnimi središci Slovenije vzdolž na novo zgrajenih avtocestnih povezav ter iz smeri Kocevja. Zaradi preglednosti so na sliki 1 prikazani le tokovi s 50 ali vec delovno mobilnih. Pri modeliranju FR po metodi CURDS ne moremo neposredno nadzorovati števila FR. S spreminjanjem vrednosti štirih parametrov smo opredelili dvanajst FR, ki smo jih primerjali z dvanajstimi statisticnimi regijami. Parametri, ki so generirali dvanajst FR, so: minWP . 20.000, tarWP . 25.000, minSC . 0,65, tarSC . 0,80. S temi parametri clenimo Slovenijo v FR Murske Sobote (80), Maribora (70), Ptuja (96), Slovenj Gradca (112), Velenja (133), Celja (11), Krškega (54), Novega mesta (85), Ljubljane (61), Kranja (52), Nove Gorice (84) in Kopra (50). Primerjava 12 FR, modeliranih po metodi CURDS, s statisticnimi regijami je prikazana na sliki 2 levo. Tri FR, to so FR Murske Sobote (80), Slovenj Gradca (112) in Kranja (52), popolnoma sovpadajo s statisticnimi regijami. Teritorialno manjša obmocja od ustreznih obmocij statisticnih regij zavzemajo FR Maribora (70), Celja (11), Novega mesta (85) in Nove Gorice (84). Cez meje ustreznih statisticnih regij pa se kažejo vplivi FR Ljubljane (61) in Kopra (50). Dve statisticni regiji nimata ustrezne FR, to sta zasavska in notranjsko-kraška statisticna regija. Namesto teh dveh se na ravni dvanajstih FR oblikujeta FR Ptuja (96) in Velenja (113). Samo Drobne | KAKOVOST FUNKCIONALNE REGIONALIZACIJE PO METODAH CURDS IN INTRAMAX NA MAKRO RAVNI: ŠTUDIJA PRIMERA ZA SLOVENIJO | THE QUALITY OF FUNCTIONAL REGIONALISATION BY USING CURDS AND INTRAMAX METHODS AT THE MACRO LEVEL: A CASE STUDY FOR SLOVENIAL | 13-32 | Slika 1: Tokovi povprecne letne delovne mobilnosti (DM) med obcinami Slovenije v obdobju 2015–2018. Metoda Intramax omogoca neposreden nadzor števila FR. S to metodo smo zamejili 12 FR okoli sre­dišcnih obcin Ptuja (96), Maribora (70), Slovenj Gradca (112), Celja (11), Novega mesta (85), Zagorja ob Savi (142), Domžal (43), Ljubljane (61), Kocevja (48), Kranja (52), Nove Gorice (84) in Kopra (50); glej sliko 2 desno. FR, ki (skoraj) v celoti sovpadajo z ustreznimi statisticnimi mejami, so FR Slovenj Gradca (112), Celja (11), Zagorja ob Savi (142), Kranja (52) in Nove Gorice (84). Medtem ko je FR Kopra (50) precej vecja od ustrezne statisticne regije, pa sta FR najvecjih mestnih obcin v Sloveniji, to sta FR Ljubljane (61) in Maribora (70), precej manjši. Metoda Intramax ne prepozna FR Murske Sobote (80), Krškega (54) in Postojne (94), zameji pa obmocja FR Ptuja (96), Domžal (23) in Kocevja (48). Iz slednjega je razvidno, da metoda Intramax na ravni 12 FR generira razdrobljen vzorec FR okoli vecjih mest, tj. okoli Ljubljane in Maribora. Do podobnih ugotovitev so prišli tudi Landré in Hćkansson (2013) za Švedsko, Feldman in sod. (2006) za Škotsko, Mitchell in sod. (2007) za Avstralijo ter Meredith in sod. (2007) za Irsko. Kot ugotavljajo, postopek Intramax modelira razdrobljene FR z nizkimi ravnmi samozadostnosti na metropolitanskih obmocjih. Bolje kot sovpada dvanajst FR s statisticnimi regijami, pa se ujemajo obmocja osmih FR z obmocji makro regij (Plut, 1999; Drobne, 2019); glej sliki 3. Ujemanje je vecje pri FR, generiranih po metodi CURDS, ki smo jih dolocili s parametri minWP . 30.000, tarWP . 35.000, minSC . 0,70, tarSC . 0,80; glej sliko 3 levo. V tem primeru dobimo FR, ki se skoraj v celoti ujemajo z osmimi makro regijami. V celoti se ujemata FR Kranja (52) in FR Novega mesta (85). Na vzhodu države sta FR Murske Sobote (80) in Maribora (70) nekoliko vecji od ustreznih makro regij, na zahodu pa sta FR Nove Gorice (84) in Kopra (50) manjši po površini od ustreznih makro regij; tako je predvsem na racun vecje FR Ljubljane (61). Metoda Intramax bolje modelira regije na ravni osmih kot dvanajstih FR. V tem primeru pet FR v osre­dnjem in zahodnem delu države skoraj v celoti sovpada z obmocji makro regij; te FR so FR Ljubljane (61), Novega mesta (85), Kranja (54), Nove Gorice (84) in Kopra (50). Na vzhodu države pa metoda Samo Drobne | KAKOVOST FUNKCIONALNE REGIONALIZACIJE PO METODAH CURDS IN INTRAMAX NA MAKRO RAVNI: ŠTUDIJA PRIMERA ZA SLOVENIJO | THE QUALITY OF FUNCTIONAL REGIONALISATION BY USING CURDS AND INTRAMAX METHODS AT THE MACRO LEVEL: A CASE STUDY FOR SLOVENIAL | 13-32 | Intramax ne prepozna FR Murske Sobote, to obmocje dodeli k FR Maribora (70), namesto ene makro regije pa prepozna FR Celja (11) in Slovenj Gradca (112); glej sliko 3 desno. Ugotovimo lahko, da je pri vseh štirih sistemih FR ujemanje najvecje, ko FR modeliramo po postop­ku CURDS – vsekakor pa je ujemanje vecje na ravni manjšega števila vecjih regij, tj. na ravni osmih (funkcionalnih) regij. Slika 2: Dvanajst funkcionalnih regij, modeliranih z metodo CURDS (levo) in z metodo Intramax (desno), ter dvanajst statisticnih regij Slovenije. Slika 3: Osem funkcionalnih regij, modeliranih z metodo CURDS (levo) in z metodo Intramax (desno), ter osem makro regij Slovenije. Pregled mehkih vrednosti pripadnosti obcine k (funkcionalni) regiji (glej slike 4 in preglednico 1) izkaže v splošnem višje mehke vrednosti pri manjšem številu vecjih (funkcionalnih) regij, tj. osmih makro regij in osmih FR (glej slike 4 desno). Takšen rezultat je pricakovan, saj se v vecjih regijah vec interakcij delovne mobilnosti izvaja znotraj regije. Povprecje mehkih vrednosti za celoten sistem osmih (funkcionalnih) regij je najvišje pri clenitvi ozemlja po postopku Intramax (glej preglednico 1), toda podroben pregled mehkih vrednosti obcin izkaže ravno obraten rezultat. Pri osmih FR, modeliranih po metodi Intramax, imajo nekatere obcine zelo nizko mehko vrednost pripadnosti FR. Obcine, ki imajo to vrednost nižjo od 0,6, so v FR Kranja (54) na meji s FR Ljubljane (61) ter v FR Slovenj Gradca (112) na meji s FR Maribora (70). Bolje od postopka Intramax cleni ozemlje metoda CURDS. Metoda še posebej dobro opredeli obmocje okoli prestolnice, tj. FR Ljubljane (61), s povprecjem mehkih vrednosti preko 0,9, nekoliko slabše pa FR Maribora (70), vendar še vedno preko 0,85. V celotnem sistemu osmih FR, modeliranih po Samo Drobne | KAKOVOST FUNKCIONALNE REGIONALIZACIJE PO METODAH CURDS IN INTRAMAX NA MAKRO RAVNI: ŠTUDIJA PRIMERA ZA SLOVENIJO | THE QUALITY OF FUNCTIONAL REGIONALISATION BY USING CURDS AND INTRAMAX METHODS AT THE MACRO LEVEL: A CASE STUDY FOR SLOVENIAL | 13-32 | metodi CURDS, ima najnižjo mehko vrednost pripadnosti FR obcina Žetale (191), ki bi jo bilo treba prestaviti iz FR Celja (11) v FR Maribora (70). Od vseh obravnavanih sistemov (funkcionalnih) regij je sistem osmih makro regij v splošnem najbolj samozadosten sistem regij na makro ravni. Nobena obcina nima mehke vrednosti manjše od 0,64, v razredu obcin z pa je le pet obcin ob mejah FR; te so Podvelka (93), Oplotnica (171), Radece (99), Cerklje na Gorenjskem (12) in Komen (49). Na ravni dvanajstih (funkcionalnih) regij, kot jih prikazujejo slike 4 levo, so mehke vrednosti pripadnosti v splošnem nižje kot na ravni osmih regij. Najnižje so pri clenitvi ozemlja po hierar-hicnem postopku Intramax, ki na tej ravni modelira razdrobljene FR okoli prestolnice Ljubljane. Tako imata, na primer, obcini Ig (37) in Škofljica (123), ki sta v neposredni bližini Ljubljane, hkrati pa ju hierarhicni postopek še vedno beleži v FR Kocevja (48), mehke vrednosti pripadnosti celo nižje od 0,45. Podobno nizke vrednosti imata obcini Dol pri Ljubljani (22) in Vodice (138), ki ju metoda prikljucuje v FR Zagorja ob Savi (142) oziroma v FR Kranja (52). Podoben problem se pokaže na drugi strani države, okoli Maribora, kjer imata podobne nizke mehke vrednosti pripadnosti obcini Lenart (58) in Sveti Jurij v Slovenskih goricah (210). Obcini bi morali biti prikljuceni Mariboru, toda hierarhicen postopek ju je v zgodnjih korakih hierarhicnega združevanja prikljucil v FR Ptuja (96). Pregled sistemov dvanajstih (funkcionalnih) regij izkaže v splošnem najvišje povprecne mehke vrednosti pri clenitvi ozemlja Slovenije na dvanajst statisticnih regij (glej preglednico 1). Vendar primerjava slik 4 levo zgoraj (statisticne regije) in levo na sredini (FR, modelirane po metodi CURDS) izpostavi Zasavsko statisticno regijo (STR-5) kot regijo s posebej nizkimi mehkimi vrednostmi pripadnosti. V sistemu dvanajstih FR, modeliranih po metodi CURDS (slika 4, levo na sredini), tega problema ni zaznati, saj metoda na tej ravni zasavske obcine prikljucuje FR Ljubljane (61). Je pa metoda CURDS neustrezno opredelila obcino Dobrna (155) v FR Velenja (133). Pregled tokov delovne mobilnosti pokaže, da bi bilo smiselno Dobrno prikljuciti v FR Celja (11). V prispevku smo predlagali popravek izracuna povprecnih mehkih vrednosti pripadnosti osnov­nih prostorskih enot (OPE) k (funkcionalni) regiji z geometricno sredino, kot je to obicaj pri racunanju z relativnimi vrednostmi, ki jih primerjamo. Feng (2009) je izvorno predlagal izracun z aritmeticno sredino. V študiji primera za Slovenijo smo izracun povprecnih mehkih vrednosti izvedli tudi z aritmeticno sredino in ugotovili, da so le-te v študiji makro (funkcionalnih) regij v Sloveniji precenjene tudi do 5 %. Povprecne mehke vrednosti obcin, izracunane kot aritmeticno povprecje, izkazujejo tudi do 5 % višjo pripadnost (funkcionalni) regiji. Kljub temu velja omeniti, da je pri vecini (prek 86 %) obcin razlika med aritmeticno in geometricno sredino mehkih vred­nosti pripadnosti manjša od 1 %. Razlika je vecja pri obcinah, kjer je razlika med obema mehkima vrednostma v obcini, tj. med mehko vrednostjo bivanjske pripadnosti (M''im ) in mehko vrednostjo lokalne zaposlitve (M''im ), vecja, in obratno. Pri slovenskih obcinah je velika razlika med obema mehkima vrednostma vedno na racun vecje mehke vrednosti bivanjske pripadnosti obcine i k m-ti funkcionalni regiji (M'im.). Samo Drobne | KAKOVOST FUNKCIONALNE REGIONALIZACIJE PO METODAH CURDS IN INTRAMAX NA MAKRO RAVNI: ŠTUDIJA PRIMERA ZA SLOVENIJO | THE QUALITY OF FUNCTIONAL REGIONALISATION BY USING CURDS AND INTRAMAX METHODS AT THE MACRO LEVEL: A CASE STUDY FOR SLOVENIAL | 13-32 | Slika 4: Mehke vrednosti pripadnosti obcine k dvanajstim statisticnim regijam Slovenije (zgoraj levo), dvanajstim funkcional­nim regijam, modeliranim z metodo CURDS (sredina levo) in z metodo Intramax (spodaj levo), ter mehke vrednosti pripadnosti obcine k osmim makro regijam (zgoraj desno), osmim funkcionalnim regijam, modeliranim z metodo CURDS (sredina desno) in z metodo Intramax (spodaj desno). Samo Drobne | KAKOVOST FUNKCIONALNE REGIONALIZACIJE PO METODAH CURDS IN INTRAMAX NA MAKRO RAVNI: ŠTUDIJA PRIMERA ZA SLOVENIJO | THE QUALITY OF FUNCTIONAL REGIONALISATION BY USING CURDS AND INTRAMAX METHODS AT THE MACRO LEVEL: A CASE STUDY FOR SLOVENIAL | 13-32 | Preglednica 1: Povprecne mehke vrednosti (M) pripadnosti obcin osmim in dvanajstim (funkcionalnim) regijam. 12 statisticnih regij M 12 FR (CURDS) M 12 FR (Intramax) M STR-1 0,806 11 0,785 11 0,854 STR-2 0,836 50 0,793 23 0,514 STR-3 0,762 52 0,804 48 0,604 STR-4 0,827 54 0,705 50 0,809 STR-5 0,490 61 0,902 52 0,772 STR-6 0,572 70 0,825 61 0,812 STR-7 0,729 80 0,865 70 0,822 STR-8 0,901 84 0,882 84 0,876 STR-9 0,749 85 0,806 85 0,849 STR-10 0,619 96 0,729 96 0,835 STR-11 0,849 112 0,830 112 0,830 STR-12 0,759 133 0,759 142 0,579 8 makro regij M 8 FR (CURDS) M 8 FR (Intramax) M MR-1 0,865 11 0,855 11 0,854 MR-2 0,876 50 0,801 50 0,809 MR-3 0,865 52 0,804 52 0,772 MR-4 0,859 61 0,902 61 0,888 MR-5 0,901 70 0,859 70 0,923 MR-6 0,804 80 0,856 84 0,876 Opomba: MR – makro regija, STR – statisticna regija, FR – funkcionalna regija, CURDS – FR, modelirane po metodi CURDS, Intramax – FR, modelirane po metodi Intramax, M – povprecne mehke vrednosti pripadnosti obcin regiji 4 SKlEP V prispevku smo analizirali kakovost funkcionalne regionalizacije po metodah Intramax in CURDS na makro ravni. V ta namen smo nadgradili pristop vrednotenja kakovosti funkcionalne regionalizacije z mehkimi vrednostmi pripadnosti osnovnih prostorskih enot v funkcionalno regijo (Feng, 2009) z izracunom geometricnih namesto aritmeticnih povprecij. Poleg tega popravka smo predlagli izracun povprecne kakovosti funkcionalne regionalizacije za posamezno (funkcionalno) regijo ter za celoten sistem (funkcionalnih) regij. V študiji primera za Slovenijo smo modelirali funkcionalne regije s tokovi delovne mobilnosti med obcinami Slovenije in rezultate primerjali z osmimi makro regijami v Sloveniji, kot jih je predlagal Plut (1999), in dvanajstimi statisticnimi regijami v Sloveniji. Rezultati analize kažejo na izjemno visoko raven kakovosti funkcionalne regionalizacije osmih makro regij, medtem ko je kakovost funkcionalne regionalizacije dvanajstih statisticnih regij nekoliko nižja. Slabša opredelitev statisticnih regij z vidika Samo Drobne | KAKOVOST FUNKCIONALNE REGIONALIZACIJE PO METODAH CURDS IN INTRAMAX NA MAKRO RAVNI: ŠTUDIJA PRIMERA ZA SLOVENIJO | THE QUALITY OF FUNCTIONAL REGIONALISATION BY USING CURDS AND INTRAMAX METHODS AT THE MACRO LEVEL: A CASE STUDY FOR SLOVENIAL | 13-32 | funkcionalnih povezav delovne mobilnosti je predvsem posledica dejstva, da v sodobnem casu na ravni dvanajstih regij funkcionalna regija Zasavja ne obstaja. Obcine zasavske regije so z vidika funkcionalnih povezav mocno povezane s funkcionalno regijo Ljubljane, saj vec kot 90 % delovno aktivnih prebiva in dela v tej funkcionalni regiji. Od uporabljenih metod funkcionalne regionalizacije se je najbolje odrezala metoda CURDS. Ta metoda, z možnostjo razstavljanja regij, ki ne izpolnjujejo pogojev funkcionalno povezanih obmocij, oblikuje mocno povezane in samnozadostne funkcionalne regije. Metoda CURDS je še posebej uspešna na metropolitanskih obmocjih, kar se je zlasti izkazalo na primeru funkcionalne regije Ljubljane, kjer pa je metoda Intramax popolnoma odpovedala. Metoda Intramax oblikuje okoli vecjih urbanih središc do dolocene hierarhicne ravni razdrobljene funkcionalne regije. Le-te se v naslednjih hierarhicnih korakih sestavijo v primerne funkcionalne regije. Takšen primer je sestavitev dvanajstih regij, modeliranih z metodo Intramax, po štirih korakih v osem primernih in tudi visoko funkcionalno kakovostnih regij. Ugotavljamo, da obe preizkušeni metodi na makro ravni obravnave generirata zadovoljive rezultate, ki pa jih je treba smiselno obravnavati. Pri tem moramo biti pozorni na samo razdrobljenosti prostora in kakovost funkcionalne regionalizacije osnovnih prostorskih enot. Mogoce smeri nadalnjega raziskovanja vidimo predvsem v raziskavi in opredelitvi kriterija primernosti in sprejemljivosti posamezne hierarhicne ravni funkcionalne regionalizacije po metodi Intramax ter v razvoju novih pristopov vrednotenja funkcionalne regionalizacije prostora. Primer takšnega novega pristopa so nedavno izvedli Halás in sod. (2019). Zahvala Avtor prispevka se zahvaljuje Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije za delno sofinanciranje študije iz državnega proracuna v okviru raziskovalnega programa Opazovanje Zemlje in geoinformatika (P2-0406), temeljnega raziskovalnega projekta Razvoj socialne infrastrukture in storitev za izvajanje dolgotrajne oskrbe v skupnosti (J6-9396) in temeljnega raziskovalnega projekta Ustvarjanje družbene vrednosti s starostnikom prijaznim upravljanem stanovanjskega sklada v vseživljenjskih sose­ skah (J5-1784). literatura in viri: Alvanides, S., Openshaw, S., Duke-Williams, O. (2000). Designing zoning systems for flow data, V: P. Atkinson (ur.), D. Martin (ur.) GIS and GeoComputation: Innovations in GIS 7 (str. 115–134). New York: Taylor and Francis Publishing, Inc.. Andersen, A. K. (2002). Are commuting areas relevant for the delimitation of administrative regions in Denmark? Regional Studies, 36 (8), 833–844. DOI: https://doi.org/10.1080/0034340022000012289 Brown, P. J. B., Hincks, S. (2008). A framework for housing market area delineation: Principles and application. Urban Studies, 45 (11), 2225–2247. DOI: https:// doi.org/10.1177/0042098008095866 Brown, P. J. B., Pitfield, D. E. (1990). The Intramax derivation of commodity market structures from freight flow data. Transportation Planning and Technology, 15 (1), 59–81. DOI: https://doi.org/10.1080/03081069008717440 Casado-Díaz, J. M. (2000). Local labour market areas in Spain: A case study. Regional Studies, 34 (9), 843–856. DOI: https://doi.org/10.1080/00343400020002976 Casado-Díaz, J. M. (2003). The use of commuting data to define local labour market areas and urban areas in Spain. Alicante: University of Alicante: 28 str. http:// rua.ua.es/dspace/bitstream/10045/2671/1/Casado-D%C3%ADaz%20 %28Umea%202003%29.pdf, pridobljeno 1. 12. 2018. Casado-Díaz, J. M., Coombes, M. G. (2011).The delineation of 21st century local labour market areas: a critical review and a research agenda. Boletín de la Asociación de Geógrafos Espańoles, 57, 7–32. Coombes, M. G., Bond, S. (2008). Travel-to-Work Areas: the 2007 review. London: Office for National Statistics, 58 str. http://www.istat.it/it/files/2014/12/ final_TTWA_report.doc, pridobljeno 17. 9. 2018. Samo Drobne | KAKOVOST FUNKCIONALNE REGIONALIZACIJE PO METODAH CURDS IN INTRAMAX NA MAKRO RAVNI: ŠTUDIJA PRIMERA ZA SLOVENIJO | THE QUALITY OF FUNCTIONAL REGIONALISATION BY USING CURDS AND INTRAMAX METHODS AT THE MACRO LEVEL: A CASE STUDY FOR SLOVENIAL | 13-32 | Coombes, M. G., Dixon, J. S., Goddard, J. B., Openshaw, S., Taylor, P. J. (1979). Daily urban systems in Britain: from theory to practice. Environment and Planning A, 11 (5), 565–574. DOI: https://doi.org/10.1068/a110565 Coombes, M. G., Green, A. E., Openshaw, S. (1986). An efficient algorithm to generate official statistical reporting areas: The case of the 1984 travel-to-work-areas revision in Britain. Journal of the Operational Research Society, 37 (10), 943–953. DOI: https://doi.org/10.2307/2582282 Coombes, M., Casado-Díaz, J. M., Martínez-Bernabeu, L., Carausu, F. (2012). Study on comparable labour market areas. Final research report. Rome: Istat, 146 str. http://www.istat.it/it/files/2014/12/Final-Report_LMA-v1-0-17102012.pdf, pridobljeno 12. 12. 2018. Coombes, M. G., ONS (2015). Travel to Work Areas: Research undertaken with and for the Office for National Statistics. Newcastle University. http://www.ncl.ac.uk/ media/wwwnclacuk/curds/files/RR2015-05.pdf, pridobljeno 17. 9. 2018. Cörvers, F., Hensen, M., Bongaerts, D. (2009). Delimitation and coherence of functional and administrative regions. Regional Studies, 43 (1), 19–31. DOI: https://doi. org/10.1080/00343400701654103 Drobne, S. (2016). Model vrednotenja števila in obmocij funkcionalnih regij. Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 174 str. http://drugg.fgg.uni-lj.si/5557/, pridobljeno 15. 8. 2019. Drobne, S. (2017). Functional regions and areas: literature review according to application fields = Funkcionalne regije in obmocja: pregled literature po podrocjih uporabe. Geodetski vestnik, 61 (1), 35–57. DOI: https://doi. org/10.15292/geodetski-vestnik.2017.01.35-57 Drobne, S. (2019). Funkcionalne regije kot podlaga za ustanovitev pokrajin v Sloveniji, razlicica 5. 10. 2019. Ljubljana: samozaložba, http://www.pokrajine. si, pridobljeno 14. 10. 2019. Drobne, S., Bogataj, M. (2012a). Metoda opredelitve števila funkcionalnih regij: aplikacija na ravneh NUTS 2 in NUTS 3 v Sloveniji. Geodetski vestnik, 56 (1), 105–150. DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2012.01.105-127 Drobne, S., Bogataj, M. (2012b). Evaluating functional regions. V: Z. Babic et al. (ur.). 14th International conference on operational research (KOI 2012) in Trogir, Croatia, September 26–28, 2012. Croatian operational research review 3, 14–26. hrcak.srce.hr/file/142254, pridobljeno 17. 11. 2018. Drobne, S., Bogataj, M. (2014). Regions for servicing old people: Case study of Slovenia. Business systems research journal, 5 (3), 19–36. DOI: https://doi. org/10.2478/bsrj-2014-0017 Drobne, S., Bogataj, M. (2015). Optimal allocation of public service centres in the central places of functional regions. IFAC-PapersOnLine, 48 (3), 2362–2367. DOI: https://doi.org/10.1016/j.ifacol.2015.06.441 Drobne, S., Borovnik, L., Lakner, M. (2018). Lokalna obmocja delovne mobilnosti v Sloveniji. V: R. Ciglic (ur.), et al., Pokrajina v visoki locljivosti, GIS v Sloveniji (str. 153–164). Ljubljana: Založba ZRC SAZU. Drobne, S. Lakner, M. (2016). Use of Constraints in the Hierarchical Aggregation Procedure Intramax. Business systems research journal, 7 (2), 5–22. DOI: 10.1515/bsrj-2016-0009 Drobne, S., Zavodnik Lamovšek, A. (2017). Functional urban areas as instruments of spatial development policy at the regional level in the case of Slovenia. Prostor, 25 (54), 200–215. DOI: https://doi.org/10.31522/p.25.2(54).3 Farmer, C. J. Q., Fotheringham, A. S. (2011). Network-based functional regions. Environment and Planning A, 43 (11), 2723–2741. DOI: https://doi. org/10.1068/a44136 Feldman, O., Simmonds, D., Troll, N., Tsang, F. (2006). Creation of a system of functional areas for England and Wales and for Scotland. V: European Transport Conference, 2005 Proceedings, Strasbourg, Francija, October 3–5, 2005, Association for European Transport. http://abstracts.aetransport.org/paper/index/id/2284/ confid/11, pridobljeno 14. 12. 2017. Feng, Z. (2009). Fuzziness of Travel to Work Areas. Regional Studies, 43 (5), 707–720. DOI: https://doi.org/10.1080/00343400801922806 Fischer, M. M., Essletzbichler, J., Gassler, H., Trichtl, G. (1993). Telephone communication patterns in Austria – A comparison of the IPFP-based graph-theoretic and the Intramax approaches. Geographical Analysis, 25 (3), 224–233. DOI: https://doi.org/10.1111/j.1538-4632.1993.tb00293.x Franconi, L., D‘Alò, M., Ichim, D. (2016a). Istat implementation of the algorithm to develop Labour Market Areas. Technical Report. Istat. https://www.istat. it/en/files/2016/03/Description-of-the-LabourMarketAreas-algorithm.pdf, pridobljeno 13. 5. 2018. Franconi, L., Ichim, D., D‘Alò, M., Cruciani, S. (2016b). Guidelines for Labour Market Area delineation process: from definition to dissemination. Istat. https://ec.europa. eu/eurostat/cros/system/files/guidelines_for_lmas_production08082017_ rev300817.pdf, pridobljeno 22. 11. 2018. Franconi, L., Ichim, D., D‘Alò, M. (2017). Labour Market Areas for territorial policies: Tools for a European approach. Istat, 7 str. https://content.iospress.com/ download/statistical-journal-of-the-iaos/sji160343?id=statistical-journal­ of-the-iaos%2Fsji160343, pridobljeno 20. 11. 2017. Goetgeluk, R., De Jong, T. (2007). What about the spatial dimension of subsidiarity in housing policy? ENHR 2007 International conference on Sustainable Urban Areas, The Netherlands, Rotterdam, June, 25–28 2007: 17 str. https://www.yumpu. com/en/document/view/26672955/what-about-the-spatial-dimension-of-subsidiarity-in-housing-policy, pridobljeno 18. 11. 2015. Goodman, J. F. B. (1970). The definition and analysis of local labour markets: Some empirical problems. British Journal of Industrial Relations, 8 (2), 179–196. DOI: https://doi.org/10.1111/j.1467-8543.1970.tb00968.x Green, A. E., Coombes, M. G. (1985). Local unemployment rates: Statistical sensitivities and policy implications. Regional Studies, 19 (3), 268–273. DOI: https://doi. org/10.1016/0016-7185(86)90002-3 GURS (2019a). Prostorski podatki o obcinah v Sloveniji 2019. Ljubljana: Geodetska uprava RS. https://www.e-prostor.gov.si/, pridobljeno 1. 5. 2019. GURS (2019b). Prostorski podatki o statisticnih regijah v Sloveniji 2019. Ljubljana: Geodetska uprava RS. https://www.e-prostor.gov.si/, pridobljeno 1. 5. 2019. Halás, M., Klapka, P., Erlebach, M. (2019). Unveiling spatial uncertainty: a method to evaluate the fuzzy nature of functional regions. Regional Studies, 53 (7), 1029–1041. DOI: https://doi.org/10.1080/00343404.2018.1537483 Halás, M., Klapka, P., Hurbánek, P., Bleha, B., Pénzes, J., Pálóczi, G. (2018). A definition of relevant functional regions for international comparisons: The case of Central Europe. Area, 1–11. DOI: https://doi.org/10.1111/area.12487 Samo Drobne | KAKOVOST FUNKCIONALNE REGIONALIZACIJE PO METODAH CURDS IN INTRAMAX NA MAKRO RAVNI: ŠTUDIJA PRIMERA ZA SLOVENIJO | THE QUALITY OF FUNCTIONAL REGIONALISATION BY USING CURDS AND INTRAMAX METHODS AT THE MACRO LEVEL: A CASE STUDY FOR SLOVENIAL | 13-32 | Jaegal, Y. (2013). Delineating housing market areas in the Seoul metropolitan area using a geo-computational approach. Journal of the Association of Korean Geographers, 2 (1), 7–20. Johansson, B. (1998). Infrastructure, Market Potential and Endogenous Growth. Jönköping (Mimeo): Jönköping International Business School. Karlsson, C., Olsson, M. (2006). The identification of functional regions: theory, methods, and applications. The Annals of Regional Science, 40 (1), 1–18. DOI: https://doi.org/10.1007/s00168-005-0019-5 Klapka, P., Halás, M., Erlebach, M., Tonev, P., Bednár, M. (2014). A multistage agglomerative approach for defining functional regions of the Czech Republic: The use of 2001 commuting data,.Moravian Geographical Reports, 22 (4), 2–13. DOI: https://doi.org/10.1515/mgr-2014-0019 Kohl,T., Brouver, A. E. (2014).The development of trade blocs in an era of globalisation. Environment and Planning A, 46 (7), 1535–1553. DOI: https://doi.org/10.1068/ a46261 Kokole, V. (1971). Centralni kraji v SR Sloveniji. Problemi njihovega omrežja in njihovih gravitacijskih obmocij. Geografski zbornik, 12, 5–137. Koo, H. (2012) Improved hierarchical aggregation methods for functional regionalization in the Seul metropolitan area. Journal of the Korean Cartographic Association, 12 (2), 25–35. Krygsman, S., De Jong, T., Nel, J. (2009). Functional transport regions in South Africa: An examination of national commuter data. V: Proceedings of the 28th South African transport conference (SATC 2009), Pretoria, South Africa, June 6–9, 2009. Pretoria, Academic Press: 144–154. http://repository.up.ac.za/ bitstream/handle/2263/11952/Krygsman_Functional%282009%29.pdf, pridobljeno 11. 9. 2018. Landré, M. (2012). Geoprocessing journey-to-work data: delineating commuting regions in Dalarna, Sweden. ISPRS International Journal of Geo-Information, 1 (3), 294–314. DOI. https://doi.org/10.3390/ijgi1030294 Landré, M., Hćkansson, J. (2013). Rule versus Interaction function: evaluating regional aggregations of commuting flows in Sweden. European Journal of Transport and Infrastructure Research, 13 (1), 1–19. Masser, I., Brown, P. J. B. (1975). Hierarchical aggregation procedures for interaction data. Environment and Planning A, 7 (5), 509–523. DOI: https://doi. org/10.1068/a070509 Masser, I., Brown, P. J. B. (1977). Spatial representation and spatial interaction. Papers of the Regional Science Association, 38 (1), 71–92. DOI: https://doi. org/10.1111/j.1435-5597.1977.tb00992.x Masser, I., Scheurwater, J. 1980. Functional regionalisation of spatial interaction data: an evaluation of some suggested strategies. Environment and Planning A, 12 (12), 1357–1382. DOI: https://doi.org/10.1068/a121357 Meredith, D., Charlton, M., Foley, R., Walsh, J. (2007). Identifying travel-to-work areas in Ireland: a hierarchical approach using GIS. Geographical Information Science Research Conference (str. 11–13). NCG, NUI Maynooth. http:// www.geocomputation.org/2007/2B-Apps_Urban_Modelling_1/2B3.pdf, pridobljeno 15. 8. 2018. Mitchell, W., Bill, A., Watts, M. (2007). Identifying functional regions in Australia using hierarchical aggregation techniques. Working Paper No. 07–06, Centre of Full Employment and Equity. The University of Newcastle, Australia. http:// e1.newcastle.edu.au/coffee/pubs/wp/2007/07-06.pdf, pridobljeno 15. 12. 2018. Mitchell, W., Stimson, R. (2010). Creating a new geography of functional economic regions to analyse aspects of labour market performance in Australia. V: P. Dalziel (ur.). Innovation and regions: Theory, practice and policy (str. 178–220). Lincoln, New Zealand: AERU Research Unit. Mitchell, W., Watts, M. (2010). Identifying functional regions in Australia using hierarchical aggregation techniques. Geographical Research, 48 (1), 24–41. DOI: https://doi.org/10.1111/j.1745-5871.2009.00631.x Mitchell,W., Baum, S., Flanagan, M., Hannan, M. (2013). CofFEE functional economic regions. AURIN project. Darwin, Australia: Centre of Full Employment and Equity. http://e1.newcastle.edu.au/coffee/functional_regions/, pridobljeno 19. 1. 2018. Nel, J. H., Krygsman, S. C., De Jong, T. (2008). The identification of possible future provincial boundaries for South Africa based on an Intramax analysis of journey-to-work data. Orion, 24 (2), 131–156. DOI: https://doi.org/10.5784/24-2-64 OECD (2002). Redefining territories – The functional regions. Paris: OECD Publishing, 132 str. Palttila, Y. (2017). Labour Market Areas. Final Technical report of the Finnish project. Statistics Finland: 37 str. https://ec.europa.eu/eurostat/cros/system/files/ lma_final_technical_report_finland.pdf, pridobljeno 27. 10. 2017. Papps, K. L., Newell, J. O. (2002). Identifying functional labour market areas in New Zealand: A reconnaissance study using Travel-to-Work data. Discussion Paper 443. http://ftp.iza.org/dp443.pdf, pridobljeno 30. 12. 2017. Persyn, D., Torfs, W. (2011). Functional labour markets in Belgium: evolution over time and intersectoral comparison. https://lirias.kuleuven.be/ bitstream/123456789/354540/2/2011VivesDP17_functionallabormarketsin belgium.pdf, pridobljeno 17. 6. 2017. Plut, D. (1999). Zasnova clenitve Slovenije na pokrajine s pomocjo trajnostno sonaravnih izhodišc, V: I. Vrišer (ur.), Pokrajine v Sloveniji (str. 65–73). Ljubljana: Vlada RS, Služba za lokalno samoupravo. Plut, D. (2004). Zasnova clenitve Slovenije na pokrajine s pomocjo trajnostno sonaravnih izhodišc, V: S. Vlaj (ur.), Pokrajina: druga raven lokalne samouprave. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, str. 21–35. Poon, J. P. (1997). The cosmopolitanization of trade regions: Global trends and implications, 1965–1990. Economic Geography, 73 (4), 390–404. DOI: https:// doi.org/10.2307/144560 Ralphs, M., Ang, L. (2009). Optimised geographies for data reporting: zone design tools for Census output geographies. Statistics New Zealand Working Paper, št. 09–01, Wellington: Statistics New Zealand, 59 str. Schmitt, J., van der Valk, J. (2017). Cross border Labour Market Area‘s in the case of the Netherlands. Statistics Netherlands (CBS): 17 str. Smart, M. W. (1974). Labour market areas: Uses and definition, Progress in Planning, 2 (4), 239–353. DOI: https://doi.org/10.1016/0305-9006(74)90008-7 SURS (2017). Delovne migracije, Slovenija, metodološko pojasnilo. Ljubljana: Statisticni urad Republike Slovenije. http://www.stat.si/statweb/Common/ PrikaziDokument.ashx?IdDatoteke=8147, pridobljeno 1. 6. 2019. Samo Drobne | KAKOVOST FUNKCIONALNE REGIONALIZACIJE PO METODAH CURDS IN INTRAMAX NA MAKRO RAVNI: ŠTUDIJA PRIMERA ZA SLOVENIJO | THE QUALITY OF FUNCTIONAL REGIONALISATION BY USING CURDS AND INTRAMAX METHODS AT THE MACRO LEVEL: A CASE STUDY FOR SLOVENIAL | 13-32 | SURS (2019a). Pojasnila o teritorialnih spremembah statisticnih regij. Ljubljana: Statisticni urad Republike Slovenije. http://www.stat.si/dokument/5449/ Pojasnila-spremembah-statisticnih-regij.pdf, pridobljeno 20. 12. 2019. SURS (2019b). Delovno aktivno prebivalstvo (brez kmetov) po obcinah prebivališca in obcinah delovnega mesta po spolu, obcine, Slovenija, letno, pregled po obcinah. Ljubljana: Statisticni urad Republike Slovenije. https://pxweb.stat.si/ SiStat/, pridobljeno 15. 6. 2019. Tomaney, J., Ward, N. (2000). England and the »New Regionalism«. Regional studies, 34 (5), 471–478. DOI: https://doi.org/10.1080/00343400050058710 Ullman, E. L. (1980). Geography as spatial interaction. Seattle and London: University of Washington Press. Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot Slovenije. Uradni list RS, št. 28/2000. Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statisticnih teritorialnih enot (NUTS). UL EU 14/Zv. 1, 2003, 196–238. http://www.stat.si/dokument/8475/Uredba-1059­ 2003-nuts.pdf, pridobljeno 11. 12. 2019. Uredba (ES) št. 1888/2005 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta. Ur. l. EU, L 309, 25.11.2005, 1–8. http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ. do?uri=OJ:L:2005:309:0001:0008:SL:PDF, pridobljeno 11. 12. 2019. Van der Laan, L., Schalke, R. (2001). Reality versus policy: The delineation and testing of local labour market and spatial policy areas. European Planning Studies, 9 (2), 201–221. DOI: https://doi.org/10.1080/09654310020027911 Vanhove, N., Klaassen, L. H. (1987). Regional policy: A European approach, 2 edition. Aldershot: Avebury, Gower Publishing Company Limited. Watts, M. (2009). Rules versus hierarchy: An application of fuzzy set theory to the assessment of spatial grouping techniques, V: M. Kolehmainen (ur.) et al. Adaptive and naturals computing algorithms (str. 517–526). Berlin, Heidelberg: Springer-Verlag. Watts, M. (2013). Assessing Different Spatial Grouping Algorithms: An Application to the Design of Australia‘s New Statistical Geography. Spatial Economic Analysis, 8 (1), 92–112. DOI: https://doi.org/10.1080/17421772.2012.753637 Vrišer, I. (1974). Mesta in urbano omrežje v SR Sloveniji. Znacilnosti njihovega razvoja in družbeno gospodarskega pomena s posebnim ozirom na mala mesta. Geografski zbornik, 14 (3), 179–337. ZPok (2019). Osnutek Zakona o pokrajinah /ZPok/ (4. oktober 2019). Republika Slovenija, Državni svet. http://www.pokrajine.si/wp-content/uploads/2019/10/ ZPok_4.10.2019.docx, pridobljeno 11. 12. 2019. Drobne S. (2020). Kakovost funkcionalne regionalizacije po metodah CURDS in Intramax na makro ravni: študija primera za Slovenijo. Geodetski vestnik, 64 (41), 13-32. DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2020.01.13-32 doc. dr. Samo Drobne, univ. dipl. inž. geod. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija e-naslov: samo.drobne@fgg.uni-lj.si Samo Drobne | KAKOVOST FUNKCIONALNE REGIONALIZACIJE PO METODAH CURDS IN INTRAMAX NA MAKRO RAVNI: ŠTUDIJA PRIMERA ZA SLOVENIJO | THE QUALITY OF FUNCTIONAL REGIONALISATION BY USING CURDS AND INTRAMAX METHODS AT THE MACRO LEVEL: A CASE STUDY FOR SLOVENIAL | 13-32 | Priloga A: Šifrant statisticnih regij v Republiki Sloveniji v letih 2015–2018 STR-2 podravska STR-3 koroška STR-4 savinjska STR-5 zasavska STR-6 posavska STR-7 jugovzhodna Slovenija STR-8 osrednjeslovenska STR-9 gorenjska STR-10 primorsko-notranjska STR-11 goriška STR-12 obalno-kraška Priloga B: Šifrant makro regij v Sloveniji (Plut, 1999); imena so povzeta po Drobne (2019) Šifra makro regije Makro regija MR-2 podravska MR-3 savinjska MR-4 dolenjsko-belokranjska MR-5 osrednjeslovenska MR-6 gorenjska MR-7 goriška MR-8 primorsko-notranjska Samo Drobne | KAKOVOST FUNKCIONALNE REGIONALIZACIJE PO METODAH CURDS IN INTRAMAX NA MAKRO RAVNI: ŠTUDIJA PRIMERA ZA SLOVENIJO | THE QUALITY OF FUNCTIONAL REGIONALISATION BY USING CURDS AND INTRAMAX METHODS AT THE MACRO LEVEL: A CASE STUDY FOR SLOVENIAL | 13-32 | UVEDBA NOVEGA IMPlEMENTATION OF THE SlOVENSKEGA VIŠINSKEGA NEW SlOVENIAN HEIGHT SISTEMA (SVS2010) SySTEM (SVS2010) Klemen Medved, Klemen Kozmus Trajkovski, Sandi Berk, Bojan Stopar, Božo Koler UDK: 528.024:531.717.3:531.719.4:(497.4) DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2020.01.33-42 Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.04 PROFESSIONAL ARTICLE Prispelo: 2. 3. 2020 Received: 2. 3. 2020 Sprejeto: 6. 3. 2020 Accepted: 6. 3. 2020 IZVLECEK V Sloveniji je bil pred kratkim uveden nov državni višinski referencni sistem z imenom Slovenski višinski sistem 2010 in z oznako SVS2010, s katerim se nadomešca Slovenski višinski sistem 2000 z oznako SVS2000. Tokratna realizacija višinskega sistema temelji na novi nivelmanski in gravimetricni izmeri ter podatkih o plimovanju morja. Njegova uvedba v praksi prinaša spremembe višinskega datuma (prej Trst, zdaj Koper) in tudi tipa višin (prej normalne ortometricne, zdaj normalne). Posledicno zamik višin med obema sistemoma ni konstanten, ampak so spremembe višin v razponu od 1,4 do 30,8 centimetra. Žal tudi ni enostavne transformacije med višinskima referencnima sistemoma, ampak mora geodet na podlagi danih podatkov in zahtevane natancnosti izbrati ustrezno metodo lokalne transformacije oziroma preracuna. Geodetska uprava Republike Slovenije je v sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani pripravila Tehnicno navodilo za uporabo novega državnega višinskega sistema, v katerem je podrobneje predstavljeno stanje in metode dolocitve višin v državnem višinskem sistemu. Na voljo je tudi nov spletni program SiVis za pretvorbo z GNSS-izmero dolocenih višin v oba višinska referencna sistema (SVS2000 in SVS2010). Zaradi težav, ki jih je povzrocal (stari) model geoida AMG2000/Trst v bližini državne meje, je bil ta ustrezno ekstrapoliran in sedaj pokriva tudi obmejni pas sosednjih držav. Obema slovenskima višinskima referencnima sistemoma sta bili dodeljeni tudi EPSG-kodi. KLJUCNE BESEDE ABSTRACT Recently, a new national height reference system was implemented: the Slovenian Height System 2010 (SVS2010). This new system replaced the Slovenian Height System 2000 (SVS2000). It is a new realisation of a national height system, which is based on new levelling and gravity surveys and recent tide gauge data. Its implementation changes the height datum (from Trieste to Koper) as well as the type of heights (from normal-orthometric to normal). Consequently, differences between the old and new height reference systems from 1.4 cm to 30.8 cm were detected. Unfortunately, there is no simple transformation between the two height reference systems. The surveyor must choose an appropriate method of local transformation or recalculation based on the given data and the required accuracy. To provide all necessary information for the users, the Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia has, in cooperation with the Faculty of Civil and Geodetic Engineering at the University of Ljubljana, prepared a new Technical instruction for the use of the new national height system. Online software called SiVis is also available for converting GNSS-based heights into both height reference systems (SVS2000 and SVS2010). Due to some problems with the (old) AMG2000/Trst geoid model near the national boundary, this model was extrapolated to a buffer covering parts of neighbouring countries. EPSG codes for both national height reference systems of Slovenia were also created. KEY WORDS SI | EN SVS2000, SVS2010, transformacija, višinska referencna ploskev, SVS2000, SVS2010, transformation, height reference surface, višinski sistem height system Klemen Medved, Klemen Kozmus Trajkovski, Sandi Berk, Bojan Stopar, Božo Koler | UVEDBA NOVEGA SLOVENSKEGA VIŠINSKEGA SISTEMA (SVS2010) | IMPLEMENTATION OF THE NEW SLOVE­NIAN HEIGHT SYSTEM (SVS2010) | 33-42 | 1 UVOD Po Zakonu o državnem geodetskem referencnem sistemu iz leta 2014 (Uradni list RS, št. 25/2014) je državni prostorski koordinatni sistem dolocen s parametri horizontalne in vertikalne sestavine ter z državno kartografsko projekcijo. Parametri horizontalne sestavine so bili doloceni že v istem letu z Uredbo o dolocitvi parametrov horizontalne sestavine in gravimetricnega dela vertikalne sestavine državnega prostorskega koordinatnega sistema, imenih teh sestavin in državne karto­grafske projekcije (Uradni list RS, št. 57/2014). Konec leta 2018 je vlada Republike Slovenije sprejela še Uredbo o dolocitvi parametrov višinskega dela vertikalne sestavine državnega prostor­skega koordinatnega sistema (Uradni list RS, št. 80/2018), s katero je bil uveden novi državni višinski sistem z imenom Slovenski višinski sistem 2010 in oznako SVS2010. Gre za sistem nor-malnih višin v višinskem datumu Koper, ki je nadomestil stari sistem normalnih ortometricnih višin v višinskem datumu Trst (Slovenski višinski sistem 2000 – SVS2000). Za uvedbo novega višinskega sistema so bile izvedene številne dolgotrajne strokovne naloge in aktivnosti. Z uvedbo novega višinskega sistema je omogocena tudi kakovostna podpora uporabi sodobnih tehnologij za dolocanje horizontalnega položaja in višine tock. Sama uredba ne predpisuje rokov za prehod v novi višinski sistem, vsekakor pa se priporoca, da tako upravljavci podatkovnih zbirk kot tudi uporabniki podatkov cim prej izvedejo prehod v novi višinski sistem, saj ta omogoca kakovostnejše dolocanje nadmorskih višin. Z uvajanjem novega državnega višinskega sistema se uporabnikom odpirajo številna strokovna vpra­šanja, ki zahtevajo poznavanje zgodovine slovenskih višinskih sistemov in sedanjega stanja. Zato je Geodetska uprava Republike Slovenije v sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani pripravila Tehnicno navodilo za uporabo novega državnega višinskega sistema (Navodilo, 2020). 2 TEHNICNO NAVODIlO ZA UPORABO NOVEGA DRžAVNEGA VIŠINSKEGA SISTEMA Samo tehnicno navodilo je na prvi pogled precej obširno, saj je bil namen uporabnikom predstaviti cim širšo sliko problematike višinskih sistemov, predvsem pa obravnava uporabo novega državnega višinskega sistema Slovenije. Tehnicno navodilo za uporabo novega državnega višinskega sistema na­domešca Navodilo za dolocanje višin z uporabo globalnih navigacijskih satelitskih sistemov, razlicica 2.0 (Navodilo, 2010). Uvodoma je predstavljena kratka zgodovina višinskih datumov v Sloveniji, saj jih je bilo na tem obmocju kar nekaj, kar je povzrocalo še dodatne težave. Sledi pregled osnovnih znacilnosti slovenskega državnega višinskega sistema SVS2010. Vec podatkov o samih razlogih, metodah in nacinu dolocitve ter izracunu normalnih višin v novem višinskem sistemu je na voljo v vec clankih, ki so javno dostopni in podajajo številne za uporabnika zanimive informacije (npr. Koler in sod., 2007; Kuhar in sod., 2011; Koler in sod., 2017; Kuhar, 2017; Koler in sod., 2019; Sterle in sod., 2019). Predstavljena je tudi uporaba višinske referencne ploskve SLO_VRP2016/Koper za potrebe GNSS-višinomerstva. Vemo, da je glede na metodo izmere in uporabljeno geodetsko mersko opremo mogoce dolociti višine z razlicno natancnostjo. Pri tem morajo biti meritve strokovno korektno obdelane in izravnane. Razlicne Klemen Medved, Klemen Kozmus Trajkovski, Sandi Berk, Bojan Stopar, Božo Koler | UVEDBA NOVEGA SLOVENSKEGA VIŠINSKEGA SISTEMA (SVS2010) | IMPLEMENTATION OF THE NEW SLOVE­NIAN HEIGHT SYSTEM (SVS2010) | 33-42 | razrede natancnosti dolocitve višin obravnava standard DIN 18710-1, ki se sicer v Sloveniji ne uvaja, je pa lahko izhodišce in usmeritev za izvedbo razlicnih geodetskih del. V splošnem se za dolocanje višin uporabljajo metode geometricnega nivelmna, trigonometricnega višinomerstva, GNSS-višinomerstva ter njihova kombinacija. Za najnatancnejše geodetske meritve so, poleg primerne geodetske metode izmere, potrebni predvsem ustrezna merska oprema in pribor, ki mora zagotavljati ustrezne tehnicne standarde in morata biti kalibrirana. 3 DOlOCITEV NADMORSKIH VIŠIN Z GNSS-VIŠINOMERSTVOM V geodetski praksi se za dolocitev višin seveda najvec uporablja sodobna GNSS-tehnologija, predvsem zaradi ekonomicnosti postopkov ter relativno enostavne in hitre izmere. Pri tem se doloci geometricno definirana elipsoidna višina h. Ce želimo dolociti nadmorsko višino H, ji moramo odšteti ustrezno (kvazi)geoidno višino oziroma geoidno ondulacijo N (slika 1). V praksi to naredimo z uporabo ustreznih modelov geoida (npr. SLO_AMG2000/Trst ali SLO_VRP2016/Koper). Slika 1: Razlicni tipi višin in referencnih ploskev (Kozmus Trajkovski in Stopar, 2019). To pomeni, da je natancnost dolocitve nadmorskih višin H z GNSS-višinomerstvom odvisna tako od natancnosti elipsoidne kot (kvazi)geoidne višine. Tukaj se pojavi problem vprašljive kakovosti dolo-citve elipsoidnih višin (še posebej, ko so dolocene na podlagi obdelave enega baznega vektorja, kot je pri kinematicnih metodah izmere, in ne iz izravnave GNSS-mreže) in vecinoma nepoznane dejanske kakovosti modela (kvazi)geoida na obmocju izmere. Te metode izmere torej ne moremo uporabiti, ce zahtevana natancnost dolocitve nadmorskih višin presega 2 centimetra, saj je ocenjena natancnost do­locitve kvazigeoida (SLO_VRP2016/Koper) na obmocju Slovenije slabša. Naceloma je mogoce doseci natancnost od 2 do 5 centimetrov z uporabo ustrezne metodologije in kontrolo opazovanj z navezavo na nivelmansko mrežo višjega reda. Z analizami kakovosti modelov (kvazi)geoidov dobimo okvirno sliko natancnosti teh modelov, kot je razvidno iz preglednice 1. Pri tem se je treba zavedati, da to velja v splošnem, saj so ocene opravljene le na podlagi izbora števila diskretnih GNSS-nivelman tock, tako imenovanega vzorca. Tako se zgodi, da opisljiva statisticna kakovost modela (kvazi)geoida ni enaka njegovi dejanski kakovosti na konkretnem obmocju izmere. Klemen Medved, Klemen Kozmus Trajkovski, Sandi Berk, Bojan Stopar, Božo Koler | UVEDBA NOVEGA SLOVENSKEGA VIŠINSKEGA SISTEMA (SVS2010) | IMPLEMENTATION OF THE NEW SLOVE­NIAN HEIGHT SYSTEM (SVS2010) | 33-42 | Preglednica 1: Primerjava kakovosti dolocitve nadmorskih višin s staro in novo višinsko referencno ploskvijo. Razlika SLO_VRF2016/Koper [cm] SLO_AMG2000/Trst [cm] Max 7,0 10,6 Razpon 17,2 42,4 Sredina -0,8 -8,5 Pri tem je zanimiv podatek, da gre pri uporabi modela geoida v starem višinskem sistemu SVS2000 za sistematicen zamik višin za -8,5 centimetra. To je posledica dejstva, da je bil model geoida vpet v višinski sistem pred uvedbo SVS2000 (višinski datum Trst 1875), torej pred preracunom nivelmanske mreže v enoten višinski datum Trst (Koler in Vardjan, 2003). To pomembno dejstvo, ki govori o kakovosti višin, dolocenih z GNSS-višinomerstvom, je treba upoštevati pri vseh interpretacijah/uporabah tako dolocenih višin. 4 TRANSFORMACIJA VIŠIN MED SVS2000 IN SVS2010 Razlike višin med SVS2010 in SVS2000 na obmocju Slovenije iz razlicnih razlogov niso konstantne. Višine tock so izmerjene oziroma dolocene na razlicne nacine: obicajno z metodo geometricnega nivel­mana, trigonometricnega višinomerstva ali GNSS-višinomerstva. Višinske razlike med tockami oziroma višine posameznih tock so lahko dolocene tudi z uporabo razlicnih metod izmere, na primer ko je višina izhodišcne tocke dolocena z GNSS-višinomerstvom, višine detajlnih tock pa s terestricnimi metodami višinomerstva. Za nekatere podatke je nacin izmere poznan in zapisan v metapodatkih razlicni zbirk, za druge podatke pa nacin dolocitve višin tock ni poznan. Zato je transformacijo višin iz SVS2000 v SVS2010 treba izvesti na podlagi predhodne analize vplivov sprememb višin za uporabnike prostorskih podatkov ter analize možnosti in primernosti transformacije višin v prostorskih podatkovnih zbirkah v SVS2010. V splošnem transformacijo izvedemo, ce je razlika višin med višinskima sistemoma statisticno znacilna glede na natancnost dolocitve višin (vsaj dvakrat vecja od natancnosti dolocitve višin). Nacin transformacije višin iz SVS2000 v SVS2010 je treba na izdelku (nacrtu, lokacijskem prikazu) oziroma v podatkovni zbirki ustrezno zabeležiti/oznaciti. 4.1 Zamik med višinskima sistemoma Zamik višin v obeh višinskih referencnih sistemih (SVS2000/Trst in SVS2010/Koper) vkljucuje tako zamik v višinskih datumih (izhodišcih) kot tudi razlike zaradi razlicnih tipov višin (normalne ortometricne oziroma normalne višine) in ne nazadnje zaradi razlicnih epoh realizacij obeh višinskih koordinatnih sistemov in višinskih pomikov reperjev na obmocju Slovenije. Razlika med novim višinskim datumom Koper in starim višinskim datumom Trst, prikazana na vodo­merni lati ob mareografski postaji v Kopru, znaša 15,5 centimetra (SVS2000/Trst minus SVS2010/ Koper). Ta vrednost se lahko uporabi kot najenostavnejši »grobi« zamik med starim in novim višinskim sistemom. Srednja vrednost razlik višin vseh reperjev, dolocenih v obeh višinskih datumih (na vzorcu 12.808 reperjev), je 13,1 centimetra, najmanjša razlika je 1,4 centimetra in najvecja 30,8 centimetra (slika 2). Klemen Medved, Klemen Kozmus Trajkovski, Sandi Berk, Bojan Stopar, Božo Koler | UVEDBA NOVEGA SLOVENSKEGA VIŠINSKEGA SISTEMA (SVS2010) | IMPLEMENTATION OF THE NEW SLOVE­NIAN HEIGHT SYSTEM (SVS2010) | 33-42 | Slika 2: Razlike višin reperjev med SVS2000 (datum Trst) in SVS2010 (datum Koper). To pomeni, da v praksi transformacijo višin izvedemo na podlagi analize razlik nadmorskih višin v SVS2000 in SVS2010 na reperjih, ki so stabilizirani na ali v neposredni bližini transformiranega obmo-cja. Kakovost in zanesljivost transformacije je odvisna od kakovosti reperjev, ki je za reperje nižjih redov slabša. Zato je priporocljivo upoštevati reperje višjih redov. Transformiran lokacijski prikaz kontrolira-mo tako, da posameznim nedvoumno dolocenim detajlnim tockam z znano višino ponovno dolocimo (izmerimo) višino v SVS2010. 4.2 Transformacija višin, dolocenih z GNSS-višinomerstvom Osnova za transformacijo višin, dolocenih z GNSS-višinomerstvom, sta višinski referencni ploskvi, ki sta (bili) uporabljeni pri dolocitvi višin z GNSS-višinomerstvom. To sta SLO_AMG2000/Trst oziroma SLO_VRP2016/Koper. Transformacijo tock lahko izvedemo s programom SiVis, ki je prosto dostopen na spletnih straneh Geodetske uprave Republike Slovenije. Transformacija višin se vedno izvaja za tocke s horizontalnimi koordinatami v novem državnem referencnem koordinatnem sistemu (D96/TM), saj sta oba modela višinskih referencnih ploskev na voljo v tem sistemu. 4.2.1 SiVis SiVis je program za transformacijo višin, ki deluje v okviru spletne aplikacije za transformacije (SiTraNet). Lastnik programa je Geodetska uprava Republike Slovenije, razvila pa ga je Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Dostopen je na povezavi: http://sitranet.si/sivis.html. Aplikacija omogoca interaktiven vnos koordinat posamezne tocke ali vnos koordinat niza tock v datoteki. Koordinate vhodnih tock so lahko geografske (., .) ali ravninske (n, e). Uporabnik izbere tip izvornih višin in tip ciljnih višin (rezultata). Aplikacija izracuna in izpiše vse višine (H, h in N), potrebne za izracun višin (slika 3). Klemen Medved, Klemen Kozmus Trajkovski, Sandi Berk, Bojan Stopar, Božo Koler | UVEDBA NOVEGA SLOVENSKEGA VIŠINSKEGA SISTEMA (SVS2010) | IMPLEMENTATION OF THE NEW SLOVE­NIAN HEIGHT SYSTEM (SVS2010) | 33-42 | Slika 3: Zacetni zaslon aplikacije SiVis, v2.0, in primer izpisa izracunanih višin. Uporaba aplikacije je zelo enostavna, na voljo pa so tudi uporabniška navodila (Kozmus Trajkovski in Stopar, 2019). V navodilih so s primeri opisane vse mogoce pretvorbe med višinami, ki so lahko podane v naslednjih sistemih: – H v SVS2010 (Koper), – H v SVS2000 (Trst) ali kot – h nad elipsoidom GRS80. Izracun se nato izvede na podlagi izracuna geoidne višine (N) iz ustreznega modela višinske referencne ploskve (SLO_VRP2016/Koper ali SLO_AMG2000/Trst). Za interpolacijo se uporabi metoda biku­ bicnih zlepkov, ki temelji na kubicni interpolaciji na obmocju 4 Ś 4 mrežnih tock. Rezultati izvedenega izracuna se izpišejo v novem oknu (slika 3). Pri tem je treba poudariti, da je aplikacija namenjena izkljucno izracunu tock, dolocenih z metodo GNSS-višinomerstva. Zato jo je treba uporabljati s kriticno presojo in ne kot vsesplošni transformacijski model za obmocje Slovenije. Ce je bil na primer stari lokacijski prikaz izdelan na podlagi GNSS-višino­merstva (višine izhodišcnih tock) in klasicnih metod višinomerstva, s programom SiVis transformiramo le izhodišcne tocke. Ostale višine na transformiranem lokacijskem prikazu prikažemo na podlagi starih Klemen Medved, Klemen Kozmus Trajkovski, Sandi Berk, Bojan Stopar, Božo Koler | UVEDBA NOVEGA SLOVENSKEGA VIŠINSKEGA SISTEMA (SVS2010) | IMPLEMENTATION OF THE NEW SLOVE­NIAN HEIGHT SYSTEM (SVS2010) | 33-42 | podatkov merjenih višinskih razlik s klasicnimi metodami višinomerstva. Ce s to metodo transformiramo višine, ki niso bile pridobljene z metodo GNSS-izmere, namrec lahko dobimo napacne višine, kar je posledica slabše kakovosti starega modela geoida. Za razjasnitev tega problema si lahko ogledamo primer treh testnih tock (reperjev), na katerih imamo znane (podane) vse višine (HKp, HTs in h). Prikaz izracuna je podan v preglednici 2, pri cemer gre za tocke: – tocka 1: reper N1-11A BP-597 s koordinatami 514558 (e) in 143704 (n), – tocka 2: reper N1-9/10 A-121 s koordinatami 488868 (e) in 88969 (n), – tocka 3: reper N1-13A CP-340 s koordinatami 604412 (e) in 168330 (n). Preglednica 2: Primer transformacije višin na podlagi višinskih referencnih ploskev. Oznaka H/H/h Ts Kp merjena [m] N [m] H'=h-N [m] .=H'-H [cm] H''=H+N-NTsTsKp [m] .*= H-H'' Kp[cm] SVS2000/Trst 545,740 47,309 545,519 -22,1 SVS2010/ Koper 545,611 47,219 545,609 -0,2 545,830 -21,9 GRS80 592,828 Tocka 2 SVS2000/Trst 308,107 46,363 308,027 -8,0 SVS2010/ Koper 307,973 46,422 307,968 -0,5 308,048 -7,5 GRS80 354,390 Tocka 3 SVS2000/Trst 171,573 44,993 171,600 2,7 SVS2010/ Koper 171,398 45,184 171,409 1,1 171,382 1,6 GRS80 216,593 Obrazložitev preglednice 2: v stolpcu Oznaka so navedene tocke in višinski sistem, na katerega se nanašajo podatki; v H/H/h merjena so izmerjene višine, pridobljene z niveliranjem (pri cemer se H nanaša na TsKp Kp SVS2010 in HTs na SVS2000) oziroma GNSS-izmero (h); N je geoidna višina, pridobljena z interpolacijo iz modela ustrezne višinske referencne ploskve; H'=h-N je nadmorska višina, izracunana kot razlika med merjeno elipsoidno in geoidno višino; .=H'-H je razlika med izracunano višino (GNSS-višinomerstvo) in dejansko nivelirano višino (H/H); H''=H+N-N se nanaša samo na višino v višinskem datumu KpTsTsTsKp Koper in predstavlja v SVS2010 (Koper) transformirano višino tocke, ki je bila nivelirana v SVS2000 (Trst); transformirana je na podlagi obeh višinskih referencnih ploskev; .*= HKp-H'' se nanaša samo na višino v višinskem datumu Koper in je razlika med nivelirano (dejansko) višino HKp in transformirano višino H''. Preglednica 2 nazorno prikaže predvsem naslednje: za transformacijo višin lahko uporabimo aplikacijo SiVis samo, ce so višine v starem višinskem sistemu (SVS2000/Trst) pridobljene z GNSS-višinomerstvom. V nasprotnem primeru lahko z uporabo te transformacije naredimo napako, ki je posledica nekakovo­stnega modela geoida (predvsem SLO_AMG2000/Trst). Kot vidimo na navedenem primeru (tocka 1), znaša ta napaka vec kot 20 centimetrov (.*). Klemen Medved, Klemen Kozmus Trajkovski, Sandi Berk, Bojan Stopar, Božo Koler | UVEDBA NOVEGA SLOVENSKEGA VIŠINSKEGA SISTEMA (SVS2010) | IMPLEMENTATION OF THE NEW SLOVE­NIAN HEIGHT SYSTEM (SVS2010) | 33-42 | Velikost napak, ki so posledica nekakovostnega modela geoida in napetosti v nivelmanski mreži, je odvisna od lokacije. Na sliki 4 so prikazana odstopanja, ki so izracunana na vzorcu 871 reperjev, vkljucenih v nivelmansko mrežo 1. reda. Odstopanja (.) so razlike med niveliranimi višinami (H) in višinami, prido­bljenimi z GNSS-višinomerstvom (H'=h-N). Statisticni podatki teh vrednosti so podani v preglednici 1. Slika 4: Odstopanja niveliranih višin od višin, pridobljenih z GNSS-višinomerstvom – levo v SVS2000/Trst in desno v SVS2010/ Koper. Ko so torej višine v starem višinskem sistemu pridobljene s terestricno metodo izmere, je treba uporabiti lokalne transformacijske parametre, dolocene iz okoliških reperjev. 4.2.2 Ekstrapoliran geoid AMG2000/Trst Uradni model geoida (višinska referencna ploskev), ki se uporablja v višinskem sistemu SVS2000 (višinski datum Trst 1875), nosi oznako SLO_AMG2000/Trst. Med težavami, ki so se pojavljale pri njegovi upo­rabi, je bila tudi ta, da je »odrezan« po generalizirani liniji državne meje. To je v praksi pomenilo, da ga na posameznih obmejnih obmocjih ni bilo mogoce uporabljati. Posledicno se z GNSS-višinomerstvom ni dalo dolociti (izmeriti) nadmorskih višin. Zato smo obstojeci model geoida ekstrapolirali tudi na obmocja cez državno mejo. Oznaka razširjenega modela je SLO_AMG2000E/Trst in je dostopen na spletnih straneh Geodetske uprave Republike Slovenije (VRP, 2020). Pri tem je treba posebej poudariti, da gre za zgolj ekstrapolacijo modela in ne njegov ponovni izracun/preracun. Ekstrapolirani model je uporabljen tudi v programu SiVis. 4.2.3 EPSG-kode za višinska sistema Slovenije Zbirka geodetskih parametrov EPSG vsebuje podrobne opise referencnih koordinatnih sistemov za ves svet. Zbirko vzdržuje in vodi mednarodno združenje proizvajalcev nafte in plina IAOG (International Association of Oil & Gas Producers), ime pa še vedno nosi po evropski skupini za naftne raziskave EPSG (European Petroleum Survey Group), ki je zbirko zasnovala in je kasneje postala sestavni del IAOG. V letu 2018 je bila zbirka dopolnjena z nekaterimi dodatnimi slovenskimi referencnimi koordinatnimi sistemi – tudi z EPSG-kodama za novi višinski datum in višinski sistem (Berk in sod., 2018). Seznam EPSG-kod, ki se nanašajo na obmocje Slovenije, je sicer dostopen na spletnih straneh Geodetske uprave Republike Slovenije (EPSG-kode, 2020). Tu podajamo samo EPSG-kodi, ki opisujeta oba slovenska višinska sistema (preglednica 3). Klemen Medved, Klemen Kozmus Trajkovski, Sandi Berk, Bojan Stopar, Božo Koler | UVEDBA NOVEGA SLOVENSKEGA VIŠINSKEGA SISTEMA (SVS2010) | IMPLEMENTATION OF THE NEW SLOVE­NIAN HEIGHT SYSTEM (SVS2010) | 33-42 | Preglednica 3: Slovenska višinska referencna sistema v zbirki EPSG. Višinski referencni Višinski datum Višinski sistem Kratek opis sistem EPSG 8690 EPSG 1215 EPSG 6499 SVS2010/H – slovenski višinski datum 2010 (Koper), sistem normalnih višin 5 SKlEP Prehod v nov slovenski državni višinski sistem je bil dolgotrajen postopek. Že priprave na njegovo uvedbo, ki so vkljucevale res veliko strokovnega dela z analizami, izmerami in izracuni, so trajale vec kot desetletje. Rezultat je nov, kakovosten višinski sistem, vendar bodo vse prednosti, ki jih prinaša, uporabnikom dostopne le, ce ga bodo pravilno uporabili. Kljucno pri tem je, da se za vsak geodetski izdelek ali podatkovno zbirko vodi podatek o uporabljenem višinskem sistemu. S tem bo omogocena enostavna sledljivost in pravilna interpretacija podatkov. V nasprotnem primeru bo nastajala zmeda, ki lahko privede do nestrokovnih odlocitev, te pa lahko povzrocajo gospodarsko škodo. Spremembe višin so pri prehodu iz starega (SVS2000) v novi višinski sistem (SVS2010) v razponu od -1,4 do -30,8 centimetra, kar pomeni, da velike vecine prostorskih podatkovnih zbirk uvedba novega višinskega sistema ne zadeva – transformacija podatkov ni potrebna, saj so spremembe višin vecinoma manjše od natancnosti njihove dolocitve. Prav tako ni bilo mogoce vzpostaviti enotnega transforma­cijskega modela (na državni ravni), saj so spremembe višin za posamezne nivelmanske poligone visoke tocnosti zelo specificne in bi jih bilo težko zvezno interpolirati na celotno državno ozemlje. Uvedbo no-vega višinskega sistema bo treba upoštevati pri geodetskih nacrtih velikih meril in inženirskih projektih, še posebej infrastrukturnih (vodovod, kanalizacija, odvodnjavanje, protipoplavna zašcita ipd.), kjer bo treba izvesti transformacijo na ravni delovišca. Nekoliko vecje spremembe višin – do nekaj decimetrov – pa se pojavijo pri prehodu v novi višinski sistem za višine, ki temeljijo na GNSS-višinomerstvu, in sicer zaradi slabše kakovosti starega modela geoida. V tem primeru je mogoce in tudi smiselno (na državni ravni) izvesti transformacijo v novi višinski sis-tem, ki temelji na pripadajocih višinskih referencnih ploskvah. Tako je že predvidena transformacija v SVS2010 za celotno zbirko državnih lidarskih podatkov, ki so bili zajeti v SVS2000 z uporabo modela geioda SLO_AMG2000/Trst. literatura in viri: Berk, S., Boldin, D., Šavric, B. (2018). Nedavne posodobitve zbirke geodetskih Koler, B., Medved, K., Kuhar, M. (2007). Uvajanje sodobnega višinskega sistema v parametrov EPSG in pregled podatkov, pomembnih za Slovenijo. Geodetski Sloveniji. Geodetski vestnik, 51 (4), 777–792. vestnik, 62 (4), 668–678. Koler, B., Stopar, B., Sterle, O., Urbancic, T., Medved, K. (2019). Nov slovenski EPSG-kode (2020). EPSG kode za Slovenijo. Ljubljana: Geodetska uprava Republike višinski sistem SVS2010. Geodetski vestnik, 63 (1), 27–40. DOI: https://doi. org/10.15292/geodetski-vestnik.2019.01.27-40 Slovenije, https://www.e-prostor.gov.si/zbirke-prostorskih-podatkov/drzavni­ prostorski-koordinatni-sistem/epsg-kode-za-slovenijo/, pridobljeno 14. 2. 2020. Koler, B., Urbancic, T., Kuhar, M., Pavlovcic Prešeren, P., Stopar, B., Sterle, O. (2017). Klemen Medved, Klemen Kozmus Trajkovski, Sandi Berk, Bojan Stopar, Božo Koler | UVEDBA NOVEGA SLOVENSKEGA VIŠINSKEGA SISTEMA (SVS2010) | IMPLEMENTATION OF THE NEW SLOVE­NIAN HEIGHT SYSTEM (SVS2010) | 33-42 | Pregled višinskih datumov Slovenije. Raziskave s podrocja geodezije in geofizike 2016. 22. srecanje Slovenskega združenja za geodezijo in geofiziko, Ljubljana, 26. januar 2017. Zbornik del, str. 93–98. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Koler, B., Vardjan, N. (2003). Analiza stanja nivelmanskih mrež Republike Slovenije. Geodetski vestnik, 47 (3), 251–262. Kozmus Trajkovski, K., Stopar, B. (2019). Navodila za uporabo programa za pretvorbo višin med višinskimi sistemi RS: SiVis, v2.0. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, http://sitranet.si/navodila-sivis2.pdf, pridobljeno 14. 2. 2020. Kuhar, M. (2017). Pot do novega modela geoida v Sloveniji. Geodetski vestnik, 61 (2), 187–200. DOI: http://doi.org/10.15292//geodetski-vestnik.2017.02.187-200 Kuhar, M., Berk, S., Koler, B., Medved, K., Omang, O., Solheim, D. (2011). Vloga kakovostnega višinskega sistema in geoida za izvedbo GNSS-višinomerstva. Geodetski vestnik, 55 (2), 226–234. DOI: http://doi.org/10.15292/geodetski­ vestnik.2011.02.226-234 Navodilo (2010). Navodilo za dolocanje višin z uporabo globalnih navigacijskih satelitskih sistemov. Ljubljana: Geodetska uprava Republike Slovenije, https:// www.e-prostor.gov.si/fileadmin/DPKS/Navodila/Navodilo_za_GNSS­ visinomerstvo_v2_2010_GURS.pdf, pridobljeno 14. 2. 2020. Navodilo (2020). Tehnicno navodilo za uporabo novega državnega višinskega sistema. Ljubljana: Geodetska uprava Republike Slovenije, https://www.e-prostor.gov.si/ zbirke-prostorskih-podatkov/drzavni-prostorski-koordinatni-sistem/navodila/, pridobljeno 2. 3. 2020. Sterle, O., Koler, B. (2019). Dolocitev novega višinskega datuma Slovenije. Geodetski vestnik, 63 (1), 13–26. DOI: http://doi.org/10.15292/geodetski­ vestnik.2019.01.13-26 Uredba (2014). Uredba o dolocitvi parametrov horizontalne sestavine in gravimetricnega dela vertikalne sestavine državnega prostorskega koordinatnega sistema, imen teh sestavin in državne kartografske projekcije. Uradni list Republike Slovenije, št. 57/2014. Uredba o dolocitvi parametrov višinskega dela vertikalne sestavine državnega prostorskega koordinatnega sistema. Uradni list Republike Slovenije, št. 80/2018. VRP (2020). Višinska referencna ploskev (geoid). Ljubljana: Geodetska uprava Republike Slovenije, https://www.e-prostor.gov.si/zbirke-prostorskih­ podatkov/drzavni-prostorski-koordinatni-sistem/vertikalna-sestavina/ visinska-referencna-ploskev-geoid/, pridobljeno 14. 2. 2020. Zakon o državnem geodetskem referencnem sistemu – ZDGRS. Uradni list Republike Slovenije, št. 25/2014. Medved K., Kozmus Trajkovski K., Berk S., Stopar B., Koler B. (2020). Uvedba novega slovenskega višinskega sistema (SVS2010). Geodetski vestnik, 64 (1), 33-42. DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2020.01.33-42 mag. Klemen Medved, univ. dipl. inž. geod. Geodetska uprava Republike Slovenije, Urad za geodezijo Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana e-naslov: klemen.medved@gov.si asist. dr. Klemen Kozmus Trajkovski, univ. dipl. inž. geod. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-naslov: klemen.kozmus-trajkovski@fgg.uni-lj.si Sandi Berk, univ. dipl. inž. geod. Geodetska uprava Republike Slovenije, Urad za geodezijo Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana e-naslov: sandi.berk@gov.si prof. dr. Bojan Stopar, univ. dipl. inž. geod. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-naslov: bojan.stopar@fgg.uni-lj.si doc. dr. Božo Koler, univ. dipl. inž. geod. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-naslov: bozo.koler@fgg.uni-lj.si Klemen Medved, Klemen Kozmus Trajkovski, Sandi Berk, Bojan Stopar, Božo Koler | UVEDBA NOVEGA SLOVENSKEGA VIŠINSKEGA SISTEMA (SVS2010) | IMPLEMENTATION OF THE NEW SLOVE­NIAN HEIGHT SYSTEM (SVS2010) | 33-42 | ETRS89/D96-17 – REZUlTAT ETRS89/D96-17 – A RESUlT GNSS-IZMERE EUREF OF THE EUREF SlOVENIA SlOVENIJA 2016 2016 GNSS CAMPAIGN Sandi Berk, Oskar Sterle, Klemen Medved, Bojan Stopar UDK: 521.181(497.4) DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2020.01.43-67 Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.01 SCIENTIFIC ARTICLE Prispelo: 12. 2. 2020 Received: 12. 2. 2020 Sprejeto: 12. 3. 2020 Accepted: 12. 3. 2020 IZVLECEK Horizontalna sestavina državnega prostorskega referencnega sistema Slovenije temelji na EUREF GPS-izmerah pasivne GNSS-mreže EUREF-tock v letih 1994–1996. Obe državni aktivni GNSS-mreži – SIGNAL in kombinirana geodetska mreža 0. reda – sta bili vzpostavljeni naknadno, kar povzroca neskladnost koordinat GNSS-tock. Poleg tega naj bi po dobrih dveh desetletjih od vzpostavitve državnega horizontalnega referencnega koordinatnega sistema (D96) temu ‘potekel rok trajanja’ tudi zaradi precej dejavne tektonike. V letu 2016 je bila izvedena nova EUREF GNSS-izmera z namenom preveriti in izboljšati kakovost koordinat GNSS-tock v Sloveniji. Prinesla je novo realizacijo ETRS89 v Sloveniji – geodetski datum D17. Slednji zaradi prevelikih koordinatnih razlik glede na D96 ni bil uveljavljen neposredno. Izbran je bil pragmaticen pristop, ki kot se le dá malo spremeni obstojece koordinate, vendar pa upošteva tudi dejanske spremembe v fizicnem prostoru in odpravlja nastala trenja v GNSS-mrežah. Nove koordinate temeljijo tako na stari (D96) kot tudi novi (D17) realizaciji ETRS89 in so dobile oznako D96-17. Glede na zahtevano natancnost izmere v zemljiškem katastru ostanejo vse doslej dolocene koordinate zemljiškokatastrskih tock nespremenjene. Glavna korist posodobitve koordinat v kljucnih GNSS-mrežah v državi je višja natancnost in tocnost dolocanja položajev v prihodnje. KLJUCNE BESEDE ABSTRACT The horizontal component of the national spatial reference system of Slovenia is based on EUREF GPS campaigns at the passive GNSS-network of EUREF sites in the years 1994–1996. Both active GNSS networks (the SIGNAL and Zero-Order Combined Geodetic Networks) were established afterwards, which caused inconsistencies in coordinates based on GNSS surveys. Furthermore, the lifetime of the national coordinate reference system (D96) might be expired after two decades from its realization due to relatively active tectonics. A new GNSS campaign was carried out in 2016 in order to validate and improve the quality of coordinates of GNSS sites in Slovenia. The result is a new realization of ETRS89 referred to as D17. However, it was not implemented directly due to substantial coordinate differences when compared to the previous realization. A pragmatic approach was chosen that attempted to keep changes of coordinates as small as possible. It eliminated inconsistencies but also distortions in GNSS networks caused by the changes in physical space. The new coordinates are based on both the old (D96) and new (D17) realizations of ETRS89 and are denoted by D96-17. According to the requirements for the quality of coordinates in the land cadastre surveys, all the previously determined coordinates of cadastral points remain unchanged. The main benefit of the update of coordinates in the core GNSS networks in the country is more precise and accurate positioning in the future. KEY WORDS D96-17, ETRS89, EUREF, geodetski datum, koordinatni sistem, D96-17, ETRS89, EUREF, geodetic datum, coordinate system, referencni sestav reference frame Sandi Berk, Oskar Sterle, Klemen Medved, Bojan Stopar | ETRS89/D96-17 – REZULTAT GNSS-IZMERE EUREF SLOVENIJA 2016 | ETRS89/D96-17 – A RESULT OF THE EUREF SLOVENIA 2016 GNSS CAMPAIGN | 43-67 | 1 UVOD Horizontalna sestavina slovenskega državnega prostorskega koordinatnega sistema temelji na kombi­niranem izracunu EUREF GPS-izmer, ki so bile izvedene v letih 1994, 1995 in 1996. Izracun je bil predstavljen (Berk in sod., 2004) in potrjen (EUREF Resolutions, 2003) na simpoziju EUREF 2003 v Toledu. Gre za slovensko realizacijo Evropskega terestricnega referencnega sistema 1989 (ETRS89), ki jo oznacujemo z ETRS89/D96 (v nadaljevanju: D96 – geodetski datum 1996) – srednja epoha opazovanj za vse tri EUREF GPS-izmere je 1995,55; gre torej za letnico, dobljeno z zaokrožitvijo srednje epohe opazovanj. Ogrodje realizacije je ITRF96/ETRF96. S casovnim oddaljevanjem od referencne epohe je, glede na precej dejavno tektoniko na obmocju Slovenije sicer, kakovostno vzpostavljenemu koordinatnemu sistemu potekel rok uporabe (npr. Caporali in sod., 2011; Sterle, 2015). Zato je Geodetska uprava Republike Slovenije po dveh desetletjih od zadnje EUREF GPS-izmere izvedla novo GNSS-izmero (tokrat so bila uporabljena GPS- in GLONASS-opazovanja), imenovano EUREF Slovenija 2016 (v nadaljevanju: EUREF-izmera 2016), s cilji: – zagotoviti kakovostne koordinate tock v državnem referencnem koordinatnem sistemu, – preveriti in izboljšati skladnost koordinat v državni mreži EUREF-tock in stalnih GNSS-postaj omrežja SIGNAL, – povezati mrežo EUREF-tock in omrežje SIGNAL s kombinirano geodetsko mrežo 0. reda ter – ugotoviti vplive recentne tektonike na ozemlju Slovenije na kakovost obstojece realizacije državnega horizontalnega koordinatnega sistema Slovenije. Izracun osnovne mreže EUREF-izmere 2016, ki je vkljucevala podniz vseh tock (omejitev na uradne EUREF-tocke v Sloveniji in GNSS-postaje 0. reda) in zgolj meritve za cas izmere na izbranih pasivnih GNSS-tockah (skupaj 21 dnevnih sesij), je bil predstavljen (Berk in sod., 2018) in potrjen (EUREF Resolutions, 2018) na simpoziju EUREF 2018 v Amsterdamu. Rezultat je nova realizacija ETRS89 v Sloveniji z oznako ETRS89/D17 (v nadaljevanju: D17 – geodetski datum 2017) – srednja epoha EU-REF-izmere 2016 je 2016,75; tudi tu gre za letnico, dobljeno z zaokrožitvijo srednje epohe opazovanj. Ogrodje realizacije je IGb08/ETRF2000. Kot je bilo pricakovati, so razlike med koordinatami tock iz obeh realizacij ETRS89 (D96 in D17) velike – tudi vec kot 8 centimetrov. Po predstavitvi D17 v Amsterdamu je bil po enaki metodologiji izveden še izracun celotne mreže, v katerega je bilo vkljucenih 117 GNSS-tock (Berk, 2019, str. 521), in sicer za celotno EUREF-izmero 2016 (vseh 80 zaporednih dnevnih sesij). Sprejeta je bila pragmaticna odlocitev, da nova realizacija ne bo uveljavljena neposredno. Dobljene koordinate tock, ki dolocajo D17, so bile na koncu transformirane v D96. Tako smo dobili ‘osveženi geodetski datum D96’ z oznako D96-17. Gre za nujno sanacijo zatecenega stanja, ki se zgleduje po podobnih pragmaticnih pristopih (z dodatno transformacijo) v nekaterih drugih evropskih državah (npr. Häkli in sod., 2016; Altiner in Perlt, 2018). Cilj je bil zagotovitev vecje skladnosti koordinat GNSS-tock (v uporabi) z njihovimi dejanskimi vrednostmi (v fizicnem prostoru) zaradi izboljšanja kakovosti produktov in storitev GNSS-omrežij. Kljucni motiv za pragmaticno rešitev je bil podaljšati rok uporabnosti koordinat v državnem referencnem koordinat­nem sistemu, torej izogniti se transformaciji prostorskih podatkovnih zbirk (iz D96 v D17), na primer podatkov zemljiškega katastra. Sandi Berk, Oskar Sterle, Klemen Medved, Bojan Stopar | ETRS89/D96-17 – REZULTAT GNSS-IZMERE EUREF SLOVENIJA 2016 | ETRS89/D96-17 – A RESULT OF THE EUREF SLOVENIA 2016 GNSS CAMPAIGN | 43-67 | V omrežju SIGNAL so bile nove koordinate D96-17 uvedene s 1. januarjem 2020, hkrati pa so bile zaradi pridobitve enolicnih mednarodnih oznak (DOMES numbers) spremenjene tudi oznake nekaterih stalnih GNSS-postaj omrežja SIGNAL (Obvestilo, 2019). V prispevku sta podrobneje predstavljeni dolocitev koordinat tock GNSS-izmere EUREF Slovenija 2016 v D17 in nacin njihove transformacije v D96-17. 2 PROSTORSKI IN CASOVNI OBSEG GNSS-IZMERE EUREF SlOVENIJA 2016 V EUREF-izmero 2016 so bile vkljucene vse tocke iz predhodnih EUREF GPS-izmer, ki še omogocajo izvedbo kakovostnih meritev. Izmed 49 tock so tako izpadle trigonometricne tocke 1. reda Grintovec (unicena), Lendavske gorice (nestabilen steber) in Žigartov vrh (nestabilen steber, kasneje odstranjen) ter geodinamicna tocka Pasja ravan (unicena), kar pomeni, da je bilo ponovno izmerjenih skoraj 92 % prvotnih EUREF-tock, na katerih temelji D96. V izmero je bila vkljucena še nova geodinamicna tocka (Dole) ter dve EUREF-tocki na ozemlju Hrvaške (Brusnik in Pulj), tako da je bilo skupaj v EURE F-iz­mero 2016 vkljucenih 48 pasivnih GNSS-tock. Meritve je hkrati izvajalo po pet terenskih ekip z GNSS-sprejemniki Javad Triumph LS2 (Zupancic, 2016; Medved, 2016). Slika 1: GNSS-tocke/postaje na ozemlju države in bližnje okolice, vkljucene v GNSS-izmero EUREF Slovenija 2016 (podloga: Google Earth, 2018). Poleg pasivne mreže GNSS-tock sta bili v obdelavo vkljuceni tudi obe državni omrežji stalnih GNSS-po­staj: SIGNAL in kombinirana geodetska mreža 0. reda. V omrežje SIGNAL je bilo med EUREF-izmero 2016 vkljucenih vseh 16 danes delujocih stalnih GNSS-postaj na ozemlju Slovenije. Poleg tega so bila GNSS-opazovanja pridobljena še za 21 stalnih GNSS-postaj na ozemljih sosednjih držav, predvidenih Sandi Berk, Oskar Sterle, Klemen Medved, Bojan Stopar | ETRS89/D96-17 – REZULTAT GNSS-IZMERE EUREF SLOVENIJA 2016 | ETRS89/D96-17 – A RESULT OF THE EUREF SLOVENIA 2016 GNSS CAMPAIGN | 43-67 | za meddržavno izmenjavo podatkov v realnem casu: šest v Italiji (izmed katerih so danes v omrežje SI­GNAL vkljucene tri), sedem v Avstriji (izmed katerih so danes v omrežje SIGNAL vkljucene štiri), ena na Madžarskem ter sedem na Hrvaškem (izmed katerih jih je danes v omrežje SIGNAL vkljucenih šest). V kombinirani geodetski mreži 0. reda pa je med izvedbo EUREF-izmere 2016 delovalo osem od deset danes delujocih stalnih GNSS-postaj (vkljucno s koprsko, ki je hkrati del omrežja SIGNAL); manjkali sta takrat še nedelujoci GNSS-postaji 0. reda Areh zahod (ARA1) in Korada zahod (KDA1), torej na dveh lokacijah danes dvojnih GNSS-postaj (slika 1). Poleg navedenih pa je bilo v obdelavo vkljucenih še dodatnih 25 stalnih GNSS-postaj omrežij EPN (EUREF Permanent GNSS Network) in/ali IGS (International GNSS Service) v širši okolici Slovenije, in sicer v vlogi izhodišcnih GNSS-postaj za dolocitev geodetskega datuma GNSS-mreže (angl. reference frame stations; v nadaljevanju: izhodišcne GNSS-postaje) ter kontrolnih GNSS-postaj (slika 2). Slika 2: Izhodišcne in kontrolne GNSS-postaje, vkljucene v GNSS-izmero EUREF Slovenija 2016 (podloga: Google Earth, 2018). Skupaj je bilo tako v koncno obdelavo EUREF-izmere 2016 vkljucenih 69 stalnih GNSS-postaj. Na vseh pasivnih GNSS-tockah je bila izvedena tridnevna (72-urna) staticna GNSS-izmera. Zaradi velikega števila tock je bila izmera razdeljena na devet serij s po tremi zaporednimi dnevnimi sesijami. Med temi serijami so bile prekinitve za menjave in selitve terenskih ekip, ki so trajale od tri do najvec 11 dni. Dnevne sesije so se pricele in koncale ob 10:00 UTC oziroma od 30. oktobra dalje – po prehodu s poletnega nazaj na stan­dardni cas – ob 11:00 UTC. EUREF-izmera 2016 je trajala od 22. avgusta do 10. novembra 2016; skupaj z vmesnimi serijami, ko so se meritve izvajale samo na stalnih GNSS-postajah, torej obsega 80 zaporednih dnevnih sesij. Srednja epoha izmere (tj. 2016,75) je 1. oktober 2016 ob 10:10 UTC (Berk, 2019, str. 8). Sandi Berk, Oskar Sterle, Klemen Medved, Bojan Stopar | ETRS89/D96-17 – REZULTAT GNSS-IZMERE EUREF SLOVENIJA 2016 | ETRS89/D96-17 – A RESULT OF THE EUREF SLOVENIA 2016 GNSS CAMPAIGN | 43-67 | 3 PODATKI GNSS-IZMERE EUREF SlOVENIJA 2016 Datoteke s surovimi GNSS-opazovanji v formatu RINEX (Receiver INdependent EXchange format, *.16O) za stalne GNSS-postaje omrežja SIGNAL in vanj (v casu izmere) vkljucene postaje sosednjih GNSS-omrežij ter za postaje kombinirane geodetske mreže 0. reda so bile pridobljene z RINEX-portala omrežja SIGNAL (SIGNAL, 2016) oziroma iz internih arhivov Službe za GNSS. RINEX-datoteke za v SIGNAL naknadno vkljucene stalne GNSS-postaje italijanske Rete GNSS FVG so bile pridobljene prek spletnega portala avtonomne regije Furlanija - Julijska krajina (Rete GNSS FVG, 2016), za v SIGNAL naknadno vkljuceni postaji v Beljaku (VLCH) in Velikovcu (VLKM) ter za IGS-postajo v Gradcu (GRAZ) od avstrijskega Zveznega urada za meroslovje in geodezijo (BEV), za nadomestno postajo v Zagrebu (ZAGR) pa od hrvaške Državne geodetske uprave (DGU). RINEX-datoteke za IGS- in EPN-postaje so bile pridobljene s ftp-strežnika CDDIS (Crustal Dynamics Data Information System), gl. Noll (2010) in CDDIS (2016), oziroma prek spletnih strani NASE (National Aeronautics and Space Administration), gl. NASA (2016), nekatere pa tudi s ftp-strežnika EPN (Bruyninx in sod., 2012; EPN RINEX, 2016) in ftp-strežnika OLG (Observatorium Lustbühel Graz), gl. OLG (2016). Rezultat GNSS-izmer na pasivnih GNSS-tockah je 144 dnevnih RINEX-datotek (tj. 48 Ś 3). V pri­merjavi s temi meritvami je bilo na stalnih GNSS-postajah med EUREF-izmero 2016 kar nekaj težav; zgolj 42 postaj (tj. slabih 61 %) je popolnih, torej brez manjkajocih dnevnih RINEX-datotek. Skupaj je bilo pripravljenih še 5410 dnevnih RINEX-datotek za stalne GNSS-postaje – s ponovnim razrezom opazovanj, ki je bil casovno prilagojen dnevnim sesijam meritev na pasivnih GNSS-tockah. Tako je bilo v koncno obdelavo celotne mreže vkljucenih 5554 dnevnih RINEX-datotek (Berk, 2019, str. 521). Interval registracije GNSS-signalov v vseh pridobljenih RINEX-datotekah je bil 30 sekund. Najmanjši višinski kot registracije GNSS-signalov (angl. elevation cut-off) na pasivnih GNSS-tockah je bil 10°, za vecino stalnih GNSS-postaj pa 0°. Za IGS-postajo v Rimu (M0SE) je bil najmanjši višinski kot registracije 3°, za GNSS-postaje v Rete GNSS FVG, kombinirani geodetski mreži 0. reda in omrežju SIGNAL pa 5°, vendar je bil ta za slednje (tj. GNSS-postaje omrežja SIGNAL) še pred pricetkom pete serije EUREF-izmere 2016, tj. 23. septembra 2016 ob 14:00 UTC, zmanjšan na 0° (Berk, 2019, str. 29). Za vecino stalnih GNSS-postaj so bila na voljo opazovanja za GPS- in GLONASS-satelite; opazovanja za ostale sisteme globalne satelitske navigacije pa – skladno s smernicami, veljavnimi med obdelavo EUREF-izmere 2016 (Bruyninx in sod., 2013) – niso bila vkljucena v obdelavo. Zgolj GPS-opazovanja so bila na voljo za IGS-postaje v Genovi (GENO), Józefoslawu (JOZE) in Zimmerwaldu (ZIMM) ter za GNSS-postaji 0. reda Prilozje vzhod (PZA2) in Šentvid pri Sticni zahod (STA1). Ceprav so bila na voljo tudi GLONASS-opazovanja za postaji Bruselj (BRUX) in Ohrid (ORID), niso bila uporabljena – v prvem primeru zaradi priporocenega nacina tvorbe GNSS-vektorja (BRUX–ZIMM), v drugem pa, ker je bila individualna absolutna kalibracija za ohridsko postajo na voljo samo za GPS-opazovanja (Berk in sod., 2018, str. 3). Za stalne GNSS-postaje kombinirane geodetske mreže 0. reda in postajo omrežja SIGNAL na Ptuju (PTUJ) ter za osem EPN-postaj, in sicer v Bocnu (BZRG), Bruslju (BRUX), Bukarešti (BUCU), Ohridu (ORID), Pencu (PENC), Rimu (M0SE), Sofiji (SOFI) in Wettzllu (WTZR), so bile uporabljene indivi­dualne absolutne kalibracije GNSS-anten. Njihovo neupoštevanje bi lahko prineslo koordinatne razlike Sandi Berk, Oskar Sterle, Klemen Medved, Bojan Stopar | ETRS89/D96-17 – REZULTAT GNSS-IZMERE EUREF SLOVENIJA 2016 | ETRS89/D96-17 – A RESULT OF THE EUREF SLOVENIA 2016 GNSS CAMPAIGN | 43-67 | tudi do 10 milimetrov (Araszkiewicz in Völksen, 2017). Individualne absolutne kalibracije za slovenske GNSS-antene so bile izvedene v podjetju GEO++, in sicer s pomocjo robota (Wübbena in sod., 2006). Pripadajoce datoteke ANTEX (ANTenna EXchange format, *.ATX) so bile pridobljene iz internega arhiva Službe za GNSS. Za EPN-postaje so bile ANTEX-datoteke pridobljene prek spletnih strani EPN (EPN, 2016–2018) – uporabljena je bila datoteka EPNC_08.ATX, ki sicer temelji na datoteki IGS08. ATX s kalibracijami GNSS-anten za IGS-postaje, vendar slednja ne vsebuje individualnih absolutnih kalibracij GNSS-anten (Schmid in sod., 2016). Za stalne GNSS-postaje so bili podatki o uporabljenih GNSS-sprejemnikih in antenah ter njihovi na­mestitvi pridobljeni iz ustreznih log-datotek. Za stalne postaje kombinirane geodetske mreže 0. reda ter omrežja SIGNAL in vanj (med izmero) vkljucene postaje sosednjih GNSS-omrežij so bile pridobljene prek spletnih strani omrežja SIGNAL (SIGNAL, 2016) oziroma iz internega arhiva Službe za GNSS. Kot vir podatkov o EPN-postajah je bila uporabljena datoteka EUREF52.STA ter ustrezne log-datoteke, ki so bile pridobljene prek spletnih strani EPN (EPN, 2016–2018) ter s spletnega portala IGS (IGS, 2016). Za izracun EUREF-izmere 2016 so bile – skladno s smernicami EUREF (Bruyninx in sod., 2013) – uporabljene koncne IGS-tirnice/ure (angl. final IGS orbits/clocks) satelitov GPS in GLONASS s pripadajocimi parametri vrtenja Zemlje (angl. Earth rotation parameters – ERP), ki so bili pridobljeni s ftp-strežnika IGS (Kouba, 2009; IGS Orbits, 2017). Vplivi plimovanja oceanov (angl. ocean tide loading displacements) so bili modelirani z uporabo spletne storitve vesoljskega observatorija Onsala (Bos in Scherneck, 2018). Tirnice planetov in Lune (angl. planetary and lunar ephemerides) DE405 so bile pridobljene z Nasinega ftp-strežnika (Standish, 1998; JPL Ephemerides, 2017). Globalni model ionosfere je bil pripravljen s podatki, pridobljenimi s ftp-strežnika Astronomskega inštituta Univerze v Bernu (ION Model, 2018). Model troposfere VMF1 (Vienna Mapping Function), ki temelji na podatkih Evropskega centra za srednjerocne vremenske napovedi (European Centre for Medium-Range Weather Forecasts – ECMWF), je bil pridobljen s ftp-strežnika Tehniške univerze na Dunaju (Boehm in sod., 2006; VMF1 Model, 2018). Pri dolocitvi geodetskega datuma so bili za izhodišcne GNSS-postaje uporabljeni produkti EPN v obliki kumulativnih izracunov koordinat in vektorjev hitrosti (Bruyninx in sod., 2012), in sicer zadnji izracun v IGb08 z oznako EPN_A_IGb08_C1934 (IGb08, 2017). Vsi ostali vhodni podatki za izracun EUREF-iz-mere 2016 pa so bili vzeti s ftp-strežnika Astronomskega inštituta Univerze v Bernu (BSWUSER52, 2017). 4 OBDElAVA PODATKOV GNSS-IZMERE EUREF SlOVENIJA 2016 Za obdelavo EUREF-izmere 2016 je bil uporabljen programski paket ‘Bernese GNSS Software’, razlicica 5.2, objavljena 28. februarja 2018, in pripadajoca programska dokumentacija (Dach in sod., 2015; Dach in Fridez, 2017). Upoštevane so bile smernice za dolocitev koordinat v ETRS89 (t. i. zgostitev EUREF), razlicica 5, objavljena 28. maja 2013 (Bruyninx in sod., 2013). Izracun koordinat tock GNSS-mreže je bil izveden v ITRF2008/IGb08 (Altamimi in sod., 2011; Rebischung in sod., 2012), torej v ITRF-u, ki je bil v uporabi med izvedbo EUREF-izmere 2016. Za neodvisno kontrolo transformacije koncnih koordinat iz IGb08 v ETRF2000 je bil uporabljen EPN Transformation Service (ETRF/ITRF, 2017), ki sledi tehnicnim napotkom EUREF glede transformacij med mednarodnimi in evropskimi terestricnimi referencnimi sistemi (Altamimi, 2018). Sandi Berk, Oskar Sterle, Klemen Medved, Bojan Stopar | ETRS89/D96-17 – REZULTAT GNSS-IZMERE EUREF SLOVENIJA 2016 | ETRS89/D96-17 – A RESULT OF THE EUREF SLOVENIA 2016 GNSS CAMPAIGN | 43-67 | 4.1 Izbor izhodišcnih in kontrolnih GNSS-postaj Merila za izbor izhodišcnih GNSS-postaj za dolocitev geodetskega datuma so temeljila na smernicah EUREF (Bruyninx in sod., 2013). Zahtevano je bilo, da gre za IGS-postaje: – z najvišjim statusom (angl. core stations) in vkljucene v mrežo IGS08 (Rebischung in sod., 2012), – vkljucene v kumulativni izracun koordinat in vektorjev hitrosti z oznako EPN_A_IGb08_C1934 (IGb08, 2017), – z neprekinjenimi in verificiranimi casovnimi vrstami (Altamimi, 2003) in po možnosti brez menjav GNSS-opreme v casu EUREF-izmere 2016, – brez manjkajocih dnevnih RINEX-datotek za celoten cas izvedbe EUREF-izmere 2016 – na voljo je moralo biti vseh 80 RINEX-datotek z vsaj po 1200 epohami (tj. za vsaj 10 ur meritev), – enakomerno razporejene okoli obmocja zgostitve EUREF (angl. EUREF densification area) in – po možnosti že uporabljene v vlogi izhodišcnih GNSS-postaj tudi v predhodnih EUREF GPS-izmerah na obmocju Slovenije (tj. tistih v letih 1994–1996 in 2007, glej podpoglavje 4.3). Izmed vseh razpoložljivih IGS-postaj je bilo tako izbranih osem najbližjih, ki kar najbolje izpolnjujejo zgornje zahteve. To so IGS-postaje v Bukarešti (BUCU), Gradcu (GRAZ), Grasseju (GRAS), Materi (MATE), Józefoslawu (JOZE), Užgorodu (UZHL), Wettzllu (WTZR) in Zimmerwaldu (ZIMM). Ostalih 19 uporabljenih EPN-/IGS-postaj (slika 2), vkljucenih v kumulativni izracun koordinat in vektorjev hitrosti z oznako EPN_A_IGb08_C1934, je imelo pri izracunu EUREF-izmere 2016 status kontrolnih tock – med njimi tudi EPN-postaja v Ljubljani (GSR1). 4.2 Konfiguracija GNSS-mreže Osnovno nacelo pri tvorbi GNSS-vektorjev oziroma tako imenovanih enojnih razlik (angl. single differen­ces) – že pri izracunu osnovne GNSS-mreže za verifikacijo izracuna EUREF-izmere 2016 s strani EUREF Governing Board (EUREF GB) – je bilo zagotoviti cim vec opazovanj (strategija MAX-OBS). Vendar pa so bile za pasivne GNSS-tocke na voljo zgolj po tri RINEX-datoteke, pa tudi za precej stalnih GNSS -postaj RINEX-datoteke niso bile na voljo za vseh 80 dnevnih sesij. Da bi se konfiguracija GNSS-mreže vseeno nekoliko manj spreminjala med posameznimi serijami pa tudi med dnevnimi sesijami opazovanj, je bila tvorba GNSS-vektorjev izvedena po fazah. Najprej je bilo sestavljeno osnovno ogrodje, ki povezuje osem izhodišcnih GNSS-postaj za dolocitev datuma GNSS-mreže in šest postaj kombinirane geodetske mreže 0. reda. Pri slednjih je bila tudi na lokacijah dvojnih postaj izbrana samo po ena GNSS-postaja, in sicer Areh vzhod (ARA2), Kog (KGA1), Koper (KOPE), Korada vzhod (KDA2), Prilozje zahod (PZA1) ter Šentvid pri Sticni vzhod (STA2). Za stalne GNSS-postaje, ki sestavljajo osnovno ogrodje GNSS-mreže, je bilo na voljo vseh 80 dnevnih RINEX-datotek, izbrana pa je bila konfiguracija, pri kateri je število opazovanj najvecje – upoštevaje hkrati vseh 80 dnevnih sesij. Nadaljnji izbor GNSS-vektorjev je bil izveden po serijah opazovanj. Za vsako je bila vzeta tista nezapirajoca se kombinacija dodatnih vektorjev (tj. kombinacija, ki ne sestavlja zakljucenega lika), za katero je na najneugodnejšo izmed treh dnevnih sesij (z najmanjšim številom opazovanj) število teh opazovanj najvecje. Pri tem je bila celotna GNSS-mreža zgolj nadgradnja osnovne, torej nadgradnja konfiguracije GNSS-mreže, uporabljene pri izracunu EUREF-izmere 2016 za verifikacijo s strani EUREF GB (Berk in sod., 2018; Berk, 2019, str. 488–496), glej sliko 3. Sandi Berk, Oskar Sterle, Klemen Medved, Bojan Stopar | ETRS89/D96-17 – REZULTAT GNSS-IZMERE EUREF SLOVENIJA 2016 | ETRS89/D96-17 – A RESULT OF THE EUREF SLOVENIA 2016 GNSS CAMPAIGN | 43-67 | Slika 3: Tvorba GNSS-vektorjev za GNSS-izmero EUREF Slovenija 2016; osnovno ogrodje – rdeci vektorji – in razširitev mreže – rumeni vektorji (podloga: Google Earth, 2018). Skupaj je bilo v obdelavo vkljucenih 118 razlicnih vnaprej dolocenih GNSS-vektorjev (angl. predefined baselines). Najdaljši vektor meri 595,6 km (Koper–Matera), najkrajši pa manj kot 1 m (na dvojnih GNSS-postajah 0. reda). Povprecna dolžina vektorjev je 93,4 km, središcna dolžina (mediana) pa 29,8 km. Krajših od 20 km (kratki vektorji) je 48 vektorjev oziroma 40,7 % (Berk, 2019, str. 503). Za 42 stalnih GNSS-postaj (35,9 % vseh tock mreže) so bila na voljo opazovanja za vseh 80 dnevnih sesij (tj. brez manjkajocih RINEX-datotek) in 41 GNSS-vektorjev (35,3 % vseh vektorjev) je bilo tvorjenih za vseh 80 dnevnih sesij. V GNSS-mrežo je vkljucenih najmanj 65 in najvec 72 ter v povprecju 68,4 dnevnih GNSS-vektorjev (Berk, 2019, str. 521). 4.3 Dolocitev a priori koordinat in vektorjev hitrosti tock Približne koordinate tock GNSS-mreže so bile najprej dolocene za srednjo epoho GNSS-izmere, torej za trenutek 2016,75. Koordinate izhodišcnih in kontrolnih GNSS-postaj so bile vzete iz kumulativne­ga izracuna v IGb08 z oznako EPN_A_IGb08_C1934 (IGb08, 2017), tj. iz opazovanj za GPS-tedne 834–1934 (od 6. 1. 1996 do 4. 2. 2017). Koordinate so podane za referencno epoho 2005,0. Transfor­macija koordinat v izbrano epoho je bila izvedena po enacbi (Altamimi, 2018, str. 5): .. X .. X .. VX .... .. Y (t )= Yt 0 + VY () t 0 (1) () ·- , t .... .. .. Z .. Z .. VZ .. IGb 08 .. IGb 08 .. IGb 08 Sandi Berk, Oskar Sterle, Klemen Medved, Bojan Stopar | ETRS89/D96-17 – REZULTAT GNSS-IZMERE EUREF SLOVENIJA 2016 | ETRS89/D96-17 – A RESULT OF THE EUREF SLOVENIA 2016 GNSS CAMPAIGN | 43-67 | kjer so: – t ... izbrana ciljna epoha (srednja epoha GNSS-izmere ali posameznih dnevnih sesij), – t0 ... referencna epoha (izhodišcna epoha IGb08 ali srednja epoha GNSS-izmere), – X, Y, Z ... kartezicne koordinate tocke in – VX, VY , VZ ... ustrezne komponente vektorja hitrosti. Nato je bil seznam dopolnjen še s približnimi koordinatami ostalih tock mreže. Te koordinate so temeljile na koordinatah, dolocenih v ETRS89/D96, in sicer v okviru EUREF GPS-izmer v letih 1994–1996 (Berk in sod., 2003 in 2004) za EUREF-tocke, v okviru Mini EUREF GPS-izmere v letu 2007 (Mes­ner in sod., 2007; Sterle in Stopar, 2007; Obvestilo, 2007) za stalne GNSS-postaje omrežja SIGNAL oziroma v okviru naknadnih zgostitev (Obvestilo, 2011) za stalne GNSS-postaje sosednjih omrežij ter v okviru prvih GNSS-izmer geodetske mreže 0. reda (Stopar in sod., 2016, zv. 1, str. 131–143). Približna transformacija v IGb08, epoha 2016,75, je bila izvedena s podobnostno (7-parametricno) transforma­cijo – enacba (3) –, pri cemer so bili njeni parametri (Berk, 2019, str. 462) doloceni na podlagi osmih identicnih tock (Cerk, Donacka gora, Golica, Kamenek, Korada, Kucelj, Malija in Velika Kopa), ki so bile vkljucene že v izracun osnovne GNSS-mreže za verifikacijo izracuna EUREF-izmere 2016 s strani EUREF GB (Berk in sod., 2018, str. 21). Koordinate vseh tock GNSS-mreže so bile nato z enacbo (1) transformirane še v koordinate, veljavne za srednje epohe posameznih (80) dnevnih sesij. Razen za izhodišcne in kontrolne GNSS-postaje z znanimi vektorji hitrosti so bili slednji za ostale tocke GNSS-mreže privzeti z izhodišcnih oziroma kontrolnih GNSS-postaj. Vzeta je bila najbližja EPN- oziroma IGS-postaja, ki je od dane GNSS-tocke ne loci po­membnejša tektonska prelomnica. Med slednje so bili uvršceni Idrijski prelom in Periadriatski prelom z nadaljevanjem proti vzhodu v Labotski prelom (Placer, 2008). Tak izbor temelji tudi na preteklih raziska­vah tektonike s tehnologijo GNSS (npr. Vrabec in sod., 2006; Weber in sod., 2010; Sterle, 2015). Tako so bili uporabljeni vektorji hitrosti s stalnih GNSS-postaj Gradec (GRAZ) za severovzhodno Slovenijo, Ljubljana (GSR1) za osrednjo Slovenijo, Porec (PORE) za jugozahodno Slovenijo ter Zouf Plan (ZOUF) za severozahodno Slovenijo (Berk, 2019, str. 471–473). Že pri izracunu osnovne GNSS-mreže za verifikacijo izracuna EUREF-izmere 2016 s strani EUREF GB (Berk in sod., 2018, str. 11–13) je bila izvedena tudi analiza vplivov uporabe razlicnih a priori vektorjev hitrosti. Uporaba zgoraj opisanih privzetih vektorjev hitrosti in tistih, ki so doloceni z linearno interpo­lacijo med zgoraj navedenimi EPN-/IGS-postajami (po Delaunayjevih trikotnikih), dá tako rekoc iste rezultate izracuna; vpliv dobljenih razlik pri ocenah vektorjev hitrosti na koncne koordinate tock znaša do 0,01 mm in je torej za casovni obseg EUREF-izmere 2016 (80 dni) povsem zanemarljiv. Tudi ce uporabimo kar globalna modela NUVEL-1 (Argus in Gordon, 1991) ali NUVEL-1A (DeMets in sod., 1994), so razlike med koncnimi koordinatami tock manjše od 0,2 mm (Berk in sod., 2018, str. 18). 4.4 Dolocitev koncnih koordinat tock v IGb08 Vse tehnicne podrobnosti posameznih faz izracuna EUREF-izmere 2016 so opisane v porocilu o izracunu osnovne GNSS-mreže, pripravljenem za potrebe verifikacije s strani EUREF GB (Berk in sod., 2018); za izracun celotne GNSS-mreže je bil uporabljen povsem enak postopek. Koncni rezultat izracuna so datoteke koordinat GNSS-tock (station CooRDinates, *.CRD) in datoteke v formatu SINEX (Solution Sandi Berk, Oskar Sterle, Klemen Medved, Bojan Stopar | ETRS89/D96-17 – REZULTAT GNSS-IZMERE EUREF SLOVENIJA 2016 | ETRS89/D96-17 – A RESULT OF THE EUREF SLOVENIA 2016 GNSS CAMPAIGN | 43-67 | INdependent EXchange format, *.SNX), ki vkljucujejo podatke o uporabljeni programski in strojni op-remi za obdelavo GNSS-mreže, informacije o uporabljenih GNSS-sprejemnikih in antenah, morebitnih individualnih absolutnih kalibracijah, elementih ekscentricnosti, parametrih izracuna ter opazovanjih in njihovi kakovosti v obliki variancno-kovariancne matrike. Rezultat izracuna posameznih dnevnih sesij je: – 80 datotek s koordinatami vseh GNSS-tock v srednjih epohah za vsako posamezno dnevno sesijo – datoteke FIN...0.CRD – in – 80 datotek v formatu SINEX – datoteke FIN...0.SNX, kjer je ... zaporedna številka dneva v letu (dan pricetka meritev). Koncni rezultat izracuna GNSS-mreže v IGb08 je datoteka s koordinatami vseh GNSS-tock v srednji epohi EUREF-izmere 2016 (tj. 2016,75) – datoteka SVN16_IGb08.CRD – in pripadajoca datoteka v formatu SINEX – datoteka SVN19167.SNX, ki sta na voljo na portalu Prostor (EUREF2016, 2020). Gre za rezultat izravnave opazovanj iz vseh 80 dnevnih sesij, pri kateri je bilo uporabljenih 199.177.984 opazovanj in dolocenih 616.922 neznank (Berk, 2019, str. 594). Datum GNSS-mreže je bil dolocen na podlagi izbranih osmih izhodišcnih GNSS-postaj (slika 2) in treh vezi med koordinatnimi neznankami (angl. minimum constraint solution); prakticno je bil dolocen z optimalno translatorno (3-parametricno) transformacijo (pomiki oziroma translacije po X-, Y- in Z-osi). Kot neznanke v mreži so bile dolocene samo koordinate GNSS-tock, ne pa tudi njihovi vektorji hitrosti; komponente slednjih so bile obravna- vane kot dane kolicine. Uporabljene so bile tudi relativne vezi med koordinatnimi neznankami (angl. relative constraint positions), in sicer za nivelirani višinski razliki na dvojnih GNSS-postajah 0. reda v Prilozju in Šentvidu pri Sticni (Berk, 2019, str. 622). Slika 4: Odstopanja koordinat [mm] v IGb08, epoha 2016,75, na izhodišcnih in kontrolnih GNSS-postajah EUREF-izmere 2016. Odstopanja tako dobljenih koncnih koordinat na osmih izhodišcnih GNSS-postajah EUREF-izmere 2016 v IGb08 od njihovih koordinat iz kumulativnega izracuna z oznako EPN_A_IGb08_C1934 (IGb08, 2017), pretvorjenih v epoho 2016,75, v lokalnem geodetskem koordinatnem sistemu (N, E, U) za vsako posamezno tocko (tj. IGb08 minus IGb08), so po višini (U) od -2,1 mm v Užgorodu (UZHL) EPNSVN16 Sandi Berk, Oskar Sterle, Klemen Medved, Bojan Stopar | ETRS89/D96-17 – REZULTAT GNSS-IZMERE EUREF SLOVENIJA 2016 | ETRS89/D96-17 – A RESULT OF THE EUREF SLOVENIA 2016 GNSS CAMPAIGN | 43-67 | do 4,8 mm v Bukarešti (BUCU) in za horizontalni koordinati (N, E) od -1,2 mm v Materi (MATE) do 1,2 mm v Józefoslawu (JOZE). Odstopanja koncnih koordinat na 19 kontrolnih GNSS-postajah so po višini od -6,3 mm v Potsdamu (POTS) do 3,3 mm v Sofiji (SOFI) in za horizontalni koordinati od -2,8 mm v Bruslju (BRUX) do 1,3 mm v Ohridu (ORID); na EPN-postaji v Ljubljani (GSR1) so odstopanja po višini -2,5 mm in za horizontalni koordinati do 0,7 mm, glej sliko 4. Kot mera kakovosti ujemanja koordinat iz neposredne primerjave oziroma po izvedeni optimalni trans-formaciji izbranega niza (veznih) tock je bil uporabljen korenjen srednji kvadratni pogrešek (angl. Root Mean Square error; v nadaljevanju: RMS) koordinat, in sicer po enacbi: 1 n 22 2 RMS = N ++ U , (2) E ·-.( iii ) 3 npi = 1 kjer sta n število uporabljenih (veznih) tock, p pa število parametrov transformacije (0 za neposredno primerjavo koordinat, 3 za translatorno, 6 za togo in 7 za podobnostno transformacijo). RMS koordinat po optimalni translatorni (3-parametricni) transformaciji koordinat izhodišcnih GNSS -postaj (ucinek uporabe vezi med neznankami pri izravnavi mreže) znaša 1,5 mm, RMS koordinat iz neposredne primerjave koordinat kontrolnih GNSS-postaj pa 1,7 mm (Berk, 2019, str. 712). 4.5 Transformacija koordinat tock v ETRF2000 (ETRS89/D17) Koordinate v novi realizaciji ETRS89 v Sloveniji z oznako ETRS89/D17 so bile skladno s smernicami EUREF (Bruyninx in sod., 2013) dolocene s transformacijama: – iz IGb08/ITRF2008 v ITRF2000 in nato še – iz ITRF2000 v ETRF2000. Transformacijo koordinat tock med dvema terestricnima referencnima sestavoma (TRF_A in TRF_B) v izbrani epohi izvedemo po poenostavljeni enacbi za podobnostno (7-parametricno) transformacijo (Altamimi, 2018, str. 1): .. ... X X .. X TD - RR ... X ZY .. .. ... ... Y = Y + T + RD - R Ś Y , (3) .. YZ ... .. ... X Z .. ZT - RR D ... .. ... Z .. ... X .. TRF _ B TRF _ AZ Y ... TRF _ A kjer so: – [.] ... vektor koordinat tock v izvornem terestricnem referencnem sestavu (npr. ITRF2008), TRF _ A – [.] ... vektor koordinat tock v ciljnem terestricnem referencnem sestavu (npr. ITRF2000), TRF _ B – D ... razlika enot merila, – T, T, T ... pomiki po koordinatnih oseh in X Y Z – RX , RY , RZ ... zasuki okoli koordinatnih osi skladno z IERS-konvencijami (Petit in Luzum, 2010, str. 31). Gre za poenostavljeno razlicico Helmertove transformacije, kar je sprejemljivo zaradi zelo majhnih zasukov. Opombe k enacbam (3), (5) in (6) ter k preglednicam 1–9: enacbe so zapisane v splošni obliki (z vsemi para­metri), zato so tudi v pripadajocih preglednicah s transformacijskimi parametri povsod navedeni vsi parametri Sandi Berk, Oskar Sterle, Klemen Medved, Bojan Stopar | ETRS89/D96-17 – REZULTAT GNSS-IZMERE EUREF SLOVENIJA 2016 | ETRS89/D96-17 – A RESULT OF THE EUREF SLOVENIA 2016 GNSS CAMPAIGN | 43-67 | (tudi nicelni); izbor nicelnega parametra pa dejansko pomeni ustrezno zmanjšanje števila parametrov trans-formacije, zato govorimo o 6-parametricni togi transformaciji, 3-parametricni translatorni transformaciji ipd. Parametri transformacije iz ITRF2008 v ITRF2000 (TX , TY , T Z , D, R, RZ epoho 2000,0, so podani skupaj z njihovimi odvodi po casu (TX , TY , TZ , D , R . . . . ), ki veljajo za referencno .R , Y Z ), torej gre v .R , X X , RY . splošnem lahko za 14-parametricno transformacijo; glej preglednico 1. Preglednica 1: Parametri transformacije iz ITRF2008 v ITRF2000 (ITRF2008 Transformations, 2018). T [mm] T [mm] T [mm] R [mas] RY [mas] R [mas] Epoha Y Z XZ . . . . . . 0,1 0,1 -1,8 0,08 0,00 0,00 0,00 Opombi k enotam v preglednicah 1–9: ppb (angl. parts-per-billion) je 10-9, mas (angl. miliarcsecond) pa je 10-3 locne sekunde. Dejanski parametri transformacije za izbrano epoho so bili doloceni po enacbi (Altamimi, 2018, str. 5): ) . P kjer so: – t ... izbrana epoha – srednja epoha GNSS-izmere (2016,75), – t0 ... referencna epoha – izhodišcna epoha transformacije (2000,0), – P(t) ... parameter transformacije (T, T, T, D, R, R ali R) v izbrani epohi, X Y Z X Y Z . P(t) . P(t . (t . t0), (4) 0 P(t – P ... ustrezen odvod (sprememba) parametra transformacije (za T, T, T, D, R, R ali R) po casu. X Y Z X Y Z Dobljeni parametri transformacije za srednjo epoho EUREF-izmere 2016 (tj. 2016,75) so v pregle­dnici 2. Preglednica 2: Uporabljeni parametri transformacije iz ITRF2008 v ITRF2000 (Berk in sod., 2018, str. 16). . ) ... parameter transformacije (T, T, T, D, R, R ali R) v referencni epohi in X Y Z X Y Z – 0 T [mm] T [mm] T [mm] D [ppb] R [mas] R [mas] R [mas] Epoha XYZXYZ Transformacijo koordinat tock med ITRF2000 in ETRF2000 v izbrani epohi izvedemo po enacbi (Altamimi, 2018, str. 2): . .. .. XX .. . D - R 3 R 2 . X .. T 1 .. .. .. .. . ... Yt = Yt + T + RDRY t ·- t -Ś t , (5) () () ... ()( ) 2 . 31 . 0 .. .... .. Z ZT 3 - RRD Z .. .. .. . .. . ... .. ETRF 2000 .. ITRF 2000 .. . 21 ... ITRF 2000 kjer so: – t ... izbrana epoha – srednja epoha GNSS-izmere (2016,75), – t . 0 ... referencna epoha – izhodišcna epoha ETRS89 (1989,0), – D ... odvod (sprememba) enote merila po casu, . . . T1, T2, T3 – R 1, R 2, R 3 ... komponente Eulerjevega vektorja za Evrazijo. Parametri transformacije iz ITRF2000 v ETRF2000 so v preglednici 3. Sandi Berk, Oskar Sterle, Klemen Medved, Bojan Stopar | ETRS89/D96-17 – REZULTAT GNSS-IZMERE EUREF SLOVENIJA 2016 | ETRS89/D96-17 – A RESULT OF THE EUREF SLOVENIA 2016 GNSS CAMPAIGN | 43-67 | – ... zamiki med izhodišci realizacij ITRF in Preglednica 3: Uporabljeni parametri transformacije iz ITRF2000 v ETRF2000 (Altamimi, 2018, str. 8). T . [mm] T . 2 [mm] T . 3 [mm] R 1 [mas] R . 2 [mas] R [mas] Epoha 3 . . 0,0 0,0 0,0 0,00 0,081 0,490 -0,792 Dobljene koordinate GNSS-tock v ETRF2000 – datoteka SVN16_D17.CRD – so prav tako na voljo na portalu Prostor (EUREF2016, 2020). Dolocajo novo realizacijo ETRS89 v Sloveniji z oznako ETRS89/ D17 – geodetski datum 2017. 5 ANAlIZA REZUlTATOV GNSS-IZMERE EUREF SlOVENIJA 2016 Pri vseh analizah ujemanja koordinat v nadaljevanju je za njihova odstopanja uporabljen termin ‘po-pravki koordinat’, in sicer v smislu potrebnih sprememb koordinat iz obstojece realizacije ETRS89 v Sloveniji (D96) v vsakokraten referencni niz koordinat (ob razlicnih preizkušanih scenarijih), ki izhaja iz nove realizacije ETRS89 (D17). Gre za popravke koordinat (angl. coordinate residuals), dobljene na podlagi izravnave koordinat pri dolocitvi optimalne transformacije med obema nizoma: 6-parametricne (toge) oziroma 0-parametricne pri neposredni primerjavi koordinat. Parametri optimalne transformacije so doloceni z izravnavo po metodi najmanjših kvadratov, torej ob pogoju .(N 2 . E 2 . U 2) . min. Vsi navedeni popravki N- in E-koordinat so precej blizu popravkom northing (n) in easting (e) koordinat v TM-projekciji (razlike so predvsem v zvezi z meridiansko konvergenco in elipsoidno višino), popravki U-koordinat pa so tako rekoc enaki popravkom elipsoidnih višin (h). Slika 5: Popravki koordinat [mm] iz D96 v D17 na EUREF-tockah, vkljucenih v obe realizaciji ETRS89 v Sloveniji. Najprej je bila izvedena neposredna primerjava koordinat GNSS-tock iz kombiniranega izracuna EUREF GPS-izmer v letih 1994–1996 (Berk in sod., 2004, dodatek 4) ter iz izracuna EUREF-izmere 2016. V obe realizaciji ETRS89 je skupaj vkljucenih 47 EUREF-tock, od tega dve tocki na ozemlju Hrvaške (Brusnik in Pulj). Popravki pri prehodu iz D96 v D17 (tj. D17 minus D96) so po višini (U) od -41,4 Sandi Berk, Oskar Sterle, Klemen Medved, Bojan Stopar | ETRS89/D96-17 – REZULTAT GNSS-IZMERE EUREF SLOVENIJA 2016 | ETRS89/D96-17 – A RESULT OF THE EUREF SLOVENIA 2016 GNSS CAMPAIGN | 43-67 | mm na Brusniku (BRSN) do 22,2 mm na Gorjancih (0375) in za horizontalni koordinati ( N, E) od -50,2 mm na Mangartu (0179) do 87,4 mm v Ribnici (RIBN); med slovenskimi tockami je najvecji zabeleženi popravek po višini -36,3 mm v Kopru, na pomolu (SMKP), glej sliko 5. RMS koordinat EUREF-tock iz neposredne primerjave – enacba (2) – znaša 36,1 mm (Berk, 2019, str. 729–730). Nato je bila izvedena še neposredna primerjava koordinat stalnih GNSS-postaj omrežja SIGNAL in vanj vkljucenih postaj sosednjih omrežij, in sicer iz Mini EUREF GPS-izmere v letu 2007 (Obvestilo, 2007) oziroma naknadnih zgostitev omrežja (Obvestilo, 2011), ter iz izracuna EUREF-izmere 2016. Iz nadaljnjih analiz so bile tu izlocene nekatere stalne GNSS-postaje sosednjih omrežij, in sicer v Gorici (RGOR), Trbižu (RTAR), Trstu (RTRI) in Zagrebu (ZAGR), saj so predvidene zgolj kot nadomestne postaje (pri daljšem izpadu bližnjih postaj) in torej doslej niso vplivale na dolocanje položajev tock v Sloveniji. Tako je bilo v primerjavo vkljucenih 33 stalnih GNSS-postaj, od tega 17 postaj sosednjih omrežij. Popravki koordinat pri prehodu iz D96 v D17 (tj. D17 minus D96) so po višini (U) od -5,4 mm v Možnici (RMOG) do 42,1 mm v Vajškri (LAN2) in za horizontalni koordinati (N, E) od -46,6 mm v Delnicah (DELN) do 34,1 mm v Celju (CELJ); med slovenskimi postajami pa znašajo najvecji popravki po višini od 2,1 mm v Bovcu (BOVC) do 19,7 mm v Celju (CELJ) in za horizontalni koor­dinati od -6,9 mm v Idriji (IDRI) do 34,1 mm v Celju (CELJ), glej sliko 6. RMS koordinat stalnih GNSS-postaj iz neposredne primerjave – enacba (2) – znaša 15,7 mm (Berk, 2019, str. 737–738 in 745). Slika 6: Popravki koordinat [mm] iz D96 v D17 na stalnih GNSS-postajah omrežja SIGNAL in vanj vkljucenih postajah sosednjih omrežij. K rezultatom obeh analiz (sliki 5 in 6) pritice nekaj komentarjev. Viden je tako razlicen razpon kot tudi trend odstopanj D96- in D17-koordinat. Slednje lahko razumemo kot razhajanje regresijskih ploskev odstopanj po posameznih koordinatah (upoštevaje lokacije tock) iz obeh nizov, torej na podlagi EUREF-tock in stalnih GNSS-postaj. Formalno je D96 realiziran z EUREF-tockami (v nadaljevanju: D96), ki so bile vkljucene v EUREF GPS-izmere v letih 1994–1996. Zavedati se moramo, da je EUREF bilo omrežje SIGNAL vzpostavljeno dobro desetletje kasneje. D96-koordinate stalnih GNSS-postaj (v Sandi Berk, Oskar Sterle, Klemen Medved, Bojan Stopar | ETRS89/D96-17 – REZULTAT GNSS-IZMERE EUREF SLOVENIJA 2016 | ETRS89/D96-17 – A RESULT OF THE EUREF SLOVENIA 2016 GNSS CAMPAIGN | 43-67 | nadaljevanju: D96) temeljijo na Mini EUREF GPS-izmeri v letu 2007, ki je sicer vkljucevala tudi SIGNAL pet uradnih EUREF-tock (Donacka gora, Korada, Kucelj, Malija in Velika Kopa), vendar pa te potem niso bile uporabljene pri dolocitvi datuma GNSS-mreže (Obvestilo, 2007), ampak je dejansko šlo za novo realizacijo ETRS89, in sicer na nacin, da se le-ta kar se da približa prvotni. Težava pri tem je bila nepoznavanje geodinamike ozemlja Slovenije; pri modeliranju vektorjev hitrosti na GNSS-tockah je bil uporabljen kar globalni model NUVEL-1A (DeMets in sod., 1994). Odstopanja pa med drugim izhajajo tudi iz razlicnih ogrodij obeh realizacij (ITRF96/ETRF96 oz. ITRF2005/ETRF96), razlik v kakovosti ITRF-ov v casu obeh realizacij in kakovosti tirnic GNSS-satelitov ter ne nazadnje iz starosti posamezne realizacije (vec kot desetletje oziroma vec kot dve desetletji), relativni odnosi v geodetski mreži se namrec zaradi delovanja tektonike s casom spreminjajo. V nadaljevanju so bile izvedene razlicne primerjave koordinat obeh nizov GNSS-tock (EUREF-tock in stalnih GNSS-postaj), in sicer ob predhodni izvedbi optimalnih translatornih, togih in podobnostnih (3-, 6- in 7-parametricnih) transformacij. Pri tem so bili izlocani tudi posamezni podnizi tock (npr. stalne GNSS-postaje sosednjih omrežij, vse stalne GNSS-postaje s koordinatnimi odstopanji, vecjimi od 30 mm, vse EUREF-tocke s koordinatnimi odstopanji, vecjimi od 40 mm). Izvedene so bile tudi primerjave koordinat ob predhodni redukciji le-teh na referencni elipsoid (tj. pri h . 0). Iz niza EUREF-tock so bile kot nezanesljive izlocene tocke na Mangartu (0179) in Debelem vrhu (0376), v Kranjski Gori (KRGO) in Ribnici (RIBN) ter obe hrvaški tocki – torej na Brusniku (BRSN) in v Pulju (PULJ). Izmed stalnih GNSS-postaj so bile zaradi slabše kakovosti dolocitve koordinat izlocene vse naknadno vkljucene postaje sosednjih omrežij ter še postaja v Kopru (KOPE), za katero je bilo ugotovljeno, da je lokalno nestabilna (npr. Berk in sod., 2019, slika 3). Na koncu sta bili izbrani transformaciji, ki sta vkljucevali precišcena niza: – 41 izbranih EUREF-tock in – 15 izbranih stalnih GNSS-postaj omrežja SIGNAL. S pomocjo obeh precišcenih nizov tock sta bili doloceni optimalni togi (6-parametricni) transformaciji med D96 in D17 – enacba (3) pri D . 0 (enakost meril) –, in sicer posebej za EUREF-tocke in posebej za stalne GNSS-postaje omrežja SIGNAL. Parametri optimalne toge (6-parametricne) transformacije iz D96 v D17, doloceni na podlagi 41 EUREF izbranih EUREF-tock, so v preglednici 4. Preglednica 4: Optimalni parametri transformacije EUREF-tock iz D96 v D17 (Berk, 2019, str. 774). EUREF Za obratno transformacijo lahko uporabimo parametre z nasprotnimi predznaki, ki so v preglednici 5. Preglednica 5: Optimalni parametri transformacije EUREF-tock iz D17 v D96 (Berk, 2019, str. 778). EUREF Oznacimo z D17 koordinate, dobljene iz koncnih D17-koordinat EUREF-izmere 2016, in sicer s trans­ TRANS_5 formacijo s parametri v preglednici 5. Popravki koordinat po izvedbi takšne toge (6-parametricne) transformacije Sandi Berk, Oskar Sterle, Klemen Medved, Bojan Stopar | ETRS89/D96-17 – REZULTAT GNSS-IZMERE EUREF SLOVENIJA 2016 | ETRS89/D96-17 – A RESULT OF THE EUREF SLOVENIA 2016 GNSS CAMPAIGN | 43-67 | TRANS_5EUREF na pomolu (SMKP), do 25,6 mm na Gorjancih (0375) in za horizontalni koordinati (N, E) od -26,3 mm na Košenjaku (KSNJ) do 23,4 mm v Postojni (PSTJ), glej sliko 7. RMS koordinat po optimalni togi (6-parame­tricni) transformaciji precišcenega niza EUREF-tock – enacba (2) – znaša 13,0 mm (Berk, 2019, str. 773–774). Slika 7: Popravki koordinat [mm] iz D96 v D17 na izbranih EUREF-tockah po izvedbi optimalne toge (6-parametricne) trans-formacije. Parametri optimalne toge (6-parametricne) transformacije iz D96 v D17, doloceni na podlagi 15 SIGNAL izbranih stalnih GNSS-postaj omrežja SIGNAL, so v preglednici 6. Preglednica 6: Optimalni parametri transformacije stalnih GNSS-postaj iz D96 v D17 (Berk, 2019, str. 782). SIGNAL Za obratno transformacijo uporabimo parametre z nasprotnimi predznaki, ki so v preglednici 7. Preglednica 7: Optimalni parametri transformacije stalnih GNSS-postaj iz D17 v D96 (Berk, 2019, str. 786). SIGNAL Oznacimo z D17 koordinate, dobljene iz koncnih D17-koordinat EUREF-izmere 2016, in sicer s TRANS_7 transformacijo s parametri iz preglednice 7. Popravki koordinat po izvedbi takšne toge (6-parametricne) transformacije (tj. D17 minus D96) znašajo za izbranih 15 stalnih GNSS-postaj omrežja TRANS_7SIGNAL SIGNAL po višini (U) od -9,0 mm v Bovcu (BOVC) do 9,5 mm v Celju (CELJ) in za horizontalni kooordinati (N, E) od -13,0 mm v Bovcu (BOVC) do 15,6 mm v Celju (CELJ); na stalni GNSS-postaji v Ljubljani (GSR1) znašajo popravki po višini 2,5 mm in za horizontalni koordinati do 5,0 mm, glej sliko 8. RMS koordinat po optimalni togi (6-parametricni) transformaciji precišcenega niza stalnih GNSS-po­staj – enacba (2) – znaša 6,0 mm (Berk, 2019, str. 781–782), kar je primerljivo z ujemanjem leta 2008 ponovljene realizacije ETRS89 v Nemciji s predhodno realizacijo v letu 2002 (Altiner in Perlt, 2018). Sandi Berk, Oskar Sterle, Klemen Medved, Bojan Stopar | ETRS89/D96-17 – REZULTAT GNSS-IZMERE EUREF SLOVENIJA 2016 | ETRS89/D96-17 – A RESULT OF THE EUREF SLOVENIA 2016 GNSS CAMPAIGN | 43-67 | Slika 8: Popravki koordinat [mm] iz D96 v D17 na izbranih stalnih GNSS-postajah omrežja SIGNAL po izvedbi optimalne toge (6-parametricne) transformacije. S tako doloceno optimalno togo (6-parametricno) transformacijo iz D96 v D17 – parametri v SIGNAL preglednici 6 – je bil ocenjen tudi dejanski premik stalne GNSS-postaje v Kopru (KOPE) med GNSS -izmerama v letih 2007 in 2016. Ocene komponent premika GNSS-antene so: 36,1 mm proti vzhodu, 6,2 mm proti severu in 0,8 mm navzgor (Berk, 2019, str. 789); posebej komponenta premika proti vzhodu (tj. v smeri proti obali, pravokotno nanjo) je izrazita, saj presega šestkratnik RMS-ja koordinat iz optimalne transformacije. 6 DOlOCITEV KONCNIH KOORDINAT TOCK (ETRS89/D96-17) Za dolocanje koordinat z GNSS v Sloveniji sta bili pomembni tako mreža EUREF-tock kot tudi omrežje stalnih GNSS-postaj. Na prve so bile vezane GNSS-izmere pred vzpostavitvijo omrežja SIGNAL, vkljuc­no z osnovnim nizom približno 2000 veznih tock vsedržavnega modela transformacije med D48/GK in D96/TM, na druge pa velika vecina GNSS-izmer od zacetka leta 2008. Novo dolocene koordinate vseh aktivnih in pasivnih GNSS-tock v Sloveniji z oznako ETRS89/D96-17 temeljijo tako na realizaciji ETRS89/D96 (Berk in sod., 2003 in 2004) kot tudi na realizaciji ETRS89/D17 (Berk in sod., 2018) in so dobile oznako D96-17. Izbrana rešitev kar najbolj ohranja tako koordinate EUREF-tock (D96) EUREF kot tudi tock omrežja SIGNAL (D96), hkrati pa upošteva geometrijske odnose v GNSS-mreži, ki SIGNAL so veljali med izvedbo EUREF-izmere 2016, torej relativne premike zaradi delovanja tektonike v obdobju dobrih 20 let (Berk, 2019, str. 792). Prvo je pomembno zaradi ohranjanja kakovosti koordinat vseh tock v zbirkah prostorskih podatkov, dolocenih s tehnologijo GNSS – brez ponovne transformacije –, drugo pa zaradi zagotavljanja kar najvišje kakovosti dolocanja položaja z uporabo GNSS v prihodnje. Kakovost dolocanja položaja v realnem casu kot tudi z naknadno obdelavo je namrec odvisna tudi od kakovosti koordinat GNSS-tock, uporabljenih za navezavo oziroma za dolocitev datuma GNSS-mreže. Izboljšanje kakovosti je bilo že zaznano, na primer pri ponovni dolocitvi koordinat tock kontrolne GNSS Sandi Berk, Oskar Sterle, Klemen Medved, Bojan Stopar | ETRS89/D96-17 – REZULTAT GNSS-IZMERE EUREF SLOVENIJA 2016 | ETRS89/D96-17 – A RESULT OF THE EUREF SLOVENIA 2016 GNSS CAMPAIGN | 43-67 | -mreže po uveljavitvi novih koordinat (D96-17) stalnih GNSS-postaj v omrežju SIGNAL (Kontrolna GNSS-mreža, 2020). Za dolocitev koncnih D96-17-koordinat vseh tock EUREF-izmere 2016 je bila izbrana kompromisna transformacija koordinat, ki temelji na obeh precišcenih nizih EUREF-tock oziroma stalnih GNSS-postaj omrežja SIGNAL. Koordinate GNSS-tock v D96-17 so težišca položajev, dobljenih z obema optimalnima transformacijama koncnega niza koordinat v D17, torej optimalne toge (6-parametricne) transformaci­je, dolocene na podlagi 41 izbranih EUREF-tock, ter optimalne toge (6-parametricne) transformacije, dolocene na podlagi 15 izbranih stalnih GNSS-postaj omrežja SIGNAL: .. XX .. T . .. . T .. XX .. .. 1 ... .. . Y = Y + T + T + .. .. ... YY . .. 2 .. .. ... .. . ZZTT .. Z .. D 96 - 17 .. D 17 . Z EUREF .. SIGNAL . , (6) . X .. D - RR .. D - RR ... ZY ZY 1 .. .. .... + RD - R + RD - R Ś Y .. ZX .. ZX . ... 2 .. .. .... - RR D - RRD Z .. YX . EUREF . YX . SIGNAL ... D 17 kjer so: .. – D ... razlika enot merila iz preglednice 5 (matrika []) in iz preglednice 7 (matrika []); EUREF SIGNAL v obeh primerih velja D . 0, saj gre za togi transformaciji, – T,T, T ... pomiki po koordinatnih oseh iz preglednice 5 (vektor [. ]) in iz preglednice 7 X Y ZEUREF (vektor [. ]) ter SIGNAL – R, R, R ... zasuki okoli koordinatnih osi iz preglednice 5 (matrika []. ) in iz preglednice 7 X Y ZEUREF . (matrika []). SIGNAL Tako vzpostavljena transformacija po enacbi (6) je tudi toga (6-parametricna) transformacija; kot vidimo, so njeni parametri kar aritmeticne sredine ustreznih parametrov obeh optimalnih togih (6-parametricnih) transformacij (iz preglednic 5 in 7); podani so v preglednici 8. Preglednica 8: Parametri koncne transformacije GNSS-tock iz D17 v D96-17 (Berk, 2019, str. 811). Za obratno transformacijo uporabimo parametre z nasprotnimi predznaki, ki so v preglednici 9. Preglednica 9: Parametri koncne transformacije GNSS-tock iz D96-17 v D17 (Berk, 2019, str. 808). Transformacija iz D17 v D96-17 – enacba (3) s parametri v preglednici 8 – je bila uporabljena za dolocitev novih, izboljšanih koordinat vseh tock EUREF-izmere 2016 v državnem referencnem koordinatnem sistemu. Dobljene koordinate GNSS-tock so bile za stalne GNSS-postaje omrežja SIGNAL in vanj vkljucene postaje sosednjih omrežij tudi že objavljene v obvestilu Službe za GNSS (Obvestilo, 2019) in Sandi Berk, Oskar Sterle, Klemen Medved, Bojan Stopar | ETRS89/D96-17 – REZULTAT GNSS-IZMERE EUREF SLOVENIJA 2016 | ETRS89/D96-17 – A RESULT OF THE EUREF SLOVENIA 2016 GNSS CAMPAIGN | 43-67 | v posodobljenih log-datotekah (SIGNAL, 2016). Koordinate vseh tock, vkljucenih v EUREF-izmero 2016 – datoteka SVN16_D96-17.CRD –, so na voljo na portalu Prostor (EUREF2016, 2020). Izvedena je bila še primerjava starih (D96) in novih, izboljšanih (D96-17) koordinat tako za EUREF-tocke kot tudi za stalne GNSS-postaje omrežja SIGNAL in vanj vkljucene postaje sosednjih omrežij (Berk, 2019, str. 820–833). Popravki koordinat za 47 EUREF-tock z obema nizoma koordinat (tj. D96-17 minus D96) znašajo po višini (U) od -43,3 mm na Brusniku (BRSN) do 20,0 mm na Gorjancih EUREF (0375) in za horizontalni koordinati (N, E) od -47,7 mm na Mangartu (0179) do 50,5 mm v Ribnici (RIBN); med slovenskimi tockami je najvecji zabeleženi popravek po višini -34,5 mm v Kopru, na pomolu (SMKP), glej sliko 9. Slika 9: Popravki koordinat [mm] iz D96 v D96-17 na EUREF-tockah z obema nizoma koordinat. Popravki koordinat za 33 stalnih GNSS-postaj z obema nizoma koordinat (tj. D96-17 minus D96) SIGNAL znašajo po višini (U) od -7,0 mm v Možnici (RMOG) do 38,1 mm v Vajškri (LAN2) in za horizontalni koordinati (N, E) od -36,1 mm v Bovcu (BOVC) do 46,7 mm v Kopru (KOPE), kjer je šlo v vecjem delu za dejanski premik GNSS-antene; med slovenskimi postajami znašajo popravki po višini od -2,0 mm na Ptuju (PTUJ) do 15,1 mm v Celju (CELJ); na stalni GNSS-postaji v Ljubljani (GSR1) znašajo popravki po višini 9,8 mm in za horizontalni koordinati do -12,2 mm, glej sliko 10. Popravki horizontalnih koordinat (N, E) ob uveljavitvi D96-17-koordinat na EUREF-tockah in stalnih GNSS-postajah omrežja SIGNAL in vanj vkljucenih postaj sosednjih omrežij (sliki 9 in 10) so v grafic­ni obliki – z vektorji horizontalnih popravkov – prikazani na sliki 11. Najdaljši vektor horizontalnega popravka na EUREF-tockah meri 56,7 mm na Mangartu (0179); povprecna dolžina horizontalnih vektorjev popravkov na EUREF-tockah je 25,1 mm, središcna (mediana) pa 25,0 mm. Najdaljši vektor horizontalnega popravka na stalnih GNSS-postajah meri 49,3 mm v Kopru (KOPE); povprecna dolžina horizontalnih vektorjev popravkov na stalnih GNSS-postajah je 22,3 mm, središcna pa 22,6 mm. Pov­precna dolžina horizontalnih vektorjev popravkov na postajah omrežja SIGNAL brez vanj vkljucenih Sandi Berk, Oskar Sterle, Klemen Medved, Bojan Stopar | ETRS89/D96-17 – REZULTAT GNSS-IZMERE EUREF SLOVENIJA 2016 | ETRS89/D96-17 – A RESULT OF THE EUREF SLOVENIA 2016 GNSS CAMPAIGN | 43-67 | postaj sosednjih omrežij in brez koprske postaje, ki se je premaknila, je 16,9 mm, središcna pa 15,2 mm. Videti je, kakor da si vektorji z EUREF-tock in stalnih GNSS-postaj ‘prihajajo naproti’; rezultat je uskladitev oziroma premostitev koordinatnih razlik med D96 in D96. EUREFSIGNAL Sandi Berk, Oskar Sterle, Klemen Medved, Bojan Stopar | ETRS89/D96-17 – REZULTAT GNSS-IZMERE EUREF SLOVENIJA 2016 | ETRS89/D96-17 – A RESULT OF THE EUREF SLOVENIA 2016 GNSS CAMPAIGN | 43-67 | RMS koordinat EUREF-tock in stalnih GNSS-postaj omrežja SIGNAL in vanj vkljucenih postaj sosednjih omrežij iz neposredne primerjave izvornih (D96 in D96) ter izboljšanih koordinat (D96-17) EUREFSIGNAL – enacba (2) – znaša 17,2 mm (Berk, 2019, str. 821) in je lahko v pomoc pri oceni realno dosegljive ka­kovosti dolocanja koordinat z navezavo na državni horizontalni referencni koordinatni sistem, kot je bil realiziran pred 1. januarjem 2020, torej pred zacetkom uporabe novih, izboljšanih koordinat. Za najna­tancnejša inženirska dela je sicer mogoce ohraniti višjo kakovost predhodno dolocenih koordinat z izvedbo naknadne transformacije v D96-17, ki odpravi sistematicni del koordinatnih odstopanj. Za GNSS-mrežo z geodetskim datumom, vezanim na EUREF-tocke, je treba izvesti togi (6-parametricni) transformaciji: – iz D96 v D17 s parametri iz preglednice 4 in nato še EUREF – iz D17 v D96-17 s parametri iz preglednice 8. Za GNSS-mrežo z geodetskim datumom, vezanim na stalne GNSS-postaje omrežja SIGNAL, je treba izvesti togi (6-parametricni) transformaciji: – iz D96 v D17 s parametri iz preglednice 6 in nato še SIGNAL – iz D17 v D96-17 s parametri iz preglednice 8. Dobljeni sistematicni popravki koordinat znašajo v obeh primerih (D96-17 je ‘na pol poti’ med D96 EUREF in D96) najvec do 10 mm po višini (U), za horizontalni koordinati pa do 24 mm (N) oziroma do SIGNAL 12 mm (E). Najvecji popravki N- in U-koordinat se pojavijo v najzahodnejšem delu države (Breginjski kot), najvecji popravki E-koordinat pa v najjužnejšem delu države (Obkolpje). 7 SKlEP Izracun EUREF-izmere 2016 je prinesel novo realizacijo ETRS89 v Sloveniji (ETRS89/D17), ki je bila tudi verificirana s strani EUREF GB. Vendar pa so koordinatna odstopanja glede na prvotno realizacijo (ETRS89/D96) prevelika, da bi lahko novo realizacijo uveljavili brez ponovne transformacije vseh pro-storskih podatkovnih zbirk v državi. Pragmaticna rešitev za nastalo težavo je bila uporaba optimalne toge (6-parametricne) transformacije iz D17 v D96. Nove koordinate z oznako ETRS89/D96-17 kar najbolj ohranjajo tako koordinate EU­REF-tock kot tudi koordinate stalnih GNSS-postaj omrežja SIGNAL, hkrati pa ohranjajo geometrijske odnose v obeh mrežah iz casa izvedbe GNSS-izmere EUREF Slovenija 2016, torej dobrih 20 let po vzpostavitvi D96. Primerjava z neodvisno obdelavo casovnih vrst koordinat za stalne GNSS-postaje omrežja SIGNAL pokaže dobro ujemanje geometrije mreže; odstopanja koordinat po izvedeni optimalni togi (6-parametricni) transformaciji so vecinoma reda velikosti 1–2 mm za horizontalne koordinate in 3–6 mm po višini (Sterle in Stopar, 2019). Koordinate D96-17 bistveno izboljšajo skladnost mreže EUREF-tock, kombinirane geodetske mreže 0. reda in omrežja SIGNAL, kar zagotavlja višjo natancnost in tocnost dolocanja koordinat v državnem referencnem koordinatnem sistemu. Glede na predpisano natancnost (Pravilnik, 2007, 35. clen) uve­ljavitev novih koordinat ne bo vplivala na meritve v zemljiškem katastru; koordinate v vseh prostorskih podatkovnih zbirkah v državi ostanejo nespremenjene. V okviru izracuna GNSS-izmere EUREF Slovenija 2016 izvedene analize pa potrjujejo domnevo, da zaradi precej dejavne tektonike na ozemlju države staticni geodetski datum ne more povsem ustrezati Sandi Berk, Oskar Sterle, Klemen Medved, Bojan Stopar | ETRS89/D96-17 – REZULTAT GNSS-IZMERE EUREF SLOVENIJA 2016 | ETRS89/D96-17 – A RESULT OF THE EUREF SLOVENIA 2016 GNSS CAMPAIGN | 43-67 | potrebam sodobne geodezije, vsaj ne na dolgi rok. Zato bo v prihodnje za zagotavljanje ustrezne kakovosti državnega referencnega koordinatnega sistema ocitno treba izbirati med preostalimi tremi mogocimi scenariji (Stopar in sod., 2015): – periodicne nove realizacije ETRS89 na vsakih 10 do najvec 20 let, – prehod na poldinamicen geodetski datum oziroma – prehod na dinamicen (4R) geodetski datum. Skladno s strategijo EUREF za prihodnje realizacije ETRS89 (Bruyninx in sod., 2017) se za zdaj zdi optimalen prehod na koordinatni sistem s poldinamicnim geodetski datumom – po terminologiji IAG je to polkinematicen referencni sestav (Poutanen in Häkli, 2018) –, ki pa zahteva homogeno in dovolj gosto vseevropsko polje vektorjev hitrosti (Medved in sod., 2018). To bo omogocilo dovolj kakovostno transformacijo koordinat poljubne tocke v državi v poljubno izbrano epoho. Casovna sestavina bo tako slej ko prej postala obvezna sestavina dolocitve položaja – enakovredna koordinatam tocke – in ne zgolj metapodatek. Zahvala Za koristne nasvete pri obdelavi GNSS-izmere EUREF Slovenija 2016 se zahvaljujemo clanom Uprav­nega odbora EUREF (EUREF GB), še posebej Carine Bruyninx, Rolfu Dachu in Ambrusu Kenyeresu. Za pomoc pri pridobivanju podatkov omrežja SIGNAL in kombinirane geodetske mreže 0. reda se zahvaljujemo Niku Fabianiju in Klemnu Ritlopu z Geodetskega inštituta Slovenije. Za posredovane podatke omrežja CROPOS se zahvaljujemo Marijanu Marjanovicu z Državne geodetske uprave (DGU) v Zagrebu, za posredovane podatke omrežja APOS pa Helmutu Titzu z Zveznega urada za meroslovje in geodezijo (BEV) na Dunaju. Del predstavljenih raziskav je v okviru raziskovalnega programa P2-0227 Geoinformacijska infrastrukura in trajnostni prostorski razvoj Slovenije sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proracuna. literatura in viri: Altamimi, Z. (2003). Discussion on How to Express a Regional GPS Solution in the ITRF. Report on the Symposium of the IAG Reference Frame Subcommission for Europe (EUREF), Ponta Delgada, Portugalska, 5.–8. junij 2002. EUREF publication, št. 12. Mitteilungen des Bundesamtes für Kartographie und Geodäsie, zv. 29, str. 162–167. Frankfurt na Majni: Verlag des Bundesamtes für Kartographie und Geodäsie. http://www.euref.eu/symposia/book2002/162-167.pdf, pridobljeno 27. 11. 2019. Altamimi, Z. (2018). Relationship and Transformation between the International and the European Terrestrial Reference Systems. EUREF Technical Note 1, Version June 28, 2018. IAG Reference Frame Subcommission for Europe (EUREF), 11 str. http://etrs89.ensg.ign.fr/pub/EUREF-TN-1.pdf, pridobljeno 27. 11. 2019. Altamimi, Z., Collilieux, X., Métivier, L. (2011). ITRF2008: An Improved Solution of the International Terrestrial Reference Frame. Journal of Geodesy, 85 (8), 457–473. DOI: https://doi.org/10.1007/s00190-011-0444-4 Altiner, Y., Perlt, J. (2018). Geodätischer Raumbezug von GNSS-Messungen – Der Beitrag des BKG zur Realisierung 2016. Zeitschrift für Geodäsie, Geoinformation und Landmanagement, 143 (2), 114–120. DOI: https://doi.org/10.12902/zfv-0201-2018 Araszkiewicz, A., Völksen, C. (2017). The Impact of the Antenna Phase Center Models on the Coordinates in the EUREF Permanent Network. GPS Solutions, 21 (2), 747–757. DOI: https://doi.org/10.1007/s10291-016-0564-7 Argus, D. F., Gordon, R. G. (1991). No-Net-Rotation Model of Current Plate Velocities Incorporating Plate Motion Model NUVEL-1. Geophysical Research Letters, 18 (11), 2039–2042. DOI: https://doi.org/10.1029/91GL01532 Berk, S. (2019). Obdelava GNSS-kampanje »EUREF Slovenija 2016«. Koncno porocilo, 1106 str. + 12 prilog. Ljubljana (2. oktober 2019), Geodetska uprava Republike Slovenije. Berk, S., Fabiani, N., Koler, B., Komadina, Ž., Kuhar, M., Medved, K., Oven, K., Pavlovcic Prešeren, P., Režek, J., Ritlop, K., Sterle, O., Stopar, B., Triglav Cekada, M. (2019). National Report of Slovenia to the EUREF 2019 Symposium in Tallinn. Report on the Symposium of the IAG Reference Frame Subcommission for Europe (EUREF), Talin, Estonija, 21.–24. maj 2019, št. 29, 6 str. http://www.euref. eu/symposia/2019Tallinn/05-24-p-Slovenia.pdf, pridobljeno 27. 11. 2019. Berk, S., Komadina, Ž., Marjanovic, M., Radovan, D., Stopar, B. (2003). Kombinirani izracun EUREF GPS-kampanj na obmocju Slovenije. Geodetski vestnik, 47 (4), Sandi Berk, Oskar Sterle, Klemen Medved, Bojan Stopar | ETRS89/D96-17 – REZULTAT GNSS-IZMERE EUREF SLOVENIJA 2016 | ETRS89/D96-17 – A RESULT OF THE EUREF SLOVENIA 2016 GNSS CAMPAIGN | 43-67 | 414–422. http://www.geodetski-vestnik.com/47/4/gv47-4_414-422.pdf, pridobljeno 27. 11. 2019. Berk, S., Komadina, Ž., Marjanovic, M., Radovan, D., Stopar, B. (2004). The Recomputation of the EUREF GPS Campaigns in Slovenia. Report on the Symposium of the IAG Reference Frame Subcommission for Europe (EUREF), Toledo, Španija, 4.–7. junij 2003. EUREF publication, št. 13. Mitteilungen des Bundesamtes für Kartographie und Geodäsie, zv. 33, str. 132–149. Frankfurt na Majni: Verlag des Bundesamtes für Kartographie und Geodäsie. http:// www.euref.eu/symposia/book2003/4-02-Berk.pdf, pridobljeno 27. 11. 2019. Berk, S., Sterle, O., Medved, K., Komadina, Ž., Stopar, B. (2018). Computation of the EUREF Slovenia 2016 GNSS Campaign. Report on the Symposium of the IAG Reference Frame Subcommission for Europe (EUREF), Amsterdam, Nizozemska, 30. maj–1. junij 2018, št. 28, 27 str. + 7 prilog. http://www.euref. eu/symposia/2018Amsterdam/01-03-p-Berk.pdf, pridobljeno 27. 11. 2019. Boehm, J., Werl, B., Schuh, H. (2006). Troposphere Mapping Functions for GPS and Very Long Baseline Interferometry from European Centre for Medium-Range Weather Forecasts Operational Analysis Data. Journal of Geophysical Research: Solid Earth, 111 (B2), 406, 9 str. DOI: https://doi.org/10.1029/2005JB003629 Bos, M. S., Scherneck, H.-G. (2018). Free Ocean Tide Loading Provider. Onsala Space Observatory / Onsala rymdobservatorium. http://holt.oso.chalmers.se/loading/, pridobljeno 11. 1. 2018. Bruyninx, C., Altamimi, Z., Brockmann, E., Caporali, A., Dach, R., Dousa, J., Fernandes, R., Gianniou, M., Habrich, H., Ihde, J., Jivall, L., Kenyeres, A., Lidberg, M., Pacione, R., Poutanen, M., Szafranek, K., Söhne, W., Stangl, G., Torres, J., Völksen, C. (2017). Implementation of the ETRS89 in Europe: Current Status and Challenges. Proceedings of the Symposium on Reference Frames for Applications in Geosciences (REFAG 2014, Kirchberg, Luksemburg). International Association of Geodesy Symposia, 146, 135–145. DOI: https:// doi.org/10.1007/1345_2015_130 Bruyninx, C., Altamimi, Z., Caporali, A., Kenyeres, A., Lidberg, M., Stangl, G., Torres, J. A. (2013). Guidelines for EUREF Densifications. Version 5. IAG Reference Frame Subcommission for Europe (EUREF), 9 str. Bruyninx, C., Habrich, H., Söhne, W., Kenyeres, A., Stangl, G., Völksen, C. (2012). Enhancement of the EUREF Permanent Network Services and Products. Proceedings of the 2009 IAG Symposium “Geodesy for Planet Earth” (2009, Buenos Aires, Argentina). International Association of Geodesy Symposia, 136, 27–34. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-642-20338-1_4 BSWUSER52 (2017). Bernese Software 5.2 Users Server, ftp://ftp.unibe.ch/aiub/ BSWUSER52/, pridobljeno 22. 9. 2017. Caporali, A., Lidberg, M., Stangl, G. (2011). Lifetime of ETRS89 Coordinates. Report on the Symposium of the IAG Reference Frame Subcommission for Europe (EUREF), Kišinjev, Moldavija, 25.–28. maj 2011, št. 21, 4 str. http://www.euref. eu/symposia/2011Chisinau/01-03-p-Caporali.pdf, pridobljeno 27. 11. 2019. CDDIS (2016). Crustal Dynamics Data Information System. National Aeronautics and Space Administration (IGS RINEX Data). ftp://cddis.gsfc.nasa.gov/gnss/data/ daily/2016/, pridobljeno 5. 12. 2016. Dach, R., Fridez, P. (2017). Bernese GNSS Software, Version 5.2. Tutorial, 166 str. Bern: Astronomical Institute, University of Bern. Dach, R., Lutz, S., Walser, P., Fridez, P. (2015). Bernese GNSS Software, Version 5.2. User manual, 852 str. Bern: Astronomical Institute, University of Bern. DeMets, C., Gordon, R. G., Argus, D. F., Stein, S. (1994). Effect of Recent Revisions to the Geomagnetic Reversal Time Scale on Estimates of Current Plate Motions. Geophysical Research Letters, 21 (20), 2191–2194. DOI: https://doi. org/10.1029/94GL02118 EPN (2016–2018). EUREF Permanent GNSS Network. http://www.epncb.oma.be, pridobljeno 5. 12. 2016–5. 2. 2018. EPN RINEX (2016). EUREF Permanent GNSS Network (EPN RINEX Data). ftp://ftp. epncb.oma.be/pub/obs/2016/, pridobljeno 23. 12. 2016. ETRF/ITRF (2017). EUREF Permanent GNSS Network (ETRF/ITRF Transformation), http://www.epncb.oma.be/_productsservices/coord_trans/, pridobljeno 5. 2. 2018. EUREF2016 (2020). Koordinate kljucnih GNSS-tock. Portal Prostor. Geodetska uprava Republike Slovenije, https://www.e-prostor.gov.si/zbirke-prostorskih­podatkov/drzavni-prostorski-koordinatni-sistem/zbirka-podatkov-drzavnih-geodetskih-tock/#tab3-1643, pridobljeno 13. 3. 2020. EUREF Resolutions (2003). EUREF 2003 Resolutions. 13th Symposium of the IAG Reference Frame Subcommission for Europe (EUREF), Toledo, Španija, 4.–7. junij 2003. http://www.euref.eu/html/resolutions_toledo2003.pdf, pridobljeno 27. 11. 2019. EUREF Resolutions (2018). EUREF 2018 Resolutions. 28th Symposium of the IAG Reference Frame Subcommission for Europe (EUREF), Amsterdam, Nizozemska, 30. maj–1. junij 2018. http://www.euref.eu/symposia/2018Amsterdam/06­ 01-Resolutions-EUREF2018.pdf, pridobljeno 27. 11. 2019. Google Earth (2018). Google Earth Pro, razlicica 7.3.1.4507. DigitalGlobe 2012, https:// www.google.com/earth/, pridobljeno 9. 4. 2018. Häkli, P., Lidberg, M., Jivall, L., Nűrbech, T., Tangen, O., Weber, M., Pihlak, P., Aleksejenko, I., Paršeliunas, E. (2016). The NKG2008 GPS Campaign – Final Transformation Results and a New Common Nordic Reference Frame. Journal of Geodetic Science, 6 (1), 1–33. DOI: https://doi.org/10.1515/jogs-2016-0001 IGb08 (2017). Class A EPN Station Positions and Velocities (IGb08), ftp://epncb.oma. be/epncb/station/coord/EPN/EPN_A_IGb08.SSC, pridobljeno 26. 4. 2017. IGS (2016). International GNSS Service. http://www.igs.org/network, pridobljeno 5. 12. 2016. IGS Orbits (2017). International GNSS Service (Final Orbits/Clocks and Earth Rotation Parameters). ftp://www.igs.org/pub/product/, pridobljeno 18. 9. 2017. ION Model (2018). Astronomical Institute, University of Bern (Global Ionosphere Model). ftp://ftp.aiub.unibe.ch/CODE/2016/, pridobljeno 22. 1. 2018. ITRF2008 Transformations (2018). Transformation parameters from ITRF2008 to past ITRFs, http://itrf.ign.fr/doc_ITRF/Transfo-ITRF2008_ITRFs.txt, pridobljeno 14. 2. 2018. JPL Ephemerides (2017). Jet Propulsion Laboratory, National Aeronautics and Space Administration (JPL Ephemerides). ftp://ssd.jpl.nasa.gov/pub/eph/planets/ ascii/de405/, pridobljeno 26. 9. 2017. Kontrolna GNSS-mreža (2020). Mreža kontrolnih GNSS-tock. Portal Prostor. Geodetska uprava Republike Slovenije, https://www.e-prostor.gov.si/zbirke-prostorskih- Sandi Berk, Oskar Sterle, Klemen Medved, Bojan Stopar | ETRS89/D96-17 – REZULTAT GNSS-IZMERE EUREF SLOVENIJA 2016 | ETRS89/D96-17 – A RESULT OF THE EUREF SLOVENIA 2016 GNSS CAMPAIGN | 43-67 | podatkov/drzavni-prostorski-koordinatni-sistem/zbirka-podatkov-drzavnih-geodetskih-tock/#tab4-1643, pridobljeno 31. 1. 2020. Kouba, J. (2009). A Guide to Using International GNSS Service (IGS) Products. Version 2.1, 34 str. International GNSS Service. http://acc.igs.org/UsingIGSProductsVer21. pdf, pridobljeno 16. 12. 2019. Medved, K. (2016). GNSS-kampanja »EUREF Slovenija 2016«. Geodetski vestnik, 60 (4), 752–758. http://www.geodetski-vestnik.com/60/4/gv60-4_medved. pdf, pridobljeno 27. 11. 2019. Medved, K., Berk, S., Sterle, O., Stopar, B. (2018). Izzivi in dejavnosti v zvezi z državnim horizontalnim koordinatnim sistemom Slovenije. Geodetski vestnik, 62 (4), 567–586. DOI: http://doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2018.04.567-586 Mesner, N., Berk, S., Mahnic, G., Radovan, D. (2007). Izracun Mini EUREF GPS-kampanje 2007. Tehnicno porocilo, 15 str. + priloge. Ljubljana (13. december 2007), Geodetski inštitut Slovenije. NASA (2016). National Aeronautics and Space Administration. https://cddis.nasa. gov/index.html, pridobljeno 5. 12. 2016. Noll, C. E. (2010). The Crustal Dynamics Data Information System: A Resource to Support Scientific Analysis Using Space Geodesy. Advances in Space Research, 45 (12), 1421–1440. DOI: https://doi.org/10.1016/j.asr.2010.01.018 Obvestilo (2007). Izracun koordinat stalnih postaj omrežja SIGNAL – uskladitev s slovenskim geodetskim datumom D96. Služba za GPS, Geodetski inštitut Slovenije. http://www.gu-signal.si/sites/default/files/Obvestilo_ MiniEUREF07_21_12_2007.pdf, pridobljeno 16. 12. 2019. Obvestilo (2011). Izracun koordinat stalnih postaj sosednjih omrežij, vkljucenih v omrežje SIGNAL – uskladitev s slovenskim geodetskim datumom D96. Služba za GPS, Geodetski inštitut Slovenije. http://www.gu-signal.si/sites/default/ files/Porocilo_izracunSosednjihPP_26_01_2011.pdf, pridobljeno 16. 12. 2019. Obvestilo (2019). Nove koordinate stalnih postaj omrežja SIGNAL na osnovi GNSS-izmere »EUREF Slovenija 2016« (koordinate ETRS89/D96-17). Služba za GNSS, Geodetski inštitut Slovenije in Geodetska uprava Republike Slovenije. http://www.gu-signal.si/sites/default/files/Obvestilo_12_12_2019­ EUREF_SVN_2016.pdf, pridobljeno 16. 12. 2019. OLG (2016). Lustbühel Observatory / Observatorium Lustbühel Graz (RINEX Data). ftp://olggps.oeaw.ac.at/pub/2016/, pridobljeno 23. 12. 2016. Petit, G., Luzum, B. (2010). IERS Conventions. IERS Technical Note No. 36, 179 str. Frankfurt na Majni: Verlag des Bundesamtes für Kartographie und Geodäsie, https://www.iers.org/SharedDocs/Publikationen/EN/IERS/Publications/tn/ TechnNote36/tn36.pdf, pridobljeno 27. 11. 2019. Placer, L. (2008). Principles of the Tectonic Subdivision of Slovenia. Geologija, 51 (2), 205–217. DOI: http://doi.org/10.5474/geologija.2008.021 Poutanen, M., Häkli, P. (2018). Future of National Reference Frames – from Static to Kinematic? Geodesy and Cartography, 67 (1), 117–129. DOI: https://doi. org/10.24425/118697 Pravilnik (2007). Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru. Uradni list RS, št. 8/07, 26/07, 48/18 in 51/18 – popr. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV7341, pridobljeno 12. 12. 2019. Rebischung, P., Griffiths, J., Ray, J., Schmid, R., Collilieux, X., Garayt, B. (2012). IGS08: The IGS Realization of ITRF2008. GPS Solutions, 16 (4), 483–494. DOI: https:// doi.org/10.1007/s10291-011-0248-2 Rete GNSS FVG (2016). Rete GNSS. Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia. https:// www.regione.fvg.it/rafvg/cms/RAFVG/ambiente-territorio/conoscere-ambiente-territorio/FOGLIA1/, pridobljeno 1. 12. 2016. Schmid, R., Dach, R., Collilieux, X., Jäggi, A., Schmitz, M., Dilssner, F. (2016). Absolute IGS Antenna Phase Center Model IGS08.atx: Status and Potential Improvements. Journal of Geodesy, 90 (4), 343–364. DOI: https://doi.org/10.1007/s00190­ 015-0876-3 SIGNAL (2016). Omrežje SIGNAL, Geodetska uprava Republike Slovenije. http://www. gu-signal.si, pridobljeno 28. 11. 2016. Standish, E. M. (1998). JPL Planetary and Lunar Ephemerides, DE405/LE405. Interoffice Memorandum, 312.F-98-048. Pasadena: JET Propulsion Laboratory. Sterle, O. (2015). Casovno odvisne geodetske mreže in koordinatni sistemi. Doktorska disertacija, št. 27/GO, 194 str. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Sterle, O., Stopar, B. (2007). Izracun Mini EUREF GPS-kampanje 2007. Tehnicno porocilo, 13 str. Ljubljana (10. december 2007): Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Sterle, O., Stopar, B. (2019). Analiticni del delovanja GNSS-omrežij. Koncno porocilo, 24 str. + priloge. Ljubljana (november 2019), Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Stopar, B., Koler, B., Kogoj, D., Ambrožic, T., Pavlovcic Prešeren, P., Kuhar, M., Sterle, O., Kregar, K., Štebe, G., Urbancic, T., Goršic, J., Mencin, A., Berk, S., Fabiani, N., Mesner, N., Caserman, M., Bric, V., Triglav Cekada, M., Karnicnik, I., Janežic, M., Oven, K. (2016). Implementacija kombinirane geodetske mreže in višinske komponente ESRS v državni geodetski referencni sistem. Koncno porocilo, 3 zv., 216, 152 in 538 str. + priloge. Ljubljana (15. september 2016), Geodetski inštitut Slovenije in Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Stopar, B., Režek, J., Komadina, Ž., Medved, K., Berk, S., Bajec, K., Oven, K., Koler, B., Urbancic, T., Kuhar, M., Pavlovcic Prešeren, P., Sterle, O. (2015). Aktivnosti pri vzpostavitvi sodobnega geodetskega referencnega sistema v Sloveniji. Geodetska (r)evolucija. 43. Geodetski dan, Sežana, 9.–10. april 2015. Zbornik posveta, str. 37–56. Ljubljana: Zveza geodetov Slovenije, in Nova Gorica: Primorsko geodetsko društvo. VMF1 Model (2018). Vienna University of Technology / Technische Universität Wien (VMF1 Troposphere Model). http://ggosatm.hg.tuwien.ac.at/DELAY/GRID/ VMFG/, pridobljeno 1. 2. 2018. Vrabec, M., Pavlovcic Prešeren, P., Stopar, B. (2006). GPS Study (1996–2002) of Active Deformation along the Periadriatic Fault System in Northeastern Slovenia: Tectonic Model. Geologica Carpathica, 57 (1), 57–65. http://www. geologicacarpathica.com/browse-journal/volumes/57-1/article-344/, pridobljeno 26. 4. 2017. Weber, J., Vrabec, M., Pavlovcic Prešeren, P., Dixon, T., Jiang, Y., Stopar, B. (2010). GPS-Derived Motion of the Adriatic Microplate from Istria Peninsula and Po Plain Sites and Geodynamic Implications. Tectonophysics, 483 (3–4), 214–222. DOI: https://doi.org/10.1016/j.tecto.2009.09.001 Wübbena, G., Schmitz, M., Boettcher, G., Schumann, C. (2006). Absolute GNSS Sandi Berk, Oskar Sterle, Klemen Medved, Bojan Stopar | ETRS89/D96-17 – REZULTAT GNSS-IZMERE EUREF SLOVENIJA 2016 | ETRS89/D96-17 – A RESULT OF THE EUREF SLOVENIA 2016 GNSS CAMPAIGN | 43-67 | Antenna Calibration with a Robot: Repeatability of Phase Variations, Calibration geopp.de/media/docs/pdf/gppigs06_pabs_g.pdf, pridobljeno 27. 11. 2019. of GLONASS and Determination of Carrier-to-Noise Pattern. Proceedings of the Zupancic, M. (2016). Porocilo projekta EUREF SLO 2016. Interno porocilo, 8 str. Ljubljana IGS Workshop “The International GNSS Service (IGS): Perspectives and Visions for (november 2016), Geodetska uprava Republike Slovenije. 2010 and beyond”, Darmstadt, Nemcija, 8.–12. maj 2006, 12 str. http://www. Berk S., Sterle O., Medved K., Stopar B. (2020). ETRS89/D96-17 – rezultat GNSS-izmere EUREF Slovenija 2016. Geodetski vestnik, 64 (1), 43-67. DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2020.01.43-67 Sandi Berk, univ. dipl. inž. geod. Geodetska uprava Republike Slovenije, Urad za geodezijo Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana e-naslov: sandi.berk@gov.si doc. dr. Oskar Sterle, univ. dipl. inž. geod. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-naslov: oskar.sterle@fgg.uni-lj.si mag. Klemen Medved, univ. dipl. inž. geod. Geodetska uprava Republike Slovenije, Urad za geodezijo Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana e-naslov: klemen.medved@gov.si prof. dr. Bojan Stopar, univ. dipl. inž. geod. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-naslov: bojan.stopar@fgg.uni-lj.si Sandi Berk, Oskar Sterle, Klemen Medved, Bojan Stopar | ETRS89/D96-17 – REZULTAT GNSS-IZMERE EUREF SLOVENIJA 2016 | ETRS89/D96-17 – A RESULT OF THE EUREF SLOVENIA 2016 GNSS CAMPAIGN | 43-67 | SI | EN RECENZIRANI CLANKI | PEER-REVIEWED ARTICLES DEFORMACIJSKA ANAlIZA PO DEFORMATION ANAlySIS: THE POSTOPKU CASPARy CASPARy APPROACH Veton Hamza, Tomaž Ambrožic, Bojan Stopar UDK: 528.23 Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.02 Prispelo: 10. 1. 2020 Sprejeto: 22. 2. 2020 IZVLECEK V clanku je opisan postopek Caspary, ki je eden izmed postopkov deformacijske analize. Znacilnosti tega postopka so testiranje skladnosti geodetske mreže, dolocitev stabilnosti tock med dvema terminskima izmerama, transformacija geodetske mreže s transformacijo S, izracun premikov in graficna predstavitev vektorjev premikov. V clanku je najprej podano teoreticno ozadje postopka, nato je postopek uporabljen na primeru simuliranih meritev dveh terminskih izmer. Rezultati postopka Caspary na obravnavanem primeru ne odstopajo bistveno od rezultatov, dobljenih s postopki Hannover, Karlsruhe, Delft, Fredericton, München in z robustnimi metodami. DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2020.01.68-88 REVIEW ARTICLE Received: 10. 1. 2020 Accepted: 22. 2. 2020 ABSTRACT In this paper, the theoretical background of the Caspary method of geodetic deformation analysis is described and implemented in a simulated geodetic network in which two epochs of measurements are used. The Caspary approach foresees congruence testing of the geodetic network, the determination of the stable points between two analysed epochs, the transformation of the geodetic network using S-transformation, the calculation of displacements, and, in the last step, the graphical presentation of displacement vectors. Results obtained from the presented example are similar to those presented in the Hannover, Karlsruhe, Delft, Fredericton, München, and robust methods. KLJUCNE BESEDE KEY WORDS postopek Caspary, geodetska mreža, deformacijska analiza, Caspary approach, geodetic network, deformation analysis, meritve, racunski primer observations, numerical example Veton Hamza, Tomaž Ambrožic, Bojan Stopar | DEFORMACIJSKA ANALIZA PO POSTOPKU CASPARY | DEFORMATION ANALYSIS: THE CASPARY APPROACH | 68-88 | 1 INTRODUCTION The Caspary approach was developed at the University of New South Wales in Australia by Caspary (1988). This methodology foresees to use geodetic observations that are carried out in two epochs; it also includes geological and geophysical analyses in order to have more information about the stability of the reference points (Mihailovic and Aleksic, 1994). These analyses can obtain information’s for the point’s stability, but statistical testing does the verification of point’s stability between two epochs of observations that are analysed. Caspary approach has similarities with Hannover method in defining stable points while it foresees to transform the geodetic datum by S-transformation and use as datum points only those points that have remained stable and are confirmed by statistical tests (Mihailovic and Aleksic, 1994). In general, methods that are using geodetic observations for estimating displacements contain four steps that are also implemented in the Caspary approach (Caspary, 1988; Mihailovic and Aleksic, 1994): 1. Firstly, the geodetic network needs to be established, after the accuracy that needs to be achieved, and the observation plan has to be defined. 2. In the second step, the network adjustment is carried out for each epoch separately, outliers are removed, and point coordinates are calculated. 3. Points from the reference block that have been shifted between two epochs are confirmed in the third step; these points are not used as datum points in the upcoming computations. 4. In the last step, after S-transformation displacements are estimated for both object and reference points, error ellipses and displacement vectors are shown graphically. 2 THEORETICAl BACKGROUNDS 2.1 Establishment of the geodetic network and definition of the observation plan The geometry of the geodetic network depends on the terrain configuration, type and size of the object that will be monitored and the ability of the surveyor to establish such geodetic network in certain ter­rain conditions that will be used after to monitor the object stability regarding the projected accuracy (Mihailovic and Aleksic, 2008). Observation plan needs to be determined in such a way that it can be realized taking into account the terrain configuration. Aiming to define the geometry of the geodetic network and the observation plan, the optimisation of the first order is used while the weights of planned measurements are defined in the optimisation of the second order. 2.2 Geodetic network adjustment and outlier detection Caspary approach is classified in the group of methods that analyse two epochs of observations, and the coordinate differences between two epochs are presented as displacements. Firstly, the accuracy of measurements should be tested; homogenous accuracy is achieved in case that the a posteriori variance is statistically equal in both of epochs, which is tested with the following hypothesis (Ambrožic, 2001; Caspary, 1988; Mihailovic and Aleksic, 1994): 2 22 HE( s ˆ) = (ˆ ) =s , : s (1) 0 01 020 ˆ2 2 a: s 01) . ( ˆ02) .s 2 HE( s 0 . (2) Veton Hamza, Tomaž Ambrožic, Bojan Stopar | DEFORMACIJSKA ANALIZA PO POSTOPKU CASPARY | DEFORMATION ANALYSIS: THE CASPARY APPROACH | 68-88 | Verification of null hypothesis is done by the following T-test that belongs to the F-distribution: ˆ2 s 01 T == F a , (3) 21 - ,,1 2 ff s ˆ02 f. n. u. d1, (4) 111 f. n. u. d, (5) 2222 a – risk level, fi – redundancy number (degrees of freedom) for certain epoch, ni – number of observations for certain epoch, ui – number of unknowns for certain epoch, di – datum defect for certain epoch. In case that the null hypothesis isn’t rejected, then the common variance need to be computed (Caspary, 1988; Mihailovic and Aleksic, 1994): f s ˆ2 + f s ˆ2 q 2 101 202 s == . (6) f 1 + f 2 f The Caspary approach foresees to use inner constrained datum definition, during adjustment computa­tion of the geodetic network; the following conditions need to be fulfilled (Kuang, 1996; Caspary, 1988): T v Pv = min ., (7) i ii T (8) xx = min . and x ˆ = x + x , ii i 0 ii vi – vector of residuals for certain epoch, Pi – weight matrix for certain epoch, x0i – vector of approximate coordinates for certain epoch, xi – vector of parameter corrections for certain epoch, xˆi – vector of adjusted coordinates for certain epoch. The geodetic network is adjusted as free network in both epochs, the orientation unknowns (and the potential unknown of the scale factor) need to be eliminated by using the Gauss or other methods (Mihailovic and Aleksic, 1994; Mihailovic, 1981). Baarda’s Data Snooping, Pope’s Tau Method or Dan­ish Method can be implemented to detect outliers (Caspary, 1988; Grigillo and Stopar, 2003) and the accuracy of measured angles and distances need to be harmonized before the adjustment of the geodetic network (Ambrožic, 2004). 2.3 Detection of unstable point by Caspary approach Caspary approach has similarity with some of the other methods used in deformation analyses in the Veton Hamza, Tomaž Ambrožic, Bojan Stopar | DEFORMACIJSKA ANALIZA PO POSTOPKU CASPARY | DEFORMATION ANALYSIS: THE CASPARY APPROACH | 68-88 | process of determining stable points from the reference block, especially with the method of Hannover (Mihailovic and Aleksic, 1994). Firstly, after adjusting the geodetic network as free network the vector . of adjusted coordinate differences and the pseudo inverse matrix of normal equations Q. are defined .. as follows (Caspary, 1988): .=x ˆ2 -x ˆ1, (9) - ++ TT QQ + Q = BPB + BPB , (10) ˆ xx ˆ .. = xx ˆ1 ˆ2 111 222 Bi – coefficient matrix of observations for certain epoch. The vector . (9) need to be decomposed in two sub vectors .T = (.T .T) where .T presents points from n pn the reference block that will be tested for their stability and .T p presents object points that are treated as unstable points in all steps of the upcoming computations: .. n . .=. . (11) .. p .. The same logic is followed for decomposing matrix (Caspary, 1988): . P nn P np . Q -= P ..=. . (12) .. . PP . pn pp . In order to define if points have been shifted between two epochs, the following hypothesis are set (Caspary, 1988): = ˆ ) x (13) HE : ( x ˆ )( x = ˆ, 0 n 1 n 2 n H : E ( x ˆ ) ( . x ˆ ). x ˆ . (14) an 1 n 2 n Not rejection of null hypothesis means that all tested points have remained stable while in the opposite case, there are some points that have changed their position between two epochs. Hypothesis defined in (13) and (14) belongs to the F-distribution, and they are verified by the following congruency test (Caspary, 1988): () q / f () q / f . n .. n . T == 2~ F (1 - af , . , f ), (15) / S qf whereas: q =. T Q -. , (16) () . n n nnn f. . 2m . d, (17) m – number of points that are tested for their stability. The matrix Q. is estimated as follows (Caspary, 1988): nn -- 1 Q = P - PP P . (18) nn nn nppp pn In case that of all points of the reference network are tested, and the network is not divided into reference Veton Hamza, Tomaž Ambrožic, Bojan Stopar | DEFORMACIJSKA ANALIZA PO POSTOPKU CASPARY | DEFORMATION ANALYSIS: THE CASPARY APPROACH | 68-88 | block and object block then the matrix Q. (18) is equal to the matrix Q. (12). The value of the T-test nn.. defined by the equation (15) need to be compared with the corresponding value F of the F-distribution F, if T . F then the null hypothesis is not rejected, in case that T . F the null (1.a, f., f )(1.a, f., f )(1.a, f., f ) hypothesis is rejected. Rejection of the null hypothesis means that there are reference points than have been shifted, and further analyses need to take place in order to detect unstable points. The process of detecting the unstable points is executed iteratively. Another decomposition of the vector . and matrix Q. is performed following the same logic as in the equations (11) and (12). The sub-vector .. . n represents all points from the reference block that are tested for stability, for which the assumption that they are stable is considered in the process of defining stable points while sub-vector . p represents only one point from the reference block in each of the iterations (Caspary, 1988). The same rule is followed for the decomposition of the matrix Q. , the P block belongs to all points from the reference block ..nnwhile the P pp block belongs to one point. The quadratic form (q.)n (16) need to be decomposed in two subforms after transformation of the vector . that is carried out as follows (Caspary, 1988): .. n .. I0 . . .=. - 1 .. . (19) . PP I .. p .. .. pp pn .. The sub-vector .p is referring to tested point and sub-vector .n is referring to all remain points from reference block, in order to define the value of (q.)p for each point separately in all iterations, this de­composition is needed. As an unstable point will be declared the point that will have a greater value of (q.)p in each of iterations, the value of (q.)p is estimated by the following expression (Caspary, 1988): () q. =. TP . . (20) ppp p p In the next iteration, the already defined unstable point will be in the same group with the object points, the decomposition of the vector . (11) and the matrix Q. (12) will continue iteratively until all the .. shifted points are detected. Congruency test defined in (15) is repeated until the null hypothesis (13) is not rejected, which means that remained points are stable. 2.4 Estimation of displacements Displacements are estimated after all shifted points are detected, the vector . and the matrix Q. are .. partitioned, as is shown (Caspary, 1988): .. r . .=. , (21) .. . o . . P rr P ro . Q -= P =. . (22) .. .. . PP . or oo . The sub-vector . r represents stable points while the sub-vector . o represents all shifted points; for the decomposition of Q. matrix the same logic is followed, coefficients from P block belongs to stable ..rrpoints while P oo block belongs to object points and unstable reference points. In the last transformation, points that have remained stable will define the geodetic datum. S-transformation is implemented to Veton Hamza, Tomaž Ambrožic, Bojan Stopar | DEFORMACIJSKA ANALIZA PO POSTOPKU CASPARY | DEFORMATION ANALYSIS: THE CASPARY APPROACH | 68-88 | transform the geodetic datum in stable points for each epoch separately in order to not carried out another adjustment. Vector . and matrix Q.. need to be transformed into the new geodetic datum defined by stable points with the following equations (Stopar and Marjetic, 2007): .. S., stab stab (23) Q. SQST , ..stab stab .. stab (24) S. I . H(HEH)-1HTEstab stab stab. (25) In the matrix Estab all elements are equal to null except diagonal elements of the stable points that are equal to one. I matrix is the identity matrix, and the H matrix is defined according to the datum defect of the geodetic network (Krüger, 1980). Displacements of the object points (shifted points) are estimated by the following equation (Caspary, 1988): - 1 .=PP. +. . o ooorr o (26) The Caspary approach foresees to show displacements also graphically, vectors of displacements and error ellipses (confidence ellipses/deformation ellipses) with a significance level of 95% need to be estimated (Caspary, 1988). Coordinates of the first (null) epoch are defining the origin of error ellipses while coordinate differences between first and second epoch are presenting the length of displacements vectors. In case that the vector will be out of the error ellipse that point will be reconfirmed as unstable, in stable point the vector of displacement need to be inside the error ellipse. Equations that are used to estimate the error ellipses from the matrix Q.Q.Q are define as follows (Caspary, 1988): ..stab ..stab1 ..stab2 = as . 12 F 1 -a ,2, f , (27) = bs . 22 F 1 -a ,2, f , (28) 2 qxy ˆˆ tan2 T= , (29) q - q ˆˆ ˆˆ xx yy . 1 = 1 ( qxx ˆˆ + qyy ˆˆ + z ) , (30) 2 1 . 2 =( qxx + qyy ˆˆ - z ) , (31) 2 ˆˆ z 2 = q - q 2 + 4 qq (32) ( ˆˆ yy ˆˆ )ˆˆ xy ˆˆ . xx xy Graphic interpretation of the obtained results is the last step of the Caspary approach that is carried out after estimation of the error ellipses defined by the presented equations (27–32). 3 PRACTICAl ExAMPlE The Caspary method was tested in simulated geodetic network consisted of 7 points, 24 horizontal directions and 24 distances. The a priori variance for the directions is ssi . 1" and the a priori vari­ance for the distances is equal to sdi . 5 mm. The plan of observations is the same in both epochs while previously the geodetic network was tested by different researchers with other methods used in deformation analyses such are: Veton Hamza, Tomaž Ambrožic, Bojan Stopar | DEFORMACIJSKA ANALIZA PO POSTOPKU CASPARY | DEFORMATION ANALYSIS: THE CASPARY APPROACH | 68-88 | – Hannover (Ambrožic, 2001), – Karlsruhe (Ambrožic, 2004), – Delft (Marjetic, Zemljak and Ambrožic, 2013), – Fredericton (Vrecko and Ambrožic, 2013), – München (Soldo and Ambrožic, 2018), – Robust methods (Ambrožic et al., 2019). Caspary approach foresees to fulfil the conditions defined in equation (7) and (8) during the adjustment of the network, regarding this the cofactor matrix of unknowns is calculated by the following expression (Krüger, 1980): T T1T Q ˆˆ = ( B PB + HH )-- HH . (33) xx The datum matrix HT matrix depends on the observations that are carried out, and it is defined accord­ing to the defect of datum equal to three in both epochs. More information for datum definition can be founded in (Krüger, 1980). Adjustment computation of the geodetic network was carried out for each epoch separately, and results are presented in Table 1. Table 1: Results from the adjustment computation. First epoch Second epoch i . 1 i . 2 ni 48 48 ui 14 + 7 14 + 7 di 3 3 fi 30 30 s2 ; equation (6) 1.337 From the results presented in Table 1, it can be concluded that homogenous accuracy has been reached in both of epochs, the value of common variance s2 was used in further calculations. The vector . and the matrix Q. were estimated regarding equations (9) and (10), respectively. Taking into account that .. the geodetic network is not divided into reference block and object block the matrix Q. is equal to the nnmatrix P nn. The next step was to test points stability between two epochs regarding hypothesis defined in (13) and (14) while to check hypothesis the congruency test presented in equation (15) was used. The statistical test has shown that the null hypothesis (13) is rejected and results from this calculation are presented in Table 2. Table 2: Results from the congruency test. The congruency test has confirmed that some points from the geodetic network have been shifted between two epochs. Results from the computations regarding the explanations from section 2.3 are summarized in Table 3 while results from the statistical congruency test (15) in each of the iterations are shown in Table 4. Veton Hamza, Tomaž Ambrožic, Bojan Stopar | DEFORMACIJSKA ANALIZA PO POSTOPKU CASPARY | DEFORMATION ANALYSIS: THE CASPARY APPROACH | 68-88 | Table 3: Localization of unstable points. 1st iteration 2nd iteration 3rd iteration 4th iteration Point (q)(q)(q)(q) .p .p .p .p 2 562.59 321.26 505.70 3 415.29 347.99 394.94 146.15 4 94.53 99.03 52.00 75.72 5 67.62 75.56 17.13 3.87 6 8.99 95.81 52.00 0.51 Table 4: Results from the statistical test (15) and critical values. Parameter 1st iteration 2nd iteration 3rd iteration 4th iteration 5th iteration f. 11 9 7 5 3 T 141.48 99.20 81.93 25.89 0.36 F 1.95 2.04 2.17 2.37 2.76 From the presented results, it was concluded that point 1, 2, 3 and 7 had been shifted while point 4, 5 and 6 have remained stable. In the fifth iteration, the congruency test has confirmed that the null hy­pothesis (13) isn’t rejected and in the following step the defined stable points have been used as datum points to carried out the S- transformations presented with equations (23), (24) and (25). Displace­ments are calculated after the transformation of the geodetic datum, error ellipses and displacement values through Y and X-axis are presented in Table 5 while error ellipses and displacements vectors are graphically shown in Figure 1. Table 5: Displacements and error ellipses. Displacements Error ellipses Point dy [mm] dx [mm] a [mm] b [mm] T [ș] 2 – 38.4 49.4 13.2 10.4 62 3 20.8 – 43.9 11.9 9.1 2 4 – – 6.43.7 74 5 – – 6.2 5.4 159 6 – – 6.52.9 55 Veton Hamza, Tomaž Ambrožic, Bojan Stopar | DEFORMACIJSKA ANALIZA PO POSTOPKU CASPARY | DEFORMATION ANALYSIS: THE CASPARY APPROACH | 68-88 | Figure 1: Error ellipses and displacements. 4 COMPARISON OF RESUlTS FROM CASPARy METHOD WITH OTHER METHODS Results from the Caspary method are compared with the results from the method of Hannover, Karlsruhe, Delft, Fredericton and München approach and presented in Table 6. Point 4, 5 and 6 are defined as stable points while point 1, 2, 3 and 7 are confirmed as unstable points in all of the methods. Slight difference in results between methods was noticed, but the estimated values of displacements are very similar to simulated displacements. Table 6: Simulated displacements and results from deformation analyses by Hannover, Karlsruhe, Delft, Fredericton, München and Caspary approach. Point 1 2 3 4 5 6 7 d [mm] x – 34.6 52.0 – 43.3 0.0 0.0 0.0 43.3 d [mm] 40.0 60.0 50.0 0.0 0.0 0.0 50.0 . [ș] 210 330 150 – – – 30 ver d [mm] yd [mm] x – 19.6 – 38.0 – 38.7 49.0 20.6 – 44.3 – 4.0 5.1 – 6.4 – 7.1 3.3 – 10.6 23.6 42.9 Hanno d [mm] 42.8 62.4 48.9 6.5 10.0 11.1 49.0 . [ș] 207 322 155 322 222 163 29 Movement yes yes yes no no no yes d [mm] yd [mm] x – 19.7 – 38.0 – 38.8 49.0 20.6 – 44.4 – – – – – – 23.6 42.9 d [mm] 42.8 62.5 48,9 – – – 49,0 . [ș] 207 322 155 – – – 29 Movement yes yes yes no no no yes Veton Hamza, Tomaž Ambrožic, Bojan Stopar | DEFORMACIJSKA ANALIZA PO POSTOPKU CASPARY | DEFORMATION ANALYSIS: THE CASPARY APPROACH | 68-88 | Point 1 2 3 4 5 6 7 t d [mm] x – 37.5 49.5 – 43.5 1.0 – 2.3 1.3 42.9 Delf d [mm] 42.2 62.5 48.5 1.2 2.4 1.3 49.2 . [ș] 207 322 154 35 199 0 29 Movement yes yes yes no no no yes cton d [mm] yd [mm] x – 19.6 – 38.0 – 38.7 49.0 20.6 – 44.3 – – – – – – 23.6 42.9 Frederi d [mm] 42.8 62.5 48.9 – – – 48.9 . [ș] 207 322 155 – – – 29 Movement yes yes yes no no no yes d [mm] yd [mm] x – 19.5 – 37.6 – 38.2 49.5 21.4 – 43.6 0.7 1.0 – 0.8 – 2.2 0.0 1.4 24.0 42.9 München d [mm] 42.4 62.5 48.6 1.2 2.3 1.4 49.2 . [ș] 207 322 154 35 200 0 29 Movement yes yes yes no no no yes d [mm] yd [mm] x – 19.2 – 37.9 – 38.4 49.4 20.8 – 43.9 – – – – – – 23.9 43.1 d [mm] 42.5 62.5 48.6 – – – 49.3 . [ș] 207 322 154 – – – 29 Movement yes yes yes no no no yes 5 CONClUSION Deformation analyses by the Caspary approach is the seventh method described an implemented in the same simulated geodetic network. This methodology is developed by W. F. Caspary, and it is presented on his monograph and in other literature (Caspary, 1988; Mihailovic and Aleksic, 1994). Caspary method has many similarities with the method of Hannover, but it includes additionally geological and geophysical analysis to define which points need to be treated as conditionally stable (Mihailovic and Aleksic, 1994). These points are analysed additionally for their stability by the explained methodology, moved points in the further analyses will belong in the same group with the object points. Stable points need to define the geodetic datum in both epochs. To transform the geodetic datum of the first and second epoch into stable points was used S-transformation. After the datum transformations, coordinate differences between the second and first epoch are defining point’s displacements. Caspary approach foresees to show displacements also graphically, unstable points from reference block are con­firmed by error ellipses additionally while the displacement vector needs to be out of the error ellipse which origin is defined from coordinates of the first epoch. Results presented by Caspary method have minor differences with results obtained by other methods of de­formation analyses published in the previous articles of one of the authors of this article, common points are confirmed as unstable by all methods, and estimated displacements are very close to simulated displacements. Veton Hamza, Tomaž Ambrožic, Bojan Stopar | DEFORMACIJSKA ANALIZA PO POSTOPKU CASPARY | DEFORMATION ANALYSIS: THE CASPARY APPROACH | 68-88 | literature and references: Ambrožic, T. (2001). Deformacijska analiza po postopku Hannover. Geodetski vestnik, 45 (1&2), 38–53. http://www.geodetski-vestnik.com/45/gv45-12.pdf, accessed on 10. 2. 2020. Ambrožic, T. (2004). Deformacijska analiza po postopku Karlsruhe. Geodetski vestnik, 48 (3), 315–331. http://www.geodetski-vestnik.com/56/1/gv56-1_009-026. pdf, accessed on 10. 2. 2020. Ambrožic, T., Mulahusic, A., Tuno, N., Topoljak, J., Hajdar, A., Kogoj, D. (2019). Deformation analysis with robust methods in geodetic nets. Geodetski vestnik, 63 (2), 163–178. DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski­ vestnik.2019.02.163-178 Caspary, W. F. (1988). Concepts of Network and Deformation Analysis. Kensington: The University of New South Wales, School of Surveing, Australia. Grigillo, D., Stopar, B. (2003). Methods of Gross Error Detection in Geodetic Observations. Geodetski vestnik, 47 (4), 387–403. http://www.geodetski­ vestnik.com/47/4/gv47-4_387-403.pdf, accessed on 10. 2. 2020. Krüger, J. (1980). Numerische Behandlung von Datums- und Konfigurationsdefekten. In H. Pelzer (Ed.), Geodätische Netze in Landes- und Ingenieurvermessung, Vorträge des Kontaktstudiums. Hannover, Stuttgart: Konrad Wittwer. Kuang, S. (1996). Geodetic Network Analysis and Optimal Design: Concepts and Applications. Chelsea: Ann Arbor Press, Inc. Marjetic, A., Stopar, B. (2007). Geodetski datum in S-transformacija. Geodetski vestnik, 51 (3), 549-564. http://www.geodetski-vestnik.com/51/3/gv51-3_549-564. pdf, accessed on 10. 2. 2020. Marjetic, A., Zemljak, M., Ambrožic, T. (2013). Deformacijska analiza po postopku Delft. Geodetski vestnik, 57 (3), 479–497. DOI: https://doi.org/10.15292/ geodetski-vestnik.2013.03.479-497 Mihailovic, K. (1981). Geodezija II. Beograd: Gradevinski fakultet Univerziteta u Beogradu. Mihailovic, K., Aleksic, I. (1994). Deformaciona analiza geodetskih mreža. Beograd: Gradevinski fakultet Univerziteta u Beogradu. Mihailovic, K., Aleksic, I. R. (2008). Koncepti mreža u geodetskom premeru. Beograd: Privredno društvo za kartografiju Geokarta d.o.o. Soldo, J., Ambrožic, T. (2018). Deformacijska analiza po postopku München. Geodetski vestnik, 62 (3), 392–414. DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski­ vestnik.2018.03.392-414 Vrecko, A., Ambrožic, T. (2013). Deformacijska analiza po postopku Fredericton. Geodetski vestnik, 57 (3), 479–497. DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski­ vestnik.2013.03.479-497 Hamza V., Ambrožic T., Stopar B. (2020). Deformation Analysis: the Caspary Approach. Geodetski vestnik, 64 (1), 68-88. DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2020.01.68-88 Veton Hamza, Tomaž Ambrožic, Bojan Stopar | DEFORMACIJSKA ANALIZA PO POSTOPKU CASPARY | DEFORMATION ANALYSIS: THE CASPARY APPROACH | 68-88 | DEFORMACIJSKA ANAlIZA PO POSTOPKU CASPARy OSNOVNE INFORMACIJE O CLANKU: GLEJ STRAN 68 1 UVOD Postopek Caspary je razvil W. F. Caspary na Univerzi Novi južni Wales v Sydneyju v Avstraliji (Caspary, 1988). V postopku uporabimo geodetske meritve, ki jih izvedemo v dveh neodvisnih terminskih izmerah, vkljucuje pa tudi geološke in geofizikalne analize (Mihailovic in Aleksic, 1994). S temi analizami lahko dobimo podatke o stabilnosti tock, vendar dolocitev stabilnih tock med dvema terminskima izmerama opravimo s statisticnim testiranjem premikov tock. Postopek Caspary je podoben postopku Hannover, razlika med njima je v tem, da se pri prvem na koncu predvideva uporaba transformacije S v datum tistih referencnih tock, ki jih s predhodno opravljenimi statisticnimi testi dolocimo kot stabilne (Mihailovic in Aleksic, 1994). Postopke, pri katerih se za izracun premikov uporabljajo geodetske meritve, v splošnem delimo na štiri korake. Podobno lahko delimo postopek Caspary (Caspary, 1988; Mihailovic in Aleksic, 1994): 1. Najprej vzpostavimo geodetsko mrežo, dolocimo plan izmere, po njem izvedemo izmero in dobimo meritve zahtevane natancnosti. 2. V drugem koraku lociramo in odstranimo morebitne grobe pogreške med meritvami, izvedemo izravnavo in izracunamo izravnane koordinate tock. 3. V tretjem koraku ugotovimo, katere referencne tocke so se med dvema terminskima izmerama premaknile. V nadaljnjih izracunih teh tock ne smemo uporabiti kot datumske tocke. 4. V zadnjem koraku naredimo transformacijo S ter graficno prikažemo premike tock na objektu in tistih referencnih tock, za katere smo ugotovili, da so se premaknile. 2 TEORETICNO OZADJE 2.1 Vzpostavitev geodetske mreže in dolocitev plana izmere Geometrija geodetske mreže je odvisna od konfiguracije terena ter vrste in velikosti objekta, ki ga želimo spremljati. V danih terenskih razmerah moramo za spremljanje stabilnosti objekta vzpostaviti takšno geodetsko mrežo, da bomo dosegli projektirano natancnost meritev (Mihailovic in Aleksic, 2008). Plan meritev moramo sestaviti tako, da ga bo ob upoštevanju konfiguracije terena mogoce realizirati. Za dolocitev geometrije geodetske mreže in plana izmere uporabimo optimizacijo prvega reda, za dolocitev uteži nacrtovanih meritev pa optimizacijo drugega reda. 2.2 Izravnava meritev in ugotovitev morebitno grobo pogrešenih meritev Postopek Caspary je razvršcen v skupino metod, s katerimi analiziramo meritve dveh terminskih izmer. Koordinatne razlike identicnih tock med dvema terminskima izmerama predstavimo kot premike. Najprej Veton Hamza, Tomaž Ambrožic, Bojan Stopar | DEFORMACIJSKA ANALIZA PO POSTOPKU CASPARY | DEFORMATION ANALYSIS: THE CASPARY APPROACH | 68-88 | moramo testirati homogenost natancnosti meritev, torej ce sta a-posteriori referencni varianci s ˆ02 i obeh terminskih izmer statisticno enaki. Test opravimo s preizkusom nicelne H0 hipoteze (Ambrožic, 2001; Caspary, 1988; Mihailovic in Aleksic, 1994): HE: s ˆ2 )= ( s ˆ2 ) =s 2, (1) 0 ( 01 020 2 22 HEs ˆ01 . (ˆ ) .s 0. a: ( )s 02 (2) Preverjanje nicelne hipoteze opravimo s testno statistiko T, ki se porazdeljuje po porazdelitvi F: 2 s ˆ01 T = 2 = F1 -a ,, ff , (3) 12 s ˆ02 f. n. u. d, (4) 1111 f. n. u. d, (5) 2222 a – izbrana stopnja znacilnosti testa, fi – število nadštevilnih meritev (prostostnih stopenj) v posamezni terminski izmeri, ni – število meritev v posamezni terminski izmeri, ui – število neznank v posamezni terminski izmeri, di – defekt datuma (defekt ranga matrike normalnih enacb) v posamezni terminski izmeri. Ce nicelne hipoteze ne moremo zavrniti, izracunamo skupno a-posteriori referencno varianco (Caspary, 1988; Mihailovic in Aleksic, 1994): f s ˆ2 + f s ˆ2 q 2 101 202 s == . (6) ff f 1 + 2 Postopek Caspary predvideva, da je datum geodetske mreže dolocen z notranjimi vezmi, zato morajo biti v izravnavi izpolnjeni naslednji pogoji (Kuang, 1996; Caspary, 1988): T v Pv = min ., (7) i ii T xx = min . in x ˆ = x + x , (8) ii i 0 ii vi – vektor popravkov meritev v posamezni terminski izmeri, Pi – matrika uteži v posamezni terminski izmeri, x0i – vektor približnih vrednosti koordinat v posamezni terminski izmeri, xi – vektor popravkov približnih vrednosti koordinat v posamezni terminski izmeri, xˆi – vektor izravnanih koordinat v posamezni terminski izmeri. Geodetsko mrežo v posamezni terminski izmeri izravnamo kot prosto mrežo, orientacijske neznanke (in morebitno neznanko merila mreže) moramo odstraniti z Gaußovo metodo eliminacije ali drugimi metodami (Mihailovic in Aleksic, 1994; Mihailovic, 1981). Za odkrivanje grobo pogrešenih meritev Veton Hamza, Tomaž Ambrožic, Bojan Stopar | DEFORMACIJSKA ANALIZA PO POSTOPKU CASPARY | DEFORMATION ANALYSIS: THE CASPARY APPROACH | 68-88 | lahko uporabimo Baardovo metodo Data Snooping, Popeovo metodo Tau ali dansko metodo (Caspary, 1988; Grigillo in Stopar, 2003). Pred izravnavo moramo uskladiti tudi natancnosti kotnih in dolžinskih meritev (Ambrožic, 2004). 2.3 Testiranje nestabilnih tock po postopku Caspary Postopek Caspary je, v postopku dolocitve stabilnih referencnih tock, podoben nekaterim drugim me-todam deformacijske analize, še posebej postopku Hannover (Mihailovic in Aleksic, 1994). Po izravnavi geodetske mreže kot proste mreže sta vektor izravnanih koordinatnih razlik . in psevdoinverzna matrika kofaktorjev izravnanih koordinatnih razlik Q. definirana kot (Caspary, 1988): .. .= x ˆ2 - x ˆ1, (9) - ++ TT QQ + Q = BPB + BPB , (10) ˆ xx ˆ .. = xx ˆ1 ˆ2 111 222 Bi – matrika koeficientov enacb popravkov meritev v posamezni terminski izmeri. Vektor . (9) moramo razstaviti na podvektorja .T = (.T .T). V podvektorju .T so koordinatne razlike n pnreferencnih tock, ki jih bomo v nadaljevanju testirali glede stabilnosti, v podvektorju .T p pa so koordinatne razlike tock na objektu, ki jih bomo v nadaljnjih korakih obravnavali kot nestabilne tocke: .. . .=. n . (11) .. p .. Podobno razstavimo tudi pripadajoco matriko Q. (Caspary, 1988): .. . P nn P np . Q -= P =. . (12) .. .. . PP . pn pp . Stabilnost referencnih tock med dvema terminskima izmerama dolocimo s testiranjem naslednje hipoteze (Caspary, 1988): HE x ˆ = ˆ x ˆ , (13) 0: ( n 1 )( x n 2 )= n : E ( ˆ )( x . x ˆ . (14) H x . ˆ ) an 1 n 2 n Ce nicelne hipoteze ne moremo zavrniti, pomeni, da so vse v testiranje vkljucene referencne tocke v dveh terminskih izmerah ostale stabilne, v nasprotnem primeru je med dvema terminskima izmerama nekaj referencnih tock spremenilo svoje koordinate. Testiranje nicelne hipoteze (13) opravimo s testno statistiko T, ki se porazdeljuje po porazdelitvi F (Caspary, 1988): q / fq / f () () n . n . T =. =. 2~ F (1 - , . , f ), (15) / S af qf kjer je: ( ) nn T - n (16) q . =. Q nn . , f. . 2m . d, (17) m – število referencnih tock, ki so vkljucene v testiranje. Veton Hamza, Tomaž Ambrožic, Bojan Stopar | DEFORMACIJSKA ANALIZA PO POSTOPKU CASPARY | DEFORMATION ANALYSIS: THE CASPARY APPROACH | 68-88 | Matriko Q. izracunamo z naslednjo enacbo (Caspary, 1988): nn -- 1 Q = P - PP P . (18) nn nn nppp pn Ce tocke geodetske mreže niso razdeljene na referencne tocke in tocke na objektu, torej obravnavamo vse tocke mreže kot referencne, potem je matrika Q. (18) enaka matriki Q. (12). Vrednost testne statistike nn.. T izracunano z enacbo (15), primerjamo z ustrezno kriticno vrednostjo F. Ce je T . F, (1.a, f., f )(1.a, f., f ) potem nicelne hipoteze ne moremo zavrniti, ce je T . F, pa nicelno hipotezo zavrnemo. Zavrnitev (1.a, f., f ) nicelne hipoteze pomeni, da imamo med referencnimi tockami tudi tocke, ki so se dvema terminskima izmerama premaknile. Tako moramo opraviti dodatne analize, da odkrijemo nestabilne referencne tocke. Postopek dolocitve nestabilnih referencnih tock izvedemo iterativno. Razstavljanje vektorja . in matrike Q. naredimo podobno, kot smo zapisali v enacbah (11) in (12). V posamezni iteraciji so v podvektorju .. . n koordinatne razlike vseh referencnih tock razen ene, za katere smo predpostavili, da so stabilne in jih bomo v nadaljevanju testirali, ali so res stabilne. V podvektorju . p sta le koordinatni razliki (za 2D-mre­žo) samo ene referencne tocke (tiste, ki je nismo vkljucili v podvektor . n) (Caspary, 1988). Pripadajoco matriko Q. razstavimo podobno: podmatrika P vsebuje elemente vseh referencnih tock razen ene, .. nn podmatrika P pa elemente le ene tocke (tiste, ki je ni v podmatriki P ). Kvadratno formo (q), enacba ppnn.n (16), lahko razstavimo na dva dela. To naredimo po transformaciji vektorja . na podvektorja naslednje oblike (Caspary, 1988): .. n .. I0 . . .=. - 1 .. . (19) PP I .. . pp pn . . p ... . Podvektor .p se nanaša na tocko, ki jo testiramo, podvektor .n pa se nanaša na vse preostale referencne tocke. Razstavljanje vektorja . in matrike Q. ter izracun (q) naredimo za vsako tocko posebej. Iteracij .. .p je toliko, kolikor imamo referencnih tock, za katere smo predpostavili, da so stabilne. Kot nestabilno tocko dolocimo tocko, za katero izracunamo po vsaki iteraciji najvecjo vrednost (q.)p (Caspary, 1988): () p TP . . (20) q. =. ppp p V naslednji iteraciji prej doloceno nestabilno referencno tocko prestavimo v skupino tock na objektu. Razstavljanje vektorja . (11) in matrike Q. (12) nadaljujemo iterativno, dokler ne odkrijemo vseh .. nestabilnih referencnih tock. Testno statistiko, doloceno v (15), ponavljamo tolikokrat, dokler nicelne hipoteze (13) ne moremo zavrniti, kar pomeni, da so vse preostale referencne tocke stabilne. 2.4 Izracun premikov Ko odkrijemo vse tocke, ki niso stabilne, izracunamo premike tock tako, da vektor . in pripadajoco matriko Q. razstavimo na (Caspary, 1988): .. .. . .=. r , (21) .. o .. -. P rr P ro . Q .. = P .. =. . . (22) PP . or oo . Veton Hamza, Tomaž Ambrožic, Bojan Stopar | DEFORMACIJSKA ANALIZA PO POSTOPKU CASPARY | DEFORMATION ANALYSIS: THE CASPARY APPROACH | 68-88 | V podvektorju . r so koordinatne razlike stabilnih tock, medtem ko so v podvektorju . o koordinatne razlike tock, ki so se premaknile. Za razstavitev matrike Q. velja podobno: elementi podmatrike P se ..rrnanašajo na stabilne tocke, medtem ko se elementi podmatrike P oo nanašajo na tocke, ki so se premaknile, torej gre za tocke na objektu in nestabilne referencne tocke. V zadnji transformaciji, ki jo izvedemo, bodo tocke, ki so stabilne, dolocale nov datum geodetske mreže. Za transformacijo geodetske mreže uporabimo transformacijo S za vsako terminsko izmero posebej, datum transformirane mreže je dolocen s stabilnimi tockami. Vektor . in matriko Q.. transformiramo v nov geodetski datum stabilnih tock z naslednjimi enacbami (Stopar in Marjetic, 2007): .. S., stab stab (23) Q. SQST , ..stab stab .. stab (24) S. I . H(HEH)-1HTE. stab stab stab (25) V matriki Estab so vsi elementi enaki nic, le diagonalni elementi imajo vrednosti enake ena na mestih, ki pripadajo koordinatni komponenti stabilne referencne tocke. Matrika I je enotska matrika, matrika H je matrika geodetskega datuma, dolocenega z notranjimi vezmi (Krüger, 1980). Premike tock na objektu in nestabilnih referencnih tock izracunamo z naslednjo enacbo (Caspary, 1988): - 1 .=PP. +. . o ooorr o (26) Postopek Caspary predvideva tudi graficno predstavitev vektorjev premikov in elips zaupanja. Elipse zaupanja koordinat tock so dolocene s stopnjo zaupanja 95 % (Caspary, 1988). V graficni predstavitvi dolocajo koordinate tock prve (nicelne) terminske izmere središca elips zaupanja, razlike koordinat med terminskima izmerama pa dolocajo dolžino vektorjev premikov tock. Ce se konec vektorja premika nahaja izven elipse zaupanja, lahko ponovno potrdimo, da se je tocka premaknila, ce je konec vektorja premika znotraj elipse zaupanja, pa lahko trdimo, da se tocka ni premaknila. Iz elementov matrike izracunamo elemente elips zaupanja na naslednji nacin (Caspary, 1988): Q..stab . Q..stab1 . Q..stab2 = as . 12 F 1 -a ,2, f , (27) = bs . 22 F 1 -a ,2, f , (28) 2 qxy ˆˆ tan2 T= , (29) q - q xx ˆˆ yy ˆˆ 1 .= ( q + q + z ) , (30) 1 xx ˆˆ yy ˆˆ 2 .= 1 ( q + q - z ) , (31) 2 xx ˆˆ yy ˆˆ 2 2 z = q - q 2 + 4 qq (32) ( ˆˆ ˆˆ )ˆˆ ˆˆ. xx yy xyxy Graficna predstavitev dobljenih rezultatov je zadnji korak pristopa Caspary in jo izvedemo po izracunu elementov elips zaupanja, predstavljenih z enacbami od (27) do (32). Veton Hamza, Tomaž Ambrožic, Bojan Stopar | DEFORMACIJSKA ANALIZA PO POSTOPKU CASPARY | DEFORMATION ANALYSIS: THE CASPARY APPROACH | 68-88 | 3 RACUNSKI PRIMER Uporabnost postopka Caspary želimo testirati na simulirani geodetski mreži, sestavljeni iz 7 tock ter merjenih 24 horizontalnih smeri in 24 dolžin. Za vrednost a-priori variance za smeri izberemo ssi . 1", za vrednost a-priori variance za dolžine pa sdi . 5 mm. Za obe terminski izmeri je plan meritev enak. Isto geodetsko mrežo so uporabili tudi drugi raziskovalci, ko so testirali druge postopke defor­macijske analize: – Hannover (Ambrožic, 2001), – Karlsruhe (Ambrožic, 2004), – Delft (Marjetic, Zemljak in Ambrožic, 2013), – Fredericton (Vrecko in Ambrožic, 2013), – München (Soldo in Ambrožic, 2018), – robustne metode (Ambrožic et al., 2019). Postopek Caspary predvideva, da so v izravnavi mreže izpolnjeni pogoji, doloceni v enacbah (7) in (8). Matriko kofaktorjev neznank izracunamo z naslednjim izrazom (Krüger, 1980): T T1T Q ˆˆ = ( B PB + HH )-- HH . (33) xx Datumska matrika HT je odvisna od vrste izvedenih meritev v geodetski mreži in je dolocena glede na defekt datuma geodetske mreže, ki je v našem primeru v obeh terminskih izmerah enak tri (Krüger, 1980). Vsako terminsko izmero smo izravnali, rezultate prikazujemo v preglednici 1. Preglednica 1: Rezultati izravnave. Prva terminska izmera Druga terminska izmera i . 1 i . 2 ni 48 48 ui 14 + 7 14 + 7 di 3 3 fi 30 30 s2; enacba (6) 1,337 Iz rezultatov, predstavljenih v preglednici 1, ugotovimo, da smo dosegli homogeno natancnost meritev v obeh terminskih izmerah. Vrednost skupne a-posteriori referencne variance s2 uporabimo v nadaljnjih izracunih. Vektor . in matriko Q. izracunamo po enacbah (9) in (10). Ker geodetske mreže nismo .. razdelili na referencne tocke in tocke na objektu, sta matriki Q. in P enaki. V naslednjem koraku te­ nnnn stiramo stabilnost tock med dvema terminskima izmerama z nicelno hipotezo (13). Izracunamo vrednost testne statistike po enacbi (15) in ugotovimo, da moramo nicelno hipotezo (13) zavrniti. Rezultate tega izracuna predstavljamo v preglednici 2. Preglednica 2: Rezultati testiranja skladnosti. Vrednost 7 11 1772,21 141,48 1,95 Veton Hamza, Tomaž Ambrožic, Bojan Stopar | DEFORMACIJSKA ANALIZA PO POSTOPKU CASPARY | DEFORMATION ANALYSIS: THE CASPARY APPROACH | 68-88 | Test skladnosti je potrdil, da so se nekatere tocke geodetske mreže med dvema terminskima izmerama premaknile. Zato postopek nadaljujemo z izracuni, opisanimi v podpoglavju 2.3. Rezultate teh izracunov prikazujemo v preglednici 3, rezultate testne statistike (15) in kriticne vrednosti po vsaki iteraciji pa v preglednici 4. Preglednica 3: Dolocitev nestabilnih referencnih tock. 1. iteracija 2. iteracija 3. iteracija 4. iteracija Tocka 2 562,59 321,26 505,70 3 415,29 347,99 394,94 146,15 4 94,53 99,03 52,00 75,72 5 67,62 75,56 17,13 3,87 Preglednica 4: Rezultati testne statistike (15) in kriticne vrednosti. Parameter 1. iteracija 2. iteracija 3. iteracija 4. iteracija 5. iteracija f. 11 9 7 5 3 T 141,48 99,20 81,93 25,89 0,36 F 1,95 2,04 2,17 2,37 2,76 Iz predstavljenih rezultatov sklepamo, da so se tocke 1, 2, 3 in 7 premaknile, tocke 4, 5 in 6 pa so stabilne. V peti iteraciji ugotovimo, da s testom skladnosti ne moremo zavrniti nicelne hipoteze (13). V naslednjem koraku potrjeno stabilne tocke uporabimo kot tocke, ki definirajo datum mreže v transformaciji S, ki je predstavljena z enacbami (23), (24) in (25). Po transformaciji S, s katero v obeh terminskih izmerah zagotovimo identicni datum geodetske mreže, izracunamo premike tock in elemente elips zaupanja, ki jih prikazujemo v preglednici 5. Elipse zaupanja in ugotovljene vektorje premikov graficno prikazujemo na sliki 1. Preglednica 5: Premiki in elementi elips zaupanja. Premiki Elipse zaupanja Tocka dy [mm] dx [mm] a [mm] b [mm] T [ș] 2 – 38,4 49,4 13,2 10,4 62 3 20,8 – 43,9 11,9 9,1 2 4 – – 6,43,7 74 5 – – 6,2 5,4 159 Veton Hamza, Tomaž Ambrožic, Bojan Stopar | DEFORMACIJSKA ANALIZA PO POSTOPKU CASPARY | DEFORMATION ANALYSIS: THE CASPARY APPROACH | 68-88 | Slika 1: Elipse zaupanja in premiki tock. 4 PRIMERJAVA Z REZUlTATI DRUGIH POSTOPKOV Primerjavo rezultatov postopka Caspary in rezultatov postopkov Hannover, Karlsruhe, Delft, Fredericton in München predstavljamo v preglednici 6. Z uporabo vseh postopkov trdimo, da so tocke 4, 5 in 6 stabilne, tocke 1, 2, 3 in 7 pa nestabilne. Opazimo lahko le majhno razliko v rezultatih izracunanih premikov, vendar so izracunane vrednosti premikov zelo podobne simuli­ranim premikom. Preglednica 6: Simulirani premiki tock mreže in rezultati deformacijske analize po postopkih Hannover, Karlsruhe, Delft, Fredericton, München in Caspary. Tocka 1 2 3 4 5 6 7 d [mm] x – 34,6 52,0 – 43,3 0,0 0,0 0,0 43,3 d [mm] . [ș] 40,0 210 60,0 330 50,0 150 0,0 – 0,0 – 0,0 – 50,0 30 ver d [mm] yd [mm] x – 19,6 – 38,0 – 38,7 49,0 20,6 – 44,3 – 4,0 5,1 – 6,4 – 7,1 3,3 – 10,6 23,6 42,9 Hanno d [mm] . [ș] 42,8 207 62,4 322 48,9 155 6,5 322 10,0 222 11,1 163 49,0 29 Premik da da da ne ne ne da d [mm] yd [mm] x – 19,7 – 38,0 – 38,8 49,0 20,6 – 44,4 – – – – – – 23,6 42,9 d [mm] . [ș] 42,8 207 62,5 322 48,9 155 – – – – – – 49,0 29 Premik da da da ne ne ne da Veton Hamza, Tomaž Ambrožic, Bojan Stopar | DEFORMACIJSKA ANALIZA PO POSTOPKU CASPARY | DEFORMATION ANALYSIS: THE CASPARY APPROACH | 68-88 | Tocka 1 2 3 4 5 6 7 t d [mm] x – 37,5 49,5 – 43,5 1,0 – 2,3 1,3 42,9 Delf d [mm] . [ș] 42,2 207 62,5 322 48,5 154 1,2 35 2,4 199 1,3 0 49,2 29 Premik da da da ne ne ne da cton d [mm] yd [mm] x – 19,6 – 38,0 – 38,7 49,0 20,6 – 44,3 – – – – – – 23,6 42,9 Frederi d [mm] . [ș] 42,8 207 62,5 322 48,9 155 – – – – – – 48,9 29 Premik da da da ne ne ne da d [mm] yd [mm] x – 19,5 – 37,6 – 38,2 49,5 21,4 – 43,6 0,7 1,0 – 0,8 – 2,2 0,0 1,4 24,0 42,9 München d [mm] . [ș] 42,4 207 62,5 322 48,6 154 1,2 35 2,3 200 1,4 0 49,2 29 Premik da da da ne ne ne da d [mm] yd [mm] x – 19,2 – 37,9 – 38,4 49,4 20,8 – 43,9 – – – – – – 23,9 43,1 d [mm] . [ș] 42,5 207 62,5 322 48,6 154 – – – – – – 49,2 9 Premik da da da ne ne ne da 5 SKlEP Deformacijska analiza po postopku Caspary je sedma opisana metoda, izvedena na isti simulirani geo­detski mreži. Postopek je razvil W. F. Caspary, predstavil ga je v monografiji (Caspary, 1988), obravnavali pa so ga tudi drugi avtorji (Mihailovic in Aleksic, 1994). Postopek Caspary je delno podoben postopku Hannover, vkljucuje pa dodatne geološke in geofizikalne analize, ki jih uporabimo za odlocitev, katere referencne tocke lahko obravnavamo kot pogojno stabilne (Mihailovic in Aleksic, 1994). Stabilnost teh tock dodatno analiziramo s predstavljeno metodologijo. Referencne tocke, za katere smo ugotovili, da niso stabilne, pa v nadaljnjih analizah obravnavamo kot tocke na objektu. Stabilne referencne tocke morajo dolocati geodetski datum v obeh terminskih izmerah. Za transfor­macijo geodetske mreže prve in druge terminske izmere v datum stabilnih referencnih tock uporabimo transformacijo S. Po transformaciji mreže prve in druge terminske izmere v geodetski datum stabilnih referencnih tock izracunamo koordinatne razlike tock med drugo in prvo terminsko izmero. Postopek Caspary predvideva graficno predstavitev vektorjev premikov in elips zaupanja. Vektor premika nestabil­nih referencnih tock, katerega zacetek dolocajo koordinate tocke iz prve terminske izmere in ima konec izven elipse zaupanja, potrdi, da se je referencna tocka premaknila. Rezultati, ki jih dobimo s postopkom Caspary, se le malo razlikujejo od rezultatov, ki jih dobimo z drugimi postopki deformacijske analize in so objavljeni v predhodnih clankih enega od avtorjev tega clanka. Z vsemi pristopi deformacijske analize smo potrdili iste nestabilne tocke, izracunani premiki pa so zelo podobni simuliranim premikom. Veton Hamza, Tomaž Ambrožic, Bojan Stopar | DEFORMACIJSKA ANALIZA PO POSTOPKU CASPARY | DEFORMATION ANALYSIS: THE CASPARY APPROACH | 68-88 | literatura in viri: Glej literaturo na strani 78. Hamza V., Ambrožic T., Stopar B. (2020). Deformacijska analiza po postopku Caspary. Deformation Analysis: the Caspary Approach Geodetski vestnik, 64 (1), 68-88. DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2020.01.68-88 Veton Hamza, mag. inž. geod. in geoinf. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-naslov: veton.hamza@fgg.uni-lj.si izr. prof. dr. Tomaž Ambrozic, univ. dipl. inž. geod., univ.dipl. inž. rud. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-naslov: tomaz.ambrozic@fgg.uni-lj.si prof. dr. Bojan Stopar, univ. dipl. inž. geod. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-naslov: bojan.stopar@fgg.uni-lj.si Veton Hamza, Tomaž Ambrožic, Bojan Stopar | DEFORMACIJSKA ANALIZA PO POSTOPKU CASPARY | DEFORMATION ANALYSIS: THE CASPARY APPROACH | 68-88 | 3D-lASERSKO SKENIRANJE 3D lASER SCANNING OF THE NARAVNIH JAM: PRIMER NATURAl CAVES: ExAMPlE OF ŠKOCJANSKIH JAM ŠKOCJANSKE JAME Richard Walters, Nadja Zupan Hajna UDK: 528.023:528.484 DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2020.01.89-103 Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.04 PROFESSIONAL ARTICLE Prispelo: 29. 1. 2020 Received: 29. 1. 2020 Sprejeto: 12. 3. 2020 Accepted: 12. 3. 2020 IZVLECEK V clanku predstavljamo problematiko terestricnega laserskega skeniranja velikih naravnih jam na primeru Škocjanskih jam, ki so del Unescove svetovne dedišcine. Glede na obstojece podatke tahimetricne izmere jamskih rovov in iz njih izracunanih prostornin je bilo skeniranje tako velike jame velik izziv za ekipo. Jama s skoraj 6 kilometrov dolgimi rovi z dimenzijami približno 30 x 40 metrov in maksimalno višino do 145 metrov je bila skenirana s 370 stojišc. Postopek vkljucuje postavitev stojišc, prekrivanje skeniranja po progresivni poti in, ko so posnetki na površju, njihovo zbiranje, cišcenje in združevanje v 3D-model. Pridobljenih je bilo 8,3 milijarde tock in 2600 fotografij z visoko locljivostjo. Za registracijo oblaka tock je bil uporabljen Reiglov program RiSCAN Pro, nato je bil oblak tock izvožen v 3D Hexagon Reshaper in izdelan je bil ploskovni 3D-model, iz katerega je bilo mogoce opraviti vse meritve in izracune. Za dodaten vir podatkov smo uporabili zajem podatkov s kamero brezpilotnega letalnika. S fotogrametrijo smo naredili digitalni model površja ter ga nato v 3D Reshaperju povezali z modelom jame. Podatki visoke locljivosti modela tockovnega oblaka se lahko uporabljajo v razlicne namene, kot so izracun prostornine, odkrivanje geoloških in speleogenetskih oblik itd. Trenutno je Martelova dvorana s prostornino 2,55 milijona kubicnih metrov potrjena kot 11. najvecja jamska dvorana na svetu. KLJUCNE BESEDE ABSTRACT In this article, we present issues arising from Terrestrial Laser Scanning of large natural caves using the example of Škocjan Caves, a UNESCO World Heritage Site. Regarding pre-existing tachymetric survey of the passages and volumes calculated from them, the scanning of such a large cave was an even bigger challenge for the team. The cave of almost 6 km long passages with dimensions approx. 30 m x 40 m and max. heights up to 145 m, was scanned from 370 stations. Process of surveying the cave, involves establishing scanner positions through the cave, where scans will overlap, in a progressive route and once back on the surface, collecting, cleaning and stitching the scans into a point cloud 3d Model.3D model. A total of 8.3 billion points were captured and 2,600 high-resolution photos taken.With Reigl’s RiSCAN Pro software, a point cloud model was registered and then exported to Hexagon’s 3D Reshaper to create a full surface model from which all measurements and calculations were made. Additionally, data acquisition using a camera on an unmanned airborne vehicle was used. By photogrammetric approach, digital terrain model of a surface was built and then tied to the cave model within 3D Reshaper. The resulting high resolution - point cloud model may be used for various purposes such as: volume calculations, detection of geological and speleogenetical features, etc. With a volume of 2.55 million cubic metres, Martel’s Chamber is confirmed to be the 11th largest cave chamber in the world at the moment. KEY WORDS SI | EN terestricno lasersko skeniranje, oblak tock, velike jame, Terrestrial Laser Scanning, point cloud, large caves, volume, prostornina, Slovenija Slovenia Richard Walters, Nadja Zupan Hajna | 3D-LASERSKO SKENIRANJE NARAVNIH JAM: PRIMER ŠKOCJANSKIH JAM | 3D LASER SCANNING OF THE NATURAL CAVES: EXAMPLE OF ŠKOCJANSKE JAME | 89-103 | 1 INTRODUCTION A project of 3D laser scanning of the cave was carried out by the Karst Research Institute of the ZRC SAZU and the Škocjan Caves Park together with the members of the British Cave Association (BCA) in 2018 and 2019. Cave Škocjanske jame (Škocjan Caves, UNESCO World Heritage and RAMSAR) is 5.8 km long cave near Divaca village (Classical Karst, SW Slovenia; Fig. 1). The river Reka sinks into Škocjanske jame at an altitude of 314 m a.s.l. The underground channel is after a few hundred metres interrupted by two large collapse dolines Velika and Mala dolina. Cave then continues with 2.6 km long channel to the Martelova dvorana (Martel’s Chamber) at 214 m a.s.l. with an anticipated volume of 2.2 x 106 m3 (Drole, 1997). To obtain the volume of that chamber was a major objective and challenge for our team. Over the last years, a few BCA members were aiming to scan the world’s largest cave chambers in 3D using modern LiDAR scanning technology. A project to measure the 10 largest cave chambers of the world started in 2013 (Walters, 2016). They measured the biggest chambers of the caves in China (Miao Room, Cloud Ladder Hall, Hong Meigui, Funnel of Light), Malaysia (Sarawak Chamber, Api Cham­ber), Mexico (La Muneca Fea), Iran (Ghar-e-Dosar), Oman (Majlis al Jinn), France (Salle de La Verna), Spain (GEV Chamber), USA (The Big Room), Belize (Belize Chamber) and others. They presented their measurements at several conferences and 3D movie about Miao Room on the National Geographic channel (https://www.nationalgeographic.com/china-caves/supercaves/). The largest chamber volume of the world proved to be Miao Room, and it is 10.59 million m3, the second is Sarawak Chamber with 9.81 million m3, the largest in Europe is Salle de La Verna with 3.65 million m3 and stands as 9th of the world (Walters, 2017). While the volumetric data that could be obtained from LiDAR surveys is incred­ibly accurate, it was felt that quoting volumetric metrics to 2 decimals (i.e. 0.01 x 106 m3) reflected the issue that chamber boundaries are difficult to define consistently, there are issues in defining the exact boundaries of the cave chambers; therefore we have restricted quoting volume metrics to 2 decimal places (ie. 0.01 x 106m3). The volume of Martelova dvorana was not team’s only goal; we also wanted to get the 3D model of the whole cave to compare with the Institute’s tachymetric survey in 1991-2002 and compare the new results with Institute cave map from 2015 (Drole, 2015). 3D point cloud would also be useful to detect geological structures, speleogenetic features and for its use to interpret speleogenesis of the cave. Additionally, a 3D model would be useful in the monitoring of all changes in the cave and also for tourist interpretations. 2 CAVE MAPS OF ŠKOCJANSKE JAME The first map of the caves was drawn by Anton Hanke during the measurements in 1885. In 1913 Anton Meeraus published a map with all the previous measurements which was used until the tachymetric survey of the Karst Research Institute ZRC SAZU. The survey was carried out from the beginning of the 1990s to the year 2002 (Mihevc, 1994, 1995, 1998; Drole, 1997). Subsequently, various individual measurements of smaller passages were added by several caving teams. Notwithstanding the quality of Hanke’s original survey conducted with the technology of the time, some errors in Hanke’s measurements were discovered. After Hanke’s measurements, the altitude of Martelovo jezero (Martel’s Lake) was 175 m (Boegan, 1938), while the new measured value was 214 m. The second, even more important error, Richard Walters, Nadja Zupan Hajna | 3D-LASERSKO SKENIRANJE NARAVNIH JAM: PRIMER ŠKOCJANSKIH JAM | 3D LASER SCANNING OF THE NATURAL CAVES: EXAMPLE OF ŠKOCJANSKE JAME | 89-103 | was shown at the layout of the cave: the end of the cave (Martelovo jezero) actually lies 350 m northeast of the Hanke’s ground plan (Mihevc, 1998). These errors in Hanke’s map and later copied maps are important because all previous interpretations of speleogenesis and of the flow of underground river were based on them. The newest map was done for the purpose of monitoring the caves in 2015 (Fig. 1); additionally, the Škocjan Caves Park with the Institute completed and digitized map’s different layers. Figure 1: Cave map of Škocjanske jame (Drole, 2015; Karst Research Institute ZRC SAZU archive) with its location in Slovenia and position of Martelova dvorana. The Institute also conducted several cross-sections of the cave passages using laser range finders, and the volume of the cave and its individual parts was estimated (Drole, 1997). After the measurements and calculations, the volume of the Martelova dvorana was about 2 million m3, with length 308 m (Mihevc, 1994; Drole, 1997), width 123 m and maximum height 146 m (average 106 m). In the main caves, Novakovic et al. (2014) scanned Velika dvorana (Great Hall, Part of Tiha jama); they measured its highest point (30.82 m) and determined its average height (16.26 m). Richard Walters, Nadja Zupan Hajna | 3D-LASERSKO SKENIRANJE NARAVNIH JAM: PRIMER ŠKOCJANSKIH JAM | 3D LASER SCANNING OF THE NATURAL CAVES: EXAMPLE OF ŠKOCJANSKE JAME | 89-103 | 3 METHODS 3.1 Terrestrial laser Scanning (TlS) Terrestrial Laser Scanning (TLS) was performed in a cave with a length of 5.8 km and passages’ dimen­sions approx. 30 m x 40 m, and up to 80 m or even to 145 m high underground canyon with a flowing river in its bottom. The Riegl VZ-400 laser scanner (Fig. 2) uses a near-infrared frequency of 1550 nm. It was chosen because it is a very robust 3D terrestrial laser scanner, which can reach 400 m and the can make measurements to within 5 mm at 100 m. It takes up to 300,000 measurements/sec with a recording width a vertical scan range of 100° and a horizontal scan range of 360°. Figure 2: Cave was scanned by terrestrial laser scanner a.) Riegl VZ-400 during scanning (Photo F. Drole); b.) setup of the scanner at the station in the cave. A sturdy ‘survey-grade tripod’ is required to ensure that vibrations eliminated as far as possible as this leads to errors in the scan data. Scans from platforms and bridges were avoided for this reason. For scanner setup, a Suunto compass was used to align the orientation of the scanner and a spirit level to ensure reasonable horizontal positioning, both helpful to facilitate scan alignment during the initial processing of data as it ensures that each scan is presented to the operator in the same orientation. Above ground, GNSS (Global Navigation Satellite System) is used to orientate the scanner instead, so these tools become optional. For scanning river channels, additional equipment such as haul bags, safety ropes and dry bags is necessary. The LiDAR RiScan Pro scan processing software (Ullrich, 2017) was employed for the initial point cloud. The key feature of this software is its ability to perform multi-station-adjustment, MSA (Kennedy, 2013). Initial point cloud models were prepared in. LAS format. Richard Walters, Nadja Zupan Hajna | 3D-LASERSKO SKENIRANJE NARAVNIH JAM: PRIMER ŠKOCJANSKIH JAM | 3D LASER SCANNING OF THE NATURAL CAVES: EXAMPLE OF ŠKOCJANSKE JAME | 89-103 | Following initial data processing, the.LAS point clouds were imported into Hexagon 3-D Reshaper software (Landrivon, 2017). This permitted the development of surface models, which could be used for measurements, dissections and analyses. Final mesh models were prepared in STL formats so they could be analysed and processed by a wide range of software. 3.2 Photogrammetry To ascertain the relationship of the cave to surface features, we used an unmanned airborne vehicle (UAV) or drone. Unfortunately, regarding the Cave Protection Act (Official Gazette of the Republic of Slovenia 2/2004), the team was not allowed to fly drone underground. A survey of the surface was performed both by LiDAR and drone throughout the collapse dolines (Velika and Mala dolina). The drone used was a DJI Phantom III drone with a 4K camera. Available free LiDAR data was not used at this stage as the point density was significantly lower than the level we could obtain with the LIDAR system employed. The drone derived surface model was used to confirm the orientation of the LiDAR point cloud data of the cave and produce some imagery. The limited vegetation in the dolines at the time of the survey did not obstruct or influence the derived surface model. Flight paths were calculated and set up in the commercially available Dronedeploy (www.dronedeploy.com). The software directs the drone to take images at the required rate and with at least an 80 % overlap from the previous shot. A note of the GNSS location was collated with each image. The same software Dronedeploy also uses photogrammetry to stitch high-resolution photos together to create a 3D surface model. 3.3 Procedure - From Scanning to 3D Model 3.3.1 Scanner Setup In order to ensure a stable, effective scan, a stable ground has to be found, and the tripod should be stabilised. The scanner has to be powered up, and scanning configuration checked. It defaults to the previ­ous setup, so no new configuration is required unless any scanning requirement has changed. It is only necessary to select a new scanning position and start a scan. If any issues arose, a new scan is performed. 3.3.2 The Scanning Process For 3D imaging and determination of cave dimension, the resolution for scanning density was set to 4 cm at 100 metres and the range parameter set to High Definition. In this mode, the scanner makes several measurements of each point and records the one returned with the most confidence. The whole cave is scanned station by station, by gradually moving through the cave. The entire view field was scanned (100 x 360°) at each station. The time required for each scan was 2 minutes, based on the scanner settings we required (4 cm spacing at 100 m). The scanner can scan at a much greater density if required. In the show cave areas, where the scanner could be carried safely between stations, generally, the time taken from starting one scan to starting the next was 8 minutes. In the wild cave, where obstacles necessitated packing the scanner up in its protective bags before moving, time varied between 12 to 25 minutes. Each scan recorded between 10 and 20 million points, lower where there is the sky or a lot of water, neither of which will reflect the laser beam to record a point. Richard Walters, Nadja Zupan Hajna | 3D-LASERSKO SKENIRANJE NARAVNIH JAM: PRIMER ŠKOCJANSKIH JAM | 3D LASER SCANNING OF THE NATURAL CAVES: EXAMPLE OF ŠKOCJANSKE JAME | 89-103 | 3.3.3 Data Capture and Processing All data is backed-up twice before any processing takes place. The Riegl GNSS system is accurate to 2-3 m and could be improved by integration with another more accurate device. Where the sky was visible, in the dolines, GNSSGNSS was recorded in WGS 1984 Global Coordinate System which is compatible with almost all GIS software. Like all surveying methods, surveying a closed loop improves accuracy, so stations are not sited just in line, but all around passages and chambers. However, this is not possible along the Hankejev kanal, where there is only one route by which the surveyors can move through the cave. Therefore, there will be some, albeit small, inaccuracy as to location. 3.3.4 Building a 3D Model Once all the scans are uploaded into the software and a project created, it is necessary to align all the scans into a final point cloud model. The best option use is the default ‘project co-ordinate system’ sup­plied which places all the points onto a Cartesian coordinate system. These can be transformed onto a geographic system later. The Riscan software extracts data, using a Plane Patch Filter from which it can recognise common patterns across scans and thereby align scans almost automatically. Firstly, the scans need to be registered; this allows the software to create a set of references from which to align the scans, then the Plane Patch Filters created, followed by a manual rough alignment of the scans. Finally, the Riscan Pro software applies the Plane Patch filter patterns to automatically and accurately align the scans together. As there is so much data, it proved better to align scans one by one. Once aligned, the combined scans are filtered and combined into a single block of data called Polydata. The filtering allows for the setup of a common point spacing, such as 1 point per 25 cm2, across the model. The initial model was then exported from the Polydata as .LAS point-cloud model. The point cloud was then imported into 3D Reshaper (Landrivon, 2017). A mesh was created firstly by simply using the mesh commands, then using the “merge-common boundaries and fill holes” tools. The model was then refined from the original point cloud using the refine mesh commands and exported as a standard STL model. Point cloud models created could be viewed and processed using free software such as CloudCompare (Daniel, 2016) and 3D models could be viewed using Meshlabs. Most of quality 3D software will allow viewing and processing of the LAS and STL file formats used. Both the surface LiDAR scans and the photogrammetry are geo-referenced using onboard GNSS sen­sors. The accuracy of this is approximately 3–4 m, which was adequate for our needs. If ground control points had been used, that could improve to as low as 2 cm depending on the accuracy of the location of these points. 3.3.5 Volume calculations Once a surface model of the cave is created in 3D Reshaper, in order to do volume calculations, all the holes in the surface must be filled. This is not as straightforward as there a many. This stems from not being able to position the scanner in every required position to scan every aspect of the cave. For example, due to the height of the river and the difficulty of negotiating the river at the river level. For instance, some areas of the walls below the path in the Hakejev kanal were not scanned. These holes must be filled Richard Walters, Nadja Zupan Hajna | 3D-LASERSKO SKENIRANJE NARAVNIH JAM: PRIMER ŠKOCJANSKIH JAM | 3D LASER SCANNING OF THE NATURAL CAVES: EXAMPLE OF ŠKOCJANSKE JAME | 89-103 | manually, but as long as no specific features are attempted to be represented, good knowledge of cave geometry and characteristics will permit a very good estimate in these areas. The holes where there are cave entrances must be filled as well, albeit just for this purpose. Once the mesh is closed, i. e. without holes, the properties of the surface model show its volume. It is a good idea to check that it makes sense by estimating rectangular blocks for each section of the cave and performing a manual calculation. 4 CAVE SCANNING AND RESUlTS 4.1 Cave scanning We scanned the caves in two campaigns. In 2018, the team captured the cave all the way from Ponor, through caves Mahorciceva and Mariniceva jama, Mala and Velika dolina, to passage Šumeca jama and to the first part of Hankejev kanal (Hanke’s Channel). We scanned as far as Swidovo razgledišce (Swida’s viewpoint). The cave and surface were scanned from 320 stations. Figure 3: Laser scanning of Hankejev kanal in 2018 (Photo M. Burkey). In 2019 further 50 stations were scanned to the Martelova dvorana and 20 stations on the surface. The first report on scanning was published by Zupan Hajna and Walters (2019). Richard Walters, Nadja Zupan Hajna | 3D-LASERSKO SKENIRANJE NARAVNIH JAM: PRIMER ŠKOCJANSKIH JAM | 3D LASER SCANNING OF THE NATURAL CAVES: EXAMPLE OF ŠKOCJANSKE JAME | 89-103 | So far the 3D Scanning project of Škocjanske jame has been constructed via the use of 370 scanning stations, capturing 8.3 billion points and taking 2,600 hi resolution photos. It requires 250 GBytes of storage. If we include all the sub-models, videos and extractions, the overall storage requirement is almost 1Tbyte. In order to make use of the data, models were mostly decimated to at most one point per 0.1 m x 0.1 m surface area. The decimation is carried out with RiScan Pro, where an Octree Filter is applied to the data. This density is an aim, if due the range of the target surface, this cannot be obtained, in some areas, the density will be lower, though density is improved by multiple scans of the surface from different scanning stations. The compiled data compressed to a 3 GB shared memory with 48 million pixelspoints and then squeezed it to 8 million (8 MB) for ease of display. Such cloud of points can be viewed with different programs on personal computers; the example is 3D model of the cave produced in a Cloud Compare (Fig. 4). Figure 4: 3D point Cloud of Škocjanske jame made by CloudCompare; view from NW. In addition, the scans show up details that are normally obscured by darkness and distance, as for instance speleogenetic features, that are too far away to be illuminated by available lights comment (Fig. 5). Richard Walters, Nadja Zupan Hajna | 3D-LASERSKO SKENIRANJE NARAVNIH JAM: PRIMER ŠKOCJANSKIH JAM | 3D LASER SCANNING OF THE NATURAL CAVES: EXAMPLE OF ŠKOCJANSKE JAME | 89-103 | Figure 5: Wall features including pending wall failure fractures in Šumeca jama seen from the Point Cloud. The colour stems from difference reflectance levels of the cave walls In the main cave detailed scans were taken of Ponvice (Gours) and of sediment profile in Tiha jama. Ponvice (Fig. 6a) were scanned with higher resolution (resolution 0.01 m; las data = 80 MB). Due to Cave Regulations, scans from above the gours could not be done, so data from the base of many of the gours is missing (Fig. 6b). Consequently, their volumes could not be calculated. Figure 6: Comparison between the photo and 3D model of Ponvice: a.) photo (M. Burkey) and b.) CloudCompare 3D model. 4.2 Comparison with the caves’ map First, in our objectives was to compare the 3D model with the cave existing map (Drole, 2015). We extracted a ground plan of the Škocjanske jame made from tachymetric survey and the point cloud (on the image in grey) obtained by 3D laser scanning in February 2018. The layouts coincide very well, which reinforces the accuracy of both methods (Fig. 7). Richard Walters, Nadja Zupan Hajna | 3D-LASERSKO SKENIRANJE NARAVNIH JAM: PRIMER ŠKOCJANSKIH JAM | 3D LASER SCANNING OF THE NATURAL CAVES: EXAMPLE OF ŠKOCJANSKE JAME | 89-103 | Figure 7: Comparison between the part of the ground plan (Drole, 2015) of the cave passages made from the tachymetric survey (black line) and the point cloud obtained by terrestrial laser scanning in February 2018 (points in grey). 4.3 Measurements and volumes calculation Almost the whole cave was laser scanned. There are some small side passages, the passages in the continu­ation of Martelova dvorana and two new passages above it, which we didn’t scan. Figure 8: Laser scanning of Martelova dvorana in 2019 (Photo M. Burkey). Richard Walters, Nadja Zupan Hajna | 3D-LASERSKO SKENIRANJE NARAVNIH JAM: PRIMER ŠKOCJANSKIH JAM | 3D LASER SCANNING OF THE NATURAL CAVES: EXAMPLE OF ŠKOCJANSKE JAME | 89-103 | Overall cave volume from the ponor in collapse doline Velika dolina to Martelova dvorana is 6.13 mil­lion m3. Martelova dvorana (Fig. 8): chamber volume is 2.55 million m3; max. length is 314 m, width 143 m and height 158 m. 4.4 Surface scans The rims of the collapse dolines Velika and Mala dolina, ponor of the river Reka and entrance to the pit Okroglica were scanned by TLS. The number of surface scans increasing from 12 in 2018 to 20 in 2019. Three points were tied into GNSS locations fixed by the survey undertaken by Drole (1997). Figure 9: Examples of models obtained from UAV high-resolution images using photogrammetry: a.) drone image of collapse dolines layered on the Google Earth file; and their 3D models b.) in grey and c.) surface coloured regarding altitude a.s.l. Richard Walters, Nadja Zupan Hajna | 3D-LASERSKO SKENIRANJE NARAVNIH JAM: PRIMER ŠKOCJANSKIH JAM | 3D LASER SCANNING OF THE NATURAL CAVES: EXAMPLE OF ŠKOCJANSKE JAME | 89-103 | In addition to TLS a drone captured a large number of high-resolution photos over the karst landscape around the same collapse dolines (Figs. 9). The pictures were uploaded to Dronedeploy which, via knowledge of the location and orientation of each shot, recognising the same features in multiple shots photogrammetric procedures, built these images into a 3D surface model. The accuracy of photogrammetric 3D model is 3-4 m. By using photogrammetry, a high-resolution 3D model, that contains elevation/height information (Fig. 9c), texture, shape, and colour for every point on the map, was created. The models were combined in 3D Reshaper by selected known and predetermined reference points in both models and allowing the software to align them (Fig. 10). Figure 10: By 3D Reshaper’s connected digital surface model around collapse dolines and 3D cave model. 5 DISCUSSION 5.1 Comparisons Our measurements and calculations of the volumes are comparable with the data of the Institute from the 1990s. Volume of the whole cave we scanned is 6.13 million m3; Institute calculation was V = 5 million m3 (Drole, 1997). The volume of Martelova dvorana was calculated to 2.55 million m3, which was found to be a little larger than previously estimated (2.2 x 106 m3; Drole, 1997). There was a comparison done between maps produced by theodolite measurement and 3D laser scan; interesting was that there were no major differences in the layout of the two plans. We would like to emphasize that the cloud of points was only approximately placed on the existing map since 3D scanning data was still not attached to the tachymetric survey via GNSS points on the surface. The scanned point cloud extends beyond the cave plan at Reka ponor and on the margins of collapsed dolines the Mala and the Velika dolina, because the surface was also scanned but not mapped. The improve­ments in completeness of the TLS models must be taken as a reflection of improving technology and method and no so as to offer criticism of previous work which stand as excellent examples of work. It is not claimed that linear measurements using LiDAR will be better than those using tachimetry, far from it, however, the LiDAR does remove errors in the cartographer’s estimations when drawing up a map based on just theodolite data. Comparison with the largest chambers of the world measured until 2019 has shown that the size of the Martelova dvorana reaches the 11th place in the world (see Table 1) and 2nd in Europe after Salle de la Verna (3.6 million m3). Nevertheless, Martelova dvorana is the largest river passage in Europe. Richard Walters, Nadja Zupan Hajna | 3D-LASERSKO SKENIRANJE NARAVNIH JAM: PRIMER ŠKOCJANSKIH JAM | 3D LASER SCANNING OF THE NATURAL CAVES: EXAMPLE OF ŠKOCJANSKE JAME | 89-103 | Table 1: As of December 2019. No Name Cave Vol (x106m3) (x103m2) Country Area 2 Sarawak Chamber Nasib Bagus 9.81 168.87 Malaysia Mulu National Park, Sarawak 3 Cloud Ladder Hall Quankou Dong 6.23 56.74 China Tongzi, Wulong County, Chongqing 4 Funnel of Light Maoqidong 6.13 39.85 China Leye County, Guangxi 5 La Muneca Fea Tlamanictli-TZ1 5.90 65.06 Mexico Tepepan, Zaragosa, Puelba 6 Hong Meigui Niu Ping Dong 5.56 62.70 China Leye County, Guangxi 7 Ghar-e-Dosar Ghar-e-Dosar 4.33 79.14 Iran Mehrib, Yadz 8 Majlis al Jinn Majlis al Jinn 4.11 59.41 Oman Selma Plateau 9 Salle de la Verna Reseau de la Pierre San Martin 3.65 43.15 France Sainte-Engrace, Pyrénées-Atlantiques 10 Api Chamber Whiterock Clearwater System 2.89 42.73 Malaysia Mulu National Park, Sarawak 11 Martelova dvorana (Martel’s Chamber) Škocjanske jame 2.55 32.89 Slovenia Divaca, Kras 12 Titan Chamber Ban Dong Xinu - Chu Yan Dong 2.43 52.81 China Doshan, Anlong County, Guizhou 13 Gran Sala GEV Torca de la Carlista 2.14 84.31 Spain Cantabria 14 Haiting Chamber (Left) Nongletiankeng 2.12 40.53 China Fengshun County 15 Marco Polo Nongluidong 1.44 45.69 China Dinlong, Jinya, Fengshan District, Guangxi 16 The Big Room Carlsbad Caverns 0.93 45.36 USA New Mexico 17 Haiting Chamber (Right) Nongletiankeng 0.87 32.98 China Fengshun County 18 Belize Chamber Chiquibul Cave 0.81 46.38 Belize Chiquibul 5.2 Problems in laser scanning of natural caves Scanning the natural caves with heavy equipment is not easy, especially in the narrow, vertical or big and long cave passages. Most of 3D models of the caves were done in small ones or they scanned just one of the cave chambers for the scientific or monitoring purposes (e.g. Canevese, Tedeschi and Forti, 2009; Grussenmeyer et al., 2010; Lerma et al., 2010; Milius and Petters, 2012; Silvestre et al., 2015; Oludare Idrees and Pradhan, 2016). The biggest issues in large caves scanning are listed and described here. 1. Scientific Rigour: The discipline required to maintain surveying standards when cavers are getting cold, tired and hungry; scanning in manageable sections is important. 2. Shadows: Large speleothems, people, corners all create shadows. It is always necessary to perform many more scans than might have been perceived so as to capture all elements of the cave. That said, without special climbing and caving skills, some areas will always prove impossible to scan. Richard Walters, Nadja Zupan Hajna | 3D-LASERSKO SKENIRANJE NARAVNIH JAM: PRIMER ŠKOCJANSKIH JAM | 3D LASER SCANNING OF THE NATURAL CAVES: EXAMPLE OF ŠKOCJANSKE JAME | 89-103 | 3. Colour: It is virtually impossible to scan in colour in large caves. Even the best light sources will not reach much beyond 50 m. So the furthest points will always be coloured black. To some degree this can be overcome by other scans that are closer to the subject, but obtaining perfect colour capture is very time-consuming work, matched with the unconvincing case for requiring colour data. 4. Errors: Measurement errors are small, especially if the scans are taken around a chamber so that, in effect a closed loop is obtained. However, in long passages where no loop closure is possible, errors will eventually become significant. 5. GNSS: When scanning where GNSS is available, The Reigl and indeed, all scanners’ GNSS perfor­mance is limited but can be improved with integration with other specialist GNSS systems. Good software will allow corrections to be incorporated by adding the third party measured GNSS located fixed tie points into the scan registration process. 6. Range: Scanning at long range should only be undertaken where it is not necessary. The errors at long range become significant and result in errors in the model such as dual surfaces and repeated cracks and faults – both where there is only one in reality. This is largely overcome by discarding all points over 50 m in range in the scan registration process. For some scans, they will have to be kept. 7. ADD mixed pixels which can be particularly problematic when dealing with longer distances and a high surface details. 8. Cost: 3D scanning is a hideously expensive process, both in initial outlay, maintenance and the time required to process data. Here it has to be said that the price is correlated to the user requirements. The theodolite measurements might be cheaper, but do not provide so much cartographic detail as laser scanning. 6 CONClUSION During fieldwork, almost all the passages of Škocjanske jame and the slopes of the collapse dolines Velika and Mala dolina were scanned by TLS method. From the measurements and calculations of their volumes, it can be concluded that caves Škocjanske jame contain the largest known river canyon in Europe, that the Martelova dvorana is most definitely a chamber and is the 2nd largest in Europe and the 11th largest in the world (see the results as of November 2019 in Table 1). Furthermore, we can point out that 3D scanning will become a vital tool for the future study of caves. In conclusion, we can say, that there is much scientific work still in progress reviewing this data, but reviews of speleogenesis, the role of freeze-frost in enlarging cave passage and the relationship between other caves in the Reka ‘system’ are underway. Acknowledgements The authors acknowledge ZRC SAZU Karst Research Institute and Park Škocjanske jame for their financial support. The scanning was done in the frame of the project Karst research for sustainable use of Škocjan Caves as World Heritage, L7-8268 which was financially supported by the Slovenian Research Agency. Behind the 3D scan among authors have stood: Prof. Peter Smart; cavers: Andy Eavis, Jessica Burkey, Mark Burkey, Claire Vivian, Caron Gaisford, Carsten Peter, John Nelmes, Laura Appleby and Anja Hajna; collaborators of Škocjan Caves Park: Dr Rosana Cerkvenik, Borut Peric, Borut Lozej, Tomaž Richard Walters, Nadja Zupan Hajna | 3D-LASERSKO SKENIRANJE NARAVNIH JAM: PRIMER ŠKOCJANSKIH JAM | 3D LASER SCANNING OF THE NATURAL CAVES: EXAMPLE OF ŠKOCJANSKE JAME | 89-103 | Zorman; and collaborators of Karst Research Institute ZRC SAZU: Dr Andrej Mihevc, Franjo Drole, Dr Matej Blatnik, Blaž Kogovšek. Thanks to Stanislav Glažar, who made the first comparison between cave map and point cloud in 2018. For the installation of the rope over the river crossings, we thank Tomaž Zorman and Dr Mitja Prelovšek. literature and references: Boegan, E. (1938). Il Timavo. Studio sull’idrografia carsica subaerea e sotterranea. Memorie dell’Istituto Italiano di Speleologia, Il, 251, Trieste. Canevese, E. P., Tedeschi, R., Forti, P. (2009). The caves of Naica: laser scanning in extreme underground environments. The American Surveyor 6 (2), 8–19. Daniel, G. (2016). CloudCompare. Retrieved Jan 21, 2018, from Cloudcompare: http:// www.danielgm.net/cc. Drole, F. (1997). New survey of Škocjanske jame. Proceedings of the 12th International Congress of Speleology, 6, 25–28. Basel: La Chaux-de-Fonds, Switzerland. Drole, F. (2015). Digitalized map of Škocjan Caves. Archives of Karst Research Institute ZRC SAZU. Grussenmeyer, P., Landes, T., Alby, E., Carozza, L. (2010). High resolution 3D recording and modelling of the Bronze Age Cave “Les Fraux” in Perigord (France). International Archives of Photogrammetry, Remote Sensing and Spatial Information Science, 38 (5), 262–267. Kennedy, C. (2013). Riegl RiScan Pro - MSA Adjustment using Plane Patch Filter. https://www.youtube.com/watch?v=MDnqP5KV5eA, accessed 20. 1. 2018. Landrivon, N. (2017). 3D Reshaper. https://www.3dreshaper.com/en/, accessed 21. 1. 2018. Lerma, J. L., Navarro, S., Cabrelles, M., Villaverde, V. (2019). Terrestrial laser scanning and close range photogrammetry for 3D archaeological documentation: the Upper Palaeolithic Cave of Parpalló as a case study. Journal of Archaeological Science, 37 (3), 499–507. DOI: https://doi.org/10.1016/j.jas.2009.10.011 Meeraus, A. (1913). Grotten und Höhlen von St. Canzian bei Divaca (Triest) aus Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins 1890, Band 2. Mihevc, A. (1994). The Martel’s Chamber in Škocjanske jame. Acta Carsologica, 23, 205–214. Mihevc, A. (1995). Nove meritve Martelove dvorane v Škocjanskih jamah. Naše jame, 37, 39–44. Mihevc, A. (1998). Škocjanske jame – A contribution to Speleogenesis. Naše jame, 40, 11–27. Milius J., Petters C. (2012). Eisriesenwelt – From Laser Scanning to Photo-Realistic 3D Model In Jekel T., Car A., Strobl J. & Griesebner G. (Eds.), GI-Forum 2012: Geovisualization, Society and Learning. Salzburg: 513–523. National Geographic (2014). Amazing 3-D tour of a Chinese supercave. National Geographics. http://video.nationalgeographic.com/video/magazine/ngm­ china-caves-3d, accessed 5. 9. 2019. Novakovic, G., Mlekuž, D., Rozman, L., Lazar, A., Peric, B., Cerkvenik, R., Peternelj, K., Eric, M. (2014). New approaches to understanding the world natural and cultural heritage by using 3D technology: UNESCO’s Škocjan Caves, Slovenia. International Journal of Heritage in the Digital Era, 3 (4), 629-641. DOI: https:// doi.org/10.1260/2047-4970.3.4.629 Oludare Idrees, M., Pradhan, B. (2016). A decade of modern cave surveying with terrestrial laser scanning: a review of sensors, method and application development. International Journal of Speleology, 45 (1), 71–88. DOI. https:// doi.org/10.5038/1827-806X.45.1.1923 Silvestre, I., Rodrigues, J.I., Figueiredo, M., Veiga-Pires, C. (2015). High-resolution digital 3D models of Algar de Penico Chamber: limitations, challenges, and potential. International Journal of Speleology, 44 (1), 25–35. DOI: https://doi. org/10.5038/1827-806X.44.1.3 Ullrich, A. (2017). Riscan Pro, 2.6. http://www.riegl.com/products/software-packages/riscan-pro/, accessed 20. 1. 2018. Official Gazette of the Republic of Slovenia No 2/2004. Zakon o varstvu podzemnih jam [Cave Protection Act]. Walters, R. (2016). Les plus grandes cavernes du monde en 3D, 48–51. Spelunca, 5 (142), 48–51. DOI. https://doi.org/10.3406/estat.1974.1783 Walters, R. (2017). Largest Cave Chambers in the World - 3D Scanning Project. UIS Bulletin, 59 (2), 52–53. Zupan Hajna, N., Walters, R. (2019). Teresticno 3D lasersko skeniranje Škocjanskih jam. In Rožic, B. Geološki zbornik, 25, 158–163. 24. Posvetovanje slovenskih geologov. Walters R., Zupan Hajna N. (2020). 3D laser scanning of the natural caves: example of Škocjanske jame. Geodetski vestnik, 64 (1), 89-103. DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2020.01.89-103 Richard Walters Assoc. Prof. Dr. Nadja Zupan Hajna Commendium LTD Karst Research Institute ZRC SAZU 1a Hobson Court, Gillan Way, Penrith CA11, Great Britain Titov trg 2, SI-6230 Postojna, Slovenia e-mail: richard.walters@commendium.com e.mail: zupan@zrc-sazu.si Richard Walters, Nadja Zupan Hajna | 3D-LASERSKO SKENIRANJE NARAVNIH JAM: PRIMER ŠKOCJANSKIH JAM | 3D LASER SCANNING OF THE NATURAL CAVES: EXAMPLE OF ŠKOCJANSKE JAME | 89-103 | | 104 | KARTA VEKTORJEV KOT MAP OF VECTORS AS A TRUST KARTICA ZAUPANJA CARD Joc Triglav 1 UVOD V preteklosti je bilo v Geodetskem vestniku na temo transformacij koordinatnih sistemov in prehoda na novi državni koordinatni sistem D96/TM objavljeno vec clankov. Med drugimi sta bila o analizi skladnosti D48/GK- in D96/TM koordinat zemljiškokatastrskih tock (v nadaljevanju: ZK-tocke) objavljena dva clanka, ki sta povezana s tokratno vsebino, prvi za obmocje Pomurja ogziroma za obmocje OGU Murska Sobota (Berk, Komadina in Triglav, 2011) in drugi za obmocje Prekmurja oziroma za obmocji geodetskih pisarn Murska Sobota in Lendava (Triglav, 2017). Poleg tega je z vsebino prispevka povezan clanek o švicarskem sistematicnem pristopu k oceni kakovosti transformacije koordinatnih sistemov za obmocje Švice z izdelavo empiricne karte tocnosti (Triglav, 2014). Med novimi clanki je zelo zanimiv na primer tudi clanek o bavar­skem sistemu Ortra (Glock in sod., 2019), ceprav je za slovenske razmere še blizu znanstvene fantastike. V tem zapisu bo na primerih opisan in slikovno ponazorjen postopek dolocitve vektorjev koordinatnih razlik ZK-tock za katastrske obcine nnnn na obmocju geodetske pisarne Murska Sobota (tj. 0 < nnnn = 136). 2 O KATERIH VEKTORJIH GOVORIMO? Obmocje geodetske pisarne Murska Sobota ni bilo vkljuceno v postopke lokacijske izboljšave zemlji­škokatastrskih prikazov (Rotar in Murovec, 2019), ker so le-ti v starem koordinatnem sistemu D48/GK položajno povsem enaki zemljiškokatastrskim nacrtom. To pomeni, da so bile v starem koordinatnem sistemu D48/GK za vse ZK-tocke graficne koordinate (Y, X) enake numericnim koordinatam (YGK, XGK) oziroma da so bili vektorji koordinatnih razlik med obema paroma koordinat za vse ZK-tocke, tj. za skupno preko 1,4 milijona tock, dolžine 0,00 m oziroma jih ni bilo. Z izvedbo državne afine trikotniške transformacije, v4.0, v novi koordinatni sistem D96/TM so dobile nove graficne koordinate (GE, GN) vse ZK-tocke, nove numericne koordinate (E, N) pa le tiste, ki pred transformacijo še niso imele dolo-cenih oziroma izmerjenih numericnih koordinat (E, N). ZK-tocke, ki so pred transformacijo že imele dolocene oziroma izmerjene numericne koordinate (E, N), so te koordinate ohranile. Tako so ZK-tocke, ki so pred transformacijo že imele dolocene oziroma izmerjene numericne koordinate (E, N), s transformacijo iz sistema D48/GK v sistem D96/TM pridobile graficne koordinate (GE, GN), ki se razlikujejo od numericnih koordinat (E, N). Torej so na tockah, ki so jim bile med letoma 2008 in 2019 v postopkih izdelave elaboratov geodetskih storitev dolocene numericne koordinate (E, N) – in samo na teh tockah! –, nastali vektorji koordinatnih razlik. Na prvi pogled bi clovek ob tem dejstvu pomislil, da se je za razjokat! V starem koordinatnem sistemu D48/GK vendar nismo imeli niti enega vektorja, v novem koordinatnem sistemu pa je nastalo na stotisoce majhnih vektorjev, ‘razsutih’ v vse smeri po vseh katastrskih obcinah povsod tam, kjer so bili med letoma 2008 in 2019 izvedeni geodetski postopki! Skrb je odvec in tudi za jokanje ni razloga, ravno nasprotno! Ta ‘vektorska nadloga’ je namrec v resnici zelo pomembna in koristna ter nepogrešljiva za kakovostno geodetsko delo! Ponazoritev tega dejstva je opisana v nadaljevanju. 3 VEKTORJI PRI GEODETSKEM DElU V KATASTRU Vektorji koordinatnih razlik dejansko predstavljajo razliko med merjenimi koordinatami v sistemu D96/TM in graficnimi koordinatami v sistemu D96/TM, ki so transformirane iz sistema D48/GK. Z namenom kasnejše obdelave in prikaza podatkov o nastalih vektorjih smo po državni transformaciji koordinat ZK-tock, izvedeni v januarju leta 2019, za vse katastrske obcine izvedli zapis koordinatnih datotek iz aktivne baze ZK-tock v formatu standardne izmenjevalne datoteke nnnn-VGEO.ZKV, kjer je nnnn šifra katastrske obcine v razponu 0 < nnnn = 136. Razlogov za nastanek vektorjev koordinatnih razlik je lahko vec, praviloma pa so v glavnem naslednji: – lokalne deformacije oziroma nehomogenosti mreže geodetskih tock v sistemu D48/GK, s katerih so bile z meritvami v preteklosti dolocene koordinate ZK-tock, – neodvisni prenos deformacij zaradi položajne razlicnosti nabora veznih tock, ki tvorijo osnovo državne trikotniške transformacije iz sistema D48/GK v sistem D96/TM, – razlika med položajno soodvisnostjo ZK-tock od mreže geodetskih tock v sistemu D48/GK od položajne soodvisnosti ZK-tock od mreže teh istih geodetskih tock, izmerjenih v sistemu D96/TM, – slabo izvedena geodetska meritev. Razlogi za nastanek vektorjev niso omejeni na te, ki so navedeni v gornjih alinejah, je pa obstojece vek­torje treba poznati in upoštevati za doseganje višje položajne kakovosti, ce želimo pri delu dosegati ne le visoko natancnost meritev, ki nam jo omogocajo sodobni geodetski instrumenti, temvec tudi skladnost dolocitve položaja v naravi z rezultati predhodnih meritev v arhivu zemljiškega katastra. Plan in izved­ba geodetskih opazovanj morata uporabljati dosegljivo natancnost ter izpolnjevati zahteve tocnosti in zanesljivosti ob upoštevanju ekonomske upravicenosti. Tako je bilo v preteklosti, tako je danes in tako bo po vsej verjetnosti tudi v prihodnosti, vsaj dokler bomo geodeti še imeli kaj besede pri tem. Razlika skozi daljša casovna obdobja je pri geodetskem delu v bistvu le v tehnicnih možnostih oziroma nacinih izpolnjevanja zahtev in v velikosti vrednostnih razredov izpolnjevanja zahtev. Dosegljiva natancnost nekdanjih geodetskih instrumentov se ne more kosati z natancnostjo, ki jo omogocajo sodobni geodetski instrumenti in tehnologije, zato je bilo v doseganje cim tocnejših rezultatov vedno treba vlagati veliko naporov. V bistvu je še danes enako, le da smo geodeti svoje zahteve po tocnosti v zemljiškem katastru povecali. Medtem ko smo bili nekoc zadovoljni z ‘metri’ in potem v nadaljevanju z ‘decimetri’, v sodob­ nem casu pricakujemo in potrebujemo ‘centimetre’. Za našo lažjo predstavo in razumevanje stanja je najenostavneje, ce uporabimo možnosti programske opreme in prilagoditve aplikacij. Enostaven graficni prikaz položajev, smeri in velikosti vektorjev koordinatnih razlik je na primer mogoc v programskem orodju GeoPro (slika 1 in 2). V programskem modulu Zemljiški kataster uvozimo koordi­natno datoteko v standardnem ZKV-formatu in nato v programskem modulu Geodetski racuni z izborom ukaza grafika > tocke > vektorji razlik … odpremo okence za vnos parametrov za nazoren izris vektorjev v graficnem oknu programa GeoPro oziroma izvoz vektorjev v datoteko SHP ali datoteko KML, ki sta koristni za izvoz in prikaz vektorjev v drugih programskih orodjih, npr. QGIS, Google Earth (slika 7) ipd. Za prikaz dolžin vektorjev moramo izbrati primeren faktor povecave izrisa. Izberemo ga tako, da so vektorji na sliki nazorno vidni. V katastrskih obcinah, kjer je pricakovana dolžina vecine vektorjev pod 10 centimetrov, je glede na dosedanje izkušnje za nazoren prikaz vektorjev primeren faktor povecave 1000 ali vsaj 500. Na obmocjih z vecjimi velikostmi vektorjev pa je primerno izbrati manjši faktor povecave. Prikazi vektorjev so zelo zgovorni. Geodetu zaigra srce na obmocjih, kjer so vektorji majhni in približno enakih smeri (slika 1). To je indikator, da na terenu pri skrbnem geodetskem delu ni pricakovati vecjih težav pri doseganju ustrezne tocnosti v katastrskih postopkih (tu seveda ne govorimo o strankah, ki so vedno lahko dejavnik negativnih presenecenj). Slika 1: Koraki v programu GeoPro za prikaz vektorjev ZK-tock. Uporabljen je faktor 500 za povecavo izrisa vektorjev. Vektorji so približno enake velikosti 7 centimetrov in približno enakih smeri. Tocke, ki so na sliki brez vektorjev, pred transformacijo koordinatnih sistemov niso imele dolocenih (E, N) koordinat. Vir: OGU MS, 2019, VGEO.ZKV datoteka k. o. 2 Suhi vrh, izvorno merilo katastrskega nacrta 1 : 2880. Celo pa se geodetu zacne gubati, ko zagleda daljše vektorje, še posebej, ce so usmerjeni zelo razlicno (slika 2). Taka slika pomeni, da bo na terenu zagotovo potrebno posebej skrbno geodetsko delo, pra­viloma z dodatnimi meritvami in vec nadštevilnimi meritvami, tako na samem delovišcu kot v njegovi neposredni okolici. Slika 2: Prikaz vektorjev ZK-tock. Uporabljen je faktor 500 za povecavo izrisa vektorjev. Vecina vektorjev je približno enake velikosti, posamezne skupine vektorjev so razlicnih smeri. Vektorji z najbolj izstopajocimi razlikami v smeri in dolžini so prikazani odebeljeno. Tocke, ki so na sliki brez vektorjev, pred transformacijo koordinatnih sistemov niso imele dolocenih (E, N) koordinat. Vir: OGU MS, 2019, VGEO.ZKV datoteka k. o. 2 Suhi vrh, izvorno merilo katastrskega nacrta 1 : 2880. Pri izvedbi geodetske storitve je torej treba posvetiti posebno pozornost, izvesti dodatne kontrolne meritve in po potrebi ponovno dolociti koordinate ZK-tock na obravnavani parceli, ki so bile prido­bljene s transformacijo iz D48/GK v zacetku leta 2019, in sicer na vseh obmocjih, kjer na delovišcu in v neposredni okolici: – dolžine vektorjev presegajo 10 centimetrov oziroma – vektorji po velikosti in/ali smeri niso skladni ali – ni vektorjev na obstojecih ZK-tockah. 4 OSNOVNA STATISTICNA OBDElAVA PODATKOV O VEKTORJIH Koraki za obdelavo podatkov o vektorjih koordinatnih razlik, izdelavo graficnih prikazov in zapis rezul­tatov v arhivsko pdf-datoteko so prikazani na spodnji sliki 3. Slika 3: Diagram poteka dela za obdelavo in prikaz vektorjev ter arhiviranje rezultatov v arhivsko pdf-datoteko. Preglednica 1: Rezultati statisticne obdelave vektorjev koordinatnih razlik za k. o. 129 Gancani. Podatek Vrednost Opis podatka [m] MAX(D) 0,378 maksimum dolžin 2R-vektorjev MID(D) 0,194 sredina razpona dolžin 2R-vektorjev AVG(D) 0,042 povprecje dolžin 2R-vektorjev MED(D) 0,032 središce (mediana) dolžin 2R-vektorjev S_MID(N,E) ( 0,025, -0,055 ) središce razpona 2R-vektorjev (središce ocrtanega pravokotnika) S_AVG(N,E) (-0,009, 0,015 ) povprecje (težišce) 2R-vektorjev ~S_MED(N,E) ( 0,000, 0,010 ) približek središca (prostorski medoid) 2R-vektorjev RMS(D) ±0,062 RMS dolžin 2R-vektorjev STD(D) ±0,045 standardni odklon dolžin 2R-vektorjev rSTD(D) ±0,016 robustni standardni odklon dolžin 2R-vektorjev Za potrebe osnovne statisticne obdelave podatkov o vektorjih koordinatnih razlik iz programa GeoPro izvozimo seznam koordinatnih podatkov v Excel. Za statisticno obdelavo potrebujemo koordinate (E, N) in koordinatni komponenti vektorjev (dE, dN). Te podatke lahko oblikujemo v izbor stolpcev že v seznamu koordinat v programu GeoPro ali pa to storimo kasneje v Excelu. Iz Excela izvozimo oziroma zapišemo seznam E, N, dE, dN v tekstovno datoteko, ki je vhodna dato­teka za program Vektorji. Avtor programa Vektorji je Sandi Berk z Urada za geodezijo GURS, ki program uporablja za razlicne analize vektorjev hitrosti in vektorje koordinatnih razlik na tockah. Program je neposredno koristno uporaben za statisticno obdelavo velikosti in smeri vektorjev koor­dinatnih razlik ZK-tock (preglednica 1). Za ponazoritev je uporabljen primer statisticne obdelave vektorjev za k. o. 129 Gancani s stanjem ZK-tock pred izvedbo obsežne komasacije (cca. 700 ha) v tej katastrski obcini v letu 2019. Za graficno ponazoritev razporeditve vseh vektorjev koordinatnih razlik po velikostnih razredih na ob-mocju posameznih katastrskih obcin so za hiter vpogled v stanje vektorjev koristni trije grafikoni (slike 4, 5 in 6): 1. Število ZK-tock brez vektorjev (|V| = 0) in ZK-tock z vektorji (|V| > 0). Koordinate ZK-tock brez vektorjev (oziroma z nicelnimi vektorji) so bile dolocene v koordinatnem sistemu D48/GK pred letom 2008. Koordinate ZK-tock z (nenicelnimi) vektorji pa so bile dolocene v koordinatnem sistemu D96/ TM med letoma 2008 in 2019 (slika 4). Slika 4: Primer grafikona za posamezno k. o. s številom ZK-tock brez vektorjev (|V| = 0) in številom ZK-tock z vektorji (|V| > 0). Vir: OGU MS, 2019, VGEO.ZKV datoteka k. o. 129 Gancani, izvorno merilo katastrskega nacrta 1 : 2500. 2. Število ZK-tock z vektorji (|V| > 0), razporejeno po enotno dolocenih velikostnih razredih (slika 5) Slika 5: Primer grafikona za posamezno k. o. s številom ZK-tock z vektorji (|V| > 0), razporejeno po velikostnih razredih. Velika vecina vektorjev je krajša od 5 centimetrov, vektorjev, daljših od 50 centimetrov, ni. Vir: OGU MS, 2019, VGEO.ZKV datoteka k. o. 129 Gancani, izvorno merilo katastrskega nacrta 1 : 2500. 3. Razvrstitev vseh vektorjev koordinatnih razlik v posamezni katastrski obcini po velikosti (slika 6) Slika 6: Primer analize razvrstitve vseh vektorjev koordinatnih razlik po velikosti za k. o. 129 Gancani. Dolžina najvecjega po­ samicnega vektorja ja 38 centimetrov. Vir: OGU MS, 2019, VGEO.ZKV datoteka k. o. 129 Gancani, statisticna obdelava v programu Vektorji, razvrstitev in grafikon izvedena v Excelu. Rezultat obdelave seznama E, N, dE, dN v programu Vektorji je tudi kml-datoteka vektorjev, kjer si lahko z uporabo vgrajene nastavitve parametrov izrišemo vektorje v razlicnih barvah glede na njihov velikostni razred (slika 5) in jih izrišemo na slikovno podlago daljinskega zaznavanja v aplikaciji Go­ogle Earth (slika 7). Tako dobimo tudi hiter vpogled v prostorsko razporeditev vektorjev in njihovega velikostnega razreda v posamezni katastrski obcini. Za katastrske obcine na obmocju geodetske pisarne Murska Sobota je znacilno, da je vecina vektorjev manjša od 10 centimetrov (v zeleni barvi), v ravninskem obmocju pa manjša od 5 centimetrov (v modri barvi). Kot je že zapisano zgoraj, posebna pozornost pri geodetskem delu velja obmocjem, kjer so vektorji vecji od 10 centimetrov (v rumeni barvi) ali celo vecji kot 25 centimetrov (v rdeci barvi). Slika 7: Prikaz vektorjev koordinatnih razlik na obmocju k. o. 129 Gancani v aplikaciji Google Earth z uporabo kml-datoteke iz programa Vektorji. V razlicnih barvah so prikazani vektorji v štirih velikostnih razredih, kot so enotno doloceni za vse katastrske obcine na obmocju geodetske pisarne Murska Sobota. Vir: OGU MS, 2019, VGEO.ZKV datoteka k. o. 129 Gancani, izvorno merilo katastrskega nacrta 1 : 2500. 5 SKlEP Po enakem postopku, kot je opisan v prispevku, bomo letos obdelali vektorje koordinatnih razlik za vse katastrske obcine na obmocju geodetske pisarne Murska Sobota. Rezultati obdelav bodo po koncanem delu zapisani v arhivske pdf-datoteke in naloženi v digitalni arhiv zemljiškega katastra, kjer bodo geo­detom trajno dosegljivi kot koristen pripomocek pri terenskem delu in izvedbi geodetskih elaboratov. Geodeti pa lahko tak pristop k delu brez ovir uporabijo nemudoma na vseh svojih delovišcih, saj je zanj kot vhodni podatek potrebna le VGEO.ZKV datoteka, ki jo za vsak elaborat posebej pridobijo kot standardno vsebino pri izdaji podatkov geodetske uprave geodetskim podjetjem. Od tu naprej pa je le še nekaj klikov ‘telovadbe’ do prikaza rezultatov, kot so na primerih prikazani v prispevku. Opisani postopek je z nekaterimi modifikacijami uporaben za ponazoritev analiz koordinatnih razlik v vseh katastrskih obcinah v Sloveniji. Prav tako bi bilo zelo priporocljivo postopek vgraditi tako v standardna programska orodja Geodetske uprave RS kot v programski orodji GeoPro in Geos, kar bi geodetskim pod­jetjem omogocalo stalno in poenoteno spremljanje in upoštevanje vektorjev koordinatnih razlik pri izvedbi posameznih geodetskih elaboratov, geodetski upravi pa avtomatizirano spremljanje stanja v centralni bazi ZK-tock. Hkrati pa bi bile take analiticne vsebine, avtomatizirano vodene in prikazovane v programskih orodjih, podlaga za pripravo dela standardne vsebine strokovnih porocil v geodetskih elaboratih. V slovenski geodetski službi namrec potrebujemo enotna pravila in tehnicne specifikacije za stalno av-tomatizirano spremljanje položajne kakovosti, tocnosti in zanesljivosti v zemljiškem katastru. Postaviti jih je treba na Geodetski upravi RS z znanstveno in strokovno pomocjo FGG, Oddelka za geodezijo, Geodetskega inštituta Slovenije ter MSGeo sekcije pri Inženirski zbornici Slovenije. Geodeti v Sloveniji res (še) nismo Švicarji (Triglav, 2014; DDPS, 2020; Steudler, 2019) in niti približno tudi ne Bavarci (Hampp in Glock, 2017; Glock in sod., 2019), ampak na njihovih in številnih drugih dobrih zgledih se vseeno lahko ucimo, da ne bomo sami ‘odkrivali tople vode’. Brez posebnega razmišljanja pa nam je verjetno jasno, da nas za približevanje našim strokovnim vzornikom v drugih evropskih drža­vah caka še veliko terenskih meritev v novem državnem koordinatnem sistemu D96/TM na cim vecjem številu na terenu stabiliziranih tock obstojece trigonometricne, navezovalne in poligonske geodetske mreže in ZK-tock, ki so bile izvorno izmerjene v starem državnem koordinatnem sistemu D48/GK. Za jasen, tocen in zanesljiv pogled naprej v novem koordinatnem sistemu D96/TM bo za slovenske geodete še dolgo nujen temeljit pogled nazaj v stari koordinatni sistem D48/GK. Kot je bilo zapisano pred leti v zakljucnem komentarju clanka (Triglav, 2017), smo geodeti po prehodu v novi državni koordinatni sistem (cit.) »… torej mogoce na ‘koncu zacetka’ tega dela. Za geodete je zdaj strokovno in znanstveno zelo zanimiv cas. Ampak to ni še nic v primerjavi s casom, ki prihaja v naslednjih letih in desetletjih – ta bo šele izredno zanimiv za nas!!« literatura in viri: Berk, S., Komadina, Ž., Triglav, J. (2011). Analiza skladnosti D48/GK- in D96/ TM-koordinat zemljiškokatastrskih tock v Pomurju. Geodetski vestnik, 55 (2), 269–283. DOI: http://doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2011.02.269-283 DDPS (2020). DDPS Technical Ordinance on Official Cadastral Surveying. ht t p s: / / w w w. a d mi n . c h / o pc / e n / c l a s si f i e d -co m pi l at i on/19940126/200807010000/211.432.21.pdf, pridobljeno 02. 02. 2020. Glock, C., Bauer, R., Wunderlich, T., Pail, R., Bletzinger, K.-U. (2019). Das Ortra-Verfahren für die Überführung des Liegenschaftskatasters nach ETRS89/UTM in Bayern. Zeitschrift für Geodäsie, Geoinformation und Landmanagement – zfv, 144 (1), 25–40. DOI: http://doi.org/10.12902/zfv-0237-2018 Hampp, D., Glock, C. (2017). Ein ausgeglichenes Bayern. DVW-Bayern, zv. 2, str. 105–126. https://www.dvw.de/sites/default/files/landesverband/bayern/ anhang/beitragskontext/2017/hampp.pdf, pridobljeno 02. 02. 2020. Rotar, M., Murovec, K. (2019). Lokacijska izboljšava zemljiškokatastrskega prikaza. Geodetski vestnik, 63 (4), 554–567. http://www.geodetski-vestnik.com/63/4/ gv63-4_rotar.pdf, pridobljeno 02. 02. 2020. Steudler, D. (2019). Macro-Economic Dimensions of the Swiss Cadastre – A few glimpses. PCC Conference 2019, Helsinki, Finska, 21. november 2019. https:// eurogeographics.org/wp-content/uploads/2019/06/2_Switzerland_191121­ Steudler-MacroEconomicDimension-SwissCadastre.pdf, pridobljeno 02. 02. 2020. Triglav, J. (2014). Kdo je to narrredil? Eee ... Švicarji. Geodetski vestnik, 58 (2), 342–348. http://geodetski-vestnik.com/58/2/gv58-2_triglav2.pdf, pridobljeno 02. 02. 2020. Triglav, J. (2017). AnaliTra.SI – A ne na litre … Geodetski vestnik, 61 (3), 461–468. http://www.geodetski-vestnik.com/61/3/gv61-3_triglav.pdf, pridobljeno 02. 02. 2020. dr. Joc Triglav, univ. dipl. inž. geod. Obmocna geodetska uprava Murska Sobota Lendavska ulica 18, SI-9000 Murska Sobota e-naslov: joc.triglav@gov.si USMERITVE ZA ZAJEM, GUIDElINES FOR DATA ODDAJO IN KONTROlO ACqUISITION, DElIVERy KAKOVOSTI PODATKOV AND qUAlITy CONTROl OF ZRACNEGA lASERSKEGA AERIAl lASER SCAN DATA SKENIRANJA Katja Šušteršic, Luka Kocijancic 1 UVOD Pri uporabi prostorskih podatkov na državni ravni oziroma podatkov, zajetih v okviru vecjih narocil, so koncni uporabniki lahko prepricani, da so bila v celotnem postopku izvedbe dogovorjena in izvajana merila za zagotavljanje kakovosti. Ne nazadnje imajo narocniki obicajno vzpostavljene stroge metode kontrole, s katerimi zaznavajo in izlocajo neprimerne podatke. Razpisi se obicajno navezujejo na uveljavljene standarde, na primer standard ISO 19157 (2013) za podrocje zracnega laserskega skeniranja ali priporocila ASPRS (2013). Težave se pojavljajo na nižjih ravneh, kot so obcine, zasebna podjetja, javni zavodi in ostali, ki uporabljajo narocila za zajem prostorskih podatkov, nimajo pa ustrezne strokovne podpore, da bi lahko narocila izvedli kakovostno in v skladu s svojimi potrebami. Namen tega clanka je podati usmeritve za zajem, shranjevanje in kontrolo podatkov zracnega laserskega skeniranja za pomoc narocnikom. Na podrocju laserskega skeniranja se neprestano dogajajo spremembe, predvsem v opremi za zajem ter programski opremi za zajem in obdelavo podatkov. S tem se povecujejo tudi zahteve po natancnosti in posledicno gostoti oblaka tock. Ce je bil do nedavnega »standard« za snemanje vecjih obmocij skenira­nje z gostoto 5 tock na kvadratni meter, se ta z novimi tehnologijami zvišuje na 20 tock in vec. Ravno zato je treba stalno spremljati razvoj tehnologije, se izobraževati in si izmenjevati informacije v stroki med zasebnim in javnim sektorjem, poleg tega je treba pomagati narocnikom, da bodo zadovoljni z dostavljenimi podatki. Avtorja clanka predlagava, da bi pripravili ogrodje za narocila podatkov zracnega laserskega skeniranja manjših površin, v okviru katerega bi si narocnik in izvajalec izmenjala pomembnejše specifikacije in zahteve za zagotavljanje kakovosti podatkov. 2 KAKOVOST IN ZAJEM PODATKOV lASERSKEGA SKENIRANJA Na podrocju daljinskega zaznavanja se vse bolj poudarja pomen kakovosti podatkov, saj podatki daljin­skega zaznavanja postajajo vse pomembnejši pri nacrtovanju in operativnih odlocitvah javnih ustanov in zasebnih podjetij, poleg tega se uporabljajo v vse vec digitalnih storitvah in aplikacijah. V zadnjih letih smo pri svojem delu opazili, da je tuji trg vse zahtevnejši, za enako ceno se namrec pricakuje vecja kako­vost podatkov in njihova obdelava v realnem casu (angl. real-time). Vse to je mogoce, ce so vzpostavljeni dobri postopki za kontrolo kakovosti podatkov in je zagotovljen zajem podatkov z najnovejšo opremo in primerno platformo. Za doseganje zahtevane natancnosti in ustreznosti podatkov za predvideni na­men mora imeti narocnik ustrezno znanje in izkušnje. Narocniki v Sloveniji nimajo ustrezne strokovne podpore v obliki standardiziranega postopka, ki bi vkljuceval priporocila pri narocanju laserskega oblaka tock, prav tako ne pri uporabi teh podatkov. Kakovost koncnega izdelka, podatkov zracnega laserskega skeniranja, je pogojena s tehnicno opremo, casom zajema in opredelitvijo gostote oblaka tock. Dobro poznavanje geomorfologije obmocja zajema je dragocena informacija, ki je pomembna pri interpretaciji podatkov (Grönlund, 2017; Heidemann, 2018). Za namen pridobitve najboljšega modela višin, ki je pogosto koncni izdelek pri takšnem zajemu podatkov, morajo biti pogoji zajema takšni, da imajo laserski pulzi najboljšo možnost, da dosežejo tla (slika 1). Poleti listje in visoka podrast onemogocata laserskim pulzom prodor do tal. Jeseni doseganje tal onemogocajo visoko rastoca drevesa, ceprav je listje že odpadlo. Pozimi lahko povzroca težave snežna odeja, saj že nekajcentimetrska odeja da napacno predstavo o modelu višin. Spomladi obstaja možnost taljenja velikih kolicin snega in ledu. Reke imajo višji vodostaj, ponekod nastajajo lokalne poplave, zato skeniranje v takšnih razmerah ni priporocljivo. Casovno okno za kakovostno izvedbo zracnega laserskega skeniranja je torej zelo ozko. Zato se skeniranje priporoca zunaj rastne sezone, to je spomladi in pozno jeseni. Slika 1: Oddani laserski žarek se vrne do senzorja kot serija razlicnih odbojev. Gosta vegetacija onemogoca ucinkovit prodor laserskega pulza od tal. Pri nacrtovanju leta snemanja je treba izbrati pravilno višino in hitrost leta, pri tem pa se upoštevajo oziroma zagotovijo naslednji pogoji: – zahteva po dolocitvi gostote tock za zadnji ali prvi odboj za obmocje celotnega zajema, – upoštevanje hribovitega terena in visokih predmetov, kot so zgradbe ali drevesa, za zagotovitev upodobitve vseh predmetov, – zahteva po prekrivanju med linijami leta, ki mora biti vsaj 10 %, razen ce stranka doloci drugace, – precne linije je treba umestiti na obeh koncih snemanja, na vecjih obmocjih pa tudi znotraj obmocja, – precne linije so postavljene cim bolj pod pravim kotom na linije leta, nad kontrolnimi tockami, nad naselji in ne prek velikih vodnih površin, – veckratno letenje enake linije ni dovoljeno za povecanje gostote tock. Ciljna ocenjena tocnost, razdeljena glede na gostoto tock in opredeljena glede na naše izkušnje, je opisana v preglednici 1. Preglednica 1: Predlagana tocnost glede na gostoto tock (vir: Flycom Technologies d.o.o.). Planimetricna/ višinska tocnost (m) 0,20/0,10 0,15/0,075 0,07/0,05 Ce predpostavimo, da vse tocke prodrejo do tal (trda podlaga brez rastja), lahko razmerje med gostoto tock in povprecno razdaljo med dvema tockama opišemo, kot je navedeno v preglednici 2. Razdalja med tockami = .gostota tock Preglednica 2: Razdalje med tockami glede na gostoto tock. 16 0,25 8 0,35 4 0,50 2 0,71 Glede na zahtevano gostoto tock se narocnik posvetuje z izvajalcem o postavitvi in številu kontrolnih tock. Kontrolne tocke se postavijo na že v naravi obstojece elemente, kot so talne oznacbe na trdi podlagi ali pokrovi jaškov. Pri veliki gostoti tock se lahko dodatno postavijo signali. 3 KONTROlA KAKOVOSTI PODATKOV Kljub precej množicni uporabi podatkov zracnega laserskega skeniranja v splošnem primanjkuje predvsem hitrih in odprtokodnih programov za kontrolo njihove kakovosti. Pri nadzoru opravljene kalibracije laserskega sistema je postopek precej enostaven in ga je mogoce kontrolirati na vsakem koraku, metoda sama pa je popisana in urejena s predhodno dolocenimi postopki. Po drugi strani pa se v zvezi s kontrolo položajne natancnosti in tocnosti še vedno zanašamo na neodvisno dolocevanje koordinat kontrolnih tock in primerjavo oblaka laserskih tock z njimi. Ceprav takšen nacin prinaša tudi nekatere prednosti, se hitro pojavi težava izvedbe dovolj natancnih kontrolnih meritev, ce niso bile uporabljene primerne tarce (stožci, odsevne tarce ...). Pri tem je treba upoštevati tudi metodo izmere kontrolnih tock. Za prakticno oceno kakovosti podatkov laserskega skeniranja, ki jih želimo uporabiti ali pa smo jih prejeli od ponudnika, se bomo v tem clanku omejili predvsem na kontrolo gostote tock, položajno razporeditev tock in razdaljo med tockami, na ujemanje med posameznimi linijami snemanja ter preklopom med linijami skeniranja in nazadnje na kontrolo položajne tocnosti oblaka tock (glej tudi Triglav Cekada, Crosilla in Kosmatin Fras, 2010; Rieger, 2012; Grönlund, 2017; Heidemann, 2018). 3.1 Dosežena gostota tock Doseganje zahtevane gostote oblaka tock je eno od kljucnih meril kakovosti opravljenega laserskega snemanja. Gostoto koncnega oblaka tock je treba dolociti predhodno, to je ob samem oddanem na­rocilu. Predhodno je tudi priporocljivo, da se ob oddanem narocilu izvajalec in narocnik dogovorita o nacinu kontrole dosežene gostote. Razlicni nacini kontrole lahko podajajo precej razlicne informacije o kakovosti gostote in so lahko vzrok za nesoglasja med izvajalcem in narocnikom. Obicajno se za manjša obmocja snemanja uporablja ocena gostote za celico velikosti 10 m x 10 m. Iz ocene gostote tock moramo izlociti vodne ter steklene površine, saj tam zaradi fizikalnih omejitev laserskega skeniranja ne moremo pricakovati zadostnega števila odbojev. Naslednje merilo ocene gostote je, katere tocke iz oblaka tock vstopajo v oceno gostote. Ker imajo laserski skenerji možnost prejema vec odbojev posameznega pulza, se obicajno dogovori, da se v izracunu gostote upoštevajo samo zadnji odboji (angl. last returns). Lahko pa se seveda dogovorimo tudi za upoštevanje samo prvih odbojev (angl. first returns) ali vseh odbojev (angl. all returns). Bistveno je, da tako narocnik kot izvajalec že pred snemanjem vesta, katere odboje bosta kontrolirala. Za dejansko oceno gostote oblaka tock si pripravimo statisticne ocene in rastrske izrise, kjer za vsako rastrsko celico (velikosti 10 m x 10 m) izracunamo gostoto. S temi kazalniki kakovosti dobimo tudi prve informacije o opravljenem laserskem skeniranju. Pogosto uporabljena programska rešitev, ki pa v odprtokodnem nacinu ne omogoca polne funkcionalnosti, je programsko orodje LasTools razvijalca Ra-pidLasso, GmBh. Za uporabnike, ki se le redko srecujejo z vecjo kolicino podatkov laserskega skeniranja, je dobrodošla tudi njegova povezljivost z odprtokodnim programom QGIS, saj skupaj omogocata analize in izdelavo ocen kakovosti, tudi gostote. Sicer pa so na trgu na voljo tudi druge programske rešitve s podobnimi funkcionalnostmi, na primer Global Mapper, ArcMap, TerraSolid itd. 3.2 Razporeditev tock v oblaku ter razdalja med njimi Pri zajemu oblaka tock bi moral vsak izvajalec težiti k cim enakomernejši porazdelitvi tock v samem oblaku. Na razporeditev tock vpliva vec dejavnikov: – izbrana gostota snemanja, – vremenske razmere med snemanjem, – uporabljeno letalo ali helikopter – kakovost namestitve sistema v letalu ali helikopterju, – izkušenost posadke letala ali helikopterja. Gostota snemanja ima najvecji vpliv na položajno razporeditev tock, saj vecja gostota pomeni manjšo razdaljo med tockami. Vecinoma govorimo o snemanju z enakomerno porazdelitvijo, kar pomeni, da je razdalja med linijami tock in samimi tockami enaka. Drugi dejavniki, ki smo jih omenili, vplivajo predvsem na razdaljo med posameznimi linijami, saj je razdalja med tockami (precno glede na smer leta) konstantna med linijami pri instrumentih, ki laserski pulz oddajajo prek rotirajoce prizme (na primer laserji proizvajalca Riegl). Vsi preostali dejavniki (vremenske razmere, namestitev, uporabljeno letalo ali helikopter in cloveški vpliv) povzrocajo nepotrebne vibracije sistema in tako privedejo do neenakomerne razdalje med linijami leta (razdalja med tockami v smeri leta). Že pred snemanjem se moramo dogovoriti glede dovoljenih razdalj med tockami pred izvedbo snemanja, ravno tako glede nacina kontrole. Kontrolira se lahko razdalja med tockami v posameznem pasu (angl. stripe) ali pa oddaljenost med tockami v koncnem oblaku tock, obicajno sestavljenem iz pasov snemanja, ki se med seboj prekrivajo. Nacini kontrole so razlicni, od vizualne kontrole do ustreznih statisticnih porocil, ki jih je na primer mogoce izdelati z uporabo programa LasTools. Slika 2: Primer vizualne kontrole enakomernosti razporeditve oblaka tock znotraj enega pasu snemanja. Rdece je oznacena razdalja med tockami precno na let, crno pa razdalja med linijami leta v enem pasu snemanja. 3.3 Ujemanje med posameznimi linijami snemanja ter preklop med linijami skeniranja Slika 3: Primer vizualne kontrole ujemanja med posameznimi pasovi snemanja – vsak pas je predstavljen z drugacno barvo (Rieger, 2012). Ko govorimo o ujemanju med posameznimi linijami/pasovi snemanja, se osredotocamo na tisti del pasov, ki se med seboj prekrivajo. V idealnem svetu bi bilo ujemanje med pasovi samoumevno, vendar se zaradi razlicnih dejavnikov pojavljajo horizontalni in vertikalni zamiki. Koncni uporabnik podatkov ne vpliva na to, saj mora ujemanje zagotoviti izvajalec snemanja z ustreznimi postopki kalibracije sistemov (letalo/ helikopter, skener, inercialni navigacijski sistem, GNSS) in naknadnimi postopki iskanja veznih linij. Kontrola ujemanja pasov se najlažje izvaja vizualno s pregledom precnih prerezov dvokapnic, v programu LasTools si izdelamo rastrske predstavitve ujemanja za celotno obmocje itd. Pozorni smo predvsem na odstopanja, vecja od dolocene vrednosti (v praksi pogosto vec kot 5 centimetrov), saj kažejo na sistematicne pogreške instrumentov, uporabljenih za snemanje. Pri oddaji narocila pa lahko zahtevamo od izvajalca tudi podatke o zadnji kalibraciji sistema, saj izvajalci obicajno ne poskrbijo dovolj pogosto za kalibracije in je lahko vzrok za neujemanje med pasovi snemanja slaba montaža laserskega sistema (slika 3). 3.4 Kontrola položaja oblaka tock Na kontrolo položaja oblaka tock neposredno vpliva kakovost izvedbe georeferenciranja, torej izracun trajektorije leta na podlagi meritev GNSS (angl. global navigation satellite systems) in inercialne navigacijske enote (INS). Ker pa podatke obicajno potrebujemo v lokalnih koordinatnih sistemih, je lahko prisotna še napaka transformacije. Tokrat se ne bomo natancneje posvecali kontroli kakovosti georeferenciranja in napakam transformacije, saj je bilo vec o tem zapisano v delu Brica, Berka in Triglav Cekada (2013). Kot koncni uporabnik georeferenciranega oblaka tock (tudi GOT) loceno preverjamo (Bric, Berk in Triglav Cekada, 2013): – horizontalno tocnost položaja tock: narava podatkov zracnega laserskega skeniranja ne omogoca enostavne dolocitve horizontalne tocnosti položaja. Tako moramo pri ocenjevanju tocnosti posegati po rocnih metodah, na primer z opazovanjem odstopanj na izbranih tarcah (stožcih, odsevnih tarcah ...), odstopanj na presekih dvokapnih streh in drugih topografskih objektov, ki jih prepoznavamo na sliki intenzitete laserskih odbojev. Tu imamo v mislih predvsem talne oznacbe, ki so dobro vidne, ker so poleg tega narisane na trdni podlagi, je identicna tocka uporabna tudi za oceno tocnosti vertikalnega položaja oblaka tock; – vertikalno tocnost položaja: za kontrolo tocnosti višin se najveckrat uporabi primerjava oblaka tock s terensko izmerjenimi kontrolnimi tockami. Za kontrolo na vecjih površinah se za meritev kontrolnih tock najveckrat uporablja GNSS-izmera. Uporabimo GNSS-metodo izmere, ki omogoca izmero vec kontrolnih tock v kratkem casu s trikrat boljšo tocnostjo, kot je zahtevana za položajno tocnost oblaka tock. 4 ODDAJA IN DOKUMENTIRANJE PODATKOV Narocnik mora pred narocilom opredeliti: – koordinatni sistem, v katerem želi podatke, – format in verzijo podatkov, – poimenovanje, – geografsko razdelitev in velikost razdelitve listov (angl. tileindex). Oblak tock laserskega skeniranja je oddan v formatu ASPRS LAS, verzijo formata doloci narocnik. Za oblak tock, ki imajo na posamezno tocko zapisano barvno vrednost (RGB), je potrebna oddaja v forma­tu LAS 1.2, verzija LAS 1.4 pa dodatno podpira še zapis RGB, NIR, širino pulza itd. Ker so datoteke LAS velike, je pogosto smiselna oddaja v zgošcenem formatu LAS. Trenutno sta na voljo dva formata, ki omogocata zgošcen zapis LAS, to sta LAZ in zLAS. LAZ je odprtokodni format, zLAS pa je produkt programskega orodja ERSI, zato ga vladne agencije, ki dajejo prednost odprtokodnim formatom, vecinoma ne sprejemajo. Glede na gostoto tock se priporoca razdelitev na liste, kot je predstavljeno v preglednici 3. Preglednica 3: Primer razdelitve na liste glede na gostoto tock. Zeleno obarvana polja prikazujejo priporocljivo velikost razreza na liste (vir: HMK - Flygburen laserskanning 2017). 500 x 500 m 10 MB 100 MB 200 MB 1000 x 1000 m 40 MB 400 MB 800 MB 2500 x 2500 m 250 MB 2500 MB 5000 MB Vsaki liniji snemanja se lahko pripišejo metapodatki v formatu LAS. To so ID-linije, gostota tock, kot skeniranja, drugi parametri skeniranja, datum snemanja, zacetni in koncni cas snemanja, ID laserskega snemanja, programska oprema, uporabljena za obdelavo oblaka tock. Oddaja podatkov laserskega ske­niranja mora biti tako: – kontrolirana in popolna, – v zahtevanem formatu in pravilni verziji formata, – pravilno poimenovana, – z vsemi metapodatki, ki jih doloci narocnik. Na koncu je izvajalec dolžan napisati porocilo, ki vsebuje vse informacije, kako se je zajem podatkov izvedel, obdelal in kako ga je kontroliral, da dosega zahtevano gostoto tock, položajno in višinsko tocnost, da je izpolnil narocnikove zahteve. 5 SKlEP Trg narekuje vse višjo kakovost prostorskih podatkov, pridobljeno v najkrajšem casu za najnižjo ceno. Na državni ravni je dovolj strokovnjakov, ki lahko sledijo novim priporocilom in standardom na podrocju daljinskega zaznavanja in lahko preverijo, ali so bili podatki zajeti in dostavljeni po zahtevanih speci­fikacijah. Na lokalni ravni pa opažamo, da narocniki potrebujejo strokovno podporo. Ta je lahko zelo subjektivna, ce jo narocniku zagotavlja samo izvajalec (ponudnik), zato bi bilo treba uvesti standardna priporocila za zajem podatkov zracnega laserskega skeniranja, ki bi bila v slovenskem jeziku in bi zaje­mala primer dobre prakse, saj bi lahko zelo koristila narocnikom. Takšen dokument bi sestavila stroka v sodelovanju z izvajalci. Narocnik bi tako lahko preprosto narocil podatke, za katere bo preprican, da dosegajo zahtevano kakovost, hkrati pa bi lahko izvajal nepristranske kontrole kakovosti. literatura in viri: ASPRS (2013). Accuracy Standards for Digital Geospatial Data. Photogrammetric pad/Accuracy/Draft_ASPRS_Accuracy_Standards_for_Digital_Geospatial_ engineering and remote sensing. http://www.asprs.org/a/society/divisions/ Data_PE&RS.pdf, pridobljeno 26. 2. 2020. Bric, V., Berk S., Cekada Triglav, M. (2013). Zagotavljanje kakovosti georeferenciranja podatkov aerolaserskega skeniranja za upravljanje voda. Geodetski vestnik, 57 (2), 271–285. http://geodetski-vestnik.com/cms/images/57/2/gv57-2_bric. pdf, pridobljeno 26. 2. 2020. Grönlund, A. (2017). HMK - handbuk i mät och kartfrćgor. Flyfburen laserskanning. Heidemann, H. K. (2018). Lidar Base Specification. National Geospatial Program. https://pubs.usgs.gov/tm/11b4/pdf/tm11-B4.pdf, pridobljeno 26. 2. 2020. ISO 19157 (2013). Geographic information - Data quality. Rieger, P. (2012). Quality Control and System Integration. Triglav Cekada, M., Crosilla, F., Kosmatin Fras, F. (2010). Teoreticna gostota lidarskih tock za topografsko kartiranje v najvecjih merilih. Geodetski vestnik, 54 (3), 389–402. http://www.geodetski-vestnik.com/54/3/gv54-3_389-402.pdf, pridobljeno 26. 2. 2020. Katja Šušteršic, univ. dipl. inž. geod. Luka Kocijancic, univ. dipl. inž. geod. Flycom Techologies d.o.o. Flycom Techologies d.o.o. Ljubljanska cesta 24a , SI-4000 Kranj Ljubljanska cesta 24a, SI-4000 Kranj e-naslov: katja.sustersic@flycom.si e-naslov: luka.kocijancic@flycom.si IZDElAVA 3D-MODElA 3D MODEl DEVElOPMENT ZA VIZUAlIZACIJO FOR VISUAlISATION OF TERASE VINOTEKE NA WINE BAR’S TERRACE AT THE lJUBlJANSKEM GRADU S lJUBlJANA CASTlE WITH 3DSURVEy 3DSURVEy Andrej Kerin, Marko Mesaric Ljubljanski grad je ena izmed najpomembnejših turisticnih znamenitosti Ljubljane, zato je zelo po­membno, da se ohrani v najboljši mogoci formi. Obnova Ljubljanskega gradu (slika 1) je že od leta 1963 projekt, ki ga financira Javni zavod Ljubljanski grad (Ljubljanski grad, 2020) in izvaja arhitekturni studio Ambient (Ambient, 2020). V okviru številnih dejavnosti za ohranjanje in promocijo te kulturne dedišcine smo z uporabo terestricnega zajema oblaka tock s pametnim telefonom izdelali 3D-model terase vinoteke na Ljubljanskem gradu. Za obdelavo podatkov smo v celoti izkoristili program 3Dsurvey. Želeli smo ustvariti 3D-model terase vinoteke, ki ga bomo lahko v prihodnosti uporabili za vizualizacijo. Slika 1: Pogled na Ljubljanski grad (vir: 3Dsurvey). PAMETNI TElEFONI ZA IZDElAVO FOTOGRAMETRICNEGA OBlAKA TOCK? Obdelava fotografij, ki so bile zajete s pametnim telefonom, je temeljila na samodejnem fotograme­tricnem zajemu, pri katerem uporabimo množico fotografij istega predmeta, posnetih iz razlicnih zornih kotov, ter jih z izravnavo sestavimo v enoten model. Lahko bi rekli, da fotogrametrija že vec desetletij predstavlja napredno tehniko pomembne metodologije za 3D-zajem množice podatkov in še danes, kljub uvajanju 3D-laserskega skeniranja, ne izgublja na veljavi. Fotogrametricno lahko zajamemo majhne predmete, kot so arheološke izkopanine, in dosegamo višjo kot milimetrsko natancnost, ali pa velike predmete, kot so zgradbe, naravno površje, infrastrukturni objekti, ki jih ni mogoce dovolj ucinkovito zajemati z drugimi metodami. Poleg tega je fotogrametricna oprema cenovno vse dostopnejša. Programska oprema za samodejno fotogrametrijo danes obicajno deluje na naslednji nacin: programski algoritmi samodejno registrirajo skupne tocke (vezne tocke) med vec slikami, pri cemer mora biti za­gotovljeno vnaprej doloceno prekrivanje, in nato v 3D-prostoru izracuna razdalje med njimi. Rezultat obdelave tako povezanih fotografij je oblak tock, ki ga lahko spremenite v 3D-mrežo. Za pravilno samo­dejno fotogrametricno obdelavo podatkov so zahtevani podatki na fotografijah, ki omogocajo kakovostno povezavo teh fotografij in izdelavo 3D-modela. Pri tem uporabljeni algoritmi za grajenje strukture iz gibanja (SfM) uporabljajo kot vezne tocke naravne teksture, kot so tekstura kamna, naravnega terena in druge dobro prepoznane naravne elemnte. Posebne oznake, to so tarce, so uporabne za oznacevanje tock, ki so slabo vidne, ali ce imamo opraviti z odsevno in/ali prozorno površino. Podrobneje je uporabljena oprema predstavljena v preglednici 1. Za obdelavo podatkov smo uporabili programsko opremo 3Dsurvey, ki je komercialna rešitev za industrijske in inženirske potrebe in je za­snovana za ustvarjanje visokokakovostne 3D-mreže površja ali oblaka tock. Program ponuja tudi orodja za analizo podatkov v delovnem prostoru, ki uporabniku omogocajo med drugim enostavno izvajanje 2D- in 3D-izmere, izris nacrta obravnavanega obmocja (tudi osnov za geodetski nacrt), izracun prostor­nin (materiala), izracun profilnih linij na poljubnih obmocjih itn. Slednje rešitve pogosto uporabljajo infrastrukturna in gozdarska ter podobna podjetja. Preglednica 1: Uporabljena oprema pri projektu »3D-model terase vinoteke Ljubljanski grad«. Strojna oprema Pametni telefon Google Pixel 1 Programska oprema 3Dsurvey Rezultat 3D model Interaktivni oblak tock Velik izziv pri izdelavi 3D-modela obravnavanega objekta je bilo dejstvo, da ni viden navpicno iz zraka. Ta del gradu namrec ni primeren za zracne posnetke, tako da so bile vse fotografije posnete z Googlovim pametnim telefonom od strani s tal – terestricno. Fasada ima obliko crke L, zato smo uporabili fotografije, posnete iz razlicnih zornih kotov. Ustvarjanje visokokakovostnega fotogrametricnega oblaka tock le z uporabo fotoaparata pametnega tele­fona (slika 2) odpira neskoncne možnosti, da ustvarimo 3D-modele objektov, ki jih je nemogoce posneti navpicno iz zraka. S sorodno tehnologijo, to je terestricnim laserskim skeniranjem (TLS), bi za podoben rezultat potrebovali bistveno vec casa, cena izvedbe pa bi bila kar deset- ali veckrat višja. Oprema TLS je namrec praviloma veliko dražja od opreme, ki se uporablja za bližje slikovne meritve. Slika 2: Fotografiranje in shranjevanje fotografij s pametnim telefonom. S pametnim telefonom smo posneli 205 fotografij. Da bi preverili skladnost oblaka dobljenega s pro-gramom 3Dsurvey, smo kot referenco uporabili oblak TLS. Orientacijo redkega oblaka smo izvedli na 7 oslonilnih tockah dolocenih iz dobro vidnih podrobnosti stene ter odprtin, kot so vrata in okna (slika 3). Po preverjanju rezultatov obdelave podatkov smo bili preseneceni nad dosežkom. Prostorska tocnost celotnega modela je bila ocenjena na boljšo od 12 milimetrov, kar je izredno dobro glede na to, da smo za orientacijo modela uporabili le 7 oslonilnih tock, ki so bile, to moramo izpostaviti, postavljene le v centralnem obmocju modela. Prostorsko tocnost dodatno potrjuje zaznani odmik površine vrat pod ot. 2 – torej izven orientiranega podrocja. 3D razdalja med oblakoma 3Dsurvey in TLS znaša zgolj 2 cm. Slika 3: Prikaz karakteristicnih linij in tock, ki so bile uporabljene za orientacijo. Kot primer navajamo izzive pri obdelavi vrat in praga (slika 4), ki peljeta v notranjost vinske kleti, saj ju je bilo najtežje modelirati. Tukaj smo uporabili dodatna orodja za racunalniško nacrtovanje CAD v okviru rešitve 3Dsurvey. Ta orodja so olajšala izris vrat ter praga kleti, tako da smo model izdelali s podrobnostjo in natancnostjo, kot jo je zahteval narocnik. Slika 4: Modeliranje vrat in praga s CAD-orodji v okviru 3DSurvey. NAMESTO ZAKlJUCKA … V projektu smo torej uporabili terestricni zajem fotografij s pametnim telefonom, za obdelavo podatkov pa programsko opremo 3Dsurvey, ki jo praviloma uporabljamo za obdelavo fotografij, posnetih z letal­niki. V obeh primerih je za dosego dobrega rezultata zelo pomemben senzor fotoaparata in doloceno prekrivanje fotografij, posnetih iz razlicnih snemalnih položajev. Za dosego kakovostnega 3D-modela morajo fotografije imeti 70-odstotni preklop. To pomeni, da je vsak detajl iz narave viden na vsaj treh fotografijah. Uporaba fotogrametrije pri fotografijah, posnetih iz neposredne bližine objekta, je primerna za fotogrametricno modeliranje predvsem manjših objektov, teoreticno lahko posnamemo tudi vecje strukture, vendar so deli vecjih objektov, kot so strehe, na terestricno posnetih fotografijah pogosto ne­vidni. V teh primerih je mogoce terestricno zajete fotografije dopolniti s fotografiranjem iz zraka. Tako je namrec mogoce zajeti vecje strukture (zgradbe, površje, mesta). Desetletja je bila letalska oziroma aerofotogrametrija izredno draga, saj je bila povezana s profesionalnimi fotoaparati velikega formata, ki so bili namešceni na letalih ali v helikopterjih. Aerofotogrametrija je zadnje case že v dosegu manjših podjetij v številnih panogah, saj so lahko današnji manjši fotoaparati namešceni na brezpilotnih letalnikih, ki pa so cenovno dostopni tudi manjšim podjetjem. Uporabljena programska rešitev 3Dsurvey je bila razvita za namene geodetskih storitev, obdelavo in analizo prostorskih podatkov, zajetih s senzorji fotoaparata. Program omogoca obdelavo fotografij standardnih digitalnih fotoaparatov, vsebuje namenska orodja za izdelavo ortofota, digitalnega modela površja ali izvajanje osnovnih merskih operacij, kot je na primer izracun prostornin objektov ali materialov. Poleg vgrajenih algoritmov za samodejno obdelavo podatkov so na voljo integrirana orodja, ki med drugim zagotavljajo osnovne CAD-funkcionalnosti. V predstavljenem projektu smo pokazali uporabnost programske rešitve 3DSurvey za obdelavo fotografij, zajetih s fotoaparatom pametnega telefona, ob upoštevanju pravil fotogrametricnega zajema. Ceprav je pristop relativno poceni in metodološko dobro poznan, ne poznamo veliko primerov iz prakse. Zato vas pozivamo, da nam pokažete, kaj ste že ali lahko storite z dosegljivo strojno in programsko opremo. literatura in viri: Ambient (2020). Spletna stran podjetja Ambient d. o. o. https://www.bizi.si/LJUBLJANSKI-GRAD, pridobljeno 3. 3. 2020. http://www.arhinfo.si/?m_id=biroji&id=46#ambient, pridobljeno 3. 3. 2020. 3Dsurvey (2020). Spletna stran programske opreme 3Dsurvey. Ljubljanski grad (2020). Spletna stran javnega zavoda. https://www.3dsurvey.si/, pridobljeno 3. 3. 2020. Marko Mesaric, univ. dipl. inž. geod. Andrej Kerin, univ. dipl. inž. geod. 3Dsurvey (Modri planet d. o. o.) 3Dsurvey (Modri planet d. o. o.) Vojkova cesta 45, SI-1000 Ljubljana Vojkova cesta 45, SI-1000 Ljubljana e-naslov: marko.mesaric@3Dsurvey.si e-naslov: geometer.kerin@gmail.com 25-lETNICA SPREJEMA SlOVENSKEGA ZDRUžENJA ZA GEODEZIJO IN GEOFIZIKO (SZGG) V MEDNARODNO ZVEZO ZA GEODEZIJO IN GEOFIZIKO (IUGG) 25TH ANNIVERSARy OF THE SlOVENIAN ASSOCIATION OF GEODESy AND GEOPHySICS MEMBERSHIP IN THE INTERNATIONAl UNION OF GEODESy AND GEOPHySICS Mihaela Triglav Cekada, Miran Kuhar, Bojan Stopar, Polona Vreca Slovensko združenje za geodezijo in geofiziko (SZGG) povezuje clane razlicnih strok, ki preucujejo razlicne pojave na Zemlji – od geodezije, fizike, seizmologije, meteorologije, hidrologije, geologije do geografije. Pokriva podrocja, ki so razvršcena v naslednje sekcije: geodezijo, seizmologijo in fiziko notranjosti Zemlje, vulkanologijo in kemijo notranjosti Zemlje, geomagnetizem in aeronomijo, mete-orologijo in atmosferske znanosti, hidrologijo, fizikalno oceanografijo in kriosfero. Združenje SZGG je bilo ustanovljeno 26. februarja 1993. Dve leti po tem, 2. julija 1995, je bilo sprejeto v Mednarodno zvezo za geodezijo in geofiziko (IUGG). V istem letu, 5. decembra 1995, so organizirali prvi letni posvet SZGG (Rakovec, 2020). Ker letos mineva 25 let od naše pridružitve IUGG ter tudi 25 let od izvedbe prvega letnega posveta, smo obletnici v cast 30. januarja 2020 priredili slavnostno akademijo SZGG. Ne nazadnje je lani praznovala castitljivo 100-letnico delovanja tudi mednarodna zveza IUGG (Ismail-Zadeh in Joselyn, 2019). Vsakoletna strokovna srecanja SZGG že od samega zacetka pomenijo priložnost za prikaz slovenskih znanstveno-raziskovalnih dosežkov s podrocij delovanja združenja. Na srecanjih so predstavljeni v obliki referatov in objavljeni v vsakoletnem tiskanem zborniku ter dostopni še na spletni strani SZGG (sple­tna stran SZGG, 2020). Poleg tega predstavniki sekcij na srecanju podajo porocila o delu posamezne sekcije v preteklem letu, ki so objavljena samo na spletni strani SZGG (spletna stran SZGG, 2020). V porocilih sekcij so naštete razlicne dejavnosti, ki so se izvajale v preteklem letu – od projektov, razlicnih sodelovanj do pomembnih objav – in so zato dragocen prerez preteklega dela na podrocjih razlicnih strok pod okriljem SZGG. Letošnja slavnostna akademija s strokovnim posvetom je potekala na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, ki že tradicionalno gosti vsakoletna strokovna srecanja združenja, saj je geodezija že od same ustanovitve ena od gonilnih sil društva. Tako so bili med 12 ustanovnimi clani štirje geodeti, prvi podpredsednik združenja je bil prof. dr. Florjan Vodopivec, ki je bil tudi njegov predsednik v letih 1997–2000, od 1997. do 1999. je vodil sekcijo za geodezijo doc. dr. Miran Kuhar, tajnik združenja pa je bil mag. Dušan Miškovic, od leta 2000 naprej pa je tajnik društva doc. dr. Miran Kuhar (Stopar et al., 2020). Poleg tega kar dve sekciji združenja trenutno vodita geodeta: prof. dr. Bojan Stopar sekcijo za geodezijo in doc. dr. Mihaela Triglav Cekada sekcijo za kriosfero. Geodeti pa so delovanje IUGG že pred ustanovitvijo SZGG redno spremljali. Že g. Marjan Jenko (1975) je v Geodetskem vestniku podrobno opisal svojo udeležbo na kongresu IUGG leta 1975 v Grenoblu, kjer je med drugim omenil, da je bila takrat mednarodna geodetska sekcija najštevilcnejša in najaktivnejša. Na slavnostni akademiji je po uvodnem nagovoru predsednice združenja dr. Polone Vreca (slika 1) najprej zapel pevski zbor ARSO poje (slika 2), v katerem sodelujejo tudi nekateri zelo dejavni clani na­šega združenja iz sekcij za meteorologijo in seizmologijo. Sledilo je predavanje glavnega tajnika IUGG dr. Alexandra Rudloffa o zgodovini mednarodnega združenja IUGG (slika 3). Dr. Alexander Rudloff prihaja iz raziskovalnega središca Deutsches GeoForschung Zentrum v Potsdamu v Nemciji, sredi leta 2019 je bil izvoljen za glavnega tajnika IUGG. Dr. Alexander Rudloff in dr. Polona Vreca sta dolgoletnemu tajniku slovenskega združenja doc. dr. Miranu Kuharju podelila plaketo s castnim clanstvom (slika 4). Zgodovino združenja je predstavil prof. dr. Jože Rakovec, ki spada med njegove ustanovne clane, bil je predstavnik sekcije za meteorologijo in v letih 2010–2014 predsednik združenja ter je ne nazadnje tudi njegov castni clan (slika 5). Sledile so predstavitve pomembnejših dosežkov sekcij združenja od ustanovitve do danes. Tako je prof. dr. Bojan Stopar predstavil najpomembnejše dosežke sekcije za geodezijo, mag. Ina Cecic je v okviru sekcije za seizmologijo predstavila moc neinstrumentalnih seiz­moloških podatkov, ddr. Rudi Cop je predstavil najpomembnejše dosežke sekcije za geomagnetizem in aeronomijo, Jure Jerman je orisal najpomembnejše dosežke sekcije za meteorologijo, prof. dr. Mitja Brilly je spregovoril o najpomembnejših dosežkih sekcije za hidrologijo, prof. dr. Vlado Malacic je podal oris razvoja fizikalne oceanografije, doc. dr. Mihaela Triglav Cekada pa je prikazala skupno vizualizacijo dolgorocnega spreminjanja meteoroloških parametrov in zmanjševanja Triglavskega ledenika v okviru sekcije za kriosfero. Slavnostne akademije se je udeležilo prek 50 clanov in clanic SZGG, gostov iz Agencije RS za okolje ter Slovenskega meteorološkega društva in drugih (slika 6). Poleg predstavitev na sami akademiji so clani sekcij ob jubilejnem dogodku pripravili še zgodovinski pregled delovanja posamezne sekcije od ustanovitve do danes, ki je tiskan v zborniku oziroma objav­ljen na spletni strani SZGG (Kuhar et al., 2020; spletna stran SZGG, 2020). Na spletni strani SZGG najdemo še letno porocilo o delovanju posameznih sekcij v letu 2019 (spletna stran SZGG, 2020). Odmoru s pogostitvijo je sledila vsakoletna skupšcina društva ter tradicionalni strokovni posvet Raziskave s podrocja geodezije in geofizike v letu 2019, na katerem je bilo predstavljenih sedem referatov, ki so prav tako tiskani v zborniku in objavljeni na spletni strani SZGG (Kuhar et al., 2020; spletna stran SZGG, 2020). Namesto zakljucka pa še povabilo našega slavnostnega govorca dr. Alexandera Rudloffa na naslednji kongres mednarodnega združenja IUGG, ki pokriva ista podrocja kot naše nacionalno združenje in bo potekal leta 2023 v Berlinu. Lepo vabljeni. Vabljeni ste tudi na naslednje srecanje slovenskega združenja, ki bo tradicionalno potekalo konec januarja 2021. Slika 1: Uvodni nagovor predsednice SZGG dr. Polone Vreca (foto: Igor Karnicnik). Slika 2: Zbor ARSO poje (foto: Igor Karnicnik). Slika 5: Pregled zgodovine delovanja združenja je podal prof. dr. Jože Rakovec, ustanovni in castni clan združenja (foto: Igor Karnicnik). Slika 3: Predavanje slavnostnega gosta dr. Alexandra Slika 4: Podelitev castnega clanstva dr. Miranu Kuharju, ob Rudloffa, glavnega tajnika mednarodne zveze za njem predsednica SZGG dr. Polona Vreca in glavni geodezijo in geofiziko IUGG (foto: Igor Karnicnik). tajnik IUGG dr. Alexander Rudloff (foto: Igor Karnicnik). Slika 6: Skupinska fotografija udeležencev na slavnostni akademiji društva SZGG (foto: Igor Karnicnik). literatura in viri: Ismail-Zadeh, A., Joselyn, J. A. (ur.), (2019). The International Union of Geodesy and Geophysics: from different spheres to a common globe. 177 str., https:// www.hist-geo-space-sci.net/special_issue996.html, pridobljeno 6. 2. 2020. Jenko, M. (1975). Beležke s XVI. Kongresa mednarodne geodetske in geofizikalne unije. Geodetski vestnik, 19 (4), 42–45. Kuhar, M.,Vreca, P., Zupancic, P., Cop, R., Šraj, M., Licer, M., Skok, G., Stopar, B., Carman, M., Triglav Cekada, M. (ur.), (2020). Raziskave s podrocja geodezije in geofizike 2019: zbornik del, 25. srecanje Slovenskega združenja za geodezijo in geofiziko, Ljubljana, 30. januar 2020, 146 str. Rakovec, J. (2020). Ob 25-letnici vclanitve Slovenskega združenja za geodezijo in geofiziko SZGG v Mednarodno zvezo za geodezijo in geofiziko (IUGG). Raziskave s podrocja geodezije in geofizike 2019: zbornik del. 25, srecanje Slovenskega združenja za geodezijo in geofiziko, Ljubljana, 30. januar 2020. Ljubljana, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 81–86. Spletna stran SZGG (2020). Spletna stran Slovenskega združenja za geodezijo in geofiziko, http://fgg-web.fgg.uni-lj.si/SUGG/, pridobljeno 6. 2. 2020. Stopar, B., Koler, B., Strle, O., Kuhar, M., Pavlovcic Prešeren, P., Berk, S., Medved, K., Radovan, D. (2020). Pregled delovanja sekcije Geodezija Slovenskega združenja za geodezijo in geofiziko v obdobju 1993–2019. Raziskave s podrocja geodezije in geofizike 2019: zbornik del. 25, srecanje Slovenskega združenja za geodezijo in geofiziko, Ljubljana, 30. januar 2020, 87–99. doc. dr. Mihaela Triglav Cekada, univ. dipl. inž. geod. Geodetski inštitut Slovenije Jamova 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija e-naslov: mihaela.triglav@gis.si doc. dr. Miran Kuhar, univ. dipl. inž. geod. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-naslov: miran.kuhar@fgg.uni-lj.si prof. dr. Bojan Stopar, univ. dipl. inž. geod. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-naslov: bojan.stopar@fgg.uni-lj.si dr. Polona Vreca, univ. dipl. inž. geol. Institut Jožef Stefan Jamova cesta 39, SI-1000 Ljubljana e-naslov: polona.vreca@ijs.si NOVICE IZ STROKE NEwS fROm THE fIELD NOVICE GEODETSKE upRaVE RS VLaDa RS SpREjELa uREDbO O DOLOcITVI mODELOV VREDNOTENja NEpREmIcNIN Vlada RS je na seji dne 12. 3. 2020 sprejela Uredbo o dolocitvi modelov vrednotenja nepremicnin, s katero se zakljucuje cikel oblikovanja modelov vrednotenja. Uredba doloca modele vrednotenja skladno z zakonskimi merili. Za vsak model vrednotenja uredba doloca: pripadajoce klasifikacije namenske in de­janske rabe, obmocja vrednostnih con in vrednostnih ravni, formule, tabele, tockovnike, faktorje in grafe, nacin uporabe teh elementov, datum modelov vrednotenja ter podatke za pripis posplošene vrednosti. Množicno vrednotenje nepremicnin je predvsem namenjeno izvajanju javnih funkcij države in obcin, zato se uporablja za razlicne statisticne namene, za upravljanje javnega premoženja, pa tudi za ugotavlja­nje premoženja lastnikov v razlicnih upravnih postopkih, kot so ugotavljanje upravicenosti do socialnih transferjev in podobno. Množicno vrednotenje nepremicnin je pomembno tudi za zagotavljanje pregle­dnosti trga nepremicnin in še bi lahko naštevali. Geodetska uprava RS je predlog modelov vrednotenja nepremicnin za sprejetje na vladi RS pripravila po posvetovanju s strokovno javnostjo, sodelovanju z obcinami pri pripravi predloga modelov vrednotenja, javni razgrnitvi in javni predstavitvi predloga modelov vrednotenja nepremicnin ter poskusnem izracunu posplošene vrednosti. Slika 1: Nacrt uvedbe novih modelov množicnega vrednotenja nepremicnin (vir: geodetska uprava RS). V skladu z dolocili Zakona o množicnem vrednotenju nepremicnin (ZMVN-1), ki opredeljuje izvajanje množicnega vrednotenja nepremicnin, bodo vsi lastniki nepremicnin predvidoma v aprilu 2020 prejeli zbirno potrdilo o vrednostih vseh nepremicnin. Lastniki nepremicnin lahko še naprej nemoteno urejajo podatke o svojih nepremicninah, saj gre za redne upravne naloge Geodetske uprave RS. Vec informacij je na voljo na Portalu množicnega vrednotenja: https://www.mvn.e-prostor.gov.si. Za vsebinsko pomoc in vprašanja so vzpostavljene kontaktne tocke: – klicni center 080 20 09, – poštni naslov Geodetska uprava RS – Vrednotenje, p. p. 35, 1001 Ljubljana in – elektronski naslov vrednotenje@gov.si. Vir: Geodetska uprava RS, https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/geodetska-uprava/ pOROcILO O jaVNI RaZGRNITVI mODELOV mNOžIcNEGa VREDNOTENja NEpREmIcNIN Geodetska uprava RS je objavila Porocilo o izvedeni javni razgrnitvi predloga modelov vrednotenja nepremicnin in stališcih do prejetih pripomb, s katerim uspešno zakljucuje dejavnosti javne razgrnitve predloga modelov vrednotenja v okviru drugega cikla množicnega vrednotenja nepremicnin. Slika 2: Portal množicnega vrednotenja nepremicnin: https://www.mvn.e-prostor.gov.si/. Geodetska uprava je obravnavala 374 pripomb na modele vrednotenja in 1621 pripomb na vrednostne cone in vrednostne ravni, ki so jih posredovale obcine. Pripombe so bile proucene na podlagi meril množicnega vrednotenja nepremicnin, dolocenih z zakonom. Upoštevane pripombe, ki so vsebovale konkretne predloge in utemeljitve, so pripomogle k izboljšanju in optimizaciji predloga modelov vred­notenja nepremicnin, tako da je oblikovanih vec vrednostnih con, izboljšane so meje vrednostnih con, izboljšan je nacin dolocitve vrednostnih con ter izboljšane in dopolnjene so posamezne sestavine modelov vrednotenja. Koncni predlog modelov vrednotenja nepremicnin bo uveljavljen z Uredbo o dolocitvi modelov vrednotenja, ki jo bo sprejela vlada RS. Odziv lastnikov nepremicnin, strokovne in laicne javnosti je pozitivno presenetil, kar kaže na dobro organizacijsko pripravljenost Geodetske uprave RS, kjer sta bila kljucna dejavnika klicni center in Portal množicnega vrednotenja nepremicnin ter kakovosten predlog modelov vrednotenja nepremicnin, ki ga je uprava še izboljšala s predlogi iz javne razgrnitve, kot na primer model za kmetijska zemljišca in mo­del za gozd, kjer se je pri prvem povecalo število vrednostnih con za dvakrat, pri drugem pa za vec kot trikrat. Geodetska uprava RS korektno sodelovanje med deležniki v postopku množicnega vrednotenja nepremicnin razume kot spodbudo, da v naslednjih letih skupaj z drugimi pristojnimi ustanovami še izboljša in nadgradi sistem množicnega vrednotenja nepremicnin. V postopku javne razgrnitve predloga modelov vrednotenja nepremicnin so lastniki nepremicnin in druga strokovna ter laicna javnost lahko podali splošne pripombe na modele vrednotenja, ki jih je sprejemala geodetska uprava, ter pripombe na vrednostne cone in vrednostne ravni, ki so jih sprejemale obcine. Predlog modelov vrednotenja nepremicnin je bil v vseh obcinah javno razgrnjen od 1. do 30. oktobra 2019 ter tudi javno objavljen na spletnih straneh geodetske uprave v okviru Portala množicnega vred­notenja nepremicnin. Pripombe je bilo mogoce oddati do 15. novembra 2019. Porocilo o izvedeni javni razgrnitvi predloga modelov vrednotenja nepremicnin in stališcih do prejetih pripomb je objavljeno na Portalu množicnega vrednotenja nepremicnin. Vir: Geodetska uprava RS, https://www.mvn.e-prostor.gov.si/. KONfERENCa O KaKOVOSTI pROSTORSKIH pODaTKOV Tretjo zaporedno konferenco o kakovosti prostorskih podatkov sta ob sodelovanju OGC (angl. Open Geospatial Consortium), ISO (angl. International Organization for Standardization) in ICA (angl. Interna­tional Cartographic Association) organizirala EuroGeographics in EuroSDR. Potekala je 28. in 29. januarja 2020 v kraju Valletta na Malti. Nove tehnologije, nove možnosti, vse bolj zahtevni in usposobljeni uporabniki prinašajo ponudnikom prostorskih podatkov vedno znova nove izzive. Pricakuje se, da so prostorski podatki ažurni, pravilni, zanesljivi in nasploh ustrezne kakovosti ter tako primerni za kar najširšo uporabo. Prav tako se od ponudnikov podatkov zahteva, da ustrezno dolocijo oziroma potencialnim uporabnikom zagotovijo informacije o stopnji zaupanja, kakovosti, poreklu, ustreznosti, zanesljivosti ter ne nazadnje tudi vsebini geoprostorskih podatkov. Od upravljanja s kakovostjo podatkov v obliki nepovezanih (in dragih) pro-jektov se napredni proizvajalci podatkov obracajo k celovitejšim pristopom. Ob skrbno izdelani strategiji kakovosti ter uporabi orodij za izvajanje avtomatiziranih postopkov zmanjšujejo stroške in cas, potreben za ohranjanje ustrezne kakovosti prostorskih podatkov, ter tako zagotavljajo, da so njihovi podatki vedno pravilni in pravocasni ter na voljo širokemu krogu uporabnikov. Izkušnje s projekti, orodji in raziskavami s podrocja kakovosti podatkov so bile tema dvodnevne konference. Prvi sklop predstavitev je bil namenjen upravljanju kakovosti zbirk podatkov razlicnih virov. Med drugim so finski predstavniki predstavili vidike kakovosti pri nacionalni topografski bazi, za katero so vir podatki iz razlicnih okolij in z razlicno stopnjo kakovosti. V naslednjem sklopu je bilo obravnavano opredeljevanje kakovosti podatkov, predvsem v povezavi z rešitvijo OpenStreet Map in v povezavi s podatki BIM, kjer je bila posebna pozornost namenjena tudi porocanju o tematski pravilnosti in popolnosti vsebine topografskih podatkovnih zbirk. Kakovost podatkov v e-upravi je bila predstavljena s tremi referati, poudarjena je bila kakovost podatkov na splošno z vidika e-uprave. Poseben sklop je bil namenjen predstavitvi revizije standarda ISO 19157:2013 Geographic Information – Data Quality. Vodja projekta pri ISO Torsten Svard je predstavil potek dejavnosti, casovne okvirje ter spremembe in dopolnitve, ki jih prinaša revizija tega standarda. Novi standard bo predvidoma dokoncno potrjen julija 2022. Sledil je sklop o uradnih geoprostorskih podatkih, kjer je EuroGeographics podal posodobljeno opre­delitev ter predstavil lastnosti, ki jim morajo tovrstni podatki ustrezati. Poudarjena je bila potreba po ustrezni kakovosti uradnih podatkov, njihovi zanesljivosti, dostopnosti, ažurnosti ter obveznosti upo­rabe uradnih podatkov – slednje je izrednega pomena. Sklop z novimi metodami za opredeljevanje oziroma merjenje kakovosti je prinesel zanimiv pogled na vrednotenje kakovosti modelov višin, matrike o tematski tocnosti v kontrolah kakovosti ter, posebej zanimivo za slovenske ponudnike podatkov, o kreiranju modelov kakovosti. Kako do modelov kakovosti in kako ga upoštevati, s tem vprašanjem so se ukvarjali v posebnem projektu EuroGeographicsa, katerega rezultati so bili prav tako predstavljeni na konferenci. V zadnjem delu konference so sledili še razlicni primeri ravnanja s kakovostjo podatkov, kjer so bili predstavljeni pristopi Malte, Hrvaške, Nizozemske in Danske. Opisane dejavnosti, dosežki in novosti podajajo možnosti, kako lahko ponudniki prostorskih podatkov bolje vkljucimo nacela kakovosti podatkov v procese nacrtovanja, izdelave, vzdrževanja in zagotavljanja dostopa do prostorskih podatkov. Veliko nadzornih mehanizmov za zagotavljanje kakovosti podatkov se dejansko že izvaja – razlicno v razlicnih okoljih, vendar bi bilo treba te postopke in dejavnosti prevesti v mednaroden in standardiziran jezik o kakovosti geoprostorskih podatkov ter jih dopolniti z manjkajocimi kazalniki in porocili. Prav tako bi bilo pri produkciji prostorskih podatkov smiselno oziroma nujno zaceti uvajati strategijo zagotavljanja kakovosti in modele kakovosti, ki so osnovni pogoj za dolocanje, ocenjeva­nje, dokumentiranje in predstavitev kakovosti zbirk prostorskih podatkov ter z njimi povezanih storitev. mag. Irena Ažman, za Geodetsko upravo RS e-naslov: irena.azman@gov.si SREcaNjE Z GENERaLNIm DIREKTORjEm DRžaVNE GEODETSKE upRaVE REpubLIKE HRVašKE IN ObISK pREDSTaVNIKOV REpubLIKE SEVERNE maKEDONIjE Generalni direktor geodetske uprave Republike Slovenije Tomaž Petek je 28. januarja 2020 na delovnem obisku sprejel generalnega direktorja državne geodetske uprave Republike Hrvaške Damirja Šanteka. Med srecanjem so bile obravnavane aktivnosti, ki jih obe upravi v tem trenutku izvajata na podrocju homogenizacije katastrskih podatkov, in izkušnje, ki jih ima Slovenija na podrocju množicnega vred­notenja nepremicnin. Konec januarja je geodetsko upravo RS obiskala tudi delegacija Agencije za kataster nepremicnin Repu­blike Severne Makedonije. Namen obiska je bila seznanitev z vsebino in vmesnimi rezultati programa projektov eProstor. Udeležence sta sprejela generalni direktor Tomaž Petek in njegova namestnica mag. Erna Flogie Dolinar. Med razpravo je bilo najvec pozornosti namenjene podrocju informacijske prenove nepremicninskih evidenc in vsebini prostorskega informacijskega sistema, ki se vzpostavljata v okviru programa projektov eProstor. Slika 3: Obisk delegacije Agencije za kataster nepremicnin Republike Severne Makedonije. Vir: Geodetska uprava RS, https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/geodetska-uprava/. NOVICE INžENIRSKE ZbORNICE SLOVENIjE SVETOVNI DaN INžENIRjEV – TuDI GEODETI SmO pRaZNOVaLI UNESCOVA generalna skupšcina je lani novembra potrdila 4. marec za dan inženirjev. Ta dan je bil izbran zato, ker je bila 4. marca pred petdesetimi leti ustanovljena Svetovna zveza inženirskih organizacij (WFEO), ki je tudi predlagala ustanovitev svetovnega inženirskega dneva. Svetovni inženirski dan naj bi bil namenjen izpostavljanju dosežkov in izboljšanju zavedanja javnosti, da sta inženirstvo in tehnologija v središcu trajnostnega razvoja, ki ni mogoc brez inženirjev, dan naj bi bil udeležen s koordiniranimi do-godki po vsem svetu. Inženirska zbornica Slovenije (IZS) je pripravila na ta dan celodnevno izobraževanje v Cankarjevem domu, ki se ga je skupaj udeležilo vec kot tisoc pooblašcenih inženirjev. Dopoldanska predavanja so bila skupna za vse inženirje, v popoldanskem delu pa si je vsaka od maticnih sekcij orga­nizirala svoja vsebinsko aktualna predavanja. Rdeca nit dopoldanskega plenarnega dela in skupnih izobraževanj je bilo integralno projektiranje in pristop informacijskega modeliranja BIM (angl. Building Information Modelling). V naslednjih letih se v Sloveniji pricakuje gradnja kar precejšnjega števila predorov, zato so udeleženci z zanimanjem prisluhnili predavanju vodje projekta pri gradnji 27 kilometrov dolgega železniškega predora Semmerig v Avstriji. Predavanja so se zakljucila z okroglo mizo z velikimi javnim investitorji (direktor 2TDK, direktor HESS in direktor Stanovanjskega sklada RS), ki so predstavili svoje poglede in izkušnje o integralnem projek­tiranju in vodenju projektov. Zagotovo lahko na podlagi vseh predavanj izpostavimo, da nam BIM, ki je temelj za integralno projek­tiranje, gradnjo in upravljanje zgradb, prinaša transparentnost, enakopravno sodelovanje vseh strok, kjer je uspeh projekta odvisen od kakovosti »najšibkejšega clena v verigi«. Vsekakor je treba izpostaviti, da je pojem »prevladujoca stroka«, uzakonjen v aktualni gradbeni zakonodaji, v nasprotju s pristopom BIM. Slika1: Udeleženci skupnega dopoldanskega dela. Slika 2: Udeleženci popoldanske geodetske sekcije. Maticna sekcija geodetov je pripravila popoldanski del izobraževanj, ki se ga je udeležilo nekaj cez 60 pooblašcenih geodetov. Vsebinsko so bila predavanja razdeljena na dva dela. V prvem delu se so navezovala na osrednjo vsebino inženirskega dneva, v drugem delu pa so bile predstavljene predvidene in aktualne novosti v povezavi z evidentiranjem nepremicnin. Osrednje predavanje sta pripravila prof. Bojan Stopar in dr. Božo Koler, saj je kakovosten in stabilen prostorski koordinatni sistem zagotovo podlaga za vzpo­stavitev in vzdrževanje integralnega digitalnega modela grajenega okolja oziroma virtualnega dvojcka, ki se vzpostavi pred zacetkom gradnje in vzdržuje celotno življenjsko dobo objekta. Kakovostne geodetske podlage dobivajo kljub ne tako trdni zakonski regulativi, kot je bila v prejšnji gradbeni zakonodaji, vse vecji pomen. Projektna dokumentacija za izvedbo del je obvezna pri vsaki malo vecji gradnji ali posegu v prostor. Vse bolj avtomatizirana in nadzorovana gradnja pa zahteva kakovostne vhodne podatke. V nadaljevanju izobraževanj so predstavnice Geodetske uprave Republike Slovenije predstavile potek informacijske prenove in potek sprejemanja novega krovnega zakona na podrocju katastra nepremicnin. Udeležencem (izvajalcem geodetskih storitev) je bila predstavljena aplikacija Kataster, nova enotna pro-gramska rešitev, ki jo bodo pri delu uporabljali tudi izvajalci katastrskih postopkov, predvsem pri fazah pridobivanja podatkov, oddaji in kontroli elaborata na Geodetsko upravo. Na koncu so bile predstavljene še spremembe Tehnicnih specifikacij in spremembe v postopkih, vzdrževanju bonitet in spremembe pri izdelavi elaborata bonitiranja. Ceprav je bonitiranje v strokovni domeni drugih strokovnjakov, je tematika aktualna in je med obcinstvom sprožila precej razburjenja in odzivov, saj se nas vecina premalo zaveda vpliva bonitetnih tock v razlicnih življenjskih situacijah, kot so gradnja, prodaje, dedovanja ipd. Izobraževalno in vsebinsko pester dan se je sklenil z druženjem v avli Cankarjeva doma, kjer je bilo še nekaj casa za neformalne strokovne razprave. Vecina se nas je strinjala, da so tovrstni dogodki zelo dobro­došli v izobraževalnem smislu, poleg tega pa dogodek ponuja dobre možnosti za mreženje ter izmenjavo znanja in izkušenj s preostalimi strokami in v tem smislu bomo geodeti tudi predlagali spremembe za 2. slovenski inženirski dan. Vec o dogodku si lahko preberete tudi na spletnih straneh IZS (www. izs.si). Matej Kovacic, za Inženirsko zbornico Slovenije – MSGeo e-naslov: matej.kovacic@gz-ce.si NOVICE faKuLTETE Za GRaDbENIšTVO IN GEODEZIjO uNIVERZE V LjubLjaNI SLOVENIja pREK faKuLTETE Za GRaDbENIšTVO IN GEODEZIjO pRI uNIVERZI V LjubLjaNI TuDI V OGC Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, je 1. 1. 2020 kot prva institucija iz Slovenije postala clanica konzorcija OGCź (angl. Open Geospatial Consortium). OGC je neprofitna, vodilna mednarodna organizacija za standardizacijo na podrocju geoprostorskih in lokacijskih storitev. Konzorcij je bil sicer ustanovljen že daljnega leta 1994 in ima vec kot petsto clanov, med katerimi je osem strateških partnerjev in trinajst glavnih partnerjev, nekaj vec kot sedemdeset tehnicnih partnerjev, vec kot sto je pridruženih clanic, vec kot petdeset clanic je vladnih organizacij, vclanjenih je tudi prib­ližno petdeset majhnih podjetij ter nekaj manj kot sto univerz oziroma drugih akademskih institucij. OGC je v osnovi mednarodni forum za izmenjavo in razvoj odprtih rešitev, specifikacij in standardov na podrocju geoinformatike, ki omogocajo medopravilne prostorsko-informacijske spletne, brezžicne in lokacijske storitve. Do danes je konzorcij sprejel vec kot petdeset odprtih standardov in obravnaval približno sto medopravilnih pobud. Med najbolj prepoznavnimi standardi so zagotovo GML, CityGML, IndoorGML, LAS, KML, WMS, WFS, WCS itn. Nekateri od teh so s casovnim zamikom postali tudi mednarodni standardi ISO. Poleg delovanja na podrocju standardizacije v geoinformatiki se v okviru OGC razvijajo inovativne geoinformacijske rešitve; delo je organizirano v obliki posebnih delovnih skupin, ki na temelju zastavljenega problema oziroma naloge razvijajo nove rešitve. Velik poudarek je na promocijskih dejavnostih in prenosu znanja v prakso, tako je poleg rednih cetrtletnih srecanj clanov OGC organiziranih vec delavnic in konferenc. Kontaktna tocka za UL FGG sta Anka Lisec (za vsebinske zadeve) in Romana Hudin (za administrativne zadeve). Vec informacij o samem konzorciju je mogoce najti na spletni strani konzorcija: https://www. ogc.org/. dr. Anka Lisec, za Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo e-naslov: anka.lisec@fgg.uni-lj.si GEObIm IN EVROpSKa mREža V pODpORO DIGITaLIZaCIjI IZDajaNja GRaDbENEGa DOVOLjENja Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (UL FGG), se je vkljucila v evropsko mrežo za razvoj podatkovne podpore pri digitalnem izdajanju gradbenih in uporabnih dovoljenj (angl. Euro­pean Network for Digital Building Permits), ki je bila ustanovljena 4. februarja 2020. Mreža je nastala na pobudo institucij, ki so sodelovale v evropskem projektu GeoBIM evropskega združenja akademskih in vladnih institucij s podrocja geodezije in geoinformatike EuroSDR. Namen dvoletnega projekta združenja EuroSDR (2018–2020), kjer sta iz Slovenije sodelovala UL FGG in Geodetski inštitut Slovenije (GIS), je bil preuciti medopravilnost na podrocju 3D-modeli­ranja stavb in mest – tako na procesni kot na podatkovni ravni. V okviru projekta je bila izvedena raziskava poznavanja in uporabe koncepta GeoBIM, v katero so bili vkljuceni predstavniki gradbenih in projektantskih podjetij, geodetskih uprav in geodetskih podjetij, upravnikov vecjih nepremicnin. Vzporedno s projektom je koordinator projekta, to je TU Delft iz Nizozemske, organiziral GeoBIM benchmark, s katerim smo ugotavljali stanje na podrocjih programskih rešitev na podrocju informa­cijskega modeliranja stavb BIM (angl. building information modeling), možnosti georeferenciranja BIM-podatkov, podpore za standard CityGML v programskih rešitvah geografskih informacijskih sistemov GIS in kakšne so možnosti pretvorbe podatkov iz obeh domen (BIM in GIS), ki so skladni s standardoma IFC in CityGML. Slika 1: Države, ki so sodelovale v projektu GeoBIM združenja EuoSDR: iz Slovenije sta sodelovali UL FGG in GIS (vir: https://3d. bk.tudelft.nl/projects/eurosdr-geobim/). Nova mednarodna mreža vkljucuje 19 akademskih in vladnih organizacij ter raziskovalnih ustanov, pridruženo pa sodeluje tudi EuroSDR. Vec informacij je mogoce najti na spletni strani mreže: https://3d. bk.tudelft.nl/projects/eunet_bp/. dr. Anka Lisec, za Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo e-naslov: anka.lisec@fgg.uni-lj.si | 140 | DRušTVENE NOVICE NEwS fROm SOCIETIES NOVICa ZVEZE GEODETOV SLOVENIjE, mEDNaRODNE DEjaVNOSTI pRESTaVITEV GEODETSKEGa DNE ZaRaDI KORONaVIRuSa Predstavniki Zveze geodetov Slovenije in Ljubljanskega geodetskega društva smo v skladu s priporocili vlade RS in pozivom ministra za zdravje o odpovedi javnih prireditev v zaprtih prostorih odpovedali izvedbo 48. Geodetskega dneva v predvidenem marcevskem terminu, o cemer ste bili vsi prijavljeni udeleženci že obvešceni. Nastop višje sile nam je narekoval odgovorno ravnanje in skrb za zdravje ude­ležencev, kar ostaja eno od osnovnih vodil našega delovanja! Zveza geodetov Slovenije in Ljubljansko geodetsko društvo pa ob tej priložnosti najavljata nov termin izvedbe strokovnega posveta 48. Geo-detski dan z delovnim naslovom Geodezija za kakovostne odlocitve v prostoru in casu, ki bo v cetrtek, 17. septembra 2020, v prostorih Domus Medica na Dunajski cesti v Ljubljani. Podrobnejše podatke o prireditvi še naprej spremljajte na spletnem mestu posveta www.geodetskidan.si. Iskrena hvala za razumevanje, posebej pa se zahvaljujemo za razumevanje in podporo tudi predavateljem in sponzorjem, saj vsi ostajajo z nami tudi v septembru! Hvala in upamo, da se vidimo v sprošcenem ozracju in cim vecjem številu v septembru. Blaž Mozetic in Milan Brajnik, za Zvezo geodetov Slovenije in Ljubljansko geodetsko društvo e-naslov: blaz.mozetic@gov.si, milan.brajnik@gis.si OKRNJEN TUDI OSREDNJI DOGODEK OB SVETOVNEM DNEVU GEODETOV 21. 3. 2020? Kot smo porocali že v preteklem letu, so predvsem zaradi vse vecjega družbenega pomena geodezije in geoinformatike na konferenci Svetovne banke Land and Poverty v Washingtonu leta 2018 na pobudo mednarodne zveze geodetov FIG (fran. Fédération Internationale des Géomètres, ww.fig.net), evropskega sveta inženirjev geodezije CLGE (fran. Comité de Liaison des Géomètres Européens, www.clge.eu) in ameriške zveze geodetov NSPS (angl. National Society of Professional Surveyors) razglasili svetovni dan geodetov, ki ga zaznamujemo 21. marca. Letošnjo letno konferenco Svetovne banke Land and Poverty v Washingtonu, v okviru katere naj bi potekala tudi osrednja slovesnost ob svetovnem dnevu geodetov, je mocno zaznamovala pandemija koronavirusa. Že v sredi marca je bila odpovedana vecina dogodkov ali pa so predvidena le manjša srecanja z omejenim številom udeležencev ter videosrecanji. Naj ob tej priložnosti vendarle zapišemo še nekaj o ozadju razglasitve mednarodnega dneva geodetov, ki je namenjen predvsem promociji stroke tako znotraj stroke, kjer se poudarja kakovostno, pošteno in odgovorno delo geodetov, kot navzven, s ciljem prispevati k prepoznavnosti stroke v družbi. Že geodeti v rimskem imperiju so zaznamovali dan zemljemercev 23. februarja. V novejšem obdobju razvoja geodetske stroke ne smemo pozabiti na zacetke mednarodnih organizacij – kot primer navajam mednarodno zvezo geodetov FIG, katere ustanovitev sega v daljno leto 1878. Pobuda za uvedbo mednarodnega dneva geo­detov je prišla leta 2008 iz ZDA, kjer je njihova takratna zveza geodetov ACSM (angl. American Congress on Surveying and Mapping) že leta 1984 uvedla nacionalni teden geodetov, kar je podprl tudi takratni predsednik ZDA Ronald Reagan. Leta 2008 so se tako v okviru mednarodne zveze geodetov FIG zaceli dogovori o razglasitvi mednarodnega dneva geodetov, ki je bil uradno razglašen deset let kasneje, to je leta 2018, za mednarodni dan pa so izbrali, kot že receno, 21. marec. V vmesnem obdobju je evropski svet inženirjev geodezije CLGE uvedel evropski dan geodetov in geoinformatikov. In sicer se je to zgodilo leta 2012, ob 500-letnici rojstva znanega geodeta in kartografa Gerardusa Mercatorja, kar smo s slavnostno akademijo zaznamovali tudi v Sloveniji. Anka Lisec, za Zvezo geodetov Slovenije e-naslov: anka.lisec@fgg.uni-lj.si DIpLOma IN maGISTERIja Na ODDELKu Za GEODEZIjO uL fGG OD 1. 11. 2019 DO 31. 1. 2020 maGISTRSKI šTuDIjSKI pROGRam DRuGE STOpNjE GEODEZIja IN GEOINfORmaTIKa Valentin Hegediš Izdelava in analiza casovne vrste satelitskih posnetkov razlicnih virov Mentor: prof. dr. Krištof Oštir URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=113291 Andraž Blaznik Geodetski monitoring v kraški jami Ulica pecina Mentor: doc. dr. Božo Koler Somentor: asist. dr. Tilen Urbancic URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=112949 VISOKOšOLSKI STROKOVNI šTuDIjSKI pROGRam pRVE STOpNjE TEHNIcNO upRaVLjaNjE NEpREmIcNIN Amar Ajdinovic Analiza razmerij med najemninami in prodajnimi cenami stanovanj v Mestni obcini Ljubljana Mentorica: izr. prof. dr. Maruška Šubic Kovac URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=113287 Vir: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo UL FGG Za študijski referat: Teja Japelj SEZNam RECENZENTOV ZNaNSTVENIH IN STROKOVNIH cLaNKOV, ObRaVNaVaNIH V uREDNIšTVu GEODETSKEGa VESTNIKa V LETu 2019 prof. dr. Ivan R. Aleksic (Univerza v Beogradu, Fakulteta za gradbeništvo, Srbija) dr. Fuat Basçiftçi (Univerza Selçuk, Konya, Turcija) prof. dr. Tomislav Bašic (Univerza v Zagrebu, Fakulteta za geodezijo, Hrvaška) Sandi Berk (Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana, Slovenija) doc. dr. Nejc Bezak (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Slovenija) mag. Danijel Boldin (Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana, Slovenija) mag. Vasja Bric (Geodetski inštitut Slovenije, Ljubljana, Slovenija) doc. dr. Vladimir Bulatovic (Univerza v Novem Sadu, Tehniška fakulteta, Srbija) prof. dr. Raffaela Cefalo (Univerza v Trstu, Oddelek za inženirstvo in arhitekturo, Italija) prof. dr. Joep Crompvoets (KU Leuven, Inštitut za javno upravljanje, Belgija) doc. dr. Marjan Ceh (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Slovenija) doc. dr. Samo Drobne (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Slovenija) Marko Fatur (Ljubljanski urbanisticni zavod d. d., Ljubljana, Slovenija) doc. dr. Dubravko Gajski (Univerza v Zagrebu, Fakulteta za geodezijo, Hrvaška) izr. prof. dr. Zagorka Gospavic (Univerza v Beogradu, Fakulteta za gradbeništvo, Srbija) doc. dr. Ilija Grgic (Državna geodetska uprava Republike Hrvaške, Zagreb, Hrvaška) dr. Erwin Hepperle (Zvezni tehniški inštitut – ETH Zürich, Švica) LIST Of pEER REVIEwERS Of aCaDEmIC aND pROfESSIONaL aRTICLES aSSESSED by THE GEODETSKI VESTNIK EDITORIaL bOaRD IN 2019 Prof. Ivan R. Aleksic, Ph.D. (University of Belgrade, Faculty of Civil Engineering, Serbia) Fuat Basçiftçi, Ph.D. (University of Selçuk, Konya, Turkey) Prof. Tomislav Bašic, Ph.D. (University of Zagreb, Faculty of Geodesy, Croatia) Sandi Berk (Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia, Ljubljana, Slovenia) Assit. Prof. Nejc Bezak, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Slovenia) Danijel Boldin, M.Sc. (Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia, Ljubljana, Slovenia) Vasja Bric, M.Sc. (Geodetic Institute of Slovenia, Ljubljana, Slovenia) Assist. Prof. Vladimir Bulatovic, Ph.D.(University of Novi Sad, Faculty of Technical Sciences, Serbia) Prof. Raffaela Cefalo, Ph.D. (University of Trieste, Department of Engineering and Architecture, Italy) Prof. Joep Crompvoets, Ph.D. (KU Leuven, Public Governance Institute, Belgium) Assist. Prof. Marjan Ceh, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Slovenia) Assist. Prof. Samo Drobne, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Slovenia) Marko Fatur (Ljubljanski urbanisticni zavod d. d., Ljubljana, Slovenia) Assist. Prof. Dubravko Gajski, Ph.D. (University of Zagreb, Faculty of Geodesy, Croatia) Assoc. Prof. Zagorka Gospavic, Ph.D. (University of Belgrade, Faculty of Civil Engineering, Serbia) Assist. Prof. Ilija Grgic, Ph.D. (Geodetic Administration of the Republic of Croatia, Zagreb, Croatia) Erwin Hepperle, PhD. (Swiss Federal Institute of Technology – ETH Zürich, Switzerland) prof. dr. Bin Jiang (Univerza Gävle, Fakulteta za inženirstvo in trajnostni razvoj, Švedska) Leon Kobetic (Locus d. o. o., Domžale, Slovenija) izr. prof. dr. Marko Krevs (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Slovenija) doc. dr. Miran Kuhar (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Slovenija) dr. Peter Lamovec (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Slovenija) prof. dr. Christiaan Lemmen (Univerza Twente, ITC-PGM, Enschede, Nizozemska) doc. dr. Božena Lipej (Nova Univerza, Evropska pravna fakulteta, Slovenija) izr. prof. dr. Anka Lisec (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Slovenija) doc. dr. Aleš Marjetic (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Slovenija) izr. prof. dr. Stevan Đ. Marošan (Univerza v Beogradu, Fakulteta za gradbeništvo, Srbija) prof. dr. Hans Mattson (Kraljevi tehniški inštitut – KTH, Stockholm, Švedska) mag. Klemen Medved (Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana, Slovenija) Andrej Mesner (Igea d. o. o, Brezovica pri Ljubljani, Slovenija) mag. Nika Mesner (Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, Ljubljana, Slovenija) izr. prof. dr. Admir Mulahusic (Univerza v Sarajevu, Fakulteta za gradbeništvo, Bosna in Hercegovina) doc. dr. Gerhard Navratil (Tehniška univerza Dunaj, Oddelek za geodezijo in geoinformatiko, Avstrija) doc. dr. Polona Pavlovcic Prešeren (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Slovenija) Igor Perpar (Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana, Slovenija) Klemen Ritlop (Geodetski inštitut Slovenije, Ljubljana, Slovenija) doc. dr. Simon Rusjan (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Slovenija) dr. Oskar Sterle (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Slovenija) dr. Daniel Steudler (Zvezna geodetska uprava swisstopo, Wabern, Švica) Prof. Bin Jiang, Ph.D. (University of Gävle, Faculty of Engineering and Sustainable Development, Sweden) Leon Kobetic (Locus d. o. o., Domžale, Slovenia) Assoc. Prof. Marko Krevs, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Arts, Slovenia) Assist. Prof. Miran Kuhar, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Slovenia) Peter Lamovec, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Slovenia) Prof. Christiaan Lemmen. Ph.D. (University of Twente, ITC-PGM, Enschede, The Netherlands) Assist. Prof. Božena Lipej, Ph.D. (Nova University, European Faculty of Law, Slovenia) Assoc. Prof. Anka Lisec, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Slovenia) Assist. Prof. Aleš Marjetic, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Slovenia) Assoc. Prof. Stevan Đ. Marošan, Ph.D. (University of Belgrade, Faculty of Civil Engineering, Serbia) Prof. Hans Mattson, Ph.D. (Royal Institute of Technology – KTH, Stockholm, Sweden) Klemen Medved, M.Sc. (Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia, Ljubljana, Slovenia) Andrej Mesner (Igea d. o. o, Brezovica pri Ljubljani, Slovenia) Nika Mesner, M.Sc. (Communications Networks and Services Agency of the Republic of Slovenia, Ljubljana, Slovenia) Assoc. Prof. Admir Mulahusic, Ph.D. (University of Sarajevo, Faculty of Civil Engineering, Bosnia and Herzegovina) Privatdoz. Dr.techn. Gerhard Navratil (TU Vienna, Department of Geodesy and Geoinformation, Austria) Assist. Prof. Polona Pavlovcic Prešeren, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Slovenia) Igor Perpar (Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia, Ljubljana, Slovenia) Klemen Ritlop (Geodetic Institute of Slovenia, Ljubljana, Slovenia) Assist. Prof. Simon Rusjan, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Slovenia) Oskar Sterle, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Slovenia) Daniel Steudler, Ph.D. (Federal Office of Topography swisstopo, Wabern, Switzerland) prof. dr. Bojan Stopar (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Slovenija) prof. dr. Erik Stubkjær (Univerza v Ćlborgu, Oddelek za prostorsko planiranje, Danska) dr. Miljana Todorovic Drakul (Univerza v Beogradu, Fakulteta za gradbeništvo, Srbija) doc. dr. Hrvoje Tomic (Univerza v Zagrebu, Fakulteta za geodezijo, Hrvaška) doc. dr. Mihaela Triglav Cekada (Geodetski inštitut Slovenije, Ljubljana, Slovenija) prof. dr. Goran Turk (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Slovenija) mag. Christian Ullrich (Zvezna geodetska uprava – BEV, Dunaj, Avstrija) dr. Tilen Urbancic (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Slovenija) dr. Tatjana Veljanovski (Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana, Slovenija) Anja Vrecko (Sinergise d. o. o., Ljubljana, Slovenija) mag. Marijana Vugrin (Digi data d. o. o., Šencur, Slovenija) dr. inž. Peter Wasmeier (Tehniška univerza München, Fakulteta za vesoljske tehnologije in geodezijo, Nemcija) prof. dr. John C. Weber (Državna univerza Grand Valley, Oddelek za geologijo, Allendale, Michigan, ZDA) doc. dr. Alma Zavodnik Lamovšek (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Slovenija) dr. Marek Hubert Zienkiewicz (Tehniška univerza Gdansk, Fakulteta za gradbeništvo in okoljsko inženirstvo, Poljska) izr. prof. dr. Mladen Zrinjski (Univerza v Zagrebu, Fakulteta za geodezijo, Hrvaška) dr. Dušan Zupancic (Sving konzultanti d. o. o., Ljubljana, Slovenija) Prof. Bojan Stopar, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Slovenia) Prof. Erik Stubkjær, Ph.D. (University of Ćlborg, Department of Planning, Denmark) Miljana Todorovic Drakul, Ph.D. (University of Belgrade, Faculty of Civil Engineering, Serbia) Assist. Prof. Hrvoje Tomic, Ph.D. (University of Zagreb, Faculty of Geodesy, Croatia) Assist. Prof. Mihaela Triglav Cekada (Geodetic Institute of Slovenia, Ljubljana, Slovenia) Prof. Goran Turk, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Slovenia) Christian Ullrich, M.Sc. (Federal Office of Metrology and Surveying – BEV, Vienna, Austria) Tilen Urbancic, Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Slovenia) Tatjana Veljanovski, Ph.D. (Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Ljubljana, Slovenia) Anja Vrecko (Sinergise d. o. o., Ljubljana, Slovenia) Marijana Vugrin, M.Sc. (Digi data d. o. o., Šencur, Slovenia) Dr.-Ing. Peter Wasmeier (Technical University of Munich, Department of Aerospace and Geodesy, Germany) John C. Weber, Ph.D. (Grand Valley State College, Department of Geology, Allendale, Michigan, USA) Assist. Prof. Alma Zavodnik Lamovšek , Ph.D. (University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Slovenia) Marek Hubert Zienkiewicz, Ph.D. (Gdansk University of Technology, Faculty of Civil and Environmental Engineering, Poland) Assist. Prof. Mladen Zrinjski, Ph.D. (University of Zagreb, Faculty of Geodesy, Croatia) Dušan Zupancic, Ph.D. (Sving konzultanti d. o. o., Ljubljana, Slovenia) gradbeništvo, okoljsko gradbeništvo in geodezija Spoštovani, obveš˜amo vse deležnike, da je delo s strankami na lokacijah GI na Jamovi cesti 2 in Zemljemerski ulici 12 v Ljubljani za ˜as grožnje z okužbo s koronavirusom COVID-19 omejeno na telefonsko komunikacijo in poslovanje preko spleta. Dosegljivi smo na telefonski številki 01 200 29 00 in e-naslovu info@gis.si . 21. ˜25. septembe 2020 Fakulteta za g adbeništvo in geodezijo Unive ze v Ljubljani Evropska vesoljska agencija v sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo organizira poletno šolo na podrocju daljinskega zaznavanja s poudarkom na opazovanju Zemlje in umetni inteligenci za gozdarstvo. • Poletna šola je namenjena mladim, predvsem pa študentom višjih letnikov, doktorskim študentom, mladim raziskovalcem in vsem, ki jih zanima uporaba daljinskega zaznavanja in umetne inteligence s poudarkom na obnovljivih gozdnih virih. • Razložene bodo teoreticne osnove, algoritmi, podatki in njihova aplikativna uporaba za podrocje gozdarstva. • Prikazana bo uporaba razlicnih metod in orodij za obdelavo daljinsko zaznanih podatkov s poudarkom na satelitskih posnetkih Sentinel. • Predstavljena bo obdelava velikih kolicin satelitskih posnetkov za aplikativno uporabo v gozdarstvu. http://landtraining2020.esa.int Geodetski vestnik je odprtodostopna revija, ki izhaja štirikrat letno v tiskani in spletni razlicici. V Geodetskem ve­stniku objavljamo recenzirane znanstvene in strokovne clanke, pregledne clanke, strokovne razprave ter druga podobna dela s podrocij geodezije, geodetske izmere, daljinskega zaznavanja, fotogrametrije, geoinformatike, prostorske podatkovne infrastrukture in prostorskega podatkovnega modeliranja, sistemov v podporo odlocanju v prostoru, upravljanja zemljišc in prostorskega planiranja. Kot glasilo Zveze geodetov Slovenije objavljamo tudi novice v geodetski stroki, kar vkljucuje novosti državne geodetske uprave, novosti nacionalnih in mednarodnih strokovnih združenj, porocila o projektih in dogodkih, sporocila clanom zveze in podobne zapise. Vec informacij o reviji in navodila za pripravo prispevkov najdete na spletni strani revije www.geodetski-vestnik.com. Geodetski vestnik is an open access journal, issued quarterly in print and online versions. It publishes double-blind peer-reviewed academic and professional articles, reviews, discussions, and related works from the fields of ge­odesy, land surveying, remote sensing, photogrammetry, geoinformatics, spatial data infrastructure and spatial data modelling, spatial decision support systems, land management, and spatial planning. As the bulletin of the Association of Surveyors of Slovenia, the journal also publishes news in the surveying profession, including news from the surveying and mapping authority of Slovenia, news from national and international professional societies, reports on projects and events, communications to members, and similar reports. More information about the journal and instructions for authors is available at www.geodetski-vestnik.com. | 156 |