372
Politični pregled.
Novi olumuški nadškof. — V torek so v Olumuci kanoniki pod predsedstvom cesarskega komisarja ministra GrauČa volili novega nadškofa. Pri tej volitvi dobi cesarski komisar 1000, vsak kanonik po 100 cekinov. Voljen je bil nadškofijski kancelar dr. Teodor Kobn. Novi nadškof ima 47 let. V mašnika je bil posvečen 1871. leta, kanonik je pa še le pet let. Več let je bil profesor v olumuški bogoslovski fakulteti.    Občno presenečenje je vzbudila njegova izvolitev, ker se
373
njegovo ime mej kandidati ni imenovalo, ker ni plemenitnik. Minulo je že nad 300 let. od kar ni bil noben nephinenitnik nadškof v Olumuci. Zadnji je bil neki Kiihn, ki je škofoval od 1551. do 1565. leta.
v
Češki shod in Madjari. — Madjarski časopisi se jeze, da so na češkem shodu v Pragi se vse stranke izrekle za obnovljenje češkega državnega prava. Boje se namreč gospodje v Budimpešti, da bi vsled Čeških agitacij ne prišlo do kakega preustroja v našem cesarstvu. Višji krogi na Dunaji vedno bolj spoznavajo, da sedanja dualistična uprava ni najboljša. Posebno razprave o venčanji honvedskega in Hentzi-jevega spomenika so mnoge prepričale, da ni bilo prav, da se je Madjarom dala večja samostojnost Madjarski listi prete, da bode na Ogerskem skrajna stranka prišla popolnoma na površje, če v naši državni polovici vlada ne naredi konca češkemu gibanju. To strašenje je pa odveč, ker že sedaj skrajni elementi gospodarijo na Ogerskem. Zbornična večina se jim skoro v vseh važnejših vprašanjih uda, to smo videli baš pri razpravi o venčanji gori omenjenih spomenikov.
Ogersko. — Ministerstvo je dalo ostavko. Pri kroni se je bilo zamerilo, ker jo je bilo napak poučilo o narodnem mnenji, ko je šlo za ovenčanje Hentzijevega spomenika. S svojo stranko se je pa sprlo zaradi versko-političnih vprašanj. Velik del ogerskih liberalcev zahteva, da se vpelje na Ogerskem civilni zakon Tudi nekateri ministri so za civilni zakon, večina pa ni zanj. Zaradi teh nasprotstev se ministerstvo ni moglo več obdržati. Kdor pride sedaj na krmilo, se še nič ne ve. Poklicanih je na Dunaj več ogerskih politikov k cesarju. Sedanji ministerski predsednik se je izrekel, da on nikakor ne prevzame sestave nove vlade. Ce nova vlada se ne izječe za civilni zakon, bode najbrž liberalna stranka razpala. Kako se bode potem dobila nova večina, je pa težko vedeti Sedanja zmerna opozicija ni primerna za vladno stranko, ker se je preveč bratila s Košutovci.
Italija. — Te dni vrše se volitve v zbornico prav mirno. Le na Siciliji bilo je že par izgredov. Vlada zamore že sedaj računati na 400 glasov načine ; izvoljeni so vsi ministri. Vladi nasprotna radikalna stranka propala je skoro z vsemi svojimi vodjami.
v
Francija. — Strajk v Carinauxu je končan. Obsojeni štrajkovci so se pomilostili in vsprejeli zopet v delo. Ko so se obsojenci vračali iz zapora zopet na delo, vsprejeti so bili posebno slovesno in z velikim navdušenjem. — Na interpelacijo nekega konservativca v zbornici, zakaj da se osebe, ki so hodile v samostanske šole in katoliška vseučilišča ne nastavljajo v državne službe, odgovoiil je minister javuih del in rekel, da se v samostanskih šolah vzgajajo nasprotniki republike in takih pa vlada ne more nastavljati. V resnici tiči pa vzrok drugod.
Francozi, Dahomejci in Nemci. — Dlje časa bije se že boj mej Dahomejci v Afriki in ondotnimi francoskimi naselniki. Ker Dahomejce podpirajo Nemci, so jih naščuvali zoper Francoze in jim so preskrbeli tudi orožje, zamore se prav za piav imenovati ta boj mej Francozi in Dahomejci boj mej Francozi in Nemci. Tudi se celo zadnji čas poroča, da je v bojnih vrstah Dahomejcev opažati nekoliko „belcev", od katerih se ne ve, katere narodnosti so. V obče se misli, da so to Nemci. Celo nemški listi tega ne zanikavajo in le zatrjujejo, da morajo biti to le nemški pustolovci, ki na svojo roko to počenjajo.
Rusija in Vatikan. — Po poročilu nekega francoskega lista je papež pri vsprejemu prosil velikega kneza Sergeja, da naj se carju zahvali za zopet pričete redne odnošaje s kurijo in je še pripomnil, da nima nobenega namena, da bi ruski cerkvi kratil pravice.
Rusija in Nemčija. — Neki nemški list opozarja na vedno se množeče nastanjenje ruske vojske ob nemški meji in poudarja, da je namenjenih še mnogo novih čet za tja, ter da so vse te čete močne, kakor za časa vojne.
Rusija in Turčija. — Euski veleposlanik v Carigradu izročil je turški vladi noto, v kateri se ta opominja na izplačilo zaostale odškodnine v znesku 165.000 funtov, katere imajo dobiti vsled rusko-turške vojske oškodovani ruski podaniki. Neki carigrajski list povdarja, da te odškodnine nikakor ni zamenjavati z vojno odškodnino in zagotavlja, da se v kratki ruski noti prav nič ne omenja politični položaj obeh držav. — Rusija prizadeva se, pri Turčiji izposlovati pravico, da bi smela skozi Bospor in Dardanele voziti strelivo in orožje. Neoborožene vojake brez posebnega dovoljenja sme že zdaj voziti Ako si Rusija pridobi še prvo omenjeno pravico, tedaj bo mogla vsaki čas spraviti celo vojsko pred Carigrad. Zato se temu Turčija močno ustavlja in tudi Anglija brž ko ne, ne bode v to privolila.
Belgija. — Ker se je odsek za revizijo ustave izrekel za to, da mora imeti vsak volilec svoje stalno stanovanje, odrekla se je tako večini tovarniških delavcev volilska pravica. Delavci s tem niso zadovoljni in socijalistični agitatorji jeli so delavce že hujskati, naj si s silo pribore splošno volilno  pravico.