Naročnina mesečno 25 Uiu. za inozemstvo *o Uiti — no* deliska tzikija celoletno 96 L)in, za inozemstvo 120 Din Uredništvo |e v Kooilar|evt ul h/HI SCOVENEC Cek račun: Ljub-' ljuua šl I0.MU in io.V»w zh inaerute: ■saraievo štv "'ibJ, Zagreb «tv VJ.0I1. Pracn-Unnn i 24.797 Uprava. Kopitar' jeva h. (eleton 2992 Teletom uredništva: dnevna služba 2050 - nočna 2W0h. 2904 m 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan ziuiraj. razen ponilelika in dnevu po prazniku V Nemčiji nič novega Tudi v politiki je postalo dolgočasuo. Niti Nemčija, ki jo je ves svetovni tisk od dneva razpisa predsedniških volitev popisoval kot največjo uganko, katere razvozljanje nam s svojimi zagonetnimi možmi, kakor je Hitler, lahko da vsemogoče rešitve, nam ni prinesla senzacije. Če tudi bi Hitler zbral več glasov, kakor Hindenburg, bi to ne bila več senzacija, ker se je svet na to možnost žo pripravljal v strahu, da ne bi doživel presenečenja, kakor za časa parlamentarnih volitev v septembru 1930, iz katerih je vodja narodnih socialistov nepričakovano odnesel skoro devetkrat več poslanskih mandatov (107), kakor leta 1928 (12). In vendar morajo biti vsi prijatelji nemškega naroda in tudi splošnega miru v Evropi zadovoljni, da te senzacije ni bilo. Nismo kar tjavendan pisali, da bi predsedniške volitve v Nemčiji utegnile postati usodne ne samo za nemški narod, temveč tudi za vso Evropo. Ni si težko misliti, kaj bi prinesla Nemčiji zmaga hackenkrouzlerjev, ki so si samo v tem na jasnem, da morajo priti na vlado, »da tako ue more več naprej«, da je treba sedanji parlamentarni in republikanski režim uničiti ter razdreti tudi sedanji socialni red, medtem ko sami ne vedo, kaj bi postavili na te razvaline razen diktature in se po volilnih shodih bahajo, da bodo padale glave, ko se polastijo oblasti. Opozicija republikanskih, v prvi vrsti levičarskih strank, bi se prav gotovo ne sprijaznila z dovršenim dejstvom, ki bi ga postavila Hitlerjeva volilna zmaga, temveč železna fronta bi se spustila v boj, državljanska vojna bi bila neizogibna. Ni izključeno, da bi iz te krvi ne pognal boljševizem, kakor je v računih Moskve že vsa povojna leta. Moskva dobro ve, zakaj je za časa pruskega plebiscita ukazala komunistom, naj glasujejo skupno s Hitlerjevci, in tudi ni bila brez vsake podlege bojazen, da se ta ukaz pouovi prav za predsedniške volitve. Po Hitlerjevi zmagi bi dvignili glave vsi otroci hitlerjevstva in fašizma sploh, kmalu bi bili priča novih pohodov na Dunaj, v Ilelsingfors in ako hočete tudi v Budimpešto; reakcija s potenciranim nacionalizmom, bi zakraljevala v škodo mednarodnega pomirjenja, ki je prvi predpogoj za ozdravljenje strahovite gospodarske krize. Komur je pri srcu mir, ta se mora veseliti Hindenburgove zmage. Še manj si moremo mi kot Slovani želeti, da bi prišli na vlado v Nemčiji ljudje, ki so v Londonu (bil jo to šef Hitlerjevega tiskovnega urada Rosenberg), zahtevali kot plačilo za pobijanje boljševizma — kakor da se da ta zatreti z orožjem in paradami — razkosanje Poljske in Češkoslovaške. V Nemčiji je ostalo vse pri starem. Hindenburg še ni bil izvoljen, ker ni dobil absolutne večine nad vsemi drugimi kandidati, ki je potrebna za izvolitev v prvem skrutiniju. Radi tega se bodo moralo vršiti 10. aprila nove volitve. V drugem skrutiniju zadostuje relativna večina, zato je Hin-denburgova izvolitev že danes zagotovljena. Sivi maršal je zbral žc pri prvem glasovanju tako veliko število glasov (49.52%), da ga Hitler ne bo mogel izpodkopati pri drugem glasovanju, niti v primeru, da bi se mu posrečilo pridobiti znse Hu-genbergove nacionalce in tudi komuniste, ki naj bi s vsi zedinili za skupnega kandidata. Da bi šli nemški nacionalci in Stahlhelm, ki mu je Hindenburg častni predsednik, skupaj na volišče s komunisti, si ni mogoče misliti. O položaju posameznih strank, nam volitve niso prinesle povsem jasne slike, ker je Hindenburg nastopil kot »kandidat nemškega naroda«, kakor je sam dejal in ne torej kot kandidat določenih strank. Volitve pa so potegnile dovolj jasno črto med srednjimi strankami, med strankami reda, h katerim lahko prištevamo tudi nemške socialiste radi njehove umerjenostl, In med revolucionarnimi političnimimi skupinami. Centrum, druge manjše demokratska stranke in socialisti so zbrali na Hindenburgovi listi okoli polovico oddanih glasov (49.52%); polkovnik Dtisterberg, kandidat Hugenbergovih nacionalistov, ki sicer v zadnjem času paktirajo s Hohenzolernci, a jih kljub temu še vedno ne moremo smatrati za prevratneže, je nabral 6.79% glasov, tako da razpolagajo nere-volucionarne stranke z okoli 55% glasov. Ekstre-mistični stranki, to je narodno socialistična in komunistična, sta privabili 45% volilcev. Stranke reda imajo sicer številčno večino, toda po udarni sili gotovo ne dosežejo destruktivnih strank, hitlerjevske in komunistične, ki ne poznajo v boju nikakega usmiljenja, ki jim je tudi orožje dobrodošlo propagandno sredstvo; to sta stranki političnih fanatikov, povečini še mladih, zato toliko bolj bojevitih. Komunisti so po svojem števnem kandidatu Thfilmanu našteli okoli pol milijona glasov več kakor pri parlamentarnih volitvah, hitlerjevci pa so svoje glasove skoro podvojili (11,320 481 — 30.04% proti 0.4 milijona — 18% v letu 1030). S svojo stranko, kateri stojijo ob strani oborožene čete, pripravljene na vse. predstavljal Hitler moč, s katero bo morala računati odslej vsaka vlada v Nemčiji. Pri vsem tem so te volitve potrdile domnevo publicistov, da je tudi Hitlerjevo gibanje prišlo do meje, preko katere ne pojde več. V primeru s parlamentarnimi volitvami v lelu 1930 so te volitve prinesle Hitlerju lep napredek. Toda v primeri z volitvami, ki so se vršile preteklo jesen v razne nemške deželne zbore (Mecklcnburg, Hessen, Hamburg, Bremen, Braunschweig), ko je Hitlerjeva stranka zbrala povprečno 34.4% glasov, po-nijo zanjo zadnje volitve zastoj. O. llosenberg je v buletinu Hitlerjeve stranke naračunal, da bodo narodni socialisti brez nemikih nacionalcev, ki so jim odpovedali pomoč, dobili 14 do 15 milijonov glasov, ker se je število organiziranih članov v primeru z letom 1930 potrojilo. Rosenbcrgova napo- Uspeh Hindenburga Za Hindenburga preko iS milijonov glasov — 30 odstotkov nemških volilcev za fašizem — Ponovne volitve 10. aprila Izid volitev Berlin, 14. marca. AA. Wollov urad poroča: Po dozdaj zbranih podatkih glede včerajšnjih volitev predsednika republike je skupno glasovalo 37,660.388 volilcev, od njih je Hindenburg dobil 18,661.736, Hitler 11,328.581, Thaelmann 4,971.079, Dusterberg 2,557.876 in Winter 111.477 glasov. Ožje volitve - le SormaSnost Berlin, 14. marca. tg. Izid včerajšnjih volitev kaže, da bodo ožje volitve po štirih tednih samo formalna stvar. Hindenburg je tako daleč pred drugimi, da je njegovo zmago pri prvi volitvi preprečilo samo približno 100 000 glasov, ki jih je dobil Winter, in par tisoč drugih razcepljenih ali neveljavnih glasov. Udeležba pri volitvi je bila ogromna, v nekaterih krajih je dosegla 95%. To daje gotovost, da nemški nacionalci in narodni socialisti, tudi če se strnejo v eno skupno fronto, pri ožji volitvi ne bodo dosegli nič več kakor včeraj in da je torej Hindenburgova izvolitev zagotovljena. Nemški nacionalci niso dosegli onega uspeha, da bi s svojo kandidaturo Diisterberga dosegli toliko število glasov, da bi inogli pri ožji volitvi prodati svoje glnspve za svoj politični diktat. Obenem pomeni to, da vlada pri notranje in zunanje političnih vprašanjih ni več odvisna od strankarskih pogajanj, na katera bi bila sicer navezala, če bi bil Hindenburg dobil manj glasov. Če tudi narodni socialisti niso dosegli svojega zaželjenega uspeha, se ne sme prezreti, da so poprečno pridobili 80% svojih dotedanjih glasov. Tudi komunisti so izdatno narastli. Te posledice se bodo gotovo pokazale, če ne pri ožji volitvi, pa vendar pri bodočih deželnih volitvah v Prusiji, na Bavarskem in VVilrtenberškem. Pri teh volitvah pa bodo državne stranke profitirale s tem, da so desne in leve radikalne stranke svoje denarne energije že potrošile v boju za državnega predsednika. Iz današnjega volilnega izida je razvidno, da so mesta mnogo bolj glasovala za Hindenburga, kakor dežela. V Hamburgu, Bremenu in LUbecku, posebno pa v Miinchenu in sploh na Bavarskem, ki je prava trdnjava Hitlerja, ni dosegel Hindenburg samo absolutne večine, temveč jo je deloma tudi prekoračil. Narodni socialisti pa so na Bavarskem radi izredno velike udeležbe dosegli več kot dvakrat toliko glasov, kakor pri zadnjih volitvah v nemški državni zbor .Na Hessenskem, kjer so pri zadnjih deželnih volitvah dosegli večino, pa so imeli izgube. Glavno naraščanje svojih sil so dobili Hitlerjevi pristaši v agrarnih okrajih, ,/o-sebno v vzhodni Prusiji, katero je Hindenburg rešil v vojni. Podrobnosti iz volitev Berlin, 15. marca. ž. Včeraj so se vršile volitve za predsednika nemške republike in Hindenburgu je manjkalo 6amo 170.000 glasov do absolutne večine. Hindenburg je od 35 volivnih okrajev dobil absolutno večino v 17 okrajih. Izvzcmši v treh krajih pa je imel povsod relativno večino. Najmanj glasov je cJobil v Pruski, kar je zelo značilno in pomeni, da bodo pri prihodnjih pruskih volitvah narodni socialisti verjetro dobili večino in bo v aprilu, kakor vse kaže, Hitler izvoljen za pruskega ministrskega predsednika, kar ne bo brez vpliva na nemško državno politiko. Faktično je Hindenburg že izvoljen, ker bodo nove volitve le še formalnost, ker narodni socialisti ne morejo od nikjer dobiti 7 milijonov glasov. Malo verjetno in skoraj izključeno pa je, da bi za Hitlerja pri ožjih volitvah, ki sc vršijo čez štiri tedne, glasovali komunisti. Zjutraj 6e je celo govorilo, da je Hitler sklenil, da pri ožjih volitvah ne bo kandidiral, ampak, da bo dopustil, da proti Hindenburgu nastopi general von Epp. Hitler pa je med tem ameriškim ! ved se ni uresničila iu narodni socialisti niso i zbrali niti 35% oddanih glasov kakor pri volitvah v deželne zbore. Značilno je tudi, da je Hitler mnogo zgubil na Ilesenškem, kjer so pred meseci odkrili njegove načrte za državni udar in s tem tudi krvave metode Hitlerjevih pristašev. To kaže, da se Hitlerjevemu gibanju takoj začnejo odtegovati ljudje, ko se jim da prilika, da spoznajo resnično Hitlerjeve namene in njegove metode političnega udejstvovanja. Mimogrede bodi še omenjeno, da so kraji, kjer sta doma centrum in bavarska katoliška stranka (VVtirtenberg, Bavarska in Porenje) sijajno vzdržali Hitlerjev naval. Hitler je takoj pred inozemskimi časnikarji napovedal nov boj centrumu in socialistom. Mudilo se mu je e to izjavo, ker so boji Goebbelsa in drugih voditeljev napadalnih čet, ki so že pred volitvami zahtevali, da hitlerjevci udarijo s silo. Hitler se je njihovi zahtevi upiral mie'eč, da ee bo polastil oblasti po legalni poti. Toda prav te volitve so pokazale, da je ta pot še dolga in eo s tem dale prav zagovornikom oboroženega državnega udara. Hitler se bo moral brezdvomno v kratkem odločiti. Znkonita pot ga nikdar ne dovede do absolutne oblasti, ker bi v parlamentu ne našel brez koalicijo potrebne večine. Na drugi strani grozi njegovi stranki nevarnost, da jo nrstrpna in nestanovitna mladina ne prične zapuščati, ko bo videla, da je Hitler predolgo ostal samo pri obljubah. časnikarjem izjavil, da se v nobenem slučaju ne misli uma)kniti, temveč hoče nadaljevati borbo z vsemi sredstvi. Razen govoric o Hitlerjevem umiku in kandidaturi von Eppa se je raznesla vest, da namerava tudi Hindenburg umakniti svojo kandidaturo, ker smatra, da je storil svojo narodno dolžnost. Vesti do sedaj še niso demantirane, pa tudi potrjene še niso. Čeprav je porastek narodnih socialistov ogromen, ker se je število njihovih volilcev dvignilo od 6.4 na 11.5, torej za preko pet milijonov, se nc sme zgubiti z vida, da te številke predstavljajo 30% vseh volilcev v Nemčiji, ki so se izjavile za fašizem in diktaturo. To predstavlja obenem tudi vrhunec, katerega so narodni socialisti sploh mogli doseči, ker je njihov pokret dobil največji odziv v Praski, Thiirimgiji, Šleziji in Hannovru, med tem ko je vsa južna Nemčija, zlasti Bavarska ostala lojalna. Tako je tako zvani narodni pokret Avstrijca Hitlerja postala specialno pruska stvar. Ob 3 zjutraj je bilo glasovanje končano. Povprečno je glasovalo 86% volivcev. Največji odstotek je bil 90%, najmanjši pa 80%. Od 43 milijonov volilnih upravičencev jih je glasovalo 37,660.371, od tega za Hindenburga 18 milj. 671.736, za Hitlerja 11,328.371, za Diisterberga 2,517.876, za Wintetja pa 181.309. Hindenburg se ne umakne Hindenburg je že danes dopoldne izdal objavo, s katero demanlira vest nasprotnikov, da se za ožjo volitev ne bo več poganjal. Odbor za Hinden-burgovo kandidaturo je tudi že danes objavil izjavo, v kateri ugotavlja, da je izid volitev potrdil njihova pričakovanja. Hindenburgova zmaga pri ožji volitvi je gotova. Zdravi razum nemškega naroda se je izkazal. V prvih dopoldanskih urah so nekateri še mislili, dn bi bilo radi hudega poraza Hitlerja in Diisterberga še mogoče, da se s tem, da se oba ta dva kandidata odrečeta kandidaturi, omogoči podaljšanje funkcijske dobe Hindenburga potom sklepa nemškega državnega zbora, pozneje pa se jo izkazalo. da je to radi stališča, ki ga jo zavzel Hitler, nemogoče. Hitler je podal izjavo, v kateri pozivlje svoje pristaše, naj takoj začno boj za ožjo volitev, rekoč: »Kar se nam pri tej volitvi še ni posrečilo popolnoma, 6e mora dokončati pri prihodnji volitvi.« Hitler hoče tudi boj pri ožji volitvi voditi osebno. Vsekakor je s to Hitlerjevo izjavo pokopano upanje nemških nacionalistov, da bi se pri ožji volitvi mogla zopet vpostaviti tako zvana harts-burška fronta za skupnega kandidata. Pri razgovorih, ki so se vnSili danes popoldne med strankami hartsburške fronte, se je pojavila zopet kandidatura bivšega nemškega prestolonaslednika Nemški nacionalci in stahlhelmovci so izdali proglas, v katerem pravijo, da bo Hindenburg nedvomno zmagal pri ožjih volitvah, predlagajo pa, da naj bi se ožja volitev preprečila s tem, da se razpusti nemški državni zbor in določijo nove volitve za državni zbor skupno z volitvami v pruski deželni zbor dne 8. maja. V tem primeru bi nemški nacionalci glasovali za parlamentarno podaljšanje Hindenburgove funkcijske dobe. Ta predlog pa nima upanja na izvršitev. ker Hindenburg po včerajšnjem uspehu nima povoda, da bi se spuščal v načrte, ki bi samo še povečali sedanjo politično vznemirjenest. Posledica volilnega rezultata Berlin, 14. marca. AA. Obrisi rezultata volitev predsednika nemške republike postajajo že jasni. Najprej jc treba ugotoviti, da je Hindenburg dosegel velikanski uspeh; dobil je 49.5% skupnega števila glasov, kar pomeni zmago dr. Brueninga, čigar položaj se je znatno okrepil. Po drugi strani je treba priznati, da predstavljajo Hitlerci z 11,325.000 glasov brez dvoma najmočnejšo nemško stranko. Takoj za njimi so eo-cijalni demokrati. Komunisti pa so v primeri z volilnimi rezultati leta 1930 zelo malo napredovali. Hindenburgov uspeh bo njegovim pristašem dal poguma, da se bodo še nadalje energično borili proti Hitlerjevcem. Volilni izid bo brez dvoma vplival na parlamentarne volitve na Pruskem, Bavarskem in Wiirtemberškem. Garanci'a miru Bascl, 14. marca. ž. Na mednarodne finančnike je napravil rezultat volitev v Nemčiji globok vtis. Smatrajo ga kot garancijo za nemško valuto in ohranitev miru. Posamezni člani upravnega odbora mednarodne reparacijske banke so naglasil i, da je sedaj prišel čas, da je treba iti Nemčiji na roko v reparacijskem vprašanju, ker bo Ie na ta način lahko zavrla katastrofo narodnega viharja. Francozi zadovoljni Pariz, 14. marca. ž. Pariški tisk je zelo zadovoljen z včerajšnjimi volitvami v Nemčiji. »Petit Parisien« naglaša, da je Hindenburgov uspeh prekoračil pričakovanja največjih optimistov. »Journal« naglaša, da Francija ne pričakuje od ponovne izvolitve Hindenburga nobenih vidnih sprememb splošne nemške politike. Hitlerjevi računi 60 se izkazali kot popolnoma lažnjivi. — La Republi-que« ugotavlja, da so v Nemčiji vendarle zmagali ljubitelji discipline in reda. — »Vietoire« pravi, da je Hindenburgova zmaga v glavnem zmaga Briininga in centruma, vendar pa se ima zahvaliti tudi zelo mnogo politični inteligenci socialne demokracije. — «Ere Nouvelle» pravi, da, čeprav je Hitler poražen, vendarle ostane bodočnost Nemčije črna in zamotana. — Leon Bluni piše v »Populairu«, da če bo Hitler po včerajšnjem porazu skušal izvesti državni udar, bo to pomenilo njegov konec. Mi smo vedeli -- pravi Bluni — in priznamo, da od včeraj dihamo svobodneje. Udoden odmev v Angtiii London, 14. marca. ž. Tisk se odkrito veseli včerajšnjega volivnegn rezultata v Nemčiji. »Times« pišejo, da je nemški narod pokazal zaupanje v Hindenburga, s tem pa je pokazal tudi svoje politično razumevanje. — »Nevvs Cronicle« piše. da je v Nemčiji zmagal zdrav ljudski razum. Istočasno pa opozarja ves svet, naj bo oprezen. To 6lednje piše tudi ostali tisk, edino ^Daily Mail«, ki Je organ lorda Rolhermera, odkrito simpatizira s Hitlerjem. Tud'< Amerika pomirjena Ncwyork, 14. marca. ž. Listi poročajo, dn je rezultat predsedniških volilev v Nemčiji bil v službenih in parlamentarnih krogih sprejet z velikim zadovoljstvom. Pri tem naglašajo, da bi Hitlerjeva zmaga rodila usodne posledice za vso Evropo. Zan'm:v incident Pariz, 14. marca. AA. Havas poroča iz Berlina, da štetje glasov po končanih volitvah za predsednika republike ni moglo biti pravočasno končano, ker je neki uradnik, ki je imel nalogo na nekem volišču voditi volilne operacije, izginil s seznamom, na katerem je bilo okoli 800.000 glasov. Posledice Kreugerjevega samomora S'ockholm, 14. marca. tg. Samoumor Ivana Kreugerja ni povzročil pri švedski valuti posebnih pretresljajev. Švedski državni zbor je na predlog vlade dovolil vladi pooblastilo, da proglasi specialni moratorij za posamezne osebe in podjetja. Tako stopi takoj v veljavo moratorij za Kreugerjevo ln Tollovo delniško družbo s podružnicami Usa, Sefor in Aengsvik, kakor tudi za Kreugerjevo zapuščino. Newyork, 14. marca. tg. Na današnji borzi so se ponujale vrednosti Kreuger in Toll po 38, toda za njih ni bilo povpraševanja. Pariz, 14. marca. tg. V finančnem minitsrstvu jc bila včeraj seja, na kateri so razpravljali o posledicah Kreugerjevega samouniora za pariško borzo in za francoski kapital. Ker je Francija Kreu-gerjeva posojila že lani popolnoma plačala, ni več povoda za neprsredne zveze med Francijo in Kreu-gerjevim konccrnom. Neprijetno je za Francijo samo to, da nameravata Credite Lj-onaise in Lazare Freres uvesti v Francijo 5 milijonov akcij Kreu-ger-Tollovih podjetij. Pariz, 1-1. marca. tg. Izkazalo se je. da so poljski angažmani pri Kreugerjevih podjetjih silno veliki. Kreuger bi imel 15. marca preskrbeti za Poljsko lani obljubljeno posojilo 4 milijone dolarjev, 30. junija pa 17 milijonov dolnrjev. Baš prizadevanje za preskrbo tega denarja je povzročilo preveliko nervoznost in tragični konec švedskega državnika. Poljska vlada ima po pogodbi pravico do regresa proti Kreugcrju, če ne dobi navedenih posojil, kar končno celo faktično lahko požene Kreu-gerjev koncem v konkurz. Švedsko pravo o delni- cah predvideva v Inkih primerih široko jamstvo nadzorstvenega odbora. Dunaj, 14. niarcn. ž. Po vesteh iz vseh finančnih centrov je nn vseh borzah ukinjeno notiranjo Kreugerjevih posojil. Znnčilno je. dn je danes švi-carski frank ponovno znatno oslabel. Trdi se, da je švicarska zveza bank bila zelo angažirana pri Kreugerjevih posojilih. Gide umrl Pariz, 14. marca. AA. Gospodarski znanstvenik Gide. profesor na Collčgo de France, jc dane-i umrl, star 85 let. Nemiri brezprsemih Budimpešta. 14. marca. ž. Brezposelni delavci so priredili včeraj velike demonstracije in zahtevali od vlade ali delo ali podporo. Ekstremni domenil so razbijali s kamenjem trgovske izložbe ler šipe na tramvajih in avtobusih. Policiji se je z veliki m trudom posrečilo vpostaviti red. Zaprla i'1 okoli 20 oseb. Pred temi demonsii uni je bila velika socinlnodomokratskn svečanost, kalcre -v io udeležilo okrog 12,000 delavcev. Dunajska vremenska napoved: Vedno bolj oblačno, tu in tam padavine, temperatura »e podnevi no bo mnogo Iznremenila. Ponoči, bo topleje z živahnimi zapadnimi in severoznpndtiimj vetrovi. V splošnem pn se nt pričakovati pomladi; v dveh tlo treh dnevih bo temperatura najbrž zopet padln Na Vzhodu navidezen mir Litovska vlada v boju s Cerkvijo London. 14. marca. Tud i danes spor med Kitajem in Japonsko ni napredoval niti enega koraka k svoji definitivni rešitvi. Obedve stranki čakata kakšnega nenadnega dogodka, ki bi položaj spremenil v toliko, da bi se mogel doseči ali ugoden sporazum ali pa da bi se nadaljevale sovražnosti. Upor v Sakhaljanu Možnost, da bi se vojna nadaljevala, je sicer minimalna, zato pa se je začel zapletati položaj v Mandžuriji. Tukaj se je namreč uprla kitajska gar-nizija v meetu Sakhaljan (ne pa Sahalinl), ki leži na desnem bregu reke Amur ravno nasproti ruskemu mestu Blagoveščensku. Tnkaj so' se kitajski vojaki uprli proti generalu Oou-u, ki je prešel k novemu predsedniku mandžurske republike, bivšemu cesarju Pu Ji. Uporniki so mesto oplenili. Čoua aretirali in ubili deset častnikov kakor tudi dva japonska državljana. Porušili eo neko rusko trgovino, štiri kitajske banke in še nekaj drugih poelopij. Japonski konzul kakor tudi druge osebe io zbežale na ruski teritorij v Blagoveščensk, ka-nor je padlo tudi več projektilov, ki so jih izstrelili uporni vojaki. Kitaj Mandžurije ne priznava Upor v Sakhaljanu, ki se pa precej pretirava, je brez dvoma delo kitajske vlade, ki je začela veliko agitacijo proti novi mandžurski državi, katera je umetni stvor Japonske. V posebni oficielni izjavi dolži nankinška vlada japonsko, da je ustvarila novo mandžursko državo v nasprotju s paktom Zveze narodov ter drugimi mednarodnimi pakti, dn izjavlja, da je bivši kitajski cesar Pu Ji. ki se je dal izrabiti kot orodje japonske vlade, kriv vele-izdaje. Japonska se iz Mandžurije ne umakne Japonska vlada pa je v tej zadevi zelo občutljiva in ministrski predsednik je iz,javil, da Japonska nikakor ne bo trpela, da bi se mandžursko vprašanje v sedanjem niomentn ventiliralo. To vprašanje bo poslalo aktualno šele — tako je izjavil japonski ministrski predsednik — kadar bo mednarodna preiskovalna komisija Zveze narodov končala svoje delo in predložila svoje poročilo o mandžurski zadevi ženevskemu areopagu. Japonska vlada ne dopusti, da bi se mandžursko vprašanje vezalo z vprašanjem odpoklica japonskih čet iz Šanghaja. Sicer je zelo verjetno, da bo Japonska nekaj svojih čet iz Šanghaja odpoklicala, zato pa bo ojačila svoje bojne sile v Mandžuriji, ki jo Japonska absolutno ne misli vrniti Kitaju, da bi se — kakor izjavljajo v Tokiu — tam znova začela anarhija, ki je vladala pod kitajskim režimom. Položaj se je »bistveno izpremenik Sicer pa se je položaj v Mandžuriji — tako trdijo v Tokiu — bistveno spremenil. Zveza narodov nima več opraviti z Japonsko, ampak z novo »svobodno« mandžursko državo ... Ker pa ta dr- žava še nima zadostnih sredstev, da brani svojo neodvisnost, zato bo skrbela za red in mir japonska vlada, ki je bila od mandžurske vlade naprošena, da ji pomaga. V Šanghaju ostane 35.000 mož Kar se tiče šanghaja, zahteva Kitajska, da se japonske čete brezpogojno umaknejo do zadnjega moža. Na to odgovarjn Japonska, da ima ona prav tako kakor vse ostale velesile pravico, da vzdržuje v mednarodnem delu mesta svojo posadko. Zato je japonski vojni minister sklenil, da odpokliče iz šanghajskega ozemlja 9. divizijo, da pa ostaneta v Šanghaju 11. in 14. divizija, ki štejeta skupno 85,000 mož. »Spor v Hankovu Dasi se zdi, da pred šanghajem ne bo prišlo več do novih komplikacij, p« bi utegnila napetost med Japonci ln Kitajci privesti do novih sporov drugod. Tako na pr. poročajo iz Hankova, da je tamkajšnji japonski konzul pozval kitajske oblasti, naj takoj prenehajo s protijaponskim bojkotom in jim je zagrozil, da bo v nasprotnem slučaju Japonska podvzela proti temu iste korake, kakor jih je pred Šanghajem. Japonska državna blagajna suha Energično zadržanje Japonske, v konfliktu s Kitajem pa seveda ne more spremeniti dejstva, da se japonske finance nahajajo v zel« slabem položaju. Nova mandžurska vlada je prosila Japonsko za posojilo 20 milijonov jenov. Japonska vlada je bila prisiljena, da zaprosi vse japonske banke, da sprejmejo zakladne menice, ki zapadejo ta mesec. Stroški za šanghajsko ekspedicijo ee bodo morali pokriti na enak način. Zato se z napetostjo pričakuje, kakšno stališče bp zavzel japonski finančni minister z ozirom na prošnjo inaudžurske vlade. Ameriška vlada je odpoklicala iz šanghajskih voda sedem vojnih ladij, to je šest rušilcev in lcri-žarko »HoustoiK. Šanghaj, 14. marca. AA. Ttt so baje odkrili politično zaroto, ki ji je bilo namen priključiti Šanghaj novi mandžurski državi. Mukden, 14. marca. AA. Mandžurska vlada je poslala noto tujim državam, v kateri prosi, naj priznajo novo mandžursko državo. Šanghaj, 14. marca. ž. Semkaj je prispela preiskovalna komisija Zveze narodov za Mandžurijo. Japonci umikajo svoje čete. Umaknili so 9. divizijo. Stališče Canhajšeka Nanking, 14. marca, ž. Čankajšek je izjavil predsedniku Reuterjevega urada, da je sklenil prevzeli predsedništvo v kitajskem vojnem svetu. Zanikal je vesti, da kitajska vlada pripravlja kazensko ekspedicijo v Mandžurijo. Mandžurski problem mora rešiti Zveza narodov. Spremembe trošarin Belgrad, 14. marca. 1. Danes je bil razdeljen ▼ narodni skupščini zakonski predlog o spremembi trošarin. »Slovenec« je besedilo tega zakona že prinesel pred osmimi dnevi. Danes objavljamo samo pregled obdavčenja vina, žganja in špirita. V zakonskem predlogu, o katerem bo narodna skupščina razpravljala prihod, sredo, najdemo sledeče številke: Trošarina na vino. Na 100 letrov vina znaša trošarina po novem zakonu (v oklepaju po starem; vse v Din); Državna 50 ( 50), banovinska 50 (100), občinska 100 (100), skupaj 200 (250). Trošarina jc bila zniža-na za 50 Din na 100 litrov vina. Trošarina na žganje. Na 1 liter 25% žganja: Državna 2.50 (3.50), banovinska 0,625 (1.25), občinska 0.625 (1.25), skupaj 3.75 (6.—). Trošarina na 1 liter 25% žganja je torej znižana za Din 2.25. Trošarina na špirit. Na 1 liter 97% industrijskega špirita: Državna 17.46 (27.16), banovinska 4,85 (6.33), občinska 4.85 (6.33), skupai 27.16 (39.82). Trošarina na 1 liter 97% industrijskega špirita je znižana za 12.66 Din. Na 1 liter 97% kmečkega žganja: Državna 13.58 ( 23.28), banovinska 4.85 (6.33), občinska 4.85 (6.33), skupaj 23.28 (35.94). Trošarina na 1 liter 97% kmečkega žganja se je znižala za 12.66 Din. Proračun pred senatom Belgrad. 14. marca 1. Finančni odbor senata je zasedal snoči in danes dopoldne. Najprej je pre. tresal proračun notranjega ministrstva. Obširen ekspoze je podal notranji minister dr. Srskič, nakar je govorilo nekaj senatorjev, od katerih pa ni nihče predlagal bistvenih sprememb k proračunu. Končno je dr. Srskič obrazložil nekatere nejasnosti proračuna, nakar je bil soglasno sprejet od vseh članov finančnega odbora. Za proračunom notranjega ministrstva je prišel nn vrsto proračun prometnega ministrstva. Procedura je bila isla. Prvi je govoril prometni minister ing. Lazar Radivojevič, Nato so ugovarjali nekateri senatorji, ko pa so dobili pojasnila ,xl prometnega ministrstva, je bil proračun istotako sprejet v obliki, kakor ga je predložila narodna skupščina. Dalje je bil danes na vrsti proračun vojnega ministrstva. Debate, ki se je začela po ekspozeju vojnega ministra, generala Dragomira Stojanovica, se je udeležil med drugim tudi senator dr. Ploj. Odbor ni predlagal nobenih sprememb, tako da je bil proračun sprejet od finančnega odbora brez vsakih sprememb. Isto je bilo tudi s proračunom gradbenega ministrstva in s proračunom kmetijskega ministrstva. Oba sta bila sprejeta v isti obliki, kakor ju je predložila narodna skupščina, Iz sodne službe Belgrad, 14. marca. 1. V resoru pravosodnega ministrstva so bili pomaknjeni v viijo skupino: v 8. položajno skupino Jakob Žargi, pisarniški ofi-cial 9. skupine pri okrajnem sodišču v Kostanjevici; v 9. položajno skupino kanclist 10. položajne skupine Bokalič Franc pri okrajnem sodišču v Kamniku, Paradiž Ferdinand pri okrajnem sodišču v Kočevju. Čegovnik Filip pri okr. sodišču v Prevaliah in Pretnar Josip pri okr, sodišču v Ptuju, nadalje Žagar Janez pri okr. sodišču v Murski Soboti, Vole Anton pri okr. sodišču » Sv. Lenartu, Ferjančič Frano pri okr. eodiiča t Preva- liah, Hebar Josip pri okrožnem sodišču v Novem mestu in izvršilni uradnik Miroslav Kušar pri okr. I sodišču v Ptuju. Vpokojeni so: Škvarča Ivan, pisarniški ofici- ' al pri okrajnem sodišču na Vrhniki, Jeglič Karel, j stražni nadzornik pri deželnem sodišču v Ljublja- I ni Bajde Martin, straž-ni nadzornik pri okrožnem sodišču v Mariboru, Boštcle Miha, namestnik straž-nega nadzornika — zvaničnik pri deželnem sodišču v Ljubljani, Borko Ivan in Lenče Ivan, višja paznika - zvaničnika pri deželnem sodišču v Ljubljani Potokar Avgust, Leben Andrej, Humar Franc, Bi-zuhn Josip, jetniški pazniki-zvaničniki pri deželnem sodišču v Ljubliani, Jernej Kolonavšek, jetniški paznik-zvaničnik pri okrožnem sodišču v Celju, LeskovJek Jakob, jetniški paznik-zvaničnik pri okrožnem sodišču v Ljubljani, in Mežnarič Franc, služitelj pri okrožnem sodišču v Novem mestu. Belgrad, 14. marca. 1. Z ukazom Nj. Vel. kralja so bili postavljeni pri Stolu sedmorice, odde-i T ,Za£l'cbu! za disciplinskega sodnika predsednik oddelka B Stola sedmorice v Zagrebu dr. Josip Metličič, za njegovega namestnika kasacii-ski sodnik dr. Niko Depolo, za disciplinski sodnike Lasič Henrik, dr. Kandijaš Anton, Pernuš Franc, za namestnike pa dr. Ivan Vuk, Branko Fabrie' Anton Nagode, Remigij Ručič. Postavljen je za sodnijske.ga pripravnika okrožnega sodišča v Subotici dr. Ivan Pelikan, Ve-limir Milčič pa za sodnega pripravnika pri okrajnem sodišču v Čakovcu. Iz prometne službe Belgrad, 14. marca. 1. V prometnem ministrstvu so premeščeni: Olo Kunek, šef postajo Bosansko Petrovo seio, za šefa postaje tiutovo; Franc Skok. prometnik na postaji OatSak, za poetajnegn načelnika v Vrutici; Franc Herič, prometnik na postaji Poljčane, za pnstanjega načelnika v Pesnici; Jožef Žen, prometnik nn postaji Logatec, na postajo Poljčane; Jožef Završnik, na postaji Maribor, v knrilnioo Ljubljana gl, kol. Belgrad, 14. mnren. AA. Z ukazom Nj. VeL kralja iu na predlog predsednika ininislr. sveta je vpokojen in odlikovan z redom jugoslovanske krone tretje stopnje dr. Vilko Ballič, član državnega sveta v pok. Še pred vojno j« Litva po pravici nosila ISa-sten naziv »devota« — pobožna. Da je bilo naše ljudstvo res globoko prežeto krščanskega mišljenja in prepričanja, zato svedočijo cvetoče našo organizacije, zvesto in vemo sodelovanje ljudstva z du-hovništvom zn preporod mladega naroda, zavedna in junaška obramba pred prodirajočim pravostav-jem. A vojna je ludi našemu neznatnemu narodu vtisnila svoj pečat. V bojih celokupnega naroda, čigar velik del je danes pod Poljsko (Vilnol), ga je preplavil poganski, slepi nacionalizem in radi njega je bila katoliška Litva prisiljena sprejeti že pred tremi leti kulturni boj, v začetku prikrit, nato pa vedno bolj odkrit in javen. Že 1924. je nek dober poznavalec našega katolicizma izjavil: »Naš katol leizem je prenasičen z nacionalizmom, ki je mogočno vzplamtel v letih vojne, z ozkosrčntm, slepim, strastnim laži-nacionalizmom, ki lahko vsak trenutek prekipi.« če tudi je katoliško ljudstvo s svojo duhovščino zavzemalo važno mesto v tem nacionalnem gibanju, je vendar vprav ta nacionalizem, brž ko je dospel do svoje moči, vso svojo moč in sovraštvo izrabil in obrnil proti Cerkvi. Predznake tega boja je treba iskati v časih, ko so v Litvi prišli na površje krščanski demokrati. Že tedaj smo katoličani živo čutili, da naši vladni krogi niso istega prepričanja in naziranja kot naše verno ljudstvo, kajti katoliški uradniki in zlasti učitelji so morali drug za drugim zapuščati svoja službena mesta, našim cvetočim organizacijam pa jo bilo onemogočeno vsaktero svobodno udejstvo-vanje. A ko so po padcu demokratov prišli na površje socialisti, tedaj je nacionalna stranka »tau-tininkakc, ki je 1927. od polnoštevilnih 80 poslancev imela le 3, prišla po revolucijski poti na krmilo. Tedaj se je razširila tudi oblast predsednika in v Litvi se je začela prava diktatura. Da bi si nacionalisti zasigurali svoje postojanke, so si na vse načine prizadevali pridobiti na svojo stran kter in ljudstvo, ki je po ogromni veČini katoliško in vprav radi tega je vlada sklenila 1927. konkordat s sv. stolico, v katerem je priznala cerkvi široko svobodo. Kmalu pa se je pokazalo, da vlada ne misli resno s konkordatoni. Zvito so si ga nacionalisti po svoje tolmačili in so podobno kot v Ita. liji začeli napadati predvsem katoliške mladinske organizacije. Najprej so hoteli odstraniti teološko-filozofsko fakulteto v Kaunu, kjer so se vzgajali razen bo-goslovcev tudi voditelji in organizatorji katoliške akcije. Vlada je bila po _konkordatu dolžna vzdrževati to fakulteto. Že v'začetim 1928. so skušali uveljaviti projekt, po katerem naj bi se katoliške filozofske fakultete in bogoslovja popolnoma ukinila. Le energiben odpor katoliškega ljudstva in prolesorjev ler dvakratna Intervencija škofov, ki so o tej zadevi izdali poseben pastirski list, sta onemogočila izvedbo tega sklepa Tudi srednjih šol niso puslili pri miru. V mnogih katoliških gimnazi. jah se jo vladi posrečilo izvesti stavko dijaške mladine, katero je potem spretno izrabila in te gimnazije podržavila. Mnogo drugih učnih zavodov so morali katoličani sami zapreti, ker jim je vlada popolnoma odtegnila svoje podpore. Toda — in kar ,je prav značilno — pravoslavnim, judovskim in protestantovskim učnim zavodom ni odtegnila svojih subvencij. Trn v peti so ji bile prav posebno organizacije katoliške mladine, zlasti dijaške. Cvetoča »Ate-itis - (Bodočnost), ustanovljena že 1911., torej še pod carskim žezlom, ki je štela 1931. (3000 dijakov in 900 akademikov, je pomenila v našem majhnem narodu silo in temelj katoličanstva ter up njegove bodočnosti. Z odlokom 1930. je prosvetno ministrstvo zatrlo vse krožke »Bodočnosti«, ne samo v državnih, temveč tudi v privatnih šolah, češ da taki krožki škodujejo enotni mladinski vzgoji in koristim države. Enoglasno so se tedaj potegnili škofje za svobodno vzgojo mladine, katera jim je bila edini up lepo uspevajoče katoliške akcije. Toda ko niti njih besede in protesti niso imeli zaželjenega uspeha, tedaj so v iinonu katoliškega ljudstva 1931. izdali skupno pismo, v katerem jo protestirali in izjavili, da pomeni ta odredba »kršitev konkordata, ki ga je naša vlada slovesno sklenila s sv. stol ico, obenem pa nasilnost na najsvetejše pravice cerkve. Mi katoličani moramo proti takim odlokom tako dolgo protestirati, dokler ne priznajo svobode katoliškim mladinskim društvom.« Ministrski predsednik Tubelis je izjavil, da so škofje v tem prelomili prisego dano državi in radi tega je njih pismo vlada zaplenila. Vnela se je borba na celi črti, ki se je v 1. 1931. še poostrila. Ker je vlada silila katoliške mladinske telovadne organizacije v svoja društva, ne da bi zajam-čila tem društvom katoliški značaj, in ker je razpustila tudi vsa podeželska društva, ki so štela čez 60.000 članov, ker je docela onemogočila svobodni razvoj katoliške akcije in skušala razdvojili epi-skopat in nižji kler, je prestolni nadškof Jožef Skvireckas izdal posebno poslanico na duhovščino, v kateri ji je prepovedal pripadati k vladni stranki >tautininkov« (nacionalistov). Kljub strogim odlokom škofov, kljub temu da si je tudi vlada prizadevala omajati zaupanje nižjega klern do škofov, kljub temu, da so se uporabljala vedno ostrejša sredstva, se duhovniki niso dali zbegati in so pokazali veliko požrlvovalnost v neustrašeni obrambi zn katoliška načela ter so kot prvoborileiji bili najlepši zgled katoliškemu izob-raženstvu. Zato so napočili zanje časi preganjanja in trpljenja. Nn katoliška zborovanja, ki so se mogla vršiti v zakristijah in ob znprtlh vratih, je vlada pošiljala svojo vohune. TI so s svojimi medklici motili tudi božjo službo in pridigarje, če s0 se ti slučajno dotaknili težkih krivic, ki jih mora Cerkev trpeti. Žalostno slavo si je v tem pridobil šef policije polkovnik Ruetejko, ki je kot pajek raz-predel svojo špijonažo po prestolicl. Tedaj so Že v 1. 1031 začeli proces proti petdesetim duhovnikom-nekatere so neprenehoma nadlegovali in z njimi nasilno postopali. Možata zavednost katoliškega tzobraZenslva pa pridobiva duhovnikom vedno več ugleda ln spoštovanja med narodom. Celo tisti, ki so jim bili prej nenaklonjeni, stopnjo sedaj na njihovo slran m se bore zn njih pravice. Nihče drimi kot prednji ministrski predsednik prof. Voldemnras. ki te je pravzaprav prvi vrgel 1. 1920 v kulturni hoj. in katerega so strmoglaviii njegovi lastni somišljeniki, •e sedaj javno poteguje za pravico katoličanov; hoče si namreč pridobiti med krščansko demokratsko stranko pristašev za nove volitve. Vendar mu ne zaupajo, ker se je pri sestavi svoje bivše vlado izkazal zelo nezanesljivega. Katoliški krogi se tudi na zunaj strinjajo in polagajo širše ln močnejše temelje. Ker vlada zavzema vedno bolj sovražno stališče napram katoliškim šolam, zlasti višjim, je katoliška akcija sklenila sporazumno s škofi 1931., ustanoviti posebno katoliško univerzo. Njen prvi rektor naj bi bil dosedanji predsednik katoliškega dijaškega društva »Ateitis« prof. Kazys Pokštys; razen njega sodelujejo mnogi odlični znanstveniki in učenjaki. Velikanski odziv je našla la zamisel tudi med ljudstvom. Bogati darovi po 1000, 5000, 10.000 litrov pričajo o njegovi veliki zavednosti in požrtvovalnosti. Najznačilnejši dogodek pa je brutalni izgon apostolskega nuncija nadškofa Bartolonija. Ko je načela vlada izdajati konkordafu nasprotujoče odloke, se je odpravil v Rim po navodila. Ko je po svojem povratku zaprosil za avdijenco pri prezi-dentu Smetoni, ga ta ni hotel sprejeti. To je povzročilo veliko razburjenje med katoliškim prebivalstvom. Vlada je kmalu izdala naknadno odlok, da mora nuncij v teku 24 ur zapustiti meje Litve, sicer se bo poslužila sile. Kako je ljudstvo ljubilo apostolskega poslanika, ki si je pridobil veliko zaslug zanj, in ki je deloval tako spravljivo, da mu jo celo vlada sama enkrat izrazila svoje zaupanje, je pač najlepša priča ganljivi prizor ob slovesu na meji. Kljub tem ostrim in napetim odnošajem med Rimom in Kaunom ne moremo smatrati, da so diplomatske zveze docela pretrgane, saj je apostolska stolica imenovala pred kratkim začasnega poslovodjo za nuncijaturo v Kaunu. Kljub temu, da se zgoraj Imenovane šikane iu postopanje proti duhovščini in versko-kulturnim organizacijam, katerim so po skupnem protestu episkopata in ljudstva sicer znova dovolili omejeno poslovanje, še danes vedno dogajajo, včasih z manjšo in spet potem z večjo silo — kljub temu si bo naša inasonska vlada, kot upamo, kmalu razbila glavo od trdi skali Cerkve. Pri vsem tem kulturnem boju je značilno to, da ga vodijo ne socialisti, temveč nacionalisti, da ni tako oster kakor italijanski, ampak veliko bolj nevaren glede na zavlačevanje, in da se jo stališče vlade zelo omajalo. Morala bo iti prej ali slej v Canosso, če noče, da ne bo zgubila trdnih tal; kajti pri nas je vpliv ruskega boljSeviškega komunizma tako nevaren, da bo za usodo našega naroda odločilno samo dvoje: ali boljševiški komunizem — ali pa močan katolicizem! Bodočnost na bo pokazala, kdo bo obstal. K a u n a s , v začetku marca 1932. J. CieszyuskL Dve smrtni obsodbi in contumaciam Belgrad, 14. marca. L Državno sodišče za za. ščito države je danes izreldo svojo sodbo proti Mio Babiču in Zvonimiru Pospišilu, ki se oba nahajata v inozemstvu in sta bila obsojena zaradi zelo težkih deliktov. Sodbo je prečital predsednik sodišča Ljubomir Arnerič. Sodišče je po izvršenem glavnem pretresu smatralo Mio Babiča in Zvo-nimira Pospišila za krive, in sicer, da sta ubila Tonija Šlegla, policijskega agenta Josipa Keče in da sta hotela ubiti agenta Josipa Bana. Istotako sta kriva za eksplozijo v zgradbi vojašnice savskega orožniškega polka ter za umor policijskega agenta Matka Trenskega in za poskušen umor stražnika Franca VladoviČa. Državno sodišče za zaščito države je in contumaciam obsodilo oba obtoženca na smrtno kazen in s trajno izgubo častnih pravic. Kazen naj bi se izvršila z obešen jem. Poskusen atentat rta vlak Budimpešta, 14. marca ž. PoKcija je eno5i iz- vršila preiskavo o novem atentatu na vlak. Gre za atentat, ki je bil izvršen na brzi vlak Atene-Bel-grad-Budinipešta. V soboto zvečer je opazil nadzor-nik proge, da so preko tračnic nastavljene železno traverze. Takoj je bilo ukrenjeno vse potrebno, da se banere odstranijo, ter je braovlak srečno bi brez zakasnitve pasiral kraj, kjer so ga neznani zločinci hoteli iztiriti. Zlikovci so nalepili na zidove okolnih hiš komunistične parole. Drobne vesti Belgrad, 14. marca, AA. Z ukazom Nj. Vel. KraJja so bili odlikovani z redom jugoslovansko krone lil. stopnje: Dragoslav GjorgjeviČ, uačelnik prosvelnega ministrstva, dr. Tihomir GjorgjeviČ, redni prof. belgrajske univerze, z redom jugoslo-vensko krone IV. stopnje pa Matej Hubad, ravnatelj državnega konservatorija v Ljubljani. Belgrad, 14. marca. AA. Po odloku splošno seje državnega sveta se člen prvi zakona o pridobitvi pravice do osebne pokojnine z dne 1. marca 1929 ne more izvajati pri tistih nameščencih prometnih ustanov, ki so si pred uveljavilvijo omenje. nega zakona po prejšnjih zakonskih predpisih pridobili pravico do pokojnine. Berlin, 14. marca. AA. Iz statisličnili podatkov, ki jih je objavil statistični oddelek, se vidi, da so delavske mezde v Nemčiji padle za 9o « Cl, 1 2 3 I. n. III. I. II. III. I. 600 680 760 840 925 855 735 800 730 560 750 680 510 190 240 240 II. 440 520 600 900 840 710 775 715 550 725 665 500 190 225 225 III. 280 360 440 875 825 685 750 700 525 700 650 480 190 225 225 3. Služitelji. I. 425 485 545 605 700 650 585 650 600 485 625 575 460 115 165 165 II. 245 305 365 425 675 635 585 625 585 485 600 560 460 90 140 140 Poleg tega se zniža vsaka družinska doklada za 10 Din, t. j. od 150 na 140 Din. Vse plače računane mesečno. if Aspirin TABLETE in pazite, da so originalne Pristne Aspirin tablete se prodajajo samo v originalnih omotih Vsaka tableta je zaznamenuvana z E3ayerjevim križom, ASPIRIN S Odobreno od Ministrstva socijalno politiko in narodnega zdravja S. St. 1410. 6'2 1932 Delavski shod na Jesenicah Jesenice, 13. marca. V soboto 12. marca so je vršil velik javen shod vsega delavstva KID na Jesenicah. Na shodu bi se imelo poročati o končni odločitvi veleobrato-vanja oziroma ustavitve obratov KID. Ker so pa bili med tem klicani zastopniki delavstva v Ljubljano na sejo upravnega sveta KID, so se na shodu poročale razne druge zadeve. Uvodoma je poročal zastopnik delavske zbornice g. Kopač, ki je ugotavljal, da 60 bila Slovon-čeva poročila oziroma članek vojnega kurata Bo-nača netočna. Rekel je, da on ni govoril v tem smislu in ga niso prav razumeli. Hotel je povedati ozircma pokazati zlo, ki ga je rodila vojna in kateremu je morala služiti tudi cerkev. (Medklic: DanevS nam ne gre za vojno in nas to nič ne briga, kaj hilo tedaj. Gre nam predvsem za kruh!) Govornik se je nekako zmede! in začel govoriti o drugih zadevah, predvsem o intervencijah, ki so bile v zadnjem času izvršene pri KID. Nato je govoril Toman. ki je poročal o rezultatih intervencij glede bratovske skladnice itd. Poleg tega 60 govorili še škrl in glavni zaupnik delavstva Mohorič. I< besedi se je oglasil tudi zastopnik Jugoslovanske strokovne zveze Rozman, ki je ugotavljal, da 6e je pred kratkim vršila seja upravnega odbora, na katerem se je sklepalo o znižanju plač. Poleg tega je ugotavljal tudi razne druge nepravilnosti. Končal je 6 tem, da je treba močne delavske skupnosti. Delavstvo naj so postavi na stališče: V6i iz tovarne ali vei v tovarno. Končno je po- vdaril, naj bi nekateri žo prenehali s svojo staro zagrizenostjo in nestrpnostjo, ki jo kažejo celo v teh važnih trenutkih. Danes smo vsi 6kupaj v boju za vsakdanji kruh zato pustite druge stvari v miru! Po shodu je delavstvo še pričakovalo poročil iz Ljubljane, ker se je sklepalo o tem, ali pristane^ upravni odbor, da prispeva 250.000 Din za pomožno akcio, ki naj bi se izvedla, ako bi sc ustavili obrati KID. Drugo polovico bi pa dala javna borza dela v Belgradu, kar bi pozneje delavci po mesečnih obrokih po Din 10 odplačevali. Vedno nove redukcije Celje, 14. marca. Kakor jo naš list že poročal, je ustavMa te dni kemična tovarna ves obrat in odpustila vse delavce, po številu 45. Nadalje je dobila Borza dela od Vošnjakove tovnrne jz Šoštanja obvestilo in potrdilo o 32 reduciranih delavcih. Prav tako se je javilo pri imenovani borzi 25 \Vestenovih delavcev s potrdili, da jih \V os le nova tvrdka (nI pušča zaradi pomanjkanja dela. Zato se tudi stalno veča število delovnih moči, ki se javijo pri borzi dela s prošnjo za delo. Vsega skupaj ima borza dela v evidenci sedaj 1121 brezposelnih in 6icer 900 moških in 221 že ii6 k. Celjska borza dela je izdala v prvih desetih dneh marca na podporah 10O04 Din, prejšnji mesec pa okrog 30.000 Din. tako da je kredit 50.000 Din. ki ga ima borza na razpolago za prvo tro-mesečje, že skoraj izčrpan. Proces o KajSeževi imovini Novo mesto, 14. marca. Danes se je pri tukajšnjem kaz. senatu začeta razprava zoper Kajfeža Antona ml. in Kajleža Milana, oba trgovca iz Kočevja, radi zločinstva lažnega bankrotstva in prestopka prevare. Proces sam bo trajal najbrže celi teden. Obtožnica med drugim navaja: Kakor je širši javnosti že znano, je imel Anton Kajfež st. žo pred vojno v Kočevju eno največjih podjetij v Sloveniji. To podjetje se je med vojno, zlasti pa po vojni zelo povečalo in je svoje trgovsko poslovanje razširilo v inozemstvo. Podjetje je vodilo predvsem lesno trgovino in bilo eno najuglednejših v domovini. Pečalo se je ludi s trgovino z vinom. Ant Kajfež st. je bil poleg tcgn delničar pri Tekstilani, d. d. za proizvajanje sukna v Kočevju, pri Merkantilni banki v Kočevju, imel je na Hrvaškem v Črnem lugu veleposeslvo z lesnim veleobratom, ogromna posestva v kočevskem okraju ter lastno parno žago v Kočevju. Posedoval jo še druga posestva, tako da je bilo njegovo premoženje v konkurznem postopanju, ki se je vršilo nad njegovo imovino, ocenjeno na 10 milijonov dinarjev I)o leta 1925 je vse posle, ki so se tikale njegnve imovine, vodil sam po svojih uradnikih, tega leta pa sta to prevzela njegova sinova Kajlež Anton ml. in Kajfež Milan. Da je tako velik obrat, kakor ga je imel A. Kajfež v Kočevju, potreboval velika denarna sredstva, je samo po sebi razumljivo. Ker pa teh tvrka sama ni imela, si je najemala posojila, ki so od leta 1922 stalno naraščala. V letu 1926 je bilo po bilanci vseh dolgov 19 milijonov 719.763.03 Din. Ta posojila oziroma ti dolgovi pa so seveda terjali tudi ogromne obresti, tako da so te znašate v letu 1926 2.147,289 78 Din. Pretežno večino svojih dolgov je imel Kajfež A. st. pri Merkantilni banki d. d. v Kočevju. Člani upravnega odbora le banke so že leta 1925 zahtevali od A. Knifrža. da uredi svoje dolgove. Ko je potem lela 1927 zašla Merkantilna banka v Kočevju v plačilne težkoče. so glavni upniki Merkantilne bnnke sklenili z upravo dogovor, na podlagi katerega so prevzeli v svojo plačilno obvezo njeno mirno likvidacijo. Poleg tegn so nameravali upniki rešili tudi tvrrlko A. Kajfežn oziroma del njecovega premoženja. V to svrho so hoteli odprodati del premoženja A. Kajfeža st., ukiniti vse neplodonosne panoge njegovega poslovanja in s smotrenim delom v trgovini z lesom in vinom doseči dobiček, s katerim bi se krile obvezo A. Kajfeža st. Koncem leta 1927 pa so upniki ugotovili iz poslovnih knjig tvrdke. da so knjiženi podatki netočni V začetku 1. 1928 so predlagali radi tega otvoritev konkurza, ki pa je bil zavrnjen, šele v mesecu julijo 1928 je bil milo kankurz nad A. Kajfeža st. imovino otvorjen. Konkurzni upravnik je nato z ozirom nn podatke konkurznega postopanja ugotovil, da znašajo vsa aktiva tvrdke pro 31. dec. 1928 9.748 052 Din, vsa pasiva pa skupno 33 milijonov dinariev, bilančni primanjkljaj torej nad 23 milijonov Din. Iz lega torej sledi, da ne bodo upniki dobili niti 30% svojih terjatev in bodo trpeli izgubo nad 23 milijonov Din. Obtožnica obsega 61 strani in očita obdolžencem, da so oni zakrivili konkurz. Obtoženi so: Anton Kajfež st., Anton Kajfež ml in Milan Kaifež. Ker pa je Anton Kajfež st. predložil zdravniško izpričevalo, da vsled bolezni ne more prenesti glavne razprave, se je postopanje zoper njega odložilo. Krvava drama v treh delanjih Mirna, 13. marca. Težko nam jc pisati o sramoti. Saj sta nam jo naprtila nož in vino — vendar ne smemo molčati. Povedati moramo glasno, da to ni sramota samo dotitnih fantov samih, ampak nas vseh poštenih slovenskih fantov. Prvo dejanje se je pričelo v soboto zvečer v neki tukajšnji gostilni, drugo se nadaljuje v novomeški bolnišnici, tretje se bo pa obravnavalo pred sodiščem. V 6oboto popoldne je bilo. Gostilno so napolnili možje in fantje — sejmarji iz veselogorskega semnja. Ni pa še legel mrak na zemljo, ko se zaslišijo iz gostilne pretrcfcliivi kriki. Kri teče — štirje so ranjeni z noži. Mladi Jože Možina iz Za-brdja težko ranjen. Prerezan ima trebuh, da so mu reva izstopila. Njegova mati, ki je medtem prišla zraven, je dobila hudo rano po glavi, da je kri bruhala. Janez Štrukelj, tudi iz Zabrdia (hlapec pri Bonu) jc dobil nevarno rano v trebuh in četrti Franc R. iz Ljubljane, je dobil nad 15 cm dolgo rano v ledja, da so ga morali nesti iz čakalnice na vlak. Ker sta bila Možina in Štrukelj zelo nevarno ranjena ju je domači g. župnik previdel, nakar eo oba odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer visita med življenjem in smrtjo. Napadalce, menda povzročitelje nesrečnega dotfodka, so trebanjski orož-niki šc isti večer odpeljali v trebanjske zapore, kjer bodo počakali do končne razsodbe. Upamo, da bo to izmodrilo vse tiste, ki jim ie vino in nož edini Bog, ki mislijo, da se brez njega ne da živeti. Vekovita knjiga Mohorjeva družba je napovedala za letos med svojimi knjigami tudi Avguštinove »Confessiones* (»Izpovedi«). Ker je knjiga tako svetovno velika, da bi je ne smel pogrešati noben, prav noben resnično izobražen Slovenec, se .mi zdi potrebno, da javnost pravočasno opozorimo nanjo, kajti založnica ne bo tiskala preko naročil. Pisatelj. Danes, ko stikamo za zvenečimi literarnimi imeni, ko živimo od dnevne literarne senzacije, nam je Avrelij Avguštin morda znan kot svetnik, a ne kol pisatelj. In prav ta vzdevek »sveti« je marsikomu v spotiko, marsikoga oplaši, češ: literarno brezpomembno. Tako zelo sodobni so ti predsodki, da že dijaka srednješolca popolnoma oslepe saj sliši o Avguštinu le pri verouku, nikoli pri slovstvu. In vendar je Avguštinova knjiga literarno visoko pomembna za razvoj zapadnega slovstva, svojevrstno edinstvena knjiga, ena največjih stvaritev človeškega duha. Sloviti italijanski pisatelj Giovanni Papini sodi: ».Confessiones' imajo svoje mesto v ne posebno obsežnem seznamu svetovnega slovstva z Isto pravico kakor .Odiseja' in ,Izgubljeni raj'. Poleg .Hoje za Kristusom' in ,Di-vine komedije' je najbolj razširjena, največkrat natisnjena prestavljena in razložena krščanska knjiga 1111 vsem zapadu ena tistih knjig, ki o njej mislijo tudi nevemiki in drugovercl, da jo morajo bratl.< Avrelij Avguštin je bil izmed največjih genijev, sekularna postava, ki jo preživel burno mladost, n se v svojem strastnem iskanju resnicc končno umiril v Bogu in krščanstvu. Naj nikogar ne moti vzdevek »sveti«; Avguštinove »Confessiones« niso knjiga, ki spada v vrsto molitvenikov, kakor jih je v teku let izdala Mohorjeva družba. Ne, to je odlična literarna umetnina, ki je potekla iz globokih doživetij in čudovitega poznanja človeškega srca. S te strani bi jo mogli mirno postaviti ob največja dela psihološke umetnosti. Vsebina. Vsa umetnost stremi za tem, da dojamo človeka v njegovem bistvu, v njegovih najskrivnejših utripih. Tudi sv. Avguštinu je bilo do tega, a no razglablja človeka v narejenih likih, marveč na ■sebi samem. Zrel petdesetletnik je premdtril svoje življenje in mu skušal poiskati naravne in božje osnove, iz katerih je rasel. Hotel pa je to napraviti s tako popotno in brezobzirno odkritosrčnostjo, kakor more samo človek, ki se zaveda neprestane božje pričujočnosti in vsevednosti. Hotel si je torej pogledati do tistega dna, ki ga vidi v njem Bog, hotel videti samega sebe skozi prizmo večne Resnice, Tako so »Confessiones« v resnici nekak lasten življenjepis, a čisto svojevrsten; v njih ni prav nič iskanja samega sobo nič, kar bi spominjalo na samo vnanje dogodke opisujoče spomine. Njegove »Izpovedi« so marveč čudovito globoko zajeta psihološka analiza lastnih mladostnih zablod in zmot, kjer išče tistih najglobljih nagibov in teženj, iz katerih živi in greši sleherni človek. Zato so s pripovedjo lastnih doživetij tesno združena globoko razmišljanja o človeku, njegovem čuvstvovanju, njegovi dušni in telesni naravi Ko pa se tako sklanja nad svojo lastno slabost vpričo vsemogočnega Boga, čuti v sebi vso majhnost, zmotnost, grešnost iu hu- dobnost, ki pa se je neprestano dotika božja dobrota, jo neprestano rešuje in čisti božja milost. Odtod izvirajo njegovi izlivi kesanja in skrušenosti, odtod pa tudi slavospevi božji dobroti in veličini. Tako se v tem delu prepleta troje elementov: pripoved, razglabljanje in izlivi hvaležnosti. V celoti pa bi mogli razdeliti vse delo v tri velike enote: V prvem delu (knjige 1. do IX.) nam podaja svoje življenje do 387, ko se je v njem izvršil nenaden preobrat, da se je odpovedal nasladi mesa in se z vso silo volje oklenil življenja, dosledno po spoznani krščanski resnici. V X. knjigi nam slika svoje duševno stanje ob času, ko je knjigo pisal (397-8). Tako je poskusil v prvih desetih knjigah pokazati čuda božje milosti na sebi samem, a je čutil, da slave božje s tem še ni dovolj, zato je v naslednjih treh knjigah (XI. do XIII.) poklical na pričevanje vesoljstvo; v sem in tam naravnost omotično globokih razlagah svetopisemskega stvarjenja je razvil miselno silo, kakršno le redko srečamo v zgodovini. Odlična slovstvena umetnina. Snov, vsebina pa ni tisto, po čemer so »Izpovedi« umetnina. Kes je sicer, da tudi v tem pogledu pomenijo v slovstvu novost in izvirnost, a zato še niso umetnina. Pravo umetniško veličino dobivajo iz svojo izrazne sile, čudovite občutenosti in doži-votosti. To jo po slogu in silnosti izražanja tako močna knjiga, da si globlje tudi danes skoro misliti ne moremo. Tudi to stran Avguštinove veličine je dobro poudaril Giovanni Papini: »Skrivnost njegovo pisateljske in miselno veličine je v tem, da živi, kar misli; da silno globoko občuti, kar pove. Njemu Bog ui miselni stvor, ki naj ga spoznava, marveč resničnost, ki jo uživa; resnica mu ni nekaj, česar se more človek enostavno naučiti, marveč m u je dobrina, ki bi si jo rad osvojil sleherni dan posebej, kos njegovo lastne biti; njegovo krščanstvo ni zbirka naukov, ampak doživetje, ki se mu je treba povsem predati... Ker gradi na osebno notranjo izkustvo in to s tako stiastno ne-jjotrpežljivostjo, ga po pravici smemo imenovati prvega romantika na zapadu, prvega modernega človeka. Morda se je na katoliški strani tudi njemu edinemu posrečilo združiti tiste navidez nasprotujoče si elemente, ki so obojni enako potrebni, da jo namreč spravi) v soglasje pravilno mišljenje z vesoljstvom, posameznika s človeštvom, človeka — kolikor je to sploh mogoče — z Bogom. Enostranske glave zabredejo ali \ zmoto ali v neplodnost. Kdor je sam razum in se drži same logike, zaide v formule, abstraktno terminologijo in no pride do resničnosti, ki so kar upira njegovim sklepom. Sam razum ne vodi do sporazumevanja. Kogir pa jc samo srce, se izgublja v izlive splošnega značaja; kdor zida siimo na intuicijo, utegne pač priti do čudovitih spoznanj, ali konča vendarle v negotovosti ali v napuhu, ki vodi v zmoto. Kdor gleda nn samo zunanjost in je pobožen po črki, je v nevarnosti, da postane farizej in pobožnjak. Skrajnosti so vedno novarue, fe vodijo duha posamič, postanejo pa plodne, čo se združijo v skupnem delil. Tak čudež so je zgodil v Avguštinu. V njem se nasprotja ne uničujejo, čeprav se javljajo v skrajnostih, ne razdirajo, ampak grade. Ena izmed skrivnosti njegovega velikega duha je prav v tej posebnosti njegove narave, da so vso nasprotno si skrajnosti v njem složno gradile.« Vsa ta pisana mnogoličnost, vse bogastvo te Ljubljana Kakšno vreme ie bilo lani v marcu Vsi se pritožujemo čez letošnji marec in tarnamo, kdaj bo vendar konec zime. Toda lani ni bilo nič boljše, pa je vendar prišla pomlad. V naslednjem navajamo nekaj vremenskih podatkov me-soca marca 1931: 1, marca: Sneg skoro popolnoma izginil, proti večeru burja, nato je močno snežilo, ponoči je zapadel sneg. — 3. marca: Temperatura —7, —6, —4, proti večeru sneg. — 5. marca: Popoldne snežilo. — 6. marca: Ponoči zapadel sneg. — 7. marca: Dopoldne snežilo. — 8. marca: Ves dan snežilo. —-9, marca: Sneg orali. — 11. marca: Ponoči in zjutraj viharen jug, dopoldne močan sever in naliv, potem močno snežilo in mrzlo. — 12. marca: 7 stopinj pod ničlo, zjutrai orali sneg, jasno. — 13. marca: 6 stopinj pod ničlo, popoldne močno snežilo. — 15. marca: Čebele prašile, na gradu so se smučali. — 19. marca: 5 stopinj pod ničlo, krasen dan. — 23. marca: Krasen pomladanski dan. Čebele močno prašile in donašale obnožino. Nastopila je pomlad. Zadnjikrat je lani močno snežilo 14. aprila dopoldne, nato se je zjasnilo. 15. aprila je padla zadnjikrat slana (—5), dne 30. aprila pa so zacvetele češnje. % Znižanje cene plinu v Ljubljani Na etri zadnjih sej upravnega odbora mestne plinarne se je sklenilo omogočiti uporabo plina za centralno ogrevanje prostorov in pa za pripravo tople vode v centralnih napravah za cela poslopja. Cena plinu v to svrho se je določila na Din i.40 za cbm. Ta cena je najnižja, kar je le mogoče, nižjih cen ne pozna niti Dunaj, kjer je plin priznano poceni. S to ceno je omogočeno rabiti plin v malih vilah za centralno kurjavo, kakor tudi v velikih stavbah. Preuredijo se lahko tudi stare naprave za centralno kurjavo s tem, da se '/montirajo pod kotle plinski gorilci, pri novih napravah pa je priporočljivo, da se postavijo že takoj specialne aparature za plinsko kurjavo. Pri tej čemi plina 60 stroški kurjave enaki troškom pri kurjavi s koksom ali premogom, posestnik take naprave ima le večjo udobnost, ker odpade vsako delo pri kurjenju in čiščenju kotla. Ker je pri kurjavi s plinom omogočena točna regulacija temperature v posameznih sobah (lokalih) in se to reguliranje vrši popolnoma avtomatično, predstavljalo plinske centralne naprave višek udobnosti. Proračune in detajlna pojasnila daje radevolje ljubljanska mestna plinarna. Precej pritožb s strani gospodinj je bilo izrečenih tudi glede tarifa za porabo plina. Posebno mali konzumenti se pritožujejo, da je plin pri malem mesečnem konzumu (pod 15 cbm mesečno) predrag. Tudi temu nedostatku oziroma tem željam s strani gospodinj bo ugodeno v najkrajšem času. Kakor hitro bo v obratu nova peč, ki bo daiala boljši in brezhibno očiščen plin, se bo spremenila tudi tarifa za porabo plina. Stranke bodo dobivale močnejši in boljši plin po ugodnejši ceni. Peč bo predvidoma v obratu meseca septembra t. 1„ tako bo ustreženo tudi tem ne popolnoma neupravičenim željam. Senzacionalna aretaci'a Ljubljana, 14. marca. Precej govoric in ugibanj jo povzročilo v Ljubljani dejstvo, da je bil v soboto aretiran nekdo, ki je svoj čas užival precejšnjo popularnost. Ta mož je bil zadnje tedne brezposeln, ker je podjetje. pri katerem je bil uslužben za uradnika, moralo skrčiti svoj urad. To podjetje, neka večja tovarna v Ljubljani, pa je sedaj po pregledu knjig ugotovilo, da je ta mož, ki je imel opraviti tudi s precejšnjimi denarnimi zneski, poneveril večjo vsoto denarja, in sicer sukcesivno. Kakor je podjetje ugotovilo, manjka približno 120.000 Din. Zato je podjetje ovadilo svojega bivšega uradnika drž. pravdniku, ki je policiji naročil, naj tega moža aretira. Zadevo preiskuje sedaj sodišče, kateremu je bil mož izročen. Dalje je policija aretirala še dva tatova: Prvi jo neki E. O. znan ljubljanski pustolovce. V Trzinu je pred kratkim izvršil večjo tatvino. Ukradel je KINO KODE L) EV O Telef. 31-62 Danes in jutri ob 8 zvočni film Roman male Snge Vstopnina Din 6, 5, 4 in 3, galerija 8. silne, strastne in vsestranske narave se odraža v njegovih >Izpovedih<. Zrasle so iz prave pesniške nuje, silnosti njegovega doživetja, s kakršno je občutil slast božjo milosti; iz entuziazma njegove ljubezni se mu je užigala pesniška sila, iz bistre razumnosti je zajemal globino misli. Njegova retorska in splošna izobrazba mu je nudila bogato izrazno sredstvo čudovito tenkočutnega jezika, s kakršnim je mogel izraziti tudi najdrobnejše odtenke svojih občutkov in čuvstev, s kakršnim je mogel nakazovati najgloblje probleme poigravaje se z nasprotji »h primerami. Kakor mu je bila narava polna nasprotij, mu tudi slog zelo r.ad sloni na antitezi, sem in tam pa na izredni skoraj aforistični zgoščenosti. Težka knjiga. Zato brez olepšav povem: knjiga ni lahkotno berilo, ki bi gu bral samo v zabavo. Kdor hoče delo razumeti, ga bo morul brati z vso pozornostjo, bo moral veliko misliti ob njem. S tem je morda z.i marsikoga sklep storjen: ne maram kujige! Stoj, prijatelj, resno besedo! Nihče bi ne smel odklanjati knjige zato, ker zahteva od njega, da misli ob njej. Ob današnji knjižni povodnji smo se res lako pomehkužili, du beremo samo to, kar nam prija kar nas zabava. Ali vsaka stvar ima svoje meje. Trdim: vsak človek bi moial na leto prebrati vsaj eno obširnejšo knjigo, ob kateri mora res naporno misliti. To nujno zahteva naše duševno zdravje, da nam ob samem lahkem berilu moči ne usahnejo, da se nam duh drami in prebuja. V resnici te tuka knjiga neprimerno bolj izobrazi ko cela knjižnica lahkotnega čtiva, ki ti nima nič novega povedati. Kakšen užitek je imel sv. Avguštin, ko je z lahkoto razumel težko Aristotelove knjigo, ko so vsi tožili nad njih nerazumljivostjo. Ob knjigah kakor so Avguštinove »Izpovedi«, si bo tudi sleherni izmed nas stopnjeval svojo miselno zmožnost, da mu bodo tudi težka miselna dela sodobnosti lahko dostopna. Kdor si jc osvojil miselno bogastvo te knjige, se je usposobil zlato uro z verižico, par finih rokavic in nekaj denarja, tako da je povzročil 2400 Din škode. Drugi tat je neki Stanko K., ki je pri neki večji ljubljanski mizarski tvrdki pokradel več pohištva in povzročil tvrdki približno 1800 Din škode. Pohištvo je v Ljubljani razprodal. Kai bo danes? Drama: Zaprto. Opera: »Robinzonada«. Red E. Mineraloški inštitut na univerzi: Predavanje prof. Srečka Brod ar ja: »Novi izsledki iz Potočke zijalke na .Olševi*. Kino Kodeljcvo: Ob 20 zvočni film: Roman male Inge«. Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska cesla 10. 0 Družlia sv. Elizabete v Ljubljani. Letošnji občni zbor družbe bo na praznik sv. Jožefa, to je 19. marca ob štirih i>opold.ne v zborovalni dvorani Mariianišča. Ob pol štirih bodo litanije v marija-nišlu kapeli, nato občni zbor po sledečem sporedu: 1. Nagovor predsedstva, 2. poročilo tajnice, 3. poročilo blagajničarke, 4. volitev tajnice in blagojm-čarke in njunih namestnic, 5. slučajnosti. K občnemu zboru se tem potom iskreno vabijo vse delavne članice konferenc iz Ljubljane in izven Ljubljane in duhovni voditelji konferenc. Družba prosi, da 6e občnega zbora udeleže tudi podporne članice, dobrotniki in prijatelji v kar največjem številu. 0 II. interna produkcija gojenec v ljubljanskega drž. konservatorija bo v četrtek 17. marca ob 18 v Filharmonični dvorani. Na tej produkciji nastopijo gojenci Fratnik Štefanija in Pianecki Zoran iz šole prof. šesta, Jug Majda iz šole prof. Antona Ravnika, Hribar Lado in Campa Slava iz šole ravnatelja Hubada, Hrašovec Silva iz šole prof. Janka Ravnika, Pianecki Zoran iz šole prof. Jeraja, Der-melj Albert iz šole prof. Šlaisa. Šaplja Iložena iz šole prof. Škerjanca, Krmpotič Ivan iz šole prof. gospe Foedranspergove, Mueha Božena iz šole prof. gospe Šmalc-Švajgarjeve in Bajde Oton iz šole prof. Emerika Berana. Posamezne gojence bodo spremljali na klavirju Krmpotič Ivan, Lipovšek Marijan, Lubee Roza in Gallatia Reinhold. Vstop prost. Ravnateljstvo vabi starše in prijatelje na obilen poset. 0 Oljčne vejice v korist revežem. Od 14. do 20. marca bodo vsak dan od 8 do 12 dopoldne prodajale članice ljubljanskih Elizabetnih konferenc oljčne vejice. Ker je čisti dobiček namenjen revežem posameznih konferenc, se vljudno priporočamo slavnemu občinstvu za nakup istih. O Predavanje v Rokodelskem domu. V četrtek bo predaval v dvorani Rokodelskega »loma g. komisar Šink o važnih določbah novega obrtnega zakona. Vabimo vse obrtnike, mojstre in pomočnike k obilni udeležbi. Pričetek je točno ob 8 zvečer. 0 Amaterska pokrajinska fotografija je zavzela v zadnjem času prj nas jako široke dimenzije, kar je pa tudi v logični zvezi z velikim razmahom turistike zadnjih let. Ni pa še dolgo temu — morda 25 ali 30 let — ko je bil s fotokamero oborožen turist redka, osamljena prikazen. Povsem umljivo! Sedanja črna — bela umetnost je tedaj bila zavita v plašč skrivnosti, do, še celo nekaj »čorovniškega je nedavno imela fotografija na 6ebi... Vojna, zlasti pa povojna doba je tudi tu povzročila velik preobrat. Turisti in izletniki, ki so začeli iskati razvedrila in preroditve v naravi, se polagoma niso hoteli več zadovoljiti samo s »svežim zrakom«, katerega je bilo pri povratku v mesto itak zopet konec, oni so se hoteli okoristiti s trajnejšimi »užitki: in spomini na izlet. V to svrho jim je izvrstno poslužil foto-aparat, katerega je industrija v taki dovršenosti in izbiri postavila na svetovni trg. Toda znano je dejstvo: tudi fotografiji se je treba priučiti! Poleg dobrega aparata je potrebno tudi gotovo znanje za dosego dobrega posnetka, kajti le-ta je odvisen od najrazličnejših faktorjev kot na pr.: od pravilne osvetlitve plošče, izbire materijala, uporabe rumenice, pravilnega kopiranja ali povečavanie — da omenjam samo tehnično stran fotografije in se ne spuščam v estetično, ki pa je tudi problem zase. Upoštevajoč vse te okolnosti, ki znatno otežkočujejo amatersko fotografijo in zasledujoč smoter, da pride naša pokrajinska fotografija tudi po kvaliteti do dostojne višine, je sklenil Turist, klub »Skala* prirediti več tozadevnih predavanj, h katerim ima vsakdo prost vstop. Eno izmed teh predavanj se bo zopet vrš-ilo v četrtek dne 17. t. m. ob 20 v vel. dvorani hotela »Union«. Predavanje bo izpopolnjeno z novimi diapozitivi, katere bo prijetno pojasnjeval znani amater g. Kari Koranek. — Odbor T. K. Skala. 0 Bolniška blagajna ljubljanskih mestnih nameščencev sporoča, da bo redni letni občni zbor v četrtek, 17. marca 1932, ob 18 v dvorani meslnega načelstva. 0 Tuberkuloza — bela kuga je naslov predavanju, ki ga bo imel na XV. rednem prosvetnem večeru prosvetnega društva Trnovo v Ljubljani, v da razpravlja n vseh najrazličnejših perečih vprašanjih sodobnosti. Povsem zmotno pa bi bilo naziranje, kakor dn je knjiga le za šolnne ljudi, ne pa tudi za preprostega kmetskega ali delovnega človeka. Bodimo si vendar enkrat odkriti, Šola pač res dii nekaj pozitivnega znanja, a resnična izobrazba je nevezana in je nima v zakupu šola Med našimi preprostimi delavskimi in kmetskimi ljudmi je pogosto toliko razumnosti, miselne svežosti, duševne zrelosti, dn je še med šolanimi izobraženci komaj najdeš. Prosvetno delo zadnjih let. branje in sam o izobrazba so pri mnogih tak o zelo probudili duha tudi preprostemu človeku, da sme brez strahu vzeti v roke tudi Avguštinove »Izpovedk. Njim bo še prav i>o-sebej taka knjiga neusahljiv vir poglabljanja. Ne obupuj, če ti bo težka prvič, beri drugič, misli, vprašaj razgovori se s tovarišem in videl boš, koliko boš našel v njej. Tako duševno delo bo bogato nagrajeno in čutil boš ob njem kako ti rasto duševne sile ob branju. Zato naj nihče ne misli, da knjiga ni zanj. Knjiga je za vsakogar, kdor tako neugnnno stremi po resuiri in lepoti, kakor jc hrepenel sv. Avguštin. Sodobnost Naj ob koncu poudarim še eno veliko vrlino te knjige: njeno neverjetno sodobnost. Ze nekaj stoletij ni bila potreba po religiozni obnovi tako živa kakor je zndnja desetletja. Vsi čutimo, da se je nekaj premaknilo v osnovah človeške družbe, vsi iščemo novih potov in podlag. Premnogim se je zrahljala vern v krščanstvo, kakor da se je preživelo, da je shiralo v svoji zunanji skorji. Kakor dn ne hrani v sebi več dovolj življenjske sile, da pre-snuje človeštvo in prenovi obličje zemlje. In vendar je bogolskateljstva danes več ko kdaj prej. Prav s tega razgleda je Avguštinovu knjiga neverjetno sveža in sodobna. Mirno rečem, dn ga nima sodobnost tako strastnega bogisknteljn, kakor je bil ravno sv. Avguštin. Premnogim je danes uživanje mese-nosti v oviro pri njihovem iskanju, a bo komaj društveni dvorani Karunova ul. 14. šef higienskega-zavoda g. dr. Ivo Pire. Predavanje pojasnjuje tudi film. Vabimo vse dosedanje obiskovalce prosvetnih večerov, kakor tudi ostalo občinstvo. Odbor. O »Novi izsledki v Potočki zijalki na Olšcvi jo naslov predavanju, ki ga bo imel g. prof. Srečko tlrodar ped okriljem prlrodoananstvene sekcije Muzejskega društva. Predavanje, ki ga bodo pojasnjevale številne skioptične slike, bo danes ob 18 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Ker bo v stilu ljudsko-univeraitetnih predavanj, so vabljeni ne samo člani in prijatelji društva, temveč sploh vsi, ki se zanimajo za raziskovanje naših krajev. Vstop prcsl. 0 Podpornemu društvu zn gluhonemo mladino je darovala gospa Marija Sekula znesek 100 Din v počastitev spomina blagopokojne ge. Ane dr. Merčunove. Iskrena hvala! 0 Pevski zbor Glasbene Matice. Drevi ob 20 skupna vaja vsega mešanega zbora. 0 Tramvaj podrl žensk-). Včeraj dopoldne se je pripetila na Tržaški cesti resna nesreča. Tram- vajski voz jc podrl 26 letno služkinjo Metko Sta-novnik iz Oražnove ulice 5. Stanovnikova si je pri padcu zlomila desno ključnico in je morala v bolnišnico. 0 Prijazen mož. Mno^e žene imajo v življenju res peklensko trpljenje. Včeraj je pršla v bolnišnico neka srednje stara žena z zlomljeno levo roko. Povedala je, da io je nrož tako grozovito pretepel, da ji je zlomil levo roko. Za zadevo sc zanima, kakor čujemo, tudi policija. © Dva nesrečne padca, Bolnišnica je včeraj sprejela 58 letno Ivanko Magajno, ženo upokojenega vlakovodje na Zalokarjevi vesti 10. Ta jc padla doma tako nesrečno, da si je zlomila levo roko. — 26 letni čevljarski pomočnik Franc Strniša iz Tržiča ic v Tržiču padci in si zlomil levo nogo. 0 Beračica rar.ila dečka. V vasi Uncc pri Rakeku je neka neznana beračica vrgla poleno v glavo 12 letnemu dečku Francu Simčiču, sinu posestnika 7. Unca 75. Deček je močno ranjen v levo oko. Zakaj je beračica vrgla v dečka poleno, pa ta ni povedal. Sedaj se zdravi v ljubljanski bolnišnici. □ 21 letnico škofovske posvetitve obhaja na Jožefovo prevzvišeni vladika lavantinski dr. Andrej Karlin. Na Jožefovo bo ob 10 v stolnici pontifikalna služba božja, ki jo bo dan val prevzvišeni jubpar. □ Jugoslovanska strokovna zveza. V zvezin c'■■!-bor so bili izvoljeni ob priliki nedeljskega občnega zbora: predsednik Martin Kores, odborniki: prof. Prijatelj, prof. Cajnkar, Pavla Zupančičeva, Lipnik in Areh. Odbor se bo na prvi seji konstituiral. □ Mariborsko gledališče pripravlja Verdijevo »Traviata«; premijera bo najbrž za velikonočne praznike. »Casanova« pride na vrsto bržčas šele ob koncu sezone. V začetku prihodnjega tedna p«i bo krstna predstava šilihove »Kaverne«. □ Smrt mladega dijaka. V splošni bolnišnici je umrl di jak II. razreda gimnazije 14 letni Ivan Pivec. Pogreb pridnega in simpatičnega dijaka se vrši danes ob pol 16 iz mrtvašnice no magdalen-sko pokopališče. Bodi mu lahka zemlja, žalujočim staršem naše sožalje! — V nežni otroški dobi je ugrabila smrt malo, dve in pol leta staro Slavico, hčerko skladiščnika g. Matica. Dete je umrlo na otroški kliniki v Gradcu ter bo prepeljano in pokopano v Mariboru. Prizadetim staršem naše globoko sočutje! □ Mariborska občina in špeharji. Preteklo soboto se je tržni odsek mariborskega občinskega sveta podrobno bavil s špeharskim vprašanjem. Vršila se je na magistratu anketa, katere so se udeležili člani tržnega odseka, zastopniki mestno občine, zastopniki mesarjev in tržnega nadzorstva ter cela gruča kmetskih špeharjev. Razpravljalo se je v glavnem o prošnji kmelovalcev iz Št. Janža, da bi se njihovi vnovčevalni zadrugi dovolilo dovažanje že zaklanih svinj na mariborski trg ter da bi tržno nadzorstvo ne postopalo tako rigorozno pri vprašanju prodajnih stojnic. Zadeva se je razpravljala celn na bonskem svetu in takrat so padli na mestno občino mariborsko očitki, češ, da ovira kmetovalce pri vnovčevanju njihovih produktov. Ti očitki so bili neupravičeni, ker občina sicer 6trogo pazi na izpolnjevanje higi jonskih predpisov, ker je njena dolžnost, da čuva nad zdravjem občanov, s tem pa ne ovira prodaje kmetskih produktov; izpolnjevati morajo samo tozadevne predpise, ki so v skladu z osnovnimi higijemskimi zahtevami. — Tako se je tudi na sobotni anketi odbila prošnja šentjanžkih kmetovalcev, da bi se jim dovolilo uvažati zaklane in razkomadane svinje v mesto na trg. Pač lahko svinje doma koljejo in ne v mestni klavnici, kakor se je to doslej zahtevalo, toda pripeljati jih morajo na trg cele ali vsaj v polovici komada, ne pa v posameznih kosih. Špeharsko vprašanje, ki je radi zahtev zainteresiranih kmetovalcev zelo zamotano, pa se bo še razpravljalo ter obravnavalo podrobneje v odseku, kakor tudi pred plenumom občinskega sveta. □ Mariborske športne zadeve. Preteklo nedeljo je spravil novozapadli sneg Mariborčane ob dvoboj obeh rivalov SSK Maribora in SK Železničarja. Tekma se bo vršila v soboto 19. marca ob 16 na igrišču I SSK Maribora. — V nedeljo 20. marca pa i morata oba kluba nastopiti v prvenstvenih tekmah izven Maribora in sicer ISSK Maribor v Ljubljani proti SK Iliriji, SK Železničar pa v Celju proli Atletikom. Ker sta obe tekmi važni in bosta zahtevali skrajnega napora vseh moštvenili sil, je po našem mnenju skrajno neprimerno in naravnost krivično, da morata oba kluba nastopati takoj drugi dan po težki prvenstveni tekmi in to še izven domačega mesta. Bilo bi vsekakor primernejše, da bi se vršila prvenstvena tekma med Mariborom in Železničarjem 24. aprila, ko sta obe moštvi prosti. Mislimo, da bi se dal doseči med LNP in obema imenovanima kluboma sporazum, da se tekma na Jožefovo preloži na predlagani čas, da bosta obe moštvi nastopili v nedeljo sveži. □ Feliks Gradišnik, rojen 7. maja 18SS. Sv. Peter pri Mariboru, se išče v vožni zadevi ter se naproša, da se zglasi v trgovini Anton Podlaha, Maribor, Orožnova 8. Kdor pove točen noslov, dobi 100 Din nagrade. . .................. -—-——■* IIMIMIBM— komu bolj, kakor je bilo sv. Avguštinu. Ko se je ob Avguštinoveni času podiral svet rimskega cesarstva, niso bili nič manj veseli pogledi v bodočnost itakor danes, ko ysi čutimo nad sabo neizbežno katastrofo nečesa groznega. In vendar je sila krščanstva, kakor jo dihajo »Izpovedi« prekvasila svet in pognala novo življenje. Prepričan sem, da bi ga Avguštinovo iskreno in dosledno krščanstvo moglo še enkrnt. Prav s teh razgledov nam je knjiga danes še veliko pomembnejša. Prevod. O prevodu je bila na tem mestu že izrečena odlična sodba. Gotovo je eden izmed vzrokov, zakaj nismo dobili prevoda AvguštinOvih »Izpovedi« že prej, ravno v tem, da je prestavljanje te knjige iz-| redno težavno. Kadar je kak jezik zmožen, da do-' stojno provede to delo, tedaj je dosegel svoj popoln izraz, svojo dovršenost in sme trditi, da je enakovreden s tistimi, ki so v teku stoletij ustvarili naj-j večje umetnine. In Slovenci smo dobili prevod, ki je po svoji izčrpnosti skoraj adekvaten izvirniku, po svoj ubranosti in zvenu pa naravnost pesniški, i Ne francoski ne nemški ga ne dosegajo v nobenem | pogledu. Mnogi prevodi so se največjim težavam ognili drugI so si pomagali z opisi, tretji so puščali nejasnosti v tekstu. Naš prevajavec g. A. Sovre pa si jo hotel povsod na jasno, ponekod s kritičnim razmotrivanjem izvirnika, drugod z enakovredno zgoščeno mislijo in izrazom, da je izvirnik povsod izčrpan. Zato nuni bo prevod tudi slovenska književna vrednota. J .Šolar. Opomba: »Slovenec , bo prinesel iz »Izpovedi« še nekaj prav značilnih odlomkov v Sovrčtovetn prevodu; po teh bodo vsi, ki se zn Avguština zanimajo, res lahko presodili odličnost vsebine in prevoda. — Opozarjamo, dn bodo vsi izvodi tiskani nn finem papirju, dvobarvno (rdeče in črno), vezani v platno in slane vsak v suhskrihciji za člane in nečlane Mohorjeve — samo 75 Din. Po subskribciji preostali izvodi bodo znatno višje ceui». □ V poravnavi. Poravnalno postopanje je bilo j otvorjeno nad imovino Ivana Gomboca. krojača, i Maribor, Aleksandrova. Terjatve je prijavili do I 13. aprila mariborskemu sodišču, poravnalni na-| rok pa bo 18. aprila istotam ob 9. Aktiva znašajo . 23.900 Din, pasiva pa 35.653 Din. Prezadolženec ponuja 40 odstotno kvoto v 12 enakih mesečnih obrokih. □ Prekomejni promet prvih dveh mesecev. V januarju in februarju 1932 je prekoračilo državno mejo preko Maribora skupno 21.725 oseb, od tega 8850 naših državljanov. □ Ponovna licitacija za dobavo gramoza. Dne 2. aprila se bo vršilo 110 okrajnem načelstvu v Mariboru ponovna licitacija zo dobavo jesenskega in pomladanskega tolčenega gramoza za redno vzdrževanje državnih cest. ToČnejši pogoji so razvidni iz tozadevnega razpisa okrajnega tehničnega razdelka v Mariboru. □ V likvidacij,, je prešla »Prva mariborska tovarna metel in ščetk — Norbert Minibek — družba z o. z.«, ker se je razdružila. □ Iz konkurzue in poravnalne kronike. Odpravljen je konkurz tvrdke .Mariborska konzerva v Mariboru«, lastnina Antona Mazorana, ker je vsa 1 inasa razdeljena. — Potrjena je poravnava med trgovcem Josipom MlinariČem, Glavni trg 17, in njegovimi upniki. Dosežena je 45 odstotna poravnava, plačljiva v 12 mesečnih zaporednih obrokih. — Poravnalno postopanje je uvedeno nad imovino Avgusta in Roze Ilolblo, lesna trgovina in posestvo v Št. Vidu pri Vuzenici. □ Licitacija za javna dela v bolnišnici. Razpisana je ponovna II. javna licitacija za razna gradbeno iu instalacijska dela v mariborski bolnišnici. Vršila se bo v skrajšanem roku 24. marca pri tehničnem razdelku okrajnega načelstva v Mariboru. Dela se bodo vršila na gospodarskem poslopju, stanovanjskem poslopju, delavnici itd. ter so proraču-nana ua skupno vsoto Din 893.713.21. □ Huda nesreča posestnika. V Vurmatu pri Selnici ob Dravi se je včeraj težko ponesrečil 64 letni posestnik Sebastijo.11 Šmid. Na zledeneli strmini je padel ler priletel tako hudo ob zmrznjena t in, da si je zlomil desno nogo. Nahaja se v bolnišnici. □ Dobrota je sirota. Istinitost tega pregovora je spoznal v nedeljo kočijaž Franc I?., usltVžbOn nekje v Studencih. Srečal je na vožnji v Maribor nekega neznanca, ki ga je milo prosil, naj ga vzame ua voz. Kočijaž se ga je smilil ter ga naložil. Ko pa je pripeljal skozi Vetrinjsko ulico, se je ozrl nazaj v ko-ijo, pa ni bilo o neznanem pasažirju ne sluha ne duha. Za spomin pa je odnesel s seboj še odejo za pokrivanje nog, vredno 200 Din. Kočijožu ni preostajalo drugega, kakor da je ustavil voz pri stražnici ter prijavil svojo smolo. □ Smučarske nezgode. Letošnja smuška sezona je zahtevala že znatno število nesreč. V nedeljo je zadela nemila usoda skladiščnika 1'ranča Pečarja iz Kopališke ulice. Pri smučanju je padel ter si zlomil desno nogo. Prepeljali so ga z vozom na dom, naslednji dan pa so ga spravili v bolnišnico. — Za tremi ribniki se .je ponesrečil pri smučanju znani naš umetnik slikar g. Ante Trstenjak. Zlomil si je pri padcu levo ključnico ter se je moral zateči v bolnišnico. □ Radi ropa pred velikim senatom. Veliki se-| nat mariborskega okrožnega sodišča je sodil včeraj | Janeza Kcsija iz okolice Ljutomera radi hudodel-1 Stva ropa. Izvršil je to dejanje po opisovanju ob-1 tožnice skupno s svojim bratom Feliksom v noči j ua 4. november 1931 110 Kamenščaku. Janez in Fe-i like Kcsi sta prišla k posestniku Ivanu Senčarju; našla sta tam posestnika Franca Herica iz Brano-slavcev, ki je prišel Senčarja obiskat ter se je v mraku odpravljal domov. Pridružila sta se nm tudi Kosijeva, katerih pa Heric ni poznal. Šli so tako skupaj mirno kak kilometer od Senčarja, ko sta oba Kosi ja kakor dogovorjeno oba hkrati planila na Herica ter ga podrla na Ua. Eden ga je zgrabil za vrat ter ga davil, da ni mogel kričati na pomoč, drugi pa mu je iztrgal iz žepa denarnico z vsebino 110 Din gotovine in hranilno knjižico, glasečo se 1 na znesek 75 Din. Oba sta nato jodrno pobegnila v goščavo, Heric pa je tudi prav tako liaglomii bežal nazaj k Senčarju, pustivši na mestu napada svoj : klobuk in nekaj drobnarije, katere pri povratku 1 tudi ni več našel. Senčar mu je povedal, da sta | bila napadal«! Kosijeva. Sledila'je nato prijava in nedavno je bil Janez Kosi aretiran ler izročen sodišču, dočim se nahaja njegov brat Feliks, ki se jo udeležil kot poniagač roparskega napada, še neznano kje 1111 svobodi. .T-nnez Kosi je svoje dejanje odločno tajil, toda napadeni Heric je v njeni spoznal enega napadalcev ter to prav tako z vso odločnostjo zatrjeval; Janez Kois je bil obsojen na 18 mesecev robije ler štiriletno izgubo Častnih državljanskih pravic. Piuj Pregledovanje in žigosanje sodov. Mestno načelstvo razglaša, da se vrši pregledovanje in žigosanje sodov pri ptujski posloji za kontrolo sodov v mesecih april, majnik in junij 1932 in so za to uradovanje določeni naslednji dnevi: Meseca aprila dne 22., 23., 25., 27. in 28. Meseca maja dne 21., 23., 24., 25., 27.; meseca junija dne 2n„ 21 . :">. ->j) 24. in 25. Dravski mostov Ptuju je že od nekdaj zelo Nožnega pomena, ker se razvija preko njega kot edinega prehodnega sredstvu črez Dravo po dnevu in jio noči ogromen promet. Naravna posledica je radi tega, da bi se most moral primerno konservirnti in redno čistiti. Vidi se pn tamkaj polno snega iu blata, tako da je včnsih celo promet oviran. Dokaz, da se most nikoli ne čisti. Neglede 11:1 to, da je tako stanje neestetlčno ter dn kvari lice, je most z blatom in snegom tudi preveč preobremenjen, kar zmanjša njegovo stabilnost in odporno silo. To priohčujemo radi splošne kritike prebivalstva I in iz tujskoprometnih razlogov. Prizadeti faktorji j noj torej potrebno ukrenejo, da se itiosl vsaj enkrat na mesec čisti. Dnevna kronika Nudimo Vam 75 nagrad Pošiljanje glasovnic za naš razpis nagrad smo trajati le do všicvši petka 18. marca. Pozneje do-šlib glasovnic no liomo mogli vpoštevati. V interesu vsakega bralca ali bralko je, da nam glasovnico čimprej pošlje! Med bralce, ki nam bodo poslali glasovnice, bomo razdelili 75 nagrad, od katerih znaša prva celili 3000 Din! Koledar Torek, 15. marca: Klemen Marija Dvorak, s poznavalec; Ludovika Marillac, blažena. Prvi krajec ob 13.41. Herschel napoveduje dež in mrzlo vreme. Novi grobovi -f- V Ljubljani je umrla užitkarica Marijana Auman. stara 80 let. Pogreb bo danes ob pol 4 popoldne iz splošne bolnice. Svetila ji večna luč! Osebne vesli — Promocija. Na univerzi v Monakovem je promovirala za doktorja med. d eni gdč. Rogica Pogačnik, hčerka prrmairija dr. Pogačnika v Ljubljani. Iskreno častilamo! = Z odliko je diplomiral na tehniški visoki šoli v Pragi g. Vladimir R o v š e k , sin uglednega ljubljanskega fotografa. Naše čestitke! s= Iz odvetniške zbornice. Bivši okrožni inšpektor v Mariboru, dr. Srhaubah. ki jo bil pred kratkim upokojen, je bil pri odvetniški zbornici v Ljubljani vpisan v imenik odvetnikov s sedežem v Mariboru. = Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni na službo sanitetnemu referentu poveljstva III. armijske oblasti sanitetni podpolkovnik dr. Rado Šober; na službo v kemijski oddelek voj.-higijenskega zavoda glavne voj. bolnice lekarniški poročnik Vilim Rergman; na službo na kr. brod »Dalmacija« poročnik korvete Josip Dujmovič; na službo na kr. brod »Galeb: poročnik fregate Savo Salmič in za člana izpraševalue komisije za čin akt. in rez. sanitetnega in lekarniškega majorja za leto 1931-32 intendanski major Ivan Fanc. = Izpit so napravili: za čin aktivnega pehotnega podporočnika narednika Alojz Bernard m Vladimir Cernič; za čin aktivnega topniškega podporočnika narednika Vekoslav Jurjevič in za aktivnega voj. pisarja IV. razreda narednika vodnika Franjo Cvikl in Jaroslav Vlček. = Upokojen je uradnik VIII položajne skupine Evgen Cotič. = Sprememba rodbinskega imena. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani je dovolilo Aleksandru Burmasu, pristojnemu v Ljubljano, iapremembo rodbinskega imena Burmns v Burmazovič. Ta izprememba rodbinskega imena velja tudi za njegovo zakonsko ženo Olgo, rojeno Mirjanič . Cerkveni vestnih Na praznik sv. Jožefa bo v karmelski cerkvi na Seji} pri Ljubljani ob G.45 tiha sv. maša, ob 7.30 slu,, f e n a sv. masa, ob 10 pridiga in pete litanije. Ostale vesti — Nadprodukcija učiteljskega naraščaja in zasebno žensko učiteljišče. V zadnji številki Učiteljskega tovariša z dne 10. marca razpravlja neki Clankar o obilici učiteljskega naraščaja, ki naj se odpravi s tem, da naj se ukinejo zasebna ženska učiteljišča. Pri tem misli na zasebno žensko učiteljišče šolskih sester v Mariboru in uršulinsko v Ljubljani. Ukinitev teh učiteljišč utemeljuje tudi s trditvijo, da zasebna učiteljišča ne morejo vzgajati tako v državnem in narodnem duhu, kakor je v današnjih razmerah potrebno. Priznamo člankarju, da obstoja pereči problem nadprodukcije učiteljskega naraščaja, odločno pa odklanjamo njegova obrekovanja glede zasebnih učiteljišč in njegove predloge, da se ukinejo. Obe redovniški učiteljišči ravnotako vzgajajo za državno in narodno misel, kakor državna. Redovne učiteljice so vzrastle iz naroda in živijo z narodom. V narodnem duhu znajo vzgajati mogoče bolj nego ljudstvu odtujen liberalni učitelj, ker poznajo in ljubijo verno narodno dušo. Osnovno pedagoško načelo uči, da le kdor živi z narodom in njegovo psiho, zna tudi to narodno dušo oblikovati. Vprašanje nadprodukcije učiteljskega naraščaja se torej ne sme reševati s tem, da se ukinejo preizkušeni in ugledni stari vzgojni zavodi. Če se že mora kaj ukiniti, naj se ukinejo zavodi, ki so pozneje nastali in ki državi nakladajo težka finančna bremena. To pa niso zavodi šolskih sester, ki se sami vzdržujejo. Pa morda niti državnih zavodov ni treba ukinjati. Obilni učiteljski naraščaj se bo znatno zmanjšal, ako se odpravijo vzporednice na državnih ženskih učiteljiščih, ki so prava vališča nadprodukcije. Učiteljišča naj ostanejo ,omeji se naj le število gojenk in se sprejme v obstoječa učiteljišča le najboljše, ki imajo veselje za učiteljski poklic. S tem bo nadprodukcija samoposebi izginila. — K anketi o krizi in brezposelnosti. V »Po-nedeljskem Slovencu« z dne 14. t. m. je bilo pri-občeno poročilo »Anketa o krizi in brezposelnosti.« Na anketi, ki jo je sklicala Delavska zbornica v Ljubljani glede položaja naše težke železne industrije iti brezposelnosti, ni govoril Joško Rozman kot zastopnik ^ guštanjskih delavcev, marveč kot strokovni tajnik kovinarjev in zastopnik Jug. Strokovne zveze, katero je na tej anketi tudi zastopal. — Nove telefonske proije. Prometno ministrstvo je odobrilo, da ee vzpostavi telefonski promet na sledečih progah: Slovenska Bistrica z vsemi mesti v Nemčiji dalje Split—Milano, Belgrad—Lu-cenec (češkoslovaška) in Novi Padej z vsemi mesti v Švici. Telefonske pristojbine so razvidne iz priloge Službenih novin šl. 58 od 12. marca I. 1. — Zadruga stavbenikov za Dravsko honovino v Ljubljani ni sprejela na občnem zboru dne 7. marca 1032 nobene resolucije, v kateri zahtevajo stavbeniki osnovanje posebne zbornice stavbenikov po vzorcu nemško vBaumeisterkammer«, kakor Vam je. bilo to poročano. Pač pa je eden zadružnih članov izrazil željo po graditeljski zbornici, vendar pa v okvirju Zbornico za TOI, lako n. pr. kakor je inženjerska zbornica, katere člani so tudi še v Zbornici za TOI zastopani. Ivan BrioeJj, načelnik. — Kramarski in živinski sejem v Zagorju oh Sari bo na cvetni Četrtek t. 1. lo je 17. marca. — Trška predstojništvo v Žužemberku naznanja, da bo živinjaki sejem letos v sredo, dne 23. marca, ne pa na cvetno soboto. — Uradni dan okrajnega premija trgovcev v Celju za člane trgovce v rogaškem sodnem okraju ho v torek, dne 15. marca v Rogatcu v posebni sobi kavarne gosp. Sporna od 0—12 predpoldne. Načela tvo. — Hotelov! zbrani spi«! so za nas važni in zanimivi z literarno zgodovinskega pogleda in tudi zaradi vsebine. Niegovo zbrano delo v redakciji prof. Jakoba Šolarja je važen dogodek. Založnica Mohorjeve družbe v Celju vabi na subskripcijo, ki bo trajala do 15. aprila. 504 strani obsegajoča knjiga, na lepem papirju tiskana in v platno vezana stane le 75 Din. Za naročilo zadošča dopisnica z natančnim naslovom. — Za Ljubljano posreduje subskripcijo »Nova založba«, kjer si vsubskribeoti v oknu lahko ogledajo knjigo, jo naroče in tudi brez poštnine dobe. — Domače velikonočno razglednice. Dolgo vr-sto_ let smo bili navezani zgolj na tuj uvoz velikonočnih razglednic, ki so vse bile v judovskem duhu, kar so zadostno nakazovali vedno in povsod se ponavljajoči zajčki, ki v našem narodnem običaju in velikonočnem obredu ne najdejo niti najmanjšega prostora. Kasneje so prišla nekatera domača grafična dela, ki so se na razglednicah dobro uveljavila in letos smo dobili prve razglednice fotografije. Fotomontaže zadnje je izdelal foto-amater in grafik g. Kocjančič. Montaže so izredno U9pele in so prav ljubke. Doslej je izšla serija šestih razglednic. Cena zanje ni visoka, das: so razglednice pristne fotografije, saj stane kes le 1.50 Din. — Pri astmi in boleznih srca, bolečinah v prsih, pljučnih boleznih, škrofulozi in rahitisu, povečanju zaščitne žleze, tvorbi golše je velike važnosti ureditev delovanja črev z uporabo naravne »Franz-JoseJ« grenčicc. Kliniki svetovnega slovesa eo opazili pri jetičnih, da so s »Franz-Josef« vodo zginila zaprtja, ki se pokažejo v začetku bolezni, ne da bi se bila pojavila pričakovana diareja. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Javna zahvala. Kakor je svoj čas poročal »Slovenec«, mi je v poletju pogorela hiša iu gospodarsko poslopje. Dobri ljudje so mi pomagali, da sem mogel na novo pokriti hišo in si postaviti malo poslopje. Vsem dobrotnikom se danes najlepše zahvaljujem, zakaj brez njih pomoči bi nikoli več ne imel lastne strehe. Zavarovan sem bil namreč le za 600 Din. — Kakor hitro sem pokril hišo in zgradil poslopje, sem takoj mislil na zavarovanje. V ta namen sem se obrnil na Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani, pri kateri sem zavaroval vsa poslopja .za 18.000 Din. Pred desetimi dnevi pa me je ponovno zadela nesreča in mi je pri belem dnevu vnovič pogorela hiša in poslopje, le svinjaki jn kozolec so mi ostali. Bil sem že čisto obupan, ker so nekateri dejali, da mi bo zavarovalnica izplačala le kako malenkost, ker jc skoraj vse tramovje še ostalo, dasi nerabno in ožgano in da zavarovalnice take ogorke vse ocenijo in potem odračunajo. Kljub temu, da sem Vzajemni zavarovalnici plačal le prvo premijo v znesku okrog 100 Din, mi je že v prvem tednu po požaru izplačala celotno zavarovalnino brez vsakih odbitkov, tako do bom z lahkoto postavd enaka poslopja, kakor sem jih imel poprej. To postopanje Vzaiemne zavarovalnice v Ljubljani me je tako razveselilo, da se ji moram za njeno plemenito dejanje javno zahvaliti in se ji na tem mestu prisrčno zahvaljujem in vsakemu toplo priporočam, zlasti ker"je na Igu pogorelo pred par meseci gospodarsko poslopje Šviglju Antonu, kateremu je Vzajemna zavarovalnica istotako brez oklevanja izplačala celo zavarovalnino. — Ig, 6. marca 1932. Avanco Franc, čevljar. VAS GRtlPE!~~~ VABUJTESC S .... ------------.__. ' 'TI I'. — 1. 0.."„ •.'.nllnl., (O,- :. n. pol,ti,'« In-.'O0'«un t rt-»'" . ^t ' ST 'B)J — Utonil je v Starem Pračnu pri Sisku najbogatejši tamkajšnji kmet, 80 letni Ivan Gruica. Kakor navadno vsako jutro je tudi preteklo soboto vodil goske na vodo. Ko je goske že spravil na svoje mesto, je sedel v čolnič in počasi veslal proti domu. Pod vasjo je pristal ob bregu i.n v hipu, ko je hotel stopiti iz čolna na breg, mu je spodrsnilo in padel je v vodo, iz katere se ni več pokazal, ker ni znal plavati. Ribiči iščejo njegovo truplo, ki ga pa doslej še niso našli. — Podgane se spravile nad mrliča. V zagrebški tovarni Sila se je po nesreči zastrupil z ogljikovim oksidom delavec Josip Mesič. Ko je ležal mrtev, so se priteple podgane in mu tako razgrizle obraz, da so najprej mislili, da je Mcsiča kdo ubil. Šele sodna obdukcija trupla je dognala pravi vzrok smrti. — Umor iz pohlepa po denarju. V Daruvar se je nedavno vrnil iz Amerike Tošo Gavrilovič. Prinesel je s seboj precej denarja. Doma je začel špekulirati, zaradi česar so ga mnogi zasovražili. Preteklo soboto ponoči je naenikrat začel klicati na pomoč. Ko so prihiteli sosedje, so ga našli v kuhinji umirajočega. Na glavi so mu zevale štiri globo-ke rane, zadane s sekiro. O morilcu ni nobenega sledu, našli so samo okrvavljeno sekiro, ki jo je morilec vrgel čez sosedov plot. — »Mlinarjev Janez« ali »Teharski plemiči«, zgodovinsko-narodtia igra s petjem, sestavljena po ziiani Kočevar-jevi povesti istega imena, se sedaj dobi pri avtorju igre g. Vinku Pivcu, kaplanu v Selnici ob Dravi. Cena izvodu 40 Din. Uprizoritev igro se dovoli tistemu, ki naroči vsaj en izvod pri avtorju in plača 50 Din tantjeme za vse uprizoritve obenem. Večjih odrom jo toplo priporočamo! JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI priporoča: Ramlm ml S. J.: Die innerliche Seele. Weg\veiser zum vvahren Leben in Chrieto. 189 strani, vezano Din 45. — Brcitenstein Eiig. Dr. P.: St. Joscpli Monat. Zum Gebrauche ftlr Ordensleute, Priester und Priesteramtskandidaten. 128 strani, nevezano Din 18. — Faustmann K. Prof.; Veni Sanrto Spi-ritus! Zweimal Sieben Reden und VortrUge zu Ehren des Heiligen Geistea. 112 strani, nevezano Din 42. — Fiedler E.: Allerhand Volk im Gottes-relch. Zeitgemitsse Gedanken zu den Sonn- und Fesltagsevangelien. 234 strani, vezano Din 82.50, nevezano Din (57.50. — Lienert K. P.: Der moderno Redner. Ehie Einftlhrung in die Redekunst nebsl einer kurzen Geschichte der Beredeanikcit und einer Sammlung vollstandiger Reden aus neuester Zeit. 401 strani, vezano Din 92. — Marmion - Spie-gel: Sponsa Verbi. Die Seele als Braut Chrieti. 107 strani, vezano Din 36. — Notges J J*.: Časti Con-nubii. Sechzehn PredlgtentvvUrfe iiber die ehrist-liche Ehe nach dem Rundschrelben Pius XI. 187 strani, nevezano Din 54. — Parsch P.: Das Jahr des Heiles. Klosterneuburger Liturgiekalender. Band II.: Ostertell. 726 strani, vezano z direldori-jem Din 70.50. — Schneider H.: Modernes Leben im Lirhte des Glanbeiu. 78 strani, vezano Din 88. — Spirago F. Prof.: Neue Predigten. Teil I: 158 strani, Teil H: 232 strani, nevezono po Din 40. — Wlbl>plt A. Dr.: Froho Botschafl. Homilien. Band III: Die F^ierlaee. 189 strnili, nevezano Din 57. Krvav spor zaradi lopate Ljubljana, 14. marca. Mestni delavc v splošnem v lepi slogi kidajo zadnje dni zapadli sneg. Vendar pa je med njimi prišlo danes dopoldne do ogorčenega spora v veži mestnega magistrata. Predmet spora je bil zelo tehten in važen, šlo je namreč, kdo med njimi bo imel boljšo lopato. V sporu se je eden od njih tako razgrel, da je udaril 6vojega tovariša, ki mu jc hotel odvzeti boljšo lopato, prav s to lopato po glavi. Napadeni delavec, 26 letni Alojzij Bitežnik z Brda 68, se jc takoj zgrudil nezavesten na tla, iz rane na glavi, kier je imel prebito črepinjo, pa se mu je vlil curek krvi. Z magistrata so telefonirali po reševalni avto, ki jc Bitežnika prepeljal v Bolnišnico. Napadalec je hotel po dejanju zbežali, tekel pa je točno v tisto smer, kjer ga je čakal stražnik in mu tako kar sam padel v naročie. Stražnik je rabijatnega delavca aretiral in ga odvede! v zapor. Bitežnikovo stanje ni nevarno. Celje -©• Nesreča pri požaru. V javno bolnišnico so pripeljali 57-letno preužitkarico Katarino Ivičevo iz Paborška v občini Humu ob Sotli. V torek, 8. t. m. zvečer je začela goreti hiša. Pri reševanju se je udeleževala tudi ona. Ko je odnašala iz stanovanjske sobe razne predmete nn prosto, se je nenadoma udri goreči strop ter so vsul nanjo in jo podrl na tla. Pri tem je zadobila hude opekline in težko poškodbe po celem telesu. Njeno stanje je zelo kritično, zlasti ker je tako dolgo niso spravili v bolnišnico. a Smrtna kosa. V vojaški bolnišnici je umrl v soboto, 12. t. m. v starosti 20 let, podnarednik 39. pešpolka v Celju Stanič Vladimir. — Umrlemu blag spomin, žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalje. & Mestno parno in kadno kopališče javlja, da bo kopališče v prihodnjem tednu pred prazniki odprlo v času od 21. do 20. 1. m. cel dan. & Ogenj v Westenovi vili. V nedeljo, 13. t. m. ob štirih popoldne je bila celjska požarna bramba pozvana v VVestenovo vilo na Miklavževem hribu zaradi nekega manjšega požara. Ker je bila peč v sobi preveč zakurjeua, se je vnel strop nad sobo. Ko je prišla požarna bramba na lice mesta, niso mogli gasilci na drug način obvladati ognja, kakor da so ves strop razdrli in se nato lotili gašenja. Vkljub majhnemu obsegu ognja so se morali tri ure trdno boriti, da so požar pogasili. Okrog 7 zvečer so se nato vrnili gasilci domov na zasluženo večerjo. Lastnik vile ima škode okrog 5000 Din, ki jo pa vsa krita z zavarovalnino. -©■ Smuški tek na Celjski koči. Prireditev smuškega teka za prvenstvo juniorjev SPD Celjo se je vršila v nedeljo, 13. t. m. pri Celjski koči ob ugodnih snežnih prilikah. Dan je bil sotnčeu in brez vetra. Približno 9 km dolga proga je tekla od Celjske koče okrog Tovsta in po grebenih do mestnega gozda s povratkom k Celjski koči, kjer je bil cilj. Tekmovalo je vsega skupaj 15 smučarjev. Prvenstvo si je izvojeval Mejavšek Mirko (44 minut, 8 sekund), potem je prišel nn cilj v času 44.20 Filač Kari, Inkret Polo 44.47 Majer Giititer 46.40 in Goršek Emil 47.19. Darila so bila par smučk, smučarske palice in drugi praktični smučarski predmeti in poleg tega so dobili prvi štirje še lepe diplome. Murska Sobota Lep zaključek kmetijsko-nadaljevalne šole. Da se s primernim postopanjem da zelo mnogo doseči tudi pri tistih kmetovalcih, ki so sveto navdušeni samo za to, kar so delali praočetje in slari očetje ter so nekaki sovražniki vseli »novotarijc, je jasno pokazala kmetiisko-nadaljevalna šola v Krogu, ki se je sedaj na zelo slovesen način zaključila. Ta šola je pod vodstvom g. šolskega upravitelja 11. Horvata dosegla take uspehe iu je vzbudila pri vseli občanih tako zanimanje, da je nekaj izrednega. Vse j lo jo sad nesebičnega zanimanja g. šolskega upravitelja, ki ni gledal na to, koliko bo zaslužil, marveč na to, kako bi vzbudil čim večje zanimanje in je zalo ludi gg. upravitelja iz Bakovec in s Tišine povabil za predavatelja. Zaključek je bil prava manifestacija dela za pospeševanje kmetijskega dela. Učenci so nastopili pred javnostjo z bogatini sporedom. Popoldne so šolarjem pokazali, kar so se naučili v istih klopeh, v katerih tudi oni trgajo hlače. Uprizorili so dve primerni igri. Zvečer pa je bila prireditev za odrastle. Na sporedu so bile pevske točke, dva igri in tamburanje. En učenec pa je v lepem govoru podal poročilo o delovanju šole. Prireditev je bila izredno dobro obiskana. Velika šolska soba je bila nabito polna, tako da so ljudje skoraj gibati niso mogli. Navzoči so bili tudi: g. šol. nadzornik iz Sobote, učiteljstvo s Tišine iu g. šol. upravitelj iz Bakovec. Kakor smo že omenili, je šola dosegla velike uspehe. Eden največjih je ta, da bodo ljudje znali pravilno pojmovati pomen kmetijsko-nadaljevalnih šol. Kamnik Več luči! V poslopju železniškega naklada-Ii-šča na Grabnu še vedno svetijo s smrdljivimi petrolejkami, čeprav je električna napeljava komaj par korakov daleč. Na nakladališču vlada zvečer prava egiptovska tema in oni, ki morajo v večernih urah nakladati vagone, si morajo sami svetili pri delu. Seveda ludi ta razsvetljava ne zaleže dosti. Upravičen je klic vseh prizadetih, da se temu čimprej odpomore. Pregled motornih vozil za Kamnik in okolico bo 23. t. m. ob 9.30 pred mehanično delavnico Kre-gar in Fajdiga tia Grabnu. Metlika Prosvetno društvo v Metliki zapečateno. V soboto 12. marca ob pol 11 je prišl i komisija od okrajnega glavarstva — ki je bilo v Metliki lani ustanovljeno — in je zapečatila spodnjo dvorano v hiši Hranilnice in posojilnice, kjer je bi! lokal »Prosvetnega društva v Metliki« in društvena knjižnica. Društvo je Obtoženo, da se je pod njegovim okriljem gojila telovadba. O svetem Gregorju, ko ptički sc ženijo--- Lepo svatbo imajo letos. Se lepše jim je miza oo- I grnjena. Niti od miz jim nič teči moglo ni, ker je burja vso vlago popila in vedno naprej sneženi prt i defcelila. Toliko snega prav zares ne pomni cel rod, ki sedaj prebiva po naši »beli deželi«. Marija sedem žalosti. To je praznik Trifarške Marije. Za marsikoga je cvetni petek dan tolažbe, ker žalost Marijina je nam v rešenje. Cvetni petek je pri Treh farah velikonočno spovedovanje. Dana je vsem ugodna prilika, da svojo butaro odvale. Marsikomu je tudi to neprijetno, na potem, ko jc butara proč, se pa le prijetno oddahne. In tudi to nekaj velja, da se ne bo treba riniti, ker bo spovednikov dovolj in bo gotovo lahko vsak na vrsto prišel. Nekateri so seveda tudi taki, da nalašč tak čas gredo, ko je drugih preveč, da imajo potem izgovor, toda pred Bogom tak izgovor nič ne velja. Torej ne pozabi: Na cvctni petek 18. marca! Vlažno vreme poveča nevarnost prehlada. Pred nevarnostjo oku-ženja Vas čuvajo okusne Dobivajo so v vseh lekarnah. Cena malega zavitka Din 8'—, velikega zavitka Din 15"—. Št Peter pri Nov. mestu Nov grob. Za Kukmanovo Ivanko, 23 letno mladenko iz Letnice ie bil skopan. V novomeški ženski bolnišnici je zatisnila svoje oči, pokopana pa je bila v Št. Petru, ker so starši tako želeli. V nedeljo teden je pokojna Ivanka pospremila domov Flor-jančič 1'epco, kakor je bilo to že v »Slovencu« poročano, in ji tako rešila mlado življenje. Se je pa pri tem sama prehladila, drugo jutro pa ni mogla več vstati — imela je pljučnico, ki ji je tudi pretrgala nit življenja. Dam — daš... Dam dobro vino, daš za zameno zdravo seno. Pri nas je vina, in sicer, dobrega vina, dovolj, krme pa že marsikje primanjkuje in kakor kaže vreme in napovedujejo vremenski preroki, še ne bo ta ko brž pomladi, bo zato krme šc bolj primanjkovalo. Drugod, okrog Logatca in Vrhnike, imajo pa krme dovolj, pa nič vina. Pijejo ga pa tudi, če ga imajo. Za denar se res sicer vse dobi, pa to je ravno, ker denarja ni. In zato se bomo morali menda res še povrniti v one stare čase, ko se je kupovalo in prodajalo vse v zameno. Tako smo jo tudi pri nas pogruntali: kaj če bi za vino dobili sena. Šlo je. Prve kupčije so bile sklenjene v zadovolinost obeh strank in upamo, da se bodo podobni trgovski stiki še bolj poživili tudi za druge predmete. Tudi to je reševanje gospodarske krize. Pragersko. Prvega škorca smo zagledali pri Pragerskem dne U. t. m. popoldne. Nj sede! na lipovo vejo ler veselo zažvižgal po stari navadi prejšnjih let v pozdrav prihajajoči pomladi, temveč priletel je pred okno ter pogledal v stanovanje, potem pa odJetel proti kleti, kjer se je skril pred snežnim drobnim metežem pod krmo. Smilil sp |e nam revček. Kako radi hi mu mi zažvižgali ter ga v tolažbo (»vabili na malo toplo južino ... LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama. Začetek ob 20. Torek, 15, marca: Zaprto. Sreda, 16. marca: JUBILEJ. Red C. Opera. Začetek ob 20. Torek, 15. marca: ROBINZONADA. Red K Sreda, 10. marca: MEDEA, MASKA RDEČE SMRTI DANDIN V VICAH. Red A. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Torek, 15. marca, ob 20: RADIKALNA KURA. Ab. C. Gostovanje g. ,1. Daneša, člana ljubljanske drame. Zadnjič, Dramske cene. Sreda, 16. marca: Zaprto. • četrtek, 17. marca: TRIJE VAŠKI SVETNIKI. B. Naše dijaštva J. k. a. d. »Danica« ima drevi ob osmih v društvenem lokalu svoj redni scmeslralni občni zbor. Za člane udeležba obvezna! Člani bratskih društev vabljeni. — Odbor. f.r društvenega Godbcno društvo Domžale uprizori v nedeljo dne 20. marca 1932 v svojem d< mu v Domžalah igro .s peljem v sedmih slikali: »Carski sel«. Po povesti .Jules Verne-a napisal Ivan Redenšek Za-celek točno ob 15. Pri prireditvi sodeluje društveni orkester. Prosvetno društvo v Sf. Jakobu oh Savi priredi na cvetno nedeljo igro r-.Miklova Zala . Vsi vljudno vabljeni. Pogrebna bratovščina sv. Jožefa naznanja svojim Članom, da se vrši občni zbor bratovščine dno 19. marca, na praznik ev. Jožefa, ob petih popoldno v hiši na Kongresnem trgu 2, pritličje, desno. --Odbor. Poizvedovanj®, črn pes, dolgodlakasl z rjavimi nogami, lisja-kove velikosti, je zaostal pri Pragerskem. Naj st> lastnik oglasi, ker je zadeva zagonetna. Več v trgovini g. Repnik. Vse brezplačno. Izgubil se jo pes ovčje pasme, ki sliši na ime Vusi . Najditelja nagradim, Megler, Kolodvorska ulica 11. Ljubljana. firGgrrtmti Hartjo-t Jubilanti t Torek, dne 13. marca: 11.30 Šolska ura: Moje potovanje po Bretonski (gdč. Hafner Kristina), — 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 00 Čas plošče, borza. — 17.30 Otroški kotiček (gdč. Ven-cajzova). — 18.00 Salonski kvintet. — 10.00 Dr Iv Grafenauer: Nemščina, — 19.30 Dr. F. Štele: Glavne razvojne faze v umetnostni zgodovini. — 20 00 Dr. Veber: Eksper. fonetični študij. — 20.30 Prenos iz Zagreba. Sreda 16. marca: 12.15 Plošče 12.45 Dnevne vesti - 13.00 čas. jdošče, borza - 17.30 Mladinska ura: /.bor Mestne ženske realne gimnazijo — 18 30, moj Bog! Kako lep Gainsborough! Kje ste ga dobili?«; — Gospodar je odgovoril: »Res je lep. A vi imate izvrstne oči, ker ste od praga zagledali napis. Mislil sem, da ni mogoče spoznati delo znanega angleškega slikarja drugače kakor pa na posebni tablici izklesanem imenu z letnico.« — To je resničen dogodek, ki ga beleži O. Brackett v zgodovini britskega stavbarstva. Še en primer. Domišljav pisatelj sedi v kavarni ob jezeru v številni damski družbi, nenadno prebledi in zleze pod mizo. — »Kaj vam je? — so ga vprašale presenečene ob-čudovalke. — Ah, to je neznosno. Živci so mi odpovedali. Vsak dan me hočejo fotografirati. Vidite ta dva mladeniča z aparatom ... — Ena izmed dam je pohitela tja in ljubitelje prosila, da bi bili obzir-nejši do znanega pisatelja. A fotograf je začudeno odgovoril: — Ne razumem vas. Kateri pisatelj? Tega gospoda sploh ne poznam. Hotela sva fotografirati sama ona dva oslička z otroki. — Tudi ta dogodek je resničen. Lani ga je doživel napolkomuni-stični dramaturg Ernst Toller, avtor »Razdiralcev strojev«. Obe navedeni zgodbici sta preveč osebni, da bi bili pravi stnešnici. Tenkoslušen čitatelj bo vedno lahko ločil resnico od šale. Prave anekdote, dragocene podatke za sedanjo psihologijo, bomo našli pred vsem na Ruskem, kjer je podjarmila neizprosna cenzura sleherno pisateljstvo. Male smešnice brez avtorja so zadnji in edini protest. Na sovjetskih bankovcih je zapisana njih zlata (seveda že davno samo navidezna) vrednost s pripombo: Država jamči za naveden znesek z vsem kapitalom. Ljudje redno pripisujejo: z vsem Marksovim »Kapitalom«. — Z zabavljanjem dajejo duška nevolji. Nobene številke in podatki ne predočijo vse groze let rdečega terorja tako, kakor naslednji biser obešenjaškega humorja: Rdeči vojak pelje jeseni ponoči iz mesta na smrt obsojenega Žida. Morišče je daleč zunaj. Dež iije kakor iz škafa. Po večurni hoji zastoka Žid: — Ne morem več. Noge se mi ši-bijo. Res se zame nc splača, da bi se tako mučil... — Vojak odvrne: — Samo malo še potrpi. Kaj boš govoril! Ti si na dobrem, ker boš tam ostal, a jaz bom moral lačen zopet nazaj. — Mar ni tak kratek stavek pretresljiv izraz smeha skozi solze? Saj ni mogoče bolj izraziti poživinjenosti in znižanje vrednosti človeškega življenja v teh krvavih letih. Citatelj bo morebiti ugovarjal: — Saj so to izmišljene besede, ki nikoli niso bile izgovorjene. — Nič za to. Vsa pomembnost smešnice je v tem, da je realnejša od življenja samega. Kot njegov zgoščen izraz postaja simbolična in vsebuje bridko obsodbo obupnih razmer Zato je trdil Schiller, da pomeni anekdota bistvo vse zgodovine: — Die Geschichte ist nur ein Magazin fiir meine Phanta-sie. — Še več: neusmiljeno življenje večkrat nad-kriljuje vse izmišljene zgodbe. Tako so pripovedovali mi Ruskem o čičerinovi zmagi v Ženevi. Pri kosilu je pravil Briandu in Macdonaldu o sijajnih pravljičnih uspehih Stalinove agrarne reforme. — Vse to je jako zanimivo, — je pripomnil Macdonald, — tudi jaz sent socialist. A ne morem verjeti, da bi kdaj žrtvovali britski kmetje državi brez odškodnine vso grudo. Kako ste jih vi pre- j pričali o potrebnosti razlastitve njih zemljišč?« —• »Da, povejte kako?« se je zanimal Briand. — Tudi francoski kmetje bi nedvomno strmoglavili vsako vlado, če bi jim vzeli zemljo.« — Kako? — se jo nasmehnil Cičerin in povabil hotelskega mačka, ki se je sukal okoli mize. — Poskusita navaditi tega mačka jesti gorčico in takoj bosta razumela skrivnost! — Macdonald je namazal gorčico na kos | pečenke in ga vrgel mačku. Briand je hotel mačku z gorčico namazati gobec. A maček je nevoljno povohal pečenko, ne da bi jo pokusil, in Briandu opraskal roko. Zdaj je čičerin mačka sunkoma dvignil v zrak in ga z gorčico namazal pod repom. Maček je zacvilil. Čim so ga spustili na tla, se je zvil v klobčič in do zadnjega polizal vso gorčico. — No, vidita, — se je zmagovalno nasmehnil čičerin, — sredstva so povsod ista, a samo mi smo vedeli, kako je treba kmeta zagrabiti, da bi se sprijaznil z reformo! — To je smešnica. A pred kratkim so prinesli moskovski listi med dnevnimi novicami resnično kratko poročilo o zanemarjenem starem pijancu, ki ga jo ponoči zaprl miličnik, ker je hotel prespali na klopi v mestnem parku. Legitimiral se je kot nekdanji zunanji komisar čičerin. Zameril se je maščevalnemu Stalinu, izgubil stanovanje in službo ter ostal na cesti. To je vse plačilo, ki ga je prejel za dolgo zvesto službo, dasi je komunizmu na ljubo zatajil lastno preteklost ter ogorčeno zavrnil staro sorodnico, ki ga je inilo prosila, da bi jo rešil iz ječe. Življenje samo ustvarja neusmiljeno smešnico, ne da bi se zmenilo za osebno tragiko. chas;: LIA/BErŠ tri/vge:toiv • M l \HaB y -Sa I /,/5T/ hromih je v raznih zavodih katoliških redov. Nad 23 tisoč starčkov in stark neguje in za njih skrbi 3042 sester v 1003 zavodih. V 169 sirotiščih in zavetiščih z 19.392 posteljami deluje 2881 sester. Nad 200.000 sirot je v negi in oskrbi v raznih katoliških zavodih. Samo v škofiji Minister so samostani v 1. 1929. razdelili 1 ,f 100.000 obedov, v I. 1920. nad dva milijona! Isto je razmerje in še večje prihranke ima država od raznih prosvetnih ustanov. V katoliških, licejskih, višjih šolah in dekliških zavodih je bilo | v šolskem letu 1930-31 nad 30.000 gojencev. Država je dala tem zavodom skupno nad 700.0€0 mark podpore ali 23 mark (približno 262 dinarjev) ■/.«. gojenca. V državnih zavodih stane državo en go jenec 32.000 dinarjev v srednjih in višjih šolah, v ljudskih šolah približno 40.000 dinarjev! To je samo nekaj podatkov o delu katoliških redov v Nemčiji. Kakor tam tako tudi pri nas katoliški rodovi, samostani in ustanove vršijo ogromno delo v službi bližnjega. Država in družba lo delo premalo cenita, šc bolj žalostno pa je, da se najde tisk, ki ne samo da omalovažuje, še celo blati nesebičnost in požrtvovalnost naših redovnikov in redovnic. An pivški bogataši Angleška davčna uprava je nedavno izdala podatke o dohodkih bogatašev 1. 1930. Po teh podatkih je imelo 4569 oseb letnih dohodkov od 2 do 3 milijone dinarjev, 1814 oseb od 3 do 4 milijone in 1800 oseb od 8 do 10 milijonov. 253 je plačalo davek za letne čiste dohodke od 10 do 15 milijonov, 104 osebe za dohodke od 15 do 20 milijonov in 130 srečnih je imelo celo še večje dohodke. Teh 130 je zaslužilo v enem letu nad 24 miljonov funtov ali nad 4 milijarde dinarjev. poskusil polet preko Alp. Polet je kljub snežni i/.jih predelih uspel. K^fo! nmverzttetni tisk V mestu Lille se je od 4. do 6. t. m. vršil pod pokroviteljstvom kardinala Lienarta prvi mednarodni kongres predstavnikov katoliškega univerzitetnega časopisja. Na kongresu je bila zastopana tudi Jugoslavija. Ustanovila se je internacionalna organizacija katoliškega univerzitetnega tiska. Sedež stalnega urada bo v Lielleu, kjer se ustanovi katoliška žurnalistična visoka šola. Urad bo odvisen od organizacije »Pax Romana« in bi zbiral material, posredoval izmenjavo časopisja in člankov in omogočil najširšo mednarodno sodelovanje I toliške-ga tiska. Prihodnji kongres se bo vršil k 1(^33. v Augsburgu. Poslednja slika Lindberghovega sinčka. Že pred dvema tednoma so razbojniki ukradli 19 mesecev starega sinčka znamenitega letalca. Vsa Amerika je še vedno ogorčena nad razbojniki in nad policijo, ki se ji še ni posrečilo, izslediti krutih zločincev. Jamica? Ruska manjšina v Latviji šteje do 300 tisoč ljudi v prestolici Rigi in kmečkih okrajih ua nekdanjem Pskovskem ob sedanji sovjetski meji. Uživa na temelju ustave zajamčene narodne pravice. A sedanja Skuenjekova vlada je pričela »dosledno nacionalno politiko«. Predvsem so trpele ljudske šole z ruskim učnim jezikom. Zdaj pa hoče prosvetni minister Keninj, da bi se posluževali vsi ruski državljani v občevanju z državnimi uradi in uradniki izključno latiškega jezika. Ta odredba pomeni, da bo izginila ruščina v poštnem prometu celo iz naslovov zasebnih pisem. Latiški zemlje-merec bo moral govoriti z ruskimi kmeti preko zapriseženega tolmača, četudi sam izvrstno obvlada ruščino i. t. d. A najbolj smešno je to, da je bil sedanji fašistovski minister Keninj nekoč pod carjem za cenzorja. Takrat je z rdečim svinčnikom pridno črtal uvodnike sedanjega ministrskega predsednika Skuenjeka, starega časnikarja, ki je zahteval za latiški jezik iste pravice kakor jih je imela ruščina. Takrat je poročal cenzor Keninj carski vladi o »nevarni propagandi latiške manjšine« prav tako, kakor preganja zdaj »domišljavo rusko manjšino« ... Šport in vera Na zborovanju nemške Državne zveze za telesne vežbe v katoliških društvih v Kolnu je poročal znani jezuitski pater Friderik Mukkermann in med drugim opozoril na pomen športa tudi za cerkev in vero. Naravno zdravje ustvarja predpogoj za zdravje vere iu verskega občutja. Življenjska radost se povzdiga v radost božjega otroštva. Potrpežljivost se izpreminja v training za višje kulturno delo, svežost v predpogoj za tldej-stvovanje mladega in novega verskega življenja, dočim najde slovesnost svoj višek v dostojanstveno korakajoči liturgiji; narodnostna misel se povzdiga v čuvstvo za živo Kristusovo telo. Domovina so nam odkriva kakor prostor, ki prejema svojo posvetitev po tvetem, dočim se v vsem tem svežem človečanstvu resnega športnega gibanja poživlja stara osvojevalna vojna po evangelskih besedah: »Pojdite po vsem svetu ...« Čas pretiranega inte-lektualizma se izpreminja danes v čas povsem človeškega načina življenja. Telo prihaja zopet do veljavo kakor izraz in orodje duše. Beseda sv. Pavla o telesu kot hramu božjem dobiva razumevajoč odmev. V nas postaja zopet živo, kar je nekoč tako krepko živelo v zapadni cerkvi, kjer še danes nosijo božji svod kameni in stebri, podobni mogočnim atletom. 82 let v samostanu V frančiškanskem samostanu v mestu Tanton je pred dnevi umrla sestra Marija Marta Butti, najstarejša redovnica. V samostanu je živela 82 let in je umrla stara 99 let. Prav do poslednjega trenutka je bila pri polni zavesti in bila je znana po svoji veliki inteligenci. Ni bila nikdar bolna. Par dni pred smrtjo je prvič v svojem življenju obolela na hripi in mirno umrla. Pomlad odlaša Ne odlašajte tudi Vi. — Čas je za nabavo pomladanske obleke, površnika ali trenchcoata. — Naš atelje Vas obli če elegantno in najceneje. Drauo Schwab, L.ubljana Katastrofa v Monte Carlu Pred par dnevi se je na zobčati železnici Monte Carlo—La Turbie zgodila velika nesreča. Malo pred vrhom so odpovedale zavore in voz je zdrčal v dolino. Več oseb je bilo ubitih in težko ranjenih Brezposelnost v naši državi Delavske zbornice cenijo število brezposelnih na 182.000 Delavske zbornice v naši državi so zbralo materijal o brezposelnosti v vsej državi. Iz njih podatkov je razvidno, kako velik obseg je že zavzela brezposelnost v naši državi in da so potrebni nujni ukrepi. Priobčili smo že nekaj podatkov o brezposelnosti na področju ljubljanske Zbornice, sedaj pa podajamo podatke še o področjih ostalih zbornic. Skupno cenijo šlevilo brezposelnih v naši državi na 182.12-1, kar pomeni skoro tretjino vsega industrijskega delavstva. Kajti število zavarovan-eev pri Osrednjem uradu zn zavarovanje delavcev je padlo že daleč pod 600.000 (Radnička zaštitac za december 1931 575.737). Zagrebška delavska zbornica je izvedla anketo že v novembru 1931, od tedaj pa so se razmere gotovo poslabšale. V novembru je bilo na njenem področju normalno zaposlenih 33.973 delavcev, popolnoma brezposelnih je bilo naštetih 16.165, 5000 delavcev pa dela samo nekaj časa. V odstotkih je bilo torej 29.5% popolnoma brezposelnih, 8.5% jih dela omejeno, dočim jo normalno zaposlenih samo 01.8% vsega- delavstva na področju zbornice. Pregled po posameznih strokah kaže, da so najbolj prizadete: gradbena stroka 59.7% nezaposlenih, tehnični uradniki 51.1%, usnjarska stroka 50% brezposelnih, gostilniška postrežba 35%. Anketa je bila razširjena nn vso banovino in izkazuje v januarju nad 30.000 brezposelnih delavcev. Na področni sarajevske zbornice je bilo do konca decembra lani brezposelnih 23.141 delavcev (tu so všteti odpuščeni delavci), število zavarovancev sarajevskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev je padlo v septembru do decembra za 10.000 članov, tuzlanskega za 4000 in banjaluškega 7000 članov. Po 1. januarju 1932 se je stanje še nadalje poslabšalo in se vedno čujejo vesti o nadaljnjem odpuščanju delavstva. Posebno ostra je kriza v lesni stroki, kjer dela le malo število žag in industrij. Skupno ceni zbornica, da je na njonem področju brezposelnih okoli 30.000 delavcev. Splitska zbornica javlja, da je bilo reducirano delo v več podjetjih. Na področju bivše Dalmacije je brezposelnih okoli 5710 delavcev. Največ brezposelnih je v naslednjih strokah: cementna industrija 1000, kemična industrija in nameščenci. Važna zadeva Slovenske Krajine M. Sobota, 11. marca. Mnogo je zadev, za katere se bori Slovenska Krajina že vsa leta od prevrata sem. Ena najvažnejših jo vedno bila vprašanje otvoritve tranzitnega prometa pri Hodošu in Iiediču. — Dn bi se vprašanje rešilo, so se vršile železniške konference, ankete, na pristojna mesta so bile poslane spomenice in najvišje predstavnike državne in posebej prometne uprave so ponovno obiskale depu-tacije, ki niso zastopale samo Slovensko Krajine, marveč tudi sosednje Slovenske gorice notri do Ormoža in Gornje Radgone. Ker vprašanje navzlic mnogemu prizadevanju in vzlic neobhodni potrebi še vedno ni rešeno, je bila meseca februarja v Soboli spet sklicana državna konferenca, katere so se udeležili predstavniki; načelslev Gremija trgovcev, Skupne obrtno zadruge in Goslilničarske zadruge. Konferenci je predsedoval g. Čeh Franc, načelnik Gremija in član posvetovalnega odbora pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. Konferenca je pretresala vprašanje prometa na progi Ormož—M. Sobota—Iiodos. Po soglasnem sklepu se je potem predlagalo železniški upravi, naj prihaja vlak, ki privozi sedaj ob 15.30 v Soboto, že pred 15, oni vlak, ki odhaja zdaj ob 15.50 proti Hodošu, naj vozi od sedaj naprej kake tri-četrt ure pozneje. To zahteva inleres gornjega dela Slovenske Krajine. Za zboljšanje in pospešenje prometa se naj uvedejo na progi Ormož—Sobola— Hodoš motorni vlaki, ki bi imeli zvezo z vsemi važnimi vlaki proti Mariboru, Ljubljani, Zagrebu. Nadalje se jc na konferenci soglasno sklenilo, da se vladi ponovno pošlje prošnja za otvoritev tranzitnega prometa pri Hodošu. V sedanji gospodarski krizi je olvorilev še mnogo bolj potrebna kakor kdaj poprej. Kot poznavalci razmer Slovenske Krajine, se predlogom in prošnjam konference pridružujemo. V interesu domačega in državnega gospodarstva |e, da se ugodi vsem trem željam, zlasti pa tretji. Mlinska taksa. Kakor znano določa novi zakon o pšenici, ki naj pomeni likvidacijo sedanjega žitnega režima, v čl. 3 posebno takso za vse mline FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock, Voigtlander, Wclta. Certo itd ima vedno v zalogi lotoodd. Jugoslovanske hniigarne V Uuhlmnš Zahtevaite ceniki V evidenci javnih borz dela na področju novosadske zbornice je bilo 15. februarja 5(1« delavcev, od tega odpade samo na Novi' Sad 3025. Skupno število brezposelnih ceni zbornica nn svojem področju na 19.800. Tu pa niso vpoštevani tudi Rezijski delavci, katerih ima Vojvodina na deset-tisoče in ki so poziu?! sploh brez vsakega zaslužka. Teh je skupno brezposelnih 55—<10 tisoč. Na področju belgrajske zbornice jo znašalo število podjetij, ki so v teku lelu 198.1 ustavila obral, 194, poleg tega je znašalo število odpuščenih delavcev v industriji 7189, v rudarstvu 2030. v trgovini 157 in v obrti 2109 delavcev, skupno torej je bilo odpuščenih delavcev 12.405, ki so torej brezposelni. Sama zbornica pravi nadalje v poročilu, da li podatki še niso popolni in da se je položaj v teku leta 1932 še nadalje poslabšal. Delavske zbornice so predložile inerodajnim mestom obširno spomenico, v kateri razpravljajo o brezposelnosti in predlagajo v glavnem naslednje ' ukrepe, ki so nujno potrebni: 1. Odredbe pravilnika bratovskih skladnic naj se takoj izpremene glede brezposelnih rudarjev, nadalje naj se povečani prinos za borze dela nanaša enako na rudarske delavce in poslodajalee. 2. Ustanovi naj se poseben gospodarsko-fi-natični zavod, ki bo dajal potrebne kredite za največjo silo. 3. V zvezi s slabo prognozo za gradbeno se-zijo naj se omogoči zgraditev malih stanovanjskih hišic in je sploh treba organizirati javna dela. 4. Pri gradbi železniških prog se mora ves kapital prinesti iz inozemstva. Poleg tega se morajo nabave podjetij, ki grade nove železnice, vršiti pri domačih podjetij. Pri pogodbah z inozemskimi tvrdkami so bile zaključene previsoke cene. Spomenica navaja več takih slučajev. Točno se mora ugotoviti in tudi tega držati: ves materijal, ki se producira lahko v državi, naj se ne kupuje v inozemstvu. Brezpogojno je treba odklanjati uvoz takega materijala in ugotovi naj se točna lista vseh takih predmetov, ki se dajo izdelati pri nas v državi. Gre za desettisoče delavstva, ki izgublja s lem svoj kruh. Samo v težki kovinski industriji je brezposelnih sedaj okoli 9000 oseb ali dve tretjini delavstva te stroke. (izvzeti so takozvani kmetski mlini, katere bo posebej določil minkter za trgovino in industrijo), ki bo odmerjena po kapaciteti. Kakor poročajo iz Belgrada je zaenkrat določena tale tabela za plačilo takse: nominalna kapaciteta 10 met. stotov mesečno 575 Din, četrt vagona 1.440, pol vagonu „3.500, tri četrtine vagona 5.500, 1 vagon 8 000 Din, poldrug vagon 13 800 Din, 2 vagona 17.500 Din, 2 in pol vagona 20.700 Din, 3 vagoni 23.400 Din, 3 in pol vagona 25.760 Din. 4 vagoni 27.600 Din 4 m pol vagona 29.000 Din, 5 vagonov 30.000 Din. 0 vagonov 33.100 Din, 7 vagonov 35.400 Din, nad 7 vagonov 20% kapacitete za vftgon 1.000 Din mesečno. Ugotovitev leh pavšalnih zneskov se bo izvršila s posebnimi uredbami. Pavšal bo spremenljiv, kar pomeni, da bo izpreininjan, povečan ali zniževali z ozirom na višino izgub, ki jih bo imela država pri izvozu pšenice. Kakor piše »Narodno blagostanje« bo morala la taksa prinesti najmanj 150 milj. Din in pravi, da bo ta davčna oblika škodovala administraciji, da bo dovolila zlorabo (sedaj bo trebu najti specialiste la ocenitev kapacitete) in da ne bo prinesla pričakovanih do. hodkov. Končno predlaga, dn se uvede doklada na vse davke od dohodkov. PoStna hranilnica izkazuje v februarja t. I. 4.6 miljarde Din prometa, od česar odpade na brezgotovinski promet 46.12%. Število računov je naraslo na 20.493, število hranilnih knjižic pa na 184.812. Vloge na poštnočekovnih računih so se zmanjšale v februarju za 9.7 milj. Din na 857.3 milj. Dim, hrandne vloge pa so narasle za 14.67 na 368.67 milj. Din. Zavarovalno varčevanje. Jugoslavenska banka v, Zagrebu In njene podružnice so uvedle življen-sko zavarovanje, kombinirano z navadnim varčevanjem. Račun je ta-le: Plačuje se mesečno, recimo, 500 Din. Po preteku petih lel pa dobi 32000 Din v gotovini. Poleg lega pa je zavarovan za slučaj smrti za 20.000 Din, čim plača prvi obrok, brez zdravniškega pregleda, in za lo zavarovanje se plača premija. Seveda je lahko prenehati z varčevanjem tudi pred potekom petih let. ne da bi' bili zgubljeni vplačani obroki. Na vplačane obroke se lahko dobi ludi izvesten predujem. Iz lega vidimo. kako se banke na vse načine trudijo, pritegnili zopet vlagatelje, katerim dajejo toliko ugodnosti. Pravice in dolžnosti ladijskega osebja v trsov, ski mornarici (Pomorski red). Dr. Aleksander A. Primožič, inšpektor ministrstva za socialno politiko v pok., je izdal knjigo s tem naslovom, kjer ob ravnava najmodernejše postulate mednarodne zakonodaje, nadalje prinaša našo tozadevno popolnoma zastarelo legislativo ter sploh obravnava mnogo aktualnih vprašanj našega pomorstva, pomorskega prava itd. Knjiga se zaključuje z idejnim načrtom zakona za ureditev teh socialnih vprašanj. Knjiga slane 24 Din, dobi se v vseh knjigarnah. Zanimalo pa bo ludi šir&o javnost. Borza 14. marca. Denar . devizni promet je slej ko prej minimalen, lečaji so bili višji kot včeraj z izjemo Curiha, ki je ostal nespremenjen. London pa je zopet popustil. Ljubljana. Amsterdam /275.19—2286.55, Berlin 1341.29—1352.09, Bruselj 786.84—750.78, Curih 1094.35—1059.85, London 203.80—205.40, Newyork 5622.16—5650.42, Pariz 222.37—223.49, Praga 167.20 do 168.06, Trst 291.72—294.12. Zagrebška in belgrajska borza notirati isto kot ljubljanska. Na zagrebški borzi je znašal skupni promet brez kompenzacij 63.491,— Din. Curih. Belgrad 9.02, Pariz 20.31, London 18.55, Newyork 515.75, Bruselj 72.10, Milan 26.70, Madrid 39.45, Amslerdam 207.90, Berlin 122.75, Stockhohn 102.50, Oslo 100.75, Kopenhagen 102.25, Sofija 3.73, Praga 16.26, Varšava 57.80, Atene 6.60, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.07, Helsingfors 8.60. Dunaj. Dinar notira na Dunaju (valuta) 12.25. Vrednortni papirji Na ljubljanski borzi je bilo eksekutivno prodanih 84 komadov delnic »Union«, hotelske in stavbinske d. d. v Ljublj ni s kuponom za leto 1932 po 760 (nominala 1 > 0 Din). I endenca za domače državne papirje je bila danes slabejša. V promptni škodi v Zagrebu sploh ni prišlo do prometa, dočim je bil znatnejši promet v Belgradu. Dolarski papirji pa so bili nadalje izredno čvrsti. V Belgradu 6ploh niso izkazovali prometa, dočim je bil v Zagrebu promet izredno znaten. Delnice Priv. agr. banke pa so bile nadalje slabe. Skupno je znašal promet na zagrebški borzi: vojna škoda 500 kom., begi. obv. 120.000, 8% Bler. pos. 8000 dol., 7% Bler. pos. 20.000 do!., 7% pos. Drž. hip. banke 11.000 dol. Belgrajska borza pa izkazuje tale promet: 7% inv. pos. 43.300, begi. obv. 184.000, vojna škoda promptna 1336 kom., za marec 200 kom., nadalje je bilo zaključenih 25 delnic Narodne banke in 292 delnic Priv. agr. banke. Ljubljana. 8 % Bler. po«. 58 bl„ 7 % Bler. pos. 54 bl„ Stavbna 40 den., Ruše 125 den., — Ekseku-tivna prodaja; »Union-< hotel, in stavbinska d. d. 760 Din (84 kom.) Zagreb. Drž. pap.: 7 % inv. pos. 62—64, agrarji 30.50, vojna škoda kasa 243—245, 3. 243—247 ( 243), 4. 240—244, 5. 244 bl„ 12. 243—214 (244), 8 % Bler. pos. 56.375—56.50, (57, 56.50, 56.375), 7 % Bler. pos. 51.75-52, (53, 51, 52, 51.75, 51,50), 7 % pos. Drž. hip. banke 52.75—53, (53, 52, 52.50, 52.75), 6",; be'«l. obv, 41.25—41.50 (41). Belgrad. Narodna banka' 7.4600, Priv. agrarna banka z. 258, 254, 7 % inv. pos. 63—64 (63, 63.501, agrarji 31—32, vojna škoda 236—238 (243, 240, 238), 3. 237—239 (240, 238), 6 % begi. obv. z. 42, 41.75, 41.50, 7 % Bler. pos. 53 den. Dunaj. Don. sav. jadr. 91.50, \Viencr Bank-vercin 10.90, Escompteges. 111, Aussiger Chcmi-sche 110, Alpine 12.60, Trboveljska 33.15. Žitni trg Novi Sad. Koruza: bč., srem,, ban. gar. 86—88, bč. gar. okol. Sombor 88—909, bč. srem., april— maj, jun. 92li do 95, srem. gar. par. Šid. 88—90. Vse ostalo neizpremen. Tendenca. Koruza čvrsta, ostalo neizprem. Promet: 55 vagonov. Budimpešta. Tendenca stalna. Promet omejen. Pšenica: za marec: 13.13, za maj: 13.78— 13.96, zaklj. 13.77—13.78. Rž: marc: 16.20—16.30; maj: 16.60—16.90, zaklj. 16.64—16.65. Koruza: maj: 14.68—14.85, zaklj. 14.68—14.70; julij: 15.18—15.20. Chicago (Začetek). Pšenica: marec 57.625, maj 60.625, julij 62.625, sept. 64.375. Koruza: maj 39.625, julij 32, sept. 43.375. Oves: maj 25.125. Rž: maj 49.25, julij 50.25, sept. 52. Živina Dunajski goveji sejem (poročilo tvrdke Fdu-ard Saborski, Dunaj). Prignanih je bilo 2271 goved, iz Jugoslavije 68. Cene: Voli najboljši 1.80, I. 1.45 —1.65, II. 1.20—1.35, III. 0.90—1.10; krave 1. 0.90 —1.00, II. 075—0.85; biki 0.75—0.95, najboljši 1.00, klavna ži vina 0.45—0.72; tendenca: dosedanje cene so se obdržale. Voditeljsko mesto v trgovini z devociionalijanti, s papirjem, s šolskimi, pisarniškimi, risalnimi notrebšči-nami ter s knjigami verske in nabožne vsebine v Liubl/ani se bo oddalo. Reflektantinje nai vlože prošnje vri predsedstvu zadruge ,,Jugoslovanska knjigarna" r. z z o. z. — Priložiti je treba svedočbe o usposobljenosti in dosedanjem službovanju. Rok do 10. aorila. Nedeljski spori Zopet nedelja, ki je minula brez nogometnih tekem; debela plast snega pokriva naša nogometna igrišča. Tekmo Primorje : Svoboda in Maribor : Železničarji so morali preložiti. Odločitev, kateri klub bo tretji, je odložena na eno prihodnjih nedelj. Marljivi so bili tembolj smučarji. Zanje je kakor nalašč, so vzklikali prošli tedon zagrizeni nasprotniki zime. Toda motili so se. Tak sneg, kot je sedaj, ni za smučarje, bolj za namakanje cest in izsušenih potokov. Ta južni sneg je v nedeljo izvabil iz teles smučarjev marsikako potno srago. Nasprotniki zime si ne morejo predstavljati, kako so se oni smučarji potili, ki so imeli slabo mazano. Na smučeh so nosili sneg iz doline v breg, kar gotovo ni zabava. No, pa naj že bo kakorkoli « tenri izletniki, za nas so važni tekmovalci, ki so se udarili na večih »frontah«. Glavno je bilo v Mojstrani, ki jc dala Sloveniji najboljše smučarje in do sedaj tudi državne prvake, Janša in Jakopič, ti so doma iz Mojstrane! Ni čudno, ako pohile tjakaj radi naši tekmovalci. Prireditve,_ ki jUi Mojstrana organizira, so vedno dobro obiskovane. Kar 6e udeležbe tiče, imajo v Mojstrani rekord'. Tako je bilo tudi to pot. Pri medklubski stoletni tekmi je startalo 13 štafet. Prva je prišla na cilj štafeta Bratstva z Jesenic v sestavi Kozjek, Pribil, Markelj in Smolej. v času 1:43:33. Drugo mesto je zasedla domača štafeta, tretje ia četrto Ilirija, peto pa smučarska Ljubljana. Pri tej tekmi, ki se je letos vršila drugič, so domačini pokazali ogiomem napredek. Lani še sta se borila Ilirija in Ljubljana za prvo in drugo mesto. Letos so pa domačini sigurno zmagali; sedem minut razlike med domačo štafeto, ki si je priborila dvo mesti in ilirijansko štafeto! V smučanju bodo odslej prvaki lc domačini! Pri skakalnih tekmah, ki so se vršile popoldne, so nastopili tudi Korošci, ki so tudi zmagali. Prvo mesto jc odnesel De Petris, ki je v konkurcnci skočil 27 m, izven po celo 33m. Skakalne tekme so imeli ludi v Kamniku. Kamni-čani, katerim v športu načeluje dr. Žvokelj, ne zamude nobene prilike, da nc bi pokazali, kako marljivi so tudi v prirejanju športnih tekem. Pri skakalnih tekmah je zmagal mladi Palme, kateremu se je posrečilo kot prvemu ravno na tej skakal niči premagati Šramla. Prireditev jc v vsakem oziru dobro uspela. Pod skakalnico se je zbralo več kot 500 gledalcev, ki so bili navdušeni nad umetnostjo naših fantov. Tekmovali «o 6amo mlajši in kljub temu so bili doseženi rezultati z 32 in 33 m. »Kanoni« od odšli v Delnice, da pobero Hrvatom pokale, katere so tako velikodušno razpisali. Nagrad je bilo prccej, naših tekmovalcev pa manj; veliko manj kol smo pričakovali! Samo dva in sicer Janša in Brvar, ni pa bilo Jakopiča, Smolcja in šc marsikoga, ki bi utegnil več |>okazati kot Zagrebčani. K sreči so poslali tudi Mariborčani nekaj svojih tekmovalcev, tako da so naši saj prva štiri mesta zasedli. Na 30 kilometrski progi je naš Joža ponovno dokazal, da mu konkurenca še ni dorasla. Na kratke proge pač. toda na dolge Janša še vedno prednjači. Za celih 13 minut je prišel preje na cilj kot Bervar. Progo je prevozil v času 2:55:15. Prvih šest mest so si dobro razdelili. Prvi dve »Kranjci« Janša in Brvar, dva »Štajcrca«, Pintar in Mušič, tretji dve pa Zagrebčani, Dugan in Cipri-janovič. Z našimi tekmovalci je bil v Delnicah kot zastopnik ljubljanske Zimsko-sportne podzvezc g. Vodišek Viktor. Prireditev je dobro uspela, le temperatura je nekoliko nagajala, tako da 60 imeli težave z mažami. Pri nas ni bilo nogometnih tekem, zato so imeli v Belgradu dolgo pričakovani derby med BSK in Jugoslavijo, ki je končal s 3: 2 v korist BSK -a. Moštvo državnega prvaka je zopet v formi. V Zagrebu je pa pričelo pomladansko tekmovanje. Gradjanski je favorizi-ano moštvo Victorie odpravil s 4 : 0 in s tem prišel s četrtega na drugo mesto, llašk pa Železničarje s 3 : 0. Concordia ni igrala in je trenutno na čelrtem mestu. Prijatelji nogometa upravičeno pričakujejo, da bosta solnce in jug omogočila, da bomo imeli ludi pri nas že prihodnjo nedeljo tekme. ŠTAMPILJE v najnovejši izdelavi in najrenejc izdeluje S0KLIC, Maribor, Aleksandrova cesta 43 Ribe - sveže, piano in konservirane: razne siro; specialiteto slane kuimirce dobite ]>o-ceni v delikatesni trgovini IJHLER, Maribor — pod Rotovžem — Glavni trg štev. It. Izpadanje las bolečine lasišča, temena, prhljai. srbež in drugo preneha hitro in zanesljivo, lasje se zopet zarastejo, prhliai in srbež izgineta če uporabljate RASTLINSKI IZVLEČEK IZ KOPRIV. Stekleničica 20 Din Proizvaia in razpošilja stara, I 1599 ustanovljena Kaplolskn lekarna sv. Marije, lekarnar Vlalko Bartulič. Zagreb Jelačičev trg 20. Ilumboldt: Na Orinoka ia v pra gozdovih Južne Amerike (Dalje.) 10. aprila je naraslel velelo,k kar za več eol, ?emur so se Indijanci čudili, ker so vedeli, da narašča voda v strugi v začetku deževne dobe le prav ppiiigoma in da v aprilu celo nekoliko dni pada. Sedaj pa je slala voda v Orinokov.i strugi že en meter nad najnižjo točko. Indijanci so pokazali na neki granitni steni sledove visoke vode koncem deževne dobe. Ti sledovi so bili 14 metrov nad gladino veletoka. Seveda so ta znamenja našli in ■izmerili na kraju, kjer skalovje zožuj o veletokovo strugo, a Humboldlu niso bile druge mere iu dokazi na razpolago kakor to, kar 60 mu pokazali Indijanci. Vendar je iz opazovanj in ludi ob drugih rekah v lej deželi sklepal, da vplivajo na velikost in učinek povodnji predvsem oblika slruge z več ali manj visokimi bregovi, število dotokov, kateri donašajo deževnico, iu pa dolgost reke. Ne-dvsMno Je, da dere Orinoko za Časa visoke vode pri Rv,rihani, San Borji, Atures in Mnjptires, kjer »i je moral veletok izkopati slrugo med gorami, trideset do štirideset metrov nad svojim najnižjim slanjem. Sledovi teh velikanskih povodnji, črne lise in Izprana mesla visoko nad bregovi, naprav-ljajo na opazovalca vedno globok vi is. Ilumboldt se je pri opazovanju teh pojavov zamislil. V davno minulih dobnih so se valile južnoameriške velereke, napojene od snežnice iz And in mnogo večjih padavin po strugah brez nizkih bregov, ki elcer pospešujejo izhlapevanje, v morje. Golovo eo bili tedanji velctokj podobni mogočnim rokavom, segajočim iz osrednjih morij daleč v notranjost dežele. Kakšne so pač bile one nižine v Guaiani, ki jih še sedaj poplavljajo Milne povodnji? Kako velikanske množine krokodilov, lamantinov, velikih kač je živelo tedaj v deželi, ki je bila pokrila z mlakužami, nalo zopet izsušena in križem prekopana! Pred sedanjim, razmeroma mirnim časom v zgodovini zemlje, so bile golovo neprimerno vihar nejše dobe. Na visokih planollih And leže kosti mastodontov in pravih amerikanskih slonov, na nižinah ob Uruguayu pa je živel megaterium. če pa kopljemo globokeje v zemljo, tedaj pridemo v visoko ležečih dolinah, kjer danes ne rastejo več palme in drevesne praproti, do premogovih skladov, v katerih leže pokopani ostanki orjaških rastlin. Tako je bila pred sedanjostjo doba. v kateri so bile rastlinske družine drugače porazdeljene |>o zemlji, živali večje, velelokl pa bolj široki in globoki. Tako je vpričo orjaških prirodnih slik ob Orinoku premišljeval Humboldl, živeč še ob času, ko se je počasi začela oblikovati sedanja geološka veda. katera jo predstavo o nastanku zemeljske skorje močno razklenila in dobam odkazula milijone lot ter počasnejše razvijanje. V dlhiviju, v katerem je v nekaterih pokrajinah naše zemlje, posebno v Evropi, vladala velika ledena doba, in v katerem času s0 se tudi razmere v vročih pokrajinah Južno Ameriko zelo izprnmenile, so tam res živele nekatere prav izredno velike »ivitli kakor sloni, veliki lenivci (meg/tloritim) in lu.li človek se je že pojavljal v onih predelih. 11. aprila. Po odhodu iz Karihane ob dveh popoldne so pluli po strugi, v kateri 60 se začele pojavljati granitne skale, ki ovirajo odtok vele-lokove vode. Popotnik iso sc jim umaknili v rokav Kanjo Orupe na zapadli, kjer so se peljali mimo velike skale tigrov . Ta del veletoka je tako globok, da 22 sežnjev dolgo merilo ni doseglo dna. Proti večeru so je nebo potemnilo in močni vetrovni sunki, ki so jih prekinjale popolne tišine, so naznanjali bližajočo se nevihto. Dež je curkoma lil in listnata streha, pod katero so ležali popotniki, je nudila prav malo zavetja. Nalivi pa so pregnali vsaj za nekoliko časa vse nešlevllne in nadležno moskite. Piroga se jc sedaj bližala kataraktu ali brzici Kari ven In vodni tok je bi! tod tako silen, da so le po velikem trudu dospeli do brega. Voda jih je vedno iznova potegnila v sredino tokn; končno jia sta skočila dva Indijanca, oba izvrstna plavača, v reko ter sla z vrvjo potegnila pirogo k bregu, kjer sla jo pritrdila no veliko skalo, kjer so našli tudi prestor Za prenočišče. Novihta pa je divjala še pozno v noč in bali so ^e, da divji valovi ne bi odtrgali njihove male, slabotne piroge od brega. Granitnn pečina, na kateri so popotniki taborili, jo ena izmed tistih, Iz katerih done proti solnčnemu vzhodu iz podzemlja glasovi, podobni brnenju orgel. To jo čarovnija, je zatrjeval indijanski krmar. Ilumboldtova družba leh skrivnostnih glasov na vsem svojem polovanju po Orinoku nikdar ni imela prilike slišati, Vendar niso dvomili o lem pojavu iu so verjeli pripovedovanju verodostojnih mož, kajti prikazen je bila najbrž« v zvezi s kako posebnostjo zraka. V skalovju je zelo mnogo globokih in finih razpok. Pečine se ogrejejo tekom dneva pod pripeknjočim solneem do 50 slopinj in še ponoči je našel Ilumboldt ne- katere skale do 39 stopinj tople, medtem ko se jo zrak okoli njih ohladil že na 28 stopinj. Zato jo umljivo, da je to plinska razlika med zunanjim in podzemskim zrakom največja ob solnčnom vzhodu in isti čas je tudi najbolj oddaljen od časa najhujše vročine minulega dne. Zato je mogoče, da izvirajo glasovi orgel, ki jih slišimo, če nastavimo uho le^no na skalovje, da vplivajo nu obliko glasu tudi pL.ščice sljude, ki mole v razpokah iz skale in se vanje zadeva zračni lok. 1,2. aprila so se popotniki že ob štirih zjulraj odpravili na pot. Misijonar, ki jih je spremljal, jim je prdrokoval, dn se bodo le s težavo prebo-rili preko Orlnokovih brzic kakor tudi, da jim bo izliv reke Meta povzročal težke neprilike. Tega dne so Indijanci brez počitka veslali dvanajst hi pol ur in so v lem času uživali samo banane in maniok. Ilumboldt jih je z zanimanjem opazoval in občudoval njihovo veliko zmernest kakor ludi izredno telesno moč. Plovba preko A m neonskega veletoka kakor ludi vzdolž Orltioka traja do dva meseca in ob lako skromni hrani premagajo Indijanci vse ležkoče tako dolgega potovanja z lahkoto, ftkrobova inokn, sladkorne .-novi in včasih ribo ter želvitio olje nadomeščajo tod hrano, ki jo dajejo sicer sesalci in ptiči ljudem. Piroga je priplula v strugo, ki je bila v razdalji 1200 m polna granitnih jiečln. Ta del Orinoku 6c imenuje Rnudnl de Kariven. Misijonar jeva prerokba se je uresničila. Indijanci so morali veslali mnogokrat po komaj pet čevljev širokih kanalih in večkrat se jo piroga zagvozdila mod granitnimi skalami. Po možnosti so se ogibali ožin, kjer jc voda s strašnim bobnenjem padala črez skalovjo. (Dalje.) Čistite Vaše čevlje z našo kremo Vrsta 2945-11 Čevlji iz črnega boksa. Praktični in elegantni. Ravno laki iz laka za nedeljo in praznik za ceno Din 149'—. Vrsta 3635 18 Za trg in mesto ter za vsakdanje nošenie porabite te udobne čevlje na zadrgo z nizko peio. Vrsta 1675-19 Z raznimi kombinacijami okrašen čevelj iz finega b >ksa rjavo ali čokoladne barve. Isti iz laka kombinirani z raznimi vložki Din 199 —. Vrsta 2605-67 Aparten dekoltiran čevelj za i'|irehod, s pri-Sitim jtzikom in perforirannn okrasjem. Vrsta 1937 22 Čevlji iz črnega ali rjavega telečjega boksa z gu-m jastimi podplati. Preje cena Din 169'—. sedaj Din 99—. Vrsta 9637-21 Eleganten soliden čevelj iz finega boska v črni ali rjavi barvi z usnjatim podplatom za Din 109"—. Iz laka znižana cena od Din 229"— na Din 199—. Vrsta 9637-26 Polšiljisti moški čevlji za izprebodo in izlete.1 kustia perforaciji daje čevljem elegantno zunanjost. Imajo močan usn nti podplat in peto. ŽEMSKE NOGAVICE: bemberg . . Din 35'— svi ene . . . Din 25'— flor .... Din 19-bombažne . Din 9 — MOŠKE NOGAVICE: svilene . . . I in 15"— f or .... Din 9-iz sukanca . Din 7— bombažne . Din 4'— Vsaka drobna vr*l co l-SO 4>»n >U vsaka boed. SO nor IMa|man|šl 00 a* » 5 1 In. Oglasi nai devcl vršile ur račun«|o vlit. Za odgovor znamKn Na vproian|a br« znnmt.e ne o