Leto XIV.. štev. 250 Ljubljana, sreda 25« oktobra 1933 Cena Din upravui3tvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Lnseratni oddelek: Ljubljana, Šelenburgova UL 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št 11. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Teleton št. 190. Računi pn pošt ček. zavodih: Ljubljana ŠL 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Agonija razorožitve Razorožitvena konferenca je dospela na kritično točko. Na tem ne more ničesar spremeniti odločitev, ali zmaga angleška zahteva po odgoditvi, ali francoska želja, da se konferenca tudi brez Nemčije nadaljuje. Kajti vedno bolj se opaža, da ne gre več za vprašanje, kako naj se razorožitev izvede, temveč za dilemo, ali je v današnji mednarodni situaciji sploh dana možnost razorožitve in omejevanja vojne pripravljenosti, ali ne. Veleugledni angleški državnik je zadnje din z vso njemu lastno brezobzirnostjo izrekel o poskusih sporazumne razorožitve evropskih držav negativno sodbo, češ, nikdo v resnici neče razoroževa-nja, konference samb iščejo pretvez, pod katerimi bi se države ognile zahtevi, da omejijo svoje vojaške priprave; zato naj se to dejstvo odkrito prizna in napravi konec brezplodnim pogajanjem, katerih pozitivnega uspeha si nobena prizadeta država ne želi. Sodba angleškega skeptika je nemara krivična, ker se menda ne sme večini držav odrekati dobre volje, da potom konvencije znižajo ogromna vojaška bremena in obenem omejijo opasnost oboroženih spopadov; tudi se jim mora priznati, da oklevajo in odlašajo pred odločitvijo iz čuta odgovornosti napram samim sebi in svojim enako mislečim zaveznikom. Zaupanje in miroljubnost je, kakor tista vera, o kateri pravi naš Martinek Spak, da je niti sam bog ne more nikomur v rejo dati. Enostranska miroljubnost ne pomaga mnogo in resnična je tara beseda nemškega pesnika, da tudi najboljši ne more živeti v miru, če tc zlobnemu sosedu ne ugaja. Po zlomu militarističnih centralnih sil ie bilo v svetu mnogo optimizma. Oni, ki so stalno ogrožali evropski mir, so ležali na tleh in zmagovalci so jim predpisali obveznosti, ki naj za vedno onemogočijo ponovitev krvavega plesa. Nastopila bi dobr večnega miru, ki bi dala možnosti, da se svet, dotlej oborožen tabor, spremeni v dolino blaženih, kjer ne bo treba niti težkih topov, niti tankov, niti strupenih plinov. Toda ie prekmalu se je videlo, da prvo navdušenje za tako težko pričakovani mir pojema in da zlasti poraženi krivci svetovne vojne vedno pogumneje dvigajo glave in kličejo po revanži. Čimbolj se je izgubljal spomin na prestane vojne grozote, tem razločneje se je čulo rožljanje z orožjem. O premagani Nemčiji je odveč govoriti. Danes je znano, da že prvih zahtev versailleske pogodbe o uničenju orožja ni do kraja izpolnila. Nemški podpis na pogodbi še ni bil suh, ko so se že začele priprave na postopno okrnitev mirovnih sankcij; odkar pa je preudarni Stre-semann zatisnil oči, so padli vsi oziri in od dne do dno je postajal pohod nemškega imperializma opasnejši, dokler ni pod vlado Adolfa Hitlerja popolnoma snel krinke z obraza. Za nikogar ni več skrivnosti, da se nova Nemčija pripravlja duševno in materialno na novo ofenzivo proti vsej ostali Evropi. Ženevski prelom in beg pred mednarodno kontrolo je odprl oči tudi najlahkoverneišemu optimistu. Kar dela Nemčija v velikem, posnema Madžarska v manjšem. Za njo že od prvega dneva niso veljale norme trianon-ske pogodbe. Dopuščena najemniška vojska, namenjena za ohranitev notranjega reda in obrambe, je že davno nadomeščena po redni armadi izhajajoči iz obveznih naborov na podlagi splošne vojaške dolžnosti, ki je še razširjena po mili ta rizaci ji šolske vzgoje in po i regularnih bojnih četah, tako da današnja reducirana Madžarska razpolaga z mnogo večjo vojaško silo, kakor pred vojno, ko je tvorila odločujočo polovico velesile Avstro-Ogrske. Oboroženost in tehnična oprema je po informacijah vojaških strokovnjakov na najpopolnejši višini in obsega vse vrste bojnih sredstev, zlasti tudi take, ki jih trianonska pogodba izrecno zabranjuje. Do zob oborožena Madžarska, ki ne skriva svojega ofenzivnega razpoloženja proti mirovnemu stanju iz leta 1918. gotovo nalaga vsem prizadetim dolžnost, da dobro premislijo, predno pristopijo k realni izvedbi razorožitve, da, predno odložijo le eno samo puško. Vendar niso samo premagane države, ki se igrajo z ognjem novih vojnih katastrof; tudi drugod se opaža razvojna tendenca, ki je ideji svetovne razorožitve diametralno nasprotna. Sovjetska Rusija, ki rada operira z geslom pacifizma, je v praksi bolj mili-taristično usmerjena, kakor v času ca-rizma. Ne govorimo tu o oficielni rdeči armadi, o kateri se zatrjuje, da je njena vojaška pripravljenost tehnično popolna. Mnogo bolj se kaže militaristična smer v organizaciji mladine in civilnega prebivalstva, ki prav nič ne zaostaja za nemškim vzorcem. Neoficielno vojaško udruženje »Osoaviachim« šteje že nad 12 milijonov članov in skrbi ne le za njih vojaško vežbanje, marveč tudi za najmodernejšo tehnično opremo. Naj bo dovolj vzgledov. Slika, ki nam Naročnina siača metseCnc Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Mariboi Gosposka ulica 11. Teleton St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tartfu. PADEC DALADIERJEVE VLADE Pri glasovanju o predlogu za uravnovešen je proračuna je Dala-dierjeva vlada doživela poraz ter ie včeraj zjutraj podala ostavko Pariz, 24. oktobra, g. Okraj, v katerem je parlamentarno poslopje, je bil včeraj podoben oblegalni trdnjavi. Zaradi demonstracij, ki sta jih napovedali liga za obrambo interesov davkoplačevalcev in pariška organizacija šoferjev avtotaksijev v protest proti zvišanju gotovih davkov, zlasti pa davka na bencin, je bila zbrana v okolici parlamenta zelo močna policijska straža, ojačena z republikansko gardo in pehoto. Vsi dohodi do parlamentarnega poslopja so bili strogo zaprti in je bal ves promet usmerjen po bližnjih cestah Izredni varnostni ukrepi so imeli za posledico, da so nameravane demonstracije in pohodi po večini .izostali in da do hujših izgredov pred večerom ni prišlo. Okoli 17. je policija na mc-stu Concorde aretirala pet voditeljev lige za obrambo Interesov davkoplačevalcev, ki so skušali govoriti. Aretiranih je bilo tudi več šoferjev, ki se niso pokorili odredbam policije. V poznih večernih urah je prišlo v oddaljenejših ulicah do več krvavih spopadov med demonstranti in policijo. Dočim je okolica parlamenta nudila precej živahno sliko, pe popoldanska seja poslanske zbornice, na kateri se je nadaljevala razprava o sanaciji proračuna potekla zelo monotono. Dramatičen potek nočne seje Na nočni seji, ki se je pričela ob 22.30, se je pričela razprava o čl. 37^predloga za sanacijo proračuna, kii se tiče zmanjšanja plač uradnikov in drugih javnih nameščencev. Prizadevanja obeh večjih strank vladne večine, socialistov in radikalov, da bi našli glede zmanjšanja uradniških plač za vlado še vedno sprejemljiv kompromis, niso uspela, ker je levo krilo socialistične frakcije pod vplivom Leona Bluma slej ko prej z največjo odločnostjo odklanjalo znižanje plač. Nočna seja je bila ena izmed naiboli dramatičnih, kar jih je francoska zbornica doživela v zadnjih letih. Ob 4. zjutraj je bila Daladierjeva vlada poražena s 329 glasovi proti 241 ter je takoj nato podala ostavko. Ob prvem jutranjem svitu so člani vlade odšli v Eliisee, kjer so predsedniku republike predložili svojo ostavko. Neposredni vzrok za padec Daladier-jeve vlade je bilo glasovanje o čl. 37. predloga o proračunski sanaciji, ki določa začasno znižanje plač uradnikov in fiksnih nastavljencev. Ministrski predsednik Daladier je večkrat z izredno energijo in vso svojo avtoriteto posegel v debato, da prepriča zbornico o potrebi takojšnje vzpostavitve proračunskega ravnotežja z znižanjem javnih izdatkov. Svaril je zbornico pred posledicami, ki bi jih mogel imeti trajni primanjkljaj sedmih milijard v francoskem proračunu za francoski kredit in končno tudi za francosko valuto. 2rtve, ki jih zahteva vlada od uradnikov, je naglašal Daladier, so gotovo neprijetne, toda z inflacijo bi plače še bolj trpele. Tudi iz zunanje-političnih vzrokov je potrebno, da se ohrani prestiž francoske valute v svetu. Parlament naj se zaveda svoje odgovornosti. Gre za to, da se brani režim svobode, ki postaja na svetu vedno redkejši. Govor ministrskega predsednika so radikali in desno krilo socialistov sprejeli z velikim odobravanjem. V imenu levega krila socialistov je odgovoril predsedniku vlade Loen Blum ki je nastopil proti vsakemu deflacij-skemu ukrepu, predvsem pa proti znižanju plač, ker bi se s takim korakom oslabila konzumna moč širokih slojev prebivalstva. Ne gre samo za docela finančno in matematično ravnotežje v proračunu, temveč tudi za gospodarsko ravnotežje v državi, za vzpostavitev pravičnega ravnotežja med plačami na eni strani in cenami na drugi strani. Daladier. je dejal Blum, je naslovil svoj poziv na vse republikance, toda ne' sme pozabiti, da se je francoska republika proglasila na barikadah in da je rdeča barva v francoski troboimej simbol krvi, ki so jo delavci prelil! za svobodo. V imenu desnega krila socialistične frakcije, tako imenovanih nesocialistov, je govoril Renaudel. Ob viharnem odobravanju meščanske levice in dela socialistov je odklonil Leonu Blumu podporo ter se izjavil glede V.a resnost notranjega in zunanjega političnega položaja, pripravljenega podpirati Da'adier-jevo vlado v borbi za vzpostavitev proračunskega ravnotežja. Socializem in parlamentarizem se morata rešiti ne s trdovratnim vztrajanjem na zastareli marksistični tradiciji, temveč samo s prilagoditvijo potrebam in dinamiki modernega življenja. Višek debate je bil dosežen v dramatičnem boju med Daladierjem in Leonom Blumom. Leon Blum je očital ministrskemu predsedniku, da hoče socialistično stranko razdeliti v dva dela, nakar je Daladier odgovoril, da je rušil Leon Blum s svojim nepopustljivim in kratkovidnim postopanjem levičarsko koalicijo, ki je pri volitvah meseca maja 1932 dosegla večino. Vi si lastite, je zaklical Daladier, monopol za obrambo interesov delavstva, jaz pa mirno pričakujem sodbo francoskih delavcev. Bodočnost bo pokazala, kdo izmed naju je bolje zastopal in branil delavske interese. Vsekakor se zavedamo, da služimo svoji domovini ter smo prepričani, da bo država končno dala prav onemu, ki se ni ustrašil niti nepopularnih korakov, samo da reši državo. Usodno glasovanje Ob 3. zjutraj se je v mrzlični atmosferi pričelo glasovanje o čl. 37, ki je prineslo vladi poraz. Za vlado so glasovali radikali, manjše frakcije zmerne levice in približno 30 zmernih socialistov, proti vladi pa ostali socialisti, približno 90 ter vsa desni™ in centrum. Pomen padca Daladierjeve vlade Sedanja francoska vladna kriza ima predvsem finančni značaj. Državni nameščenci, ki se naj bi jim znižale plače, nočejo brez boja dopustiti, da bi se jim kratile njihove pravice. Njihov vpliv kot močnega činitelja v državi je eden najzanimivejših momentov v sedanji krizi. Politični pomen Daladier-jevega padca pa ie v tem, da Domeni konec sedanje levičarske večine v zbornici, ker so se socialisti pri erlaso-vanju razcepili v tri skupine. Večina socialistov ie glasovala proti, 29 socialistov za vlado, 10 socialistov pa se je vzdržalo glasovanja. Rešitev krize bo torej zelo težka. Iskati bi se mogla v koncentracijski vladi, to se pravi, v koaliciji radikalov z zmernimi elementi desnice. Taka koalicija bi imela v zbornici le pičlo večino. Druga rešitev bi bila nacionalna unija, to se pravi sodelovanje vseh strank, izvzemši socialistov. Ta rešitev pa praktično ne pride v poštev. Predsednik republike je danes pričel z običajnimi posvetovanji. Konzultacije Lebruna Pariz, 24. oktobra. AA. Na dopoldanskih konzultacijah so politiki predsednika Lebruna podrobno informirali o vzrokih padca kabineta. V nadaljnjih razgovorih bo skušal predsednik republike izluščiti elemente, iz katerih bi se dalo presoditi, katera osebnost bi. bila najprimernejša za sestavo nove vlade in za čim prejšnje izglasovanje finančnih ukrepov, ki so neobhodno potrebni za dosego proračunskega ravnotežja, kajti vsi politični krogi so si edini, da je finančni problem v sedanjih razmerah najvažnejši problem. Piedsedtiik republike Lebrun je dopoldne sprejel predsednika senata ;n poslanske zbornice Jeanneneva in Bouissona, predsednika finančnega odbora senata in poslanske zbornice Caillauxa in Malvvja, generalna poročevalca finančnega odbora senata in poslanske zbornice Regnierja in Jacouierja. Konzultacije je nadaljeval popoldne. Sedaj bi bilo vsekakor še prezgodaj napovedovati, kako bo kriza rešena. Kdino, kar se lahko reče na podlagi prvih konzulacij, je to, da hoče predsednik re- jo kaže Evropa ob petnajstletnici vojnega konca, dokazuje, da je njen vladar še vedno Mars. Da pri takem položaju tudi mirovne signatarne sile ne kažejo drugačne tendence, se menda ne smemo čuditi. Nikogar ne preseneča, če čuje o izpopolnitvi angleške vojne mornarice, o novih mejnih utrdbah na evropskem kontinentu, o mrzličnem tekmovanju pri iznajdbi kar najučinkovitejših strupenih plinov. Ko počivajo milijoni delavnih rok. obratuje težka vojna industrija s podvojenim delovnim časom in beleži nezmanjšano rentabiliteto. V taki atmosferi splošnega nezaupanja, seveda prizadevanja za odložitev orožja ne' morejo lahko uspevati. Vedno razločneje se vidi, da je treba najprej duhovne razorožitve. Dokler ne izgine miselnost revanže in imperialistične ekspanzije, je težko pričakovati sadov od posvetovanj pri zeleni mizi. Idejnega preporoda ne more dekretirati nobena konvencija. Javnost se ne vdaja več optimističnim iluzijam in se zaveda, da smo brez ozira na to, ali bo ženevska konferenca še zasedala, ali ne, danes — po petnajstih letih miru — bolj oddaljeni od razorožitve. kakor pred začetkom svetovne vojne. ' publike čim prej krizo razplesti in po možnosti že do jutri zvečer končati konzultacije. V poučenih krogih Se vedno navajajo Sarrauta in Chautempsa kot najbolj verjetna predsednika bodoče francoske vlade. Predsednik Lebrun je popoldne spiejel po vrsti predsednika skupine levičarskih demokratov v senatu Martina, začasnega Eredsednika radikalno-socialistične stranke »elbosa in zastopnika levičarskih radikalov v poslanski zbornici Chappedelaina. Ko so odhajali iz Elizeja, so vsi izjavili, da so izrazili predsedniku potrebo hitrega razpleta krize. Martin se je. izrekel za razširjeno levičarsko vlado, Clappedelaine pa za koncentracijski kabinet. Predsednik republike je popoldne sprejel tudi voditelja socialistične stranke Leona Bluma. Ob 16.20 se je Blum vrnil od predsednika in ni hotel dati nikak« izjave. Ob 16.15 je predsednik sprejel Barthou-ja, predsednika demokratsko-radikalne unije v senatu. Pol ure nato je Barthou zapustil Elizej in izjavil novinarjem: »Ker sem prepričan, da je današnji položaj resnejši od položaja leta 1926, sem predsedniku dejal, da bi bilo treba pozvati takega moža, ki bi bil zmožen in bi obvladal vse stranke, — če imamo takega moža. Toda takega moža v današn jih okoliščinah ni. Če pa svetujem predsedniku, naj pokliče človeka, ki ima v stranki ugled in bi bil zmožen vladati, bi bila najmočnejša stranka, na katero bi bilo po mojem treba misliti, radikalni socialisti. Prepričan sem, da bi se potem dala hitro doseči finančna obnova, seveda pa bi bilo treba voditi politiko zelo široke unije med strankami. Če predsednik ne bo našel takega moža, bomo šli iz krize v krizo.« Barthou ni hotel povedati, koga ima v mislih, ni pa dvoma, da je Lebrunu konkretno imenoval ime. Nato je predsednik sprejel Andreja Tardieuja. Komentarji francoskega tiska Pariz, 24. oktobra, i. Današnji jutranjiki se po večini omejujejo na poročilo o nočni seji poslanske zbornice, ker je bilo odločilno glasovanje, ki je vrglo vlado, prepozno, da bi ga mogli še komentirati. Skoraj vsi hvalijo pogumni nastop Dala-dierja, da je postavil interese splošnosti nad interese stranke. Glasila zmernejših strank obžalujejo, ker je vlada padla v trenutku, ko je potrebna odločitev o izredno perečih finančnih vprašanjih. Radikalnejši listi pozdravljajo !z-premembo vlade, ki se bo izvršila v korist razvoja notranjih političnih razmer v državi. Desničarski listi zahtevajo avtoritativen režim ter poudarjajo, da je sedanji parlamentarni sistem nesposoben za reševanje modernih časov. Tako ugotavlja »Action Francoise«, da je bila sedanja večina v parlamentu povsem nezmožna sanirati francoske finance, kar je povzročilo padec Daladierjevega kabineta. To potrjuje tudi izjava generalnega poročevalca v francoskem senatu, ki je snoči dejal, da je povzročila padec Daladierjeve vlade kriza političnega sistema v Franciji. »Journal Industrielle« zahteva popolno izpremembo politične morale v državi, »Volonte« pe se zavzema za ponovno Da-ladierjevo vlado, v kateri pa naj bi sodelovala tudi Flandin in Tardieu. Odmev v Nemčiji Berlin, 24. oktobra s. Tukajšnji politični krogi so mirno sprejeli padec Daladierjeve vlade. Pri tem poudarjajo, da se je Daladier kljub naglašanju francoskega stališča vedno pokazal kot gentlemen. Velika železniška v Franciji nesreča Cherbourški ekspresni vlak je padel v prepad — Veliko število potnikov ubitih in ranjenih Pariz, 24. oktobra g. Vlak, ki je davi ob 6.18 zapust.l Cherbourg ter bi moral ob 11.35 priti v Pariz je pri postaji Roneville med Concbesom in Evrexom, snočil s tira. Ker so bile pri tem telefonske proge pretrgane, še ni točnih poročil o tej veliki nesreči. Po dosedanjih vesteh je bilo ubitih 10 oseb. razširjene pa so govorice, da je 40 do 50 oseb mrtvih. Poleg teh je 60 oseb hudo ranjenih. Na kraj nesreče so bili takoj odposlani pomožni vlaki. Ob 11.45 so stopili v akcijo žerjavi ter so našli prve mrtvece. Trupla so položili v čakalnico male postaje, ki je začasno izpremenjena v mrtvašnico. Nesreča se je dogodila na odprti progi. Lokomotiva je padla 10 m globoko v prepad ter potegnila s seboj šest vagonov, od katerih so se trije popolnoma razbili. Kraj nesreče nudi strašno sliko. Takoj po nesreči so prihiteli na pomoč kmetje, Ki so delali na polju. Proga je zaprta. Vzrok nesreče doslej še ni znan. Ravnateljstvo državnih železnic je izdalo komunike, v katerem ugotavlja, da zna. ša število smrtnih žrtev pri katastrofi cherbourškega elcspresa najmanj 20, kolikor se je moglo doslej ugotoviti. Pariz, 24. oktobra. AA. Ranjenci pri nesreči cherburškega ekspresa, ki so jih prepeljali v Pariz, so izpovedali, da je eks- pres vozil s hitrostjo 110 km na uro, ko je na ostrem ovinku na viaduktu skočil ■ tira. Prvi štirje vagoni so popolnoma zdrobljeni. Nekega senatorja iz dep&rte-menta La Manche, ki ni bil ranjen, so rešili, ko se je že potapljal. Med mrtvimi sta tudi strojevodja in kurjač. Evreux, 24. oktobra AA. Po najnovejšem poročilu znaša število smrtnih žrtev pri katastrofi cherbourškega ekspresa 21, ranjenih pa 34. Med žrtvami ni nobenega inozemca. Kaj je nesrečo povzročilo, se še ne ve. Sum o zločinskem atentatu ni utemeljen, Kakor je pokazala prva preiskava. Pariz, 24. oktobra g. Pri strašni železniški katastrofi pri BoneviJlu je bilo ubi. tih nad 40 potnikov. Več kot 150 oseb je deloma smrtnomevarno ranjenih. Kmalu po 12. uri so našli 30 trupel, ki so grozno razmesarjena. Nesreča se je dogodila baš, ko je brzovlak s hitrostjo 100 km hotel pasirati most preko reue Roulois. Tik pred mostom je lokomotiva skočila s tira ter treščila v 10 m globok prepad. Pri tem je potegnila seboj tender in tri osebne vagone. Strojevodja in kurjač sta bila ubita Kakor po čudežu so zadnji vagoni ostali na progi, tako da so potniki takoj lahko ipričeli z reševalno akcijo. Kraj nesreče nudi strašno sliko. Zastopniki sodišča in višji policijski uradniki so na kraju nesreče, da ugotovijo vzroa. Titulescov odhod iz Aten Atene, 24. oktobra, č. R.umunski zunanji minister Titulescu je odpotoval nocoj v Beograd. Novinarjem je v daljši izjavi poudarjal, da je zelo zadovoljen, ker ga vodi njegova pot v Beograd, kjer bo z jugo-slovenskim zunanjim ministrom govoril o uspehih svojega potovanja v glavna mesta na Balkanu in Mali Aziji. V Beogradu se bo ustavil za dva dneva. Glede svojih razgovorov v Sofiji je dejal, da je dosegel, da se bosta 29. t. m. sestala rumunski kralj Karol in bolgarski kralj Boris. Na postajo sta spremila Titulesca v imenu jugoslovenske vlade naš poslanik v Atenah g. Hristič s soprogo in ataše za tisk g. Radič. Gombos o prijateljski pogodbi s Turčijo Budimpešta, 24. oktobra, d. »Pester Lloyd« je bbjavil naslednjo izjavo ministrskega predsednika Gombosa o turško-madžarski prijateljski pogodbi: Niti Turčija niti Madžarska ne želita, da bi se omejili zgolj z vlogo opazovalcev, če gre za vprašanja Balkana. Obe državi se strinjata, da so njuni interesi v tej stvari skladni in da imata zato korakati po skumi poti. Samo po sebi je umevno, da se Madžarska ne smatra v balkanski politiki kot dedič avstro-madžarske zapuščine, kot severni sosed balkanskih držav pa je' Madžarska vsek?kor navezana na Balkan in zato je povsem naravno, če se- njena politika ne more razvijati v znaku des-interesementa. Prav tako je razumljivo, da stremi Madžarska po čim tesnejši zvezi in pogostejših stikih s Turčijo, do katerih je sedaj tudi prišlo. Praški nuncij na dopustu Praga. 24. oktobra, d. Papežev nuncij mfgr. Ciriacci je včeraj nastopil svoj do-past. Začasno vodstvo nunriature je prevzel avtditor Panico kot odpravnik poslov. Razpust protidržavnih društev v ČSR Praga, 24. okt. d. Policijska direkcija v Libercih je ustavila poslovanje zveze nemških sudetskih skavtov ter izvedla pri funkcionarjih vodstva hišne preiskave. Zaplenila je premoženje in tudi vse spise. Zveza je imela okoli 30 skavtskih društev v republiki. V Karlovih varih so oblasti razpustile nemški nogometni klub »Sparta«. Tudi tu so izvedli pri vseh funkcionarjih kluba hišne preiskave in zaplenili društveno imetje. Bethlenove intrige London, 24. oktobra, d. Bivši madžarski ministrski predsednik grof Bethlen prispe prihodnje dni v London. Oficielno označujejo kot vzrok njegovega prihoda povabilo k političnim predavanjem o srednjeevropskem vprašanju, list »Evening Standard« pa domneva, da prihaja v London v tajni misiji, ker bi rad pripravil tla za pogajanja o morebitni reviziji trianonske mirovne pogodbe. Balkanska konferenca Atene, 24. oktobra. A A Četrta balkanska konferenca se bo sestala 5. novembra v Solunu. Predsedoval ji bo bivši grški ministrski predsednik Papanastasiu. Kongres francoskih socialistov Pariz, 24. oktobra AA. Upravni odbor socialistične stranke je na predlog bivšega minisl ra in generalnega tajnika socialistične stranke Mauricea Violetta sklenil, da bo kongres stranke 2. in 3. decembra v Parizu. Poljski letalci v Moskvi Varšava, 24 oktobra d. Načelnik poljskega civilnega letalstva polkovnik ~ ' ipowjcz je v nedeljo pristal v Moskvi z več poljskimi oficirji Prišel je v Moskvo na povabilo ruske vlade, da prouči rusko civilno letalstvo. Macdonaldov nasvet Nemčiji Predsednik angleške vlade dolži Nemčijo za neuspeli razorožitvene konference in nezaupanje Evrope Crawley (Sussex), 24. oktobra, d. Mini-, •trski predsednik Mac do nai d je imel tukaj govor, v katerem je med drugim izjavil: Velika Britanija more gledati Nemčiji v obraz, ne da bi jo bilo treba biti sram ali pa se ji opravičevati. Evropski narodi morajo razvijati duha dobrega sosedstva. V Evropi ne more priti do nobene ureditve, dokler se ne bodo mogli vsesti vsi evropski narodi na temelju enakopravnosti okoli iste mize. Nemčija mora dati tem narodom možnost, da se ob njeni strani razvijajo, ne d$ bi pri drugih vzbujala bojazen aii nezaupanje. Angleška vlada ne bo opustila svojih poizkusov, da se ustvari načrt razorožitve, za katerega bi se dosegel sporazum. Storili bomo vse korake, ki jih bomo smatrali za najbolj primerne, da dosežemo uspeh, in gotovo je, da je ena izmed teh metod, če sami ne pobegnemo. Priti mora do mednarodnega sporazuma in sodelovanja, ki se mora izvesti kooperativno. Mi bomo proučili svoje stališče in ga izpremenili ne proti Nemčiji, temveč glede na mednarodno razorožitev. Ali je Nemčija izrekla svojo zadnjo besedo? Sprejemam po kancelarju Hitlerju v prid miru izrečeno besedo na znanje, vprašanje pa je, če je nemška akcija, ki prepušča ostalemu svetu, da sam premaga težkoče, pravilen način za dosego miru in vrnitve zaupanja Evropi? To vprašanje moram zanikati. Upam, da se bo Nemčija poslužila prve prilike in dokazala z dejanji, da zasleduje mirovno politiko in goji živo željo za omogočenje sodelovanja z ostalimi narodi, v vsakem primeru pa za sodelovanje, ki ne zahteva od nje, da bi se odpovedala svoji časti in spoštovanju same sebe. Anglija za odgoditev razorožitvene konference London, 24. oktobra, d. Zaradi jutrišnje seje angleške vlade, na kateri bodo razpravljali o zadevah prihodnjega parlamentarnega zasedanja, se zunanji minister sir John Simon jutri in v četrtek ne bo mogel udeležiti ženevskih razorožitvenib razgovorov. Namestu njega je odpotoval danes v Ženevo državni podtajnik Eden. Reuterjev urad je mnenja, da je ta odločitev padla na včerajšnji seji ministrskega sveta. Sklepajo, da mednarodni položaj še ni toliko razčiščen, da bi omogočil toč-nejše odločitve, zlasti, ako se upoštevata parlamentarni položaj v Franciji in dejstvo, da razgovori med Francijo, .Nemčijo in Italijo še niso končani. Vse kaže, da bo razorožitvena konferenca odgodena za nedoločeno dobo. Kakor se čuje, zastopajo ta načrt predvsem predstavniki Velike Britanije. London, 24. oktobra <5. Včerajšnji sklep angleške vlade, da se bo zasedanja glavnega odbora razorožitvene konference v ženevi udeležil kot angleški delegat le državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Eden, je dal listom povod, da se podrobneje bavijo z nadaljnjo usodo konference. Iz okoliščine, da zunanji minister Simon sam ne pojde več v ženevo, sklepajo, da bo konferenca ponovno odgodena, tokrat pa sine die ali pa vsaj do pričetka prihodnjega leta. >Dai,ly Telegraph, poroča o razgovorih med zas+orpniKi Amerike, Francije in Italije glede razorožitve ter sklepa, da bo skušala vlada po diplomatskem potu doseči uspeh v razorožitvenem vprašanju. »Daily Express< napoveduje, da bo imel Eden v ženevi nagrobni govor za nazore žitveno konferenco. Svojim ministrskim tovarišem je Simon včeraj izjavil, da bo treba, sodeč po dosedanjih pogajanjih, ki so se zadnje dni vršila glede razorož-tva. opustiti vsako uipanje v sporazum. Ženeva, 24. oktobra. AA. Vest iz Londona, da je Anglija za odgoditev razorožitvene konference, so v švicarskih, avstrijskih, madžarskih in finskih krogih ugodno sprejeli, odločno pa so zoper odgoditev Zedinjene države, zlasti njen glavni dele gat Norman Daviš, ki je dopoldne obiskal Hendersona in mu to odkrito povedal. Norman Daviš je baje odločen, da stori vse za nadaljevanje razorožitvene konference v tej ali oni obliki. Izjava Paula Boncourja Pariz, 24. oktobra. AA. Zunanji minister Paul Boncour je novinarjem izjavil, da sedanja kriza francoske vlade ne more prav nič vplivati na francosko stališče nasproti razorožitveni konferenci. V Parizu zavzemajo stališče, da se konferenca mora nadaljevati. Ce bodo v Ženevi, kar se zdi precej verjetno, sklenili, da se naj konferenca odgodi, se francoska delegacija temu ne bo upirala; vztrajala bo le na tem, da se konferenca ne odgodi za nedoločen čas in da se izrečno navede dan, kdaj se ima vnovič sestati V francoskih krogih izjavljajo, da bi bilo najbolje, če bi konferenca počakala na izid nemškega plebiscita kakor predlagajo Angleži, ali pa. da bi se sestala 1. decembra, kakor predlagajo Švicarji, dočim bi se medtem nadaljevali diplomatski razgovori. Nadalje bi Francozi hoteli, da bi predsedstvo konference in splošna komisija imenovali poseben redakcijski odbor, ki naj bi iz zadnjih razgovorov izluščil predloge, ki bi se mogli pozneje predložiti splošni komisiji. V francoskih političnih krogih mislijo, da bi se temu stališču priključile tudi Velika Britanija in Zediniene države in da se mu Italija ne bi upirala. Italijani samo za kratko odgoditev London, 24. oktobra AA. Britanski uradni krogi so bili izprva za to, da se razorožitvena konferenca odgodi za daljšo dobo, toda več momentov je to prvotno stališče britanske vlade precej omajalo. Eden izmed glavnih momentov je včerajšnji poset Grandija v zunanjem ministrstvu na drugi strani pa se tudi britanska vlada ne more čisto zapreti pred francoskim insi-stiranjem za nadaljevanje konference. Italijanski poslanik je v zunanjem ministrstvu nedvomno izrazil željo svoje vlade, naj bi razorožitvena konferenca nadaljevala svoje delo in naj bi bila odgoditev nar najkrajša. To željo rimske vlade si tu tolmačijo kot bojazen italijanske vlade, da ne bi odgoditev konference še bolj diskreditirala pakta štirih, ki že sedaj preživlja hudo preizkušnjo, in s tem prizadela italijanski politiki občuten neuspeh. Naposled London tudi ve, da hočejo tudi Američani nadaljevanje konference. Iz ameriških krogov se doznava, da Zedinjene države po izjavi samega Roosevelta ne bi marale imeti več niti opazovalca v Ženevi, če bi se konferenca za dolgo obsodila. Vse to je Anglijo pripravilo do tega, da je sedaj tudi sama iaprevidela, da ne Kaže konference predolgo odlagati, za kar se je izpočetka zavzemala. Dr« Beneš o srednjeevropskih problemih Akcija za gospodarsko sodelovanje srednjeevropskih in balkanskih držav London, 24. oktobra, p. »Ne\vs Ohromele« je danes objavil razgovor svojega poročevalca s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem, ki je med drugim izjavil, da se sedaj počasi realizira njegov davni sen o gospodarskem sodelovanju na ozemlju med Prago in Atenami. Ta njegov načrt se doslej ni mogel uresničiti, v zadnjem času pa so pričele Češkoslovaška, Jugoslavija in Rumunija resno delati na to, da bi se v prihodnjih letih ustanovila gospodarska enota, ki bi v gospodarskem pogledu nadomestila nekdanjo Avstro-Ogrsko. O odnošajih med Češkoslovaško in Madžarsko je dr. Beneš dejal, da niso dobri, ker je madžarska propaganda proti Če- škoslovaški mnogo hujša kakor proti ostalima dvema članicama Male antante. Revizija mirovnih pogodb bi bila eno ali dve leti po vojni morda še mogoča, danes pa je položaj spričo neprestane madžarske kampanje tak, da je vsak poizkus za revizijo mirovnih pogodb nemogoč. Vsak tak poizkus bi danes pomenil rušenje miru v Srednji Evropi. Glede priključitve Avstrije k Nemčiji, je pripomnil dr. Beneš, da bi Češkoslovaška takoj podprla akcijo Francije in Anglije, da se to prepreči, pa tudi restavracija avstro-ogrske monarhije sedaj ni mogoča. Če bi do nje prišlo, bi Mala antanta blokirala avstrijsko republiko. Kritika Rooseveltovih gospodarskih reform Rooseveltove izjave o potrebi zlate valute so se povečale negotovost v gospodarskih krogih Washington, 24. oktobra. AA. V tukajšnjih gospodarskih krogih pravijo, da bi bilo treba za točno razumevanje Rooseveltovih izjav o uvedbi zdrave valute najprej vedeti, kaj si predsednik pod zdravo valuto predstavlja. Nekateri si tolmačijo, da je za Roosevelta zdrava valuta v stalnem in neizpremenjenem razmerju med valuto in cenami sirovin ter najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami. Ce je tako, predsednik ne misli na zopetno povezanost dolarja z zlatom, temveč s stabilizacijo, ki naj bi ameriško industrijo in kmetijstvo usposobila, da prenese nevarnosti mednarodnega nihanja valut. V ta namen bo predsednik diktatorsko določil ceno zlata. Ko bodo cene v notranjosti države dosegle primerno višino, bo vlada poskrbela, da ohrani dolar svojo stalno kupno moč ne v primeri z zlatom in tudi ne s tujimi valutami. f»mveč izključno samo v primeri s cenami notranjosti države. Listi komentirajo vse te možnosti in na-^šajo, da vlada neka negotovost v ame-kem gospodarstvu, češ. da so predsednice izjave silno nedoločne. Tako pravi '°wyork Herald«; Najboljše, kar more- Sestanek gospodarskega sveta Male antante Praga, 24. oktobra, p. »Narodni Listy« poročajo, da se bo v Pragi 15. novembra sestal gospodarski svet držav Male antante, ki bo razpravljal o stvarnem gospodarskem zbližanju z vsemi državami. Nakup mariborskega gradu odobren Beograd, 24. oktobra, p. V Beograd je prispel danes iz Novega Sada mariborski župan dr. Lipold. ki se je udeležil skupščine zveze mest. Dr. Lipold je bil v več ministrstvih, kjer je interveniral glede zadev mariborske mestne občine. Bil je tudi pri finančnem ministru, ki je odobril nakup mariborskega gradu po mestni občini in imenovanje komisije za pripravo gradnje mariborskih carinarniškib skladišč. Huda obsodba zaradi tihotapstva špirita Beograd, 24 oktobra, p. Tvomica špirita Kšetačka d. d. je bila obsojena od finančne direkcije na šest in pol milijona globe, ker ie vtihotapila v državo štiri vagone špirita. Na njene ponovne rrizive so opetova-no uvedli preiskavo. Finančno ministrstvo je kot druga instanca potrdilo sodbo finančne direkoije, družba pa je nazadnje vložila priziv še pri državnem svetu, ki je prav tako potrdil hudo obsodbo. Iz uprave za zaščito industrijske lastnine Beograd, 24. oKtobra AA. Za člana ka- sacijskega odbora uprave za zaščito indu strljske lastnine je imenovan za dobo 5 let g. Živojin Vasiljevič, za namestnika pa g. Vojislav Palič, oba kasacijska sodnika iz Beograda. Iz državne službe Beograd. 24. oktobra, p. Gradbeni minister je odobril inž. Franu Štruklju v Ljubljani izvajanje inženjereke prakse na ozemlju vse države. V prometni službi so bili premeščeni: kontrolor Karel 2ivič iz prometnega komercialnega oddelka železniške direkcije na glavni kolodvor; Fran Muller iz Kranja k prometnemu komercialnemu oddelku direkcije v Ljubljani; Marko Zupanig iz Grobelnesa v Zalog. Knjigovodja Ljudevit Šlikovec je bil premeščen k samski direkciji v Vinkovcih. Zanimiva arheološka najdba Sremska Mitrovica, 24. oktobra, n. Dc-lavci, ki grade blizu železniške postaje nov vodovod, eo našli svinčen sarkofag iz časov preseljevanja narodov in v njem človeško okostje. Iz Beograda eo pozvali v Mitrovico posebno arheološko komisijo, da preišče orrobišče. mo storiti, je ugibanje, kaj je prav za prav hotel predsednik povedati. »Newyork Times« pa obžaluje, da je v tako važni predsednikovi izjavi toliko vrzeli, ki sejejo samo zmedo in negotovost med prebivalstvom Krvav spopad s tihotapci na italijanski meji Bolzano, "24. oktobra d. Na avstrijsko-italijanski meji je prišlo te dni do hudega incidenta med italijanskimi finančnimi stražniki in manjšo skupino tihotapcev. Trije finančni stražniki so ustavili tri tihotapce in jih odvedli v bližnjo turistov-sko kočo. Kmalu pa je druga skuipina tiho tapcev napadla stražnike in jih po daljšem boju ubila. Ko «o bile oblasti obveščene o incidentu, so poveljništva obmejne faši stične milice, karabinjerjev in vodstvo ta.i ne policije v Meranu takoj uvedla stroga preiskavo. Več ljudi je bilo aretiranih Ka«or nanovedu-ejo listi, bodo krivci od vedeni v R'm pred fašistično posebno so-dišče za zaščito države. Iz tržiškega kota Tržič, 24. oktobra Prva seja novega občinskega odbora bo v sredo popoldne v mestni posvetovalnici. Na njej bodo prisegli vsi novo izvoljeni odborniki zvestobo kralju in državi. Svečani seji bo predsedoval župan g. Fr. Glo-bočnik, čigar oče je v Tržiču županoval skoro 15 let in ga imajo še danes vsi starejši občani zaradi njegove pravičnosti in gospodarske sposobnosti v najboljšem spominu. Sedanji župan g. Globočnik je bil med svetovno vojno jugoslovenski legijo-nar in se je udeležil protiboljševiških bojev v Rusiji, odkoder se je vrnil 1. 1920. skupno z drugimi jugoslovenskimi dobro-voljci. Županske posle je prevzel kot imenovan župan letos aprila meseca. Njegova desna roka bo dolgoletni podžupan in občinski odbornik g. Hinko Snoj, član ban sveta dravske banovine. Za časa po od stopu župana g. Ivana Lončarja je vodil občinske posle z vso njemu lastno pridnostjo in obzirnostjo, hoteč vsakomur ustreči do skrajnih mej, čeprav je marsikdo to njegovo dobroto kasneje izrabil in pozabil na hvaležnost. G. Snoj je med ustanovitelji tržiškega sokolskega društva in je bil pred vojno glavna opora narodne in napredne misli v Tržiču. Po vojni ga je val pripeljal v socialistične vrste, kjer se je uveljavil kot odličen zadrugar m poznavalec splošnega gospodarstva. Nasa iskrena želja je, da bi novi občinski odbor pri upravljanju občine stal najstrožje na gospodarski in narodni osnovi. Na delo, da bodo uspehi čez tri. leta taki, da se nasprotniki sploh ne bodo več pokazali! Razgaljeni. Dogodek, ki se je dogodil v Kovorju tretji dan po volitvah, je tak, da mora zanj zvedeti vsa jugoslovenska javnost. Neznanci so nabili na vrata pobornika jugoslovenske misli g. Ivana Mersola, predsed nika JNS o Kovorju, na velik ovojni pa pir s svinčnikom spisan lepak take vsebine, da je človeka groza pred srčno surovostjo pisca in njegove okolice. Zgoraj je bila z velikimi črkami krilatica proti-državne vsebine in potem so se vrstile enake rečenice. dokler ni bil papir popisan od vrha do tal. Kot pika je fungirala vr sta križev, 18 po številu, po sredi med njimi pa nož kot simbol za smrt, ki so jo pisci namenili vsem onim, ki zagovarjajo jugoslovensko edinstvo. Lepak je orozni-štvo zaplenilo in izročilo uradnemu postopku. Če smo preje poročali, da bo treba v Kovorju izročiti občino v roke onim ki so zmagali pri zadnjih volitvah, potem kličemo danes na ves glas: Obema ne sme priti nikdar v roke ljudem, ki so se s tem plakatom razgalili kot največji nasi sovražniki. Dr. ing. C. Nogode: O prometni politiki Zahvala Da je naša gospodarska l;sta JNS tako sijajno zmagala pri občinskih volitvah v mestni občini Radeče nad punktasi, je zasluga v prvi vmti naših aailnih in pozrtvo valnih prijateljev in sodelavcev, ki so ne; umorno delali do konca. Njim. kakor tudi vsem državnim in privatnim nameščencem mestnim in okoliškim volilcem. ee najlepše zahvaljujem, da so na ta pomembni dan zopet manifestirali svojo nacionalno misel Zagotavljam obenem vse. da bem kot do^e-dai vedno npiimnrn« deloval v dobrobit in nrocvit n*5e mestn" nbčine RnHeče v sre zu krškem. Polanc Anton, župan. S svojim nekoliko obširnim uvodom (glej »Jutro« 8. t. m.) sem hotel podati okvir naših prometno-gradbenib del in načrtov ter opozoriti na — tudi na zunaj vidno — pomanjkljivost dokumentacijske podlage, na kateri so zasnovani. Iz izvajanj sledi, da do danes ne razpolagamo z vse komunikacije obsegajočim, široko zasnovanim in utemeljenim okvirnim načrtom, dokumentiranim s podrobno analizo sedanjih in predvidljivih gospodarskih potreb države. Še več! nikjer se niti ne opaža organiziranega dela, ki bi zavestno pripravljalo programatično zasnovo za stvo-ritev »fiziološko enotno delujoče« prometne mreže. Taki prometni organizmi, ki nastajajo običajno na podlagi daljšega historičnega razvoja in s kakršnimi razpolaga večina evropskih držav, so produkt empirije generacij. Politično-gospodarski organizmi pa, kot je naša država, ki z naravno razvito mrežo ne razpolagajo, se nahajajo v tre-notku, ko jo potrebujejo, vedno pred težkim problemom,, z intuitivnim ugibanjem prave rešitve poskusiti nadomestiti izkušnje sekularnega razvoja. Medtem ko ostale države stoje danes pred problemom, kako prilagoditi svoje že obstoječe prometno omrežje tehničnemu napredku in novemu stanju gospodarstva, se v naši državi ta splošni problem, ki je drugod evolutivnega značaja, komplicira. Ustvarjati moramo iz heterogenih delov enotno komunikacijsko mrežo, in to sredi strukturalne preosnove našega gospodarstva, ki je posledica politične pregrupacije Srednje in Vzhodne Evrope. Veliki kompleksi našega državnega teritorija se morajo nadalje po svojih nedoločno razvitih gospodarskih tendencah in zlasti v prometno-tehničnem oziru smatrati kot — nove dežele — »pays neufs« — kakor so gospodarsko nerazvite predele označili na zadnjem mednarodnem kongresu o cestah, ko so zanje iskali primernih tipov komunikacij. Splošno evropska zahteva po adaptaciji in modernizaciji komunikacijskih omrežij je pri nas torej še posebno komplicirana, ker so nam cilji, ki jih hočemo doseči, še nefiksirani. Provizo-ričnost, ki jo kažejo vsi, tudi zakoniti sklepi, ima v nejasnosti ciljev svoj najgloblji vzrok. V tej okolnosti temelji tudi bistvena razlika prometno-tehniskih preiskav pri nas in drugod. Ako v kratko z enim stavkom navedemo namen vseh prometno-tehničnih in znanstvenih analiz, ki se vrše na neštetih inozemskih institutih, je vse njihovo prizadevanje usmerjeno v rešitev problema, s kako tehniško zasnovo in izgradbo dobiti komunikacijske mreže, ki naj predstavljajo, z ozirom na transportne stroške ter investicije, optimalno finančno rešitev. K. taki zasnovi in izgradbi mreže moramo stremeti tudi mi. Pota pa so druga. Pri točno statistično definiranih prometnih potrebah držav z urejenim gospodarstvom (če se kaj tacega sme danes o kaki državi še trditi!) je sicer težko, a vendar možno v tem pogledu doseči s smo-trenim predelavanjem razpoložljivega materijala zadovoljive rezultate. Enaka metoda pa se ne more uporabljati pri nas, ker prvič primanjkuje zadostnih serij v statističnih opazovanjih, a drugič, bi nam iste, tudi če bi jih imeli, zlasti za oni del državnega teritorija, kjer so prometni problemi najaktualnejši, ne mogle nuditi odločilne opore. Rezultati prometne statistike na cestah, ki n. pr. v celi Evropi služijo tehnikom, administraciji in politični ekonomiji kot sredstvo za dognanje podlage pri modernizaciji cest, v naših razmerah pogosto ne bi zadostovale. Za pokrajino, kjer daleč naokrog obstoji samo ena cesta, rezultat še tako vestnega prometnega štetja pove prav malo. Visoka številka prometne obtežbe ne dokazuje, da je treba cestišče utrditi, ker bi bilo za investirani denar morda v veliko večjo korist dežele, graditi drugo cesto, ali morda celo par primitivnih gorskih stez in potov. Ni treba ponavljati takih vzgledov nezadostnosti iz tujine pre-nešenih metod za razjasnitev naših speciel-nih prometnih vprašanj, saj kdor je z odprtimi očmi križaril med Savo in Vardar-jem, je moral občutiti originalnost naših prometnih problemov. . Za specielna vprašanja je treba speciel-nih metod. Z njih proučavanjem sem se bavil dosledno, kolikor so pripuščale razmere v mojem delokrogu, in to v kabinetu in na terenu. Pri današnjem stanju problema smatram za najvažnejše kriterije pri presoji pravilnosti zasnove naše komunikacijske mreže, oziroma kot najvažnejšo opro pri nje zasnovi, praktično uporabo metod teoretičnih preiskav nekaterih naravoslovnih disciplin ter aplikacijo njih rezultatov na gospodarsko- in tehmčno- ^NTtaTačin^e možno izpopolniti ne-kompletno in nezadostno čisto narodnogospodarske statistične podatke. * Baza sistema zamišljene naravoslovne analize prometno-gospodarskih in promet- no-tehniških vprašanj (na politična m stra-tegična se naravno ta metoda ne more aplicirati) je razdelitev v postev prihajajo-čega teritorija na prometno-regijonalne enote, karakterizirane z identičnimi zahtevami, ki jih stavijo na občila. Jake enote so n pr. gornja Savska dolina Kvarnersko primorje do Velebita, velika Kraška polja ? Bosni, Vardarjeva dolina, da j>h omenim samo nekaj. Take enote naj bi se upoštevate seveda tudi pri administrativni razdelitvi in eksploataciji prometne "»reze ter tvorile element organizacije, zlasti sekundarnega prometnega omrežja. Te teritorijalne elemente, določene po metodah, ki jih na tem mestu ne morem obravnavati, je treba gospodarsko izčrpno analizirati in sicer z ozirom na sedanje stanje nj* agrarne, industrijalne rudarske in gozdne produkcije (statistike!) ter glede na možnost bodočega razvoja teh produktivnih vej gospodarskega udejstvova-nja prebivalstva. Pri posledniem je upoštevati: agrogeološke podatke, podatke ekonomske geologije, vprašanie absolutne ;n relativne gozdne površine itd itd. Proučiti je nadalje sedanjo reparticijo in gru-pacijo prebivalstva po metodah, običajnih za proučitev rentatvlitete komunikacij, in jo izpopolniti tud; z upoštevanjem tendence metastetičnega razvoja. Iz navedenih ugotovitev je možno določiti sodobne centre produkcije in konsums ter sklepati na naravne predpogoje gospodarskega razvoja analiziranega teritorija. S tem postopkom je sklepanje na rentabili-teto tudi ▼ prometno »neodprtih« pokrajinah postavljeno na edino možno, kolikor toliko zanesljivo osnovo. Iz kvantitativne in kvalitativne analize konsumnih potreb in produkfcivitete prebivalstva v posamezni prometni enoti je dana smer in intenzivnost prometnih napetosti (potrebe po izmenjavi tovorov) na njenem področju, oziroma med njo in posrednim, ali neposrednim sosedstvom. Analiza prometnih elementov seveda ns more biti v vseh pokrajinah naše države povsem enaka. Za zapadni del, z dolgim gospodarskim razvojem, se lahko bolj naslanjamo na statistični in znanstveno zbrani materijal, med tem ko smo v centralnih delih navezani predvsem na direktne podatke naravoslovnih analiz. Cilji pa so identični in končni rezultat mora biti enakomerno poznanje razmer, v katerih je poklicana delovati komunikacijska mreža To proučevanje seveda ne more biti delo posameznika, ter je potrebna široka. organizirana kolaboracija zainteresirane strokovne javnosti. Na podlagi skicirane analize si za vsako enoto lahko ustvarimo sliko o lokalnih potrebah, časovni nujnosti in gospodarski upravičenosti izgradbe katerekoli komunikacije. Ako izvzamemo, kot že enkrat poudarjeno, čiste strategične in politične vidike, so lokalna potreba in časovna nujnost gradb odvisne: prvič od stopnje ki načina gospodarskega udejstvovanja v dotični pokrajini naseljenega prebivalstva — drugič od gospodarskega programa, ki ga hoče graditelj z novo komunikacijo ustvariti ali pospešiti — in tretjič od koristi, ki jo bode imaia skupnost od predvidene komunikacijske zgradbe. Edino »naravoslovne metode« nam dajejo elemente za stvorjenje-utemeljenega tehničnega mnenja. Pri objektivni proučitvi gospodarskih virov posameznih predelov države se bode med drugimi pojem »pasivnih« krajev brez dvoma jasneje definiral in se bode ozemlje, na katerega se danes nanaša, površinsko zelo skrčilo. Vsakoletne subvencije bode lažje uporabljati na pravih mestih m v pravilnejši obliki. Podrobne prometno-tehnične in gospodarske analize kažejo analogije raimer v celih vrstah prometno-geografskih elementov. Take podobne enote združimo v prometne cone, ki se ponavadi krijejo s conami posebne topografske karakteristike. V naši državi se grupirajo elementi n. pr. v Jadranski obalni pas, Visoki kras, Plitvi Kras, Alpe, Slavonsko nižavo itd. itd. Nujen predmet teoretičnih študij z ozirom na naštete prometne cone je, dobiti najracionalnejši način prilagoditve in izbiro posameznih vrst komunikacij, ki so z ozirom na smeri in vzpone dosti neprožne, v navedene morfološke milieuje. Kot ilustracijo gornjega, dosti abstraktnega stavka, naj navedem primer. Na kakem prometno tehničnem principu so grajene alpske* železnice, ve vsakdol Kako pot pa naj uberemo, da pridemo z najmanjšim finančnim trudom preko Krasa, bodemo morali šele dognati. Ali trasiramo principijelno po globoko zasekanih in neprehodnih rečnih dolinah, ali preko labirinta kraških polj? V tem nerešenem vprašanju temelji tudi vsa ogromna divergenca v ocenjevanju ren-tabilitete železniških zvez med Savsko dolino in Jadranom. S tem sem se indirektno dotaknil vprašanja prometnih območij posameznih komunikacij v naših tako specijelnih tipih topografije. Prometna območja so namreč po razsežnosti in obliki silno različna od onih, ki smo vajeni z njimi računati po vzgledu nemških ali francoskih rentabilitet-nih računov. Tudi to poglavje mora biti pri nas predmet posebnih proučevanj s pomočjo teoretičnih disciplin. Konec sledi. Proces zaradi požiga nemškega državnega zbora Berlin, 24. oktobra AA. Na današnji razpravi so zaslišali več prič, ki pa niso prinesle nobenega novega momenta, zlasti ne glede vprašanja, ali je bil Torgler soudeležen pri pripravah za požig ali ne. Nato se je vršila tajna razprava, na kateri je izvedenec za kemijo dr. Schatz demonstriral, kako se neko tekoče gorivo, o katerem je včeraj govoril, lahko samo vname. Izstop Nemčije h mednarodnega urada dela Berlin, 24. oktobra. AA. Agencija Conti poroča, da je nemški konzul v ženevi uradno sporočil predsedniku Mednarodnega urada za delo, da Nemčija izstopa iz njega. Zastopnice slovanskih žen v Zagrebu Zagreb, M. oktobra, n. Davi ob 7. so prispele iz Splita v Zagreb zastopnice poljskih, češkoslovaških in bolgarskih žena. Na postaji iim je tukajšnji ženski savez priredil prisrčen sprejem, ki sta se ga udeležili tudi češkoslovaški in poljski konzul. Ob 18.45 so delegatmje, kG so se udeležile beograjskega kongresa slovanskih žen, govorile ro radiju, nato pa so se udeležile mitinga, ki jim ie bil prirejen v banovinski posvetovalnici. Tatvina avtomobila Zagreb. 24. oktobra, n. Dopoldne Je neznanec ukradel Alfredu Kohna nov avtomobil znamke »Chevrolet« St. 8—504. Lastnik je pustil avto pred restavracijo »Varo-ška pivnica«, odkoder ga je drzni tat od-peliaL Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved ca dane*: Nekoliko bolj toplo, megleno. — Situacija včerajšnjega dne: Pritisk je padel za 1 do 3 mm. Temperature so v splošnem narasle, manj v srednjih delih države, bolj v Pri morju. Dunajska vremenska napoved sa sredo: Klj.ib slabim izgledom se vreme ne bo bi stveno spremenilo. Našt kraji in ljudje Grozote trojanskega zločina Zločinci so bili zaradi varnosti prepeljani v ljubljanske zapore — Umor Valentina Trdina ne zaostaja za grozodejstvom bratov Malijev Kraj, kjer je izkrvavel Valentin Trdin, je ob cesti, ki vodi iz Trojan proti Zagorju, dober kilometer od znane Kon-škove gostilne, pod klancem za drugim ovinkom. Trdin je ležal, kakor kaže slika, navzgor proti cesti, obrnjen k zemlji, okrvavljen zlasti na rokah. — Na guver-nalu kolesa je imel v papir zavite sive hlače. Zavoj je bil okrvavljen. Na vratu je imel Trdin le majhno ranico, zato se je sprva domnevalo, da je zaboden morda s pilo. Ko pa so našli izstreljene pa-trone, so lahko ugotovili, da je bil nesrečni mlinar in posestnik s samokresom ustreljen v vrat, in sicer iz zasede, ko je šel, vodeč kolo, proti vrhu klanca. Streli najbrž niso bili smrtni, saj se je v pesku poznalo, da je v smrtni borbi grebel z rokami po njem. Zločin je bil storjen pred polnočjo, truplo pa je bilo še ob pol 7. zjutraj, ko sd ga ogledali orožniki, nekoliko toplo. Valentin Trdin je bil, kakor smo že poročali, mlinar in posestnik iz Podmilj v občini Blagovici, star šele 30 let in poročen 4 leta. Zagorje, 24. oktobra Prvotno dovolj zagonetni trojanski umor v toku preiskave čedalje bolj pridobiva na grozotnosti in sproti prikazuje silno mo railno propalost zločinske druščine. Zaporov na Brdu varnostna oblast ni smatrala za dovolj varne, zato so v nedeljo prepeljali morilca Jožefa Herleta, Toneta Trdina in pa ženo umorjenega Valentina, Antonijo, v ljubljanske zapore. Doma je ostala samo Herletova žena Marija, •ki je sestra Toneta in pokojnega Valentina. Sleparsko življenje na NJzozemskem in tam okrog Vsa širna okolica Trojan venomer razglablja samo o tem odvratnem zločinu. Na dan prihajajo različne podrobnosti, iz katerih je razvidno, da so se zločinci našli že na Nizozemskem (Holandskem). Jože Herle, ki je star 36 let, je bil tamkaj stalen tovariš Toneta Trdina. Že tam je bil prvič poročen, a mu je žena umrla. Baje nenaravne smrti, ker je bila njena smrt uprav nenadna. Tone mu je kmalu nato priporočil svojo sestro Marijo, s katero sta se nato poročila. Trojica je napravila nato v tujini več različnih goljufij. V družbo je ?rišel v teku časa tudi Tonetov brat Miha 'rdin. Na Nizozemsko so dobivali iz Slovenije redno velike količine vina, znak, da so zunaj dobro živeli, pač s pomočjo sleparij, ki so jih uganjali. Vozili so se daleč okrog po svetu in obiskali tudi London in Pariz. Nekega dne pa se je Miha Trdin, ki so ga grehi mučili, sam sodil: obesil se je. Tone Trdin, Herle in njegova žena Marija so se potem odločili, da se vrnejo zopet domov, ker so jim najbrže postala tJa v tujini prevroča, Kupčija za življenje Valentfria Trdina Herle, njegova žena in pa Tone Trdin, so živeli po povratku v domovino precej časa v hiši brata Valentina. Spočetka so se vsi sorodniki razumeli prav dobro. Vsi so bili zlasti prijazni nasproti Valentinovi ženi, ki je bila prej po poklicu trgovska sotrudnica, doma pa iz Podmilj št. 1. Bila je na glasu zelo poštene žene, ljudje so jo spoštovali tudi pred poroko. Polagoma pa je pričel Tone zalezovati lepo svakinjo, ki jo je oči-vidno popolnoma navezal nase, tako da je Valentina skoro zasovražila. Jože Herle in njegova žena sta po treh mesecih bivanja v Valentinovi hiši postavila lastno hišico v Kotredežu. A tudi nato sta še zahajala večkrat na obisk k Trdinovim, kjer se je jela kovati zarota proti Valentinu. Ko je bil Herle nekoč spet na po-setu pri Trdinovih, so se pogovarjali o vsem mogočem in slednjič sklenili, da mora Valentin s poti. V pogovoru so bili Jože Her- ' le, Tone Trdin in pa 211etna Valentinova žena Antonija. Slednjič so pričeli ugibati tudi o načinu, kako se znebiti Valentina. Med pogovorom je Herle svetoval Tonetu, naj si preskrbi puško, ki naj jo nabasano snaži v navzočnosti Valentina in jo sproži, tako da bo strel pogodil Valentina smrtno. S tem bi Tone fingiral nesrečo, v katero bi vsi verjeli in bi jo Tone zlahka zagovarjal. Očividno pa Tone ni bil preveč navdušen, da sam izvrši krvavo dejanje. Vprašal je zatorej Herleta: o»Kaj pa, če bi ti ustrelil Valentina?« Herle ni nič pomišljal in je takoj odgovoril: »Zakaj ne! To izvršiti je meni malenkost. Ga bom ze sam spravil s poti!« Sledila so zopet razna vprašanja, kajti šlo je za ceno, odnosno za nagrado, ki naj jo dobi Jože Herle. Kupčija je bila kmalu sklenjena. Tone je obljubil Herletu znesek 5000 Din, od katerih je izročil 3000 Din takoj, dočim mu je Valentinova žena obljubila povrhu še voz krompirja. Herletovi zločini Poslej so samo čakali na ugodno priliko. Vmes je Herle uganjal razne stvari in je nekajkrat prišel v konflikt z orožniki in postavami. Po znanem vlomu v občinsko Morilec Jože Herle blagajno v Zagorju je vodila sled tudi do Herleta, ker je kmalu po vlomu plačal več zaostalih računov. Tudi, ko je bil skupno s Francetom Drnovškom prijet v Trbovljah pri nekem nameravanem vlomu in odveden k sodišču v Laškem, mu niso mogli navzlic trimesečni preiskavi dokazati vloma v za- ULTUHNI PREGLED I. Spektorskij, „Zgodovina socialne filozofije" Sedaj, ko leži ta spis zaključen pred nami (drugi zvezek je izšel med letošnjimi knjigami Slovenske Matice), se lahko v polni meri zavemo, kakšno obogatitev naše znanstvene književnosti predstavlja Spektorskega »Zgodovina socialne filozofije«. Tudi v drugih, velikih literaturah težko najdeš spis, ki bi tako mnogoetran-pko, obenem pa pregledno in jasno predočil čitatelju tisočletni proces oblikovanja in izpopolnjevanja človeških misli in spoznav o družbi kot soustvarjalki človeškega materialnega in duhovnega razvoja. Slovenski prevod iz rokopisa (Josip Vidmar) je izšel pred izvirnikom. Za to, da emo dobili ta kulturno dragoceni spis v slovenščini, dolgujemo hvalo samo dejstva. da je dr. Spektorskij že nekaj let profesor ljubljanske univerze. »Zgodovine socialne filozofije« pa ni pisal le strokovnjak s področja pravne filozofije, marveč tudi znanstvenik, ki ga odlikuje poleg obsežnega in mnogostran-skega znanja fina literarna kultura. Le-ta se predvsem odraža v avtorjevi veščini pisanja, v njegovem jasnem slogu, ki čitatelja z elegantno lahkoto vodi preko strmin ln globeli nakopičene snovi. Tudi s tega vi- dika pomeni »Zgodovina socialne filozofije« resničen p 1 u s v naši poučni književnosti. Ce si ogledamo »Zgodovino socialne filozofije« v celoti, vidimo, da je avtor na približno 450 straneh obdelal vse pomembnejše socialno - idejne pojave in smeri od starih grških mislecev z njihovimi nejasnimi pojmi o dražbi do najnovejših struj po svetovni vojni, ko je socialno mišljenje potisnilo v ozadje religiozno in filozofsko. Ločitev med socialno filozofijo in ostalimi mo-droslovnimi panogami pa nastopa šele v novejšem času, sociologija kot veda o družbi je stara komaj sto let, zato je socialna mišljenje vse do konoa 19. 9to]etja tesno zvezano s splošno filozofijo in preko nje s kulturnimi tokovi posameznih d;>b. Potemtakem je zgodovina socialne filozofije za dolge vekove obenem zgodovina človeškega mišljenja sploh in nudi širok razgled po občni kulturni zgodovini. Zaradi tega pričujoča »Zgodovina socialne filozofije« ni samo ožja zgodovina nekih idej, ki so ee pojavljale v modroslovju od najstarejših časov do danes, marveč je Ju oris razvoja socialnega mišljenja združen s slikami splošnega kulturnega razvoja in čitatelja gorsko občinsko blagajno. Vsekakor je bil Herle udeležen pri raznih vlomih in tatvinah, ki so se pripetile tisti čas v teh krajih. Izjalovljen in izvršen načrt Nekaj tednov pred umorom je Valentinova žena povabila Herleta k sebi in mu povedala, da je Valentin namenjen naslednjo nedeljo na božjo pot k Sv. Križu nad Šoštanjem. Opozorila ga je pri tem na nje govo obljubo. Herle je res šel za Valentinom in sta se znašla pred cerkvijo pri Sv. Križu. Vendar pa takrat ni bilo prilike, da bi ga ustrelil in ga tudi ni mogel pahniti v prepad, kakor je nameraval. Zločinci so si nato zamislili drug načrt, in sicer za 12. t. m. Žena umorjenega je pisala Herletovi, naj pride v soboto v Pod-milje, da ji bo delala družbo, češ, da je šel svak Tone nekam zdoma, mož pa da gre na Izlake. Jože Herle je b:l na odhod Valentina v Izlake obveščan še posebej, ko je delal na cesti Medija-Izlake. Drugič zasnovani morilni načrt se je posrečil. Herle je sicer prišel proti večeru domov, a je nato kmalu zopet odšel. Kakor je izpovedala orožnikom Herletova 91etna hčerka, se je vrnil proti polnoči. Tedaj je bil obljubo že izvršil: njegov svak Valentin je v smrtni oorbi hropel ob trojanski cesti... Dva tisočaka za ogledalom Po aretaciji so zločinci orožnikom kmalu začeli vse priznavati. Izgovarjali so se drug na drugega, vendar je Herle čisto odkritosrčno povedal, da je prejel na račun umora že 3000 Din. Od teh treh tisočakov je zapravil enega, dočim je ostala dva skril za malimi stenskimi slikami pod ogledalom. Orožniki iz Trojan so zatorej v ponedeljek napravili na Herletovem domu na Kotredežu preiskavo in so res našli oba tisočaka pod ogledalom točno tako, kakor je. bil povedal morilec. Herletova žena za ta denar baje ni vedela in se je kazala nemalo presenečeno, ko sta ji orožnika pokazala s krvjo pridobljene tisočake. Preiskava se nadaljuje, a kakor že dosedanja dognanja izpričujejo, ne zaostaja trojanski zločin po zverinski brezvestnosti za Malijevim, ki se pravkar obravnava v Novem mestu. Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, miglja-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želod-nem katarju, v kratkem času zopet dobili veselje do jedi z uporabo staropreiz-kušene »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Velik proces v Mariboru Maribor, 24. oktobra V ponedeljek 30. t. m. ob 8.30 se bo pričela pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča pod predsedstvom sodnika dr. Tombaka velika kazenska razprava proti bivšim voditeljem propadle Kmetske eksportne zadruge v Mariboru, Kendi, Kristoviču, Žunkoviču in tovarišem. Vsi trije bodo danes ali jutri prepeljani iz zagrebških zaporov v Maribor. Razprava bo v dvorani št. 53. Radio tenorist svetovni pevec čarobnega glasu JOSEPH SCHMIDT poje Pesem sveta Sodelujejo: CHARLOTE AJTDER VIKTOR DE KOVVA, FRITZ KAMPERS Danes ob 4., 1V\ in zvečer Elitni kino Matica Telefon 2124 Gonilna moč v pralnem kotlu Na milijone kisikovih mehurčkov vzbudi gibanje. Razvijajo se med kuhanjem (vsaj 15 minut) v raztopini Schichtovega Radiona in poganjajo — brez prestanka za Vas delajoč — milno peno skozi tkanino. Tako operete perilo lepo in prizanesljivo, če redno uporabljate Schichtov-Radion. Naši na pedološkem kongresu v Brnu Za pedološki kongres, ki se ga bodo udeležili vzgojitelji z vsega slovanskega sveta, prihajajo te dni zadnje prijave. Protekto-rat je prevzel župan mesta Brna dr. To-meš. Kongresu pa bo predsedoval profesor Univ. prof. dr. Mihajlo Rostohar Masarykove univerze v Brnu, naš rojak dr. Mihajlo Rostohar. Za slovenske udeležence je kongresni odbor pripravil 50 brezplačnih prenočišč in prosto prehrano za vse kongresne dneve od 28. do 31. t. m. Razen že zadnjič navedenih predavateljev iz Jugoslavije se bo udeležil kongresa tudi mini-sterialni inšpektor za defektno deco gospod Anton Skala iz Beograda, ki je služboval prej v Mariboru kot ravnatelj pomožne šole. Referiral bo o temi: »Vpliv učiteljeve osebnosti na učenca v pubertetni dobi.« Vožnja z brzovlakom preko Dunaja in Breclave in nazaj stane približno 1000 Din. Podrobnejše informacije glede vlakovnih zvez in ostalega daje »Putnik« v Ljubljani. Pripravljalni odbor ima svojo pisarno v Brnu, Sirotče ulica 7. Po dosedanjih prijavah se bo udeležilo kongresa nad 1000 gostov, ter mnogo domačih vzgojiteljev iz republike. Vsi oni, ki še niso prejela legitimacije, jo bodo lahko dobili še pred kongresom v pisarni pripravljalnega odbora pri tajniku dr. Uherju. Kongres se bo začel v soboto. Za udeležence iz naše banovine je najugodnejša vlakovna zveza z brzovlakom, ki gre iz Ljubljane v petek okrog polnoči, dospe na Dunaj na južni kolodvor ob 9.11, z Dunaja (vzhodni kolodvor) pa krene v Brno ob 10.10 in je tam ob 13.12. —nč— Žrtve dveh velikih požarov Iz Žužemberka smo dobili še nekatere podrobnosti o silnem požaru v prijazni vasici Dolnjem Križu. Iz listnjuka posestnika Jožeta Škufce se je ogenj silno naglo razširil na stanovanjsko hišo, prešel na hlev in na sosednja, s slamo krita poslopja Franceta Papeža, Terezije Benčičeve, posestnika Hrena in najemnika Hrovata. Pogorele so tri stanovanjske hiše in 13 gospodarskih poslopij. V ognju sta poginila dva prašiča, 60 kokoši, uničen je domala ves letošnji pridelek, poljsko orodje in vozovi. Samo Papežu je zgorelo 25 centov sena. Hrenu 200 mernikov žita. Požar je bil tako silen, da so ga opazili iz daljave 25 km. Gasilna društva, ki smo jih že navedli, so bila s šestimi motornimi in eno ročno brizgalno na mestu že v dobri uri. Omejila so požar kljub temu, da je vlekel veter proti ostali vasi in je v vodnjakih primanjkovalo vode. Gorelo je še v nedeljo tu in tam in so morali gasilci tudi še v ponedeljek ostati na straži. Vzrok požara še vedno ni pojasnjen. Skupno se ceni škoda na 400.000 Din. Ljudje žive v večnem strahu pred ognjem, ker je bil ta požar v zadnjem času že peti v teku dveh mesecev. Konec preteklega tedna je nastal hud po- žar tudi v vasi Britofu pri Kranju. Goreti je začelo v gospodarskem poslopju posestnika in gostilničarja Franceta Gorjanca. V gospodarskem poslopju je bilo veliko suhe krme in slame, zatorej je ogenj kmalu vzplamtel z vso silo, ker je bilo tudi poslopje samo po večini leseno. Zgorelo je okrog 20.000 kg sena, nad 9000 kg slame, tako da znaša skupna škoda okrog 100.000 Din. Živino, gospodarsko orodje in drugo se je posrečilo rešiti ljudem, ki so bili kar kmalu na mestu. Pogorelec Gorjanc je bil zavarovan za 55.000 Din. Med gašenjem se je ponesrečil Jožef Pič-man. Ko je ostrešje s slamo zgorelo, se je zaradi lastne teže v spodnji strani pri kapi priveznilo in zgrmelo na dvorišče ter pokrilo pod seboj gasilce, ki so gonili brizgalno poleg vodnjaka. Pri tem je ostrešnik tako nesrečno zadel Jožeta Pičmana na vrat, da se je mož na mestu zgrudil. Zdravnik dr. Bezič iz Kranja je ugotovil, da ima najbrže nalomljeno hrbtenico. Z reševalnim avtom so Pičmana prepeljali v ljubljansko bolnico. Njegovo stanje pa se je kmalu še bolj poslabšalo in so ga v nedeljo prepeljali nazaj na dom v Britof, kjer je v ponedeljek umrl. Požar v Britofu je najbrže podtaknil zločinec. Uvedena je preiskava. uvaja v zgodovino filozofije sploh. A zgodovina filozofije je zgodovina človeške misli, ki si počasi in trudoma, skozi dolge, mračne vekove, v katerih kdaj pa kdaj vzplamte geniji posameznih mislecev, po mnogih ovinkih in skozi mnoga protislovja, v nemiru in boju jasni spoznanja o človeku in svetu. Najprej se je človeški duh bavil z oddaljenimi in skrivnostnimi rečmi, J^TTV iilpJ/ zato je na začetku razvoja doba metafizičnih iskanj in ustvarjanja religij, nji sledi doba filozofskih špekulacij in za njo doba znanosti in tehnike, ko človek z izumi in konkretnim delom preastvarja pogoje svojega materialnega obstoja in duhovnega napredka. Ni presenetljivo, da se socialno spoznavanje in mišljenje najbolj razmahne v dobi, ko tehnika in kemija z največjimi uspehi preobrazujeta gospodarstvo. Socialno mišljenje, najsi bo še tako abstraktno in usmerjeno k čistemu spoznanju, vendar le teži h konkretnim smotrom: preko spoznanja zakonov in norm vsega družbenega dogajanja skuša najti tako ureditev gospodarskih in socialnih odnosov, ki bo najbolj ustrezala idealu človeške dr.ižbe, skratka, pokazati hoče ali vsaj skuša e o c i a 1 n ! o p t i m u m. Ni samo slučajno, da postanek sociologije pada v naibolj tehnično stoletje, v dobo največjih poizkusov z materijo. Človek se v velikem krogu vrača od oddaljenih stvari k bližjim, cd metafizike k fiziki, od mistike k tehniki, od filozofskih špekulacij o smislu vesoljstva k stvarnemu opazovanju in premišljevanj.! o lastni usodi. Nekoč je človek najši razmišljal o naravi an-geljev kakor pa o značaju in višini svojih daiatev državi; danes je skoraj vse mišljenje usmerjeno k problemom resničnega življenja io stvarnih odnosov Šele sedaj začenja človek temeljiteie spoznavati samega sebe. o čemer najbolj pričuje razvoj psihologije, in šele 6. t. m. od 1S% do 19. v šentjakobski meščanski šoli. u_ Plesna vaja J. n. a." d. Jadrana bo v četrtek v dvorani Trgovskega doma. — Vodi g. Jenko. Igra »Ronny« jazz. Začetek točno ob 8. uri. — Odbor. n Prvi plesni večer SK Ilirije bo danes ob 20. v zeleni, t. j. spodnji levi dvorani hotela Uniona. Cenjene posetnike, zlasti začetnike, prosimo, da pridejo točno. Opozarjamo ponovno, da Je dovoljen vstop samo proti vabilu. Vse, ki se zanimajo za te večere, ki se bodo vršili odslej redno vsako sredo, pa pomotoma niso prejeli vabila, naj ga zahtevajo še danet. pri blagajni kavarne Evropa. Vodstvo plesnih večerov je v rokah plesnega mojstra g. Košička. Pri vseh plesnih večerih bo sodeloval priznani »The Falctone jazz«. Za plesne večere vlada med članstvom in med pristaši Ilirije izredno zanimanje, zato je računati na rekorden -poset. Iz Maribora a— Mariborski občinski »vet bo imel svojo prihodnjo redno javno sejo najbrže v petek 3. novembra ob 18. v sejni dvorani mestnega magistrata. a— Nova strelska postojanka ob severni meji. Preteklo sredo Je bila v Košakih pri Mariboru ustanovljena strelska družina. Zbora se je udeležilo okrog 50 članov, poleg tega sreski načelnik dr. Sene-kovič, novi župan v Košakih Janžekovič, starosta Sokola HI. v Krčevini prof. Struna in delegat uprave mariborskega strelskega okrožja Lušin, ki je zborovalcem razložil pomen strelskih družin ter njih organizacijo v splošnem. Za predsednika je izvoljen g. Babič, ni si Je stekel večino zaslug za ustanovitev družine. Družina ima že sedaj- več rednih strelcev, ki se bodo prihodnje leto uspešno udejštvovali na strelskih tekmovanjih. a_ 60letnlco rojstva slavi danes ga. Pavla Parma, roj. Pavšlnova iz Ljubljane, vdova po pokojnem okrajnem glavarju ln znanem skladatelju Viktorju Parmi, čestitkam domačih ter iz ostale narodne javnosti se pridružujemo tudi m'i. Cirkuške atrakcije z Olgo Baklanovo Krvava maneža ^i Akrobacija človeka brez nog. — Sijamska dvojčka prvič v filmu. — Napeti prizori med cirkuškimi igralci. Predstave vsak dan ob 4., 7. In 9. zvečer. a_ Z magistrata. Ravnatelj g. Rodošek se Je danes preselil v svoje nove uradne prostore na mestnem magistratu,, kjer bo odslej sprejemal stranke. Telefonska Številka je 2377, a_ Zveza mladih Intelektualcev sporoča, da bo seja matičnega vodstva drevi ob 18. v društvenem lokalu. a_ Dinar In gumb. Dveletna ključavni- čarjeva hčerka Olga Kržinova je med igranjem pogoltnila dinar, 21etni sinček mlinarja Jožeta Gajva pota v takih pojavih, kakor so novokantovstvo, psiholo* gizem, filozofija individualnosti (Nietzsche), filozofija relativnosti, kriza naturalizma, imperialistične teorije, sindikalizem pa novi nauki v pravni filozofiji in v drugih pravnih vedah. Krajše poglavje je posvečeno originalnim pravnofHozofskim doktrinam L. I. Petražickega. Poglavja o novih strujah v državoznanetvu. v socioloških naukih, v socialno - političnih naukih nam kažejo zapletenost sodobnega kritičnega iskanja novih poti. Poglavje o nacionalnem vprašanju navaja n. pr. pangermansko stališče, Ba.rresove doktrine, nazore Dostojevskega in Solovjeva. Povojno socialno filozofijo obravnava učeni avtor na str. 162 do 174. Tu imaš poglavje o problemu mednarodnega reda. o nacionalnem problemu, o boju med državo in družbo, o pravni filozofiji, o filozofiji države, o ruski zagonetki in usodi kulture. V zadnjem poglavja navaja pisec orognoze Spenglerja, Coudenho-va Kalergi ja in Ferrera o bodočnosti kulture in končuje s prav primernim citatom iz knjige preroka Daniela: ^Slišal sem, toda nisem razumel in zato sem dejal: Gospod moj! kako se konča vse to? In mi je odgovoril: pojdi, Daniel; kajti besede so skrite in zapečatene do poslednjega trenutka.« O možnostih izida sedanjega boja med državo in družbo, boja, ki se pojavlja tudi že v izrazito demokratičnih deželah v obliki avtoritarnih vlad, omejevanja parlamentarizma, tiskovne svobode in strankarstva, piše avtor na str. 166-167. Možne so tn rešitve: Ali zmaga država nad dražbo in tedaj bo zapadno človeštvo stopilo v dobo novega cezarizma. kakor se je že pričela v Italiji in Nemčiji, ali pa družba porazi državo kar bi prineslo docela novo obliko države, podobno državi v srednjem veku. Tretja možnost je socialna država kol sin; teza države in družbe v tem smislu, da bi bila država zaobsežena v družbi. Boj za eno izmed teh treh rešitev se nadaljuje z vedno večjo neizprosnosti«. Pisec je opremil oba dela svoje knjige z daljšo bibliografijo, ki jo je v drugem> delu izpopolnil še z jugoslovansko, kar je vzlic siceršnji iiepopolnoet' že samo po sebi velika usluga, saj je taka bibliografija prvi poizlrjfi t© vrstft. Kot posebna odlika »Zgodovine socialne filozofije« bodi poleg avtorjeve stilistične spretnosti omenjen avtorjev objektivni pogled na vse pojave in struje. Prof. Spektor-skij ne proglaša nebene socialne struje za edino zveličavno, daje pa vsaki primerno mesto. Tako so tudi njegova izvajanja o marksizmu mirna in objektivna, čeprav mu utegnejo verniki te socialno - filozofske sekte -zameriti, da se ni postavil na njihovo stališče in proglasil marksizma za edin znanstven socialni nazor. Toda spis prof. Spektorekega izzveneva, kakor se nam zdi. prav v spoznanju, da ni nobena stroja edino veljavna in končna in da so vse samo členi imaginarne miselne verige, "ki drži v neskončnost. —•• Dr. Arnošt DvorAk f. V Pragi je te dni umrl znani češki dramatik Arnošt D v o i A k, avtor velikega dramatskega dela >Vac-lav IV.«, drame o Husitih in raznih drugih spisov, ki 60 mu zagotovili vidno mesto v češki dramatiki. Dr. Dvorak je bil po poklicu vojaški zdravnik. Philčas Lebesgne. francoski kmet in pesnik, s čigar življenjem in delom nas je pred leti seznanil dr. Anton D e b e l j a k (glej 2IS, knjiga III., str. 424), je bil — kakor poročajo najnovejše >Les Nouvelles Litteraires« — imenovan za Velikega dru* ida. Ta častni naziv je dala Lebesčueu Keltska liga v Parizu, posvetil pa ga je naddruid Velike Britanije. Počastitev našega odličnega prijatelja, ki je izdal izbor jugoslovenske lirike in posredoval v Parizu za> francoski prevod Ivana Cankarja, bo čitatelju umljivejša. če povemo, da je Phileas Lebeegue vnet regionalist in častilec kelt^cega duha v francoski kulturi. Je eden redkih pitaseliev, ki dobro poznajo staro keltovščino. Iz omenjenega lista tudi izvemo, da je g. Lebesgue še vedno župan občine La Neuville - Vault (Oise) in predsednik Provincialne akademije. Njemu n« čast se je ustanovilo Društvo prijatelje* Philžasa Lebeeeuea. ki šteje že dve sto članov in ki objavlja vsako leto kakšno publikacijo. Nedavno je dobil vsak član društva zbirke fotografij tega pesnika-kmeta: Iz Kranja r— Avtobus vozi vsako nedeljo in praznik ob 2030 v Ljubljano, nazaj pa ob 24. Postajališč« nasproti restavracije »Novega sveta«. Iz Tržiča č— Proslava češkoslovaškega narodnega pravnika bo letos v Tržiču prav slovesna, V nedeljo popoldne priredi mladina drž. meščanske šole slavnostno akademijo z izbranim sporedom ob pol 4. uri v &olski telovadnici. Slavnostni govor izreče g. F. S. Zaba, tovarniški ravnatelj iz Chrudima na Češkem, ki se mudi trenutno v Tržiču in ki je velik prijatelj nas Slovencev in Jugoslovenov. Dijaki nastopijo s pevskimi, glasbenimi, deklamaoijskimi in recitacijskimi točkami, ki bodo tržiško občinstvo v vsakem oziru zadovoljile Vstopnina je nizka in zato pričakuje šola. ki je namenila ves dohodek za knjige revnim diiakom, največji obisk. Tržiški Sokol pa proslavi praznik s slavnostno predstavo drame »Revolucijska svatba« v režiji br. Baltazarja iz Križ. Tudi pred predstavo bo spregovoril g. ravnatelj Zaba in nas seznanil z našimi češkimi brati. Vsa narodna društva in vsi zavedni občani bodo po-«etili proslavo polnoštevilno. č— Prosvetni dogovor. Sokoisko društvo in Bralno društvo sta se dogovorili, da priredita pod okriljem ZKD in pod njenim naslovom celo vrsto poučnih predavanj, ki se bodo vršila redno vsakih 14 dni " sokolnici. Ta predavanja naj so uvod v pravo ljudsko univerzo. K sodelovanju in posetu predavanj pa bodo posebej povabljena še druga društva in posamezniki. Sedaj je red na obiskovalcih, da dokažejo svojo ukaželjtiost s tem, da agitirajo med svojimi znanoi za '-"edni poset. Za kritje stroškov se bodo pobirali prostovoljni pri-*.perki. č— Otvoritvena predstava sokolskega odra je v nedeljo napolnila prenovljeno dvorano. Naši agilni igralci so nam prikazali veseloigro »Drzni plavač«. Vsi igralci in igralke so napravili iz svojih glavnih ali epizodnih vlog prijetne pojave, ki so poslušalce nad vse zabavale. Maske so bile prav dobre, igranje gladko in prijetno. Samo začetek predstave se le nekoliko zavlekel, ker so igralci popoldne odigrali isto veselo igro že na Golniku, kjer so dosegli tudi najboljši uspeh. Na$a iskrena želja je, da bodi sokoisko gledališče tako po svojem programu kakor tudi po svojih kreacijah na višku, na drugi strani pa pozivamo tržiško občinstvo, da se na predstave kar abonira in da jib poseča v največjem številu. Pri otvoritveni predstavi smo pogrešali pozdravni nagovor, ki bi dvignil razpoloženje. č— Nabiralna akcija za šolske knjige dijakom meščanske šole se bo tudi letos izvršila kakor druga leta. da bodo dijaki z nabiralnimi polarni obiskali vse prijatelje šole in jih poprosili za prispevke. Letos so potrebe toliko večje, ker se je vpisalo na solo rekordno število dijakov, med katerimi je mnogo tako revnih, da ne zmorejo stroškov za nabavo knjig, šola ima sicer naravnost ogromno podporno zalogo, fci šteje malo manj kot 2000 knjig, toda še ne zadošča, treba je bilo nabaviti še za 6000 dinarjev. Gospodarska kriza je sicer tudi v Tržiču prav občutna, toda za mladino ni nobena žrtey prevelika. č— Avtobus vozi vsako nedeljo in praznik ob 20. iz Tržiča v Kranj in Ljubljano, nazaj pa ob 31. Postajališče nasproti restavracije »Norega sveta«. Iz Novega mesta n_ Komemoraclja. Tudi pri nas je priredilo društvo »Soča« spominski večer bazoviških »tev In koroškega plebiscita Predsednik g. ravnatelj A. Mervič je krepko očrtal trpljenje naših zasužnjenih bra tov na jugozapadu in severu in njihovo borbo za narodni obstanek. Udeležba je bila zelo številna. »Soča« je poskrbela tudi za žalno mašo, ki jo je daroval gvardl-jan frančiškanskega samostana. n— Zadnja pot inšpektorja Šimna Mer-šola. V nedeljo popoldne se je vršil ob veliki udeležbi meščanov in okoličanov pogreb inšpektorja finančne kontrole v p. g. Simna Meršola. V žalnem sprevodu so bila zastopana številna društva. Pred krsto je stopal močan oddelek finančne kontrole, nato občinski zastop. deputacija Sokola, sreski načelnik g. Friderik Logar, predsednik okrožnega sodišča g. dr. Josip Kavčič, sodniki okrožnega in sreskega sodišča. uradništvo davčne uprave, učiteljski zbor meščanske in osnovne šole s šolsko deco. V veličastnem sprevodu so se vrstili nosilci prekrasnih vencev, krsta sama pa je bila posuta z jesenskim cvetjem in nageljni. Po blagoslovitvi krste na starem pokopališču je pokojni Meršol nadaljeval zadnjo pot na novo pokopališče, kjer je bil položen ob joku mnogih k zadnjemu počitku. — Nabavijalna zadruga je namestu venca darovala 100 Din dijaški Vuainji. n— Živinorejsko selekcijsko društvo v Novem mestu priredi 30. t. m. ob 9. letni pregled rodovniške živine montafonske pasme. Priženejo se rodovniške krave in biki ter njihov naraščaj. Ostale živine ni treba prignati. Prigon je za člane obvezen. Kdor si noče preskrbeti dobro plemensko živino, si jo ob tej priliki lahko nabavi. n— Napaden v lastni hiši. V nedeljo zvečer je v Soteski nekdo ropotal na stanovanje 311etnega Žagarja Sifolta Franca Sifolt, ki se je hotel prepričati, kdo razbija po vratih, je stopil v vežo in vrata odprl. V tem trenutku je neznanec potegnil dolg nož, s katerim je pričel neusmiljeno mahati po nesrečnem Sifoltu Mož se je takoj zgrudil s krvjo oblit na vežni prag. Prihiteli so čez čas ljudje, ga naložili na voz in ga prepeljali v bo'nioo usmiljenih bratov. Tu so ugotovUi, da ima napadenec dve globoki vreznini na desnem licu in več globokih vreznin na lev. in desni strSni prsi. Ranjenčevo stanje je zelo kritično, ker je nesrečnež med ^re»ro-zom v bolnišnico izgubil mnogo krvi. Za seznanim nočnim napadalcem p,i:zve>lujejo orožniki. Gospodarstvo kako dela, seje, vodi krave ali 8ita pod pristreškom svojega kamina. »Lee Nouvel-les Litteraires« ga dobro označujejo za >p i-cardijskega Vergila«. Ta kmečki župan pa je izdal že več kot 15 pesniških zbirk in 11 romanov ter dober ducat literarnih in jezikovno-filozofskih razvrav, piše v >Mereare de France« kot Ljuba Sokolovič o jugoslovanski literaturi, kot Demetrios Asteriotis pa istotam referira o ncvogrškein slovstvu; .mimo tega piše o portugalski književnosti in ve. kaj izhaja v Braziliji. Ni li to še zanimivejši oojav, kakor je bil starorimski Verigi?! Pravkar pripravlja izbor iz njegove poezije »Le Florilege počti-que de Phileas Lebesgue«. ki je sedaj v subskripciji in ima že 9000 naročnikov. Upajmo, da nam bo o tei knjigi povedal kai več Lebesgueov slovenski znanec g- dr. A. Debeliak. —o. Nera francoska enciklopedija. Kakor sm° na tem mestu že zabeležili, je dal francoski prosvetni minister de M o n z i e izpodbudo za izdajo velike narodne enciklopedije 20. ioletja. Sedaj m> pripravljalna dela v poldni teku, a stroški za enciklopedijo eo že -iti z dosedanjo eubsfcribcijo. Tako se bo minila vrzel v francoski književnosti, za : Francozi doelej niso imeli enciklopedije, bi se lahko merila n. pr. z znano brit-' r> ali celo 9 špansko, dasi so dali svetu eneiklooediste (Diderotjeva enciklo-0 iz 1. 1780). Pripravljajoča se enciklo-m1 bo štela dvajset knjig v kvartu in -.•"'Hžno 10.000 strani teksta. Zanimivo c da ne bo urejena po abecednem siste- Položaj zagrebških bank Beograjska »Politika« je pred dnevi objavila članek D. Londiča o položaju zagrebških bank, iz katerega posnemamo, da se situacija denarnih zavodov v Zagrebu polagoma zbolišuie. V zagrebških bančnih krogih zatrjujejo, da na denarnem trgu trenotno ni več one napetosti kakor lani. V blagajnah denarnih zavodov se zopet v večji meri zbirajo likvidna sredstva, ki dopuščajo tudi novo kratkoročno kreditiranje gospodarstva. Seveda so ti kreditni posli še majhni in ne zadovoljujejo potreb gospodarstva. Značilno pa je vendar dejstvo, da banke znova dajejo kratkoročna posojila v zneskih od 50 do 100.000 Din. Lani v tem času je bilo delovanje bank koncentrirano predvsem na izterjevanje dolžnikov in mi bilo nikakih izgledov za kreditiranje. Industrijskih kreditov banke za enkrat ne dajejo. Pri nekaterih bankah so bili zadnja leta izvršeni mnogi odpisi na terjatvah pri industrijah. Industrijskim podjetjem je v mnogih primerih uspelo olaišati svoj položaj v pogledu dolgov s kompenzacijami na podlagi hranilnih knjižic. Kompenzacije so sploh mnogo pripomogle, da se ie srlošno stanje bank nekoliko zbolišalo. Značilno ie, da se je zboljšalo tudi sta-nie Prve hrvatske štedionice, in sicer predvsem z razdolžitvijo njenih industrijskih podjetij. Mnoga podjetja iz interesne sfere Prve hrvatske štedione, glede katerih se je prej pričakovala sanacija le v primeru velike konjunkture ali inflacije, so zmanjšala svoje dolgove s kompenzacijami in z delnim odplačilom dolga v gotovini. Likvidna sredstva Praštedione v novem poslovanju (ki je kakor znano ločeno od starega) omogočajo zavodu, da zopet vrši kreditne funkcije. Kar se tiče velikih industrijskih anzažmanov Praštedione, je danes situacija mnogo boljša nego pred leti. »Slavonija« d. d., ki je pred dvema letoma predstavljala najde-likatnejše vprašanje in so 'jo že obsodili na likvidacijo, se je izvlekla. Prvi hrvatski štedionGci je tudi uspelo zmanjšati svoj dclg pri Narodni banki, za katerega mora, kakor znano, plačati 7 in pol odstotka eskomptnih obresti. Tudi pri drugih denarnih zavodih je situacija nekoliko boljša. Edino one banke, ki so v večji meri angažirale svoja sredstva* v kmetijskih kreditih, as o mogle v večji meri likvidirati svojih terjatev. Kakor je iz gornjih navedb razvidno, je prišlo glede situacije zagrebških denarnih zavodov, do preokreta. V tem trenutku postaja vprašanje reorganizacije kreditnega aparata in splošne sanacije naših denarnih zavodov še bolj aktualno, zakaj v času. ko se pričenja situacija sama po sebi polagoma zboliševati, več nevarnosti, da bi bile žrtve za sanacijo z javno pomočjo brez uspeha. Zlasti se ne smemo zanašati, da je kriza naših denarnih zavodov s tem že prebrodena. Tudi če se pri posameznih zavodih kažejo znaki izboljšanja, s tem še vedno ni odstranjena potreba ukrepov za splošno vzpostavitev likvidnosti naših denarnih zavodov, temveč je postala ta potreba še nujne.iša. Gospodarske vesti = Trgovinska pogajanja z Albanijo. Kakor poročajo iz Tirane je odpotoval v Beograd g. Mehmed Konjiča, bivši albanski zunannji minister ia sedanji predsednik albansKe delegacije za balkansko konfederacijo v spremstvu ravnatelja albanskega zunanjega ministrstva in posebnega eksperta finančnega ministrstva, in sicer zaradi pogajanj o trgovinski pog&dbi z Jugoslavijo. = Zavarovanje valute pri izvozu za popravilo, predelavo in dodelavo. Carinski oddelek finančnega ministrstva je poslal carinarnicam pojasnilo glede enotnega postopanja pri zavarovanju valute za blago, ki se izvozi v predelavo, popravilo ali dodelavo. Po tem pojasnilu bodo carinarnice v bodoče zahtevale od izvoznikov overe- nje o zavarovanju valute za vse blago, ki se izvozi v predelavo, popravilo, obdelavo ali dodelavo na podlagi člena 11 zakona o splošni carinsKi tarifi. = Zvišanje kontingenta za Izvoz jugoslovenskih jajc v Švico, švicarsko poslaništvo v Beogradu je obvestilo naše zunanje ministrstvo, da so pristojne švicarske oblasti na prošnjo jugoslovenskega zunanjega ministrstva sklenile zvišati jugoslovenski kontingent za uvoz jajc v Švico za tekoče ieto od 25.000 na 33.000 met. stotov. = Situacija na tržiščih sirovih kož je nadalje prilično čvrsta. Na zadnji avkeiji sirovih kož zagrebške mesarske zadruge, je bila dosežena cena 12 Din za kg sirove osoljene goveje kože. Blago v Beogradu in v t osni je cenejše in se sirove kože ia-mešnje živine plačujejo po 8.50 Din za kg. ker so slabše Kakovosti in rnaniše. Telečje kože se plačujejo v Zagrebu po 17 do 18 Din za kg, ovčje po do 28 Din, kože od jagnjet pa 10 do 22 Din za komad. = Naš uvoz češkoslovaškega piva. Po češkoslovaški statistiki smo v prvih 9 mesecih t 1. uvozili iz te države 446 hektolitrov piva (lani v istem razdobju 550) v vrednosti 58.CO0 Kč. Hektoliter uvoženega češkoslovaškega piva smo torei plačali povprečno po 130 Kč. = Neuspeli kondlcijskl kartel tvornlc za čevlje. Kakor smo svoj čas poročali je 12 tvornic za čevlje v Jugoslaviji sklenilo kondicijski kartel, s katerim so se tvorni, ce ouvezaie, da bodo prodajale trgovcem čevlje le pod enakimi pogoji, in sicer J a 4% popustom (rabatom) pn takojšnjem plačilu odnosno pri plačilu najkasneje v 14 dneh od dneva fakture, z 2% popustom pri plačilu v 30 dneh po prejemu blaga in brez vsakega popusta pri plačilu v roku od 30 do 90 dni (v tem primeru le proti akceptu). Tvornice so se tudi obvezale, da ne bodo dovoljevale daljših plačilnih rokov, nego 90 dni. Namen tega kartelne-ga dogovora, ki se ni nanašal na cene, temveč samo na plačilne pogoje, je bil ta, da se oblaži konkurenca med tvornicami, ki so jo trgovci izkoriščal, sebi v prid. Ta karte] pa se je po sedanjih izkušnjah ponesrečil. Nesatere tvornice so se le kratko časa držale dogovorjenih kondicij, druge nekaj mesecev. Neuspeh je pripisati deloma okolinosti ,da je bilo poleg 12 tvornic v kartelu še 5 manjših tvornic izven kartela. Vrhu tega pa se je izlkazalo, da niso bili ustvarjeni tudi drugi pogoji, ki bi bili potrebni za obstoj kartela. = Obdavčenje potočnih mlinov. Na vprašanje ali se smatrajo mlini ob potokih ki morajo mleti samo periodično in ki so po davčnem zakonu oproščeni od zgrada-rine, za hišno obrt, ki je oproščena pridob-nine in poslovnega davka, je finančno ministrstvo izdalo pojasnilo. Kot hišna obrt se Kvalificira ona obrt, kadar se blago izvršuje od strani rodbinskih članov v stanovanju po naročilu ali na račun koga drugega, brez lastnega obratnega kapitala. Kot nadaljnji kriterij se smatra izvrševanje del doma brez uporabe strojev Ti pogoji niso dani pri mlinih ob potokih, ker se obrt ne vrši v stanovanju temveč v posebnem obrtnem prostoru ter s stroji na pogon; zato se tako delo ne more smatrati za hišno obrt. Isto velja tudi za vodne žage, ki obratujejo samo v času, kadar je pogonska voda na razpolago. Te obrate je treba smatrati kot obrtna podjetja, ki delujejo s pomočjo pogonskih strojev za industrijska podjetja pa tedaj, če delajo redno za skladišče in le v manjši meri za naročila. = Zagrebški kavarnarjl in takse za glasbo. Kakor poročajo iz Zagreba ie prišlo gied zagrebškimi kavarnarji in organizacijami avtorjev do spora zaradi visokih avtorskih taks za glasbo. Kavarnarji so sklenili, da izvedejo stavko. Za 1. november so odpove-dalij vse kavarniške glasbe. Doslej je zaradi odpovedi prizadeto okrog 100 glasbenikov. = Luksuzni davek za krojaška dela. Oddelek za davke pri finančnem ministrstvu je izdal pojasnilo glede vprašanja, kako se pobere luksuzni davek za konfekcijo v primeru, Kadar krojač ne daje materijala za izdelavo nego naročitelj. Ako je naro-čitelj Konfekcije trgovec, industrljec ali kaka druga oseba in ne privatna stranka, ki daje krojaču materijal za izdelavo obleke, tedaj se naročitelj smatra kot proizvajalec in mora plačati luksuzni davek. Borze 24. oktobra Po večdnevnem dviganju je danes deviza Newyork nekoliko popustila, nasprotno pa je London nadalje čvrst in se je celo za malenkost dvignil. Avstrijski šilingi so v privatnem kliringu nekoliko popustili in so se trgovaL po 8.70 (v Zagrebu po 8.61). Grški boni so se trgovali le v Beogradu po 40.50. Na zagrebškem efektnem tržišču se ;e Vojna ŠKoda ponovno dvignila in je skoro znova dosegla letošnje najvišje tečaje. Za kaso se Je trgovala Po 248, za december pa po 249. Višje notirajo tudi dolarski papirji; do prometa je prišlo v 1% Blairovem posojilu po 35 in v 8% Blairovem posojilu po 37.50. * Devize Ljubljana. Amsterdam 2807.63 — 2318.99. Berlin 1362.91—1373.71, Bruselj 797.46 do 801.40, Curih 1108.35—1113 85, London 183.80_185.40, Newyors 3963.83_3992.09, Pariz 223.85-224.97, Praga 169.79_170.65. Trst 301.01—303.41 (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.70. Zagreb. Amsterdam 2307.63 _ 2318.99, Berlin 1362.91 _ 1373.71, Bruselj 797.46 do 801.40, London 183.80—185 40, Milan 301.01 do 303.43. Ne\vyork ček 3963.83 - 3992.09, Pariz 223.85 — 224.97, Praga 169.79 do 170.65, Curih 110835 - 1113.85. Curih. Pariz 20.1975. London 16.75, New-york 360, Bruselj 71.975, Milan 27.22, Madrid 43.175, Amsterdam 208.175, Berlin 123.10, D jnai 57.10. Stockhoim 86.40, Oslo 84.20, Kobenhavn 74 80. Praga 15.325, Varšava 57.90, Bukarešta 3.05 Dunaj. (Tečaii v priv. kliringu.) Beograd 11.61, London 29.36, Milan 47.48, Newyork 625.98, Pariz 35.53, Praga 25-73, Curih 175.89, 100 S v zlatu 128 S par>. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 248 den.. 7«/» investicijsko 50 den.. 8°/o Blair 37.50 den., 7°/o Blair 34 — 35.50, 7°/o Drž. hipotekama banka 4o den., 4°/o agrarne 21 den. 6n/o begluške 36.50 den. ZagTeb. Državne vrednote: Vojna škoda 247.50—248.50, za dec. 249—250, 7% invest. 50—53, 4% agrarne 27 den., 7% Blair 34.50—35.50, 8% Blair 37—37.50, 6% begluške 36.50—38; bančne vrednote: Narodna banka 3550 den., PAB 227—229; industrijske vrednote: šečerana Osijek 165 den., Tr bovlje 80—110. Beograd. Vojna škoda 247, 246.50 zaklj., za dec. 248.50, 248 zaklj., 7% invest. 52 den., 4% agrarne 27.25—28, 6% begluške 37.50, 37.15, zaklj. 8% Blair 36.50—38, 7% Blair 34.50 zaklj., Narodna banka 3630 do 3700, PAB 228 zaklj. Dunaj. Alpine-Montan. 9.80. Blagovna tržišča 5SITO + Ljubljanska borza (24. t m.) Tendenca za žito mirna. — Nudijo se (vse mu, kakor vsa druga podobna dela. Namesto slovarja bo imel čitatelj v zmiselno urejeni vrsti preglede vsega, kar tvori vsebino našega časa, tako da bo nova francoska enciklopedija boli bilanca našega stoleijr, kakor pa priročen stvarni slovar. Enciklopedija izide v zasebni založbi in je drzavs ne bo podprla s subvencijo. Fantazija nemških reakcijon?rjev Nemški hitlerjevski tisk uganja veliko propagando za knjigo sedanjega poljedelskega ministra Walterja Dar reja »Das Bauern-tum als Lebensauelle der nordisehen Ras-se«. Knjiga je izšla že 1. 1929. in jo Novo plemstvo zemlje in krvi«. Z- obema spisoma, zlasti pa s prvini, se je Darrč uvrstil med ideologe hitlerievskega gibanja in njegovi nazori se sedaj širijo no vsem nemškemu t^sku. Tega, kar hoče Darrč, ni mogoče točneje označiti z drugo besedo kot-reakcija. Kolo časa je treba zavrteti najmanj za 100 let nazaj! Devetnajsto stoletio je s svojim liberalizmom zakrivilo usodno napako, ki io mora nemški narod popraviti: omogočilo je vzrast velikih1 nwt. industrializiralo ie cele dežele in skušalo celo kmeta izoremeniti v obrtnika ali lndnstrij-ca Zaradi tega ie kmečki živeli oslabljen in »življenjski vrelec nordijske rase« bi b'l kmalu usahnil. Hitlerjevstvo je prišlo tako rekoč ob dvanajsti uri kot edini rešitelj iz položaja. Čistost nemške rase ne zahteva samo popolnega izkoreninjeni* židov. marveč tudi počasno odpravo velikih mest. Meščansko kultaro je treba nadomestiti s kmečko, meščane Tazseliti po deželi in jih izpremeniti v drobne posestnike — bajtarje. Bajtar je tipičen, produkt germanskega gospodarskega sistema, in v njem živi mistična sila nordijske rase. Darre zametnje agronome in razne poljedelske podjetnike, ki so samo nepotreben ostanek liberalizma. Nemški narod se mora vrniti k zemlji, ljudje morajo sami obdelovati grudo in v tesnem stiku z njo varovati rasno čistost in posvečujoče zvestobo narodu in domovini. Neki pristaš ministra Darrčja vidi v svojem spisu, kako liudj^ trumoma zapašča-io mesta in hite »z ženo in otroci, na majhnem vozu, ki ga vlečejo voli ali konji, tja proti vzhodu, smeri nove nemške kolonizacije.« Darre in njegovi pristaši ne prikrivajo, da pot .na vzhod vodi v stevanske dežele: na Poljsko, v Ukrajino, v Rusijo. Na Pruskem so namreč latifundije nemških grofov in baronov, s katerimi so naziji sklenili 9porazum in nihče ne misli deliti njihova veleno?estva. Bolje ie, da ee umakne slovanski kmet s 6voie grude in jo prepusti bivšemu nemškemu meščanu, ko se bo vračal k mistiki sožitja z grudo... Darrč in drugi »mistiki? nemškega ruralizma na pozabljajo, da slovanski kmet ne pije več medice in ne prepeva noti slovansko lipo miroljubnih pesmi, čakaioč. da ga kakor nfedolžno 'jagnie zakolje vitez s kljukastim križem. Slovanski km*t se danes razvija nrosvetno in no potrebi uri v o-nžiu. di bn pripravljen na povodenj ^nordijske ra*e«. ki o nji eania v svojih literarnih spisih nemški aktivni minister Walter Darrč... za Nacionalnim volilcem v krškem srezu Krško, 22. oktobra Volilna borba je za nami. Zbrali smo podatke iz vseh 19 občin našega sreza o neumorni agitaciji, disciplini in zavednosti naših vrlih volilcev. Ponekod je bila borba huda, zato pa nas je tembolj vzradostila naša popolna zmaga. Krški srez se je pridružil zmagoslavju naše banovine. JNS je popolnoma zmagala v 14 občinah. Za čiste liste naše stranke je glasovalo 6219 volilcev, okroglo 65 odstotkov. V Št. Rupertu in v Št Juriju pod Kumom sta zmagali dve kompromisni listi, na katerih so naši pristaši primerno zastopani. Izgubili smo samo tri občine. Skupna volilna udeležba v srezu je bila 68 odst. Sreski odbor JNS smatra za svojo dolžnost, da se zahvali vsem našim občinskim organizacijam in funkcionarjem za to res krasno zmago. Kakor doslej, tako bo tudi odslej sreski odbor JNS vedno tolmač želj in zahtev naših občinskih organizacij. Razen našemu poslancu g. Alojziju Drmelju je čestital tudi sreskemu odboru generalni tajnik JNS minister g. dr. Albert Kramer. Naprej ria delo za popolno zmago jugoslovenske nacionalne misli! Za sreski odbor JNS v Krškem: Anton Gtiha l. r., predsednik; Oton Ambrož 1. r., tajnik. Smrt uglednega Slovenca na Koroškem V Vovbrah pri Velikovcu so prejšnji teden pokopali lastnika obširne domačije Pod lipo g. Grila Alekša. Kdo naših koroških ljudi se ne spominja dobrega očeta Mentla, kakor so po domače imenovali gospodarja. Njegova hiša je bila vedno na stežaj odprta našim ljudem. Tisoči, bi lahko rekli, so našli pri pokojniku stanovanje in hrano. Z največjo hvaležnostjo se ga pa spominjamo bivši vojaki. Baš na domačiji Pod lipo se je odigrala krvava tragedija naših Celjanov, tu so Nemci v premoči pobili Srečka Puncerja in druge. Tu si je rešilo življenje le nekaj naših, ki so se poskrili v podstrešje. Je razumljivo, da je stalo narodno prepričanje gospodarja sto-tisoče, saj so Nemci odpeljali vsa živila in vse, kar se je sploh moglo odvzeti. Oča Gril in družina so pa morali v večtedenski odgon, nekateri celo v internacijo. Na zadnji poti je spremila nokojnika nepregledna množica koroških Slovencev pa tudi mnogo prav uglednih Nemcev. Vrlemu pokojniku mir in časten spomin, njegovim preostalim naše iskreno sožalje. Konji z vozom v globokem breznu Zagorje, 24. oktobra V soboto je posestnik Franc Potrpinčk iz Preske, občina Polšnik, peljal po Sklen-drovski cesti voz smrek na postajo. Ko je prišel v ovinek na klancu pri žagi, je zaradi dolžine hlodov voz zasukalo in porinilo kor.ja z vozom vred v 70 metrov globok prepad. Konja sta se ubila, voz razbil _ in tako trpi gospodar, ki ga že itak tareje d3vki in dolgovi, nad 4000 Din škode. In zakaj vse to? Večkrat se je že v »Jutru« opozorilo, naj se ozka cesta na nevarnih mestih ogradi. Ko bi bila ograja, bi se nesreča gotovo ne zgodila. Vsi, ki imajo vožnje po tej poti, naj tudi sami odločno zahtevajo, da se napravijo varnostne ograje, sicer se bodo nesreče še io še ponavljale. rioveneko postajo, plačljivo v 30 dneh): Pšeniea (po mleveki tarifi): baška 79/80kg 14 — 147.50; baranjska, 78/79 kg 142.50 do 145: sremska. 78/79 kg 142.50 — 145; koruza (po navadni tarifi): za oktober 120 — 122.50; moka: baška »0« 250 — 255; banatska 265 — 270. -f Novosadska blagovna borza (24. t. m.). Tendenca prijazna, promet 71 vagonov. Pšenica: baška, okol. Novi Sad, sred-njebaška, gornjebanatska 100—102; baška, okol. Sombor 99—101; baška ladja Tisa in Dunav 101—103; slavonska 98—100; baška ladja Begej 99—101. O ve«: baški, sremski, slavonski 51—53. Ječmen; baški, sremski, 64/65 kg: 62—64. Koruza: baška, sremska 70—72; slavonska 72—74; banatska 67—69; baška ladja Begej 71—75; ladja Tisa, Dunav 72—74; baška, sremska sušena za okt. 62—64; za dec.-jan. 54—56. Moka: baška, banatska »Og« in »Ogg« 192.50—212.50; »2« 172.50—192.50; »5* 162.50—172.50; »6« 112.50—122.50; »7« 82.50—92.50; »8« 62.50—67.50; sremska, slavonska »Og« in »Ogg« 182.50—197.50; »2« 162.50—182.50; »5« 142.50—162.50; »6« 107.50—117.50: »7« 77.50—87.50; »8« 62.50—67.50. Otrobi: baški, sremski 48 do 50; banatski 45—48. Fižol: baški, sremski beli 130—135. -{- Somborska blagovna borza (20. t. m.). Tendenca stalna, promet 42 vagonov. Pšenica: baška. okol. Sombor 98—100; gornjebaška 102—104; sremska, slavonska 97—99; banatska 99—101; banatska in baška .potiska 101—103. Ječmen: baški, sremski, 63/64 kg 61—63. Koruza: baška 69—71; baška, bela 82—84; baška Dunav, Tisa 70—72. Moka: baška »Og1« in »Ogg« 187.50—207.50; »2« 167.50—187.50; »5« 157.50—167.50; »6« 107.50—117.50; »7« 77.50—87.50; »8« 55—60. Otrobi: baški 46 do 48. -f BudlmpeStanska termin, borza (24. t. m.). Tendenca stalna, promet glab. Pšenica: za oktober 7.96 bl„ za marc 8.23— 8.24, za maj 8.37_8.38; rž: za marc 5.17_ 5.20; koruza: za maj 8.17—8.18. ŽIVINA. + Mariborski živinski sejem {24. t m.). Dogon 11 konj, 12 bikov, 158 volov, 395 krav, 9 telet, skupaj 585 glav. Prodanih je bilo 383 glav, od teh 27 za Italijo. Cene živini so bile za kg žive teže naslednje: voli debeli 3.50 do 4. poldebeli. 2 do 2.50, voli za rejo 1.75 do 2, biki za klanje 2 do 3.50, krave za klanje debele 2.75 do 3.50, plemenske 1.50 do 2.25, klobasarice 2 do 235. molzjmlce 2 do 2.75, mlada živina 3 do 4, teleta pa 6 do 7 Din. Cene mesu: volov-sko meso I. 10 do 12, II. 8 do 10, meso bikov, krav in telic 5 do 7, telečje I. 14 do 16, II. 8 do 10. meso bikov, krav in telic 5 do 7, telečje I. 14. do 16. II. 8 do 10, sveža svinjina 10 do 18 Din. Repertoar NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DBA M A. Začetek ob 20 Sreda. 25.: Sonata strahov. Sreda. Četrtek, 26.: Pravica do greha. Izven. Znižane cene. Petek, 27.: Zaprto. Sobota, 28.: Mlinar in njegova hči. Izven. OPERA. Začetek ob 20 Sreda, 25.; Samson in Dalila. A. ★ Abonente reda Sreda opozarjamo, da imajo v sredo dne 25. t m. za svoj abonma izvrstno Strindbergovo dramo »Sonata strahov« v režiji g. Cirila Debevca. Delo je izvrstno naštudirano ter je imelo pri vseh dosedanjih vprizoritvah izredno velik uspeh. Ker je ta vprizoritev ena poslednjih predstav tega dela na našem odru. še prav posebno opozarjamo vse prijatelje resne drame na ta večer. Salve smeha je vzbudila češka veseloigra »Pravica do greha« pri vseh poslušalcih, ki so videli to delo na odru naše drame. Poleg »Okenca« je to najuspelejše veselo delo češke literature na našem odru. Kdor si želi zabave in dobre volje, naj po-seti v četrtek dne 26. t m. ljubljansko dramo, ko se vprizori »Pravica do greha«. Za to predstavo, ki je izven abonmaja, veljajo znižane dramske cene. Glavno vlogo tašče igra ga. Nablocka, poleg nje gospa Vida Juvanova ter gg. Jan in Cesar. Velik krog obiskovalcev naše drame je brez dvoma razveselila vest, da se bo letos zopet vprizorila Raupachova žaloigra »Mlinar in njegova hči« in sicer v starem prevodu Franca Malavašiča. Režijo ima g. Skrbinšek. V glavnih vlogah nastopijo gg. Lipah, ki igra mlinaria Krištofa Crnota. gdč. Boltarjeva. ki igra njegovo hčerko Marico, g. Gregorin pa igra Konrada, mli-narskega pomočnika. Sobotna vprizoritev je izven abonmana. Veljajo znižane dramske cene. Izvrstno Saint - Saensovo opero »Samson in Dalila« z gospo Thierrvjevo in z g. Marčecem v naslovnih vlogah, ponovi naša opera v sredo 25. t. m. za red A. Velikega svečenika poje g. Primožič, starega Hebrej-ca g. Betetto in Abimeleha g. Marjan Rus. Dirigira dr. Švara, režija je prof. Šestova. Mariborsko gledališče ZaMek ob 20 Sreda. 25: Zaprto. Četrtek, 26.: Voda. A. ★ »R. U. R.«, učinkovita Capkova kolektivna drama, je izredno zanimiv pojav v povojni svetovni literaturi. Uprizarjajo ga še vedno po največjih odrih z velikim uspehom. Mariborsko gledališče bo uprizorilo »R. U. R.« za češkoslovaški narodni praznik v soboto, 28. t. m- Režira gledališki režiser J. Kovič, niegova je tudi inscena-cija. Nastopi vee ansambl in velika kompar-zerija. Otroško igro »Pastirček Peter in kralj Briljantin« ponove prvič v nedeljo, 29. t. m ob 15. Pri nedeliski premieri tega veleza-bavnega dela je bilo gledališče izborno obiskano, ploskanju in odobravanju pa ni bilo konca ne kraja. Rezervirajte si vstop nicet Pripravlja se komedija »Pop Čira in pop Spira«, ki je dramatizacija znanega romana Stevana Sremca. Naslovni ulogf igrata Harastovič in Gorinšek. njuni ženi pa Dragutinovičeva in Zakrajškova; režija ie Tomašičeva. Ali si že obnovil članarino Vodnikove družbe za letos? Iz življenja in sveta Zvezdica - 1 0dM,evi iz Nemčiie v vinu Zakaj se kapljica peni? Pri vlivanju vina v kozarec ali tudi pri trčenju dveh polnih kozarcev nastajajo na površini pijače karakteristične simetrične tvorbe, ki jih uživalci posebno cenijo in označujejo z imenom »zvezda«. Nje postanek je odvisen od količine ogljikove kisline, ki jo vsebuje vsako vino v večji ali manjši meri, naj si bo tega ali onega izvora, te ali one barve. Iz čim večje razdalje vlivamo vino v kozarec, tem bolj izrazita je zvezda, ki ni v bistvu nič drugega nego tako zvana zvočna figura. Mehurčki ogljikove kisline, ki "vstajajo na površino, se tu razpočijo in spravljajo rob kozarca v rahlo tresenje. To meče te nežne tvorbe proti sredini kozarca, kjer se zbirajo v nekakšno vozlišče. To bi bili fizikalni vzroki nastajanja teh figur. Pri mladem, iskrečem se vinu lahko postanejo tako močne, da sličijo musira-nju, ki pa naglo prehaja, kar je znamenje, da vsebuje vino preveč ogljikove kisline. Največ naravne kisline imajo vina, ki rastejo na apnenih tleh. Zvezda je danes skoraj modna zadeva, STAROGRŠKE UGANKE če ne spregovoriš, boš izražal, kaj sem a če izgovoriš moje ime, ne boš izražal tega, kar sem. (Molk). Sem temni otrok svetlega očeta, ptič brez kril, ki se pa vendar dviga v oblake, čim se porodim, se razblinim. (Dim). Ce me pogledaš, te pogledam, čeprav te ne vidim, ker nimam oči. Če govoriš, kadar me gledaš, odprem usta in premikam ustnice, a nimam glasu. (Zrcalo). NEKAJ ZA VSE Po neki statistiki je progresivna paraliza pri moških trikrat češča nego pri ženskah. V najnovejšem času so poskusili ozdrav-ljati sladkorno bolezen z diatermijo trebušne slinavke. V mnogih primerih so s tem dosegli prostejšo dieto in zmanjšano potrebo pacienta po inzulinu. Krvni obtok je šele L 1619. odkril Har-vey. Po novi metodi zdravijo morfiniste z injekcijami inzulina in grozdnega sladkorja- Bacil tuberkuloze je odkril 1882. Robert Koch. Kolo sreče Iz te kroglaste gajbice potegnejo vsako leto glavni dobitek francoske Državne loterije DOBRO JF, ČE VEŠ... da bodo prestavili vatikansko zvezdar-no iz vatikanskih vrtov v papežev gradič Castel Gandolfo, ker moti premočna razsvetljava Rima astronome v njihovem opazovanju; da je vprašalo uredništvo pariškega časopisa »Vue« svoje čitatelje, katerih desetih pisateljev dela bi se morala uničiti, ter prejelo odgovore za uničenje knjig sledečih avtorjev: Hitlerja, Leona Daudeta, Viktorja Margueriteja, Emila Zole, MaTy-se Choisi, Clemana Vautela, Francoisa Co-tvja, Feleciena Chancorja in Mauricea De-kobre; da je umrl v Ženevi znani predsednik indskega kongresa Vitnalbhai Patel, dolgo-Jetni soborec Mahatme Gandhija; da gradi neka tvrdka v Newcastleju jeklene hiše po tako zvanem sistemu stekle-nic-termofork. Zgradbe imajo zunanje in notranje zidove, med obema zidoma pa je izolirni material, ki dela hiše pozimi toplejše, poleti pa hladnejše. Neko vilo iz treh sob so po tem načinu zgradili v 15 urah; da spi 7 letni Josef Higgins iz Memphisa v Tennesseeju že dobrih 600 dni in ga še vedno ne morejo zbuditi iz spalne bolezni ter ga hranijo z injekcijami; da pripravljajo v Rusiji prekomorski polet, ki bo obenem rekordni polet na največjo daljavo brez vmesnega pristanka; da je novi predsednik Kube imenoval Cehoslovaka J. Pokornega za vojnega ministra Kube ter mu poveril popolno reorganizacijo kubanske armade; da ima Rusija 700.000 organiziranih ša-histov ter daje njihovim organizacijam stalno državno podporo. ker ima kocsument v splošnem peneče se vino rajši nego ustaljeno kapljico, pa naj si bo ta še tako dobra. In ker stoje stvari tako, ni nič čudnega, da skuša moderno kletarstvo količino ogljikove kisline v potrebi umetno dvigniti. Pri vretju mošta nastaja, kakor znano, ta kislina, ki je največji del uide, določen del pa ostane v mladem vinu. Prebitek ogljikove kisline uhaja zelo počasi in je ostane sam" toliko, kolikor se sklada s trenutnim zračnim tlakom in s temperaturo v kleti, če se temperatura hipoma zviša ali če pade zračni tlak, bomo nered-xo opazili, da postane vino ponovno nemirno, ne da bi po pravem vrelo. Uhaja pač le prebitek mehanično raztopljene ogljikove kisline, često pretakanje, prekladanje sodov, stresanje, pasteriziranje itd. lahko napravi vino tako revno na kislini, da dobi plehek okus. V takšnih primerih ga lahko osvežimo z umetnim dovajanjem ogljikove kisline. Seveda pa je ne sme biti spet preveč, ker bi postalo preostro in ne-harmonično. Za finejša rdeča vina je umetno dovajanje ogljikove kisline priporočljivo samo v izjemnih primerih. Sezija narastkov se fe začela Te dni so v londonski zgodovinski restavraciji »Cheschire Chese« z velikimi ceremonijami otvorili sezijo pudingov van der Lubbe, požigalec Reichstaga po risbi amsterdamskega »Telegraafa« Uči se plesati Kakor poročajo londonski listi iz Berlina, je ondotno policijsko ravnateljstvo prepovedalo objaviti vest, da se kancelar Hitler uči plesati pri baletnem mojstru berlinske opere. Hitler v mladih letih baje ni imel prilike, da bi se naučil plesa, glede na reprezentacijske dolžnosti državnega kancelarja pri družabnih prireditvah pa mora zdaj to nadoknaditi, ampak tako, da ne bo za to doznala nemška javnost. 170.000 oseb v koncentracijskih taboriščih V berlinskih diplomatskih krogih je razširjena verzija, da drži nemška vlada v koncentracijskih taboriščih 170 000 oseb. Govorilo se je tudi, da bo vlada politične jetnike večinoma izpustila pred volitvami 12. novembra, toda zdaj je izšel demanti teh govoric, češ da za politično amnestijo v sedanjem trenutku ni pravega povoda. Nezaželjeni gosti Agencija »Havas« poroča iz New Yorka, da je odbor za proslavo obletnice premirja na prošnjo ameriških invalidov obvestil nemške bojevnike, da ne želijo videti njih zastopnikov med gosti ameriškega »memo-rial daya« ter da jim bodo v primeru udeležbe prepovedali sodelovanje pri obhodu po newyorških ulicah. Pisfemska zapora za politične jetnike Ker so prejeli nekateri rjavosrajčniki v okraju Zwickau zadnji čas agitacijski material hujskajoče vsebine, je odredila policijski direkcija v Draždanah, da se ima koncentracijsko taborišče Osterstein docela zapreti za pisemsko pošto. Nadalje se ne sme dovoljevati, da bi koncentracijsko taborišče obiskovali sorodniki jetnikov. Pošta, ki prihaja za jetnike, se sproti uniči, takisto tudi vse pošiljatve, bodisi da vsebujejo obleko ali živež. Tudi 22 jetnikov, katere so že hoteli izpustiti iz taborišča, bo ostalo še nadalje pod nadzorstvom, zaradi ljubega reda pa bo policija polovila in internirala še tiste socialiste, ki so doslej na svobodi. Slika ga je izdala ji^mmmmmmmammmmmmmmmmmmmammmmm^mmmmmrnmKmmmmmmmmmmmmmmmmmmm Neobičajno poročno potovanje Spomladi lanskega lete sta stopila v zakon bančni uradnik Tomaž Koroknai in njegova nevesta Ilza, hči premožnega bankirja. Oče je izplačal hčeri, odnosno zetu 90.000 pengov na roko in je zapisal Ilzi krasno vilo. Mladoporočenca sta šla na svatbeno potovanje, in sicer v Benetke. Zvečer pred poroko je prebil ženin v družbi razposajenih prijateljev in ti so ga peljali v lokal, kjer je spoznal in se zaljubil v neko plesalko nemške narodnosti. Plesalki je bil baš iztekel angažman Zato jo je povabil Korok-nai s seboj na potovanje Dejal je, da ji bo pripravil prostor v sosednem spalnem vozu, kjer se bo vozil sam. Ilza je nič hudega sluteča zaspala v vagonu in se je zbudila šele na jugoslovenski meji, ko je prišla na vrsto obmejna kontrola. Toda mladi mož jo je potolažil, naj se nikar ne vznemirja. Potem je ostavil spalni kupe. Na italijanski meji se je Ilza zopet zbudila. Bik je v skrbeh, ker je videla, da moža še ni nazaj, toda opravičevala je njegovo odsotnost z nervoznostjo meneča, da kadi na hodniku cigarete.. Zelo čudno pa se ji je zdelo, ko je njen mož takoj po vselitvi v beneški hotel »Danieli« izginil rer se dolgo ni vrnil. Tedajci je začela mlada žena jemati reči iz kovčegov in je pri tem nehote segla v žep moževega jo- piča ter potegnila iz njega sliko ženske, ki se ji je o nji zdelo, da jo je srečala na hodniku vlaka, s katerim ste se peljala ona in mož v Benetke. Postala je na stvar tembolj pozorna, ker je imela ženska slika toplo posvetilo. V kratkih minutah se je mladi ženi zjasnil položaj. Spoznala je, da je postala žrtev prevare. Ker je srečala moža v hotelu zopet z žensko, o kateri ji je slika dovolj povedala, se je odpeljala s prvim vlakom domov ter vložila proti možu tožbo za ločitev in zahtevala od njega povračilo že izplačane dote. Sodišče je izreklo ločitev, proces pa je prinesel na dan še druge zanimivosti, ki bi bile sicer ostale skrite. Plesalka, ki jo je bil nezvesti mož povabil s seboj na potovanje v Benetke, je vložila proti Korok-naiju tožbo zaradi otroka. Izjavila je, da ji je Koroknai, ko jo je povabil s seboj, povedal, da bo samo spremljal neko damo na potovanju v Benetke. Zato se je ves čas zadrževala. Na jugoslovenski meji pa je Koroknai nenadoma stopil v njen kupe ter ostal pri nji. kar n: bilo brez posledic. Zanimivo je vedeti, da je skušal Koroknai temu ugovarjati, a ga je pomagala razkrinkati lastna bivša žena, ki je v celoti potrdila plesalkine trditve. Na podlagi te izpovedi je bil Koroknai dvakrat obsojen. »Oskrunil sem...14 Prijateljica podgan Ta mačka je vzor posrečene dresure. Njene soigralke so štiri podgane, s katerimi se igra, ne da bi katero napadla in požrla Milijonar z ukradenim imenom Morilec, ki so ga francoske oblasti iskale 30 let V Norimberku so napodili režimovci na ulico nekega Žida, ld je imel odnošaje s krščanskim dekletom. Moral je nositi sramotilno tablo, za njim pa je korakala godba rjavosrajčnikov in igrala koračnice Nad trideset let je živel v Bataviji na Javi imovit lastnik ladjedelnic Jacques Soul, ki so ga vsi smatrali za težko pristopnega človeka. O njem se je splošno vedelo, da si je v povojnih letih nagrmadil ogromno premoženje, da pa kljub temu živi zelo preprosto in skromno. Edini človek, ki se mu je nekoliko več zaupal, je bil stari pomorščak Dican. Lastniki drugih ladjedelnic niso radi videvali Soula, že zaradi tega ne, ker je bil zelo spreten podjetnik in jim je večkrat odje-del najboljša naročila. Pred nekaj tedni pa so prepeljali Soula v bolnišnico. Pešal je rapidno in je bil skoraj stalno v agoniji. Zdravniki so računali, da bo vsak čas umrl in ker ni imel drugih prijateljev in znancev, so se obrnili na Dicana ter ga vprašali, če ima Soul sorodnike, da bi jih obvestili o njegovem bližnjem koncu. Dican je izjavil, da mu je Soul večkrat govoril o neki sestri, ki ima v Franciji cvetlični salon v Boulogneju — sur — Mer. Po nalogu bolniške strežnice, ki ie negovala umirajočega, je torej oddal Dican brzojavko in pozval Soulovo, naj pride k bratu, preden izdihne. Toda glej! Čez dva dneva je prišel nepričakovan odgovor, da nima gospa Soul nobenega brata, ker se je njen bTat ponesrečil pri neki železniški katastrofi 1. 1899. Nastopila je torej neizvestnost, tem večja, ker ni bolnika skoro nihče pobliže poznal, Soul sam pa je bil neprestano v agoniji. Šele po smrti se je ta skrivnost pojasnila. Odprli so Soulov testament, ki je vseboval prese- netljive in pretresljive podatke. Samotni Soul je v svoji oporoki opisal svoje življenje od mladih let do vzpona v Bataviji. Izjavil je, da se v resnici ne piše Soul, ampak Ralph Contsiere in da je morilec, ki ga že dolgo let iščejo franooske oblasti. Pred približno pet in tridesetimi leti se je v Bordeauxu spri z nekim gostilničarjem, ga zadavil in izginil. Od tistega dne je blodil širom sveta ter se skrival po beznicah francoskih obmorskih mest in prežal na priliko, ko bo mogel pobegniti na tuje. Nekega dne se mu je res posrečilo sesti neopaženo na vlak ter se odpeljati. Nesreča pa je hotela, da se je prav vlak. s katerim se je bil namenil v novo življenje, ponesrečil. Katastrofa je zahtevala mnogo človeških žrtev, on pa je ostal živ in cel ter je porabil to priliko, da je vzel listine nekemu Soulu, ki je obležal mrtev pod razvalinami. Z njegovimi listinami je Se! po svetu, živel pod njegovim imenom, se ustanovil v Bataviji ter začel uspešno življenje lastnika velikih ladjedelnic. Sreča se mu ni izneverila. V razmeroma kratkem času »e je povzpel do blagostanja, postal ugleden in imovit, toda ne srečen. Ko so jo obvestili o Soulovi smrti, se je madame Soul iz Boulogneja vendarle odpravila na pot proti Bataviji. Dozdevni Soul ji ie bil namreč v zahvalo, da je živel nad trideset let pod imenom njenega brata, zapustil vse svoje premoženje, ki znaša več milijonov frankov. Angleži odhajajo v Antarktido Kr. raziskovalna ladja »Discovery II« se je te dni napotila iz Londona proti Antar-ktidi. Program ladje obsega oceanografske študije, raziskovanje vode in bitij, ki iive v antarktičnem svetu, zlasti kitov. Ladja bo najprej raziskovala vodovje okrog FaJk- landskih otokov in Južne Georgije Ognjeno morje Iz Sinaje poročajo o strahoviti železniški nesreči na progi Ploesti—Brašova. Na tem delu proge, ki gre nekaj časa vzdolž reke Prahove, je tik prepadov blizu Sinaje za-vozil neki petrolejski vlak v lokomotivo, ki je prihajala iz nasprotne smeri po istem tiru. Trčenje je bilo tako silovito, da je dvignilo obe lokomotivi in nekaj prvih vagonov s tračnic, da so padli v strugo reke. Pri tem se je razlil in vnel petrolej iz dveh tankov. Plameni so švignili tudi v ostale rezervoarje na progi in nastal je velikanski požar z močnimi eksplozijami. Kmalu je bila okolica prepadov v ognju, vneli pa so se tudi bližnji gozdovi. Po dosedanjih vesteh je zgorelo v ognjenem peklu pet oseb, več pa jih je zadobilo smrtne opekline. Katastrofa je tako velika, da je začasno onemogočen vsak promet na progi, ki veže Bukarešto z novopri-dobljenimi rumunskimi kraji. Bojkot črne Venere v Londonu »Črno pohujšanje« Pariza Josefina Baker gostuje zadnji čas v Londonu. Nastopa v znanem gledališču »Princa Edvarda« Pri otvoritvi gostovanja je prišlo do burnih prizorov. Angleški godbeniki so se uprli sviranju za plesne produkcije črne Venere in Bakerjeva je morala odplesati prvi del svojega programa ob godbi muzike dveh klavirjev. Pred začetkom drugega dela je poslalo vodstvo gledališča h pogajanjem z orkestrom tajnika združenja godbenikov, Forte Greenwooda, ki pa so ga godbeniki izmrcvarili do krvi. Zato je Bakerjeva sestavila na brzo roko poseben orkester in ob njegovih zvokih je kazala svoje plesne čare občinstvu v drugem delu svojega londonskega programa. II I I l m^^f^ 1 ZA KRATEK ČAS »Gospod doktor, kadar naporno delam, me začne strašno boleti glava.« »Tako? In koliko krat vas boli?« »Vsake tri, štiri mesece, gospod doktor.« Rdeča mornarica na vožnji v Carigrad 18. t. m. je odrinila ruska črno morska mornarica na pot proti Turčiji, kjer jo pričakujejo v najkrajših dneh. Mornarico vodi križarka »Rdeči Kavkaz«, ki ji sledijo minonosci in tri podmornice. V Turčiji se pripravljajo na svečan sprejem ruskega brodovja, ker bo prvič v zgodovini obeh držav pod novim režimom, da obišče ruska mornarica turške vode. ANEKDOTA Pod Ludovikom XIV. in njegovimi nasledniki je lahko vsak za drag denar dobil mesto v »parlamentu«, kakor so se imenovale tedanje najvišje sodne komore. Tar ko ga je dobil tudi neki Brochant, mož brez znanja in zaslug. Novi tovariši so se mu smejali. »Nu, gospoda,« je menil Brochant hladnokrvno, »mislite, da bi me dali med vas, če bi imel kaj bistroumnosti?« VSAK DAN ENA ° Novi kaznjenec je v zasebnem življenju mojster na biljardu. S P Kaj sedaj? Ha6k«tva »afera« postaja Čedalje bolj ziu pletena. _ Ali naj se zaradi upravne pogr.-eške anulira pol prvenstva državne lige? Oba zagrebška lista »Jutarnji List« in »Novosti« sta včeraj v svojih športnih stolpcih prinesla koncentričen napad na upravni odbor jugoslovenskega nogomet-nega saveza v Beogradu zaradi znanih razveljavljenih tekem Haška z Jugoslavijo in "Vojvodino. . , , To pot objavljata nov argument, ki mu na Prvi pogled res ni mogoče odrekati neke utemeljenosti. Lista namreč navajata, da ae ie SK Svoboda v Ljubljani marca meseca združila z ASK Primorjem. Tedaj je ljubljanski podsavez obvestil o tem savez v Beogradu in prosil, na se SK Svoboda črta iz saveznega članstva. ASK Primorje je nato igralo vse svoje nadaljnje ligaške tekme z igralci SK Svobode. Zanimivo je, da se proti tem tekmam ni noben klub pritožil, tako da savez ni. imel povoda nastopiti proti ASK Primorju zaradi verifikacije teh igralcev. Dotlej je namreč veljala praksa savez-ne uprave (administracije), da izvede neposredno verifikacijo igralcev in klubov podsavez. Po tem stališču se je ravnal tudi. poslovni odbor JNS. Sele kasneje, ko je stopilo v ospredje vprašanje klubov, ki naj izpadejo iz sedanje državne lige, so zastopniki Vojvodine v savezu dosegli, da je upravni odbor razveljavil zagrebškemu IHašku dve regularno odigrani tekmi, in sicer s sklepom, ki razveljavlja dotedanjo prakso savezne administracije in poslovnega odbora. Postavil se je namreč na stališče, da je klub črtan iz članstva šele s službeno objavo v službenem glasniku Jugoslovenskege nogometnega saveza. Te objave glede SK Svobode pa v tem gvasilu ni bilo vse do — 26. septembra t. 1.! »Jutarnji List« kakor »Novosti« glede na ta dejanski stan zdaj vprašujeta JNS, kaj bo storil z ASK Primorjem in ali bo kakor Hašku razveljavil tudi ASK Primorci vse s Svobodaši odigrane tekme do 26. septembra, s tem bi razveljavil dve tretjimi dosedanjega državnega prvenstva in osledica bi bila, da bi se moralo to pr--nstvo prav za prav nanovo odigrati. »Jutarnji List« pristavlja k svojemu po--očilu ta-le zaključni stavek: >Zato bi moral JNS glede na stališče, ki ga je zavzel v vprašanju Haška, dosledno in ex offo razveljaviti vse odigrane tekme in razpisati zaradi nekrivde ASK Primorja nove.« »Novosti« pa se vprašujejo; »Kako se bo to rešilo zdaj, ko stojimo pred zadnjimi tekmami, ne vemo. Zato smo pa radovedni na novo salomonsko razsodbo. Ovadba o tej zadevi obstoja — predložili so jo »prijatelji« ASK Primorja iz Ljubljane, kaže pa, da se jim je pridružila tudi Vojvodina. Ni dvoma, da se bodo pridružili tudi vsi tisti, ki so morali svoje točke prepustiti Primorju.« Senzacija je na dlani. Vprašanje pa je, ali bo s to senzacijo kaj doseženo. Na vsak način je treba tu razločevati razne strani tega vprašanja. Pri Primorju gre za fiizijo, pri Hašku za nov klub. Proti tekmam Primorja ni bilo prizivov v določenem roku, proti Hašku so bili vloženi redni protesti. Pri Primorju gre za napako savezne administracije, pri Hašku za napačno stališče upravnega odbora, pri Primorju gre za zastarelo zadevo in veliko vprašanje je, ali naj sklep upravnega odbora JNS velja tudi za nazaj, kar bi bil načelni novum. V ostalem se bomo na stvar še podrobno vrnili. O R T se bo dostavilo vsem klubom. Na predlog g. Nagvja se sklene, da se bo prvenstvo savske banovine vršilo 11. in 12. novembra, a državno prvenstvo 1., 2. in 3. decembra. Do konca tega meseca morajo vsi klubi odigrati klubsko prvenstvo v vseh disciplinah ter dostaviti rezultate z ranglisto savezu najkasneje do 5. novembra. Vsi klubi se pozivajo, da plačajo članarino brezpogojno do 1. novembra, ker sicer ne bodo mogli sodelovat' pri nobeni prireditvi saveza. Službene objave LHP. Danes ob 18.30 v damskem salonu kavarne Emona redna seja upravnega odbora. Točno in polno-številno. 2SK Hermes (table-tenis). Klubsko prvenstvo se bo odigravalo vsak dan od 18.30 — 19.30 v salonu gostilne Keršič, na kar se opozarjajo zlasti igrači I. skupine (Nemec, Horvat, Severkar, Klauser, Kavčič, Drovenik). Table-tenis sekcija poziva klubske funkcionarje in člane ostalih sek- Primor je : Hajduk V zaključnih fazah tekmovanja za naslov državnega prvaka nam prihaja »maj-stor s mora«. Njemu ne gre več za prvo mesto, po vsej priliki je to že oddano BSK. Pač pa gre sedaj borba za drugo mesto. Zato so važne še vse točke, tudi ljubljanska! Naše moštvo se nahaja še vedno na robu možnosti za izpad iz lige. Osmo mesto v tablici, ki prinaša rešitev, še ni dokončno zasedeno, sarajevska Slavija ima samo eno piko manj od naših, in kdove, če se ji ne bi eventuelno še v zadnjem trenutku posrečilo, dokopati se še do dveh. Zato imajo naši veliko nalogo, da si skušajo zalogo točk pomnožiti še za par, pa naj-s:.bo na čigarkoli račun. Ce bo Hajduk dobavitelj, tudi prav! V prihodnjih dneh bomo imeli priliko še kaj povedati o tej tekmi. V nekaj vrstah. SK Slavija je nastopila v nedeljo s tremi moštvi, kar priča o marljivem delu tega mladega ljubljanskega kluba. 1'rvo moštvo je gostovalo v Kočevju, kjer je po dnbri in napeti igri zmagalo nad DSK Ol.mpijo z 2 : 1. Dve garnituri sta igrali proti SK Mlad;ki na Ko-deljevem: prva je zgubila proti I. moštvu Mladike z 1 : 6. druga je dobila proti rezervi Mladike s 6 : 1. — V nedeljo je SK Zagorje odigral svojo zadnio prvenstveno tekmo jesenske sezone in jo odločil zase ter postal prvak svojega okrožja. Vse tri tekme je zmagal in ima šest točk ter razliko golo-- 12 : 3. To pot se je moral boriti z moštvom SK Svobode, ki je nastopilo močno borbeno in podžigano po številnih navijačih V začetku je izgledalo, da SKZ podleže, vendar se je kmalu znašlo. Napadu je manjkala močna individualnost, mesto voditelja je nekako prevzel srednji krilec Baloh in vnesel sistem, ki je prinesel zmago rutiniranejših SK Zagorje : SK Svoboda 4 : 1 (3 : l). Sodnik g. Zupan iz Ljubljane odločen in objektiven. Publike do 300. V predtekmi rezerv obeh moštev je zmagala rezerva Zagor ja z 9 : 1 (4 : 0). — Ptujski SK Drava je v nedeljo igral v Ptuju proti SK Mura iz Murske Sobote ter podlegel le z 1 : 3. Za mladi klub vsekakor časten uspeh. Komite za srednjeevropski pokal je zaradi odpora Italije odklonil prošnjo Jugoslavije in Rumunije za sodelovnaie v tekmovanju za srednjeevropski pokal. Pribod-nie leto bodo od vsake države, ki igrajo v tem tekmovanju, igrali no štirje klubi. Službene obiave JTTS Dne 5. oktobra se je vršila redna seja pripravnega odbora JTTS. kateri so prisostvovali gg. dr. Za-hradka. Rosenfeld, Misser, Nagy in Cana-d:ja. Soglasno so bili sprejeti naslednji skiepi: Suspendirata se Gradjanski SK in SK Olimp (oba Karlovac), ker nista izpolnila svojih denarnih obveznosti napram JTTS. Besedilo motivacije tega suspenza cij, da prisostvujejo odigranju klubskega prvenstva in tako pokažejo zanimanje za svojo najmlajšo sekcijo. Vstop dovoljen tudi publiki. SK Ilirija (smučarska sekcija). Danes ob 20. važen sestanek vseh tekmovalcev Na sestanek se vabijo tudi članice, katere nameravajo letos tekmovati. Razpravljalo se bo o gozdnem teku, opremi in o izletu na Krvavec, ki se vrši v nedeljo. Na ta izlet vabimo tudi starejše člane, ki se zanimajo za sekcijo. Zaradi določitve odhoda pridite v čim večjem številu. — Hazenska sekcija. Danes ob 16.30 trening na igrišču, za naslednje tudi ob slabem vremenu: Ivica, Ela. Aman, Darinka, Vida, Nika, Mi ca. Prva družina in novinke naj vrnejo opremo. Gimnastttne smučarske vežbe. Naznanjamo, da se prično gimnastične smučarske vežbe pod okriljem SPD v petek dne 3. novembra ob 20. v telovadnici n. drž. realne gimnazije na Poljanah; vhod Iz Ci-ril-Metodovo ulice. Pridejo naj vsi, ki se zanimajo za ta tečaj. Prijave se sprejemajo na licu mestu in v pisarni Slovenskega planinskega društva, Masarykova cesta 14-1. (palača »Grafike«). Kdo nam mesi kruh? Iz spomenice predsedniku vlade — Od 100 delavcev v pekarnah jih je 41 nalezljivo bolnih, vsak tretji pa je jetičen Beograd, 24. oktobra. Tudi v naši državi se že dolga leta od stremi delavskih organizacij vodi borba za odpravo nočnega dela v pekarnah.. Ta borba se je po svetovni vojni vodila in večinoma tudi že izvojevala v mnogih državah in je bilo tako na primer nočno delo v pekarnah odpravljeno v Franciji, Češkoslovaški in Avstriji že leta 1919., v Grčiji leta 1920., na Poljskem 1921, 1924. na Madžarskem itd. Borba Zveze živilskih delavcev je uspela tudi v nekaterih pokrajinah naše države, pozneje pa se je položaj spremenil in je ostala do danes prepoved nočnega dela v pekarnah samo Se na področju primorske banovine. Ker so se življenjski pogoji delavstva sploh v zadnjem času zelo poslabšali, je postalo vprašanje nočnega dela v pekarnah seveda še bolj pereče. Zveza živilskih delavcev je ves svoj, že skozi leta zbrani material spopolnila ter izročila centralnemu tajništvu delavskih zbornic v Beogradu, ki je sedaj izročilo predsedništvu vlade ter predsedništvu senata in Narodne skupščine obširno spomenico o položaju delavcev v naših pekarnah. Sam predsednik vlade g. dr. Srškič je sprejel deputacijo, ki mu je v razgovoru podala še nekatera pojasnila k itak že zelo skrbno izdelani in z obilnim statističnim materialom opremljeni spomenici. Ta spomenica ima poročila zdravnikov bolniških blagajn iz vseh pokrajin. Med drugim je iz teh zdravniških poročil razvidno, da je povprečno med 100 delavci v pekarnah preko 40 bolnih in da med njimi najhujše razsaja jetika. Iz pregledov od leta 1922. do 1926. je ugotovljeno, da je jetičen vsak tretji pekarniški delavec. Kar se tiče primerov tuberkuloze, zavzema stroka pe-kamiških delavcev med 20 drugimi delavskimi strokami tretje mesto. Ambulance delavskega zavarovanja in občinske uprave v Beogradu imajo že od leta 1930. v svojih seznamih največ bolnikov iz pekarske stroke. Poleg jetike razsajajo med delavd v pekarnah tudi razne nalezljive bolezni Jn obolenja prebavnih organov. Veliko število delavcev je tudi telesno propadlo zaradi prebivanja in dela v nezdravih prostorih in pomanjkanja gibanja. Med njimi je vedno več kruljavcev. Vse te bolezni so posledica prenapornega dela in prebivanja v tesnih in zaduhlih prostorih. Komisije delavskih organizacij in ustanov so priključile spomenici mnogoštevilna poročila o pregledih bivališč pekovskih pomočnikov in vajencev V večini primerov so ta prebi- vališča po kleteh ln v raznih prostorih, ki so služili prej za skladišča in drage shrambe. V prostorih, kjer spi po 10 in še več delavcev na ozkih pregrajah, ki so postavljene ena nad drugo, ni niti poštenega okna ter prihaja svetloba tn zrak samo skozi ozke linice. Bedni delavci žive tako, kakor je to strašno životarjenje drastično opisal Maksim Gorki v svoji znani noveli »Enaindvajset in ena«. Izčrpani v dolgotrajnem delu se delavci zavlečejo na svoja za človeka nedostojna ležišča in sploh'ne pridejo do tega, da bi se razgibali in navžili svežega zraka. Od ljudi, ki živijo v takih razmerah, seveda nI mogoče pričakovati snage in Je zaradi tega strahovita beda in zanemarjenost delavcev v pekarnah zelo škodljiva tudi za splošnost. Ker se vse življenje velikega števila delavcev v pekarnah razvija samo okrog vroče peči in tesnih zanemarjenih ležišč, je razumljivo, da se tem otopelim delavcem po nekod kratijo vse pravice, ki jih dajejo zakoni o delavski zaščiti. Delovud čas je v Beogradu od 13 do 14, v Nišu od 13 do 16, v Skoplju od 14 do 18, v Novem Sadu od 12 do 15, v Zagrebu od 8 do 12, v Banja Luki od 14 do 16, v Splitu od 8 do 10, v Ljubljani pa od 8 do 12 ur. v Splitu, kjer še velja prepoved nočnega dela, so delovni pogoji sploh najugodnejši in so tam tudi mezde od 25 do 65 Din, dočim so v drugih mestih od 15 do 30 Din, ponekod pa znašajo celo samo 8 do 10 Din. Prekomerno so povsod zaposleni tudi vajenci v pekarnah, ln navaja spomenica, da traja njihov delovni čas v Beogradu in Skoplju od 14 do 18 ur, v Novem Sadu od 12 do 18, v Zagrebu od 8 do 14, v Sarajevu od 14 do 18, v Splitu od 10 do 12, v Ljubljani pa od 10 do 16 ur. Proti določilom zakona o zaščiti delavcev se tudi vajenci silijo k nočnemu delu. Prepoved nočnega dela v pekarnah je mednarodni urad dela že leta 1925. sprejel v program svoje konference, ki se je načelno Izjavila zs prepoved takega dela. Delegati mednarodnega urada dela so torej že tedaj prevzeli nalogo, da bodo svojim državam predlagali konvencije v tem smislu. Kakor že rečeno, je bilo v mnogih državah nočno delo v pekarnah že prej odpravljeno, kjer pa se to še ni zgodilo, so pa seveda delavci v pekarnah potrebni posebnega varstva v okviru zakonov, ki služijo v zaščito vseh delavcev. Iz tega dedi, da bi bilo treba najiprej določiti maksimum delovnega časa in minimum mezd ter izvajati pri tem najstrožjo kontrolo. Slovenci v Beogradu Novi prostori za slovenske prireditve — »Cankar" v Ruskem domu carja Nikolaja II. r. — Beograd, 22. oktobra Beograjski Slovenci imamo sedaj tri kul-turnoprcjsvetna društva, katera so si nadela nalogo, da nam od časa do časa nudijo po kak prosvetno-zabavni večer s svojimi gledališkimi predstavami: »Cankar«, »Edinost« in »Prosvetno društvo«. Letošnjo zimsko sezono je, kakor je že »Jutro« poročalo, otvorila »Edinost« z lepo uprizoritvijo No-vačanovega »Hermana Celjskega«. Ta pred-srava se je vršila, kakor večina vseh dosedanjih, v dvorani Češkoslovaškega doma v Garašaninovi. Poleg Češkoslovaškega doma so bile doslej na razpolago — pač le redkokdaj, ker jih ustanove, ki so jim lastnice, potrebujejo same zase zlasti ob dneh. ko bi jih potrebovala naša društva, ob sobotah ali nedeljah — našim društvom še tri dvorane: v Delavskem domu (zbornici), Francoskem klubu in Zvezi uradniških nabavljalnih zadrug. Prva ima oder, opremljen za gledališke predstave, druga ga ima tudi, ali brez gledališke opreme, tretja pa ga sploh nima in je prikladna samo za zborovanja in zabavne prireditve brez gledališke predstave, kakor so se vršile v njej pod okriljem »Cankarja«. dočim je v Francoskem klubu imelo »Prosvetno društvo« letos svojo pred-pustno zabavo. Prostori so tu res lepi, ali za naše prireditve nekam neprimerni. Nahajajo se v tretjem nadstropju Ratničkega doma v Miletini pod narodnim gledališčem V Delavskem domu je bilo po Češkoslovaškem domu največ naših prireditev. Dvorana Češkoslovaškega doma ni velika in je prav primerna za prireditve manjšega obsega, kakor so pač naše gledališke predstave. Je namreč, žalibog, resnica, da je vkljub dejstvu, da dobršen del teh naših predstav daleč presega povprečnost di-letantskih prireditev in se nam celo prav nič ni treba skrivati pred nekaterimi predstavami v beograjskem narodnem gledališču, zlasti ne nedeljskimi popoldanskimi, občinstvo pri vseh naših predstavah je izključno naše, slovensko, in vse doslej nismo mogli ali znali privabiti k njim niti svojih najboljših prijateljev iz naše beograjske srbske in hrvatske družbe. Je pa tudi res, da je Češkoslovaški dom v Garašaninovi ulici nekam »od rok«, nekam skrit. da menda največ Beograjčanov niti ne ve, da sploh obstoji. Brez dvoma je tudi to marsikoga odvračalo od poseta naših prireditev. Toda sedaj je prišlo v tem pogledu do zelo srečnega preobrata. Za snočnji večer nas je vabil »Cankar« k uprizoritvi Arnold-Bachove trodejanske burke »Svetnika« v dvorani Ruskega doma v ulici Kraljice Natalije 33. Ruski dom je impozantna stavba, zgrajena na zemljišču bivšega carskega ruskega poslaništva med ulicama Kralja Milana in Kraljice Natalije, ki se je šele pred kratkim slovesno odprla. Dvorana ima poleg razsežnega parterja tristransko galerijo z amfiteatralno nameščenimi sedišči v ozadju. Oder je urejen za gledališke predstave in jih prireja tu ruska emigrantska gledališka družina. Vsa oprema je zelo okusna. Dvorana izredno akustična. V podzemlju raz sežni prostori za buffet in manjše, intimne prireditve. Kakor se zagotavlja, se bo odslej ta dvorana dajala kar najradovoljneje na razpolago našim društvom in po raz meroma zelo ugodnih pogojih. »Cankarju«, kateremu se je treba zahvaliti za to odkritje in pridobitev, vse priznanje. »Svetnik« je privabil v Ruski dom lepo število našega občinstva, pa tudi. menda prvič, nekaj »drugorodcev«, da se je slišalo v dvorani tudi precej srbske govorice. Pač privlačnost Ruskega doma. Toda je bilo še prostora v dvorani. Vzrok najbrž deževno vreme. Med udeležniki smo videli ministra Ivana Puclja. podpredsednika senata dr. Ploja, nar. posl. Spindlerja in mno go našega uradništva do najvišjih stopenj Po težkem »Hermanu Celjskem«, ki nam je nudil užitek svoje vrste, nam je bila ta razposajeno razgibana burka res nekak oddih in občinstvo se je nasmejalo do mile volje. Pod spretno režijo g. Kosmača, ki je izborno podajal »kranjskega svetnika«, pri čemer mu je imenitno drugoval g. Bol-tauzer v vlogi knjigarnarja Ovčjaka, se je igra razvijala gladko in kar najzabavneje. Plesalki Ivici ge. Štiblerjeve vsa čast, zlasti še v prizorih z očimom, in Korenčanov Giovanni je bil neprekosljiv v svojem »•laškem« govoru in maski. Gospa svetnica gdč. Cenerjeve naj bi bila morda nekoliko živahnejSa. aH starejJa, napram hčeri; dni- Radio Senzacija 1933-34. "HIS MASTER S VOICE" APARAT R 28 P Ta novi superheterodln radio-aparat za sprejemanje EVROPE in AMERIKE deluje na dveh področjih valov, in to: 100 — 214 m 200 — 550 m (1400 — 2800 K5) (540 —1500 Kč) Izmenični tok 220 V. S tem aparatom zamorete sprejemati tudi amaterske emisijske postaje kratkih valov. Aparat je opremljen z najnovejšim dinamičnim zvočnikom. NEDOSEGLJIVA SELEKTIVNOST NEDOSEGLJIV V TONU NEDOSEGLJIV V CENI Proti gotovini Din na obroke Din 3500 Naplačilo Din 1400.—, ostanek v 7 mesečnih obrokih po Din Dobi se v vseh trgovinah te stroke in pri glavnem zastopstvu 11 THE GRAMOPHONE C0MPANY LTD. I M. MAJSTOROVIČ, Zagreb, Račkoga ul. Z. P gače je bila primerna, kakor je bil tudi g. Puclja grof Skala, ki pa naj bi bil vsaj v začetku kolikortoliko bolj »grofovski«. To velja tudi za njegovega nečaka g. Zadnika. Prikupna je bila naivnost gdč. šlibarjeve v vlogi izključene penzijonatke Marice in gibkost gdč. Jemčeve v vlogi služkinje Anice. Zagorčevemu velikemu moralistu Janezu Morali bi bilo treba dostojanstvenejših kretenj. Male vloge Amalije, biljeterja in Načeta so primerno celoti izpolnili ga. Bel-letova in gg. Komel in šekš. Konec tretjega dejanja bi se vsekako moral skrajšati, kar bi le koristilo učinkovitemu zaključku burke, katera se tako razblinja v prazno govoričenje brez dejanja. Kakor že rečeno, je pridobitev gledališke dvorane Ruskega doma za naše slovenske prireditve velikega pomena za nadaljnji raz voj našega slovenskega kulturno-prosvetne-ga življenja v Beogradu. Ruski dom je sredi mesta in ni več izgovora o »odročnostk, še manj pa o neprimernosti gledališke dvorane. In naši prijatelji, ki drugače radi zahajajo vanj, k ruskim prireditvam, se ga menda ne bodo izogibali, ko jih povabimo vanj k našim prireditvam. Slovenščina jim menda vendar ni manj domača od ruščine pa bodo tudi nas razumeli Rudarski mladini - pot do življenja! Ljubljana, 24. oktobra Veliki uspeh rudarskega koncerta v soboto zvečer, zlasti uspeh trboveljskih slavč-kov je vnovič spravil v ospredje zanimanje za usodo rudarske mladine. Vsakomur mora biti jasno, da najtežji, najstrahotnejši delež krize in brezposelnosti v revirjih odpade na šibka pleča rudarskih otrok, ki od gladu naravnost telesno propadajo in odmirajo. Sobotni nastop slavčkov pa je ponovno dokazal, da prav v rudarski mladini dremljejo nedvignjeni, neizrabljeni zakladi talentov in duševnega bogastva. To mladino je treba rešiti pred propastjo, treba ji je odpreti pot v življenje. Tu ni zadosti, da izstradanim otrokom pripomoremo do skodelice toplega mleka na dan, niti m dovolj da jim za zimo poklonimo kos obleke ali obutve, da bodo skozi sneg in mraz vsaj za silo /mogli dolgo pot od doma do sole, potem pa jih spet za vse leto in za vse njihovo brezupno življenje prepustimo ^rni usodi. To rudarsko mladino, ki je brez dvoma vsaj toliko talentirana, da bo vkljub stradežu in telesni bedi na vsaki življenjski poziciji vzdržala konkurenco proti tovarišem iz bolje situiranih krogov, je treba pričeti sistematično izseljevati iz črnih dolin — v delo in življenje. Ker danes pac nobena druga rešitev ni mogoča, bo rodila realne uspehe samo tista socialna politika, ki bo zasledovala ta ciilj. , . . .. Akcijski odbor za pomoč gladujocim ru darjem v Ljubljani, ki je pod predsedstvom g. Čebina pred meseci pričel z delom, si je nadel za glavno nalogo, da bo pomagal reševati vprašanje rudarske mladine pred vsem v tej smeri. V Trbovljah in v drug* rudarskih krajih je dovolj sposobnih fantov in deklet, ki imajo najboljše pogoje da se bodo kot učenci in kot delavci obnesli v vsaki gospodarski, obrtni, trgovski ali kakršnikoli panogi. Meščanska šola v lr bovljah izobrazuje vrhu tega vsako leto le po število dijakov, med katerimi so na] boljši talenti, ki jim bo nujno pomagati do prilike, da bodo študije lahko nadaljeval v Ljubljani ali kjerkoli. Akcijski odbor (ki ima svoje prostore v \Volfovi ul. 1. tel. 20-56) zbira s -dstvu v denarju in v obleki ter obutvi, tla rudarski mladini, katere starši po navadi — razume se _ ne premorejo niti najpotrebnejšega pomaga iz umirajočih rudarskih dolin v živ Ijenje. Lepa kulturna manifestacija. s ka tero so >e naši revirji predstavili na svojem sobotnem koncertu, bo gotovo podžgala marsikoga, da se bo odzval prošnji, ki jo je doslej prezrl. Iz življenja na dežel! METLIKA. Pri občinskih volitvah je bil metliški srez med tistimi redkimi sre zi naše banovine, v katerih so v vseh občinah brez izjeme zmagale liste JNS. Sestavljeni so že tudi novi občinski odbori. V Metliki je bil izvoljen za župana znani javni delavec g. Ivan Malešič, a v odbor poleg njega še gg. Franc Kremesec, Ludvik Fuks, Ignac Hočevar, Franc Pibernik, Anton Rajmer, Ivan Drobnič, Jakljič Jože. Ivan Skrlj, Milan 2ivkovič, Jože Vrtačič, Ivan Brodarič. Jože Brožič, Martin Peča-rič, Janez Bajuk, Jože Jutraž, Anton Sti-panič in Franc Weiss. V novem odboru so sami možje, ki bodo gotovo v vseh pogledih vodili našo občino tako, kakor zahtevajo sedanje težke razmere. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10. 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 24. oktobra 1933 Ljubljana 7, 765.2, 9.4, 89, mirno, megla 10, Ljubljana: 13, 763.6, 11.3, 89. SW1, 10, dež; Maribor: 7, 764.2, 8, 90, mimo, megla 0, —, Zagreb: 7, 765.3, 8, 90. W2, megla 10, Beograd: 7, 7«6.0, 7, 75, ESE6, 7, —, —; Sarajevo: 7, 767.0, 5, 90, mirno, 7, Skoplje: 7, 767.5, 2, 90, mirno, 10, Split: 7, 763.9, 17, 80, SE 10, 9, dež; Kumbor: 7, 764.3, 16, 90, SSE8, 9, dež; Rab: 7, 763.6, 15. 75. SE5, 7, —, —. Temperatura: V Ljubljani —, 9, v Mariboru 11.8, 8, v Zagrebu 11, 7, v Beogradu 17, 6, v Sarajevu 14, 3, v Skoplju 19, 1, v Splitu 20, 14, v Kumboru 12, na Rabu —, 11. Solnce vzhaja ob 6.25, zahaja ob 17.2; luna vzhaja ob 13.1, zahaja ob 20.50. Radio Sreda. 25. oktobra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne ve9ti. — 13: Cas, plošče, borza. — 18: Komorna glasba radio - kvinteta. — 18 30: Radio - orkester. — 19: Tujski promet in naše občine. — 19.30: Uvod v sledeči prenos. — 20: Prenoe opere iz gledališča. Vmes napoved ča9a in poročila. Četrtek. 26. oktobra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 18: Otrok in knjige (Marija Kmetova). — 18.30: Pogovor s poslušalci. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Plošče po željah poslušalcev. — 20: Prenos iz Zagreba. — 22: Cas. poročila, radio jazz. BEOGRAD 19.20: Narodne pesmi. — 20: Prenos koncerta iz Zagreba. _ 22: Plesna crlasba na ploščah. — 22.40: Koncert cigan-se kapele. — PRAGA 19.20: Prenos opere iz gledališča. — 22.25: Smetanove polke iz njegovih mladih let. — BRNO 19.20: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 20: Orkestralen in pevski koncert. — 21.15: Nadaljevanje koncerta. — 22.10: Godba za ples. - DUNAJ 11.30: Lahka godba. — 15.35: Otroški koncert. — 16: Koncert solistov. - 19.05: Vojaška godba. — 20.30: Rimski večer. _ 22: Lahka glasba. — BERLIN 20.05: Večer lahke in plesne glasbe. — KONTG8BERO 20.10: Slušna igra. — 21: Koncert opernega orkestra. — M(JHL-AKCER 20.10: Slušna igra. _ 22.45: Ph> šče. — 23.30: Orkestralen koncert. — 24: Nočni koncert iz Frankfurta. _ BUDIMPE ŠTA 17.30: Koncert dvojnega kvarteta. — 19.20: Orkester. — 20.40: Materij. — 22 Lahka in plesna glasba. — RIM 17.15- Vo kalen in instrjmentalen koncert. — 20.45 Godalni trio. — 22.40: Plošče. P. H.: 9 Življenje—film Roman Hotel »Hungaria« odgovori čez tri dni, da je plesalka Ljudmila Nižinskaja po dokončanju svojega enomesečnega angažmana odpotovala iz Budimpešte, najbrže v Pariz. Vsekako je govorila o tem. Ali je tam nastopila nov angažmam, umetniškemu vodstvu hotela ni znano. Drju Milkoviču je, kakor da bi ga bila prešinila električna iskra. Pariz! Zelo mogoče. Peljala se je tod skozi v Pariz. Gotovo kje pleše. Peter Milkovič pregleda svoj bančni račun. Celih petnajst tisoč dinarjev je še na njem. Dovolj, da se pelje v Pariz. In njegova praksa? Ni vrag, da se ne bi našel namestnik. Seveda. Saj se kmalu vrne. Ko sreča prijatelja Bergerja in mu pove odgovor iz Budimpešte, odločno doda: »V Pariz pojdem.« Berger se sočutno nasmehne. »Vrat si zlomi! Vsekako si prvi dolžnik na tem svetu, ki išče svojega upnika. Svetega Savo zaslužiš! A vendar — prav imaš. Razumljivo je, da za nekaj časa izprežeš, zakaj po vsem, kar si tu doživel, bodo trije, štirje tedni Pariza izvrstno zdravilo, ki ti ga privoščim iz srca.« »To je beseda!« »In sploh je tvoj doživljaj preveč zanimiv, da bi ga smel pustiti brez enakovrednega nadaljevanja. Kasneje napraviš iz tega lep film in ga daš meni.« Veselo se zasmeje. »Življenje — film--k temu spada brezpogojno riviijera. Ažurna obala. Nu —« »Da — molči že, bodi tako dober. Pojutrišnjem se odpeljem.« »Velja.« ★ Tri dni po tem razgovoru je dr. Milkovič v Parizu. Pomlad je tu neizmerno blaga. Tako je, kakor da bi segali vetrovi vroče Afrike prav do tod. Lagotno in brezskrbno postopajo ljudje po bul- varjih. Po Tuilerijskih vrtovih se popoldne izprehajaio varuške z otroki na mlačnem, čistem zrak«, mehki oblaki jadrajo po sinjem nebu, ki je polno mladoletnega hrpenenja. Cerkev Naše Gospe stoji z raz-tapljajočimi se obrisi na oza-dju tega neba, in Cite s svojimi stolpi je od solnca vsa zlata. S tistim spogledljivim nasmeškom, ki je simbol zaljubljenega Pariza, švigajo midinetke po vrvežu uličnega življenja. Avtomobili, taksiji, vozovi cestne železnice in avtobusi brnijo sem ter tja. Pod velikanskim slavolokom Zmage se, kakor zmerom, za trenutek ustavlja promet, da se nato razlije v Hochevo avenij, ki je podobna debeli, z briiljanti nališpani bankiriri. — Tu stoji dr. Milkovič. Teden dni je že v Parizu. Kakor iz uma je predirjal mesto na vse strani, da bi našel Ljudmilo Nižinsko. Vse velike vari-jeteje, gledališča, kabarete in svetska plesišča, s katerimi je Pariz tako bogat, je pretaknil. Zaman! O Nižinski — nikoder sledu! Pariz jo je menda pogoltnih_ Obupati mu je. Vse odlične hotele je obredel, povsod je vpraševal po njei Nikjer ne stanuje kaka Ljudmila Nižinska. Milkovič se zdi samemu sebi že smešen. Časih mu je, kakor da bi se ves svet norčeval iz njega in se porogljivo spakoval za njim. In pri teni je na bulvarjih polno lepih žensk. Obetajojoči pogledi iz osenčenih oči se ustavljajo na njem. Ce bi hotel, bi tu lahko preživel zelo prijetne in vesele počitnice. A kaj. ko išče v tem velikanskem mestu samo ene ženske! Milkovič se preda človeški reki, da ga zanese v Hochevo avenijo. Njegovo podjetje je brezupno, to zdavnaj čuti. Pa kaj more? Neizbežen notranji glas ga priganja, naj išče. Išče, čeprav sluti, da je ne bo našel. Tu v Parizu gotovo ne. Kar mahoma, ko po dolgem dnevu jalovega iskanja spet sedi v svoji hotelski sobi, ga obide ta siva gotovost. Saj je vse zaman. Ose) sem! Pariz je tisto kakor vsako veliko mesto. Kaj se še klatim tod? Izhod je samo eden: to Nižinsko moramo pozabiti. Amen! Sanjal sem. Sanje minejo. Sanjam ni nadaljevanja. Njegovo hrepenenje po Nižinski — sanje! Da, Berger ima prav. Počitnice so za to, da se človek zabava. Jutri se odpelje dalje. V Nizzo. Ažurna obala! Tam cveto rože, palme, pomarančevci in ciprese rasto tam doli, solnce sije, veliki svet se zabava. Spoznata ga je treba. In v Monte Carlu si ogleda nesmrtno igralnico. To je samemu sebi dolžan. Ob tem bo pozabil plesalko Ljudmilo Nižinsko. Cez tri leta se tako in tako spet vidita. Zglasila se bo sama od sebe. Cene malim oglasom Ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pri-»tojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Din 1.—. Po Din L— za besedo M zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto*, »Kapital*, »V najem*, »Posest*, »Lokali* »Stanovanja odda*. »Stroji*, »Vrednote*, »Informacije*, »Živeli*, »Obrt* in »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* in »Zaslužek* če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče i>otnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče raslužka ali službe, plača xa Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pnstojbma za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse prt!*ojblne za male oglase je plačati pri predaji naročila, km« jih je vpoelati v pismu obenem z naročilom. Sluibodohi Vsaka beseda 50 psu; u dajanje naslova sli u iifro pa S Din. (1) Dober brivec ln ondnler dobi takoj aii p-»zneje stolno službo. Naslov: Torčič I^o, brivski salon. Boh. Bistrica. 39974^1 Pošteno dekle wnožno slov. in nemškega jezika, sprejmem takoj ^ za Hotelsko sobarico. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 3099-1-1 Pek. pomočnika ki bi imel kavcijo, sprejmem v stolno dobro s'mbo Dopise na og!ns. oddelek »Jutra« pod »Zaslužek«. 39993-1 Mlajšo pletiljo •»rejimem kot dru?abn"ro. Ponudbe na o?'asn: odd.iv tek »Jutra« pi»(l »Obrt«. 40013-1 Ključavničarskega učenca s p r e j m e Mat. Hočevar, kfiučavničar. Rogo«nloa — Ptuj. 39979-44 Učenko trgovino mešanega ga sprejme Tome r&včah. Ka-SI o-40015-44 Vajenca sprejme takoj Mičkec Mirko. brus-nic« stekla in ogledal Šiška. M e d v ed ^v a lie*. 38. Dober risar ima prednost. 40029 44 Službe išče Vsaka beeeAa 50 par; te dajneje na*lf»va aK ta Iifro pa * Din. (2) Dekle t znanjem slovenščine in nemščine ter bivanja. išče mesta k otrokom ali kot prwmoč v gospodinjstvu. — C«uj- ponudbe ne podraž ni-o »Jutra« v Ma.rib,»ra l>od mačko »Zanesljiva«. 39626-2 Kuharica poštena in perfektna, ki razume tudi srbsko kuhinjo, srednjih let, išče službo v privatni hiši. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 39982-2 Maserka eredujiih let, dobro isvež-bana. ee priporo&a. Oenj. ponudbe na oglas, odd eiefc »Jutra« pod šifro »Potrebna 88«. 40002-2 Šofer-mehanlk z večletno prakso. 1 S 8 e mesto za takoj. Cenjene dopise na podruž. »Jutra« v Celju pf»d »Kjerkoli«. 40033-2 Dekle vajeno kuhe im hišnih del, išče sluižbo f)ri boljši družini v Ljubljani ali Domžalah, Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 40024-2 Natakarica štora 2.3 bet, zmožna tudi nekai kavcije, išče službo za takoj ali pozneje — najraje v Mariboru ali Ljubljani. Gre tudi za hotelsko sobarico, v čemer je dobro izurjena. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra 40023-2 Pouk Beseda 1 Dia; ia dajanj« oaelova aH *a šifro 5 Dia. Dijaki, ki iščejo tastrnkolje, p!a IVajo vsako besed« 50 pv; ta šibo za da Ja.ni« naslova 3 Dia. " (4) Študent revnih staršev, ki hodi v IV. razred gim., vzame instrukcije za I.. II. TO III. razred. Poučuje vse predmete. kakor tudi jezike, po ni7.ki ceni 5—6 Din od ure. ali pa tudi proti brani ali stanovanju- Naslov v oglasnem oddelku Ju-tre 39966-4 Avto, moto Vsaka beseda, 1 Din; ta dajanj« naslova Vi ia Šifro pa 5 Din. (101 Šivilja »a perilo in obleke, gre po nizki ceni na dom. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Perfektnn«. 39970-2 Brivec ve5č železne in vodne tm-diiiiacije ter barvanja las, išče nameščenje. Nastopi lahko taikoj. Ponudbe na naslov: L. B -žo. frizer, Poeterestonte. Sisak. 399S0-2 Harley-Davidson 1200 ccm. s prikolico, v tabornem stanju ugodno naprodaj v avto-delavnici na Gosposvetskii oesti 13. 10016-10 G. Th. Rotman: Bili, Bobi] e v sin Bili, ki mu je velik oreh utolažil lakoto, je s palmovim listom v roki in potuhnjenim režajem na obrazu tiho splezal doli Nato je mahoma podržal velik list pred lečo daljnogleda... Oh, naj je ubogi dok tor Se tako buljil vanj, pred njigovimi cčmi je bila sama črna noč Prodam Ostfaai trg. značaja po 1 Din beseda; za da janje naslova ali ta iifro S Din. — Oglasi socialnega rnačaja vsaka beseda 60 par; ca dajanj« naelova aii ca šib« f% S Dia. (6) Opravo za špecerijsko trgovino kompletno, in Schulzovo avtomatično tehtnico prodam po zelo nizki ceni. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 3SOT8-6 Kolesa Hranilne knjižice kupite, prodaste, lombardi-rate posojila na.jkulantneje 'pri: Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ml. št. 6/II Za odgovor priložiti znamko za 3 Din. 281-16 -.ika oeseda i Din: ta dajanje naslov« ali za 1'fro m 5 IV n. (35) ia besed«. Oglasi so- cijalnega enačaja po 50 paj beseda. Za dajanje naslova ali za šifro > Dia. oziroma 5 Dia. (M) Moško kolo ieIo d->bro ohranjeno, takoj ugodno prodam. Event. vzamem tudii velik usnjen kovčeg na račun. Dopise na oglasni oddeiek Jutra pod »Gorenjsko 1000«. 39908-11 Kolesa 2 mo&c! in žensko naprodaj na Viču, Cesta na Dobravo i. 40004-11 Kupim <>giUai trg. značaja po 1 Dia beseda; ta oa-janje naslova ali ta šifro 5 Dia. — Ogla« socialnega enačaja vsa ka beseda 50 par: t» dajanj« naslova ali za šifro pa S Dia. (7) Rabljeno juto večjo množino kropi Edvard pišler. Vrhivika. 39952 7 Wertheim blagajno sredn jevelliiko kupim.. Ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod šifro »Dobro ^hranjena«. 39996-7 Trgovsko opravo dobro ohranjeno k-uipim. — Pnnuid'be na oglas, oddelek »Jirtra« pod šifro »Trgovca oprava«. 39904-7 Železno blagajno ku®i »Lana«, Rimska c. 2. 39998-7 Avto Fliat 509 A, šti.risedožen, malo raibljen. v popolnima brezhibnem s'anju zelo u^godno naprodaj. Naslov v oglaifnem oddelkn »Jutra«. 40032-10 Otroško posteljico kropim. Ponudhe na ogks. oddelek »Jutra« pod šifro »Posteljica«. 40014-7 Stare umetnine slike, kipe in grafiko kupim Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jut.ra« pod »Ljubitelj starih umetnin«. 39999-7 Vsaka beseda 1 Din. ta dajanj« naalova ali za šifro pa 5 Din. (<30) Parcele naprodaj v Zg. S'ški — stran«ka cesta za hribnm. Pojasnila daje A'ojz Arhar Celovška cesta št. 80. 39992-20 Vsaka beseda 1 Din! ta lajanje naslova al; t» Jifro pa 5 f>iin. Družabnika za razširjenje trgovine in obrti iščem. — Resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro vpeljan«. 89963 16 Resnega gospoda prosi simpatična in imeli gentna tena za majhno posojilo. Prijateljske po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Skrom io podjetje«. 40003-16 Srebrne krone staro zlato in srebro k n p a j e ra-finerija dragih kovin v Ljubljani, Ilirska ulica štev. 36 — vbod i i Vidovdanske ceste — pri gostilni Močina. 70 Oblačila; Trg. ogla« po 1 Din beseda; sa dajanje aa sJova ali za šifro 5 Din Oglasi socialnega tna-čaja vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslova ali za šifro 5 Dia. (131 Krznen plašč krasen (Mrormel) ugodno prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 39916-13 Nov smoking zelo poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek Jutra«. 39930-18 Vsak* besed« 1 Din: ca dajanj« naslova aK la šifro pa 5 Din. (17) Mesarijo in gostilno event. tudi samo gostilno, na prometnem kra.jn vzamem v najem 6 1. decem brom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39971-17 Vsaka Beseda 1 Di.n. ta dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (341 Zimska jabolka sortirana v za.bojčkih, in sadna drevesa za jesemsfco saditev, visoka in nirkodebelna. dobite pri Kmetijski družbi v t .rublja™. Nov trg št. 3. 39997 34 Pridelki VsaJta Beseda 1 Di.n. ta dajanje naslova ali ta šifro p« 5 Dia. (33) Kislo zelje novo, prvovrstno rezano in cele glavice za sar-mo, v sodftih, v vsa-K1 množini dobavlja po brezkonkurenčnl ceni Gustav Erklavec. Ljubljana. Kodellevo 10. telefon 25-91. 236-33 Prima traplst polnomasten, io čajno maslo po amerni ceni nudi vzorno mlekarstvo J. Novak, Grubišnopolje. 39648-33 Mlekarne napravite ponudbe za stalno dobavljanje čajnega masla iiz pastenizirane smetane — pod »Najnižja cena 1933« na ogl. odde'ek »Jutra«. 39907-33 Vsalta beseda 1 Dia; za dajanje naslova ali za šifro pa 6 Din. (10 i Trgovino z železnino lepo sortiramo, t v«em inventarjem prodam iz pro ste roke v sredomi mesta. Plačljivo tudi v hranilnih knjižicah. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zeleznina«. 39960-19 Lep trgovski lokal na G'iepos.vetski cest« ta koj oddam v najem. Na slov pove oglasni reldelek »Jutra«. 39902-19 Trgovski lokal se odda s 1. nov. v palači »Dunav« v Beethovnovi ni. Vsa pojasnila pri Splošnem jugosl. bančnem d.ru-štvu. podružnica. Ljublja na. v palači »Dunav«. 39337-19 Gostilna s trgovskim lokalom tik romarske in farne cerkve M.. Z« gorje pri Konjem. kjer ni v oddaljenosti 1 ure -nobene tigovine, naprodaj za 40.000 Din. — Ponudbe na naslov: Anton Ko'a.r, Zagorje, pošta Pil-štanj št. 46. 39972-i9 Prostor za ključavničarsko delavnico iščeni e 15. novembrom. Ponndibe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Primerno plačiio«. 40001-19 Vsaka beseda 1 Dta: za dajanje oaetova ali ta šifro pa 6 Dia. (21) 2 dvosobni stanovanji oddam c decembrom n« Celovški cesti 66 — poleg store šišenske cerkve. Poizve ee istotam. 39623-31 Dvosob. stanovanie s kuhinjo (sipa.lnica opremljena), ostalo prazno, pripravno za pisarno, odda Toman, Resi j eva cesta 30. 38671-21 Dvosob. stanovanie oddam s 1. novembrom stranki brez otrok v Hrenovi ulici 12. 39981-28 Enosob. stanovanje podstrešno — e kabinetom takoj oddam stramjki do 3 ■o.«eb v Koseskega ul. 20, Tmovo-Kolezija. 39988-31 2 stanovanji enoso'bno, in dvosoibno, lepi in svetli, s pritiklinami (tudi predsoba, pralnk-a, drvarnica. elektrika, vodovod in par gred vrta) .poceni oddam takoj ali kasneje v Predov.ičevi nI. št. 28. 39984-31 Dvosob. stanovanje podstrešno, pripravno za obrctniikai (co), s 1. novembrom odda Ciglič. Mestni trg lil. Ogledati med 13. in 15. uro. 4001il-31 2 stanovanji trisobno in šbirisobno. oddam s 1. novembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 40005-21 Sobo s kuhinjo oddam s 1. novembrom v Orlovi ulici 1. 40008-31 Stanovanje opremljene sobe im kuhinje oddam mirni stranki brez otrok v Sp. S i š k j, Malpaieva ulica štev. 15. 40027-21 W cVv?-"' Rit! R.MIKLAUC vešče finejšega dela se IŠČEJO za takoj. — Stalno dober zaslužek. . . 1115/ Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pletilje št. 13« Odšla je danes za vedno od nas, po mukepolnem trpljenju, previdena s tolažili svete vere. naša dobra, ljubljena, nepozabna mamica, gospa FRANČIŠKA DURJAVA trgovka in posestnica Pogreb predrage mamice se bo vršil v četrtek, dne 26. oktobra 1933 ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v škocijanu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi v škocijanu. V škocijanu, dne 24. oktobra 1933. 11161 Žalujoči soprog Peter — Fani, Kristina, Tončka, hčer ke — Karol, Peter, sinova, in ostalo sorodstvo. Stanovanje celo visoko pritličje vile pod Rožnikom, 2 sobi po 30 m*, predsoba, velika kuhinja, zaprta veranda, kopalnica, parket, elektrike. plin in telefon, oddaon s 1. novembrom. Naslov in ceno pove oglasni oddelek »Jutra«. 40018-21 Stanovanje eoibe in kuhinje oddam v podnajem.. Pojasnila daje Koilšek Franc, trgovina — Tjrševa c. 47. 40035-31 Sobo odda Vsaka beseda 60 par: m dajanj« smIoti aia sa iifro t Din. (23) Opremljeno sobo solnčno, z uporabo kopalnice oddam v bližini sodišča. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39927-33 Sobo lepo, mirno, solnčno, v strogem centru mesta oddam takoj ali s 1. novembrom le stalnemu solidnemu gospodu. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 39803-23 Vsaka beaeda 2 Din: ca janje naslova ali šifre pa S Dia. (3d) Vsestransko zmožen inteligenten mladenič, star 27 let. ki ima priliko prevzeti dobickanosno podjetje _ ee želi poročiti. — Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Bodočnost lepa«. 39994-25 Glasbila Vsaka beseda 1 Din; ta dajanj« nasleva ali ta Šifro 6 Dm. (06) Gramofon ma-lo rabljen, e 26 ploščami poceni proda Emil Mrak, Cesta v Rožno dolina — paviljon. 39976-26 Sobo opremi jemo ali prašno oddam s 1. novembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 39985-23 2 lepi prazni sobi veliki, vezani, parketi.rani, svetli ln zračni, i elektriko in balkon.om, brez kuhinje. poceni oddam na Resijevi oesti Stev. 30. 39975-2S Prazno sobo lepo in solnčno, s kaMne-tom, oddam na Mirjn — Marmontova 19. 39977-23 Majhno sobico na Sv. Petra cesti poceni oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 39989-23 Opremljeno sobo lepo in solnčno, e poeeb n.im vh odiom oddam gospodični v vili pri Tivoli — Škra.bčeva ulica št. 6/1. 40010-23 Mesečno sobo lepo, i dvema posteljama taikoj oddam boljšim ose-liam v Kcafljevi ul. 13/11. 40006-23 Sobico oddam gospodični v Mariborski ulici 17. 40017-23 Solnčno sobo lepo in zračno, v strogem centru mesta oddam stalni in solidni osebi. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 40030-23 [IJ J. Vsaka beseda 50 porj ra dajanje oaalova ali ta šifro 3 Din. (2»-«) Souporabo pisarne za nekaj ur dnevno (popoldne zvečer), proti odškodnini išče gospod. — Pismene ponudbe z naved bo cene :n kraja na oglns. ■ ddelek »Jutra« pod š;fro »Souporaba oisarne 172825« 39493-23/a Sobo za taikoj išče zakonski par Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« p'>d značko »35«. 40007-23/a Prazno sobo preprosto, v centru ali izven mtsta iščem. Ponudbe na 'jglo^ni oddelek Jutra pod »Sama«. 4002S-23/a Vsaka beaeda 2 Din. ta da i* nje naslova ui šifre p« S Dia. f»4) Spominčica P>5ite mi kedaj in kje se vidiva. 39969 24 »Tango ljubezen« Dvignite pismo. 39995-24 Kratek klavir Hoffman. skoraj nov, naprodaj. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 400,.e-26 Tridelna harmonika ddatonična. ekoraj nova, poceni naprodaj v _Celgu, Gregorčiče-va ulica št. 1. 400311-.6 V sata beseda 1 Din: m dajanje naslov« ali ta šifro pa 8 Din. (27) Govoreč papagaj se išče. Ponudbe na hotel Kajfež, Ljubljana. 39073-27 Informacije\ Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova a£ ta šifro pa 5 Din. (31) Izjava Podpisani Franc Gruden, posestnik v Verdu, občina Vrhnika, izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravila moja žena Marica Gruden. 40000-31 Vsi poverjeniki bivše Kmetijske el:športne zadruge, naj pošljejo^ točne naslove na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lastna korist«. 40020-31 Zdravstvo Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali sa šifro pa 5 Dn. (40) Slabotni moški! Ne glede na vzrok slabosti, starosti in druge ne-pril ike, se Vem takoj povrnejo normalne moške sile. Nikakih pilul, tablet in drugih notranjih sredstev! Specialne prospekte pošiljamo diskretno v zaprti kuverti brez zunanjega napisa, proti pošiljatvi 5 Din v znamkah. «Sa!us«, Zagreb. 6/Jo. Savska 10. 39557-40 Izgubljeno Vsaka beseda 50 par: ta dajanje naslova al« za šifro pa 8 Din. (28) Dobro znana oseba ki je v ponedeljek zvečer pomotoma ali namenoma vzela v Emoni tren-chot, se prosi da ga vrne na isto mesto, da se az-oene neiprijetnih potov. 40021-28 Razno Zimska jabolka sortirana v zaboj-čkih, in sadna drevesa za jesensko saditev, visoka in niz-kodebelna, dobite pri Kmetijski družbi v Ljubl jani, Novi trg 3. 11147 SVETOVNO ZNANI RDE ČELI ZA OBRAZ Gendre de rose in rouge mandarine in nadaljnjih dvanajst prekrasnih nijans BOURJOIS PARFUMEUR - PAR1S pomenijo dovršenost v negovanju lepote moderne dame, ki se nikdar ne dajo doseči. Slabe potvorbe bi vam mogle povzročiti huda razočaranja. Bourpis - Parlumenr izdelovalec modernih Kreacij partemov : SOIR DE PARIŠ, PRINTEMPS DE PARIŠ, MON PARFUM. FIANCEE Neveste! Gospodinje! Najlepši okras Vašega doma je perilo, zavest, posteljna pregrinja a. — Najfinejše in najtrpežnejše ga okrasite i vezenjem od tvrdke Matek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj Izdelujemo gumbnlce, prebadamo šablone, pred-tiskujemo čisto žen. roč. dela, imamo specijelni en-tel za oblake in volane, ažuri.ramo in en tla m o. Vsakdo ie ve, -io imamo največjo in najmodernejšo vezilmžoo. Ker sami delo sprejemamo, ga sami nadziramo, zato Vas »odi najboljše postrežemo. 79 Izjava« Podpisani Hočevar Martin iz Novega mesta izjavljam, da nisem plačnik za katerekoli dolgove, ki bi jih napravila hčerka Martina Hočevar na moje ime. Novo mesto, dne 23. oktobra 1933. 11159 HOČEVAR MARTIN. dokazano v milijonih po vsem svetu razširjen prodaja GOSPODARSKA ZVEZA v Ljubljani 11146 i.ic|u)t uavoru, Kavijen Izdaja ,8 »ouaircij .Juira. Adui. *.u«..Ka. /* Na.oan.. tiskarno d. d ko. uskarnarja Franc Jezersek Za .nserauu dci je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.